Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.5 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 6774 6685753 6118567 2026-06-05T19:15:52Z ~2026-22721-39 258238 6685753 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezik |name = Srbščina |nativename={{lang|sr-Cyrl|српски језик}} {{lang|sr-Latn|srpski jezik}} |pronunciation={{IPA|sr̩̂pskiː|}} |region = |speakers=8,7 milijonov opredeljenih govorcev srbščine v bivši Jugoslaviji |date=2006 |ref=<ref>Including, as of 2006, 6.62 million in Serbia sans Kosovo (88% of the population), 1.49 million in Bosnia (37.1%), 400,000 in Montenegro (60%), 133,000 in Kosovo, 45,000 in Croatia, and 36,000 in Macedonia. ''Encyclopedia of Language and Linguistics'', 2nd ed.</ref> |speakers2=in 0,5–1,5 milijonov v tujini<ref>{{ethnologue16}}</ref> |familycolor=Indo-European |fam2=[[Baltsko-slovanski jeziki|baltsko-slovanski]] |fam3=[[slovanski jeziki|slovanski]] |fam4=[[južnoslovanski jeziki|južnoslovanski]] |fam5=[[južnoslovanski jeziki|zahodni južnoslovanski]]<ref>[http://www.ethnologue.com/show_family.asp?subid=374-16 Ethnologue.com]</ref> |fam6=[[srbohrvaščina]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=hbs |title=Serbo-Croatian |publisher=Ethnologue.com |date= |accessdate=2010-04-24}}</ref> |fam7=''[[štokavščina]]'' |fam8=<!--''Neo-Shtokavian''--> |fam9=<!--''[[Eastern Herzegovinian dialect|Eastern Herzegovinian]]''--> |iso1=sr |iso2=srp |iso3=srp |glotto=serb1264 |glottorefname=Serbian |lingua=del [[53-AAA-g]] |script = [[cirilica]] ([[Abeceda srbske cirilice|srbska abeceda]])<br>[[latinica]] ([[gajica]])<br>[[jugoslovanska Braillova pisava]] |nation={{flag|Srbija}}<br>{{flag|Bosna in Hercegovina}} |minority={{flag|Hrvaška}}<br>{{flag|Madžarska}}<ref>[http://ec.europa.eu/education/policies/lang/languages/langmin/euromosaic/hu_de.pdf Ec.Europa.eu]</ref><br>{{flag|Črna gora}}<br>{{flag|Slovaška}}<ref>{{Navedi splet |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=02&dd=09&nav_id=65083 |title=B92.net |accessdate=2013-11-10 |archive-date=2013-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110174015/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=02&dd=09&nav_id=65083 |url-status=dead }}</ref><br>{{flag|Češka}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.minorityrights.org/?lid=1834 |title=Minority Rights Group International : Czech Republic : Czech Republic Overview |publisher=Minorityrights.org |date= |accessdate=2012-10-24}}</ref><br>{{flag|Severna Makedonija}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.minorityrights.org/?lid=4021 |title=Minority Rights Group International : Macedonia : Macedonia Overview |publisher=Minorityrights.org |date= |accessdate=2012-10-24}}</ref><br>{{flag|Romunija}} |agency=''[[Odbor za standardizaciju srpskog jezika]]'' |map=File:Serbian language map.svg |mapcaption= {{legend|#004DFF|Države kjer je srbščina uradni jezik.}} {{legend|#88C4FF|Države kjer je srbščina priznana kot manjšinski jezik.}} |states=[[Srbija]], [[Črna gora]], [[Hrvaška]], [[Bosna]] in sosednje regije |notice=IPA }} '''Srbščina''' (srbsko ''српски језик'', ''srpski jezik'') je [[južnoslovanski jeziki|južnoslovanski jezik]]. Govori se v [[Srbija|Srbiji]], [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]), [[Črna gora|Črni gori]], delih [[Hrvaška|Hrvaške]], srbskih enklavah na [[Kosovo|Kosovu]], [[Romunija|romunskem]] [[Banat]]u in na [[Madžarska|Madžarskem]]. Govori se tudi med številnimi srbskimi ekonomskimi izseljenci v industrijskih središčih zahodne [[Evropa|Evrope]]. Od sredine [[19. stoletje|19. stoletja]] so poskušali srbščino in njej zelo podobno [[hrvaščina|hrvaščino]] zliti v t. i. [[srbohrvaščina|srbo-hrvaščino]]. Po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] sta se oba jezika ponovno "[[osamosvojitev|osamosvojila]]", vendar jezikoslovci trdijo da srbski ni ločen jezik, ampak standardna varijanta<ref>{{navedi revijo|first=Snježana |last=Kordić |authorlink=Snježana Kordić |year=2003 |title=Glotonim srbohrvaški jezik glede na srbski, hrvaški, bosanski, črnogorski |journal=[[Slavistična revija]] |location=Ljubljana |volume=51 |issue=3 |page=362 |url=http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2003_3_7.pdf |ISSN=0350-6894 |ssrn=3433071 |id={{COBISS|ID=23508578}}}}</ref><ref>{{navedi knjigo|first=Bernhard |last=Gröschel |authorlink=Bernhard Gröschel |year=2009 |language=de |title=Das Serbokroatische zwischen Linguistik und Politik: mit einer Bibliographie zum postjugoslavischen Sprachenstreit |series=Studies in Slavic Linguistics, Bd. 34 |location=München |publisher=Lincom Europa |pages=148, 344, 349 |isbn=978-3-929075-79-3 |oclc=428012015 | id={{COBISS|ID=43144034}}}}</ref> enega policentričnega<ref>{{navedi knjigo |last=Kordić |first=Snježana |authorlink=Snježana Kordić |editor1-last=Badurina |editor1-first=Lada |editor2-last=Pranjković |editor2-first=Ivo |editor3-last=Silić |editor3-first=Josip |title=Jezični varijeteti i nacionalni identiteti |publisher=Disput |pages=85–89 |chapter=Policentrični standardni jezik |url=http://bib.irb.hr/datoteka/426269.POLICENTRICNI_STANDARDNI.PDF |location=Zagreb |year=2009 |isbn=978-953-260-054-4 |oclc=437306433 |ssrn=3438216 |archivedate=2021-02-25 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20210225054653/http://bib.irb.hr/datoteka/426269.POLICENTRICNI_STANDARDNI.PDF |accessdate=5. februar 2013 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Bunčić |first=Daniel | authorlink= |editor1-last=Kempgen |editor1-first=Sebastian |editor1-link= |title=Deutsche Beiträge zum 14. Internationalen Slavistenkongress, Ohrid, 2008 |series=Welt der Slaven |publisher=Otto Sagner |page=93 |chapter=Die (Re-)Nationalisierung der serbokroatischen Standards |location=München |year=2008 |isbn= |oclc=238795822}}</ref> standardnega srbohrvaškega jezika.<ref>{{navedi knjigo|last=Blum |first=Daniel | authorlink= |year=2002 |language=de |title=Sprache und Politik |location=Würzburg |publisher=Ergon |pages=8, 16, 125–126, 134 |isbn=3-89913-253-X |oclc=51961066}}</ref><ref>{{navedi knjigo |first=Snježana |last=Kordić |authorlink=Snježana Kordić |year=2010 |title=Jezik i nacionalizam |url=http://bib.irb.hr/datoteka/475567.Jezik_i_nacionalizam.pdf |series=Rotulus Universitas |location=Zagreb |publisher=Durieux |pages=98–108 |doi=10.2139/ssrn.3467646 |isbn=978-953-188-311-5 |oclc=729837512 |lccn=2011520778 |ol=15270636W |id={{UPC|9789531883115}}. {{COBISS|ID=13436977}} |archivedate=2020-01-15 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20200115203408/http://bib.irb.hr/datoteka/475567.Jezik_i_nacionalizam.pdf |accessdate=6. maj 2013 |url-status=dead }}</ref> V Srbiji je uzakonjena pisava [[cirilica]], [[latinica]] pa se uporablja pod pogoji, ki jih določa zakon.<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o službenoj upotrebi jezika i pisama|url=https://www.paragraf.rs/propisi/zakon_o_sluzbenoj_upotrebi_jezika_i_pisama.html|website=www.paragraf.rs|accessdate=2021-03-14|language=sr}}</ref> V Črni gori se uporablja tako cirilica kot [[latinica]]. Zaradi [[ekonomija|ekonomskih]] [[sankcija|sankcij]] v [[1990.|90. letih]] [[20. stoletje|20. stoletja]] multinacionalke za izdelavo programske opreme niso poskrbele za podporo srbski cirilici, zato se je še zlasti v računalništvu začela prijemati [[latinica]]. Cirilico sedaj popolnoma podpira uveljavljeni standard [[Unicode]], že v naboru [[UTF-8]]. {| border=1 cellpadding=2 cellspacing=0 style="text-align: center;" |----- ! bgcolor="a0e0a0" | Velika črka ! bgcolor="a0e0a0" | Mala črka ! bgcolor="a0e0a0" | Ustreznica v<br />latinici |----- | '''А''' || '''а''' || a |----- | '''Б''' || '''б''' || b |----- | '''В''' || '''в''' || v |----- | '''Г''' || '''г''' || g |----- | '''Д''' || '''д''' || d |----- | '''Ђ''' || '''ђ''' || đ |----- | '''Е''' || '''е''' || e |----- | '''Ж''' || '''ж''' || ž |----- | '''З''' || '''з''' || z |----- | '''И''' || '''и''' || i |----- | '''Ј''' || '''ј''' || j |----- | '''К''' || '''к''' || k |----- | '''Л''' || '''л''' || l |----- | '''Љ''' || '''љ''' || lj ali lj |----- | '''М''' || '''м''' || m |----- | '''Н''' || '''н''' || n |----- | '''Њ''' || '''њ''' || nj ali nj |----- | '''О''' || '''о''' || o |----- | '''П''' || '''п''' || p |----- | '''Р''' || '''р''' || r |----- | '''С''' || '''с''' || s |----- | '''Т''' || '''т''' || t |----- | '''Ћ''' || '''ћ''' || ć |----- | '''У''' || '''у''' || u |----- | '''Ф''' || '''ф''' || f |----- | '''Х''' || '''х''' || h |----- | '''Ц''' || '''ц''' || c |----- | '''Ч''' || '''ч''' || č |----- | '''Џ''' || '''џ''' || dž ali dž |----- | '''Ш''' || '''ш''' || š |} Opomba: Variante pri lj, nj in dž so na videz enake, vendar je v prvem primeru uporabljen osnovni nabor znakov latinice, druga varianta pa je [[ligatura]], ki jo podpira [http://www.unicode.org/charts/PDF/U0180.pdf Unicode, Latin Extended B]. Predstavitev lj, nj in dž z enim znakom omogoča obojesmerno enolično preslikavo med srbsko cirilico in latinico. ==Sklici== {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.rjecnik.ba On-Line rječnik] {{Wikislovar|srbščina|Srbščina}} * [https://web.archive.org/web/20080915020250/http://www.srpskijezik.edu.yu/ Radionica za srpski jezik i kulturu] {{InterWiki|code=sr}} {{Slovanski jeziki}} {{lang-stub}} [[Kategorija:Južnoslovanski jeziki]] [[Kategorija:Srbščina|*]] [[Kategorija:Srbska kultura]] [[Kategorija:Jeziki Bosne in Hercegovine]] [[Kategorija:Jeziki Madžarske]] [[Kategorija:Jeziki Črne gore]] [[Kategorija:Jeziki Romunije]] [[Kategorija:Jeziki Srbije]] [[Kategorija:Jeziki Severne Makedonije]] [[Kategorija:Jeziki Vojvodine]] [[Kategorija:Jeziki Kosova]] {{normativna kontrola}} 4bv5waldvgjahdnzn5t2oehj476018k 4 9326 6685795 6684205 2026-06-05T20:44:51Z Gingerlover2 261191 Beštja 6685795 wikitext text/x-wiki Beštja Runner 282 {{CompactTOC}} == A == * [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija) * [[Afera Slovenska investicijska banka]] * [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]] * [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]] * [[apela]] * [[apetairi]] * [[Aphra Tesla]] * [[Arboretum Vrahovice]] * [[Alen Vogrinec Vesel]] * ''[[Angel pozabe]]'' * [[Aziz Akhannouch]] == B == * [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]] * [[Baski]] * [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]]) * [[blagarica]] (epiklera) * [[bobnaste zavore]] * [[bule]] * [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca] * [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca] * Bossa de novo (slovenski bend) * [[Brušenje]] * [[Ble Prathumratch]] ([[:en:Ble Patumrach|en]]) == C == * [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]]) * [[Carlo Gesualdo]] * [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]]) * [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]] * [[Corpus geniculatum laterale]] * [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]]) * [[Jožef Ciraj]] == Č == * [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO * [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske * [[Čar ljubezni]] == D == * [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]]) * [[delitev Rimskega cesarstva]] * [[derusifikacija]] * [[dokapitalizacija]] * [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]]) * [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]]) * [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]]) * [[Dom Janeza Boska]] * [[David Hojnik]] == E == * [[Egidio Romualdo Duni]] * [[Elcor, Minnesota]] * [[Etnično čiščenje]] * [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]] == F == * [[Francesco Mucci]] * [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]]) == G == * [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]]) * [[gentrifikacija]] [[:en:Gentrification]] * [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]]) * [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]] * [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]] == H == * [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]] * [[Heliea]] * [[hetairija]] == I == * [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]]) * [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]]) * [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]]) * [[investicijski sklad]] * [[investiranje]] * [[Italijanska književnost]] * [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]] * [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]]) * [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]]) == J == * [[Jason Kreis]] * [[Janja Srečkar]] * [[Edmund Jacquelin]] * [[Joey Lawrence]] * [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]]) * [[James May]] * [[jodlanje]] == K == * [[Katalena (slovenska etno skupina)]] * [[Dejan Kavaš]] * [[Kneško tektonsko okno]] * [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost * [[Kolesarska zveza ZDA]] * [[Koroška danes (medij)]] * [[koseško sodišče]] * [[Kozinska formacija]] * [[Frank Kramer]] * [[krativec]] (naglasno znamenje) * [[Kriptomat]] * Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes) * [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija * [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) * [[kunqu]] * [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]] * [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]] * Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode) * [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]]) == L == * [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]] * [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]] * [[Land Rover]] * [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov) * [[Leeloojamais]] * [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]] * [[Letalnica]] * [[lidi]] * [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]] == M == * [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija * [[Matej Jug]] * [[mansus]] ([[manzus]]) * [[Melita Moretti]] – slovenska raziskovalka, avtorica in urednica. Možni viri: osebna bibliografija v COBISS (https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/conor/125901923), dLib zapis članka ''Validating a scale for innovation in sustainable water management in the manufacturing sector'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUQ6K54I), dLib zapis članka ''Training on sustainable use of water in the processing industry'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-01039QPB), znanstvena monografija ''Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti'' (https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-59-1.pdf), uredniška monografija ''Organizacijska kultura in organizacijska klima'' (https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-7023-65-7.pdf) in pogovor ob izidu pesniške zbirke ''Misli, ki ostanejo'' (https://jalastovka.si/8191-2/). * [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]]) * [[merilna napaka]] * [[Mišo Alkalaj]] * [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]]) * [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale). * [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo. * [[Mosazaver]] * [[Mladifest]] * [[Množina snovi]] * [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]]) * [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]]) * [[Martin Pollack]] == N == * [[Network File System]] * [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]] * [[nagelj]] * [[neoliberalizem]] * [[Nula Kelvina]] (slovenski bend) * [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]]) == O == * [[Olimpijski komite ZDA]] * [[opazovanje (znanstvena metoda)]] * [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]]) * [[Obrestno obrestni račun]] == P == * [[paradoks brivca]] * [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar) * [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]] * [[performans]] (umetnost) * [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]]) * [[pnevmatično kolo]] * [[Podonavje]] * [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]]) * [[Posodi mi jurja]] * [[pravna praksa]] * [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] * [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute * [[prvi steber]] * [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios) * [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]]) * [[Prabowo Subianto]] <!-- ==Q== --> == R == * [[rastlinska čistilna naprava]] * [[Reformator]] * [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]] * [[Robin Hood]] * [[robota]] * [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]]) * [[rota]] (vrsta prisege) * [[Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011]] * [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]]) == S == * [[Slovanske rune]] * [[Sassari]] <small>[[:en:Sassari|en]] [[:it:Sassari|it]] </small> * [[Karl Drais von Sauerbronn]] * [[servi]] * [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]] * [[simahija]] * [[Simon Marčič]] * [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]] * [[Sindrom savdskih princev]] * [[Comte de Sivrac]] * [[Slavko Bobovnik]] * [[Slatniška formacija]] * [[slovanska pradomovina]] * [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO) * [[Patti Smith]] [[:en:Patti Smith|(en)]] * [[smola]] * [[sodini]] * [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]] * [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]] * [[stara pravda]] * [[James Starling]] * [[Stevia rebaudiana]] * [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]]) * [[Superlizo]] * [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]]) * [[Sveti Ahac]] * [[Sveti Dominik]] * [[svobodini]] ([[ingenui]]) * [[Svobodna Slovenija (časopis)]] * ''[[Smrt v bunkerju]]'' * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]) == Š == * [[ŠKUC gledališče]] * [[Število svetovnega prebivalstva]] * [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]]) == T == * [[Tomašić Ivan]] * [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]] * [[Tibetanci]] * [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]]) * [[trgatev]] * [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]]) * [[Topljenec]] * [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]]) * [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku]) == U == == V == * [[valutno tveganje]] * [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]] * [[velociped]] * [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]]) * [[Vlada Ruske federacije]] * [[vojkeji]] * [[Vrahovice]] * [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]] * [[Valve Timing Electronic System]] * [[Viola cryana]] == W == * [[Chris Wherry]] * [[William Hung]] [[:en:William Hung]] * [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]]) * [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]]) * [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]]) <!-- ==X== ==Y== --> == Z == * [[Zaspana grapa]] * [[zavest]] * [[zemljiško-gospostveni sistem]] * [[August Zimmerman|Zimmerman, August]] == Ž == == Samodejna orodja == Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov: * [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani * [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B. <!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --> * [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah * [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov] * [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov] == Manjkajoči priljubljeni članki == To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke. {{stolpci|4| * 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]]) * 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]]) * 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]]) * 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]]) * 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]]) * 93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]]) * 83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]]) * 79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]]) * 76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]]) * 75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]]) * 75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]]) * 75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]]) * 75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]]) * 75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]]) * 74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]]) * 74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]]) * 74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]]) * 72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]]) * 72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]]) * 72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]]) * 72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]]) * 71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]]) * 71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]]) * 71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]]) * 70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]]) * 70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]]) * 70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]]) * 69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]]) * 69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]]) * 69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]]) * 69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]]) * 69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]]) * 69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]]) }} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * [[Wikipedija:Želene slike]] [[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]] fmwtywyezd3isl3p0eubrm7e5c23kwu 6685796 6685795 2026-06-05T20:46:58Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Gingerlover2|Gingerlover2]] ([[User talk:Gingerlover2|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:NDG|NDG]] 6682622 wikitext text/x-wiki Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu. {{CompactTOC}} == A == * [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija) * [[Afera Slovenska investicijska banka]] * [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]] * [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]] * [[apela]] * [[apetairi]] * [[Aphra Tesla]] * [[Arboretum Vrahovice]] * [[Alen Vogrinec Vesel]] * ''[[Angel pozabe]]'' * [[Aziz Akhannouch]] == B == * [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]] * [[Baski]] * [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]]) * [[blagarica]] (epiklera) * [[bobnaste zavore]] * [[bule]] * [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca] * [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca] * Bossa de novo (slovenski bend) * [[Brušenje]] * [[Ble Prathumratch]] ([[:en:Ble Patumrach|en]]) == C == * [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]]) * [[Carlo Gesualdo]] * [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]]) * [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]] * [[Corpus geniculatum laterale]] * [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]]) * [[Jožef Ciraj]] == Č == * [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO * [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske * [[Čar ljubezni]] == D == * [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]]) * [[delitev Rimskega cesarstva]] * [[derusifikacija]] * [[dokapitalizacija]] * [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]]) * [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]]) * [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]]) * [[Dom Janeza Boska]] * [[David Hojnik]] == E == * [[Egidio Romualdo Duni]] * [[Elcor, Minnesota]] * [[Etnično čiščenje]] * [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]] == F == * [[Francesco Mucci]] * [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]]) == G == * [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]]) * [[gentrifikacija]] [[:en:Gentrification]] * [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]]) * [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]] * [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]] == H == * [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]] * [[Heliea]] * [[hetairija]] == I == * [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]]) * [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]]) * [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]]) * [[investicijski sklad]] * [[investiranje]] * [[Italijanska književnost]] * [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]] * [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]]) * [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]]) == J == * [[Jason Kreis]] * [[Janja Srečkar]] * [[Edmund Jacquelin]] * [[Joey Lawrence]] * [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]]) * [[James May]] * [[jodlanje]] == K == * [[Katalena (slovenska etno skupina)]] * [[Dejan Kavaš]] * [[Kneško tektonsko okno]] * [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost * [[Kolesarska zveza ZDA]] * [[Koroška danes (medij)]] * [[koseško sodišče]] * [[Kozinska formacija]] * [[Frank Kramer]] * [[krativec]] (naglasno znamenje) * [[Kriptomat]] * Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes) * [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija * [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) * [[kunqu]] * [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]] * [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]] * Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode) * [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]]) == L == * [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]] * [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]] * [[Land Rover]] * [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov) * [[Leeloojamais]] * [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]] * [[Letalnica]] * [[lidi]] * [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]] == M == * [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija * [[Matej Jug]] * [[mansus]] ([[manzus]]) * [[Melita Moretti]] – slovenska raziskovalka, avtorica in urednica. Možni viri: osebna bibliografija v COBISS (https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/conor/125901923), dLib zapis članka ''Validating a scale for innovation in sustainable water management in the manufacturing sector'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUQ6K54I), dLib zapis članka ''Training on sustainable use of water in the processing industry'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-01039QPB), znanstvena monografija ''Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti'' (https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-59-1.pdf), uredniška monografija ''Organizacijska kultura in organizacijska klima'' (https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-7023-65-7.pdf) in pogovor ob izidu pesniške zbirke ''Misli, ki ostanejo'' (https://jalastovka.si/8191-2/). * [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]]) * [[merilna napaka]] * [[Mišo Alkalaj]] * [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]]) * [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale). * [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo. * [[Mosazaver]] * [[Mladifest]] * [[Množina snovi]] * [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]]) * [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]]) * [[Martin Pollack]] == N == * [[Network File System]] * [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]] * [[nagelj]] * [[neoliberalizem]] * [[Nula Kelvina]] (slovenski bend) * [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]]) == O == * [[Olimpijski komite ZDA]] * [[opazovanje (znanstvena metoda)]] * [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]]) * [[Obrestno obrestni račun]] == P == * [[paradoks brivca]] * [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar) * [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]] * [[performans]] (umetnost) * [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]]) * [[pnevmatično kolo]] * [[Podonavje]] * [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]]) * [[Posodi mi jurja]] * [[pravna praksa]] * [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] * [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute * [[prvi steber]] * [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios) * [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]]) * [[Prabowo Subianto]] <!-- ==Q== --> == R == * [[rastlinska čistilna naprava]] * [[Reformator]] * [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]] * [[Robin Hood]] * [[robota]] * [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]]) * [[rota]] (vrsta prisege) * [[Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011]] * [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]]) == S == * [[Slovanske rune]] * [[Sassari]] <small>[[:en:Sassari|en]] [[:it:Sassari|it]] </small> * [[Karl Drais von Sauerbronn]] * [[servi]] * [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]] * [[simahija]] * [[Simon Marčič]] * [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]] * [[Sindrom savdskih princev]] * [[Comte de Sivrac]] * [[Slavko Bobovnik]] * [[Slatniška formacija]] * [[slovanska pradomovina]] * [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO) * [[Patti Smith]] [[:en:Patti Smith|(en)]] * [[smola]] * [[sodini]] * [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]] * [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]] * [[stara pravda]] * [[James Starling]] * [[Stevia rebaudiana]] * [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]]) * [[Superlizo]] * [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]]) * [[Sveti Ahac]] * [[Sveti Dominik]] * [[svobodini]] ([[ingenui]]) * [[Svobodna Slovenija (časopis)]] * ''[[Smrt v bunkerju]]'' * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]) == Š == * [[ŠKUC gledališče]] * [[Število svetovnega prebivalstva]] * [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]]) == T == * [[Tomašić Ivan]] * [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]] * [[Tibetanci]] * [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]]) * [[trgatev]] * [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]]) * [[Topljenec]] * [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]]) * [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku]) == U == == V == * [[valutno tveganje]] * [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]] * [[velociped]] * [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]]) * [[Vlada Ruske federacije]] * [[vojkeji]] * [[Vrahovice]] * [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]] * [[Valve Timing Electronic System]] * [[Viola cryana]] == W == * [[Chris Wherry]] * [[William Hung]] [[:en:William Hung]] * [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]]) * [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]]) * [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]]) <!-- ==X== ==Y== --> == Z == * [[Zaspana grapa]] * [[zavest]] * [[zemljiško-gospostveni sistem]] * [[August Zimmerman|Zimmerman, August]] == Ž == == Samodejna orodja == Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov: * [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani * [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B. <!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --> * [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah * [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov] * [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov] == Manjkajoči priljubljeni članki == To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke. {{stolpci|4| * 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]]) * 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]]) * 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]]) * 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]]) * 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]]) * 93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]]) * 83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]]) * 79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]]) * 76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]]) * 75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]]) * 75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]]) * 75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]]) * 75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]]) * 75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]]) * 74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]]) * 74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]]) * 74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]]) * 72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]]) * 72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]]) * 72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]]) * 72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]]) * 71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]]) * 71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]]) * 71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]]) * 70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]]) * 70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]]) * 70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]]) * 69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]]) * 69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]]) * 69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]]) * 69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]]) * 69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]]) * 69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]]) }} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * [[Wikipedija:Želene slike]] [[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]] 5uynrmnaksf1z6t2jqkntv2hzi0wgaf 0 9359 6685537 6685182 2026-06-05T12:23:31Z VidicK01 193275 6685537 wikitext text/x-wiki {{pp-extended|small=yes}} {{Otherpersons}} {{Infopolje Predsednik | name=Janez Janša | image=<!--WD--> | caption = Janša leta 2026 | order=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]] | term_start=4. junij 2026 | term_end= | predecessor=[[Robert Golob]] | successor= | term_start2=3. marec 2020 | term_end2=1. junij 2022 | predecessor2=[[Marjan Šarec]] | successor2=[[Robert Golob]] | term_start3=10. februar 2012 | term_end3=20. marec 2013 | predecessor3= [[Borut Pahor]] | successor3= [[Alenka Bratušek]] | term_start4=3. december 2004 | term_end4=21. november 2008 | successor4= [[Borut Pahor]] | order5=[[Evropski svet|Predsednik Evropskega sveta]] | term_start5=1. januar 2008 | term_end5=30. junij 2008 | birth_date=<!-- WD --> | death_date= | death_place= | spouse= | party=[[Slovenska demokratska stranka]] | vicepresident= ||order6=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]|term_start6=16. maj 1990|order7=|predecessor6=|predecessor7=[[Franci Demšar]]|successor6=[[Jelko Kacin]]|successor7=[[Anton Grizold]]|term_end6=29. marec 1994|term_end7=30. november 2000|term_start7=7. junij 2000|predecessor4=[[José Sócrates]]|term_start1=|term_end1=|successor1=|predecessor1=|order1=|partner={{marriage|[[Urška Bačovnik Janša]]|2009}}|president=[[Nataša Pirc Musar]]|president2=[[Borut Pahor]]|president3=[[Danilo Türk]]<br>[[Borut Pahor]]|president4=[[Janez Drnovšek]]<br>[[Danilo Türk]] }} '''Janez Janša''' ({{IPA|sl|ˈja:nɛs ˈja:nʃa}}, uradno ime '''Ivan Janša''',<ref>{{navedi splet |url=http://volitve.gov.si/dz2008/kandidati/lista_10.html |title=Slovenska demokratska stranka - SDS |work=Volitve v državni zbor 2008 |publisher=Ministrstvo za javno upravo RS |accessdate=6.6.2011 |archive-date=2012-07-16 |archive-url=https://archive.today/20120716151600/volitve.gov.si/dz2008/kandidati/lista_10.html |url-status=dead }}</ref> znan tudi kot '''Janez Ivan Janša''')<ref>{{navedi splet |url=http://www.dvk.gov.si/volitve/dz2000/listeve4.htm |title=Volilna enota 4: Ljubljana Bežigrad |work=Volitve poslancev v državni zbor 15.10.2000 |publisher=Državna volilna komisija |accessdate=6.6.2011 |archive-date=2009-07-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090731115000/http://www.dvk.gov.si/volitve/dz2000/listeve4.htm |url-status=bot: unknown }}</ref> [[Slovenci|slovenski]] [[obramboslovec]] in [[politik]], * [[17. september]] [[1958]], [[Grosuplje]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Politično kariero je pričel že v času Jugoslavije, pri 17 letih, ko se je včlanil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Times">{{navedi splet |url= http://www.times.si/slovenija/rdecji-dosje-janeza-janse-ko-je-sovrstnike-razganjalo-od-hormonov-je-kot-17-letnik-vstopil-v-partijo--a5516304057920be2b7904deb766b81529d3a2f2.html |title= Rdeči dosje Janeza Janše: Ko je sovrstnike razganjalo od hormonov, je kot 17-letnik vstopil v partijo |accessdate= 4. 2. 2021 }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Mladina">{{navedi splet |url= https://www.mladina.si/178803/jansa-je-bil-zadet-ko-mamba | title= Janša je bil zadet ko mamba, Po arhivih brskamo v satirični rubriki Mladinamit |accessdate= 4. 2. 2021 }}</ref> Kot eden od obsojenih v [[Proces proti četverici|procesu proti četverici (JBTZ)]] in kasnejši obrambni minister je bil eden ključnih ljudi slovenske osamosvojitve. Leta [[2004]] je postal predsednik [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlade Republike Slovenije]]. Ponovno je premier postal leta 2012, ko je na tem mestu nasledil Boruta Pahorja. Vlado je nato odnesla [[Nezaupnica|konstruktivna nezaupnica]].<ref>{{Navedi splet|title=Janševa vlada padla. Alenka Bratušek nova mandatarka. (video)|url=https://siol.net/novice/slovenija/janseva-vlada-padla-alenka-bratusek-nova-mandatarka-video-243629|website=siol.net|accessdate=2021-10-29|language=sl}}</ref> Janša je bil s Slovensko demokratsko stranko naslednja leta vodja opozicije v državnem zboru, leta 2014 pa je bil pred volitvami zaradi korupcije obsojen na zaporno kazen. Zaporno kazen je zaključil predčasno, saj je decembra istega leta [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] sodbo v zadevi Patria soglasno razveljavilo in jo vrnilo na prvo stopnjo, primer pa je kasneje zastaral.<ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče razveljavilo dveletno zaporno kazen Janezu Janši|url=https://www.dnevnik.si/1042711773|website=Dnevnik|accessdate=2021-04-22|archive-date=2021-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422125548/https://www.dnevnik.si/1042711773|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša želi biti oproščen, Patria spet na vrhovno sodišče|url=https://old.delo.si/novice/politika/jansa-zeli-biti-oproscen-patria-spet-na-vrhovno-sodisce.html|website=old.delo.si|date=2015-12-04|accessdate=2021-04-22|language=sl-si|first=Majda|last=Vukelić}}</ref> Ker se je politični proces odvijal v času parlamentarnih volitev, je vzbudil več polemik o političnem pregonu Janše, in o tem, ali je politični zapornik.<ref>{{Navedi splet|title=Ali bo Janez Janša obdržal poslanski mandat?|url=https://old.delo.si/novice/politika/ali-bo-janez-jansa-obdrzal-poslanski-mandat.html|website=old.delo.si|date=2014-07-14|accessdate=2022-09-12|language=sl-si|first=Pi K. , Delo si|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Politični zapornik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/63-47-politicni-zapornik|website=Politični zapornik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2022-09-12|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji politični zaporniki prepričani, da bo Janša rehabilitiran|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nekdanji-politicni-zaporniki-prepricani-da-bo-jansa-rehabilitiran/350643|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pred šestimi leti na prostost edini politični zapornik v Evropski uniji|url=https://mojepodravje.si/pred-sestimi-leti-na-prostost-edini-politicni-zapornik-v-evropski-uniji/|website=Moje Podravje|date=2020-12-12|accessdate=2022-09-12|language=sl-SI|first=Moje|last=Podravje}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Matej Tonin: Janez Janša ni politični zapornik, je politik v zaporu (video)|url=https://siol.net/novice/siol/matej-tonin-janez-jansa-ni-politicni-zapornik-je-politik-v-zaporu-video-95707|website=siol.net|accessdate=2022-09-12|language=sl}}</ref> Od volitev leta 2014 se je več sredinskih in levo-sredinskih strank izreklo proti sodelovanju v vladah pod vodstvom Janeza Janše, saj naj bi s svojo stranko širil nestrpnost, sam pa zagovarjal avtoritarne pristope.<ref>{{Navedi splet|title=Pismo proti Janševi vladi: Obvarujmo demokracijo pred avtoritarno oblastjo|url=https://siol.net/novice/slovenija/pismo-proti-jansevi-vladi-obvarujmo-obcutljivo-slovensko-demokracijo-pred-avtoritarno-oblastjo-518831|website=siol.net|accessdate=2021-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša odgovoril na očitke, da vzpostavlja avtoritarni režim|url=https://zurnal24.si/slovenija/jansa-drzavo-so-pustili-golo-in-boso-pred-eno-najtezjih-preizkusenj-v-zgodovini-349038|website=zurnal24.si|accessdate=2021-10-29|language=sl}}</ref> Po parlamentarnih volitvah leta 2018 stranka SDS kljub zmagi sprva ni uspela sestaviti koalicije. Po razpadu [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], je predsednik države [[Borut Pahor]] Janši ponudil mandat za sestavo vlade. S strankami [[Nova Slovenija|NSi]], [[Stranka modernega centra|SMC]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] so v začetku marca 2020 sestavili [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlado Republike Slovenije]], ki je prisegla 13. marca 2020. Pod Janševim vodstvom je bila Slovenija prva država EU, ki je razglasila konec [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije koronavirusne bolezni]] v prvem valu, v drugem valu, ki se je začel septembra istega leta, pa je bil odziv eden najmanj učinkovitih na svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Covid-19: po prvem valu epidemije med zmagovalci, v drugem na svetovnem dnu|url=https://www.rtvslo.si/20-v-2020/covid-19-po-prvem-valu-epidemije-med-zmagovalci-v-drugem-na-svetovnem-dnu/546599|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-29|language=sl}}</ref> Mandat tretje Janševe vlade se je zaključil 13. maja 2022 s konstituiranjem 9. sklica Državnega zbora Republike Slovenije. Tekoče posle je vlada opravljala do 1. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanke-in-poslanci-s-53-glasovi-podpore-potrdili-vladno-ekipo-roberta-goloba/629375|title=Poslanke in poslanci s 53 glasovi podpore potrdili vladno ekipo Roberta Goloba|date=1. junij 2022|accessdate=1. junij 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=A. S., M. Z.}}</ref> Janšo so v zadnjem času pri [[The Independent]] opisovali kot populističnega desnega voditelja,<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia’s populist pro-Trump PM loses election to newcomer party|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/slovenia-election-janez-jansa-freedom-movement-b2064726.html|website=The Independent|date=2022-04-25|accessdate=2022-09-12|language=en}}</ref> pri [[Foreign Policy]] pa kot skrajno desnega.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia’s Prime Minister Is a Far-Right Conspiracy Theorist and Twitter Addict Who Won’t Admit Trump Lost|url=https://foreignpolicy.com/2020/11/11/election-2020-trump-biden-slovenia-jansa-lost/|website=Foreign Policy|accessdate=2022-09-12|language=en-US|first=Domen|last=Savic}}</ref> Njegov stil politike so primerjali z [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]]; [[National public radio]] (NPR) ga je poimenoval "populist v stilu MAGA", Der Spiegel pa "slovenski Trump" in Deutsche Welle "mini-Trump", podobno tudi [[BBC]].<ref>{{Navedi novice|title=Janez Jansa: Slovenia votes out pro-Trump populist|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61214175|newspaper=BBC News|date=2022-04-25|accessdate=2022-09-12|language=en-GB}}</ref>Po [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah leta 2020 v Ameriki]] je Janša na [[Twitter|Twitterju]] objavil vrsto teorij zarot o volitvah. Janša je tesen zaveznik madžarskega premiera [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/slovenian-survivor-targets-victory-a-la-orban/|title=Slovenian survivor targets victory à la Orbán – POLITICO|date=June 2018}}</ref><ref name=":2">{{navedi splet|last=Palmer|first=James|title=Slovenia PM Frantically Tries to Justify Congratulatory Trump Call|url=https://foreignpolicy.com/2020/11/07/slovenia-prime-minister-trump-call-election/|access-date=2020-11-15|website=Foreign Policy|language=en-US}}</ref><ref name=":4">{{navedi novice|last1=Central|first1=Shaun Walker|last2=correspondent|first2=eastern Europe|date=2020-05-04|title=Slovenia's PM Janša channels Orbán with attacks on media and migrants|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/2020/may/04/janez-jansa-new-pm-slovenia-in-mould-of-orban|access-date=2020-11-15|issn=0261-3077}}</ref> čeprav se v več stališčih z njim ne strinja; Janša je večkrat izrazil podporo Ukrajini v vojni proti [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji leta 2022]], podpira tudi sankcije proti Rusiji in povečanje vojaške pomoči Ukrajini.<ref>{{Cite web|last=C|first=G.|title=Janša na shodu v podporo Ukrajini: Treba je narediti vse, da bo vojna čim krajša|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-na-shodu-v-podporo-ukrajini-treba-je-narediti-vse-da-bo-vojna-cim-krajsa/614280|access-date=2025-11-06|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref><ref>{{Cite web|last=postaja|first=Spletna|title=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/jansa-v-kijevu-v-ukrajini-boj-dobrega-zoper-zlo|access-date=2025-11-06|website=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|language=sl}}</ref> Janša tudi velja za podpornika evropskih integracij in širitve Evropske unije, njegova stranka je kljub nekaterim kritikam ostala članica desnosredinske skupine Evropska ljudska stranka.<ref>{{Cite web|title=Janša na družinskem dnevu SDS: Članstvo v EPP ne vpliva na naše glasovanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/po-besedah-janse-clanstvo-v-epp-ne-vpliva-na-njihovo-glasovanje.html|access-date=2025-11-06|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref><ref>{{Cite web|date=2025-02-28|title=Bo delegacija SDS zapustila EPP? To pravita Grims in Zver|url=https://vecer.com/slovenija/bo-delegacija-sds-zapustila-epp-to-pravita-grims-in-zver-10377596|access-date=2025-11-06|website=Večer|language=sl}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Ivan Janša je pri krstu dobil [[krstno ime|ime]] Janez.<ref>[http://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-obtozni-predlog-patria-afera-sodisce-185948/clanek Zurnal24.si - Janša: Spet na delu zeleni flomaster]</ref> Šolal se je v domačem [[Grosuplje|Grosuplju]], na klasični gimnaziji v [[Stična|Stični]], današnji [[Srednja šola Josipa Jurčiča|Srednji šoli Josipa Jurčiča]], in po tem v Ljubljani. Leta 1982 je na takratni [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo]] končal študij [[Splošna ljudska obramba|Splošne ljudske obrambe]] in [[družbena samozaščita|družbene samozaščite]] (danes [[obramboslovje|obramboslovja]]).<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Življenjepis|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/si/predsednik_vlade_janez_jansa/zivljenjepis/index.html|website=www.nekdanji-pv.gov.si|accessdate=2022-09-11}}</ref> Leta 1975 se je kot 17-letni mladenič včlanil v Zvezo komunistov Jugoslavije in bil med najmlajšimi člani Partije v Grosuplju. Tega leta je obiskal partijsko šolo v [[Kumrovec|Kumrovcu]]. Bil je [[Tito]]v štipendist, predsednik občinske organizacije [[ZSMS|Zveze socialistične mladine Slovenije]], član občinskih komitejev [[SZDL|Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije]], član republiških in zveznih organov ZSMS in SZDL. Leta 1977 je kot eden najperspektivnejših partijskih kadrov v svojem okolju že vodil pohod prve čete mladinske brigade Ivo Lola Ribar v bosansko [[Jajce (mesto)|Jajce]].<ref name="Times" /><ref name="Mladina" /> V prostem času se je v mladosti ukvarjal z alpinizmom.<ref name=":6" /><ref>http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1997_02.pdf</ref> ==Javno delovanje== Janša je bil član in funkcionar [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] (ZKS), vendar je bil pozneje iz ZKS izključen.<ref>[http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rtvchat&op=chat&func=read&c_id=838 Spletna klepetalnica MMC, Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke (5. september 2008 ob 22:00)]</ref><ref>[http://www.slovenskapomlad.si/2?id=41&highlight=jan%C5%A1a Janša Janez] {{Webarchive|url=https://archive.today/20120911090114/http://www.slovenskapomlad.si/2?id=41&highlight=janša |date=2012-09-11 }} Slovenska pomlad - Osebe. Muzej novejše zgodovine Slovenije. Pridobljeno 16.9.2008.</ref> [[Slika:Jj_partija.jpg|sličica|Janša je izpolnil vprašalnik [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]]]] V [[Časopis za kritiko znanosti|Časopisu za kritiko znanosti]] in [[Mladina (revija)|Mladini]] je objavljal o nujni prenovi [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. Širši javnosti je postal znan 31. maja 1988, ko je z njegovim prijetjem [[Služba državne varnosti]] sprožila afero JBTZ. [[Proces proti četverici]], v katerem so Janšo, [[David Tasić|Davida Tasića]], [[Franci Zavrl|Francija Zavrla]] ter [[podčastnik]]a JLA [[Ivan Borštner|Ivana Borštnerja]] pred vojaškim sodiščem obtožili izdaje vojaške skrivnosti, je sprožil močan odziv javnosti, ki je še pospešil zahteve za demokratizacijo slovenske družbe. Njegov takratni prijatelj [[Igor Bavčar]] je ustanovil [[Odbor za varstvo človekovih pravic]], ki se je potegoval, da bi četverici omogočili branjenje s prostosti in sojenje pred civilnim sodiščem v [[slovenščina|slovenskem jeziku]]. Janez Janša je bil obsojen na leto in pol zapora.<ref>[http://www.mladina.si/112721/pred-24-leti-se-je-pricela-afera-jbtz/ Pred 24 leti se je pričela afera JBTZ, Mladina, 1. 6. 2012], vpogledano 2013-02-14. Obsodbe: Ivan Borštner 4 leta strogega zapora, Franci Zavrl in Janez Janša 18 mesecev zapora, David Tasič pet mesecev zapora.</ref> Januarja 1989 je bil Janša eden od soustanoviteljev [[Slovenska demokratična zveza|Slovenske demokratične zveze]] (SDZ), ene prvih opozicijskih strank v takratni [[Socialistična republika Slovenija|Socialistični republiki Sloveniji]], maja istega leta pa je odšel na prestajanje zaporne kazni, ki jo je končal po tretjini trajanja. === Delo v Skupščini Republike Slovenije 1990–1992 === [[Slika:Igor Bavčar in Janez Janša.jpg|thumb|286x286px|Janša in [[Igor Bavčar]] leta 1991|alt=|levo]] Janša je bil na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji aprila 1990 izvoljen za poslanca in je maja postal minister za obrambo v [[Demos]]ovi vladi pod vodstvom [[Lojze Peterle|Lojzeta Peterleta]]. Pod njegovim vodenjem je iz Teritorialne obrambe nastala [[Slovenska vojska]], ki je v [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveni vojni]] poleti 1991 z relativno malo žrtvami izšla kot zmagovalka. Na kongresu jeseni 1991 je SDZ razpadla in se razcepila v dve novi stranki, [[Demokratska stranka Slovenije|Demokratsko stranko]] (DS), ki se je 1994 združila z [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]], ter [[Narodno demokratska stranka]] (NDS), ki se je pozneje združila s [[Krščansko demokratska stranka|SKD]]. Janša se ni pridružil nobeni od njiju, pač pa se je spomladi leta 1992 pridružil [[Jože Pučnik|Jožetu Pučniku]] in njegovi [[Socialdemokratska stranka Slovenije|Socialdemokratski stranki Slovenije]] (SDSS).<ref name=":6" /> === Minister za obrambo 1993–1994 in leta 2000 === Janša je bil minister za obrambo v dveh [[Janez Drnovšek|Drnovškovih]] vladah, 1992–1993 ([[2. vlada Republike Slovenije]]) in 1993–1994 ([[3. vlada Republike Slovenije]]). Marca 1994 so ga razrešili zaradi [[afera Depala vas|afere Depala vas]], v kateri so vojaške osebe aretirale policijskega sodelavca v civilu. Predlog o razrešitvi je podal [[predsednik vlade Slovenije]] [[Janez Drnovšek]]. Po razrešitvi Janše je njegova Socialdemokratska stranka Slovenije izstopila iz vlade, ter odšla v opozicijo. Funkcijo obrambnega ministra je opravljal tudi v sedemmesečnem obdobju [[5. vlada Republike Slovenije|Bajukove vlade]] leta 2000. === Delo v stranki === Leta 1993 ga je tretji kongres SDS (takrat še Socialdemokratske stranke) izvolil za predsednika. Ponovno je bil izvoljen za predsednika SDS na kongresih stranke leta 1997, leta 2001, leta 2005 in leta 2009. SDS se je leta 2003 preimenovala v [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]], kratica SDS je ostala.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Kratka zgodovina stranke SDS|url=https://old.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-stranke-sds.html|website=old.delo.si|date=2011-12-04|accessdate=2022-09-12|language=sl-si|first=Dokumentacija Dela|last=Delo}}</ref> Na prvih volitvah v evropski parlament pa je dobila dve poslanski mesti. SDS se je v [[Evropski parlament|evropskem parlamentu]] pridružila [[Evropska ljudska stranka (Evropski Parlament)|Evropski ljudski stranki]] (desno-sredinska stranka) in s tem prekinila [[Socialna demokracija|socialdemokratsko]] povezavo nekdanje [[Socialdemokratska zveza Slovenije|Pučnikove SDS]].<ref name=":7" /> === Prva Janševa vlada (2004–2008) === [[Slika:8 vlada RS.jpg|right|thumb|250px|[[8. vlada Republike Slovenije]]]]Njegova stranka SDS je prejela največ glasov na parlamentarnih volitvah leta 2004. Janša je bil kot predlagani kandidat za mandatarja nove slovenske vlade 9. novembra 2004 s 57 glasovi poslancev izvoljen za novega predsednika Vlade RS. Ob prisegi nove vlade v državnem zboru, 3. decembra 2004, je Janša postal [[predsednik vlade|predsednik]] [[8. vlada Republike Slovenije]].<ref name=":6" /> === V opoziciji 2008–2011 === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah leta 2008]] so Janševo stranko SDS nepričakovano, kljub ugodnim javnomnenjskim raziskavam,<ref>{{Navedi splet|title=Delo - Vedeti več pomeni imeti moč|url=https://www.delo.si/|website=www.delo.si|accessdate=2022-09-11|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dnevnikova volilna napoved: Na volitvah prihodnjo nedeljo bo zmagala SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042206677|website=Dnevnik|accessdate=2022-09-11|archive-date=2022-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220911205621/https://www.dnevnik.si/1042206677|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ninamedia - Volitve 2008|url=http://www.ninamedia.si/volitve2008.php|website=www.ninamedia.si|accessdate=2022-09-11}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.valicon.net/sl/valicon/aktualno/novice/82/sds_in_sd_na_vrhu_izenacena.html |title=arhivska kopija |accessdate=2022-09-11 |archive-date=2008-09-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080921230727/http://www.valicon.net/sl/valicon/aktualno/novice/82/sds_in_sd_na_vrhu_izenacena.html |url-status=dead }}</ref> prehiteli [[Borut Pahor|Pahorjevi]] [[Socialni demokrati]] (SD), ki so oblikovali koalicijsko vlado. SDS je postala najmočnejša stranka v opoziciji in s tem Janez Janša neformalni vodja opozicije.<ref>{{Navedi splet|title=archive.ph|url=http://volitve.gov.si/dz2008/|website=archive.ph|accessdate=2022-09-11|archive-date=2012-12-24|archive-url=https://archive.today/20121224215043/volitve.gov.si/dz2008/|url-status=bot: unknown}}</ref> Leta 2011 je bil obtožen zaradi domnevnega podkupovanja s strani [[Finska|finskega]] podjetja [[Patria]] v korist stranke SDS ([[Afera Patria (Slovenija)|afera Patria]]). === Druga Janševa vlada (2012–2013) === [[Slika:10. slovenska vlada.jpg|sličica|250x250_pik|[[10. vlada Republike Slovenije|Druga Janševa vlada]]|alt=|levo]] {{main|10. vlada Republike Slovenije}} Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral in bil izvoljen za poslanca na listi stranke SDS. [[Slika:Angela Merkel in Slovenia 2011 (17).jpg|thumb|252x252px|Janša in [[Angela Merkel]] leta 2011|alt=]] Na teh izrednih volitvah je njegova stranka SDS dosegla drugo mesto, takoj za novo stranko, [[Zoran Janković|Jankovićevo]] [[Pozitivna Slovenija|Pozitivno Slovenijo]]. Zoran Janković ni dobil potrebne večine za mandatarja za sestavo nove vlade. 25. januarja 2012 je pa bila podpisana koalicijska pogodba med petimi strankami, ki je bila pogoj, da je Janez Janša kandidiral za novega mandatarja. Predsednik države [[Danilo Türk]], ki je predlagal za prvega mandatarja zmagovalca, v drugo do določenega datuma ni predlagal nikogar.<ref>{{navedi splet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/vse-je-pripravljeno-za-janso.html|title=Vse je pripravljeno za Janšo|accessdate=2012-01-25|publisher=24ur.com}}</ref> 28. januarja 2012 je bil Janez Janša izvoljen za mandatarja z 51 glasovi (39 proti).<ref>{{navedi splet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/osemurna-razprava-o-tem-ali-je-jansa-primeren-za-mandatarja-ali-ne.html#video |title=Janša: Glasovanje je zmaga razuma |accessdate=28.1.2012 |work=24ur.com}}</ref> 10. februarja je vlada tudi nastopila svoj mandat kot [[10. vlada Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://delo.si/novice/politika/zamenjave-na-vladi.html |title=arhivska kopija |accessdate=2012-02-10 |archive-date=2012-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120212231908/http://www.delo.si/novice/politika/zamenjave-na-vladi.html |url-status=dead }}</ref> Vlada je morala zaradi [[Gospodarska kriza 2008|finančne, družbene in gospodarske krize]], ki se je v svetu pričela leta 2008, sprejeti vrsto nepopularnih ukrepov. V novembru 2012 so se v Sloveniji pričeli množični javni [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protesti]]. Med drugim so »[[Vseslovenska vstaja 2012|vstajniki]]« zahtevali tudi sestop vlade in vse politične elite. Zahteve po odstopu predsednika vlade Janeza Janše so se zaostrile po objavi poročila [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisije za preprečevanje korupcije]] (7. januarja 2013), ki je pri dveh voditeljih strank, Janezu Janši in Zoranu Jankoviću, zaznala »obremenjenost s korupcijskimi tveganji«.<ref name="KPK">[https://www.kpk-rs.si/upload/datoteke/Ugotovitve_nadzora_nad_PS_predsednikov_parlamentarnih_strank.pdf Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, 7.1.2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130602130047/https://www.kpk-rs.si/upload/datoteke/Ugotovitve_nadzora_nad_PS_predsednikov_parlamentarnih_strank.pdf |date=2013-06-02 }}, vpogledano 2013-02-14</ref> 27. februarja 2013 je bila v državnem zboru na predlog skupine strank ([[Pozitivna Slovenija|PS]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Državljanska lista|DL]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DESUS]] ob podpori [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) izglasovana konstruktivna nezaupnica vladi Janeza Janše. S 55 glasovi za in 33 proti je postala mandatarka za sestavo nove vlade Republike Slovenije [[Alenka Bratušek]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/vladna-kriza/v-zivo-alenka-bratusek-je-nova-mandatarka.html |title=(V živo): Alenka Bratušek je nova mandatarka |date=27.2.2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=1.3.2013}}</ref> === V opoziciji 2013–2020 === [[Slika:Primopredaja poslov med Alenko Bratušek in Janezom Janšo.jpg|thumb|right|250px|Primopredaja poslov med [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]] in Janezom Janšo]] Obdobje po razpadu Janševe vlade je za Janeza Janšo zaznamovano s sodbo v zadevi Patria, kjer je bil obsojen skupaj z brigadirjem [[Tone Krkovič|Tonetom Krkovičem]] in podjetnikom [[Ivan Črnkovič|Ivanom Črnkovičem]]. Najprej je izjavil, da ne bo ponovno zasedel poslanskega položaja. Namesto tega je napovedal, da bo delal v stranki SDS, pisal knjige, predaval na inštitutih v tujini in deloval kot svetovalec.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/janez-jansa-bo-pisal-in-predaval- |title=Janez Janša bo pisal in predaval |work=Dnevnik |author1=Petkovič, Blaž |author2=Brstovšek, Andrej |date=22.3.2013 |accessdate=8.6.2013 |archive-date=2014-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141017054612/http://www.dnevnik.si/slovenija/janez-jansa-bo-pisal-in-predaval- |url-status=dead }}</ref> 21. maja 2013 je izšla njegova nova knjiga, z naslovom ''Za kulturo življenja''. ==== Zaporna kazen ==== Aprila 2014 je tri dni po usodnem kongresu takratne največje vladne stranke <ref>{{Navedi splet |url=http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/534cfe747e5cd/za-koalicijo-v-primeru-jankoviceve-zmage-na-kongresu-ps-najverjetnejse-predcasne-volitve |title=arhivska kopija |accessdate=2016-09-02 |archive-date=2016-09-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160916042610/http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/534cfe747e5cd/za-koalicijo-v-primeru-jankoviceve-zmage-na-kongresu-ps-najverjetnejse-predcasne-volitve |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/politika/jankovic-spet-v-vrhu-ps.html|website=www.delo.si|accessdate=2025-12-22|title=Janković spet v vrhu PS|date=24. april 2014|last=B.|first=An.|first2=T.|last2=S.}}</ref> obsodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo tudi višje sodišče.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/crna-kronika/jansa-obsojen-odvetnik-matoz-sodbo-bomo-razveljavili/335609|title=Janša obsojen. Odvetnik Matoz: "Sodbo bomo razveljavili." |accessdate=20.5.2014 |date=28.4.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Vložil je zahtevo za varstvo zakonitosti na [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno]] in ustavno pritožbo na [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]]. Slednje je pritožbo zavrnilo,<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/politika/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo.html |title=Ustavno sodišče zavrglo Janševo pritožbo |date=16.6.2014 |work=Delo |accessdate=21.6.2014 |archive-date=2014-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140619010654/http://www.delo.si/novice/politika/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo.html |url-status=dead }}</ref> s čimer je sodba postala pravnomočna. Po odredbi okrožnega sodišča 20. junija 2014 je pričel s prestajanjem dveletne zaporne kazni na [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni|Dobu]]. Do zapora ga je pospremila skupina podpornikov.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/pred-zaporom-pripravljajo-oder-vrhovno-sodisce-ne-more-predvideti-dinamike-odlocanja-o-jansevi-zahtevi |title=Janša že v zaporu; podporniki v nagovorih o lažeh, resnici in krivičnosti (foto) |date=21.6.2014 |work=Dnevnik |accessdate=21.6.2014 |archive-date=2014-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140702133953/http://www.dnevnik.si/slovenija/pred-zaporom-pripravljajo-oder-vrhovno-sodisce-ne-more-predvideti-dinamike-odlocanja-o-jansevi-zahtevi |url-status=dead }}</ref> Ne glede na zaporno kazen, zakonske omejitve glede tega ni, je stranka SDS vložila njegovo kandidaturo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih državnozborskih volitvah]], ki so bile zaradi razpada [[11. vlada Republike Slovenije|vlade Alenke Bratušek]] 13. julija 2014. Na volitvah je Janševa stranka SDS dosegla drugo mesto z 20,7 % glasov in dobila 21 poslancev, med drugim je bil izvoljen tudi Janez Janša. Kljub dvomom ali lahko med služenjem zaporne kazni vodi državo – slovenska zakonodaja namreč tega ne določa natančno<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/poslanec-naj-bo-cetudi-iz-zapora |title=Poslanec naj bo – četudi iz zapora |date=18.6.2014 |first1=Meta |last1=Roglič |first2=Tatjana |last2=Pihlar |first3=Vesna |last3=Vaupotič |accessdate=21.6.2014 |archive-date=2014-06-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140620223225/http://www.dnevnik.si/slovenija/poslanec-naj-bo-cetudi-iz-zapora |url-status=dead }}</ref> – je bil Janši mandat potrjen sočasno z drugimi poslanci in je prihajal na seje [[Državni zbor Republike Slovenije|DZ]] iz zapora. Mandat zapornika Janše je ostal sporen, zlasti ko ga je stranka SDS predlagala za člana komisije za nadzor obveščevalnih služb.<ref>{{Cite journal|title = Zapornik št. 1 še naprej brije norce iz parlamenta|date = 28.8.2014|url = http://www.mladina.si/159781/zapornik-st-1-se-naprej-brije-norce-iz-parlamenta/|journal = Mladina|accessdate = 2014-09-14}}</ref> Novembra 2014 je Ustavno sodišče sklenilo, da je poslanski mandat Janeza Janše legitimen.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.primorske.si/Novice/Slovenija/Jansa-se---vraca-v-poslanske-klopi |title=arhivska kopija |accessdate=2016-09-02 |archive-date=2016-09-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160913190003/http://www.primorske.si/Novice/Slovenija/Jansa-se---vraca-v-poslanske-klopi |url-status=dead }}</ref> Decembra 2014 je Ustavno sodišče RS soglasno sprejelo odločitev, da se izpusti Janeza Janšo iz zapora do dokončne odločitve o ustavnosti sodbe v zadevi Patria.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša podpornikom: Hvala, ker ste vztrajali pred to hišo sramote (foto in video)|url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-jansa-podpornikom-hvala-ker-ste-vztrajali-pred-to-hiso-sramote-foto-in-video-332440|website=siol.net|accessdate=2025-12-22|language=sl}}</ref> Aprila leta 2015 je Ustavno sodišče RS razveljavilo celotno sodbo Patria in izpuščena sta bila tudi Tone Krkovič in Ivan Črnkovič.<ref>{{Navedi splet|title=Patria: Ustavno sodišče razveljavilo sodbo. Krkovič in Črnkovič že izpuščena.|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/patria-ustavno-sodisce-razveljavilo-sodbo-krkovic-in-crnkovic-ze-izpuscena/363520|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-22|language=sl|first=A. Č , G. C. , T. H. , Al|last=Ma}}</ref> 28. junija 2022 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] zavrglo Janševo pritožbo v [[Zadeva Patria|zadevi Patria]] in sporočilo, da ima zaradi 31. člena [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]] pravnomočen sklep o ustavitvi postopka zaradi zastaranja (iz vidika zagotavljanja domnevne nedolžnosti) iz 27. člena ustave enake pravne učinke kot oprostilna sodba.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče zavrglo Janševo pritožbo v zadevi Patria: Pritožnik neizpodbojno velja za nedolžnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo-v-zadevi-patria-pritoznik-neizpodbojno-velja-za-nedolznega/632496|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Saga o zadevi Patria zaključena, ustavno sodišče zavrglo pritožbo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansa-saga-o-zadevi-patria-zakljucena-ustavno-sodisce-zavrglo-pritozbo/|website=N1|date=2022-06-28|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče zavrglo pritožbo Janeza Janše|url=https://www.dnevnik.si/1042992018|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-20|archive-date=2023-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230406133830/https://www.dnevnik.si/1042992018|url-status=dead}}</ref> Janša je ob tem na portalu Twitter zapisal: »''Po več kot petnajstih letih sage o Patrii je slovenska karikatura pravne države končala zadevo z razglasitvijo nedolžnosti.''«<ref>{{navedi tvit |user=JJansaSDS |number=1541726595555155969 |title=Po več kot 15. letih sage o #PATRIA je slovenska karikatura pravne države končala zadevo z razglasitvijo nedolžnosti. [...] |date=2022-06-28}}</ref><ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče: Janez Janša je nedolžen|url=https://siol.net/novice/slovenija/zadeva-patria-dobila-epilog-jansa-nedolzen-582697|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> === Zmaga na volitvah 2018 === [[Slika:EPP Zagreb Congress in Croatia, 20-21 November 2019 (49099291266).jpg|levo|sličica|Janša med nagovorom kongresu [[Evropska ljudska stranka|ELS]] ([[Zagreb]], 2019)]] {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Janez Janša je po letu 2004 skupaj s svojo stranko SDS ponovno zmagal na parlamentarnih volitvah. Stranka je osvojila 25 sedežev v parlamentu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/gremvolit/slovenija/jansa-naredili-bomo-vse-da-sestavimo-stabilno-vlado/457159 |title=Janša: Naredili bomo vse, da sestavimo stabilno vlado |accessdate= |date=5. junij 2018 |format= |work=MMC RTV }}</ref> Med volilno kampanjo so se stranke z izjemo Nove Slovenije in Slovenske nacionalne stranke distancirale od delovanja Janeza Janša ter stranke SDS, z argumentacijo, da njena politika širi sovražnost. Prvak [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] in [[župan Ljubljane]] [[Zoran Janković]] ter predsednika [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]-a [[Karl Erjavec]] sta celo podpisala t. i. sporazum o Levem bloku, ki je pozival ostale stranke, naj se s podpisom zavežejo k temu, da ne bodo vstopile v koalicijo z Janšo, ki so mu javnomnenjske raziskave kazale zmago na volitvah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/clanek/jankovic-erjavec-je-izkusen-politicni-macek-49308|title=www.slovenskenovice.si|date=9. 5. 2018|accessdate=1. 3. 2020|website=www.slovenskenovice.si|publisher=Slovenske novice|last=|first=}}</ref> Po zmagi na volitvah so se začela formalna in neformalna srečanja, na eni strani pod vodstvom Janeza Janše, ki je na pogovore uradno povabil vse parlamentarne stranke, na drugi strani pa pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], ki je k pogovorom povabil vse parlamentarne stranke, razen [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref name="zurnal24.si">{{Navedi splet|title=Janša: Če bo nekdo drug zbral večino podpisov, mandata ne bom sprejel|url=https://zurnal24.si/slovenija/jansa-ce-bo-nekdo-drug-zbral-vecino-podpisov-mandata-ne-bom-sprejel-311056|website=zurnal24.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandat podelil Janši, ki bo v vlado povabil vse stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-bo-mandat-podelil-jansi-ki-bo-v-vlado-povabil-vse-stranke/457272|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}</ref> Po pogovoru s predsednikom države [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]], je Janša v izjavi za medije dejal, da, če bo nekdo zbral večino kandidatov, sam mandata za sestavo vlade ne bo sprejel, saj da nima smisla zavlačevati procedure.<ref name="zurnal24.si"/> Pahor je ocenil, da bi bilo za državo dobro, da vlado sestavi zmagovalec volitev, saj so ostale opcije iz izkušenj druga najboljša možnost.<ref name="zurnal24.si"/> Janez Janša mandata naposled ni prevzel. Pahor je mandat nato podelil Marjanu Šarcu, ki je po odstopu Nove Slovenije od pogajanj ter nato nesoglasjih z Levico, s slednjo sestavil prvo manjšinsko vlado v [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]]. S 55 glasovi "ZA" ter 31 "PROTI", je bil Šarec [[17. avgust]]a 2018 izvoljen za predsednika vlade, [[19. september|13. septembra]] 2018 pa je bila potrjena še [[13. vlada Republike Slovenije|celotna vlada]].<ref>{{Navedi splet|title=Marjan Šarec je s 55 glasovi izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/marjan-sarec-je-s-55-glasovi-izvoljen-za-predsednika-vlade/463399|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}</ref> === Tretja Janševa vlada (2020–2022) === [[Slika:Secretary Pompeo and Slovenian Prime Minister Jansa Deliver Remarks in Bled (50222683171).jpg|sličica|Janša z [[Mike Pompeo|Mikom Pompeom]] na [[Bled]]u (avgust 2020)]] {{main|14. vlada Republike Slovenije}} Po razpadu Šarčeve vlade, je Slovenska demokratska stranka vsem parlamentarnim strankam poslala vabilo na pogovore o možnostih nove koalicije. Vabilo so zavrnile [[Lista Marjana Šarca]], [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Socialni demokrati]], udeležile pa so se jih [[Nova Slovenija]], [[Stranka modernega centra]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Udeležba slednjih dveh je v medijih sprožila burne odzive zaradi obljub na volitvah leta 2018, da v Janševo vlado ne bosta vstopili. Iz SMC je zaradi tega odstopila ministrica [[Ksenija Klampfer]], [[2. marec|2. marca]] 2020 pa tudi prvi predsednik stranke [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cerar-izstopil-iz-smc-ja-pocivalsek-iti-moramo-naprej/515953|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-02|title=Cerar izstopil iz SMC-ja. Počivalšek: Iti moramo naprej.|date=2. marec 2020}}</ref> Odziv je namera o novi vladi vzbudila tudi v obliki manjšega protesta, ki je potekal od sedeža SMC do sedeža DeSUS-a. Protestniki shoda ''"Proti koaliciji sovraštva"'' so strankama očitali, da so snedli besedo z volitev, prav tako so nasprotovali sestavi nove vlade. Shoda se je udeležilo nekaj znanih ljudi, med drugim takratni poslanec [[Levica (politična stranka)|Levice]] [[Miha Kordiš]].<ref>{{Navedi splet|title=Na shodu proti koaliciji sovraštva več kot tisoč protestnikov #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-shodu-proti-koaliciji-sovrastva-vec-sto-protestnikov-video-519725|website=siol.net|accessdate=2020-03-18|language=sl}}</ref> SDS je 26. februarja 2020 sporočila, da se je s strankami SMC, NSi in DeSUS programsko uskladila. Isti dan so stranke interno glasovale o vstopu v novo vlado pod vodstvom Janeza Janše. Podpis pogodbe je potekal za zaprtimi vrati. Poslanec Stranke modernega centra [[Jani Möderndorfer]] je napovedal, da mandatarja ne bo podrl. Poslanci Državnega zbora so 3. marca 2020 na tajnem glasovanju z 52 glasovi Janeza Janšo izvolili za predsednika 14. vlade Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-decentralizacija-kot-strateski-projekt/516027|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov |accessdate= |date=3. marec 2020 |format= |work=MMC RTV }}</ref> S tem dnem je z mesta [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]] odstopil [[Dejan Židan]], ki ga je 5. marca zamenjal [[Igor Zorčič]] iz [[Stranka modernega centra|SMC]].<ref>{{Navedi splet|title=Igor Zorčič izvoljen za predsednika državnega zbora|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/igor-zorcic-izvoljen-za-predsednika-drzavnega-zbora/516242|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-06|language=sl}}</ref> [[Slika:Reuven Rivlin meeting with Janez Janša, December 2020 (GPOMN3 7299).jpg|levo|sličica|Janša in izraelski predsednik [[Reuven Rivlin]] (december 2020)]] Glasovanje o novi vladi je potekalo v senci širitve virusa [[COVID-19]]. Zaslišanja kandidatov so bila opravljena v enem tednu, glasovanje pa je potekalo 13. marca 2020. Zaradi izrednih razmer so se poslanci odpovedali razpravi, zato je bila seja zaključena v rekordno hitrem času. Za je glasovalo 52 poslancev, proti jih je bilo 31, en pa vzdržan.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Rekordno hitro prevzeli oblast: Janša ob izvolitvi kritiziral Šarčevo vlado, Levica pričakuje orbanovski režim|url=https://www.vecer.com/rekordno-hitro-prevzeli-oblast-jansa-ob-izvolitvi-kritiziral-sarcevo-vlado-levica-pricakuje-orbanovski-rezim-10141506|website=www.vecer.com|date=2020-03-13|accessdate=2020-03-18|language=sl-si}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Eno uro po izvolitvi je Janša že sklical prvo sejo vlade, ki je bila namenjena ukrepanju proti [[COVID-19|koronavirusu]].<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovna seja nove vlade z maskami: “Vrag je že zdavnaj odnesel šalo”|url=https://www.domovina.je/ustanovna-seja-nove-vlade-z-maskami-vrag-je-ze-zdavnaj-odnesel-salo/|website=Domovina|date=2020-03-14|accessdate=2020-03-18|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> [[Slika:EPP Summit, 21 October 2021, Brussels (51614807700).jpg|sličica|Janša, [[Ursula von der Leyen]] in [[Angela Merkel]] (oktober 2021)]] V javnosti so bilo veliko pozornosti deležna pisma in depeše predsednika vlade Janeza Janše. Ob napovedi, da bosta [[Madžarska]] in [[Poljska]] izkoristili možnost veta, če bo [[Evropski svet|Evropska unija]] pogojeval finančno pomoč za okrevanje po koronavirusu z vladavino prava, je Janša na [[Evropski svet]] naslovil pismo, v katerem je člane pozval k skupni rešitvi. V pismu je zapisal pomen svobode, ki jo ima Evropska unija in poudaril pomen julija sprejetega "robustnega" skupnega dogovora o reševanju krize zaradi koronavirusa.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Preberite si ostro pismo, ki ga je Janez Janša poslal voditeljem EU|url=https://siol.net/novice/slovenija/premier-jansa-pisal-voditeljem-eu-539164|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=twitter.com/jjansasds/status/1329034836242259970|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1329034836242259970|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Janša|first=Janez}}</ref> Dodal je, da [[pravna država]] ne more biti mehanizem v političnih rokah, ampak v strokovnih, pravnih rokah neodvisnih sodišč, saj da se v nasprotnem primeru EU približuje totalitarnim sistemom.<ref name=":0" /> Ob tem je dodal, da smo bili leta 2014 v Sloveniji priča ukradenim volitvam, ki niso vzbudile zanimanja institucij EU, kot ga zdaj Madžarska in Poljska: "''Leta 2014 smo bili priča ukradenim volitvam, do katerih je prišlo s pomočjo drastične zlorabe državnih institucij tik ob začetku volilne kampanje. [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je soglasno ugotovilo zlorabo, vendar šele potem, ko so bile volitve mimo in ko posledic te zlorabe ni bilo več mogoče odpraviti. Nobena od institucij EU v času kraje volitev ni reagirala niti z opozorilom. Celo več. Ključni akterji zlorabe so bili povabljeni na visoke položaje v institucije EU. Evropski parlament o ukradenih volitvah v državi članici EU ni hotel niti razpravljati, ker na kolegiju ni bilo večine za uvrstitev teme na dnevni red.''"''<ref name=":0" /><ref name=":1" />'' [[Slika:Napisi na protestu v Ljubljani 28. maja 2021 18.jpg|sličica|Protivladni protesti (28. maj 2021)]] Opozicija in del medijev se je odzvala, da Janša ruši kredibilnost predsedovanja Slovenije in sramoti državo.<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/sarecmarjan/status/1328963066151702528|url=https://twitter.com/sarecmarjan/status/1328963066151702528|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Šarec|first=Marjan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/lukamesec/status/1328833041482076161|url=https://twitter.com/lukamesec/status/1328833041482076161|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=17. november 2020|last=Mesec|first=Luka}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/tfajon/status/1328952423252156416|url=https://twitter.com/tfajon/status/1328952423252156416|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Fajon|first=Tanja}}</ref><ref name="#1">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/politico-marsala-twito-pise-pismo-vrstijo-se-odzivi-doma-in-v-tujini.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-05}}</ref><ref name="#1" /> Do pisma sta zadržanost izrekli koalicijski stranki DeSUS in Stranka modernega centra, ki je del o ukradenih volitvah ocenila za nerazumljiv in da so kot stranka volitve takrat zmagali pošteno.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija kritična do pisma. SMC: Trditve o ukradenih volitvah so nerazumljive. #odzivi|url=https://siol.net/novice/slovenija/odzivi-na-pismo-tonin-se-je-od-vsebine-distanciral-opozicija-kriticna-539181|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> V odgovoru na kritike je Janša tvitnil, da je pismo poskus klica k razumu: "''Slovenija bo dosledno zagovarjala vladavino prava in enaka merila za vse in povsod, tako doma kot v EU.''"<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Preberite si ostro pismo, ki ga je Janez Janša poslal voditeljem EU|url=https://siol.net/novice/slovenija/premier-jansa-pisal-voditeljem-eu-539164|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> Janševo pismo so nekateri politiki pohvalili. Nemška kanclerka [[Angela Merkel]] (ki je takrat predsedovala tudi [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]]), ki je dejala, da se vsebina pisma sklada s stališčem nemškega predsedovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Merklova: Janša je pozval h kompromisu, kar je tudi v našem interesu|url=https://siol.net/novice/svet/merklova-jansa-je-pozval-h-kompromisu-kar-je-tudi-v-nasem-interesu-539333|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Rupel: Janševo pismo je odlično, volitve 2014 so bile škandal #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/rupel-jansevo-pismo-je-odlicno-volitve-2014-so-bile-skandal-539231|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pismo, ki je pri nekaterih sprožilo zgražanje, pri drugih odobravanje|url=https://www.rtvslo.si/mmcdebata/pismo-ki-je-pri-nekaterih-sprozilo-zgrazanje-pri-drugih-odobravanje/542954|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> [[Slika:COP26 (51646948073).jpg|sličica|Janša in indijski premier [[Narendra Modi]] ob robu podnebne konference COP26 (2021)]] Ko je [[Karl Erjavec]] ponovno prevzel vodenje Demokratične stranke upokojencev Slovenije, je napovedal, da v Janševi vladi ne bo sodeloval, saj da si tega ponovno ne želi. Čez nekaj dni je organe stranke, ki so odločili, da stranka zapusti 14. vlado Republike Slovenije. DeSUS je odločitev o razrešitvi njegovih ministrov [[Jože Podgoršek|Podgorška]] in [[Tomaž Gantar|Gantarja]] prepustil Janši. Gantar je odstopil sam, začasno pa je njegov resor prevzel Janez Janša sam. 15. februarja 2021 je potekalo glasovanje o nezaupnici vladi, kot mandatar je bil predlagan Karl Erjavec. Za nezaupnico je glasovalo 40 poslancev, 7 jih je bilo proti, 6 glasovnic pa je bilo neveljavnih (ostali poslanci zaradi dogovorov znotraj strank niso prevzeli glasovnic). Ker je za izglasovanje zaupnice potrebnih 46 glasov, nezaupnica ni bila izglasovana.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec prejel 40 glasov, zato Janša ostaja predsednik vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nezaupnica/|website=www.delo.si|accessdate=2022-09-12|language=sl-si}}</ref> S 1. julijem 2021 je Janševa tretja vlada prevzela tudi [[Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|predsedovanje Svetu Evropske unije]]. Slovesnost ob začetku je sovpadala s prireditvijo ob [[30. obletnica samostojnosti Republike Slovenije|30. obletnici samostojnosti]]. Udeležili so se je predsedniki vlade Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Portugalske, zunanja ministra Italije in Portugalske ter predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor: "Slovenijo premika naprej koalicija za nekaj, ne koalicija proti." Janša: "Znamo in zmoremo."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/30-let/pahor-slovenijo-premika-naprej-koalicija-za-nekaj-ne-koalicija-proti-jansa-znamo-in-zmoremo/585621|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-26|language=sl}}</ref> Med 5. in 6. oktobrom 2021 je na Brdu pri Kranju potekalo zasedanje Evropskega sveta in vrh EU-Zahodni Balkan, ki so se ga udeležili vsi vabljeni gostje, vključno z vodji držav [[Zahodni Balkan|Zahodnega Balkana]].<ref>{{Navedi splet|title="Evropska komisija je tista, ki se bliža kršitvi vladavine prava."|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/evropska-komisija-je-tista-ki-se-bliza-krsitvi-vladavine-prava/596586|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Voditelji prihajajo na Brdo pri Kranju, pričakovana skupna izjava brez časovnice vstopanja v EU|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-2021/voditelji-prihajajo-na-brdo-pri-kranju-pricakovana-skupna-izjava-brez-casovnice-vstopanja-v-eu/596388|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Sloveniji se bodo srečali voditelji EU in Zahodnega Balkana - Slovensko predsedovanje Svetu EU 2021|url=https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/v-sloveniji-se-bodo-srecali-voditelji-eu-in-zahodnega-balkana/|website=Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=EU namenja 30 milijard evrov za Zahodni Balkan, ki pa ostaja brez časovnice za vstop|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-2021/eu-namenja-30-milijard-evrov-za-zahodni-balkan-ki-pa-ostaja-brez-casovnice-za-vstop/596388|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša: Države Zahodnega Balkana potrebujejo evropsko perspektivo - Slovensko predsedovanje Svetu EU 2021|url=https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/predsednik-vlade-janez-jansa-drzave-zahodnega-balkana-potrebujejo-evropsko-perspektivo/|website=Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref> [[Slika:Volodymyr Zelenskyy met with the heads of governments of Poland, the Czech Republic and Slovenia in Kyiv. (51941194929).jpg|sličica|Delegacija Janše ter češkega in poljskega kolega je bila prva v Ukrajini po začetku vojne]] Janez Janša se je med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino]], 15. marca 2022, s poljskim premierjem [[Mateusz Morawiecki|Morawieckim]] in češkim premierjem [[Petr Fiala|Fialo]] z vlakom odpravil v [[Kijev]] na srečanje z ukrajinskim državnim vrhom. Šlo je za prvi visoki obisk v Ukrajini od začetka vojne.<ref>{{Navedi splet|title=Janša, Fiala in Morawiecki ob 19. uri z Zelenskim, ki izgublja upanje na članstvo Ukrajine v Natu|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/jansa-fiala-in-morawiecki-ob-19-uri-z-zelenskim-ki-izgublja-upanje-na-clanstvo-ukrajine-v-natu/615722|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-03-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Czech, Polish, Slovenian PMs Traveling To Kyiv To Meet Zelenskiy|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-kyiv-czech-poland-slovenia-visit/31753678.html|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|accessdate=2022-03-15|language=en}}</ref> Janša bi sicer moral Ukrajino obiskati 24. februarja, a je bil obisk zaradi začetka ruske invazije prestavljen. V spomin na obisk je ukrajinski predsednik Zelenski 9. septembra 2022 v Kijevu postavil spominsko obeležje.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.president.gov.ua/en/news/glava-derzhavi-zustrivsya-z-prezidentom-latviyi-ta-premyer-m-77609|title=Head of State meets with President of Latvia, Prime Minister of Poland paying visit to Kyiv|date=9. september 2022|website=President of Ukraine|publisher=President of Ukraine, Press Office}}</ref> Janez Janša je s predsedovanjem 14. slovenski vladi zaključil 13. maja 2022. 24. maja 2022 je [[Višje sodišče v Celju]] potrdilo obsodbo Janše na tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta zaradi razžalitve novinark [[Eugenija Carl|Eugenije Carl]] in [[Mojca Šetinc Pašek|Mojce Šetinc Pašek]] na [[Twitter]]ju leta 2016, ki je s tem postala pravnomočna.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/visje-sodisce-v-celju-potrdilo-obsodbo-janeza-janse/628440 |title=Višje sodišče v Celju potrdilo obsodbo Janeza Janše |accessdate=2022-05-24 |date=2022-05-25 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> === Vrnitev v opozicijo (2022) === [[Slika:Primopredaja poslov - 52115495736.jpg|sličica|Primopredaja premierskih poslov z [[Robert Golob|Robertom Golobom]] (2022)]] Na državnozborskih volitvah leta 2022 je Slovenska demokratska stranka pod vodstvom Janše osvojila drugo mesto. Stranka je prejela nekoliko nižji odstotek glasov, a povečala število svojih poslancev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ana Svenšek, Tanja Kozorog Blatnik, Aljoša Masten, Gregor Cerar, Miha Zavrtanik, Larisa Daugul, Aleksandra K. Kovač}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-je-posrkalo-vecino-volivcev-ki-so-glasovali-proti-vladi/621087|title="Gibanje Svoboda je posrkalo večino volivcev, ki so glasovali proti vladi"|last=Kosmač|first=Gorazd|date=2022-04-25|work=MMC RTV-SLO|accessdate=2022-04-26}}</ref> Od koalicijskih partneric [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]] je v parlamentu ostala le še [[Nova Slovenija]]. [[Povežimo Slovenijo]], del katere je bila stranka [[Konkretno]] (prej SMC), [[Naša dežela|Naša Dežela]] in [[Slovenska nacionalna stranka]] se niso uspele uvrstiti v državni zbor. Na listi Naše Dežele so kandidirali nekateri bivši [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]-ovi poslanci, ki so po izstopu DeSUS-a iz vlade le-to še naprej podpirali. Prav tako je vlado podpirala tudi SNS. Relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je že pred volitvami zatrdil, da se s SDS ne bo povezoval, prav tako ne s strankami, ki so sodelovale v Janševi vladi. Slovenska demokratska stranka se je tako vrnila v opozicijo. Janša je svojemu nasledniku Robertu Golobu čestital preko [[Twitter|Twitterja]].<ref>{{navedi tvit |user=JJansaSDS |number=1529531617244598273 |title=Čestitke dr. Roberu Golobu ob izvolitvi za mandatarja. Naj bodo dejanja v skladu z današnjimi obljubami in ne v skladu z včerajšnjo koalicijsko pogodbo. |date=2022-05-25}}</ref> 27. marca 2023 je Janez Janša ponovno obiskal [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|oblegano Ukrajino]] in se med drugim srečal s predsednikom ukrajinske vlade [[Denis Šmigal|Denisom Šmigalom]], vojaškimi strokovnjaki ter predsedniki tamkajšnjih političnih strank.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Janša v Kijevu: Situacija ni tako optimistična, kot je mogoče videti od daleč|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-v-kijevu-situacija-ni-tako-optimisticna-kot-je-mogoce-videti-od-dalec/662822|website=rtvslo.si|accessdate=2023-04-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša znova v Kijevu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-znova-odpotoval-v-kijev/|website=N1|date=2023-03-27|accessdate=2023-04-01|language=sl-SI|first=Katja|last=Miklavčič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/jansa-v-kijevu-v-ukrajini-boj-dobrega-zoper-zlo|website=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-04-01|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Ob tem je dejal, da situacija v Ukrajini ni tako optimistična, kot izgleda.<ref name=":8" /> 18. aprila 2025 je bil skupaj s soobtoženima [[Branko Kastelic|Brankom Kastelicem]] in [[Klemen Gantar|Klemnom Gantarjem]] na prvi stopnji oproščen v [[Zadeva Trenta|zadevi Trenta]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša podpornikom po oprostilni sodbi: "To se ne bi zgodilo, če ne bi bilo vas"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-podpornikom-po-oprostilni-sodbi-to-se-ne-bi-zgodilo-ce-ne-bi-bilo-vas/743165|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> V več kot 20 let trajajočem sodnem postopku je tožilstvo Janši in soobtoženima očitalo zlorabo položaja pri nepremičninskem poslu nakupa zemljišča v Trenti.<ref>{{Navedi splet|title=33-letna saga v zadevi Trenta: kako je Janša kupil in prodal parcelo?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/33-letna-saga-zadeve-trenta-kako-jansa-kupil-in-prodal-parcelo-v-trenti/|website=N1|date=2025-04-18|accessdate=2025-04-20|language=sl-SI|first=M.|last=V}}</ref> V predvolilni kampanji leta 2026 je napovedal odpravo nekaterih davčnih obremenitev, sprejetih v času [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Roberta Goloba]], na področju zunanje politike pa se je zavzel za nadaljnjo podporo Ukrajini v vojni z Rusijo. Glede zaostrovanja odnosov med Evropo in ZDA po tem, ko je ameriški predsednik [[Donald Trump]] izrazil svoje težnje po zavzetju [[Grenlandija|Grenlandije]], je Janša ocenil, da tovrsten način komunikacije v zavezništvu [[NATO]] ni ustrezen, Trumpov mandat pa da bo izgubljen, če ne bo uspel končati vojne v Ukrajini.<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-26|language=sl}}</ref> == Družina == [[Slika:Osrednja državna proslava ob 30. obletnici slovenske državnosti (52191418622).jpg|sličica|S partnerico [[Urška Bačovnik Janša|Urško Bačovnik Janša]]]] Z bivšo partnerico, [[Silva Predalič|Silvo Predalič]] je imel dva otroka: Žana in Niko.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sds.si/index.php?page=predsednik&menu=menu_o_stranki |title=Uradna stran Slovenske demokratske stranke, vpogledana in shranjena 31.3.2007 |accessdate=2005-09-23 |archive-date=2005-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050926162859/http://www.sds.si/index.php?page=predsednik&menu=menu_o_stranki |url-status=dead }}</ref> V začetku novembra 2006 je javnosti predstavil svojo novo izvoljenko [[Urška Bačovnik Janša|Urško Bačovnik]] in se z njo 4. julija 2009 poročil.<ref>[http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=8&c_id=19758 Janša predstavil lepšo polovico, RTV SLO, 2. november 2006]</ref><ref>[http://www.siol.net/slovenija/zanimivosti/2009/07/poroka_janez_urska.aspx SiOL.net - Janez Janša in Urška Bačovnik sta poročena]</ref> 18. avgusta 2011 se jima je rodil prvi sin, Črtomir,<ref>[http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/zakonca-jansa-dobila-sina-crtomirja/264323 RTV SLO - Zakonca Janša dobila sina Črtomirja]</ref> 12. avgusta 2013 pa drugi, Jakob.<ref>[http://www.delo.si/novice/slovenija/se-en-jj-urska-bacovnik-in-jansa-dobila-drugega-sina.html še eden JJ: Urška Bačovnik in Janša dobila drugega sina]</ref> ==Podpora javnosti== Janez Janša je dosegel veliko javno vidnost in popularnost v času boja za samostojnost, vse od [[afera JBTZ|afere JBTZ]], ko je bil kot politični zapornik simbol upora proti SFRJ.{{cn}} Janez Janša uživa visoko stopnjo podpore v Slovenski demokratski stranki (SDS)<ref>[http://www.demokracija.si/v-fokusu/politika/17886-izjemna-podpora-predsedniku-vlade-in-prvaku-sds-janezu-jani Izjemna podpora predsedniku vlade in prvaku SDS Janezu Janši, Demokracija, 15 1. 2013], vpogledano 2013-02-14</ref> Njegovi podporniki ga pogosto omenjajo kot najvidnejšega nasprotnika levice: {{citatni blok|»Janša je postal oster trn v peti levice in njenih šefov le zato, ker je v svojih kritikah dosleden, ker je dokaj dober analitik razmer, ker pri nobeni stvari zlepa ne popusti in ker se ga zaradi tega še bolj bojijo. Takšnih ljudi in oporečnikov levica prej namreč ni bila vajena, saj je s "preizkušenimi" prijemi (z zastraševanjem, udbovskimi provokacijami, zakonsko represijo itd.) vsakogar lahko zelo hitro ustrahovala, zlomila in se ga znebila kot političnega nasprotnika.«|[[Danilo Slivnik]]|Kučanov klan, stran 20, 1996}} Po anketi ''[[Nedeljski dnevnik|Nedeljskega dnevnika]]'' se je v letih med 1988 in 2010 med prvih deset nominirancev za [[Slovenec leta|Slovenca leta]] uvrstil 14 krat (več uvrstitev sta dosegla le [[Milan Kučan]] (18) in [[Janez Drnovšek]] (17)).<ref>[http://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/1042408583 Tomaž Bukovec: Slovenec leta 2010: Najbolj množična ljudska anketa, Nedeljski dnevnik, 8. december 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203133730/http://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/1042408583 |date=2013-12-03 }}, vpogledano 2013-02-14</ref> == Kritični odzivi == ===V publicistiki=== V gorečem sporu je o njem dal zelo ostro izjavo njegov politični sopotnik [[Dimitrij Rupel]]: {{citatni blok|»Janša je demagog. V polemiki je nesramen in rad podtika. Ne izbira sredstev, je hudoben in brezobziren. Ne išče svetovalcev, ampak vernike. Ne išče sodelavcev, ampak služabnike.«|Dimitrij Rupel, 1996|<ref>[http://www.mladina.si/92490/gospodar-in-odresenik/ Jure Trampuš: Gospodar in odrešenik, Mladina 16. 7. 2004], vpogledano 2013-02-14</ref><ref>[http://www.delo.si/clanek/77922 Meta Roglič: Saga Pahorjevega posebnega odposlanca Delo, 21.03.2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203002611/http://www.delo.si/clanek/77922 |date=2013-12-03 }}, vpogledano 2013-02-14</ref><ref>[http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2011/05/lubej_intervju_dimitrij_rupel.aspx SiOL-ov intervju z Dimitrijem Ruplom "Pahor je simpatičen, a je pomanjkljiv voditelj", 13.05.2011], vpogledano 2013-02-14</ref>}} Publicistka [[Spomenka Hribar]], tudi iz kroga, ki si je prizadeval za osamosvojitev, je objavila [[Hermenevtika|hermenevtično]] analizo stališč in delovanja Janeza Janše v knjigi ''Svet kot'' ''zarota – analiza političnega sloga Janeza Janše''.<ref name="SvetZarota">[http://www.ciceron.si/site/ciceron_knjige/spomenka_hribar_svet_kot_zarota-2.html Spomenka Hribar, Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše, Ciceron, Ljubljana, 1996 in 2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120513004723/http://www.ciceron.si/site/ciceron_knjige/spomenka_hribar_svet_kot_zarota-2.html|date=2012-05-13}} ISBN 978-961-6627-22-1, vpogledano 2013-02-14</ref> Janeza Janšo opisuje kot politika, nevarnega za demokracijo v Sloveniji.<ref>[http://www.razgledi.net/2011/11/25/spomenka-hribar-svet-kot-zarota-%E2%80%93-politicni-koncept-janeza-janse/ Spomenka Hribar: Svet kot zarota – Politični koncept Janeza Janše, intervju, Razgledi.net, 25.11.2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924084927/http://www.razgledi.net/2011/11/25/spomenka-hribar-svet-kot-zarota-%E2%80%93-politicni-koncept-janeza-janse/ |date=2015-09-24 }}, Obsežen intervju s povzetki tez knjige z istim naslovom, vpogledano 2013-02-14</ref> Med drugim ocenjuje: {{citatni blok|»V Depali vasi je prišlo do prekoračitve vojaških pooblastil in v tem, principialnem, formalnem smislu, do vojaškega udara.«|Spomenka Hribar|Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše <ref name=SvetZarota /><ref>[http://www.pomurje.si/pomurska-skupnost/blogi-uporabniki/v-depali-vasi-je-prislo-do-vojaskega-udara-ze-drug/ Damjan Likar: V Depali vasi je prišlo do vojaškega udara – že drugič v Janševi karieri, Vestnik pomurje.si, 07.04.2012.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130118232436/http://pomurje.si/pomurska-skupnost/blogi-uporabniki/v-depali-vasi-je-prislo-do-vojaskega-udara-ze-drug/ |date=2013-01-18 }}, vpogledano 2013-02-14, Vsebuje citat iz knjige S. Hribar: Svet kot zarota</ref>}} === V protestnih gibanjih 2012–2013 === [[Slika:Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju 05-sept-2013 605.JPG|thumb|right|250px|Protestni plakat (2013)]] V [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protestih]], ki so se razplamteli v času druge Janševe vlade v zimi 2012–2013, sta bila izpostavljena Janša in njegov politični tekmec Zoran Janković zaradi poročila [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|protikorupcijske komisije]], ki je pri obeh zaznala »obremenjenost s korupcijskimi tveganji«.<ref name="KPK"/> Protestniki so zahtevali umik z oblasti celotne politične elite. Zlasti so negativno odmevali v levem delu javnosti nekateri javni nastopi Janeza Janše in drugih predstavnikov SDS, po elektronskih medijih in v poslanici shodu Zbora za republiko 8. februarja. Varuhinja človekovih pravic [[Zdenka Čebašek-Travnik]] je v Janševem govoru, ki je najbolj odmeval v delu, ko je delovanje političnih nasprotnikov označil z »[[levi fašizem|levim fašizmom]]«, zaznala [[sovražni govor]].<ref name="LeviFašizemDvigaPrah">[http://www.delo.si/arhiv/jansev-levi-fasizem-se-vedno-dviga-prah.html Boris Šuligoj, Anže Božič: Janšev »levi fašizem« še vedno dviga prah, Delo, 12. februar 2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203005007/http://www.delo.si/arhiv/jansev-levi-fasizem-se-vedno-dviga-prah.html |date=2013-12-03 }}, vpogledano 2013-03-03</ref> Poročilo KPK o Janševem premoženjskem stanju je pozneje odpravilo Vrhovno sodišče.<ref>{{Navedi splet|title=Vrhovno sodišče odpravilo poročilo KPK-ja, ki je odneslo Janšo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrhovno-sodisce-odpravilo-porocilo-kpk-ja-ki-je-odneslo-janso/359234|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-22|language=sl|first=G. C. , B. V. , T.|last=H}}</ref> ===V umetnosti=== Lik in dela Janeza Janše so spodbudili tri slovenske umetnike, da so se leta 2007 uradno preimenovali. Vsi trije so prevzeli ime Janez Janša in pogosto sodelujejo: [[Janez Janša (režiser)]], [[Janez Janša (likovni umetnik)]] in [[Janez Janša (performer)]].<ref>Prejšnja imena treh umetnikov glej v [[Janez Janša (razločitev)]].</ref> Režiser Janez Janša je v sodelovanju z drugima dvema preimenovanima umetnikoma in številnimi [[intervju]]anci ustvaril film [[Jaz sem Janez Janša (film)|Jaz sem Janez Janša]]. == Odlikovanja in priznanja == * {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[red generala Maistra|red generala Maistra 1. stopnje z meči]] (24. december 1991) * {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[spominski znak Republiška koordinacija 1991]]<ref>[http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/sporocila/2006/Koordinacijskavojska.pdf Mors.si - SPOMINSKI ZNAK »REPUBLIŠKA KOORDINACIJA 1991«: seznam dobitnikov iz takratnega Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo]</ref> *{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope (Ekonomski forum, 2021)<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša prejel nagrado Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope |url=https://www.gov.si/novice/2021-09-09-predsednik-vlade-janez-jansa-prejel-nagrado-osebnost-leta-2020-srednje-in-vzhodne-evrope/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-09-13|language=sl}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Rice-jansa-slovenia2 20060713 600.jpg|Z ameriško zunanjo ministrico [[Condoleezza Rice|Condoleezzo Rice]] (2006) Slika:Jansa-rumsfeld.JPG|alt=|Janša skupaj z nekdanjim ministrom za obrambo ZDA [[Donald Rumsfeld|Donaldom Rumsfeldom]], (november 2007) Slika:Valdis Dombrovskis (9298230997).jpg|alt=|Janša in [[Valdis Dombrovskis]] Slika:Janez Jansa George W Bush20060710.jpg|alt=|Janša in [[George Walker Bush|George W. Bush]] Slika:Dmitry Medvedev in Khanty-Mansiysk 26-27 June 2008-9.jpg|[[Javier Solana]], Janez Janša, [[Dmitrij Medvedjev]], [[Manuel Barroso|Jose Manuel Barroso]] (2008) Slika:EPP Summit, 22 March 2018 (40954072611).jpg|alt=|Janša skupaj z [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]] na srečanju članic [[Evropska ljudska stranka|ELS]] (junij 2018) Slika:BSF 2021 Svetlana Tihanovska.jpg|alt=|Janša in [[Svetlana Tihanovska]], vodja beloruske opozicije (september 2021) Slika:BSF 2021 Andrej Plenković.jpg|alt=|Janša in hrvaški premier [[Andrej Plenković]] (september 2021) Slika:Janez Janša in Brussels 48.jpg|alt=|Janša in predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]] (2022) Slika:Janez Janša in Brussels 28.jpg|alt=|Janša in francoski predsednik [[Emmanuel Macron]] Slika:EPP Summit October 2011 (6269730481).jpg|alt=|Janša in nekdani italijanski premier [[Silvio Berlusconi|Berlusconi]] (2011) </gallery> == Viri == {{sklici|2}} == Literatura == * {{cite book |last=Kozmus |first=Karmen |title=Politično delovanje Janeza Janše od leta 1988 do leta 1992 |publisher=[K. Kozmus] |location=Maribor |year=2010 |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=16506 |cobiss=18058504}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA: Janez Janša - Kaplar |publisher=Zavod Aruma |location=Ljubljana |year=2026 |cobiss=262463747}} * {{cite book |last=Štefančič |first=Marcel |title=Janez Janša: biografija |publisher=Mladina |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=240672768}} == Glej tudi == * [[Slovenska demokratska stranka]] * [[Janšizem]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek}} {{SocialLinks}} {{s-start}} {{s-off}} {{s-new|office}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]<br><small>kot ''republiški sekretar za ljudsko obrambo''</small> |years=1990–1994}} {{s-aft|after=[[Jelko Kacin]]}} |- {{s-bef|before=[[Franci Demšar]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]|years=2000}} {{s-aft|after=[[Anton Grizold]]}} |- {{s-bef|before=[[Anton Rop]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]|years=2004–2008}} {{s-aft|after=[[Borut Pahor]]}} |- {{s-bef|before=[[José Sócrates]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Evropskega sveta]]|years=2008}} {{s-aft|after=[[Nicolas Sarkozy]]}} |- {{s-bef|before=[[Borut Pahor]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]|years=2012–2013}} {{s-aft|after=[[Alenka Bratušek]]}} |- {{s-ppo}} {{s-bef|before=[[Jože Pučnik]]}} {{s-ttl|title=[[Slovenska demokratska stranka|Predsednik Slovenske demokratske stranke]]|years=1993–danes}} {{s-inc}} {{s-end}} {{Evropski svet}}{{Navpolja | list1 = {{MzORS}} {{1VladaSLO}} {{2VladaSLO}} {{3VladaSLO}} {{5VladaSLO}} {{8VladaSLO}} {{14. Vlada Republike Slovenije}} {{Pred Vl RS}} {{Predsedniki vlade Slovenije}} {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{3DZRS}} {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{Poslanska skupina SDS18}} {{Poslanska skupina SDS14}} {{Poslanska skupina SDS11}} {{Predsedniki Evropskega sveta}} {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} {{Grosuplje}} }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Janša, Janez}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski poslanci]] [[Kategorija:Slovenski obramboslovci]] [[Kategorija:Nosilci reda generala Maistra]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Afera Depala vas]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Afera Patria (Slovenija)]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Republiška koordinacija 1991]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Evropskega sveta]] [[Kategorija:Janez Janša| ]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Janša, Janez]] [[Kategorija:Grosupeljčani]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 0vjc0qp7vl7a4p0s4xfqndg2pwq9xan 6685540 6685537 2026-06-05T12:24:48Z Upwinxp 126544 prosim, brez kombiniranja slik iz Wikipodatkov in lokalnih opisov 6685540 wikitext text/x-wiki {{pp-extended|small=yes}} {{Otherpersons}} {{Infopolje Predsednik | name=Janez Janša | image=1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped).jpg | caption = Janša leta 2026 | order=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]] | term_start=4. junij 2026 | term_end= | predecessor=[[Robert Golob]] | successor= | term_start2=3. marec 2020 | term_end2=1. junij 2022 | predecessor2=[[Marjan Šarec]] | successor2=[[Robert Golob]] | term_start3=10. februar 2012 | term_end3=20. marec 2013 | predecessor3= [[Borut Pahor]] | successor3= [[Alenka Bratušek]] | term_start4=3. december 2004 | term_end4=21. november 2008 | successor4= [[Borut Pahor]] | order5=[[Evropski svet|Predsednik Evropskega sveta]] | term_start5=1. januar 2008 | term_end5=30. junij 2008 | birth_date=<!-- WD --> | death_date= | death_place= | spouse= | party=[[Slovenska demokratska stranka]] | vicepresident= ||order6=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]|term_start6=16. maj 1990|order7=|predecessor6=|predecessor7=[[Franci Demšar]]|successor6=[[Jelko Kacin]]|successor7=[[Anton Grizold]]|term_end6=29. marec 1994|term_end7=30. november 2000|term_start7=7. junij 2000|predecessor4=[[José Sócrates]]|term_start1=|term_end1=|successor1=|predecessor1=|order1=|partner={{marriage|[[Urška Bačovnik Janša]]|2009}}|president=[[Nataša Pirc Musar]]|president2=[[Borut Pahor]]|president3=[[Danilo Türk]]<br>[[Borut Pahor]]|president4=[[Janez Drnovšek]]<br>[[Danilo Türk]] }} '''Janez Janša''' ({{IPA|sl|ˈja:nɛs ˈja:nʃa}}, uradno ime '''Ivan Janša''',<ref>{{navedi splet |url=http://volitve.gov.si/dz2008/kandidati/lista_10.html |title=Slovenska demokratska stranka - SDS |work=Volitve v državni zbor 2008 |publisher=Ministrstvo za javno upravo RS |accessdate=6.6.2011 |archive-date=2012-07-16 |archive-url=https://archive.today/20120716151600/volitve.gov.si/dz2008/kandidati/lista_10.html |url-status=dead }}</ref> znan tudi kot '''Janez Ivan Janša''')<ref>{{navedi splet |url=http://www.dvk.gov.si/volitve/dz2000/listeve4.htm |title=Volilna enota 4: Ljubljana Bežigrad |work=Volitve poslancev v državni zbor 15.10.2000 |publisher=Državna volilna komisija |accessdate=6.6.2011 |archive-date=2009-07-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090731115000/http://www.dvk.gov.si/volitve/dz2000/listeve4.htm |url-status=bot: unknown }}</ref> [[Slovenci|slovenski]] [[obramboslovec]] in [[politik]], * [[17. september]] [[1958]], [[Grosuplje]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Politično kariero je pričel že v času Jugoslavije, pri 17 letih, ko se je včlanil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Times">{{navedi splet |url= http://www.times.si/slovenija/rdecji-dosje-janeza-janse-ko-je-sovrstnike-razganjalo-od-hormonov-je-kot-17-letnik-vstopil-v-partijo--a5516304057920be2b7904deb766b81529d3a2f2.html |title= Rdeči dosje Janeza Janše: Ko je sovrstnike razganjalo od hormonov, je kot 17-letnik vstopil v partijo |accessdate= 4. 2. 2021 }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Mladina">{{navedi splet |url= https://www.mladina.si/178803/jansa-je-bil-zadet-ko-mamba | title= Janša je bil zadet ko mamba, Po arhivih brskamo v satirični rubriki Mladinamit |accessdate= 4. 2. 2021 }}</ref> Kot eden od obsojenih v [[Proces proti četverici|procesu proti četverici (JBTZ)]] in kasnejši obrambni minister je bil eden ključnih ljudi slovenske osamosvojitve. Leta [[2004]] je postal predsednik [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlade Republike Slovenije]]. Ponovno je premier postal leta 2012, ko je na tem mestu nasledil Boruta Pahorja. Vlado je nato odnesla [[Nezaupnica|konstruktivna nezaupnica]].<ref>{{Navedi splet|title=Janševa vlada padla. Alenka Bratušek nova mandatarka. (video)|url=https://siol.net/novice/slovenija/janseva-vlada-padla-alenka-bratusek-nova-mandatarka-video-243629|website=siol.net|accessdate=2021-10-29|language=sl}}</ref> Janša je bil s Slovensko demokratsko stranko naslednja leta vodja opozicije v državnem zboru, leta 2014 pa je bil pred volitvami zaradi korupcije obsojen na zaporno kazen. Zaporno kazen je zaključil predčasno, saj je decembra istega leta [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] sodbo v zadevi Patria soglasno razveljavilo in jo vrnilo na prvo stopnjo, primer pa je kasneje zastaral.<ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče razveljavilo dveletno zaporno kazen Janezu Janši|url=https://www.dnevnik.si/1042711773|website=Dnevnik|accessdate=2021-04-22|archive-date=2021-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422125548/https://www.dnevnik.si/1042711773|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša želi biti oproščen, Patria spet na vrhovno sodišče|url=https://old.delo.si/novice/politika/jansa-zeli-biti-oproscen-patria-spet-na-vrhovno-sodisce.html|website=old.delo.si|date=2015-12-04|accessdate=2021-04-22|language=sl-si|first=Majda|last=Vukelić}}</ref> Ker se je politični proces odvijal v času parlamentarnih volitev, je vzbudil več polemik o političnem pregonu Janše, in o tem, ali je politični zapornik.<ref>{{Navedi splet|title=Ali bo Janez Janša obdržal poslanski mandat?|url=https://old.delo.si/novice/politika/ali-bo-janez-jansa-obdrzal-poslanski-mandat.html|website=old.delo.si|date=2014-07-14|accessdate=2022-09-12|language=sl-si|first=Pi K. , Delo si|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Politični zapornik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/63-47-politicni-zapornik|website=Politični zapornik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2022-09-12|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji politični zaporniki prepričani, da bo Janša rehabilitiran|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nekdanji-politicni-zaporniki-prepricani-da-bo-jansa-rehabilitiran/350643|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pred šestimi leti na prostost edini politični zapornik v Evropski uniji|url=https://mojepodravje.si/pred-sestimi-leti-na-prostost-edini-politicni-zapornik-v-evropski-uniji/|website=Moje Podravje|date=2020-12-12|accessdate=2022-09-12|language=sl-SI|first=Moje|last=Podravje}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Matej Tonin: Janez Janša ni politični zapornik, je politik v zaporu (video)|url=https://siol.net/novice/siol/matej-tonin-janez-jansa-ni-politicni-zapornik-je-politik-v-zaporu-video-95707|website=siol.net|accessdate=2022-09-12|language=sl}}</ref> Od volitev leta 2014 se je več sredinskih in levo-sredinskih strank izreklo proti sodelovanju v vladah pod vodstvom Janeza Janše, saj naj bi s svojo stranko širil nestrpnost, sam pa zagovarjal avtoritarne pristope.<ref>{{Navedi splet|title=Pismo proti Janševi vladi: Obvarujmo demokracijo pred avtoritarno oblastjo|url=https://siol.net/novice/slovenija/pismo-proti-jansevi-vladi-obvarujmo-obcutljivo-slovensko-demokracijo-pred-avtoritarno-oblastjo-518831|website=siol.net|accessdate=2021-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša odgovoril na očitke, da vzpostavlja avtoritarni režim|url=https://zurnal24.si/slovenija/jansa-drzavo-so-pustili-golo-in-boso-pred-eno-najtezjih-preizkusenj-v-zgodovini-349038|website=zurnal24.si|accessdate=2021-10-29|language=sl}}</ref> Po parlamentarnih volitvah leta 2018 stranka SDS kljub zmagi sprva ni uspela sestaviti koalicije. Po razpadu [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], je predsednik države [[Borut Pahor]] Janši ponudil mandat za sestavo vlade. S strankami [[Nova Slovenija|NSi]], [[Stranka modernega centra|SMC]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] so v začetku marca 2020 sestavili [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlado Republike Slovenije]], ki je prisegla 13. marca 2020. Pod Janševim vodstvom je bila Slovenija prva država EU, ki je razglasila konec [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije koronavirusne bolezni]] v prvem valu, v drugem valu, ki se je začel septembra istega leta, pa je bil odziv eden najmanj učinkovitih na svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Covid-19: po prvem valu epidemije med zmagovalci, v drugem na svetovnem dnu|url=https://www.rtvslo.si/20-v-2020/covid-19-po-prvem-valu-epidemije-med-zmagovalci-v-drugem-na-svetovnem-dnu/546599|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-29|language=sl}}</ref> Mandat tretje Janševe vlade se je zaključil 13. maja 2022 s konstituiranjem 9. sklica Državnega zbora Republike Slovenije. Tekoče posle je vlada opravljala do 1. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanke-in-poslanci-s-53-glasovi-podpore-potrdili-vladno-ekipo-roberta-goloba/629375|title=Poslanke in poslanci s 53 glasovi podpore potrdili vladno ekipo Roberta Goloba|date=1. junij 2022|accessdate=1. junij 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=A. S., M. Z.}}</ref> Janšo so v zadnjem času pri [[The Independent]] opisovali kot populističnega desnega voditelja,<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia’s populist pro-Trump PM loses election to newcomer party|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/slovenia-election-janez-jansa-freedom-movement-b2064726.html|website=The Independent|date=2022-04-25|accessdate=2022-09-12|language=en}}</ref> pri [[Foreign Policy]] pa kot skrajno desnega.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia’s Prime Minister Is a Far-Right Conspiracy Theorist and Twitter Addict Who Won’t Admit Trump Lost|url=https://foreignpolicy.com/2020/11/11/election-2020-trump-biden-slovenia-jansa-lost/|website=Foreign Policy|accessdate=2022-09-12|language=en-US|first=Domen|last=Savic}}</ref> Njegov stil politike so primerjali z [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]]; [[National public radio]] (NPR) ga je poimenoval "populist v stilu MAGA", Der Spiegel pa "slovenski Trump" in Deutsche Welle "mini-Trump", podobno tudi [[BBC]].<ref>{{Navedi novice|title=Janez Jansa: Slovenia votes out pro-Trump populist|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61214175|newspaper=BBC News|date=2022-04-25|accessdate=2022-09-12|language=en-GB}}</ref>Po [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah leta 2020 v Ameriki]] je Janša na [[Twitter|Twitterju]] objavil vrsto teorij zarot o volitvah. Janša je tesen zaveznik madžarskega premiera [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/slovenian-survivor-targets-victory-a-la-orban/|title=Slovenian survivor targets victory à la Orbán – POLITICO|date=June 2018}}</ref><ref name=":2">{{navedi splet|last=Palmer|first=James|title=Slovenia PM Frantically Tries to Justify Congratulatory Trump Call|url=https://foreignpolicy.com/2020/11/07/slovenia-prime-minister-trump-call-election/|access-date=2020-11-15|website=Foreign Policy|language=en-US}}</ref><ref name=":4">{{navedi novice|last1=Central|first1=Shaun Walker|last2=correspondent|first2=eastern Europe|date=2020-05-04|title=Slovenia's PM Janša channels Orbán with attacks on media and migrants|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/2020/may/04/janez-jansa-new-pm-slovenia-in-mould-of-orban|access-date=2020-11-15|issn=0261-3077}}</ref> čeprav se v več stališčih z njim ne strinja; Janša je večkrat izrazil podporo Ukrajini v vojni proti [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji leta 2022]], podpira tudi sankcije proti Rusiji in povečanje vojaške pomoči Ukrajini.<ref>{{Cite web|last=C|first=G.|title=Janša na shodu v podporo Ukrajini: Treba je narediti vse, da bo vojna čim krajša|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-na-shodu-v-podporo-ukrajini-treba-je-narediti-vse-da-bo-vojna-cim-krajsa/614280|access-date=2025-11-06|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref><ref>{{Cite web|last=postaja|first=Spletna|title=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/jansa-v-kijevu-v-ukrajini-boj-dobrega-zoper-zlo|access-date=2025-11-06|website=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|language=sl}}</ref> Janša tudi velja za podpornika evropskih integracij in širitve Evropske unije, njegova stranka je kljub nekaterim kritikam ostala članica desnosredinske skupine Evropska ljudska stranka.<ref>{{Cite web|title=Janša na družinskem dnevu SDS: Članstvo v EPP ne vpliva na naše glasovanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/po-besedah-janse-clanstvo-v-epp-ne-vpliva-na-njihovo-glasovanje.html|access-date=2025-11-06|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref><ref>{{Cite web|date=2025-02-28|title=Bo delegacija SDS zapustila EPP? To pravita Grims in Zver|url=https://vecer.com/slovenija/bo-delegacija-sds-zapustila-epp-to-pravita-grims-in-zver-10377596|access-date=2025-11-06|website=Večer|language=sl}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Ivan Janša je pri krstu dobil [[krstno ime|ime]] Janez.<ref>[http://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-obtozni-predlog-patria-afera-sodisce-185948/clanek Zurnal24.si - Janša: Spet na delu zeleni flomaster]</ref> Šolal se je v domačem [[Grosuplje|Grosuplju]], na klasični gimnaziji v [[Stična|Stični]], današnji [[Srednja šola Josipa Jurčiča|Srednji šoli Josipa Jurčiča]], in po tem v Ljubljani. Leta 1982 je na takratni [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo]] končal študij [[Splošna ljudska obramba|Splošne ljudske obrambe]] in [[družbena samozaščita|družbene samozaščite]] (danes [[obramboslovje|obramboslovja]]).<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Življenjepis|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/si/predsednik_vlade_janez_jansa/zivljenjepis/index.html|website=www.nekdanji-pv.gov.si|accessdate=2022-09-11}}</ref> Leta 1975 se je kot 17-letni mladenič včlanil v Zvezo komunistov Jugoslavije in bil med najmlajšimi člani Partije v Grosuplju. Tega leta je obiskal partijsko šolo v [[Kumrovec|Kumrovcu]]. Bil je [[Tito]]v štipendist, predsednik občinske organizacije [[ZSMS|Zveze socialistične mladine Slovenije]], član občinskih komitejev [[SZDL|Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije]], član republiških in zveznih organov ZSMS in SZDL. Leta 1977 je kot eden najperspektivnejših partijskih kadrov v svojem okolju že vodil pohod prve čete mladinske brigade Ivo Lola Ribar v bosansko [[Jajce (mesto)|Jajce]].<ref name="Times" /><ref name="Mladina" /> V prostem času se je v mladosti ukvarjal z alpinizmom.<ref name=":6" /><ref>http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1997_02.pdf</ref> ==Javno delovanje== Janša je bil član in funkcionar [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] (ZKS), vendar je bil pozneje iz ZKS izključen.<ref>[http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rtvchat&op=chat&func=read&c_id=838 Spletna klepetalnica MMC, Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke (5. september 2008 ob 22:00)]</ref><ref>[http://www.slovenskapomlad.si/2?id=41&highlight=jan%C5%A1a Janša Janez] {{Webarchive|url=https://archive.today/20120911090114/http://www.slovenskapomlad.si/2?id=41&highlight=janša |date=2012-09-11 }} Slovenska pomlad - Osebe. Muzej novejše zgodovine Slovenije. Pridobljeno 16.9.2008.</ref> [[Slika:Jj_partija.jpg|sličica|Janša je izpolnil vprašalnik [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]]]] V [[Časopis za kritiko znanosti|Časopisu za kritiko znanosti]] in [[Mladina (revija)|Mladini]] je objavljal o nujni prenovi [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. Širši javnosti je postal znan 31. maja 1988, ko je z njegovim prijetjem [[Služba državne varnosti]] sprožila afero JBTZ. [[Proces proti četverici]], v katerem so Janšo, [[David Tasić|Davida Tasića]], [[Franci Zavrl|Francija Zavrla]] ter [[podčastnik]]a JLA [[Ivan Borštner|Ivana Borštnerja]] pred vojaškim sodiščem obtožili izdaje vojaške skrivnosti, je sprožil močan odziv javnosti, ki je še pospešil zahteve za demokratizacijo slovenske družbe. Njegov takratni prijatelj [[Igor Bavčar]] je ustanovil [[Odbor za varstvo človekovih pravic]], ki se je potegoval, da bi četverici omogočili branjenje s prostosti in sojenje pred civilnim sodiščem v [[slovenščina|slovenskem jeziku]]. Janez Janša je bil obsojen na leto in pol zapora.<ref>[http://www.mladina.si/112721/pred-24-leti-se-je-pricela-afera-jbtz/ Pred 24 leti se je pričela afera JBTZ, Mladina, 1. 6. 2012], vpogledano 2013-02-14. Obsodbe: Ivan Borštner 4 leta strogega zapora, Franci Zavrl in Janez Janša 18 mesecev zapora, David Tasič pet mesecev zapora.</ref> Januarja 1989 je bil Janša eden od soustanoviteljev [[Slovenska demokratična zveza|Slovenske demokratične zveze]] (SDZ), ene prvih opozicijskih strank v takratni [[Socialistična republika Slovenija|Socialistični republiki Sloveniji]], maja istega leta pa je odšel na prestajanje zaporne kazni, ki jo je končal po tretjini trajanja. === Delo v Skupščini Republike Slovenije 1990–1992 === [[Slika:Igor Bavčar in Janez Janša.jpg|thumb|286x286px|Janša in [[Igor Bavčar]] leta 1991|alt=|levo]] Janša je bil na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji aprila 1990 izvoljen za poslanca in je maja postal minister za obrambo v [[Demos]]ovi vladi pod vodstvom [[Lojze Peterle|Lojzeta Peterleta]]. Pod njegovim vodenjem je iz Teritorialne obrambe nastala [[Slovenska vojska]], ki je v [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveni vojni]] poleti 1991 z relativno malo žrtvami izšla kot zmagovalka. Na kongresu jeseni 1991 je SDZ razpadla in se razcepila v dve novi stranki, [[Demokratska stranka Slovenije|Demokratsko stranko]] (DS), ki se je 1994 združila z [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]], ter [[Narodno demokratska stranka]] (NDS), ki se je pozneje združila s [[Krščansko demokratska stranka|SKD]]. Janša se ni pridružil nobeni od njiju, pač pa se je spomladi leta 1992 pridružil [[Jože Pučnik|Jožetu Pučniku]] in njegovi [[Socialdemokratska stranka Slovenije|Socialdemokratski stranki Slovenije]] (SDSS).<ref name=":6" /> === Minister za obrambo 1993–1994 in leta 2000 === Janša je bil minister za obrambo v dveh [[Janez Drnovšek|Drnovškovih]] vladah, 1992–1993 ([[2. vlada Republike Slovenije]]) in 1993–1994 ([[3. vlada Republike Slovenije]]). Marca 1994 so ga razrešili zaradi [[afera Depala vas|afere Depala vas]], v kateri so vojaške osebe aretirale policijskega sodelavca v civilu. Predlog o razrešitvi je podal [[predsednik vlade Slovenije]] [[Janez Drnovšek]]. Po razrešitvi Janše je njegova Socialdemokratska stranka Slovenije izstopila iz vlade, ter odšla v opozicijo. Funkcijo obrambnega ministra je opravljal tudi v sedemmesečnem obdobju [[5. vlada Republike Slovenije|Bajukove vlade]] leta 2000. === Delo v stranki === Leta 1993 ga je tretji kongres SDS (takrat še Socialdemokratske stranke) izvolil za predsednika. Ponovno je bil izvoljen za predsednika SDS na kongresih stranke leta 1997, leta 2001, leta 2005 in leta 2009. SDS se je leta 2003 preimenovala v [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]], kratica SDS je ostala.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Kratka zgodovina stranke SDS|url=https://old.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-stranke-sds.html|website=old.delo.si|date=2011-12-04|accessdate=2022-09-12|language=sl-si|first=Dokumentacija Dela|last=Delo}}</ref> Na prvih volitvah v evropski parlament pa je dobila dve poslanski mesti. SDS se je v [[Evropski parlament|evropskem parlamentu]] pridružila [[Evropska ljudska stranka (Evropski Parlament)|Evropski ljudski stranki]] (desno-sredinska stranka) in s tem prekinila [[Socialna demokracija|socialdemokratsko]] povezavo nekdanje [[Socialdemokratska zveza Slovenije|Pučnikove SDS]].<ref name=":7" /> === Prva Janševa vlada (2004–2008) === [[Slika:8 vlada RS.jpg|right|thumb|250px|[[8. vlada Republike Slovenije]]]]Njegova stranka SDS je prejela največ glasov na parlamentarnih volitvah leta 2004. Janša je bil kot predlagani kandidat za mandatarja nove slovenske vlade 9. novembra 2004 s 57 glasovi poslancev izvoljen za novega predsednika Vlade RS. Ob prisegi nove vlade v državnem zboru, 3. decembra 2004, je Janša postal [[predsednik vlade|predsednik]] [[8. vlada Republike Slovenije]].<ref name=":6" /> === V opoziciji 2008–2011 === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah leta 2008]] so Janševo stranko SDS nepričakovano, kljub ugodnim javnomnenjskim raziskavam,<ref>{{Navedi splet|title=Delo - Vedeti več pomeni imeti moč|url=https://www.delo.si/|website=www.delo.si|accessdate=2022-09-11|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dnevnikova volilna napoved: Na volitvah prihodnjo nedeljo bo zmagala SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042206677|website=Dnevnik|accessdate=2022-09-11|archive-date=2022-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220911205621/https://www.dnevnik.si/1042206677|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ninamedia - Volitve 2008|url=http://www.ninamedia.si/volitve2008.php|website=www.ninamedia.si|accessdate=2022-09-11}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.valicon.net/sl/valicon/aktualno/novice/82/sds_in_sd_na_vrhu_izenacena.html |title=arhivska kopija |accessdate=2022-09-11 |archive-date=2008-09-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080921230727/http://www.valicon.net/sl/valicon/aktualno/novice/82/sds_in_sd_na_vrhu_izenacena.html |url-status=dead }}</ref> prehiteli [[Borut Pahor|Pahorjevi]] [[Socialni demokrati]] (SD), ki so oblikovali koalicijsko vlado. SDS je postala najmočnejša stranka v opoziciji in s tem Janez Janša neformalni vodja opozicije.<ref>{{Navedi splet|title=archive.ph|url=http://volitve.gov.si/dz2008/|website=archive.ph|accessdate=2022-09-11|archive-date=2012-12-24|archive-url=https://archive.today/20121224215043/volitve.gov.si/dz2008/|url-status=bot: unknown}}</ref> Leta 2011 je bil obtožen zaradi domnevnega podkupovanja s strani [[Finska|finskega]] podjetja [[Patria]] v korist stranke SDS ([[Afera Patria (Slovenija)|afera Patria]]). === Druga Janševa vlada (2012–2013) === [[Slika:10. slovenska vlada.jpg|sličica|250x250_pik|[[10. vlada Republike Slovenije|Druga Janševa vlada]]|alt=|levo]] {{main|10. vlada Republike Slovenije}} Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral in bil izvoljen za poslanca na listi stranke SDS. [[Slika:Angela Merkel in Slovenia 2011 (17).jpg|thumb|252x252px|Janša in [[Angela Merkel]] leta 2011|alt=]] Na teh izrednih volitvah je njegova stranka SDS dosegla drugo mesto, takoj za novo stranko, [[Zoran Janković|Jankovićevo]] [[Pozitivna Slovenija|Pozitivno Slovenijo]]. Zoran Janković ni dobil potrebne večine za mandatarja za sestavo nove vlade. 25. januarja 2012 je pa bila podpisana koalicijska pogodba med petimi strankami, ki je bila pogoj, da je Janez Janša kandidiral za novega mandatarja. Predsednik države [[Danilo Türk]], ki je predlagal za prvega mandatarja zmagovalca, v drugo do določenega datuma ni predlagal nikogar.<ref>{{navedi splet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/vse-je-pripravljeno-za-janso.html|title=Vse je pripravljeno za Janšo|accessdate=2012-01-25|publisher=24ur.com}}</ref> 28. januarja 2012 je bil Janez Janša izvoljen za mandatarja z 51 glasovi (39 proti).<ref>{{navedi splet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/osemurna-razprava-o-tem-ali-je-jansa-primeren-za-mandatarja-ali-ne.html#video |title=Janša: Glasovanje je zmaga razuma |accessdate=28.1.2012 |work=24ur.com}}</ref> 10. februarja je vlada tudi nastopila svoj mandat kot [[10. vlada Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://delo.si/novice/politika/zamenjave-na-vladi.html |title=arhivska kopija |accessdate=2012-02-10 |archive-date=2012-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120212231908/http://www.delo.si/novice/politika/zamenjave-na-vladi.html |url-status=dead }}</ref> Vlada je morala zaradi [[Gospodarska kriza 2008|finančne, družbene in gospodarske krize]], ki se je v svetu pričela leta 2008, sprejeti vrsto nepopularnih ukrepov. V novembru 2012 so se v Sloveniji pričeli množični javni [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protesti]]. Med drugim so »[[Vseslovenska vstaja 2012|vstajniki]]« zahtevali tudi sestop vlade in vse politične elite. Zahteve po odstopu predsednika vlade Janeza Janše so se zaostrile po objavi poročila [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisije za preprečevanje korupcije]] (7. januarja 2013), ki je pri dveh voditeljih strank, Janezu Janši in Zoranu Jankoviću, zaznala »obremenjenost s korupcijskimi tveganji«.<ref name="KPK">[https://www.kpk-rs.si/upload/datoteke/Ugotovitve_nadzora_nad_PS_predsednikov_parlamentarnih_strank.pdf Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, 7.1.2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130602130047/https://www.kpk-rs.si/upload/datoteke/Ugotovitve_nadzora_nad_PS_predsednikov_parlamentarnih_strank.pdf |date=2013-06-02 }}, vpogledano 2013-02-14</ref> 27. februarja 2013 je bila v državnem zboru na predlog skupine strank ([[Pozitivna Slovenija|PS]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Državljanska lista|DL]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DESUS]] ob podpori [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) izglasovana konstruktivna nezaupnica vladi Janeza Janše. S 55 glasovi za in 33 proti je postala mandatarka za sestavo nove vlade Republike Slovenije [[Alenka Bratušek]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/vladna-kriza/v-zivo-alenka-bratusek-je-nova-mandatarka.html |title=(V živo): Alenka Bratušek je nova mandatarka |date=27.2.2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=1.3.2013}}</ref> === V opoziciji 2013–2020 === [[Slika:Primopredaja poslov med Alenko Bratušek in Janezom Janšo.jpg|thumb|right|250px|Primopredaja poslov med [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]] in Janezom Janšo]] Obdobje po razpadu Janševe vlade je za Janeza Janšo zaznamovano s sodbo v zadevi Patria, kjer je bil obsojen skupaj z brigadirjem [[Tone Krkovič|Tonetom Krkovičem]] in podjetnikom [[Ivan Črnkovič|Ivanom Črnkovičem]]. Najprej je izjavil, da ne bo ponovno zasedel poslanskega položaja. Namesto tega je napovedal, da bo delal v stranki SDS, pisal knjige, predaval na inštitutih v tujini in deloval kot svetovalec.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/janez-jansa-bo-pisal-in-predaval- |title=Janez Janša bo pisal in predaval |work=Dnevnik |author1=Petkovič, Blaž |author2=Brstovšek, Andrej |date=22.3.2013 |accessdate=8.6.2013 |archive-date=2014-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141017054612/http://www.dnevnik.si/slovenija/janez-jansa-bo-pisal-in-predaval- |url-status=dead }}</ref> 21. maja 2013 je izšla njegova nova knjiga, z naslovom ''Za kulturo življenja''. ==== Zaporna kazen ==== Aprila 2014 je tri dni po usodnem kongresu takratne največje vladne stranke <ref>{{Navedi splet |url=http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/534cfe747e5cd/za-koalicijo-v-primeru-jankoviceve-zmage-na-kongresu-ps-najverjetnejse-predcasne-volitve |title=arhivska kopija |accessdate=2016-09-02 |archive-date=2016-09-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160916042610/http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/534cfe747e5cd/za-koalicijo-v-primeru-jankoviceve-zmage-na-kongresu-ps-najverjetnejse-predcasne-volitve |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/politika/jankovic-spet-v-vrhu-ps.html|website=www.delo.si|accessdate=2025-12-22|title=Janković spet v vrhu PS|date=24. april 2014|last=B.|first=An.|first2=T.|last2=S.}}</ref> obsodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo tudi višje sodišče.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/crna-kronika/jansa-obsojen-odvetnik-matoz-sodbo-bomo-razveljavili/335609|title=Janša obsojen. Odvetnik Matoz: "Sodbo bomo razveljavili." |accessdate=20.5.2014 |date=28.4.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Vložil je zahtevo za varstvo zakonitosti na [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno]] in ustavno pritožbo na [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]]. Slednje je pritožbo zavrnilo,<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/politika/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo.html |title=Ustavno sodišče zavrglo Janševo pritožbo |date=16.6.2014 |work=Delo |accessdate=21.6.2014 |archive-date=2014-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140619010654/http://www.delo.si/novice/politika/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo.html |url-status=dead }}</ref> s čimer je sodba postala pravnomočna. Po odredbi okrožnega sodišča 20. junija 2014 je pričel s prestajanjem dveletne zaporne kazni na [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni|Dobu]]. Do zapora ga je pospremila skupina podpornikov.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/pred-zaporom-pripravljajo-oder-vrhovno-sodisce-ne-more-predvideti-dinamike-odlocanja-o-jansevi-zahtevi |title=Janša že v zaporu; podporniki v nagovorih o lažeh, resnici in krivičnosti (foto) |date=21.6.2014 |work=Dnevnik |accessdate=21.6.2014 |archive-date=2014-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140702133953/http://www.dnevnik.si/slovenija/pred-zaporom-pripravljajo-oder-vrhovno-sodisce-ne-more-predvideti-dinamike-odlocanja-o-jansevi-zahtevi |url-status=dead }}</ref> Ne glede na zaporno kazen, zakonske omejitve glede tega ni, je stranka SDS vložila njegovo kandidaturo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih državnozborskih volitvah]], ki so bile zaradi razpada [[11. vlada Republike Slovenije|vlade Alenke Bratušek]] 13. julija 2014. Na volitvah je Janševa stranka SDS dosegla drugo mesto z 20,7 % glasov in dobila 21 poslancev, med drugim je bil izvoljen tudi Janez Janša. Kljub dvomom ali lahko med služenjem zaporne kazni vodi državo – slovenska zakonodaja namreč tega ne določa natančno<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/poslanec-naj-bo-cetudi-iz-zapora |title=Poslanec naj bo – četudi iz zapora |date=18.6.2014 |first1=Meta |last1=Roglič |first2=Tatjana |last2=Pihlar |first3=Vesna |last3=Vaupotič |accessdate=21.6.2014 |archive-date=2014-06-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140620223225/http://www.dnevnik.si/slovenija/poslanec-naj-bo-cetudi-iz-zapora |url-status=dead }}</ref> – je bil Janši mandat potrjen sočasno z drugimi poslanci in je prihajal na seje [[Državni zbor Republike Slovenije|DZ]] iz zapora. Mandat zapornika Janše je ostal sporen, zlasti ko ga je stranka SDS predlagala za člana komisije za nadzor obveščevalnih služb.<ref>{{Cite journal|title = Zapornik št. 1 še naprej brije norce iz parlamenta|date = 28.8.2014|url = http://www.mladina.si/159781/zapornik-st-1-se-naprej-brije-norce-iz-parlamenta/|journal = Mladina|accessdate = 2014-09-14}}</ref> Novembra 2014 je Ustavno sodišče sklenilo, da je poslanski mandat Janeza Janše legitimen.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.primorske.si/Novice/Slovenija/Jansa-se---vraca-v-poslanske-klopi |title=arhivska kopija |accessdate=2016-09-02 |archive-date=2016-09-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160913190003/http://www.primorske.si/Novice/Slovenija/Jansa-se---vraca-v-poslanske-klopi |url-status=dead }}</ref> Decembra 2014 je Ustavno sodišče RS soglasno sprejelo odločitev, da se izpusti Janeza Janšo iz zapora do dokončne odločitve o ustavnosti sodbe v zadevi Patria.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša podpornikom: Hvala, ker ste vztrajali pred to hišo sramote (foto in video)|url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-jansa-podpornikom-hvala-ker-ste-vztrajali-pred-to-hiso-sramote-foto-in-video-332440|website=siol.net|accessdate=2025-12-22|language=sl}}</ref> Aprila leta 2015 je Ustavno sodišče RS razveljavilo celotno sodbo Patria in izpuščena sta bila tudi Tone Krkovič in Ivan Črnkovič.<ref>{{Navedi splet|title=Patria: Ustavno sodišče razveljavilo sodbo. Krkovič in Črnkovič že izpuščena.|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/patria-ustavno-sodisce-razveljavilo-sodbo-krkovic-in-crnkovic-ze-izpuscena/363520|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-22|language=sl|first=A. Č , G. C. , T. H. , Al|last=Ma}}</ref> 28. junija 2022 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] zavrglo Janševo pritožbo v [[Zadeva Patria|zadevi Patria]] in sporočilo, da ima zaradi 31. člena [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]] pravnomočen sklep o ustavitvi postopka zaradi zastaranja (iz vidika zagotavljanja domnevne nedolžnosti) iz 27. člena ustave enake pravne učinke kot oprostilna sodba.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče zavrglo Janševo pritožbo v zadevi Patria: Pritožnik neizpodbojno velja za nedolžnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo-v-zadevi-patria-pritoznik-neizpodbojno-velja-za-nedolznega/632496|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Saga o zadevi Patria zaključena, ustavno sodišče zavrglo pritožbo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansa-saga-o-zadevi-patria-zakljucena-ustavno-sodisce-zavrglo-pritozbo/|website=N1|date=2022-06-28|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče zavrglo pritožbo Janeza Janše|url=https://www.dnevnik.si/1042992018|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-20|archive-date=2023-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230406133830/https://www.dnevnik.si/1042992018|url-status=dead}}</ref> Janša je ob tem na portalu Twitter zapisal: »''Po več kot petnajstih letih sage o Patrii je slovenska karikatura pravne države končala zadevo z razglasitvijo nedolžnosti.''«<ref>{{navedi tvit |user=JJansaSDS |number=1541726595555155969 |title=Po več kot 15. letih sage o #PATRIA je slovenska karikatura pravne države končala zadevo z razglasitvijo nedolžnosti. [...] |date=2022-06-28}}</ref><ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče: Janez Janša je nedolžen|url=https://siol.net/novice/slovenija/zadeva-patria-dobila-epilog-jansa-nedolzen-582697|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> === Zmaga na volitvah 2018 === [[Slika:EPP Zagreb Congress in Croatia, 20-21 November 2019 (49099291266).jpg|levo|sličica|Janša med nagovorom kongresu [[Evropska ljudska stranka|ELS]] ([[Zagreb]], 2019)]] {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Janez Janša je po letu 2004 skupaj s svojo stranko SDS ponovno zmagal na parlamentarnih volitvah. Stranka je osvojila 25 sedežev v parlamentu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/gremvolit/slovenija/jansa-naredili-bomo-vse-da-sestavimo-stabilno-vlado/457159 |title=Janša: Naredili bomo vse, da sestavimo stabilno vlado |accessdate= |date=5. junij 2018 |format= |work=MMC RTV }}</ref> Med volilno kampanjo so se stranke z izjemo Nove Slovenije in Slovenske nacionalne stranke distancirale od delovanja Janeza Janša ter stranke SDS, z argumentacijo, da njena politika širi sovražnost. Prvak [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] in [[župan Ljubljane]] [[Zoran Janković]] ter predsednika [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]-a [[Karl Erjavec]] sta celo podpisala t. i. sporazum o Levem bloku, ki je pozival ostale stranke, naj se s podpisom zavežejo k temu, da ne bodo vstopile v koalicijo z Janšo, ki so mu javnomnenjske raziskave kazale zmago na volitvah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/clanek/jankovic-erjavec-je-izkusen-politicni-macek-49308|title=www.slovenskenovice.si|date=9. 5. 2018|accessdate=1. 3. 2020|website=www.slovenskenovice.si|publisher=Slovenske novice|last=|first=}}</ref> Po zmagi na volitvah so se začela formalna in neformalna srečanja, na eni strani pod vodstvom Janeza Janše, ki je na pogovore uradno povabil vse parlamentarne stranke, na drugi strani pa pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], ki je k pogovorom povabil vse parlamentarne stranke, razen [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref name="zurnal24.si">{{Navedi splet|title=Janša: Če bo nekdo drug zbral večino podpisov, mandata ne bom sprejel|url=https://zurnal24.si/slovenija/jansa-ce-bo-nekdo-drug-zbral-vecino-podpisov-mandata-ne-bom-sprejel-311056|website=zurnal24.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandat podelil Janši, ki bo v vlado povabil vse stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-bo-mandat-podelil-jansi-ki-bo-v-vlado-povabil-vse-stranke/457272|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}</ref> Po pogovoru s predsednikom države [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]], je Janša v izjavi za medije dejal, da, če bo nekdo zbral večino kandidatov, sam mandata za sestavo vlade ne bo sprejel, saj da nima smisla zavlačevati procedure.<ref name="zurnal24.si"/> Pahor je ocenil, da bi bilo za državo dobro, da vlado sestavi zmagovalec volitev, saj so ostale opcije iz izkušenj druga najboljša možnost.<ref name="zurnal24.si"/> Janez Janša mandata naposled ni prevzel. Pahor je mandat nato podelil Marjanu Šarcu, ki je po odstopu Nove Slovenije od pogajanj ter nato nesoglasjih z Levico, s slednjo sestavil prvo manjšinsko vlado v [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]]. S 55 glasovi "ZA" ter 31 "PROTI", je bil Šarec [[17. avgust]]a 2018 izvoljen za predsednika vlade, [[19. september|13. septembra]] 2018 pa je bila potrjena še [[13. vlada Republike Slovenije|celotna vlada]].<ref>{{Navedi splet|title=Marjan Šarec je s 55 glasovi izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/marjan-sarec-je-s-55-glasovi-izvoljen-za-predsednika-vlade/463399|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}</ref> === Tretja Janševa vlada (2020–2022) === [[Slika:Secretary Pompeo and Slovenian Prime Minister Jansa Deliver Remarks in Bled (50222683171).jpg|sličica|Janša z [[Mike Pompeo|Mikom Pompeom]] na [[Bled]]u (avgust 2020)]] {{main|14. vlada Republike Slovenije}} Po razpadu Šarčeve vlade, je Slovenska demokratska stranka vsem parlamentarnim strankam poslala vabilo na pogovore o možnostih nove koalicije. Vabilo so zavrnile [[Lista Marjana Šarca]], [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Socialni demokrati]], udeležile pa so se jih [[Nova Slovenija]], [[Stranka modernega centra]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Udeležba slednjih dveh je v medijih sprožila burne odzive zaradi obljub na volitvah leta 2018, da v Janševo vlado ne bosta vstopili. Iz SMC je zaradi tega odstopila ministrica [[Ksenija Klampfer]], [[2. marec|2. marca]] 2020 pa tudi prvi predsednik stranke [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cerar-izstopil-iz-smc-ja-pocivalsek-iti-moramo-naprej/515953|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-02|title=Cerar izstopil iz SMC-ja. Počivalšek: Iti moramo naprej.|date=2. marec 2020}}</ref> Odziv je namera o novi vladi vzbudila tudi v obliki manjšega protesta, ki je potekal od sedeža SMC do sedeža DeSUS-a. Protestniki shoda ''"Proti koaliciji sovraštva"'' so strankama očitali, da so snedli besedo z volitev, prav tako so nasprotovali sestavi nove vlade. Shoda se je udeležilo nekaj znanih ljudi, med drugim takratni poslanec [[Levica (politična stranka)|Levice]] [[Miha Kordiš]].<ref>{{Navedi splet|title=Na shodu proti koaliciji sovraštva več kot tisoč protestnikov #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-shodu-proti-koaliciji-sovrastva-vec-sto-protestnikov-video-519725|website=siol.net|accessdate=2020-03-18|language=sl}}</ref> SDS je 26. februarja 2020 sporočila, da se je s strankami SMC, NSi in DeSUS programsko uskladila. Isti dan so stranke interno glasovale o vstopu v novo vlado pod vodstvom Janeza Janše. Podpis pogodbe je potekal za zaprtimi vrati. Poslanec Stranke modernega centra [[Jani Möderndorfer]] je napovedal, da mandatarja ne bo podrl. Poslanci Državnega zbora so 3. marca 2020 na tajnem glasovanju z 52 glasovi Janeza Janšo izvolili za predsednika 14. vlade Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-decentralizacija-kot-strateski-projekt/516027|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov |accessdate= |date=3. marec 2020 |format= |work=MMC RTV }}</ref> S tem dnem je z mesta [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]] odstopil [[Dejan Židan]], ki ga je 5. marca zamenjal [[Igor Zorčič]] iz [[Stranka modernega centra|SMC]].<ref>{{Navedi splet|title=Igor Zorčič izvoljen za predsednika državnega zbora|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/igor-zorcic-izvoljen-za-predsednika-drzavnega-zbora/516242|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-06|language=sl}}</ref> [[Slika:Reuven Rivlin meeting with Janez Janša, December 2020 (GPOMN3 7299).jpg|levo|sličica|Janša in izraelski predsednik [[Reuven Rivlin]] (december 2020)]] Glasovanje o novi vladi je potekalo v senci širitve virusa [[COVID-19]]. Zaslišanja kandidatov so bila opravljena v enem tednu, glasovanje pa je potekalo 13. marca 2020. Zaradi izrednih razmer so se poslanci odpovedali razpravi, zato je bila seja zaključena v rekordno hitrem času. Za je glasovalo 52 poslancev, proti jih je bilo 31, en pa vzdržan.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Rekordno hitro prevzeli oblast: Janša ob izvolitvi kritiziral Šarčevo vlado, Levica pričakuje orbanovski režim|url=https://www.vecer.com/rekordno-hitro-prevzeli-oblast-jansa-ob-izvolitvi-kritiziral-sarcevo-vlado-levica-pricakuje-orbanovski-rezim-10141506|website=www.vecer.com|date=2020-03-13|accessdate=2020-03-18|language=sl-si}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Eno uro po izvolitvi je Janša že sklical prvo sejo vlade, ki je bila namenjena ukrepanju proti [[COVID-19|koronavirusu]].<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovna seja nove vlade z maskami: “Vrag je že zdavnaj odnesel šalo”|url=https://www.domovina.je/ustanovna-seja-nove-vlade-z-maskami-vrag-je-ze-zdavnaj-odnesel-salo/|website=Domovina|date=2020-03-14|accessdate=2020-03-18|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> [[Slika:EPP Summit, 21 October 2021, Brussels (51614807700).jpg|sličica|Janša, [[Ursula von der Leyen]] in [[Angela Merkel]] (oktober 2021)]] V javnosti so bilo veliko pozornosti deležna pisma in depeše predsednika vlade Janeza Janše. Ob napovedi, da bosta [[Madžarska]] in [[Poljska]] izkoristili možnost veta, če bo [[Evropski svet|Evropska unija]] pogojeval finančno pomoč za okrevanje po koronavirusu z vladavino prava, je Janša na [[Evropski svet]] naslovil pismo, v katerem je člane pozval k skupni rešitvi. V pismu je zapisal pomen svobode, ki jo ima Evropska unija in poudaril pomen julija sprejetega "robustnega" skupnega dogovora o reševanju krize zaradi koronavirusa.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Preberite si ostro pismo, ki ga je Janez Janša poslal voditeljem EU|url=https://siol.net/novice/slovenija/premier-jansa-pisal-voditeljem-eu-539164|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=twitter.com/jjansasds/status/1329034836242259970|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1329034836242259970|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Janša|first=Janez}}</ref> Dodal je, da [[pravna država]] ne more biti mehanizem v političnih rokah, ampak v strokovnih, pravnih rokah neodvisnih sodišč, saj da se v nasprotnem primeru EU približuje totalitarnim sistemom.<ref name=":0" /> Ob tem je dodal, da smo bili leta 2014 v Sloveniji priča ukradenim volitvam, ki niso vzbudile zanimanja institucij EU, kot ga zdaj Madžarska in Poljska: "''Leta 2014 smo bili priča ukradenim volitvam, do katerih je prišlo s pomočjo drastične zlorabe državnih institucij tik ob začetku volilne kampanje. [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je soglasno ugotovilo zlorabo, vendar šele potem, ko so bile volitve mimo in ko posledic te zlorabe ni bilo več mogoče odpraviti. Nobena od institucij EU v času kraje volitev ni reagirala niti z opozorilom. Celo več. Ključni akterji zlorabe so bili povabljeni na visoke položaje v institucije EU. Evropski parlament o ukradenih volitvah v državi članici EU ni hotel niti razpravljati, ker na kolegiju ni bilo večine za uvrstitev teme na dnevni red.''"''<ref name=":0" /><ref name=":1" />'' [[Slika:Napisi na protestu v Ljubljani 28. maja 2021 18.jpg|sličica|Protivladni protesti (28. maj 2021)]] Opozicija in del medijev se je odzvala, da Janša ruši kredibilnost predsedovanja Slovenije in sramoti državo.<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/sarecmarjan/status/1328963066151702528|url=https://twitter.com/sarecmarjan/status/1328963066151702528|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Šarec|first=Marjan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/lukamesec/status/1328833041482076161|url=https://twitter.com/lukamesec/status/1328833041482076161|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=17. november 2020|last=Mesec|first=Luka}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/tfajon/status/1328952423252156416|url=https://twitter.com/tfajon/status/1328952423252156416|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Fajon|first=Tanja}}</ref><ref name="#1">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/politico-marsala-twito-pise-pismo-vrstijo-se-odzivi-doma-in-v-tujini.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-05}}</ref><ref name="#1" /> Do pisma sta zadržanost izrekli koalicijski stranki DeSUS in Stranka modernega centra, ki je del o ukradenih volitvah ocenila za nerazumljiv in da so kot stranka volitve takrat zmagali pošteno.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija kritična do pisma. SMC: Trditve o ukradenih volitvah so nerazumljive. #odzivi|url=https://siol.net/novice/slovenija/odzivi-na-pismo-tonin-se-je-od-vsebine-distanciral-opozicija-kriticna-539181|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> V odgovoru na kritike je Janša tvitnil, da je pismo poskus klica k razumu: "''Slovenija bo dosledno zagovarjala vladavino prava in enaka merila za vse in povsod, tako doma kot v EU.''"<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Preberite si ostro pismo, ki ga je Janez Janša poslal voditeljem EU|url=https://siol.net/novice/slovenija/premier-jansa-pisal-voditeljem-eu-539164|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> Janševo pismo so nekateri politiki pohvalili. Nemška kanclerka [[Angela Merkel]] (ki je takrat predsedovala tudi [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]]), ki je dejala, da se vsebina pisma sklada s stališčem nemškega predsedovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Merklova: Janša je pozval h kompromisu, kar je tudi v našem interesu|url=https://siol.net/novice/svet/merklova-jansa-je-pozval-h-kompromisu-kar-je-tudi-v-nasem-interesu-539333|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Rupel: Janševo pismo je odlično, volitve 2014 so bile škandal #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/rupel-jansevo-pismo-je-odlicno-volitve-2014-so-bile-skandal-539231|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pismo, ki je pri nekaterih sprožilo zgražanje, pri drugih odobravanje|url=https://www.rtvslo.si/mmcdebata/pismo-ki-je-pri-nekaterih-sprozilo-zgrazanje-pri-drugih-odobravanje/542954|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> [[Slika:COP26 (51646948073).jpg|sličica|Janša in indijski premier [[Narendra Modi]] ob robu podnebne konference COP26 (2021)]] Ko je [[Karl Erjavec]] ponovno prevzel vodenje Demokratične stranke upokojencev Slovenije, je napovedal, da v Janševi vladi ne bo sodeloval, saj da si tega ponovno ne želi. Čez nekaj dni je organe stranke, ki so odločili, da stranka zapusti 14. vlado Republike Slovenije. DeSUS je odločitev o razrešitvi njegovih ministrov [[Jože Podgoršek|Podgorška]] in [[Tomaž Gantar|Gantarja]] prepustil Janši. Gantar je odstopil sam, začasno pa je njegov resor prevzel Janez Janša sam. 15. februarja 2021 je potekalo glasovanje o nezaupnici vladi, kot mandatar je bil predlagan Karl Erjavec. Za nezaupnico je glasovalo 40 poslancev, 7 jih je bilo proti, 6 glasovnic pa je bilo neveljavnih (ostali poslanci zaradi dogovorov znotraj strank niso prevzeli glasovnic). Ker je za izglasovanje zaupnice potrebnih 46 glasov, nezaupnica ni bila izglasovana.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec prejel 40 glasov, zato Janša ostaja predsednik vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nezaupnica/|website=www.delo.si|accessdate=2022-09-12|language=sl-si}}</ref> S 1. julijem 2021 je Janševa tretja vlada prevzela tudi [[Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|predsedovanje Svetu Evropske unije]]. Slovesnost ob začetku je sovpadala s prireditvijo ob [[30. obletnica samostojnosti Republike Slovenije|30. obletnici samostojnosti]]. Udeležili so se je predsedniki vlade Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Portugalske, zunanja ministra Italije in Portugalske ter predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor: "Slovenijo premika naprej koalicija za nekaj, ne koalicija proti." Janša: "Znamo in zmoremo."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/30-let/pahor-slovenijo-premika-naprej-koalicija-za-nekaj-ne-koalicija-proti-jansa-znamo-in-zmoremo/585621|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-26|language=sl}}</ref> Med 5. in 6. oktobrom 2021 je na Brdu pri Kranju potekalo zasedanje Evropskega sveta in vrh EU-Zahodni Balkan, ki so se ga udeležili vsi vabljeni gostje, vključno z vodji držav [[Zahodni Balkan|Zahodnega Balkana]].<ref>{{Navedi splet|title="Evropska komisija je tista, ki se bliža kršitvi vladavine prava."|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/evropska-komisija-je-tista-ki-se-bliza-krsitvi-vladavine-prava/596586|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Voditelji prihajajo na Brdo pri Kranju, pričakovana skupna izjava brez časovnice vstopanja v EU|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-2021/voditelji-prihajajo-na-brdo-pri-kranju-pricakovana-skupna-izjava-brez-casovnice-vstopanja-v-eu/596388|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Sloveniji se bodo srečali voditelji EU in Zahodnega Balkana - Slovensko predsedovanje Svetu EU 2021|url=https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/v-sloveniji-se-bodo-srecali-voditelji-eu-in-zahodnega-balkana/|website=Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=EU namenja 30 milijard evrov za Zahodni Balkan, ki pa ostaja brez časovnice za vstop|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-2021/eu-namenja-30-milijard-evrov-za-zahodni-balkan-ki-pa-ostaja-brez-casovnice-za-vstop/596388|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša: Države Zahodnega Balkana potrebujejo evropsko perspektivo - Slovensko predsedovanje Svetu EU 2021|url=https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/predsednik-vlade-janez-jansa-drzave-zahodnega-balkana-potrebujejo-evropsko-perspektivo/|website=Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref> [[Slika:Volodymyr Zelenskyy met with the heads of governments of Poland, the Czech Republic and Slovenia in Kyiv. (51941194929).jpg|sličica|Delegacija Janše ter češkega in poljskega kolega je bila prva v Ukrajini po začetku vojne]] Janez Janša se je med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino]], 15. marca 2022, s poljskim premierjem [[Mateusz Morawiecki|Morawieckim]] in češkim premierjem [[Petr Fiala|Fialo]] z vlakom odpravil v [[Kijev]] na srečanje z ukrajinskim državnim vrhom. Šlo je za prvi visoki obisk v Ukrajini od začetka vojne.<ref>{{Navedi splet|title=Janša, Fiala in Morawiecki ob 19. uri z Zelenskim, ki izgublja upanje na članstvo Ukrajine v Natu|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/jansa-fiala-in-morawiecki-ob-19-uri-z-zelenskim-ki-izgublja-upanje-na-clanstvo-ukrajine-v-natu/615722|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-03-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Czech, Polish, Slovenian PMs Traveling To Kyiv To Meet Zelenskiy|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-kyiv-czech-poland-slovenia-visit/31753678.html|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|accessdate=2022-03-15|language=en}}</ref> Janša bi sicer moral Ukrajino obiskati 24. februarja, a je bil obisk zaradi začetka ruske invazije prestavljen. V spomin na obisk je ukrajinski predsednik Zelenski 9. septembra 2022 v Kijevu postavil spominsko obeležje.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.president.gov.ua/en/news/glava-derzhavi-zustrivsya-z-prezidentom-latviyi-ta-premyer-m-77609|title=Head of State meets with President of Latvia, Prime Minister of Poland paying visit to Kyiv|date=9. september 2022|website=President of Ukraine|publisher=President of Ukraine, Press Office}}</ref> Janez Janša je s predsedovanjem 14. slovenski vladi zaključil 13. maja 2022. 24. maja 2022 je [[Višje sodišče v Celju]] potrdilo obsodbo Janše na tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta zaradi razžalitve novinark [[Eugenija Carl|Eugenije Carl]] in [[Mojca Šetinc Pašek|Mojce Šetinc Pašek]] na [[Twitter]]ju leta 2016, ki je s tem postala pravnomočna.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/visje-sodisce-v-celju-potrdilo-obsodbo-janeza-janse/628440 |title=Višje sodišče v Celju potrdilo obsodbo Janeza Janše |accessdate=2022-05-24 |date=2022-05-25 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> === Vrnitev v opozicijo (2022) === [[Slika:Primopredaja poslov - 52115495736.jpg|sličica|Primopredaja premierskih poslov z [[Robert Golob|Robertom Golobom]] (2022)]] Na državnozborskih volitvah leta 2022 je Slovenska demokratska stranka pod vodstvom Janše osvojila drugo mesto. Stranka je prejela nekoliko nižji odstotek glasov, a povečala število svojih poslancev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ana Svenšek, Tanja Kozorog Blatnik, Aljoša Masten, Gregor Cerar, Miha Zavrtanik, Larisa Daugul, Aleksandra K. Kovač}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-je-posrkalo-vecino-volivcev-ki-so-glasovali-proti-vladi/621087|title="Gibanje Svoboda je posrkalo večino volivcev, ki so glasovali proti vladi"|last=Kosmač|first=Gorazd|date=2022-04-25|work=MMC RTV-SLO|accessdate=2022-04-26}}</ref> Od koalicijskih partneric [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]] je v parlamentu ostala le še [[Nova Slovenija]]. [[Povežimo Slovenijo]], del katere je bila stranka [[Konkretno]] (prej SMC), [[Naša dežela|Naša Dežela]] in [[Slovenska nacionalna stranka]] se niso uspele uvrstiti v državni zbor. Na listi Naše Dežele so kandidirali nekateri bivši [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]-ovi poslanci, ki so po izstopu DeSUS-a iz vlade le-to še naprej podpirali. Prav tako je vlado podpirala tudi SNS. Relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je že pred volitvami zatrdil, da se s SDS ne bo povezoval, prav tako ne s strankami, ki so sodelovale v Janševi vladi. Slovenska demokratska stranka se je tako vrnila v opozicijo. Janša je svojemu nasledniku Robertu Golobu čestital preko [[Twitter|Twitterja]].<ref>{{navedi tvit |user=JJansaSDS |number=1529531617244598273 |title=Čestitke dr. Roberu Golobu ob izvolitvi za mandatarja. Naj bodo dejanja v skladu z današnjimi obljubami in ne v skladu z včerajšnjo koalicijsko pogodbo. |date=2022-05-25}}</ref> 27. marca 2023 je Janez Janša ponovno obiskal [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|oblegano Ukrajino]] in se med drugim srečal s predsednikom ukrajinske vlade [[Denis Šmigal|Denisom Šmigalom]], vojaškimi strokovnjaki ter predsedniki tamkajšnjih političnih strank.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Janša v Kijevu: Situacija ni tako optimistična, kot je mogoče videti od daleč|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-v-kijevu-situacija-ni-tako-optimisticna-kot-je-mogoce-videti-od-dalec/662822|website=rtvslo.si|accessdate=2023-04-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša znova v Kijevu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-znova-odpotoval-v-kijev/|website=N1|date=2023-03-27|accessdate=2023-04-01|language=sl-SI|first=Katja|last=Miklavčič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/jansa-v-kijevu-v-ukrajini-boj-dobrega-zoper-zlo|website=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-04-01|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Ob tem je dejal, da situacija v Ukrajini ni tako optimistična, kot izgleda.<ref name=":8" /> 18. aprila 2025 je bil skupaj s soobtoženima [[Branko Kastelic|Brankom Kastelicem]] in [[Klemen Gantar|Klemnom Gantarjem]] na prvi stopnji oproščen v [[Zadeva Trenta|zadevi Trenta]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša podpornikom po oprostilni sodbi: "To se ne bi zgodilo, če ne bi bilo vas"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-podpornikom-po-oprostilni-sodbi-to-se-ne-bi-zgodilo-ce-ne-bi-bilo-vas/743165|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> V več kot 20 let trajajočem sodnem postopku je tožilstvo Janši in soobtoženima očitalo zlorabo položaja pri nepremičninskem poslu nakupa zemljišča v Trenti.<ref>{{Navedi splet|title=33-letna saga v zadevi Trenta: kako je Janša kupil in prodal parcelo?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/33-letna-saga-zadeve-trenta-kako-jansa-kupil-in-prodal-parcelo-v-trenti/|website=N1|date=2025-04-18|accessdate=2025-04-20|language=sl-SI|first=M.|last=V}}</ref> V predvolilni kampanji leta 2026 je napovedal odpravo nekaterih davčnih obremenitev, sprejetih v času [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Roberta Goloba]], na področju zunanje politike pa se je zavzel za nadaljnjo podporo Ukrajini v vojni z Rusijo. Glede zaostrovanja odnosov med Evropo in ZDA po tem, ko je ameriški predsednik [[Donald Trump]] izrazil svoje težnje po zavzetju [[Grenlandija|Grenlandije]], je Janša ocenil, da tovrsten način komunikacije v zavezništvu [[NATO]] ni ustrezen, Trumpov mandat pa da bo izgubljen, če ne bo uspel končati vojne v Ukrajini.<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-26|language=sl}}</ref> == Družina == [[Slika:Osrednja državna proslava ob 30. obletnici slovenske državnosti (52191418622).jpg|sličica|S partnerico [[Urška Bačovnik Janša|Urško Bačovnik Janša]]]] Z bivšo partnerico, [[Silva Predalič|Silvo Predalič]] je imel dva otroka: Žana in Niko.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sds.si/index.php?page=predsednik&menu=menu_o_stranki |title=Uradna stran Slovenske demokratske stranke, vpogledana in shranjena 31.3.2007 |accessdate=2005-09-23 |archive-date=2005-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050926162859/http://www.sds.si/index.php?page=predsednik&menu=menu_o_stranki |url-status=dead }}</ref> V začetku novembra 2006 je javnosti predstavil svojo novo izvoljenko [[Urška Bačovnik Janša|Urško Bačovnik]] in se z njo 4. julija 2009 poročil.<ref>[http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=8&c_id=19758 Janša predstavil lepšo polovico, RTV SLO, 2. november 2006]</ref><ref>[http://www.siol.net/slovenija/zanimivosti/2009/07/poroka_janez_urska.aspx SiOL.net - Janez Janša in Urška Bačovnik sta poročena]</ref> 18. avgusta 2011 se jima je rodil prvi sin, Črtomir,<ref>[http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/zakonca-jansa-dobila-sina-crtomirja/264323 RTV SLO - Zakonca Janša dobila sina Črtomirja]</ref> 12. avgusta 2013 pa drugi, Jakob.<ref>[http://www.delo.si/novice/slovenija/se-en-jj-urska-bacovnik-in-jansa-dobila-drugega-sina.html še eden JJ: Urška Bačovnik in Janša dobila drugega sina]</ref> ==Podpora javnosti== Janez Janša je dosegel veliko javno vidnost in popularnost v času boja za samostojnost, vse od [[afera JBTZ|afere JBTZ]], ko je bil kot politični zapornik simbol upora proti SFRJ.{{cn}} Janez Janša uživa visoko stopnjo podpore v Slovenski demokratski stranki (SDS)<ref>[http://www.demokracija.si/v-fokusu/politika/17886-izjemna-podpora-predsedniku-vlade-in-prvaku-sds-janezu-jani Izjemna podpora predsedniku vlade in prvaku SDS Janezu Janši, Demokracija, 15 1. 2013], vpogledano 2013-02-14</ref> Njegovi podporniki ga pogosto omenjajo kot najvidnejšega nasprotnika levice: {{citatni blok|»Janša je postal oster trn v peti levice in njenih šefov le zato, ker je v svojih kritikah dosleden, ker je dokaj dober analitik razmer, ker pri nobeni stvari zlepa ne popusti in ker se ga zaradi tega še bolj bojijo. Takšnih ljudi in oporečnikov levica prej namreč ni bila vajena, saj je s "preizkušenimi" prijemi (z zastraševanjem, udbovskimi provokacijami, zakonsko represijo itd.) vsakogar lahko zelo hitro ustrahovala, zlomila in se ga znebila kot političnega nasprotnika.«|[[Danilo Slivnik]]|Kučanov klan, stran 20, 1996}} Po anketi ''[[Nedeljski dnevnik|Nedeljskega dnevnika]]'' se je v letih med 1988 in 2010 med prvih deset nominirancev za [[Slovenec leta|Slovenca leta]] uvrstil 14 krat (več uvrstitev sta dosegla le [[Milan Kučan]] (18) in [[Janez Drnovšek]] (17)).<ref>[http://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/1042408583 Tomaž Bukovec: Slovenec leta 2010: Najbolj množična ljudska anketa, Nedeljski dnevnik, 8. december 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203133730/http://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/1042408583 |date=2013-12-03 }}, vpogledano 2013-02-14</ref> == Kritični odzivi == ===V publicistiki=== V gorečem sporu je o njem dal zelo ostro izjavo njegov politični sopotnik [[Dimitrij Rupel]]: {{citatni blok|»Janša je demagog. V polemiki je nesramen in rad podtika. Ne izbira sredstev, je hudoben in brezobziren. Ne išče svetovalcev, ampak vernike. Ne išče sodelavcev, ampak služabnike.«|Dimitrij Rupel, 1996|<ref>[http://www.mladina.si/92490/gospodar-in-odresenik/ Jure Trampuš: Gospodar in odrešenik, Mladina 16. 7. 2004], vpogledano 2013-02-14</ref><ref>[http://www.delo.si/clanek/77922 Meta Roglič: Saga Pahorjevega posebnega odposlanca Delo, 21.03.2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203002611/http://www.delo.si/clanek/77922 |date=2013-12-03 }}, vpogledano 2013-02-14</ref><ref>[http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2011/05/lubej_intervju_dimitrij_rupel.aspx SiOL-ov intervju z Dimitrijem Ruplom "Pahor je simpatičen, a je pomanjkljiv voditelj", 13.05.2011], vpogledano 2013-02-14</ref>}} Publicistka [[Spomenka Hribar]], tudi iz kroga, ki si je prizadeval za osamosvojitev, je objavila [[Hermenevtika|hermenevtično]] analizo stališč in delovanja Janeza Janše v knjigi ''Svet kot'' ''zarota – analiza političnega sloga Janeza Janše''.<ref name="SvetZarota">[http://www.ciceron.si/site/ciceron_knjige/spomenka_hribar_svet_kot_zarota-2.html Spomenka Hribar, Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše, Ciceron, Ljubljana, 1996 in 2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120513004723/http://www.ciceron.si/site/ciceron_knjige/spomenka_hribar_svet_kot_zarota-2.html|date=2012-05-13}} ISBN 978-961-6627-22-1, vpogledano 2013-02-14</ref> Janeza Janšo opisuje kot politika, nevarnega za demokracijo v Sloveniji.<ref>[http://www.razgledi.net/2011/11/25/spomenka-hribar-svet-kot-zarota-%E2%80%93-politicni-koncept-janeza-janse/ Spomenka Hribar: Svet kot zarota – Politični koncept Janeza Janše, intervju, Razgledi.net, 25.11.2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924084927/http://www.razgledi.net/2011/11/25/spomenka-hribar-svet-kot-zarota-%E2%80%93-politicni-koncept-janeza-janse/ |date=2015-09-24 }}, Obsežen intervju s povzetki tez knjige z istim naslovom, vpogledano 2013-02-14</ref> Med drugim ocenjuje: {{citatni blok|»V Depali vasi je prišlo do prekoračitve vojaških pooblastil in v tem, principialnem, formalnem smislu, do vojaškega udara.«|Spomenka Hribar|Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše <ref name=SvetZarota /><ref>[http://www.pomurje.si/pomurska-skupnost/blogi-uporabniki/v-depali-vasi-je-prislo-do-vojaskega-udara-ze-drug/ Damjan Likar: V Depali vasi je prišlo do vojaškega udara – že drugič v Janševi karieri, Vestnik pomurje.si, 07.04.2012.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130118232436/http://pomurje.si/pomurska-skupnost/blogi-uporabniki/v-depali-vasi-je-prislo-do-vojaskega-udara-ze-drug/ |date=2013-01-18 }}, vpogledano 2013-02-14, Vsebuje citat iz knjige S. Hribar: Svet kot zarota</ref>}} === V protestnih gibanjih 2012–2013 === [[Slika:Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju 05-sept-2013 605.JPG|thumb|right|250px|Protestni plakat (2013)]] V [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protestih]], ki so se razplamteli v času druge Janševe vlade v zimi 2012–2013, sta bila izpostavljena Janša in njegov politični tekmec Zoran Janković zaradi poročila [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|protikorupcijske komisije]], ki je pri obeh zaznala »obremenjenost s korupcijskimi tveganji«.<ref name="KPK"/> Protestniki so zahtevali umik z oblasti celotne politične elite. Zlasti so negativno odmevali v levem delu javnosti nekateri javni nastopi Janeza Janše in drugih predstavnikov SDS, po elektronskih medijih in v poslanici shodu Zbora za republiko 8. februarja. Varuhinja človekovih pravic [[Zdenka Čebašek-Travnik]] je v Janševem govoru, ki je najbolj odmeval v delu, ko je delovanje političnih nasprotnikov označil z »[[levi fašizem|levim fašizmom]]«, zaznala [[sovražni govor]].<ref name="LeviFašizemDvigaPrah">[http://www.delo.si/arhiv/jansev-levi-fasizem-se-vedno-dviga-prah.html Boris Šuligoj, Anže Božič: Janšev »levi fašizem« še vedno dviga prah, Delo, 12. februar 2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203005007/http://www.delo.si/arhiv/jansev-levi-fasizem-se-vedno-dviga-prah.html |date=2013-12-03 }}, vpogledano 2013-03-03</ref> Poročilo KPK o Janševem premoženjskem stanju je pozneje odpravilo Vrhovno sodišče.<ref>{{Navedi splet|title=Vrhovno sodišče odpravilo poročilo KPK-ja, ki je odneslo Janšo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrhovno-sodisce-odpravilo-porocilo-kpk-ja-ki-je-odneslo-janso/359234|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-22|language=sl|first=G. C. , B. V. , T.|last=H}}</ref> ===V umetnosti=== Lik in dela Janeza Janše so spodbudili tri slovenske umetnike, da so se leta 2007 uradno preimenovali. Vsi trije so prevzeli ime Janez Janša in pogosto sodelujejo: [[Janez Janša (režiser)]], [[Janez Janša (likovni umetnik)]] in [[Janez Janša (performer)]].<ref>Prejšnja imena treh umetnikov glej v [[Janez Janša (razločitev)]].</ref> Režiser Janez Janša je v sodelovanju z drugima dvema preimenovanima umetnikoma in številnimi [[intervju]]anci ustvaril film [[Jaz sem Janez Janša (film)|Jaz sem Janez Janša]]. == Odlikovanja in priznanja == * {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[red generala Maistra|red generala Maistra 1. stopnje z meči]] (24. december 1991) * {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[spominski znak Republiška koordinacija 1991]]<ref>[http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/sporocila/2006/Koordinacijskavojska.pdf Mors.si - SPOMINSKI ZNAK »REPUBLIŠKA KOORDINACIJA 1991«: seznam dobitnikov iz takratnega Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo]</ref> *{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope (Ekonomski forum, 2021)<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša prejel nagrado Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope |url=https://www.gov.si/novice/2021-09-09-predsednik-vlade-janez-jansa-prejel-nagrado-osebnost-leta-2020-srednje-in-vzhodne-evrope/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-09-13|language=sl}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Rice-jansa-slovenia2 20060713 600.jpg|Z ameriško zunanjo ministrico [[Condoleezza Rice|Condoleezzo Rice]] (2006) Slika:Jansa-rumsfeld.JPG|alt=|Janša skupaj z nekdanjim ministrom za obrambo ZDA [[Donald Rumsfeld|Donaldom Rumsfeldom]], (november 2007) Slika:Valdis Dombrovskis (9298230997).jpg|alt=|Janša in [[Valdis Dombrovskis]] Slika:Janez Jansa George W Bush20060710.jpg|alt=|Janša in [[George Walker Bush|George W. Bush]] Slika:Dmitry Medvedev in Khanty-Mansiysk 26-27 June 2008-9.jpg|[[Javier Solana]], Janez Janša, [[Dmitrij Medvedjev]], [[Manuel Barroso|Jose Manuel Barroso]] (2008) Slika:EPP Summit, 22 March 2018 (40954072611).jpg|alt=|Janša skupaj z [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]] na srečanju članic [[Evropska ljudska stranka|ELS]] (junij 2018) Slika:BSF 2021 Svetlana Tihanovska.jpg|alt=|Janša in [[Svetlana Tihanovska]], vodja beloruske opozicije (september 2021) Slika:BSF 2021 Andrej Plenković.jpg|alt=|Janša in hrvaški premier [[Andrej Plenković]] (september 2021) Slika:Janez Janša in Brussels 48.jpg|alt=|Janša in predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]] (2022) Slika:Janez Janša in Brussels 28.jpg|alt=|Janša in francoski predsednik [[Emmanuel Macron]] Slika:EPP Summit October 2011 (6269730481).jpg|alt=|Janša in nekdani italijanski premier [[Silvio Berlusconi|Berlusconi]] (2011) </gallery> == Viri == {{sklici|2}} == Literatura == * {{cite book |last=Kozmus |first=Karmen |title=Politično delovanje Janeza Janše od leta 1988 do leta 1992 |publisher=[K. Kozmus] |location=Maribor |year=2010 |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=16506 |cobiss=18058504}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA: Janez Janša - Kaplar |publisher=Zavod Aruma |location=Ljubljana |year=2026 |cobiss=262463747}} * {{cite book |last=Štefančič |first=Marcel |title=Janez Janša: biografija |publisher=Mladina |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=240672768}} == Glej tudi == * [[Slovenska demokratska stranka]] * [[Janšizem]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek}} {{SocialLinks}} {{s-start}} {{s-off}} {{s-new|office}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]<br><small>kot ''republiški sekretar za ljudsko obrambo''</small> |years=1990–1994}} {{s-aft|after=[[Jelko Kacin]]}} |- {{s-bef|before=[[Franci Demšar]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]|years=2000}} {{s-aft|after=[[Anton Grizold]]}} |- {{s-bef|before=[[Anton Rop]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]|years=2004–2008}} {{s-aft|after=[[Borut Pahor]]}} |- {{s-bef|before=[[José Sócrates]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Evropskega sveta]]|years=2008}} {{s-aft|after=[[Nicolas Sarkozy]]}} |- {{s-bef|before=[[Borut Pahor]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]|years=2012–2013}} {{s-aft|after=[[Alenka Bratušek]]}} |- {{s-ppo}} {{s-bef|before=[[Jože Pučnik]]}} {{s-ttl|title=[[Slovenska demokratska stranka|Predsednik Slovenske demokratske stranke]]|years=1993–danes}} {{s-inc}} {{s-end}} {{Evropski svet}}{{Navpolja | list1 = {{MzORS}} {{1VladaSLO}} {{2VladaSLO}} {{3VladaSLO}} {{5VladaSLO}} {{8VladaSLO}} {{14. Vlada Republike Slovenije}} {{Pred Vl RS}} {{Predsedniki vlade Slovenije}} {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{3DZRS}} {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{Poslanska skupina SDS18}} {{Poslanska skupina SDS14}} {{Poslanska skupina SDS11}} {{Predsedniki Evropskega sveta}} {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} {{Grosuplje}} }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Janša, Janez}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski poslanci]] [[Kategorija:Slovenski obramboslovci]] [[Kategorija:Nosilci reda generala Maistra]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Afera Depala vas]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Afera Patria (Slovenija)]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Republiška koordinacija 1991]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Evropskega sveta]] [[Kategorija:Janez Janša| ]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Janša, Janez]] [[Kategorija:Grosupeljčani]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 2jojlfs84wvw5m07vatg4pxgw79g48o 0 14014 6685806 6685366 2026-06-05T21:27:22Z VidicK01 193275 /* Minister za obrambo Republike Slovenije */ 6685806 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za obrambo | body = <br />Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Valentin Hajdinjak]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet za zunanje zadeve]] | termlength = 4 leta | first = [[Janez Janša]] | residence = Ministrstvo za obrambo <br /> Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana | website = [http://www.mo.gov.si/si/ mo.gov.si] | image = }}'''Minister za obrambo Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstva za obrambo Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=O vladi {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/o-vladi/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-01|language=sl}}</ref> == Delovna področja == Delovna področja za katera je odgovoren minister za obrambo so:<ref>[http://www.mo.gov.si/si/delovna_podrocja/ Temeljna delovna področja, Ministrstvo za obrambo]</ref> * obrambni načrt države, * razvoj in organiziranje [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], * priprava civilne obrambe, upravne zveze in kriptografska zaščita v obrambnem sistemu, * vojaško šolstvo ''in'' * organizacija sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pravice in dolžnosti državljanov na obrambnem področju ter v zaščiti in reševanju. == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za obrambo. === Republiški sekretar za ljudsko obrambo Republike Slovenije === ; [[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Janša]] (16. maj 1990 – 14. maj 1992)<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> === Minister za obrambo Republike Slovenije === ; [[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Janša]] (14. maj 1992 – 25. januar 1993)<ref name="#1"/> ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Janša]] (25. januar 1993 – razrešen 29. marca 1994)<ref name="#1"/> * [[Jelko Kacin]] (29. marec 1994 – 27. februar 1997)<ref name="#1"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Tit Turnšek]] (27. februar 1997 – 13. marec 1998)<ref name="#1"/> * [[Alojz Krapež]] (13. marec 1998 – 24. november 1998)<ref name="#1"/> * [[Franci Demšar]] (4. februar 1999 – 7. junij 2000)<ref name="#1"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Janša]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)<ref name="#1"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Anton Grizold]] (30. november 2000 – 19. december 2002)<ref name="#1"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Anton Grizold]] (19. december 2002 – 3. december 2004)<ref name="#1"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Karl Erjavec]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Ljubica Jelušič]] (imenovana 21. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_SKLE7866.html |title=Zakonodaja.gov.si Sklep o imenovanju ministrov: Ur.l. RS, št. 111/2008 |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2010-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100122005631/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_SKLE7866.html |url-status=dead }}</ref> – razrešena 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleš Hojs]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 27. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]</ref>) ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Roman Jakič]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. septembra 2014) ; [[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Janko Veber]] (imenovan 18. septembra 2014 – 9. april 2015) * [[Andreja Katič]] (imenovana 13. maja 2015 – 13. september 2018) ;[[13. vlada Republike Slovenije]] *[[Karl Erjavec]] (imenovan 13. septembra 2018 – 13. marec 2020) ;[[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Matej Tonin]] (13. marec 2020 – 1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Marjan Šarec]] (1. junij 2022 – 16. julij 2024) * ''[[Robert Golob]] (16. julij 2024 – 7. oktober 2024; začasno pooblaščen)'' * [[Borut Sajovic]] (7. oktober 2024 – 4. junij 2026) ; [[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Valentin Hajdinjak]] (4. junij 2026– ) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mo.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Obramba]] [[Kategorija:Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije|*]] 55jwwbqks3ob553dgpjk52me9tshjiw 6685807 6685806 2026-06-05T21:28:53Z VidicK01 193275 (4/20) - Novi ministri: Valentin Hajdinjak 6685807 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za obrambo | body = <br />Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Valentin Hajdinjak]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet za zunanje zadeve]] | termlength = 4 leta | first = [[Janez Janša]] | residence = Ministrstvo za obrambo <br /> Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana | website = [http://www.mo.gov.si/si/ mo.gov.si] | image = Valentin_Hajdinjak_ministrski_portret_(cropped).jpg }} '''Minister za obrambo Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstva za obrambo Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=O vladi {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/o-vladi/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-01|language=sl}}</ref> Trenutni minister za obrambo je [[Valentin Hajdinjak]]. == Delovna področja == Delovna področja za katera je odgovoren minister za obrambo so:<ref>[http://www.mo.gov.si/si/delovna_podrocja/ Temeljna delovna področja, Ministrstvo za obrambo]</ref> * obrambni načrt države, * razvoj in organiziranje [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], * priprava civilne obrambe, upravne zveze in kriptografska zaščita v obrambnem sistemu, * vojaško šolstvo ''in'' * organizacija sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pravice in dolžnosti državljanov na obrambnem področju ter v zaščiti in reševanju. == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za obrambo. === Republiški sekretar za ljudsko obrambo Republike Slovenije === ; [[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Janša]] (16. maj 1990 – 14. maj 1992)<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> === Minister za obrambo Republike Slovenije === ; [[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Janša]] (14. maj 1992 – 25. januar 1993)<ref name="#1"/> ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Janša]] (25. januar 1993 – razrešen 29. marca 1994)<ref name="#1"/> * [[Jelko Kacin]] (29. marec 1994 – 27. februar 1997)<ref name="#1"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Tit Turnšek]] (27. februar 1997 – 13. marec 1998)<ref name="#1"/> * [[Alojz Krapež]] (13. marec 1998 – 24. november 1998)<ref name="#1"/> * [[Franci Demšar]] (4. februar 1999 – 7. junij 2000)<ref name="#1"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Janša]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)<ref name="#1"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Anton Grizold]] (30. november 2000 – 19. december 2002)<ref name="#1"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Anton Grizold]] (19. december 2002 – 3. december 2004)<ref name="#1"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Karl Erjavec]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Ljubica Jelušič]] (imenovana 21. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_SKLE7866.html |title=Zakonodaja.gov.si Sklep o imenovanju ministrov: Ur.l. RS, št. 111/2008 |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2010-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100122005631/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_SKLE7866.html |url-status=dead }}</ref> – razrešena 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleš Hojs]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 27. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]</ref>) ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Roman Jakič]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. septembra 2014) ; [[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Janko Veber]] (imenovan 18. septembra 2014 – 9. april 2015) * [[Andreja Katič]] (imenovana 13. maja 2015 – 13. september 2018) ;[[13. vlada Republike Slovenije]] *[[Karl Erjavec]] (imenovan 13. septembra 2018 – 13. marec 2020) ;[[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Matej Tonin]] (13. marec 2020 – 1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Marjan Šarec]] (1. junij 2022 – 16. julij 2024) * ''[[Robert Golob]] (16. julij 2024 – 7. oktober 2024; začasno pooblaščen)'' * [[Borut Sajovic]] (7. oktober 2024 – 4. junij 2026) ; [[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Valentin Hajdinjak]] (4. junij 2026– ) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mo.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Obramba]] [[Kategorija:Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije|*]] ous6f0fzrv3le2fdnedxsgwhhor0qek 0 14015 6685539 6685318 2026-06-05T12:24:34Z VidicK01 193275 portret s prve seje vlade 6685539 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | image = 1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg | flag = Flag of the Prime Minister of Slovenia.svg | flagsize = 100px | flagalt = | flagborder = yes | flagcaption = Pomorska zastava predsednika vlade Republike Slovenije | post = Predsednik vlade | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Janez Janša]] | acting = | incumbentsince = 4. junij 2026 | department = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />Urad predsednika vlade | style = [[Predsednik vlade|Gospod predsednik vlade]] {{small|(formalno)}}<br>Predsednik vlade<br>[[Gospod predsednik (naziv)|Gospod predsednik]] {{small|(neformalno)}}<br>[[Njegova ekscelenca]] {{small|(diplomatsko)}} | type = [[Vodja vlade]] | status = | abbreviation = | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Evropski svet]] (EU)<br />[[Euro summit]] (EU)<br />[[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Svet za nacionalno varnost]]<br>[[NATO]] | reports_to = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | residence = ''brez'' | seat = {{ublist|Gregorčičeva 25|1000 Ljubljana|[[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniška palača]]}} | nominator = [[Predsednik Slovenije|Predsednik]] | appointer = Državni zbor | appointer_qualified = | termlength = 4 leta | termlength_qualified = | constituting_instrument = [[Constitution of Slovenia]] | precursor = | inaugural = [[Lojze Peterle]] | formation = {{nowrap|{{start date and age|df=y|1990|5|16}} (''de facto'')<br>{{start date and age|df=y|1991|12|23}} (''de jure'')}} | first = [[Lojze Peterle]] | last = | abolished = | superseded_by = | succession = | unofficial_names = | deputy = | website = [http://www.vlada.si/predsednik_vlade/ www.vlada.si/predsednik_vlade] | salary = {{currency|76586|EUR}} letno<ref name="igcompaycheck">{{navedi splet|url=https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|title=IG.com Pay Check|publisher=IG|accessdate=2024-06-01|archive-date=2018-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180425045807/https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|url-status=dead}}</ref> }} {{politika Slovenije}} '''Predsednik Vlade Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Republike Slovenije]] (na podlagi rezultatov [[državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborskih volitev]]) in ga potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''Zakonu o Vladi RS'' vodja Vlade Republike Slovenije.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']</ref> Predsednik vlade ima na voljo tudi [[Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije]]. Predsednik vlade je tudi predsednik [[Svet za nacionalno varnost|Sveta za nacionalno varnost]]. Trenutni predsednik slovenske vlade je [[Janez Janša]], ki je mandat pričel 4. junija 2026. == Zgodovina == V [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]] je do sedaj delovalo štirinajst vlad, pri čemer je mesto predsednika vlade zasedalo le devet oseb. [[Janez Drnovšek]] in [[Janez Janša]] sta doslej edina, ki sta mandat opravljala več kot enkrat. Tako Drnovšek kot Janša sta vodila štiri mandate: Drnovšek je vodil 2., 3., 4. in 6. vlado, Janša pa 8., 10., 14. in 16. vlado. [[Alenka Bratušek]], predsednica 11. slovenske vlade, je prva in doslej edina [[ženska]] v zgodovini Republike Slovenije, ki je zasedala ta položaj. V zgodovini Republike Slovenije je bila vladi dvakrat izglasovana konstruktivna [[nezaupnica]]. Prvič se je to zgodilo leta 1992, ko je padla prva slovenska vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta, drugič pa v času [[10. vlada Republike Slovenije|10. slovenske vlade]] pod vodstvom Janeza Janše, in sicer po tem, ko so ga k odstopu, zaradi suma korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], pozvale tudi nekatere ostale koalicijske stranke. == Zakonodaja == O predsedniku vlade govorijo členi 110 do vključno 119 [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]]. Predsednik vlade predlaga imenovanje in razreševanje ministrov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] (112. člen) in skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov (114. člen).<ref>[http://www.dz-rs.si/?id=150&docid=28&showdoc=1 DZ-RS.si - ''Ustava Republike Slovenije'']{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na podlagi ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi RS]]'' predsednik vlade lahko imenuje [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]], ''predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje'', usmerja delovanje posameznih ministrov, V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je predsednik vlade oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-20 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref>, medtem ko je v skladu s ''[[Pravila službe v Slovenski vojski|Pravili službe v Slovenski vojski]]'' upravičen do [[vojaški pogreb|pogreba z vojaškimi častmi]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200984&stevilka=3757 Uradni-list.st - ''Pravila službe v Slovenski vojski'']</ref> {{clear}} == Seznam predsednikov vlad Slovenije == ===Predhodni uradi (pred neodvisnostjo) === {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Dravska banovina|Banovina]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (1918–1941) |- ! colspan="3" rowspan="2" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="2" | Mandat ! rowspan="2" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="10%" |[[Kralj Jugoslavije]] <br />{{small|(vladanje)}} |- ! Začetek mandata ! Konec mandata |- ! colspan="7"| Predsednik Slovencev (1918–1919) |- | style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | [[File:Josip pogacnik.jpg|80px]] | '''[[Josip Pogačnik]]'''<br />{{small|(1866–1932)}} | 31. oktober 1918 | 20. januar 1919 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]]<br /> | rowspan="1" |[[Peter I. Karađorđević|Peter I.]] [[File:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1918–1921)}}}} |- ! colspan="7"| Ban Dravske banovine (1929–1941) |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Dušan Sernec 1929.jpg|80px]] | '''[[Dušan Sernec]]'''<br />{{small|(1882–1952)}} | 9. oktober 1929 | 4. december 1930 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] | rowspan="2" |{{nowrap|[[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I.]]}} [[File:Alexander I of Yugoslavia Photograph from Postcard.jpg|60px|center]] {{small|(1921–1934)}} |- ! style="background-color:{{party color|Jugoslovanska nacionalna stranka}}"| | [[File:Drago Marušič 1930s.jpg|80px]] | '''[[Drago Marušič]]'''<br />{{small|(1884–1964)}} | 4. december 1930 | 8. februar 1935 | [[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- ! style="background-color: {{party color|Demokratska stranka (Jugoslavija)}}"| | [[File:Dinko Puc 1930s.jpg|80px]] | '''[[Dinko Puc]]'''<br />{{small|(1879–1945)}} | 8. februar 1935 | 10. september 1935 | [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] | rowspan="2" |[[Peter II. Karađorđević|Peter II.]] [[File:Petar II Karađorđević.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1934–1941)}}}} |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Marko Natlačen.jpg|80px]] | '''[[Marko Natlačen]]'''<br />{{small|(1886–1942)}} | 10. september 1935 | 16. april 1941 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |} {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Socialistična republika Slovenija|Socialistična republika]] v [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] (1945–1990) |- ! ! Portret ! width=180|Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan=2|Mandat ! Politična stranka |- ! colspan="6" | Predsednik vlade {{small|(1945–1953)}} |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kidrič (1).jpg|80px]] || '''[[Boris Kidrič]]'''<br />{{small|(1912–1953)}} || 5. maj 1945 || junij 1946 || [[Komunistična partija Slovenije]] |- ! rowspan=3 style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || junij 1946 || 1953 || [[Komunistična partija Slovenije]]<br />{{small|preimenovana leta 1952 v}}<br />[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! colspan="5" | Predsednik Izvršnega sveta {{small|(1953–1991)}} |- | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || 1953 || 15. december 1953 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kraigher 1958 (2).jpg|80px]] || '''[[Boris Kraigher]]'''<br />{{small|(1914–1967)}} || 15. december 1953 || 25. junij 1962 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Viktor Avbelj 1961.jpg|80px]] || '''[[Viktor Avbelj]]'''<br />{{small|(1914–1993)}} || 25. junij 1962 || 29. april 1965 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janko Smole 1965 Crop.jpg|80px]] || '''[[Janko Smole]]'''<br />{{small|(1921–2010)}} || 29. april 1965 || 1967 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Stane Kavčič (1).jpg|80px]] || '''[[Stane Kavčič]]'''<br />{{small|(1919–1987)}} || 1967 || 8. november 1972 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Andrej Marinc (1).jpg|80px]] || '''[[Andrej Marinc]]'''<br />{{small|(1930–2025)}}|| 27. november 1972 || 9. maj 1978 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Anton Vratuša.jpg|80px]] || '''[[Anton Vratuša]]'''<br />{{small|(1915–2017)}} || 9. maj 1978 || 16. julij 1980 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janez Zemljarič (1).jpg|80px]] || '''[[Janez Zemljarič]]'''<br />{{small|(1928–2022)}} || 16. julij 1980 || 23. maj 1984 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | rowspan=2| [[File:Unknown-person.gif|80px]] || rowspan=2| '''[[Dušan Šinigoj]]'''<br />{{small|(1933–2024)}} || rowspan=2| 23. maj 1984 || rowspan=2| 16. maj 1990 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#f08080; color:white;"| | [[Socialni demokrati (Slovenija)|Stranka demokratične prenove]] |- |} === Predsedniki vlade Republike Slovenije === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" ! colspan="12" |[[Socialna demokracija|Socialno-demokratske stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD / SD]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Socialni liberalizem|Socialno-liberalne stranke]] {{small|(6); {{legend2|{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Pozitivna Slovenija}}|[[Pozitivna Slovenija|PS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}|[[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Stranka Mira Cerarja}}|[[Stranka modernega centra|SMC]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|#1980C7|[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} {{legend2|{{party color|Gibanje Svoboda}}|[[Gibanje Svoboda|GS]]|border=1px solid #AAAAAA}}<br />[[Krščanska demokracija|Krščansko-demokratske stranke]] {{small|(2); {{legend2|#568203|[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|lightgreen|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Nova Slovenija}}|[[Nova Slovenija|NSi]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Nacionalni konservatizem|Nacionalne konservativne stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} |- ! rowspan="2" width="1%" | ! rowspan="2" width="10%" | Portret ! rowspan="2" width="15%" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="3" width="25%" | Mandat ! rowspan="2" width="10%" | Politična stranka ! rowspan="2" width="5%" | Vlada ! rowspan="2" width="10%" |Koalicija ! rowspan="2" width="5%" | [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] ! rowspan="2" width="10%" |[[Predsednik Slovenije|Predsednik]]<br/>{{small|(mandat)}} |- ! Prevzem funkcije ! Konec funkcije ! Dni |- ! style="background:#568203; color:black;" | | [[File:Lojze Peterle (2002-04-25) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Lojze Peterle]]'''<br />{{small|(roj. 1948)}} | 16. maj 1990 | 14. maj 1992 | {{age in days|1990|5|16|1992|5|14}} | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]<br /> | [[1. vlada Republike Slovenije|1.]] | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDZS]]–[[Slovenska demokratična zveza|SDZ]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]] | [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|C {{small|(1990)}}]] | rowspan=7| '''[[Milan Kučan|M. Kučan]]''' [[File:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52169462737) (cropped) 1.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1990–2002)}}}} |- ! rowspan=3 style="background-color: {{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" | | rowspan=3| [[File:Janez Drnovšek (cropped).jpg|80px]] | rowspan=3| '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 14. maj 1992 | 25. januar 1993 | rowspan=3| {{age in days|1992|5|14|2000|6|7}} | rowspan=3| [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[2. vlada Republike Slovenije|2.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Demokratska stranka Slovenije|DS]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Socialistična stranka Slovenije|SSS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1. {{small|(1992)}}]] |- | 25. januar 1993 | 27. februar 1997 | [[3. vlada Republike Slovenije|3.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|(1993–1994)}}–{{nowrap|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] {{small|(1993–1996)}}}} |- | 27. februar 1997 | 7. junij 2000 | [[4. vlada Republike Slovenije|4.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|2. {{small|(1996)}}]] |- ! style="background:lightgreen; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Andrej Bajuk.jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Andrej Bajuk]]'''<br />{{small|(1943–2011)}} | 7. junij 2000 | 4. avgust 2000 | rowspan=2| {{age in days|2000|6|7|2000|11|30}} | [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] | rowspan=2| [[5. vlada Republike Slovenije|5.]] | rowspan=2| {{nowrap|[[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; color:white" | | 4. avgust 2000 | 30. november 2000 | [[Nova Slovenija|NSi]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Janez Drnovšek (2002-06-24) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 30. november 2000 | 19. december 2002 | {{age in days|2000|11|30|2002|12|19}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[6. vlada Republike Slovenije|6.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|3. {{small|(2000)}}]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Anton Rop.jpg|80px]] | '''[[Anton Rop]]'''<br />{{small|(roj. 1960)}} | 19. december 2002 | 3. december 2004 | {{age in days|2002|12|19|2004|12|3}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[7. vlada Republike Slovenije|7.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Janez Drnovšek|J. Drnovšek]]'''}} [[File:Janez Drnovsek.jpg|60px|center]] {{small|(2002–2007)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Janez Janša (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 3. december 2004 | 21. november 2008 | {{age in days|2004|12|3|2008|11|21}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[8. vlada Republike Slovenije|8.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|4. {{small|(2004)}}]] |- ! style="background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; color:black;" | | [[File:Borut Pahor 2010.jpg|80px]] | '''[[Borut Pahor]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 21. november 2008 | 10. februar 2012 | {{age in days|2008|11|21|2012|2|10}} | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]] | [[9. vlada Republike Slovenije|9.]] | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2008–2011)}}–[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[ZARES - socialno liberalni|Zares]] {{small|(2008–2011)}} | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|5. {{small|(2008)}}]] | rowspan=2| '''[[Danilo Türk|D. Türk]]''' [[File:Danilo Türk - World Economic Forum on Europe 2011 (cropped).jpg|60px|center]] {{small|(2007–2012)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:EPP Summit March 2012 (13) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 10. februar 2012 | 20. marec 2013 | {{age in days|2012|2|10|2013|3|20}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[10. vlada Republike Slovenije|10.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]}} | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|6. {{small|(2011)}}]] |- ! style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}}; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|80px]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Alenka Bratušek]]'''}}<br />{{small|(roj. 1970)}} | rowspan=2| 20. marec 2013 | rowspan=2| 18. september 2014 | rowspan=2| {{age in days|2013|3|20|2014|9|18}} | [[Pozitivna Slovenija|PS]] | rowspan=2| [[11. vlada Republike Slovenije|11.]] | rowspan=2| [[Pozitivna Slovenija|PS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] | rowspan=6| '''[[Borut Pahor|B. Pahor]]''' [[File:Novinarska konferenca predsednika republike Boruta Pahorja.jpg|60px|center]] {{small|(2012–2022)}} |- ! style="background:{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}; color:black" | | [[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]] |- ! style="background-color:{{party color|Stranka Mira Cerarja}}; color:white;" | | [[File:Miro Cerar 2018.jpg|80px]] | '''[[Miro Cerar]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 18. september 2014 | 13. september 2018 | {{age in days|2014|9|18|2018|9|13}} | [[Stranka modernega centra|SMC]] | [[12. vlada Republike Slovenije|12.]] | [[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|7. {{small|(2014)}}]] |- ! style="background:#1980C7" | | [[File:Marjan Šarec-za splet (cropped).jpg|80px]] | '''[[Marjan Šarec]]'''<br />{{nowrap|{{small|(roj. 1977)}}}} | 13. september 2018 | 13. marec 2020 | {{age in days|2018|9|13|2020|3|13}} | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] | [[13. vlada Republike Slovenije|13.]] | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], {{small|s podporo [[Levica (Slovenija)|Levice]]}} | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|8. {{small|(2018)}}]] |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Izredno zasedanje Evropskega sveta 09 (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 13. marec 2020 | 1. junij 2022 | {{age in days|2020|3|13|2022|6|1}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[14. vlada Republike Slovenije|14.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2020–2021)}}–[[Nova Slovenija|NSi]], {{small|s podporo [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]}} |- ! rowspan=2 style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}}; color:white;" | | rowspan=2| [[File:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Robert Golob]]'''<br />{{small|(roj. 1967)}} | rowspan=2| 1. junij 2022 | rowspan=2| 4. junij 2026 | rowspan=2| {{age in days|2022|6|1}} | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] | rowspan=2| [[15. vlada Republike Slovenije|15.]] | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] {{small|([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]], 2022)}}–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Levica (Slovenija)|Levica]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|9. {{small|(2022)}}]] |- | rowspan=2 | '''{{nowrap|[[Nataša Pirc Musar|N. Pirc Musar]]}}''' [[File:Nataša Pirc Musar (2023-05-19).jpg|60px|center]] {{small|(2022–)}} |- ! style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:white;" | | [[Slika:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped 3).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 4. junij 2026 | trenutni | | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[16. vlada Republike Slovenije|16.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]–[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|10. {{small|(2026)}}]] |} ===Časovnica=== {{#tag:timeline| ImageSize = width:1500 height:auto barincrement:18 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late Define $today = {{#time:d/m/Y}} DateFormat=dd/mm/yyyy Period = from:01/01/1945 till:$today TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:2 start:1945 ScaleMinor = unit:year increment:1 start:1945 Legend = columns:1 left:150 top:24 columnwidth:90 TextData = pos:(20,27) textcolor:black fontsize:M text:"Politična stranka:" Colors = id:communist value:rgb(0.866,0,0) legend:KPS/ZKS id:demos value:rgb(0.337,0.509,0.011) legend:Demos id:lds value:rgb(0,0.733,0.941) legend:LDS id:sls value:rgb(0,0.6,0.2) legend:SLS id:nsi value:black legend:NSi id:sds value:yellow legend:SDS id:sd value:red legend:SD id:ps value:rgb(0.576,0.772,0.447) legend:PS id:smc value:rgb(0,0,0.6) legend:SMC id:lmš value:rgb(0, 0.353, 0.671) legend:LMŠ id:gs value:rgb(0, 0.36, 0.64) legend:GS BarData = bar:Kidrič bar:Marinko bar:Kraigher bar:Avbelj bar:Smole bar:Kavčič bar:Marinc bar:Vratuša bar:Zemljarič bar:Šinigoj bar:Peterle bar:Drnovšek bar:Bajuk bar:Rop bar:Janša bar:Pahor bar:Bratušek bar:Cerar bar:Šarec bar:Janša bar:Golob PlotData= width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till bar:Kidrič from: 01/05/1945 till: 01/06/1946 color:communist text:"[[Boris Kidrič]]" bar:Marinko from: 01/06/1946 till: 15/12/1953 color:communist text:"[[Miha Marinko]]" bar:Kraigher from: 15/12/1953 till: 25/06/1962 color:communist text:"[[Boris Kraigher]]" bar:Avbelj from: 25/06/1962 till: 01/01/1965 color:communist text:"[[Viktor Avbelj]]" bar:Smole from: 01/01/1965 till: 01/01/1967 color:communist text:"[[Janko Smole]]" bar:Kavčič from: 01/01/1967 till: 01/11/1972 color:communist text:"[[Stane Kavčič]]" bar:Marinc from: 01/11/1972 till: 01/04/1978 color:communist text:"[[Andrej Marinc]]" bar:Vratuša from: 01/04/1978 till: 01/07/1980 color:communist text:"[[Anton Vratuša]]" bar:Zemljarič from: 01/07/1980 till: 23/05/1984 color:communist text:"[[Janez Zemljarič]]" bar:Šinigoj from: 23/05/1984 till: 16/05/1990 color:communist text:"[[Dušan Šinigoj]]" bar:Peterle from: 16/05/1990 till: 14/05/1992 color:demos text:"[[Lojze Peterle]]" bar:Drnovšek from: 14/05/1992 till: 07/07/2000 color:lds from: 30/11/2000 till: 19/12/2002 color:lds text:"[[Janez Drnovšek]]" bar:Bajuk from: 07/07/2000 till: 04/08/2000 color:sls from: 04/08/2000 till: 30/11/2000 color:nsi text:"[[Andrej Bajuk]]" bar:Rop from: 19/12/2002 till: 03/12/2004 color:lds text:"[[Anton Rop]]" bar:Janša from: 03/12/2004 till: 21/11/2008 color:sds from: 10/02/2012 till: 20/03/2013 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Pahor from: 21/11/2008 till: 10/02/2012 color:sd text:"[[Borut Pahor]]" bar:Bratušek from: 20/03/2013 till: 18/09/2014 color:ps text:"[[Alenka Bratušek]]" bar:Cerar from: 18/09/2014 till: 13/09/2018 color:smc text:"[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]" bar:Šarec from: 13/09/2018 till: 13/03/2020 color:lmš text:"[[Marjan Šarec]]" bar:Janša from: 13/03/2020 till: 31/05/2022 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Golob from: 01/06/2022 till:04/06/2026 color:gs text:"[[Robert Golob]]" bar:Janša from: 04/06/2026 till: end color:sds text:"[[Janez Janša]]" }}<br /> ==Glej tudi== * [[Podpredsednik vlade Republike Slovenije]] == Viri == {{sklici|2}} {{-}} {{VladaSLO}} {{Pred Vl RS}} {{Vodje držav in vlad Evrope}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije| ]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] 3paespujhsv6aox9yys4rmse912qw0i 6685541 6685539 2026-06-05T12:25:36Z VidicK01 193275 /* Predsedniki vlade Republike Slovenije */ Portret 6685541 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | image = 1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg | flag = Flag of the Prime Minister of Slovenia.svg | flagsize = 100px | flagalt = | flagborder = yes | flagcaption = Pomorska zastava predsednika vlade Republike Slovenije | post = Predsednik vlade | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Janez Janša]] | acting = | incumbentsince = 4. junij 2026 | department = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />Urad predsednika vlade | style = [[Predsednik vlade|Gospod predsednik vlade]] {{small|(formalno)}}<br>Predsednik vlade<br>[[Gospod predsednik (naziv)|Gospod predsednik]] {{small|(neformalno)}}<br>[[Njegova ekscelenca]] {{small|(diplomatsko)}} | type = [[Vodja vlade]] | status = | abbreviation = | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Evropski svet]] (EU)<br />[[Euro summit]] (EU)<br />[[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Svet za nacionalno varnost]]<br>[[NATO]] | reports_to = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | residence = ''brez'' | seat = {{ublist|Gregorčičeva 25|1000 Ljubljana|[[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniška palača]]}} | nominator = [[Predsednik Slovenije|Predsednik]] | appointer = Državni zbor | appointer_qualified = | termlength = 4 leta | termlength_qualified = | constituting_instrument = [[Constitution of Slovenia]] | precursor = | inaugural = [[Lojze Peterle]] | formation = {{nowrap|{{start date and age|df=y|1990|5|16}} (''de facto'')<br>{{start date and age|df=y|1991|12|23}} (''de jure'')}} | first = [[Lojze Peterle]] | last = | abolished = | superseded_by = | succession = | unofficial_names = | deputy = | website = [http://www.vlada.si/predsednik_vlade/ www.vlada.si/predsednik_vlade] | salary = {{currency|76586|EUR}} letno<ref name="igcompaycheck">{{navedi splet|url=https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|title=IG.com Pay Check|publisher=IG|accessdate=2024-06-01|archive-date=2018-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180425045807/https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|url-status=dead}}</ref> }} {{politika Slovenije}} '''Predsednik Vlade Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Republike Slovenije]] (na podlagi rezultatov [[državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborskih volitev]]) in ga potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''Zakonu o Vladi RS'' vodja Vlade Republike Slovenije.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']</ref> Predsednik vlade ima na voljo tudi [[Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije]]. Predsednik vlade je tudi predsednik [[Svet za nacionalno varnost|Sveta za nacionalno varnost]]. Trenutni predsednik slovenske vlade je [[Janez Janša]], ki je mandat pričel 4. junija 2026. == Zgodovina == V [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]] je do sedaj delovalo štirinajst vlad, pri čemer je mesto predsednika vlade zasedalo le devet oseb. [[Janez Drnovšek]] in [[Janez Janša]] sta doslej edina, ki sta mandat opravljala več kot enkrat. Tako Drnovšek kot Janša sta vodila štiri mandate: Drnovšek je vodil 2., 3., 4. in 6. vlado, Janša pa 8., 10., 14. in 16. vlado. [[Alenka Bratušek]], predsednica 11. slovenske vlade, je prva in doslej edina [[ženska]] v zgodovini Republike Slovenije, ki je zasedala ta položaj. V zgodovini Republike Slovenije je bila vladi dvakrat izglasovana konstruktivna [[nezaupnica]]. Prvič se je to zgodilo leta 1992, ko je padla prva slovenska vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta, drugič pa v času [[10. vlada Republike Slovenije|10. slovenske vlade]] pod vodstvom Janeza Janše, in sicer po tem, ko so ga k odstopu, zaradi suma korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], pozvale tudi nekatere ostale koalicijske stranke. == Zakonodaja == O predsedniku vlade govorijo členi 110 do vključno 119 [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]]. Predsednik vlade predlaga imenovanje in razreševanje ministrov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] (112. člen) in skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov (114. člen).<ref>[http://www.dz-rs.si/?id=150&docid=28&showdoc=1 DZ-RS.si - ''Ustava Republike Slovenije'']{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na podlagi ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi RS]]'' predsednik vlade lahko imenuje [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]], ''predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje'', usmerja delovanje posameznih ministrov, V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je predsednik vlade oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-20 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref>, medtem ko je v skladu s ''[[Pravila službe v Slovenski vojski|Pravili službe v Slovenski vojski]]'' upravičen do [[vojaški pogreb|pogreba z vojaškimi častmi]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200984&stevilka=3757 Uradni-list.st - ''Pravila službe v Slovenski vojski'']</ref> {{clear}} == Seznam predsednikov vlad Slovenije == ===Predhodni uradi (pred neodvisnostjo) === {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Dravska banovina|Banovina]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (1918–1941) |- ! colspan="3" rowspan="2" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="2" | Mandat ! rowspan="2" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="10%" |[[Kralj Jugoslavije]] <br />{{small|(vladanje)}} |- ! Začetek mandata ! Konec mandata |- ! colspan="7"| Predsednik Slovencev (1918–1919) |- | style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | [[File:Josip pogacnik.jpg|80px]] | '''[[Josip Pogačnik]]'''<br />{{small|(1866–1932)}} | 31. oktober 1918 | 20. januar 1919 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]]<br /> | rowspan="1" |[[Peter I. Karađorđević|Peter I.]] [[File:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1918–1921)}}}} |- ! colspan="7"| Ban Dravske banovine (1929–1941) |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Dušan Sernec 1929.jpg|80px]] | '''[[Dušan Sernec]]'''<br />{{small|(1882–1952)}} | 9. oktober 1929 | 4. december 1930 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] | rowspan="2" |{{nowrap|[[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I.]]}} [[File:Alexander I of Yugoslavia Photograph from Postcard.jpg|60px|center]] {{small|(1921–1934)}} |- ! style="background-color:{{party color|Jugoslovanska nacionalna stranka}}"| | [[File:Drago Marušič 1930s.jpg|80px]] | '''[[Drago Marušič]]'''<br />{{small|(1884–1964)}} | 4. december 1930 | 8. februar 1935 | [[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- ! style="background-color: {{party color|Demokratska stranka (Jugoslavija)}}"| | [[File:Dinko Puc 1930s.jpg|80px]] | '''[[Dinko Puc]]'''<br />{{small|(1879–1945)}} | 8. februar 1935 | 10. september 1935 | [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] | rowspan="2" |[[Peter II. Karađorđević|Peter II.]] [[File:Petar II Karađorđević.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1934–1941)}}}} |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Marko Natlačen.jpg|80px]] | '''[[Marko Natlačen]]'''<br />{{small|(1886–1942)}} | 10. september 1935 | 16. april 1941 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |} {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Socialistična republika Slovenija|Socialistična republika]] v [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] (1945–1990) |- ! ! Portret ! width=180|Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan=2|Mandat ! Politična stranka |- ! colspan="6" | Predsednik vlade {{small|(1945–1953)}} |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kidrič (1).jpg|80px]] || '''[[Boris Kidrič]]'''<br />{{small|(1912–1953)}} || 5. maj 1945 || junij 1946 || [[Komunistična partija Slovenije]] |- ! rowspan=3 style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || junij 1946 || 1953 || [[Komunistična partija Slovenije]]<br />{{small|preimenovana leta 1952 v}}<br />[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! colspan="5" | Predsednik Izvršnega sveta {{small|(1953–1991)}} |- | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || 1953 || 15. december 1953 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kraigher 1958 (2).jpg|80px]] || '''[[Boris Kraigher]]'''<br />{{small|(1914–1967)}} || 15. december 1953 || 25. junij 1962 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Viktor Avbelj 1961.jpg|80px]] || '''[[Viktor Avbelj]]'''<br />{{small|(1914–1993)}} || 25. junij 1962 || 29. april 1965 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janko Smole 1965 Crop.jpg|80px]] || '''[[Janko Smole]]'''<br />{{small|(1921–2010)}} || 29. april 1965 || 1967 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Stane Kavčič (1).jpg|80px]] || '''[[Stane Kavčič]]'''<br />{{small|(1919–1987)}} || 1967 || 8. november 1972 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Andrej Marinc (1).jpg|80px]] || '''[[Andrej Marinc]]'''<br />{{small|(1930–2025)}}|| 27. november 1972 || 9. maj 1978 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Anton Vratuša.jpg|80px]] || '''[[Anton Vratuša]]'''<br />{{small|(1915–2017)}} || 9. maj 1978 || 16. julij 1980 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janez Zemljarič (1).jpg|80px]] || '''[[Janez Zemljarič]]'''<br />{{small|(1928–2022)}} || 16. julij 1980 || 23. maj 1984 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | rowspan=2| [[File:Unknown-person.gif|80px]] || rowspan=2| '''[[Dušan Šinigoj]]'''<br />{{small|(1933–2024)}} || rowspan=2| 23. maj 1984 || rowspan=2| 16. maj 1990 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#f08080; color:white;"| | [[Socialni demokrati (Slovenija)|Stranka demokratične prenove]] |- |} === Predsedniki vlade Republike Slovenije === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" ! colspan="12" |[[Socialna demokracija|Socialno-demokratske stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD / SD]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Socialni liberalizem|Socialno-liberalne stranke]] {{small|(6); {{legend2|{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Pozitivna Slovenija}}|[[Pozitivna Slovenija|PS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}|[[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Stranka Mira Cerarja}}|[[Stranka modernega centra|SMC]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|#1980C7|[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} {{legend2|{{party color|Gibanje Svoboda}}|[[Gibanje Svoboda|GS]]|border=1px solid #AAAAAA}}<br />[[Krščanska demokracija|Krščansko-demokratske stranke]] {{small|(2); {{legend2|#568203|[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|lightgreen|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Nova Slovenija}}|[[Nova Slovenija|NSi]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Nacionalni konservatizem|Nacionalne konservativne stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} |- ! rowspan="2" width="1%" | ! rowspan="2" width="10%" | Portret ! rowspan="2" width="15%" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="3" width="25%" | Mandat ! rowspan="2" width="10%" | Politična stranka ! rowspan="2" width="5%" | Vlada ! rowspan="2" width="10%" |Koalicija ! rowspan="2" width="5%" | [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] ! rowspan="2" width="10%" |[[Predsednik Slovenije|Predsednik]]<br/>{{small|(mandat)}} |- ! Prevzem funkcije ! Konec funkcije ! Dni |- ! style="background:#568203; color:black;" | | [[File:Lojze Peterle (2002-04-25) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Lojze Peterle]]'''<br />{{small|(roj. 1948)}} | 16. maj 1990 | 14. maj 1992 | {{age in days|1990|5|16|1992|5|14}} | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]<br /> | [[1. vlada Republike Slovenije|1.]] | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDZS]]–[[Slovenska demokratična zveza|SDZ]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]] | [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|C {{small|(1990)}}]] | rowspan=7| '''[[Milan Kučan|M. Kučan]]''' [[File:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52169462737) (cropped) 1.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1990–2002)}}}} |- ! rowspan=3 style="background-color: {{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" | | rowspan=3| [[File:Janez Drnovšek (cropped).jpg|80px]] | rowspan=3| '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 14. maj 1992 | 25. januar 1993 | rowspan=3| {{age in days|1992|5|14|2000|6|7}} | rowspan=3| [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[2. vlada Republike Slovenije|2.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Demokratska stranka Slovenije|DS]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Socialistična stranka Slovenije|SSS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1. {{small|(1992)}}]] |- | 25. januar 1993 | 27. februar 1997 | [[3. vlada Republike Slovenije|3.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|(1993–1994)}}–{{nowrap|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] {{small|(1993–1996)}}}} |- | 27. februar 1997 | 7. junij 2000 | [[4. vlada Republike Slovenije|4.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|2. {{small|(1996)}}]] |- ! style="background:lightgreen; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Andrej Bajuk.jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Andrej Bajuk]]'''<br />{{small|(1943–2011)}} | 7. junij 2000 | 4. avgust 2000 | rowspan=2| {{age in days|2000|6|7|2000|11|30}} | [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] | rowspan=2| [[5. vlada Republike Slovenije|5.]] | rowspan=2| {{nowrap|[[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; color:white" | | 4. avgust 2000 | 30. november 2000 | [[Nova Slovenija|NSi]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Janez Drnovšek (2002-06-24) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 30. november 2000 | 19. december 2002 | {{age in days|2000|11|30|2002|12|19}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[6. vlada Republike Slovenije|6.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|3. {{small|(2000)}}]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Anton Rop.jpg|80px]] | '''[[Anton Rop]]'''<br />{{small|(roj. 1960)}} | 19. december 2002 | 3. december 2004 | {{age in days|2002|12|19|2004|12|3}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[7. vlada Republike Slovenije|7.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Janez Drnovšek|J. Drnovšek]]'''}} [[File:Janez Drnovsek.jpg|60px|center]] {{small|(2002–2007)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Janez Janša (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 3. december 2004 | 21. november 2008 | {{age in days|2004|12|3|2008|11|21}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[8. vlada Republike Slovenije|8.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|4. {{small|(2004)}}]] |- ! style="background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; color:black;" | | [[File:Borut Pahor 2010.jpg|80px]] | '''[[Borut Pahor]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 21. november 2008 | 10. februar 2012 | {{age in days|2008|11|21|2012|2|10}} | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]] | [[9. vlada Republike Slovenije|9.]] | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2008–2011)}}–[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[ZARES - socialno liberalni|Zares]] {{small|(2008–2011)}} | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|5. {{small|(2008)}}]] | rowspan=2| '''[[Danilo Türk|D. Türk]]''' [[File:Danilo Türk - World Economic Forum on Europe 2011 (cropped).jpg|60px|center]] {{small|(2007–2012)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:EPP Summit March 2012 (13) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 10. februar 2012 | 20. marec 2013 | {{age in days|2012|2|10|2013|3|20}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[10. vlada Republike Slovenije|10.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]}} | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|6. {{small|(2011)}}]] |- ! style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}}; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|80px]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Alenka Bratušek]]'''}}<br />{{small|(roj. 1970)}} | rowspan=2| 20. marec 2013 | rowspan=2| 18. september 2014 | rowspan=2| {{age in days|2013|3|20|2014|9|18}} | [[Pozitivna Slovenija|PS]] | rowspan=2| [[11. vlada Republike Slovenije|11.]] | rowspan=2| [[Pozitivna Slovenija|PS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] | rowspan=6| '''[[Borut Pahor|B. Pahor]]''' [[File:Novinarska konferenca predsednika republike Boruta Pahorja.jpg|60px|center]] {{small|(2012–2022)}} |- ! style="background:{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}; color:black" | | [[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]] |- ! style="background-color:{{party color|Stranka Mira Cerarja}}; color:white;" | | [[File:Miro Cerar 2018.jpg|80px]] | '''[[Miro Cerar]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 18. september 2014 | 13. september 2018 | {{age in days|2014|9|18|2018|9|13}} | [[Stranka modernega centra|SMC]] | [[12. vlada Republike Slovenije|12.]] | [[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|7. {{small|(2014)}}]] |- ! style="background:#1980C7" | | [[File:Marjan Šarec-za splet (cropped).jpg|80px]] | '''[[Marjan Šarec]]'''<br />{{nowrap|{{small|(roj. 1977)}}}} | 13. september 2018 | 13. marec 2020 | {{age in days|2018|9|13|2020|3|13}} | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] | [[13. vlada Republike Slovenije|13.]] | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], {{small|s podporo [[Levica (Slovenija)|Levice]]}} | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|8. {{small|(2018)}}]] |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 13. marec 2020 | 1. junij 2022 | {{age in days|2020|3|13|2022|6|1}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[14. vlada Republike Slovenije|14.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2020–2021)}}–[[Nova Slovenija|NSi]], {{small|s podporo [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]}} |- ! rowspan=2 style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}}; color:white;" | | rowspan=2| [[File:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Robert Golob]]'''<br />{{small|(roj. 1967)}} | rowspan=2| 1. junij 2022 | rowspan=2| 4. junij 2026 | rowspan=2| {{age in days|2022|6|1}} | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] | rowspan=2| [[15. vlada Republike Slovenije|15.]] | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] {{small|([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]], 2022)}}–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Levica (Slovenija)|Levica]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|9. {{small|(2022)}}]] |- | rowspan=2 | '''{{nowrap|[[Nataša Pirc Musar|N. Pirc Musar]]}}''' [[File:Nataša Pirc Musar (2023-05-19).jpg|60px|center]] {{small|(2022–)}} |- ! style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:white;" | | [[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 4. junij 2026 | trenutni | | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[16. vlada Republike Slovenije|16.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]–[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|10. {{small|(2026)}}]] |} ===Časovnica=== {{#tag:timeline| ImageSize = width:1500 height:auto barincrement:18 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late Define $today = {{#time:d/m/Y}} DateFormat=dd/mm/yyyy Period = from:01/01/1945 till:$today TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:2 start:1945 ScaleMinor = unit:year increment:1 start:1945 Legend = columns:1 left:150 top:24 columnwidth:90 TextData = pos:(20,27) textcolor:black fontsize:M text:"Politična stranka:" Colors = id:communist value:rgb(0.866,0,0) legend:KPS/ZKS id:demos value:rgb(0.337,0.509,0.011) legend:Demos id:lds value:rgb(0,0.733,0.941) legend:LDS id:sls value:rgb(0,0.6,0.2) legend:SLS id:nsi value:black legend:NSi id:sds value:yellow legend:SDS id:sd value:red legend:SD id:ps value:rgb(0.576,0.772,0.447) legend:PS id:smc value:rgb(0,0,0.6) legend:SMC id:lmš value:rgb(0, 0.353, 0.671) legend:LMŠ id:gs value:rgb(0, 0.36, 0.64) legend:GS BarData = bar:Kidrič bar:Marinko bar:Kraigher bar:Avbelj bar:Smole bar:Kavčič bar:Marinc bar:Vratuša bar:Zemljarič bar:Šinigoj bar:Peterle bar:Drnovšek bar:Bajuk bar:Rop bar:Janša bar:Pahor bar:Bratušek bar:Cerar bar:Šarec bar:Janša bar:Golob PlotData= width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till bar:Kidrič from: 01/05/1945 till: 01/06/1946 color:communist text:"[[Boris Kidrič]]" bar:Marinko from: 01/06/1946 till: 15/12/1953 color:communist text:"[[Miha Marinko]]" bar:Kraigher from: 15/12/1953 till: 25/06/1962 color:communist text:"[[Boris Kraigher]]" bar:Avbelj from: 25/06/1962 till: 01/01/1965 color:communist text:"[[Viktor Avbelj]]" bar:Smole from: 01/01/1965 till: 01/01/1967 color:communist text:"[[Janko Smole]]" bar:Kavčič from: 01/01/1967 till: 01/11/1972 color:communist text:"[[Stane Kavčič]]" bar:Marinc from: 01/11/1972 till: 01/04/1978 color:communist text:"[[Andrej Marinc]]" bar:Vratuša from: 01/04/1978 till: 01/07/1980 color:communist text:"[[Anton Vratuša]]" bar:Zemljarič from: 01/07/1980 till: 23/05/1984 color:communist text:"[[Janez Zemljarič]]" bar:Šinigoj from: 23/05/1984 till: 16/05/1990 color:communist text:"[[Dušan Šinigoj]]" bar:Peterle from: 16/05/1990 till: 14/05/1992 color:demos text:"[[Lojze Peterle]]" bar:Drnovšek from: 14/05/1992 till: 07/07/2000 color:lds from: 30/11/2000 till: 19/12/2002 color:lds text:"[[Janez Drnovšek]]" bar:Bajuk from: 07/07/2000 till: 04/08/2000 color:sls from: 04/08/2000 till: 30/11/2000 color:nsi text:"[[Andrej Bajuk]]" bar:Rop from: 19/12/2002 till: 03/12/2004 color:lds text:"[[Anton Rop]]" bar:Janša from: 03/12/2004 till: 21/11/2008 color:sds from: 10/02/2012 till: 20/03/2013 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Pahor from: 21/11/2008 till: 10/02/2012 color:sd text:"[[Borut Pahor]]" bar:Bratušek from: 20/03/2013 till: 18/09/2014 color:ps text:"[[Alenka Bratušek]]" bar:Cerar from: 18/09/2014 till: 13/09/2018 color:smc text:"[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]" bar:Šarec from: 13/09/2018 till: 13/03/2020 color:lmš text:"[[Marjan Šarec]]" bar:Janša from: 13/03/2020 till: 31/05/2022 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Golob from: 01/06/2022 till:04/06/2026 color:gs text:"[[Robert Golob]]" bar:Janša from: 04/06/2026 till: end color:sds text:"[[Janez Janša]]" }}<br /> ==Glej tudi== * [[Podpredsednik vlade Republike Slovenije]] == Viri == {{sklici|2}} {{-}} {{VladaSLO}} {{Pred Vl RS}} {{Vodje držav in vlad Evrope}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije| ]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] oc8bpcmzsupxtb52sw45lux2ey42rcq 6685542 6685541 2026-06-05T12:26:45Z VidicK01 193275 /* Predsedniki vlade Republike Slovenije */ 6685542 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | image = 1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg | flag = Flag of the Prime Minister of Slovenia.svg | flagsize = 100px | flagalt = | flagborder = yes | flagcaption = Pomorska zastava predsednika vlade Republike Slovenije | post = Predsednik vlade | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Janez Janša]] | acting = | incumbentsince = 4. junij 2026 | department = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />Urad predsednika vlade | style = [[Predsednik vlade|Gospod predsednik vlade]] {{small|(formalno)}}<br>Predsednik vlade<br>[[Gospod predsednik (naziv)|Gospod predsednik]] {{small|(neformalno)}}<br>[[Njegova ekscelenca]] {{small|(diplomatsko)}} | type = [[Vodja vlade]] | status = | abbreviation = | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Evropski svet]] (EU)<br />[[Euro summit]] (EU)<br />[[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Svet za nacionalno varnost]]<br>[[NATO]] | reports_to = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | residence = ''brez'' | seat = {{ublist|Gregorčičeva 25|1000 Ljubljana|[[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniška palača]]}} | nominator = [[Predsednik Slovenije|Predsednik]] | appointer = Državni zbor | appointer_qualified = | termlength = 4 leta | termlength_qualified = | constituting_instrument = [[Constitution of Slovenia]] | precursor = | inaugural = [[Lojze Peterle]] | formation = {{nowrap|{{start date and age|df=y|1990|5|16}} (''de facto'')<br>{{start date and age|df=y|1991|12|23}} (''de jure'')}} | first = [[Lojze Peterle]] | last = | abolished = | superseded_by = | succession = | unofficial_names = | deputy = | website = [http://www.vlada.si/predsednik_vlade/ www.vlada.si/predsednik_vlade] | salary = {{currency|76586|EUR}} letno<ref name="igcompaycheck">{{navedi splet|url=https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|title=IG.com Pay Check|publisher=IG|accessdate=2024-06-01|archive-date=2018-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180425045807/https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|url-status=dead}}</ref> }} {{politika Slovenije}} '''Predsednik Vlade Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Republike Slovenije]] (na podlagi rezultatov [[državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborskih volitev]]) in ga potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''Zakonu o Vladi RS'' vodja Vlade Republike Slovenije.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']</ref> Predsednik vlade ima na voljo tudi [[Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije]]. Predsednik vlade je tudi predsednik [[Svet za nacionalno varnost|Sveta za nacionalno varnost]]. Trenutni predsednik slovenske vlade je [[Janez Janša]], ki je mandat pričel 4. junija 2026. == Zgodovina == V [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]] je do sedaj delovalo štirinajst vlad, pri čemer je mesto predsednika vlade zasedalo le devet oseb. [[Janez Drnovšek]] in [[Janez Janša]] sta doslej edina, ki sta mandat opravljala več kot enkrat. Tako Drnovšek kot Janša sta vodila štiri mandate: Drnovšek je vodil 2., 3., 4. in 6. vlado, Janša pa 8., 10., 14. in 16. vlado. [[Alenka Bratušek]], predsednica 11. slovenske vlade, je prva in doslej edina [[ženska]] v zgodovini Republike Slovenije, ki je zasedala ta položaj. V zgodovini Republike Slovenije je bila vladi dvakrat izglasovana konstruktivna [[nezaupnica]]. Prvič se je to zgodilo leta 1992, ko je padla prva slovenska vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta, drugič pa v času [[10. vlada Republike Slovenije|10. slovenske vlade]] pod vodstvom Janeza Janše, in sicer po tem, ko so ga k odstopu, zaradi suma korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], pozvale tudi nekatere ostale koalicijske stranke. == Zakonodaja == O predsedniku vlade govorijo členi 110 do vključno 119 [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]]. Predsednik vlade predlaga imenovanje in razreševanje ministrov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] (112. člen) in skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov (114. člen).<ref>[http://www.dz-rs.si/?id=150&docid=28&showdoc=1 DZ-RS.si - ''Ustava Republike Slovenije'']{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na podlagi ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi RS]]'' predsednik vlade lahko imenuje [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]], ''predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje'', usmerja delovanje posameznih ministrov, V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je predsednik vlade oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-20 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref>, medtem ko je v skladu s ''[[Pravila službe v Slovenski vojski|Pravili službe v Slovenski vojski]]'' upravičen do [[vojaški pogreb|pogreba z vojaškimi častmi]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200984&stevilka=3757 Uradni-list.st - ''Pravila službe v Slovenski vojski'']</ref> {{clear}} == Seznam predsednikov vlad Slovenije == ===Predhodni uradi (pred neodvisnostjo) === {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Dravska banovina|Banovina]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (1918–1941) |- ! colspan="3" rowspan="2" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="2" | Mandat ! rowspan="2" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="10%" |[[Kralj Jugoslavije]] <br />{{small|(vladanje)}} |- ! Začetek mandata ! Konec mandata |- ! colspan="7"| Predsednik Slovencev (1918–1919) |- | style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | [[File:Josip pogacnik.jpg|80px]] | '''[[Josip Pogačnik]]'''<br />{{small|(1866–1932)}} | 31. oktober 1918 | 20. januar 1919 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]]<br /> | rowspan="1" |[[Peter I. Karađorđević|Peter I.]] [[File:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1918–1921)}}}} |- ! colspan="7"| Ban Dravske banovine (1929–1941) |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Dušan Sernec 1929.jpg|80px]] | '''[[Dušan Sernec]]'''<br />{{small|(1882–1952)}} | 9. oktober 1929 | 4. december 1930 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] | rowspan="2" |{{nowrap|[[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I.]]}} [[File:Alexander I of Yugoslavia Photograph from Postcard.jpg|60px|center]] {{small|(1921–1934)}} |- ! style="background-color:{{party color|Jugoslovanska nacionalna stranka}}"| | [[File:Drago Marušič 1930s.jpg|80px]] | '''[[Drago Marušič]]'''<br />{{small|(1884–1964)}} | 4. december 1930 | 8. februar 1935 | [[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- ! style="background-color: {{party color|Demokratska stranka (Jugoslavija)}}"| | [[File:Dinko Puc 1930s.jpg|80px]] | '''[[Dinko Puc]]'''<br />{{small|(1879–1945)}} | 8. februar 1935 | 10. september 1935 | [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] | rowspan="2" |[[Peter II. Karađorđević|Peter II.]] [[File:Petar II Karađorđević.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1934–1941)}}}} |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Marko Natlačen.jpg|80px]] | '''[[Marko Natlačen]]'''<br />{{small|(1886–1942)}} | 10. september 1935 | 16. april 1941 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |} {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Socialistična republika Slovenija|Socialistična republika]] v [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] (1945–1990) |- ! ! Portret ! width=180|Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan=2|Mandat ! Politična stranka |- ! colspan="6" | Predsednik vlade {{small|(1945–1953)}} |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kidrič (1).jpg|80px]] || '''[[Boris Kidrič]]'''<br />{{small|(1912–1953)}} || 5. maj 1945 || junij 1946 || [[Komunistična partija Slovenije]] |- ! rowspan=3 style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || junij 1946 || 1953 || [[Komunistična partija Slovenije]]<br />{{small|preimenovana leta 1952 v}}<br />[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! colspan="5" | Predsednik Izvršnega sveta {{small|(1953–1991)}} |- | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || 1953 || 15. december 1953 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kraigher 1958 (2).jpg|80px]] || '''[[Boris Kraigher]]'''<br />{{small|(1914–1967)}} || 15. december 1953 || 25. junij 1962 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Viktor Avbelj 1961.jpg|80px]] || '''[[Viktor Avbelj]]'''<br />{{small|(1914–1993)}} || 25. junij 1962 || 29. april 1965 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janko Smole 1965 Crop.jpg|80px]] || '''[[Janko Smole]]'''<br />{{small|(1921–2010)}} || 29. april 1965 || 1967 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Stane Kavčič (1).jpg|80px]] || '''[[Stane Kavčič]]'''<br />{{small|(1919–1987)}} || 1967 || 8. november 1972 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Andrej Marinc (1).jpg|80px]] || '''[[Andrej Marinc]]'''<br />{{small|(1930–2025)}}|| 27. november 1972 || 9. maj 1978 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Anton Vratuša.jpg|80px]] || '''[[Anton Vratuša]]'''<br />{{small|(1915–2017)}} || 9. maj 1978 || 16. julij 1980 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janez Zemljarič (1).jpg|80px]] || '''[[Janez Zemljarič]]'''<br />{{small|(1928–2022)}} || 16. julij 1980 || 23. maj 1984 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | rowspan=2| [[File:Unknown-person.gif|80px]] || rowspan=2| '''[[Dušan Šinigoj]]'''<br />{{small|(1933–2024)}} || rowspan=2| 23. maj 1984 || rowspan=2| 16. maj 1990 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#f08080; color:white;"| | [[Socialni demokrati (Slovenija)|Stranka demokratične prenove]] |- |} === Predsedniki vlade Republike Slovenije === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" ! colspan="12" |[[Socialna demokracija|Socialno-demokratske stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD / SD]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Socialni liberalizem|Socialno-liberalne stranke]] {{small|(6); {{legend2|{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Pozitivna Slovenija}}|[[Pozitivna Slovenija|PS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}|[[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Stranka Mira Cerarja}}|[[Stranka modernega centra|SMC]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|#1980C7|[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} {{legend2|{{party color|Gibanje Svoboda}}|[[Gibanje Svoboda|GS]]|border=1px solid #AAAAAA}}<br />[[Krščanska demokracija|Krščansko-demokratske stranke]] {{small|(2); {{legend2|#568203|[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|lightgreen|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Nova Slovenija}}|[[Nova Slovenija|NSi]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Nacionalni konservatizem|Nacionalne konservativne stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} |- ! rowspan="2" width="1%" | ! rowspan="2" width="10%" | Portret ! rowspan="2" width="15%" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="3" width="25%" | Mandat ! rowspan="2" width="10%" | Politična stranka ! rowspan="2" width="5%" | Vlada ! rowspan="2" width="10%" |Koalicija ! rowspan="2" width="5%" | [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] ! rowspan="2" width="10%" |[[Predsednik Slovenije|Predsednik]]<br/>{{small|(mandat)}} |- ! Prevzem funkcije ! Konec funkcije ! Dni |- ! style="background:#568203; color:black;" | | [[File:Lojze Peterle (2002-04-25) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Lojze Peterle]]'''<br />{{small|(roj. 1948)}} | 16. maj 1990 | 14. maj 1992 | {{age in days|1990|5|16|1992|5|14}} | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]<br /> | [[1. vlada Republike Slovenije|1.]] | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDZS]]–[[Slovenska demokratična zveza|SDZ]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]] | [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|C {{small|(1990)}}]] | rowspan=7| '''[[Milan Kučan|M. Kučan]]''' [[File:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52169462737) (cropped) 1.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1990–2002)}}}} |- ! rowspan=3 style="background-color: {{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" | | rowspan=3| [[File:Janez Drnovšek (cropped).jpg|80px]] | rowspan=3| '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 14. maj 1992 | 25. januar 1993 | rowspan=3| {{age in days|1992|5|14|2000|6|7}} | rowspan=3| [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[2. vlada Republike Slovenije|2.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Demokratska stranka Slovenije|DS]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Socialistična stranka Slovenije|SSS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1. {{small|(1992)}}]] |- | 25. januar 1993 | 27. februar 1997 | [[3. vlada Republike Slovenije|3.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|(1993–1994)}}–{{nowrap|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] {{small|(1993–1996)}}}} |- | 27. februar 1997 | 7. junij 2000 | [[4. vlada Republike Slovenije|4.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|2. {{small|(1996)}}]] |- ! style="background:lightgreen; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Andrej Bajuk.jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Andrej Bajuk]]'''<br />{{small|(1943–2011)}} | 7. junij 2000 | 4. avgust 2000 | rowspan=2| {{age in days|2000|6|7|2000|11|30}} | [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] | rowspan=2| [[5. vlada Republike Slovenije|5.]] | rowspan=2| {{nowrap|[[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; color:white" | | 4. avgust 2000 | 30. november 2000 | [[Nova Slovenija|NSi]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Janez Drnovšek (2002-06-24) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 30. november 2000 | 19. december 2002 | {{age in days|2000|11|30|2002|12|19}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[6. vlada Republike Slovenije|6.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|3. {{small|(2000)}}]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Anton Rop.jpg|80px]] | '''[[Anton Rop]]'''<br />{{small|(roj. 1960)}} | 19. december 2002 | 3. december 2004 | {{age in days|2002|12|19|2004|12|3}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[7. vlada Republike Slovenije|7.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Janez Drnovšek|J. Drnovšek]]'''}} [[File:Janez Drnovsek.jpg|60px|center]] {{small|(2002–2007)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Janez Janša (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 3. december 2004 | 21. november 2008 | {{age in days|2004|12|3|2008|11|21}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[8. vlada Republike Slovenije|8.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|4. {{small|(2004)}}]] |- ! style="background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; color:black;" | | [[File:Borut Pahor 2010.jpg|80px]] | '''[[Borut Pahor]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 21. november 2008 | 10. februar 2012 | {{age in days|2008|11|21|2012|2|10}} | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]] | [[9. vlada Republike Slovenije|9.]] | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2008–2011)}}–[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[ZARES - socialno liberalni|Zares]] {{small|(2008–2011)}} | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|5. {{small|(2008)}}]] | rowspan=2| '''[[Danilo Türk|D. Türk]]''' [[File:Danilo Türk - World Economic Forum on Europe 2011 (cropped).jpg|60px|center]] {{small|(2007–2012)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:EPP Summit March 2012 (13) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 10. februar 2012 | 20. marec 2013 | {{age in days|2012|2|10|2013|3|20}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[10. vlada Republike Slovenije|10.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]}} | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|6. {{small|(2011)}}]] |- ! style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}}; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|80px]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Alenka Bratušek]]'''}}<br />{{small|(roj. 1970)}} | rowspan=2| 20. marec 2013 | rowspan=2| 18. september 2014 | rowspan=2| {{age in days|2013|3|20|2014|9|18}} | [[Pozitivna Slovenija|PS]] | rowspan=2| [[11. vlada Republike Slovenije|11.]] | rowspan=2| [[Pozitivna Slovenija|PS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] | rowspan=6| '''[[Borut Pahor|B. Pahor]]''' [[File:Novinarska konferenca predsednika republike Boruta Pahorja.jpg|60px|center]] {{small|(2012–2022)}} |- ! style="background:{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}; color:black" | | [[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]] |- ! style="background-color:{{party color|Stranka Mira Cerarja}}; color:white;" | | [[File:Miro Cerar 2018.jpg|80px]] | '''[[Miro Cerar]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 18. september 2014 | 13. september 2018 | {{age in days|2014|9|18|2018|9|13}} | [[Stranka modernega centra|SMC]] | [[12. vlada Republike Slovenije|12.]] | [[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|7. {{small|(2014)}}]] |- ! style="background:#1980C7" | | [[File:Marjan Šarec-za splet (cropped).jpg|80px]] | '''[[Marjan Šarec]]'''<br />{{nowrap|{{small|(roj. 1977)}}}} | 13. september 2018 | 13. marec 2020 | {{age in days|2018|9|13|2020|3|13}} | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] | [[13. vlada Republike Slovenije|13.]] | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], {{small|s podporo [[Levica (Slovenija)|Levice]]}} | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|8. {{small|(2018)}}]] |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Izredno zasedanje Evropskega sveta 09 (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 13. marec 2020 | 1. junij 2022 | {{age in days|2020|3|13|2022|6|1}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[14. vlada Republike Slovenije|14.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2020–2021)}}–[[Nova Slovenija|NSi]], {{small|s podporo [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]}} |- ! rowspan=2 style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}}; color:white;" | | rowspan=2| [[File:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Robert Golob]]'''<br />{{small|(roj. 1967)}} | rowspan=2| 1. junij 2022 | rowspan=2| 4. junij 2026 | rowspan=2| {{age in days|2022|6|1}} | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] | rowspan=2| [[15. vlada Republike Slovenije|15.]] | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] {{small|([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]], 2022)}}–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Levica (Slovenija)|Levica]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|9. {{small|(2022)}}]] |- | rowspan=2 | '''{{nowrap|[[Nataša Pirc Musar|N. Pirc Musar]]}}''' [[File:Nataša Pirc Musar (2023-05-19).jpg|60px|center]] {{small|(2022–)}} |- ! style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:white;" | | [[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 4. junij 2026 | trenutni | | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[16. vlada Republike Slovenije|16.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]–[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|10. {{small|(2026)}}]] |} ===Časovnica=== {{#tag:timeline| ImageSize = width:1500 height:auto barincrement:18 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late Define $today = {{#time:d/m/Y}} DateFormat=dd/mm/yyyy Period = from:01/01/1945 till:$today TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:2 start:1945 ScaleMinor = unit:year increment:1 start:1945 Legend = columns:1 left:150 top:24 columnwidth:90 TextData = pos:(20,27) textcolor:black fontsize:M text:"Politična stranka:" Colors = id:communist value:rgb(0.866,0,0) legend:KPS/ZKS id:demos value:rgb(0.337,0.509,0.011) legend:Demos id:lds value:rgb(0,0.733,0.941) legend:LDS id:sls value:rgb(0,0.6,0.2) legend:SLS id:nsi value:black legend:NSi id:sds value:yellow legend:SDS id:sd value:red legend:SD id:ps value:rgb(0.576,0.772,0.447) legend:PS id:smc value:rgb(0,0,0.6) legend:SMC id:lmš value:rgb(0, 0.353, 0.671) legend:LMŠ id:gs value:rgb(0, 0.36, 0.64) legend:GS BarData = bar:Kidrič bar:Marinko bar:Kraigher bar:Avbelj bar:Smole bar:Kavčič bar:Marinc bar:Vratuša bar:Zemljarič bar:Šinigoj bar:Peterle bar:Drnovšek bar:Bajuk bar:Rop bar:Janša bar:Pahor bar:Bratušek bar:Cerar bar:Šarec bar:Janša bar:Golob PlotData= width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till bar:Kidrič from: 01/05/1945 till: 01/06/1946 color:communist text:"[[Boris Kidrič]]" bar:Marinko from: 01/06/1946 till: 15/12/1953 color:communist text:"[[Miha Marinko]]" bar:Kraigher from: 15/12/1953 till: 25/06/1962 color:communist text:"[[Boris Kraigher]]" bar:Avbelj from: 25/06/1962 till: 01/01/1965 color:communist text:"[[Viktor Avbelj]]" bar:Smole from: 01/01/1965 till: 01/01/1967 color:communist text:"[[Janko Smole]]" bar:Kavčič from: 01/01/1967 till: 01/11/1972 color:communist text:"[[Stane Kavčič]]" bar:Marinc from: 01/11/1972 till: 01/04/1978 color:communist text:"[[Andrej Marinc]]" bar:Vratuša from: 01/04/1978 till: 01/07/1980 color:communist text:"[[Anton Vratuša]]" bar:Zemljarič from: 01/07/1980 till: 23/05/1984 color:communist text:"[[Janez Zemljarič]]" bar:Šinigoj from: 23/05/1984 till: 16/05/1990 color:communist text:"[[Dušan Šinigoj]]" bar:Peterle from: 16/05/1990 till: 14/05/1992 color:demos text:"[[Lojze Peterle]]" bar:Drnovšek from: 14/05/1992 till: 07/07/2000 color:lds from: 30/11/2000 till: 19/12/2002 color:lds text:"[[Janez Drnovšek]]" bar:Bajuk from: 07/07/2000 till: 04/08/2000 color:sls from: 04/08/2000 till: 30/11/2000 color:nsi text:"[[Andrej Bajuk]]" bar:Rop from: 19/12/2002 till: 03/12/2004 color:lds text:"[[Anton Rop]]" bar:Janša from: 03/12/2004 till: 21/11/2008 color:sds from: 10/02/2012 till: 20/03/2013 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Pahor from: 21/11/2008 till: 10/02/2012 color:sd text:"[[Borut Pahor]]" bar:Bratušek from: 20/03/2013 till: 18/09/2014 color:ps text:"[[Alenka Bratušek]]" bar:Cerar from: 18/09/2014 till: 13/09/2018 color:smc text:"[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]" bar:Šarec from: 13/09/2018 till: 13/03/2020 color:lmš text:"[[Marjan Šarec]]" bar:Janša from: 13/03/2020 till: 31/05/2022 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Golob from: 01/06/2022 till:04/06/2026 color:gs text:"[[Robert Golob]]" bar:Janša from: 04/06/2026 till: end color:sds text:"[[Janez Janša]]" }}<br /> ==Glej tudi== * [[Podpredsednik vlade Republike Slovenije]] == Viri == {{sklici|2}} {{-}} {{VladaSLO}} {{Pred Vl RS}} {{Vodje držav in vlad Evrope}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije| ]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] h7el9uqavf4a52sxce05996xeoza11q 0 14016 6685811 6685358 2026-06-05T21:38:44Z VidicK01 193275 (7/20) - Novi ministri: Andrej Šircelj 6685811 wikitext text/x-wiki {{Infopolje uradni naziv | post = Minister za finance | body = <br />Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Andrej Šircelj]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]] | termlength = 4 leta | first = [[Marko Kranjec]] | residence = Ministrstvo za finance <br /> Župančičeva 3<br /> 1000 Ljubljana | website = http://www.mf.gov.si/ | image = Andrej_Šircelj_ministrski_portret_(cropped).jpg }} '''Minister za finance Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|Ministrstva za finance Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutno položaj zaseda [[Andrej Šircelj]]. == Delovna področja == Delovna področja za katera je odgovoren minister za finance so:<ref>[http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ - Delovna področja, Ministrstvo za finance]</ref> * finančni sistem, * tekoča gibanja v javnih financah, * vrednostni papirji, * davki in carine, * proračun, * igre na srečo, * upravljanje s sredstvi [[Evropska unija|Evropske unije]], * javno-zasebno partnerstvo, * lokalne skupnosti, * revidiranje, * državne pomoči, * javno računovodstvo, * finančno premoženje in poroštva, * mednarodni finančni odnosi, * [[evro]], * sistem javnega naročanja ''in'' * evropski semester. == Položaj v Evropski uniji == Minister za finance je član [[Svet Evropske unije za gospodarstvo in finance|Sveta Evropske unije za gospodarstvo in finance]] (ECOFIN), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodni_financni_odnosi/evropske_zadeve/ecofin/ - ECOFIN, Ministrstvo za finance]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Seznam== Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za finance. === Republiški sekretar za finance Republike Slovenije === ; [[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Marko Kranjec]] (16. maj 1990 - 8. maj 1991)<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> * [[Dušan Šešok]] (9. maj 1991 - 14. maj 1992)<ref name="#1"/> === Minister za finance Republike Slovenije === ; [[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Kopač]] (14. maj 1992 – 10. junij 1992)<ref name="#1"/> * [[Mitja Gaspari]] (10. junij 1992 – 25. januar 1993)<ref name="#1"/> ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Mitja Gaspari]] (25. januar 1993 – 27. februar 1997)<ref name="#1"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Mitja Gaspari]] (27. februar 1997 – 7. junij 2000)<ref name="#1"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Zvonko Ivanušič]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)<ref name="#1"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Anton Rop]] (30. november 2000 – 19. december 2002)<ref name="#1"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Dušan Mramor]] (19. december 2002 – 3. december 2004)<ref name="#1"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Andrej Bajuk]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Franc Križanič]] (imenovan 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Šušteršič]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – odstopil 24. januarja 2013<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/minister-plicanic-je-jansi-ze-podal-odstopno-izjavo |title=- Po Pličaniču odstopil še Šušteršič; Janković v koalicijo z DL ne bi privolil |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130605173330/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/minister-plicanic-je-jansi-ze-podal-odstopno-izjavo |url-status=dead }}</ref>) * [[Janez Janša]] (začasno samopooblaščen 1. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/novakova-naj-bi-zavrnila-janso-v-igri-cernac.html - S kadrovskimi spremembami do večje moči?]</ref> – razrešen 27. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]</ref>) ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Uroš Čufer]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. septembra 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada Republike Slovenije]] * [[Dušan Mramor]] (imenovan 18. septembra 2014<ref name=":0" /> – odstopil 13. julija 2016 ) * [[Mateja Vraničar Erman]] (imenovana 21. 9. 2016 – razrešena 13. 9. 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada Republike Slovenije]] * [[Andrej Bertoncelj]] (13. september 2018 – 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Andrej Šircelj]] (13. marec 2020 – 1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Klemen Boštjančič]] (1. junij 2022–4. junij 2026) ; [[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Andrej Šircelj]] (4. junij 2026–) == Galerija == <gallery> Slika:Mitja Gaspari 2011cropped.jpg|[[Mitja Gaspari]] (1992–2000) Slika:Anton Rop.jpg|[[Anton Rop]] (2000–2002) Slika:Andrej Bajuk.jpg|[[Andrej Bajuk]] (2004–2008) Slika:Franc Križanič 2011.jpg|[[Franc Križanič]] (2008–2012) Slika:Janez Šušteršič 2012cropped.jpg|[[Janez Šušteršič]] (2012–2013) Slika:Dušan_Mramor_2014.jpg|[[Dušan Mramor]] (2014–2016) Slika:Informal_meeting_of_economic_and_financial_affairs_ministers_(ECOFIN)._Arrivals_Mateja_Vraničar_Erman_(36857447270)-1_(cropped).jpg|[[Mateja Vraničar Erman]] (2016-2018) Slika:Andrej_bertoncelj_izrez.PNG|[[Andrej Bertoncelj]] (2018–2020) Slika:124._redna_seja_Vlade_Republike_Slovenije_15_(cropped).jpg|[[Andrej Šircelj]] (2020–2022, 2026–) Slika:Klemen_Boštjančič_-_52115202015_(cropped).jpg|[[Klemen Boštjančič]] (2022–2026) </gallery> == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mf.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Finance]] [[Kategorija:Ministrstvo za finance Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za finance Republike Slovenije|*]] b3ra9j18mvmfbsfke97mrae6cqrk3yc 0 14019 6685586 6685249 2026-06-05T14:18:40Z VidicK01 193275 (1/20) - Novi ministri & preoblikovanje resorjev: Franci Matoz 6685586 wikitext text/x-wiki {{posodobi|datum=junij 2026}} {{združi z|Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije}} {{Infobox official post | post = Minister za notranje | body = <br />zadeve in javno upravo<br />Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = | incumbent = [[Franci Matoz]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje]] | termlength = 4 leta | first = [[Igor Bavčar]] | residence = Ministrstvo za NZ<br />Štefanova 2<br />1501 Ljubljana | website = http://www.mnz.gov.si/ | image = Franci_Matoz_ministrski_portret_(cropped).jpg }} '''Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije|Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutni minister je [[Franci Matoz]]. == Zakonodaja == Funkcija ministra za notranje zadeve in javno upravo se je kot taka oblikovala 6. marca 2013 s preoblikovanjem [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije]] v [[Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201321&stevilka=787 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> V skladu z ''[[Zakon o policiji Republike Slovenije|Zakonom o policiji]]'' minister za notranje zadeve »predpiše način in oblike izvajanja pooblastil ministrstva v razmerju do policije« (2. člen), kot tudi »lahko zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela policije« in »daje policiji usmeritve in obvezna navodila za delo. Minister lahko naloži policiji, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene naloge ter sprejme določene ukrepe in mu o tem poroča«<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO1016.html |title=- ''Zakon o policiji'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130928074815/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO1016.html |url-status=dead }}</ref> Po zakonodaji minister za notranje zadeve in javno upravo predlaga [[Vlada Republike Slovenije|Vladi Republike Slovenije]] v imenovanje tudi [[generalni direktor policije|generalnega direktorja policije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Gorenak-za-generalnega-direktorja-policije-predlag.aspx |title=- Gorenak za generalnega direktorja policije predlagal Venigerja |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304190444/http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Gorenak-za-generalnega-direktorja-policije-predlag.aspx |url-status=dead }}</ref> V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je minister za notranje zadeve oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref> == Položaj v Evropski uniji == Minister za notranje zadeve in javno upravo je član [[Svet Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje|Sveta Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje]] (JHA), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za notranje zadeve in javno upravo. === Republiški sekretar za notranje zadeve Republike Slovenije === ; [[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Igor Bavčar]] ( 16. maj 1990 - 14. maj 1992)<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> === Minister za notranje zadeve Republike Slovenije === ; [[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Igor Bavčar]] (14. maj 1992 - 25. januar 1993)<ref name="#1"/> ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Ivan Bizjak]] (25. januar 1993 - razrešen 8. junija 1994)<ref name="#1"/> * [[Andrej Šter]] (8. junij 1994 - 27. februar 1997)<ref name="#1"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Mirko Bandelj]] (27. februar 1997 - 16. februar 1999)<ref name="#1"/> * [[Borut Šuklje]] (24. marec 1999 - 7. junij 2000)<ref name="#1"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Peter Jambrek]] (7. junij 2000 - 30. november 2000)<ref name="#1"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] [[Slika:Rado Bohinc 2011.jpg|thumb|right|175px|[[Rado Bohinc]]]] * [[Rado Bohinc]] (30. november 2000 - 19. december 2002)<ref name="#1"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Rado Bohinc]] (19. december 2002 - 3. december 2004)<ref name="#1"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Dragutin Mate]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> - razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] [[Slika:Katarina Kresal cropped.jpg|thumb|right|175px|[[Katarina Kresal]]]] * [[Katarina Kresal]] (imenovana 21. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_SKLE7866.html |title=Zakonodaja.gov.si - Sklep o imenovanju ministrov: Ur.l. RS, št. 111/2008 |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2010-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100122005631/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_SKLE7866.html |url-status=dead }}</ref> - odstopila 10. avgusta 2011<ref>{{Navedi splet |url=http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042464908 |title=Dnevnik.si - Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal nepreklicno odstopila |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2016-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306103702/http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042464908 |url-status=dead }}</ref>) * [[Aleš Zalar]] (začasno pooblaščen 2. septembra 2011 - razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Vinko Gorenak]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> - razrešen 27. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] (imenovan 18. septembra 2014 - 13. september 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Boštjan Poklukar]] (imenovan 13. septembra 2018 - 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleš Hojs]] (13. marec 2020 - 1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Tatjana Bobnar]] (1. junij 2022–7. december 2022; ''v. d. do 14. decembra 2022'') * ''[[Sanja Ajanović Hovnik]] (14. december 2022–21. februar 2023; začasno pooblaščena)'' * [[Boštjan Poklukar]] (21. februar 2023–26. oktober 2025; ''v. d. do 3. novembra 2025'') * [[Branko Zlobko]] (21. november 2025–4. junij 2026) === Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije === ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Gregor Virant]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> - razrešen 18. septembra 2014) ; [[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Franci Matoz]] (4. junij 2026– ) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mnz.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Notranje zadeve]] [[Kategorija:Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za notranje zadeve Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za notranje zadeve po državah|Slovenija]] s1mvaeclddstxzzlob6nvlfp36lwjx7 6685587 6685586 2026-06-05T14:19:31Z VidicK01 193275 VidicK01 je prestavil_a stran [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]] na [[Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]] prek preusmeritve: Novo uradno ime ministrstva po reorganizaciji resorjev glede na Zakon o spremembah Zakona o vladi (2026) 6685586 wikitext text/x-wiki {{posodobi|datum=junij 2026}} {{združi z|Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije}} {{Infobox official post | post = Minister za notranje | body = <br />zadeve in javno upravo<br />Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = | incumbent = [[Franci Matoz]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje]] | termlength = 4 leta | first = [[Igor Bavčar]] | residence = Ministrstvo za NZ<br />Štefanova 2<br />1501 Ljubljana | website = http://www.mnz.gov.si/ | image = Franci_Matoz_ministrski_portret_(cropped).jpg }} '''Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije|Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutni minister je [[Franci Matoz]]. == Zakonodaja == Funkcija ministra za notranje zadeve in javno upravo se je kot taka oblikovala 6. marca 2013 s preoblikovanjem [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije]] v [[Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201321&stevilka=787 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> V skladu z ''[[Zakon o policiji Republike Slovenije|Zakonom o policiji]]'' minister za notranje zadeve »predpiše način in oblike izvajanja pooblastil ministrstva v razmerju do policije« (2. člen), kot tudi »lahko zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela policije« in »daje policiji usmeritve in obvezna navodila za delo. Minister lahko naloži policiji, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene naloge ter sprejme določene ukrepe in mu o tem poroča«<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO1016.html |title=- ''Zakon o policiji'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130928074815/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO1016.html |url-status=dead }}</ref> Po zakonodaji minister za notranje zadeve in javno upravo predlaga [[Vlada Republike Slovenije|Vladi Republike Slovenije]] v imenovanje tudi [[generalni direktor policije|generalnega direktorja policije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Gorenak-za-generalnega-direktorja-policije-predlag.aspx |title=- Gorenak za generalnega direktorja policije predlagal Venigerja |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304190444/http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Gorenak-za-generalnega-direktorja-policije-predlag.aspx |url-status=dead }}</ref> V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je minister za notranje zadeve oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref> == Položaj v Evropski uniji == Minister za notranje zadeve in javno upravo je član [[Svet Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje|Sveta Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje]] (JHA), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za notranje zadeve in javno upravo. === Republiški sekretar za notranje zadeve Republike Slovenije === ; [[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Igor Bavčar]] ( 16. maj 1990 - 14. maj 1992)<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> === Minister za notranje zadeve Republike Slovenije === ; [[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Igor Bavčar]] (14. maj 1992 - 25. januar 1993)<ref name="#1"/> ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Ivan Bizjak]] (25. januar 1993 - razrešen 8. junija 1994)<ref name="#1"/> * [[Andrej Šter]] (8. junij 1994 - 27. februar 1997)<ref name="#1"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Mirko Bandelj]] (27. februar 1997 - 16. februar 1999)<ref name="#1"/> * [[Borut Šuklje]] (24. marec 1999 - 7. junij 2000)<ref name="#1"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Peter Jambrek]] (7. junij 2000 - 30. november 2000)<ref name="#1"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] [[Slika:Rado Bohinc 2011.jpg|thumb|right|175px|[[Rado Bohinc]]]] * [[Rado Bohinc]] (30. november 2000 - 19. december 2002)<ref name="#1"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Rado Bohinc]] (19. december 2002 - 3. december 2004)<ref name="#1"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Dragutin Mate]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> - razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] [[Slika:Katarina Kresal cropped.jpg|thumb|right|175px|[[Katarina Kresal]]]] * [[Katarina Kresal]] (imenovana 21. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_SKLE7866.html |title=Zakonodaja.gov.si - Sklep o imenovanju ministrov: Ur.l. RS, št. 111/2008 |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2010-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100122005631/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_SKLE7866.html |url-status=dead }}</ref> - odstopila 10. avgusta 2011<ref>{{Navedi splet |url=http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042464908 |title=Dnevnik.si - Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal nepreklicno odstopila |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2016-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306103702/http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042464908 |url-status=dead }}</ref>) * [[Aleš Zalar]] (začasno pooblaščen 2. septembra 2011 - razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Vinko Gorenak]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> - razrešen 27. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] (imenovan 18. septembra 2014 - 13. september 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Boštjan Poklukar]] (imenovan 13. septembra 2018 - 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleš Hojs]] (13. marec 2020 - 1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Tatjana Bobnar]] (1. junij 2022–7. december 2022; ''v. d. do 14. decembra 2022'') * ''[[Sanja Ajanović Hovnik]] (14. december 2022–21. februar 2023; začasno pooblaščena)'' * [[Boštjan Poklukar]] (21. februar 2023–26. oktober 2025; ''v. d. do 3. novembra 2025'') * [[Branko Zlobko]] (21. november 2025–4. junij 2026) === Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije === ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Gregor Virant]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> - razrešen 18. septembra 2014) ; [[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Franci Matoz]] (4. junij 2026– ) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mnz.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Notranje zadeve]] [[Kategorija:Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za notranje zadeve Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za notranje zadeve po državah|Slovenija]] s1mvaeclddstxzzlob6nvlfp36lwjx7 6685591 6685587 2026-06-05T14:19:48Z VidicK01 193275 6685591 wikitext text/x-wiki {{združi z|Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije}} {{Infobox official post | post = Minister za notranje | body = <br />zadeve in javno upravo<br />Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = | incumbent = [[Franci Matoz]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje]] | termlength = 4 leta | first = [[Igor Bavčar]] | residence = Ministrstvo za NZ<br />Štefanova 2<br />1501 Ljubljana | website = http://www.mnz.gov.si/ | image = Franci_Matoz_ministrski_portret_(cropped).jpg }} '''Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije|Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutni minister je [[Franci Matoz]]. == Zakonodaja == Funkcija ministra za notranje zadeve in javno upravo se je kot taka oblikovala 6. marca 2013 s preoblikovanjem [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije]] v [[Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201321&stevilka=787 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> V skladu z ''[[Zakon o policiji Republike Slovenije|Zakonom o policiji]]'' minister za notranje zadeve »predpiše način in oblike izvajanja pooblastil ministrstva v razmerju do policije« (2. člen), kot tudi »lahko zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela policije« in »daje policiji usmeritve in obvezna navodila za delo. Minister lahko naloži policiji, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene naloge ter sprejme določene ukrepe in mu o tem poroča«<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO1016.html |title=- ''Zakon o policiji'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130928074815/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO1016.html |url-status=dead }}</ref> Po zakonodaji minister za notranje zadeve in javno upravo predlaga [[Vlada Republike Slovenije|Vladi Republike Slovenije]] v imenovanje tudi [[generalni direktor policije|generalnega direktorja policije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Gorenak-za-generalnega-direktorja-policije-predlag.aspx |title=- Gorenak za generalnega direktorja policije predlagal Venigerja |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304190444/http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Gorenak-za-generalnega-direktorja-policije-predlag.aspx |url-status=dead }}</ref> V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je minister za notranje zadeve oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref> == Položaj v Evropski uniji == Minister za notranje zadeve in javno upravo je član [[Svet Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje|Sveta Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje]] (JHA), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za notranje zadeve in javno upravo. === Republiški sekretar za notranje zadeve Republike Slovenije === ; [[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Igor Bavčar]] ( 16. maj 1990 - 14. maj 1992)<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> === Minister za notranje zadeve Republike Slovenije === ; [[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Igor Bavčar]] (14. maj 1992 - 25. januar 1993)<ref name="#1"/> ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Ivan Bizjak]] (25. januar 1993 - razrešen 8. junija 1994)<ref name="#1"/> * [[Andrej Šter]] (8. junij 1994 - 27. februar 1997)<ref name="#1"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Mirko Bandelj]] (27. februar 1997 - 16. februar 1999)<ref name="#1"/> * [[Borut Šuklje]] (24. marec 1999 - 7. junij 2000)<ref name="#1"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Peter Jambrek]] (7. junij 2000 - 30. november 2000)<ref name="#1"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] [[Slika:Rado Bohinc 2011.jpg|thumb|right|175px|[[Rado Bohinc]]]] * [[Rado Bohinc]] (30. november 2000 - 19. december 2002)<ref name="#1"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Rado Bohinc]] (19. december 2002 - 3. december 2004)<ref name="#1"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Dragutin Mate]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> - razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] [[Slika:Katarina Kresal cropped.jpg|thumb|right|175px|[[Katarina Kresal]]]] * [[Katarina Kresal]] (imenovana 21. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_SKLE7866.html |title=Zakonodaja.gov.si - Sklep o imenovanju ministrov: Ur.l. RS, št. 111/2008 |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2010-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100122005631/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_SKLE7866.html |url-status=dead }}</ref> - odstopila 10. avgusta 2011<ref>{{Navedi splet |url=http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042464908 |title=Dnevnik.si - Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal nepreklicno odstopila |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2016-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306103702/http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042464908 |url-status=dead }}</ref>) * [[Aleš Zalar]] (začasno pooblaščen 2. septembra 2011 - razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Vinko Gorenak]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> - razrešen 27. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] (imenovan 18. septembra 2014 - 13. september 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Boštjan Poklukar]] (imenovan 13. septembra 2018 - 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleš Hojs]] (13. marec 2020 - 1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Tatjana Bobnar]] (1. junij 2022–7. december 2022; ''v. d. do 14. decembra 2022'') * ''[[Sanja Ajanović Hovnik]] (14. december 2022–21. februar 2023; začasno pooblaščena)'' * [[Boštjan Poklukar]] (21. februar 2023–26. oktober 2025; ''v. d. do 3. novembra 2025'') * [[Branko Zlobko]] (21. november 2025–4. junij 2026) === Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije === ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Gregor Virant]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> - razrešen 18. septembra 2014) ; [[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Franci Matoz]] (4. junij 2026– ) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mnz.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Notranje zadeve]] [[Kategorija:Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za notranje zadeve Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za notranje zadeve po državah|Slovenija]] pxwcf7rc7q9lscldg8rotbj0i3lqd3o 0 14020 6685772 6685238 2026-06-05T19:50:27Z VidicK01 193275 6685772 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za zunanje in evropske zadeve | body = Republike Slovenije | image = Tone_Kajzer_ministrski_portret_(cropped).jpg | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Tone Kajzer]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije]] | termlength = 4 leta | first = [[Dimitrij Rupel]] | website = http://www.mzez.gov.si/ | residence = Prešernova cesta 25<br>1000 Ljubljana }} '''Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Do 24. januarja 2023 se je položaj imenoval minister za zunanje zadeve Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> Trenutno položaj zaseda [[Tone Kajzer]]. == Položaj v Evropski uniji == Minister za zunanje in evropske zadeve je član [[Svet Evropske unije za splošne in zunanje zadeve|Sveta Evropske unije za splošne in zunanje zadeve]] (GAERC), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za zunanje zadeve. === Predsednik Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Republike Slovenije === [[1. vlada Republike Slovenije|'''1. vlada Republike Slovenije''']] * [[Dimitrij Rupel]] (16. maj 1990 – 14. maj 1992)<ref name="#2">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> === Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije === [[2. vlada Republike Slovenije|'''2. vlada Republike Slovenije''']] * [[Dimitrij Rupel]] (14. maj 1992 – 25. januar 1993)<ref name="#2"/> ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Alojz Peterle]] (25. januar 1993 – razrešen 31. oktobra 1994)<ref name="#2"/> * [[Zoran Thaler]] (26. januar 1995 – razrešen 16. maja 1996)<ref name="#2"/> * [[Davorin Kračun]] (19. julij 1996 – 27. februar 1997)<ref name="#2"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Zoran Thaler]] (27. februar 1997 – 25. september 1997)<ref name="#2"/> * [[Boris Frlec]] (25. september 1997 – 2. februar 2000)<ref name="#2"/> * [[Dimitrij Rupel]] (2. februar 2000 – 7. junij 2000)<ref name="#2"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Alojz Peterle]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)<ref name="#2"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Dimitrij Rupel]] (30. november 2000 – 19. december 2002)<ref name="#2"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Dimitrij Rupel]] (19. december 2002 – 6. julij 2004)<ref name="#2"/> * [[Ivo Vajgl]] (6. julij 2004 – 3. december 2004)<ref name="#2"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Dimitrij Rupel]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Samuel Žbogar]] (imenovan 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Karl Erjavec]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – odstopil 22. februarja 2013<ref>[http://www.zurnal24.si/iz-vlade-odhaja-tudi-desus-clanek-183165 - Erjavec in Gantar odstopila z ministrske funkcije]</ref>) ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Karel Erjavec|Karl Erjavec]] (imenovan 20. marca 2013<ref name="#1">[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. septembra 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada Republike Slovenije]] * [[Karel Erjavec|Karl Erjavec]] (imenovan 18. septembra 2014<ref name=":0" /> – 13. septembra 2018) ;[[13. vlada Republike Slovenije]] *[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] (13. september 2018<ref name=":0" /> – 13. marec 2020) '''[[14. vlada Republike Slovenije]]''' * [[Anže Logar]] (13. marec 2020–1. junij 2022) '''[[15. vlada Republike Slovenije]]''' * [[Tanja Fajon]] (1. junij 2022–24. januar 2023) === Minister za zunanje in evropske zadeve === * [[Tanja Fajon]] (24. januar 2023–4. junij 2026) '''[[16. vlada Republike Slovenije]]''' * [[Tone Kajzer]] (4. junij 2026–) == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mzez.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Zunanje zadeve]] [[Kategorija:Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve po državah|Slovenija]] 3u76mimddqjrtqfw248wjjtu2viqqj5 6685773 6685772 2026-06-05T19:51:10Z VidicK01 193275 /* Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije */ 6685773 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za zunanje in evropske zadeve | body = Republike Slovenije | image = Tone_Kajzer_ministrski_portret_(cropped).jpg | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Tone Kajzer]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije]] | termlength = 4 leta | first = [[Dimitrij Rupel]] | website = http://www.mzez.gov.si/ | residence = Prešernova cesta 25<br>1000 Ljubljana }} '''Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Do 24. januarja 2023 se je položaj imenoval minister za zunanje zadeve Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> Trenutno položaj zaseda [[Tone Kajzer]]. == Položaj v Evropski uniji == Minister za zunanje in evropske zadeve je član [[Svet Evropske unije za splošne in zunanje zadeve|Sveta Evropske unije za splošne in zunanje zadeve]] (GAERC), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za zunanje zadeve. === Predsednik Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Republike Slovenije === [[1. vlada Republike Slovenije|'''1. vlada Republike Slovenije''']] * [[Dimitrij Rupel]] (16. maj 1990 – 14. maj 1992)<ref name="#2">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> === Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije === [[2. vlada Republike Slovenije|'''2. vlada Republike Slovenije''']] * [[Dimitrij Rupel]] (14. maj 1992 – 25. januar 1993)<ref name="#2"/> ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Alojz Peterle]] (25. januar 1993 – razrešen 31. oktobra 1994)<ref name="#2"/> * [[Zoran Thaler]] (26. januar 1995 – razrešen 16. maja 1996)<ref name="#2"/> * [[Davorin Kračun]] (19. julij 1996 – 27. februar 1997)<ref name="#2"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Zoran Thaler]] (27. februar 1997 – 25. september 1997)<ref name="#2"/> * [[Boris Frlec]] (25. september 1997 – 2. februar 2000)<ref name="#2"/> * [[Dimitrij Rupel]] (2. februar 2000 – 7. junij 2000)<ref name="#2"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Alojz Peterle]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)<ref name="#2"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Dimitrij Rupel]] (30. november 2000 – 19. december 2002)<ref name="#2"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Dimitrij Rupel]] (19. december 2002 – 6. julij 2004)<ref name="#2"/> * [[Ivo Vajgl]] (6. julij 2004 – 3. december 2004)<ref name="#2"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Dimitrij Rupel]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Samuel Žbogar]] (imenovan 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Karl Erjavec]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – odstopil 22. februarja 2013<ref>[http://www.zurnal24.si/iz-vlade-odhaja-tudi-desus-clanek-183165 - Erjavec in Gantar odstopila z ministrske funkcije]</ref>) ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Karel Erjavec|Karl Erjavec]] (imenovan 20. marca 2013<ref name="#1">[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. septembra 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada Republike Slovenije]] * [[Karel Erjavec|Karl Erjavec]] (imenovan 18. septembra 2014<ref name=":0" /> – 13. septembra 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] *[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] (13. september 2018<ref name=":0" /> – 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Anže Logar]] (13. marec 2020–1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Tanja Fajon]] (1. junij 2022–24. januar 2023) === Minister za zunanje in evropske zadeve === * [[Tanja Fajon]] (24. januar 2023–4. junij 2026) '''[[16. vlada Republike Slovenije]]''' * [[Tone Kajzer]] (4. junij 2026–) == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mzez.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Zunanje zadeve]] [[Kategorija:Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve po državah|Slovenija]] k2d7ce5pglu765b2clg2re1gjtfwrgl 6685774 6685773 2026-06-05T19:52:02Z VidicK01 193275 /* Minister za zunanje in evropske zadeve */ (2/20) - Novi ministri: Tone Kajzer 6685774 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za zunanje in evropske zadeve | body = Republike Slovenije | image = Tone_Kajzer_ministrski_portret_(cropped).jpg | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Tone Kajzer]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije]] | termlength = 4 leta | first = [[Dimitrij Rupel]] | website = http://www.mzez.gov.si/ | residence = Prešernova cesta 25<br>1000 Ljubljana }} '''Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Do 24. januarja 2023 se je položaj imenoval minister za zunanje zadeve Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> Trenutno položaj zaseda [[Tone Kajzer]]. == Položaj v Evropski uniji == Minister za zunanje in evropske zadeve je član [[Svet Evropske unije za splošne in zunanje zadeve|Sveta Evropske unije za splošne in zunanje zadeve]] (GAERC), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za zunanje zadeve. === Predsednik Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Republike Slovenije === [[1. vlada Republike Slovenije|'''1. vlada Republike Slovenije''']] * [[Dimitrij Rupel]] (16. maj 1990 – 14. maj 1992)<ref name="#2">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> === Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije === [[2. vlada Republike Slovenije|'''2. vlada Republike Slovenije''']] * [[Dimitrij Rupel]] (14. maj 1992 – 25. januar 1993)<ref name="#2"/> ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Alojz Peterle]] (25. januar 1993 – razrešen 31. oktobra 1994)<ref name="#2"/> * [[Zoran Thaler]] (26. januar 1995 – razrešen 16. maja 1996)<ref name="#2"/> * [[Davorin Kračun]] (19. julij 1996 – 27. februar 1997)<ref name="#2"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Zoran Thaler]] (27. februar 1997 – 25. september 1997)<ref name="#2"/> * [[Boris Frlec]] (25. september 1997 – 2. februar 2000)<ref name="#2"/> * [[Dimitrij Rupel]] (2. februar 2000 – 7. junij 2000)<ref name="#2"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Alojz Peterle]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)<ref name="#2"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Dimitrij Rupel]] (30. november 2000 – 19. december 2002)<ref name="#2"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Dimitrij Rupel]] (19. december 2002 – 6. julij 2004)<ref name="#2"/> * [[Ivo Vajgl]] (6. julij 2004 – 3. december 2004)<ref name="#2"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Dimitrij Rupel]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Samuel Žbogar]] (imenovan 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Karl Erjavec]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – odstopil 22. februarja 2013<ref>[http://www.zurnal24.si/iz-vlade-odhaja-tudi-desus-clanek-183165 - Erjavec in Gantar odstopila z ministrske funkcije]</ref>) ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Karel Erjavec|Karl Erjavec]] (imenovan 20. marca 2013<ref name="#1">[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. septembra 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada Republike Slovenije]] * [[Karel Erjavec|Karl Erjavec]] (imenovan 18. septembra 2014<ref name=":0" /> – 13. septembra 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] *[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] (13. september 2018<ref name=":0" /> – 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Anže Logar]] (13. marec 2020–1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Tanja Fajon]] (1. junij 2022–24. januar 2023) === Minister za zunanje in evropske zadeve === * [[Tanja Fajon]] (24. januar 2023–4. junij 2026) ; [[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Tone Kajzer]] (4. junij 2026–) == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mzez.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Zunanje zadeve]] [[Kategorija:Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve po državah|Slovenija]] 9kxha9ml842xyyqtc9hruo5diz39ayy 0 14021 6685805 6685253 2026-06-05T21:26:37Z VidicK01 193275 (3/20) - Novi ministri: Mihael Zupančič 6685805 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za pravosodje | body = <br />Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Mihael Zupančič]] | incumbentsince = 4. junija 2025 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje]] | termlength = 4 leta | first = [[Rajko Pirnat]] | residence = Ministrstvo za pravosodje<br />Župančičeva 3 <br />1000 Ljubljana | website = http://www.mp.gov.si/ | image = Mihael_Zupančič_ministrski_portret_(cropped).jpg }} [[Slika:Ministrstvo za finance Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije.jpg|sličica|260x260_pik|Poslopje ministrstva.]] '''Minister za pravosodje Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutni minister za pravosodje je [[Mihael Zupančič]]. == Položaj v Evropski uniji == Minister za pravosodje je član [[Svet Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje|Sveta Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje]] (JHA), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za pravosodje. === Republiški sekretar za pravosodje in upravo Republike Slovenije === ; [[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Rajko Pirnat]] (16. maj 1990 – 14. maj 1992)<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> === Minister za pravosodje in upravo Republike Slovenije === ; [[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Miha Kozinc]] (14. maj 1992 – 25. januar 1993)<ref name="#1"/> === Minister za pravosodje Republike Slovenije === ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Miha Kozinc]] (25. januar 1993 – razrešen 19. julija 1994)<ref name="#1"/> * [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] (19. julij 1994 – 27. februar 1997)<ref name="#1"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Tomaž Marušič]] (27. februar 1997 – 7. junij 2000)<ref name="#1"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Barbara Brezigar]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)<ref name="#1"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Ivan Bizjak]] (30. november 2000 – 19. december 2002)<ref name="#1"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Ivan Bizjak]] (19. december 2002 – 20. april 2004)<ref name="#1"/> * [[Zdenka Cerar]] (20. april 2004 – 3. december 2004)<ref name="#1"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Lovro Šturm]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleš Zalar]] (imenovan 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) === Minister za pravosodje in javno upravo Republike Slovenije === ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Senko Pličanič]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – odstopil 24. januarja 2013<ref>{{Navedi splet |url=http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Plicanic-je-ze-podal-odstopno-izjavo.aspx |title=- Pličanič je že podal odstopno izjavo |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304190302/http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Plicanic-je-ze-podal-odstopno-izjavo.aspx |url-status=dead }}</ref>) * [[Zvonko Černač]] (začasno pooblaščen 1. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/novakova-naj-bi-zavrnila-janso-v-igri-cernac.html - S kadrovskimi spremembami do večje moči?]</ref> – razrešen 27. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]</ref>) === Minister za pravosodje Republike Slovenije === ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Senko Pličanič]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. septembra 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada Republike Slovenije]] * [[Goran Klemenčič]] (imenovan 18. septembra 2014<ref name=":0" /> – razrešen 13. septembra 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Andreja Katič]] (imenovana 13. septembra 2018 – 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Lilijana Kozlovič]] (13. marec 2020 – 27. maj 2021) *[[Marjan Dikaučič]] (15. junij 2021 – 1. junij 2022)<ref>{{Navedi splet|title=S 44 glasovi je Marjan Dikaučič postal novi pravosodni minister: "Zdaj se začne resno delo, še nocoj." Kdo ga je podprl?|url=https://www.vecer.com/slovenija/spremljamo-bo-marjan-dikaucic-postal-novi-pravosodni-minister-10245310|website=www.vecer.com|date=2021-06-15|accessdate=2021-06-17|language=sl-si}}</ref> ; [[15. vlada Republike Slovenije]] *[[Dominika Švarc Pipan]] (1. junij 2022 – odstopila 5. februarja 2024; ''v. d. do 5. marca 2024'') *[[Andreja Katič]] (5. marec 2024 – odstopila 26. oktobra 2025; ''v. d. do 3. novembra 2025'') *[[Andreja Kokalj]] (21. november 2025–4. junij 2026) ; [[16. vlada Republike Slovenije]] *[[Mihael Zupančič]] (4. junij 2026–) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mp.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Pravosodje]] [[Kategorija:Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za pravosodje Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za pravosodje po državah|Slovenija]] 80p3yw04gdpr51cf6o0au3astxr1qjv 0 15660 6685872 6636661 2026-06-06T05:47:51Z Vers Libra 261202 6685872 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Drago Jančar | image = Drago Jancar - Buchmesse Wien 2019 (cropped).jpg | caption = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = | nationality = slovenska | movement = modernizem | occupation = <!-- WD --> | awards = Prešernova nagrada, Nagrada Prešernovega sklada, Grumova nagrada |image_size=220px}} '''Drago Jančar''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[dramatik]], [[esejist]], [[akademik]] * [[13. april]] [[1948]], [[Maribor]] ==Življenje== Drago Jančar je dokončal osnovno šolo in Tehniško šolo za kemijsko stroko v Rušah. Vpisal se je na mariborsko Višjo pravno šolo, kjer je tudi postal glavni urednik študentskega lista ''[[Katedra (časopis)|Katedra]]''. Zaradi »razširjanja sovražne kulture« so ga leta 1974 zaprli. Nekakšen povod za obtožnico je bila prepovedana knjiga [[Tomaž Kovač|Tomaža Kovača]] ''V Rogu ležimo pobiti'', ki jo je Jančar prinesel iz [[Avstrija|Avstrije]]. Izgubil je službo pri časniku ''Večer'' in bil obsojen na zaporno kazen enega leta. Po skrbno napisani prošnji so ga čez 3 mesece izpustili, a so ga še istega leta poslali na služenje vojaškega roka v [[Srbija|Srbijo]]. Ko je odslužil vojaški rok, se je odločil, da se bo ukvarjal samo še s pisateljevanjem. Ker pa to ni zadoščalo za mesečno plačo, se je ponovno zaposlil na ''Večeru'', kjer pa je kmalu dal odpoved, ker je namesto pisanja člankov samo še lektoriral in korigiral. Preselil se je v [[Ljubljana|Ljubljano]] in se zaposlil pri [[Viba film]]u. Čez dve leti je družbo zapustil zaradi medsebojnih nesoglasij. Sprejel je delo urednika in tajnika ''[[Slovenska matica|Slovenske matice]]. O''d takrat se je njegova pisateljska pot samo še vzpenjala. Med letoma 1987 in 1991 je bil predsednik [[Slovenski center PEN|Slovenskega centra PEN]], v okviru katerega je tudi veliko pripomogel k slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]]. Od leta 1981 do upokojitve leta 2016 je bil zaposlen pri ''[[Slovenska matica|Slovenski matici]]'' kot njen urednik in tajnik. Je eden najbolj plodovitih slovenskih pisateljev. Znan je tudi kot esejist; v svojih esejih se je velikokrat ukvarjal tudi s problemi politike in civilne družbe. Skupaj z [[Vasko Simoniti|Vaskom Simonitijem]] je pripravil odmevno razstavo in zbornik ''[[Temna stran meseca]]'', o značilnostih avtoritarne vladavine v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Drago Jančar je eden najbolj dejavnih sodobnih [[Slovenci|slovenskih]] [[pisatelj]]ev. == Nagrade in priznanja == Prejel je večje število slovenskih in mednarodnih nagrad, med drugim [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za življenjsko delo (1993), evropsko nagrado za kratko prozo mesta [[Augsburg]] (1994), [[Herderjeva nagrada|Herderjevo nagrado]] za književnost (2003) in [[nagrada Jean Amery|nagrado Jean Améry]] za esejistiko (2007); trikrat je dobil tudi slovensko esejistično [[Rožančeva nagrada|Rožančevo nagrado]] (kot prvoprejemnik 1993, nato še 1995 in 2006). Leta 2015 so mu v Evropskem parlamentu podelili naziv ''Državljan Evrope'', [[Slovenska matica]] pa ga je 2017 razglasila za zaslužnega člana. Je tudi štirikratni dobitnik nagrade [[kresnik (nagrada)|kresnik]] za romane ''Katarina, pav in jezuit'', ''Zvenenje v glavi'', ''[[To noč sem jo videl]]'' (katerega francoski prevod je 2014 prejel nagrado za najboljšo tujo knjigo in bil kandidiran za francosko literarno nagrado ''femina'', nemški prevod pa je bil razglašen za najboljšo knjigo po izboru avstrijskih kritikov na listi ORF in je bil po mnenju mesta Darmstadt v oktobru 2015 najboljša knjiga v Nemčiji) ter ''In ljubezen tudi'' (leta 2018). Leta 2020 je za svoj opus prejel [[Avstrijska državna nagrada za evropsko književnost|avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost]],<ref>{{Navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042925575 |title=Drago Jančar prejme avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |date=2020-03-25 |accessdate=2023-04-19 |archive-date=2023-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230419084124/https://www.dnevnik.si/1042925575 |url-status=dead }}</ref> septembra 2021 tudi častni doktorat mariborske univerze<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/2946390/drago-jancar-med-castnimi-doktorji-univerze-v-mariboru |title=Drago Jančar med častnimi doktorji Univerze v Mariboru |publisher=Slovenska tiskovna agencija |date=2021-09-21 |accessdate=2023-04-19}}</ref> in decembra istega leta na festivalu prozne ustvarjalnosti v Novem Sadu [[Mednarodna nagrada Milovana Vidakovića|mednarodno nagrado Milovana Vidakovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Festival proze v Novem Sadu nagradil Draga Jančarja |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/festival-proze-v-novem-sadu-nagradil-draga-jancarja/605134 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2023-04-19 |date=2021-12-15 |language=sl}}</ref> Aprila 2023 so mu podelili italijansko mednarodno literarno nagrado ''Latisana per il Nord-Est'' za italijanski prevod romana ''In ljubezen tudi,''<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/dragu-jancarju-mednarodna-nagrada-latisana-per-il-nord-est/665254 |title=Dragu Jančarju mednarodna nagrada Latisana per il Nord-Est |date=2023-04-18 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2023-04-19}}</ref> istega leta pa še nagrado [[prozart]] mednarodnega literarnega festivala PRO-ZA Balkan. == Bibliografija == === Romani === * ''Petintrideset stopinj'' (1974) * [[Galjot|''Galjot'']] (1978) * ''Severni sij'' (1984) * ''Posmehljivo poželenje'' (1993, 3. izdaja 2025) * ''Zvenenje v glavi'' (1998) * [[Katarina, pav in jezuit|''Katarina, pav in jezuit'']] (2000) * ''Graditelj'' (2006) * ''Drevo brez imena'' (2008) * ''[[To noč sem jo videl]]'' (2010) * ''Maj, november'' (2014) * ''In ljubezen tudi'' (2017) * ''Ob nastanku sveta'' (2022) === Kratka proza === Zbirke:<ref>{{Navedi knjigo|title=Mnoga življenja : izbrane novele in kratke zgodbe|last=Jančar|first=Drago|publisher=Beletrina|year=2018|isbn=978-961-284-369-4|location=Ljubljana|page=781|cobiss=293999104}}</ref> * ''Romanje gospoda Houžvičke'' (1971) * ''O bledem hudodelcu'' (1978) * ''Smrt pri Mariji Snežni'' (1985) * ''Pogled angela'' (1992) * ''Augsburg in druge resnične pripovedi'' (1994) * ''Prikazen iz Rovenske'' (1998) * ''Šala, ironija in globlji pomen'' (2004) * ''Človek, ki je pogledal v tolmun'' (2004) Izbori (nepopoln seznam): * ''Ultima creatura : izbrane novele'' (1995) * ''Joyceov učenec : deset izbranih novel'' (2008) * ''Mnoga življenja : izbrane novele in kratke zgodbe'' (2018) === Drame === * ''Disident Arnož in njegovi (1982) * ''[[Veliki briljantni valček]]'' {{COBISS|ID=14983169}} (1985) * ''Vsi tirani mameluki so hud konec vzeli ... (1986)'' * ''Dedalus'' (1988) * ''Klementov padec (1988) * ''Zalezujoč Godota (1988) * ''[[Halštat (drama)|Halštat]]'' (1994) * ''Severni sij'' (2005) * ''Lahka konjenica'' (2006) * ''Niha ura tiha'' (2007) ==== ''Disident Arnož in njegovi'' ==== Zgodba pripoveduje o posamezniku, ki se upre totalitarnemu družbenemu sistemu, svoj pogled na usodo pa pojasnjuje z [[eksistencializem|eksistencialističnimi]] načeli. Drama se odvija leta 1830, v času [[Metternichov absolutizem|Metternichovega absolutizma]], najverjetneje v [[Ljubljana|Ljubljani]], a jo je treba jemati kot parabolo, ki nakazuje na sodobnost. Jančar pri tem izhaja iz resnične življenjske zgodbe slovenskega [[duhovnik]]a in oporečnika Andreja Smolnikarja, ki se je preselil v [[Amerika|Ameriko]]. Tam pa se Arnožev individualizem sprevrže v obsedenost. ==== ''[[Veliki briljantni valček]]'' ==== Protagonist Simon Veber je zgodovinar, ki raziskuje življenje [[Poljska|poljskega]] vstajnika Drohojowskega in se znajde v umobolnici posebnega tipa. V takšni, v kakršne so v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] zapirali oporečnike. Grozljiva dogajanja v tej ustanovi Jančar opiše s tehniko [[drama absurda|drame absurda]]. ==== ''Dedalus'' ==== Je zgodba o gradnji orjaškega [[socializem|socialističnega]] [[zapor]]a, iz katerega ne bi nihče mogel pobegniti. Dedalus je zanj pripravil načrte, a ker se graditelji teh ne držijo in ne upoštevajo zakonov [[statika|statike]], se zgradba podira in polzi po hribu navzdol. Gradnja je [[metafora]] za polom celotnega idejnega projekta [[komunizem|komunizma]]. ==== ''Klementov padec'' ==== Drama opisuje dejanja slovenskega [[filozof]]a in [[alpinist]]a [[Klement Jug|Klementa Juga]], ki se je 1924. leta ponesrečil v severni [[triglav]]ski steni. Protagonist je individualist, ki se upira meščanskim življenjskim vrednotam na tako skrajen način, da je njegov padec (nemara samomor) edini izhod. ==== ''[[Halštat (drama)|Halštat]]''==== Kraj dogajanja je [[arheolog|arheološko]] najdišče, kjer naj bi dramski junaki odkopavali kosti starodavnih [[Kelti|Keltov]]. Vendar se skozi zgodbo ta možnost prične krhati, saj nemara ne gre za kosti Keltov, temveč za posmrtne ostanke iz masovnih povojnih pobojev [[domobranci|domobrancev]]. === Eseji === * ''Sproti: eseji in članki'' (1984) * ''Terra incognita'' (1989) * ''Razbiti vrč'' (1992) * ''Na robu'' (1993) * ''Egiptovski lonci mesa'' (1994) * ''Upor bralcev'' (2001) * ''Privlačnost praznine'' (2002) * ''Brioni'' (2002) * ''Duša Evrope'' (2006) * ''Šala, ironija in globlji pomen'' (2006) * ''Jakobova lestev'' (2009) * ''Pisanja in znamenja'' (2014) * ''Zakaj pisati: eseji in drugi zapisi'' (2024) === Drugo === * ''Postaje: popotni zapiski, premisleki, zgodbe'' (2018) == Viri in literatura == * Kralj, Lado: «Sodobna slovenska dramatika (1945–2000).» ''Slavistična revija'' 53. l (2005): 114-115. * http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/211/detail.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120217195020/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/211/detail.html |date=2012-02-17 }} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki}} * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam članov Evropske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih dramatikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] * [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://tvslo.si/predvajaj/intervju-z-dragom-jancarjem/ava2.113474422/00:00:01/00:45:40/ intervju z D. Jančarjem] *[http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=drago+jan%E8ar Diplomske naloge na temo Draga Jančarja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141205102142/http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=drago+jan%E8ar |date=2014-12-05 }} {{Navpolja|list1= &nbsp; {{RozanceviNagrajenci}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} {{KresnikoviNagrajenci}} {{GlazerjeviNagrajenci}} {{GrumoviNagrajenci}} }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jančar, Drago}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Herderjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Grumovi nagrajenci]] [[Kategorija:Drago Jančar|*]] [[Kategorija:Glazerjevi nagrajenci]] a9mv8zcycp07gjcp0uq1bqx623e5kpn 14 17590 6685620 3976619 2026-06-05T15:47:50Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Mostovi]]; dodal [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685620 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema članke o [[viadukt]]ih. {{Kategorija v Zbirki|Viaducts}} [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] mcmnb3es2y9zz62jyicw3h8q3p2wxhg 0 17604 6685944 6637715 2026-06-06T09:33:45Z ~2026-33461-12 261210 pavopisna napaka 6685944 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | italic title = | name = Sveto pismo | image = Bible (Slovene Jerusalem Edition) 02.jpg | image_size = 320 | border = | alt = | caption = Slovenski prevod »Sveto pismo – Jeruzalemska izdaja« (2024) | author = [[Stara zaveza]]: : okoli 30 avtorjev [[Nova zaveza]]: : 8 avtorjev | audio_read_by = | title_orig = βιβλία (Biblía) | orig_lang_code = | title_working = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = [[Izrael]] | language = [[Stara zaveza]]: : [[hebrejščina]], : [[aramejščina]], : [[grščina]] [[Nova zaveza]]: : [[grščina]] | series = | release_number = | subject = | genre = [[pravo]],<br>[[zgodovinopisje]],<br>[[poezija]],<br>[[pismo]],<br>[[prerokba]],<br>[[apologija]],<br>... | set_in = | publisher = | publisher2 = | slo_pub_date = ''Ta evangeli svetiga Matevsha''<br>([[Primož Trubar]], 1555),<br>''[[Dalmatinova Biblija]]''<br>([[Jurij Dalmatin]], 1583) | pub_date = | published = med okoli 1200 pr. n. št.<br>([[Tora|5 Mojzesovih knjig]])<br>in okoli 100 n. št.<br>([[Evangelij po Janezu]]) | media_type = | pages = okoli 1500,<br>okoli 2000 (z uvodi in sprotnimi opombami) | awards = | isbn = | isbn_note = | oclc = | dewey = | congress = | preceded_by = | followed_by = | native_wikisource = | wikisource = | notes = | exclude_cover = | website = [https://www.biblija.net/biblija.cgi?Bible=Bible&l=sl Biblija.net] <!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --> | udk = | predmetne-oznake = | cobiss = }} {{Krščanstvo}} '''Sveto pismo''' ali '''Biblija''' (iz [[stara grščina|starogrške]] besede {{jezik-el2|βιβλια}}: biblia, kar pomeni ''[[knjiga|knjige]]'')<ref>Ta beseda izhaja iz druge grške besede - βυβλος: byblos, ki pomeni ''[[papirus]]''. Njen izvor iščemo v [[ime]]nu [[Fenicija|feničanskega]] [[mesto|mesta]] [[Biblos]], ki je bilo znano kot izvoznik papirusa.</ref> je [[sveta knjiga]] [[krščanstvo|krščanstva]]. Sestavljata jo dva dela: [[Stara zaveza|Stara]] in [[Nova zaveza]]. Stara zaveza, po hebrejsko [[Tanak]], predstavlja sveto knjigo tudi za pripadnike [[judovstvo|judovske]] [[vera|vere]] in izhaja še iz [[čas]]ov pred [[Jezus Kristus|Jezusom Kristusom]]. Sveto pismo je najbolj brana [[knjiga]] v zgodovini. Prevedena je v več kot 2.400 jezikov. Ima velik pomen za današnjo kulturo in kot delo jo lahko gledamo iz različnih strani: kot [[verstvo|versko]] ali zgodovinsko knjigo, saj vsebuje mnogo podatkov o zgodovini [[Judje|Judov]] ter dogajanju v [[Palestina (regija)|Palestini]] ob začetku našega štetja. Stara zaveza je večinoma pisana v [[hebrejščina|hebrejščini]], deloma tudi v [[aramejščina|aramejščini]] in [[grščina|grščini]], Nova zaveza pa samo v [[grščina|grščini]]. Prvi prevod Stare zaveze v grščino se imenuje [[Septuaginta]]. Nastal je v 3. in 2. stoletju pr. n. št. Ime izvira iz domnevnega števila prevajalcev - 70. Prvi prevodi Svetega pisma v [[latinščina|latinščino]] so bili narejeni iz grške Septuaginte in nosijo skupno ime [[Vetus Latina]]. Iz izvirnih jezikov pa je Sveto pismo v [[latinščina|latinski jezik]] prvi prevedel sveti [[Hieronim]] v 4. stoletju. Prevod se imenuje [[Vulgata]] (latinsko ''splošno razširjena''). Večina prevodov v evropske jezike je temeljila prav na Vulgati. Njegov zapis je bil tudi najbolj cenjen v srednjem veku. Danes pa se biblija prevaja skoraj izključno iz izvirnega hebrejskega, aramejskega in grškega besedila. == Razdelitev == Sveto pismo je sestavljeno iz 73 knjig, od katerih jih Stara zaveza vsebuje 46, Nova zaveza pa 27. Nekatere krščanske skupnosti, kot so [[evangeličani]], [[Jehovove priče]] in druge, uporabljajo Sveto pismo z 39 knjigami Stare zaveze, saj ne priznavajo kanoničnosti sedmih tako imenovanih [[Devterokanonične knjige|devterokanoničnih knjig]], kakršne so vsebovane v [[Septuaginta|Septuaginti]]. Obstajajo pa tudi novozavezne devterokanonične knjige, ki jih je prav tako sedem, te pa so: [[Pismo Hebrejcem]], [[Jakobovo pismo]], [[Drugo Petrovo pismo|2. Petrovo pismo]], [[2. Janezovo pismo|2. Janezevo pismo]], [[3. Janezovo pismo|3. Janezevo pismo]], [[Judovo pismo]] in [[Razodetje (Apokalipsa)|Razodetje]] (in niso sporne za nobeno skupnost). O zgodovini vključevanja knjig v kanon glej članek [[Svetopisemski kanon]]. === Seznam knjig === V oklepajih so navedene krajšave knjig, kakršne se v teološki literaturi uporabljajo pri [[Predloga:Bibl|citiranju]]. {| class="wikitable" |- | rowspan=6 bgcolor=#FFCF81 | [[Stara zaveza]] –<br><small>''Tanakh'',<br>''Mikra – Branje''</small> <small> 39 knjig:<br> [[judovstvo]],<br> [[protestantizem]],<br> [[Jehovove priče]],<br> [[mormoni]] </small> | colspan=3 bgcolor=#FFF3DF | [[Tora|Postava]] <small>– ''Tora'',<br>''Pentatevh – Peteroknjižje''</small> | * [[1. Mojzesova knjiga]] <small>– ''Geneza''</small> (1 Mz) * [[2. Mojzesova knjiga]] <small>– ''Eksodus''</small> (2 Mz) * [[3. Mojzesova knjiga]] <small>– ''Levitik''</small> (3 Mz) * [[4. Mojzesova knjiga]] <small>– ''Numeri''</small> (4 Mz) * [[5. Mojzesova knjiga]] <small>– ''Devteronomij''</small> (5 Mz) |- | rowspan=3 bgcolor=#FFF3DF | Preroki <small>– ''Neviim''</small> | colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Zgodnji | * [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozue]] (Joz) * [[Sodniki]] (Sod) * [[1. Samuelova knjiga]] (1 Sam) * [[2. Samuelova knjiga]] (2 Sam) * [[1. knjiga kraljev]] (1 Kr) * [[2. knjiga kraljev]] (2 Kr) |- | rowspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Poznejši | bgcolor=#FFF3DF | Veliki | * [[Izaija (svetopisemska knjiga)|Izaija]] (Iz) * [[Jeremija (svetopisemska knjiga)|Jeremija]] (Jer) * [[Ezekiel (svetopisemska knjiga)|Ezekiel]] (Ezk) |- | bgcolor=#FFF3DF | Mali | * [[Ozej (svetopisemska knjiga)|Ozej]] (Oz) * [[Joel (svetopisemska knjiga)|Joel]] (Jl) * [[Amos (svetopisemska knjiga)|Amos]] (Am) * [[Abdija (svetopisemska knjiga)|Abdija]] (Abd) * [[Jona (svetopisemska knjiga)|Jona]] (Jon) * [[Mihej (svetopisemska knjiga)|Mihej]] (Mih) * [[Nahum (svetopisemska knjiga)|Nahum]] (Nah) * [[Habakuk (svetopisemska knjiga)|Habakuk]] (Hab) * [[Sofonija (svetopisemska knjiga)|Sofonija]] (Sof) * [[Agej (svetopisemska knjiga)|Agej]] (Ag) * [[Zaharija (svetopisemska knjiga)|Zaharija]] (Zah) * [[Malahija (svetopisemska knjiga)|Malahija]] (Mal) |- | rowspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Spisi <small>– ''Ketuvim'',<br>''Hagiografi –<br>Sveti pisatelji''</small> | colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Veliki | * [[Psalmi]] (Ps)<br><small>[[Psalm 151]] (pravoslavje)<br>[[Psalmi 152–155]] (sirsko krščanstvo)</small> * [[Job (svetopisemska knjiga)|Job]] (Job) * [[Pregovori]] (Prg) |- | colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Mali | * [[Ruta (svetopisemska knjiga)|Ruta]] (Rut) * [[Visoka pesem]] (Vp) * [[Pridigar (Kohelet)]] (Prd) * [[Žalostinke]] (Žal) * [[Estera (svetopisemska knjiga)|Estera]] (Est)<br><small>[[Estera (grška)]] (EstG) (katolicizem, pravoslavje)</small> * [[Daniel (svetopisemska knjiga)|Daniel]] (Dan)<br><small>[[Dodatki (grški) k Danielu]] (DanD) (katolicizem, pravoslavje)</small> * [[Ezra (svetopisemska knjiga)|Ezra]] (Ezr) * [[Nehemija (svetopisemska knjiga)|Nehemija]] (Neh) * [[1. kroniška knjiga]] (1 Krn) * [[2. kroniška knjiga]] (2 Krn)<br><small>[[Manasejeva molitev]] (pravoslavje)</small> |- | rowspan=3 bgcolor=#FFCF81 | <small> 46 knjig:<br> [[katolicizem]] </small> | rowspan=3 bgcolor=#FFF3DF | [[Devterokanonične knjige|Devterokanonične<br>knjige]] | colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Zgodovinske | * [[Judita (svetopisemska knjiga)|Judita]] (Jdt) * [[Tobit (svetopisemska knjiga)|Tobit]] (Tob) * [[1. knjiga Makabejcev]] (1 Mkb) * [[2. knjiga Makabejcev]] (2 Mkb) |- | colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Modrostne | * [[Knjiga modrosti]] (Mdr) * [[Sirah (svetopisemska knjiga)|Sirah]] (Sir) |- | colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Preroške | * [[Baruh (svetopisemska knjiga)|Baruh]] (Bar) |- | bgcolor=#FFCF81 | <small> 51 knjig:<br> [[pravoslavje]] </small> | colspan=3 bgcolor=#FFF3DF | [[Devterokanonične knjige|Devterokanonične<br>knjige]] | * [[1. Ezrova knjiga]] * [[2. Ezrova knjiga]] * [[3. knjiga Makabejcev]] * [[4. knjiga Makabejcev]] * [[Hvalnice]] |- | rowspan=3 bgcolor=#9CDBED | [[Nova zaveza]] <small> 27 knjig:<br> splošno sprejemajo<br> vse krščanske<br> verske skupnosti </small> | colspan=3 bgcolor=#E3F5F6 | Zgodovinske | * [[Evangelij po Mateju]] (Mt) * [[Evangelij po Marku]] (Mr) * [[Evangelij po Luku]] (Lk) * [[Evangelij po Janezu]] (Jn) * [[Apostolska dela]] (Apd) |- | colspan=3 bgcolor=#E3F5F6 | Modrostne | * [[Pismo Rimljanom]] (Rim) * [[1. pismo Korinčanom]] (1 Kor) * [[2. pismo Korinčanom]] (2 Kor) * [[Pismo Galačanom]] (Gal) * [[Pismo Efežanom]] (Ef) * [[Pismo Filipljanom]] (Flp) * [[Pismo Kološanom]] (Kol) * [[1. pismo Tesaloničanom]] (1 Tes) * [[2. pismo Tesaloničanom]] (2 Tes) * [[1. pismo Timoteju]] (1 Tim) * [[2. pismo Timoteju]] (2 Tim) * [[Pismo Titu]] (Tit) * [[Pismo Filemonu]] (Flm) * [[Pismo Hebrejcem]] (Heb) * [[Jakobovo pismo]] (Jak) * [[1. Petrovo pismo]] (1 Pt) * [[2. Petrovo pismo]] (2 Pt) * [[1. Janezovo pismo]] (1 Jn) * [[2. Janezovo pismo]] (2 Jn) * [[3. Janezovo pismo]] (3 Jn) * [[Judovo pismo]] (Jud) |- | colspan=3 bgcolor=#E3F5F6 | Preroške | * [[Razodetje (Apokalipsa)]] (Raz) |} === Poglavja in vrstice === Razdelitev posameznih knjig na oštevilčena poglavja sta v začetku 13. stoletju ločeno vsak zase izdelala angleški nadškof [[Stephen Langton]] (okoli 1150–1228) in francoski kardinal [[Hugues de Saint-Cher]] (okoli 1200–1263), vendar se je uveljavila Langtonova razdelitev, ki je v splošni uporabi še danes. Njegovo številčenje je sprejelo tudi Judovsko Sveto pismo.<ref>Règine Pernoud, ''Nehajmo že s tem srednjim vekom'', Družina, Ljubljana, 2003, stran 149.</ref> Prvi, ki je novozavezna poglavja razdelil na vrstice, je bil italijanski dominikanski teolog [[Santi Pagnini]] (1470–1541), vendar se njegov sistem ni nikoli uveljavil. Njegove vrstice so bile v povprečju precej daljše od današnjih. Francoski tiskar in učenjak [[Robert Estienne]] (1503–1559) je razvil drugačno številčenje vrstic za svojo izdajo grške Nove zaveze iz leta 1551 ter ga uporabil tudi za izdajo francoskega prevoda dve leti kasneje. Njegov sistem pa se je širše uveljavil in danes ga uporabljajo praktično vse sodobne izdaje. Estienne je leta 1555 izdal še Vulgato, v kateri je prvič številčenje uporabil znotraj besedila – prejšnje izdaje so ga namreč imele na robu strani.<ref>''Poglavja in vrstice''; v: Stražni stolp, številka 2, 2016, strani 14–15.</ref> == Vsebina == Stara zaveza se začne z Mojzesovimi knjigami, ki vsebujejo zgodbe o stvarjenju sveta in človeka, očakih judovskega ljudstva, denimo o [[Noe]]tu in svetovnem potopu ter [[Abraham]]u ter njegovi družini. Vključujejo tudi zakone, ki naj bi jih Mojzes med begom iz Egipta prejel na gori [[Sinaj]]. Biblija se nadaljuje s knjigami, ki opisujejo življenje Judov v Palestini. Te vključujejo zgodbe o sodnikih, [[Samson]]u, [[kralj David|kralju Davidu]] in drugih. V preroških knjigah so opisana dela [[prerok]]ov. Nova zaveza vsebuje štiri evangelije, ki opisujejo življenje in dela Jezusa Kristusa. [[Apostol]]ska dela govorijo o zgodovini kristjanov po Jezusovi smrti. Sledijo apostolska pisma (Pavlova pisma, Pismo Hebrejcem, dve Petrovi pismi, Jakobovo pismo, Judovo pismo in tri Janezova pisma). Sveto pismo se zaključi z [[Razodetje (Apokalipsa)|Apokalipso ali Janezovim razodetjem]], ki opisuje vizijo [[konec sveta|konca sveta]] [[sveti Janez Evangelist|apostola Janeza]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tud == * [[Svetopisemski kodeksi]] * [[Slovenski prevodi Svetega pisma]] * [[Uporabnik:Janezdrilc/Branje Svetega pisma v 153 dneh|Branje Svetega pisma v 153 dneh]] == Zunanje povezave == {{katzbirke|Bible}} {{wikivir|Sveto pismo}} {{wikinavedek|Sveto pismo}} * [https://www.biblija.net/biblija.cgi?Bible=Bible&l=sl Biblija.net], zbirka večine slovenskih in nekaj tujih prevodov Svetih pisem * [https://bozjabeseda.si/ Bozjabeseda.si], prevod Jeruzalemska izdaja * [https://www.jw.org/sl/knjiznica/sveto-pismo/nwt/knjige/ Jw.org], prevod Novi svet * [https://hozana.si/ Hozana.si], berila za rimskokatoliško liturgično leto {{Sveto pismo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sveto pismo| ]] [[Kategorija:Judovstvo]] [[Kategorija:Krščanska besedila]] [[Kategorija:Prerokbe]] l6fhf7vdpde1ncp0rs8e7zjxq9ttjit 6685957 6685944 2026-06-06T10:31:56Z Janezdrilc 3152 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33461-12|~2026-33461-12]] ([[User talk:~2026-33461-12|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Janezdrilc|Janezdrilc]] 6637715 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | italic title = | name = Sveto pismo | image = Bible (Slovene Jerusalem Edition) 02.jpg | image_size = 320 | border = | alt = | caption = Slovenski prevod »Sveto pismo – Jeruzalemska izdaja« (2024) | author = [[Stara zaveza]]: : okoli 30 avtorjev [[Nova zaveza]]: : 8 avtorjev | audio_read_by = | title_orig = βιβλία (Biblía) | orig_lang_code = | title_working = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = [[Izrael]] | language = [[Stara zaveza]]: : [[hebrejščina]], : [[aramejščina]], : [[grščina]] [[Nova zaveza]]: : [[grščina]] | series = | release_number = | subject = | genre = [[pravo]],<br>[[zgodovinopisje]],<br>[[poezija]],<br>[[pismo]],<br>[[prerokba]],<br>[[apologija]],<br>... | set_in = | publisher = | publisher2 = | slo_pub_date = ''Ta evangeli svetiga Matevsha''<br>([[Primož Trubar]], 1555),<br>''[[Dalmatinova Biblija]]''<br>([[Jurij Dalmatin]], 1583) | pub_date = | published = med okoli 1200 pr. n. št.<br>([[Tora|5 Mojzesovih knjig]])<br>in okoli 100 n. št.<br>([[Evangelij po Janezu]]) | media_type = | pages = okoli 1500,<br>okoli 2000 (z uvodi in sprotnimi opombami) | awards = | isbn = | isbn_note = | oclc = | dewey = | congress = | preceded_by = | followed_by = | native_wikisource = | wikisource = | notes = | exclude_cover = | website = [https://www.biblija.net/biblija.cgi?Bible=Bible&l=sl Biblija.net] <!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --> | udk = | predmetne-oznake = | cobiss = }} {{Krščanstvo}} '''Sveto pismo''' ali '''Biblija''' (iz [[stara grščina|starogrške]] besede {{jezik-el2|βιβλια}}: biblia, kar pomeni ''[[knjiga|knjige]]'')<ref>Ta beseda izhaja iz druge grške besede - βυβλος: byblos, ki pomeni ''[[papirus]]''. Njen izvor iščemo v [[ime]]nu [[Fenicija|feničanskega]] [[mesto|mesta]] [[Biblos]], ki je bilo znano kot izvoznik papirusa.</ref> je [[sveta knjiga]] [[krščanstvo|krščanstva]]. Sestavljata jo dva dela: [[Stara zaveza|Stara]] in [[Nova zaveza]]. Stara zaveza, po hebrejsko [[Tanak]], predstavlja sveto knjigo tudi za pripadnike [[judovstvo|judovske]] [[vera|vere]] in izhaja še iz [[čas]]ov pred [[Jezus Kristus|Jezusom Kristusom]]. Sveto pismo je najbolj brana [[knjiga]] v zgodovini. Prevedena je v več kot 2.400 jezikov. Ima velik pomen za današnjo kulturo in kot delo jo lahko gledamo iz različnih strani: kot [[verstvo|versko]] ali zgodovinsko knjigo, saj vsebuje mnogo podatkov o zgodovini [[Judje|Judov]] ter dogajanju v [[Palestina (regija)|Palestini]] ob začetku našega štetja. Stara zaveza je večinoma pisana v [[hebrejščina|hebrejščini]], deloma tudi v [[aramejščina|aramejščini]] in [[grščina|grščini]], Nova zaveza pa samo v [[grščina|grščini]]. Prvi prevod Stare zaveze v grščino se imenuje [[Septuaginta]]. Nastal je v 3. in 2. stoletju pr. n. št. Ime izvira iz domnevnega števila prevajalcev - 70. Prvi prevodi Svetega pisma v [[latinščina|latinščino]] so bili narejeni iz grške Septuaginte in nosijo skupno ime [[Vetus Latina]]. Iz izvirnih jezikov pa je Sveto pismo v [[latinščina|latinski jezik]] prvi prevedel sveti [[Hieronim]] v 4. stoletju. Prevod se imenuje [[Vulgata]] (latinsko ''splošno razširjena''). Večina prevodov v evropske jezike je temeljila prav na Vulgati. Njegov zapis je bil tudi najbolj cenjen v srednjem veku. Danes pa se biblija prevaja skoraj izključno iz izvirnega hebrejskega, aramejskega in grškega besedila. == Razdelitev == Sveto pismo je sestavljeno iz 73 knjig, od katerih jih Stara zaveza vsebuje 46, Nova zaveza pa 27. Nekatere krščanske skupnosti, kot so [[evangeličani]], [[Jehovove priče]] in druge, uporabljajo Sveto pismo z 39 knjigami Stare zaveze, saj ne priznavajo kanoničnosti sedmih tako imenovanih [[Devterokanonične knjige|devterokanoničnih knjig]], kakršne so vsebovane v [[Septuaginta|Septuaginti]]. Obstajajo pa tudi novozavezne devterokanonične knjige, ki jih je prav tako sedem, te pa so: [[Pismo Hebrejcem]], [[Jakobovo pismo]], [[Drugo Petrovo pismo|2. Petrovo pismo]], [[2. Janezovo pismo|2. Janezevo pismo]], [[3. Janezovo pismo|3. Janezevo pismo]], [[Judovo pismo]] in [[Razodetje (Apokalipsa)|Razodetje]] (in niso sporne za nobeno skupnost). O zgodovini vključevanja knjig v kanon glej članek [[Svetopisemski kanon]]. === Seznam knjig === V oklepajih so navedene krajšave knjig, kakršne se v teološki literaturi uporabljajo pri [[Predloga:Bibl|citiranju]]. {| class="wikitable" |- | rowspan=6 bgcolor=#FFCF81 | [[Stara zaveza]] –<br><small>''Tanakh'',<br>''Mikra – Branje''</small> <small> 39 knjig:<br> [[judovstvo]],<br> [[protestantizem]],<br> [[Jehovove priče]],<br> [[mormoni]] </small> | colspan=3 bgcolor=#FFF3DF | [[Tora|Postava]] <small>– ''Tora'',<br>''Pentatevh – Peteroknjižje''</small> | * [[1. Mojzesova knjiga]] <small>– ''Geneza''</small> (1 Mz) * [[2. Mojzesova knjiga]] <small>– ''Eksodus''</small> (2 Mz) * [[3. Mojzesova knjiga]] <small>– ''Levitik''</small> (3 Mz) * [[4. Mojzesova knjiga]] <small>– ''Numeri''</small> (4 Mz) * [[5. Mojzesova knjiga]] <small>– ''Devteronomij''</small> (5 Mz) |- | rowspan=3 bgcolor=#FFF3DF | Preroki <small>– ''Neviim''</small> | colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Zgodnji | * [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozue]] (Joz) * [[Sodniki]] (Sod) * [[1. Samuelova knjiga]] (1 Sam) * [[2. Samuelova knjiga]] (2 Sam) * [[1. knjiga kraljev]] (1 Kr) * [[2. knjiga kraljev]] (2 Kr) |- | rowspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Poznejši | bgcolor=#FFF3DF | Veliki | * [[Izaija (svetopisemska knjiga)|Izaija]] (Iz) * [[Jeremija (svetopisemska knjiga)|Jeremija]] (Jer) * [[Ezekiel (svetopisemska knjiga)|Ezekiel]] (Ezk) |- | bgcolor=#FFF3DF | Mali | * [[Ozej (svetopisemska knjiga)|Ozej]] (Oz) * [[Joel (svetopisemska knjiga)|Joel]] (Jl) * [[Amos (svetopisemska knjiga)|Amos]] (Am) * [[Abdija (svetopisemska knjiga)|Abdija]] (Abd) * [[Jona (svetopisemska knjiga)|Jona]] (Jon) * [[Mihej (svetopisemska knjiga)|Mihej]] (Mih) * [[Nahum (svetopisemska knjiga)|Nahum]] (Nah) * [[Habakuk (svetopisemska knjiga)|Habakuk]] (Hab) * [[Sofonija (svetopisemska knjiga)|Sofonija]] (Sof) * [[Agej (svetopisemska knjiga)|Agej]] (Ag) * [[Zaharija (svetopisemska knjiga)|Zaharija]] (Zah) * [[Malahija (svetopisemska knjiga)|Malahija]] (Mal) |- | rowspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Spisi <small>– ''Ketuvim'',<br>''Hagiografi –<br>Sveti pisatelji''</small> | colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Veliki | * [[Psalmi]] (Ps)<br><small>[[Psalm 151]] (pravoslavje)<br>[[Psalmi 152–155]] (sirsko krščanstvo)</small> * [[Job (svetopisemska knjiga)|Job]] (Job) * [[Pregovori]] (Prg) |- | colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Mali | * [[Ruta (svetopisemska knjiga)|Ruta]] (Rut) * [[Visoka pesem]] (Vp) * [[Pridigar (Kohelet)]] (Prd) * [[Žalostinke]] (Žal) * [[Estera (svetopisemska knjiga)|Estera]] (Est)<br><small>[[Estera (grška)]] (EstG) (katolicizem, pravoslavje)</small> * [[Daniel (svetopisemska knjiga)|Daniel]] (Dan)<br><small>[[Dodatki (grški) k Danielu]] (DanD) (katolicizem, pravoslavje)</small> * [[Ezra (svetopisemska knjiga)|Ezra]] (Ezr) * [[Nehemija (svetopisemska knjiga)|Nehemija]] (Neh) * [[1. kroniška knjiga]] (1 Krn) * [[2. kroniška knjiga]] (2 Krn)<br><small>[[Manasejeva molitev]] (pravoslavje)</small> |- | rowspan=3 bgcolor=#FFCF81 | <small> 46 knjig:<br> [[katolicizem]] </small> | rowspan=3 bgcolor=#FFF3DF | [[Devterokanonične knjige|Devterokanonične<br>knjige]] | colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Zgodovinske | * [[Judita (svetopisemska knjiga)|Judita]] (Jdt) * [[Tobit (svetopisemska knjiga)|Tobit]] (Tob) * [[1. knjiga Makabejcev]] (1 Mkb) * [[2. knjiga Makabejcev]] (2 Mkb) |- | colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Modrostne | * [[Knjiga modrosti]] (Mdr) * [[Sirah (svetopisemska knjiga)|Sirah]] (Sir) |- | colspan=2 bgcolor=#FFF3DF | Preroške | * [[Baruh (svetopisemska knjiga)|Baruh]] (Bar) |- | bgcolor=#FFCF81 | <small> 51 knjig:<br> [[pravoslavje]] </small> | colspan=3 bgcolor=#FFF3DF | [[Devterokanonične knjige|Devterokanonične<br>knjige]] | * [[1. Ezrova knjiga]] * [[2. Ezrova knjiga]] * [[3. knjiga Makabejcev]] * [[4. knjiga Makabejcev]] * [[Hvalnice]] |- | rowspan=3 bgcolor=#9CDBED | [[Nova zaveza]] <small> 27 knjig:<br> splošno sprejemajo<br> vse krščanske<br> verske skupnosti </small> | colspan=3 bgcolor=#E3F5F6 | Zgodovinske | * [[Evangelij po Mateju]] (Mt) * [[Evangelij po Marku]] (Mr) * [[Evangelij po Luku]] (Lk) * [[Evangelij po Janezu]] (Jn) * [[Apostolska dela]] (Apd) |- | colspan=3 bgcolor=#E3F5F6 | Modrostne | * [[Pismo Rimljanom]] (Rim) * [[1. pismo Korinčanom]] (1 Kor) * [[2. pismo Korinčanom]] (2 Kor) * [[Pismo Galačanom]] (Gal) * [[Pismo Efežanom]] (Ef) * [[Pismo Filipljanom]] (Flp) * [[Pismo Kološanom]] (Kol) * [[1. pismo Tesaloničanom]] (1 Tes) * [[2. pismo Tesaloničanom]] (2 Tes) * [[1. pismo Timoteju]] (1 Tim) * [[2. pismo Timoteju]] (2 Tim) * [[Pismo Titu]] (Tit) * [[Pismo Filemonu]] (Flm) * [[Pismo Hebrejcem]] (Heb) * [[Jakobovo pismo]] (Jak) * [[1. Petrovo pismo]] (1 Pt) * [[2. Petrovo pismo]] (2 Pt) * [[1. Janezovo pismo]] (1 Jn) * [[2. Janezovo pismo]] (2 Jn) * [[3. Janezovo pismo]] (3 Jn) * [[Judovo pismo]] (Jud) |- | colspan=3 bgcolor=#E3F5F6 | Preroške | * [[Razodetje (Apokalipsa)]] (Raz) |} === Poglavja in vrstice === Razdelitev posameznih knjig na oštevilčena poglavja sta v začetku 13. stoletju ločeno vsak zase izdelala angleški nadškof [[Stephen Langton]] (okoli 1150–1228) in francoski kardinal [[Hugues de Saint-Cher]] (okoli 1200–1263), vendar se je uveljavila Langtonova razdelitev, ki je v splošni uporabi še danes. Njegovo številčenje je sprejelo tudi Judovsko Sveto pismo.<ref>Règine Pernoud, ''Nehajmo že s tem srednjim vekom'', Družina, Ljubljana, 2003, stran 149.</ref> Prvi, ki je novozavezna poglavja razdelil na vrstice, je bil italijanski dominikanski teolog [[Santi Pagnini]] (1470–1541), vendar se njegov sistem ni nikoli uveljavil. Njegove vrstice so bile v povprečju precej daljše od današnjih. Francoski tiskar in učenjak [[Robert Estienne]] (1503–1559) je razvil drugačno številčenje vrstic za svojo izdajo grške Nove zaveze iz leta 1551 ter ga uporabil tudi za izdajo francoskega prevoda dve leti kasneje. Njegov sistem pa se je širše uveljavil in danes ga uporabljajo praktično vse sodobne izdaje. Estienne je leta 1555 izdal še Vulgato, v kateri je prvič številčenje uporabil znotraj besedila – prejšnje izdaje so ga namreč imele na robu strani.<ref>''Poglavja in vrstice''; v: Stražni stolp, številka 2, 2016, strani 14–15.</ref> == Vsebina == Stara zaveza se začne z Mojzesovimi knjigami, ki vsebujejo zgodbe o stvarjenju sveta in človeka, očakih judovskega ljudstva, denimo o [[Noe]]tu in svetovnem potopu ter [[Abraham]]u ter njegovi družini. Vključujejo tudi zakone, ki naj bi jih Mojzes med begom iz Egipta prejel na gori [[Sinaj]]. Biblija se nadaljuje s knjigami, ki opisujejo življenje Judov v Palestini. Te vključujejo zgodbe o sodnikih, [[Samson]]u, [[kralj David|kralju Davidu]] in drugih. V preroških knjigah so opisana dela [[prerok]]ov. Nova zaveza vsebuje štiri evangelije, ki opisujejo življenje in dela Jezusa Kristusa. [[Apostol]]ska dela govorijo o zgodovini kristjanov po Jezusovi smrti. Sledijo apostolska pisma (Pavlova pisma, Pismo Hebrejcem, dve Petrovi pismi, Jakobovo pismo, Judovo pismo in tri Janezova pisma). Sveto pismo se zaključi z [[Razodetje (Apokalipsa)|Apokalipso ali Janezovim razodetjem]], ki opisuje vizijo [[konec sveta|konca sveta]] [[sveti Janez Evangelist|apostola Janeza]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Svetopisemski kodeksi]] * [[Slovenski prevodi Svetega pisma]] * [[Uporabnik:Janezdrilc/Branje Svetega pisma v 153 dneh|Branje Svetega pisma v 153 dneh]] == Zunanje povezave == {{katzbirke|Bible}} {{wikivir|Sveto pismo}} {{wikinavedek|Sveto pismo}} * [https://www.biblija.net/biblija.cgi?Bible=Bible&l=sl Biblija.net], zbirka večine slovenskih in nekaj tujih prevodov Svetih pisem * [https://bozjabeseda.si/ Bozjabeseda.si], prevod Jeruzalemska izdaja * [https://www.jw.org/sl/knjiznica/sveto-pismo/nwt/knjige/ Jw.org], prevod Novi svet * [https://hozana.si/ Hozana.si], berila za rimskokatoliško liturgično leto {{Sveto pismo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sveto pismo| ]] [[Kategorija:Judovstvo]] [[Kategorija:Krščanska besedila]] [[Kategorija:Prerokbe]] 9j9apngf2gfzo0egbvguk5uqfyvj0uu 0 18910 6685878 6677345 2026-06-06T06:06:05Z Vers Libra 261202 Slovnica in napačni zapisi knjižnih del: Eingewebte spur → Spur; leleki → Leleki 6685878 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |oče=[[Ciril Grafenauer]]}} '''Nikolaj »Niko« Grafenauer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[kritik]], [[esejist]], [[urednik]], [[literarni zgodovinar]] in [[prevajalec]], * [[5. december]] [[1940]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. ==Življenje== Bil je sedmi otrok v družini. V zgodnjem otroštvu je izgubil oba starša – mati je umrla teden dni po njegovem rojstvu, oče Ciril pa, ko je bil star leto in pol. Vzgajala ga je sestra. Družino je vojna ponesla na različne življenjske poti. Po končani osnovni in srednji šoli v Ljubljani leta 1960 je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] študiral [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[literarna teorija|literarno teorijo]], kjer je tudi diplomiral leta 1969. V študentskih letih (od 1960 do 1969) je bil urednik za književno kritiko pri ''[[Dialogi]]h'', ''[[Naša sodobnost|Naši sodobnosti]]'', ''[[Naši razgledi|Naših razgledih]]'', ''[[Nova obzorja|Novih obzorjih]]'', ''[[Perspektive|Perspektivah]]'', ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnosti]]'' in ''[[Tribuna|Tribuni]]''. Od leta 1965 do leta 1973 je imel status svobodnega književnika. Leta 1973 je postal urednik za otroško leposlovje pri založbi [[Mladinska knjiga]] v Ljubljani. Bil je glavni (1969–1970) in odgovorni (1971) urednik revije ''[[Problemi]]'', po letu 1982 je kot eden izmed pobudnikov postal eden ključnih sodelavcev in dolgoletni glavni urednik (1984–2007; razen 1987–1989) mesečnika ''[[Nova revija]]'', nato še iz nje izšle posebne revije ''[[Ampak]]'' (2000–2012). Po upokojitvi leta 2002 je ohranil položaj glavnega urednika Založbe Nova revija, ki jo je ustanovil (vse do njenega propada). V 80. in 90. letih 20. stoletja je bil aktiven v civilnodružbenih gibanjih za demokratizacijo, osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije. [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] je Nika Grafenauerja leta 2003 izvolila za izrednega in 2009 za rednega člana. Tajnik razreda za umetnosti SAZU je bil med letoma 2009 in 2015. ==Delo== Osebno liriko je začel objavljati v mentorski reviji ''[[Mlada pota]]'' leta 1956, prvo zbirko ''[[Večer pred praznikom]]'' je izdal leta 1962. Zgledoval se je po [[Vladimir Bartol|Vladimirju Bartolu]], [[Simon Jenko|Simonu Jenku]], [[Srečko Kosovel|Srečku Kosovelu]], [[Josip Murn - Aleksandrov|Josipu Murnu]], [[France Prešeren|Francetu Prešernu]] in [[Oton Župančič|Otonu Župančiču]]. ===Poezija=== Iz začetnega [[modernizem|modernističnega]] pesništva ''([[Večer pred prazniki|Večer pred praznikom]])'' se je razvil v idejno radikalnejšo smer, katere problematika se določno nakazuje že v naslovu zbirke ''([[Stiska jezika]])'', zatem pa se je približal čisti [[lirika|liriki]] v smeri hermetične simbolistične tradicije (zbirka sonetov ''[[Štukature]]''). Jezikovno inovativnost in izraz njegove lirike nadaljuje v knjigah ''[[Palimpsesti]]'' (1984), ''[[Izbrisi]]'' (1989), ''[[Odtisi]]'' (1999) in v ''[[Nočitve|Nočitvah]]'' (2005), ki za zdaj zaključujejo njegov hermetični in estetsko bogat pesniški opus, kjer se prepletajo in prekrivajo motivno-tematsko: življenje in smrt, ljubezen in resignacija, privid in resnica, glas in molk, ujetost jaza in usodnost jezika. Z omenjenimi knjigami je postal eden glavnih predstavnikov slovenskega pesniškega [[modernizem|modernizma]]. Grafenauerjevo poezijo prevaja v nemščino [[Janko Ferk]]. ===Dela za mlade=== Grafenauerjeva otroška in mladinska poezija ter proza motivno-tematsko vsebujeta igro in fantazijo. V svoja dela vključuje humor, izpeljan iz nenavadnih besednih zvez ter pretiravanj, ki vsebini doda igrivost in domišljijo, ki jo izpeljuje iz doživljajskega sveta. Poznan je tudi po pesniški zbirki za mlajše z naslovom Pedenjped. Uredil je več izborov otroških pesmi, antologijo jugoslovanskih mladinskih pesmi, ki jih je izdal v knjigi ''[[Sončnica na rami]]'' (pesmi za otroke od Frana Levstika do danes), izbor ''[[Svetovne pravljice]]'' idr. ===Esejistika, prevodi=== Niko Grafenauer se je uveljavil tudi kot esejist in prevajalec poezije. Veliko je prevajal iz [[nemščina|nemščine]], [[angleščina|angleščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]], zlasti avtorje, ki so blizu njegovemu lastnemu pesniškemu svetu, ter pisal o njih analitične študije. V [[slovenščina|slovenščino]] je prevedel pesmi [[Hans Magnus Enzensberger|H. M. Enzensbergerja]], [[Gottfried Benn|G. Benna]], [[Paul Celan|P. Celana]], [[Friedrich Hölderlin|F. Hölderlina]], [[Else Lasker-Schüler]], [[Hugo von Hofmannsthal|H. von Hofmannsthala]], ter roman [[Raine Maria Rilke|R. M. Rilkeja]]. S Kajetanom Kovičem je sestavil in prevedel antologijo nemške poezije 20. stoletja (1998), uredil pa je tudi ''Orfejev spev'' (antologijo svetovne poezije v izboru slovenskih pesnikov, 2005). Grafenauerjeva dela so prevedena v tuje jezike. V nemščino ga prevaja avstrijski pisatelj in pesnik [[Janko Ferk]]. "Palimpsesti" so izšli z naslovom "Eingewebte Spur" v založbi Edition Atelier na Dunaju, zbirka "Skrivnosti" je izšla pod naslovom "Geheimnisse" pri Mohorjevi založbi v Celovcu, posamezne pesmi so objavljene na nemškem spletnem portalu www.lyrikline.de in v literarnih revijah. Za prevod "Palimpsestov" je prevajalec prejel Prevajalsko premijo, nagrado avstrijskega Urada zveznega kanclerja. Piše tudi eseje in študije o slovenskem pesništvu. V analitičnih študijah ne vrednoti le posamezne avtorje, ampak tudi širše kritično in odgovorno vrednoti pojave v družbi in ustvarjalnost v času. Svoje poetološke spise je zbral v knjigi ''Odisej v labirintu'' (2001). ==Nagrade== Za svoje delo v poeziji je Niko Grafenauer prejel več nagrad: nagrado Prešernovega sklada (1980 za zbirko ''Pesmi''), dve [[Jenkova nagrada|Jenkovi nagradi]] (1986 kot prvi nagrajenec za ''Palimpseste'' in 1999 za ''Odtise''), [[Kajuhova nagrada|Kajuhovo nagrado]] (1984 za ''Skrivnosti''), tri [[Levstikova nagrada|Levstikove nagrade]] (1980 za ''Nebotičniki, sedite'', 1987 za ''Majhnico'' in 2007 za življenjsko delo), [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] (1997 za literarni opus), [[Sovretova nagrada|Sovretovo nagrado]] (1992 za prevode tujih pesnikov); za knjigo Pesniška zbirka ''Kadar glava nad oblaki plava'' je bila leta 2002 uvrščena na častno listo IBBY, leta 2013 je prejel tudi [[Zlatnik poezije]] in 2014 [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]] za življenjsko delo. == Bibliografija == === Poezija === * ''Večer pred praznikom'' (1962) {{COBISS|ID=2183425}} * ''Stiska jezika'' (1965) {{COBISS|ID=1807112}} * ''Štukature'' (1975) {{COBISS|ID=140361}} * ''Pesmi'' (1979) {{COBISS|ID=11623681}} * ''Pesmi'' (skupaj s S. Makarovič in T. Šalamunom) (1976) {{COBISS|ID=11433729}} * ''Skrivnosti'' (1983, 2007); ''Samotni sij'' (2026 z akvareli [[Andrej Jemec|Andreja Jemca]]) * ''Palimpsesti'' (1984) {{COBISS|ID=14294785}} * ''Izbrisi'' (1989) {{COBISS|ID=8110080}} * ''Samota'' (1990) {{COBISS|ID=18769664}} * ''Dramilo v petdesetih epigramih Nika Grafenauerja'' (1992) {{COBISS|ID=30307328}} * ''Vezi daljav'' (1996) * ''Odtisi'' (1999) {{COBISS|ID=98833664}} * ''Nočitve'' (2005) {{COBISS|ID=223208704}} * ''Diham, da ne zaide zrak : zbrane in nove pesmi'' (2010) === Mladinsko pesništvo === * ''[[Pedenjped]]'' (1966) {{COBISS|ID=296265}} * ''Leleki na dvorišču'' (1970) {{COBISS|ID=8212793}} * ''Živali v gozdu'' (1970) {{COBISS|ID=7944249}} * ''Živali na polju'' (1970) {{COBISS|ID=8212537}} * ''Domače živali'' (1970) {{COBISS|ID=8212025}} * ''Kaj je na koncu sveta'' (1973) {{COBISS|ID=304414}} * ''Sredi polja rdeči mak'' (1974) {{COBISS|ID=23780865}} * ''Kadar boben ropota'' (1974) {{COBISS|ID=8116793}} * ''[[Avtozaver]]'' (1976) {{COBISS|ID=1146935}} * ''Abeceda'' (1977) {{COBISS|ID=306206}} * ''[[Zmajček razgrajaček]]'' (1978) {{COBISS|ID=2011144}} * ''Kaj ima sonce najraje'' (1979) {{COBISS|ID=14535943}} * ''Nebotičniki, sedite'' (1981) {{COBISS|ID=16557312}} * ''Lokomotiva, lokomotiva'' (1981) {{COBISS|ID=842782}} * ''Skrivnosti'' (1983) {{COBISS|ID=318517}} * ''Stara Ljubljana'' (1983) {{COBISS|ID=177225}} * ''Kam pelje vlak'' (1983) {{COBISS|ID=5525305}} * ''Sonce nad vodometi'' (1984) {{COBISS|ID=21005313}} * ''Možbeseda Pedenjped'' (1994) {{COBISS|ID=37834752}} * ''Kadar glava nad oblaki plava'' (2000) * ''Brez moči je vsak ukrep, Pedenjped ima spet rep'' (2010) * ''Kraljice mačke'' (ilustriral [[Jože Ciuha]], 2014) * ''Kekec in Pehta'' (2014) * ''Halomušnice. Telefonske basni'' (2019); T''elefonske pesmi o živalih'' (2020) * ''Živali, živali vsenaokrog'' (2020) * ''Pedenjped gre v pedenjsvet'' (2020) === Mladinska proza === * ''[[Majhnica]]'' (1987) {{COBISS|ID=3709440}} * ''Majhnica in Katrca Škrateljca'' (1987) {{COBISS|ID=308254}} * ''Mahajana in druge pravljice o Majhnici'' (1990; 2019) {{COBISS|ID=21819904}} * ''Zlomkove prigode'' === Študiji in eseji === * ''Josip Murn-Aleksandrov'' (1965) {{COBISS|ID=5524793}} * ''Pesniški svet Srečka Kosovela'' (1965) {{COBISS|ID=4488960}} * ''Kritika in poetika'' (1974) {{COBISS|ID=4327680}} * ''Izročenost pesmi'' (1982) {{COBISS|ID=4332544}} * ''Album slovenskih pisateljev (z L. Suhodolčanom)'' (1983) {{COBISS|ID=541982}} * ''Tretja beseda'' (1991) {{COBISS|ID=30138625}} * ''Odisej v labirintu: eseji o slovenskem pesništvu'' (2001) * ''Plasti odzidanih daljav'' (spomini, ur. [[Tina Kozin]]) (2021) == Viri == * Čelik, Andreja. Diplomsko delo. Pesništvo Nika Grafenauerja (motivacijsko-tematski vidik, doživljajska zahtevnost). * Grafenauer, Niko. ''Avtozaver''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1976.. * Grafenauer, Niko. ''Kaj je na koncu sveta''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1973. * Grafenauer, Niko. ''Kam pelje vlak''. Založba Mladika, Ljubljana 1995. * Grafenauer, Niko. ''Lokomotiva lokomotiva''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1986. * Grafenauer, Niko. ''Majhnica''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987. * Grafenauer, Niko. ''Majhnica in Katrca Škrateljca''. Založba Borec, Ljubljana 1987. * Grafenauer, Niko. Možbeseda Pedenjped. Stari trg ob Kolpi, Koce 1994. * Grafenauer, Niko. ''Nebotičniki, sedite''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1981. * Grafenauer, Niko. ''Pedenjhišica''. Mladinska knjiga, Ljubljana 2004. * Grafenauer, Niko. ''Pedenjped''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1995. * Grafenauer, Niko. ''Skrivnosti''. Nova revija, Ljubljana 2006. * Grafenauer, Niko. ''Stara Ljubljana''. Partizanska knjiga, Ljubljana 1983. * Grafenauer, Niko. ''Uganke''. Založba Mladika, Ljubljana 2001. * Grafenauer, Niko. ''Zmajček razgrajaček''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1978. * Grafenauer, Niko. ''Živali na dvorišču''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1970. * Grafenauer, Niko. ''Živali na polju''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1970. * Grafenauer, Niko. ''Živali v gozdu''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1970. * Hkavc, Tatjana. Diplomsko delo. Pesništvo za otroke in mladino Nika Grafenauerja (motivacijsko-tematski vidik). * Leksikon ''Slovenska književnost''. Cankarjeva založba, Ljubljana 1982. * Paternu, Boris. ''Od ekspresionizma do postmoderne''. Slovenska matica, Ljubljana 1999. * Pogačnik, Jože in drugi. ''Slovenska književnost III''. DZS, Ljubljana 2001. * Poniž, Denis. ''Slovenska lirika 1950 – 2000''. Slovenska matica, Ljubljana 2001. * Saksida, Igor. ''Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko''. Založba Obzorja, Maribor 1994. == Zunanje povezave == {{wikivir}} * [http://www.lyrikline.de/index.php?id=60&L=3&author=ng00&cHash=980dbecfe5 www.lyrikline.de] * [http://www.sazu.si SAZU] {{-}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{SovretoviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{JenkoviNagrajenci}} {{Župančičevi nagrajenci}} {{Predloga:Schwentnerjevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grafenauer, Niko}} [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Sovretovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Niko Grafenauer|*]] [[Kategorija:Schwentnerjevi nagrajenci]] f8roe3ar2ox0yb61yzwxvznrhwnd6rw 0 20731 6685641 6216109 2026-06-05T16:06:02Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Prometna infrastruktura]]; dodal [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685641 wikitext text/x-wiki [[Slika:Tren a las nubes cruzando Viaducto la Polvorilla.jpg|thumb|300px|right|''Tren a las Nubes'' ([[Vlak do oblakov]]), ki prečka viadukt Polvorilla, provinca Salta ([[Argentina]])]] '''Viadúkt''' (iz latinščine ''via''=pot + ''ducere''=voditi) je konstrukcija, ki premošča praviloma suhe [[dolina|doline]]. Ima podobno funkcijo kot [[most]], le da je pod mostom tekoča ali mirujoča [[voda]] ([[reka]], [[morje]], [[jezero]]), pod viaduktom pa običajno ne. ==Zgodovina== Že v antiki so se pojavili viadukti in to kot [[akvadukt]]i, po katerih so predvsem [[Rimljani]] dovajali [[voda|vodo]] v [[mesto|mesta]]. Najdaljši viadukt v antiki je bil morda Serme Pont čez široko [[barje]] v južni [[Francija|Franciji]]. S pojavom [[Železnica|železnice]] leta 1830 so postali tovrstni objekti čedalje pogostejši, saj je to zahteval potek proge in nezmožnost železnice premagovanja večjih vzponov. Poleg tega so bili pogosti v velikih mestih kot izvennivojska križanja z bolj prometnimi cestami, da ni prihajalo do zastojev zaradi čakanja pred [[zapornica|zapornicami]]. Prvi viadukti so bili v glavnem sestavljeni iz ločnih konstrukcij, pogosto [[opeka (material)|opečnih]], predvsem pa [[Kamen|kamnitih]]. Z napredkom v gradbeništvu in iznajdbo [[beton|betona]] in armiranega betona, predvsem pa z izgradnjo novih cest zaradi povečanega prometa (posebej tovornega), so se na mestu starih prehodov cest preko dolin z manjšimi [[Most|mostovi]], gradile visoko zmogljive [[Cesta|ceste]] in [[Avtocesta|avtoceste]], za večje hitrosti, kar je zahtevalo tudi manjše vzdolžne nagibe. Tako se je pojavila potreba po izgradnji viaduktov preko dolin, pa tudi preko drugih komunikacij (razcepi cest in železnic). ==Tipi in materiali== ===Kamniti viadukti=== [[Slika:Solkanski most.jpg|thumb|300px|right| Solkanski most na Bohinjski progi]] *Ravennabrücke v dolini Höllental (Schwarzwald) je 58 m visok in 225 metrov dolg. Razpetina osmih lokov je manj kot 20 m. Železniški viadukt je bil zgrajen leta 1927/28. *Ruhr-Viadukt v naselju Herdecke je približno 30 m visok. *Ruhr-Viadukt v naselju Witten je okoli 800 m dolg. *Altenbekener viadukt je bil odprt že leta 1853. *Viadukt Burtscheider 1838-1840 je enen izmed najstarejših železniških mostov še vedno v uporabi v Nemčiji. *Desenzano viadukt v [[Verona|Veroni]] je ena posebna zgodba in ima višino 60 m. *Viadukt El Puente Nuevo v [[Ronda|Rondi]], [[Španija]], 120 metrov visok. *Viadukt Lockwood v Angliji ima zelo vitke stebre z razmerjem z višino 1/30. *Viadukt čez reko Elster na Saškem ima dve nadstropji in je visok 69,75 m. *Viadukt Chaumont ima tri nadstropja in ima višino 50 m. *Viadukt čez Göltzschtal v Reichenbach v Vogtlandu na Saškem je bil štirinadstropen, z višino 80,37 m je bil najvišji železniški most na svetu in še vedno velja za največji most opeke. *Nekateri viadukti na [[železniška proga čez Semmering|progi čez prelaz Semmering]] imajo horizontalno in vertikalno ukrivljenost. *Viadukt Boleslawiec na [[Poljska|Poljskem]] čez reko Bober je 450 metrov dolg in je bil zgrajen od leta 1844 do 1846. *[[Solkanski most]] čez [[Soča|Sočo]] na Bohinjski progi z razponom 85 m je največji doslej zgrajen kamniti lok na svetu. *Železniški viadukt Bietigheimer, zgrajen leta 1851-1853 (Karl Etzel), višina približno 30 m, 287 m razpona in ima 21 lokov. *Lorzentobelbrücke v kantonu [[Zug]] ([[Švica]]) je bil zgrajen leta 1910 kot lok. Ima dolžino 187 in višino največ 58 metrov. *Mestna železnica v [[Berlin|Berlinu]] leži na več kot 8 km dolgem kamnitem viaduktu in je bila zgrajena med letoma 1875 in 1882. Viadukt je najdaljši gradbeni spomenik v Nemčiji. *Luksemburški viadukt Pulvermühle je bil odprt 1862. *Castielertobel viadukt na železniški progi Arosabahn (1914-1942) ===Jekleni viadukti=== Jekleni viadukti imajo običajno kamnite stebre in jeklene ali železne nosilne [[prekladna konstrukcija|prekladne konstrukcije]]. Taki so: *Znojemský viadukt na [[Češka|Češkem]], Crumlinviadukt v Newport v Južnem Walesu, Saaneviadukt v [[Freibourg]], Sitterviadukt v [[St.Gallen]], viadukti v železniški progi v Baufseau d'Ahun čez reko Cere, viadukt čez reko Gravine pri Castellanetta, Pfrimmtalviadukt pri Marnheim v Pfalz. *Enotirna železniška proga [[Erfurt]]-Ilmenau prečka dolino pri Angelrodu z viaduktom iz litega [[Železo|železa]]. *Firth of Tay most na [[Škotska|Škotskem]] *"Kentucky" visoki most, južni Cincinnati, zdaj Južni Norfolk. *Portage Viadukt na železnici Erie, ki je bil zgrajen čez reko Genesee na mestu pogorelega lesenega viadukta v 86 dneh. *Müngstener most med Remscheid in Solingenom *Viadukt čez dolino Aqua de Varrugas v bližini [[Lima|Lime]] v [[Peru|Peruju]] s stebri višine 76,8 m. *Mojstrsko oblikovani viadukti Kübelbach-, Ettenbach- in Stockerbachviadukt na progi Gäubahn-Eutingen-Freudenstadt in Sitterviadukt vsi na švicarski jugovzhodni železnici v kantonu St. Gallen s svojo markantno polparabolično obliko, je z 99 m najvišji železniški most v Švici. *[[Viadukt Millau]] nad dolino reke Tarn *Castielertobel viadukt v Schanfiggu (do 1942) ===Leseni viadukti=== Leseni viadukti so manj pomembni in so bili običajno le začasna rešitev, saj so jih lahko iskre parne lokomotive požgale. Vendar pa so bili hitro zgrajeni in bili so poceni. Zgodovinski primeri, ki so preživeli, so viadukti čez reko Genesee pri kraju Portage v Združenih državah na 57,4 metrov visokih lesenih stebrih in viadukti čez reko Msta v Rusiji s 21,34 m visokimi lesenimi stebri na kamnu. ===Viadukti iz armiranega in prednapetega betona=== *Železniški viadukt Langwieser leži v naselju Beckenried v Švici. *Neckartalviadukt blizu Reutlingena (Baden-Württemberg) *Viadukt v [[Schengen|Schengnu]], na avtocesti A 8 čez [[Moselle (reka)|Mosello]] med krajema Schengen in Perl *Mozelviadukt za francosko hitro železnico LGV Est européenne Pariz-Strasbourg čez Moselle pri kraju Vandières *[[Viadukt Millau]] nad dolino reke Tarn v Franciji je najvišji avtocesti most na svetu. *Langwieser viadukt in Gründjitobel viadukt pri kraju Langwies sta bila ob odprtju leta 1914 največja železniška mostova iz armiranega betona na svetu [[Slika:RhB ABe 4-4 III Kreisviadukt Brusio.jpg|thumb|300px|right|Krožni viadukt na Berninski železniški progi v Švici]] ===Krožni viadukt === Posebna oblika viadukta je krog ali krožni viadukt. To je problematika višinske razlike na omejenem prostoru, podobno kot krožni predor. Slavni krožni viadukt je mogoče najti na [[Berninska železnica|Berninski železniški progi]] v kraju Brusio. ===Pobočni viadukti=== Pobočni viadukt je predvsem oblikovan vzporedno gorskemu pobočju na katerem je zgrajena prometnica. Znan pobočni viadukt v Nemčiji dolg 786 m in se nahaja pri kraju Pünderich in poteka ob reki Moseli. == Znani slovenski viadukti == * [[Borovniški viadukt|Viadukt Borovnica]]: med [[druga svetovna vojna|II. svetovno vojno]] porušen (železniški) * [[Štampetov most]] (železniški) * [[Jelenov most]]/viadukt (železniški) * [[Viadukt Črni Kal]], Slovenija * [[Železniški viadukt Vinjan]] in [[Železniški viadukt Gabrovica]] (2023 v gradnji) * [[Solkanski most]] (železniški) * [[Pesniški viadukt]] in [[Viadukt Pesnica (novi)]] (železniški) * [[Viadukt Višnja Gora]] * [[Viadukt Verd]] * [[Viadukt Peračica]] * [[Viadukt Lešnica]] * [[Viadukt Završnica]] * [[Viadukt Ravbarkomanda]] * [[Viadukt Unec]] * viadukta [[Škedenj I]] in [[Škedenj II]] * [[viadukt Slatina]] * [[viadukt Preloge]] * [[Viadukt Vrhole]] * [[viadukt Šentilj]] * [[viadukt Reber]] * [[viadukt Dekani/Lama]] * [[Viadukt v Mlinču]] ==Viri== * Colin O'Connor: Roman Bridges, Cambridge University Press 1993, ISBN 0-521. -39.326-4, str. 99 * [http://www.guinnessworldrecords.com/world-records/1/longest-bridge], Guinnessova knjiga rekordov, 2011 ==Glej tudi== * Kamniti velikan na Soči, Gorazd Humar, ISBN 961-6079-30-1 * [[Most]] == Zunanje povezave == * [http://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Objekti_na_AC_in_HC/Premostitveni_objekti_467.aspx] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120213050317/http://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Objekti_na_AC_in_HC/Premostitveni_objekti_467.aspx |date=2012-02-13 }} DARS - objekti na slovenskih avtocestah in hitrih cestah {{Wikislovar|viadukt|Viadukt}} {{Commonscat|Viaduct|Bridge}} [[Kategorija:Viadukti|*]] [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] {{normativna kontrola}} 1l08m4j48h5txgn8nqctwbyy0bk17gn 0 23668 6685945 6682629 2026-06-06T09:34:44Z Florentina Veršič 146476 /* Prelomnica */ 6685945 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludvik XIV. | title = | successor = [[Ludvik XV.]] | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | image = <!-- Wikidata --> | caption = | succession = [[Kralj Francije]] | predecessor = [[Ludvik XIII.]] }} '''Ludvik XIV.''' (rojen kot '''Louis-Dieudonné'''), [[Francozi|francoski]] [[kralj]], * [[5. september]] [[1638]], [[Saint-Germain-en-Laye]], † [[1. september]] [[1715]], [[Versailles]]. Ludvik XIV. Francoski, znan tudi kot ''Ludvik Veliki'' (''Louis le Grand'') ali ''Sončni kralj'' (''le Roi Soleil''), je bil kralj Francije od leta 1643 do svoje smrti leta 1715. Njegova potrjena vladavina 72 let in 110 dni je najdaljša med vsemi vladarji.<ref>{{Navedi splet|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|title=Louis XIV|date=28. 10. 2009|accessdate=15. 3. 2025|website=MSN Encarta|archive-date=2008-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080122045003/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|url-status=dead}}</ref> Kot emblem dobe [[Absolutizem|absolutizma]] v Evropi<ref>Spielvogel 2016, stran 419.</ref> zapuščina Ludvika XIV. vključuje francosko kolonialno širitev, zaključek [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletne vojne]], v katero so bili vpleteni tudi [[Habsburžani]], in vpliv na slog likovne umetnosti in arhitekture v Franciji, vključno s preobrazbo palače Versailles v središče kraljeve moči in politike. Razkošen slog Ludvika XIV. je pomagal definirati francoski baročni slog umetnosti in arhitekture ter promoviral njegovo podobo absolutnega vladarja Francije v zgodnjem modernem obdobju. Ludvik XIV. je začel samostojno vladati Franciji leta 1661 po smrti svojega glavnega ministra [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]]. Verjel je v [[Božanska pravica kraljev|božansko pravico kraljev]] in je nadaljeval delo [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]], da bi ustvaril centralizirano državo, ki bi jo upravljala prestolnica. Ludvik XIV. je skušal odpraviti ostanke [[Fevdalizem|fevdalizma]], ki so še vedno vztrajali v delih Francije, tako da je mnoge pripadnike plemstva prisilil, da so prebivali v njegovi razkošni [[Versajska palača|versajski palači]]. S tem mu je uspelo pomiriti aristokracijo, od katere jih je veliko sodelovalo v uporih Fronde v času njegove mladoletnosti. V Franciji je utrdil sistem absolutne monarhije, ki je trajal do francoske revolucije. Ludvik XIV. je uveljavil enotnost vere pod vodstvom Katoliške cerkve. Njegov preklic Nanteškega edikta je odpravil pravice [[Hugenoti|hugenotske]] protestantske manjšine in jih podvrgel valu preganjanj, s čimer so hugenote dejansko prisilili k izselitvi ali spreobrnitvi, s tem pa dejansko uničili francosko protestantsko skupnost. Med dolgo Ludvikovo vladavino je Francija postala vodilna evropska sila in se je redno bojevala. Konflikt s Španijo je zaznamoval njegovo celotno otroštvo, medtem ko se je Ludvik med svojo osebno vladavino boril v treh velikih celinskih spopadih proti močnim tujim zavezništvom: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Poleg tega je Francija sodelovala v krajših vojnah, kot sta vojna devolucije in vojna reunionov. Vojskovanje je definiralo Ludvikovo zunanjo politiko, ki jo je gnala njegova osebna ambicija po slavi in ​​moči: »mešanica trgovine, maščevanja in pikiranja«.<ref>Nathan 1993, strani 633–649.</ref> Njegove vojne so do skrajnosti obremenile francoske vire, medtem ko se je v miru osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.<ref name=":3">Nathan 1993, stran 633.</ref> Po smrti leta 1715 je Ludvik XIV. svojemu pravnuku in nasledniku [[Ludvik XV. Francoski|Ludviku XV.]] zapustil močno, a od vojne utrujeno kraljestvo, ki je bilo v velikih dolgovih po vojni za špansko nasledstvo, ki je divjala od leta 1701. Nekateri njegovi drugi pomembni dosežki vključujejo gradnjo prekopa [[Canal du Midi]], pokroviteljstvo umetnikov in ustanovitev Francoske akademije znanosti. == Zgodnja leta == [[File:Anonyme - Portrait du Dauphin 01.jpg|thumb|Ludvik XIV. kot majhen otrok, neznan avtor.]] [[File:Acte de naissance de Louis XIV 1738.jpg|thumb|right|upright|Vpis krsta Ludvika XIV. v krstno matično knjigo.]] Ludvik XIV. se je rodil 5. septembra 1638 v Château de Saint-Germain-en-Laye [[Ludvik XIII. Francoski|Ludviku XIII.]] in [[Ana Avstrijska|Ani Avstrijski]]. Poimenovali so ga Louis Dieudonné (''Ludvik, ki ga je dal Bog'')<ref>{{Navedi knjigo|title=La Provence mystique au XVIIe siècle: Antoine Yvan et Madeleine Martin|url=https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog|last=Bremond|first=Henri|publisher=Plon-Nourrit|year=1908|location=Pariz|page=[https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog/page/n411 381]-382}}</ref> in je od rojstva nosil tradicionalni naslov francoskih [[Prestolonaslednik|prestolonaslednikov]]: dofen (dauphin).<ref>Bluche 1990, stran 11.</ref> V času njegovega rojstva sta bila njegova starša poročena 23 let. Njegova mati je med letoma 1619 in 1631 štirikrat rodila mrtvorojenega otroka. Vodilni sodobniki so ga zato imeli za božji dar, njegovo rojstvo pa za božji čudež.<ref>Barentine 2016, stran 129.</ref> Ludvikov odnos z materjo je bil za tisti čas nenavadno ljubeč. Sodobniki in očividci so trdili, da je kraljica ves svoj čas preživela z Ludvikom.<ref>Panhuysen 2016, stran 26.</ref> Oba sta se zelo zanimala za hrano in gledališče, zato je zelo verjetno, da je Ludvik ta zanimanja razvil skozi tesni odnos z materjo. Ta dolgotrajen in ljubeč odnos je mogoče dokazati z odlomki v Ludvikovih dnevniških zapisih, kot so: :<blockquote>»Narava je bila odgovorna za prve vezi, ki so me vezale na mojo mamo. Toda navezanosti, ki so nastale pozneje zaradi skupnih lastnosti duha, je veliko težje prekiniti kot tiste, ki so nastale zgolj s krvjo.«<ref>Fraser 2006, strani 14–16.</ref></blockquote> Njegova mati je bila tista, ki je Ludviku dala vero v absolutno in božansko moč njegove monarhične vladavine.<ref>Petitfils 2002, strani 30–40.</ref> V otroštvu sta zanj skrbeli guvernanti Françoise de Lansac in Marie-Catherine de Senecey. Leta 1646 je [[Nicolas Villeroi]] postal učitelj mladega kralja. Ludvik XIV. se je spoprijateljil z Villeroievimi majhnimi otroki, zlasti s Françoisom Villeroiem, in je čas preživljal med [[Kraljeva palača, Pariz|pariško kraljevo palačo]] in bližnjim Hotelom de Villeroy. == Manjšina in fronda == === Nasledstvo prestola === Spomladi 1643 je kralj [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvik XIII.]] slutil bližajočo se smrt in se je odločil, da bo uredil svoje zadeve za svojega štiriletnega sina Ludvika XIV. Ker ni zaupal presoji svoje španske žene, kraljice Ane, za katero se je pričakovalo, da bo postala edina [[Regent|regentka]] Francije, je kralj odredil, da bo v imenu njegovega sina odločal regentski svet z Ano na čelu.<ref>Reinhardt 2016, stran 20.</ref> Ludvik XIII. je umrl 14. maja 1643. Kraljica Ana je 18. maja<ref>Kleinman 1985, stran 145.</ref> s pomočjo pariškega parlamenta, sodnega organa plemičev in visoke duhovščine,<ref>Bély 2001, stran 57.</ref> razveljavila oporoko svojega moža in postala edina regentka. Izgnala je moževa ministra Chavignyja in Bouthilierja ter za svojega ministra za zunanje zadeve imenovala grofa Brienna.<ref>Sonnino 1998, strani 217–218.</ref> Ana je imela trdno v rokah smer verske politike, dokler njen sin ni leta 1661 postal polnoleten. Za glavnega ministra je imenovala [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]] in mu zaupala vsakodnevno vodenje politike. Nadaljevala je politiko svojega pokojnega moža in [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinala Richelieuja]], čeprav sta jo slednja hotela odstraniti od političnih zadev, da bi si priborila absolutno oblast v Franciji in zmago v tujini za svojega sina. Ana je Mazarina zaščitila tako, da je izgnala svoja privrženca, vojvodo Beauforta in Marijo de Rohan, ki sta leta 1643 skovala zaroto proti njemu.<ref>Petitfils 2002, strani 34–37.</ref> Najboljši primer dokaza Anine zvestobe Franciji je bilo njeno ravnanje z enim od Richelieujevih mož, kanclerjem [[Pierre Séguier|Pierrom Séguierjem]]. Séguier je Anno leta 1637 ostro zaslišal (kot "navadnega kriminalca", kot se je spominjala), potem ko je odkril, da je svojemu očetu v Španiji izdajala vojaške skrivnosti. Zato je bila Ana leta praktično v hišnem priporu. S tem, ko je učinkovitega Séguierja obdržala na njegovem položaju, je Ana žrtvovala lastna čustva za interese Francije in svojega sina Ludvika. Kraljica si je prizadevala za trajen mir med katoliškimi narodi, vendar šele po francoski zmagi nad njeno rodno Španijo. Delno katoliško je usmerila tudi francosko zunanjo politiko. To je čutila Nizozemska, francoska protestantska zaveznica, ki je leta 1648 s Španijo sklenila ločeni mir.<ref>Petitfils 2002, strani 29–36.</ref> Leta 1648 sta se Ana in Mazarin uspešno pogajala o [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]], ki je končal [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]].<ref>Beem 2018, stran 83.</ref> Njegovi pogoji so zagotovili [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko neodvisnost]] od [[Španski imperij|Španije]], podelili nekaj avtonomije različnim nemškim knezom [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in Švedski podelili sedeže v [[Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem parlamentu]] ter ozemlja, ki so nadzorovala ustja rek [[Odra|Odre]], [[Laba|Labe]] in [[Vezera|Vezere]].<ref>Barentine 2016, stran 131.</ref> Francija je od poravnave imela največ koristi. Avstrija, ki ji je vladal [[Habsburžani|habsburški]] cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]], je Franciji odstopila vsa habsburška ozemlja in zahteve v [[Alzacija|Alzaciji]] ter priznala njeno dejansko suverenost nad tremi škofijami [[Metz]], [[Verdun, Meuse|Verdun]] in [[Toul]].<ref>Dvornik 1962, stran 456.</ref> Poleg tega so številne majhne nemške državice iskale francosko zaščito, saj so se želele osvoboditi habsburške nadvlade. To je prineslo ustanovitev [[Renska liga|Renske lige]] leta 1658, ki je še dodatno zmanjšala cesarsko moč. === Zgodnja dejanja === Ko se je tridesetletna vojna končala, je v Franciji izbruhnila državljanska vojna, znana kot [[fronda]]. Ta je dejansko preprečila Franciji, da bi izkoristila Vestfalski mir. Ana in Mazarin sta v veliki meri sledila politiki kardinala Richelieuja in krepila moč krone na račun plemstva in parlamentov. Ana se je bolj ukvarjala z notranjo politiko kot z zunanjimi zadevami. Bila je zelo ponosna kraljica, ki je vztrajala pri božanskih pravicah francoskega kralja.<ref>Kleinman 1985.</ref> [[File:Europe map 1648.PNG|thumb|Evropa po Vestfalskem miru leta 1648.]] Vse to jo je pripeljalo do tega, da je zagovarjala odločno politiko v vseh zadevah, povezanih s kraljevo avtoriteto, na način, ki je bil veliko bolj radikalen od tistega, ki ga je predlagal Mazarin. Kardinal je bil popolnoma odvisen od Anine podpore in je moral uporabiti ves svoj vpliv na kraljico, da bi ublažil nekatera njena radikalna dejanja. Ana je zaprla vsakega aristokrata ali člana parlamenta, ki je izpodbijal njeno voljo. Njen glavni cilj je bil prenesti na sina absolutno oblast v zadevah financ in pravosodja. Eden od voditeljev pariškega parlamenta, ki ga je zaprla, je umrl v zaporu.<ref>Petitfils 2002, strani 70–75.</ref> Frondeurji, politični dediči nezadovoljne fevdalne aristokracije, so si prizadevali zaščititi svoje tradicionalne fevdalne privilegije pred vse bolj centralizirano kraljevo vlado. Poleg tega so verjeli, da jim tradicionalni vpliv in oblast uzurpirajo nedavno oplemeniteni birokrati (Noblesse de Robe ali "plemstvo halje"), ki so upravljali kraljestvo in na katere se je monarhija vse bolj zanašala. To prepričanje je okrepilo nezadovoljstvo plemičev. Leta 1648 sta Ana in Mazarin poskušala obdavčiti člane pariškega parlamenta. Člani so zavrnili pokorščino in ukazali sežgati vse prejšnje kraljeve finančne odloke. Mazarin je na vztrajanje kraljice Ane po navdušenju nad zmago [[Ludvik II. Condéjski|Ludvika II. Condéjskega]] v bitki pri Lensu kot demonstracijo moči aretiral nekdanje člane parlamenta.<ref>Petitfils 2002, strani 80–85.</ref> Z Aninega vidika najpomembnejša aretacija je bila aretacija [[Pierre Broussel|Pierra Broussela]], enega najpomembnejših voditeljev pariškega parlamenta. [[File:Louis XIV en Jupiter, vainqueur de la Fronde.jpg|thumb|Portret Ludvika, zmagovalca fronde, iz leta 1655. Upodobljen je kot bog Jupiter.]] Ljudje v Franciji so se pritoževali nad širjenjem kraljeve oblasti, visoko stopnjo obdavčitve in zmanjšanjem avtoritete pariškega parlamenta ter drugih regionalnih predstavniških subjektov. Zaradi tega so v Parizu izbruhnili nemiri. Ana je bila pod močnim pritiskom prisiljena izpustiti Broussela. Poleg tega je v noči z 9. na 10. februar 1651, ko je bil Ludvik star dvanajst let, množica jeznih Parižanov vdrla v kraljevo palačo in zahtevala, da vidijo svojega kralja. Odpeljali so jih v kraljevo spalnico, kjer so opazovali Ludvika, ki se je pretvarjal, da spi, se pomirili in nato tiho odšli.<ref>Blanning 2008, stran 306.</ref> Grožnja kraljevi družini je Ano spodbudila, da je s kraljem in njegovimi dvorjani pobegnila iz Pariza. Kmalu zatem je sklenitev [[Vestfalski mir|Vestfalskega miru]] Condéjevi vojski omogočila, da se je vrnila, da bi pomagala Ludviku in njegovemu dvoru. Condéjeva družina je bila takrat blizu Ani, zato se je veliki grof strinjal, da ji bo pomagal pri poskusu obnovitve kraljeve oblasti.<ref>Petitfils 2002, strani 84–87.</ref> Kraljičina vojska pod vodstvom Condéja je napadla upornike v Parizu. Upornike je vodila Anina stara prijateljica [[Marie de Rohan]]. Beaufort, ki je pobegnil iz zapora, kamor ga je Ana zaprla pet let prej, je bil vojaški vodja v Parizu pod Contijevim nadzorom. Po nekaj bitkah je bil dosežen politični kompromis. Podpisali so [[Rueilski mir]] in dvor se je vrnil v Pariz. Na Annino žalost je bila njena delna zmaga odvisna od Condéja, ki je želel nadzorovati kraljico in uničiti Mazarinov vpliv. Condéja je sestra spodbudila, da se je obrnil proti kraljici. Potem ko je sklenila dogovor s svojo staro prijateljico Marie de Rohan, ki ji je uspelo vsiliti imenovanje [[Charles de l'Aubespine|Charlesa de l'Aubespinea]] za ministra za pravosodje, je Ana aretirala Condéja, njegovega brata [[Armand de Bourbon, princ Contijski|Armanda de Bourbona, princa Contijskega]] in moža njune sestre Anne Genevieve de Bourbon, vojvodinje Longuevillske. Te razmere niso trajale dolgo in Mazarinova nepriljubljenost je privedla do ustanovitve koalicije, ki sta jo vodili Marie de Rohan in vojvodinja Longuevillska. Ta aristokratska koalicija je bila dovolj močna, da je osvobodila prince, izgnala Mazarina in kraljici Ani naložila praktično hišni pripor. [[File:Louis XIV by Juste d'Egmont.jpg|left|thumb|Portret Justusa van Egmonta med letoma 1649 in 1652.]] Ludvik je bil priča vsem tem dogodkom, kar v veliki meri pojasni njegovo poznejše nezaupanje do Pariza in višje aristokracije.<ref>Petitfils 2002, strani 88–90, 91–98.</ref> »V nekem smislu se je Ludvikovo otroštvo končalo z izbruhom fronde. Ne le, da je življenje postalo negotovo in neprijetno – usoda, ki je doletela številne otroke vseh starosti – ampak je moral Ludvik zaupati svoji materi in Mazarinu politične in vojaške zadeve, ki jih ni mogel globlje razumeti.«<ref name=":0">Hatton 1972, stran 22.</ref> »Družinski dom je včasih postal skoraj zapor, ko je bilo treba Pariz zapustiti, ne v brezskrbnih izletih v druge gradove, temveč v ponižujočih begih.«<ref name=":0" /> Kraljeva družina je bila na ta način dvakrat izgnana iz Pariza, enkrat pa sta bila Ludvik XIV. in Ana aretirana v kraljevi palači v Parizu. Leta fronde so v Ludvika zasadila sovraštvo do Pariza in posledično odločenost, da se čim prej izselijo iz starodavne prestolnice in se nikoli več ne vrnejo.<ref>Hatton 1972, stran 31.</ref> Takoj, ko se je končala prva fronda (''Fronde parlementaire'', 1648–1649), se je začela druga (''Fronde des princes'', 1650–1653). Za razliko od prve so to drugo fazo upora višjega razreda zaznamovale zgodbe o umazanih spletkah in polovičarskem vojskovanju. Za aristokracijo je ta upor predstavljal protest za spremembo njihovega političnega statusa iz [[Vazal|vazalov]] v dvorjane. Vodili so ga najvišji francoski plemiči, med njimi Ludvikov stric [[Gaston, vojvoda Orléanski]], in sestrična Ana Marija Ludovika Orléanska, vojvodinja Montpensierska, znana kot ''la Grande Mademoiselle''. Uprli so se tudi krvni knezi, kot so Condé, njegov brat [[Armand Bourbonski, princ Contijski]], in njuna sestra vojvodinja Longuevillska, vojvode legitimnega kraljevega porekla, kot sta [[Henrik, vojvoda Longuevillski]], in [[François, vojvoda Beaufortski]]. V tej skupini so bili tudi tako imenovani "tuji princi", kot so [[Frédéric Maurice de La Tour d'Auvergne-Bouillon|Frédéric Maurice, vojvoda Bouillonski]], njegov brat [[Maršal Francije|maršal]] [[Henri Turenne|Turenne]] in [[Marie de Rohan]], vojvodinja Chevreuseja, ter potomci najstarejših francoskih družin, kot je [[François de La Rochefoucauld]]. Kraljica Ana je igrala najpomembnejšo vlogo pri porazu fronde, saj je želela prenesti absolutno oblast na svojega sina. Poleg tega večina knezov ni hotela imeti opravka z Mazarinom, ki je za več let odšel v izgnanstvo. Frondeurji so trdili, da delujejo v Ludvikovem imenu in v njegovem dejanskem interesu, s tem pa proti njegovi materi in Mazarinu. Kraljica Ana je imela zelo tesen odnos s kardinalom in mnogi opazovalci so verjeli, da je Mazarin postal Ludvikov očim s tajno poroko s kraljico Ano.<ref>Hatton 1972, stran 18.</ref> Vendar pa sta Ludvikova polnoletnost in kasnejše [[kronanje]] Frondeurjem odvzela izgovor za upor. Fronda je tako postopoma izgubljala zagon in se končala leta 1653, ko se je Mazarin zmagoslavno vrnil iz izgnanstva. Od takrat do svoje smrti je bil Mazarin odgovoren za zunanjo in finančno politiko brez konstantnega Aninega nadzora, saj ni bila več regentka.<ref>Petitfils 2002, strani 148–150.</ref> V tem obdobju se je Ludvik zaljubil v Mazarinovo nečakinjo [[Marie Mancini]], toda Ana in Mazarin sta kraljevo zaljubljenost končala tako, da sta Mancinijevo poslala stran od dvora, da bi se poročila v Italiji. Čeprav je bil Mazarin morda za kratek čas v skušnjavi, da bi svojo nečakinjo poročil s francoskim kraljem, je kraljica Ana temu absolutno nasprotovala. Svojega sina je želela poročiti s hčerko svojega brata, [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]], tako iz dinastičnih kot političnih razlogov. Mazarin je kmalu podprl kraljičino stališče, ker je vedel, da je njena podpora njegovi moči in njegovi zunanji politiki odvisna od sklenitve miru s Španijo z močnega položaja in od španske poroke. Poleg tega Mazarinovi odnosi z Marie Mancini niso bili dobri in ji ni zaupal, da bi podprla njegova stališča. Vse Ludvikove solze in njegove prošnje matere niso prepričale, da bi si premislila. Španska poroka je bila zelo pomembna zaradi svoje vloge ob koncu vojne med Francijo in Španijo, saj bi številne zahteve in cilji Ludvikove zunanje politike za naslednjih 50 let temeljili na tej poroki. Obenem pa bi prav s to poroko španski prestol končno pripadal vladarski hiši Bourbonov.<ref>Bluche 1990, strani 128–129.</ref> == Osebna vladavina in reforme == === Odraslost in zgodnje reforme === [[File:Royal Monogram of King Louis XIV of France.svg|thumb|upright=0.45|Kraljevi monogram.]] Ludvik XIV je bil 7. septembra 1651 razglašen za polnoletnega. Po Mazarinovi smrti marca 1661 je Ludvik osebno prevzel vajeti vlade in presenetil svoj dvor z izjavo, da bo vladal brez glavnega ministra: :»Do tega trenutka sem z veseljem zaupal vodenje svojih zadev pokojnemu kardinalu. Zdaj je čas, da jih vodim sam. Vi [tajniki in ministri] mi boste pomagali s svojimi nasveti, ko jih bom prosil. Prosim in vam ukazujem, da ne zapečatite nobenih ukazov, razen na moj ukaz ... Ukazujem vam, da ne podpisujete ničesar, niti potnega lista ... brez mojega ukaza; da mi vsak dan osebno odgovarjate in da ne dajete prednosti nikomur.«<ref>{{Navedi splet|url=http://www.louis-xiv.de/index.php?id=30|title=Absolutism|accessdate=25. 11. 2025|website=Louis XIV - the Sun King}}</ref> Izkoristil je široko javno hrepenenje po miru in redu po desetletjih zunanjih in državljanskih sporov in kot mladi kralj utrdil osrednjo politično oblast na račun fevdalne aristokracije. Zgodovinar Chateaubriand je hvalil njegovo sposobnost izbiranja in spodbujanja nadarjenih ljudi in zapisal: »Iz Ludvikove grobnice se sliši glas genijev vseh vrst.«<ref>Dunlop 2000, stran xii.</ref> Ludvik je svojo vladavino začel z upravnimi in fiskalnimi reformami. Leta 1661 je bila zakladnica na robu bankrota. Da bi popravil situacijo, je Ludvik leta 1665 za generalnega nadzornika financ izbral [[Jean-Baptiste Colbert|Jean-Baptista Colberta]]. Vendar je moral Ludvik najprej nevtralizirati [[Nicolas Fouquet|Nicolasa Fouqueta]], mogočnega nadzornika financ. Čeprav se Fouquetove finančne indiskrecije niso bistveno razlikovale od Mazarinovih pred njim ali Colbertovih po njem, je njegova ambicija Ludvika skrbela. Kralja je bogato gostil v razkošnem gradu [[Graščina Vaux-le-Vicomte|Vaux-le-Vicomte]] in se bahal z bogastvom, ki bi ga težko nabral brez poneverbe vladnih sredstev. Zdele se je, da si Fouquet želi naslediti Mazarina in Richelieuja na oblasti, zato je indiskretno kupil in zasebno utrdil oddaljeni otok [[Belle-Île|Belle Île]]. Ta dejanja so zapečatila njegovo usodo. Fouqueta so obtožili poneverbe. Parlament ga je spoznal za krivega in obsodil na izgnanstvo, Ludvik pa je končno kazen spremenil v dosmrtno ječo. [[File:Colbert Presenting the Members of the Royal Academy of Sciences to Louis XIV in 1667.PNG|thumb|Člani [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] z Ludvikom leta 1667. V ozadju nov [[Observatorij Pariz|pariški observatorij]].]] Fouquetov padec je Colbertu dal proste roke pri zmanjševanju državnega dolga z učinkovitejšim obdavčenjem. Glavni davki so vključevali ''aides'' in ''douanes'' (v obeh primerih gre za [[Carinska služba|carino]]), ''gabelle'' (davek na sol) in ''taille'' (zemljiški davek). ''Taille'' se je sprva znižal, nekatere pogodbe o pobiranju davkov pa so bile prodane na dražbi, namesto da bi bile zasebno prodane peščici privilegirancev. Finančni uradniki so morali voditi redne račune, revidirati popise in odpravljati nepooblaščene izjeme: do leta 1661 je kralju pripadlo le 10 odstotkov dohodka iz kraljeve domene. Reforma nadvladala interesne skupine: ''taille'' so pobirali kronski uradniki, ki so si svoj položaj kupili po visoki ceni, kaznovanje zlorab pa je nujno znižalo vrednost nakupa. Kljub temu je Colbert dosegel odlične rezultate, saj se je primanjkljaj iz leta 1661 do leta 1666 spremenil v presežek, obresti na dolg pa so se zmanjšale z 52 milijonov na 24 milijonov livrov. Davek se je leta 1661 zmanjšal na 42 milijonov, leta 1665 pa na 35 milijonov, prihodki od posrednih davkov pa so se povečali z 26 milijonov na 55 milijonov. Prihodki kraljeve domene so se z 80.000 livrov leta 1661 povečali na 5,5 milijona leta 1671. Leta 1661 so prihodki znašali 26 milijonov britanskih funtov, od tega je 10 milijonov šlo v državno blagajno. Odhodki so znašali približno 18 milijonov funtov, kar je pustilo primanjkljaj v višini 8 milijonov. Leta 1667 so se neto prihodki povečali na 20 milijonov [[Funt šterling|funtov]], medtem ko so se odhodki zmanjšali na 11 milijonov, kar je predstavljalo presežek v višini 9 milijonov funtov. [[File:Description-de-l'entree-Du-Roy-et-de-la-Reyne-Paris MG 1114.tif|thumb|Gravura Ludvika XIV.]] Denar je bil bistven za reorganizacijo in povečanje vojske, prenovo Versaillesa in rastočo civilno upravo. Finance so bile vedno slabost francoske monarhije: pobiranje davkov je bilo drago in neučinkovito, neposredni davki so se zmanjševali, ko so prehajali skozi roke številnih vmesnih uradnikov, posredne davke pa so pobirali zasebni izvajalci, imenovani davčni kmetje, ki so ustvarjali lep dobiček. Glavna gospodarska slabost je izhajala iz starega dogovora med francosko krono in plemstvom: kralj je lahko brez soglasja zvišal davke narodu, če je le oprostil plemstvo. Neposredne davke so plačevali le "neprivilegirani" razredi, kar je pomenilo le kmete, saj si je večina meščanov na tak ali drugačen način prisvojila oprostitve. Sistem je celotno breme državnih stroškov prevalil na revne in nemočne. Po letu 1700 je bil kralj s podporo pobožne druge žene Madame de Maintenon odločen, da spremeni svojo fiskalno politiko. Čeprav je bil Ludvik pripravljen obdavčiti plemiče, se je bal političnih koncesij, ki bi jih zahtevali v zameno. Šele proti koncu svoje vladavine je v skrajni vojni stiski prvič v francoski zgodovini uvedel neposredne davke za aristokracijo. To je bil korak k enakosti pred zakonom in k zdravim javnim financam, čeprav so ga predvidljivo zmanjšale koncesije in oprostitve, ki so si jih z vztrajnimi prizadevanji priborili plemiči in meščani.<ref>Petitfils 2002, strani 250–253, 254–260.</ref> Ludvik in Colbert sta imela tudi obsežne načrte za rast francoske trgovine in obrtništva. Colbertova [[Merkantilizem|merkantilistična]] administracija je ustanovila nove industrije in spodbujala proizvajalce in izumitelje, kot so [[Lyon|lyonski]] proizvajalci svile in [[Manufaktura Gobelins|manufaktura tapiserij]] [[Manufaktura Gobelins|Gobelins]]. V Francijo je povabil proizvajalce in obrtnike z vse Evrope, kot so [[Murano|muranski]] steklarji, švedski železarji in nizozemski ladjedelničarji. Njegov cilj je bil zmanjšati uvoz, hkrati pa povečati francoski izvoz, s čimer bi zmanjšal neto odliv plemenitih kovin iz Francije. Ludvik je prek [[Michel de Tellier|Michela le Tellierja]] in njegovega sina Françoisa-Michela le Tellierja, naslednjega markiza de Louvois, uvedel reforme vojaške uprave. Pomagale so zajeziti neodvisnega duha plemstva in jim vsiliti red na dvoru in v vojski. Tako so minili časi, ko so generali zavlačevali vojno na mejah, se prepirali o prednostih in ignorirali ukaze prestolnice ter širšo strateško sliko, pri čemer je stara vojaška aristokracija (''noblesse d'épée'', plemstvo meča) monopolizirala višje vojaške položaje in višje čine. Louvois je moderniziral vojsko in jo reorganiziral v profesionalno, disciplinirano in dobro izurjeno silo. Bil je predan materialni blaginji in morali vojakov ter je celo poskušal voditi vojne kampanje. === Odnosi z glavnimi kolonijami === [[File:Jean Nocret - Louis XIV et la famille royale - Google Art Project.jpg|thumb|Ludvik in njegova družina na sliki Jeana Nocreta iz leta 1670. Upodobljeni so kot rimski bogovi. Od leve proti desni: Ludvikova teta Henriette-Marie; brat Filip, vojvoda Orleanski; vojvodovi hči Marie Louise Orleanska in žena Henriette-Anne Stuart; kraljica mati Ana Avstrijska; tri hčere Gastona, vojvode Orleanskega; Ludvik XIV.; dofen Ludvik; kraljica Marija Terezija; Anne Marie Louise Orleanska, imenovana velika gospodična.]] Ludvikove pravne reforme so bile uzakonjene z njegovimi številnimi Velikimi odloki. Pred tem je bila Francija mozaik pravnih sistemov s toliko tradicionalnimi pravnimi režimi, kot je bilo provinc, in dvema sočasno obstoječama pravnima sistemoma – običajnim pravom na severu in [[Rimsko pravo|rimskim civilnim pravom]] na jugu.<ref>Merryman 2007.</ref> Veliki odlok o civilnem postopku iz leta 1667, Ludvikov zakonik (''Code Louis''), je bil obsežen pravni zakonik, ki je uvedel enotno ureditev civilnega postopka po vsem kraljestvu. Med drugim je predpisoval krstne, poročne in mrliške zapise v državnih registrih, ne pa v cerkvenih, in strogo urejal pravico parlamentov do ugovorov.<ref>Antoine 1989, stran 33.</ref> Ludvikov zakonik je kasneje postal osnova za [[Code civil|Napoleonov zakonik]], ki je nato navdihnil številne sodobne pravne zakonike. Eden od bolj zloglasnih Ludvikovih odlokov je bil ''Veliki odlok o kolonijah'' iz leta 1685, ''Code Noir'' (''Črni zakonik''). Čeprav je dovoljeval suženjstvo, je poskušal to prakso humanizirati s prepovedjo ločevanja družin. Poleg tega so v kolonijah le rimokatoličani lahko imeli sužnje v lasti, ti pa so morali biti krščeni. Ludvik je vladal prek številnih svetov: * ''Conseil d'en haut'' ("Visoki svet", ki se je ukvarjal z najpomembnejšimi državnimi zadevami) – sestavljali so ga kralj, prestolonaslednik, generalni nadzornik financ in državni sekretarji, odgovorni za različne oddelke. Člani tega sveta so se imenovali državni ministri. * ''Conseil des dépêches'' ("Svet sporočil", ki se je ukvarjal z obvestili in upravnimi poročili iz provinc). * ''Conseil de Conscience'' ("Svet vesti", ki se je ukvarjal z verskimi zadevami in škofovskimi imenovanji). * ''Conseil royal des finances'' (»Kraljevi finančni svet«) na čelu s šefom finančnega sveta (v večini primerov častno mesto) – to je bilo eno redkih mest v svetu, ki so pripadala visoki aristokraciji.<ref>Petitfils 2002, strani 223–225.</ref> == Zgodnje vojne == === Španija === [[File:Louis XIV by Robert Nanteuil 1670.jpeg|thumb|left|upright|Graviran portret Ludvika XIV. iz leta 1670, delo Roberta Nanteuila.]] [[File:Gentlemen here is the King of Spain.jpg|thumb|Ludvik XIV. predstavlja vnuka kot španskega kralja Filipa V.]] Smrt Ludvikovega strica po materini strani, španskega kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV.]], leta 1665 je sprožila [[Devolucijska vojna|devolucijsko vojno]]. Leta 1660 se je Ludvik poročil z najstarejšo hčerko Filipa IV., Marijo Terezijo, kar je bila ena od določb Pirenejske pogodbe iz leta 1659.<ref name=":1">Wolf 1968, stran 117.</ref> Zakonska pogodba je določala, da se mora Marija Terezija odpovedati vsem zahtevam po španskem ozemlju zase in za vse svoje potomce.<ref name=":1" /> Mazarin in Lionne pa sta odpoved pogojevala s polnim plačilom španske dote v višini 500.000 ekujev.<ref>Dunlop 2000, stran 54.</ref> Dota ni bila nikoli plačana in je kasneje odigrala vlogo pri prepričevanju bratranca po materini strani, [[Karel II. Španski|Karla II. Španskega]], da je svoje cesarstvo zapustil Filipu, vojvodi Anžujskemu (kasneje [[Filip V. Španski|Filipu V. Španskemu]]), vnuku Ludvika XIV. in Marije Terezije. [[Devolucijska vojna]] se ni osredotočala na neplačilo dote, je pa to Ludvik XIV. uporabil kot izgovor za razveljavitev odpovedi Marije Terezije njenim zahtevam in mu je dovolil, da je zemljišče "prešlo" v njegovo korist. V [[Vojvodina Brabant|Brabantu]] (sporno ozemlje) otroci iz prvih zakonov tradicionalno niso bili prikrajšani zaradi ponovnih porok svojih staršev in so še vedno dedovali premoženje. Ludvikova žena je bila hči Filipa IV. iz prvega zakona, medtem ko je bil novi španski kralj Karel II. njegov sin iz poznejšega zakona. Tako naj bi Brabant "prešel" v last Marije Terezije, kar je upravičilo napad Francije na Špansko Nizozemsko. === Odnos z Nizozemsko === [[File:Louis XIV crosses the Rhine at Lobith - Lodewijk XIV trekt bij het Tolhuis bij Lobith de Rijn over, 12 juni 1672 (Adam Frans van der Meulen).jpg|thumb|right|250px|Bitka pri Tolhuisu, Ludvik prečka Ren pri Lobithu 12. junija 1672. Slika se nahaja v Rijksmuseumu v Amsterdamu.]] Med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko osamosvojitveno vojno]] s Španijo je Francija podpirala [[Republika Nizozemska|Nizozemsko republiko]] kot del splošne politike nasprotovanja habsburški oblasti. [[Johan de Witt]], nizozemski voditelj med letoma 1653 in 1672, je to dojemal kot ključnega pomena za nizozemsko varnost in protiutež svojim domačim [[Oranski knez|oranžističnim]] nasprotnikom. Ludvik je nudil podporo v drugi angleško-nizozemski vojni med letoma 1665 in 1667, vendar je izkoristil priložnost za začetek [[Devolucijska vojna|devolucijske vojne]] leta 1667. Ta je zajela [[Franche-Comté]] in velik del španske Nizozemske. Francoska širitev na tem območju je bila neposredna grožnja nizozemskim gospodarskim interesom.<ref>Israel 1990, strani 197–199.</ref> Nizozemci so začeli pogovore s [[Karel II. Angleški|Karlom II. Angleškim]] na skupni diplomatski fronti proti Franciji, kar je vodilo do trojne zveze med Anglijo, Nizozemsko in Švedsko. Grožnja eskalacije in tajne pogodbe o delitvi španskih posesti s cesarjem [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom]], drugim pomembnim pretendentom za španski prestol, je Ludvika prisilila, da se je odpovedal številnim svojim pridobitvam v [[Aachenski mir (1668)|Aachenskem miru]] leta 1668.<ref>Hutton 1986, strani 299-300.</ref> Ludvik se ni preveč zanašal na svoj dogovor z Leopoldom in ker je bilo zdaj jasno, da so si francoski in nizozemski cilji v neposrednem nasprotju, se je odločil, da najprej premaga republiko, nato pa zaseže špansko Nizozemsko. To je zahtevalo razpad trojne zveze. Švedski je plačal, da je ostala nevtralna. Leta 1670 je s Karlom podpisal tajno pogodbo iz Doverja, anglo-francosko zavezništvo proti Nizozemski republiki. Maja 1672 je Francija napadla republiko, ki sta jo podpirala Münster in volilni okraj Köln.<ref>Lynn 1999, strani 109-110.</ref> [[File:Louis XIV, King of France, after Lefebvre - Les collections du château de Versailles.jpg|thumb|left|200px|Ludvikov portret iz leta 1670, avtor [[Claude Lefèbvre]].]] Hitro francosko napredovanje je privedlo do državnega udara, ki je strmoglavil De Witta in pripeljal na oblast [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]]. Leopold je francosko širitev v Porenje videl kot vse večjo grožnjo, zlasti po tem, ko so leta 1670 zavzeli strateško pomembno vojvodino Loreno. Možnost nizozemskega poraza je Leopolda pripeljala do zavezništva z Brandenburgom-Prusijo 23. junija, nato pa še do novega z Nizozemsko republiko 25. junija.<ref>McKay 1997, stran 206.</ref> Čeprav je bil Brandenburg junija 1673 iz vojne prisiljen izstopiti z Vossemsko pogodbo, so avgusta Nizozemci, Španija, cesar Leopold in vojvoda Lorenski sklenili protifrancosko zavezništvo.<ref>Young 2004, stran 133.</ref> Francosko zavezništvo je bilo v Angliji zelo nepriljubljeno, še bolj pa po razočarajočih bitkah proti floti Michiela de Ruyterja. Karel II. Angleški je februarja 1674 sklenil mir z Nizozemci v Westminstrski pogodbi. Vendar so imele francoske vojske pred nasprotniki znatne prednosti: nedeljivo poveljstvo, nadarjene generale, kot so Turenne, Condé in Luksemburg, ter precej boljšo logistiko. Reforme, ki jih je uvedel Louvois, vojni minister, so pomagale ohraniti velike poljske vojske, ki jih je bilo mogoče mobilizirati veliko hitreje, kar jim je omogočilo, da so zgodaj spomladi začele ofenzivo, preden so bili njihovi nasprotniki pripravljeni.<ref>Black 2001, strani 97-99.</ref> Francozi so se bili kljub temu prisiljeni umakniti iz večine Nizozemske republike, kar je Ludvika globoko pretreslo. Za nekaj časa se je umaknil v [[Château de Saint-Germain-en-Laye|St. Germain]], kjer ga nihče, razen nekaj bližnjih sodelavcev, ni smel motiti.<ref>Panhuysen 2009, strani 396-398.</ref> Francoske vojaške prednosti so jim omogočile, da so obdržali svoje položaje v Alzaciji in na Španskem Nizozemskem, medtem ko so ponovno zavzeli Franche-Comté. Do leta 1678 je medsebojna izčrpanost privedla do Nijmegenske pogodbe, ki je bila na splošno rešena v korist Francije in je Ludviku omogočila posredovanje v skandijanski vojni. Kljub vojaškemu porazu si je njegova zaveznica Švedska povrnila velik del tega, kar je izgubila s pogodbami iz leta 1679 iz Saint-Germain-en-Laye, Fontainebleauja in Lunda, ki so bile vsiljene Danski-Norveški in Brandenburgu.<ref>Frost 2000, stran 213.</ref> Vendar sta Ludvikova dva glavna cilja, uničenje Nizozemske republike in osvojitev Španske Nizozemske, propadla.<ref>Panhuysen 2009, stran 451.</ref> Ludvik je bil na vrhuncu svoje moči, vendar za ceno združevanja svojih nasprotnikov. To se je stopnjevalo z nadaljnjo širitvijo. Leta 1679 je odpustil svojega zunanjega ministra Simona Arnaulda, markiza de Pomponne, ker naj bi ta preveč popustil zaveznikom. Ludvik je ohranil moč svoje vojske, vendar se je v svoji naslednji seriji ozemeljskih zahtev izogibal uporabi zgolj vojaške sile. Namesto tega jo je kombiniral s pravnimi vzvodi v svojih prizadevanjih za povečanje meja svojega kraljestva. Sodobne pogodbe so bile namerno dvoumno formulirane. Ludvik je ustanovil zbornico Reuniona, da bi določil polni obseg svojih pravic in obveznosti v skladu s temi pogodbami. Mesta in ozemlja, kot sta [[Luksemburg]] in Casale, so bila cenjena zaradi svojih strateških položajev na meji in dostopa do pomembnih vodnih poti. Ludvik si je prizadeval tudi za osvojitev [[Strasbourg|Strasbourga]], pomembnega strateškega prehoda na levem bregu Rena in takrat svobodnega cesarskega mesta [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki ga je skupaj z drugimi ozemlji priključil leta 1681. Čeprav je bil Strasbourg del Alzacije, ni bil del habsburške Alzacije in zato v Vestfalskem miru ni bil odstopljen Franciji. Po teh priključitvah je Španija napovedala in začela novo vojno. Vendar so bili Španci hitro poraženi, saj jih je cesar (ki je imel delo z [[Velika turška vojna|veliko turško vojno]]) zapustil, Nizozemci pa so jih le minimalno podpirali. Z ratisbonskim premirjem leta 1684 se je bila Španija prisiljena za 20 let sprijazniti s francosko okupacijo večine osvojenih ozemelj.<ref>Lynn 1999, strani 161-171.</ref> Ludvikova politika je morda Francijo v času njegove vladavine dvignila do največje velikosti in moči, vendar je hkrati odtujila velik del Evrope. To slabo javno mnenje so še poslabšale francoske akcije ob berberski obali in v Genovi. Najprej je Ludvik bombardiral [[Alžir]] in [[Tripolis]], dve berberski piratski trdnjavi, da bi dosegel ugodno pogodbo in osvoboditev krščanskih sužnjev. Nato je bil leta 1684 proti Genovi izveden kazenski napad kot povračilo za njeno podporo Španiji v prejšnjih vojnah. Čeprav so se Genovežani vdali in je dož vodil uradno odpravo z namenom opravičila v Versailles, si je Francija pridobila sloves brutalnosti in arogance. Evropski strah pred naraščajočo francosko močjo in spoznanje o obsegu učinka dragonad (o katerem bo govora v nadaljevanju) sta mnoge države pripeljala do tega, da so opustile zavezništva s Francijo.<ref>Merriman 2019, stran 319.</ref> Zato je Francija do konca osemdesetih let 17. stoletja postajala vse bolj izolirana v Evropi. === Odnosi z neevropskimi državami in kolonijami === [[File:Ambassade Perse auprès de Louis XIV.jpg|thumb|Obisk perzijske delegacije sultana Hoseina pri Ludviku leta 1715. Delo ''Ambassade de Perse auprès de Louis XIV.'' studia Antoinea Coypela.]] Med Ludvikovo vladavino so se francoske kolonije v Afriki, Ameriki in Aziji pomnožile, francoski raziskovalci pa so dosegli pomembna odkritja v Severni Ameriki. Leta 1673 sta [[Louis Jolliet]] in [[Jacques Marquette]] odkrila reko [[Misisipi]]. Leta 1682 je [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|René-Robert Cavelier,]] [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|Sieur de La Salle]], sledil Misisipiju do [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] in v Ludvikovem imenu zahteval obsežno porečje Misisipija ter ga poimenoval [[Louisiana (Nova Francija)|Louisiana]]. Francoske trgovske postojanke so bile ustanovljene tudi v Indiji, v Chandernagoreju in Pondicherryju, ter v Indijskem oceanu na otoku [[Reunion|Île Bourbon]]. V teh regijah sta se Ludvik in Colbert lotila obsežnega programa arhitekture in urbanizma, ki naj bi odražal slog Versaillesa in Pariza ter »slavo« kraljestva.<ref>Bailey 2018, stran 14.</ref> [[File:SiameseEmbassyToLouisXIV1686NicolasLarmessin.jpg|thumb|left|Delegacija siamskega kralja Naraia pri Ludviku leta 1686, ki jo je vodil [[Kosa Pan]]. Avtor Nicolas Larmessin.]] Medtem so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi z oddaljenimi državami. Leta 1669 je Sulejman Aga vodil [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] delegacijo, da bi oživil staro francosko-osmansko zavezništvo.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Ottoman Empire and the World Around It|last=Faroqhi|first=Duraiya|publisher=Bloomsbury Academic|year=2006|isbn=978-1-8451-1122-9|page=73}}</ref> Nato je leta 1682, po sprejemu maroškega veleposlaništva Mohameda Tenima v Franciji, maroški sultan [[Mulaj Ismail]] dovolil francoskim konzularnim in trgovskim ustanovam delovanje v svoji državi.<ref>Bluche 1986, stran 439.</ref> Leta 1699 je Ludvik ponovno sprejel maroškega veleposlanika Abdallaha bin Aišo, leta 1715 pa perzijsko veleposlaništvo pod vodstvom Mohameda Reze Bega. [[Siam]] je leta 1684 poslal veleposlaniško delegacijo, na katero so Francozi naslednje leto veličastno odgovorili pod vodstvom Alexandra, Chevalierja de Chaumonta. Temu je sledil še en obisk siamske delegacije pod vodstvom Kose Pana, ki je bil leta 1686 v Versaillesu odlično sprejet. Ludvik je nato leta 1687 poslal novo veleposlaniško delegacijo pod vodstvom Simona de la Loubèra, francoski vpliv na siamskem dvoru pa se je okrepil, tako da je Siam Franciji podelil Mergui kot pomorsko oporišče. Vendar pa so smrt Naraija, kralja Ayutthaye, usmrtitev njegovega profrancoskega ministra Constantina Phaulkona in obleganje Bangkoka leta 1688 končali to obdobje francoskega vpliva.<ref>Keay 1994, strani 201-204.</ref> Tudi Francija je poskušala aktivno sodelovati v jezuitskih misijah na Kitajskem. Da bi tam prekinil portugalsko prevlado, je Ludvik leta 1685 na dvor cesarja [[Kangši|Kangšija]] poslal jezuitske misijonarje: Jeana de Fontaneyja, Joachima Bouveta, Jean-Françoisa Gerbillona, ​​Louisa Le Comteja in Clauda de Visdelouja.<ref>Pagani 2001, stran 182.</ref> Ludvik je leta 1684 v Versaillesu sprejel tudi kitajskega jezuita Michaela Shen Fu-Tsunga.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Meeting of Eastern and Western Art|last=Sullivan|first=Michael|publisher=University of California Press|year=1989|isbn=978-0-5202-1236-7|page=98}}</ref> Obenem je bil Kitajec Ludvikov knjižničar in prevajalec Arcadio Huang.<ref>Barnes 2005, stran 85.</ref><ref>Mungello 2005, stran 125.</ref> == Višek moči == === Centralizacija moči === [[File:Charles Le Brun - Louis XIV - WGA12539.jpg|left|thumb|Ludvikov portret s sivim pastelom na papirju avtorja Charlesa Le Bruna iz leta 1667, sedaj v muzeju Louvre.]] Do začetka osemdesetih let 17. stoletja je Ludvik močno okrepil francoski vpliv v svetu. V državi je uspešno povečal vpliv krone in njeno avtoriteto nad cerkvijo in aristokracijo, s čimer je utrdil absolutno monarhijo v Franciji. Ludvik je sprva podpiral tradicionalni [[galikanizem]], ki je omejeval [[Papež|papeško]] oblast v Franciji, in novembra 1681 sklical skupščino francoske duhovščine. Pred razpustitvijo osem mesecev pozneje je skupščina sprejela ''Deklaracijo francoske duhovščine'', ki je povečala kraljevo oblast na račun papeške moči. Brez kraljeve odobritve škofi niso mogli zapustiti Francije in pritožbe papežu niso bile mogoče. Poleg tega vladnih uradnikov ni bilo mogoče izobčiti zaradi dejanj, storjenih pri opravljanju njihovih dolžnosti. Čeprav kralj ni mogel sprejemati cerkvenih zakonov, so bili vsi papeški predpisi brez kraljeve privolitve v Franciji neveljavni. Ni presenetljivo, da je papež ''Deklaracijo'' zavrnil.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/09371a.htm|title=Louis XIV|accessdate=21. 4. 2026|website=Catholic Encyclopedia}}</ref> [[File:Louis14-Versailles1685.jpg|thumb|Ludvik sprejema genovskega doža v Versaillesu 15. maja 1685 po bombardiranju Genove. Avtor Claude Guy Halle.]] Z namestitvijo plemičev na svoj dvor v Versaillesu je Ludvik dosegel večji nadzor nad francosko aristokracijo. Po besedah ​​zgodovinarja Philipa Mansela je kralj palačo spremenil v: "neustavljivo kombinacijo trga poročnih ponudb, zaposlitvene agencije in zabavne prestolnice aristokratske Evrope, ki se je ponašala z najboljšim gledališčem, opero, glasbo, igrami na srečo, seksom in (najpomembneje) lovom."<ref>Philip Mansel, King of the World: The Life of Louis XIV (2020); citirano v Tim Blanning, "Solar Power," The Wall Street Journal, 17 October 2020, stran C9.</ref> Zgrajena so bila stanovanja za tiste, ki so se bili pripravljeni pokoriti kralju.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=-EM_AAAAYAAJ|title=The Memoirs of the Duke de Saint-Simon on the Reign of Louis XIV. and the Regency|accessdate=22. 4. 2026}}</ref> Vendar pa so bile pokojnine in privilegiji, potrebni za življenje v slogu, primernem njihovemu rangu, mogoči le s stalnim streženjem Ludviku.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|title=Modern History Sourcebook: Duc de Saint-Simon: The Court of Louis XIV|accessdate=22. 4. 2026|website=Internet Modern History Sourcebook|archive-date=2008-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20080410084543/http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|url-status=bot: unknown}}</ref> V ta namen je bil ustvarjen dovršen dvorni ritual, v katerem je kralj postal središče pozornosti in ga je javnost opazovala ves dan. Z odličnim spominom je Ludvik lahko videl, kdo ga spremlja na dvoru in kdo je odsoten, kar je olajšalo poznejšo razdelitev uslug in položajev. Drugo orodje, ki ga je Ludvik uporabljal za nadzor nad svojim plemstvom, je bila cenzura, ki je pogosto vključevala odpiranje pisem, da bi ugotovil mnenje njihovega avtorja o vladi in kralju.<ref name=":2" /> Še več, z zabavo, vtisom in udomačevanjem z ekstravagantnim razkošjem in drugimi motnjami Ludvik ni le gojil javnega mnenja o sebi, temveč je tudi poskrbel, da je aristokracija ostala pod njegovim drobnogledom. Ludvikova ekstravaganca v Versaillesu je segala daleč preko okvirov dovršenih dvornih ritualov. Od portugalskega kralja je kot darilo prejel [[Afriški slon|afriškega slona]].<ref>{{Navedi splet|url=http://quod.lib.umich.edu/d/did/did2222.0000.944/--elephant?rgn=main;view=fulltext|title=Elephant|accessdate=23. 4. 2026|website=Encyclopedia of Diderot & d'Alembert Collaborative Translation Project|last=Daubenton|first=Louis-Jean-Marie}}</ref> Vodilne plemiče je spodbujal, naj živijo v Versaillesu. To jim je skupaj s prepovedjo zasebnih vojsk preprečilo, da bi preživljali čas na svojih posestvih in v svojih regionalnih oporiščih moči, od koder so zgodovinsko vodili lokalne vojne in načrtovali odpor proti kraljevi oblasti. Ludvik je tako staro vojaško aristokracijo ("plemstvo meča") prisilil in zapeljal, da je postala njegov ceremonialni dvor, kar je še dodatno oslabilo njihovo moč. Na njihovo mesto je postavil preproste ljudi ali novejšo plemiško birokratsko aristokracijo ("plemstvo halje"). Presodil je, da kraljeva oblast zanesljiveje uspeva, če ti možje zasedejo visoke izvršilne in upravne položaje, ker jih je bilo lažje odpustiti kot plemiče starodavnega rodu in utrjenega vpliva. Domneva se, da je Ludvikova politika temeljila na njegovih izkušnjah med Frondo, ko so moški visokega rodu zlahka prevzeli vodenje upora proti svojemu kralju, ki je bil pravzaprav sorodnik nekaterih izmed njih. Ta zmaga nad plemstvom je tako morda zagotovila konec večjih državljanskih vojn v Franciji vse do francoske revolucije približno stoletje pozneje. === Francija kot središče vojskovanja === [[File:De-La-Torre-Jean-Du-Mont--Mémoires MG 0958.tif|thumb|Ludvik XIV.]] Pod Ludvikom je bila Francija vodilna evropska sila in večina vojn se je vrtela okoli njene agresivnosti. Nobena evropska država je ni presegla po številu prebivalcev in nihče se ni mogel kosati z njenim bogastvom, osrednjo lego in zelo močno profesionalno vojsko. Francija se je v veliki meri izognila uničenju tridesetletne vojne. Med njene slabosti sta spadala neučinkovit finančni sistem, ki je težko financiral njene vojaške podvige, in nagnjenost večine drugih sil, da se združijo proti njej. Med Ludvikovo vladavino se je Francija bojevala v treh večjih vojnah: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Bila sta tudi dva manjša konflikta: [[devolucijska vojna]] in združitvena vojna.<ref>Lynn 1999, stran 46.</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=How Louis XIV Survived His Hegemonic Bid: The Lessons of the Sun King's War Termination|last=Motin|first=Dylan|publisher=Anthem Press|year=2025|isbn=978-1-8399-9613-9|location=London|page=9-17}}</ref> Vojne so bile zelo drage, a so opredelile zunanjo politiko Ludvika XIV., njegova osebnost pa je oblikovala njegov pristop. Ludvik, ki ga je gnala »mešanica trgovanja, maščevanja in jeze«, je čutil, da je vojna idealen način za povečanje njegove slave. V mirnem času se je osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.<ref name=":3" /> Do leta 1695 je Francija ohranila velik del svoje prevlade, vendar je izgubila nadzor nad morji v korist Anglije in Nizozemske, večina držav, tako protestantskih kot katoliških, pa je bila združenih v zavezništvu proti njej. [[Sébastien Le Prestre de Vauban]], vodilni francoski vojaški strateg, je leta 1689 Ludvika opozoril, da je sovražno zavezništvo na morju premočno. Priporočil je, da se Francija bori proti temu tako, da francoskim trgovskim ladjam dovoli, da zasežejo in prevzamejo sovražne trgovske ladje, hkrati pa se izogiba svojim mornaricam: :"Francija ima za svoje deklarirane sovražnike Nemčijo in vse države, ki jih objema; Španijo z vsemi njenimi odvisnimi ozemlji v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki; savojskega vojvodo [v Italiji], Anglijo, Škotsko, Irsko in vse njihove kolonije v Vzhodni in Zahodni Indiji; in Nizozemsko z vsemi njenimi posestmi na štirih koncih sveta, kjer ima velike ustanove. Francija ima ... nedeklarirane sovražnike, sovražne in zavistne do njene veličine, Dansko, Švedsko, Poljsko, Portugalsko, Benetke, Genovo in del Švicarske konfederacije, vse te države pa na skrivaj pomagajo francoskim sovražnikom z vojaki, ki jim jih najamejo, z denarjem, ki jim ga posojajo, ter z zaščito in kritjem njihove trgovine."<ref>Symcox 1974, strani 236-237.</ref> Vauban je bil pesimističen glede tako imenovanih francoskih prijateljev in zaveznikov: :"Za mlačne, nekoristne ali nemočne prijatelje ima Francija papeža, ki je do tega ravnodušen; angleškega kralja [<nowiki/>[[Jakob II. Angleški|Jakoba II.]]], izgnanega iz svoje države; velikega vojvodo Toskane; vojvode Mantove, Modene in Parme [vsi v Italiji]; in drugo frakcijo Švicarjev. Nekateri od teh so pogreznjeni v mehkobo, ki izhaja iz let miru, drugi pa so v svojih čustvih hladni ... Angleži in Nizozemci so glavni stebri zavezništva. Podpirajo ga tako, da se vojskujejo proti nam v sodelovanju z drugimi silami, in ga ohranjajo z denarjem, ki ga vsako leto plačujejo ... zaveznikom ... Zato se moramo zateči k piratstvu kot metodi vodenja vojne, ki je najbolj izvedljiva, preprosta, poceni in varna ter ki bo državo najmanj stala, še toliko bolj, ker kralj, ki ne tvega praktično ničesar, ne bo občutil nobenih izgub ... To bo obogatilo državo, usposobilo veliko dobrih častnikov za kralja in v kratkem času prisililo njegove sovražnike, da bodo prosili za mir."<ref>Symcox 1974, strani 237 in 242.</ref> == Fontainebleaujski edikt == [[File:S21c.jpg|thumb|left|Ludvik XIV. leta 1685, ko je preklical Nantski edikt.]] Ludvik se je odločil preganjati protestante in preklicati [[Nantski edikt]] iz leta 1598, ki je hugenotom podelil politično in versko svobodo. Vztrajanje protestantizma je videl kot sramoten opomin na kraljevo nemoč. Navsezadnje je bil edikt pragmatičen konsenz njegovega dedka [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]], s katero je končal dolgoletne [[francoske verske vojne]]. Dodaten dejavnik v Ludvikovem razmišljanju je bilo prevladujoče takratno evropsko načelo zagotavljanja družbeno-politične stabilnosti, ''cuius regio, eius religio'' ("''čigar kraljestvo, njegova vera''"), ideja, da bi morala biti vera vladarja vera kraljestva (kot je bilo prvotno potrjeno v srednji Evropi v [[Augsburški verski mir|Augsburškem miru]] leta 1555).<ref>Sturdy 1998, strani 89-99.</ref> Ludvik je v odgovor na peticije sprva izključil protestante iz položajev, omejil srečanja sinod, zaprl cerkve zunaj območij, določenih z ediktom, prepovedal protestantske pridigarje na prostem in prepovedal domače protestantske migracije. Prav tako je prepovedal mešane poroke med protestanti in katoličani, ki so jim nasprotovale tretje osebe, spodbujal verske misije pri protestantih in nagrajeval spreobrnjence v katolicizem.<ref>Sturdy 1998, strani 92-93.</ref> Ta diskriminacija ni naletela na večji odpor protestantov in prihajalo je do njihovih stalnih spreobrnjenj, zlasti med plemiškimi elitami. Leta 1681 je Ludvik dramatično okrepil preganjanje protestantov. Načelo ''cuius regio, eius religio'' je na splošno pomenilo tudi, da so se podložniki, ki se niso želeli spreobrniti, lahko izselili, vendar je Ludvik izseljevanje prepovedal in dejansko vztrajal, da se morajo vsi protestanti spreobrniti. Drugič, na predlog Renéja de Marillaca in markiza Louvoisa je začel nameščati dragone v protestantske domove. Čeprav je bilo to v okviru njegovih zakonskih pravic, so dragonade protestantom povzročale hude finančne obremenitve in grozljive zlorabe. Spreobrnilo se je med 300.000 in 400.000 hugenotov, saj je to pomenilo finančne nagrade in oprostitev od dragonad.<ref>Sturdy 1998, stran 96.</ref> [[File:Le Dragon missionnaire.jpg|thumb|Protestantski kmetje oz. kamisardi so se uprli dragonadam (spreobrnitvam, ki so jih uveljavljali vojaki, označeni kot "misijonarji v škornjih"), ki so sledile Fontainebleaujskemu ediktu.]] 15. oktobra 1685 je Ludvik izdal Fontainebleaujski edikt, v katerem je navedel odvečnost privilegijev za protestante glede na njihovo pomanjkanje po obsežnih spreobrnjenjih. Fontainebleaujski edikt je razveljavil Nantski edikt in odpravil vse privilegije, ki so iz njega izhajali.<ref name=":4" /> S svojim odlokom Ludvik ni več toleriral obstoja protestantskih skupin, pastorjev ali cerkva v Franciji. Gradnja novih cerkva je bila prepovedana, obstoječe pa so bile porušene. Pastorji so se lahko odločili za izgnanstvo ali posvetno življenje. Tiste protestante, ki so se upirali spreobrnjenju, so zdaj prisilno krstili v ustaljeno cerkev.<ref>Nolan 2008, stran 132.</ref> Zgodovinarji so razpravljali o Ludvikovih razlogih za izdajo Fontainebleaujskega edikta. Morda je želel pomiriti [[Papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], s katerim so bili odnosi napeti in čigar pomoč je bila potrebna za določitev izida nasledstvene krize v volilnem okraju Köln. Morda je deloval tako tudi zato, da bi zasenčil cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] in si povrnil mednarodni ugled, potem ko je slednji brez Ludvikove pomoči premagal Turke. Morda pa je preprosto želel končati preostale delitve v francoski družbi, ki so segale v čas verskih vojn, tako da bi izpolnil svojo prisego ob kronanju o izkoreninjenju krivoverstva.<ref>Sturdy 1998, strani 96-97.</ref><ref>Bluche 1986, strani 20-21.</ref> Mnogi zgodovinarji so Fontainebleaujski edikt označili kot hudo škodljiv za Francijo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|title=Louis XIV, king of France|accessdate=29. 4. 2026|website=The Columbia Encyclopedia|archive-date=2008-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20080107232540/http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|url-status=bot: unknown}}</ref> V podporo temu navajajo izselitev približno 200.000 visoko usposobljenih hugenotov (približno četrtina protestantskega prebivalstva oziroma 1 % francoskega prebivalstva), ki so kljubovali kraljevim odlokom in pobegnili iz Francije v različne protestantske države, s čimer so oslabili francosko gospodarstvo in obogatili gospodarstvo v protestantskih državah. Po drugi strani pa nekateri zgodovinarji to vidijo kot pretiravanje. Trdijo, da se je večina francoskih uglednih protestantskih poslovnežev in industrialcev spreobrnila v katolicizem in tam ostala.<ref>Sturdy 1998, stran 98.</ref> Gotovo je, da so bili odzivi na edikt mešani. Čeprav so francoski katoliški voditelji slavili, se je papež Inocenc XI. še vedno prepiral z Ludvikom glede galikanizma in kritiziral uporabo nasilja. Protestanti po vsej Evropi so bili zgroženi nad ravnanjem s svojimi soverniki, večina katoličanov v Franciji pa je potezo pozdravila. Kljub temu je nesporno, da je bila Ludvikova javna podoba v večjem delu Evrope, zlasti v protestantskih regijah, hudo okrnjena. Kljub temu pa je Ludvik kljub ponovnim napetostim s kamisardi južne in osrednje Francije ob koncu svoje vladavine morda pripomogel k temu, da je njegov naslednik doživel manj primerov verskih nemirov, ki so pestili njegove prednike. Francoska družba se je do časa njegovega potomca [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvika XVI.]] dovolj spremenila, da je pozdravila strpnost v obliki Versajskega edikta iz leta 1787, znanega tudi kot Tolerančni edikt. Ta je nekatolikom povrnil njihove državljanske pravice in svobodo odprtega bogoslužja.<ref>Edwards 2007, stran 212-213.</ref> Z nastopom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] leta 1789 so protestanti dobili enake pravice kot njihovi rimskokatoliški kolegi. == Devetletna vojna == {{Main|Devetletna vojna}} === Vzroki in potek === [[File:Batalla de Fleurus (1690).jpg|thumb|Bitka pri Fleurusu leta 1690.]] [[File:Nocret, attributed to - Louis XIV of France - Versailles, MV2066.jpg|thumb|Ludvik leta 1690.]] [[Devetletna vojna]], ki je trajala med letoma 1688 in 1697, predstavlja začetek obdobja upadanja Ludvikovega političnega in diplomatskega uspeha. Izvirala je iz dveh dogodkov v [[Porenje|Porenju]]. Najprej je leta 1685 umrl volilni pfalški knez Karel II. Od njegove ožje družine je ostala le Ludvikova svakinja Elizabeta Šarlota. Nemška zakonodaja ji je domnevno prepovedovala nasledstvo bratovih posesti in volilnega dostojanstva, vendar je bila dovolj nejasna, da bi imeli argumenti v prid Elizabeti Šarloti možnost uspeha. Nasprotno pa je bila princesa dokazljivo upravičena do delitve zasebnega družinskega premoženja. Ludvik je uveljavljal njene zahteve po zemljiščih in premičninah v upanju, da ji bodo vsaj slednje dane.<ref>Durant in Durant 1963, stran 691.</ref> Nato je leta 1688 umrl [[Maximilian Henrick Bavarski|Maksimilijan Henrik Bavarski]], nadškof Kölna, zaveznik Francije. Nadškofijo so tradicionalno imeli v lasti [[Wittelsbachi]] [[Bavarska|Bavarski]], toda bavarski kandidat za naslednika Maksimilijana Henrika, princ Jožef Klemens Bavarski, je bil takrat star komaj 17 let in še ni bil posvečen. Ludvik si je namesto tega prizadeval za umestitev lastnega kandidata, [[Guillaume-Egon de Fürstenberg|Wilhelma Egona von Fürstenberga]], da bi zagotovil, da bi ključna renska država ostala zaveznik.<ref>Lynn 1999, stran 192.</ref> Glede na njegovo zunanjo in notranjo politiko v zgodnjih osemdesetih letih 17. stoletja, ki je bila dojeta kot agresivna, so Ludvikova dejanja, ki so jih spodbudile nasledstvene krize poznih osemdesetih let 17. stoletja, povzročila zaskrbljenost in preplah v večjem delu Evrope. To je leta 1686 privedlo do ustanovitve Augsburške lige med Svetim rimskim cesarstvom, Španijo, Švedsko, Saško in Bavarsko. Njihov deklarirani namen je bil vrniti Francijo vsaj v meje, dogovorjene v Nijmegenski pogodbi.<ref>Dunlop 2000, stran 313.</ref> Vztrajno zavračanje cesarja Leopolda I., da bi Ratisbonsko premirje spremenil v trajno pogodbo, je spodbudilo Ludvikov strah, da se bo cesar po ureditvi svojih zadev na Balkanu obrnil proti Franciji in napadel Reunion.<ref>Lynn 1999, strani 189-191.</ref> Drug dogodek, ki ga je Ludvik dojel kot grožnjo, je bila angleška slavna revolucija leta 1688. Čeprav je bil kralj [[Jakob II. Angleški|Jakob II.]] katoličan, sta njegovi dve anglikanski hčerki, [[Marija II. Angleška|Marija]] in [[Ana Britanska|Ana]], Angležem zagotovili protestantsko nasledstvo. Ko pa se je rodil Jakobov sin [[Jakob, valižanski princ|Jakob Stuart]], je ta pri nasledstvu dobil prednost pred sestrama. Zdelo se je, da to napoveduje obdobje katoliških monarhov v Angliji. Protestantski lordi so pozvali nizozemskega princa [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]], vnuka [[Karel I. Angleški|Karla I. Angleškega]], naj jim priskoči na pomoč. Z vojaki je odplul v Anglijo kljub Ludvikovemu opozorilu, da bo Francija to razumela kot provokacijo. Ker je bil Jakob II. priča številnim dezerterstvom in prebegom, tudi med tistimi, ki so mu bili najbližje, je pobegnil iz Anglije. Parlament je razglasil prestol za prazen in ga ponudil Jakobovi hčerki Mariji II. ter njegovemu zetu in nečaku Viljemu. Viljem (zdaj Viljem III. Angleški), ki je bil odločno protifrancoski, je svoja nova kraljestva potisnil v vojno in s tem Augsburško ligo spremenil v Veliko zavezništvo. Preden se je to zgodilo, je Ludvik pričakoval, da bo Viljemova odprava v Anglijo porabila njegovo energijo in energijo njegovih zaveznikov, zato je po izteku ultimata nemškim knezom, v katerem je zahteval potrditev ratisbonskega premirja in sprejetje njegovih zahtev glede nasledstvene krize, poslal vojake v Porenje. Ta vojaški manever je bil namenjen tudi zaščiti njegovih vzhodnih provinc pred cesarsko invazijo, tako da je sovražni vojski odvzel možnosti preživetja, kar pojasnjuje preventivno politiko požgane zemlje, ki se je izvajala v večjem delu jugozahodne Nemčije ("Opustošenje Pfalške").<ref>Lynn 1999, strani 192-193.</ref> [[File:Equestrian portrait louis xiv 1692.jpg|thumb|upright|left|Ludvik XIV. ob zavzetju Namurja leta 1692.]] Francoska vojska je bila skozi celotno vojno večinoma zmagovita zaradi imperialnih obveznosti na Balkanu, francoske logistične premoči in kakovosti francoskih generalov, kot je bil Condéjev slavni učenec, [[François Luxembourg|François Henri de Montmorency-Bouteville, vojvoda Luksemburški]].<ref>Lynn 1999.</ref> Zmagal je v bitkah pri Fleurusu leta 1690, Steenkerqueu leta 1692 in Landenu leta 1693, čeprav se je izkazalo, da bitke niso imele velikega strateškega pomena,<ref>Wijn 1950, strani 28, 58 in 71-72.</ref><ref>Lynn 1999, strani 209, 227 in 235.</ref> predvsem zaradi narave vojskovanja v poznem 17. stoletju.<ref>Lynn 1999, stran 209.</ref> [[File:Paul de Beauvilliers, duc de Saint-Aignan - Versailles MV 3571.jpg|thumb|upright|Vojvoda Luksemburški.]] Čeprav je poskus obnove vladavine Jakoba II. v [[Bitka pri reki Boyne|bitki pri]] [[Bitka pri reki Boyne|reki Boyne]] leta 1690 propadel, je Francija dosegla vrsto zmag od Flandrije na severu, Nemčije na vzhodu ter Italije in Španije na jugu, do odprtega morja in kolonij. Ludvik je osebno nadzoroval zavzetja Monsa leta 1691 in Namurja leta 1692. Luksemburg je Franciji dal obrambno linijo Sambre z zavzetjem Charleroija leta 1693. Francija je po bitkah pri Marsaglii in Staffardu leta 1693 zavzela tudi večino Savojske vojvodine. Medtem ko je po francoski zmagi v bitki pri Beachy Headu leta 1690 in zavezniški zmagi pri Barfleur-La Hougue leta 1692 prišlo do pomorske pat pozicije, je bitka pri Torroelli leta 1694 Katalonijo izpostavila francoski invaziji, ki je dosegla vrhunec z zavzetjem Barcelone. Nizozemci so leta 1693 zavzeli Pondichéry, toda francoski napad na špansko pristanišče Cartagena v Španiji leta 1697 je prinesel bogastvo v višini 10.000.000 livrov. Julija 1695 je mesto Namur, ki so ga tri leta zasedali Francozi, oblegala zavezniška vojska pod vodstvom Viljema III. Ludvik XIV. je ukazal nenadno uničenje flamskega mesta, da bi preusmeril pozornost teh čet. To je privedlo do [[Bombardiranje Bruslja|bombardiranja Bruslja]], v katerem je bilo uničenih več kot 4000 stavb, vključno s celotnim mestnim središčem. Strategija ni uspela, saj je Namur padel tri tedne pozneje, škodovala pa je tudi ugledu Ludvika XIV.: stoletje pozneje je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] bombardiranje označil za "tako barbarsko kot neuporabno".<ref>Terlinden, Ch. (1958). "Les rapports de l'internonce Piazza sur le bombardement de Bruxelles en 1695". Cahiers bruxellois (in French). III (II): 85–106.</ref> Švedska je leta 1690 ponudila mir. Do leta 1692 sta si miru očitno želeli obe strani in začeli so se tajni dvostranski pogovori, vendar brez uspeha.<ref>Lynn 1999, stran 232.</ref> Ludvik je poskušal razbiti zavezništvo, usmerjeno proti njemu, s pogajanji s posameznimi nasprotniki, vendar svojega cilja ni dosegel do leta 1696, ko so Savojci pristali na torinsko pogodbo in prešli na drugo stran. Nato so člani Augsburške lige pohiteli za pogajalsko mizo in začela so se resna pogajanja o splošnem miru, ki so dosegla vrhunec z mirom v Ryswicku leta 1697.<ref>Lynn 1999, stran 253.</ref> === Mir v Ryswicku === Mir v Ryswicku je končal vojno z Augsburško ligo in razpustil Veliko zavezništvo. Z manipuliranjem rivalstev in sumničavosti je Ludvik razdelil svoje sovražnike in zlomil njihovo moč. Pogodba je Franciji prinesla številne koristi. Ludvik je zagotovil trajno francosko suverenost nad celotno Alzacijo, vključno s Strasbourgom, in določil Ren kot francosko-nemško mejo (kar velja še danes). Pondichéry in Acadia sta bila vrnjena Franciji, Ludvikova de facto posest Saint-Dominguea pa je postala zakonita. Vendar je vrnil [[Katalonija|Katalonijo]] in večino posesti Reuniona. Francoska vojaška premoč bi mu morda omogočila, da bi si prizadeval za ugodnejše pogoje. Tako je bila njegova velikodušnost do Španije glede Katalonije razumljena kot naložba za spodbujanje profrancoskih čustev in je morda na koncu spodbudila kralja [[Karel II. Španski|Karla II.]], da je Ludvikovega vnuka [[Filip V. Španski|Filipa, vojvodo Anžujskega]], imenoval za dediča španskega prestola.<ref>Bluche 1986, stran 653.</ref> V zameno za finančno nadomestilo se je Francija odpovedala svojim interesom v volilnih okrajih Köln in Pfalško. Lorena, ki so jo Francozi zasedali od leta 1670, je bila vrnjena njenemu zakonitemu vojvodi Leopoldu, čeprav s pravico do prehoda francoske vojske. Viljem in Marija sta bila priznana kot skupna vladarja Britanskega otočja, Ludvik pa je umaknil podporo Jakobu II. Nizozemci so dobili pravico do garnizij utrdb na Španskem Nizozemskem, ki so delovale kot zaščitna ovira pred morebitno francosko agresijo. Čeprav se lahko pogodba iz Ryswicka v nekaterih pogledih zdi kot diplomatski poraz za Ludvika, saj mu ni uspelo postaviti podrejenih vladarjev za nadzor Pfalškega ali volilnega okraja Köln, je izpolnil številne cilje, določene v njegovem ultimatu iz leta 1688.<ref>Lossky 1994, stran 255.</ref> Kakor koli že, mir leta 1697 si je Ludvik želel, saj je bila Francija zaradi stroškov vojne izčrpana. == Španska nasledstvena vojna == {{Main|Španska nasledstvena vojna}} === Vzroki in priprave na vojno === [[File:Hyacinthe Rigaud - Philippe V, roi d'Espagne (1683-1746) - Google Art Project.jpg|thumb|left|[[Filip V. Španski]].]] Do miru v Ryswicku je špansko nasledstvo že več kot štirideset let skrbelo evropske voditelje. Kralj [[Karel II. Španski|Karel II.]] je vladal obsežnemu cesarstvu, ki je obsegalo Španijo, [[Neapeljsko kraljestvo|Neapelj]], [[Kraljevina Sicilija|Sicilijo]], Milano, špansko Nizozemsko in številne španske kolonije. Vendar ni imel otrok in posledično ni imel neposrednih dedičev. Glavni kandidati za španski prestol so pripadali vladajočim družinam Francije in Avstrije. Francoska zahteva je izhajala preko matere Ludvika XIV., Ane Avstrijske (starejše sestre [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]]) in preko žene Marije Terezije (najstarejše hčere Filipa IV.). Na podlagi zakonov o [[Primogenitura|primogenituri]] je imela Francija prednost, saj je izvirala iz najstarejših hčera v dveh generacijah. Vendar je njihova odpoved dednim pravicam zapletla zadeve. V primeru Marije Terezije se je odpoved zaradi kršitve zakonske pogodbe z Ludvikom s strani Španije štela za nično. V nasprotju s tem nobena odpoved ni izključevala zahtev sina cesarja Leopolda I., avstrijskega nadvojvode [[Karel VI. Habsburški|Karla]], ki je bil vnuk najmlajše hčerke [[Filip III. Španski|Filipa III.]], Marije Ane. Angleži in Nizozemci so se bali, da bi francoski ali avstrijski španski kralj ogrozil ravnovesje moči, zato so dali prednost bavarskemu princu Jožefu Ferdinandu, vnuku Leopolda I. preko njegove prve žene Margarete Terezije Španske (mlajše hčerke Filipa IV.). Da bi se izognil vojni, je Ludvik leta 1698 podpisal Haaško pogodbo z Viljemom III. Angleškim. Ta sporazum je razdelil španska italijanska ozemlja med Ludvikovega sina (velikega dofena) in nadvojvodo Karla, preostanek cesarstva pa je bil dodeljen Jožefu Ferdinandu. Viljem III. je privolil, da dofenova nova ozemlja postanejo del Francije, ko slednji nasledi očetov prestol.<ref>Lynn 1999, stran 267.</ref> Podpisniki pa se niso posvetovali z vladarjem teh dežel. Karel II. je odločno nasprotoval razkosanju svojega cesarstva. Leta 1699 je ponovno potrdil svojo oporoko iz leta 1693, v kateri je Jožefa Ferdinanda imenoval za svojega edinega naslednika.<ref name=":5">Dunlop 2000, stran 353.</ref> Šest mesecev pozneje je Jožef Ferdinand umrl, zato sta Ludvik in Viljem III. leta 1700 sklenila nov sporazum o delitvi, Londonsko pogodbo. Ta je Španijo, Nizozemsko deželo in španske kolonije dodelila nadvojvodi. Dofen bi prejel vsa španska italijanska ozemlja.<ref>Lynn 1999, stran 268.</ref> Karel II. je priznal, da lahko njegov imperij ostane nedeljiv le, če ga v celoti zapusti Francozu ali Avstrijcu. Pod pritiskom svoje nemške žene Marije Ane Neuburške je Karel II. imenoval nadvojvodo Karla za svojega edinega dediča. === Sprejem volje Karla II. in posledice === [[File:Rigaud Hyacinthe - Louis XIV, roi de France.jpg|thumb|Ludvik leta 1701.]] Na smrtni postelji leta 1700 je Karel II. Španski nepričakovano spremenil svojo oporoko. Jasna demonstracija francoske vojaške premoči več desetletij pred tem, profrancoska frakcija na španskem dvoru in celo [[papež Inocenc XII.]] so ga prepričali, da je bolj verjetno, da bo Francija ohranila njegov imperij nedotaknjen. Tako je celotno cesarstvo ponudil drugemu dofenovemu sinu Filipu, vojvodi Anžujskemu, pod pogojem, da ostane razdeljeno. Anžujski ni bil v neposredni liniji francoskega nasledstva, zato njegov nastop ne bi povzročil francosko-španske unije.<ref>Lynn 1999, stran 268.</ref> Če bi Anžujski zavrnil, bi prestol ponudili njegovemu mlajšemu bratu Karlu, vojvodi Berryjskemu. Če bi tudi vojvoda Berryjski to zavrnil, bi prestol pripadel nadvojvodi Karlu, nato pa njegovemu daljnemu sorodstvu [[Savojci|Savojcem]], če bi Karel to zavrnil.<ref>Kamen 2001, stran 6.</ref> Ludvik se je soočil s težko izbiro. Lahko bi se strinjal z delitvijo španskih posesti in se izognil splošni vojni ali pa sprejel Karlovo voljo in odtujil velik del Evrope. Sprva je bil morda nagnjen k spoštovanju pogodb o delitvi, vendar ga je dofenovo vztrajanje prepričalo v nasprotno.<ref>Dunlop 2000, stran 358.</ref> Poleg tega je Ludvikov zunanji minister, Jean-Baptiste Colbert, markiz de Torcy, poudaril, da bo skoraj zagotovo prišlo do vojne s cesarjem, ne glede na to, ali bo Ludvik sprejel pogodbe o delitvi ali voljo Karla II. Poudaril je, da v primeru vojne Viljem III. verjetno ne bo stal ob strani Franciji, saj je "sklenil pogodbo, da bi se izognil vojni, in ni nameraval iti v vojno, da bi pogodbo izpolnil".<ref name=":5" /> Dejansko bi bilo v primeru vojne morda bolje, da bi že imel nadzor nad spornimi ozemlji. Zato se je Ludvik sčasoma odločil sprejeti oporoko Karla II. Filip, vojvoda Anžujski, je tako postal Filip V., španski kralj. Večina evropskih vladarjev je Filipa sprejela za kralja, čeprav nekateri nejevoljno. Glede na neizogibnost vojne je za nekatere Ludvik ravnal razumno, za nekatere pa arogantno.<ref>Lynn 1999, stran 269, opomba 1.</ref> Potrdil je, da je Filip V. kljub svojemu novemu španskemu položaju ohranil svoje francoske pravice. Resda je morda le teoretično hipotetiziral in dejansko ni poskušal skleniti francosko-španske unije. Vendar njegova dejanja zagotovo niso bila razumljena kot nezainteresirana. Poleg tega je Ludvik poslal vojake v Špansko Nizozemsko, da bi izselil nizozemske garnizije in zagotovil nizozemsko priznanje Filipa V. Leta 1701 je Filip prenesel asiento (pravico do dobave sužnjev španskim kolonijam) na Francijo kot znak vse večjih povezav med obema narodoma. Ko so se napetosti stopnjevale, se je Ludvik odločil, da bo po njegovi smrti za kralja Anglije, Škotske in Irske priznal [[Jakob, valižanski princ|Jakoba Stuarta]], sina Jakoba II., kar je razjezilo Viljema III. Ta dejanja so razjezila Britanijo in Nizozemsko republiko.<ref>Lynn 1999, strani 269-270.</ref> S svetim rimskim cesarjem in majhnimi nemškimi državami so leta 1702 sklenili še eno veliko zavezništvo in napovedali vojno Franciji. Francoska diplomacija si je zagotovila Bavarsko, Portugalsko in Savojo kot francosko-španske zaveznice.<ref>Merryman 2007, stran 321.</ref> === Začetek bojev === [[File:Batalladealmansa.jpg|thumb|Francosko-španska vojska pod vodstvom vojvode Berwiškega je v bitki pri Almansi odločno premagala zavezniške sile Portugalske, Anglije in Nizozemske republike.]] [[File:1706-05-23-Slag bij Ramillies.jpg|thumb|Bitka pri Ramilliesu, kjer so se Francozi borili proti Nizozemcem in Angležem 23. maja 1706.]] Še preden je bila vojna uradno napovedana, so se sovražnosti začele z imperialno agresijo v Italiji. Ko je bila dokončno napovedana, je španska nasledstvena vojna trajala skoraj do Ludvikove smrti, kar je zanj in Francijo povzročilo veliko škodo. Vojna se je začela s francoskimi uspehi, toda talent Johna Churchilla, 1. vojvode Marlboroughskega, in [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] sta te zmage ustavila in razbila mit o francoski nepremagljivosti. Dvojica je po zmagi v [[Bitka pri Blindheimu|bitki pri Blindheimu]] Avstriji omogočila, da so zasedli Bavarsko. Maksimilijan II. Emanuel, bavarski volilni knez, je moral pobegniti v Špansko Nizozemsko. S to zmago so pridobili podporo Portugalske in Savoje. Kasneje je po bitki pri Ramilliesu Nizozemska dežela pripadla zaveznikom, bitka pri Torinu pa je Ludvika prisilila, da je zapustil Italijo in jo pustila odprto za zavezniške sile. Marlborough in Evgen sta se ponovno srečala v bitki pri Oudenardeu, kar jima je omogočilo napad na Francijo. Francija je vzpostavila stik s [[Franc II. Rákóczi|Francem II. Rákóczijem]] in mu obljubila podporo, če se bo zavzel za madžarsko neodvisnost. Porazi, lakota in naraščajoči dolg so Francijo močno oslabili. Med letoma 1693 in 1710 je v dveh lakotah umrlo več kot dva milijona ljudi, kar se je še poslabšalo, ko so nabiralne vojske zasegle zaloge hrane iz vasi.<ref>Ó Gráda & Chevet 2002, strani 706-733.</ref> V obupu je Ludvik jeseni 1704 ukazal katastrofalno invazijo na angleški otok Guernsey z namenom, da bi oropal njihovo uspešno žetev. Do zime 1708–09 je bil pripravljen sprejeti mir za skoraj vsako ceno. Strinjal se je, da se celotno špansko cesarstvo preda nadvojvodi Karlu, privolil pa je tudi v vrnitev na meje Vestfalskega miru, pri čemer se je odpovedal vsem ozemljem, ki jih je pridobil v 60-ih letih. Vendar ni mogel obljubiti, da bo Filip V. sprejel te pogoje, zato so zavezniki zahtevali, da Ludvik sam napade njegovega vnuka in mu jih vsili. Če mu tega ne bi uspelo doseči v enem letu, bi se vojna nadaljevala. Ludvik teh pogojev ni sprejel.<ref>Lynn 1999, stran 326.</ref> === Prelomnica === {{CSS image crop|Image=France 1709-A One Louis d'Or.jpg |bSize=445|cWidth=220|cHeight=220|oTop=3|oLeft=3|Location=right|Description=Ludvik XIV., upodobljen na kovancu iz leta 1709.}} Zadnje faze španske nasledstvene vojne so pokazale, da zavezniki ne morejo obdržati nadvojvode Karla v Španiji, tako kot Francija ne more obdržati celotne španske dediščine za Filipa V. Zavezniki so bili dokončno izgnani iz osrednje Španije s francosko-španskimi zmagami v bitkah pri Villaviciosi in Brihuegi leta 1710. Francoske sile drugod so kljub porazom ostale trdožive. Zavezniki so v bitki pri Malplaquetu dosegli [[Pirova zmaga|Pirovo zmago]] z 21.000 žrtvami, kar je dvakrat več od Francozov.<ref>Lynn 1999, stran 334.</ref> Francija si je sčasoma povrnila vojaški ponos z odločilno zmago pri Denainu leta 1712. Francoski vojaški uspehi proti koncu vojne so se zgodili v ozadju spremenjenih političnih razmer v Avstriji. Leta 1705 je umrl cesar Leopold I. Njegov starejši sin in naslednik [[Jožef I. Habsburški|Jožef I.]] mu je sledil leta 1711. Jožefov dedič ni bil nihče drug kot nadvojvoda Karel, ki si je zagotovil nadzor nad vsemi avstrijskimi posestmi svojega brata. Če bi špansko cesarstvo takrat padlo v njegove roke, bi svetorimsko cesarstvo postalo spet tako obsežno, kot je bilo nazadnje v času [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] v 16. stoletju. Za pomorske sile Velike Britanije in Nizozemske republike bi bilo to prav tako nezaželeno kot francosko-španska unija.<ref>Lynn 1999, stran 342.</ref> == Glej tudi == * [[Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov]] == Sklici == {{sklici}} === Citiče a dela === * Barentine, John C. (2016). ''Uncharted Constellations: Asterisms, Single-Source and Rebrands''. Springer Publishing. ISBN <bdi>978-3-3192-7619-9</bdi>. * Bluche, François (1990). ''Louis XIV''. Translated by Greengrass, Mark. New York: Franklin Watts. stran 11. ISBN <bdi>978-0-5311-5112-9</bdi>. * Fraser, Antonia (2006). ''Love and Louis XIV: The Women in the Life of the Sun King''. New York: Random House, Inc. ISBN <bdi>978-1-4000-3374-4</bdi>. * Nathan, James (jesen 1993). "Force, Order, and Diplomacy in the Age of Louis XIV". ''Virginia Quarterly Review''. '''69''' (4). Charlottesville: University of Virginia. * Panhuysen, Luc (2016). ''Oranje tegen de Zonnekoning: De strijd van Willem III en Lodewijk XIV om Europa'' (in Dutch). Atlas Contact. ISBN <bdi>978-9-0450-2329-8</bdi>. * Petitfils, Jean-Christian (2002). ''Louis XIV'' (v francoščini). Paris: Perrin. OCLC 423881843. * Spielvogel, Jackson J. (2016). ''Western Civilization: A Brief History, Volume I: To 1715''. Cengage Learning. ISBN <bdi>978-1-3058-8842-5</bdi>. [[Kategorija:Francoski monarhi]] [[Kategorija:Francoski kralji]] [[Kategorija:Navarski kralji]] [[Kategorija:Bourboni]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki Saint-Denis, Pariz]] [[Kategorija:Umrli za gangreno]] [[Kategorija:Zgodnja moderna Francija]] {{normativna kontrola}} kgwmd5c9ekrtyz16y9c2m2cwhsunw03 0 24115 6685879 6625944 2026-06-06T06:13:39Z Vers Libra 261202 Zelo zgledno napisano besedilo. Res le manjša slovnična ureditev. 6685879 wikitext text/x-wiki {{infopolje Pisec | name = Miha Mazzini | image = <!-- WD --> | imagesize = 180px | caption = | pseudonym = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | occupation = <!-- WD --> | nationality = | period = | genre = | subject = | movement = | debut_works = | influences = | influenced = | signature = | website = {{URL|http://www.MihaMazzini.si/}} | footnotes = }} '''Miha Mazzini''' [míha macíni], [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[kolumnist]], [[scenarist]], [[režiser]] in [[računalnikar]], * [[3. junij]] [[1961]], [[Jesenice]]. == Življenje in delo == Mazzini se je rodil 3. junija 1961 na Jesenicah. Je pisatelj, scenarist, režiser in publicist. Končal je podiplomski študij scenaristike na [[The University of Sheffield]] v [[Anglija|Angliji]] in je redni član [[Evropska filmska akademija|Evropske filmske akademije]]. Doktor znanosti, program Antropologija vsakdanjega življenja, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana. Je [[režiser]] petih kratkih filmov, dokumentarnega filma in nagrajenega celovečernega filma [[Izbrisana (film)|Izbrisana]]. Leta 2001 je po njegovem scenariju Sašo Podgoršek režiral celovečerni [[film]] ''[[Sladke sanje]]'' in kasneje je Mazzini na njegovi podlagi napisal roman ''[[Kralj ropotajočih duhov]]'', leta 1992 pa Miran Zupanič celovečerni film [[Operacija Cartier]], ki je dobil nagrado CIRCOM za najboljši evropski TV film leta 1992. Med njegova prozna dela šteje več kot 30 objavljenih literarnih knjig, ki so prevedene v šestnajst jezikov. Izdal je tudi devet [[računalniški priročnik|računalniških priročnikov]], saj je bil zaposlen kot računalniški [[svetovalec]] na področju [[uporabniški vmesnik|uporabniških vmesnikov]] za internetne in mobilne aplikacije. Predaval je pisanje filmskih scenarijev – med drugim na scenaristični šoli Pokaži jezik (1999–2005), bil je tudi gostujoč predavatelj na zagrebški [[Akademija Dramske Umetnosti|Akademiji Dramske Umjetnosti]] (2001), na scenaristični delavnici Palunko (2004–05) in [[Northwest Film Forum]], [[Seattle]], [[Združene države Amerike|ZDA]] (2004). == Priznanja == === Nagrade === *Slovenski roman leta za [[Drobtinice (Mazzini)|Drobtinice]], 1986 *Zlata ptica za izjemne umetniške dosežke, 1988 *Nagrada CIRCOM za najboljši evropski TV film za Operacijo Cartier, 1992 *Nagrada za TV dramo Thomas na razpisu RTV Slovenija, 1994 *Nagrada za najboljši scenarij za kratki film Klic na razpisu RTV Slovenija, 2000 *Nagrada za najboljšega režiserja na Highgate Film Festivalu, London, za Svobodna si. Odloči se., 2001 *Nagrada Vesna za najboljši scenarij na Festivalu slovenskega filma Portorož za [[Sladke sanje]], 2001 *Nagrada Vesna za najboljši film na Festivalu slovenskega filma Portorož za [[Sladke sanje]], 2001 *Zlata palma za najboljši film na XXII Mostra de Valencia za [[Sladke sanje]], 2001 *[[Kresnik (nagrada)|Kresnik]] za roman [[Otroštvo (Mazzini)|Otroštvo]], 2016 *Najboljši scenarij za film Izbrisana, festival FEST, Srbija, 2019. *Najboljši scenarij za film Izbrisana, festival Raindance, London, 2019. *Najboljši esej na natečaju revije Sodobnost, 2020. == Bibliografija == * ''Očka Orel band: hope is dope'', 1981 poezija * ''[[Drobtinice (Mazzini)|Drobtinice]]'', 1987, roman {{COBISS|ID=228100864}} * ''Clipper: priročnik za programiranje'', 1988, 1991, 1993 * ''[[Godbe]]: (zbirka zgodb)'', 1989 {{COBISS|ID=253816320}} * ''MENTOR o računalniku'', 1990, program, videokaseta, knjižica * ''[[Operacija Cartier]]'', 1990, scenarij (po njem je bil posnet istoimenski film) * ''[[Mspell]]'', 1990, računalniški program - [[črkovalnik]] * ''Zgodbe'', 1991, zbirka kratkih zgodb {{COBISS|ID=23483648}} * ''[[Satanova krona]]'', 1993, roman {{COBISS|ID=33969665}} * ''[[Zbiralec imen]]'', 1993, roman {{COBISS|ID=35861248}} * ''[[Quattro Pro]] za DOS za telebane'', 1994, priročnik * ''Zakaj Windows for workgroups?'', 1995, priročnik * ''[[WordStar]] za telebane'', 1996, priročnik * ''Ukrotite [[Word]]!: priročnik za tiste, ki želijo izkoristiti več kot le nekaj odstotkov zmogljivosti svojega urejevalnika besedil'', 1996, priročnik * ''Sweet dreams (are made of this)'', 1997, scenarij za film [[Sladke sanje]] * ''Danes na sporedu: dva priročnika in trije scenariji'', 1998 * ''Elektronsko poslovanje za telebane'', 1999, priročnik * ''[[Čas je velika smetanova torta]]'', 1999, slikanica * ''[[Telesni čuvaj (roman)|Telesni čuvaj]]'': verzija 1.72, 2000, roman {{COBISS|ID=107539456}} * ''100 računalniških zvijač'', 2001, priročnik * ''[[Kralj ropotajočih duhov]]'', 2001, roman {{COBISS|ID=239451648}} * ''Guarding Hanna'' (angleški prevod romana [[Telesni čuvaj (roman)|Telesni čuvaj]]), 2002 * ''[[Dostava na dom]]'', 2002, zbirka esejev * ''Novih 100 računalniških zvijač'', 2003, priročnik * ''The Cartier project'' (angleški prevod romana Drobtinice), 2004 * ''Preshérn.doc'': (izbor poezije dr. [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]), 2004 * ''[[:en:King of the Rattling Spirits|King of the Rattling Spirits]]'' (angleški prevod romana [[Kralj ropotajočih duhov]]), 2005 * ''[[Drevo glasov]]'' (Mladinski roman), 2005 {{COBISS|ID=221752064}} * ''[[Trenutki spoznanja]]'' (zbirka zgodb), 2007 {{COBISS|ID=232850176}} * ''Zelo preprosta zgodba'' (mednarodni spletni filmski projekt), 2008 * ''Let v Rim'' (gledališka drama), 2008 {{COBISS|ID=2831963}} * ''Mislil sem, da obvladam Google'' (priročnik za iskanje z Googlom), 2009 * ''[[Nemška loterija]]'' (roman), 2010 {{COBISS|ID=256141056}} * ''[[Duhovi (zgodbe)|Duhovi]]'' (kratke zgodbe), 2010 {{COBISS|ID=251346688}} * ''[[Če ti ni kaj prav, se pa izseli!]]'' (zbirka esejev), 2011 {{COBISS|ID=257886720}} * ''[[Prst (drama)|Prst]]'' (drama), 2011 {{COBISS|ID=261756928}} * ''[[Rojeni za zgodbe]]'' (poljudno strokovna knjiga), 2012 {{COBISS|ID=264513280}} * ''[[Polni koledarji, prazni dnevi]]'' (zbirka zgodb), 2013 {{COBISS|ID=265082368}} * ''[[Paloma negra]]'' (roman), 2013 {{COBISS|ID=1111047518}} * ''[[Izbrisana (Mazzini)|Izbrisana]]'' (roman), 2014 {{COBISS|ID=275382016}} * ''[[Samo smeh nas lahko reši]]'' (zbirka esejev), 2014 {{COBISS|ID=275989504}} * ''[[Otroštvo (Mazzini)|Otroštvo]]'' (avtobiografski roman v izmišljenih zgodbah), 2015 {{COBISS|ID=284806656}} * ''[[Zvezde vabijo]]'' (mladinski roman), 2016 {{COBISS|ID=283146240}} * ''[[Zemljevidi tujih življenj]]'' (roman), 2016 {{COBISS|ID=285129984}} * ''[[Zelena pošast]]'' (slikanica), 2017 {{COBISS|ID=290793984}} * ''[[Skrivnost našega uspeha]]'' (zbirka esejev), 2017 {{COBISS|ID=290783744}} * ''[[Pohlep (zbirka kratkih zgodb)|Pohlep]]'' (zbirka zgodb), 2018 {{COBISS|ID=294904576}} * ''[[Funny (roman)|Funny]]'' (roman), 2019 {{COBISS|ID=96640001}} * ''[[Sprava (Mazzini)|Sprava]]'' (domačijski roman s poanto), 2020 {{COBISS|ID=30560259}} * ''[[Skrivna zgodovina Slovenije]]'' (slikanica), 2021 {{COBISS|ID=56640259}} * ''[[Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje]]'' (roman), 2021 {{COBISS|ID=80874243}} * ''[[Osebno]]'' (roman), 2022 {{COBISS|ID=116310787}} * ''[[Čudežne besede]]'' (slikanica), 2023 {{COBISS|ID=144910083}} * ''[[Menjava glasbe]]'' (zbirka zgodb), 2024 {{COBISS|ID=197974787}} * ''[[Druga življenja]]'' (zbirka zgodb), 2025 {{COBISS|ID=254208515}} * ''[[The Art of Fatherhood]]'' (stvarna literatura), 2025 == Filmografija == * [[Operacija Cartier]], TV film, scenarist * [[Svobodna si. Odloči se]], kratki film, scenarist in režiser * [[Sladke sanje]], celovečerni film, scenarist * [[Sirota s čudežnim glasom]], kratki film, scenarist in režiser * [[Zelo preprosta zgodba]], spletni filmski projekt, scenarist in režiser * [[Božična večerja]], TV film, scenarist, 2011 * [[Obisk (Mazzini)|Obisk]], kratki film, scenarist in režiser, 2011 * [[YuMex (Jugoslovanska Mehika)]], TV dokumentarec, scenarist in režiser, 2015 * [[Izbrisana (film)]], celovečerni film, scenarist in režiser, 2019 * [[Stay Safe]], kratki film, scenarist, režiser in producent, 2021 == Gledališke igre == * Za vse sem sama (komedija) * ''[[Prst (drama)|Prst]]'' (drama) * Let v Rim * Varni * Pot domov == Radijske igre == * Tihi gost, drugo mesto na natečaju [[Radijski oder|Radijskega odra, Trst]], 2024 (prva nagrada ni bila podeljena)<REF>https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/12/radijski-oder-vrocil-nagrade-zmagovalcem-natecaja-za-izvirno-radijsko-igro-2024-6b7dd876-a818-48f2-971c-ae50d66a8b82.html</REF>. Premiera 3. julija 2025. <REF>https://www.facebook.com/Radijski/photos/vabljeni/1208606837729237/?_rdr</REF> * Pot domov (premiera 23. marca 2023 na Radio Slovenija, prvi spored)<REF>https://www.rtvslo.si/dostopno/clanki/demenca-in-neusmiljeni-mehanizem-birokracije/661854</REF> je bila uvrščena v tekmovalni program 26. festivala Prix Marulić 2023<REF>https://prix-marulic.hrt.hr/main-info/pre-selection-results-2023-10654351</REF> in nominirana za evropsko nagrado Prix Europa<REF>https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/med-nominiranci-za-nagrade-prix-europa-radijska-igra-in-radijska-opera-programa-ars/680391</REF>. * Vlaki, Radio Slovenija, po zgodbi iz knjige [[Otroštvo_(Mazzini)|Otroštvo ]]<REF>https://www.rtvslo.si/dostopno/napovedi/radijske-igre-od-27-novembra-do-3-decembra-2023/689655</REF> == E-knjige == *[http://www.airbeletrina.si/index.php?option=com_content&task=view&id=430&Itemid=120 Mama (kratka zgodba iz zbirke Trenutki spoznanja)] *[http://www.mihamazzini.com/SimpleStory/zgodba.html Zelo preprosta zgodba (kratka zgodba iz zbirke Trenutki spoznanja)] *[http://www.mihamazzini.com/drobtinice/index.html e-Drobtinice (celoten roman kot elektronska knjiga, tudi za Kindle)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101126065940/http://www.mihamazzini.com/drobtinice/index.html |date=2010-11-26 }} *[http://www.mihamazzini.com/slonadom/dom00.htm Dostava na dom (knjiga esejev)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100514084021/http://www.mihamazzini.com/slonadom/dom00.htm |date=2010-05-14 }} *[http://www.mihamazzini.com/ebranje/sl_zamzak.html Zamzak & Noe (kratka zgodba)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101126065944/http://www.mihamazzini.com/ebranje/sl_zamzak.html |date=2010-11-26 }} *[http://www.mihamazzini.com/ebranje/sl_pucvek.html Kdo je (bil?) največji slovenski pisatelj vseh časov? (predavanje)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100402024352/http://www.mihamazzini.com/ebranje/sl_pucvek.html |date=2010-04-02 }} *[http://www.mihamazzini.com/ebranje/sl_joyce.html James Augustine Aloysius Joyce ... (burka)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091128043613/http://www.mihamazzini.com/ebranje/sl_joyce.html |date=2009-11-28 }} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] *[[seznam slovenskih režiserjev]] *[[seznam slovenskih dramatikov]] == Viri == * [https://www.mihamazzini.com/SI/slonadom/PlanetSiol.htm Seznam kolumn za Siol in ostalih člankov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180307164506/http://www.mihamazzini.com/SI/slonadom/PlanetSiol.htm |date=2018-03-07 }} * [http://www.mladina.si/tednik/200805/clanek/kul-profil--jure_aleksic/ Intervju - maj 2008] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080417210856/http://www.mladina.si/tednik/200805/clanek/kul-profil--jure_aleksic/ |date=2008-04-17 }} V ''[[Mladina (revija)|Mladini]]'' (o objavljanju v [[ZDA]] in druge reči spraševal Jure Aleksič) * [http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042359251 Intervju 14.5. 2011] v ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevniku]]'' (o romanu ''Nemška loterija'' spraševala Dijana Matkovič) == Zunanje povezave == {{Wikivir}} * [http://www.mihamazzini.com Osebna spletna stran] * {{Dlib|ime={{PAGENAME}}}} {{Miha Mazzini}} {{Kresnikovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mazzini, Miha}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski kolumnisti]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Slovenski računalnikarji]] [[Kategorija:Miha Mazzini| ]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Doktorirali na Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana]] 3330d35kk1dhvlmvces0gp8dcxra1qc 0 26494 6685952 6077564 2026-06-06T10:00:54Z MaksiKavsek 244409 l. 1944 še ni bilo UDBE, infopolje 6685952 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name= Anton Dežman |nickname= »Tonček« |allegiance= |branch= [[NOV in POS]] |serviceyears= 1941 do 1945 |rank= rezervni [[generalmajor (SFRJ)|generalmajor]] JLA |unit= |commands= komandir oddelka v Dražgoški bitki, [[komandant]] [[bataljon]]a, komandant skupine [[VOS]] za jeseniško okrožje, komandant 2. [[brigada|brigabe]] [[KNOJ]]-a |battles= [[Dražgoška bitka]] |awards= [[Red narodnega heroja]], [[Partizanska spomenica 1941]], [[red za hrabrost]] (2x), [[red zaslug za ljudstvo]] II. stopnje, [[red bratstva in enotnosti]] II. stopnje, [[red partizanske zvezde]] III. stopnje |relations= |laterwork= po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pripadnik gardnih enot JLA in komandant posebnih enot JLA }} '''Anton Dežman''' ([[partizani|partizansko]] [[ime]] '''Tonček'''), [[Slovenci|slovenski]] [[prvoborec]], [[partizan]], [[general]] in [[narodni heroj]], * [[16. junij]] [[1920]], [[Lesce]], † [[1. junij]] [[1977]], [[Radovljica]]. Njegov [[nečak]] je [[Jože Dežman]], slovenski [[zgodovinar]]. == Življenjepis == Rezervni [[generalmajor]] [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] Dežman je pred začetkom [[druga svetovna vojna|vojne]] deloval v naprednih delavsko kulturno-prosvetnih društvih in [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|SKOJ]]u. Bil je prostovoljec v [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|vojski]] na začetku aprilske vojne 1941. Julija 1941 pridružil [[Narodnoosvobodilno gibanje|NOG]]u, kjer je bil borec v ''Jelovški četi'' in mitraljezec [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]] ter komandir oddelka v [[Dražgoška bitka|dražgoški bitki]]. Član [[Komunistična partija Slovenije|KPS]] je postal 1942. Bil je komandir ''Selške čete'', [[komandant]] ''Jelovškega'', kasneje 7. bataljona [[Gorenjski odred (NOV in POS)|Gorenjskega odreda]]. Jeseni 1943 je postal poveljnik [[VOS]]a za [[Jesenice]] in 1944 poveljnik [[OZNA|OZNE]] za [[Gorenjska|Gorenjsko]]. Po osvoboditvi je bil v ''Titovi gardi'', leta 1948 je postal komandant odreda posebnih enot JLA in eden od ustanoviteljev ''Vojaškega gradbenega podjetja Sarajevo''. Leta 1955 je končal Višjo vojaško akademijo JLA in nato služboval v ljubljanskem vojnem področju. == Odlikovanja == * [[red narodnega heroja]] * [[red za hrabrost]] (2x) * [[red zaslug za ljudstvo]] II. stopnje * [[red bratstva in enotnosti]] II. stopnje * [[red partizanske zvezde]] III. stopnje * [[partizanska spomenica 1941]] == Viri == * [[Nenad Bjeloš]]: ''Odlikovani Slovenci 1944-1950''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] št. 8, str. 97-102. [[Logatec]], [[2002]] * Enciklopedija Slovenije; knjiga 2, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988 == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih častnikov]] * [[seznam častnikov NOV in POS]] * [[seznam nosilcev partizanske spomenice]] * [[seznam slovenskih narodnih herojev]] * priimek [[Dežman]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Dežman, Anton}} [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Slovenski partizanski častniki]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Slovenije]] [[Kategorija:Člani Zveze komunistične mladine Jugoslavije]] [[Kategorija:Člani Varnostno-obveščevalne službe]] [[Kategorija:Pripadniki Udbe]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] 1i4n1r5yhv9tsnksc1dko5x7xjw0e9y 0 29138 6685669 6685227 2026-06-05T16:36:11Z Ljuba24b 92351 6685669 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox settlement | name = Tunis | native_name = تونس | native_name_lang = aeb | settlement_type = [[glavno mesto]] | image_skyline = {{multiple image | total_width =288 | border = infobox | perrow = 1/2/2/1 | caption_align = center | image1 = Panorama - Medina de Tunis.jpg | caption1 = [[Medina, Tunis|Medina]] | image2 = Minaret et patio de la mosquée Zitouna au centre de la Médina de Tunis.jpg | caption2 = [[Mošeja Al Zajtuna]] | image3 = Porte de dar othman (DSC00036).JPG | caption3 = [[palača Dar Othman]] | image4 = Antonine Baths 01.jpg | caption4 = [[Antoninove terme]] | image5 = Acropolium.jpg | caption5 = [[Akropolij Kartagine|Akropolij]] | image6= Bardo Museum Hall.jpg | Caption6= [[Bardojski narodni muzej, Tunis|Bardojski narodni muzej]] | image7 = TunisAveHabibBourguiba.jpg | caption7 = [[Avenija Habiba Bourguibe]] }} | image_caption = | image_flag = Flag of Tunis.svg | image_seal = | image_shield = Coat of arms of Tunis.svg | nickname = | motto = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = Tunisia | pushpin_label_position = | pushpin_relief = yes | pushpin_map_caption = Lega v Tuniziji in Afriki | coordinates = {{Coord|36|48|23|N|10|10|54|E|region:TN-11_type:city(693,000)|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Tunizija]] | subdivision_type1 = Guvernat | subdivision_name1 = Tunis | subdivision_type2 = Okrožja | subdivision_name2 = El Bab Bhar, Bab Souika, Cité El Khadra, Djebel Jelloud, El Kabaria, El Menzah, El Omrane, El Omrane Superieur, El Ouardia, Ettahrir, Ezzouhour, Hraïria, Medina, Séjoumi, Sidi El Bechir | established_title = Ustanovitev | established_date = 698 n. št. | seat_type = | seat = | government_footnotes = | leader_party = | leader_title = Župan | leader_name = Imed Boukhris | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref name="Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information" /> | area_total_km2 = 212 | area_metro_km2 = 2668 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_water_percent = | area_note = | elevation_footnotes = | elevation_max_m = 41 | elevation_min_m = 4 | population_footnotes = <ref name="Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information">{{cite web | title=Tunisia: Governorates, Major Cities, Communes & Urban Agglomerations | website=Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information | date=2022-01-01 |access-date=2022-11-20 | url=https://www.citypopulation.de/en/tunisia/cities/}}</ref> | population_total = 693.210 | population_as_of = 1. januar 2024 | population_demonym = {{langx|ar|تونسي}} ''Tounsi'' <br /> {{langx|fr|Tunisois}} | population_note = | population_urban = 1.110.000 | population_metro = 2.885.040 | population_density_km2 = {{#expr:602560/104 round 0}} | demographics_type1 = BDP (PPP, constant 2015 values)]] | demographics1_footnotes = | demographics1_title1 = Leto | demographics1_info1 = 2024 | demographics1_title2 = Skupaj (Urban) | demographics1_info2 = $14,1&nbsp;mrd<ref name="TelluBase">{{cite web |title=TelluBase—Tunisia Fact Sheet (Tellusant Public Service Series) |url=https://tellusant.com/repo/tb/tellubase-factsheet-tun.pdf |publisher=Tellusant |access-date=2025-07-11}}</ref> | demographics1_title3 = Per capita | demographics1_info3 = $12.500 | timezone1 = [[Central European Time]] | utc_offset1 = +01:00 | timezone_DST = (Not Observed) | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 1xxx, 2xxx | area_code_type = Klicna koda | area_code = 71 | iso_code = [[ISO 3166-2:TN|TN-11]], [[ISO 3166-2:TN|TN-12]], [[ISO 3166-2:TN|TN-13]] and [[ISO 3166-2:TN|TN-14]] | blank_name_sec2 = [[geoTLD]] | blank_info_sec2 = [[.tn]] | website = {{Official website|www.commune-tunis.gov.tn}} | footnotes = }} '''Tunis''' ({{langx|ar|تونس}}) (staro [[ime]] ''Tunes'') je [[pristanišče|pristaniško]], [[glavno mesto]] in največje mesto [[Tunizija|Tunizije]]. Širše [[metropolitansko območje]] Tunisa, pogosto imenovano ''Veliki Tunis'', ima približno 2.700.000 prebivalcev. Leta 2020 je tretje največje mesto v regiji [[Magreb]] (za [[Casablanca|Casablanco]] in [[Alžir]]om) in enajsto največje v arabskem svetu. Mesto leži ob [[Tuniški zaliv|Tuniškem zalivu]], za [[jezero Tunis|Tuniškim jezerom]] in pristaniščem La Goulette (''Ḥalq il-Wād''), razprostira pa se vzdolž obalne ravnice in hribovja, ki jo obdaja. V njegovem jedru leži [[Medina, Tunis|Medina]], ki je na seznamu svetovne dediščine. Vzhodno od Medine, skozi Morska vrata (znana tudi kot ''Bab el Bhar'' in ''Porte de France''), se začne sodobni del mesta, imenovan ''Ville Nouvelle'', ki ga prečka velika avenija Habiba Bourguibe (ki jo mediji in potovalni vodniki pogosto imenujejo »tunizijske Elizejske poljane«), kjer stavbe iz kolonialne dobe predstavljajo jasen kontrast manjšim, starejšim stavbam. Vzhodno ob morju ležijo predmestja [[Kartagina (občina)|Kartagina]], La Marsa in [[Sidi Bou Said]]. Kot glavno mesto države je Tunis središče tunizijskega političnega in upravnega življenja ter tudi središče trgovinskih in kulturnih dejavnosti v državi, s svojo razvijajočo se [[kemična industrija|kemično]], [[prehrambena industrija|prehrambeno]] in [[tekstilna industrija|tekstilno]] produkcijo, pa postaja pa tudi industrijsko središče. Mesto je [[promet]]no povezano s pomočjo [[mednarodno letališče Habib Bourguiba|mednarodnega letališča]], z ladijskimi povezavami pa s pristanišči v [[Italija|Italiji]] in [[Francija|Franciji]]. [[Železnica]] vodi na jug do obalnega mesta [[Gabes]] ter na zahod v [[Alžirija|Alžirijo]] proti drugim [[Sredozemlje|sredozemskim]] pristaniščem. == Etimologija == ''Tunis'' je prepis arabskega imena {{lang|ar|تونس}}, ki se lahko izgovarja kot »Tūnus«, »Tūnas« ali »Tūnis«. Vse tri različice je omenil arabski geograf iz 12. stoletja Jakut al-Hamavi v svojem delu ''Mu'jam al-Bûldan'' ('Slovar držav'). Za izvor imena ''Tunis'' obstajajo različne razlage. Nekateri učenjaki ga povezujejo s kartažansko boginjo Tanit ('Tanit ali Tanut), saj so bila mnoga starodavna mesta poimenovana po božanstvih zavetnikih.<ref name="adrian"> {{cite book | last = Room | first = Adrian | title = Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features, and Historic Sites | publisher = McFarland | year = 2006 | page = 385 | isbn = 0-7864-2248-3 }}</ref><ref>{{cite book | last = Taylor | first = Isaac | title = Names and Their Histories: A Handbook of Historical Geography and Topographical Nomenclature | publisher = BiblioBazaar, LLC | year = 2008 | page = 281 | isbn = 978-0-559-29668-0 }}</ref> Nekateri učenjaki trdijo, da izvira iz ''Tynes'', ki sta ga omenila [[Diodor Sicilski]] in [[Polibij]] v opisih lokacije, ki spominja na današnjo Al-Kasbo, staro tuniško berbersko vas.<ref name="ej-brill">{{cite book | last = Houtsma | first = Martijn Theodoor | title = E.J. Brill's First Encyclopaedia of Islam, 1913–1936 | publisher = Brill | year = 1987 | page = 838 | isbn = 90-04-08265-4 }}</ref><ref name="hann-war">{{cite book |author=Livy |translator=John Yardley |editor=Dexter Hoyos | title = Hannibal's War: Books Twenty-one to Thirty | publisher = Oxford University Press | year = 2006 | page =705 | isbn = 0-19-283159-3 }}</ref> Druga možnost je, da izvira iz berberskega glagolskega korena ''ens'', ki pomeni »ležati« ali »prenočiti«.<ref name="peter-ross">{{cite book | first1 = Peter M. | last1 = Rossi | first2 = Wayne Edward | last2 = White | title = Articles on the Middle East, 1947–1971: A Cumulation of the Bibliographies from the Middle East Journal | publisher = Pierian Press, University of Michigan | year = 1980 | page = 132 }}</ref><ref>{{cite book |last=Room |first=Adrian |title=African Placenames: Origins and Meanings of the Names for Natural Features, Towns, Cities, Provinces, and Counties |edition=2nd |location=Jefferson, North Carolina |publisher=McFarland & Company |date=2008 |isbn=978-0-7864-3546-3 |page=186 |url=https://archive.org/details/africanplacename0000room/page/192/mode/1up |url-access=registration}}</ref> Izraz ''Tunis'' lahko pomeni »tabor ponoči«, »tabor« ali »postanek«, morda pa so ga ljudje, ki so potovali v Kartagino po kopnem, označevali kot »zadnji postanek pred Kartagino«. V starorimskih virih so omenjena tudi imena bližnjih mest, kot so Thinisa v [[Numidija|Numidiji]] (danes El Kala), Thunusuda (danes Sidi-Meskin), Thinissut (danes Bir Bouregba), Thunisa (danes Ras Jebel) in Cartennae (danes Ténès). Ker so vse te berberske vasi ležale na rimskih cestah, so nedvomno služile kot počivališča ali postajališča.<ref name="Sebag54">{{harvp|Sebag|1998|p=54}}</ref> == Zgodovina == === Kartagina in zgodnja naselja === {{glavni|Kartagina (mesto)|Antična Kartagina}} [[File:Karthago Antoninus-Pius-Thermen.JPG|thumb|left|Ruševine [[Antoninove terme|Antoninovih term]] v Kartagini]] Zgodovinsko preučevanje Kartagine je težavno. Ker so Rimljani ob koncu [[tretja punska vojna|tretje punske vojne]] uničili njeno kulturo in zapise, se je ohranilo zelo malo kartažanskih primarnih zgodovinskih virov. Čeprav obstaja nekaj starodavnih prevodov punskih besedil v grščino in latinščino, pa tudi napisi na spomenikih in stavbah, odkritih v severozahodni Afriki,<ref>{{cite web |last = Jongeling |first= K. |year = 2005 |url = http://website.leidenuniv.nl/~jongelingk/projects/neopunic-inscr/puninscr.html |title = The Neo-Punic Inscriptions and Coin Legends |publisher = University of Leiden |access-date = April 14, 2006 |archive-url = https://web.archive.org/web/20060629212917/http://website.leidenuniv.nl/~jongelingk/projects/neopunic-inscr/puninscr.html |archive-date = June 29, 2006}}</ref> so glavni viri grški in rimski zgodovinarji, vključno z [[Tit Livij|Livijem]], [[Polibij]]em, [[Apijan]]om, [[Kornelij Nepos|Kornelijem Neposom]], [[Silij Italik|Silijem Italikom]], [[Plutarh]]om, [[Kasij Dion]]om in [[Herodot]]om. Ti pisci so pripadali ljudstvom, ki so bila v konkurenci in pogosto v konfliktu s Kartagino.<ref name="Warmington_11">{{cite web|url=https://www.questia.com/PM.qst?a=o&docId=9384201|title=Carthage – 1960, Page 11 by B. H. Warmington|access-date=2017-09-17|archive-date=2011-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20111021114736/http://www.questia.com/PM.qst?a=o&docId=9384201}}</ref> Grška mesta so se s Kartagino borila za Sicilijo, Rimljani pa so se proti Kartagini bojevali tri vojne. Ni presenetljivo, da so njihova poročila o Kartagini izjemno sovražna; čeprav je bilo nekaj grških avtorjev, ki so imeli ugodno mnenje, so ta dela izgubljena. Območje je bilo prvotno berbersko naselje.<ref name="Fromherz2016">{{cite book|author-link1=| first= Allen James |last= Fromherz|title=Near West: Medieval North Africa, Latin Europe and the Mediterranean in the Second Axial Age |url= https://books.google.com/books?id=k5w7DwAAQBAJ&pg=PA87|date=16 March 2016|publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-1-4744-1007-6 |page= 87}}</ref> Obstoj naselij na območju Tunisa in okolice potrjujejo viri iz 4. stoletja pred našim štetjem.<ref name="Sebag60">{{harvp|Sebag|1998|p=60}}</ref> Ker leži na hribu, je bila njegova lokacija odlična točka, s katere je bilo mogoče opazovati prihode in odhode pomorskega in karavanskega prometa v Kartagino in iz nje. Bilo je eno prvih mest v regiji, ki je padlo pod kartažanski nadzor in v stoletjih, ki so sledila, je bilo naselje omenjeno v vojaških zgodovinah, povezanih s Kartagino. Tako je mesto med Agatoklesovo odpravo, ki je leta 310 pr. n. št. pristala na [[rt Bon|rtu Bon]], večkrat menjalo lastnika. Med vojno najemnikov je možno, da je mesto služilo kot središče domačega prebivalstva območja in da je bilo njegovo prebivalstvo večinoma sestavljeno iz kmetov, ribičev in obrtnikov. V primerjavi s starodavnimi ruševinami Kartagine starodavne ruševine mesta niso tako velike. Po [[Strabon]]u so ga Rimljani uničili leta 146 pr. n. št. med tretjo punsko vojno. Uničena sta bila tako mesto kot Kartagina; prva pa je bila pod Avgustovo vladavino obnovljena prej<ref name="Sebag70">{{harvp|Sebag|1998|p=70}}</ref> in postala pomembno mesto pod rimskim nadzorom ter središče cvetoče kmetijske industrije. Naselje je v [[Tabula Peutingeriana|Tabuli Peutingeriani]] omenjeno kot ''Thuni''.<ref name="Sebag70"/> V sistemu [[rimska cesta|rimskih cest]] za [[Afrika (rimska provinca)|rimsko provinco Afriko]] je imelo mesto naziv ''mutatio'' ('vmesna postaja, počivališče'). Naselje, ki je bilo vse bolj romanizirano, je bilo sčasoma tudi pokristjanjeno in postalo sedež škofa. Vendar je v tem času ostalo skromne velikosti v primerjavi s Kartagino.<ref name="Renate">{{cite web |url=http://www.saisonstunisiennes.com/articles/tunishistoire/ |title= Tunis - Émergence d'une capitale| first= Renate |last= Fisseler-Skandrani| language=fr| trans-title= Tunis - Emergence of a Capital |website= saisonstunisiennes.com |url-status=usurped |archive-url= https://web.archive.org/web/20081204093252/http://www.saisonstunisiennes.com/articles/tunishistoire/ |archive-date=December 4, 2008}}</ref> === Ustanovitev in zgodnje islamsko obdobje === [[File:Tunis Zitouna-Moschee Minarett.JPG|thumb|Dvorišče [[Mošeja Al Zajtuna|mošeje Al Zajtuna]], ki jo je konec 7. stoletja ustanovila dinastija Omajadov]] V poznem 7. stoletju so arabski muslimani osvojili regijo in leta 698 sta bili na obrobju starodavnih ruševin ustanovljeni občina in mošeja, ki ju je ustanovil [[Hasan ibn al-Numan]] in ki sta kasneje postali mesto Tunis in [[mošeja Al Zajtuna]].<ref>{{Cite book |last1=Lea |first1=David |url=https://books.google.com/books?id=ROR1xreEJTsC |title=A Political Chronology of Africa |last2=Rowe |first2=Annamarie |date=2001 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-85743-116-2 |page=437 |language=en}}</ref> Medina v Tunisu, najstarejši del mesta, izvira iz tega obdobja, v katerem je regijo osvojil [[Omajadski kalifat]]. Mesto je imelo naravno prednost obalnega dostopa do glavnih pristanišč južne Evrope prek Sredozemlja. Tunis je že zgodaj igral vojaško vlogo; [[Omajadi]] so prepoznali strateški pomen bližine Sicilske ožine, ob ustanovitvi mesta pa je kalif [[Abd al-Malik ibn Marvan]] zgradil ladjedelnico. Od začetka 8. stoletja je bil Tunis upravno središče območja: postal je Omajadska in kasneje Abasidska pomorska baza v zahodnem Sredozemskem morju ter pridobil precejšen vojaški pomen.<ref name="Renate"/> Pod [[Aglabidi]] je mesto pridobilo na pomenu in koristilo gospodarskim izboljšavam ter postalo eno najpomembnejših v kalifatu, na kratko pa je bilo državno glavno mesto od konca vladavine Ibrahima II., od leta 902 do 909, ko je bil nadzor nad [[Ifrikija|Ifrikijo]] predan novo ustanovljenemu [[Fatimidski kalifat|Fatimidskemu kalifatu]]. Lokalno nasprotovanje oblastem se je začelo stopnjevati septembra 945, ko so [[Haridžiti|haridžitski]] uporniki zasedli Tunis, kar je povzročilo splošno plenjenje.<ref name="Sebag88">{{harvp|Sebag|1998|p=88}}</ref> Z vzponom fatimidsko-podkraljevske dinastije Ziridov je [[sunitizem|sunitsko]] prebivalstvo vse manj prenašalo [[šiitizem|šiitsko]] oblast in izvajalo pokole nad šiitsko skupnostjo.<ref name="Sebag88"/> Leta 1048 je ziridski vladar Al-Muizz ibn Badis zavrnil poslušnost svojega mesta Fatimidom in ponovno vzpostavil sunitske obrede po vsej Ifrikiji. Ta odločitev je razjezila fatimidskega kalifa Al-Mustansirja Billaha. Da bi kaznoval Ziride, je na Ifrikijo poslal arabsko pleme [[Banu Hilal]]; velik del države je bil požgan, prestolnica Ziridov [[Kairouan]] je bila leta 1057 porušena, le nekaj obalnih mest, vključno s Tunisom in [[Mahdia|Mahdio]], pa se je izognilo uničenju. Prebivalstvo Tunisa, izpostavljeno nasilju sovražnih plemen, ki so se naselila okoli mesta, je leta 1059 zavrnilo oblast Ziridov in priseglo zvestobo hamadidskemu princu El Nacerju ibn Alennasu, ki je imel sedež v [[Béjaïa|Bejaïi]]. Guverner, ki ga je imenoval Bejaïa, je po ponovni vzpostavitvi reda v državi brez oklevanja osvobodil Hamadidcev in ustanovil dinastijo Horasanid s Tunisom kot glavnim mestom. To majhno neodvisno kraljestvo je prevzelo niti trgovine z drugimi narodi in regiji povrnilo mir in blaginjo.ref>M. Th Houtsma, First Encyclopaedia of Islam: 1913–1936, BRILL, 1987 p.839</ref> === Nova prestolnica Tunizije === Leta 1159 so [[Almohadi]] Abd al-Mu'min zavzeli Tunis, strmoglavili zadnjega voditelja Horasanida in v tuniški kazbi namestili novo vlado. Osvajanje Almohadov je zaznamovalo začetek prevlade mesta v Tuniziji. Tunis je prej igral manjšo vlogo za Kairouanom in Mahdio, nato pa je bil povišan v prestolnico province. Leta 1228 je oblast prevzel guverner [[Abu Zakarija Jahja]], leto kasneje pa je prevzel naziv [[emir]]ja in ustanovil dinastijo [[Hafsidi|Hafsidov]]. Mesto je postalo prestolnica hafsidskega kraljestva, ki se je raztezalo proti [[Tripoli]]ju in [[Fez, Maroko|Fezu]]. Zgrajeno je bilo [[obzidje]] za zaščito nastajajočega glavnega mesta kraljestva, ki je obdajalo [[medina (četrt)|medino]], [[kazba|kazbo]] in nova predmestja Tunisa. Leta 1270 je mesto na kratko zavzel francoski kralj [[Ludvik IX. Francoski|Ludvik IX.]], ki je upal, da bo hafsidskega vladarja spreobrnil v krščanstvo. Kralj Ludvik je zlahka zavzel Kartagino, a je njegova vojska kmalu postala žrtev izbruha griže. Ludvik je umrl, preden so bili zidovi prestolnice in njegova vojska prisiljeni oditi. Hkrati so zaradi ponovne osvojitve Španije v Tunis prispeli prvi andaluzijski muslimani in Judje, ki so postali pomembni za gospodarsko blaginjo hafsidske prestolnice in razvoj njenega intelektualnega življenja. V obdobju Almohadov in Hafsidov je bil Tunis eno najbogatejših in najveličastnejših mest v islamskem svetu s približno 100.000 prebivalci. Tako kot Almohadi so tudi Hafsidi vzdrževali krščanske najemnike, ki so živeli v soseski, zaprti z vrati v bližini hafsidskega palačnega kompleksa. Bogoslužili so v cerkvi, posvečeni svetemu Frančišku Asiškemu, ki so jo obiskovalci opisali kot »zelo lepo in veliko« in ki je smela zvoniti, kar je bila praksa, ki jo je prepovedoval tako imenovani Umarjev pakt, in privilegij, ki ga niso imeli genovski in beneški trgovci, ki so imeli kapele v svojih trgovskih četrtih. Ko je Jean Adorno leta 1470 obiskal Tunis, je te kristjane opisal kot kulturno in jezikovno asimilirane v tunizijsko družbo, čeprav so ostali kristjani in so med mašo peli v latinščini.<ref name="Lower">{{cite book |last1=Lower |first1=Michael |editor1-last=France |editor1-first=John |editor2-last=DeVries |editor2-first=Kelly |editor3-last=Rogers |editor3-first=Clifford J. |title=Journal of Medieval Military History |date=20 October 2016 |publisher=Boydell & Brewer |isbn=978-1-78327-130-6 |pages=119–120 |url=https://books.google.com/books?id=pY3gDQAAQBAJ |access-date=11 May 2024 |language=en |chapter=Medieval European Mercenaries in North Africa}}</ref> V tem obdobju je bil eden od znanih popotnikov v Tunis [[Ibn Batuta]]. V njegovem popotniškem poročilu, ko sta Ibn Batuta in njegova skupina prispela v Tunis, so prebivalci mesta prišli naproti njemu in drugim članom njegove skupine. Vsi so jih pozdravili in bili zelo radovedni, mnogi so postavljali vprašanja, vendar nihče v Tunisu ni osebno pozdravil Ibn Batute, kar ga je zelo razburilo. Počutil se je zelo osamljenega in ni mogel zadržati solz, ki so mu tekle iz oči.<ref>{{Cite book |last=Tolan |first=John |url=https://books.google.com/books?id=QxnU0AEACAAJ |title=Islam: A New History from Muhammad to the Present |date=2025 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-26353-3 |pages=119 |language=en}}</ref> To se je nadaljevalo nekaj časa, dokler eden od romarjev ni ugotovil, da je razburjen, zato je šel gor, pozdravil in se pogovarjal z Ibn Batuto, dokler ta ni vstopil v mesto. Takrat je bil tuniški sultan Abu Yahya in med Ibn Battutinim bivanjem je potekal festival prekinitve posta. Ljudje v mestu so se zbrali v velikem številu, da bi praznovali festival, oblečeni v ekstravagantne in zelo razkošne obleke. Abu Yahya je prišel na konju, kjer so se mu pridružili vsi njegovi sorodniki. Po predstavi so se ljudje vrnili domov. === Španska okupacija in osmanski nadzor === [[Osmansko cesarstvo]] je leta 1534 prevzelo nominalni nadzor nad Tunisom, ko ga je [[Hajredin Barbarosa]] zavzel od hafsidskega sultana Mulaja Hasana, ki je pobegnil na dvor [[Karel V. Habsburški|Karla V.]], svetega rimskega cesarja in španskega kralja. Karel, ki je utrpel izgube zaradi gusarjev, ki so delovali iz [[Džerba|Džerbe]], Tunisa in Alžira, se je strinjal, da bo Mulaja Hasana ponovno postavil na oblast v zameno za njegovo sprejetje španske suverenosti. Leta 1535 je bila poslana pomorska odprava pod vodstvom Karla samega in mesto je bilo ponovno zavzeto. Zmaga proti gusarjem je zabeležena na tapiseriji v [[Kraljeva palača, Madrid|kraljevi palači]] v Madridu. Španski guverner mesta La Goulette, Luis Pérez de Vargas, je med letoma 1546 in 1550 utrdil otok Chikly v Tuniškem jezeru, da bi okrepil obrambo mesta. Osmanski Uluç Ali Reis je na čelu vojske [[janičar]]jev in [[Kabili|Kabilov]] leta 1569 ponovno zavzel Tunis. Vendar pa je Špancem pod vodstvom [[Juan Avstrijski|Juana Avstrijskega]] po [[bitka pri Lepantu|bitki pri Lepantu]] leta 1571 uspelo ponovno zavzeti mesto in oktobra 1573 ponovno vzpostaviti hafsidsko oblast. Po teh spopadih je mesto avgusta 1574 končno padlo v osmanske roke. Ko je postala osmanska provinca, ki jo je upravljal paša, ki ga je imenoval sultan s sedežem v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], je država dosegla določeno stopnjo avtonomije. Po letu 1591 so bili osmanski guvernerji ([[beg]]i) relativno neodvisni, piratstvo in trgovina pa sta še naprej cvetela. Pod vladavino begov je prestolnica zaživela na novo. Njegovo prebivalstvo se je povečevalo z dosežki različnih etničnih skupin, med katerimi so bili tudi mavrski begunci iz Španije, gospodarske dejavnosti pa so se diverzificirale. Tradicionalni industriji in trgovini z oddaljenimi deželami se je pridružila dejavnost berberskih piratov, ki so bili takrat v svoji zlati dobi. Dobiček iz trgovine s krščanskimi sužnji je vladarjem omogočil gradnjo razkošnih struktur, ki so oživile arhitekturno dediščino srednjega veka.<ref name="Renate"/> Aprila 1655 je bil angleški admiral Robert Blake poslan v Sredozemlje, da bi od držav, ki so napadale angleško ladjo, izterjal odškodnino. Le tuniški bej se ni hotel ubogati, zaradi česar je Blakeovih petnajst ladij napadlo begov arzenal v Porto Farini (''Ghar el Melh'') in uničilo devet alžirskih ladij in dve obalni bateriji, kar je bilo prvič v pomorskem bojevanju, da so bile obalne baterije uničene, ne da bi se ljudje izkrcali na obalo. Na začetku 18. stoletja je Tunizija s prihodom dinastije Huseinidov vstopila v novo obdobje svoje zgodovine. Zaporedni vladarji Huseinidov so dosegli velik napredek pri razvoju mesta in njegovih stavb. V tem obdobju je mesto cvetelo kot središče trgovine. Alžirci so leta 1756 izkoristili delitve znotraj vladajoče hiše in zavzeli Tunis ter državo postavili pod nadzor. Hammuda Beg se je soočil z bombardiranjem beneške flote, mesto pa je leta 1811 doživelo upor.<ref>{{harvp|Messikh|2000|p=32}}</ref> Pod vladavino Huseina Bega II. so pomorski porazi Britancev (1826) in Francozov (1827) Francozi postali vse bolj aktivni v mestu in gospodarstvu.<ref>{{harvp|Messikh|2000|p=34}}</ref> Različni viri ocenjujejo, da je prebivalstvo v 19. stoletju štelo od 90.000 do 110.000 prebivalcev.<ref>{{harvp|Sebag|1998|p=280}}</ref> V poznem 19. stoletju je Tunis postajal vse bolj naseljen z Evropejci, zlasti Francozi, priseljevanje pa je dramatično povečalo velikost mesta. To je povzročilo prvo rušenje starega mestnega obzidja, od leta 1860, da bi se prilagodili rasti v predmestjih. Mesto se je razširilo zunaj območja prejšnjega mesta in bregov jezera, nova okrožja pa so bila posodobljena s tekočo vodo (1860), plinom za razsvetljavo (1872), cestami, odvozom odpadkov (1873) in komunikacijo s sosednjimi predmestji in mestnim središčem.<ref>{{harvp|Sebag|1998|p=261}}</ref> Obrt in tradicionalne trgovine so nekoliko upadle, saj so prišleki povečali trgovino z Evropo, uvedli prve sodobne industrije in nove oblike mestnega življenja. <gallery> File:Piri Reis - Map of the Tunisian Coast with the Ports of Bizerte and Tunis as Far as Kelibia - Walters W658279B - Full Page.jpg|Zgodovinski zemljevid Tunisa, avtor Piri Reis. Umetnostni muzej Walters File:Charles quint a tunis.png|Vstop Karla V. v Tunis leta 1535 File:Khazdadar.JPG|Mustapha Khaznadar, tuniški premier od 1837 do 1873.<ref>{{cite book |author= Morsy, Magali |title=North Africa, 1800–1900: a survey from the Nile Valley to the Atlantic |publisher=Longman |year=1984 |page=185 |isbn=0-582-78377-1 |quote=Mustafa Khaznadar became Prime Minister in 1837, a position he maintained under three successive beys, more or less continuously until 1873. }}</ref> in ena najvplivnejših osebnosti v sodobni tunizijski zgodovini.<ref>{{cite book |author= Ziadeh, Nicola A. |title=Origins of nationalism in Tunisia |publisher=Librarie du Liban |year=1969 |page=11 |oclc=3062278 |quote= Mustafa Khaznadar was of Greek origin (born 1817), and proved to be one of the most influential persons Tunisia saw in her modern history. He took the interest of his master and the country to heart and did all he could to prevail on Ahmad Bey to see that Tunisia acquired as much as she could }}</ref> </gallery> === Razvoj pod francoskim protektoratom === [[File:Tunisia view 1890s2.jpg|right|thumb|Pogled na Tunis ok. 1890–1900. Mošeja Zaytuna je nekoliko desno od središča]] [[File:Plan tunis 1890 1914.jpg|left|thumb|Urbani razvoj med letoma 1890 in 1914]] [[File:Bab Suika-Suker Square, Tunis, Tunisia, ca. 1899.jpg|thumb|Trg Bab Souika v Tunisu, ok. 1899]] Ustanovitev francoskega protektorata leta 1881 je bila prelomnica v zgodovini Tunisa, ki je v dveh do treh desetletjih privedla do hitre prenove mesta. Mesto se je hitro razširilo izven svojih utrdb: razdelilo se je na tradicionalno staro mesto, naseljeno z Arabci, in novo mesto, naseljeno s priseljenci, z drugačno strukturo od tradicionalne medine. Tunis je imel koristi tudi od francoske izgradnje vodovoda, omrežij za zemeljski plin in elektriko, javnega prevoza in druge javne infrastrukture. Pod francosko oblastjo se je naselilo precejšnje število Evropejcev (kot so tunizijski Italijani); polovica prebivalstva je bila evropskega porekla.<ref>Albert Habib Hourani, Malise Ruthven (2002). "''[https://books.google.com/books?id=egbOb0mewz4C&pg=PA323 A history of the Arab peoples]''". Harvard University Press. p.323. {{ISBN|0-674-01017-5}}</ref> Mesto se je razširilo in ustvarilo nove bulvarje in soseske. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil Tunis miren. Po vojni se je mesto soočilo z novimi preobrazbami, saj je sodobni del pridobil na pomenu in razširil svojo mrežo bulvarjev in ulic v vse smeri. Poleg tega se je na mestnem robu pojavila vrsta satelitskih mest, ki so posegla v občino Tunis. Na gospodarskem področju so se komercialne dejavnosti širile in diverzificirale, saj so sodobne industrije še naprej rasle, medtem ko je tradicionalna industrija še naprej upadala. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Tunis od novembra 1942 do maja 1943 držale [[sile osi]]. To je bila njihova zadnja baza v Afriki, ko so se umikale proti Siciliji, potem ko so jih obkolile zavezniške sile iz Alžirije na zahodu in iz Libije na vzhodu.<ref>Rolf, David, ''The Bloody Road to Tunis: Destruction of the Axis Forces in North Africa, November 1942 – May 1943''. London: Greenhill Books, {{ISBN|978-1-85367-445-7}}</ref> 7. maja 1943, okoli 15.30 popoldne, je Tunis padel v roke čet britanske 1. armade in ameriške 1. armade, ki so premagale nemško 5. tankovsko armado, ki je varovala mesto. 20. maja 1943 opoldne so zavezniki na aveniji Maréchal Galliéni in aveniji Jules Ferry priredili parado zmage, s katero so označili konec bojev v Severni Afriki.<ref>Atkinson, Rick (2002), ''An Army at Dawn: The War in North Africa, 1942–1943''. New York: Henry Holt, {{ISBN|978-0-8050-6288-5}}</ref> Ko jim je uspelo pregnati sile osi iz Tunizije, so zavezniki Tunis uporabili kot operativno oporišče, od koder so izvajali amfibijske napade najprej na otok Pantelleria, nato na Sicilijo in nazadnje na celinsko Italijo.<ref>Atkinson, Rick (2007), ''The Day of Battle: The War in Sicily and Italy, 1943–1944''. New York: Henry Holt, {{ISBN|978-0-8050-6289-2}}</ref> === Rast po osamosvojitvi === [[File:El menzah 1955.jpg|left|thumb|Širitev mesta v petdesetih letih 20. stoletja z okrožjem El Menzahh]] Po osamosvojitvi leta 1956 je Tunis utrdil svojo vlogo glavnega mesta, najprej z uvedbo ustave, ki je določala, da morata imeti poslanska zbornica in predsedstvo republike svoj sedež v Tunisu in njegovih predmestjih. V zelo kratkem času se je kolonialno mesto hitro preobrazilo. Ko je mesto raslo in so domači Tunizijci postopoma začeli nadomeščati obsežno evropsko prebivalstvo, se je konflikt med arabskim in evropskim mestom postopoma zmanjševal z arabizacijo prebivalstva. Zaradi pritiska prebivalstva in stopnje migracij v glavno mesto je mesto še naprej raslo, tudi z ustvarjanjem novih okrožij v predmestjih. Stare stavbe so bile postopoma obnovljene in nadgrajene. Nove stavbe so začele vplivati ​​na urbano krajino. Hkrati aktivna politika industrializacije razvija občinsko gospodarstvo. [[Medina, Tunis]] je od leta 1979 na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Arabska liga predstavlja 22 arabskih držav. Zaradi mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom je leta 1979 svoj sedež preselila v Tunis. Arabska liga se je v Egipt vrnila leta 1990. Tudi Palestinska osvobodilna organizacija je imela svoj sedež v Tunisu od leta 1982<ref>{{Cite web |url= https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1995-08-10-mn-33686-story.html|title = PLO's Office in Tunisia, Now a Lonely Outpost: North Africa: Israel won't allow some officials into Gaza or Jericho. So they hang on, missing the old days|website = [[Los Angeles Times]] |date = 10 August 1995}}</ref> do 2003. Leta 1985 so izraelska letala F-15 bombardirala sedež PLO, pri čemer je umrlo približno 60 ljudi. == Geografija == Tunis je v severovzhodni Tuniziji ob jezeru Tunis in je s Tuniškim zalivom v Sredozemskem morju povezan s kanalom, ki se konča v pristanišču La Goulette/Halq al Wadi. Antično mesto [[kartagina (mesto)|Kartagina]] je severno od Tunisa vzdolž obalnega dela. Mesto leži južneje od Sicilije, na podobni zemljepisni širini kot [[Cádiz]], starodavno mesto v južni Španiji, povezano s feničansko in kartažansko civilizacijo. Mesto Tunis je zgrajeno na pobočju hriba, ki se spušča proti jezeru. Na teh hribih so kraji, kot so Notre-Dame de Tunis, Ras Tabia, La Rabta, La Kasbah, Montfleury in La Manoubia z nadmorsko višino tik nad 50 metri.<ref>{{harvp|Sebag|1998|p=18}}</ref> Mesto je na križišču ozkega pasu zemlje med jezerom in Séjoumijem. Ožina med njima je tisto, kar geologi imenujejo ''Tuniška kupola'', ki vključuje hribe apnenca in sedimentov. Predstavlja naravni most in od antičnih časov se je iz njega razcepilo več pomembnih cest, ki so povezovale Egipt in druge dele Tunizije. Ceste so povezane tudi s Kartagino, kar poudarja njen politični in gospodarski pomen ne le v Tuniziji, temveč tudi širše v Severni Afriki in Sredozemskem morju v antiki. Območje Velikega Tunisa ima površino 300.000 hektarjev (3000 km²), od tega je 10 % urbaniziranih, preostanek pa si delijo vodna telesa (20.000 hektarjev; 200 km² jezer ali lagun) in kmetijska ali naravna zemljišča (250.000 hektarjev; 2500 km²)). Vendar pa rast mesta, ki naj bi se po ocenah povečevala za 500 hektarjev na leto, postopoma spreminja pokrajino. === Mestne četrti in predmestja === Mestno središče Tunisa, ki ga sestavljata zgodovinsko staro mestno jedro (Medina) in novo mestno jedro, zgrajeno v kolonialnem obdobju, leži med Tuniškim jezerom in jezerom Sebkhet Sedjoumi ({{langx|ar|سبخة سيجومي}}). Notranja predmestja obkrožajo mestno središče: na zahodu prestižno stanovanjsko in vladno okrožje Le Bardo z [[Bardojski narodni muzej, Tunis|istoimenskim muzejem]]; na severu območje okoli hribovja Belvédère in novejših naselij El Menzah in Ariana; na jugu pa industrijska okrožja Megrine in Ben Arous. V kolonialnem obdobju so Francozi zgradili 10 kilometrov dolg nasip za ceste in lahko železnico čez Tuniško jezero, ki kot podaljšek avenije Habiba Bourguibe povezuje mestno središče Tunisa s pristaniškim mestom La Goulette (''Halk al-Wadi''). Severno od La Goulette se ob obali razprostirajo bogata predmestja Qartāj (Kartagina) z mednarodnim letališčem Tunis, [[Sidi Bou Said]], La Marsa in Gammarth; na jugovzhodu leži obmorsko letovišče Hammam-Lif. === Podnebje === Tunis ima vroče polsušno podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''BSh''), ki meji na vroče-poletno sredozemsko podnebje (''Csa''),<ref>{{cite web| url= http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/pics/kottek_et_al_2006.gif | title= World Map of Köppen—Geiger Classification| url-status= unfit| website= vu-wien.ac.at | publisher= University of Veterinary Medicine, Vienna | archive-url= https://web.archive.org/web/20200416044534/http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/pics/kottek_et_al_2006.gif| archive-date= 2020-04-16| access-date= 2022-07-12}}</ref> za katero so značilna vroča in suha, dolga poletja ter mile zime z zmernimi padavinami. Na lokalno podnebje nekoliko vplivajo tudi zemljepisna širina mesta, umirjajoči vpliv Sredozemskega morja in teren hribovja. Povprečna letna temperatura je 17,7 °C, povprečna letna količina padavin pa 465 mm. Večina teh padavin pade v zimskih mesecih, poletja pa so sušna. Najbolj vroča in suha meseca sta julij in avgust s povprečnimi mesečnimi temperaturami okoli 26 °C. Januarja in februarja je povprečna mesečna temperatura nekaj več kot 10 °C. Temperatura 49 °C je bila prvič zabeležena poleti 2023. Zima je najbolj deževen letni čas, ko v tem obdobju pade več kot tretjina letnih padavin, dežuje pa povprečno vsaka dva ali tri dni. Sonce lahko pozimi temperaturo še vedno dvigne s 7 °C zjutraj na povprečno 16 °C popoldne. Zmrzali so redki. Najnižja temperatura -2,0 °C je bila zabeležena 18. januarja 1979. Spomladi se padavine prepolovijo. == Upravna delitev == Mesto Tunis, katerega velikost se je v drugi polovici 20. stoletja znatno povečalo, se zdaj razteza onkraj guvernata Tunis v dele guvernatov Ben Arous, Ariana in Manouba. Občina Tunis je razdeljena na 15 občinskih okrožij:<ref>{{in lang|fr}} [http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/article.asp?id=94# Arrondissements municipaux (Municipalité de Tunis)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171113222939/http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/article.asp?id=94 |date=2017-11-13 }}.</ref> Med njimi so El Bab Bhar, Bab Souika, Cité El Khadra, Jelloud Jebel El Kabaria, El Menzah, El Ouardia, Ettahrir, Ezzouhour, Hraïria, Medina, El Omrane, El Omrane Higher Sejoumi in Sidi El-Bashir. {{wide image|Tunis subdivisions.svg|500px|Zemljevid okrožij Tunisa – 1, Médina; 2, Sidi El Béchir; 3, Sijoumi; 4, Bab Souika; 5, El Omrane; 6, Bab Bhar; 7, El Menzah; 8, El Omrane Supérieur; 9, Ettahrir; 10, Bardo; 11, Ezzouhour; 12, El Ourdia; 13, Jebel Jelloud; 14, Kabaria; 15, Cité El Khadra; 16, El Bouhaira; 17, La Marsa; 18, Carthage; 19, La Goulette; 20, Hrairia; 21, Sidi Hassine.}} == Gospodarstvo == Glavni industrijski proizvodi v Tunisu in okolici so tekstil, preproge in olivno olje. [[Turizem]] je še en pomemben vir dohodka za mesto. V Tunisu je tudi Wallyscar, prva tunizijska avtomobilska znamka. V prestolnici je tudi nacionalna borza, Bourse de Tunis. Gospodarska struktura Tunisa in države je pretežno terciarna. Mesto je največje finančno središče v državi, kjer ima sedež 65 % finančnih podjetij, medtem ko industrijski sektor postopoma upada po pomembnosti. Vendar pa sekundarna industrija ostaja močna, saj Tunis predstavlja 85 % industrijskih podjetij v svojih štirih guvernatih, trend pa je tudi širitev specializiranih industrijskih con v predmestjih. Primarna industrija, kot je [[kmetijstvo]], deluje na specializiranih kmetijskih območjih v predmestjih, zlasti v vinski in olivno-oljčni industriji. Na splošno raven teren in dve glavni reki v Tuniziji, [[Medžerda (reka)|Medžerda]] na severu in Oued Miliane na jugu, prispevata k rodovitni zemlji. Tunis ima več velikih ravnic, najbolj produktivne so v Ariani in La Soukri (sever), na ravnini Manouba (zahod) in na ravnini Mornag (jug). Poleg tega je podtalnica zlahka dostopna prek globokih vodnjakov in zagotavlja vodo za različne kmetijske pridelke. Tla so na severu težka in vsebujejo [[apnenec]], na jugu pa so lažja in peščena ter vsebujejo [[glina|glino]]. Občina Tunis se ponaša z veliko raznolikostjo pridelkov: v Manoubi gojijo trdo pšenico, v Ariani in Mornagu olive in olivno olje, v vseh regijah pa vino (Mornag), pa tudi sadje, zelenjavo in stročnice.<ref name=":10">Paul Sebag: ''Tunis. Histoire d’une ville''. Éditions L’Harmattan, Paris 1998, ISBN 2-7384-6610-9, S. 13, 40 ff.</ref> == Arhitektura in krajina == === Mestna pokrajina === [[File:StatueIbnKhaldounTunis.JPG|left|thumb|Kip Ibn Khaldouna na Trgu neodvisnosti]] [[File:Habib-bourguiba-tunisia 23858288336 o.jpg|right|thumb|Avenija Habiba Bourguibe]] [[File:Tunisie Siège du RCD.jpg|thumb|Pogled na stavbo ''Tour de la nation'' na aveniji Mohamed V]] Medina, zgrajena na položnem pobočju ob poti navzdol do Tuniškega jezera, je zgodovinsko središče mesta in dom številnih spomenikov, vključno s palačami, kot sta Dar Ben Abdallah in Dar Hussein, mavzolej Tourbet el Beya in številne mošeje, kot je [[mošeja Al Zajtuna]]. Nekatere utrdbe okoli nje so zdaj večinoma izginile, obdajata pa jo predmestji Bab Souika na severu in Bab El Jazira na jugu. Soseska Halfaouine, ki je v bližini Bab Souike, je mednarodno pozornost pritegnila s filmom ''Halfaouine, otrok teras''. Vzhodno od prvotnega jedra pa je bilo moderno mesto zgrajeno postopoma z uvedbo francoskega protektorata konec 19. stoletja na odprtem zemljišču med mestom in jezerom. Os strukture tega dela mesta je [[avenija Habiba Bourguibe]], ki so jo Francozi zasnovali kot tunizijsko obliko pariških [[Elizejske poljane|Champs-Élysées]] s kavarnami, večjimi hoteli, trgovinami in kulturnimi prizorišči. Na obeh straneh drevoredne avenije, severni in južni, se je mesto razširilo v različna okrožja, pri čemer severni konec gosti stanovanjska in poslovna okrožja, južni pa industrijska okrožja in revnejše ljudi. Jugovzhodno od avenije Bourguiba je okrožje La Petite Sicile (Mala Sicilija) ob starem pristaniškem območju in je ime dobilo po prvotni populaciji delavcev iz Italije. Zdaj je predmet projekta prenove, ki vključuje gradnjo dvojnih stolpov. Severno od avenije Bourguiba je okrožje La Fayette, v katerem sta še vedno Velika sinagoga v Tunisu in vrtovi Habib Thameur, zgrajeni na mestu starodavnega judovskega pokopališča, ki je ležalo zunaj obzidja. Severno je tudi dolga avenija Mohamed V., ki vodi do Bulevarja 7. novembra skozi sosesko velikih bank, kjer so hoteli in jezero Abu Nawas, in končno do območja Belvedere okoli trga Pasteur. Tu leži park Belvedere, največji v mestu, v katerem sta živalski vrt in Pasteurjev inštitut, ki ga je leta 1893 ustanovil Adrien Loir. Severno se nadaljujejo najbolj ekskluzivne soseske Mutuelleville, v katerih domuje francoski licej Pierre-Mendès-France, hotel Sheraton in nekaj veleposlaništev. Še bolj severno od parka Belvedere, za Bulevarjem 7. novembra, sta soseski El Menzah in El Manar, ki zdaj segata na vrhove hribov s pogledom na sever mesta. V njiju stoji vrsta stanovanjskih in poslovnih stavb. Zahodno od parka leži okrožje El Omrane, kjer se nahaja glavno muslimansko pokopališče v prestolnici in skladišča javnega prevoza. Proti vzhodu se nahajata mednarodno letališče Tunis-Kartagina in soseska Borgel, po kateri so poimenovana obstoječa judovska in krščanska pokopališča v prestolnici, ter soseska Montplaisir. Nekaj ​​kilometrov severovzhodno od tega, na cesti proti La Marsi, je bil na zemljišču, odvzetem severni obali jezera v bližini letališča, zgrajen Berges du Lac, na katerem so bile pisarne tunizijskih in tujih podjetij, številna veleposlaništva in trgovine. Jugozahodno od Medine, na grebenu hribovja čez Tuniško ožino, leži okrožje Montfleury, nato pa se spušča do vznožja Séjoumija, revne soseske Mellassine. Severozahodno od slednje, severno od državne ceste 3, ki vodi proti zahodu, leži mesto Ezzouhour (prej El Kharrouba), ki se razteza na več kot tri metre in je razdeljeno na pet delov. Še vedno ga obdajajo kmetijska zemljišča, kjer gojijo zelenjavo, ki oskrbuje številne tržnice v regiji. Jug Tunisa sestavljajo prikrajšane soseske, zlasti zaradi močne industrije v tem delu metropole. Mednje spada Jebel Jelloud, ki se nahaja na jugovzhodu Tunisa in je osredotočen na težko industrijo proizvodnje cementa, čistilno napravo fosfatov itd. Glavno pokopališče v Tunisu, pokopališče Djellaz, dominira nad tem delom mesta, postavljeno na pobočjih skalnatega izdanka. === Médina === {{glavni|Medina, Tunis}} [[File:PatioDarSoulaimania.JPG|left|thumb|Dvorišče Dar Soulaimania, nekoč internat Univerze v Ez-Zitouni]] Medina v Tunisu je od leta 1979 na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Vsebuje približno 700 spomenikov, vključno s palačami, mošejami, mavzoleji, medresami in fontanami iz obdobja Almohadov in Hafsidov. Med te starodavne stavbe spadajo: *Aghlabidska [[mošeja Al Zajtouna]] ('Mošeja oljke'), ki jo je leta 723 zgradil Ubayd Allah ibn al-Habhab v počastitev nove prestolnice. *Dar El Bej ali Bejeva palača združuje arhitekturo in dekoracijo iz številnih različnih slogov in obdobij in naj bi stala na ostankih rimskega gledališča ter palače Ziadib-Allah II. al Aghlab iz 10. stoletja. S površino 270 hektarjev (več kot 29 hektarjev za Kazbo) in več kot 100.000 prebivalci Medina predstavlja desetino prebivalstva Tunisa. Načrtovanje tuniške medine se odlikuje po tem, da ni mreže ali formalnih geometrijskih kompozicij. Vendar pa so bile v 1930-ih s prihodom prvih antropologov izvedene študije, ki so ugotovile, da prostor medine ni naključen: hiše temeljijo na družbeno-kulturnem kodeksu glede na vrste kompleksnih človeških odnosov. V medini so stanovanjska arhitektura (palače in mestne hiše), uradna in civilna (knjižnice in uprave), verska (mošeje in ''zaouïas'') ter storitvene dejavnosti (trgovine in ''fondouki''). Pojem javnega prostora je v primeru medine dvoumen, saj ulice veljajo za podaljšek hiš in so predmet družbenih oznak. Vendar je koncept lastništva nizek in tržnice se pogosto raztezajo na javne ceste. Danes ima vsako okrožje svojo kulturo in rivalstva so lahko močna. Medina ima tudi družbeno sektorizacijo: soseska Tourbet el Bey in okrožje Kasbah sta aristokratska, s prebivalstvom sodnikov in politikov, medtem ko so ulice Pache pogosto vojaške in meščanske. Leta 698 je bila ustanovljena mošeja Al Zajtuna in okolica, ki se je razvijala skozi ves srednji vek,<ref name="MEDI">{{in lang|fr}} [http://www.asmtunis.com/savoir.php Fiche de présentation de la médina (Association de sauvegarde de la médina de Tunis)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081223232940/http://www.asmtunis.com/savoir.php |date=2008-12-23 }}</ref> ki je Tunis delila na glavno mesto z dvema predmestjema, na severu (Bab Souika) in na jugu (Bab El Džazira). Območje je v času Hafsidov postalo prestolnica močnega kraljestva in je veljalo za verski in intelektualni dom ter gospodarsko središče za Bližnji vzhod, Afriko in Evropo. Vidimo lahko veliko fuzijo vplivov, ki se prepletajo z andaluzijskimi slogi in vzhodnimi vplivi, rimskimi ali bizantinskimi stebri in tipično arabsko arhitekturo, za katero so značilni oboki. [[File:PatioDarBenAbdallah.JPG|thumb|Dvorišče Dar Ben Abdallaha]] Arhitekturna dediščina je vseprisotna tudi v domovih posameznikov in majhnih palačnih uradnikov ter v palači vladarja Kasbe. Čeprav nekatere palače in hiše izvirajo iz srednjega veka, je bilo v 17., 18. in 19. stoletju zgrajenih večje število prestižnih hiš, kot so Dar Othman (zgodnje 17. stoletje), Dar Ben Abdallah (18. stoletje), Dar Hussein, Dar Cherif in druge hiše. Glavni beji palač so La Marsa, Bardo in Ksar Said. Če k temu dodamo še mošeje in oratorije (približno 200), medrese (El Bachia, Slimania, El Achouria, Bir El Ahjar, Ennakhla itd.), zaouie (Mahrez Sidi Sidi Ali Azouz, Sidi Abdel Kader itd.) ter Tourbet El Fellari, Tourbet Aziza Othman in Tourbet El Bey, se število spomenikov v Tunisu približa 600. Za razliko od Alžira, Palerma in Neaplja njegovo zgodovinsko središče ni nikoli utrpelo večjih naravnih nesreč ali radikalnih urbanističnih posegov. Glavni konflikti in potencialno uničujoče človeško vedenje, ki smo jih doživeli v mestu, so se zgodili relativno nedavno po osamosvojitvi države, zato ga je UNESCO leta 1979 uvrstil na seznam svetovne dediščine. Na začetku 21. stoletja je Medina ena najbolje ohranjenih urbanih lokacij v arabskem svetu.<ref>{{in lang|fr}} [http://www.cites.tv/TV5Tunis/pop_contenu.php?type=videos&image=&swf=pop44.swf&url=http://213.41.65.178/akamareal/tv5/tunis/binous_160304.rpm Entretien avec Jamila Binous sur la médina de Tunis (TV5)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080417043428/http://www.cites.tv/TV5Tunis/pop_contenu.php?type=videos&image=&swf=pop44.swf&url=http%3A%2F%2F213.41.65.178%2Fakamareal%2Ftv5%2Ftunis%2Fbinous_160304.rpm |date=2008-04-17 }}</ref> Poleg tega je na bulvarjih prispevek arhitekturnega obdobja 1850–1950 čutiti v stavbah, kot so vladne stavbe devetih ministrstev in sedež občine Tunis. === Druge znamenitosti === * [[Bardojski narodni muzej, Tunis|Bardojski narodni muzej]] je bil prvotno hafsidska palača iz 13. stoletja, ki se je nahajala v (takratnem) predmestju Tunisa. Vsebuje veliko zbirko Rimskega imperija in drugih zanimivih starin iz antične Grčije, Tunizije in arabskega obdobja. * Ruševine [[Kartagina (mesto)|Kartagine]] so v bližini, vzdolž obale proti severovzhodu, s številnimi starodavnimi ruševinami. ;Suki [[File:Souks Tunis.jpg|left|thumb|Suk En Nhas z bakrenimi predmeti]] [[File:Bab El Bhar, Tunis.jpg|right|thumb|Bab el Bhar]] Suki so mreža pokritih ulic, obdanih s trgovinami ter trgovci in obrtniki, razvrščenimi po specializaciji.<ref name="NARDI">{{in lang|fr}} [http://www.cites.tv/TV5Tunis/pop_contenu.php?type=videos&image=&swf=pop48.swf&url=http://213.41.65.178/akamareal/tv5/tunis/souk_160304.rpm Promenade de Marie-Ange Nardi et Lotfi Bahri dans les souks de Tunis (TV5)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081207205055/http://www.cites.tv/TV5Tunis/pop_contenu.php?type=videos&image=&swf=pop48.swf&url=http%3A%2F%2F213.41.65.178%2Fakamareal%2Ftv5%2Ftunis%2Fsouk_160304.rpm |date=2008-12-07 }}</ref> Trgovci z oblačili, parfumerji, prodajalci sadja, knjigarnarji in trgovci z volno prodajajo blago na sukih, medtem ko so ribarji, kovači in lončarji običajno potisnjeni na obrobje tržnic. Severno od mošeje Al Zajtuna je Suk El Attarine, zgrajen v začetku 18. stoletja. Znan je po svojih esencah in parfumih. Iz te tržnice vodi ulica do tržnice Suk Ech-Chaouachine (chachia). Glavno podjetje, ki jo upravlja, je eno najstarejših v državi in ​​so večinoma potomci andaluzijskih priseljencev, izgnanih iz Španije. Na tržnico El Attarine sta povezani še dve tržnici: prva, ki poteka vzdolž zahodne obale mošeje Al Zajtuna, je tržnica Suk El Kmach, znana po svojih tkaninah in druga, tržnica El Berka, zgrajena v 17. stoletju, v kateri delajo vezenine in zlatarji. Glede na dragocene predmete, ki jih prodaja, je to edina tržnica, katere vrata so ponoči zaprta in varovana. Na sredini je trg, kjer je do sredine 19. stoletja stala nekdanja tržnica s sužnji. Suk El Berka vodi do tržnice Suk El Leffa, kjer prodajajo številne preproge, odeje in druge tkanine, in se nadaljuje s tržnico Suk Es Sarragine, zgrajeno v začetku 18. stoletja, specializirano za usnje. Na obrobju so tržnice Et Trouk, El Blat, El Blaghgia, El Kébabbia, En Nhas (baker), Es Sabbaghine (barvanje) in El Grana, kjer prodajajo oblačila in odeje in so jih nekoč zasedali judovski trgovci. ; Mestna vrata [[File:Tunis remparts portes.jpg|thumb|Obzidje in vrata mesta leta 1888]] Od zgodnjih dni ustanovitve je Tunis veljal za pomembno vojaško bazo. Arabski geograf El Jakubi je zapisal, da je bil Tunis v 9. stoletju obdan z zidom iz opeke in gline, razen na strani morja, kjer je bil kamen.<ref>{{harvp|Messikh|2000|p=41}}</ref> Bab El-Džazera, morda najstarejša vrata južnega obzidja, so se odpirala na južno cesto. Bab Cartagena je omogočila dostop do Kartagine, pomembne za dovoz gradbenega materiala, potrebnega za mesto. Bab Souika (sprva znan kot Bab El Saqqayin) je imel strateško vlogo pri ohranjanju cest v Bizerto, Béjo in Le Kef. Bab Menara (sprva znan kot Bab El Artha) se je odprl proti medini in proti predmestju El Haoua. Kar zadeva El Bab Bhar, je dovoljeval dostop do nekaterih fundukov, kjer so živeli krščanski trgovci v Tunisu. Z razvojem prestolnice pod vladavino Hafsidov sta izven obzidja zrasli dve nastajajoči predmestji; Bab El Džazira na jugu in Bab Souika na severu. V začetku 14. stoletja je Hafsid Darba Abû al-Muhammad al-Mustansir Lihyânî ukazal zgraditi drugo dvorano, vključno z Medino in dvema predmestjema zunaj. Zgrajenih je bilo šest novih vrat, med njimi Bab El Khadra, Bab Saadoun, Bab El Allouj (sprva imenovan Bab Er-Rehiba), Khalid ali Bab Bab Sidi Abdallah Cherif, Bab El Fellah in Bab Alioua. V otomanskem obdobju so bila postavljena štiri nova vrata: Bab Laassal, Bab Sidi Abdesselam, Bab El Bab Gorjani in Sidi Kacem. Mesto ohranja nekatera od teh vrat, vključno z vrati Bab El Khadra, Bab El Bhar in Bab Jedid, vendar so nekatera od prejšnjih že dolgo izginila. === Mesta čaščenja === Med bogoslužnimi objekti so pretežno muslimanske mošeje. Obstajajo tudi krščanske cerkve in templji: Rimskokatoliška nadškofija Tunis (katoliška cerkev), protestantske cerkve, evangeličanske cerkve.<ref>J. Gordon Melton, Martin Baumann, ''Religions of the World: A Comprehensive Encyclopedia of Beliefs and Practices'', ABC-CLIO, USA, 2010, p. 2898</ref> Tako kot v preostalem delu Tunizije je velika večina prebivalstva Tunisa (okoli 99 %) sunitskih muslimanov. V prestolnici je veliko število mošej v različnih arhitekturnih slogih, ki so znaki gradnje v njihovih obdobjih. [[File:MosqueeEzzeitounaTunis 1.JPG|left|thumb|[[Mošeja Al Zajtuna]]]] Glavna in najstarejša med njimi je mošeja Al Zajtuna, ustanovljena leta 689<ref>{{Cite web|url=https://thearabweekly.com/zitouna-mosque-landmark-tunisia-and-islamic-history|title = The Zitouna mosque, a landmark of Tunisia and Islamic history &#124; Roua Khlifi}}</ref> in zgrajena leta 732, ki se nahaja v središču Medine. Tako kot velika večina tunizijskih mošej izvaja malikitski obred. Leta 864 je bila popolnoma obnovljena in je prestižni bogoslužni objekt ter je bila dolgo časa pomemben kraj kulture in znanja, v prostorih pa je bila tudi Univerza Ez-Zitouna, vse do osamosvojitve Tunizije. Še vedno gosti glavne slovesnosti, ki označujejo datume v muslimanskem koledarju, in se je redno udeležuje predsednik. [[File:SVdP Tunis.JPG|thumb|Stolnica sv. Vincencija Pavelskega]] V medini je večina večjih mošej v prestolnici, ki so bile zgrajene pred prihodom francoskega protektorata. [[Mošeja Kasba, Tunis|Mošeja Kasba]] je bila ustanovljena leta 1230. Hanefijski obred izvajajo že od leta 1584, prepoznavna pa je predvsem po kupoli in minaretu, podobnem Kutubiji v Marakešu, in je najvišja v mestu.<ref name="MUN">{{in lang|fr}} [http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte0.htm Lieux de culte (Municipalité de Tunis)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090811155804/http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte0.htm |date=2009-08-11 }}</ref> Mošeja Ksar, prav tako hanefijskega obreda, stoji pred Dar Huseinom (Bab Menara) in je bila zgrajena v 12. stoletju. Mošeja Hameda Paše, zgrajena leta 1655, je druga mošeja, ki jo je v Tunisu zgradil hanefijski obred. Mošeja Jusef Dej je delovala predvsem kot prostor za javno nastopanje, preden je leta 1631 postala prava mošeja. Mošeja Sidi Mahrez je največja hanefijska mošeja po površini, vendar ne najvišja. Zgrajena je bila leta 1692 in spominja na osmansko mošejo [[Sulejmanija (mošeja)|Sulejmanija]] v Carigradu. Mošeja Saheb Ettabaâ, zgrajena med letoma 1808 in 1814, je bila zadnja mošeja, ki so jo zgradili tuniški Huseinovci pred francosko okupacijo.<ref name="MUN"/> Prisotnost sodobnih cerkva v Tunisu priča tudi o francoski prisotnosti pol stoletja. Tunis je sedež tuniške škofije, katere sedež je v stolnici sv. Vincencija Pavelskega. Cerkev je bila zgrajena leta 1897 na mestu starega krščanskega pokopališča Saint-Antoine. To vključuje mrežo katoliških stavb, vključno s cerkvijo sv. Ivane Orleanske, pa tudi protestantsko reformirano cerkev in anglikansko cerkev Saint-Georges.<ref>Cette dernière est construite sur ordre du souverain Romdhane Bey en 1696 pour y inhumer la dépouille de sa mère d'origine italienne et de culte protestant. Elle est gérée par l'ambassade du Royaume-Uni à Tunis.</ref><ref>{{cite journal|last1=Miller|first1=Duane|title=Contextuality, Contextualization, and the New Christians of Tunis|journal=Pharos Journal of Theology|date=2016|volume=97|pages=1–13|url=https://www.academia.edu/24369709|access-date=16 April 2016}}</ref> Grki so bili v mestu že od antičnih časov pomembno prisotni. Tunis je sedež grške pravoslavne svete nadškofije Kartagina z jurisdikcijo nad Alžirijo, Mavretanijo, Marokom in Tunizijo. Pripada patriarhatu Aleksandrije in vse Afrike, njegova katedrala, majhna šola in druge stavbe pa so v osrednjem Tunisu. V Tuniziji so skupno tri grško-pravoslavne in dve ruski pravoslavni župniji. Koptska pravoslavna cerkev v Aleksandriji ima prav tako jurisdikcijo v Tuniziji. Majhna pravoslavna skupnost je osredotočena okoli grške pravoslavne cerkve (1862), ki jo upravljata grško veleposlaništvo in Ruska pravoslavna cerkev (1957), kar odraža prisotnost majhne kolonije ruskih priseljencev v Tuniziji. Medtem ima judovstvo dolgo tradicijo prisotnosti v mestu kljub izseljevanju velikega dela skupnosti po osamosvojitvi.<ref>{{Cite web|url=https://www.i24news.tv/en/news/international/africa/177862-180623-synagogues-in-tunis-from-28-to-2|title = I24NEWS| date=23 June 2018 }}</ref> Med bogoslužnimi kraji sta sinagoga Beit Jaakov in zlasti Velika sinagoga v Tunisu, zgrajena konec 40. let 20. stoletja, da bi nadomestila nekdanjo Veliko sinagogo, ki je bila porušena kot del judovskega območja prenove Hara. == Glej tudi == * [[seznam mest v Tuniziji]] * [[seznam pristanišč v Tuniziji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{wikivoyage|Tunis}} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=en The Municipality of Tunis official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151127050808/http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=en |date=2015-11-27 }} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/ The Municipality of Tunis official website] {{in lang|ar}} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=fr The Municipality of Tunis official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160220005949/http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=fr |date=2016-02-20 }} {{in lang|fr}} * [http://lexicorient.com/tunisia/tunis.htm Lexicorient] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101124133120/http://lexicorient.com/tunisia/tunis.htm |date=2010-11-24 }} * [http://www.tunisforum.com TunisForum:Guide ou sortir en Tunisie] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181215223119/http://www.tunisforum.com/ |date=2018-12-15 }} * [https://web.archive.org/web/20060323095400/http://www.andycarvin.com/archives/2005/12/the_bardo_museu.html Video tour] of the Bardo Museum * [https://web.archive.org/web/20060323094745/http://www.andycarvin.com/archives/2005/11/strolling_throu_1.html Video of Tunis Medina] {{Seznam afriških glavnih mest}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glavna mesta Afrike]] [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] [[Kategorija:Pristanišča v Tuniziji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 698]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] fig0sgt269bftt2r2mjou3cv36zdnci 6685736 6685669 2026-06-05T18:52:51Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6685736 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox settlement | name = Tunis | native_name = تونس | native_name_lang = aeb | settlement_type = [[glavno mesto]] | image_skyline = {{multiple image | total_width =288 | border = infobox | perrow = 1/2/2/1 | caption_align = center | image1 = Panorama - Medina de Tunis.jpg | caption1 = [[Medina, Tunis|Medina]] | image2 = Minaret et patio de la mosquée Zitouna au centre de la Médina de Tunis.jpg | caption2 = [[Mošeja Al Zajtuna]] | image3 = Porte de dar othman (DSC00036).JPG | caption3 = [[palača Dar Othman]] | image4 = Antonine Baths 01.jpg | caption4 = [[Antoninove terme]] | image5 = Acropolium.jpg | caption5 = [[Akropolij Kartagine|Akropolij]] | image6= Bardo Museum Hall.jpg | Caption6= [[Bardojski narodni muzej, Tunis|Bardojski narodni muzej]] | image7 = TunisAveHabibBourguiba.jpg | caption7 = [[Avenija Habiba Bourguibe]] }} | image_caption = | image_flag = Flag of Tunis.svg | image_seal = | image_shield = Coat of arms of Tunis.svg | nickname = | motto = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = Tunisia | pushpin_label_position = | pushpin_relief = yes | pushpin_map_caption = Lega v Tuniziji in Afriki | coordinates = {{Coord|36|48|23|N|10|10|54|E|region:TN-11_type:city(693,000)|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Tunizija]] | subdivision_type1 = Guvernat | subdivision_name1 = Tunis | subdivision_type2 = Okrožja | subdivision_name2 = El Bab Bhar, Bab Souika, Cité El Khadra, Djebel Jelloud, El Kabaria, El Menzah, El Omrane, El Omrane Superieur, El Ouardia, Ettahrir, Ezzouhour, Hraïria, Medina, Séjoumi, Sidi El Bechir | established_title = Ustanovitev | established_date = 698 n. št. | seat_type = | seat = | government_footnotes = | leader_party = | leader_title = Župan | leader_name = Imed Boukhris | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref name="Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information" /> | area_total_km2 = 212 | area_metro_km2 = 2668 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_water_percent = | area_note = | elevation_footnotes = | elevation_max_m = 41 | elevation_min_m = 4 | population_footnotes = <ref name="Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information">{{cite web | title=Tunisia: Governorates, Major Cities, Communes & Urban Agglomerations | website=Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information | date=2022-01-01 |access-date=2022-11-20 | url=https://www.citypopulation.de/en/tunisia/cities/}}</ref> | population_total = 693.210 | population_as_of = 1. januar 2024 | population_demonym = {{langx|ar|تونسي}} ''Tounsi'' <br /> {{langx|fr|Tunisois}} | population_note = | population_urban = 1.110.000 | population_metro = 2.885.040 | population_density_km2 = {{#expr:602560/104 round 0}} | demographics_type1 = BDP (PPP, constant 2015 values)]] | demographics1_footnotes = | demographics1_title1 = Leto | demographics1_info1 = 2024 | demographics1_title2 = Skupaj (Urban) | demographics1_info2 = $14,1&nbsp;mrd<ref name="TelluBase">{{cite web |title=TelluBase—Tunisia Fact Sheet (Tellusant Public Service Series) |url=https://tellusant.com/repo/tb/tellubase-factsheet-tun.pdf |publisher=Tellusant |access-date=2025-07-11}}</ref> | demographics1_title3 = Per capita | demographics1_info3 = $12.500 | timezone1 = [[Central European Time]] | utc_offset1 = +01:00 | timezone_DST = (Not Observed) | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 1xxx, 2xxx | area_code_type = Klicna koda | area_code = 71 | iso_code = [[ISO 3166-2:TN|TN-11]], [[ISO 3166-2:TN|TN-12]], [[ISO 3166-2:TN|TN-13]] and [[ISO 3166-2:TN|TN-14]] | blank_name_sec2 = [[geoTLD]] | blank_info_sec2 = [[.tn]] | website = {{Official website|www.commune-tunis.gov.tn}} | footnotes = }} '''Tunis''' ({{langx|ar|تونس}}) (staro [[ime]] ''Tunes'') je [[pristanišče|pristaniško]], [[glavno mesto]] in največje mesto [[Tunizija|Tunizije]]. Širše [[metropolitansko območje]] Tunisa, pogosto imenovano ''Veliki Tunis'', ima približno 2.700.000 prebivalcev. Leta 2020 je tretje največje mesto v regiji [[Magreb]] (za [[Casablanca|Casablanco]] in [[Alžir]]om) in enajsto največje v arabskem svetu. Mesto leži ob [[Tuniški zaliv|Tuniškem zalivu]], za [[jezero Tunis|Tuniškim jezerom]] in pristaniščem La Goulette (''Ḥalq il-Wād''), razprostira pa se vzdolž obalne ravnice in hribovja, ki jo obdaja. V njegovem jedru leži [[Medina, Tunis|Medina]], ki je na seznamu svetovne dediščine. Vzhodno od Medine, skozi Morska vrata (znana tudi kot ''Bab el Bhar'' in ''Porte de France''), se začne sodobni del mesta, imenovan ''Ville Nouvelle'', ki ga prečka velika avenija Habiba Bourguibe (ki jo mediji in potovalni vodniki pogosto imenujejo »tunizijske Elizejske poljane«), kjer stavbe iz kolonialne dobe predstavljajo jasen kontrast manjšim, starejšim stavbam. Vzhodno ob morju ležijo predmestja [[Kartagina (občina)|Kartagina]], La Marsa in [[Sidi Bou Said]]. Kot glavno mesto države je Tunis središče tunizijskega političnega in upravnega življenja ter tudi središče trgovinskih in kulturnih dejavnosti v državi, s svojo razvijajočo se [[kemična industrija|kemično]], [[prehrambena industrija|prehrambeno]] in [[tekstilna industrija|tekstilno]] produkcijo, pa postaja pa tudi industrijsko središče. Mesto je [[promet]]no povezano s pomočjo [[mednarodno letališče Habib Bourguiba|mednarodnega letališča]], z ladijskimi povezavami pa s pristanišči v [[Italija|Italiji]] in [[Francija|Franciji]]. [[Železnica]] vodi na jug do obalnega mesta [[Gabes]] ter na zahod v [[Alžirija|Alžirijo]] proti drugim [[Sredozemlje|sredozemskim]] pristaniščem. == Etimologija == ''Tunis'' je prepis arabskega imena {{lang|ar|تونس}}, ki se lahko izgovarja kot »Tūnus«, »Tūnas« ali »Tūnis«. Vse tri različice je omenil arabski geograf iz 12. stoletja Jakut al-Hamavi v svojem delu ''Mu'jam al-Bûldan'' ('Slovar držav'). Za izvor imena ''Tunis'' obstajajo različne razlage. Nekateri učenjaki ga povezujejo s kartažansko boginjo Tanit ('Tanit ali Tanut), saj so bila mnoga starodavna mesta poimenovana po božanstvih zavetnikih.<ref name="adrian"> {{cite book | last = Room | first = Adrian | title = Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features, and Historic Sites | publisher = McFarland | year = 2006 | page = 385 | isbn = 0-7864-2248-3 }}</ref><ref>{{cite book | last = Taylor | first = Isaac | title = Names and Their Histories: A Handbook of Historical Geography and Topographical Nomenclature | publisher = BiblioBazaar, LLC | year = 2008 | page = 281 | isbn = 978-0-559-29668-0 }}</ref> Nekateri učenjaki trdijo, da izvira iz ''Tynes'', ki sta ga omenila [[Diodor Sicilski]] in [[Polibij]] v opisih lokacije, ki spominja na današnjo Al-Kasbo, staro tuniško berbersko vas.<ref name="ej-brill">{{cite book | last = Houtsma | first = Martijn Theodoor | title = E.J. Brill's First Encyclopaedia of Islam, 1913–1936 | publisher = Brill | year = 1987 | page = 838 | isbn = 90-04-08265-4 }}</ref><ref name="hann-war">{{cite book |author=Livy |translator=John Yardley |editor=Dexter Hoyos | title = Hannibal's War: Books Twenty-one to Thirty | publisher = Oxford University Press | year = 2006 | page =705 | isbn = 0-19-283159-3 }}</ref> Druga možnost je, da izvira iz berberskega glagolskega korena ''ens'', ki pomeni »ležati« ali »prenočiti«.<ref name="peter-ross">{{cite book | first1 = Peter M. | last1 = Rossi | first2 = Wayne Edward | last2 = White | title = Articles on the Middle East, 1947–1971: A Cumulation of the Bibliographies from the Middle East Journal | publisher = Pierian Press, University of Michigan | year = 1980 | page = 132 }}</ref><ref>{{cite book |last=Room |first=Adrian |title=African Placenames: Origins and Meanings of the Names for Natural Features, Towns, Cities, Provinces, and Counties |edition=2nd |location=Jefferson, North Carolina |publisher=McFarland & Company |date=2008 |isbn=978-0-7864-3546-3 |page=186 |url=https://archive.org/details/africanplacename0000room/page/192/mode/1up |url-access=registration}}</ref> Izraz ''Tunis'' lahko pomeni »tabor ponoči«, »tabor« ali »postanek«, morda pa so ga ljudje, ki so potovali v Kartagino po kopnem, označevali kot »zadnji postanek pred Kartagino«. V starorimskih virih so omenjena tudi imena bližnjih mest, kot so Thinisa v [[Numidija|Numidiji]] (danes El Kala), Thunusuda (danes Sidi-Meskin), Thinissut (danes Bir Bouregba), Thunisa (danes Ras Jebel) in Cartennae (danes Ténès). Ker so vse te berberske vasi ležale na rimskih cestah, so nedvomno služile kot počivališča ali postajališča.<ref name="Sebag54">{{harvp|Sebag|1998|p=54}}</ref> == Zgodovina == === Kartagina in zgodnja naselja === {{glavni|Kartagina (mesto)|Antična Kartagina}} [[File:Karthago Antoninus-Pius-Thermen.JPG|thumb|left|Ruševine [[Antoninove terme|Antoninovih term]] v Kartagini]] Zgodovinsko preučevanje Kartagine je težavno. Ker so Rimljani ob koncu [[tretja punska vojna|tretje punske vojne]] uničili njeno kulturo in zapise, se je ohranilo zelo malo kartažanskih primarnih zgodovinskih virov. Čeprav obstaja nekaj starodavnih prevodov punskih besedil v grščino in latinščino, pa tudi napisi na spomenikih in stavbah, odkritih v severozahodni Afriki,<ref>{{cite web |last = Jongeling |first= K. |year = 2005 |url = http://website.leidenuniv.nl/~jongelingk/projects/neopunic-inscr/puninscr.html |title = The Neo-Punic Inscriptions and Coin Legends |publisher = University of Leiden |access-date = April 14, 2006 |archive-url = https://web.archive.org/web/20060629212917/http://website.leidenuniv.nl/~jongelingk/projects/neopunic-inscr/puninscr.html |archive-date = June 29, 2006}}</ref> so glavni viri grški in rimski zgodovinarji, vključno z [[Tit Livij|Livijem]], [[Polibij]]em, [[Apijan]]om, [[Kornelij Nepos|Kornelijem Neposom]], [[Silij Italik|Silijem Italikom]], [[Plutarh]]om, [[Kasij Dion]]om in [[Herodot]]om. Ti pisci so pripadali ljudstvom, ki so bila v konkurenci in pogosto v konfliktu s Kartagino.<ref name="Warmington_11">{{cite web|url=https://www.questia.com/PM.qst?a=o&docId=9384201|title=Carthage – 1960, Page 11 by B. H. Warmington|access-date=2017-09-17|archive-date=2011-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20111021114736/http://www.questia.com/PM.qst?a=o&docId=9384201}}</ref> Grška mesta so se s Kartagino borila za Sicilijo, Rimljani pa so se proti Kartagini bojevali tri vojne. Ni presenetljivo, da so njihova poročila o Kartagini izjemno sovražna; čeprav je bilo nekaj grških avtorjev, ki so imeli ugodno mnenje, so ta dela izgubljena. Območje je bilo prvotno berbersko naselje.<ref name="Fromherz2016">{{cite book|author-link1=| first= Allen James |last= Fromherz|title=Near West: Medieval North Africa, Latin Europe and the Mediterranean in the Second Axial Age |url= https://books.google.com/books?id=k5w7DwAAQBAJ&pg=PA87|date=16 March 2016|publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-1-4744-1007-6 |page= 87}}</ref> Obstoj naselij na območju Tunisa in okolice potrjujejo viri iz 4. stoletja pred našim štetjem.<ref name="Sebag60">{{harvp|Sebag|1998|p=60}}</ref> Ker leži na hribu, je bila njegova lokacija odlična točka, s katere je bilo mogoče opazovati prihode in odhode pomorskega in karavanskega prometa v Kartagino in iz nje. Bilo je eno prvih mest v regiji, ki je padlo pod kartažanski nadzor in v stoletjih, ki so sledila, je bilo naselje omenjeno v vojaških zgodovinah, povezanih s Kartagino. Tako je mesto med Agatoklesovo odpravo, ki je leta 310 pr. n. št. pristala na [[rt Bon|rtu Bon]], večkrat menjalo lastnika. Med vojno najemnikov je možno, da je mesto služilo kot središče domačega prebivalstva območja in da je bilo njegovo prebivalstvo večinoma sestavljeno iz kmetov, ribičev in obrtnikov. V primerjavi s starodavnimi ruševinami Kartagine starodavne ruševine mesta niso tako velike. Po [[Strabon]]u so ga Rimljani uničili leta 146 pr. n. št. med tretjo punsko vojno. Uničena sta bila tako mesto kot Kartagina; prva pa je bila pod Avgustovo vladavino obnovljena prej<ref name="Sebag70">{{harvp|Sebag|1998|p=70}}</ref> in postala pomembno mesto pod rimskim nadzorom ter središče cvetoče kmetijske industrije. Naselje je v [[Tabula Peutingeriana|Tabuli Peutingeriani]] omenjeno kot ''Thuni''.<ref name="Sebag70"/> V sistemu [[rimska cesta|rimskih cest]] za [[Afrika (rimska provinca)|rimsko provinco Afriko]] je imelo mesto naziv ''mutatio'' ('vmesna postaja, počivališče'). Naselje, ki je bilo vse bolj romanizirano, je bilo sčasoma tudi pokristjanjeno in postalo sedež škofa. Vendar je v tem času ostalo skromne velikosti v primerjavi s Kartagino.<ref name="Renate">{{cite web |url=http://www.saisonstunisiennes.com/articles/tunishistoire/ |title= Tunis - Émergence d'une capitale| first= Renate |last= Fisseler-Skandrani| language=fr| trans-title= Tunis - Emergence of a Capital |website= saisonstunisiennes.com |url-status=usurped |archive-url= https://web.archive.org/web/20081204093252/http://www.saisonstunisiennes.com/articles/tunishistoire/ |archive-date=December 4, 2008}}</ref> === Ustanovitev in zgodnje islamsko obdobje === [[File:Tunis Zitouna-Moschee Minarett.JPG|thumb|Dvorišče [[Mošeja Al Zajtuna|mošeje Al Zajtuna]], ki jo je konec 7. stoletja ustanovila dinastija Omajadov]] V poznem 7. stoletju so arabski muslimani osvojili regijo in leta 698 sta bili na obrobju starodavnih ruševin ustanovljeni občina in mošeja, ki ju je ustanovil [[Hasan ibn al-Numan]] in ki sta kasneje postali mesto Tunis in [[mošeja Al Zajtuna]].<ref>{{Cite book |last1=Lea |first1=David |url=https://books.google.com/books?id=ROR1xreEJTsC |title=A Political Chronology of Africa |last2=Rowe |first2=Annamarie |date=2001 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-85743-116-2 |page=437 |language=en}}</ref> Medina v Tunisu, najstarejši del mesta, izvira iz tega obdobja, v katerem je regijo osvojil [[Omajadski kalifat]]. Mesto je imelo naravno prednost obalnega dostopa do glavnih pristanišč južne Evrope prek Sredozemlja. Tunis je že zgodaj igral vojaško vlogo; [[Omajadi]] so prepoznali strateški pomen bližine Sicilske ožine, ob ustanovitvi mesta pa je kalif [[Abd al-Malik ibn Marvan]] zgradil ladjedelnico. Od začetka 8. stoletja je bil Tunis upravno središče območja: postal je Omajadska in kasneje Abasidska pomorska baza v zahodnem Sredozemskem morju ter pridobil precejšen vojaški pomen.<ref name="Renate"/> Pod [[Aglabidi]] je mesto pridobilo na pomenu in koristilo gospodarskim izboljšavam ter postalo eno najpomembnejših v kalifatu, na kratko pa je bilo državno glavno mesto od konca vladavine Ibrahima II., od leta 902 do 909, ko je bil nadzor nad [[Ifrikija|Ifrikijo]] predan novo ustanovljenemu [[Fatimidski kalifat|Fatimidskemu kalifatu]]. Lokalno nasprotovanje oblastem se je začelo stopnjevati septembra 945, ko so [[Haridžiti|haridžitski]] uporniki zasedli Tunis, kar je povzročilo splošno plenjenje.<ref name="Sebag88">{{harvp|Sebag|1998|p=88}}</ref> Z vzponom fatimidsko-podkraljevske dinastije Ziridov je [[sunitizem|sunitsko]] prebivalstvo vse manj prenašalo [[šiitizem|šiitsko]] oblast in izvajalo pokole nad šiitsko skupnostjo.<ref name="Sebag88"/> Leta 1048 je ziridski vladar Al-Muizz ibn Badis zavrnil poslušnost svojega mesta Fatimidom in ponovno vzpostavil sunitske obrede po vsej Ifrikiji. Ta odločitev je razjezila fatimidskega kalifa Al-Mustansirja Billaha. Da bi kaznoval Ziride, je na Ifrikijo poslal arabsko pleme [[Banu Hilal]]; velik del države je bil požgan, prestolnica Ziridov [[Kairouan]] je bila leta 1057 porušena, le nekaj obalnih mest, vključno s Tunisom in [[Mahdia|Mahdio]], pa se je izognilo uničenju. Prebivalstvo Tunisa, izpostavljeno nasilju sovražnih plemen, ki so se naselila okoli mesta, je leta 1059 zavrnilo oblast Ziridov in priseglo zvestobo hamadidskemu princu El Nacerju ibn Alennasu, ki je imel sedež v [[Béjaïa|Bejaïi]]. Guverner, ki ga je imenoval Bejaïa, je po ponovni vzpostavitvi reda v državi brez oklevanja osvobodil Hamadidcev in ustanovil dinastijo Horasanid s Tunisom kot glavnim mestom. To majhno neodvisno kraljestvo je prevzelo niti trgovine z drugimi narodi in regiji povrnilo mir in blaginjo.ref>M. Th Houtsma, First Encyclopaedia of Islam: 1913–1936, BRILL, 1987 p.839</ref> === Nova prestolnica Tunizije === Leta 1159 so [[Almohadi]] Abd al-Mu'min zavzeli Tunis, strmoglavili zadnjega voditelja Horasanida in v tuniški kazbi namestili novo vlado. Osvajanje Almohadov je zaznamovalo začetek prevlade mesta v Tuniziji. Tunis je prej igral manjšo vlogo za Kairouanom in Mahdio, nato pa je bil povišan v prestolnico province. Leta 1228 je oblast prevzel guverner [[Abu Zakarija Jahja]], leto kasneje pa je prevzel naziv [[emir]]ja in ustanovil dinastijo [[Hafsidi|Hafsidov]]. Mesto je postalo prestolnica hafsidskega kraljestva, ki se je raztezalo proti [[Tripoli]]ju in [[Fez, Maroko|Fezu]]. Zgrajeno je bilo [[obzidje]] za zaščito nastajajočega glavnega mesta kraljestva, ki je obdajalo [[medina (četrt)|medino]], [[kazba|kazbo]] in nova predmestja Tunisa. Leta 1270 je mesto na kratko zavzel francoski kralj [[Ludvik IX. Francoski|Ludvik IX.]], ki je upal, da bo hafsidskega vladarja spreobrnil v krščanstvo. Kralj Ludvik je zlahka zavzel Kartagino, a je njegova vojska kmalu postala žrtev izbruha griže. Ludvik je umrl, preden so bili zidovi prestolnice in njegova vojska prisiljeni oditi. Hkrati so zaradi ponovne osvojitve Španije v Tunis prispeli prvi andaluzijski muslimani in Judje, ki so postali pomembni za gospodarsko blaginjo hafsidske prestolnice in razvoj njenega intelektualnega življenja. V obdobju Almohadov in Hafsidov je bil Tunis eno najbogatejših in najveličastnejših mest v islamskem svetu s približno 100.000 prebivalci. Tako kot Almohadi so tudi Hafsidi vzdrževali krščanske najemnike, ki so živeli v soseski, zaprti z vrati v bližini hafsidskega palačnega kompleksa. Bogoslužili so v cerkvi, posvečeni svetemu Frančišku Asiškemu, ki so jo obiskovalci opisali kot »zelo lepo in veliko« in ki je smela zvoniti, kar je bila praksa, ki jo je prepovedoval tako imenovani Umarjev pakt, in privilegij, ki ga niso imeli genovski in beneški trgovci, ki so imeli kapele v svojih trgovskih četrtih. Ko je Jean Adorno leta 1470 obiskal Tunis, je te kristjane opisal kot kulturno in jezikovno asimilirane v tunizijsko družbo, čeprav so ostali kristjani in so med mašo peli v latinščini.<ref name="Lower">{{cite book |last1=Lower |first1=Michael |editor1-last=France |editor1-first=John |editor2-last=DeVries |editor2-first=Kelly |editor3-last=Rogers |editor3-first=Clifford J. |title=Journal of Medieval Military History |date=20 October 2016 |publisher=Boydell & Brewer |isbn=978-1-78327-130-6 |pages=119–120 |url=https://books.google.com/books?id=pY3gDQAAQBAJ |access-date=11 May 2024 |language=en |chapter=Medieval European Mercenaries in North Africa}}</ref> V tem obdobju je bil eden od znanih popotnikov v Tunis [[Ibn Batuta]]. V njegovem popotniškem poročilu, ko sta Ibn Batuta in njegova skupina prispela v Tunis, so prebivalci mesta prišli naproti njemu in drugim članom njegove skupine. Vsi so jih pozdravili in bili zelo radovedni, mnogi so postavljali vprašanja, vendar nihče v Tunisu ni osebno pozdravil Ibn Batute, kar ga je zelo razburilo. Počutil se je zelo osamljenega in ni mogel zadržati solz, ki so mu tekle iz oči.<ref>{{Cite book |last=Tolan |first=John |url=https://books.google.com/books?id=QxnU0AEACAAJ |title=Islam: A New History from Muhammad to the Present |date=2025 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-26353-3 |pages=119 |language=en}}</ref> To se je nadaljevalo nekaj časa, dokler eden od romarjev ni ugotovil, da je razburjen, zato je šel gor, pozdravil in se pogovarjal z Ibn Batuto, dokler ta ni vstopil v mesto. Takrat je bil tuniški sultan Abu Yahya in med Ibn Battutinim bivanjem je potekal festival prekinitve posta. Ljudje v mestu so se zbrali v velikem številu, da bi praznovali festival, oblečeni v ekstravagantne in zelo razkošne obleke. Abu Yahya je prišel na konju, kjer so se mu pridružili vsi njegovi sorodniki. Po predstavi so se ljudje vrnili domov. === Španska okupacija in osmanski nadzor === [[Osmansko cesarstvo]] je leta 1534 prevzelo nominalni nadzor nad Tunisom, ko ga je [[Hajredin Barbarosa]] zavzel od hafsidskega sultana Mulaja Hasana, ki je pobegnil na dvor [[Karel V. Habsburški|Karla V.]], svetega rimskega cesarja in španskega kralja. Karel, ki je utrpel izgube zaradi gusarjev, ki so delovali iz [[Džerba|Džerbe]], Tunisa in Alžira, se je strinjal, da bo Mulaja Hasana ponovno postavil na oblast v zameno za njegovo sprejetje španske suverenosti. Leta 1535 je bila poslana pomorska odprava pod vodstvom Karla samega in mesto je bilo ponovno zavzeto. Zmaga proti gusarjem je zabeležena na tapiseriji v [[Kraljeva palača, Madrid|kraljevi palači]] v Madridu. Španski guverner mesta La Goulette, Luis Pérez de Vargas, je med letoma 1546 in 1550 utrdil otok Chikly v Tuniškem jezeru, da bi okrepil obrambo mesta. Osmanski Uluç Ali Reis je na čelu vojske [[janičar]]jev in [[Kabili|Kabilov]] leta 1569 ponovno zavzel Tunis. Vendar pa je Špancem pod vodstvom [[Juan Avstrijski|Juana Avstrijskega]] po [[bitka pri Lepantu|bitki pri Lepantu]] leta 1571 uspelo ponovno zavzeti mesto in oktobra 1573 ponovno vzpostaviti hafsidsko oblast. Po teh spopadih je mesto avgusta 1574 končno padlo v osmanske roke. Ko je postala osmanska provinca, ki jo je upravljal paša, ki ga je imenoval sultan s sedežem v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], je država dosegla določeno stopnjo avtonomije. Po letu 1591 so bili osmanski guvernerji ([[beg]]i) relativno neodvisni, piratstvo in trgovina pa sta še naprej cvetela. Pod vladavino begov je prestolnica zaživela na novo. Njegovo prebivalstvo se je povečevalo z dosežki različnih etničnih skupin, med katerimi so bili tudi mavrski begunci iz Španije, gospodarske dejavnosti pa so se diverzificirale. Tradicionalni industriji in trgovini z oddaljenimi deželami se je pridružila dejavnost berberskih piratov, ki so bili takrat v svoji zlati dobi. Dobiček iz trgovine s krščanskimi sužnji je vladarjem omogočil gradnjo razkošnih struktur, ki so oživile arhitekturno dediščino srednjega veka.<ref name="Renate"/> Aprila 1655 je bil angleški admiral Robert Blake poslan v Sredozemlje, da bi od držav, ki so napadale angleško ladjo, izterjal odškodnino. Le tuniški bej se ni hotel ubogati, zaradi česar je Blakeovih petnajst ladij napadlo begov arzenal v Porto Farini (''Ghar el Melh'') in uničilo devet alžirskih ladij in dve obalni bateriji, kar je bilo prvič v pomorskem bojevanju, da so bile obalne baterije uničene, ne da bi se ljudje izkrcali na obalo. Na začetku 18. stoletja je Tunizija s prihodom dinastije Huseinidov vstopila v novo obdobje svoje zgodovine. Zaporedni vladarji Huseinidov so dosegli velik napredek pri razvoju mesta in njegovih stavb. V tem obdobju je mesto cvetelo kot središče trgovine. Alžirci so leta 1756 izkoristili delitve znotraj vladajoče hiše in zavzeli Tunis ter državo postavili pod nadzor. Hammuda Beg se je soočil z bombardiranjem beneške flote, mesto pa je leta 1811 doživelo upor.<ref>{{harvp|Messikh|2000|p=32}}</ref> Pod vladavino Huseina Bega II. so pomorski porazi Britancev (1826) in Francozov (1827) Francozi postali vse bolj aktivni v mestu in gospodarstvu.<ref>{{harvp|Messikh|2000|p=34}}</ref> Različni viri ocenjujejo, da je prebivalstvo v 19. stoletju štelo od 90.000 do 110.000 prebivalcev.<ref>{{harvp|Sebag|1998|p=280}}</ref> V poznem 19. stoletju je Tunis postajal vse bolj naseljen z Evropejci, zlasti Francozi, priseljevanje pa je dramatično povečalo velikost mesta. To je povzročilo prvo rušenje starega mestnega obzidja, od leta 1860, da bi se prilagodili rasti v predmestjih. Mesto se je razširilo zunaj območja prejšnjega mesta in bregov jezera, nova okrožja pa so bila posodobljena s tekočo vodo (1860), plinom za razsvetljavo (1872), cestami, odvozom odpadkov (1873) in komunikacijo s sosednjimi predmestji in mestnim središčem.<ref>{{harvp|Sebag|1998|p=261}}</ref> Obrt in tradicionalne trgovine so nekoliko upadle, saj so prišleki povečali trgovino z Evropo, uvedli prve sodobne industrije in nove oblike mestnega življenja. <gallery> File:Piri Reis - Map of the Tunisian Coast with the Ports of Bizerte and Tunis as Far as Kelibia - Walters W658279B - Full Page.jpg|Zgodovinski zemljevid Tunisa, avtor Piri Reis. Umetnostni muzej Walters File:Charles quint a tunis.png|Vstop Karla V. v Tunis leta 1535 File:Khazdadar.JPG|Mustapha Khaznadar, tuniški premier od 1837 do 1873.<ref>{{cite book |author= Morsy, Magali |title=North Africa, 1800–1900: a survey from the Nile Valley to the Atlantic |publisher=Longman |year=1984 |page=185 |isbn=0-582-78377-1 |quote=Mustafa Khaznadar became Prime Minister in 1837, a position he maintained under three successive beys, more or less continuously until 1873. }}</ref> in ena najvplivnejših osebnosti v sodobni tunizijski zgodovini.<ref>{{cite book |author= Ziadeh, Nicola A. |title=Origins of nationalism in Tunisia |publisher=Librarie du Liban |year=1969 |page=11 |oclc=3062278 |quote= Mustafa Khaznadar was of Greek origin (born 1817), and proved to be one of the most influential persons Tunisia saw in her modern history. He took the interest of his master and the country to heart and did all he could to prevail on Ahmad Bey to see that Tunisia acquired as much as she could }}</ref> </gallery> === Razvoj pod francoskim protektoratom === [[File:Tunisia view 1890s2.jpg|right|thumb|Pogled na Tunis ok. 1890–1900. Mošeja Zaytuna je nekoliko desno od središča]] [[File:Plan tunis 1890 1914.jpg|left|thumb|Urbani razvoj med letoma 1890 in 1914]] [[File:Bab Suika-Suker Square, Tunis, Tunisia, ca. 1899.jpg|thumb|Trg Bab Souika v Tunisu, ok. 1899]] Ustanovitev francoskega protektorata leta 1881 je bila prelomnica v zgodovini Tunisa, ki je v dveh do treh desetletjih privedla do hitre prenove mesta. Mesto se je hitro razširilo izven svojih utrdb: razdelilo se je na tradicionalno staro mesto, naseljeno z Arabci, in novo mesto, naseljeno s priseljenci, z drugačno strukturo od tradicionalne medine. Tunis je imel koristi tudi od francoske izgradnje vodovoda, omrežij za zemeljski plin in elektriko, javnega prevoza in druge javne infrastrukture. Pod francosko oblastjo se je naselilo precejšnje število Evropejcev (kot so tunizijski Italijani); polovica prebivalstva je bila evropskega porekla.<ref>Albert Habib Hourani, Malise Ruthven (2002). "''[https://books.google.com/books?id=egbOb0mewz4C&pg=PA323 A history of the Arab peoples]''". Harvard University Press. p.323. {{ISBN|0-674-01017-5}}</ref> Mesto se je razširilo in ustvarilo nove bulvarje in soseske. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil Tunis miren. Po vojni se je mesto soočilo z novimi preobrazbami, saj je sodobni del pridobil na pomenu in razširil svojo mrežo bulvarjev in ulic v vse smeri. Poleg tega se je na mestnem robu pojavila vrsta satelitskih mest, ki so posegla v občino Tunis. Na gospodarskem področju so se komercialne dejavnosti širile in diverzificirale, saj so sodobne industrije še naprej rasle, medtem ko je tradicionalna industrija še naprej upadala. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Tunis od novembra 1942 do maja 1943 držale [[sile osi]]. To je bila njihova zadnja baza v Afriki, ko so se umikale proti Siciliji, potem ko so jih obkolile zavezniške sile iz Alžirije na zahodu in iz Libije na vzhodu.<ref>Rolf, David, ''The Bloody Road to Tunis: Destruction of the Axis Forces in North Africa, November 1942 – May 1943''. London: Greenhill Books, {{ISBN|978-1-85367-445-7}}</ref> 7. maja 1943, okoli 15.30 popoldne, je Tunis padel v roke čet britanske 1. armade in ameriške 1. armade, ki so premagale nemško 5. tankovsko armado, ki je varovala mesto. 20. maja 1943 opoldne so zavezniki na aveniji Maréchal Galliéni in aveniji Jules Ferry priredili parado zmage, s katero so označili konec bojev v Severni Afriki.<ref>Atkinson, Rick (2002), ''An Army at Dawn: The War in North Africa, 1942–1943''. New York: Henry Holt, {{ISBN|978-0-8050-6288-5}}</ref> Ko jim je uspelo pregnati sile osi iz Tunizije, so zavezniki Tunis uporabili kot operativno oporišče, od koder so izvajali amfibijske napade najprej na otok Pantelleria, nato na Sicilijo in nazadnje na celinsko Italijo.<ref>Atkinson, Rick (2007), ''The Day of Battle: The War in Sicily and Italy, 1943–1944''. New York: Henry Holt, {{ISBN|978-0-8050-6289-2}}</ref> === Rast po osamosvojitvi === [[File:El menzah 1955.jpg|left|thumb|Širitev mesta v petdesetih letih 20. stoletja z okrožjem El Menzahh]] Po osamosvojitvi leta 1956 je Tunis utrdil svojo vlogo glavnega mesta, najprej z uvedbo ustave, ki je določala, da morata imeti poslanska zbornica in predsedstvo republike svoj sedež v Tunisu in njegovih predmestjih. V zelo kratkem času se je kolonialno mesto hitro preobrazilo. Ko je mesto raslo in so domači Tunizijci postopoma začeli nadomeščati obsežno evropsko prebivalstvo, se je konflikt med arabskim in evropskim mestom postopoma zmanjševal z arabizacijo prebivalstva. Zaradi pritiska prebivalstva in stopnje migracij v glavno mesto je mesto še naprej raslo, tudi z ustvarjanjem novih okrožij v predmestjih. Stare stavbe so bile postopoma obnovljene in nadgrajene. Nove stavbe so začele vplivati ​​na urbano krajino. Hkrati aktivna politika industrializacije razvija občinsko gospodarstvo. [[Medina, Tunis]] je od leta 1979 na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Arabska liga predstavlja 22 arabskih držav. Zaradi mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom je leta 1979 svoj sedež preselila v Tunis. Arabska liga se je v Egipt vrnila leta 1990. Tudi Palestinska osvobodilna organizacija je imela svoj sedež v Tunisu od leta 1982<ref>{{Cite web |url= https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1995-08-10-mn-33686-story.html|title = PLO's Office in Tunisia, Now a Lonely Outpost: North Africa: Israel won't allow some officials into Gaza or Jericho. So they hang on, missing the old days|website = [[Los Angeles Times]] |date = 10 August 1995}}</ref> do 2003. Leta 1985 so izraelska letala F-15 bombardirala sedež PLO, pri čemer je umrlo približno 60 ljudi. == Geografija == Tunis je v severovzhodni Tuniziji ob jezeru Tunis in je s Tuniškim zalivom v Sredozemskem morju povezan s kanalom, ki se konča v pristanišču La Goulette/Halq al Wadi. Antično mesto [[kartagina (mesto)|Kartagina]] je severno od Tunisa vzdolž obalnega dela. Mesto leži južneje od Sicilije, na podobni zemljepisni širini kot [[Cádiz]], starodavno mesto v južni Španiji, povezano s feničansko in kartažansko civilizacijo. Mesto Tunis je zgrajeno na pobočju hriba, ki se spušča proti jezeru. Na teh hribih so kraji, kot so Notre-Dame de Tunis, Ras Tabia, La Rabta, La Kasbah, Montfleury in La Manoubia z nadmorsko višino tik nad 50 metri.<ref>{{harvp|Sebag|1998|p=18}}</ref> Mesto je na križišču ozkega pasu zemlje med jezerom in Séjoumijem. Ožina med njima je tisto, kar geologi imenujejo ''Tuniška kupola'', ki vključuje hribe apnenca in sedimentov. Predstavlja naravni most in od antičnih časov se je iz njega razcepilo več pomembnih cest, ki so povezovale Egipt in druge dele Tunizije. Ceste so povezane tudi s Kartagino, kar poudarja njen politični in gospodarski pomen ne le v Tuniziji, temveč tudi širše v Severni Afriki in Sredozemskem morju v antiki. Območje Velikega Tunisa ima površino 300.000 hektarjev (3000 km²), od tega je 10 % urbaniziranih, preostanek pa si delijo vodna telesa (20.000 hektarjev; 200 km² jezer ali lagun) in kmetijska ali naravna zemljišča (250.000 hektarjev; 2500 km²)). Vendar pa rast mesta, ki naj bi se po ocenah povečevala za 500 hektarjev na leto, postopoma spreminja pokrajino. === Mestne četrti in predmestja === Mestno središče Tunisa, ki ga sestavljata zgodovinsko staro mestno jedro (Medina) in novo mestno jedro, zgrajeno v kolonialnem obdobju, leži med Tuniškim jezerom in jezerom Sebkhet Sedjoumi ({{langx|ar|سبخة سيجومي}}). Notranja predmestja obkrožajo mestno središče: na zahodu prestižno stanovanjsko in vladno okrožje Le Bardo z [[Bardojski narodni muzej, Tunis|istoimenskim muzejem]]; na severu območje okoli hribovja Belvédère in novejših naselij El Menzah in Ariana; na jugu pa industrijska okrožja Megrine in Ben Arous. V kolonialnem obdobju so Francozi zgradili 10 kilometrov dolg nasip za ceste in lahko železnico čez Tuniško jezero, ki kot podaljšek avenije Habiba Bourguibe povezuje mestno središče Tunisa s pristaniškim mestom La Goulette (''Halk al-Wadi''). Severno od La Goulette se ob obali razprostirajo bogata predmestja Qartāj (Kartagina) z mednarodnim letališčem Tunis, [[Sidi Bou Said]], La Marsa in Gammarth; na jugovzhodu leži obmorsko letovišče Hammam-Lif. === Podnebje === Tunis ima vroče polsušno podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''BSh''), ki meji na vroče-poletno sredozemsko podnebje (''Csa''),<ref>{{cite web| url= http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/pics/kottek_et_al_2006.gif | title= World Map of Köppen—Geiger Classification| url-status= unfit| website= vu-wien.ac.at | publisher= University of Veterinary Medicine, Vienna | archive-url= https://web.archive.org/web/20200416044534/http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/pics/kottek_et_al_2006.gif| archive-date= 2020-04-16| access-date= 2022-07-12}}</ref> za katero so značilna vroča in suha, dolga poletja ter mile zime z zmernimi padavinami. Na lokalno podnebje nekoliko vplivajo tudi zemljepisna širina mesta, umirjajoči vpliv Sredozemskega morja in teren hribovja. Povprečna letna temperatura je 17,7 °C, povprečna letna količina padavin pa 465 mm. Večina teh padavin pade v zimskih mesecih, poletja pa so sušna. Najbolj vroča in suha meseca sta julij in avgust s povprečnimi mesečnimi temperaturami okoli 26 °C. Januarja in februarja je povprečna mesečna temperatura nekaj več kot 10 °C. Temperatura 49 °C je bila prvič zabeležena poleti 2023. Zima je najbolj deževen letni čas, ko v tem obdobju pade več kot tretjina letnih padavin, dežuje pa povprečno vsaka dva ali tri dni. Sonce lahko pozimi temperaturo še vedno dvigne s 7 °C zjutraj na povprečno 16 °C popoldne. Zmrzali so redki. Najnižja temperatura -2,0 °C je bila zabeležena 18. januarja 1979. Spomladi se padavine prepolovijo. == Upravna delitev == Mesto Tunis, katerega velikost se je v drugi polovici 20. stoletja znatno povečalo, se zdaj razteza onkraj guvernata Tunis v dele guvernatov Ben Arous, Ariana in Manouba. Občina Tunis je razdeljena na 15 občinskih okrožij:<ref>{{in lang|fr}} [http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/article.asp?id=94# Arrondissements municipaux (Municipalité de Tunis)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171113222939/http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/article.asp?id=94 |date=2017-11-13 }}.</ref> Med njimi so El Bab Bhar, Bab Souika, Cité El Khadra, Jelloud Jebel El Kabaria, El Menzah, El Ouardia, Ettahrir, Ezzouhour, Hraïria, Medina, El Omrane, El Omrane Higher Sejoumi in Sidi El-Bashir. {{wide image|Tunis subdivisions.svg|500px|Zemljevid okrožij Tunisa – 1, Médina; 2, Sidi El Béchir; 3, Sijoumi; 4, Bab Souika; 5, El Omrane; 6, Bab Bhar; 7, El Menzah; 8, El Omrane Supérieur; 9, Ettahrir; 10, Bardo; 11, Ezzouhour; 12, El Ourdia; 13, Jebel Jelloud; 14, Kabaria; 15, Cité El Khadra; 16, El Bouhaira; 17, La Marsa; 18, Carthage; 19, La Goulette; 20, Hrairia; 21, Sidi Hassine.}} == Gospodarstvo == Glavni industrijski proizvodi v Tunisu in okolici so tekstil, preproge in olivno olje. [[Turizem]] je še en pomemben vir dohodka za mesto. V Tunisu je tudi Wallyscar, prva tunizijska avtomobilska znamka. V prestolnici je tudi nacionalna borza, Bourse de Tunis. Gospodarska struktura Tunisa in države je pretežno terciarna. Mesto je največje finančno središče v državi, kjer ima sedež 65 % finančnih podjetij, medtem ko industrijski sektor postopoma upada po pomembnosti. Vendar pa sekundarna industrija ostaja močna, saj Tunis predstavlja 85 % industrijskih podjetij v svojih štirih guvernatih, trend pa je tudi širitev specializiranih industrijskih con v predmestjih. Primarna industrija, kot je [[kmetijstvo]], deluje na specializiranih kmetijskih območjih v predmestjih, zlasti v vinski in olivno-oljčni industriji. Na splošno raven teren in dve glavni reki v Tuniziji, [[Medžerda (reka)|Medžerda]] na severu in Oued Miliane na jugu, prispevata k rodovitni zemlji. Tunis ima več velikih ravnic, najbolj produktivne so v Ariani in La Soukri (sever), na ravnini Manouba (zahod) in na ravnini Mornag (jug). Poleg tega je podtalnica zlahka dostopna prek globokih vodnjakov in zagotavlja vodo za različne kmetijske pridelke. Tla so na severu težka in vsebujejo [[apnenec]], na jugu pa so lažja in peščena ter vsebujejo [[glina|glino]]. Občina Tunis se ponaša z veliko raznolikostjo pridelkov: v Manoubi gojijo trdo pšenico, v Ariani in Mornagu olive in olivno olje, v vseh regijah pa vino (Mornag), pa tudi sadje, zelenjavo in stročnice.<ref name=":10">Paul Sebag: ''Tunis. Histoire d’une ville''. Éditions L’Harmattan, Paris 1998, ISBN 2-7384-6610-9, S. 13, 40 ff.</ref> == Arhitektura in krajina == === Mestna pokrajina === [[File:StatueIbnKhaldounTunis.JPG|left|thumb|Kip Ibn Khaldouna na Trgu neodvisnosti]] [[File:Habib-bourguiba-tunisia 23858288336 o.jpg|right|thumb|Avenija Habiba Bourguibe]] [[File:Tunisie Siège du RCD.jpg|thumb|Pogled na stavbo ''Tour de la nation'' na aveniji Mohamed V]] Medina, zgrajena na položnem pobočju ob poti navzdol do Tuniškega jezera, je zgodovinsko središče mesta in dom številnih spomenikov, vključno s palačami, kot sta Dar Ben Abdallah in Dar Hussein, mavzolej Tourbet el Beya in številne mošeje, kot je [[mošeja Al Zajtuna]]. Nekatere utrdbe okoli nje so zdaj večinoma izginile, obdajata pa jo predmestji Bab Souika na severu in Bab El Jazira na jugu. Soseska Halfaouine, ki je v bližini Bab Souike, je mednarodno pozornost pritegnila s filmom ''Halfaouine, otrok teras''. Vzhodno od prvotnega jedra pa je bilo moderno mesto zgrajeno postopoma z uvedbo francoskega protektorata konec 19. stoletja na odprtem zemljišču med mestom in jezerom. Os strukture tega dela mesta je [[avenija Habiba Bourguibe]], ki so jo Francozi zasnovali kot tunizijsko obliko pariških [[Elizejske poljane|Champs-Élysées]] s kavarnami, večjimi hoteli, trgovinami in kulturnimi prizorišči. Na obeh straneh drevoredne avenije, severni in južni, se je mesto razširilo v različna okrožja, pri čemer severni konec gosti stanovanjska in poslovna okrožja, južni pa industrijska okrožja in revnejše ljudi. Jugovzhodno od avenije Bourguiba je okrožje La Petite Sicile (Mala Sicilija) ob starem pristaniškem območju in je ime dobilo po prvotni populaciji delavcev iz Italije. Zdaj je predmet projekta prenove, ki vključuje gradnjo dvojnih stolpov. Severno od avenije Bourguiba je okrožje La Fayette, v katerem sta še vedno Velika sinagoga v Tunisu in vrtovi Habib Thameur, zgrajeni na mestu starodavnega judovskega pokopališča, ki je ležalo zunaj obzidja. Severno je tudi dolga avenija Mohamed V., ki vodi do Bulevarja 7. novembra skozi sosesko velikih bank, kjer so hoteli in jezero Abu Nawas, in končno do območja Belvedere okoli trga Pasteur. Tu leži park Belvedere, največji v mestu, v katerem sta živalski vrt in Pasteurjev inštitut, ki ga je leta 1893 ustanovil Adrien Loir. Severno se nadaljujejo najbolj ekskluzivne soseske Mutuelleville, v katerih domuje francoski licej Pierre-Mendès-France, hotel Sheraton in nekaj veleposlaništev. Še bolj severno od parka Belvedere, za Bulevarjem 7. novembra, sta soseski El Menzah in El Manar, ki zdaj segata na vrhove hribov s pogledom na sever mesta. V njiju stoji vrsta stanovanjskih in poslovnih stavb. Zahodno od parka leži okrožje El Omrane, kjer se nahaja glavno muslimansko pokopališče v prestolnici in skladišča javnega prevoza. Proti vzhodu se nahajata mednarodno letališče Tunis-Kartagina in soseska Borgel, po kateri so poimenovana obstoječa judovska in krščanska pokopališča v prestolnici, ter soseska Montplaisir. Nekaj ​​kilometrov severovzhodno od tega, na cesti proti La Marsi, je bil na zemljišču, odvzetem severni obali jezera v bližini letališča, zgrajen Berges du Lac, na katerem so bile pisarne tunizijskih in tujih podjetij, številna veleposlaništva in trgovine. Jugozahodno od Medine, na grebenu hribovja čez Tuniško ožino, leži okrožje Montfleury, nato pa se spušča do vznožja Séjoumija, revne soseske Mellassine. Severozahodno od slednje, severno od državne ceste 3, ki vodi proti zahodu, leži mesto Ezzouhour (prej El Kharrouba), ki se razteza na več kot tri metre in je razdeljeno na pet delov. Še vedno ga obdajajo kmetijska zemljišča, kjer gojijo zelenjavo, ki oskrbuje številne tržnice v regiji. Jug Tunisa sestavljajo prikrajšane soseske, zlasti zaradi močne industrije v tem delu metropole. Mednje spada Jebel Jelloud, ki se nahaja na jugovzhodu Tunisa in je osredotočen na težko industrijo proizvodnje cementa, čistilno napravo fosfatov itd. Glavno pokopališče v Tunisu, pokopališče Djellaz, dominira nad tem delom mesta, postavljeno na pobočjih skalnatega izdanka. === Médina === {{glavni|Medina, Tunis}} [[File:PatioDarSoulaimania.JPG|left|thumb|Dvorišče Dar Soulaimania, nekoč internat Univerze v Ez-Zitouni]] Medina v Tunisu je od leta 1979 na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Vsebuje približno 700 spomenikov, vključno s palačami, mošejami, mavzoleji, medresami in fontanami iz obdobja Almohadov in Hafsidov. Med te starodavne stavbe spadajo: *Aghlabidska [[mošeja Al Zajtouna]] ('Mošeja oljke'), ki jo je leta 723 zgradil Ubayd Allah ibn al-Habhab v počastitev nove prestolnice. *Dar El Bej ali Bejeva palača združuje arhitekturo in dekoracijo iz številnih različnih slogov in obdobij in naj bi stala na ostankih rimskega gledališča ter palače Ziadib-Allah II. al Aghlab iz 10. stoletja. S površino 270 hektarjev (več kot 29 hektarjev za Kazbo) in več kot 100.000 prebivalci Medina predstavlja desetino prebivalstva Tunisa. Načrtovanje tuniške medine se odlikuje po tem, da ni mreže ali formalnih geometrijskih kompozicij. Vendar pa so bile v 1930-ih s prihodom prvih antropologov izvedene študije, ki so ugotovile, da prostor medine ni naključen: hiše temeljijo na družbeno-kulturnem kodeksu glede na vrste kompleksnih človeških odnosov. V medini so stanovanjska arhitektura (palače in mestne hiše), uradna in civilna (knjižnice in uprave), verska (mošeje in ''zaouïas'') ter storitvene dejavnosti (trgovine in ''fondouki''). Pojem javnega prostora je v primeru medine dvoumen, saj ulice veljajo za podaljšek hiš in so predmet družbenih oznak. Vendar je koncept lastništva nizek in tržnice se pogosto raztezajo na javne ceste. Danes ima vsako okrožje svojo kulturo in rivalstva so lahko močna. Medina ima tudi družbeno sektorizacijo: soseska Tourbet el Bey in okrožje Kasbah sta aristokratska, s prebivalstvom sodnikov in politikov, medtem ko so ulice Pache pogosto vojaške in meščanske. Leta 698 je bila ustanovljena mošeja Al Zajtuna in okolica, ki se je razvijala skozi ves srednji vek,<ref name="MEDI">{{in lang|fr}} [http://www.asmtunis.com/savoir.php Fiche de présentation de la médina (Association de sauvegarde de la médina de Tunis)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081223232940/http://www.asmtunis.com/savoir.php |date=2008-12-23 }}</ref> ki je Tunis delila na glavno mesto z dvema predmestjema, na severu (Bab Souika) in na jugu (Bab El Džazira). Območje je v času Hafsidov postalo prestolnica močnega kraljestva in je veljalo za verski in intelektualni dom ter gospodarsko središče za Bližnji vzhod, Afriko in Evropo. Vidimo lahko veliko fuzijo vplivov, ki se prepletajo z andaluzijskimi slogi in vzhodnimi vplivi, rimskimi ali bizantinskimi stebri in tipično arabsko arhitekturo, za katero so značilni oboki. [[File:PatioDarBenAbdallah.JPG|thumb|Dvorišče Dar Ben Abdallaha]] Arhitekturna dediščina je vseprisotna tudi v domovih posameznikov in majhnih palačnih uradnikov ter v palači vladarja Kasbe. Čeprav nekatere palače in hiše izvirajo iz srednjega veka, je bilo v 17., 18. in 19. stoletju zgrajenih večje število prestižnih hiš, kot so Dar Othman (zgodnje 17. stoletje), Dar Ben Abdallah (18. stoletje), Dar Hussein, Dar Cherif in druge hiše. Glavni beji palač so La Marsa, Bardo in Ksar Said. Če k temu dodamo še mošeje in oratorije (približno 200), medrese (El Bachia, Slimania, El Achouria, Bir El Ahjar, Ennakhla itd.), zaouie (Mahrez Sidi Sidi Ali Azouz, Sidi Abdel Kader itd.) ter Tourbet El Fellari, Tourbet Aziza Othman in Tourbet El Bey, se število spomenikov v Tunisu približa 600. Za razliko od Alžira, Palerma in Neaplja njegovo zgodovinsko središče ni nikoli utrpelo večjih naravnih nesreč ali radikalnih urbanističnih posegov. Glavni konflikti in potencialno uničujoče človeško vedenje, ki smo jih doživeli v mestu, so se zgodili relativno nedavno po osamosvojitvi države, zato ga je UNESCO leta 1979 uvrstil na seznam svetovne dediščine. Na začetku 21. stoletja je Medina ena najbolje ohranjenih urbanih lokacij v arabskem svetu.<ref>{{in lang|fr}} [http://www.cites.tv/TV5Tunis/pop_contenu.php?type=videos&image=&swf=pop44.swf&url=http://213.41.65.178/akamareal/tv5/tunis/binous_160304.rpm Entretien avec Jamila Binous sur la médina de Tunis (TV5)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080417043428/http://www.cites.tv/TV5Tunis/pop_contenu.php?type=videos&image=&swf=pop44.swf&url=http%3A%2F%2F213.41.65.178%2Fakamareal%2Ftv5%2Ftunis%2Fbinous_160304.rpm |date=2008-04-17 }}</ref> Poleg tega je na bulvarjih prispevek arhitekturnega obdobja 1850–1950 čutiti v stavbah, kot so vladne stavbe devetih ministrstev in sedež občine Tunis. === Druge znamenitosti === * [[Bardojski narodni muzej, Tunis|Bardojski narodni muzej]] je bil prvotno hafsidska palača iz 13. stoletja, ki se je nahajala v (takratnem) predmestju Tunisa. Vsebuje veliko zbirko Rimskega imperija in drugih zanimivih starin iz antične Grčije, Tunizije in arabskega obdobja. * Ruševine [[Kartagina (mesto)|Kartagine]] so v bližini, vzdolž obale proti severovzhodu, s številnimi starodavnimi ruševinami. ;Suki [[File:Souks Tunis.jpg|left|thumb|Suk En Nhas z bakrenimi predmeti]] [[File:Bab El Bhar, Tunis.jpg|right|thumb|Bab el Bhar]] Suki so mreža pokritih ulic, obdanih s trgovinami ter trgovci in obrtniki, razvrščenimi po specializaciji.<ref name="NARDI">{{in lang|fr}} [http://www.cites.tv/TV5Tunis/pop_contenu.php?type=videos&image=&swf=pop48.swf&url=http://213.41.65.178/akamareal/tv5/tunis/souk_160304.rpm Promenade de Marie-Ange Nardi et Lotfi Bahri dans les souks de Tunis (TV5)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081207205055/http://www.cites.tv/TV5Tunis/pop_contenu.php?type=videos&image=&swf=pop48.swf&url=http%3A%2F%2F213.41.65.178%2Fakamareal%2Ftv5%2Ftunis%2Fsouk_160304.rpm |date=2008-12-07 }}</ref> Trgovci z oblačili, parfumerji, prodajalci sadja, knjigarnarji in trgovci z volno prodajajo blago na sukih, medtem ko so ribarji, kovači in lončarji običajno potisnjeni na obrobje tržnic. Severno od mošeje Al Zajtuna je Suk El Attarine, zgrajen v začetku 18. stoletja. Znan je po svojih esencah in parfumih. Iz te tržnice vodi ulica do tržnice Suk Ech-Chaouachine (chachia). Glavno podjetje, ki jo upravlja, je eno najstarejših v državi in ​​so večinoma potomci andaluzijskih priseljencev, izgnanih iz Španije. Na tržnico El Attarine sta povezani še dve tržnici: prva, ki poteka vzdolž zahodne obale mošeje Al Zajtuna, je tržnica Suk El Kmach, znana po svojih tkaninah in druga, tržnica El Berka, zgrajena v 17. stoletju, v kateri delajo vezenine in zlatarji. Glede na dragocene predmete, ki jih prodaja, je to edina tržnica, katere vrata so ponoči zaprta in varovana. Na sredini je trg, kjer je do sredine 19. stoletja stala nekdanja tržnica s sužnji. Suk El Berka vodi do tržnice Suk El Leffa, kjer prodajajo številne preproge, odeje in druge tkanine, in se nadaljuje s tržnico Suk Es Sarragine, zgrajeno v začetku 18. stoletja, specializirano za usnje. Na obrobju so tržnice Et Trouk, El Blat, El Blaghgia, El Kébabbia, En Nhas (baker), Es Sabbaghine (barvanje) in El Grana, kjer prodajajo oblačila in odeje in so jih nekoč zasedali judovski trgovci. ; Mestna vrata [[File:Tunis remparts portes.jpg|thumb|Obzidje in vrata mesta leta 1888]] Od zgodnjih dni ustanovitve je Tunis veljal za pomembno vojaško bazo. Arabski geograf El Jakubi je zapisal, da je bil Tunis v 9. stoletju obdan z zidom iz opeke in gline, razen na strani morja, kjer je bil kamen.<ref>{{harvp|Messikh|2000|p=41}}</ref> Bab El-Džazera, morda najstarejša vrata južnega obzidja, so se odpirala na južno cesto. Bab Cartagena je omogočila dostop do Kartagine, pomembne za dovoz gradbenega materiala, potrebnega za mesto. Bab Souika (sprva znan kot Bab El Saqqayin) je imel strateško vlogo pri ohranjanju cest v Bizerto, Béjo in Le Kef. Bab Menara (sprva znan kot Bab El Artha) se je odprl proti medini in proti predmestju El Haoua. Kar zadeva El Bab Bhar, je dovoljeval dostop do nekaterih fundukov, kjer so živeli krščanski trgovci v Tunisu. Z razvojem prestolnice pod vladavino Hafsidov sta izven obzidja zrasli dve nastajajoči predmestji; Bab El Džazira na jugu in Bab Souika na severu. V začetku 14. stoletja je Hafsid Darba Abû al-Muhammad al-Mustansir Lihyânî ukazal zgraditi drugo dvorano, vključno z Medino in dvema predmestjema zunaj. Zgrajenih je bilo šest novih vrat, med njimi Bab El Khadra, Bab Saadoun, Bab El Allouj (sprva imenovan Bab Er-Rehiba), Khalid ali Bab Bab Sidi Abdallah Cherif, Bab El Fellah in Bab Alioua. V otomanskem obdobju so bila postavljena štiri nova vrata: Bab Laassal, Bab Sidi Abdesselam, Bab El Bab Gorjani in Sidi Kacem. Mesto ohranja nekatera od teh vrat, vključno z vrati Bab El Khadra, Bab El Bhar in Bab Jedid, vendar so nekatera od prejšnjih že dolgo izginila. === Mesta čaščenja === Med bogoslužnimi objekti so pretežno muslimanske mošeje. Obstajajo tudi krščanske cerkve in templji: Rimskokatoliška nadškofija Tunis (katoliška cerkev), protestantske cerkve, evangeličanske cerkve.<ref>J. Gordon Melton, Martin Baumann, ''Religions of the World: A Comprehensive Encyclopedia of Beliefs and Practices'', ABC-CLIO, USA, 2010, p. 2898</ref> Tako kot v preostalem delu Tunizije je velika večina prebivalstva Tunisa (okoli 99 %) sunitskih muslimanov. V prestolnici je veliko število mošej v različnih arhitekturnih slogih, ki so znaki gradnje v njihovih obdobjih. [[File:MosqueeEzzeitounaTunis 1.JPG|left|thumb|[[Mošeja Al Zajtuna]]]] Glavna in najstarejša med njimi je mošeja Al Zajtuna, ustanovljena leta 689<ref>{{Cite web|url=https://thearabweekly.com/zitouna-mosque-landmark-tunisia-and-islamic-history|title = The Zitouna mosque, a landmark of Tunisia and Islamic history &#124; Roua Khlifi}}</ref> in zgrajena leta 732, ki se nahaja v središču Medine. Tako kot velika večina tunizijskih mošej izvaja malikitski obred. Leta 864 je bila popolnoma obnovljena in je prestižni bogoslužni objekt ter je bila dolgo časa pomemben kraj kulture in znanja, v prostorih pa je bila tudi Univerza Ez-Zitouna, vse do osamosvojitve Tunizije. Še vedno gosti glavne slovesnosti, ki označujejo datume v muslimanskem koledarju, in se je redno udeležuje predsednik. [[File:SVdP Tunis.JPG|thumb|Stolnica sv. Vincencija Pavelskega]] V medini je večina večjih mošej v prestolnici, ki so bile zgrajene pred prihodom francoskega protektorata. [[Mošeja Kasba, Tunis|Mošeja Kasba]] je bila ustanovljena leta 1230. Hanefijski obred izvajajo že od leta 1584, prepoznavna pa je predvsem po kupoli in minaretu, podobnem Kutubiji v Marakešu, in je najvišja v mestu.<ref name="MUN">{{in lang|fr}} [http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte0.htm Lieux de culte (Municipalité de Tunis)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090811155804/http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte0.htm |date=2009-08-11 }}</ref> Mošeja Ksar, prav tako hanefijskega obreda, stoji pred Dar Huseinom (Bab Menara) in je bila zgrajena v 12. stoletju. Mošeja Hameda Paše, zgrajena leta 1655, je druga mošeja, ki jo je v Tunisu zgradil hanefijski obred. Mošeja Jusef Dej je delovala predvsem kot prostor za javno nastopanje, preden je leta 1631 postala prava mošeja. Mošeja Sidi Mahrez je največja hanefijska mošeja po površini, vendar ne najvišja. Zgrajena je bila leta 1692 in spominja na osmansko mošejo [[Sulejmanija (mošeja)|Sulejmanija]] v Carigradu. Mošeja Saheb Ettabaâ, zgrajena med letoma 1808 in 1814, je bila zadnja mošeja, ki so jo zgradili tuniški Huseinovci pred francosko okupacijo.<ref name="MUN"/> Prisotnost sodobnih cerkva v Tunisu priča tudi o francoski prisotnosti pol stoletja. Tunis je sedež tuniške škofije, katere sedež je v stolnici sv. Vincencija Pavelskega. Cerkev je bila zgrajena leta 1897 na mestu starega krščanskega pokopališča Saint-Antoine. To vključuje mrežo katoliških stavb, vključno s cerkvijo sv. Ivane Orleanske, pa tudi protestantsko reformirano cerkev in anglikansko cerkev Saint-Georges.<ref>Cette dernière est construite sur ordre du souverain Romdhane Bey en 1696 pour y inhumer la dépouille de sa mère d'origine italienne et de culte protestant. Elle est gérée par l'ambassade du Royaume-Uni à Tunis.</ref><ref>{{cite journal|last1=Miller|first1=Duane|title=Contextuality, Contextualization, and the New Christians of Tunis|journal=Pharos Journal of Theology|date=2016|volume=97|pages=1–13|url=https://www.academia.edu/24369709|access-date=16 April 2016}}</ref> Grki so bili v mestu že od antičnih časov pomembno prisotni. Tunis je sedež grške pravoslavne svete nadškofije Kartagina z jurisdikcijo nad Alžirijo, Mavretanijo, Marokom in Tunizijo. Pripada patriarhatu Aleksandrije in vse Afrike, njegova katedrala, majhna šola in druge stavbe pa so v osrednjem Tunisu. V Tuniziji so skupno tri grško-pravoslavne in dve ruski pravoslavni župniji. Koptska pravoslavna cerkev v Aleksandriji ima prav tako jurisdikcijo v Tuniziji. Majhna pravoslavna skupnost je osredotočena okoli grške pravoslavne cerkve (1862), ki jo upravljata grško veleposlaništvo in Ruska pravoslavna cerkev (1957), kar odraža prisotnost majhne kolonije ruskih priseljencev v Tuniziji. Medtem ima judovstvo dolgo tradicijo prisotnosti v mestu kljub izseljevanju velikega dela skupnosti po osamosvojitvi.<ref>{{Cite web|url=https://www.i24news.tv/en/news/international/africa/177862-180623-synagogues-in-tunis-from-28-to-2|title = I24NEWS| date=23 June 2018 }}</ref> Med bogoslužnimi kraji sta sinagoga Beit Jaakov in zlasti Velika sinagoga v Tunisu, zgrajena konec 40. let 20. stoletja, da bi nadomestila nekdanjo Veliko sinagogo, ki je bila porušena kot del judovskega območja prenove Hara. == Glej tudi == * [[seznam mest v Tuniziji]] * [[seznam pristanišč v Tuniziji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{wikivoyage|Tunis}} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=en The Municipality of Tunis official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151127050808/http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=en |date=2015-11-27 }} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/ The Municipality of Tunis official website] {{in lang|ar}} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=fr The Municipality of Tunis official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160220005949/http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=fr |date=2016-02-20 }} {{in lang|fr}} * [http://lexicorient.com/tunisia/tunis.htm Lexicorient] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101124133120/http://lexicorient.com/tunisia/tunis.htm |date=2010-11-24 }} * [http://www.tunisforum.com TunisForum:Guide ou sortir en Tunisie] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181215223119/http://www.tunisforum.com/ |date=2018-12-15 }} * [https://web.archive.org/web/20060323095400/http://www.andycarvin.com/archives/2005/12/the_bardo_museu.html Video tour] of the Bardo Museum * [https://web.archive.org/web/20060323094745/http://www.andycarvin.com/archives/2005/11/strolling_throu_1.html Video of Tunis Medina] {{Seznam afriških glavnih mest}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tunis|* ]] [[Kategorija:Glavna mesta Afrike]] [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] [[Kategorija:Pristanišča v Tuniziji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 698]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] jk2sdxe4zs7eqiinblgtwnmzn7hml73 0 37611 6685734 6679320 2026-06-05T18:47:59Z ~2026-33380-74 261187 novo 6685734 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = {{noitalic|Pesem Evrovizije}} | image = Eurovision Song Contest.png | caption = Logo v uporabi od leta 2015-2025 | alt_name = {{Unbulleted list|{{noitalic|Evrovizija}}|{{noitalic|ESC}}}} | genre = Glasbeno tekmovanje | creator = [[Evropska radiodifuzna zveza]] | based_on = Sanremo | presenter = Različni voditelji | theme_music_composer = [[Marc-Antoine Charpentier]] | opentheme = Preludij ''[[Te Deum (Charpentier)|Te Deum]]'' | country = Različne države | language = Različno: predvsem angleščina in francoščina | num_episodes = {{Plainlist| * 70 tekmovanj * 110 predstav v živo }} | location = Različna mesta <br />(2026: [[Dunaj]], [[Avstrija]]) | runtime = {{Plainlist| * ~2 uri (polfinale) * ~4 ure (finale) }} | company = [[Evropska radiodifuzna zveza]] <br /> (2026: [[ORF]]) | distributor = Evrovizija | picture_format = {{Plainlist| * [[4:3]] [[576i]] (SDTV) (1956–2004) * [[16:9]] [[576i]] (SDTV) (2005–2006) * [[1080i]] (HDTV) (2007–danes) * [[UHDTV]] [[4K]] (2022–danes) }} | first_run = Lugano, Švica (24. Maj 1956) | first_aired = 24. Maj 1956- danes | last_aired = | preceded_by = | followed_by = | related = {{Plainlist| * ''[[Evrovizijski mladi glasbeniki]]'' * ''[[Mladinska pesem Evrovizije]]'' * ''[[Evrovizijski zbor leta]]'' }} | website = https://eurovision.tv/ | website_title = Eurovision.tv | production_website = https://www.ebu.ch/about | italic_title = no }} '''Pesem Evrovizije''' ([[angleščina|angleško]] ''Eurovision Song Contest'', [[francoščina|francosko]] ''Concours Eurovision de la Chanson'') je vsakoletno [[tekmovanje]] [[skladba|skladb]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] ([[skladba|pesmi]]) različnih [[Evropa|evropskih]] [[država|držav]]. Na tem tekmovanju lahko vsaka država sodeluje le z eno pesmijo, ki tekmuje z ostalimi. Kakovost izvajalskega nastopa in pesmi ocenjuje strokovna žirija, prav tako pa tudi "glas ljudstva", [[telefon]]sko [[glasovanje]] (''[[televoting]]''). Prireditev, ki poteka v različnih evropskih državah (vsako leto v državi zmagovalki v preteklem letu), prenašata [[televizija]] in [[radio]]. Tekmovanje organizira ''European Broadcasting Union'' ([[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]]), prvič pa je bilo prirejeno leta [[1956]]. Tekmovanje je do zdaj odpadlo le enkrat, in sicer leta 2020, zaradi pandemije bolezni [[COVID-19]].<ref name="covid">{{Navedi splet|title=Evrovizija odpovedana, tekmovanje šele prihodnje leto|url=https://siol.net/trendi/glasba/evrovizija-odpovedana-tekmovanje-sele-prihodnje-leto-521173|website=siol.net|accessdate=2020-03-18|language=sl}}</ref> Tekmovanje je bilo navdihnjeno in temeljilo na italijanskem glasbenem festivalu [[Sanremo (film)|Sanremo]], ki na italijanski rivieri poteka od leta 1951. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] poteka vsako leto od leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] (razen leta 2020 zaradi pandemije [[Covid-19|COVID-19]]), zaradi česar je to najdlje trajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje na televiziji in eden najdlje trajajočih televizijskih programov na svetu. Tekmujejo lahko aktivni člani [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] in povabljeni pridruženi člani; vsaj enkrat so sodelovali radiotelevizijski izvajalci iz 52 držav. Vsak sodelujoči radiotelevizijski izvajalec pošlje izvirno pesem, ki traja največ tri minute, da jo v živo izvede pevec ali skupina do šestih ljudi, starih 16 let ali več, po lastni izbiri. Vsaka država podeli od 1 do 8, 10 in 12 točk svojim desetim najljubšim pesmim na podlagi mnenj zbrane skupine glasbenih profesionalcev in gledalcev, pri čemer je pesem, ki prejme največ točk, razglašena za zmagovalko. Poleg tekmovanja se pojavljajo tudi drugi nastopi, vključno s posebej naročenimi otvoritvenimi in odmornimi nastopi ter gostujočimi nastopi glasbenikov in drugih osebnosti, med preteklimi izvajalci pa so bili [[Cirque du Soleil,]] [[Madonna]], [[Justin Timberlake]], [[Mika]], [[Rita Ora]] in premiera [[Riverdance|Riverdancea.]] Tekmovanje, ki je bilo prvotno sestavljeno iz enega samega večernega dogodka, se je razširilo, ko so se mu pridružile radiotelevizijske postaje iz novih držav (vključno z državami zunaj [[Evropa|Evrope]], kot sta [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] in [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]]), kar je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, preden so bili v 2000-ih uvedeni polfinali, privedlo do uvedbe postopkov za izpadanje. [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčija]] je tekmovala večkrat kot katera koli druga država, saj je sodelovala na vseh prvenstvih razen ene, medtem ko [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]] in [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] držita rekord po številu zmag, s skupno sedmimi zmagami. <ref>{{Navedi knjigo|title=Gay brotherhood: Israeli gay men and the Eurovision Song Contest|url=https://doi.org/10.4324/9781315097732-11|publisher=Routledge|date=2017-07-05|isbn=978-1-315-09773-2|pages=123–134|first=Dafna|last=Lemish}}</ref> Tekmovanje, ki tradicionalno poteka v državi, ki je zmagala prejšnje leto, ponuja priložnost za promocijo države in mesta gostiteljice kot turistične destinacije. Vsako leto se ga udeleži na tisoče gledalcev, skupaj z novinarji, ki pokrivajo vse vidike tekmovanja, vključno z vajami na prizorišču, tiskovnimi konferencami s tekmovalci ter drugimi sorodnimi dogodki in nastopi v mestu gostitelju. Poleg generičnega logotipa [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] se za vsak dogodek običajno razvije edinstvena tema. Tekmovanje se predvaja v državah po vseh celinah; od leta [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] je na voljo na spletu na uradni spletni strani [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]]. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] se vsako leto uvršča med najbolj gledane nešportne dogodke na svetu, saj si jo ogleda več sto milijonov gledalcev po vsem svetu. Nastop na tekmovanju je umetnikom pogosto prinesel lokalni karierni zagon, v nekaterih primerih pa tudi dolgotrajen mednarodni uspeh. Na preteklih izdajah je tekmovalo več najbolje prodajanih glasbenih izvajalcev na svetu, med njimi [[ABBA]], [[Céline Dion]], [[Julio Iglesias]], [[Cliff Richard]] in [[Olivia Newton-John|Olivio Newton-John]]; nekateri najbolje prodajani singli na svetu so prvič mednarodno nastopili na odru [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]].<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-07-09|language=en}}</ref> = Velikih pet = Leta [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] je bila za [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francijo]], [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčijo,]] [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španijo]] in [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]] uvedena izjema od izpadanja, kar jim je dalo samodejno pravico do tekmovanja na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] in na vseh naslednjih izdajah. Ta skupina, kot najbolje plačane članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]], ki vsako leto zatno financirajo tekmovanje, je kasneje postala znana kot države "velike štiri". Ta skupina se je razširila leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]], ko je [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] ponovno začela tekmovati, in postala "Velikih pet". Prvotno je bila uvedena, da bi zagotovili, da finančni prispevki največjih finančnih podpornikov tekmovanja ne bi bili spregledani, od uvedbe polfinala leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] pa so se države "Velikih pet" samodejno uvrstile v finale skupaj z državo gostiteljico in jim ni bilo treba tekmovati v polfinalu. Še vedno poteka razprava o tem, ali ta status škoduje rezultatom držav, glede na poročano antipatijo do njihove samodejne kvalifikacije in morebitno slabost, da so na odru preživele manj časa, ker niso tekmovale v polfinalu; vendar se zdi ta status bolj zapleten, saj se rezultati držav "Velikih pet" lahko zelo razlikujejo. Ta status je povzročil zmedo pri drugih tekmovalnih državah in je bil med drugim naveden kot razlog, zakaj je [[Turčija na Pesmi Evrovizije|Turčija]] po letu [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] prenehala sodelovati. V odgovor na kritike glede manjšega časa nastopanja na odru iz teh držav so bili od leta 2024 nastopajoči iz držav "Velikih pet" skupaj z državo gostiteljico izvedeni v živo v enem od dveh polfinalov zunaj tekmovanja za kvalifikacijo, kar je bila napovedana sprememba, ki tem državam daje "pravičnejše pogoje" v finalu. = Predizbori = [[Slika:Eurovision semifinal qualification rate map.svg|sličica|Stopnje kvalifikacij po državah (2004-2026): avtomatske kvalifikacije niso vključene)]] Zaradi pritoka novih držav, ki so se prijavili na tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2003|2003]], je bil od leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] uveden polfinale, tekmovanje pa je postalo dvodnevni dogodek. Najboljših 10 držav v finalu vsakega leta se je samodejno uvrstilo v finale naslednjega leta, skupaj z "veliko četverico", kar je pomenilo, da so se vse ostale države pomerile v polfinalu in se potegovale za 10 kvalifikacijskih mest. Na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] je tekmovalo rekordnih 36 držav, z novimi udeleženci iz [[Albanija na Pesmi Evrovizije|Albanije]], [[Andora na Pesmi Evrovizije|Andore]], [[Belorusija na Pesmi Evrovizije|Belorusije]] ter [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]], vrnile pa so se tudi države, ki so prej izpadle. Format tega polfinala je ostal podoben pravemu finalu in je potekal nekaj dni pred finalom; po nastopih in glasovanju so bila na koncu oddaje objavljena imena 10 držav z najvišjim številom točk, ki so se zato uvrstile v finale, ki so jih voditelji tekmovanja naključno razkrili. Polfinale se je še naprej odvijalo med letoma [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] in [[Pesem Evrovizije 2007|2007]]; vendar se je leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] v polfinalu, kjer je tekmovalo 42 držav, za 10 mest v finalu potegovalo 28 kandidatov. Po kritikah glede pretežno srednje- in vzhodnoevropskih kvalificiranih kandidatov na dogodku leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] ter slabe uspešnosti kandidatov iz zahodnoevropskih držav je bil za tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] uveden drugi polfinale, v katerem so se vse države uvrstile v enega od dveh polfinalov, samodejno pa so se kvalificirale le država gostiteljica in "velika četverica", od leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] pa še "Velikih pet". V vsakem polfinalu je bilo na voljo 10 kvalifikacijskih mest, uveden pa je bil tudi nov sistem za razdelitev tekmovalnih držav med dva polfinala glede na njihovo geografsko lokacijo in prejšnje vzorce glasovanja, da bi zmanjšali vpliv blokovskega glasovanja in naredili izid manj predvidljiv.[[Slika:Celine Dion 2000.jpg|sličica|360x360_pik|[[Celine Dion]] je na Pesmi Evrovizije za [[Švica|Švico]] zmagala leta 1988. ]] [[Slika:ABBA - TopPop 1974 5.png|sličica|246x246_pik|Legendarna skupina [[ABBA]] je na Pesmi Evrovizije zmagala leta [[1974]].]] [[Slika:Alexander Rybak at the Eurovision press conference.jpg|sličica|330x330_pik|Rekorder po številu osvojenih točk je bil, do spremembe sistema točkovanja Norvežan [[Alexander Rybak]], zmagovalec Pesmi Evrovizije [[2009]].]] [[Slika:Loreen Eurovision 2012 winner.jpg|sličica|338x338_pik|Zmagovalka Pesmi Evrovizije [[2012]] je postala švedska pevka [[Loreen]].]] [[Slika:ESC2014 - Austria 04.jpg|sličica|[[Conchita Wurst]] med nastopom leta [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] v [[Copenhagen|Copenhagenu]]]] [[Slika:ESC2016 winner's press conference 08.jpg|sličica|[[Džamala]] po zmagi v [[Stockholm|Stockholmu]] leta [[Pesem Evrovizije 2016|2016]]]] [[Slika:Netta at the Eurovision 2018 - Winner’s Press Conference 12.jpg|sličica|[[Netta Barzilai|Netta]] po zmagi v [[Lizbona|Lizboni]] leta [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]]] [[Slika:ESC 2021 Rotterdam 1st Semi Jury Show Italy2.jpg|sličica|[[Måneskin|Maneskin]] med nastopom v [[Rotterdam|Rotterdamu]] leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]]] [[Slika:Eurovision 2023 - Jury Final - Sweden - Loreen (04).jpg|sličica|[[Loreen]] med nastopom v [[Liverpool|Liverpoolu]] leta [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]]] [[Slika:JJ at ESC2025 for Austria 2.jpg|sličica|[[Johannes Pietsch|JJ]] med parado zastav v [[Basel|Baselu]] leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]]] [[Slika:DARA performing Bangaranga, representing Bulgaria in the 2nd Semi Final of the 2026 Eurovision Song Contest in Vienna 12.jpg|sličica|[[Darina Yotova|Dara]] med nastopom na [[Dunaj|Dunaju]] leta [[Pesem Evrovizije 2026|2026]]]] = Zmagovalci Pesmi Evrovizije = {| class="wikitable sortable" ! scope="col" class="autorowspan" |Leto ! scope="col" class="autorowspan" |Gostitelj ! scope="col" class="autorowspan" |Zmagovalec ! scope="col" class="autorowspan" |Pesem ! scope="col" class="autorowspan" |Izvajalec ! scope="col" class="autorowspan" |Točke |- | style="text-align:center" |{{escyr|1956}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lugano]] |{{Esc|Švica}} |"Refrain" |[[Lys Assia]] |<center>''Ni znano''</center> |- | style="text-align:center" |{{escyr|1957}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Frankfurt]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Net als toen" |[[Corry Brokken]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1958}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Hilversum]] |{{Esc|Francija}} |"Dors, mon amour" |[[André Claveau]] |{{nts|27}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1959}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Cannes]] |{{Esc|Nizozemska}} |"'n Beetje" |[[Teddy Scholten]] |{{nts|21}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1960}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Francija}} |"Tom Pillibi" |[[Jacqueline Boyer]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1961}} |{{ikonazastave|Francija}} Cannes |{{Esc|Luksemburg}} |"Nous les amoureux" |[[Jean-Claude Pascal]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1962}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] |{{Esc|Francija}} |"Un premier amour" |[[Isabelle Aubret]] |{{nts|26}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1963}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Danska}} |"Dansevise" |[[Grethe & Jørgen Ingmann]] |{{nts|42}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1964}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Italija}} |"Non ho l'età" |[[Gigliola Cinquetti]] |{{nts|49}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1965}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Neapelj]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Poupée de cire, poupée de son" |[[France Gall]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1966}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg|Luksemburg]] |{{Esc|Avstrija}} |"Merci, Chérie" |[[Udo Jürgens]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1967}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Puppet on a String" |[[Sandie Shaw]] |{{nts|47}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1968}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Španija|1945}} |"La, la, la" |[[Massiel]] |{{nts|29}} |- | rowspan="4" style="text-align:center" |{{escyr|1969}} | rowspan="4" |{{ikonazastave|Španija|1945}} [[Madrid]] |{{Esc|Španija|1945}} |"Vivo cantando" |[[Salomé (pevka)|Salomé]] | rowspan="4" |{{nts|18}} |- |{{Esc|Velika Britanija}} |"Boom Bang-a-Bang" |[[Lulu (pevka)|Lulu]] |- |{{Esc|Nizozemska}} |"De troubadour" |[[Lenny Kuhr]] |- |{{Esc|Francija}} |"Un jour, un enfant" |[[Frida Boccara]] |- | style="text-align:center" |{{escyr|1970}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Amsterdam]] |{{Esc|Irska}} |"All Kinds of Everything" |[[Dana Rosemary Scallon|Dana]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1971}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Monako}} |"Un banc, un arbre, une rue" |[[Séverine (pevka)|Séverine]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1972}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Edinburgh]] |{{Esc|Luksemburg}} |"[[Après toi]]" |[[Vicky Leandros]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1973}} |{{Esc|Luksemburg}} |{{Esc|Luksemburg}} |"Tu te reconnaîtras" |[[Anne-Marie David]] |{{nts|129}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1974}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brighton]] |{{Esc|Švedska}} |"[[Waterloo (skladba)|Waterloo]]" |[[ABBA]] |{{nts|24}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1975}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Ding-a-dong" |[[Teach-In (glasbena skupina)|Teach-In]] |{{nts|152}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1976}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Haag]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Save Your Kisses for Me" |[[Brotherhood of Man]] |{{nts|164}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1977}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Francija}} |"L'oiseau et l'enfant" |[[Marie Myriam]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1978}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] |{{Esc|Izrael}} |"A-Ba-Ni-Bi" <small>(א-ב-ני-בי)</small> |[[Izhar Cohen]] in [[Alphabeta]] |{{nts|157}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1979}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Jeruzalem]] |{{Esc|Izrael}} |"Hallelujah" <small>(הללויה)</small> |[[Milk and Honey (glasbena skupina)|Milk and Honey]] |{{nts|125}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1980}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Haag]] |{{Esc|Irska}} |"What's Another Year" |[[Johnny Logan]] |{{nts|143}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1981}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Making Your Mind Up" |[[Bucks Fizz]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1982}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Harrogate]] |{{Esc|Nemčija}} |"Ein bißchen Frieden" |[[Nicole (pevka)|Nicole]] |{{nts|161}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1983}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[München]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Si la vie est cadeau" |[[Corinne Hermès]] |{{nts|142}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1984}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg|Luksemburg]] |{{Esc|Švedska}} |"Diggi-Loo Diggi-Ley" |[[Herreys]] |{{nts|145}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1985}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Göteborg]] |{{Esc|Norveška}} |"La det swinge" |[[Bobbysocks!]] |{{nts|123}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1986}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Bergen]] |{{Esc|Belgija}} |"J'aime la vie" |[[Sandra Kim]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1987}} |{{ikonazastave|Belgija}} [[Bruselj]] |{{Esc|Irska}} |"Hold Me Now" |[[Johnny Logan]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1988}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Švica}} |"Ne partez pas sans moi" |[[Celine Dion|Céline Dion]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1989}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lozana]] |{{Esc|Jugoslavija}} |"Rock Me" |[[Riva]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1990}} |{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Zagreb]] |{{Esc|Italija}} |"Insieme: 1992" |[[Toto Cutugno]] |{{nts|149}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1991}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Rim]] |{{Esc|Švedska}} |"Fångad av en stormvind" |[[Carola Häggkvist|Carola]] |{{nts|146}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1992}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Irska}} |"Why Me?" |[[Linda Martin]] |{{nts|155}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1993}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Millstreet]] |{{Esc|Irska}} |"In Your Eyes" |[[Niamh Kavanagh]] |{{nts|187}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1994}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Irska}} |"Rock 'n' Roll Kids" |[[Paul Harrington]] in[[Charlie McGettigan]] |{{nts|226}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1995}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Norveška}} |"Nocturne" |[[Secret Garden]] |{{nts|148}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1996}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Irska}} |"The Voice" |[[Eimear Quinn]] |{{nts|162}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1997}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Love Shine a Light" |[[Katrina and the Waves]] |{{nts|227}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1998}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Birmingham]] |{{Esc|Izrael}} |"Diva" <small>(דיווה)</small> |[[Dana International]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1999}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Jeruzalem]] |{{Esc|Švedska}} |"Take Me to Your Heaven" |[[Charlotte Perrelli|Charlotte Nilsson]] |{{nts|163}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2000}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Danska}} |"Fly on the Wings of Love" |[[Olsen Brothers]] |{{nts|195}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2001}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Estonija}} |"Everybody" |[[Tanel Padar]], [[Dave Benton]] in [[Soul Militia|2XL]] |{{nts|198}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2002}} |{{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] |{{Esc|Latvija}} |"[[I Wanna]]" |[[Marija Naumova|Marie N]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2003}} |{{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]] |{{Esc|Turčija}} |"Everyway That I Can" |[[Sertab Erener]] |{{nts|167}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2004}} |{{ikonazastave|Turčija}} [[Istanbul]] |{{Esc|Ukrajina}} |"[[Wild Dances]]" |[[Ruslana]] |{{nts|280}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2005}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Grčija}} |"My Number One" |[[Helena Paparizou]] |{{nts|230}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2006}} |{{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] |{{Esc|Finska}} |"Hard Rock Hallelujah" |[[Lordi]] |{{nts|292}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2007}} |{{ikonazastave|Finska}} [[Helsinki]] |{{Esc|Srbija|2004}} |"[[Molitva]]" <small>(Молитва)</small> |[[Marija Šerifović]] |{{nts|268}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2008}} |{{ikonazastave|Srbija|2004}} [[Beograd]] |{{Esc|Rusija}} |"Believe" |[[Dima Bilan]] |{{nts|272}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2009}} |{{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] |{{Esc|Norveška}} |"Fairytale" |[[Alexander Rybak]] |{{nts|387}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2010}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Nemčija}} |"Satellite" |[[Lena Meyer-Landrut|Lena]] |{{nts|246}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2011}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Düsseldorf]] |{{Esc|Azerbajdžan}} |"Running Scared" |[[Eldar & Nigar|Ell & Nikki]] |{{nts|221}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2012}} |{{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Baku]] |{{Esc|Švedska}} |"Euphoria" |[[Loreen]] |{{nts|372}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2013}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Danska}} |"Only Teardrops" |[[Emmelie de Forest]] |{{nts|281}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2014}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Avstrija}} |"Rise Like a Phoenix" |[[Conchita Wurst]] |{{nts|290}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2015}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Švedska}} |"Heroes" |[[Måns Zelmerlöw]] |{{nts|365}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2016}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Ukrajina}} |"1944" |[[Džamala]] |{{nts|534}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2017}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Portugalska}} |"Amar pelos dois" |[[Salvador Sobral]] |{{nts|758}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2018}} |{{ikonazastave|Portugalska}} [[Lizbona]] |{{Esc|Izrael}} |"Toy" |[[Netta Barzilai|Netta]] |{{nts|529}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2019}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Tel Aviv]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Arcade" |[[Duncan Laurence]] |{{nts|498}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2020}} | colspan="5" |''Prestavljeno zaradi pandemije [[COVID-19|nove koronavirusne bolezni]]''<ref name="covid" /> |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Rotterdam]] |{{Esc|Italija}} |"Zitti E Buoni"<ref>{{Navedi splet|title=Zmagal je rock! Po 31 letih so Måneskin Evrovizijo znova pripeljali v Italijo.|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/zmagal-je-rock-po-31-letih-so-maneskin-evrovizijo-znova-pripeljali-v-italijo/581173|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-23|language=sl}}</ref> |[[Måneskin]] |{{nts|524}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Torino]] |{{Esc|Ukrajina}} |"Stefanija" |[[Kaluš Orkestra]] |{{nts|631}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Liverpool]] |{{Esc|Švedska}} |"Tattoo" |[[Loreen]] |{{nts|583}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Švica}} |”The Code” |[[Nemo Mettler|Nemo]] |{{nts|591}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |{{Ikona zastave|Švica}} [[Basel]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] |"Wasted Love" |[[Johannes Pietsch|JJ]] |{{nts|436}} |- | style="text-align: center;" |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |"Bangaranga" |[[Dara (pevka)|Dara]] |516 |- | style="text-align: center;" |[[Pesem Evrovizije 2027|2027]] | | | | | |} = Lestvica uspešnosti držav = {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! # ! Država ! style="background-color: gold;"| Prvo mesto ! style="background-color: silver;"| Drugo mesto ! style="background-color: #cc9966;"| Tretje mesto |- | 1 |align=left|{{Esc|Irska}} |7 |4 |1 |- | 2 |align=left|{{Esc|Švedska}} |7 |1 |6 |- | 3 |align=left|{{Esc|Velika Britanija}} |5 |16 |3 |- | 4 |align=left|{{Esc|Francija}} |5 |5 |7 |- | 5 | align="left" |{{Esc|Nizozemska}} |5 |1 |1 |- | 6 | align="left" |{{Esc|Luksemburg}} |5 |0 |2 |- | 7 | align="left" |{{Esc|Izrael}} |4 |4 |2 |- |8 |align="left"|{{Esc|Švica}} |3 |3 |4 |- | 9 |align=left|{{Esc|Italija}} |3 |3 |5 |- | 10 |align=left|{{Esc|Ukrajina}} |3 |2 |2 |- | 11 | align="left" |{{Esc|Danska}} |3 |1 |3 |- | 12 | align="left" |{{Esc|Norveška}} |3 |1 |1 |- | 13 | align="left" |{{Esc|Avstrija}} |3 |0 |1 |- | 14 | align="left" |{{Esc|Nemčija}} |2 |4 |5 |- | 15 | align="left" |{{Esc|Španija}} |2 |4 |2 |- | 16 |align=left|{{Esc|Rusija}} |1 |4 |4 |- | 17 |align=left|{{Esc|Belgija}} |1 |2 |0 |- | 18 |align=left|{{Esc|Monako}} |1 |1 |3 |- |19 |align=left|{{Esc|Turčija}} |1 |1 |1 |- |20 |align=left|{{Esc|Azerbajdžan}} |1 |1 |1 |- | 21 |align=left|{{Esc|Finska}} |1 |1 |0 |- |22 | align="left" |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |1 |1 |0 |- |23 | align="left" |{{Esc|Grčija}} |1 |0 |3 |- |24 | align="left" |{{Esc|Estonija}} |1 |0 |2 |- |25 | align="left" |{{Esc|Latvija}} |1 |0 |1 |- |26 | align="Left" |{{Esc|Srbija}} |1 |0 |1 |- bgcolor="F88379" |27 | align="left" |{{Esc|Jugoslavija}} |1 |0 |0 |- |28 | align="left" |{{Esc|Portugalska}} |1 |0 |0 |- | 29 | align="left" |{{Esc|Malta}} |0 |2 |2 |- | 30 | align="left" |{{Esc|Islandija}} |0 |2 |0 |- |31 |align=left|{{Esc|Ciper}} |0 |1 |0 |- |32 |align=left|{{Esc|Avstralija}} |0 |1 |0 |- |33 |align=left|{{Esc|Poljska}} |0 |1 |0 |- | bgcolor="F88379" |34 | bgcolor="F88379" align=left|{{Esc|Srbija in Črna gora}} | bgcolor="F88379" |0 | bgcolor="F88379" |1 | bgcolor="F88379" |0 |- |35 |align=left|{{Esc|Hrvaška}} |0 |1 |0 |- | 36 |align=left|{{Esc|Romunija}} |0 |0 |3 |- |37 |align=left|{{Esc|Bosna in Hercegovina}} |0 |0 |1 |- |38 |align=left|{{Esc|Moldavija}} |0 |0 |1 |- |- |39 |align=left|{{Esc|Armenija}} |0 |0 |0 |- | 40 |align=left|{{Esc|Madžarska}} |0 |0 |0 |- | 41 |align=left|{{Esc|Albanija}} |0 |0 |0 |- |42<br> |align=left|{{Esc|Litva}} |0 |0 |0 |- |43 |align=left|{{Esc|Češka}} |0 |0 |0 |- |44 |align=left|{{Esc|Belorusija}} |0 |0 |0 |- | 45 |align=left|{{Esc|Slovenija}} |0 |0 |0 |- | 46 |align=left|{{Esc|Severna Makedonija}} |0 |0 |0 |- | 47 |align=left|{{Esc|Gruzija}} |0 |0 |0 |- | 48 |align=left|{{Esc|Črna gora}} |0 |0 |0 |- | 49 |align=left|{{Esc|Slovaška}} |0 |0 |0 |- | 50 |align=left|{{Esc|Maroko}} |0 |0 |0 |- | 51 |align=left|{{Esc|San Marino}} |0 |0 |0 |- | 52 |align=left|{{Esc|Andora}} |0 |0 |0 |- |} = Države udeleženke = Države, ki morejo nastopiti na Pesmi Evrovizije, so vse aktivne članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] (''European Broadcasting Union'', slovensko: Evropska radiodifuzna zveza), razen [[Avstralija na Pesmi evrovizije|Avstralije]]. Aktivna članica EBU, ki želi nastopiti na izboru, mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa zveza. Na izboru 2006 so pogoji za nastop vključevali tudi predvajanje izbora 2005 v državi udeleženki in plačilo članarine do določenega skrajnega roka. Udeležba na izboru ne zahteva geografske lege udeležene države v [[Evropa|Evropi]], zato lahko nastopajo tudi azijske države [[Izrael]], [[Armenija]], [[Azerbajdžan ]] in države s samo delno lego v [[Evropa|Evropi]], kot so [[Rusija]], [[Ciper]], [[Turčija]] in [[Gruzija]]. Leta 1980 je nastopil tudi [[Maroko]], ki leži v severni [[Afrika|Afriki]], od leta 2015 pa tekmuje tudi [[Avstralija]]. 52 držav je vsaj enkrat nastopilo na izboru za Pesem Evrovizije. Te države so naštete v spodnjem seznamu glede na leto prvega nastopa: [[Slika:EurovisionParticipants.svg|thumbnail|430x430px|desno|Zemljevid, ki kaže države, ki so nastopile na Pesmi Evrovizije (za legendo kliknite na sliko.)]] {| class="wikitable" ! Leto ! Prva udeležba države |- | rowspan="7" |[[Pesem Evrovizije 1956|1956]] |{{Ikona zastave|Belgija}} [[Belgija na Pesmi Evrovizije|Belgija]] |- |{{Ikona zastave|Francija}} [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francija]] |- |{{Ikona zastave|Nemčija}} [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčija]] |- |{{Ikona zastave|Italija}} [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] |- |{{Ikona zastave|Luksemburg}} [[Luksemburg na Pesmi Evrovizije|Luksemburg]] |- |{{Ikona zastave|Nizozemska}} [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]] |- |{{Ikona zastave|Švica}} [[Švica na Pesmi Evrovizije|Švica]] |- | rowspan="3" |[[Pesem Evrovizije 1957|1957]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] |- |{{Ikona zastave|Danska}} [[Danska na Pesmi Evrovizije|Danska]] |- |{{Ikona zastave|Velika Britanija}} [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno Kraljestvo]] |- |[[Pesem Evrovizije 1958|1958]] |{{Ikona zastave|Švedska}} [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | {{Ikona zastave|Monako}} [[Monako na Pesmi Evrovizije|Monako]] |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | {{Ikona zastave|Norveška}} [[Norveška na Pesmi Evrovizije|Norveška]] |- | | |- | | |- | | |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | {{zastava|Finska}}, {{zastava|Jugoslavija}}<ref>Jugoslavija je tekom izborov zajemala različne narode.</ref>, {{zastava|Španija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | {{zastava|Portugalska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | {{zastava|Irska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | {{zastava|Malta}} |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | {{zastava|Izrael}} |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | {{zastava|Grčija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | {{zastava|Turčija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | {{zastava|Maroko}} |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | {{zastava|Ciper}} |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | {{zastava|Islandija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | {{zastava|Bosna in Hercegovina}}, {{zastava|Hrvaška}}, {{zastava|Slovenija}} |- | | |- | | |- | | |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | {{zastava|Estonija}}, {{zastava|Litva}}, {{zastava|Madžarska}}, {{zastava|Poljska}}, {{zastava|Romunija}}, {{zastava|Rusija}}, {{zastava|Slovaška}} |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | {{zastava|Severna Makedonija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | {{zastava|Latvija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | {{zastava|Ukrajina}} |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | {{zastava|Albanija}}, {{zastava|Andora}}, {{zastava|Belorusija}}, {{zastava|Srbija in Črna gora}} |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | {{zastava|Bolgarija}}, {{zastava|Moldavija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | {{zastava|Armenija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | {{zastava|Češka}}, {{zastava|Črna gora}}, {{zastava|Gruzija}}, {{zastava|Srbija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | {{zastava|Azerbajdžan}}, {{zastava|San Marino}} |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |{{zastava|Avstralija}} |- |} = Države po zmagah = [[Slika:Eurovision winners map.svg|thumbnail|623x623px|Zemljevid s prikazom zmag posamezne države (leto 2025)]] {| class="wikitable" style="font-size:95%" |- ! Zmage ! Država ! Leto |- | rowspan="2" |'''7''' | {{zastava|Irska}} |''[[Pesem Evrovizije 1970|1970]], [[Pesem Evrovizije 1980|1980]], [[Pesem Evrovizije 1987|1987]], [[Pesem Evrovizije 1992|1992]], [[Pesem Evrovizije 1993|1993]], [[Pesem Evrovizije 1994|1994]], [[Pesem Evrovizije 1996|1996]]'' |- |{{zastava|Švedska}} |''[[Pesem Evrovizije 1974|1974]], [[Pesem Evrovizije 1984|1984]], [[Pesem Evrovizije 1991|1991]], [[Pesem Evrovizije 1999|1999]], [[Pesem Evrovizije 2012|2012]], [[Pesem Evrovizije 2015|2015]], [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]'' |- | rowspan="4" |'''5''' | {{zastava|Francija}} |''[[Pesem Evrovizije 1958|1958]], [[Pesem Evrovizije 1960|1960]], [[Pesem Evrovizije 1962|1962]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1977|1977]]'' |- | {{zastava|Luksemburg}} |''[[Pesem Evrovizije 1961|1961]], [[Pesem Evrovizije 1965|1965]], [[Pesem Evrovizije 1972|1972]], [[Pesem Evrovizije 1973|1973]], [[Pesem Evrovizije 1983|1983]]'' |- | {{zastava|Združeno kraljestvo}} |''[[Pesem Evrovizije 1967|1967]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1976|1976]], [[Pesem Evrovizije 1981|1981]], [[Pesem Evrovizije 1997|1997]]'' |- |{{zastava|Nizozemska}} |''[[Pesem Evrovizije 1957|1957]], [[Pesem Evrovizije 1959|1959]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1975|1975]], [[Pesem Evrovizije 2019|2019]]'' |- |'''4''' | {{zastava|Izrael}} |''[[Pesem Evrovizije 1978|1978]], [[Pesem Evrovizije 1979|1979]], [[Pesem Evrovizije 1998|1998]], [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]'' |- | rowspan="6" |'''3''' |{{zastava|Italija}} |''[[Pesem Evrovizije 1964|1964]], [[Pesem Evrovizije 1990|1990]], [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]'' |- | {{zastava|Danska}} |''[[Pesem Evrovizije 1963|1963]], [[Pesem Evrovizije 2000|2000]], [[Pesem Evrovizije 2013|2013]]'' |- | {{zastava|Norveška}} |''[[Pesem Evrovizije 1985|1985]], [[Pesem Evrovizije 1995|1995]], [[Pesem Evrovizije 2009|2009]]'' |- |{{zastava|Ukrajina}} |''[[Pesem Evrovizije 2004|2004]], [[Pesem Evrovizije 2016|2016]], [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]'' |- | {{zastava|Avstrija}} |''[[Pesem Evrovizije 1966|1966]], [[Pesem Evrovizije 2014|2014]], [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]'' |- |{{zastava|Švica}} |''[[Pesem Evrovizije 1956|1956]], [[Pesem Evrovizije 1988|1988]], [[Pesem Evrovizije 2024|2024]]'' |- | rowspan="2" |'''2''' | {{zastava|Nemčija}} |''[[Pesem Evrovizije 1982|1982]], [[Pesem Evrovizije 2010|2010]]'' |- | {{zastava|Španija}} |''[[Pesem Evrovizije 1968|1968]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]]'' |- | rowspan="13" |'''1''' | {{zastava|Monako}} | [[Pesem Evrovizije 1971|''1971'']] |- | {{zastava|Belgija}} | [[Pesem Evrovizije 1986|''1986'']] |- | {{zastava|Jugoslavija}} | [[Pesem Evrovizije 1989|''1989'']] |- | {{zastava|Estonija}} | [[Pesem Evrovizije 2001|''2001'']] |- | {{zastava|Latvija}} | [[Pesem Evrovizije 2002|''2002'']] |- | {{zastava|Turčija}} | [[Pesem Evrovizije 2003|''2003'']] |- | {{zastava|Grčija}} | [[Pesem Evrovizije 2005|''2005'']] |- | {{zastava|Finska}} | [[Pesem Evrovizije 2006|''2006'']] |- | {{zastava|Srbija}} | [[Pesem Evrovizije 2007|''2007'']] |- | {{zastava|Rusija}} | [[Pesem Evrovizije 2008|''2008'']] |- |{{zastava|Azerbajdžan}} |[[Pesem Evrovizije 2011|''2011'']] |- |{{zastava|Portugalska}} |[[Pesem Evrovizije 2017|''2017'']] |- |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija]] |''[[Pesem Evrovizije 2026|2026]]'' |- |} = Opombe = {{sklici}} {{seznam opomb}} = Glej tudi = * [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] * [[Mladinska pesem Evrovizije]] * [[EMA]] * [[Zlati cekin]] = Zunanje povezave = {{Commons|Category:Eurovision}} * [http://www.esc-history.com/countries-selections.asp Eurovision Song Contest - History] * [http://www.eurovision.gen.tr/ Eurovision Song Contest] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090218090140/http://eurovision.gen.tr/ |date=2009-02-18 }} * [http://www.eurovisionworld.com/ Eurovision Song Contest World] {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:Glasbene prireditve]] [[Kategorija:Evrovizija|*]] {{normativna kontrola}} 48m10cua5vn3bpqfx57d47kiqskkg1v 6685743 6685734 2026-06-05T19:03:20Z ~2026-33380-74 261187 novo 6685743 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = {{noitalic|Pesem Evrovizije}} | image = Eurovision Song Contest.png | caption = Logo v uporabi od leta 2015-2025 | alt_name = {{Unbulleted list|{{noitalic|Evrovizija}}|{{noitalic|ESC}}}} | genre = Glasbeno tekmovanje | creator = [[Evropska radiodifuzna zveza]] | based_on = Sanremo | presenter = Različni voditelji | theme_music_composer = [[Marc-Antoine Charpentier]] | opentheme = Preludij ''[[Te Deum (Charpentier)|Te Deum]]'' | country = Različne države | language = Različno: predvsem angleščina in francoščina | num_episodes = {{Plainlist| * 70 tekmovanj * 110 predstav v živo }} | location = Različna mesta <br />(2026: [[Dunaj]], [[Avstrija]]) | runtime = {{Plainlist| * ~2 uri (polfinale) * ~4 ure (finale) }} | company = [[Evropska radiodifuzna zveza]] <br /> (2026: [[ORF]]) | distributor = Evrovizija | picture_format = {{Plainlist| * [[4:3]] [[576i]] (SDTV) (1956–2004) * [[16:9]] [[576i]] (SDTV) (2005–2006) * [[1080i]] (HDTV) (2007–danes) * [[UHDTV]] [[4K]] (2022–danes) }} | first_run = Lugano, Švica (24. Maj 1956) | first_aired = 24. Maj 1956- danes | last_aired = | preceded_by = | followed_by = | related = {{Plainlist| * ''[[Evrovizijski mladi glasbeniki]]'' * ''[[Mladinska pesem Evrovizije]]'' * ''[[Evrovizijski zbor leta]]'' }} | website = https://eurovision.tv/ | website_title = Eurovision.tv | production_website = https://www.ebu.ch/about | italic_title = no }} '''Pesem Evrovizije''' ([[angleščina|angleško]] ''Eurovision Song Contest'', [[francoščina|francosko]] ''Concours Eurovision de la Chanson'') je vsakoletno [[tekmovanje]] [[skladba|skladb]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] ([[skladba|pesmi]]) različnih [[Evropa|evropskih]] [[država|držav]]. Na tem tekmovanju lahko vsaka država sodeluje le z eno pesmijo, ki tekmuje z ostalimi. Kakovost izvajalskega nastopa in pesmi ocenjuje strokovna žirija, prav tako pa tudi "glas ljudstva", [[telefon]]sko [[glasovanje]] (''[[televoting]]''). Prireditev, ki poteka v različnih evropskih državah (vsako leto v državi zmagovalki v preteklem letu), prenašata [[televizija]] in [[radio]]. Tekmovanje organizira ''European Broadcasting Union'' ([[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]]), prvič pa je bilo prirejeno leta [[1956]]. Tekmovanje je do zdaj odpadlo le enkrat, in sicer leta 2020, zaradi pandemije bolezni [[COVID-19]].<ref name="covid">{{Navedi splet|title=Evrovizija odpovedana, tekmovanje šele prihodnje leto|url=https://siol.net/trendi/glasba/evrovizija-odpovedana-tekmovanje-sele-prihodnje-leto-521173|website=siol.net|accessdate=2020-03-18|language=sl}}</ref> Tekmovanje je bilo navdihnjeno in temeljilo na italijanskem glasbenem festivalu [[Sanremo (film)|Sanremo]], ki na italijanski rivieri poteka od leta 1951. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] poteka vsako leto od leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] (razen leta 2020 zaradi pandemije [[Covid-19|COVID-19]]), zaradi česar je to najdlje trajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje na televiziji in eden najdlje trajajočih televizijskih programov na svetu. Tekmujejo lahko aktivni člani [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] in povabljeni pridruženi člani; vsaj enkrat so sodelovali radiotelevizijski izvajalci iz 52 držav. Vsak sodelujoči radiotelevizijski izvajalec pošlje izvirno pesem, ki traja največ tri minute, da jo v živo izvede pevec ali skupina do šestih ljudi, starih 16 let ali več, po lastni izbiri. Vsaka država podeli od 1 do 8, 10 in 12 točk svojim desetim najljubšim pesmim na podlagi mnenj zbrane skupine glasbenih profesionalcev in gledalcev, pri čemer je pesem, ki prejme največ točk, razglašena za zmagovalko. Poleg tekmovanja se pojavljajo tudi drugi nastopi, vključno s posebej naročenimi otvoritvenimi in odmornimi nastopi ter gostujočimi nastopi glasbenikov in drugih osebnosti, med preteklimi izvajalci pa so bili [[Cirque du Soleil,]] [[Madonna]], [[Justin Timberlake]], [[Mika]], [[Rita Ora]] in premiera [[Riverdance|Riverdancea.]] Tekmovanje, ki je bilo prvotno sestavljeno iz enega samega večernega dogodka, se je razširilo, ko so se mu pridružile radiotelevizijske postaje iz novih držav (vključno z državami zunaj [[Evropa|Evrope]], kot sta [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] in [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]]), kar je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, preden so bili v 2000-ih uvedeni polfinali, privedlo do uvedbe postopkov za izpadanje. [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčija]] je tekmovala večkrat kot katera koli druga država, saj je sodelovala na vseh prvenstvih razen ene, medtem ko [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]] in [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] držita rekord po številu zmag, s skupno sedmimi zmagami. <ref>{{Navedi knjigo|title=Gay brotherhood: Israeli gay men and the Eurovision Song Contest|url=https://doi.org/10.4324/9781315097732-11|publisher=Routledge|date=2017-07-05|isbn=978-1-315-09773-2|pages=123–134|first=Dafna|last=Lemish}}</ref> Tekmovanje, ki tradicionalno poteka v državi, ki je zmagala prejšnje leto, ponuja priložnost za promocijo države in mesta gostiteljice kot turistične destinacije. Vsako leto se ga udeleži na tisoče gledalcev, skupaj z novinarji, ki pokrivajo vse vidike tekmovanja, vključno z vajami na prizorišču, tiskovnimi konferencami s tekmovalci ter drugimi sorodnimi dogodki in nastopi v mestu gostitelju. Poleg generičnega logotipa [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] se za vsak dogodek običajno razvije edinstvena tema. Tekmovanje se predvaja v državah po vseh celinah; od leta [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] je na voljo na spletu na uradni spletni strani [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]]. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] se vsako leto uvršča med najbolj gledane nešportne dogodke na svetu, saj si jo ogleda več sto milijonov gledalcev po vsem svetu. Nastop na tekmovanju je umetnikom pogosto prinesel lokalni karierni zagon, v nekaterih primerih pa tudi dolgotrajen mednarodni uspeh. Na preteklih izdajah je tekmovalo več najbolje prodajanih glasbenih izvajalcev na svetu, med njimi [[ABBA]], [[Céline Dion]], [[Julio Iglesias]], [[Cliff Richard]] in [[Olivia Newton-John|Olivio Newton-John]]; nekateri najbolje prodajani singli na svetu so prvič mednarodno nastopili na odru [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]].<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-07-09|language=en}}</ref> = Velikih pet = Leta [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] je bila za [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francijo]], [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčijo,]] [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španijo]] in [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]] uvedena izjema od izpadanja, kar jim je dalo samodejno pravico do tekmovanja na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] in na vseh naslednjih izdajah. Ta skupina, kot najbolje plačane članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]], ki vsako leto zatno financirajo tekmovanje, je kasneje postala znana kot države "velike štiri". Ta skupina se je razširila leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]], ko je [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] ponovno začela tekmovati, in postala "Velikih pet". Prvotno je bila uvedena, da bi zagotovili, da finančni prispevki največjih finančnih podpornikov tekmovanja ne bi bili spregledani, od uvedbe polfinala leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] pa so se države "Velikih pet" samodejno uvrstile v finale skupaj z državo gostiteljico in jim ni bilo treba tekmovati v polfinalu. Še vedno poteka razprava o tem, ali ta status škoduje rezultatom držav, glede na poročano antipatijo do njihove samodejne kvalifikacije in morebitno slabost, da so na odru preživele manj časa, ker niso tekmovale v polfinalu; vendar se zdi ta status bolj zapleten, saj se rezultati držav "Velikih pet" lahko zelo razlikujejo. Ta status je povzročil zmedo pri drugih tekmovalnih državah in je bil med drugim naveden kot razlog, zakaj je [[Turčija na Pesmi Evrovizije|Turčija]] po letu [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] prenehala sodelovati. V odgovor na kritike glede manjšega časa nastopanja na odru iz teh držav so bili od leta 2024 nastopajoči iz držav "Velikih pet" skupaj z državo gostiteljico izvedeni v živo v enem od dveh polfinalov zunaj tekmovanja za kvalifikacijo, kar je bila napovedana sprememba, ki tem državam daje "pravičnejše pogoje" v finalu. = Predizbori = [[Slika:Eurovision semifinal qualification rate map.svg|sličica|Stopnje kvalifikacij po državah (2004-2026): avtomatske kvalifikacije niso vključene)]] Zaradi pritoka novih držav, ki so se prijavili na tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2003|2003]], je bil od leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] uveden polfinale, tekmovanje pa je postalo dvodnevni dogodek. Najboljših 10 držav v finalu vsakega leta se je samodejno uvrstilo v finale naslednjega leta, skupaj z "veliko četverico", kar je pomenilo, da so se vse ostale države pomerile v polfinalu in se potegovale za 10 kvalifikacijskih mest. Na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] je tekmovalo rekordnih 36 držav, z novimi udeleženci iz [[Albanija na Pesmi Evrovizije|Albanije]], [[Andora na Pesmi Evrovizije|Andore]], [[Belorusija na Pesmi Evrovizije|Belorusije]] ter [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]], vrnile pa so se tudi države, ki so prej izpadle. Format tega polfinala je ostal podoben pravemu finalu in je potekal nekaj dni pred finalom; po nastopih in glasovanju so bila na koncu oddaje objavljena imena 10 držav z najvišjim številom točk, ki so se zato uvrstile v finale, ki so jih voditelji tekmovanja naključno razkrili. Polfinale se je še naprej odvijalo med letoma [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] in [[Pesem Evrovizije 2007|2007]]; vendar se je leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] v polfinalu, kjer je tekmovalo 42 držav, za 10 mest v finalu potegovalo 28 kandidatov. Po kritikah glede pretežno srednje- in vzhodnoevropskih kvalificiranih kandidatov na dogodku leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] ter slabe uspešnosti kandidatov iz zahodnoevropskih držav je bil za tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] uveden drugi polfinale, v katerem so se vse države uvrstile v enega od dveh polfinalov, samodejno pa so se kvalificirale le država gostiteljica in "velika četverica", od leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] pa še "Velikih pet". V vsakem polfinalu je bilo na voljo 10 kvalifikacijskih mest, uveden pa je bil tudi nov sistem za razdelitev tekmovalnih držav med dva polfinala glede na njihovo geografsko lokacijo in prejšnje vzorce glasovanja, da bi zmanjšali vpliv blokovskega glasovanja in naredili izid manj predvidljiv.[[Slika:Celine Dion 2000.jpg|sličica|360x360_pik|[[Celine Dion]] je na Pesmi Evrovizije za [[Švica|Švico]] zmagala leta 1988. ]] [[Slika:ABBA - TopPop 1974 5.png|sličica|246x246_pik|Legendarna skupina [[ABBA]] je na Pesmi Evrovizije zmagala leta [[1974]].]] [[Slika:Alexander Rybak at the Eurovision press conference.jpg|sličica|330x330_pik|Rekorder po številu osvojenih točk je bil, do spremembe sistema točkovanja Norvežan [[Alexander Rybak]], zmagovalec Pesmi Evrovizije [[2009]].]] [[Slika:Loreen Eurovision 2012 winner.jpg|sličica|338x338_pik|Zmagovalka Pesmi Evrovizije [[2012]] je postala švedska pevka [[Loreen]].]] [[Slika:ESC2014 - Austria 04.jpg|sličica|[[Conchita Wurst]] med nastopom leta [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] v [[Copenhagen|Copenhagenu]]]] [[Slika:ESC2016 winner's press conference 08.jpg|sličica|[[Džamala]] po zmagi v [[Stockholm|Stockholmu]] leta [[Pesem Evrovizije 2016|2016]]]] [[Slika:Netta at the Eurovision 2018 - Winner’s Press Conference 12.jpg|sličica|[[Netta Barzilai|Netta]] po zmagi v [[Lizbona|Lizboni]] leta [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]]] [[Slika:ESC 2021 Rotterdam 1st Semi Jury Show Italy2.jpg|sličica|[[Måneskin|Maneskin]] med nastopom v [[Rotterdam|Rotterdamu]] leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]]] [[Slika:Eurovision 2023 - Jury Final - Sweden - Loreen (04).jpg|sličica|[[Loreen]] med nastopom v [[Liverpool|Liverpoolu]] leta [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]]] [[Slika:JJ at ESC2025 for Austria 2.jpg|sličica|[[Johannes Pietsch|JJ]] med parado zastav v [[Basel|Baselu]] leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]]] [[Slika:DARA performing Bangaranga, representing Bulgaria in the 2nd Semi Final of the 2026 Eurovision Song Contest in Vienna 12.jpg|sličica|[[Darina Yotova|Dara]] med nastopom na [[Dunaj|Dunaju]] leta [[Pesem Evrovizije 2026|2026]]]] = Zmagovalci Pesmi Evrovizije = {| class="wikitable sortable" ! scope="col" class="autorowspan" |Leto ! scope="col" class="autorowspan" |Gostitelj ! scope="col" class="autorowspan" |Zmagovalec ! scope="col" class="autorowspan" |Pesem ! scope="col" class="autorowspan" |Izvajalec ! scope="col" class="autorowspan" |Točke |- | style="text-align:center" |{{escyr|1956}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lugano]] |{{Esc|Švica}} |"Refrain" |[[Lys Assia]] |<center>''Ni znano''</center> |- | style="text-align:center" |{{escyr|1957}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Frankfurt]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Net als toen" |[[Corry Brokken]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1958}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Hilversum]] |{{Esc|Francija}} |"Dors, mon amour" |[[André Claveau]] |{{nts|27}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1959}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Cannes]] |{{Esc|Nizozemska}} |"'n Beetje" |[[Teddy Scholten]] |{{nts|21}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1960}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Francija}} |"Tom Pillibi" |[[Jacqueline Boyer]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1961}} |{{ikonazastave|Francija}} Cannes |{{Esc|Luksemburg}} |"Nous les amoureux" |[[Jean-Claude Pascal]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1962}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] |{{Esc|Francija}} |"Un premier amour" |[[Isabelle Aubret]] |{{nts|26}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1963}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Danska}} |"Dansevise" |[[Grethe & Jørgen Ingmann]] |{{nts|42}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1964}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Italija}} |"Non ho l'età" |[[Gigliola Cinquetti]] |{{nts|49}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1965}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Neapelj]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Poupée de cire, poupée de son" |[[France Gall]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1966}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg|Luksemburg]] |{{Esc|Avstrija}} |"Merci, Chérie" |[[Udo Jürgens]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1967}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Puppet on a String" |[[Sandie Shaw]] |{{nts|47}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1968}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Španija|1945}} |"La, la, la" |[[Massiel]] |{{nts|29}} |- | rowspan="4" style="text-align:center" |{{escyr|1969}} | rowspan="4" |{{ikonazastave|Španija|1945}} [[Madrid]] |{{Esc|Španija|1945}} |"Vivo cantando" |[[Salomé (pevka)|Salomé]] | rowspan="4" |{{nts|18}} |- |{{Esc|Velika Britanija}} |"Boom Bang-a-Bang" |[[Lulu (pevka)|Lulu]] |- |{{Esc|Nizozemska}} |"De troubadour" |[[Lenny Kuhr]] |- |{{Esc|Francija}} |"Un jour, un enfant" |[[Frida Boccara]] |- | style="text-align:center" |{{escyr|1970}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Amsterdam]] |{{Esc|Irska}} |"All Kinds of Everything" |[[Dana Rosemary Scallon|Dana]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1971}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Monako}} |"Un banc, un arbre, une rue" |[[Séverine (pevka)|Séverine]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1972}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Edinburgh]] |{{Esc|Luksemburg}} |"[[Après toi]]" |[[Vicky Leandros]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1973}} |{{Esc|Luksemburg}} |{{Esc|Luksemburg}} |"Tu te reconnaîtras" |[[Anne-Marie David]] |{{nts|129}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1974}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brighton]] |{{Esc|Švedska}} |"[[Waterloo (skladba)|Waterloo]]" |[[ABBA]] |{{nts|24}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1975}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Ding-a-dong" |[[Teach-In (glasbena skupina)|Teach-In]] |{{nts|152}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1976}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Haag]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Save Your Kisses for Me" |[[Brotherhood of Man]] |{{nts|164}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1977}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Francija}} |"L'oiseau et l'enfant" |[[Marie Myriam]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1978}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] |{{Esc|Izrael}} |"A-Ba-Ni-Bi" <small>(א-ב-ני-בי)</small> |[[Izhar Cohen]] in [[Alphabeta]] |{{nts|157}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1979}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Jeruzalem]] |{{Esc|Izrael}} |"Hallelujah" <small>(הללויה)</small> |[[Milk and Honey (glasbena skupina)|Milk and Honey]] |{{nts|125}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1980}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Haag]] |{{Esc|Irska}} |"What's Another Year" |[[Johnny Logan]] |{{nts|143}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1981}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Making Your Mind Up" |[[Bucks Fizz]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1982}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Harrogate]] |{{Esc|Nemčija}} |"Ein bißchen Frieden" |[[Nicole (pevka)|Nicole]] |{{nts|161}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1983}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[München]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Si la vie est cadeau" |[[Corinne Hermès]] |{{nts|142}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1984}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg|Luksemburg]] |{{Esc|Švedska}} |"Diggi-Loo Diggi-Ley" |[[Herreys]] |{{nts|145}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1985}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Göteborg]] |{{Esc|Norveška}} |"La det swinge" |[[Bobbysocks!]] |{{nts|123}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1986}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Bergen]] |{{Esc|Belgija}} |"J'aime la vie" |[[Sandra Kim]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1987}} |{{ikonazastave|Belgija}} [[Bruselj]] |{{Esc|Irska}} |"Hold Me Now" |[[Johnny Logan]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1988}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Švica}} |"Ne partez pas sans moi" |[[Celine Dion|Céline Dion]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1989}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lozana]] |{{Esc|Jugoslavija}} |"Rock Me" |[[Riva]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1990}} |{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Zagreb]] |{{Esc|Italija}} |"Insieme: 1992" |[[Toto Cutugno]] |{{nts|149}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1991}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Rim]] |{{Esc|Švedska}} |"Fångad av en stormvind" |[[Carola Häggkvist|Carola]] |{{nts|146}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1992}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Irska}} |"Why Me?" |[[Linda Martin]] |{{nts|155}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1993}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Millstreet]] |{{Esc|Irska}} |"In Your Eyes" |[[Niamh Kavanagh]] |{{nts|187}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1994}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Irska}} |"Rock 'n' Roll Kids" |[[Paul Harrington]] in[[Charlie McGettigan]] |{{nts|226}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1995}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Norveška}} |"Nocturne" |[[Secret Garden]] |{{nts|148}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1996}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Irska}} |"The Voice" |[[Eimear Quinn]] |{{nts|162}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1997}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Love Shine a Light" |[[Katrina and the Waves]] |{{nts|227}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1998}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Birmingham]] |{{Esc|Izrael}} |"Diva" <small>(דיווה)</small> |[[Dana International]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1999}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Jeruzalem]] |{{Esc|Švedska}} |"Take Me to Your Heaven" |[[Charlotte Perrelli|Charlotte Nilsson]] |{{nts|163}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2000}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Danska}} |"Fly on the Wings of Love" |[[Olsen Brothers]] |{{nts|195}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2001}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Estonija}} |"Everybody" |[[Tanel Padar]], [[Dave Benton]] in [[Soul Militia|2XL]] |{{nts|198}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2002}} |{{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] |{{Esc|Latvija}} |"[[I Wanna]]" |[[Marija Naumova|Marie N]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2003}} |{{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]] |{{Esc|Turčija}} |"Everyway That I Can" |[[Sertab Erener]] |{{nts|167}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2004}} |{{ikonazastave|Turčija}} [[Istanbul]] |{{Esc|Ukrajina}} |"[[Wild Dances]]" |[[Ruslana]] |{{nts|280}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2005}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Grčija}} |"My Number One" |[[Helena Paparizou]] |{{nts|230}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2006}} |{{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] |{{Esc|Finska}} |"Hard Rock Hallelujah" |[[Lordi]] |{{nts|292}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2007}} |{{ikonazastave|Finska}} [[Helsinki]] |{{Esc|Srbija|2004}} |"[[Molitva]]" <small>(Молитва)</small> |[[Marija Šerifović]] |{{nts|268}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2008}} |{{ikonazastave|Srbija|2004}} [[Beograd]] |{{Esc|Rusija}} |"Believe" |[[Dima Bilan]] |{{nts|272}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2009}} |{{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] |{{Esc|Norveška}} |"Fairytale" |[[Alexander Rybak]] |{{nts|387}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2010}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Nemčija}} |"Satellite" |[[Lena Meyer-Landrut|Lena]] |{{nts|246}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2011}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Düsseldorf]] |{{Esc|Azerbajdžan}} |"Running Scared" |[[Eldar & Nigar|Ell & Nikki]] |{{nts|221}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2012}} |{{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Baku]] |{{Esc|Švedska}} |"Euphoria" |[[Loreen]] |{{nts|372}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2013}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Danska}} |"Only Teardrops" |[[Emmelie de Forest]] |{{nts|281}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2014}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Avstrija}} |"Rise Like a Phoenix" |[[Conchita Wurst]] |{{nts|290}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2015}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Švedska}} |"Heroes" |[[Måns Zelmerlöw]] |{{nts|365}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2016}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Ukrajina}} |"1944" |[[Džamala]] |{{nts|534}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2017}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Portugalska}} |"Amar pelos dois" |[[Salvador Sobral]] |{{nts|758}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2018}} |{{ikonazastave|Portugalska}} [[Lizbona]] |{{Esc|Izrael}} |"Toy" |[[Netta Barzilai|Netta]] |{{nts|529}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2019}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Tel Aviv]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Arcade" |[[Duncan Laurence]] |{{nts|498}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2020}} | colspan="5" |''Prestavljeno zaradi pandemije [[COVID-19|nove koronavirusne bolezni]]''<ref name="covid" /> |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Rotterdam]] |{{Esc|Italija}} |"Zitti E Buoni"<ref>{{Navedi splet|title=Zmagal je rock! Po 31 letih so Måneskin Evrovizijo znova pripeljali v Italijo.|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/zmagal-je-rock-po-31-letih-so-maneskin-evrovizijo-znova-pripeljali-v-italijo/581173|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-23|language=sl}}</ref> |[[Måneskin]] |{{nts|524}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Torino]] |{{Esc|Ukrajina}} |"Stefanija" |[[Kaluš Orkestra]] |{{nts|631}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Liverpool]] |{{Esc|Švedska}} |"Tattoo" |[[Loreen]] |{{nts|583}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Švica}} |”The Code” |[[Nemo Mettler|Nemo]] |{{nts|591}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |{{Ikona zastave|Švica}} [[Basel]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] |"Wasted Love" |[[Johannes Pietsch|JJ]] |{{nts|436}} |- | style="text-align: center;" |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |"Bangaranga" |[[Dara (pevka)|Dara]] |516 |- | style="text-align: center;" |[[Pesem Evrovizije 2027|2027]] | | | | | |} = Lestvica uspešnosti držav = {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! # ! Država ! style="background-color: gold;"| Prvo mesto ! style="background-color: silver;"| Drugo mesto ! style="background-color: #cc9966;"| Tretje mesto |- | 1 |align=left|{{Esc|Irska}} |7 |4 |1 |- | 2 |align=left|{{Esc|Švedska}} |7 |1 |6 |- | 3 |align=left|{{Esc|Velika Britanija}} |5 |16 |3 |- | 4 |align=left|{{Esc|Francija}} |5 |5 |7 |- | 5 | align="left" |{{Esc|Nizozemska}} |5 |1 |1 |- | 6 | align="left" |{{Esc|Luksemburg}} |5 |0 |2 |- | 7 | align="left" |{{Esc|Izrael}} |4 |4 |2 |- |8 |align="left"|{{Esc|Švica}} |3 |3 |4 |- | 9 |align=left|{{Esc|Italija}} |3 |3 |5 |- | 10 |align=left|{{Esc|Ukrajina}} |3 |2 |2 |- | 11 | align="left" |{{Esc|Danska}} |3 |1 |3 |- | 12 | align="left" |{{Esc|Norveška}} |3 |1 |1 |- | 13 | align="left" |{{Esc|Avstrija}} |3 |0 |1 |- | 14 | align="left" |{{Esc|Nemčija}} |2 |4 |5 |- | 15 | align="left" |{{Esc|Španija}} |2 |4 |2 |- | 16 |align=left|{{Esc|Rusija}} |1 |4 |4 |- | 17 |align=left|{{Esc|Belgija}} |1 |2 |0 |- | 18 |align=left|{{Esc|Monako}} |1 |1 |3 |- |19 |align=left|{{Esc|Turčija}} |1 |1 |1 |- |20 |align=left|{{Esc|Azerbajdžan}} |1 |1 |1 |- | 21 |align=left|{{Esc|Finska}} |1 |1 |0 |- |22 | align="left" |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |1 |1 |0 |- |23 | align="left" |{{Esc|Grčija}} |1 |0 |3 |- |24 | align="left" |{{Esc|Estonija}} |1 |0 |2 |- |25 | align="left" |{{Esc|Latvija}} |1 |0 |1 |- |26 | align="Left" |{{Esc|Srbija}} |1 |0 |1 |- bgcolor="F88379" |27 | align="left" |{{Esc|Jugoslavija}} |1 |0 |0 |- |28 | align="left" |{{Esc|Portugalska}} |1 |0 |0 |- | 29 | align="left" |{{Esc|Malta}} |0 |2 |2 |- | 30 | align="left" |{{Esc|Islandija}} |0 |2 |0 |- |31 |align=left|{{Esc|Ciper}} |0 |1 |0 |- |32 |align=left|{{Esc|Avstralija}} |0 |1 |0 |- |33 |align=left|{{Esc|Poljska}} |0 |1 |0 |- | bgcolor="F88379" |34 | bgcolor="F88379" align=left|{{Esc|Srbija in Črna gora}} | bgcolor="F88379" |0 | bgcolor="F88379" |1 | bgcolor="F88379" |0 |- |35 |align=left|{{Esc|Hrvaška}} |0 |1 |0 |- | 36 |align=left|{{Esc|Romunija}} |0 |0 |3 |- |37 |align=left|{{Esc|Bosna in Hercegovina}} |0 |0 |1 |- |38 |align=left|{{Esc|Moldavija}} |0 |0 |1 |- |- |39 |align=left|{{Esc|Armenija}} |0 |0 |0 |- | 40 |align=left|{{Esc|Madžarska}} |0 |0 |0 |- | 41 |align=left|{{Esc|Albanija}} |0 |0 |0 |- |42<br> |align=left|{{Esc|Litva}} |0 |0 |0 |- |43 |align=left|{{Esc|Češka}} |0 |0 |0 |- |44 |align=left|{{Esc|Belorusija}} |0 |0 |0 |- | 45 |align=left|{{Esc|Slovenija}} |0 |0 |0 |- | 46 |align=left|{{Esc|Severna Makedonija}} |0 |0 |0 |- | 47 |align=left|{{Esc|Gruzija}} |0 |0 |0 |- | 48 |align=left|{{Esc|Črna gora}} |0 |0 |0 |- | 49 |align=left|{{Esc|Slovaška}} |0 |0 |0 |- | 50 |align=left|{{Esc|Maroko}} |0 |0 |0 |- | 51 |align=left|{{Esc|San Marino}} |0 |0 |0 |- | 52 |align=left|{{Esc|Andora}} |0 |0 |0 |- |} = Države udeleženke = Države, ki morejo nastopiti na Pesmi Evrovizije, so vse aktivne članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] (''European Broadcasting Union'', slovensko: Evropska radiodifuzna zveza), razen [[Avstralija na Pesmi evrovizije|Avstralije]]. Aktivna članica EBU, ki želi nastopiti na izboru, mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa zveza. Na izboru 2006 so pogoji za nastop vključevali tudi predvajanje izbora 2005 v državi udeleženki in plačilo članarine do določenega skrajnega roka. Udeležba na izboru ne zahteva geografske lege udeležene države v [[Evropa|Evropi]], zato lahko nastopajo tudi azijske države [[Izrael]], [[Armenija]], [[Azerbajdžan ]] in države s samo delno lego v [[Evropa|Evropi]], kot so [[Rusija]], [[Ciper]], [[Turčija]] in [[Gruzija]]. Leta 1980 je nastopil tudi [[Maroko]], ki leži v severni [[Afrika|Afriki]], od leta 2015 pa tekmuje tudi [[Avstralija]]. 52 držav je vsaj enkrat nastopilo na izboru za Pesem Evrovizije. Te države so naštete v spodnjem seznamu glede na leto prvega nastopa: [[Slika:EurovisionParticipants.svg|thumbnail|430x430px|desno|Zemljevid, ki kaže države, ki so nastopile na Pesmi Evrovizije (za legendo kliknite na sliko.)]] {| class="wikitable" ! Leto ! Prva udeležba države |- | rowspan="7" |[[Pesem Evrovizije 1956|1956]] |{{Ikona zastave|Belgija}} [[Belgija na Pesmi Evrovizije|Belgija]] |- |{{Ikona zastave|Francija}} [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francija]] |- |{{Ikona zastave|Nemčija}} [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčija]] |- |{{Ikona zastave|Italija}} [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] |- |{{Ikona zastave|Luksemburg}} [[Luksemburg na Pesmi Evrovizije|Luksemburg]] |- |{{Ikona zastave|Nizozemska}} [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]] |- |{{Ikona zastave|Švica}} [[Švica na Pesmi Evrovizije|Švica]] |- | rowspan="3" |[[Pesem Evrovizije 1957|1957]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] |- |{{Ikona zastave|Danska}} [[Danska na Pesmi Evrovizije|Danska]] |- |{{Ikona zastave|Velika Britanija}} [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno Kraljestvo]] |- |[[Pesem Evrovizije 1958|1958]] |{{Ikona zastave|Švedska}} [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | {{Ikona zastave|Monako}} [[Monako na Pesmi Evrovizije|Monako]] |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | {{Ikona zastave|Norveška}} [[Norveška na Pesmi Evrovizije|Norveška]] |- | rowspan="3" |[[Pesem Evrovizije 1961|1961]] |{{Ikona zastave|Finska}} [[Finska na Pesmi Evrovizije|Finska]] |- |{{Ikona zastave|Jugoslavija}} [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije|Jugoslavija]] |- |{{Ikona zastave|Španija}} [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | {{Ikona zastave|Portugalska}} [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]] |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | {{Ikona zastave|Irska}} [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]] |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | {{Ikona zastave|Malta}} [[Malta na Pesmi Evrovizije|Malta]] |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | {{Ikona zastave|Izrael}} [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | {{Ikona zastave|Grčija}} [[Grčija na Pesmi Evrovizije|Grčija]] |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | {{Ikona zastave|Turčija}} [[Turčija na Pesmi Evrovizije|Turčija]] |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | {{Ikona zastave|Maroko}} [[Maroko na Pesmi Evrovizije|Maroko]] |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | {{Ikona zastave|Ciper}} [[Ciper na Pesmi Evrovizije|Ciper]] |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | {{Ikona zastave|Islandija}} [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]] |- | rowspan="3" |[[Pesem Evrovizije 1993|1993]] |{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosna in Hercegovina na Pesmi Evrovizije|Bosna in Hercegovina]] |- |{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaška na Pesmi Evrovizije|Hrvaška]] |- |{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | {{zastava|Estonija}}, {{zastava|Litva}}, {{zastava|Madžarska}}, {{zastava|Poljska}}, {{zastava|Romunija}}, {{zastava|Rusija}}, {{zastava|Slovaška}} |- | | |- | | |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | {{zastava|Severna Makedonija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | {{zastava|Latvija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | {{zastava|Ukrajina}} |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | {{zastava|Albanija}}, {{zastava|Andora}}, {{zastava|Belorusija}}, {{zastava|Srbija in Črna gora}} |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | {{zastava|Bolgarija}}, {{zastava|Moldavija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | {{zastava|Armenija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | {{zastava|Češka}}, {{zastava|Črna gora}}, {{zastava|Gruzija}}, {{zastava|Srbija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | {{zastava|Azerbajdžan}}, {{zastava|San Marino}} |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |{{zastava|Avstralija}} |- |} = Države po zmagah = [[Slika:Eurovision winners map.svg|thumbnail|623x623px|Zemljevid s prikazom zmag posamezne države (leto 2025)]] {| class="wikitable" style="font-size:95%" |- ! Zmage ! Država ! Leto |- | rowspan="2" |'''7''' | {{zastava|Irska}} |''[[Pesem Evrovizije 1970|1970]], [[Pesem Evrovizije 1980|1980]], [[Pesem Evrovizije 1987|1987]], [[Pesem Evrovizije 1992|1992]], [[Pesem Evrovizije 1993|1993]], [[Pesem Evrovizije 1994|1994]], [[Pesem Evrovizije 1996|1996]]'' |- |{{zastava|Švedska}} |''[[Pesem Evrovizije 1974|1974]], [[Pesem Evrovizije 1984|1984]], [[Pesem Evrovizije 1991|1991]], [[Pesem Evrovizije 1999|1999]], [[Pesem Evrovizije 2012|2012]], [[Pesem Evrovizije 2015|2015]], [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]'' |- | rowspan="4" |'''5''' | {{zastava|Francija}} |''[[Pesem Evrovizije 1958|1958]], [[Pesem Evrovizije 1960|1960]], [[Pesem Evrovizije 1962|1962]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1977|1977]]'' |- | {{zastava|Luksemburg}} |''[[Pesem Evrovizije 1961|1961]], [[Pesem Evrovizije 1965|1965]], [[Pesem Evrovizije 1972|1972]], [[Pesem Evrovizije 1973|1973]], [[Pesem Evrovizije 1983|1983]]'' |- | {{zastava|Združeno kraljestvo}} |''[[Pesem Evrovizije 1967|1967]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1976|1976]], [[Pesem Evrovizije 1981|1981]], [[Pesem Evrovizije 1997|1997]]'' |- |{{zastava|Nizozemska}} |''[[Pesem Evrovizije 1957|1957]], [[Pesem Evrovizije 1959|1959]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1975|1975]], [[Pesem Evrovizije 2019|2019]]'' |- |'''4''' | {{zastava|Izrael}} |''[[Pesem Evrovizije 1978|1978]], [[Pesem Evrovizije 1979|1979]], [[Pesem Evrovizije 1998|1998]], [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]'' |- | rowspan="6" |'''3''' |{{zastava|Italija}} |''[[Pesem Evrovizije 1964|1964]], [[Pesem Evrovizije 1990|1990]], [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]'' |- | {{zastava|Danska}} |''[[Pesem Evrovizije 1963|1963]], [[Pesem Evrovizije 2000|2000]], [[Pesem Evrovizije 2013|2013]]'' |- | {{zastava|Norveška}} |''[[Pesem Evrovizije 1985|1985]], [[Pesem Evrovizije 1995|1995]], [[Pesem Evrovizije 2009|2009]]'' |- |{{zastava|Ukrajina}} |''[[Pesem Evrovizije 2004|2004]], [[Pesem Evrovizije 2016|2016]], [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]'' |- | {{zastava|Avstrija}} |''[[Pesem Evrovizije 1966|1966]], [[Pesem Evrovizije 2014|2014]], [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]'' |- |{{zastava|Švica}} |''[[Pesem Evrovizije 1956|1956]], [[Pesem Evrovizije 1988|1988]], [[Pesem Evrovizije 2024|2024]]'' |- | rowspan="2" |'''2''' | {{zastava|Nemčija}} |''[[Pesem Evrovizije 1982|1982]], [[Pesem Evrovizije 2010|2010]]'' |- | {{zastava|Španija}} |''[[Pesem Evrovizije 1968|1968]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]]'' |- | rowspan="13" |'''1''' | {{zastava|Monako}} | [[Pesem Evrovizije 1971|''1971'']] |- | {{zastava|Belgija}} | [[Pesem Evrovizije 1986|''1986'']] |- | {{zastava|Jugoslavija}} | [[Pesem Evrovizije 1989|''1989'']] |- | {{zastava|Estonija}} | [[Pesem Evrovizije 2001|''2001'']] |- | {{zastava|Latvija}} | [[Pesem Evrovizije 2002|''2002'']] |- | {{zastava|Turčija}} | [[Pesem Evrovizije 2003|''2003'']] |- | {{zastava|Grčija}} | [[Pesem Evrovizije 2005|''2005'']] |- | {{zastava|Finska}} | [[Pesem Evrovizije 2006|''2006'']] |- | {{zastava|Srbija}} | [[Pesem Evrovizije 2007|''2007'']] |- | {{zastava|Rusija}} | [[Pesem Evrovizije 2008|''2008'']] |- |{{zastava|Azerbajdžan}} |[[Pesem Evrovizije 2011|''2011'']] |- |{{zastava|Portugalska}} |[[Pesem Evrovizije 2017|''2017'']] |- |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija]] |''[[Pesem Evrovizije 2026|2026]]'' |- |} = Opombe = {{sklici}} {{seznam opomb}} = Glej tudi = * [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] * [[Mladinska pesem Evrovizije]] * [[EMA]] * [[Zlati cekin]] = Zunanje povezave = {{Commons|Category:Eurovision}} * [http://www.esc-history.com/countries-selections.asp Eurovision Song Contest - History] * [http://www.eurovision.gen.tr/ Eurovision Song Contest] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090218090140/http://eurovision.gen.tr/ |date=2009-02-18 }} * [http://www.eurovisionworld.com/ Eurovision Song Contest World] {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:Glasbene prireditve]] [[Kategorija:Evrovizija|*]] {{normativna kontrola}} 3hgqqbitm33ig8hbqevzaj5h5ph5wgt 6685786 6685743 2026-06-05T20:28:35Z ~2026-33380-74 261187 novo 6685786 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = {{noitalic|Pesem Evrovizije}} | image = Eurovision Song Contest.png | caption = Logo v uporabi od leta 2015-2025 | alt_name = {{Unbulleted list|{{noitalic|Evrovizija}}|{{noitalic|ESC}}}} | genre = Glasbeno tekmovanje | creator = [[Evropska radiodifuzna zveza]] | based_on = Sanremo | presenter = Različni voditelji | theme_music_composer = [[Marc-Antoine Charpentier]] | opentheme = Preludij ''[[Te Deum (Charpentier)|Te Deum]]'' | country = Različne države | language = Različno: predvsem angleščina in francoščina | num_episodes = {{Plainlist| * 70 tekmovanj * 110 predstav v živo }} | location = Različna mesta <br />(2026: [[Dunaj]], [[Avstrija]]) | runtime = {{Plainlist| * ~2 uri (polfinale) * ~4 ure (finale) }} | company = [[Evropska radiodifuzna zveza]] <br /> (2026: [[ORF]]) | distributor = Evrovizija | picture_format = {{Plainlist| * [[4:3]] [[576i]] (SDTV) (1956–2004) * [[16:9]] [[576i]] (SDTV) (2005–2006) * [[1080i]] (HDTV) (2007–danes) * [[UHDTV]] [[4K]] (2022–danes) }} | first_run = Lugano, Švica (24. Maj 1956) | first_aired = 24. Maj 1956- danes | last_aired = | preceded_by = | followed_by = | related = {{Plainlist| * ''[[Evrovizijski mladi glasbeniki]]'' * ''[[Mladinska pesem Evrovizije]]'' * ''[[Evrovizijski zbor leta]]'' }} | website = https://eurovision.tv/ | website_title = Eurovision.tv | production_website = https://www.ebu.ch/about | italic_title = no }} '''Pesem Evrovizije''' ([[angleščina|angleško]] ''Eurovision Song Contest'', [[francoščina|francosko]] ''Concours Eurovision de la Chanson'') je vsakoletno [[tekmovanje]] [[skladba|skladb]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] ([[skladba|pesmi]]) različnih [[Evropa|evropskih]] [[država|držav]]. Na tem tekmovanju lahko vsaka država sodeluje le z eno pesmijo, ki tekmuje z ostalimi. Kakovost izvajalskega nastopa in pesmi ocenjuje strokovna žirija, prav tako pa tudi "glas ljudstva", [[telefon]]sko [[glasovanje]] (''[[televoting]]''). Prireditev, ki poteka v različnih evropskih državah (vsako leto v državi zmagovalki v preteklem letu), prenašata [[televizija]] in [[radio]]. Tekmovanje organizira ''European Broadcasting Union'' ([[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]]), prvič pa je bilo prirejeno leta [[1956]]. Tekmovanje je do zdaj odpadlo le enkrat, in sicer leta 2020, zaradi pandemije bolezni [[COVID-19]].<ref name="covid">{{Navedi splet|title=Evrovizija odpovedana, tekmovanje šele prihodnje leto|url=https://siol.net/trendi/glasba/evrovizija-odpovedana-tekmovanje-sele-prihodnje-leto-521173|website=siol.net|accessdate=2020-03-18|language=sl}}</ref> Tekmovanje je bilo navdihnjeno in temeljilo na italijanskem glasbenem festivalu [[Sanremo (film)|Sanremo]], ki na italijanski rivieri poteka od leta 1951. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] poteka vsako leto od leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] (razen leta 2020 zaradi pandemije [[Covid-19|COVID-19]]), zaradi česar je to najdlje trajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje na televiziji in eden najdlje trajajočih televizijskih programov na svetu. Tekmujejo lahko aktivni člani [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] in povabljeni pridruženi člani; vsaj enkrat so sodelovali radiotelevizijski izvajalci iz 52 držav. Vsak sodelujoči radiotelevizijski izvajalec pošlje izvirno pesem, ki traja največ tri minute, da jo v živo izvede pevec ali skupina do šestih ljudi, starih 16 let ali več, po lastni izbiri. Vsaka država podeli od 1 do 8, 10 in 12 točk svojim desetim najljubšim pesmim na podlagi mnenj zbrane skupine glasbenih profesionalcev in gledalcev, pri čemer je pesem, ki prejme največ točk, razglašena za zmagovalko. Poleg tekmovanja se pojavljajo tudi drugi nastopi, vključno s posebej naročenimi otvoritvenimi in odmornimi nastopi ter gostujočimi nastopi glasbenikov in drugih osebnosti, med preteklimi izvajalci pa so bili [[Cirque du Soleil,]] [[Madonna]], [[Justin Timberlake]], [[Mika]], [[Rita Ora]] in premiera [[Riverdance|Riverdancea.]] Tekmovanje, ki je bilo prvotno sestavljeno iz enega samega večernega dogodka, se je razširilo, ko so se mu pridružile radiotelevizijske postaje iz novih držav (vključno z državami zunaj [[Evropa|Evrope]], kot sta [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] in [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]]), kar je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, preden so bili v 2000-ih uvedeni polfinali, privedlo do uvedbe postopkov za izpadanje. [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčija]] je tekmovala večkrat kot katera koli druga država, saj je sodelovala na vseh prvenstvih razen ene, medtem ko [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]] in [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] držita rekord po številu zmag, s skupno sedmimi zmagami. <ref>{{Navedi knjigo|title=Gay brotherhood: Israeli gay men and the Eurovision Song Contest|url=https://doi.org/10.4324/9781315097732-11|publisher=Routledge|date=2017-07-05|isbn=978-1-315-09773-2|pages=123–134|first=Dafna|last=Lemish}}</ref> Tekmovanje, ki tradicionalno poteka v državi, ki je zmagala prejšnje leto, ponuja priložnost za promocijo države in mesta gostiteljice kot turistične destinacije. Vsako leto se ga udeleži na tisoče gledalcev, skupaj z novinarji, ki pokrivajo vse vidike tekmovanja, vključno z vajami na prizorišču, tiskovnimi konferencami s tekmovalci ter drugimi sorodnimi dogodki in nastopi v mestu gostitelju. Poleg generičnega logotipa [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] se za vsak dogodek običajno razvije edinstvena tema. Tekmovanje se predvaja v državah po vseh celinah; od leta [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] je na voljo na spletu na uradni spletni strani [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]]. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] se vsako leto uvršča med najbolj gledane nešportne dogodke na svetu, saj si jo ogleda več sto milijonov gledalcev po vsem svetu. Nastop na tekmovanju je umetnikom pogosto prinesel lokalni karierni zagon, v nekaterih primerih pa tudi dolgotrajen mednarodni uspeh. Na preteklih izdajah je tekmovalo več najbolje prodajanih glasbenih izvajalcev na svetu, med njimi [[ABBA]], [[Céline Dion]], [[Julio Iglesias]], [[Cliff Richard]] in [[Olivia Newton-John|Olivio Newton-John]]; nekateri najbolje prodajani singli na svetu so prvič mednarodno nastopili na odru [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]].<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-07-09|language=en}}</ref> = Velikih pet = Leta [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] je bila za [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francijo]], [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčijo,]] [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španijo]] in [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]] uvedena izjema od izpadanja, kar jim je dalo samodejno pravico do tekmovanja na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] in na vseh naslednjih izdajah. Ta skupina, kot najbolje plačane članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]], ki vsako leto zatno financirajo tekmovanje, je kasneje postala znana kot države "velike štiri". Ta skupina se je razširila leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]], ko je [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] ponovno začela tekmovati, in postala "Velikih pet". Prvotno je bila uvedena, da bi zagotovili, da finančni prispevki največjih finančnih podpornikov tekmovanja ne bi bili spregledani, od uvedbe polfinala leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] pa so se države "Velikih pet" samodejno uvrstile v finale skupaj z državo gostiteljico in jim ni bilo treba tekmovati v polfinalu. Še vedno poteka razprava o tem, ali ta status škoduje rezultatom držav, glede na poročano antipatijo do njihove samodejne kvalifikacije in morebitno slabost, da so na odru preživele manj časa, ker niso tekmovale v polfinalu; vendar se zdi ta status bolj zapleten, saj se rezultati držav "Velikih pet" lahko zelo razlikujejo. Ta status je povzročil zmedo pri drugih tekmovalnih državah in je bil med drugim naveden kot razlog, zakaj je [[Turčija na Pesmi Evrovizije|Turčija]] po letu [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] prenehala sodelovati. V odgovor na kritike glede manjšega časa nastopanja na odru iz teh držav so bili od leta 2024 nastopajoči iz držav "Velikih pet" skupaj z državo gostiteljico izvedeni v živo v enem od dveh polfinalov zunaj tekmovanja za kvalifikacijo, kar je bila napovedana sprememba, ki tem državam daje "pravičnejše pogoje" v finalu. = Predizbori = [[Slika:Eurovision semifinal qualification rate map.svg|sličica|Stopnje kvalifikacij po državah (2004-2026): avtomatske kvalifikacije niso vključene)]] Zaradi pritoka novih držav, ki so se prijavili na tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2003|2003]], je bil od leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] uveden polfinale, tekmovanje pa je postalo dvodnevni dogodek. Najboljših 10 držav v finalu vsakega leta se je samodejno uvrstilo v finale naslednjega leta, skupaj z "veliko četverico", kar je pomenilo, da so se vse ostale države pomerile v polfinalu in se potegovale za 10 kvalifikacijskih mest. Na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] je tekmovalo rekordnih 36 držav, z novimi udeleženci iz [[Albanija na Pesmi Evrovizije|Albanije]], [[Andora na Pesmi Evrovizije|Andore]], [[Belorusija na Pesmi Evrovizije|Belorusije]] ter [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]], vrnile pa so se tudi države, ki so prej izpadle. Format tega polfinala je ostal podoben pravemu finalu in je potekal nekaj dni pred finalom; po nastopih in glasovanju so bila na koncu oddaje objavljena imena 10 držav z najvišjim številom točk, ki so se zato uvrstile v finale, ki so jih voditelji tekmovanja naključno razkrili. Polfinale se je še naprej odvijalo med letoma [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] in [[Pesem Evrovizije 2007|2007]]; vendar se je leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] v polfinalu, kjer je tekmovalo 42 držav, za 10 mest v finalu potegovalo 28 kandidatov. Po kritikah glede pretežno srednje- in vzhodnoevropskih kvalificiranih kandidatov na dogodku leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] ter slabe uspešnosti kandidatov iz zahodnoevropskih držav je bil za tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] uveden drugi polfinale, v katerem so se vse države uvrstile v enega od dveh polfinalov, samodejno pa so se kvalificirale le država gostiteljica in "velika četverica", od leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] pa še "Velikih pet". V vsakem polfinalu je bilo na voljo 10 kvalifikacijskih mest, uveden pa je bil tudi nov sistem za razdelitev tekmovalnih držav med dva polfinala glede na njihovo geografsko lokacijo in prejšnje vzorce glasovanja, da bi zmanjšali vpliv blokovskega glasovanja in naredili izid manj predvidljiv.[[Slika:Celine Dion 2000.jpg|sličica|360x360_pik|[[Celine Dion]] je na Pesmi Evrovizije za [[Švica|Švico]] zmagala leta 1988. ]] [[Slika:ABBA - TopPop 1974 5.png|sličica|246x246_pik|Legendarna skupina [[ABBA]] je na Pesmi Evrovizije zmagala leta [[1974]].]] [[Slika:Alexander Rybak at the Eurovision press conference.jpg|sličica|330x330_pik|Rekorder po številu osvojenih točk je bil, do spremembe sistema točkovanja Norvežan [[Alexander Rybak]], zmagovalec Pesmi Evrovizije [[2009]].]] [[Slika:Loreen Eurovision 2012 winner.jpg|sličica|338x338_pik|Zmagovalka Pesmi Evrovizije [[2012]] je postala švedska pevka [[Loreen]].]] [[Slika:ESC2014 - Austria 04.jpg|sličica|[[Conchita Wurst]] med nastopom leta [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] v [[Copenhagen|Copenhagenu]]]] [[Slika:ESC2016 winner's press conference 08.jpg|sličica|[[Džamala]] po zmagi v [[Stockholm|Stockholmu]] leta [[Pesem Evrovizije 2016|2016]]]] [[Slika:Netta at the Eurovision 2018 - Winner’s Press Conference 12.jpg|sličica|[[Netta Barzilai|Netta]] po zmagi v [[Lizbona|Lizboni]] leta [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]]] [[Slika:ESC 2021 Rotterdam 1st Semi Jury Show Italy2.jpg|sličica|[[Måneskin|Maneskin]] med nastopom v [[Rotterdam|Rotterdamu]] leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]]] [[Slika:Eurovision 2023 - Jury Final - Sweden - Loreen (04).jpg|sličica|[[Loreen]] med nastopom v [[Liverpool|Liverpoolu]] leta [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]]] [[Slika:JJ at ESC2025 for Austria 2.jpg|sličica|[[Johannes Pietsch|JJ]] med parado zastav v [[Basel|Baselu]] leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]]] [[Slika:DARA performing Bangaranga, representing Bulgaria in the 2nd Semi Final of the 2026 Eurovision Song Contest in Vienna 12.jpg|sličica|[[Darina Yotova|Dara]] med nastopom na [[Dunaj|Dunaju]] leta [[Pesem Evrovizije 2026|2026]]]] = Zmagovalci Pesmi Evrovizije = {| class="wikitable sortable" ! scope="col" class="autorowspan" |Leto ! scope="col" class="autorowspan" |Gostitelj ! scope="col" class="autorowspan" |Zmagovalec ! scope="col" class="autorowspan" |Pesem ! scope="col" class="autorowspan" |Izvajalec ! scope="col" class="autorowspan" |Točke |- | style="text-align:center" |{{escyr|1956}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lugano]] |{{Esc|Švica}} |"Refrain" |[[Lys Assia]] |<center>''Ni znano''</center> |- | style="text-align:center" |{{escyr|1957}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Frankfurt]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Net als toen" |[[Corry Brokken]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1958}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Hilversum]] |{{Esc|Francija}} |"Dors, mon amour" |[[André Claveau]] |{{nts|27}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1959}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Cannes]] |{{Esc|Nizozemska}} |"'n Beetje" |[[Teddy Scholten]] |{{nts|21}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1960}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Francija}} |"Tom Pillibi" |[[Jacqueline Boyer]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1961}} |{{ikonazastave|Francija}} Cannes |{{Esc|Luksemburg}} |"Nous les amoureux" |[[Jean-Claude Pascal]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1962}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] |{{Esc|Francija}} |"Un premier amour" |[[Isabelle Aubret]] |{{nts|26}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1963}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Danska}} |"Dansevise" |[[Grethe & Jørgen Ingmann]] |{{nts|42}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1964}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Italija}} |"Non ho l'età" |[[Gigliola Cinquetti]] |{{nts|49}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1965}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Neapelj]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Poupée de cire, poupée de son" |[[France Gall]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1966}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg|Luksemburg]] |{{Esc|Avstrija}} |"Merci, Chérie" |[[Udo Jürgens]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1967}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Puppet on a String" |[[Sandie Shaw]] |{{nts|47}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1968}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Španija|1945}} |"La, la, la" |[[Massiel]] |{{nts|29}} |- | rowspan="4" style="text-align:center" |{{escyr|1969}} | rowspan="4" |{{ikonazastave|Španija|1945}} [[Madrid]] |{{Esc|Španija|1945}} |"Vivo cantando" |[[Salomé (pevka)|Salomé]] | rowspan="4" |{{nts|18}} |- |{{Esc|Velika Britanija}} |"Boom Bang-a-Bang" |[[Lulu (pevka)|Lulu]] |- |{{Esc|Nizozemska}} |"De troubadour" |[[Lenny Kuhr]] |- |{{Esc|Francija}} |"Un jour, un enfant" |[[Frida Boccara]] |- | style="text-align:center" |{{escyr|1970}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Amsterdam]] |{{Esc|Irska}} |"All Kinds of Everything" |[[Dana Rosemary Scallon|Dana]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1971}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Monako}} |"Un banc, un arbre, une rue" |[[Séverine (pevka)|Séverine]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1972}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Edinburgh]] |{{Esc|Luksemburg}} |"[[Après toi]]" |[[Vicky Leandros]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1973}} |{{Esc|Luksemburg}} |{{Esc|Luksemburg}} |"Tu te reconnaîtras" |[[Anne-Marie David]] |{{nts|129}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1974}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brighton]] |{{Esc|Švedska}} |"[[Waterloo (skladba)|Waterloo]]" |[[ABBA]] |{{nts|24}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1975}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Ding-a-dong" |[[Teach-In (glasbena skupina)|Teach-In]] |{{nts|152}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1976}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Haag]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Save Your Kisses for Me" |[[Brotherhood of Man]] |{{nts|164}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1977}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Francija}} |"L'oiseau et l'enfant" |[[Marie Myriam]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1978}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] |{{Esc|Izrael}} |"A-Ba-Ni-Bi" <small>(א-ב-ני-בי)</small> |[[Izhar Cohen]] in [[Alphabeta]] |{{nts|157}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1979}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Jeruzalem]] |{{Esc|Izrael}} |"Hallelujah" <small>(הללויה)</small> |[[Milk and Honey (glasbena skupina)|Milk and Honey]] |{{nts|125}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1980}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Haag]] |{{Esc|Irska}} |"What's Another Year" |[[Johnny Logan]] |{{nts|143}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1981}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Making Your Mind Up" |[[Bucks Fizz]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1982}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Harrogate]] |{{Esc|Nemčija}} |"Ein bißchen Frieden" |[[Nicole (pevka)|Nicole]] |{{nts|161}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1983}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[München]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Si la vie est cadeau" |[[Corinne Hermès]] |{{nts|142}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1984}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg|Luksemburg]] |{{Esc|Švedska}} |"Diggi-Loo Diggi-Ley" |[[Herreys]] |{{nts|145}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1985}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Göteborg]] |{{Esc|Norveška}} |"La det swinge" |[[Bobbysocks!]] |{{nts|123}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1986}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Bergen]] |{{Esc|Belgija}} |"J'aime la vie" |[[Sandra Kim]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1987}} |{{ikonazastave|Belgija}} [[Bruselj]] |{{Esc|Irska}} |"Hold Me Now" |[[Johnny Logan]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1988}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Švica}} |"Ne partez pas sans moi" |[[Celine Dion|Céline Dion]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1989}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lozana]] |{{Esc|Jugoslavija}} |"Rock Me" |[[Riva]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1990}} |{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Zagreb]] |{{Esc|Italija}} |"Insieme: 1992" |[[Toto Cutugno]] |{{nts|149}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1991}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Rim]] |{{Esc|Švedska}} |"Fångad av en stormvind" |[[Carola Häggkvist|Carola]] |{{nts|146}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1992}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Irska}} |"Why Me?" |[[Linda Martin]] |{{nts|155}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1993}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Millstreet]] |{{Esc|Irska}} |"In Your Eyes" |[[Niamh Kavanagh]] |{{nts|187}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1994}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Irska}} |"Rock 'n' Roll Kids" |[[Paul Harrington]] in[[Charlie McGettigan]] |{{nts|226}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1995}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Norveška}} |"Nocturne" |[[Secret Garden]] |{{nts|148}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1996}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Irska}} |"The Voice" |[[Eimear Quinn]] |{{nts|162}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1997}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Love Shine a Light" |[[Katrina and the Waves]] |{{nts|227}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1998}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Birmingham]] |{{Esc|Izrael}} |"Diva" <small>(דיווה)</small> |[[Dana International]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1999}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Jeruzalem]] |{{Esc|Švedska}} |"Take Me to Your Heaven" |[[Charlotte Perrelli|Charlotte Nilsson]] |{{nts|163}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2000}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Danska}} |"Fly on the Wings of Love" |[[Olsen Brothers]] |{{nts|195}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2001}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Estonija}} |"Everybody" |[[Tanel Padar]], [[Dave Benton]] in [[Soul Militia|2XL]] |{{nts|198}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2002}} |{{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] |{{Esc|Latvija}} |"[[I Wanna]]" |[[Marija Naumova|Marie N]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2003}} |{{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]] |{{Esc|Turčija}} |"Everyway That I Can" |[[Sertab Erener]] |{{nts|167}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2004}} |{{ikonazastave|Turčija}} [[Istanbul]] |{{Esc|Ukrajina}} |"[[Wild Dances]]" |[[Ruslana]] |{{nts|280}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2005}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Grčija}} |"My Number One" |[[Helena Paparizou]] |{{nts|230}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2006}} |{{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] |{{Esc|Finska}} |"Hard Rock Hallelujah" |[[Lordi]] |{{nts|292}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2007}} |{{ikonazastave|Finska}} [[Helsinki]] |{{Esc|Srbija|2004}} |"[[Molitva]]" <small>(Молитва)</small> |[[Marija Šerifović]] |{{nts|268}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2008}} |{{ikonazastave|Srbija|2004}} [[Beograd]] |{{Esc|Rusija}} |"Believe" |[[Dima Bilan]] |{{nts|272}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2009}} |{{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] |{{Esc|Norveška}} |"Fairytale" |[[Alexander Rybak]] |{{nts|387}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2010}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Nemčija}} |"Satellite" |[[Lena Meyer-Landrut|Lena]] |{{nts|246}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2011}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Düsseldorf]] |{{Esc|Azerbajdžan}} |"Running Scared" |[[Eldar & Nigar|Ell & Nikki]] |{{nts|221}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2012}} |{{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Baku]] |{{Esc|Švedska}} |"Euphoria" |[[Loreen]] |{{nts|372}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2013}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Danska}} |"Only Teardrops" |[[Emmelie de Forest]] |{{nts|281}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2014}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Avstrija}} |"Rise Like a Phoenix" |[[Conchita Wurst]] |{{nts|290}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2015}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Švedska}} |"Heroes" |[[Måns Zelmerlöw]] |{{nts|365}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2016}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Ukrajina}} |"1944" |[[Džamala]] |{{nts|534}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2017}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Portugalska}} |"Amar pelos dois" |[[Salvador Sobral]] |{{nts|758}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2018}} |{{ikonazastave|Portugalska}} [[Lizbona]] |{{Esc|Izrael}} |"Toy" |[[Netta Barzilai|Netta]] |{{nts|529}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2019}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Tel Aviv]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Arcade" |[[Duncan Laurence]] |{{nts|498}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2020}} | colspan="5" |''Prestavljeno zaradi pandemije [[COVID-19|nove koronavirusne bolezni]]''<ref name="covid" /> |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Rotterdam]] |{{Esc|Italija}} |"Zitti E Buoni"<ref>{{Navedi splet|title=Zmagal je rock! Po 31 letih so Måneskin Evrovizijo znova pripeljali v Italijo.|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/zmagal-je-rock-po-31-letih-so-maneskin-evrovizijo-znova-pripeljali-v-italijo/581173|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-23|language=sl}}</ref> |[[Måneskin]] |{{nts|524}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Torino]] |{{Esc|Ukrajina}} |"Stefanija" |[[Kaluš Orkestra]] |{{nts|631}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Liverpool]] |{{Esc|Švedska}} |"Tattoo" |[[Loreen]] |{{nts|583}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Švica}} |”The Code” |[[Nemo Mettler|Nemo]] |{{nts|591}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |{{Ikona zastave|Švica}} [[Basel]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] |"Wasted Love" |[[Johannes Pietsch|JJ]] |{{nts|436}} |- | style="text-align: center;" |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |"Bangaranga" |[[Dara (pevka)|Dara]] |516 |- | style="text-align: center;" |[[Pesem Evrovizije 2027|2027]] | | | | | |} = Lestvica uspešnosti držav = {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! # ! Država ! style="background-color: gold;"| Prvo mesto ! style="background-color: silver;"| Drugo mesto ! style="background-color: #cc9966;"| Tretje mesto |- | 1 |align=left|{{Esc|Irska}} |7 |4 |1 |- | 2 |align=left|{{Esc|Švedska}} |7 |1 |6 |- | 3 |align=left|{{Esc|Velika Britanija}} |5 |16 |3 |- | 4 |align=left|{{Esc|Francija}} |5 |5 |7 |- | 5 | align="left" |{{Esc|Nizozemska}} |5 |1 |1 |- | 6 | align="left" |{{Esc|Luksemburg}} |5 |0 |2 |- | 7 | align="left" |{{Esc|Izrael}} |4 |4 |2 |- |8 |align="left"|{{Esc|Švica}} |3 |3 |4 |- | 9 |align=left|{{Esc|Italija}} |3 |3 |5 |- | 10 |align=left|{{Esc|Ukrajina}} |3 |2 |2 |- | 11 | align="left" |{{Esc|Danska}} |3 |1 |3 |- | 12 | align="left" |{{Esc|Norveška}} |3 |1 |1 |- | 13 | align="left" |{{Esc|Avstrija}} |3 |0 |1 |- | 14 | align="left" |{{Esc|Nemčija}} |2 |4 |5 |- | 15 | align="left" |{{Esc|Španija}} |2 |4 |2 |- | 16 |align=left|{{Esc|Rusija}} |1 |4 |4 |- | 17 |align=left|{{Esc|Belgija}} |1 |2 |0 |- | 18 |align=left|{{Esc|Monako}} |1 |1 |3 |- |19 |align=left|{{Esc|Turčija}} |1 |1 |1 |- |20 |align=left|{{Esc|Azerbajdžan}} |1 |1 |1 |- | 21 |align=left|{{Esc|Finska}} |1 |1 |0 |- |22 | align="left" |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |1 |1 |0 |- |23 | align="left" |{{Esc|Grčija}} |1 |0 |3 |- |24 | align="left" |{{Esc|Estonija}} |1 |0 |2 |- |25 | align="left" |{{Esc|Latvija}} |1 |0 |1 |- |26 | align="Left" |{{Esc|Srbija}} |1 |0 |1 |- bgcolor="F88379" |27 | align="left" |{{Esc|Jugoslavija}} |1 |0 |0 |- |28 | align="left" |{{Esc|Portugalska}} |1 |0 |0 |- | 29 | align="left" |{{Esc|Malta}} |0 |2 |2 |- | 30 | align="left" |{{Esc|Islandija}} |0 |2 |0 |- |31 |align=left|{{Esc|Ciper}} |0 |1 |0 |- |32 |align=left|{{Esc|Avstralija}} |0 |1 |0 |- |33 |align=left|{{Esc|Poljska}} |0 |1 |0 |- | bgcolor="F88379" |34 | bgcolor="F88379" align=left|{{Esc|Srbija in Črna gora}} | bgcolor="F88379" |0 | bgcolor="F88379" |1 | bgcolor="F88379" |0 |- |35 |align=left|{{Esc|Hrvaška}} |0 |1 |0 |- | 36 |align=left|{{Esc|Romunija}} |0 |0 |3 |- |37 |align=left|{{Esc|Bosna in Hercegovina}} |0 |0 |1 |- |38 |align=left|{{Esc|Moldavija}} |0 |0 |1 |- |- |39 |align=left|{{Esc|Armenija}} |0 |0 |0 |- | 40 |align=left|{{Esc|Madžarska}} |0 |0 |0 |- | 41 |align=left|{{Esc|Albanija}} |0 |0 |0 |- |42<br> |align=left|{{Esc|Litva}} |0 |0 |0 |- |43 |align=left|{{Esc|Češka}} |0 |0 |0 |- |44 |align=left|{{Esc|Belorusija}} |0 |0 |0 |- | 45 |align=left|{{Esc|Slovenija}} |0 |0 |0 |- | 46 |align=left|{{Esc|Severna Makedonija}} |0 |0 |0 |- | 47 |align=left|{{Esc|Gruzija}} |0 |0 |0 |- | 48 |align=left|{{Esc|Črna gora}} |0 |0 |0 |- | 49 |align=left|{{Esc|Slovaška}} |0 |0 |0 |- | 50 |align=left|{{Esc|Maroko}} |0 |0 |0 |- | 51 |align=left|{{Esc|San Marino}} |0 |0 |0 |- | 52 |align=left|{{Esc|Andora}} |0 |0 |0 |- |} = Države udeleženke = Države, ki morejo nastopiti na Pesmi Evrovizije, so vse aktivne članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] (''European Broadcasting Union'', slovensko: Evropska radiodifuzna zveza), razen [[Avstralija na Pesmi evrovizije|Avstralije]]. Aktivna članica EBU, ki želi nastopiti na izboru, mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa zveza. Na izboru 2006 so pogoji za nastop vključevali tudi predvajanje izbora 2005 v državi udeleženki in plačilo članarine do določenega skrajnega roka. Udeležba na izboru ne zahteva geografske lege udeležene države v [[Evropa|Evropi]], zato lahko nastopajo tudi azijske države [[Izrael]], [[Armenija]], [[Azerbajdžan ]] in države s samo delno lego v [[Evropa|Evropi]], kot so [[Rusija]], [[Ciper]], [[Turčija]] in [[Gruzija]]. Leta 1980 je nastopil tudi [[Maroko]], ki leži v severni [[Afrika|Afriki]], od leta 2015 pa tekmuje tudi [[Avstralija]]. 52 držav je vsaj enkrat nastopilo na izboru za Pesem Evrovizije. Te države so naštete v spodnjem seznamu glede na leto prvega nastopa: [[Slika:EurovisionParticipants.svg|thumbnail|430x430px|desno|Zemljevid, ki kaže države, ki so nastopile na Pesmi Evrovizije (za legendo kliknite na sliko.)]] {| class="wikitable" ! Leto ! Prva udeležba države |- | rowspan="7" |[[Pesem Evrovizije 1956|1956]] |{{Ikona zastave|Belgija}} [[Belgija na Pesmi Evrovizije|Belgija]] |- |{{Ikona zastave|Francija}} [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francija]] |- |{{Ikona zastave|Nemčija}} [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčija]] |- |{{Ikona zastave|Italija}} [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] |- |{{Ikona zastave|Luksemburg}} [[Luksemburg na Pesmi Evrovizije|Luksemburg]] |- |{{Ikona zastave|Nizozemska}} [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]] |- |{{Ikona zastave|Švica}} [[Švica na Pesmi Evrovizije|Švica]] |- | rowspan="3" |[[Pesem Evrovizije 1957|1957]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] |- |{{Ikona zastave|Danska}} [[Danska na Pesmi Evrovizije|Danska]] |- |{{Ikona zastave|Velika Britanija}} [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno Kraljestvo]] |- |[[Pesem Evrovizije 1958|1958]] |{{Ikona zastave|Švedska}} [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | {{Ikona zastave|Monako}} [[Monako na Pesmi Evrovizije|Monako]] |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | {{Ikona zastave|Norveška}} [[Norveška na Pesmi Evrovizije|Norveška]] |- | rowspan="3" |[[Pesem Evrovizije 1961|1961]] |{{Ikona zastave|Finska}} [[Finska na Pesmi Evrovizije|Finska]] |- |{{Ikona zastave|Jugoslavija}} [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije|Jugoslavija]] |- |{{Ikona zastave|Španija}} [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | {{Ikona zastave|Portugalska}} [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]] |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | {{Ikona zastave|Irska}} [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]] |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | {{Ikona zastave|Malta}} [[Malta na Pesmi Evrovizije|Malta]] |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | {{Ikona zastave|Izrael}} [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | {{Ikona zastave|Grčija}} [[Grčija na Pesmi Evrovizije|Grčija]] |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | {{Ikona zastave|Turčija}} [[Turčija na Pesmi Evrovizije|Turčija]] |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | {{Ikona zastave|Maroko}} [[Maroko na Pesmi Evrovizije|Maroko]] |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | {{Ikona zastave|Ciper}} [[Ciper na Pesmi Evrovizije|Ciper]] |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | {{Ikona zastave|Islandija}} [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]] |- | rowspan="3" |[[Pesem Evrovizije 1993|1993]] |{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosna in Hercegovina na Pesmi Evrovizije|Bosna in Hercegovina]] |- |{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaška na Pesmi Evrovizije|Hrvaška]] |- |{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] |- | rowspan="7" |[[Pesem Evrovizije 1994|1994]] |{{Ikona zastave|Estonija}} [[Estonija na Pesmi Evrovizije|Estonija]] |- |{{Ikona zastave|Litva}} [[Litva na Pesmi Evrovizije|Litva]] |- |{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Madžarska na Pesmi Evrovizije|Madžarska]] |- |{{Ikona zastave|Poljska}} [[Poljska na Pesmi Evrovizije|Poljska]] |- |{{Ikona zastave|Romunija}} [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]] |- |{{Ikona zastave|Rusija}} [[Rusija na Pesmi Evrovizije|Rusija]] |- |{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Slovaška na Pesmi Evrovizije|Slovaška]] |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | {{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Severna Makedonija na Pesmi Evrovizije|Severna Makedonija]] |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | {{Ikona zastave|Latvija}} [[Latvija na Pesmi Evrovizije|Latvija]] |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Ukrajina na Pesmi Evrovizije|Ukrajina]] |- | rowspan="4" |[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |{{Ikona zastave|Albanija}} [[Albanija na Pesmi Evrovizije|Albanija]] |- |{{Ikona zastave|Andora}} [[Andora na Pesmi Evrovizije|Andora]] |- |{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Belorusija na Pesmi Evrovizije|Belorusija]] |- |{{Ikona zastave|Srbija in Črna gora}} [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbija in Črna Gora]] |- | rowspan="2" |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |- |{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenija na Pesmi Evrovizije|Armenija]] |- | rowspan="4" |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |{{Ikona zastave|Češka}} [[Češka na Pesmi Evrovizije|Češka]] |- |{{Ikona zastave|Črna Gora}} [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna Gora]] |- |{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Gruzija na Pesmi Evrovizije|Gruzija]] |- |{{Ikona zastave|Srbija}} [[Srbija na Pesmi Evrovizije|Srbija]] |- | rowspan="2" |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Azerbajdžan na Pesmi Evrovizije|Azerbajdžan]] |- |{{Ikona zastave|San Marino}} [[San Marino na Pesmi Evrovizije|San Marino]] |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |{{Ikona zastave|Avstralija}} [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]] |- |} = Države po zmagah = [[Slika:Eurovision winners map.svg|thumbnail|623x623px|Zemljevid s prikazom zmag posamezne države (leto 2025)]] {| class="wikitable" style="font-size:95%" |- ! Zmage ! Država ! Leto |- | rowspan="2" |'''7''' | {{zastava|Irska}} |''[[Pesem Evrovizije 1970|1970]], [[Pesem Evrovizije 1980|1980]], [[Pesem Evrovizije 1987|1987]], [[Pesem Evrovizije 1992|1992]], [[Pesem Evrovizije 1993|1993]], [[Pesem Evrovizije 1994|1994]], [[Pesem Evrovizije 1996|1996]]'' |- |{{zastava|Švedska}} |''[[Pesem Evrovizije 1974|1974]], [[Pesem Evrovizije 1984|1984]], [[Pesem Evrovizije 1991|1991]], [[Pesem Evrovizije 1999|1999]], [[Pesem Evrovizije 2012|2012]], [[Pesem Evrovizije 2015|2015]], [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]'' |- | rowspan="4" |'''5''' | {{zastava|Francija}} |''[[Pesem Evrovizije 1958|1958]], [[Pesem Evrovizije 1960|1960]], [[Pesem Evrovizije 1962|1962]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1977|1977]]'' |- | {{zastava|Luksemburg}} |''[[Pesem Evrovizije 1961|1961]], [[Pesem Evrovizije 1965|1965]], [[Pesem Evrovizije 1972|1972]], [[Pesem Evrovizije 1973|1973]], [[Pesem Evrovizije 1983|1983]]'' |- | {{zastava|Združeno kraljestvo}} |''[[Pesem Evrovizije 1967|1967]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1976|1976]], [[Pesem Evrovizije 1981|1981]], [[Pesem Evrovizije 1997|1997]]'' |- |{{zastava|Nizozemska}} |''[[Pesem Evrovizije 1957|1957]], [[Pesem Evrovizije 1959|1959]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1975|1975]], [[Pesem Evrovizije 2019|2019]]'' |- |'''4''' | {{zastava|Izrael}} |''[[Pesem Evrovizije 1978|1978]], [[Pesem Evrovizije 1979|1979]], [[Pesem Evrovizije 1998|1998]], [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]'' |- | rowspan="6" |'''3''' |{{zastava|Italija}} |''[[Pesem Evrovizije 1964|1964]], [[Pesem Evrovizije 1990|1990]], [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]'' |- | {{zastava|Danska}} |''[[Pesem Evrovizije 1963|1963]], [[Pesem Evrovizije 2000|2000]], [[Pesem Evrovizije 2013|2013]]'' |- | {{zastava|Norveška}} |''[[Pesem Evrovizije 1985|1985]], [[Pesem Evrovizije 1995|1995]], [[Pesem Evrovizije 2009|2009]]'' |- |{{zastava|Ukrajina}} |''[[Pesem Evrovizije 2004|2004]], [[Pesem Evrovizije 2016|2016]], [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]'' |- | {{zastava|Avstrija}} |''[[Pesem Evrovizije 1966|1966]], [[Pesem Evrovizije 2014|2014]], [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]'' |- |{{zastava|Švica}} |''[[Pesem Evrovizije 1956|1956]], [[Pesem Evrovizije 1988|1988]], [[Pesem Evrovizije 2024|2024]]'' |- | rowspan="2" |'''2''' | {{zastava|Nemčija}} |''[[Pesem Evrovizije 1982|1982]], [[Pesem Evrovizije 2010|2010]]'' |- | {{zastava|Španija}} |''[[Pesem Evrovizije 1968|1968]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]]'' |- | rowspan="13" |'''1''' | {{zastava|Monako}} | [[Pesem Evrovizije 1971|''1971'']] |- | {{zastava|Belgija}} | [[Pesem Evrovizije 1986|''1986'']] |- | {{zastava|Jugoslavija}} | [[Pesem Evrovizije 1989|''1989'']] |- | {{zastava|Estonija}} | [[Pesem Evrovizije 2001|''2001'']] |- | {{zastava|Latvija}} | [[Pesem Evrovizije 2002|''2002'']] |- | {{zastava|Turčija}} | [[Pesem Evrovizije 2003|''2003'']] |- | {{zastava|Grčija}} | [[Pesem Evrovizije 2005|''2005'']] |- | {{zastava|Finska}} | [[Pesem Evrovizije 2006|''2006'']] |- | {{zastava|Srbija}} | [[Pesem Evrovizije 2007|''2007'']] |- | {{zastava|Rusija}} | [[Pesem Evrovizije 2008|''2008'']] |- |{{zastava|Azerbajdžan}} |[[Pesem Evrovizije 2011|''2011'']] |- |{{zastava|Portugalska}} |[[Pesem Evrovizije 2017|''2017'']] |- |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija]] |''[[Pesem Evrovizije 2026|2026]]'' |- |} = Opombe = {{sklici}} {{seznam opomb}} = Glej tudi = * [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] * [[Mladinska pesem Evrovizije]] * [[EMA]] * [[Zlati cekin]] = Zunanje povezave = {{Commons|Category:Eurovision}} * [http://www.esc-history.com/countries-selections.asp Eurovision Song Contest - History] * [http://www.eurovision.gen.tr/ Eurovision Song Contest] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090218090140/http://eurovision.gen.tr/ |date=2009-02-18 }} * [http://www.eurovisionworld.com/ Eurovision Song Contest World] {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:Glasbene prireditve]] [[Kategorija:Evrovizija|*]] {{normativna kontrola}} qncoswv3z3wsrzhen7qtwy3lrk8cmwl 6685787 6685786 2026-06-05T20:30:34Z Yerpo 8417 /* Zmagovalci Pesmi Evrovizije */ np 6685787 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = {{noitalic|Pesem Evrovizije}} | image = Eurovision Song Contest.png | caption = Logo v uporabi od leta 2015-2025 | alt_name = {{Unbulleted list|{{noitalic|Evrovizija}}|{{noitalic|ESC}}}} | genre = Glasbeno tekmovanje | creator = [[Evropska radiodifuzna zveza]] | based_on = Sanremo | presenter = Različni voditelji | theme_music_composer = [[Marc-Antoine Charpentier]] | opentheme = Preludij ''[[Te Deum (Charpentier)|Te Deum]]'' | country = Različne države | language = Različno: predvsem angleščina in francoščina | num_episodes = {{Plainlist| * 70 tekmovanj * 110 predstav v živo }} | location = Različna mesta <br />(2026: [[Dunaj]], [[Avstrija]]) | runtime = {{Plainlist| * ~2 uri (polfinale) * ~4 ure (finale) }} | company = [[Evropska radiodifuzna zveza]] <br /> (2026: [[ORF]]) | distributor = Evrovizija | picture_format = {{Plainlist| * [[4:3]] [[576i]] (SDTV) (1956–2004) * [[16:9]] [[576i]] (SDTV) (2005–2006) * [[1080i]] (HDTV) (2007–danes) * [[UHDTV]] [[4K]] (2022–danes) }} | first_run = Lugano, Švica (24. Maj 1956) | first_aired = 24. Maj 1956- danes | last_aired = | preceded_by = | followed_by = | related = {{Plainlist| * ''[[Evrovizijski mladi glasbeniki]]'' * ''[[Mladinska pesem Evrovizije]]'' * ''[[Evrovizijski zbor leta]]'' }} | website = https://eurovision.tv/ | website_title = Eurovision.tv | production_website = https://www.ebu.ch/about | italic_title = no }} '''Pesem Evrovizije''' ([[angleščina|angleško]] ''Eurovision Song Contest'', [[francoščina|francosko]] ''Concours Eurovision de la Chanson'') je vsakoletno [[tekmovanje]] [[skladba|skladb]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] ([[skladba|pesmi]]) različnih [[Evropa|evropskih]] [[država|držav]]. Na tem tekmovanju lahko vsaka država sodeluje le z eno pesmijo, ki tekmuje z ostalimi. Kakovost izvajalskega nastopa in pesmi ocenjuje strokovna žirija, prav tako pa tudi "glas ljudstva", [[telefon]]sko [[glasovanje]] (''[[televoting]]''). Prireditev, ki poteka v različnih evropskih državah (vsako leto v državi zmagovalki v preteklem letu), prenašata [[televizija]] in [[radio]]. Tekmovanje organizira ''European Broadcasting Union'' ([[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]]), prvič pa je bilo prirejeno leta [[1956]]. Tekmovanje je do zdaj odpadlo le enkrat, in sicer leta 2020, zaradi pandemije bolezni [[COVID-19]].<ref name="covid">{{Navedi splet|title=Evrovizija odpovedana, tekmovanje šele prihodnje leto|url=https://siol.net/trendi/glasba/evrovizija-odpovedana-tekmovanje-sele-prihodnje-leto-521173|website=siol.net|accessdate=2020-03-18|language=sl}}</ref> Tekmovanje je bilo navdihnjeno in temeljilo na italijanskem glasbenem festivalu [[Sanremo (film)|Sanremo]], ki na italijanski rivieri poteka od leta 1951. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] poteka vsako leto od leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] (razen leta 2020 zaradi pandemije [[Covid-19|COVID-19]]), zaradi česar je to najdlje trajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje na televiziji in eden najdlje trajajočih televizijskih programov na svetu. Tekmujejo lahko aktivni člani [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] in povabljeni pridruženi člani; vsaj enkrat so sodelovali radiotelevizijski izvajalci iz 52 držav. Vsak sodelujoči radiotelevizijski izvajalec pošlje izvirno pesem, ki traja največ tri minute, da jo v živo izvede pevec ali skupina do šestih ljudi, starih 16 let ali več, po lastni izbiri. Vsaka država podeli od 1 do 8, 10 in 12 točk svojim desetim najljubšim pesmim na podlagi mnenj zbrane skupine glasbenih profesionalcev in gledalcev, pri čemer je pesem, ki prejme največ točk, razglašena za zmagovalko. Poleg tekmovanja se pojavljajo tudi drugi nastopi, vključno s posebej naročenimi otvoritvenimi in odmornimi nastopi ter gostujočimi nastopi glasbenikov in drugih osebnosti, med preteklimi izvajalci pa so bili [[Cirque du Soleil,]] [[Madonna]], [[Justin Timberlake]], [[Mika]], [[Rita Ora]] in premiera [[Riverdance|Riverdancea.]] Tekmovanje, ki je bilo prvotno sestavljeno iz enega samega večernega dogodka, se je razširilo, ko so se mu pridružile radiotelevizijske postaje iz novih držav (vključno z državami zunaj [[Evropa|Evrope]], kot sta [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] in [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]]), kar je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, preden so bili v 2000-ih uvedeni polfinali, privedlo do uvedbe postopkov za izpadanje. [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčija]] je tekmovala večkrat kot katera koli druga država, saj je sodelovala na vseh prvenstvih razen ene, medtem ko [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]] in [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] držita rekord po številu zmag, s skupno sedmimi zmagami. <ref>{{Navedi knjigo|title=Gay brotherhood: Israeli gay men and the Eurovision Song Contest|url=https://doi.org/10.4324/9781315097732-11|publisher=Routledge|date=2017-07-05|isbn=978-1-315-09773-2|pages=123–134|first=Dafna|last=Lemish}}</ref> Tekmovanje, ki tradicionalno poteka v državi, ki je zmagala prejšnje leto, ponuja priložnost za promocijo države in mesta gostiteljice kot turistične destinacije. Vsako leto se ga udeleži na tisoče gledalcev, skupaj z novinarji, ki pokrivajo vse vidike tekmovanja, vključno z vajami na prizorišču, tiskovnimi konferencami s tekmovalci ter drugimi sorodnimi dogodki in nastopi v mestu gostitelju. Poleg generičnega logotipa [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] se za vsak dogodek običajno razvije edinstvena tema. Tekmovanje se predvaja v državah po vseh celinah; od leta [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] je na voljo na spletu na uradni spletni strani [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]]. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] se vsako leto uvršča med najbolj gledane nešportne dogodke na svetu, saj si jo ogleda več sto milijonov gledalcev po vsem svetu. Nastop na tekmovanju je umetnikom pogosto prinesel lokalni karierni zagon, v nekaterih primerih pa tudi dolgotrajen mednarodni uspeh. Na preteklih izdajah je tekmovalo več najbolje prodajanih glasbenih izvajalcev na svetu, med njimi [[ABBA]], [[Céline Dion]], [[Julio Iglesias]], [[Cliff Richard]] in [[Olivia Newton-John|Olivio Newton-John]]; nekateri najbolje prodajani singli na svetu so prvič mednarodno nastopili na odru [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]].<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-07-09|language=en}}</ref> = Velikih pet = Leta [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] je bila za [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francijo]], [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčijo,]] [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španijo]] in [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]] uvedena izjema od izpadanja, kar jim je dalo samodejno pravico do tekmovanja na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] in na vseh naslednjih izdajah. Ta skupina, kot najbolje plačane članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]], ki vsako leto zatno financirajo tekmovanje, je kasneje postala znana kot države "velike štiri". Ta skupina se je razširila leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]], ko je [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] ponovno začela tekmovati, in postala "Velikih pet". Prvotno je bila uvedena, da bi zagotovili, da finančni prispevki največjih finančnih podpornikov tekmovanja ne bi bili spregledani, od uvedbe polfinala leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] pa so se države "Velikih pet" samodejno uvrstile v finale skupaj z državo gostiteljico in jim ni bilo treba tekmovati v polfinalu. Še vedno poteka razprava o tem, ali ta status škoduje rezultatom držav, glede na poročano antipatijo do njihove samodejne kvalifikacije in morebitno slabost, da so na odru preživele manj časa, ker niso tekmovale v polfinalu; vendar se zdi ta status bolj zapleten, saj se rezultati držav "Velikih pet" lahko zelo razlikujejo. Ta status je povzročil zmedo pri drugih tekmovalnih državah in je bil med drugim naveden kot razlog, zakaj je [[Turčija na Pesmi Evrovizije|Turčija]] po letu [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] prenehala sodelovati. V odgovor na kritike glede manjšega časa nastopanja na odru iz teh držav so bili od leta 2024 nastopajoči iz držav "Velikih pet" skupaj z državo gostiteljico izvedeni v živo v enem od dveh polfinalov zunaj tekmovanja za kvalifikacijo, kar je bila napovedana sprememba, ki tem državam daje "pravičnejše pogoje" v finalu. = Predizbori = [[Slika:Eurovision semifinal qualification rate map.svg|sličica|Stopnje kvalifikacij po državah (2004-2026): avtomatske kvalifikacije niso vključene)]] Zaradi pritoka novih držav, ki so se prijavili na tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2003|2003]], je bil od leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] uveden polfinale, tekmovanje pa je postalo dvodnevni dogodek. Najboljših 10 držav v finalu vsakega leta se je samodejno uvrstilo v finale naslednjega leta, skupaj z "veliko četverico", kar je pomenilo, da so se vse ostale države pomerile v polfinalu in se potegovale za 10 kvalifikacijskih mest. Na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] je tekmovalo rekordnih 36 držav, z novimi udeleženci iz [[Albanija na Pesmi Evrovizije|Albanije]], [[Andora na Pesmi Evrovizije|Andore]], [[Belorusija na Pesmi Evrovizije|Belorusije]] ter [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]], vrnile pa so se tudi države, ki so prej izpadle. Format tega polfinala je ostal podoben pravemu finalu in je potekal nekaj dni pred finalom; po nastopih in glasovanju so bila na koncu oddaje objavljena imena 10 držav z najvišjim številom točk, ki so se zato uvrstile v finale, ki so jih voditelji tekmovanja naključno razkrili. Polfinale se je še naprej odvijalo med letoma [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] in [[Pesem Evrovizije 2007|2007]]; vendar se je leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] v polfinalu, kjer je tekmovalo 42 držav, za 10 mest v finalu potegovalo 28 kandidatov. Po kritikah glede pretežno srednje- in vzhodnoevropskih kvalificiranih kandidatov na dogodku leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] ter slabe uspešnosti kandidatov iz zahodnoevropskih držav je bil za tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] uveden drugi polfinale, v katerem so se vse države uvrstile v enega od dveh polfinalov, samodejno pa so se kvalificirale le država gostiteljica in "velika četverica", od leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] pa še "Velikih pet". V vsakem polfinalu je bilo na voljo 10 kvalifikacijskih mest, uveden pa je bil tudi nov sistem za razdelitev tekmovalnih držav med dva polfinala glede na njihovo geografsko lokacijo in prejšnje vzorce glasovanja, da bi zmanjšali vpliv blokovskega glasovanja in naredili izid manj predvidljiv.[[Slika:Celine Dion 2000.jpg|sličica|360x360_pik|[[Celine Dion]] je na Pesmi Evrovizije za [[Švica|Švico]] zmagala leta 1988. ]] [[Slika:ABBA - TopPop 1974 5.png|sličica|246x246_pik|Legendarna skupina [[ABBA]] je na Pesmi Evrovizije zmagala leta [[1974]].]] [[Slika:Alexander Rybak at the Eurovision press conference.jpg|sličica|330x330_pik|Rekorder po številu osvojenih točk je bil, do spremembe sistema točkovanja Norvežan [[Alexander Rybak]], zmagovalec Pesmi Evrovizije [[2009]].]] [[Slika:Loreen Eurovision 2012 winner.jpg|sličica|338x338_pik|Zmagovalka Pesmi Evrovizije [[2012]] je postala švedska pevka [[Loreen]].]] [[Slika:ESC2014 - Austria 04.jpg|sličica|[[Conchita Wurst]] med nastopom leta [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] v [[Copenhagen|Copenhagenu]]]] [[Slika:ESC2016 winner's press conference 08.jpg|sličica|[[Džamala]] po zmagi v [[Stockholm|Stockholmu]] leta [[Pesem Evrovizije 2016|2016]]]] [[Slika:Netta at the Eurovision 2018 - Winner’s Press Conference 12.jpg|sličica|[[Netta Barzilai|Netta]] po zmagi v [[Lizbona|Lizboni]] leta [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]]] [[Slika:ESC 2021 Rotterdam 1st Semi Jury Show Italy2.jpg|sličica|[[Måneskin|Maneskin]] med nastopom v [[Rotterdam|Rotterdamu]] leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]]] [[Slika:Eurovision 2023 - Jury Final - Sweden - Loreen (04).jpg|sličica|[[Loreen]] med nastopom v [[Liverpool|Liverpoolu]] leta [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]]] [[Slika:JJ at ESC2025 for Austria 2.jpg|sličica|[[Johannes Pietsch|JJ]] med parado zastav v [[Basel|Baselu]] leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]]] [[Slika:DARA performing Bangaranga, representing Bulgaria in the 2nd Semi Final of the 2026 Eurovision Song Contest in Vienna 12.jpg|sličica|[[Darina Yotova|Dara]] med nastopom na [[Dunaj|Dunaju]] leta [[Pesem Evrovizije 2026|2026]]]] = Zmagovalci Pesmi Evrovizije = {| class="wikitable sortable" ! scope="col" class="autorowspan" |Leto ! scope="col" class="autorowspan" |Gostitelj ! scope="col" class="autorowspan" |Zmagovalec ! scope="col" class="autorowspan" |Pesem ! scope="col" class="autorowspan" |Izvajalec ! scope="col" class="autorowspan" |Točke |- | style="text-align:center" |{{escyr|1956}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lugano]] |{{Esc|Švica}} |"Refrain" |[[Lys Assia]] |<center>''Ni znano''</center> |- | style="text-align:center" |{{escyr|1957}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Frankfurt]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Net als toen" |[[Corry Brokken]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1958}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Hilversum]] |{{Esc|Francija}} |"Dors, mon amour" |[[André Claveau]] |{{nts|27}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1959}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Cannes]] |{{Esc|Nizozemska}} |"'n Beetje" |[[Teddy Scholten]] |{{nts|21}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1960}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Francija}} |"Tom Pillibi" |[[Jacqueline Boyer]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1961}} |{{ikonazastave|Francija}} Cannes |{{Esc|Luksemburg}} |"Nous les amoureux" |[[Jean-Claude Pascal]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1962}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] |{{Esc|Francija}} |"Un premier amour" |[[Isabelle Aubret]] |{{nts|26}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1963}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Danska}} |"Dansevise" |[[Grethe & Jørgen Ingmann]] |{{nts|42}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1964}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Italija}} |"Non ho l'età" |[[Gigliola Cinquetti]] |{{nts|49}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1965}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Neapelj]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Poupée de cire, poupée de son" |[[France Gall]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1966}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg|Luksemburg]] |{{Esc|Avstrija}} |"Merci, Chérie" |[[Udo Jürgens]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1967}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Puppet on a String" |[[Sandie Shaw]] |{{nts|47}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1968}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Španija|1945}} |"La, la, la" |[[Massiel]] |{{nts|29}} |- | rowspan="4" style="text-align:center" |{{escyr|1969}} | rowspan="4" |{{ikonazastave|Španija|1945}} [[Madrid]] |{{Esc|Španija|1945}} |"Vivo cantando" |[[Salomé (pevka)|Salomé]] | rowspan="4" |{{nts|18}} |- |{{Esc|Velika Britanija}} |"Boom Bang-a-Bang" |[[Lulu (pevka)|Lulu]] |- |{{Esc|Nizozemska}} |"De troubadour" |[[Lenny Kuhr]] |- |{{Esc|Francija}} |"Un jour, un enfant" |[[Frida Boccara]] |- | style="text-align:center" |{{escyr|1970}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Amsterdam]] |{{Esc|Irska}} |"All Kinds of Everything" |[[Dana Rosemary Scallon|Dana]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1971}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Monako}} |"Un banc, un arbre, une rue" |[[Séverine (pevka)|Séverine]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1972}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Edinburgh]] |{{Esc|Luksemburg}} |"[[Après toi]]" |[[Vicky Leandros]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1973}} |{{Esc|Luksemburg}} |{{Esc|Luksemburg}} |"Tu te reconnaîtras" |[[Anne-Marie David]] |{{nts|129}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1974}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brighton]] |{{Esc|Švedska}} |"[[Waterloo (skladba)|Waterloo]]" |[[ABBA]] |{{nts|24}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1975}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Ding-a-dong" |[[Teach-In (glasbena skupina)|Teach-In]] |{{nts|152}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1976}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Haag]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Save Your Kisses for Me" |[[Brotherhood of Man]] |{{nts|164}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1977}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Francija}} |"L'oiseau et l'enfant" |[[Marie Myriam]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1978}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] |{{Esc|Izrael}} |"A-Ba-Ni-Bi" <small>(א-ב-ני-בי)</small> |[[Izhar Cohen]] in [[Alphabeta]] |{{nts|157}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1979}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Jeruzalem]] |{{Esc|Izrael}} |"Hallelujah" <small>(הללויה)</small> |[[Milk and Honey (glasbena skupina)|Milk and Honey]] |{{nts|125}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1980}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Haag]] |{{Esc|Irska}} |"What's Another Year" |[[Johnny Logan]] |{{nts|143}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1981}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Making Your Mind Up" |[[Bucks Fizz]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1982}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Harrogate]] |{{Esc|Nemčija}} |"Ein bißchen Frieden" |[[Nicole (pevka)|Nicole]] |{{nts|161}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1983}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[München]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Si la vie est cadeau" |[[Corinne Hermès]] |{{nts|142}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1984}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg|Luksemburg]] |{{Esc|Švedska}} |"Diggi-Loo Diggi-Ley" |[[Herreys]] |{{nts|145}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1985}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Göteborg]] |{{Esc|Norveška}} |"La det swinge" |[[Bobbysocks!]] |{{nts|123}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1986}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Bergen]] |{{Esc|Belgija}} |"J'aime la vie" |[[Sandra Kim]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1987}} |{{ikonazastave|Belgija}} [[Bruselj]] |{{Esc|Irska}} |"Hold Me Now" |[[Johnny Logan]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1988}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Švica}} |"Ne partez pas sans moi" |[[Celine Dion|Céline Dion]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1989}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lozana]] |{{Esc|Jugoslavija}} |"Rock Me" |[[Riva]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1990}} |{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Zagreb]] |{{Esc|Italija}} |"Insieme: 1992" |[[Toto Cutugno]] |{{nts|149}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1991}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Rim]] |{{Esc|Švedska}} |"Fångad av en stormvind" |[[Carola Häggkvist|Carola]] |{{nts|146}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1992}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Irska}} |"Why Me?" |[[Linda Martin]] |{{nts|155}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1993}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Millstreet]] |{{Esc|Irska}} |"In Your Eyes" |[[Niamh Kavanagh]] |{{nts|187}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1994}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Irska}} |"Rock 'n' Roll Kids" |[[Paul Harrington]] in[[Charlie McGettigan]] |{{nts|226}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1995}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Norveška}} |"Nocturne" |[[Secret Garden]] |{{nts|148}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1996}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Irska}} |"The Voice" |[[Eimear Quinn]] |{{nts|162}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1997}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Love Shine a Light" |[[Katrina and the Waves]] |{{nts|227}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1998}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Birmingham]] |{{Esc|Izrael}} |"Diva" <small>(דיווה)</small> |[[Dana International]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1999}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Jeruzalem]] |{{Esc|Švedska}} |"Take Me to Your Heaven" |[[Charlotte Perrelli|Charlotte Nilsson]] |{{nts|163}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2000}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Danska}} |"Fly on the Wings of Love" |[[Olsen Brothers]] |{{nts|195}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2001}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Estonija}} |"Everybody" |[[Tanel Padar]], [[Dave Benton]] in [[Soul Militia|2XL]] |{{nts|198}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2002}} |{{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] |{{Esc|Latvija}} |"[[I Wanna]]" |[[Marija Naumova|Marie N]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2003}} |{{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]] |{{Esc|Turčija}} |"Everyway That I Can" |[[Sertab Erener]] |{{nts|167}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2004}} |{{ikonazastave|Turčija}} [[Istanbul]] |{{Esc|Ukrajina}} |"[[Wild Dances]]" |[[Ruslana]] |{{nts|280}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2005}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Grčija}} |"My Number One" |[[Helena Paparizou]] |{{nts|230}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2006}} |{{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] |{{Esc|Finska}} |"Hard Rock Hallelujah" |[[Lordi]] |{{nts|292}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2007}} |{{ikonazastave|Finska}} [[Helsinki]] |{{Esc|Srbija|2004}} |"[[Molitva]]" <small>(Молитва)</small> |[[Marija Šerifović]] |{{nts|268}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2008}} |{{ikonazastave|Srbija|2004}} [[Beograd]] |{{Esc|Rusija}} |"Believe" |[[Dima Bilan]] |{{nts|272}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2009}} |{{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] |{{Esc|Norveška}} |"Fairytale" |[[Alexander Rybak]] |{{nts|387}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2010}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Nemčija}} |"Satellite" |[[Lena Meyer-Landrut|Lena]] |{{nts|246}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2011}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Düsseldorf]] |{{Esc|Azerbajdžan}} |"Running Scared" |[[Eldar & Nigar|Ell & Nikki]] |{{nts|221}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2012}} |{{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Baku]] |{{Esc|Švedska}} |"Euphoria" |[[Loreen]] |{{nts|372}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2013}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Danska}} |"Only Teardrops" |[[Emmelie de Forest]] |{{nts|281}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2014}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Avstrija}} |"Rise Like a Phoenix" |[[Conchita Wurst]] |{{nts|290}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2015}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Švedska}} |"Heroes" |[[Måns Zelmerlöw]] |{{nts|365}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2016}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Ukrajina}} |"1944" |[[Džamala]] |{{nts|534}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2017}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Portugalska}} |"Amar pelos dois" |[[Salvador Sobral]] |{{nts|758}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2018}} |{{ikonazastave|Portugalska}} [[Lizbona]] |{{Esc|Izrael}} |"Toy" |[[Netta Barzilai|Netta]] |{{nts|529}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2019}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Tel Aviv]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Arcade" |[[Duncan Laurence]] |{{nts|498}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2020}} | colspan="5" |''Prestavljeno zaradi pandemije [[COVID-19|nove koronavirusne bolezni]]''<ref name="covid" /> |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Rotterdam]] |{{Esc|Italija}} |"Zitti e buoni"<ref>{{Navedi splet|title=Zmagal je rock! Po 31 letih so Måneskin Evrovizijo znova pripeljali v Italijo.|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/zmagal-je-rock-po-31-letih-so-maneskin-evrovizijo-znova-pripeljali-v-italijo/581173|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-23|language=sl}}</ref> |[[Måneskin]] |{{nts|524}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Torino]] |{{Esc|Ukrajina}} |"[[Stefanija (pesem)|Stefanija]]" |[[Kaluš Orkestra]] |{{nts|631}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Liverpool]] |{{Esc|Švedska}} |"Tattoo" |[[Loreen]] |{{nts|583}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Švica}} |"The Code" |[[Nemo Mettler|Nemo]] |{{nts|591}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |{{Ikona zastave|Švica}} [[Basel]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] |"[[Wasted Love]]" |[[Johannes Pietsch|JJ]] |{{nts|436}} |- | style="text-align: center;" |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |"[[Bangaranga]]" |[[Dara (pevka)|Dara]] |516 |- | style="text-align: center;" |[[Pesem Evrovizije 2027|2027]] | | | | | |} = Lestvica uspešnosti držav = {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! # ! Država ! style="background-color: gold;"| Prvo mesto ! style="background-color: silver;"| Drugo mesto ! style="background-color: #cc9966;"| Tretje mesto |- | 1 |align=left|{{Esc|Irska}} |7 |4 |1 |- | 2 |align=left|{{Esc|Švedska}} |7 |1 |6 |- | 3 |align=left|{{Esc|Velika Britanija}} |5 |16 |3 |- | 4 |align=left|{{Esc|Francija}} |5 |5 |7 |- | 5 | align="left" |{{Esc|Nizozemska}} |5 |1 |1 |- | 6 | align="left" |{{Esc|Luksemburg}} |5 |0 |2 |- | 7 | align="left" |{{Esc|Izrael}} |4 |4 |2 |- |8 |align="left"|{{Esc|Švica}} |3 |3 |4 |- | 9 |align=left|{{Esc|Italija}} |3 |3 |5 |- | 10 |align=left|{{Esc|Ukrajina}} |3 |2 |2 |- | 11 | align="left" |{{Esc|Danska}} |3 |1 |3 |- | 12 | align="left" |{{Esc|Norveška}} |3 |1 |1 |- | 13 | align="left" |{{Esc|Avstrija}} |3 |0 |1 |- | 14 | align="left" |{{Esc|Nemčija}} |2 |4 |5 |- | 15 | align="left" |{{Esc|Španija}} |2 |4 |2 |- | 16 |align=left|{{Esc|Rusija}} |1 |4 |4 |- | 17 |align=left|{{Esc|Belgija}} |1 |2 |0 |- | 18 |align=left|{{Esc|Monako}} |1 |1 |3 |- |19 |align=left|{{Esc|Turčija}} |1 |1 |1 |- |20 |align=left|{{Esc|Azerbajdžan}} |1 |1 |1 |- | 21 |align=left|{{Esc|Finska}} |1 |1 |0 |- |22 | align="left" |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |1 |1 |0 |- |23 | align="left" |{{Esc|Grčija}} |1 |0 |3 |- |24 | align="left" |{{Esc|Estonija}} |1 |0 |2 |- |25 | align="left" |{{Esc|Latvija}} |1 |0 |1 |- |26 | align="Left" |{{Esc|Srbija}} |1 |0 |1 |- bgcolor="F88379" |27 | align="left" |{{Esc|Jugoslavija}} |1 |0 |0 |- |28 | align="left" |{{Esc|Portugalska}} |1 |0 |0 |- | 29 | align="left" |{{Esc|Malta}} |0 |2 |2 |- | 30 | align="left" |{{Esc|Islandija}} |0 |2 |0 |- |31 |align=left|{{Esc|Ciper}} |0 |1 |0 |- |32 |align=left|{{Esc|Avstralija}} |0 |1 |0 |- |33 |align=left|{{Esc|Poljska}} |0 |1 |0 |- | bgcolor="F88379" |34 | bgcolor="F88379" align=left|{{Esc|Srbija in Črna gora}} | bgcolor="F88379" |0 | bgcolor="F88379" |1 | bgcolor="F88379" |0 |- |35 |align=left|{{Esc|Hrvaška}} |0 |1 |0 |- | 36 |align=left|{{Esc|Romunija}} |0 |0 |3 |- |37 |align=left|{{Esc|Bosna in Hercegovina}} |0 |0 |1 |- |38 |align=left|{{Esc|Moldavija}} |0 |0 |1 |- |- |39 |align=left|{{Esc|Armenija}} |0 |0 |0 |- | 40 |align=left|{{Esc|Madžarska}} |0 |0 |0 |- | 41 |align=left|{{Esc|Albanija}} |0 |0 |0 |- |42<br> |align=left|{{Esc|Litva}} |0 |0 |0 |- |43 |align=left|{{Esc|Češka}} |0 |0 |0 |- |44 |align=left|{{Esc|Belorusija}} |0 |0 |0 |- | 45 |align=left|{{Esc|Slovenija}} |0 |0 |0 |- | 46 |align=left|{{Esc|Severna Makedonija}} |0 |0 |0 |- | 47 |align=left|{{Esc|Gruzija}} |0 |0 |0 |- | 48 |align=left|{{Esc|Črna gora}} |0 |0 |0 |- | 49 |align=left|{{Esc|Slovaška}} |0 |0 |0 |- | 50 |align=left|{{Esc|Maroko}} |0 |0 |0 |- | 51 |align=left|{{Esc|San Marino}} |0 |0 |0 |- | 52 |align=left|{{Esc|Andora}} |0 |0 |0 |- |} = Države udeleženke = Države, ki morejo nastopiti na Pesmi Evrovizije, so vse aktivne članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] (''European Broadcasting Union'', slovensko: Evropska radiodifuzna zveza), razen [[Avstralija na Pesmi evrovizije|Avstralije]]. Aktivna članica EBU, ki želi nastopiti na izboru, mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa zveza. Na izboru 2006 so pogoji za nastop vključevali tudi predvajanje izbora 2005 v državi udeleženki in plačilo članarine do določenega skrajnega roka. Udeležba na izboru ne zahteva geografske lege udeležene države v [[Evropa|Evropi]], zato lahko nastopajo tudi azijske države [[Izrael]], [[Armenija]], [[Azerbajdžan ]] in države s samo delno lego v [[Evropa|Evropi]], kot so [[Rusija]], [[Ciper]], [[Turčija]] in [[Gruzija]]. Leta 1980 je nastopil tudi [[Maroko]], ki leži v severni [[Afrika|Afriki]], od leta 2015 pa tekmuje tudi [[Avstralija]]. 52 držav je vsaj enkrat nastopilo na izboru za Pesem Evrovizije. Te države so naštete v spodnjem seznamu glede na leto prvega nastopa: [[Slika:EurovisionParticipants.svg|thumbnail|430x430px|desno|Zemljevid, ki kaže države, ki so nastopile na Pesmi Evrovizije (za legendo kliknite na sliko.)]] {| class="wikitable" ! Leto ! Prva udeležba države |- | rowspan="7" |[[Pesem Evrovizije 1956|1956]] |{{Ikona zastave|Belgija}} [[Belgija na Pesmi Evrovizije|Belgija]] |- |{{Ikona zastave|Francija}} [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francija]] |- |{{Ikona zastave|Nemčija}} [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčija]] |- |{{Ikona zastave|Italija}} [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] |- |{{Ikona zastave|Luksemburg}} [[Luksemburg na Pesmi Evrovizije|Luksemburg]] |- |{{Ikona zastave|Nizozemska}} [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]] |- |{{Ikona zastave|Švica}} [[Švica na Pesmi Evrovizije|Švica]] |- | rowspan="3" |[[Pesem Evrovizije 1957|1957]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] |- |{{Ikona zastave|Danska}} [[Danska na Pesmi Evrovizije|Danska]] |- |{{Ikona zastave|Velika Britanija}} [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno Kraljestvo]] |- |[[Pesem Evrovizije 1958|1958]] |{{Ikona zastave|Švedska}} [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | {{Ikona zastave|Monako}} [[Monako na Pesmi Evrovizije|Monako]] |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | {{Ikona zastave|Norveška}} [[Norveška na Pesmi Evrovizije|Norveška]] |- | rowspan="3" |[[Pesem Evrovizije 1961|1961]] |{{Ikona zastave|Finska}} [[Finska na Pesmi Evrovizije|Finska]] |- |{{Ikona zastave|Jugoslavija}} [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije|Jugoslavija]] |- |{{Ikona zastave|Španija}} [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | {{Ikona zastave|Portugalska}} [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]] |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | {{Ikona zastave|Irska}} [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]] |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | {{Ikona zastave|Malta}} [[Malta na Pesmi Evrovizije|Malta]] |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | {{Ikona zastave|Izrael}} [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | {{Ikona zastave|Grčija}} [[Grčija na Pesmi Evrovizije|Grčija]] |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | {{Ikona zastave|Turčija}} [[Turčija na Pesmi Evrovizije|Turčija]] |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | {{Ikona zastave|Maroko}} [[Maroko na Pesmi Evrovizije|Maroko]] |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | {{Ikona zastave|Ciper}} [[Ciper na Pesmi Evrovizije|Ciper]] |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | {{Ikona zastave|Islandija}} [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]] |- | rowspan="3" |[[Pesem Evrovizije 1993|1993]] |{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosna in Hercegovina na Pesmi Evrovizije|Bosna in Hercegovina]] |- |{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaška na Pesmi Evrovizije|Hrvaška]] |- |{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] |- | rowspan="7" |[[Pesem Evrovizije 1994|1994]] |{{Ikona zastave|Estonija}} [[Estonija na Pesmi Evrovizije|Estonija]] |- |{{Ikona zastave|Litva}} [[Litva na Pesmi Evrovizije|Litva]] |- |{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Madžarska na Pesmi Evrovizije|Madžarska]] |- |{{Ikona zastave|Poljska}} [[Poljska na Pesmi Evrovizije|Poljska]] |- |{{Ikona zastave|Romunija}} [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]] |- |{{Ikona zastave|Rusija}} [[Rusija na Pesmi Evrovizije|Rusija]] |- |{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Slovaška na Pesmi Evrovizije|Slovaška]] |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | {{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Severna Makedonija na Pesmi Evrovizije|Severna Makedonija]] |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | {{Ikona zastave|Latvija}} [[Latvija na Pesmi Evrovizije|Latvija]] |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Ukrajina na Pesmi Evrovizije|Ukrajina]] |- | rowspan="4" |[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |{{Ikona zastave|Albanija}} [[Albanija na Pesmi Evrovizije|Albanija]] |- |{{Ikona zastave|Andora}} [[Andora na Pesmi Evrovizije|Andora]] |- |{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Belorusija na Pesmi Evrovizije|Belorusija]] |- |{{Ikona zastave|Srbija in Črna gora}} [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbija in Črna Gora]] |- | rowspan="2" |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |- |{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenija na Pesmi Evrovizije|Armenija]] |- | rowspan="4" |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |{{Ikona zastave|Češka}} [[Češka na Pesmi Evrovizije|Češka]] |- |{{Ikona zastave|Črna Gora}} [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna Gora]] |- |{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Gruzija na Pesmi Evrovizije|Gruzija]] |- |{{Ikona zastave|Srbija}} [[Srbija na Pesmi Evrovizije|Srbija]] |- | rowspan="2" |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Azerbajdžan na Pesmi Evrovizije|Azerbajdžan]] |- |{{Ikona zastave|San Marino}} [[San Marino na Pesmi Evrovizije|San Marino]] |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |{{Ikona zastave|Avstralija}} [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]] |- |} = Države po zmagah = [[Slika:Eurovision winners map.svg|thumbnail|623x623px|Zemljevid s prikazom zmag posamezne države (leto 2025)]] {| class="wikitable" style="font-size:95%" |- ! Zmage ! Država ! Leto |- | rowspan="2" |'''7''' | {{zastava|Irska}} |''[[Pesem Evrovizije 1970|1970]], [[Pesem Evrovizije 1980|1980]], [[Pesem Evrovizije 1987|1987]], [[Pesem Evrovizije 1992|1992]], [[Pesem Evrovizije 1993|1993]], [[Pesem Evrovizije 1994|1994]], [[Pesem Evrovizije 1996|1996]]'' |- |{{zastava|Švedska}} |''[[Pesem Evrovizije 1974|1974]], [[Pesem Evrovizije 1984|1984]], [[Pesem Evrovizije 1991|1991]], [[Pesem Evrovizije 1999|1999]], [[Pesem Evrovizije 2012|2012]], [[Pesem Evrovizije 2015|2015]], [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]'' |- | rowspan="4" |'''5''' | {{zastava|Francija}} |''[[Pesem Evrovizije 1958|1958]], [[Pesem Evrovizije 1960|1960]], [[Pesem Evrovizije 1962|1962]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1977|1977]]'' |- | {{zastava|Luksemburg}} |''[[Pesem Evrovizije 1961|1961]], [[Pesem Evrovizije 1965|1965]], [[Pesem Evrovizije 1972|1972]], [[Pesem Evrovizije 1973|1973]], [[Pesem Evrovizije 1983|1983]]'' |- | {{zastava|Združeno kraljestvo}} |''[[Pesem Evrovizije 1967|1967]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1976|1976]], [[Pesem Evrovizije 1981|1981]], [[Pesem Evrovizije 1997|1997]]'' |- |{{zastava|Nizozemska}} |''[[Pesem Evrovizije 1957|1957]], [[Pesem Evrovizije 1959|1959]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1975|1975]], [[Pesem Evrovizije 2019|2019]]'' |- |'''4''' | {{zastava|Izrael}} |''[[Pesem Evrovizije 1978|1978]], [[Pesem Evrovizije 1979|1979]], [[Pesem Evrovizije 1998|1998]], [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]'' |- | rowspan="6" |'''3''' |{{zastava|Italija}} |''[[Pesem Evrovizije 1964|1964]], [[Pesem Evrovizije 1990|1990]], [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]'' |- | {{zastava|Danska}} |''[[Pesem Evrovizije 1963|1963]], [[Pesem Evrovizije 2000|2000]], [[Pesem Evrovizije 2013|2013]]'' |- | {{zastava|Norveška}} |''[[Pesem Evrovizije 1985|1985]], [[Pesem Evrovizije 1995|1995]], [[Pesem Evrovizije 2009|2009]]'' |- |{{zastava|Ukrajina}} |''[[Pesem Evrovizije 2004|2004]], [[Pesem Evrovizije 2016|2016]], [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]'' |- | {{zastava|Avstrija}} |''[[Pesem Evrovizije 1966|1966]], [[Pesem Evrovizije 2014|2014]], [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]'' |- |{{zastava|Švica}} |''[[Pesem Evrovizije 1956|1956]], [[Pesem Evrovizije 1988|1988]], [[Pesem Evrovizije 2024|2024]]'' |- | rowspan="2" |'''2''' | {{zastava|Nemčija}} |''[[Pesem Evrovizije 1982|1982]], [[Pesem Evrovizije 2010|2010]]'' |- | {{zastava|Španija}} |''[[Pesem Evrovizije 1968|1968]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]]'' |- | rowspan="13" |'''1''' | {{zastava|Monako}} | [[Pesem Evrovizije 1971|''1971'']] |- | {{zastava|Belgija}} | [[Pesem Evrovizije 1986|''1986'']] |- | {{zastava|Jugoslavija}} | [[Pesem Evrovizije 1989|''1989'']] |- | {{zastava|Estonija}} | [[Pesem Evrovizije 2001|''2001'']] |- | {{zastava|Latvija}} | [[Pesem Evrovizije 2002|''2002'']] |- | {{zastava|Turčija}} | [[Pesem Evrovizije 2003|''2003'']] |- | {{zastava|Grčija}} | [[Pesem Evrovizije 2005|''2005'']] |- | {{zastava|Finska}} | [[Pesem Evrovizije 2006|''2006'']] |- | {{zastava|Srbija}} | [[Pesem Evrovizije 2007|''2007'']] |- | {{zastava|Rusija}} | [[Pesem Evrovizije 2008|''2008'']] |- |{{zastava|Azerbajdžan}} |[[Pesem Evrovizije 2011|''2011'']] |- |{{zastava|Portugalska}} |[[Pesem Evrovizije 2017|''2017'']] |- |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija]] |''[[Pesem Evrovizije 2026|2026]]'' |- |} = Opombe = {{sklici}} {{seznam opomb}} = Glej tudi = * [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] * [[Mladinska pesem Evrovizije]] * [[EMA]] * [[Zlati cekin]] = Zunanje povezave = {{Commons|Category:Eurovision}} * [http://www.esc-history.com/countries-selections.asp Eurovision Song Contest - History] * [http://www.eurovision.gen.tr/ Eurovision Song Contest] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090218090140/http://eurovision.gen.tr/ |date=2009-02-18 }} * [http://www.eurovisionworld.com/ Eurovision Song Contest World] {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:Glasbene prireditve]] [[Kategorija:Evrovizija|*]] {{normativna kontrola}} foo8mvmd60fo2ey7piv5p719ycqv986 0 52274 6685852 6176391 2026-06-05T23:48:15Z IvanScrooge98 140635 /* Seznam (1946-danes) */ slika 6685852 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik | first = [[Enrico De Nicola]] | salary = 230.000 € letno | formation = | image = Sergio Mattarella Presidente della Repubblica Italiana.jpg | website = [http://www.quirinale.it/ Il sito ufficiale della Presidenza della Repubblica] | residence = [[Kvirinalska palača]], [[Rim]] | named_for = | termlength = 7 let | body = <br />Italijanske republike | member_of = | incumbentsince = [[3. februar|3. februarja]] [[2015]] | incumbent = [[Sergio Mattarella]] | image_size1 = 70px | image name1 = Flag of Italy.svg | image name = | native_name = ''<small>Presidente della Repubblica Italiana</small>'' }}'''[[Seznam]] [[predsednik Italijanske republike|predsednikov Italijanske republike]].''' == Seznam (1946-danes)== {| class="wikitable sortable" ! rowspan="2" |# ! colspan="2" rowspan="2" |Predsednik<br><small>(rojstvo-smrt)</small> ! rowspan="2" |Število glasovanj ! rowspan="2" |%<br><small>(glasovi/volivci)</small> ! colspan="2" |Mandat ! rowspan="2" |Izvorna stranka ! rowspan="2" |Dosmrtni senator do ! rowspan="2" |Viri |- !<small>Začetek</small> !<small>Konec</small> |- !1 |[[Slika:Enrico De Nicola (cropped).jpg|brezokvirja|102x102_pik]] |'''[[Enrico De Nicola]]'''<br /><small>(1877-1959)</small> |1 |72,8<br><small>(405/556)</small> |1. januar 1948 |12. maj 1948 |[[Italijanska liberalna stranka]] |1. oktober 1959 | |- !2 |[[Slika:Luigi Einaudi.jpg|brezokvirja|97x97_pik]] |'''[[Luigi Einaudi]]'''<br /><small>(1874-1961)</small> |4 |57,6<br><small>(518/900)</small> |12. maj 1948 |11. maj 1955 |[[Italijanska liberalna stranka]] |30. oktober 1961 | |- !3 |[[Slika:Giovanni Gronchi hq (cropped).jpg|brezokvirja|114x114_pik]] |'''[[Giovanni Gronchi]]'''<br /><small>(1887-1978)</small> |4 |78,1<br><small>(658/843)</small> |11. maj 1955 |11. maj 1962 |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |17. oktober 1978 | |- !4 |[[Slika:Antonio Segni Official.jpg|brezokvirja|98x98_pik]] |'''[[Antonio Segni]]'''<br /><small>(1891-1972)</small> |9 |51,9<br><small>(443/854)</small> |11. maj 1962 |6. december 1964 |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |1. december 1972 | |- !5 |[[Slika:Giuseppe Saragat.jpg|brezokvirja|110x110_pik]] |'''[[Giuseppe Saragat]]'''<br /><small>(1898-1988)</small> |21 |67,1<br><small>(646/963)</small> |29. december 1964 |29. december 1971 |[[Italijanska socialistična demokratska stranka]] |11. junij 1988 | |- !6 |[[Slika:Presidente Leone.jpg|brezokvirja|97x97_pik]] |'''[[Giovanni Leone]]'''<br /><small>(1908-2001)</small> |23 |51,4<br><small>(518/1008)</small> |29. december 1971 |15. junij 1978 |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |9. november 2001 | |- !7 |[[Slika:Pertini ritratto.jpg|brezokvirja|105x105_pik]] |'''[[Sandro Pertini]]'''<br /><small>(1896-1990)</small> |16 |82,3<br><small>(832/1011)</small> |9. julij 1978 |29. junij 1985 |[[Italijanska socialistična stranka]] |24. februar 1990 | |- !8 |[[Slika:Cossiga Francesco.jpg|brezokvirja|112x112_pik]] |'''[[Francesco Cossiga]]'''<br /><small>(1928-2010)</small> |1 |74,3<br><small>(752/1011)</small> |3. julij 1985 |28. april 1992 |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |17. avgust 2010 | |- !9 |[[Slika:Oscar Luigi Scalfaro portrait.jpg|brezokvirja|113x113_pik]] |'''[[Oscar Luigi Scalfaro]]'''<br /><small>(1918-2012)</small> |16 |66,5<br><small>(672/1011)</small> |28. maj 1992 |15. maj 1999 |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |29. januar 2012 | |- !10 |[[Slika:Carlo Azeglio Ciampi 1999.jpg|brezokvirja|98x98_pik]] |'''[[Carlo Azeglio Ciampi]]'''<br /><small>(1920-2016)</small> |1 |70,0<br><small>(707/1010)</small> |18. maj 1999 |15. maj 2006 |''neodvisen'' |16. september 2016 | |- ! rowspan="2" |11 | rowspan="2" |[[Slika:Presidente Napolitano.jpg|brezokvirja|98x98_pik]] | rowspan="2" |'''[[Giorgio Napolitano]]'''<br /><small>(1925)</small> |4 |53,8<br><small>(543/1009)</small> |15. maj 2006 |22. april 2013 |[[Levi demokrati]] | rowspan="2" |''na položaju'' | |- |6 |73,2<br><small>(738/1007)</small> |22. april 2013 |14. januar 2015 |''neodvisen'' | |- ! rowspan="2" |12 | rowspan="2" |[[Slika:Sergio Mattarella Presidente della Repubblica Italiana.jpg|brezokvirja|98x98_pik]] | rowspan="2" |'''[[Sergio Mattarella]]'''<br /><small>(1941)</small> |4 |65,9<br><small>(665/1009)</small> |3. februar 2015 |29. januar 2022 | rowspan="2" |''neodvisen'' | rowspan="2" | |<ref>{{Navedi splet|title=Sergio Mattarella novi italijanski predsednik|url=https://www.delo.si/svet/sosescina/v-italiji-danes-cetrti-poskus-izvolitve-novega-predsednika.html|website=www.delo.si|date=2015-01-31|accessdate=2020-04-20|language=sl-si|first=Ma Ja|last=Delo.si}}</ref> |- |8 |75,2%<br><small>(759/1009)</small> |29. januar 2022 |''na položaju'' |<ref>{{Navedi novice|url=https://www.repubblica.it/politica/2022/01/29/news/mattarella_eletto_di_nuovo_presidente_della_repubblica_al_via_il_bis-335691704 |title=Sergio Mattarella rieletto presidente della Repubblica con 759 voti: al via il bis |date=2022-01-29 |work=La Repubblica |last=Mari |first=Laura |accessdate=2024-02-22}}</ref> |} == Glej tudi == * [[Politika Italije]] * [[seznam ministrskih predsednikov Italijanske republike]] == Zunanje povezave == * [http://www.quirinale.it/ ''Presidenza della Repubblica''] ''(v [[italijanščina|italijanščini]])'' == Sklici == <references /> [[Kategorija:Seznami Italijanov|Predsedniki Italije]] [[Kategorija:Seznami predsednikov držav|Italija]] [[Kategorija:Predsedniki Italijanske republike|*]] 2t3opwwoy3vpkdho8qddqh4f8519rkm 0 55912 6685631 6425665 2026-06-05T15:59:24Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Pontonski mostovi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685631 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Pontonski most |image = US Army crossing the Rhine on heavy ponton bridge at Worms, March, 1945.png |caption = Vojaki ameriške vojske prečkajo Ren na težkem pontonskem mostu, marec 1945. |official_name = |carries = motorna vozila, pešci |crosses = |locale = |maint = |id = |designer = |design = nizek |material = različno: jeklo, beton, čolni, sodi, plastična plovila, različna vozna površina |spans = kratki in dolgi |pierswater = |mainspan = |length = |width = |height = |load = |clearance = |below = |traffic = |begin = |complete = |open = |closed = |toll = |map_cue = |map_image = |map_text = |map_width = |coordinates = |lat = |long = }} [[Slika:Poland Sobieszewo - pontoon bridge.jpg|thumb|Stalni pontonski most preko Visle, Poljska]] '''Pontonski most''', poznan tudi kot '''plavajoči most''', je oblika [[most]]u, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali [[deska|desk]] prirejen za [[promet]] ljudi in [[vozilo|vozil]]. Vzgon nosilcev omejuje največjo obremenitev, ki jo lahko nosijo. Večina pontonskih mostov je začasnih in se uporabljajo v vojnah in civilnih nesrečah. Pontonski mostovi se uporabljajo že od davnih časov in so bili v zgodovini zelo koristni v številnih bitkah, med njimi bitka za Garigliano, bitka pri Oudenardeju, prečkanju [[Ren]]a med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], med iransko-iraško vojno in v mnogih drugih. == Zasnova == Ime izvira iz [[latinščina|latinske]] [[beseda|besede]] ''ponto'', ki pomeni brod ali prevoz čez reko. Sestavlja ga poljubno število ''pontonov'' (plavajočih delov), ki so med seboj povezani, zasidrani v dno ter privezani na breg. V preteklosti so v ta namen uporabili kar [[čoln]]e, kasneje pa posebej v ta namen izdelane votle zaboje. Pri izdelavi je namreč treba paziti na nosilnost takega mostu, ki je samo tolikšna, kot je skupna plovnost na določenem odseku mostu<ref>{{navedi splet|title=UK Military Bridging – Floating Equipment|url=http://www.thinkdefence.co.uk/2011/12/uk-military-bridging-floating-equipment/|accessdate=6 December 2014|archive-date=2014-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20141209045339/http://www.thinkdefence.co.uk/2011/12/uk-military-bridging-floating-equipment/|url-status=dead}}</ref>. [[File:Bergsøysundbrua.jpg|thumb|Most Bergsøysund uporablja betonske pontone]] Pri načrtovanju pontonskega mosta mora [[gradbeni inženir]] upoštevati [[Arhimedov zakon]]: vsak ponton lahko podpira obremenitev, ki je enaka masi vode, ki jo izpodrine. Ta obremenitev vključuje maso mostu in samega pontona. Če je presežena največja obremenitev odseka mostu, se eden ali več pontonov potopi. Fleksibilne povezave morajo omogočiti, da se en del mosta giba bolj močno kot drugi deli. Cesta čez pontone mora biti razmeroma lahka, da ne bi omejila nosilnosti pontonov<ref>{{navedi splet |url=http://physics.weber.edu/carroll/archimedes/principle.htm |title=Archimedes' Principle}}</ref>. Priključitev mostu na obalo zahteva oblikovanje pristopov<ref>{{navedi splet |url=http://science.howstuffworks.com/engineering/structural/floating-bridge3.htm |title=Making the Critical Connections}}</ref>, ki niso preveč strmi, zaščito brežin pred erozijo in omogočajo premike mostu med nihanjem gladine vode. Plavajoči mostovi so bili zgodovinsko zasnovani z uporabo lesa. Pontone so oblikovani tako, da so preprosto zapletli več sodov skupaj z lesenimi splavi ali uporabili čolne. Vsak odsek mostu je sestavljen iz enega ali več pontonov, ki so jih premaknili na položaj in nato zasidrali pod vodo ali na kopnem. Pontoni so bili povezani z uporabo lesenih nosilcev. Te so pokrili z vrsto navzkrižnih desk, ki so oblikovale površino ceste<ref>{{navedi knjigo |last=de Tousard |first=Louis |title=American Artillerist's Companion: Or Elements of Artillery. Treating of All ... |page=424}}</ref>, nosilci pa so bili zavarovani z bočnimi zaščitnimi tramovi. Plavajoči most se lahko gradi iz več odsekov, ki se začnejo od zasidrane točke na obali. Sodobni pontonski mostovi običajno uporabljajo vnaprej izdelane plavajoče strukture<ref>{{navedi splet |url=http://www.fs.fed.us/t-d/pubs/pdfpubs/pdf02232812/pdf02232812dpi72.pdf |title=Floating Trail Bridges and Docks}}</ref>. Večina pontonskih mostov je namenjenih za začasno uporabo, vendar lahko mostovi čez vodna telesa s stalnim vodnim nivojem ostanejo na mestu dlje. [[Most v Hobartu]], dolg pontonski most, zgrajen leta 1943 v [[Hobart]]u na [[Tasmanija|Tasmaniji]], je bil zamenjan šele po 21 letih. <ref>{{navedi splet |url=http://www.abc.net.au/news/2015-05-05/hobart-floating-bridge-declared-national-heritage-marker/6446520 |title=Historic Hobart floating bridge declared National Engineering Heritage Landmark}}</ref> Četrti [[most Galata]], ki se razteza čez [[Zlati rog]] v [[Carigrad]]u v Turčiji, je bil zgrajen leta 1912 in je deloval 80 let. Začasni in lahki pontonski most se hitro poškodujejo. Ko je prekoračena meja obremenitve mostu, se lahko poruši ali ga preplavi. Most se lahko inducira, da se zavije ali oscilira na nevaren način zaradi nabreklosti, nevihte, poplave ali hitro premikajoče se obremenitve. Ledeni ali plavajoči predmeti se lahko kopičijo na pontonu, povečujejo pretok rečnega toka in potencialno poškodujejo most. == Zgodovina uporabe == [[File:1561-Akbar riding the elephant Hawa'I pursuing another elephant across a collapsing bridge of boats (left).jpg|right|thumb|Mogulski cesar Akbar Veliki jaha hudobnega slona Hawa'i, ki je zasledoval drugega slona preko podirajočega mosta iz čolnov, v Basawan in Chetar Muntisa "Akbarjeva avantura s slonom Hawa’i", datirano 1561]] === Antična Kitajska === V starodavni Kitajski iz obdobja [[dinastija Zhou|dinastije Zhou]] je tekst ''Shijing'' (Knjiga pesmi) v katerem piše, da je kralj Wen iz Zhoua prvič ustvaril pontonski most v 11. stoletju pred našim štetjem. Vendar je [[zgodovinar]] [[Joseph Needham]] poudaril, da je bil v vseh verjetnih scenarijih začasni pontonski most izumljen v 9. ali 8. stoletju pred našim štetjem na Kitajskem, saj je bil ta del morda poznejši dodatek h knjigi (glede na to, kako je bila knjiga urejena do dinastije Han, 202 pr. n. št. do 220 n. št.). Čeprav so na Kitajskem že poznali začasne pontonske mostove, je bil prvi varni in stalni (in povezan z železnimi verigami) znan najprej v času [[dinastija Čin|dinastije Čin]] (221—207 pr. n. št.). V kasnejši dinastija Song (960—1279), je kitajski državnik Cao Cheng tudi pisal o zgodnjih pontonskih mostovih na Kitajskem. <ref>Needham, Volume 4, Part 3, 160.</ref>}} V času vzhodne dinastije Hanove (25—220 n. št.) so Kitajci ustvarili zelo velik pontonski most, ki je prečkal širino [[Rumena reka|Rumene reke]]. Obstaja tudi upor Gongsun Shu leta 33, ko je bil velik velik pontonski most z utrjenimi mesti zgrajen čez reko [[Jangce]], v katerega so se zaleteli z ladjo z ovnom pripadniki uradnih sil Han, pod vodstvom komandanta Cen Penga. V času pozne vzhodne Han znotraj [[Tri kraljestva|Treh kraljestev]], med bitko pri Chibiju leta 208, je predsednik vlade Cao Cao, večino svoje flote povezal skupaj z železnimi verigami, kar se je izkazalo kot usodna napaka, ko je bil z njim onemogočen ognjeni napad flote Sun Quana. Vojske cesarja Taizuja Song so velik pontonski most zgradili čez reko Jangce leta 974, da bi zagotovili vodo med osvajanjem dinastije Song južnega Tang. 22. oktobra 1420 je bil Ghiyasu'd-Din Naqqah, uradni pisar ambasade, ki ga je poslal vladar Timuridov iz Perzije, Mirza Šahruh (vladal 1404-1447), k dinastiji Ming med vlado cesarja Yongle (vladal 1402-1424), zapisal svoj pogled in potoval po velikem plavajočem pontonskem mostu v Lanžuju (zgrajen leta 1372), ko je ta dan prečkal Rumeno reko. <ref>Brook, 38.</ref>}} === Grško-rimsko obdobje === {{multiple image| align = right | direction = vertical | header = Rimske upodobitve pontonskih mostov, 2. stoletje| header_align = left/right/center | footer = | footer_align = left | image1 = 007 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel VII.jpg | width1 = 220 | caption1 = Rimski legionarji po pontonskem mostu, reliefna scena iz Trajanovega stebra (vladal 98-117) v Rimu, Italija (enobarvno, iz fotografij Conrada Cichoriusa| image2 = Roman Pontoon Bridge, Column of Marcus Aurelius, Rome, Italy.jpg| width2 = 220 | caption2 = Rimski legionarji, ki prečkajo reko Donavo s pontonskim mostom, kot je opisano v reliefu na stebru cesarja Marka Avrelija (vladal 161-180 let) v Rimu, Italija }} Grški pisatelj [[Herodot]] v svoji ''Zgodovini'' opisuje več pontonskih mostov. Za cesarja [[Darej I.|Dareja I. Velikega]] (522-485 pr. n. št.) je Grk Mandrocles iz Samosa nekoč zgradil pontonski most, ki se je raztezal čez [[Bospor]] in povezal Azijo z Evropo, tako da je Darej lahko preganjal pobegle [[Skiti|Skite]] in premaknil svojo vojsko na Balkan, da bi premagal Makedonce. Drugi spektakularni pontonski mostovi so bili Kserksovi pontonski mostovi čez [[Helespont]], ko je [[Kserks I.]] leta 480 pr. n. št. prenesel svojo ogromno vojsko v Evropo. V Johna Haleaja ''Lord of the Sea'', da bi proslavili začetek Sicilijanske ekspedicije (415 - 413 pr. m. št.), je atenski general Nikij plačal graditeljem, da so izdelali izjemen pontonski most, sestavljen iz pozlačenih in tapiseriranih ladij za festival, ki je pritegnil Atence in Jonce preko morja do svetišča Apolona na Delosu. Ob priložnostih, ko je bil Nikij sponzor, so mladi Atenci paradirali čez čolne, peli, ko so hodili, da bi se od armade spektakularno poslovili. <ref>{{navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/276819722|title=Lords of the sea : the epic story of the Athenian navy and the birth of democracy|last=Hale|first=John R.|date=|publisher=Viking Penguin|year=2010|isbn=9780143117681|location=New York|pages=188|oclc=276819722}}</ref> [[File:035 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel XXXV (Ausschnitt 01).jpg|thumb|Relief rimskega mostu iz čolnov, Cichorius]] Cesar [[Kaligula]] je rekel, da je jahal konja po pontonskem mostu, ki se je raztezal 2 milji med [[Baje]]m in [[Puzzuoli|Puteolijem]], medtem ko je nosil orožje Aleksandra Velikega, da bi se izmuznil napovedani usodi, ki je trdila, da »ni več možnosti, da postane cesar ko jaha konja čez zaliv Baiae«. Kaligulova gradnja mostu je stala veliko denarja in dodala, da ni prispevala k njegovemu vladanju. === Srednji vek === [[File:Puente Barcas Sevilla 1851.jpg|thumb|Stari ''Puente de barcas'', je povezoval Seviljo in Triano iz 1171 do 1851]] V srednjem veku so se za pontone uporabljali običajni čolni, ki so jih med pohodi povezali med seboj, če niso imeli sredstev za gradnjo trajnih mostov. <ref>[http://www.dsm.museum/MA/medieval_fleet.htm Per Hoffmann, The Medieval Fleet] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20080524032111/http://www.dsm.museum/MA/medieval_fleet.htm |date=May 24, 2008 }}</ref> [[Huni|Hunska]] vojska je med obleganjem [[Niš|Naissusa]] leta 442 zgradila most čez [[Nišava (reka)|Nišavo]], da bi v območje mesta pripeljala velike oblegovalne stolpe. [[Sasanidsko cesarstvo |Sasanidske]] sile so prešle [[Evfrat]] na hitro zgrajenem pontonskem mostu med obleganjem [[Raka (sirija)|Kallinikosa]] leta 542. [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko) |Ostrogotsko]] kraljestvo je zgradilo utrjen most čez [[Tibera|Tibero]] med obleganjem Rima leta 545, da bi blokirali sile bizantinskega generala Belizarja v mestu Sile [[Avarski kaganat|avarskega kaganata]] so prisilile bizantinske inženirje zgraditi dva pontonska mostova čez Savo med obleganjem Sirmiuma leta 580, da bi popolnoma obkrožili mesto s svojimi enotami in obleganjem. Cesar [[Heraklij]] je prečkal Bospor na konju na velikem pontonskem mostu leta 638. Vojska Umajadskega kalifata je zgradila pontonski most nad Bosporjem leta 717 med obleganjem [[konstantinopel|Konstantinopla]] (717-718). Vojska [[Karel Veliki|Karla Velikega]] je zgradila pontonski most na sidranih čolnih, ki so jih povezali za prečkanje [[Donava|Donave]] med pohodi proti avarskemu kaganatu v 790-ih. Zgradili so tudi dva utrjena pontonska mostova čez [[Laba|Labo]] leta 789 med pohodom proti slovanskim Veletom. Nemška vojska [[Oton I. Veliki |Otona Velikega]] je zgradila tri pontonske mostove iz že izdelanih materialov, da so hitro prečkali reko Recknitz v bitki za Raxo leta 955 in odločno zmagali proti slovanskim [[Obodriti|Obodritom]]. V nemških otonskih kapitularijih (zakonodajni ali upravni akti frankovskega dvora) iz desetega stoletja so zahtevali, da kraljeva posestva vzdržujejo zanesljiva rečna vozila, ki jih je mogoče zaseči v vojni. Danska vojska [[Knut Veliki|Knuta Velikega]] je leta 1026 med prečkanjem reke Helge v bitki za Helgeå zgradila pontonski most. Križarji so zgradili pontonski most čez reko [[Orontes]], da bi poskrbeli za oskrbo med obleganjem [[Antiohija|Antiohije]] decembra 1097. Po letopisih, so najzgodnejši plavajoči most čez reko Dneper zgradili leta 1115, blizu Vyshhoroda v Kijevski regiji. Češka vojska pod poveljstvom [[Friderik I. Barbarossa |Friderika I.]], je leta 1157 prečkala [[Adiža|Adižo]] na pontonskem mostu, ki so ga ljudje v [[Verona|Veroni]] vnaprej zgradili na ukaz nemškega cesarja. Francoska kraljeva vojska [[Filip II. Francoski |Filipa II.]] je zgradila pontonski most čez [[Sena|Seno]], da je leta 1203 zasegla [[Les Andelys]] iz angleškega obleganja v bitki za Château Gaillard. V času [[Peta križarska vojna |pete križarske vojne]] so križarji zgradili dva pontona mostova čez [[Nil]] v bitki pri Damietti (1218-1219), vključno z enim, ki ga je podpiralo 38 čolnov. 27. maja 1234 so križarske sile prešle reko Ochtum v Nemčiji na pontonskem mostu med bojem pri Stedingenu. [[Mongolsko cesarstvo |Imperialna mongolska]] vojska je leta 1241 zgradila pontonski most v bitki pri [[Muhi|Muhiju]], da bi napadla madžarsko vojsko. Francoska vojska kralja [[Ludvik IX. Francoski|Ludvika IX.]] je 21. julija 1242 prešla reko [[Charente (reka) |Charente]] na več pontonskih mostovih med bitko pri Taillebourgu. Ludvik IX. je zgradil pontonski most čez Nil, da bi zagotovil neoviran dostop do vojakov in zalog v začetku marca 1250 v sedmi križarski vojni. [[Florentinska republika|Florentinska]] vojska je postavila pontonski most čez reko [[Arno (reka)|Arno]] med obleganjem [[Pisa|Pise]] leta 1406. Angleška vojska Johna Talbota, prvega grofa Shrewsburskega, je leta 1450 prečkala reko Oise po pontonskem mostu iz usnjenih posod. Osmanski inženirji so zgradili pontonski most čez Zlati rog med obleganjem Konstantinopla (1453), s pomočjo več kot tisoč sodov. Most je bil dovolj močan za kočije. Osmanska vojska je med obleganjem Rodosa (1480) zgradila pontonski most. Beneški inženirji so zgradili plavajoči most čez Adižo na bitki za Calliano (1487). === Zgodnje moderno obdobje === [[File:Parma's bridge over the Scheldt, built of ships - Schipbrug van Parma over de Schelde.jpg|thumb|Parma's most čez Šeldo leta 1584, zgrajen iz čolnov. Ilustracija 1616.]] [[File:Virginia, Pontoon boat used by the Army of the Potomac - NARA - 533332.tif|thumb|Pontonski čoln ameriške vojske, 1864]] [[File:Bridge of Boats on the Ravi River, Pakistan, 1895.gif|right|thumb|Most iz čolnov čez reko Ravi v britanski Indiji, 1895]] Španska vojska je zgradila pontonski most v bitki pri Garigliano (1503). Španska vojska Flandrije pod [[Alessandro Farnese, vojvoda Parmski |Alesandrom Farnesejem]], vojvodom iz Parme, je zgradila 730-metrski, utrjen pontonski most čez reko Šeldo na obali Antwerpna leta 1584, da je zaprla dostop do mesta. V bitki za Saraighat leta 1671 so Ahomi prešli reko [[Brahmaputra]] pri Saraighatu preko improvizirane mostu iz čolnov. V 1670-ih so Francozi pripravili bakren ponton; od tedaj dalje reke in kanali niso več predstavljali znatno oviro. <ref>Duffy, Christopher. ''The Military Life of Frederick the Great'', 1985. p. 307. {{ISBN|0-689-11548-2}}</ref> V zgodnjem modernem obdobju pontoni prevladujejo v vojnah 18. in 19. stoletja, med katerimi se je umetnost in znanost o pontonskem premoščanju komaj spremenila. Vendar to ni ustavilo vseh inovacij. Leta 1708 je švedska vojska uporabila usnjeni pontonski most, ko je prečkala reko pred bitko pri Holowczynu. Francoskega generala Jeana Lannesa vojska je zgradila pontonski most, da bi prečkala reko [[Pad]] pred bitko pri Montebellu (1800). Napoleonova ''Grande Armée'' je veliko uporabljala pontonske mostove v bitkah za Aspern-Essling in Wagram pod nadzorom generala Henrija Gatiena Bertranda. Inženirji generala Jean Baptista Ebléja so postavili štiri pontonske mostove v eni noči čez Dneper med bitko na Smolensk (1812). V hladni vodi so nizozemski inženirji zgradili 100-metrski pontonski most v bitki pri [[Berezina|Berezini]], da bi Grande Armée omogočili varnost. V polotoški vojni je britanska vojska prevažala "kositrne pontone" <ref>{{navedi knjigo |last=Porter |first=Maj Gen Whitworth |title=History of the Corps of Royal Engineers Vol I |year=1889 |publisher=The Institution of Royal Engineers |location=Chatham}}</ref>, ki so bili lahki in bi jih lahko hitro spremenili v plavajoči most. Lt Col Charles Pasley iz Kraljevske šole za vojaško inženirstvo v Chathamu Angliji je razvil novo obliko pontona, ki jo je leta 1817 sprejela britanska vojska. Vsak ponton je bil razdeljen na dve polovici in dva koničasta konca sta lahko povezana na mestih s plimovanjem. Vsaka polovica je bila zaprta, kar je zmanjšalo nevarnost pregrevanja, odseki pa so imeli več veznih točk. <ref name="think">{{navedi splet |url=http://www.thinkdefence.co.uk/2011/12/uk-military-bridging-floating-equipment/ |title=UK Military Bridging – Floating Equipment |publisher=thinkdefence.co.uk |accessdate=2018-10-05 |archive-date=2014-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141209045339/http://www.thinkdefence.co.uk/2011/12/uk-military-bridging-floating-equipment/ |url-status=dead }}</ref> Alternativa, ki jo je predlagal Charles Pasley, je bila sestavljen iz dveh bakrenih kanujev, ki sta bila široka 2 čevlja in 8 čevljev globoka ter dolga 22 čevljev. Baker je bil uporabljen v želji po hitre korozije kositra. Bili so dobri za konjenico, pehoto in lahke topove; posebej privezani pa bi se lahko uporabili tudi za težke topove.<ref>{{navedi novice |title=CW Pasley letter dated 28 June 1836 |newspaper=Army and Navy Chronicle |page=Volumes 3 No 18 page 274}}</ref> Primerjava pontonov, ki so jih uporabljale različne vojske kaže, da so bili skoraj vsi odprti čolni, iz enega ali več kosov, predvsem leseni, nekateri platneni in zaščiteni z gumo, Belgija pa je uporabljala železen čoln. Amerika je uporabljala cilindre, razdeljene na tri. Leta 1862 so sile Unije, ki jih je vodil general major Ambrose Burnside, obtičale na napačni strani reke Rappahannock v Fredericksburgju zaradi pomanjkanja prihoda pontonskega vlaka, kar je povzročilo hude izgube. Poročilo o tej nesreči je doseglo Britanijo, ki je oblikovala in usposabljala pontonsko vojsko inženirjev. <ref name="MJWII">{{navedi knjigo |last=Porter |first=Maj Gen Whitworth |title=History of the Corps of Royal Engineers Vol II |year=1889 |publisher=The Institution of Royal Engineers |location=Chatham}}</ref> Med [[Ameriška državljanska vojna |ameriško državljansko vojno]] so bile preizkušene in zavržene različne oblike pontonskih mostov. Leseni pontoni in indijski gumijasti pontoni, oblikovani kot torpedo, so se izkazali za nepraktične, dokler razvoj bombažnega platna ni pokril pontonov, ki so zahtevali več vzdrževanja, vendar so bili lahki in lažji za delo in prevoz. Od leta 1864 se je na široko uporabljala lahka zasnova, imenovana ''Cumberland Pontoons'', sistem zložljivih čolnov, za prevoz vojakov in artilerije čez reke na jugu. Leta 1872 je vojaški pregled pred kraljico [[Viktorija Britanska |Viktorijo]] potekal po reki [[Temza|Temzi]] v Windsorju, Berkshire, kjer je bila reka široka 76 metrov. Most, ki je obsegal 15 pontonov s 14 sidri, je bil končan v 22 minutah. Odstranjen je bil v 34 minutah naslednjega dne. Britanski Blanshard Pontoon je ostal v britanski rabi do konca 1870-ih, ko ga je zamenjal ''Bloodov Pontoon''. Ta se je vrnil v sistem odprtih čolnov, ki je omogočil uporabo teh, če niso bili potrebni kot pontoni. Nov ponton se je izkazal kot dovolj močan za podporo naloženih slonov in oblegovalnih topov, pa tudi vojaških lokomobil. == Druga svetovna vojna == Pontonski mostovi so se v veliki meri uporabljali med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], predvsem v evropskem delu operacij. Združene države so bile najpomembnejši uporabnik, sledila je Britanija. === Galerija === <gallery class="center" caption="Pontonski mostovi v drugi svetovni vojni"> File:Heavy and pneumatic pontons loaded for transport to Remagen.jpg|Majhni, lahki napihljivi pontoni na aluminijastih čolnih za kombiniran transport File:3rd Armored Division vehicles cross the Seine River.jpg|Napihljivi pontoni delujejo kot most File:Inflatable pontons headed for the Danube in Germany, April 1945.jpg|Napihljive pontone vozijo težki 6×6 transporterji File:Rhine River pontoon bridge wwii.png|Težek pontonski most podprt z aluminjastimi pontoni File:Engineers bridging the wide but placid Po.jpg|Sestavljanje pontonskega mostu File:Infantry support bridge over Saar River erected by 289th Engineers at Volklingen.jpg| Pontonski most za pešce, ki ga podpirajo lahki aluminijasti pontoni File:Bridge-construction-korea.jpg|Sestavljanje pontonskega mostu z dvigalom File:Footbridge on the Roer.jpg| Pontonski most za pešce File:Infantry support bridge built by 549th Light Ponton Company.jpg| Pontonski most za pešce zgrajen iz lahkih aluminijastih pontonov File:The British Army in Normandy 1944 B9743.jpg|Britanska vojska prečka Seno pri Vernonu, Francina 28. avgusta 1944 File:Pontonbruecke.jpg |Težek pontonski most File:Bailey Bridge over the River Maas.jpg|Baileyjev most na pontonih File:Bundesarchiv Bild 183-L20392, Kiew, Pioniere errichten Pontonbrücke.jpg|Nemški inženirci gradijo pontonski most preko Dnepre v času bitke za Kijev (septembra 1941) File:Bundesarchiv B 145 Bild-F016198-0033, Rumänien, Brückenbau über den Pruth.jpg| Nemški inženirci gradijo pontonski most preko reke Prut v času bitke za Uman, julij 1941 </gallery> == Moderna vojaška uporaba == [[Slika:PMP Folding Float Brisge 1996.jpg|thumb|Madžarski pripadniki [[IFOR]] postavljajo pontonski most sovjetskega projekta [[PMP]] za prečkanje reke [[Sava|Save]] pri [[Slavonski Brod|Slavonskem Brodu]], 9. junij 1996]] Pontonske mostove so v prvi polovici 20. stoletja in v obeh svetovnih vojnah obširno uporabljali tako vojske kot civilisti. Leta 1995 sta 502. in 38. inženirska enota 130. inženirske brigade Združenih narodov in 586. Engineer Company iz Ft. Benning GA je kot del IFOR sestavila pontonski most v neugodnih vremenskih razmerah preko Save pri Županji (med Hrvaško in Bosno), s skupno dolžino 620 m. Razstavljen je bil leta 1996. === Jugoslovanska vojna === V jugoslovanskih vojnah devetdesetih je bil uničen most v [[Maslenica|Maslenici]], julija 1993 pa so hrvaške civilne in vojaške oblasti zgradile kratek pontonski most čez ozko morsko ožino potem ko so ozemlje odvzeli iz [[Srbska republika Krajina|Srbske Krajine]]. Med letoma 1993 in 1995 je ponton služil kot ena izmed dveh operativnih kopenskih povezav do [[Dalmacija|Dalmacije]] ter hrvaških in bosanskih muslimanskih območij v Bosni in Hercegovini. <ref name="maslenica">{{navedi splet |first=Drago |last=Kelemen |url=http://www.hrvatski-vojnik.hr/hrvatski-vojnik/2232009/maslenica.asp |title=Article on the 16th anniversary of Operation Maslenica |publisher=Hrvatski-vojnik.hr |date= |accessdate=2014-08-17 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140819085443/http://www.hrvatski-vojnik.hr/hrvatski-vojnik/2232009/maslenica.asp |archivedate=2014-08-19 |df= }}</ref> == Napake in nesreče == Most sv. Izaka preko reke [[Neva|Neve]] v [[Sankt Peterburg]]u je doživel dve nesreči, eno naravno, veter leta 1733, nato pa požar leta 1916. Plavajoči mostovi so občutljivi na slabo vreme, še posebej na močne vetrove. V ZDA v Washingtonu je nekaj najdaljših stalnih plavajočih mostov na svetu, dva sta deloma propadla zaradi močnih vetrov. <ref>{{navedi novice |last=Gutierrez |first=Scott |date=February 29, 2012 |title=Washington: Floating bridge capitol of the world |url=http://www.seattlepi.com/local/transportation/article/Floating-bridges-of-the-world-2971885.php |newspaper=Seattle Post-Intelligencer |accessdate=July 23, 2015}}</ref> Leta 1979 je bil najdaljši plavajoči most, most preko Hoodovega kanala, podvržen vetrovom 130 km / h, s sunki 190 km / h. Valovi visoki med 3,0-4,6 m so udarili ob strani mostu in v nekaj urah potopili zahodni del dolg 1,2 km. Od takrat je bil obnovljen. Leta 1990 je bil zaradi obnove zaprt leta 1940 zgrajen Lacey V. Murrow spominski most. Natančneje, odstranjeni so bili pločniki, da bi razširili prometne pasove na standarde, ki jih je določil Interstate Highway System. Inženirji so spoznali, da ne morejo uporabiti vlačilcev za odstranjevanje pločnikov, ne da bi pri tem ogrozili strukturno celovitost celotnega mostu. Kot tak je bil uporabljen način pri katerem so močne curke vode uporabljali za odstranjevanje betona. Voda, uporabljena v tem postopku, je bila začasno shranjena v votlih komorah v pontonih mostu, da bi preprečila kontaminacijo jezera. V tednu dežja in močnih vetrov so bili pontoni dodatno prenapolnjeni z vodo iz nevihte. Preplavljen most se je zlomil in potonil. Most je bil obnovljen leta 1993. Znani so še številni drugi primeri. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons}} *[https://books.google.com/books?id=fScDAAAAMBAJ&pg=PA86&dq=popular+science+1943+there%27s+one+thrill+no+soldier&hl=en&ei=NlvOTJj2EIPMnAeRwYT-Dw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CC4Q6AEwAA#v=onepage&q&f=true '' "Combat Engineers Take a River In Their Stride" '', December 1943, Popular Mechanics] detailed World War Two article with rare photos of setting up of a pontoon bridge *[https://en.wikisource.org/wiki/The_American_Cyclop%C3%A6dia_(1879)/Bridge,_Military Bridge Military] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mostovi]] [[Kategorija:Pontonski mostovi| ]] 7s53xsbk06ewxhaku0tv6l4t7cdfe7t 6685632 6685631 2026-06-05T15:59:35Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Mostovi]]; dodal [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685632 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Pontonski most |image = US Army crossing the Rhine on heavy ponton bridge at Worms, March, 1945.png |caption = Vojaki ameriške vojske prečkajo Ren na težkem pontonskem mostu, marec 1945. |official_name = |carries = motorna vozila, pešci |crosses = |locale = |maint = |id = |designer = |design = nizek |material = različno: jeklo, beton, čolni, sodi, plastična plovila, različna vozna površina |spans = kratki in dolgi |pierswater = |mainspan = |length = |width = |height = |load = |clearance = |below = |traffic = |begin = |complete = |open = |closed = |toll = |map_cue = |map_image = |map_text = |map_width = |coordinates = |lat = |long = }} [[Slika:Poland Sobieszewo - pontoon bridge.jpg|thumb|Stalni pontonski most preko Visle, Poljska]] '''Pontonski most''', poznan tudi kot '''plavajoči most''', je oblika [[most]]u, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali [[deska|desk]] prirejen za [[promet]] ljudi in [[vozilo|vozil]]. Vzgon nosilcev omejuje največjo obremenitev, ki jo lahko nosijo. Večina pontonskih mostov je začasnih in se uporabljajo v vojnah in civilnih nesrečah. Pontonski mostovi se uporabljajo že od davnih časov in so bili v zgodovini zelo koristni v številnih bitkah, med njimi bitka za Garigliano, bitka pri Oudenardeju, prečkanju [[Ren]]a med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], med iransko-iraško vojno in v mnogih drugih. == Zasnova == Ime izvira iz [[latinščina|latinske]] [[beseda|besede]] ''ponto'', ki pomeni brod ali prevoz čez reko. Sestavlja ga poljubno število ''pontonov'' (plavajočih delov), ki so med seboj povezani, zasidrani v dno ter privezani na breg. V preteklosti so v ta namen uporabili kar [[čoln]]e, kasneje pa posebej v ta namen izdelane votle zaboje. Pri izdelavi je namreč treba paziti na nosilnost takega mostu, ki je samo tolikšna, kot je skupna plovnost na določenem odseku mostu<ref>{{navedi splet|title=UK Military Bridging – Floating Equipment|url=http://www.thinkdefence.co.uk/2011/12/uk-military-bridging-floating-equipment/|accessdate=6 December 2014|archive-date=2014-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20141209045339/http://www.thinkdefence.co.uk/2011/12/uk-military-bridging-floating-equipment/|url-status=dead}}</ref>. [[File:Bergsøysundbrua.jpg|thumb|Most Bergsøysund uporablja betonske pontone]] Pri načrtovanju pontonskega mosta mora [[gradbeni inženir]] upoštevati [[Arhimedov zakon]]: vsak ponton lahko podpira obremenitev, ki je enaka masi vode, ki jo izpodrine. Ta obremenitev vključuje maso mostu in samega pontona. Če je presežena največja obremenitev odseka mostu, se eden ali več pontonov potopi. Fleksibilne povezave morajo omogočiti, da se en del mosta giba bolj močno kot drugi deli. Cesta čez pontone mora biti razmeroma lahka, da ne bi omejila nosilnosti pontonov<ref>{{navedi splet |url=http://physics.weber.edu/carroll/archimedes/principle.htm |title=Archimedes' Principle}}</ref>. Priključitev mostu na obalo zahteva oblikovanje pristopov<ref>{{navedi splet |url=http://science.howstuffworks.com/engineering/structural/floating-bridge3.htm |title=Making the Critical Connections}}</ref>, ki niso preveč strmi, zaščito brežin pred erozijo in omogočajo premike mostu med nihanjem gladine vode. Plavajoči mostovi so bili zgodovinsko zasnovani z uporabo lesa. Pontone so oblikovani tako, da so preprosto zapletli več sodov skupaj z lesenimi splavi ali uporabili čolne. Vsak odsek mostu je sestavljen iz enega ali več pontonov, ki so jih premaknili na položaj in nato zasidrali pod vodo ali na kopnem. Pontoni so bili povezani z uporabo lesenih nosilcev. Te so pokrili z vrsto navzkrižnih desk, ki so oblikovale površino ceste<ref>{{navedi knjigo |last=de Tousard |first=Louis |title=American Artillerist's Companion: Or Elements of Artillery. Treating of All ... |page=424}}</ref>, nosilci pa so bili zavarovani z bočnimi zaščitnimi tramovi. Plavajoči most se lahko gradi iz več odsekov, ki se začnejo od zasidrane točke na obali. Sodobni pontonski mostovi običajno uporabljajo vnaprej izdelane plavajoče strukture<ref>{{navedi splet |url=http://www.fs.fed.us/t-d/pubs/pdfpubs/pdf02232812/pdf02232812dpi72.pdf |title=Floating Trail Bridges and Docks}}</ref>. Večina pontonskih mostov je namenjenih za začasno uporabo, vendar lahko mostovi čez vodna telesa s stalnim vodnim nivojem ostanejo na mestu dlje. [[Most v Hobartu]], dolg pontonski most, zgrajen leta 1943 v [[Hobart]]u na [[Tasmanija|Tasmaniji]], je bil zamenjan šele po 21 letih. <ref>{{navedi splet |url=http://www.abc.net.au/news/2015-05-05/hobart-floating-bridge-declared-national-heritage-marker/6446520 |title=Historic Hobart floating bridge declared National Engineering Heritage Landmark}}</ref> Četrti [[most Galata]], ki se razteza čez [[Zlati rog]] v [[Carigrad]]u v Turčiji, je bil zgrajen leta 1912 in je deloval 80 let. Začasni in lahki pontonski most se hitro poškodujejo. Ko je prekoračena meja obremenitve mostu, se lahko poruši ali ga preplavi. Most se lahko inducira, da se zavije ali oscilira na nevaren način zaradi nabreklosti, nevihte, poplave ali hitro premikajoče se obremenitve. Ledeni ali plavajoči predmeti se lahko kopičijo na pontonu, povečujejo pretok rečnega toka in potencialno poškodujejo most. == Zgodovina uporabe == [[File:1561-Akbar riding the elephant Hawa'I pursuing another elephant across a collapsing bridge of boats (left).jpg|right|thumb|Mogulski cesar Akbar Veliki jaha hudobnega slona Hawa'i, ki je zasledoval drugega slona preko podirajočega mosta iz čolnov, v Basawan in Chetar Muntisa "Akbarjeva avantura s slonom Hawa’i", datirano 1561]] === Antična Kitajska === V starodavni Kitajski iz obdobja [[dinastija Zhou|dinastije Zhou]] je tekst ''Shijing'' (Knjiga pesmi) v katerem piše, da je kralj Wen iz Zhoua prvič ustvaril pontonski most v 11. stoletju pred našim štetjem. Vendar je [[zgodovinar]] [[Joseph Needham]] poudaril, da je bil v vseh verjetnih scenarijih začasni pontonski most izumljen v 9. ali 8. stoletju pred našim štetjem na Kitajskem, saj je bil ta del morda poznejši dodatek h knjigi (glede na to, kako je bila knjiga urejena do dinastije Han, 202 pr. n. št. do 220 n. št.). Čeprav so na Kitajskem že poznali začasne pontonske mostove, je bil prvi varni in stalni (in povezan z železnimi verigami) znan najprej v času [[dinastija Čin|dinastije Čin]] (221—207 pr. n. št.). V kasnejši dinastija Song (960—1279), je kitajski državnik Cao Cheng tudi pisal o zgodnjih pontonskih mostovih na Kitajskem. <ref>Needham, Volume 4, Part 3, 160.</ref>}} V času vzhodne dinastije Hanove (25—220 n. št.) so Kitajci ustvarili zelo velik pontonski most, ki je prečkal širino [[Rumena reka|Rumene reke]]. Obstaja tudi upor Gongsun Shu leta 33, ko je bil velik velik pontonski most z utrjenimi mesti zgrajen čez reko [[Jangce]], v katerega so se zaleteli z ladjo z ovnom pripadniki uradnih sil Han, pod vodstvom komandanta Cen Penga. V času pozne vzhodne Han znotraj [[Tri kraljestva|Treh kraljestev]], med bitko pri Chibiju leta 208, je predsednik vlade Cao Cao, večino svoje flote povezal skupaj z železnimi verigami, kar se je izkazalo kot usodna napaka, ko je bil z njim onemogočen ognjeni napad flote Sun Quana. Vojske cesarja Taizuja Song so velik pontonski most zgradili čez reko Jangce leta 974, da bi zagotovili vodo med osvajanjem dinastije Song južnega Tang. 22. oktobra 1420 je bil Ghiyasu'd-Din Naqqah, uradni pisar ambasade, ki ga je poslal vladar Timuridov iz Perzije, Mirza Šahruh (vladal 1404-1447), k dinastiji Ming med vlado cesarja Yongle (vladal 1402-1424), zapisal svoj pogled in potoval po velikem plavajočem pontonskem mostu v Lanžuju (zgrajen leta 1372), ko je ta dan prečkal Rumeno reko. <ref>Brook, 38.</ref>}} === Grško-rimsko obdobje === {{multiple image| align = right | direction = vertical | header = Rimske upodobitve pontonskih mostov, 2. stoletje| header_align = left/right/center | footer = | footer_align = left | image1 = 007 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel VII.jpg | width1 = 220 | caption1 = Rimski legionarji po pontonskem mostu, reliefna scena iz Trajanovega stebra (vladal 98-117) v Rimu, Italija (enobarvno, iz fotografij Conrada Cichoriusa| image2 = Roman Pontoon Bridge, Column of Marcus Aurelius, Rome, Italy.jpg| width2 = 220 | caption2 = Rimski legionarji, ki prečkajo reko Donavo s pontonskim mostom, kot je opisano v reliefu na stebru cesarja Marka Avrelija (vladal 161-180 let) v Rimu, Italija }} Grški pisatelj [[Herodot]] v svoji ''Zgodovini'' opisuje več pontonskih mostov. Za cesarja [[Darej I.|Dareja I. Velikega]] (522-485 pr. n. št.) je Grk Mandrocles iz Samosa nekoč zgradil pontonski most, ki se je raztezal čez [[Bospor]] in povezal Azijo z Evropo, tako da je Darej lahko preganjal pobegle [[Skiti|Skite]] in premaknil svojo vojsko na Balkan, da bi premagal Makedonce. Drugi spektakularni pontonski mostovi so bili Kserksovi pontonski mostovi čez [[Helespont]], ko je [[Kserks I.]] leta 480 pr. n. št. prenesel svojo ogromno vojsko v Evropo. V Johna Haleaja ''Lord of the Sea'', da bi proslavili začetek Sicilijanske ekspedicije (415 - 413 pr. m. št.), je atenski general Nikij plačal graditeljem, da so izdelali izjemen pontonski most, sestavljen iz pozlačenih in tapiseriranih ladij za festival, ki je pritegnil Atence in Jonce preko morja do svetišča Apolona na Delosu. Ob priložnostih, ko je bil Nikij sponzor, so mladi Atenci paradirali čez čolne, peli, ko so hodili, da bi se od armade spektakularno poslovili. <ref>{{navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/276819722|title=Lords of the sea : the epic story of the Athenian navy and the birth of democracy|last=Hale|first=John R.|date=|publisher=Viking Penguin|year=2010|isbn=9780143117681|location=New York|pages=188|oclc=276819722}}</ref> [[File:035 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel XXXV (Ausschnitt 01).jpg|thumb|Relief rimskega mostu iz čolnov, Cichorius]] Cesar [[Kaligula]] je rekel, da je jahal konja po pontonskem mostu, ki se je raztezal 2 milji med [[Baje]]m in [[Puzzuoli|Puteolijem]], medtem ko je nosil orožje Aleksandra Velikega, da bi se izmuznil napovedani usodi, ki je trdila, da »ni več možnosti, da postane cesar ko jaha konja čez zaliv Baiae«. Kaligulova gradnja mostu je stala veliko denarja in dodala, da ni prispevala k njegovemu vladanju. === Srednji vek === [[File:Puente Barcas Sevilla 1851.jpg|thumb|Stari ''Puente de barcas'', je povezoval Seviljo in Triano iz 1171 do 1851]] V srednjem veku so se za pontone uporabljali običajni čolni, ki so jih med pohodi povezali med seboj, če niso imeli sredstev za gradnjo trajnih mostov. <ref>[http://www.dsm.museum/MA/medieval_fleet.htm Per Hoffmann, The Medieval Fleet] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20080524032111/http://www.dsm.museum/MA/medieval_fleet.htm |date=May 24, 2008 }}</ref> [[Huni|Hunska]] vojska je med obleganjem [[Niš|Naissusa]] leta 442 zgradila most čez [[Nišava (reka)|Nišavo]], da bi v območje mesta pripeljala velike oblegovalne stolpe. [[Sasanidsko cesarstvo |Sasanidske]] sile so prešle [[Evfrat]] na hitro zgrajenem pontonskem mostu med obleganjem [[Raka (sirija)|Kallinikosa]] leta 542. [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko) |Ostrogotsko]] kraljestvo je zgradilo utrjen most čez [[Tibera|Tibero]] med obleganjem Rima leta 545, da bi blokirali sile bizantinskega generala Belizarja v mestu Sile [[Avarski kaganat|avarskega kaganata]] so prisilile bizantinske inženirje zgraditi dva pontonska mostova čez Savo med obleganjem Sirmiuma leta 580, da bi popolnoma obkrožili mesto s svojimi enotami in obleganjem. Cesar [[Heraklij]] je prečkal Bospor na konju na velikem pontonskem mostu leta 638. Vojska Umajadskega kalifata je zgradila pontonski most nad Bosporjem leta 717 med obleganjem [[konstantinopel|Konstantinopla]] (717-718). Vojska [[Karel Veliki|Karla Velikega]] je zgradila pontonski most na sidranih čolnih, ki so jih povezali za prečkanje [[Donava|Donave]] med pohodi proti avarskemu kaganatu v 790-ih. Zgradili so tudi dva utrjena pontonska mostova čez [[Laba|Labo]] leta 789 med pohodom proti slovanskim Veletom. Nemška vojska [[Oton I. Veliki |Otona Velikega]] je zgradila tri pontonske mostove iz že izdelanih materialov, da so hitro prečkali reko Recknitz v bitki za Raxo leta 955 in odločno zmagali proti slovanskim [[Obodriti|Obodritom]]. V nemških otonskih kapitularijih (zakonodajni ali upravni akti frankovskega dvora) iz desetega stoletja so zahtevali, da kraljeva posestva vzdržujejo zanesljiva rečna vozila, ki jih je mogoče zaseči v vojni. Danska vojska [[Knut Veliki|Knuta Velikega]] je leta 1026 med prečkanjem reke Helge v bitki za Helgeå zgradila pontonski most. Križarji so zgradili pontonski most čez reko [[Orontes]], da bi poskrbeli za oskrbo med obleganjem [[Antiohija|Antiohije]] decembra 1097. Po letopisih, so najzgodnejši plavajoči most čez reko Dneper zgradili leta 1115, blizu Vyshhoroda v Kijevski regiji. Češka vojska pod poveljstvom [[Friderik I. Barbarossa |Friderika I.]], je leta 1157 prečkala [[Adiža|Adižo]] na pontonskem mostu, ki so ga ljudje v [[Verona|Veroni]] vnaprej zgradili na ukaz nemškega cesarja. Francoska kraljeva vojska [[Filip II. Francoski |Filipa II.]] je zgradila pontonski most čez [[Sena|Seno]], da je leta 1203 zasegla [[Les Andelys]] iz angleškega obleganja v bitki za Château Gaillard. V času [[Peta križarska vojna |pete križarske vojne]] so križarji zgradili dva pontona mostova čez [[Nil]] v bitki pri Damietti (1218-1219), vključno z enim, ki ga je podpiralo 38 čolnov. 27. maja 1234 so križarske sile prešle reko Ochtum v Nemčiji na pontonskem mostu med bojem pri Stedingenu. [[Mongolsko cesarstvo |Imperialna mongolska]] vojska je leta 1241 zgradila pontonski most v bitki pri [[Muhi|Muhiju]], da bi napadla madžarsko vojsko. Francoska vojska kralja [[Ludvik IX. Francoski|Ludvika IX.]] je 21. julija 1242 prešla reko [[Charente (reka) |Charente]] na več pontonskih mostovih med bitko pri Taillebourgu. Ludvik IX. je zgradil pontonski most čez Nil, da bi zagotovil neoviran dostop do vojakov in zalog v začetku marca 1250 v sedmi križarski vojni. [[Florentinska republika|Florentinska]] vojska je postavila pontonski most čez reko [[Arno (reka)|Arno]] med obleganjem [[Pisa|Pise]] leta 1406. Angleška vojska Johna Talbota, prvega grofa Shrewsburskega, je leta 1450 prečkala reko Oise po pontonskem mostu iz usnjenih posod. Osmanski inženirji so zgradili pontonski most čez Zlati rog med obleganjem Konstantinopla (1453), s pomočjo več kot tisoč sodov. Most je bil dovolj močan za kočije. Osmanska vojska je med obleganjem Rodosa (1480) zgradila pontonski most. Beneški inženirji so zgradili plavajoči most čez Adižo na bitki za Calliano (1487). === Zgodnje moderno obdobje === [[File:Parma's bridge over the Scheldt, built of ships - Schipbrug van Parma over de Schelde.jpg|thumb|Parma's most čez Šeldo leta 1584, zgrajen iz čolnov. Ilustracija 1616.]] [[File:Virginia, Pontoon boat used by the Army of the Potomac - NARA - 533332.tif|thumb|Pontonski čoln ameriške vojske, 1864]] [[File:Bridge of Boats on the Ravi River, Pakistan, 1895.gif|right|thumb|Most iz čolnov čez reko Ravi v britanski Indiji, 1895]] Španska vojska je zgradila pontonski most v bitki pri Garigliano (1503). Španska vojska Flandrije pod [[Alessandro Farnese, vojvoda Parmski |Alesandrom Farnesejem]], vojvodom iz Parme, je zgradila 730-metrski, utrjen pontonski most čez reko Šeldo na obali Antwerpna leta 1584, da je zaprla dostop do mesta. V bitki za Saraighat leta 1671 so Ahomi prešli reko [[Brahmaputra]] pri Saraighatu preko improvizirane mostu iz čolnov. V 1670-ih so Francozi pripravili bakren ponton; od tedaj dalje reke in kanali niso več predstavljali znatno oviro. <ref>Duffy, Christopher. ''The Military Life of Frederick the Great'', 1985. p. 307. {{ISBN|0-689-11548-2}}</ref> V zgodnjem modernem obdobju pontoni prevladujejo v vojnah 18. in 19. stoletja, med katerimi se je umetnost in znanost o pontonskem premoščanju komaj spremenila. Vendar to ni ustavilo vseh inovacij. Leta 1708 je švedska vojska uporabila usnjeni pontonski most, ko je prečkala reko pred bitko pri Holowczynu. Francoskega generala Jeana Lannesa vojska je zgradila pontonski most, da bi prečkala reko [[Pad]] pred bitko pri Montebellu (1800). Napoleonova ''Grande Armée'' je veliko uporabljala pontonske mostove v bitkah za Aspern-Essling in Wagram pod nadzorom generala Henrija Gatiena Bertranda. Inženirji generala Jean Baptista Ebléja so postavili štiri pontonske mostove v eni noči čez Dneper med bitko na Smolensk (1812). V hladni vodi so nizozemski inženirji zgradili 100-metrski pontonski most v bitki pri [[Berezina|Berezini]], da bi Grande Armée omogočili varnost. V polotoški vojni je britanska vojska prevažala "kositrne pontone" <ref>{{navedi knjigo |last=Porter |first=Maj Gen Whitworth |title=History of the Corps of Royal Engineers Vol I |year=1889 |publisher=The Institution of Royal Engineers |location=Chatham}}</ref>, ki so bili lahki in bi jih lahko hitro spremenili v plavajoči most. Lt Col Charles Pasley iz Kraljevske šole za vojaško inženirstvo v Chathamu Angliji je razvil novo obliko pontona, ki jo je leta 1817 sprejela britanska vojska. Vsak ponton je bil razdeljen na dve polovici in dva koničasta konca sta lahko povezana na mestih s plimovanjem. Vsaka polovica je bila zaprta, kar je zmanjšalo nevarnost pregrevanja, odseki pa so imeli več veznih točk. <ref name="think">{{navedi splet |url=http://www.thinkdefence.co.uk/2011/12/uk-military-bridging-floating-equipment/ |title=UK Military Bridging – Floating Equipment |publisher=thinkdefence.co.uk |accessdate=2018-10-05 |archive-date=2014-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141209045339/http://www.thinkdefence.co.uk/2011/12/uk-military-bridging-floating-equipment/ |url-status=dead }}</ref> Alternativa, ki jo je predlagal Charles Pasley, je bila sestavljen iz dveh bakrenih kanujev, ki sta bila široka 2 čevlja in 8 čevljev globoka ter dolga 22 čevljev. Baker je bil uporabljen v želji po hitre korozije kositra. Bili so dobri za konjenico, pehoto in lahke topove; posebej privezani pa bi se lahko uporabili tudi za težke topove.<ref>{{navedi novice |title=CW Pasley letter dated 28 June 1836 |newspaper=Army and Navy Chronicle |page=Volumes 3 No 18 page 274}}</ref> Primerjava pontonov, ki so jih uporabljale različne vojske kaže, da so bili skoraj vsi odprti čolni, iz enega ali več kosov, predvsem leseni, nekateri platneni in zaščiteni z gumo, Belgija pa je uporabljala železen čoln. Amerika je uporabljala cilindre, razdeljene na tri. Leta 1862 so sile Unije, ki jih je vodil general major Ambrose Burnside, obtičale na napačni strani reke Rappahannock v Fredericksburgju zaradi pomanjkanja prihoda pontonskega vlaka, kar je povzročilo hude izgube. Poročilo o tej nesreči je doseglo Britanijo, ki je oblikovala in usposabljala pontonsko vojsko inženirjev. <ref name="MJWII">{{navedi knjigo |last=Porter |first=Maj Gen Whitworth |title=History of the Corps of Royal Engineers Vol II |year=1889 |publisher=The Institution of Royal Engineers |location=Chatham}}</ref> Med [[Ameriška državljanska vojna |ameriško državljansko vojno]] so bile preizkušene in zavržene različne oblike pontonskih mostov. Leseni pontoni in indijski gumijasti pontoni, oblikovani kot torpedo, so se izkazali za nepraktične, dokler razvoj bombažnega platna ni pokril pontonov, ki so zahtevali več vzdrževanja, vendar so bili lahki in lažji za delo in prevoz. Od leta 1864 se je na široko uporabljala lahka zasnova, imenovana ''Cumberland Pontoons'', sistem zložljivih čolnov, za prevoz vojakov in artilerije čez reke na jugu. Leta 1872 je vojaški pregled pred kraljico [[Viktorija Britanska |Viktorijo]] potekal po reki [[Temza|Temzi]] v Windsorju, Berkshire, kjer je bila reka široka 76 metrov. Most, ki je obsegal 15 pontonov s 14 sidri, je bil končan v 22 minutah. Odstranjen je bil v 34 minutah naslednjega dne. Britanski Blanshard Pontoon je ostal v britanski rabi do konca 1870-ih, ko ga je zamenjal ''Bloodov Pontoon''. Ta se je vrnil v sistem odprtih čolnov, ki je omogočil uporabo teh, če niso bili potrebni kot pontoni. Nov ponton se je izkazal kot dovolj močan za podporo naloženih slonov in oblegovalnih topov, pa tudi vojaških lokomobil. == Druga svetovna vojna == Pontonski mostovi so se v veliki meri uporabljali med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], predvsem v evropskem delu operacij. Združene države so bile najpomembnejši uporabnik, sledila je Britanija. === Galerija === <gallery class="center" caption="Pontonski mostovi v drugi svetovni vojni"> File:Heavy and pneumatic pontons loaded for transport to Remagen.jpg|Majhni, lahki napihljivi pontoni na aluminijastih čolnih za kombiniran transport File:3rd Armored Division vehicles cross the Seine River.jpg|Napihljivi pontoni delujejo kot most File:Inflatable pontons headed for the Danube in Germany, April 1945.jpg|Napihljive pontone vozijo težki 6×6 transporterji File:Rhine River pontoon bridge wwii.png|Težek pontonski most podprt z aluminjastimi pontoni File:Engineers bridging the wide but placid Po.jpg|Sestavljanje pontonskega mostu File:Infantry support bridge over Saar River erected by 289th Engineers at Volklingen.jpg| Pontonski most za pešce, ki ga podpirajo lahki aluminijasti pontoni File:Bridge-construction-korea.jpg|Sestavljanje pontonskega mostu z dvigalom File:Footbridge on the Roer.jpg| Pontonski most za pešce File:Infantry support bridge built by 549th Light Ponton Company.jpg| Pontonski most za pešce zgrajen iz lahkih aluminijastih pontonov File:The British Army in Normandy 1944 B9743.jpg|Britanska vojska prečka Seno pri Vernonu, Francina 28. avgusta 1944 File:Pontonbruecke.jpg |Težek pontonski most File:Bailey Bridge over the River Maas.jpg|Baileyjev most na pontonih File:Bundesarchiv Bild 183-L20392, Kiew, Pioniere errichten Pontonbrücke.jpg|Nemški inženirci gradijo pontonski most preko Dnepre v času bitke za Kijev (septembra 1941) File:Bundesarchiv B 145 Bild-F016198-0033, Rumänien, Brückenbau über den Pruth.jpg| Nemški inženirci gradijo pontonski most preko reke Prut v času bitke za Uman, julij 1941 </gallery> == Moderna vojaška uporaba == [[Slika:PMP Folding Float Brisge 1996.jpg|thumb|Madžarski pripadniki [[IFOR]] postavljajo pontonski most sovjetskega projekta [[PMP]] za prečkanje reke [[Sava|Save]] pri [[Slavonski Brod|Slavonskem Brodu]], 9. junij 1996]] Pontonske mostove so v prvi polovici 20. stoletja in v obeh svetovnih vojnah obširno uporabljali tako vojske kot civilisti. Leta 1995 sta 502. in 38. inženirska enota 130. inženirske brigade Združenih narodov in 586. Engineer Company iz Ft. Benning GA je kot del IFOR sestavila pontonski most v neugodnih vremenskih razmerah preko Save pri Županji (med Hrvaško in Bosno), s skupno dolžino 620 m. Razstavljen je bil leta 1996. === Jugoslovanska vojna === V jugoslovanskih vojnah devetdesetih je bil uničen most v [[Maslenica|Maslenici]], julija 1993 pa so hrvaške civilne in vojaške oblasti zgradile kratek pontonski most čez ozko morsko ožino potem ko so ozemlje odvzeli iz [[Srbska republika Krajina|Srbske Krajine]]. Med letoma 1993 in 1995 je ponton služil kot ena izmed dveh operativnih kopenskih povezav do [[Dalmacija|Dalmacije]] ter hrvaških in bosanskih muslimanskih območij v Bosni in Hercegovini. <ref name="maslenica">{{navedi splet |first=Drago |last=Kelemen |url=http://www.hrvatski-vojnik.hr/hrvatski-vojnik/2232009/maslenica.asp |title=Article on the 16th anniversary of Operation Maslenica |publisher=Hrvatski-vojnik.hr |date= |accessdate=2014-08-17 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140819085443/http://www.hrvatski-vojnik.hr/hrvatski-vojnik/2232009/maslenica.asp |archivedate=2014-08-19 |df= }}</ref> == Napake in nesreče == Most sv. Izaka preko reke [[Neva|Neve]] v [[Sankt Peterburg]]u je doživel dve nesreči, eno naravno, veter leta 1733, nato pa požar leta 1916. Plavajoči mostovi so občutljivi na slabo vreme, še posebej na močne vetrove. V ZDA v Washingtonu je nekaj najdaljših stalnih plavajočih mostov na svetu, dva sta deloma propadla zaradi močnih vetrov. <ref>{{navedi novice |last=Gutierrez |first=Scott |date=February 29, 2012 |title=Washington: Floating bridge capitol of the world |url=http://www.seattlepi.com/local/transportation/article/Floating-bridges-of-the-world-2971885.php |newspaper=Seattle Post-Intelligencer |accessdate=July 23, 2015}}</ref> Leta 1979 je bil najdaljši plavajoči most, most preko Hoodovega kanala, podvržen vetrovom 130 km / h, s sunki 190 km / h. Valovi visoki med 3,0-4,6 m so udarili ob strani mostu in v nekaj urah potopili zahodni del dolg 1,2 km. Od takrat je bil obnovljen. Leta 1990 je bil zaradi obnove zaprt leta 1940 zgrajen Lacey V. Murrow spominski most. Natančneje, odstranjeni so bili pločniki, da bi razširili prometne pasove na standarde, ki jih je določil Interstate Highway System. Inženirji so spoznali, da ne morejo uporabiti vlačilcev za odstranjevanje pločnikov, ne da bi pri tem ogrozili strukturno celovitost celotnega mostu. Kot tak je bil uporabljen način pri katerem so močne curke vode uporabljali za odstranjevanje betona. Voda, uporabljena v tem postopku, je bila začasno shranjena v votlih komorah v pontonih mostu, da bi preprečila kontaminacijo jezera. V tednu dežja in močnih vetrov so bili pontoni dodatno prenapolnjeni z vodo iz nevihte. Preplavljen most se je zlomil in potonil. Most je bil obnovljen leta 1993. Znani so še številni drugi primeri. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons}} *[https://books.google.com/books?id=fScDAAAAMBAJ&pg=PA86&dq=popular+science+1943+there%27s+one+thrill+no+soldier&hl=en&ei=NlvOTJj2EIPMnAeRwYT-Dw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CC4Q6AEwAA#v=onepage&q&f=true '' "Combat Engineers Take a River In Their Stride" '', December 1943, Popular Mechanics] detailed World War Two article with rare photos of setting up of a pontoon bridge *[https://en.wikisource.org/wiki/The_American_Cyclop%C3%A6dia_(1879)/Bridge,_Military Bridge Military] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] [[Kategorija:Pontonski mostovi| ]] 41swor04gq10g0rzpkcp1nunji059mh 0 55969 6685635 6246218 2026-06-05T16:01:46Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ kat 6685635 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |fetchwikidata=ALL |onlysourced = yes |bridge_name = Tower Bridge |image = Tower Bridge from Shad Thames.jpg |caption = Pogled iz Shad Thames |alt = |image_size = 300px |carries = London Inner Ring Road |crosses = [[Temza]] |locale = London boroughs:<br />– severna stran: Tower Hamlets<br />– južna stran: Southwark |named_for = [[Londonski Tower]] |maint = City Bridge Foundation |heritage = Grade I listed building |website = [www.towerbridge.org.uk] |preceded = [[Londonski most]] |followed = [[Dartford Crossing]] |design = [[Dvižni most]] / [[Viseči most]] |length = 240 m |height = 65 m |architect = Horace Jones |begin = 21. junij 1886 |complete = 1894 |opened = 30. junij 1894 }} '''Tower Bridge''' je kombinacija [[dvižni most|dvižnega]] in [[viseči most|visečega mostu]] v [[London]]u, ki je bil uvrščen na I. stopnjo zaščite in je bil zgrajen med letoma 1886 in 1894. Načrtoval ga je [[Horace Jones]], oblikoval pa John Wolfe Barry s pomočjo [[Henry Marc Brunel|Henryja Marca Brunela]].<ref>{{cite journal |last=Portman |first=Derek |title=Henry Marc Brunel: Civil Engineer |url=https://www.jstor.org/stable/41613878 |journal=Construction History |volume=20 |pages=71–83 |jstor=41613878 |year=2004 |access-date=20 March 2022 |archive-date=20 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220320184801/https://www.jstor.org/stable/41613878 |url-status=live }}</ref> Prečka reko [[Temza|Temzo]] blizu [[Londonski Tower|Londonskega Towra]] in je eden od petih londonskih mostov v lasti in vzdrževanju City Bridge Foundation, dobrodelnega sklada, ustanovljenega leta 1282. Most je bil zgrajen za boljši dostop do East Enda Londona, ki je v 19. stoletju razširil svoj komercialni potencial. Most sta leta 1894 odprla [[Edvard VII. Britanski|Edvard]], valižanski princ in žena Alexandra. Most je dolg 240 m in je sestavljen iz dveh 65 m mostnih stolpov, ki sta na zgornjem nivoju povezana z dvema vodoravnima prehodoma, in osrednjim parom pregibov, ki se lahko odprejo, da omogočijo ladijski promet. Prvotno na hidravlični pogon, mehanizem delovanja pa je bil leta 1972 spremenjen v elektrohidravlični sistem. Most je del londonske notranje obvoznice in s tem meja londonskega območja zaračunavanja zastojev ter ostaja pomembna prometna pot s 40.000 prehodi vsak dan. Mostna plošča je prosto dostopna tako za vozila kot za pešce, medtem ko so stolpa, hodniki na visoki ravni in viktorijanske strojnice del razstave Tower Bridge. Tower Bridge je postal prepoznavna znamenitost Londona. Včasih ga zamenjujejo z Londonskim mostom, približno 800 m gorvodno, kar je privedlo do trdovratne urbane legende o Američanu, ki je kupil napačen most. == Zgodovina == === Začetek === [[File:Tower bridge schm020.png|thumb|right|Višina, z dimenzijami]] V poznem 19. stoletju se je komercialni razvoj v vzhodnem delu Londona povečal, kar je povzročilo povpraševanje po novem rečnem prehodu dolvodno od Londonskega mostu. Tradicionalnega fiksnega mostu na ravni ulice ni bilo mogoče zgraditi, ker bi prekinil dostop jadrnic do pristaniških objektov v Pool of London med Londonskim mostom in Londonskim Towrom.{{sfn|Bracken|2011|p=56}} Leta 1877 je bil ustanovljen posebni odbor za most ali podzemno železnico, ki mu je predsedoval sir Albert Joseph Altman, da bi našel rešitev.{{sfn|Welch|Barry|Benham|1894|p=159}} Predloženih je bilo več kot petdeset načrtov, vključno z enim gradbenega inženirja sira Josepha Bazalgetta, ki je bil zavrnjen zaradi pomanjkanja dovolj prostora. Načrt je bil odobren šele leta 1884, ko je bilo odločeno zgraditi dvižni most.{{sfn|Welch|Barry|Benham|1894|pp=158,160}} Sir John Wolfe Barry je bil imenovan za inženirja, sir Horace Jones pa za arhitekta (ki je bil tudi eden od sodnikov). Leta 1885 je bil sprejet zakon o dovoljenju parlamenta za gradnjo. Določal je, da bo odprtina zagotavljala čisto širino 61 m in višino 41 m. Zasnova je morala biti v gotskem slogu. Gradnjo je financirala City Bridge Foundation, dobrodelna ustanova, ustanovljena leta 1282 za vzdrževanje Londonskega mosta, ki se je kasneje razširila na Tower Bridge, [[most Blackfriars, London|most Blackfriars]], [[most Southwark, London|most Southwark]] in [[Most tisočletja, London|Most tisočletja]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.towerbridge.org.uk/about-us/city-of-london/bhe |title=Bridge House Estates |website=Tower Bridge |publisher=City of London Corporation |accessdate=1 July 2021 |archive-date=9 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210709184527/https://www.towerbridge.org.uk/about-us/city-of-london/bhe |url-status=live }}</ref> Barry je zasnoval most z dvema mostnima stolpoma, zgrajenima na stebrih. Osrednji razpon je bil razdeljen na dve enaki enoti ali lista, ki ju je bilo mogoče dvigniti, kar je omogočilo prehod rečnega prometa. Dva stranska razpona sta bila viseča mostova, s palicami, zasidranimi na stebrih in skozi palice v zgornjih prehodih mostu. === Gradnja === [[File:Tower bridge works 1892.jpg|left|thumb|Tower Bridge v gradnji, 1892]] Gradnja se je začela leta 1886, temeljni kamen pa je položil 21. junija valižanski princ, in je trajala osem let.<ref>{{navedi splet |title=Thames – Bridges – Tower Bridge |url=https://www.victorianlondon.org/thames/towerbridge.htm |website=Victorian London |access-date=29 June 2021 |quote=Further communication across the Thames at this point had been urgently needed for many years. The necessary Act was passed in 1885, the foundation stone laid by the Prince of Wales on June 21, 1886, and the work completed, at a cost of about a million sterling, in 1894. |archive-date=29 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210629154420/https://www.victorianlondon.org/thames/towerbridge.htm |url-status=live }}</ref><ref name=times_opening>{{navedi novice |title=The Opening Of The Towerbridge|newspaper=The Times |date=2 July 1894 |page=11 |url=https://link.gale.com/apps/doc/CS184736482/TTDA?u=kccl&sid=bookmark-TTDA&xid=9a3982e1 |accessdate=23 June 2021 |url-access=subscription}}</ref> Glavni izvajalci so bili sir John Jackson (temelji), Armstrong, Mitchell and Company (hidravlika), William Webster in sir William Arrol & Co. Na gradbišču je delalo 432 ljudi; E. W. Crutwell je bil rezidenčni inženir za gradnjo.{{sfn|Tower Bridge|1994|p=47}} Dva opornika, ki sta vsebovala več kot 71.123 t betona, sta bila potopljena v rečno strugo, da bi podprla gradnjo. Več kot 11.177 t jekla je bilo uporabljenih v ogrodju za stolpa ([[Pilon (stavbarstvo)|pilona]]) in pešpoti, ki so bili nato oblečeni v corwalski [[granit]] in portlandski kamen, da bi zaščitili osnovno jekleno konstrukcijo.{{sfn|Jones|2005|p=285}} Jones je umrl leta 1887 in George D. Stevenson je prevzel projekt. Stevenson je zamenjal Jonesovo prvotno opečnato fasado z bolj okrašenim viktorijansko gotskim slogom, zaradi česar je most postal prepoznavna znamenitost in je bil namenjen uskladitvi mostu z bližnjim Londonskim Towrom. Skupni stroški gradnje so znašali 1.184.000 GBP{{sfn|Tower Bridge|1994|p=47}} (kar ustreza 143 milijonom GBP v letu 2021). === Otvoritev === [[File: Opening of Tower Bridge 1895.jpg|thumb|right|Slika odprtja Tower Bridgea iz leta 1895, William Lionel Wyllie]] Tower Bridge sta 30. junija 1894 uradno odprla Valižanski princ in princesa Walesa. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili lord Chamberlain, lord Carrington in notranji minister H. H. Asquith. Zakon parlamenta je določal, da mora biti vlačilec na postaji za pomoč plovilom v nevarnosti pri prečkanju mostu, zahteva, ki je ostala v veljavi do 1960-ih.{{sfn|Robins|2017|p=17}} Most je povezoval Iron Gate na severnem bregu reke s Horselydown Lane na južnem – zdaj znan kot Tower Bridge Approach oziroma Tower Bridge Road. Dokler most ni bil odprt, je bila podzemna železnica Tower – 400 m proti zahodu – najkrajša pot za prečkanje reke od Tower Hilla do ulice Tooley Street v Southwarku. Podzemna železnica Tower Subway, odprta leta 1870, je bila med prvimi podzemnimi ('cevnimi') železnicami na svetu, vendar so jo po samo treh mesecih zaprli in ponovno odprli kot plačljivi predor za pešce. Ko je bil Tower Bridge odprt, se je večina peš prometa preusmerila na uporabo mostu, saj ni bilo cestnine za prehod. Ker je izgubil večino dohodka, so predor leta 1898 zaprli.{{sfn|Smith|2001|pp=22–23}} Visoke odprte poti med stolpoma so pridobile sloves prostitutk in žeparjev. Ker so bile dostopne le po stopnicah, so pešpoti le redko uporabljali in so jih zaprli leta 1910.<ref name="walkway">{{navedi novice |title=Tower Bridge: fascinating facts and figures |first=Oliver |last=Smith |url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/united-kingdom/england/london/south-east/london-bridge/articles/Tower-Bridge-fascinating-facts-and-figures/ |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/united-kingdom/england/london/south-east/london-bridge/articles/Tower-Bridge-fascinating-facts-and-figures/ |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live |newspaper=The Telegraph |date=8 January 2018}}{{cbignore}}</ref> Pešpot je bila ponovno odprta leta 1982 kot del razstave Tower Bridge. === 20. stoletje === [[File:This picture, taken during the first mass air raid on London, 7th September 1940, describes more than words ever... - NARA - 541917.tif|thumb|left|Tower Bridge med prvim množičnim zračnim napadom na London 7. septembra 1940]] [[File:Tower Bridge - 1950.jpg|thumb|Tower Bridge – 1950, BW Lee]] [[File:SHort Sunderland V DP198 201.A Tower Br 16.09.56 edited-3.jpg|thumb|Short Sunderland iz 201. eskadrilje RAF je bil privezan na Tower Bridge med obeleževanjem bitke za Britanijo leta 1956]] Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Tower Bridge viden kot glavna prometna povezava do londonskega pristanišča in je bil posledično tarča sovražnikov. Leta 1940 je visok razpon neposredno zadel, prekinil hidravlični mehanizem in onemogočil delovanje mostu. Aprila 1941 je blizu mostu eksplodirala padalska mina, ki je povzročila resno škodo na dvigalu, stolpih in strojnici. Leta 1942 je bil nameščen še tretji motor, če bi obstoječe poškodoval sovražnik.{{sfn|Milne|2020|p=153}} To je bil horizontalni križni motor s 150 KM, ki ga je izdelal Vickers Armstrong Ltd. v svojih tovarnah Elswick v Newcastlu upon Tyne. Opremljen je bil z vztrajnikom s premerom 2,7 m in težo 9 ton, hitrost pa je bila regulirana na 30 vrt/min. Motor je postal odvečen, ko so leta 1974 posodobili preostanek sistema in ga je City of London Corporation podarila muzeju Forncett Industrial Steam.<ref name="Forncett">{{navedi splet |title = The Tower Bridge Engine |publisher = Forncett Industrial Steam Museum |url = http://oldenginehouse.users.btopenworld.com/towerb.htm |access-date = 27 February 2007 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20100225024729/http://oldenginehouse.users.btopenworld.com/towerb.htm |archive-date = 25 February 2010 }}</ref> Južni del mostu v londonskem okrožju Southwark je bil 6. decembra 1949 uvrščen med spomenike I. razreda.<ref>{{NHLE |num=1385980 |desc=Tower Bridge (that part that lies within the Borough of Southwark) |access-date=24 October 2019 |fewer-links=yes}}</ref> Preostanek mostu v londonskem okrožju Tower Hamlets je bil uvrščen na seznam 27. septembra 1973.<ref>{{NHLE|num=1357515|desc=Tower Bridge (that part that lies within the London Borough of Tower Hamlets|access-date=24 October 2019|fewer-links=yes}}</ref> Leta 1974 je bil prvotni pogonski mehanizem v veliki meri nadomeščen z novim elektrohidravličnim pogonskim sistemom, ki ga je zasnoval BHA Cromwell House, z originalnimi končnimi zobniki, ki jih poganjajo sodobni hidravlični motorji. Leta 1982 se je odprla razstava Tower Bridge, ki je v stolpih dvojčkih mostu, dolgo zaprtih hodnikih na visokih nivojih in viktorijanskih strojnicah. V slednjem so še vedno originalni parni stroji in nekateri originalni hidravlični stroji.<ref name=tbeabout>{{navedi splet |url=http://www.towerbridge.org.uk/about/ |title=About Us |website=Tower Bridge |publisher=City of London Corporation |access-date=14 July 2015 |archive-date=6 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150706024544/http://www.towerbridge.org.uk/about/ |url-status=live }}</ref> === 21. stoletje === Most so leta 2000 zaprli za en mesec, da bi popravili dvigala in opravili drugo vzdrževanje. Vgrajen je bil računalniški sistem za daljinsko upravljanje dviganja in spuščanja vozišča. Vendar se je izkazalo, da je sistem nezanesljiv, kar je povzročilo, da je bil most v letu 2005 večkrat obtičal v odprtem ali zaprtem položaju, dokler niso zamenjali njegovih senzorjev. Aprila 2008 so oblasti napovedale, da bo most prestal 4 milijone funtov vredno obnovo, ki bo trajala štiri leta. Delo je vključevalo odstranjevanje obstoječe barve do gole kovine in prebarvanje v modro in belo. Pred tem je bila barvna shema mostu iz leta 1977, ko je bil pobarvan v rdečo, belo in modro za srebrni jubilej kraljice Elizabete II. Njegove barve so bile pozneje obnovljene v modro in belo. Vsak odsek je bil zavit v gradbene odre in plastično folijo, da bi preprečili, da bi stara barva padla v Temzo in povzročila onesnaženje. Od sredine leta 2008 so izvajalci delali na četrtini mostu hkrati, da bi zmanjšali motnje, vendar so bile nekatere zapore cest neizogibne. Opravljeno delo naj bi stalo 25 let. Sredi leta 2009 je bila zaključena prenova notranjosti sprehajalne poti. Prenova štirih obesnih verig je bila zaključena marca 2010 z uporabo najsodobnejšega sistema premazov, ki je zahteval do šest različnih slojev barve. Sistem razsvetljave, ki temelji na RGB LED svetilkah, je bil nameščen, skrit v zgornjem ustroju mostu in pritrjen brez vrtanja, zaradi I. razreda mostu.<ref>{{navedi splet |title = Tower Bridge lighting |work = Interior Event & Exhibition Lighting Design scheme |publisher = ES Lighting Design |date = 29 April 2009 |url = http://www.eslightingdesign.co.uk/commercial/london-tower-bridge.aspx |access-date = 27 August 2009 |archive-date = 11 September 2010 |archive-url = https://web.archive.org/web/20100911111602/http://eslightingdesign.co.uk/commercial/london-tower-bridge.aspx |url-status = live }}</ref> [[File:Chithrubar.jpg|thumb|Tower Bridge z olimpijskimi krogi med olimpijskimi igrami v Londonu leta 2012]] 8. julija 2012 je bila v okviru olimpijskih iger v Londonu zahodna steza preoblikovana v 61 m skulpturo z živo glasbo britanskega skladatelja Samuela Bordolija. 30 klasičnih glasbenikov je bilo razporejenih po dolžini mostu 42 m nad Temzo za olimpijskimi krogi. Zvok je potoval nazaj in naprej po pešpoti in odmeval strukturo mostu.<ref>{{navedi splet |url = http://www.classical-music.com/news/tower-bridge-musical-instrument |title = Tower Bridge as a musical instrument |publisher = Classical-Music.com |access-date = 28 May 2013 |archive-date = 23 December 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20141223222339/http://www.classical-music.com/news/tower-bridge-musical-instrument |url-status = dead }}</ref> Po olimpijskih igrah so bili obroči odstranjeni s Tower Bridgea in zamenjani z emblemom paraolimpijskih iger za poletne paraolimpijske igre 2012. Leta 2016 je bil Tower Bridge zaprt za ves cestni promet od 1. oktobra do 30. decembra. To naj bi omogočilo izvedbo konstrukcijskih vzdrževalnih del na lesenem ogrodju, dvižnem mehanizmu in hidroizolaciji opečnih lokov na pristopih mostu. V tem času je bil most še odprt za vodni promet. Za pešce je bilo odprto vse razen treh vikendov, ko je deloval brezplačen trajekt. == Oblikovanje == === Struktura === [[File:Tower Bridge at Dawn.jpg|thumb|left|Tower Bridge ob zori]] Most je dolg 240 m z dvema stolpoma, visokima po 65 m, zgrajenima na opornikih.{{sfn|Cohen|2014|p=50}} Osrednji razpon 61 m med stolpoma je razdeljen na dve enaki plošči, ki ju je mogoče dvigniti do kota 86 stopinj, da omogočijo rečni promet.{{sfn|Langmead|Garnaut|2001|p=345}} Plošči, ki tehtata več kot 1000 ton vsaka, imata protiutež, da zmanjšajo potrebno silo in omogočajo dvig v petih minutah.<ref name=phoenix>{{navedi splet|url=https://www.phoenixhydraulics.co.uk/Blog/londons-tower-bridge|title=London's Tower Bridge|work=Phoenix Hydraulics|access-date=28 January 2020|archive-date=24 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191024184056/https://www.phoenixhydraulics.co.uk/Blog/londons-tower-bridge|url-status=live}}</ref> Dva stranska razpona sta viseča mostova, vsak dolg 82 m, z obešenimi palicami, ki so zasidrane tako na opornikih kot skozi palice v zgornjih prehodih mostu. Poti za pešce so ob visoki plimi 44 m nad reko in dostopne z dvigali in stopnišči. Na mostu je dimnik, ki je pobarvan tako, da izgleda kot svetilnik. Povezan je bil s kaminom v stražarnici, ki je bila na enem od stebrov mostu.<ref>{{navedi splet |last=Abrahams |first=Luke |date=2018-02-08 |title=Six amazing things you never knew about Tower Bridge |url=https://www.standard.co.uk/reveller/attractions/the-history-of-tower-bridge-six-amazing-things-you-never-knew-a3750461.html |access-date=2023-05-02 |website=Evening Standard |language=en |archive-date=2 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230502004648/https://www.standard.co.uk/reveller/attractions/the-history-of-tower-bridge-six-amazing-things-you-never-knew-a3750461.html |url-status=live }}</ref> === Hidravlični sistem === [[File:Tower.bridge.99.machinery.london.arp.jpg|thumb|Eden od prvotnih parnih strojev]] Prvotni dvigalni mehanizem je poganjala voda pod pritiskom, shranjena v več hidravličnih akumulatorjih.<ref>{{navedi splet |url = http://www.towerbridge.org.uk/TBE/EN/BridgeHistory/ |title = Bridge History |website=Tower Bridge |publisher=City of London Corporation |date = 1 February 2003 |access-date = 13 June 2012 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20120620160843/http://www.towerbridge.org.uk/TBE/EN/BridgeHistory |archive-date = 20 June 2012 }}</ref> Sistem je zasnoval in namestil Hamilton Owen Rendel, medtem ko je delal za Armstrong, Mitchell in Company iz Newcastle upon Tyne. Vodo pod tlakom 5,2 MPa je črpal v akumulatorje par stacionarnih parnih strojev. Vsak je poganjal črpalko sile iz zadnje batnice. Vsak akumulator je sestavljen iz 51 cm bata, ki nosi zelo veliko težo, da vzdržuje želeni tlak. Celoten hidravlični sistem skupaj s sistemom plinske razsvetljave je postavil William Sugg & Co Ltd. Plinska razsvetljava je bila sprva z gorilniki z odprtim ognjem v lučeh, vendar je bila kmalu posodobljena na kasnejši sistem z žarilno nitko. Leta 1974 je bil prvotni pogonski mehanizem v veliki meri nadomeščen z novim elektrohidravličnim pogonskim sistemom, ki ga je zasnovala BHA Cromwell House. Edini preostali deli starega sistema so končni zobniki, ki se prilegajo zobnim letvam na nihanjih in so jih poganjali hidravlični motorji in zobniki. Kot nova hidravlična tekočina se zdaj namesto vode uporablja olje.{{sfn|Peacock|2011|p=25}} === Signalizacija in nadzor === Prvotno je moral rečni promet, ki poteka pod mostom, upoštevati več pravil in signalov. Nadzor podnevi so zagotavljali rdeči semaforski signali, nameščeni na majhnih kontrolnih kabinah na obeh koncih obeh stebrov mostu. Ponoči so bile uporabljene barvne luči v obe smeri na obeh stebrih: dve rdeči luči, ki sta pokazali, da je most zaprt, in dve zeleni, da sta pokazali, da je odprt. V meglenem vremenu se je oglasil tudi gong. Plovila, ki so peljala skozi most, so morala prikazati signale. Podnevi je bila črna krogla s premerom vsaj 0,61 m postavljena visoko navzgor, kjer jo je bilo mogoče videti. Nočni prehod je zahteval dve rdeči luči na istem mestu. Megleno vreme je zahtevalo večkratne zvoke ladijske parne piščalke. Če je bila na sredini vsake pešpoti obešena črna krogla (ali rdeča luč ponoči), je to pomenilo, da mostu ni mogoče odpreti. Ti signali so se ponovili približno 910 m dolvodno, na pomolu Cherry Garden, kjer so morali čolni, ki so morali prepluti most, dvigniti svoje signale/luči in zatrobiti, kot je bilo primerno, da so opozorili poveljnika mostu. Nekateri krmilni mehanizmi za signalno opremo so bili ohranjeni in so shranjeni v muzeju Tower Bridgea. == Razstava == [[File:tower.bridge.9.walkwaysinterior.london.arp.jpg|thumb|right|Notranjost hodnika na visoki ravni (uporablja se kot razstavni prostor)]] Razstava Tower Bridge je v stolpih dvojčkih mostu, hodnikih na visoki ravni in viktorijanskih strojnicah. Uporablja filme, fotografije in interaktivne zaslone, da pojasni, zakaj in kako je bil zgrajen Tower Bridge. Obiskovalci lahko dostopajo do originalnih parnih strojev, ki so nekoč poganjali dvigala mostu in so nameščeni v stavbi blizu južnega konca mostu. Razstava zaračuna vstopnino. Vhod je z zahodne strani krova mostu do severnega stolpa, od koder se obiskovalci z dvigalom povzpnejo na raven 4, preden prečkajo visoke hodnike do južnega stolpa. V stolpih in hodnikih je razstava o zgodovini mostu. Sprehajalne poti nudijo tudi pogled na mesto, Londonski Tower in Pool of London ter vključujejo del s steklenimi tlemi. Z južnega stolpa lahko obiskovalci obiščejo strojnice z originalnimi parnimi stroji, ki se nahajajo v ločeni stavbi poleg južnega pristopa k mostu.<ref name=tbestep>{{navedi splet |url = http://www.towerbridge.org.uk/step-inside/ |title = Step Inside |website = Tower Bridge |publisher = City of London Corporation |access-date = 14 July 2015 |archive-date = 6 July 2015 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150706025946/http://www.towerbridge.org.uk/step-inside/ |url-status = live }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{official|http://www.towerbridge.org.uk/TBE/EN/}} * [http://www.towerbridge.org.uk/lift-times/ Bridge Lift Times] * Video showing [https://www.towerbridge.org.uk/tours/behind-the-scenes-personal-guided/ the interior of a bascule chamber] as the bridge lifts {{koord|51|30|20|N|0|04|32|W|region:GB_type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Mostovi v Angliji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Londonu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1894]] [[Kategorija:Mostovi čez Temzo]] [[Kategorija:Premični mostovi]] {{normativna kontrola}} oxdfyi09wuine6j1nn7yakrgc8rrprw 0 74600 6685880 6578069 2026-06-06T06:26:50Z ~2026-33521-59 261204 ni je posilil 6685880 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Silvo Plut''', [[Slovenci|slovenski]] [[morilec]], * [[29. maj]] [[1968]], [[Novo mesto]], [[SFRJ|Socialistična federativna republika Jugoslavija]] [[28. april]] [[2007]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. <ref>Sodelavci 24ur.com, ''Plut stroril samomor'', pridobljeno 28. aprila 2007, ob 11.06, [http://www.24ur.com/naslovnica/novice/crnakronika/20070428_3096119.php http://www.24ur.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070430005008/http://24ur.com/naslovnica/novice/crnakronika/20070428_3096119.php |date=2007-04-30 }}</ref> 16. februarja 1990 je [[umor]]il Marjanco Matjašič. Po tem, ko jo je ubil, je še iznakazil njeno [[truplo]] in pobegnil. [[Policija]] ga je kmalu prijela, nakar je bil obsojen na 15 let [[zapor]]a. [[Kazen]] je prestajal v [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni|ZPKZ Dob]], od koder je bil po 13 letih predčasno izpuščen zaradi vzornega vedenja. Kmalu zatem je odpotoval v [[Srbija|Srbijo]], kjer je sodeloval v nekaj [[Rop (kriminal)|ropih]], dokler ni 18. novembra 2004 umoril svoje druge žrtve, Jasmine Đošić. Tudi njeno truplo je naknadno izmaličil. Zatem je pobegnil nazaj v [[Slovenija|Slovenijo]], kjer so ga takoj [[aretacija|priprli]] na podlagi [[tiralica|tiralice]] v zvezi z ropi v Sloveniji. Ko je bil zaradi pomanjkanja [[dokaz]]ov pozneje oproščen in izpuščen, je javnost obeh držav postala ogorčena. Zaradi tedaj veljavne [[zakonodaja|zakonodaje]] Slovenija ni mogla izročiti Pluta [[SČG]], tako da je ostal na prostosti. 24. februarja 2006 je [[ugrabitev|ugrabil]] [[zakonska zveza|zakonski par]], Mira in Ljubico Ulčar, nakar je Ljubico mučil in ubil; Miru je uspelo pobegniti. Okrožno sodišče v [[Ljubljana|Ljubljani]] ga je 2. oktobra 2006 spoznalo za krivega umora Ljubice Ulčar in poskusa umora Mira Ulčarja. Prisodilo mu je 45 let zapora, a ker je po slovenski zakonodaji najvišja zaporna kazen 30 let, naj bi jih toliko tudi odslužil. V kazen so mu bili všteti tudi dnevi, ki jih je preživel v priporu. V [[Srbija|Srbiji]] je bil Plut 26. aprila 2007 obsojen na 40 let zapora, zaradi umora Jasmine Đošić in nekaterih drugih kaznivih dejanj. Silvu Plutu so prvostopenjska sodišča izrekla za več kot 116 let zapora.<ref>Dnevni časopis Slovenske novice, 28. april 2007</ref> Do pravnomočnosti sodbe je kazen prestajal v Zavodu za prestajanje kazni na Povšetovi, kjer so ga 28. aprila našli mrtvega. Storil je samomor. Njegov [[bratranec]] je bil [[Bojan Plut]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Metod Trobec]] == Zunanje povezave == * [http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20061002_3081267.php 30 let za umor, 15 za poskus]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} - 24ur.com {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Plut, Silvo}} [[Kategorija:Rojeni leta 1968]] [[Kategorija:Umrli leta 2007]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski serijski morilci]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] 821r3vksqte2sloy89pkro5o23jcx5z 0 78837 6685808 6685279 2026-06-05T21:30:58Z VidicK01 193275 (5/20) - Novi ministri: Ignacija Fridl Jarc 6685808 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za kulturo | body = <br /> Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Ignacija Fridl Jarc]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije|Svet Evropske unije za izobraževanje, mladino in kulturo]] | termlength = 4 leta | first = [[Andrej Capuder]] | website = http://www.mk.gov.si/ | image = Ignacija Fridl Jarc ministrski portret (cropped).jpg }} '''Minister za kulturo Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|Ministrstva za kulturo Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']</ref> Trenutna ministrica za kulturo je [[Ignacija Fridl Jarc]]. == Zakonodaja == Funkcija ministra za kulturo je bila odpravljena 27. januarja 2012, ko je bilo področje, ki je prej spadalo pod [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije]] pridruženo [[Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije|Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20128&stevilka=268 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> Ta funkcija pa je bila znova vzpostavljena 6. marca 2013, ko se je [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije]] izločilo iz [[Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport|Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201321&stevilka=787 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> Od osamosvojitve Republike Slovenije do 25. obletnice države je ministrsko funkcijo krajši (začasno pooblaščeni ministri) ali daljši čas opravljalo 18 različnih oseb (ena oseba v dveh zaporednih vladah, ena oseba dvakrat). Šestnajst, med njimi so bile le tri ženske, jih je do konca leta 2019 krajši ali daljši čas vodilo samostojno ministrstvo, ena oseba skupno ministrstvo s šolstvom in športom. == Delovna področja == Delovna področja za katera je odgovoren minister za kulturo so:<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mk.gov.si/si/delovna_podrocja/ |title=- Delovna področja, Ministrstvo za kulturo |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2013-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130608174806/http://www.mk.gov.si/si/delovna_podrocja/ |url-status=dead }}</ref> * umetnost in ustvarjalnost, * kulturna dediščina, * film, * mediji, (ob osamosvojitvi so imeli samostojno ministrstvo) * slovenski jezik, * verska svoboda, (Urad je bil vključen v ministrstvo v obdobju prvega ministrovanja Vaska Simonitija, trenutno je prenesen v urad predsednika vlade) * kulturna raznolikost in človekove pravice, * državne proslave (prestavljeno na ministrstvo iz protokola). Organ v sestavi Ministrstva za kulturo je Arhiv Republike Slovenije. == Položaj v Evropski uniji == Minister za kulturo je član [[Svet Evropske unije za izobraževanje, mladino in kulturo|Sveta Evropske unije za izobraževanje, mladino in kulturo]] (EYC), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za kulturo. === Republiški sekretar za kulturo Republike Slovenije === ; [[1. vlada Republike Slovenije]] * dr. [[Andrej Capuder]] (16. maj 1990 – 14. maj 1992)<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref>, minister od 30. junija 1991 === Minister za kulturo Republike Slovenije === ; [[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Borut Šuklje]] (14. maj 1992 – 25. januar 1993)<ref name="#1"/> ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Sergij Pelhan]] (25. januar 1993 – razrešen 31. januarja 1996)<ref name="#1"/> * [[Janez Dular (slavist)|dr. Janez Dular]] (7. februar 1996 – 27. februar 1997)<ref name="#1"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Jožef Školč]] (27. februar 1997 – 7. junij 2000)<ref name="#1"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Rudi Šeligo]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)<ref name="#1"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Andreja Rihter]] (30. november 2000 – 19. december 2002)<ref name="#1"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Andreja Rihter]] (19. december 2002 – 3. december 2004)<ref name="#1"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * dr. [[Vasko Simoniti]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Majda Širca Ravnikar]] (imenovana 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – odstopila 11. julija 2011<ref name="dnevnik.si">{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042457710 |title=Dnevnik.si - Od ponedeljka namesto ministric iz Zares začasni ministri |accessdate=2011-09-02 |archive-date=2012-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120118181450/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042457710 |url-status=dead }}</ref>) * ''[[Boštjan Žekš|dr. Boštjan Žekš]] (začasno pooblaščen 11. julija 2011<ref name="dnevnik.si" /> – razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>)'' ; [[10. vlada Republike Slovenije|''10. vlada Republike Slovenije'']] *''V času te vlade je bila samostojna funkcija ministra za kulturo ukinjena, za področje je bil pristojen [[Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije|Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport]]<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20128&stevilka=268 - Zakon o dopolnitvah in spremembah Zakona o vladi Republike Slovenije]</ref> [[Žiga Turk]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 27. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]</ref>). Za kulturo je bil posebej zadolžen državni sekretar'' Aleksander Zorn. ; [[11. vlada Republike Slovenije]] [[Uroš Grilc|dr. Uroš Grilc]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. septembra 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Julijana Bizjak Mlakar]] (imenovana 18. septembra 2014<ref name=":0" /> – odstopila 25. aprila 2016) * ''[[Gorazd Žmavc]], začasni minister (od 25. aprila 2016 do 20. maja 2016)'' *[[Tone Peršak]] (imenovan 20. maja 2016 – 13. septembra 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Dejan Prešiček]] (imenovan 13. septembra 2018 – odstavljen 28. januarja 2019) *[[Zoran Poznič]] (imenovan 8. marca 2019<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Poznič imenovan za ministra za kulturo|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/zoran-poznic-imenovan-za-ministra-za-kulturo/482051|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-03-08|language=sl}}</ref> – 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Vasko Simoniti]] (13. marec 2020–1. junij 2022) '''[[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Asta Vrečko]] (1. junij 2022–4. junij 2026) ; [[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Ignacija Fridl Jarc]] (4. junij 2026–) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mk.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Kultura]] [[Kategorija:Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za kulturo Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za kulturo po državah|Slovenija]] 8maqvavoplqjpn7ztqec812wq6tourh 10 79055 6685543 6684844 2026-06-05T12:27:25Z Janezdrilc 3152 reset 6685543 wikitext text/x-wiki {{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}} qyays1zqfhzu66lmzweh378qqi5i2xh 0 81224 6685812 6680573 2026-06-05T21:41:43Z Janezdrilc 3152 /* Slovenske zamejske župnije */ np 6685812 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliških]] [[župnija|župnij]] v [[Slovenija|Sloveniji]]''' vsebuje 669 [[Teritorialna župnija|teritorialnih župnij]] in 3 [[Personalna župnija|personalne župnije]]. Pri slednjih vikariat, čeprav nima v uradnem imenu naziva ''župnija'', velja kot de facto personalna župnija. Škofije [[Škofija Celje|Celje]], [[Škofija Koper|Koper]], [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] in [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] niso razdeljene na naddekanate, ampak samo na dekanije. Škofija Celje je naddekanate ukinila 1. septembra 2021 in ob tem dekanije združila po dve ali tri skupaj v nove večje dekanije.<ref>[https://www.druzina.si/clanek/preureditev-dekanij-na-celu-novi-dekani Preureditev dekanij, na čelu novi dekani], Druzina.si, pridobljeno 19. april 2023.</ref> V Nadškofiji [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] se naddekanijska struktura imenuje [[arhidiakonat]]. V Koroškem naddekanatu [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] so nekatere župnije povezane v dve tako imenovani pastoralni zvezi župnij. == Teritorialne župnije == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Naddekanat]]/<br>Arhidiakonat ! [[Škofija]] |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|Loka pri Zidanem Mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Loški potok|Loški potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == Personalne župnije == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Škofija]] |- | [[Bolniška župnija]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Univerzitetna župnija Maribor]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Zaporniški vikariat]] | |} == Pastoralne zveze župnij Nadškofije Maribor == {| class="wikitable sortable" ! Pastoralna zveza župnij ! Vključene [[Župnija|župnije]] |- | rowspan=6 | Dravograd | [[Župnija Črneče|Črneče]] |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] |- | rowspan=4 | Slovenj Gradec | [[Župnija Pameče|Pameče]] |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] |} == Grškokatoliške župnije == Grškokatoliške župnije v Sloveniji spadajo pod jurisdikcijo [[Eparhija Križevci|Eparhije Križevci]], ki ima sedež na Hrvaškem in pokriva ozemlje Hrvaške, Slovenije in Bosne in Hercegovine. Teritorij Slovenije ja del hrvaško-slovenskega Vikariata Žumberak. Križevski škof je član [[Hrvaška škofovska konferenca|Hrvaške škofovske konference]]. {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! [[Župnija]] ! Vikariat ! [[Škofija|Eparhija]] |- | [[Grškokatoliška župnija Drage|Drage]] | rowspan=4 | Žumberak | rowspan=4 | [[Eparhija Križevci|Križevci]] |- | [[Grškokatoliška parohija Ljubljana|Ljubljana]] |- | [[Grškokatoliška župnija Metlika|Metlika]] |- | ''Novo mesto<br>(neuradna župnija)'' |} == Slovenske zamejske župnije == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! [[Župnija]] ! Država |- | [[Župnija Doberdob|Doberdob]] | {{Zastava|Italija}} |- | [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]] | {{Zastava|Madžarska}} |} == Nekdanje župnije == === Podružnice Škofije Koper === Škofija Koper je 1. januarja 2018 izpeljala reorganizacijo župnij, tako da so bile nekatere izmed njih pravno-formalno ukinjene in kot ''podružnice'' pridružene drugim, pri čemer so ohranile delno avtonomijo. Podružnici Gradin in Pregara sta imeli že pred preoblikovanjem župnij status vikariata in sta bili podrejeni vsaka svoji župniji. Podobno je Podružnica Topolovec imela status kaplanije. Podružnic ima koprska škofija 93.<ref>[https://skofija-koper.si/preureditev-zupnij-v-skofiji-koper/ Preureditev župnij v Škofiji Koper], Skofija-koper.si, pridobljeno 8. junij 2023.</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! Podružnica ! [[Župnija]] |- | [[Avber]] | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] |- | [[Avče]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] |- | [[Banjšice]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] |- | [[Bate]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] |- | [[Borjana]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] |- | [[Goče|Branica]] | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] |- | [[Breginj]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] |- | [[Brestovica pri Komnu|Brestovica]] | [[Župnija Komen|Komen]] |- | [[Brezovica, Hrpelje - Kozina|Brezovica]] | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] |- | [[Brje, Ajdovščina|Brje]] | [[Župnija Branik|Branik]] |- | [[Bukovo]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] |- | [[Gornje Cerovo|Cerovo]] | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] |- | [[Čepovan]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] |- | [[Dolenja Trebuša]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] |- | [[Golac]] | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] |- | [[Gore, Idrija|Gore]] | [[Župnija Idrija|Idrija]] |- | [[Gorenja Trebuša]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] |- | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje]] | [[Župnija Deskle|Deskle]] |- | [[Gorjansko]] | [[Župnija Komen|Komen]] |- | [[Gradin]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] |- | [[Gradno]] | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] |- | [[Grahovo ob Bači]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] |- | [[Idrija pri Bači]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] |- | [[Jagršče]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] |- | [[Kal nad Kanalom]] | [[Župnija Levpa|Levpa]] |- | [[Kamno]] | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] |- | [[Klanec pri Kozini|Klanec]] | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] |- | [[Kobjeglava]] | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] |- | [[Kopriva, Sežana|Kopriva]] | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] |- | [[Koštabona]] | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] |- | [[Kozana]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] |- | [[Kožbana]] | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] |- | [[Kred]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] |- | [[Kubed]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] |- | [[Libušnje]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] |- | [[Livek]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] |- | [[Log pod Mangartom]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] |- | [[Lokovec]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] |- | [[Lokve, Nova Gorica|Lokve]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] |- | [[Kanalski Lom|Lom]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] |- | [[Lozice]] | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] |- | [[Lig|Marijino Celje]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] |- | [[Medana]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] |- | [[Movraž]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] |- | [[Dolenji Novaki|Novaki]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] |- | [[Orehek, Postojna|Orehek pri Postojni]] | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] |- | [[Osp]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] |- | [[Otalež]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] |- | [[Pečine]] | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] |- | [[Pliskovica]] | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] |- | [[Podgorje, Koper|Podgorje]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] |- | [[Podmelec]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] |- | [[Podraga]] | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] |- | [[Podsabotin]] | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] |- | [[Pomjan]] | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] |- | [[Ponikve, Tolmin|Ponikve]] | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] |- | [[Povir]] | [[Župnija Sežana|Sežana]] |- | [[Pregara]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] |- | [[Pregarje]] | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] |- | [[Prem]] | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] |- | [[Ravne pri Cerknem|Ravne]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] |- | [[Roče]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] |- | [[Ročinj]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] |- | [[Rodik]] | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] |- | [[Rut]] | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] |- | [[Sedlo, Kobarid|Sedlo]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] |- | [[Skopo]] | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] |- | [[Slap, Vipava|Slap]] | [[Župnija Vipava|Vipava]] |- | [[Slivje, Hrpelje - Kozina|Slivje]] | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] |- | [[Soča, Bovec|Soča]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] |- | [[Srpenica]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] |- | [[Stomaž, Ajdovščina|Stomaž]] | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] |- | [[Suhorje]] | [[Župnija Košana|Košana]] |- | [[Šebrelje]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] |- | [[Škrbina, Komen|Škrbina]] | [[Župnija Komen|Komen]] |- | [[Šmarje, Ajdovščina|Šmarje na Vipavskem]] | [[Župnija Planina|Planina]] |- | [[Šmartno, Brda|Šmartno]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] |- | [[Štjak]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] |- | [[Temnica]] | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] |- | [[Topolovec, Koper|Topolovec]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] |- | [[Trnovo, Nova Gorica|Trnovo pri Gorici]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] |- | [[Truške]] | [[Župnija Marezige|Marezige]] |- | [[Veliko Ubeljsko|Ubeljsko]] | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] |- | [[Ustje, Ajdovščina|Ustje]] | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] |- | [[Vatovlje]] | [[Župnija Vreme|Vreme]] |- | [[Vedrijan]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] |- | [[Velike Žablje]] | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] |- | [[Veliki Dol, Sežana|Veliki Dol]] | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] |- | [[Vipolže]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] |- | [[Vojsko, Idrija|Vojsko]] | [[Župnija Idrija|Idrija]] |- | [[Vojščica]] | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] |- | [[Vrabče]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] |- | [[Zavratec, Idrija|Zavratec]] | [[Župnija Godovič|Godovič]] |} === Ukinjene župnije Nadškofije Ljubljana na Kočevskem === Nekatere župnije na Kočevskem so zaradi izselitve Kočevarjev med drugo svetovno vojno in pa zaradi zaprtosti območja po vojni ostale skoraj brez prebivalcev. Spodnje župnije je ukinil nadškof [[Alojzij Šuštar]].<ref>France M. Dolinar, ''Ljubljanski škofje'', Družina, Ljubljana 2007, stran 488.</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! [[Župnija]] ! Opomba |- | [[Borovec pri Kočevski Reki|Borovec]] | |- | [[Gotenica]] | |- | [[Grčarice]] | |- | [[Koprivnik, Kočevje|Koprivnik]] | |- | [[Nemška Loka]] | združena v Župnijo [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] - [[Nemška Loka]] |- | [[Planina, Semič|Planina pri Črnomlju]] | |- | [[Polom]] | |- | [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] | združena v Župnijo [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] - [[Nemška Loka]] |- | [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] - [[Nemška Loka]] | leta 2004 pridružena [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Župniji Stari trg ob Kolpi]] |- | [[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] | |- | [[Topla Reber]] | |- | [[Zdihovo]] | |} === Podružnice Nadškofije Ljubljana === Podobno kot Škofija Koper leta 2018 je tudi Nadškofija Ljubljana ukinila nekaj župnij in jih spremenila v podružnice: 1. januarja 2020 12 župnij, 1. januarja 2024 2 župniji in 1. januarja 2026 ponovno 12 župnij. Od leta 2026 ima nadškofija tako 26 podružnic.<ref>{{Navedi splet|title=Župnije|url=https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/|website=Nadškofija Ljubljana|accessdate=2025-11-30|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Nadškofiji Ljubljana ukinjajo 12 župnij|url=https://www.druzina.si/clanek/na-gorenjskem-ukinjajo-12-zupnij|website=Druzina.si|accessdate=2025-12-20|language=sl-SI}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! Podružnica ! [[Župnija]] ! Pridružitev |- | [[Župnija Babno Polje|Babno Polje]] | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Bukovščica|Bukovščica]] | [[Župnija Selca|Selca]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Češnjice|Češnjice]] | [[Župnija Brdo|Brdo]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Dobrava|Dobrava]] | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | 1. januar 2024 |- | [[Župnija Draga|Draga]] | [[Župnija Loški potok|Loški potok]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Dražgoše|Dražgoše]] | [[Župnija Železniki|Železniki]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Golo|Golo]] | [[Župnija Ig|Ig]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Gora pri Sodražici|Gora pri Sodražici]] | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Janče|Janče]] | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Javorje pri Litiji|Javorje pri Litiji]] | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Kokra|Kokra]] | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Leskovica|Leskovica]] | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Leše|Leše]] | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Trojica|Ljubljana - Sv. Trojica]] | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Nova Oselica|Nova Oselica]] | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Sava|Sava]] | [[Župnija Litija|Litija]] | 1. januar 2024 |- | [[Župnija Stara Oselica|Stara Oselica]] | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Sv. Planina|Sv. Planina]] | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Šentožbolt|Šentožbolt]] | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Šenturška Gora|Šenturška Gora]] | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Turjak|Turjak]] | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Velike Poljane|Velike Poljane]] | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Zali Log|Zali Log]] | [[Župnija Železniki|Železniki]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Zapoge|Zapoge]] | [[Župnija Vodice|Vodice]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Zlato Polje|Zlato Polje]] | [[Župnija Brdo|Brdo]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Žabnica|Žabnica]] | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | 1. januar 2026 |} == Nekdanji sedeži župnij == Tu so navedene obstoječe župnije, katerih sedež se je prvotno nahajal v drugem kraju, od koder je bil prestavljen. {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable col3center col4center" ! Prvotni sedež ! Sedanji sedež ! Prenos ! Vir |- | [[Lemberg pri Šmarju]] | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | 1786 | <ref>Rok Metličar (uredil), ''Skriti biser: Zbornik župnije Sladka Gora'', Župnijski urad Sladka Gora, Sladka Gora 2004, stran 43.</ref> |- | [[Rodine, Žirovnica|Rodine]] | [[Župnija Breznica|Breznica]] | 1821 | <ref>France M. Dolinar, ''Ljubljanski škofje'', Družina, Ljubljana 2007, stran 321.</ref> |} == Župnije po številu cerkva == Seznam zaobjema zgolj tiste župnije, ki imajo več kot 10 cerkva. {| class="wikitable sortable" ! [[Župnija]] ! # |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 23 |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | 23 |- | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] | 22 |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | 22 |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | 21 |- | [[Župnija Semič|Semič]] | 21 |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | 20 |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | 17 |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | 17 |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | 16 |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | 16 |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | 16 |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | 15 |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | 15 |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | 15 |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | 14 |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | 14 |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | 14 |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 13 |- | [[Župnija Ig|Ig]] | 13 |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | 13 |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | 13 |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | 12 |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | 12 |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | 12 |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | 11 |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | 11 |- | [[Župnija Košana|Košana]] | 11 |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | 11 |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | 11 |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | 11 |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | 11 |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | 11 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * [https://www.nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/ Nadskofija-ljubljana.si] * [https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/zupnije/naslovnik-zupnij Nadskofija-maribor.si] * [https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/ Skofija-celje.si] * [https://skofija-koper.si/zupnije/ Skofija-koper.si] * [http://skofija-sobota.si/zupnije Skofija-sobota.si] * [https://www.skofija-novomesto.si/sl/pastoralne-enote/dekanije-in-zupnije Skofija-novomesto.si] * [https://www.druzina.si/zupnije Družina.si] * [http://karitas-kp.rkc.si/index.php/content/display/208 Karitas-kp.rkc.si] * [https://naizletu.si/KRAJI/SLO-cerkve.html Naizletu.si] * ''Naslovnik slovenskih škofij 2009'', Nadškofija Ljubljana, Ljubljana 2008. == Glej tudi == * [[Župnija Sv. Luka v Mariboru]] (starokatoliška župnija, edina v Sloveniji) * [[Seznam grškokatoliških župnij Eparhije Križevac]] * [[Seznam evangeličanskih cerkvenih občin v Sloveniji]] * [[Seznam občin Jehovovih prič v Sloveniji]] {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} [[Kategorija:Rimskokatoliške župnije v Sloveniji| ]] fwwwvxthe20d2y3p9wjy4919xf2go6y 0 81927 6685926 6685349 2026-06-06T08:28:13Z A09 188929 Reverted 1 edit by [[Special:Contributions/~2026-33380-15|~2026-33380-15]] ([[User talk:~2026-33380-15|talk]]): Rv ton (TwinkleGlobal) 6685926 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Marko Petrušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[jazz]]-[[pianist]], * [[1974]], [[Ljubljana]]. Leta 1991 je zaključil šolanje na [[Gimnazija Bežigrad|Bežigrajski gimnaziji]] in [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana|Srednji glasbeni in baletni šoli]] v Ljubljani. Klavir je študiral na ''Visoki šoli za glasbo v [[Graz|Gradcu]]''. Od leta 2001 ima status svobodnega umetnika. Je ustanovitelj ansambla ''Trio Petrušič'', ki deluje v dveh zasedbah (glasbeniki: [[Tomaž Grom]], [[Nikola Matošič]], [[Gašper Bertoncelj]], Marko Petrušič). Od leta 2004 igra v ansamblu [[Greentown jazz band]], sicer pa sodeluje tudi s skupino [[Latino messengers]], [[Vitalij Osmačko|Vitalijem Osmačkom]] in drugimi. Ob nedeljah ob 21. uri pogosto sodeluje pri maši v [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|cerkvi Marijinega oznanjenja]] v Ljubljani, kjer igra orgle. == Glej tudi == *[[seznam slovenskih pianistov]] {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Petrušič, Marko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] [[Kategorija:Člani Kvarteta Toneta Janše]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze za glasbo in upodabljajoče umetnosti Gradec]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Petrušič, Marko]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Petrušič, Marko]] rlq786qivlccrzilevza7qcaezk3k8c 0 84412 6685788 6682105 2026-06-05T20:31:54Z ~2026-32552-67 260877 /* R */ 6685788 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] '''[[Ime|Poimenski]] [[seznam]] [[reka|rek]].''' {{CompactTOC}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * Aa - več rek (Francija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Švica) *[[Aach]] (Nemčija) * [[Aare]]/Aar pritok Visokega Rena (Švica) * [[Abava]] (Latvija) * [[Abazulgol]] (Rusija) * [[Abens]] (Nemčija) *[[Åbyälven]] (Švedska) *[[Abzucht]] (Nemčija) * [[Achankovil]] (Indija-Kerala) *[[Åkersström]] (Švedska) *[[Acksjöälven]] (Švedska) *[[Acolin]] (Francija) * [[Adaja]] (Španija) * [[Adda]] (313&nbsp;km) (Italija) *[[Adelaide (reka)]] (Avstralija) * [[Adiža]], ''Adige'', ''Etsch'' (415&nbsp;km) (Italija) * [[Adour]] (335 km) (Francija) *[[Aff]] (Francija) * [[Agano]] (Japonska) *[[Ager]] (Avstrija) * [[Agger]] (Nemčija) * [[Agogna]] (Italija) *[[Agout]] (Francija) * [[Agri]] (Italija) *[[Aheloj]] (Bolgarija) *[[Ahelos]] (Grčija) *[[Aheron]] (Grčija) * [[Ahja]] (Estonija) * [[Ahr]] (Nemčija) * [[Ahr (Aurino)|Ahr]] / ''Aurino'' (Italija-Južna Tirolska) *[[Ailette]] (Francija) *[[Ailloux]] (Francija) * [[Ain (reka)|Ain]] (Francija) *[[Aigre]] (Francija) * [[Aire]] (Anglija; 2. Francija) * [[Aisne (reka)|Aisne]] (Francija; 2. Belgija) * [[Aist]] (Avstrija) * [[Aiviekste]] (Latvija) *[[Ajdar]] (Rusija, Ukrajina) *[[Ajtoska reka]] (Bolgarija) *[[Akerselva]] (Norveška) * [[Aksu]] (Kazahstan) *[[Alagnon]] (Francija) *[[Alagnonnette]] (Francija) * [[Alagón]] (Španija) * [[Alb]] (Nemčija) *[[Albama]] (ZDA) *[[Alån]] (Švedska) *[[Albany (reka)]] (Kanada) * [[Albula]] (Švica) * [[Alcantara]] (Italija-Sicilija) * [[Aldan (reka)|Aldan]] (2240&nbsp;km) (Rusija) *[[Alène]] (Francija) *[[Alet]] (Francija) * [[Alkalija]] (Ukrajina) *[[Allanche]] (Francija) *[[Allegheny]] (ZDA) * [[Aller]] (Nemčija) * [[Allier (reka)|Allier]] (Francija) * [[Alm]] (Avstrija) *[[Almaån]] (Švedska) * [[Almaș]] (Romunija) *[[Almbach]] (Avstrija) * [[Alme]] (Nemčija) * [[Almond]] (Škotska) *[[Almont]] (Francija) *[[Alpe]] (Nemčija) *[[Alpenrhein]] (Švica, Lihtenštajn) *[[Alrance]] (Francija) *[[Ålsån]] (Švedska) *[[Alster]] (Nemčija) * [[Alta]]/Altaelva (Norveška) *[[Altenau]] (Nemčija) *[[Altier]] (Francija) * [[Altmühl]] (Nemčija) *[[Alvier]] (Švica) * [[Alz]] (Nemčija) * [[Alzette]] (Franc., Luksemburg) * [[Alzon (reka)|Alzon]] (Francija) * [[Alzou (reka)|Alzou]] (Francija) *[[Åman]] (Švedska) * [[Amaradia]] (Romunija) * [[Amazonka]] (6800&nbsp;km) (Brazilija, Peru, Ekvador, Kolumbija) * [[Ammer]] (Nemčija) *[[Ammerån]] (Švedska) * [[American (reka)|American]] (ZDA) * [[Amga]] (Rusija) * [[Amgun]] (Rusija) * [[Amper (reka)|Amper]] /Ammer (Nemčija) *[[Amstel]], Nizozemska * [[Amu Darja]] (2620&nbsp;km) (Afganistan/Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan) * [[Amula]] (Latvija) * [[Amur]] (2824&nbsp;km) (Rusija) * [[Anadir (reka)|Anadir]] (1170&nbsp;km) (Rusija) * [[Anabar]] (Rusija) * [[Anapo]] (Italija-Sicilija) *[[Anarjohka]] (Norveška/Finska) *[[Ance du Sud]] (Francija) *[[Ancholme]] (Anglija) *[[Andakílsá]] (Islandija) *[[Andelle]] (Francija) *[[Anderson (reka)]] (Kanada) *rio [[Andraz]] (Italija) * [[Angara]] (1849&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Anger]] (Nemčija) * [[Angerman]]/Ångermanälven (Švedska) *[[Ängesån]] (Švedska) *[[Anglin]] (Francija) *[[Anguison]] (Francija) * [[Aniene]] (Italija) * [[Aninan]] (Škotska) * [[Aniža (reka)|Aniža]], ''Enns'', Avstrija * [[Anjuj]] (Rusija) *[[Annan]] (Škotska) *[[Anse]] (Francija) *[[Ansiei]] (Italija) *[[Anska reka]] (Severna Makedonija) *[[Antiesen]] (Avstrija) * [[Anza]] (Italija) *[[Aorere]] (Nova Zelandija) * [[Apšė]]/[[Apše]] (Litva/Latvija) *[[Apšicja]] (Ukrajina) * [[Aragón]] (Španija) * [[Araguaio]] (2620&nbsp;km) (Brazilija) * [[Araks]]/Aras/ (Azerbajdžan, Iran, Armenija, Turčija) *[[Arån]] (Švedska) * [[Aranca]]/Zlatica (Romunija, Srbija) *[[Arac]] (Francija) *[[Arahura]] (Nova Zelandija) *[[Arbas]] (Francija) *[[Arbogaån]] (Švedska) * [[Arc]] (Francija) * Archar(ica) (Bolgarija) *[[Arconce]] (Francija) *[[Arcueil]] (Francija) * [[Arda (reka)|Arda]]/Ardas (Bolgarija, Grčija/Turčija) *[[Arda, Italija]] * [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (Francija) *[[Ardre]] (Francija) *[[Arefu]] (Romunija) *[[Arendalsvassdraget]] (Norveška) * [[Areuse]] (Švica) *[[Arga]] (Španija/Navara) * [[Argen]] (Nemčija) * [[Argens]] (Francija) *[[Argenton]] (Francija) * [[Argeș (reka)|Argeș]] (340&nbsp;km) (Romunija) * [[Argun, Azija]]/Ergun He (1620&nbsp;km) (Rusija, Kitajska) * [[Argun, Kavkaz]] (Rusija) * [[Ariège (reka)|Ariège]] (Francija) * [[Arieș]] (Romunija) *[[Arize]] (Francija) * [[Arkansas (reka)|Arkansas]] (2333&nbsp;km) (Severna Amerika/ZDA) * [[Arlanzón]] (Španija) * [[Arly]] (Francija) * [[Armançon]] (Francija) *[[Armasjoki]] (Švedska) * [[Arno (reka)|Arno]] (241&nbsp;km) (Italija) * [[Arnon]] (Francija) *[[Aron]] (Francija) *[[Aronde]] (Francija) *[[Årosälven]] (Švedska) *[[Arques]] (Francija) * [[Arrats]] (Francija) * [[Arros]] (Francija) * [[Arroux]] (Francija) * [[Arun]] (Anglija in še 1 v Franciji) * [[Arve]] (Francija, Švica) *[[Arz]] (Francija) * [[Arzino]] (Italija-Karnija) *[[Aschau]] (Nemčija) *[[Aschach]] (Avstrija) *[[Asenica]] /[[Čepelarska reka]] (Bolgarija) *[[Ashaway]] (ZDA) *[[Asi]] (Turčija) * [[Aspio]] (Italija) * [[Astarahaj]] (Iran/Azerbajdžan) * [[Atbara]] (1120&nbsp;km) (Sudan) *[[Atella]] (Italija) * [[Aterno]] (Italija) [[Aterno-Pescara]] * [[Athabasca]] (1040&nbsp;km) (Kanada) * [[Atmata]] (Litva) *[[Ätran]] (Švedska) * [[Atrato (reka)|Atrato]] (665&nbsp;km) (Kolumbija) * [[Aube (reka)|Aube]] (248&nbsp;km) (Francija) *[[Aubetin]] (Francija) *[[Aubette]]; [[Aubette de Meulan]] (Francija) * [[Aude (reka)]] (Francija) *[[Aue]] (Nemčija) *[[Auglaize]] (ZDA) *[[Aujon]] (Francija) * [[L'Aulne]] Auroue *[[Armançon]] (Francija) *[[Aupa]]/Avpa (Italija-Furlanija) *[[Auroue]] (Auroue) *[[Aulella]] (Italija) *[[Aulne]] (Francija) *[[Aunay]] (Francija) *[[Aura]] (Norveška) * [[Aurach]] (Avstrija) *[[Auron]] (Francija) * [[Ausa]] (San Marino, Italija) *[[Aussa]]/L'Ausa (Italija-Furlanija) *[[Austari-Jökulsá]] (Islandija) *[[Austreberthe]] (Francija) * [[Authie]] (Francija) *[[Automne]] (Francija) *[[Auvézère]] (Francija) *[[Auxois]] (Francija) *[[Auzon]] (Francija) *[[Auzoue]] (Francija) *[[Avaš (reka)]] (Etiopija) *[[Averser Rhein]] (Švica) * [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (Francija) *[[Avisio]] (Italija) *[[Avizovica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Avoca]] (Irska) * [[Avon (reka)|Avon]] (155&nbsp;km) (Anglija 3; Škotska 1, Francija 1) *[[Avon (reka, Nova Zelandija)]] * [[Avonmore]] (Irska) *[[Avre]] (Francija) * [[Avrig]] (Romunija) *[[Awali]] /Bostrenos (Libanon) *[[Awatere]] (Nova Zelandija) *[[Ayaköz]] (Kazahstan) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} * [[Babao]] (Kitajska) * [[Baboia]] (Romunija) *[[Babošnica]] (Bosna in H.) * [[Babuna]] (Severna Makedonija) * [[Bacchiglione]] (Italija) * [[Bača]] (Slovenija) *[[Badaševica]] (Slovenija) * [[Baganza]] (Italija) * [[Bahtemir]] (Rusija) * [[Baitarani]] (Indija) * [[Baïse]] (Francija) * [[Balasan]] (Romunija) *[[Balinka]] (Češka) *[[Bällstaån]]/[[Spångaån]] (Švedska) *[[Balonne]] (Avstralija) * [[Banas]] (Indija) *[[Bănești]] (Romunija) *[[Bandiat]] (Francija) * [[Bandon]] (Irska) *[[Banias]] (Sirija?, Izrael) *[[Banjica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Banjska reka]] (več; Srbija) * [[Bann]] (severna Irska) *[[Barata]] (Bolgarija) * [[Barbadun]] (Španija) * [[Barcău]] /Berettyó (Romunija, Madžarska) * [[Bârlad]] (Romunija) * [[Barrow (reka)|Barrow]] (Irska) *[[Bârsa]] (Romunija) *[[Barse]] (Francija) * [[Bartuva]]/[[Bārta]] (Litva, Latvija) *[[Barwon]] (Avstralija) * [[Barycz]] (Poljska) *[[Bârzava]]/Brzava (Srbija, Romunija) *[[Bascov]] (Romunija) * [[Basento]] (Italija) *[[Bașeu]] (Romunija) *[[Baščica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Batina (potok)]] (Hrvaška) * [[Batova]] (Bolgarija) * [[Baunatz]] (Nemčija) *[[Baup]] (Francija) *[[Bave]] (Francija) *[[Bäveån]] (Švedska) *[[Baye de Clarens]] (Švica) *[[Baye de Montreux]] (Švica) * [[Bayrbach]]/Bayrachbach (Avstrija/Memčija) * [[Beas]] (Indija) * [[Beaverhead]] (111&nbsp;km) (ZDA) * [[Bebrava]] (Slovaška) * [[Bečva]] (Češka) *[[Beaume]] (Francija) *[[Beaver]] (Kanada) * [[Bednja (reka)|Bednja]] (Hrvaška) * Bega/[[Begej]] (Romunija/Srbija) *[[Begna]] (Norveška) *[[Beiarelva]] (Norveška) *[[Beirut (reka)]] (Libanon) * [[Bejsug]] (Rusija) * [[Belá]] (Slovaška) * [[Bělá]] (Češka) * [[Bela (Kanalska dolina)]]/Fella (Italija-Furlanija) * [[Bela (Koroška reka)]], Vellach (Avstrija/Koroška) * [[Belaja]] (1480&nbsp;km) (Rusija...?) * [[Belešnica]] (Severna Makedonija) *[[Belica]] (Bolgarija)    * [[Belice]] (Italija-Sicilija) * [[Beli Drim]] (Kosovo, Albanija) * [[Beli Elster]] (Weisse Elster/Bílý Halštrov) (Češka, Nemčija) * [[Beli Ilmen]] (Rusija) * [[Beli Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Belovisjka Reka]] (Severna Makedonija) * [[Běluňka]] (Češka) *[[Benaize]] (Francija) * [[Bënça]] (Albanija) * [[Beni]] (1700&nbsp;km) (Bolivija) *[[Berava]] (Hrvaška) *[[Berchtesgadener Ache]] (Nemčija, Avstrija) * [[Berezina]] (613&nbsp;km) (Belorusija) * [[Berkel]] (Nemčija, Nizozemska) * [[Berounka]] (Češka) *[[Bergvattenån]] (Švedska) *[[Berufjarðará]] (Islandija) * [[Berzasca]] (Romunija) *[[Besbre]] (Francija) *[[Besòs]] (Španija-Katalonija) * [[Beška (reka)|Beška]] (Ukrajina) *[[Béthune]] (Francija) * [[Betwa]] (Indija) * [[Beuvron (Loara)]], 2. [[Beuvron (Yonne)]] (Francija) * [[Bévéra]] (Francija, Italija) * [[Bharatapuzha]] (Indija-Kerala) * [[Bhima]] (Indija) * [[Biber (reka)|Biber]] (Nemčija) * [[Bîc]]/Bâc (Moldova) * [[Biberbach]] (Nemčija) * [[Bidente-Ronco]] (Italija) *[[Biđ]] (Hrvaška) * [[Biebrza]] (Poljska) *[[Biela]] (Slovaška) *[[Biela Orava]] (Slovaška) *[[Bienne (reka)]] (Francija) *[[Bièvre]] (Francija) * [[Biferno]] (Italija) *[[Bighorn]] (ZDA) * [[Bigge]] (Nemčija) * [[Bija]] (Rusija) * [[Bijela]] (Hrvaška) * [[Bijela, Neretva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bijela, Črna Gora]] *[[Bila]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bílina]] (Češka) *[[Bílovka]] (Češka) * [[Bina]] (Nemčija) * [[Binačka Morava]] (Kosovo, Severna Makedonija, Srbija) *[[Biois]] (Italija) *[[Bioštica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Birlad]] (Romujija) * [[Birs]] (Švica) *[[Bistraja]] (Rusija) * [[Bitýška]] (Češka) * [[Bitztala]] (Latvija) * [[Biserna reka]], ''Zhũ Jiãng'' (2400&nbsp;km) [[Kitajska]] * [[Bistra]] (več rek: Slovenija, Romunija...) * [[Bistra reka]] (Sông Lô) (Kitajska, Vietnam) * [[Bistrica]] (več rek in vodotokov v Sloveniji, Avstriji idr.) * [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica (Kozjansko)]] (Slovenija) *[[Bistrica Nadvirjanska]] (Ukrajina) *[[Bistrica Solotvinska]] (Ukrajina) * [[Bistricë]] /''Bistrica'' (Albanija) * Bistrița (2 reki, Romunija) * [[Bjala reka]] (Bolgarija) *[[Bjelava]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjesnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjøllåga]] /[[Biellok]] (Norveška) *[[Bjoreio]] (Norveška) *[[Bjurälven]] (Švedska) *[[Blackälven]] (Švedska) * Blackwater (2 različni, Irska) * [[Blahnița]] (Romunija) *[[Blaise]] (Francija) *[[Blanda]] (Islandija) * [[Blanice]] (Češka) *[[Blata]] (Češka) * Blatnice (2, Češka) *[[Blato (reka)]] (Severna Makedonija) *[[Blava]] (Slovaška) * [[Blavet]] (Francija) *[[Blh]] (Slovaška) *[[Blizanci]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blizna]] (Bosna in H.) * [[Blšanka]] (Češka) * [[Bóbr]] (Poljska) * [[Bobr (Berezina)|Bobr]] (Belorusija) *[[Bobrava]] (Češka) * [[Bobrik]] (Belorusija); (Rusija) * [[Bobrownica]] (Poljska) * [[Bobrůvka]] (Češka) * [[Bobrzańka]] (Poljska) * [[Bode (reka)|Bode]] (Nemčija) *[[Bodträskån]] (Švedska) * [[Bódva]] (Slovaška, Madžarska) * [[Bodrog]] (Slovaška/Madžarska) * [[Bogna]] (Italija) *[[Boite]] (Italija) *[[Boivre]] (Francija) * [[Bojana (reka)|Bojana]] /Bunë (Albanija, Črna Gora) * [[Bolda]] (Rusija) * [[Boldirka]] (Ukrajina) * [[Boljunčica]] (Hrvaška-Istra) *[[Bolmån]] (Švedska) *[[Boložnik]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bolska]] (Slovenija) * [[Bolšoj Anjuj]] (Rusija) *[[Bolva]] (Rusija) *[[Bönälven]] (Švedska) *[[Bonne]] (Francija) *[[Bonnieure]] (Francija) * [[Borbera]] (Italija) * [[Bormida di Spigno]] (Italija) *[[Borne]] (Francija) *[[Borovački potok]] (Bosna in Hercegovina) *[[Boržava]] (Ukrajina) *[[Bosanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bosna (reka)|Bosna]] (271&nbsp;km) (Bosna in Hercegovina) * [[Bosut]] (Hrvaška, Srbija) * [[Botna]] (Moldova) *[[Botorpsströmmen]] (Švedska) *[[Botunja (reka)]] (Bolgarija) *[[Bouble]] (Francija) *[[Boudouyssou]] (Francija) *[[Boulder]] (ZDA) *[[Bourbince]] (Francija) *[[Bourne Eau]] (Anglija) *[[Boutonne]] (Francija) *[[Bouzanne]] (Francija) *[[Bow River]] (Kanada) * [[Boyne (reka)|Boyne]] (Irska) *[[Bračana]] (Hrvaška) * [[Bradano]] (Italija) *[[Bradava]] (Češka) * [[Brădești]] (2; Romunija) * [[Brahmani]] (Indija) * [[Brahmaputra]], Amo (2900&nbsp;km) (Kitajska-Tibet, Indija) *[[Braia]] (Romunija) *[[Bräkneån]] (Švedska) *[[Brame]] (Francija) * [[Braníca]] (Slovenija) *[[Branice]] (Češka) *[[Branná]] (Češka) *[[Braye]] (Francija) *[[Brays Bayou]] (ZDA) * [[Brazos]] (1290&nbsp;km) (Teksas, ZDA) * [[Brda (reka)|Brda]] (Poljska) *[[Brebernica]] (Hrvaška) *[[Brèche]] (Francija) *[[Brede Å]] (Danska) * [[Breg]] (Nemčija) * [[Bregalnica]] (Severna Makedonija) * [[Bregana]] (Hrvaška/Slovenija) *[[Bregava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bregenzerache]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Breggia]] (Švica, Italija) *[[Breitach]], Nemčija, Avstrija *[[Breitenbrunner Laber]] (Nemčija) *[[Brembo (reka)]] (Italija) * [[Brenta (reka)|Brenta]] (Italija) * [[Brenz]] (Nemčija) *[[Bresle]] (Francija) *[[Brezna (reka)]] (Hrvaška) * [[Březná]] (Češka) *[[Breznica (Hrvaška)]] (2) * [[Brežnica (Hrvaška)]] (Hrvaška) *[[Briance]] (Francija) * [[Brigach]] (Nemčija) * [[Briježnica]] (Bosna in Herc.) *[[Brinja]] (Bosna in Hercegovina) *[[Brisbane River]] (Avstralija) * [[Brixentaler Ache]] (Avstrija) * [[Brka]] (Bosna in H.) * [[Bröl]] (Nemčija) *[[Brömsebäck]] (Švedska) *[[Broströmmen]] (Švedska) * [[Broye]] (Švica) * [[Brtnice]] (Češka) *[[Bruatorpsån]] (Švedska) *[[Brunej (reka)]] (Malezija, Brunej) *[[Brusnik]] (Slovaška) *[[Brzaja]] (Hrvaška) * [[Brzeźnica]] (Poljska) *[[Buda (reka)]] (Romunija) *[[Budișteanca]] (Romunija) * [[Buerjin]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Buffalo Bayou]] (ZDA) * [[Zahodni Bug]] (856&nbsp;km) (Ukrajina, Belorusija, Poljska) * [[Južni Bug]] (Ukrajina) * [[Buhan]] (Južna Koreja) * [[Buj (reka)|Buj]] (Rusija) *[[Bukovica (Trstionica)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bukovica (reka)]] (Črna Gora) *[[Buller River]] (Nova Zelandija) *[[Buna]] (Bosna in Hercegovina; 2.= Hrvaška) * [[Bundara]] (Avstralija) *[[Bunica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bunta (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bure]](älven) (Švedska) *[[Burgdorfer Aue]] (Nemčija) * [[Bušma]] (Rusija) *[[Bût]] /But (Italija-Karnija) *[[Butižnica]] (Hrvaška) * [[Buzan]] (Rusija) * [[Buzău]] (Romunija) *[[Byälven]] (Švedska) * [[Byk]] (Ukrajina) *[[Byskeälven]] (Švedska) *[[Bystrianka]] (Slovaška) *[[Bystrica]] (več; Slovaška) * [[Bystřice]] (Češka) * [[Bystrzyca]] (Poljska) * [[Bzura]] (Poljska) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Cả]] (Nam Khan/[[Sông Cả]]/Sông Lam ="Modra reka" (Laos, Vietnam) * [[Cabe]] (Španija-Galicija) * [[Cabriel]] (Španija) *[[Caffaro]] (Italija) *[[Cailly]] (Francija) * [[Călmățui]] (Romunija) * [[Calore Irpino]]/[[Calore Beneventano]] (Italija) * [[Cam]] (Anglija) *[[Canadian River]] (ZDA) *[[Cance]] (Francija) *[[Canche]] (Francija) *[[Caorame]] (Italija) *[[Capra]] (Romunija) *[[Caracar]] (Bolgarija) *[[Cârcinov]] (Romunija) * [[Carraixet]] (Španija) *[[Carrione]] (Italija) *[[Carron]] (Škotska) * [[Castletown river]] (Irska) * [[Cauveri]] (Indija) * [[Cavu]]/[[Cavo]] (Francija-Korzika) * [[Cedrino]] (Italija-Sardinija) * [[Cegielinka]] (Poljska) *[[Célé]] (Francija) *[[Cellina]] (Italija-Furlanija) *[[Cem]] (Albanija) * Torrente [[Cenedola]] (Italija) * [[Cenischia]] (Italija) * [[Centa (reka)|Centa]] (Italija) *[[Céor]] (Francija) *[[Céou]] (Francija) * [[Cephissus]] (Grčija) * [[Cère]] (Francija) * [[Cerev]] (Rusija) *[[Cerkniščica]] (Slovenija) * [[Cerna (reka)|Cerna]] (Romunija) *[[Cernon]] (Francija) * [[Ceronda]] (Sunder/Srunda) (Italija) *[[Cérou]] (Francija) * [[Cervaro]] (Italija) * [[Cesano (reka)|Cesano]] (Italija) * [[Cetina (reka)|Cetina]] (Hrvaška) * [[Cèze]] (Francija) * [[Charente (reka)|Charente]] (Francija) *[[Chari]] (Srednjeafriška republika, Čad) *[[Chassezac]] (Francija) * [[Chauveri]] (Indija) * [[Chalakudy]] (Indija-Kerala) * [[Chaliyar]] (Indija-Kerala) * [[Chambal]] (Indija) * [[Chaobai]] (Kitajska) * [[Chao Phraya]] (Tajska) *[[Chapeauroux]] (Francija) *[[Charetonne]] (Francija) *[[Chassezac]] (Francija) *[[Chavanon]] (Francija) *[[Chée]] (Francija) * [[Chenab]]/[[Čenab]] (Kašmir/Indija, Pakistan) * [[Chandragiri]]/Perumpuzha (Indija-Kerala) * [[Cher (reka)|Cher]]/Char (Francija) *[[Chère]] (Francija) *[[Cherio]] (Italija) * [[Chiamogna]] (Italija) *[[Chiana]] (Italija) *[[Chiarzò]] /Scjarsò (Italija-Furlanija) *[[Chiciura]] (Romunija) * [[Chienti]] (Italija) * [[Chiers]] (Luksemburg, Belgija, Francija) * [[Chiese]] (Italija) *[[Chilkat]] (Kanada, ZDA-Aljaska) * [[Chindwin (reka)|Chindwin]] (Mjanmar) * [[Chirchiq]]/Čirčik (Uzbekistan) * [[Chisone]] (Italija) *[[Chlmec]] (Slovaška) * [[Chomutovka]] (Češka) *[[Chotýšanka]] (Češka) *[[Chřibská Kamenice]] (Češka) * [[Chrudimka]] (Češka) *[[Chumava]] (Češka) * [[Churchill (reka)|Churchill]] (1730&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) *Churchill (Kanada-Labrador) * [[Churn]] (Anglija) *[[Chvojnica]] (Slovaška) *[[Chvojnice]] (Češka) * [[Ciane]] (Italija-Sicilija) * [[Cibrica]] (Bolgarija) * [[Cidlina]] (Češka) * [[Cijevna]]/alb. Cem (Albanija, Črna Gora) *[[Cimmaron]] (ZDA) * [[Cinca]] (Španija) * [[Cirocha]] (Slovaška) *[[Ciron]] (Francija) * [[Ciugur]] (Moldova) * [[Cixerri]] (Italija-Sardinija) *[[Cjepalo]] (Bosna in Hercegovina) *[[Clain]] (Francija) *[[Claise]] (Francija) *[[Claduègne]] (Francija) *[[Clarence River]] (Nova Zelandija) (2.= Avstralija) *[[Clarks Fork]] (ZDA) *[[Clouère]] (Francija) *[[Clutha river]] /[[Mata - Au]] (Nova Zelandija) * [[Clyde (reka)|Clyde]] (160&nbsp;km) (Škotska) *[[Codalunga]] (Italija) * [[Cogâlnic]]/Kogulnik (Moldova, Ukrajina) * [[Coghinas]] (Italija-Sardinija) * [[Coig]] (290&nbsp;km) (Argentina) *[[Colagne]] (Francija) *[[Côle]] (Francija) * [[Coleroon]] (Indija) *[[Colorado (Texas)]] (ZDA) *[[Colvera]] (Colvare) (Italija-Furlanija) *[[Commerce]] (Francija) *[[Cooper]] (Avstralija) * [[Conca]] (Italija) * [[Conchos]] (Mehika) *[[Condamine]] (Avstralija) *[[Congost]] (Španija-Katalonija) *[[Conie]] (Francija) *[[Cooper Creek]] (Avstralija) *[[Cordevole]] (Italija) *[[Cormôr]] (Italija-Furlanija) *[[Corno]]/Cuar (Italija-Furlanija) * [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (Francija) *[[Cosson]] (Francija) * [[Coşuştea]] (Romunija) * [[Couesnon]] (Francija) *[[Couze d'Ardes]] (Francija) *[[Couze Pavin]] (Francija) * [[Crasna]] /[[Kraszna]] (Romunija, Madžarska) * [[Crati]] (Italija) * [[Creggan River]] (Irska) * [[Creuse (reka)|Creuse]] (Francija) ** [[Petite Creuse]] (Francija) *[[Crinchon]] (Francija) * [[Crinisus]] (Italija-Sicilija) *[[Crkvena]] (Bosna in Herc.) *[[Crmnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Crna reka]] (201&nbsp;km) (Severna Makedonija) *[[Crna rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Crostolo]] (Italija) * [[Cuango]], Kwango (1100&nbsp;km) (Angola, Zair), * [[Cuareim]] (Urugvaj/Brazilija) *[[Culgoa]] (Avstralija) * [[Cull Water]] (Irska) *[[Cumpăna]] (Romunija) *[[Cure]] (Francija) * [[Curone]] (Italija) *[[Cvrcka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Cybina]] (Poljska) * [[Czarna (reka)|Czarna]] (Poljska) * [[Czarna Hańcza]]/bel. Čornaja Ganča/ (Poljska, Belorusija) *[[Czarna Orawa]] (Poljska) * [[Czarna Woda]] (Poljska) * [[Czerna Wielka]] (Poljska) *[[Czarny Dunajec]] (Poljska) {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Čabranka]] (Hrvaška/Slovenija) * [[Čađavica (reka)|Čađavica]] (Hrvaška-2, Bosna-2) * [[Čao Praja (reka)|Čao Praja]] - glavna reka [[Tajska|Tajske]] *[[Čaronda]] (Ukrajina) *[[Čečva]] (Ukrajina) * [[Čelomdža]] (Rusija) * [[Čeotina]]/[[Čehotina]] (Črna Gora, Bosna in Hercegovina) * [[Čepca]] (Rusija) *[[Čepinska reka]] (Bolgarija) *[[Čereš]] (Ukrajina) * [[Černá Opava]] (Češka) *[[Černec]] (Hrvaška) * [[Česma]] (Hrvaška) * [[Čierna voda]] (2 vodotoka; Slovaška) *[[Čierny Váh]] (Slovaška) * [[Čik]]/Čiker (Srbija) * [[Čikola]] (Hrvaška) * [[Čornaja]] (Rusija) *[[Čoruh]] /Çoruh (Turčija) * [[Črna reka]] (Sông Džà) (Kitajska, Vietnam) *[[Črnec]] (2; Hrvaška) * [[Črni Drim]] (Severna Makedonija, Albanija) * [[Črni Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Čučerska reka]] (Hrvaška) *[[Čukarska reka]] (Bolgarija) *[[Čuna]] (Rusija) * [[Čusovaja]] (Rusija) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dabar]] (Bosna in Herc.) * [[Dal]]/[[Dalälven]] (Švedska) *[[Dalbergsån]] (Švedska) * [[Daliao]] (Kitajska) * [[Daljnaja]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Dâmbovița]] (Romunija) *[[Dammån]] (Švedska) * [[Damodar]] (Indija) *[[Damour]]/Nahr Al Damour/Damoros/Tamyras (Libanon) *[[Dan]]/Leddan (Izrael) * [[Danė]] (Litva) * [[Dargle]] (Irska) * [[Darling]] (2740&nbsp;km), (Avstralija) *[[Dart River]]/Te Aka Whakatipu (Nova Zelandija) *[[Davščica]] (Slovenija) * [[Dayang]] (Kitajska) * [[Dečanska Bistrica]] (Kosovo) *[[Dedina]] (Hrvaška) * [[Dědina]] (Češka) * [[Dee]] (Wales, Anglija; 2. Škotska) * [[Degano]] (Italija-Karnija) * [[Deil]] (Nemčija) * [[Dejna]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Delijska reka]] (Bolgarija/Turčija) *[[Dellikälven]] (Švedska) *[[Demänovka]] (Slovaška) *[[Demer]] (Belgija) *[[Derkul]] (Ukrajina/Rusija) * [[Derry]] (Irska) *[[Dervenska reka]] (Severna Makedonija) * [[Derwent]] (2 reki, Anglija) *[[Desges]] (Francija) * [[Desna]] (1130&nbsp;km) (Rusija, Ukrajina) (2.=Bosna in H.) * [[Desná]] (Češka) * [[Desnățui]] (Romunija) *[[Dessoubre]] (Francija) * [[Detinja]] (Srbija) *[[Devèze]] (Francija) *[[Devils]] (ZDA) *[[Devinska reka]] (Bolgarija) * [[Devoll]] (Albanija) * [[Dez]] (Iran) *[[Diamantina]] (Avstralija) *[[Diège]] (Francija) * [[Diemel]] (Nemčija) * [[Dinkel]] (Nemčija) *[[Diodet]] (Francija) * [[Dirillo]] (Italija-Sicilija) * [[Dittaino]] (Italija-Sicilija) *[[Ditva]] /Dzitva (Litva, Belorusija) *[[Dive]] (Francija) * (Torrente) [[Diveria]] (Italija) * [[Dives]] (Francija) *[[Divette]] (Francija) * [[Divoká Orlice]] (Češka) *[[Djavolska reka]] (Bolgarija) *[[Djurgårdsbrunnskanalen]] (Švedska) * [[Dlouhá řeka]] (Češka) * [[Dneper]] (2285&nbsp;km) (Rusija, Belorusija, Ukrajina) * [[Dnester]] (1410&nbsp;km) (Ukrajina, Moldova) * [[Dobličica]] (Slovenija) * [[Dobra (reka)|Dobra]] (Hrvaška) *[[Doljanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dolo]] (Italija) *[[Dolore]] (Francija) * [[Dommel]] (Belgija, Nizozemska) * [[Don (reka)|Don]] - glavni pritok [[Azovsko morje|Azovskega morja]]; (1970&nbsp;km) (Rusija) * Don (Škotska; 2. Francija) * [[Đon]] (Bosna in Herc.) * [[Donava]] - (2860&nbsp;km) (Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Srbija, Bolgarija/Romunija/Ukrajina) * [[Donec]] (1183&nbsp;km) (Rusija/Ukrajina) *[[Donette]] (Francija) * [[Dora Baltea]] (Italija) * [[Dora di Bardonecchia]] (Italija) * [[Dora Riparia]] (Italija) * [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (490&nbsp;km) (Francija) *[[Dospat]] (Bolgarija, Grčija) * [[Dosse]] (Nemčija) * [[Doubrava]] (Češka) * [[Doubs (reka)|Doubs]] (Švica, Francija) *[[Dore]] (Francija; 2. Anglija) *[[Dourbie]] (Francija) *[[Dourdou de Camarès]] (Francija) *[[Dourdou de Conques]] (Francija) *[[Douve]]/Ouve (Francija) *[[Doux]] (Francija) * [[Douze]] (okcitansko Dosa) (Francija) * Dove (Anglija) *[[Draa (reka)]] (Maroko) * [[Drac]] (Francija) * [[Dragone]] (Italija) *[[Dragača]] (Bosna in Hercgovina) *[[Draganovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dragonja]] (Slovenija/Hrvaška) *[[Dragor]] (Severna Makedonija) * [[Dragovištica]] (Srbija, Bolgarija) *[[Drammensvassdraget]]/[[Drammenselva]] (Norveška) * [[Drava]] - (769&nbsp;km) (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) * [[Dravinja]] (Slovenija) * [[Drawa]] (Poljska) * [[Dreisam]] (Nemčija) * [[Drenica]] (Kosovo) * [[Dreta]] (25&nbsp;km) (Slovenija) * [[Dřevnice]] (Češka) *[[Drežanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Drim]] (300&nbsp;km) (Albanija) (Sev. Makedonija; Kosovo) * [[Drina]] (346&nbsp;km) (Srbija/Bosna in Hercegovina) * [[Drincea]] (Romunija) * [[Drinjača]] (Bosna in H.) * [[Drino]](-s) (Grčija/Albanija) *[[Drnica]] (Slovenija) *[[Drobie]] (Francija) * [[Drôme (reka)|Drôme]] (Francija) * [[Dronne]]/Drona (201 km) (Francija) *[[Drot]] /Dropt (Francija) *[[Drouette]] (Francija) * [[Drwęca]] (238&nbsp;km) (Poljska) * [[Dubna]] (Latvija) * [[Dubysa]] (Litva) * [[Dudhana]] (Indija) * [[Dudváh]] (Slovaška) * [[Duero]], Douro (925&nbsp;km) (Španija, Portugalska) * [[Duliujian]] (Kitajska) *[[Dumača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Dumme]] (Nemčija) * [[Dunajec]] (Slovaška, Poljska) * [[Dunărea]] - pritok Donave (Romunija) *[[Dünern]] (Švica) * [[Durance]] (Durença) (320 km) (Francija) *[[Durbav]] (Romunija) *[[Durolle]] (Francija) * [[Durge]] (Litva) *[[Dürre Ager]] (Avstrija) * [[Düssel]] (Nemčija) *[[Duša]] (Slovaška) *[[Duščica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zahodna Dvina]]=[[Daugava]] (1020 km) (Rusija, Belorus., Latvija) * [[Severna Dvina]] (Rusija) * [[Dvojnica]] (Bolgarija) * [[Dyje]]/Thaya (282&nbsp;km) (Avstrija, Češka) *[[Dyltaån]] (Švedska) * [[Dysna]] (Litva, Belorusija) * [[Dželum (reka)|Dželum]]/Jhelum (Pakistan) * [[Džida (reka)]] (Rusija) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Earn]] (Škotska) *[[Eastmain River]] (Kanada) *[[Eau]] (Anglija) *[[Eaulne]] (Francija) * [[Ebro]], "Ebre" (Španija) *[[Échez]] (Francija) *[[Ecker]] (Nemčija) * [[Eden]] (Anglija) * [[Eder]] (Nemčija) * [[Edo (reka)|Edo]] (Japonska) * Eger-patak (2, Madžarska) *[[Eggenbach]] (Nemčija) * [[Egiin]] (Mongolija) * [[Eider]] (Nemčija) * [[Eisack]]/Isarco (Italija-Južna Tirolska) * [[Eine]] (Nemčija) *[[Eio]] (Norveška) *[[Eira]] (Norveška) *[[Eisch]] (Belgija, Luksemburg) * [[Elde]] (Nemčija) *[[Elijska reka]] (Bolgarija) *[[Ellé]] (Francija)   *[[Elliðaá]] (Islandija) * [[Ełk (reka)|Ełk]] (Poljska) *[[Élorn]] (Francija) *[[Elsa]] (Italija) * [[Elster]]/[[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Elwha River]] (ZDA) * [[Elz]] (Nemčija) * [[Elzbach]] (Nemčija) * [[Ema]] (Italija) * [[Emajõgi]] (Estonija) *[[Emån]] (Švedska) * [[Emba]] (647&nbsp;km) (Kazahstan) * [[Emme]] (Švica) * [[Ems]]/"Eems", Nemčija/Frizija * [[Emscher]] Nemčija *[[Enan]] (Švedska) *[[Engelberger Aa]] (Švica) *[[Enna]] (Italija) * [[Ennepe]] (Nemčija) *[[Enningdalsälven]] (Švedska) * [[Enza]] (Italija) * Rio [[Enzola]] (Italija) * [[Epte]] (Francija) *[[Era]] (Italija) *[[Erdre]] (Francija) * [[Erenik]] (Kosovo) * [[Erft]] (Nemčija) * [[Ergene]] (Turčija-Trakija) * [[Erlauf]] (Avstrija) * [[Erms]] (Nemčija) * [[Erne]] (Severna Irska, Irska) *[[Ernée]] (Francija) *[[Erpenjščica]] (Hrvaška) * [[Erzbach]] (Avstrija) * [[Erzen]] (Albanija) *[[Erzene]] (Turčija) * [[Eschach]] (Nemčija) * [[Esino]] (Italija) * [[Esk]] (Anglija; 2. Škotska) * [[Esla]] (Španija) * [[Essonne (reka)|Essonne]] (Francija) *[[Este]] (Nemčija) * [[Eure (reka)|Eure]] (Francija) *[[Ével]] (Francija) * [[Evfrat]]/ Firat/ Al Furat (2815&nbsp;km) (Turčija, Sirija, Irak, Iran) *[[Èvre]] (Francija) * [[Exe]] (Anglija) * [[Eyach]] (Nemčija) *[[Eybach]] (Nemčija) *[[Eyjafjarðará]] (Islandija) * [[Eye Water]] (Škotska) * [[Eygues]] (Francija) * [[Eyre (reka)|Eyre]] (Francija) *[[Eyrieux]] (Francija) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} * [[Fabiela]] (Kitajska) *[[Fakijska reka]] (Bolgarija) * [[Falschauer]]/[[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Faluån]] (Švedska) * [[Fan]] (Fan i Vogël, Fan i Madh) (Albanija) *[[Fandaklijska reka]] (Bolgarija) *[[Faxälven]] (Švedska) * [[Feale]] (Irska) *[[Fecht]] (Francija) * [[Fehnbach]] (Nemčija) * [[Fekete-víz]] (2; Madžarska) * [[Fenecchio]] (Italija) *[[Fersina]] (Italija) * [[Fier (reka)]] (Francija) * [[Fils]] (Nemčija) * [[Finlay (reka)|Finlay]] (402&nbsp;km) (Kanada) * [[Fiora]] (Italija) *[[Fiorentina]] (Italija) * [[Firiza]] (Romunija) *[[Fischa]] (Avstrija) *[[Fischach]] (Avstrija) *[[Fiumelatte]] (Italija) *[[Fjällsjöälven]] (Švedska) *[[Fjätan]] (Švedska) *[[Flakstadelva]] (Norveška) *[[Flarkån]] (Švedska) *[[Flåsjöån]] (Švedska) *[[Flem]] (Švica) *[[Flian]] (Švedska) *[[Flinders]] (Avstralija) *[[Florido]] (Mehika) * [[Flumendosa]] (Italija-Sardinija) * [[Flumini Mannu]] (Italija-Sardinija) *[[Fly River]] (Papua-Nova Gvineja) *[[Fnjóská]] (Islandija) *[[Foča (reka)]] (Bosna in Herc.) * [[Foglia]] (Italija) * [[Foglio]] (Italija) *[[Fojnička rijeka]] (Bosna in H.) *[[Folda]] (Norveška) *[[Fontaulière]] (Francija) * [[Fora di Taggia]] (Italija) *[[Fornacher Redlbach]] (Avstrija) * [[Forno]] (Italija) *[[Forsmarksån]] (Švedska) * [[Forth]] (Škotska) * [[Fortore]] (Italija) *[[Fossa]] (Islandija) *[[Fosselvi]] (Norveška) * [[Foyle]] (Irska) * [[Fraser (reka)|Fraser]] (1370&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) * [[Freiberger Mulde]] (Nemčija) * [[Friedberger Ach]] (Nmečija) *[[Frutz]] (Švica) *[[Fuhse]] (Nemčija) *[[Fulan]] (Švedska) * [[Fulda (reka)|Fulda]] (Nemčija) *[[Fluvià]] (Španija/Katalonija) *[[Fuscher Ache]] (Avstrija) *[[Fylleån]] (Švedska) *[[Fyrisån]] (Švedska) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Gabela]] (Bosna in H.) * [[Gacka]] (Hrvaška) *[[Gådeån]] (Švedska) *[[Gafos]] (Španija) *[[Gailbach]] (Avstrija) *[[Galaure]] (Francija) * [[Galga]] (Madžarska) * [[Gauja (reka)|Gauja]] (Latvija, del meja z Estonijo) * [[Gallego]] (Španija) * [[Gambija (reka)|Gambija]] (1094&nbsp;km) (Afrika) * [[Gandak]] (Nepal, Indija) * [[Ganges]], "Ganga" (2700&nbsp;km) (Azija) *[[Garbet]] (Francija) * [[Gardon]] (Francija) *[[Gårdvedaån]] (Švedska) *[[Garešnica]] (Hrvaška) *[[Gargån]] (Švedska) * [[Garona]]/Garonne/ (Francija) * [[Gartempe (reka)]] (Francija) *[[Gascoyne]] (Avstralija) * [[Gaši]]/[[Gashi]]/''Lumi i Gashit'' (Albanija) *[[Gašnica]] (Bosna in H.) *[[Gaula]] (Norveška) *[[Gave de Pau]] (Francija) *[[Gavleån]] (Švedska) *[[Gažnica]] (Hrvaška) * [[Gela]] (Italija-Sicilija) *[[Gelgia]] (Švica) *[[Gélise]] (Francija) * [[Genil]] (Španija) * [[Gera (reka)|Gera]] (Nemčija) * [[Germanasca]] (Italija) *[[Gerovčica]] (Hrvaška) * [[Gers (reka)|Gers]] (Francija) * [[Gersprenz]] (Nemčija) * [[Geumho]] (Južna Koreja) * [[Gaghara]] (Kitajska, Nepal, Indija) * [[Gatprabna]] (Indija) *[[Ghadir]] (Libanon) *[[Ghimbășel]] (Romunija) * [[Gialias]] (Ciper) *[[Gide]](älven) (Švedska) *[[Gidra]] (Slovaška) *[[Gier]] (Francija) *[[Gigjukvisl]] (Islandija) *[[Giessenbach]] (Avstrija) *[[Gimån]] (Švedska) * [[Gimone]] (Francija) * [[Girna]] (Indija) *[[Gjødingelva]] (Norveška) *[[Gland]] (Francija) *[[Glatt]] (Švica) *[[Glavničica]] (Hrvaška) * [[Glenner]] (Švica) *[[Glerá]] (Islandija) *[[Gliboki]] (Hrvaška) * [[Glina (reka)|Glina]] (Avstrija/Koroška) * Glina (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Glinščica (Italija)|Glinščica]]/Rosandra (Slovenija, Italija) * [[Glogovnica]] (Hrvaška) * [[Glomma]]/Glåma (Norveška) * [[Glonn]] (Nemčija) * [[Glubokaja]] (Rusija) *[[Gnarpsån]] (Švedska) * [[Gnjica]] (Bosna in H.) * [[Godavari]] (1445&nbsp;km) (Indija) *[[Goldbach]] (Nemčija) *[[Goljama (reka)|Goljama]] (Bolgarija) * [[Golo (reka)|Golo]]/Golu (Francija-Korzika) * [[Gölsen]] (Avstrija) * [[Gomati]] (Indija) *[[Gomjenica]] (Bosna in H.) *[[Gongnaisi]]/Künes (Kazahstan) * Torrent de [[Gorbio]] (Francija) *[[Görjeån]] (Švedska) * [[Gornalunga]] (Italija-Sicilija) *[[Gortva]] (Slovaška) *[[Goruša]] (Bosna in Herc.) *[[Göta älv]] (Švedska) *[[Gothemån]] (Švedska) *[[Goulburn]] (Avstralija) *[[Govza]] (Bosna in Herc.) * [[Gozdawnica]] (Poljska) *[[Grabovica]] (Srbija; 2. Bosna in Hercegovina) *[[Gračanica (reka)]] (Črna Gora) *[[Gračenica]] (Hrvaška) * [[Gračnica (reka)|Gračnica]] (Slovenija) *[[Gradac (reka)]] (Srbija) *[[Gradačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gradaščica]] (Slovenija) *[[Gradina (reka)]] (Bosna in H.) * [[Gran Caso]] (Italija) *[[Grana del Monferrato]] (Italija) *[[Grande-Eau]] (Švica) *[[Grand Morin]] (Francija) *[[Grane]] (Nemčija) * [[Gravona]] (Francija-Korzika) *[[Grđevica]] (Hrvaška) (2. Črna gora) *[[Great Eau]] (Anglija) *[[Green (reka)|Green]] river (ZDA) * [[Greve]] (Italija) *[[Greybull]] (ZDA) * [[Gribaja]] (Bosna in H.) * [[Grīva]] (Latvija) *[[Grlovnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Grnčar]]/Vrmoša/Vërmoshi (Albanija, Črna Gora) *[[Grønfjellåga]] (Norveška) * [[Grossarler Ache]] (Avstrija) *[[Grotla]] (Norveška) *[[Grundbach]] (Nemčija) *[[Grwyne Fawr]] (Wales) *[[Guadalupe]] (Texas, ZDA) * [[Gvadalkivir]] (Španija) * [[Guadiana]] (Španija, Portugalska) * [[Guayape]] (Španija) *[[Gudbrandsdalslågen]] (Norveška) * [[Gudenå]] (Danska) * [[Guduča]] (Hrvaška) *[[Guirande]] (Francija) * [[Guišui]] (Kitajska) *[[Gujva]]/Hujva (Ukrajina) *[[Gullspångsälven]] (Švedska) *[[Gusen]] (Avstrija) * [[Gwda]] (Poljska) * [[Gyöngyös]] (Madžarska) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hadžider]] (Ukrajina) *[[Hadžijska reka]] (Bolgarija) *[[Hagbyån]] (Švedska) * [[Haihe]] (Kitajska) * [[Haliakmon]]/[[Aliakmon]] (Grčija) *[[Halicz]] (Poljska) *[[Halleby Å]] (Danska) *[[Haller (reka)|Haller]] (Nemčija) *[[Hallingdalselva]] (Norveška) * [[Halliste]] (Estonija) *[[Hamel]] (Nemčija) *[[Hamrångeån]] (Švedska) * Han (reka) (Kitajska) * Han (Južna Koreja/Severna) * [[Haná]] (Češka) *[[Handlovka]] (Slovaška) *[[Handölan]] (Švedska) * [[Harirud]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Härjån]] (Švedska) * [[Härjapea]] (Estonija) *[[Hårkan]] (Švedska) *[[Harlem]] (ZDA) *[[Harmångersån]] (Švedska) *[[Harmanlijska reka]] (Bolgarija) *[[Hartbach]] (Avstrija) *[[Hasbani]] Ḥatzbaní/Snir (Libanon, Izrael) * [[Hasdo]] (Indija) * [[Hase (reka)|Hase]] (Nemčija) *[[Hässjaån]] (Švedska) * [[Hatanga]] (1510&nbsp;km) (Rusija) * [[Havel]] (Nemčija) *[[Hedströmmen]] (Švedska) * [[Heihe]]/Ruoshui (Kitajska) * [[Hejlovka]] (Češka) *[[Héraðsvötn]] (Islandija) * [[Hérault (reka)|Hérault]] (160 km) (Francija) * [[Herlen]] (Kitajska) * [[Hers-Vif]] (Francija) *[[Heve]] (Nemčija) *[[Helgeå]] (Švedska) * [[Helmand (reka)|Helmand]] (Afganistan) * [[High River]] (Kanada) *[[Himleån]] (Švedska) *[[Hinterrhein]] (Švica) * [[Hitri Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Hl´boky reká]] (Slovaška) * [[Hloučela]] (Češka) * [[Hnilec]] (Slovaška) *[[Hoan]] (Švedska) *[[Hoangho]] >> [[Rumena reka]] *[[Hofsá]] (Islandija) *[[Högvadsån]] (Švedska) *[[Hokitiko]] (Nova Zelandija) *[[Holtemme]] (Nemčija) *[[Holyford River]]/Whakatipu Ka Tuka (Nova Zelandija) * [[Hönne]] (Nemčija) * [[Hooghly]] (Indija) * [[Hopjor]] (Rusija) *[[Hörgá]] (Islandija) *[[Horin]] /Gorinj (Ukrajina) * [[Hornád]]/Hernád (Slovaška, Madžarska) *[[Hörnån]] (Švedska) * [[Hortobágy (reka)|Hortobágy]] (Madžarska) * [[Hovd]] (Mongolija) *[[Hrčavka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Hron]] (276&nbsp;km) (Slovaška, Madžarska) * [[Horvatska]] (Hrvaška) * [[Huai]] (Kitajska) * [[Hubelj]] (Slovenija) * [[Hudinja (reka)|Hudinja]] (Slovenija) * [[Hudson (reka)|Hudson]] - glavna reka države New York (ZDA) * [[Huerva]] (Španija) *[[Huisne]] (Francija) *[[Hulan]] (Švedska) * [[Hunhe]] (Kitajska) * [[Hun (reka)|Hun]] (Kitajska) *[[Hustec]] (Ukrajina) * [[Hunte]] (Nemčija) *[[Hurna-Solinka]] (Poljska) *[[Husån]] (Švedska) *[[Hutt River]] /Te Awa Kairangi (Nova Zelandija) * [[Hvajang-gang]] (Južna Koreja) *[[Hvítá]] (Islandija) *[[Hvozdnice]] (Češka) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ialomița]] (225&nbsp;km) (Romunija), * [[Ibar]] (276&nbsp;km) (Črna Gora, Srbija, Kosovo) *[[Ibie]] (Francija) * [[Ida (reka)|Ida]] (Slovaška) * [[Ider]] (452&nbsp;km), (Rusija, Mongolija) * [[Idrija (reka)|Idrija]]/Juruda/Iudrio/Judri (Slovenija/Italija) * [[Idrijca]] (Slovenija) * [[Iecava]] (Latvija) *[[Igneray]] (Francija) * [[Iguasu]] (Brazilija, Argentina) *[[Ihme]] (Nemčija) *[[Illinois (reka)]] (ZDA) * [[Ijsell]] (Nizozemska) * [[Ik]] (Rusija) * [[Ill (Francija)]] * [[Ill (Avstrija)|Ill]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Ille]] (Francija) * [[Ili (reka)]] (Ujgurija, Kazahstan) * [[Iller]] (Nemčija) * [[Ilm]] (Nemčija) * [[I-lo]] (Mongolija) *[[Ilomska]] (Bosna in Herc.) * [[Ilova]] (Hrvaška) *[[Ilse]] (Nemčija) * [[Ilz]] (Nemčija) * [[Imera Settentrionale]] (Italija-Sicilija) * [[Impero]] (Italija) * [[Ina (reka)|Ina]] (Poljska) *[[Inangahua]] (Nova Zelandija) * [[Ind]] (3190&nbsp;km) (Pakistan, Indija/Džamu in Kašmir, Kitajska-zah. Tibet) * [[Indals]]/[[Indalsälven]] (Švedska) * [[Indigirka]] (1726&nbsp;km) (Rusija) * [[Indravati]] (Indija) * [[Indre (reka)]] (Francija) *[[Inerste]] (Nemčija) * [[Inhulec]]´/Ingulets´ (Ukrajina) * [[Inn]] (518&nbsp;km) (Švica, Avstrija, Nemčija) *[[Inna]] (Norveška) *[[Innbach]] (Avstrija) *[[Indrois]] (Francija) * [[Inny]] (Irska) * [[Ipeľ]] /Ipoly (Slovaška, Madžarska) *[[Ipotnica]] (Slovaška) * [[Ippari]] (Italija-Sicilija) * [[Iravadi]] (2170&nbsp;km) (Mjanmar), * [[Irbe]] (Dižirbe, Dižirve, Irbes upe, Irve; livonsko: Īra) (Latvija) * [[Irfon]] (Wales) * [[Irminio]] (Italija-Sicilija) *[[Irpin]] (Ukrajina) * [[Irtiš]] (4370&nbsp;km) (Kitajska, Kazahstan, Rusija) * [[Isar]] (Avstrija, Nemčija) *[[Isclero]] (Italija) *[[Ise]] (Nemčija) * [[Isel]] (Avstrija) * [[Isère (reka)|Isère]] (Francija) * [[Ishëm]] (Albanija) * [[Iskăr (reka)|Iskar]] (Černi, Levi, Beli Iskăr), [[Malki Iskăr]] (Bolgarija) * [[Iskrica]] (Hrvaška) * [[Isle]] (Francija) * [[Isorno]] (Italija, Švica) * [[Issel]] (Nemčija) * [[Išikari]] (Japonska) * [[Išim (reka)|Išim]] (1809&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija), * [[Iščica]] (Slovenija) * [[Iška]] (Slovenija) * [[Iton]] (Francija) * [[Itz]] (Nemčija) * [[Ivalo]] (Finska) * [[Iza (reka)|Iza]] (Romunija) *[[Izvorčica]] (Severna Makedonija) *[[Izvorska reka]] (Bolgarija) * [[Iž (reka)|Iž]] (Rusija) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jablanica, Južna Morava]] (Srbija) *Jablanica (2 reki: Bolgarijia ter Bosna in Hercegovina) *[[Jablunka]] (Ukrajina) * [[Jaci]]/Aci (Italija-Sicilija; pod Etno) * [[Jadar]] (1. Srbija; 2. Bosna in H.) * [[Jadova]] (Hrvaška) *[[Jadovica]] (Bosna in H.) *[[Jädraån]] (Švedska) * [[Jadro (reka)|Jadro]] (Hrvaška) * [[Jägala]] (Estonija) * [[Jagst]] (Nemčija) * [[Jajrud]] (Iran) * [[Jajva]] (Rusija) *[[Jakotina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jalón]] (Španija) *[[James River]] (ZDA) * [[Jamuna]] (Indija), (Bangladeš) * [[Jana (reka)|Jana]]/Adiča (1170&nbsp;km) (Rusija, 2 reki?) * [[Jangce]], ''Chang Chiang (Chang Jiang)'', Modra reka/Dolga reka (6380&nbsp;km) (Kitajska) * [[Janj]] (Bosna in Hercegovina) * Janja (Bosna in Hercegovina) * [[Jantra]] (Bolgarija) * [[Japurá]] (Brazilija) * [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]] (Jordanija, Sirija, Izrael) *[[Jaruga]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasačnaja]] (Rusija) *[[Jasenica (Neretva)]] (Bosna in Hervegovina) *[[Jasenica (Srbija)]] (Srbija) *[[Jaska]] (Hrvaška) *[[Jaševica]] (Hrvaška) *[[Jaška reka]]/Lukavac (Črna Gora) *[[Jatran]] (Ukrajina) * [[Javeri]] (Indija) *[[Javornice]] (Češka) *[[Jävre]] (Švedska) * [[Jazva]] (Rusija) *[[Jeetze]] in [[Jeetzel]] (Nemčija) * [[Jefferson (reka)|Jefferson]] (134&nbsp;km) (ZDA) * [[Jegrička]], ''Egres'' (Srbija) * [[Jegrznia]] (v zg.toku: Lęga, Małkiń), Poljska * [[Jeja]] (Rusija) *[[Jelenska]] (Hrvaška) *[[Jelovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jenisej]] (3487&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Jerma]] (Srbija, Bolgarija) *[[Jesenica]] (Hrvaška) *[[Jeune Autize]] (Francija) * [[Jevišovká]] (Češka) *[[Jezerka]] (Bosna in Hercegovina; 2. Hrvaška) * Jezernica (več, Slovenija, Avstrija-Koroška) * [[Jidoştiţa]] (Romunija) * [[Jieț]] (Romunija) * [[Jihlava (reka)|Jihlava]] (Češka) * [[Jihlavka]] (Češka) * [[Jijia]] "Žižija" (Romunija) * [[Jiu]] (Rominija) * [[Jizera]] /Izera (Češka-Poljska) *[[Jökulsá á Dal]], tudi Jökulsá á Brú ali Jökla (Islandija) *[[Jökulsá á Fjöllum]] (Islandija) *[[Jökulsá í Lóni]]/[[jökulá á Suðausturlandi]] (Islandija) *[[Jonte]] (Francija) * [[Jordan]] (Palestina/Izrael/Jordanija) *[[Jošanica]] (Srbija) (2. = Bosna in H.) *[[Jošavka]] (Bosna in H.) * [[Džuba (reka)|Džuba]] (''Juba'') (1500&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Júcar]] (Španija) *[[Jugovska reka]] (Bolgarija) *[[Juine]] (Francija) * [[Jukon (reka)|Jukon]] (''Yukon'') (3190&nbsp;km) (ZDA, Kanada) *[[Juktån]] (Švedska) * [[Jūra]] (Litva) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * [[Kabul (reka)|Kabul]] (Afganistan, Pakistan) * [[Kaczawa]]/Kačava (Poljska) * [[Kadalundi]](-puzha) (Indija-Kerala) * [[Kadina reka]] (Severna Makedonija) *[[Kadiša]] (Nahr Abu Ali) (Libanon) * [[Kafirnigan]] (Tadžikistan) *[[Kåge]](älven) * [[Kagera]] (597&nbsp;km) (Burundi, Ruanda, Tanzanija) *[[Kainach]] (Avstrija) *[[Kaitumälven]] (Švedska) * [[Kala (reka)|Kala]] (Finska) *[[Kålaboda]] (Švedska) *[[Kalakoč]]/Popovski Lom (Bolgarija) *[[Kalamas]] (Grčija) * [[Kala Oya]] (Šrilanka) * [[Kalasë]] (Albanija) *[[Kaljina]] (Bosna in Herc.) * [[Kali Sindh]] (Indija) *[[Kalitva]] (Rusija) *[[Kalix]](-älven) (Švedska) *[[Kalova]] (Ukrajina) *[[Kaluderska rijeka]] (Črna gora) * [[Kalu Ganga]] (Šrilanka) * [[Kama (reka)|Kama]] (2032&nbsp;km) (Rusija) *[[Kamenica]] (Srbija) *[[Kamenice]] (Češka) * [[Kamčija]] (Bolgarija) * [[Kamienna]] (Poljska) * [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] (Slovenija) * [[Kamp (reka)|Kamp]] (Avstrija) *[[Kanagjol]] (Bolgarija) * [[Kander]] (Švica) * [[Kangsabati]] (Indija) * [[Kanhar]] (Indija) * [[Kapos]] (Madžarska) * [[Kapuas]] (Borneo-Indonezija) * [[Karagač]] (Bolgarija) *[[Karamea]] (Nova Zelandija) * [[Karas]]/[[Karasjohka]] (Norveška) * [[Karaš]]/[[Caraș]] (Romunija, Srbija) * [[Karašica]] (Hrvaška) *[[Karakašica]] (Hrvaška) *[[Karatal]] (Kazahstan) *[[Karna]]: [[Velika Karna]] &[[Mala Karna]] (Ukrajina) *[[Karnahta]] (Italija-Furlanija) * [[Karpovka]] (Rusija) * [[Käru]] (Estonija) * [[Karun (reka)]] (Iran) *[[Karup Å]] (Danska) * [[Kasai]], Kwa (1.950&nbsp;km) (Zair) * [[Kasari]] (Estonija) *Kašina (Hrvaška) * [[Katun (reka)]] (Rusija) *[[Katušnica]] (Srbija) * [[Kaveri (reka)|Kaveri]] (Indija) *[[Kaš]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kašnica]] (Hrvaška) *[[Kävlingeån]] (Švedska) *[[Kawarau]] (Nova Zelandija) * [[Kazir]] (Rusija) *[[Kaznica]] (Hrvaška) * [[Keila]] (Estonija) * [[Kelani]] (Šrilanka) * [[Kelulun]]/Herlen (Kitajska) * [[Kem]] (Rusija) *[[Keräsjoki]] (Švedska) * [[Kymijoki]] Kemi(494&nbsp;km) (Finska) * [[Ken]] (Indija) * [[Keriberka]] (Rusija) * [[Kerulen]] (Rusija) *[[Khyber Pakhtunkhwa]] (Pakistan) * [[Kigač]] (Rusija/Kazahstan) * [[Kiimingin]] (Finska) *[[Kilan]] in [[Kilaån]] (Švedska) *[[Kings]] (ZDA) * [[Kinzig]] (Nemčija) *[[Kir]] (Albanija) * [[Kirhiž]] (Ukrajina) * [[Kirön]] (Finska) * [[Kirpili]] (Rusija) *[[Kisuca]] (Slovaška) * [[Kišna (reka)|Krišna]] (1,400&nbsp;km) (Južna Indija) *[[Kitenska reka]] (Bolgarija) * [[Kızılırmak]] (gr. Alis/Halis) (1151&nbsp;km) (Turčija-Anatolija) * [[Kizilsu]]/Vahš (Kirgizistan, Tadžikistan) *[[Kjarrá]]–[[Thervá]]/Þverá (Islandija) *[[Klabava]] (Češka) *[[Kladnica]] (Srbija) * [[Klamath]] (ZDA, * [[Klar]]/Klarälven (Norveška, Švedska) * [[Kleine Emme]] (Švica) *[[Kleiner Aller]] (Nemčija) *[[Klina (reka)]] (Kosovo) * [[Klodska Nisa]] (tudi Vzhodna Nisa, Poljska) * [[Kloostri]] (Estonija) * [[Kněžná]] (Češka) * [[Kobra]] (Rusija) * [[Kocába]] (Češka) * [[Kocher]] (Nemčija) *[[Kočanska reka]] (Severna Makedonija) * [[Kokemäen]] (Finska) * [[Kokra]] (Slovenija) *[[Kolbäcksån]] (Švedska) * [[Kolima (reka)|Kolima]] (2129 &nbsp;km) (Rusija) * [[Kolorado (reka), Argentina|Kolorado, Argentina]] * [[Kolorado (reka)|Kolorado]] (2330&nbsp;km) (ZDA) * [[Kolorado (reka), Kostarika|Kolorado, Kostarika]] * [[Kolpa]] /Kupa (296&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška), * [[Kolubara]] (Srbija/Bolgarija) * [[Kolumbija (reka)|Kolumbija]] (2250&nbsp;km) (Severna Amerika) *[[Kolunska]] (Bosna in H.) * [[Kolva]] (Rusija) * [[Kolvica]] (Rusija) *[[Komarnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Kongeå]] (Danska) * [[Kongo (reka)|Kongo]] (4670&nbsp;km) (Kongo, Afrika) *[[Königsseer Ache]] (Nemčija) *[[Konjarska reka]]/[[Konjarka]] (Severna Makedonija) *[[Konjička Ljuta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kopanica]] (Poljska) *[[Koper (reka)]] (Rusija) *[[Köpingsån]] (Švedska) * [[Koppány]] (Madžarska) * [[Koprivnica (reka)|Koprivnica]] /Koprivnička rijeka (Hrvaška) * [[Kõpu]] (Estonija) * [[Korana (reka)|Korana]] (Hrvaška/Bosna in Hercegovina) * [[Korenaja]] (Rusija) *[[Korenica (reka)]] (Hrvaška) * [[Koritnica (reka)|Koritnica]] (Slovenija) *[[Koropec]] (Ukrajina) * Kosa/[[Kosva]] (Rusija) * [[Kosi (reka)|Kosi]] (Kitajska, Nepal, Indija) *[[Kosinac]] (Hrvaška) *[[Kosovska]] (Ukrajina) *[[Kosteljina]] (Hrvaška) * [[Kotojedka]] (Češka) * [[Kouris]] (Ciper) * [[Koyna]] (Indija) *[[Kozica]] (Bosna in Herc.) (2. Cosizza/Furlanija) * [[Kraich]] (Nemčija) * [[Krapina (reka)|Krapina]] (Hrvaška) * [[Krapinica]] (Hrvaška) *[[Krasnaja]] (Ukrajina) * [[Krbava]] (Hrvaška) *[[Krbavica]] (Hrvaška) * [[Krčica]] (Avstrija-Koroška) * [[Krčić]] (Hrvaška) * [[Křemelná]] (Češka) * [[Krems (reka)|Krems]] (Avstrija) * [[Krępiel]] (Poljska) *[[Kreševica]] (Bosna in H.) * [[Křetínka]] (Češka) *[[Krimmler Ache]] (Avstrija) * [[Kriš]] (združeni Beli, Črni in Hitri Kriš), Madžarska * [[Krišna (reka)|Krišna]] (Indija) *[[Krivača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kriva reka]] (Severna Makedonija) * [[Krivaja (reka)|Krivaja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Krivaja (Vojvodina)]] (Srbija) *[[Krivánsky potok]] (Slovaška) * [[Krka]] - (94&nbsp;km) [[Slovenija]] * [[Krka, Koroška (reka)|Krka]] (120&nbsp;km), (Avstrija-Koroška) * [[Krka, Hrvaška|Krka]] (75&nbsp;km) (Hrvaška) *[[Kroljuvka]] (Poljska) *[[Krossá]] (Islandija) *[[Křinice]] (Češka) * [[Krtíš]] (Slovaška) * [[Krupa]] (Slovenija; 2. Bosna in H.) *[[Krupá]] (Slovaška) * [[Krupinica]] (Slovaška) *[[Kruščica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Kruškovica]] (Bosna in H.) *[[Krušnica]] (Bosna in H.) * [[Krzna]] (Poljska) * [[Krzycki Rów]] (Poljska) * [[Kuban (reka)|Kuban]] (907&nbsp;km) (Rusija) * [[Kubango]] (Angola) *[[Kučerla]] (Rusija) * [[Kučnica]] (Slovenija/Avstrija) *[[Kúðafljót]] (Islandija) * [[Kuma]] (Rusija) * [[Kunda]] (Estonija) *[[Künes]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kungsbackaån]] (Švedska) * [[Kupica]] (Hrvaška) * [[Kupčina]] (Hrvaška) * [[Kura (reka)|Kura]] (1515&nbsp;km) (Turčija, Gruzija, Azerbajdžan) *[[Koskokwim]]/Kusko/Kusquqvak (ZDA-Aljaska) *[[Kutinska Reka]] (Srbija) * [[Kva Jai]] (380&nbsp;km) (Tajska) * [[Kva Noi]] (278&nbsp;km) (Tajska) * [[Kvisa]] (Poljska) *[[Kyjovka]] (Češka) * [[Kysuca]] (Slovaška) {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} * [[Laba]] (1159&nbsp;km) (Češka, Nemčija) * [[Laba (Rusija)|Laba]] (Rusija) * [[Laber]] /[[Große Laber]], Nemčija * [[Laborec]] (Ukrajina, Slovaška) *[[La Borrèze]] (Francija) * [[Labotnica]] (Avstrija/Koroška) *[[Lachlan]] (Avstralija) *[[Lachte]] (Nemčija) * [[Łada]] (Poljska) * [[Laeva]] (Estonija) * [[Lagan]] (Severna Irska in 2.- južna Švedska) * [[Lagen]] (Norveška) *[[Lagnon]] (Francija) * [[Lahinja]] (Slovenija) * [[Lahn]] (Nemčija) *[[Lainio]](älven) (Švedska) *[[Laisälven]] (Švedska) *[[Laïta]]/bretonsko Laeta (Francija) * [[Lakavica]] oz. Kriva Lakavica (Severna Makedonija) * [[Lambro]] (Italija) * [[Lambro Meridionale]] (Italija) *[[Lammer]] (Avstrija) * [[Laming]] (Avstrija) *[[Lambon]] (Francija) * [[Lamone]] (Italija) *[[Landquart]] (Švica) *[[Landswasser]] (Švica) * [[Lane]] (Anglija) * [[Lanë]] /''Lana'' (Albanija) *[[Långan]] (Švedska) *[[Langete]] (Švica) * [[Lapinč]]/Lafnitz (Avstrija, Madžarska) * [[Lapuan]] (Finska) * [[Lăpuș]] ''Lápos'' (Romunija) * [[Lapuşna]] (Moldavija) * [[Lašva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lätäseno]] (Finska) * [[Latorica]] (Ukrajina, Slovaška) * [[Lauce]] (Latvija) *[[Laudach]] (Avstrija) * [[Lauter]] (Namčija) * [[Lavanestro]] (Italija) *[[Laxá í Aðaldal]] (Islandija) *[[Laxá í Kjós]] (Islandija) *[[Layon]] (Francija) *[[Lazeščina]] (Ukrajina) * [[Lea (reka)|Lea]] (Anglija) *[[Leale]] /Leâl (Italija-Furlaija?) * [[Łeba]] (Poljska * [[Lech (reka)|Lech]] (263&nbsp;km) (Avstrija, Nemčija) * [[Lech (Poljska)|Lech]] (Poljska) * [[Leda (reka)|Leda]] (Nemčija) * [[Ledava]] (Slovenija) *[[Lède]] (Francija) *[[Ledra]] /Ledre (Italija-Furlanija) *[[Leduån]] (Švedska) * [[Lee (reka)|Lee]] (Irska) * [[Lega (reka)|Lega]] (Poljska) *[[Lehrde]] (Nemčija) * [[Lein]] (Nemčija) * [[Leine]] (281&nbsp;km) (Nemčija), * [[Leitha]]/Lajta (Avstrija, Madžarska) *[[Lémance]] (Francija) * [[Lena]] (4270&nbsp;km) (Rusija) * [[Lëngaricë]] (Albanija) *[[Leniwka]] (Poljska) * [[Lenne]] (Nemčija) *[[Lente]] (Italija) *[[Leoganger Ache]] (Avstrija) * [[Lepenec]] (Kosovo, Severna Makedonija) *[[Lepenica]] (3, Bosna, Hrvaška in Srbija) *[[Lepsi]] (Kazahstan) *[[Lérez]] (Španija) *[[Lespezi]] (Romunija) * [[Lesti]] (Finska) *[[Lethe]] (ZDA-Aljaska) *[[Lete]] (Italija) * [[Letimbro]] (Italija) *[[Levrière]] (Francija) * [[Lėvuo]] (Litva) *[[Lez]] (Francija) *[[Lézarde]] (Francija) *[[Ležák]] /Holetínka (Češka) * [[Li (reka)|Li]], Kitajska * [[Liao]] (1450&nbsp;km) (Azija) * [[Liane]] (Francija) * [[Liard]] (950&nbsp;km) (Kanada) *[[Libava]] (Češka) *[[Liběchovka]] (Češka) * [[Líboc]] (Češka) * [[Libočovka]] (Češka) * [[Libuňka]] (Češka) *[[Ličanka]]/Fužinarka (Hrvaška) *[[Lidan]] (Švedska) *[[Lidzieja]] (Belorusija) * [[Lielupe]] (Latvija) * [[Lieser (Drava)]]/Jezernica * [[Lieser (Nemčija)]] (Nemčija) * [[Liesing]] (Avstrija) * [[Lietava]] (Litva) * [[Liffey (reka)|Liffey]] (Irska) *[[Ligne]] (Francija) *[[Lignon]]; Lignon du Forez; Lignon du Velay (Francija) * [[Liivi]] (Estonija) * [[Lika (reka)]] (Hrvaška) *[[Lilla Luleälven]] (Švedska) *[[Lillälven]] (Švedska) *[[Lillpiteälven]] (Švedska) * [[Lim]] (Albanija, Črna Gora, Srbija, Bosna) * [[Limmat]] (Švica) * [[Limni Fragmatos Gadoura]] (Grčija-Rodos) *[[Limpedea]] (Romunija) * [[Limpopo (reka)|Limpopo]] (1600&nbsp;km) (Mozambik/Južna Afrika/Zimbabve/Bocvana) *[[Linaälven]] (Švedska) * [[Linde]] (Nizozemska) *[[Lindenbach]] (Avstrija) *[[Lindenborg Å]] (Danska) * [[Linth]](-Limmat) (Švica) * [[Linzer Ach]] (Nemčija) *[[Lipce (reka)]] (Ukrajina) *Lipnica (Hrvaška) *Lipnik (Slovaška) * [[Lippe]] (Nemčija) * [[Liri-Garigliano]] (Italija) *[[Lisora]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lištica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Litani (reka)|Litani]] (Leontes) (Libanon) * [[Litava]] (Češka) *[[Litavka]] (Ćeška) *[[Liverpool River]] (Avstralija) * [[Livenza]] (Italija-Furlanija) *[[Livo]] (Italija) * [[Liwiec]], Liw (Poljska) *[[Ljig]] (Srbija) *[[Ljubeljska Borovnica]] (Avsrtrija-Koroška) * [[Ljubina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Ljubljanica]] (41&nbsp;km) (Slovenija) * [[Ljungan]] (Švedska) *[[Ljungby]](ån) (Švedska) * [[Ljuča]] (Črna Gora) *[[Ljudska reka]] (Srbija) * [[Ljusnan]] (Švedska) *[[Ljustorpsån]] (Švedska) * [[Ljuta (reka)|Ljuta]] (Hrvaška, Črna Gora; Bosna in Herceg.; tudi Ukrajina) *Ljuta/[[Kalinovička Ljuta]]/[[Dindolka]]/[[Repešnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Llapi]] (Kosovo) * [[Llobregat (reka)|Llobregat]] (Španija-Katalonija) * [[Loara]]/Loire (1006&nbsp;km) (Francija) * [[Lobnica (Drava)|Lobnica]] (Slovenija) *[[Locone]] (Italija) *[[Loděnice]] (Češka) *[[Lofsen]] (Švedska) *[[Logon]](e) (Srednjeafriška republika, Čad) * [[Lohr ]] (Nemčija) *[[Loing]] (Francija) * [[Loir]] (312&nbsp;km) (Francija) *[[Loiret]] (Francija) * [[Loisach]] (Avstrija, Nemčija) *[[Lokvarka]] (Hrvaška) * [[Lom]] (Bolgarija) ** [[Rusenski Lom]] (Bolgarija) **[[Beli Lom]] (Bolgarija) **[[Černi Lom]] (Bolgarija); [[Popovski Lom]]/Kalakoč *[[Lomnica]] (Hrvaška) * [[Lomnice]] (Češka) *[[Lomnicja]] (Ukrajina) * [[Londža]] (Hrvaška) * [[Lone]] (Nemčija) * [[Longanus]] (Italija-Sicilija) *[[Long Eau]] (Anglija) * [[Lonja (reka)|Lonja]] (Hrvaška) *[[Lonjica]] (Hrvaška) *[[Lonza]] (Švica) * [[Loobu]] (Estonija) * [[Lorze]] (Švica) * [[Losse]] (Nemčija) * [[Lot (reka)]]/Òlt/Òut (Francija) * [[Lotta]] (Finska, Rusija) * [[Loue]] (Francija) * [[Loučka]] (Češka) * [[Loučná]] (Češka) * [[Loue]] (Francija) * [[Lõve]] (Estonija) *[[Lovnička rijeka]] (Črna gora) *[[Loznička rijeka]] (Črna gora) * [[Ložnica (Dravinja)]] (Slovenija) * [[Ložnica (Savinja)]] (Slovenija) *[[Lubina]] (Češka) *[[Lubovačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lubsza]] (Poljska) *[[Lučelnica]] (Hrvaška) *[[Lučica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lučina (reka)]] (Češka) * [[Luda Jana]] (Bolgarija) * [[Luda reka]]/Erythropotamos (Bolgarija, Grčija) *[[Ludon]] (Francija) *[[Luica]] (Romunija) * [[Luiro]] (Finska) * [[Lukavac (reka)|Lukavac]] (Bosna in H.) * [[Lukavica (reka)|Lukavica]] (Bosna in H.) *[[Lukoć]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lukuga]] - edina odtočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Lukula]] (Angola, Kongo?) *[[Lukva]] (Ukrajina) * [[Lule]](älven) (Švedska) *[[Lumiei]] (Italija-Furlanija) *[[Lunain]] (Francija) * Lune (Anglija) * [[Luni]] (Indija) * [[Luoba]] (Litva) *[[Lupljanica]] (Bosna in H.) *[[Lupnica]] (Bosna in H.) * [[Lütschine]] (Švica) *[[Lutter]] (Nemčija) * [[Lutz]] (Avstrija) * [[Luvironza]] (182&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Luzège]] (Francija) *[[Luža (reka)]] (Rusija) * [[Lužiška Nisa]] (252&nbsp;km) Poljska, Češka, Nemčija * [[Lužnice (reka)|Lužnice]] (Avstrija, Češka) *[[Lužnja]] (Srbija) *[[Lyckebyån]] (Švedska) *[[Lygne]] (Norveška) * [[Łyna]] (Poljska) * [[Lys]]/Leie (Francija, Belgija) * Lycus/Lykos (Çürüksu) (Turčija-Anatolija) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * Maas (gl. Meuse) *[[Maceljčica]] (Hrvaška) * [[Mackenziejeva reka]] (1738&nbsp;km) (Kanada) * [[Madeira (reka)]] (Brazilija) *[[Maè]] (Italija) * [[Magdalena (reka)|Magdalena]] (1730&nbsp;km) (Kolumbija) *[[Maggia]] (Švica) * [[Maglenica]] (Grčija-Egejska Makedonija) * [[Magra]] (Italija) * [[Mahanadi]] (Indija) * [[Mahananda]] (Indija/Sikkim) * [[Maha Oya]] (Šrilanka) * [[Mahaveli]] (Šrilanka) * [[Mahi]] (Indija) *[[Maine (reka)]] (Francija) * (River) Maine (2 reki na Irskem) * Maine (reka) (ZDA; 2. Francija) * [[Maira]] (Italija) * [[Maisach]] (Nemčija) *[[Maja (reka)]] (Hrvaška) *[[Majdanka]] (Bosna in H.) * [[Majna]] (527&nbsp;km) [[Nemčija]] *[[Maksimivska reka]] (Poljska/Ukrajina)? * [[Malahatari]] (Rusija) *[[Malån]] (Švedska) *[[Mala Neretva]] (Hrvaška) *[[Malenicja]] (Ukrajina) *[[Malina]] (Slovaška) *[[Mallero]] (Italija) * [[Mali Anjuj]] (Rusija) * [[Malone]] (Italija) *[[Malše]]/Maltsch (Avstrija, Češka) * [[Malta (Avstrija)|Malta]] (Avstrija-Koroška) * [[Malta (reka)|Malta]] (Latvija) * [[Malvathu]] (Šrilanka) *[[Mali Dunav]] (Srbija) * [[Malý Dunaj]] (Mala Donava) (Slovaška) * [[Mamoré]] (Brazilija) * [[Manas (reka)|Manas]] (Kitajska/Tibet, Butan, Indija) *[[Manda]] (Bosna in Hercegovina) *[[Mândra]] (Romunija) * [[Mangfall]] (Nemčija) * [[Manič]] (Rusija) * [[Manimala]] (Indija-Kerala) * [[Mandžra]] (Indija) *[[Mann River]] (Avstralija) *[[Manol]] (Španija-Katalonija) *Río [[Mapocho]] (Čile) * [[Mara (reka)|Mara]] (Romunija) * [[Marano]] (Italija) * [[Marañón (reka)|Marañón]] (1737&nbsp;km) (Južna Amerika -) * [[Marcal]] (Madžarska) * [[Marecchia]] (Italija) * [[Marica]] (gr. Hebros, tur. Meriç) (480&nbsp;km) Bolgarija, Turčija, Grčija *[[Marinovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Markarfljót]] (Islandija) *[[Markau]] (Nemčija) * [[Markova reka]] (Severna Makedonija) * [[Marna]] "Marne" (525&nbsp;km) Francija *[[Marokopa]] (Nova Zelandija) * [[Marovica]] (Srbija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Mārupīte]] (Latvija) * Mas / [[Matz]] (Francija) * [[Massu]] (Estonija) *[[Mastník]] (Češka) * [[Mat`]] (Albanija) *[[Matica]] (Bosna in Hercegovina, Hrvaška) * [[Matrosovka]] (Rusija-Kaliningrad) *[[Mauldre]] (Francija) *[[Maumee (reka)]] (ZDA) * [[May]] (Irska) * [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (Francija) * [[Mazaro]] (Italija-Sicilija) *[[Mazunka]] (Ukrajina) * [[Mazupīte]] (Latvija) * [[Meander (reka)|Meander]] (Turčija-Anatolija) * [[Medija (potok)|Medija]] (Slovenija) *[[Meduna]] (Italija-Furlanija) * [[Medvedica (reka)|Medvedica]] (Rusija) * [[Medway (reka)|Medway]] (Anglija) * [[Meghna]] (Bangladeš) * [[Mekong]] (4350&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar, Laos, Tajska, Kambodža, Vietnam) * [[Meenačil]]-aar (Indija-Kerala) *[[Meisse]] (Nemčija) * Mela (reka)/[[Möll]] (Avstrija-Koroška) *[[Melezza]] (Švica) oz. [[Melezzo Orientale]] (Italija) *[[Mella]] (Italija) *[[Melk (reka)]] (Avstrija) * [[Menam]] (Azija) *[[Mera (reka)|Mera]] (Švica, Italija) *[[Merklínka]] (Češka) * [[Mersey]] (Anglija) *[[Mersunja]] (Hrvaška) * [[Merta]] (Češka) *[[Meschio]]/Mescli (Italija) * [[Mesta (reka)|Mesta]] /Nestos (Bolgarija, Grčija) * [[Mestinjščica]] (Slovenija) * [[Meša]] (Rusija) * [[Metauro]] (Italija) * [[Metuje]] (Češka) *[[Meu]] (Francija) * [[Meurthe]] (Francija) * [[Meuse]], ''Maas'' (925&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska), * [[Mezenj]] (Rusija) * [[Meža]] (Slovenija) * [[Midouze]]/Midour/okcitan. Midor/Midosa (Francija) *[[Mieån]] (Švedska) *[[Miellätno]] (Švedska) *[[Mignon]] (Francija) * [[Miljacka]], Bosna in Hercegovina * [[Mincio]] (Italija) * [[Minija]] (Litva) *[[Minnesota (reka)]] (ZDA) * [[Miño (reka)|Miño]] /Minho (Španija-Galicija/Portugalska) * [[Mirna (reka)|Mirna]] (44&nbsp;km) Slovenija * [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]] (53 km) (Hrvaška-Istra) * [[Miruša]] (Kosovo) *[[Mis]] (Italija) * [[Misa]] (Latvija) * [[Misisipi]] (3733&nbsp;km) (ZDA) * [[Mislinja (reka)|Mislinja]] (Slovenija) *[[Misoča]] (Bosna in Hercegovina) * [[Misuri (reka)|Misuri]] (Missouri) (3767&nbsp;km) (ZDA) *[[Mittån]] (Švedska) *[[Mlađačka rijeka]] (Bosna in H.) * [[Mlava]] (2: Srbija in Bosna in H.) * [[Modolena]] (Italija) *[[Mleczka]] (Poljska) *[[Moälven]] (Švedska) *[[Močurica]] (Bolgarija) *[[Modrugazu]] (Romunija) * [[Mogami]] (Japonska) * [[Möhne]] (Nemčija) * [[Mokša]] (Rusija) * [[Moldova (reka)|Moldova]] (Romunija) * [[Moloma]] (Rusija) *[[Molonglo]] (Avstralija) * [[Moma]] (Rusija) * [[Mondego]] (Portugalska) *[[Monne]] (Francija) *[[Monnow]] (Anglija) * [[Morača]] (Črna Gora) * [[Velika Morava]] (185&nbsp;km) Srbija * [[Morava (reka)|Morava]] (352&nbsp;km) (Češka, Avstrija/Slovaška) * [[Moravica]] (Golijska, Sokobanjska, Preševska Moravica), Srbija *Moravica (Romunija, Srbija-Vojvodina) * [[Moravice (reka)|Moravice]] (Češka) *[[Moravská Dyje]] (Češka, Avstrija) * [[Moravská Sázava]] (Češka) *[[Morge]] (Francija) * [[Morghab]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Mörrumsån]] (Švedska) *[[Moshassuck]] (ZDA) * [[Moskva (reka)]] (473&nbsp;km) Rusija * [[Mosoni-Duna]] (Madžarska) *[[Mostarska Bijela]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mostiștea]] (Romunija) *[[Mostonga]] (Srbija: Vojvodina) *[[Moštanica]] (Bosna in H.) * [[Moštěnka]] (Češka) *[[Motala ström]] (Švedska) *[[Motława]] (Poljska) * [[Motnica, Koroška (reka)|Motnica, Koroška]] (Avstrija) * [[Motru]] (Romunija) *[[Mouteka]] (Nova Zelandija) * [[Moy]] (Irska) * [[Mozela]] /Moselle, Mosel, Musel (544&nbsp;km) (Francija, Luksemburg, Nemčija) * [[Mraconia]] (Romunija) * [[Mrežnica (reka)|Mrežnica]] (63&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Mrlina]] (Češka) *[[Mrtva-Tisa]] (Slovaška) *[[Mšanec]] (Ukrajina) * [[Mucone]] (Italija) * [[Muga]] (Španija-Katalonija) *[[Múlakvísl]] (Islandija) * [[Mulde]], Nemčija *[[Muljevac potok]] (Hrvaška) *[[Mumlava]] (Češka) *[[Munjava (reka)]] (Hrvaška) *[[Munkedalsälven]] (Švedska) * [[Muonio]]/Muonioälven (Švedska/Finska) * [[Muota]] (Švica) * [[Mura]] (438&nbsp;km) (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) *[[Muráň]] (Slovaška) *[[Murat]] (Arsanias, vzhodni Evfrat: Turčija) * [[Mureš]] (Mureș, 789 km) Romunija, Madžarska * [[Murr]] (Nemčija) * [[Murray (reka)|Murray]] (1930&nbsp;km) (Avstralija) *[[Murrumbidgee]] (Avstralija) * [[Mürz]] /Murica (Avstrija) *[[Musone]] (Italija) * [[Mūša]] (Litva) *[[Mušnica (reka)|Mušnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutludere]]/ [[Rezovo]]/[[Rezovska reka]] (Bolgarija, Turčija) *[[Mutnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutska Bistrica]] (Avstrija/Slovenija) * [[Muvattupuzha]] (Indija-Kerala) *[[Muze]] (Francija) * [[Myjava]] (Slovaška) * [[Mzimta]] (Rusija) * [[Mže]] (Češka) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} * [[Naab]] (Nemčija) * [[Naarn]] (Avstrija) *[[Naamijoki]] (Švedska) * [[Nadiža]] (60&nbsp;km), Slovenija/Italija * [[Nagold]] (Nemčija) * [[Nahe]] (Nemčija) *[[Nahr Ibrahim]] (Abraham/Adonis) (Libanon) * [[Naikupe]] (Litva) * Nak (Japonska) * [[Nakdong]] (Južna Koreja) * [[Nam - Gang]] (Severna Koreja) * [[Nam Khan]] (Laos) * [[Nam Ou]] (Laos) *[[Namsen]] (Norveška) * [[Nan]] (Tajska) *[[Nanjska]] (Bosna in H.) *[[Nanoščica]] (Slovenija) * [[Napo (reka)|Napo]] (1130&nbsp;km) (Ekvador, Peru), * [[Narev]] "Narew" (Poljska) *[[Narkån]] (Švedska) * [[Narmada]] (okoli 1312&nbsp;km) (Indija), * [[Narva (reka)|Narva]] (Estonija/Rusija) *[[Näsån]] (Švedska) *[[Natissa]] (Italija-Furlanija) *[[Nätraån]] (Švedska) *[[Nättrabyån]] (Švedska) * [[Navesti]] (Estonija) * [[Neajlov]] (Romunija) *[[Nea-Nidelvvassdraget]] (Norveška) * [[Neckar]] (367&nbsp;km) (Nemčija) * [[Nedvědička]] (Češka) * [[Nelson (reka)|Nelson]] (644&nbsp;km) (Kanada) * [[Nemen]] (Njemunas/Njemen) (Belorusija, Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Nemunėlis]] (latv. [[Mēmele]]) (Litva, Latvija) * [[Nene]] (Anglija) * [[Ner]] (Poljska) * [[Nera]] (Romunija, Srbija) * [[Nera (Italija)|Nera]] (Italija) * [[Neretva]], Bosna in Hercegovina, Hrvaška *[[Neretvica]] (Bosna in Herc.) * [[Nerodimka]] /''Nerodimja'' (Kosovo) * [[Nervia]] (Italija) * [[Nervión]] (Španija) * [[Nesse]] (Nemčija) * [[Nesyt]] (Češka) *[[Nethe]] (Nemčija) *[[Nette]] (Nemčija) * [[Neto (reka)|Neto]] (Italija) * [[Netta (reka)|Netta]] (Poljska) * [[Neva]] (74&nbsp;km) (Rusija) * [[Nevėžis]] (Litva) * [[Nevljica]] (Slovenija) *[[Nevola]] (Italija) * [[Newry]] (Severna Irska) * [[Nezajmanka]] (Rusija) *[[Ngaruroro]] (Nova Zelandija) *[[Nianån]] (Švedska) * [[Ničlavka]] (Ukrajina) * [[Nida]] (Poljska) * [[Nidda]] (Nemčija) * [[Nidder]] (Nemčija) *[[Nidelva]] (Norveška) * [[Niedrupe]] (Litva) * [[Niers]] (Nemčija, Nizozemska) *[[Niesób]] (Poljska) *[[Nièvre (Loire)]] (Francija) * [[Niger (reka)|Niger]] (4180&nbsp;km) (Gvineja, Mali, Niger, Benin, Nigerija), * [[Nil]] (6650&nbsp;km) (Sudan, Burundi, Ruanda, DR Kongo, Tanzanija, Kenija, Uganda, Etiopija, Egipt) *[[Nisa]] (Nemčija, Poljska) * [[Nisa Šalona]] (Poljska) *[[Nissan (reka)]] (Švedska) * [[Nišava]] (Bolgarija, Srbija) * Nith (Škotska) * [[Nitra (reka)|Nitra]] (Slovaška) * [[Nitrica]] (Slovaška) *[[Nive]] (Francija) * [[Nižnjaja Tajmira]] (Rusija) * ''Nižnjaja Tunguska'' (gl. ''[[Spodnja Tunguska]]'') *[[Noce]] (Italija) *[[Noirieu]] (Francija) *[[Noncello]] (Italija-Furlanija) *[[Nonette]] (Francija) *[[Nördliche Taurach]]/[[Pongauer Taurach]] (Avstrija) *[[Nordre älv]] (Švedska) *[[Norðurá]] (Islandija) * [[Nore]] (Irska) *[[Norin]] (Hrvaška) *[[Norrån]] (več rek na Švedskem) *[[Norrström]] (Švedska) *[[Norrtäljeån]] (Švedska) *[[Norsälven]] (Švedska) *[[North Canadian River]] (ZDA) *[[Nossan]] (Švedska) * [[Nota (reka)]] (Finska, Rusija) * [[Noteć]] (Poljska) *[[Novčica]] (Hrvaška) * [[Noveglia]] (Italija) * [[Novohradka]] (Češka) *[[Nowood]] (ZDA) *[[Numedalslågen]] (Norvaška) *[[Núpsvötn]] (Islandija) * [[Nure]] (Italija) *[[Nybroån]] (Švedska) *[[Nyköpingsån]] (Švedska) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ob]] (3650&nbsp;km od izvira reke [[Katun (reka)|Katun]]; 5410 km z Irtišem), Rusija * [[Obal]] (Belorusija) *[[Oberach]] (Avstrija) * [[Obra]] (Poljska) * [[Obrh]] (Slovenija) * [[Obrzyca]] (Poljska) * [[Obsenica]] (Hrvaška) * [[Obva]] (Rusija) *[[Očevlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Odenica]] (Hrvaška) *[[Odense Å]] (Danska) * [[Odra]] (854&nbsp;km) (Poljska, Češka, Nemčija) * [[Odra, Hrvaška|Odra]] (83&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Ofanto (reka)]] (Italija) * [[Oglio]] (Italija) * [[Ognon]] (Francija) *[[Ognona]] (Švica) * [[Oggoué]] (Gabon) * [[Ogosta]] (Bolgarija) * [[Ogre]] (Latvija) *[[Ogströmmen]] (Švedska) *[[Ohama]] (ZDA) *[[Ohau]] (Nova Zelandija) * [[Ohio (reka)|Ohio]] (981&nbsp;km) (ZDA) * [[Ohm (reka)|Ohm]] (Nemčija) * [[Ohre]] (Nemčija) * [[Ohře]], ''Eger'' (105&nbsp;km) (Nemčija, Češka) *[[Oignin]] (Francija) * [[Oise (reka)|Oise]] (302&nbsp;km) (Belgija, Francija) *[[Oison]] (Francija) *[[Öjån]] (Švedska) * [[Oka (reka)|Oka]] (1500&nbsp;km) (Rusija), * [[Okavango]] (1700&nbsp;km) (Angola, Namibija, Bocvana) * [[Oker (reka)]] (Nemčija) *[[Okićnica]] (Hrvaška) *[[Okna]] (Slovaška) *[[Olandsån]] (Švedska) * [[Oława]] (Poljska) * [[Olenjok]] (2,292&nbsp;km) (Rusija) * [[Oleška]] (Češka) * [[Olifants (Limpopo)]], ''Elefantes'' (346&nbsp;km) (Južnoafriška republika, Mozambik) *[[Olivento]] (Italija) *[[Ölfusá]] (Islandija) *[[Olio]] (Italija) * [[Oljokma]] (1436&nbsp;km) (Rusija) *[[Oľka]] (Slovaška) * [[Olona]] (italija) *[[Olpeta]] (Italija) * [[Olša]] (Avstrija/Koroška) * [[Olšava]] (Češka) * [[Olše]]/Olza (Češka/Poljska) * [[Olšinka]] (Češka) * [[Olt]] (Romunija) * [[Olteț]] (Romunija) *[[Olza]] (Češka) * [[Om (reka)|Om]] (1091&nbsp;km) (Rusija) *[[Ombla]] (Hrvaška) * [[Ombrone]] (Italija) *[[Omoloj]] (Rusija) * [[Omolon]] (Rusija) * [[Omulew]] (Poljska) *[[Omurovska reka]] (Bolgarija) * [[Ondava]] (Slovaška) *[[Ondavka]] (Slovaška) * [[Onega]] (Rusija) * [[Onon]] (-Gol) (953&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Opava (reka)|Opava]] (Češka Šlezija) *[[Opavice]] (Češka) * [[Oplotniščica]] (Slovenija) * [[Oranje (reka)|Oranje]] (2.200&nbsp;km) (Lesoto, Južnoafr. republika, Namibija) * [[Orava]] (Slovaška) * [[Orb]] (Francija) * [[Orbe]] (Švica) * [[Orbe Thielille]] (Švica) * [[Orcia]] (Italija) * [[Orco]] (Italija) *[[Oreälven]] (Švedska) *[[Örekilsälven]] (Švedska) * [[Oreto]] (Italija-Sicilija) *[[Orge]] (Francija) * [[Orhon]] (Mongolija) *[[Oril´]] (Ukrajina) * [[Orinoko]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija?, Venezuela) *[[Orkla]] (Norveška) * [[Orla]] (Poljska) * [[Orlice]] (Češka) *[[Orlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Orljava]] (Hrvaška) * [[Ornain]] (Francija) * [[Orne]] (Francija) * [[Oront]] (Asi /''Nahr el Asi'') (571&nbsp;km) (Libanon, Sirija, Turčija) *[[Örsundaån]] (Švedska) *[[Örtze]] (Nemčija) * [[Orzyc]] (Poljska) * [[Osam]] (Bolgarija) *[[Ösan]] (Švedska) *[[Osanica]] (Bosna in Herc.) * [[Osapska reka]] (Slovenija, Italija) *(Velika) [[Osatina]] (Hrvaška) *[[Osječak]] (Bosna in Herc.) * [[Oskava]] (Češka) *[[Oskop]] (Rusija, Ukrajina) * [[Oslava]] (Češka) *[[Osse]] (Francija) * [[Oste]] (Nemčija) *[[Österdalälven]] (Švedska) *[[Ostrach]] (Nemčija) *[[Ostravice]] (Češka) * [[Ostružná]] (Češka) * [[Osum]] (Albanija) * [[Otava]] (Češka) * [[Otešica]] (Hrvaška) * [[Oti]] (Burkina Faso, Benin/Togo, Togo/Gana) *[[Otinja]] (Severna Makedonija) *[[Otra]] (Norvaška) * [[Ottawa (reka)|Ottawa]] (1271&nbsp;km) (Kanada) *[[Otuča]] (Hrvaška) * [[Otzthaler Ach]] (Avstrija) *[[Ouanne]] (Francija) *[[Ouche]] (Francija) *[[Oudon]] (Francija) * [[Ouémé (reka)|Ouémé]] (Benin) * [[Oulu]] (Finska) * [[Ounasjoki]] (Finska) * [[Our (reka)]] (Belgija, Luksemburg, Nemčija) *[[Ource]] (Francija) *[[Ourcq]] (Francija) * [[Ourthe]] (Belgija) * [[Ouse, Yorkshire]] (Anglija) * [[Ouse, Sussex]] (Anglija) * [[Great Ouse]] (Anglija) *[[Oust]] (Francija) * [[Ouvèze]] (Francija) * [[Ouysse]] (Francija) * [[Ozanne]] (Francija) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paal]] (Avstrija) * [[Paar]] (Nemčija) *[[Pačetina]] (Hrvaška) * [[Pad]], ''Po'' (652&nbsp;km) (Italija) * [[Pada]] (Estonija) * [[Padma]] (Indija?, Bangladeš) * [[Paillon]] (Francija) * [[Paka]] (Slovenja) *[[Pakarae]] (Nova Zelandija) * [[Pakra]] (Hrvaška) * [[Palar]] (Indija) *[[Paltinul]] (Romunija) * [[Palten]] (Avstrija) * [[Pamba (reka)]] (Indija-Kerala) * [[Panaro]] (Italija) *[[Panjica]] (Srbija) * [[Para]] (Brazilija) * [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]] (2695&nbsp;km) (Paragvaj, Brazilija, Argentina, Bolivija) * [[Parana]] (3998&nbsp;km) (Brazilija, Paragvaj, Argentina) * [[Parbati]] (Indija) *[[Paríž]] (Slovaška) *[[Pärlälven]] (Švedska) * [[Parma (reka)|Parma]] (Italija) * [[Parnaíba]] (1,400&nbsp;km) (Brazilija) * [[Pärnu]] (Estonija) *[[Paroo]] (Avstralija) * [[Parrett]] (Anglija) * [[Parsęta]]/Prośnica (Poljska) * [[Partizanskaja]] (Rusija) * [[Pasłęka]] (Poljska) * [[Pa Sak]] (Tajska) * [[Passer]]/Passirio (Italija/Južna Tirolska) *[[Pasvikelva]]/Paatsjoki (Finska, Norveška, Rusija) * [[Patapsco]] (ZDA) * [[Pats]] (Finska/Norveška/Rusija) * [[Pavllë]] /Pavlla' (Grčija, Albanija) *[[Pawtuxet]] (ZDA) * [[Pazinčica]] (Hrvaška-Istra) * [[Pčinja]] (Srbija, Severna Makedonija) * [[Peace (Kanada)|Peace]] (1923&nbsp;km) (Kanada) * [[Pecos]] (ZDA) * [[Pečka Bistrica]] /''Peja Bistrica/Lumbardhi i Pejës'' (Kosovo) * [[Pečora]] (1809&nbsp;km) (Rusija) * [[Pededze]] (Latvija, Estonja) * [[Pedieos]] (Ciper) * [[Pedja]] (Estonija) * [[Peene]] (Nemčija) * [[Pegnitz]] (Nemčija) * [[Pek]] (Srbija) * [[Pellice]] (Italija) * Pena (alb. ''Shkumbin'') (Severna Makedonija) * [[Penganga]] (Indija) * [[Penner]] (Indija) *[[Perec]] (Slovaška) * [[Perijar]] (Indija-Kerala) *[[Perna]] (Hrvaška) *[[Peručica]] (Bosna in Herc.) *[[Pesa]] (Italija) * [[Pescara (reka)|Pescara]] (Italija) * [[Pesnica (reka)|Pesnica]] (Slovenija) * [[Peščanka]] (Rusija) *[[Petikån]] (Švedska) *[[Petrinjčica]] (Hrvaška) *[[Petit Morin]] (Francija) *[[Pettorina]] (Italija) * [[Picentino]] (Italija) * [[Pfinz]] (Nemčija) * [[Piava]], ''Piave'' (220&nbsp;km) (Italija), * [[Pielach]] (Avstrija) *[[Piesting]] (Avstrija) * [[Piława]] (Poljska) * [[Pilcomayo (reka)|Pilcomayo]] (1100&nbsp;km) (Argentina, Bolivija, Paragvaj) * [[Pilica (reka)|Pilica]] (Poljska) * [[Pinega]] (Rusija) * [[Ping]] (Tajska) * [[Pinka]] (Avstrija, Madžarska) * [[Pinn]] (Irska) *[[Pioverna]] (Italija) * [[Pirita]] (Estonija) * [[Piomba]] (Italija) *[[Pisa (reka)]] (Poljska) * [[Pisuerga]] (Španija) * [[Pišnica]] (Slovenija) * [[Pite]]/Piteälven (Švedska) *[[Pitten]] (Avstrija) * [[Piusa]] (Estonija) * [[Pižma]] (Rusija) * [[Pjasina]] (Rusija) * [[Piva]] (34&nbsp;km) (Črna gora) * [[Pivka (reka)|Pivka]] (Slovenija) *[[Pivoňka]] (Češka) * [[Pjoza]] (Rusija) * [[Platani]] (Italija-Sicilija) *[[Plavnica]] (Hrvaška) *[[Plavska reka]] (Kosovo, Albanija) *[[Platte (reka)|Platte]] (povirna kraka: South Platte, North Platte) (ZDA) *[[Plesná]] (Češka) *[[Plessur]] (Švica) * [[Pliszka]] (Poljska) *[[Plitvica (reka)]] (Hrvaška) * [[Pliva (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Plivica]] (Hrvaška) * [[Ploučnice]] (Češka) *[[Plovuča]] (Bosna in Hercegovina) *[[Poblačnica]] (Srbija, Bosna in H.) * [[Pogăniș]] (Romunija) * [[Polcevera]] (Italija) * [[Polskava (potok)]] (Slovenija) * [[Polska Woda]]/Młyńska Woda (Poljska) * [[Põltsamaa]] (Estonija) *[[Ponijerka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ponor (Vrbas)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Río de la Plata]] (290&nbsp;km) Argentina, Urugvaj * [[Podkamena Tunguska]] (1865&nbsp;km) (Rusija) * [[Polonka]] (Ukrajina) * [[Pöls]] (Avstrija) * [[Polskava (potok)|Polskava]] (Slovenija) *[[Pominicja]] (Ukrajina) * [[Ponnaiyar]] (Indija) * [[Ponoj]] (Rusija) *[[Ponor]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pontebana]] (Italija) * [[Popigaj]] (Rusija) *[[Popovska]] (Bolgarija) *[[Porcupine River]] (Kanada, ZDA) * [[Poprad]] (Slovaška, Poljska) *[[Porečka reka]] (Srbija) *[[Poričnica]] (Bosna in H.) *[[Poschiavino]] (Italija) * [[Potenza (reka)|Potenza]] (Italija) *[[Potomac (reka)]] (ZDA) * [[Potong]] (Severna Koreja) *[[Powder]] (ZDA) * [[Prača (reka)|Prača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prahova]] (Romunija) * [[Prandi]] (Estonija) * [[Pregolja]]/nem. Pregel, lit. Prieglius/ (Rusija-Kaliningrad) * [[Preševska Moravica]] (Srbija) *[[Pridvorica (reka)]] (Črna Gora) * [[Pripjat (reka)|Pripjat]] (Belorusija, Ukrajina) * [[Prizrenska Bistrica]] (Kosovo) /''Lumbardhi i Prizrenit" * [[Prosna]] (Poljska) * [[Prostir]] (Ukrajina, Belorusija) * [[Protoka Ularovskaja]] (Rusija) *[[Protva]] (Rusija) *[[Provadijska reka]] (Bolgarija) *[[Providence]] (ZDA) * [[Prüm]] (Nemčija) *[[Prusačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prut]] (953&nbsp;km) Romunija, Moldavija, Ukrajina *[[Psel]] (Rusija, Ukrajina) *[[Psjana]] (Ukrajina) * [[Pšata]] (Slovenija) *[[Pšovka]] (Češka) *[[Puerco]] (ZDA) * [[Pühajõgi]] (Estonija) *[[Pukaki]] (Nova Zelandija) * [[Pulkau]]/Pulkava (Avstrija, Češka) * [[Pulonga]] (Rusija) * [[Pulsnitz]]/Połčnica (Nemčija) *[[Punkva]] (Češka) * [[Pur]] (Rusija) *[[Purari]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Purna]] (2 različni, Indija) *[[Purnitz]] (Nemčija) * [[Purus]] (3382&nbsp;km) (Brazilija, Peru) * [[Purtse]] (Estonija) *[[Pušnica]] (Srbija) * [[Putna]] (Romunija) * [[Pyhä]] (Finska) {{div col end}} == Q == * Rio [[Quaresimo]] (Italija) * [[Queanbeyan]] (Avstralija) * [[Quiliano]] (Italija) * [[Čingšui]] (Kitajska) == R == {{div col|colwidth=24em}} *[[Råån]], prej tudi Kvistoftaån (Švedska) * [[Raba]] (283&nbsp;km) Avstrija/Madžarska * [[Raba, Koroška (reka)|Raba, Koroška]] (Avstrija) * [[Raba, Poljska]] *[[Rabiusa]] (Švica) * [[Rabnitz]] /Répce, Rábca (Avstrija, Madžarska) * [[Ráckevel Duna|Ráckevel (Soroksári-) Duna]] (Madžarska) * [[Racovăț]] /''Rakovec'' (Ukrajina/Moldova) * [[Rača (reka)|Rača]] (Slovenija) *[[Račica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Radava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Radika (reka)|Radika]] (Kosovo, Severna Makedonija) * [[Radimna]] (Romunija) * [[Radbuzá]] (Češka) * [[Radoljna]] (Slovenija) * [[Radomka]] (3, Poljska) *[[Radomlja]] (Slovenija) *[[Radonja]] (Hrvaška) *[[Radošinka]] (Slovaška) * [[Radovna (reka)|Radovna]] (Slovenija) *[[Radulja]] (Slovenija) * [[Raudna]] (Estonija) * [[Radunia]] (Poljska) *[[Rai]] (Italija) *[[Rajkovića reka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rajčanka]] (Slovaška) * [[Rak (reka)|Rak]] (Slovenija) *[[Rakaia]] (Nova Zelandija) *[[Rakitnica (reka)]] (Slovenija; 2.: Bosna in Hercegovina) *[[Rakovica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Rama (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ramsauer Ache]] (Nemčija) * [[Rannapungerja]] (Estonija) *[[Râncăciov]] (Romunija) * [[Rance]] (Francija) *[[Rånden]] (Švedska) *[[Råne]]/[[Råneälven]] (Švedska) *[[Rangitata]] (Nova Zelandija) *[[Rapaätno]]/Rapa (Švedska) * [[Rapti]] (Indija) *[[Rasa]] (Romunija) * [[Rasina]] (Srbija) *[[Råstätno]] (Švedska) * [[Raša (reka)|Raša]] (Hrvaška-Istra) *[[Rašica (potok)|Rašica]] (Raščica) (Slovenija) * [[Raška (reka)|Raška]] (Srbija) *[[Râul Doamnei]] (Romunija) *[[Rauma]] (Norveška) * [[Răut]] (Moldova) *[[Rautasälven]] (Švedska) * [[Ravi (reka)|Ravi]] (720 &nbsp;km) (Indija, Pakistan) * [[Razdolnaja]] (Rusija), * [[Rdeča reka]] (1149&nbsp;km) (Kitajska, Vietnam), * [[Read Rock]] (110&nbsp;km) (ZDA), * [[Red River]] (ZDA) * [[Recknitz]] (Nemčija) * [[Rečica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Reda]] (Poljska) * [[Rednitz]] (Nemčija) * [[Rega (reka)|Rega]] (Poljska) * [[Regen (reka)]] (Nemčija) *[[Reghena]] (Italija-Furlanija) * [[Regnitz]] (Nemčija) * [[Reisen]] (Norveška) * [[Reiu]] (Estonija) * [[Reka (reka)|Reka]] (Slovenija) * Reka (Hrvaška) * [[Reka svetega Lovrenca]] (928&nbsp;km z estuarijem) (Kanada/ZDA) * [[Reklanica]] (Italija) * [[Rems]] (Nemčija) * [[Ren]] (1233&nbsp;km) (Švica, Lihtenštajn/Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska) *[[Rena]](elva) (Norveška) * [[Rench]] (Nemčija) * [[Reno (reka)|Reno]] (Italija) * [[Répce]] (Avstrija?, Madžarska) *[[Republican]] (ZDA) *[[Rère]] (Francija) *[[Resava]] (Srbija) *[[Ressa]] (Rusija) *[[Rešetarica]] (Hrvaška) *[[Retrone]] (Italija) * [[Reuss (reka)]] (Švica) *[[Revúca]] (Slovaška) *[[Revuha]] (Ukrajina) * [[Rēzekne]] (Latvija) *[[Rezija (potok)|Rezija]] (Resia) (Italija) *[[Rezovska reka]]/[[Rezovo]] /Mutlu (Bolgarija/Turčija) *[[Rhue]] (Francija) *[[Rhume]] (Nemčija) * [[Ribble]] (Anglija) *[[Ribe Å]] (Danska) * [[Ribnica (reka)]] (Slovenija) * [[Ribnica (Bosna)]] (BiH) * [[Ribnica (Črna Gora)]] *[[Ribnica (Hrvaška)]] *[[Ribnica (Srbija)]] *[[Ribnjak]] (Bosna in Hercegovina) *[[Rickleån]] (Švedska) * [[Ričica (reka)|Ričica]] (Hrvaška) *[[Říčka]] (Češka) *[[Riebnesströmmen]] (Švedska) * [[Rienz]]/Rienza (Italija/Južna Tirolska) * [[Rihand]] (Indija) *[[Rijeka (reka)]] (Bosna in H.) * [[Rika (reka)]] (Ukrajina; 2. Bosna in Herc.) * [[Rimava]] (Slovaška) *[[Rimavica]] (Slovaška) * [[Rimjin]] (Severna, Južna Koreja) * [[Rinya]] (Madžarska) * [[Rinža]] (Slovenija) *[[Risån]] (Švedska) * [[Risle]] (Francija) * [[Riss]] (Nemčija) * [[Rizzanese]] (Francija-Korzika) * [[Rio Grande]] (3051&nbsp;km) (ZDA, Mehika), * [[Rio Madeira]] (1450 &nbsp;km) (Bolivija, Brazilija), * [[Rio Negro (Amazonka)]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija, Venezuela, Brazilija) * [[Río Negro, Urugvaj]] (Urugvaj) *[[Rivo Tella]] (Italija) * [[Rječina]] (Hrvaška) * [[Rjurjuzan]] (Rusija) * [[Rodach]] (Nemčija) *[[Rodenberger Aue]] (Nemčija) * [[Kleine Röder]] (Wilde Röder); [[Grosse Röder]] (Nemčija) * [[Roding]] (Anglija) * [[Rogatnica]] (Slovenija) * [[Rögnitz]] (Nemčija) *[[Röjdan]] (Švedska) * [[Roja]] (Latvija) *[[Rokån]]/Rok (Švedska) *[[Rokava]] (Slovenija) * [[Rokytná]] (Češka) *[[Rolfsån]] (Švedska) * [[Romže]] (Češka) * [[Rona]] (813&nbsp;km) (Švica, Francija) *[[Ronco]] (Italija) *[[Rönne å]] (Švedska) *[[Ronnebyån]]/Ronneby (Švedska) *[[Rons]] (Španija) *[[Ropot]] (Srbija) *[[Ropotamo]] (Bolgarija) *[[Rörån]] (Švedska) *[[Ros´]] (Ukrajina) *[[Rosån]] (Švedska) *[[Rosica]] (Bolgarija) * [[Rospuda]] (Poljska) * [[Rot]] (Nemčija) *[[Rotaldo]] (Italija) *[[Rotna]]/[[Rottnan]] (Norveška, Švedska) * [[Rott (reka)|Rott]] (Nemčija) * [[Roubaud]] (Francija) *[[Rouvre]] (Francija) * [[Roya]] /Roia (Francija, Italija) *[[Ruamahanga]] (Nova Zelandija) * [[Rusava]] (Češka) * [[Rubikon]] (80&nbsp;km), Italija *[[Ruda-Grab]] (Hrvaška) *[[Ru de Servais]] (Francija) *[[Rudava]] (Slovaška) * [[Rudnaja]] (Rusija) * [[Ruhr]] (Nemčija) *[[Ruisseau de Blagour]] (Francija) *[[Ruisseau du Boulet]] (Francija) *[[Ruisseau de Vaunaises]] (Švica) * [[Rūja]] (Latvija) * [[Rumena reka]] (5464&nbsp;km) Huangho, Huang He, (Kitajska) *[[Rumin]] (Hrvaška) *[[Rupel (reka)]] (Francija) *[[Rur]]/Roer (Nemčija, Nizozemska) * [[Rurubu]] (416&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Rusokastrenska reka]] (Bolgarija) * [[Ruzizi]] - (117&nbsp;km) glavna pritočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Rye Å]] (Danska) * [[Ryesong]] (Južna Koreja) * [[Rzav]] (Srbija) * [[Rzav (Drina)]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} * [[Saalach]] (Avstrija, Nemčija) * [[Saale]] (413&nbsp;km) (Nemčija) * [[Saane]]/Sarine (Švica) * [[Saar]] (246&nbsp;km) (Nemčija) *[[Sabar]] (Romunija) * [[Sabari]] (Indija) * [[Sabarmati]] (Indija) * [[Sabato]] (Italija) * [[Sächische Saale]] (Nemčija) *[[Saco]] (Italija) * [[Sacramento (reka)|Sacramento]] (ZDA) *[[Sadika]] (Bosna in Herc.) *[[Sagån]] (Švedska) * [[Saggau]] (Avstrija) * [[Sâi]] (Romunija) *[[Saigon (reka)]] (Vietnam) * [[Sajó]]/[[Slaná]] (Slovaška, Madžarska) * [[Sakae Krang]] (Tajska) * [[Sakarya]] (gr. Sangarios) (Turčija-Anatolija) * [[Saksahan]] (Ukrajina) * [[Salaca]] (Latvija) * [[Salado]] (2 reki, Argentina in 1 Mehika) *[[Salat]] (Francija) *[[Salinas]] (ZDA) * [[Salinello]] (Italija) * [[Salso]]/''Imera Meridionale'' (Italija-Sicilija) * [[Salso Cimarosa]] (Italija-Sicilija) * [[Salto]] (Italija) *[[Salva]] (Ukrajina) * [[Salven]] (3289&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar=Burma, Tajska) * [[Salz]] (Nemčija) * [[Salza]] (Avstrija) * [[Salzach]] (227&nbsp;km), Avstrija/Nemčija/ * [[Samara (reka)|Samara]] (Rusija; 2. = Ukrajina) * [[Samarga]] (Rusija) *[[Sambre]] (Francija, Belgija) * [[Samur]] (Rusija/Azerbajdžan) * [[San (reka)|San]] (458&nbsp;km) Poljska, Ukrajina * [[Sana (reka)|Sana]] (142&nbsp;km) Bosna in Hercegovina *[[Såna]] oz. [[Hølenelva]] (Norveška) * [[Sanarka]] (Rusija) *[[San Bartolomeo]] *[[Sandusky (reka)]] (ZDA) * [[Sanggan]] (Kitajska) * [[Sangone]] (Italija) * [[Sangro]] (Italija) *[[Sanica]] (Bosna in H.) *[[Sangisälven]] (Švedska) * [[San Joaquin]]/Río San Joaquín (ZDA) *[[San Juan]] (Mehika) * [[San Leone]] (Italija-Sicilija) * [[Sanna]] (Avstrija) * [[Sansobbia]] (Italija) * [[Santerno]] (Italija) * [[Saona]] /Saône /Sona (Francija) * [[São Francisco (reka)|São Francisco]] (2,830&nbsp;km) (Brazilija) * [[Sapna]] (Bosna in H.) *[[Sarantaporos]]/Sarandapor (Grčija/Albanija) * [[Sarata]] (Moldova, Ukrajina) * [[Sarbaj]] (Rusija) *[[Sarca]] (Italija) *[[Sarca di Campiglio]] (Italija) *[[Sarca di Val Genova]] (Italija) * [[Sarca-Mincio]] (Italija) * [[Sarine]] (Švica) *[[Sarner Aa]] (Švica) * [[Sarthe]] (Francija) * [[Sárvíz]] (Madžarska) * [[Saskatchewan (reka)|Saskatchewan]] (547&nbsp;km) (Kanada) **South Saskatchewan River (1.392 km) &North Saskatchewan River (1.287 km) * [[Sasar]] (Romunija) * [[Sateska reka]] (Severna Makedonija) * [[Satledž]] Satluj/Lagden Zhanbo (Kitajska/Tibet, Indija, Pakistan) *[[Sauðá]] (Islandija) * [[Sauer]] /fr. Sûre (Belgija, Luksemburg, Nemčija) * [[Sauga]] (Estonija) * [[Sauldre]] (Francija) *[[Saulx]] (Francija) * [[Sava]] (947&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Herc., Srbija) * [[Sava Bohinjka]] (Slovenija) * [[Sava Dolinka]] (Slovenija) *[[Savannah (reka)]] (ZDA) *[[Sävarån]] (Švedska) * [[Save]] (Francija) *[[Säveån]] (Švedska) * [[Savio]] (Italija) * [[Savinja]] (96&nbsp;km) (Slovenija) * [[Sawa]] (Poljska) * [[Sawica]], Sasek (Poljska) *[[Saxån]], [[Saxälven]] (Švedska) * [[Sázava]] (Češka) *[[Sazlijka]] (Bolgarija) *[[Scarpe]] (Francija) *[[Schiau]] (Romunija) * [[Schlierach]] (Nemčija) * [[Schmida]] (Avstrija) *[[Schmur]] (Švica) *[[Schunter]] (Nemčija) * [[Schussen]] (Nemčija) * [[Schwalm]] (2, Nemčija) *[[Schwarza]] (Avstrija) * [[Schwarzach]] (Nemčija) * [[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Schwarze Laber]] (Nemčija) * [[Schwechat (reka)]] (Avstrija) *[[Scie]] (Francija) * [[Secchia]] (Italija) *[[Sédelle]] (Francija) *[[Sée]] (Francija) *[[Seeache]] (Avstrija) *[[Seez]] (Švica) * [[Segre (reka)|Segre]] (Španija/Katalonija) *[[Sejm (reka)]] (Rusija, Ukrajina) * [[Sejmkan]] (Rusija) *[[Sekčov]] (Slovaška) *[[Selá]] (Islandija) *[[Selångersån]] (Švedska) * [[Sele (reka)|Sele]] (Italija) * [[Selenga]] (992&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Selendža]] (Rusija) * [[Selja]] (Estonija) * [[Selška Sora]] (Slovenija) * [[Sélune]] (Francija) * [[Seman]] (Albanija) *[[Semešnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Semme]] (Francija) *[[Semnon]] (Francija) *[[Semois]] /fr. Semoy (Belgija, Francija) * [[Sena]], ''Seine'' (776&nbsp;km) (Francija), * [[Senegal (reka)|Senegal]] (1086&nbsp;km) (Senegal, Mavretanija, Mali) *[[Senkovec]] (Bolgarija) *[[Sennevière]] (Francija) *[[Senouire]] (Francija) *[[Sense]] (Švica) *[[Sepik]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Serahis]] (Ciper) * [[Serchio]] (Italija) *[[Serein]] (Francija) * [[Serio]]/Sère/ (Italija) *[[Serre]] (Francija) * [[Sesia]] (Italija) *[[Seudre]] (Francija) *[[Seuge]] (Francija) *[[Seugne]] (Francija) * [[Severn]] (Wales, Anglija) *[[Severn River]] (2 reki v Kanadi/prov. Ontario z razl. izlivoma) *[[Severski Donec]] (Ukrajina) * [[Sèvre Nantaise]] (Francija) * [[Sèvre Niortaise]] (Francija) * [[Seynes]] (Frqncija) * [[Shabeelle]] (2714&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Shalë]] /''Shala'' (Albanija) * [[Shannon (reka)|Shannon]] (Irska) * [[Sharavati]] (Indija) * [[Sharoargun]] (Rusija) * [[Shivanath]] (Indija) * [[Shkumbin]] (Albanija) *[[Shoshone]] (ZDA) * [[Shushicë]]/Vlora (Albanija) * [[Siagne]] (Francija) *[[Sianne]] (Francija) *[[Sichon]] (Francija) * [[Sieg]] (Nemčija) * [[Siesartis]] (Litva) *[[Sieve]] (Italija) *[[Sihavka]] (Ukrajina, Poljska) *[[Sihl]] (Švica) * [[Siika]] (Finska) *[[Sikån]] (Švedska) *[[Sikenica]] (Slovaška) * [[Sil (reka)|Sil]] (Španija) * [[Sile (reka)|Sile]] (Italija) * [[Sileru]] (Indija) * [[Sill]] (Avstrija-Tirolska) *[[Sillerboån]] (Švedska) * [[Silke]] (Nemčija) * [[Silva (reka)|Silva]] (Rusija) *[[Silverån]] (Švedska) *[[Simested Å]] (Danska) * [[Simeto]] (Italija-Sicilija) * [[Simme]] (Švica) *[[Sims Bayou]] (ZDA) *[[Sinapovska]] (Bolgarija) * [[Sindh]] (Indija) * [[Sinn]] (Nemčija) * [[Sinne]] (Italija) *[[Sinoha]] (Ukrajina) * [[Sió]] (Madžarska) *[[Sioule]] (Francija) *[[Sipi]] (Uganda) * [[Sir Darja]] (2256&nbsp;km) (Kirgizistan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kazahstan) * [[Siret (reka)|Siret]], ''Siretul, Seret'' (647&nbsp;km) (Romunija) * Torrente [[Sisola]] (Italija) * [[Sitnica]] (Črna gora) (2. Kosovo) *[[Sitter]] (Švica) * [[Siva]] (Rusija) *[[Sjaunjaätno]] (Švedska) *[[Sjoa]] (Norveška) *[[Sjoutälven]] (Švedska) *[[Skaftá]] (Islandija) *[[Skålån]] (Švedska) * [[Skals (reka)|Skals]] Å (Danska) *[[Skäppträskån]] (Švedska) *[[Skärjån]] (Švedska) *[[Skeboån]] (Švedska) *[[Skeiðará]]/Skeiðarársandur (Islandija) *[[Skele]] (Bosna in Hercegovina) * [[Skellefte]] /Skellefteälven (Švedska) * [[Skern (reka)|Skern]] /Skjern Å (Danska) *[[Skiensvassdraget]] (Norveška) *[[Skógá]] (Islandija) * [[Skomlja]] (Bolgarija) * Skora (Poljska) * [[Skotawa]] (Poljska) *[[Skräbeån]] (Švedska) *[[Skrapež]] (Srbija) * [[Skrivyte]] (Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Skrwa]] (Poljska) * [[Slaney]] (Irska) * [[Slatina, reka|Slatina]] (Slovaška) *[[Slatinica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Slatinska rijeka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Sluč]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Slunjčica]] (Hrvaška) * [[Słupia]] (Poljska) *[[Smagne]] (Francija) *[[Smotača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Smrečianka]] (Slovaška) *[[Smršnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Smutná]] (Češka) * [[Snake (reka)|Snake]] (1078&nbsp;km) - največji pritok Kolumbije v državi Washington, ZDA *[[Snärjebäcken]] (Švedska) *[[Snarumselva]] (Norveška) *[[Snoderån]] (Švedska-Gotland) * [[Soča]], ''Isonzo'' (138&nbsp;km) (Slovenija, Italija) * [[Soči (reka)|Soči]] (Rusija) *[[Söderköpingsån]] (Švedska) *[[Sog]]/Sogið (Islandija) * [[Soh]] (Kirgizistan, Uzbekistan) *[[Sohodol]] (Romunija) *[[Sokočnica]] (Bosna in Herc.) * [[Solba]] "Sulm" (Avstrija-Štajerska); 1 tudi v Rusiji *[[Soligo]] (Italija) * [[Soma]] (245&nbsp;km), Francija * [[Someș]] + povirni [[Someşul Mare]] (Romunija) * [[Someșul Mic]]=[[Someșul Cald]]+[[Someșul Rece]] (Romunija) * [[Somovka]] (Rusija) * [[Son]] (Indija) * [[Songhua Džjang]]/[[Songdžjnang]]? (Kitajska) *[[Sonna]] (Italija) *[[Soligo]] (Italija) *[[Søo]] (Norveška) * [[Soodla]] (Estonija) * [[Sopota (reka)|Sopota]] (Slovenija) *[[Sopotnica]] (Hrvaška) * [[Sora]] (52&nbsp;km s Poljansko Soro), Slovenija *[[Sör-Lillån]] (Švedska) * [[Sorraia]] (Portugalska) * [[Sosika]] (Rusija) * [[Sotla]] /''Sutla'' (90&nbsp;km) (Slovenija/Hrvaška) *[[Sož]] (Belorusija...) * [[Spačva]] (Hrvaška) * [[Spey]] "Uisge Spe" (Škotska) * [[Spodnja Tunguska]] (2989&nbsp;km) (Rusija) * [[Spöl]] /[[Aqua Granda]] (Švica, Italija) * [[Sporzana]] (Italija) * [[Spreča]] (Bosna in H.) * [[Spree]] (Nemčija) * [[Sredecka reka]] (Bolgarija) *[[Stångån]] (Švedska) *[[Stanička rijeka]] (Bosna in Herceg.) *[[Stara reka]] (Severna Makedonija) (2. Bolgarija) *[[Stare Rehišče]] (Ukrajina) *[[Stavnja]] (Bosna in Herceg.) *[[Stebnik]]/Stebnyk (Ukrajina, Poljska) *[[Stebnyk]] (Ukrajina - 2.) *[[Steinbach]] (Avstrija) *[[Stella]] (Italija-Furlanija) *[[Stensån]] (Švedska) * [[Stepenitz]] (Nemčija) * [[Steyr (reka)|Steyr]] (Avstrija) *[[Stiller]] (Nemčija) * [[Stir]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Stizzon]] (Italija) * [[Stohid]] (Ukrajina) *[[Stoličný potok]] (Slovaška) * [[Stonávka]] (Češka) *[[Storå]](en) (Danska) * [[Stour]] (Anglija) * [[Strem]] (Avstrija) * [[Streu]] (Nemčija) * [[Střela]] (Češka) *[[Strij (reka)]] (Ukrajina) *[[Strjama]] (Bolgarija) *[[Stropnice]]/Strobnitz (Avstrija, Češka) *[[Storån]] (več rek na Švedskem) *[[Storbodströmmen]] (Švedska) *[[Strömsån]] (2 reki na Švedskem) *[[Strudena]] (Bolgarija) *Struga (Hrvaška) * [[Struma]] (Strimon) (415&nbsp;km), Bolgarija, Grčija * [[Strumica (reka)|Strumica]]/ [[Strumešnica]] (Severna Makedonija, Bolgarija) * [[Studenica]] (Srbija) *[[Studva]] (Hrvaška) *[[Strwiąż]]/Strivigor (Poljska, Ukrajina) * [[Strzegomka]] (Poljska) * [[Stržen]] (Slovenija) *[[Stupčanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Stura del Monferrato]] (Italija) * [[Stura di Demonte]] (Italija) * [[Stura di Lanzo]] (Italija) * [[Subarnarekha]] (Indija) *[[Subocka]] (Hrvaška) * [[Suceava (reka)|Suceava]] (Romunija/Ukrajina?) *[[Suchá]] (Slovaška) * [[Suck]] (Irska) * Suda (Rusija) *[[Südaue]] (Nemčija) * [[Sude]] (Nemčija) * [[Sugoj]] (Rusija) * [[Suha reka]] (Bolgarija) *[[Suhodolnica]] (Slovenija) * [[Suhona]] (Rusija) * [[Suhre]] (Švica) *[[Suippe]] (Francija) * [[Suir]] (Irska) *[[Sukelj]] (Ukrajina) * [[Sula]], ime rek v Ukrajini, Belorusiji in dveh v Rusiji * [[Sulak]] (Rusija) * [[Sulby]] (otok Man) *[[Suldalslågen]] (Norveška) * [[Sülz]] (Nemčija) * [[Sumida (reka)|Sumida]] (Japonska) *[[Sunja (reka)]] (Hrvaška) * [[Supij]] (Ukrajina) * [[Supraśl]]/Sprząśla (Poljska) *[[Suran]] (Francija) *[[Suså]] (Danska) *[[Suseån]] (Švedska) *Sušica (1. Bosna in Hercegovina; 2. Črna Gora; 3. Hrvaška; 4. Srbija) *[[Sutina]] (Hrvaška) *[[Sutorina]] (Hrvaška, Črna Gora) *[[Sutjeska (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Suturlija]]/Sutrolija (Bosna in Hercegovina) *[[Suvaja (reka)]] (Hrvaška) *[[Suze]] (Švica) * [[Suženjska reka]] (415&nbsp;km) (Kanada) *[[Svartälven]] (Švedska) *[[Svartån]] (Švedska, več rek) *[[Svärtaån]] (Švedska) *[[Svedružica]] (Hrvaška) *[[Sverkestaån]] (Švedska) * [[Svētaine]] (Latvija) * [[Svēte]] (Latvija) *[[Sviča]] (Ukrajina) *[[Svinjara]] (Bosna in Hercegovina) *[[Svinka]] (Slovaška) * [[Svir]] (Rusija) * [[Svitava]] (Češka) * [[Svitávka]] (Češka, Nemčija) * [[Svratka]] (Češka) *[[Svržnica]] (Hrvaška) * [[Skwa]], [[Rozoga]] (Poljska) {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=24em}} *[[Šablenska reka]] (Bolgarija) * [[Šandrin]] (Rusija) *[[Šanja]] (Hrvaška) * [[Šari]], Chari (1400&nbsp;km) (Srednjeafr. republ., Čad, Kamerun) * [[Šarkanjski Dunavac]] (Hrvaška) * [[Šat el Arab]] (Irak/Iran) *[[Šatava]] (Češka) *[[Šavnik (reka)]] (Črna gora) * [[Ścinawka]] /Stěnavá (Poljska /Češka) * [[Ščavnica]] (Slovenija) * [[Šelda]]/''Schelde"''/''"Escaut'' (360&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska) *[[Šemnica]] (Sevena Makedonija) * [[Šešma]] (Rusija) * [[Šešupė]] (Litva, Rusija-Kaliningrad) * [[Šilka (reka)|Šilka]] (560&nbsp;km) (Rusija) * [[Šinano]] (Japonska) *[[Širokoleška reka]] (Bolgarija) *[[Široko vrelo]] (Bosna in Herc.) * [[Širvinta]] (Litva) * [[Šlapanka]] (Češka) * [[Śląska Ochla]] (Poljska) * [[Ślęza]] (Poljska) *[[Šopurka]] (Ukrajina) * [[Štiavnica]] (Slovaška) * Št`avnice (Češka) * [[Štira]] (Srbija) * [[Štítnik]] (Slovaška) *[[Šuica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Šumetlica]] (Hrvaška) *[[Švarcava]] (Češka) * [[Šventoji]] (Litva) _________________________ * [[Świniec]] (Poljska) * [[Szprotawa]] (Poljska) * [[Szreniawa]] (Poljska) * [[Szum]] (Poljska) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} * [[Taban]] (Bolgarija) *[[Tablja (hudournik)]]/Pontebbana, Italija-Furlanija * [[Taedong]] (Severna Koreja) * [[Tagajõgi]] (Estonija) *[[Taglio]] (Italija-Furlanija) * [[Taizi]] (Kitajska) * [[Tajo]] /Tejo (1038&nbsp;km) (Portugalska, Španija) * [[Takta]] (Madžarska) *[[Talachulitna]] /"Tal" (Aljaska-ZDA) *[[Talent]] (Švica) * [[Tamar (reka)|Tamar]] (Anglija) * [[Tambra]] (Španija) * [[Tame]] (3, Anglija) *[[Tamina]] (Švica) * [[Tamiraparani]] (Indija) * [[Tamiš]]/Timiş (359&nbsp;km) (Romunija, Srbija) * [[Tammaro]] (Italija) *[[Tämnarån]] (Švedska) * [[Tamnava]] (Srbija) *[[Tana]]/[[Teno]] (Norveška/Finska) * [[Tanaro]] (Italija) * [[Tänassilma]] (Estonija) * [[Tanew]] (Poljska) * [[Tanjurer]] (Rusija) * [[Tapajós]] (Brazilija) * [[Tápió]] (Madžarska) * [[Tapti]] (Indija) * [[Tara (reka)|Tara]] (146&nbsp;km) (Črna gora, Bosna in Hercegovina) *[[Taramaku]] (Nova Zelandija) * [[Taravo]] (Taravu) (Francija-Korzika) *[[Tardes]] (Francija) *[[Tardoire]] (Francija) *[[Tärendöälven]] (Švedska) * [[Tarim (reka)|Tarim]] (1321&nbsp;km) (Kitajska) * [[Tarn (reka)|Tarn]] (Francija) * [[Tarna]] (Madžarska) * [[Târnava]]/[[Târnava Mare]] (Romunija) * [[Târnava Mică]] (Romunija) *[[Tarnon]] (Francija) * [[Taro (reka)|Taro]] (Italija) *[[Taruheru]] (Nova Zelandija) * [[Tauber]] (Nemčija) *[[Taugl]] (Avstrija) *[[Taurach]] (Avstrija) * [[Taurion]] (Francija) * [[Tava]] (Indija) *[[Tavelån]] (Švedska) * [[Tavna]] (Bosna in H.) * [[Taw]] (Anglija) * [[Tay (reka)|Tay]] (193&nbsp;km) (Škotska) * [[Taz]] (Rusija) *[[Tazlău]] (Romunija) * [[Teberda]] (Rusija) * [[Tebra]] (Litva) * [[Tech]] (Francija) * [[Tees]] (Anglija) *[[Tegnas]] (Italija) *[[Tekapo]] (Nova Zelandija) *[[Tekes]] (Kazahstan, Kitajska-Ujgurija) *[[Tekirska Reka]] (Bolgarija) * [[Tel]] (Indija) * [[Teleajen]] (Romunija) * [[Teleorman]] (Romunija) * [[Tellaro]] (Italija-Sicilija) * [[Temenica (reka)|Temenica]] (Slovenija) * [[Temo]] (Italija-Sardinija) *[[Temštica]] (Temska reka) (Srbija) * [[Temza]] /Thames (346&nbsp;km), Anglija * [[Tena]] (Norveška/Finska) *[[Tengeliönjoki]] (Švedska) * [[Tenna]] (Italija) * [[Tennessee (reka)|Tennessee]] (1049&nbsp;km) (ZDA) * [[Tenza]] (Italija) * [[Teplá]] (Češka) *[[Teplica]] (Slovaška) * [[Ter (reka)|Ter]] (Italija-Furlanija) * [[Ter (Katalonija)]] (Španija/Katalonija) *[[Tereblja]] (Ukrajina) * [[Terek]] (Rusija) * [[Teresva]] (Ukrajina) * [[Teriberka]] (Rusija) * [[Tērvete]] (Latvija) *[[Tescou]] (Francija) * [[Tesiin Gol]] (Mongolija, Rusija) *[[Testeboån]] (Švedska) * [[Têt]] (Francija) *[[Teteriv]] (Ukrajina) * [[Tha Chin]] (Tajska) * [[Thame]] (Anglija) * [[Thaya]]/češ. [[Dyje]] (Avstrija/Češka-Moravska) *[[Thelon River]] (Kanada) *[[Thérain]] (Francija) *[[Thève]] (Francija) *[[Thèze]] (Francija) *[[Thi`ele]] (Švica) *[[Thjórsárver]] (Islandija) *[[Thompson River]] (Kanada) *[[Thon]] (Francija) *[[Thouaret]] (Francija) *[[Thouet]] (Francija) * [[Thur]] (Švica) * [[Tibera]] /Tevere (406&nbsp;km) (Italija) * [[Țibrin]] (Romunija) * [[Tichá Orlice]] (Češka) * [[Ticino]] (Švica, Italija) *[[Tidan]] (Švedska) * [[Tietar]] (Španija) * [[Tigris]] (1900&nbsp;km) (Turčija, Irak, Sirija in Iran) *[[Tihaljina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tilment]] /Tagliamento (178&nbsp;km), Italija-Karnija/Furlanija * [[Timava]] (Italija) *[[Timiș (Olt)]] (Romunija) * [[Timok]] (Srbija/Bolgarija) *[[Timsälven]] (Švedska) * [[Tinja (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rio Tinto]] (100&nbsp;km) (Španija) * [[Tirso]] (Italija-Sardinija) * [[Tisa]] (966&nbsp;km) (Ukrajina, Romunija, Madžarska, Slovaška, Srbija) * [[Tista]] (Indija/Sikkim) *[[Tisovac (reka)|Tisovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Tisovica]] (Srbija) *[[Tisovník]] (Slovaška) *Tista/Tistedalselva (Norveška) * [[Titerno]] (Italija) *[[Tjačivec]] (Ukrajina) *[[Tjasmin]] (Ukrajina) * [[Tjurina]] (Rusija) * [[Tobol]] (1591&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija) * [[Tocantins]] (2450&nbsp;km) (Brazilija) * [[Toce]] (Italija) *[[Točiona]] (Bosna in H.) *[[Tolisa (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tolminka]] (Slovenija) * [[Tompo]] (Rusija) * [[Toncina]] (Italija) *[[Tongue]] (ZDA) * [[Tons]] (Indija) *[[Topčijska reka]] (Bolgarija) * [[Topľa]] (Slovaška) * [[Toplica (Hrvaška)|Toplica]] (Hrvaška) * [[Toplica (Srbija)|Toplica]] (Srbija) *[[Topolka]] (Severna Makedonija) *[[Topolnica]] (Bolgarija) * [[Topolog]] (Romunija) * Topolovec (Bolgarija) *[[Torano]] (Italija) * [[Tordino]] (Italija) *[[Töreälven]]/Töre (Švedska) * [[Torne]]/Torneälven/Tornio (Švedska/Finska) * [[Torysa]] (Slovaška) * [[Töss]] (Švica) * [[Touques]] (Francija) * [[Traisen]] (Avstrija) * [[Traun]] (Avstrija) * [[Trebbia]] (Italija) * [[Trebišnjica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trebižat]] (Culuša – Ričina – Brina – Suvaja – Matica – Vrlika – Tihaljina – Mlade) (Bosna in Hercegovina) *[[Třebůvka]] (Češka) * [[Trent]] (več rek, Anglija) *[[Trepča (reka)]] (Hrvaška) * [[Treska]] (Severna Makedonija) * [[Trešanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trettach]] (Nemčija) * [[Třemonká]] (Češka) *[[Třemošná]] (Češka) *[[Tribija]] (Bosna in Herceg.) * [[Triesting]] (Avstrija) *[[Trieux]] (Francija) *[[Triffin]] (ZDA) * [[Triglavska Bistrica]] (Slovenija) * [[Trigno]] (Italija) * [[Trinity (reka)|Trinity]] (ZDA) *[[Triouzoune]] (Francija) *[[Trmanka]] (Češka) * [[Trnava (reka)|Trnava]] (2 reki: Hrvaška in Češka) * [[Trnavka]] (2, Slovaška) *[[Trnovica]] (Bosna in Herc.) *[[Troesne]] (Francija) * [[Tronto]] (Italija) *[[Trosaån]] (Švedska) *[[Trstionica]]/Trstivnica (Bosna in Hercegovina) * [[Trotuș]] (Romunija) * [[Truyère]] (Francija) * [[Tržiška Bistrica]] (Slovenija) *[[Tskhenistsqali]] (Gruzija) * [[Tuba (reka)|Tuba]] (Rusija) *[[Tuhársky potok]] (Slovaška) * Tul (Anglija) * [[Tuloma]] (Rusija) * [[Tulva]] (Rusija) * [[Tumen]]/Tuman/Duman (Sev. Koreja/Kitajska/Rusija) * [[Tumnin]] (Rusija) *[[Tunaån]] (Švedska) * [[Tundža]] (Bolgarija, Turčija, Grčija) *[[Tungnaá]] (Islandija) * [[Tungabhadra]] (Indija) * [[Tuostah]] (Rusija) * [[Tur]] /''Túr'' (Romunija, Madžarska) *[[Turanganui]] (Nova Zelandija) * [[Turia]] (Španija) * [[Turiec]] (2, Slovaška) * [[Turija]] (Bosna in H.; 2.Severna Makedonija, 3.Ukrajina) *[[Turňa]] (Slovaška) * [[Turunčuk]] (Ukrajina) * [[Tusciano]] (Italija) *[[Tuščica]] (Bosna in H.) *[[Tutana]] (Romunija) * [[Tuul]] Gol (Mongolija) *[[Tvärån]] (Švedska) * [[Tweed]] (Škotska) *[[Twizel]] (Nova Zelandija) * [[Tyne]] (Anglija) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} *[[Uawa]] (Nova Zelandija) * [[Ubangi]], ''Oubangui, Ubangui'' (1060&nbsp;km)(Vzhodni Kongo, Srednjeafr. r.) * [[Ublya]] (Slovaška, Ukrajina) * [[Ucayali]] (2,238&nbsp;km) Peru * [[Učja]]/Uccea (Italija, Slovenija) * [[Uda]] (Rusija) * [[Udaj]] (Ukrajina) *[[Udava]] (Slovaška) * [[Uecker]] (Nemčija) * [[Ufa (reka)|Ufa]] (Rusija-Baškirija) * [[Ufita]] (Italija) *[[Ugar]] (Bosna in Herc.) *[[Uggerby Å]] (Danska) * [[Ugra]] (Rusija) *[[Ugrić]] (Bosna in Herc.) *[[Ugrovača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Úhlava]] (Češka) / Úlava? *[[Úhlavka]] (Češka) * [[Uj]] (Rusija, Kazahstan) * [[Ukrina]] (Bosna) * [[Ulička]] (Slovaška) * [[Ulkan]] (Rusija) * [[Ulla (reka)|Ulla]] (Španija-Galicija) * [[Ulster (reka)|Ulster]] (Nemčija) *[[Ulvåa]] (Norveška) * [[Umanka]] (Ukrajina) * [[Umba]] (Rusija) * [[Umbusi]] (Estonija) * [[Ume]] /[[Umeälven]] (Švedska) * [[Una]] (214&nbsp;km) (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Unac]] (Bosna in Hercegovina), * [[Unica]] (Slovenija) *[[Unstrut]] (Nemčija) * [[Úpa]] (Češka) * [[Ural (reka)|Ural]] (2428&nbsp;km) (Rusija, Kazahstan) * Ure (Anglija) *[[Upperudsälven]] (Švedska) * [[Urft]] (Nemčija) * [[Urluia]] (Romunija) * [[Urugvaj (reka)|Urugvaj]] (1838&nbsp;km) (Urugvaj, Argentina) * [[Usa]] (Rusija) *[[Usk]] (Wales) *[[Úslava]] (Češka) *[[Usora]] (Bosna in Hercegovina) * [[Usuri]] (Kitajska/Rusija) *[[Utinja]] (Hrvaška) *[[Utterån]] (Švedska) * [[Uvac (reka)|Uvac]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) *[[Uvan]]/Uvån (Švedska) * [[Uvelka]] (Rusija) *[[Uzlomac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Už]]/Uh (Ukrajina, Slovaška) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} *Vˇača/Въча (Bolgarija) * [[Vaga (reka)]] (Rusija) *[[Vaganec]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vaggeälven]] (Švedska) * [[Vah (reka)]] (Rusija) * [[Váh]] (403&nbsp;km), Slovaška * [[Vaigai]] (Indija) *[[Vaige]] (Francija) *[[Väike Emajõgi]] (Estonija) *[[Vaikkojoki]] (Finska) * [[Vainganga]] (Indija) *[[Vajont]] (Italija) * [[Valapattanam]] (Indija-Kerala) * [[Valave]] (Šrilanka) * [[Valbonë]]/[[Valbona]] (Albanija) *[[Valea Danului]] (Romunija) *[[Valea Iașului]] (Romunija) *[[Valea lui Stan]] (Romunija) *[[Valea Lupului]] (Romunija) *[[Valeacu Pești]] (Romunija) * [[Valepp]] (Nemčija, Avstrija) * [[Valgejõgi]] (Estonija) * [[Valira (reka)|Valira]] (Andora, Španija) * [[Valová]] (Češka) *[[Vâlsan]] (Romunija) *[[Valser Rhein]] (Švica) * [[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Vanån]] (Švedska) * [[Vändra]] (Estonija) * [[Vang]] (Tajska)* *[[Vängelälven]] (Švedska) *[[Vapa]] (Srbija) *[[Vapstälven]] (Švedska) * [[Var (reka)|Var]] (Francija) * [[Vara]] (Italija) * [[Varaita]] (Italija) * [[Varda]] (Indija) * [[Vardar]], ''Aixios (Axios)'' (388&nbsp;km) (Sev. Makedonija, Grčija) * [[Varde Å]] (Danska) *[[Varenne]] (Francija) *[[Varjisån]] (Švedska) *[[Varošnica]] (Bosna in Herc.) * [[Varta]] "Warta" (Poljska) * [[Vārtaja]] (Latvija) * [[Varzuga]] (Rusija) * [[Vasiljevskaja]] (Rusija) *[[Västerdalälven]] (Švedska) * [[Vaška (reka)|Vaška]] (Rusija) *[[Vatnsdalsá]] (Islandija) *[[Vaucouleurs]] (Francija) *[[Vauvise]] (Francija) * [[Vechte]]/Vecht (Nemčija, Nizozemska) * [[Vedavathi]] (Indija) * [[Vedea]] (Romunija) *[[Vefsna]] (Norveška) *[[Vege å]]/Vege (Švedska) *[[Vègre]] (Francija) *[[Veig]] (Norveška) * [[Veleka]] (Bolgarija) * [[Velička]] (Češka) *[[Velika (reka)]] (Bosna in H.) * [[Velikaja]] (Rusija) * [[Velika Krka]]/Kerka (69&nbsp;km), (Slovenija, Madžarska) *[[Velika Ravninčica]] (Hrvaška) * [[Velika rijeka]] (Hrvaška) *[[Velika Utinja]] (Hrvaška) * [[Veliki Bački kanal]] (Srbija) *[[Veliki Strug]] (Hrvaška) * [[Velino]] (Italija) * [[Velise]] (Estonija) *[[Velpe]] (Belgija) *[[Velunja]] (Sloveija) *[[Veman]] (Švedska) * [[Vemeljski Dunavac]] (Hrvaška) *[[Vendée]] (Francija) * [[Venoge]] (Švica) * [[Venta]] (Litva, Latvija) * [[Verdon]] (Francija) * [[Verdura]] (Italija-Sicilija) *[[Vère]] (Francija) * [[Verhnjaja Tajmira]] (Rusija) *[[Verke]] (Ukrajina) *[[Versa]] (2 reki, Italija) *[[Verzée]] (Francija) *[[Veselina]] (Bolgarija) *[[Vesgre]] (Francija) * [[Vesle]] (Francija) * [[Vesljana]] (Rusija) *[[Vestari-Jökulsá]] (Rusija) * [[Veternica (reka)|Veternica]] (Srbija) * [[Vetluga]] (Rusija) *[[Veveyse]] (Švica) *[[Veyre]] (Francija) * [[Veyron]] (Švica) * [[Vezera]] "[[Vézère]]", (Francija) * [[Viana]] (Italija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Victoria (reka)]] (Avstralija) * [[Vičegda]] (1130 &nbsp;km) (Rusija) *[[Vidå]](en) (Danska) *[[Vidak]] (Hrvaška) *[[Vidima]] (Bolgarija) *[[Vidbol]] (Bolgarija) * [[Vidourle]] (Francija) *[[Vieille Autize]] (Francija) * [[Vienne (reka)|Vienne]] (372&nbsp;km) (Francija) *[[Vierydsån]] (Švedska) * [[Viesīte]] (Latvija) *[[Vietasätno]] (Švedska) *[[Vièze]] (Švica) * [[Vigala]] (Estonija) *[[Vijačica]] (Bosna in Herc.) * [[Vilaine]] (225 km; bretonsko Gwilwen) (Francija) * [[Viljuj]] (2650&nbsp;km) (Rusija) *[[Villgratenbach]] (Avstrija) * [[Vilnia]] (Litva) * [[Vils]] (2, Nemčija) *[[Vindelälven]]/Vindel (Švedska) * [[Vipava (reka)|Vipava]] (49&nbsp;km) (Slovenija, Italija) *[[Virån]] (Švedska) * [[Vire (reka)|Vire]] (Francija) * [[Virga]] (Litva) *[[Vigošta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vis (reka)|Vis]] (Francija) *[[Viskan]] (Švedska) * [[Visla]] (1047&nbsp;km) (Poljska) * [[Visočica]] (Bolgarija, Srbija) *[[Vispa]] (Švica) *[[Vistån]] (Švedska) * [[Visun]]/Vulsun/Isun (Ukrajina) * [[Višera]] (Rusija) * Vit (Bolgarija) *[[Vitån]] (Švedska) *[[Vittangiälven]] (Švedska) * [[Vlára]] (Češka) * [[Vitim]] (1940&nbsp;km) (Rusija) *[[Vitovnica]] (Srbija) *[[Vitunjčica]] (Hrvaška) * [[Viživka]] (Ukrajina) * [[Vjatka (reka)|Vjatka]] (1314&nbsp;km) (Rusija) * [[Vjosa]] (Grčija, Albanija) * [[Vlasina (reka)|Vlasina]] (Srbija) * [[Vlašimská Blanice]] (Češka) * [[Vltava]] (430&nbsp;km) Češka *[[Vöckla]] (Avstrija) * [[Voćinska rijeka]] (Hrvaška) *[[Vodalka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Voglajna]] (Slovenija) * [[Vogošća (reka)|Vogošća]] (Bosna in Hercegovina) * [[Võhandu]] (Estonija) *[[Voire]] (Francija) *[[Vojmån]] (Švedska) *[[Vojniška reka]] (Bolgarija) *[[Vojskova]] (Bosna in Herc.) *[[Volane]] (Francija) *[[Volarica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Volavčica]] (Hrvaška) *[[Volavica]] (Hrvaška) * [[Volga]] (3530&nbsp;km) (Rusija) * [[Volhov]] (Rusija) * [[Volme]] (Nemčija) * [[Volta (reka)|Volta]] (1500&nbsp;km) (Gana, Burkina Faso) * [[Volturno]] (Italija) * [[Volyňka]] (Češka) * [[Vomano]] (Italija) *[[Vonne]] (Francija) *[[Vorderrhein]] (Švica) *[[Vorja]] (Rusija) *[[Vorma]] (Norveška) * [[Vorona (reka)]] (Rusija) *[[Voronež (reka)]] (Rusija) *[[Vorskla]] (Rusija, Ukrajina) *[[Voueize]] (Francija) *[[Vovča]] (Ukrajina) *[[Voxnan]] (Švedska) *[[Vrapčak]] (Hrvaška) *Vrba, reka (2 razl.: Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Vrbanja (reka)|Vrbanja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vrbka]] (Češka) *[[Vrlika (reka)]] (Hrvaška) * [[Vruja]] (Črna Gora) * [[Vsetínská Bečva]] (Češka) * [[Vu (reka)|Vu]], Kitajska * [[Vučica (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuka (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuoksi]] (Finska, Rusija) *[[Vuger]] (Hrvaška) * [[Vydra]] (Češka) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} *[[Waal (reka)]] (Nizozemska) *[[Wabash]] (ZDA) *[[Wabe]] (Nemčija) *[[Wadąg]] (Poljska) *[[Waiapu]] (Nova Zelandija) *[[Waiau]] (Nova Zelandija) *[[Waihou]] (Nova Zelandija) *[[Waikato]] (Nova Zelandija) *[[Waimakariri]] (Nova Zelandija) *[[Waimata]] (Nova Zelandija) *[[Waimea]] (Nova Zelandija) *[[Waipaoa]] (Nova Zelandija) *[[Wairau]] (Nova Zelandija) *[[Wairoa]] (Nova Zelandija) *[[Waitaki]] (Nova Zelandija) *[[Wandse]] (Nemčija) * [[Warnow]] (155 km) (Nemčija) * [[Waveney]] (Anglija) * [[Wda]]=Czarna Woda (Poljska) * [[Wear]] (Anglija) * [[Wedder]] (Nemčija) *[[Welland]] (Chippawa Creek) (Kanada) * [[Vei]] (Kitajska) *[[Weiße Laber]] (Unterbürger Laber) (Nemčija) * [[Wel]] (Poljska) * [[Welna]] (Poljska) * [[Wensum]]/[[Yare]] (Anglija) *[[Werra]] (Nemčija) * [[Werre]] (Nemčija) * [[Wertach]] (Nemčija) * [[Weschnitz]] (Nemčija) * [[Weser]] (Nemčija) *[[Wetlina]] (Poljska) *[[Wetschaft]] (Nemčija) * [[Wetter]] (Nemčija) *[[Whakatane]] (Nova Zelandija) *[[Whangaehu]] (Nova Zelandija) *[[Whanganui]] (Nova Zelandija) *[[Whareama]] (Nova Zelandija) * [[Wharfe]] (Anglija) *[[White River]] (Arkansas) * [[Widawa]] (Poljska) *[[Wiehe]] (Nemčija) *[[Wien (reka)]] (Avstrija) * [[Wieprz]] (Poljska) * [[Wieprza]] (Poljska) * [[Wierzyca]] (Poljska) *[[Wietze]] (Nemčija) * [[Wiese]] (Nemčija) * [[Wiesent]] (Nemčija) * [[Wigger]] (Švica) *[[Wind]] (ZDA) *[[Winkeltalbach]] (Avstrija) * [[Wipper]] (Nemčija) * [[Wipperau]] (Nemčija) *[[Wisconsin (reka)]] (ZDA) * [[Wisłok]] (Poljska) * [[Wisłoka]] (Poljska) * [[Witham]] (Anglija) * [[Wkra]] (Poljska) * [[Wojczechówka]] (Poljska) *[[Wołosaty]]/Volosatka (Poljska) * [[Wörnitz]] (Nemčija) * [[Wulka]] (Avstrija) * [[Wümme]] (Nemčija) * [[Wupper]] (Nemčija) * [[Würm]] (Nemčija) * [[Wuttach]] (Nemčija) * [[Wye (reka)|Wye]] /Afon Gwy (Wales, Anglija) == X == {{div col|colwidth=24em}} * [[Šar Moron]] (Kitajska) * [[Šjada]] (Kitajska) * [[Šiliao]] (Kitajska) {{div col end}} == Y == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jalu]]/Amnok (Kitajska/Severna Koreja) * [[Janghe]] (Kitajska) * [[Yarlung Tsangpo]] (Kitajska) *[[Yarra]] (Avstralija) * [[Ybbs (reka)|Ybbs]] (Avstrija) * [[Yellowstone (reka)|Yellowstone]] (1114&nbsp;km) (ZDA) *[[Yères]] (Francija) *[[Yerres]]/Yerre? (Francija) *[[Yèvre]] (Francija) *[[Yon]] (Francija) *[[Yser]] (Francija) *[[Ytterån]] (Švedska) * [[Jingna]] (Kitajska) * [[Jom]] (Tajska) * [[Jongding]] (Kitajska) * [[Yonne]] (Francija) *[[Ysper]] (Avstrija) *[[Ytri-Rangá]] (Islandija) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} *[[Zagorska Mrežnica]] (Hrvaška) * [[Zagyva]] (Madžarska) * [[Zaj]] (Rusija) *[[Zajaska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zala]] (139&nbsp;km) Madžarka * [[Zalomka]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) * [[Zambezi]] (2574&nbsp;km) (Zambija, Angola, Namibija, Bocvana, Zimbabve, Mozambik) *[[Zarafshon]] (Tadžikistan, Uzbrkistan) * [[Zarka (reka)|Zarka]] (Jordanija) * [[Zavhan]] (Mongolija) *[[Zaya]] (Avstrija) *[[Zdena]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zdobnice]] (Češka) * [[Zeja]] (1242&nbsp;km) (Rusija) *[[Zelenikovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Zelina]] (Hrvaška) *[[Zeller Ache]] (Avstrija) *[[Zeller Bach]] (Avstrija) * [[Zeta (reka)|Zeta]] (65/89&nbsp;km) (Črna gora) * [[Zêzere]] (Portugalska) * [[Žuanghe]] (Kitajska) * [[Zielawa]] (Poljska) * [[Zihl]] (Švica) * [[Zilja]] (125&nbsp;km), Avstrija-Koroška * [[Ziljica]] (Italija, Avstrija-Koroška) * [[Ziller]] (Avstrija-Tirolska) * [[Zirjanka]] (Rusija) *[[Zlatica]] (Romunija, Srbija) *[[Zletovska reka]] (Severna Makedonija) *[[Zlotska reka]] (Srbija) * [[Zmajevački Dunavac]] (Hrvaška) *[[Zovičica]] (Bosna in H.) * [[Zrmanja (reka)|Zrmanja]] (Hrvaška) *[[Zrnovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zschopau]] (češ./slovansko ''Sapava'' ali ''Šopava'') (Nemčija) *[[Zubřina]] (Češka) * [[Zújar]] (Španija) *[[Zujevina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zusam]] (Nemčija) * [[Zwickauer Mulde]] (Nemčija) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} * [[Žarovnica]] (Hrvaška) * [[Žejbro]] (Češka) * [[Želivka]] (Češka) * [[Željeznica (reka)|Željeznica]] (Bosna in Herceg.) *[[Žepa]] (Bosna in H.) * [[Žirovnica (Una)|Žirovnica]] (Hrvaška) * [[Žirovnice]] (Češka) * [[Žitava]] (Slovaška) *[[Žizdra]] (Rusija) * [[Žuravka]] (Rusija) {{div col end}} {{stublist|date=april 2024}} [[Kategorija:Seznami rek]] c6586gdlzzu8g4r0ora8dqy2plq6r65 3 85488 6685692 6681583 2026-06-05T17:10:01Z Janezdrilc 3152 /* Infopolje Župnija */ nov razdelek 6685692 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor:Shabicht/Glava}} == Slovenske župnije == Vidim, da si že urejal članke o župnijah. Morda bi te zanimalo: [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]]. --[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] ([[Uporabniški pogovor:BenjaminZebovec|pogovor]]) 15:28, 3. januar 2026 (CET) :Z veseljem se priključim temu projektu, ker pa sedaj živim v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]], so mi prednostne župnije [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]], o katerih skoraj ni verodostojnih zgodovinskih podatkov in virov. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 08:56, 4. januar 2026 (CET) == [[Nagrada Stresa]] == Buongiorno, carissimo Sebastjan, come stai? Buon Anno, anche se un po' in ritardo!!! Per favore, ti chiedo 5 minuti per vedere questa pagina che ho appena creato. Quiando voui, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Grazie mille e buon fine settimana. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:11, 10. januar 2026 (CET) :{{opravljeno}} '''Tutto a posto, saluti!!''' [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 13:05, 11. januar 2026 (CEST) ::Zakaj si pa premaknil stran? Imena nagrad se piše z malo, glej npr. [[nagrada novo mesto]] in [[oskar (nagrada)]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:14, 11. januar 2026 (CET) ::Oskar je samo vzdevek za nagrado ameriške filmske akademije, ki ima drugačno uradno ime, zapis je zato z malo začetnico, pri nagradi Stresa pa zapisujem nagrado z malo (pravopisno pravilo, ki ga navajaš), z veliko pa zemljepisno lastno ime mesta v tujini, kjer se podeljuje. Ime nagrad se resnično zapisuje z malo, npr. nagrada prešernovega sklada, vendar se v njih vključena zemljepisna lastna imena zapisujejo z veliko, glej 3. skupina: poimenovanja oblike samostalniška zveza + desni prilastek ⇒ z veliko začetnico enote, ki so lastna imena... Pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:30, 11. januar 2026 (CET) :::Ja, po tem si me spravil malo v dvome, ali gre bolj za princip nagrade novo mesto ali za princip velike nagrade Monaka ... Nagrada Prešernovega sklada pa se piše z veliko, saj vsebuje osebno ime. No, skratka, hvala za razlago pa oprosti za prejšnje moje lajanje :P Se vidimo morda v četrtek na praznovanju? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:27, 11. januar 2026 (CET) ::::Nič hudega, nihče ni neizmotljiv! V četrtek, na praznovanju, kje in kdaj? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:50, 12. januar 2026 (CET) :::::V četrtek ob petih v Centralni tehniški knjižnici obeležujemo 25 let Wikipedije :) Več info [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#c-Yerpo-20260106074100-Srečanje_ob_25-letnici_Wikipedije v tej niti Podlipja]. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:10, 12. januar 2026 (CET) == Kadenca orožja == Prosim za preureditev povezav do drugih jezikov v wikipodatkih, ki jih sedaj zaseda članek [[Hitrost streljanja|Hitrost streljanja]], ta pa ne navaja nobenih virov in sklicev. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 21:45, 20. januar 2026 :{{opravljeno}} Hvala lepa!! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 12:15, 21. januar 2026 == Arhiviranje pogovorne strani == Pogovorno stran imaš res že zelo obsežno. Predlagam, da ustvariš arhivsko podstran. Čeprav, vidim, da pogovorov 2006–2012 niti nimaš nikjer arhiviranih, ker si jih samo izbrisal. Lahko bi tudi te shranil zraven. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:52, 21. januar 2026 (CET) :Kako ustvarim arhivsko podstran in kako nanjo prenesem sedaj izbrisane pogovore? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 09:37, 22. januar 2026 (CET) Sem ti vse zdaj shranil, ker je bil problem s sledljivostjo starih izbrisanih pogovorov. Komaj sem skupaj sestavil, zato ti raje nisem pisal, kako uredit arhiviranje, ker je bilo tako ceneje. Upam, da ne zameriš. Glavo pogovorne strani si seveda predelaj po želji. Za naprej pa ti predlagam, da ustvariš novo arhivsko podstran [[Uporabniški pogovor:Shabicht/Arhiv 3|Arhiv 3]] in vanjo vsako leto shraniš pogovore preteklega leta. Zaradi trajanja nalaganja strani ob odpiranju je priporočljivo, da arhivska podstran ni večja od kakih 150.000 bajtov. To boš že sproti videl, kako obsežni bodo pogovori kako leto. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:35, 22. januar 2026 (CET) :Najlepša hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 22:07, 22. januar 2026 (CET) ==Wikipedija:Ste vedeli, da ...?== ... da se v Slovenski Istri govori tudi Istrijanščina, ki pa ni uradno slovensko narečje, temveč bolj urbana govorica, z veliko italijanizmi, hrvaškimi in srbskimi izposojenkami ter besednimi zvezami iz šavrinskega ter rižanskega govora. @Shabicht: podatek je nereferenciran, zato na žalost ni primeren za vključitev. Poskusi poiskati dober vir. — Yerpo Ha? 15:04, 28. januar 2026 (CET)<br> {{ping|Yerpo}} potrudil sem se, podatek je sedaj v članku [[Istrsko narečje]] opredeljen z dvema močnima viroma o jezikoslovnih raziskavah v Slovenski Istri. — [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 19:39, 28. januar 2026 (CET) == Tvoja urejanja == Znova prosim, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628152&oldid=6628151 ne] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 shranjuješ] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628154&oldid=6628153 vsakega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628155&oldid=6628154 minornega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628157&oldid=6628156 popravka] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 posebej], ampak uporabljaš gumb "Prikaži predogled" in shraniš na koncu, ko si zadovoljen z izgledom. Sicer čisto preplaviš seznam sprememb. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:41, 10. februar 2026 (CET) : Zelo praktična stvar za prikazovanje predogledov: v osebnih nastavitvah pod zavihkom [[Posebno:Nastavitve#mw-prefsection-editing|Urejanje]] si lahko obkljukaš možnost ''Pokaži predogled brez ponovnega nalaganja strani''. Pri vsakem kliku na gumb ''Prikaži predogled'' sistem osveži samo vrhnji del strani s predogledom, medtem ko urejevalno polje in vse ostalo ostane nedotaknjeno. Poskusi, priporočam. Dobro se obnese. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:54, 10. februar 2026 (CET) Isto velja za tvoj peskovnik. Lahko prosim potrdiš, da si prebral in razumel sporočilo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:44, 12. februar 2026 (CET) :Sem prejel! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:47, 12. februar 2026 (CET) ::Ok, in nameravaš upoštevati? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:37, 12. februar 2026 (CET) == Infopolje Župnija == Delam na tehničnem preurejanju predloge {{tl|Infopolje Župnija}}. Imena duhovnikov se odslej ne bodo več vpisovala v članke o župnijah, ampak bodo vsa shranjena na 5-ih podstraneh, kjer jih bo možno posodabljat na priročen način: * [[Predloga:Infopolje Župnija/žpk]] za župnike in župnijske upravitelje * [[Predloga:Infopolje Župnija/dhp]] za duhovne pomočnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/kpl]] za kaplane * [[Predloga:Infopolje Župnija/upd]] za upokojene duhovnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/dkn]] za diakone Jaz sem vpisal imena za 4 škofije, ki sem jih prepisal iz uradnih strani, manjkata pa še Nadškofija Maribor in Škofija Koper, ki ne ponujata teh podatkov. Bi lahko pogledal, če jih je možno kje dobit? Drugače pa se v seznam žpk vpisuje takole (primeri): : <code>| Artiče = iz <nowiki>[[Župnija Brežice|Brežice]]</nowiki></code> : <code>| Brestanica = <nowiki>[[Tomaž Šojč]]</nowiki></code> (notranja povezava naj se doda samo, če obstaja članek) : <code>| Kančevci = upr Milan Kvas</code> (pri župnijskih upraviteljih mora biti spredaj "upr") V ostalih seznamih, kjer je več imen za posamezno župnijo, jih med sabo ločimo: : <code>| Nazarje = Tomaž Pinter,<nowiki><br></nowiki>Marjan Čuk</code> [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:10, 5. junij 2026 (CEST) 6nz5an3sppjhjr21okjg3bn7uwq7i3k 6685693 6685692 2026-06-05T17:11:53Z Janezdrilc 3152 /* Infopolje Župnija */ 6685693 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor:Shabicht/Glava}} == Slovenske župnije == Vidim, da si že urejal članke o župnijah. Morda bi te zanimalo: [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]]. --[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] ([[Uporabniški pogovor:BenjaminZebovec|pogovor]]) 15:28, 3. januar 2026 (CET) :Z veseljem se priključim temu projektu, ker pa sedaj živim v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]], so mi prednostne župnije [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]], o katerih skoraj ni verodostojnih zgodovinskih podatkov in virov. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 08:56, 4. januar 2026 (CET) == [[Nagrada Stresa]] == Buongiorno, carissimo Sebastjan, come stai? Buon Anno, anche se un po' in ritardo!!! Per favore, ti chiedo 5 minuti per vedere questa pagina che ho appena creato. Quiando voui, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Grazie mille e buon fine settimana. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:11, 10. januar 2026 (CET) :{{opravljeno}} '''Tutto a posto, saluti!!''' [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 13:05, 11. januar 2026 (CEST) ::Zakaj si pa premaknil stran? Imena nagrad se piše z malo, glej npr. [[nagrada novo mesto]] in [[oskar (nagrada)]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:14, 11. januar 2026 (CET) ::Oskar je samo vzdevek za nagrado ameriške filmske akademije, ki ima drugačno uradno ime, zapis je zato z malo začetnico, pri nagradi Stresa pa zapisujem nagrado z malo (pravopisno pravilo, ki ga navajaš), z veliko pa zemljepisno lastno ime mesta v tujini, kjer se podeljuje. Ime nagrad se resnično zapisuje z malo, npr. nagrada prešernovega sklada, vendar se v njih vključena zemljepisna lastna imena zapisujejo z veliko, glej 3. skupina: poimenovanja oblike samostalniška zveza + desni prilastek ⇒ z veliko začetnico enote, ki so lastna imena... Pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:30, 11. januar 2026 (CET) :::Ja, po tem si me spravil malo v dvome, ali gre bolj za princip nagrade novo mesto ali za princip velike nagrade Monaka ... Nagrada Prešernovega sklada pa se piše z veliko, saj vsebuje osebno ime. No, skratka, hvala za razlago pa oprosti za prejšnje moje lajanje :P Se vidimo morda v četrtek na praznovanju? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:27, 11. januar 2026 (CET) ::::Nič hudega, nihče ni neizmotljiv! V četrtek, na praznovanju, kje in kdaj? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:50, 12. januar 2026 (CET) :::::V četrtek ob petih v Centralni tehniški knjižnici obeležujemo 25 let Wikipedije :) Več info [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#c-Yerpo-20260106074100-Srečanje_ob_25-letnici_Wikipedije v tej niti Podlipja]. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:10, 12. januar 2026 (CET) == Kadenca orožja == Prosim za preureditev povezav do drugih jezikov v wikipodatkih, ki jih sedaj zaseda članek [[Hitrost streljanja|Hitrost streljanja]], ta pa ne navaja nobenih virov in sklicev. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 21:45, 20. januar 2026 :{{opravljeno}} Hvala lepa!! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 12:15, 21. januar 2026 == Arhiviranje pogovorne strani == Pogovorno stran imaš res že zelo obsežno. Predlagam, da ustvariš arhivsko podstran. Čeprav, vidim, da pogovorov 2006–2012 niti nimaš nikjer arhiviranih, ker si jih samo izbrisal. Lahko bi tudi te shranil zraven. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:52, 21. januar 2026 (CET) :Kako ustvarim arhivsko podstran in kako nanjo prenesem sedaj izbrisane pogovore? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 09:37, 22. januar 2026 (CET) Sem ti vse zdaj shranil, ker je bil problem s sledljivostjo starih izbrisanih pogovorov. Komaj sem skupaj sestavil, zato ti raje nisem pisal, kako uredit arhiviranje, ker je bilo tako ceneje. Upam, da ne zameriš. Glavo pogovorne strani si seveda predelaj po želji. Za naprej pa ti predlagam, da ustvariš novo arhivsko podstran [[Uporabniški pogovor:Shabicht/Arhiv 3|Arhiv 3]] in vanjo vsako leto shraniš pogovore preteklega leta. Zaradi trajanja nalaganja strani ob odpiranju je priporočljivo, da arhivska podstran ni večja od kakih 150.000 bajtov. To boš že sproti videl, kako obsežni bodo pogovori kako leto. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:35, 22. januar 2026 (CET) :Najlepša hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 22:07, 22. januar 2026 (CET) ==Wikipedija:Ste vedeli, da ...?== ... da se v Slovenski Istri govori tudi Istrijanščina, ki pa ni uradno slovensko narečje, temveč bolj urbana govorica, z veliko italijanizmi, hrvaškimi in srbskimi izposojenkami ter besednimi zvezami iz šavrinskega ter rižanskega govora. @Shabicht: podatek je nereferenciran, zato na žalost ni primeren za vključitev. Poskusi poiskati dober vir. — Yerpo Ha? 15:04, 28. januar 2026 (CET)<br> {{ping|Yerpo}} potrudil sem se, podatek je sedaj v članku [[Istrsko narečje]] opredeljen z dvema močnima viroma o jezikoslovnih raziskavah v Slovenski Istri. — [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 19:39, 28. januar 2026 (CET) == Tvoja urejanja == Znova prosim, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628152&oldid=6628151 ne] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 shranjuješ] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628154&oldid=6628153 vsakega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628155&oldid=6628154 minornega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628157&oldid=6628156 popravka] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 posebej], ampak uporabljaš gumb "Prikaži predogled" in shraniš na koncu, ko si zadovoljen z izgledom. Sicer čisto preplaviš seznam sprememb. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:41, 10. februar 2026 (CET) : Zelo praktična stvar za prikazovanje predogledov: v osebnih nastavitvah pod zavihkom [[Posebno:Nastavitve#mw-prefsection-editing|Urejanje]] si lahko obkljukaš možnost ''Pokaži predogled brez ponovnega nalaganja strani''. Pri vsakem kliku na gumb ''Prikaži predogled'' sistem osveži samo vrhnji del strani s predogledom, medtem ko urejevalno polje in vse ostalo ostane nedotaknjeno. Poskusi, priporočam. Dobro se obnese. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:54, 10. februar 2026 (CET) Isto velja za tvoj peskovnik. Lahko prosim potrdiš, da si prebral in razumel sporočilo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:44, 12. februar 2026 (CET) :Sem prejel! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:47, 12. februar 2026 (CET) ::Ok, in nameravaš upoštevati? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:37, 12. februar 2026 (CET) == Infopolje Župnija == Delam na tehničnem preurejanju predloge {{tl|Infopolje Župnija}}. Imena duhovnikov se odslej ne bodo več vpisovala v članke o župnijah, ampak bodo vsa shranjena na 5-ih podstraneh, kjer jih bo možno posodabljat na priročen način: * [[Predloga:Infopolje Župnija/žpk]] za župnike in župnijske upravitelje * [[Predloga:Infopolje Župnija/dhp]] za duhovne pomočnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/kpl]] za kaplane * [[Predloga:Infopolje Župnija/upd]] za upokojene duhovnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/dkn]] za diakone Jaz sem vpisal imena za 4 škofije, ki sem jih prepisal iz uradnih strani, manjkata pa še Nadškofija Maribor in Škofija Koper, ki ne ponujata teh podatkov. Bi lahko pogledal, če jih je možno kje dobit? Drugače pa se v seznam žpk vpisuje takole (primeri): : <code>| Artiče = iz <nowiki>[[Župnija Brežice|Brežice]]</nowiki></code> : <code>| Brestanica = <nowiki>[[Tomaž Šojč]]</nowiki></code> (notranja povezava naj se doda samo, če obstaja članek) : <code>| Kančevci = upr Milan Kvas</code> (pri župnijskih upraviteljih mora biti spredaj "upr") V ostalih seznamih, kjer je več imen za posamezno župnijo, jih med sabo ločimo: : <code>| Nazarje = Tomaž Pinter,<nowiki><br></nowiki>Marjan Čuk</code> Imena župnij v seznamih ustrezajo naslovom člankov. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:10, 5. junij 2026 (CEST) riq5f5orrc166o0b48dnhuby68p54ac 6685928 6685693 2026-06-06T08:30:51Z Shabicht 3554 /* Infopolje Župnija */ odgovor 6685928 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor:Shabicht/Glava}} == Slovenske župnije == Vidim, da si že urejal članke o župnijah. Morda bi te zanimalo: [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]]. --[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] ([[Uporabniški pogovor:BenjaminZebovec|pogovor]]) 15:28, 3. januar 2026 (CET) :Z veseljem se priključim temu projektu, ker pa sedaj živim v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]], so mi prednostne župnije [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]], o katerih skoraj ni verodostojnih zgodovinskih podatkov in virov. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 08:56, 4. januar 2026 (CET) == [[Nagrada Stresa]] == Buongiorno, carissimo Sebastjan, come stai? Buon Anno, anche se un po' in ritardo!!! Per favore, ti chiedo 5 minuti per vedere questa pagina che ho appena creato. Quiando voui, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Grazie mille e buon fine settimana. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:11, 10. januar 2026 (CET) :{{opravljeno}} '''Tutto a posto, saluti!!''' [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 13:05, 11. januar 2026 (CEST) ::Zakaj si pa premaknil stran? Imena nagrad se piše z malo, glej npr. [[nagrada novo mesto]] in [[oskar (nagrada)]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:14, 11. januar 2026 (CET) ::Oskar je samo vzdevek za nagrado ameriške filmske akademije, ki ima drugačno uradno ime, zapis je zato z malo začetnico, pri nagradi Stresa pa zapisujem nagrado z malo (pravopisno pravilo, ki ga navajaš), z veliko pa zemljepisno lastno ime mesta v tujini, kjer se podeljuje. Ime nagrad se resnično zapisuje z malo, npr. nagrada prešernovega sklada, vendar se v njih vključena zemljepisna lastna imena zapisujejo z veliko, glej 3. skupina: poimenovanja oblike samostalniška zveza + desni prilastek ⇒ z veliko začetnico enote, ki so lastna imena... Pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:30, 11. januar 2026 (CET) :::Ja, po tem si me spravil malo v dvome, ali gre bolj za princip nagrade novo mesto ali za princip velike nagrade Monaka ... Nagrada Prešernovega sklada pa se piše z veliko, saj vsebuje osebno ime. No, skratka, hvala za razlago pa oprosti za prejšnje moje lajanje :P Se vidimo morda v četrtek na praznovanju? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:27, 11. januar 2026 (CET) ::::Nič hudega, nihče ni neizmotljiv! V četrtek, na praznovanju, kje in kdaj? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:50, 12. januar 2026 (CET) :::::V četrtek ob petih v Centralni tehniški knjižnici obeležujemo 25 let Wikipedije :) Več info [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#c-Yerpo-20260106074100-Srečanje_ob_25-letnici_Wikipedije v tej niti Podlipja]. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:10, 12. januar 2026 (CET) == Kadenca orožja == Prosim za preureditev povezav do drugih jezikov v wikipodatkih, ki jih sedaj zaseda članek [[Hitrost streljanja|Hitrost streljanja]], ta pa ne navaja nobenih virov in sklicev. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 21:45, 20. januar 2026 :{{opravljeno}} Hvala lepa!! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 12:15, 21. januar 2026 == Arhiviranje pogovorne strani == Pogovorno stran imaš res že zelo obsežno. Predlagam, da ustvariš arhivsko podstran. Čeprav, vidim, da pogovorov 2006–2012 niti nimaš nikjer arhiviranih, ker si jih samo izbrisal. Lahko bi tudi te shranil zraven. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:52, 21. januar 2026 (CET) :Kako ustvarim arhivsko podstran in kako nanjo prenesem sedaj izbrisane pogovore? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 09:37, 22. januar 2026 (CET) Sem ti vse zdaj shranil, ker je bil problem s sledljivostjo starih izbrisanih pogovorov. Komaj sem skupaj sestavil, zato ti raje nisem pisal, kako uredit arhiviranje, ker je bilo tako ceneje. Upam, da ne zameriš. Glavo pogovorne strani si seveda predelaj po želji. Za naprej pa ti predlagam, da ustvariš novo arhivsko podstran [[Uporabniški pogovor:Shabicht/Arhiv 3|Arhiv 3]] in vanjo vsako leto shraniš pogovore preteklega leta. Zaradi trajanja nalaganja strani ob odpiranju je priporočljivo, da arhivska podstran ni večja od kakih 150.000 bajtov. To boš že sproti videl, kako obsežni bodo pogovori kako leto. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:35, 22. januar 2026 (CET) :Najlepša hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 22:07, 22. januar 2026 (CET) ==Wikipedija:Ste vedeli, da ...?== ... da se v Slovenski Istri govori tudi Istrijanščina, ki pa ni uradno slovensko narečje, temveč bolj urbana govorica, z veliko italijanizmi, hrvaškimi in srbskimi izposojenkami ter besednimi zvezami iz šavrinskega ter rižanskega govora. @Shabicht: podatek je nereferenciran, zato na žalost ni primeren za vključitev. Poskusi poiskati dober vir. — Yerpo Ha? 15:04, 28. januar 2026 (CET)<br> {{ping|Yerpo}} potrudil sem se, podatek je sedaj v članku [[Istrsko narečje]] opredeljen z dvema močnima viroma o jezikoslovnih raziskavah v Slovenski Istri. — [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 19:39, 28. januar 2026 (CET) == Tvoja urejanja == Znova prosim, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628152&oldid=6628151 ne] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 shranjuješ] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628154&oldid=6628153 vsakega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628155&oldid=6628154 minornega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628157&oldid=6628156 popravka] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 posebej], ampak uporabljaš gumb "Prikaži predogled" in shraniš na koncu, ko si zadovoljen z izgledom. Sicer čisto preplaviš seznam sprememb. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:41, 10. februar 2026 (CET) : Zelo praktična stvar za prikazovanje predogledov: v osebnih nastavitvah pod zavihkom [[Posebno:Nastavitve#mw-prefsection-editing|Urejanje]] si lahko obkljukaš možnost ''Pokaži predogled brez ponovnega nalaganja strani''. Pri vsakem kliku na gumb ''Prikaži predogled'' sistem osveži samo vrhnji del strani s predogledom, medtem ko urejevalno polje in vse ostalo ostane nedotaknjeno. Poskusi, priporočam. Dobro se obnese. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:54, 10. februar 2026 (CET) Isto velja za tvoj peskovnik. Lahko prosim potrdiš, da si prebral in razumel sporočilo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:44, 12. februar 2026 (CET) :Sem prejel! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:47, 12. februar 2026 (CET) ::Ok, in nameravaš upoštevati? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:37, 12. februar 2026 (CET) == Infopolje Župnija == Delam na tehničnem preurejanju predloge {{tl|Infopolje Župnija}}. Imena duhovnikov se odslej ne bodo več vpisovala v članke o župnijah, ampak bodo vsa shranjena na 5-ih podstraneh, kjer jih bo možno posodabljat na priročen način: * [[Predloga:Infopolje Župnija/žpk]] za župnike in župnijske upravitelje * [[Predloga:Infopolje Župnija/dhp]] za duhovne pomočnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/kpl]] za kaplane * [[Predloga:Infopolje Župnija/upd]] za upokojene duhovnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/dkn]] za diakone Jaz sem vpisal imena za 4 škofije, ki sem jih prepisal iz uradnih strani, manjkata pa še Nadškofija Maribor in Škofija Koper, ki ne ponujata teh podatkov. Bi lahko pogledal, če jih je možno kje dobit? Drugače pa se v seznam žpk vpisuje takole (primeri): : <code>| Artiče = iz <nowiki>[[Župnija Brežice|Brežice]]</nowiki></code> : <code>| Brestanica = <nowiki>[[Tomaž Šojč]]</nowiki></code> (notranja povezava naj se doda samo, če obstaja članek) : <code>| Kančevci = upr Milan Kvas</code> (pri župnijskih upraviteljih mora biti spredaj "upr") V ostalih seznamih, kjer je več imen za posamezno župnijo, jih med sabo ločimo: : <code>| Nazarje = Tomaž Pinter,<nowiki><br></nowiki>Marjan Čuk</code> Imena župnij v seznamih ustrezajo naslovom člankov. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:10, 5. junij 2026 (CEST) :Upam, da si upošteval vse: župnik (parochus), župnijski upravitelj (administrator paroecialis), kaplan (Vicarius paroecialis), duhovni pomočnik (sacerdos auxiliaris), župnik moderator (v pastoralnih zvezah, kjer je več duhovnikov, vodi skupino duhovnikov in je odgovorni župnik), župnik soupravitelj (duhovnik, ki skupaj z drugim duhovnikom upravlja župnijo). Hvala za navodila, ravno to sem pogrešal pri infopolju. Razne vikarje in podobno se vpisuje pod duhovne pomočnike? Naj vseeno vpisujem kot poglavje, katere župnije se upravljajo iz predmetne župnije članka in od kdaj, z virom, če obstaja? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:30, 6. junij 2026 (CEST) 0kjkxxe25hiwwd7e1uyo51tcmjywyrk 6685931 6685928 2026-06-06T08:44:15Z Shabicht 3554 /* Infopolje Župnija */ 6685931 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor:Shabicht/Glava}} == Slovenske župnije == Vidim, da si že urejal članke o župnijah. Morda bi te zanimalo: [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]]. --[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] ([[Uporabniški pogovor:BenjaminZebovec|pogovor]]) 15:28, 3. januar 2026 (CET) :Z veseljem se priključim temu projektu, ker pa sedaj živim v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]], so mi prednostne župnije [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]], o katerih skoraj ni verodostojnih zgodovinskih podatkov in virov. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 08:56, 4. januar 2026 (CET) == [[Nagrada Stresa]] == Buongiorno, carissimo Sebastjan, come stai? Buon Anno, anche se un po' in ritardo!!! Per favore, ti chiedo 5 minuti per vedere questa pagina che ho appena creato. Quiando voui, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Grazie mille e buon fine settimana. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:11, 10. januar 2026 (CET) :{{opravljeno}} '''Tutto a posto, saluti!!''' [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 13:05, 11. januar 2026 (CEST) ::Zakaj si pa premaknil stran? Imena nagrad se piše z malo, glej npr. [[nagrada novo mesto]] in [[oskar (nagrada)]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:14, 11. januar 2026 (CET) ::Oskar je samo vzdevek za nagrado ameriške filmske akademije, ki ima drugačno uradno ime, zapis je zato z malo začetnico, pri nagradi Stresa pa zapisujem nagrado z malo (pravopisno pravilo, ki ga navajaš), z veliko pa zemljepisno lastno ime mesta v tujini, kjer se podeljuje. Ime nagrad se resnično zapisuje z malo, npr. nagrada prešernovega sklada, vendar se v njih vključena zemljepisna lastna imena zapisujejo z veliko, glej 3. skupina: poimenovanja oblike samostalniška zveza + desni prilastek ⇒ z veliko začetnico enote, ki so lastna imena... Pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:30, 11. januar 2026 (CET) :::Ja, po tem si me spravil malo v dvome, ali gre bolj za princip nagrade novo mesto ali za princip velike nagrade Monaka ... Nagrada Prešernovega sklada pa se piše z veliko, saj vsebuje osebno ime. No, skratka, hvala za razlago pa oprosti za prejšnje moje lajanje :P Se vidimo morda v četrtek na praznovanju? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:27, 11. januar 2026 (CET) ::::Nič hudega, nihče ni neizmotljiv! V četrtek, na praznovanju, kje in kdaj? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:50, 12. januar 2026 (CET) :::::V četrtek ob petih v Centralni tehniški knjižnici obeležujemo 25 let Wikipedije :) Več info [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#c-Yerpo-20260106074100-Srečanje_ob_25-letnici_Wikipedije v tej niti Podlipja]. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:10, 12. januar 2026 (CET) == Kadenca orožja == Prosim za preureditev povezav do drugih jezikov v wikipodatkih, ki jih sedaj zaseda članek [[Hitrost streljanja|Hitrost streljanja]], ta pa ne navaja nobenih virov in sklicev. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 21:45, 20. januar 2026 :{{opravljeno}} Hvala lepa!! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 12:15, 21. januar 2026 == Arhiviranje pogovorne strani == Pogovorno stran imaš res že zelo obsežno. Predlagam, da ustvariš arhivsko podstran. Čeprav, vidim, da pogovorov 2006–2012 niti nimaš nikjer arhiviranih, ker si jih samo izbrisal. Lahko bi tudi te shranil zraven. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:52, 21. januar 2026 (CET) :Kako ustvarim arhivsko podstran in kako nanjo prenesem sedaj izbrisane pogovore? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 09:37, 22. januar 2026 (CET) Sem ti vse zdaj shranil, ker je bil problem s sledljivostjo starih izbrisanih pogovorov. Komaj sem skupaj sestavil, zato ti raje nisem pisal, kako uredit arhiviranje, ker je bilo tako ceneje. Upam, da ne zameriš. Glavo pogovorne strani si seveda predelaj po želji. Za naprej pa ti predlagam, da ustvariš novo arhivsko podstran [[Uporabniški pogovor:Shabicht/Arhiv 3|Arhiv 3]] in vanjo vsako leto shraniš pogovore preteklega leta. Zaradi trajanja nalaganja strani ob odpiranju je priporočljivo, da arhivska podstran ni večja od kakih 150.000 bajtov. To boš že sproti videl, kako obsežni bodo pogovori kako leto. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:35, 22. januar 2026 (CET) :Najlepša hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 22:07, 22. januar 2026 (CET) ==Wikipedija:Ste vedeli, da ...?== ... da se v Slovenski Istri govori tudi Istrijanščina, ki pa ni uradno slovensko narečje, temveč bolj urbana govorica, z veliko italijanizmi, hrvaškimi in srbskimi izposojenkami ter besednimi zvezami iz šavrinskega ter rižanskega govora. @Shabicht: podatek je nereferenciran, zato na žalost ni primeren za vključitev. Poskusi poiskati dober vir. — Yerpo Ha? 15:04, 28. januar 2026 (CET)<br> {{ping|Yerpo}} potrudil sem se, podatek je sedaj v članku [[Istrsko narečje]] opredeljen z dvema močnima viroma o jezikoslovnih raziskavah v Slovenski Istri. — [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 19:39, 28. januar 2026 (CET) == Tvoja urejanja == Znova prosim, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628152&oldid=6628151 ne] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 shranjuješ] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628154&oldid=6628153 vsakega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628155&oldid=6628154 minornega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628157&oldid=6628156 popravka] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 posebej], ampak uporabljaš gumb "Prikaži predogled" in shraniš na koncu, ko si zadovoljen z izgledom. Sicer čisto preplaviš seznam sprememb. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:41, 10. februar 2026 (CET) : Zelo praktična stvar za prikazovanje predogledov: v osebnih nastavitvah pod zavihkom [[Posebno:Nastavitve#mw-prefsection-editing|Urejanje]] si lahko obkljukaš možnost ''Pokaži predogled brez ponovnega nalaganja strani''. Pri vsakem kliku na gumb ''Prikaži predogled'' sistem osveži samo vrhnji del strani s predogledom, medtem ko urejevalno polje in vse ostalo ostane nedotaknjeno. Poskusi, priporočam. Dobro se obnese. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:54, 10. februar 2026 (CET) Isto velja za tvoj peskovnik. Lahko prosim potrdiš, da si prebral in razumel sporočilo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:44, 12. februar 2026 (CET) :Sem prejel! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:47, 12. februar 2026 (CET) ::Ok, in nameravaš upoštevati? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:37, 12. februar 2026 (CET) == Infopolje Župnija == Delam na tehničnem preurejanju predloge {{tl|Infopolje Župnija}}. Imena duhovnikov se odslej ne bodo več vpisovala v članke o župnijah, ampak bodo vsa shranjena na 5-ih podstraneh, kjer jih bo možno posodabljat na priročen način: * [[Predloga:Infopolje Župnija/žpk]] za župnike in župnijske upravitelje * [[Predloga:Infopolje Župnija/dhp]] za duhovne pomočnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/kpl]] za kaplane * [[Predloga:Infopolje Župnija/upd]] za upokojene duhovnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/dkn]] za diakone Jaz sem vpisal imena za 4 škofije, ki sem jih prepisal iz uradnih strani, manjkata pa še Nadškofija Maribor in Škofija Koper, ki ne ponujata teh podatkov. Bi lahko pogledal, če jih je možno kje dobit? Drugače pa se v seznam žpk vpisuje takole (primeri): : <code>| Artiče = iz <nowiki>[[Župnija Brežice|Brežice]]</nowiki></code> : <code>| Brestanica = <nowiki>[[Tomaž Šojč]]</nowiki></code> (notranja povezava naj se doda samo, če obstaja članek) : <code>| Kančevci = upr Milan Kvas</code> (pri župnijskih upraviteljih mora biti spredaj "upr") V ostalih seznamih, kjer je več imen za posamezno župnijo, jih med sabo ločimo: : <code>| Nazarje = Tomaž Pinter,<nowiki><br></nowiki>Marjan Čuk</code> Imena župnij v seznamih ustrezajo naslovom člankov. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:10, 5. junij 2026 (CEST) :Upam, da si upošteval vse: župnik (parochus), župnijski upravitelj (administrator paroecialis), kaplan (Vicarius paroecialis), duhovni pomočnik (sacerdos auxiliaris), župnik moderator (v pastoralnih zvezah, kjer je več duhovnikov, vodi skupino duhovnikov in je odgovorni župnik), župnik soupravitelj (duhovnik, ki skupaj z drugim duhovnikom upravlja župnijo). Hvala za navodila, ravno to sem pogrešal pri infopolju. Razne vikarje in podobno se vpisuje pod duhovne pomočnike? Naj vseeno vpisujem kot poglavje »pastoralno območje župnije«, katere župnije se upravljajo iz predmetne župnije članka in od kdaj, z virom, če obstaja? Glede podatkov Nadškofije Maribor so na uradni spletni strani navedene vse župnije, z njihovimi župniki ali župnijskimi upravitelji, za Škofijo Koper pa v letošnjih premestitvah duhovnikov pričakujemo velike spremembe, ko bo škof Štrumf objavil »škofijsko pometanje podstrešja«. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:30, 6. junij 2026 (CEST) ryt23rg3nb17c7iksak2vej8fhp0vgp 6685939 6685931 2026-06-06T08:46:55Z Shabicht 3554 /* Infopolje Župnija */ 6685939 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor:Shabicht/Glava}} == Slovenske župnije == Vidim, da si že urejal članke o župnijah. Morda bi te zanimalo: [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]]. --[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] ([[Uporabniški pogovor:BenjaminZebovec|pogovor]]) 15:28, 3. januar 2026 (CET) :Z veseljem se priključim temu projektu, ker pa sedaj živim v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]], so mi prednostne župnije [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]], o katerih skoraj ni verodostojnih zgodovinskih podatkov in virov. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 08:56, 4. januar 2026 (CET) == [[Nagrada Stresa]] == Buongiorno, carissimo Sebastjan, come stai? Buon Anno, anche se un po' in ritardo!!! Per favore, ti chiedo 5 minuti per vedere questa pagina che ho appena creato. Quiando voui, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Grazie mille e buon fine settimana. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:11, 10. januar 2026 (CET) :{{opravljeno}} '''Tutto a posto, saluti!!''' [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 13:05, 11. januar 2026 (CEST) ::Zakaj si pa premaknil stran? Imena nagrad se piše z malo, glej npr. [[nagrada novo mesto]] in [[oskar (nagrada)]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:14, 11. januar 2026 (CET) ::Oskar je samo vzdevek za nagrado ameriške filmske akademije, ki ima drugačno uradno ime, zapis je zato z malo začetnico, pri nagradi Stresa pa zapisujem nagrado z malo (pravopisno pravilo, ki ga navajaš), z veliko pa zemljepisno lastno ime mesta v tujini, kjer se podeljuje. Ime nagrad se resnično zapisuje z malo, npr. nagrada prešernovega sklada, vendar se v njih vključena zemljepisna lastna imena zapisujejo z veliko, glej 3. skupina: poimenovanja oblike samostalniška zveza + desni prilastek ⇒ z veliko začetnico enote, ki so lastna imena... Pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:30, 11. januar 2026 (CET) :::Ja, po tem si me spravil malo v dvome, ali gre bolj za princip nagrade novo mesto ali za princip velike nagrade Monaka ... Nagrada Prešernovega sklada pa se piše z veliko, saj vsebuje osebno ime. No, skratka, hvala za razlago pa oprosti za prejšnje moje lajanje :P Se vidimo morda v četrtek na praznovanju? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:27, 11. januar 2026 (CET) ::::Nič hudega, nihče ni neizmotljiv! V četrtek, na praznovanju, kje in kdaj? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:50, 12. januar 2026 (CET) :::::V četrtek ob petih v Centralni tehniški knjižnici obeležujemo 25 let Wikipedije :) Več info [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#c-Yerpo-20260106074100-Srečanje_ob_25-letnici_Wikipedije v tej niti Podlipja]. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:10, 12. januar 2026 (CET) == Kadenca orožja == Prosim za preureditev povezav do drugih jezikov v wikipodatkih, ki jih sedaj zaseda članek [[Hitrost streljanja|Hitrost streljanja]], ta pa ne navaja nobenih virov in sklicev. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 21:45, 20. januar 2026 :{{opravljeno}} Hvala lepa!! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 12:15, 21. januar 2026 == Arhiviranje pogovorne strani == Pogovorno stran imaš res že zelo obsežno. Predlagam, da ustvariš arhivsko podstran. Čeprav, vidim, da pogovorov 2006–2012 niti nimaš nikjer arhiviranih, ker si jih samo izbrisal. Lahko bi tudi te shranil zraven. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:52, 21. januar 2026 (CET) :Kako ustvarim arhivsko podstran in kako nanjo prenesem sedaj izbrisane pogovore? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 09:37, 22. januar 2026 (CET) Sem ti vse zdaj shranil, ker je bil problem s sledljivostjo starih izbrisanih pogovorov. Komaj sem skupaj sestavil, zato ti raje nisem pisal, kako uredit arhiviranje, ker je bilo tako ceneje. Upam, da ne zameriš. Glavo pogovorne strani si seveda predelaj po želji. Za naprej pa ti predlagam, da ustvariš novo arhivsko podstran [[Uporabniški pogovor:Shabicht/Arhiv 3|Arhiv 3]] in vanjo vsako leto shraniš pogovore preteklega leta. Zaradi trajanja nalaganja strani ob odpiranju je priporočljivo, da arhivska podstran ni večja od kakih 150.000 bajtov. To boš že sproti videl, kako obsežni bodo pogovori kako leto. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:35, 22. januar 2026 (CET) :Najlepša hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 22:07, 22. januar 2026 (CET) ==Wikipedija:Ste vedeli, da ...?== ... da se v Slovenski Istri govori tudi Istrijanščina, ki pa ni uradno slovensko narečje, temveč bolj urbana govorica, z veliko italijanizmi, hrvaškimi in srbskimi izposojenkami ter besednimi zvezami iz šavrinskega ter rižanskega govora. @Shabicht: podatek je nereferenciran, zato na žalost ni primeren za vključitev. Poskusi poiskati dober vir. — Yerpo Ha? 15:04, 28. januar 2026 (CET)<br> {{ping|Yerpo}} potrudil sem se, podatek je sedaj v članku [[Istrsko narečje]] opredeljen z dvema močnima viroma o jezikoslovnih raziskavah v Slovenski Istri. — [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 19:39, 28. januar 2026 (CET) == Tvoja urejanja == Znova prosim, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628152&oldid=6628151 ne] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 shranjuješ] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628154&oldid=6628153 vsakega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628155&oldid=6628154 minornega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628157&oldid=6628156 popravka] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 posebej], ampak uporabljaš gumb "Prikaži predogled" in shraniš na koncu, ko si zadovoljen z izgledom. Sicer čisto preplaviš seznam sprememb. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:41, 10. februar 2026 (CET) : Zelo praktična stvar za prikazovanje predogledov: v osebnih nastavitvah pod zavihkom [[Posebno:Nastavitve#mw-prefsection-editing|Urejanje]] si lahko obkljukaš možnost ''Pokaži predogled brez ponovnega nalaganja strani''. Pri vsakem kliku na gumb ''Prikaži predogled'' sistem osveži samo vrhnji del strani s predogledom, medtem ko urejevalno polje in vse ostalo ostane nedotaknjeno. Poskusi, priporočam. Dobro se obnese. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:54, 10. februar 2026 (CET) Isto velja za tvoj peskovnik. Lahko prosim potrdiš, da si prebral in razumel sporočilo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:44, 12. februar 2026 (CET) :Sem prejel! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:47, 12. februar 2026 (CET) ::Ok, in nameravaš upoštevati? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:37, 12. februar 2026 (CET) == Infopolje Župnija == Delam na tehničnem preurejanju predloge {{tl|Infopolje Župnija}}. Imena duhovnikov se odslej ne bodo več vpisovala v članke o župnijah, ampak bodo vsa shranjena na 5-ih podstraneh, kjer jih bo možno posodabljat na priročen način: * [[Predloga:Infopolje Župnija/žpk]] za župnike in župnijske upravitelje * [[Predloga:Infopolje Župnija/dhp]] za duhovne pomočnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/kpl]] za kaplane * [[Predloga:Infopolje Župnija/upd]] za upokojene duhovnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/dkn]] za diakone Jaz sem vpisal imena za 4 škofije, ki sem jih prepisal iz uradnih strani, manjkata pa še Nadškofija Maribor in Škofija Koper, ki ne ponujata teh podatkov. Bi lahko pogledal, če jih je možno kje dobit? Drugače pa se v seznam žpk vpisuje takole (primeri): : <code>| Artiče = iz <nowiki>[[Župnija Brežice|Brežice]]</nowiki></code> : <code>| Brestanica = <nowiki>[[Tomaž Šojč]]</nowiki></code> (notranja povezava naj se doda samo, če obstaja članek) : <code>| Kančevci = upr Milan Kvas</code> (pri župnijskih upraviteljih mora biti spredaj "upr") V ostalih seznamih, kjer je več imen za posamezno župnijo, jih med sabo ločimo: : <code>| Nazarje = Tomaž Pinter,<nowiki><br></nowiki>Marjan Čuk</code> Imena župnij v seznamih ustrezajo naslovom člankov. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:10, 5. junij 2026 (CEST) :Upam, da si upošteval vse: župnik (parochus), župnijski upravitelj (administrator paroecialis), kaplan (Vicarius paroecialis), duhovni pomočnik (sacerdos auxiliaris), župnik moderator (v pastoralnih zvezah, kjer je več duhovnikov, vodi skupino duhovnikov in je odgovorni župnik), župnik soupravitelj (duhovnik, ki skupaj z drugim duhovnikom upravlja župnijo). Hvala za navodila, ravno to sem pogrešal pri infopolju. Razne vikarje in podobno se vpisuje pod duhovne pomočnike? Naj vseeno vpisujem kot poglavje »pastoralno območje župnije«, katere župnije se upravljajo iz predmetne župnije članka in od kdaj, z virom, če obstaja? Glede podatkov Nadškofije Maribor so na pred kratkim prenovljeni uradni spletni strani navedene vse župnije, z njihovimi župniki ali župnijskimi upravitelji, za Škofijo Koper pa v letošnjih premestitvah duhovnikov pričakujemo velike spremembe, ko bo škof Štrumf objavil prvo »škofijsko pometanje podstrešja«. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:30, 6. junij 2026 (CEST) plsazeaqe5dxwm7v03nzx92te0c4vo1 6685941 6685939 2026-06-06T08:53:47Z Shabicht 3554 /* Infopolje Župnija */ 6685941 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor:Shabicht/Glava}} == Slovenske župnije == Vidim, da si že urejal članke o župnijah. Morda bi te zanimalo: [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]]. --[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] ([[Uporabniški pogovor:BenjaminZebovec|pogovor]]) 15:28, 3. januar 2026 (CET) :Z veseljem se priključim temu projektu, ker pa sedaj živim v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]], so mi prednostne župnije [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]], o katerih skoraj ni verodostojnih zgodovinskih podatkov in virov. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 08:56, 4. januar 2026 (CET) == [[Nagrada Stresa]] == Buongiorno, carissimo Sebastjan, come stai? Buon Anno, anche se un po' in ritardo!!! Per favore, ti chiedo 5 minuti per vedere questa pagina che ho appena creato. Quiando voui, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Grazie mille e buon fine settimana. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:11, 10. januar 2026 (CET) :{{opravljeno}} '''Tutto a posto, saluti!!''' [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 13:05, 11. januar 2026 (CEST) ::Zakaj si pa premaknil stran? Imena nagrad se piše z malo, glej npr. [[nagrada novo mesto]] in [[oskar (nagrada)]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:14, 11. januar 2026 (CET) ::Oskar je samo vzdevek za nagrado ameriške filmske akademije, ki ima drugačno uradno ime, zapis je zato z malo začetnico, pri nagradi Stresa pa zapisujem nagrado z malo (pravopisno pravilo, ki ga navajaš), z veliko pa zemljepisno lastno ime mesta v tujini, kjer se podeljuje. Ime nagrad se resnično zapisuje z malo, npr. nagrada prešernovega sklada, vendar se v njih vključena zemljepisna lastna imena zapisujejo z veliko, glej 3. skupina: poimenovanja oblike samostalniška zveza + desni prilastek ⇒ z veliko začetnico enote, ki so lastna imena... Pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:30, 11. januar 2026 (CET) :::Ja, po tem si me spravil malo v dvome, ali gre bolj za princip nagrade novo mesto ali za princip velike nagrade Monaka ... Nagrada Prešernovega sklada pa se piše z veliko, saj vsebuje osebno ime. No, skratka, hvala za razlago pa oprosti za prejšnje moje lajanje :P Se vidimo morda v četrtek na praznovanju? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:27, 11. januar 2026 (CET) ::::Nič hudega, nihče ni neizmotljiv! V četrtek, na praznovanju, kje in kdaj? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:50, 12. januar 2026 (CET) :::::V četrtek ob petih v Centralni tehniški knjižnici obeležujemo 25 let Wikipedije :) Več info [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#c-Yerpo-20260106074100-Srečanje_ob_25-letnici_Wikipedije v tej niti Podlipja]. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:10, 12. januar 2026 (CET) == Kadenca orožja == Prosim za preureditev povezav do drugih jezikov v wikipodatkih, ki jih sedaj zaseda članek [[Hitrost streljanja|Hitrost streljanja]], ta pa ne navaja nobenih virov in sklicev. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 21:45, 20. januar 2026 :{{opravljeno}} Hvala lepa!! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 12:15, 21. januar 2026 == Arhiviranje pogovorne strani == Pogovorno stran imaš res že zelo obsežno. Predlagam, da ustvariš arhivsko podstran. Čeprav, vidim, da pogovorov 2006–2012 niti nimaš nikjer arhiviranih, ker si jih samo izbrisal. Lahko bi tudi te shranil zraven. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:52, 21. januar 2026 (CET) :Kako ustvarim arhivsko podstran in kako nanjo prenesem sedaj izbrisane pogovore? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 09:37, 22. januar 2026 (CET) Sem ti vse zdaj shranil, ker je bil problem s sledljivostjo starih izbrisanih pogovorov. Komaj sem skupaj sestavil, zato ti raje nisem pisal, kako uredit arhiviranje, ker je bilo tako ceneje. Upam, da ne zameriš. Glavo pogovorne strani si seveda predelaj po želji. Za naprej pa ti predlagam, da ustvariš novo arhivsko podstran [[Uporabniški pogovor:Shabicht/Arhiv 3|Arhiv 3]] in vanjo vsako leto shraniš pogovore preteklega leta. Zaradi trajanja nalaganja strani ob odpiranju je priporočljivo, da arhivska podstran ni večja od kakih 150.000 bajtov. To boš že sproti videl, kako obsežni bodo pogovori kako leto. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:35, 22. januar 2026 (CET) :Najlepša hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 22:07, 22. januar 2026 (CET) ==Wikipedija:Ste vedeli, da ...?== ... da se v Slovenski Istri govori tudi Istrijanščina, ki pa ni uradno slovensko narečje, temveč bolj urbana govorica, z veliko italijanizmi, hrvaškimi in srbskimi izposojenkami ter besednimi zvezami iz šavrinskega ter rižanskega govora. @Shabicht: podatek je nereferenciran, zato na žalost ni primeren za vključitev. Poskusi poiskati dober vir. — Yerpo Ha? 15:04, 28. januar 2026 (CET)<br> {{ping|Yerpo}} potrudil sem se, podatek je sedaj v članku [[Istrsko narečje]] opredeljen z dvema močnima viroma o jezikoslovnih raziskavah v Slovenski Istri. — [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 19:39, 28. januar 2026 (CET) == Tvoja urejanja == Znova prosim, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628152&oldid=6628151 ne] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 shranjuješ] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628154&oldid=6628153 vsakega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628155&oldid=6628154 minornega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628157&oldid=6628156 popravka] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 posebej], ampak uporabljaš gumb "Prikaži predogled" in shraniš na koncu, ko si zadovoljen z izgledom. Sicer čisto preplaviš seznam sprememb. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:41, 10. februar 2026 (CET) : Zelo praktična stvar za prikazovanje predogledov: v osebnih nastavitvah pod zavihkom [[Posebno:Nastavitve#mw-prefsection-editing|Urejanje]] si lahko obkljukaš možnost ''Pokaži predogled brez ponovnega nalaganja strani''. Pri vsakem kliku na gumb ''Prikaži predogled'' sistem osveži samo vrhnji del strani s predogledom, medtem ko urejevalno polje in vse ostalo ostane nedotaknjeno. Poskusi, priporočam. Dobro se obnese. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:54, 10. februar 2026 (CET) Isto velja za tvoj peskovnik. Lahko prosim potrdiš, da si prebral in razumel sporočilo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:44, 12. februar 2026 (CET) :Sem prejel! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:47, 12. februar 2026 (CET) ::Ok, in nameravaš upoštevati? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:37, 12. februar 2026 (CET) == Infopolje Župnija == Delam na tehničnem preurejanju predloge {{tl|Infopolje Župnija}}. Imena duhovnikov se odslej ne bodo več vpisovala v članke o župnijah, ampak bodo vsa shranjena na 5-ih podstraneh, kjer jih bo možno posodabljat na priročen način: * [[Predloga:Infopolje Župnija/žpk]] za župnike in župnijske upravitelje * [[Predloga:Infopolje Župnija/dhp]] za duhovne pomočnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/kpl]] za kaplane * [[Predloga:Infopolje Župnija/upd]] za upokojene duhovnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/dkn]] za diakone Jaz sem vpisal imena za 4 škofije, ki sem jih prepisal iz uradnih strani, manjkata pa še Nadškofija Maribor in Škofija Koper, ki ne ponujata teh podatkov. Bi lahko pogledal, če jih je možno kje dobit? Drugače pa se v seznam žpk vpisuje takole (primeri): : <code>| Artiče = iz <nowiki>[[Župnija Brežice|Brežice]]</nowiki></code> : <code>| Brestanica = <nowiki>[[Tomaž Šojč]]</nowiki></code> (notranja povezava naj se doda samo, če obstaja članek) : <code>| Kančevci = upr Milan Kvas</code> (pri župnijskih upraviteljih mora biti spredaj "upr") V ostalih seznamih, kjer je več imen za posamezno župnijo, jih med sabo ločimo: : <code>| Nazarje = Tomaž Pinter,<nowiki><br></nowiki>Marjan Čuk</code> Imena župnij v seznamih ustrezajo naslovom člankov. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:10, 5. junij 2026 (CEST) :Upam, da si upošteval vse: župnik (parochus), župnijski upravitelj (administrator paroecialis), kaplan (Vicarius paroecialis), duhovni pomočnik (sacerdos auxiliaris), župnik moderator (v pastoralnih zvezah, kjer je več duhovnikov, vodi skupino duhovnikov in je odgovorni župnik), župnik soupravitelj (duhovnik, ki skupaj z drugim duhovnikom upravlja župnijo). Hvala za navodila, ravno to sem pogrešal pri infopolju. Razne vikarje in podobno se vpisuje pod duhovne pomočnike? Naj vseeno vpisujem kot poglavje »pastoralno območje župnije«, katere župnije se upravljajo iz predmetne župnije članka in od kdaj, z virom, če obstaja? Glede podatkov Nadškofije Maribor so na pred kratkim prenovljeni uradni spletni strani navedene vse župnije, z njihovimi župniki ali župnijskimi upravitelji, za Škofijo Koper pa v letošnjih premestitvah duhovnikov pričakujemo velike spremembe, ko bo škof Štrumf objavil prvo »škofijsko pometanje podstrešja«. Glej tudi novi portal slocerkve.si, ki bo pokrival vse slovenske župnije in tudi njihove cerkve! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:30, 6. junij 2026 (CEST) 7us3vkrzr6rxpsffek6in65dxuxhinp 6685942 6685941 2026-06-06T08:56:51Z Shabicht 3554 /* Infopolje Župnija */ 6685942 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor:Shabicht/Glava}} == Slovenske župnije == Vidim, da si že urejal članke o župnijah. Morda bi te zanimalo: [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]]. --[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] ([[Uporabniški pogovor:BenjaminZebovec|pogovor]]) 15:28, 3. januar 2026 (CET) :Z veseljem se priključim temu projektu, ker pa sedaj živim v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]], so mi prednostne župnije [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]], o katerih skoraj ni verodostojnih zgodovinskih podatkov in virov. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 08:56, 4. januar 2026 (CET) == [[Nagrada Stresa]] == Buongiorno, carissimo Sebastjan, come stai? Buon Anno, anche se un po' in ritardo!!! Per favore, ti chiedo 5 minuti per vedere questa pagina che ho appena creato. Quiando voui, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Grazie mille e buon fine settimana. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:11, 10. januar 2026 (CET) :{{opravljeno}} '''Tutto a posto, saluti!!''' [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 13:05, 11. januar 2026 (CEST) ::Zakaj si pa premaknil stran? Imena nagrad se piše z malo, glej npr. [[nagrada novo mesto]] in [[oskar (nagrada)]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:14, 11. januar 2026 (CET) ::Oskar je samo vzdevek za nagrado ameriške filmske akademije, ki ima drugačno uradno ime, zapis je zato z malo začetnico, pri nagradi Stresa pa zapisujem nagrado z malo (pravopisno pravilo, ki ga navajaš), z veliko pa zemljepisno lastno ime mesta v tujini, kjer se podeljuje. Ime nagrad se resnično zapisuje z malo, npr. nagrada prešernovega sklada, vendar se v njih vključena zemljepisna lastna imena zapisujejo z veliko, glej 3. skupina: poimenovanja oblike samostalniška zveza + desni prilastek ⇒ z veliko začetnico enote, ki so lastna imena... Pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:30, 11. januar 2026 (CET) :::Ja, po tem si me spravil malo v dvome, ali gre bolj za princip nagrade novo mesto ali za princip velike nagrade Monaka ... Nagrada Prešernovega sklada pa se piše z veliko, saj vsebuje osebno ime. No, skratka, hvala za razlago pa oprosti za prejšnje moje lajanje :P Se vidimo morda v četrtek na praznovanju? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:27, 11. januar 2026 (CET) ::::Nič hudega, nihče ni neizmotljiv! V četrtek, na praznovanju, kje in kdaj? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:50, 12. januar 2026 (CET) :::::V četrtek ob petih v Centralni tehniški knjižnici obeležujemo 25 let Wikipedije :) Več info [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#c-Yerpo-20260106074100-Srečanje_ob_25-letnici_Wikipedije v tej niti Podlipja]. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:10, 12. januar 2026 (CET) == Kadenca orožja == Prosim za preureditev povezav do drugih jezikov v wikipodatkih, ki jih sedaj zaseda članek [[Hitrost streljanja|Hitrost streljanja]], ta pa ne navaja nobenih virov in sklicev. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 21:45, 20. januar 2026 :{{opravljeno}} Hvala lepa!! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 12:15, 21. januar 2026 == Arhiviranje pogovorne strani == Pogovorno stran imaš res že zelo obsežno. Predlagam, da ustvariš arhivsko podstran. Čeprav, vidim, da pogovorov 2006–2012 niti nimaš nikjer arhiviranih, ker si jih samo izbrisal. Lahko bi tudi te shranil zraven. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:52, 21. januar 2026 (CET) :Kako ustvarim arhivsko podstran in kako nanjo prenesem sedaj izbrisane pogovore? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 09:37, 22. januar 2026 (CET) Sem ti vse zdaj shranil, ker je bil problem s sledljivostjo starih izbrisanih pogovorov. Komaj sem skupaj sestavil, zato ti raje nisem pisal, kako uredit arhiviranje, ker je bilo tako ceneje. Upam, da ne zameriš. Glavo pogovorne strani si seveda predelaj po želji. Za naprej pa ti predlagam, da ustvariš novo arhivsko podstran [[Uporabniški pogovor:Shabicht/Arhiv 3|Arhiv 3]] in vanjo vsako leto shraniš pogovore preteklega leta. Zaradi trajanja nalaganja strani ob odpiranju je priporočljivo, da arhivska podstran ni večja od kakih 150.000 bajtov. To boš že sproti videl, kako obsežni bodo pogovori kako leto. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:35, 22. januar 2026 (CET) :Najlepša hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 22:07, 22. januar 2026 (CET) ==Wikipedija:Ste vedeli, da ...?== ... da se v Slovenski Istri govori tudi Istrijanščina, ki pa ni uradno slovensko narečje, temveč bolj urbana govorica, z veliko italijanizmi, hrvaškimi in srbskimi izposojenkami ter besednimi zvezami iz šavrinskega ter rižanskega govora. @Shabicht: podatek je nereferenciran, zato na žalost ni primeren za vključitev. Poskusi poiskati dober vir. — Yerpo Ha? 15:04, 28. januar 2026 (CET)<br> {{ping|Yerpo}} potrudil sem se, podatek je sedaj v članku [[Istrsko narečje]] opredeljen z dvema močnima viroma o jezikoslovnih raziskavah v Slovenski Istri. — [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 19:39, 28. januar 2026 (CET) == Tvoja urejanja == Znova prosim, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628152&oldid=6628151 ne] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 shranjuješ] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628154&oldid=6628153 vsakega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628155&oldid=6628154 minornega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628157&oldid=6628156 popravka] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 posebej], ampak uporabljaš gumb "Prikaži predogled" in shraniš na koncu, ko si zadovoljen z izgledom. Sicer čisto preplaviš seznam sprememb. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:41, 10. februar 2026 (CET) : Zelo praktična stvar za prikazovanje predogledov: v osebnih nastavitvah pod zavihkom [[Posebno:Nastavitve#mw-prefsection-editing|Urejanje]] si lahko obkljukaš možnost ''Pokaži predogled brez ponovnega nalaganja strani''. Pri vsakem kliku na gumb ''Prikaži predogled'' sistem osveži samo vrhnji del strani s predogledom, medtem ko urejevalno polje in vse ostalo ostane nedotaknjeno. Poskusi, priporočam. Dobro se obnese. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:54, 10. februar 2026 (CET) Isto velja za tvoj peskovnik. Lahko prosim potrdiš, da si prebral in razumel sporočilo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:44, 12. februar 2026 (CET) :Sem prejel! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:47, 12. februar 2026 (CET) ::Ok, in nameravaš upoštevati? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:37, 12. februar 2026 (CET) == Infopolje Župnija == Delam na tehničnem preurejanju predloge {{tl|Infopolje Župnija}}. Imena duhovnikov se odslej ne bodo več vpisovala v članke o župnijah, ampak bodo vsa shranjena na 5-ih podstraneh, kjer jih bo možno posodabljat na priročen način: * [[Predloga:Infopolje Župnija/žpk]] za župnike in župnijske upravitelje * [[Predloga:Infopolje Župnija/dhp]] za duhovne pomočnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/kpl]] za kaplane * [[Predloga:Infopolje Župnija/upd]] za upokojene duhovnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/dkn]] za diakone Jaz sem vpisal imena za 4 škofije, ki sem jih prepisal iz uradnih strani, manjkata pa še Nadškofija Maribor in Škofija Koper, ki ne ponujata teh podatkov. Bi lahko pogledal, če jih je možno kje dobit? Drugače pa se v seznam žpk vpisuje takole (primeri): : <code>| Artiče = iz <nowiki>[[Župnija Brežice|Brežice]]</nowiki></code> : <code>| Brestanica = <nowiki>[[Tomaž Šojč]]</nowiki></code> (notranja povezava naj se doda samo, če obstaja članek) : <code>| Kančevci = upr Milan Kvas</code> (pri župnijskih upraviteljih mora biti spredaj "upr") V ostalih seznamih, kjer je več imen za posamezno župnijo, jih med sabo ločimo: : <code>| Nazarje = Tomaž Pinter,<nowiki><br></nowiki>Marjan Čuk</code> Imena župnij v seznamih ustrezajo naslovom člankov. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:10, 5. junij 2026 (CEST) :Upam, da si upošteval vse: župnik (parochus), župnijski upravitelj (administrator paroecialis), kaplan (Vicarius paroecialis), duhovni pomočnik (sacerdos auxiliaris), župnik moderator (v pastoralnih zvezah, kjer je več duhovnikov, vodi skupino duhovnikov in je odgovorni župnik), župnik soupravitelj (duhovnik, ki skupaj z drugim duhovnikom upravlja župnijo). Hvala za navodila, ravno to sem pogrešal pri infopolju. Razne vikarje in podobno se vpisuje pod duhovne pomočnike? Naj vseeno vpisujem kot poglavje »pastoralno območje župnije«, katere župnije se upravljajo iz predmetne župnije članka in od kdaj, z virom, če obstaja? Glede podatkov Nadškofije Maribor so na pred kratkim prenovljeni uradni spletni strani navedene vse župnije, z njihovimi župniki ali župnijskimi upravitelji, za Škofijo Koper pa v letošnjih premestitvah duhovnikov pričakujemo velike spremembe, ko bo škof Štrumf objavil prvo »škofijsko pometanje podstrešja«. Glej tudi novi portal [https://slocerkve.si/ slocerkve.si], ki bo pokrival vse slovenske župnije in tudi njihove cerkve! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:30, 6. junij 2026 (CEST) 1u0afd4em42vjcg7qw7vjbe82t5la8k 6685961 6685942 2026-06-06T10:46:13Z Janezdrilc 3152 /* Infopolje Župnija */ 6685961 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor:Shabicht/Glava}} == Slovenske župnije == Vidim, da si že urejal članke o župnijah. Morda bi te zanimalo: [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]]. --[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] ([[Uporabniški pogovor:BenjaminZebovec|pogovor]]) 15:28, 3. januar 2026 (CET) :Z veseljem se priključim temu projektu, ker pa sedaj živim v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]], so mi prednostne župnije [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]], o katerih skoraj ni verodostojnih zgodovinskih podatkov in virov. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 08:56, 4. januar 2026 (CET) == [[Nagrada Stresa]] == Buongiorno, carissimo Sebastjan, come stai? Buon Anno, anche se un po' in ritardo!!! Per favore, ti chiedo 5 minuti per vedere questa pagina che ho appena creato. Quiando voui, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Grazie mille e buon fine settimana. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:11, 10. januar 2026 (CET) :{{opravljeno}} '''Tutto a posto, saluti!!''' [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 13:05, 11. januar 2026 (CEST) ::Zakaj si pa premaknil stran? Imena nagrad se piše z malo, glej npr. [[nagrada novo mesto]] in [[oskar (nagrada)]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:14, 11. januar 2026 (CET) ::Oskar je samo vzdevek za nagrado ameriške filmske akademije, ki ima drugačno uradno ime, zapis je zato z malo začetnico, pri nagradi Stresa pa zapisujem nagrado z malo (pravopisno pravilo, ki ga navajaš), z veliko pa zemljepisno lastno ime mesta v tujini, kjer se podeljuje. Ime nagrad se resnično zapisuje z malo, npr. nagrada prešernovega sklada, vendar se v njih vključena zemljepisna lastna imena zapisujejo z veliko, glej 3. skupina: poimenovanja oblike samostalniška zveza + desni prilastek ⇒ z veliko začetnico enote, ki so lastna imena... Pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:30, 11. januar 2026 (CET) :::Ja, po tem si me spravil malo v dvome, ali gre bolj za princip nagrade novo mesto ali za princip velike nagrade Monaka ... Nagrada Prešernovega sklada pa se piše z veliko, saj vsebuje osebno ime. No, skratka, hvala za razlago pa oprosti za prejšnje moje lajanje :P Se vidimo morda v četrtek na praznovanju? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:27, 11. januar 2026 (CET) ::::Nič hudega, nihče ni neizmotljiv! V četrtek, na praznovanju, kje in kdaj? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:50, 12. januar 2026 (CET) :::::V četrtek ob petih v Centralni tehniški knjižnici obeležujemo 25 let Wikipedije :) Več info [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#c-Yerpo-20260106074100-Srečanje_ob_25-letnici_Wikipedije v tej niti Podlipja]. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:10, 12. januar 2026 (CET) == Kadenca orožja == Prosim za preureditev povezav do drugih jezikov v wikipodatkih, ki jih sedaj zaseda članek [[Hitrost streljanja|Hitrost streljanja]], ta pa ne navaja nobenih virov in sklicev. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 21:45, 20. januar 2026 :{{opravljeno}} Hvala lepa!! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 12:15, 21. januar 2026 == Arhiviranje pogovorne strani == Pogovorno stran imaš res že zelo obsežno. Predlagam, da ustvariš arhivsko podstran. Čeprav, vidim, da pogovorov 2006–2012 niti nimaš nikjer arhiviranih, ker si jih samo izbrisal. Lahko bi tudi te shranil zraven. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:52, 21. januar 2026 (CET) :Kako ustvarim arhivsko podstran in kako nanjo prenesem sedaj izbrisane pogovore? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 09:37, 22. januar 2026 (CET) Sem ti vse zdaj shranil, ker je bil problem s sledljivostjo starih izbrisanih pogovorov. Komaj sem skupaj sestavil, zato ti raje nisem pisal, kako uredit arhiviranje, ker je bilo tako ceneje. Upam, da ne zameriš. Glavo pogovorne strani si seveda predelaj po želji. Za naprej pa ti predlagam, da ustvariš novo arhivsko podstran [[Uporabniški pogovor:Shabicht/Arhiv 3|Arhiv 3]] in vanjo vsako leto shraniš pogovore preteklega leta. Zaradi trajanja nalaganja strani ob odpiranju je priporočljivo, da arhivska podstran ni večja od kakih 150.000 bajtov. To boš že sproti videl, kako obsežni bodo pogovori kako leto. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:35, 22. januar 2026 (CET) :Najlepša hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 22:07, 22. januar 2026 (CET) ==Wikipedija:Ste vedeli, da ...?== ... da se v Slovenski Istri govori tudi Istrijanščina, ki pa ni uradno slovensko narečje, temveč bolj urbana govorica, z veliko italijanizmi, hrvaškimi in srbskimi izposojenkami ter besednimi zvezami iz šavrinskega ter rižanskega govora. @Shabicht: podatek je nereferenciran, zato na žalost ni primeren za vključitev. Poskusi poiskati dober vir. — Yerpo Ha? 15:04, 28. januar 2026 (CET)<br> {{ping|Yerpo}} potrudil sem se, podatek je sedaj v članku [[Istrsko narečje]] opredeljen z dvema močnima viroma o jezikoslovnih raziskavah v Slovenski Istri. — [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 19:39, 28. januar 2026 (CET) == Tvoja urejanja == Znova prosim, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628152&oldid=6628151 ne] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 shranjuješ] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628154&oldid=6628153 vsakega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628155&oldid=6628154 minornega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628157&oldid=6628156 popravka] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 posebej], ampak uporabljaš gumb "Prikaži predogled" in shraniš na koncu, ko si zadovoljen z izgledom. Sicer čisto preplaviš seznam sprememb. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:41, 10. februar 2026 (CET) : Zelo praktična stvar za prikazovanje predogledov: v osebnih nastavitvah pod zavihkom [[Posebno:Nastavitve#mw-prefsection-editing|Urejanje]] si lahko obkljukaš možnost ''Pokaži predogled brez ponovnega nalaganja strani''. Pri vsakem kliku na gumb ''Prikaži predogled'' sistem osveži samo vrhnji del strani s predogledom, medtem ko urejevalno polje in vse ostalo ostane nedotaknjeno. Poskusi, priporočam. Dobro se obnese. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:54, 10. februar 2026 (CET) Isto velja za tvoj peskovnik. Lahko prosim potrdiš, da si prebral in razumel sporočilo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:44, 12. februar 2026 (CET) :Sem prejel! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:47, 12. februar 2026 (CET) ::Ok, in nameravaš upoštevati? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:37, 12. februar 2026 (CET) == Infopolje Župnija == Delam na tehničnem preurejanju predloge {{tl|Infopolje Župnija}}. Imena duhovnikov se odslej ne bodo več vpisovala v članke o župnijah, ampak bodo vsa shranjena na 5-ih podstraneh, kjer jih bo možno posodabljat na priročen način: * [[Predloga:Infopolje Župnija/žpk]] za župnike in župnijske upravitelje * [[Predloga:Infopolje Župnija/dhp]] za duhovne pomočnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/kpl]] za kaplane * [[Predloga:Infopolje Župnija/upd]] za upokojene duhovnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/dkn]] za diakone Jaz sem vpisal imena za 4 škofije, ki sem jih prepisal iz uradnih strani, manjkata pa še Nadškofija Maribor in Škofija Koper, ki ne ponujata teh podatkov. Bi lahko pogledal, če jih je možno kje dobit? Drugače pa se v seznam žpk vpisuje takole (primeri): : <code>| Artiče = iz <nowiki>[[Župnija Brežice|Brežice]]</nowiki></code> : <code>| Brestanica = <nowiki>[[Tomaž Šojč]]</nowiki></code> (notranja povezava naj se doda samo, če obstaja članek) : <code>| Kančevci = upr Milan Kvas</code> (pri župnijskih upraviteljih mora biti spredaj "upr") V ostalih seznamih, kjer je več imen za posamezno župnijo, jih med sabo ločimo: : <code>| Nazarje = Tomaž Pinter,<nowiki><br></nowiki>Marjan Čuk</code> Imena župnij v seznamih ustrezajo naslovom člankov. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:10, 5. junij 2026 (CEST) :Upam, da si upošteval vse: župnik (parochus), župnijski upravitelj (administrator paroecialis), kaplan (Vicarius paroecialis), duhovni pomočnik (sacerdos auxiliaris), župnik moderator (v pastoralnih zvezah, kjer je več duhovnikov, vodi skupino duhovnikov in je odgovorni župnik), župnik soupravitelj (duhovnik, ki skupaj z drugim duhovnikom upravlja župnijo). Hvala za navodila, ravno to sem pogrešal pri infopolju. Razne vikarje in podobno se vpisuje pod duhovne pomočnike? Naj vseeno vpisujem kot poglavje »pastoralno območje župnije«, katere župnije se upravljajo iz predmetne župnije članka in od kdaj, z virom, če obstaja? Glede podatkov Nadškofije Maribor so na pred kratkim prenovljeni uradni spletni strani navedene vse župnije, z njihovimi župniki ali župnijskimi upravitelji, za Škofijo Koper pa v letošnjih premestitvah duhovnikov pričakujemo velike spremembe, ko bo škof Štrumf objavil prvo »škofijsko pometanje podstrešja«. Glej tudi novi portal [https://slocerkve.si/ slocerkve.si], ki bo pokrival vse slovenske župnije in tudi njihove cerkve! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:30, 6. junij 2026 (CEST) Vikarje sem vpisal kar k duhovnim pomočnikom. Tudi župniki sodelavci, kadar so podrejeni župniku moderatorju, so v bistvu tudi duhovni pomočniki. Vir, če se ti zdi potrebno, komot vpišeš k imenu. Pri župnijah v upravi pastoralne zveze pa lahko napišeš: : <code>| Črneče = iz <nowiki>[[Župnija Dravograd|Pastoralna zveza župnij Dravograd]]</nowiki></code> Mariborske duhovnike sem zdaj k sreči našel in vpisal, manjkajo pa še mariborske župnije v soupravi, od kot so upravljane. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:46, 6. junij 2026 (CEST) euxdoahtfeqta7j6rth430ds0qzbeac 6685963 6685961 2026-06-06T10:57:01Z Janezdrilc 3152 /* Infopolje Župnija */ 6685963 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor:Shabicht/Glava}} == Slovenske župnije == Vidim, da si že urejal članke o župnijah. Morda bi te zanimalo: [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]]. --[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] ([[Uporabniški pogovor:BenjaminZebovec|pogovor]]) 15:28, 3. januar 2026 (CET) :Z veseljem se priključim temu projektu, ker pa sedaj živim v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]], so mi prednostne župnije [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]], o katerih skoraj ni verodostojnih zgodovinskih podatkov in virov. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 08:56, 4. januar 2026 (CET) == [[Nagrada Stresa]] == Buongiorno, carissimo Sebastjan, come stai? Buon Anno, anche se un po' in ritardo!!! Per favore, ti chiedo 5 minuti per vedere questa pagina che ho appena creato. Quiando voui, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Grazie mille e buon fine settimana. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:11, 10. januar 2026 (CET) :{{opravljeno}} '''Tutto a posto, saluti!!''' [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 13:05, 11. januar 2026 (CEST) ::Zakaj si pa premaknil stran? Imena nagrad se piše z malo, glej npr. [[nagrada novo mesto]] in [[oskar (nagrada)]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:14, 11. januar 2026 (CET) ::Oskar je samo vzdevek za nagrado ameriške filmske akademije, ki ima drugačno uradno ime, zapis je zato z malo začetnico, pri nagradi Stresa pa zapisujem nagrado z malo (pravopisno pravilo, ki ga navajaš), z veliko pa zemljepisno lastno ime mesta v tujini, kjer se podeljuje. Ime nagrad se resnično zapisuje z malo, npr. nagrada prešernovega sklada, vendar se v njih vključena zemljepisna lastna imena zapisujejo z veliko, glej 3. skupina: poimenovanja oblike samostalniška zveza + desni prilastek ⇒ z veliko začetnico enote, ki so lastna imena... Pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:30, 11. januar 2026 (CET) :::Ja, po tem si me spravil malo v dvome, ali gre bolj za princip nagrade novo mesto ali za princip velike nagrade Monaka ... Nagrada Prešernovega sklada pa se piše z veliko, saj vsebuje osebno ime. No, skratka, hvala za razlago pa oprosti za prejšnje moje lajanje :P Se vidimo morda v četrtek na praznovanju? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:27, 11. januar 2026 (CET) ::::Nič hudega, nihče ni neizmotljiv! V četrtek, na praznovanju, kje in kdaj? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:50, 12. januar 2026 (CET) :::::V četrtek ob petih v Centralni tehniški knjižnici obeležujemo 25 let Wikipedije :) Več info [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#c-Yerpo-20260106074100-Srečanje_ob_25-letnici_Wikipedije v tej niti Podlipja]. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:10, 12. januar 2026 (CET) == Kadenca orožja == Prosim za preureditev povezav do drugih jezikov v wikipodatkih, ki jih sedaj zaseda članek [[Hitrost streljanja|Hitrost streljanja]], ta pa ne navaja nobenih virov in sklicev. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 21:45, 20. januar 2026 :{{opravljeno}} Hvala lepa!! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 12:15, 21. januar 2026 == Arhiviranje pogovorne strani == Pogovorno stran imaš res že zelo obsežno. Predlagam, da ustvariš arhivsko podstran. Čeprav, vidim, da pogovorov 2006–2012 niti nimaš nikjer arhiviranih, ker si jih samo izbrisal. Lahko bi tudi te shranil zraven. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:52, 21. januar 2026 (CET) :Kako ustvarim arhivsko podstran in kako nanjo prenesem sedaj izbrisane pogovore? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 09:37, 22. januar 2026 (CET) Sem ti vse zdaj shranil, ker je bil problem s sledljivostjo starih izbrisanih pogovorov. Komaj sem skupaj sestavil, zato ti raje nisem pisal, kako uredit arhiviranje, ker je bilo tako ceneje. Upam, da ne zameriš. Glavo pogovorne strani si seveda predelaj po želji. Za naprej pa ti predlagam, da ustvariš novo arhivsko podstran [[Uporabniški pogovor:Shabicht/Arhiv 3|Arhiv 3]] in vanjo vsako leto shraniš pogovore preteklega leta. Zaradi trajanja nalaganja strani ob odpiranju je priporočljivo, da arhivska podstran ni večja od kakih 150.000 bajtov. To boš že sproti videl, kako obsežni bodo pogovori kako leto. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:35, 22. januar 2026 (CET) :Najlepša hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 22:07, 22. januar 2026 (CET) ==Wikipedija:Ste vedeli, da ...?== ... da se v Slovenski Istri govori tudi Istrijanščina, ki pa ni uradno slovensko narečje, temveč bolj urbana govorica, z veliko italijanizmi, hrvaškimi in srbskimi izposojenkami ter besednimi zvezami iz šavrinskega ter rižanskega govora. @Shabicht: podatek je nereferenciran, zato na žalost ni primeren za vključitev. Poskusi poiskati dober vir. — Yerpo Ha? 15:04, 28. januar 2026 (CET)<br> {{ping|Yerpo}} potrudil sem se, podatek je sedaj v članku [[Istrsko narečje]] opredeljen z dvema močnima viroma o jezikoslovnih raziskavah v Slovenski Istri. — [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 19:39, 28. januar 2026 (CET) == Tvoja urejanja == Znova prosim, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628152&oldid=6628151 ne] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 shranjuješ] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628154&oldid=6628153 vsakega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628155&oldid=6628154 minornega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628157&oldid=6628156 popravka] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 posebej], ampak uporabljaš gumb "Prikaži predogled" in shraniš na koncu, ko si zadovoljen z izgledom. Sicer čisto preplaviš seznam sprememb. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:41, 10. februar 2026 (CET) : Zelo praktična stvar za prikazovanje predogledov: v osebnih nastavitvah pod zavihkom [[Posebno:Nastavitve#mw-prefsection-editing|Urejanje]] si lahko obkljukaš možnost ''Pokaži predogled brez ponovnega nalaganja strani''. Pri vsakem kliku na gumb ''Prikaži predogled'' sistem osveži samo vrhnji del strani s predogledom, medtem ko urejevalno polje in vse ostalo ostane nedotaknjeno. Poskusi, priporočam. Dobro se obnese. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:54, 10. februar 2026 (CET) Isto velja za tvoj peskovnik. Lahko prosim potrdiš, da si prebral in razumel sporočilo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:44, 12. februar 2026 (CET) :Sem prejel! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:47, 12. februar 2026 (CET) ::Ok, in nameravaš upoštevati? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:37, 12. februar 2026 (CET) == Infopolje Župnija == Delam na tehničnem preurejanju predloge {{tl|Infopolje Župnija}}. Imena duhovnikov se odslej ne bodo več vpisovala v članke o župnijah, ampak bodo vsa shranjena na 5-ih podstraneh, kjer jih bo možno posodabljat na priročen način: * [[Predloga:Infopolje Župnija/žpk]] za župnike in župnijske upravitelje * [[Predloga:Infopolje Župnija/dhp]] za duhovne pomočnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/kpl]] za kaplane * [[Predloga:Infopolje Župnija/upd]] za upokojene duhovnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/dkn]] za diakone Jaz sem vpisal imena za 4 škofije, ki sem jih prepisal iz uradnih strani, manjkata pa še Nadškofija Maribor in Škofija Koper, ki ne ponujata teh podatkov. Bi lahko pogledal, če jih je možno kje dobit? Drugače pa se v seznam žpk vpisuje takole (primeri): : <code><nowiki>| Artiče = iz [[Župnija Brežice|Brežice]]</nowiki></code> : <code><nowiki>| Brestanica = [[Tomaž Šojč]]</nowiki></code> (notranja povezava naj se doda samo, če obstaja članek) : <code><nowiki>| Kančevci = upr Milan Kvas</nowiki></code> (pri župnijskih upraviteljih mora biti spredaj "upr") V ostalih seznamih, kjer je več imen za posamezno župnijo, jih med sabo ločimo: : <code><nowiki>| Nazarje = Tomaž Pinter,<br>Marjan Čuk</nowiki></code> Imena župnij v seznamih ustrezajo naslovom člankov. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:10, 5. junij 2026 (CEST) :Upam, da si upošteval vse: župnik (parochus), župnijski upravitelj (administrator paroecialis), kaplan (Vicarius paroecialis), duhovni pomočnik (sacerdos auxiliaris), župnik moderator (v pastoralnih zvezah, kjer je več duhovnikov, vodi skupino duhovnikov in je odgovorni župnik), župnik soupravitelj (duhovnik, ki skupaj z drugim duhovnikom upravlja župnijo). Hvala za navodila, ravno to sem pogrešal pri infopolju. Razne vikarje in podobno se vpisuje pod duhovne pomočnike? Naj vseeno vpisujem kot poglavje »pastoralno območje župnije«, katere župnije se upravljajo iz predmetne župnije članka in od kdaj, z virom, če obstaja? Glede podatkov Nadškofije Maribor so na pred kratkim prenovljeni uradni spletni strani navedene vse župnije, z njihovimi župniki ali župnijskimi upravitelji, za Škofijo Koper pa v letošnjih premestitvah duhovnikov pričakujemo velike spremembe, ko bo škof Štrumf objavil prvo »škofijsko pometanje podstrešja«. Glej tudi novi portal [https://slocerkve.si/ slocerkve.si], ki bo pokrival vse slovenske župnije in tudi njihove cerkve! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:30, 6. junij 2026 (CEST) Vikarje sem vpisal kar k duhovnim pomočnikom. Tudi župniki sodelavci, kadar so podrejeni župniku moderatorju, so v bistvu tudi duhovni pomočniki. Vir, če se ti zdi potrebno, komot vpišeš k imenu. Tudi letnico začetka delovanja lahko po želji v pišeš v oklepaju zraven. Če kak župnik umre, lahko napišeš: : <code><nowiki>| Bertoki = ''[[sedisvakanca]]''</nowiki></code> Pri župnijah v upravi pastoralne zveze pa lahko napišeš: : <code><nowiki>| Črneče = iz [[Župnija Dravograd|Pastoralna zveza župnij Dravograd]]</nowiki></code> Mariborske duhovnike sem zdaj k sreči našel in vpisal, manjkajo pa še mariborske župnije v soupravi, od kot so upravljane. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:57, 6. junij 2026 (CEST) mmsb61zu2rh8hprasmegqgrf61hmzut 0 87270 6685981 6684594 2026-06-06T11:47:14Z Mark Pelj 216187 /* Zgibni avtobusi */ 6685981 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. | logo = [[Slika:Logotip LPP.png|200px]] | image = Ljubljana_-_Slovenska_Cesta_8_(53446416795).jpg | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = 1901 | location = [[Ljubljana]], Celovška cesta 160<br/>1000 Ljubljana<br />{{SLO}} | key_people = | industry = transport | services = mestni prevoz potnikov<br>vzdrževanje vozil<br>tehnični pregledi | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | homepage = {{URL|http://www.lpp.si}} }} '''Ljubljanski potniški promet''' ([[kratica]] '''LPP''') je javno prevozniško [[podjetje]] ([[družba z omejeno odgovornostjo]]), ki deluje v sklopu [[Javni holding Ljubljana|Javnega holdinga Ljubljana]] in primarno zagotavlja [[javni prevoz|javni]] mestni in [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevni]] [[avtobus]]ni [[transport|prevoz]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in njeni okolici. Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene [[avtobus]]ne prevoze, [[servis]]iranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, [[tehnični pregled vozila|tehnične preglede vozil]] in homologacije ter registracije vozil. == Sedež podjetja == Sedež podjetja z upravno [[zgradba|zgradbo]], [[garaža|garažnimi površinami]], s servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v [[Zgornja Šiška|Zgornji Šiški]] med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško]], [[Litostrojska cesta, Ljubljana|Litostrojsko]] in [[Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana|Cesto Ljubljanske brigade]]. == Kratka zgodovina podjetja == ==== Obdobje tramvajev (1901–1958) ==== {{glavni|Ljubljanski tramvaj}} [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|sličica|210px|Tramvaj na [[Prešernov trg, Ljubljana|Marijinem trgu]] (današnji Prešernov trg) leta 1911]] Ko je v Ljubljani ob koncu 19. stoletja živelo okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede javna »mehanizirana« prevozna sredstva. Zato je bila leta 1900 uradno ustanovljena ''Splošna maloželezniška družba'', ki je skrbela za javni prevoz v mestu. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6400 voznih listkov. Splošna maloželezniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski [[tramvaj]]i prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna [[delniška družba]] pod vodstvom tujega vlagatelja, nemškega podjetja [[Siemens (podjetje)|Siemens]] & Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje. Leta 1929 se je Splošna maloželezniška družba preimenovala v ''Električno cestno železnico'' (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji ter preselili remizo in remontne delavnice iz Vodmata v Zgornjo Šiško ob Celovško cesto. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen [[policijska ura|policijski uri]], primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje. ==== Obdobje trolejbusov (1951–1971) ==== {{glavni|Ljubljanski trolejbus}} [[Slika:Trolejbus 2.JPG|sličica|210px|Trolejbus na viškem obračališču]] Po končani drugi svetovni vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je ''Mestni ljudski odbor Ljubljana'' ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na [[trolejbus]] in [[avtobus]]. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v ''Ljubljana-Transport''. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge: * proga št. '''1''' ''Vič–Vižmarje'' * proga št. '''6''' ''Vič–Ježica'' * proga št. '''7''' ''Litostroj–Ajdovščina'' * proga št. '''8''' ''Litostroj–Črnuče'' Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi [[sneg]]a in posipanja cest s [[sol]]jo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971 na progi št. '''1''', nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi. ==== Obdobje avtobusov (1950–danes) ==== [[Slika:MB O 317.JPG|sličica|210px|Avtobus '''[[Mercedes-Benz O 317|Mercedes-Benz O317]]''' pred letom [[1971]] v remizi. Vozilo št. 373 je bilo kupljeno novembra 1969, odpisano marca 1986.]] [[Slika:First hydrogen-powered bus in Ljubljana (line 20, november 2025).jpg|thumb|desno|200px|Prvi [[vodik|vodikovi avtobusi]] so uvedeni novembra 2025; [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|avtobus 20]] na postaji [[BS3|Nove Stožice]]]] Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v ''Viator'', je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem [[Žičnica|žičnic]] in pripadajočih objektov na [[Vogel|Voglu]], [[Velika planina|Veliki planini]], [[Zatrnik]]u, Španovem vrhu, [[Rakitna|Rakitni]], v [[Martuljek|Martuljku]]. Poleg prometa in turizma je nova dejavnost podjetja postala še gostinstvo. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Tri leta kasneje je bila ustanovljena [[taksi]] služba (s prvimi rumenimi avtomobili [[Renault|Renault 12]]) in sposojevalnica avtomobilov. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem ''SAP'' in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD ''SAP-VIATOR'', v okviru katerega je že delovala delovna organizacija ''Mestni potniški promet''. Sledile so nadaljnje združitve ter razdružitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je ''Viator'' 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD ''INTEGRAL''. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija ''Ljubljanski potniški promet''. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] je veliko vozil sodelovalo v protitankovskih blokadah, ki so bile postavljene na mestnih vpadnicah in v bližini vojašnic in skladišč orožja. Nekaj vozil je bilo tedaj popolnoma uničenih oz. nepopravljivo poškodovanih (blokade na cesti proti Toškemu Čelu, Šmartinski cesti, Aškerčevi cesti). Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana. Po letu 2007 je prišlo do večje širitve mestnega avtobusnega omrežja, posodabljanja voznega parka s sodobnimi, okolju prijaznejšimi ekološkimi avtobusi, prenovljena sta bila tudi plačilni sistem in sistem napovedovanja avtobusnih prihodov ter uvedeni postajališčni vozni redi. Skoraj nikoli v zgodovini podjetja se ni zgodilo, da bi javni avtobusni prevoz obstal za več kot nekaj ur oz. dni, daljša prekinitev je bila le med osamosvojitveno vojno ter zaradi razglašene [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije bolezni Covid-19]] od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 in od 16. oktobra 2020 do 15. decembra 2020. Od novembra 2025 je LPP dobil prve avtobuse na (ogljično nevtralni) [[vodik|vodikov]] pogon. === Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih linij in posameznih voženj === {| class="wikitable" ! colspan=2| št. ! relacija ! obdobje obratovanja ! colspan=2| razlog ukinitve |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1D (Ljubljana)|'''1D''']] | Mestni log – Dolgi most P+R | 3. junij 2010 - 28. februar 2011 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1D''']] | Vižmarje – Mestni log – Dolgi most P+R | 11. maj 2015 - 7. julij 2020 | colspan=2| podaljšanje linije '''1''' iz Mestnega loga do Dolgega mostu P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1S''']] | Nedeljski sejem – Mestni log – Vižmarje – Gameljne | do 2. decembra 2012 | colspan=2| podaljšanje linije '''1B''' do novega obračališča pri Snagi |- | colspan=2 align="center"| '''2''' | Bavarski dvor > Moste > Štepanjsko naselje > Fužine > Nove Jarše<br><small>odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| podaljšanje linije '''N5''' do Štepanjskega naselja |- | colspan=2 align="center"| '''[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|3]]''' | Litostroj – Rudnik – Nedeljski sejem <small>(Ned)</small> | konec 90. let 20. stol. | colspan=2| selitev bolšjega sejma z Rudnika v center mesta |- | colspan=2 align="center"| '''3L''' | Tovarna LEK – Bavarski dvor<br><small>odhod 22.05 (Del)</small> | do 26. junija 2014 | colspan="2" | podaljšanje linije '''18''' in njenega obratovalnega časa |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''4''']] | Moste – Žale – Ajdovščina – Moste | začetek 60. let 20. stol. - 3. januar 1980 | colspan=2| preusmeritev proge '''2''' do Novih Jarš, ki ni več krožna proga |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|7L]]''' |Pržan – Letališka |2007 - 2024 | colspan="2" |podaljšanje linije '''7''' na Letališko cesto |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9a''']] | Bavarski dvor – Trnovo | 70. leta 20. stol. | colspan=2| podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21. uri na vsej trasi |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''10''']] | Kongresni trg – Zadobrova | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''15''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet |- | colspan=2 align="center"| '''11''' | Zalog > Polje > Zadobrova > Hrastje > Nove Jarše > Bavarski dvor<br><small>odhod 3.45 (Del-sob)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| nerentabilnost voženj preko Sneberij |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''N11''']] | Bavarski dvor – Zalog | proti koncu 2013 | colspan=2| podaljšanje obratovalnega časa linije '''11B''', ki prevzame funkcijo nočne linije |- | colspan=2 align="center" |[[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''12''']] |Bežigrad – Vevče |1984 - 30. september 2024 | colspan=2 |podaljšanje linije '''24''' iz Vevč po polovici trase linije '''12''' do Centra Stožice P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14B''']] | Savlje – Bokalce | 3. september 2007 - 7. maj 2016 | colspan=2| spojitev linij '''14''' (''Savlje - Vrhovci'') in '''14B''' (''Savlje - Bokalce'') v eno linijo ter sprememba trase na območju Brda |- | colspan=2 align="center"|'''Z14'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|title=Začasna linija Z14|date=20.1.2014|accessdate=12.8.2025|website=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|publisher=Mestna Občina Ljubljana}}</ref> | Trg OF – Tehnološki park | 20. januar 2014 - maj 2014 | colspan=2| uvedena zaradi obvoza linij '''14''' in '''14B''' ob zapori Ceste na Brdo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''15''']] | Bavarski dvor – Medvode | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''10''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''16''']] | Gameljne – (Brod – Vižmarje) – Bavarski dvor | 1971 - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''21''' v liniji '''26''' <small>(Del-sob)</small> in '''26B''' <small>(Del)</small><br>podaljšanje linije do Bežigrada <small>(Železne ceste)</small> in preštevilčenje v linijo '''26C''' <small>(Ned)</small><br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''17''']] | Trg osvoboditve – Fužine | 4. januar - 17. oktober 1983 | colspan=2| podaljšanje proge '''20''' z Bavarskega dvora do Fužin |- | colspan=2 align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''17''']] | Trnovo – Barje | 3. september 1984 - 1988 | colspan=2| podaljšanje proge '''19''' z Bavarskega dvora do Barja |- | rowspan=3 colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''17''']] | Letališka – Fužine <small>(Del-sob)</small> | 1. april 1992 - 1. junij 1996 | colspan=2| nerentabilnost, preusmeritev skozi razvijajoči se BTC do Kongresnega trga |- | Kongresni trg – BTC – Letališka <small>(Del-sob)</small> | 1. julij 1996 - 1. september 2007 | podaljšanje s Kongresnega trga do nakupovalnega središča Rudnik in preštevilčenje v linijo '''27''' | rowspan=2| ukinitev končnih postajališč v centru mesta |- | Kongresni trg – Kolosej <small>(Ned)</small> | 2001 - 2. september 2007 | skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo '''27K''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19]]''' |Tomačevo – Barje |1988 - 2011 | colspan="2" |uvedba linij '''19B''' in '''19I''', linija '''19''' se občasno uvede ob obvozih na območju Črne vasi ali Ižanske ceste |- | colspan="2" align="center"| '''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19Z]]''' |Notranje Gorice – Jezero |2021 - 2023 | colspan="2" |začasna linija v času obnove Črnovaške ceste in ukinitve linije '''19B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19P]]''' |Ig AP – Iška vas | | colspan="2" |začasna linija zaradi obvoza/skrajšane trase linije '''19I''' |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Ruski car – Šlandrova (IMP) | 1980 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan="2" rowspan="2" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Bavarski dvor – Reaktor – Beričevo – Dol° <small>(Del-sob)</small> | 1. oktober 1982 - 1. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26''' |- | Bavarski dvor – Brnčičeva – Beričevo – Dol° <small>(Del)</small> | 1. oktober 1982 - 31. avgust 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|21]]''' |Gameljne – Ježica – Beričevo |2. marec 2015 - 30. september 2024 | colspan="2" |uvedba linij '''21D''' in '''28''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21Z]]''' |Ježica – Šmartno<br>Gameljne – Trata<br>Vižmarje – Beričevo |2022 - 2024 | colspan="2" |začasne linije v času obnove Ceste Vstaje, in tudi posledično skrajšane trase linije '''8''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana), 2006-2014|'''23''']] | Kolodvor – Živalski vrt (ZOO) | 1. julij 2006 - 26. junij 2014 | colspan=2| podaljšanje linije '''18''' preko Večne poti do Kolodvora. |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25B''']] | Zadobrova – Bavarski dvor | do marca 2014 | colspan=2| spremenjen režim odhoda (v garažo) |- | rowspan=3 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''26''']] | | Gameljne – Beričevo <small>(Del-sob)</small> | rowspan=2| 3. september 2007 - 23. junij 2008 | rowspan=2 colspan=2| podaljšanje linije '''8''' in nova linija '''21''' <br>predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''B''']] | Gameljne – Brnčičeva – Beričevo <small>(Del)</small> |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''C''']] | Bežigrad <small>(Železna cesta)</small> – Gameljne <small>(Ned)</small> | 9. september 2007 - 25. junij 2008 | colspan=2| podaljšanje linij '''1B''' in '''1S''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana), 2014-2015|'''26''']] | Ježica – Brnčičeva <small>(Del-sob)</small> | 1. december 2014 - 2. marec 2015 | colspan=2| ponovno podaljšanje linije '''8''' na Brnčičevo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27K''']] | Bavarski dvor – BTC Kolosej - (BTC Atlantis) | 2001 - 26. julij 2015 - (25. junij 2023) | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| '''28'''<br>'''28V''' | Kajuhova – Mali Lipoglav <br>Kajuhova – Vevče – Mali Lipoglav | 1. september 2009 - 31. avgust 2016<br>26. junij 2014 - 1. september 2014 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' do Vevč <br>obratovala samo v času poletnih voznih redov 2014 |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 29 (Ljubljana)|'''29''']] | Kajuhova – Tuji Grm | 1. september 2009 - 31. avgust 2016 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' |- | colspan=2 align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 62 (Ljubljana)|'''62''']] | Vodice – Šinkov Turn – Polje – Vodice <small>(Del)</small> | 3. september 2012 - 2. november 2012 | colspan=2| sprememba linij '''60''' in '''61''' |- | colspan="2" align="center"| '''64''' |Ljubljana – Letališče Brnik |do 30. junija 2024 | colspan="2" |koncesijo za prevoze v gorenjski regiji prevzame Arriva |- | colspan=2 align="center"| - | obračališče Rudnik – E. Leclerc | februar - december 2001 | colspan=2| nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja ''E.Leclerc'' |- | colspan=2 align="center"| - | Kolodvor – Avtosejem <small>(Ned)</small> | okoli 1990 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| - | Bavarski dvor – Goričane <small>(Sob, Ned)</small> | 13. julij - 8. september 1985 | colspan=2| kopalna proga (kopališče Na Sori) |- |} Legenda: * ''Del'' → vozi od ponedeljka do petka * ''Del-sob'' → vozi od ponedeljka do sobote * ''Sob'' → vozi ob sobotah * ''Ned'' → vozi ob nedeljah in praznikih * ° → podaljšanje do Dola pri Ljubljani le septembra 2002 === Dosedanja poimenovanja podjetja === [[Slika:LPP Remiza.jpg|sličica|210px|Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade]] Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu. * ''Allgemeine Oesterreichische Kleinbahngesellschaft'' (slov. ''Družba malih železnic'') (6. september 1901–1927) * ''Splošna maloželezniška družba d.d.'' (1927–1929) * ''Električna cestna železnica'' (1929–1958) * ''Ljubljana-Transport'' (1958–1971) * ''Viator'' (1971–1977) * ''SOZD SAP-VIATOR'' (1977–1981) * ''SOZD INTEGRAL'' (1981–1989) * ''Ljubljanski potniški promet'' (1989–danes) === Tabela prepeljanih potnikov v MPP === Po uvedbi novega plačilnega sistema leta 2010 so številke prepeljanih potnikov natančne, predtem so bile ocene približne. {| class="wikitable" |- ! leto !! št. potnikov |- |''1901'' |326.864<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski tramvaj - Stran 123 - VLAKI.INFO|url=https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=1405&start=1830|website=www.vlaki.info|accessdate=2025-05-10}}</ref> |- |''1902'' |792.826 |- |''1903'' |929.349 |- |''1908'' |1.015.144 |- | ''1929'' || 2.860.000 |- |''1930'' |3.173.760 |- |''1931'' |5.447.700 |- | ''1932'' || 6.786.942 |- |''1933'' |5.112.588 |- |''1934'' |4.837.880 |- |''1939'' |9.236.140 |- |''1940'' |11.116.887 |- | ''1941'' || 12.830.528 |- |''1942'' |18.473.313 |- |''1943'' |26.122.807 |- |''1944'' |19.632.698 |- |''1946'' |26.172.040 |- | ''1947'' || 29.094.240 |- | ''1950'' || 45.028.499 |- | ''1975'' || 74.000.000 |- | ''1980'' || 97.500.000 |- | ''1982'' || 121.000.000 |- | ''1983'' || 130.000.000 |- | ''1985'' || 160.000.000 |- | ''1995'' || 111.000.000 |- | ''2005'' || 92.000.000 |- | ''2010'' || 42.202.516 |- | ''2011'' || 41.050.121 |- | ''2012'' || 39.437.496 |- | ''2013'' ||40.631.366 |- | ''2014'' ||39.838.115 |- | ''2015'' ||37.928.067 |- | ''2016'' ||37.790.716<ref>{{Navedi splet|url=http://siol.net/siol-plus/lpp-odgovarja-mihi-mazziniju-437525|title=LPP odgovarja Mihi Mazziniju|date=15.3.2017|accessdate=15.3.2017|website=siol.net|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | ''2017'' ||37.460.996 |- | ''2018'' ||36.988.034 |- | ''2019'' ||36.347.028 |- | ''2020'' ||16.090.625 |- | ''2021''||19.086.895 |- | ''2022''||28.050.798 |- |2023 |34.368.492 |- |2024 |34.680.233 |} == Mestni potniški promet == Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in [[Vozni red|voznih redih]]. Trenutno obratuje '''32''' linij v skupni dolžini '''460''' [[Kilometer|kilometrov]]. Pokrivajo približno 97% urbanega območja [[Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], kar pomeni, da je 97% ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 [[Meter|metrov]]. === Avtobusne linije === Avtobusi povezujejo središče mesta z mestnimi predeli in obrobnimi naselji znotraj meja [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], nekatere linije pa se končujejo tudi na področjih sosednjih občin. Take linije so [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]], '''30''', [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']] v [[Občina Vodice|Občini Vodice]], [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|'''12D''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]]''' v [[Občina Domžale|Občini Domžale]], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B in''' '''N3B''']] v [[Občina Škofljica|Občini Škofljica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']] v [[Občina Grosuplje|Občini Grosuplje]], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19I''']] v [[Občina Ig|Občini Ig]], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']] in [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''']] v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']] v [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občini Dobrova - Polhov Gradec]] ter [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']] v [[Občina Horjul|Občini Horjul]]. ==== Preglednica linij in režim obratovanja ==== {| class="wikitable" ! št. ! relacija ! [[teden|delavnik]] ! [[sobota]] ! [[nedelja]] in [[praznik]] |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – STANEŽIČE P+R | 04:55 - 23:05 | 04:58 - 23:05 | / |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1B'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – Stanežiče P+R – GAMELJNE | colspan=2 align="center"| / | 05:50 - 22:50 |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N1'''</span>]] | BAVARSKI DVOR – STANEŽIČE P+R BAVARSKI DVOR – Stanežiče P+R GAMELJNE BROD – Stanežiče P+R – BAVARSKI DVOR | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | / '''BD''': 05:30, 06:00 '''BR''': 05:02, 05:32 |- | bgcolor="#507D2A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''2'''</span>]] | ZELENA JAMA – NOVE JARŠE | colspan=2 align="center"| 04:02 - 00:25 | 05:02 - 00:25 |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3B'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3B'''</span>]] | LITOSTROJ – RUDNIK LITOSTROJ – ŠKOFLJICA LITOSTROJ – Bavarski dvor – RUDNIK (→) BAVARSKI DVOR – RUDNIK BAVARSKI DVOR – ŠKOFLJICA | 05:28 - 20:32 05:00 - 20:58 '''L''': 20:46 21:00 - 00:15 '''BD''': 04:30, 05:00, 21:20 '''Š''': 21:12 | 05:13 - 20:41 / '''L''': 20:46 <small>04:12-05:12&21:00-00:15</small> / | 06:05 - 20:54 / / <small>05:12-06:12&20:40-00:15</small> / |- | bgcolor="#FF7E00" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3G'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – GROSUPLJE | 04:19 - 00:25 | 04:49 - 00:25 | 04:49 - 00:35 |- | rowspan=2 bgcolor="#800080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''5<br>N5'''</span>]] | rowspan=2| PODUTIK – ŠTEPANJSKO NASELJE PODUTIK – Bavarski dvor – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:02 - 20:54 | 05:05 - 20:50 | 06:10 - 20:54 |- | colspan=2 align="center"| 04:12 - 05:15 & 20:40 - 00:17 | 05:12-06:15 & 20:40-00:17 |- | bgcolor="#848482" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – ČRNUČE | colspan=2 align="center"| 04:13 - 00:16 | 05:13 - 00:16 |- | bgcolor="#C0C0C0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6B'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – NOTRANJE GORICE | 04:55 - 23:07 | 05:32 - 23:11 | 05:40 - 23:06 |- | bgcolor="#87CEEB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''7'''</span>]] | LETALIŠKA P+R – PRŽAN | 04:58 - 22:50 | 04:55 - 22:50 | 05:55 - 22:50 |- | rowspan=2 bgcolor="#1C39BB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''8<br>8B'''</span>]] | rowspan=2| GAMELJNE – BRNČIČEVA GAMELJNE – BAVARSKI DVOR (→) | 04:58 - 22:33 | 05:00 - 22:38 | rowspan=2| / |- |'''GM''': 21:51 |'''GM''': 22:00 |- | bgcolor="#93A2D0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''9'''</span>]] | BARJE P+R – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:01 - 22:47 | 05:00 - 22:47 | 05:58 - 22:47 |- | bgcolor="#555D50" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''10'''</span>]] | ZADOBROVA – BESNICA <small>obračališče</small> ZADOBROVA – BESNICA – TUJI GRM <small>(v času poletnih počitnic)</small> | 05:20 - 15:50 '''Z'''<sup>K</sup>: 19:15 '''B'''<sup>K</sup>: 19:50 | colspan=2 align="center"| / |- | rowspan=2 bgcolor="#FCC200" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''11<br>11B'''</span>]] | rowspan=2| JEŽICA P+R – ZALOG<br>BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – ZALOG | 04:42 - 21:28 | colspan=2 align="center"| / |- | <small>03:48-05:28 & 20:06-00:33</small> | <small>03:48-04:58 & 20:06-00:33</small> | <small>04:48-06:28 & 20:06-00:33</small> |- | bgcolor="#00009C" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''12D'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – DOMŽALE |05:00 - 23:05 |05:00 - 23:05 |06:00 - 23:05 |- | bgcolor="#BDDA57" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''13'''</span>]] | CENTER STOŽICE P+R – SOSTRO | 05:04 - 23:03 | 05:05 - 23:03 | 06:00 - 23:03 |- | bgcolor="#FE28A2" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''14'''</span>]] | SAVLJE – BOKALCE | 04:58 - 22:58 | 05:00 - 22:58 | 05:50 - 22:58 |- | bgcolor="#8E4585" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''15'''</span>]] | STANEŽIČE <small>naselje</small> – SORA <small>obračališče</small> | 05:45 - 21:51 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6C3082" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''16'''</span>]] | TRNOVO – ČRNI LOG | 04:50 - 16:01 16:10 - 22:53 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6D351A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''18<br>18L'''</span>]] | KOLODVOR – ZOO – CENTER STOŽICE P+R KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJSKA KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJ | 05:05 - 22:24 07:12 - 19:32 / | / 05:55 - 20:57 / | / 08:30 - 19:58 20:27 - 22:26 |- | bgcolor="#E68FAC" align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''19B<br>19I'''</span>]] | TOMAČEVO – JEZERO TOMAČEVO – IŠKA VAS <small>obračališče</small> | 04:52 - 23:07 04:40 - 23:02 | 05:30 - 23:02 04:45 - 23:08 | 05:46 - 23:02 05:50 - 23:08 |- | rowspan=2 bgcolor="#008000" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''20<br>20Z'''</span>]] | rowspan=2| NOVE STOŽICE P+R – FUŽINE P+R NOVE STOŽICE P+R – Fužine P+R – ZALOG | 04:59 - 22:45 | colspan="2" | / |- | align="center" | / |04:50 - 23:05 | 05:20 - 23:05 |- | bgcolor="#009900" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''21D'''</span>]] | JEŽICA – DOMŽALE | 04:55 - 21:18 21:48 - 23:03 | 05:40 - 21:33 21:48 - 23:03 | / |- | bgcolor="#F28500" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''22'''</span>]] | GLINCE – FUŽINE P+R | 05:00 - 22:54 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#CD7F32" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''23'''</span>]] | KAMNA GORICA – PODUTIK | 07:05 - 21:57 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#FF0080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''24'''</span>]] | BTC ATLANTIS – CENTER STOŽICE P+R | 05:20 - 23:05 | align="center" | 05:00 - 22:11 |06:00 - 22:11 |- | bgcolor="#007FFF" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''25'''</span>]] | ZADOBROVA – MEDVODE <small>naselje</small> | 04:54 - 23:09 | 04:58 - 23:09 | 05:58 - 23:09 |- | bgcolor="#00308F" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''26'''</span>]] | MALI LIPOGLAV – ZD Polje – TUJI GRM MALI LIPOGLAV – ZD Polje <small>(v času poletnih počitnic)</small> | | colspan="2" align="center" | / |- | bgcolor="#39A78E" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''27'''</span>]] | VEVČE – BTC – NS RUDNIK | 04:45 - 22:44 | 04:55 - 22:35 | / |- | bgcolor="#7f6070" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''28'''</span>]] |GAMELJNE – ČRNUČE |05:15 - 16:02 16:22 - 22:05 (K) | colspan="2" |/ |- | bgcolor="#A8E4A0" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''30'''</span>]] | VODICE – MEDVODE | 05:00 - 22:20 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#56A0D3" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''51'''</span>]] | LJUBLJANA – POLHOV GRADEC | 5.00 - 22.30 | 6.10 - 14.45 & 18.45 - 19.30 | 8.30 - 14.55 |- | bgcolor="#006A4E" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''52'''</span>]] | POLHOV GRADEC – ČRNI VRH | 5.20 - 21.24 | - | 9.05 - 14.30 |- | bgcolor="#CDA4DE" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''53'''</span>]] | POLHOV GRADEC – SUHI DOL | 5.45 - 16.21 | colspan="2" align="center" | - |- | bgcolor="#9D3C27" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''56'''</span>]] | LJUBLJANA – HORJUL | 4.30 - 22.25 | 5.00 - 14.30 & 19.00 - 20.00 | 7.00 - 12.45 |- | bgcolor="#A4C639" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''60'''</span>]] | LJUBLJANA – Vodice – POLJE <small>obračališče</small> | 4.50 - 22.25 | 5.00 - 14.30 | - |- | bgcolor="#F1B82D" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''61'''</span>]] | VODICE – Polje <small>obračališče</small> – VODICE | 7.00 - 8.05 & 12.19 - 15.19 | colspan="2" align="center" | - |} Legenda: - Število odhodov iz postajališč: * '''L''' = LITOSTROJ * '''BD''' = BAVARSKI DVOR * '''BR''' = BROD * '''Š''' = ŠKOFLJICA * '''GM''' = GAMELJNE * '''Z'''<sup>K</sup>= ZADOBROVA (na klic) * '''B'''<sup>K</sup>= BESNICA obr. (na klic) - Ostalo: * K = prevoz na klic * (→) = enosmerna linija [[Slika:LPP delavnice.jpg|sličica|210px|Avtomehanične delavnice]] === Shema linij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_dnevnih_linij_lpp_september_2025.pdf Shema dnevnih linij] * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_nocnih_linij_lpp_april_2024_0.pdf Shema nočnih linij] === Spremljanje prihodov avtobusov === Razvitih je nekaj aplikacij za pregledovanje prihodov avtobusov, ki so na voljo tako na sistemih Android in iOS kot na spletu. * Uradna spletna aplikacija LPP ([https://lpp.si Splet]) * Busko ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.busko.app Android] | [https://apps.apple.com/si/app/busko-ljubljana/id1527399145 iOS] | [https://busko.si Splet] | [https://busko.prevozki.si/ Pregled]) * Ljubljana Bus ([https://apps.apple.com/si/app/ljubljana-bus/id1480557825 iOS] | [https://play.google.com/store/apps/details?id=si.dragman.trolabb10 Android]) * Urbana Ljubljana ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.margento.urbanabeta Android] | [https://apps.apple.com/si/app/urbana-ljubljana/id1472324298 iOS]) * LPP vozni red ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.remecsamo.lpp Android]) * Avtobusi LPP ([https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.bus_ljubljana.lpp Android] | [https://bus-ljubljana.eu/ Splet]) Na spletni tržnici za Android Google Play je na voljo še več [https://play.google.com/store/search?q=lpp&c=apps aplikacij]. === Avtobusi v mestnem potniškem prometu === V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno '''219''' mestnih [[avtobus]]ov v treh izvedbah [[vozilo|vozil]], in sicer '''20''' mini oz. midi, '''56''' enojnih in '''143''' zgibnih oz. zglobnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov, zgibni nizkopodni avtobusi pa so dolžine 18 metrov. Povprečna starost vozil je 10,95 let; 213 vozil je klimatiziranih, 180 jih ima videonadzorni sistem, 212 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 212 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenimi slepim in slabovidnim, 185 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički. Mini in midi avtobusi obratujejo na linijah št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|10]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|'''21D''']], [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|'''23''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]], [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']], ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''12D, 13, 18, 18L, 19B''' in '''19I'''. Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|12D]], [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|15]]''', '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|'''18''', '''18L''']], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''', '''19I''']], '''21D''', [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in '''30''', ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''3''', '''N3''', '''5''', '''N5''', '''6B''', '''9''', '''13''', '''14''' in '''25'''. Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1''', '''1B''', '''N1''']], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''3B''', '''N3''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''', '''N5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|'''7''']], [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''', '''8B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''', '''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']], [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14''']], [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in '''27'''. ==== Preglednica vozil ==== ===== eUrban / Prijatelj Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! avtomobil ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 20 | Volkswagen e-Golf | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: E01–E20 | [[Slika:E-GOLF LPP E12.jpg|120px]] |- |1 |Opel Vivaro |nizkopodni | |2024: E21 | |- |2 |Peugeot Expert |nizkopodni | |2025: E22<br>2026: E23 | |} ===== Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 8 | Italcar Attiva (odprti tip)<br><br>Esagono Energia Geco (zaprti tip) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: K03<br>2015: K04<br>2017: K06<br>?: K08<br>2022: K09 | |- |} ===== Midi avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – mini / midi ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 10 | Feniksbus FBI 83 M – 8,3m | visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih) | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2012: 066 – dizel (1)<br>2013: 067 – CNG (1)<br>2014: 068 – CNG (1)<br>2015: 069, 071, 072 – dizel (3)<br>2016: 073, 074 – CNG (2)<br>2018: 075, 076 – CNG (2) | [[Slika:LPP 066.JPG|120px]][[Slika:FBI 83 M - City Bus - LPP.jpg|120px]] |- | 4 | Otokar Vectio C – 9,3m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2015: 080–083 | [[Slika:Otokar Vectio C LPP 083.jpg|120px]] |- | 2 | Otokar Vectio U – 9,3m | visokopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2018: 084, 085 | |- |4 |MAN TGE City – 7m |nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] |2022: 061, 062<br>2025: 063, 064 | |- |} ===== Enojni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – enojni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 3 | MAN NL 223 (A21) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 137, 139, 142 | [[Slika:LPP MAN NL 223.jpg|120px]] |- | 1 |Mercedes-Benz Citaro FL (O 530) | nizkopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2007: 162 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro II (O530).jpg|120px]] |- | 6 | Mercedes-Benz Conecto (O 345) | nizkopodni | 164[[Slika:X mark.svg|15px]]<br>165–169[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 164 (1)<br>2009: 165 (1)<br>2010: 166–169 (4) | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Conecto.jpg|120px]] |- | 21 | [[Irisbus IVECO Citelis]] 12m [[Zemeljski plin|CNG]] | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2011: 100, 101, 103–109, 111–119 (18)<br>2013: 120–122 (3) | [[Slika:Irisbus Citelis 12m LPP 101.jpg|120px]] |- | 5 | IVECO Crossway LE 12m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: 190–194 | [[Slika:IVECO Crossway LE 12m LPP 194.jpg|120px]] |- |17 |Mercedes-Benz Citaro C2 NGT Hybrid |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2019: 123–130, 170–178 | [[Slika:Lpp citaro2.JPG|120px]] |- |3 |MAN Lion's City 12 E |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2026: 750–752 | |- |} ===== Zgibni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – zgibni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 16 | MAN NG 312 (A11) | nizkopodni | 385–408 [[Slika:X mark.svg|15px]] 409–418[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 1997: 385 (1)<br>1998: 391–393, 396, 400, 402, 406, 408 (8)<br>2000: 409–411, 414, 416–418 (7) | [[Slika:LPP MAN SG 312.jpg|120px]] |- | 9 | MAN NG 313 (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 420–422, 424–428, 430 | [[Slika:LPP MAN NG 313.jpg|120px]] |- | 11 | Mercedes-Benz Citaro G (O 530 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2006: 208–218 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro G (O530G).jpg|120px]] |- | 1 | MAN Lion's City GL (NG 313, A23) 18,75 m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 433 | [[Slika:LPP Lion's City GL.jpg|120px]] |- | 16 | MAN Lion's City G (NG 313, A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2008: 434–449 | [[Slika:LPP MAN Lion's City G.jpg|120px]] |- | 29 | [[Mercedes-Benz Conecto G]] (O 345 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2009: 219–222 (4)<br>2010: 223–247 (25) | [[Slika:MB Conecto LPP.jpg|120px]] |- | 1 | IVECO Citelis 18m CNG | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: 450 | [[Slika:LPP_Irisbus_Citelis_18m.jpg|120px]] |- | 40 | MAN Lion's City G CNG (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2014: 451–460 (10) <br>2016: 461–490 (30) | [[Slika:MAN Lion's City G CNG in Ljubljana owned by LPP.jpg|120px]] |- | 10 | MAN Lion's City 18 G (EfficientHybrid) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2022: 300–309 | [[Slika:Lpp-308.jpg|levo|120x120_pik]] |- | 11 | Mercedes-Benz eCitaro G fuel cell | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2025: 350–357 (8)<br>2026: 358, 359, 812 (3) | [[Slika: https://www.lpp.si/aktualno/na-ljubljanske-ulice-prihaja-prvi-avtobus-na-vodikov-pogon]] |- |- |}[[Slika:LPP sprejemna pisarna.jpg|sličica|desno|210px|Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka]] === Preizkusni avtobusi === V podjetju občasno v rednem prometu preizkušajo najnovejše mestne avtobuse. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi: * Ikarus 80e (december 2024) * Mercedes-Benz eCitaro (17. - 22. maj 2024) * BYD eBus B18 (maj 2024) * Feniksbus FBI 90 (električni; 3. april 2024) * Higer KLQ6186GEV (februar 2023) * Caetano Toyota H2.City Gold (september 2022) * Iveco Bus e-Way (junij 2022) * MAN Lion's City 12 E (december 2020) * Scania Citywide Suburban LE CNG 15m (maj 2018; na linijah 3G in 47) *Solaris Urbino 12 Electric (oktober 2017) * Iveco Urbanway CNG (april 2017) * Iveco Urbanway Hybrid (februar 2017) * Iveco Urbanway CNG (maj 2016) * Iveco Crossway LE City 10,8m (marec 2016) * Volvo 7700 Hybrid (april - maj 2015) * Iveco Urbanway (marec 2015) * Anadolu Isuzu Citiport (marec 2015) * Iveco Crossway LE (oktober 2014) * MAN Lion's City Hybrid (september 2013) * MAN Lion's City CNG (april 2012) * MAN Lion's City M (december 2011) * Automet Iveco Daily 70C18 (junij 2011) * Mercedes-Benz Citaro G BlueTec Hybrid (20. - 25. oktober 2010) * Irisbus Iveco Citelis 12m CNG, ZET #793 (22. - 25. marec 2010) <ref>[http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 Avtobus na zemeljski plin prijazen do okolja in proračuna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923230131/http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 |date=2015-09-23 }} 7. april 2010, Dnevnik.si</ref> * MAN Lion's City Hybrid (21. december 2009 - 8. januar 2010) <ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/foto-v-ljubljani-novi-hibrid.html V Ljubljani novi hibrid] 22. december 2009, 24ur.com</ref> * Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009) * Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009) * Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009) * King Long XMQ6121G EU (julij 2008) * Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004) * Mercedes-Benz Citaro (O 530) * MAN NM 223 (A76), I&I [[Koper]] (sedaj Arriva) (16. - 22. september 2002–2004) * TAM 260 A 180 M (1990) – vključen, toda kasneje prodan [[Mestni promet Maribor|Certusu]] [[Maribor]] (sedaj Arriva) * MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985) * IKARUS IK-160 (junij 1982) * Mercedes-Benz O 305 (januar 1975) * [[Mercedes-Benz O 317]]K (13. - 18. december 1967) * Alfa Romeo 1000 (6. oktober 1960) === Nekdanji avtobusi (WIP) === <gallery> Slika:MB O 317.JPG|MB O 317<br /><small>1969–1991</small> Slika:LPP MAN SU 220.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2012: 100–127 (po 1991)</small> Slika:LPP 101a.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>PPP 1992–2008: 501–503<br />MPP 2008–2010: 101–103</small> Slika:LPP 151.jpg|[[Fap Sanos S-115]]<br /><small>1990–2011: 150–152</small> Slika:LPP MAN SG 220.jpg|[[MAN SG 220 (Avtomontaža)|MAN SG 220]] <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2016: 200–330 (po 1991)</small> Slika:LPP MAN SL 202.jpg|MAN SL 202<br /><small>1992–2011: EKO (plinski), 130 (diesel, od 2000);<br>letnik 1988, prvi avtobus s fotodizajnom v LPP</small> Slika:LPP TAM 260 A 116.jpg|[[TAM 260 A 116 M|TAM 260A116M]]<br /><small>1992–2011: 190–199<br>(199 prototip z ročnim menjalnikom)</small> Slika:MAN SG 240 LPP.jpg|[[MAN SG 240 (Avtomontaža)|MAN SG 240]] <small>(Avtomontaža)<br>1991–2010: 350 (prototip)<br>1994–2016: 351–364<br>1994–2011: 671, 672 (PPP, na sliki)</small> Slika:LPP 131.jpg|MAN NL 232 CNG (A15)<br /><small>1995–2011: MAJ (plinski), 131 (diesel, od 2000)</small> Slika:LPP NL 202.jpg|MAN NL 202(2)<br /><small>1993–2016: 147–149</small> Slika:LPP Mercedes-Benz O504N.jpg|Mercedes-Benz O 405 N2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1997–2016: 153, 154 1999–2019: 155–161</small> Slika:LPP MAN NL 222.jpg|MAN NL 222<br /><small>2000–2019: 132–136</small> Slika:Irisbus IVECO CityClass LPP 186.jpg|Irisbus IVECO CityClass 491<br /><small>2004–2019: 185–189</small> Slika:Mercedes-Benz O405GN2 LPP 206.jpg|Mercedes-Benz O 405 GN2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1998–2023: 205–207</small> </gallery> '''MAN:''' MAN SG 220 (Avtomontaža): * 1987–2010: 290–303, 305–307, 309–311, 313, 315–320 * 1987–2011: 314 * 1987–2014: 304 (julij), 308 (december), 312 (september) * 1991–2014: 323 (julij), 328, 329 (december) * 1991–2016: 330 (marec), 322, 325, 326 (april), 321, 324, 327 (maj; 327 ohranjen v depoju TMS-ja) MAN SG 240 (Avtomontaža): * 1991–2011: 350 (prototip; predelan v party bus) * 1994–2013: 354 * 1994–2014: 360 (julij) * 1994–2015: 361, 363 * 1994–2016: 351 (marec), 352, 353, 355–359, 362, 364 (maj) MAN NL 202(2): * 1993–2013: 148 (doniran(?) mariborskemu Marpromu) * 1993–2016: 149 (maj) MAN NL 222: * 2000–2019: 132–136 (132 predelan v mobilni mladinski center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/ljuba-drago/ Ljuba in Drago] (Mladi zmaji)) MAN NL 223: * 2003–2026: 138, 140, 141 MAN NG 312: * 1996–2010: 377 (februar; zagorel motor) * 1996–2014: 371–376 (julij) * 1996–2016: 370, 378–380, 383 (maj) * 1997–2016: 384 (december) * 1998–2016: 395, 398 (julij), 404 (december) * 1998–2017: 407 (avgust) * 1998–2018: 403 * 2000–2019: 415 * 1998–2020: 397 * 1998–2021: 401 (predelan v skupnostni center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/borc/ Borc] (Mladi zmaji), stoji ob Cesti španskih borcev v Zgornjem Kašlju) * 1997–2022: 387, 390 * 1996–2023: 381 * 1996–2024: 382 (september) * 1996–2025: 382 (julij) * 1997–2025: 389 (julij) * 1998–2025: 394 (julij), 399, 405 (september) * 2000–2026: 419 MAN NG 313: * 2003–2018: 429 (julij) * 2003–2020: 431 * 2003–2023: 423 * 2003–2026: 432 '''Mercedes-Benz:''' Mercedes-Benz O 405 N2 (Avtomontaža): * 1997–2011: 153 * 1997–2016: 154 (junij) * 1999–2016: 156, 160 (maj), 159 (december) * 1999–2017: 157 (avgust) * 1999–2019: 155, 158, 161 Mercedes-Benz O 405 GN2 (Avtomontaža): * 1998–2016: 205 (maj), 207 (junij) * 1998–2023: 206 Mercedes-Benz O 405 GN2: * 1997–2022: 202–204 Mercedes-Benz Citaro FL (O 530): * 2007–2020(?): 163 '''Kutsenits:''' Hydra City II/III Hybrid: * 2010–2017: 063 (januar; zagorel) * 2010–2018: 061, 062, 064, 065 (avgust) '''Feniksbus:''' FBI 83 M: * 2015–2018: 070 (junij; zagorel)<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042831387|title=V središču Ljubljane zgorel avtobus|date=30. 6. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=10. 7. 2018|archive-date=2018-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180710133511/https://www.dnevnik.si/1042831387|url-status=dead}}</ref> '''Irisbus IVECO:''' CityClass (491E) * 2004–2019: 185–189 (186 in 187 preurejena v učilnici v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah) Citelis 12m CNG * 2025: 102 (zagorel 17.10.2025) '''TAM:''' TAM 260 A 116 M * 1992–2008: 199 (prototip) * 1992–2010: 193 (prvi avtobus s klimo v mestnem prometu, dodatno vgrajena 1999) * 1992–2011: 191, 192, 194–198 (196 razstavljen v [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškem muzeju Slovenije]] v Bistri pri Vrhniki) == Medkrajevni potniški promet == {{glavni|Medkrajevni potniški promet (LPP)}} Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja). Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih [[Ljubljanska kotlina|ljubljanske kotline]], 25 kilometrov linij je še vedno [[makadam]]skih. Prevoz na 35 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 770 kilometrov, poteka po objavljenem [[Vozni red|voznem redu]]. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih. == Plačilni sistem == [[Slika:Urbana&žetoni.JPG|sličica|desno|250px|Od žetonov k mestni kartici]] Od uvedbe [[tramvaj]]skega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni [[žeton]]i in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. '''20''' ''Reboljeva – Bavarski dvor'' poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji.<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY07J6ZN Spet novost na mestnih avtobusih] 1981, Zbor občanov (dlib.si)</ref> Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je bilo plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona). Avgusta 2022 je LPP začel nameščati nove validatorje na katerih je od konca novembra 2023 možno tudi plačevanje z bančno kartico (Visa in Mastercard)<ref>{{Navedi splet|title=Plačevanje s plačilnimi karticami na avtobusih|url=https://www.lpp.si/aktualno/placevanje-s-placilnimi-karticami-na-avtobusih-0|website=Ljubljanski potniški promet|date=2023-11-28|accessdate=2023-12-27|language=sl}}</ref>, ki so zamenjali dotrajane prvotne validatorje (v uporabi od avgusta 2009). === Urbana === {{glavni|Urbana (plačilna kartica)}} [[Enotna mestna kartica]] Urbana je plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestne knjižnice Ljubljana]], plačilo parkirnine na parkiriščih v upravljanju JP LPT, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo na [[Ljubljanski grad]] in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim [[avtobus]]om. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih ''urbanomati'', v potniških centrih LPP, na [[Avtobusna postaja Ljubljana|Avtobusni postaji Ljubljana]], v turistično-informacijskem centru (TIC) ter nekaterih bencinskih črpalkah, trgovinah in trafikah. [[Mestna občina Ljubljana]] je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje [[Ultra]]. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje, v tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, med drugimi zaposleni v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], v podjetju LPP ter ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, s 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. S 1. januarjem 2010 je Urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP. V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna možnost neomejenih prestopanj znotraj izbranih območij (ne velja za plačilo z Moneto in bančno kartico). Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah. {| class="wikitable" |- ! rowspan=2| vrsta vozovnice ! colspan=3| tarifa za (cena v €) |- ! 1 območje ! 2 območji ! 3 območja |- | enkratna | align="center"| '''1,50''' | align="center"| '''2,50''' | align="center"| '''3,50''' |- | šolska mesečna | align="center"| '''20''' | align="center"| '''25'''* ('''<small>34</small>''') | align="center"| '''25'''* ('''<small>51</small>''') |- | splošna mesečna | align="center" | '''37''' | align="center" | '''49''' | align="center" | '''63''' |- | splošna za brezposelne | align="center"| '''17''' | colspan=2 align="center"| - |- | prenosna mesečna | align="center" | '''42,50''' | colspan="2" align="center" | - |- | prenosna letna | align="center" | '''420''' | colspan="2" align="center" | - |- | splošna letna | align="center" | '''365''' | align="center" | '''490''' | align="center" | '''630''' |- | upokojenska** | colspan="3" align="center" | '''brezplačna''' |- |} Opomba: * * – pomeni državno subvencionirano ceno pri razdalji nad dva kilometra od kraja prebivališča do kraja izobraževanja. * ** – vozovnice za upokojence oz. osebe starejše od 65 let so od oktobra 2021 brezplačne. === Shema območij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_obmocij_lpp_2022_.pdf Shema območij] == Viri in reference == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1 }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o. |year=2005 |isbn=961-91685-0-X }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski mestni promet v slikah |publisher=Kmečki glas |year=2008 |isbn=978-961-203-343-9 }} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih podjetij]] * [[Ljubljanski tramvaj]] * [[Ljubljanski trolejbus]] * [[Bavarski dvor]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Passenger Transport}} * [http://lpp.jhl.si/ Uradna spletna stran] * [http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 Linije na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 |date=2017-07-29 }} {{-}} {{Mestni promet}} {{JHLJ}} [[Kategorija:Ljubljanski potniški promet| ]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1901]] [[Kategorija:Avtobusni prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Javni holding Ljubljana]] [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] [[Kategorija:Mestni promet v Sloveniji|Ljubljana]] h7ngxw79f7lf20bvb804ovhwylkdeml 6685982 6685981 2026-06-06T11:47:40Z Mark Pelj 216187 /* Zgibni avtobusi */ 6685982 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. | logo = [[Slika:Logotip LPP.png|200px]] | image = Ljubljana_-_Slovenska_Cesta_8_(53446416795).jpg | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = 1901 | location = [[Ljubljana]], Celovška cesta 160<br/>1000 Ljubljana<br />{{SLO}} | key_people = | industry = transport | services = mestni prevoz potnikov<br>vzdrževanje vozil<br>tehnični pregledi | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | homepage = {{URL|http://www.lpp.si}} }} '''Ljubljanski potniški promet''' ([[kratica]] '''LPP''') je javno prevozniško [[podjetje]] ([[družba z omejeno odgovornostjo]]), ki deluje v sklopu [[Javni holding Ljubljana|Javnega holdinga Ljubljana]] in primarno zagotavlja [[javni prevoz|javni]] mestni in [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevni]] [[avtobus]]ni [[transport|prevoz]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in njeni okolici. Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene [[avtobus]]ne prevoze, [[servis]]iranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, [[tehnični pregled vozila|tehnične preglede vozil]] in homologacije ter registracije vozil. == Sedež podjetja == Sedež podjetja z upravno [[zgradba|zgradbo]], [[garaža|garažnimi površinami]], s servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v [[Zgornja Šiška|Zgornji Šiški]] med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško]], [[Litostrojska cesta, Ljubljana|Litostrojsko]] in [[Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana|Cesto Ljubljanske brigade]]. == Kratka zgodovina podjetja == ==== Obdobje tramvajev (1901–1958) ==== {{glavni|Ljubljanski tramvaj}} [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|sličica|210px|Tramvaj na [[Prešernov trg, Ljubljana|Marijinem trgu]] (današnji Prešernov trg) leta 1911]] Ko je v Ljubljani ob koncu 19. stoletja živelo okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede javna »mehanizirana« prevozna sredstva. Zato je bila leta 1900 uradno ustanovljena ''Splošna maloželezniška družba'', ki je skrbela za javni prevoz v mestu. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6400 voznih listkov. Splošna maloželezniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski [[tramvaj]]i prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna [[delniška družba]] pod vodstvom tujega vlagatelja, nemškega podjetja [[Siemens (podjetje)|Siemens]] & Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje. Leta 1929 se je Splošna maloželezniška družba preimenovala v ''Električno cestno železnico'' (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji ter preselili remizo in remontne delavnice iz Vodmata v Zgornjo Šiško ob Celovško cesto. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen [[policijska ura|policijski uri]], primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje. ==== Obdobje trolejbusov (1951–1971) ==== {{glavni|Ljubljanski trolejbus}} [[Slika:Trolejbus 2.JPG|sličica|210px|Trolejbus na viškem obračališču]] Po končani drugi svetovni vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je ''Mestni ljudski odbor Ljubljana'' ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na [[trolejbus]] in [[avtobus]]. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v ''Ljubljana-Transport''. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge: * proga št. '''1''' ''Vič–Vižmarje'' * proga št. '''6''' ''Vič–Ježica'' * proga št. '''7''' ''Litostroj–Ajdovščina'' * proga št. '''8''' ''Litostroj–Črnuče'' Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi [[sneg]]a in posipanja cest s [[sol]]jo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971 na progi št. '''1''', nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi. ==== Obdobje avtobusov (1950–danes) ==== [[Slika:MB O 317.JPG|sličica|210px|Avtobus '''[[Mercedes-Benz O 317|Mercedes-Benz O317]]''' pred letom [[1971]] v remizi. Vozilo št. 373 je bilo kupljeno novembra 1969, odpisano marca 1986.]] [[Slika:First hydrogen-powered bus in Ljubljana (line 20, november 2025).jpg|thumb|desno|200px|Prvi [[vodik|vodikovi avtobusi]] so uvedeni novembra 2025; [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|avtobus 20]] na postaji [[BS3|Nove Stožice]]]] Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v ''Viator'', je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem [[Žičnica|žičnic]] in pripadajočih objektov na [[Vogel|Voglu]], [[Velika planina|Veliki planini]], [[Zatrnik]]u, Španovem vrhu, [[Rakitna|Rakitni]], v [[Martuljek|Martuljku]]. Poleg prometa in turizma je nova dejavnost podjetja postala še gostinstvo. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Tri leta kasneje je bila ustanovljena [[taksi]] služba (s prvimi rumenimi avtomobili [[Renault|Renault 12]]) in sposojevalnica avtomobilov. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem ''SAP'' in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD ''SAP-VIATOR'', v okviru katerega je že delovala delovna organizacija ''Mestni potniški promet''. Sledile so nadaljnje združitve ter razdružitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je ''Viator'' 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD ''INTEGRAL''. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija ''Ljubljanski potniški promet''. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] je veliko vozil sodelovalo v protitankovskih blokadah, ki so bile postavljene na mestnih vpadnicah in v bližini vojašnic in skladišč orožja. Nekaj vozil je bilo tedaj popolnoma uničenih oz. nepopravljivo poškodovanih (blokade na cesti proti Toškemu Čelu, Šmartinski cesti, Aškerčevi cesti). Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana. Po letu 2007 je prišlo do večje širitve mestnega avtobusnega omrežja, posodabljanja voznega parka s sodobnimi, okolju prijaznejšimi ekološkimi avtobusi, prenovljena sta bila tudi plačilni sistem in sistem napovedovanja avtobusnih prihodov ter uvedeni postajališčni vozni redi. Skoraj nikoli v zgodovini podjetja se ni zgodilo, da bi javni avtobusni prevoz obstal za več kot nekaj ur oz. dni, daljša prekinitev je bila le med osamosvojitveno vojno ter zaradi razglašene [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije bolezni Covid-19]] od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 in od 16. oktobra 2020 do 15. decembra 2020. Od novembra 2025 je LPP dobil prve avtobuse na (ogljično nevtralni) [[vodik|vodikov]] pogon. === Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih linij in posameznih voženj === {| class="wikitable" ! colspan=2| št. ! relacija ! obdobje obratovanja ! colspan=2| razlog ukinitve |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1D (Ljubljana)|'''1D''']] | Mestni log – Dolgi most P+R | 3. junij 2010 - 28. februar 2011 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1D''']] | Vižmarje – Mestni log – Dolgi most P+R | 11. maj 2015 - 7. julij 2020 | colspan=2| podaljšanje linije '''1''' iz Mestnega loga do Dolgega mostu P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1S''']] | Nedeljski sejem – Mestni log – Vižmarje – Gameljne | do 2. decembra 2012 | colspan=2| podaljšanje linije '''1B''' do novega obračališča pri Snagi |- | colspan=2 align="center"| '''2''' | Bavarski dvor > Moste > Štepanjsko naselje > Fužine > Nove Jarše<br><small>odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| podaljšanje linije '''N5''' do Štepanjskega naselja |- | colspan=2 align="center"| '''[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|3]]''' | Litostroj – Rudnik – Nedeljski sejem <small>(Ned)</small> | konec 90. let 20. stol. | colspan=2| selitev bolšjega sejma z Rudnika v center mesta |- | colspan=2 align="center"| '''3L''' | Tovarna LEK – Bavarski dvor<br><small>odhod 22.05 (Del)</small> | do 26. junija 2014 | colspan="2" | podaljšanje linije '''18''' in njenega obratovalnega časa |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''4''']] | Moste – Žale – Ajdovščina – Moste | začetek 60. let 20. stol. - 3. januar 1980 | colspan=2| preusmeritev proge '''2''' do Novih Jarš, ki ni več krožna proga |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|7L]]''' |Pržan – Letališka |2007 - 2024 | colspan="2" |podaljšanje linije '''7''' na Letališko cesto |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9a''']] | Bavarski dvor – Trnovo | 70. leta 20. stol. | colspan=2| podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21. uri na vsej trasi |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''10''']] | Kongresni trg – Zadobrova | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''15''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet |- | colspan=2 align="center"| '''11''' | Zalog > Polje > Zadobrova > Hrastje > Nove Jarše > Bavarski dvor<br><small>odhod 3.45 (Del-sob)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| nerentabilnost voženj preko Sneberij |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''N11''']] | Bavarski dvor – Zalog | proti koncu 2013 | colspan=2| podaljšanje obratovalnega časa linije '''11B''', ki prevzame funkcijo nočne linije |- | colspan=2 align="center" |[[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''12''']] |Bežigrad – Vevče |1984 - 30. september 2024 | colspan=2 |podaljšanje linije '''24''' iz Vevč po polovici trase linije '''12''' do Centra Stožice P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14B''']] | Savlje – Bokalce | 3. september 2007 - 7. maj 2016 | colspan=2| spojitev linij '''14''' (''Savlje - Vrhovci'') in '''14B''' (''Savlje - Bokalce'') v eno linijo ter sprememba trase na območju Brda |- | colspan=2 align="center"|'''Z14'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|title=Začasna linija Z14|date=20.1.2014|accessdate=12.8.2025|website=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|publisher=Mestna Občina Ljubljana}}</ref> | Trg OF – Tehnološki park | 20. januar 2014 - maj 2014 | colspan=2| uvedena zaradi obvoza linij '''14''' in '''14B''' ob zapori Ceste na Brdo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''15''']] | Bavarski dvor – Medvode | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''10''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''16''']] | Gameljne – (Brod – Vižmarje) – Bavarski dvor | 1971 - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''21''' v liniji '''26''' <small>(Del-sob)</small> in '''26B''' <small>(Del)</small><br>podaljšanje linije do Bežigrada <small>(Železne ceste)</small> in preštevilčenje v linijo '''26C''' <small>(Ned)</small><br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''17''']] | Trg osvoboditve – Fužine | 4. januar - 17. oktober 1983 | colspan=2| podaljšanje proge '''20''' z Bavarskega dvora do Fužin |- | colspan=2 align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''17''']] | Trnovo – Barje | 3. september 1984 - 1988 | colspan=2| podaljšanje proge '''19''' z Bavarskega dvora do Barja |- | rowspan=3 colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''17''']] | Letališka – Fužine <small>(Del-sob)</small> | 1. april 1992 - 1. junij 1996 | colspan=2| nerentabilnost, preusmeritev skozi razvijajoči se BTC do Kongresnega trga |- | Kongresni trg – BTC – Letališka <small>(Del-sob)</small> | 1. julij 1996 - 1. september 2007 | podaljšanje s Kongresnega trga do nakupovalnega središča Rudnik in preštevilčenje v linijo '''27''' | rowspan=2| ukinitev končnih postajališč v centru mesta |- | Kongresni trg – Kolosej <small>(Ned)</small> | 2001 - 2. september 2007 | skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo '''27K''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19]]''' |Tomačevo – Barje |1988 - 2011 | colspan="2" |uvedba linij '''19B''' in '''19I''', linija '''19''' se občasno uvede ob obvozih na območju Črne vasi ali Ižanske ceste |- | colspan="2" align="center"| '''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19Z]]''' |Notranje Gorice – Jezero |2021 - 2023 | colspan="2" |začasna linija v času obnove Črnovaške ceste in ukinitve linije '''19B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19P]]''' |Ig AP – Iška vas | | colspan="2" |začasna linija zaradi obvoza/skrajšane trase linije '''19I''' |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Ruski car – Šlandrova (IMP) | 1980 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan="2" rowspan="2" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Bavarski dvor – Reaktor – Beričevo – Dol° <small>(Del-sob)</small> | 1. oktober 1982 - 1. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26''' |- | Bavarski dvor – Brnčičeva – Beričevo – Dol° <small>(Del)</small> | 1. oktober 1982 - 31. avgust 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|21]]''' |Gameljne – Ježica – Beričevo |2. marec 2015 - 30. september 2024 | colspan="2" |uvedba linij '''21D''' in '''28''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21Z]]''' |Ježica – Šmartno<br>Gameljne – Trata<br>Vižmarje – Beričevo |2022 - 2024 | colspan="2" |začasne linije v času obnove Ceste Vstaje, in tudi posledično skrajšane trase linije '''8''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana), 2006-2014|'''23''']] | Kolodvor – Živalski vrt (ZOO) | 1. julij 2006 - 26. junij 2014 | colspan=2| podaljšanje linije '''18''' preko Večne poti do Kolodvora. |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25B''']] | Zadobrova – Bavarski dvor | do marca 2014 | colspan=2| spremenjen režim odhoda (v garažo) |- | rowspan=3 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''26''']] | | Gameljne – Beričevo <small>(Del-sob)</small> | rowspan=2| 3. september 2007 - 23. junij 2008 | rowspan=2 colspan=2| podaljšanje linije '''8''' in nova linija '''21''' <br>predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''B''']] | Gameljne – Brnčičeva – Beričevo <small>(Del)</small> |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''C''']] | Bežigrad <small>(Železna cesta)</small> – Gameljne <small>(Ned)</small> | 9. september 2007 - 25. junij 2008 | colspan=2| podaljšanje linij '''1B''' in '''1S''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana), 2014-2015|'''26''']] | Ježica – Brnčičeva <small>(Del-sob)</small> | 1. december 2014 - 2. marec 2015 | colspan=2| ponovno podaljšanje linije '''8''' na Brnčičevo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27K''']] | Bavarski dvor – BTC Kolosej - (BTC Atlantis) | 2001 - 26. julij 2015 - (25. junij 2023) | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| '''28'''<br>'''28V''' | Kajuhova – Mali Lipoglav <br>Kajuhova – Vevče – Mali Lipoglav | 1. september 2009 - 31. avgust 2016<br>26. junij 2014 - 1. september 2014 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' do Vevč <br>obratovala samo v času poletnih voznih redov 2014 |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 29 (Ljubljana)|'''29''']] | Kajuhova – Tuji Grm | 1. september 2009 - 31. avgust 2016 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' |- | colspan=2 align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 62 (Ljubljana)|'''62''']] | Vodice – Šinkov Turn – Polje – Vodice <small>(Del)</small> | 3. september 2012 - 2. november 2012 | colspan=2| sprememba linij '''60''' in '''61''' |- | colspan="2" align="center"| '''64''' |Ljubljana – Letališče Brnik |do 30. junija 2024 | colspan="2" |koncesijo za prevoze v gorenjski regiji prevzame Arriva |- | colspan=2 align="center"| - | obračališče Rudnik – E. Leclerc | februar - december 2001 | colspan=2| nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja ''E.Leclerc'' |- | colspan=2 align="center"| - | Kolodvor – Avtosejem <small>(Ned)</small> | okoli 1990 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| - | Bavarski dvor – Goričane <small>(Sob, Ned)</small> | 13. julij - 8. september 1985 | colspan=2| kopalna proga (kopališče Na Sori) |- |} Legenda: * ''Del'' → vozi od ponedeljka do petka * ''Del-sob'' → vozi od ponedeljka do sobote * ''Sob'' → vozi ob sobotah * ''Ned'' → vozi ob nedeljah in praznikih * ° → podaljšanje do Dola pri Ljubljani le septembra 2002 === Dosedanja poimenovanja podjetja === [[Slika:LPP Remiza.jpg|sličica|210px|Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade]] Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu. * ''Allgemeine Oesterreichische Kleinbahngesellschaft'' (slov. ''Družba malih železnic'') (6. september 1901–1927) * ''Splošna maloželezniška družba d.d.'' (1927–1929) * ''Električna cestna železnica'' (1929–1958) * ''Ljubljana-Transport'' (1958–1971) * ''Viator'' (1971–1977) * ''SOZD SAP-VIATOR'' (1977–1981) * ''SOZD INTEGRAL'' (1981–1989) * ''Ljubljanski potniški promet'' (1989–danes) === Tabela prepeljanih potnikov v MPP === Po uvedbi novega plačilnega sistema leta 2010 so številke prepeljanih potnikov natančne, predtem so bile ocene približne. {| class="wikitable" |- ! leto !! št. potnikov |- |''1901'' |326.864<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski tramvaj - Stran 123 - VLAKI.INFO|url=https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=1405&start=1830|website=www.vlaki.info|accessdate=2025-05-10}}</ref> |- |''1902'' |792.826 |- |''1903'' |929.349 |- |''1908'' |1.015.144 |- | ''1929'' || 2.860.000 |- |''1930'' |3.173.760 |- |''1931'' |5.447.700 |- | ''1932'' || 6.786.942 |- |''1933'' |5.112.588 |- |''1934'' |4.837.880 |- |''1939'' |9.236.140 |- |''1940'' |11.116.887 |- | ''1941'' || 12.830.528 |- |''1942'' |18.473.313 |- |''1943'' |26.122.807 |- |''1944'' |19.632.698 |- |''1946'' |26.172.040 |- | ''1947'' || 29.094.240 |- | ''1950'' || 45.028.499 |- | ''1975'' || 74.000.000 |- | ''1980'' || 97.500.000 |- | ''1982'' || 121.000.000 |- | ''1983'' || 130.000.000 |- | ''1985'' || 160.000.000 |- | ''1995'' || 111.000.000 |- | ''2005'' || 92.000.000 |- | ''2010'' || 42.202.516 |- | ''2011'' || 41.050.121 |- | ''2012'' || 39.437.496 |- | ''2013'' ||40.631.366 |- | ''2014'' ||39.838.115 |- | ''2015'' ||37.928.067 |- | ''2016'' ||37.790.716<ref>{{Navedi splet|url=http://siol.net/siol-plus/lpp-odgovarja-mihi-mazziniju-437525|title=LPP odgovarja Mihi Mazziniju|date=15.3.2017|accessdate=15.3.2017|website=siol.net|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | ''2017'' ||37.460.996 |- | ''2018'' ||36.988.034 |- | ''2019'' ||36.347.028 |- | ''2020'' ||16.090.625 |- | ''2021''||19.086.895 |- | ''2022''||28.050.798 |- |2023 |34.368.492 |- |2024 |34.680.233 |} == Mestni potniški promet == Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in [[Vozni red|voznih redih]]. Trenutno obratuje '''32''' linij v skupni dolžini '''460''' [[Kilometer|kilometrov]]. Pokrivajo približno 97% urbanega območja [[Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], kar pomeni, da je 97% ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 [[Meter|metrov]]. === Avtobusne linije === Avtobusi povezujejo središče mesta z mestnimi predeli in obrobnimi naselji znotraj meja [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], nekatere linije pa se končujejo tudi na področjih sosednjih občin. Take linije so [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]], '''30''', [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']] v [[Občina Vodice|Občini Vodice]], [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|'''12D''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]]''' v [[Občina Domžale|Občini Domžale]], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B in''' '''N3B''']] v [[Občina Škofljica|Občini Škofljica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']] v [[Občina Grosuplje|Občini Grosuplje]], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19I''']] v [[Občina Ig|Občini Ig]], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']] in [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''']] v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']] v [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občini Dobrova - Polhov Gradec]] ter [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']] v [[Občina Horjul|Občini Horjul]]. ==== Preglednica linij in režim obratovanja ==== {| class="wikitable" ! št. ! relacija ! [[teden|delavnik]] ! [[sobota]] ! [[nedelja]] in [[praznik]] |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – STANEŽIČE P+R | 04:55 - 23:05 | 04:58 - 23:05 | / |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1B'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – Stanežiče P+R – GAMELJNE | colspan=2 align="center"| / | 05:50 - 22:50 |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N1'''</span>]] | BAVARSKI DVOR – STANEŽIČE P+R BAVARSKI DVOR – Stanežiče P+R GAMELJNE BROD – Stanežiče P+R – BAVARSKI DVOR | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | / '''BD''': 05:30, 06:00 '''BR''': 05:02, 05:32 |- | bgcolor="#507D2A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''2'''</span>]] | ZELENA JAMA – NOVE JARŠE | colspan=2 align="center"| 04:02 - 00:25 | 05:02 - 00:25 |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3B'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3B'''</span>]] | LITOSTROJ – RUDNIK LITOSTROJ – ŠKOFLJICA LITOSTROJ – Bavarski dvor – RUDNIK (→) BAVARSKI DVOR – RUDNIK BAVARSKI DVOR – ŠKOFLJICA | 05:28 - 20:32 05:00 - 20:58 '''L''': 20:46 21:00 - 00:15 '''BD''': 04:30, 05:00, 21:20 '''Š''': 21:12 | 05:13 - 20:41 / '''L''': 20:46 <small>04:12-05:12&21:00-00:15</small> / | 06:05 - 20:54 / / <small>05:12-06:12&20:40-00:15</small> / |- | bgcolor="#FF7E00" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3G'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – GROSUPLJE | 04:19 - 00:25 | 04:49 - 00:25 | 04:49 - 00:35 |- | rowspan=2 bgcolor="#800080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''5<br>N5'''</span>]] | rowspan=2| PODUTIK – ŠTEPANJSKO NASELJE PODUTIK – Bavarski dvor – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:02 - 20:54 | 05:05 - 20:50 | 06:10 - 20:54 |- | colspan=2 align="center"| 04:12 - 05:15 & 20:40 - 00:17 | 05:12-06:15 & 20:40-00:17 |- | bgcolor="#848482" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – ČRNUČE | colspan=2 align="center"| 04:13 - 00:16 | 05:13 - 00:16 |- | bgcolor="#C0C0C0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6B'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – NOTRANJE GORICE | 04:55 - 23:07 | 05:32 - 23:11 | 05:40 - 23:06 |- | bgcolor="#87CEEB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''7'''</span>]] | LETALIŠKA P+R – PRŽAN | 04:58 - 22:50 | 04:55 - 22:50 | 05:55 - 22:50 |- | rowspan=2 bgcolor="#1C39BB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''8<br>8B'''</span>]] | rowspan=2| GAMELJNE – BRNČIČEVA GAMELJNE – BAVARSKI DVOR (→) | 04:58 - 22:33 | 05:00 - 22:38 | rowspan=2| / |- |'''GM''': 21:51 |'''GM''': 22:00 |- | bgcolor="#93A2D0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''9'''</span>]] | BARJE P+R – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:01 - 22:47 | 05:00 - 22:47 | 05:58 - 22:47 |- | bgcolor="#555D50" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''10'''</span>]] | ZADOBROVA – BESNICA <small>obračališče</small> ZADOBROVA – BESNICA – TUJI GRM <small>(v času poletnih počitnic)</small> | 05:20 - 15:50 '''Z'''<sup>K</sup>: 19:15 '''B'''<sup>K</sup>: 19:50 | colspan=2 align="center"| / |- | rowspan=2 bgcolor="#FCC200" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''11<br>11B'''</span>]] | rowspan=2| JEŽICA P+R – ZALOG<br>BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – ZALOG | 04:42 - 21:28 | colspan=2 align="center"| / |- | <small>03:48-05:28 & 20:06-00:33</small> | <small>03:48-04:58 & 20:06-00:33</small> | <small>04:48-06:28 & 20:06-00:33</small> |- | bgcolor="#00009C" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''12D'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – DOMŽALE |05:00 - 23:05 |05:00 - 23:05 |06:00 - 23:05 |- | bgcolor="#BDDA57" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''13'''</span>]] | CENTER STOŽICE P+R – SOSTRO | 05:04 - 23:03 | 05:05 - 23:03 | 06:00 - 23:03 |- | bgcolor="#FE28A2" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''14'''</span>]] | SAVLJE – BOKALCE | 04:58 - 22:58 | 05:00 - 22:58 | 05:50 - 22:58 |- | bgcolor="#8E4585" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''15'''</span>]] | STANEŽIČE <small>naselje</small> – SORA <small>obračališče</small> | 05:45 - 21:51 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6C3082" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''16'''</span>]] | TRNOVO – ČRNI LOG | 04:50 - 16:01 16:10 - 22:53 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6D351A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''18<br>18L'''</span>]] | KOLODVOR – ZOO – CENTER STOŽICE P+R KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJSKA KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJ | 05:05 - 22:24 07:12 - 19:32 / | / 05:55 - 20:57 / | / 08:30 - 19:58 20:27 - 22:26 |- | bgcolor="#E68FAC" align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''19B<br>19I'''</span>]] | TOMAČEVO – JEZERO TOMAČEVO – IŠKA VAS <small>obračališče</small> | 04:52 - 23:07 04:40 - 23:02 | 05:30 - 23:02 04:45 - 23:08 | 05:46 - 23:02 05:50 - 23:08 |- | rowspan=2 bgcolor="#008000" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''20<br>20Z'''</span>]] | rowspan=2| NOVE STOŽICE P+R – FUŽINE P+R NOVE STOŽICE P+R – Fužine P+R – ZALOG | 04:59 - 22:45 | colspan="2" | / |- | align="center" | / |04:50 - 23:05 | 05:20 - 23:05 |- | bgcolor="#009900" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''21D'''</span>]] | JEŽICA – DOMŽALE | 04:55 - 21:18 21:48 - 23:03 | 05:40 - 21:33 21:48 - 23:03 | / |- | bgcolor="#F28500" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''22'''</span>]] | GLINCE – FUŽINE P+R | 05:00 - 22:54 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#CD7F32" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''23'''</span>]] | KAMNA GORICA – PODUTIK | 07:05 - 21:57 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#FF0080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''24'''</span>]] | BTC ATLANTIS – CENTER STOŽICE P+R | 05:20 - 23:05 | align="center" | 05:00 - 22:11 |06:00 - 22:11 |- | bgcolor="#007FFF" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''25'''</span>]] | ZADOBROVA – MEDVODE <small>naselje</small> | 04:54 - 23:09 | 04:58 - 23:09 | 05:58 - 23:09 |- | bgcolor="#00308F" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''26'''</span>]] | MALI LIPOGLAV – ZD Polje – TUJI GRM MALI LIPOGLAV – ZD Polje <small>(v času poletnih počitnic)</small> | | colspan="2" align="center" | / |- | bgcolor="#39A78E" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''27'''</span>]] | VEVČE – BTC – NS RUDNIK | 04:45 - 22:44 | 04:55 - 22:35 | / |- | bgcolor="#7f6070" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''28'''</span>]] |GAMELJNE – ČRNUČE |05:15 - 16:02 16:22 - 22:05 (K) | colspan="2" |/ |- | bgcolor="#A8E4A0" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''30'''</span>]] | VODICE – MEDVODE | 05:00 - 22:20 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#56A0D3" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''51'''</span>]] | LJUBLJANA – POLHOV GRADEC | 5.00 - 22.30 | 6.10 - 14.45 & 18.45 - 19.30 | 8.30 - 14.55 |- | bgcolor="#006A4E" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''52'''</span>]] | POLHOV GRADEC – ČRNI VRH | 5.20 - 21.24 | - | 9.05 - 14.30 |- | bgcolor="#CDA4DE" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''53'''</span>]] | POLHOV GRADEC – SUHI DOL | 5.45 - 16.21 | colspan="2" align="center" | - |- | bgcolor="#9D3C27" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''56'''</span>]] | LJUBLJANA – HORJUL | 4.30 - 22.25 | 5.00 - 14.30 & 19.00 - 20.00 | 7.00 - 12.45 |- | bgcolor="#A4C639" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''60'''</span>]] | LJUBLJANA – Vodice – POLJE <small>obračališče</small> | 4.50 - 22.25 | 5.00 - 14.30 | - |- | bgcolor="#F1B82D" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''61'''</span>]] | VODICE – Polje <small>obračališče</small> – VODICE | 7.00 - 8.05 & 12.19 - 15.19 | colspan="2" align="center" | - |} Legenda: - Število odhodov iz postajališč: * '''L''' = LITOSTROJ * '''BD''' = BAVARSKI DVOR * '''BR''' = BROD * '''Š''' = ŠKOFLJICA * '''GM''' = GAMELJNE * '''Z'''<sup>K</sup>= ZADOBROVA (na klic) * '''B'''<sup>K</sup>= BESNICA obr. (na klic) - Ostalo: * K = prevoz na klic * (→) = enosmerna linija [[Slika:LPP delavnice.jpg|sličica|210px|Avtomehanične delavnice]] === Shema linij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_dnevnih_linij_lpp_september_2025.pdf Shema dnevnih linij] * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_nocnih_linij_lpp_april_2024_0.pdf Shema nočnih linij] === Spremljanje prihodov avtobusov === Razvitih je nekaj aplikacij za pregledovanje prihodov avtobusov, ki so na voljo tako na sistemih Android in iOS kot na spletu. * Uradna spletna aplikacija LPP ([https://lpp.si Splet]) * Busko ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.busko.app Android] | [https://apps.apple.com/si/app/busko-ljubljana/id1527399145 iOS] | [https://busko.si Splet] | [https://busko.prevozki.si/ Pregled]) * Ljubljana Bus ([https://apps.apple.com/si/app/ljubljana-bus/id1480557825 iOS] | [https://play.google.com/store/apps/details?id=si.dragman.trolabb10 Android]) * Urbana Ljubljana ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.margento.urbanabeta Android] | [https://apps.apple.com/si/app/urbana-ljubljana/id1472324298 iOS]) * LPP vozni red ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.remecsamo.lpp Android]) * Avtobusi LPP ([https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.bus_ljubljana.lpp Android] | [https://bus-ljubljana.eu/ Splet]) Na spletni tržnici za Android Google Play je na voljo še več [https://play.google.com/store/search?q=lpp&c=apps aplikacij]. === Avtobusi v mestnem potniškem prometu === V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno '''219''' mestnih [[avtobus]]ov v treh izvedbah [[vozilo|vozil]], in sicer '''20''' mini oz. midi, '''56''' enojnih in '''143''' zgibnih oz. zglobnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov, zgibni nizkopodni avtobusi pa so dolžine 18 metrov. Povprečna starost vozil je 10,95 let; 213 vozil je klimatiziranih, 180 jih ima videonadzorni sistem, 212 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 212 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenimi slepim in slabovidnim, 185 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički. Mini in midi avtobusi obratujejo na linijah št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|10]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|'''21D''']], [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|'''23''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]], [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']], ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''12D, 13, 18, 18L, 19B''' in '''19I'''. Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|12D]], [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|15]]''', '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|'''18''', '''18L''']], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''', '''19I''']], '''21D''', [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in '''30''', ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''3''', '''N3''', '''5''', '''N5''', '''6B''', '''9''', '''13''', '''14''' in '''25'''. Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1''', '''1B''', '''N1''']], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''3B''', '''N3''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''', '''N5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|'''7''']], [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''', '''8B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''', '''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']], [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14''']], [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in '''27'''. ==== Preglednica vozil ==== ===== eUrban / Prijatelj Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! avtomobil ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 20 | Volkswagen e-Golf | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: E01–E20 | [[Slika:E-GOLF LPP E12.jpg|120px]] |- |1 |Opel Vivaro |nizkopodni | |2024: E21 | |- |2 |Peugeot Expert |nizkopodni | |2025: E22<br>2026: E23 | |} ===== Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 8 | Italcar Attiva (odprti tip)<br><br>Esagono Energia Geco (zaprti tip) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: K03<br>2015: K04<br>2017: K06<br>?: K08<br>2022: K09 | |- |} ===== Midi avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – mini / midi ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 10 | Feniksbus FBI 83 M – 8,3m | visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih) | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2012: 066 – dizel (1)<br>2013: 067 – CNG (1)<br>2014: 068 – CNG (1)<br>2015: 069, 071, 072 – dizel (3)<br>2016: 073, 074 – CNG (2)<br>2018: 075, 076 – CNG (2) | [[Slika:LPP 066.JPG|120px]][[Slika:FBI 83 M - City Bus - LPP.jpg|120px]] |- | 4 | Otokar Vectio C – 9,3m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2015: 080–083 | [[Slika:Otokar Vectio C LPP 083.jpg|120px]] |- | 2 | Otokar Vectio U – 9,3m | visokopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2018: 084, 085 | |- |4 |MAN TGE City – 7m |nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] |2022: 061, 062<br>2025: 063, 064 | |- |} ===== Enojni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – enojni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 3 | MAN NL 223 (A21) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 137, 139, 142 | [[Slika:LPP MAN NL 223.jpg|120px]] |- | 1 |Mercedes-Benz Citaro FL (O 530) | nizkopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2007: 162 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro II (O530).jpg|120px]] |- | 6 | Mercedes-Benz Conecto (O 345) | nizkopodni | 164[[Slika:X mark.svg|15px]]<br>165–169[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 164 (1)<br>2009: 165 (1)<br>2010: 166–169 (4) | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Conecto.jpg|120px]] |- | 21 | [[Irisbus IVECO Citelis]] 12m [[Zemeljski plin|CNG]] | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2011: 100, 101, 103–109, 111–119 (18)<br>2013: 120–122 (3) | [[Slika:Irisbus Citelis 12m LPP 101.jpg|120px]] |- | 5 | IVECO Crossway LE 12m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: 190–194 | [[Slika:IVECO Crossway LE 12m LPP 194.jpg|120px]] |- |17 |Mercedes-Benz Citaro C2 NGT Hybrid |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2019: 123–130, 170–178 | [[Slika:Lpp citaro2.JPG|120px]] |- |3 |MAN Lion's City 12 E |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2026: 750–752 | |- |} ===== Zgibni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – zgibni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 16 | MAN NG 312 (A11) | nizkopodni | 385–408 [[Slika:X mark.svg|15px]] 409–418[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 1997: 385 (1)<br>1998: 391–393, 396, 400, 402, 406, 408 (8)<br>2000: 409–411, 414, 416–418 (7) | [[Slika:LPP MAN SG 312.jpg|120px]] |- | 9 | MAN NG 313 (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 420–422, 424–428, 430 | [[Slika:LPP MAN NG 313.jpg|120px]] |- | 11 | Mercedes-Benz Citaro G (O 530 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2006: 208–218 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro G (O530G).jpg|120px]] |- | 1 | MAN Lion's City GL (NG 313, A23) 18,75 m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 433 | [[Slika:LPP Lion's City GL.jpg|120px]] |- | 16 | MAN Lion's City G (NG 313, A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2008: 434–449 | [[Slika:LPP MAN Lion's City G.jpg|120px]] |- | 29 | [[Mercedes-Benz Conecto G]] (O 345 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2009: 219–222 (4)<br>2010: 223–247 (25) | [[Slika:MB Conecto LPP.jpg|120px]] |- | 1 | IVECO Citelis 18m CNG | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: 450 | [[Slika:LPP_Irisbus_Citelis_18m.jpg|120px]] |- | 40 | MAN Lion's City G CNG (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2014: 451–460 (10) <br>2016: 461–490 (30) | [[Slika:MAN Lion's City G CNG in Ljubljana owned by LPP.jpg|120px]] |- | 10 | MAN Lion's City 18 G (EfficientHybrid) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2022: 300–309 | [[Slika:Lpp-308.jpg|levo|120x120_pik]] |- | 11 | Mercedes-Benz eCitaro G fuel cell | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2025: 350–357 (8)<br>2026: 358, 359, 812 (3) | |- |- |}[[Slika:LPP sprejemna pisarna.jpg|sličica|desno|210px|Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka]] === Preizkusni avtobusi === V podjetju občasno v rednem prometu preizkušajo najnovejše mestne avtobuse. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi: * Ikarus 80e (december 2024) * Mercedes-Benz eCitaro (17. - 22. maj 2024) * BYD eBus B18 (maj 2024) * Feniksbus FBI 90 (električni; 3. april 2024) * Higer KLQ6186GEV (februar 2023) * Caetano Toyota H2.City Gold (september 2022) * Iveco Bus e-Way (junij 2022) * MAN Lion's City 12 E (december 2020) * Scania Citywide Suburban LE CNG 15m (maj 2018; na linijah 3G in 47) *Solaris Urbino 12 Electric (oktober 2017) * Iveco Urbanway CNG (april 2017) * Iveco Urbanway Hybrid (februar 2017) * Iveco Urbanway CNG (maj 2016) * Iveco Crossway LE City 10,8m (marec 2016) * Volvo 7700 Hybrid (april - maj 2015) * Iveco Urbanway (marec 2015) * Anadolu Isuzu Citiport (marec 2015) * Iveco Crossway LE (oktober 2014) * MAN Lion's City Hybrid (september 2013) * MAN Lion's City CNG (april 2012) * MAN Lion's City M (december 2011) * Automet Iveco Daily 70C18 (junij 2011) * Mercedes-Benz Citaro G BlueTec Hybrid (20. - 25. oktober 2010) * Irisbus Iveco Citelis 12m CNG, ZET #793 (22. - 25. marec 2010) <ref>[http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 Avtobus na zemeljski plin prijazen do okolja in proračuna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923230131/http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 |date=2015-09-23 }} 7. april 2010, Dnevnik.si</ref> * MAN Lion's City Hybrid (21. december 2009 - 8. januar 2010) <ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/foto-v-ljubljani-novi-hibrid.html V Ljubljani novi hibrid] 22. december 2009, 24ur.com</ref> * Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009) * Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009) * Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009) * King Long XMQ6121G EU (julij 2008) * Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004) * Mercedes-Benz Citaro (O 530) * MAN NM 223 (A76), I&I [[Koper]] (sedaj Arriva) (16. - 22. september 2002–2004) * TAM 260 A 180 M (1990) – vključen, toda kasneje prodan [[Mestni promet Maribor|Certusu]] [[Maribor]] (sedaj Arriva) * MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985) * IKARUS IK-160 (junij 1982) * Mercedes-Benz O 305 (januar 1975) * [[Mercedes-Benz O 317]]K (13. - 18. december 1967) * Alfa Romeo 1000 (6. oktober 1960) === Nekdanji avtobusi (WIP) === <gallery> Slika:MB O 317.JPG|MB O 317<br /><small>1969–1991</small> Slika:LPP MAN SU 220.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2012: 100–127 (po 1991)</small> Slika:LPP 101a.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>PPP 1992–2008: 501–503<br />MPP 2008–2010: 101–103</small> Slika:LPP 151.jpg|[[Fap Sanos S-115]]<br /><small>1990–2011: 150–152</small> Slika:LPP MAN SG 220.jpg|[[MAN SG 220 (Avtomontaža)|MAN SG 220]] <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2016: 200–330 (po 1991)</small> Slika:LPP MAN SL 202.jpg|MAN SL 202<br /><small>1992–2011: EKO (plinski), 130 (diesel, od 2000);<br>letnik 1988, prvi avtobus s fotodizajnom v LPP</small> Slika:LPP TAM 260 A 116.jpg|[[TAM 260 A 116 M|TAM 260A116M]]<br /><small>1992–2011: 190–199<br>(199 prototip z ročnim menjalnikom)</small> Slika:MAN SG 240 LPP.jpg|[[MAN SG 240 (Avtomontaža)|MAN SG 240]] <small>(Avtomontaža)<br>1991–2010: 350 (prototip)<br>1994–2016: 351–364<br>1994–2011: 671, 672 (PPP, na sliki)</small> Slika:LPP 131.jpg|MAN NL 232 CNG (A15)<br /><small>1995–2011: MAJ (plinski), 131 (diesel, od 2000)</small> Slika:LPP NL 202.jpg|MAN NL 202(2)<br /><small>1993–2016: 147–149</small> Slika:LPP Mercedes-Benz O504N.jpg|Mercedes-Benz O 405 N2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1997–2016: 153, 154 1999–2019: 155–161</small> Slika:LPP MAN NL 222.jpg|MAN NL 222<br /><small>2000–2019: 132–136</small> Slika:Irisbus IVECO CityClass LPP 186.jpg|Irisbus IVECO CityClass 491<br /><small>2004–2019: 185–189</small> Slika:Mercedes-Benz O405GN2 LPP 206.jpg|Mercedes-Benz O 405 GN2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1998–2023: 205–207</small> </gallery> '''MAN:''' MAN SG 220 (Avtomontaža): * 1987–2010: 290–303, 305–307, 309–311, 313, 315–320 * 1987–2011: 314 * 1987–2014: 304 (julij), 308 (december), 312 (september) * 1991–2014: 323 (julij), 328, 329 (december) * 1991–2016: 330 (marec), 322, 325, 326 (april), 321, 324, 327 (maj; 327 ohranjen v depoju TMS-ja) MAN SG 240 (Avtomontaža): * 1991–2011: 350 (prototip; predelan v party bus) * 1994–2013: 354 * 1994–2014: 360 (julij) * 1994–2015: 361, 363 * 1994–2016: 351 (marec), 352, 353, 355–359, 362, 364 (maj) MAN NL 202(2): * 1993–2013: 148 (doniran(?) mariborskemu Marpromu) * 1993–2016: 149 (maj) MAN NL 222: * 2000–2019: 132–136 (132 predelan v mobilni mladinski center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/ljuba-drago/ Ljuba in Drago] (Mladi zmaji)) MAN NL 223: * 2003–2026: 138, 140, 141 MAN NG 312: * 1996–2010: 377 (februar; zagorel motor) * 1996–2014: 371–376 (julij) * 1996–2016: 370, 378–380, 383 (maj) * 1997–2016: 384 (december) * 1998–2016: 395, 398 (julij), 404 (december) * 1998–2017: 407 (avgust) * 1998–2018: 403 * 2000–2019: 415 * 1998–2020: 397 * 1998–2021: 401 (predelan v skupnostni center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/borc/ Borc] (Mladi zmaji), stoji ob Cesti španskih borcev v Zgornjem Kašlju) * 1997–2022: 387, 390 * 1996–2023: 381 * 1996–2024: 382 (september) * 1996–2025: 382 (julij) * 1997–2025: 389 (julij) * 1998–2025: 394 (julij), 399, 405 (september) * 2000–2026: 419 MAN NG 313: * 2003–2018: 429 (julij) * 2003–2020: 431 * 2003–2023: 423 * 2003–2026: 432 '''Mercedes-Benz:''' Mercedes-Benz O 405 N2 (Avtomontaža): * 1997–2011: 153 * 1997–2016: 154 (junij) * 1999–2016: 156, 160 (maj), 159 (december) * 1999–2017: 157 (avgust) * 1999–2019: 155, 158, 161 Mercedes-Benz O 405 GN2 (Avtomontaža): * 1998–2016: 205 (maj), 207 (junij) * 1998–2023: 206 Mercedes-Benz O 405 GN2: * 1997–2022: 202–204 Mercedes-Benz Citaro FL (O 530): * 2007–2020(?): 163 '''Kutsenits:''' Hydra City II/III Hybrid: * 2010–2017: 063 (januar; zagorel) * 2010–2018: 061, 062, 064, 065 (avgust) '''Feniksbus:''' FBI 83 M: * 2015–2018: 070 (junij; zagorel)<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042831387|title=V središču Ljubljane zgorel avtobus|date=30. 6. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=10. 7. 2018|archive-date=2018-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180710133511/https://www.dnevnik.si/1042831387|url-status=dead}}</ref> '''Irisbus IVECO:''' CityClass (491E) * 2004–2019: 185–189 (186 in 187 preurejena v učilnici v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah) Citelis 12m CNG * 2025: 102 (zagorel 17.10.2025) '''TAM:''' TAM 260 A 116 M * 1992–2008: 199 (prototip) * 1992–2010: 193 (prvi avtobus s klimo v mestnem prometu, dodatno vgrajena 1999) * 1992–2011: 191, 192, 194–198 (196 razstavljen v [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškem muzeju Slovenije]] v Bistri pri Vrhniki) == Medkrajevni potniški promet == {{glavni|Medkrajevni potniški promet (LPP)}} Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja). Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih [[Ljubljanska kotlina|ljubljanske kotline]], 25 kilometrov linij je še vedno [[makadam]]skih. Prevoz na 35 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 770 kilometrov, poteka po objavljenem [[Vozni red|voznem redu]]. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih. == Plačilni sistem == [[Slika:Urbana&žetoni.JPG|sličica|desno|250px|Od žetonov k mestni kartici]] Od uvedbe [[tramvaj]]skega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni [[žeton]]i in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. '''20''' ''Reboljeva – Bavarski dvor'' poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji.<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY07J6ZN Spet novost na mestnih avtobusih] 1981, Zbor občanov (dlib.si)</ref> Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je bilo plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona). Avgusta 2022 je LPP začel nameščati nove validatorje na katerih je od konca novembra 2023 možno tudi plačevanje z bančno kartico (Visa in Mastercard)<ref>{{Navedi splet|title=Plačevanje s plačilnimi karticami na avtobusih|url=https://www.lpp.si/aktualno/placevanje-s-placilnimi-karticami-na-avtobusih-0|website=Ljubljanski potniški promet|date=2023-11-28|accessdate=2023-12-27|language=sl}}</ref>, ki so zamenjali dotrajane prvotne validatorje (v uporabi od avgusta 2009). === Urbana === {{glavni|Urbana (plačilna kartica)}} [[Enotna mestna kartica]] Urbana je plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestne knjižnice Ljubljana]], plačilo parkirnine na parkiriščih v upravljanju JP LPT, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo na [[Ljubljanski grad]] in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim [[avtobus]]om. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih ''urbanomati'', v potniških centrih LPP, na [[Avtobusna postaja Ljubljana|Avtobusni postaji Ljubljana]], v turistično-informacijskem centru (TIC) ter nekaterih bencinskih črpalkah, trgovinah in trafikah. [[Mestna občina Ljubljana]] je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje [[Ultra]]. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje, v tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, med drugimi zaposleni v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], v podjetju LPP ter ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, s 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. S 1. januarjem 2010 je Urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP. V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna možnost neomejenih prestopanj znotraj izbranih območij (ne velja za plačilo z Moneto in bančno kartico). Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah. {| class="wikitable" |- ! rowspan=2| vrsta vozovnice ! colspan=3| tarifa za (cena v €) |- ! 1 območje ! 2 območji ! 3 območja |- | enkratna | align="center"| '''1,50''' | align="center"| '''2,50''' | align="center"| '''3,50''' |- | šolska mesečna | align="center"| '''20''' | align="center"| '''25'''* ('''<small>34</small>''') | align="center"| '''25'''* ('''<small>51</small>''') |- | splošna mesečna | align="center" | '''37''' | align="center" | '''49''' | align="center" | '''63''' |- | splošna za brezposelne | align="center"| '''17''' | colspan=2 align="center"| - |- | prenosna mesečna | align="center" | '''42,50''' | colspan="2" align="center" | - |- | prenosna letna | align="center" | '''420''' | colspan="2" align="center" | - |- | splošna letna | align="center" | '''365''' | align="center" | '''490''' | align="center" | '''630''' |- | upokojenska** | colspan="3" align="center" | '''brezplačna''' |- |} Opomba: * * – pomeni državno subvencionirano ceno pri razdalji nad dva kilometra od kraja prebivališča do kraja izobraževanja. * ** – vozovnice za upokojence oz. osebe starejše od 65 let so od oktobra 2021 brezplačne. === Shema območij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_obmocij_lpp_2022_.pdf Shema območij] == Viri in reference == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1 }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o. |year=2005 |isbn=961-91685-0-X }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski mestni promet v slikah |publisher=Kmečki glas |year=2008 |isbn=978-961-203-343-9 }} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih podjetij]] * [[Ljubljanski tramvaj]] * [[Ljubljanski trolejbus]] * [[Bavarski dvor]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Passenger Transport}} * [http://lpp.jhl.si/ Uradna spletna stran] * [http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 Linije na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 |date=2017-07-29 }} {{-}} {{Mestni promet}} {{JHLJ}} [[Kategorija:Ljubljanski potniški promet| ]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1901]] [[Kategorija:Avtobusni prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Javni holding Ljubljana]] [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] [[Kategorija:Mestni promet v Sloveniji|Ljubljana]] tumcfm98f209r138776iy49ea5u6a3a 0 96366 6685552 6685468 2026-06-05T12:45:44Z Niko Petrič 261163 Dodatek o zgodovini 6685552 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} |ime=Slovenska Bistrica|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg|grb_alt=Grb}} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v Bistriškem vintgarju. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]; izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. Tega leta je [[Rudolf I. Habsburški]] kot fevd podelil mesto Majnhardu II. Goriško-Tirolskemu. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. V 14. stoletju je mesto dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Območje je od 1. do 4. stoletja spadalo pod Rimsko cesarstvo. Po propadu le-tega je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Najstarejši znani fevdalni gospodje območja so bili [[Spanheimi]] (11. in 12. stoletje), ki so jih nasledili [[Otokarji|Traungavci]] oz. Otokarji (12. stoletje). Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine. Po Traungavcih je območje prešlo pod [[Babenberžani|Babenberžane]], ki so vladali do sredine 13. stoletja (leto 1250). Med letoma 1250 in 1278 je [[Štajerska|Štajersko]] obvladoval češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. Premysl]]. Po [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] leta 1278 je celotna Štajerska prešla pod [[Habsburžani|Habsburžane]], ki so vladali do leta 1918. Vsakodnevno oblast je izvajal lastnik bistriškega gradu. V 14. stoletju so to bili [[Celjski grofje|Grofje Celjski]], ki so upravljali večji del Štajerske. Leta 1587 je grad prešel v roke rodbine Vetter, ki je izvedla dve večji prenovi (prvo med letoma 1590 in 1623 ter drugo leta 1651). Lastniki so bili do leta 1681, ko so grad prevzeli Wildensteini. Wildensteini so imeli grad v lasti do leta 1717, med tem časom pa so uredili grajski park v francoskem slogu. Leta 1717 je grad kupil [[Ignacij Marija Attems]], ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil in dal poslikati kapelo, stopnišče in viteško dvorano. Družina [[Attemsi|Attems]] je ostala lastnica gradu vse do konca druge svetovne vojne leta 1945. Leta 1945 je bil grad nacionaliziran, leta 1985 pa se je začela celovita obnova gradu. == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Nahaja se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in obpanonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki rimske ceste Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] se na Južni železnici nahaja [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonz Šarh, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol ==Znamenitosti== Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} 8fcjuqct3dgvgeupfmjq6vb5pifq868 6685562 6685552 2026-06-05T13:08:30Z Niko Petrič 261163 Dodan razvoj gasilstva. 6685562 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} |ime=Slovenska Bistrica|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg|grb_alt=Grb}} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v Bistriškem vintgarju. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]; izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. Tega leta je [[Rudolf I. Habsburški]] kot fevd podelil mesto Majnhardu II. Goriško-Tirolskemu. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. V 14. stoletju je mesto dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Območje je od 1. do 4. stoletja spadalo pod Rimsko cesarstvo. Po propadu le-tega je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Najstarejši znani fevdalni gospodje območja so bili [[Spanheimi]] (11. in 12. stoletje), ki so jih nasledili [[Otokarji|Traungavci]] oz. Otokarji (12. stoletje). Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine. Po Traungavcih je območje prešlo pod [[Babenberžani|Babenberžane]], ki so vladali do sredine 13. stoletja (leto 1250). Med letoma 1250 in 1278 je [[Štajerska|Štajersko]] obvladoval češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. Premysl]]. Po [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] leta 1278 je celotna Štajerska prešla pod [[Habsburžani|Habsburžane]], ki so vladali do leta 1918. Vsakodnevno oblast je izvajal lastnik bistriškega gradu. V 14. stoletju so to bili [[Celjski grofje|Grofje Celjski]], ki so upravljali večji del Štajerske. Leta 1587 je grad prešel v roke rodbine Vetter, ki je izvedla dve večji prenovi (prvo med letoma 1590 in 1623 ter drugo leta 1651). Lastniki so bili do leta 1681, ko so grad prevzeli Wildensteini. Wildensteini so imeli grad v lasti do leta 1717, med tem časom pa so uredili grajski park v francoskem slogu. Leta 1717 je grad kupil [[Ignacij Marija Attems]], ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil in dal poslikati kapelo, stopnišče in viteško dvorano. Družina [[Attemsi|Attems]] je ostala lastnica gradu vse do konca druge svetovne vojne leta 1945. Leta 1945 je bil grad nacionaliziran, leta 1985 pa se je začela celovita obnova gradu. == Razvoj gasilstva == Bistrica trg, konec 13. stoletja pa že mestna naselbina, se je pogosto srečevala s požari. Za leto dogodka vemo le za nekatere. Januarja leta 1384 je pogorel grad z Marijino kapelo, leta 1446 je bilo mesto vso v plamenih ob obleganju Madžarov. Oglejski kronist [[Paolo Santonino]] je med obiskom Slovenske Bistrice leta 1487 zapisal v dnevnik, da mesto še kaže sledi požarov iz let 1440 in 1469. Mesto si je komaj opomoglo, ko so ga leta 1532 Turki oropali in požgali. Veliko požarov so povzročili uporni kmetje, ko so 1635 na Štajerskem požgali več grajskih in gospodarskih poslopij, v bližini mesta Žički dvor pri Oplotnici in Pragerski dvor. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo, leta 1788 pa so v celoti pogorele Studenice s samostanom in nad njim stoječi grad. Leta 1813 je pogorela Spodnja Polskava, leta 1818 pa Šmartno na Pohorju.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Povod za ustanovitev požarne brambe so bili številni požari ob koncu 19. stoletja v Slovenski Bistrici in okolici, posebno pa požar 4. oktobra 1872, ko sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča. Da takrat ni nastala večja škoda, gre zahvala požarni brambi Maribor – mesto. Mariborski gasilci so prejeli brzojavko ob 10.15. Ob 11. uri so se že peljali s posebnim vlakom proti Pragerskemu, kjer so jih čakali trije pari konj iz bistriške vojašnice. Opoldne ob 12.15 so bili na kraju požara, omejili so ogenj in rešili cerkev. Šele ob 23. uri zvečer so se z vozovi napotili nazaj proti Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Že 23. oktobra 1872 je bil ob 17. uri v občinski stavbi na Glavnem trgu pod predsedstvom župana Franca Formacherja zbor bistriške požarne brambe. Imenovan je bil 9-članski odbor, ki je že na isti seji razpravljal o pravilih društva in nabavi brizgalne. Tako je bilo bistriško gasilstvo organizirano že slaba tri leta po ustanovitvi prvega gasilskega društva na Slovenskem. Člani prvega odbora gasilske brambe v Slovenski Bistrici so bili: Julij Baumann, Josip Fritz, Anton Hogenwart, Edvard Janach, Josip Kalle, Mihael Nasko, Andrej Podkrajšek, Baltazar Raško in Franc Ratej''',''' ki je bil izvoljen za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ko so 17. novembra istega leta bila pravila društva predložena oblasti, ki jih je 24. novembra potrdila z odlokom št.14.692, je mesto štelo 154 hiš in 1168 prebivalcev. Prvi občni zbor je bil 7. januarja 1873 in po pravilu društva je bil imenovan dokončni odbor petih članov. Za načelnika bistriške požarne brambe je bil imenovan Mihael Nasko, za namestnika Julij Baumann, za tajnika Josef Kalle, za blagajnika Andrej Podkrajšek, za orodjarja pa Alojz Matuš. Za vodjo gasilske skupine je bil imenovan še Edvard Janach, Karel Schön za vodjo brizgalne in Franc Bachtidy za njegovega namestnika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Januarja 1873 so nabavili prvo orodje, izdelan je bil žig in 21. marca so se bistriški gasilci združili s pokrajinsko gasilsko zvezo, k Štajerski deželni zvezi pa so pristopili šele leta 1885. Prvi “gasilski dan” so praznovali na Jožefovo, 19.marca 1873. V tem letu je društvo prejelo brizgalno in nekaj orodja.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Pozimi leta 1875 je izbruhnila živinska kuga in gasilci so prostovoljno prevzeli nadzor nad cestami, da bi preprečili širjenje te nalezljive bolezni. Kroniški zapis je zanimiv, saj vidimo, da so gasilci že zgodaj posegli na področje varovanja in preprečevanja drugih nesreč, ne samo požarov. Po dobrih dvajsetih letih se je gasilcem leta 1893 uresničila dolgoletna želja, da bi dobili svoj dom. Prvi požarni voz je društvo prejelo leta 1896 in takrat uvedlo požarno službo ob nedeljah in praznikih. Konec prve svetovne vojne je povzročil temeljite spremembe. 21. septembra 1919 je društvo prejelo pravila nove Zveze gasilskih društev.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ob 60-letnici je društvo dobilo prvi gasilski avto in razvilo prapor. Zaradi pridobitve avtomobila so gasilski voz prodali tovarniškemu društvu v Tepanje. 30. januarja 1941 občni zbor ni bil dokončan zaradi druge svetovne vojne. V času okupacije je bil članom prepovedan vstop v dom, oddati so morali ključe, zasežen je bil gasilski avto in s tem za vedno izgubljen. Po vojni so bile razmere zahtevne, saj gasilci niso imeli prevoznega sredstva. Delovati so mogli le v bližnji okolici. 28. aprila 1946, pa so se gasilci prvič soočili s prometno nesrečo, ko so nudili “pomoč ranjenim velike avtomobilske nesreče”. Tovornjak, poln ljudi, se je vračal z mitinga na Pohorju pod Spodnjim Prebukovjem, pa so mu odpovedale zavore. Bilo je tudi nekaj mrtvih. Nanje še danes spominja tam postavljen lesen križ. Vozilo, prenovljeno v gasilski avto, so bistriški gasilci dobili šele leta 1954. Maja 1956 pa so gasilci kupili tovornjak znamke Chevrolet in ga leta 1958 predelali v cisterno.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Leta 1965 je bistriške gasilce za njihovo prizadevno delo odlikoval z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki Josip Broz – Tito. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, so Bistričani pokazali svoj elan v smislu klica “Bližnjemu na pomoč!”. V nadaljnjem petintridesetletnem obdobju so močan pečat delovanju društva dajali njegovi predsedniki in poveljniki ter drugi nosilci funkcij. Prvi zapisi o zamisli izgradnje novega gasilskega doma za potrebe Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bisrica je moč najti v zapisih za leto 1980. Kljub težavam takratnega časa je društvo do leta 1987 pridobilo zemljišče in vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo večnamenskega doma. Leta 1991, ko so se člani društva pripravljali za praznovanje 120-letnice obstoja društva, se je domovina Slovenija osamosvajala in doživela agresijo jugoslovanske armade. Bistriški gasilci so v večini bili vpoklicani v enote Teritorialne obrambe. Ob sprejemu novega Zakona o gasilstvu in Zakona o varstvu pred požarom leta 1993 se je med članstvom zaiskrilo novo upanje. Naslednje leto je društvo napovedalo nasilno vselitev v nedokončan nov dom in ga 14.11.1994 prevzelo v nedokončanem stanju. Nekoliko si je društvo opomoglo naslednje leto, ko je prodalo stari gasilski dom in s kupnino poravnalo večino dolgov. Dom so dokončali člani sami s preko 4000 delovnimi urami. Pridobili so vsa soglasja in uporabno dovoljenje, ter vpis objekta v zemljiško knjigo. Dolgoletni napori za izgradnjo in pridobitev novega gasilskega doma so bili tako pri koncu.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V prihodnjih letih so člani uredili še okolico novega doma in ob 125-letnici delovanja krstili tudi novo gasilsko vozilo GVC 24/50 Steyr.  Leta 1996 so navezali prijateljske stike z gasilskim društvom Barsinghausen iz Nemčije. Leta 1997 so z ministrstvom za obrambo podpisali koncesijsko pogodbo za opravljanje nalog širšega pomena, za posredovanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Po velikem požaru Marijine cerkve v centru mesta Slovenska Bistrica se je pokazala potreba po visoki avtolestvi. Tako so člani začeli z aktivnostmi za nabavo take avtolestve in v začetku leta 2002 je naloga uspela s prevzemom rabljene ALK Iveco iz Japonske.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Društvu je občina Slovenska Bistrica 2. 2. 2004 podelila najvišje občinsko priznanje, Listino občine Slovenska Bistrica za prostovoljno, gasilsko in humanitarno delovanje ter reševanje v nesrečah.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Nahaja se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in obpanonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki rimske ceste Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] se na Južni železnici nahaja [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonz Šarh, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol ==Znamenitosti== Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} 8jroe7qp3vcyj3xz5ojqw003354tlm7 6685569 6685562 2026-06-05T13:43:23Z Niko Petrič 261163 Dodal osebe, povezane z mestom 6685569 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} |ime=Slovenska Bistrica|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg|grb_alt=Grb}} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v Bistriškem vintgarju. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]; izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. Tega leta je [[Rudolf I. Habsburški]] kot fevd podelil mesto Majnhardu II. Goriško-Tirolskemu. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. V 14. stoletju je mesto dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Območje je od 1. do 4. stoletja spadalo pod Rimsko cesarstvo. Po propadu le-tega je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Najstarejši znani fevdalni gospodje območja so bili [[Spanheimi]] (11. in 12. stoletje), ki so jih nasledili [[Otokarji|Traungavci]] oz. Otokarji (12. stoletje). Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine. Po Traungavcih je območje prešlo pod [[Babenberžani|Babenberžane]], ki so vladali do sredine 13. stoletja (leto 1250). Med letoma 1250 in 1278 je [[Štajerska|Štajersko]] obvladoval češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. Premysl]]. Po [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] leta 1278 je celotna Štajerska prešla pod [[Habsburžani|Habsburžane]], ki so vladali do leta 1918. Vsakodnevno oblast je izvajal lastnik bistriškega gradu. V 14. stoletju so to bili [[Celjski grofje|Grofje Celjski]], ki so upravljali večji del Štajerske. Leta 1587 je grad prešel v roke rodbine Vetter, ki je izvedla dve večji prenovi (prvo med letoma 1590 in 1623 ter drugo leta 1651). Lastniki so bili do leta 1681, ko so grad prevzeli Wildensteini. Wildensteini so imeli grad v lasti do leta 1717, med tem časom pa so uredili grajski park v francoskem slogu. Leta 1717 je grad kupil [[Ignacij Marija Attems]], ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil in dal poslikati kapelo, stopnišče in viteško dvorano. Družina [[Attemsi|Attems]] je ostala lastnica gradu vse do konca druge svetovne vojne leta 1945. Leta 1945 je bil grad nacionaliziran, leta 1985 pa se je začela celovita obnova gradu. == Razvoj gasilstva == Bistrica trg, konec 13. stoletja pa že mestna naselbina, se je pogosto srečevala s požari. Za leto dogodka vemo le za nekatere. Januarja leta 1384 je pogorel grad z Marijino kapelo, leta 1446 je bilo mesto vso v plamenih ob obleganju Madžarov. Oglejski kronist [[Paolo Santonino]] je med obiskom Slovenske Bistrice leta 1487 zapisal v dnevnik, da mesto še kaže sledi požarov iz let 1440 in 1469. Mesto si je komaj opomoglo, ko so ga leta 1532 Turki oropali in požgali. Veliko požarov so povzročili uporni kmetje, ko so 1635 na Štajerskem požgali več grajskih in gospodarskih poslopij, v bližini mesta Žički dvor pri Oplotnici in Pragerski dvor. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo, leta 1788 pa so v celoti pogorele Studenice s samostanom in nad njim stoječi grad. Leta 1813 je pogorela Spodnja Polskava, leta 1818 pa Šmartno na Pohorju.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Povod za ustanovitev požarne brambe so bili številni požari ob koncu 19. stoletja v Slovenski Bistrici in okolici, posebno pa požar 4. oktobra 1872, ko sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča. Da takrat ni nastala večja škoda, gre zahvala požarni brambi Maribor – mesto. Mariborski gasilci so prejeli brzojavko ob 10.15. Ob 11. uri so se že peljali s posebnim vlakom proti Pragerskemu, kjer so jih čakali trije pari konj iz bistriške vojašnice. Opoldne ob 12.15 so bili na kraju požara, omejili so ogenj in rešili cerkev. Šele ob 23. uri zvečer so se z vozovi napotili nazaj proti Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Že 23. oktobra 1872 je bil ob 17. uri v občinski stavbi na Glavnem trgu pod predsedstvom župana Franca Formacherja zbor bistriške požarne brambe. Imenovan je bil 9-članski odbor, ki je že na isti seji razpravljal o pravilih društva in nabavi brizgalne. Tako je bilo bistriško gasilstvo organizirano že slaba tri leta po ustanovitvi prvega gasilskega društva na Slovenskem. Člani prvega odbora gasilske brambe v Slovenski Bistrici so bili: Julij Baumann, Josip Fritz, Anton Hogenwart, Edvard Janach, Josip Kalle, Mihael Nasko, Andrej Podkrajšek, Baltazar Raško in Franc Ratej''',''' ki je bil izvoljen za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ko so 17. novembra istega leta bila pravila društva predložena oblasti, ki jih je 24. novembra potrdila z odlokom št.14.692, je mesto štelo 154 hiš in 1168 prebivalcev. Prvi občni zbor je bil 7. januarja 1873 in po pravilu društva je bil imenovan dokončni odbor petih članov. Za načelnika bistriške požarne brambe je bil imenovan Mihael Nasko, za namestnika Julij Baumann, za tajnika Josef Kalle, za blagajnika Andrej Podkrajšek, za orodjarja pa Alojz Matuš. Za vodjo gasilske skupine je bil imenovan še Edvard Janach, Karel Schön za vodjo brizgalne in Franc Bachtidy za njegovega namestnika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Januarja 1873 so nabavili prvo orodje, izdelan je bil žig in 21. marca so se bistriški gasilci združili s pokrajinsko gasilsko zvezo, k Štajerski deželni zvezi pa so pristopili šele leta 1885. Prvi “gasilski dan” so praznovali na Jožefovo, 19.marca 1873. V tem letu je društvo prejelo brizgalno in nekaj orodja.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Pozimi leta 1875 je izbruhnila živinska kuga in gasilci so prostovoljno prevzeli nadzor nad cestami, da bi preprečili širjenje te nalezljive bolezni. Kroniški zapis je zanimiv, saj vidimo, da so gasilci že zgodaj posegli na področje varovanja in preprečevanja drugih nesreč, ne samo požarov. Po dobrih dvajsetih letih se je gasilcem leta 1893 uresničila dolgoletna želja, da bi dobili svoj dom. Prvi požarni voz je društvo prejelo leta 1896 in takrat uvedlo požarno službo ob nedeljah in praznikih. Konec prve svetovne vojne je povzročil temeljite spremembe. 21. septembra 1919 je društvo prejelo pravila nove Zveze gasilskih društev.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ob 60-letnici je društvo dobilo prvi gasilski avto in razvilo prapor. Zaradi pridobitve avtomobila so gasilski voz prodali tovarniškemu društvu v Tepanje. 30. januarja 1941 občni zbor ni bil dokončan zaradi druge svetovne vojne. V času okupacije je bil članom prepovedan vstop v dom, oddati so morali ključe, zasežen je bil gasilski avto in s tem za vedno izgubljen. Po vojni so bile razmere zahtevne, saj gasilci niso imeli prevoznega sredstva. Delovati so mogli le v bližnji okolici. 28. aprila 1946, pa so se gasilci prvič soočili s prometno nesrečo, ko so nudili “pomoč ranjenim velike avtomobilske nesreče”. Tovornjak, poln ljudi, se je vračal z mitinga na Pohorju pod Spodnjim Prebukovjem, pa so mu odpovedale zavore. Bilo je tudi nekaj mrtvih. Nanje še danes spominja tam postavljen lesen križ. Vozilo, prenovljeno v gasilski avto, so bistriški gasilci dobili šele leta 1954. Maja 1956 pa so gasilci kupili tovornjak znamke Chevrolet in ga leta 1958 predelali v cisterno.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Leta 1965 je bistriške gasilce za njihovo prizadevno delo odlikoval z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki Josip Broz – Tito. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, so Bistričani pokazali svoj elan v smislu klica “Bližnjemu na pomoč!”. V nadaljnjem petintridesetletnem obdobju so močan pečat delovanju društva dajali njegovi predsedniki in poveljniki ter drugi nosilci funkcij. Prvi zapisi o zamisli izgradnje novega gasilskega doma za potrebe Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bisrica je moč najti v zapisih za leto 1980. Kljub težavam takratnega časa je društvo do leta 1987 pridobilo zemljišče in vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo večnamenskega doma. Leta 1991, ko so se člani društva pripravljali za praznovanje 120-letnice obstoja društva, se je domovina Slovenija osamosvajala in doživela agresijo jugoslovanske armade. Bistriški gasilci so v večini bili vpoklicani v enote Teritorialne obrambe. Ob sprejemu novega Zakona o gasilstvu in Zakona o varstvu pred požarom leta 1993 se je med članstvom zaiskrilo novo upanje. Naslednje leto je društvo napovedalo nasilno vselitev v nedokončan nov dom in ga 14.11.1994 prevzelo v nedokončanem stanju. Nekoliko si je društvo opomoglo naslednje leto, ko je prodalo stari gasilski dom in s kupnino poravnalo večino dolgov. Dom so dokončali člani sami s preko 4000 delovnimi urami. Pridobili so vsa soglasja in uporabno dovoljenje, ter vpis objekta v zemljiško knjigo. Dolgoletni napori za izgradnjo in pridobitev novega gasilskega doma so bili tako pri koncu.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V prihodnjih letih so člani uredili še okolico novega doma in ob 125-letnici delovanja krstili tudi novo gasilsko vozilo GVC 24/50 Steyr.  Leta 1996 so navezali prijateljske stike z gasilskim društvom Barsinghausen iz Nemčije. Leta 1997 so z ministrstvom za obrambo podpisali koncesijsko pogodbo za opravljanje nalog širšega pomena, za posredovanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Po velikem požaru Marijine cerkve v centru mesta Slovenska Bistrica se je pokazala potreba po visoki avtolestvi. Tako so člani začeli z aktivnostmi za nabavo take avtolestve in v začetku leta 2002 je naloga uspela s prevzemom rabljene ALK Iveco iz Japonske.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Društvu je občina Slovenska Bistrica 2. 2. 2004 podelila najvišje občinsko priznanje, Listino občine Slovenska Bistrica za prostovoljno, gasilsko in humanitarno delovanje ter reševanje v nesrečah.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Nahaja se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in obpanonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki rimske ceste Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] se na Južni železnici nahaja [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonz Šarh, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Osebe, povezane z mestom == * Štefan Podričnik (1922, Mežica – 1988, Maribor), direktor Impola, poslanec skupščine SRS * Laura Lešnik (2. januar 1920, Trst – 19. december 1996, Slovenska Bistrica), finančna uradnica, prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka * Frančiška Ludvik (10. oktober 1874, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), posestnica, gostilničarka * Ivan Ludvik (11. julij 1870, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), solastnik gostilne * Jožica Ludvik (1905, Bač – 18. november 1944, Auschwitz), uradnica * Viktor Maček (1. november 1942, Slovenska Bistrica – 13. januar 1988, Maribor), ekonomist, inženir, direktor Impola * Minka Namestnik – Sonja (26. avgust 1926, Ruše – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), trgovka, borka Pohorskega bataljona * Peter Novak (20. december 1854, Podbrdo – 26. september 1922, Slovenska Bistrica), gostilnec, deželni poslanec, narodni buditelj, čitalničar * Oskar Lang (15. maj 1934, Slovenska Bistrica – 3. februar 2022, Slovenska Bistrica), elektrotehnik, planinec, alpinist * Jakob Potočnik (1865, Ravne – 1945 (predvidoma) Slovenska Bistrica), orožniški narednik, župan Pragerskega * Jurij Schaumberg (15.−16. stoletje), posestnik Slovenske Bistrice in tamkajšnjega gradu * Hinko Sernc (21. marec 1926, Sv. Areh na Pohorju – 3. februar 2018, Šmartno na Pohorju), gostilnec, glasbenik, član PGD * Engelbert Sicherl (1874, ? – 1937, ?), posestnik, trgovec, društveni delavec, župan Spodnje Polskave * Franc Steinklauber (1859 – 5. april 1921, Pragersko), tovarnar, ustanovitelj opekarne na Pragerskem * Vincenc Sternberger (5. februar 1827 – 29. maj 1912, Zgornja Bistrica), tovarnar, vzpostavil je prve zametke tovarne Impol * Albert Stieger (3. oktober 1847, Slovenska Bistrica – 24. december 1933, Slovenska Bistrica), tovarnar, župan, častni občan, ustanovitelj predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Ida Stieger (22. september 1884, Slovenska Bistrica – 9. maj 1945, Slovenska Bistrica), trgovka, tovarnarka, lastnica predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Franc Kokoschineg (15. februar 1809, Vitanje – 17. januar 1880), predstojnik okraja v Slovenski Bistrici * Matija Kotnik (1862 – 29. november 1939, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Ivan Kos (24. avgust 1880, Kostanjevec – 28. april 1968, Slovenska Bistrica), trgovec, gostilničar, župan Slovenske Bistrice, posojilničar * Franjo Jagodič (20. julij 1902, Zgornja Polskava – 25. marec 1990, Mekinje), elektrotehnik, inženir, publicist * Josipina Krulc (7. marec 1879, Videž – 6. april 1969, Slovenska Bistrica), gostilničarka, hotelirka, posestnica * Jože Ingolič (2. marec 1921, Spodnja Polskava – 1. oktober 2011, Mengeš), ekonomist, veleposlanik, politik * Marko Drnovšek (16. junij 1925, Slovenska Bistrica – 22. april 2003, Maribor), gospodarstvenik * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog in speleolog * Jože Ajd (16. februar 1920, Slovenska Bistrica – ? Nemčija), gozdni delavec * Rudolf Bader (? – po koncu 2. svetovne vojne), trgovec * Karmelo Budihna (21. januar 1916, Ustje, Ajdovščina – 10. januar 1991,Ljubljana), gozdar, upravitelj gozdne uprave Slovenska Bistrica * Vladimir Dušej (25. september 1946, Tinjska Gora – 21. avgust 1996, Maribor), trgovec, inšpektor, samostojni podjetnik, predsednik SZDL, športni pilot, ustanovitelj prve privatne pilotske šole v Sloveniji * Herta Haas (29. marec 1914, Slovenska Bistrica – 5. marec 2010, Beograd), ekonomistka, druga Titova žena * Josip Hojnik (19. marec 1845, Bukovec – 19. oktober 1915, Zgornja Polskava), veleposestnik, župan Zgornje Polskave, načelnik podružnice CMD * Jožef Hrastnik (21. februar 1806, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, prvi župan občine Spodnja Polskava * Karel Hrastnik (11. november 1845, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Marija Godec (30. december 1928, Sele pri Polskavi – 20. oktober 2012, Zgornja Polskava), direktorica banke, družbena in kulturna delavka * Alfonz Šarh (25. avgust 1893, Zgornja Bistrica – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kmet, udeleženec 1. svetovne vojne, Maistrov borec, borec Pohorskega bataljona, narodni heroj * Rado Šturm 26. julij 1893, Zgornja Bistrica – 8. februar 1960, Ljubljana), agronom, publicist, Maistrov borec * Ivan Tomažič (31. januar 1919, Zgornja Bistrica – 5. oktober 1982, Ptuj), gospodarstvenik, direktor Perutnine Ptuj * Alojz Vezjak (6. oktober 1926, Poljčane – 2. avgust 2012, Poljčane), ustanovitelj Emi-ja, župan občine Slovenska Bistrica, lokalni aktivist * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založnik, knjigotržec, novinar, zbiratelj * Joseph Hueber (1715, Dunaj – 26. september 1787, Gradec), baročni gradbenik, prenavljal je bistriški grad * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Slovenska Bistrica – 31. december 1889, Zagreb), gradbenik in industrialec * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – 14. December 2013 Maribor), gradbenik in industrialec * Marko Cvahte (14. marec 1942, Zgornja Ložnica – 5. julij 2014, Slovenska Bistrica), gradbenik, inženir, amaterski igralec * Jožef Hofer (1696, Maribor – 2. februar 1762, Maribor), arhitekt * Slavko Jelinek (31. avgust 1925, Spodnja Polskava – 27. februar 2014, Zagreb), arhitekt * Igor Kraševac (25. marec 1959, Maribor – 28. september 2020, Maribor), arhitekt, urbanist, lionist, direktor Ibisa Slovenska Bistrica * Branko Kraševec (31. marec 1927, Koprivnica – 16. junij 2016, Radenci), arhitekt, industrijski oblikovalec * Ivan Kladnik (23. junij 1912, Spodnja Ložnica – 24. november 1947, Ljubljana), gladbeni tehnik * Franjo Kikec (8. september 1923 , Ljutomer – 12. januar 2012, Maribor), inženir, predsednik GZS, tehnični direktor Impola, direktor SOZD Unial * Maksimilijan Ozimič (Maks) (12. junij 1927, Slovenska Bistrica – 21. junij 2021, Slovenska Bistrica), strojni tehnik, poznavalec polpretekle zgodovine mesta Slovenska Bistrica * Hans Pascher (19. junij 1858, Tamsweg – po 1945, Maribor), arhitekt * Peter Anton Pigrato (aktiven med leti 1558 in 1593), arhitekt, gradbenik * Edvard Lepoša (4. oktober 1921, Maribor – 2. maj 2016, Maribor), inženir, gospodarstvenik, tehnični direktor Impola * Miroslav Gregorič (5. februar 1930, Krško – 1. oktober 2018, Slovenska Bistrica), metalurg, kulturni delavec * Milan Veber (17. december 1938, Maribor – 18. julij 1998, Slovenska Bistrica), inženir, direktor in tehnični direktor Impola, lokalni aktivist * Jakob Versolatti (13. junij 1848, Šlovrenc ob Soči – 27. marec 1932, Slovenska Bistrica), gradbenik, cesarski svetnik, častni občan Slovenske Bistrice * Doroteja Ozimič (1. februar 1928, Slovenska Bistrica – 5. oktober 2009, Slovenska Bistrica), inženirka kmetijstva, učiteljica, politična zapornica * Stanko Čurin (6. november 1929, Vodranci – 6. julij 2017, Ptuj), vinogradnik, vinar (opravljal je poklicno vojaško službo v Slovenski Bistrici) * Ivan Arbeiter (16. april 1926, Ličenca – 9. oktober 1977, Maribor), enolog, direktor * Matija Batier (5. februar 1880, Gorica pri Pragerskem – december 1945), kmet, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Anton Brauče (8. junij 1890, Ritoznoj – 8. januar 1963, Ritoznoj), organizator viničarskega gibanja na slovenjebistriškem * Anton Frelih (23. december 1909, Podbrdo pri Škofji Loki – 21. julij 1985, Maribor), kmet, prevoznik − furman, prvi župan Slovenske Bistrice po 2. svetovni vojni * Vinko Gornjak (17. januar 1899, Smolnik – 31. maj 1993, Slovenska Bistrica), agronom, sadjar, banski svetnik * Anton Hrastnik (6. maj 1892, Zgornja Polskava – 10 april 1971, Zgornja Polskava), kmet, strojar, usnjar * Ivan Korošec (november 1895, Spodnja Nova vas – 20. julij 1969, Zgornja Polskava), kmet, društveni in kulturni delavec, župan Zgornje Polskave * Viktor Kodelič (1889, Pokoše – april 1959 Črešnjevec), kmet, župan Črešnjevca in Pragerskega * Franjo Ledinek (28. marec 1931, Skomarje – 8. januar 2011, Maribor), agronom, direktor, politik, poslanec, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Albin Orthaber (26. oktober 1910, Spodnja Polskava – 14. oktober 1972, Ljubljana), agronom, publicist * Marija Stegne (10. oktober 1925, Urh – 20. oktober 2012, Tinjska Gora), kmetica, ljudska pevka, društvena delavka * Jože Alt (19. december 1922, Maribor – 28. april 1942, Maribor), livar * Anton Arzenšek (1883, Slovenska Bistrica – 1963, Gradec), kovač, župan Slovenske Bistrice * Aslan Bečirović (29. november 1912, Dobri Dol, Vrapčište – 27. april 1994, Slivniško Pohorje), slaščičar, podpornik športa v občini * Karel Ingolič (11. avgust 1925, Spodnja Polskava – 9. december 2015, Slovenska Bistrica), mizar, lovec, kinolog, lokalni aktivist, direktor * Alojz Jedlovčnik (30. april 1901, Koroška – 11. maj 1983, Slovenska Bistrica), čevljar, čebelar * Jože Kozelj (16. februar 1921, Leskovec – 20. april 2009, Slovenska Bistrica), zadnji poklicni lončar v Slovenski Bistrici, pečar * Janez Kapun (12. januar 1910, Slovenske Konjice – 26. februar 2009, Slovenska Bistrica), mojster soboslikarske in pleskarske obrti * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), čevljar, železniški delavec, narodni buditelj * Ivan Kancler (11. junij 1922, Spodnja Polskava – 5. november 1942, Občina Zreče), ključavničar, borec Pohorskega bataljona * Anton Kancler (30. maj 1919, Spodnja Polskava – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kovač, borec Pohorskega bataljona * Ivan Ojcinger (16. december 1882, Slovenska Bistrica – 30. junij 1964, Slovenska Bistrica), krojaški mojster, skrbnik otrok * Anton Opravš (9. junij 1873 – 18. oktober 1935, Zgornja Polskava), pekovski mojster, lastnik pekarne, lastnik gostilne * Franc Padežnik (5. oktober 1922, Bukovec – 29. maj 2001, Zgornja Polskava), mizar, računovodja, kulturni delavec * Josip Pelko (18. marec 1881, Kostrivnica – 1962, Slovenska Bistrica), urar, fotograf * Ivan Pivec (2. februar 1919, Sele pri Polskavi – februar 1991), oljar * Vinko Polanec (22. januar 1926, Slovenska Bistrica – 4. marec 2004, Maribor), kovač * Jožef Anton Quadrio (med 1675 in 1680, Benetke – 1730), štukater * Bruno Rajtmajer (27. avgust 1912, Stari Log – 11. maj 1945, Borovlje), ključavničar, železničar * Jožko Sagadin (2. marec 1883, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce pri Mostečnem), mizar, narodni buditelj * Franc Sernec (1860, Slovenska Bistrica – ?), mizar, politik * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), čevljar, stenograf, politik, publicist * Gvido Smolar (1. september 1909, Troblje – 28. julij 1996, Slovenska Bistrica), lesni manipulant, tovarnar, direktor Emmi-ja, društveni delavec * Mihael Spindler (28. oktober 1941, Kuršinci – 13. december 2019, Maribor), metalurg, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, direktor Emmi-ja * Herbert Stremšek (19. februar 1923, Pragersko – 1. avgust 1947, Ljubljana), strugar, sodelavec gestapa * Jurij Ačko (26. marec 1878, Visole – 14. februar 1947, Slovenska Bistrica), slikopleskar, slikarski mojster * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog, krasolog, publicist * Roman Dorn (10. maj 1952, Slovenska Bistrica – 23. junij 2023, Slovenska Bistrica), slovenski računalnikar, učitelj * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985, Gradec), geodet, vojak častnik * Maruša Bradač (9. januar 1978, Maribor), astrofizičarka (odraščala je v Slovenski Bistrici, kjer je 1984–92 obiskovala osnovno šolo) * Zora Cvahte (14. marec 1936, Slovenska Bistrica – 20. januar 2019, Maribor), defektologinja, folkloristka, amaterska igralka * Slavko Kovačič (23. februar 1919, Makole – 30. november 202,0 Slovenska Bistrica), biolog, kulturni delavec, tabornik, planinec, urednik časopisa Metalurg * Milan Kac (25. oktober 1924, Lendava – 21. december 2010, Maribor), matematik * Vida Pohar (9. julij 1934 Beograd – 2022), geologinja * Gabriela Zemljič (9. marec 1919, Maribor – 17. februar 2014, Maribor), prva slovenjebistriška farmacevtka, direktorica tukajšnje lekarne * Josef von Wurzian (9. marec 1806, Slovenska Bistrica – 27. maj 1858 Dunaj), osebni zdravnik avstrijskega feldmaršala Josefa Grafa Radetzkega * Zora Janžekovič (30. september 1918, Slovenska Bistrica – 17. marec 2015 Radenci), zdravnica, specialistka plastične kirurgije (razvila je nov postopek zdravljenja globokih opeklin) * Karel Erdlen (1. junij 1923, Trbovlje – 12. februar 1999, Slivniško Pohorje), veterinar (služboval je v Slovenski Bistrici) * Ivo Antolič (14. april 1919, Ljutomer – 13. julij 2001, Ljubljana), zobozdravnik, ortodont (dve leti je deloval v Slovenski Bistrici) * Paul Adami (18. januar 1736, Slovaška – 11. november 1814, Dunaj), zdravnik, veterinar (V decembru 1779 in 1780 je opravil obsežen in zahteven poskus zaščitnega cepljenja proti omenjeni bolezni na živih živalih v Slovenski Bistrici in bližnji okolici) * Jernej Černe (1903, Šmartno v Rožni dolini – 1982, Slovenska Bistrica), zdravnik, zobozdravnik * Štefka Hribar (25. december 1921, Domžale – 19. julij 1993, Slovenska Bistrica), zdravnica, upravnica ZD Slovenska Bistrica * Ivan Jurečko (12. april 1884, Kočno ob Ložnici – 15. marec 1964), zdravnik, narodni buditelj, udeleženec 1. svetovne vojne * Jože Jeras (30. oktober 1920, Pragersko – september 2013), zdravnik, pediater, publicist * Simon Jagodič (12. oktober 1892, Veliko Tinje – 16. oktober 1967, Slovenska Bistrica), zdravnik, upravnik zdravstvenega doma Slov. Bistrica * Cvetka Križaj (5. september 1935, Ljubljana – 27. marec 1990, Slovenska Bistrica), zdravnica, pediatrinja * Anton Klasinc (1876 – avgust 1945, Pragersko), zdravnik * Leon Lemež (1895, Slovenska Bistrica – 1933), zdravnik, specialist za otroške bolezni * Jože Lokar (21. januar 1939, Slovenska Bistrica – 2. december 1996, Ljubljana), zdravnik, nevropsihiater, publicist * Maks Murmayr (1871 – 1947), zdravnik, medicinski svetnik, župan Slovenske Bistrice * Lujo Polanec (1922 – april 1999, Maribor), veterinar, publicist, režiser, kulturni delavec * Ivan Rahle (17. september 1939, Zgornja Bistrica – 17. september 1995, Zgornja Bistrica), veterinar * Srečko Rainer (25. maj 1922, Zgornja Bistrica – 2. marec 2000, Ljubljana), zdravnik, ginekolog, patolog, publicist * Ivan Rajšp (26. februar 1885, Spodnja Polskava – 24. avgust 1948, Zagreb), zdravnik * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole), zdravnik, politik, pisatelj, čitalničar * Zora Tomič (16. avgust 1929, Slovenska Bistrica – junij 2021), sociologinja, političarka in socialna aktivistka * Jurij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – januar 2014 Izola), geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitični delavec * Janko Čar (11. februar 1932, Veliko Tinje – 10. julij 2017, Slovenska Bistrica), slavist, jezikoslovec, pesnik, pisatelj in kulturni delavec * Lovro Stepišnik (28. julij 1834, Arclin – 16. februar 1912, Slovenska Bistrica), prvi slovenski potujoči knjižničar, bukovnik * Marijan Gerdelj (14. april 1948, Vinarje – 20. avgust 2020, Dolga Brda), arhivist, zborovodja, teolog * Jože Stabej (zgodovinar) (6. marec 1896, Preloge – 22. december 1980, Ljubljana), zgodovinar, publicist, kulturni organizator * Jože Hudeček (24. februar 1937, Ljubljana – 18. junij 2011, Ljubljana), umetnostni zgodovinar, novinar, pisatelj, urednik, publicist, alpinist * Jože Koropec (17. marec 1923, Bukovec – 28. april 2004, Maribor), zgodovinar, publicist * Ignac Kamenik (1. oktober 1926, Solčava – 17. julij 2002, Maribor), slovenist, pisatelj, režiser, kulturni delavec * Stanko Pahič (21. oktober 1924, Lokanja vas – 6. december 2003, Maribor), arheolog, publicist, vojni ujetnik * Ferdinand Šerbelj (18. marec 1949, Zgornje Prebukovje), umetnostni zgodovinar * Ivan Urbančič (12. november 1930, Robič – 7. avgust 2016, Ljubljana), filozof, prevajalec, publicist * Nina Ditmajer (26. marec 1988, Maribor), raziskovalka zgodovine slovenske književnosti in jezika, asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (svoje otroštvo je preživela v Slovenski Bistrici) * Martin Žnidaršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založniški strokovnjak, knjigotrški strokovnjak, novinar * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm – 23. september 2016, Ljubljana), učitelj, politik, športni delavec * Marija Goričan (24. marec 1884, Šoštanj – 15. januar 1963, Slovenska Bistrica), učiteljica, kulturna delavka, knjižničarka * Marija Hrastnik (22. marec 1922, Spodnja Polskava – 5. maj 1988, Maribor), učiteljica * Martin Dernjač (1816 – 1885, Spodnja Polskava), učitelj, nadučitelj, častni občan Spodnje Polskave * Slavoj Dimnik (31. julij 1887, Postojna – 1. oktober 1932, Maribor), učitelj, kartograf * Otilija Feigel (18. oktober 1876, Volče – 26. marec 1946, Slovenska Bistrica), učiteljica, knjižničarka, čitalničarka, kulturna delavka * Jože Tomažič (9. marec 1906, Veliko Tinje – 6. januar 1970, Jesenice), pedagog, dramatik, mladinski pisatelj, gledališki igralec, režiser in publicist * Jože Leskovar (22. avgusta 1934, Slovenska Bistrica), učitelj glasbe, ravnatelj na OŠ * Josip Brinar (1. november 1874, Studence – 11. marec 1959, Celje), pedagog, pedagoški pisec (služboval je na osnovnih šolah Slovenska Bistrica (1893–96)) * Janko Bezjak (15. april 1862, Gorca – 29. november 1935, Maribor), šolnik, jezikoslovec, pedagoški pisec (od 1893 je bil nadzornik šolskih okrajev v Slovenski Bistricai) * Miljutin Arko (16. april 1910, Ig – 24. januar 1991, Zgornja Polskava), učitelj, prvi ravnatelj Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in ljubiteljski etnolog * Vida Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica ter dolgoletna novinarka Radia Ormož in Radia Tednik Ptuj * Janez Amring (najverjetneje leta 1764 – 1824), učitelj, kmet, mlinar * Franc Brelih (? – pred 1870), učitelj, prvi posveten učitelj na Zgornji Ložnici * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), šolnik, geograf * Avgust Kopriva (9. avgust 1883, Kamnica – 1956, Gradec), učitelj * Slavko Kleindeinst (14. junij 1936, Maribor – 23. marec 2016, Slovenska Bistrica), učitelj, defektolog, ravnatelj, čebelar, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Anton Kancler (15. junij 1914, Zgornja Polskava – 1987, Slovenske Konjice), učitelj, vodja šole * Miroslav Lešnik (8. december 1923, Maribor – 7. januar 2013, Maribor), učitelj, prevajalec, športnik, kulturni delavec * Gabriel Majcen (6. julij 1858, Zgornja Velka – 13. marec 1940, Maribor), učitelj, publicist * Milan Mlakar (12. avgust 1948, Ptuj – 29. avgust 1991, Maribor), učitelj, glasbeni pedagog, zborovodja, kulturni delavec * Jurij Novak (5. april 1916, Vratišinec – 14. november 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj, šolski inšpektor, pesnik * Simon Pernat (1801, Spodnja Polskava – 1888, Zgornja Polskava), učitelj, kmet, gostilničar, organist * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slov. Konjicah – 14. december 2013, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Franc Pliberšek (14. september 1934, Kalše – 28. avgust 2015, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ Šmartno na Pohorju, društveno-kulturni delavec * Anton Podvršnik (22. maj 1897, Šmartno na Pohorju – ?), učitelj, šolski upravitelj v Zrečah, društveno-kulturni delavec * Ivan Povh (29. maj 1858, Vešenik – 17. oktober 1932, Zgornja Ložnica), učitelj, sadjar, glasbenik, zborovodja, čebelar * Hedvika Povh Leben (20. september 1902, Hoče – 13. januar 1996, Maribor), učiteljica, režiserka, kulturna delavka * Stanko Povh (11. november 1895, Zgornja Ložnica – 18. januar 1986, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Josip Rainer (? – 6. november 1936, Zgornja Polskava), nadučitelj, društveni delavec * Srečko Rajh (17. oktober 1932, Maribor – 31. december 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj OŠ Črešnjevec, društveno‒kulturni delavec * Marija Rasteiger (6. avgust 1906, Spodnje Preloge – po 10. januarju 1946), učiteljica * Jožef Repolusk (? – 1800), organist, prvi izprašani učitelj v Slovenski Bistrici * Josip Sabati (28. februar 1856, Zgornja Kungota – 1941, Zgornja Polskava), učitelj, lokalni politik, sadjar * Ludvik Sagadin (16. avgust 1884, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce, Mostečno), učitelj, sadjar * Ana Sernec (1. junij 1847, Slovenska Bistrica – 12 oktober 1940, Avstrija), učiteljica, kulturna delavka * Ivan Sernec (10. november 1936, Maribor – 7. januar 2009, Maribor), učitelj, pedagoški svetovalec, šolski inšpektor * Jelka Sernec (8. marec 1942, Slovenska Bistrica – 6. julij 2006, Maribor), učiteljica, pisateljica, pesnica * Branko Sorčnik (24. julij 1920, Slovenska Bistrica – 6. september 2011, Ljubljana), učitelj, ravnatelj, ljubiteljski dendrolog * Mirko Majcen (16. junij 1890, Slovenska Bistrica – 1. avgust 1977, Ptuj), učitelj, kulturni delavec * Avgusta Šantel (21. julij 1876, Gorica – 2. december 1968, Ljubljana), učiteljica, slikarka * Kristina Šega (23. julij 1941, Dobovec – 26. marec 1989, Ljubljana), učiteljica, knjižničarka ‒ ravnateljica knjižnice Slovenska Bistrica, pesnica, kulturna delavka * Josip Šegula (Pec) (12. februar 1903, Ptujska Gora – 17. avgust 1980, Ljubljana), učitelj, glasbeni pedagog, dirigent, kapelnik, zborovodja * Oskar Štakul (21. maj 1918, Spodnja Avstrija – 15. december 1992, Slovenska Bistrica), glasbeni pedagog, ustanovitelj in prvi ravnatelj GŠ Slovenska Bistrica * Janez Jurij Tabernik (12. marec 1729, Slovenska Bistrica – 1. maj 1813, Slovenska Bistrica), učitelj, ustanovitelj šole na Spodnji Polskavi * Julij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slov. Konjicah – 9. januar 2014, Izola), učitelj, geograf, gospodarski zgodovinar, publicist * Vida Marija Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica, novinarka, urednica, društvena delavka * Ernest Tribnik (? – avgust 1905, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj PGD Spodnja Polskava * Martin Ulaga (1904, Lože – november 1968, Ljubljana), glasbeni pedagog, organist * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), učitelj, geograf * Avgust Vidmar (21. maj 1934, Planina pod Šumikom – 28. junij 2017, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ, kulturno-prosvetni delavec, lokalni aktivist * Jožef Vodošek (2. marec 1866, Maribor – 31. avgust 1915, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Ivan Vokač (31. december 1903, Studenci – 24. december 1986, Zgornja Polskava), učitelj, upravitelj OŠ, kulturni in družbenopolitični delavec * Bojan Sinič (5. avgust 1954, Maribor – 22. februar 2018, Laporje), novinar, ustanovitelj tednika Panorama, urednik * Ana Mlakar (7. junij 1922, Slovenska Bistrica – 24. september 1997, Ljubljana), radijska napovedovalka, inštruktorica za govorno tehniko * Koni Steinbacher (1. oktober 1940, Zgornje Prebukovje pri Šmartnem na Pohorju), kulturni delavec, risar, režiser, učitelj * Milan Vidic 15. januar 1919, Ljubljana – avgust 1992, Slovenska Bistrica), režiser, kulturni delavec * Marko Žitnik 9. april 1913, Črešnjevec – 29. junij 1942, Križni Vrh), trgovec, režiser, kulturni delavec * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020), založnik in zaslužni profesor * Vinko Gaberc (13. januar 1886, Pretrež – 23. november 1966, Piran), časnikar * Ivan Matelič (18. januar 1887, Trst – 3. marec 1967, Ljubljana), učitelj (zaključič je oficirski tečaj v Slovenski Bistrici) * Anica Černej (3. april 1900, Čadram – 3. maj 1944, Nemčija), pedagoginja, pesnica, pisateljica (po njej se imenujejo ulice v Slovenski Bistrici) * Paolo Santonino (okoli 1440, Umbrija – med 1508 in 1510, Videm), potopisec, kronist * Silvester Kopriva (1. december 1908, Laporje – 30. april 1991, Ljubljana), filolog, prevajalec, publicist * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Ella von Hutten (2. aprila 1874, Slovenska Bistrica – ?), pisateljica * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Franc Pajtler (6. november 1941, Rače – 6. avgust 2009, Pragersko), zbiratelj, publicist * Rosa Pitschl (5. avgust 1861, Slovenska Bistrica – 17. december 1943, Slovenska Bistrica), založnica, knjigarnarka * Gabrijela Verdeljak (Jelka) 22. julij 1920, Studenci – 19. maj 1983, Veliko Tinje), pesnica, pisateljica, zbiralka ljudskega blaga, društveno kulturna delavka * Ivan Železnikar 28. december 1839, Stiška vas – 26. januar 1892, Ljubljana), časnikar, urednik Slovenskega naroda * Silvo Husu (ni znano), avtor in urednik (urednik krajevnega biogr. leksikona) * Marija Vojskovič (25. oktober 1915, Ljubljana – 22. marec 1997, Maribor), pisateljica, davčna uradnica * Simon Juda Stupan (? – 1693, Slovenska Bistrica), slikar * Milan Rožmarin (5. julij 1946, Slovenska Bistrica – december 2017), slikar * Marjan Hlastec (30. avgust 1936, Zgornja Ložnica), igralec * Tine Lesjak (21. junij 1957, Kot na Pohorju – 29. julij 2019, Maribor), skladatelj narodnozabavne glasbe, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi * Josip Pišof (15. junij 1911, Pragersko – 4. oktober 1986, Maribor), slikar * Bojan Cvetrežnik (11. 6. 1971, Maribor), violist, violinist, glasbeni pedagog (vodi godalne delavnice za učence in učitelje v Slovenski Bistrici) * Branimir Ritonja (23. februar 1961, Slovenska Bistrica), mojster fotografije * Lojze Avžner (1913, Podgrad – 28. oktober 1944, Šmartno v Tuhinju), ogranist, kulturnik * Branko Gombač (3. marec 1924, Poljčane – 31. januar 1997, Maribor), režiser, gledališki igralec, kulturni delavec, soustanovitelj celjskega poklicnega gledališča, ustanovitelj Borštnikovega srečanja * Franc Gornik (10. julij 1857, Malečnik – 14. julij 1908, Malečnik), cerkveni slikar * Jožef Holzinger (3. april 1735, Limbuš – 27. marec 1797, Maribor), kipar * Franc Horvat (30. november 1870, Cerkvenjak – 1944, Maribor), slikar * Božidar Jakac (16. julij 1899, Novo mesto – 20. november 1989, Ljubljana), slikar, grafik * Joseph Kuwasseg (25. november 1799, Trst – 19. marec 1859, Gradec), krajinski slikar, litograf * Janez Martin Kremser Schmidt (25. september 1718, Spodnja Avstrija – 28. junij 1801, Spodnja Avstrija), slikar * Ignac Krajnc Grablec (30. junij 1861, Vrhole pri Slov. Konjicah – 22. junij 1948, Vrhole pri Slov. Konjicah), glasbeni samouk, skladatelj, dirigent, kapelnik, kulturni delavec * Rudolf Kotnik (8. januar 1931, Štajerska – 25. oktober 1996, Hoče), slikar * Jakob Kos (26. junij 1879, Studence – 4. julij 1932, Slovenska Bistrica), organist, čitalničar, čebelar, hmeljar, udeleženec 1. svetovne vojne * Veit Königer (1. julij 1729, Južna Tirolska – 2. december 1792, Gradec), kipar, rezbar * Roman Klasinc (16. julij 1907, Pragersko – 1990), pianist, glasbeni pedagog, dirigent * Hermine Katzmayr (25. oktober 1856, Dunaj – 2. april 1933, Slovenska Bistrica), operna pevka, učiteljica petja * Franz Kässmann (1751, Slovenska Bistrica – 1. december 1837, Dunaj), kipar * Lojze Lavrič (4. junij 1914, Črni Potok pri Dragi – 15. september 1954, Ljubljana), kipar, rezbar, učitelj, lutkar, avtor spomenika NOB v Slovenski Bistrici * Anton Jožef Lerchinger (okoli 1720, Rogatec – po 1792), slikar * Janez Jurij Mersi (1725, Rogatec – 1788 ,Slovenj Gradec), kipar, rezbar * Janez Valentin Metzinger (19. april 1699, Lotaringija – 12. marec 1759 , Ljubljana), slikar * Alojz Osvatič (18. junij 1874, Slovenske Konjice – 23. februar 1959, Linz), slikar * Karel Paj (3. november 1918, Pragersko – 17 marec 1945, Andraž nad Polzelo), glasbenik * Dušan Pečnik (17. junij 1933, Maribor – 27. maja 2010, Maribor), glasbenik, kapelnik, kulturni delavec * Makso Pirnik (28. avgust 1902, Preloge – 12. avgust 1993, Šempeter pri Gorici), skladatelj, zborovodja, kulturni delavec * Ivan Polanec (1. avgust 1887 – 8. julij 1959, Slovenska Bistrica), glasbenik, organist, zeliščar, izumitelj * Franc Krištof Reiss (?, Lipnica – 25. marec 1711, Maribor), kipar * Arnold Tovornik 13. marec 1916, Selnica ob Dravi – 4. junij 1976, Maribor), igralec, častnik * Franc Turk 15. avgust 1906, Predjama – 5. maj 1976, Slovenska Bistrica), kapelnik, glasbeni pedagog * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. julij, 1909 Hošnica), politik * Ivan Pučnik (17. avgust 1927, Črešnjevec – 5. december 2008, Črešnjevec), politik, poslanec, župan, kmet, sadjar * Peter Novak (20. december 1854, Podbardo (it. Cesariis) pri Čenti, Beneška Slovenija – 26. december 1922 Slovenska Bistrica), narodni buditelj v Slovenski Bistrici * Jože Pučnik (9. marec 1932, Črešnjevec – 11. januar 2003, Nemčija), politik in sociolog * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Devina – 16. maj 1925, Avstrija), pravnik in diplomat * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), pravnik in politik * Rudi Rizman (22. marec 1944, Slovenska Bistrica), sociolog in politolog * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici), politik, zdravnik in pisatelj * Jožef Jerovšek (2. marec 1921, Spodnja Nova vas), politik, poslanec in kemik * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm –2016), učitelj, politik in športni delavec * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), stenograf in politik * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica – 29. april 1892, Dunaj), odvetnik in industrialec * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, narodni buditelj, politik, sociolog * Štefan Sagadin (9. julij 1878, Spodnja Polskava – 18. junij 1947, Beograd), pravnik, sodnik * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), narodni buditelj, politični aktivist * Anton Bergauer (29. 8. 1950, Maribor), politik (zaključil je Kovinarsko in lesno predelovalno šolo za učence v gospodarstvu Slovenska Bistrica) * Friderik Babnik (16. avgust 1883, Zgornja Polskava – 4. december 1941, Mauthausen), pravnik, tovarnar, lokalni aktivist, narodni buditelj, * Janko Babnik (13. avgust 1926, Dunaj – 1. september 1987, Ljubljana), pravnik, sodnik * Anton Brumen (7. januar 1857, Biserjane – 28. november 1930, Ptuj), sodnik, odvetnik, publicist * Rudolf Grad Ganziti (10. april 1905, Vrhole pri Slov. Konjicah – 27. julij 1987, Ljubljana), politik, sindikalist * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), odvetnik, politik, župan Celja * Josip Jaklin (22. februar 1860, Slovenska Bistrica – 1933), politik * Alojz Kores (16. junij 1930, Kovača vas – 29. januar 2006, Kovača vas), politik, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, poslanec, društveni delavec, član PGD * Franc Karner (23. oktober 1925, Slovenska Bistrica – 5. maj 1952, Krnica), sodni uslužbenec, planinec, alpinist * Urban Lemež (17. maj 1858 – 19. marec 1933, Slovenska Bistrica), pravnik, narodni buditelj, posojilničar, čitalničar * Ervin Mejak (19. april 1899, Slovenska Bistrica – 14. oktober 1989, Polzela), pravnik, odvetnik, pisatelj, vojak, Maistrov borec * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. avgust 1909, Hošnica), lokalni politik, narodni buditelj * Ferdinand Prenj (18. oktober 1876, Oplotnica – 1957, Mostar), pravnik, publicist, društveni delavec * Avguštin Reisman (28. avgust 1889, občina Pesnica – 20. februar 1975, Mostar), pravnik, odvetnik, publicist * Boštjan Schaubach (7. februar 1886, Koroška – 18. marec 1953, Slovenska Bistrica), pravnik, odvetnik, politik, župan Slovenske Bistrice * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, publicist, čitalničar, narodni buditelj * Josip Sernec (4. marec 1844, Slovenska Bistrica – 18. september 1925, Ljubljana), pravnik, politik, publicist, čitalničar, pisatelj * Teodor Tominšek (16. oktober 1902, Kranj – 16. februar 1996, Ljubljana), pravnik, publicist, prvoborec ‒ spomeničar * Julian Železnikar (3. julij 1878, Slovenska Bistrica – 14. november 1902, Ljubljana), pravnik, član ljubljanske in novomeške literarne Zadruge * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Slovenska Bistrica – 16. maj 1925, Štajerska), pravnik, minister, publicist * Pavla Mede (29. junij 1919, Strahinj – 8. januar 1943, Lukanja), komunistka, partizanka in narodna herojinja * Dušan Mravljak (21. februar 1914, Šoštanj – 8. januar 1943, Lukanja), partizan in narodni heroj * Drago Magdič (27. marec 1962, Slovenska Bistrica), častnik * Fritz Eugen Heigel (21. september 1895, Pragersko – 11. december 1930, Dunaj), častnik, inženir * Ernest Kopriva (10. september 1907, Laporje – 26. februar 1974, Obrov), pomorski častnik, publicist * Jože Kodelič (15. marec 1920, Črešnjevec – 5. februar 2015, Črešnjevec), častnik, prvoborec ‒ spomeničar * Marijan Strehar (3. marec 1952, Planina pod Šumikom – 24. maj 2012, Pohorje), častnik, vojak, čebelar, veteran vojne za Slovenijo, častni občan občine Slovenska Bistrica * Marjan Vidmajer (6. maj 1955, Slovenska Bistrica – 5. avgust 2010, Slovenska Bistrica), častnik, vojak, veteran vojne za Slovenijo * Julius Cuscoleca (26. julij 1872 , Slovenska Bistrica – 5. oktober 1935, Innsbruck), častnik * Drago Tomažič (28. januarja 1914, Veliko Tinje – 12. oktober 1943, Mozelj), uradnik, član vaških straž, četnik (plavogardist) * Alojz Vindiš (16. maj 1926, Pragersko – 3. marec 2010, Spodnja Polskava), častnik, * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985 Gradec), geodet, častnik, vojak * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat, Zagorje ob Savi – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj in dobrotnik Antona Martina Slomška * Gregor Zafošnik (30. avgust 1902, Spodnja Nova vas – 2. julij 1994, Maribor), duhovnik in skladatelj * Ivan Tomažič (17. junij 1919, Pregarje – 22. februar 2014 Ilirska Bistrica), rimskokatoliški duhovnik, organizator, mecen, publicist in venetolog * Ignac Franc Zimmermann (26. julij 1777, Slovenska Bistrica – 28. september 1843, Šentandraž v Labotski dolini), duhovnik, škof * Simon Gaberc (3. oktober 1838, Črešnjevec – 12. januar 1916, Maribor), narodni gospodar, pridigar, nabožni pesnik, duhovnik * Štefan Kušer (10. december 1910, Zgornja Brežnica – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, občinski nagrajenec * Janez Arlič (27. december 1812, Nova Cerkev – 17. junij 1879, Prihova), duhovnik, pesnik Slomškovega kroga * Friderik Mirko Aužner (25. marec 1916, Podgrad – 24. februar 1987, Maribor), duhovnik * Jože But (17. februar 1924, Kostrivnica – 9. september 1998, Slovenska Bistrica), duhovnik * Jožef Cerjak (1863, Podsreda – 1933, Slovenska Bistrica), duhovnik * Marija Serafina Černe (8. marec 1908, Kromberk – 1977), redovnica, misijonarka * Josip Drobnič (18. april 18128, Sveta Ema, Podčetrtek – 5. avgust 1861, Gradec), duhovnik, pisatelj, publicist, čitalničar, kulturni delavec * Martin Gaberc (29. september 1883, Črešnjevec – 6. april 1941, Gornja Radgona), duhovnik, kulturni delavec * Rudolf Gašparič (7. februar 1917, Kraljevica – 18. avgust 2006, Maribor), duhovnik * Pankracij Gregorc (7. maj 1867, Videm pri Ptuju – 15. avgust 1920, Slovenske Konjice), duhovnik, pesnik in pisatelj * Mihael Grešak (11. september 1914, Griže – 22. julij 1942, Celje), duhovnik * Anton Hajšek (5. junij 1829, Stari Grad – 1907, Slovenska Bistrica), duhovnik, posojilničar, čitalničar * Josip Hašnik (16. marec 1811, Trbonje – 6. marec 1883, Šentjur), duhovnik, nabožni pesnik, publicist * Franc Heber ( 1852, Velika Nedelja – 13. april 1921, Spodnja Polskava), duhovnik, katehet, kronist * Jožef Heržič ( ? – 29. april 1897, Ptuj), duhovnik, prošt, kronist, častni občan občine Spodnja Polskava * Aleksandr Hoffer (25. februar 1839, Kot – 4. september 1914, Travnik), duhovnik, jezuit, zgodovinar * Anton Jerovšek (23. maj 1874, Spodnja Nova vas – 31. oktober 1932, Maribor), duhovnik, publicist, politik * Štefan Kušar (10. december 1910, Križni Vrh – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, lokalni aktivist * Karl Križe (24. avgust 1802, Slovenska Bistrica – 20. junij 1858), duhovnik, kurat * Franc Kovačič (25. marec 1867, Veržej – 19. marec 1939 Maribor), duhovnik, zgodovinar, časnikar, publicist, diplomat * Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (19.−21. stoletje), redovnice * Franc Ksaver Lukman (24. november 1880, Loke – 12. junij 1958, Ljubljana), duhovnik, publicist, teolog, filozof * Vincenc Novak (5. september 1807, Braslovče – 8. marec 1869, Spodnja Polskava), duhovnik, nabožni pesnik * Ivan Orel (18. oktober 1899, Mozirje – 30. maj 1970, Zgornja Polskava), duhovnik * Jožef Ozimič (28. februar 1882, Zgornja Ložnica – ?), duhovnik, dekan * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj * Jožef Soler (18. april 1829, Slovenska Bistrica – 5. januar 1870, Zgornja Ložnica), duhovnik, kurat * Ivan Šolinc (15. junij 1897, Cerovec – 17. marec 1976, Krško), duhovnik * Jožef Virk (15. marec 1810, Podrečje – 4. januar 1880, Loče), duhovnik, pesnik * Matevž Vrečko (10. september 1826, Vojnik – 10. julij 1893, Šmarje pri Jelšah), duhovnik, ustanovitelj prve knjižnice v Slovenski Bistrici * Ivan Zakošek (21. marec 1876, Šentvid pri Planini – 25. maj 1951, Zgornja Ložnica), duhovnik, provizor * Jožef Gašpar Zamlik (1680, Vitanje – 22. julij 1750, Slovenska Bistrica), duhovnik * Franc Žagar (duhovnik) (3. april 1826, Spodnja Polskava – 23. november 1891), duhovnik, doktor teologije * Memi Bečirovič (1. marec 1961, Slovenska Bistrica), košarkarski trener * Rene Mlekuž (25. avgust 1975, Slovenska Bistrica), alpski smučar * Franc Očko (31. marec 1960, Slovenska Bistrica), judoist * Ivan Vidmajer (24. december 1949, Slovenska Bistrica), judoist * Urška Žigart (4. december 1996, Slovenska Bistrica), kolesarka * Kaja Korošec (17 November 2001, Slovenska Bistrica), nogometašinja * Sani Bečirović (19. 5. 1981, Maribor), košarkar (zaključil je OŠ v Slovenski Bistrici) * Marijan Štimec (3. april 1951, Maribor – 11. november 2020, Maribor), samostojni podjetnik, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica, športnik, trener * Stanko Topolčnik (12. december 1947, Slovenska Bistrica – 13. april 2013, Kovača vas), judoist, olimpijec * Jože Uršič (19. marec 1927, Devina - 5. maj 1952, Krnica), Milan Uršič (21. september 1928, Devina – med 4. in 5. majem 1952 , Krnica), Ivan Vanč Uršič (16. januar 1931, Devina – 3. maj 1952, Krnica), študent, planinec, alpinist * Rodbina Attems (13.−21. stoletje), plemiči, lastniki Bistriškega gradu od 1717 do 1945 * Ignacij Marija I. Attems (15. avgust 1652, Ljubljana – 1. december 1732, Gradec), plemič, prvi lastnik bistriškega gradu iz rodbine Attems, pravnik, mecen * Kristina Attems (1658 – 27. april 1737), hčerka Jurija Günterja grofa Herbersteina († 1677), plemkinja, druga žena Ignaca Marije I. grofa Attemsa * Franc Dizma Attems (6. avgust 1688, Gradec – 10. maj 1750, Gradec), plemič, svetnik, predsednik vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja * Ignacij Marija II. Attems (27. februar 1714 , Gradec – 15. junij 1762, Dunaj), vnuk Ignaca Marije I. Attemsa, plemič, ustanovitelj bistriške veje rodbine Attemsov Svetokriških * Ferdinand Marija I. Attems (22. januar 1746 – 23. maj 1820, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ignacij Marija III. Attems (24. februar 1774, Gradec – 17. december 1861, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ferdinand Marija II. Attems (4. december 1809, Gradec – 27. november 1878, Gradec), plemil, vladni svetnik * Emil Attems (1. oktober 1857, Linz – 13. januar 1921, Slovenska Bistrica), plemič, cesarsko-kraljevski komornik, oče in ded zadnjih bistriških Attemsov * Ferdinand Marija III. Attems (14. avgust 1885, Wels – 1946), plemič, zadnji Attems, ki je bil lastnik bistriškega gradu, doktor gozdarstva, doktor ekonomije * Eleonore Maria Mauritia Attems (4. oktober 1886, Pardubice – 19. maj 1922, Gradec), plemkinja, prva žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Vanda Marija Terezija Attems (7. oktober 1887, Pardubice – 1946), plemkinja, druga žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Ignacij V. Attems (23. junij 1918, Dunaj – 24. februar 1986 , Dunaj), plemič, inženir gozdarstva, vojak * Emil Hans Attems (25. september 1921, Gradec – 1945 (domnevno)), plemič, inženir * Edmund Attems (16. september 1924, Gradec – 4. januar 2006, Dunaj), plemič, ekonomist * Franc Dizma Attems (duhovnik) (26. oktober 1926, Gradec – 13. maj 1999, Gradec), plemič, duhovnik, profesor * Grofje rodbine Babenberžani (okoli 976−1264), plemiška rodbina, posestniki Slovenske Bistrice * Grofje rodbine Celjskih (14.−15. stoletje), plemiška rodbina, posestniki mesta in gradu Slovenska Bistrica * Rodbina Dietrichstein (izpričani med 16. in 18. stoletjem), plemiška rodbina, lastniki polskavskih zemljiških gospostev * Anton Grasl (izpričan med leti 1455 in 1485), plemič, posestnik, gradnik * Elle Hutte (2. april 1874, Slovenska Bistrica – ? Dunaj), plemkinja, pisateljica * Janez Jurij Idunspeug (? – 1572, Slovenska Bistrica), plemič, posestnik bistriškega gradu * Theodor Kravina (1720, Slovenska Bistrica – 1789, Spodnja Avstrija), plemič, rektor, publicist, duhovnik, jezuit * Adalbert Neipperg (31. marec 1890, Meran – 23. december 1948, Vršac), plemič, duhovnik * Rodbina Otokarjev (1050 − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Zbelovo − 29. april 1892, Dunaj), plemič, gospodarstvenik, pravnik * Krištof Prafer (izpričan v 2. polovici 16. stoletja), plemič, gospodar gradu Gromberk * Rodbina Spanheim (11.−13. stoletje), plemiči, prvi znani posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Stupan Ehrenstein Simon (? − 1692, Slovenska Bistrica), plemič, slikar * Rodbina Vetter von der Lillie (16.−17. stoletje), plemiči, prvi privatni lastniki bistriškega gradu med 1584 in 1681 * Josef Wurzian Ritter (9. marec 1805, Slovenska Bistrica− 27. maj 1858, Dunaj), zdravnik, plemič * Eva Ingolič (druga polovica 17. in prva polovica 18. stoletja), osumljena čarovništva == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} nov1bcxsd214ocelgs8jg2bqe4j9ixz 6685592 6685569 2026-06-05T14:20:58Z Ljuba24b 92351 smiseln redosled zgodovine, np, narekovaji!, način zapisovanja datumov, nahajati se ni priporočljivo, 6685592 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Slovenska Bistrica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg |grb_alt=Grb |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]]. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]. Izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Po propadu Rimskega cesarstva je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Najstarejši znani fevdalni gospodje območja so bili [[Spanheimi]] (11. in 12. stoletje), ki so jih nasledili [[Otokarji|Traungavci]] oz. Otokarji (12. stoletje). Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine. Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. Tega leta je [[Rudolf I. Habsburški]] kot fevd podelil mesto Majnhardu II. Goriško-Tirolskemu. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Po Traungavcih je območje prešlo pod [[Babenberžani|Babenberžane]], ki so vladali do sredine 13. stoletja (leto 1250). Med letoma 1250 in 1278 je [[Štajerska|Štajersko]] obvladoval češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. Premysl]]. Po [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] leta 1278 je celotna Štajerska prešla pod [[Habsburžani|Habsburžane]], ki so vladali do leta 1918. Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. Vsakodnevno oblast je izvajal lastnik bistriškega gradu. V 14. stoletju so to bili [[Celjski grofje|Grofje Celjski]], ki so upravljali večji del Štajerske. Mesto dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. Leta 1587 je grad prešel v roke rodbine Vetter, ki je izvedla dve večji prenovi (prvo med letoma 1590 in 1623 ter drugo leta 1651). V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. Lastniki so bili do leta 1681, ko so grad prevzeli Wildensteini. Wildensteini so imeli grad v lasti do leta 1717, med tem časom pa so uredili grajski park v francoskem slogu. Leta 1717 je grad kupil [[Ignacij Marija Attems]], ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil in dal poslikati kapelo, stopnišče in viteško dvorano. Družina [[Attemsi|Attems]] je ostala lastnica gradu vse do konca druge svetovne vojne leta 1945. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. Leta 1945 je bil grad nacionaliziran, leta 1985 pa se je začela celovita obnova gradu. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. == Razvoj gasilstva == Bistrica trg, konec 13. stoletja pa že mestna naselbina, se je pogosto srečevala s požari. Za leto dogodka vemo le za nekatere. Januarja leta 1384 je pogorel grad z Marijino kapelo, leta 1446 je bilo mesto vso v plamenih ob obleganju Madžarov. Oglejski kronist [[Paolo Santonino]] je med obiskom Slovenske Bistrice leta 1487 zapisal v dnevnik, da mesto še kaže sledi požarov iz let 1440 in 1469. Mesto si je komaj opomoglo, ko so ga leta 1532 Turki oropali in požgali. Veliko požarov so povzročili uporni kmetje, ko so 1635 na Štajerskem požgali več grajskih in gospodarskih poslopij, v bližini mesta Žički dvor pri Oplotnici in Pragerski dvor. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo, leta 1788 pa so v celoti pogorele [[Studenice]] s [[Samostan dominikank Studenice|samostanom]] in nad njim stoječi grad. Leta 1813 je pogorela [[Spodnja Polskava]], leta 1818 pa [[Šmartno na Pohorju]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Povod za ustanovitev požarne brambe so bili številni požari ob koncu 19. stoletja v Slovenski Bistrici in okolici, posebno pa požar 4. oktobra 1872, ko sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča. Da takrat ni nastala večja škoda, gre zahvala požarni brambi Maribor – mesto. Mariborski gasilci so prejeli brzojavko ob 10.15. Ob 11. uri so se že peljali s posebnim vlakom proti [[Pragersko|Pragerskemu]], kjer so jih čakali trije pari konj iz bistriške vojašnice. Opoldne ob 12.15 so bili na kraju požara, omejili so ogenj in rešili cerkev. Šele ob 23. uri zvečer so se z vozovi napotili nazaj proti Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Že 23. oktobra 1872 je bil ob 17. uri v občinski stavbi na Glavnem trgu pod predsedstvom župana Franca Formacherja zbor bistriške požarne brambe. Imenovan je bil 9-članski odbor, ki je že na isti seji razpravljal o pravilih društva in nabavi brizgalne. Tako je bilo bistriško gasilstvo organizirano že slaba tri leta po ustanovitvi prvega gasilskega društva na Slovenskem. Člani prvega odbora gasilske brambe v Slovenski Bistrici so bili: Julij Baumann, Josip Fritz, Anton Hogenwart, Edvard Janach, Josip Kalle, Mihael Nasko, Andrej Podkrajšek, Baltazar Raško in Franc Ratej''',''' ki je bil izvoljen za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ko so 17. novembra istega leta bila pravila društva predložena oblasti, ki jih je 24. novembra potrdila z odlokom št.14.692, je mesto štelo 154 hiš in 1168 prebivalcev. Prvi občni zbor je bil 7. januarja 1873 in po pravilu društva je bil imenovan dokončni odbor petih članov. Za načelnika bistriške požarne brambe je bil imenovan Mihael Nasko, za namestnika Julij Baumann, za tajnika Josef Kalle, za blagajnika Andrej Podkrajšek, za orodjarja pa Alojz Matuš. Za vodjo gasilske skupine je bil imenovan še Edvard Janach, Karel Schön za vodjo brizgalne in Franc Bachtidy za njegovega namestnika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Januarja 1873 so nabavili prvo orodje, izdelan je bil žig in 21. marca so se bistriški gasilci združili s pokrajinsko gasilsko zvezo, k Štajerski deželni zvezi pa so pristopili šele leta 1885. Prvi “gasilski dan” so praznovali na Jožefovo, 19.marca 1873. V tem letu je društvo prejelo brizgalno in nekaj orodja.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Pozimi leta 1875 je izbruhnila živinska kuga in gasilci so prostovoljno prevzeli nadzor nad cestami, da bi preprečili širjenje te nalezljive bolezni. Kroniški zapis je zanimiv, saj vidimo, da so gasilci že zgodaj posegli na področje varovanja in preprečevanja drugih nesreč, ne samo požarov. Po dobrih dvajsetih letih se je gasilcem leta 1893 uresničila dolgoletna želja, da bi dobili svoj dom. Prvi požarni voz je društvo prejelo leta 1896 in takrat uvedlo požarno službo ob nedeljah in praznikih. Konec prve svetovne vojne je povzročil temeljite spremembe. 21. septembra 1919 je društvo prejelo pravila nove Zveze gasilskih društev.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ob 60-letnici je društvo dobilo prvi gasilski avto in razvilo prapor. Zaradi pridobitve avtomobila so gasilski voz prodali tovarniškemu društvu v [[Tepanje]]. 30. januarja 1941 občni zbor ni bil dokončan zaradi druge svetovne vojne. V času okupacije je bil članom prepovedan vstop v dom, oddati so morali ključe, zasežen je bil gasilski avto in s tem za vedno izgubljen. Po vojni so bile razmere zahtevne, saj gasilci niso imeli prevoznega sredstva. Delovati so mogli le v bližnji okolici. 28. aprila 1946, pa so se gasilci prvič soočili s prometno nesrečo, ko so nudili »pomoč ranjenim velike avtomobilske nesreče«. Tovornjak, poln ljudi, se je vračal z mitinga na Pohorju pod Spodnjim Prebukovjem, pa so mu odpovedale zavore. Bilo je tudi nekaj mrtvih. Nanje še danes spominja tam postavljen lesen križ. Vozilo, prenovljeno v gasilski avto, so bistriški gasilci dobili šele leta 1954. Maja 1956 pa so gasilci kupili tovornjak znamke Chevrolet in ga leta 1958 predelali v cisterno.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Leta 1965 je bistriške gasilce za njihovo prizadevno delo odlikoval z [[Red zaslug za ljudstvo|redom zaslug za ljudstvo]] s srebrnimi žarki [[Josip Broz – Tito]]. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, so Bistričani pokazali svoj elan v smislu klica »Bližnjemu na pomoč!«. V nadaljnjem petintridesetletnem obdobju so močan pečat delovanju društva dajali njegovi predsedniki in poveljniki ter drugi nosilci funkcij. Prvi zapisi o zamisli izgradnje novega gasilskega doma za potrebe Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bisrica je moč najti v zapisih za leto 1980. Kljub težavam takratnega časa je društvo do leta 1987 pridobilo zemljišče in vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo večnamenskega doma. Leta 1991, ko so se člani društva pripravljali za praznovanje 120-letnice obstoja društva, se je domovina Slovenija osamosvajala in doživela agresijo jugoslovanske armade. Bistriški gasilci so v večini bili vpoklicani v enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. Ob sprejemu novega Zakona o gasilstvu in Zakona o varstvu pred požarom leta 1993 se je med članstvom zaiskrilo novo upanje. Naslednje leto je društvo napovedalo nasilno vselitev v nedokončan nov dom in ga 14. novembra 1994 prevzelo v nedokončanem stanju. Nekoliko si je društvo opomoglo naslednje leto, ko je prodalo stari gasilski dom in s kupnino poravnalo večino dolgov. Dom so dokončali člani sami s preko 4000 delovnimi urami. Pridobili so vsa soglasja in uporabno dovoljenje, ter vpis objekta v zemljiško knjigo. Dolgoletni napori za izgradnjo in pridobitev novega gasilskega doma so bili tako pri koncu.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V nadaljevanju so člani uredili še okolico novega doma in ob 125-letnici delovanja krstili tudi novo gasilsko vozilo GVC 24/50 Steyr. Leta 1996 so navezali prijateljske stike z gasilskim društvom Barsinghausen iz Nemčije. Leta 1997 so z ministrstvom za obrambo podpisali koncesijsko pogodbo za opravljanje nalog širšega pomena, za posredovanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Po velikem požaru Marijine cerkve v centru mesta Slovenska Bistrica se je pokazala potreba po visoki avtolestvi. Tako so člani začeli z aktivnostmi za nabavo take avtolestve in v začetku leta 2002 je naloga uspela s prevzemom rabljene ALK Iveco iz Japonske.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Društvu je občina Slovenska Bistrica 2. februarja 2004 podelila najvišje občinsko priznanje, Listino občine Slovenska Bistrica za prostovoljno, gasilsko in humanitarno delovanje ter reševanje v nesrečah.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Je se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in ob panonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki [[rimska cesta|rimske ceste]] Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] je na Južni železnici [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonz Šarh, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Osebe, povezane z mestom == * Štefan Podričnik (1922, Mežica – 1988, Maribor), direktor Impola, poslanec skupščine SRS * Laura Lešnik (2. januar 1920, Trst – 19. december 1996, Slovenska Bistrica), finančna uradnica, prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka * Frančiška Ludvik (10. oktober 1874, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), posestnica, gostilničarka * Ivan Ludvik (11. julij 1870, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), solastnik gostilne * Jožica Ludvik (1905, Bač – 18. november 1944, Auschwitz), uradnica * Viktor Maček (1. november 1942, Slovenska Bistrica – 13. januar 1988, Maribor), ekonomist, inženir, direktor Impola * Minka Namestnik – Sonja (26. avgust 1926, Ruše – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), trgovka, borka Pohorskega bataljona * Peter Novak (20. december 1854, Podbrdo – 26. september 1922, Slovenska Bistrica), gostilnec, deželni poslanec, narodni buditelj, čitalničar * Oskar Lang (15. maj 1934, Slovenska Bistrica – 3. februar 2022, Slovenska Bistrica), elektrotehnik, planinec, alpinist * Jakob Potočnik (1865, Ravne – 1945 (predvidoma) Slovenska Bistrica), orožniški narednik, župan Pragerskega * Jurij Schaumberg (15.−16. stoletje), posestnik Slovenske Bistrice in tamkajšnjega gradu * Hinko Sernc (21. marec 1926, Sv. Areh na Pohorju – 3. februar 2018, Šmartno na Pohorju), gostilnec, glasbenik, član PGD * Engelbert Sicherl (1874, ? – 1937, ?), posestnik, trgovec, društveni delavec, župan Spodnje Polskave * Franc Steinklauber (1859 – 5. april 1921, Pragersko), tovarnar, ustanovitelj opekarne na Pragerskem * Vincenc Sternberger (5. februar 1827 – 29. maj 1912, Zgornja Bistrica), tovarnar, vzpostavil je prve zametke tovarne Impol * Albert Stieger (3. oktober 1847, Slovenska Bistrica – 24. december 1933, Slovenska Bistrica), tovarnar, župan, častni občan, ustanovitelj predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Ida Stieger (22. september 1884, Slovenska Bistrica – 9. maj 1945, Slovenska Bistrica), trgovka, tovarnarka, lastnica predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Franc Kokoschineg (15. februar 1809, Vitanje – 17. januar 1880), predstojnik okraja v Slovenski Bistrici * Matija Kotnik (1862 – 29. november 1939, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Ivan Kos (24. avgust 1880, Kostanjevec – 28. april 1968, Slovenska Bistrica), trgovec, gostilničar, župan Slovenske Bistrice, posojilničar * Franjo Jagodič (20. julij 1902, Zgornja Polskava – 25. marec 1990, Mekinje), elektrotehnik, inženir, publicist * Josipina Krulc (7. marec 1879, Videž – 6. april 1969, Slovenska Bistrica), gostilničarka, hotelirka, posestnica * Jože Ingolič (2. marec 1921, Spodnja Polskava – 1. oktober 2011, Mengeš), ekonomist, veleposlanik, politik * Marko Drnovšek (16. junij 1925, Slovenska Bistrica – 22. april 2003, Maribor), gospodarstvenik * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog in speleolog * Jože Ajd (16. februar 1920, Slovenska Bistrica – ? Nemčija), gozdni delavec * Rudolf Bader (? – po koncu 2. svetovne vojne), trgovec * Karmelo Budihna (21. januar 1916, Ustje, Ajdovščina – 10. januar 1991,Ljubljana), gozdar, upravitelj gozdne uprave Slovenska Bistrica * Vladimir Dušej (25. september 1946, Tinjska Gora – 21. avgust 1996, Maribor), trgovec, inšpektor, samostojni podjetnik, predsednik SZDL, športni pilot, ustanovitelj prve privatne pilotske šole v Sloveniji * Herta Haas (29. marec 1914, Slovenska Bistrica – 5. marec 2010, Beograd), ekonomistka, druga Titova žena * Josip Hojnik (19. marec 1845, Bukovec – 19. oktober 1915, Zgornja Polskava), veleposestnik, župan Zgornje Polskave, načelnik podružnice CMD * Jožef Hrastnik (21. februar 1806, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, prvi župan občine Spodnja Polskava * Karel Hrastnik (11. november 1845, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Marija Godec (30. december 1928, Sele pri Polskavi – 20. oktober 2012, Zgornja Polskava), direktorica banke, družbena in kulturna delavka * Alfonz Šarh (25. avgust 1893, Zgornja Bistrica – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kmet, udeleženec 1. svetovne vojne, Maistrov borec, borec Pohorskega bataljona, narodni heroj * Rado Šturm 26. julij 1893, Zgornja Bistrica – 8. februar 1960, Ljubljana), agronom, publicist, Maistrov borec * Ivan Tomažič (31. januar 1919, Zgornja Bistrica – 5. oktober 1982, Ptuj), gospodarstvenik, direktor Perutnine Ptuj * Alojz Vezjak (6. oktober 1926, Poljčane – 2. avgust 2012, Poljčane), ustanovitelj Emi-ja, župan občine Slovenska Bistrica, lokalni aktivist * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založnik, knjigotržec, novinar, zbiratelj * Joseph Hueber (1715, Dunaj – 26. september 1787, Gradec), baročni gradbenik, prenavljal je bistriški grad * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Slovenska Bistrica – 31. december 1889, Zagreb), gradbenik in industrialec * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – 14. December 2013 Maribor), gradbenik in industrialec * Marko Cvahte (14. marec 1942, Zgornja Ložnica – 5. julij 2014, Slovenska Bistrica), gradbenik, inženir, amaterski igralec * Jožef Hofer (1696, Maribor – 2. februar 1762, Maribor), arhitekt * Slavko Jelinek (31. avgust 1925, Spodnja Polskava – 27. februar 2014, Zagreb), arhitekt * Igor Kraševac (25. marec 1959, Maribor – 28. september 2020, Maribor), arhitekt, urbanist, lionist, direktor Ibisa Slovenska Bistrica * Branko Kraševec (31. marec 1927, Koprivnica – 16. junij 2016, Radenci), arhitekt, industrijski oblikovalec * Ivan Kladnik (23. junij 1912, Spodnja Ložnica – 24. november 1947, Ljubljana), gladbeni tehnik * Franjo Kikec (8. september 1923 , Ljutomer – 12. januar 2012, Maribor), inženir, predsednik GZS, tehnični direktor Impola, direktor SOZD Unial * Maksimilijan Ozimič (Maks) (12. junij 1927, Slovenska Bistrica – 21. junij 2021, Slovenska Bistrica), strojni tehnik, poznavalec polpretekle zgodovine mesta Slovenska Bistrica * Hans Pascher (19. junij 1858, Tamsweg – po 1945, Maribor), arhitekt * Peter Anton Pigrato (aktiven med leti 1558 in 1593), arhitekt, gradbenik * Edvard Lepoša (4. oktober 1921, Maribor – 2. maj 2016, Maribor), inženir, gospodarstvenik, tehnični direktor Impola * Miroslav Gregorič (5. februar 1930, Krško – 1. oktober 2018, Slovenska Bistrica), metalurg, kulturni delavec * Milan Veber (17. december 1938, Maribor – 18. julij 1998, Slovenska Bistrica), inženir, direktor in tehnični direktor Impola, lokalni aktivist * Jakob Versolatti (13. junij 1848, Šlovrenc ob Soči – 27. marec 1932, Slovenska Bistrica), gradbenik, cesarski svetnik, častni občan Slovenske Bistrice * Doroteja Ozimič (1. februar 1928, Slovenska Bistrica – 5. oktober 2009, Slovenska Bistrica), inženirka kmetijstva, učiteljica, politična zapornica * Stanko Čurin (6. november 1929, Vodranci – 6. julij 2017, Ptuj), vinogradnik, vinar (opravljal je poklicno vojaško službo v Slovenski Bistrici) * Ivan Arbeiter (16. april 1926, Ličenca – 9. oktober 1977, Maribor), enolog, direktor * Matija Batier (5. februar 1880, Gorica pri Pragerskem – december 1945), kmet, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Anton Brauče (8. junij 1890, Ritoznoj – 8. januar 1963, Ritoznoj), organizator viničarskega gibanja na slovenjebistriškem * Anton Frelih (23. december 1909, Podbrdo pri Škofji Loki – 21. julij 1985, Maribor), kmet, prevoznik − furman, prvi župan Slovenske Bistrice po 2. svetovni vojni * Vinko Gornjak (17. januar 1899, Smolnik – 31. maj 1993, Slovenska Bistrica), agronom, sadjar, banski svetnik * Anton Hrastnik (6. maj 1892, Zgornja Polskava – 10 april 1971, Zgornja Polskava), kmet, strojar, usnjar * Ivan Korošec (november 1895, Spodnja Nova vas – 20. julij 1969, Zgornja Polskava), kmet, društveni in kulturni delavec, župan Zgornje Polskave * Viktor Kodelič (1889, Pokoše – april 1959 Črešnjevec), kmet, župan Črešnjevca in Pragerskega * Franjo Ledinek (28. marec 1931, Skomarje – 8. januar 2011, Maribor), agronom, direktor, politik, poslanec, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Albin Orthaber (26. oktober 1910, Spodnja Polskava – 14. oktober 1972, Ljubljana), agronom, publicist * Marija Stegne (10. oktober 1925, Urh – 20. oktober 2012, Tinjska Gora), kmetica, ljudska pevka, društvena delavka * Jože Alt (19. december 1922, Maribor – 28. april 1942, Maribor), livar * Anton Arzenšek (1883, Slovenska Bistrica – 1963, Gradec), kovač, župan Slovenske Bistrice * Aslan Bečirović (29. november 1912, Dobri Dol, Vrapčište – 27. april 1994, Slivniško Pohorje), slaščičar, podpornik športa v občini * Karel Ingolič (11. avgust 1925, Spodnja Polskava – 9. december 2015, Slovenska Bistrica), mizar, lovec, kinolog, lokalni aktivist, direktor * Alojz Jedlovčnik (30. april 1901, Koroška – 11. maj 1983, Slovenska Bistrica), čevljar, čebelar * Jože Kozelj (16. februar 1921, Leskovec – 20. april 2009, Slovenska Bistrica), zadnji poklicni lončar v Slovenski Bistrici, pečar * Janez Kapun (12. januar 1910, Slovenske Konjice – 26. februar 2009, Slovenska Bistrica), mojster soboslikarske in pleskarske obrti * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), čevljar, železniški delavec, narodni buditelj * Ivan Kancler (11. junij 1922, Spodnja Polskava – 5. november 1942, Občina Zreče), ključavničar, borec Pohorskega bataljona * Anton Kancler (30. maj 1919, Spodnja Polskava – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kovač, borec Pohorskega bataljona * Ivan Ojcinger (16. december 1882, Slovenska Bistrica – 30. junij 1964, Slovenska Bistrica), krojaški mojster, skrbnik otrok * Anton Opravš (9. junij 1873 – 18. oktober 1935, Zgornja Polskava), pekovski mojster, lastnik pekarne, lastnik gostilne * Franc Padežnik (5. oktober 1922, Bukovec – 29. maj 2001, Zgornja Polskava), mizar, računovodja, kulturni delavec * Josip Pelko (18. marec 1881, Kostrivnica – 1962, Slovenska Bistrica), urar, fotograf * Ivan Pivec (2. februar 1919, Sele pri Polskavi – februar 1991), oljar * Vinko Polanec (22. januar 1926, Slovenska Bistrica – 4. marec 2004, Maribor), kovač * Jožef Anton Quadrio (med 1675 in 1680, Benetke – 1730), štukater * Bruno Rajtmajer (27. avgust 1912, Stari Log – 11. maj 1945, Borovlje), ključavničar, železničar * Jožko Sagadin (2. marec 1883, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce pri Mostečnem), mizar, narodni buditelj * Franc Sernec (1860, Slovenska Bistrica – ?), mizar, politik * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), čevljar, stenograf, politik, publicist * Gvido Smolar (1. september 1909, Troblje – 28. julij 1996, Slovenska Bistrica), lesni manipulant, tovarnar, direktor Emmi-ja, društveni delavec * Mihael Spindler (28. oktober 1941, Kuršinci – 13. december 2019, Maribor), metalurg, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, direktor Emmi-ja * Herbert Stremšek (19. februar 1923, Pragersko – 1. avgust 1947, Ljubljana), strugar, sodelavec gestapa * Jurij Ačko (26. marec 1878, Visole – 14. februar 1947, Slovenska Bistrica), slikopleskar, slikarski mojster * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog, krasolog, publicist * Roman Dorn (10. maj 1952, Slovenska Bistrica – 23. junij 2023, Slovenska Bistrica), slovenski računalnikar, učitelj * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985, Gradec), geodet, vojak častnik * Maruša Bradač (9. januar 1978, Maribor), astrofizičarka (odraščala je v Slovenski Bistrici, kjer je 1984–92 obiskovala osnovno šolo) * Zora Cvahte (14. marec 1936, Slovenska Bistrica – 20. januar 2019, Maribor), defektologinja, folkloristka, amaterska igralka * Slavko Kovačič (23. februar 1919, Makole – 30. november 202,0 Slovenska Bistrica), biolog, kulturni delavec, tabornik, planinec, urednik časopisa Metalurg * Milan Kac (25. oktober 1924, Lendava – 21. december 2010, Maribor), matematik * Vida Pohar (9. julij 1934 Beograd – 2022), geologinja * Gabriela Zemljič (9. marec 1919, Maribor – 17. februar 2014, Maribor), prva slovenjebistriška farmacevtka, direktorica tukajšnje lekarne * Josef von Wurzian (9. marec 1806, Slovenska Bistrica – 27. maj 1858 Dunaj), osebni zdravnik avstrijskega feldmaršala Josefa Grafa Radetzkega * Zora Janžekovič (30. september 1918, Slovenska Bistrica – 17. marec 2015 Radenci), zdravnica, specialistka plastične kirurgije (razvila je nov postopek zdravljenja globokih opeklin) * Karel Erdlen (1. junij 1923, Trbovlje – 12. februar 1999, Slivniško Pohorje), veterinar (služboval je v Slovenski Bistrici) * Ivo Antolič (14. april 1919, Ljutomer – 13. julij 2001, Ljubljana), zobozdravnik, ortodont (dve leti je deloval v Slovenski Bistrici) * Paul Adami (18. januar 1736, Slovaška – 11. november 1814, Dunaj), zdravnik, veterinar (V decembru 1779 in 1780 je opravil obsežen in zahteven poskus zaščitnega cepljenja proti omenjeni bolezni na živih živalih v Slovenski Bistrici in bližnji okolici) * Jernej Černe (1903, Šmartno v Rožni dolini – 1982, Slovenska Bistrica), zdravnik, zobozdravnik * Štefka Hribar (25. december 1921, Domžale – 19. julij 1993, Slovenska Bistrica), zdravnica, upravnica ZD Slovenska Bistrica * Ivan Jurečko (12. april 1884, Kočno ob Ložnici – 15. marec 1964), zdravnik, narodni buditelj, udeleženec 1. svetovne vojne * Jože Jeras (30. oktober 1920, Pragersko – september 2013), zdravnik, pediater, publicist * Simon Jagodič (12. oktober 1892, Veliko Tinje – 16. oktober 1967, Slovenska Bistrica), zdravnik, upravnik zdravstvenega doma Slov. Bistrica * Cvetka Križaj (5. september 1935, Ljubljana – 27. marec 1990, Slovenska Bistrica), zdravnica, pediatrinja * Anton Klasinc (1876 – avgust 1945, Pragersko), zdravnik * Leon Lemež (1895, Slovenska Bistrica – 1933), zdravnik, specialist za otroške bolezni * Jože Lokar (21. januar 1939, Slovenska Bistrica – 2. december 1996, Ljubljana), zdravnik, nevropsihiater, publicist * Maks Murmayr (1871 – 1947), zdravnik, medicinski svetnik, župan Slovenske Bistrice * Lujo Polanec (1922 – april 1999, Maribor), veterinar, publicist, režiser, kulturni delavec * Ivan Rahle (17. september 1939, Zgornja Bistrica – 17. september 1995, Zgornja Bistrica), veterinar * Srečko Rainer (25. maj 1922, Zgornja Bistrica – 2. marec 2000, Ljubljana), zdravnik, ginekolog, patolog, publicist * Ivan Rajšp (26. februar 1885, Spodnja Polskava – 24. avgust 1948, Zagreb), zdravnik * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole), zdravnik, politik, pisatelj, čitalničar * Zora Tomič (16. avgust 1929, Slovenska Bistrica – junij 2021), sociologinja, političarka in socialna aktivistka * Jurij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – januar 2014 Izola), geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitični delavec * Janko Čar (11. februar 1932, Veliko Tinje – 10. julij 2017, Slovenska Bistrica), slavist, jezikoslovec, pesnik, pisatelj in kulturni delavec * Lovro Stepišnik (28. julij 1834, Arclin – 16. februar 1912, Slovenska Bistrica), prvi slovenski potujoči knjižničar, bukovnik * Marijan Gerdelj (14. april 1948, Vinarje – 20. avgust 2020, Dolga Brda), arhivist, zborovodja, teolog * Jože Stabej (zgodovinar) (6. marec 1896, Preloge – 22. december 1980, Ljubljana), zgodovinar, publicist, kulturni organizator * Jože Hudeček (24. februar 1937, Ljubljana – 18. junij 2011, Ljubljana), umetnostni zgodovinar, novinar, pisatelj, urednik, publicist, alpinist * Jože Koropec (17. marec 1923, Bukovec – 28. april 2004, Maribor), zgodovinar, publicist * Ignac Kamenik (1. oktober 1926, Solčava – 17. julij 2002, Maribor), slovenist, pisatelj, režiser, kulturni delavec * Stanko Pahič (21. oktober 1924, Lokanja vas – 6. december 2003, Maribor), arheolog, publicist, vojni ujetnik * Ferdinand Šerbelj (18. marec 1949, Zgornje Prebukovje), umetnostni zgodovinar * Ivan Urbančič (12. november 1930, Robič – 7. avgust 2016, Ljubljana), filozof, prevajalec, publicist * Nina Ditmajer (26. marec 1988, Maribor), raziskovalka zgodovine slovenske književnosti in jezika, asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (svoje otroštvo je preživela v Slovenski Bistrici) * Martin Žnidaršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založniški strokovnjak, knjigotrški strokovnjak, novinar * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm – 23. september 2016, Ljubljana), učitelj, politik, športni delavec * Marija Goričan (24. marec 1884, Šoštanj – 15. januar 1963, Slovenska Bistrica), učiteljica, kulturna delavka, knjižničarka * Marija Hrastnik (22. marec 1922, Spodnja Polskava – 5. maj 1988, Maribor), učiteljica * Martin Dernjač (1816 – 1885, Spodnja Polskava), učitelj, nadučitelj, častni občan Spodnje Polskave * Slavoj Dimnik (31. julij 1887, Postojna – 1. oktober 1932, Maribor), učitelj, kartograf * Otilija Feigel (18. oktober 1876, Volče – 26. marec 1946, Slovenska Bistrica), učiteljica, knjižničarka, čitalničarka, kulturna delavka * Jože Tomažič (9. marec 1906, Veliko Tinje – 6. januar 1970, Jesenice), pedagog, dramatik, mladinski pisatelj, gledališki igralec, režiser in publicist * Jože Leskovar (22. avgusta 1934, Slovenska Bistrica), učitelj glasbe, ravnatelj na OŠ * Josip Brinar (1. november 1874, Studence – 11. marec 1959, Celje), pedagog, pedagoški pisec (služboval je na osnovnih šolah Slovenska Bistrica (1893–96)) * Janko Bezjak (15. april 1862, Gorca – 29. november 1935, Maribor), šolnik, jezikoslovec, pedagoški pisec (od 1893 je bil nadzornik šolskih okrajev v Slovenski Bistricai) * Miljutin Arko (16. april 1910, Ig – 24. januar 1991, Zgornja Polskava), učitelj, prvi ravnatelj Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in ljubiteljski etnolog * Vida Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica ter dolgoletna novinarka Radia Ormož in Radia Tednik Ptuj * Janez Amring (najverjetneje leta 1764 – 1824), učitelj, kmet, mlinar * Franc Brelih (? – pred 1870), učitelj, prvi posveten učitelj na Zgornji Ložnici * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), šolnik, geograf * Avgust Kopriva (9. avgust 1883, Kamnica – 1956, Gradec), učitelj * Slavko Kleindeinst (14. junij 1936, Maribor – 23. marec 2016, Slovenska Bistrica), učitelj, defektolog, ravnatelj, čebelar, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Anton Kancler (15. junij 1914, Zgornja Polskava – 1987, Slovenske Konjice), učitelj, vodja šole * Miroslav Lešnik (8. december 1923, Maribor – 7. januar 2013, Maribor), učitelj, prevajalec, športnik, kulturni delavec * Gabriel Majcen (6. julij 1858, Zgornja Velka – 13. marec 1940, Maribor), učitelj, publicist * Milan Mlakar (12. avgust 1948, Ptuj – 29. avgust 1991, Maribor), učitelj, glasbeni pedagog, zborovodja, kulturni delavec * Jurij Novak (5. april 1916, Vratišinec – 14. november 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj, šolski inšpektor, pesnik * Simon Pernat (1801, Spodnja Polskava – 1888, Zgornja Polskava), učitelj, kmet, gostilničar, organist * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slov. Konjicah – 14. december 2013, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Franc Pliberšek (14. september 1934, Kalše – 28. avgust 2015, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ Šmartno na Pohorju, društveno-kulturni delavec * Anton Podvršnik (22. maj 1897, Šmartno na Pohorju – ?), učitelj, šolski upravitelj v Zrečah, društveno-kulturni delavec * Ivan Povh (29. maj 1858, Vešenik – 17. oktober 1932, Zgornja Ložnica), učitelj, sadjar, glasbenik, zborovodja, čebelar * Hedvika Povh Leben (20. september 1902, Hoče – 13. januar 1996, Maribor), učiteljica, režiserka, kulturna delavka * Stanko Povh (11. november 1895, Zgornja Ložnica – 18. januar 1986, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Josip Rainer (? – 6. november 1936, Zgornja Polskava), nadučitelj, društveni delavec * Srečko Rajh (17. oktober 1932, Maribor – 31. december 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj OŠ Črešnjevec, društveno‒kulturni delavec * Marija Rasteiger (6. avgust 1906, Spodnje Preloge – po 10. januarju 1946), učiteljica * Jožef Repolusk (? – 1800), organist, prvi izprašani učitelj v Slovenski Bistrici * Josip Sabati (28. februar 1856, Zgornja Kungota – 1941, Zgornja Polskava), učitelj, lokalni politik, sadjar * Ludvik Sagadin (16. avgust 1884, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce, Mostečno), učitelj, sadjar * Ana Sernec (1. junij 1847, Slovenska Bistrica – 12 oktober 1940, Avstrija), učiteljica, kulturna delavka * Ivan Sernec (10. november 1936, Maribor – 7. januar 2009, Maribor), učitelj, pedagoški svetovalec, šolski inšpektor * Jelka Sernec (8. marec 1942, Slovenska Bistrica – 6. julij 2006, Maribor), učiteljica, pisateljica, pesnica * Branko Sorčnik (24. julij 1920, Slovenska Bistrica – 6. september 2011, Ljubljana), učitelj, ravnatelj, ljubiteljski dendrolog * Mirko Majcen (16. junij 1890, Slovenska Bistrica – 1. avgust 1977, Ptuj), učitelj, kulturni delavec * Avgusta Šantel (21. julij 1876, Gorica – 2. december 1968, Ljubljana), učiteljica, slikarka * Kristina Šega (23. julij 1941, Dobovec – 26. marec 1989, Ljubljana), učiteljica, knjižničarka ‒ ravnateljica knjižnice Slovenska Bistrica, pesnica, kulturna delavka * Josip Šegula (Pec) (12. februar 1903, Ptujska Gora – 17. avgust 1980, Ljubljana), učitelj, glasbeni pedagog, dirigent, kapelnik, zborovodja * Oskar Štakul (21. maj 1918, Spodnja Avstrija – 15. december 1992, Slovenska Bistrica), glasbeni pedagog, ustanovitelj in prvi ravnatelj GŠ Slovenska Bistrica * Janez Jurij Tabernik (12. marec 1729, Slovenska Bistrica – 1. maj 1813, Slovenska Bistrica), učitelj, ustanovitelj šole na Spodnji Polskavi * Julij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slov. Konjicah – 9. januar 2014, Izola), učitelj, geograf, gospodarski zgodovinar, publicist * Vida Marija Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica, novinarka, urednica, društvena delavka * Ernest Tribnik (? – avgust 1905, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj PGD Spodnja Polskava * Martin Ulaga (1904, Lože – november 1968, Ljubljana), glasbeni pedagog, organist * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), učitelj, geograf * Avgust Vidmar (21. maj 1934, Planina pod Šumikom – 28. junij 2017, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ, kulturno-prosvetni delavec, lokalni aktivist * Jožef Vodošek (2. marec 1866, Maribor – 31. avgust 1915, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Ivan Vokač (31. december 1903, Studenci – 24. december 1986, Zgornja Polskava), učitelj, upravitelj OŠ, kulturni in družbenopolitični delavec * Bojan Sinič (5. avgust 1954, Maribor – 22. februar 2018, Laporje), novinar, ustanovitelj tednika Panorama, urednik * Ana Mlakar (7. junij 1922, Slovenska Bistrica – 24. september 1997, Ljubljana), radijska napovedovalka, inštruktorica za govorno tehniko * Koni Steinbacher (1. oktober 1940, Zgornje Prebukovje pri Šmartnem na Pohorju), kulturni delavec, risar, režiser, učitelj * Milan Vidic 15. januar 1919, Ljubljana – avgust 1992, Slovenska Bistrica), režiser, kulturni delavec * Marko Žitnik 9. april 1913, Črešnjevec – 29. junij 1942, Križni Vrh), trgovec, režiser, kulturni delavec * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020), založnik in zaslužni profesor * Vinko Gaberc (13. januar 1886, Pretrež – 23. november 1966, Piran), časnikar * Ivan Matelič (18. januar 1887, Trst – 3. marec 1967, Ljubljana), učitelj (zaključič je oficirski tečaj v Slovenski Bistrici) * Anica Černej (3. april 1900, Čadram – 3. maj 1944, Nemčija), pedagoginja, pesnica, pisateljica (po njej se imenujejo ulice v Slovenski Bistrici) * Paolo Santonino (okoli 1440, Umbrija – med 1508 in 1510, Videm), potopisec, kronist * Silvester Kopriva (1. december 1908, Laporje – 30. april 1991, Ljubljana), filolog, prevajalec, publicist * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Ella von Hutten (2. aprila 1874, Slovenska Bistrica – ?), pisateljica * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Franc Pajtler (6. november 1941, Rače – 6. avgust 2009, Pragersko), zbiratelj, publicist * Rosa Pitschl (5. avgust 1861, Slovenska Bistrica – 17. december 1943, Slovenska Bistrica), založnica, knjigarnarka * Gabrijela Verdeljak (Jelka) 22. julij 1920, Studenci – 19. maj 1983, Veliko Tinje), pesnica, pisateljica, zbiralka ljudskega blaga, društveno kulturna delavka * Ivan Železnikar 28. december 1839, Stiška vas – 26. januar 1892, Ljubljana), časnikar, urednik Slovenskega naroda * Silvo Husu (ni znano), avtor in urednik (urednik krajevnega biogr. leksikona) * Marija Vojskovič (25. oktober 1915, Ljubljana – 22. marec 1997, Maribor), pisateljica, davčna uradnica * Simon Juda Stupan (? – 1693, Slovenska Bistrica), slikar * Milan Rožmarin (5. julij 1946, Slovenska Bistrica – december 2017), slikar * Marjan Hlastec (30. avgust 1936, Zgornja Ložnica), igralec * Tine Lesjak (21. junij 1957, Kot na Pohorju – 29. julij 2019, Maribor), skladatelj narodnozabavne glasbe, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi * Josip Pišof (15. junij 1911, Pragersko – 4. oktober 1986, Maribor), slikar * Bojan Cvetrežnik (11. 6. 1971, Maribor), violist, violinist, glasbeni pedagog (vodi godalne delavnice za učence in učitelje v Slovenski Bistrici) * Branimir Ritonja (23. februar 1961, Slovenska Bistrica), mojster fotografije * Lojze Avžner (1913, Podgrad – 28. oktober 1944, Šmartno v Tuhinju), ogranist, kulturnik * Branko Gombač (3. marec 1924, Poljčane – 31. januar 1997, Maribor), režiser, gledališki igralec, kulturni delavec, soustanovitelj celjskega poklicnega gledališča, ustanovitelj Borštnikovega srečanja * Franc Gornik (10. julij 1857, Malečnik – 14. julij 1908, Malečnik), cerkveni slikar * Jožef Holzinger (3. april 1735, Limbuš – 27. marec 1797, Maribor), kipar * Franc Horvat (30. november 1870, Cerkvenjak – 1944, Maribor), slikar * Božidar Jakac (16. julij 1899, Novo mesto – 20. november 1989, Ljubljana), slikar, grafik * Joseph Kuwasseg (25. november 1799, Trst – 19. marec 1859, Gradec), krajinski slikar, litograf * Janez Martin Kremser Schmidt (25. september 1718, Spodnja Avstrija – 28. junij 1801, Spodnja Avstrija), slikar * Ignac Krajnc Grablec (30. junij 1861, Vrhole pri Slov. Konjicah – 22. junij 1948, Vrhole pri Slov. Konjicah), glasbeni samouk, skladatelj, dirigent, kapelnik, kulturni delavec * Rudolf Kotnik (8. januar 1931, Štajerska – 25. oktober 1996, Hoče), slikar * Jakob Kos (26. junij 1879, Studence – 4. julij 1932, Slovenska Bistrica), organist, čitalničar, čebelar, hmeljar, udeleženec 1. svetovne vojne * Veit Königer (1. julij 1729, Južna Tirolska – 2. december 1792, Gradec), kipar, rezbar * Roman Klasinc (16. julij 1907, Pragersko – 1990), pianist, glasbeni pedagog, dirigent * Hermine Katzmayr (25. oktober 1856, Dunaj – 2. april 1933, Slovenska Bistrica), operna pevka, učiteljica petja * Franz Kässmann (1751, Slovenska Bistrica – 1. december 1837, Dunaj), kipar * Lojze Lavrič (4. junij 1914, Črni Potok pri Dragi – 15. september 1954, Ljubljana), kipar, rezbar, učitelj, lutkar, avtor spomenika NOB v Slovenski Bistrici * Anton Jožef Lerchinger (okoli 1720, Rogatec – po 1792), slikar * Janez Jurij Mersi (1725, Rogatec – 1788 ,Slovenj Gradec), kipar, rezbar * Janez Valentin Metzinger (19. april 1699, Lotaringija – 12. marec 1759 , Ljubljana), slikar * Alojz Osvatič (18. junij 1874, Slovenske Konjice – 23. februar 1959, Linz), slikar * Karel Paj (3. november 1918, Pragersko – 17 marec 1945, Andraž nad Polzelo), glasbenik * Dušan Pečnik (17. junij 1933, Maribor – 27. maja 2010, Maribor), glasbenik, kapelnik, kulturni delavec * Makso Pirnik (28. avgust 1902, Preloge – 12. avgust 1993, Šempeter pri Gorici), skladatelj, zborovodja, kulturni delavec * Ivan Polanec (1. avgust 1887 – 8. julij 1959, Slovenska Bistrica), glasbenik, organist, zeliščar, izumitelj * Franc Krištof Reiss (?, Lipnica – 25. marec 1711, Maribor), kipar * Arnold Tovornik 13. marec 1916, Selnica ob Dravi – 4. junij 1976, Maribor), igralec, častnik * Franc Turk 15. avgust 1906, Predjama – 5. maj 1976, Slovenska Bistrica), kapelnik, glasbeni pedagog * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. julij, 1909 Hošnica), politik * Ivan Pučnik (17. avgust 1927, Črešnjevec – 5. december 2008, Črešnjevec), politik, poslanec, župan, kmet, sadjar * Peter Novak (20. december 1854, Podbardo (it. Cesariis) pri Čenti, Beneška Slovenija – 26. december 1922 Slovenska Bistrica), narodni buditelj v Slovenski Bistrici * Jože Pučnik (9. marec 1932, Črešnjevec – 11. januar 2003, Nemčija), politik in sociolog * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Devina – 16. maj 1925, Avstrija), pravnik in diplomat * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), pravnik in politik * Rudi Rizman (22. marec 1944, Slovenska Bistrica), sociolog in politolog * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici), politik, zdravnik in pisatelj * Jožef Jerovšek (2. marec 1921, Spodnja Nova vas), politik, poslanec in kemik * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm –2016), učitelj, politik in športni delavec * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), stenograf in politik * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica – 29. april 1892, Dunaj), odvetnik in industrialec * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, narodni buditelj, politik, sociolog * Štefan Sagadin (9. julij 1878, Spodnja Polskava – 18. junij 1947, Beograd), pravnik, sodnik * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), narodni buditelj, politični aktivist * Anton Bergauer (29. 8. 1950, Maribor), politik (zaključil je Kovinarsko in lesno predelovalno šolo za učence v gospodarstvu Slovenska Bistrica) * Friderik Babnik (16. avgust 1883, Zgornja Polskava – 4. december 1941, Mauthausen), pravnik, tovarnar, lokalni aktivist, narodni buditelj, * Janko Babnik (13. avgust 1926, Dunaj – 1. september 1987, Ljubljana), pravnik, sodnik * Anton Brumen (7. januar 1857, Biserjane – 28. november 1930, Ptuj), sodnik, odvetnik, publicist * Rudolf Grad Ganziti (10. april 1905, Vrhole pri Slov. Konjicah – 27. julij 1987, Ljubljana), politik, sindikalist * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), odvetnik, politik, župan Celja * Josip Jaklin (22. februar 1860, Slovenska Bistrica – 1933), politik * Alojz Kores (16. junij 1930, Kovača vas – 29. januar 2006, Kovača vas), politik, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, poslanec, društveni delavec, član PGD * Franc Karner (23. oktober 1925, Slovenska Bistrica – 5. maj 1952, Krnica), sodni uslužbenec, planinec, alpinist * Urban Lemež (17. maj 1858 – 19. marec 1933, Slovenska Bistrica), pravnik, narodni buditelj, posojilničar, čitalničar * Ervin Mejak (19. april 1899, Slovenska Bistrica – 14. oktober 1989, Polzela), pravnik, odvetnik, pisatelj, vojak, Maistrov borec * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. avgust 1909, Hošnica), lokalni politik, narodni buditelj * Ferdinand Prenj (18. oktober 1876, Oplotnica – 1957, Mostar), pravnik, publicist, društveni delavec * Avguštin Reisman (28. avgust 1889, občina Pesnica – 20. februar 1975, Mostar), pravnik, odvetnik, publicist * Boštjan Schaubach (7. februar 1886, Koroška – 18. marec 1953, Slovenska Bistrica), pravnik, odvetnik, politik, župan Slovenske Bistrice * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, publicist, čitalničar, narodni buditelj * Josip Sernec (4. marec 1844, Slovenska Bistrica – 18. september 1925, Ljubljana), pravnik, politik, publicist, čitalničar, pisatelj * Teodor Tominšek (16. oktober 1902, Kranj – 16. februar 1996, Ljubljana), pravnik, publicist, prvoborec ‒ spomeničar * Julian Železnikar (3. julij 1878, Slovenska Bistrica – 14. november 1902, Ljubljana), pravnik, član ljubljanske in novomeške literarne Zadruge * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Slovenska Bistrica – 16. maj 1925, Štajerska), pravnik, minister, publicist * Pavla Mede (29. junij 1919, Strahinj – 8. januar 1943, Lukanja), komunistka, partizanka in narodna herojinja * Dušan Mravljak (21. februar 1914, Šoštanj – 8. januar 1943, Lukanja), partizan in narodni heroj * Drago Magdič (27. marec 1962, Slovenska Bistrica), častnik * Fritz Eugen Heigel (21. september 1895, Pragersko – 11. december 1930, Dunaj), častnik, inženir * Ernest Kopriva (10. september 1907, Laporje – 26. februar 1974, Obrov), pomorski častnik, publicist * Jože Kodelič (15. marec 1920, Črešnjevec – 5. februar 2015, Črešnjevec), častnik, prvoborec ‒ spomeničar * Marijan Strehar (3. marec 1952, Planina pod Šumikom – 24. maj 2012, Pohorje), častnik, vojak, čebelar, veteran vojne za Slovenijo, častni občan občine Slovenska Bistrica * Marjan Vidmajer (6. maj 1955, Slovenska Bistrica – 5. avgust 2010, Slovenska Bistrica), častnik, vojak, veteran vojne za Slovenijo * Julius Cuscoleca (26. julij 1872 , Slovenska Bistrica – 5. oktober 1935, Innsbruck), častnik * Drago Tomažič (28. januarja 1914, Veliko Tinje – 12. oktober 1943, Mozelj), uradnik, član vaških straž, četnik (plavogardist) * Alojz Vindiš (16. maj 1926, Pragersko – 3. marec 2010, Spodnja Polskava), častnik, * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985 Gradec), geodet, častnik, vojak * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat, Zagorje ob Savi – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj in dobrotnik Antona Martina Slomška * Gregor Zafošnik (30. avgust 1902, Spodnja Nova vas – 2. julij 1994, Maribor), duhovnik in skladatelj * Ivan Tomažič (17. junij 1919, Pregarje – 22. februar 2014 Ilirska Bistrica), rimskokatoliški duhovnik, organizator, mecen, publicist in venetolog * Ignac Franc Zimmermann (26. julij 1777, Slovenska Bistrica – 28. september 1843, Šentandraž v Labotski dolini), duhovnik, škof * Simon Gaberc (3. oktober 1838, Črešnjevec – 12. januar 1916, Maribor), narodni gospodar, pridigar, nabožni pesnik, duhovnik * Štefan Kušer (10. december 1910, Zgornja Brežnica – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, občinski nagrajenec * Janez Arlič (27. december 1812, Nova Cerkev – 17. junij 1879, Prihova), duhovnik, pesnik Slomškovega kroga * Friderik Mirko Aužner (25. marec 1916, Podgrad – 24. februar 1987, Maribor), duhovnik * Jože But (17. februar 1924, Kostrivnica – 9. september 1998, Slovenska Bistrica), duhovnik * Jožef Cerjak (1863, Podsreda – 1933, Slovenska Bistrica), duhovnik * Marija Serafina Černe (8. marec 1908, Kromberk – 1977), redovnica, misijonarka * Josip Drobnič (18. april 18128, Sveta Ema, Podčetrtek – 5. avgust 1861, Gradec), duhovnik, pisatelj, publicist, čitalničar, kulturni delavec * Martin Gaberc (29. september 1883, Črešnjevec – 6. april 1941, Gornja Radgona), duhovnik, kulturni delavec * Rudolf Gašparič (7. februar 1917, Kraljevica – 18. avgust 2006, Maribor), duhovnik * Pankracij Gregorc (7. maj 1867, Videm pri Ptuju – 15. avgust 1920, Slovenske Konjice), duhovnik, pesnik in pisatelj * Mihael Grešak (11. september 1914, Griže – 22. julij 1942, Celje), duhovnik * Anton Hajšek (5. junij 1829, Stari Grad – 1907, Slovenska Bistrica), duhovnik, posojilničar, čitalničar * Josip Hašnik (16. marec 1811, Trbonje – 6. marec 1883, Šentjur), duhovnik, nabožni pesnik, publicist * Franc Heber ( 1852, Velika Nedelja – 13. april 1921, Spodnja Polskava), duhovnik, katehet, kronist * Jožef Heržič ( ? – 29. april 1897, Ptuj), duhovnik, prošt, kronist, častni občan občine Spodnja Polskava * Aleksandr Hoffer (25. februar 1839, Kot – 4. september 1914, Travnik), duhovnik, jezuit, zgodovinar * Anton Jerovšek (23. maj 1874, Spodnja Nova vas – 31. oktober 1932, Maribor), duhovnik, publicist, politik * Štefan Kušar (10. december 1910, Križni Vrh – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, lokalni aktivist * Karl Križe (24. avgust 1802, Slovenska Bistrica – 20. junij 1858), duhovnik, kurat * Franc Kovačič (25. marec 1867, Veržej – 19. marec 1939 Maribor), duhovnik, zgodovinar, časnikar, publicist, diplomat * Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (19.−21. stoletje), redovnice * Franc Ksaver Lukman (24. november 1880, Loke – 12. junij 1958, Ljubljana), duhovnik, publicist, teolog, filozof * Vincenc Novak (5. september 1807, Braslovče – 8. marec 1869, Spodnja Polskava), duhovnik, nabožni pesnik * Ivan Orel (18. oktober 1899, Mozirje – 30. maj 1970, Zgornja Polskava), duhovnik * Jožef Ozimič (28. februar 1882, Zgornja Ložnica – ?), duhovnik, dekan * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj * Jožef Soler (18. april 1829, Slovenska Bistrica – 5. januar 1870, Zgornja Ložnica), duhovnik, kurat * Ivan Šolinc (15. junij 1897, Cerovec – 17. marec 1976, Krško), duhovnik * Jožef Virk (15. marec 1810, Podrečje – 4. januar 1880, Loče), duhovnik, pesnik * Matevž Vrečko (10. september 1826, Vojnik – 10. julij 1893, Šmarje pri Jelšah), duhovnik, ustanovitelj prve knjižnice v Slovenski Bistrici * Ivan Zakošek (21. marec 1876, Šentvid pri Planini – 25. maj 1951, Zgornja Ložnica), duhovnik, provizor * Jožef Gašpar Zamlik (1680, Vitanje – 22. julij 1750, Slovenska Bistrica), duhovnik * Franc Žagar (duhovnik) (3. april 1826, Spodnja Polskava – 23. november 1891), duhovnik, doktor teologije * Memi Bečirovič (1. marec 1961, Slovenska Bistrica), košarkarski trener * Rene Mlekuž (25. avgust 1975, Slovenska Bistrica), alpski smučar * Franc Očko (31. marec 1960, Slovenska Bistrica), judoist * Ivan Vidmajer (24. december 1949, Slovenska Bistrica), judoist * Urška Žigart (4. december 1996, Slovenska Bistrica), kolesarka * Kaja Korošec (17 November 2001, Slovenska Bistrica), nogometašinja * Sani Bečirović (19. 5. 1981, Maribor), košarkar (zaključil je OŠ v Slovenski Bistrici) * Marijan Štimec (3. april 1951, Maribor – 11. november 2020, Maribor), samostojni podjetnik, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica, športnik, trener * Stanko Topolčnik (12. december 1947, Slovenska Bistrica – 13. april 2013, Kovača vas), judoist, olimpijec * Jože Uršič (19. marec 1927, Devina - 5. maj 1952, Krnica), Milan Uršič (21. september 1928, Devina – med 4. in 5. majem 1952 , Krnica), Ivan Vanč Uršič (16. januar 1931, Devina – 3. maj 1952, Krnica), študent, planinec, alpinist * Rodbina Attems (13.−21. stoletje), plemiči, lastniki Bistriškega gradu od 1717 do 1945 * Ignacij Marija I. Attems (15. avgust 1652, Ljubljana – 1. december 1732, Gradec), plemič, prvi lastnik bistriškega gradu iz rodbine Attems, pravnik, mecen * Kristina Attems (1658 – 27. april 1737), hčerka Jurija Günterja grofa Herbersteina († 1677), plemkinja, druga žena Ignaca Marije I. grofa Attemsa * Franc Dizma Attems (6. avgust 1688, Gradec – 10. maj 1750, Gradec), plemič, svetnik, predsednik vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja * Ignacij Marija II. Attems (27. februar 1714 , Gradec – 15. junij 1762, Dunaj), vnuk Ignaca Marije I. Attemsa, plemič, ustanovitelj bistriške veje rodbine Attemsov Svetokriških * Ferdinand Marija I. Attems (22. januar 1746 – 23. maj 1820, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ignacij Marija III. Attems (24. februar 1774, Gradec – 17. december 1861, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ferdinand Marija II. Attems (4. december 1809, Gradec – 27. november 1878, Gradec), plemil, vladni svetnik * Emil Attems (1. oktober 1857, Linz – 13. januar 1921, Slovenska Bistrica), plemič, cesarsko-kraljevski komornik, oče in ded zadnjih bistriških Attemsov * Ferdinand Marija III. Attems (14. avgust 1885, Wels – 1946), plemič, zadnji Attems, ki je bil lastnik bistriškega gradu, doktor gozdarstva, doktor ekonomije * Eleonore Maria Mauritia Attems (4. oktober 1886, Pardubice – 19. maj 1922, Gradec), plemkinja, prva žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Vanda Marija Terezija Attems (7. oktober 1887, Pardubice – 1946), plemkinja, druga žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Ignacij V. Attems (23. junij 1918, Dunaj – 24. februar 1986 , Dunaj), plemič, inženir gozdarstva, vojak * Emil Hans Attems (25. september 1921, Gradec – 1945 (domnevno)), plemič, inženir * Edmund Attems (16. september 1924, Gradec – 4. januar 2006, Dunaj), plemič, ekonomist * Franc Dizma Attems (duhovnik) (26. oktober 1926, Gradec – 13. maj 1999, Gradec), plemič, duhovnik, profesor * Grofje rodbine Babenberžani (okoli 976−1264), plemiška rodbina, posestniki Slovenske Bistrice * Grofje rodbine Celjskih (14.−15. stoletje), plemiška rodbina, posestniki mesta in gradu Slovenska Bistrica * Rodbina Dietrichstein (izpričani med 16. in 18. stoletjem), plemiška rodbina, lastniki polskavskih zemljiških gospostev * Anton Grasl (izpričan med leti 1455 in 1485), plemič, posestnik, gradnik * Elle Hutte (2. april 1874, Slovenska Bistrica – ? Dunaj), plemkinja, pisateljica * Janez Jurij Idunspeug (? – 1572, Slovenska Bistrica), plemič, posestnik bistriškega gradu * Theodor Kravina (1720, Slovenska Bistrica – 1789, Spodnja Avstrija), plemič, rektor, publicist, duhovnik, jezuit * Adalbert Neipperg (31. marec 1890, Meran – 23. december 1948, Vršac), plemič, duhovnik * Rodbina Otokarjev (1050 − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Zbelovo − 29. april 1892, Dunaj), plemič, gospodarstvenik, pravnik * Krištof Prafer (izpričan v 2. polovici 16. stoletja), plemič, gospodar gradu Gromberk * Rodbina Spanheim (11.−13. stoletje), plemiči, prvi znani posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Stupan Ehrenstein Simon (? − 1692, Slovenska Bistrica), plemič, slikar * Rodbina Vetter von der Lillie (16.−17. stoletje), plemiči, prvi privatni lastniki bistriškega gradu med 1584 in 1681 * Josef Wurzian Ritter (9. marec 1805, Slovenska Bistrica− 27. maj 1858, Dunaj), zdravnik, plemič * Eva Ingolič (druga polovica 17. in prva polovica 18. stoletja), osumljena čarovništva == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} dw3yard2b0bhvzoucbezt444xuaq968 6685611 6685592 2026-06-05T15:38:05Z ~2026-33373-67 261177 Dodal gospodarstvo, šport, javno upravo ... 6685611 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Slovenska Bistrica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg |grb_alt=Grb |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]]. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]. Izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Po propadu Rimskega cesarstva je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Najstarejši znani fevdalni gospodje območja so bili [[Spanheimi]] (11. in 12. stoletje), ki so jih nasledili [[Otokarji|Traungavci]] oz. Otokarji (12. stoletje). Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine. Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. Tega leta je [[Rudolf I. Habsburški]] kot fevd podelil mesto Majnhardu II. Goriško-Tirolskemu. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Po Traungavcih je območje prešlo pod [[Babenberžani|Babenberžane]], ki so vladali do sredine 13. stoletja (leto 1250). Med letoma 1250 in 1278 je [[Štajerska|Štajersko]] obvladoval češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. Premysl]]. Po [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] leta 1278 je celotna Štajerska prešla pod [[Habsburžani|Habsburžane]], ki so vladali do leta 1918. Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. Vsakodnevno oblast je izvajal lastnik bistriškega gradu. V 14. stoletju so to bili [[Celjski grofje|Grofje Celjski]], ki so upravljali večji del Štajerske. Mesto dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. Leta 1587 je grad prešel v roke rodbine Vetter, ki je izvedla dve večji prenovi (prvo med letoma 1590 in 1623 ter drugo leta 1651). V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. Lastniki so bili do leta 1681, ko so grad prevzeli Wildensteini. Wildensteini so imeli grad v lasti do leta 1717, med tem časom pa so uredili grajski park v francoskem slogu. Leta 1717 je grad kupil [[Ignacij Marija Attems]], ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil in dal poslikati kapelo, stopnišče in viteško dvorano. Družina [[Attemsi|Attems]] je ostala lastnica gradu vse do konca druge svetovne vojne leta 1945. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. Leta 1945 je bil grad nacionaliziran, leta 1985 pa se je začela celovita obnova gradu. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. == Razvoj gasilstva == Bistrica trg, konec 13. stoletja pa že mestna naselbina, se je pogosto srečevala s požari. Za leto dogodka vemo le za nekatere. Januarja leta 1384 je pogorel grad z Marijino kapelo, leta 1446 je bilo mesto vso v plamenih ob obleganju Madžarov. Oglejski kronist [[Paolo Santonino]] je med obiskom Slovenske Bistrice leta 1487 zapisal v dnevnik, da mesto še kaže sledi požarov iz let 1440 in 1469. Mesto si je komaj opomoglo, ko so ga leta 1532 Turki oropali in požgali. Veliko požarov so povzročili uporni kmetje, ko so 1635 na Štajerskem požgali več grajskih in gospodarskih poslopij, v bližini mesta Žički dvor pri Oplotnici in Pragerski dvor. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo, leta 1788 pa so v celoti pogorele [[Studenice]] s [[Samostan dominikank Studenice|samostanom]] in nad njim stoječi grad. Leta 1813 je pogorela [[Spodnja Polskava]], leta 1818 pa [[Šmartno na Pohorju]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Povod za ustanovitev požarne brambe so bili številni požari ob koncu 19. stoletja v Slovenski Bistrici in okolici, posebno pa požar 4. oktobra 1872, ko sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča. Da takrat ni nastala večja škoda, gre zahvala požarni brambi Maribor – mesto. Mariborski gasilci so prejeli brzojavko ob 10.15. Ob 11. uri so se že peljali s posebnim vlakom proti [[Pragersko|Pragerskemu]], kjer so jih čakali trije pari konj iz bistriške vojašnice. Opoldne ob 12.15 so bili na kraju požara, omejili so ogenj in rešili cerkev. Šele ob 23. uri zvečer so se z vozovi napotili nazaj proti Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Že 23. oktobra 1872 je bil ob 17. uri v občinski stavbi na Glavnem trgu pod predsedstvom župana Franca Formacherja zbor bistriške požarne brambe. Imenovan je bil 9-članski odbor, ki je že na isti seji razpravljal o pravilih društva in nabavi brizgalne. Tako je bilo bistriško gasilstvo organizirano že slaba tri leta po ustanovitvi prvega gasilskega društva na Slovenskem. Člani prvega odbora gasilske brambe v Slovenski Bistrici so bili: Julij Baumann, Josip Fritz, Anton Hogenwart, Edvard Janach, Josip Kalle, Mihael Nasko, Andrej Podkrajšek, Baltazar Raško in Franc Ratej''',''' ki je bil izvoljen za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ko so 17. novembra istega leta bila pravila društva predložena oblasti, ki jih je 24. novembra potrdila z odlokom št.14.692, je mesto štelo 154 hiš in 1168 prebivalcev. Prvi občni zbor je bil 7. januarja 1873 in po pravilu društva je bil imenovan dokončni odbor petih članov. Za načelnika bistriške požarne brambe je bil imenovan Mihael Nasko, za namestnika Julij Baumann, za tajnika Josef Kalle, za blagajnika Andrej Podkrajšek, za orodjarja pa Alojz Matuš. Za vodjo gasilske skupine je bil imenovan še Edvard Janach, Karel Schön za vodjo brizgalne in Franc Bachtidy za njegovega namestnika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Januarja 1873 so nabavili prvo orodje, izdelan je bil žig in 21. marca so se bistriški gasilci združili s pokrajinsko gasilsko zvezo, k Štajerski deželni zvezi pa so pristopili šele leta 1885. Prvi “gasilski dan” so praznovali na Jožefovo, 19.marca 1873. V tem letu je društvo prejelo brizgalno in nekaj orodja.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Pozimi leta 1875 je izbruhnila živinska kuga in gasilci so prostovoljno prevzeli nadzor nad cestami, da bi preprečili širjenje te nalezljive bolezni. Kroniški zapis je zanimiv, saj vidimo, da so gasilci že zgodaj posegli na področje varovanja in preprečevanja drugih nesreč, ne samo požarov. Po dobrih dvajsetih letih se je gasilcem leta 1893 uresničila dolgoletna želja, da bi dobili svoj dom. Prvi požarni voz je društvo prejelo leta 1896 in takrat uvedlo požarno službo ob nedeljah in praznikih. Konec prve svetovne vojne je povzročil temeljite spremembe. 21. septembra 1919 je društvo prejelo pravila nove Zveze gasilskih društev.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ob 60-letnici je društvo dobilo prvi gasilski avto in razvilo prapor. Zaradi pridobitve avtomobila so gasilski voz prodali tovarniškemu društvu v [[Tepanje]]. 30. januarja 1941 občni zbor ni bil dokončan zaradi druge svetovne vojne. V času okupacije je bil članom prepovedan vstop v dom, oddati so morali ključe, zasežen je bil gasilski avto in s tem za vedno izgubljen. Po vojni so bile razmere zahtevne, saj gasilci niso imeli prevoznega sredstva. Delovati so mogli le v bližnji okolici. 28. aprila 1946, pa so se gasilci prvič soočili s prometno nesrečo, ko so nudili »pomoč ranjenim velike avtomobilske nesreče«. Tovornjak, poln ljudi, se je vračal z mitinga na Pohorju pod Spodnjim Prebukovjem, pa so mu odpovedale zavore. Bilo je tudi nekaj mrtvih. Nanje še danes spominja tam postavljen lesen križ. Vozilo, prenovljeno v gasilski avto, so bistriški gasilci dobili šele leta 1954. Maja 1956 pa so gasilci kupili tovornjak znamke Chevrolet in ga leta 1958 predelali v cisterno.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Leta 1965 je bistriške gasilce za njihovo prizadevno delo odlikoval z [[Red zaslug za ljudstvo|redom zaslug za ljudstvo]] s srebrnimi žarki [[Josip Broz – Tito]]. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, so Bistričani pokazali svoj elan v smislu klica »Bližnjemu na pomoč!«. V nadaljnjem petintridesetletnem obdobju so močan pečat delovanju društva dajali njegovi predsedniki in poveljniki ter drugi nosilci funkcij. Prvi zapisi o zamisli izgradnje novega gasilskega doma za potrebe Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bisrica je moč najti v zapisih za leto 1980. Kljub težavam takratnega časa je društvo do leta 1987 pridobilo zemljišče in vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo večnamenskega doma. Leta 1991, ko so se člani društva pripravljali za praznovanje 120-letnice obstoja društva, se je domovina Slovenija osamosvajala in doživela agresijo jugoslovanske armade. Bistriški gasilci so v večini bili vpoklicani v enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. Ob sprejemu novega Zakona o gasilstvu in Zakona o varstvu pred požarom leta 1993 se je med članstvom zaiskrilo novo upanje. Naslednje leto je društvo napovedalo nasilno vselitev v nedokončan nov dom in ga 14. novembra 1994 prevzelo v nedokončanem stanju. Nekoliko si je društvo opomoglo naslednje leto, ko je prodalo stari gasilski dom in s kupnino poravnalo večino dolgov. Dom so dokončali člani sami s preko 4000 delovnimi urami. Pridobili so vsa soglasja in uporabno dovoljenje, ter vpis objekta v zemljiško knjigo. Dolgoletni napori za izgradnjo in pridobitev novega gasilskega doma so bili tako pri koncu.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V nadaljevanju so člani uredili še okolico novega doma in ob 125-letnici delovanja krstili tudi novo gasilsko vozilo GVC 24/50 Steyr. Leta 1996 so navezali prijateljske stike z gasilskim društvom Barsinghausen iz Nemčije. Leta 1997 so z ministrstvom za obrambo podpisali koncesijsko pogodbo za opravljanje nalog širšega pomena, za posredovanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Po velikem požaru Marijine cerkve v centru mesta Slovenska Bistrica se je pokazala potreba po visoki avtolestvi. Tako so člani začeli z aktivnostmi za nabavo take avtolestve in v začetku leta 2002 je naloga uspela s prevzemom rabljene ALK Iveco iz Japonske.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Društvu je občina Slovenska Bistrica 2. februarja 2004 podelila najvišje občinsko priznanje, Listino občine Slovenska Bistrica za prostovoljno, gasilsko in humanitarno delovanje ter reševanje v nesrečah.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Je se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in ob panonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki [[rimska cesta|rimske ceste]] Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] je na Južni železnici [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Športna društva in klubi == * Nogometni klub Bistrica * Košarkarski klub Slovenska Bistrica * Odbojkarski klub Bistrica * Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica * Judo klub Impol Slovenska Bistrica == Izobraževanje, vera in jezik == V mestu deluje en javni vrtec, tj. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki je razdeljen na enote Sonček, Ozka ulica in Ciciban. V kraju delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Pohorskega odreda in 2. osnovna šola Slovenska Bistrica. Prav tako deluje tudi šola za otroke s posebnimi potrebami - Osnovna šola Minke Namestnik Sonja. Mesto ima prav tako srednjo šolo. Srednja šola Slovenska Bistrica ponuja 4 izobraževalne programe: trgovec, ekonomski tehnik, metalurški tehnik in splošna gimnazija. Šole v mestu so dokaj dobro zastopane na tekmovanjih, saj učenci in dijaki redno dosegajo srebrna priznanja, včasih celo zlata.<ref>{{Navedi splet|title=Naslovnica|url=https://www.sssb.si/|website=Srednja šola Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mesto ima tri cerkve. Glavna župnijska cerkev v mestu je Župnijska cerkev sv. Jerneja. Na hribčku nad mestom se nahaja Cerkev sv. Jožefa. V centru mesta se nahaja Podružnična cerkev Marije sedem žalosti. Večina prebivalstva pripada katoliški veri, vedno bolj pa se s priseljevanjem povečuje število muslimanov. Povečuje se tudi število ateistov.<ref>{{Navedi splet|title=Župnija svetega Jerneja Slovenska Bistrica|url=https://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/|website=zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si|accessdate=2026-06-05}}</ref> V šolah prevladuje slovenščina, iz leta v leto pa se veča število govorcev tujih jezikov (najbolj izstopata albanščina in bosanščina, v zadnjih letih pa tudi ukrajinščina). == Gospodarstvo == V Slovenski Bistrici so nastala 4 pomembna podjetja: Impol, Aluminium Kety Emmi, Mojstrovina in Tovarna olja Gea. Skupina Impol je eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v Sloveniji, z začetki, ki segajo v leto 1825, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger na Zgornji Bistrici ustanovila kovačnico bakrenih izdelkov. V drugi polovici 20. stoletja se je podjetje preusmerilo v predelavo aluminija, ki ostaja njegova osrednja dejavnost. Impol je danes globalno podjetje z več tisoč zaposlenimi, ki letno predela med 250.000 in 260.000 ton aluminija ter ustvarja promet v višini približno milijarde evrov. Podjetje je znano po razvoju izdelkov iz aluminija z nizkim ogljičnim odtisom, digitalizaciji proizvodnih procesov ter dolgoročni usmerjenosti v trajnost in inovacije. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.impol.si/podjetje-impol/zgodovina/|website=Impol|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Aluminium Kety Emmi d. o. o. je podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, specializirano za mehansko in površinsko obdelavo aluminija. Podjetje deluje kot partner za celovite tehnološke rešitve aluminijastih komponent, pri čemer uporablja najsodobnejšo CNC-tehnologijo, robotizirane procese ter napredne postopke rezkanja, struženja, varjenja, eloksiranja in sestavljanja aluminija z drugimi materiali. Njihove rešitve so namenjene številnim industrijam, med drugim avtomobilski, medicinski, elektronski, pohištveni in industriji tirnih vozil. Podjetje poudarja cilj postati evropski center odličnosti za aluminijaste komponente in je dejavno tudi na področju razvoja trajnostnih in inovativnih rešitev.<ref>{{Navedi splet|title=Domov - ALUMINIUM KETY EMMI|url=https://www.emmi.si/|date=2020-11-23|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mojstrovina d. o. o. je slovensko podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, registrirano za dejavnosti strojne obdelave kovin. Podjetje je usmerjeno v mehansko obdelavo kovinskih materialov, med katerimi prevladujeta jeklo in aluminij. Njegove storitve obsegajo rezkanje, struženje, vrtanje, izdelavo kovinskih komponent, popravila kovinskih delov ter izdelavo manjših serij natančnih mehanskih izdelkov. Mojstrovina opravlja storitve za industrijske, obrtne in zasebne naročnike ter je del lokalnega sistema malih in srednjih podjetij, ki dopolnjujejo večje industrijske proizvajalce v občini Slovenska Bistrica. Podjetje je vključeno v dejavnosti, ki so značilne za širše bistriško industrijsko okolje, zlasti na področju kovinskopredelovalne in strojne industrije.<ref>{{Navedi splet|title=Mojstrovina – Strojegradnja in orodjarstvo Mojstrovina|url=https://www.mojstrovina.si/|website=Mojstrovina|date=2025-07-08|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Tovarna olja Gea je vodilna slovenska oljarna z več kot 120-letno tradicijo, saj sega njen začetek v leto 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil obrtno stiskalnico bučnega olja. Podjetje je skozi 20. stoletje prešlo od obrtne do industrijske proizvodnje in danes proizvaja širok nabor jedilnih olj, vključno z bučnim, sončničnim, repičnim, oljčnim in specialnimi olji. Gea je edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji, njeni izdelki pa so prisotni na več kot 20 tujih trgih, med drugim v ZDA, Kanadi, Avstraliji in državah EU. Podjetje je prepoznano po blagovnih znamkah Gea, Cekin, Zvezda in Sončni cvet, ter po visoki kakovosti, ki jo zagotavlja z mednarodnimi certifikati, kot sta IFS in ISO 14001. <ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://gea.si/|website=gea.si|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Gradbena dela so skoraj v celoti prevzeli tujci (večinoma Kosovarji in priseljenci iz republik bivše Jugoslavije). Prav tako so tujci lastniki vseh pekarn in sladoledarn v Slovenski Bistrici. Mesto ponuja tudi turistične nastanitve (Hotel Leonardo). Prisotna sta dva ponudnika naftnih derivatov, to sta Petrol in MOL. Prisotne so številne multinacionalke, kot so Spar, Lidl in Hofer. Mesto ima tudi kmetijsko zadrugo. V mestu je imelo sedež podjetje Granit, d.d., ki je bilo eno izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Podjetje je bilo leta 2013 v stečaju, kmalu zatem pa je propadlo. S tem so delovna mesta izgubili mnogi Bistričani.<ref>{{Navedi splet|title=Ruse je Granit zanimal, so s čakanjem na dražbo izgubili potrpljenje?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ruse-je-granit-zanimal-so-s-cakanjem-na-drazbo-izgubili-potrpljenje/328305|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> == Upravni organi in javni prevoz == V Slovenski Bistrici se nahaja Upravna enota Slovenska Bistrica, Policijska postaja Slovenska Bistrica, sedež istoimenske občine, Gasilski dom PGD Slovenska Bistrica in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Mesto ima tudi dom za starejše občane. Nedaleč od mesta se nahaja tudi Železniška postaja Slovenska Bistrica, v mestu pa je ogromno avtobusnih postaj. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonza Šarha, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Osebe, povezane z mestom == * Štefan Podričnik (1922, Mežica – 1988, Maribor), direktor Impola, poslanec skupščine SRS * Laura Lešnik (2. januar 1920, Trst – 19. december 1996, Slovenska Bistrica), finančna uradnica, prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka * Frančiška Ludvik (10. oktober 1874, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), posestnica, gostilničarka * Ivan Ludvik (11. julij 1870, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), solastnik gostilne * Jožica Ludvik (1905, Bač – 18. november 1944, Auschwitz), uradnica * Viktor Maček (1. november 1942, Slovenska Bistrica – 13. januar 1988, Maribor), ekonomist, inženir, direktor Impola * Minka Namestnik – Sonja (26. avgust 1926, Ruše – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), trgovka, borka Pohorskega bataljona * Peter Novak (20. december 1854, Podbrdo – 26. september 1922, Slovenska Bistrica), gostilnec, deželni poslanec, narodni buditelj, čitalničar * Oskar Lang (15. maj 1934, Slovenska Bistrica – 3. februar 2022, Slovenska Bistrica), elektrotehnik, planinec, alpinist * Jakob Potočnik (1865, Ravne – 1945 (predvidoma) Slovenska Bistrica), orožniški narednik, župan Pragerskega * Jurij Schaumberg (15.−16. stoletje), posestnik Slovenske Bistrice in tamkajšnjega gradu * Hinko Sernc (21. marec 1926, Sv. Areh na Pohorju – 3. februar 2018, Šmartno na Pohorju), gostilnec, glasbenik, član PGD * Engelbert Sicherl (1874, ? – 1937, ?), posestnik, trgovec, društveni delavec, župan Spodnje Polskave * Franc Steinklauber (1859 – 5. april 1921, Pragersko), tovarnar, ustanovitelj opekarne na Pragerskem * Vincenc Sternberger (5. februar 1827 – 29. maj 1912, Zgornja Bistrica), tovarnar, vzpostavil je prve zametke tovarne Impol * Albert Stieger (3. oktober 1847, Slovenska Bistrica – 24. december 1933, Slovenska Bistrica), tovarnar, župan, častni občan, ustanovitelj predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Ida Stieger (22. september 1884, Slovenska Bistrica – 9. maj 1945, Slovenska Bistrica), trgovka, tovarnarka, lastnica predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Franc Kokoschineg (15. februar 1809, Vitanje – 17. januar 1880), predstojnik okraja v Slovenski Bistrici * Matija Kotnik (1862 – 29. november 1939, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Ivan Kos (24. avgust 1880, Kostanjevec – 28. april 1968, Slovenska Bistrica), trgovec, gostilničar, župan Slovenske Bistrice, posojilničar * Franjo Jagodič (20. julij 1902, Zgornja Polskava – 25. marec 1990, Mekinje), elektrotehnik, inženir, publicist * Josipina Krulc (7. marec 1879, Videž – 6. april 1969, Slovenska Bistrica), gostilničarka, hotelirka, posestnica * Jože Ingolič (2. marec 1921, Spodnja Polskava – 1. oktober 2011, Mengeš), ekonomist, veleposlanik, politik * Marko Drnovšek (16. junij 1925, Slovenska Bistrica – 22. april 2003, Maribor), gospodarstvenik * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog in speleolog * Jože Ajd (16. februar 1920, Slovenska Bistrica – ? Nemčija), gozdni delavec * Rudolf Bader (? – po koncu 2. svetovne vojne), trgovec * Karmelo Budihna (21. januar 1916, Ustje, Ajdovščina – 10. januar 1991,Ljubljana), gozdar, upravitelj gozdne uprave Slovenska Bistrica * Vladimir Dušej (25. september 1946, Tinjska Gora – 21. avgust 1996, Maribor), trgovec, inšpektor, samostojni podjetnik, predsednik SZDL, športni pilot, ustanovitelj prve privatne pilotske šole v Sloveniji * Herta Haas (29. marec 1914, Slovenska Bistrica – 5. marec 2010, Beograd), ekonomistka, druga Titova žena * Josip Hojnik (19. marec 1845, Bukovec – 19. oktober 1915, Zgornja Polskava), veleposestnik, župan Zgornje Polskave, načelnik podružnice CMD * Jožef Hrastnik (21. februar 1806, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, prvi župan občine Spodnja Polskava * Karel Hrastnik (11. november 1845, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Marija Godec (30. december 1928, Sele pri Polskavi – 20. oktober 2012, Zgornja Polskava), direktorica banke, družbena in kulturna delavka * Alfonz Šarh (25. avgust 1893, Zgornja Bistrica – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kmet, udeleženec 1. svetovne vojne, Maistrov borec, borec Pohorskega bataljona, narodni heroj * Rado Šturm 26. julij 1893, Zgornja Bistrica – 8. februar 1960, Ljubljana), agronom, publicist, Maistrov borec * Ivan Tomažič (31. januar 1919, Zgornja Bistrica – 5. oktober 1982, Ptuj), gospodarstvenik, direktor Perutnine Ptuj * Alojz Vezjak (6. oktober 1926, Poljčane – 2. avgust 2012, Poljčane), ustanovitelj Emi-ja, župan občine Slovenska Bistrica, lokalni aktivist * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založnik, knjigotržec, novinar, zbiratelj * Joseph Hueber (1715, Dunaj – 26. september 1787, Gradec), baročni gradbenik, prenavljal je bistriški grad * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Slovenska Bistrica – 31. december 1889, Zagreb), gradbenik in industrialec * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – 14. December 2013 Maribor), gradbenik in industrialec * Marko Cvahte (14. marec 1942, Zgornja Ložnica – 5. julij 2014, Slovenska Bistrica), gradbenik, inženir, amaterski igralec * Jožef Hofer (1696, Maribor – 2. februar 1762, Maribor), arhitekt * Slavko Jelinek (31. avgust 1925, Spodnja Polskava – 27. februar 2014, Zagreb), arhitekt * Igor Kraševac (25. marec 1959, Maribor – 28. september 2020, Maribor), arhitekt, urbanist, lionist, direktor Ibisa Slovenska Bistrica * Branko Kraševec (31. marec 1927, Koprivnica – 16. junij 2016, Radenci), arhitekt, industrijski oblikovalec * Ivan Kladnik (23. junij 1912, Spodnja Ložnica – 24. november 1947, Ljubljana), gladbeni tehnik * Franjo Kikec (8. september 1923 , Ljutomer – 12. januar 2012, Maribor), inženir, predsednik GZS, tehnični direktor Impola, direktor SOZD Unial * Maksimilijan Ozimič (Maks) (12. junij 1927, Slovenska Bistrica – 21. junij 2021, Slovenska Bistrica), strojni tehnik, poznavalec polpretekle zgodovine mesta Slovenska Bistrica * Hans Pascher (19. junij 1858, Tamsweg – po 1945, Maribor), arhitekt * Peter Anton Pigrato (aktiven med leti 1558 in 1593), arhitekt, gradbenik * Edvard Lepoša (4. oktober 1921, Maribor – 2. maj 2016, Maribor), inženir, gospodarstvenik, tehnični direktor Impola * Miroslav Gregorič (5. februar 1930, Krško – 1. oktober 2018, Slovenska Bistrica), metalurg, kulturni delavec * Milan Veber (17. december 1938, Maribor – 18. julij 1998, Slovenska Bistrica), inženir, direktor in tehnični direktor Impola, lokalni aktivist * Jakob Versolatti (13. junij 1848, Šlovrenc ob Soči – 27. marec 1932, Slovenska Bistrica), gradbenik, cesarski svetnik, častni občan Slovenske Bistrice * Doroteja Ozimič (1. februar 1928, Slovenska Bistrica – 5. oktober 2009, Slovenska Bistrica), inženirka kmetijstva, učiteljica, politična zapornica * Stanko Čurin (6. november 1929, Vodranci – 6. julij 2017, Ptuj), vinogradnik, vinar (opravljal je poklicno vojaško službo v Slovenski Bistrici) * Ivan Arbeiter (16. april 1926, Ličenca – 9. oktober 1977, Maribor), enolog, direktor * Matija Batier (5. februar 1880, Gorica pri Pragerskem – december 1945), kmet, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Anton Brauče (8. junij 1890, Ritoznoj – 8. januar 1963, Ritoznoj), organizator viničarskega gibanja na slovenjebistriškem * Anton Frelih (23. december 1909, Podbrdo pri Škofji Loki – 21. julij 1985, Maribor), kmet, prevoznik − furman, prvi župan Slovenske Bistrice po 2. svetovni vojni * Vinko Gornjak (17. januar 1899, Smolnik – 31. maj 1993, Slovenska Bistrica), agronom, sadjar, banski svetnik * Anton Hrastnik (6. maj 1892, Zgornja Polskava – 10 april 1971, Zgornja Polskava), kmet, strojar, usnjar * Ivan Korošec (november 1895, Spodnja Nova vas – 20. julij 1969, Zgornja Polskava), kmet, društveni in kulturni delavec, župan Zgornje Polskave * Viktor Kodelič (1889, Pokoše – april 1959 Črešnjevec), kmet, župan Črešnjevca in Pragerskega * Franjo Ledinek (28. marec 1931, Skomarje – 8. januar 2011, Maribor), agronom, direktor, politik, poslanec, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Albin Orthaber (26. oktober 1910, Spodnja Polskava – 14. oktober 1972, Ljubljana), agronom, publicist * Marija Stegne (10. oktober 1925, Urh – 20. oktober 2012, Tinjska Gora), kmetica, ljudska pevka, društvena delavka * Jože Alt (19. december 1922, Maribor – 28. april 1942, Maribor), livar * Anton Arzenšek (1883, Slovenska Bistrica – 1963, Gradec), kovač, župan Slovenske Bistrice * Aslan Bečirović (29. november 1912, Dobri Dol, Vrapčište – 27. april 1994, Slivniško Pohorje), slaščičar, podpornik športa v občini * Karel Ingolič (11. avgust 1925, Spodnja Polskava – 9. december 2015, Slovenska Bistrica), mizar, lovec, kinolog, lokalni aktivist, direktor * Alojz Jedlovčnik (30. april 1901, Koroška – 11. maj 1983, Slovenska Bistrica), čevljar, čebelar * Jože Kozelj (16. februar 1921, Leskovec – 20. april 2009, Slovenska Bistrica), zadnji poklicni lončar v Slovenski Bistrici, pečar * Janez Kapun (12. januar 1910, Slovenske Konjice – 26. februar 2009, Slovenska Bistrica), mojster soboslikarske in pleskarske obrti * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), čevljar, železniški delavec, narodni buditelj * Ivan Kancler (11. junij 1922, Spodnja Polskava – 5. november 1942, Občina Zreče), ključavničar, borec Pohorskega bataljona * Anton Kancler (30. maj 1919, Spodnja Polskava – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kovač, borec Pohorskega bataljona * Ivan Ojcinger (16. december 1882, Slovenska Bistrica – 30. junij 1964, Slovenska Bistrica), krojaški mojster, skrbnik otrok * Anton Opravš (9. junij 1873 – 18. oktober 1935, Zgornja Polskava), pekovski mojster, lastnik pekarne, lastnik gostilne * Franc Padežnik (5. oktober 1922, Bukovec – 29. maj 2001, Zgornja Polskava), mizar, računovodja, kulturni delavec * Josip Pelko (18. marec 1881, Kostrivnica – 1962, Slovenska Bistrica), urar, fotograf * Ivan Pivec (2. februar 1919, Sele pri Polskavi – februar 1991), oljar * Vinko Polanec (22. januar 1926, Slovenska Bistrica – 4. marec 2004, Maribor), kovač * Jožef Anton Quadrio (med 1675 in 1680, Benetke – 1730), štukater * Bruno Rajtmajer (27. avgust 1912, Stari Log – 11. maj 1945, Borovlje), ključavničar, železničar * Jožko Sagadin (2. marec 1883, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce pri Mostečnem), mizar, narodni buditelj * Franc Sernec (1860, Slovenska Bistrica – ?), mizar, politik * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), čevljar, stenograf, politik, publicist * Gvido Smolar (1. september 1909, Troblje – 28. julij 1996, Slovenska Bistrica), lesni manipulant, tovarnar, direktor Emmi-ja, društveni delavec * Mihael Spindler (28. oktober 1941, Kuršinci – 13. december 2019, Maribor), metalurg, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, direktor Emmi-ja * Herbert Stremšek (19. februar 1923, Pragersko – 1. avgust 1947, Ljubljana), strugar, sodelavec gestapa * Jurij Ačko (26. marec 1878, Visole – 14. februar 1947, Slovenska Bistrica), slikopleskar, slikarski mojster * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog, krasolog, publicist * Roman Dorn (10. maj 1952, Slovenska Bistrica – 23. junij 2023, Slovenska Bistrica), slovenski računalnikar, učitelj * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985, Gradec), geodet, vojak častnik * Maruša Bradač (9. januar 1978, Maribor), astrofizičarka (odraščala je v Slovenski Bistrici, kjer je 1984–92 obiskovala osnovno šolo) * Zora Cvahte (14. marec 1936, Slovenska Bistrica – 20. januar 2019, Maribor), defektologinja, folkloristka, amaterska igralka * Slavko Kovačič (23. februar 1919, Makole – 30. november 202,0 Slovenska Bistrica), biolog, kulturni delavec, tabornik, planinec, urednik časopisa Metalurg * Milan Kac (25. oktober 1924, Lendava – 21. december 2010, Maribor), matematik * Vida Pohar (9. julij 1934 Beograd – 2022), geologinja * Gabriela Zemljič (9. marec 1919, Maribor – 17. februar 2014, Maribor), prva slovenjebistriška farmacevtka, direktorica tukajšnje lekarne * Josef von Wurzian (9. marec 1806, Slovenska Bistrica – 27. maj 1858 Dunaj), osebni zdravnik avstrijskega feldmaršala Josefa Grafa Radetzkega * Zora Janžekovič (30. september 1918, Slovenska Bistrica – 17. marec 2015 Radenci), zdravnica, specialistka plastične kirurgije (razvila je nov postopek zdravljenja globokih opeklin) * Karel Erdlen (1. junij 1923, Trbovlje – 12. februar 1999, Slivniško Pohorje), veterinar (služboval je v Slovenski Bistrici) * Ivo Antolič (14. april 1919, Ljutomer – 13. julij 2001, Ljubljana), zobozdravnik, ortodont (dve leti je deloval v Slovenski Bistrici) * Paul Adami (18. januar 1736, Slovaška – 11. november 1814, Dunaj), zdravnik, veterinar (V decembru 1779 in 1780 je opravil obsežen in zahteven poskus zaščitnega cepljenja proti omenjeni bolezni na živih živalih v Slovenski Bistrici in bližnji okolici) * Jernej Černe (1903, Šmartno v Rožni dolini – 1982, Slovenska Bistrica), zdravnik, zobozdravnik * Štefka Hribar (25. december 1921, Domžale – 19. julij 1993, Slovenska Bistrica), zdravnica, upravnica ZD Slovenska Bistrica * Ivan Jurečko (12. april 1884, Kočno ob Ložnici – 15. marec 1964), zdravnik, narodni buditelj, udeleženec 1. svetovne vojne * Jože Jeras (30. oktober 1920, Pragersko – september 2013), zdravnik, pediater, publicist * Simon Jagodič (12. oktober 1892, Veliko Tinje – 16. oktober 1967, Slovenska Bistrica), zdravnik, upravnik zdravstvenega doma Slov. Bistrica * Cvetka Križaj (5. september 1935, Ljubljana – 27. marec 1990, Slovenska Bistrica), zdravnica, pediatrinja * Anton Klasinc (1876 – avgust 1945, Pragersko), zdravnik * Leon Lemež (1895, Slovenska Bistrica – 1933), zdravnik, specialist za otroške bolezni * Jože Lokar (21. januar 1939, Slovenska Bistrica – 2. december 1996, Ljubljana), zdravnik, nevropsihiater, publicist * Maks Murmayr (1871 – 1947), zdravnik, medicinski svetnik, župan Slovenske Bistrice * Lujo Polanec (1922 – april 1999, Maribor), veterinar, publicist, režiser, kulturni delavec * Ivan Rahle (17. september 1939, Zgornja Bistrica – 17. september 1995, Zgornja Bistrica), veterinar * Srečko Rainer (25. maj 1922, Zgornja Bistrica – 2. marec 2000, Ljubljana), zdravnik, ginekolog, patolog, publicist * Ivan Rajšp (26. februar 1885, Spodnja Polskava – 24. avgust 1948, Zagreb), zdravnik * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole), zdravnik, politik, pisatelj, čitalničar * Zora Tomič (16. avgust 1929, Slovenska Bistrica – junij 2021), sociologinja, političarka in socialna aktivistka * Jurij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – januar 2014 Izola), geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitični delavec * Janko Čar (11. februar 1932, Veliko Tinje – 10. julij 2017, Slovenska Bistrica), slavist, jezikoslovec, pesnik, pisatelj in kulturni delavec * Lovro Stepišnik (28. julij 1834, Arclin – 16. februar 1912, Slovenska Bistrica), prvi slovenski potujoči knjižničar, bukovnik * Marijan Gerdelj (14. april 1948, Vinarje – 20. avgust 2020, Dolga Brda), arhivist, zborovodja, teolog * Jože Stabej (zgodovinar) (6. marec 1896, Preloge – 22. december 1980, Ljubljana), zgodovinar, publicist, kulturni organizator * Jože Hudeček (24. februar 1937, Ljubljana – 18. junij 2011, Ljubljana), umetnostni zgodovinar, novinar, pisatelj, urednik, publicist, alpinist * Jože Koropec (17. marec 1923, Bukovec – 28. april 2004, Maribor), zgodovinar, publicist * Ignac Kamenik (1. oktober 1926, Solčava – 17. julij 2002, Maribor), slovenist, pisatelj, režiser, kulturni delavec * Stanko Pahič (21. oktober 1924, Lokanja vas – 6. december 2003, Maribor), arheolog, publicist, vojni ujetnik * Ferdinand Šerbelj (18. marec 1949, Zgornje Prebukovje), umetnostni zgodovinar * Ivan Urbančič (12. november 1930, Robič – 7. avgust 2016, Ljubljana), filozof, prevajalec, publicist * Nina Ditmajer (26. marec 1988, Maribor), raziskovalka zgodovine slovenske književnosti in jezika, asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (svoje otroštvo je preživela v Slovenski Bistrici) * Martin Žnidaršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založniški strokovnjak, knjigotrški strokovnjak, novinar * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm – 23. september 2016, Ljubljana), učitelj, politik, športni delavec * Marija Goričan (24. marec 1884, Šoštanj – 15. januar 1963, Slovenska Bistrica), učiteljica, kulturna delavka, knjižničarka * Marija Hrastnik (22. marec 1922, Spodnja Polskava – 5. maj 1988, Maribor), učiteljica * Martin Dernjač (1816 – 1885, Spodnja Polskava), učitelj, nadučitelj, častni občan Spodnje Polskave * Slavoj Dimnik (31. julij 1887, Postojna – 1. oktober 1932, Maribor), učitelj, kartograf * Otilija Feigel (18. oktober 1876, Volče – 26. marec 1946, Slovenska Bistrica), učiteljica, knjižničarka, čitalničarka, kulturna delavka * Jože Tomažič (9. marec 1906, Veliko Tinje – 6. januar 1970, Jesenice), pedagog, dramatik, mladinski pisatelj, gledališki igralec, režiser in publicist * Jože Leskovar (22. avgusta 1934, Slovenska Bistrica), učitelj glasbe, ravnatelj na OŠ * Josip Brinar (1. november 1874, Studence – 11. marec 1959, Celje), pedagog, pedagoški pisec (služboval je na osnovnih šolah Slovenska Bistrica (1893–96)) * Janko Bezjak (15. april 1862, Gorca – 29. november 1935, Maribor), šolnik, jezikoslovec, pedagoški pisec (od 1893 je bil nadzornik šolskih okrajev v Slovenski Bistricai) * Miljutin Arko (16. april 1910, Ig – 24. januar 1991, Zgornja Polskava), učitelj, prvi ravnatelj Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in ljubiteljski etnolog * Vida Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica ter dolgoletna novinarka Radia Ormož in Radia Tednik Ptuj * Janez Amring (najverjetneje leta 1764 – 1824), učitelj, kmet, mlinar * Franc Brelih (? – pred 1870), učitelj, prvi posveten učitelj na Zgornji Ložnici * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), šolnik, geograf * Avgust Kopriva (9. avgust 1883, Kamnica – 1956, Gradec), učitelj * Slavko Kleindeinst (14. junij 1936, Maribor – 23. marec 2016, Slovenska Bistrica), učitelj, defektolog, ravnatelj, čebelar, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Anton Kancler (15. junij 1914, Zgornja Polskava – 1987, Slovenske Konjice), učitelj, vodja šole * Miroslav Lešnik (8. december 1923, Maribor – 7. januar 2013, Maribor), učitelj, prevajalec, športnik, kulturni delavec * Gabriel Majcen (6. julij 1858, Zgornja Velka – 13. marec 1940, Maribor), učitelj, publicist * Milan Mlakar (12. avgust 1948, Ptuj – 29. avgust 1991, Maribor), učitelj, glasbeni pedagog, zborovodja, kulturni delavec * Jurij Novak (5. april 1916, Vratišinec – 14. november 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj, šolski inšpektor, pesnik * Simon Pernat (1801, Spodnja Polskava – 1888, Zgornja Polskava), učitelj, kmet, gostilničar, organist * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slov. Konjicah – 14. december 2013, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Franc Pliberšek (14. september 1934, Kalše – 28. avgust 2015, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ Šmartno na Pohorju, društveno-kulturni delavec * Anton Podvršnik (22. maj 1897, Šmartno na Pohorju – ?), učitelj, šolski upravitelj v Zrečah, društveno-kulturni delavec * Ivan Povh (29. maj 1858, Vešenik – 17. oktober 1932, Zgornja Ložnica), učitelj, sadjar, glasbenik, zborovodja, čebelar * Hedvika Povh Leben (20. september 1902, Hoče – 13. januar 1996, Maribor), učiteljica, režiserka, kulturna delavka * Stanko Povh (11. november 1895, Zgornja Ložnica – 18. januar 1986, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Josip Rainer (? – 6. november 1936, Zgornja Polskava), nadučitelj, društveni delavec * Srečko Rajh (17. oktober 1932, Maribor – 31. december 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj OŠ Črešnjevec, društveno‒kulturni delavec * Marija Rasteiger (6. avgust 1906, Spodnje Preloge – po 10. januarju 1946), učiteljica * Jožef Repolusk (? – 1800), organist, prvi izprašani učitelj v Slovenski Bistrici * Josip Sabati (28. februar 1856, Zgornja Kungota – 1941, Zgornja Polskava), učitelj, lokalni politik, sadjar * Ludvik Sagadin (16. avgust 1884, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce, Mostečno), učitelj, sadjar * Ana Sernec (1. junij 1847, Slovenska Bistrica – 12 oktober 1940, Avstrija), učiteljica, kulturna delavka * Ivan Sernec (10. november 1936, Maribor – 7. januar 2009, Maribor), učitelj, pedagoški svetovalec, šolski inšpektor * Jelka Sernec (8. marec 1942, Slovenska Bistrica – 6. julij 2006, Maribor), učiteljica, pisateljica, pesnica * Branko Sorčnik (24. julij 1920, Slovenska Bistrica – 6. september 2011, Ljubljana), učitelj, ravnatelj, ljubiteljski dendrolog * Mirko Majcen (16. junij 1890, Slovenska Bistrica – 1. avgust 1977, Ptuj), učitelj, kulturni delavec * Avgusta Šantel (21. julij 1876, Gorica – 2. december 1968, Ljubljana), učiteljica, slikarka * Kristina Šega (23. julij 1941, Dobovec – 26. marec 1989, Ljubljana), učiteljica, knjižničarka ‒ ravnateljica knjižnice Slovenska Bistrica, pesnica, kulturna delavka * Josip Šegula (Pec) (12. februar 1903, Ptujska Gora – 17. avgust 1980, Ljubljana), učitelj, glasbeni pedagog, dirigent, kapelnik, zborovodja * Oskar Štakul (21. maj 1918, Spodnja Avstrija – 15. december 1992, Slovenska Bistrica), glasbeni pedagog, ustanovitelj in prvi ravnatelj GŠ Slovenska Bistrica * Janez Jurij Tabernik (12. marec 1729, Slovenska Bistrica – 1. maj 1813, Slovenska Bistrica), učitelj, ustanovitelj šole na Spodnji Polskavi * Julij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slov. Konjicah – 9. januar 2014, Izola), učitelj, geograf, gospodarski zgodovinar, publicist * Vida Marija Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica, novinarka, urednica, društvena delavka * Ernest Tribnik (? – avgust 1905, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj PGD Spodnja Polskava * Martin Ulaga (1904, Lože – november 1968, Ljubljana), glasbeni pedagog, organist * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), učitelj, geograf * Avgust Vidmar (21. maj 1934, Planina pod Šumikom – 28. junij 2017, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ, kulturno-prosvetni delavec, lokalni aktivist * Jožef Vodošek (2. marec 1866, Maribor – 31. avgust 1915, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Ivan Vokač (31. december 1903, Studenci – 24. december 1986, Zgornja Polskava), učitelj, upravitelj OŠ, kulturni in družbenopolitični delavec * Bojan Sinič (5. avgust 1954, Maribor – 22. februar 2018, Laporje), novinar, ustanovitelj tednika Panorama, urednik * Ana Mlakar (7. junij 1922, Slovenska Bistrica – 24. september 1997, Ljubljana), radijska napovedovalka, inštruktorica za govorno tehniko * Koni Steinbacher (1. oktober 1940, Zgornje Prebukovje pri Šmartnem na Pohorju), kulturni delavec, risar, režiser, učitelj * Milan Vidic 15. januar 1919, Ljubljana – avgust 1992, Slovenska Bistrica), režiser, kulturni delavec * Marko Žitnik 9. april 1913, Črešnjevec – 29. junij 1942, Križni Vrh), trgovec, režiser, kulturni delavec * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020), založnik in zaslužni profesor * Vinko Gaberc (13. januar 1886, Pretrež – 23. november 1966, Piran), časnikar * Ivan Matelič (18. januar 1887, Trst – 3. marec 1967, Ljubljana), učitelj (zaključič je oficirski tečaj v Slovenski Bistrici) * Anica Černej (3. april 1900, Čadram – 3. maj 1944, Nemčija), pedagoginja, pesnica, pisateljica (po njej se imenujejo ulice v Slovenski Bistrici) * Paolo Santonino (okoli 1440, Umbrija – med 1508 in 1510, Videm), potopisec, kronist * Silvester Kopriva (1. december 1908, Laporje – 30. april 1991, Ljubljana), filolog, prevajalec, publicist * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Ella von Hutten (2. aprila 1874, Slovenska Bistrica – ?), pisateljica * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Franc Pajtler (6. november 1941, Rače – 6. avgust 2009, Pragersko), zbiratelj, publicist * Rosa Pitschl (5. avgust 1861, Slovenska Bistrica – 17. december 1943, Slovenska Bistrica), založnica, knjigarnarka * Gabrijela Verdeljak (Jelka) 22. julij 1920, Studenci – 19. maj 1983, Veliko Tinje), pesnica, pisateljica, zbiralka ljudskega blaga, društveno kulturna delavka * Ivan Železnikar 28. december 1839, Stiška vas – 26. januar 1892, Ljubljana), časnikar, urednik Slovenskega naroda * Silvo Husu (ni znano), avtor in urednik (urednik krajevnega biogr. leksikona) * Marija Vojskovič (25. oktober 1915, Ljubljana – 22. marec 1997, Maribor), pisateljica, davčna uradnica * Simon Juda Stupan (? – 1693, Slovenska Bistrica), slikar * Milan Rožmarin (5. julij 1946, Slovenska Bistrica – december 2017), slikar * Marjan Hlastec (30. avgust 1936, Zgornja Ložnica), igralec * Tine Lesjak (21. junij 1957, Kot na Pohorju – 29. julij 2019, Maribor), skladatelj narodnozabavne glasbe, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi * Josip Pišof (15. junij 1911, Pragersko – 4. oktober 1986, Maribor), slikar * Bojan Cvetrežnik (11. 6. 1971, Maribor), violist, violinist, glasbeni pedagog (vodi godalne delavnice za učence in učitelje v Slovenski Bistrici) * Branimir Ritonja (23. februar 1961, Slovenska Bistrica), mojster fotografije * Lojze Avžner (1913, Podgrad – 28. oktober 1944, Šmartno v Tuhinju), ogranist, kulturnik * Branko Gombač (3. marec 1924, Poljčane – 31. januar 1997, Maribor), režiser, gledališki igralec, kulturni delavec, soustanovitelj celjskega poklicnega gledališča, ustanovitelj Borštnikovega srečanja * Franc Gornik (10. julij 1857, Malečnik – 14. julij 1908, Malečnik), cerkveni slikar * Jožef Holzinger (3. april 1735, Limbuš – 27. marec 1797, Maribor), kipar * Franc Horvat (30. november 1870, Cerkvenjak – 1944, Maribor), slikar * Božidar Jakac (16. julij 1899, Novo mesto – 20. november 1989, Ljubljana), slikar, grafik * Joseph Kuwasseg (25. november 1799, Trst – 19. marec 1859, Gradec), krajinski slikar, litograf * Janez Martin Kremser Schmidt (25. september 1718, Spodnja Avstrija – 28. junij 1801, Spodnja Avstrija), slikar * Ignac Krajnc Grablec (30. junij 1861, Vrhole pri Slov. Konjicah – 22. junij 1948, Vrhole pri Slov. Konjicah), glasbeni samouk, skladatelj, dirigent, kapelnik, kulturni delavec * Rudolf Kotnik (8. januar 1931, Štajerska – 25. oktober 1996, Hoče), slikar * Jakob Kos (26. junij 1879, Studence – 4. julij 1932, Slovenska Bistrica), organist, čitalničar, čebelar, hmeljar, udeleženec 1. svetovne vojne * Veit Königer (1. julij 1729, Južna Tirolska – 2. december 1792, Gradec), kipar, rezbar * Roman Klasinc (16. julij 1907, Pragersko – 1990), pianist, glasbeni pedagog, dirigent * Hermine Katzmayr (25. oktober 1856, Dunaj – 2. april 1933, Slovenska Bistrica), operna pevka, učiteljica petja * Franz Kässmann (1751, Slovenska Bistrica – 1. december 1837, Dunaj), kipar * Lojze Lavrič (4. junij 1914, Črni Potok pri Dragi – 15. september 1954, Ljubljana), kipar, rezbar, učitelj, lutkar, avtor spomenika NOB v Slovenski Bistrici * Anton Jožef Lerchinger (okoli 1720, Rogatec – po 1792), slikar * Janez Jurij Mersi (1725, Rogatec – 1788 ,Slovenj Gradec), kipar, rezbar * Janez Valentin Metzinger (19. april 1699, Lotaringija – 12. marec 1759 , Ljubljana), slikar * Alojz Osvatič (18. junij 1874, Slovenske Konjice – 23. februar 1959, Linz), slikar * Karel Paj (3. november 1918, Pragersko – 17 marec 1945, Andraž nad Polzelo), glasbenik * Dušan Pečnik (17. junij 1933, Maribor – 27. maja 2010, Maribor), glasbenik, kapelnik, kulturni delavec * Makso Pirnik (28. avgust 1902, Preloge – 12. avgust 1993, Šempeter pri Gorici), skladatelj, zborovodja, kulturni delavec * Ivan Polanec (1. avgust 1887 – 8. julij 1959, Slovenska Bistrica), glasbenik, organist, zeliščar, izumitelj * Franc Krištof Reiss (?, Lipnica – 25. marec 1711, Maribor), kipar * Arnold Tovornik 13. marec 1916, Selnica ob Dravi – 4. junij 1976, Maribor), igralec, častnik * Franc Turk 15. avgust 1906, Predjama – 5. maj 1976, Slovenska Bistrica), kapelnik, glasbeni pedagog * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. julij, 1909 Hošnica), politik * Ivan Pučnik (17. avgust 1927, Črešnjevec – 5. december 2008, Črešnjevec), politik, poslanec, župan, kmet, sadjar * Peter Novak (20. december 1854, Podbardo (it. Cesariis) pri Čenti, Beneška Slovenija – 26. december 1922 Slovenska Bistrica), narodni buditelj v Slovenski Bistrici * Jože Pučnik (9. marec 1932, Črešnjevec – 11. januar 2003, Nemčija), politik in sociolog * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Devina – 16. maj 1925, Avstrija), pravnik in diplomat * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), pravnik in politik * Rudi Rizman (22. marec 1944, Slovenska Bistrica), sociolog in politolog * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici), politik, zdravnik in pisatelj * Jožef Jerovšek (2. marec 1921, Spodnja Nova vas), politik, poslanec in kemik * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm –2016), učitelj, politik in športni delavec * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), stenograf in politik * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica – 29. april 1892, Dunaj), odvetnik in industrialec * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, narodni buditelj, politik, sociolog * Štefan Sagadin (9. julij 1878, Spodnja Polskava – 18. junij 1947, Beograd), pravnik, sodnik * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), narodni buditelj, politični aktivist * Anton Bergauer (29. 8. 1950, Maribor), politik (zaključil je Kovinarsko in lesno predelovalno šolo za učence v gospodarstvu Slovenska Bistrica) * Friderik Babnik (16. avgust 1883, Zgornja Polskava – 4. december 1941, Mauthausen), pravnik, tovarnar, lokalni aktivist, narodni buditelj, * Janko Babnik (13. avgust 1926, Dunaj – 1. september 1987, Ljubljana), pravnik, sodnik * Anton Brumen (7. januar 1857, Biserjane – 28. november 1930, Ptuj), sodnik, odvetnik, publicist * Rudolf Grad Ganziti (10. april 1905, Vrhole pri Slov. Konjicah – 27. julij 1987, Ljubljana), politik, sindikalist * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), odvetnik, politik, župan Celja * Josip Jaklin (22. februar 1860, Slovenska Bistrica – 1933), politik * Alojz Kores (16. junij 1930, Kovača vas – 29. januar 2006, Kovača vas), politik, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, poslanec, društveni delavec, član PGD * Franc Karner (23. oktober 1925, Slovenska Bistrica – 5. maj 1952, Krnica), sodni uslužbenec, planinec, alpinist * Urban Lemež (17. maj 1858 – 19. marec 1933, Slovenska Bistrica), pravnik, narodni buditelj, posojilničar, čitalničar * Ervin Mejak (19. april 1899, Slovenska Bistrica – 14. oktober 1989, Polzela), pravnik, odvetnik, pisatelj, vojak, Maistrov borec * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. avgust 1909, Hošnica), lokalni politik, narodni buditelj * Ferdinand Prenj (18. oktober 1876, Oplotnica – 1957, Mostar), pravnik, publicist, društveni delavec * Avguštin Reisman (28. avgust 1889, občina Pesnica – 20. februar 1975, Mostar), pravnik, odvetnik, publicist * Boštjan Schaubach (7. februar 1886, Koroška – 18. marec 1953, Slovenska Bistrica), pravnik, odvetnik, politik, župan Slovenske Bistrice * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, publicist, čitalničar, narodni buditelj * Josip Sernec (4. marec 1844, Slovenska Bistrica – 18. september 1925, Ljubljana), pravnik, politik, publicist, čitalničar, pisatelj * Teodor Tominšek (16. oktober 1902, Kranj – 16. februar 1996, Ljubljana), pravnik, publicist, prvoborec ‒ spomeničar * Julian Železnikar (3. julij 1878, Slovenska Bistrica – 14. november 1902, Ljubljana), pravnik, član ljubljanske in novomeške literarne Zadruge * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Slovenska Bistrica – 16. maj 1925, Štajerska), pravnik, minister, publicist * Pavla Mede (29. junij 1919, Strahinj – 8. januar 1943, Lukanja), komunistka, partizanka in narodna herojinja * Dušan Mravljak (21. februar 1914, Šoštanj – 8. januar 1943, Lukanja), partizan in narodni heroj * Drago Magdič (27. marec 1962, Slovenska Bistrica), častnik * Fritz Eugen Heigel (21. september 1895, Pragersko – 11. december 1930, Dunaj), častnik, inženir * Ernest Kopriva (10. september 1907, Laporje – 26. februar 1974, Obrov), pomorski častnik, publicist * Jože Kodelič (15. marec 1920, Črešnjevec – 5. februar 2015, Črešnjevec), častnik, prvoborec ‒ spomeničar * Marijan Strehar (3. marec 1952, Planina pod Šumikom – 24. maj 2012, Pohorje), častnik, vojak, čebelar, veteran vojne za Slovenijo, častni občan občine Slovenska Bistrica * Marjan Vidmajer (6. maj 1955, Slovenska Bistrica – 5. avgust 2010, Slovenska Bistrica), častnik, vojak, veteran vojne za Slovenijo * Julius Cuscoleca (26. julij 1872 , Slovenska Bistrica – 5. oktober 1935, Innsbruck), častnik * Drago Tomažič (28. januarja 1914, Veliko Tinje – 12. oktober 1943, Mozelj), uradnik, član vaških straž, četnik (plavogardist) * Alojz Vindiš (16. maj 1926, Pragersko – 3. marec 2010, Spodnja Polskava), častnik, * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985 Gradec), geodet, častnik, vojak * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat, Zagorje ob Savi – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj in dobrotnik Antona Martina Slomška * Gregor Zafošnik (30. avgust 1902, Spodnja Nova vas – 2. julij 1994, Maribor), duhovnik in skladatelj * Ivan Tomažič (17. junij 1919, Pregarje – 22. februar 2014 Ilirska Bistrica), rimskokatoliški duhovnik, organizator, mecen, publicist in venetolog * Ignac Franc Zimmermann (26. julij 1777, Slovenska Bistrica – 28. september 1843, Šentandraž v Labotski dolini), duhovnik, škof * Simon Gaberc (3. oktober 1838, Črešnjevec – 12. januar 1916, Maribor), narodni gospodar, pridigar, nabožni pesnik, duhovnik * Štefan Kušer (10. december 1910, Zgornja Brežnica – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, občinski nagrajenec * Janez Arlič (27. december 1812, Nova Cerkev – 17. junij 1879, Prihova), duhovnik, pesnik Slomškovega kroga * Friderik Mirko Aužner (25. marec 1916, Podgrad – 24. februar 1987, Maribor), duhovnik * Jože But (17. februar 1924, Kostrivnica – 9. september 1998, Slovenska Bistrica), duhovnik * Jožef Cerjak (1863, Podsreda – 1933, Slovenska Bistrica), duhovnik * Marija Serafina Černe (8. marec 1908, Kromberk – 1977), redovnica, misijonarka * Josip Drobnič (18. april 18128, Sveta Ema, Podčetrtek – 5. avgust 1861, Gradec), duhovnik, pisatelj, publicist, čitalničar, kulturni delavec * Martin Gaberc (29. september 1883, Črešnjevec – 6. april 1941, Gornja Radgona), duhovnik, kulturni delavec * Rudolf Gašparič (7. februar 1917, Kraljevica – 18. avgust 2006, Maribor), duhovnik * Pankracij Gregorc (7. maj 1867, Videm pri Ptuju – 15. avgust 1920, Slovenske Konjice), duhovnik, pesnik in pisatelj * Mihael Grešak (11. september 1914, Griže – 22. julij 1942, Celje), duhovnik * Anton Hajšek (5. junij 1829, Stari Grad – 1907, Slovenska Bistrica), duhovnik, posojilničar, čitalničar * Josip Hašnik (16. marec 1811, Trbonje – 6. marec 1883, Šentjur), duhovnik, nabožni pesnik, publicist * Franc Heber ( 1852, Velika Nedelja – 13. april 1921, Spodnja Polskava), duhovnik, katehet, kronist * Jožef Heržič ( ? – 29. april 1897, Ptuj), duhovnik, prošt, kronist, častni občan občine Spodnja Polskava * Aleksandr Hoffer (25. februar 1839, Kot – 4. september 1914, Travnik), duhovnik, jezuit, zgodovinar * Anton Jerovšek (23. maj 1874, Spodnja Nova vas – 31. oktober 1932, Maribor), duhovnik, publicist, politik * Štefan Kušar (10. december 1910, Križni Vrh – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, lokalni aktivist * Karl Križe (24. avgust 1802, Slovenska Bistrica – 20. junij 1858), duhovnik, kurat * Franc Kovačič (25. marec 1867, Veržej – 19. marec 1939 Maribor), duhovnik, zgodovinar, časnikar, publicist, diplomat * Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (19.−21. stoletje), redovnice * Franc Ksaver Lukman (24. november 1880, Loke – 12. junij 1958, Ljubljana), duhovnik, publicist, teolog, filozof * Vincenc Novak (5. september 1807, Braslovče – 8. marec 1869, Spodnja Polskava), duhovnik, nabožni pesnik * Ivan Orel (18. oktober 1899, Mozirje – 30. maj 1970, Zgornja Polskava), duhovnik * Jožef Ozimič (28. februar 1882, Zgornja Ložnica – ?), duhovnik, dekan * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj * Jožef Soler (18. april 1829, Slovenska Bistrica – 5. januar 1870, Zgornja Ložnica), duhovnik, kurat * Ivan Šolinc (15. junij 1897, Cerovec – 17. marec 1976, Krško), duhovnik * Jožef Virk (15. marec 1810, Podrečje – 4. januar 1880, Loče), duhovnik, pesnik * Matevž Vrečko (10. september 1826, Vojnik – 10. julij 1893, Šmarje pri Jelšah), duhovnik, ustanovitelj prve knjižnice v Slovenski Bistrici * Ivan Zakošek (21. marec 1876, Šentvid pri Planini – 25. maj 1951, Zgornja Ložnica), duhovnik, provizor * Jožef Gašpar Zamlik (1680, Vitanje – 22. julij 1750, Slovenska Bistrica), duhovnik * Franc Žagar (duhovnik) (3. april 1826, Spodnja Polskava – 23. november 1891), duhovnik, doktor teologije * Memi Bečirovič (1. marec 1961, Slovenska Bistrica), košarkarski trener * Rene Mlekuž (25. avgust 1975, Slovenska Bistrica), alpski smučar * Franc Očko (31. marec 1960, Slovenska Bistrica), judoist * Ivan Vidmajer (24. december 1949, Slovenska Bistrica), judoist * Urška Žigart (4. december 1996, Slovenska Bistrica), kolesarka * Kaja Korošec (17 November 2001, Slovenska Bistrica), nogometašinja * Sani Bečirović (19. 5. 1981, Maribor), košarkar (zaključil je OŠ v Slovenski Bistrici) * Marijan Štimec (3. april 1951, Maribor – 11. november 2020, Maribor), samostojni podjetnik, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica, športnik, trener * Stanko Topolčnik (12. december 1947, Slovenska Bistrica – 13. april 2013, Kovača vas), judoist, olimpijec * Jože Uršič (19. marec 1927, Devina - 5. maj 1952, Krnica), Milan Uršič (21. september 1928, Devina – med 4. in 5. majem 1952 , Krnica), Ivan Vanč Uršič (16. januar 1931, Devina – 3. maj 1952, Krnica), študent, planinec, alpinist * Rodbina Attems (13.−21. stoletje), plemiči, lastniki Bistriškega gradu od 1717 do 1945 * Ignacij Marija I. Attems (15. avgust 1652, Ljubljana – 1. december 1732, Gradec), plemič, prvi lastnik bistriškega gradu iz rodbine Attems, pravnik, mecen * Kristina Attems (1658 – 27. april 1737), hčerka Jurija Günterja grofa Herbersteina († 1677), plemkinja, druga žena Ignaca Marije I. grofa Attemsa * Franc Dizma Attems (6. avgust 1688, Gradec – 10. maj 1750, Gradec), plemič, svetnik, predsednik vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja * Ignacij Marija II. Attems (27. februar 1714 , Gradec – 15. junij 1762, Dunaj), vnuk Ignaca Marije I. Attemsa, plemič, ustanovitelj bistriške veje rodbine Attemsov Svetokriških * Ferdinand Marija I. Attems (22. januar 1746 – 23. maj 1820, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ignacij Marija III. Attems (24. februar 1774, Gradec – 17. december 1861, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ferdinand Marija II. Attems (4. december 1809, Gradec – 27. november 1878, Gradec), plemil, vladni svetnik * Emil Attems (1. oktober 1857, Linz – 13. januar 1921, Slovenska Bistrica), plemič, cesarsko-kraljevski komornik, oče in ded zadnjih bistriških Attemsov * Ferdinand Marija III. Attems (14. avgust 1885, Wels – 1946), plemič, zadnji Attems, ki je bil lastnik bistriškega gradu, doktor gozdarstva, doktor ekonomije * Eleonore Maria Mauritia Attems (4. oktober 1886, Pardubice – 19. maj 1922, Gradec), plemkinja, prva žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Vanda Marija Terezija Attems (7. oktober 1887, Pardubice – 1946), plemkinja, druga žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Ignacij V. Attems (23. junij 1918, Dunaj – 24. februar 1986 , Dunaj), plemič, inženir gozdarstva, vojak * Emil Hans Attems (25. september 1921, Gradec – 1945 (domnevno)), plemič, inženir * Edmund Attems (16. september 1924, Gradec – 4. januar 2006, Dunaj), plemič, ekonomist * Franc Dizma Attems (duhovnik) (26. oktober 1926, Gradec – 13. maj 1999, Gradec), plemič, duhovnik, profesor * Grofje rodbine Babenberžani (okoli 976−1264), plemiška rodbina, posestniki Slovenske Bistrice * Grofje rodbine Celjskih (14.−15. stoletje), plemiška rodbina, posestniki mesta in gradu Slovenska Bistrica * Rodbina Dietrichstein (izpričani med 16. in 18. stoletjem), plemiška rodbina, lastniki polskavskih zemljiških gospostev * Anton Grasl (izpričan med leti 1455 in 1485), plemič, posestnik, gradnik * Elle Hutte (2. april 1874, Slovenska Bistrica – ? Dunaj), plemkinja, pisateljica * Janez Jurij Idunspeug (? – 1572, Slovenska Bistrica), plemič, posestnik bistriškega gradu * Theodor Kravina (1720, Slovenska Bistrica – 1789, Spodnja Avstrija), plemič, rektor, publicist, duhovnik, jezuit * Adalbert Neipperg (31. marec 1890, Meran – 23. december 1948, Vršac), plemič, duhovnik * Rodbina Otokarjev (1050 − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Zbelovo − 29. april 1892, Dunaj), plemič, gospodarstvenik, pravnik * Krištof Prafer (izpričan v 2. polovici 16. stoletja), plemič, gospodar gradu Gromberk * Rodbina Spanheim (11.−13. stoletje), plemiči, prvi znani posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Stupan Ehrenstein Simon (? − 1692, Slovenska Bistrica), plemič, slikar * Rodbina Vetter von der Lillie (16.−17. stoletje), plemiči, prvi privatni lastniki bistriškega gradu med 1584 in 1681 * Josef Wurzian Ritter (9. marec 1805, Slovenska Bistrica− 27. maj 1858, Dunaj), zdravnik, plemič * Eva Ingolič (druga polovica 17. in prva polovica 18. stoletja), osumljena čarovništva == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} gr0ufd9g084yte4neenr2znuj7dgk14 6685696 6685611 2026-06-05T17:18:56Z ~2026-33441-12 261184 6685696 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Slovenska Bistrica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg |grb_alt=Grb |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]]. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]. Izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Po propadu Rimskega cesarstva je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Najstarejši znani fevdalni gospodje območja so bili [[Spanheimi]] (11. in 12. stoletje), ki so jih nasledili [[Otokarji|Traungavci]] oz. Otokarji (12. stoletje). Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine. Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. Tega leta je [[Rudolf I. Habsburški]] kot fevd podelil mesto Majnhardu II. Goriško-Tirolskemu. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Po Traungavcih je območje prešlo pod [[Babenberžani|Babenberžane]], ki so vladali do sredine 13. stoletja (leto 1250). Med letoma 1250 in 1278 je [[Štajerska|Štajersko]] obvladoval češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. Premysl]]. Po [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] leta 1278 je celotna Štajerska prešla pod [[Habsburžani|Habsburžane]], ki so vladali do leta 1918. Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. Vsakodnevno oblast je izvajal lastnik bistriškega gradu. V 14. stoletju so to bili [[Celjski grofje|Grofje Celjski]], ki so upravljali večji del Štajerske. Mesto dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. Leta 1587 je grad prešel v roke rodbine Vetter, ki je izvedla dve večji prenovi (prvo med letoma 1590 in 1623 ter drugo leta 1651). V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. Lastniki so bili do leta 1681, ko so grad prevzeli Wildensteini. Wildensteini so imeli grad v lasti do leta 1717, med tem časom pa so uredili grajski park v francoskem slogu. Leta 1717 je grad kupil [[Ignacij Marija Attems]], ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil in dal poslikati kapelo, stopnišče in viteško dvorano. Družina [[Attemsi|Attems]] je ostala lastnica gradu vse do konca druge svetovne vojne leta 1945. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. Leta 1945 je bil grad nacionaliziran, leta 1985 pa se je začela celovita obnova gradu. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. == Razvoj gasilstva == Bistrica trg, konec 13. stoletja pa že mestna naselbina, se je pogosto srečevala s požari. Za leto dogodka vemo le za nekatere. Januarja leta 1384 je pogorel grad z Marijino kapelo, leta 1446 je bilo mesto vso v plamenih ob obleganju Madžarov. Oglejski kronist [[Paolo Santonino]] je med obiskom Slovenske Bistrice leta 1487 zapisal v dnevnik, da mesto še kaže sledi požarov iz let 1440 in 1469. Mesto si je komaj opomoglo, ko so ga leta 1532 Turki oropali in požgali. Veliko požarov so povzročili uporni kmetje, ko so 1635 na Štajerskem požgali več grajskih in gospodarskih poslopij, v bližini mesta Žički dvor pri Oplotnici in Pragerski dvor. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo, leta 1788 pa so v celoti pogorele [[Studenice]] s [[Samostan dominikank Studenice|samostanom]] in nad njim stoječi grad. Leta 1813 je pogorela [[Spodnja Polskava]], leta 1818 pa [[Šmartno na Pohorju]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Povod za ustanovitev požarne brambe so bili številni požari ob koncu 19. stoletja v Slovenski Bistrici in okolici, posebno pa požar 4. oktobra 1872, ko sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča. Da takrat ni nastala večja škoda, gre zahvala požarni brambi Maribor – mesto. Mariborski gasilci so prejeli brzojavko ob 10.15. Ob 11. uri so se že peljali s posebnim vlakom proti [[Pragersko|Pragerskemu]], kjer so jih čakali trije pari konj iz bistriške vojašnice. Opoldne ob 12.15 so bili na kraju požara, omejili so ogenj in rešili cerkev. Šele ob 23. uri zvečer so se z vozovi napotili nazaj proti Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Že 23. oktobra 1872 je bil ob 17. uri v občinski stavbi na Glavnem trgu pod predsedstvom župana Franca Formacherja zbor bistriške požarne brambe. Imenovan je bil 9-članski odbor, ki je že na isti seji razpravljal o pravilih društva in nabavi brizgalne. Tako je bilo bistriško gasilstvo organizirano že slaba tri leta po ustanovitvi prvega gasilskega društva na Slovenskem. Člani prvega odbora gasilske brambe v Slovenski Bistrici so bili: Julij Baumann, Josip Fritz, Anton Hogenwart, Edvard Janach, Josip Kalle, Mihael Nasko, Andrej Podkrajšek, Baltazar Raško in Franc Ratej''',''' ki je bil izvoljen za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ko so 17. novembra istega leta bila pravila društva predložena oblasti, ki jih je 24. novembra potrdila z odlokom št.14.692, je mesto štelo 154 hiš in 1168 prebivalcev. Prvi občni zbor je bil 7. januarja 1873 in po pravilu društva je bil imenovan dokončni odbor petih članov. Za načelnika bistriške požarne brambe je bil imenovan Mihael Nasko, za namestnika Julij Baumann, za tajnika Josef Kalle, za blagajnika Andrej Podkrajšek, za orodjarja pa Alojz Matuš. Za vodjo gasilske skupine je bil imenovan še Edvard Janach, Karel Schön za vodjo brizgalne in Franc Bachtidy za njegovega namestnika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Januarja 1873 so nabavili prvo orodje, izdelan je bil žig in 21. marca so se bistriški gasilci združili s pokrajinsko gasilsko zvezo, k Štajerski deželni zvezi pa so pristopili šele leta 1885. Prvi “gasilski dan” so praznovali na Jožefovo, 19.marca 1873. V tem letu je društvo prejelo brizgalno in nekaj orodja.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Pozimi leta 1875 je izbruhnila živinska kuga in gasilci so prostovoljno prevzeli nadzor nad cestami, da bi preprečili širjenje te nalezljive bolezni. Kroniški zapis je zanimiv, saj vidimo, da so gasilci že zgodaj posegli na področje varovanja in preprečevanja drugih nesreč, ne samo požarov. Po dobrih dvajsetih letih se je gasilcem leta 1893 uresničila dolgoletna želja, da bi dobili svoj dom. Prvi požarni voz je društvo prejelo leta 1896 in takrat uvedlo požarno službo ob nedeljah in praznikih. Konec prve svetovne vojne je povzročil temeljite spremembe. 21. septembra 1919 je društvo prejelo pravila nove Zveze gasilskih društev.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ob 60-letnici je društvo dobilo prvi gasilski avto in razvilo prapor. Zaradi pridobitve avtomobila so gasilski voz prodali tovarniškemu društvu v [[Tepanje]]. 30. januarja 1941 občni zbor ni bil dokončan zaradi druge svetovne vojne. V času okupacije je bil članom prepovedan vstop v dom, oddati so morali ključe, zasežen je bil gasilski avto in s tem za vedno izgubljen. Po vojni so bile razmere zahtevne, saj gasilci niso imeli prevoznega sredstva. Delovati so mogli le v bližnji okolici. 28. aprila 1946, pa so se gasilci prvič soočili s prometno nesrečo, ko so nudili »pomoč ranjenim velike avtomobilske nesreče«. Tovornjak, poln ljudi, se je vračal z mitinga na Pohorju pod Spodnjim Prebukovjem, pa so mu odpovedale zavore. Bilo je tudi nekaj mrtvih. Nanje še danes spominja tam postavljen lesen križ. Vozilo, prenovljeno v gasilski avto, so bistriški gasilci dobili šele leta 1954. Maja 1956 pa so gasilci kupili tovornjak znamke Chevrolet in ga leta 1958 predelali v cisterno.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Leta 1965 je bistriške gasilce za njihovo prizadevno delo odlikoval z [[Red zaslug za ljudstvo|redom zaslug za ljudstvo]] s srebrnimi žarki [[Josip Broz – Tito]]. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, so Bistričani pokazali svoj elan v smislu klica »Bližnjemu na pomoč!«. V nadaljnjem petintridesetletnem obdobju so močan pečat delovanju društva dajali njegovi predsedniki in poveljniki ter drugi nosilci funkcij. Prvi zapisi o zamisli izgradnje novega gasilskega doma za potrebe Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bisrica je moč najti v zapisih za leto 1980. Kljub težavam takratnega časa je društvo do leta 1987 pridobilo zemljišče in vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo večnamenskega doma. Leta 1991, ko so se člani društva pripravljali za praznovanje 120-letnice obstoja društva, se je domovina Slovenija osamosvajala in doživela agresijo jugoslovanske armade. Bistriški gasilci so v večini bili vpoklicani v enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. Ob sprejemu novega Zakona o gasilstvu in Zakona o varstvu pred požarom leta 1993 se je med članstvom zaiskrilo novo upanje. Naslednje leto je društvo napovedalo nasilno vselitev v nedokončan nov dom in ga 14. novembra 1994 prevzelo v nedokončanem stanju. Nekoliko si je društvo opomoglo naslednje leto, ko je prodalo stari gasilski dom in s kupnino poravnalo večino dolgov. Dom so dokončali člani sami s preko 4000 delovnimi urami. Pridobili so vsa soglasja in uporabno dovoljenje, ter vpis objekta v zemljiško knjigo. Dolgoletni napori za izgradnjo in pridobitev novega gasilskega doma so bili tako pri koncu.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V nadaljevanju so člani uredili še okolico novega doma in ob 125-letnici delovanja krstili tudi novo gasilsko vozilo GVC 24/50 Steyr. Leta 1996 so navezali prijateljske stike z gasilskim društvom Barsinghausen iz Nemčije. Leta 1997 so z ministrstvom za obrambo podpisali koncesijsko pogodbo za opravljanje nalog širšega pomena, za posredovanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Po velikem požaru Marijine cerkve v centru mesta Slovenska Bistrica se je pokazala potreba po visoki avtolestvi. Tako so člani začeli z aktivnostmi za nabavo take avtolestve in v začetku leta 2002 je naloga uspela s prevzemom rabljene ALK Iveco iz Japonske.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Društvu je občina Slovenska Bistrica 2. februarja 2004 podelila najvišje občinsko priznanje, Listino občine Slovenska Bistrica za prostovoljno, gasilsko in humanitarno delovanje ter reševanje v nesrečah.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Je se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in ob panonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev v občini (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki [[rimska cesta|rimske ceste]] Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] je na Južni železnici [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Športna društva in klubi == * Nogometni klub Bistrica * Košarkarski klub Slovenska Bistrica * Odbojkarski klub Bistrica * Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica * Judo klub Impol Slovenska Bistrica == Izobraževanje, vera in jezik == V mestu deluje en javni vrtec, tj. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki je razdeljen na enote Sonček, Ozka ulica in Ciciban. V kraju delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Pohorskega odreda in 2. osnovna šola Slovenska Bistrica. Prav tako deluje tudi šola za otroke s posebnimi potrebami - Osnovna šola Minke Namestnik Sonja. Mesto ima prav tako srednjo šolo. Srednja šola Slovenska Bistrica ponuja 4 izobraževalne programe: trgovec, ekonomski tehnik, metalurški tehnik in splošna gimnazija. Šole v mestu so dokaj dobro zastopane na tekmovanjih, saj učenci in dijaki redno dosegajo srebrna priznanja, včasih celo zlata.<ref>{{Navedi splet|title=Naslovnica|url=https://www.sssb.si/|website=Srednja šola Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mesto ima tri cerkve. Glavna župnijska cerkev v mestu je Župnijska cerkev sv. Jerneja. Na hribčku nad mestom se nahaja Cerkev sv. Jožefa. V centru mesta se nahaja Podružnična cerkev Marije sedem žalosti. Večina prebivalstva pripada katoliški veri, vedno bolj pa se s priseljevanjem povečuje število muslimanov. Povečuje se tudi število ateistov.<ref>{{Navedi splet|title=Župnija svetega Jerneja Slovenska Bistrica|url=https://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/|website=zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si|accessdate=2026-06-05}}</ref> V šolah prevladuje slovenščina, iz leta v leto pa se veča število govorcev tujih jezikov (najbolj izstopata albanščina in bosanščina, v zadnjih letih pa tudi ukrajinščina). == Gospodarstvo == V Slovenski Bistrici so nastala 4 pomembna podjetja: Impol, Aluminium Kety Emmi, Mojstrovina in Tovarna olja Gea. Skupina Impol je eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v Sloveniji, z začetki, ki segajo v leto 1825, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger na Zgornji Bistrici ustanovila kovačnico bakrenih izdelkov. V drugi polovici 20. stoletja se je podjetje preusmerilo v predelavo aluminija, ki ostaja njegova osrednja dejavnost. Impol je danes globalno podjetje z več tisoč zaposlenimi, ki letno predela med 250.000 in 260.000 ton aluminija ter ustvarja promet v višini približno milijarde evrov. Podjetje je znano po razvoju izdelkov iz aluminija z nizkim ogljičnim odtisom, digitalizaciji proizvodnih procesov ter dolgoročni usmerjenosti v trajnost in inovacije. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.impol.si/podjetje-impol/zgodovina/|website=Impol|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Aluminium Kety Emmi d. o. o. je podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, specializirano za mehansko in površinsko obdelavo aluminija. Podjetje deluje kot partner za celovite tehnološke rešitve aluminijastih komponent, pri čemer uporablja najsodobnejšo CNC-tehnologijo, robotizirane procese ter napredne postopke rezkanja, struženja, varjenja, eloksiranja in sestavljanja aluminija z drugimi materiali. Njihove rešitve so namenjene številnim industrijam, med drugim avtomobilski, medicinski, elektronski, pohištveni in industriji tirnih vozil. Podjetje poudarja cilj postati evropski center odličnosti za aluminijaste komponente in je dejavno tudi na področju razvoja trajnostnih in inovativnih rešitev.<ref>{{Navedi splet|title=Domov - ALUMINIUM KETY EMMI|url=https://www.emmi.si/|date=2020-11-23|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mojstrovina d. o. o. je slovensko podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, registrirano za dejavnosti strojne obdelave kovin. Podjetje je usmerjeno v mehansko obdelavo kovinskih materialov, med katerimi prevladujeta jeklo in aluminij. Njegove storitve obsegajo rezkanje, struženje, vrtanje, izdelavo kovinskih komponent, popravila kovinskih delov ter izdelavo manjših serij natančnih mehanskih izdelkov. Mojstrovina opravlja storitve za industrijske, obrtne in zasebne naročnike ter je del lokalnega sistema malih in srednjih podjetij, ki dopolnjujejo večje industrijske proizvajalce v občini Slovenska Bistrica. Podjetje je vključeno v dejavnosti, ki so značilne za širše bistriško industrijsko okolje, zlasti na področju kovinskopredelovalne in strojne industrije.<ref>{{Navedi splet|title=Mojstrovina – Strojegradnja in orodjarstvo Mojstrovina|url=https://www.mojstrovina.si/|website=Mojstrovina|date=2025-07-08|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Tovarna olja Gea je vodilna slovenska oljarna z več kot 120-letno tradicijo, saj sega njen začetek v leto 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil obrtno stiskalnico bučnega olja. Podjetje je skozi 20. stoletje prešlo od obrtne do industrijske proizvodnje in danes proizvaja širok nabor jedilnih olj, vključno z bučnim, sončničnim, repičnim, oljčnim in specialnimi olji. Gea je edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji, njeni izdelki pa so prisotni na več kot 20 tujih trgih, med drugim v ZDA, Kanadi, Avstraliji in državah EU. Podjetje je prepoznano po blagovnih znamkah Gea, Cekin, Zvezda in Sončni cvet, ter po visoki kakovosti, ki jo zagotavlja z mednarodnimi certifikati, kot sta IFS in ISO 14001. <ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://gea.si/|website=gea.si|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Gradbena dela so skoraj v celoti prevzeli tujci (večinoma Kosovarji in priseljenci iz republik bivše Jugoslavije). Prav tako so tujci lastniki vseh pekarn in sladoledarn v Slovenski Bistrici. Mesto ponuja tudi turistične nastanitve (Hotel Leonardo). Prisotna sta dva ponudnika naftnih derivatov, to sta Petrol in MOL. Prisotne so številne multinacionalke, kot so Spar, Lidl in Hofer. Mesto ima tudi kmetijsko zadrugo. V mestu je imelo sedež podjetje Granit, d.d., ki je bilo eno izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Podjetje je bilo leta 2013 v stečaju, kmalu zatem pa je propadlo. S tem so delovna mesta izgubili mnogi Bistričani.<ref>{{Navedi splet|title=Ruse je Granit zanimal, so s čakanjem na dražbo izgubili potrpljenje?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ruse-je-granit-zanimal-so-s-cakanjem-na-drazbo-izgubili-potrpljenje/328305|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> == Upravni organi in javni prevoz == V Slovenski Bistrici se nahaja Upravna enota Slovenska Bistrica, Policijska postaja Slovenska Bistrica, sedež istoimenske občine, Gasilski dom PGD Slovenska Bistrica in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Mesto ima tudi dom za starejše občane. Nedaleč od mesta se nahaja tudi Železniška postaja Slovenska Bistrica, v mestu pa je ogromno avtobusnih postaj. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonza Šarha, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Osebe, povezane z mestom == * Štefan Podričnik (1922, Mežica – 1988, Maribor), direktor Impola, poslanec skupščine SRS * Laura Lešnik (2. januar 1920, Trst – 19. december 1996, Slovenska Bistrica), finančna uradnica, prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka * Frančiška Ludvik (10. oktober 1874, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), posestnica, gostilničarka * Ivan Ludvik (11. julij 1870, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), solastnik gostilne * Jožica Ludvik (1905, Bač – 18. november 1944, Auschwitz), uradnica * Viktor Maček (1. november 1942, Slovenska Bistrica – 13. januar 1988, Maribor), ekonomist, inženir, direktor Impola * Minka Namestnik – Sonja (26. avgust 1926, Ruše – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), trgovka, borka Pohorskega bataljona * Peter Novak (20. december 1854, Podbrdo – 26. september 1922, Slovenska Bistrica), gostilnec, deželni poslanec, narodni buditelj, čitalničar * Oskar Lang (15. maj 1934, Slovenska Bistrica – 3. februar 2022, Slovenska Bistrica), elektrotehnik, planinec, alpinist * Jakob Potočnik (1865, Ravne – 1945 (predvidoma) Slovenska Bistrica), orožniški narednik, župan Pragerskega * Jurij Schaumberg (15.−16. stoletje), posestnik Slovenske Bistrice in tamkajšnjega gradu * Hinko Sernc (21. marec 1926, Sv. Areh na Pohorju – 3. februar 2018, Šmartno na Pohorju), gostilnec, glasbenik, član PGD * Engelbert Sicherl (1874, ? – 1937, ?), posestnik, trgovec, društveni delavec, župan Spodnje Polskave * Franc Steinklauber (1859 – 5. april 1921, Pragersko), tovarnar, ustanovitelj opekarne na Pragerskem * Vincenc Sternberger (5. februar 1827 – 29. maj 1912, Zgornja Bistrica), tovarnar, vzpostavil je prve zametke tovarne Impol * Albert Stieger (3. oktober 1847, Slovenska Bistrica – 24. december 1933, Slovenska Bistrica), tovarnar, župan, častni občan, ustanovitelj predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Ida Stieger (22. september 1884, Slovenska Bistrica – 9. maj 1945, Slovenska Bistrica), trgovka, tovarnarka, lastnica predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Franc Kokoschineg (15. februar 1809, Vitanje – 17. januar 1880), predstojnik okraja v Slovenski Bistrici * Matija Kotnik (1862 – 29. november 1939, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Ivan Kos (24. avgust 1880, Kostanjevec – 28. april 1968, Slovenska Bistrica), trgovec, gostilničar, župan Slovenske Bistrice, posojilničar * Franjo Jagodič (20. julij 1902, Zgornja Polskava – 25. marec 1990, Mekinje), elektrotehnik, inženir, publicist * Josipina Krulc (7. marec 1879, Videž – 6. april 1969, Slovenska Bistrica), gostilničarka, hotelirka, posestnica * Jože Ingolič (2. marec 1921, Spodnja Polskava – 1. oktober 2011, Mengeš), ekonomist, veleposlanik, politik * Marko Drnovšek (16. junij 1925, Slovenska Bistrica – 22. april 2003, Maribor), gospodarstvenik * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog in speleolog * Jože Ajd (16. februar 1920, Slovenska Bistrica – ? Nemčija), gozdni delavec * Rudolf Bader (? – po koncu 2. svetovne vojne), trgovec * Karmelo Budihna (21. januar 1916, Ustje, Ajdovščina – 10. januar 1991,Ljubljana), gozdar, upravitelj gozdne uprave Slovenska Bistrica * Vladimir Dušej (25. september 1946, Tinjska Gora – 21. avgust 1996, Maribor), trgovec, inšpektor, samostojni podjetnik, predsednik SZDL, športni pilot, ustanovitelj prve privatne pilotske šole v Sloveniji * Herta Haas (29. marec 1914, Slovenska Bistrica – 5. marec 2010, Beograd), ekonomistka, druga Titova žena * Josip Hojnik (19. marec 1845, Bukovec – 19. oktober 1915, Zgornja Polskava), veleposestnik, župan Zgornje Polskave, načelnik podružnice CMD * Jožef Hrastnik (21. februar 1806, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, prvi župan občine Spodnja Polskava * Karel Hrastnik (11. november 1845, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Marija Godec (30. december 1928, Sele pri Polskavi – 20. oktober 2012, Zgornja Polskava), direktorica banke, družbena in kulturna delavka * Alfonz Šarh (25. avgust 1893, Zgornja Bistrica – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kmet, udeleženec 1. svetovne vojne, Maistrov borec, borec Pohorskega bataljona, narodni heroj * Rado Šturm 26. julij 1893, Zgornja Bistrica – 8. februar 1960, Ljubljana), agronom, publicist, Maistrov borec * Ivan Tomažič (31. januar 1919, Zgornja Bistrica – 5. oktober 1982, Ptuj), gospodarstvenik, direktor Perutnine Ptuj * Alojz Vezjak (6. oktober 1926, Poljčane – 2. avgust 2012, Poljčane), ustanovitelj Emi-ja, župan občine Slovenska Bistrica, lokalni aktivist * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založnik, knjigotržec, novinar, zbiratelj * Joseph Hueber (1715, Dunaj – 26. september 1787, Gradec), baročni gradbenik, prenavljal je bistriški grad * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Slovenska Bistrica – 31. december 1889, Zagreb), gradbenik in industrialec * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – 14. December 2013 Maribor), gradbenik in industrialec * Marko Cvahte (14. marec 1942, Zgornja Ložnica – 5. julij 2014, Slovenska Bistrica), gradbenik, inženir, amaterski igralec * Jožef Hofer (1696, Maribor – 2. februar 1762, Maribor), arhitekt * Slavko Jelinek (31. avgust 1925, Spodnja Polskava – 27. februar 2014, Zagreb), arhitekt * Igor Kraševac (25. marec 1959, Maribor – 28. september 2020, Maribor), arhitekt, urbanist, lionist, direktor Ibisa Slovenska Bistrica * Branko Kraševec (31. marec 1927, Koprivnica – 16. junij 2016, Radenci), arhitekt, industrijski oblikovalec * Ivan Kladnik (23. junij 1912, Spodnja Ložnica – 24. november 1947, Ljubljana), gladbeni tehnik * Franjo Kikec (8. september 1923 , Ljutomer – 12. januar 2012, Maribor), inženir, predsednik GZS, tehnični direktor Impola, direktor SOZD Unial * Maksimilijan Ozimič (Maks) (12. junij 1927, Slovenska Bistrica – 21. junij 2021, Slovenska Bistrica), strojni tehnik, poznavalec polpretekle zgodovine mesta Slovenska Bistrica * Hans Pascher (19. junij 1858, Tamsweg – po 1945, Maribor), arhitekt * Peter Anton Pigrato (aktiven med leti 1558 in 1593), arhitekt, gradbenik * Edvard Lepoša (4. oktober 1921, Maribor – 2. maj 2016, Maribor), inženir, gospodarstvenik, tehnični direktor Impola * Miroslav Gregorič (5. februar 1930, Krško – 1. oktober 2018, Slovenska Bistrica), metalurg, kulturni delavec * Milan Veber (17. december 1938, Maribor – 18. julij 1998, Slovenska Bistrica), inženir, direktor in tehnični direktor Impola, lokalni aktivist * Jakob Versolatti (13. junij 1848, Šlovrenc ob Soči – 27. marec 1932, Slovenska Bistrica), gradbenik, cesarski svetnik, častni občan Slovenske Bistrice * Doroteja Ozimič (1. februar 1928, Slovenska Bistrica – 5. oktober 2009, Slovenska Bistrica), inženirka kmetijstva, učiteljica, politična zapornica * Stanko Čurin (6. november 1929, Vodranci – 6. julij 2017, Ptuj), vinogradnik, vinar (opravljal je poklicno vojaško službo v Slovenski Bistrici) * Ivan Arbeiter (16. april 1926, Ličenca – 9. oktober 1977, Maribor), enolog, direktor * Matija Batier (5. februar 1880, Gorica pri Pragerskem – december 1945), kmet, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Anton Brauče (8. junij 1890, Ritoznoj – 8. januar 1963, Ritoznoj), organizator viničarskega gibanja na slovenjebistriškem * Anton Frelih (23. december 1909, Podbrdo pri Škofji Loki – 21. julij 1985, Maribor), kmet, prevoznik − furman, prvi župan Slovenske Bistrice po 2. svetovni vojni * Vinko Gornjak (17. januar 1899, Smolnik – 31. maj 1993, Slovenska Bistrica), agronom, sadjar, banski svetnik * Anton Hrastnik (6. maj 1892, Zgornja Polskava – 10 april 1971, Zgornja Polskava), kmet, strojar, usnjar * Ivan Korošec (november 1895, Spodnja Nova vas – 20. julij 1969, Zgornja Polskava), kmet, društveni in kulturni delavec, župan Zgornje Polskave * Viktor Kodelič (1889, Pokoše – april 1959 Črešnjevec), kmet, župan Črešnjevca in Pragerskega * Franjo Ledinek (28. marec 1931, Skomarje – 8. januar 2011, Maribor), agronom, direktor, politik, poslanec, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Albin Orthaber (26. oktober 1910, Spodnja Polskava – 14. oktober 1972, Ljubljana), agronom, publicist * Marija Stegne (10. oktober 1925, Urh – 20. oktober 2012, Tinjska Gora), kmetica, ljudska pevka, društvena delavka * Jože Alt (19. december 1922, Maribor – 28. april 1942, Maribor), livar * Anton Arzenšek (1883, Slovenska Bistrica – 1963, Gradec), kovač, župan Slovenske Bistrice * Aslan Bečirović (29. november 1912, Dobri Dol, Vrapčište – 27. april 1994, Slivniško Pohorje), slaščičar, podpornik športa v občini * Karel Ingolič (11. avgust 1925, Spodnja Polskava – 9. december 2015, Slovenska Bistrica), mizar, lovec, kinolog, lokalni aktivist, direktor * Alojz Jedlovčnik (30. april 1901, Koroška – 11. maj 1983, Slovenska Bistrica), čevljar, čebelar * Jože Kozelj (16. februar 1921, Leskovec – 20. april 2009, Slovenska Bistrica), zadnji poklicni lončar v Slovenski Bistrici, pečar * Janez Kapun (12. januar 1910, Slovenske Konjice – 26. februar 2009, Slovenska Bistrica), mojster soboslikarske in pleskarske obrti * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), čevljar, železniški delavec, narodni buditelj * Ivan Kancler (11. junij 1922, Spodnja Polskava – 5. november 1942, Občina Zreče), ključavničar, borec Pohorskega bataljona * Anton Kancler (30. maj 1919, Spodnja Polskava – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kovač, borec Pohorskega bataljona * Ivan Ojcinger (16. december 1882, Slovenska Bistrica – 30. junij 1964, Slovenska Bistrica), krojaški mojster, skrbnik otrok * Anton Opravš (9. junij 1873 – 18. oktober 1935, Zgornja Polskava), pekovski mojster, lastnik pekarne, lastnik gostilne * Franc Padežnik (5. oktober 1922, Bukovec – 29. maj 2001, Zgornja Polskava), mizar, računovodja, kulturni delavec * Josip Pelko (18. marec 1881, Kostrivnica – 1962, Slovenska Bistrica), urar, fotograf * Ivan Pivec (2. februar 1919, Sele pri Polskavi – februar 1991), oljar * Vinko Polanec (22. januar 1926, Slovenska Bistrica – 4. marec 2004, Maribor), kovač * Jožef Anton Quadrio (med 1675 in 1680, Benetke – 1730), štukater * Bruno Rajtmajer (27. avgust 1912, Stari Log – 11. maj 1945, Borovlje), ključavničar, železničar * Jožko Sagadin (2. marec 1883, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce pri Mostečnem), mizar, narodni buditelj * Franc Sernec (1860, Slovenska Bistrica – ?), mizar, politik * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), čevljar, stenograf, politik, publicist * Gvido Smolar (1. september 1909, Troblje – 28. julij 1996, Slovenska Bistrica), lesni manipulant, tovarnar, direktor Emmi-ja, društveni delavec * Mihael Spindler (28. oktober 1941, Kuršinci – 13. december 2019, Maribor), metalurg, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, direktor Emmi-ja * Herbert Stremšek (19. februar 1923, Pragersko – 1. avgust 1947, Ljubljana), strugar, sodelavec gestapa * Jurij Ačko (26. marec 1878, Visole – 14. februar 1947, Slovenska Bistrica), slikopleskar, slikarski mojster * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog, krasolog, publicist * Roman Dorn (10. maj 1952, Slovenska Bistrica – 23. junij 2023, Slovenska Bistrica), slovenski računalnikar, učitelj * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985, Gradec), geodet, vojak častnik * Maruša Bradač (9. januar 1978, Maribor), astrofizičarka (odraščala je v Slovenski Bistrici, kjer je 1984–92 obiskovala osnovno šolo) * Zora Cvahte (14. marec 1936, Slovenska Bistrica – 20. januar 2019, Maribor), defektologinja, folkloristka, amaterska igralka * Slavko Kovačič (23. februar 1919, Makole – 30. november 202,0 Slovenska Bistrica), biolog, kulturni delavec, tabornik, planinec, urednik časopisa Metalurg * Milan Kac (25. oktober 1924, Lendava – 21. december 2010, Maribor), matematik * Vida Pohar (9. julij 1934 Beograd – 2022), geologinja * Gabriela Zemljič (9. marec 1919, Maribor – 17. februar 2014, Maribor), prva slovenjebistriška farmacevtka, direktorica tukajšnje lekarne * Josef von Wurzian (9. marec 1806, Slovenska Bistrica – 27. maj 1858 Dunaj), osebni zdravnik avstrijskega feldmaršala Josefa Grafa Radetzkega * Zora Janžekovič (30. september 1918, Slovenska Bistrica – 17. marec 2015 Radenci), zdravnica, specialistka plastične kirurgije (razvila je nov postopek zdravljenja globokih opeklin) * Karel Erdlen (1. junij 1923, Trbovlje – 12. februar 1999, Slivniško Pohorje), veterinar (služboval je v Slovenski Bistrici) * Ivo Antolič (14. april 1919, Ljutomer – 13. julij 2001, Ljubljana), zobozdravnik, ortodont (dve leti je deloval v Slovenski Bistrici) * Paul Adami (18. januar 1736, Slovaška – 11. november 1814, Dunaj), zdravnik, veterinar (V decembru 1779 in 1780 je opravil obsežen in zahteven poskus zaščitnega cepljenja proti omenjeni bolezni na živih živalih v Slovenski Bistrici in bližnji okolici) * Jernej Černe (1903, Šmartno v Rožni dolini – 1982, Slovenska Bistrica), zdravnik, zobozdravnik * Štefka Hribar (25. december 1921, Domžale – 19. julij 1993, Slovenska Bistrica), zdravnica, upravnica ZD Slovenska Bistrica * Ivan Jurečko (12. april 1884, Kočno ob Ložnici – 15. marec 1964), zdravnik, narodni buditelj, udeleženec 1. svetovne vojne * Jože Jeras (30. oktober 1920, Pragersko – september 2013), zdravnik, pediater, publicist * Simon Jagodič (12. oktober 1892, Veliko Tinje – 16. oktober 1967, Slovenska Bistrica), zdravnik, upravnik zdravstvenega doma Slov. Bistrica * Cvetka Križaj (5. september 1935, Ljubljana – 27. marec 1990, Slovenska Bistrica), zdravnica, pediatrinja * Anton Klasinc (1876 – avgust 1945, Pragersko), zdravnik * Leon Lemež (1895, Slovenska Bistrica – 1933), zdravnik, specialist za otroške bolezni * Jože Lokar (21. januar 1939, Slovenska Bistrica – 2. december 1996, Ljubljana), zdravnik, nevropsihiater, publicist * Maks Murmayr (1871 – 1947), zdravnik, medicinski svetnik, župan Slovenske Bistrice * Lujo Polanec (1922 – april 1999, Maribor), veterinar, publicist, režiser, kulturni delavec * Ivan Rahle (17. september 1939, Zgornja Bistrica – 17. september 1995, Zgornja Bistrica), veterinar * Srečko Rainer (25. maj 1922, Zgornja Bistrica – 2. marec 2000, Ljubljana), zdravnik, ginekolog, patolog, publicist * Ivan Rajšp (26. februar 1885, Spodnja Polskava – 24. avgust 1948, Zagreb), zdravnik * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole), zdravnik, politik, pisatelj, čitalničar * Zora Tomič (16. avgust 1929, Slovenska Bistrica – junij 2021), sociologinja, političarka in socialna aktivistka * Jurij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – januar 2014 Izola), geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitični delavec * Janko Čar (11. februar 1932, Veliko Tinje – 10. julij 2017, Slovenska Bistrica), slavist, jezikoslovec, pesnik, pisatelj in kulturni delavec * Lovro Stepišnik (28. julij 1834, Arclin – 16. februar 1912, Slovenska Bistrica), prvi slovenski potujoči knjižničar, bukovnik * Marijan Gerdelj (14. april 1948, Vinarje – 20. avgust 2020, Dolga Brda), arhivist, zborovodja, teolog * Jože Stabej (zgodovinar) (6. marec 1896, Preloge – 22. december 1980, Ljubljana), zgodovinar, publicist, kulturni organizator * Jože Hudeček (24. februar 1937, Ljubljana – 18. junij 2011, Ljubljana), umetnostni zgodovinar, novinar, pisatelj, urednik, publicist, alpinist * Jože Koropec (17. marec 1923, Bukovec – 28. april 2004, Maribor), zgodovinar, publicist * Ignac Kamenik (1. oktober 1926, Solčava – 17. julij 2002, Maribor), slovenist, pisatelj, režiser, kulturni delavec * Stanko Pahič (21. oktober 1924, Lokanja vas – 6. december 2003, Maribor), arheolog, publicist, vojni ujetnik * Ferdinand Šerbelj (18. marec 1949, Zgornje Prebukovje), umetnostni zgodovinar * Ivan Urbančič (12. november 1930, Robič – 7. avgust 2016, Ljubljana), filozof, prevajalec, publicist * Nina Ditmajer (26. marec 1988, Maribor), raziskovalka zgodovine slovenske književnosti in jezika, asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (svoje otroštvo je preživela v Slovenski Bistrici) * Martin Žnidaršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založniški strokovnjak, knjigotrški strokovnjak, novinar * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm – 23. september 2016, Ljubljana), učitelj, politik, športni delavec * Marija Goričan (24. marec 1884, Šoštanj – 15. januar 1963, Slovenska Bistrica), učiteljica, kulturna delavka, knjižničarka * Marija Hrastnik (22. marec 1922, Spodnja Polskava – 5. maj 1988, Maribor), učiteljica * Martin Dernjač (1816 – 1885, Spodnja Polskava), učitelj, nadučitelj, častni občan Spodnje Polskave * Slavoj Dimnik (31. julij 1887, Postojna – 1. oktober 1932, Maribor), učitelj, kartograf * Otilija Feigel (18. oktober 1876, Volče – 26. marec 1946, Slovenska Bistrica), učiteljica, knjižničarka, čitalničarka, kulturna delavka * Jože Tomažič (9. marec 1906, Veliko Tinje – 6. januar 1970, Jesenice), pedagog, dramatik, mladinski pisatelj, gledališki igralec, režiser in publicist * Jože Leskovar (22. avgusta 1934, Slovenska Bistrica), učitelj glasbe, ravnatelj na OŠ * Josip Brinar (1. november 1874, Studence – 11. marec 1959, Celje), pedagog, pedagoški pisec (služboval je na osnovnih šolah Slovenska Bistrica (1893–96)) * Janko Bezjak (15. april 1862, Gorca – 29. november 1935, Maribor), šolnik, jezikoslovec, pedagoški pisec (od 1893 je bil nadzornik šolskih okrajev v Slovenski Bistricai) * Miljutin Arko (16. april 1910, Ig – 24. januar 1991, Zgornja Polskava), učitelj, prvi ravnatelj Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in ljubiteljski etnolog * Vida Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica ter dolgoletna novinarka Radia Ormož in Radia Tednik Ptuj * Janez Amring (najverjetneje leta 1764 – 1824), učitelj, kmet, mlinar * Franc Brelih (? – pred 1870), učitelj, prvi posveten učitelj na Zgornji Ložnici * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), šolnik, geograf * Avgust Kopriva (9. avgust 1883, Kamnica – 1956, Gradec), učitelj * Slavko Kleindeinst (14. junij 1936, Maribor – 23. marec 2016, Slovenska Bistrica), učitelj, defektolog, ravnatelj, čebelar, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Anton Kancler (15. junij 1914, Zgornja Polskava – 1987, Slovenske Konjice), učitelj, vodja šole * Miroslav Lešnik (8. december 1923, Maribor – 7. januar 2013, Maribor), učitelj, prevajalec, športnik, kulturni delavec * Gabriel Majcen (6. julij 1858, Zgornja Velka – 13. marec 1940, Maribor), učitelj, publicist * Milan Mlakar (12. avgust 1948, Ptuj – 29. avgust 1991, Maribor), učitelj, glasbeni pedagog, zborovodja, kulturni delavec * Jurij Novak (5. april 1916, Vratišinec – 14. november 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj, šolski inšpektor, pesnik * Simon Pernat (1801, Spodnja Polskava – 1888, Zgornja Polskava), učitelj, kmet, gostilničar, organist * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slov. Konjicah – 14. december 2013, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Franc Pliberšek (14. september 1934, Kalše – 28. avgust 2015, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ Šmartno na Pohorju, društveno-kulturni delavec * Anton Podvršnik (22. maj 1897, Šmartno na Pohorju – ?), učitelj, šolski upravitelj v Zrečah, društveno-kulturni delavec * Ivan Povh (29. maj 1858, Vešenik – 17. oktober 1932, Zgornja Ložnica), učitelj, sadjar, glasbenik, zborovodja, čebelar * Hedvika Povh Leben (20. september 1902, Hoče – 13. januar 1996, Maribor), učiteljica, režiserka, kulturna delavka * Stanko Povh (11. november 1895, Zgornja Ložnica – 18. januar 1986, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Josip Rainer (? – 6. november 1936, Zgornja Polskava), nadučitelj, društveni delavec * Srečko Rajh (17. oktober 1932, Maribor – 31. december 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj OŠ Črešnjevec, društveno‒kulturni delavec * Marija Rasteiger (6. avgust 1906, Spodnje Preloge – po 10. januarju 1946), učiteljica * Jožef Repolusk (? – 1800), organist, prvi izprašani učitelj v Slovenski Bistrici * Josip Sabati (28. februar 1856, Zgornja Kungota – 1941, Zgornja Polskava), učitelj, lokalni politik, sadjar * Ludvik Sagadin (16. avgust 1884, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce, Mostečno), učitelj, sadjar * Ana Sernec (1. junij 1847, Slovenska Bistrica – 12 oktober 1940, Avstrija), učiteljica, kulturna delavka * Ivan Sernec (10. november 1936, Maribor – 7. januar 2009, Maribor), učitelj, pedagoški svetovalec, šolski inšpektor * Jelka Sernec (8. marec 1942, Slovenska Bistrica – 6. julij 2006, Maribor), učiteljica, pisateljica, pesnica * Branko Sorčnik (24. julij 1920, Slovenska Bistrica – 6. september 2011, Ljubljana), učitelj, ravnatelj, ljubiteljski dendrolog * Mirko Majcen (16. junij 1890, Slovenska Bistrica – 1. avgust 1977, Ptuj), učitelj, kulturni delavec * Avgusta Šantel (21. julij 1876, Gorica – 2. december 1968, Ljubljana), učiteljica, slikarka * Kristina Šega (23. julij 1941, Dobovec – 26. marec 1989, Ljubljana), učiteljica, knjižničarka ‒ ravnateljica knjižnice Slovenska Bistrica, pesnica, kulturna delavka * Josip Šegula (Pec) (12. februar 1903, Ptujska Gora – 17. avgust 1980, Ljubljana), učitelj, glasbeni pedagog, dirigent, kapelnik, zborovodja * Oskar Štakul (21. maj 1918, Spodnja Avstrija – 15. december 1992, Slovenska Bistrica), glasbeni pedagog, ustanovitelj in prvi ravnatelj GŠ Slovenska Bistrica * Janez Jurij Tabernik (12. marec 1729, Slovenska Bistrica – 1. maj 1813, Slovenska Bistrica), učitelj, ustanovitelj šole na Spodnji Polskavi * Julij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slov. Konjicah – 9. januar 2014, Izola), učitelj, geograf, gospodarski zgodovinar, publicist * Vida Marija Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica, novinarka, urednica, društvena delavka * Ernest Tribnik (? – avgust 1905, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj PGD Spodnja Polskava * Martin Ulaga (1904, Lože – november 1968, Ljubljana), glasbeni pedagog, organist * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), učitelj, geograf * Avgust Vidmar (21. maj 1934, Planina pod Šumikom – 28. junij 2017, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ, kulturno-prosvetni delavec, lokalni aktivist * Jožef Vodošek (2. marec 1866, Maribor – 31. avgust 1915, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Ivan Vokač (31. december 1903, Studenci – 24. december 1986, Zgornja Polskava), učitelj, upravitelj OŠ, kulturni in družbenopolitični delavec * Bojan Sinič (5. avgust 1954, Maribor – 22. februar 2018, Laporje), novinar, ustanovitelj tednika Panorama, urednik * Ana Mlakar (7. junij 1922, Slovenska Bistrica – 24. september 1997, Ljubljana), radijska napovedovalka, inštruktorica za govorno tehniko * Koni Steinbacher (1. oktober 1940, Zgornje Prebukovje pri Šmartnem na Pohorju), kulturni delavec, risar, režiser, učitelj * Milan Vidic 15. januar 1919, Ljubljana – avgust 1992, Slovenska Bistrica), režiser, kulturni delavec * Marko Žitnik 9. april 1913, Črešnjevec – 29. junij 1942, Križni Vrh), trgovec, režiser, kulturni delavec * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020), založnik in zaslužni profesor * Vinko Gaberc (13. januar 1886, Pretrež – 23. november 1966, Piran), časnikar * Ivan Matelič (18. januar 1887, Trst – 3. marec 1967, Ljubljana), učitelj (zaključič je oficirski tečaj v Slovenski Bistrici) * Anica Černej (3. april 1900, Čadram – 3. maj 1944, Nemčija), pedagoginja, pesnica, pisateljica (po njej se imenujejo ulice v Slovenski Bistrici) * Paolo Santonino (okoli 1440, Umbrija – med 1508 in 1510, Videm), potopisec, kronist * Silvester Kopriva (1. december 1908, Laporje – 30. april 1991, Ljubljana), filolog, prevajalec, publicist * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Ella von Hutten (2. aprila 1874, Slovenska Bistrica – ?), pisateljica * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Franc Pajtler (6. november 1941, Rače – 6. avgust 2009, Pragersko), zbiratelj, publicist * Rosa Pitschl (5. avgust 1861, Slovenska Bistrica – 17. december 1943, Slovenska Bistrica), založnica, knjigarnarka * Gabrijela Verdeljak (Jelka) 22. julij 1920, Studenci – 19. maj 1983, Veliko Tinje), pesnica, pisateljica, zbiralka ljudskega blaga, društveno kulturna delavka * Ivan Železnikar 28. december 1839, Stiška vas – 26. januar 1892, Ljubljana), časnikar, urednik Slovenskega naroda * Silvo Husu (ni znano), avtor in urednik (urednik krajevnega biogr. leksikona) * Marija Vojskovič (25. oktober 1915, Ljubljana – 22. marec 1997, Maribor), pisateljica, davčna uradnica * Simon Juda Stupan (? – 1693, Slovenska Bistrica), slikar * Milan Rožmarin (5. julij 1946, Slovenska Bistrica – december 2017), slikar * Marjan Hlastec (30. avgust 1936, Zgornja Ložnica), igralec * Tine Lesjak (21. junij 1957, Kot na Pohorju – 29. julij 2019, Maribor), skladatelj narodnozabavne glasbe, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi * Josip Pišof (15. junij 1911, Pragersko – 4. oktober 1986, Maribor), slikar * Bojan Cvetrežnik (11. 6. 1971, Maribor), violist, violinist, glasbeni pedagog (vodi godalne delavnice za učence in učitelje v Slovenski Bistrici) * Branimir Ritonja (23. februar 1961, Slovenska Bistrica), mojster fotografije * Lojze Avžner (1913, Podgrad – 28. oktober 1944, Šmartno v Tuhinju), ogranist, kulturnik * Branko Gombač (3. marec 1924, Poljčane – 31. januar 1997, Maribor), režiser, gledališki igralec, kulturni delavec, soustanovitelj celjskega poklicnega gledališča, ustanovitelj Borštnikovega srečanja * Franc Gornik (10. julij 1857, Malečnik – 14. julij 1908, Malečnik), cerkveni slikar * Jožef Holzinger (3. april 1735, Limbuš – 27. marec 1797, Maribor), kipar * Franc Horvat (30. november 1870, Cerkvenjak – 1944, Maribor), slikar * Božidar Jakac (16. julij 1899, Novo mesto – 20. november 1989, Ljubljana), slikar, grafik * Joseph Kuwasseg (25. november 1799, Trst – 19. marec 1859, Gradec), krajinski slikar, litograf * Janez Martin Kremser Schmidt (25. september 1718, Spodnja Avstrija – 28. junij 1801, Spodnja Avstrija), slikar * Ignac Krajnc Grablec (30. junij 1861, Vrhole pri Slov. Konjicah – 22. junij 1948, Vrhole pri Slov. Konjicah), glasbeni samouk, skladatelj, dirigent, kapelnik, kulturni delavec * Rudolf Kotnik (8. januar 1931, Štajerska – 25. oktober 1996, Hoče), slikar * Jakob Kos (26. junij 1879, Studence – 4. julij 1932, Slovenska Bistrica), organist, čitalničar, čebelar, hmeljar, udeleženec 1. svetovne vojne * Veit Königer (1. julij 1729, Južna Tirolska – 2. december 1792, Gradec), kipar, rezbar * Roman Klasinc (16. julij 1907, Pragersko – 1990), pianist, glasbeni pedagog, dirigent * Hermine Katzmayr (25. oktober 1856, Dunaj – 2. april 1933, Slovenska Bistrica), operna pevka, učiteljica petja * Franz Kässmann (1751, Slovenska Bistrica – 1. december 1837, Dunaj), kipar * Lojze Lavrič (4. junij 1914, Črni Potok pri Dragi – 15. september 1954, Ljubljana), kipar, rezbar, učitelj, lutkar, avtor spomenika NOB v Slovenski Bistrici * Anton Jožef Lerchinger (okoli 1720, Rogatec – po 1792), slikar * Janez Jurij Mersi (1725, Rogatec – 1788 ,Slovenj Gradec), kipar, rezbar * Janez Valentin Metzinger (19. april 1699, Lotaringija – 12. marec 1759 , Ljubljana), slikar * Alojz Osvatič (18. junij 1874, Slovenske Konjice – 23. februar 1959, Linz), slikar * Karel Paj (3. november 1918, Pragersko – 17 marec 1945, Andraž nad Polzelo), glasbenik * Dušan Pečnik (17. junij 1933, Maribor – 27. maja 2010, Maribor), glasbenik, kapelnik, kulturni delavec * Makso Pirnik (28. avgust 1902, Preloge – 12. avgust 1993, Šempeter pri Gorici), skladatelj, zborovodja, kulturni delavec * Ivan Polanec (1. avgust 1887 – 8. julij 1959, Slovenska Bistrica), glasbenik, organist, zeliščar, izumitelj * Franc Krištof Reiss (?, Lipnica – 25. marec 1711, Maribor), kipar * Arnold Tovornik 13. marec 1916, Selnica ob Dravi – 4. junij 1976, Maribor), igralec, častnik * Franc Turk 15. avgust 1906, Predjama – 5. maj 1976, Slovenska Bistrica), kapelnik, glasbeni pedagog * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. julij, 1909 Hošnica), politik * Ivan Pučnik (17. avgust 1927, Črešnjevec – 5. december 2008, Črešnjevec), politik, poslanec, župan, kmet, sadjar * Peter Novak (20. december 1854, Podbardo (it. Cesariis) pri Čenti, Beneška Slovenija – 26. december 1922 Slovenska Bistrica), narodni buditelj v Slovenski Bistrici * Jože Pučnik (9. marec 1932, Črešnjevec – 11. januar 2003, Nemčija), politik in sociolog * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Devina – 16. maj 1925, Avstrija), pravnik in diplomat * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), pravnik in politik * Rudi Rizman (22. marec 1944, Slovenska Bistrica), sociolog in politolog * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici), politik, zdravnik in pisatelj * Jožef Jerovšek (2. marec 1921, Spodnja Nova vas), politik, poslanec in kemik * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm –2016), učitelj, politik in športni delavec * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), stenograf in politik * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica – 29. april 1892, Dunaj), odvetnik in industrialec * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, narodni buditelj, politik, sociolog * Štefan Sagadin (9. julij 1878, Spodnja Polskava – 18. junij 1947, Beograd), pravnik, sodnik * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), narodni buditelj, politični aktivist * Anton Bergauer (29. 8. 1950, Maribor), politik (zaključil je Kovinarsko in lesno predelovalno šolo za učence v gospodarstvu Slovenska Bistrica) * Friderik Babnik (16. avgust 1883, Zgornja Polskava – 4. december 1941, Mauthausen), pravnik, tovarnar, lokalni aktivist, narodni buditelj, * Janko Babnik (13. avgust 1926, Dunaj – 1. september 1987, Ljubljana), pravnik, sodnik * Anton Brumen (7. januar 1857, Biserjane – 28. november 1930, Ptuj), sodnik, odvetnik, publicist * Rudolf Grad Ganziti (10. april 1905, Vrhole pri Slov. Konjicah – 27. julij 1987, Ljubljana), politik, sindikalist * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), odvetnik, politik, župan Celja * Josip Jaklin (22. februar 1860, Slovenska Bistrica – 1933), politik * Alojz Kores (16. junij 1930, Kovača vas – 29. januar 2006, Kovača vas), politik, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, poslanec, društveni delavec, član PGD * Franc Karner (23. oktober 1925, Slovenska Bistrica – 5. maj 1952, Krnica), sodni uslužbenec, planinec, alpinist * Urban Lemež (17. maj 1858 – 19. marec 1933, Slovenska Bistrica), pravnik, narodni buditelj, posojilničar, čitalničar * Ervin Mejak (19. april 1899, Slovenska Bistrica – 14. oktober 1989, Polzela), pravnik, odvetnik, pisatelj, vojak, Maistrov borec * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. avgust 1909, Hošnica), lokalni politik, narodni buditelj * Ferdinand Prenj (18. oktober 1876, Oplotnica – 1957, Mostar), pravnik, publicist, društveni delavec * Avguštin Reisman (28. avgust 1889, občina Pesnica – 20. februar 1975, Mostar), pravnik, odvetnik, publicist * Boštjan Schaubach (7. februar 1886, Koroška – 18. marec 1953, Slovenska Bistrica), pravnik, odvetnik, politik, župan Slovenske Bistrice * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, publicist, čitalničar, narodni buditelj * Josip Sernec (4. marec 1844, Slovenska Bistrica – 18. september 1925, Ljubljana), pravnik, politik, publicist, čitalničar, pisatelj * Teodor Tominšek (16. oktober 1902, Kranj – 16. februar 1996, Ljubljana), pravnik, publicist, prvoborec ‒ spomeničar * Julian Železnikar (3. julij 1878, Slovenska Bistrica – 14. november 1902, Ljubljana), pravnik, član ljubljanske in novomeške literarne Zadruge * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Slovenska Bistrica – 16. maj 1925, Štajerska), pravnik, minister, publicist * Pavla Mede (29. junij 1919, Strahinj – 8. januar 1943, Lukanja), komunistka, partizanka in narodna herojinja * Dušan Mravljak (21. februar 1914, Šoštanj – 8. januar 1943, Lukanja), partizan in narodni heroj * Drago Magdič (27. marec 1962, Slovenska Bistrica), častnik * Fritz Eugen Heigel (21. september 1895, Pragersko – 11. december 1930, Dunaj), častnik, inženir * Ernest Kopriva (10. september 1907, Laporje – 26. februar 1974, Obrov), pomorski častnik, publicist * Jože Kodelič (15. marec 1920, Črešnjevec – 5. februar 2015, Črešnjevec), častnik, prvoborec ‒ spomeničar * Marijan Strehar (3. marec 1952, Planina pod Šumikom – 24. maj 2012, Pohorje), častnik, vojak, čebelar, veteran vojne za Slovenijo, častni občan občine Slovenska Bistrica * Marjan Vidmajer (6. maj 1955, Slovenska Bistrica – 5. avgust 2010, Slovenska Bistrica), častnik, vojak, veteran vojne za Slovenijo * Julius Cuscoleca (26. julij 1872 , Slovenska Bistrica – 5. oktober 1935, Innsbruck), častnik * Drago Tomažič (28. januarja 1914, Veliko Tinje – 12. oktober 1943, Mozelj), uradnik, član vaških straž, četnik (plavogardist) * Alojz Vindiš (16. maj 1926, Pragersko – 3. marec 2010, Spodnja Polskava), častnik, * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985 Gradec), geodet, častnik, vojak * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat, Zagorje ob Savi – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj in dobrotnik Antona Martina Slomška * Gregor Zafošnik (30. avgust 1902, Spodnja Nova vas – 2. julij 1994, Maribor), duhovnik in skladatelj * Ivan Tomažič (17. junij 1919, Pregarje – 22. februar 2014 Ilirska Bistrica), rimskokatoliški duhovnik, organizator, mecen, publicist in venetolog * Ignac Franc Zimmermann (26. julij 1777, Slovenska Bistrica – 28. september 1843, Šentandraž v Labotski dolini), duhovnik, škof * Simon Gaberc (3. oktober 1838, Črešnjevec – 12. januar 1916, Maribor), narodni gospodar, pridigar, nabožni pesnik, duhovnik * Štefan Kušer (10. december 1910, Zgornja Brežnica – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, občinski nagrajenec * Janez Arlič (27. december 1812, Nova Cerkev – 17. junij 1879, Prihova), duhovnik, pesnik Slomškovega kroga * Friderik Mirko Aužner (25. marec 1916, Podgrad – 24. februar 1987, Maribor), duhovnik * Jože But (17. februar 1924, Kostrivnica – 9. september 1998, Slovenska Bistrica), duhovnik * Jožef Cerjak (1863, Podsreda – 1933, Slovenska Bistrica), duhovnik * Marija Serafina Černe (8. marec 1908, Kromberk – 1977), redovnica, misijonarka * Josip Drobnič (18. april 18128, Sveta Ema, Podčetrtek – 5. avgust 1861, Gradec), duhovnik, pisatelj, publicist, čitalničar, kulturni delavec * Martin Gaberc (29. september 1883, Črešnjevec – 6. april 1941, Gornja Radgona), duhovnik, kulturni delavec * Rudolf Gašparič (7. februar 1917, Kraljevica – 18. avgust 2006, Maribor), duhovnik * Pankracij Gregorc (7. maj 1867, Videm pri Ptuju – 15. avgust 1920, Slovenske Konjice), duhovnik, pesnik in pisatelj * Mihael Grešak (11. september 1914, Griže – 22. julij 1942, Celje), duhovnik * Anton Hajšek (5. junij 1829, Stari Grad – 1907, Slovenska Bistrica), duhovnik, posojilničar, čitalničar * Josip Hašnik (16. marec 1811, Trbonje – 6. marec 1883, Šentjur), duhovnik, nabožni pesnik, publicist * Franc Heber ( 1852, Velika Nedelja – 13. april 1921, Spodnja Polskava), duhovnik, katehet, kronist * Jožef Heržič ( ? – 29. april 1897, Ptuj), duhovnik, prošt, kronist, častni občan občine Spodnja Polskava * Aleksandr Hoffer (25. februar 1839, Kot – 4. september 1914, Travnik), duhovnik, jezuit, zgodovinar * Anton Jerovšek (23. maj 1874, Spodnja Nova vas – 31. oktober 1932, Maribor), duhovnik, publicist, politik * Štefan Kušar (10. december 1910, Križni Vrh – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, lokalni aktivist * Karl Križe (24. avgust 1802, Slovenska Bistrica – 20. junij 1858), duhovnik, kurat * Franc Kovačič (25. marec 1867, Veržej – 19. marec 1939 Maribor), duhovnik, zgodovinar, časnikar, publicist, diplomat * Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (19.−21. stoletje), redovnice * Franc Ksaver Lukman (24. november 1880, Loke – 12. junij 1958, Ljubljana), duhovnik, publicist, teolog, filozof * Vincenc Novak (5. september 1807, Braslovče – 8. marec 1869, Spodnja Polskava), duhovnik, nabožni pesnik * Ivan Orel (18. oktober 1899, Mozirje – 30. maj 1970, Zgornja Polskava), duhovnik * Jožef Ozimič (28. februar 1882, Zgornja Ložnica – ?), duhovnik, dekan * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj * Jožef Soler (18. april 1829, Slovenska Bistrica – 5. januar 1870, Zgornja Ložnica), duhovnik, kurat * Ivan Šolinc (15. junij 1897, Cerovec – 17. marec 1976, Krško), duhovnik * Jožef Virk (15. marec 1810, Podrečje – 4. januar 1880, Loče), duhovnik, pesnik * Matevž Vrečko (10. september 1826, Vojnik – 10. julij 1893, Šmarje pri Jelšah), duhovnik, ustanovitelj prve knjižnice v Slovenski Bistrici * Ivan Zakošek (21. marec 1876, Šentvid pri Planini – 25. maj 1951, Zgornja Ložnica), duhovnik, provizor * Jožef Gašpar Zamlik (1680, Vitanje – 22. julij 1750, Slovenska Bistrica), duhovnik * Franc Žagar (duhovnik) (3. april 1826, Spodnja Polskava – 23. november 1891), duhovnik, doktor teologije * Memi Bečirovič (1. marec 1961, Slovenska Bistrica), košarkarski trener * Rene Mlekuž (25. avgust 1975, Slovenska Bistrica), alpski smučar * Franc Očko (31. marec 1960, Slovenska Bistrica), judoist * Ivan Vidmajer (24. december 1949, Slovenska Bistrica), judoist * Urška Žigart (4. december 1996, Slovenska Bistrica), kolesarka * Kaja Korošec (17 November 2001, Slovenska Bistrica), nogometašinja * Sani Bečirović (19. 5. 1981, Maribor), košarkar (zaključil je OŠ v Slovenski Bistrici) * Marijan Štimec (3. april 1951, Maribor – 11. november 2020, Maribor), samostojni podjetnik, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica, športnik, trener * Stanko Topolčnik (12. december 1947, Slovenska Bistrica – 13. april 2013, Kovača vas), judoist, olimpijec * Jože Uršič (19. marec 1927, Devina - 5. maj 1952, Krnica), Milan Uršič (21. september 1928, Devina – med 4. in 5. majem 1952 , Krnica), Ivan Vanč Uršič (16. januar 1931, Devina – 3. maj 1952, Krnica), študent, planinec, alpinist * Rodbina Attems (13.−21. stoletje), plemiči, lastniki Bistriškega gradu od 1717 do 1945 * Ignacij Marija I. Attems (15. avgust 1652, Ljubljana – 1. december 1732, Gradec), plemič, prvi lastnik bistriškega gradu iz rodbine Attems, pravnik, mecen * Kristina Attems (1658 – 27. april 1737), hčerka Jurija Günterja grofa Herbersteina († 1677), plemkinja, druga žena Ignaca Marije I. grofa Attemsa * Franc Dizma Attems (6. avgust 1688, Gradec – 10. maj 1750, Gradec), plemič, svetnik, predsednik vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja * Ignacij Marija II. Attems (27. februar 1714 , Gradec – 15. junij 1762, Dunaj), vnuk Ignaca Marije I. Attemsa, plemič, ustanovitelj bistriške veje rodbine Attemsov Svetokriških * Ferdinand Marija I. Attems (22. januar 1746 – 23. maj 1820, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ignacij Marija III. Attems (24. februar 1774, Gradec – 17. december 1861, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ferdinand Marija II. Attems (4. december 1809, Gradec – 27. november 1878, Gradec), plemil, vladni svetnik * Emil Attems (1. oktober 1857, Linz – 13. januar 1921, Slovenska Bistrica), plemič, cesarsko-kraljevski komornik, oče in ded zadnjih bistriških Attemsov * Ferdinand Marija III. Attems (14. avgust 1885, Wels – 1946), plemič, zadnji Attems, ki je bil lastnik bistriškega gradu, doktor gozdarstva, doktor ekonomije * Eleonore Maria Mauritia Attems (4. oktober 1886, Pardubice – 19. maj 1922, Gradec), plemkinja, prva žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Vanda Marija Terezija Attems (7. oktober 1887, Pardubice – 1946), plemkinja, druga žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Ignacij V. Attems (23. junij 1918, Dunaj – 24. februar 1986 , Dunaj), plemič, inženir gozdarstva, vojak * Emil Hans Attems (25. september 1921, Gradec – 1945 (domnevno)), plemič, inženir * Edmund Attems (16. september 1924, Gradec – 4. januar 2006, Dunaj), plemič, ekonomist * Franc Dizma Attems (duhovnik) (26. oktober 1926, Gradec – 13. maj 1999, Gradec), plemič, duhovnik, profesor * Grofje rodbine Babenberžani (okoli 976−1264), plemiška rodbina, posestniki Slovenske Bistrice * Grofje rodbine Celjskih (14.−15. stoletje), plemiška rodbina, posestniki mesta in gradu Slovenska Bistrica * Rodbina Dietrichstein (izpričani med 16. in 18. stoletjem), plemiška rodbina, lastniki polskavskih zemljiških gospostev * Anton Grasl (izpričan med leti 1455 in 1485), plemič, posestnik, gradnik * Elle Hutte (2. april 1874, Slovenska Bistrica – ? Dunaj), plemkinja, pisateljica * Janez Jurij Idunspeug (? – 1572, Slovenska Bistrica), plemič, posestnik bistriškega gradu * Theodor Kravina (1720, Slovenska Bistrica – 1789, Spodnja Avstrija), plemič, rektor, publicist, duhovnik, jezuit * Adalbert Neipperg (31. marec 1890, Meran – 23. december 1948, Vršac), plemič, duhovnik * Rodbina Otokarjev (1050 − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Zbelovo − 29. april 1892, Dunaj), plemič, gospodarstvenik, pravnik * Krištof Prafer (izpričan v 2. polovici 16. stoletja), plemič, gospodar gradu Gromberk * Rodbina Spanheim (11.−13. stoletje), plemiči, prvi znani posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Stupan Ehrenstein Simon (? − 1692, Slovenska Bistrica), plemič, slikar * Rodbina Vetter von der Lillie (16.−17. stoletje), plemiči, prvi privatni lastniki bistriškega gradu med 1584 in 1681 * Josef Wurzian Ritter (9. marec 1805, Slovenska Bistrica− 27. maj 1858, Dunaj), zdravnik, plemič * Eva Ingolič (druga polovica 17. in prva polovica 18. stoletja), osumljena čarovništva == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} f8125iubnes8zc60sfb1z1e97itacwm 6685713 6685696 2026-06-05T18:04:33Z ~2026-33373-67 261177 Deportacije med 2. svetovno vojno, povojni poboji 6685713 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Slovenska Bistrica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg |grb_alt=Grb |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]]. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]. Izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Po propadu Rimskega cesarstva je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Najstarejši znani fevdalni gospodje območja so bili [[Spanheimi]] (11. in 12. stoletje), ki so jih nasledili [[Otokarji|Traungavci]] oz. Otokarji (12. stoletje). Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine. Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. Tega leta je [[Rudolf I. Habsburški]] kot fevd podelil mesto Majnhardu II. Goriško-Tirolskemu. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Po Traungavcih je območje prešlo pod [[Babenberžani|Babenberžane]], ki so vladali do sredine 13. stoletja (leto 1250). Med letoma 1250 in 1278 je [[Štajerska|Štajersko]] obvladoval češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. Premysl]]. Po [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] leta 1278 je celotna Štajerska prešla pod [[Habsburžani|Habsburžane]], ki so vladali do leta 1918. Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. Vsakodnevno oblast je izvajal lastnik bistriškega gradu. V 14. stoletju so to bili [[Celjski grofje|Grofje Celjski]], ki so upravljali večji del Štajerske. Mesto dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. Leta 1587 je grad prešel v roke rodbine Vetter, ki je izvedla dve večji prenovi (prvo med letoma 1590 in 1623 ter drugo leta 1651). V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. Lastniki so bili do leta 1681, ko so grad prevzeli Wildensteini. Wildensteini so imeli grad v lasti do leta 1717, med tem časom pa so uredili grajski park v francoskem slogu. Leta 1717 je grad kupil [[Ignacij Marija Attems]], ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil in dal poslikati kapelo, stopnišče in viteško dvorano. Družina [[Attemsi|Attems]] je ostala lastnica gradu vse do konca druge svetovne vojne leta 1945. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. Leta 1945 je bil grad nacionaliziran, leta 1985 pa se je začela celovita obnova gradu. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je območje Spodnje Štajerske, vključno s Slovensko Bistrico, prišlo pod upravo nacistične Nemčije. Cilj okupacijskih oblasti je bil popolna germanizacija regije, kar je vključevalo izgon slovenskega prebivalstva, zaseg njihovega premoženja in naselitev pripadnikov nemške narodne skupnosti (Volksdeutsche). Izseljevanje je bilo del širšega nacističnega načrta, ki je predvideval odstranitev 220.000–260.000 Slovencev s Štajerske in Gorenjske. Prvi množični izgon Slovencev iz Slovenske Bistrice je bil izveden '''7. junija 1941''', ko so nemške oblasti organizirano deportirale skupino prebivalcev v Srbijo. Gre za enega najzgodnejših dokumentiranih izgonov na območju Spodnje Štajerske. Izseljeni prebivalci so bili večinoma narodno zavedni Slovenci, izobraženci, uradniki, obrtniki in druge družine, ki so jih okupacijske oblasti označile kot »nezaželene«. Izseljenci so bili zbrani na železniški postaji v Slovenski Bistrici in nato z vlaki odpeljani v zbirna in izgnanska taborišča v Srbiji. Dovoljena jim je bila le minimalna količina osebnih predmetov, njihovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Izseljevanje iz Slovenske Bistrice se je nadaljevalo v več valovih do leta 1942. Deportirani prebivalci so bili razseljeni po različnih krajih v Srbiji, nekateri pa so bili kasneje poslani v taborišča v Nemčiji. Njihove domove so okupacijske oblasti pogosto dodelile pripadnikom nemške narodne skupnosti ali jih uporabile za vojaške in upravne potrebe. Po koncu druge svetovne vojne so jugoslovanske oblasti izvajale izvensodne likvidacije nad pripadniki poraženih formacij, civilisti ter osebami, ki so jih označili za sodelavce okupatorja. Prikrita grobišča so bila pozneje evidentirana v okviru državnih in raziskovalnih projektov, ki so vzpostavili enotno bazo lokacij po Sloveniji. Na območju Zgornje Bistrice, kjer stoji današnji kompleks Impol, so bili v začetku 2000‑ih izvedeni arheološki izkopi v rovih oziroma protiletalskih zakloniščih, pri katerih so našli posmrtne ostanke več sto oseb. Ostanki so bili izkopani v dveh rovih; v prvem so našli ostanke 200 oseb, v drugem 231 oseb, skupaj 431, ki so bili 30. oktobra 2004 pokopani v kostnici na mestnem pokopališču v Slovenski Bistrici. Pokopi in postavitev spominskega obeležja so bili rezultat odločitve občine in lokalnih raziskav. Žrtve so bile osebe, ki so bile po koncu vojne obravnavane kot sodelavci okupatorja, pripadniki poraženih formacij ali drugače označene kot nezaželene; natančna identifikacija posameznikov in pravno‑forenzična pojasnila o okoliščinah smrti niso v vseh primerih javno objavljena ali pa ostajajo del arhivskih preiskav. Metode umora in prikritih pokopov so tipične za povojne izvensodne likvidacije (streljanje, prikriti pokopi v rovih). Manjše tako grobišče je bilo ob današnji Železniški postaji Slovenska Bistrica. == Razvoj gasilstva == Bistrica trg, konec 13. stoletja pa že mestna naselbina, se je pogosto srečevala s požari. Za leto dogodka vemo le za nekatere. Januarja leta 1384 je pogorel grad z Marijino kapelo, leta 1446 je bilo mesto vso v plamenih ob obleganju Madžarov. Oglejski kronist [[Paolo Santonino]] je med obiskom Slovenske Bistrice leta 1487 zapisal v dnevnik, da mesto še kaže sledi požarov iz let 1440 in 1469. Mesto si je komaj opomoglo, ko so ga leta 1532 Turki oropali in požgali. Veliko požarov so povzročili uporni kmetje, ko so 1635 na Štajerskem požgali več grajskih in gospodarskih poslopij, v bližini mesta Žički dvor pri Oplotnici in Pragerski dvor. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo, leta 1788 pa so v celoti pogorele [[Studenice]] s [[Samostan dominikank Studenice|samostanom]] in nad njim stoječi grad. Leta 1813 je pogorela [[Spodnja Polskava]], leta 1818 pa [[Šmartno na Pohorju]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Povod za ustanovitev požarne brambe so bili številni požari ob koncu 19. stoletja v Slovenski Bistrici in okolici, posebno pa požar 4. oktobra 1872, ko sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča. Da takrat ni nastala večja škoda, gre zahvala požarni brambi Maribor – mesto. Mariborski gasilci so prejeli brzojavko ob 10.15. Ob 11. uri so se že peljali s posebnim vlakom proti [[Pragersko|Pragerskemu]], kjer so jih čakali trije pari konj iz bistriške vojašnice. Opoldne ob 12.15 so bili na kraju požara, omejili so ogenj in rešili cerkev. Šele ob 23. uri zvečer so se z vozovi napotili nazaj proti Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Že 23. oktobra 1872 je bil ob 17. uri v občinski stavbi na Glavnem trgu pod predsedstvom župana Franca Formacherja zbor bistriške požarne brambe. Imenovan je bil 9-članski odbor, ki je že na isti seji razpravljal o pravilih društva in nabavi brizgalne. Tako je bilo bistriško gasilstvo organizirano že slaba tri leta po ustanovitvi prvega gasilskega društva na Slovenskem. Člani prvega odbora gasilske brambe v Slovenski Bistrici so bili: Julij Baumann, Josip Fritz, Anton Hogenwart, Edvard Janach, Josip Kalle, Mihael Nasko, Andrej Podkrajšek, Baltazar Raško in Franc Ratej''',''' ki je bil izvoljen za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ko so 17. novembra istega leta bila pravila društva predložena oblasti, ki jih je 24. novembra potrdila z odlokom št.14.692, je mesto štelo 154 hiš in 1168 prebivalcev. Prvi občni zbor je bil 7. januarja 1873 in po pravilu društva je bil imenovan dokončni odbor petih članov. Za načelnika bistriške požarne brambe je bil imenovan Mihael Nasko, za namestnika Julij Baumann, za tajnika Josef Kalle, za blagajnika Andrej Podkrajšek, za orodjarja pa Alojz Matuš. Za vodjo gasilske skupine je bil imenovan še Edvard Janach, Karel Schön za vodjo brizgalne in Franc Bachtidy za njegovega namestnika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Januarja 1873 so nabavili prvo orodje, izdelan je bil žig in 21. marca so se bistriški gasilci združili s pokrajinsko gasilsko zvezo, k Štajerski deželni zvezi pa so pristopili šele leta 1885. Prvi “gasilski dan” so praznovali na Jožefovo, 19.marca 1873. V tem letu je društvo prejelo brizgalno in nekaj orodja.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Pozimi leta 1875 je izbruhnila živinska kuga in gasilci so prostovoljno prevzeli nadzor nad cestami, da bi preprečili širjenje te nalezljive bolezni. Kroniški zapis je zanimiv, saj vidimo, da so gasilci že zgodaj posegli na področje varovanja in preprečevanja drugih nesreč, ne samo požarov. Po dobrih dvajsetih letih se je gasilcem leta 1893 uresničila dolgoletna želja, da bi dobili svoj dom. Prvi požarni voz je društvo prejelo leta 1896 in takrat uvedlo požarno službo ob nedeljah in praznikih. Konec prve svetovne vojne je povzročil temeljite spremembe. 21. septembra 1919 je društvo prejelo pravila nove Zveze gasilskih društev.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ob 60-letnici je društvo dobilo prvi gasilski avto in razvilo prapor. Zaradi pridobitve avtomobila so gasilski voz prodali tovarniškemu društvu v [[Tepanje]]. 30. januarja 1941 občni zbor ni bil dokončan zaradi druge svetovne vojne. V času okupacije je bil članom prepovedan vstop v dom, oddati so morali ključe, zasežen je bil gasilski avto in s tem za vedno izgubljen. Po vojni so bile razmere zahtevne, saj gasilci niso imeli prevoznega sredstva. Delovati so mogli le v bližnji okolici. 28. aprila 1946, pa so se gasilci prvič soočili s prometno nesrečo, ko so nudili »pomoč ranjenim velike avtomobilske nesreče«. Tovornjak, poln ljudi, se je vračal z mitinga na Pohorju pod Spodnjim Prebukovjem, pa so mu odpovedale zavore. Bilo je tudi nekaj mrtvih. Nanje še danes spominja tam postavljen lesen križ. Vozilo, prenovljeno v gasilski avto, so bistriški gasilci dobili šele leta 1954. Maja 1956 pa so gasilci kupili tovornjak znamke Chevrolet in ga leta 1958 predelali v cisterno.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Leta 1965 je bistriške gasilce za njihovo prizadevno delo odlikoval z [[Red zaslug za ljudstvo|redom zaslug za ljudstvo]] s srebrnimi žarki [[Josip Broz – Tito]]. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, so Bistričani pokazali svoj elan v smislu klica »Bližnjemu na pomoč!«. V nadaljnjem petintridesetletnem obdobju so močan pečat delovanju društva dajali njegovi predsedniki in poveljniki ter drugi nosilci funkcij. Prvi zapisi o zamisli izgradnje novega gasilskega doma za potrebe Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bisrica je moč najti v zapisih za leto 1980. Kljub težavam takratnega časa je društvo do leta 1987 pridobilo zemljišče in vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo večnamenskega doma. Leta 1991, ko so se člani društva pripravljali za praznovanje 120-letnice obstoja društva, se je domovina Slovenija osamosvajala in doživela agresijo jugoslovanske armade. Bistriški gasilci so v večini bili vpoklicani v enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. Ob sprejemu novega Zakona o gasilstvu in Zakona o varstvu pred požarom leta 1993 se je med članstvom zaiskrilo novo upanje. Naslednje leto je društvo napovedalo nasilno vselitev v nedokončan nov dom in ga 14. novembra 1994 prevzelo v nedokončanem stanju. Nekoliko si je društvo opomoglo naslednje leto, ko je prodalo stari gasilski dom in s kupnino poravnalo večino dolgov. Dom so dokončali člani sami s preko 4000 delovnimi urami. Pridobili so vsa soglasja in uporabno dovoljenje, ter vpis objekta v zemljiško knjigo. Dolgoletni napori za izgradnjo in pridobitev novega gasilskega doma so bili tako pri koncu.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V nadaljevanju so člani uredili še okolico novega doma in ob 125-letnici delovanja krstili tudi novo gasilsko vozilo GVC 24/50 Steyr. Leta 1996 so navezali prijateljske stike z gasilskim društvom Barsinghausen iz Nemčije. Leta 1997 so z ministrstvom za obrambo podpisali koncesijsko pogodbo za opravljanje nalog širšega pomena, za posredovanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Po velikem požaru Marijine cerkve v centru mesta Slovenska Bistrica se je pokazala potreba po visoki avtolestvi. Tako so člani začeli z aktivnostmi za nabavo take avtolestve in v začetku leta 2002 je naloga uspela s prevzemom rabljene ALK Iveco iz Japonske.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Društvu je občina Slovenska Bistrica 2. februarja 2004 podelila najvišje občinsko priznanje, Listino občine Slovenska Bistrica za prostovoljno, gasilsko in humanitarno delovanje ter reševanje v nesrečah.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Je se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in ob panonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev v občini (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki [[rimska cesta|rimske ceste]] Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] je na Južni železnici [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Športna društva in klubi == * Nogometni klub Bistrica * Košarkarski klub Slovenska Bistrica * Odbojkarski klub Bistrica * Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica * Judo klub Impol Slovenska Bistrica == Izobraževanje, vera in jezik == V mestu deluje en javni vrtec, tj. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki je razdeljen na enote Sonček, Ozka ulica in Ciciban. V kraju delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Pohorskega odreda in 2. osnovna šola Slovenska Bistrica. Prav tako deluje tudi šola za otroke s posebnimi potrebami - Osnovna šola Minke Namestnik Sonja. Mesto ima prav tako srednjo šolo. Srednja šola Slovenska Bistrica ponuja 4 izobraževalne programe: trgovec, ekonomski tehnik, metalurški tehnik in splošna gimnazija. Šole v mestu so dokaj dobro zastopane na tekmovanjih, saj učenci in dijaki redno dosegajo srebrna priznanja, včasih celo zlata.<ref>{{Navedi splet|title=Naslovnica|url=https://www.sssb.si/|website=Srednja šola Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mesto ima tri cerkve. Glavna župnijska cerkev v mestu je Župnijska cerkev sv. Jerneja. Na hribčku nad mestom se nahaja Cerkev sv. Jožefa. V centru mesta se nahaja Podružnična cerkev Marije sedem žalosti. Večina prebivalstva pripada katoliški veri, vedno bolj pa se s priseljevanjem povečuje število muslimanov. Povečuje se tudi število ateistov.<ref>{{Navedi splet|title=Župnija svetega Jerneja Slovenska Bistrica|url=https://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/|website=zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si|accessdate=2026-06-05}}</ref> V šolah prevladuje slovenščina, iz leta v leto pa se veča število govorcev tujih jezikov (najbolj izstopata albanščina in bosanščina, v zadnjih letih pa tudi ukrajinščina). == Gospodarstvo == V Slovenski Bistrici so nastala 4 pomembna podjetja: Impol, Aluminium Kety Emmi, Mojstrovina in Tovarna olja Gea. Skupina Impol je eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v Sloveniji, z začetki, ki segajo v leto 1825, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger na Zgornji Bistrici ustanovila kovačnico bakrenih izdelkov. V drugi polovici 20. stoletja se je podjetje preusmerilo v predelavo aluminija, ki ostaja njegova osrednja dejavnost. Impol je danes globalno podjetje z več tisoč zaposlenimi, ki letno predela med 250.000 in 260.000 ton aluminija ter ustvarja promet v višini približno milijarde evrov. Podjetje je znano po razvoju izdelkov iz aluminija z nizkim ogljičnim odtisom, digitalizaciji proizvodnih procesov ter dolgoročni usmerjenosti v trajnost in inovacije. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.impol.si/podjetje-impol/zgodovina/|website=Impol|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Aluminium Kety Emmi d. o. o. je podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, specializirano za mehansko in površinsko obdelavo aluminija. Podjetje deluje kot partner za celovite tehnološke rešitve aluminijastih komponent, pri čemer uporablja najsodobnejšo CNC-tehnologijo, robotizirane procese ter napredne postopke rezkanja, struženja, varjenja, eloksiranja in sestavljanja aluminija z drugimi materiali. Njihove rešitve so namenjene številnim industrijam, med drugim avtomobilski, medicinski, elektronski, pohištveni in industriji tirnih vozil. Podjetje poudarja cilj postati evropski center odličnosti za aluminijaste komponente in je dejavno tudi na področju razvoja trajnostnih in inovativnih rešitev.<ref>{{Navedi splet|title=Domov - ALUMINIUM KETY EMMI|url=https://www.emmi.si/|date=2020-11-23|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mojstrovina d. o. o. je slovensko podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, registrirano za dejavnosti strojne obdelave kovin. Podjetje je usmerjeno v mehansko obdelavo kovinskih materialov, med katerimi prevladujeta jeklo in aluminij. Njegove storitve obsegajo rezkanje, struženje, vrtanje, izdelavo kovinskih komponent, popravila kovinskih delov ter izdelavo manjših serij natančnih mehanskih izdelkov. Mojstrovina opravlja storitve za industrijske, obrtne in zasebne naročnike ter je del lokalnega sistema malih in srednjih podjetij, ki dopolnjujejo večje industrijske proizvajalce v občini Slovenska Bistrica. Podjetje je vključeno v dejavnosti, ki so značilne za širše bistriško industrijsko okolje, zlasti na področju kovinskopredelovalne in strojne industrije.<ref>{{Navedi splet|title=Mojstrovina – Strojegradnja in orodjarstvo Mojstrovina|url=https://www.mojstrovina.si/|website=Mojstrovina|date=2025-07-08|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Tovarna olja Gea je vodilna slovenska oljarna z več kot 120-letno tradicijo, saj sega njen začetek v leto 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil obrtno stiskalnico bučnega olja. Podjetje je skozi 20. stoletje prešlo od obrtne do industrijske proizvodnje in danes proizvaja širok nabor jedilnih olj, vključno z bučnim, sončničnim, repičnim, oljčnim in specialnimi olji. Gea je edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji, njeni izdelki pa so prisotni na več kot 20 tujih trgih, med drugim v ZDA, Kanadi, Avstraliji in državah EU. Podjetje je prepoznano po blagovnih znamkah Gea, Cekin, Zvezda in Sončni cvet, ter po visoki kakovosti, ki jo zagotavlja z mednarodnimi certifikati, kot sta IFS in ISO 14001. <ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://gea.si/|website=gea.si|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Gradbena dela so skoraj v celoti prevzeli tujci (večinoma Kosovarji in priseljenci iz republik bivše Jugoslavije). Prav tako so tujci lastniki vseh pekarn in sladoledarn v Slovenski Bistrici. Mesto ponuja tudi turistične nastanitve (Hotel Leonardo). Prisotna sta dva ponudnika naftnih derivatov, to sta Petrol in MOL. Prisotne so številne multinacionalke, kot so Spar, Lidl in Hofer. Mesto ima tudi kmetijsko zadrugo. V mestu je imelo sedež podjetje Granit, d.d., ki je bilo eno izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Podjetje je bilo leta 2013 v stečaju, kmalu zatem pa je propadlo. S tem so delovna mesta izgubili mnogi Bistričani.<ref>{{Navedi splet|title=Ruse je Granit zanimal, so s čakanjem na dražbo izgubili potrpljenje?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ruse-je-granit-zanimal-so-s-cakanjem-na-drazbo-izgubili-potrpljenje/328305|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> == Upravni organi in javni prevoz == V Slovenski Bistrici se nahaja Upravna enota Slovenska Bistrica, Policijska postaja Slovenska Bistrica, sedež istoimenske občine, Gasilski dom PGD Slovenska Bistrica in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Mesto ima tudi dom za starejše občane. Nedaleč od mesta se nahaja tudi Železniška postaja Slovenska Bistrica, v mestu pa je ogromno avtobusnih postaj. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonza Šarha, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Osebe, povezane z mestom == * Štefan Podričnik (1922, Mežica – 1988, Maribor), direktor Impola, poslanec skupščine SRS * Laura Lešnik (2. januar 1920, Trst – 19. december 1996, Slovenska Bistrica), finančna uradnica, prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka * Frančiška Ludvik (10. oktober 1874, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), posestnica, gostilničarka * Ivan Ludvik (11. julij 1870, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), solastnik gostilne * Jožica Ludvik (1905, Bač – 18. november 1944, Auschwitz), uradnica * Viktor Maček (1. november 1942, Slovenska Bistrica – 13. januar 1988, Maribor), ekonomist, inženir, direktor Impola * Minka Namestnik – Sonja (26. avgust 1926, Ruše – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), trgovka, borka Pohorskega bataljona * Peter Novak (20. december 1854, Podbrdo – 26. september 1922, Slovenska Bistrica), gostilnec, deželni poslanec, narodni buditelj, čitalničar * Oskar Lang (15. maj 1934, Slovenska Bistrica – 3. februar 2022, Slovenska Bistrica), elektrotehnik, planinec, alpinist * Jakob Potočnik (1865, Ravne – 1945 (predvidoma) Slovenska Bistrica), orožniški narednik, župan Pragerskega * Jurij Schaumberg (15.−16. stoletje), posestnik Slovenske Bistrice in tamkajšnjega gradu * Hinko Sernc (21. marec 1926, Sv. Areh na Pohorju – 3. februar 2018, Šmartno na Pohorju), gostilnec, glasbenik, član PGD * Engelbert Sicherl (1874, ? – 1937, ?), posestnik, trgovec, društveni delavec, župan Spodnje Polskave * Franc Steinklauber (1859 – 5. april 1921, Pragersko), tovarnar, ustanovitelj opekarne na Pragerskem * Vincenc Sternberger (5. februar 1827 – 29. maj 1912, Zgornja Bistrica), tovarnar, vzpostavil je prve zametke tovarne Impol * Albert Stieger (3. oktober 1847, Slovenska Bistrica – 24. december 1933, Slovenska Bistrica), tovarnar, župan, častni občan, ustanovitelj predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Ida Stieger (22. september 1884, Slovenska Bistrica – 9. maj 1945, Slovenska Bistrica), trgovka, tovarnarka, lastnica predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Franc Kokoschineg (15. februar 1809, Vitanje – 17. januar 1880), predstojnik okraja v Slovenski Bistrici * Matija Kotnik (1862 – 29. november 1939, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Ivan Kos (24. avgust 1880, Kostanjevec – 28. april 1968, Slovenska Bistrica), trgovec, gostilničar, župan Slovenske Bistrice, posojilničar * Franjo Jagodič (20. julij 1902, Zgornja Polskava – 25. marec 1990, Mekinje), elektrotehnik, inženir, publicist * Josipina Krulc (7. marec 1879, Videž – 6. april 1969, Slovenska Bistrica), gostilničarka, hotelirka, posestnica * Jože Ingolič (2. marec 1921, Spodnja Polskava – 1. oktober 2011, Mengeš), ekonomist, veleposlanik, politik * Marko Drnovšek (16. junij 1925, Slovenska Bistrica – 22. april 2003, Maribor), gospodarstvenik * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog in speleolog * Jože Ajd (16. februar 1920, Slovenska Bistrica – ? Nemčija), gozdni delavec * Rudolf Bader (? – po koncu 2. svetovne vojne), trgovec * Karmelo Budihna (21. januar 1916, Ustje, Ajdovščina – 10. januar 1991,Ljubljana), gozdar, upravitelj gozdne uprave Slovenska Bistrica * Vladimir Dušej (25. september 1946, Tinjska Gora – 21. avgust 1996, Maribor), trgovec, inšpektor, samostojni podjetnik, predsednik SZDL, športni pilot, ustanovitelj prve privatne pilotske šole v Sloveniji * Herta Haas (29. marec 1914, Slovenska Bistrica – 5. marec 2010, Beograd), ekonomistka, druga Titova žena * Josip Hojnik (19. marec 1845, Bukovec – 19. oktober 1915, Zgornja Polskava), veleposestnik, župan Zgornje Polskave, načelnik podružnice CMD * Jožef Hrastnik (21. februar 1806, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, prvi župan občine Spodnja Polskava * Karel Hrastnik (11. november 1845, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Marija Godec (30. december 1928, Sele pri Polskavi – 20. oktober 2012, Zgornja Polskava), direktorica banke, družbena in kulturna delavka * Alfonz Šarh (25. avgust 1893, Zgornja Bistrica – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kmet, udeleženec 1. svetovne vojne, Maistrov borec, borec Pohorskega bataljona, narodni heroj * Rado Šturm 26. julij 1893, Zgornja Bistrica – 8. februar 1960, Ljubljana), agronom, publicist, Maistrov borec * Ivan Tomažič (31. januar 1919, Zgornja Bistrica – 5. oktober 1982, Ptuj), gospodarstvenik, direktor Perutnine Ptuj * Alojz Vezjak (6. oktober 1926, Poljčane – 2. avgust 2012, Poljčane), ustanovitelj Emi-ja, župan občine Slovenska Bistrica, lokalni aktivist * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založnik, knjigotržec, novinar, zbiratelj * Joseph Hueber (1715, Dunaj – 26. september 1787, Gradec), baročni gradbenik, prenavljal je bistriški grad * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Slovenska Bistrica – 31. december 1889, Zagreb), gradbenik in industrialec * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – 14. December 2013 Maribor), gradbenik in industrialec * Marko Cvahte (14. marec 1942, Zgornja Ložnica – 5. julij 2014, Slovenska Bistrica), gradbenik, inženir, amaterski igralec * Jožef Hofer (1696, Maribor – 2. februar 1762, Maribor), arhitekt * Slavko Jelinek (31. avgust 1925, Spodnja Polskava – 27. februar 2014, Zagreb), arhitekt * Igor Kraševac (25. marec 1959, Maribor – 28. september 2020, Maribor), arhitekt, urbanist, lionist, direktor Ibisa Slovenska Bistrica * Branko Kraševec (31. marec 1927, Koprivnica – 16. junij 2016, Radenci), arhitekt, industrijski oblikovalec * Ivan Kladnik (23. junij 1912, Spodnja Ložnica – 24. november 1947, Ljubljana), gladbeni tehnik * Franjo Kikec (8. september 1923 , Ljutomer – 12. januar 2012, Maribor), inženir, predsednik GZS, tehnični direktor Impola, direktor SOZD Unial * Maksimilijan Ozimič (Maks) (12. junij 1927, Slovenska Bistrica – 21. junij 2021, Slovenska Bistrica), strojni tehnik, poznavalec polpretekle zgodovine mesta Slovenska Bistrica * Hans Pascher (19. junij 1858, Tamsweg – po 1945, Maribor), arhitekt * Peter Anton Pigrato (aktiven med leti 1558 in 1593), arhitekt, gradbenik * Edvard Lepoša (4. oktober 1921, Maribor – 2. maj 2016, Maribor), inženir, gospodarstvenik, tehnični direktor Impola * Miroslav Gregorič (5. februar 1930, Krško – 1. oktober 2018, Slovenska Bistrica), metalurg, kulturni delavec * Milan Veber (17. december 1938, Maribor – 18. julij 1998, Slovenska Bistrica), inženir, direktor in tehnični direktor Impola, lokalni aktivist * Jakob Versolatti (13. junij 1848, Šlovrenc ob Soči – 27. marec 1932, Slovenska Bistrica), gradbenik, cesarski svetnik, častni občan Slovenske Bistrice * Doroteja Ozimič (1. februar 1928, Slovenska Bistrica – 5. oktober 2009, Slovenska Bistrica), inženirka kmetijstva, učiteljica, politična zapornica * Stanko Čurin (6. november 1929, Vodranci – 6. julij 2017, Ptuj), vinogradnik, vinar (opravljal je poklicno vojaško službo v Slovenski Bistrici) * Ivan Arbeiter (16. april 1926, Ličenca – 9. oktober 1977, Maribor), enolog, direktor * Matija Batier (5. februar 1880, Gorica pri Pragerskem – december 1945), kmet, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Anton Brauče (8. junij 1890, Ritoznoj – 8. januar 1963, Ritoznoj), organizator viničarskega gibanja na slovenjebistriškem * Anton Frelih (23. december 1909, Podbrdo pri Škofji Loki – 21. julij 1985, Maribor), kmet, prevoznik − furman, prvi župan Slovenske Bistrice po 2. svetovni vojni * Vinko Gornjak (17. januar 1899, Smolnik – 31. maj 1993, Slovenska Bistrica), agronom, sadjar, banski svetnik * Anton Hrastnik (6. maj 1892, Zgornja Polskava – 10 april 1971, Zgornja Polskava), kmet, strojar, usnjar * Ivan Korošec (november 1895, Spodnja Nova vas – 20. julij 1969, Zgornja Polskava), kmet, društveni in kulturni delavec, župan Zgornje Polskave * Viktor Kodelič (1889, Pokoše – april 1959 Črešnjevec), kmet, župan Črešnjevca in Pragerskega * Franjo Ledinek (28. marec 1931, Skomarje – 8. januar 2011, Maribor), agronom, direktor, politik, poslanec, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Albin Orthaber (26. oktober 1910, Spodnja Polskava – 14. oktober 1972, Ljubljana), agronom, publicist * Marija Stegne (10. oktober 1925, Urh – 20. oktober 2012, Tinjska Gora), kmetica, ljudska pevka, društvena delavka * Jože Alt (19. december 1922, Maribor – 28. april 1942, Maribor), livar * Anton Arzenšek (1883, Slovenska Bistrica – 1963, Gradec), kovač, župan Slovenske Bistrice * Aslan Bečirović (29. november 1912, Dobri Dol, Vrapčište – 27. april 1994, Slivniško Pohorje), slaščičar, podpornik športa v občini * Karel Ingolič (11. avgust 1925, Spodnja Polskava – 9. december 2015, Slovenska Bistrica), mizar, lovec, kinolog, lokalni aktivist, direktor * Alojz Jedlovčnik (30. april 1901, Koroška – 11. maj 1983, Slovenska Bistrica), čevljar, čebelar * Jože Kozelj (16. februar 1921, Leskovec – 20. april 2009, Slovenska Bistrica), zadnji poklicni lončar v Slovenski Bistrici, pečar * Janez Kapun (12. januar 1910, Slovenske Konjice – 26. februar 2009, Slovenska Bistrica), mojster soboslikarske in pleskarske obrti * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), čevljar, železniški delavec, narodni buditelj * Ivan Kancler (11. junij 1922, Spodnja Polskava – 5. november 1942, Občina Zreče), ključavničar, borec Pohorskega bataljona * Anton Kancler (30. maj 1919, Spodnja Polskava – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kovač, borec Pohorskega bataljona * Ivan Ojcinger (16. december 1882, Slovenska Bistrica – 30. junij 1964, Slovenska Bistrica), krojaški mojster, skrbnik otrok * Anton Opravš (9. junij 1873 – 18. oktober 1935, Zgornja Polskava), pekovski mojster, lastnik pekarne, lastnik gostilne * Franc Padežnik (5. oktober 1922, Bukovec – 29. maj 2001, Zgornja Polskava), mizar, računovodja, kulturni delavec * Josip Pelko (18. marec 1881, Kostrivnica – 1962, Slovenska Bistrica), urar, fotograf * Ivan Pivec (2. februar 1919, Sele pri Polskavi – februar 1991), oljar * Vinko Polanec (22. januar 1926, Slovenska Bistrica – 4. marec 2004, Maribor), kovač * Jožef Anton Quadrio (med 1675 in 1680, Benetke – 1730), štukater * Bruno Rajtmajer (27. avgust 1912, Stari Log – 11. maj 1945, Borovlje), ključavničar, železničar * Jožko Sagadin (2. marec 1883, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce pri Mostečnem), mizar, narodni buditelj * Franc Sernec (1860, Slovenska Bistrica – ?), mizar, politik * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), čevljar, stenograf, politik, publicist * Gvido Smolar (1. september 1909, Troblje – 28. julij 1996, Slovenska Bistrica), lesni manipulant, tovarnar, direktor Emmi-ja, društveni delavec * Mihael Spindler (28. oktober 1941, Kuršinci – 13. december 2019, Maribor), metalurg, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, direktor Emmi-ja * Herbert Stremšek (19. februar 1923, Pragersko – 1. avgust 1947, Ljubljana), strugar, sodelavec gestapa * Jurij Ačko (26. marec 1878, Visole – 14. februar 1947, Slovenska Bistrica), slikopleskar, slikarski mojster * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog, krasolog, publicist * Roman Dorn (10. maj 1952, Slovenska Bistrica – 23. junij 2023, Slovenska Bistrica), slovenski računalnikar, učitelj * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985, Gradec), geodet, vojak častnik * Maruša Bradač (9. januar 1978, Maribor), astrofizičarka (odraščala je v Slovenski Bistrici, kjer je 1984–92 obiskovala osnovno šolo) * Zora Cvahte (14. marec 1936, Slovenska Bistrica – 20. januar 2019, Maribor), defektologinja, folkloristka, amaterska igralka * Slavko Kovačič (23. februar 1919, Makole – 30. november 202,0 Slovenska Bistrica), biolog, kulturni delavec, tabornik, planinec, urednik časopisa Metalurg * Milan Kac (25. oktober 1924, Lendava – 21. december 2010, Maribor), matematik * Vida Pohar (9. julij 1934 Beograd – 2022), geologinja * Gabriela Zemljič (9. marec 1919, Maribor – 17. februar 2014, Maribor), prva slovenjebistriška farmacevtka, direktorica tukajšnje lekarne * Josef von Wurzian (9. marec 1806, Slovenska Bistrica – 27. maj 1858 Dunaj), osebni zdravnik avstrijskega feldmaršala Josefa Grafa Radetzkega * Zora Janžekovič (30. september 1918, Slovenska Bistrica – 17. marec 2015 Radenci), zdravnica, specialistka plastične kirurgije (razvila je nov postopek zdravljenja globokih opeklin) * Karel Erdlen (1. junij 1923, Trbovlje – 12. februar 1999, Slivniško Pohorje), veterinar (služboval je v Slovenski Bistrici) * Ivo Antolič (14. april 1919, Ljutomer – 13. julij 2001, Ljubljana), zobozdravnik, ortodont (dve leti je deloval v Slovenski Bistrici) * Paul Adami (18. januar 1736, Slovaška – 11. november 1814, Dunaj), zdravnik, veterinar (V decembru 1779 in 1780 je opravil obsežen in zahteven poskus zaščitnega cepljenja proti omenjeni bolezni na živih živalih v Slovenski Bistrici in bližnji okolici) * Jernej Černe (1903, Šmartno v Rožni dolini – 1982, Slovenska Bistrica), zdravnik, zobozdravnik * Štefka Hribar (25. december 1921, Domžale – 19. julij 1993, Slovenska Bistrica), zdravnica, upravnica ZD Slovenska Bistrica * Ivan Jurečko (12. april 1884, Kočno ob Ložnici – 15. marec 1964), zdravnik, narodni buditelj, udeleženec 1. svetovne vojne * Jože Jeras (30. oktober 1920, Pragersko – september 2013), zdravnik, pediater, publicist * Simon Jagodič (12. oktober 1892, Veliko Tinje – 16. oktober 1967, Slovenska Bistrica), zdravnik, upravnik zdravstvenega doma Slov. Bistrica * Cvetka Križaj (5. september 1935, Ljubljana – 27. marec 1990, Slovenska Bistrica), zdravnica, pediatrinja * Anton Klasinc (1876 – avgust 1945, Pragersko), zdravnik * Leon Lemež (1895, Slovenska Bistrica – 1933), zdravnik, specialist za otroške bolezni * Jože Lokar (21. januar 1939, Slovenska Bistrica – 2. december 1996, Ljubljana), zdravnik, nevropsihiater, publicist * Maks Murmayr (1871 – 1947), zdravnik, medicinski svetnik, župan Slovenske Bistrice * Lujo Polanec (1922 – april 1999, Maribor), veterinar, publicist, režiser, kulturni delavec * Ivan Rahle (17. september 1939, Zgornja Bistrica – 17. september 1995, Zgornja Bistrica), veterinar * Srečko Rainer (25. maj 1922, Zgornja Bistrica – 2. marec 2000, Ljubljana), zdravnik, ginekolog, patolog, publicist * Ivan Rajšp (26. februar 1885, Spodnja Polskava – 24. avgust 1948, Zagreb), zdravnik * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole), zdravnik, politik, pisatelj, čitalničar * Zora Tomič (16. avgust 1929, Slovenska Bistrica – junij 2021), sociologinja, političarka in socialna aktivistka * Jurij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – januar 2014 Izola), geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitični delavec * Janko Čar (11. februar 1932, Veliko Tinje – 10. julij 2017, Slovenska Bistrica), slavist, jezikoslovec, pesnik, pisatelj in kulturni delavec * Lovro Stepišnik (28. julij 1834, Arclin – 16. februar 1912, Slovenska Bistrica), prvi slovenski potujoči knjižničar, bukovnik * Marijan Gerdelj (14. april 1948, Vinarje – 20. avgust 2020, Dolga Brda), arhivist, zborovodja, teolog * Jože Stabej (zgodovinar) (6. marec 1896, Preloge – 22. december 1980, Ljubljana), zgodovinar, publicist, kulturni organizator * Jože Hudeček (24. februar 1937, Ljubljana – 18. junij 2011, Ljubljana), umetnostni zgodovinar, novinar, pisatelj, urednik, publicist, alpinist * Jože Koropec (17. marec 1923, Bukovec – 28. april 2004, Maribor), zgodovinar, publicist * Ignac Kamenik (1. oktober 1926, Solčava – 17. julij 2002, Maribor), slovenist, pisatelj, režiser, kulturni delavec * Stanko Pahič (21. oktober 1924, Lokanja vas – 6. december 2003, Maribor), arheolog, publicist, vojni ujetnik * Ferdinand Šerbelj (18. marec 1949, Zgornje Prebukovje), umetnostni zgodovinar * Ivan Urbančič (12. november 1930, Robič – 7. avgust 2016, Ljubljana), filozof, prevajalec, publicist * Nina Ditmajer (26. marec 1988, Maribor), raziskovalka zgodovine slovenske književnosti in jezika, asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (svoje otroštvo je preživela v Slovenski Bistrici) * Martin Žnidaršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založniški strokovnjak, knjigotrški strokovnjak, novinar * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm – 23. september 2016, Ljubljana), učitelj, politik, športni delavec * Marija Goričan (24. marec 1884, Šoštanj – 15. januar 1963, Slovenska Bistrica), učiteljica, kulturna delavka, knjižničarka * Marija Hrastnik (22. marec 1922, Spodnja Polskava – 5. maj 1988, Maribor), učiteljica * Martin Dernjač (1816 – 1885, Spodnja Polskava), učitelj, nadučitelj, častni občan Spodnje Polskave * Slavoj Dimnik (31. julij 1887, Postojna – 1. oktober 1932, Maribor), učitelj, kartograf * Otilija Feigel (18. oktober 1876, Volče – 26. marec 1946, Slovenska Bistrica), učiteljica, knjižničarka, čitalničarka, kulturna delavka * Jože Tomažič (9. marec 1906, Veliko Tinje – 6. januar 1970, Jesenice), pedagog, dramatik, mladinski pisatelj, gledališki igralec, režiser in publicist * Jože Leskovar (22. avgusta 1934, Slovenska Bistrica), učitelj glasbe, ravnatelj na OŠ * Josip Brinar (1. november 1874, Studence – 11. marec 1959, Celje), pedagog, pedagoški pisec (služboval je na osnovnih šolah Slovenska Bistrica (1893–96)) * Janko Bezjak (15. april 1862, Gorca – 29. november 1935, Maribor), šolnik, jezikoslovec, pedagoški pisec (od 1893 je bil nadzornik šolskih okrajev v Slovenski Bistricai) * Miljutin Arko (16. april 1910, Ig – 24. januar 1991, Zgornja Polskava), učitelj, prvi ravnatelj Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in ljubiteljski etnolog * Vida Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica ter dolgoletna novinarka Radia Ormož in Radia Tednik Ptuj * Janez Amring (najverjetneje leta 1764 – 1824), učitelj, kmet, mlinar * Franc Brelih (? – pred 1870), učitelj, prvi posveten učitelj na Zgornji Ložnici * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), šolnik, geograf * Avgust Kopriva (9. avgust 1883, Kamnica – 1956, Gradec), učitelj * Slavko Kleindeinst (14. junij 1936, Maribor – 23. marec 2016, Slovenska Bistrica), učitelj, defektolog, ravnatelj, čebelar, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Anton Kancler (15. junij 1914, Zgornja Polskava – 1987, Slovenske Konjice), učitelj, vodja šole * Miroslav Lešnik (8. december 1923, Maribor – 7. januar 2013, Maribor), učitelj, prevajalec, športnik, kulturni delavec * Gabriel Majcen (6. julij 1858, Zgornja Velka – 13. marec 1940, Maribor), učitelj, publicist * Milan Mlakar (12. avgust 1948, Ptuj – 29. avgust 1991, Maribor), učitelj, glasbeni pedagog, zborovodja, kulturni delavec * Jurij Novak (5. april 1916, Vratišinec – 14. november 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj, šolski inšpektor, pesnik * Simon Pernat (1801, Spodnja Polskava – 1888, Zgornja Polskava), učitelj, kmet, gostilničar, organist * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slov. Konjicah – 14. december 2013, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Franc Pliberšek (14. september 1934, Kalše – 28. avgust 2015, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ Šmartno na Pohorju, društveno-kulturni delavec * Anton Podvršnik (22. maj 1897, Šmartno na Pohorju – ?), učitelj, šolski upravitelj v Zrečah, društveno-kulturni delavec * Ivan Povh (29. maj 1858, Vešenik – 17. oktober 1932, Zgornja Ložnica), učitelj, sadjar, glasbenik, zborovodja, čebelar * Hedvika Povh Leben (20. september 1902, Hoče – 13. januar 1996, Maribor), učiteljica, režiserka, kulturna delavka * Stanko Povh (11. november 1895, Zgornja Ložnica – 18. januar 1986, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Josip Rainer (? – 6. november 1936, Zgornja Polskava), nadučitelj, društveni delavec * Srečko Rajh (17. oktober 1932, Maribor – 31. december 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj OŠ Črešnjevec, društveno‒kulturni delavec * Marija Rasteiger (6. avgust 1906, Spodnje Preloge – po 10. januarju 1946), učiteljica * Jožef Repolusk (? – 1800), organist, prvi izprašani učitelj v Slovenski Bistrici * Josip Sabati (28. februar 1856, Zgornja Kungota – 1941, Zgornja Polskava), učitelj, lokalni politik, sadjar * Ludvik Sagadin (16. avgust 1884, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce, Mostečno), učitelj, sadjar * Ana Sernec (1. junij 1847, Slovenska Bistrica – 12 oktober 1940, Avstrija), učiteljica, kulturna delavka * Ivan Sernec (10. november 1936, Maribor – 7. januar 2009, Maribor), učitelj, pedagoški svetovalec, šolski inšpektor * Jelka Sernec (8. marec 1942, Slovenska Bistrica – 6. julij 2006, Maribor), učiteljica, pisateljica, pesnica * Branko Sorčnik (24. julij 1920, Slovenska Bistrica – 6. september 2011, Ljubljana), učitelj, ravnatelj, ljubiteljski dendrolog * Mirko Majcen (16. junij 1890, Slovenska Bistrica – 1. avgust 1977, Ptuj), učitelj, kulturni delavec * Avgusta Šantel (21. julij 1876, Gorica – 2. december 1968, Ljubljana), učiteljica, slikarka * Kristina Šega (23. julij 1941, Dobovec – 26. marec 1989, Ljubljana), učiteljica, knjižničarka ‒ ravnateljica knjižnice Slovenska Bistrica, pesnica, kulturna delavka * Josip Šegula (Pec) (12. februar 1903, Ptujska Gora – 17. avgust 1980, Ljubljana), učitelj, glasbeni pedagog, dirigent, kapelnik, zborovodja * Oskar Štakul (21. maj 1918, Spodnja Avstrija – 15. december 1992, Slovenska Bistrica), glasbeni pedagog, ustanovitelj in prvi ravnatelj GŠ Slovenska Bistrica * Janez Jurij Tabernik (12. marec 1729, Slovenska Bistrica – 1. maj 1813, Slovenska Bistrica), učitelj, ustanovitelj šole na Spodnji Polskavi * Julij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slov. Konjicah – 9. januar 2014, Izola), učitelj, geograf, gospodarski zgodovinar, publicist * Vida Marija Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica, novinarka, urednica, društvena delavka * Ernest Tribnik (? – avgust 1905, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj PGD Spodnja Polskava * Martin Ulaga (1904, Lože – november 1968, Ljubljana), glasbeni pedagog, organist * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), učitelj, geograf * Avgust Vidmar (21. maj 1934, Planina pod Šumikom – 28. junij 2017, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ, kulturno-prosvetni delavec, lokalni aktivist * Jožef Vodošek (2. marec 1866, Maribor – 31. avgust 1915, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Ivan Vokač (31. december 1903, Studenci – 24. december 1986, Zgornja Polskava), učitelj, upravitelj OŠ, kulturni in družbenopolitični delavec * Bojan Sinič (5. avgust 1954, Maribor – 22. februar 2018, Laporje), novinar, ustanovitelj tednika Panorama, urednik * Ana Mlakar (7. junij 1922, Slovenska Bistrica – 24. september 1997, Ljubljana), radijska napovedovalka, inštruktorica za govorno tehniko * Koni Steinbacher (1. oktober 1940, Zgornje Prebukovje pri Šmartnem na Pohorju), kulturni delavec, risar, režiser, učitelj * Milan Vidic 15. januar 1919, Ljubljana – avgust 1992, Slovenska Bistrica), režiser, kulturni delavec * Marko Žitnik 9. april 1913, Črešnjevec – 29. junij 1942, Križni Vrh), trgovec, režiser, kulturni delavec * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020), založnik in zaslužni profesor * Vinko Gaberc (13. januar 1886, Pretrež – 23. november 1966, Piran), časnikar * Ivan Matelič (18. januar 1887, Trst – 3. marec 1967, Ljubljana), učitelj (zaključič je oficirski tečaj v Slovenski Bistrici) * Anica Černej (3. april 1900, Čadram – 3. maj 1944, Nemčija), pedagoginja, pesnica, pisateljica (po njej se imenujejo ulice v Slovenski Bistrici) * Paolo Santonino (okoli 1440, Umbrija – med 1508 in 1510, Videm), potopisec, kronist * Silvester Kopriva (1. december 1908, Laporje – 30. april 1991, Ljubljana), filolog, prevajalec, publicist * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Ella von Hutten (2. aprila 1874, Slovenska Bistrica – ?), pisateljica * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Franc Pajtler (6. november 1941, Rače – 6. avgust 2009, Pragersko), zbiratelj, publicist * Rosa Pitschl (5. avgust 1861, Slovenska Bistrica – 17. december 1943, Slovenska Bistrica), založnica, knjigarnarka * Gabrijela Verdeljak (Jelka) 22. julij 1920, Studenci – 19. maj 1983, Veliko Tinje), pesnica, pisateljica, zbiralka ljudskega blaga, društveno kulturna delavka * Ivan Železnikar 28. december 1839, Stiška vas – 26. januar 1892, Ljubljana), časnikar, urednik Slovenskega naroda * Silvo Husu (ni znano), avtor in urednik (urednik krajevnega biogr. leksikona) * Marija Vojskovič (25. oktober 1915, Ljubljana – 22. marec 1997, Maribor), pisateljica, davčna uradnica * Simon Juda Stupan (? – 1693, Slovenska Bistrica), slikar * Milan Rožmarin (5. julij 1946, Slovenska Bistrica – december 2017), slikar * Marjan Hlastec (30. avgust 1936, Zgornja Ložnica), igralec * Tine Lesjak (21. junij 1957, Kot na Pohorju – 29. julij 2019, Maribor), skladatelj narodnozabavne glasbe, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi * Josip Pišof (15. junij 1911, Pragersko – 4. oktober 1986, Maribor), slikar * Bojan Cvetrežnik (11. 6. 1971, Maribor), violist, violinist, glasbeni pedagog (vodi godalne delavnice za učence in učitelje v Slovenski Bistrici) * Branimir Ritonja (23. februar 1961, Slovenska Bistrica), mojster fotografije * Lojze Avžner (1913, Podgrad – 28. oktober 1944, Šmartno v Tuhinju), ogranist, kulturnik * Branko Gombač (3. marec 1924, Poljčane – 31. januar 1997, Maribor), režiser, gledališki igralec, kulturni delavec, soustanovitelj celjskega poklicnega gledališča, ustanovitelj Borštnikovega srečanja * Franc Gornik (10. julij 1857, Malečnik – 14. julij 1908, Malečnik), cerkveni slikar * Jožef Holzinger (3. april 1735, Limbuš – 27. marec 1797, Maribor), kipar * Franc Horvat (30. november 1870, Cerkvenjak – 1944, Maribor), slikar * Božidar Jakac (16. julij 1899, Novo mesto – 20. november 1989, Ljubljana), slikar, grafik * Joseph Kuwasseg (25. november 1799, Trst – 19. marec 1859, Gradec), krajinski slikar, litograf * Janez Martin Kremser Schmidt (25. september 1718, Spodnja Avstrija – 28. junij 1801, Spodnja Avstrija), slikar * Ignac Krajnc Grablec (30. junij 1861, Vrhole pri Slov. Konjicah – 22. junij 1948, Vrhole pri Slov. Konjicah), glasbeni samouk, skladatelj, dirigent, kapelnik, kulturni delavec * Rudolf Kotnik (8. januar 1931, Štajerska – 25. oktober 1996, Hoče), slikar * Jakob Kos (26. junij 1879, Studence – 4. julij 1932, Slovenska Bistrica), organist, čitalničar, čebelar, hmeljar, udeleženec 1. svetovne vojne * Veit Königer (1. julij 1729, Južna Tirolska – 2. december 1792, Gradec), kipar, rezbar * Roman Klasinc (16. julij 1907, Pragersko – 1990), pianist, glasbeni pedagog, dirigent * Hermine Katzmayr (25. oktober 1856, Dunaj – 2. april 1933, Slovenska Bistrica), operna pevka, učiteljica petja * Franz Kässmann (1751, Slovenska Bistrica – 1. december 1837, Dunaj), kipar * Lojze Lavrič (4. junij 1914, Črni Potok pri Dragi – 15. september 1954, Ljubljana), kipar, rezbar, učitelj, lutkar, avtor spomenika NOB v Slovenski Bistrici * Anton Jožef Lerchinger (okoli 1720, Rogatec – po 1792), slikar * Janez Jurij Mersi (1725, Rogatec – 1788 ,Slovenj Gradec), kipar, rezbar * Janez Valentin Metzinger (19. april 1699, Lotaringija – 12. marec 1759 , Ljubljana), slikar * Alojz Osvatič (18. junij 1874, Slovenske Konjice – 23. februar 1959, Linz), slikar * Karel Paj (3. november 1918, Pragersko – 17 marec 1945, Andraž nad Polzelo), glasbenik * Dušan Pečnik (17. junij 1933, Maribor – 27. maja 2010, Maribor), glasbenik, kapelnik, kulturni delavec * Makso Pirnik (28. avgust 1902, Preloge – 12. avgust 1993, Šempeter pri Gorici), skladatelj, zborovodja, kulturni delavec * Ivan Polanec (1. avgust 1887 – 8. julij 1959, Slovenska Bistrica), glasbenik, organist, zeliščar, izumitelj * Franc Krištof Reiss (?, Lipnica – 25. marec 1711, Maribor), kipar * Arnold Tovornik 13. marec 1916, Selnica ob Dravi – 4. junij 1976, Maribor), igralec, častnik * Franc Turk 15. avgust 1906, Predjama – 5. maj 1976, Slovenska Bistrica), kapelnik, glasbeni pedagog * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. julij, 1909 Hošnica), politik * Ivan Pučnik (17. avgust 1927, Črešnjevec – 5. december 2008, Črešnjevec), politik, poslanec, župan, kmet, sadjar * Peter Novak (20. december 1854, Podbardo (it. Cesariis) pri Čenti, Beneška Slovenija – 26. december 1922 Slovenska Bistrica), narodni buditelj v Slovenski Bistrici * Jože Pučnik (9. marec 1932, Črešnjevec – 11. januar 2003, Nemčija), politik in sociolog * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Devina – 16. maj 1925, Avstrija), pravnik in diplomat * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), pravnik in politik * Rudi Rizman (22. marec 1944, Slovenska Bistrica), sociolog in politolog * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici), politik, zdravnik in pisatelj * Jožef Jerovšek (2. marec 1921, Spodnja Nova vas), politik, poslanec in kemik * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm –2016), učitelj, politik in športni delavec * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), stenograf in politik * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica – 29. april 1892, Dunaj), odvetnik in industrialec * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, narodni buditelj, politik, sociolog * Štefan Sagadin (9. julij 1878, Spodnja Polskava – 18. junij 1947, Beograd), pravnik, sodnik * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), narodni buditelj, politični aktivist * Anton Bergauer (29. 8. 1950, Maribor), politik (zaključil je Kovinarsko in lesno predelovalno šolo za učence v gospodarstvu Slovenska Bistrica) * Friderik Babnik (16. avgust 1883, Zgornja Polskava – 4. december 1941, Mauthausen), pravnik, tovarnar, lokalni aktivist, narodni buditelj, * Janko Babnik (13. avgust 1926, Dunaj – 1. september 1987, Ljubljana), pravnik, sodnik * Anton Brumen (7. januar 1857, Biserjane – 28. november 1930, Ptuj), sodnik, odvetnik, publicist * Rudolf Grad Ganziti (10. april 1905, Vrhole pri Slov. Konjicah – 27. julij 1987, Ljubljana), politik, sindikalist * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), odvetnik, politik, župan Celja * Josip Jaklin (22. februar 1860, Slovenska Bistrica – 1933), politik * Alojz Kores (16. junij 1930, Kovača vas – 29. januar 2006, Kovača vas), politik, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, poslanec, društveni delavec, član PGD * Franc Karner (23. oktober 1925, Slovenska Bistrica – 5. maj 1952, Krnica), sodni uslužbenec, planinec, alpinist * Urban Lemež (17. maj 1858 – 19. marec 1933, Slovenska Bistrica), pravnik, narodni buditelj, posojilničar, čitalničar * Ervin Mejak (19. april 1899, Slovenska Bistrica – 14. oktober 1989, Polzela), pravnik, odvetnik, pisatelj, vojak, Maistrov borec * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. avgust 1909, Hošnica), lokalni politik, narodni buditelj * Ferdinand Prenj (18. oktober 1876, Oplotnica – 1957, Mostar), pravnik, publicist, društveni delavec * Avguštin Reisman (28. avgust 1889, občina Pesnica – 20. februar 1975, Mostar), pravnik, odvetnik, publicist * Boštjan Schaubach (7. februar 1886, Koroška – 18. marec 1953, Slovenska Bistrica), pravnik, odvetnik, politik, župan Slovenske Bistrice * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, publicist, čitalničar, narodni buditelj * Josip Sernec (4. marec 1844, Slovenska Bistrica – 18. september 1925, Ljubljana), pravnik, politik, publicist, čitalničar, pisatelj * Teodor Tominšek (16. oktober 1902, Kranj – 16. februar 1996, Ljubljana), pravnik, publicist, prvoborec ‒ spomeničar * Julian Železnikar (3. julij 1878, Slovenska Bistrica – 14. november 1902, Ljubljana), pravnik, član ljubljanske in novomeške literarne Zadruge * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Slovenska Bistrica – 16. maj 1925, Štajerska), pravnik, minister, publicist * Pavla Mede (29. junij 1919, Strahinj – 8. januar 1943, Lukanja), komunistka, partizanka in narodna herojinja * Dušan Mravljak (21. februar 1914, Šoštanj – 8. januar 1943, Lukanja), partizan in narodni heroj * Drago Magdič (27. marec 1962, Slovenska Bistrica), častnik * Fritz Eugen Heigel (21. september 1895, Pragersko – 11. december 1930, Dunaj), častnik, inženir * Ernest Kopriva (10. september 1907, Laporje – 26. februar 1974, Obrov), pomorski častnik, publicist * Jože Kodelič (15. marec 1920, Črešnjevec – 5. februar 2015, Črešnjevec), častnik, prvoborec ‒ spomeničar * Marijan Strehar (3. marec 1952, Planina pod Šumikom – 24. maj 2012, Pohorje), častnik, vojak, čebelar, veteran vojne za Slovenijo, častni občan občine Slovenska Bistrica * Marjan Vidmajer (6. maj 1955, Slovenska Bistrica – 5. avgust 2010, Slovenska Bistrica), častnik, vojak, veteran vojne za Slovenijo * Julius Cuscoleca (26. julij 1872 , Slovenska Bistrica – 5. oktober 1935, Innsbruck), častnik * Drago Tomažič (28. januarja 1914, Veliko Tinje – 12. oktober 1943, Mozelj), uradnik, član vaških straž, četnik (plavogardist) * Alojz Vindiš (16. maj 1926, Pragersko – 3. marec 2010, Spodnja Polskava), častnik, * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985 Gradec), geodet, častnik, vojak * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat, Zagorje ob Savi – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj in dobrotnik Antona Martina Slomška * Gregor Zafošnik (30. avgust 1902, Spodnja Nova vas – 2. julij 1994, Maribor), duhovnik in skladatelj * Ivan Tomažič (17. junij 1919, Pregarje – 22. februar 2014 Ilirska Bistrica), rimskokatoliški duhovnik, organizator, mecen, publicist in venetolog * Ignac Franc Zimmermann (26. julij 1777, Slovenska Bistrica – 28. september 1843, Šentandraž v Labotski dolini), duhovnik, škof * Simon Gaberc (3. oktober 1838, Črešnjevec – 12. januar 1916, Maribor), narodni gospodar, pridigar, nabožni pesnik, duhovnik * Štefan Kušer (10. december 1910, Zgornja Brežnica – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, občinski nagrajenec * Janez Arlič (27. december 1812, Nova Cerkev – 17. junij 1879, Prihova), duhovnik, pesnik Slomškovega kroga * Friderik Mirko Aužner (25. marec 1916, Podgrad – 24. februar 1987, Maribor), duhovnik * Jože But (17. februar 1924, Kostrivnica – 9. september 1998, Slovenska Bistrica), duhovnik * Jožef Cerjak (1863, Podsreda – 1933, Slovenska Bistrica), duhovnik * Marija Serafina Černe (8. marec 1908, Kromberk – 1977), redovnica, misijonarka * Josip Drobnič (18. april 18128, Sveta Ema, Podčetrtek – 5. avgust 1861, Gradec), duhovnik, pisatelj, publicist, čitalničar, kulturni delavec * Martin Gaberc (29. september 1883, Črešnjevec – 6. april 1941, Gornja Radgona), duhovnik, kulturni delavec * Rudolf Gašparič (7. februar 1917, Kraljevica – 18. avgust 2006, Maribor), duhovnik * Pankracij Gregorc (7. maj 1867, Videm pri Ptuju – 15. avgust 1920, Slovenske Konjice), duhovnik, pesnik in pisatelj * Mihael Grešak (11. september 1914, Griže – 22. julij 1942, Celje), duhovnik * Anton Hajšek (5. junij 1829, Stari Grad – 1907, Slovenska Bistrica), duhovnik, posojilničar, čitalničar * Josip Hašnik (16. marec 1811, Trbonje – 6. marec 1883, Šentjur), duhovnik, nabožni pesnik, publicist * Franc Heber ( 1852, Velika Nedelja – 13. april 1921, Spodnja Polskava), duhovnik, katehet, kronist * Jožef Heržič ( ? – 29. april 1897, Ptuj), duhovnik, prošt, kronist, častni občan občine Spodnja Polskava * Aleksandr Hoffer (25. februar 1839, Kot – 4. september 1914, Travnik), duhovnik, jezuit, zgodovinar * Anton Jerovšek (23. maj 1874, Spodnja Nova vas – 31. oktober 1932, Maribor), duhovnik, publicist, politik * Štefan Kušar (10. december 1910, Križni Vrh – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, lokalni aktivist * Karl Križe (24. avgust 1802, Slovenska Bistrica – 20. junij 1858), duhovnik, kurat * Franc Kovačič (25. marec 1867, Veržej – 19. marec 1939 Maribor), duhovnik, zgodovinar, časnikar, publicist, diplomat * Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (19.−21. stoletje), redovnice * Franc Ksaver Lukman (24. november 1880, Loke – 12. junij 1958, Ljubljana), duhovnik, publicist, teolog, filozof * Vincenc Novak (5. september 1807, Braslovče – 8. marec 1869, Spodnja Polskava), duhovnik, nabožni pesnik * Ivan Orel (18. oktober 1899, Mozirje – 30. maj 1970, Zgornja Polskava), duhovnik * Jožef Ozimič (28. februar 1882, Zgornja Ložnica – ?), duhovnik, dekan * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj * Jožef Soler (18. april 1829, Slovenska Bistrica – 5. januar 1870, Zgornja Ložnica), duhovnik, kurat * Ivan Šolinc (15. junij 1897, Cerovec – 17. marec 1976, Krško), duhovnik * Jožef Virk (15. marec 1810, Podrečje – 4. januar 1880, Loče), duhovnik, pesnik * Matevž Vrečko (10. september 1826, Vojnik – 10. julij 1893, Šmarje pri Jelšah), duhovnik, ustanovitelj prve knjižnice v Slovenski Bistrici * Ivan Zakošek (21. marec 1876, Šentvid pri Planini – 25. maj 1951, Zgornja Ložnica), duhovnik, provizor * Jožef Gašpar Zamlik (1680, Vitanje – 22. julij 1750, Slovenska Bistrica), duhovnik * Franc Žagar (duhovnik) (3. april 1826, Spodnja Polskava – 23. november 1891), duhovnik, doktor teologije * Memi Bečirovič (1. marec 1961, Slovenska Bistrica), košarkarski trener * Rene Mlekuž (25. avgust 1975, Slovenska Bistrica), alpski smučar * Franc Očko (31. marec 1960, Slovenska Bistrica), judoist * Ivan Vidmajer (24. december 1949, Slovenska Bistrica), judoist * Urška Žigart (4. december 1996, Slovenska Bistrica), kolesarka * Kaja Korošec (17 November 2001, Slovenska Bistrica), nogometašinja * Sani Bečirović (19. 5. 1981, Maribor), košarkar (zaključil je OŠ v Slovenski Bistrici) * Marijan Štimec (3. april 1951, Maribor – 11. november 2020, Maribor), samostojni podjetnik, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica, športnik, trener * Stanko Topolčnik (12. december 1947, Slovenska Bistrica – 13. april 2013, Kovača vas), judoist, olimpijec * Jože Uršič (19. marec 1927, Devina - 5. maj 1952, Krnica), Milan Uršič (21. september 1928, Devina – med 4. in 5. majem 1952 , Krnica), Ivan Vanč Uršič (16. januar 1931, Devina – 3. maj 1952, Krnica), študent, planinec, alpinist * Rodbina Attems (13.−21. stoletje), plemiči, lastniki Bistriškega gradu od 1717 do 1945 * Ignacij Marija I. Attems (15. avgust 1652, Ljubljana – 1. december 1732, Gradec), plemič, prvi lastnik bistriškega gradu iz rodbine Attems, pravnik, mecen * Kristina Attems (1658 – 27. april 1737), hčerka Jurija Günterja grofa Herbersteina († 1677), plemkinja, druga žena Ignaca Marije I. grofa Attemsa * Franc Dizma Attems (6. avgust 1688, Gradec – 10. maj 1750, Gradec), plemič, svetnik, predsednik vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja * Ignacij Marija II. Attems (27. februar 1714 , Gradec – 15. junij 1762, Dunaj), vnuk Ignaca Marije I. Attemsa, plemič, ustanovitelj bistriške veje rodbine Attemsov Svetokriških * Ferdinand Marija I. Attems (22. januar 1746 – 23. maj 1820, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ignacij Marija III. Attems (24. februar 1774, Gradec – 17. december 1861, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ferdinand Marija II. Attems (4. december 1809, Gradec – 27. november 1878, Gradec), plemil, vladni svetnik * Emil Attems (1. oktober 1857, Linz – 13. januar 1921, Slovenska Bistrica), plemič, cesarsko-kraljevski komornik, oče in ded zadnjih bistriških Attemsov * Ferdinand Marija III. Attems (14. avgust 1885, Wels – 1946), plemič, zadnji Attems, ki je bil lastnik bistriškega gradu, doktor gozdarstva, doktor ekonomije * Eleonore Maria Mauritia Attems (4. oktober 1886, Pardubice – 19. maj 1922, Gradec), plemkinja, prva žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Vanda Marija Terezija Attems (7. oktober 1887, Pardubice – 1946), plemkinja, druga žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Ignacij V. Attems (23. junij 1918, Dunaj – 24. februar 1986 , Dunaj), plemič, inženir gozdarstva, vojak * Emil Hans Attems (25. september 1921, Gradec – 1945 (domnevno)), plemič, inženir * Edmund Attems (16. september 1924, Gradec – 4. januar 2006, Dunaj), plemič, ekonomist * Franc Dizma Attems (duhovnik) (26. oktober 1926, Gradec – 13. maj 1999, Gradec), plemič, duhovnik, profesor * Grofje rodbine Babenberžani (okoli 976−1264), plemiška rodbina, posestniki Slovenske Bistrice * Grofje rodbine Celjskih (14.−15. stoletje), plemiška rodbina, posestniki mesta in gradu Slovenska Bistrica * Rodbina Dietrichstein (izpričani med 16. in 18. stoletjem), plemiška rodbina, lastniki polskavskih zemljiških gospostev * Anton Grasl (izpričan med leti 1455 in 1485), plemič, posestnik, gradnik * Elle Hutte (2. april 1874, Slovenska Bistrica – ? Dunaj), plemkinja, pisateljica * Janez Jurij Idunspeug (? – 1572, Slovenska Bistrica), plemič, posestnik bistriškega gradu * Theodor Kravina (1720, Slovenska Bistrica – 1789, Spodnja Avstrija), plemič, rektor, publicist, duhovnik, jezuit * Adalbert Neipperg (31. marec 1890, Meran – 23. december 1948, Vršac), plemič, duhovnik * Rodbina Otokarjev (1050 − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Zbelovo − 29. april 1892, Dunaj), plemič, gospodarstvenik, pravnik * Krištof Prafer (izpričan v 2. polovici 16. stoletja), plemič, gospodar gradu Gromberk * Rodbina Spanheim (11.−13. stoletje), plemiči, prvi znani posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Stupan Ehrenstein Simon (? − 1692, Slovenska Bistrica), plemič, slikar * Rodbina Vetter von der Lillie (16.−17. stoletje), plemiči, prvi privatni lastniki bistriškega gradu med 1584 in 1681 * Josef Wurzian Ritter (9. marec 1805, Slovenska Bistrica− 27. maj 1858, Dunaj), zdravnik, plemič * Eva Ingolič (druga polovica 17. in prva polovica 18. stoletja), osumljena čarovništva == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} eoipu7ubsqskx69ya4dbflx4z8m1ajt 6685716 6685713 2026-06-05T18:12:04Z ~2026-33441-12 261184 Povojni poboji 6685716 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Slovenska Bistrica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg |grb_alt=Grb |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]]. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]. Izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Po propadu Rimskega cesarstva je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Najstarejši znani fevdalni gospodje območja so bili [[Spanheimi]] (11. in 12. stoletje), ki so jih nasledili [[Otokarji|Traungavci]] oz. Otokarji (12. stoletje). Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine. Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. Tega leta je [[Rudolf I. Habsburški]] kot fevd podelil mesto Majnhardu II. Goriško-Tirolskemu. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Po Traungavcih je območje prešlo pod [[Babenberžani|Babenberžane]], ki so vladali do sredine 13. stoletja (leto 1250). Med letoma 1250 in 1278 je [[Štajerska|Štajersko]] obvladoval češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. Premysl]]. Po [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] leta 1278 je celotna Štajerska prešla pod [[Habsburžani|Habsburžane]], ki so vladali do leta 1918. Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. Vsakodnevno oblast je izvajal lastnik bistriškega gradu. V 14. stoletju so to bili [[Celjski grofje|Grofje Celjski]], ki so upravljali večji del Štajerske. Mesto dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. Leta 1587 je grad prešel v roke rodbine Vetter, ki je izvedla dve večji prenovi (prvo med letoma 1590 in 1623 ter drugo leta 1651). V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. Lastniki so bili do leta 1681, ko so grad prevzeli Wildensteini. Wildensteini so imeli grad v lasti do leta 1717, med tem časom pa so uredili grajski park v francoskem slogu. Leta 1717 je grad kupil [[Ignacij Marija Attems]], ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil in dal poslikati kapelo, stopnišče in viteško dvorano. Družina [[Attemsi|Attems]] je ostala lastnica gradu vse do konca druge svetovne vojne leta 1945. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. Leta 1945 je bil grad nacionaliziran, leta 1985 pa se je začela celovita obnova gradu. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je območje Spodnje Štajerske, vključno s Slovensko Bistrico, prišlo pod upravo nacistične Nemčije. Cilj okupacijskih oblasti je bil popolna germanizacija regije, kar je vključevalo izgon slovenskega prebivalstva, zaseg njihovega premoženja in naselitev pripadnikov nemške narodne skupnosti (Volksdeutsche). Izseljevanje je bilo del širšega nacističnega načrta, ki je predvideval odstranitev 220.000–260.000 Slovencev s Štajerske in Gorenjske. Prvi množični izgon Slovencev iz Slovenske Bistrice je bil izveden '''7. junija 1941''', ko so nemške oblasti organizirano deportirale skupino prebivalcev v Srbijo. Gre za enega najzgodnejših dokumentiranih izgonov na območju Spodnje Štajerske. Izseljeni prebivalci so bili večinoma narodno zavedni Slovenci, izobraženci, uradniki, obrtniki in druge družine, ki so jih okupacijske oblasti označile kot »nezaželene«. Izseljenci so bili zbrani na železniški postaji v Slovenski Bistrici in nato z vlaki odpeljani v zbirna in izgnanska taborišča v Srbiji. Dovoljena jim je bila le minimalna količina osebnih predmetov, njihovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Izseljevanje iz Slovenske Bistrice se je nadaljevalo v več valovih do leta 1942. Deportirani prebivalci so bili razseljeni po različnih krajih v Srbiji, nekateri pa so bili kasneje poslani v taborišča v Nemčiji. Njihove domove so okupacijske oblasti pogosto dodelile pripadnikom nemške narodne skupnosti ali jih uporabile za vojaške in upravne potrebe. Po koncu druge svetovne vojne so jugoslovanske oblasti izvajale izvensodne likvidacije nad pripadniki poraženih formacij, civilisti ter osebami, ki so jih označili za sodelavce okupatorja. Prikrita grobišča so bila pozneje evidentirana v okviru državnih in raziskovalnih projektov, ki so vzpostavili enotno bazo lokacij po Sloveniji. Na območju Zgornje Bistrice, kjer stoji današnji kompleks Impol, so bili v začetku 2000‑ih izvedeni arheološki izkopi v rovih oziroma protiletalskih zakloniščih, pri katerih so našli posmrtne ostanke več sto oseb. Ostanki so bili izkopani v dveh rovih; v prvem so našli ostanke 200 oseb, v drugem 231 oseb, skupaj 431, ki so bili 30. oktobra 2004 pokopani v kostnici na mestnem pokopališču v Slovenski Bistrici. Pokopi in postavitev spominskega obeležja so bili rezultat odločitve občine in lokalnih raziskav. Žrtve so bile osebe, ki so bile po koncu vojne obravnavane kot sodelavci okupatorja, pripadniki poraženih formacij ali drugače označene kot nezaželene; natančna identifikacija posameznikov in pravno‑forenzična pojasnila o okoliščinah smrti niso v vseh primerih javno objavljena ali pa ostajajo del arhivskih preiskav. Metode umora in prikritih pokopov so tipične za povojne izvensodne likvidacije (streljanje, prikriti pokopi v rovih). Manjše tako grobišče je bilo ob današnji Železniški postaji Slovenska Bistrica. Po koncu druge svetovne so partizani decembra 1945 in januarja 1946 v protizračno zaklonišče tamkajšnje tovarne Impol zaprli več kot 7 tisoč slovenskih in hrvaških civilistov, nato pa so vhod zaklonišča minirali, da so se žrtve v grozljivih razmerah zadušile in umrle. Med žrtvami, ki so bile zaprte, je bilo tudi veliko žensk in otrok. Leta 1948 je jugoslovanska oblast odkopala posmrtne ostanke trupel umrlih, ki še niso začele razpadati in jih zažgala v peči tovarne. To delo so opravili na smrt obsojeni zaporniki, ki so bili po opravljanjem delu pobiti. Ko so ujetniki morali prebiti vhod zaklonišča, da so odnesli trupla umrlih, jih je pričakal hud smrad in so številni zaradi tega omedeli, zaradi česar so jih komunisti z ostalimi trupli vrgli v peči. Po navodilih jugoslovanskih komunistov so zaporniki trupla umrlih nato naložili na vagone in jih potiskali do velike peči, kjer so jih morali zažgati, od trupel pa je nato ostal samo pepel. Po številnih virih so komunisti v zaklonišče pripeljali tudi ducat drugih civilistov, kjer so jih ubili z eksplozijo, ki je zasula zaklonišče. Zaradi velikega zločina, ki velja za enega najhujših partizanskih zločinov po drugi svetovni vojni, je partizansko-komunistični zločin v Slovenski Bistrici znan tudi kot slovenski Auschwitz. == Razvoj gasilstva == Bistrica trg, konec 13. stoletja pa že mestna naselbina, se je pogosto srečevala s požari. Za leto dogodka vemo le za nekatere. Januarja leta 1384 je pogorel grad z Marijino kapelo, leta 1446 je bilo mesto vso v plamenih ob obleganju Madžarov. Oglejski kronist [[Paolo Santonino]] je med obiskom Slovenske Bistrice leta 1487 zapisal v dnevnik, da mesto še kaže sledi požarov iz let 1440 in 1469. Mesto si je komaj opomoglo, ko so ga leta 1532 Turki oropali in požgali. Veliko požarov so povzročili uporni kmetje, ko so 1635 na Štajerskem požgali več grajskih in gospodarskih poslopij, v bližini mesta Žički dvor pri Oplotnici in Pragerski dvor. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo, leta 1788 pa so v celoti pogorele [[Studenice]] s [[Samostan dominikank Studenice|samostanom]] in nad njim stoječi grad. Leta 1813 je pogorela [[Spodnja Polskava]], leta 1818 pa [[Šmartno na Pohorju]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Povod za ustanovitev požarne brambe so bili številni požari ob koncu 19. stoletja v Slovenski Bistrici in okolici, posebno pa požar 4. oktobra 1872, ko sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča. Da takrat ni nastala večja škoda, gre zahvala požarni brambi Maribor – mesto. Mariborski gasilci so prejeli brzojavko ob 10.15. Ob 11. uri so se že peljali s posebnim vlakom proti [[Pragersko|Pragerskemu]], kjer so jih čakali trije pari konj iz bistriške vojašnice. Opoldne ob 12.15 so bili na kraju požara, omejili so ogenj in rešili cerkev. Šele ob 23. uri zvečer so se z vozovi napotili nazaj proti Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Že 23. oktobra 1872 je bil ob 17. uri v občinski stavbi na Glavnem trgu pod predsedstvom župana Franca Formacherja zbor bistriške požarne brambe. Imenovan je bil 9-članski odbor, ki je že na isti seji razpravljal o pravilih društva in nabavi brizgalne. Tako je bilo bistriško gasilstvo organizirano že slaba tri leta po ustanovitvi prvega gasilskega društva na Slovenskem. Člani prvega odbora gasilske brambe v Slovenski Bistrici so bili: Julij Baumann, Josip Fritz, Anton Hogenwart, Edvard Janach, Josip Kalle, Mihael Nasko, Andrej Podkrajšek, Baltazar Raško in Franc Ratej''',''' ki je bil izvoljen za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ko so 17. novembra istega leta bila pravila društva predložena oblasti, ki jih je 24. novembra potrdila z odlokom št.14.692, je mesto štelo 154 hiš in 1168 prebivalcev. Prvi občni zbor je bil 7. januarja 1873 in po pravilu društva je bil imenovan dokončni odbor petih članov. Za načelnika bistriške požarne brambe je bil imenovan Mihael Nasko, za namestnika Julij Baumann, za tajnika Josef Kalle, za blagajnika Andrej Podkrajšek, za orodjarja pa Alojz Matuš. Za vodjo gasilske skupine je bil imenovan še Edvard Janach, Karel Schön za vodjo brizgalne in Franc Bachtidy za njegovega namestnika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Januarja 1873 so nabavili prvo orodje, izdelan je bil žig in 21. marca so se bistriški gasilci združili s pokrajinsko gasilsko zvezo, k Štajerski deželni zvezi pa so pristopili šele leta 1885. Prvi “gasilski dan” so praznovali na Jožefovo, 19.marca 1873. V tem letu je društvo prejelo brizgalno in nekaj orodja.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Pozimi leta 1875 je izbruhnila živinska kuga in gasilci so prostovoljno prevzeli nadzor nad cestami, da bi preprečili širjenje te nalezljive bolezni. Kroniški zapis je zanimiv, saj vidimo, da so gasilci že zgodaj posegli na področje varovanja in preprečevanja drugih nesreč, ne samo požarov. Po dobrih dvajsetih letih se je gasilcem leta 1893 uresničila dolgoletna želja, da bi dobili svoj dom. Prvi požarni voz je društvo prejelo leta 1896 in takrat uvedlo požarno službo ob nedeljah in praznikih. Konec prve svetovne vojne je povzročil temeljite spremembe. 21. septembra 1919 je društvo prejelo pravila nove Zveze gasilskih društev.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ob 60-letnici je društvo dobilo prvi gasilski avto in razvilo prapor. Zaradi pridobitve avtomobila so gasilski voz prodali tovarniškemu društvu v [[Tepanje]]. 30. januarja 1941 občni zbor ni bil dokončan zaradi druge svetovne vojne. V času okupacije je bil članom prepovedan vstop v dom, oddati so morali ključe, zasežen je bil gasilski avto in s tem za vedno izgubljen. Po vojni so bile razmere zahtevne, saj gasilci niso imeli prevoznega sredstva. Delovati so mogli le v bližnji okolici. 28. aprila 1946, pa so se gasilci prvič soočili s prometno nesrečo, ko so nudili »pomoč ranjenim velike avtomobilske nesreče«. Tovornjak, poln ljudi, se je vračal z mitinga na Pohorju pod Spodnjim Prebukovjem, pa so mu odpovedale zavore. Bilo je tudi nekaj mrtvih. Nanje še danes spominja tam postavljen lesen križ. Vozilo, prenovljeno v gasilski avto, so bistriški gasilci dobili šele leta 1954. Maja 1956 pa so gasilci kupili tovornjak znamke Chevrolet in ga leta 1958 predelali v cisterno.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Leta 1965 je bistriške gasilce za njihovo prizadevno delo odlikoval z [[Red zaslug za ljudstvo|redom zaslug za ljudstvo]] s srebrnimi žarki [[Josip Broz – Tito]]. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, so Bistričani pokazali svoj elan v smislu klica »Bližnjemu na pomoč!«. V nadaljnjem petintridesetletnem obdobju so močan pečat delovanju društva dajali njegovi predsedniki in poveljniki ter drugi nosilci funkcij. Prvi zapisi o zamisli izgradnje novega gasilskega doma za potrebe Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bisrica je moč najti v zapisih za leto 1980. Kljub težavam takratnega časa je društvo do leta 1987 pridobilo zemljišče in vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo večnamenskega doma. Leta 1991, ko so se člani društva pripravljali za praznovanje 120-letnice obstoja društva, se je domovina Slovenija osamosvajala in doživela agresijo jugoslovanske armade. Bistriški gasilci so v večini bili vpoklicani v enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. Ob sprejemu novega Zakona o gasilstvu in Zakona o varstvu pred požarom leta 1993 se je med članstvom zaiskrilo novo upanje. Naslednje leto je društvo napovedalo nasilno vselitev v nedokončan nov dom in ga 14. novembra 1994 prevzelo v nedokončanem stanju. Nekoliko si je društvo opomoglo naslednje leto, ko je prodalo stari gasilski dom in s kupnino poravnalo večino dolgov. Dom so dokončali člani sami s preko 4000 delovnimi urami. Pridobili so vsa soglasja in uporabno dovoljenje, ter vpis objekta v zemljiško knjigo. Dolgoletni napori za izgradnjo in pridobitev novega gasilskega doma so bili tako pri koncu.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V nadaljevanju so člani uredili še okolico novega doma in ob 125-letnici delovanja krstili tudi novo gasilsko vozilo GVC 24/50 Steyr. Leta 1996 so navezali prijateljske stike z gasilskim društvom Barsinghausen iz Nemčije. Leta 1997 so z ministrstvom za obrambo podpisali koncesijsko pogodbo za opravljanje nalog širšega pomena, za posredovanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Po velikem požaru Marijine cerkve v centru mesta Slovenska Bistrica se je pokazala potreba po visoki avtolestvi. Tako so člani začeli z aktivnostmi za nabavo take avtolestve in v začetku leta 2002 je naloga uspela s prevzemom rabljene ALK Iveco iz Japonske.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Društvu je občina Slovenska Bistrica 2. februarja 2004 podelila najvišje občinsko priznanje, Listino občine Slovenska Bistrica za prostovoljno, gasilsko in humanitarno delovanje ter reševanje v nesrečah.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Je se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in ob panonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev v občini (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki [[rimska cesta|rimske ceste]] Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] je na Južni železnici [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Športna društva in klubi == * Nogometni klub Bistrica * Košarkarski klub Slovenska Bistrica * Odbojkarski klub Bistrica * Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica * Judo klub Impol Slovenska Bistrica == Izobraževanje, vera in jezik == V mestu deluje en javni vrtec, tj. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki je razdeljen na enote Sonček, Ozka ulica in Ciciban. V kraju delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Pohorskega odreda in 2. osnovna šola Slovenska Bistrica. Prav tako deluje tudi šola za otroke s posebnimi potrebami - Osnovna šola Minke Namestnik Sonja. Mesto ima prav tako srednjo šolo. Srednja šola Slovenska Bistrica ponuja 4 izobraževalne programe: trgovec, ekonomski tehnik, metalurški tehnik in splošna gimnazija. Šole v mestu so dokaj dobro zastopane na tekmovanjih, saj učenci in dijaki redno dosegajo srebrna priznanja, včasih celo zlata.<ref>{{Navedi splet|title=Naslovnica|url=https://www.sssb.si/|website=Srednja šola Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mesto ima tri cerkve. Glavna župnijska cerkev v mestu je Župnijska cerkev sv. Jerneja. Na hribčku nad mestom se nahaja Cerkev sv. Jožefa. V centru mesta se nahaja Podružnična cerkev Marije sedem žalosti. Večina prebivalstva pripada katoliški veri, vedno bolj pa se s priseljevanjem povečuje število muslimanov. Povečuje se tudi število ateistov.<ref>{{Navedi splet|title=Župnija svetega Jerneja Slovenska Bistrica|url=https://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/|website=zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si|accessdate=2026-06-05}}</ref> V šolah prevladuje slovenščina, iz leta v leto pa se veča število govorcev tujih jezikov (najbolj izstopata albanščina in bosanščina, v zadnjih letih pa tudi ukrajinščina). == Gospodarstvo == V Slovenski Bistrici so nastala 4 pomembna podjetja: Impol, Aluminium Kety Emmi, Mojstrovina in Tovarna olja Gea. Skupina Impol je eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v Sloveniji, z začetki, ki segajo v leto 1825, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger na Zgornji Bistrici ustanovila kovačnico bakrenih izdelkov. V drugi polovici 20. stoletja se je podjetje preusmerilo v predelavo aluminija, ki ostaja njegova osrednja dejavnost. Impol je danes globalno podjetje z več tisoč zaposlenimi, ki letno predela med 250.000 in 260.000 ton aluminija ter ustvarja promet v višini približno milijarde evrov. Podjetje je znano po razvoju izdelkov iz aluminija z nizkim ogljičnim odtisom, digitalizaciji proizvodnih procesov ter dolgoročni usmerjenosti v trajnost in inovacije. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.impol.si/podjetje-impol/zgodovina/|website=Impol|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Aluminium Kety Emmi d. o. o. je podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, specializirano za mehansko in površinsko obdelavo aluminija. Podjetje deluje kot partner za celovite tehnološke rešitve aluminijastih komponent, pri čemer uporablja najsodobnejšo CNC-tehnologijo, robotizirane procese ter napredne postopke rezkanja, struženja, varjenja, eloksiranja in sestavljanja aluminija z drugimi materiali. Njihove rešitve so namenjene številnim industrijam, med drugim avtomobilski, medicinski, elektronski, pohištveni in industriji tirnih vozil. Podjetje poudarja cilj postati evropski center odličnosti za aluminijaste komponente in je dejavno tudi na področju razvoja trajnostnih in inovativnih rešitev.<ref>{{Navedi splet|title=Domov - ALUMINIUM KETY EMMI|url=https://www.emmi.si/|date=2020-11-23|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mojstrovina d. o. o. je slovensko podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, registrirano za dejavnosti strojne obdelave kovin. Podjetje je usmerjeno v mehansko obdelavo kovinskih materialov, med katerimi prevladujeta jeklo in aluminij. Njegove storitve obsegajo rezkanje, struženje, vrtanje, izdelavo kovinskih komponent, popravila kovinskih delov ter izdelavo manjših serij natančnih mehanskih izdelkov. Mojstrovina opravlja storitve za industrijske, obrtne in zasebne naročnike ter je del lokalnega sistema malih in srednjih podjetij, ki dopolnjujejo večje industrijske proizvajalce v občini Slovenska Bistrica. Podjetje je vključeno v dejavnosti, ki so značilne za širše bistriško industrijsko okolje, zlasti na področju kovinskopredelovalne in strojne industrije.<ref>{{Navedi splet|title=Mojstrovina – Strojegradnja in orodjarstvo Mojstrovina|url=https://www.mojstrovina.si/|website=Mojstrovina|date=2025-07-08|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Tovarna olja Gea je vodilna slovenska oljarna z več kot 120-letno tradicijo, saj sega njen začetek v leto 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil obrtno stiskalnico bučnega olja. Podjetje je skozi 20. stoletje prešlo od obrtne do industrijske proizvodnje in danes proizvaja širok nabor jedilnih olj, vključno z bučnim, sončničnim, repičnim, oljčnim in specialnimi olji. Gea je edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji, njeni izdelki pa so prisotni na več kot 20 tujih trgih, med drugim v ZDA, Kanadi, Avstraliji in državah EU. Podjetje je prepoznano po blagovnih znamkah Gea, Cekin, Zvezda in Sončni cvet, ter po visoki kakovosti, ki jo zagotavlja z mednarodnimi certifikati, kot sta IFS in ISO 14001. <ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://gea.si/|website=gea.si|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Gradbena dela so skoraj v celoti prevzeli tujci (večinoma Kosovarji in priseljenci iz republik bivše Jugoslavije). Prav tako so tujci lastniki vseh pekarn in sladoledarn v Slovenski Bistrici. Mesto ponuja tudi turistične nastanitve (Hotel Leonardo). Prisotna sta dva ponudnika naftnih derivatov, to sta Petrol in MOL. Prisotne so številne multinacionalke, kot so Spar, Lidl in Hofer. Mesto ima tudi kmetijsko zadrugo. V mestu je imelo sedež podjetje Granit, d.d., ki je bilo eno izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Podjetje je bilo leta 2013 v stečaju, kmalu zatem pa je propadlo. S tem so delovna mesta izgubili mnogi Bistričani.<ref>{{Navedi splet|title=Ruse je Granit zanimal, so s čakanjem na dražbo izgubili potrpljenje?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ruse-je-granit-zanimal-so-s-cakanjem-na-drazbo-izgubili-potrpljenje/328305|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> == Upravni organi in javni prevoz == V Slovenski Bistrici se nahaja Upravna enota Slovenska Bistrica, Policijska postaja Slovenska Bistrica, sedež istoimenske občine, Gasilski dom PGD Slovenska Bistrica in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Mesto ima tudi dom za starejše občane. Nedaleč od mesta se nahaja tudi Železniška postaja Slovenska Bistrica, v mestu pa je ogromno avtobusnih postaj. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonza Šarha, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Osebe, povezane z mestom == * Štefan Podričnik (1922, Mežica – 1988, Maribor), direktor Impola, poslanec skupščine SRS * Laura Lešnik (2. januar 1920, Trst – 19. december 1996, Slovenska Bistrica), finančna uradnica, prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka * Frančiška Ludvik (10. oktober 1874, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), posestnica, gostilničarka * Ivan Ludvik (11. julij 1870, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), solastnik gostilne * Jožica Ludvik (1905, Bač – 18. november 1944, Auschwitz), uradnica * Viktor Maček (1. november 1942, Slovenska Bistrica – 13. januar 1988, Maribor), ekonomist, inženir, direktor Impola * Minka Namestnik – Sonja (26. avgust 1926, Ruše – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), trgovka, borka Pohorskega bataljona * Peter Novak (20. december 1854, Podbrdo – 26. september 1922, Slovenska Bistrica), gostilnec, deželni poslanec, narodni buditelj, čitalničar * Oskar Lang (15. maj 1934, Slovenska Bistrica – 3. februar 2022, Slovenska Bistrica), elektrotehnik, planinec, alpinist * Jakob Potočnik (1865, Ravne – 1945 (predvidoma) Slovenska Bistrica), orožniški narednik, župan Pragerskega * Jurij Schaumberg (15.−16. stoletje), posestnik Slovenske Bistrice in tamkajšnjega gradu * Hinko Sernc (21. marec 1926, Sv. Areh na Pohorju – 3. februar 2018, Šmartno na Pohorju), gostilnec, glasbenik, član PGD * Engelbert Sicherl (1874, ? – 1937, ?), posestnik, trgovec, društveni delavec, župan Spodnje Polskave * Franc Steinklauber (1859 – 5. april 1921, Pragersko), tovarnar, ustanovitelj opekarne na Pragerskem * Vincenc Sternberger (5. februar 1827 – 29. maj 1912, Zgornja Bistrica), tovarnar, vzpostavil je prve zametke tovarne Impol * Albert Stieger (3. oktober 1847, Slovenska Bistrica – 24. december 1933, Slovenska Bistrica), tovarnar, župan, častni občan, ustanovitelj predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Ida Stieger (22. september 1884, Slovenska Bistrica – 9. maj 1945, Slovenska Bistrica), trgovka, tovarnarka, lastnica predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Franc Kokoschineg (15. februar 1809, Vitanje – 17. januar 1880), predstojnik okraja v Slovenski Bistrici * Matija Kotnik (1862 – 29. november 1939, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Ivan Kos (24. avgust 1880, Kostanjevec – 28. april 1968, Slovenska Bistrica), trgovec, gostilničar, župan Slovenske Bistrice, posojilničar * Franjo Jagodič (20. julij 1902, Zgornja Polskava – 25. marec 1990, Mekinje), elektrotehnik, inženir, publicist * Josipina Krulc (7. marec 1879, Videž – 6. april 1969, Slovenska Bistrica), gostilničarka, hotelirka, posestnica * Jože Ingolič (2. marec 1921, Spodnja Polskava – 1. oktober 2011, Mengeš), ekonomist, veleposlanik, politik * Marko Drnovšek (16. junij 1925, Slovenska Bistrica – 22. april 2003, Maribor), gospodarstvenik * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog in speleolog * Jože Ajd (16. februar 1920, Slovenska Bistrica – ? Nemčija), gozdni delavec * Rudolf Bader (? – po koncu 2. svetovne vojne), trgovec * Karmelo Budihna (21. januar 1916, Ustje, Ajdovščina – 10. januar 1991,Ljubljana), gozdar, upravitelj gozdne uprave Slovenska Bistrica * Vladimir Dušej (25. september 1946, Tinjska Gora – 21. avgust 1996, Maribor), trgovec, inšpektor, samostojni podjetnik, predsednik SZDL, športni pilot, ustanovitelj prve privatne pilotske šole v Sloveniji * Herta Haas (29. marec 1914, Slovenska Bistrica – 5. marec 2010, Beograd), ekonomistka, druga Titova žena * Josip Hojnik (19. marec 1845, Bukovec – 19. oktober 1915, Zgornja Polskava), veleposestnik, župan Zgornje Polskave, načelnik podružnice CMD * Jožef Hrastnik (21. februar 1806, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, prvi župan občine Spodnja Polskava * Karel Hrastnik (11. november 1845, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Marija Godec (30. december 1928, Sele pri Polskavi – 20. oktober 2012, Zgornja Polskava), direktorica banke, družbena in kulturna delavka * Alfonz Šarh (25. avgust 1893, Zgornja Bistrica – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kmet, udeleženec 1. svetovne vojne, Maistrov borec, borec Pohorskega bataljona, narodni heroj * Rado Šturm 26. julij 1893, Zgornja Bistrica – 8. februar 1960, Ljubljana), agronom, publicist, Maistrov borec * Ivan Tomažič (31. januar 1919, Zgornja Bistrica – 5. oktober 1982, Ptuj), gospodarstvenik, direktor Perutnine Ptuj * Alojz Vezjak (6. oktober 1926, Poljčane – 2. avgust 2012, Poljčane), ustanovitelj Emi-ja, župan občine Slovenska Bistrica, lokalni aktivist * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založnik, knjigotržec, novinar, zbiratelj * Joseph Hueber (1715, Dunaj – 26. september 1787, Gradec), baročni gradbenik, prenavljal je bistriški grad * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Slovenska Bistrica – 31. december 1889, Zagreb), gradbenik in industrialec * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – 14. December 2013 Maribor), gradbenik in industrialec * Marko Cvahte (14. marec 1942, Zgornja Ložnica – 5. julij 2014, Slovenska Bistrica), gradbenik, inženir, amaterski igralec * Jožef Hofer (1696, Maribor – 2. februar 1762, Maribor), arhitekt * Slavko Jelinek (31. avgust 1925, Spodnja Polskava – 27. februar 2014, Zagreb), arhitekt * Igor Kraševac (25. marec 1959, Maribor – 28. september 2020, Maribor), arhitekt, urbanist, lionist, direktor Ibisa Slovenska Bistrica * Branko Kraševec (31. marec 1927, Koprivnica – 16. junij 2016, Radenci), arhitekt, industrijski oblikovalec * Ivan Kladnik (23. junij 1912, Spodnja Ložnica – 24. november 1947, Ljubljana), gladbeni tehnik * Franjo Kikec (8. september 1923 , Ljutomer – 12. januar 2012, Maribor), inženir, predsednik GZS, tehnični direktor Impola, direktor SOZD Unial * Maksimilijan Ozimič (Maks) (12. junij 1927, Slovenska Bistrica – 21. junij 2021, Slovenska Bistrica), strojni tehnik, poznavalec polpretekle zgodovine mesta Slovenska Bistrica * Hans Pascher (19. junij 1858, Tamsweg – po 1945, Maribor), arhitekt * Peter Anton Pigrato (aktiven med leti 1558 in 1593), arhitekt, gradbenik * Edvard Lepoša (4. oktober 1921, Maribor – 2. maj 2016, Maribor), inženir, gospodarstvenik, tehnični direktor Impola * Miroslav Gregorič (5. februar 1930, Krško – 1. oktober 2018, Slovenska Bistrica), metalurg, kulturni delavec * Milan Veber (17. december 1938, Maribor – 18. julij 1998, Slovenska Bistrica), inženir, direktor in tehnični direktor Impola, lokalni aktivist * Jakob Versolatti (13. junij 1848, Šlovrenc ob Soči – 27. marec 1932, Slovenska Bistrica), gradbenik, cesarski svetnik, častni občan Slovenske Bistrice * Doroteja Ozimič (1. februar 1928, Slovenska Bistrica – 5. oktober 2009, Slovenska Bistrica), inženirka kmetijstva, učiteljica, politična zapornica * Stanko Čurin (6. november 1929, Vodranci – 6. julij 2017, Ptuj), vinogradnik, vinar (opravljal je poklicno vojaško službo v Slovenski Bistrici) * Ivan Arbeiter (16. april 1926, Ličenca – 9. oktober 1977, Maribor), enolog, direktor * Matija Batier (5. februar 1880, Gorica pri Pragerskem – december 1945), kmet, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Anton Brauče (8. junij 1890, Ritoznoj – 8. januar 1963, Ritoznoj), organizator viničarskega gibanja na slovenjebistriškem * Anton Frelih (23. december 1909, Podbrdo pri Škofji Loki – 21. julij 1985, Maribor), kmet, prevoznik − furman, prvi župan Slovenske Bistrice po 2. svetovni vojni * Vinko Gornjak (17. januar 1899, Smolnik – 31. maj 1993, Slovenska Bistrica), agronom, sadjar, banski svetnik * Anton Hrastnik (6. maj 1892, Zgornja Polskava – 10 april 1971, Zgornja Polskava), kmet, strojar, usnjar * Ivan Korošec (november 1895, Spodnja Nova vas – 20. julij 1969, Zgornja Polskava), kmet, društveni in kulturni delavec, župan Zgornje Polskave * Viktor Kodelič (1889, Pokoše – april 1959 Črešnjevec), kmet, župan Črešnjevca in Pragerskega * Franjo Ledinek (28. marec 1931, Skomarje – 8. januar 2011, Maribor), agronom, direktor, politik, poslanec, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Albin Orthaber (26. oktober 1910, Spodnja Polskava – 14. oktober 1972, Ljubljana), agronom, publicist * Marija Stegne (10. oktober 1925, Urh – 20. oktober 2012, Tinjska Gora), kmetica, ljudska pevka, društvena delavka * Jože Alt (19. december 1922, Maribor – 28. april 1942, Maribor), livar * Anton Arzenšek (1883, Slovenska Bistrica – 1963, Gradec), kovač, župan Slovenske Bistrice * Aslan Bečirović (29. november 1912, Dobri Dol, Vrapčište – 27. april 1994, Slivniško Pohorje), slaščičar, podpornik športa v občini * Karel Ingolič (11. avgust 1925, Spodnja Polskava – 9. december 2015, Slovenska Bistrica), mizar, lovec, kinolog, lokalni aktivist, direktor * Alojz Jedlovčnik (30. april 1901, Koroška – 11. maj 1983, Slovenska Bistrica), čevljar, čebelar * Jože Kozelj (16. februar 1921, Leskovec – 20. april 2009, Slovenska Bistrica), zadnji poklicni lončar v Slovenski Bistrici, pečar * Janez Kapun (12. januar 1910, Slovenske Konjice – 26. februar 2009, Slovenska Bistrica), mojster soboslikarske in pleskarske obrti * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), čevljar, železniški delavec, narodni buditelj * Ivan Kancler (11. junij 1922, Spodnja Polskava – 5. november 1942, Občina Zreče), ključavničar, borec Pohorskega bataljona * Anton Kancler (30. maj 1919, Spodnja Polskava – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kovač, borec Pohorskega bataljona * Ivan Ojcinger (16. december 1882, Slovenska Bistrica – 30. junij 1964, Slovenska Bistrica), krojaški mojster, skrbnik otrok * Anton Opravš (9. junij 1873 – 18. oktober 1935, Zgornja Polskava), pekovski mojster, lastnik pekarne, lastnik gostilne * Franc Padežnik (5. oktober 1922, Bukovec – 29. maj 2001, Zgornja Polskava), mizar, računovodja, kulturni delavec * Josip Pelko (18. marec 1881, Kostrivnica – 1962, Slovenska Bistrica), urar, fotograf * Ivan Pivec (2. februar 1919, Sele pri Polskavi – februar 1991), oljar * Vinko Polanec (22. januar 1926, Slovenska Bistrica – 4. marec 2004, Maribor), kovač * Jožef Anton Quadrio (med 1675 in 1680, Benetke – 1730), štukater * Bruno Rajtmajer (27. avgust 1912, Stari Log – 11. maj 1945, Borovlje), ključavničar, železničar * Jožko Sagadin (2. marec 1883, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce pri Mostečnem), mizar, narodni buditelj * Franc Sernec (1860, Slovenska Bistrica – ?), mizar, politik * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), čevljar, stenograf, politik, publicist * Gvido Smolar (1. september 1909, Troblje – 28. julij 1996, Slovenska Bistrica), lesni manipulant, tovarnar, direktor Emmi-ja, društveni delavec * Mihael Spindler (28. oktober 1941, Kuršinci – 13. december 2019, Maribor), metalurg, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, direktor Emmi-ja * Herbert Stremšek (19. februar 1923, Pragersko – 1. avgust 1947, Ljubljana), strugar, sodelavec gestapa * Jurij Ačko (26. marec 1878, Visole – 14. februar 1947, Slovenska Bistrica), slikopleskar, slikarski mojster * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog, krasolog, publicist * Roman Dorn (10. maj 1952, Slovenska Bistrica – 23. junij 2023, Slovenska Bistrica), slovenski računalnikar, učitelj * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985, Gradec), geodet, vojak častnik * Maruša Bradač (9. januar 1978, Maribor), astrofizičarka (odraščala je v Slovenski Bistrici, kjer je 1984–92 obiskovala osnovno šolo) * Zora Cvahte (14. marec 1936, Slovenska Bistrica – 20. januar 2019, Maribor), defektologinja, folkloristka, amaterska igralka * Slavko Kovačič (23. februar 1919, Makole – 30. november 202,0 Slovenska Bistrica), biolog, kulturni delavec, tabornik, planinec, urednik časopisa Metalurg * Milan Kac (25. oktober 1924, Lendava – 21. december 2010, Maribor), matematik * Vida Pohar (9. julij 1934 Beograd – 2022), geologinja * Gabriela Zemljič (9. marec 1919, Maribor – 17. februar 2014, Maribor), prva slovenjebistriška farmacevtka, direktorica tukajšnje lekarne * Josef von Wurzian (9. marec 1806, Slovenska Bistrica – 27. maj 1858 Dunaj), osebni zdravnik avstrijskega feldmaršala Josefa Grafa Radetzkega * Zora Janžekovič (30. september 1918, Slovenska Bistrica – 17. marec 2015 Radenci), zdravnica, specialistka plastične kirurgije (razvila je nov postopek zdravljenja globokih opeklin) * Karel Erdlen (1. junij 1923, Trbovlje – 12. februar 1999, Slivniško Pohorje), veterinar (služboval je v Slovenski Bistrici) * Ivo Antolič (14. april 1919, Ljutomer – 13. julij 2001, Ljubljana), zobozdravnik, ortodont (dve leti je deloval v Slovenski Bistrici) * Paul Adami (18. januar 1736, Slovaška – 11. november 1814, Dunaj), zdravnik, veterinar (V decembru 1779 in 1780 je opravil obsežen in zahteven poskus zaščitnega cepljenja proti omenjeni bolezni na živih živalih v Slovenski Bistrici in bližnji okolici) * Jernej Černe (1903, Šmartno v Rožni dolini – 1982, Slovenska Bistrica), zdravnik, zobozdravnik * Štefka Hribar (25. december 1921, Domžale – 19. julij 1993, Slovenska Bistrica), zdravnica, upravnica ZD Slovenska Bistrica * Ivan Jurečko (12. april 1884, Kočno ob Ložnici – 15. marec 1964), zdravnik, narodni buditelj, udeleženec 1. svetovne vojne * Jože Jeras (30. oktober 1920, Pragersko – september 2013), zdravnik, pediater, publicist * Simon Jagodič (12. oktober 1892, Veliko Tinje – 16. oktober 1967, Slovenska Bistrica), zdravnik, upravnik zdravstvenega doma Slov. Bistrica * Cvetka Križaj (5. september 1935, Ljubljana – 27. marec 1990, Slovenska Bistrica), zdravnica, pediatrinja * Anton Klasinc (1876 – avgust 1945, Pragersko), zdravnik * Leon Lemež (1895, Slovenska Bistrica – 1933), zdravnik, specialist za otroške bolezni * Jože Lokar (21. januar 1939, Slovenska Bistrica – 2. december 1996, Ljubljana), zdravnik, nevropsihiater, publicist * Maks Murmayr (1871 – 1947), zdravnik, medicinski svetnik, župan Slovenske Bistrice * Lujo Polanec (1922 – april 1999, Maribor), veterinar, publicist, režiser, kulturni delavec * Ivan Rahle (17. september 1939, Zgornja Bistrica – 17. september 1995, Zgornja Bistrica), veterinar * Srečko Rainer (25. maj 1922, Zgornja Bistrica – 2. marec 2000, Ljubljana), zdravnik, ginekolog, patolog, publicist * Ivan Rajšp (26. februar 1885, Spodnja Polskava – 24. avgust 1948, Zagreb), zdravnik * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole), zdravnik, politik, pisatelj, čitalničar * Zora Tomič (16. avgust 1929, Slovenska Bistrica – junij 2021), sociologinja, političarka in socialna aktivistka * Jurij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – januar 2014 Izola), geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitični delavec * Janko Čar (11. februar 1932, Veliko Tinje – 10. julij 2017, Slovenska Bistrica), slavist, jezikoslovec, pesnik, pisatelj in kulturni delavec * Lovro Stepišnik (28. julij 1834, Arclin – 16. februar 1912, Slovenska Bistrica), prvi slovenski potujoči knjižničar, bukovnik * Marijan Gerdelj (14. april 1948, Vinarje – 20. avgust 2020, Dolga Brda), arhivist, zborovodja, teolog * Jože Stabej (zgodovinar) (6. marec 1896, Preloge – 22. december 1980, Ljubljana), zgodovinar, publicist, kulturni organizator * Jože Hudeček (24. februar 1937, Ljubljana – 18. junij 2011, Ljubljana), umetnostni zgodovinar, novinar, pisatelj, urednik, publicist, alpinist * Jože Koropec (17. marec 1923, Bukovec – 28. april 2004, Maribor), zgodovinar, publicist * Ignac Kamenik (1. oktober 1926, Solčava – 17. julij 2002, Maribor), slovenist, pisatelj, režiser, kulturni delavec * Stanko Pahič (21. oktober 1924, Lokanja vas – 6. december 2003, Maribor), arheolog, publicist, vojni ujetnik * Ferdinand Šerbelj (18. marec 1949, Zgornje Prebukovje), umetnostni zgodovinar * Ivan Urbančič (12. november 1930, Robič – 7. avgust 2016, Ljubljana), filozof, prevajalec, publicist * Nina Ditmajer (26. marec 1988, Maribor), raziskovalka zgodovine slovenske književnosti in jezika, asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (svoje otroštvo je preživela v Slovenski Bistrici) * Martin Žnidaršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založniški strokovnjak, knjigotrški strokovnjak, novinar * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm – 23. september 2016, Ljubljana), učitelj, politik, športni delavec * Marija Goričan (24. marec 1884, Šoštanj – 15. januar 1963, Slovenska Bistrica), učiteljica, kulturna delavka, knjižničarka * Marija Hrastnik (22. marec 1922, Spodnja Polskava – 5. maj 1988, Maribor), učiteljica * Martin Dernjač (1816 – 1885, Spodnja Polskava), učitelj, nadučitelj, častni občan Spodnje Polskave * Slavoj Dimnik (31. julij 1887, Postojna – 1. oktober 1932, Maribor), učitelj, kartograf * Otilija Feigel (18. oktober 1876, Volče – 26. marec 1946, Slovenska Bistrica), učiteljica, knjižničarka, čitalničarka, kulturna delavka * Jože Tomažič (9. marec 1906, Veliko Tinje – 6. januar 1970, Jesenice), pedagog, dramatik, mladinski pisatelj, gledališki igralec, režiser in publicist * Jože Leskovar (22. avgusta 1934, Slovenska Bistrica), učitelj glasbe, ravnatelj na OŠ * Josip Brinar (1. november 1874, Studence – 11. marec 1959, Celje), pedagog, pedagoški pisec (služboval je na osnovnih šolah Slovenska Bistrica (1893–96)) * Janko Bezjak (15. april 1862, Gorca – 29. november 1935, Maribor), šolnik, jezikoslovec, pedagoški pisec (od 1893 je bil nadzornik šolskih okrajev v Slovenski Bistricai) * Miljutin Arko (16. april 1910, Ig – 24. januar 1991, Zgornja Polskava), učitelj, prvi ravnatelj Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in ljubiteljski etnolog * Vida Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica ter dolgoletna novinarka Radia Ormož in Radia Tednik Ptuj * Janez Amring (najverjetneje leta 1764 – 1824), učitelj, kmet, mlinar * Franc Brelih (? – pred 1870), učitelj, prvi posveten učitelj na Zgornji Ložnici * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), šolnik, geograf * Avgust Kopriva (9. avgust 1883, Kamnica – 1956, Gradec), učitelj * Slavko Kleindeinst (14. junij 1936, Maribor – 23. marec 2016, Slovenska Bistrica), učitelj, defektolog, ravnatelj, čebelar, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Anton Kancler (15. junij 1914, Zgornja Polskava – 1987, Slovenske Konjice), učitelj, vodja šole * Miroslav Lešnik (8. december 1923, Maribor – 7. januar 2013, Maribor), učitelj, prevajalec, športnik, kulturni delavec * Gabriel Majcen (6. julij 1858, Zgornja Velka – 13. marec 1940, Maribor), učitelj, publicist * Milan Mlakar (12. avgust 1948, Ptuj – 29. avgust 1991, Maribor), učitelj, glasbeni pedagog, zborovodja, kulturni delavec * Jurij Novak (5. april 1916, Vratišinec – 14. november 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj, šolski inšpektor, pesnik * Simon Pernat (1801, Spodnja Polskava – 1888, Zgornja Polskava), učitelj, kmet, gostilničar, organist * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slov. Konjicah – 14. december 2013, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Franc Pliberšek (14. september 1934, Kalše – 28. avgust 2015, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ Šmartno na Pohorju, društveno-kulturni delavec * Anton Podvršnik (22. maj 1897, Šmartno na Pohorju – ?), učitelj, šolski upravitelj v Zrečah, društveno-kulturni delavec * Ivan Povh (29. maj 1858, Vešenik – 17. oktober 1932, Zgornja Ložnica), učitelj, sadjar, glasbenik, zborovodja, čebelar * Hedvika Povh Leben (20. september 1902, Hoče – 13. januar 1996, Maribor), učiteljica, režiserka, kulturna delavka * Stanko Povh (11. november 1895, Zgornja Ložnica – 18. januar 1986, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Josip Rainer (? – 6. november 1936, Zgornja Polskava), nadučitelj, društveni delavec * Srečko Rajh (17. oktober 1932, Maribor – 31. december 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj OŠ Črešnjevec, društveno‒kulturni delavec * Marija Rasteiger (6. avgust 1906, Spodnje Preloge – po 10. januarju 1946), učiteljica * Jožef Repolusk (? – 1800), organist, prvi izprašani učitelj v Slovenski Bistrici * Josip Sabati (28. februar 1856, Zgornja Kungota – 1941, Zgornja Polskava), učitelj, lokalni politik, sadjar * Ludvik Sagadin (16. avgust 1884, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce, Mostečno), učitelj, sadjar * Ana Sernec (1. junij 1847, Slovenska Bistrica – 12 oktober 1940, Avstrija), učiteljica, kulturna delavka * Ivan Sernec (10. november 1936, Maribor – 7. januar 2009, Maribor), učitelj, pedagoški svetovalec, šolski inšpektor * Jelka Sernec (8. marec 1942, Slovenska Bistrica – 6. julij 2006, Maribor), učiteljica, pisateljica, pesnica * Branko Sorčnik (24. julij 1920, Slovenska Bistrica – 6. september 2011, Ljubljana), učitelj, ravnatelj, ljubiteljski dendrolog * Mirko Majcen (16. junij 1890, Slovenska Bistrica – 1. avgust 1977, Ptuj), učitelj, kulturni delavec * Avgusta Šantel (21. julij 1876, Gorica – 2. december 1968, Ljubljana), učiteljica, slikarka * Kristina Šega (23. julij 1941, Dobovec – 26. marec 1989, Ljubljana), učiteljica, knjižničarka ‒ ravnateljica knjižnice Slovenska Bistrica, pesnica, kulturna delavka * Josip Šegula (Pec) (12. februar 1903, Ptujska Gora – 17. avgust 1980, Ljubljana), učitelj, glasbeni pedagog, dirigent, kapelnik, zborovodja * Oskar Štakul (21. maj 1918, Spodnja Avstrija – 15. december 1992, Slovenska Bistrica), glasbeni pedagog, ustanovitelj in prvi ravnatelj GŠ Slovenska Bistrica * Janez Jurij Tabernik (12. marec 1729, Slovenska Bistrica – 1. maj 1813, Slovenska Bistrica), učitelj, ustanovitelj šole na Spodnji Polskavi * Julij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slov. Konjicah – 9. januar 2014, Izola), učitelj, geograf, gospodarski zgodovinar, publicist * Vida Marija Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica, novinarka, urednica, društvena delavka * Ernest Tribnik (? – avgust 1905, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj PGD Spodnja Polskava * Martin Ulaga (1904, Lože – november 1968, Ljubljana), glasbeni pedagog, organist * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), učitelj, geograf * Avgust Vidmar (21. maj 1934, Planina pod Šumikom – 28. junij 2017, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ, kulturno-prosvetni delavec, lokalni aktivist * Jožef Vodošek (2. marec 1866, Maribor – 31. avgust 1915, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Ivan Vokač (31. december 1903, Studenci – 24. december 1986, Zgornja Polskava), učitelj, upravitelj OŠ, kulturni in družbenopolitični delavec * Bojan Sinič (5. avgust 1954, Maribor – 22. februar 2018, Laporje), novinar, ustanovitelj tednika Panorama, urednik * Ana Mlakar (7. junij 1922, Slovenska Bistrica – 24. september 1997, Ljubljana), radijska napovedovalka, inštruktorica za govorno tehniko * Koni Steinbacher (1. oktober 1940, Zgornje Prebukovje pri Šmartnem na Pohorju), kulturni delavec, risar, režiser, učitelj * Milan Vidic 15. januar 1919, Ljubljana – avgust 1992, Slovenska Bistrica), režiser, kulturni delavec * Marko Žitnik 9. april 1913, Črešnjevec – 29. junij 1942, Križni Vrh), trgovec, režiser, kulturni delavec * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020), založnik in zaslužni profesor * Vinko Gaberc (13. januar 1886, Pretrež – 23. november 1966, Piran), časnikar * Ivan Matelič (18. januar 1887, Trst – 3. marec 1967, Ljubljana), učitelj (zaključič je oficirski tečaj v Slovenski Bistrici) * Anica Černej (3. april 1900, Čadram – 3. maj 1944, Nemčija), pedagoginja, pesnica, pisateljica (po njej se imenujejo ulice v Slovenski Bistrici) * Paolo Santonino (okoli 1440, Umbrija – med 1508 in 1510, Videm), potopisec, kronist * Silvester Kopriva (1. december 1908, Laporje – 30. april 1991, Ljubljana), filolog, prevajalec, publicist * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Ella von Hutten (2. aprila 1874, Slovenska Bistrica – ?), pisateljica * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Franc Pajtler (6. november 1941, Rače – 6. avgust 2009, Pragersko), zbiratelj, publicist * Rosa Pitschl (5. avgust 1861, Slovenska Bistrica – 17. december 1943, Slovenska Bistrica), založnica, knjigarnarka * Gabrijela Verdeljak (Jelka) 22. julij 1920, Studenci – 19. maj 1983, Veliko Tinje), pesnica, pisateljica, zbiralka ljudskega blaga, društveno kulturna delavka * Ivan Železnikar 28. december 1839, Stiška vas – 26. januar 1892, Ljubljana), časnikar, urednik Slovenskega naroda * Silvo Husu (ni znano), avtor in urednik (urednik krajevnega biogr. leksikona) * Marija Vojskovič (25. oktober 1915, Ljubljana – 22. marec 1997, Maribor), pisateljica, davčna uradnica * Simon Juda Stupan (? – 1693, Slovenska Bistrica), slikar * Milan Rožmarin (5. julij 1946, Slovenska Bistrica – december 2017), slikar * Marjan Hlastec (30. avgust 1936, Zgornja Ložnica), igralec * Tine Lesjak (21. junij 1957, Kot na Pohorju – 29. julij 2019, Maribor), skladatelj narodnozabavne glasbe, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi * Josip Pišof (15. junij 1911, Pragersko – 4. oktober 1986, Maribor), slikar * Bojan Cvetrežnik (11. 6. 1971, Maribor), violist, violinist, glasbeni pedagog (vodi godalne delavnice za učence in učitelje v Slovenski Bistrici) * Branimir Ritonja (23. februar 1961, Slovenska Bistrica), mojster fotografije * Lojze Avžner (1913, Podgrad – 28. oktober 1944, Šmartno v Tuhinju), ogranist, kulturnik * Branko Gombač (3. marec 1924, Poljčane – 31. januar 1997, Maribor), režiser, gledališki igralec, kulturni delavec, soustanovitelj celjskega poklicnega gledališča, ustanovitelj Borštnikovega srečanja * Franc Gornik (10. julij 1857, Malečnik – 14. julij 1908, Malečnik), cerkveni slikar * Jožef Holzinger (3. april 1735, Limbuš – 27. marec 1797, Maribor), kipar * Franc Horvat (30. november 1870, Cerkvenjak – 1944, Maribor), slikar * Božidar Jakac (16. julij 1899, Novo mesto – 20. november 1989, Ljubljana), slikar, grafik * Joseph Kuwasseg (25. november 1799, Trst – 19. marec 1859, Gradec), krajinski slikar, litograf * Janez Martin Kremser Schmidt (25. september 1718, Spodnja Avstrija – 28. junij 1801, Spodnja Avstrija), slikar * Ignac Krajnc Grablec (30. junij 1861, Vrhole pri Slov. Konjicah – 22. junij 1948, Vrhole pri Slov. Konjicah), glasbeni samouk, skladatelj, dirigent, kapelnik, kulturni delavec * Rudolf Kotnik (8. januar 1931, Štajerska – 25. oktober 1996, Hoče), slikar * Jakob Kos (26. junij 1879, Studence – 4. julij 1932, Slovenska Bistrica), organist, čitalničar, čebelar, hmeljar, udeleženec 1. svetovne vojne * Veit Königer (1. julij 1729, Južna Tirolska – 2. december 1792, Gradec), kipar, rezbar * Roman Klasinc (16. julij 1907, Pragersko – 1990), pianist, glasbeni pedagog, dirigent * Hermine Katzmayr (25. oktober 1856, Dunaj – 2. april 1933, Slovenska Bistrica), operna pevka, učiteljica petja * Franz Kässmann (1751, Slovenska Bistrica – 1. december 1837, Dunaj), kipar * Lojze Lavrič (4. junij 1914, Črni Potok pri Dragi – 15. september 1954, Ljubljana), kipar, rezbar, učitelj, lutkar, avtor spomenika NOB v Slovenski Bistrici * Anton Jožef Lerchinger (okoli 1720, Rogatec – po 1792), slikar * Janez Jurij Mersi (1725, Rogatec – 1788 ,Slovenj Gradec), kipar, rezbar * Janez Valentin Metzinger (19. april 1699, Lotaringija – 12. marec 1759 , Ljubljana), slikar * Alojz Osvatič (18. junij 1874, Slovenske Konjice – 23. februar 1959, Linz), slikar * Karel Paj (3. november 1918, Pragersko – 17 marec 1945, Andraž nad Polzelo), glasbenik * Dušan Pečnik (17. junij 1933, Maribor – 27. maja 2010, Maribor), glasbenik, kapelnik, kulturni delavec * Makso Pirnik (28. avgust 1902, Preloge – 12. avgust 1993, Šempeter pri Gorici), skladatelj, zborovodja, kulturni delavec * Ivan Polanec (1. avgust 1887 – 8. julij 1959, Slovenska Bistrica), glasbenik, organist, zeliščar, izumitelj * Franc Krištof Reiss (?, Lipnica – 25. marec 1711, Maribor), kipar * Arnold Tovornik 13. marec 1916, Selnica ob Dravi – 4. junij 1976, Maribor), igralec, častnik * Franc Turk 15. avgust 1906, Predjama – 5. maj 1976, Slovenska Bistrica), kapelnik, glasbeni pedagog * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. julij, 1909 Hošnica), politik * Ivan Pučnik (17. avgust 1927, Črešnjevec – 5. december 2008, Črešnjevec), politik, poslanec, župan, kmet, sadjar * Peter Novak (20. december 1854, Podbardo (it. Cesariis) pri Čenti, Beneška Slovenija – 26. december 1922 Slovenska Bistrica), narodni buditelj v Slovenski Bistrici * Jože Pučnik (9. marec 1932, Črešnjevec – 11. januar 2003, Nemčija), politik in sociolog * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Devina – 16. maj 1925, Avstrija), pravnik in diplomat * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), pravnik in politik * Rudi Rizman (22. marec 1944, Slovenska Bistrica), sociolog in politolog * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici), politik, zdravnik in pisatelj * Jožef Jerovšek (2. marec 1921, Spodnja Nova vas), politik, poslanec in kemik * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm –2016), učitelj, politik in športni delavec * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), stenograf in politik * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica – 29. april 1892, Dunaj), odvetnik in industrialec * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, narodni buditelj, politik, sociolog * Štefan Sagadin (9. julij 1878, Spodnja Polskava – 18. junij 1947, Beograd), pravnik, sodnik * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), narodni buditelj, politični aktivist * Anton Bergauer (29. 8. 1950, Maribor), politik (zaključil je Kovinarsko in lesno predelovalno šolo za učence v gospodarstvu Slovenska Bistrica) * Friderik Babnik (16. avgust 1883, Zgornja Polskava – 4. december 1941, Mauthausen), pravnik, tovarnar, lokalni aktivist, narodni buditelj, * Janko Babnik (13. avgust 1926, Dunaj – 1. september 1987, Ljubljana), pravnik, sodnik * Anton Brumen (7. januar 1857, Biserjane – 28. november 1930, Ptuj), sodnik, odvetnik, publicist * Rudolf Grad Ganziti (10. april 1905, Vrhole pri Slov. Konjicah – 27. julij 1987, Ljubljana), politik, sindikalist * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), odvetnik, politik, župan Celja * Josip Jaklin (22. februar 1860, Slovenska Bistrica – 1933), politik * Alojz Kores (16. junij 1930, Kovača vas – 29. januar 2006, Kovača vas), politik, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, poslanec, društveni delavec, član PGD * Franc Karner (23. oktober 1925, Slovenska Bistrica – 5. maj 1952, Krnica), sodni uslužbenec, planinec, alpinist * Urban Lemež (17. maj 1858 – 19. marec 1933, Slovenska Bistrica), pravnik, narodni buditelj, posojilničar, čitalničar * Ervin Mejak (19. april 1899, Slovenska Bistrica – 14. oktober 1989, Polzela), pravnik, odvetnik, pisatelj, vojak, Maistrov borec * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. avgust 1909, Hošnica), lokalni politik, narodni buditelj * Ferdinand Prenj (18. oktober 1876, Oplotnica – 1957, Mostar), pravnik, publicist, društveni delavec * Avguštin Reisman (28. avgust 1889, občina Pesnica – 20. februar 1975, Mostar), pravnik, odvetnik, publicist * Boštjan Schaubach (7. februar 1886, Koroška – 18. marec 1953, Slovenska Bistrica), pravnik, odvetnik, politik, župan Slovenske Bistrice * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, publicist, čitalničar, narodni buditelj * Josip Sernec (4. marec 1844, Slovenska Bistrica – 18. september 1925, Ljubljana), pravnik, politik, publicist, čitalničar, pisatelj * Teodor Tominšek (16. oktober 1902, Kranj – 16. februar 1996, Ljubljana), pravnik, publicist, prvoborec ‒ spomeničar * Julian Železnikar (3. julij 1878, Slovenska Bistrica – 14. november 1902, Ljubljana), pravnik, član ljubljanske in novomeške literarne Zadruge * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Slovenska Bistrica – 16. maj 1925, Štajerska), pravnik, minister, publicist * Pavla Mede (29. junij 1919, Strahinj – 8. januar 1943, Lukanja), komunistka, partizanka in narodna herojinja * Dušan Mravljak (21. februar 1914, Šoštanj – 8. januar 1943, Lukanja), partizan in narodni heroj * Drago Magdič (27. marec 1962, Slovenska Bistrica), častnik * Fritz Eugen Heigel (21. september 1895, Pragersko – 11. december 1930, Dunaj), častnik, inženir * Ernest Kopriva (10. september 1907, Laporje – 26. februar 1974, Obrov), pomorski častnik, publicist * Jože Kodelič (15. marec 1920, Črešnjevec – 5. februar 2015, Črešnjevec), častnik, prvoborec ‒ spomeničar * Marijan Strehar (3. marec 1952, Planina pod Šumikom – 24. maj 2012, Pohorje), častnik, vojak, čebelar, veteran vojne za Slovenijo, častni občan občine Slovenska Bistrica * Marjan Vidmajer (6. maj 1955, Slovenska Bistrica – 5. avgust 2010, Slovenska Bistrica), častnik, vojak, veteran vojne za Slovenijo * Julius Cuscoleca (26. julij 1872 , Slovenska Bistrica – 5. oktober 1935, Innsbruck), častnik * Drago Tomažič (28. januarja 1914, Veliko Tinje – 12. oktober 1943, Mozelj), uradnik, član vaških straž, četnik (plavogardist) * Alojz Vindiš (16. maj 1926, Pragersko – 3. marec 2010, Spodnja Polskava), častnik, * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985 Gradec), geodet, častnik, vojak * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat, Zagorje ob Savi – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj in dobrotnik Antona Martina Slomška * Gregor Zafošnik (30. avgust 1902, Spodnja Nova vas – 2. julij 1994, Maribor), duhovnik in skladatelj * Ivan Tomažič (17. junij 1919, Pregarje – 22. februar 2014 Ilirska Bistrica), rimskokatoliški duhovnik, organizator, mecen, publicist in venetolog * Ignac Franc Zimmermann (26. julij 1777, Slovenska Bistrica – 28. september 1843, Šentandraž v Labotski dolini), duhovnik, škof * Simon Gaberc (3. oktober 1838, Črešnjevec – 12. januar 1916, Maribor), narodni gospodar, pridigar, nabožni pesnik, duhovnik * Štefan Kušer (10. december 1910, Zgornja Brežnica – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, občinski nagrajenec * Janez Arlič (27. december 1812, Nova Cerkev – 17. junij 1879, Prihova), duhovnik, pesnik Slomškovega kroga * Friderik Mirko Aužner (25. marec 1916, Podgrad – 24. februar 1987, Maribor), duhovnik * Jože But (17. februar 1924, Kostrivnica – 9. september 1998, Slovenska Bistrica), duhovnik * Jožef Cerjak (1863, Podsreda – 1933, Slovenska Bistrica), duhovnik * Marija Serafina Černe (8. marec 1908, Kromberk – 1977), redovnica, misijonarka * Josip Drobnič (18. april 18128, Sveta Ema, Podčetrtek – 5. avgust 1861, Gradec), duhovnik, pisatelj, publicist, čitalničar, kulturni delavec * Martin Gaberc (29. september 1883, Črešnjevec – 6. april 1941, Gornja Radgona), duhovnik, kulturni delavec * Rudolf Gašparič (7. februar 1917, Kraljevica – 18. avgust 2006, Maribor), duhovnik * Pankracij Gregorc (7. maj 1867, Videm pri Ptuju – 15. avgust 1920, Slovenske Konjice), duhovnik, pesnik in pisatelj * Mihael Grešak (11. september 1914, Griže – 22. julij 1942, Celje), duhovnik * Anton Hajšek (5. junij 1829, Stari Grad – 1907, Slovenska Bistrica), duhovnik, posojilničar, čitalničar * Josip Hašnik (16. marec 1811, Trbonje – 6. marec 1883, Šentjur), duhovnik, nabožni pesnik, publicist * Franc Heber ( 1852, Velika Nedelja – 13. april 1921, Spodnja Polskava), duhovnik, katehet, kronist * Jožef Heržič ( ? – 29. april 1897, Ptuj), duhovnik, prošt, kronist, častni občan občine Spodnja Polskava * Aleksandr Hoffer (25. februar 1839, Kot – 4. september 1914, Travnik), duhovnik, jezuit, zgodovinar * Anton Jerovšek (23. maj 1874, Spodnja Nova vas – 31. oktober 1932, Maribor), duhovnik, publicist, politik * Štefan Kušar (10. december 1910, Križni Vrh – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, lokalni aktivist * Karl Križe (24. avgust 1802, Slovenska Bistrica – 20. junij 1858), duhovnik, kurat * Franc Kovačič (25. marec 1867, Veržej – 19. marec 1939 Maribor), duhovnik, zgodovinar, časnikar, publicist, diplomat * Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (19.−21. stoletje), redovnice * Franc Ksaver Lukman (24. november 1880, Loke – 12. junij 1958, Ljubljana), duhovnik, publicist, teolog, filozof * Vincenc Novak (5. september 1807, Braslovče – 8. marec 1869, Spodnja Polskava), duhovnik, nabožni pesnik * Ivan Orel (18. oktober 1899, Mozirje – 30. maj 1970, Zgornja Polskava), duhovnik * Jožef Ozimič (28. februar 1882, Zgornja Ložnica – ?), duhovnik, dekan * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj * Jožef Soler (18. april 1829, Slovenska Bistrica – 5. januar 1870, Zgornja Ložnica), duhovnik, kurat * Ivan Šolinc (15. junij 1897, Cerovec – 17. marec 1976, Krško), duhovnik * Jožef Virk (15. marec 1810, Podrečje – 4. januar 1880, Loče), duhovnik, pesnik * Matevž Vrečko (10. september 1826, Vojnik – 10. julij 1893, Šmarje pri Jelšah), duhovnik, ustanovitelj prve knjižnice v Slovenski Bistrici * Ivan Zakošek (21. marec 1876, Šentvid pri Planini – 25. maj 1951, Zgornja Ložnica), duhovnik, provizor * Jožef Gašpar Zamlik (1680, Vitanje – 22. julij 1750, Slovenska Bistrica), duhovnik * Franc Žagar (duhovnik) (3. april 1826, Spodnja Polskava – 23. november 1891), duhovnik, doktor teologije * Memi Bečirovič (1. marec 1961, Slovenska Bistrica), košarkarski trener * Rene Mlekuž (25. avgust 1975, Slovenska Bistrica), alpski smučar * Franc Očko (31. marec 1960, Slovenska Bistrica), judoist * Ivan Vidmajer (24. december 1949, Slovenska Bistrica), judoist * Urška Žigart (4. december 1996, Slovenska Bistrica), kolesarka * Kaja Korošec (17 November 2001, Slovenska Bistrica), nogometašinja * Sani Bečirović (19. 5. 1981, Maribor), košarkar (zaključil je OŠ v Slovenski Bistrici) * Marijan Štimec (3. april 1951, Maribor – 11. november 2020, Maribor), samostojni podjetnik, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica, športnik, trener * Stanko Topolčnik (12. december 1947, Slovenska Bistrica – 13. april 2013, Kovača vas), judoist, olimpijec * Jože Uršič (19. marec 1927, Devina - 5. maj 1952, Krnica), Milan Uršič (21. september 1928, Devina – med 4. in 5. majem 1952 , Krnica), Ivan Vanč Uršič (16. januar 1931, Devina – 3. maj 1952, Krnica), študent, planinec, alpinist * Rodbina Attems (13.−21. stoletje), plemiči, lastniki Bistriškega gradu od 1717 do 1945 * Ignacij Marija I. Attems (15. avgust 1652, Ljubljana – 1. december 1732, Gradec), plemič, prvi lastnik bistriškega gradu iz rodbine Attems, pravnik, mecen * Kristina Attems (1658 – 27. april 1737), hčerka Jurija Günterja grofa Herbersteina († 1677), plemkinja, druga žena Ignaca Marije I. grofa Attemsa * Franc Dizma Attems (6. avgust 1688, Gradec – 10. maj 1750, Gradec), plemič, svetnik, predsednik vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja * Ignacij Marija II. Attems (27. februar 1714 , Gradec – 15. junij 1762, Dunaj), vnuk Ignaca Marije I. Attemsa, plemič, ustanovitelj bistriške veje rodbine Attemsov Svetokriških * Ferdinand Marija I. Attems (22. januar 1746 – 23. maj 1820, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ignacij Marija III. Attems (24. februar 1774, Gradec – 17. december 1861, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ferdinand Marija II. Attems (4. december 1809, Gradec – 27. november 1878, Gradec), plemil, vladni svetnik * Emil Attems (1. oktober 1857, Linz – 13. januar 1921, Slovenska Bistrica), plemič, cesarsko-kraljevski komornik, oče in ded zadnjih bistriških Attemsov * Ferdinand Marija III. Attems (14. avgust 1885, Wels – 1946), plemič, zadnji Attems, ki je bil lastnik bistriškega gradu, doktor gozdarstva, doktor ekonomije * Eleonore Maria Mauritia Attems (4. oktober 1886, Pardubice – 19. maj 1922, Gradec), plemkinja, prva žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Vanda Marija Terezija Attems (7. oktober 1887, Pardubice – 1946), plemkinja, druga žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Ignacij V. Attems (23. junij 1918, Dunaj – 24. februar 1986 , Dunaj), plemič, inženir gozdarstva, vojak * Emil Hans Attems (25. september 1921, Gradec – 1945 (domnevno)), plemič, inženir * Edmund Attems (16. september 1924, Gradec – 4. januar 2006, Dunaj), plemič, ekonomist * Franc Dizma Attems (duhovnik) (26. oktober 1926, Gradec – 13. maj 1999, Gradec), plemič, duhovnik, profesor * Grofje rodbine Babenberžani (okoli 976−1264), plemiška rodbina, posestniki Slovenske Bistrice * Grofje rodbine Celjskih (14.−15. stoletje), plemiška rodbina, posestniki mesta in gradu Slovenska Bistrica * Rodbina Dietrichstein (izpričani med 16. in 18. stoletjem), plemiška rodbina, lastniki polskavskih zemljiških gospostev * Anton Grasl (izpričan med leti 1455 in 1485), plemič, posestnik, gradnik * Elle Hutte (2. april 1874, Slovenska Bistrica – ? Dunaj), plemkinja, pisateljica * Janez Jurij Idunspeug (? – 1572, Slovenska Bistrica), plemič, posestnik bistriškega gradu * Theodor Kravina (1720, Slovenska Bistrica – 1789, Spodnja Avstrija), plemič, rektor, publicist, duhovnik, jezuit * Adalbert Neipperg (31. marec 1890, Meran – 23. december 1948, Vršac), plemič, duhovnik * Rodbina Otokarjev (1050 − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Zbelovo − 29. april 1892, Dunaj), plemič, gospodarstvenik, pravnik * Krištof Prafer (izpričan v 2. polovici 16. stoletja), plemič, gospodar gradu Gromberk * Rodbina Spanheim (11.−13. stoletje), plemiči, prvi znani posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Stupan Ehrenstein Simon (? − 1692, Slovenska Bistrica), plemič, slikar * Rodbina Vetter von der Lillie (16.−17. stoletje), plemiči, prvi privatni lastniki bistriškega gradu med 1584 in 1681 * Josef Wurzian Ritter (9. marec 1805, Slovenska Bistrica− 27. maj 1858, Dunaj), zdravnik, plemič * Eva Ingolič (druga polovica 17. in prva polovica 18. stoletja), osumljena čarovništva == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} ihjkz9rafa0vmoqxqngfjcky7h3hacz 6685718 6685716 2026-06-05T18:14:36Z ~2026-33441-12 261184 6685718 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Slovenska Bistrica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg |grb_alt=Grb |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]]. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]. Izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Po propadu Rimskega cesarstva je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Najstarejši znani fevdalni gospodje območja so bili [[Spanheimi]] (11. in 12. stoletje), ki so jih nasledili [[Otokarji|Traungavci]] oz. Otokarji (12. stoletje). Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine. Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. Tega leta je [[Rudolf I. Habsburški]] kot fevd podelil mesto Majnhardu II. Goriško-Tirolskemu. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Po Traungavcih je območje prešlo pod [[Babenberžani|Babenberžane]], ki so vladali do sredine 13. stoletja (leto 1250). Med letoma 1250 in 1278 je [[Štajerska|Štajersko]] obvladoval češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. Premysl]]. Po [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] leta 1278 je celotna Štajerska prešla pod [[Habsburžani|Habsburžane]], ki so vladali do leta 1918. Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. Vsakodnevno oblast je izvajal lastnik bistriškega gradu. V 14. stoletju so to bili [[Celjski grofje|Grofje Celjski]], ki so upravljali večji del Štajerske. Mesto dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. Leta 1587 je grad prešel v roke rodbine Vetter, ki je izvedla dve večji prenovi (prvo med letoma 1590 in 1623 ter drugo leta 1651). V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. Lastniki so bili do leta 1681, ko so grad prevzeli Wildensteini. Wildensteini so imeli grad v lasti do leta 1717, med tem časom pa so uredili grajski park v francoskem slogu. Leta 1717 je grad kupil [[Ignacij Marija Attems]], ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil in dal poslikati kapelo, stopnišče in viteško dvorano. Družina [[Attemsi|Attems]] je ostala lastnica gradu vse do konca druge svetovne vojne leta 1945. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. Leta 1945 je bil grad nacionaliziran, leta 1985 pa se je začela celovita obnova gradu. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je območje Spodnje Štajerske, vključno s Slovensko Bistrico, prišlo pod upravo nacistične Nemčije. Cilj okupacijskih oblasti je bil popolna germanizacija regije, kar je vključevalo izgon slovenskega prebivalstva, zaseg njihovega premoženja in naselitev pripadnikov nemške narodne skupnosti (Volksdeutsche). Izseljevanje je bilo del širšega nacističnega načrta, ki je predvideval odstranitev 220.000–260.000 Slovencev s Štajerske in Gorenjske. Prvi množični izgon Slovencev iz Slovenske Bistrice je bil izveden '''7. junija 1941''', ko so nemške oblasti organizirano deportirale skupino prebivalcev v Srbijo. Gre za enega najzgodnejših dokumentiranih izgonov na območju Spodnje Štajerske. Izseljeni prebivalci so bili večinoma narodno zavedni Slovenci, izobraženci, uradniki, obrtniki in druge družine, ki so jih okupacijske oblasti označile kot »nezaželene«. Izseljenci so bili zbrani na železniški postaji v Slovenski Bistrici in nato z vlaki odpeljani v zbirna in izgnanska taborišča v Srbiji. Dovoljena jim je bila le minimalna količina osebnih predmetov, njihovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Izseljevanje iz Slovenske Bistrice se je nadaljevalo v več valovih do leta 1942. Deportirani prebivalci so bili razseljeni po različnih krajih v Srbiji, nekateri pa so bili kasneje poslani v taborišča v Nemčiji. Njihove domove so okupacijske oblasti pogosto dodelile pripadnikom nemške narodne skupnosti ali jih uporabile za vojaške in upravne potrebe. Po koncu druge svetovne vojne so jugoslovanske oblasti izvajale izvensodne likvidacije nad pripadniki poraženih formacij, civilisti ter osebami, ki so jih označili za sodelavce okupatorja. Prikrita grobišča so bila pozneje evidentirana v okviru državnih in raziskovalnih projektov, ki so vzpostavili enotno bazo lokacij po Sloveniji. Na območju Zgornje Bistrice, kjer stoji današnji kompleks Impol, so bili v začetku 2000‑ih izvedeni arheološki izkopi v rovih oziroma protiletalskih zakloniščih, pri katerih so našli posmrtne ostanke več sto oseb. Ostanki so bili izkopani v dveh rovih; v prvem so našli ostanke 200 oseb, v drugem 231 oseb, skupaj 431, ki so bili 30. oktobra 2004 pokopani v kostnici na mestnem pokopališču v Slovenski Bistrici. Pokopi in postavitev spominskega obeležja so bili rezultat odločitve občine in lokalnih raziskav. Žrtve so bile osebe, ki so bile po koncu vojne obravnavane kot sodelavci okupatorja, pripadniki poraženih formacij ali drugače označene kot nezaželene; natančna identifikacija posameznikov in pravno‑forenzična pojasnila o okoliščinah smrti niso v vseh primerih javno objavljena ali pa ostajajo del arhivskih preiskav. Metode umora in prikritih pokopov so tipične za povojne izvensodne likvidacije (streljanje, prikriti pokopi v rovih). Po koncu druge svetovne so partizani decembra 1945 in januarja 1946 v protizračno zaklonišče tamkajšnje tovarne Impol zaprli več kot 7 tisoč slovenskih in hrvaških civilistov, nato pa so vhod zaklonišča minirali, da so se žrtve v grozljivih razmerah zadušile in umrle. Med žrtvami, ki so bile zaprte, je bilo tudi veliko žensk in otrok. Leta 1948 je jugoslovanska oblast odkopala posmrtne ostanke trupel umrlih, ki še niso začele razpadati in jih zažgala v peči tovarne. To delo so opravili na smrt obsojeni zaporniki, ki so bili po opravljanjem delu pobiti. Ko so ujetniki morali prebiti vhod zaklonišča, da so odnesli trupla umrlih, jih je pričakal hud smrad in so številni zaradi tega omedeli, zaradi česar so jih komunisti z ostalimi trupli vrgli v peči. Po navodilih jugoslovanskih komunistov so zaporniki trupla umrlih nato naložili na vagone in jih potiskali do velike peči, kjer so jih morali zažgati, od trupel pa je nato ostal samo pepel. Po številnih virih so komunisti v zaklonišče pripeljali tudi ducat drugih civilistov, kjer so jih ubili z eksplozijo, ki je zasula zaklonišče. Zaradi velikega zločina, ki velja za enega najhujših partizanskih zločinov po drugi svetovni vojni, je partizansko-komunistični zločin v Slovenski Bistrici znan tudi kot slovenski Auschwitz. == Razvoj gasilstva == Bistrica trg, konec 13. stoletja pa že mestna naselbina, se je pogosto srečevala s požari. Za leto dogodka vemo le za nekatere. Januarja leta 1384 je pogorel grad z Marijino kapelo, leta 1446 je bilo mesto vso v plamenih ob obleganju Madžarov. Oglejski kronist [[Paolo Santonino]] je med obiskom Slovenske Bistrice leta 1487 zapisal v dnevnik, da mesto še kaže sledi požarov iz let 1440 in 1469. Mesto si je komaj opomoglo, ko so ga leta 1532 Turki oropali in požgali. Veliko požarov so povzročili uporni kmetje, ko so 1635 na Štajerskem požgali več grajskih in gospodarskih poslopij, v bližini mesta Žički dvor pri Oplotnici in Pragerski dvor. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo, leta 1788 pa so v celoti pogorele [[Studenice]] s [[Samostan dominikank Studenice|samostanom]] in nad njim stoječi grad. Leta 1813 je pogorela [[Spodnja Polskava]], leta 1818 pa [[Šmartno na Pohorju]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Povod za ustanovitev požarne brambe so bili številni požari ob koncu 19. stoletja v Slovenski Bistrici in okolici, posebno pa požar 4. oktobra 1872, ko sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča. Da takrat ni nastala večja škoda, gre zahvala požarni brambi Maribor – mesto. Mariborski gasilci so prejeli brzojavko ob 10.15. Ob 11. uri so se že peljali s posebnim vlakom proti [[Pragersko|Pragerskemu]], kjer so jih čakali trije pari konj iz bistriške vojašnice. Opoldne ob 12.15 so bili na kraju požara, omejili so ogenj in rešili cerkev. Šele ob 23. uri zvečer so se z vozovi napotili nazaj proti Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Že 23. oktobra 1872 je bil ob 17. uri v občinski stavbi na Glavnem trgu pod predsedstvom župana Franca Formacherja zbor bistriške požarne brambe. Imenovan je bil 9-članski odbor, ki je že na isti seji razpravljal o pravilih društva in nabavi brizgalne. Tako je bilo bistriško gasilstvo organizirano že slaba tri leta po ustanovitvi prvega gasilskega društva na Slovenskem. Člani prvega odbora gasilske brambe v Slovenski Bistrici so bili: Julij Baumann, Josip Fritz, Anton Hogenwart, Edvard Janach, Josip Kalle, Mihael Nasko, Andrej Podkrajšek, Baltazar Raško in Franc Ratej''',''' ki je bil izvoljen za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ko so 17. novembra istega leta bila pravila društva predložena oblasti, ki jih je 24. novembra potrdila z odlokom št.14.692, je mesto štelo 154 hiš in 1168 prebivalcev. Prvi občni zbor je bil 7. januarja 1873 in po pravilu društva je bil imenovan dokončni odbor petih članov. Za načelnika bistriške požarne brambe je bil imenovan Mihael Nasko, za namestnika Julij Baumann, za tajnika Josef Kalle, za blagajnika Andrej Podkrajšek, za orodjarja pa Alojz Matuš. Za vodjo gasilske skupine je bil imenovan še Edvard Janach, Karel Schön za vodjo brizgalne in Franc Bachtidy za njegovega namestnika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Januarja 1873 so nabavili prvo orodje, izdelan je bil žig in 21. marca so se bistriški gasilci združili s pokrajinsko gasilsko zvezo, k Štajerski deželni zvezi pa so pristopili šele leta 1885. Prvi “gasilski dan” so praznovali na Jožefovo, 19.marca 1873. V tem letu je društvo prejelo brizgalno in nekaj orodja.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Pozimi leta 1875 je izbruhnila živinska kuga in gasilci so prostovoljno prevzeli nadzor nad cestami, da bi preprečili širjenje te nalezljive bolezni. Kroniški zapis je zanimiv, saj vidimo, da so gasilci že zgodaj posegli na področje varovanja in preprečevanja drugih nesreč, ne samo požarov. Po dobrih dvajsetih letih se je gasilcem leta 1893 uresničila dolgoletna želja, da bi dobili svoj dom. Prvi požarni voz je društvo prejelo leta 1896 in takrat uvedlo požarno službo ob nedeljah in praznikih. Konec prve svetovne vojne je povzročil temeljite spremembe. 21. septembra 1919 je društvo prejelo pravila nove Zveze gasilskih društev.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ob 60-letnici je društvo dobilo prvi gasilski avto in razvilo prapor. Zaradi pridobitve avtomobila so gasilski voz prodali tovarniškemu društvu v [[Tepanje]]. 30. januarja 1941 občni zbor ni bil dokončan zaradi druge svetovne vojne. V času okupacije je bil članom prepovedan vstop v dom, oddati so morali ključe, zasežen je bil gasilski avto in s tem za vedno izgubljen. Po vojni so bile razmere zahtevne, saj gasilci niso imeli prevoznega sredstva. Delovati so mogli le v bližnji okolici. 28. aprila 1946, pa so se gasilci prvič soočili s prometno nesrečo, ko so nudili »pomoč ranjenim velike avtomobilske nesreče«. Tovornjak, poln ljudi, se je vračal z mitinga na Pohorju pod Spodnjim Prebukovjem, pa so mu odpovedale zavore. Bilo je tudi nekaj mrtvih. Nanje še danes spominja tam postavljen lesen križ. Vozilo, prenovljeno v gasilski avto, so bistriški gasilci dobili šele leta 1954. Maja 1956 pa so gasilci kupili tovornjak znamke Chevrolet in ga leta 1958 predelali v cisterno.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Leta 1965 je bistriške gasilce za njihovo prizadevno delo odlikoval z [[Red zaslug za ljudstvo|redom zaslug za ljudstvo]] s srebrnimi žarki [[Josip Broz – Tito]]. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, so Bistričani pokazali svoj elan v smislu klica »Bližnjemu na pomoč!«. V nadaljnjem petintridesetletnem obdobju so močan pečat delovanju društva dajali njegovi predsedniki in poveljniki ter drugi nosilci funkcij. Prvi zapisi o zamisli izgradnje novega gasilskega doma za potrebe Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bisrica je moč najti v zapisih za leto 1980. Kljub težavam takratnega časa je društvo do leta 1987 pridobilo zemljišče in vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo večnamenskega doma. Leta 1991, ko so se člani društva pripravljali za praznovanje 120-letnice obstoja društva, se je domovina Slovenija osamosvajala in doživela agresijo jugoslovanske armade. Bistriški gasilci so v večini bili vpoklicani v enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. Ob sprejemu novega Zakona o gasilstvu in Zakona o varstvu pred požarom leta 1993 se je med članstvom zaiskrilo novo upanje. Naslednje leto je društvo napovedalo nasilno vselitev v nedokončan nov dom in ga 14. novembra 1994 prevzelo v nedokončanem stanju. Nekoliko si je društvo opomoglo naslednje leto, ko je prodalo stari gasilski dom in s kupnino poravnalo večino dolgov. Dom so dokončali člani sami s preko 4000 delovnimi urami. Pridobili so vsa soglasja in uporabno dovoljenje, ter vpis objekta v zemljiško knjigo. Dolgoletni napori za izgradnjo in pridobitev novega gasilskega doma so bili tako pri koncu.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V nadaljevanju so člani uredili še okolico novega doma in ob 125-letnici delovanja krstili tudi novo gasilsko vozilo GVC 24/50 Steyr. Leta 1996 so navezali prijateljske stike z gasilskim društvom Barsinghausen iz Nemčije. Leta 1997 so z ministrstvom za obrambo podpisali koncesijsko pogodbo za opravljanje nalog širšega pomena, za posredovanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Po velikem požaru Marijine cerkve v centru mesta Slovenska Bistrica se je pokazala potreba po visoki avtolestvi. Tako so člani začeli z aktivnostmi za nabavo take avtolestve in v začetku leta 2002 je naloga uspela s prevzemom rabljene ALK Iveco iz Japonske.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Društvu je občina Slovenska Bistrica 2. februarja 2004 podelila najvišje občinsko priznanje, Listino občine Slovenska Bistrica za prostovoljno, gasilsko in humanitarno delovanje ter reševanje v nesrečah.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Je se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in ob panonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev v občini (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki [[rimska cesta|rimske ceste]] Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] je na Južni železnici [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Športna društva in klubi == * Nogometni klub Bistrica * Košarkarski klub Slovenska Bistrica * Odbojkarski klub Bistrica * Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica * Judo klub Impol Slovenska Bistrica == Izobraževanje, vera in jezik == V mestu deluje en javni vrtec, tj. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki je razdeljen na enote Sonček, Ozka ulica in Ciciban. V kraju delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Pohorskega odreda in 2. osnovna šola Slovenska Bistrica. Prav tako deluje tudi šola za otroke s posebnimi potrebami - Osnovna šola Minke Namestnik Sonja. Mesto ima prav tako srednjo šolo. Srednja šola Slovenska Bistrica ponuja 4 izobraževalne programe: trgovec, ekonomski tehnik, metalurški tehnik in splošna gimnazija. Šole v mestu so dokaj dobro zastopane na tekmovanjih, saj učenci in dijaki redno dosegajo srebrna priznanja, včasih celo zlata.<ref>{{Navedi splet|title=Naslovnica|url=https://www.sssb.si/|website=Srednja šola Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mesto ima tri cerkve. Glavna župnijska cerkev v mestu je Župnijska cerkev sv. Jerneja. Na hribčku nad mestom se nahaja Cerkev sv. Jožefa. V centru mesta se nahaja Podružnična cerkev Marije sedem žalosti. Večina prebivalstva pripada katoliški veri, vedno bolj pa se s priseljevanjem povečuje število muslimanov. Povečuje se tudi število ateistov.<ref>{{Navedi splet|title=Župnija svetega Jerneja Slovenska Bistrica|url=https://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/|website=zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si|accessdate=2026-06-05}}</ref> V šolah prevladuje slovenščina, iz leta v leto pa se veča število govorcev tujih jezikov (najbolj izstopata albanščina in bosanščina, v zadnjih letih pa tudi ukrajinščina). == Gospodarstvo == V Slovenski Bistrici so nastala 4 pomembna podjetja: Impol, Aluminium Kety Emmi, Mojstrovina in Tovarna olja Gea. Skupina Impol je eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v Sloveniji, z začetki, ki segajo v leto 1825, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger na Zgornji Bistrici ustanovila kovačnico bakrenih izdelkov. V drugi polovici 20. stoletja se je podjetje preusmerilo v predelavo aluminija, ki ostaja njegova osrednja dejavnost. Impol je danes globalno podjetje z več tisoč zaposlenimi, ki letno predela med 250.000 in 260.000 ton aluminija ter ustvarja promet v višini približno milijarde evrov. Podjetje je znano po razvoju izdelkov iz aluminija z nizkim ogljičnim odtisom, digitalizaciji proizvodnih procesov ter dolgoročni usmerjenosti v trajnost in inovacije. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.impol.si/podjetje-impol/zgodovina/|website=Impol|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Aluminium Kety Emmi d. o. o. je podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, specializirano za mehansko in površinsko obdelavo aluminija. Podjetje deluje kot partner za celovite tehnološke rešitve aluminijastih komponent, pri čemer uporablja najsodobnejšo CNC-tehnologijo, robotizirane procese ter napredne postopke rezkanja, struženja, varjenja, eloksiranja in sestavljanja aluminija z drugimi materiali. Njihove rešitve so namenjene številnim industrijam, med drugim avtomobilski, medicinski, elektronski, pohištveni in industriji tirnih vozil. Podjetje poudarja cilj postati evropski center odličnosti za aluminijaste komponente in je dejavno tudi na področju razvoja trajnostnih in inovativnih rešitev.<ref>{{Navedi splet|title=Domov - ALUMINIUM KETY EMMI|url=https://www.emmi.si/|date=2020-11-23|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mojstrovina d. o. o. je slovensko podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, registrirano za dejavnosti strojne obdelave kovin. Podjetje je usmerjeno v mehansko obdelavo kovinskih materialov, med katerimi prevladujeta jeklo in aluminij. Njegove storitve obsegajo rezkanje, struženje, vrtanje, izdelavo kovinskih komponent, popravila kovinskih delov ter izdelavo manjših serij natančnih mehanskih izdelkov. Mojstrovina opravlja storitve za industrijske, obrtne in zasebne naročnike ter je del lokalnega sistema malih in srednjih podjetij, ki dopolnjujejo večje industrijske proizvajalce v občini Slovenska Bistrica. Podjetje je vključeno v dejavnosti, ki so značilne za širše bistriško industrijsko okolje, zlasti na področju kovinskopredelovalne in strojne industrije.<ref>{{Navedi splet|title=Mojstrovina – Strojegradnja in orodjarstvo Mojstrovina|url=https://www.mojstrovina.si/|website=Mojstrovina|date=2025-07-08|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Tovarna olja Gea je vodilna slovenska oljarna z več kot 120-letno tradicijo, saj sega njen začetek v leto 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil obrtno stiskalnico bučnega olja. Podjetje je skozi 20. stoletje prešlo od obrtne do industrijske proizvodnje in danes proizvaja širok nabor jedilnih olj, vključno z bučnim, sončničnim, repičnim, oljčnim in specialnimi olji. Gea je edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji, njeni izdelki pa so prisotni na več kot 20 tujih trgih, med drugim v ZDA, Kanadi, Avstraliji in državah EU. Podjetje je prepoznano po blagovnih znamkah Gea, Cekin, Zvezda in Sončni cvet, ter po visoki kakovosti, ki jo zagotavlja z mednarodnimi certifikati, kot sta IFS in ISO 14001. <ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://gea.si/|website=gea.si|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Gradbena dela so skoraj v celoti prevzeli tujci (večinoma Kosovarji in priseljenci iz republik bivše Jugoslavije). Prav tako so tujci lastniki vseh pekarn in sladoledarn v Slovenski Bistrici. Mesto ponuja tudi turistične nastanitve (Hotel Leonardo). Prisotna sta dva ponudnika naftnih derivatov, to sta Petrol in MOL. Prisotne so številne multinacionalke, kot so Spar, Lidl in Hofer. Mesto ima tudi kmetijsko zadrugo. V mestu je imelo sedež podjetje Granit, d.d., ki je bilo eno izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Podjetje je bilo leta 2013 v stečaju, kmalu zatem pa je propadlo. S tem so delovna mesta izgubili mnogi Bistričani.<ref>{{Navedi splet|title=Ruse je Granit zanimal, so s čakanjem na dražbo izgubili potrpljenje?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ruse-je-granit-zanimal-so-s-cakanjem-na-drazbo-izgubili-potrpljenje/328305|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> == Upravni organi in javni prevoz == V Slovenski Bistrici se nahaja Upravna enota Slovenska Bistrica, Policijska postaja Slovenska Bistrica, sedež istoimenske občine, Gasilski dom PGD Slovenska Bistrica in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Mesto ima tudi dom za starejše občane. Nedaleč od mesta se nahaja tudi Železniška postaja Slovenska Bistrica, v mestu pa je ogromno avtobusnih postaj. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonza Šarha, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Osebe, povezane z mestom == * Štefan Podričnik (1922, Mežica – 1988, Maribor), direktor Impola, poslanec skupščine SRS * Laura Lešnik (2. januar 1920, Trst – 19. december 1996, Slovenska Bistrica), finančna uradnica, prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka * Frančiška Ludvik (10. oktober 1874, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), posestnica, gostilničarka * Ivan Ludvik (11. julij 1870, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), solastnik gostilne * Jožica Ludvik (1905, Bač – 18. november 1944, Auschwitz), uradnica * Viktor Maček (1. november 1942, Slovenska Bistrica – 13. januar 1988, Maribor), ekonomist, inženir, direktor Impola * Minka Namestnik – Sonja (26. avgust 1926, Ruše – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), trgovka, borka Pohorskega bataljona * Peter Novak (20. december 1854, Podbrdo – 26. september 1922, Slovenska Bistrica), gostilnec, deželni poslanec, narodni buditelj, čitalničar * Oskar Lang (15. maj 1934, Slovenska Bistrica – 3. februar 2022, Slovenska Bistrica), elektrotehnik, planinec, alpinist * Jakob Potočnik (1865, Ravne – 1945 (predvidoma) Slovenska Bistrica), orožniški narednik, župan Pragerskega * Jurij Schaumberg (15.−16. stoletje), posestnik Slovenske Bistrice in tamkajšnjega gradu * Hinko Sernc (21. marec 1926, Sv. Areh na Pohorju – 3. februar 2018, Šmartno na Pohorju), gostilnec, glasbenik, član PGD * Engelbert Sicherl (1874, ? – 1937, ?), posestnik, trgovec, društveni delavec, župan Spodnje Polskave * Franc Steinklauber (1859 – 5. april 1921, Pragersko), tovarnar, ustanovitelj opekarne na Pragerskem * Vincenc Sternberger (5. februar 1827 – 29. maj 1912, Zgornja Bistrica), tovarnar, vzpostavil je prve zametke tovarne Impol * Albert Stieger (3. oktober 1847, Slovenska Bistrica – 24. december 1933, Slovenska Bistrica), tovarnar, župan, častni občan, ustanovitelj predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Ida Stieger (22. september 1884, Slovenska Bistrica – 9. maj 1945, Slovenska Bistrica), trgovka, tovarnarka, lastnica predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Franc Kokoschineg (15. februar 1809, Vitanje – 17. januar 1880), predstojnik okraja v Slovenski Bistrici * Matija Kotnik (1862 – 29. november 1939, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Ivan Kos (24. avgust 1880, Kostanjevec – 28. april 1968, Slovenska Bistrica), trgovec, gostilničar, župan Slovenske Bistrice, posojilničar * Franjo Jagodič (20. julij 1902, Zgornja Polskava – 25. marec 1990, Mekinje), elektrotehnik, inženir, publicist * Josipina Krulc (7. marec 1879, Videž – 6. april 1969, Slovenska Bistrica), gostilničarka, hotelirka, posestnica * Jože Ingolič (2. marec 1921, Spodnja Polskava – 1. oktober 2011, Mengeš), ekonomist, veleposlanik, politik * Marko Drnovšek (16. junij 1925, Slovenska Bistrica – 22. april 2003, Maribor), gospodarstvenik * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog in speleolog * Jože Ajd (16. februar 1920, Slovenska Bistrica – ? Nemčija), gozdni delavec * Rudolf Bader (? – po koncu 2. svetovne vojne), trgovec * Karmelo Budihna (21. januar 1916, Ustje, Ajdovščina – 10. januar 1991,Ljubljana), gozdar, upravitelj gozdne uprave Slovenska Bistrica * Vladimir Dušej (25. september 1946, Tinjska Gora – 21. avgust 1996, Maribor), trgovec, inšpektor, samostojni podjetnik, predsednik SZDL, športni pilot, ustanovitelj prve privatne pilotske šole v Sloveniji * Herta Haas (29. marec 1914, Slovenska Bistrica – 5. marec 2010, Beograd), ekonomistka, druga Titova žena * Josip Hojnik (19. marec 1845, Bukovec – 19. oktober 1915, Zgornja Polskava), veleposestnik, župan Zgornje Polskave, načelnik podružnice CMD * Jožef Hrastnik (21. februar 1806, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, prvi župan občine Spodnja Polskava * Karel Hrastnik (11. november 1845, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Marija Godec (30. december 1928, Sele pri Polskavi – 20. oktober 2012, Zgornja Polskava), direktorica banke, družbena in kulturna delavka * Alfonz Šarh (25. avgust 1893, Zgornja Bistrica – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kmet, udeleženec 1. svetovne vojne, Maistrov borec, borec Pohorskega bataljona, narodni heroj * Rado Šturm 26. julij 1893, Zgornja Bistrica – 8. februar 1960, Ljubljana), agronom, publicist, Maistrov borec * Ivan Tomažič (31. januar 1919, Zgornja Bistrica – 5. oktober 1982, Ptuj), gospodarstvenik, direktor Perutnine Ptuj * Alojz Vezjak (6. oktober 1926, Poljčane – 2. avgust 2012, Poljčane), ustanovitelj Emi-ja, župan občine Slovenska Bistrica, lokalni aktivist * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založnik, knjigotržec, novinar, zbiratelj * Joseph Hueber (1715, Dunaj – 26. september 1787, Gradec), baročni gradbenik, prenavljal je bistriški grad * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Slovenska Bistrica – 31. december 1889, Zagreb), gradbenik in industrialec * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – 14. December 2013 Maribor), gradbenik in industrialec * Marko Cvahte (14. marec 1942, Zgornja Ložnica – 5. julij 2014, Slovenska Bistrica), gradbenik, inženir, amaterski igralec * Jožef Hofer (1696, Maribor – 2. februar 1762, Maribor), arhitekt * Slavko Jelinek (31. avgust 1925, Spodnja Polskava – 27. februar 2014, Zagreb), arhitekt * Igor Kraševac (25. marec 1959, Maribor – 28. september 2020, Maribor), arhitekt, urbanist, lionist, direktor Ibisa Slovenska Bistrica * Branko Kraševec (31. marec 1927, Koprivnica – 16. junij 2016, Radenci), arhitekt, industrijski oblikovalec * Ivan Kladnik (23. junij 1912, Spodnja Ložnica – 24. november 1947, Ljubljana), gladbeni tehnik * Franjo Kikec (8. september 1923 , Ljutomer – 12. januar 2012, Maribor), inženir, predsednik GZS, tehnični direktor Impola, direktor SOZD Unial * Maksimilijan Ozimič (Maks) (12. junij 1927, Slovenska Bistrica – 21. junij 2021, Slovenska Bistrica), strojni tehnik, poznavalec polpretekle zgodovine mesta Slovenska Bistrica * Hans Pascher (19. junij 1858, Tamsweg – po 1945, Maribor), arhitekt * Peter Anton Pigrato (aktiven med leti 1558 in 1593), arhitekt, gradbenik * Edvard Lepoša (4. oktober 1921, Maribor – 2. maj 2016, Maribor), inženir, gospodarstvenik, tehnični direktor Impola * Miroslav Gregorič (5. februar 1930, Krško – 1. oktober 2018, Slovenska Bistrica), metalurg, kulturni delavec * Milan Veber (17. december 1938, Maribor – 18. julij 1998, Slovenska Bistrica), inženir, direktor in tehnični direktor Impola, lokalni aktivist * Jakob Versolatti (13. junij 1848, Šlovrenc ob Soči – 27. marec 1932, Slovenska Bistrica), gradbenik, cesarski svetnik, častni občan Slovenske Bistrice * Doroteja Ozimič (1. februar 1928, Slovenska Bistrica – 5. oktober 2009, Slovenska Bistrica), inženirka kmetijstva, učiteljica, politična zapornica * Stanko Čurin (6. november 1929, Vodranci – 6. julij 2017, Ptuj), vinogradnik, vinar (opravljal je poklicno vojaško službo v Slovenski Bistrici) * Ivan Arbeiter (16. april 1926, Ličenca – 9. oktober 1977, Maribor), enolog, direktor * Matija Batier (5. februar 1880, Gorica pri Pragerskem – december 1945), kmet, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Anton Brauče (8. junij 1890, Ritoznoj – 8. januar 1963, Ritoznoj), organizator viničarskega gibanja na slovenjebistriškem * Anton Frelih (23. december 1909, Podbrdo pri Škofji Loki – 21. julij 1985, Maribor), kmet, prevoznik − furman, prvi župan Slovenske Bistrice po 2. svetovni vojni * Vinko Gornjak (17. januar 1899, Smolnik – 31. maj 1993, Slovenska Bistrica), agronom, sadjar, banski svetnik * Anton Hrastnik (6. maj 1892, Zgornja Polskava – 10 april 1971, Zgornja Polskava), kmet, strojar, usnjar * Ivan Korošec (november 1895, Spodnja Nova vas – 20. julij 1969, Zgornja Polskava), kmet, društveni in kulturni delavec, župan Zgornje Polskave * Viktor Kodelič (1889, Pokoše – april 1959 Črešnjevec), kmet, župan Črešnjevca in Pragerskega * Franjo Ledinek (28. marec 1931, Skomarje – 8. januar 2011, Maribor), agronom, direktor, politik, poslanec, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Albin Orthaber (26. oktober 1910, Spodnja Polskava – 14. oktober 1972, Ljubljana), agronom, publicist * Marija Stegne (10. oktober 1925, Urh – 20. oktober 2012, Tinjska Gora), kmetica, ljudska pevka, društvena delavka * Jože Alt (19. december 1922, Maribor – 28. april 1942, Maribor), livar * Anton Arzenšek (1883, Slovenska Bistrica – 1963, Gradec), kovač, župan Slovenske Bistrice * Aslan Bečirović (29. november 1912, Dobri Dol, Vrapčište – 27. april 1994, Slivniško Pohorje), slaščičar, podpornik športa v občini * Karel Ingolič (11. avgust 1925, Spodnja Polskava – 9. december 2015, Slovenska Bistrica), mizar, lovec, kinolog, lokalni aktivist, direktor * Alojz Jedlovčnik (30. april 1901, Koroška – 11. maj 1983, Slovenska Bistrica), čevljar, čebelar * Jože Kozelj (16. februar 1921, Leskovec – 20. april 2009, Slovenska Bistrica), zadnji poklicni lončar v Slovenski Bistrici, pečar * Janez Kapun (12. januar 1910, Slovenske Konjice – 26. februar 2009, Slovenska Bistrica), mojster soboslikarske in pleskarske obrti * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), čevljar, železniški delavec, narodni buditelj * Ivan Kancler (11. junij 1922, Spodnja Polskava – 5. november 1942, Občina Zreče), ključavničar, borec Pohorskega bataljona * Anton Kancler (30. maj 1919, Spodnja Polskava – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kovač, borec Pohorskega bataljona * Ivan Ojcinger (16. december 1882, Slovenska Bistrica – 30. junij 1964, Slovenska Bistrica), krojaški mojster, skrbnik otrok * Anton Opravš (9. junij 1873 – 18. oktober 1935, Zgornja Polskava), pekovski mojster, lastnik pekarne, lastnik gostilne * Franc Padežnik (5. oktober 1922, Bukovec – 29. maj 2001, Zgornja Polskava), mizar, računovodja, kulturni delavec * Josip Pelko (18. marec 1881, Kostrivnica – 1962, Slovenska Bistrica), urar, fotograf * Ivan Pivec (2. februar 1919, Sele pri Polskavi – februar 1991), oljar * Vinko Polanec (22. januar 1926, Slovenska Bistrica – 4. marec 2004, Maribor), kovač * Jožef Anton Quadrio (med 1675 in 1680, Benetke – 1730), štukater * Bruno Rajtmajer (27. avgust 1912, Stari Log – 11. maj 1945, Borovlje), ključavničar, železničar * Jožko Sagadin (2. marec 1883, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce pri Mostečnem), mizar, narodni buditelj * Franc Sernec (1860, Slovenska Bistrica – ?), mizar, politik * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), čevljar, stenograf, politik, publicist * Gvido Smolar (1. september 1909, Troblje – 28. julij 1996, Slovenska Bistrica), lesni manipulant, tovarnar, direktor Emmi-ja, društveni delavec * Mihael Spindler (28. oktober 1941, Kuršinci – 13. december 2019, Maribor), metalurg, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, direktor Emmi-ja * Herbert Stremšek (19. februar 1923, Pragersko – 1. avgust 1947, Ljubljana), strugar, sodelavec gestapa * Jurij Ačko (26. marec 1878, Visole – 14. februar 1947, Slovenska Bistrica), slikopleskar, slikarski mojster * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog, krasolog, publicist * Roman Dorn (10. maj 1952, Slovenska Bistrica – 23. junij 2023, Slovenska Bistrica), slovenski računalnikar, učitelj * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985, Gradec), geodet, vojak častnik * Maruša Bradač (9. januar 1978, Maribor), astrofizičarka (odraščala je v Slovenski Bistrici, kjer je 1984–92 obiskovala osnovno šolo) * Zora Cvahte (14. marec 1936, Slovenska Bistrica – 20. januar 2019, Maribor), defektologinja, folkloristka, amaterska igralka * Slavko Kovačič (23. februar 1919, Makole – 30. november 202,0 Slovenska Bistrica), biolog, kulturni delavec, tabornik, planinec, urednik časopisa Metalurg * Milan Kac (25. oktober 1924, Lendava – 21. december 2010, Maribor), matematik * Vida Pohar (9. julij 1934 Beograd – 2022), geologinja * Gabriela Zemljič (9. marec 1919, Maribor – 17. februar 2014, Maribor), prva slovenjebistriška farmacevtka, direktorica tukajšnje lekarne * Josef von Wurzian (9. marec 1806, Slovenska Bistrica – 27. maj 1858 Dunaj), osebni zdravnik avstrijskega feldmaršala Josefa Grafa Radetzkega * Zora Janžekovič (30. september 1918, Slovenska Bistrica – 17. marec 2015 Radenci), zdravnica, specialistka plastične kirurgije (razvila je nov postopek zdravljenja globokih opeklin) * Karel Erdlen (1. junij 1923, Trbovlje – 12. februar 1999, Slivniško Pohorje), veterinar (služboval je v Slovenski Bistrici) * Ivo Antolič (14. april 1919, Ljutomer – 13. julij 2001, Ljubljana), zobozdravnik, ortodont (dve leti je deloval v Slovenski Bistrici) * Paul Adami (18. januar 1736, Slovaška – 11. november 1814, Dunaj), zdravnik, veterinar (V decembru 1779 in 1780 je opravil obsežen in zahteven poskus zaščitnega cepljenja proti omenjeni bolezni na živih živalih v Slovenski Bistrici in bližnji okolici) * Jernej Černe (1903, Šmartno v Rožni dolini – 1982, Slovenska Bistrica), zdravnik, zobozdravnik * Štefka Hribar (25. december 1921, Domžale – 19. julij 1993, Slovenska Bistrica), zdravnica, upravnica ZD Slovenska Bistrica * Ivan Jurečko (12. april 1884, Kočno ob Ložnici – 15. marec 1964), zdravnik, narodni buditelj, udeleženec 1. svetovne vojne * Jože Jeras (30. oktober 1920, Pragersko – september 2013), zdravnik, pediater, publicist * Simon Jagodič (12. oktober 1892, Veliko Tinje – 16. oktober 1967, Slovenska Bistrica), zdravnik, upravnik zdravstvenega doma Slov. Bistrica * Cvetka Križaj (5. september 1935, Ljubljana – 27. marec 1990, Slovenska Bistrica), zdravnica, pediatrinja * Anton Klasinc (1876 – avgust 1945, Pragersko), zdravnik * Leon Lemež (1895, Slovenska Bistrica – 1933), zdravnik, specialist za otroške bolezni * Jože Lokar (21. januar 1939, Slovenska Bistrica – 2. december 1996, Ljubljana), zdravnik, nevropsihiater, publicist * Maks Murmayr (1871 – 1947), zdravnik, medicinski svetnik, župan Slovenske Bistrice * Lujo Polanec (1922 – april 1999, Maribor), veterinar, publicist, režiser, kulturni delavec * Ivan Rahle (17. september 1939, Zgornja Bistrica – 17. september 1995, Zgornja Bistrica), veterinar * Srečko Rainer (25. maj 1922, Zgornja Bistrica – 2. marec 2000, Ljubljana), zdravnik, ginekolog, patolog, publicist * Ivan Rajšp (26. februar 1885, Spodnja Polskava – 24. avgust 1948, Zagreb), zdravnik * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole), zdravnik, politik, pisatelj, čitalničar * Zora Tomič (16. avgust 1929, Slovenska Bistrica – junij 2021), sociologinja, političarka in socialna aktivistka * Jurij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – januar 2014 Izola), geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitični delavec * Janko Čar (11. februar 1932, Veliko Tinje – 10. julij 2017, Slovenska Bistrica), slavist, jezikoslovec, pesnik, pisatelj in kulturni delavec * Lovro Stepišnik (28. julij 1834, Arclin – 16. februar 1912, Slovenska Bistrica), prvi slovenski potujoči knjižničar, bukovnik * Marijan Gerdelj (14. april 1948, Vinarje – 20. avgust 2020, Dolga Brda), arhivist, zborovodja, teolog * Jože Stabej (zgodovinar) (6. marec 1896, Preloge – 22. december 1980, Ljubljana), zgodovinar, publicist, kulturni organizator * Jože Hudeček (24. februar 1937, Ljubljana – 18. junij 2011, Ljubljana), umetnostni zgodovinar, novinar, pisatelj, urednik, publicist, alpinist * Jože Koropec (17. marec 1923, Bukovec – 28. april 2004, Maribor), zgodovinar, publicist * Ignac Kamenik (1. oktober 1926, Solčava – 17. julij 2002, Maribor), slovenist, pisatelj, režiser, kulturni delavec * Stanko Pahič (21. oktober 1924, Lokanja vas – 6. december 2003, Maribor), arheolog, publicist, vojni ujetnik * Ferdinand Šerbelj (18. marec 1949, Zgornje Prebukovje), umetnostni zgodovinar * Ivan Urbančič (12. november 1930, Robič – 7. avgust 2016, Ljubljana), filozof, prevajalec, publicist * Nina Ditmajer (26. marec 1988, Maribor), raziskovalka zgodovine slovenske književnosti in jezika, asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (svoje otroštvo je preživela v Slovenski Bistrici) * Martin Žnidaršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založniški strokovnjak, knjigotrški strokovnjak, novinar * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm – 23. september 2016, Ljubljana), učitelj, politik, športni delavec * Marija Goričan (24. marec 1884, Šoštanj – 15. januar 1963, Slovenska Bistrica), učiteljica, kulturna delavka, knjižničarka * Marija Hrastnik (22. marec 1922, Spodnja Polskava – 5. maj 1988, Maribor), učiteljica * Martin Dernjač (1816 – 1885, Spodnja Polskava), učitelj, nadučitelj, častni občan Spodnje Polskave * Slavoj Dimnik (31. julij 1887, Postojna – 1. oktober 1932, Maribor), učitelj, kartograf * Otilija Feigel (18. oktober 1876, Volče – 26. marec 1946, Slovenska Bistrica), učiteljica, knjižničarka, čitalničarka, kulturna delavka * Jože Tomažič (9. marec 1906, Veliko Tinje – 6. januar 1970, Jesenice), pedagog, dramatik, mladinski pisatelj, gledališki igralec, režiser in publicist * Jože Leskovar (22. avgusta 1934, Slovenska Bistrica), učitelj glasbe, ravnatelj na OŠ * Josip Brinar (1. november 1874, Studence – 11. marec 1959, Celje), pedagog, pedagoški pisec (služboval je na osnovnih šolah Slovenska Bistrica (1893–96)) * Janko Bezjak (15. april 1862, Gorca – 29. november 1935, Maribor), šolnik, jezikoslovec, pedagoški pisec (od 1893 je bil nadzornik šolskih okrajev v Slovenski Bistricai) * Miljutin Arko (16. april 1910, Ig – 24. januar 1991, Zgornja Polskava), učitelj, prvi ravnatelj Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in ljubiteljski etnolog * Vida Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica ter dolgoletna novinarka Radia Ormož in Radia Tednik Ptuj * Janez Amring (najverjetneje leta 1764 – 1824), učitelj, kmet, mlinar * Franc Brelih (? – pred 1870), učitelj, prvi posveten učitelj na Zgornji Ložnici * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), šolnik, geograf * Avgust Kopriva (9. avgust 1883, Kamnica – 1956, Gradec), učitelj * Slavko Kleindeinst (14. junij 1936, Maribor – 23. marec 2016, Slovenska Bistrica), učitelj, defektolog, ravnatelj, čebelar, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Anton Kancler (15. junij 1914, Zgornja Polskava – 1987, Slovenske Konjice), učitelj, vodja šole * Miroslav Lešnik (8. december 1923, Maribor – 7. januar 2013, Maribor), učitelj, prevajalec, športnik, kulturni delavec * Gabriel Majcen (6. julij 1858, Zgornja Velka – 13. marec 1940, Maribor), učitelj, publicist * Milan Mlakar (12. avgust 1948, Ptuj – 29. avgust 1991, Maribor), učitelj, glasbeni pedagog, zborovodja, kulturni delavec * Jurij Novak (5. april 1916, Vratišinec – 14. november 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj, šolski inšpektor, pesnik * Simon Pernat (1801, Spodnja Polskava – 1888, Zgornja Polskava), učitelj, kmet, gostilničar, organist * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slov. Konjicah – 14. december 2013, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Franc Pliberšek (14. september 1934, Kalše – 28. avgust 2015, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ Šmartno na Pohorju, društveno-kulturni delavec * Anton Podvršnik (22. maj 1897, Šmartno na Pohorju – ?), učitelj, šolski upravitelj v Zrečah, društveno-kulturni delavec * Ivan Povh (29. maj 1858, Vešenik – 17. oktober 1932, Zgornja Ložnica), učitelj, sadjar, glasbenik, zborovodja, čebelar * Hedvika Povh Leben (20. september 1902, Hoče – 13. januar 1996, Maribor), učiteljica, režiserka, kulturna delavka * Stanko Povh (11. november 1895, Zgornja Ložnica – 18. januar 1986, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Josip Rainer (? – 6. november 1936, Zgornja Polskava), nadučitelj, društveni delavec * Srečko Rajh (17. oktober 1932, Maribor – 31. december 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj OŠ Črešnjevec, društveno‒kulturni delavec * Marija Rasteiger (6. avgust 1906, Spodnje Preloge – po 10. januarju 1946), učiteljica * Jožef Repolusk (? – 1800), organist, prvi izprašani učitelj v Slovenski Bistrici * Josip Sabati (28. februar 1856, Zgornja Kungota – 1941, Zgornja Polskava), učitelj, lokalni politik, sadjar * Ludvik Sagadin (16. avgust 1884, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce, Mostečno), učitelj, sadjar * Ana Sernec (1. junij 1847, Slovenska Bistrica – 12 oktober 1940, Avstrija), učiteljica, kulturna delavka * Ivan Sernec (10. november 1936, Maribor – 7. januar 2009, Maribor), učitelj, pedagoški svetovalec, šolski inšpektor * Jelka Sernec (8. marec 1942, Slovenska Bistrica – 6. julij 2006, Maribor), učiteljica, pisateljica, pesnica * Branko Sorčnik (24. julij 1920, Slovenska Bistrica – 6. september 2011, Ljubljana), učitelj, ravnatelj, ljubiteljski dendrolog * Mirko Majcen (16. junij 1890, Slovenska Bistrica – 1. avgust 1977, Ptuj), učitelj, kulturni delavec * Avgusta Šantel (21. julij 1876, Gorica – 2. december 1968, Ljubljana), učiteljica, slikarka * Kristina Šega (23. julij 1941, Dobovec – 26. marec 1989, Ljubljana), učiteljica, knjižničarka ‒ ravnateljica knjižnice Slovenska Bistrica, pesnica, kulturna delavka * Josip Šegula (Pec) (12. februar 1903, Ptujska Gora – 17. avgust 1980, Ljubljana), učitelj, glasbeni pedagog, dirigent, kapelnik, zborovodja * Oskar Štakul (21. maj 1918, Spodnja Avstrija – 15. december 1992, Slovenska Bistrica), glasbeni pedagog, ustanovitelj in prvi ravnatelj GŠ Slovenska Bistrica * Janez Jurij Tabernik (12. marec 1729, Slovenska Bistrica – 1. maj 1813, Slovenska Bistrica), učitelj, ustanovitelj šole na Spodnji Polskavi * Julij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slov. Konjicah – 9. januar 2014, Izola), učitelj, geograf, gospodarski zgodovinar, publicist * Vida Marija Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica, novinarka, urednica, društvena delavka * Ernest Tribnik (? – avgust 1905, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj PGD Spodnja Polskava * Martin Ulaga (1904, Lože – november 1968, Ljubljana), glasbeni pedagog, organist * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), učitelj, geograf * Avgust Vidmar (21. maj 1934, Planina pod Šumikom – 28. junij 2017, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ, kulturno-prosvetni delavec, lokalni aktivist * Jožef Vodošek (2. marec 1866, Maribor – 31. avgust 1915, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Ivan Vokač (31. december 1903, Studenci – 24. december 1986, Zgornja Polskava), učitelj, upravitelj OŠ, kulturni in družbenopolitični delavec * Bojan Sinič (5. avgust 1954, Maribor – 22. februar 2018, Laporje), novinar, ustanovitelj tednika Panorama, urednik * Ana Mlakar (7. junij 1922, Slovenska Bistrica – 24. september 1997, Ljubljana), radijska napovedovalka, inštruktorica za govorno tehniko * Koni Steinbacher (1. oktober 1940, Zgornje Prebukovje pri Šmartnem na Pohorju), kulturni delavec, risar, režiser, učitelj * Milan Vidic 15. januar 1919, Ljubljana – avgust 1992, Slovenska Bistrica), režiser, kulturni delavec * Marko Žitnik 9. april 1913, Črešnjevec – 29. junij 1942, Križni Vrh), trgovec, režiser, kulturni delavec * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020), založnik in zaslužni profesor * Vinko Gaberc (13. januar 1886, Pretrež – 23. november 1966, Piran), časnikar * Ivan Matelič (18. januar 1887, Trst – 3. marec 1967, Ljubljana), učitelj (zaključič je oficirski tečaj v Slovenski Bistrici) * Anica Černej (3. april 1900, Čadram – 3. maj 1944, Nemčija), pedagoginja, pesnica, pisateljica (po njej se imenujejo ulice v Slovenski Bistrici) * Paolo Santonino (okoli 1440, Umbrija – med 1508 in 1510, Videm), potopisec, kronist * Silvester Kopriva (1. december 1908, Laporje – 30. april 1991, Ljubljana), filolog, prevajalec, publicist * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Ella von Hutten (2. aprila 1874, Slovenska Bistrica – ?), pisateljica * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Franc Pajtler (6. november 1941, Rače – 6. avgust 2009, Pragersko), zbiratelj, publicist * Rosa Pitschl (5. avgust 1861, Slovenska Bistrica – 17. december 1943, Slovenska Bistrica), založnica, knjigarnarka * Gabrijela Verdeljak (Jelka) 22. julij 1920, Studenci – 19. maj 1983, Veliko Tinje), pesnica, pisateljica, zbiralka ljudskega blaga, društveno kulturna delavka * Ivan Železnikar 28. december 1839, Stiška vas – 26. januar 1892, Ljubljana), časnikar, urednik Slovenskega naroda * Silvo Husu (ni znano), avtor in urednik (urednik krajevnega biogr. leksikona) * Marija Vojskovič (25. oktober 1915, Ljubljana – 22. marec 1997, Maribor), pisateljica, davčna uradnica * Simon Juda Stupan (? – 1693, Slovenska Bistrica), slikar * Milan Rožmarin (5. julij 1946, Slovenska Bistrica – december 2017), slikar * Marjan Hlastec (30. avgust 1936, Zgornja Ložnica), igralec * Tine Lesjak (21. junij 1957, Kot na Pohorju – 29. julij 2019, Maribor), skladatelj narodnozabavne glasbe, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi * Josip Pišof (15. junij 1911, Pragersko – 4. oktober 1986, Maribor), slikar * Bojan Cvetrežnik (11. 6. 1971, Maribor), violist, violinist, glasbeni pedagog (vodi godalne delavnice za učence in učitelje v Slovenski Bistrici) * Branimir Ritonja (23. februar 1961, Slovenska Bistrica), mojster fotografije * Lojze Avžner (1913, Podgrad – 28. oktober 1944, Šmartno v Tuhinju), ogranist, kulturnik * Branko Gombač (3. marec 1924, Poljčane – 31. januar 1997, Maribor), režiser, gledališki igralec, kulturni delavec, soustanovitelj celjskega poklicnega gledališča, ustanovitelj Borštnikovega srečanja * Franc Gornik (10. julij 1857, Malečnik – 14. julij 1908, Malečnik), cerkveni slikar * Jožef Holzinger (3. april 1735, Limbuš – 27. marec 1797, Maribor), kipar * Franc Horvat (30. november 1870, Cerkvenjak – 1944, Maribor), slikar * Božidar Jakac (16. julij 1899, Novo mesto – 20. november 1989, Ljubljana), slikar, grafik * Joseph Kuwasseg (25. november 1799, Trst – 19. marec 1859, Gradec), krajinski slikar, litograf * Janez Martin Kremser Schmidt (25. september 1718, Spodnja Avstrija – 28. junij 1801, Spodnja Avstrija), slikar * Ignac Krajnc Grablec (30. junij 1861, Vrhole pri Slov. Konjicah – 22. junij 1948, Vrhole pri Slov. Konjicah), glasbeni samouk, skladatelj, dirigent, kapelnik, kulturni delavec * Rudolf Kotnik (8. januar 1931, Štajerska – 25. oktober 1996, Hoče), slikar * Jakob Kos (26. junij 1879, Studence – 4. julij 1932, Slovenska Bistrica), organist, čitalničar, čebelar, hmeljar, udeleženec 1. svetovne vojne * Veit Königer (1. julij 1729, Južna Tirolska – 2. december 1792, Gradec), kipar, rezbar * Roman Klasinc (16. julij 1907, Pragersko – 1990), pianist, glasbeni pedagog, dirigent * Hermine Katzmayr (25. oktober 1856, Dunaj – 2. april 1933, Slovenska Bistrica), operna pevka, učiteljica petja * Franz Kässmann (1751, Slovenska Bistrica – 1. december 1837, Dunaj), kipar * Lojze Lavrič (4. junij 1914, Črni Potok pri Dragi – 15. september 1954, Ljubljana), kipar, rezbar, učitelj, lutkar, avtor spomenika NOB v Slovenski Bistrici * Anton Jožef Lerchinger (okoli 1720, Rogatec – po 1792), slikar * Janez Jurij Mersi (1725, Rogatec – 1788 ,Slovenj Gradec), kipar, rezbar * Janez Valentin Metzinger (19. april 1699, Lotaringija – 12. marec 1759 , Ljubljana), slikar * Alojz Osvatič (18. junij 1874, Slovenske Konjice – 23. februar 1959, Linz), slikar * Karel Paj (3. november 1918, Pragersko – 17 marec 1945, Andraž nad Polzelo), glasbenik * Dušan Pečnik (17. junij 1933, Maribor – 27. maja 2010, Maribor), glasbenik, kapelnik, kulturni delavec * Makso Pirnik (28. avgust 1902, Preloge – 12. avgust 1993, Šempeter pri Gorici), skladatelj, zborovodja, kulturni delavec * Ivan Polanec (1. avgust 1887 – 8. julij 1959, Slovenska Bistrica), glasbenik, organist, zeliščar, izumitelj * Franc Krištof Reiss (?, Lipnica – 25. marec 1711, Maribor), kipar * Arnold Tovornik 13. marec 1916, Selnica ob Dravi – 4. junij 1976, Maribor), igralec, častnik * Franc Turk 15. avgust 1906, Predjama – 5. maj 1976, Slovenska Bistrica), kapelnik, glasbeni pedagog * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. julij, 1909 Hošnica), politik * Ivan Pučnik (17. avgust 1927, Črešnjevec – 5. december 2008, Črešnjevec), politik, poslanec, župan, kmet, sadjar * Peter Novak (20. december 1854, Podbardo (it. Cesariis) pri Čenti, Beneška Slovenija – 26. december 1922 Slovenska Bistrica), narodni buditelj v Slovenski Bistrici * Jože Pučnik (9. marec 1932, Črešnjevec – 11. januar 2003, Nemčija), politik in sociolog * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Devina – 16. maj 1925, Avstrija), pravnik in diplomat * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), pravnik in politik * Rudi Rizman (22. marec 1944, Slovenska Bistrica), sociolog in politolog * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici), politik, zdravnik in pisatelj * Jožef Jerovšek (2. marec 1921, Spodnja Nova vas), politik, poslanec in kemik * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm –2016), učitelj, politik in športni delavec * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), stenograf in politik * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica – 29. april 1892, Dunaj), odvetnik in industrialec * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, narodni buditelj, politik, sociolog * Štefan Sagadin (9. julij 1878, Spodnja Polskava – 18. junij 1947, Beograd), pravnik, sodnik * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), narodni buditelj, politični aktivist * Anton Bergauer (29. 8. 1950, Maribor), politik (zaključil je Kovinarsko in lesno predelovalno šolo za učence v gospodarstvu Slovenska Bistrica) * Friderik Babnik (16. avgust 1883, Zgornja Polskava – 4. december 1941, Mauthausen), pravnik, tovarnar, lokalni aktivist, narodni buditelj, * Janko Babnik (13. avgust 1926, Dunaj – 1. september 1987, Ljubljana), pravnik, sodnik * Anton Brumen (7. januar 1857, Biserjane – 28. november 1930, Ptuj), sodnik, odvetnik, publicist * Rudolf Grad Ganziti (10. april 1905, Vrhole pri Slov. Konjicah – 27. julij 1987, Ljubljana), politik, sindikalist * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), odvetnik, politik, župan Celja * Josip Jaklin (22. februar 1860, Slovenska Bistrica – 1933), politik * Alojz Kores (16. junij 1930, Kovača vas – 29. januar 2006, Kovača vas), politik, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, poslanec, društveni delavec, član PGD * Franc Karner (23. oktober 1925, Slovenska Bistrica – 5. maj 1952, Krnica), sodni uslužbenec, planinec, alpinist * Urban Lemež (17. maj 1858 – 19. marec 1933, Slovenska Bistrica), pravnik, narodni buditelj, posojilničar, čitalničar * Ervin Mejak (19. april 1899, Slovenska Bistrica – 14. oktober 1989, Polzela), pravnik, odvetnik, pisatelj, vojak, Maistrov borec * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. avgust 1909, Hošnica), lokalni politik, narodni buditelj * Ferdinand Prenj (18. oktober 1876, Oplotnica – 1957, Mostar), pravnik, publicist, društveni delavec * Avguštin Reisman (28. avgust 1889, občina Pesnica – 20. februar 1975, Mostar), pravnik, odvetnik, publicist * Boštjan Schaubach (7. februar 1886, Koroška – 18. marec 1953, Slovenska Bistrica), pravnik, odvetnik, politik, župan Slovenske Bistrice * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, publicist, čitalničar, narodni buditelj * Josip Sernec (4. marec 1844, Slovenska Bistrica – 18. september 1925, Ljubljana), pravnik, politik, publicist, čitalničar, pisatelj * Teodor Tominšek (16. oktober 1902, Kranj – 16. februar 1996, Ljubljana), pravnik, publicist, prvoborec ‒ spomeničar * Julian Železnikar (3. julij 1878, Slovenska Bistrica – 14. november 1902, Ljubljana), pravnik, član ljubljanske in novomeške literarne Zadruge * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Slovenska Bistrica – 16. maj 1925, Štajerska), pravnik, minister, publicist * Pavla Mede (29. junij 1919, Strahinj – 8. januar 1943, Lukanja), komunistka, partizanka in narodna herojinja * Dušan Mravljak (21. februar 1914, Šoštanj – 8. januar 1943, Lukanja), partizan in narodni heroj * Drago Magdič (27. marec 1962, Slovenska Bistrica), častnik * Fritz Eugen Heigel (21. september 1895, Pragersko – 11. december 1930, Dunaj), častnik, inženir * Ernest Kopriva (10. september 1907, Laporje – 26. februar 1974, Obrov), pomorski častnik, publicist * Jože Kodelič (15. marec 1920, Črešnjevec – 5. februar 2015, Črešnjevec), častnik, prvoborec ‒ spomeničar * Marijan Strehar (3. marec 1952, Planina pod Šumikom – 24. maj 2012, Pohorje), častnik, vojak, čebelar, veteran vojne za Slovenijo, častni občan občine Slovenska Bistrica * Marjan Vidmajer (6. maj 1955, Slovenska Bistrica – 5. avgust 2010, Slovenska Bistrica), častnik, vojak, veteran vojne za Slovenijo * Julius Cuscoleca (26. julij 1872 , Slovenska Bistrica – 5. oktober 1935, Innsbruck), častnik * Drago Tomažič (28. januarja 1914, Veliko Tinje – 12. oktober 1943, Mozelj), uradnik, član vaških straž, četnik (plavogardist) * Alojz Vindiš (16. maj 1926, Pragersko – 3. marec 2010, Spodnja Polskava), častnik, * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985 Gradec), geodet, častnik, vojak * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat, Zagorje ob Savi – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj in dobrotnik Antona Martina Slomška * Gregor Zafošnik (30. avgust 1902, Spodnja Nova vas – 2. julij 1994, Maribor), duhovnik in skladatelj * Ivan Tomažič (17. junij 1919, Pregarje – 22. februar 2014 Ilirska Bistrica), rimskokatoliški duhovnik, organizator, mecen, publicist in venetolog * Ignac Franc Zimmermann (26. julij 1777, Slovenska Bistrica – 28. september 1843, Šentandraž v Labotski dolini), duhovnik, škof * Simon Gaberc (3. oktober 1838, Črešnjevec – 12. januar 1916, Maribor), narodni gospodar, pridigar, nabožni pesnik, duhovnik * Štefan Kušer (10. december 1910, Zgornja Brežnica – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, občinski nagrajenec * Janez Arlič (27. december 1812, Nova Cerkev – 17. junij 1879, Prihova), duhovnik, pesnik Slomškovega kroga * Friderik Mirko Aužner (25. marec 1916, Podgrad – 24. februar 1987, Maribor), duhovnik * Jože But (17. februar 1924, Kostrivnica – 9. september 1998, Slovenska Bistrica), duhovnik * Jožef Cerjak (1863, Podsreda – 1933, Slovenska Bistrica), duhovnik * Marija Serafina Černe (8. marec 1908, Kromberk – 1977), redovnica, misijonarka * Josip Drobnič (18. april 18128, Sveta Ema, Podčetrtek – 5. avgust 1861, Gradec), duhovnik, pisatelj, publicist, čitalničar, kulturni delavec * Martin Gaberc (29. september 1883, Črešnjevec – 6. april 1941, Gornja Radgona), duhovnik, kulturni delavec * Rudolf Gašparič (7. februar 1917, Kraljevica – 18. avgust 2006, Maribor), duhovnik * Pankracij Gregorc (7. maj 1867, Videm pri Ptuju – 15. avgust 1920, Slovenske Konjice), duhovnik, pesnik in pisatelj * Mihael Grešak (11. september 1914, Griže – 22. julij 1942, Celje), duhovnik * Anton Hajšek (5. junij 1829, Stari Grad – 1907, Slovenska Bistrica), duhovnik, posojilničar, čitalničar * Josip Hašnik (16. marec 1811, Trbonje – 6. marec 1883, Šentjur), duhovnik, nabožni pesnik, publicist * Franc Heber ( 1852, Velika Nedelja – 13. april 1921, Spodnja Polskava), duhovnik, katehet, kronist * Jožef Heržič ( ? – 29. april 1897, Ptuj), duhovnik, prošt, kronist, častni občan občine Spodnja Polskava * Aleksandr Hoffer (25. februar 1839, Kot – 4. september 1914, Travnik), duhovnik, jezuit, zgodovinar * Anton Jerovšek (23. maj 1874, Spodnja Nova vas – 31. oktober 1932, Maribor), duhovnik, publicist, politik * Štefan Kušar (10. december 1910, Križni Vrh – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, lokalni aktivist * Karl Križe (24. avgust 1802, Slovenska Bistrica – 20. junij 1858), duhovnik, kurat * Franc Kovačič (25. marec 1867, Veržej – 19. marec 1939 Maribor), duhovnik, zgodovinar, časnikar, publicist, diplomat * Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (19.−21. stoletje), redovnice * Franc Ksaver Lukman (24. november 1880, Loke – 12. junij 1958, Ljubljana), duhovnik, publicist, teolog, filozof * Vincenc Novak (5. september 1807, Braslovče – 8. marec 1869, Spodnja Polskava), duhovnik, nabožni pesnik * Ivan Orel (18. oktober 1899, Mozirje – 30. maj 1970, Zgornja Polskava), duhovnik * Jožef Ozimič (28. februar 1882, Zgornja Ložnica – ?), duhovnik, dekan * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj * Jožef Soler (18. april 1829, Slovenska Bistrica – 5. januar 1870, Zgornja Ložnica), duhovnik, kurat * Ivan Šolinc (15. junij 1897, Cerovec – 17. marec 1976, Krško), duhovnik * Jožef Virk (15. marec 1810, Podrečje – 4. januar 1880, Loče), duhovnik, pesnik * Matevž Vrečko (10. september 1826, Vojnik – 10. julij 1893, Šmarje pri Jelšah), duhovnik, ustanovitelj prve knjižnice v Slovenski Bistrici * Ivan Zakošek (21. marec 1876, Šentvid pri Planini – 25. maj 1951, Zgornja Ložnica), duhovnik, provizor * Jožef Gašpar Zamlik (1680, Vitanje – 22. julij 1750, Slovenska Bistrica), duhovnik * Franc Žagar (duhovnik) (3. april 1826, Spodnja Polskava – 23. november 1891), duhovnik, doktor teologije * Memi Bečirovič (1. marec 1961, Slovenska Bistrica), košarkarski trener * Rene Mlekuž (25. avgust 1975, Slovenska Bistrica), alpski smučar * Franc Očko (31. marec 1960, Slovenska Bistrica), judoist * Ivan Vidmajer (24. december 1949, Slovenska Bistrica), judoist * Urška Žigart (4. december 1996, Slovenska Bistrica), kolesarka * Kaja Korošec (17 November 2001, Slovenska Bistrica), nogometašinja * Sani Bečirović (19. 5. 1981, Maribor), košarkar (zaključil je OŠ v Slovenski Bistrici) * Marijan Štimec (3. april 1951, Maribor – 11. november 2020, Maribor), samostojni podjetnik, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica, športnik, trener * Stanko Topolčnik (12. december 1947, Slovenska Bistrica – 13. april 2013, Kovača vas), judoist, olimpijec * Jože Uršič (19. marec 1927, Devina - 5. maj 1952, Krnica), Milan Uršič (21. september 1928, Devina – med 4. in 5. majem 1952 , Krnica), Ivan Vanč Uršič (16. januar 1931, Devina – 3. maj 1952, Krnica), študent, planinec, alpinist * Rodbina Attems (13.−21. stoletje), plemiči, lastniki Bistriškega gradu od 1717 do 1945 * Ignacij Marija I. Attems (15. avgust 1652, Ljubljana – 1. december 1732, Gradec), plemič, prvi lastnik bistriškega gradu iz rodbine Attems, pravnik, mecen * Kristina Attems (1658 – 27. april 1737), hčerka Jurija Günterja grofa Herbersteina († 1677), plemkinja, druga žena Ignaca Marije I. grofa Attemsa * Franc Dizma Attems (6. avgust 1688, Gradec – 10. maj 1750, Gradec), plemič, svetnik, predsednik vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja * Ignacij Marija II. Attems (27. februar 1714 , Gradec – 15. junij 1762, Dunaj), vnuk Ignaca Marije I. Attemsa, plemič, ustanovitelj bistriške veje rodbine Attemsov Svetokriških * Ferdinand Marija I. Attems (22. januar 1746 – 23. maj 1820, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ignacij Marija III. Attems (24. februar 1774, Gradec – 17. december 1861, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ferdinand Marija II. Attems (4. december 1809, Gradec – 27. november 1878, Gradec), plemil, vladni svetnik * Emil Attems (1. oktober 1857, Linz – 13. januar 1921, Slovenska Bistrica), plemič, cesarsko-kraljevski komornik, oče in ded zadnjih bistriških Attemsov * Ferdinand Marija III. Attems (14. avgust 1885, Wels – 1946), plemič, zadnji Attems, ki je bil lastnik bistriškega gradu, doktor gozdarstva, doktor ekonomije * Eleonore Maria Mauritia Attems (4. oktober 1886, Pardubice – 19. maj 1922, Gradec), plemkinja, prva žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Vanda Marija Terezija Attems (7. oktober 1887, Pardubice – 1946), plemkinja, druga žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Ignacij V. Attems (23. junij 1918, Dunaj – 24. februar 1986 , Dunaj), plemič, inženir gozdarstva, vojak * Emil Hans Attems (25. september 1921, Gradec – 1945 (domnevno)), plemič, inženir * Edmund Attems (16. september 1924, Gradec – 4. januar 2006, Dunaj), plemič, ekonomist * Franc Dizma Attems (duhovnik) (26. oktober 1926, Gradec – 13. maj 1999, Gradec), plemič, duhovnik, profesor * Grofje rodbine Babenberžani (okoli 976−1264), plemiška rodbina, posestniki Slovenske Bistrice * Grofje rodbine Celjskih (14.−15. stoletje), plemiška rodbina, posestniki mesta in gradu Slovenska Bistrica * Rodbina Dietrichstein (izpričani med 16. in 18. stoletjem), plemiška rodbina, lastniki polskavskih zemljiških gospostev * Anton Grasl (izpričan med leti 1455 in 1485), plemič, posestnik, gradnik * Elle Hutte (2. april 1874, Slovenska Bistrica – ? Dunaj), plemkinja, pisateljica * Janez Jurij Idunspeug (? – 1572, Slovenska Bistrica), plemič, posestnik bistriškega gradu * Theodor Kravina (1720, Slovenska Bistrica – 1789, Spodnja Avstrija), plemič, rektor, publicist, duhovnik, jezuit * Adalbert Neipperg (31. marec 1890, Meran – 23. december 1948, Vršac), plemič, duhovnik * Rodbina Otokarjev (1050 − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Zbelovo − 29. april 1892, Dunaj), plemič, gospodarstvenik, pravnik * Krištof Prafer (izpričan v 2. polovici 16. stoletja), plemič, gospodar gradu Gromberk * Rodbina Spanheim (11.−13. stoletje), plemiči, prvi znani posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Stupan Ehrenstein Simon (? − 1692, Slovenska Bistrica), plemič, slikar * Rodbina Vetter von der Lillie (16.−17. stoletje), plemiči, prvi privatni lastniki bistriškega gradu med 1584 in 1681 * Josef Wurzian Ritter (9. marec 1805, Slovenska Bistrica− 27. maj 1858, Dunaj), zdravnik, plemič * Eva Ingolič (druga polovica 17. in prva polovica 18. stoletja), osumljena čarovništva == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} 8qpf7bsqlcqdwte4chw75y74bwtl5xh 6685729 6685718 2026-06-05T18:42:44Z ~2026-33373-67 261177 Dodal sem Grad Slovenska Bistrica 6685729 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Slovenska Bistrica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg |grb_alt=Grb |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]]. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]. Izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Po propadu Rimskega cesarstva je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. Mesto je dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je območje Spodnje Štajerske, vključno s Slovensko Bistrico, prišlo pod upravo nacistične Nemčije. Cilj okupacijskih oblasti je bil popolna germanizacija regije, kar je vključevalo izgon slovenskega prebivalstva, zaseg njihovega premoženja in naselitev pripadnikov nemške narodne skupnosti (Volksdeutsche). Izseljevanje je bilo del širšega nacističnega načrta, ki je predvideval odstranitev 220.000–260.000 Slovencev s Štajerske in Gorenjske. Prvi množični izgon Slovencev iz Slovenske Bistrice je bil izveden '''7. junija 1941''', ko so nemške oblasti organizirano deportirale skupino prebivalcev v Srbijo. Gre za enega najzgodnejših dokumentiranih izgonov na območju Spodnje Štajerske. Izseljeni prebivalci so bili večinoma narodno zavedni Slovenci, izobraženci, uradniki, obrtniki in druge družine, ki so jih okupacijske oblasti označile kot »nezaželene«. Izseljenci so bili zbrani na železniški postaji v Slovenski Bistrici in nato z vlaki odpeljani v zbirna in izgnanska taborišča v Srbiji. Dovoljena jim je bila le minimalna količina osebnih predmetov, njihovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Izseljevanje iz Slovenske Bistrice se je nadaljevalo v več valovih do leta 1942. Deportirani prebivalci so bili razseljeni po različnih krajih v Srbiji, nekateri pa so bili kasneje poslani v taborišča v Nemčiji. Njihove domove so okupacijske oblasti pogosto dodelile pripadnikom nemške narodne skupnosti ali jih uporabile za vojaške in upravne potrebe. Po koncu druge svetovne vojne so jugoslovanske oblasti izvajale izvensodne likvidacije nad pripadniki poraženih formacij, civilisti ter osebami, ki so jih označili za sodelavce okupatorja. Prikrita grobišča so bila pozneje evidentirana v okviru državnih in raziskovalnih projektov, ki so vzpostavili enotno bazo lokacij po Sloveniji. Na območju Zgornje Bistrice, kjer stoji današnji kompleks Impol, so bili v začetku 2000‑ih izvedeni arheološki izkopi v rovih oziroma protiletalskih zakloniščih, pri katerih so našli posmrtne ostanke več sto oseb. Ostanki so bili izkopani v dveh rovih; v prvem so našli ostanke 200 oseb, v drugem 231 oseb, skupaj 431, ki so bili 30. oktobra 2004 pokopani v kostnici na mestnem pokopališču v Slovenski Bistrici. Pokopi in postavitev spominskega obeležja so bili rezultat odločitve občine in lokalnih raziskav. Žrtve so bile osebe, ki so bile po koncu vojne obravnavane kot sodelavci okupatorja, pripadniki poraženih formacij ali drugače označene kot nezaželene; natančna identifikacija posameznikov in pravno‑forenzična pojasnila o okoliščinah smrti niso v vseh primerih javno objavljena ali pa ostajajo del arhivskih preiskav. Metode umora in prikritih pokopov so tipične za povojne izvensodne likvidacije (streljanje, prikriti pokopi v rovih). Po koncu druge svetovne so partizani decembra 1945 in januarja 1946 v protizračno zaklonišče tamkajšnje tovarne Impol zaprli več kot 7 tisoč slovenskih in hrvaških civilistov, nato pa so vhod zaklonišča minirali, da so se žrtve v grozljivih razmerah zadušile in umrle. Med žrtvami, ki so bile zaprte, je bilo tudi veliko žensk in otrok. Leta 1948 je jugoslovanska oblast odkopala posmrtne ostanke trupel umrlih, ki še niso začele razpadati in jih zažgala v peči tovarne. To delo so opravili na smrt obsojeni zaporniki, ki so bili po opravljanjem delu pobiti. Ko so ujetniki morali prebiti vhod zaklonišča, da so odnesli trupla umrlih, jih je pričakal hud smrad in so številni zaradi tega omedeli, zaradi česar so jih komunisti z ostalimi trupli vrgli v peči. Po navodilih jugoslovanskih komunistov so zaporniki trupla umrlih nato naložili na vagone in jih potiskali do velike peči, kjer so jih morali zažgati, od trupel pa je nato ostal samo pepel. Po številnih virih so komunisti v zaklonišče pripeljali tudi ducat drugih civilistov, kjer so jih ubili z eksplozijo, ki je zasula zaklonišče. Zaradi velikega zločina, ki velja za enega najhujših partizanskih zločinov po drugi svetovni vojni, je partizansko-komunistični zločin v Slovenski Bistrici znan tudi kot slovenski Auschwitz. == Razvoj gasilstva == Bistrica trg, konec 13. stoletja pa že mestna naselbina, se je pogosto srečevala s požari. Za leto dogodka vemo le za nekatere. Januarja leta 1384 je pogorel grad z Marijino kapelo, leta 1446 je bilo mesto vso v plamenih ob obleganju Madžarov. Oglejski kronist [[Paolo Santonino]] je med obiskom Slovenske Bistrice leta 1487 zapisal v dnevnik, da mesto še kaže sledi požarov iz let 1440 in 1469. Mesto si je komaj opomoglo, ko so ga leta 1532 Turki oropali in požgali. Veliko požarov so povzročili uporni kmetje, ko so 1635 na Štajerskem požgali več grajskih in gospodarskih poslopij, v bližini mesta Žički dvor pri Oplotnici in Pragerski dvor. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo, leta 1788 pa so v celoti pogorele [[Studenice]] s [[Samostan dominikank Studenice|samostanom]] in nad njim stoječi grad. Leta 1813 je pogorela [[Spodnja Polskava]], leta 1818 pa [[Šmartno na Pohorju]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Povod za ustanovitev požarne brambe so bili številni požari ob koncu 19. stoletja v Slovenski Bistrici in okolici, posebno pa požar 4. oktobra 1872, ko sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča. Da takrat ni nastala večja škoda, gre zahvala požarni brambi Maribor – mesto. Mariborski gasilci so prejeli brzojavko ob 10.15. Ob 11. uri so se že peljali s posebnim vlakom proti [[Pragersko|Pragerskemu]], kjer so jih čakali trije pari konj iz bistriške vojašnice. Opoldne ob 12.15 so bili na kraju požara, omejili so ogenj in rešili cerkev. Šele ob 23. uri zvečer so se z vozovi napotili nazaj proti Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Že 23. oktobra 1872 je bil ob 17. uri v občinski stavbi na Glavnem trgu pod predsedstvom župana Franca Formacherja zbor bistriške požarne brambe. Imenovan je bil 9-članski odbor, ki je že na isti seji razpravljal o pravilih društva in nabavi brizgalne. Tako je bilo bistriško gasilstvo organizirano že slaba tri leta po ustanovitvi prvega gasilskega društva na Slovenskem. Člani prvega odbora gasilske brambe v Slovenski Bistrici so bili: Julij Baumann, Josip Fritz, Anton Hogenwart, Edvard Janach, Josip Kalle, Mihael Nasko, Andrej Podkrajšek, Baltazar Raško in Franc Ratej''',''' ki je bil izvoljen za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ko so 17. novembra istega leta bila pravila društva predložena oblasti, ki jih je 24. novembra potrdila z odlokom št.14.692, je mesto štelo 154 hiš in 1168 prebivalcev. Prvi občni zbor je bil 7. januarja 1873 in po pravilu društva je bil imenovan dokončni odbor petih članov. Za načelnika bistriške požarne brambe je bil imenovan Mihael Nasko, za namestnika Julij Baumann, za tajnika Josef Kalle, za blagajnika Andrej Podkrajšek, za orodjarja pa Alojz Matuš. Za vodjo gasilske skupine je bil imenovan še Edvard Janach, Karel Schön za vodjo brizgalne in Franc Bachtidy za njegovega namestnika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Januarja 1873 so nabavili prvo orodje, izdelan je bil žig in 21. marca so se bistriški gasilci združili s pokrajinsko gasilsko zvezo, k Štajerski deželni zvezi pa so pristopili šele leta 1885. Prvi “gasilski dan” so praznovali na Jožefovo, 19.marca 1873. V tem letu je društvo prejelo brizgalno in nekaj orodja.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Pozimi leta 1875 je izbruhnila živinska kuga in gasilci so prostovoljno prevzeli nadzor nad cestami, da bi preprečili širjenje te nalezljive bolezni. Kroniški zapis je zanimiv, saj vidimo, da so gasilci že zgodaj posegli na področje varovanja in preprečevanja drugih nesreč, ne samo požarov. Po dobrih dvajsetih letih se je gasilcem leta 1893 uresničila dolgoletna želja, da bi dobili svoj dom. Prvi požarni voz je društvo prejelo leta 1896 in takrat uvedlo požarno službo ob nedeljah in praznikih. Konec prve svetovne vojne je povzročil temeljite spremembe. 21. septembra 1919 je društvo prejelo pravila nove Zveze gasilskih društev.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ob 60-letnici je društvo dobilo prvi gasilski avto in razvilo prapor. Zaradi pridobitve avtomobila so gasilski voz prodali tovarniškemu društvu v [[Tepanje]]. 30. januarja 1941 občni zbor ni bil dokončan zaradi druge svetovne vojne. V času okupacije je bil članom prepovedan vstop v dom, oddati so morali ključe, zasežen je bil gasilski avto in s tem za vedno izgubljen. Po vojni so bile razmere zahtevne, saj gasilci niso imeli prevoznega sredstva. Delovati so mogli le v bližnji okolici. 28. aprila 1946, pa so se gasilci prvič soočili s prometno nesrečo, ko so nudili »pomoč ranjenim velike avtomobilske nesreče«. Tovornjak, poln ljudi, se je vračal z mitinga na Pohorju pod Spodnjim Prebukovjem, pa so mu odpovedale zavore. Bilo je tudi nekaj mrtvih. Nanje še danes spominja tam postavljen lesen križ. Vozilo, prenovljeno v gasilski avto, so bistriški gasilci dobili šele leta 1954. Maja 1956 pa so gasilci kupili tovornjak znamke Chevrolet in ga leta 1958 predelali v cisterno.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Leta 1965 je bistriške gasilce za njihovo prizadevno delo odlikoval z [[Red zaslug za ljudstvo|redom zaslug za ljudstvo]] s srebrnimi žarki [[Josip Broz – Tito]]. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, so Bistričani pokazali svoj elan v smislu klica »Bližnjemu na pomoč!«. V nadaljnjem petintridesetletnem obdobju so močan pečat delovanju društva dajali njegovi predsedniki in poveljniki ter drugi nosilci funkcij. Prvi zapisi o zamisli izgradnje novega gasilskega doma za potrebe Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bisrica je moč najti v zapisih za leto 1980. Kljub težavam takratnega časa je društvo do leta 1987 pridobilo zemljišče in vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo večnamenskega doma. Leta 1991, ko so se člani društva pripravljali za praznovanje 120-letnice obstoja društva, se je domovina Slovenija osamosvajala in doživela agresijo jugoslovanske armade. Bistriški gasilci so v večini bili vpoklicani v enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. Ob sprejemu novega Zakona o gasilstvu in Zakona o varstvu pred požarom leta 1993 se je med članstvom zaiskrilo novo upanje. Naslednje leto je društvo napovedalo nasilno vselitev v nedokončan nov dom in ga 14. novembra 1994 prevzelo v nedokončanem stanju. Nekoliko si je društvo opomoglo naslednje leto, ko je prodalo stari gasilski dom in s kupnino poravnalo večino dolgov. Dom so dokončali člani sami s preko 4000 delovnimi urami. Pridobili so vsa soglasja in uporabno dovoljenje, ter vpis objekta v zemljiško knjigo. Dolgoletni napori za izgradnjo in pridobitev novega gasilskega doma so bili tako pri koncu.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V nadaljevanju so člani uredili še okolico novega doma in ob 125-letnici delovanja krstili tudi novo gasilsko vozilo GVC 24/50 Steyr. Leta 1996 so navezali prijateljske stike z gasilskim društvom Barsinghausen iz Nemčije. Leta 1997 so z ministrstvom za obrambo podpisali koncesijsko pogodbo za opravljanje nalog širšega pomena, za posredovanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Po velikem požaru Marijine cerkve v centru mesta Slovenska Bistrica se je pokazala potreba po visoki avtolestvi. Tako so člani začeli z aktivnostmi za nabavo take avtolestve in v začetku leta 2002 je naloga uspela s prevzemom rabljene ALK Iveco iz Japonske.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Društvu je občina Slovenska Bistrica 2. februarja 2004 podelila najvišje občinsko priznanje, Listino občine Slovenska Bistrica za prostovoljno, gasilsko in humanitarno delovanje ter reševanje v nesrečah.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Grad Slovenska Bistrica == Grad Slovenska Bistrica je mogočen grajski kompleks v severozahodnem delu starega mestnega jedra Slovenske Bistrice. S svojo večstoletno zgodovino, razgibano lastniško strukturo in bogato arhitekturno dediščino predstavlja enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na območju med Pohorjem in Halozami. Danes je osrednji kulturni center mesta, v njem pa domujejo muzejske zbirke, galerije, viteška dvorana in številne razstavne ter prireditvene dejavnosti. Najstarejši znani fevdalni gospodje območja Slovenske Bistrice so bili Spanheimi, ki so v 11. in 12. stoletju obvladovali širše območje Štajerske. Po njihovem izumrtju so jih nasledili Traungavci oziroma Otokarji, ki so vladali v 12. stoletju. Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine sredi 13. stoletja. Po Traungavcih je območje prešlo pod Babenberžane, ki so vladali do leta 1250. Med letoma 1250 in 1278 je Štajersko obvladoval češki kralj Otokar II. Přemysl, po njegovi smrti v bitki na Moravskem polju leta 1278 pa je celotna Štajerska prešla pod Habsburžane, ki so regijo obdržali vse do leta 1918. Grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1265, ko ga je kralj Rudolf Habsburški skupaj z mestom izročil grofu Majnhardu Goriškemu, ki je od leta 1286 nosil tudi naslov koroškega vojvode. Leta 1313 je grad prešel v roke Habsburžanov, ki so ga leta 1355 dali v zastavo gospodom Walsee, od 1368 pa grofom Celjskim. V 14. stoletju so torej bili lastniki gradu grofje Celjski, ki so upravljali velik del Štajerske. Njihova oblast je trajala do leta 1456. Po izumrtju Celjskih leta 1456 je posest ponovno postala deželnoknežja. Najstarejši del gradu je bil zgrajen na severozahodnem vogalu mestnega obzidja. Že pred letom 1313 so prvotnemu stolpu prizidali današnji severni trakt. V 16. stoletju ali še prej so gradu, ki je imel sprva le en trakt, dodali še tri trakte ter ga obdali z obzidjem z obrambnimi stolpiči. Grad je tako postopoma dobival podobo renesančnega dvorca. Leta 1587 je grad kupil Hans Vetter, s čimer je grad prešel iz deželnoknežje v zasebno last. Družina Vetter von der Lilie je izvedla dve veliki prenovi: * 1590–1623 – temeljita preureditev, ki je gradu dala sedanjo tlorisno zasnovo, * 1651 – dodatna obnova. V tem času je grad dobil trapezast tloris, štiri vogalne stolpiče in arkadno notranje dvorišče. Po letu 1681 so grad prevzeli Wildensteini, ki so ob njem uredili park v francoskem slogu, z geometrijsko razporejenimi drevoredi, vodnimi elementi in kiparskim okrasjem. Med drugim so uredili znameniti 200 metrov dolg gabrov drevored, ki velja za enega najstarejših ohranjenih v Evropi. Leta 1717 je grad kupil Ignacij Marija Attems, ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil. Nastali so: poslikano reprezentančno stopnišče, Marijina kapela, razkošna viteška dvorana, novi portali in kamniti okenski okvirji, zamenjava dvižnega mostu z zidanim mostom na dveh lokih. Južno od dvorca so prizidali tudi nova gospodarska poslopja. Grad je preživel manjši požar. V času Attemsov je v gradu bivala tudi slikarka in zgodovinarka Marija Attems. Rodbina Attems je ostala lastnica gradu do konca 2. svetovne vojne. Po koncu druge svetovne vojne je bil grad nacionaliziran, notranja oprema pa odtujena. Prostore je sprva uporabljala vojska, kasneje je grad postal stanovanjski objekt in počasi propadal. Leta 1985 se je pričela celovita obnova in revitalizacija, ki poteka neprekinjeno še danes, s ciljem ohraniti zgodovinsko in kulturno vrednost gradu.<ref>{{Navedi splet|title=Grad Slovenska Bistrica – kulturni center in umetnostni spomenik|url=https://zavod-ksb.si/obiscite-nas/spoznajte-grad/|website=zavod-ksb.si|date=2026-04-11|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V gradu so ohranjene freske dvornega slikarja družine Attems, Franza Ignatija Flurerja, nastale med letoma 1717 in 1721. Poslikani so viteška dvorana, grajska kapela in reprezentančno stopnišče. Freske najdemo tudi v predporočni in poročni dvorani ter nad vrati v prostorih Galerije Grad, vendar njihovi avtorji in čas nastanka niso znani. Najobsežnejše in najveličastnejše freske krasijo viteško dvorano, ki je v celoti poslikana. Upodabljajo Herkulovo apoteozo – sprejem med bogove. Na severni steni je grb družine Attems, na južni pa grb družine Herberstein. Avtor je freske podpisal in datiral nad vhodnimi vrati. Freske na reprezentančnem stopnišču so druge po velikosti in prikazujejo dva med seboj povezana alegorična prizora, katerih pomen ni dokončno pojasnjen. Kapelske freske so posvečene Mariji. Čeprav so med najmlajšimi in najmanjšimi po obsegu, so po vsebini in detajlih med najbolj zanimivimi primeri tovrstnih poslikav na slovenskem Štajerskem.<ref>{{Navedi splet|title=Grad Slovenska Bistrica – kulturni center in umetnostni spomenik|url=https://zavod-ksb.si/obiscite-nas/spoznajte-grad/|website=zavod-ksb.si|date=2026-04-11|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Je se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in ob panonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev v občini (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki [[rimska cesta|rimske ceste]] Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] je na Južni železnici [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Športna društva in klubi == * Nogometni klub Bistrica * Košarkarski klub Slovenska Bistrica * Odbojkarski klub Bistrica * Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica * Judo klub Impol Slovenska Bistrica == Izobraževanje, vera in jezik == V mestu deluje en javni vrtec, tj. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki je razdeljen na enote Sonček, Ozka ulica in Ciciban. V kraju delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Pohorskega odreda in 2. osnovna šola Slovenska Bistrica. Prav tako deluje tudi šola za otroke s posebnimi potrebami - Osnovna šola Minke Namestnik Sonja. Mesto ima prav tako srednjo šolo. Srednja šola Slovenska Bistrica ponuja 4 izobraževalne programe: trgovec, ekonomski tehnik, metalurški tehnik in splošna gimnazija. Šole v mestu so dokaj dobro zastopane na tekmovanjih, saj učenci in dijaki redno dosegajo srebrna priznanja, včasih celo zlata.<ref>{{Navedi splet|title=Naslovnica|url=https://www.sssb.si/|website=Srednja šola Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mesto ima tri cerkve. Glavna župnijska cerkev v mestu je Župnijska cerkev sv. Jerneja. Na hribčku nad mestom se nahaja Cerkev sv. Jožefa. V centru mesta se nahaja Podružnična cerkev Marije sedem žalosti. Večina prebivalstva pripada katoliški veri, vedno bolj pa se s priseljevanjem povečuje število muslimanov. Povečuje se tudi število ateistov.<ref>{{Navedi splet|title=Župnija svetega Jerneja Slovenska Bistrica|url=https://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/|website=zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si|accessdate=2026-06-05}}</ref> V šolah prevladuje slovenščina, iz leta v leto pa se veča število govorcev tujih jezikov (najbolj izstopata albanščina in bosanščina, v zadnjih letih pa tudi ukrajinščina). == Gospodarstvo == V Slovenski Bistrici so nastala 4 pomembna podjetja: Impol, Aluminium Kety Emmi, Mojstrovina in Tovarna olja Gea. Skupina Impol je eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v Sloveniji, z začetki, ki segajo v leto 1825, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger na Zgornji Bistrici ustanovila kovačnico bakrenih izdelkov. V drugi polovici 20. stoletja se je podjetje preusmerilo v predelavo aluminija, ki ostaja njegova osrednja dejavnost. Impol je danes globalno podjetje z več tisoč zaposlenimi, ki letno predela med 250.000 in 260.000 ton aluminija ter ustvarja promet v višini približno milijarde evrov. Podjetje je znano po razvoju izdelkov iz aluminija z nizkim ogljičnim odtisom, digitalizaciji proizvodnih procesov ter dolgoročni usmerjenosti v trajnost in inovacije. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.impol.si/podjetje-impol/zgodovina/|website=Impol|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Aluminium Kety Emmi d. o. o. je podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, specializirano za mehansko in površinsko obdelavo aluminija. Podjetje deluje kot partner za celovite tehnološke rešitve aluminijastih komponent, pri čemer uporablja najsodobnejšo CNC-tehnologijo, robotizirane procese ter napredne postopke rezkanja, struženja, varjenja, eloksiranja in sestavljanja aluminija z drugimi materiali. Njihove rešitve so namenjene številnim industrijam, med drugim avtomobilski, medicinski, elektronski, pohištveni in industriji tirnih vozil. Podjetje poudarja cilj postati evropski center odličnosti za aluminijaste komponente in je dejavno tudi na področju razvoja trajnostnih in inovativnih rešitev.<ref>{{Navedi splet|title=Domov - ALUMINIUM KETY EMMI|url=https://www.emmi.si/|date=2020-11-23|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mojstrovina d. o. o. je slovensko podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, registrirano za dejavnosti strojne obdelave kovin. Podjetje je usmerjeno v mehansko obdelavo kovinskih materialov, med katerimi prevladujeta jeklo in aluminij. Njegove storitve obsegajo rezkanje, struženje, vrtanje, izdelavo kovinskih komponent, popravila kovinskih delov ter izdelavo manjših serij natančnih mehanskih izdelkov. Mojstrovina opravlja storitve za industrijske, obrtne in zasebne naročnike ter je del lokalnega sistema malih in srednjih podjetij, ki dopolnjujejo večje industrijske proizvajalce v občini Slovenska Bistrica. Podjetje je vključeno v dejavnosti, ki so značilne za širše bistriško industrijsko okolje, zlasti na področju kovinskopredelovalne in strojne industrije.<ref>{{Navedi splet|title=Mojstrovina – Strojegradnja in orodjarstvo Mojstrovina|url=https://www.mojstrovina.si/|website=Mojstrovina|date=2025-07-08|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Tovarna olja Gea je vodilna slovenska oljarna z več kot 120-letno tradicijo, saj sega njen začetek v leto 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil obrtno stiskalnico bučnega olja. Podjetje je skozi 20. stoletje prešlo od obrtne do industrijske proizvodnje in danes proizvaja širok nabor jedilnih olj, vključno z bučnim, sončničnim, repičnim, oljčnim in specialnimi olji. Gea je edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji, njeni izdelki pa so prisotni na več kot 20 tujih trgih, med drugim v ZDA, Kanadi, Avstraliji in državah EU. Podjetje je prepoznano po blagovnih znamkah Gea, Cekin, Zvezda in Sončni cvet, ter po visoki kakovosti, ki jo zagotavlja z mednarodnimi certifikati, kot sta IFS in ISO 14001. <ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://gea.si/|website=gea.si|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Gradbena dela so skoraj v celoti prevzeli tujci (večinoma Kosovarji in priseljenci iz republik bivše Jugoslavije). Prav tako so tujci lastniki vseh pekarn in sladoledarn v Slovenski Bistrici. Mesto ponuja tudi turistične nastanitve (Hotel Leonardo). Prisotna sta dva ponudnika naftnih derivatov, to sta Petrol in MOL. Prisotne so številne multinacionalke, kot so Spar, Lidl in Hofer. Mesto ima tudi kmetijsko zadrugo. V mestu je imelo sedež podjetje Granit, d.d., ki je bilo eno izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Podjetje je bilo leta 2013 v stečaju, kmalu zatem pa je propadlo. S tem so delovna mesta izgubili mnogi Bistričani.<ref>{{Navedi splet|title=Ruse je Granit zanimal, so s čakanjem na dražbo izgubili potrpljenje?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ruse-je-granit-zanimal-so-s-cakanjem-na-drazbo-izgubili-potrpljenje/328305|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> == Upravni organi in javni prevoz == V Slovenski Bistrici se nahaja Upravna enota Slovenska Bistrica, Policijska postaja Slovenska Bistrica, sedež istoimenske občine, Gasilski dom PGD Slovenska Bistrica in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Mesto ima tudi dom za starejše občane. Nedaleč od mesta se nahaja tudi Železniška postaja Slovenska Bistrica, v mestu pa je ogromno avtobusnih postaj. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonza Šarha, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Osebe, povezane z mestom == * Štefan Podričnik (1922, Mežica – 1988, Maribor), direktor Impola, poslanec skupščine SRS * Laura Lešnik (2. januar 1920, Trst – 19. december 1996, Slovenska Bistrica), finančna uradnica, prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka * Frančiška Ludvik (10. oktober 1874, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), posestnica, gostilničarka * Ivan Ludvik (11. julij 1870, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), solastnik gostilne * Jožica Ludvik (1905, Bač – 18. november 1944, Auschwitz), uradnica * Viktor Maček (1. november 1942, Slovenska Bistrica – 13. januar 1988, Maribor), ekonomist, inženir, direktor Impola * Minka Namestnik – Sonja (26. avgust 1926, Ruše – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), trgovka, borka Pohorskega bataljona * Peter Novak (20. december 1854, Podbrdo – 26. september 1922, Slovenska Bistrica), gostilnec, deželni poslanec, narodni buditelj, čitalničar * Oskar Lang (15. maj 1934, Slovenska Bistrica – 3. februar 2022, Slovenska Bistrica), elektrotehnik, planinec, alpinist * Jakob Potočnik (1865, Ravne – 1945 (predvidoma) Slovenska Bistrica), orožniški narednik, župan Pragerskega * Jurij Schaumberg (15.−16. stoletje), posestnik Slovenske Bistrice in tamkajšnjega gradu * Hinko Sernc (21. marec 1926, Sv. Areh na Pohorju – 3. februar 2018, Šmartno na Pohorju), gostilnec, glasbenik, član PGD * Engelbert Sicherl (1874, ? – 1937, ?), posestnik, trgovec, društveni delavec, župan Spodnje Polskave * Franc Steinklauber (1859 – 5. april 1921, Pragersko), tovarnar, ustanovitelj opekarne na Pragerskem * Vincenc Sternberger (5. februar 1827 – 29. maj 1912, Zgornja Bistrica), tovarnar, vzpostavil je prve zametke tovarne Impol * Albert Stieger (3. oktober 1847, Slovenska Bistrica – 24. december 1933, Slovenska Bistrica), tovarnar, župan, častni občan, ustanovitelj predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Ida Stieger (22. september 1884, Slovenska Bistrica – 9. maj 1945, Slovenska Bistrica), trgovka, tovarnarka, lastnica predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Franc Kokoschineg (15. februar 1809, Vitanje – 17. januar 1880), predstojnik okraja v Slovenski Bistrici * Matija Kotnik (1862 – 29. november 1939, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Ivan Kos (24. avgust 1880, Kostanjevec – 28. april 1968, Slovenska Bistrica), trgovec, gostilničar, župan Slovenske Bistrice, posojilničar * Franjo Jagodič (20. julij 1902, Zgornja Polskava – 25. marec 1990, Mekinje), elektrotehnik, inženir, publicist * Josipina Krulc (7. marec 1879, Videž – 6. april 1969, Slovenska Bistrica), gostilničarka, hotelirka, posestnica * Jože Ingolič (2. marec 1921, Spodnja Polskava – 1. oktober 2011, Mengeš), ekonomist, veleposlanik, politik * Marko Drnovšek (16. junij 1925, Slovenska Bistrica – 22. april 2003, Maribor), gospodarstvenik * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog in speleolog * Jože Ajd (16. februar 1920, Slovenska Bistrica – ? Nemčija), gozdni delavec * Rudolf Bader (? – po koncu 2. svetovne vojne), trgovec * Karmelo Budihna (21. januar 1916, Ustje, Ajdovščina – 10. januar 1991,Ljubljana), gozdar, upravitelj gozdne uprave Slovenska Bistrica * Vladimir Dušej (25. september 1946, Tinjska Gora – 21. avgust 1996, Maribor), trgovec, inšpektor, samostojni podjetnik, predsednik SZDL, športni pilot, ustanovitelj prve privatne pilotske šole v Sloveniji * Herta Haas (29. marec 1914, Slovenska Bistrica – 5. marec 2010, Beograd), ekonomistka, druga Titova žena * Josip Hojnik (19. marec 1845, Bukovec – 19. oktober 1915, Zgornja Polskava), veleposestnik, župan Zgornje Polskave, načelnik podružnice CMD * Jožef Hrastnik (21. februar 1806, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, prvi župan občine Spodnja Polskava * Karel Hrastnik (11. november 1845, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Marija Godec (30. december 1928, Sele pri Polskavi – 20. oktober 2012, Zgornja Polskava), direktorica banke, družbena in kulturna delavka * Alfonz Šarh (25. avgust 1893, Zgornja Bistrica – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kmet, udeleženec 1. svetovne vojne, Maistrov borec, borec Pohorskega bataljona, narodni heroj * Rado Šturm 26. julij 1893, Zgornja Bistrica – 8. februar 1960, Ljubljana), agronom, publicist, Maistrov borec * Ivan Tomažič (31. januar 1919, Zgornja Bistrica – 5. oktober 1982, Ptuj), gospodarstvenik, direktor Perutnine Ptuj * Alojz Vezjak (6. oktober 1926, Poljčane – 2. avgust 2012, Poljčane), ustanovitelj Emi-ja, župan občine Slovenska Bistrica, lokalni aktivist * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založnik, knjigotržec, novinar, zbiratelj * Joseph Hueber (1715, Dunaj – 26. september 1787, Gradec), baročni gradbenik, prenavljal je bistriški grad * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Slovenska Bistrica – 31. december 1889, Zagreb), gradbenik in industrialec * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – 14. December 2013 Maribor), gradbenik in industrialec * Marko Cvahte (14. marec 1942, Zgornja Ložnica – 5. julij 2014, Slovenska Bistrica), gradbenik, inženir, amaterski igralec * Jožef Hofer (1696, Maribor – 2. februar 1762, Maribor), arhitekt * Slavko Jelinek (31. avgust 1925, Spodnja Polskava – 27. februar 2014, Zagreb), arhitekt * Igor Kraševac (25. marec 1959, Maribor – 28. september 2020, Maribor), arhitekt, urbanist, lionist, direktor Ibisa Slovenska Bistrica * Branko Kraševec (31. marec 1927, Koprivnica – 16. junij 2016, Radenci), arhitekt, industrijski oblikovalec * Ivan Kladnik (23. junij 1912, Spodnja Ložnica – 24. november 1947, Ljubljana), gladbeni tehnik * Franjo Kikec (8. september 1923 , Ljutomer – 12. januar 2012, Maribor), inženir, predsednik GZS, tehnični direktor Impola, direktor SOZD Unial * Maksimilijan Ozimič (Maks) (12. junij 1927, Slovenska Bistrica – 21. junij 2021, Slovenska Bistrica), strojni tehnik, poznavalec polpretekle zgodovine mesta Slovenska Bistrica * Hans Pascher (19. junij 1858, Tamsweg – po 1945, Maribor), arhitekt * Peter Anton Pigrato (aktiven med leti 1558 in 1593), arhitekt, gradbenik * Edvard Lepoša (4. oktober 1921, Maribor – 2. maj 2016, Maribor), inženir, gospodarstvenik, tehnični direktor Impola * Miroslav Gregorič (5. februar 1930, Krško – 1. oktober 2018, Slovenska Bistrica), metalurg, kulturni delavec * Milan Veber (17. december 1938, Maribor – 18. julij 1998, Slovenska Bistrica), inženir, direktor in tehnični direktor Impola, lokalni aktivist * Jakob Versolatti (13. junij 1848, Šlovrenc ob Soči – 27. marec 1932, Slovenska Bistrica), gradbenik, cesarski svetnik, častni občan Slovenske Bistrice * Doroteja Ozimič (1. februar 1928, Slovenska Bistrica – 5. oktober 2009, Slovenska Bistrica), inženirka kmetijstva, učiteljica, politična zapornica * Stanko Čurin (6. november 1929, Vodranci – 6. julij 2017, Ptuj), vinogradnik, vinar (opravljal je poklicno vojaško službo v Slovenski Bistrici) * Ivan Arbeiter (16. april 1926, Ličenca – 9. oktober 1977, Maribor), enolog, direktor * Matija Batier (5. februar 1880, Gorica pri Pragerskem – december 1945), kmet, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Anton Brauče (8. junij 1890, Ritoznoj – 8. januar 1963, Ritoznoj), organizator viničarskega gibanja na slovenjebistriškem * Anton Frelih (23. december 1909, Podbrdo pri Škofji Loki – 21. julij 1985, Maribor), kmet, prevoznik − furman, prvi župan Slovenske Bistrice po 2. svetovni vojni * Vinko Gornjak (17. januar 1899, Smolnik – 31. maj 1993, Slovenska Bistrica), agronom, sadjar, banski svetnik * Anton Hrastnik (6. maj 1892, Zgornja Polskava – 10 april 1971, Zgornja Polskava), kmet, strojar, usnjar * Ivan Korošec (november 1895, Spodnja Nova vas – 20. julij 1969, Zgornja Polskava), kmet, društveni in kulturni delavec, župan Zgornje Polskave * Viktor Kodelič (1889, Pokoše – april 1959 Črešnjevec), kmet, župan Črešnjevca in Pragerskega * Franjo Ledinek (28. marec 1931, Skomarje – 8. januar 2011, Maribor), agronom, direktor, politik, poslanec, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Albin Orthaber (26. oktober 1910, Spodnja Polskava – 14. oktober 1972, Ljubljana), agronom, publicist * Marija Stegne (10. oktober 1925, Urh – 20. oktober 2012, Tinjska Gora), kmetica, ljudska pevka, društvena delavka * Jože Alt (19. december 1922, Maribor – 28. april 1942, Maribor), livar * Anton Arzenšek (1883, Slovenska Bistrica – 1963, Gradec), kovač, župan Slovenske Bistrice * Aslan Bečirović (29. november 1912, Dobri Dol, Vrapčište – 27. april 1994, Slivniško Pohorje), slaščičar, podpornik športa v občini * Karel Ingolič (11. avgust 1925, Spodnja Polskava – 9. december 2015, Slovenska Bistrica), mizar, lovec, kinolog, lokalni aktivist, direktor * Alojz Jedlovčnik (30. april 1901, Koroška – 11. maj 1983, Slovenska Bistrica), čevljar, čebelar * Jože Kozelj (16. februar 1921, Leskovec – 20. april 2009, Slovenska Bistrica), zadnji poklicni lončar v Slovenski Bistrici, pečar * Janez Kapun (12. januar 1910, Slovenske Konjice – 26. februar 2009, Slovenska Bistrica), mojster soboslikarske in pleskarske obrti * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), čevljar, železniški delavec, narodni buditelj * Ivan Kancler (11. junij 1922, Spodnja Polskava – 5. november 1942, Občina Zreče), ključavničar, borec Pohorskega bataljona * Anton Kancler (30. maj 1919, Spodnja Polskava – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kovač, borec Pohorskega bataljona * Ivan Ojcinger (16. december 1882, Slovenska Bistrica – 30. junij 1964, Slovenska Bistrica), krojaški mojster, skrbnik otrok * Anton Opravš (9. junij 1873 – 18. oktober 1935, Zgornja Polskava), pekovski mojster, lastnik pekarne, lastnik gostilne * Franc Padežnik (5. oktober 1922, Bukovec – 29. maj 2001, Zgornja Polskava), mizar, računovodja, kulturni delavec * Josip Pelko (18. marec 1881, Kostrivnica – 1962, Slovenska Bistrica), urar, fotograf * Ivan Pivec (2. februar 1919, Sele pri Polskavi – februar 1991), oljar * Vinko Polanec (22. januar 1926, Slovenska Bistrica – 4. marec 2004, Maribor), kovač * Jožef Anton Quadrio (med 1675 in 1680, Benetke – 1730), štukater * Bruno Rajtmajer (27. avgust 1912, Stari Log – 11. maj 1945, Borovlje), ključavničar, železničar * Jožko Sagadin (2. marec 1883, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce pri Mostečnem), mizar, narodni buditelj * Franc Sernec (1860, Slovenska Bistrica – ?), mizar, politik * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), čevljar, stenograf, politik, publicist * Gvido Smolar (1. september 1909, Troblje – 28. julij 1996, Slovenska Bistrica), lesni manipulant, tovarnar, direktor Emmi-ja, društveni delavec * Mihael Spindler (28. oktober 1941, Kuršinci – 13. december 2019, Maribor), metalurg, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, direktor Emmi-ja * Herbert Stremšek (19. februar 1923, Pragersko – 1. avgust 1947, Ljubljana), strugar, sodelavec gestapa * Jurij Ačko (26. marec 1878, Visole – 14. februar 1947, Slovenska Bistrica), slikopleskar, slikarski mojster * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog, krasolog, publicist * Roman Dorn (10. maj 1952, Slovenska Bistrica – 23. junij 2023, Slovenska Bistrica), slovenski računalnikar, učitelj * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985, Gradec), geodet, vojak častnik * Maruša Bradač (9. januar 1978, Maribor), astrofizičarka (odraščala je v Slovenski Bistrici, kjer je 1984–92 obiskovala osnovno šolo) * Zora Cvahte (14. marec 1936, Slovenska Bistrica – 20. januar 2019, Maribor), defektologinja, folkloristka, amaterska igralka * Slavko Kovačič (23. februar 1919, Makole – 30. november 202,0 Slovenska Bistrica), biolog, kulturni delavec, tabornik, planinec, urednik časopisa Metalurg * Milan Kac (25. oktober 1924, Lendava – 21. december 2010, Maribor), matematik * Vida Pohar (9. julij 1934 Beograd – 2022), geologinja * Gabriela Zemljič (9. marec 1919, Maribor – 17. februar 2014, Maribor), prva slovenjebistriška farmacevtka, direktorica tukajšnje lekarne * Josef von Wurzian (9. marec 1806, Slovenska Bistrica – 27. maj 1858 Dunaj), osebni zdravnik avstrijskega feldmaršala Josefa Grafa Radetzkega * Zora Janžekovič (30. september 1918, Slovenska Bistrica – 17. marec 2015 Radenci), zdravnica, specialistka plastične kirurgije (razvila je nov postopek zdravljenja globokih opeklin) * Karel Erdlen (1. junij 1923, Trbovlje – 12. februar 1999, Slivniško Pohorje), veterinar (služboval je v Slovenski Bistrici) * Ivo Antolič (14. april 1919, Ljutomer – 13. julij 2001, Ljubljana), zobozdravnik, ortodont (dve leti je deloval v Slovenski Bistrici) * Paul Adami (18. januar 1736, Slovaška – 11. november 1814, Dunaj), zdravnik, veterinar (V decembru 1779 in 1780 je opravil obsežen in zahteven poskus zaščitnega cepljenja proti omenjeni bolezni na živih živalih v Slovenski Bistrici in bližnji okolici) * Jernej Černe (1903, Šmartno v Rožni dolini – 1982, Slovenska Bistrica), zdravnik, zobozdravnik * Štefka Hribar (25. december 1921, Domžale – 19. julij 1993, Slovenska Bistrica), zdravnica, upravnica ZD Slovenska Bistrica * Ivan Jurečko (12. april 1884, Kočno ob Ložnici – 15. marec 1964), zdravnik, narodni buditelj, udeleženec 1. svetovne vojne * Jože Jeras (30. oktober 1920, Pragersko – september 2013), zdravnik, pediater, publicist * Simon Jagodič (12. oktober 1892, Veliko Tinje – 16. oktober 1967, Slovenska Bistrica), zdravnik, upravnik zdravstvenega doma Slov. Bistrica * Cvetka Križaj (5. september 1935, Ljubljana – 27. marec 1990, Slovenska Bistrica), zdravnica, pediatrinja * Anton Klasinc (1876 – avgust 1945, Pragersko), zdravnik * Leon Lemež (1895, Slovenska Bistrica – 1933), zdravnik, specialist za otroške bolezni * Jože Lokar (21. januar 1939, Slovenska Bistrica – 2. december 1996, Ljubljana), zdravnik, nevropsihiater, publicist * Maks Murmayr (1871 – 1947), zdravnik, medicinski svetnik, župan Slovenske Bistrice * Lujo Polanec (1922 – april 1999, Maribor), veterinar, publicist, režiser, kulturni delavec * Ivan Rahle (17. september 1939, Zgornja Bistrica – 17. september 1995, Zgornja Bistrica), veterinar * Srečko Rainer (25. maj 1922, Zgornja Bistrica – 2. marec 2000, Ljubljana), zdravnik, ginekolog, patolog, publicist * Ivan Rajšp (26. februar 1885, Spodnja Polskava – 24. avgust 1948, Zagreb), zdravnik * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole), zdravnik, politik, pisatelj, čitalničar * Zora Tomič (16. avgust 1929, Slovenska Bistrica – junij 2021), sociologinja, političarka in socialna aktivistka * Jurij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – januar 2014 Izola), geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitični delavec * Janko Čar (11. februar 1932, Veliko Tinje – 10. julij 2017, Slovenska Bistrica), slavist, jezikoslovec, pesnik, pisatelj in kulturni delavec * Lovro Stepišnik (28. julij 1834, Arclin – 16. februar 1912, Slovenska Bistrica), prvi slovenski potujoči knjižničar, bukovnik * Marijan Gerdelj (14. april 1948, Vinarje – 20. avgust 2020, Dolga Brda), arhivist, zborovodja, teolog * Jože Stabej (zgodovinar) (6. marec 1896, Preloge – 22. december 1980, Ljubljana), zgodovinar, publicist, kulturni organizator * Jože Hudeček (24. februar 1937, Ljubljana – 18. junij 2011, Ljubljana), umetnostni zgodovinar, novinar, pisatelj, urednik, publicist, alpinist * Jože Koropec (17. marec 1923, Bukovec – 28. april 2004, Maribor), zgodovinar, publicist * Ignac Kamenik (1. oktober 1926, Solčava – 17. julij 2002, Maribor), slovenist, pisatelj, režiser, kulturni delavec * Stanko Pahič (21. oktober 1924, Lokanja vas – 6. december 2003, Maribor), arheolog, publicist, vojni ujetnik * Ferdinand Šerbelj (18. marec 1949, Zgornje Prebukovje), umetnostni zgodovinar * Ivan Urbančič (12. november 1930, Robič – 7. avgust 2016, Ljubljana), filozof, prevajalec, publicist * Nina Ditmajer (26. marec 1988, Maribor), raziskovalka zgodovine slovenske književnosti in jezika, asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (svoje otroštvo je preživela v Slovenski Bistrici) * Martin Žnidaršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založniški strokovnjak, knjigotrški strokovnjak, novinar * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm – 23. september 2016, Ljubljana), učitelj, politik, športni delavec * Marija Goričan (24. marec 1884, Šoštanj – 15. januar 1963, Slovenska Bistrica), učiteljica, kulturna delavka, knjižničarka * Marija Hrastnik (22. marec 1922, Spodnja Polskava – 5. maj 1988, Maribor), učiteljica * Martin Dernjač (1816 – 1885, Spodnja Polskava), učitelj, nadučitelj, častni občan Spodnje Polskave * Slavoj Dimnik (31. julij 1887, Postojna – 1. oktober 1932, Maribor), učitelj, kartograf * Otilija Feigel (18. oktober 1876, Volče – 26. marec 1946, Slovenska Bistrica), učiteljica, knjižničarka, čitalničarka, kulturna delavka * Jože Tomažič (9. marec 1906, Veliko Tinje – 6. januar 1970, Jesenice), pedagog, dramatik, mladinski pisatelj, gledališki igralec, režiser in publicist * Jože Leskovar (22. avgusta 1934, Slovenska Bistrica), učitelj glasbe, ravnatelj na OŠ * Josip Brinar (1. november 1874, Studence – 11. marec 1959, Celje), pedagog, pedagoški pisec (služboval je na osnovnih šolah Slovenska Bistrica (1893–96)) * Janko Bezjak (15. april 1862, Gorca – 29. november 1935, Maribor), šolnik, jezikoslovec, pedagoški pisec (od 1893 je bil nadzornik šolskih okrajev v Slovenski Bistricai) * Miljutin Arko (16. april 1910, Ig – 24. januar 1991, Zgornja Polskava), učitelj, prvi ravnatelj Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in ljubiteljski etnolog * Vida Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica ter dolgoletna novinarka Radia Ormož in Radia Tednik Ptuj * Janez Amring (najverjetneje leta 1764 – 1824), učitelj, kmet, mlinar * Franc Brelih (? – pred 1870), učitelj, prvi posveten učitelj na Zgornji Ložnici * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), šolnik, geograf * Avgust Kopriva (9. avgust 1883, Kamnica – 1956, Gradec), učitelj * Slavko Kleindeinst (14. junij 1936, Maribor – 23. marec 2016, Slovenska Bistrica), učitelj, defektolog, ravnatelj, čebelar, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Anton Kancler (15. junij 1914, Zgornja Polskava – 1987, Slovenske Konjice), učitelj, vodja šole * Miroslav Lešnik (8. december 1923, Maribor – 7. januar 2013, Maribor), učitelj, prevajalec, športnik, kulturni delavec * Gabriel Majcen (6. julij 1858, Zgornja Velka – 13. marec 1940, Maribor), učitelj, publicist * Milan Mlakar (12. avgust 1948, Ptuj – 29. avgust 1991, Maribor), učitelj, glasbeni pedagog, zborovodja, kulturni delavec * Jurij Novak (5. april 1916, Vratišinec – 14. november 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj, šolski inšpektor, pesnik * Simon Pernat (1801, Spodnja Polskava – 1888, Zgornja Polskava), učitelj, kmet, gostilničar, organist * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slov. Konjicah – 14. december 2013, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Franc Pliberšek (14. september 1934, Kalše – 28. avgust 2015, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ Šmartno na Pohorju, društveno-kulturni delavec * Anton Podvršnik (22. maj 1897, Šmartno na Pohorju – ?), učitelj, šolski upravitelj v Zrečah, društveno-kulturni delavec * Ivan Povh (29. maj 1858, Vešenik – 17. oktober 1932, Zgornja Ložnica), učitelj, sadjar, glasbenik, zborovodja, čebelar * Hedvika Povh Leben (20. september 1902, Hoče – 13. januar 1996, Maribor), učiteljica, režiserka, kulturna delavka * Stanko Povh (11. november 1895, Zgornja Ložnica – 18. januar 1986, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Josip Rainer (? – 6. november 1936, Zgornja Polskava), nadučitelj, društveni delavec * Srečko Rajh (17. oktober 1932, Maribor – 31. december 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj OŠ Črešnjevec, društveno‒kulturni delavec * Marija Rasteiger (6. avgust 1906, Spodnje Preloge – po 10. januarju 1946), učiteljica * Jožef Repolusk (? – 1800), organist, prvi izprašani učitelj v Slovenski Bistrici * Josip Sabati (28. februar 1856, Zgornja Kungota – 1941, Zgornja Polskava), učitelj, lokalni politik, sadjar * Ludvik Sagadin (16. avgust 1884, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce, Mostečno), učitelj, sadjar * Ana Sernec (1. junij 1847, Slovenska Bistrica – 12 oktober 1940, Avstrija), učiteljica, kulturna delavka * Ivan Sernec (10. november 1936, Maribor – 7. januar 2009, Maribor), učitelj, pedagoški svetovalec, šolski inšpektor * Jelka Sernec (8. marec 1942, Slovenska Bistrica – 6. julij 2006, Maribor), učiteljica, pisateljica, pesnica * Branko Sorčnik (24. julij 1920, Slovenska Bistrica – 6. september 2011, Ljubljana), učitelj, ravnatelj, ljubiteljski dendrolog * Mirko Majcen (16. junij 1890, Slovenska Bistrica – 1. avgust 1977, Ptuj), učitelj, kulturni delavec * Avgusta Šantel (21. julij 1876, Gorica – 2. december 1968, Ljubljana), učiteljica, slikarka * Kristina Šega (23. julij 1941, Dobovec – 26. marec 1989, Ljubljana), učiteljica, knjižničarka ‒ ravnateljica knjižnice Slovenska Bistrica, pesnica, kulturna delavka * Josip Šegula (Pec) (12. februar 1903, Ptujska Gora – 17. avgust 1980, Ljubljana), učitelj, glasbeni pedagog, dirigent, kapelnik, zborovodja * Oskar Štakul (21. maj 1918, Spodnja Avstrija – 15. december 1992, Slovenska Bistrica), glasbeni pedagog, ustanovitelj in prvi ravnatelj GŠ Slovenska Bistrica * Janez Jurij Tabernik (12. marec 1729, Slovenska Bistrica – 1. maj 1813, Slovenska Bistrica), učitelj, ustanovitelj šole na Spodnji Polskavi * Julij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slov. Konjicah – 9. januar 2014, Izola), učitelj, geograf, gospodarski zgodovinar, publicist * Vida Marija Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica, novinarka, urednica, društvena delavka * Ernest Tribnik (? – avgust 1905, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj PGD Spodnja Polskava * Martin Ulaga (1904, Lože – november 1968, Ljubljana), glasbeni pedagog, organist * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), učitelj, geograf * Avgust Vidmar (21. maj 1934, Planina pod Šumikom – 28. junij 2017, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ, kulturno-prosvetni delavec, lokalni aktivist * Jožef Vodošek (2. marec 1866, Maribor – 31. avgust 1915, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Ivan Vokač (31. december 1903, Studenci – 24. december 1986, Zgornja Polskava), učitelj, upravitelj OŠ, kulturni in družbenopolitični delavec * Bojan Sinič (5. avgust 1954, Maribor – 22. februar 2018, Laporje), novinar, ustanovitelj tednika Panorama, urednik * Ana Mlakar (7. junij 1922, Slovenska Bistrica – 24. september 1997, Ljubljana), radijska napovedovalka, inštruktorica za govorno tehniko * Koni Steinbacher (1. oktober 1940, Zgornje Prebukovje pri Šmartnem na Pohorju), kulturni delavec, risar, režiser, učitelj * Milan Vidic 15. januar 1919, Ljubljana – avgust 1992, Slovenska Bistrica), režiser, kulturni delavec * Marko Žitnik 9. april 1913, Črešnjevec – 29. junij 1942, Križni Vrh), trgovec, režiser, kulturni delavec * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020), založnik in zaslužni profesor * Vinko Gaberc (13. januar 1886, Pretrež – 23. november 1966, Piran), časnikar * Ivan Matelič (18. januar 1887, Trst – 3. marec 1967, Ljubljana), učitelj (zaključič je oficirski tečaj v Slovenski Bistrici) * Anica Černej (3. april 1900, Čadram – 3. maj 1944, Nemčija), pedagoginja, pesnica, pisateljica (po njej se imenujejo ulice v Slovenski Bistrici) * Paolo Santonino (okoli 1440, Umbrija – med 1508 in 1510, Videm), potopisec, kronist * Silvester Kopriva (1. december 1908, Laporje – 30. april 1991, Ljubljana), filolog, prevajalec, publicist * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Ella von Hutten (2. aprila 1874, Slovenska Bistrica – ?), pisateljica * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Franc Pajtler (6. november 1941, Rače – 6. avgust 2009, Pragersko), zbiratelj, publicist * Rosa Pitschl (5. avgust 1861, Slovenska Bistrica – 17. december 1943, Slovenska Bistrica), založnica, knjigarnarka * Gabrijela Verdeljak (Jelka) 22. julij 1920, Studenci – 19. maj 1983, Veliko Tinje), pesnica, pisateljica, zbiralka ljudskega blaga, društveno kulturna delavka * Ivan Železnikar 28. december 1839, Stiška vas – 26. januar 1892, Ljubljana), časnikar, urednik Slovenskega naroda * Silvo Husu (ni znano), avtor in urednik (urednik krajevnega biogr. leksikona) * Marija Vojskovič (25. oktober 1915, Ljubljana – 22. marec 1997, Maribor), pisateljica, davčna uradnica * Simon Juda Stupan (? – 1693, Slovenska Bistrica), slikar * Milan Rožmarin (5. julij 1946, Slovenska Bistrica – december 2017), slikar * Marjan Hlastec (30. avgust 1936, Zgornja Ložnica), igralec * Tine Lesjak (21. junij 1957, Kot na Pohorju – 29. julij 2019, Maribor), skladatelj narodnozabavne glasbe, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi * Josip Pišof (15. junij 1911, Pragersko – 4. oktober 1986, Maribor), slikar * Bojan Cvetrežnik (11. 6. 1971, Maribor), violist, violinist, glasbeni pedagog (vodi godalne delavnice za učence in učitelje v Slovenski Bistrici) * Branimir Ritonja (23. februar 1961, Slovenska Bistrica), mojster fotografije * Lojze Avžner (1913, Podgrad – 28. oktober 1944, Šmartno v Tuhinju), ogranist, kulturnik * Branko Gombač (3. marec 1924, Poljčane – 31. januar 1997, Maribor), režiser, gledališki igralec, kulturni delavec, soustanovitelj celjskega poklicnega gledališča, ustanovitelj Borštnikovega srečanja * Franc Gornik (10. julij 1857, Malečnik – 14. julij 1908, Malečnik), cerkveni slikar * Jožef Holzinger (3. april 1735, Limbuš – 27. marec 1797, Maribor), kipar * Franc Horvat (30. november 1870, Cerkvenjak – 1944, Maribor), slikar * Božidar Jakac (16. julij 1899, Novo mesto – 20. november 1989, Ljubljana), slikar, grafik * Joseph Kuwasseg (25. november 1799, Trst – 19. marec 1859, Gradec), krajinski slikar, litograf * Janez Martin Kremser Schmidt (25. september 1718, Spodnja Avstrija – 28. junij 1801, Spodnja Avstrija), slikar * Ignac Krajnc Grablec (30. junij 1861, Vrhole pri Slov. Konjicah – 22. junij 1948, Vrhole pri Slov. Konjicah), glasbeni samouk, skladatelj, dirigent, kapelnik, kulturni delavec * Rudolf Kotnik (8. januar 1931, Štajerska – 25. oktober 1996, Hoče), slikar * Jakob Kos (26. junij 1879, Studence – 4. julij 1932, Slovenska Bistrica), organist, čitalničar, čebelar, hmeljar, udeleženec 1. svetovne vojne * Veit Königer (1. julij 1729, Južna Tirolska – 2. december 1792, Gradec), kipar, rezbar * Roman Klasinc (16. julij 1907, Pragersko – 1990), pianist, glasbeni pedagog, dirigent * Hermine Katzmayr (25. oktober 1856, Dunaj – 2. april 1933, Slovenska Bistrica), operna pevka, učiteljica petja * Franz Kässmann (1751, Slovenska Bistrica – 1. december 1837, Dunaj), kipar * Lojze Lavrič (4. junij 1914, Črni Potok pri Dragi – 15. september 1954, Ljubljana), kipar, rezbar, učitelj, lutkar, avtor spomenika NOB v Slovenski Bistrici * Anton Jožef Lerchinger (okoli 1720, Rogatec – po 1792), slikar * Janez Jurij Mersi (1725, Rogatec – 1788 ,Slovenj Gradec), kipar, rezbar * Janez Valentin Metzinger (19. april 1699, Lotaringija – 12. marec 1759 , Ljubljana), slikar * Alojz Osvatič (18. junij 1874, Slovenske Konjice – 23. februar 1959, Linz), slikar * Karel Paj (3. november 1918, Pragersko – 17 marec 1945, Andraž nad Polzelo), glasbenik * Dušan Pečnik (17. junij 1933, Maribor – 27. maja 2010, Maribor), glasbenik, kapelnik, kulturni delavec * Makso Pirnik (28. avgust 1902, Preloge – 12. avgust 1993, Šempeter pri Gorici), skladatelj, zborovodja, kulturni delavec * Ivan Polanec (1. avgust 1887 – 8. julij 1959, Slovenska Bistrica), glasbenik, organist, zeliščar, izumitelj * Franc Krištof Reiss (?, Lipnica – 25. marec 1711, Maribor), kipar * Arnold Tovornik 13. marec 1916, Selnica ob Dravi – 4. junij 1976, Maribor), igralec, častnik * Franc Turk 15. avgust 1906, Predjama – 5. maj 1976, Slovenska Bistrica), kapelnik, glasbeni pedagog * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. julij, 1909 Hošnica), politik * Ivan Pučnik (17. avgust 1927, Črešnjevec – 5. december 2008, Črešnjevec), politik, poslanec, župan, kmet, sadjar * Peter Novak (20. december 1854, Podbardo (it. Cesariis) pri Čenti, Beneška Slovenija – 26. december 1922 Slovenska Bistrica), narodni buditelj v Slovenski Bistrici * Jože Pučnik (9. marec 1932, Črešnjevec – 11. januar 2003, Nemčija), politik in sociolog * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Devina – 16. maj 1925, Avstrija), pravnik in diplomat * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), pravnik in politik * Rudi Rizman (22. marec 1944, Slovenska Bistrica), sociolog in politolog * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici), politik, zdravnik in pisatelj * Jožef Jerovšek (2. marec 1921, Spodnja Nova vas), politik, poslanec in kemik * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm –2016), učitelj, politik in športni delavec * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), stenograf in politik * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica – 29. april 1892, Dunaj), odvetnik in industrialec * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, narodni buditelj, politik, sociolog * Štefan Sagadin (9. julij 1878, Spodnja Polskava – 18. junij 1947, Beograd), pravnik, sodnik * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), narodni buditelj, politični aktivist * Anton Bergauer (29. 8. 1950, Maribor), politik (zaključil je Kovinarsko in lesno predelovalno šolo za učence v gospodarstvu Slovenska Bistrica) * Friderik Babnik (16. avgust 1883, Zgornja Polskava – 4. december 1941, Mauthausen), pravnik, tovarnar, lokalni aktivist, narodni buditelj, * Janko Babnik (13. avgust 1926, Dunaj – 1. september 1987, Ljubljana), pravnik, sodnik * Anton Brumen (7. januar 1857, Biserjane – 28. november 1930, Ptuj), sodnik, odvetnik, publicist * Rudolf Grad Ganziti (10. april 1905, Vrhole pri Slov. Konjicah – 27. julij 1987, Ljubljana), politik, sindikalist * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), odvetnik, politik, župan Celja * Josip Jaklin (22. februar 1860, Slovenska Bistrica – 1933), politik * Alojz Kores (16. junij 1930, Kovača vas – 29. januar 2006, Kovača vas), politik, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, poslanec, društveni delavec, član PGD * Franc Karner (23. oktober 1925, Slovenska Bistrica – 5. maj 1952, Krnica), sodni uslužbenec, planinec, alpinist * Urban Lemež (17. maj 1858 – 19. marec 1933, Slovenska Bistrica), pravnik, narodni buditelj, posojilničar, čitalničar * Ervin Mejak (19. april 1899, Slovenska Bistrica – 14. oktober 1989, Polzela), pravnik, odvetnik, pisatelj, vojak, Maistrov borec * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. avgust 1909, Hošnica), lokalni politik, narodni buditelj * Ferdinand Prenj (18. oktober 1876, Oplotnica – 1957, Mostar), pravnik, publicist, društveni delavec * Avguštin Reisman (28. avgust 1889, občina Pesnica – 20. februar 1975, Mostar), pravnik, odvetnik, publicist * Boštjan Schaubach (7. februar 1886, Koroška – 18. marec 1953, Slovenska Bistrica), pravnik, odvetnik, politik, župan Slovenske Bistrice * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, publicist, čitalničar, narodni buditelj * Josip Sernec (4. marec 1844, Slovenska Bistrica – 18. september 1925, Ljubljana), pravnik, politik, publicist, čitalničar, pisatelj * Teodor Tominšek (16. oktober 1902, Kranj – 16. februar 1996, Ljubljana), pravnik, publicist, prvoborec ‒ spomeničar * Julian Železnikar (3. julij 1878, Slovenska Bistrica – 14. november 1902, Ljubljana), pravnik, član ljubljanske in novomeške literarne Zadruge * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Slovenska Bistrica – 16. maj 1925, Štajerska), pravnik, minister, publicist * Pavla Mede (29. junij 1919, Strahinj – 8. januar 1943, Lukanja), komunistka, partizanka in narodna herojinja * Dušan Mravljak (21. februar 1914, Šoštanj – 8. januar 1943, Lukanja), partizan in narodni heroj * Drago Magdič (27. marec 1962, Slovenska Bistrica), častnik * Fritz Eugen Heigel (21. september 1895, Pragersko – 11. december 1930, Dunaj), častnik, inženir * Ernest Kopriva (10. september 1907, Laporje – 26. februar 1974, Obrov), pomorski častnik, publicist * Jože Kodelič (15. marec 1920, Črešnjevec – 5. februar 2015, Črešnjevec), častnik, prvoborec ‒ spomeničar * Marijan Strehar (3. marec 1952, Planina pod Šumikom – 24. maj 2012, Pohorje), častnik, vojak, čebelar, veteran vojne za Slovenijo, častni občan občine Slovenska Bistrica * Marjan Vidmajer (6. maj 1955, Slovenska Bistrica – 5. avgust 2010, Slovenska Bistrica), častnik, vojak, veteran vojne za Slovenijo * Julius Cuscoleca (26. julij 1872 , Slovenska Bistrica – 5. oktober 1935, Innsbruck), častnik * Drago Tomažič (28. januarja 1914, Veliko Tinje – 12. oktober 1943, Mozelj), uradnik, član vaških straž, četnik (plavogardist) * Alojz Vindiš (16. maj 1926, Pragersko – 3. marec 2010, Spodnja Polskava), častnik, * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985 Gradec), geodet, častnik, vojak * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat, Zagorje ob Savi – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj in dobrotnik Antona Martina Slomška * Gregor Zafošnik (30. avgust 1902, Spodnja Nova vas – 2. julij 1994, Maribor), duhovnik in skladatelj * Ivan Tomažič (17. junij 1919, Pregarje – 22. februar 2014 Ilirska Bistrica), rimskokatoliški duhovnik, organizator, mecen, publicist in venetolog * Ignac Franc Zimmermann (26. julij 1777, Slovenska Bistrica – 28. september 1843, Šentandraž v Labotski dolini), duhovnik, škof * Simon Gaberc (3. oktober 1838, Črešnjevec – 12. januar 1916, Maribor), narodni gospodar, pridigar, nabožni pesnik, duhovnik * Štefan Kušer (10. december 1910, Zgornja Brežnica – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, občinski nagrajenec * Janez Arlič (27. december 1812, Nova Cerkev – 17. junij 1879, Prihova), duhovnik, pesnik Slomškovega kroga * Friderik Mirko Aužner (25. marec 1916, Podgrad – 24. februar 1987, Maribor), duhovnik * Jože But (17. februar 1924, Kostrivnica – 9. september 1998, Slovenska Bistrica), duhovnik * Jožef Cerjak (1863, Podsreda – 1933, Slovenska Bistrica), duhovnik * Marija Serafina Černe (8. marec 1908, Kromberk – 1977), redovnica, misijonarka * Josip Drobnič (18. april 18128, Sveta Ema, Podčetrtek – 5. avgust 1861, Gradec), duhovnik, pisatelj, publicist, čitalničar, kulturni delavec * Martin Gaberc (29. september 1883, Črešnjevec – 6. april 1941, Gornja Radgona), duhovnik, kulturni delavec * Rudolf Gašparič (7. februar 1917, Kraljevica – 18. avgust 2006, Maribor), duhovnik * Pankracij Gregorc (7. maj 1867, Videm pri Ptuju – 15. avgust 1920, Slovenske Konjice), duhovnik, pesnik in pisatelj * Mihael Grešak (11. september 1914, Griže – 22. julij 1942, Celje), duhovnik * Anton Hajšek (5. junij 1829, Stari Grad – 1907, Slovenska Bistrica), duhovnik, posojilničar, čitalničar * Josip Hašnik (16. marec 1811, Trbonje – 6. marec 1883, Šentjur), duhovnik, nabožni pesnik, publicist * Franc Heber ( 1852, Velika Nedelja – 13. april 1921, Spodnja Polskava), duhovnik, katehet, kronist * Jožef Heržič ( ? – 29. april 1897, Ptuj), duhovnik, prošt, kronist, častni občan občine Spodnja Polskava * Aleksandr Hoffer (25. februar 1839, Kot – 4. september 1914, Travnik), duhovnik, jezuit, zgodovinar * Anton Jerovšek (23. maj 1874, Spodnja Nova vas – 31. oktober 1932, Maribor), duhovnik, publicist, politik * Štefan Kušar (10. december 1910, Križni Vrh – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, lokalni aktivist * Karl Križe (24. avgust 1802, Slovenska Bistrica – 20. junij 1858), duhovnik, kurat * Franc Kovačič (25. marec 1867, Veržej – 19. marec 1939 Maribor), duhovnik, zgodovinar, časnikar, publicist, diplomat * Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (19.−21. stoletje), redovnice * Franc Ksaver Lukman (24. november 1880, Loke – 12. junij 1958, Ljubljana), duhovnik, publicist, teolog, filozof * Vincenc Novak (5. september 1807, Braslovče – 8. marec 1869, Spodnja Polskava), duhovnik, nabožni pesnik * Ivan Orel (18. oktober 1899, Mozirje – 30. maj 1970, Zgornja Polskava), duhovnik * Jožef Ozimič (28. februar 1882, Zgornja Ložnica – ?), duhovnik, dekan * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj * Jožef Soler (18. april 1829, Slovenska Bistrica – 5. januar 1870, Zgornja Ložnica), duhovnik, kurat * Ivan Šolinc (15. junij 1897, Cerovec – 17. marec 1976, Krško), duhovnik * Jožef Virk (15. marec 1810, Podrečje – 4. januar 1880, Loče), duhovnik, pesnik * Matevž Vrečko (10. september 1826, Vojnik – 10. julij 1893, Šmarje pri Jelšah), duhovnik, ustanovitelj prve knjižnice v Slovenski Bistrici * Ivan Zakošek (21. marec 1876, Šentvid pri Planini – 25. maj 1951, Zgornja Ložnica), duhovnik, provizor * Jožef Gašpar Zamlik (1680, Vitanje – 22. julij 1750, Slovenska Bistrica), duhovnik * Franc Žagar (duhovnik) (3. april 1826, Spodnja Polskava – 23. november 1891), duhovnik, doktor teologije * Memi Bečirovič (1. marec 1961, Slovenska Bistrica), košarkarski trener * Rene Mlekuž (25. avgust 1975, Slovenska Bistrica), alpski smučar * Franc Očko (31. marec 1960, Slovenska Bistrica), judoist * Ivan Vidmajer (24. december 1949, Slovenska Bistrica), judoist * Urška Žigart (4. december 1996, Slovenska Bistrica), kolesarka * Kaja Korošec (17 November 2001, Slovenska Bistrica), nogometašinja * Sani Bečirović (19. 5. 1981, Maribor), košarkar (zaključil je OŠ v Slovenski Bistrici) * Marijan Štimec (3. april 1951, Maribor – 11. november 2020, Maribor), samostojni podjetnik, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica, športnik, trener * Stanko Topolčnik (12. december 1947, Slovenska Bistrica – 13. april 2013, Kovača vas), judoist, olimpijec * Jože Uršič (19. marec 1927, Devina - 5. maj 1952, Krnica), Milan Uršič (21. september 1928, Devina – med 4. in 5. majem 1952 , Krnica), Ivan Vanč Uršič (16. januar 1931, Devina – 3. maj 1952, Krnica), študent, planinec, alpinist * Rodbina Attems (13.−21. stoletje), plemiči, lastniki Bistriškega gradu od 1717 do 1945 * Ignacij Marija I. Attems (15. avgust 1652, Ljubljana – 1. december 1732, Gradec), plemič, prvi lastnik bistriškega gradu iz rodbine Attems, pravnik, mecen * Kristina Attems (1658 – 27. april 1737), hčerka Jurija Günterja grofa Herbersteina († 1677), plemkinja, druga žena Ignaca Marije I. grofa Attemsa * Franc Dizma Attems (6. avgust 1688, Gradec – 10. maj 1750, Gradec), plemič, svetnik, predsednik vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja * Ignacij Marija II. Attems (27. februar 1714 , Gradec – 15. junij 1762, Dunaj), vnuk Ignaca Marije I. Attemsa, plemič, ustanovitelj bistriške veje rodbine Attemsov Svetokriških * Ferdinand Marija I. Attems (22. januar 1746 – 23. maj 1820, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ignacij Marija III. Attems (24. februar 1774, Gradec – 17. december 1861, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ferdinand Marija II. Attems (4. december 1809, Gradec – 27. november 1878, Gradec), plemil, vladni svetnik * Emil Attems (1. oktober 1857, Linz – 13. januar 1921, Slovenska Bistrica), plemič, cesarsko-kraljevski komornik, oče in ded zadnjih bistriških Attemsov * Ferdinand Marija III. Attems (14. avgust 1885, Wels – 1946), plemič, zadnji Attems, ki je bil lastnik bistriškega gradu, doktor gozdarstva, doktor ekonomije * Eleonore Maria Mauritia Attems (4. oktober 1886, Pardubice – 19. maj 1922, Gradec), plemkinja, prva žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Vanda Marija Terezija Attems (7. oktober 1887, Pardubice – 1946), plemkinja, druga žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Ignacij V. Attems (23. junij 1918, Dunaj – 24. februar 1986 , Dunaj), plemič, inženir gozdarstva, vojak * Emil Hans Attems (25. september 1921, Gradec – 1945 (domnevno)), plemič, inženir * Edmund Attems (16. september 1924, Gradec – 4. januar 2006, Dunaj), plemič, ekonomist * Franc Dizma Attems (duhovnik) (26. oktober 1926, Gradec – 13. maj 1999, Gradec), plemič, duhovnik, profesor * Grofje rodbine Babenberžani (okoli 976−1264), plemiška rodbina, posestniki Slovenske Bistrice * Grofje rodbine Celjskih (14.−15. stoletje), plemiška rodbina, posestniki mesta in gradu Slovenska Bistrica * Rodbina Dietrichstein (izpričani med 16. in 18. stoletjem), plemiška rodbina, lastniki polskavskih zemljiških gospostev * Anton Grasl (izpričan med leti 1455 in 1485), plemič, posestnik, gradnik * Elle Hutte (2. april 1874, Slovenska Bistrica – ? Dunaj), plemkinja, pisateljica * Janez Jurij Idunspeug (? – 1572, Slovenska Bistrica), plemič, posestnik bistriškega gradu * Theodor Kravina (1720, Slovenska Bistrica – 1789, Spodnja Avstrija), plemič, rektor, publicist, duhovnik, jezuit * Adalbert Neipperg (31. marec 1890, Meran – 23. december 1948, Vršac), plemič, duhovnik * Rodbina Otokarjev (1050 − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Zbelovo − 29. april 1892, Dunaj), plemič, gospodarstvenik, pravnik * Krištof Prafer (izpričan v 2. polovici 16. stoletja), plemič, gospodar gradu Gromberk * Rodbina Spanheim (11.−13. stoletje), plemiči, prvi znani posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Stupan Ehrenstein Simon (? − 1692, Slovenska Bistrica), plemič, slikar * Rodbina Vetter von der Lillie (16.−17. stoletje), plemiči, prvi privatni lastniki bistriškega gradu med 1584 in 1681 * Josef Wurzian Ritter (9. marec 1805, Slovenska Bistrica− 27. maj 1858, Dunaj), zdravnik, plemič * Eva Ingolič (druga polovica 17. in prva polovica 18. stoletja), osumljena čarovništva == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} r64q375p5alhufywhf2ybu34233jgr4 6685730 6685729 2026-06-05T18:43:13Z ~2026-33373-67 261177 6685730 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Slovenska Bistrica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg |grb_alt=Grb |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]]. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]. Izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Po propadu Rimskega cesarstva je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. Mesto je dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je območje Spodnje Štajerske, vključno s Slovensko Bistrico, prišlo pod upravo nacistične Nemčije. Cilj okupacijskih oblasti je bil popolna germanizacija regije, kar je vključevalo izgon slovenskega prebivalstva, zaseg njihovega premoženja in naselitev pripadnikov nemške narodne skupnosti (Volksdeutsche). Izseljevanje je bilo del širšega nacističnega načrta, ki je predvideval odstranitev 220.000–260.000 Slovencev s Štajerske in Gorenjske. Prvi množični izgon Slovencev iz Slovenske Bistrice je bil izveden 7. junija 1941, ko so nemške oblasti organizirano deportirale skupino prebivalcev v Srbijo. Gre za enega najzgodnejših dokumentiranih izgonov na območju Spodnje Štajerske. Izseljeni prebivalci so bili večinoma narodno zavedni Slovenci, izobraženci, uradniki, obrtniki in druge družine, ki so jih okupacijske oblasti označile kot »nezaželene«. Izseljenci so bili zbrani na železniški postaji v Slovenski Bistrici in nato z vlaki odpeljani v zbirna in izgnanska taborišča v Srbiji. Dovoljena jim je bila le minimalna količina osebnih predmetov, njihovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Izseljevanje iz Slovenske Bistrice se je nadaljevalo v več valovih do leta 1942. Deportirani prebivalci so bili razseljeni po različnih krajih v Srbiji, nekateri pa so bili kasneje poslani v taborišča v Nemčiji. Njihove domove so okupacijske oblasti pogosto dodelile pripadnikom nemške narodne skupnosti ali jih uporabile za vojaške in upravne potrebe. Po koncu druge svetovne vojne so jugoslovanske oblasti izvajale izvensodne likvidacije nad pripadniki poraženih formacij, civilisti ter osebami, ki so jih označili za sodelavce okupatorja. Prikrita grobišča so bila pozneje evidentirana v okviru državnih in raziskovalnih projektov, ki so vzpostavili enotno bazo lokacij po Sloveniji. Na območju Zgornje Bistrice, kjer stoji današnji kompleks Impol, so bili v začetku 2000‑ih izvedeni arheološki izkopi v rovih oziroma protiletalskih zakloniščih, pri katerih so našli posmrtne ostanke več sto oseb. Ostanki so bili izkopani v dveh rovih; v prvem so našli ostanke 200 oseb, v drugem 231 oseb, skupaj 431, ki so bili 30. oktobra 2004 pokopani v kostnici na mestnem pokopališču v Slovenski Bistrici. Pokopi in postavitev spominskega obeležja so bili rezultat odločitve občine in lokalnih raziskav. Žrtve so bile osebe, ki so bile po koncu vojne obravnavane kot sodelavci okupatorja, pripadniki poraženih formacij ali drugače označene kot nezaželene; natančna identifikacija posameznikov in pravno‑forenzična pojasnila o okoliščinah smrti niso v vseh primerih javno objavljena ali pa ostajajo del arhivskih preiskav. Metode umora in prikritih pokopov so tipične za povojne izvensodne likvidacije (streljanje, prikriti pokopi v rovih). Po koncu druge svetovne so partizani decembra 1945 in januarja 1946 v protizračno zaklonišče tamkajšnje tovarne Impol zaprli več kot 7 tisoč slovenskih in hrvaških civilistov, nato pa so vhod zaklonišča minirali, da so se žrtve v grozljivih razmerah zadušile in umrle. Med žrtvami, ki so bile zaprte, je bilo tudi veliko žensk in otrok. Leta 1948 je jugoslovanska oblast odkopala posmrtne ostanke trupel umrlih, ki še niso začele razpadati in jih zažgala v peči tovarne. To delo so opravili na smrt obsojeni zaporniki, ki so bili po opravljanjem delu pobiti. Ko so ujetniki morali prebiti vhod zaklonišča, da so odnesli trupla umrlih, jih je pričakal hud smrad in so številni zaradi tega omedeli, zaradi česar so jih komunisti z ostalimi trupli vrgli v peči. Po navodilih jugoslovanskih komunistov so zaporniki trupla umrlih nato naložili na vagone in jih potiskali do velike peči, kjer so jih morali zažgati, od trupel pa je nato ostal samo pepel. Po številnih virih so komunisti v zaklonišče pripeljali tudi ducat drugih civilistov, kjer so jih ubili z eksplozijo, ki je zasula zaklonišče. Zaradi velikega zločina, ki velja za enega najhujših partizanskih zločinov po drugi svetovni vojni, je partizansko-komunistični zločin v Slovenski Bistrici znan tudi kot slovenski Auschwitz. == Razvoj gasilstva == Bistrica trg, konec 13. stoletja pa že mestna naselbina, se je pogosto srečevala s požari. Za leto dogodka vemo le za nekatere. Januarja leta 1384 je pogorel grad z Marijino kapelo, leta 1446 je bilo mesto vso v plamenih ob obleganju Madžarov. Oglejski kronist [[Paolo Santonino]] je med obiskom Slovenske Bistrice leta 1487 zapisal v dnevnik, da mesto še kaže sledi požarov iz let 1440 in 1469. Mesto si je komaj opomoglo, ko so ga leta 1532 Turki oropali in požgali. Veliko požarov so povzročili uporni kmetje, ko so 1635 na Štajerskem požgali več grajskih in gospodarskih poslopij, v bližini mesta Žički dvor pri Oplotnici in Pragerski dvor. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo, leta 1788 pa so v celoti pogorele [[Studenice]] s [[Samostan dominikank Studenice|samostanom]] in nad njim stoječi grad. Leta 1813 je pogorela [[Spodnja Polskava]], leta 1818 pa [[Šmartno na Pohorju]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Povod za ustanovitev požarne brambe so bili številni požari ob koncu 19. stoletja v Slovenski Bistrici in okolici, posebno pa požar 4. oktobra 1872, ko sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča. Da takrat ni nastala večja škoda, gre zahvala požarni brambi Maribor – mesto. Mariborski gasilci so prejeli brzojavko ob 10.15. Ob 11. uri so se že peljali s posebnim vlakom proti [[Pragersko|Pragerskemu]], kjer so jih čakali trije pari konj iz bistriške vojašnice. Opoldne ob 12.15 so bili na kraju požara, omejili so ogenj in rešili cerkev. Šele ob 23. uri zvečer so se z vozovi napotili nazaj proti Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Že 23. oktobra 1872 je bil ob 17. uri v občinski stavbi na Glavnem trgu pod predsedstvom župana Franca Formacherja zbor bistriške požarne brambe. Imenovan je bil 9-članski odbor, ki je že na isti seji razpravljal o pravilih društva in nabavi brizgalne. Tako je bilo bistriško gasilstvo organizirano že slaba tri leta po ustanovitvi prvega gasilskega društva na Slovenskem. Člani prvega odbora gasilske brambe v Slovenski Bistrici so bili: Julij Baumann, Josip Fritz, Anton Hogenwart, Edvard Janach, Josip Kalle, Mihael Nasko, Andrej Podkrajšek, Baltazar Raško in Franc Ratej''',''' ki je bil izvoljen za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ko so 17. novembra istega leta bila pravila društva predložena oblasti, ki jih je 24. novembra potrdila z odlokom št.14.692, je mesto štelo 154 hiš in 1168 prebivalcev. Prvi občni zbor je bil 7. januarja 1873 in po pravilu društva je bil imenovan dokončni odbor petih članov. Za načelnika bistriške požarne brambe je bil imenovan Mihael Nasko, za namestnika Julij Baumann, za tajnika Josef Kalle, za blagajnika Andrej Podkrajšek, za orodjarja pa Alojz Matuš. Za vodjo gasilske skupine je bil imenovan še Edvard Janach, Karel Schön za vodjo brizgalne in Franc Bachtidy za njegovega namestnika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Januarja 1873 so nabavili prvo orodje, izdelan je bil žig in 21. marca so se bistriški gasilci združili s pokrajinsko gasilsko zvezo, k Štajerski deželni zvezi pa so pristopili šele leta 1885. Prvi “gasilski dan” so praznovali na Jožefovo, 19.marca 1873. V tem letu je društvo prejelo brizgalno in nekaj orodja.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Pozimi leta 1875 je izbruhnila živinska kuga in gasilci so prostovoljno prevzeli nadzor nad cestami, da bi preprečili širjenje te nalezljive bolezni. Kroniški zapis je zanimiv, saj vidimo, da so gasilci že zgodaj posegli na področje varovanja in preprečevanja drugih nesreč, ne samo požarov. Po dobrih dvajsetih letih se je gasilcem leta 1893 uresničila dolgoletna želja, da bi dobili svoj dom. Prvi požarni voz je društvo prejelo leta 1896 in takrat uvedlo požarno službo ob nedeljah in praznikih. Konec prve svetovne vojne je povzročil temeljite spremembe. 21. septembra 1919 je društvo prejelo pravila nove Zveze gasilskih društev.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ob 60-letnici je društvo dobilo prvi gasilski avto in razvilo prapor. Zaradi pridobitve avtomobila so gasilski voz prodali tovarniškemu društvu v [[Tepanje]]. 30. januarja 1941 občni zbor ni bil dokončan zaradi druge svetovne vojne. V času okupacije je bil članom prepovedan vstop v dom, oddati so morali ključe, zasežen je bil gasilski avto in s tem za vedno izgubljen. Po vojni so bile razmere zahtevne, saj gasilci niso imeli prevoznega sredstva. Delovati so mogli le v bližnji okolici. 28. aprila 1946, pa so se gasilci prvič soočili s prometno nesrečo, ko so nudili »pomoč ranjenim velike avtomobilske nesreče«. Tovornjak, poln ljudi, se je vračal z mitinga na Pohorju pod Spodnjim Prebukovjem, pa so mu odpovedale zavore. Bilo je tudi nekaj mrtvih. Nanje še danes spominja tam postavljen lesen križ. Vozilo, prenovljeno v gasilski avto, so bistriški gasilci dobili šele leta 1954. Maja 1956 pa so gasilci kupili tovornjak znamke Chevrolet in ga leta 1958 predelali v cisterno.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Leta 1965 je bistriške gasilce za njihovo prizadevno delo odlikoval z [[Red zaslug za ljudstvo|redom zaslug za ljudstvo]] s srebrnimi žarki [[Josip Broz – Tito]]. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, so Bistričani pokazali svoj elan v smislu klica »Bližnjemu na pomoč!«. V nadaljnjem petintridesetletnem obdobju so močan pečat delovanju društva dajali njegovi predsedniki in poveljniki ter drugi nosilci funkcij. Prvi zapisi o zamisli izgradnje novega gasilskega doma za potrebe Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bisrica je moč najti v zapisih za leto 1980. Kljub težavam takratnega časa je društvo do leta 1987 pridobilo zemljišče in vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo večnamenskega doma. Leta 1991, ko so se člani društva pripravljali za praznovanje 120-letnice obstoja društva, se je domovina Slovenija osamosvajala in doživela agresijo jugoslovanske armade. Bistriški gasilci so v večini bili vpoklicani v enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. Ob sprejemu novega Zakona o gasilstvu in Zakona o varstvu pred požarom leta 1993 se je med članstvom zaiskrilo novo upanje. Naslednje leto je društvo napovedalo nasilno vselitev v nedokončan nov dom in ga 14. novembra 1994 prevzelo v nedokončanem stanju. Nekoliko si je društvo opomoglo naslednje leto, ko je prodalo stari gasilski dom in s kupnino poravnalo večino dolgov. Dom so dokončali člani sami s preko 4000 delovnimi urami. Pridobili so vsa soglasja in uporabno dovoljenje, ter vpis objekta v zemljiško knjigo. Dolgoletni napori za izgradnjo in pridobitev novega gasilskega doma so bili tako pri koncu.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V nadaljevanju so člani uredili še okolico novega doma in ob 125-letnici delovanja krstili tudi novo gasilsko vozilo GVC 24/50 Steyr. Leta 1996 so navezali prijateljske stike z gasilskim društvom Barsinghausen iz Nemčije. Leta 1997 so z ministrstvom za obrambo podpisali koncesijsko pogodbo za opravljanje nalog širšega pomena, za posredovanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Po velikem požaru Marijine cerkve v centru mesta Slovenska Bistrica se je pokazala potreba po visoki avtolestvi. Tako so člani začeli z aktivnostmi za nabavo take avtolestve in v začetku leta 2002 je naloga uspela s prevzemom rabljene ALK Iveco iz Japonske.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Društvu je občina Slovenska Bistrica 2. februarja 2004 podelila najvišje občinsko priznanje, Listino občine Slovenska Bistrica za prostovoljno, gasilsko in humanitarno delovanje ter reševanje v nesrečah.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Grad Slovenska Bistrica == Grad Slovenska Bistrica je mogočen grajski kompleks v severozahodnem delu starega mestnega jedra Slovenske Bistrice. S svojo večstoletno zgodovino, razgibano lastniško strukturo in bogato arhitekturno dediščino predstavlja enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na območju med Pohorjem in Halozami. Danes je osrednji kulturni center mesta, v njem pa domujejo muzejske zbirke, galerije, viteška dvorana in številne razstavne ter prireditvene dejavnosti. Najstarejši znani fevdalni gospodje območja Slovenske Bistrice so bili Spanheimi, ki so v 11. in 12. stoletju obvladovali širše območje Štajerske. Po njihovem izumrtju so jih nasledili Traungavci oziroma Otokarji, ki so vladali v 12. stoletju. Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine sredi 13. stoletja. Po Traungavcih je območje prešlo pod Babenberžane, ki so vladali do leta 1250. Med letoma 1250 in 1278 je Štajersko obvladoval češki kralj Otokar II. Přemysl, po njegovi smrti v bitki na Moravskem polju leta 1278 pa je celotna Štajerska prešla pod Habsburžane, ki so regijo obdržali vse do leta 1918. Grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1265, ko ga je kralj Rudolf Habsburški skupaj z mestom izročil grofu Majnhardu Goriškemu, ki je od leta 1286 nosil tudi naslov koroškega vojvode. Leta 1313 je grad prešel v roke Habsburžanov, ki so ga leta 1355 dali v zastavo gospodom Walsee, od 1368 pa grofom Celjskim. V 14. stoletju so torej bili lastniki gradu grofje Celjski, ki so upravljali velik del Štajerske. Njihova oblast je trajala do leta 1456. Po izumrtju Celjskih leta 1456 je posest ponovno postala deželnoknežja. Najstarejši del gradu je bil zgrajen na severozahodnem vogalu mestnega obzidja. Že pred letom 1313 so prvotnemu stolpu prizidali današnji severni trakt. V 16. stoletju ali še prej so gradu, ki je imel sprva le en trakt, dodali še tri trakte ter ga obdali z obzidjem z obrambnimi stolpiči. Grad je tako postopoma dobival podobo renesančnega dvorca. Leta 1587 je grad kupil Hans Vetter, s čimer je grad prešel iz deželnoknežje v zasebno last. Družina Vetter von der Lilie je izvedla dve veliki prenovi: * 1590–1623 – temeljita preureditev, ki je gradu dala sedanjo tlorisno zasnovo, * 1651 – dodatna obnova. V tem času je grad dobil trapezast tloris, štiri vogalne stolpiče in arkadno notranje dvorišče. Po letu 1681 so grad prevzeli Wildensteini, ki so ob njem uredili park v francoskem slogu, z geometrijsko razporejenimi drevoredi, vodnimi elementi in kiparskim okrasjem. Med drugim so uredili znameniti 200 metrov dolg gabrov drevored, ki velja za enega najstarejših ohranjenih v Evropi. Leta 1717 je grad kupil Ignacij Marija Attems, ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil. Nastali so: poslikano reprezentančno stopnišče, Marijina kapela, razkošna viteška dvorana, novi portali in kamniti okenski okvirji, zamenjava dvižnega mostu z zidanim mostom na dveh lokih. Južno od dvorca so prizidali tudi nova gospodarska poslopja. Grad je preživel manjši požar. V času Attemsov je v gradu bivala tudi slikarka in zgodovinarka Marija Attems. Rodbina Attems je ostala lastnica gradu do konca 2. svetovne vojne. Po koncu druge svetovne vojne je bil grad nacionaliziran, notranja oprema pa odtujena. Prostore je sprva uporabljala vojska, kasneje je grad postal stanovanjski objekt in počasi propadal. Leta 1985 se je pričela celovita obnova in revitalizacija, ki poteka neprekinjeno še danes, s ciljem ohraniti zgodovinsko in kulturno vrednost gradu.<ref>{{Navedi splet|title=Grad Slovenska Bistrica – kulturni center in umetnostni spomenik|url=https://zavod-ksb.si/obiscite-nas/spoznajte-grad/|website=zavod-ksb.si|date=2026-04-11|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V gradu so ohranjene freske dvornega slikarja družine Attems, Franza Ignatija Flurerja, nastale med letoma 1717 in 1721. Poslikani so viteška dvorana, grajska kapela in reprezentančno stopnišče. Freske najdemo tudi v predporočni in poročni dvorani ter nad vrati v prostorih Galerije Grad, vendar njihovi avtorji in čas nastanka niso znani. Najobsežnejše in najveličastnejše freske krasijo viteško dvorano, ki je v celoti poslikana. Upodabljajo Herkulovo apoteozo – sprejem med bogove. Na severni steni je grb družine Attems, na južni pa grb družine Herberstein. Avtor je freske podpisal in datiral nad vhodnimi vrati. Freske na reprezentančnem stopnišču so druge po velikosti in prikazujejo dva med seboj povezana alegorična prizora, katerih pomen ni dokončno pojasnjen. Kapelske freske so posvečene Mariji. Čeprav so med najmlajšimi in najmanjšimi po obsegu, so po vsebini in detajlih med najbolj zanimivimi primeri tovrstnih poslikav na slovenskem Štajerskem.<ref>{{Navedi splet|title=Grad Slovenska Bistrica – kulturni center in umetnostni spomenik|url=https://zavod-ksb.si/obiscite-nas/spoznajte-grad/|website=zavod-ksb.si|date=2026-04-11|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Je se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in ob panonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev v občini (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki [[rimska cesta|rimske ceste]] Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] je na Južni železnici [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Športna društva in klubi == * Nogometni klub Bistrica * Košarkarski klub Slovenska Bistrica * Odbojkarski klub Bistrica * Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica * Judo klub Impol Slovenska Bistrica == Izobraževanje, vera in jezik == V mestu deluje en javni vrtec, tj. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki je razdeljen na enote Sonček, Ozka ulica in Ciciban. V kraju delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Pohorskega odreda in 2. osnovna šola Slovenska Bistrica. Prav tako deluje tudi šola za otroke s posebnimi potrebami - Osnovna šola Minke Namestnik Sonja. Mesto ima prav tako srednjo šolo. Srednja šola Slovenska Bistrica ponuja 4 izobraževalne programe: trgovec, ekonomski tehnik, metalurški tehnik in splošna gimnazija. Šole v mestu so dokaj dobro zastopane na tekmovanjih, saj učenci in dijaki redno dosegajo srebrna priznanja, včasih celo zlata.<ref>{{Navedi splet|title=Naslovnica|url=https://www.sssb.si/|website=Srednja šola Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mesto ima tri cerkve. Glavna župnijska cerkev v mestu je Župnijska cerkev sv. Jerneja. Na hribčku nad mestom se nahaja Cerkev sv. Jožefa. V centru mesta se nahaja Podružnična cerkev Marije sedem žalosti. Večina prebivalstva pripada katoliški veri, vedno bolj pa se s priseljevanjem povečuje število muslimanov. Povečuje se tudi število ateistov.<ref>{{Navedi splet|title=Župnija svetega Jerneja Slovenska Bistrica|url=https://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/|website=zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si|accessdate=2026-06-05}}</ref> V šolah prevladuje slovenščina, iz leta v leto pa se veča število govorcev tujih jezikov (najbolj izstopata albanščina in bosanščina, v zadnjih letih pa tudi ukrajinščina). == Gospodarstvo == V Slovenski Bistrici so nastala 4 pomembna podjetja: Impol, Aluminium Kety Emmi, Mojstrovina in Tovarna olja Gea. Skupina Impol je eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v Sloveniji, z začetki, ki segajo v leto 1825, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger na Zgornji Bistrici ustanovila kovačnico bakrenih izdelkov. V drugi polovici 20. stoletja se je podjetje preusmerilo v predelavo aluminija, ki ostaja njegova osrednja dejavnost. Impol je danes globalno podjetje z več tisoč zaposlenimi, ki letno predela med 250.000 in 260.000 ton aluminija ter ustvarja promet v višini približno milijarde evrov. Podjetje je znano po razvoju izdelkov iz aluminija z nizkim ogljičnim odtisom, digitalizaciji proizvodnih procesov ter dolgoročni usmerjenosti v trajnost in inovacije. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.impol.si/podjetje-impol/zgodovina/|website=Impol|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Aluminium Kety Emmi d. o. o. je podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, specializirano za mehansko in površinsko obdelavo aluminija. Podjetje deluje kot partner za celovite tehnološke rešitve aluminijastih komponent, pri čemer uporablja najsodobnejšo CNC-tehnologijo, robotizirane procese ter napredne postopke rezkanja, struženja, varjenja, eloksiranja in sestavljanja aluminija z drugimi materiali. Njihove rešitve so namenjene številnim industrijam, med drugim avtomobilski, medicinski, elektronski, pohištveni in industriji tirnih vozil. Podjetje poudarja cilj postati evropski center odličnosti za aluminijaste komponente in je dejavno tudi na področju razvoja trajnostnih in inovativnih rešitev.<ref>{{Navedi splet|title=Domov - ALUMINIUM KETY EMMI|url=https://www.emmi.si/|date=2020-11-23|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mojstrovina d. o. o. je slovensko podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, registrirano za dejavnosti strojne obdelave kovin. Podjetje je usmerjeno v mehansko obdelavo kovinskih materialov, med katerimi prevladujeta jeklo in aluminij. Njegove storitve obsegajo rezkanje, struženje, vrtanje, izdelavo kovinskih komponent, popravila kovinskih delov ter izdelavo manjših serij natančnih mehanskih izdelkov. Mojstrovina opravlja storitve za industrijske, obrtne in zasebne naročnike ter je del lokalnega sistema malih in srednjih podjetij, ki dopolnjujejo večje industrijske proizvajalce v občini Slovenska Bistrica. Podjetje je vključeno v dejavnosti, ki so značilne za širše bistriško industrijsko okolje, zlasti na področju kovinskopredelovalne in strojne industrije.<ref>{{Navedi splet|title=Mojstrovina – Strojegradnja in orodjarstvo Mojstrovina|url=https://www.mojstrovina.si/|website=Mojstrovina|date=2025-07-08|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Tovarna olja Gea je vodilna slovenska oljarna z več kot 120-letno tradicijo, saj sega njen začetek v leto 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil obrtno stiskalnico bučnega olja. Podjetje je skozi 20. stoletje prešlo od obrtne do industrijske proizvodnje in danes proizvaja širok nabor jedilnih olj, vključno z bučnim, sončničnim, repičnim, oljčnim in specialnimi olji. Gea je edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji, njeni izdelki pa so prisotni na več kot 20 tujih trgih, med drugim v ZDA, Kanadi, Avstraliji in državah EU. Podjetje je prepoznano po blagovnih znamkah Gea, Cekin, Zvezda in Sončni cvet, ter po visoki kakovosti, ki jo zagotavlja z mednarodnimi certifikati, kot sta IFS in ISO 14001. <ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://gea.si/|website=gea.si|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Gradbena dela so skoraj v celoti prevzeli tujci (večinoma Kosovarji in priseljenci iz republik bivše Jugoslavije). Prav tako so tujci lastniki vseh pekarn in sladoledarn v Slovenski Bistrici. Mesto ponuja tudi turistične nastanitve (Hotel Leonardo). Prisotna sta dva ponudnika naftnih derivatov, to sta Petrol in MOL. Prisotne so številne multinacionalke, kot so Spar, Lidl in Hofer. Mesto ima tudi kmetijsko zadrugo. V mestu je imelo sedež podjetje Granit, d.d., ki je bilo eno izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Podjetje je bilo leta 2013 v stečaju, kmalu zatem pa je propadlo. S tem so delovna mesta izgubili mnogi Bistričani.<ref>{{Navedi splet|title=Ruse je Granit zanimal, so s čakanjem na dražbo izgubili potrpljenje?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ruse-je-granit-zanimal-so-s-cakanjem-na-drazbo-izgubili-potrpljenje/328305|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> == Upravni organi in javni prevoz == V Slovenski Bistrici se nahaja Upravna enota Slovenska Bistrica, Policijska postaja Slovenska Bistrica, sedež istoimenske občine, Gasilski dom PGD Slovenska Bistrica in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Mesto ima tudi dom za starejše občane. Nedaleč od mesta se nahaja tudi Železniška postaja Slovenska Bistrica, v mestu pa je ogromno avtobusnih postaj. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonza Šarha, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Osebe, povezane z mestom == * Štefan Podričnik (1922, Mežica – 1988, Maribor), direktor Impola, poslanec skupščine SRS * Laura Lešnik (2. januar 1920, Trst – 19. december 1996, Slovenska Bistrica), finančna uradnica, prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka * Frančiška Ludvik (10. oktober 1874, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), posestnica, gostilničarka * Ivan Ludvik (11. julij 1870, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), solastnik gostilne * Jožica Ludvik (1905, Bač – 18. november 1944, Auschwitz), uradnica * Viktor Maček (1. november 1942, Slovenska Bistrica – 13. januar 1988, Maribor), ekonomist, inženir, direktor Impola * Minka Namestnik – Sonja (26. avgust 1926, Ruše – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), trgovka, borka Pohorskega bataljona * Peter Novak (20. december 1854, Podbrdo – 26. september 1922, Slovenska Bistrica), gostilnec, deželni poslanec, narodni buditelj, čitalničar * Oskar Lang (15. maj 1934, Slovenska Bistrica – 3. februar 2022, Slovenska Bistrica), elektrotehnik, planinec, alpinist * Jakob Potočnik (1865, Ravne – 1945 (predvidoma) Slovenska Bistrica), orožniški narednik, župan Pragerskega * Jurij Schaumberg (15.−16. stoletje), posestnik Slovenske Bistrice in tamkajšnjega gradu * Hinko Sernc (21. marec 1926, Sv. Areh na Pohorju – 3. februar 2018, Šmartno na Pohorju), gostilnec, glasbenik, član PGD * Engelbert Sicherl (1874, ? – 1937, ?), posestnik, trgovec, društveni delavec, župan Spodnje Polskave * Franc Steinklauber (1859 – 5. april 1921, Pragersko), tovarnar, ustanovitelj opekarne na Pragerskem * Vincenc Sternberger (5. februar 1827 – 29. maj 1912, Zgornja Bistrica), tovarnar, vzpostavil je prve zametke tovarne Impol * Albert Stieger (3. oktober 1847, Slovenska Bistrica – 24. december 1933, Slovenska Bistrica), tovarnar, župan, častni občan, ustanovitelj predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Ida Stieger (22. september 1884, Slovenska Bistrica – 9. maj 1945, Slovenska Bistrica), trgovka, tovarnarka, lastnica predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Franc Kokoschineg (15. februar 1809, Vitanje – 17. januar 1880), predstojnik okraja v Slovenski Bistrici * Matija Kotnik (1862 – 29. november 1939, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Ivan Kos (24. avgust 1880, Kostanjevec – 28. april 1968, Slovenska Bistrica), trgovec, gostilničar, župan Slovenske Bistrice, posojilničar * Franjo Jagodič (20. julij 1902, Zgornja Polskava – 25. marec 1990, Mekinje), elektrotehnik, inženir, publicist * Josipina Krulc (7. marec 1879, Videž – 6. april 1969, Slovenska Bistrica), gostilničarka, hotelirka, posestnica * Jože Ingolič (2. marec 1921, Spodnja Polskava – 1. oktober 2011, Mengeš), ekonomist, veleposlanik, politik * Marko Drnovšek (16. junij 1925, Slovenska Bistrica – 22. april 2003, Maribor), gospodarstvenik * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog in speleolog * Jože Ajd (16. februar 1920, Slovenska Bistrica – ? Nemčija), gozdni delavec * Rudolf Bader (? – po koncu 2. svetovne vojne), trgovec * Karmelo Budihna (21. januar 1916, Ustje, Ajdovščina – 10. januar 1991,Ljubljana), gozdar, upravitelj gozdne uprave Slovenska Bistrica * Vladimir Dušej (25. september 1946, Tinjska Gora – 21. avgust 1996, Maribor), trgovec, inšpektor, samostojni podjetnik, predsednik SZDL, športni pilot, ustanovitelj prve privatne pilotske šole v Sloveniji * Herta Haas (29. marec 1914, Slovenska Bistrica – 5. marec 2010, Beograd), ekonomistka, druga Titova žena * Josip Hojnik (19. marec 1845, Bukovec – 19. oktober 1915, Zgornja Polskava), veleposestnik, župan Zgornje Polskave, načelnik podružnice CMD * Jožef Hrastnik (21. februar 1806, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, prvi župan občine Spodnja Polskava * Karel Hrastnik (11. november 1845, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Marija Godec (30. december 1928, Sele pri Polskavi – 20. oktober 2012, Zgornja Polskava), direktorica banke, družbena in kulturna delavka * Alfonz Šarh (25. avgust 1893, Zgornja Bistrica – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kmet, udeleženec 1. svetovne vojne, Maistrov borec, borec Pohorskega bataljona, narodni heroj * Rado Šturm 26. julij 1893, Zgornja Bistrica – 8. februar 1960, Ljubljana), agronom, publicist, Maistrov borec * Ivan Tomažič (31. januar 1919, Zgornja Bistrica – 5. oktober 1982, Ptuj), gospodarstvenik, direktor Perutnine Ptuj * Alojz Vezjak (6. oktober 1926, Poljčane – 2. avgust 2012, Poljčane), ustanovitelj Emi-ja, župan občine Slovenska Bistrica, lokalni aktivist * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založnik, knjigotržec, novinar, zbiratelj * Joseph Hueber (1715, Dunaj – 26. september 1787, Gradec), baročni gradbenik, prenavljal je bistriški grad * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Slovenska Bistrica – 31. december 1889, Zagreb), gradbenik in industrialec * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – 14. December 2013 Maribor), gradbenik in industrialec * Marko Cvahte (14. marec 1942, Zgornja Ložnica – 5. julij 2014, Slovenska Bistrica), gradbenik, inženir, amaterski igralec * Jožef Hofer (1696, Maribor – 2. februar 1762, Maribor), arhitekt * Slavko Jelinek (31. avgust 1925, Spodnja Polskava – 27. februar 2014, Zagreb), arhitekt * Igor Kraševac (25. marec 1959, Maribor – 28. september 2020, Maribor), arhitekt, urbanist, lionist, direktor Ibisa Slovenska Bistrica * Branko Kraševec (31. marec 1927, Koprivnica – 16. junij 2016, Radenci), arhitekt, industrijski oblikovalec * Ivan Kladnik (23. junij 1912, Spodnja Ložnica – 24. november 1947, Ljubljana), gladbeni tehnik * Franjo Kikec (8. september 1923 , Ljutomer – 12. januar 2012, Maribor), inženir, predsednik GZS, tehnični direktor Impola, direktor SOZD Unial * Maksimilijan Ozimič (Maks) (12. junij 1927, Slovenska Bistrica – 21. junij 2021, Slovenska Bistrica), strojni tehnik, poznavalec polpretekle zgodovine mesta Slovenska Bistrica * Hans Pascher (19. junij 1858, Tamsweg – po 1945, Maribor), arhitekt * Peter Anton Pigrato (aktiven med leti 1558 in 1593), arhitekt, gradbenik * Edvard Lepoša (4. oktober 1921, Maribor – 2. maj 2016, Maribor), inženir, gospodarstvenik, tehnični direktor Impola * Miroslav Gregorič (5. februar 1930, Krško – 1. oktober 2018, Slovenska Bistrica), metalurg, kulturni delavec * Milan Veber (17. december 1938, Maribor – 18. julij 1998, Slovenska Bistrica), inženir, direktor in tehnični direktor Impola, lokalni aktivist * Jakob Versolatti (13. junij 1848, Šlovrenc ob Soči – 27. marec 1932, Slovenska Bistrica), gradbenik, cesarski svetnik, častni občan Slovenske Bistrice * Doroteja Ozimič (1. februar 1928, Slovenska Bistrica – 5. oktober 2009, Slovenska Bistrica), inženirka kmetijstva, učiteljica, politična zapornica * Stanko Čurin (6. november 1929, Vodranci – 6. julij 2017, Ptuj), vinogradnik, vinar (opravljal je poklicno vojaško službo v Slovenski Bistrici) * Ivan Arbeiter (16. april 1926, Ličenca – 9. oktober 1977, Maribor), enolog, direktor * Matija Batier (5. februar 1880, Gorica pri Pragerskem – december 1945), kmet, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Anton Brauče (8. junij 1890, Ritoznoj – 8. januar 1963, Ritoznoj), organizator viničarskega gibanja na slovenjebistriškem * Anton Frelih (23. december 1909, Podbrdo pri Škofji Loki – 21. julij 1985, Maribor), kmet, prevoznik − furman, prvi župan Slovenske Bistrice po 2. svetovni vojni * Vinko Gornjak (17. januar 1899, Smolnik – 31. maj 1993, Slovenska Bistrica), agronom, sadjar, banski svetnik * Anton Hrastnik (6. maj 1892, Zgornja Polskava – 10 april 1971, Zgornja Polskava), kmet, strojar, usnjar * Ivan Korošec (november 1895, Spodnja Nova vas – 20. julij 1969, Zgornja Polskava), kmet, društveni in kulturni delavec, župan Zgornje Polskave * Viktor Kodelič (1889, Pokoše – april 1959 Črešnjevec), kmet, župan Črešnjevca in Pragerskega * Franjo Ledinek (28. marec 1931, Skomarje – 8. januar 2011, Maribor), agronom, direktor, politik, poslanec, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Albin Orthaber (26. oktober 1910, Spodnja Polskava – 14. oktober 1972, Ljubljana), agronom, publicist * Marija Stegne (10. oktober 1925, Urh – 20. oktober 2012, Tinjska Gora), kmetica, ljudska pevka, društvena delavka * Jože Alt (19. december 1922, Maribor – 28. april 1942, Maribor), livar * Anton Arzenšek (1883, Slovenska Bistrica – 1963, Gradec), kovač, župan Slovenske Bistrice * Aslan Bečirović (29. november 1912, Dobri Dol, Vrapčište – 27. april 1994, Slivniško Pohorje), slaščičar, podpornik športa v občini * Karel Ingolič (11. avgust 1925, Spodnja Polskava – 9. december 2015, Slovenska Bistrica), mizar, lovec, kinolog, lokalni aktivist, direktor * Alojz Jedlovčnik (30. april 1901, Koroška – 11. maj 1983, Slovenska Bistrica), čevljar, čebelar * Jože Kozelj (16. februar 1921, Leskovec – 20. april 2009, Slovenska Bistrica), zadnji poklicni lončar v Slovenski Bistrici, pečar * Janez Kapun (12. januar 1910, Slovenske Konjice – 26. februar 2009, Slovenska Bistrica), mojster soboslikarske in pleskarske obrti * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), čevljar, železniški delavec, narodni buditelj * Ivan Kancler (11. junij 1922, Spodnja Polskava – 5. november 1942, Občina Zreče), ključavničar, borec Pohorskega bataljona * Anton Kancler (30. maj 1919, Spodnja Polskava – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kovač, borec Pohorskega bataljona * Ivan Ojcinger (16. december 1882, Slovenska Bistrica – 30. junij 1964, Slovenska Bistrica), krojaški mojster, skrbnik otrok * Anton Opravš (9. junij 1873 – 18. oktober 1935, Zgornja Polskava), pekovski mojster, lastnik pekarne, lastnik gostilne * Franc Padežnik (5. oktober 1922, Bukovec – 29. maj 2001, Zgornja Polskava), mizar, računovodja, kulturni delavec * Josip Pelko (18. marec 1881, Kostrivnica – 1962, Slovenska Bistrica), urar, fotograf * Ivan Pivec (2. februar 1919, Sele pri Polskavi – februar 1991), oljar * Vinko Polanec (22. januar 1926, Slovenska Bistrica – 4. marec 2004, Maribor), kovač * Jožef Anton Quadrio (med 1675 in 1680, Benetke – 1730), štukater * Bruno Rajtmajer (27. avgust 1912, Stari Log – 11. maj 1945, Borovlje), ključavničar, železničar * Jožko Sagadin (2. marec 1883, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce pri Mostečnem), mizar, narodni buditelj * Franc Sernec (1860, Slovenska Bistrica – ?), mizar, politik * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), čevljar, stenograf, politik, publicist * Gvido Smolar (1. september 1909, Troblje – 28. julij 1996, Slovenska Bistrica), lesni manipulant, tovarnar, direktor Emmi-ja, društveni delavec * Mihael Spindler (28. oktober 1941, Kuršinci – 13. december 2019, Maribor), metalurg, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, direktor Emmi-ja * Herbert Stremšek (19. februar 1923, Pragersko – 1. avgust 1947, Ljubljana), strugar, sodelavec gestapa * Jurij Ačko (26. marec 1878, Visole – 14. februar 1947, Slovenska Bistrica), slikopleskar, slikarski mojster * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog, krasolog, publicist * Roman Dorn (10. maj 1952, Slovenska Bistrica – 23. junij 2023, Slovenska Bistrica), slovenski računalnikar, učitelj * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985, Gradec), geodet, vojak častnik * Maruša Bradač (9. januar 1978, Maribor), astrofizičarka (odraščala je v Slovenski Bistrici, kjer je 1984–92 obiskovala osnovno šolo) * Zora Cvahte (14. marec 1936, Slovenska Bistrica – 20. januar 2019, Maribor), defektologinja, folkloristka, amaterska igralka * Slavko Kovačič (23. februar 1919, Makole – 30. november 202,0 Slovenska Bistrica), biolog, kulturni delavec, tabornik, planinec, urednik časopisa Metalurg * Milan Kac (25. oktober 1924, Lendava – 21. december 2010, Maribor), matematik * Vida Pohar (9. julij 1934 Beograd – 2022), geologinja * Gabriela Zemljič (9. marec 1919, Maribor – 17. februar 2014, Maribor), prva slovenjebistriška farmacevtka, direktorica tukajšnje lekarne * Josef von Wurzian (9. marec 1806, Slovenska Bistrica – 27. maj 1858 Dunaj), osebni zdravnik avstrijskega feldmaršala Josefa Grafa Radetzkega * Zora Janžekovič (30. september 1918, Slovenska Bistrica – 17. marec 2015 Radenci), zdravnica, specialistka plastične kirurgije (razvila je nov postopek zdravljenja globokih opeklin) * Karel Erdlen (1. junij 1923, Trbovlje – 12. februar 1999, Slivniško Pohorje), veterinar (služboval je v Slovenski Bistrici) * Ivo Antolič (14. april 1919, Ljutomer – 13. julij 2001, Ljubljana), zobozdravnik, ortodont (dve leti je deloval v Slovenski Bistrici) * Paul Adami (18. januar 1736, Slovaška – 11. november 1814, Dunaj), zdravnik, veterinar (V decembru 1779 in 1780 je opravil obsežen in zahteven poskus zaščitnega cepljenja proti omenjeni bolezni na živih živalih v Slovenski Bistrici in bližnji okolici) * Jernej Černe (1903, Šmartno v Rožni dolini – 1982, Slovenska Bistrica), zdravnik, zobozdravnik * Štefka Hribar (25. december 1921, Domžale – 19. julij 1993, Slovenska Bistrica), zdravnica, upravnica ZD Slovenska Bistrica * Ivan Jurečko (12. april 1884, Kočno ob Ložnici – 15. marec 1964), zdravnik, narodni buditelj, udeleženec 1. svetovne vojne * Jože Jeras (30. oktober 1920, Pragersko – september 2013), zdravnik, pediater, publicist * Simon Jagodič (12. oktober 1892, Veliko Tinje – 16. oktober 1967, Slovenska Bistrica), zdravnik, upravnik zdravstvenega doma Slov. Bistrica * Cvetka Križaj (5. september 1935, Ljubljana – 27. marec 1990, Slovenska Bistrica), zdravnica, pediatrinja * Anton Klasinc (1876 – avgust 1945, Pragersko), zdravnik * Leon Lemež (1895, Slovenska Bistrica – 1933), zdravnik, specialist za otroške bolezni * Jože Lokar (21. januar 1939, Slovenska Bistrica – 2. december 1996, Ljubljana), zdravnik, nevropsihiater, publicist * Maks Murmayr (1871 – 1947), zdravnik, medicinski svetnik, župan Slovenske Bistrice * Lujo Polanec (1922 – april 1999, Maribor), veterinar, publicist, režiser, kulturni delavec * Ivan Rahle (17. september 1939, Zgornja Bistrica – 17. september 1995, Zgornja Bistrica), veterinar * Srečko Rainer (25. maj 1922, Zgornja Bistrica – 2. marec 2000, Ljubljana), zdravnik, ginekolog, patolog, publicist * Ivan Rajšp (26. februar 1885, Spodnja Polskava – 24. avgust 1948, Zagreb), zdravnik * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole), zdravnik, politik, pisatelj, čitalničar * Zora Tomič (16. avgust 1929, Slovenska Bistrica – junij 2021), sociologinja, političarka in socialna aktivistka * Jurij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – januar 2014 Izola), geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitični delavec * Janko Čar (11. februar 1932, Veliko Tinje – 10. julij 2017, Slovenska Bistrica), slavist, jezikoslovec, pesnik, pisatelj in kulturni delavec * Lovro Stepišnik (28. julij 1834, Arclin – 16. februar 1912, Slovenska Bistrica), prvi slovenski potujoči knjižničar, bukovnik * Marijan Gerdelj (14. april 1948, Vinarje – 20. avgust 2020, Dolga Brda), arhivist, zborovodja, teolog * Jože Stabej (zgodovinar) (6. marec 1896, Preloge – 22. december 1980, Ljubljana), zgodovinar, publicist, kulturni organizator * Jože Hudeček (24. februar 1937, Ljubljana – 18. junij 2011, Ljubljana), umetnostni zgodovinar, novinar, pisatelj, urednik, publicist, alpinist * Jože Koropec (17. marec 1923, Bukovec – 28. april 2004, Maribor), zgodovinar, publicist * Ignac Kamenik (1. oktober 1926, Solčava – 17. julij 2002, Maribor), slovenist, pisatelj, režiser, kulturni delavec * Stanko Pahič (21. oktober 1924, Lokanja vas – 6. december 2003, Maribor), arheolog, publicist, vojni ujetnik * Ferdinand Šerbelj (18. marec 1949, Zgornje Prebukovje), umetnostni zgodovinar * Ivan Urbančič (12. november 1930, Robič – 7. avgust 2016, Ljubljana), filozof, prevajalec, publicist * Nina Ditmajer (26. marec 1988, Maribor), raziskovalka zgodovine slovenske književnosti in jezika, asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (svoje otroštvo je preživela v Slovenski Bistrici) * Martin Žnidaršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založniški strokovnjak, knjigotrški strokovnjak, novinar * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm – 23. september 2016, Ljubljana), učitelj, politik, športni delavec * Marija Goričan (24. marec 1884, Šoštanj – 15. januar 1963, Slovenska Bistrica), učiteljica, kulturna delavka, knjižničarka * Marija Hrastnik (22. marec 1922, Spodnja Polskava – 5. maj 1988, Maribor), učiteljica * Martin Dernjač (1816 – 1885, Spodnja Polskava), učitelj, nadučitelj, častni občan Spodnje Polskave * Slavoj Dimnik (31. julij 1887, Postojna – 1. oktober 1932, Maribor), učitelj, kartograf * Otilija Feigel (18. oktober 1876, Volče – 26. marec 1946, Slovenska Bistrica), učiteljica, knjižničarka, čitalničarka, kulturna delavka * Jože Tomažič (9. marec 1906, Veliko Tinje – 6. januar 1970, Jesenice), pedagog, dramatik, mladinski pisatelj, gledališki igralec, režiser in publicist * Jože Leskovar (22. avgusta 1934, Slovenska Bistrica), učitelj glasbe, ravnatelj na OŠ * Josip Brinar (1. november 1874, Studence – 11. marec 1959, Celje), pedagog, pedagoški pisec (služboval je na osnovnih šolah Slovenska Bistrica (1893–96)) * Janko Bezjak (15. april 1862, Gorca – 29. november 1935, Maribor), šolnik, jezikoslovec, pedagoški pisec (od 1893 je bil nadzornik šolskih okrajev v Slovenski Bistricai) * Miljutin Arko (16. april 1910, Ig – 24. januar 1991, Zgornja Polskava), učitelj, prvi ravnatelj Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in ljubiteljski etnolog * Vida Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica ter dolgoletna novinarka Radia Ormož in Radia Tednik Ptuj * Janez Amring (najverjetneje leta 1764 – 1824), učitelj, kmet, mlinar * Franc Brelih (? – pred 1870), učitelj, prvi posveten učitelj na Zgornji Ložnici * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), šolnik, geograf * Avgust Kopriva (9. avgust 1883, Kamnica – 1956, Gradec), učitelj * Slavko Kleindeinst (14. junij 1936, Maribor – 23. marec 2016, Slovenska Bistrica), učitelj, defektolog, ravnatelj, čebelar, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Anton Kancler (15. junij 1914, Zgornja Polskava – 1987, Slovenske Konjice), učitelj, vodja šole * Miroslav Lešnik (8. december 1923, Maribor – 7. januar 2013, Maribor), učitelj, prevajalec, športnik, kulturni delavec * Gabriel Majcen (6. julij 1858, Zgornja Velka – 13. marec 1940, Maribor), učitelj, publicist * Milan Mlakar (12. avgust 1948, Ptuj – 29. avgust 1991, Maribor), učitelj, glasbeni pedagog, zborovodja, kulturni delavec * Jurij Novak (5. april 1916, Vratišinec – 14. november 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj, šolski inšpektor, pesnik * Simon Pernat (1801, Spodnja Polskava – 1888, Zgornja Polskava), učitelj, kmet, gostilničar, organist * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slov. Konjicah – 14. december 2013, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Franc Pliberšek (14. september 1934, Kalše – 28. avgust 2015, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ Šmartno na Pohorju, društveno-kulturni delavec * Anton Podvršnik (22. maj 1897, Šmartno na Pohorju – ?), učitelj, šolski upravitelj v Zrečah, društveno-kulturni delavec * Ivan Povh (29. maj 1858, Vešenik – 17. oktober 1932, Zgornja Ložnica), učitelj, sadjar, glasbenik, zborovodja, čebelar * Hedvika Povh Leben (20. september 1902, Hoče – 13. januar 1996, Maribor), učiteljica, režiserka, kulturna delavka * Stanko Povh (11. november 1895, Zgornja Ložnica – 18. januar 1986, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Josip Rainer (? – 6. november 1936, Zgornja Polskava), nadučitelj, društveni delavec * Srečko Rajh (17. oktober 1932, Maribor – 31. december 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj OŠ Črešnjevec, društveno‒kulturni delavec * Marija Rasteiger (6. avgust 1906, Spodnje Preloge – po 10. januarju 1946), učiteljica * Jožef Repolusk (? – 1800), organist, prvi izprašani učitelj v Slovenski Bistrici * Josip Sabati (28. februar 1856, Zgornja Kungota – 1941, Zgornja Polskava), učitelj, lokalni politik, sadjar * Ludvik Sagadin (16. avgust 1884, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce, Mostečno), učitelj, sadjar * Ana Sernec (1. junij 1847, Slovenska Bistrica – 12 oktober 1940, Avstrija), učiteljica, kulturna delavka * Ivan Sernec (10. november 1936, Maribor – 7. januar 2009, Maribor), učitelj, pedagoški svetovalec, šolski inšpektor * Jelka Sernec (8. marec 1942, Slovenska Bistrica – 6. julij 2006, Maribor), učiteljica, pisateljica, pesnica * Branko Sorčnik (24. julij 1920, Slovenska Bistrica – 6. september 2011, Ljubljana), učitelj, ravnatelj, ljubiteljski dendrolog * Mirko Majcen (16. junij 1890, Slovenska Bistrica – 1. avgust 1977, Ptuj), učitelj, kulturni delavec * Avgusta Šantel (21. julij 1876, Gorica – 2. december 1968, Ljubljana), učiteljica, slikarka * Kristina Šega (23. julij 1941, Dobovec – 26. marec 1989, Ljubljana), učiteljica, knjižničarka ‒ ravnateljica knjižnice Slovenska Bistrica, pesnica, kulturna delavka * Josip Šegula (Pec) (12. februar 1903, Ptujska Gora – 17. avgust 1980, Ljubljana), učitelj, glasbeni pedagog, dirigent, kapelnik, zborovodja * Oskar Štakul (21. maj 1918, Spodnja Avstrija – 15. december 1992, Slovenska Bistrica), glasbeni pedagog, ustanovitelj in prvi ravnatelj GŠ Slovenska Bistrica * Janez Jurij Tabernik (12. marec 1729, Slovenska Bistrica – 1. maj 1813, Slovenska Bistrica), učitelj, ustanovitelj šole na Spodnji Polskavi * Julij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slov. Konjicah – 9. januar 2014, Izola), učitelj, geograf, gospodarski zgodovinar, publicist * Vida Marija Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica, novinarka, urednica, društvena delavka * Ernest Tribnik (? – avgust 1905, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj PGD Spodnja Polskava * Martin Ulaga (1904, Lože – november 1968, Ljubljana), glasbeni pedagog, organist * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), učitelj, geograf * Avgust Vidmar (21. maj 1934, Planina pod Šumikom – 28. junij 2017, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ, kulturno-prosvetni delavec, lokalni aktivist * Jožef Vodošek (2. marec 1866, Maribor – 31. avgust 1915, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Ivan Vokač (31. december 1903, Studenci – 24. december 1986, Zgornja Polskava), učitelj, upravitelj OŠ, kulturni in družbenopolitični delavec * Bojan Sinič (5. avgust 1954, Maribor – 22. februar 2018, Laporje), novinar, ustanovitelj tednika Panorama, urednik * Ana Mlakar (7. junij 1922, Slovenska Bistrica – 24. september 1997, Ljubljana), radijska napovedovalka, inštruktorica za govorno tehniko * Koni Steinbacher (1. oktober 1940, Zgornje Prebukovje pri Šmartnem na Pohorju), kulturni delavec, risar, režiser, učitelj * Milan Vidic 15. januar 1919, Ljubljana – avgust 1992, Slovenska Bistrica), režiser, kulturni delavec * Marko Žitnik 9. april 1913, Črešnjevec – 29. junij 1942, Križni Vrh), trgovec, režiser, kulturni delavec * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020), založnik in zaslužni profesor * Vinko Gaberc (13. januar 1886, Pretrež – 23. november 1966, Piran), časnikar * Ivan Matelič (18. januar 1887, Trst – 3. marec 1967, Ljubljana), učitelj (zaključič je oficirski tečaj v Slovenski Bistrici) * Anica Černej (3. april 1900, Čadram – 3. maj 1944, Nemčija), pedagoginja, pesnica, pisateljica (po njej se imenujejo ulice v Slovenski Bistrici) * Paolo Santonino (okoli 1440, Umbrija – med 1508 in 1510, Videm), potopisec, kronist * Silvester Kopriva (1. december 1908, Laporje – 30. april 1991, Ljubljana), filolog, prevajalec, publicist * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Ella von Hutten (2. aprila 1874, Slovenska Bistrica – ?), pisateljica * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Franc Pajtler (6. november 1941, Rače – 6. avgust 2009, Pragersko), zbiratelj, publicist * Rosa Pitschl (5. avgust 1861, Slovenska Bistrica – 17. december 1943, Slovenska Bistrica), založnica, knjigarnarka * Gabrijela Verdeljak (Jelka) 22. julij 1920, Studenci – 19. maj 1983, Veliko Tinje), pesnica, pisateljica, zbiralka ljudskega blaga, društveno kulturna delavka * Ivan Železnikar 28. december 1839, Stiška vas – 26. januar 1892, Ljubljana), časnikar, urednik Slovenskega naroda * Silvo Husu (ni znano), avtor in urednik (urednik krajevnega biogr. leksikona) * Marija Vojskovič (25. oktober 1915, Ljubljana – 22. marec 1997, Maribor), pisateljica, davčna uradnica * Simon Juda Stupan (? – 1693, Slovenska Bistrica), slikar * Milan Rožmarin (5. julij 1946, Slovenska Bistrica – december 2017), slikar * Marjan Hlastec (30. avgust 1936, Zgornja Ložnica), igralec * Tine Lesjak (21. junij 1957, Kot na Pohorju – 29. julij 2019, Maribor), skladatelj narodnozabavne glasbe, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi * Josip Pišof (15. junij 1911, Pragersko – 4. oktober 1986, Maribor), slikar * Bojan Cvetrežnik (11. 6. 1971, Maribor), violist, violinist, glasbeni pedagog (vodi godalne delavnice za učence in učitelje v Slovenski Bistrici) * Branimir Ritonja (23. februar 1961, Slovenska Bistrica), mojster fotografije * Lojze Avžner (1913, Podgrad – 28. oktober 1944, Šmartno v Tuhinju), ogranist, kulturnik * Branko Gombač (3. marec 1924, Poljčane – 31. januar 1997, Maribor), režiser, gledališki igralec, kulturni delavec, soustanovitelj celjskega poklicnega gledališča, ustanovitelj Borštnikovega srečanja * Franc Gornik (10. julij 1857, Malečnik – 14. julij 1908, Malečnik), cerkveni slikar * Jožef Holzinger (3. april 1735, Limbuš – 27. marec 1797, Maribor), kipar * Franc Horvat (30. november 1870, Cerkvenjak – 1944, Maribor), slikar * Božidar Jakac (16. julij 1899, Novo mesto – 20. november 1989, Ljubljana), slikar, grafik * Joseph Kuwasseg (25. november 1799, Trst – 19. marec 1859, Gradec), krajinski slikar, litograf * Janez Martin Kremser Schmidt (25. september 1718, Spodnja Avstrija – 28. junij 1801, Spodnja Avstrija), slikar * Ignac Krajnc Grablec (30. junij 1861, Vrhole pri Slov. Konjicah – 22. junij 1948, Vrhole pri Slov. Konjicah), glasbeni samouk, skladatelj, dirigent, kapelnik, kulturni delavec * Rudolf Kotnik (8. januar 1931, Štajerska – 25. oktober 1996, Hoče), slikar * Jakob Kos (26. junij 1879, Studence – 4. julij 1932, Slovenska Bistrica), organist, čitalničar, čebelar, hmeljar, udeleženec 1. svetovne vojne * Veit Königer (1. julij 1729, Južna Tirolska – 2. december 1792, Gradec), kipar, rezbar * Roman Klasinc (16. julij 1907, Pragersko – 1990), pianist, glasbeni pedagog, dirigent * Hermine Katzmayr (25. oktober 1856, Dunaj – 2. april 1933, Slovenska Bistrica), operna pevka, učiteljica petja * Franz Kässmann (1751, Slovenska Bistrica – 1. december 1837, Dunaj), kipar * Lojze Lavrič (4. junij 1914, Črni Potok pri Dragi – 15. september 1954, Ljubljana), kipar, rezbar, učitelj, lutkar, avtor spomenika NOB v Slovenski Bistrici * Anton Jožef Lerchinger (okoli 1720, Rogatec – po 1792), slikar * Janez Jurij Mersi (1725, Rogatec – 1788 ,Slovenj Gradec), kipar, rezbar * Janez Valentin Metzinger (19. april 1699, Lotaringija – 12. marec 1759 , Ljubljana), slikar * Alojz Osvatič (18. junij 1874, Slovenske Konjice – 23. februar 1959, Linz), slikar * Karel Paj (3. november 1918, Pragersko – 17 marec 1945, Andraž nad Polzelo), glasbenik * Dušan Pečnik (17. junij 1933, Maribor – 27. maja 2010, Maribor), glasbenik, kapelnik, kulturni delavec * Makso Pirnik (28. avgust 1902, Preloge – 12. avgust 1993, Šempeter pri Gorici), skladatelj, zborovodja, kulturni delavec * Ivan Polanec (1. avgust 1887 – 8. julij 1959, Slovenska Bistrica), glasbenik, organist, zeliščar, izumitelj * Franc Krištof Reiss (?, Lipnica – 25. marec 1711, Maribor), kipar * Arnold Tovornik 13. marec 1916, Selnica ob Dravi – 4. junij 1976, Maribor), igralec, častnik * Franc Turk 15. avgust 1906, Predjama – 5. maj 1976, Slovenska Bistrica), kapelnik, glasbeni pedagog * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. julij, 1909 Hošnica), politik * Ivan Pučnik (17. avgust 1927, Črešnjevec – 5. december 2008, Črešnjevec), politik, poslanec, župan, kmet, sadjar * Peter Novak (20. december 1854, Podbardo (it. Cesariis) pri Čenti, Beneška Slovenija – 26. december 1922 Slovenska Bistrica), narodni buditelj v Slovenski Bistrici * Jože Pučnik (9. marec 1932, Črešnjevec – 11. januar 2003, Nemčija), politik in sociolog * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Devina – 16. maj 1925, Avstrija), pravnik in diplomat * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), pravnik in politik * Rudi Rizman (22. marec 1944, Slovenska Bistrica), sociolog in politolog * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici), politik, zdravnik in pisatelj * Jožef Jerovšek (2. marec 1921, Spodnja Nova vas), politik, poslanec in kemik * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm –2016), učitelj, politik in športni delavec * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), stenograf in politik * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica – 29. april 1892, Dunaj), odvetnik in industrialec * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, narodni buditelj, politik, sociolog * Štefan Sagadin (9. julij 1878, Spodnja Polskava – 18. junij 1947, Beograd), pravnik, sodnik * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), narodni buditelj, politični aktivist * Anton Bergauer (29. 8. 1950, Maribor), politik (zaključil je Kovinarsko in lesno predelovalno šolo za učence v gospodarstvu Slovenska Bistrica) * Friderik Babnik (16. avgust 1883, Zgornja Polskava – 4. december 1941, Mauthausen), pravnik, tovarnar, lokalni aktivist, narodni buditelj, * Janko Babnik (13. avgust 1926, Dunaj – 1. september 1987, Ljubljana), pravnik, sodnik * Anton Brumen (7. januar 1857, Biserjane – 28. november 1930, Ptuj), sodnik, odvetnik, publicist * Rudolf Grad Ganziti (10. april 1905, Vrhole pri Slov. Konjicah – 27. julij 1987, Ljubljana), politik, sindikalist * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), odvetnik, politik, župan Celja * Josip Jaklin (22. februar 1860, Slovenska Bistrica – 1933), politik * Alojz Kores (16. junij 1930, Kovača vas – 29. januar 2006, Kovača vas), politik, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, poslanec, društveni delavec, član PGD * Franc Karner (23. oktober 1925, Slovenska Bistrica – 5. maj 1952, Krnica), sodni uslužbenec, planinec, alpinist * Urban Lemež (17. maj 1858 – 19. marec 1933, Slovenska Bistrica), pravnik, narodni buditelj, posojilničar, čitalničar * Ervin Mejak (19. april 1899, Slovenska Bistrica – 14. oktober 1989, Polzela), pravnik, odvetnik, pisatelj, vojak, Maistrov borec * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. avgust 1909, Hošnica), lokalni politik, narodni buditelj * Ferdinand Prenj (18. oktober 1876, Oplotnica – 1957, Mostar), pravnik, publicist, društveni delavec * Avguštin Reisman (28. avgust 1889, občina Pesnica – 20. februar 1975, Mostar), pravnik, odvetnik, publicist * Boštjan Schaubach (7. februar 1886, Koroška – 18. marec 1953, Slovenska Bistrica), pravnik, odvetnik, politik, župan Slovenske Bistrice * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, publicist, čitalničar, narodni buditelj * Josip Sernec (4. marec 1844, Slovenska Bistrica – 18. september 1925, Ljubljana), pravnik, politik, publicist, čitalničar, pisatelj * Teodor Tominšek (16. oktober 1902, Kranj – 16. februar 1996, Ljubljana), pravnik, publicist, prvoborec ‒ spomeničar * Julian Železnikar (3. julij 1878, Slovenska Bistrica – 14. november 1902, Ljubljana), pravnik, član ljubljanske in novomeške literarne Zadruge * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Slovenska Bistrica – 16. maj 1925, Štajerska), pravnik, minister, publicist * Pavla Mede (29. junij 1919, Strahinj – 8. januar 1943, Lukanja), komunistka, partizanka in narodna herojinja * Dušan Mravljak (21. februar 1914, Šoštanj – 8. januar 1943, Lukanja), partizan in narodni heroj * Drago Magdič (27. marec 1962, Slovenska Bistrica), častnik * Fritz Eugen Heigel (21. september 1895, Pragersko – 11. december 1930, Dunaj), častnik, inženir * Ernest Kopriva (10. september 1907, Laporje – 26. februar 1974, Obrov), pomorski častnik, publicist * Jože Kodelič (15. marec 1920, Črešnjevec – 5. februar 2015, Črešnjevec), častnik, prvoborec ‒ spomeničar * Marijan Strehar (3. marec 1952, Planina pod Šumikom – 24. maj 2012, Pohorje), častnik, vojak, čebelar, veteran vojne za Slovenijo, častni občan občine Slovenska Bistrica * Marjan Vidmajer (6. maj 1955, Slovenska Bistrica – 5. avgust 2010, Slovenska Bistrica), častnik, vojak, veteran vojne za Slovenijo * Julius Cuscoleca (26. julij 1872 , Slovenska Bistrica – 5. oktober 1935, Innsbruck), častnik * Drago Tomažič (28. januarja 1914, Veliko Tinje – 12. oktober 1943, Mozelj), uradnik, član vaških straž, četnik (plavogardist) * Alojz Vindiš (16. maj 1926, Pragersko – 3. marec 2010, Spodnja Polskava), častnik, * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985 Gradec), geodet, častnik, vojak * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat, Zagorje ob Savi – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj in dobrotnik Antona Martina Slomška * Gregor Zafošnik (30. avgust 1902, Spodnja Nova vas – 2. julij 1994, Maribor), duhovnik in skladatelj * Ivan Tomažič (17. junij 1919, Pregarje – 22. februar 2014 Ilirska Bistrica), rimskokatoliški duhovnik, organizator, mecen, publicist in venetolog * Ignac Franc Zimmermann (26. julij 1777, Slovenska Bistrica – 28. september 1843, Šentandraž v Labotski dolini), duhovnik, škof * Simon Gaberc (3. oktober 1838, Črešnjevec – 12. januar 1916, Maribor), narodni gospodar, pridigar, nabožni pesnik, duhovnik * Štefan Kušer (10. december 1910, Zgornja Brežnica – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, občinski nagrajenec * Janez Arlič (27. december 1812, Nova Cerkev – 17. junij 1879, Prihova), duhovnik, pesnik Slomškovega kroga * Friderik Mirko Aužner (25. marec 1916, Podgrad – 24. februar 1987, Maribor), duhovnik * Jože But (17. februar 1924, Kostrivnica – 9. september 1998, Slovenska Bistrica), duhovnik * Jožef Cerjak (1863, Podsreda – 1933, Slovenska Bistrica), duhovnik * Marija Serafina Černe (8. marec 1908, Kromberk – 1977), redovnica, misijonarka * Josip Drobnič (18. april 18128, Sveta Ema, Podčetrtek – 5. avgust 1861, Gradec), duhovnik, pisatelj, publicist, čitalničar, kulturni delavec * Martin Gaberc (29. september 1883, Črešnjevec – 6. april 1941, Gornja Radgona), duhovnik, kulturni delavec * Rudolf Gašparič (7. februar 1917, Kraljevica – 18. avgust 2006, Maribor), duhovnik * Pankracij Gregorc (7. maj 1867, Videm pri Ptuju – 15. avgust 1920, Slovenske Konjice), duhovnik, pesnik in pisatelj * Mihael Grešak (11. september 1914, Griže – 22. julij 1942, Celje), duhovnik * Anton Hajšek (5. junij 1829, Stari Grad – 1907, Slovenska Bistrica), duhovnik, posojilničar, čitalničar * Josip Hašnik (16. marec 1811, Trbonje – 6. marec 1883, Šentjur), duhovnik, nabožni pesnik, publicist * Franc Heber ( 1852, Velika Nedelja – 13. april 1921, Spodnja Polskava), duhovnik, katehet, kronist * Jožef Heržič ( ? – 29. april 1897, Ptuj), duhovnik, prošt, kronist, častni občan občine Spodnja Polskava * Aleksandr Hoffer (25. februar 1839, Kot – 4. september 1914, Travnik), duhovnik, jezuit, zgodovinar * Anton Jerovšek (23. maj 1874, Spodnja Nova vas – 31. oktober 1932, Maribor), duhovnik, publicist, politik * Štefan Kušar (10. december 1910, Križni Vrh – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, lokalni aktivist * Karl Križe (24. avgust 1802, Slovenska Bistrica – 20. junij 1858), duhovnik, kurat * Franc Kovačič (25. marec 1867, Veržej – 19. marec 1939 Maribor), duhovnik, zgodovinar, časnikar, publicist, diplomat * Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (19.−21. stoletje), redovnice * Franc Ksaver Lukman (24. november 1880, Loke – 12. junij 1958, Ljubljana), duhovnik, publicist, teolog, filozof * Vincenc Novak (5. september 1807, Braslovče – 8. marec 1869, Spodnja Polskava), duhovnik, nabožni pesnik * Ivan Orel (18. oktober 1899, Mozirje – 30. maj 1970, Zgornja Polskava), duhovnik * Jožef Ozimič (28. februar 1882, Zgornja Ložnica – ?), duhovnik, dekan * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj * Jožef Soler (18. april 1829, Slovenska Bistrica – 5. januar 1870, Zgornja Ložnica), duhovnik, kurat * Ivan Šolinc (15. junij 1897, Cerovec – 17. marec 1976, Krško), duhovnik * Jožef Virk (15. marec 1810, Podrečje – 4. januar 1880, Loče), duhovnik, pesnik * Matevž Vrečko (10. september 1826, Vojnik – 10. julij 1893, Šmarje pri Jelšah), duhovnik, ustanovitelj prve knjižnice v Slovenski Bistrici * Ivan Zakošek (21. marec 1876, Šentvid pri Planini – 25. maj 1951, Zgornja Ložnica), duhovnik, provizor * Jožef Gašpar Zamlik (1680, Vitanje – 22. julij 1750, Slovenska Bistrica), duhovnik * Franc Žagar (duhovnik) (3. april 1826, Spodnja Polskava – 23. november 1891), duhovnik, doktor teologije * Memi Bečirovič (1. marec 1961, Slovenska Bistrica), košarkarski trener * Rene Mlekuž (25. avgust 1975, Slovenska Bistrica), alpski smučar * Franc Očko (31. marec 1960, Slovenska Bistrica), judoist * Ivan Vidmajer (24. december 1949, Slovenska Bistrica), judoist * Urška Žigart (4. december 1996, Slovenska Bistrica), kolesarka * Kaja Korošec (17 November 2001, Slovenska Bistrica), nogometašinja * Sani Bečirović (19. 5. 1981, Maribor), košarkar (zaključil je OŠ v Slovenski Bistrici) * Marijan Štimec (3. april 1951, Maribor – 11. november 2020, Maribor), samostojni podjetnik, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica, športnik, trener * Stanko Topolčnik (12. december 1947, Slovenska Bistrica – 13. april 2013, Kovača vas), judoist, olimpijec * Jože Uršič (19. marec 1927, Devina - 5. maj 1952, Krnica), Milan Uršič (21. september 1928, Devina – med 4. in 5. majem 1952 , Krnica), Ivan Vanč Uršič (16. januar 1931, Devina – 3. maj 1952, Krnica), študent, planinec, alpinist * Rodbina Attems (13.−21. stoletje), plemiči, lastniki Bistriškega gradu od 1717 do 1945 * Ignacij Marija I. Attems (15. avgust 1652, Ljubljana – 1. december 1732, Gradec), plemič, prvi lastnik bistriškega gradu iz rodbine Attems, pravnik, mecen * Kristina Attems (1658 – 27. april 1737), hčerka Jurija Günterja grofa Herbersteina († 1677), plemkinja, druga žena Ignaca Marije I. grofa Attemsa * Franc Dizma Attems (6. avgust 1688, Gradec – 10. maj 1750, Gradec), plemič, svetnik, predsednik vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja * Ignacij Marija II. Attems (27. februar 1714 , Gradec – 15. junij 1762, Dunaj), vnuk Ignaca Marije I. Attemsa, plemič, ustanovitelj bistriške veje rodbine Attemsov Svetokriških * Ferdinand Marija I. Attems (22. januar 1746 – 23. maj 1820, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ignacij Marija III. Attems (24. februar 1774, Gradec – 17. december 1861, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ferdinand Marija II. Attems (4. december 1809, Gradec – 27. november 1878, Gradec), plemil, vladni svetnik * Emil Attems (1. oktober 1857, Linz – 13. januar 1921, Slovenska Bistrica), plemič, cesarsko-kraljevski komornik, oče in ded zadnjih bistriških Attemsov * Ferdinand Marija III. Attems (14. avgust 1885, Wels – 1946), plemič, zadnji Attems, ki je bil lastnik bistriškega gradu, doktor gozdarstva, doktor ekonomije * Eleonore Maria Mauritia Attems (4. oktober 1886, Pardubice – 19. maj 1922, Gradec), plemkinja, prva žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Vanda Marija Terezija Attems (7. oktober 1887, Pardubice – 1946), plemkinja, druga žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Ignacij V. Attems (23. junij 1918, Dunaj – 24. februar 1986 , Dunaj), plemič, inženir gozdarstva, vojak * Emil Hans Attems (25. september 1921, Gradec – 1945 (domnevno)), plemič, inženir * Edmund Attems (16. september 1924, Gradec – 4. januar 2006, Dunaj), plemič, ekonomist * Franc Dizma Attems (duhovnik) (26. oktober 1926, Gradec – 13. maj 1999, Gradec), plemič, duhovnik, profesor * Grofje rodbine Babenberžani (okoli 976−1264), plemiška rodbina, posestniki Slovenske Bistrice * Grofje rodbine Celjskih (14.−15. stoletje), plemiška rodbina, posestniki mesta in gradu Slovenska Bistrica * Rodbina Dietrichstein (izpričani med 16. in 18. stoletjem), plemiška rodbina, lastniki polskavskih zemljiških gospostev * Anton Grasl (izpričan med leti 1455 in 1485), plemič, posestnik, gradnik * Elle Hutte (2. april 1874, Slovenska Bistrica – ? Dunaj), plemkinja, pisateljica * Janez Jurij Idunspeug (? – 1572, Slovenska Bistrica), plemič, posestnik bistriškega gradu * Theodor Kravina (1720, Slovenska Bistrica – 1789, Spodnja Avstrija), plemič, rektor, publicist, duhovnik, jezuit * Adalbert Neipperg (31. marec 1890, Meran – 23. december 1948, Vršac), plemič, duhovnik * Rodbina Otokarjev (1050 − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Zbelovo − 29. april 1892, Dunaj), plemič, gospodarstvenik, pravnik * Krištof Prafer (izpričan v 2. polovici 16. stoletja), plemič, gospodar gradu Gromberk * Rodbina Spanheim (11.−13. stoletje), plemiči, prvi znani posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Stupan Ehrenstein Simon (? − 1692, Slovenska Bistrica), plemič, slikar * Rodbina Vetter von der Lillie (16.−17. stoletje), plemiči, prvi privatni lastniki bistriškega gradu med 1584 in 1681 * Josef Wurzian Ritter (9. marec 1805, Slovenska Bistrica− 27. maj 1858, Dunaj), zdravnik, plemič * Eva Ingolič (druga polovica 17. in prva polovica 18. stoletja), osumljena čarovništva == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} 12ikvy0jkr3hvea7phc2qyhcq0d4cvs 6685731 6685730 2026-06-05T18:44:16Z ~2026-33373-67 261177 Dodal sem povojne poboje kot ločeno kategorijo 6685731 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Slovenska Bistrica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg |grb_alt=Grb |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]]. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]. Izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Po propadu Rimskega cesarstva je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. Mesto je dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je območje Spodnje Štajerske, vključno s Slovensko Bistrico, prišlo pod upravo nacistične Nemčije. Cilj okupacijskih oblasti je bil popolna germanizacija regije, kar je vključevalo izgon slovenskega prebivalstva, zaseg njihovega premoženja in naselitev pripadnikov nemške narodne skupnosti (Volksdeutsche). Izseljevanje je bilo del širšega nacističnega načrta, ki je predvideval odstranitev 220.000–260.000 Slovencev s Štajerske in Gorenjske. Prvi množični izgon Slovencev iz Slovenske Bistrice je bil izveden 7. junija 1941, ko so nemške oblasti organizirano deportirale skupino prebivalcev v Srbijo. Gre za enega najzgodnejših dokumentiranih izgonov na območju Spodnje Štajerske. Izseljeni prebivalci so bili večinoma narodno zavedni Slovenci, izobraženci, uradniki, obrtniki in druge družine, ki so jih okupacijske oblasti označile kot »nezaželene«. Izseljenci so bili zbrani na železniški postaji v Slovenski Bistrici in nato z vlaki odpeljani v zbirna in izgnanska taborišča v Srbiji. Dovoljena jim je bila le minimalna količina osebnih predmetov, njihovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Izseljevanje iz Slovenske Bistrice se je nadaljevalo v več valovih do leta 1942. Deportirani prebivalci so bili razseljeni po različnih krajih v Srbiji, nekateri pa so bili kasneje poslani v taborišča v Nemčiji. Njihove domove so okupacijske oblasti pogosto dodelile pripadnikom nemške narodne skupnosti ali jih uporabile za vojaške in upravne potrebe. == Povojni poboji == Po koncu druge svetovne vojne so jugoslovanske oblasti izvajale izvensodne likvidacije nad pripadniki poraženih formacij, civilisti ter osebami, ki so jih označili za sodelavce okupatorja. Prikrita grobišča so bila pozneje evidentirana v okviru državnih in raziskovalnih projektov, ki so vzpostavili enotno bazo lokacij po Sloveniji. Na območju Zgornje Bistrice, kjer stoji današnji kompleks Impol, so bili v začetku 2000‑ih izvedeni arheološki izkopi v rovih oziroma protiletalskih zakloniščih, pri katerih so našli posmrtne ostanke več sto oseb. Ostanki so bili izkopani v dveh rovih; v prvem so našli ostanke 200 oseb, v drugem 231 oseb, skupaj 431, ki so bili 30. oktobra 2004 pokopani v kostnici na mestnem pokopališču v Slovenski Bistrici. Pokopi in postavitev spominskega obeležja so bili rezultat odločitve občine in lokalnih raziskav. Žrtve so bile osebe, ki so bile po koncu vojne obravnavane kot sodelavci okupatorja, pripadniki poraženih formacij ali drugače označene kot nezaželene; natančna identifikacija posameznikov in pravno‑forenzična pojasnila o okoliščinah smrti niso v vseh primerih javno objavljena ali pa ostajajo del arhivskih preiskav. Metode umora in prikritih pokopov so tipične za povojne izvensodne likvidacije (streljanje, prikriti pokopi v rovih). Po koncu druge svetovne so partizani decembra 1945 in januarja 1946 v protizračno zaklonišče tamkajšnje tovarne Impol zaprli več kot 7 tisoč slovenskih in hrvaških civilistov, nato pa so vhod zaklonišča minirali, da so se žrtve v grozljivih razmerah zadušile in umrle. Med žrtvami, ki so bile zaprte, je bilo tudi veliko žensk in otrok. Leta 1948 je jugoslovanska oblast odkopala posmrtne ostanke trupel umrlih, ki še niso začele razpadati in jih zažgala v peči tovarne. To delo so opravili na smrt obsojeni zaporniki, ki so bili po opravljanjem delu pobiti. Ko so ujetniki morali prebiti vhod zaklonišča, da so odnesli trupla umrlih, jih je pričakal hud smrad in so številni zaradi tega omedeli, zaradi česar so jih komunisti z ostalimi trupli vrgli v peči. Po navodilih jugoslovanskih komunistov so zaporniki trupla umrlih nato naložili na vagone in jih potiskali do velike peči, kjer so jih morali zažgati, od trupel pa je nato ostal samo pepel. Po številnih virih so komunisti v zaklonišče pripeljali tudi ducat drugih civilistov, kjer so jih ubili z eksplozijo, ki je zasula zaklonišče. Zaradi velikega zločina, ki velja za enega najhujših partizanskih zločinov po drugi svetovni vojni, je partizansko-komunistični zločin v Slovenski Bistrici znan tudi kot slovenski Auschwitz. == Razvoj gasilstva == Bistrica trg, konec 13. stoletja pa že mestna naselbina, se je pogosto srečevala s požari. Za leto dogodka vemo le za nekatere. Januarja leta 1384 je pogorel grad z Marijino kapelo, leta 1446 je bilo mesto vso v plamenih ob obleganju Madžarov. Oglejski kronist [[Paolo Santonino]] je med obiskom Slovenske Bistrice leta 1487 zapisal v dnevnik, da mesto še kaže sledi požarov iz let 1440 in 1469. Mesto si je komaj opomoglo, ko so ga leta 1532 Turki oropali in požgali. Veliko požarov so povzročili uporni kmetje, ko so 1635 na Štajerskem požgali več grajskih in gospodarskih poslopij, v bližini mesta Žički dvor pri Oplotnici in Pragerski dvor. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo, leta 1788 pa so v celoti pogorele [[Studenice]] s [[Samostan dominikank Studenice|samostanom]] in nad njim stoječi grad. Leta 1813 je pogorela [[Spodnja Polskava]], leta 1818 pa [[Šmartno na Pohorju]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Povod za ustanovitev požarne brambe so bili številni požari ob koncu 19. stoletja v Slovenski Bistrici in okolici, posebno pa požar 4. oktobra 1872, ko sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča. Da takrat ni nastala večja škoda, gre zahvala požarni brambi Maribor – mesto. Mariborski gasilci so prejeli brzojavko ob 10.15. Ob 11. uri so se že peljali s posebnim vlakom proti [[Pragersko|Pragerskemu]], kjer so jih čakali trije pari konj iz bistriške vojašnice. Opoldne ob 12.15 so bili na kraju požara, omejili so ogenj in rešili cerkev. Šele ob 23. uri zvečer so se z vozovi napotili nazaj proti Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Že 23. oktobra 1872 je bil ob 17. uri v občinski stavbi na Glavnem trgu pod predsedstvom župana Franca Formacherja zbor bistriške požarne brambe. Imenovan je bil 9-članski odbor, ki je že na isti seji razpravljal o pravilih društva in nabavi brizgalne. Tako je bilo bistriško gasilstvo organizirano že slaba tri leta po ustanovitvi prvega gasilskega društva na Slovenskem. Člani prvega odbora gasilske brambe v Slovenski Bistrici so bili: Julij Baumann, Josip Fritz, Anton Hogenwart, Edvard Janach, Josip Kalle, Mihael Nasko, Andrej Podkrajšek, Baltazar Raško in Franc Ratej''',''' ki je bil izvoljen za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ko so 17. novembra istega leta bila pravila društva predložena oblasti, ki jih je 24. novembra potrdila z odlokom št.14.692, je mesto štelo 154 hiš in 1168 prebivalcev. Prvi občni zbor je bil 7. januarja 1873 in po pravilu društva je bil imenovan dokončni odbor petih članov. Za načelnika bistriške požarne brambe je bil imenovan Mihael Nasko, za namestnika Julij Baumann, za tajnika Josef Kalle, za blagajnika Andrej Podkrajšek, za orodjarja pa Alojz Matuš. Za vodjo gasilske skupine je bil imenovan še Edvard Janach, Karel Schön za vodjo brizgalne in Franc Bachtidy za njegovega namestnika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Januarja 1873 so nabavili prvo orodje, izdelan je bil žig in 21. marca so se bistriški gasilci združili s pokrajinsko gasilsko zvezo, k Štajerski deželni zvezi pa so pristopili šele leta 1885. Prvi “gasilski dan” so praznovali na Jožefovo, 19.marca 1873. V tem letu je društvo prejelo brizgalno in nekaj orodja.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Pozimi leta 1875 je izbruhnila živinska kuga in gasilci so prostovoljno prevzeli nadzor nad cestami, da bi preprečili širjenje te nalezljive bolezni. Kroniški zapis je zanimiv, saj vidimo, da so gasilci že zgodaj posegli na področje varovanja in preprečevanja drugih nesreč, ne samo požarov. Po dobrih dvajsetih letih se je gasilcem leta 1893 uresničila dolgoletna želja, da bi dobili svoj dom. Prvi požarni voz je društvo prejelo leta 1896 in takrat uvedlo požarno službo ob nedeljah in praznikih. Konec prve svetovne vojne je povzročil temeljite spremembe. 21. septembra 1919 je društvo prejelo pravila nove Zveze gasilskih društev.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ob 60-letnici je društvo dobilo prvi gasilski avto in razvilo prapor. Zaradi pridobitve avtomobila so gasilski voz prodali tovarniškemu društvu v [[Tepanje]]. 30. januarja 1941 občni zbor ni bil dokončan zaradi druge svetovne vojne. V času okupacije je bil članom prepovedan vstop v dom, oddati so morali ključe, zasežen je bil gasilski avto in s tem za vedno izgubljen. Po vojni so bile razmere zahtevne, saj gasilci niso imeli prevoznega sredstva. Delovati so mogli le v bližnji okolici. 28. aprila 1946, pa so se gasilci prvič soočili s prometno nesrečo, ko so nudili »pomoč ranjenim velike avtomobilske nesreče«. Tovornjak, poln ljudi, se je vračal z mitinga na Pohorju pod Spodnjim Prebukovjem, pa so mu odpovedale zavore. Bilo je tudi nekaj mrtvih. Nanje še danes spominja tam postavljen lesen križ. Vozilo, prenovljeno v gasilski avto, so bistriški gasilci dobili šele leta 1954. Maja 1956 pa so gasilci kupili tovornjak znamke Chevrolet in ga leta 1958 predelali v cisterno.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Leta 1965 je bistriške gasilce za njihovo prizadevno delo odlikoval z [[Red zaslug za ljudstvo|redom zaslug za ljudstvo]] s srebrnimi žarki [[Josip Broz – Tito]]. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, so Bistričani pokazali svoj elan v smislu klica »Bližnjemu na pomoč!«. V nadaljnjem petintridesetletnem obdobju so močan pečat delovanju društva dajali njegovi predsedniki in poveljniki ter drugi nosilci funkcij. Prvi zapisi o zamisli izgradnje novega gasilskega doma za potrebe Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bisrica je moč najti v zapisih za leto 1980. Kljub težavam takratnega časa je društvo do leta 1987 pridobilo zemljišče in vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo večnamenskega doma. Leta 1991, ko so se člani društva pripravljali za praznovanje 120-letnice obstoja društva, se je domovina Slovenija osamosvajala in doživela agresijo jugoslovanske armade. Bistriški gasilci so v večini bili vpoklicani v enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. Ob sprejemu novega Zakona o gasilstvu in Zakona o varstvu pred požarom leta 1993 se je med članstvom zaiskrilo novo upanje. Naslednje leto je društvo napovedalo nasilno vselitev v nedokončan nov dom in ga 14. novembra 1994 prevzelo v nedokončanem stanju. Nekoliko si je društvo opomoglo naslednje leto, ko je prodalo stari gasilski dom in s kupnino poravnalo večino dolgov. Dom so dokončali člani sami s preko 4000 delovnimi urami. Pridobili so vsa soglasja in uporabno dovoljenje, ter vpis objekta v zemljiško knjigo. Dolgoletni napori za izgradnjo in pridobitev novega gasilskega doma so bili tako pri koncu.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V nadaljevanju so člani uredili še okolico novega doma in ob 125-letnici delovanja krstili tudi novo gasilsko vozilo GVC 24/50 Steyr. Leta 1996 so navezali prijateljske stike z gasilskim društvom Barsinghausen iz Nemčije. Leta 1997 so z ministrstvom za obrambo podpisali koncesijsko pogodbo za opravljanje nalog širšega pomena, za posredovanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Po velikem požaru Marijine cerkve v centru mesta Slovenska Bistrica se je pokazala potreba po visoki avtolestvi. Tako so člani začeli z aktivnostmi za nabavo take avtolestve in v začetku leta 2002 je naloga uspela s prevzemom rabljene ALK Iveco iz Japonske.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Društvu je občina Slovenska Bistrica 2. februarja 2004 podelila najvišje občinsko priznanje, Listino občine Slovenska Bistrica za prostovoljno, gasilsko in humanitarno delovanje ter reševanje v nesrečah.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Grad Slovenska Bistrica == Grad Slovenska Bistrica je mogočen grajski kompleks v severozahodnem delu starega mestnega jedra Slovenske Bistrice. S svojo večstoletno zgodovino, razgibano lastniško strukturo in bogato arhitekturno dediščino predstavlja enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na območju med Pohorjem in Halozami. Danes je osrednji kulturni center mesta, v njem pa domujejo muzejske zbirke, galerije, viteška dvorana in številne razstavne ter prireditvene dejavnosti. Najstarejši znani fevdalni gospodje območja Slovenske Bistrice so bili Spanheimi, ki so v 11. in 12. stoletju obvladovali širše območje Štajerske. Po njihovem izumrtju so jih nasledili Traungavci oziroma Otokarji, ki so vladali v 12. stoletju. Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine sredi 13. stoletja. Po Traungavcih je območje prešlo pod Babenberžane, ki so vladali do leta 1250. Med letoma 1250 in 1278 je Štajersko obvladoval češki kralj Otokar II. Přemysl, po njegovi smrti v bitki na Moravskem polju leta 1278 pa je celotna Štajerska prešla pod Habsburžane, ki so regijo obdržali vse do leta 1918. Grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1265, ko ga je kralj Rudolf Habsburški skupaj z mestom izročil grofu Majnhardu Goriškemu, ki je od leta 1286 nosil tudi naslov koroškega vojvode. Leta 1313 je grad prešel v roke Habsburžanov, ki so ga leta 1355 dali v zastavo gospodom Walsee, od 1368 pa grofom Celjskim. V 14. stoletju so torej bili lastniki gradu grofje Celjski, ki so upravljali velik del Štajerske. Njihova oblast je trajala do leta 1456. Po izumrtju Celjskih leta 1456 je posest ponovno postala deželnoknežja. Najstarejši del gradu je bil zgrajen na severozahodnem vogalu mestnega obzidja. Že pred letom 1313 so prvotnemu stolpu prizidali današnji severni trakt. V 16. stoletju ali še prej so gradu, ki je imel sprva le en trakt, dodali še tri trakte ter ga obdali z obzidjem z obrambnimi stolpiči. Grad je tako postopoma dobival podobo renesančnega dvorca. Leta 1587 je grad kupil Hans Vetter, s čimer je grad prešel iz deželnoknežje v zasebno last. Družina Vetter von der Lilie je izvedla dve veliki prenovi: * 1590–1623 – temeljita preureditev, ki je gradu dala sedanjo tlorisno zasnovo, * 1651 – dodatna obnova. V tem času je grad dobil trapezast tloris, štiri vogalne stolpiče in arkadno notranje dvorišče. Po letu 1681 so grad prevzeli Wildensteini, ki so ob njem uredili park v francoskem slogu, z geometrijsko razporejenimi drevoredi, vodnimi elementi in kiparskim okrasjem. Med drugim so uredili znameniti 200 metrov dolg gabrov drevored, ki velja za enega najstarejših ohranjenih v Evropi. Leta 1717 je grad kupil Ignacij Marija Attems, ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil. Nastali so: poslikano reprezentančno stopnišče, Marijina kapela, razkošna viteška dvorana, novi portali in kamniti okenski okvirji, zamenjava dvižnega mostu z zidanim mostom na dveh lokih. Južno od dvorca so prizidali tudi nova gospodarska poslopja. Grad je preživel manjši požar. V času Attemsov je v gradu bivala tudi slikarka in zgodovinarka Marija Attems. Rodbina Attems je ostala lastnica gradu do konca 2. svetovne vojne. Po koncu druge svetovne vojne je bil grad nacionaliziran, notranja oprema pa odtujena. Prostore je sprva uporabljala vojska, kasneje je grad postal stanovanjski objekt in počasi propadal. Leta 1985 se je pričela celovita obnova in revitalizacija, ki poteka neprekinjeno še danes, s ciljem ohraniti zgodovinsko in kulturno vrednost gradu.<ref>{{Navedi splet|title=Grad Slovenska Bistrica – kulturni center in umetnostni spomenik|url=https://zavod-ksb.si/obiscite-nas/spoznajte-grad/|website=zavod-ksb.si|date=2026-04-11|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V gradu so ohranjene freske dvornega slikarja družine Attems, Franza Ignatija Flurerja, nastale med letoma 1717 in 1721. Poslikani so viteška dvorana, grajska kapela in reprezentančno stopnišče. Freske najdemo tudi v predporočni in poročni dvorani ter nad vrati v prostorih Galerije Grad, vendar njihovi avtorji in čas nastanka niso znani. Najobsežnejše in najveličastnejše freske krasijo viteško dvorano, ki je v celoti poslikana. Upodabljajo Herkulovo apoteozo – sprejem med bogove. Na severni steni je grb družine Attems, na južni pa grb družine Herberstein. Avtor je freske podpisal in datiral nad vhodnimi vrati. Freske na reprezentančnem stopnišču so druge po velikosti in prikazujejo dva med seboj povezana alegorična prizora, katerih pomen ni dokončno pojasnjen. Kapelske freske so posvečene Mariji. Čeprav so med najmlajšimi in najmanjšimi po obsegu, so po vsebini in detajlih med najbolj zanimivimi primeri tovrstnih poslikav na slovenskem Štajerskem.<ref>{{Navedi splet|title=Grad Slovenska Bistrica – kulturni center in umetnostni spomenik|url=https://zavod-ksb.si/obiscite-nas/spoznajte-grad/|website=zavod-ksb.si|date=2026-04-11|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Je se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in ob panonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev v občini (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki [[rimska cesta|rimske ceste]] Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] je na Južni železnici [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Športna društva in klubi == * Nogometni klub Bistrica * Košarkarski klub Slovenska Bistrica * Odbojkarski klub Bistrica * Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica * Judo klub Impol Slovenska Bistrica == Izobraževanje, vera in jezik == V mestu deluje en javni vrtec, tj. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki je razdeljen na enote Sonček, Ozka ulica in Ciciban. V kraju delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Pohorskega odreda in 2. osnovna šola Slovenska Bistrica. Prav tako deluje tudi šola za otroke s posebnimi potrebami - Osnovna šola Minke Namestnik Sonja. Mesto ima prav tako srednjo šolo. Srednja šola Slovenska Bistrica ponuja 4 izobraževalne programe: trgovec, ekonomski tehnik, metalurški tehnik in splošna gimnazija. Šole v mestu so dokaj dobro zastopane na tekmovanjih, saj učenci in dijaki redno dosegajo srebrna priznanja, včasih celo zlata.<ref>{{Navedi splet|title=Naslovnica|url=https://www.sssb.si/|website=Srednja šola Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mesto ima tri cerkve. Glavna župnijska cerkev v mestu je Župnijska cerkev sv. Jerneja. Na hribčku nad mestom se nahaja Cerkev sv. Jožefa. V centru mesta se nahaja Podružnična cerkev Marije sedem žalosti. Večina prebivalstva pripada katoliški veri, vedno bolj pa se s priseljevanjem povečuje število muslimanov. Povečuje se tudi število ateistov.<ref>{{Navedi splet|title=Župnija svetega Jerneja Slovenska Bistrica|url=https://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/|website=zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si|accessdate=2026-06-05}}</ref> V šolah prevladuje slovenščina, iz leta v leto pa se veča število govorcev tujih jezikov (najbolj izstopata albanščina in bosanščina, v zadnjih letih pa tudi ukrajinščina). == Gospodarstvo == V Slovenski Bistrici so nastala 4 pomembna podjetja: Impol, Aluminium Kety Emmi, Mojstrovina in Tovarna olja Gea. Skupina Impol je eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v Sloveniji, z začetki, ki segajo v leto 1825, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger na Zgornji Bistrici ustanovila kovačnico bakrenih izdelkov. V drugi polovici 20. stoletja se je podjetje preusmerilo v predelavo aluminija, ki ostaja njegova osrednja dejavnost. Impol je danes globalno podjetje z več tisoč zaposlenimi, ki letno predela med 250.000 in 260.000 ton aluminija ter ustvarja promet v višini približno milijarde evrov. Podjetje je znano po razvoju izdelkov iz aluminija z nizkim ogljičnim odtisom, digitalizaciji proizvodnih procesov ter dolgoročni usmerjenosti v trajnost in inovacije. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.impol.si/podjetje-impol/zgodovina/|website=Impol|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Aluminium Kety Emmi d. o. o. je podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, specializirano za mehansko in površinsko obdelavo aluminija. Podjetje deluje kot partner za celovite tehnološke rešitve aluminijastih komponent, pri čemer uporablja najsodobnejšo CNC-tehnologijo, robotizirane procese ter napredne postopke rezkanja, struženja, varjenja, eloksiranja in sestavljanja aluminija z drugimi materiali. Njihove rešitve so namenjene številnim industrijam, med drugim avtomobilski, medicinski, elektronski, pohištveni in industriji tirnih vozil. Podjetje poudarja cilj postati evropski center odličnosti za aluminijaste komponente in je dejavno tudi na področju razvoja trajnostnih in inovativnih rešitev.<ref>{{Navedi splet|title=Domov - ALUMINIUM KETY EMMI|url=https://www.emmi.si/|date=2020-11-23|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mojstrovina d. o. o. je slovensko podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, registrirano za dejavnosti strojne obdelave kovin. Podjetje je usmerjeno v mehansko obdelavo kovinskih materialov, med katerimi prevladujeta jeklo in aluminij. Njegove storitve obsegajo rezkanje, struženje, vrtanje, izdelavo kovinskih komponent, popravila kovinskih delov ter izdelavo manjših serij natančnih mehanskih izdelkov. Mojstrovina opravlja storitve za industrijske, obrtne in zasebne naročnike ter je del lokalnega sistema malih in srednjih podjetij, ki dopolnjujejo večje industrijske proizvajalce v občini Slovenska Bistrica. Podjetje je vključeno v dejavnosti, ki so značilne za širše bistriško industrijsko okolje, zlasti na področju kovinskopredelovalne in strojne industrije.<ref>{{Navedi splet|title=Mojstrovina – Strojegradnja in orodjarstvo Mojstrovina|url=https://www.mojstrovina.si/|website=Mojstrovina|date=2025-07-08|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Tovarna olja Gea je vodilna slovenska oljarna z več kot 120-letno tradicijo, saj sega njen začetek v leto 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil obrtno stiskalnico bučnega olja. Podjetje je skozi 20. stoletje prešlo od obrtne do industrijske proizvodnje in danes proizvaja širok nabor jedilnih olj, vključno z bučnim, sončničnim, repičnim, oljčnim in specialnimi olji. Gea je edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji, njeni izdelki pa so prisotni na več kot 20 tujih trgih, med drugim v ZDA, Kanadi, Avstraliji in državah EU. Podjetje je prepoznano po blagovnih znamkah Gea, Cekin, Zvezda in Sončni cvet, ter po visoki kakovosti, ki jo zagotavlja z mednarodnimi certifikati, kot sta IFS in ISO 14001. <ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://gea.si/|website=gea.si|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Gradbena dela so skoraj v celoti prevzeli tujci (večinoma Kosovarji in priseljenci iz republik bivše Jugoslavije). Prav tako so tujci lastniki vseh pekarn in sladoledarn v Slovenski Bistrici. Mesto ponuja tudi turistične nastanitve (Hotel Leonardo). Prisotna sta dva ponudnika naftnih derivatov, to sta Petrol in MOL. Prisotne so številne multinacionalke, kot so Spar, Lidl in Hofer. Mesto ima tudi kmetijsko zadrugo. V mestu je imelo sedež podjetje Granit, d.d., ki je bilo eno izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Podjetje je bilo leta 2013 v stečaju, kmalu zatem pa je propadlo. S tem so delovna mesta izgubili mnogi Bistričani.<ref>{{Navedi splet|title=Ruse je Granit zanimal, so s čakanjem na dražbo izgubili potrpljenje?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ruse-je-granit-zanimal-so-s-cakanjem-na-drazbo-izgubili-potrpljenje/328305|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> == Upravni organi in javni prevoz == V Slovenski Bistrici se nahaja Upravna enota Slovenska Bistrica, Policijska postaja Slovenska Bistrica, sedež istoimenske občine, Gasilski dom PGD Slovenska Bistrica in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Mesto ima tudi dom za starejše občane. Nedaleč od mesta se nahaja tudi Železniška postaja Slovenska Bistrica, v mestu pa je ogromno avtobusnih postaj. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonza Šarha, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Osebe, povezane z mestom == * Štefan Podričnik (1922, Mežica – 1988, Maribor), direktor Impola, poslanec skupščine SRS * Laura Lešnik (2. januar 1920, Trst – 19. december 1996, Slovenska Bistrica), finančna uradnica, prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka * Frančiška Ludvik (10. oktober 1874, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), posestnica, gostilničarka * Ivan Ludvik (11. julij 1870, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), solastnik gostilne * Jožica Ludvik (1905, Bač – 18. november 1944, Auschwitz), uradnica * Viktor Maček (1. november 1942, Slovenska Bistrica – 13. januar 1988, Maribor), ekonomist, inženir, direktor Impola * Minka Namestnik – Sonja (26. avgust 1926, Ruše – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), trgovka, borka Pohorskega bataljona * Peter Novak (20. december 1854, Podbrdo – 26. september 1922, Slovenska Bistrica), gostilnec, deželni poslanec, narodni buditelj, čitalničar * Oskar Lang (15. maj 1934, Slovenska Bistrica – 3. februar 2022, Slovenska Bistrica), elektrotehnik, planinec, alpinist * Jakob Potočnik (1865, Ravne – 1945 (predvidoma) Slovenska Bistrica), orožniški narednik, župan Pragerskega * Jurij Schaumberg (15.−16. stoletje), posestnik Slovenske Bistrice in tamkajšnjega gradu * Hinko Sernc (21. marec 1926, Sv. Areh na Pohorju – 3. februar 2018, Šmartno na Pohorju), gostilnec, glasbenik, član PGD * Engelbert Sicherl (1874, ? – 1937, ?), posestnik, trgovec, društveni delavec, župan Spodnje Polskave * Franc Steinklauber (1859 – 5. april 1921, Pragersko), tovarnar, ustanovitelj opekarne na Pragerskem * Vincenc Sternberger (5. februar 1827 – 29. maj 1912, Zgornja Bistrica), tovarnar, vzpostavil je prve zametke tovarne Impol * Albert Stieger (3. oktober 1847, Slovenska Bistrica – 24. december 1933, Slovenska Bistrica), tovarnar, župan, častni občan, ustanovitelj predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Ida Stieger (22. september 1884, Slovenska Bistrica – 9. maj 1945, Slovenska Bistrica), trgovka, tovarnarka, lastnica predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Franc Kokoschineg (15. februar 1809, Vitanje – 17. januar 1880), predstojnik okraja v Slovenski Bistrici * Matija Kotnik (1862 – 29. november 1939, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Ivan Kos (24. avgust 1880, Kostanjevec – 28. april 1968, Slovenska Bistrica), trgovec, gostilničar, župan Slovenske Bistrice, posojilničar * Franjo Jagodič (20. julij 1902, Zgornja Polskava – 25. marec 1990, Mekinje), elektrotehnik, inženir, publicist * Josipina Krulc (7. marec 1879, Videž – 6. april 1969, Slovenska Bistrica), gostilničarka, hotelirka, posestnica * Jože Ingolič (2. marec 1921, Spodnja Polskava – 1. oktober 2011, Mengeš), ekonomist, veleposlanik, politik * Marko Drnovšek (16. junij 1925, Slovenska Bistrica – 22. april 2003, Maribor), gospodarstvenik * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog in speleolog * Jože Ajd (16. februar 1920, Slovenska Bistrica – ? Nemčija), gozdni delavec * Rudolf Bader (? – po koncu 2. svetovne vojne), trgovec * Karmelo Budihna (21. januar 1916, Ustje, Ajdovščina – 10. januar 1991,Ljubljana), gozdar, upravitelj gozdne uprave Slovenska Bistrica * Vladimir Dušej (25. september 1946, Tinjska Gora – 21. avgust 1996, Maribor), trgovec, inšpektor, samostojni podjetnik, predsednik SZDL, športni pilot, ustanovitelj prve privatne pilotske šole v Sloveniji * Herta Haas (29. marec 1914, Slovenska Bistrica – 5. marec 2010, Beograd), ekonomistka, druga Titova žena * Josip Hojnik (19. marec 1845, Bukovec – 19. oktober 1915, Zgornja Polskava), veleposestnik, župan Zgornje Polskave, načelnik podružnice CMD * Jožef Hrastnik (21. februar 1806, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, prvi župan občine Spodnja Polskava * Karel Hrastnik (11. november 1845, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Marija Godec (30. december 1928, Sele pri Polskavi – 20. oktober 2012, Zgornja Polskava), direktorica banke, družbena in kulturna delavka * Alfonz Šarh (25. avgust 1893, Zgornja Bistrica – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kmet, udeleženec 1. svetovne vojne, Maistrov borec, borec Pohorskega bataljona, narodni heroj * Rado Šturm 26. julij 1893, Zgornja Bistrica – 8. februar 1960, Ljubljana), agronom, publicist, Maistrov borec * Ivan Tomažič (31. januar 1919, Zgornja Bistrica – 5. oktober 1982, Ptuj), gospodarstvenik, direktor Perutnine Ptuj * Alojz Vezjak (6. oktober 1926, Poljčane – 2. avgust 2012, Poljčane), ustanovitelj Emi-ja, župan občine Slovenska Bistrica, lokalni aktivist * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založnik, knjigotržec, novinar, zbiratelj * Joseph Hueber (1715, Dunaj – 26. september 1787, Gradec), baročni gradbenik, prenavljal je bistriški grad * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Slovenska Bistrica – 31. december 1889, Zagreb), gradbenik in industrialec * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – 14. December 2013 Maribor), gradbenik in industrialec * Marko Cvahte (14. marec 1942, Zgornja Ložnica – 5. julij 2014, Slovenska Bistrica), gradbenik, inženir, amaterski igralec * Jožef Hofer (1696, Maribor – 2. februar 1762, Maribor), arhitekt * Slavko Jelinek (31. avgust 1925, Spodnja Polskava – 27. februar 2014, Zagreb), arhitekt * Igor Kraševac (25. marec 1959, Maribor – 28. september 2020, Maribor), arhitekt, urbanist, lionist, direktor Ibisa Slovenska Bistrica * Branko Kraševec (31. marec 1927, Koprivnica – 16. junij 2016, Radenci), arhitekt, industrijski oblikovalec * Ivan Kladnik (23. junij 1912, Spodnja Ložnica – 24. november 1947, Ljubljana), gladbeni tehnik * Franjo Kikec (8. september 1923 , Ljutomer – 12. januar 2012, Maribor), inženir, predsednik GZS, tehnični direktor Impola, direktor SOZD Unial * Maksimilijan Ozimič (Maks) (12. junij 1927, Slovenska Bistrica – 21. junij 2021, Slovenska Bistrica), strojni tehnik, poznavalec polpretekle zgodovine mesta Slovenska Bistrica * Hans Pascher (19. junij 1858, Tamsweg – po 1945, Maribor), arhitekt * Peter Anton Pigrato (aktiven med leti 1558 in 1593), arhitekt, gradbenik * Edvard Lepoša (4. oktober 1921, Maribor – 2. maj 2016, Maribor), inženir, gospodarstvenik, tehnični direktor Impola * Miroslav Gregorič (5. februar 1930, Krško – 1. oktober 2018, Slovenska Bistrica), metalurg, kulturni delavec * Milan Veber (17. december 1938, Maribor – 18. julij 1998, Slovenska Bistrica), inženir, direktor in tehnični direktor Impola, lokalni aktivist * Jakob Versolatti (13. junij 1848, Šlovrenc ob Soči – 27. marec 1932, Slovenska Bistrica), gradbenik, cesarski svetnik, častni občan Slovenske Bistrice * Doroteja Ozimič (1. februar 1928, Slovenska Bistrica – 5. oktober 2009, Slovenska Bistrica), inženirka kmetijstva, učiteljica, politična zapornica * Stanko Čurin (6. november 1929, Vodranci – 6. julij 2017, Ptuj), vinogradnik, vinar (opravljal je poklicno vojaško službo v Slovenski Bistrici) * Ivan Arbeiter (16. april 1926, Ličenca – 9. oktober 1977, Maribor), enolog, direktor * Matija Batier (5. februar 1880, Gorica pri Pragerskem – december 1945), kmet, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Anton Brauče (8. junij 1890, Ritoznoj – 8. januar 1963, Ritoznoj), organizator viničarskega gibanja na slovenjebistriškem * Anton Frelih (23. december 1909, Podbrdo pri Škofji Loki – 21. julij 1985, Maribor), kmet, prevoznik − furman, prvi župan Slovenske Bistrice po 2. svetovni vojni * Vinko Gornjak (17. januar 1899, Smolnik – 31. maj 1993, Slovenska Bistrica), agronom, sadjar, banski svetnik * Anton Hrastnik (6. maj 1892, Zgornja Polskava – 10 april 1971, Zgornja Polskava), kmet, strojar, usnjar * Ivan Korošec (november 1895, Spodnja Nova vas – 20. julij 1969, Zgornja Polskava), kmet, društveni in kulturni delavec, župan Zgornje Polskave * Viktor Kodelič (1889, Pokoše – april 1959 Črešnjevec), kmet, župan Črešnjevca in Pragerskega * Franjo Ledinek (28. marec 1931, Skomarje – 8. januar 2011, Maribor), agronom, direktor, politik, poslanec, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Albin Orthaber (26. oktober 1910, Spodnja Polskava – 14. oktober 1972, Ljubljana), agronom, publicist * Marija Stegne (10. oktober 1925, Urh – 20. oktober 2012, Tinjska Gora), kmetica, ljudska pevka, društvena delavka * Jože Alt (19. december 1922, Maribor – 28. april 1942, Maribor), livar * Anton Arzenšek (1883, Slovenska Bistrica – 1963, Gradec), kovač, župan Slovenske Bistrice * Aslan Bečirović (29. november 1912, Dobri Dol, Vrapčište – 27. april 1994, Slivniško Pohorje), slaščičar, podpornik športa v občini * Karel Ingolič (11. avgust 1925, Spodnja Polskava – 9. december 2015, Slovenska Bistrica), mizar, lovec, kinolog, lokalni aktivist, direktor * Alojz Jedlovčnik (30. april 1901, Koroška – 11. maj 1983, Slovenska Bistrica), čevljar, čebelar * Jože Kozelj (16. februar 1921, Leskovec – 20. april 2009, Slovenska Bistrica), zadnji poklicni lončar v Slovenski Bistrici, pečar * Janez Kapun (12. januar 1910, Slovenske Konjice – 26. februar 2009, Slovenska Bistrica), mojster soboslikarske in pleskarske obrti * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), čevljar, železniški delavec, narodni buditelj * Ivan Kancler (11. junij 1922, Spodnja Polskava – 5. november 1942, Občina Zreče), ključavničar, borec Pohorskega bataljona * Anton Kancler (30. maj 1919, Spodnja Polskava – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kovač, borec Pohorskega bataljona * Ivan Ojcinger (16. december 1882, Slovenska Bistrica – 30. junij 1964, Slovenska Bistrica), krojaški mojster, skrbnik otrok * Anton Opravš (9. junij 1873 – 18. oktober 1935, Zgornja Polskava), pekovski mojster, lastnik pekarne, lastnik gostilne * Franc Padežnik (5. oktober 1922, Bukovec – 29. maj 2001, Zgornja Polskava), mizar, računovodja, kulturni delavec * Josip Pelko (18. marec 1881, Kostrivnica – 1962, Slovenska Bistrica), urar, fotograf * Ivan Pivec (2. februar 1919, Sele pri Polskavi – februar 1991), oljar * Vinko Polanec (22. januar 1926, Slovenska Bistrica – 4. marec 2004, Maribor), kovač * Jožef Anton Quadrio (med 1675 in 1680, Benetke – 1730), štukater * Bruno Rajtmajer (27. avgust 1912, Stari Log – 11. maj 1945, Borovlje), ključavničar, železničar * Jožko Sagadin (2. marec 1883, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce pri Mostečnem), mizar, narodni buditelj * Franc Sernec (1860, Slovenska Bistrica – ?), mizar, politik * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), čevljar, stenograf, politik, publicist * Gvido Smolar (1. september 1909, Troblje – 28. julij 1996, Slovenska Bistrica), lesni manipulant, tovarnar, direktor Emmi-ja, društveni delavec * Mihael Spindler (28. oktober 1941, Kuršinci – 13. december 2019, Maribor), metalurg, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, direktor Emmi-ja * Herbert Stremšek (19. februar 1923, Pragersko – 1. avgust 1947, Ljubljana), strugar, sodelavec gestapa * Jurij Ačko (26. marec 1878, Visole – 14. februar 1947, Slovenska Bistrica), slikopleskar, slikarski mojster * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog, krasolog, publicist * Roman Dorn (10. maj 1952, Slovenska Bistrica – 23. junij 2023, Slovenska Bistrica), slovenski računalnikar, učitelj * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985, Gradec), geodet, vojak častnik * Maruša Bradač (9. januar 1978, Maribor), astrofizičarka (odraščala je v Slovenski Bistrici, kjer je 1984–92 obiskovala osnovno šolo) * Zora Cvahte (14. marec 1936, Slovenska Bistrica – 20. januar 2019, Maribor), defektologinja, folkloristka, amaterska igralka * Slavko Kovačič (23. februar 1919, Makole – 30. november 202,0 Slovenska Bistrica), biolog, kulturni delavec, tabornik, planinec, urednik časopisa Metalurg * Milan Kac (25. oktober 1924, Lendava – 21. december 2010, Maribor), matematik * Vida Pohar (9. julij 1934 Beograd – 2022), geologinja * Gabriela Zemljič (9. marec 1919, Maribor – 17. februar 2014, Maribor), prva slovenjebistriška farmacevtka, direktorica tukajšnje lekarne * Josef von Wurzian (9. marec 1806, Slovenska Bistrica – 27. maj 1858 Dunaj), osebni zdravnik avstrijskega feldmaršala Josefa Grafa Radetzkega * Zora Janžekovič (30. september 1918, Slovenska Bistrica – 17. marec 2015 Radenci), zdravnica, specialistka plastične kirurgije (razvila je nov postopek zdravljenja globokih opeklin) * Karel Erdlen (1. junij 1923, Trbovlje – 12. februar 1999, Slivniško Pohorje), veterinar (služboval je v Slovenski Bistrici) * Ivo Antolič (14. april 1919, Ljutomer – 13. julij 2001, Ljubljana), zobozdravnik, ortodont (dve leti je deloval v Slovenski Bistrici) * Paul Adami (18. januar 1736, Slovaška – 11. november 1814, Dunaj), zdravnik, veterinar (V decembru 1779 in 1780 je opravil obsežen in zahteven poskus zaščitnega cepljenja proti omenjeni bolezni na živih živalih v Slovenski Bistrici in bližnji okolici) * Jernej Černe (1903, Šmartno v Rožni dolini – 1982, Slovenska Bistrica), zdravnik, zobozdravnik * Štefka Hribar (25. december 1921, Domžale – 19. julij 1993, Slovenska Bistrica), zdravnica, upravnica ZD Slovenska Bistrica * Ivan Jurečko (12. april 1884, Kočno ob Ložnici – 15. marec 1964), zdravnik, narodni buditelj, udeleženec 1. svetovne vojne * Jože Jeras (30. oktober 1920, Pragersko – september 2013), zdravnik, pediater, publicist * Simon Jagodič (12. oktober 1892, Veliko Tinje – 16. oktober 1967, Slovenska Bistrica), zdravnik, upravnik zdravstvenega doma Slov. Bistrica * Cvetka Križaj (5. september 1935, Ljubljana – 27. marec 1990, Slovenska Bistrica), zdravnica, pediatrinja * Anton Klasinc (1876 – avgust 1945, Pragersko), zdravnik * Leon Lemež (1895, Slovenska Bistrica – 1933), zdravnik, specialist za otroške bolezni * Jože Lokar (21. januar 1939, Slovenska Bistrica – 2. december 1996, Ljubljana), zdravnik, nevropsihiater, publicist * Maks Murmayr (1871 – 1947), zdravnik, medicinski svetnik, župan Slovenske Bistrice * Lujo Polanec (1922 – april 1999, Maribor), veterinar, publicist, režiser, kulturni delavec * Ivan Rahle (17. september 1939, Zgornja Bistrica – 17. september 1995, Zgornja Bistrica), veterinar * Srečko Rainer (25. maj 1922, Zgornja Bistrica – 2. marec 2000, Ljubljana), zdravnik, ginekolog, patolog, publicist * Ivan Rajšp (26. februar 1885, Spodnja Polskava – 24. avgust 1948, Zagreb), zdravnik * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole), zdravnik, politik, pisatelj, čitalničar * Zora Tomič (16. avgust 1929, Slovenska Bistrica – junij 2021), sociologinja, političarka in socialna aktivistka * Jurij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – januar 2014 Izola), geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitični delavec * Janko Čar (11. februar 1932, Veliko Tinje – 10. julij 2017, Slovenska Bistrica), slavist, jezikoslovec, pesnik, pisatelj in kulturni delavec * Lovro Stepišnik (28. julij 1834, Arclin – 16. februar 1912, Slovenska Bistrica), prvi slovenski potujoči knjižničar, bukovnik * Marijan Gerdelj (14. april 1948, Vinarje – 20. avgust 2020, Dolga Brda), arhivist, zborovodja, teolog * Jože Stabej (zgodovinar) (6. marec 1896, Preloge – 22. december 1980, Ljubljana), zgodovinar, publicist, kulturni organizator * Jože Hudeček (24. februar 1937, Ljubljana – 18. junij 2011, Ljubljana), umetnostni zgodovinar, novinar, pisatelj, urednik, publicist, alpinist * Jože Koropec (17. marec 1923, Bukovec – 28. april 2004, Maribor), zgodovinar, publicist * Ignac Kamenik (1. oktober 1926, Solčava – 17. julij 2002, Maribor), slovenist, pisatelj, režiser, kulturni delavec * Stanko Pahič (21. oktober 1924, Lokanja vas – 6. december 2003, Maribor), arheolog, publicist, vojni ujetnik * Ferdinand Šerbelj (18. marec 1949, Zgornje Prebukovje), umetnostni zgodovinar * Ivan Urbančič (12. november 1930, Robič – 7. avgust 2016, Ljubljana), filozof, prevajalec, publicist * Nina Ditmajer (26. marec 1988, Maribor), raziskovalka zgodovine slovenske književnosti in jezika, asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (svoje otroštvo je preživela v Slovenski Bistrici) * Martin Žnidaršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založniški strokovnjak, knjigotrški strokovnjak, novinar * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm – 23. september 2016, Ljubljana), učitelj, politik, športni delavec * Marija Goričan (24. marec 1884, Šoštanj – 15. januar 1963, Slovenska Bistrica), učiteljica, kulturna delavka, knjižničarka * Marija Hrastnik (22. marec 1922, Spodnja Polskava – 5. maj 1988, Maribor), učiteljica * Martin Dernjač (1816 – 1885, Spodnja Polskava), učitelj, nadučitelj, častni občan Spodnje Polskave * Slavoj Dimnik (31. julij 1887, Postojna – 1. oktober 1932, Maribor), učitelj, kartograf * Otilija Feigel (18. oktober 1876, Volče – 26. marec 1946, Slovenska Bistrica), učiteljica, knjižničarka, čitalničarka, kulturna delavka * Jože Tomažič (9. marec 1906, Veliko Tinje – 6. januar 1970, Jesenice), pedagog, dramatik, mladinski pisatelj, gledališki igralec, režiser in publicist * Jože Leskovar (22. avgusta 1934, Slovenska Bistrica), učitelj glasbe, ravnatelj na OŠ * Josip Brinar (1. november 1874, Studence – 11. marec 1959, Celje), pedagog, pedagoški pisec (služboval je na osnovnih šolah Slovenska Bistrica (1893–96)) * Janko Bezjak (15. april 1862, Gorca – 29. november 1935, Maribor), šolnik, jezikoslovec, pedagoški pisec (od 1893 je bil nadzornik šolskih okrajev v Slovenski Bistricai) * Miljutin Arko (16. april 1910, Ig – 24. januar 1991, Zgornja Polskava), učitelj, prvi ravnatelj Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in ljubiteljski etnolog * Vida Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica ter dolgoletna novinarka Radia Ormož in Radia Tednik Ptuj * Janez Amring (najverjetneje leta 1764 – 1824), učitelj, kmet, mlinar * Franc Brelih (? – pred 1870), učitelj, prvi posveten učitelj na Zgornji Ložnici * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), šolnik, geograf * Avgust Kopriva (9. avgust 1883, Kamnica – 1956, Gradec), učitelj * Slavko Kleindeinst (14. junij 1936, Maribor – 23. marec 2016, Slovenska Bistrica), učitelj, defektolog, ravnatelj, čebelar, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Anton Kancler (15. junij 1914, Zgornja Polskava – 1987, Slovenske Konjice), učitelj, vodja šole * Miroslav Lešnik (8. december 1923, Maribor – 7. januar 2013, Maribor), učitelj, prevajalec, športnik, kulturni delavec * Gabriel Majcen (6. julij 1858, Zgornja Velka – 13. marec 1940, Maribor), učitelj, publicist * Milan Mlakar (12. avgust 1948, Ptuj – 29. avgust 1991, Maribor), učitelj, glasbeni pedagog, zborovodja, kulturni delavec * Jurij Novak (5. april 1916, Vratišinec – 14. november 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj, šolski inšpektor, pesnik * Simon Pernat (1801, Spodnja Polskava – 1888, Zgornja Polskava), učitelj, kmet, gostilničar, organist * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slov. Konjicah – 14. december 2013, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Franc Pliberšek (14. september 1934, Kalše – 28. avgust 2015, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ Šmartno na Pohorju, društveno-kulturni delavec * Anton Podvršnik (22. maj 1897, Šmartno na Pohorju – ?), učitelj, šolski upravitelj v Zrečah, društveno-kulturni delavec * Ivan Povh (29. maj 1858, Vešenik – 17. oktober 1932, Zgornja Ložnica), učitelj, sadjar, glasbenik, zborovodja, čebelar * Hedvika Povh Leben (20. september 1902, Hoče – 13. januar 1996, Maribor), učiteljica, režiserka, kulturna delavka * Stanko Povh (11. november 1895, Zgornja Ložnica – 18. januar 1986, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Josip Rainer (? – 6. november 1936, Zgornja Polskava), nadučitelj, društveni delavec * Srečko Rajh (17. oktober 1932, Maribor – 31. december 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj OŠ Črešnjevec, društveno‒kulturni delavec * Marija Rasteiger (6. avgust 1906, Spodnje Preloge – po 10. januarju 1946), učiteljica * Jožef Repolusk (? – 1800), organist, prvi izprašani učitelj v Slovenski Bistrici * Josip Sabati (28. februar 1856, Zgornja Kungota – 1941, Zgornja Polskava), učitelj, lokalni politik, sadjar * Ludvik Sagadin (16. avgust 1884, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce, Mostečno), učitelj, sadjar * Ana Sernec (1. junij 1847, Slovenska Bistrica – 12 oktober 1940, Avstrija), učiteljica, kulturna delavka * Ivan Sernec (10. november 1936, Maribor – 7. januar 2009, Maribor), učitelj, pedagoški svetovalec, šolski inšpektor * Jelka Sernec (8. marec 1942, Slovenska Bistrica – 6. julij 2006, Maribor), učiteljica, pisateljica, pesnica * Branko Sorčnik (24. julij 1920, Slovenska Bistrica – 6. september 2011, Ljubljana), učitelj, ravnatelj, ljubiteljski dendrolog * Mirko Majcen (16. junij 1890, Slovenska Bistrica – 1. avgust 1977, Ptuj), učitelj, kulturni delavec * Avgusta Šantel (21. julij 1876, Gorica – 2. december 1968, Ljubljana), učiteljica, slikarka * Kristina Šega (23. julij 1941, Dobovec – 26. marec 1989, Ljubljana), učiteljica, knjižničarka ‒ ravnateljica knjižnice Slovenska Bistrica, pesnica, kulturna delavka * Josip Šegula (Pec) (12. februar 1903, Ptujska Gora – 17. avgust 1980, Ljubljana), učitelj, glasbeni pedagog, dirigent, kapelnik, zborovodja * Oskar Štakul (21. maj 1918, Spodnja Avstrija – 15. december 1992, Slovenska Bistrica), glasbeni pedagog, ustanovitelj in prvi ravnatelj GŠ Slovenska Bistrica * Janez Jurij Tabernik (12. marec 1729, Slovenska Bistrica – 1. maj 1813, Slovenska Bistrica), učitelj, ustanovitelj šole na Spodnji Polskavi * Julij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slov. Konjicah – 9. januar 2014, Izola), učitelj, geograf, gospodarski zgodovinar, publicist * Vida Marija Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica, novinarka, urednica, društvena delavka * Ernest Tribnik (? – avgust 1905, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj PGD Spodnja Polskava * Martin Ulaga (1904, Lože – november 1968, Ljubljana), glasbeni pedagog, organist * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), učitelj, geograf * Avgust Vidmar (21. maj 1934, Planina pod Šumikom – 28. junij 2017, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ, kulturno-prosvetni delavec, lokalni aktivist * Jožef Vodošek (2. marec 1866, Maribor – 31. avgust 1915, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Ivan Vokač (31. december 1903, Studenci – 24. december 1986, Zgornja Polskava), učitelj, upravitelj OŠ, kulturni in družbenopolitični delavec * Bojan Sinič (5. avgust 1954, Maribor – 22. februar 2018, Laporje), novinar, ustanovitelj tednika Panorama, urednik * Ana Mlakar (7. junij 1922, Slovenska Bistrica – 24. september 1997, Ljubljana), radijska napovedovalka, inštruktorica za govorno tehniko * Koni Steinbacher (1. oktober 1940, Zgornje Prebukovje pri Šmartnem na Pohorju), kulturni delavec, risar, režiser, učitelj * Milan Vidic 15. januar 1919, Ljubljana – avgust 1992, Slovenska Bistrica), režiser, kulturni delavec * Marko Žitnik 9. april 1913, Črešnjevec – 29. junij 1942, Križni Vrh), trgovec, režiser, kulturni delavec * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020), založnik in zaslužni profesor * Vinko Gaberc (13. januar 1886, Pretrež – 23. november 1966, Piran), časnikar * Ivan Matelič (18. januar 1887, Trst – 3. marec 1967, Ljubljana), učitelj (zaključič je oficirski tečaj v Slovenski Bistrici) * Anica Černej (3. april 1900, Čadram – 3. maj 1944, Nemčija), pedagoginja, pesnica, pisateljica (po njej se imenujejo ulice v Slovenski Bistrici) * Paolo Santonino (okoli 1440, Umbrija – med 1508 in 1510, Videm), potopisec, kronist * Silvester Kopriva (1. december 1908, Laporje – 30. april 1991, Ljubljana), filolog, prevajalec, publicist * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Ella von Hutten (2. aprila 1874, Slovenska Bistrica – ?), pisateljica * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Franc Pajtler (6. november 1941, Rače – 6. avgust 2009, Pragersko), zbiratelj, publicist * Rosa Pitschl (5. avgust 1861, Slovenska Bistrica – 17. december 1943, Slovenska Bistrica), založnica, knjigarnarka * Gabrijela Verdeljak (Jelka) 22. julij 1920, Studenci – 19. maj 1983, Veliko Tinje), pesnica, pisateljica, zbiralka ljudskega blaga, društveno kulturna delavka * Ivan Železnikar 28. december 1839, Stiška vas – 26. januar 1892, Ljubljana), časnikar, urednik Slovenskega naroda * Silvo Husu (ni znano), avtor in urednik (urednik krajevnega biogr. leksikona) * Marija Vojskovič (25. oktober 1915, Ljubljana – 22. marec 1997, Maribor), pisateljica, davčna uradnica * Simon Juda Stupan (? – 1693, Slovenska Bistrica), slikar * Milan Rožmarin (5. julij 1946, Slovenska Bistrica – december 2017), slikar * Marjan Hlastec (30. avgust 1936, Zgornja Ložnica), igralec * Tine Lesjak (21. junij 1957, Kot na Pohorju – 29. julij 2019, Maribor), skladatelj narodnozabavne glasbe, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi * Josip Pišof (15. junij 1911, Pragersko – 4. oktober 1986, Maribor), slikar * Bojan Cvetrežnik (11. 6. 1971, Maribor), violist, violinist, glasbeni pedagog (vodi godalne delavnice za učence in učitelje v Slovenski Bistrici) * Branimir Ritonja (23. februar 1961, Slovenska Bistrica), mojster fotografije * Lojze Avžner (1913, Podgrad – 28. oktober 1944, Šmartno v Tuhinju), ogranist, kulturnik * Branko Gombač (3. marec 1924, Poljčane – 31. januar 1997, Maribor), režiser, gledališki igralec, kulturni delavec, soustanovitelj celjskega poklicnega gledališča, ustanovitelj Borštnikovega srečanja * Franc Gornik (10. julij 1857, Malečnik – 14. julij 1908, Malečnik), cerkveni slikar * Jožef Holzinger (3. april 1735, Limbuš – 27. marec 1797, Maribor), kipar * Franc Horvat (30. november 1870, Cerkvenjak – 1944, Maribor), slikar * Božidar Jakac (16. julij 1899, Novo mesto – 20. november 1989, Ljubljana), slikar, grafik * Joseph Kuwasseg (25. november 1799, Trst – 19. marec 1859, Gradec), krajinski slikar, litograf * Janez Martin Kremser Schmidt (25. september 1718, Spodnja Avstrija – 28. junij 1801, Spodnja Avstrija), slikar * Ignac Krajnc Grablec (30. junij 1861, Vrhole pri Slov. Konjicah – 22. junij 1948, Vrhole pri Slov. Konjicah), glasbeni samouk, skladatelj, dirigent, kapelnik, kulturni delavec * Rudolf Kotnik (8. januar 1931, Štajerska – 25. oktober 1996, Hoče), slikar * Jakob Kos (26. junij 1879, Studence – 4. julij 1932, Slovenska Bistrica), organist, čitalničar, čebelar, hmeljar, udeleženec 1. svetovne vojne * Veit Königer (1. julij 1729, Južna Tirolska – 2. december 1792, Gradec), kipar, rezbar * Roman Klasinc (16. julij 1907, Pragersko – 1990), pianist, glasbeni pedagog, dirigent * Hermine Katzmayr (25. oktober 1856, Dunaj – 2. april 1933, Slovenska Bistrica), operna pevka, učiteljica petja * Franz Kässmann (1751, Slovenska Bistrica – 1. december 1837, Dunaj), kipar * Lojze Lavrič (4. junij 1914, Črni Potok pri Dragi – 15. september 1954, Ljubljana), kipar, rezbar, učitelj, lutkar, avtor spomenika NOB v Slovenski Bistrici * Anton Jožef Lerchinger (okoli 1720, Rogatec – po 1792), slikar * Janez Jurij Mersi (1725, Rogatec – 1788 ,Slovenj Gradec), kipar, rezbar * Janez Valentin Metzinger (19. april 1699, Lotaringija – 12. marec 1759 , Ljubljana), slikar * Alojz Osvatič (18. junij 1874, Slovenske Konjice – 23. februar 1959, Linz), slikar * Karel Paj (3. november 1918, Pragersko – 17 marec 1945, Andraž nad Polzelo), glasbenik * Dušan Pečnik (17. junij 1933, Maribor – 27. maja 2010, Maribor), glasbenik, kapelnik, kulturni delavec * Makso Pirnik (28. avgust 1902, Preloge – 12. avgust 1993, Šempeter pri Gorici), skladatelj, zborovodja, kulturni delavec * Ivan Polanec (1. avgust 1887 – 8. julij 1959, Slovenska Bistrica), glasbenik, organist, zeliščar, izumitelj * Franc Krištof Reiss (?, Lipnica – 25. marec 1711, Maribor), kipar * Arnold Tovornik 13. marec 1916, Selnica ob Dravi – 4. junij 1976, Maribor), igralec, častnik * Franc Turk 15. avgust 1906, Predjama – 5. maj 1976, Slovenska Bistrica), kapelnik, glasbeni pedagog * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. julij, 1909 Hošnica), politik * Ivan Pučnik (17. avgust 1927, Črešnjevec – 5. december 2008, Črešnjevec), politik, poslanec, župan, kmet, sadjar * Peter Novak (20. december 1854, Podbardo (it. Cesariis) pri Čenti, Beneška Slovenija – 26. december 1922 Slovenska Bistrica), narodni buditelj v Slovenski Bistrici * Jože Pučnik (9. marec 1932, Črešnjevec – 11. januar 2003, Nemčija), politik in sociolog * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Devina – 16. maj 1925, Avstrija), pravnik in diplomat * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), pravnik in politik * Rudi Rizman (22. marec 1944, Slovenska Bistrica), sociolog in politolog * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici), politik, zdravnik in pisatelj * Jožef Jerovšek (2. marec 1921, Spodnja Nova vas), politik, poslanec in kemik * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm –2016), učitelj, politik in športni delavec * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), stenograf in politik * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica – 29. april 1892, Dunaj), odvetnik in industrialec * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, narodni buditelj, politik, sociolog * Štefan Sagadin (9. julij 1878, Spodnja Polskava – 18. junij 1947, Beograd), pravnik, sodnik * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), narodni buditelj, politični aktivist * Anton Bergauer (29. 8. 1950, Maribor), politik (zaključil je Kovinarsko in lesno predelovalno šolo za učence v gospodarstvu Slovenska Bistrica) * Friderik Babnik (16. avgust 1883, Zgornja Polskava – 4. december 1941, Mauthausen), pravnik, tovarnar, lokalni aktivist, narodni buditelj, * Janko Babnik (13. avgust 1926, Dunaj – 1. september 1987, Ljubljana), pravnik, sodnik * Anton Brumen (7. januar 1857, Biserjane – 28. november 1930, Ptuj), sodnik, odvetnik, publicist * Rudolf Grad Ganziti (10. april 1905, Vrhole pri Slov. Konjicah – 27. julij 1987, Ljubljana), politik, sindikalist * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), odvetnik, politik, župan Celja * Josip Jaklin (22. februar 1860, Slovenska Bistrica – 1933), politik * Alojz Kores (16. junij 1930, Kovača vas – 29. januar 2006, Kovača vas), politik, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, poslanec, društveni delavec, član PGD * Franc Karner (23. oktober 1925, Slovenska Bistrica – 5. maj 1952, Krnica), sodni uslužbenec, planinec, alpinist * Urban Lemež (17. maj 1858 – 19. marec 1933, Slovenska Bistrica), pravnik, narodni buditelj, posojilničar, čitalničar * Ervin Mejak (19. april 1899, Slovenska Bistrica – 14. oktober 1989, Polzela), pravnik, odvetnik, pisatelj, vojak, Maistrov borec * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. avgust 1909, Hošnica), lokalni politik, narodni buditelj * Ferdinand Prenj (18. oktober 1876, Oplotnica – 1957, Mostar), pravnik, publicist, društveni delavec * Avguštin Reisman (28. avgust 1889, občina Pesnica – 20. februar 1975, Mostar), pravnik, odvetnik, publicist * Boštjan Schaubach (7. februar 1886, Koroška – 18. marec 1953, Slovenska Bistrica), pravnik, odvetnik, politik, župan Slovenske Bistrice * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, publicist, čitalničar, narodni buditelj * Josip Sernec (4. marec 1844, Slovenska Bistrica – 18. september 1925, Ljubljana), pravnik, politik, publicist, čitalničar, pisatelj * Teodor Tominšek (16. oktober 1902, Kranj – 16. februar 1996, Ljubljana), pravnik, publicist, prvoborec ‒ spomeničar * Julian Železnikar (3. julij 1878, Slovenska Bistrica – 14. november 1902, Ljubljana), pravnik, član ljubljanske in novomeške literarne Zadruge * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Slovenska Bistrica – 16. maj 1925, Štajerska), pravnik, minister, publicist * Pavla Mede (29. junij 1919, Strahinj – 8. januar 1943, Lukanja), komunistka, partizanka in narodna herojinja * Dušan Mravljak (21. februar 1914, Šoštanj – 8. januar 1943, Lukanja), partizan in narodni heroj * Drago Magdič (27. marec 1962, Slovenska Bistrica), častnik * Fritz Eugen Heigel (21. september 1895, Pragersko – 11. december 1930, Dunaj), častnik, inženir * Ernest Kopriva (10. september 1907, Laporje – 26. februar 1974, Obrov), pomorski častnik, publicist * Jože Kodelič (15. marec 1920, Črešnjevec – 5. februar 2015, Črešnjevec), častnik, prvoborec ‒ spomeničar * Marijan Strehar (3. marec 1952, Planina pod Šumikom – 24. maj 2012, Pohorje), častnik, vojak, čebelar, veteran vojne za Slovenijo, častni občan občine Slovenska Bistrica * Marjan Vidmajer (6. maj 1955, Slovenska Bistrica – 5. avgust 2010, Slovenska Bistrica), častnik, vojak, veteran vojne za Slovenijo * Julius Cuscoleca (26. julij 1872 , Slovenska Bistrica – 5. oktober 1935, Innsbruck), častnik * Drago Tomažič (28. januarja 1914, Veliko Tinje – 12. oktober 1943, Mozelj), uradnik, član vaških straž, četnik (plavogardist) * Alojz Vindiš (16. maj 1926, Pragersko – 3. marec 2010, Spodnja Polskava), častnik, * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985 Gradec), geodet, častnik, vojak * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat, Zagorje ob Savi – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj in dobrotnik Antona Martina Slomška * Gregor Zafošnik (30. avgust 1902, Spodnja Nova vas – 2. julij 1994, Maribor), duhovnik in skladatelj * Ivan Tomažič (17. junij 1919, Pregarje – 22. februar 2014 Ilirska Bistrica), rimskokatoliški duhovnik, organizator, mecen, publicist in venetolog * Ignac Franc Zimmermann (26. julij 1777, Slovenska Bistrica – 28. september 1843, Šentandraž v Labotski dolini), duhovnik, škof * Simon Gaberc (3. oktober 1838, Črešnjevec – 12. januar 1916, Maribor), narodni gospodar, pridigar, nabožni pesnik, duhovnik * Štefan Kušer (10. december 1910, Zgornja Brežnica – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, občinski nagrajenec * Janez Arlič (27. december 1812, Nova Cerkev – 17. junij 1879, Prihova), duhovnik, pesnik Slomškovega kroga * Friderik Mirko Aužner (25. marec 1916, Podgrad – 24. februar 1987, Maribor), duhovnik * Jože But (17. februar 1924, Kostrivnica – 9. september 1998, Slovenska Bistrica), duhovnik * Jožef Cerjak (1863, Podsreda – 1933, Slovenska Bistrica), duhovnik * Marija Serafina Černe (8. marec 1908, Kromberk – 1977), redovnica, misijonarka * Josip Drobnič (18. april 18128, Sveta Ema, Podčetrtek – 5. avgust 1861, Gradec), duhovnik, pisatelj, publicist, čitalničar, kulturni delavec * Martin Gaberc (29. september 1883, Črešnjevec – 6. april 1941, Gornja Radgona), duhovnik, kulturni delavec * Rudolf Gašparič (7. februar 1917, Kraljevica – 18. avgust 2006, Maribor), duhovnik * Pankracij Gregorc (7. maj 1867, Videm pri Ptuju – 15. avgust 1920, Slovenske Konjice), duhovnik, pesnik in pisatelj * Mihael Grešak (11. september 1914, Griže – 22. julij 1942, Celje), duhovnik * Anton Hajšek (5. junij 1829, Stari Grad – 1907, Slovenska Bistrica), duhovnik, posojilničar, čitalničar * Josip Hašnik (16. marec 1811, Trbonje – 6. marec 1883, Šentjur), duhovnik, nabožni pesnik, publicist * Franc Heber ( 1852, Velika Nedelja – 13. april 1921, Spodnja Polskava), duhovnik, katehet, kronist * Jožef Heržič ( ? – 29. april 1897, Ptuj), duhovnik, prošt, kronist, častni občan občine Spodnja Polskava * Aleksandr Hoffer (25. februar 1839, Kot – 4. september 1914, Travnik), duhovnik, jezuit, zgodovinar * Anton Jerovšek (23. maj 1874, Spodnja Nova vas – 31. oktober 1932, Maribor), duhovnik, publicist, politik * Štefan Kušar (10. december 1910, Križni Vrh – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, lokalni aktivist * Karl Križe (24. avgust 1802, Slovenska Bistrica – 20. junij 1858), duhovnik, kurat * Franc Kovačič (25. marec 1867, Veržej – 19. marec 1939 Maribor), duhovnik, zgodovinar, časnikar, publicist, diplomat * Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (19.−21. stoletje), redovnice * Franc Ksaver Lukman (24. november 1880, Loke – 12. junij 1958, Ljubljana), duhovnik, publicist, teolog, filozof * Vincenc Novak (5. september 1807, Braslovče – 8. marec 1869, Spodnja Polskava), duhovnik, nabožni pesnik * Ivan Orel (18. oktober 1899, Mozirje – 30. maj 1970, Zgornja Polskava), duhovnik * Jožef Ozimič (28. februar 1882, Zgornja Ložnica – ?), duhovnik, dekan * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj * Jožef Soler (18. april 1829, Slovenska Bistrica – 5. januar 1870, Zgornja Ložnica), duhovnik, kurat * Ivan Šolinc (15. junij 1897, Cerovec – 17. marec 1976, Krško), duhovnik * Jožef Virk (15. marec 1810, Podrečje – 4. januar 1880, Loče), duhovnik, pesnik * Matevž Vrečko (10. september 1826, Vojnik – 10. julij 1893, Šmarje pri Jelšah), duhovnik, ustanovitelj prve knjižnice v Slovenski Bistrici * Ivan Zakošek (21. marec 1876, Šentvid pri Planini – 25. maj 1951, Zgornja Ložnica), duhovnik, provizor * Jožef Gašpar Zamlik (1680, Vitanje – 22. julij 1750, Slovenska Bistrica), duhovnik * Franc Žagar (duhovnik) (3. april 1826, Spodnja Polskava – 23. november 1891), duhovnik, doktor teologije * Memi Bečirovič (1. marec 1961, Slovenska Bistrica), košarkarski trener * Rene Mlekuž (25. avgust 1975, Slovenska Bistrica), alpski smučar * Franc Očko (31. marec 1960, Slovenska Bistrica), judoist * Ivan Vidmajer (24. december 1949, Slovenska Bistrica), judoist * Urška Žigart (4. december 1996, Slovenska Bistrica), kolesarka * Kaja Korošec (17 November 2001, Slovenska Bistrica), nogometašinja * Sani Bečirović (19. 5. 1981, Maribor), košarkar (zaključil je OŠ v Slovenski Bistrici) * Marijan Štimec (3. april 1951, Maribor – 11. november 2020, Maribor), samostojni podjetnik, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica, športnik, trener * Stanko Topolčnik (12. december 1947, Slovenska Bistrica – 13. april 2013, Kovača vas), judoist, olimpijec * Jože Uršič (19. marec 1927, Devina - 5. maj 1952, Krnica), Milan Uršič (21. september 1928, Devina – med 4. in 5. majem 1952 , Krnica), Ivan Vanč Uršič (16. januar 1931, Devina – 3. maj 1952, Krnica), študent, planinec, alpinist * Rodbina Attems (13.−21. stoletje), plemiči, lastniki Bistriškega gradu od 1717 do 1945 * Ignacij Marija I. Attems (15. avgust 1652, Ljubljana – 1. december 1732, Gradec), plemič, prvi lastnik bistriškega gradu iz rodbine Attems, pravnik, mecen * Kristina Attems (1658 – 27. april 1737), hčerka Jurija Günterja grofa Herbersteina († 1677), plemkinja, druga žena Ignaca Marije I. grofa Attemsa * Franc Dizma Attems (6. avgust 1688, Gradec – 10. maj 1750, Gradec), plemič, svetnik, predsednik vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja * Ignacij Marija II. Attems (27. februar 1714 , Gradec – 15. junij 1762, Dunaj), vnuk Ignaca Marije I. Attemsa, plemič, ustanovitelj bistriške veje rodbine Attemsov Svetokriških * Ferdinand Marija I. Attems (22. januar 1746 – 23. maj 1820, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ignacij Marija III. Attems (24. februar 1774, Gradec – 17. december 1861, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ferdinand Marija II. Attems (4. december 1809, Gradec – 27. november 1878, Gradec), plemil, vladni svetnik * Emil Attems (1. oktober 1857, Linz – 13. januar 1921, Slovenska Bistrica), plemič, cesarsko-kraljevski komornik, oče in ded zadnjih bistriških Attemsov * Ferdinand Marija III. Attems (14. avgust 1885, Wels – 1946), plemič, zadnji Attems, ki je bil lastnik bistriškega gradu, doktor gozdarstva, doktor ekonomije * Eleonore Maria Mauritia Attems (4. oktober 1886, Pardubice – 19. maj 1922, Gradec), plemkinja, prva žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Vanda Marija Terezija Attems (7. oktober 1887, Pardubice – 1946), plemkinja, druga žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Ignacij V. Attems (23. junij 1918, Dunaj – 24. februar 1986 , Dunaj), plemič, inženir gozdarstva, vojak * Emil Hans Attems (25. september 1921, Gradec – 1945 (domnevno)), plemič, inženir * Edmund Attems (16. september 1924, Gradec – 4. januar 2006, Dunaj), plemič, ekonomist * Franc Dizma Attems (duhovnik) (26. oktober 1926, Gradec – 13. maj 1999, Gradec), plemič, duhovnik, profesor * Grofje rodbine Babenberžani (okoli 976−1264), plemiška rodbina, posestniki Slovenske Bistrice * Grofje rodbine Celjskih (14.−15. stoletje), plemiška rodbina, posestniki mesta in gradu Slovenska Bistrica * Rodbina Dietrichstein (izpričani med 16. in 18. stoletjem), plemiška rodbina, lastniki polskavskih zemljiških gospostev * Anton Grasl (izpričan med leti 1455 in 1485), plemič, posestnik, gradnik * Elle Hutte (2. april 1874, Slovenska Bistrica – ? Dunaj), plemkinja, pisateljica * Janez Jurij Idunspeug (? – 1572, Slovenska Bistrica), plemič, posestnik bistriškega gradu * Theodor Kravina (1720, Slovenska Bistrica – 1789, Spodnja Avstrija), plemič, rektor, publicist, duhovnik, jezuit * Adalbert Neipperg (31. marec 1890, Meran – 23. december 1948, Vršac), plemič, duhovnik * Rodbina Otokarjev (1050 − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Zbelovo − 29. april 1892, Dunaj), plemič, gospodarstvenik, pravnik * Krištof Prafer (izpričan v 2. polovici 16. stoletja), plemič, gospodar gradu Gromberk * Rodbina Spanheim (11.−13. stoletje), plemiči, prvi znani posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Stupan Ehrenstein Simon (? − 1692, Slovenska Bistrica), plemič, slikar * Rodbina Vetter von der Lillie (16.−17. stoletje), plemiči, prvi privatni lastniki bistriškega gradu med 1584 in 1681 * Josef Wurzian Ritter (9. marec 1805, Slovenska Bistrica− 27. maj 1858, Dunaj), zdravnik, plemič * Eva Ingolič (druga polovica 17. in prva polovica 18. stoletja), osumljena čarovništva == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} jtifptshtcqybck61chrczydj8iifti 6685750 6685731 2026-06-05T19:11:16Z ~2026-33441-12 261184 Pravopis 6685750 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Slovenska Bistrica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg |grb_alt=Grb |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]]. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]. Izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Po propadu Rimskega cesarstva je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. Mesto je dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je območje Spodnje Štajerske, vključno s Slovensko Bistrico, prišlo pod upravo nacistične Nemčije. Cilj okupacijskih oblasti je bil popolna germanizacija regije, kar je vključevalo izgon slovenskega prebivalstva, zaseg njihovega premoženja in naselitev pripadnikov nemške narodne skupnosti (Volksdeutsche). Izseljevanje je bilo del širšega nacističnega načrta, ki je predvideval odstranitev 220.000–260.000 Slovencev s Štajerske in Gorenjske. Prvi množični izgon Slovencev iz Slovenske Bistrice je bil izveden 7. junija 1941, ko so nemške oblasti organizirano deportirale skupino prebivalcev v Srbijo. Gre za enega najzgodnejših dokumentiranih izgonov na območju Spodnje Štajerske. Izseljeni prebivalci so bili večinoma narodno zavedni Slovenci, izobraženci, uradniki, obrtniki in druge družine, ki so jih okupacijske oblasti označile kot »nezaželene«. Izseljenci so bili zbrani na železniški postaji v Slovenski Bistrici in nato z vlaki odpeljani v zbirna in izgnanska taborišča v Srbiji. Dovoljena jim je bila le minimalna količina osebnih predmetov, njihovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Izseljevanje iz Slovenske Bistrice se je nadaljevalo v več valovih do leta 1942. Deportirani prebivalci so bili razseljeni po različnih krajih v Srbiji, nekateri pa so bili kasneje poslani v taborišča v Nemčiji. Njihove domove so okupacijske oblasti pogosto dodelile pripadnikom nemške narodne skupnosti ali jih uporabile za vojaške in upravne potrebe. == Povojni poboji == Po koncu druge svetovne vojne so jugoslovanske oblasti izvajale izvensodne likvidacije nad pripadniki poraženih formacij, civilisti ter osebami, ki so jih označili za sodelavce okupatorja. Prikrita grobišča so bila pozneje evidentirana v okviru državnih in raziskovalnih projektov, ki so vzpostavili enotno bazo lokacij po Sloveniji. Na območju Zgornje Bistrice, kjer stoji današnji kompleks Impol, so bili v začetku 2000‑ih izvedeni arheološki izkopi v rovih oziroma protiletalskih zakloniščih, pri katerih so našli posmrtne ostanke več sto oseb. Ostanki so bili izkopani v dveh rovih; v prvem so našli ostanke 200 oseb, v drugem 231 oseb, skupaj 431, ki so bili 30. oktobra 2004 pokopani v kostnici na mestnem pokopališču v Slovenski Bistrici. Pokopi in postavitev spominskega obeležja so bili rezultat odločitve občine in lokalnih raziskav. Žrtve so bile osebe, ki so bile po koncu vojne obravnavane kot sodelavci okupatorja, pripadniki poraženih formacij ali drugače označene kot nezaželene; natančna identifikacija posameznikov in pravno‑forenzična pojasnila o okoliščinah smrti niso v vseh primerih javno objavljena ali pa ostajajo del arhivskih preiskav. Metode umora in prikritih pokopov so tipične za povojne izvensodne likvidacije (streljanje, prikriti pokopi v rovih). Po koncu druge svetovne so partizani decembra 1945 in januarja 1946 v protizračno zaklonišče tamkajšnje tovarne Impol zaprli več kot 7 tisoč slovenskih in hrvaških civilistov, nato pa so vhod zaklonišča minirali, da so se žrtve v grozljivih razmerah zadušile in umrle. Med žrtvami, ki so bile zaprte, je bilo tudi veliko žensk in otrok. Leta 1948 je jugoslovanska oblast odkopala posmrtne ostanke trupel umrlih, ki še niso začeli razpadati, in jih zažgala v peči tovarne. To delo so opravili na smrt obsojeni zaporniki, ki so bili po opravljenem delu pobiti. Ko so ujetniki morali prebiti vhod zaklonišča, da so odnesli trupla umrlih, jih je pričakal hud smrad in so številni zaradi tega omedeli, zaradi česar so jih komunisti z ostalimi trupli vrgli v peči. Po navodilih jugoslovanskih komunistov so zaporniki trupla umrlih nato naložili na vagone in jih potiskali do velike peči, kjer so jih morali zažgati, od trupel pa je nato ostal samo pepel. Po številnih virih so komunisti v zaklonišče pripeljali tudi ducat drugih civilistov, kjer so jih ubili z eksplozijo, ki je zasula zaklonišče. Zaradi velikega zločina, ki velja za enega najhujših partizanskih zločinov po drugi svetovni vojni, je partizansko-komunistični zločin v Slovenski Bistrici znan tudi kot slovenski Auschwitz. == Razvoj gasilstva == Bistrica trg, konec 13. stoletja pa že mestna naselbina, se je pogosto srečevala s požari. Za leto dogodka vemo le za nekatere. Januarja leta 1384 je pogorel grad z Marijino kapelo, leta 1446 je bilo mesto vso v plamenih ob obleganju Madžarov. Oglejski kronist [[Paolo Santonino]] je med obiskom Slovenske Bistrice leta 1487 zapisal v dnevnik, da mesto še kaže sledi požarov iz let 1440 in 1469. Mesto si je komaj opomoglo, ko so ga leta 1532 Turki oropali in požgali. Veliko požarov so povzročili uporni kmetje, ko so 1635 na Štajerskem požgali več grajskih in gospodarskih poslopij, v bližini mesta Žički dvor pri Oplotnici in Pragerski dvor. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo, leta 1788 pa so v celoti pogorele [[Studenice]] s [[Samostan dominikank Studenice|samostanom]] in nad njim stoječi grad. Leta 1813 je pogorela [[Spodnja Polskava]], leta 1818 pa [[Šmartno na Pohorju]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Povod za ustanovitev požarne brambe so bili številni požari ob koncu 19. stoletja v Slovenski Bistrici in okolici, posebno pa požar 4. oktobra 1872, ko sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča. Da takrat ni nastala večja škoda, gre zahvala požarni brambi Maribor – mesto. Mariborski gasilci so prejeli brzojavko ob 10.15. Ob 11. uri so se že peljali s posebnim vlakom proti [[Pragersko|Pragerskemu]], kjer so jih čakali trije pari konj iz bistriške vojašnice. Opoldne ob 12.15 so bili na kraju požara, omejili so ogenj in rešili cerkev. Šele ob 23. uri zvečer so se z vozovi napotili nazaj proti Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Že 23. oktobra 1872 je bil ob 17. uri v občinski stavbi na Glavnem trgu pod predsedstvom župana Franca Formacherja zbor bistriške požarne brambe. Imenovan je bil 9-članski odbor, ki je že na isti seji razpravljal o pravilih društva in nabavi brizgalne. Tako je bilo bistriško gasilstvo organizirano že slaba tri leta po ustanovitvi prvega gasilskega društva na Slovenskem. Člani prvega odbora gasilske brambe v Slovenski Bistrici so bili: Julij Baumann, Josip Fritz, Anton Hogenwart, Edvard Janach, Josip Kalle, Mihael Nasko, Andrej Podkrajšek, Baltazar Raško in Franc Ratej''',''' ki je bil izvoljen za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ko so 17. novembra istega leta bila pravila društva predložena oblasti, ki jih je 24. novembra potrdila z odlokom št.14.692, je mesto štelo 154 hiš in 1168 prebivalcev. Prvi občni zbor je bil 7. januarja 1873 in po pravilu društva je bil imenovan dokončni odbor petih članov. Za načelnika bistriške požarne brambe je bil imenovan Mihael Nasko, za namestnika Julij Baumann, za tajnika Josef Kalle, za blagajnika Andrej Podkrajšek, za orodjarja pa Alojz Matuš. Za vodjo gasilske skupine je bil imenovan še Edvard Janach, Karel Schön za vodjo brizgalne in Franc Bachtidy za njegovega namestnika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Januarja 1873 so nabavili prvo orodje, izdelan je bil žig in 21. marca so se bistriški gasilci združili s pokrajinsko gasilsko zvezo, k Štajerski deželni zvezi pa so pristopili šele leta 1885. Prvi “gasilski dan” so praznovali na Jožefovo, 19.marca 1873. V tem letu je društvo prejelo brizgalno in nekaj orodja.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Pozimi leta 1875 je izbruhnila živinska kuga in gasilci so prostovoljno prevzeli nadzor nad cestami, da bi preprečili širjenje te nalezljive bolezni. Kroniški zapis je zanimiv, saj vidimo, da so gasilci že zgodaj posegli na področje varovanja in preprečevanja drugih nesreč, ne samo požarov. Po dobrih dvajsetih letih se je gasilcem leta 1893 uresničila dolgoletna želja, da bi dobili svoj dom. Prvi požarni voz je društvo prejelo leta 1896 in takrat uvedlo požarno službo ob nedeljah in praznikih. Konec prve svetovne vojne je povzročil temeljite spremembe. 21. septembra 1919 je društvo prejelo pravila nove Zveze gasilskih društev.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ob 60-letnici je društvo dobilo prvi gasilski avto in razvilo prapor. Zaradi pridobitve avtomobila so gasilski voz prodali tovarniškemu društvu v [[Tepanje]]. 30. januarja 1941 občni zbor ni bil dokončan zaradi druge svetovne vojne. V času okupacije je bil članom prepovedan vstop v dom, oddati so morali ključe, zasežen je bil gasilski avto in s tem za vedno izgubljen. Po vojni so bile razmere zahtevne, saj gasilci niso imeli prevoznega sredstva. Delovati so mogli le v bližnji okolici. 28. aprila 1946, pa so se gasilci prvič soočili s prometno nesrečo, ko so nudili »pomoč ranjenim velike avtomobilske nesreče«. Tovornjak, poln ljudi, se je vračal z mitinga na Pohorju pod Spodnjim Prebukovjem, pa so mu odpovedale zavore. Bilo je tudi nekaj mrtvih. Nanje še danes spominja tam postavljen lesen križ. Vozilo, prenovljeno v gasilski avto, so bistriški gasilci dobili šele leta 1954. Maja 1956 pa so gasilci kupili tovornjak znamke Chevrolet in ga leta 1958 predelali v cisterno.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Leta 1965 je bistriške gasilce za njihovo prizadevno delo odlikoval z [[Red zaslug za ljudstvo|redom zaslug za ljudstvo]] s srebrnimi žarki [[Josip Broz – Tito]]. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, so Bistričani pokazali svoj elan v smislu klica »Bližnjemu na pomoč!«. V nadaljnjem petintridesetletnem obdobju so močan pečat delovanju društva dajali njegovi predsedniki in poveljniki ter drugi nosilci funkcij. Prvi zapisi o zamisli izgradnje novega gasilskega doma za potrebe Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bisrica je moč najti v zapisih za leto 1980. Kljub težavam takratnega časa je društvo do leta 1987 pridobilo zemljišče in vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo večnamenskega doma. Leta 1991, ko so se člani društva pripravljali za praznovanje 120-letnice obstoja društva, se je domovina Slovenija osamosvajala in doživela agresijo jugoslovanske armade. Bistriški gasilci so v večini bili vpoklicani v enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. Ob sprejemu novega Zakona o gasilstvu in Zakona o varstvu pred požarom leta 1993 se je med članstvom zaiskrilo novo upanje. Naslednje leto je društvo napovedalo nasilno vselitev v nedokončan nov dom in ga 14. novembra 1994 prevzelo v nedokončanem stanju. Nekoliko si je društvo opomoglo naslednje leto, ko je prodalo stari gasilski dom in s kupnino poravnalo večino dolgov. Dom so dokončali člani sami s preko 4000 delovnimi urami. Pridobili so vsa soglasja in uporabno dovoljenje, ter vpis objekta v zemljiško knjigo. Dolgoletni napori za izgradnjo in pridobitev novega gasilskega doma so bili tako pri koncu.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V nadaljevanju so člani uredili še okolico novega doma in ob 125-letnici delovanja krstili tudi novo gasilsko vozilo GVC 24/50 Steyr. Leta 1996 so navezali prijateljske stike z gasilskim društvom Barsinghausen iz Nemčije. Leta 1997 so z ministrstvom za obrambo podpisali koncesijsko pogodbo za opravljanje nalog širšega pomena, za posredovanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Po velikem požaru Marijine cerkve v centru mesta Slovenska Bistrica se je pokazala potreba po visoki avtolestvi. Tako so člani začeli z aktivnostmi za nabavo take avtolestve in v začetku leta 2002 je naloga uspela s prevzemom rabljene ALK Iveco iz Japonske.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Društvu je občina Slovenska Bistrica 2. februarja 2004 podelila najvišje občinsko priznanje, Listino občine Slovenska Bistrica za prostovoljno, gasilsko in humanitarno delovanje ter reševanje v nesrečah.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Grad Slovenska Bistrica == Grad Slovenska Bistrica je mogočen grajski kompleks v severozahodnem delu starega mestnega jedra Slovenske Bistrice. S svojo večstoletno zgodovino, razgibano lastniško strukturo in bogato arhitekturno dediščino predstavlja enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na območju med Pohorjem in Halozami. Danes je osrednji kulturni center mesta, v njem pa domujejo muzejske zbirke, galerije, viteška dvorana in številne razstavne ter prireditvene dejavnosti. Najstarejši znani fevdalni gospodje območja Slovenske Bistrice so bili Spanheimi, ki so v 11. in 12. stoletju obvladovali širše območje Štajerske. Po njihovem izumrtju so jih nasledili Traungavci oziroma Otokarji, ki so vladali v 12. stoletju. Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine sredi 13. stoletja. Po Traungavcih je območje prešlo pod Babenberžane, ki so vladali do leta 1250. Med letoma 1250 in 1278 je Štajersko obvladoval češki kralj Otokar II. Přemysl, po njegovi smrti v bitki na Moravskem polju leta 1278 pa je celotna Štajerska prešla pod Habsburžane, ki so regijo obdržali vse do leta 1918. Grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1265, ko ga je kralj Rudolf Habsburški skupaj z mestom izročil grofu Majnhardu Goriškemu, ki je od leta 1286 nosil tudi naslov koroškega vojvode. Leta 1313 je grad prešel v roke Habsburžanov, ki so ga leta 1355 dali v zastavo gospodom Walsee, od 1368 pa grofom Celjskim. V 14. stoletju so torej bili lastniki gradu grofje Celjski, ki so upravljali velik del Štajerske. Njihova oblast je trajala do leta 1456. Po izumrtju Celjskih leta 1456 je posest ponovno postala deželnoknežja. Najstarejši del gradu je bil zgrajen na severozahodnem vogalu mestnega obzidja. Že pred letom 1313 so prvotnemu stolpu prizidali današnji severni trakt. V 16. stoletju ali še prej so gradu, ki je imel sprva le en trakt, dodali še tri trakte ter ga obdali z obzidjem z obrambnimi stolpiči. Grad je tako postopoma dobival podobo renesančnega dvorca. Leta 1587 je grad kupil Hans Vetter, s čimer je grad prešel iz deželnoknežje v zasebno last. Družina Vetter von der Lilie je izvedla dve veliki prenovi: * 1590–1623 – temeljita preureditev, ki je gradu dala sedanjo tlorisno zasnovo, * 1651 – dodatna obnova. V tem času je grad dobil trapezast tloris, štiri vogalne stolpiče in arkadno notranje dvorišče. Po letu 1681 so grad prevzeli Wildensteini, ki so ob njem uredili park v francoskem slogu, z geometrijsko razporejenimi drevoredi, vodnimi elementi in kiparskim okrasjem. Med drugim so uredili znameniti 200 metrov dolg gabrov drevored, ki velja za enega najstarejših ohranjenih v Evropi. Leta 1717 je grad kupil Ignacij Marija Attems, ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil. Nastali so: poslikano reprezentančno stopnišče, Marijina kapela, razkošna viteška dvorana, novi portali in kamniti okenski okvirji, zamenjava dvižnega mostu z zidanim mostom na dveh lokih. Južno od dvorca so prizidali tudi nova gospodarska poslopja. Grad je preživel manjši požar. V času Attemsov je v gradu bivala tudi slikarka in zgodovinarka Marija Attems. Rodbina Attems je ostala lastnica gradu do konca 2. svetovne vojne. Po koncu druge svetovne vojne je bil grad nacionaliziran, notranja oprema pa odtujena. Prostore je sprva uporabljala vojska, kasneje je grad postal stanovanjski objekt in počasi propadal. Leta 1985 se je pričela celovita obnova in revitalizacija, ki poteka neprekinjeno še danes, s ciljem ohraniti zgodovinsko in kulturno vrednost gradu.<ref>{{Navedi splet|title=Grad Slovenska Bistrica – kulturni center in umetnostni spomenik|url=https://zavod-ksb.si/obiscite-nas/spoznajte-grad/|website=zavod-ksb.si|date=2026-04-11|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V gradu so ohranjene freske dvornega slikarja družine Attems, Franza Ignatija Flurerja, nastale med letoma 1717 in 1721. Poslikani so viteška dvorana, grajska kapela in reprezentančno stopnišče. Freske najdemo tudi v predporočni in poročni dvorani ter nad vrati v prostorih Galerije Grad, vendar njihovi avtorji in čas nastanka niso znani. Najobsežnejše in najveličastnejše freske krasijo viteško dvorano, ki je v celoti poslikana. Upodabljajo Herkulovo apoteozo – sprejem med bogove. Na severni steni je grb družine Attems, na južni pa grb družine Herberstein. Avtor je freske podpisal in datiral nad vhodnimi vrati. Freske na reprezentančnem stopnišču so druge po velikosti in prikazujejo dva med seboj povezana alegorična prizora, katerih pomen ni dokončno pojasnjen. Kapelske freske so posvečene Mariji. Čeprav so med najmlajšimi in najmanjšimi po obsegu, so po vsebini in detajlih med najbolj zanimivimi primeri tovrstnih poslikav na slovenskem Štajerskem.<ref>{{Navedi splet|title=Grad Slovenska Bistrica – kulturni center in umetnostni spomenik|url=https://zavod-ksb.si/obiscite-nas/spoznajte-grad/|website=zavod-ksb.si|date=2026-04-11|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Je se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in ob panonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev v občini (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki [[rimska cesta|rimske ceste]] Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] je na Južni železnici [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Športna društva in klubi == * Nogometni klub Bistrica * Košarkarski klub Slovenska Bistrica * Odbojkarski klub Bistrica * Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica * Judo klub Impol Slovenska Bistrica == Izobraževanje, vera in jezik == V mestu deluje en javni vrtec, tj. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki je razdeljen na enote Sonček, Ozka ulica in Ciciban. V kraju delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Pohorskega odreda in 2. osnovna šola Slovenska Bistrica. Prav tako deluje tudi šola za otroke s posebnimi potrebami - Osnovna šola Minke Namestnik Sonja. Mesto ima prav tako srednjo šolo. Srednja šola Slovenska Bistrica ponuja 4 izobraževalne programe: trgovec, ekonomski tehnik, metalurški tehnik in splošna gimnazija. Šole v mestu so dokaj dobro zastopane na tekmovanjih, saj učenci in dijaki redno dosegajo srebrna priznanja, včasih celo zlata.<ref>{{Navedi splet|title=Naslovnica|url=https://www.sssb.si/|website=Srednja šola Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mesto ima tri cerkve. Glavna župnijska cerkev v mestu je Župnijska cerkev sv. Jerneja. Na hribčku nad mestom se nahaja Cerkev sv. Jožefa. V centru mesta se nahaja Podružnična cerkev Marije sedem žalosti. Večina prebivalstva pripada katoliški veri, vedno bolj pa se s priseljevanjem povečuje število muslimanov. Povečuje se tudi število ateistov.<ref>{{Navedi splet|title=Župnija svetega Jerneja Slovenska Bistrica|url=https://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/|website=zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si|accessdate=2026-06-05}}</ref> V šolah prevladuje slovenščina, iz leta v leto pa se veča število govorcev tujih jezikov (najbolj izstopata albanščina in bosanščina, v zadnjih letih pa tudi ukrajinščina). == Gospodarstvo == V Slovenski Bistrici so nastala 4 pomembna podjetja: Impol, Aluminium Kety Emmi, Mojstrovina in Tovarna olja Gea. Skupina Impol je eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v Sloveniji, z začetki, ki segajo v leto 1825, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger na Zgornji Bistrici ustanovila kovačnico bakrenih izdelkov. V drugi polovici 20. stoletja se je podjetje preusmerilo v predelavo aluminija, ki ostaja njegova osrednja dejavnost. Impol je danes globalno podjetje z več tisoč zaposlenimi, ki letno predela med 250.000 in 260.000 ton aluminija ter ustvarja promet v višini približno milijarde evrov. Podjetje je znano po razvoju izdelkov iz aluminija z nizkim ogljičnim odtisom, digitalizaciji proizvodnih procesov ter dolgoročni usmerjenosti v trajnost in inovacije. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.impol.si/podjetje-impol/zgodovina/|website=Impol|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Aluminium Kety Emmi d. o. o. je podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, specializirano za mehansko in površinsko obdelavo aluminija. Podjetje deluje kot partner za celovite tehnološke rešitve aluminijastih komponent, pri čemer uporablja najsodobnejšo CNC-tehnologijo, robotizirane procese ter napredne postopke rezkanja, struženja, varjenja, eloksiranja in sestavljanja aluminija z drugimi materiali. Njihove rešitve so namenjene številnim industrijam, med drugim avtomobilski, medicinski, elektronski, pohištveni in industriji tirnih vozil. Podjetje poudarja cilj postati evropski center odličnosti za aluminijaste komponente in je dejavno tudi na področju razvoja trajnostnih in inovativnih rešitev.<ref>{{Navedi splet|title=Domov - ALUMINIUM KETY EMMI|url=https://www.emmi.si/|date=2020-11-23|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mojstrovina d. o. o. je slovensko podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, registrirano za dejavnosti strojne obdelave kovin. Podjetje je usmerjeno v mehansko obdelavo kovinskih materialov, med katerimi prevladujeta jeklo in aluminij. Njegove storitve obsegajo rezkanje, struženje, vrtanje, izdelavo kovinskih komponent, popravila kovinskih delov ter izdelavo manjših serij natančnih mehanskih izdelkov. Mojstrovina opravlja storitve za industrijske, obrtne in zasebne naročnike ter je del lokalnega sistema malih in srednjih podjetij, ki dopolnjujejo večje industrijske proizvajalce v občini Slovenska Bistrica. Podjetje je vključeno v dejavnosti, ki so značilne za širše bistriško industrijsko okolje, zlasti na področju kovinskopredelovalne in strojne industrije.<ref>{{Navedi splet|title=Mojstrovina – Strojegradnja in orodjarstvo Mojstrovina|url=https://www.mojstrovina.si/|website=Mojstrovina|date=2025-07-08|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Tovarna olja Gea je vodilna slovenska oljarna z več kot 120-letno tradicijo, saj sega njen začetek v leto 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil obrtno stiskalnico bučnega olja. Podjetje je skozi 20. stoletje prešlo od obrtne do industrijske proizvodnje in danes proizvaja širok nabor jedilnih olj, vključno z bučnim, sončničnim, repičnim, oljčnim in specialnimi olji. Gea je edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji, njeni izdelki pa so prisotni na več kot 20 tujih trgih, med drugim v ZDA, Kanadi, Avstraliji in državah EU. Podjetje je prepoznano po blagovnih znamkah Gea, Cekin, Zvezda in Sončni cvet, ter po visoki kakovosti, ki jo zagotavlja z mednarodnimi certifikati, kot sta IFS in ISO 14001. <ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://gea.si/|website=gea.si|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Gradbena dela so skoraj v celoti prevzeli tujci (večinoma Kosovarji in priseljenci iz republik bivše Jugoslavije). Prav tako so tujci lastniki vseh pekarn in sladoledarn v Slovenski Bistrici. Mesto ponuja tudi turistične nastanitve (Hotel Leonardo). Prisotna sta dva ponudnika naftnih derivatov, to sta Petrol in MOL. Prisotne so številne multinacionalke, kot so Spar, Lidl in Hofer. Mesto ima tudi kmetijsko zadrugo. V mestu je imelo sedež podjetje Granit, d.d., ki je bilo eno izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Podjetje je bilo leta 2013 v stečaju, kmalu zatem pa je propadlo. S tem so delovna mesta izgubili mnogi Bistričani.<ref>{{Navedi splet|title=Ruse je Granit zanimal, so s čakanjem na dražbo izgubili potrpljenje?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ruse-je-granit-zanimal-so-s-cakanjem-na-drazbo-izgubili-potrpljenje/328305|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> == Upravni organi in javni prevoz == V Slovenski Bistrici se nahaja Upravna enota Slovenska Bistrica, Policijska postaja Slovenska Bistrica, sedež istoimenske občine, Gasilski dom PGD Slovenska Bistrica in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Mesto ima tudi dom za starejše občane. Nedaleč od mesta se nahaja tudi Železniška postaja Slovenska Bistrica, v mestu pa je ogromno avtobusnih postaj. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonza Šarha, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Osebe, povezane z mestom == * Štefan Podričnik (1922, Mežica – 1988, Maribor), direktor Impola, poslanec skupščine SRS * Laura Lešnik (2. januar 1920, Trst – 19. december 1996, Slovenska Bistrica), finančna uradnica, prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka * Frančiška Ludvik (10. oktober 1874, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), posestnica, gostilničarka * Ivan Ludvik (11. julij 1870, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), solastnik gostilne * Jožica Ludvik (1905, Bač – 18. november 1944, Auschwitz), uradnica * Viktor Maček (1. november 1942, Slovenska Bistrica – 13. januar 1988, Maribor), ekonomist, inženir, direktor Impola * Minka Namestnik – Sonja (26. avgust 1926, Ruše – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), trgovka, borka Pohorskega bataljona * Peter Novak (20. december 1854, Podbrdo – 26. september 1922, Slovenska Bistrica), gostilnec, deželni poslanec, narodni buditelj, čitalničar * Oskar Lang (15. maj 1934, Slovenska Bistrica – 3. februar 2022, Slovenska Bistrica), elektrotehnik, planinec, alpinist * Jakob Potočnik (1865, Ravne – 1945 (predvidoma) Slovenska Bistrica), orožniški narednik, župan Pragerskega * Jurij Schaumberg (15.−16. stoletje), posestnik Slovenske Bistrice in tamkajšnjega gradu * Hinko Sernc (21. marec 1926, Sv. Areh na Pohorju – 3. februar 2018, Šmartno na Pohorju), gostilnec, glasbenik, član PGD * Engelbert Sicherl (1874, ? – 1937, ?), posestnik, trgovec, društveni delavec, župan Spodnje Polskave * Franc Steinklauber (1859 – 5. april 1921, Pragersko), tovarnar, ustanovitelj opekarne na Pragerskem * Vincenc Sternberger (5. februar 1827 – 29. maj 1912, Zgornja Bistrica), tovarnar, vzpostavil je prve zametke tovarne Impol * Albert Stieger (3. oktober 1847, Slovenska Bistrica – 24. december 1933, Slovenska Bistrica), tovarnar, župan, častni občan, ustanovitelj predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Ida Stieger (22. september 1884, Slovenska Bistrica – 9. maj 1945, Slovenska Bistrica), trgovka, tovarnarka, lastnica predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Franc Kokoschineg (15. februar 1809, Vitanje – 17. januar 1880), predstojnik okraja v Slovenski Bistrici * Matija Kotnik (1862 – 29. november 1939, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Ivan Kos (24. avgust 1880, Kostanjevec – 28. april 1968, Slovenska Bistrica), trgovec, gostilničar, župan Slovenske Bistrice, posojilničar * Franjo Jagodič (20. julij 1902, Zgornja Polskava – 25. marec 1990, Mekinje), elektrotehnik, inženir, publicist * Josipina Krulc (7. marec 1879, Videž – 6. april 1969, Slovenska Bistrica), gostilničarka, hotelirka, posestnica * Jože Ingolič (2. marec 1921, Spodnja Polskava – 1. oktober 2011, Mengeš), ekonomist, veleposlanik, politik * Marko Drnovšek (16. junij 1925, Slovenska Bistrica – 22. april 2003, Maribor), gospodarstvenik * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog in speleolog * Jože Ajd (16. februar 1920, Slovenska Bistrica – ? Nemčija), gozdni delavec * Rudolf Bader (? – po koncu 2. svetovne vojne), trgovec * Karmelo Budihna (21. januar 1916, Ustje, Ajdovščina – 10. januar 1991,Ljubljana), gozdar, upravitelj gozdne uprave Slovenska Bistrica * Vladimir Dušej (25. september 1946, Tinjska Gora – 21. avgust 1996, Maribor), trgovec, inšpektor, samostojni podjetnik, predsednik SZDL, športni pilot, ustanovitelj prve privatne pilotske šole v Sloveniji * Herta Haas (29. marec 1914, Slovenska Bistrica – 5. marec 2010, Beograd), ekonomistka, druga Titova žena * Josip Hojnik (19. marec 1845, Bukovec – 19. oktober 1915, Zgornja Polskava), veleposestnik, župan Zgornje Polskave, načelnik podružnice CMD * Jožef Hrastnik (21. februar 1806, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, prvi župan občine Spodnja Polskava * Karel Hrastnik (11. november 1845, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Marija Godec (30. december 1928, Sele pri Polskavi – 20. oktober 2012, Zgornja Polskava), direktorica banke, družbena in kulturna delavka * Alfonz Šarh (25. avgust 1893, Zgornja Bistrica – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kmet, udeleženec 1. svetovne vojne, Maistrov borec, borec Pohorskega bataljona, narodni heroj * Rado Šturm 26. julij 1893, Zgornja Bistrica – 8. februar 1960, Ljubljana), agronom, publicist, Maistrov borec * Ivan Tomažič (31. januar 1919, Zgornja Bistrica – 5. oktober 1982, Ptuj), gospodarstvenik, direktor Perutnine Ptuj * Alojz Vezjak (6. oktober 1926, Poljčane – 2. avgust 2012, Poljčane), ustanovitelj Emi-ja, župan občine Slovenska Bistrica, lokalni aktivist * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založnik, knjigotržec, novinar, zbiratelj * Joseph Hueber (1715, Dunaj – 26. september 1787, Gradec), baročni gradbenik, prenavljal je bistriški grad * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Slovenska Bistrica – 31. december 1889, Zagreb), gradbenik in industrialec * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – 14. December 2013 Maribor), gradbenik in industrialec * Marko Cvahte (14. marec 1942, Zgornja Ložnica – 5. julij 2014, Slovenska Bistrica), gradbenik, inženir, amaterski igralec * Jožef Hofer (1696, Maribor – 2. februar 1762, Maribor), arhitekt * Slavko Jelinek (31. avgust 1925, Spodnja Polskava – 27. februar 2014, Zagreb), arhitekt * Igor Kraševac (25. marec 1959, Maribor – 28. september 2020, Maribor), arhitekt, urbanist, lionist, direktor Ibisa Slovenska Bistrica * Branko Kraševec (31. marec 1927, Koprivnica – 16. junij 2016, Radenci), arhitekt, industrijski oblikovalec * Ivan Kladnik (23. junij 1912, Spodnja Ložnica – 24. november 1947, Ljubljana), gladbeni tehnik * Franjo Kikec (8. september 1923 , Ljutomer – 12. januar 2012, Maribor), inženir, predsednik GZS, tehnični direktor Impola, direktor SOZD Unial * Maksimilijan Ozimič (Maks) (12. junij 1927, Slovenska Bistrica – 21. junij 2021, Slovenska Bistrica), strojni tehnik, poznavalec polpretekle zgodovine mesta Slovenska Bistrica * Hans Pascher (19. junij 1858, Tamsweg – po 1945, Maribor), arhitekt * Peter Anton Pigrato (aktiven med leti 1558 in 1593), arhitekt, gradbenik * Edvard Lepoša (4. oktober 1921, Maribor – 2. maj 2016, Maribor), inženir, gospodarstvenik, tehnični direktor Impola * Miroslav Gregorič (5. februar 1930, Krško – 1. oktober 2018, Slovenska Bistrica), metalurg, kulturni delavec * Milan Veber (17. december 1938, Maribor – 18. julij 1998, Slovenska Bistrica), inženir, direktor in tehnični direktor Impola, lokalni aktivist * Jakob Versolatti (13. junij 1848, Šlovrenc ob Soči – 27. marec 1932, Slovenska Bistrica), gradbenik, cesarski svetnik, častni občan Slovenske Bistrice * Doroteja Ozimič (1. februar 1928, Slovenska Bistrica – 5. oktober 2009, Slovenska Bistrica), inženirka kmetijstva, učiteljica, politična zapornica * Stanko Čurin (6. november 1929, Vodranci – 6. julij 2017, Ptuj), vinogradnik, vinar (opravljal je poklicno vojaško službo v Slovenski Bistrici) * Ivan Arbeiter (16. april 1926, Ličenca – 9. oktober 1977, Maribor), enolog, direktor * Matija Batier (5. februar 1880, Gorica pri Pragerskem – december 1945), kmet, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Anton Brauče (8. junij 1890, Ritoznoj – 8. januar 1963, Ritoznoj), organizator viničarskega gibanja na slovenjebistriškem * Anton Frelih (23. december 1909, Podbrdo pri Škofji Loki – 21. julij 1985, Maribor), kmet, prevoznik − furman, prvi župan Slovenske Bistrice po 2. svetovni vojni * Vinko Gornjak (17. januar 1899, Smolnik – 31. maj 1993, Slovenska Bistrica), agronom, sadjar, banski svetnik * Anton Hrastnik (6. maj 1892, Zgornja Polskava – 10 april 1971, Zgornja Polskava), kmet, strojar, usnjar * Ivan Korošec (november 1895, Spodnja Nova vas – 20. julij 1969, Zgornja Polskava), kmet, društveni in kulturni delavec, župan Zgornje Polskave * Viktor Kodelič (1889, Pokoše – april 1959 Črešnjevec), kmet, župan Črešnjevca in Pragerskega * Franjo Ledinek (28. marec 1931, Skomarje – 8. januar 2011, Maribor), agronom, direktor, politik, poslanec, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Albin Orthaber (26. oktober 1910, Spodnja Polskava – 14. oktober 1972, Ljubljana), agronom, publicist * Marija Stegne (10. oktober 1925, Urh – 20. oktober 2012, Tinjska Gora), kmetica, ljudska pevka, društvena delavka * Jože Alt (19. december 1922, Maribor – 28. april 1942, Maribor), livar * Anton Arzenšek (1883, Slovenska Bistrica – 1963, Gradec), kovač, župan Slovenske Bistrice * Aslan Bečirović (29. november 1912, Dobri Dol, Vrapčište – 27. april 1994, Slivniško Pohorje), slaščičar, podpornik športa v občini * Karel Ingolič (11. avgust 1925, Spodnja Polskava – 9. december 2015, Slovenska Bistrica), mizar, lovec, kinolog, lokalni aktivist, direktor * Alojz Jedlovčnik (30. april 1901, Koroška – 11. maj 1983, Slovenska Bistrica), čevljar, čebelar * Jože Kozelj (16. februar 1921, Leskovec – 20. april 2009, Slovenska Bistrica), zadnji poklicni lončar v Slovenski Bistrici, pečar * Janez Kapun (12. januar 1910, Slovenske Konjice – 26. februar 2009, Slovenska Bistrica), mojster soboslikarske in pleskarske obrti * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), čevljar, železniški delavec, narodni buditelj * Ivan Kancler (11. junij 1922, Spodnja Polskava – 5. november 1942, Občina Zreče), ključavničar, borec Pohorskega bataljona * Anton Kancler (30. maj 1919, Spodnja Polskava – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kovač, borec Pohorskega bataljona * Ivan Ojcinger (16. december 1882, Slovenska Bistrica – 30. junij 1964, Slovenska Bistrica), krojaški mojster, skrbnik otrok * Anton Opravš (9. junij 1873 – 18. oktober 1935, Zgornja Polskava), pekovski mojster, lastnik pekarne, lastnik gostilne * Franc Padežnik (5. oktober 1922, Bukovec – 29. maj 2001, Zgornja Polskava), mizar, računovodja, kulturni delavec * Josip Pelko (18. marec 1881, Kostrivnica – 1962, Slovenska Bistrica), urar, fotograf * Ivan Pivec (2. februar 1919, Sele pri Polskavi – februar 1991), oljar * Vinko Polanec (22. januar 1926, Slovenska Bistrica – 4. marec 2004, Maribor), kovač * Jožef Anton Quadrio (med 1675 in 1680, Benetke – 1730), štukater * Bruno Rajtmajer (27. avgust 1912, Stari Log – 11. maj 1945, Borovlje), ključavničar, železničar * Jožko Sagadin (2. marec 1883, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce pri Mostečnem), mizar, narodni buditelj * Franc Sernec (1860, Slovenska Bistrica – ?), mizar, politik * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), čevljar, stenograf, politik, publicist * Gvido Smolar (1. september 1909, Troblje – 28. julij 1996, Slovenska Bistrica), lesni manipulant, tovarnar, direktor Emmi-ja, društveni delavec * Mihael Spindler (28. oktober 1941, Kuršinci – 13. december 2019, Maribor), metalurg, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, direktor Emmi-ja * Herbert Stremšek (19. februar 1923, Pragersko – 1. avgust 1947, Ljubljana), strugar, sodelavec gestapa * Jurij Ačko (26. marec 1878, Visole – 14. februar 1947, Slovenska Bistrica), slikopleskar, slikarski mojster * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog, krasolog, publicist * Roman Dorn (10. maj 1952, Slovenska Bistrica – 23. junij 2023, Slovenska Bistrica), slovenski računalnikar, učitelj * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985, Gradec), geodet, vojak častnik * Maruša Bradač (9. januar 1978, Maribor), astrofizičarka (odraščala je v Slovenski Bistrici, kjer je 1984–92 obiskovala osnovno šolo) * Zora Cvahte (14. marec 1936, Slovenska Bistrica – 20. januar 2019, Maribor), defektologinja, folkloristka, amaterska igralka * Slavko Kovačič (23. februar 1919, Makole – 30. november 202,0 Slovenska Bistrica), biolog, kulturni delavec, tabornik, planinec, urednik časopisa Metalurg * Milan Kac (25. oktober 1924, Lendava – 21. december 2010, Maribor), matematik * Vida Pohar (9. julij 1934 Beograd – 2022), geologinja * Gabriela Zemljič (9. marec 1919, Maribor – 17. februar 2014, Maribor), prva slovenjebistriška farmacevtka, direktorica tukajšnje lekarne * Josef von Wurzian (9. marec 1806, Slovenska Bistrica – 27. maj 1858 Dunaj), osebni zdravnik avstrijskega feldmaršala Josefa Grafa Radetzkega * Zora Janžekovič (30. september 1918, Slovenska Bistrica – 17. marec 2015 Radenci), zdravnica, specialistka plastične kirurgije (razvila je nov postopek zdravljenja globokih opeklin) * Karel Erdlen (1. junij 1923, Trbovlje – 12. februar 1999, Slivniško Pohorje), veterinar (služboval je v Slovenski Bistrici) * Ivo Antolič (14. april 1919, Ljutomer – 13. julij 2001, Ljubljana), zobozdravnik, ortodont (dve leti je deloval v Slovenski Bistrici) * Paul Adami (18. januar 1736, Slovaška – 11. november 1814, Dunaj), zdravnik, veterinar (V decembru 1779 in 1780 je opravil obsežen in zahteven poskus zaščitnega cepljenja proti omenjeni bolezni na živih živalih v Slovenski Bistrici in bližnji okolici) * Jernej Černe (1903, Šmartno v Rožni dolini – 1982, Slovenska Bistrica), zdravnik, zobozdravnik * Štefka Hribar (25. december 1921, Domžale – 19. julij 1993, Slovenska Bistrica), zdravnica, upravnica ZD Slovenska Bistrica * Ivan Jurečko (12. april 1884, Kočno ob Ložnici – 15. marec 1964), zdravnik, narodni buditelj, udeleženec 1. svetovne vojne * Jože Jeras (30. oktober 1920, Pragersko – september 2013), zdravnik, pediater, publicist * Simon Jagodič (12. oktober 1892, Veliko Tinje – 16. oktober 1967, Slovenska Bistrica), zdravnik, upravnik zdravstvenega doma Slov. Bistrica * Cvetka Križaj (5. september 1935, Ljubljana – 27. marec 1990, Slovenska Bistrica), zdravnica, pediatrinja * Anton Klasinc (1876 – avgust 1945, Pragersko), zdravnik * Leon Lemež (1895, Slovenska Bistrica – 1933), zdravnik, specialist za otroške bolezni * Jože Lokar (21. januar 1939, Slovenska Bistrica – 2. december 1996, Ljubljana), zdravnik, nevropsihiater, publicist * Maks Murmayr (1871 – 1947), zdravnik, medicinski svetnik, župan Slovenske Bistrice * Lujo Polanec (1922 – april 1999, Maribor), veterinar, publicist, režiser, kulturni delavec * Ivan Rahle (17. september 1939, Zgornja Bistrica – 17. september 1995, Zgornja Bistrica), veterinar * Srečko Rainer (25. maj 1922, Zgornja Bistrica – 2. marec 2000, Ljubljana), zdravnik, ginekolog, patolog, publicist * Ivan Rajšp (26. februar 1885, Spodnja Polskava – 24. avgust 1948, Zagreb), zdravnik * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole), zdravnik, politik, pisatelj, čitalničar * Zora Tomič (16. avgust 1929, Slovenska Bistrica – junij 2021), sociologinja, političarka in socialna aktivistka * Jurij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – januar 2014 Izola), geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitični delavec * Janko Čar (11. februar 1932, Veliko Tinje – 10. julij 2017, Slovenska Bistrica), slavist, jezikoslovec, pesnik, pisatelj in kulturni delavec * Lovro Stepišnik (28. julij 1834, Arclin – 16. februar 1912, Slovenska Bistrica), prvi slovenski potujoči knjižničar, bukovnik * Marijan Gerdelj (14. april 1948, Vinarje – 20. avgust 2020, Dolga Brda), arhivist, zborovodja, teolog * Jože Stabej (zgodovinar) (6. marec 1896, Preloge – 22. december 1980, Ljubljana), zgodovinar, publicist, kulturni organizator * Jože Hudeček (24. februar 1937, Ljubljana – 18. junij 2011, Ljubljana), umetnostni zgodovinar, novinar, pisatelj, urednik, publicist, alpinist * Jože Koropec (17. marec 1923, Bukovec – 28. april 2004, Maribor), zgodovinar, publicist * Ignac Kamenik (1. oktober 1926, Solčava – 17. julij 2002, Maribor), slovenist, pisatelj, režiser, kulturni delavec * Stanko Pahič (21. oktober 1924, Lokanja vas – 6. december 2003, Maribor), arheolog, publicist, vojni ujetnik * Ferdinand Šerbelj (18. marec 1949, Zgornje Prebukovje), umetnostni zgodovinar * Ivan Urbančič (12. november 1930, Robič – 7. avgust 2016, Ljubljana), filozof, prevajalec, publicist * Nina Ditmajer (26. marec 1988, Maribor), raziskovalka zgodovine slovenske književnosti in jezika, asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (svoje otroštvo je preživela v Slovenski Bistrici) * Martin Žnidaršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založniški strokovnjak, knjigotrški strokovnjak, novinar * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm – 23. september 2016, Ljubljana), učitelj, politik, športni delavec * Marija Goričan (24. marec 1884, Šoštanj – 15. januar 1963, Slovenska Bistrica), učiteljica, kulturna delavka, knjižničarka * Marija Hrastnik (22. marec 1922, Spodnja Polskava – 5. maj 1988, Maribor), učiteljica * Martin Dernjač (1816 – 1885, Spodnja Polskava), učitelj, nadučitelj, častni občan Spodnje Polskave * Slavoj Dimnik (31. julij 1887, Postojna – 1. oktober 1932, Maribor), učitelj, kartograf * Otilija Feigel (18. oktober 1876, Volče – 26. marec 1946, Slovenska Bistrica), učiteljica, knjižničarka, čitalničarka, kulturna delavka * Jože Tomažič (9. marec 1906, Veliko Tinje – 6. januar 1970, Jesenice), pedagog, dramatik, mladinski pisatelj, gledališki igralec, režiser in publicist * Jože Leskovar (22. avgusta 1934, Slovenska Bistrica), učitelj glasbe, ravnatelj na OŠ * Josip Brinar (1. november 1874, Studence – 11. marec 1959, Celje), pedagog, pedagoški pisec (služboval je na osnovnih šolah Slovenska Bistrica (1893–96)) * Janko Bezjak (15. april 1862, Gorca – 29. november 1935, Maribor), šolnik, jezikoslovec, pedagoški pisec (od 1893 je bil nadzornik šolskih okrajev v Slovenski Bistricai) * Miljutin Arko (16. april 1910, Ig – 24. januar 1991, Zgornja Polskava), učitelj, prvi ravnatelj Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in ljubiteljski etnolog * Vida Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica ter dolgoletna novinarka Radia Ormož in Radia Tednik Ptuj * Janez Amring (najverjetneje leta 1764 – 1824), učitelj, kmet, mlinar * Franc Brelih (? – pred 1870), učitelj, prvi posveten učitelj na Zgornji Ložnici * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), šolnik, geograf * Avgust Kopriva (9. avgust 1883, Kamnica – 1956, Gradec), učitelj * Slavko Kleindeinst (14. junij 1936, Maribor – 23. marec 2016, Slovenska Bistrica), učitelj, defektolog, ravnatelj, čebelar, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Anton Kancler (15. junij 1914, Zgornja Polskava – 1987, Slovenske Konjice), učitelj, vodja šole * Miroslav Lešnik (8. december 1923, Maribor – 7. januar 2013, Maribor), učitelj, prevajalec, športnik, kulturni delavec * Gabriel Majcen (6. julij 1858, Zgornja Velka – 13. marec 1940, Maribor), učitelj, publicist * Milan Mlakar (12. avgust 1948, Ptuj – 29. avgust 1991, Maribor), učitelj, glasbeni pedagog, zborovodja, kulturni delavec * Jurij Novak (5. april 1916, Vratišinec – 14. november 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj, šolski inšpektor, pesnik * Simon Pernat (1801, Spodnja Polskava – 1888, Zgornja Polskava), učitelj, kmet, gostilničar, organist * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slov. Konjicah – 14. december 2013, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Franc Pliberšek (14. september 1934, Kalše – 28. avgust 2015, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ Šmartno na Pohorju, društveno-kulturni delavec * Anton Podvršnik (22. maj 1897, Šmartno na Pohorju – ?), učitelj, šolski upravitelj v Zrečah, društveno-kulturni delavec * Ivan Povh (29. maj 1858, Vešenik – 17. oktober 1932, Zgornja Ložnica), učitelj, sadjar, glasbenik, zborovodja, čebelar * Hedvika Povh Leben (20. september 1902, Hoče – 13. januar 1996, Maribor), učiteljica, režiserka, kulturna delavka * Stanko Povh (11. november 1895, Zgornja Ložnica – 18. januar 1986, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Josip Rainer (? – 6. november 1936, Zgornja Polskava), nadučitelj, društveni delavec * Srečko Rajh (17. oktober 1932, Maribor – 31. december 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj OŠ Črešnjevec, društveno‒kulturni delavec * Marija Rasteiger (6. avgust 1906, Spodnje Preloge – po 10. januarju 1946), učiteljica * Jožef Repolusk (? – 1800), organist, prvi izprašani učitelj v Slovenski Bistrici * Josip Sabati (28. februar 1856, Zgornja Kungota – 1941, Zgornja Polskava), učitelj, lokalni politik, sadjar * Ludvik Sagadin (16. avgust 1884, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce, Mostečno), učitelj, sadjar * Ana Sernec (1. junij 1847, Slovenska Bistrica – 12 oktober 1940, Avstrija), učiteljica, kulturna delavka * Ivan Sernec (10. november 1936, Maribor – 7. januar 2009, Maribor), učitelj, pedagoški svetovalec, šolski inšpektor * Jelka Sernec (8. marec 1942, Slovenska Bistrica – 6. julij 2006, Maribor), učiteljica, pisateljica, pesnica * Branko Sorčnik (24. julij 1920, Slovenska Bistrica – 6. september 2011, Ljubljana), učitelj, ravnatelj, ljubiteljski dendrolog * Mirko Majcen (16. junij 1890, Slovenska Bistrica – 1. avgust 1977, Ptuj), učitelj, kulturni delavec * Avgusta Šantel (21. julij 1876, Gorica – 2. december 1968, Ljubljana), učiteljica, slikarka * Kristina Šega (23. julij 1941, Dobovec – 26. marec 1989, Ljubljana), učiteljica, knjižničarka ‒ ravnateljica knjižnice Slovenska Bistrica, pesnica, kulturna delavka * Josip Šegula (Pec) (12. februar 1903, Ptujska Gora – 17. avgust 1980, Ljubljana), učitelj, glasbeni pedagog, dirigent, kapelnik, zborovodja * Oskar Štakul (21. maj 1918, Spodnja Avstrija – 15. december 1992, Slovenska Bistrica), glasbeni pedagog, ustanovitelj in prvi ravnatelj GŠ Slovenska Bistrica * Janez Jurij Tabernik (12. marec 1729, Slovenska Bistrica – 1. maj 1813, Slovenska Bistrica), učitelj, ustanovitelj šole na Spodnji Polskavi * Julij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slov. Konjicah – 9. januar 2014, Izola), učitelj, geograf, gospodarski zgodovinar, publicist * Vida Marija Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica, novinarka, urednica, društvena delavka * Ernest Tribnik (? – avgust 1905, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj PGD Spodnja Polskava * Martin Ulaga (1904, Lože – november 1968, Ljubljana), glasbeni pedagog, organist * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), učitelj, geograf * Avgust Vidmar (21. maj 1934, Planina pod Šumikom – 28. junij 2017, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ, kulturno-prosvetni delavec, lokalni aktivist * Jožef Vodošek (2. marec 1866, Maribor – 31. avgust 1915, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Ivan Vokač (31. december 1903, Studenci – 24. december 1986, Zgornja Polskava), učitelj, upravitelj OŠ, kulturni in družbenopolitični delavec * Bojan Sinič (5. avgust 1954, Maribor – 22. februar 2018, Laporje), novinar, ustanovitelj tednika Panorama, urednik * Ana Mlakar (7. junij 1922, Slovenska Bistrica – 24. september 1997, Ljubljana), radijska napovedovalka, inštruktorica za govorno tehniko * Koni Steinbacher (1. oktober 1940, Zgornje Prebukovje pri Šmartnem na Pohorju), kulturni delavec, risar, režiser, učitelj * Milan Vidic 15. januar 1919, Ljubljana – avgust 1992, Slovenska Bistrica), režiser, kulturni delavec * Marko Žitnik 9. april 1913, Črešnjevec – 29. junij 1942, Križni Vrh), trgovec, režiser, kulturni delavec * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020), založnik in zaslužni profesor * Vinko Gaberc (13. januar 1886, Pretrež – 23. november 1966, Piran), časnikar * Ivan Matelič (18. januar 1887, Trst – 3. marec 1967, Ljubljana), učitelj (zaključič je oficirski tečaj v Slovenski Bistrici) * Anica Černej (3. april 1900, Čadram – 3. maj 1944, Nemčija), pedagoginja, pesnica, pisateljica (po njej se imenujejo ulice v Slovenski Bistrici) * Paolo Santonino (okoli 1440, Umbrija – med 1508 in 1510, Videm), potopisec, kronist * Silvester Kopriva (1. december 1908, Laporje – 30. april 1991, Ljubljana), filolog, prevajalec, publicist * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Ella von Hutten (2. aprila 1874, Slovenska Bistrica – ?), pisateljica * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Franc Pajtler (6. november 1941, Rače – 6. avgust 2009, Pragersko), zbiratelj, publicist * Rosa Pitschl (5. avgust 1861, Slovenska Bistrica – 17. december 1943, Slovenska Bistrica), založnica, knjigarnarka * Gabrijela Verdeljak (Jelka) 22. julij 1920, Studenci – 19. maj 1983, Veliko Tinje), pesnica, pisateljica, zbiralka ljudskega blaga, društveno kulturna delavka * Ivan Železnikar 28. december 1839, Stiška vas – 26. januar 1892, Ljubljana), časnikar, urednik Slovenskega naroda * Silvo Husu (ni znano), avtor in urednik (urednik krajevnega biogr. leksikona) * Marija Vojskovič (25. oktober 1915, Ljubljana – 22. marec 1997, Maribor), pisateljica, davčna uradnica * Simon Juda Stupan (? – 1693, Slovenska Bistrica), slikar * Milan Rožmarin (5. julij 1946, Slovenska Bistrica – december 2017), slikar * Marjan Hlastec (30. avgust 1936, Zgornja Ložnica), igralec * Tine Lesjak (21. junij 1957, Kot na Pohorju – 29. julij 2019, Maribor), skladatelj narodnozabavne glasbe, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi * Josip Pišof (15. junij 1911, Pragersko – 4. oktober 1986, Maribor), slikar * Bojan Cvetrežnik (11. 6. 1971, Maribor), violist, violinist, glasbeni pedagog (vodi godalne delavnice za učence in učitelje v Slovenski Bistrici) * Branimir Ritonja (23. februar 1961, Slovenska Bistrica), mojster fotografije * Lojze Avžner (1913, Podgrad – 28. oktober 1944, Šmartno v Tuhinju), ogranist, kulturnik * Branko Gombač (3. marec 1924, Poljčane – 31. januar 1997, Maribor), režiser, gledališki igralec, kulturni delavec, soustanovitelj celjskega poklicnega gledališča, ustanovitelj Borštnikovega srečanja * Franc Gornik (10. julij 1857, Malečnik – 14. julij 1908, Malečnik), cerkveni slikar * Jožef Holzinger (3. april 1735, Limbuš – 27. marec 1797, Maribor), kipar * Franc Horvat (30. november 1870, Cerkvenjak – 1944, Maribor), slikar * Božidar Jakac (16. julij 1899, Novo mesto – 20. november 1989, Ljubljana), slikar, grafik * Joseph Kuwasseg (25. november 1799, Trst – 19. marec 1859, Gradec), krajinski slikar, litograf * Janez Martin Kremser Schmidt (25. september 1718, Spodnja Avstrija – 28. junij 1801, Spodnja Avstrija), slikar * Ignac Krajnc Grablec (30. junij 1861, Vrhole pri Slov. Konjicah – 22. junij 1948, Vrhole pri Slov. Konjicah), glasbeni samouk, skladatelj, dirigent, kapelnik, kulturni delavec * Rudolf Kotnik (8. januar 1931, Štajerska – 25. oktober 1996, Hoče), slikar * Jakob Kos (26. junij 1879, Studence – 4. julij 1932, Slovenska Bistrica), organist, čitalničar, čebelar, hmeljar, udeleženec 1. svetovne vojne * Veit Königer (1. julij 1729, Južna Tirolska – 2. december 1792, Gradec), kipar, rezbar * Roman Klasinc (16. julij 1907, Pragersko – 1990), pianist, glasbeni pedagog, dirigent * Hermine Katzmayr (25. oktober 1856, Dunaj – 2. april 1933, Slovenska Bistrica), operna pevka, učiteljica petja * Franz Kässmann (1751, Slovenska Bistrica – 1. december 1837, Dunaj), kipar * Lojze Lavrič (4. junij 1914, Črni Potok pri Dragi – 15. september 1954, Ljubljana), kipar, rezbar, učitelj, lutkar, avtor spomenika NOB v Slovenski Bistrici * Anton Jožef Lerchinger (okoli 1720, Rogatec – po 1792), slikar * Janez Jurij Mersi (1725, Rogatec – 1788 ,Slovenj Gradec), kipar, rezbar * Janez Valentin Metzinger (19. april 1699, Lotaringija – 12. marec 1759 , Ljubljana), slikar * Alojz Osvatič (18. junij 1874, Slovenske Konjice – 23. februar 1959, Linz), slikar * Karel Paj (3. november 1918, Pragersko – 17 marec 1945, Andraž nad Polzelo), glasbenik * Dušan Pečnik (17. junij 1933, Maribor – 27. maja 2010, Maribor), glasbenik, kapelnik, kulturni delavec * Makso Pirnik (28. avgust 1902, Preloge – 12. avgust 1993, Šempeter pri Gorici), skladatelj, zborovodja, kulturni delavec * Ivan Polanec (1. avgust 1887 – 8. julij 1959, Slovenska Bistrica), glasbenik, organist, zeliščar, izumitelj * Franc Krištof Reiss (?, Lipnica – 25. marec 1711, Maribor), kipar * Arnold Tovornik 13. marec 1916, Selnica ob Dravi – 4. junij 1976, Maribor), igralec, častnik * Franc Turk 15. avgust 1906, Predjama – 5. maj 1976, Slovenska Bistrica), kapelnik, glasbeni pedagog * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. julij, 1909 Hošnica), politik * Ivan Pučnik (17. avgust 1927, Črešnjevec – 5. december 2008, Črešnjevec), politik, poslanec, župan, kmet, sadjar * Peter Novak (20. december 1854, Podbardo (it. Cesariis) pri Čenti, Beneška Slovenija – 26. december 1922 Slovenska Bistrica), narodni buditelj v Slovenski Bistrici * Jože Pučnik (9. marec 1932, Črešnjevec – 11. januar 2003, Nemčija), politik in sociolog * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Devina – 16. maj 1925, Avstrija), pravnik in diplomat * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), pravnik in politik * Rudi Rizman (22. marec 1944, Slovenska Bistrica), sociolog in politolog * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici), politik, zdravnik in pisatelj * Jožef Jerovšek (2. marec 1921, Spodnja Nova vas), politik, poslanec in kemik * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm –2016), učitelj, politik in športni delavec * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), stenograf in politik * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica – 29. april 1892, Dunaj), odvetnik in industrialec * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, narodni buditelj, politik, sociolog * Štefan Sagadin (9. julij 1878, Spodnja Polskava – 18. junij 1947, Beograd), pravnik, sodnik * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), narodni buditelj, politični aktivist * Anton Bergauer (29. 8. 1950, Maribor), politik (zaključil je Kovinarsko in lesno predelovalno šolo za učence v gospodarstvu Slovenska Bistrica) * Friderik Babnik (16. avgust 1883, Zgornja Polskava – 4. december 1941, Mauthausen), pravnik, tovarnar, lokalni aktivist, narodni buditelj, * Janko Babnik (13. avgust 1926, Dunaj – 1. september 1987, Ljubljana), pravnik, sodnik * Anton Brumen (7. januar 1857, Biserjane – 28. november 1930, Ptuj), sodnik, odvetnik, publicist * Rudolf Grad Ganziti (10. april 1905, Vrhole pri Slov. Konjicah – 27. julij 1987, Ljubljana), politik, sindikalist * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), odvetnik, politik, župan Celja * Josip Jaklin (22. februar 1860, Slovenska Bistrica – 1933), politik * Alojz Kores (16. junij 1930, Kovača vas – 29. januar 2006, Kovača vas), politik, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, poslanec, društveni delavec, član PGD * Franc Karner (23. oktober 1925, Slovenska Bistrica – 5. maj 1952, Krnica), sodni uslužbenec, planinec, alpinist * Urban Lemež (17. maj 1858 – 19. marec 1933, Slovenska Bistrica), pravnik, narodni buditelj, posojilničar, čitalničar * Ervin Mejak (19. april 1899, Slovenska Bistrica – 14. oktober 1989, Polzela), pravnik, odvetnik, pisatelj, vojak, Maistrov borec * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. avgust 1909, Hošnica), lokalni politik, narodni buditelj * Ferdinand Prenj (18. oktober 1876, Oplotnica – 1957, Mostar), pravnik, publicist, društveni delavec * Avguštin Reisman (28. avgust 1889, občina Pesnica – 20. februar 1975, Mostar), pravnik, odvetnik, publicist * Boštjan Schaubach (7. februar 1886, Koroška – 18. marec 1953, Slovenska Bistrica), pravnik, odvetnik, politik, župan Slovenske Bistrice * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, publicist, čitalničar, narodni buditelj * Josip Sernec (4. marec 1844, Slovenska Bistrica – 18. september 1925, Ljubljana), pravnik, politik, publicist, čitalničar, pisatelj * Teodor Tominšek (16. oktober 1902, Kranj – 16. februar 1996, Ljubljana), pravnik, publicist, prvoborec ‒ spomeničar * Julian Železnikar (3. julij 1878, Slovenska Bistrica – 14. november 1902, Ljubljana), pravnik, član ljubljanske in novomeške literarne Zadruge * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Slovenska Bistrica – 16. maj 1925, Štajerska), pravnik, minister, publicist * Pavla Mede (29. junij 1919, Strahinj – 8. januar 1943, Lukanja), komunistka, partizanka in narodna herojinja * Dušan Mravljak (21. februar 1914, Šoštanj – 8. januar 1943, Lukanja), partizan in narodni heroj * Drago Magdič (27. marec 1962, Slovenska Bistrica), častnik * Fritz Eugen Heigel (21. september 1895, Pragersko – 11. december 1930, Dunaj), častnik, inženir * Ernest Kopriva (10. september 1907, Laporje – 26. februar 1974, Obrov), pomorski častnik, publicist * Jože Kodelič (15. marec 1920, Črešnjevec – 5. februar 2015, Črešnjevec), častnik, prvoborec ‒ spomeničar * Marijan Strehar (3. marec 1952, Planina pod Šumikom – 24. maj 2012, Pohorje), častnik, vojak, čebelar, veteran vojne za Slovenijo, častni občan občine Slovenska Bistrica * Marjan Vidmajer (6. maj 1955, Slovenska Bistrica – 5. avgust 2010, Slovenska Bistrica), častnik, vojak, veteran vojne za Slovenijo * Julius Cuscoleca (26. julij 1872 , Slovenska Bistrica – 5. oktober 1935, Innsbruck), častnik * Drago Tomažič (28. januarja 1914, Veliko Tinje – 12. oktober 1943, Mozelj), uradnik, član vaških straž, četnik (plavogardist) * Alojz Vindiš (16. maj 1926, Pragersko – 3. marec 2010, Spodnja Polskava), častnik, * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985 Gradec), geodet, častnik, vojak * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat, Zagorje ob Savi – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj in dobrotnik Antona Martina Slomška * Gregor Zafošnik (30. avgust 1902, Spodnja Nova vas – 2. julij 1994, Maribor), duhovnik in skladatelj * Ivan Tomažič (17. junij 1919, Pregarje – 22. februar 2014 Ilirska Bistrica), rimskokatoliški duhovnik, organizator, mecen, publicist in venetolog * Ignac Franc Zimmermann (26. julij 1777, Slovenska Bistrica – 28. september 1843, Šentandraž v Labotski dolini), duhovnik, škof * Simon Gaberc (3. oktober 1838, Črešnjevec – 12. januar 1916, Maribor), narodni gospodar, pridigar, nabožni pesnik, duhovnik * Štefan Kušer (10. december 1910, Zgornja Brežnica – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, občinski nagrajenec * Janez Arlič (27. december 1812, Nova Cerkev – 17. junij 1879, Prihova), duhovnik, pesnik Slomškovega kroga * Friderik Mirko Aužner (25. marec 1916, Podgrad – 24. februar 1987, Maribor), duhovnik * Jože But (17. februar 1924, Kostrivnica – 9. september 1998, Slovenska Bistrica), duhovnik * Jožef Cerjak (1863, Podsreda – 1933, Slovenska Bistrica), duhovnik * Marija Serafina Černe (8. marec 1908, Kromberk – 1977), redovnica, misijonarka * Josip Drobnič (18. april 18128, Sveta Ema, Podčetrtek – 5. avgust 1861, Gradec), duhovnik, pisatelj, publicist, čitalničar, kulturni delavec * Martin Gaberc (29. september 1883, Črešnjevec – 6. april 1941, Gornja Radgona), duhovnik, kulturni delavec * Rudolf Gašparič (7. februar 1917, Kraljevica – 18. avgust 2006, Maribor), duhovnik * Pankracij Gregorc (7. maj 1867, Videm pri Ptuju – 15. avgust 1920, Slovenske Konjice), duhovnik, pesnik in pisatelj * Mihael Grešak (11. september 1914, Griže – 22. julij 1942, Celje), duhovnik * Anton Hajšek (5. junij 1829, Stari Grad – 1907, Slovenska Bistrica), duhovnik, posojilničar, čitalničar * Josip Hašnik (16. marec 1811, Trbonje – 6. marec 1883, Šentjur), duhovnik, nabožni pesnik, publicist * Franc Heber ( 1852, Velika Nedelja – 13. april 1921, Spodnja Polskava), duhovnik, katehet, kronist * Jožef Heržič ( ? – 29. april 1897, Ptuj), duhovnik, prošt, kronist, častni občan občine Spodnja Polskava * Aleksandr Hoffer (25. februar 1839, Kot – 4. september 1914, Travnik), duhovnik, jezuit, zgodovinar * Anton Jerovšek (23. maj 1874, Spodnja Nova vas – 31. oktober 1932, Maribor), duhovnik, publicist, politik * Štefan Kušar (10. december 1910, Križni Vrh – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, lokalni aktivist * Karl Križe (24. avgust 1802, Slovenska Bistrica – 20. junij 1858), duhovnik, kurat * Franc Kovačič (25. marec 1867, Veržej – 19. marec 1939 Maribor), duhovnik, zgodovinar, časnikar, publicist, diplomat * Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (19.−21. stoletje), redovnice * Franc Ksaver Lukman (24. november 1880, Loke – 12. junij 1958, Ljubljana), duhovnik, publicist, teolog, filozof * Vincenc Novak (5. september 1807, Braslovče – 8. marec 1869, Spodnja Polskava), duhovnik, nabožni pesnik * Ivan Orel (18. oktober 1899, Mozirje – 30. maj 1970, Zgornja Polskava), duhovnik * Jožef Ozimič (28. februar 1882, Zgornja Ložnica – ?), duhovnik, dekan * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj * Jožef Soler (18. april 1829, Slovenska Bistrica – 5. januar 1870, Zgornja Ložnica), duhovnik, kurat * Ivan Šolinc (15. junij 1897, Cerovec – 17. marec 1976, Krško), duhovnik * Jožef Virk (15. marec 1810, Podrečje – 4. januar 1880, Loče), duhovnik, pesnik * Matevž Vrečko (10. september 1826, Vojnik – 10. julij 1893, Šmarje pri Jelšah), duhovnik, ustanovitelj prve knjižnice v Slovenski Bistrici * Ivan Zakošek (21. marec 1876, Šentvid pri Planini – 25. maj 1951, Zgornja Ložnica), duhovnik, provizor * Jožef Gašpar Zamlik (1680, Vitanje – 22. julij 1750, Slovenska Bistrica), duhovnik * Franc Žagar (duhovnik) (3. april 1826, Spodnja Polskava – 23. november 1891), duhovnik, doktor teologije * Memi Bečirovič (1. marec 1961, Slovenska Bistrica), košarkarski trener * Rene Mlekuž (25. avgust 1975, Slovenska Bistrica), alpski smučar * Franc Očko (31. marec 1960, Slovenska Bistrica), judoist * Ivan Vidmajer (24. december 1949, Slovenska Bistrica), judoist * Urška Žigart (4. december 1996, Slovenska Bistrica), kolesarka * Kaja Korošec (17 November 2001, Slovenska Bistrica), nogometašinja * Sani Bečirović (19. 5. 1981, Maribor), košarkar (zaključil je OŠ v Slovenski Bistrici) * Marijan Štimec (3. april 1951, Maribor – 11. november 2020, Maribor), samostojni podjetnik, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica, športnik, trener * Stanko Topolčnik (12. december 1947, Slovenska Bistrica – 13. april 2013, Kovača vas), judoist, olimpijec * Jože Uršič (19. marec 1927, Devina - 5. maj 1952, Krnica), Milan Uršič (21. september 1928, Devina – med 4. in 5. majem 1952 , Krnica), Ivan Vanč Uršič (16. januar 1931, Devina – 3. maj 1952, Krnica), študent, planinec, alpinist * Rodbina Attems (13.−21. stoletje), plemiči, lastniki Bistriškega gradu od 1717 do 1945 * Ignacij Marija I. Attems (15. avgust 1652, Ljubljana – 1. december 1732, Gradec), plemič, prvi lastnik bistriškega gradu iz rodbine Attems, pravnik, mecen * Kristina Attems (1658 – 27. april 1737), hčerka Jurija Günterja grofa Herbersteina († 1677), plemkinja, druga žena Ignaca Marije I. grofa Attemsa * Franc Dizma Attems (6. avgust 1688, Gradec – 10. maj 1750, Gradec), plemič, svetnik, predsednik vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja * Ignacij Marija II. Attems (27. februar 1714 , Gradec – 15. junij 1762, Dunaj), vnuk Ignaca Marije I. Attemsa, plemič, ustanovitelj bistriške veje rodbine Attemsov Svetokriških * Ferdinand Marija I. Attems (22. januar 1746 – 23. maj 1820, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ignacij Marija III. Attems (24. februar 1774, Gradec – 17. december 1861, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ferdinand Marija II. Attems (4. december 1809, Gradec – 27. november 1878, Gradec), plemil, vladni svetnik * Emil Attems (1. oktober 1857, Linz – 13. januar 1921, Slovenska Bistrica), plemič, cesarsko-kraljevski komornik, oče in ded zadnjih bistriških Attemsov * Ferdinand Marija III. Attems (14. avgust 1885, Wels – 1946), plemič, zadnji Attems, ki je bil lastnik bistriškega gradu, doktor gozdarstva, doktor ekonomije * Eleonore Maria Mauritia Attems (4. oktober 1886, Pardubice – 19. maj 1922, Gradec), plemkinja, prva žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Vanda Marija Terezija Attems (7. oktober 1887, Pardubice – 1946), plemkinja, druga žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Ignacij V. Attems (23. junij 1918, Dunaj – 24. februar 1986 , Dunaj), plemič, inženir gozdarstva, vojak * Emil Hans Attems (25. september 1921, Gradec – 1945 (domnevno)), plemič, inženir * Edmund Attems (16. september 1924, Gradec – 4. januar 2006, Dunaj), plemič, ekonomist * Franc Dizma Attems (duhovnik) (26. oktober 1926, Gradec – 13. maj 1999, Gradec), plemič, duhovnik, profesor * Grofje rodbine Babenberžani (okoli 976−1264), plemiška rodbina, posestniki Slovenske Bistrice * Grofje rodbine Celjskih (14.−15. stoletje), plemiška rodbina, posestniki mesta in gradu Slovenska Bistrica * Rodbina Dietrichstein (izpričani med 16. in 18. stoletjem), plemiška rodbina, lastniki polskavskih zemljiških gospostev * Anton Grasl (izpričan med leti 1455 in 1485), plemič, posestnik, gradnik * Elle Hutte (2. april 1874, Slovenska Bistrica – ? Dunaj), plemkinja, pisateljica * Janez Jurij Idunspeug (? – 1572, Slovenska Bistrica), plemič, posestnik bistriškega gradu * Theodor Kravina (1720, Slovenska Bistrica – 1789, Spodnja Avstrija), plemič, rektor, publicist, duhovnik, jezuit * Adalbert Neipperg (31. marec 1890, Meran – 23. december 1948, Vršac), plemič, duhovnik * Rodbina Otokarjev (1050 − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Zbelovo − 29. april 1892, Dunaj), plemič, gospodarstvenik, pravnik * Krištof Prafer (izpričan v 2. polovici 16. stoletja), plemič, gospodar gradu Gromberk * Rodbina Spanheim (11.−13. stoletje), plemiči, prvi znani posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Stupan Ehrenstein Simon (? − 1692, Slovenska Bistrica), plemič, slikar * Rodbina Vetter von der Lillie (16.−17. stoletje), plemiči, prvi privatni lastniki bistriškega gradu med 1584 in 1681 * Josef Wurzian Ritter (9. marec 1805, Slovenska Bistrica− 27. maj 1858, Dunaj), zdravnik, plemič * Eva Ingolič (druga polovica 17. in prva polovica 18. stoletja), osumljena čarovništva == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} 4xo3yhe5vkzayvxt47n07lcr5lnjx0g 6685754 6685750 2026-06-05T19:17:34Z Yerpo 8417 --dvomljivi in nereferencirani podatki 6685754 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Slovenska Bistrica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg |grb_alt=Grb |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]]. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]. Izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Po propadu Rimskega cesarstva je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. Mesto je dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je območje Spodnje Štajerske, vključno s Slovensko Bistrico, prišlo pod upravo nacistične Nemčije. Cilj okupacijskih oblasti je bil popolna germanizacija regije, kar je vključevalo izgon slovenskega prebivalstva, zaseg njihovega premoženja in naselitev pripadnikov nemške narodne skupnosti (Volksdeutsche). Izseljevanje je bilo del širšega nacističnega načrta, ki je predvideval odstranitev 220.000–260.000 Slovencev s Štajerske in Gorenjske. Prvi množični izgon Slovencev iz Slovenske Bistrice je bil izveden 7. junija 1941, ko so nemške oblasti organizirano deportirale skupino prebivalcev v Srbijo. Gre za enega najzgodnejših dokumentiranih izgonov na območju Spodnje Štajerske. Izseljeni prebivalci so bili večinoma narodno zavedni Slovenci, izobraženci, uradniki, obrtniki in druge družine, ki so jih okupacijske oblasti označile kot »nezaželene«. Izseljenci so bili zbrani na železniški postaji v Slovenski Bistrici in nato z vlaki odpeljani v zbirna in izgnanska taborišča v Srbiji. Dovoljena jim je bila le minimalna količina osebnih predmetov, njihovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Izseljevanje iz Slovenske Bistrice se je nadaljevalo v več valovih do leta 1942. Deportirani prebivalci so bili razseljeni po različnih krajih v Srbiji, nekateri pa so bili kasneje poslani v taborišča v Nemčiji. Njihove domove so okupacijske oblasti pogosto dodelile pripadnikom nemške narodne skupnosti ali jih uporabile za vojaške in upravne potrebe. == Razvoj gasilstva == Bistrica trg, konec 13. stoletja pa že mestna naselbina, se je pogosto srečevala s požari. Za leto dogodka vemo le za nekatere. Januarja leta 1384 je pogorel grad z Marijino kapelo, leta 1446 je bilo mesto vso v plamenih ob obleganju Madžarov. Oglejski kronist [[Paolo Santonino]] je med obiskom Slovenske Bistrice leta 1487 zapisal v dnevnik, da mesto še kaže sledi požarov iz let 1440 in 1469. Mesto si je komaj opomoglo, ko so ga leta 1532 Turki oropali in požgali. Veliko požarov so povzročili uporni kmetje, ko so 1635 na Štajerskem požgali več grajskih in gospodarskih poslopij, v bližini mesta Žički dvor pri Oplotnici in Pragerski dvor. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo, leta 1788 pa so v celoti pogorele [[Studenice]] s [[Samostan dominikank Studenice|samostanom]] in nad njim stoječi grad. Leta 1813 je pogorela [[Spodnja Polskava]], leta 1818 pa [[Šmartno na Pohorju]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Povod za ustanovitev požarne brambe so bili številni požari ob koncu 19. stoletja v Slovenski Bistrici in okolici, posebno pa požar 4. oktobra 1872, ko sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča. Da takrat ni nastala večja škoda, gre zahvala požarni brambi Maribor – mesto. Mariborski gasilci so prejeli brzojavko ob 10.15. Ob 11. uri so se že peljali s posebnim vlakom proti [[Pragersko|Pragerskemu]], kjer so jih čakali trije pari konj iz bistriške vojašnice. Opoldne ob 12.15 so bili na kraju požara, omejili so ogenj in rešili cerkev. Šele ob 23. uri zvečer so se z vozovi napotili nazaj proti Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Že 23. oktobra 1872 je bil ob 17. uri v občinski stavbi na Glavnem trgu pod predsedstvom župana Franca Formacherja zbor bistriške požarne brambe. Imenovan je bil 9-članski odbor, ki je že na isti seji razpravljal o pravilih društva in nabavi brizgalne. Tako je bilo bistriško gasilstvo organizirano že slaba tri leta po ustanovitvi prvega gasilskega društva na Slovenskem. Člani prvega odbora gasilske brambe v Slovenski Bistrici so bili: Julij Baumann, Josip Fritz, Anton Hogenwart, Edvard Janach, Josip Kalle, Mihael Nasko, Andrej Podkrajšek, Baltazar Raško in Franc Ratej''',''' ki je bil izvoljen za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ko so 17. novembra istega leta bila pravila društva predložena oblasti, ki jih je 24. novembra potrdila z odlokom št.14.692, je mesto štelo 154 hiš in 1168 prebivalcev. Prvi občni zbor je bil 7. januarja 1873 in po pravilu društva je bil imenovan dokončni odbor petih članov. Za načelnika bistriške požarne brambe je bil imenovan Mihael Nasko, za namestnika Julij Baumann, za tajnika Josef Kalle, za blagajnika Andrej Podkrajšek, za orodjarja pa Alojz Matuš. Za vodjo gasilske skupine je bil imenovan še Edvard Janach, Karel Schön za vodjo brizgalne in Franc Bachtidy za njegovega namestnika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Januarja 1873 so nabavili prvo orodje, izdelan je bil žig in 21. marca so se bistriški gasilci združili s pokrajinsko gasilsko zvezo, k Štajerski deželni zvezi pa so pristopili šele leta 1885. Prvi “gasilski dan” so praznovali na Jožefovo, 19.marca 1873. V tem letu je društvo prejelo brizgalno in nekaj orodja.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Pozimi leta 1875 je izbruhnila živinska kuga in gasilci so prostovoljno prevzeli nadzor nad cestami, da bi preprečili širjenje te nalezljive bolezni. Kroniški zapis je zanimiv, saj vidimo, da so gasilci že zgodaj posegli na področje varovanja in preprečevanja drugih nesreč, ne samo požarov. Po dobrih dvajsetih letih se je gasilcem leta 1893 uresničila dolgoletna želja, da bi dobili svoj dom. Prvi požarni voz je društvo prejelo leta 1896 in takrat uvedlo požarno službo ob nedeljah in praznikih. Konec prve svetovne vojne je povzročil temeljite spremembe. 21. septembra 1919 je društvo prejelo pravila nove Zveze gasilskih društev.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ob 60-letnici je društvo dobilo prvi gasilski avto in razvilo prapor. Zaradi pridobitve avtomobila so gasilski voz prodali tovarniškemu društvu v [[Tepanje]]. 30. januarja 1941 občni zbor ni bil dokončan zaradi druge svetovne vojne. V času okupacije je bil članom prepovedan vstop v dom, oddati so morali ključe, zasežen je bil gasilski avto in s tem za vedno izgubljen. Po vojni so bile razmere zahtevne, saj gasilci niso imeli prevoznega sredstva. Delovati so mogli le v bližnji okolici. 28. aprila 1946, pa so se gasilci prvič soočili s prometno nesrečo, ko so nudili »pomoč ranjenim velike avtomobilske nesreče«. Tovornjak, poln ljudi, se je vračal z mitinga na Pohorju pod Spodnjim Prebukovjem, pa so mu odpovedale zavore. Bilo je tudi nekaj mrtvih. Nanje še danes spominja tam postavljen lesen križ. Vozilo, prenovljeno v gasilski avto, so bistriški gasilci dobili šele leta 1954. Maja 1956 pa so gasilci kupili tovornjak znamke Chevrolet in ga leta 1958 predelali v cisterno.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Leta 1965 je bistriške gasilce za njihovo prizadevno delo odlikoval z [[Red zaslug za ljudstvo|redom zaslug za ljudstvo]] s srebrnimi žarki [[Josip Broz – Tito]]. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, so Bistričani pokazali svoj elan v smislu klica »Bližnjemu na pomoč!«. V nadaljnjem petintridesetletnem obdobju so močan pečat delovanju društva dajali njegovi predsedniki in poveljniki ter drugi nosilci funkcij. Prvi zapisi o zamisli izgradnje novega gasilskega doma za potrebe Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bisrica je moč najti v zapisih za leto 1980. Kljub težavam takratnega časa je društvo do leta 1987 pridobilo zemljišče in vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo večnamenskega doma. Leta 1991, ko so se člani društva pripravljali za praznovanje 120-letnice obstoja društva, se je domovina Slovenija osamosvajala in doživela agresijo jugoslovanske armade. Bistriški gasilci so v večini bili vpoklicani v enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. Ob sprejemu novega Zakona o gasilstvu in Zakona o varstvu pred požarom leta 1993 se je med članstvom zaiskrilo novo upanje. Naslednje leto je društvo napovedalo nasilno vselitev v nedokončan nov dom in ga 14. novembra 1994 prevzelo v nedokončanem stanju. Nekoliko si je društvo opomoglo naslednje leto, ko je prodalo stari gasilski dom in s kupnino poravnalo večino dolgov. Dom so dokončali člani sami s preko 4000 delovnimi urami. Pridobili so vsa soglasja in uporabno dovoljenje, ter vpis objekta v zemljiško knjigo. Dolgoletni napori za izgradnjo in pridobitev novega gasilskega doma so bili tako pri koncu.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V nadaljevanju so člani uredili še okolico novega doma in ob 125-letnici delovanja krstili tudi novo gasilsko vozilo GVC 24/50 Steyr. Leta 1996 so navezali prijateljske stike z gasilskim društvom Barsinghausen iz Nemčije. Leta 1997 so z ministrstvom za obrambo podpisali koncesijsko pogodbo za opravljanje nalog širšega pomena, za posredovanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Po velikem požaru Marijine cerkve v centru mesta Slovenska Bistrica se je pokazala potreba po visoki avtolestvi. Tako so člani začeli z aktivnostmi za nabavo take avtolestve in v začetku leta 2002 je naloga uspela s prevzemom rabljene ALK Iveco iz Japonske.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Društvu je občina Slovenska Bistrica 2. februarja 2004 podelila najvišje občinsko priznanje, Listino občine Slovenska Bistrica za prostovoljno, gasilsko in humanitarno delovanje ter reševanje v nesrečah.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Grad Slovenska Bistrica == Grad Slovenska Bistrica je mogočen grajski kompleks v severozahodnem delu starega mestnega jedra Slovenske Bistrice. S svojo večstoletno zgodovino, razgibano lastniško strukturo in bogato arhitekturno dediščino predstavlja enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na območju med Pohorjem in Halozami. Danes je osrednji kulturni center mesta, v njem pa domujejo muzejske zbirke, galerije, viteška dvorana in številne razstavne ter prireditvene dejavnosti. Najstarejši znani fevdalni gospodje območja Slovenske Bistrice so bili Spanheimi, ki so v 11. in 12. stoletju obvladovali širše območje Štajerske. Po njihovem izumrtju so jih nasledili Traungavci oziroma Otokarji, ki so vladali v 12. stoletju. Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine sredi 13. stoletja. Po Traungavcih je območje prešlo pod Babenberžane, ki so vladali do leta 1250. Med letoma 1250 in 1278 je Štajersko obvladoval češki kralj Otokar II. Přemysl, po njegovi smrti v bitki na Moravskem polju leta 1278 pa je celotna Štajerska prešla pod Habsburžane, ki so regijo obdržali vse do leta 1918. Grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1265, ko ga je kralj Rudolf Habsburški skupaj z mestom izročil grofu Majnhardu Goriškemu, ki je od leta 1286 nosil tudi naslov koroškega vojvode. Leta 1313 je grad prešel v roke Habsburžanov, ki so ga leta 1355 dali v zastavo gospodom Walsee, od 1368 pa grofom Celjskim. V 14. stoletju so torej bili lastniki gradu grofje Celjski, ki so upravljali velik del Štajerske. Njihova oblast je trajala do leta 1456. Po izumrtju Celjskih leta 1456 je posest ponovno postala deželnoknežja. Najstarejši del gradu je bil zgrajen na severozahodnem vogalu mestnega obzidja. Že pred letom 1313 so prvotnemu stolpu prizidali današnji severni trakt. V 16. stoletju ali še prej so gradu, ki je imel sprva le en trakt, dodali še tri trakte ter ga obdali z obzidjem z obrambnimi stolpiči. Grad je tako postopoma dobival podobo renesančnega dvorca. Leta 1587 je grad kupil Hans Vetter, s čimer je grad prešel iz deželnoknežje v zasebno last. Družina Vetter von der Lilie je izvedla dve veliki prenovi: * 1590–1623 – temeljita preureditev, ki je gradu dala sedanjo tlorisno zasnovo, * 1651 – dodatna obnova. V tem času je grad dobil trapezast tloris, štiri vogalne stolpiče in arkadno notranje dvorišče. Po letu 1681 so grad prevzeli Wildensteini, ki so ob njem uredili park v francoskem slogu, z geometrijsko razporejenimi drevoredi, vodnimi elementi in kiparskim okrasjem. Med drugim so uredili znameniti 200 metrov dolg gabrov drevored, ki velja za enega najstarejših ohranjenih v Evropi. Leta 1717 je grad kupil Ignacij Marija Attems, ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil. Nastali so: poslikano reprezentančno stopnišče, Marijina kapela, razkošna viteška dvorana, novi portali in kamniti okenski okvirji, zamenjava dvižnega mostu z zidanim mostom na dveh lokih. Južno od dvorca so prizidali tudi nova gospodarska poslopja. Grad je preživel manjši požar. V času Attemsov je v gradu bivala tudi slikarka in zgodovinarka Marija Attems. Rodbina Attems je ostala lastnica gradu do konca 2. svetovne vojne. Po koncu druge svetovne vojne je bil grad nacionaliziran, notranja oprema pa odtujena. Prostore je sprva uporabljala vojska, kasneje je grad postal stanovanjski objekt in počasi propadal. Leta 1985 se je pričela celovita obnova in revitalizacija, ki poteka neprekinjeno še danes, s ciljem ohraniti zgodovinsko in kulturno vrednost gradu.<ref>{{Navedi splet|title=Grad Slovenska Bistrica – kulturni center in umetnostni spomenik|url=https://zavod-ksb.si/obiscite-nas/spoznajte-grad/|website=zavod-ksb.si|date=2026-04-11|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V gradu so ohranjene freske dvornega slikarja družine Attems, Franza Ignatija Flurerja, nastale med letoma 1717 in 1721. Poslikani so viteška dvorana, grajska kapela in reprezentančno stopnišče. Freske najdemo tudi v predporočni in poročni dvorani ter nad vrati v prostorih Galerije Grad, vendar njihovi avtorji in čas nastanka niso znani. Najobsežnejše in najveličastnejše freske krasijo viteško dvorano, ki je v celoti poslikana. Upodabljajo Herkulovo apoteozo – sprejem med bogove. Na severni steni je grb družine Attems, na južni pa grb družine Herberstein. Avtor je freske podpisal in datiral nad vhodnimi vrati. Freske na reprezentančnem stopnišču so druge po velikosti in prikazujejo dva med seboj povezana alegorična prizora, katerih pomen ni dokončno pojasnjen. Kapelske freske so posvečene Mariji. Čeprav so med najmlajšimi in najmanjšimi po obsegu, so po vsebini in detajlih med najbolj zanimivimi primeri tovrstnih poslikav na slovenskem Štajerskem.<ref>{{Navedi splet|title=Grad Slovenska Bistrica – kulturni center in umetnostni spomenik|url=https://zavod-ksb.si/obiscite-nas/spoznajte-grad/|website=zavod-ksb.si|date=2026-04-11|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Je se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in ob panonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev v občini (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki [[rimska cesta|rimske ceste]] Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] je na Južni železnici [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Športna društva in klubi == * Nogometni klub Bistrica * Košarkarski klub Slovenska Bistrica * Odbojkarski klub Bistrica * Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica * Judo klub Impol Slovenska Bistrica == Izobraževanje, vera in jezik == V mestu deluje en javni vrtec, tj. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki je razdeljen na enote Sonček, Ozka ulica in Ciciban. V kraju delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Pohorskega odreda in 2. osnovna šola Slovenska Bistrica. Prav tako deluje tudi šola za otroke s posebnimi potrebami - Osnovna šola Minke Namestnik Sonja. Mesto ima prav tako srednjo šolo. Srednja šola Slovenska Bistrica ponuja 4 izobraževalne programe: trgovec, ekonomski tehnik, metalurški tehnik in splošna gimnazija. Šole v mestu so dokaj dobro zastopane na tekmovanjih, saj učenci in dijaki redno dosegajo srebrna priznanja, včasih celo zlata.<ref>{{Navedi splet|title=Naslovnica|url=https://www.sssb.si/|website=Srednja šola Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mesto ima tri cerkve. Glavna župnijska cerkev v mestu je Župnijska cerkev sv. Jerneja. Na hribčku nad mestom se nahaja Cerkev sv. Jožefa. V centru mesta se nahaja Podružnična cerkev Marije sedem žalosti. Večina prebivalstva pripada katoliški veri, vedno bolj pa se s priseljevanjem povečuje število muslimanov. Povečuje se tudi število ateistov.<ref>{{Navedi splet|title=Župnija svetega Jerneja Slovenska Bistrica|url=https://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/|website=zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si|accessdate=2026-06-05}}</ref> V šolah prevladuje slovenščina, iz leta v leto pa se veča število govorcev tujih jezikov (najbolj izstopata albanščina in bosanščina, v zadnjih letih pa tudi ukrajinščina). == Gospodarstvo == V Slovenski Bistrici so nastala 4 pomembna podjetja: Impol, Aluminium Kety Emmi, Mojstrovina in Tovarna olja Gea. Skupina Impol je eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v Sloveniji, z začetki, ki segajo v leto 1825, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger na Zgornji Bistrici ustanovila kovačnico bakrenih izdelkov. V drugi polovici 20. stoletja se je podjetje preusmerilo v predelavo aluminija, ki ostaja njegova osrednja dejavnost. Impol je danes globalno podjetje z več tisoč zaposlenimi, ki letno predela med 250.000 in 260.000 ton aluminija ter ustvarja promet v višini približno milijarde evrov. Podjetje je znano po razvoju izdelkov iz aluminija z nizkim ogljičnim odtisom, digitalizaciji proizvodnih procesov ter dolgoročni usmerjenosti v trajnost in inovacije. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.impol.si/podjetje-impol/zgodovina/|website=Impol|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Aluminium Kety Emmi d. o. o. je podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, specializirano za mehansko in površinsko obdelavo aluminija. Podjetje deluje kot partner za celovite tehnološke rešitve aluminijastih komponent, pri čemer uporablja najsodobnejšo CNC-tehnologijo, robotizirane procese ter napredne postopke rezkanja, struženja, varjenja, eloksiranja in sestavljanja aluminija z drugimi materiali. Njihove rešitve so namenjene številnim industrijam, med drugim avtomobilski, medicinski, elektronski, pohištveni in industriji tirnih vozil. Podjetje poudarja cilj postati evropski center odličnosti za aluminijaste komponente in je dejavno tudi na področju razvoja trajnostnih in inovativnih rešitev.<ref>{{Navedi splet|title=Domov - ALUMINIUM KETY EMMI|url=https://www.emmi.si/|date=2020-11-23|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mojstrovina d. o. o. je slovensko podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, registrirano za dejavnosti strojne obdelave kovin. Podjetje je usmerjeno v mehansko obdelavo kovinskih materialov, med katerimi prevladujeta jeklo in aluminij. Njegove storitve obsegajo rezkanje, struženje, vrtanje, izdelavo kovinskih komponent, popravila kovinskih delov ter izdelavo manjših serij natančnih mehanskih izdelkov. Mojstrovina opravlja storitve za industrijske, obrtne in zasebne naročnike ter je del lokalnega sistema malih in srednjih podjetij, ki dopolnjujejo večje industrijske proizvajalce v občini Slovenska Bistrica. Podjetje je vključeno v dejavnosti, ki so značilne za širše bistriško industrijsko okolje, zlasti na področju kovinskopredelovalne in strojne industrije.<ref>{{Navedi splet|title=Mojstrovina – Strojegradnja in orodjarstvo Mojstrovina|url=https://www.mojstrovina.si/|website=Mojstrovina|date=2025-07-08|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Tovarna olja Gea je vodilna slovenska oljarna z več kot 120-letno tradicijo, saj sega njen začetek v leto 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil obrtno stiskalnico bučnega olja. Podjetje je skozi 20. stoletje prešlo od obrtne do industrijske proizvodnje in danes proizvaja širok nabor jedilnih olj, vključno z bučnim, sončničnim, repičnim, oljčnim in specialnimi olji. Gea je edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji, njeni izdelki pa so prisotni na več kot 20 tujih trgih, med drugim v ZDA, Kanadi, Avstraliji in državah EU. Podjetje je prepoznano po blagovnih znamkah Gea, Cekin, Zvezda in Sončni cvet, ter po visoki kakovosti, ki jo zagotavlja z mednarodnimi certifikati, kot sta IFS in ISO 14001. <ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://gea.si/|website=gea.si|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Gradbena dela so skoraj v celoti prevzeli tujci (večinoma Kosovarji in priseljenci iz republik bivše Jugoslavije). Prav tako so tujci lastniki vseh pekarn in sladoledarn v Slovenski Bistrici. Mesto ponuja tudi turistične nastanitve (Hotel Leonardo). Prisotna sta dva ponudnika naftnih derivatov, to sta Petrol in MOL. Prisotne so številne multinacionalke, kot so Spar, Lidl in Hofer. Mesto ima tudi kmetijsko zadrugo. V mestu je imelo sedež podjetje Granit, d.d., ki je bilo eno izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Podjetje je bilo leta 2013 v stečaju, kmalu zatem pa je propadlo. S tem so delovna mesta izgubili mnogi Bistričani.<ref>{{Navedi splet|title=Ruse je Granit zanimal, so s čakanjem na dražbo izgubili potrpljenje?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ruse-je-granit-zanimal-so-s-cakanjem-na-drazbo-izgubili-potrpljenje/328305|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> == Upravni organi in javni prevoz == V Slovenski Bistrici se nahaja Upravna enota Slovenska Bistrica, Policijska postaja Slovenska Bistrica, sedež istoimenske občine, Gasilski dom PGD Slovenska Bistrica in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Mesto ima tudi dom za starejše občane. Nedaleč od mesta se nahaja tudi Železniška postaja Slovenska Bistrica, v mestu pa je ogromno avtobusnih postaj. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonza Šarha, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Osebe, povezane z mestom == * Štefan Podričnik (1922, Mežica – 1988, Maribor), direktor Impola, poslanec skupščine SRS * Laura Lešnik (2. januar 1920, Trst – 19. december 1996, Slovenska Bistrica), finančna uradnica, prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka * Frančiška Ludvik (10. oktober 1874, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), posestnica, gostilničarka * Ivan Ludvik (11. julij 1870, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), solastnik gostilne * Jožica Ludvik (1905, Bač – 18. november 1944, Auschwitz), uradnica * Viktor Maček (1. november 1942, Slovenska Bistrica – 13. januar 1988, Maribor), ekonomist, inženir, direktor Impola * Minka Namestnik – Sonja (26. avgust 1926, Ruše – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), trgovka, borka Pohorskega bataljona * Peter Novak (20. december 1854, Podbrdo – 26. september 1922, Slovenska Bistrica), gostilnec, deželni poslanec, narodni buditelj, čitalničar * Oskar Lang (15. maj 1934, Slovenska Bistrica – 3. februar 2022, Slovenska Bistrica), elektrotehnik, planinec, alpinist * Jakob Potočnik (1865, Ravne – 1945 (predvidoma) Slovenska Bistrica), orožniški narednik, župan Pragerskega * Jurij Schaumberg (15.−16. stoletje), posestnik Slovenske Bistrice in tamkajšnjega gradu * Hinko Sernc (21. marec 1926, Sv. Areh na Pohorju – 3. februar 2018, Šmartno na Pohorju), gostilnec, glasbenik, član PGD * Engelbert Sicherl (1874, ? – 1937, ?), posestnik, trgovec, društveni delavec, župan Spodnje Polskave * Franc Steinklauber (1859 – 5. april 1921, Pragersko), tovarnar, ustanovitelj opekarne na Pragerskem * Vincenc Sternberger (5. februar 1827 – 29. maj 1912, Zgornja Bistrica), tovarnar, vzpostavil je prve zametke tovarne Impol * Albert Stieger (3. oktober 1847, Slovenska Bistrica – 24. december 1933, Slovenska Bistrica), tovarnar, župan, častni občan, ustanovitelj predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Ida Stieger (22. september 1884, Slovenska Bistrica – 9. maj 1945, Slovenska Bistrica), trgovka, tovarnarka, lastnica predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Franc Kokoschineg (15. februar 1809, Vitanje – 17. januar 1880), predstojnik okraja v Slovenski Bistrici * Matija Kotnik (1862 – 29. november 1939, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Ivan Kos (24. avgust 1880, Kostanjevec – 28. april 1968, Slovenska Bistrica), trgovec, gostilničar, župan Slovenske Bistrice, posojilničar * Franjo Jagodič (20. julij 1902, Zgornja Polskava – 25. marec 1990, Mekinje), elektrotehnik, inženir, publicist * Josipina Krulc (7. marec 1879, Videž – 6. april 1969, Slovenska Bistrica), gostilničarka, hotelirka, posestnica * Jože Ingolič (2. marec 1921, Spodnja Polskava – 1. oktober 2011, Mengeš), ekonomist, veleposlanik, politik * Marko Drnovšek (16. junij 1925, Slovenska Bistrica – 22. april 2003, Maribor), gospodarstvenik * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog in speleolog * Jože Ajd (16. februar 1920, Slovenska Bistrica – ? Nemčija), gozdni delavec * Rudolf Bader (? – po koncu 2. svetovne vojne), trgovec * Karmelo Budihna (21. januar 1916, Ustje, Ajdovščina – 10. januar 1991,Ljubljana), gozdar, upravitelj gozdne uprave Slovenska Bistrica * Vladimir Dušej (25. september 1946, Tinjska Gora – 21. avgust 1996, Maribor), trgovec, inšpektor, samostojni podjetnik, predsednik SZDL, športni pilot, ustanovitelj prve privatne pilotske šole v Sloveniji * Herta Haas (29. marec 1914, Slovenska Bistrica – 5. marec 2010, Beograd), ekonomistka, druga Titova žena * Josip Hojnik (19. marec 1845, Bukovec – 19. oktober 1915, Zgornja Polskava), veleposestnik, župan Zgornje Polskave, načelnik podružnice CMD * Jožef Hrastnik (21. februar 1806, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, prvi župan občine Spodnja Polskava * Karel Hrastnik (11. november 1845, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Marija Godec (30. december 1928, Sele pri Polskavi – 20. oktober 2012, Zgornja Polskava), direktorica banke, družbena in kulturna delavka * Alfonz Šarh (25. avgust 1893, Zgornja Bistrica – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kmet, udeleženec 1. svetovne vojne, Maistrov borec, borec Pohorskega bataljona, narodni heroj * Rado Šturm 26. julij 1893, Zgornja Bistrica – 8. februar 1960, Ljubljana), agronom, publicist, Maistrov borec * Ivan Tomažič (31. januar 1919, Zgornja Bistrica – 5. oktober 1982, Ptuj), gospodarstvenik, direktor Perutnine Ptuj * Alojz Vezjak (6. oktober 1926, Poljčane – 2. avgust 2012, Poljčane), ustanovitelj Emi-ja, župan občine Slovenska Bistrica, lokalni aktivist * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založnik, knjigotržec, novinar, zbiratelj * Joseph Hueber (1715, Dunaj – 26. september 1787, Gradec), baročni gradbenik, prenavljal je bistriški grad * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Slovenska Bistrica – 31. december 1889, Zagreb), gradbenik in industrialec * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – 14. December 2013 Maribor), gradbenik in industrialec * Marko Cvahte (14. marec 1942, Zgornja Ložnica – 5. julij 2014, Slovenska Bistrica), gradbenik, inženir, amaterski igralec * Jožef Hofer (1696, Maribor – 2. februar 1762, Maribor), arhitekt * Slavko Jelinek (31. avgust 1925, Spodnja Polskava – 27. februar 2014, Zagreb), arhitekt * Igor Kraševac (25. marec 1959, Maribor – 28. september 2020, Maribor), arhitekt, urbanist, lionist, direktor Ibisa Slovenska Bistrica * Branko Kraševec (31. marec 1927, Koprivnica – 16. junij 2016, Radenci), arhitekt, industrijski oblikovalec * Ivan Kladnik (23. junij 1912, Spodnja Ložnica – 24. november 1947, Ljubljana), gladbeni tehnik * Franjo Kikec (8. september 1923 , Ljutomer – 12. januar 2012, Maribor), inženir, predsednik GZS, tehnični direktor Impola, direktor SOZD Unial * Maksimilijan Ozimič (Maks) (12. junij 1927, Slovenska Bistrica – 21. junij 2021, Slovenska Bistrica), strojni tehnik, poznavalec polpretekle zgodovine mesta Slovenska Bistrica * Hans Pascher (19. junij 1858, Tamsweg – po 1945, Maribor), arhitekt * Peter Anton Pigrato (aktiven med leti 1558 in 1593), arhitekt, gradbenik * Edvard Lepoša (4. oktober 1921, Maribor – 2. maj 2016, Maribor), inženir, gospodarstvenik, tehnični direktor Impola * Miroslav Gregorič (5. februar 1930, Krško – 1. oktober 2018, Slovenska Bistrica), metalurg, kulturni delavec * Milan Veber (17. december 1938, Maribor – 18. julij 1998, Slovenska Bistrica), inženir, direktor in tehnični direktor Impola, lokalni aktivist * Jakob Versolatti (13. junij 1848, Šlovrenc ob Soči – 27. marec 1932, Slovenska Bistrica), gradbenik, cesarski svetnik, častni občan Slovenske Bistrice * Doroteja Ozimič (1. februar 1928, Slovenska Bistrica – 5. oktober 2009, Slovenska Bistrica), inženirka kmetijstva, učiteljica, politična zapornica * Stanko Čurin (6. november 1929, Vodranci – 6. julij 2017, Ptuj), vinogradnik, vinar (opravljal je poklicno vojaško službo v Slovenski Bistrici) * Ivan Arbeiter (16. april 1926, Ličenca – 9. oktober 1977, Maribor), enolog, direktor * Matija Batier (5. februar 1880, Gorica pri Pragerskem – december 1945), kmet, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Anton Brauče (8. junij 1890, Ritoznoj – 8. januar 1963, Ritoznoj), organizator viničarskega gibanja na slovenjebistriškem * Anton Frelih (23. december 1909, Podbrdo pri Škofji Loki – 21. julij 1985, Maribor), kmet, prevoznik − furman, prvi župan Slovenske Bistrice po 2. svetovni vojni * Vinko Gornjak (17. januar 1899, Smolnik – 31. maj 1993, Slovenska Bistrica), agronom, sadjar, banski svetnik * Anton Hrastnik (6. maj 1892, Zgornja Polskava – 10 april 1971, Zgornja Polskava), kmet, strojar, usnjar * Ivan Korošec (november 1895, Spodnja Nova vas – 20. julij 1969, Zgornja Polskava), kmet, društveni in kulturni delavec, župan Zgornje Polskave * Viktor Kodelič (1889, Pokoše – april 1959 Črešnjevec), kmet, župan Črešnjevca in Pragerskega * Franjo Ledinek (28. marec 1931, Skomarje – 8. januar 2011, Maribor), agronom, direktor, politik, poslanec, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Albin Orthaber (26. oktober 1910, Spodnja Polskava – 14. oktober 1972, Ljubljana), agronom, publicist * Marija Stegne (10. oktober 1925, Urh – 20. oktober 2012, Tinjska Gora), kmetica, ljudska pevka, društvena delavka * Jože Alt (19. december 1922, Maribor – 28. april 1942, Maribor), livar * Anton Arzenšek (1883, Slovenska Bistrica – 1963, Gradec), kovač, župan Slovenske Bistrice * Aslan Bečirović (29. november 1912, Dobri Dol, Vrapčište – 27. april 1994, Slivniško Pohorje), slaščičar, podpornik športa v občini * Karel Ingolič (11. avgust 1925, Spodnja Polskava – 9. december 2015, Slovenska Bistrica), mizar, lovec, kinolog, lokalni aktivist, direktor * Alojz Jedlovčnik (30. april 1901, Koroška – 11. maj 1983, Slovenska Bistrica), čevljar, čebelar * Jože Kozelj (16. februar 1921, Leskovec – 20. april 2009, Slovenska Bistrica), zadnji poklicni lončar v Slovenski Bistrici, pečar * Janez Kapun (12. januar 1910, Slovenske Konjice – 26. februar 2009, Slovenska Bistrica), mojster soboslikarske in pleskarske obrti * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), čevljar, železniški delavec, narodni buditelj * Ivan Kancler (11. junij 1922, Spodnja Polskava – 5. november 1942, Občina Zreče), ključavničar, borec Pohorskega bataljona * Anton Kancler (30. maj 1919, Spodnja Polskava – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kovač, borec Pohorskega bataljona * Ivan Ojcinger (16. december 1882, Slovenska Bistrica – 30. junij 1964, Slovenska Bistrica), krojaški mojster, skrbnik otrok * Anton Opravš (9. junij 1873 – 18. oktober 1935, Zgornja Polskava), pekovski mojster, lastnik pekarne, lastnik gostilne * Franc Padežnik (5. oktober 1922, Bukovec – 29. maj 2001, Zgornja Polskava), mizar, računovodja, kulturni delavec * Josip Pelko (18. marec 1881, Kostrivnica – 1962, Slovenska Bistrica), urar, fotograf * Ivan Pivec (2. februar 1919, Sele pri Polskavi – februar 1991), oljar * Vinko Polanec (22. januar 1926, Slovenska Bistrica – 4. marec 2004, Maribor), kovač * Jožef Anton Quadrio (med 1675 in 1680, Benetke – 1730), štukater * Bruno Rajtmajer (27. avgust 1912, Stari Log – 11. maj 1945, Borovlje), ključavničar, železničar * Jožko Sagadin (2. marec 1883, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce pri Mostečnem), mizar, narodni buditelj * Franc Sernec (1860, Slovenska Bistrica – ?), mizar, politik * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), čevljar, stenograf, politik, publicist * Gvido Smolar (1. september 1909, Troblje – 28. julij 1996, Slovenska Bistrica), lesni manipulant, tovarnar, direktor Emmi-ja, društveni delavec * Mihael Spindler (28. oktober 1941, Kuršinci – 13. december 2019, Maribor), metalurg, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, direktor Emmi-ja * Herbert Stremšek (19. februar 1923, Pragersko – 1. avgust 1947, Ljubljana), strugar, sodelavec gestapa * Jurij Ačko (26. marec 1878, Visole – 14. februar 1947, Slovenska Bistrica), slikopleskar, slikarski mojster * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog, krasolog, publicist * Roman Dorn (10. maj 1952, Slovenska Bistrica – 23. junij 2023, Slovenska Bistrica), slovenski računalnikar, učitelj * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985, Gradec), geodet, vojak častnik * Maruša Bradač (9. januar 1978, Maribor), astrofizičarka (odraščala je v Slovenski Bistrici, kjer je 1984–92 obiskovala osnovno šolo) * Zora Cvahte (14. marec 1936, Slovenska Bistrica – 20. januar 2019, Maribor), defektologinja, folkloristka, amaterska igralka * Slavko Kovačič (23. februar 1919, Makole – 30. november 202,0 Slovenska Bistrica), biolog, kulturni delavec, tabornik, planinec, urednik časopisa Metalurg * Milan Kac (25. oktober 1924, Lendava – 21. december 2010, Maribor), matematik * Vida Pohar (9. julij 1934 Beograd – 2022), geologinja * Gabriela Zemljič (9. marec 1919, Maribor – 17. februar 2014, Maribor), prva slovenjebistriška farmacevtka, direktorica tukajšnje lekarne * Josef von Wurzian (9. marec 1806, Slovenska Bistrica – 27. maj 1858 Dunaj), osebni zdravnik avstrijskega feldmaršala Josefa Grafa Radetzkega * Zora Janžekovič (30. september 1918, Slovenska Bistrica – 17. marec 2015 Radenci), zdravnica, specialistka plastične kirurgije (razvila je nov postopek zdravljenja globokih opeklin) * Karel Erdlen (1. junij 1923, Trbovlje – 12. februar 1999, Slivniško Pohorje), veterinar (služboval je v Slovenski Bistrici) * Ivo Antolič (14. april 1919, Ljutomer – 13. julij 2001, Ljubljana), zobozdravnik, ortodont (dve leti je deloval v Slovenski Bistrici) * Paul Adami (18. januar 1736, Slovaška – 11. november 1814, Dunaj), zdravnik, veterinar (V decembru 1779 in 1780 je opravil obsežen in zahteven poskus zaščitnega cepljenja proti omenjeni bolezni na živih živalih v Slovenski Bistrici in bližnji okolici) * Jernej Černe (1903, Šmartno v Rožni dolini – 1982, Slovenska Bistrica), zdravnik, zobozdravnik * Štefka Hribar (25. december 1921, Domžale – 19. julij 1993, Slovenska Bistrica), zdravnica, upravnica ZD Slovenska Bistrica * Ivan Jurečko (12. april 1884, Kočno ob Ložnici – 15. marec 1964), zdravnik, narodni buditelj, udeleženec 1. svetovne vojne * Jože Jeras (30. oktober 1920, Pragersko – september 2013), zdravnik, pediater, publicist * Simon Jagodič (12. oktober 1892, Veliko Tinje – 16. oktober 1967, Slovenska Bistrica), zdravnik, upravnik zdravstvenega doma Slov. Bistrica * Cvetka Križaj (5. september 1935, Ljubljana – 27. marec 1990, Slovenska Bistrica), zdravnica, pediatrinja * Anton Klasinc (1876 – avgust 1945, Pragersko), zdravnik * Leon Lemež (1895, Slovenska Bistrica – 1933), zdravnik, specialist za otroške bolezni * Jože Lokar (21. januar 1939, Slovenska Bistrica – 2. december 1996, Ljubljana), zdravnik, nevropsihiater, publicist * Maks Murmayr (1871 – 1947), zdravnik, medicinski svetnik, župan Slovenske Bistrice * Lujo Polanec (1922 – april 1999, Maribor), veterinar, publicist, režiser, kulturni delavec * Ivan Rahle (17. september 1939, Zgornja Bistrica – 17. september 1995, Zgornja Bistrica), veterinar * Srečko Rainer (25. maj 1922, Zgornja Bistrica – 2. marec 2000, Ljubljana), zdravnik, ginekolog, patolog, publicist * Ivan Rajšp (26. februar 1885, Spodnja Polskava – 24. avgust 1948, Zagreb), zdravnik * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole), zdravnik, politik, pisatelj, čitalničar * Zora Tomič (16. avgust 1929, Slovenska Bistrica – junij 2021), sociologinja, političarka in socialna aktivistka * Jurij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – januar 2014 Izola), geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitični delavec * Janko Čar (11. februar 1932, Veliko Tinje – 10. julij 2017, Slovenska Bistrica), slavist, jezikoslovec, pesnik, pisatelj in kulturni delavec * Lovro Stepišnik (28. julij 1834, Arclin – 16. februar 1912, Slovenska Bistrica), prvi slovenski potujoči knjižničar, bukovnik * Marijan Gerdelj (14. april 1948, Vinarje – 20. avgust 2020, Dolga Brda), arhivist, zborovodja, teolog * Jože Stabej (zgodovinar) (6. marec 1896, Preloge – 22. december 1980, Ljubljana), zgodovinar, publicist, kulturni organizator * Jože Hudeček (24. februar 1937, Ljubljana – 18. junij 2011, Ljubljana), umetnostni zgodovinar, novinar, pisatelj, urednik, publicist, alpinist * Jože Koropec (17. marec 1923, Bukovec – 28. april 2004, Maribor), zgodovinar, publicist * Ignac Kamenik (1. oktober 1926, Solčava – 17. julij 2002, Maribor), slovenist, pisatelj, režiser, kulturni delavec * Stanko Pahič (21. oktober 1924, Lokanja vas – 6. december 2003, Maribor), arheolog, publicist, vojni ujetnik * Ferdinand Šerbelj (18. marec 1949, Zgornje Prebukovje), umetnostni zgodovinar * Ivan Urbančič (12. november 1930, Robič – 7. avgust 2016, Ljubljana), filozof, prevajalec, publicist * Nina Ditmajer (26. marec 1988, Maribor), raziskovalka zgodovine slovenske književnosti in jezika, asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (svoje otroštvo je preživela v Slovenski Bistrici) * Martin Žnidaršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založniški strokovnjak, knjigotrški strokovnjak, novinar * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm – 23. september 2016, Ljubljana), učitelj, politik, športni delavec * Marija Goričan (24. marec 1884, Šoštanj – 15. januar 1963, Slovenska Bistrica), učiteljica, kulturna delavka, knjižničarka * Marija Hrastnik (22. marec 1922, Spodnja Polskava – 5. maj 1988, Maribor), učiteljica * Martin Dernjač (1816 – 1885, Spodnja Polskava), učitelj, nadučitelj, častni občan Spodnje Polskave * Slavoj Dimnik (31. julij 1887, Postojna – 1. oktober 1932, Maribor), učitelj, kartograf * Otilija Feigel (18. oktober 1876, Volče – 26. marec 1946, Slovenska Bistrica), učiteljica, knjižničarka, čitalničarka, kulturna delavka * Jože Tomažič (9. marec 1906, Veliko Tinje – 6. januar 1970, Jesenice), pedagog, dramatik, mladinski pisatelj, gledališki igralec, režiser in publicist * Jože Leskovar (22. avgusta 1934, Slovenska Bistrica), učitelj glasbe, ravnatelj na OŠ * Josip Brinar (1. november 1874, Studence – 11. marec 1959, Celje), pedagog, pedagoški pisec (služboval je na osnovnih šolah Slovenska Bistrica (1893–96)) * Janko Bezjak (15. april 1862, Gorca – 29. november 1935, Maribor), šolnik, jezikoslovec, pedagoški pisec (od 1893 je bil nadzornik šolskih okrajev v Slovenski Bistricai) * Miljutin Arko (16. april 1910, Ig – 24. januar 1991, Zgornja Polskava), učitelj, prvi ravnatelj Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in ljubiteljski etnolog * Vida Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica ter dolgoletna novinarka Radia Ormož in Radia Tednik Ptuj * Janez Amring (najverjetneje leta 1764 – 1824), učitelj, kmet, mlinar * Franc Brelih (? – pred 1870), učitelj, prvi posveten učitelj na Zgornji Ložnici * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), šolnik, geograf * Avgust Kopriva (9. avgust 1883, Kamnica – 1956, Gradec), učitelj * Slavko Kleindeinst (14. junij 1936, Maribor – 23. marec 2016, Slovenska Bistrica), učitelj, defektolog, ravnatelj, čebelar, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Anton Kancler (15. junij 1914, Zgornja Polskava – 1987, Slovenske Konjice), učitelj, vodja šole * Miroslav Lešnik (8. december 1923, Maribor – 7. januar 2013, Maribor), učitelj, prevajalec, športnik, kulturni delavec * Gabriel Majcen (6. julij 1858, Zgornja Velka – 13. marec 1940, Maribor), učitelj, publicist * Milan Mlakar (12. avgust 1948, Ptuj – 29. avgust 1991, Maribor), učitelj, glasbeni pedagog, zborovodja, kulturni delavec * Jurij Novak (5. april 1916, Vratišinec – 14. november 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj, šolski inšpektor, pesnik * Simon Pernat (1801, Spodnja Polskava – 1888, Zgornja Polskava), učitelj, kmet, gostilničar, organist * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slov. Konjicah – 14. december 2013, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Franc Pliberšek (14. september 1934, Kalše – 28. avgust 2015, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ Šmartno na Pohorju, društveno-kulturni delavec * Anton Podvršnik (22. maj 1897, Šmartno na Pohorju – ?), učitelj, šolski upravitelj v Zrečah, društveno-kulturni delavec * Ivan Povh (29. maj 1858, Vešenik – 17. oktober 1932, Zgornja Ložnica), učitelj, sadjar, glasbenik, zborovodja, čebelar * Hedvika Povh Leben (20. september 1902, Hoče – 13. januar 1996, Maribor), učiteljica, režiserka, kulturna delavka * Stanko Povh (11. november 1895, Zgornja Ložnica – 18. januar 1986, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Josip Rainer (? – 6. november 1936, Zgornja Polskava), nadučitelj, društveni delavec * Srečko Rajh (17. oktober 1932, Maribor – 31. december 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj OŠ Črešnjevec, društveno‒kulturni delavec * Marija Rasteiger (6. avgust 1906, Spodnje Preloge – po 10. januarju 1946), učiteljica * Jožef Repolusk (? – 1800), organist, prvi izprašani učitelj v Slovenski Bistrici * Josip Sabati (28. februar 1856, Zgornja Kungota – 1941, Zgornja Polskava), učitelj, lokalni politik, sadjar * Ludvik Sagadin (16. avgust 1884, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce, Mostečno), učitelj, sadjar * Ana Sernec (1. junij 1847, Slovenska Bistrica – 12 oktober 1940, Avstrija), učiteljica, kulturna delavka * Ivan Sernec (10. november 1936, Maribor – 7. januar 2009, Maribor), učitelj, pedagoški svetovalec, šolski inšpektor * Jelka Sernec (8. marec 1942, Slovenska Bistrica – 6. julij 2006, Maribor), učiteljica, pisateljica, pesnica * Branko Sorčnik (24. julij 1920, Slovenska Bistrica – 6. september 2011, Ljubljana), učitelj, ravnatelj, ljubiteljski dendrolog * Mirko Majcen (16. junij 1890, Slovenska Bistrica – 1. avgust 1977, Ptuj), učitelj, kulturni delavec * Avgusta Šantel (21. julij 1876, Gorica – 2. december 1968, Ljubljana), učiteljica, slikarka * Kristina Šega (23. julij 1941, Dobovec – 26. marec 1989, Ljubljana), učiteljica, knjižničarka ‒ ravnateljica knjižnice Slovenska Bistrica, pesnica, kulturna delavka * Josip Šegula (Pec) (12. februar 1903, Ptujska Gora – 17. avgust 1980, Ljubljana), učitelj, glasbeni pedagog, dirigent, kapelnik, zborovodja * Oskar Štakul (21. maj 1918, Spodnja Avstrija – 15. december 1992, Slovenska Bistrica), glasbeni pedagog, ustanovitelj in prvi ravnatelj GŠ Slovenska Bistrica * Janez Jurij Tabernik (12. marec 1729, Slovenska Bistrica – 1. maj 1813, Slovenska Bistrica), učitelj, ustanovitelj šole na Spodnji Polskavi * Julij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slov. Konjicah – 9. januar 2014, Izola), učitelj, geograf, gospodarski zgodovinar, publicist * Vida Marija Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica, novinarka, urednica, društvena delavka * Ernest Tribnik (? – avgust 1905, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj PGD Spodnja Polskava * Martin Ulaga (1904, Lože – november 1968, Ljubljana), glasbeni pedagog, organist * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), učitelj, geograf * Avgust Vidmar (21. maj 1934, Planina pod Šumikom – 28. junij 2017, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ, kulturno-prosvetni delavec, lokalni aktivist * Jožef Vodošek (2. marec 1866, Maribor – 31. avgust 1915, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Ivan Vokač (31. december 1903, Studenci – 24. december 1986, Zgornja Polskava), učitelj, upravitelj OŠ, kulturni in družbenopolitični delavec * Bojan Sinič (5. avgust 1954, Maribor – 22. februar 2018, Laporje), novinar, ustanovitelj tednika Panorama, urednik * Ana Mlakar (7. junij 1922, Slovenska Bistrica – 24. september 1997, Ljubljana), radijska napovedovalka, inštruktorica za govorno tehniko * Koni Steinbacher (1. oktober 1940, Zgornje Prebukovje pri Šmartnem na Pohorju), kulturni delavec, risar, režiser, učitelj * Milan Vidic 15. januar 1919, Ljubljana – avgust 1992, Slovenska Bistrica), režiser, kulturni delavec * Marko Žitnik 9. april 1913, Črešnjevec – 29. junij 1942, Križni Vrh), trgovec, režiser, kulturni delavec * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020), založnik in zaslužni profesor * Vinko Gaberc (13. januar 1886, Pretrež – 23. november 1966, Piran), časnikar * Ivan Matelič (18. januar 1887, Trst – 3. marec 1967, Ljubljana), učitelj (zaključič je oficirski tečaj v Slovenski Bistrici) * Anica Černej (3. april 1900, Čadram – 3. maj 1944, Nemčija), pedagoginja, pesnica, pisateljica (po njej se imenujejo ulice v Slovenski Bistrici) * Paolo Santonino (okoli 1440, Umbrija – med 1508 in 1510, Videm), potopisec, kronist * Silvester Kopriva (1. december 1908, Laporje – 30. april 1991, Ljubljana), filolog, prevajalec, publicist * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Ella von Hutten (2. aprila 1874, Slovenska Bistrica – ?), pisateljica * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Franc Pajtler (6. november 1941, Rače – 6. avgust 2009, Pragersko), zbiratelj, publicist * Rosa Pitschl (5. avgust 1861, Slovenska Bistrica – 17. december 1943, Slovenska Bistrica), založnica, knjigarnarka * Gabrijela Verdeljak (Jelka) 22. julij 1920, Studenci – 19. maj 1983, Veliko Tinje), pesnica, pisateljica, zbiralka ljudskega blaga, društveno kulturna delavka * Ivan Železnikar 28. december 1839, Stiška vas – 26. januar 1892, Ljubljana), časnikar, urednik Slovenskega naroda * Silvo Husu (ni znano), avtor in urednik (urednik krajevnega biogr. leksikona) * Marija Vojskovič (25. oktober 1915, Ljubljana – 22. marec 1997, Maribor), pisateljica, davčna uradnica * Simon Juda Stupan (? – 1693, Slovenska Bistrica), slikar * Milan Rožmarin (5. julij 1946, Slovenska Bistrica – december 2017), slikar * Marjan Hlastec (30. avgust 1936, Zgornja Ložnica), igralec * Tine Lesjak (21. junij 1957, Kot na Pohorju – 29. julij 2019, Maribor), skladatelj narodnozabavne glasbe, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi * Josip Pišof (15. junij 1911, Pragersko – 4. oktober 1986, Maribor), slikar * Bojan Cvetrežnik (11. 6. 1971, Maribor), violist, violinist, glasbeni pedagog (vodi godalne delavnice za učence in učitelje v Slovenski Bistrici) * Branimir Ritonja (23. februar 1961, Slovenska Bistrica), mojster fotografije * Lojze Avžner (1913, Podgrad – 28. oktober 1944, Šmartno v Tuhinju), ogranist, kulturnik * Branko Gombač (3. marec 1924, Poljčane – 31. januar 1997, Maribor), režiser, gledališki igralec, kulturni delavec, soustanovitelj celjskega poklicnega gledališča, ustanovitelj Borštnikovega srečanja * Franc Gornik (10. julij 1857, Malečnik – 14. julij 1908, Malečnik), cerkveni slikar * Jožef Holzinger (3. april 1735, Limbuš – 27. marec 1797, Maribor), kipar * Franc Horvat (30. november 1870, Cerkvenjak – 1944, Maribor), slikar * Božidar Jakac (16. julij 1899, Novo mesto – 20. november 1989, Ljubljana), slikar, grafik * Joseph Kuwasseg (25. november 1799, Trst – 19. marec 1859, Gradec), krajinski slikar, litograf * Janez Martin Kremser Schmidt (25. september 1718, Spodnja Avstrija – 28. junij 1801, Spodnja Avstrija), slikar * Ignac Krajnc Grablec (30. junij 1861, Vrhole pri Slov. Konjicah – 22. junij 1948, Vrhole pri Slov. Konjicah), glasbeni samouk, skladatelj, dirigent, kapelnik, kulturni delavec * Rudolf Kotnik (8. januar 1931, Štajerska – 25. oktober 1996, Hoče), slikar * Jakob Kos (26. junij 1879, Studence – 4. julij 1932, Slovenska Bistrica), organist, čitalničar, čebelar, hmeljar, udeleženec 1. svetovne vojne * Veit Königer (1. julij 1729, Južna Tirolska – 2. december 1792, Gradec), kipar, rezbar * Roman Klasinc (16. julij 1907, Pragersko – 1990), pianist, glasbeni pedagog, dirigent * Hermine Katzmayr (25. oktober 1856, Dunaj – 2. april 1933, Slovenska Bistrica), operna pevka, učiteljica petja * Franz Kässmann (1751, Slovenska Bistrica – 1. december 1837, Dunaj), kipar * Lojze Lavrič (4. junij 1914, Črni Potok pri Dragi – 15. september 1954, Ljubljana), kipar, rezbar, učitelj, lutkar, avtor spomenika NOB v Slovenski Bistrici * Anton Jožef Lerchinger (okoli 1720, Rogatec – po 1792), slikar * Janez Jurij Mersi (1725, Rogatec – 1788 ,Slovenj Gradec), kipar, rezbar * Janez Valentin Metzinger (19. april 1699, Lotaringija – 12. marec 1759 , Ljubljana), slikar * Alojz Osvatič (18. junij 1874, Slovenske Konjice – 23. februar 1959, Linz), slikar * Karel Paj (3. november 1918, Pragersko – 17 marec 1945, Andraž nad Polzelo), glasbenik * Dušan Pečnik (17. junij 1933, Maribor – 27. maja 2010, Maribor), glasbenik, kapelnik, kulturni delavec * Makso Pirnik (28. avgust 1902, Preloge – 12. avgust 1993, Šempeter pri Gorici), skladatelj, zborovodja, kulturni delavec * Ivan Polanec (1. avgust 1887 – 8. julij 1959, Slovenska Bistrica), glasbenik, organist, zeliščar, izumitelj * Franc Krištof Reiss (?, Lipnica – 25. marec 1711, Maribor), kipar * Arnold Tovornik 13. marec 1916, Selnica ob Dravi – 4. junij 1976, Maribor), igralec, častnik * Franc Turk 15. avgust 1906, Predjama – 5. maj 1976, Slovenska Bistrica), kapelnik, glasbeni pedagog * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. julij, 1909 Hošnica), politik * Ivan Pučnik (17. avgust 1927, Črešnjevec – 5. december 2008, Črešnjevec), politik, poslanec, župan, kmet, sadjar * Peter Novak (20. december 1854, Podbardo (it. Cesariis) pri Čenti, Beneška Slovenija – 26. december 1922 Slovenska Bistrica), narodni buditelj v Slovenski Bistrici * Jože Pučnik (9. marec 1932, Črešnjevec – 11. januar 2003, Nemčija), politik in sociolog * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Devina – 16. maj 1925, Avstrija), pravnik in diplomat * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), pravnik in politik * Rudi Rizman (22. marec 1944, Slovenska Bistrica), sociolog in politolog * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici), politik, zdravnik in pisatelj * Jožef Jerovšek (2. marec 1921, Spodnja Nova vas), politik, poslanec in kemik * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm –2016), učitelj, politik in športni delavec * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), stenograf in politik * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica – 29. april 1892, Dunaj), odvetnik in industrialec * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, narodni buditelj, politik, sociolog * Štefan Sagadin (9. julij 1878, Spodnja Polskava – 18. junij 1947, Beograd), pravnik, sodnik * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), narodni buditelj, politični aktivist * Anton Bergauer (29. 8. 1950, Maribor), politik (zaključil je Kovinarsko in lesno predelovalno šolo za učence v gospodarstvu Slovenska Bistrica) * Friderik Babnik (16. avgust 1883, Zgornja Polskava – 4. december 1941, Mauthausen), pravnik, tovarnar, lokalni aktivist, narodni buditelj, * Janko Babnik (13. avgust 1926, Dunaj – 1. september 1987, Ljubljana), pravnik, sodnik * Anton Brumen (7. januar 1857, Biserjane – 28. november 1930, Ptuj), sodnik, odvetnik, publicist * Rudolf Grad Ganziti (10. april 1905, Vrhole pri Slov. Konjicah – 27. julij 1987, Ljubljana), politik, sindikalist * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), odvetnik, politik, župan Celja * Josip Jaklin (22. februar 1860, Slovenska Bistrica – 1933), politik * Alojz Kores (16. junij 1930, Kovača vas – 29. januar 2006, Kovača vas), politik, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, poslanec, društveni delavec, član PGD * Franc Karner (23. oktober 1925, Slovenska Bistrica – 5. maj 1952, Krnica), sodni uslužbenec, planinec, alpinist * Urban Lemež (17. maj 1858 – 19. marec 1933, Slovenska Bistrica), pravnik, narodni buditelj, posojilničar, čitalničar * Ervin Mejak (19. april 1899, Slovenska Bistrica – 14. oktober 1989, Polzela), pravnik, odvetnik, pisatelj, vojak, Maistrov borec * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. avgust 1909, Hošnica), lokalni politik, narodni buditelj * Ferdinand Prenj (18. oktober 1876, Oplotnica – 1957, Mostar), pravnik, publicist, društveni delavec * Avguštin Reisman (28. avgust 1889, občina Pesnica – 20. februar 1975, Mostar), pravnik, odvetnik, publicist * Boštjan Schaubach (7. februar 1886, Koroška – 18. marec 1953, Slovenska Bistrica), pravnik, odvetnik, politik, župan Slovenske Bistrice * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, publicist, čitalničar, narodni buditelj * Josip Sernec (4. marec 1844, Slovenska Bistrica – 18. september 1925, Ljubljana), pravnik, politik, publicist, čitalničar, pisatelj * Teodor Tominšek (16. oktober 1902, Kranj – 16. februar 1996, Ljubljana), pravnik, publicist, prvoborec ‒ spomeničar * Julian Železnikar (3. julij 1878, Slovenska Bistrica – 14. november 1902, Ljubljana), pravnik, član ljubljanske in novomeške literarne Zadruge * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Slovenska Bistrica – 16. maj 1925, Štajerska), pravnik, minister, publicist * Pavla Mede (29. junij 1919, Strahinj – 8. januar 1943, Lukanja), komunistka, partizanka in narodna herojinja * Dušan Mravljak (21. februar 1914, Šoštanj – 8. januar 1943, Lukanja), partizan in narodni heroj * Drago Magdič (27. marec 1962, Slovenska Bistrica), častnik * Fritz Eugen Heigel (21. september 1895, Pragersko – 11. december 1930, Dunaj), častnik, inženir * Ernest Kopriva (10. september 1907, Laporje – 26. februar 1974, Obrov), pomorski častnik, publicist * Jože Kodelič (15. marec 1920, Črešnjevec – 5. februar 2015, Črešnjevec), častnik, prvoborec ‒ spomeničar * Marijan Strehar (3. marec 1952, Planina pod Šumikom – 24. maj 2012, Pohorje), častnik, vojak, čebelar, veteran vojne za Slovenijo, častni občan občine Slovenska Bistrica * Marjan Vidmajer (6. maj 1955, Slovenska Bistrica – 5. avgust 2010, Slovenska Bistrica), častnik, vojak, veteran vojne za Slovenijo * Julius Cuscoleca (26. julij 1872 , Slovenska Bistrica – 5. oktober 1935, Innsbruck), častnik * Drago Tomažič (28. januarja 1914, Veliko Tinje – 12. oktober 1943, Mozelj), uradnik, član vaških straž, četnik (plavogardist) * Alojz Vindiš (16. maj 1926, Pragersko – 3. marec 2010, Spodnja Polskava), častnik, * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985 Gradec), geodet, častnik, vojak * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat, Zagorje ob Savi – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj in dobrotnik Antona Martina Slomška * Gregor Zafošnik (30. avgust 1902, Spodnja Nova vas – 2. julij 1994, Maribor), duhovnik in skladatelj * Ivan Tomažič (17. junij 1919, Pregarje – 22. februar 2014 Ilirska Bistrica), rimskokatoliški duhovnik, organizator, mecen, publicist in venetolog * Ignac Franc Zimmermann (26. julij 1777, Slovenska Bistrica – 28. september 1843, Šentandraž v Labotski dolini), duhovnik, škof * Simon Gaberc (3. oktober 1838, Črešnjevec – 12. januar 1916, Maribor), narodni gospodar, pridigar, nabožni pesnik, duhovnik * Štefan Kušer (10. december 1910, Zgornja Brežnica – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, občinski nagrajenec * Janez Arlič (27. december 1812, Nova Cerkev – 17. junij 1879, Prihova), duhovnik, pesnik Slomškovega kroga * Friderik Mirko Aužner (25. marec 1916, Podgrad – 24. februar 1987, Maribor), duhovnik * Jože But (17. februar 1924, Kostrivnica – 9. september 1998, Slovenska Bistrica), duhovnik * Jožef Cerjak (1863, Podsreda – 1933, Slovenska Bistrica), duhovnik * Marija Serafina Černe (8. marec 1908, Kromberk – 1977), redovnica, misijonarka * Josip Drobnič (18. april 18128, Sveta Ema, Podčetrtek – 5. avgust 1861, Gradec), duhovnik, pisatelj, publicist, čitalničar, kulturni delavec * Martin Gaberc (29. september 1883, Črešnjevec – 6. april 1941, Gornja Radgona), duhovnik, kulturni delavec * Rudolf Gašparič (7. februar 1917, Kraljevica – 18. avgust 2006, Maribor), duhovnik * Pankracij Gregorc (7. maj 1867, Videm pri Ptuju – 15. avgust 1920, Slovenske Konjice), duhovnik, pesnik in pisatelj * Mihael Grešak (11. september 1914, Griže – 22. julij 1942, Celje), duhovnik * Anton Hajšek (5. junij 1829, Stari Grad – 1907, Slovenska Bistrica), duhovnik, posojilničar, čitalničar * Josip Hašnik (16. marec 1811, Trbonje – 6. marec 1883, Šentjur), duhovnik, nabožni pesnik, publicist * Franc Heber ( 1852, Velika Nedelja – 13. april 1921, Spodnja Polskava), duhovnik, katehet, kronist * Jožef Heržič ( ? – 29. april 1897, Ptuj), duhovnik, prošt, kronist, častni občan občine Spodnja Polskava * Aleksandr Hoffer (25. februar 1839, Kot – 4. september 1914, Travnik), duhovnik, jezuit, zgodovinar * Anton Jerovšek (23. maj 1874, Spodnja Nova vas – 31. oktober 1932, Maribor), duhovnik, publicist, politik * Štefan Kušar (10. december 1910, Križni Vrh – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, lokalni aktivist * Karl Križe (24. avgust 1802, Slovenska Bistrica – 20. junij 1858), duhovnik, kurat * Franc Kovačič (25. marec 1867, Veržej – 19. marec 1939 Maribor), duhovnik, zgodovinar, časnikar, publicist, diplomat * Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (19.−21. stoletje), redovnice * Franc Ksaver Lukman (24. november 1880, Loke – 12. junij 1958, Ljubljana), duhovnik, publicist, teolog, filozof * Vincenc Novak (5. september 1807, Braslovče – 8. marec 1869, Spodnja Polskava), duhovnik, nabožni pesnik * Ivan Orel (18. oktober 1899, Mozirje – 30. maj 1970, Zgornja Polskava), duhovnik * Jožef Ozimič (28. februar 1882, Zgornja Ložnica – ?), duhovnik, dekan * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj * Jožef Soler (18. april 1829, Slovenska Bistrica – 5. januar 1870, Zgornja Ložnica), duhovnik, kurat * Ivan Šolinc (15. junij 1897, Cerovec – 17. marec 1976, Krško), duhovnik * Jožef Virk (15. marec 1810, Podrečje – 4. januar 1880, Loče), duhovnik, pesnik * Matevž Vrečko (10. september 1826, Vojnik – 10. julij 1893, Šmarje pri Jelšah), duhovnik, ustanovitelj prve knjižnice v Slovenski Bistrici * Ivan Zakošek (21. marec 1876, Šentvid pri Planini – 25. maj 1951, Zgornja Ložnica), duhovnik, provizor * Jožef Gašpar Zamlik (1680, Vitanje – 22. julij 1750, Slovenska Bistrica), duhovnik * Franc Žagar (duhovnik) (3. april 1826, Spodnja Polskava – 23. november 1891), duhovnik, doktor teologije * Memi Bečirovič (1. marec 1961, Slovenska Bistrica), košarkarski trener * Rene Mlekuž (25. avgust 1975, Slovenska Bistrica), alpski smučar * Franc Očko (31. marec 1960, Slovenska Bistrica), judoist * Ivan Vidmajer (24. december 1949, Slovenska Bistrica), judoist * Urška Žigart (4. december 1996, Slovenska Bistrica), kolesarka * Kaja Korošec (17 November 2001, Slovenska Bistrica), nogometašinja * Sani Bečirović (19. 5. 1981, Maribor), košarkar (zaključil je OŠ v Slovenski Bistrici) * Marijan Štimec (3. april 1951, Maribor – 11. november 2020, Maribor), samostojni podjetnik, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica, športnik, trener * Stanko Topolčnik (12. december 1947, Slovenska Bistrica – 13. april 2013, Kovača vas), judoist, olimpijec * Jože Uršič (19. marec 1927, Devina - 5. maj 1952, Krnica), Milan Uršič (21. september 1928, Devina – med 4. in 5. majem 1952 , Krnica), Ivan Vanč Uršič (16. januar 1931, Devina – 3. maj 1952, Krnica), študent, planinec, alpinist * Rodbina Attems (13.−21. stoletje), plemiči, lastniki Bistriškega gradu od 1717 do 1945 * Ignacij Marija I. Attems (15. avgust 1652, Ljubljana – 1. december 1732, Gradec), plemič, prvi lastnik bistriškega gradu iz rodbine Attems, pravnik, mecen * Kristina Attems (1658 – 27. april 1737), hčerka Jurija Günterja grofa Herbersteina († 1677), plemkinja, druga žena Ignaca Marije I. grofa Attemsa * Franc Dizma Attems (6. avgust 1688, Gradec – 10. maj 1750, Gradec), plemič, svetnik, predsednik vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja * Ignacij Marija II. Attems (27. februar 1714 , Gradec – 15. junij 1762, Dunaj), vnuk Ignaca Marije I. Attemsa, plemič, ustanovitelj bistriške veje rodbine Attemsov Svetokriških * Ferdinand Marija I. Attems (22. januar 1746 – 23. maj 1820, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ignacij Marija III. Attems (24. februar 1774, Gradec – 17. december 1861, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ferdinand Marija II. Attems (4. december 1809, Gradec – 27. november 1878, Gradec), plemil, vladni svetnik * Emil Attems (1. oktober 1857, Linz – 13. januar 1921, Slovenska Bistrica), plemič, cesarsko-kraljevski komornik, oče in ded zadnjih bistriških Attemsov * Ferdinand Marija III. Attems (14. avgust 1885, Wels – 1946), plemič, zadnji Attems, ki je bil lastnik bistriškega gradu, doktor gozdarstva, doktor ekonomije * Eleonore Maria Mauritia Attems (4. oktober 1886, Pardubice – 19. maj 1922, Gradec), plemkinja, prva žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Vanda Marija Terezija Attems (7. oktober 1887, Pardubice – 1946), plemkinja, druga žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Ignacij V. Attems (23. junij 1918, Dunaj – 24. februar 1986 , Dunaj), plemič, inženir gozdarstva, vojak * Emil Hans Attems (25. september 1921, Gradec – 1945 (domnevno)), plemič, inženir * Edmund Attems (16. september 1924, Gradec – 4. januar 2006, Dunaj), plemič, ekonomist * Franc Dizma Attems (duhovnik) (26. oktober 1926, Gradec – 13. maj 1999, Gradec), plemič, duhovnik, profesor * Grofje rodbine Babenberžani (okoli 976−1264), plemiška rodbina, posestniki Slovenske Bistrice * Grofje rodbine Celjskih (14.−15. stoletje), plemiška rodbina, posestniki mesta in gradu Slovenska Bistrica * Rodbina Dietrichstein (izpričani med 16. in 18. stoletjem), plemiška rodbina, lastniki polskavskih zemljiških gospostev * Anton Grasl (izpričan med leti 1455 in 1485), plemič, posestnik, gradnik * Elle Hutte (2. april 1874, Slovenska Bistrica – ? Dunaj), plemkinja, pisateljica * Janez Jurij Idunspeug (? – 1572, Slovenska Bistrica), plemič, posestnik bistriškega gradu * Theodor Kravina (1720, Slovenska Bistrica – 1789, Spodnja Avstrija), plemič, rektor, publicist, duhovnik, jezuit * Adalbert Neipperg (31. marec 1890, Meran – 23. december 1948, Vršac), plemič, duhovnik * Rodbina Otokarjev (1050 − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Zbelovo − 29. april 1892, Dunaj), plemič, gospodarstvenik, pravnik * Krištof Prafer (izpričan v 2. polovici 16. stoletja), plemič, gospodar gradu Gromberk * Rodbina Spanheim (11.−13. stoletje), plemiči, prvi znani posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Stupan Ehrenstein Simon (? − 1692, Slovenska Bistrica), plemič, slikar * Rodbina Vetter von der Lillie (16.−17. stoletje), plemiči, prvi privatni lastniki bistriškega gradu med 1584 in 1681 * Josef Wurzian Ritter (9. marec 1805, Slovenska Bistrica− 27. maj 1858, Dunaj), zdravnik, plemič * Eva Ingolič (druga polovica 17. in prva polovica 18. stoletja), osumljena čarovništva == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} 1gcqwjqci0ikxvquzcz6khkuq24rvs5 6685759 6685754 2026-06-05T19:23:44Z ~2026-33441-12 261184 Refencirani in potrjeni podatki 6685759 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Slovenska Bistrica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg |grb_alt=Grb |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]]. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]. Izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Po propadu Rimskega cesarstva je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. Mesto je dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je območje Spodnje Štajerske, vključno s Slovensko Bistrico, prišlo pod upravo nacistične Nemčije. Cilj okupacijskih oblasti je bil popolna germanizacija regije, kar je vključevalo izgon slovenskega prebivalstva, zaseg njihovega premoženja in naselitev pripadnikov nemške narodne skupnosti (Volksdeutsche). Izseljevanje je bilo del širšega nacističnega načrta, ki je predvideval odstranitev 220.000–260.000 Slovencev s Štajerske in Gorenjske. Prvi množični izgon Slovencev iz Slovenske Bistrice je bil izveden 7. junija 1941, ko so nemške oblasti organizirano deportirale skupino prebivalcev v Srbijo. Gre za enega najzgodnejših dokumentiranih izgonov na območju Spodnje Štajerske. Izseljeni prebivalci so bili večinoma narodno zavedni Slovenci, izobraženci, uradniki, obrtniki in druge družine, ki so jih okupacijske oblasti označile kot »nezaželene«. Izseljenci so bili zbrani na železniški postaji v Slovenski Bistrici in nato z vlaki odpeljani v zbirna in izgnanska taborišča v Srbiji. Dovoljena jim je bila le minimalna količina osebnih predmetov, njihovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Izseljevanje iz Slovenske Bistrice se je nadaljevalo v več valovih do leta 1942. Deportirani prebivalci so bili razseljeni po različnih krajih v Srbiji, nekateri pa so bili kasneje poslani v taborišča v Nemčiji. Njihove domove so okupacijske oblasti pogosto dodelile pripadnikom nemške narodne skupnosti ali jih uporabile za vojaške in upravne potrebe. Po koncu druge svetovne so partizani decembra 1945 in januarja 1946 v protizračno zaklonišče tamkajšnje tovarne Impol zaprli več kot 7 tisoč slovenskih in hrvaških civilistov, nato pa so vhod zaklonišča minirali, da so se žrtve v grozljivih razmerah zadušile in umrle. Med žrtvami, ki so bile zaprte, je bilo tudi veliko žensk in otrok. <ref>{{Navedi revijo|date=2023-07-08|title=Partizansko-komunistični zločin v Slovenski Bistrici po drugi svetovni vojni|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Partizansko-komunisti%C4%8Dni_zlo%C4%8Din_v_Slovenski_Bistrici_po_drugi_svetovni_vojni&oldid=6055358|language=sl}}</ref> Leta 1948 je jugoslovanska oblast odkopala posmrtne ostanke trupel umrlih, ki še niso začele razpadati in jih zažgala v peči tovarne. To delo so opravili na smrt obsojeni zaporniki, ki so bili po opravljanjem delu pobiti. Ko so ujetniki morali prebiti vhod zaklonišča, da so odnesli trupla umrlih, jih je pričakal hud smrad in so številni zaradi tega omedeli, zaradi česar so jih komunisti z ostalimi trupli vrgli v peči. Po navodilih jugoslovanskih komunistov so zaporniki trupla umrlih nato naložili na vagone in jih potiskali do velike peči, kjer so jih morali zažgati, od trupel pa je nato ostal samo pepel. Po številnih virih so komunisti v zaklonišče pripeljali tudi ducat drugih civilistov, kjer so jih ubili z eksplozijo, ki je zasula zaklonišče.<ref>{{Navedi revijo|date=2023-07-08|title=Partizansko-komunistični zločin v Slovenski Bistrici po drugi svetovni vojni|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Partizansko-komunisti%C4%8Dni_zlo%C4%8Din_v_Slovenski_Bistrici_po_drugi_svetovni_vojni&oldid=6055358|language=sl}}</ref> Zaradi velikega zločina, ki velja za enega najhujših partizanskih zločinov po drugi svetovni vojni, je partizansko-komunistični zločin v Slovenski Bistrici znan tudi kot slovenski Auschwitz.<ref>{{Navedi revijo|date=2023-07-08|title=Partizansko-komunistični zločin v Slovenski Bistrici po drugi svetovni vojni|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Partizansko-komunisti%C4%8Dni_zlo%C4%8Din_v_Slovenski_Bistrici_po_drugi_svetovni_vojni&oldid=6055358|language=sl}}</ref> == Razvoj gasilstva == Bistrica trg, konec 13. stoletja pa že mestna naselbina, se je pogosto srečevala s požari. Za leto dogodka vemo le za nekatere. Januarja leta 1384 je pogorel grad z Marijino kapelo, leta 1446 je bilo mesto vso v plamenih ob obleganju Madžarov. Oglejski kronist [[Paolo Santonino]] je med obiskom Slovenske Bistrice leta 1487 zapisal v dnevnik, da mesto še kaže sledi požarov iz let 1440 in 1469. Mesto si je komaj opomoglo, ko so ga leta 1532 Turki oropali in požgali. Veliko požarov so povzročili uporni kmetje, ko so 1635 na Štajerskem požgali več grajskih in gospodarskih poslopij, v bližini mesta Žički dvor pri Oplotnici in Pragerski dvor. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo, leta 1788 pa so v celoti pogorele [[Studenice]] s [[Samostan dominikank Studenice|samostanom]] in nad njim stoječi grad. Leta 1813 je pogorela [[Spodnja Polskava]], leta 1818 pa [[Šmartno na Pohorju]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Povod za ustanovitev požarne brambe so bili številni požari ob koncu 19. stoletja v Slovenski Bistrici in okolici, posebno pa požar 4. oktobra 1872, ko sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča. Da takrat ni nastala večja škoda, gre zahvala požarni brambi Maribor – mesto. Mariborski gasilci so prejeli brzojavko ob 10.15. Ob 11. uri so se že peljali s posebnim vlakom proti [[Pragersko|Pragerskemu]], kjer so jih čakali trije pari konj iz bistriške vojašnice. Opoldne ob 12.15 so bili na kraju požara, omejili so ogenj in rešili cerkev. Šele ob 23. uri zvečer so se z vozovi napotili nazaj proti Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Že 23. oktobra 1872 je bil ob 17. uri v občinski stavbi na Glavnem trgu pod predsedstvom župana Franca Formacherja zbor bistriške požarne brambe. Imenovan je bil 9-članski odbor, ki je že na isti seji razpravljal o pravilih društva in nabavi brizgalne. Tako je bilo bistriško gasilstvo organizirano že slaba tri leta po ustanovitvi prvega gasilskega društva na Slovenskem. Člani prvega odbora gasilske brambe v Slovenski Bistrici so bili: Julij Baumann, Josip Fritz, Anton Hogenwart, Edvard Janach, Josip Kalle, Mihael Nasko, Andrej Podkrajšek, Baltazar Raško in Franc Ratej''',''' ki je bil izvoljen za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ko so 17. novembra istega leta bila pravila društva predložena oblasti, ki jih je 24. novembra potrdila z odlokom št.14.692, je mesto štelo 154 hiš in 1168 prebivalcev. Prvi občni zbor je bil 7. januarja 1873 in po pravilu društva je bil imenovan dokončni odbor petih članov. Za načelnika bistriške požarne brambe je bil imenovan Mihael Nasko, za namestnika Julij Baumann, za tajnika Josef Kalle, za blagajnika Andrej Podkrajšek, za orodjarja pa Alojz Matuš. Za vodjo gasilske skupine je bil imenovan še Edvard Janach, Karel Schön za vodjo brizgalne in Franc Bachtidy za njegovega namestnika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Januarja 1873 so nabavili prvo orodje, izdelan je bil žig in 21. marca so se bistriški gasilci združili s pokrajinsko gasilsko zvezo, k Štajerski deželni zvezi pa so pristopili šele leta 1885. Prvi “gasilski dan” so praznovali na Jožefovo, 19.marca 1873. V tem letu je društvo prejelo brizgalno in nekaj orodja.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Pozimi leta 1875 je izbruhnila živinska kuga in gasilci so prostovoljno prevzeli nadzor nad cestami, da bi preprečili širjenje te nalezljive bolezni. Kroniški zapis je zanimiv, saj vidimo, da so gasilci že zgodaj posegli na področje varovanja in preprečevanja drugih nesreč, ne samo požarov. Po dobrih dvajsetih letih se je gasilcem leta 1893 uresničila dolgoletna želja, da bi dobili svoj dom. Prvi požarni voz je društvo prejelo leta 1896 in takrat uvedlo požarno službo ob nedeljah in praznikih. Konec prve svetovne vojne je povzročil temeljite spremembe. 21. septembra 1919 je društvo prejelo pravila nove Zveze gasilskih društev.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ob 60-letnici je društvo dobilo prvi gasilski avto in razvilo prapor. Zaradi pridobitve avtomobila so gasilski voz prodali tovarniškemu društvu v [[Tepanje]]. 30. januarja 1941 občni zbor ni bil dokončan zaradi druge svetovne vojne. V času okupacije je bil članom prepovedan vstop v dom, oddati so morali ključe, zasežen je bil gasilski avto in s tem za vedno izgubljen. Po vojni so bile razmere zahtevne, saj gasilci niso imeli prevoznega sredstva. Delovati so mogli le v bližnji okolici. 28. aprila 1946, pa so se gasilci prvič soočili s prometno nesrečo, ko so nudili »pomoč ranjenim velike avtomobilske nesreče«. Tovornjak, poln ljudi, se je vračal z mitinga na Pohorju pod Spodnjim Prebukovjem, pa so mu odpovedale zavore. Bilo je tudi nekaj mrtvih. Nanje še danes spominja tam postavljen lesen križ. Vozilo, prenovljeno v gasilski avto, so bistriški gasilci dobili šele leta 1954. Maja 1956 pa so gasilci kupili tovornjak znamke Chevrolet in ga leta 1958 predelali v cisterno.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Leta 1965 je bistriške gasilce za njihovo prizadevno delo odlikoval z [[Red zaslug za ljudstvo|redom zaslug za ljudstvo]] s srebrnimi žarki [[Josip Broz – Tito]]. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, so Bistričani pokazali svoj elan v smislu klica »Bližnjemu na pomoč!«. V nadaljnjem petintridesetletnem obdobju so močan pečat delovanju društva dajali njegovi predsedniki in poveljniki ter drugi nosilci funkcij. Prvi zapisi o zamisli izgradnje novega gasilskega doma za potrebe Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bisrica je moč najti v zapisih za leto 1980. Kljub težavam takratnega časa je društvo do leta 1987 pridobilo zemljišče in vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo večnamenskega doma. Leta 1991, ko so se člani društva pripravljali za praznovanje 120-letnice obstoja društva, se je domovina Slovenija osamosvajala in doživela agresijo jugoslovanske armade. Bistriški gasilci so v večini bili vpoklicani v enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. Ob sprejemu novega Zakona o gasilstvu in Zakona o varstvu pred požarom leta 1993 se je med članstvom zaiskrilo novo upanje. Naslednje leto je društvo napovedalo nasilno vselitev v nedokončan nov dom in ga 14. novembra 1994 prevzelo v nedokončanem stanju. Nekoliko si je društvo opomoglo naslednje leto, ko je prodalo stari gasilski dom in s kupnino poravnalo večino dolgov. Dom so dokončali člani sami s preko 4000 delovnimi urami. Pridobili so vsa soglasja in uporabno dovoljenje, ter vpis objekta v zemljiško knjigo. Dolgoletni napori za izgradnjo in pridobitev novega gasilskega doma so bili tako pri koncu.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V nadaljevanju so člani uredili še okolico novega doma in ob 125-letnici delovanja krstili tudi novo gasilsko vozilo GVC 24/50 Steyr. Leta 1996 so navezali prijateljske stike z gasilskim društvom Barsinghausen iz Nemčije. Leta 1997 so z ministrstvom za obrambo podpisali koncesijsko pogodbo za opravljanje nalog širšega pomena, za posredovanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Po velikem požaru Marijine cerkve v centru mesta Slovenska Bistrica se je pokazala potreba po visoki avtolestvi. Tako so člani začeli z aktivnostmi za nabavo take avtolestve in v začetku leta 2002 je naloga uspela s prevzemom rabljene ALK Iveco iz Japonske.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Društvu je občina Slovenska Bistrica 2. februarja 2004 podelila najvišje občinsko priznanje, Listino občine Slovenska Bistrica za prostovoljno, gasilsko in humanitarno delovanje ter reševanje v nesrečah.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Grad Slovenska Bistrica == Grad Slovenska Bistrica je mogočen grajski kompleks v severozahodnem delu starega mestnega jedra Slovenske Bistrice. S svojo večstoletno zgodovino, razgibano lastniško strukturo in bogato arhitekturno dediščino predstavlja enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na območju med Pohorjem in Halozami. Danes je osrednji kulturni center mesta, v njem pa domujejo muzejske zbirke, galerije, viteška dvorana in številne razstavne ter prireditvene dejavnosti. Najstarejši znani fevdalni gospodje območja Slovenske Bistrice so bili Spanheimi, ki so v 11. in 12. stoletju obvladovali širše območje Štajerske. Po njihovem izumrtju so jih nasledili Traungavci oziroma Otokarji, ki so vladali v 12. stoletju. Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine sredi 13. stoletja. Po Traungavcih je območje prešlo pod Babenberžane, ki so vladali do leta 1250. Med letoma 1250 in 1278 je Štajersko obvladoval češki kralj Otokar II. Přemysl, po njegovi smrti v bitki na Moravskem polju leta 1278 pa je celotna Štajerska prešla pod Habsburžane, ki so regijo obdržali vse do leta 1918. Grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1265, ko ga je kralj Rudolf Habsburški skupaj z mestom izročil grofu Majnhardu Goriškemu, ki je od leta 1286 nosil tudi naslov koroškega vojvode. Leta 1313 je grad prešel v roke Habsburžanov, ki so ga leta 1355 dali v zastavo gospodom Walsee, od 1368 pa grofom Celjskim. V 14. stoletju so torej bili lastniki gradu grofje Celjski, ki so upravljali velik del Štajerske. Njihova oblast je trajala do leta 1456. Po izumrtju Celjskih leta 1456 je posest ponovno postala deželnoknežja. Najstarejši del gradu je bil zgrajen na severozahodnem vogalu mestnega obzidja. Že pred letom 1313 so prvotnemu stolpu prizidali današnji severni trakt. V 16. stoletju ali še prej so gradu, ki je imel sprva le en trakt, dodali še tri trakte ter ga obdali z obzidjem z obrambnimi stolpiči. Grad je tako postopoma dobival podobo renesančnega dvorca. Leta 1587 je grad kupil Hans Vetter, s čimer je grad prešel iz deželnoknežje v zasebno last. Družina Vetter von der Lilie je izvedla dve veliki prenovi: * 1590–1623 – temeljita preureditev, ki je gradu dala sedanjo tlorisno zasnovo, * 1651 – dodatna obnova. V tem času je grad dobil trapezast tloris, štiri vogalne stolpiče in arkadno notranje dvorišče. Po letu 1681 so grad prevzeli Wildensteini, ki so ob njem uredili park v francoskem slogu, z geometrijsko razporejenimi drevoredi, vodnimi elementi in kiparskim okrasjem. Med drugim so uredili znameniti 200 metrov dolg gabrov drevored, ki velja za enega najstarejših ohranjenih v Evropi. Leta 1717 je grad kupil Ignacij Marija Attems, ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil. Nastali so: poslikano reprezentančno stopnišče, Marijina kapela, razkošna viteška dvorana, novi portali in kamniti okenski okvirji, zamenjava dvižnega mostu z zidanim mostom na dveh lokih. Južno od dvorca so prizidali tudi nova gospodarska poslopja. Grad je preživel manjši požar. V času Attemsov je v gradu bivala tudi slikarka in zgodovinarka Marija Attems. Rodbina Attems je ostala lastnica gradu do konca 2. svetovne vojne. Po koncu druge svetovne vojne je bil grad nacionaliziran, notranja oprema pa odtujena. Prostore je sprva uporabljala vojska, kasneje je grad postal stanovanjski objekt in počasi propadal. Leta 1985 se je pričela celovita obnova in revitalizacija, ki poteka neprekinjeno še danes, s ciljem ohraniti zgodovinsko in kulturno vrednost gradu.<ref>{{Navedi splet|title=Grad Slovenska Bistrica – kulturni center in umetnostni spomenik|url=https://zavod-ksb.si/obiscite-nas/spoznajte-grad/|website=zavod-ksb.si|date=2026-04-11|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V gradu so ohranjene freske dvornega slikarja družine Attems, Franza Ignatija Flurerja, nastale med letoma 1717 in 1721. Poslikani so viteška dvorana, grajska kapela in reprezentančno stopnišče. Freske najdemo tudi v predporočni in poročni dvorani ter nad vrati v prostorih Galerije Grad, vendar njihovi avtorji in čas nastanka niso znani. Najobsežnejše in najveličastnejše freske krasijo viteško dvorano, ki je v celoti poslikana. Upodabljajo Herkulovo apoteozo – sprejem med bogove. Na severni steni je grb družine Attems, na južni pa grb družine Herberstein. Avtor je freske podpisal in datiral nad vhodnimi vrati. Freske na reprezentančnem stopnišču so druge po velikosti in prikazujejo dva med seboj povezana alegorična prizora, katerih pomen ni dokončno pojasnjen. Kapelske freske so posvečene Mariji. Čeprav so med najmlajšimi in najmanjšimi po obsegu, so po vsebini in detajlih med najbolj zanimivimi primeri tovrstnih poslikav na slovenskem Štajerskem.<ref>{{Navedi splet|title=Grad Slovenska Bistrica – kulturni center in umetnostni spomenik|url=https://zavod-ksb.si/obiscite-nas/spoznajte-grad/|website=zavod-ksb.si|date=2026-04-11|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Je se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in ob panonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev v občini (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki [[rimska cesta|rimske ceste]] Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] je na Južni železnici [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Športna društva in klubi == * Nogometni klub Bistrica * Košarkarski klub Slovenska Bistrica * Odbojkarski klub Bistrica * Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica * Judo klub Impol Slovenska Bistrica == Izobraževanje, vera in jezik == V mestu deluje en javni vrtec, tj. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki je razdeljen na enote Sonček, Ozka ulica in Ciciban. V kraju delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Pohorskega odreda in 2. osnovna šola Slovenska Bistrica. Prav tako deluje tudi šola za otroke s posebnimi potrebami - Osnovna šola Minke Namestnik Sonja. Mesto ima prav tako srednjo šolo. Srednja šola Slovenska Bistrica ponuja 4 izobraževalne programe: trgovec, ekonomski tehnik, metalurški tehnik in splošna gimnazija. Šole v mestu so dokaj dobro zastopane na tekmovanjih, saj učenci in dijaki redno dosegajo srebrna priznanja, včasih celo zlata.<ref>{{Navedi splet|title=Naslovnica|url=https://www.sssb.si/|website=Srednja šola Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mesto ima tri cerkve. Glavna župnijska cerkev v mestu je Župnijska cerkev sv. Jerneja. Na hribčku nad mestom se nahaja Cerkev sv. Jožefa. V centru mesta se nahaja Podružnična cerkev Marije sedem žalosti. Večina prebivalstva pripada katoliški veri, vedno bolj pa se s priseljevanjem povečuje število muslimanov. Povečuje se tudi število ateistov.<ref>{{Navedi splet|title=Župnija svetega Jerneja Slovenska Bistrica|url=https://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/|website=zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si|accessdate=2026-06-05}}</ref> V šolah prevladuje slovenščina, iz leta v leto pa se veča število govorcev tujih jezikov (najbolj izstopata albanščina in bosanščina, v zadnjih letih pa tudi ukrajinščina). == Gospodarstvo == V Slovenski Bistrici so nastala 4 pomembna podjetja: Impol, Aluminium Kety Emmi, Mojstrovina in Tovarna olja Gea. Skupina Impol je eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v Sloveniji, z začetki, ki segajo v leto 1825, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger na Zgornji Bistrici ustanovila kovačnico bakrenih izdelkov. V drugi polovici 20. stoletja se je podjetje preusmerilo v predelavo aluminija, ki ostaja njegova osrednja dejavnost. Impol je danes globalno podjetje z več tisoč zaposlenimi, ki letno predela med 250.000 in 260.000 ton aluminija ter ustvarja promet v višini približno milijarde evrov. Podjetje je znano po razvoju izdelkov iz aluminija z nizkim ogljičnim odtisom, digitalizaciji proizvodnih procesov ter dolgoročni usmerjenosti v trajnost in inovacije. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.impol.si/podjetje-impol/zgodovina/|website=Impol|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Aluminium Kety Emmi d. o. o. je podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, specializirano za mehansko in površinsko obdelavo aluminija. Podjetje deluje kot partner za celovite tehnološke rešitve aluminijastih komponent, pri čemer uporablja najsodobnejšo CNC-tehnologijo, robotizirane procese ter napredne postopke rezkanja, struženja, varjenja, eloksiranja in sestavljanja aluminija z drugimi materiali. Njihove rešitve so namenjene številnim industrijam, med drugim avtomobilski, medicinski, elektronski, pohištveni in industriji tirnih vozil. Podjetje poudarja cilj postati evropski center odličnosti za aluminijaste komponente in je dejavno tudi na področju razvoja trajnostnih in inovativnih rešitev.<ref>{{Navedi splet|title=Domov - ALUMINIUM KETY EMMI|url=https://www.emmi.si/|date=2020-11-23|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mojstrovina d. o. o. je slovensko podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, registrirano za dejavnosti strojne obdelave kovin. Podjetje je usmerjeno v mehansko obdelavo kovinskih materialov, med katerimi prevladujeta jeklo in aluminij. Njegove storitve obsegajo rezkanje, struženje, vrtanje, izdelavo kovinskih komponent, popravila kovinskih delov ter izdelavo manjših serij natančnih mehanskih izdelkov. Mojstrovina opravlja storitve za industrijske, obrtne in zasebne naročnike ter je del lokalnega sistema malih in srednjih podjetij, ki dopolnjujejo večje industrijske proizvajalce v občini Slovenska Bistrica. Podjetje je vključeno v dejavnosti, ki so značilne za širše bistriško industrijsko okolje, zlasti na področju kovinskopredelovalne in strojne industrije.<ref>{{Navedi splet|title=Mojstrovina – Strojegradnja in orodjarstvo Mojstrovina|url=https://www.mojstrovina.si/|website=Mojstrovina|date=2025-07-08|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Tovarna olja Gea je vodilna slovenska oljarna z več kot 120-letno tradicijo, saj sega njen začetek v leto 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil obrtno stiskalnico bučnega olja. Podjetje je skozi 20. stoletje prešlo od obrtne do industrijske proizvodnje in danes proizvaja širok nabor jedilnih olj, vključno z bučnim, sončničnim, repičnim, oljčnim in specialnimi olji. Gea je edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji, njeni izdelki pa so prisotni na več kot 20 tujih trgih, med drugim v ZDA, Kanadi, Avstraliji in državah EU. Podjetje je prepoznano po blagovnih znamkah Gea, Cekin, Zvezda in Sončni cvet, ter po visoki kakovosti, ki jo zagotavlja z mednarodnimi certifikati, kot sta IFS in ISO 14001. <ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://gea.si/|website=gea.si|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Gradbena dela so skoraj v celoti prevzeli tujci (večinoma Kosovarji in priseljenci iz republik bivše Jugoslavije). Prav tako so tujci lastniki vseh pekarn in sladoledarn v Slovenski Bistrici. Mesto ponuja tudi turistične nastanitve (Hotel Leonardo). Prisotna sta dva ponudnika naftnih derivatov, to sta Petrol in MOL. Prisotne so številne multinacionalke, kot so Spar, Lidl in Hofer. Mesto ima tudi kmetijsko zadrugo. V mestu je imelo sedež podjetje Granit, d.d., ki je bilo eno izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Podjetje je bilo leta 2013 v stečaju, kmalu zatem pa je propadlo. S tem so delovna mesta izgubili mnogi Bistričani.<ref>{{Navedi splet|title=Ruse je Granit zanimal, so s čakanjem na dražbo izgubili potrpljenje?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ruse-je-granit-zanimal-so-s-cakanjem-na-drazbo-izgubili-potrpljenje/328305|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> == Upravni organi in javni prevoz == V Slovenski Bistrici se nahaja Upravna enota Slovenska Bistrica, Policijska postaja Slovenska Bistrica, sedež istoimenske občine, Gasilski dom PGD Slovenska Bistrica in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Mesto ima tudi dom za starejše občane. Nedaleč od mesta se nahaja tudi Železniška postaja Slovenska Bistrica, v mestu pa je ogromno avtobusnih postaj. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonza Šarha, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Osebe, povezane z mestom == * Štefan Podričnik (1922, Mežica – 1988, Maribor), direktor Impola, poslanec skupščine SRS * Laura Lešnik (2. januar 1920, Trst – 19. december 1996, Slovenska Bistrica), finančna uradnica, prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka * Frančiška Ludvik (10. oktober 1874, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), posestnica, gostilničarka * Ivan Ludvik (11. julij 1870, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), solastnik gostilne * Jožica Ludvik (1905, Bač – 18. november 1944, Auschwitz), uradnica * Viktor Maček (1. november 1942, Slovenska Bistrica – 13. januar 1988, Maribor), ekonomist, inženir, direktor Impola * Minka Namestnik – Sonja (26. avgust 1926, Ruše – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), trgovka, borka Pohorskega bataljona * Peter Novak (20. december 1854, Podbrdo – 26. september 1922, Slovenska Bistrica), gostilnec, deželni poslanec, narodni buditelj, čitalničar * Oskar Lang (15. maj 1934, Slovenska Bistrica – 3. februar 2022, Slovenska Bistrica), elektrotehnik, planinec, alpinist * Jakob Potočnik (1865, Ravne – 1945 (predvidoma) Slovenska Bistrica), orožniški narednik, župan Pragerskega * Jurij Schaumberg (15.−16. stoletje), posestnik Slovenske Bistrice in tamkajšnjega gradu * Hinko Sernc (21. marec 1926, Sv. Areh na Pohorju – 3. februar 2018, Šmartno na Pohorju), gostilnec, glasbenik, član PGD * Engelbert Sicherl (1874, ? – 1937, ?), posestnik, trgovec, društveni delavec, župan Spodnje Polskave * Franc Steinklauber (1859 – 5. april 1921, Pragersko), tovarnar, ustanovitelj opekarne na Pragerskem * Vincenc Sternberger (5. februar 1827 – 29. maj 1912, Zgornja Bistrica), tovarnar, vzpostavil je prve zametke tovarne Impol * Albert Stieger (3. oktober 1847, Slovenska Bistrica – 24. december 1933, Slovenska Bistrica), tovarnar, župan, častni občan, ustanovitelj predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Ida Stieger (22. september 1884, Slovenska Bistrica – 9. maj 1945, Slovenska Bistrica), trgovka, tovarnarka, lastnica predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Franc Kokoschineg (15. februar 1809, Vitanje – 17. januar 1880), predstojnik okraja v Slovenski Bistrici * Matija Kotnik (1862 – 29. november 1939, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Ivan Kos (24. avgust 1880, Kostanjevec – 28. april 1968, Slovenska Bistrica), trgovec, gostilničar, župan Slovenske Bistrice, posojilničar * Franjo Jagodič (20. julij 1902, Zgornja Polskava – 25. marec 1990, Mekinje), elektrotehnik, inženir, publicist * Josipina Krulc (7. marec 1879, Videž – 6. april 1969, Slovenska Bistrica), gostilničarka, hotelirka, posestnica * Jože Ingolič (2. marec 1921, Spodnja Polskava – 1. oktober 2011, Mengeš), ekonomist, veleposlanik, politik * Marko Drnovšek (16. junij 1925, Slovenska Bistrica – 22. april 2003, Maribor), gospodarstvenik * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog in speleolog * Jože Ajd (16. februar 1920, Slovenska Bistrica – ? Nemčija), gozdni delavec * Rudolf Bader (? – po koncu 2. svetovne vojne), trgovec * Karmelo Budihna (21. januar 1916, Ustje, Ajdovščina – 10. januar 1991,Ljubljana), gozdar, upravitelj gozdne uprave Slovenska Bistrica * Vladimir Dušej (25. september 1946, Tinjska Gora – 21. avgust 1996, Maribor), trgovec, inšpektor, samostojni podjetnik, predsednik SZDL, športni pilot, ustanovitelj prve privatne pilotske šole v Sloveniji * Herta Haas (29. marec 1914, Slovenska Bistrica – 5. marec 2010, Beograd), ekonomistka, druga Titova žena * Josip Hojnik (19. marec 1845, Bukovec – 19. oktober 1915, Zgornja Polskava), veleposestnik, župan Zgornje Polskave, načelnik podružnice CMD * Jožef Hrastnik (21. februar 1806, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, prvi župan občine Spodnja Polskava * Karel Hrastnik (11. november 1845, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Marija Godec (30. december 1928, Sele pri Polskavi – 20. oktober 2012, Zgornja Polskava), direktorica banke, družbena in kulturna delavka * Alfonz Šarh (25. avgust 1893, Zgornja Bistrica – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kmet, udeleženec 1. svetovne vojne, Maistrov borec, borec Pohorskega bataljona, narodni heroj * Rado Šturm 26. julij 1893, Zgornja Bistrica – 8. februar 1960, Ljubljana), agronom, publicist, Maistrov borec * Ivan Tomažič (31. januar 1919, Zgornja Bistrica – 5. oktober 1982, Ptuj), gospodarstvenik, direktor Perutnine Ptuj * Alojz Vezjak (6. oktober 1926, Poljčane – 2. avgust 2012, Poljčane), ustanovitelj Emi-ja, župan občine Slovenska Bistrica, lokalni aktivist * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založnik, knjigotržec, novinar, zbiratelj * Joseph Hueber (1715, Dunaj – 26. september 1787, Gradec), baročni gradbenik, prenavljal je bistriški grad * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Slovenska Bistrica – 31. december 1889, Zagreb), gradbenik in industrialec * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – 14. December 2013 Maribor), gradbenik in industrialec * Marko Cvahte (14. marec 1942, Zgornja Ložnica – 5. julij 2014, Slovenska Bistrica), gradbenik, inženir, amaterski igralec * Jožef Hofer (1696, Maribor – 2. februar 1762, Maribor), arhitekt * Slavko Jelinek (31. avgust 1925, Spodnja Polskava – 27. februar 2014, Zagreb), arhitekt * Igor Kraševac (25. marec 1959, Maribor – 28. september 2020, Maribor), arhitekt, urbanist, lionist, direktor Ibisa Slovenska Bistrica * Branko Kraševec (31. marec 1927, Koprivnica – 16. junij 2016, Radenci), arhitekt, industrijski oblikovalec * Ivan Kladnik (23. junij 1912, Spodnja Ložnica – 24. november 1947, Ljubljana), gladbeni tehnik * Franjo Kikec (8. september 1923 , Ljutomer – 12. januar 2012, Maribor), inženir, predsednik GZS, tehnični direktor Impola, direktor SOZD Unial * Maksimilijan Ozimič (Maks) (12. junij 1927, Slovenska Bistrica – 21. junij 2021, Slovenska Bistrica), strojni tehnik, poznavalec polpretekle zgodovine mesta Slovenska Bistrica * Hans Pascher (19. junij 1858, Tamsweg – po 1945, Maribor), arhitekt * Peter Anton Pigrato (aktiven med leti 1558 in 1593), arhitekt, gradbenik * Edvard Lepoša (4. oktober 1921, Maribor – 2. maj 2016, Maribor), inženir, gospodarstvenik, tehnični direktor Impola * Miroslav Gregorič (5. februar 1930, Krško – 1. oktober 2018, Slovenska Bistrica), metalurg, kulturni delavec * Milan Veber (17. december 1938, Maribor – 18. julij 1998, Slovenska Bistrica), inženir, direktor in tehnični direktor Impola, lokalni aktivist * Jakob Versolatti (13. junij 1848, Šlovrenc ob Soči – 27. marec 1932, Slovenska Bistrica), gradbenik, cesarski svetnik, častni občan Slovenske Bistrice * Doroteja Ozimič (1. februar 1928, Slovenska Bistrica – 5. oktober 2009, Slovenska Bistrica), inženirka kmetijstva, učiteljica, politična zapornica * Stanko Čurin (6. november 1929, Vodranci – 6. julij 2017, Ptuj), vinogradnik, vinar (opravljal je poklicno vojaško službo v Slovenski Bistrici) * Ivan Arbeiter (16. april 1926, Ličenca – 9. oktober 1977, Maribor), enolog, direktor * Matija Batier (5. februar 1880, Gorica pri Pragerskem – december 1945), kmet, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Anton Brauče (8. junij 1890, Ritoznoj – 8. januar 1963, Ritoznoj), organizator viničarskega gibanja na slovenjebistriškem * Anton Frelih (23. december 1909, Podbrdo pri Škofji Loki – 21. julij 1985, Maribor), kmet, prevoznik − furman, prvi župan Slovenske Bistrice po 2. svetovni vojni * Vinko Gornjak (17. januar 1899, Smolnik – 31. maj 1993, Slovenska Bistrica), agronom, sadjar, banski svetnik * Anton Hrastnik (6. maj 1892, Zgornja Polskava – 10 april 1971, Zgornja Polskava), kmet, strojar, usnjar * Ivan Korošec (november 1895, Spodnja Nova vas – 20. julij 1969, Zgornja Polskava), kmet, društveni in kulturni delavec, župan Zgornje Polskave * Viktor Kodelič (1889, Pokoše – april 1959 Črešnjevec), kmet, župan Črešnjevca in Pragerskega * Franjo Ledinek (28. marec 1931, Skomarje – 8. januar 2011, Maribor), agronom, direktor, politik, poslanec, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Albin Orthaber (26. oktober 1910, Spodnja Polskava – 14. oktober 1972, Ljubljana), agronom, publicist * Marija Stegne (10. oktober 1925, Urh – 20. oktober 2012, Tinjska Gora), kmetica, ljudska pevka, društvena delavka * Jože Alt (19. december 1922, Maribor – 28. april 1942, Maribor), livar * Anton Arzenšek (1883, Slovenska Bistrica – 1963, Gradec), kovač, župan Slovenske Bistrice * Aslan Bečirović (29. november 1912, Dobri Dol, Vrapčište – 27. april 1994, Slivniško Pohorje), slaščičar, podpornik športa v občini * Karel Ingolič (11. avgust 1925, Spodnja Polskava – 9. december 2015, Slovenska Bistrica), mizar, lovec, kinolog, lokalni aktivist, direktor * Alojz Jedlovčnik (30. april 1901, Koroška – 11. maj 1983, Slovenska Bistrica), čevljar, čebelar * Jože Kozelj (16. februar 1921, Leskovec – 20. april 2009, Slovenska Bistrica), zadnji poklicni lončar v Slovenski Bistrici, pečar * Janez Kapun (12. januar 1910, Slovenske Konjice – 26. februar 2009, Slovenska Bistrica), mojster soboslikarske in pleskarske obrti * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), čevljar, železniški delavec, narodni buditelj * Ivan Kancler (11. junij 1922, Spodnja Polskava – 5. november 1942, Občina Zreče), ključavničar, borec Pohorskega bataljona * Anton Kancler (30. maj 1919, Spodnja Polskava – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kovač, borec Pohorskega bataljona * Ivan Ojcinger (16. december 1882, Slovenska Bistrica – 30. junij 1964, Slovenska Bistrica), krojaški mojster, skrbnik otrok * Anton Opravš (9. junij 1873 – 18. oktober 1935, Zgornja Polskava), pekovski mojster, lastnik pekarne, lastnik gostilne * Franc Padežnik (5. oktober 1922, Bukovec – 29. maj 2001, Zgornja Polskava), mizar, računovodja, kulturni delavec * Josip Pelko (18. marec 1881, Kostrivnica – 1962, Slovenska Bistrica), urar, fotograf * Ivan Pivec (2. februar 1919, Sele pri Polskavi – februar 1991), oljar * Vinko Polanec (22. januar 1926, Slovenska Bistrica – 4. marec 2004, Maribor), kovač * Jožef Anton Quadrio (med 1675 in 1680, Benetke – 1730), štukater * Bruno Rajtmajer (27. avgust 1912, Stari Log – 11. maj 1945, Borovlje), ključavničar, železničar * Jožko Sagadin (2. marec 1883, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce pri Mostečnem), mizar, narodni buditelj * Franc Sernec (1860, Slovenska Bistrica – ?), mizar, politik * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), čevljar, stenograf, politik, publicist * Gvido Smolar (1. september 1909, Troblje – 28. julij 1996, Slovenska Bistrica), lesni manipulant, tovarnar, direktor Emmi-ja, društveni delavec * Mihael Spindler (28. oktober 1941, Kuršinci – 13. december 2019, Maribor), metalurg, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, direktor Emmi-ja * Herbert Stremšek (19. februar 1923, Pragersko – 1. avgust 1947, Ljubljana), strugar, sodelavec gestapa * Jurij Ačko (26. marec 1878, Visole – 14. februar 1947, Slovenska Bistrica), slikopleskar, slikarski mojster * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog, krasolog, publicist * Roman Dorn (10. maj 1952, Slovenska Bistrica – 23. junij 2023, Slovenska Bistrica), slovenski računalnikar, učitelj * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985, Gradec), geodet, vojak častnik * Maruša Bradač (9. januar 1978, Maribor), astrofizičarka (odraščala je v Slovenski Bistrici, kjer je 1984–92 obiskovala osnovno šolo) * Zora Cvahte (14. marec 1936, Slovenska Bistrica – 20. januar 2019, Maribor), defektologinja, folkloristka, amaterska igralka * Slavko Kovačič (23. februar 1919, Makole – 30. november 202,0 Slovenska Bistrica), biolog, kulturni delavec, tabornik, planinec, urednik časopisa Metalurg * Milan Kac (25. oktober 1924, Lendava – 21. december 2010, Maribor), matematik * Vida Pohar (9. julij 1934 Beograd – 2022), geologinja * Gabriela Zemljič (9. marec 1919, Maribor – 17. februar 2014, Maribor), prva slovenjebistriška farmacevtka, direktorica tukajšnje lekarne * Josef von Wurzian (9. marec 1806, Slovenska Bistrica – 27. maj 1858 Dunaj), osebni zdravnik avstrijskega feldmaršala Josefa Grafa Radetzkega * Zora Janžekovič (30. september 1918, Slovenska Bistrica – 17. marec 2015 Radenci), zdravnica, specialistka plastične kirurgije (razvila je nov postopek zdravljenja globokih opeklin) * Karel Erdlen (1. junij 1923, Trbovlje – 12. februar 1999, Slivniško Pohorje), veterinar (služboval je v Slovenski Bistrici) * Ivo Antolič (14. april 1919, Ljutomer – 13. julij 2001, Ljubljana), zobozdravnik, ortodont (dve leti je deloval v Slovenski Bistrici) * Paul Adami (18. januar 1736, Slovaška – 11. november 1814, Dunaj), zdravnik, veterinar (V decembru 1779 in 1780 je opravil obsežen in zahteven poskus zaščitnega cepljenja proti omenjeni bolezni na živih živalih v Slovenski Bistrici in bližnji okolici) * Jernej Černe (1903, Šmartno v Rožni dolini – 1982, Slovenska Bistrica), zdravnik, zobozdravnik * Štefka Hribar (25. december 1921, Domžale – 19. julij 1993, Slovenska Bistrica), zdravnica, upravnica ZD Slovenska Bistrica * Ivan Jurečko (12. april 1884, Kočno ob Ložnici – 15. marec 1964), zdravnik, narodni buditelj, udeleženec 1. svetovne vojne * Jože Jeras (30. oktober 1920, Pragersko – september 2013), zdravnik, pediater, publicist * Simon Jagodič (12. oktober 1892, Veliko Tinje – 16. oktober 1967, Slovenska Bistrica), zdravnik, upravnik zdravstvenega doma Slov. Bistrica * Cvetka Križaj (5. september 1935, Ljubljana – 27. marec 1990, Slovenska Bistrica), zdravnica, pediatrinja * Anton Klasinc (1876 – avgust 1945, Pragersko), zdravnik * Leon Lemež (1895, Slovenska Bistrica – 1933), zdravnik, specialist za otroške bolezni * Jože Lokar (21. januar 1939, Slovenska Bistrica – 2. december 1996, Ljubljana), zdravnik, nevropsihiater, publicist * Maks Murmayr (1871 – 1947), zdravnik, medicinski svetnik, župan Slovenske Bistrice * Lujo Polanec (1922 – april 1999, Maribor), veterinar, publicist, režiser, kulturni delavec * Ivan Rahle (17. september 1939, Zgornja Bistrica – 17. september 1995, Zgornja Bistrica), veterinar * Srečko Rainer (25. maj 1922, Zgornja Bistrica – 2. marec 2000, Ljubljana), zdravnik, ginekolog, patolog, publicist * Ivan Rajšp (26. februar 1885, Spodnja Polskava – 24. avgust 1948, Zagreb), zdravnik * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole), zdravnik, politik, pisatelj, čitalničar * Zora Tomič (16. avgust 1929, Slovenska Bistrica – junij 2021), sociologinja, političarka in socialna aktivistka * Jurij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – januar 2014 Izola), geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitični delavec * Janko Čar (11. februar 1932, Veliko Tinje – 10. julij 2017, Slovenska Bistrica), slavist, jezikoslovec, pesnik, pisatelj in kulturni delavec * Lovro Stepišnik (28. julij 1834, Arclin – 16. februar 1912, Slovenska Bistrica), prvi slovenski potujoči knjižničar, bukovnik * Marijan Gerdelj (14. april 1948, Vinarje – 20. avgust 2020, Dolga Brda), arhivist, zborovodja, teolog * Jože Stabej (zgodovinar) (6. marec 1896, Preloge – 22. december 1980, Ljubljana), zgodovinar, publicist, kulturni organizator * Jože Hudeček (24. februar 1937, Ljubljana – 18. junij 2011, Ljubljana), umetnostni zgodovinar, novinar, pisatelj, urednik, publicist, alpinist * Jože Koropec (17. marec 1923, Bukovec – 28. april 2004, Maribor), zgodovinar, publicist * Ignac Kamenik (1. oktober 1926, Solčava – 17. julij 2002, Maribor), slovenist, pisatelj, režiser, kulturni delavec * Stanko Pahič (21. oktober 1924, Lokanja vas – 6. december 2003, Maribor), arheolog, publicist, vojni ujetnik * Ferdinand Šerbelj (18. marec 1949, Zgornje Prebukovje), umetnostni zgodovinar * Ivan Urbančič (12. november 1930, Robič – 7. avgust 2016, Ljubljana), filozof, prevajalec, publicist * Nina Ditmajer (26. marec 1988, Maribor), raziskovalka zgodovine slovenske književnosti in jezika, asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (svoje otroštvo je preživela v Slovenski Bistrici) * Martin Žnidaršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založniški strokovnjak, knjigotrški strokovnjak, novinar * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm – 23. september 2016, Ljubljana), učitelj, politik, športni delavec * Marija Goričan (24. marec 1884, Šoštanj – 15. januar 1963, Slovenska Bistrica), učiteljica, kulturna delavka, knjižničarka * Marija Hrastnik (22. marec 1922, Spodnja Polskava – 5. maj 1988, Maribor), učiteljica * Martin Dernjač (1816 – 1885, Spodnja Polskava), učitelj, nadučitelj, častni občan Spodnje Polskave * Slavoj Dimnik (31. julij 1887, Postojna – 1. oktober 1932, Maribor), učitelj, kartograf * Otilija Feigel (18. oktober 1876, Volče – 26. marec 1946, Slovenska Bistrica), učiteljica, knjižničarka, čitalničarka, kulturna delavka * Jože Tomažič (9. marec 1906, Veliko Tinje – 6. januar 1970, Jesenice), pedagog, dramatik, mladinski pisatelj, gledališki igralec, režiser in publicist * Jože Leskovar (22. avgusta 1934, Slovenska Bistrica), učitelj glasbe, ravnatelj na OŠ * Josip Brinar (1. november 1874, Studence – 11. marec 1959, Celje), pedagog, pedagoški pisec (služboval je na osnovnih šolah Slovenska Bistrica (1893–96)) * Janko Bezjak (15. april 1862, Gorca – 29. november 1935, Maribor), šolnik, jezikoslovec, pedagoški pisec (od 1893 je bil nadzornik šolskih okrajev v Slovenski Bistricai) * Miljutin Arko (16. april 1910, Ig – 24. januar 1991, Zgornja Polskava), učitelj, prvi ravnatelj Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in ljubiteljski etnolog * Vida Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica ter dolgoletna novinarka Radia Ormož in Radia Tednik Ptuj * Janez Amring (najverjetneje leta 1764 – 1824), učitelj, kmet, mlinar * Franc Brelih (? – pred 1870), učitelj, prvi posveten učitelj na Zgornji Ložnici * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), šolnik, geograf * Avgust Kopriva (9. avgust 1883, Kamnica – 1956, Gradec), učitelj * Slavko Kleindeinst (14. junij 1936, Maribor – 23. marec 2016, Slovenska Bistrica), učitelj, defektolog, ravnatelj, čebelar, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Anton Kancler (15. junij 1914, Zgornja Polskava – 1987, Slovenske Konjice), učitelj, vodja šole * Miroslav Lešnik (8. december 1923, Maribor – 7. januar 2013, Maribor), učitelj, prevajalec, športnik, kulturni delavec * Gabriel Majcen (6. julij 1858, Zgornja Velka – 13. marec 1940, Maribor), učitelj, publicist * Milan Mlakar (12. avgust 1948, Ptuj – 29. avgust 1991, Maribor), učitelj, glasbeni pedagog, zborovodja, kulturni delavec * Jurij Novak (5. april 1916, Vratišinec – 14. november 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj, šolski inšpektor, pesnik * Simon Pernat (1801, Spodnja Polskava – 1888, Zgornja Polskava), učitelj, kmet, gostilničar, organist * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slov. Konjicah – 14. december 2013, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Franc Pliberšek (14. september 1934, Kalše – 28. avgust 2015, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ Šmartno na Pohorju, društveno-kulturni delavec * Anton Podvršnik (22. maj 1897, Šmartno na Pohorju – ?), učitelj, šolski upravitelj v Zrečah, društveno-kulturni delavec * Ivan Povh (29. maj 1858, Vešenik – 17. oktober 1932, Zgornja Ložnica), učitelj, sadjar, glasbenik, zborovodja, čebelar * Hedvika Povh Leben (20. september 1902, Hoče – 13. januar 1996, Maribor), učiteljica, režiserka, kulturna delavka * Stanko Povh (11. november 1895, Zgornja Ložnica – 18. januar 1986, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Josip Rainer (? – 6. november 1936, Zgornja Polskava), nadučitelj, društveni delavec * Srečko Rajh (17. oktober 1932, Maribor – 31. december 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj OŠ Črešnjevec, društveno‒kulturni delavec * Marija Rasteiger (6. avgust 1906, Spodnje Preloge – po 10. januarju 1946), učiteljica * Jožef Repolusk (? – 1800), organist, prvi izprašani učitelj v Slovenski Bistrici * Josip Sabati (28. februar 1856, Zgornja Kungota – 1941, Zgornja Polskava), učitelj, lokalni politik, sadjar * Ludvik Sagadin (16. avgust 1884, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce, Mostečno), učitelj, sadjar * Ana Sernec (1. junij 1847, Slovenska Bistrica – 12 oktober 1940, Avstrija), učiteljica, kulturna delavka * Ivan Sernec (10. november 1936, Maribor – 7. januar 2009, Maribor), učitelj, pedagoški svetovalec, šolski inšpektor * Jelka Sernec (8. marec 1942, Slovenska Bistrica – 6. julij 2006, Maribor), učiteljica, pisateljica, pesnica * Branko Sorčnik (24. julij 1920, Slovenska Bistrica – 6. september 2011, Ljubljana), učitelj, ravnatelj, ljubiteljski dendrolog * Mirko Majcen (16. junij 1890, Slovenska Bistrica – 1. avgust 1977, Ptuj), učitelj, kulturni delavec * Avgusta Šantel (21. julij 1876, Gorica – 2. december 1968, Ljubljana), učiteljica, slikarka * Kristina Šega (23. julij 1941, Dobovec – 26. marec 1989, Ljubljana), učiteljica, knjižničarka ‒ ravnateljica knjižnice Slovenska Bistrica, pesnica, kulturna delavka * Josip Šegula (Pec) (12. februar 1903, Ptujska Gora – 17. avgust 1980, Ljubljana), učitelj, glasbeni pedagog, dirigent, kapelnik, zborovodja * Oskar Štakul (21. maj 1918, Spodnja Avstrija – 15. december 1992, Slovenska Bistrica), glasbeni pedagog, ustanovitelj in prvi ravnatelj GŠ Slovenska Bistrica * Janez Jurij Tabernik (12. marec 1729, Slovenska Bistrica – 1. maj 1813, Slovenska Bistrica), učitelj, ustanovitelj šole na Spodnji Polskavi * Julij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slov. Konjicah – 9. januar 2014, Izola), učitelj, geograf, gospodarski zgodovinar, publicist * Vida Marija Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica, novinarka, urednica, društvena delavka * Ernest Tribnik (? – avgust 1905, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj PGD Spodnja Polskava * Martin Ulaga (1904, Lože – november 1968, Ljubljana), glasbeni pedagog, organist * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), učitelj, geograf * Avgust Vidmar (21. maj 1934, Planina pod Šumikom – 28. junij 2017, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ, kulturno-prosvetni delavec, lokalni aktivist * Jožef Vodošek (2. marec 1866, Maribor – 31. avgust 1915, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Ivan Vokač (31. december 1903, Studenci – 24. december 1986, Zgornja Polskava), učitelj, upravitelj OŠ, kulturni in družbenopolitični delavec * Bojan Sinič (5. avgust 1954, Maribor – 22. februar 2018, Laporje), novinar, ustanovitelj tednika Panorama, urednik * Ana Mlakar (7. junij 1922, Slovenska Bistrica – 24. september 1997, Ljubljana), radijska napovedovalka, inštruktorica za govorno tehniko * Koni Steinbacher (1. oktober 1940, Zgornje Prebukovje pri Šmartnem na Pohorju), kulturni delavec, risar, režiser, učitelj * Milan Vidic 15. januar 1919, Ljubljana – avgust 1992, Slovenska Bistrica), režiser, kulturni delavec * Marko Žitnik 9. april 1913, Črešnjevec – 29. junij 1942, Križni Vrh), trgovec, režiser, kulturni delavec * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020), založnik in zaslužni profesor * Vinko Gaberc (13. januar 1886, Pretrež – 23. november 1966, Piran), časnikar * Ivan Matelič (18. januar 1887, Trst – 3. marec 1967, Ljubljana), učitelj (zaključič je oficirski tečaj v Slovenski Bistrici) * Anica Černej (3. april 1900, Čadram – 3. maj 1944, Nemčija), pedagoginja, pesnica, pisateljica (po njej se imenujejo ulice v Slovenski Bistrici) * Paolo Santonino (okoli 1440, Umbrija – med 1508 in 1510, Videm), potopisec, kronist * Silvester Kopriva (1. december 1908, Laporje – 30. april 1991, Ljubljana), filolog, prevajalec, publicist * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Ella von Hutten (2. aprila 1874, Slovenska Bistrica – ?), pisateljica * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Franc Pajtler (6. november 1941, Rače – 6. avgust 2009, Pragersko), zbiratelj, publicist * Rosa Pitschl (5. avgust 1861, Slovenska Bistrica – 17. december 1943, Slovenska Bistrica), založnica, knjigarnarka * Gabrijela Verdeljak (Jelka) 22. julij 1920, Studenci – 19. maj 1983, Veliko Tinje), pesnica, pisateljica, zbiralka ljudskega blaga, društveno kulturna delavka * Ivan Železnikar 28. december 1839, Stiška vas – 26. januar 1892, Ljubljana), časnikar, urednik Slovenskega naroda * Silvo Husu (ni znano), avtor in urednik (urednik krajevnega biogr. leksikona) * Marija Vojskovič (25. oktober 1915, Ljubljana – 22. marec 1997, Maribor), pisateljica, davčna uradnica * Simon Juda Stupan (? – 1693, Slovenska Bistrica), slikar * Milan Rožmarin (5. julij 1946, Slovenska Bistrica – december 2017), slikar * Marjan Hlastec (30. avgust 1936, Zgornja Ložnica), igralec * Tine Lesjak (21. junij 1957, Kot na Pohorju – 29. julij 2019, Maribor), skladatelj narodnozabavne glasbe, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi * Josip Pišof (15. junij 1911, Pragersko – 4. oktober 1986, Maribor), slikar * Bojan Cvetrežnik (11. 6. 1971, Maribor), violist, violinist, glasbeni pedagog (vodi godalne delavnice za učence in učitelje v Slovenski Bistrici) * Branimir Ritonja (23. februar 1961, Slovenska Bistrica), mojster fotografije * Lojze Avžner (1913, Podgrad – 28. oktober 1944, Šmartno v Tuhinju), ogranist, kulturnik * Branko Gombač (3. marec 1924, Poljčane – 31. januar 1997, Maribor), režiser, gledališki igralec, kulturni delavec, soustanovitelj celjskega poklicnega gledališča, ustanovitelj Borštnikovega srečanja * Franc Gornik (10. julij 1857, Malečnik – 14. julij 1908, Malečnik), cerkveni slikar * Jožef Holzinger (3. april 1735, Limbuš – 27. marec 1797, Maribor), kipar * Franc Horvat (30. november 1870, Cerkvenjak – 1944, Maribor), slikar * Božidar Jakac (16. julij 1899, Novo mesto – 20. november 1989, Ljubljana), slikar, grafik * Joseph Kuwasseg (25. november 1799, Trst – 19. marec 1859, Gradec), krajinski slikar, litograf * Janez Martin Kremser Schmidt (25. september 1718, Spodnja Avstrija – 28. junij 1801, Spodnja Avstrija), slikar * Ignac Krajnc Grablec (30. junij 1861, Vrhole pri Slov. Konjicah – 22. junij 1948, Vrhole pri Slov. Konjicah), glasbeni samouk, skladatelj, dirigent, kapelnik, kulturni delavec * Rudolf Kotnik (8. januar 1931, Štajerska – 25. oktober 1996, Hoče), slikar * Jakob Kos (26. junij 1879, Studence – 4. julij 1932, Slovenska Bistrica), organist, čitalničar, čebelar, hmeljar, udeleženec 1. svetovne vojne * Veit Königer (1. julij 1729, Južna Tirolska – 2. december 1792, Gradec), kipar, rezbar * Roman Klasinc (16. julij 1907, Pragersko – 1990), pianist, glasbeni pedagog, dirigent * Hermine Katzmayr (25. oktober 1856, Dunaj – 2. april 1933, Slovenska Bistrica), operna pevka, učiteljica petja * Franz Kässmann (1751, Slovenska Bistrica – 1. december 1837, Dunaj), kipar * Lojze Lavrič (4. junij 1914, Črni Potok pri Dragi – 15. september 1954, Ljubljana), kipar, rezbar, učitelj, lutkar, avtor spomenika NOB v Slovenski Bistrici * Anton Jožef Lerchinger (okoli 1720, Rogatec – po 1792), slikar * Janez Jurij Mersi (1725, Rogatec – 1788 ,Slovenj Gradec), kipar, rezbar * Janez Valentin Metzinger (19. april 1699, Lotaringija – 12. marec 1759 , Ljubljana), slikar * Alojz Osvatič (18. junij 1874, Slovenske Konjice – 23. februar 1959, Linz), slikar * Karel Paj (3. november 1918, Pragersko – 17 marec 1945, Andraž nad Polzelo), glasbenik * Dušan Pečnik (17. junij 1933, Maribor – 27. maja 2010, Maribor), glasbenik, kapelnik, kulturni delavec * Makso Pirnik (28. avgust 1902, Preloge – 12. avgust 1993, Šempeter pri Gorici), skladatelj, zborovodja, kulturni delavec * Ivan Polanec (1. avgust 1887 – 8. julij 1959, Slovenska Bistrica), glasbenik, organist, zeliščar, izumitelj * Franc Krištof Reiss (?, Lipnica – 25. marec 1711, Maribor), kipar * Arnold Tovornik 13. marec 1916, Selnica ob Dravi – 4. junij 1976, Maribor), igralec, častnik * Franc Turk 15. avgust 1906, Predjama – 5. maj 1976, Slovenska Bistrica), kapelnik, glasbeni pedagog * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. julij, 1909 Hošnica), politik * Ivan Pučnik (17. avgust 1927, Črešnjevec – 5. december 2008, Črešnjevec), politik, poslanec, župan, kmet, sadjar * Peter Novak (20. december 1854, Podbardo (it. Cesariis) pri Čenti, Beneška Slovenija – 26. december 1922 Slovenska Bistrica), narodni buditelj v Slovenski Bistrici * Jože Pučnik (9. marec 1932, Črešnjevec – 11. januar 2003, Nemčija), politik in sociolog * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Devina – 16. maj 1925, Avstrija), pravnik in diplomat * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), pravnik in politik * Rudi Rizman (22. marec 1944, Slovenska Bistrica), sociolog in politolog * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici), politik, zdravnik in pisatelj * Jožef Jerovšek (2. marec 1921, Spodnja Nova vas), politik, poslanec in kemik * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm –2016), učitelj, politik in športni delavec * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), stenograf in politik * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica – 29. april 1892, Dunaj), odvetnik in industrialec * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, narodni buditelj, politik, sociolog * Štefan Sagadin (9. julij 1878, Spodnja Polskava – 18. junij 1947, Beograd), pravnik, sodnik * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), narodni buditelj, politični aktivist * Anton Bergauer (29. 8. 1950, Maribor), politik (zaključil je Kovinarsko in lesno predelovalno šolo za učence v gospodarstvu Slovenska Bistrica) * Friderik Babnik (16. avgust 1883, Zgornja Polskava – 4. december 1941, Mauthausen), pravnik, tovarnar, lokalni aktivist, narodni buditelj, * Janko Babnik (13. avgust 1926, Dunaj – 1. september 1987, Ljubljana), pravnik, sodnik * Anton Brumen (7. januar 1857, Biserjane – 28. november 1930, Ptuj), sodnik, odvetnik, publicist * Rudolf Grad Ganziti (10. april 1905, Vrhole pri Slov. Konjicah – 27. julij 1987, Ljubljana), politik, sindikalist * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), odvetnik, politik, župan Celja * Josip Jaklin (22. februar 1860, Slovenska Bistrica – 1933), politik * Alojz Kores (16. junij 1930, Kovača vas – 29. januar 2006, Kovača vas), politik, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, poslanec, društveni delavec, član PGD * Franc Karner (23. oktober 1925, Slovenska Bistrica – 5. maj 1952, Krnica), sodni uslužbenec, planinec, alpinist * Urban Lemež (17. maj 1858 – 19. marec 1933, Slovenska Bistrica), pravnik, narodni buditelj, posojilničar, čitalničar * Ervin Mejak (19. april 1899, Slovenska Bistrica – 14. oktober 1989, Polzela), pravnik, odvetnik, pisatelj, vojak, Maistrov borec * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. avgust 1909, Hošnica), lokalni politik, narodni buditelj * Ferdinand Prenj (18. oktober 1876, Oplotnica – 1957, Mostar), pravnik, publicist, društveni delavec * Avguštin Reisman (28. avgust 1889, občina Pesnica – 20. februar 1975, Mostar), pravnik, odvetnik, publicist * Boštjan Schaubach (7. februar 1886, Koroška – 18. marec 1953, Slovenska Bistrica), pravnik, odvetnik, politik, župan Slovenske Bistrice * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, publicist, čitalničar, narodni buditelj * Josip Sernec (4. marec 1844, Slovenska Bistrica – 18. september 1925, Ljubljana), pravnik, politik, publicist, čitalničar, pisatelj * Teodor Tominšek (16. oktober 1902, Kranj – 16. februar 1996, Ljubljana), pravnik, publicist, prvoborec ‒ spomeničar * Julian Železnikar (3. julij 1878, Slovenska Bistrica – 14. november 1902, Ljubljana), pravnik, član ljubljanske in novomeške literarne Zadruge * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Slovenska Bistrica – 16. maj 1925, Štajerska), pravnik, minister, publicist * Pavla Mede (29. junij 1919, Strahinj – 8. januar 1943, Lukanja), komunistka, partizanka in narodna herojinja * Dušan Mravljak (21. februar 1914, Šoštanj – 8. januar 1943, Lukanja), partizan in narodni heroj * Drago Magdič (27. marec 1962, Slovenska Bistrica), častnik * Fritz Eugen Heigel (21. september 1895, Pragersko – 11. december 1930, Dunaj), častnik, inženir * Ernest Kopriva (10. september 1907, Laporje – 26. februar 1974, Obrov), pomorski častnik, publicist * Jože Kodelič (15. marec 1920, Črešnjevec – 5. februar 2015, Črešnjevec), častnik, prvoborec ‒ spomeničar * Marijan Strehar (3. marec 1952, Planina pod Šumikom – 24. maj 2012, Pohorje), častnik, vojak, čebelar, veteran vojne za Slovenijo, častni občan občine Slovenska Bistrica * Marjan Vidmajer (6. maj 1955, Slovenska Bistrica – 5. avgust 2010, Slovenska Bistrica), častnik, vojak, veteran vojne za Slovenijo * Julius Cuscoleca (26. julij 1872 , Slovenska Bistrica – 5. oktober 1935, Innsbruck), častnik * Drago Tomažič (28. januarja 1914, Veliko Tinje – 12. oktober 1943, Mozelj), uradnik, član vaških straž, četnik (plavogardist) * Alojz Vindiš (16. maj 1926, Pragersko – 3. marec 2010, Spodnja Polskava), častnik, * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985 Gradec), geodet, častnik, vojak * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat, Zagorje ob Savi – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj in dobrotnik Antona Martina Slomška * Gregor Zafošnik (30. avgust 1902, Spodnja Nova vas – 2. julij 1994, Maribor), duhovnik in skladatelj * Ivan Tomažič (17. junij 1919, Pregarje – 22. februar 2014 Ilirska Bistrica), rimskokatoliški duhovnik, organizator, mecen, publicist in venetolog * Ignac Franc Zimmermann (26. julij 1777, Slovenska Bistrica – 28. september 1843, Šentandraž v Labotski dolini), duhovnik, škof * Simon Gaberc (3. oktober 1838, Črešnjevec – 12. januar 1916, Maribor), narodni gospodar, pridigar, nabožni pesnik, duhovnik * Štefan Kušer (10. december 1910, Zgornja Brežnica – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, občinski nagrajenec * Janez Arlič (27. december 1812, Nova Cerkev – 17. junij 1879, Prihova), duhovnik, pesnik Slomškovega kroga * Friderik Mirko Aužner (25. marec 1916, Podgrad – 24. februar 1987, Maribor), duhovnik * Jože But (17. februar 1924, Kostrivnica – 9. september 1998, Slovenska Bistrica), duhovnik * Jožef Cerjak (1863, Podsreda – 1933, Slovenska Bistrica), duhovnik * Marija Serafina Černe (8. marec 1908, Kromberk – 1977), redovnica, misijonarka * Josip Drobnič (18. april 18128, Sveta Ema, Podčetrtek – 5. avgust 1861, Gradec), duhovnik, pisatelj, publicist, čitalničar, kulturni delavec * Martin Gaberc (29. september 1883, Črešnjevec – 6. april 1941, Gornja Radgona), duhovnik, kulturni delavec * Rudolf Gašparič (7. februar 1917, Kraljevica – 18. avgust 2006, Maribor), duhovnik * Pankracij Gregorc (7. maj 1867, Videm pri Ptuju – 15. avgust 1920, Slovenske Konjice), duhovnik, pesnik in pisatelj * Mihael Grešak (11. september 1914, Griže – 22. julij 1942, Celje), duhovnik * Anton Hajšek (5. junij 1829, Stari Grad – 1907, Slovenska Bistrica), duhovnik, posojilničar, čitalničar * Josip Hašnik (16. marec 1811, Trbonje – 6. marec 1883, Šentjur), duhovnik, nabožni pesnik, publicist * Franc Heber ( 1852, Velika Nedelja – 13. april 1921, Spodnja Polskava), duhovnik, katehet, kronist * Jožef Heržič ( ? – 29. april 1897, Ptuj), duhovnik, prošt, kronist, častni občan občine Spodnja Polskava * Aleksandr Hoffer (25. februar 1839, Kot – 4. september 1914, Travnik), duhovnik, jezuit, zgodovinar * Anton Jerovšek (23. maj 1874, Spodnja Nova vas – 31. oktober 1932, Maribor), duhovnik, publicist, politik * Štefan Kušar (10. december 1910, Križni Vrh – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, lokalni aktivist * Karl Križe (24. avgust 1802, Slovenska Bistrica – 20. junij 1858), duhovnik, kurat * Franc Kovačič (25. marec 1867, Veržej – 19. marec 1939 Maribor), duhovnik, zgodovinar, časnikar, publicist, diplomat * Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (19.−21. stoletje), redovnice * Franc Ksaver Lukman (24. november 1880, Loke – 12. junij 1958, Ljubljana), duhovnik, publicist, teolog, filozof * Vincenc Novak (5. september 1807, Braslovče – 8. marec 1869, Spodnja Polskava), duhovnik, nabožni pesnik * Ivan Orel (18. oktober 1899, Mozirje – 30. maj 1970, Zgornja Polskava), duhovnik * Jožef Ozimič (28. februar 1882, Zgornja Ložnica – ?), duhovnik, dekan * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj * Jožef Soler (18. april 1829, Slovenska Bistrica – 5. januar 1870, Zgornja Ložnica), duhovnik, kurat * Ivan Šolinc (15. junij 1897, Cerovec – 17. marec 1976, Krško), duhovnik * Jožef Virk (15. marec 1810, Podrečje – 4. januar 1880, Loče), duhovnik, pesnik * Matevž Vrečko (10. september 1826, Vojnik – 10. julij 1893, Šmarje pri Jelšah), duhovnik, ustanovitelj prve knjižnice v Slovenski Bistrici * Ivan Zakošek (21. marec 1876, Šentvid pri Planini – 25. maj 1951, Zgornja Ložnica), duhovnik, provizor * Jožef Gašpar Zamlik (1680, Vitanje – 22. julij 1750, Slovenska Bistrica), duhovnik * Franc Žagar (duhovnik) (3. april 1826, Spodnja Polskava – 23. november 1891), duhovnik, doktor teologije * Memi Bečirovič (1. marec 1961, Slovenska Bistrica), košarkarski trener * Rene Mlekuž (25. avgust 1975, Slovenska Bistrica), alpski smučar * Franc Očko (31. marec 1960, Slovenska Bistrica), judoist * Ivan Vidmajer (24. december 1949, Slovenska Bistrica), judoist * Urška Žigart (4. december 1996, Slovenska Bistrica), kolesarka * Kaja Korošec (17 November 2001, Slovenska Bistrica), nogometašinja * Sani Bečirović (19. 5. 1981, Maribor), košarkar (zaključil je OŠ v Slovenski Bistrici) * Marijan Štimec (3. april 1951, Maribor – 11. november 2020, Maribor), samostojni podjetnik, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica, športnik, trener * Stanko Topolčnik (12. december 1947, Slovenska Bistrica – 13. april 2013, Kovača vas), judoist, olimpijec * Jože Uršič (19. marec 1927, Devina - 5. maj 1952, Krnica), Milan Uršič (21. september 1928, Devina – med 4. in 5. majem 1952 , Krnica), Ivan Vanč Uršič (16. januar 1931, Devina – 3. maj 1952, Krnica), študent, planinec, alpinist * Rodbina Attems (13.−21. stoletje), plemiči, lastniki Bistriškega gradu od 1717 do 1945 * Ignacij Marija I. Attems (15. avgust 1652, Ljubljana – 1. december 1732, Gradec), plemič, prvi lastnik bistriškega gradu iz rodbine Attems, pravnik, mecen * Kristina Attems (1658 – 27. april 1737), hčerka Jurija Günterja grofa Herbersteina († 1677), plemkinja, druga žena Ignaca Marije I. grofa Attemsa * Franc Dizma Attems (6. avgust 1688, Gradec – 10. maj 1750, Gradec), plemič, svetnik, predsednik vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja * Ignacij Marija II. Attems (27. februar 1714 , Gradec – 15. junij 1762, Dunaj), vnuk Ignaca Marije I. Attemsa, plemič, ustanovitelj bistriške veje rodbine Attemsov Svetokriških * Ferdinand Marija I. Attems (22. januar 1746 – 23. maj 1820, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ignacij Marija III. Attems (24. februar 1774, Gradec – 17. december 1861, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ferdinand Marija II. Attems (4. december 1809, Gradec – 27. november 1878, Gradec), plemil, vladni svetnik * Emil Attems (1. oktober 1857, Linz – 13. januar 1921, Slovenska Bistrica), plemič, cesarsko-kraljevski komornik, oče in ded zadnjih bistriških Attemsov * Ferdinand Marija III. Attems (14. avgust 1885, Wels – 1946), plemič, zadnji Attems, ki je bil lastnik bistriškega gradu, doktor gozdarstva, doktor ekonomije * Eleonore Maria Mauritia Attems (4. oktober 1886, Pardubice – 19. maj 1922, Gradec), plemkinja, prva žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Vanda Marija Terezija Attems (7. oktober 1887, Pardubice – 1946), plemkinja, druga žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Ignacij V. Attems (23. junij 1918, Dunaj – 24. februar 1986 , Dunaj), plemič, inženir gozdarstva, vojak * Emil Hans Attems (25. september 1921, Gradec – 1945 (domnevno)), plemič, inženir * Edmund Attems (16. september 1924, Gradec – 4. januar 2006, Dunaj), plemič, ekonomist * Franc Dizma Attems (duhovnik) (26. oktober 1926, Gradec – 13. maj 1999, Gradec), plemič, duhovnik, profesor * Grofje rodbine Babenberžani (okoli 976−1264), plemiška rodbina, posestniki Slovenske Bistrice * Grofje rodbine Celjskih (14.−15. stoletje), plemiška rodbina, posestniki mesta in gradu Slovenska Bistrica * Rodbina Dietrichstein (izpričani med 16. in 18. stoletjem), plemiška rodbina, lastniki polskavskih zemljiških gospostev * Anton Grasl (izpričan med leti 1455 in 1485), plemič, posestnik, gradnik * Elle Hutte (2. april 1874, Slovenska Bistrica – ? Dunaj), plemkinja, pisateljica * Janez Jurij Idunspeug (? – 1572, Slovenska Bistrica), plemič, posestnik bistriškega gradu * Theodor Kravina (1720, Slovenska Bistrica – 1789, Spodnja Avstrija), plemič, rektor, publicist, duhovnik, jezuit * Adalbert Neipperg (31. marec 1890, Meran – 23. december 1948, Vršac), plemič, duhovnik * Rodbina Otokarjev (1050 − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Zbelovo − 29. april 1892, Dunaj), plemič, gospodarstvenik, pravnik * Krištof Prafer (izpričan v 2. polovici 16. stoletja), plemič, gospodar gradu Gromberk * Rodbina Spanheim (11.−13. stoletje), plemiči, prvi znani posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Stupan Ehrenstein Simon (? − 1692, Slovenska Bistrica), plemič, slikar * Rodbina Vetter von der Lillie (16.−17. stoletje), plemiči, prvi privatni lastniki bistriškega gradu med 1584 in 1681 * Josef Wurzian Ritter (9. marec 1805, Slovenska Bistrica− 27. maj 1858, Dunaj), zdravnik, plemič * Eva Ingolič (druga polovica 17. in prva polovica 18. stoletja), osumljena čarovništva == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} gg37g8di4nve6pdw5bvcrbukqvdfk9x 6685762 6685759 2026-06-05T19:25:27Z ~2026-33441-12 261184 Pravopis 6685762 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Slovenska Bistrica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg |grb_alt=Grb |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]]. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]. Izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Po propadu Rimskega cesarstva je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. Mesto je dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je območje Spodnje Štajerske, vključno s Slovensko Bistrico, prišlo pod upravo nacistične Nemčije. Cilj okupacijskih oblasti je bil popolna germanizacija regije, kar je vključevalo izgon slovenskega prebivalstva, zaseg njihovega premoženja in naselitev pripadnikov nemške narodne skupnosti (Volksdeutsche). Izseljevanje je bilo del širšega nacističnega načrta, ki je predvideval odstranitev 220.000–260.000 Slovencev s Štajerske in Gorenjske. Prvi množični izgon Slovencev iz Slovenske Bistrice je bil izveden 7. junija 1941, ko so nemške oblasti organizirano deportirale skupino prebivalcev v Srbijo. Gre za enega najzgodnejših dokumentiranih izgonov na območju Spodnje Štajerske. Izseljeni prebivalci so bili večinoma narodno zavedni Slovenci, izobraženci, uradniki, obrtniki in druge družine, ki so jih okupacijske oblasti označile kot »nezaželene«. Izseljenci so bili zbrani na železniški postaji v Slovenski Bistrici in nato z vlaki odpeljani v zbirna in izgnanska taborišča v Srbiji. Dovoljena jim je bila le minimalna količina osebnih predmetov, njihovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Izseljevanje iz Slovenske Bistrice se je nadaljevalo v več valovih do leta 1942. Deportirani prebivalci so bili razseljeni po različnih krajih v Srbiji, nekateri pa so bili kasneje poslani v taborišča v Nemčiji. Njihove domove so okupacijske oblasti pogosto dodelile pripadnikom nemške narodne skupnosti ali jih uporabile za vojaške in upravne potrebe. Po koncu druge svetovne so partizani decembra 1945 in januarja 1946 v protizračno zaklonišče tamkajšnje tovarne Impol zaprli več kot 7 tisoč slovenskih in hrvaških civilistov, nato pa so vhod zaklonišča minirali, da so se žrtve v grozljivih razmerah zadušile in umrle. Med žrtvami, ki so bile zaprte, je bilo tudi veliko žensk in otrok. <ref>{{Navedi revijo|date=2023-07-08|title=Partizansko-komunistični zločin v Slovenski Bistrici po drugi svetovni vojni|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Partizansko-komunisti%C4%8Dni_zlo%C4%8Din_v_Slovenski_Bistrici_po_drugi_svetovni_vojni&oldid=6055358|language=sl}}</ref> Leta 1948 je jugoslovanska oblast odkopala posmrtne ostanke trupel umrlih, ki še niso začeli razpadati, in jih zažgala v peči tovarne. To delo so opravili na smrt obsojeni zaporniki, ki so bili po opravljenem delu pobiti. Ko so ujetniki morali prebiti vhod zaklonišča, da so odnesli trupla umrlih, jih je pričakal hud smrad in so številni zaradi tega omedeli, zaradi česar so jih komunisti z ostalimi trupli vrgli v peči. Po navodilih jugoslovanskih komunistov so zaporniki trupla umrlih nato naložili na vagone in jih potiskali do velike peči, kjer so jih morali zažgati, od trupel pa je nato ostal samo pepel. Po številnih virih so komunisti v zaklonišče pripeljali tudi ducat drugih civilistov, kjer so jih ubili z eksplozijo, ki je zasula zaklonišče.<ref>{{Navedi revijo|date=2023-07-08|title=Partizansko-komunistični zločin v Slovenski Bistrici po drugi svetovni vojni|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Partizansko-komunisti%C4%8Dni_zlo%C4%8Din_v_Slovenski_Bistrici_po_drugi_svetovni_vojni&oldid=6055358|language=sl}}</ref> Dokaze je skušala prikriti OZNA. Zaradi velikega zločina, ki velja za enega najhujših partizanskih zločinov po drugi svetovni vojni, je partizansko-komunistični zločin v Slovenski Bistrici znan tudi kot slovenski Auschwitz.<ref>{{Navedi revijo|date=2023-07-08|title=Partizansko-komunistični zločin v Slovenski Bistrici po drugi svetovni vojni|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Partizansko-komunisti%C4%8Dni_zlo%C4%8Din_v_Slovenski_Bistrici_po_drugi_svetovni_vojni&oldid=6055358|language=sl}}</ref> == Razvoj gasilstva == Bistrica trg, konec 13. stoletja pa že mestna naselbina, se je pogosto srečevala s požari. Za leto dogodka vemo le za nekatere. Januarja leta 1384 je pogorel grad z Marijino kapelo, leta 1446 je bilo mesto vso v plamenih ob obleganju Madžarov. Oglejski kronist [[Paolo Santonino]] je med obiskom Slovenske Bistrice leta 1487 zapisal v dnevnik, da mesto še kaže sledi požarov iz let 1440 in 1469. Mesto si je komaj opomoglo, ko so ga leta 1532 Turki oropali in požgali. Veliko požarov so povzročili uporni kmetje, ko so 1635 na Štajerskem požgali več grajskih in gospodarskih poslopij, v bližini mesta Žički dvor pri Oplotnici in Pragerski dvor. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo, leta 1788 pa so v celoti pogorele [[Studenice]] s [[Samostan dominikank Studenice|samostanom]] in nad njim stoječi grad. Leta 1813 je pogorela [[Spodnja Polskava]], leta 1818 pa [[Šmartno na Pohorju]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Povod za ustanovitev požarne brambe so bili številni požari ob koncu 19. stoletja v Slovenski Bistrici in okolici, posebno pa požar 4. oktobra 1872, ko sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča. Da takrat ni nastala večja škoda, gre zahvala požarni brambi Maribor – mesto. Mariborski gasilci so prejeli brzojavko ob 10.15. Ob 11. uri so se že peljali s posebnim vlakom proti [[Pragersko|Pragerskemu]], kjer so jih čakali trije pari konj iz bistriške vojašnice. Opoldne ob 12.15 so bili na kraju požara, omejili so ogenj in rešili cerkev. Šele ob 23. uri zvečer so se z vozovi napotili nazaj proti Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Že 23. oktobra 1872 je bil ob 17. uri v občinski stavbi na Glavnem trgu pod predsedstvom župana Franca Formacherja zbor bistriške požarne brambe. Imenovan je bil 9-članski odbor, ki je že na isti seji razpravljal o pravilih društva in nabavi brizgalne. Tako je bilo bistriško gasilstvo organizirano že slaba tri leta po ustanovitvi prvega gasilskega društva na Slovenskem. Člani prvega odbora gasilske brambe v Slovenski Bistrici so bili: Julij Baumann, Josip Fritz, Anton Hogenwart, Edvard Janach, Josip Kalle, Mihael Nasko, Andrej Podkrajšek, Baltazar Raško in Franc Ratej''',''' ki je bil izvoljen za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ko so 17. novembra istega leta bila pravila društva predložena oblasti, ki jih je 24. novembra potrdila z odlokom št.14.692, je mesto štelo 154 hiš in 1168 prebivalcev. Prvi občni zbor je bil 7. januarja 1873 in po pravilu društva je bil imenovan dokončni odbor petih članov. Za načelnika bistriške požarne brambe je bil imenovan Mihael Nasko, za namestnika Julij Baumann, za tajnika Josef Kalle, za blagajnika Andrej Podkrajšek, za orodjarja pa Alojz Matuš. Za vodjo gasilske skupine je bil imenovan še Edvard Janach, Karel Schön za vodjo brizgalne in Franc Bachtidy za njegovega namestnika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Januarja 1873 so nabavili prvo orodje, izdelan je bil žig in 21. marca so se bistriški gasilci združili s pokrajinsko gasilsko zvezo, k Štajerski deželni zvezi pa so pristopili šele leta 1885. Prvi “gasilski dan” so praznovali na Jožefovo, 19.marca 1873. V tem letu je društvo prejelo brizgalno in nekaj orodja.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Pozimi leta 1875 je izbruhnila živinska kuga in gasilci so prostovoljno prevzeli nadzor nad cestami, da bi preprečili širjenje te nalezljive bolezni. Kroniški zapis je zanimiv, saj vidimo, da so gasilci že zgodaj posegli na področje varovanja in preprečevanja drugih nesreč, ne samo požarov. Po dobrih dvajsetih letih se je gasilcem leta 1893 uresničila dolgoletna želja, da bi dobili svoj dom. Prvi požarni voz je društvo prejelo leta 1896 in takrat uvedlo požarno službo ob nedeljah in praznikih. Konec prve svetovne vojne je povzročil temeljite spremembe. 21. septembra 1919 je društvo prejelo pravila nove Zveze gasilskih društev.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ob 60-letnici je društvo dobilo prvi gasilski avto in razvilo prapor. Zaradi pridobitve avtomobila so gasilski voz prodali tovarniškemu društvu v [[Tepanje]]. 30. januarja 1941 občni zbor ni bil dokončan zaradi druge svetovne vojne. V času okupacije je bil članom prepovedan vstop v dom, oddati so morali ključe, zasežen je bil gasilski avto in s tem za vedno izgubljen. Po vojni so bile razmere zahtevne, saj gasilci niso imeli prevoznega sredstva. Delovati so mogli le v bližnji okolici. 28. aprila 1946, pa so se gasilci prvič soočili s prometno nesrečo, ko so nudili »pomoč ranjenim velike avtomobilske nesreče«. Tovornjak, poln ljudi, se je vračal z mitinga na Pohorju pod Spodnjim Prebukovjem, pa so mu odpovedale zavore. Bilo je tudi nekaj mrtvih. Nanje še danes spominja tam postavljen lesen križ. Vozilo, prenovljeno v gasilski avto, so bistriški gasilci dobili šele leta 1954. Maja 1956 pa so gasilci kupili tovornjak znamke Chevrolet in ga leta 1958 predelali v cisterno.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Leta 1965 je bistriške gasilce za njihovo prizadevno delo odlikoval z [[Red zaslug za ljudstvo|redom zaslug za ljudstvo]] s srebrnimi žarki [[Josip Broz – Tito]]. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, so Bistričani pokazali svoj elan v smislu klica »Bližnjemu na pomoč!«. V nadaljnjem petintridesetletnem obdobju so močan pečat delovanju društva dajali njegovi predsedniki in poveljniki ter drugi nosilci funkcij. Prvi zapisi o zamisli izgradnje novega gasilskega doma za potrebe Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bisrica je moč najti v zapisih za leto 1980. Kljub težavam takratnega časa je društvo do leta 1987 pridobilo zemljišče in vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo večnamenskega doma. Leta 1991, ko so se člani društva pripravljali za praznovanje 120-letnice obstoja društva, se je domovina Slovenija osamosvajala in doživela agresijo jugoslovanske armade. Bistriški gasilci so v večini bili vpoklicani v enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. Ob sprejemu novega Zakona o gasilstvu in Zakona o varstvu pred požarom leta 1993 se je med članstvom zaiskrilo novo upanje. Naslednje leto je društvo napovedalo nasilno vselitev v nedokončan nov dom in ga 14. novembra 1994 prevzelo v nedokončanem stanju. Nekoliko si je društvo opomoglo naslednje leto, ko je prodalo stari gasilski dom in s kupnino poravnalo večino dolgov. Dom so dokončali člani sami s preko 4000 delovnimi urami. Pridobili so vsa soglasja in uporabno dovoljenje, ter vpis objekta v zemljiško knjigo. Dolgoletni napori za izgradnjo in pridobitev novega gasilskega doma so bili tako pri koncu.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V nadaljevanju so člani uredili še okolico novega doma in ob 125-letnici delovanja krstili tudi novo gasilsko vozilo GVC 24/50 Steyr. Leta 1996 so navezali prijateljske stike z gasilskim društvom Barsinghausen iz Nemčije. Leta 1997 so z ministrstvom za obrambo podpisali koncesijsko pogodbo za opravljanje nalog širšega pomena, za posredovanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Po velikem požaru Marijine cerkve v centru mesta Slovenska Bistrica se je pokazala potreba po visoki avtolestvi. Tako so člani začeli z aktivnostmi za nabavo take avtolestve in v začetku leta 2002 je naloga uspela s prevzemom rabljene ALK Iveco iz Japonske.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Društvu je občina Slovenska Bistrica 2. februarja 2004 podelila najvišje občinsko priznanje, Listino občine Slovenska Bistrica za prostovoljno, gasilsko in humanitarno delovanje ter reševanje v nesrečah.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Grad Slovenska Bistrica == Grad Slovenska Bistrica je mogočen grajski kompleks v severozahodnem delu starega mestnega jedra Slovenske Bistrice. S svojo večstoletno zgodovino, razgibano lastniško strukturo in bogato arhitekturno dediščino predstavlja enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na območju med Pohorjem in Halozami. Danes je osrednji kulturni center mesta, v njem pa domujejo muzejske zbirke, galerije, viteška dvorana in številne razstavne ter prireditvene dejavnosti. Najstarejši znani fevdalni gospodje območja Slovenske Bistrice so bili Spanheimi, ki so v 11. in 12. stoletju obvladovali širše območje Štajerske. Po njihovem izumrtju so jih nasledili Traungavci oziroma Otokarji, ki so vladali v 12. stoletju. Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine sredi 13. stoletja. Po Traungavcih je območje prešlo pod Babenberžane, ki so vladali do leta 1250. Med letoma 1250 in 1278 je Štajersko obvladoval češki kralj Otokar II. Přemysl, po njegovi smrti v bitki na Moravskem polju leta 1278 pa je celotna Štajerska prešla pod Habsburžane, ki so regijo obdržali vse do leta 1918. Grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1265, ko ga je kralj Rudolf Habsburški skupaj z mestom izročil grofu Majnhardu Goriškemu, ki je od leta 1286 nosil tudi naslov koroškega vojvode. Leta 1313 je grad prešel v roke Habsburžanov, ki so ga leta 1355 dali v zastavo gospodom Walsee, od 1368 pa grofom Celjskim. V 14. stoletju so torej bili lastniki gradu grofje Celjski, ki so upravljali velik del Štajerske. Njihova oblast je trajala do leta 1456. Po izumrtju Celjskih leta 1456 je posest ponovno postala deželnoknežja. Najstarejši del gradu je bil zgrajen na severozahodnem vogalu mestnega obzidja. Že pred letom 1313 so prvotnemu stolpu prizidali današnji severni trakt. V 16. stoletju ali še prej so gradu, ki je imel sprva le en trakt, dodali še tri trakte ter ga obdali z obzidjem z obrambnimi stolpiči. Grad je tako postopoma dobival podobo renesančnega dvorca. Leta 1587 je grad kupil Hans Vetter, s čimer je grad prešel iz deželnoknežje v zasebno last. Družina Vetter von der Lilie je izvedla dve veliki prenovi: * 1590–1623 – temeljita preureditev, ki je gradu dala sedanjo tlorisno zasnovo, * 1651 – dodatna obnova. V tem času je grad dobil trapezast tloris, štiri vogalne stolpiče in arkadno notranje dvorišče. Po letu 1681 so grad prevzeli Wildensteini, ki so ob njem uredili park v francoskem slogu, z geometrijsko razporejenimi drevoredi, vodnimi elementi in kiparskim okrasjem. Med drugim so uredili znameniti 200 metrov dolg gabrov drevored, ki velja za enega najstarejših ohranjenih v Evropi. Leta 1717 je grad kupil Ignacij Marija Attems, ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil. Nastali so: poslikano reprezentančno stopnišče, Marijina kapela, razkošna viteška dvorana, novi portali in kamniti okenski okvirji, zamenjava dvižnega mostu z zidanim mostom na dveh lokih. Južno od dvorca so prizidali tudi nova gospodarska poslopja. Grad je preživel manjši požar. V času Attemsov je v gradu bivala tudi slikarka in zgodovinarka Marija Attems. Rodbina Attems je ostala lastnica gradu do konca 2. svetovne vojne. Po koncu druge svetovne vojne je bil grad nacionaliziran, notranja oprema pa odtujena. Prostore je sprva uporabljala vojska, kasneje je grad postal stanovanjski objekt in počasi propadal. Leta 1985 se je pričela celovita obnova in revitalizacija, ki poteka neprekinjeno še danes, s ciljem ohraniti zgodovinsko in kulturno vrednost gradu.<ref>{{Navedi splet|title=Grad Slovenska Bistrica – kulturni center in umetnostni spomenik|url=https://zavod-ksb.si/obiscite-nas/spoznajte-grad/|website=zavod-ksb.si|date=2026-04-11|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V gradu so ohranjene freske dvornega slikarja družine Attems, Franza Ignatija Flurerja, nastale med letoma 1717 in 1721. Poslikani so viteška dvorana, grajska kapela in reprezentančno stopnišče. Freske najdemo tudi v predporočni in poročni dvorani ter nad vrati v prostorih Galerije Grad, vendar njihovi avtorji in čas nastanka niso znani. Najobsežnejše in najveličastnejše freske krasijo viteško dvorano, ki je v celoti poslikana. Upodabljajo Herkulovo apoteozo – sprejem med bogove. Na severni steni je grb družine Attems, na južni pa grb družine Herberstein. Avtor je freske podpisal in datiral nad vhodnimi vrati. Freske na reprezentančnem stopnišču so druge po velikosti in prikazujejo dva med seboj povezana alegorična prizora, katerih pomen ni dokončno pojasnjen. Kapelske freske so posvečene Mariji. Čeprav so med najmlajšimi in najmanjšimi po obsegu, so po vsebini in detajlih med najbolj zanimivimi primeri tovrstnih poslikav na slovenskem Štajerskem.<ref>{{Navedi splet|title=Grad Slovenska Bistrica – kulturni center in umetnostni spomenik|url=https://zavod-ksb.si/obiscite-nas/spoznajte-grad/|website=zavod-ksb.si|date=2026-04-11|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Je se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in ob panonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev v občini (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki [[rimska cesta|rimske ceste]] Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] je na Južni železnici [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Športna društva in klubi == * Nogometni klub Bistrica * Košarkarski klub Slovenska Bistrica * Odbojkarski klub Bistrica * Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica * Judo klub Impol Slovenska Bistrica == Izobraževanje, vera in jezik == V mestu deluje en javni vrtec, tj. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki je razdeljen na enote Sonček, Ozka ulica in Ciciban. V kraju delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Pohorskega odreda in 2. osnovna šola Slovenska Bistrica. Prav tako deluje tudi šola za otroke s posebnimi potrebami - Osnovna šola Minke Namestnik Sonja. Mesto ima prav tako srednjo šolo. Srednja šola Slovenska Bistrica ponuja 4 izobraževalne programe: trgovec, ekonomski tehnik, metalurški tehnik in splošna gimnazija. Šole v mestu so dokaj dobro zastopane na tekmovanjih, saj učenci in dijaki redno dosegajo srebrna priznanja, včasih celo zlata.<ref>{{Navedi splet|title=Naslovnica|url=https://www.sssb.si/|website=Srednja šola Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mesto ima tri cerkve. Glavna župnijska cerkev v mestu je Župnijska cerkev sv. Jerneja. Na hribčku nad mestom se nahaja Cerkev sv. Jožefa. V centru mesta se nahaja Podružnična cerkev Marije sedem žalosti. Večina prebivalstva pripada katoliški veri, vedno bolj pa se s priseljevanjem povečuje število muslimanov. Povečuje se tudi število ateistov.<ref>{{Navedi splet|title=Župnija svetega Jerneja Slovenska Bistrica|url=https://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/|website=zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si|accessdate=2026-06-05}}</ref> V šolah prevladuje slovenščina, iz leta v leto pa se veča število govorcev tujih jezikov (najbolj izstopata albanščina in bosanščina, v zadnjih letih pa tudi ukrajinščina). == Gospodarstvo == V Slovenski Bistrici so nastala 4 pomembna podjetja: Impol, Aluminium Kety Emmi, Mojstrovina in Tovarna olja Gea. Skupina Impol je eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v Sloveniji, z začetki, ki segajo v leto 1825, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger na Zgornji Bistrici ustanovila kovačnico bakrenih izdelkov. V drugi polovici 20. stoletja se je podjetje preusmerilo v predelavo aluminija, ki ostaja njegova osrednja dejavnost. Impol je danes globalno podjetje z več tisoč zaposlenimi, ki letno predela med 250.000 in 260.000 ton aluminija ter ustvarja promet v višini približno milijarde evrov. Podjetje je znano po razvoju izdelkov iz aluminija z nizkim ogljičnim odtisom, digitalizaciji proizvodnih procesov ter dolgoročni usmerjenosti v trajnost in inovacije. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.impol.si/podjetje-impol/zgodovina/|website=Impol|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Aluminium Kety Emmi d. o. o. je podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, specializirano za mehansko in površinsko obdelavo aluminija. Podjetje deluje kot partner za celovite tehnološke rešitve aluminijastih komponent, pri čemer uporablja najsodobnejšo CNC-tehnologijo, robotizirane procese ter napredne postopke rezkanja, struženja, varjenja, eloksiranja in sestavljanja aluminija z drugimi materiali. Njihove rešitve so namenjene številnim industrijam, med drugim avtomobilski, medicinski, elektronski, pohištveni in industriji tirnih vozil. Podjetje poudarja cilj postati evropski center odličnosti za aluminijaste komponente in je dejavno tudi na področju razvoja trajnostnih in inovativnih rešitev.<ref>{{Navedi splet|title=Domov - ALUMINIUM KETY EMMI|url=https://www.emmi.si/|date=2020-11-23|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mojstrovina d. o. o. je slovensko podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, registrirano za dejavnosti strojne obdelave kovin. Podjetje je usmerjeno v mehansko obdelavo kovinskih materialov, med katerimi prevladujeta jeklo in aluminij. Njegove storitve obsegajo rezkanje, struženje, vrtanje, izdelavo kovinskih komponent, popravila kovinskih delov ter izdelavo manjših serij natančnih mehanskih izdelkov. Mojstrovina opravlja storitve za industrijske, obrtne in zasebne naročnike ter je del lokalnega sistema malih in srednjih podjetij, ki dopolnjujejo večje industrijske proizvajalce v občini Slovenska Bistrica. Podjetje je vključeno v dejavnosti, ki so značilne za širše bistriško industrijsko okolje, zlasti na področju kovinskopredelovalne in strojne industrije.<ref>{{Navedi splet|title=Mojstrovina – Strojegradnja in orodjarstvo Mojstrovina|url=https://www.mojstrovina.si/|website=Mojstrovina|date=2025-07-08|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Tovarna olja Gea je vodilna slovenska oljarna z več kot 120-letno tradicijo, saj sega njen začetek v leto 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil obrtno stiskalnico bučnega olja. Podjetje je skozi 20. stoletje prešlo od obrtne do industrijske proizvodnje in danes proizvaja širok nabor jedilnih olj, vključno z bučnim, sončničnim, repičnim, oljčnim in specialnimi olji. Gea je edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji, njeni izdelki pa so prisotni na več kot 20 tujih trgih, med drugim v ZDA, Kanadi, Avstraliji in državah EU. Podjetje je prepoznano po blagovnih znamkah Gea, Cekin, Zvezda in Sončni cvet, ter po visoki kakovosti, ki jo zagotavlja z mednarodnimi certifikati, kot sta IFS in ISO 14001. <ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://gea.si/|website=gea.si|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Gradbena dela so skoraj v celoti prevzeli tujci (večinoma Kosovarji in priseljenci iz republik bivše Jugoslavije). Prav tako so tujci lastniki vseh pekarn in sladoledarn v Slovenski Bistrici. Mesto ponuja tudi turistične nastanitve (Hotel Leonardo). Prisotna sta dva ponudnika naftnih derivatov, to sta Petrol in MOL. Prisotne so številne multinacionalke, kot so Spar, Lidl in Hofer. Mesto ima tudi kmetijsko zadrugo. V mestu je imelo sedež podjetje Granit, d.d., ki je bilo eno izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Podjetje je bilo leta 2013 v stečaju, kmalu zatem pa je propadlo. S tem so delovna mesta izgubili mnogi Bistričani.<ref>{{Navedi splet|title=Ruse je Granit zanimal, so s čakanjem na dražbo izgubili potrpljenje?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ruse-je-granit-zanimal-so-s-cakanjem-na-drazbo-izgubili-potrpljenje/328305|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> == Upravni organi in javni prevoz == V Slovenski Bistrici se nahaja Upravna enota Slovenska Bistrica, Policijska postaja Slovenska Bistrica, sedež istoimenske občine, Gasilski dom PGD Slovenska Bistrica in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Mesto ima tudi dom za starejše občane. Nedaleč od mesta se nahaja tudi Železniška postaja Slovenska Bistrica, v mestu pa je ogromno avtobusnih postaj. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonza Šarha, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Osebe, povezane z mestom == * Štefan Podričnik (1922, Mežica – 1988, Maribor), direktor Impola, poslanec skupščine SRS * Laura Lešnik (2. januar 1920, Trst – 19. december 1996, Slovenska Bistrica), finančna uradnica, prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka * Frančiška Ludvik (10. oktober 1874, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), posestnica, gostilničarka * Ivan Ludvik (11. julij 1870, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), solastnik gostilne * Jožica Ludvik (1905, Bač – 18. november 1944, Auschwitz), uradnica * Viktor Maček (1. november 1942, Slovenska Bistrica – 13. januar 1988, Maribor), ekonomist, inženir, direktor Impola * Minka Namestnik – Sonja (26. avgust 1926, Ruše – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), trgovka, borka Pohorskega bataljona * Peter Novak (20. december 1854, Podbrdo – 26. september 1922, Slovenska Bistrica), gostilnec, deželni poslanec, narodni buditelj, čitalničar * Oskar Lang (15. maj 1934, Slovenska Bistrica – 3. februar 2022, Slovenska Bistrica), elektrotehnik, planinec, alpinist * Jakob Potočnik (1865, Ravne – 1945 (predvidoma) Slovenska Bistrica), orožniški narednik, župan Pragerskega * Jurij Schaumberg (15.−16. stoletje), posestnik Slovenske Bistrice in tamkajšnjega gradu * Hinko Sernc (21. marec 1926, Sv. Areh na Pohorju – 3. februar 2018, Šmartno na Pohorju), gostilnec, glasbenik, član PGD * Engelbert Sicherl (1874, ? – 1937, ?), posestnik, trgovec, društveni delavec, župan Spodnje Polskave * Franc Steinklauber (1859 – 5. april 1921, Pragersko), tovarnar, ustanovitelj opekarne na Pragerskem * Vincenc Sternberger (5. februar 1827 – 29. maj 1912, Zgornja Bistrica), tovarnar, vzpostavil je prve zametke tovarne Impol * Albert Stieger (3. oktober 1847, Slovenska Bistrica – 24. december 1933, Slovenska Bistrica), tovarnar, župan, častni občan, ustanovitelj predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Ida Stieger (22. september 1884, Slovenska Bistrica – 9. maj 1945, Slovenska Bistrica), trgovka, tovarnarka, lastnica predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Franc Kokoschineg (15. februar 1809, Vitanje – 17. januar 1880), predstojnik okraja v Slovenski Bistrici * Matija Kotnik (1862 – 29. november 1939, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Ivan Kos (24. avgust 1880, Kostanjevec – 28. april 1968, Slovenska Bistrica), trgovec, gostilničar, župan Slovenske Bistrice, posojilničar * Franjo Jagodič (20. julij 1902, Zgornja Polskava – 25. marec 1990, Mekinje), elektrotehnik, inženir, publicist * Josipina Krulc (7. marec 1879, Videž – 6. april 1969, Slovenska Bistrica), gostilničarka, hotelirka, posestnica * Jože Ingolič (2. marec 1921, Spodnja Polskava – 1. oktober 2011, Mengeš), ekonomist, veleposlanik, politik * Marko Drnovšek (16. junij 1925, Slovenska Bistrica – 22. april 2003, Maribor), gospodarstvenik * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog in speleolog * Jože Ajd (16. februar 1920, Slovenska Bistrica – ? Nemčija), gozdni delavec * Rudolf Bader (? – po koncu 2. svetovne vojne), trgovec * Karmelo Budihna (21. januar 1916, Ustje, Ajdovščina – 10. januar 1991,Ljubljana), gozdar, upravitelj gozdne uprave Slovenska Bistrica * Vladimir Dušej (25. september 1946, Tinjska Gora – 21. avgust 1996, Maribor), trgovec, inšpektor, samostojni podjetnik, predsednik SZDL, športni pilot, ustanovitelj prve privatne pilotske šole v Sloveniji * Herta Haas (29. marec 1914, Slovenska Bistrica – 5. marec 2010, Beograd), ekonomistka, druga Titova žena * Josip Hojnik (19. marec 1845, Bukovec – 19. oktober 1915, Zgornja Polskava), veleposestnik, župan Zgornje Polskave, načelnik podružnice CMD * Jožef Hrastnik (21. februar 1806, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, prvi župan občine Spodnja Polskava * Karel Hrastnik (11. november 1845, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Marija Godec (30. december 1928, Sele pri Polskavi – 20. oktober 2012, Zgornja Polskava), direktorica banke, družbena in kulturna delavka * Alfonz Šarh (25. avgust 1893, Zgornja Bistrica – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kmet, udeleženec 1. svetovne vojne, Maistrov borec, borec Pohorskega bataljona, narodni heroj * Rado Šturm 26. julij 1893, Zgornja Bistrica – 8. februar 1960, Ljubljana), agronom, publicist, Maistrov borec * Ivan Tomažič (31. januar 1919, Zgornja Bistrica – 5. oktober 1982, Ptuj), gospodarstvenik, direktor Perutnine Ptuj * Alojz Vezjak (6. oktober 1926, Poljčane – 2. avgust 2012, Poljčane), ustanovitelj Emi-ja, župan občine Slovenska Bistrica, lokalni aktivist * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založnik, knjigotržec, novinar, zbiratelj * Joseph Hueber (1715, Dunaj – 26. september 1787, Gradec), baročni gradbenik, prenavljal je bistriški grad * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Slovenska Bistrica – 31. december 1889, Zagreb), gradbenik in industrialec * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – 14. December 2013 Maribor), gradbenik in industrialec * Marko Cvahte (14. marec 1942, Zgornja Ložnica – 5. julij 2014, Slovenska Bistrica), gradbenik, inženir, amaterski igralec * Jožef Hofer (1696, Maribor – 2. februar 1762, Maribor), arhitekt * Slavko Jelinek (31. avgust 1925, Spodnja Polskava – 27. februar 2014, Zagreb), arhitekt * Igor Kraševac (25. marec 1959, Maribor – 28. september 2020, Maribor), arhitekt, urbanist, lionist, direktor Ibisa Slovenska Bistrica * Branko Kraševec (31. marec 1927, Koprivnica – 16. junij 2016, Radenci), arhitekt, industrijski oblikovalec * Ivan Kladnik (23. junij 1912, Spodnja Ložnica – 24. november 1947, Ljubljana), gladbeni tehnik * Franjo Kikec (8. september 1923 , Ljutomer – 12. januar 2012, Maribor), inženir, predsednik GZS, tehnični direktor Impola, direktor SOZD Unial * Maksimilijan Ozimič (Maks) (12. junij 1927, Slovenska Bistrica – 21. junij 2021, Slovenska Bistrica), strojni tehnik, poznavalec polpretekle zgodovine mesta Slovenska Bistrica * Hans Pascher (19. junij 1858, Tamsweg – po 1945, Maribor), arhitekt * Peter Anton Pigrato (aktiven med leti 1558 in 1593), arhitekt, gradbenik * Edvard Lepoša (4. oktober 1921, Maribor – 2. maj 2016, Maribor), inženir, gospodarstvenik, tehnični direktor Impola * Miroslav Gregorič (5. februar 1930, Krško – 1. oktober 2018, Slovenska Bistrica), metalurg, kulturni delavec * Milan Veber (17. december 1938, Maribor – 18. julij 1998, Slovenska Bistrica), inženir, direktor in tehnični direktor Impola, lokalni aktivist * Jakob Versolatti (13. junij 1848, Šlovrenc ob Soči – 27. marec 1932, Slovenska Bistrica), gradbenik, cesarski svetnik, častni občan Slovenske Bistrice * Doroteja Ozimič (1. februar 1928, Slovenska Bistrica – 5. oktober 2009, Slovenska Bistrica), inženirka kmetijstva, učiteljica, politična zapornica * Stanko Čurin (6. november 1929, Vodranci – 6. julij 2017, Ptuj), vinogradnik, vinar (opravljal je poklicno vojaško službo v Slovenski Bistrici) * Ivan Arbeiter (16. april 1926, Ličenca – 9. oktober 1977, Maribor), enolog, direktor * Matija Batier (5. februar 1880, Gorica pri Pragerskem – december 1945), kmet, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Anton Brauče (8. junij 1890, Ritoznoj – 8. januar 1963, Ritoznoj), organizator viničarskega gibanja na slovenjebistriškem * Anton Frelih (23. december 1909, Podbrdo pri Škofji Loki – 21. julij 1985, Maribor), kmet, prevoznik − furman, prvi župan Slovenske Bistrice po 2. svetovni vojni * Vinko Gornjak (17. januar 1899, Smolnik – 31. maj 1993, Slovenska Bistrica), agronom, sadjar, banski svetnik * Anton Hrastnik (6. maj 1892, Zgornja Polskava – 10 april 1971, Zgornja Polskava), kmet, strojar, usnjar * Ivan Korošec (november 1895, Spodnja Nova vas – 20. julij 1969, Zgornja Polskava), kmet, društveni in kulturni delavec, župan Zgornje Polskave * Viktor Kodelič (1889, Pokoše – april 1959 Črešnjevec), kmet, župan Črešnjevca in Pragerskega * Franjo Ledinek (28. marec 1931, Skomarje – 8. januar 2011, Maribor), agronom, direktor, politik, poslanec, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Albin Orthaber (26. oktober 1910, Spodnja Polskava – 14. oktober 1972, Ljubljana), agronom, publicist * Marija Stegne (10. oktober 1925, Urh – 20. oktober 2012, Tinjska Gora), kmetica, ljudska pevka, društvena delavka * Jože Alt (19. december 1922, Maribor – 28. april 1942, Maribor), livar * Anton Arzenšek (1883, Slovenska Bistrica – 1963, Gradec), kovač, župan Slovenske Bistrice * Aslan Bečirović (29. november 1912, Dobri Dol, Vrapčište – 27. april 1994, Slivniško Pohorje), slaščičar, podpornik športa v občini * Karel Ingolič (11. avgust 1925, Spodnja Polskava – 9. december 2015, Slovenska Bistrica), mizar, lovec, kinolog, lokalni aktivist, direktor * Alojz Jedlovčnik (30. april 1901, Koroška – 11. maj 1983, Slovenska Bistrica), čevljar, čebelar * Jože Kozelj (16. februar 1921, Leskovec – 20. april 2009, Slovenska Bistrica), zadnji poklicni lončar v Slovenski Bistrici, pečar * Janez Kapun (12. januar 1910, Slovenske Konjice – 26. februar 2009, Slovenska Bistrica), mojster soboslikarske in pleskarske obrti * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), čevljar, železniški delavec, narodni buditelj * Ivan Kancler (11. junij 1922, Spodnja Polskava – 5. november 1942, Občina Zreče), ključavničar, borec Pohorskega bataljona * Anton Kancler (30. maj 1919, Spodnja Polskava – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kovač, borec Pohorskega bataljona * Ivan Ojcinger (16. december 1882, Slovenska Bistrica – 30. junij 1964, Slovenska Bistrica), krojaški mojster, skrbnik otrok * Anton Opravš (9. junij 1873 – 18. oktober 1935, Zgornja Polskava), pekovski mojster, lastnik pekarne, lastnik gostilne * Franc Padežnik (5. oktober 1922, Bukovec – 29. maj 2001, Zgornja Polskava), mizar, računovodja, kulturni delavec * Josip Pelko (18. marec 1881, Kostrivnica – 1962, Slovenska Bistrica), urar, fotograf * Ivan Pivec (2. februar 1919, Sele pri Polskavi – februar 1991), oljar * Vinko Polanec (22. januar 1926, Slovenska Bistrica – 4. marec 2004, Maribor), kovač * Jožef Anton Quadrio (med 1675 in 1680, Benetke – 1730), štukater * Bruno Rajtmajer (27. avgust 1912, Stari Log – 11. maj 1945, Borovlje), ključavničar, železničar * Jožko Sagadin (2. marec 1883, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce pri Mostečnem), mizar, narodni buditelj * Franc Sernec (1860, Slovenska Bistrica – ?), mizar, politik * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), čevljar, stenograf, politik, publicist * Gvido Smolar (1. september 1909, Troblje – 28. julij 1996, Slovenska Bistrica), lesni manipulant, tovarnar, direktor Emmi-ja, društveni delavec * Mihael Spindler (28. oktober 1941, Kuršinci – 13. december 2019, Maribor), metalurg, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, direktor Emmi-ja * Herbert Stremšek (19. februar 1923, Pragersko – 1. avgust 1947, Ljubljana), strugar, sodelavec gestapa * Jurij Ačko (26. marec 1878, Visole – 14. februar 1947, Slovenska Bistrica), slikopleskar, slikarski mojster * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog, krasolog, publicist * Roman Dorn (10. maj 1952, Slovenska Bistrica – 23. junij 2023, Slovenska Bistrica), slovenski računalnikar, učitelj * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985, Gradec), geodet, vojak častnik * Maruša Bradač (9. januar 1978, Maribor), astrofizičarka (odraščala je v Slovenski Bistrici, kjer je 1984–92 obiskovala osnovno šolo) * Zora Cvahte (14. marec 1936, Slovenska Bistrica – 20. januar 2019, Maribor), defektologinja, folkloristka, amaterska igralka * Slavko Kovačič (23. februar 1919, Makole – 30. november 202,0 Slovenska Bistrica), biolog, kulturni delavec, tabornik, planinec, urednik časopisa Metalurg * Milan Kac (25. oktober 1924, Lendava – 21. december 2010, Maribor), matematik * Vida Pohar (9. julij 1934 Beograd – 2022), geologinja * Gabriela Zemljič (9. marec 1919, Maribor – 17. februar 2014, Maribor), prva slovenjebistriška farmacevtka, direktorica tukajšnje lekarne * Josef von Wurzian (9. marec 1806, Slovenska Bistrica – 27. maj 1858 Dunaj), osebni zdravnik avstrijskega feldmaršala Josefa Grafa Radetzkega * Zora Janžekovič (30. september 1918, Slovenska Bistrica – 17. marec 2015 Radenci), zdravnica, specialistka plastične kirurgije (razvila je nov postopek zdravljenja globokih opeklin) * Karel Erdlen (1. junij 1923, Trbovlje – 12. februar 1999, Slivniško Pohorje), veterinar (služboval je v Slovenski Bistrici) * Ivo Antolič (14. april 1919, Ljutomer – 13. julij 2001, Ljubljana), zobozdravnik, ortodont (dve leti je deloval v Slovenski Bistrici) * Paul Adami (18. januar 1736, Slovaška – 11. november 1814, Dunaj), zdravnik, veterinar (V decembru 1779 in 1780 je opravil obsežen in zahteven poskus zaščitnega cepljenja proti omenjeni bolezni na živih živalih v Slovenski Bistrici in bližnji okolici) * Jernej Černe (1903, Šmartno v Rožni dolini – 1982, Slovenska Bistrica), zdravnik, zobozdravnik * Štefka Hribar (25. december 1921, Domžale – 19. julij 1993, Slovenska Bistrica), zdravnica, upravnica ZD Slovenska Bistrica * Ivan Jurečko (12. april 1884, Kočno ob Ložnici – 15. marec 1964), zdravnik, narodni buditelj, udeleženec 1. svetovne vojne * Jože Jeras (30. oktober 1920, Pragersko – september 2013), zdravnik, pediater, publicist * Simon Jagodič (12. oktober 1892, Veliko Tinje – 16. oktober 1967, Slovenska Bistrica), zdravnik, upravnik zdravstvenega doma Slov. Bistrica * Cvetka Križaj (5. september 1935, Ljubljana – 27. marec 1990, Slovenska Bistrica), zdravnica, pediatrinja * Anton Klasinc (1876 – avgust 1945, Pragersko), zdravnik * Leon Lemež (1895, Slovenska Bistrica – 1933), zdravnik, specialist za otroške bolezni * Jože Lokar (21. januar 1939, Slovenska Bistrica – 2. december 1996, Ljubljana), zdravnik, nevropsihiater, publicist * Maks Murmayr (1871 – 1947), zdravnik, medicinski svetnik, župan Slovenske Bistrice * Lujo Polanec (1922 – april 1999, Maribor), veterinar, publicist, režiser, kulturni delavec * Ivan Rahle (17. september 1939, Zgornja Bistrica – 17. september 1995, Zgornja Bistrica), veterinar * Srečko Rainer (25. maj 1922, Zgornja Bistrica – 2. marec 2000, Ljubljana), zdravnik, ginekolog, patolog, publicist * Ivan Rajšp (26. februar 1885, Spodnja Polskava – 24. avgust 1948, Zagreb), zdravnik * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole), zdravnik, politik, pisatelj, čitalničar * Zora Tomič (16. avgust 1929, Slovenska Bistrica – junij 2021), sociologinja, političarka in socialna aktivistka * Jurij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – januar 2014 Izola), geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitični delavec * Janko Čar (11. februar 1932, Veliko Tinje – 10. julij 2017, Slovenska Bistrica), slavist, jezikoslovec, pesnik, pisatelj in kulturni delavec * Lovro Stepišnik (28. julij 1834, Arclin – 16. februar 1912, Slovenska Bistrica), prvi slovenski potujoči knjižničar, bukovnik * Marijan Gerdelj (14. april 1948, Vinarje – 20. avgust 2020, Dolga Brda), arhivist, zborovodja, teolog * Jože Stabej (zgodovinar) (6. marec 1896, Preloge – 22. december 1980, Ljubljana), zgodovinar, publicist, kulturni organizator * Jože Hudeček (24. februar 1937, Ljubljana – 18. junij 2011, Ljubljana), umetnostni zgodovinar, novinar, pisatelj, urednik, publicist, alpinist * Jože Koropec (17. marec 1923, Bukovec – 28. april 2004, Maribor), zgodovinar, publicist * Ignac Kamenik (1. oktober 1926, Solčava – 17. julij 2002, Maribor), slovenist, pisatelj, režiser, kulturni delavec * Stanko Pahič (21. oktober 1924, Lokanja vas – 6. december 2003, Maribor), arheolog, publicist, vojni ujetnik * Ferdinand Šerbelj (18. marec 1949, Zgornje Prebukovje), umetnostni zgodovinar * Ivan Urbančič (12. november 1930, Robič – 7. avgust 2016, Ljubljana), filozof, prevajalec, publicist * Nina Ditmajer (26. marec 1988, Maribor), raziskovalka zgodovine slovenske književnosti in jezika, asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (svoje otroštvo je preživela v Slovenski Bistrici) * Martin Žnidaršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založniški strokovnjak, knjigotrški strokovnjak, novinar * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm – 23. september 2016, Ljubljana), učitelj, politik, športni delavec * Marija Goričan (24. marec 1884, Šoštanj – 15. januar 1963, Slovenska Bistrica), učiteljica, kulturna delavka, knjižničarka * Marija Hrastnik (22. marec 1922, Spodnja Polskava – 5. maj 1988, Maribor), učiteljica * Martin Dernjač (1816 – 1885, Spodnja Polskava), učitelj, nadučitelj, častni občan Spodnje Polskave * Slavoj Dimnik (31. julij 1887, Postojna – 1. oktober 1932, Maribor), učitelj, kartograf * Otilija Feigel (18. oktober 1876, Volče – 26. marec 1946, Slovenska Bistrica), učiteljica, knjižničarka, čitalničarka, kulturna delavka * Jože Tomažič (9. marec 1906, Veliko Tinje – 6. januar 1970, Jesenice), pedagog, dramatik, mladinski pisatelj, gledališki igralec, režiser in publicist * Jože Leskovar (22. avgusta 1934, Slovenska Bistrica), učitelj glasbe, ravnatelj na OŠ * Josip Brinar (1. november 1874, Studence – 11. marec 1959, Celje), pedagog, pedagoški pisec (služboval je na osnovnih šolah Slovenska Bistrica (1893–96)) * Janko Bezjak (15. april 1862, Gorca – 29. november 1935, Maribor), šolnik, jezikoslovec, pedagoški pisec (od 1893 je bil nadzornik šolskih okrajev v Slovenski Bistricai) * Miljutin Arko (16. april 1910, Ig – 24. januar 1991, Zgornja Polskava), učitelj, prvi ravnatelj Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in ljubiteljski etnolog * Vida Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica ter dolgoletna novinarka Radia Ormož in Radia Tednik Ptuj * Janez Amring (najverjetneje leta 1764 – 1824), učitelj, kmet, mlinar * Franc Brelih (? – pred 1870), učitelj, prvi posveten učitelj na Zgornji Ložnici * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), šolnik, geograf * Avgust Kopriva (9. avgust 1883, Kamnica – 1956, Gradec), učitelj * Slavko Kleindeinst (14. junij 1936, Maribor – 23. marec 2016, Slovenska Bistrica), učitelj, defektolog, ravnatelj, čebelar, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Anton Kancler (15. junij 1914, Zgornja Polskava – 1987, Slovenske Konjice), učitelj, vodja šole * Miroslav Lešnik (8. december 1923, Maribor – 7. januar 2013, Maribor), učitelj, prevajalec, športnik, kulturni delavec * Gabriel Majcen (6. julij 1858, Zgornja Velka – 13. marec 1940, Maribor), učitelj, publicist * Milan Mlakar (12. avgust 1948, Ptuj – 29. avgust 1991, Maribor), učitelj, glasbeni pedagog, zborovodja, kulturni delavec * Jurij Novak (5. april 1916, Vratišinec – 14. november 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj, šolski inšpektor, pesnik * Simon Pernat (1801, Spodnja Polskava – 1888, Zgornja Polskava), učitelj, kmet, gostilničar, organist * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slov. Konjicah – 14. december 2013, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Franc Pliberšek (14. september 1934, Kalše – 28. avgust 2015, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ Šmartno na Pohorju, društveno-kulturni delavec * Anton Podvršnik (22. maj 1897, Šmartno na Pohorju – ?), učitelj, šolski upravitelj v Zrečah, društveno-kulturni delavec * Ivan Povh (29. maj 1858, Vešenik – 17. oktober 1932, Zgornja Ložnica), učitelj, sadjar, glasbenik, zborovodja, čebelar * Hedvika Povh Leben (20. september 1902, Hoče – 13. januar 1996, Maribor), učiteljica, režiserka, kulturna delavka * Stanko Povh (11. november 1895, Zgornja Ložnica – 18. januar 1986, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Josip Rainer (? – 6. november 1936, Zgornja Polskava), nadučitelj, društveni delavec * Srečko Rajh (17. oktober 1932, Maribor – 31. december 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj OŠ Črešnjevec, društveno‒kulturni delavec * Marija Rasteiger (6. avgust 1906, Spodnje Preloge – po 10. januarju 1946), učiteljica * Jožef Repolusk (? – 1800), organist, prvi izprašani učitelj v Slovenski Bistrici * Josip Sabati (28. februar 1856, Zgornja Kungota – 1941, Zgornja Polskava), učitelj, lokalni politik, sadjar * Ludvik Sagadin (16. avgust 1884, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce, Mostečno), učitelj, sadjar * Ana Sernec (1. junij 1847, Slovenska Bistrica – 12 oktober 1940, Avstrija), učiteljica, kulturna delavka * Ivan Sernec (10. november 1936, Maribor – 7. januar 2009, Maribor), učitelj, pedagoški svetovalec, šolski inšpektor * Jelka Sernec (8. marec 1942, Slovenska Bistrica – 6. julij 2006, Maribor), učiteljica, pisateljica, pesnica * Branko Sorčnik (24. julij 1920, Slovenska Bistrica – 6. september 2011, Ljubljana), učitelj, ravnatelj, ljubiteljski dendrolog * Mirko Majcen (16. junij 1890, Slovenska Bistrica – 1. avgust 1977, Ptuj), učitelj, kulturni delavec * Avgusta Šantel (21. julij 1876, Gorica – 2. december 1968, Ljubljana), učiteljica, slikarka * Kristina Šega (23. julij 1941, Dobovec – 26. marec 1989, Ljubljana), učiteljica, knjižničarka ‒ ravnateljica knjižnice Slovenska Bistrica, pesnica, kulturna delavka * Josip Šegula (Pec) (12. februar 1903, Ptujska Gora – 17. avgust 1980, Ljubljana), učitelj, glasbeni pedagog, dirigent, kapelnik, zborovodja * Oskar Štakul (21. maj 1918, Spodnja Avstrija – 15. december 1992, Slovenska Bistrica), glasbeni pedagog, ustanovitelj in prvi ravnatelj GŠ Slovenska Bistrica * Janez Jurij Tabernik (12. marec 1729, Slovenska Bistrica – 1. maj 1813, Slovenska Bistrica), učitelj, ustanovitelj šole na Spodnji Polskavi * Julij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slov. Konjicah – 9. januar 2014, Izola), učitelj, geograf, gospodarski zgodovinar, publicist * Vida Marija Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica, novinarka, urednica, društvena delavka * Ernest Tribnik (? – avgust 1905, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj PGD Spodnja Polskava * Martin Ulaga (1904, Lože – november 1968, Ljubljana), glasbeni pedagog, organist * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), učitelj, geograf * Avgust Vidmar (21. maj 1934, Planina pod Šumikom – 28. junij 2017, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ, kulturno-prosvetni delavec, lokalni aktivist * Jožef Vodošek (2. marec 1866, Maribor – 31. avgust 1915, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Ivan Vokač (31. december 1903, Studenci – 24. december 1986, Zgornja Polskava), učitelj, upravitelj OŠ, kulturni in družbenopolitični delavec * Bojan Sinič (5. avgust 1954, Maribor – 22. februar 2018, Laporje), novinar, ustanovitelj tednika Panorama, urednik * Ana Mlakar (7. junij 1922, Slovenska Bistrica – 24. september 1997, Ljubljana), radijska napovedovalka, inštruktorica za govorno tehniko * Koni Steinbacher (1. oktober 1940, Zgornje Prebukovje pri Šmartnem na Pohorju), kulturni delavec, risar, režiser, učitelj * Milan Vidic 15. januar 1919, Ljubljana – avgust 1992, Slovenska Bistrica), režiser, kulturni delavec * Marko Žitnik 9. april 1913, Črešnjevec – 29. junij 1942, Križni Vrh), trgovec, režiser, kulturni delavec * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020), založnik in zaslužni profesor * Vinko Gaberc (13. januar 1886, Pretrež – 23. november 1966, Piran), časnikar * Ivan Matelič (18. januar 1887, Trst – 3. marec 1967, Ljubljana), učitelj (zaključič je oficirski tečaj v Slovenski Bistrici) * Anica Černej (3. april 1900, Čadram – 3. maj 1944, Nemčija), pedagoginja, pesnica, pisateljica (po njej se imenujejo ulice v Slovenski Bistrici) * Paolo Santonino (okoli 1440, Umbrija – med 1508 in 1510, Videm), potopisec, kronist * Silvester Kopriva (1. december 1908, Laporje – 30. april 1991, Ljubljana), filolog, prevajalec, publicist * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Ella von Hutten (2. aprila 1874, Slovenska Bistrica – ?), pisateljica * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Franc Pajtler (6. november 1941, Rače – 6. avgust 2009, Pragersko), zbiratelj, publicist * Rosa Pitschl (5. avgust 1861, Slovenska Bistrica – 17. december 1943, Slovenska Bistrica), založnica, knjigarnarka * Gabrijela Verdeljak (Jelka) 22. julij 1920, Studenci – 19. maj 1983, Veliko Tinje), pesnica, pisateljica, zbiralka ljudskega blaga, društveno kulturna delavka * Ivan Železnikar 28. december 1839, Stiška vas – 26. januar 1892, Ljubljana), časnikar, urednik Slovenskega naroda * Silvo Husu (ni znano), avtor in urednik (urednik krajevnega biogr. leksikona) * Marija Vojskovič (25. oktober 1915, Ljubljana – 22. marec 1997, Maribor), pisateljica, davčna uradnica * Simon Juda Stupan (? – 1693, Slovenska Bistrica), slikar * Milan Rožmarin (5. julij 1946, Slovenska Bistrica – december 2017), slikar * Marjan Hlastec (30. avgust 1936, Zgornja Ložnica), igralec * Tine Lesjak (21. junij 1957, Kot na Pohorju – 29. julij 2019, Maribor), skladatelj narodnozabavne glasbe, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi * Josip Pišof (15. junij 1911, Pragersko – 4. oktober 1986, Maribor), slikar * Bojan Cvetrežnik (11. 6. 1971, Maribor), violist, violinist, glasbeni pedagog (vodi godalne delavnice za učence in učitelje v Slovenski Bistrici) * Branimir Ritonja (23. februar 1961, Slovenska Bistrica), mojster fotografije * Lojze Avžner (1913, Podgrad – 28. oktober 1944, Šmartno v Tuhinju), ogranist, kulturnik * Branko Gombač (3. marec 1924, Poljčane – 31. januar 1997, Maribor), režiser, gledališki igralec, kulturni delavec, soustanovitelj celjskega poklicnega gledališča, ustanovitelj Borštnikovega srečanja * Franc Gornik (10. julij 1857, Malečnik – 14. julij 1908, Malečnik), cerkveni slikar * Jožef Holzinger (3. april 1735, Limbuš – 27. marec 1797, Maribor), kipar * Franc Horvat (30. november 1870, Cerkvenjak – 1944, Maribor), slikar * Božidar Jakac (16. julij 1899, Novo mesto – 20. november 1989, Ljubljana), slikar, grafik * Joseph Kuwasseg (25. november 1799, Trst – 19. marec 1859, Gradec), krajinski slikar, litograf * Janez Martin Kremser Schmidt (25. september 1718, Spodnja Avstrija – 28. junij 1801, Spodnja Avstrija), slikar * Ignac Krajnc Grablec (30. junij 1861, Vrhole pri Slov. Konjicah – 22. junij 1948, Vrhole pri Slov. Konjicah), glasbeni samouk, skladatelj, dirigent, kapelnik, kulturni delavec * Rudolf Kotnik (8. januar 1931, Štajerska – 25. oktober 1996, Hoče), slikar * Jakob Kos (26. junij 1879, Studence – 4. julij 1932, Slovenska Bistrica), organist, čitalničar, čebelar, hmeljar, udeleženec 1. svetovne vojne * Veit Königer (1. julij 1729, Južna Tirolska – 2. december 1792, Gradec), kipar, rezbar * Roman Klasinc (16. julij 1907, Pragersko – 1990), pianist, glasbeni pedagog, dirigent * Hermine Katzmayr (25. oktober 1856, Dunaj – 2. april 1933, Slovenska Bistrica), operna pevka, učiteljica petja * Franz Kässmann (1751, Slovenska Bistrica – 1. december 1837, Dunaj), kipar * Lojze Lavrič (4. junij 1914, Črni Potok pri Dragi – 15. september 1954, Ljubljana), kipar, rezbar, učitelj, lutkar, avtor spomenika NOB v Slovenski Bistrici * Anton Jožef Lerchinger (okoli 1720, Rogatec – po 1792), slikar * Janez Jurij Mersi (1725, Rogatec – 1788 ,Slovenj Gradec), kipar, rezbar * Janez Valentin Metzinger (19. april 1699, Lotaringija – 12. marec 1759 , Ljubljana), slikar * Alojz Osvatič (18. junij 1874, Slovenske Konjice – 23. februar 1959, Linz), slikar * Karel Paj (3. november 1918, Pragersko – 17 marec 1945, Andraž nad Polzelo), glasbenik * Dušan Pečnik (17. junij 1933, Maribor – 27. maja 2010, Maribor), glasbenik, kapelnik, kulturni delavec * Makso Pirnik (28. avgust 1902, Preloge – 12. avgust 1993, Šempeter pri Gorici), skladatelj, zborovodja, kulturni delavec * Ivan Polanec (1. avgust 1887 – 8. julij 1959, Slovenska Bistrica), glasbenik, organist, zeliščar, izumitelj * Franc Krištof Reiss (?, Lipnica – 25. marec 1711, Maribor), kipar * Arnold Tovornik 13. marec 1916, Selnica ob Dravi – 4. junij 1976, Maribor), igralec, častnik * Franc Turk 15. avgust 1906, Predjama – 5. maj 1976, Slovenska Bistrica), kapelnik, glasbeni pedagog * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. julij, 1909 Hošnica), politik * Ivan Pučnik (17. avgust 1927, Črešnjevec – 5. december 2008, Črešnjevec), politik, poslanec, župan, kmet, sadjar * Peter Novak (20. december 1854, Podbardo (it. Cesariis) pri Čenti, Beneška Slovenija – 26. december 1922 Slovenska Bistrica), narodni buditelj v Slovenski Bistrici * Jože Pučnik (9. marec 1932, Črešnjevec – 11. januar 2003, Nemčija), politik in sociolog * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Devina – 16. maj 1925, Avstrija), pravnik in diplomat * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), pravnik in politik * Rudi Rizman (22. marec 1944, Slovenska Bistrica), sociolog in politolog * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici), politik, zdravnik in pisatelj * Jožef Jerovšek (2. marec 1921, Spodnja Nova vas), politik, poslanec in kemik * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm –2016), učitelj, politik in športni delavec * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), stenograf in politik * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica – 29. april 1892, Dunaj), odvetnik in industrialec * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, narodni buditelj, politik, sociolog * Štefan Sagadin (9. julij 1878, Spodnja Polskava – 18. junij 1947, Beograd), pravnik, sodnik * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), narodni buditelj, politični aktivist * Anton Bergauer (29. 8. 1950, Maribor), politik (zaključil je Kovinarsko in lesno predelovalno šolo za učence v gospodarstvu Slovenska Bistrica) * Friderik Babnik (16. avgust 1883, Zgornja Polskava – 4. december 1941, Mauthausen), pravnik, tovarnar, lokalni aktivist, narodni buditelj, * Janko Babnik (13. avgust 1926, Dunaj – 1. september 1987, Ljubljana), pravnik, sodnik * Anton Brumen (7. januar 1857, Biserjane – 28. november 1930, Ptuj), sodnik, odvetnik, publicist * Rudolf Grad Ganziti (10. april 1905, Vrhole pri Slov. Konjicah – 27. julij 1987, Ljubljana), politik, sindikalist * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), odvetnik, politik, župan Celja * Josip Jaklin (22. februar 1860, Slovenska Bistrica – 1933), politik * Alojz Kores (16. junij 1930, Kovača vas – 29. januar 2006, Kovača vas), politik, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, poslanec, društveni delavec, član PGD * Franc Karner (23. oktober 1925, Slovenska Bistrica – 5. maj 1952, Krnica), sodni uslužbenec, planinec, alpinist * Urban Lemež (17. maj 1858 – 19. marec 1933, Slovenska Bistrica), pravnik, narodni buditelj, posojilničar, čitalničar * Ervin Mejak (19. april 1899, Slovenska Bistrica – 14. oktober 1989, Polzela), pravnik, odvetnik, pisatelj, vojak, Maistrov borec * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. avgust 1909, Hošnica), lokalni politik, narodni buditelj * Ferdinand Prenj (18. oktober 1876, Oplotnica – 1957, Mostar), pravnik, publicist, društveni delavec * Avguštin Reisman (28. avgust 1889, občina Pesnica – 20. februar 1975, Mostar), pravnik, odvetnik, publicist * Boštjan Schaubach (7. februar 1886, Koroška – 18. marec 1953, Slovenska Bistrica), pravnik, odvetnik, politik, župan Slovenske Bistrice * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, publicist, čitalničar, narodni buditelj * Josip Sernec (4. marec 1844, Slovenska Bistrica – 18. september 1925, Ljubljana), pravnik, politik, publicist, čitalničar, pisatelj * Teodor Tominšek (16. oktober 1902, Kranj – 16. februar 1996, Ljubljana), pravnik, publicist, prvoborec ‒ spomeničar * Julian Železnikar (3. julij 1878, Slovenska Bistrica – 14. november 1902, Ljubljana), pravnik, član ljubljanske in novomeške literarne Zadruge * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Slovenska Bistrica – 16. maj 1925, Štajerska), pravnik, minister, publicist * Pavla Mede (29. junij 1919, Strahinj – 8. januar 1943, Lukanja), komunistka, partizanka in narodna herojinja * Dušan Mravljak (21. februar 1914, Šoštanj – 8. januar 1943, Lukanja), partizan in narodni heroj * Drago Magdič (27. marec 1962, Slovenska Bistrica), častnik * Fritz Eugen Heigel (21. september 1895, Pragersko – 11. december 1930, Dunaj), častnik, inženir * Ernest Kopriva (10. september 1907, Laporje – 26. februar 1974, Obrov), pomorski častnik, publicist * Jože Kodelič (15. marec 1920, Črešnjevec – 5. februar 2015, Črešnjevec), častnik, prvoborec ‒ spomeničar * Marijan Strehar (3. marec 1952, Planina pod Šumikom – 24. maj 2012, Pohorje), častnik, vojak, čebelar, veteran vojne za Slovenijo, častni občan občine Slovenska Bistrica * Marjan Vidmajer (6. maj 1955, Slovenska Bistrica – 5. avgust 2010, Slovenska Bistrica), častnik, vojak, veteran vojne za Slovenijo * Julius Cuscoleca (26. julij 1872 , Slovenska Bistrica – 5. oktober 1935, Innsbruck), častnik * Drago Tomažič (28. januarja 1914, Veliko Tinje – 12. oktober 1943, Mozelj), uradnik, član vaških straž, četnik (plavogardist) * Alojz Vindiš (16. maj 1926, Pragersko – 3. marec 2010, Spodnja Polskava), častnik, * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985 Gradec), geodet, častnik, vojak * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat, Zagorje ob Savi – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj in dobrotnik Antona Martina Slomška * Gregor Zafošnik (30. avgust 1902, Spodnja Nova vas – 2. julij 1994, Maribor), duhovnik in skladatelj * Ivan Tomažič (17. junij 1919, Pregarje – 22. februar 2014 Ilirska Bistrica), rimskokatoliški duhovnik, organizator, mecen, publicist in venetolog * Ignac Franc Zimmermann (26. julij 1777, Slovenska Bistrica – 28. september 1843, Šentandraž v Labotski dolini), duhovnik, škof * Simon Gaberc (3. oktober 1838, Črešnjevec – 12. januar 1916, Maribor), narodni gospodar, pridigar, nabožni pesnik, duhovnik * Štefan Kušer (10. december 1910, Zgornja Brežnica – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, občinski nagrajenec * Janez Arlič (27. december 1812, Nova Cerkev – 17. junij 1879, Prihova), duhovnik, pesnik Slomškovega kroga * Friderik Mirko Aužner (25. marec 1916, Podgrad – 24. februar 1987, Maribor), duhovnik * Jože But (17. februar 1924, Kostrivnica – 9. september 1998, Slovenska Bistrica), duhovnik * Jožef Cerjak (1863, Podsreda – 1933, Slovenska Bistrica), duhovnik * Marija Serafina Černe (8. marec 1908, Kromberk – 1977), redovnica, misijonarka * Josip Drobnič (18. april 18128, Sveta Ema, Podčetrtek – 5. avgust 1861, Gradec), duhovnik, pisatelj, publicist, čitalničar, kulturni delavec * Martin Gaberc (29. september 1883, Črešnjevec – 6. april 1941, Gornja Radgona), duhovnik, kulturni delavec * Rudolf Gašparič (7. februar 1917, Kraljevica – 18. avgust 2006, Maribor), duhovnik * Pankracij Gregorc (7. maj 1867, Videm pri Ptuju – 15. avgust 1920, Slovenske Konjice), duhovnik, pesnik in pisatelj * Mihael Grešak (11. september 1914, Griže – 22. julij 1942, Celje), duhovnik * Anton Hajšek (5. junij 1829, Stari Grad – 1907, Slovenska Bistrica), duhovnik, posojilničar, čitalničar * Josip Hašnik (16. marec 1811, Trbonje – 6. marec 1883, Šentjur), duhovnik, nabožni pesnik, publicist * Franc Heber ( 1852, Velika Nedelja – 13. april 1921, Spodnja Polskava), duhovnik, katehet, kronist * Jožef Heržič ( ? – 29. april 1897, Ptuj), duhovnik, prošt, kronist, častni občan občine Spodnja Polskava * Aleksandr Hoffer (25. februar 1839, Kot – 4. september 1914, Travnik), duhovnik, jezuit, zgodovinar * Anton Jerovšek (23. maj 1874, Spodnja Nova vas – 31. oktober 1932, Maribor), duhovnik, publicist, politik * Štefan Kušar (10. december 1910, Križni Vrh – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, lokalni aktivist * Karl Križe (24. avgust 1802, Slovenska Bistrica – 20. junij 1858), duhovnik, kurat * Franc Kovačič (25. marec 1867, Veržej – 19. marec 1939 Maribor), duhovnik, zgodovinar, časnikar, publicist, diplomat * Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (19.−21. stoletje), redovnice * Franc Ksaver Lukman (24. november 1880, Loke – 12. junij 1958, Ljubljana), duhovnik, publicist, teolog, filozof * Vincenc Novak (5. september 1807, Braslovče – 8. marec 1869, Spodnja Polskava), duhovnik, nabožni pesnik * Ivan Orel (18. oktober 1899, Mozirje – 30. maj 1970, Zgornja Polskava), duhovnik * Jožef Ozimič (28. februar 1882, Zgornja Ložnica – ?), duhovnik, dekan * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj * Jožef Soler (18. april 1829, Slovenska Bistrica – 5. januar 1870, Zgornja Ložnica), duhovnik, kurat * Ivan Šolinc (15. junij 1897, Cerovec – 17. marec 1976, Krško), duhovnik * Jožef Virk (15. marec 1810, Podrečje – 4. januar 1880, Loče), duhovnik, pesnik * Matevž Vrečko (10. september 1826, Vojnik – 10. julij 1893, Šmarje pri Jelšah), duhovnik, ustanovitelj prve knjižnice v Slovenski Bistrici * Ivan Zakošek (21. marec 1876, Šentvid pri Planini – 25. maj 1951, Zgornja Ložnica), duhovnik, provizor * Jožef Gašpar Zamlik (1680, Vitanje – 22. julij 1750, Slovenska Bistrica), duhovnik * Franc Žagar (duhovnik) (3. april 1826, Spodnja Polskava – 23. november 1891), duhovnik, doktor teologije * Memi Bečirovič (1. marec 1961, Slovenska Bistrica), košarkarski trener * Rene Mlekuž (25. avgust 1975, Slovenska Bistrica), alpski smučar * Franc Očko (31. marec 1960, Slovenska Bistrica), judoist * Ivan Vidmajer (24. december 1949, Slovenska Bistrica), judoist * Urška Žigart (4. december 1996, Slovenska Bistrica), kolesarka * Kaja Korošec (17 November 2001, Slovenska Bistrica), nogometašinja * Sani Bečirović (19. 5. 1981, Maribor), košarkar (zaključil je OŠ v Slovenski Bistrici) * Marijan Štimec (3. april 1951, Maribor – 11. november 2020, Maribor), samostojni podjetnik, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica, športnik, trener * Stanko Topolčnik (12. december 1947, Slovenska Bistrica – 13. april 2013, Kovača vas), judoist, olimpijec * Jože Uršič (19. marec 1927, Devina - 5. maj 1952, Krnica), Milan Uršič (21. september 1928, Devina – med 4. in 5. majem 1952 , Krnica), Ivan Vanč Uršič (16. januar 1931, Devina – 3. maj 1952, Krnica), študent, planinec, alpinist * Rodbina Attems (13.−21. stoletje), plemiči, lastniki Bistriškega gradu od 1717 do 1945 * Ignacij Marija I. Attems (15. avgust 1652, Ljubljana – 1. december 1732, Gradec), plemič, prvi lastnik bistriškega gradu iz rodbine Attems, pravnik, mecen * Kristina Attems (1658 – 27. april 1737), hčerka Jurija Günterja grofa Herbersteina († 1677), plemkinja, druga žena Ignaca Marije I. grofa Attemsa * Franc Dizma Attems (6. avgust 1688, Gradec – 10. maj 1750, Gradec), plemič, svetnik, predsednik vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja * Ignacij Marija II. Attems (27. februar 1714 , Gradec – 15. junij 1762, Dunaj), vnuk Ignaca Marije I. Attemsa, plemič, ustanovitelj bistriške veje rodbine Attemsov Svetokriških * Ferdinand Marija I. Attems (22. januar 1746 – 23. maj 1820, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ignacij Marija III. Attems (24. februar 1774, Gradec – 17. december 1861, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ferdinand Marija II. Attems (4. december 1809, Gradec – 27. november 1878, Gradec), plemil, vladni svetnik * Emil Attems (1. oktober 1857, Linz – 13. januar 1921, Slovenska Bistrica), plemič, cesarsko-kraljevski komornik, oče in ded zadnjih bistriških Attemsov * Ferdinand Marija III. Attems (14. avgust 1885, Wels – 1946), plemič, zadnji Attems, ki je bil lastnik bistriškega gradu, doktor gozdarstva, doktor ekonomije * Eleonore Maria Mauritia Attems (4. oktober 1886, Pardubice – 19. maj 1922, Gradec), plemkinja, prva žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Vanda Marija Terezija Attems (7. oktober 1887, Pardubice – 1946), plemkinja, druga žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Ignacij V. Attems (23. junij 1918, Dunaj – 24. februar 1986 , Dunaj), plemič, inženir gozdarstva, vojak * Emil Hans Attems (25. september 1921, Gradec – 1945 (domnevno)), plemič, inženir * Edmund Attems (16. september 1924, Gradec – 4. januar 2006, Dunaj), plemič, ekonomist * Franc Dizma Attems (duhovnik) (26. oktober 1926, Gradec – 13. maj 1999, Gradec), plemič, duhovnik, profesor * Grofje rodbine Babenberžani (okoli 976−1264), plemiška rodbina, posestniki Slovenske Bistrice * Grofje rodbine Celjskih (14.−15. stoletje), plemiška rodbina, posestniki mesta in gradu Slovenska Bistrica * Rodbina Dietrichstein (izpričani med 16. in 18. stoletjem), plemiška rodbina, lastniki polskavskih zemljiških gospostev * Anton Grasl (izpričan med leti 1455 in 1485), plemič, posestnik, gradnik * Elle Hutte (2. april 1874, Slovenska Bistrica – ? Dunaj), plemkinja, pisateljica * Janez Jurij Idunspeug (? – 1572, Slovenska Bistrica), plemič, posestnik bistriškega gradu * Theodor Kravina (1720, Slovenska Bistrica – 1789, Spodnja Avstrija), plemič, rektor, publicist, duhovnik, jezuit * Adalbert Neipperg (31. marec 1890, Meran – 23. december 1948, Vršac), plemič, duhovnik * Rodbina Otokarjev (1050 − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Zbelovo − 29. april 1892, Dunaj), plemič, gospodarstvenik, pravnik * Krištof Prafer (izpričan v 2. polovici 16. stoletja), plemič, gospodar gradu Gromberk * Rodbina Spanheim (11.−13. stoletje), plemiči, prvi znani posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Stupan Ehrenstein Simon (? − 1692, Slovenska Bistrica), plemič, slikar * Rodbina Vetter von der Lillie (16.−17. stoletje), plemiči, prvi privatni lastniki bistriškega gradu med 1584 in 1681 * Josef Wurzian Ritter (9. marec 1805, Slovenska Bistrica− 27. maj 1858, Dunaj), zdravnik, plemič * Eva Ingolič (druga polovica 17. in prva polovica 18. stoletja), osumljena čarovništva == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} dn0g4si2todadzl0dg04si2d8vpskib 6685775 6685762 2026-06-05T19:54:39Z Yerpo 8417 razveljavljeni 2 redakciji od [[Special:Diff/6685759|6685759]] do [[Special:Diff/6685762|6685762]] - Wikipedija ni sprejemljiv vir 6685775 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Slovenska Bistrica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg |grb_alt=Grb |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]]. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]. Izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Po propadu Rimskega cesarstva je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. Mesto je dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je območje Spodnje Štajerske, vključno s Slovensko Bistrico, prišlo pod upravo nacistične Nemčije. Cilj okupacijskih oblasti je bil popolna germanizacija regije, kar je vključevalo izgon slovenskega prebivalstva, zaseg njihovega premoženja in naselitev pripadnikov nemške narodne skupnosti (Volksdeutsche). Izseljevanje je bilo del širšega nacističnega načrta, ki je predvideval odstranitev 220.000–260.000 Slovencev s Štajerske in Gorenjske. Prvi množični izgon Slovencev iz Slovenske Bistrice je bil izveden 7. junija 1941, ko so nemške oblasti organizirano deportirale skupino prebivalcev v Srbijo. Gre za enega najzgodnejših dokumentiranih izgonov na območju Spodnje Štajerske. Izseljeni prebivalci so bili večinoma narodno zavedni Slovenci, izobraženci, uradniki, obrtniki in druge družine, ki so jih okupacijske oblasti označile kot »nezaželene«. Izseljenci so bili zbrani na železniški postaji v Slovenski Bistrici in nato z vlaki odpeljani v zbirna in izgnanska taborišča v Srbiji. Dovoljena jim je bila le minimalna količina osebnih predmetov, njihovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Izseljevanje iz Slovenske Bistrice se je nadaljevalo v več valovih do leta 1942. Deportirani prebivalci so bili razseljeni po različnih krajih v Srbiji, nekateri pa so bili kasneje poslani v taborišča v Nemčiji. Njihove domove so okupacijske oblasti pogosto dodelile pripadnikom nemške narodne skupnosti ali jih uporabile za vojaške in upravne potrebe. == Razvoj gasilstva == Bistrica trg, konec 13. stoletja pa že mestna naselbina, se je pogosto srečevala s požari. Za leto dogodka vemo le za nekatere. Januarja leta 1384 je pogorel grad z Marijino kapelo, leta 1446 je bilo mesto vso v plamenih ob obleganju Madžarov. Oglejski kronist [[Paolo Santonino]] je med obiskom Slovenske Bistrice leta 1487 zapisal v dnevnik, da mesto še kaže sledi požarov iz let 1440 in 1469. Mesto si je komaj opomoglo, ko so ga leta 1532 Turki oropali in požgali. Veliko požarov so povzročili uporni kmetje, ko so 1635 na Štajerskem požgali več grajskih in gospodarskih poslopij, v bližini mesta Žički dvor pri Oplotnici in Pragerski dvor. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo, leta 1788 pa so v celoti pogorele [[Studenice]] s [[Samostan dominikank Studenice|samostanom]] in nad njim stoječi grad. Leta 1813 je pogorela [[Spodnja Polskava]], leta 1818 pa [[Šmartno na Pohorju]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Povod za ustanovitev požarne brambe so bili številni požari ob koncu 19. stoletja v Slovenski Bistrici in okolici, posebno pa požar 4. oktobra 1872, ko sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča. Da takrat ni nastala večja škoda, gre zahvala požarni brambi Maribor – mesto. Mariborski gasilci so prejeli brzojavko ob 10.15. Ob 11. uri so se že peljali s posebnim vlakom proti [[Pragersko|Pragerskemu]], kjer so jih čakali trije pari konj iz bistriške vojašnice. Opoldne ob 12.15 so bili na kraju požara, omejili so ogenj in rešili cerkev. Šele ob 23. uri zvečer so se z vozovi napotili nazaj proti Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Že 23. oktobra 1872 je bil ob 17. uri v občinski stavbi na Glavnem trgu pod predsedstvom župana Franca Formacherja zbor bistriške požarne brambe. Imenovan je bil 9-članski odbor, ki je že na isti seji razpravljal o pravilih društva in nabavi brizgalne. Tako je bilo bistriško gasilstvo organizirano že slaba tri leta po ustanovitvi prvega gasilskega društva na Slovenskem. Člani prvega odbora gasilske brambe v Slovenski Bistrici so bili: Julij Baumann, Josip Fritz, Anton Hogenwart, Edvard Janach, Josip Kalle, Mihael Nasko, Andrej Podkrajšek, Baltazar Raško in Franc Ratej''',''' ki je bil izvoljen za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ko so 17. novembra istega leta bila pravila društva predložena oblasti, ki jih je 24. novembra potrdila z odlokom št.14.692, je mesto štelo 154 hiš in 1168 prebivalcev. Prvi občni zbor je bil 7. januarja 1873 in po pravilu društva je bil imenovan dokončni odbor petih članov. Za načelnika bistriške požarne brambe je bil imenovan Mihael Nasko, za namestnika Julij Baumann, za tajnika Josef Kalle, za blagajnika Andrej Podkrajšek, za orodjarja pa Alojz Matuš. Za vodjo gasilske skupine je bil imenovan še Edvard Janach, Karel Schön za vodjo brizgalne in Franc Bachtidy za njegovega namestnika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Januarja 1873 so nabavili prvo orodje, izdelan je bil žig in 21. marca so se bistriški gasilci združili s pokrajinsko gasilsko zvezo, k Štajerski deželni zvezi pa so pristopili šele leta 1885. Prvi “gasilski dan” so praznovali na Jožefovo, 19.marca 1873. V tem letu je društvo prejelo brizgalno in nekaj orodja.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Pozimi leta 1875 je izbruhnila živinska kuga in gasilci so prostovoljno prevzeli nadzor nad cestami, da bi preprečili širjenje te nalezljive bolezni. Kroniški zapis je zanimiv, saj vidimo, da so gasilci že zgodaj posegli na področje varovanja in preprečevanja drugih nesreč, ne samo požarov. Po dobrih dvajsetih letih se je gasilcem leta 1893 uresničila dolgoletna želja, da bi dobili svoj dom. Prvi požarni voz je društvo prejelo leta 1896 in takrat uvedlo požarno službo ob nedeljah in praznikih. Konec prve svetovne vojne je povzročil temeljite spremembe. 21. septembra 1919 je društvo prejelo pravila nove Zveze gasilskih društev.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ob 60-letnici je društvo dobilo prvi gasilski avto in razvilo prapor. Zaradi pridobitve avtomobila so gasilski voz prodali tovarniškemu društvu v [[Tepanje]]. 30. januarja 1941 občni zbor ni bil dokončan zaradi druge svetovne vojne. V času okupacije je bil članom prepovedan vstop v dom, oddati so morali ključe, zasežen je bil gasilski avto in s tem za vedno izgubljen. Po vojni so bile razmere zahtevne, saj gasilci niso imeli prevoznega sredstva. Delovati so mogli le v bližnji okolici. 28. aprila 1946, pa so se gasilci prvič soočili s prometno nesrečo, ko so nudili »pomoč ranjenim velike avtomobilske nesreče«. Tovornjak, poln ljudi, se je vračal z mitinga na Pohorju pod Spodnjim Prebukovjem, pa so mu odpovedale zavore. Bilo je tudi nekaj mrtvih. Nanje še danes spominja tam postavljen lesen križ. Vozilo, prenovljeno v gasilski avto, so bistriški gasilci dobili šele leta 1954. Maja 1956 pa so gasilci kupili tovornjak znamke Chevrolet in ga leta 1958 predelali v cisterno.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Leta 1965 je bistriške gasilce za njihovo prizadevno delo odlikoval z [[Red zaslug za ljudstvo|redom zaslug za ljudstvo]] s srebrnimi žarki [[Josip Broz – Tito]]. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, so Bistričani pokazali svoj elan v smislu klica »Bližnjemu na pomoč!«. V nadaljnjem petintridesetletnem obdobju so močan pečat delovanju društva dajali njegovi predsedniki in poveljniki ter drugi nosilci funkcij. Prvi zapisi o zamisli izgradnje novega gasilskega doma za potrebe Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bisrica je moč najti v zapisih za leto 1980. Kljub težavam takratnega časa je društvo do leta 1987 pridobilo zemljišče in vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo večnamenskega doma. Leta 1991, ko so se člani društva pripravljali za praznovanje 120-letnice obstoja društva, se je domovina Slovenija osamosvajala in doživela agresijo jugoslovanske armade. Bistriški gasilci so v večini bili vpoklicani v enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. Ob sprejemu novega Zakona o gasilstvu in Zakona o varstvu pred požarom leta 1993 se je med članstvom zaiskrilo novo upanje. Naslednje leto je društvo napovedalo nasilno vselitev v nedokončan nov dom in ga 14. novembra 1994 prevzelo v nedokončanem stanju. Nekoliko si je društvo opomoglo naslednje leto, ko je prodalo stari gasilski dom in s kupnino poravnalo večino dolgov. Dom so dokončali člani sami s preko 4000 delovnimi urami. Pridobili so vsa soglasja in uporabno dovoljenje, ter vpis objekta v zemljiško knjigo. Dolgoletni napori za izgradnjo in pridobitev novega gasilskega doma so bili tako pri koncu.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V nadaljevanju so člani uredili še okolico novega doma in ob 125-letnici delovanja krstili tudi novo gasilsko vozilo GVC 24/50 Steyr. Leta 1996 so navezali prijateljske stike z gasilskim društvom Barsinghausen iz Nemčije. Leta 1997 so z ministrstvom za obrambo podpisali koncesijsko pogodbo za opravljanje nalog širšega pomena, za posredovanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Po velikem požaru Marijine cerkve v centru mesta Slovenska Bistrica se je pokazala potreba po visoki avtolestvi. Tako so člani začeli z aktivnostmi za nabavo take avtolestve in v začetku leta 2002 je naloga uspela s prevzemom rabljene ALK Iveco iz Japonske.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Društvu je občina Slovenska Bistrica 2. februarja 2004 podelila najvišje občinsko priznanje, Listino občine Slovenska Bistrica za prostovoljno, gasilsko in humanitarno delovanje ter reševanje v nesrečah.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Grad Slovenska Bistrica == Grad Slovenska Bistrica je mogočen grajski kompleks v severozahodnem delu starega mestnega jedra Slovenske Bistrice. S svojo večstoletno zgodovino, razgibano lastniško strukturo in bogato arhitekturno dediščino predstavlja enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na območju med Pohorjem in Halozami. Danes je osrednji kulturni center mesta, v njem pa domujejo muzejske zbirke, galerije, viteška dvorana in številne razstavne ter prireditvene dejavnosti. Najstarejši znani fevdalni gospodje območja Slovenske Bistrice so bili Spanheimi, ki so v 11. in 12. stoletju obvladovali širše območje Štajerske. Po njihovem izumrtju so jih nasledili Traungavci oziroma Otokarji, ki so vladali v 12. stoletju. Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine sredi 13. stoletja. Po Traungavcih je območje prešlo pod Babenberžane, ki so vladali do leta 1250. Med letoma 1250 in 1278 je Štajersko obvladoval češki kralj Otokar II. Přemysl, po njegovi smrti v bitki na Moravskem polju leta 1278 pa je celotna Štajerska prešla pod Habsburžane, ki so regijo obdržali vse do leta 1918. Grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1265, ko ga je kralj Rudolf Habsburški skupaj z mestom izročil grofu Majnhardu Goriškemu, ki je od leta 1286 nosil tudi naslov koroškega vojvode. Leta 1313 je grad prešel v roke Habsburžanov, ki so ga leta 1355 dali v zastavo gospodom Walsee, od 1368 pa grofom Celjskim. V 14. stoletju so torej bili lastniki gradu grofje Celjski, ki so upravljali velik del Štajerske. Njihova oblast je trajala do leta 1456. Po izumrtju Celjskih leta 1456 je posest ponovno postala deželnoknežja. Najstarejši del gradu je bil zgrajen na severozahodnem vogalu mestnega obzidja. Že pred letom 1313 so prvotnemu stolpu prizidali današnji severni trakt. V 16. stoletju ali še prej so gradu, ki je imel sprva le en trakt, dodali še tri trakte ter ga obdali z obzidjem z obrambnimi stolpiči. Grad je tako postopoma dobival podobo renesančnega dvorca. Leta 1587 je grad kupil Hans Vetter, s čimer je grad prešel iz deželnoknežje v zasebno last. Družina Vetter von der Lilie je izvedla dve veliki prenovi: * 1590–1623 – temeljita preureditev, ki je gradu dala sedanjo tlorisno zasnovo, * 1651 – dodatna obnova. V tem času je grad dobil trapezast tloris, štiri vogalne stolpiče in arkadno notranje dvorišče. Po letu 1681 so grad prevzeli Wildensteini, ki so ob njem uredili park v francoskem slogu, z geometrijsko razporejenimi drevoredi, vodnimi elementi in kiparskim okrasjem. Med drugim so uredili znameniti 200 metrov dolg gabrov drevored, ki velja za enega najstarejših ohranjenih v Evropi. Leta 1717 je grad kupil Ignacij Marija Attems, ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil. Nastali so: poslikano reprezentančno stopnišče, Marijina kapela, razkošna viteška dvorana, novi portali in kamniti okenski okvirji, zamenjava dvižnega mostu z zidanim mostom na dveh lokih. Južno od dvorca so prizidali tudi nova gospodarska poslopja. Grad je preživel manjši požar. V času Attemsov je v gradu bivala tudi slikarka in zgodovinarka Marija Attems. Rodbina Attems je ostala lastnica gradu do konca 2. svetovne vojne. Po koncu druge svetovne vojne je bil grad nacionaliziran, notranja oprema pa odtujena. Prostore je sprva uporabljala vojska, kasneje je grad postal stanovanjski objekt in počasi propadal. Leta 1985 se je pričela celovita obnova in revitalizacija, ki poteka neprekinjeno še danes, s ciljem ohraniti zgodovinsko in kulturno vrednost gradu.<ref>{{Navedi splet|title=Grad Slovenska Bistrica – kulturni center in umetnostni spomenik|url=https://zavod-ksb.si/obiscite-nas/spoznajte-grad/|website=zavod-ksb.si|date=2026-04-11|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V gradu so ohranjene freske dvornega slikarja družine Attems, Franza Ignatija Flurerja, nastale med letoma 1717 in 1721. Poslikani so viteška dvorana, grajska kapela in reprezentančno stopnišče. Freske najdemo tudi v predporočni in poročni dvorani ter nad vrati v prostorih Galerije Grad, vendar njihovi avtorji in čas nastanka niso znani. Najobsežnejše in najveličastnejše freske krasijo viteško dvorano, ki je v celoti poslikana. Upodabljajo Herkulovo apoteozo – sprejem med bogove. Na severni steni je grb družine Attems, na južni pa grb družine Herberstein. Avtor je freske podpisal in datiral nad vhodnimi vrati. Freske na reprezentančnem stopnišču so druge po velikosti in prikazujejo dva med seboj povezana alegorična prizora, katerih pomen ni dokončno pojasnjen. Kapelske freske so posvečene Mariji. Čeprav so med najmlajšimi in najmanjšimi po obsegu, so po vsebini in detajlih med najbolj zanimivimi primeri tovrstnih poslikav na slovenskem Štajerskem.<ref>{{Navedi splet|title=Grad Slovenska Bistrica – kulturni center in umetnostni spomenik|url=https://zavod-ksb.si/obiscite-nas/spoznajte-grad/|website=zavod-ksb.si|date=2026-04-11|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Je se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in ob panonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev v občini (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki [[rimska cesta|rimske ceste]] Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] je na Južni železnici [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Športna društva in klubi == * Nogometni klub Bistrica * Košarkarski klub Slovenska Bistrica * Odbojkarski klub Bistrica * Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica * Judo klub Impol Slovenska Bistrica == Izobraževanje, vera in jezik == V mestu deluje en javni vrtec, tj. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki je razdeljen na enote Sonček, Ozka ulica in Ciciban. V kraju delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Pohorskega odreda in 2. osnovna šola Slovenska Bistrica. Prav tako deluje tudi šola za otroke s posebnimi potrebami - Osnovna šola Minke Namestnik Sonja. Mesto ima prav tako srednjo šolo. Srednja šola Slovenska Bistrica ponuja 4 izobraževalne programe: trgovec, ekonomski tehnik, metalurški tehnik in splošna gimnazija. Šole v mestu so dokaj dobro zastopane na tekmovanjih, saj učenci in dijaki redno dosegajo srebrna priznanja, včasih celo zlata.<ref>{{Navedi splet|title=Naslovnica|url=https://www.sssb.si/|website=Srednja šola Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mesto ima tri cerkve. Glavna župnijska cerkev v mestu je Župnijska cerkev sv. Jerneja. Na hribčku nad mestom se nahaja Cerkev sv. Jožefa. V centru mesta se nahaja Podružnična cerkev Marije sedem žalosti. Večina prebivalstva pripada katoliški veri, vedno bolj pa se s priseljevanjem povečuje število muslimanov. Povečuje se tudi število ateistov.<ref>{{Navedi splet|title=Župnija svetega Jerneja Slovenska Bistrica|url=https://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/|website=zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si|accessdate=2026-06-05}}</ref> V šolah prevladuje slovenščina, iz leta v leto pa se veča število govorcev tujih jezikov (najbolj izstopata albanščina in bosanščina, v zadnjih letih pa tudi ukrajinščina). == Gospodarstvo == V Slovenski Bistrici so nastala 4 pomembna podjetja: Impol, Aluminium Kety Emmi, Mojstrovina in Tovarna olja Gea. Skupina Impol je eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v Sloveniji, z začetki, ki segajo v leto 1825, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger na Zgornji Bistrici ustanovila kovačnico bakrenih izdelkov. V drugi polovici 20. stoletja se je podjetje preusmerilo v predelavo aluminija, ki ostaja njegova osrednja dejavnost. Impol je danes globalno podjetje z več tisoč zaposlenimi, ki letno predela med 250.000 in 260.000 ton aluminija ter ustvarja promet v višini približno milijarde evrov. Podjetje je znano po razvoju izdelkov iz aluminija z nizkim ogljičnim odtisom, digitalizaciji proizvodnih procesov ter dolgoročni usmerjenosti v trajnost in inovacije. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.impol.si/podjetje-impol/zgodovina/|website=Impol|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Aluminium Kety Emmi d. o. o. je podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, specializirano za mehansko in površinsko obdelavo aluminija. Podjetje deluje kot partner za celovite tehnološke rešitve aluminijastih komponent, pri čemer uporablja najsodobnejšo CNC-tehnologijo, robotizirane procese ter napredne postopke rezkanja, struženja, varjenja, eloksiranja in sestavljanja aluminija z drugimi materiali. Njihove rešitve so namenjene številnim industrijam, med drugim avtomobilski, medicinski, elektronski, pohištveni in industriji tirnih vozil. Podjetje poudarja cilj postati evropski center odličnosti za aluminijaste komponente in je dejavno tudi na področju razvoja trajnostnih in inovativnih rešitev.<ref>{{Navedi splet|title=Domov - ALUMINIUM KETY EMMI|url=https://www.emmi.si/|date=2020-11-23|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mojstrovina d. o. o. je slovensko podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, registrirano za dejavnosti strojne obdelave kovin. Podjetje je usmerjeno v mehansko obdelavo kovinskih materialov, med katerimi prevladujeta jeklo in aluminij. Njegove storitve obsegajo rezkanje, struženje, vrtanje, izdelavo kovinskih komponent, popravila kovinskih delov ter izdelavo manjših serij natančnih mehanskih izdelkov. Mojstrovina opravlja storitve za industrijske, obrtne in zasebne naročnike ter je del lokalnega sistema malih in srednjih podjetij, ki dopolnjujejo večje industrijske proizvajalce v občini Slovenska Bistrica. Podjetje je vključeno v dejavnosti, ki so značilne za širše bistriško industrijsko okolje, zlasti na področju kovinskopredelovalne in strojne industrije.<ref>{{Navedi splet|title=Mojstrovina – Strojegradnja in orodjarstvo Mojstrovina|url=https://www.mojstrovina.si/|website=Mojstrovina|date=2025-07-08|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Tovarna olja Gea je vodilna slovenska oljarna z več kot 120-letno tradicijo, saj sega njen začetek v leto 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil obrtno stiskalnico bučnega olja. Podjetje je skozi 20. stoletje prešlo od obrtne do industrijske proizvodnje in danes proizvaja širok nabor jedilnih olj, vključno z bučnim, sončničnim, repičnim, oljčnim in specialnimi olji. Gea je edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji, njeni izdelki pa so prisotni na več kot 20 tujih trgih, med drugim v ZDA, Kanadi, Avstraliji in državah EU. Podjetje je prepoznano po blagovnih znamkah Gea, Cekin, Zvezda in Sončni cvet, ter po visoki kakovosti, ki jo zagotavlja z mednarodnimi certifikati, kot sta IFS in ISO 14001. <ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://gea.si/|website=gea.si|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Gradbena dela so skoraj v celoti prevzeli tujci (večinoma Kosovarji in priseljenci iz republik bivše Jugoslavije). Prav tako so tujci lastniki vseh pekarn in sladoledarn v Slovenski Bistrici. Mesto ponuja tudi turistične nastanitve (Hotel Leonardo). Prisotna sta dva ponudnika naftnih derivatov, to sta Petrol in MOL. Prisotne so številne multinacionalke, kot so Spar, Lidl in Hofer. Mesto ima tudi kmetijsko zadrugo. V mestu je imelo sedež podjetje Granit, d.d., ki je bilo eno izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Podjetje je bilo leta 2013 v stečaju, kmalu zatem pa je propadlo. S tem so delovna mesta izgubili mnogi Bistričani.<ref>{{Navedi splet|title=Ruse je Granit zanimal, so s čakanjem na dražbo izgubili potrpljenje?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ruse-je-granit-zanimal-so-s-cakanjem-na-drazbo-izgubili-potrpljenje/328305|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> == Upravni organi in javni prevoz == V Slovenski Bistrici se nahaja Upravna enota Slovenska Bistrica, Policijska postaja Slovenska Bistrica, sedež istoimenske občine, Gasilski dom PGD Slovenska Bistrica in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Mesto ima tudi dom za starejše občane. Nedaleč od mesta se nahaja tudi Železniška postaja Slovenska Bistrica, v mestu pa je ogromno avtobusnih postaj. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonza Šarha, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Osebe, povezane z mestom == * Štefan Podričnik (1922, Mežica – 1988, Maribor), direktor Impola, poslanec skupščine SRS * Laura Lešnik (2. januar 1920, Trst – 19. december 1996, Slovenska Bistrica), finančna uradnica, prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka * Frančiška Ludvik (10. oktober 1874, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), posestnica, gostilničarka * Ivan Ludvik (11. julij 1870, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), solastnik gostilne * Jožica Ludvik (1905, Bač – 18. november 1944, Auschwitz), uradnica * Viktor Maček (1. november 1942, Slovenska Bistrica – 13. januar 1988, Maribor), ekonomist, inženir, direktor Impola * Minka Namestnik – Sonja (26. avgust 1926, Ruše – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), trgovka, borka Pohorskega bataljona * Peter Novak (20. december 1854, Podbrdo – 26. september 1922, Slovenska Bistrica), gostilnec, deželni poslanec, narodni buditelj, čitalničar * Oskar Lang (15. maj 1934, Slovenska Bistrica – 3. februar 2022, Slovenska Bistrica), elektrotehnik, planinec, alpinist * Jakob Potočnik (1865, Ravne – 1945 (predvidoma) Slovenska Bistrica), orožniški narednik, župan Pragerskega * Jurij Schaumberg (15.−16. stoletje), posestnik Slovenske Bistrice in tamkajšnjega gradu * Hinko Sernc (21. marec 1926, Sv. Areh na Pohorju – 3. februar 2018, Šmartno na Pohorju), gostilnec, glasbenik, član PGD * Engelbert Sicherl (1874, ? – 1937, ?), posestnik, trgovec, društveni delavec, župan Spodnje Polskave * Franc Steinklauber (1859 – 5. april 1921, Pragersko), tovarnar, ustanovitelj opekarne na Pragerskem * Vincenc Sternberger (5. februar 1827 – 29. maj 1912, Zgornja Bistrica), tovarnar, vzpostavil je prve zametke tovarne Impol * Albert Stieger (3. oktober 1847, Slovenska Bistrica – 24. december 1933, Slovenska Bistrica), tovarnar, župan, častni občan, ustanovitelj predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Ida Stieger (22. september 1884, Slovenska Bistrica – 9. maj 1945, Slovenska Bistrica), trgovka, tovarnarka, lastnica predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Franc Kokoschineg (15. februar 1809, Vitanje – 17. januar 1880), predstojnik okraja v Slovenski Bistrici * Matija Kotnik (1862 – 29. november 1939, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Ivan Kos (24. avgust 1880, Kostanjevec – 28. april 1968, Slovenska Bistrica), trgovec, gostilničar, župan Slovenske Bistrice, posojilničar * Franjo Jagodič (20. julij 1902, Zgornja Polskava – 25. marec 1990, Mekinje), elektrotehnik, inženir, publicist * Josipina Krulc (7. marec 1879, Videž – 6. april 1969, Slovenska Bistrica), gostilničarka, hotelirka, posestnica * Jože Ingolič (2. marec 1921, Spodnja Polskava – 1. oktober 2011, Mengeš), ekonomist, veleposlanik, politik * Marko Drnovšek (16. junij 1925, Slovenska Bistrica – 22. april 2003, Maribor), gospodarstvenik * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog in speleolog * Jože Ajd (16. februar 1920, Slovenska Bistrica – ? Nemčija), gozdni delavec * Rudolf Bader (? – po koncu 2. svetovne vojne), trgovec * Karmelo Budihna (21. januar 1916, Ustje, Ajdovščina – 10. januar 1991,Ljubljana), gozdar, upravitelj gozdne uprave Slovenska Bistrica * Vladimir Dušej (25. september 1946, Tinjska Gora – 21. avgust 1996, Maribor), trgovec, inšpektor, samostojni podjetnik, predsednik SZDL, športni pilot, ustanovitelj prve privatne pilotske šole v Sloveniji * Herta Haas (29. marec 1914, Slovenska Bistrica – 5. marec 2010, Beograd), ekonomistka, druga Titova žena * Josip Hojnik (19. marec 1845, Bukovec – 19. oktober 1915, Zgornja Polskava), veleposestnik, župan Zgornje Polskave, načelnik podružnice CMD * Jožef Hrastnik (21. februar 1806, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, prvi župan občine Spodnja Polskava * Karel Hrastnik (11. november 1845, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Marija Godec (30. december 1928, Sele pri Polskavi – 20. oktober 2012, Zgornja Polskava), direktorica banke, družbena in kulturna delavka * Alfonz Šarh (25. avgust 1893, Zgornja Bistrica – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kmet, udeleženec 1. svetovne vojne, Maistrov borec, borec Pohorskega bataljona, narodni heroj * Rado Šturm 26. julij 1893, Zgornja Bistrica – 8. februar 1960, Ljubljana), agronom, publicist, Maistrov borec * Ivan Tomažič (31. januar 1919, Zgornja Bistrica – 5. oktober 1982, Ptuj), gospodarstvenik, direktor Perutnine Ptuj * Alojz Vezjak (6. oktober 1926, Poljčane – 2. avgust 2012, Poljčane), ustanovitelj Emi-ja, župan občine Slovenska Bistrica, lokalni aktivist * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založnik, knjigotržec, novinar, zbiratelj * Joseph Hueber (1715, Dunaj – 26. september 1787, Gradec), baročni gradbenik, prenavljal je bistriški grad * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Slovenska Bistrica – 31. december 1889, Zagreb), gradbenik in industrialec * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – 14. December 2013 Maribor), gradbenik in industrialec * Marko Cvahte (14. marec 1942, Zgornja Ložnica – 5. julij 2014, Slovenska Bistrica), gradbenik, inženir, amaterski igralec * Jožef Hofer (1696, Maribor – 2. februar 1762, Maribor), arhitekt * Slavko Jelinek (31. avgust 1925, Spodnja Polskava – 27. februar 2014, Zagreb), arhitekt * Igor Kraševac (25. marec 1959, Maribor – 28. september 2020, Maribor), arhitekt, urbanist, lionist, direktor Ibisa Slovenska Bistrica * Branko Kraševec (31. marec 1927, Koprivnica – 16. junij 2016, Radenci), arhitekt, industrijski oblikovalec * Ivan Kladnik (23. junij 1912, Spodnja Ložnica – 24. november 1947, Ljubljana), gladbeni tehnik * Franjo Kikec (8. september 1923 , Ljutomer – 12. januar 2012, Maribor), inženir, predsednik GZS, tehnični direktor Impola, direktor SOZD Unial * Maksimilijan Ozimič (Maks) (12. junij 1927, Slovenska Bistrica – 21. junij 2021, Slovenska Bistrica), strojni tehnik, poznavalec polpretekle zgodovine mesta Slovenska Bistrica * Hans Pascher (19. junij 1858, Tamsweg – po 1945, Maribor), arhitekt * Peter Anton Pigrato (aktiven med leti 1558 in 1593), arhitekt, gradbenik * Edvard Lepoša (4. oktober 1921, Maribor – 2. maj 2016, Maribor), inženir, gospodarstvenik, tehnični direktor Impola * Miroslav Gregorič (5. februar 1930, Krško – 1. oktober 2018, Slovenska Bistrica), metalurg, kulturni delavec * Milan Veber (17. december 1938, Maribor – 18. julij 1998, Slovenska Bistrica), inženir, direktor in tehnični direktor Impola, lokalni aktivist * Jakob Versolatti (13. junij 1848, Šlovrenc ob Soči – 27. marec 1932, Slovenska Bistrica), gradbenik, cesarski svetnik, častni občan Slovenske Bistrice * Doroteja Ozimič (1. februar 1928, Slovenska Bistrica – 5. oktober 2009, Slovenska Bistrica), inženirka kmetijstva, učiteljica, politična zapornica * Stanko Čurin (6. november 1929, Vodranci – 6. julij 2017, Ptuj), vinogradnik, vinar (opravljal je poklicno vojaško službo v Slovenski Bistrici) * Ivan Arbeiter (16. april 1926, Ličenca – 9. oktober 1977, Maribor), enolog, direktor * Matija Batier (5. februar 1880, Gorica pri Pragerskem – december 1945), kmet, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Anton Brauče (8. junij 1890, Ritoznoj – 8. januar 1963, Ritoznoj), organizator viničarskega gibanja na slovenjebistriškem * Anton Frelih (23. december 1909, Podbrdo pri Škofji Loki – 21. julij 1985, Maribor), kmet, prevoznik − furman, prvi župan Slovenske Bistrice po 2. svetovni vojni * Vinko Gornjak (17. januar 1899, Smolnik – 31. maj 1993, Slovenska Bistrica), agronom, sadjar, banski svetnik * Anton Hrastnik (6. maj 1892, Zgornja Polskava – 10 april 1971, Zgornja Polskava), kmet, strojar, usnjar * Ivan Korošec (november 1895, Spodnja Nova vas – 20. julij 1969, Zgornja Polskava), kmet, društveni in kulturni delavec, župan Zgornje Polskave * Viktor Kodelič (1889, Pokoše – april 1959 Črešnjevec), kmet, župan Črešnjevca in Pragerskega * Franjo Ledinek (28. marec 1931, Skomarje – 8. januar 2011, Maribor), agronom, direktor, politik, poslanec, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Albin Orthaber (26. oktober 1910, Spodnja Polskava – 14. oktober 1972, Ljubljana), agronom, publicist * Marija Stegne (10. oktober 1925, Urh – 20. oktober 2012, Tinjska Gora), kmetica, ljudska pevka, društvena delavka * Jože Alt (19. december 1922, Maribor – 28. april 1942, Maribor), livar * Anton Arzenšek (1883, Slovenska Bistrica – 1963, Gradec), kovač, župan Slovenske Bistrice * Aslan Bečirović (29. november 1912, Dobri Dol, Vrapčište – 27. april 1994, Slivniško Pohorje), slaščičar, podpornik športa v občini * Karel Ingolič (11. avgust 1925, Spodnja Polskava – 9. december 2015, Slovenska Bistrica), mizar, lovec, kinolog, lokalni aktivist, direktor * Alojz Jedlovčnik (30. april 1901, Koroška – 11. maj 1983, Slovenska Bistrica), čevljar, čebelar * Jože Kozelj (16. februar 1921, Leskovec – 20. april 2009, Slovenska Bistrica), zadnji poklicni lončar v Slovenski Bistrici, pečar * Janez Kapun (12. januar 1910, Slovenske Konjice – 26. februar 2009, Slovenska Bistrica), mojster soboslikarske in pleskarske obrti * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), čevljar, železniški delavec, narodni buditelj * Ivan Kancler (11. junij 1922, Spodnja Polskava – 5. november 1942, Občina Zreče), ključavničar, borec Pohorskega bataljona * Anton Kancler (30. maj 1919, Spodnja Polskava – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kovač, borec Pohorskega bataljona * Ivan Ojcinger (16. december 1882, Slovenska Bistrica – 30. junij 1964, Slovenska Bistrica), krojaški mojster, skrbnik otrok * Anton Opravš (9. junij 1873 – 18. oktober 1935, Zgornja Polskava), pekovski mojster, lastnik pekarne, lastnik gostilne * Franc Padežnik (5. oktober 1922, Bukovec – 29. maj 2001, Zgornja Polskava), mizar, računovodja, kulturni delavec * Josip Pelko (18. marec 1881, Kostrivnica – 1962, Slovenska Bistrica), urar, fotograf * Ivan Pivec (2. februar 1919, Sele pri Polskavi – februar 1991), oljar * Vinko Polanec (22. januar 1926, Slovenska Bistrica – 4. marec 2004, Maribor), kovač * Jožef Anton Quadrio (med 1675 in 1680, Benetke – 1730), štukater * Bruno Rajtmajer (27. avgust 1912, Stari Log – 11. maj 1945, Borovlje), ključavničar, železničar * Jožko Sagadin (2. marec 1883, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce pri Mostečnem), mizar, narodni buditelj * Franc Sernec (1860, Slovenska Bistrica – ?), mizar, politik * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), čevljar, stenograf, politik, publicist * Gvido Smolar (1. september 1909, Troblje – 28. julij 1996, Slovenska Bistrica), lesni manipulant, tovarnar, direktor Emmi-ja, društveni delavec * Mihael Spindler (28. oktober 1941, Kuršinci – 13. december 2019, Maribor), metalurg, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, direktor Emmi-ja * Herbert Stremšek (19. februar 1923, Pragersko – 1. avgust 1947, Ljubljana), strugar, sodelavec gestapa * Jurij Ačko (26. marec 1878, Visole – 14. februar 1947, Slovenska Bistrica), slikopleskar, slikarski mojster * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog, krasolog, publicist * Roman Dorn (10. maj 1952, Slovenska Bistrica – 23. junij 2023, Slovenska Bistrica), slovenski računalnikar, učitelj * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985, Gradec), geodet, vojak častnik * Maruša Bradač (9. januar 1978, Maribor), astrofizičarka (odraščala je v Slovenski Bistrici, kjer je 1984–92 obiskovala osnovno šolo) * Zora Cvahte (14. marec 1936, Slovenska Bistrica – 20. januar 2019, Maribor), defektologinja, folkloristka, amaterska igralka * Slavko Kovačič (23. februar 1919, Makole – 30. november 202,0 Slovenska Bistrica), biolog, kulturni delavec, tabornik, planinec, urednik časopisa Metalurg * Milan Kac (25. oktober 1924, Lendava – 21. december 2010, Maribor), matematik * Vida Pohar (9. julij 1934 Beograd – 2022), geologinja * Gabriela Zemljič (9. marec 1919, Maribor – 17. februar 2014, Maribor), prva slovenjebistriška farmacevtka, direktorica tukajšnje lekarne * Josef von Wurzian (9. marec 1806, Slovenska Bistrica – 27. maj 1858 Dunaj), osebni zdravnik avstrijskega feldmaršala Josefa Grafa Radetzkega * Zora Janžekovič (30. september 1918, Slovenska Bistrica – 17. marec 2015 Radenci), zdravnica, specialistka plastične kirurgije (razvila je nov postopek zdravljenja globokih opeklin) * Karel Erdlen (1. junij 1923, Trbovlje – 12. februar 1999, Slivniško Pohorje), veterinar (služboval je v Slovenski Bistrici) * Ivo Antolič (14. april 1919, Ljutomer – 13. julij 2001, Ljubljana), zobozdravnik, ortodont (dve leti je deloval v Slovenski Bistrici) * Paul Adami (18. januar 1736, Slovaška – 11. november 1814, Dunaj), zdravnik, veterinar (V decembru 1779 in 1780 je opravil obsežen in zahteven poskus zaščitnega cepljenja proti omenjeni bolezni na živih živalih v Slovenski Bistrici in bližnji okolici) * Jernej Černe (1903, Šmartno v Rožni dolini – 1982, Slovenska Bistrica), zdravnik, zobozdravnik * Štefka Hribar (25. december 1921, Domžale – 19. julij 1993, Slovenska Bistrica), zdravnica, upravnica ZD Slovenska Bistrica * Ivan Jurečko (12. april 1884, Kočno ob Ložnici – 15. marec 1964), zdravnik, narodni buditelj, udeleženec 1. svetovne vojne * Jože Jeras (30. oktober 1920, Pragersko – september 2013), zdravnik, pediater, publicist * Simon Jagodič (12. oktober 1892, Veliko Tinje – 16. oktober 1967, Slovenska Bistrica), zdravnik, upravnik zdravstvenega doma Slov. Bistrica * Cvetka Križaj (5. september 1935, Ljubljana – 27. marec 1990, Slovenska Bistrica), zdravnica, pediatrinja * Anton Klasinc (1876 – avgust 1945, Pragersko), zdravnik * Leon Lemež (1895, Slovenska Bistrica – 1933), zdravnik, specialist za otroške bolezni * Jože Lokar (21. januar 1939, Slovenska Bistrica – 2. december 1996, Ljubljana), zdravnik, nevropsihiater, publicist * Maks Murmayr (1871 – 1947), zdravnik, medicinski svetnik, župan Slovenske Bistrice * Lujo Polanec (1922 – april 1999, Maribor), veterinar, publicist, režiser, kulturni delavec * Ivan Rahle (17. september 1939, Zgornja Bistrica – 17. september 1995, Zgornja Bistrica), veterinar * Srečko Rainer (25. maj 1922, Zgornja Bistrica – 2. marec 2000, Ljubljana), zdravnik, ginekolog, patolog, publicist * Ivan Rajšp (26. februar 1885, Spodnja Polskava – 24. avgust 1948, Zagreb), zdravnik * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole), zdravnik, politik, pisatelj, čitalničar * Zora Tomič (16. avgust 1929, Slovenska Bistrica – junij 2021), sociologinja, političarka in socialna aktivistka * Jurij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – januar 2014 Izola), geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitični delavec * Janko Čar (11. februar 1932, Veliko Tinje – 10. julij 2017, Slovenska Bistrica), slavist, jezikoslovec, pesnik, pisatelj in kulturni delavec * Lovro Stepišnik (28. julij 1834, Arclin – 16. februar 1912, Slovenska Bistrica), prvi slovenski potujoči knjižničar, bukovnik * Marijan Gerdelj (14. april 1948, Vinarje – 20. avgust 2020, Dolga Brda), arhivist, zborovodja, teolog * Jože Stabej (zgodovinar) (6. marec 1896, Preloge – 22. december 1980, Ljubljana), zgodovinar, publicist, kulturni organizator * Jože Hudeček (24. februar 1937, Ljubljana – 18. junij 2011, Ljubljana), umetnostni zgodovinar, novinar, pisatelj, urednik, publicist, alpinist * Jože Koropec (17. marec 1923, Bukovec – 28. april 2004, Maribor), zgodovinar, publicist * Ignac Kamenik (1. oktober 1926, Solčava – 17. julij 2002, Maribor), slovenist, pisatelj, režiser, kulturni delavec * Stanko Pahič (21. oktober 1924, Lokanja vas – 6. december 2003, Maribor), arheolog, publicist, vojni ujetnik * Ferdinand Šerbelj (18. marec 1949, Zgornje Prebukovje), umetnostni zgodovinar * Ivan Urbančič (12. november 1930, Robič – 7. avgust 2016, Ljubljana), filozof, prevajalec, publicist * Nina Ditmajer (26. marec 1988, Maribor), raziskovalka zgodovine slovenske književnosti in jezika, asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (svoje otroštvo je preživela v Slovenski Bistrici) * Martin Žnidaršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založniški strokovnjak, knjigotrški strokovnjak, novinar * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm – 23. september 2016, Ljubljana), učitelj, politik, športni delavec * Marija Goričan (24. marec 1884, Šoštanj – 15. januar 1963, Slovenska Bistrica), učiteljica, kulturna delavka, knjižničarka * Marija Hrastnik (22. marec 1922, Spodnja Polskava – 5. maj 1988, Maribor), učiteljica * Martin Dernjač (1816 – 1885, Spodnja Polskava), učitelj, nadučitelj, častni občan Spodnje Polskave * Slavoj Dimnik (31. julij 1887, Postojna – 1. oktober 1932, Maribor), učitelj, kartograf * Otilija Feigel (18. oktober 1876, Volče – 26. marec 1946, Slovenska Bistrica), učiteljica, knjižničarka, čitalničarka, kulturna delavka * Jože Tomažič (9. marec 1906, Veliko Tinje – 6. januar 1970, Jesenice), pedagog, dramatik, mladinski pisatelj, gledališki igralec, režiser in publicist * Jože Leskovar (22. avgusta 1934, Slovenska Bistrica), učitelj glasbe, ravnatelj na OŠ * Josip Brinar (1. november 1874, Studence – 11. marec 1959, Celje), pedagog, pedagoški pisec (služboval je na osnovnih šolah Slovenska Bistrica (1893–96)) * Janko Bezjak (15. april 1862, Gorca – 29. november 1935, Maribor), šolnik, jezikoslovec, pedagoški pisec (od 1893 je bil nadzornik šolskih okrajev v Slovenski Bistricai) * Miljutin Arko (16. april 1910, Ig – 24. januar 1991, Zgornja Polskava), učitelj, prvi ravnatelj Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in ljubiteljski etnolog * Vida Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica ter dolgoletna novinarka Radia Ormož in Radia Tednik Ptuj * Janez Amring (najverjetneje leta 1764 – 1824), učitelj, kmet, mlinar * Franc Brelih (? – pred 1870), učitelj, prvi posveten učitelj na Zgornji Ložnici * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), šolnik, geograf * Avgust Kopriva (9. avgust 1883, Kamnica – 1956, Gradec), učitelj * Slavko Kleindeinst (14. junij 1936, Maribor – 23. marec 2016, Slovenska Bistrica), učitelj, defektolog, ravnatelj, čebelar, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Anton Kancler (15. junij 1914, Zgornja Polskava – 1987, Slovenske Konjice), učitelj, vodja šole * Miroslav Lešnik (8. december 1923, Maribor – 7. januar 2013, Maribor), učitelj, prevajalec, športnik, kulturni delavec * Gabriel Majcen (6. julij 1858, Zgornja Velka – 13. marec 1940, Maribor), učitelj, publicist * Milan Mlakar (12. avgust 1948, Ptuj – 29. avgust 1991, Maribor), učitelj, glasbeni pedagog, zborovodja, kulturni delavec * Jurij Novak (5. april 1916, Vratišinec – 14. november 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj, šolski inšpektor, pesnik * Simon Pernat (1801, Spodnja Polskava – 1888, Zgornja Polskava), učitelj, kmet, gostilničar, organist * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slov. Konjicah – 14. december 2013, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Franc Pliberšek (14. september 1934, Kalše – 28. avgust 2015, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ Šmartno na Pohorju, društveno-kulturni delavec * Anton Podvršnik (22. maj 1897, Šmartno na Pohorju – ?), učitelj, šolski upravitelj v Zrečah, društveno-kulturni delavec * Ivan Povh (29. maj 1858, Vešenik – 17. oktober 1932, Zgornja Ložnica), učitelj, sadjar, glasbenik, zborovodja, čebelar * Hedvika Povh Leben (20. september 1902, Hoče – 13. januar 1996, Maribor), učiteljica, režiserka, kulturna delavka * Stanko Povh (11. november 1895, Zgornja Ložnica – 18. januar 1986, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Josip Rainer (? – 6. november 1936, Zgornja Polskava), nadučitelj, društveni delavec * Srečko Rajh (17. oktober 1932, Maribor – 31. december 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj OŠ Črešnjevec, društveno‒kulturni delavec * Marija Rasteiger (6. avgust 1906, Spodnje Preloge – po 10. januarju 1946), učiteljica * Jožef Repolusk (? – 1800), organist, prvi izprašani učitelj v Slovenski Bistrici * Josip Sabati (28. februar 1856, Zgornja Kungota – 1941, Zgornja Polskava), učitelj, lokalni politik, sadjar * Ludvik Sagadin (16. avgust 1884, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce, Mostečno), učitelj, sadjar * Ana Sernec (1. junij 1847, Slovenska Bistrica – 12 oktober 1940, Avstrija), učiteljica, kulturna delavka * Ivan Sernec (10. november 1936, Maribor – 7. januar 2009, Maribor), učitelj, pedagoški svetovalec, šolski inšpektor * Jelka Sernec (8. marec 1942, Slovenska Bistrica – 6. julij 2006, Maribor), učiteljica, pisateljica, pesnica * Branko Sorčnik (24. julij 1920, Slovenska Bistrica – 6. september 2011, Ljubljana), učitelj, ravnatelj, ljubiteljski dendrolog * Mirko Majcen (16. junij 1890, Slovenska Bistrica – 1. avgust 1977, Ptuj), učitelj, kulturni delavec * Avgusta Šantel (21. julij 1876, Gorica – 2. december 1968, Ljubljana), učiteljica, slikarka * Kristina Šega (23. julij 1941, Dobovec – 26. marec 1989, Ljubljana), učiteljica, knjižničarka ‒ ravnateljica knjižnice Slovenska Bistrica, pesnica, kulturna delavka * Josip Šegula (Pec) (12. februar 1903, Ptujska Gora – 17. avgust 1980, Ljubljana), učitelj, glasbeni pedagog, dirigent, kapelnik, zborovodja * Oskar Štakul (21. maj 1918, Spodnja Avstrija – 15. december 1992, Slovenska Bistrica), glasbeni pedagog, ustanovitelj in prvi ravnatelj GŠ Slovenska Bistrica * Janez Jurij Tabernik (12. marec 1729, Slovenska Bistrica – 1. maj 1813, Slovenska Bistrica), učitelj, ustanovitelj šole na Spodnji Polskavi * Julij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slov. Konjicah – 9. januar 2014, Izola), učitelj, geograf, gospodarski zgodovinar, publicist * Vida Marija Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica, novinarka, urednica, društvena delavka * Ernest Tribnik (? – avgust 1905, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj PGD Spodnja Polskava * Martin Ulaga (1904, Lože – november 1968, Ljubljana), glasbeni pedagog, organist * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), učitelj, geograf * Avgust Vidmar (21. maj 1934, Planina pod Šumikom – 28. junij 2017, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ, kulturno-prosvetni delavec, lokalni aktivist * Jožef Vodošek (2. marec 1866, Maribor – 31. avgust 1915, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Ivan Vokač (31. december 1903, Studenci – 24. december 1986, Zgornja Polskava), učitelj, upravitelj OŠ, kulturni in družbenopolitični delavec * Bojan Sinič (5. avgust 1954, Maribor – 22. februar 2018, Laporje), novinar, ustanovitelj tednika Panorama, urednik * Ana Mlakar (7. junij 1922, Slovenska Bistrica – 24. september 1997, Ljubljana), radijska napovedovalka, inštruktorica za govorno tehniko * Koni Steinbacher (1. oktober 1940, Zgornje Prebukovje pri Šmartnem na Pohorju), kulturni delavec, risar, režiser, učitelj * Milan Vidic 15. januar 1919, Ljubljana – avgust 1992, Slovenska Bistrica), režiser, kulturni delavec * Marko Žitnik 9. april 1913, Črešnjevec – 29. junij 1942, Križni Vrh), trgovec, režiser, kulturni delavec * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020), založnik in zaslužni profesor * Vinko Gaberc (13. januar 1886, Pretrež – 23. november 1966, Piran), časnikar * Ivan Matelič (18. januar 1887, Trst – 3. marec 1967, Ljubljana), učitelj (zaključič je oficirski tečaj v Slovenski Bistrici) * Anica Černej (3. april 1900, Čadram – 3. maj 1944, Nemčija), pedagoginja, pesnica, pisateljica (po njej se imenujejo ulice v Slovenski Bistrici) * Paolo Santonino (okoli 1440, Umbrija – med 1508 in 1510, Videm), potopisec, kronist * Silvester Kopriva (1. december 1908, Laporje – 30. april 1991, Ljubljana), filolog, prevajalec, publicist * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Ella von Hutten (2. aprila 1874, Slovenska Bistrica – ?), pisateljica * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Franc Pajtler (6. november 1941, Rače – 6. avgust 2009, Pragersko), zbiratelj, publicist * Rosa Pitschl (5. avgust 1861, Slovenska Bistrica – 17. december 1943, Slovenska Bistrica), založnica, knjigarnarka * Gabrijela Verdeljak (Jelka) 22. julij 1920, Studenci – 19. maj 1983, Veliko Tinje), pesnica, pisateljica, zbiralka ljudskega blaga, društveno kulturna delavka * Ivan Železnikar 28. december 1839, Stiška vas – 26. januar 1892, Ljubljana), časnikar, urednik Slovenskega naroda * Silvo Husu (ni znano), avtor in urednik (urednik krajevnega biogr. leksikona) * Marija Vojskovič (25. oktober 1915, Ljubljana – 22. marec 1997, Maribor), pisateljica, davčna uradnica * Simon Juda Stupan (? – 1693, Slovenska Bistrica), slikar * Milan Rožmarin (5. julij 1946, Slovenska Bistrica – december 2017), slikar * Marjan Hlastec (30. avgust 1936, Zgornja Ložnica), igralec * Tine Lesjak (21. junij 1957, Kot na Pohorju – 29. julij 2019, Maribor), skladatelj narodnozabavne glasbe, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi * Josip Pišof (15. junij 1911, Pragersko – 4. oktober 1986, Maribor), slikar * Bojan Cvetrežnik (11. 6. 1971, Maribor), violist, violinist, glasbeni pedagog (vodi godalne delavnice za učence in učitelje v Slovenski Bistrici) * Branimir Ritonja (23. februar 1961, Slovenska Bistrica), mojster fotografije * Lojze Avžner (1913, Podgrad – 28. oktober 1944, Šmartno v Tuhinju), ogranist, kulturnik * Branko Gombač (3. marec 1924, Poljčane – 31. januar 1997, Maribor), režiser, gledališki igralec, kulturni delavec, soustanovitelj celjskega poklicnega gledališča, ustanovitelj Borštnikovega srečanja * Franc Gornik (10. julij 1857, Malečnik – 14. julij 1908, Malečnik), cerkveni slikar * Jožef Holzinger (3. april 1735, Limbuš – 27. marec 1797, Maribor), kipar * Franc Horvat (30. november 1870, Cerkvenjak – 1944, Maribor), slikar * Božidar Jakac (16. julij 1899, Novo mesto – 20. november 1989, Ljubljana), slikar, grafik * Joseph Kuwasseg (25. november 1799, Trst – 19. marec 1859, Gradec), krajinski slikar, litograf * Janez Martin Kremser Schmidt (25. september 1718, Spodnja Avstrija – 28. junij 1801, Spodnja Avstrija), slikar * Ignac Krajnc Grablec (30. junij 1861, Vrhole pri Slov. Konjicah – 22. junij 1948, Vrhole pri Slov. Konjicah), glasbeni samouk, skladatelj, dirigent, kapelnik, kulturni delavec * Rudolf Kotnik (8. januar 1931, Štajerska – 25. oktober 1996, Hoče), slikar * Jakob Kos (26. junij 1879, Studence – 4. julij 1932, Slovenska Bistrica), organist, čitalničar, čebelar, hmeljar, udeleženec 1. svetovne vojne * Veit Königer (1. julij 1729, Južna Tirolska – 2. december 1792, Gradec), kipar, rezbar * Roman Klasinc (16. julij 1907, Pragersko – 1990), pianist, glasbeni pedagog, dirigent * Hermine Katzmayr (25. oktober 1856, Dunaj – 2. april 1933, Slovenska Bistrica), operna pevka, učiteljica petja * Franz Kässmann (1751, Slovenska Bistrica – 1. december 1837, Dunaj), kipar * Lojze Lavrič (4. junij 1914, Črni Potok pri Dragi – 15. september 1954, Ljubljana), kipar, rezbar, učitelj, lutkar, avtor spomenika NOB v Slovenski Bistrici * Anton Jožef Lerchinger (okoli 1720, Rogatec – po 1792), slikar * Janez Jurij Mersi (1725, Rogatec – 1788 ,Slovenj Gradec), kipar, rezbar * Janez Valentin Metzinger (19. april 1699, Lotaringija – 12. marec 1759 , Ljubljana), slikar * Alojz Osvatič (18. junij 1874, Slovenske Konjice – 23. februar 1959, Linz), slikar * Karel Paj (3. november 1918, Pragersko – 17 marec 1945, Andraž nad Polzelo), glasbenik * Dušan Pečnik (17. junij 1933, Maribor – 27. maja 2010, Maribor), glasbenik, kapelnik, kulturni delavec * Makso Pirnik (28. avgust 1902, Preloge – 12. avgust 1993, Šempeter pri Gorici), skladatelj, zborovodja, kulturni delavec * Ivan Polanec (1. avgust 1887 – 8. julij 1959, Slovenska Bistrica), glasbenik, organist, zeliščar, izumitelj * Franc Krištof Reiss (?, Lipnica – 25. marec 1711, Maribor), kipar * Arnold Tovornik 13. marec 1916, Selnica ob Dravi – 4. junij 1976, Maribor), igralec, častnik * Franc Turk 15. avgust 1906, Predjama – 5. maj 1976, Slovenska Bistrica), kapelnik, glasbeni pedagog * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. julij, 1909 Hošnica), politik * Ivan Pučnik (17. avgust 1927, Črešnjevec – 5. december 2008, Črešnjevec), politik, poslanec, župan, kmet, sadjar * Peter Novak (20. december 1854, Podbardo (it. Cesariis) pri Čenti, Beneška Slovenija – 26. december 1922 Slovenska Bistrica), narodni buditelj v Slovenski Bistrici * Jože Pučnik (9. marec 1932, Črešnjevec – 11. januar 2003, Nemčija), politik in sociolog * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Devina – 16. maj 1925, Avstrija), pravnik in diplomat * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), pravnik in politik * Rudi Rizman (22. marec 1944, Slovenska Bistrica), sociolog in politolog * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici), politik, zdravnik in pisatelj * Jožef Jerovšek (2. marec 1921, Spodnja Nova vas), politik, poslanec in kemik * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm –2016), učitelj, politik in športni delavec * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), stenograf in politik * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica – 29. april 1892, Dunaj), odvetnik in industrialec * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, narodni buditelj, politik, sociolog * Štefan Sagadin (9. julij 1878, Spodnja Polskava – 18. junij 1947, Beograd), pravnik, sodnik * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), narodni buditelj, politični aktivist * Anton Bergauer (29. 8. 1950, Maribor), politik (zaključil je Kovinarsko in lesno predelovalno šolo za učence v gospodarstvu Slovenska Bistrica) * Friderik Babnik (16. avgust 1883, Zgornja Polskava – 4. december 1941, Mauthausen), pravnik, tovarnar, lokalni aktivist, narodni buditelj, * Janko Babnik (13. avgust 1926, Dunaj – 1. september 1987, Ljubljana), pravnik, sodnik * Anton Brumen (7. januar 1857, Biserjane – 28. november 1930, Ptuj), sodnik, odvetnik, publicist * Rudolf Grad Ganziti (10. april 1905, Vrhole pri Slov. Konjicah – 27. julij 1987, Ljubljana), politik, sindikalist * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), odvetnik, politik, župan Celja * Josip Jaklin (22. februar 1860, Slovenska Bistrica – 1933), politik * Alojz Kores (16. junij 1930, Kovača vas – 29. januar 2006, Kovača vas), politik, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, poslanec, društveni delavec, član PGD * Franc Karner (23. oktober 1925, Slovenska Bistrica – 5. maj 1952, Krnica), sodni uslužbenec, planinec, alpinist * Urban Lemež (17. maj 1858 – 19. marec 1933, Slovenska Bistrica), pravnik, narodni buditelj, posojilničar, čitalničar * Ervin Mejak (19. april 1899, Slovenska Bistrica – 14. oktober 1989, Polzela), pravnik, odvetnik, pisatelj, vojak, Maistrov borec * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. avgust 1909, Hošnica), lokalni politik, narodni buditelj * Ferdinand Prenj (18. oktober 1876, Oplotnica – 1957, Mostar), pravnik, publicist, društveni delavec * Avguštin Reisman (28. avgust 1889, občina Pesnica – 20. februar 1975, Mostar), pravnik, odvetnik, publicist * Boštjan Schaubach (7. februar 1886, Koroška – 18. marec 1953, Slovenska Bistrica), pravnik, odvetnik, politik, župan Slovenske Bistrice * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, publicist, čitalničar, narodni buditelj * Josip Sernec (4. marec 1844, Slovenska Bistrica – 18. september 1925, Ljubljana), pravnik, politik, publicist, čitalničar, pisatelj * Teodor Tominšek (16. oktober 1902, Kranj – 16. februar 1996, Ljubljana), pravnik, publicist, prvoborec ‒ spomeničar * Julian Železnikar (3. julij 1878, Slovenska Bistrica – 14. november 1902, Ljubljana), pravnik, član ljubljanske in novomeške literarne Zadruge * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Slovenska Bistrica – 16. maj 1925, Štajerska), pravnik, minister, publicist * Pavla Mede (29. junij 1919, Strahinj – 8. januar 1943, Lukanja), komunistka, partizanka in narodna herojinja * Dušan Mravljak (21. februar 1914, Šoštanj – 8. januar 1943, Lukanja), partizan in narodni heroj * Drago Magdič (27. marec 1962, Slovenska Bistrica), častnik * Fritz Eugen Heigel (21. september 1895, Pragersko – 11. december 1930, Dunaj), častnik, inženir * Ernest Kopriva (10. september 1907, Laporje – 26. februar 1974, Obrov), pomorski častnik, publicist * Jože Kodelič (15. marec 1920, Črešnjevec – 5. februar 2015, Črešnjevec), častnik, prvoborec ‒ spomeničar * Marijan Strehar (3. marec 1952, Planina pod Šumikom – 24. maj 2012, Pohorje), častnik, vojak, čebelar, veteran vojne za Slovenijo, častni občan občine Slovenska Bistrica * Marjan Vidmajer (6. maj 1955, Slovenska Bistrica – 5. avgust 2010, Slovenska Bistrica), častnik, vojak, veteran vojne za Slovenijo * Julius Cuscoleca (26. julij 1872 , Slovenska Bistrica – 5. oktober 1935, Innsbruck), častnik * Drago Tomažič (28. januarja 1914, Veliko Tinje – 12. oktober 1943, Mozelj), uradnik, član vaških straž, četnik (plavogardist) * Alojz Vindiš (16. maj 1926, Pragersko – 3. marec 2010, Spodnja Polskava), častnik, * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985 Gradec), geodet, častnik, vojak * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat, Zagorje ob Savi – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj in dobrotnik Antona Martina Slomška * Gregor Zafošnik (30. avgust 1902, Spodnja Nova vas – 2. julij 1994, Maribor), duhovnik in skladatelj * Ivan Tomažič (17. junij 1919, Pregarje – 22. februar 2014 Ilirska Bistrica), rimskokatoliški duhovnik, organizator, mecen, publicist in venetolog * Ignac Franc Zimmermann (26. julij 1777, Slovenska Bistrica – 28. september 1843, Šentandraž v Labotski dolini), duhovnik, škof * Simon Gaberc (3. oktober 1838, Črešnjevec – 12. januar 1916, Maribor), narodni gospodar, pridigar, nabožni pesnik, duhovnik * Štefan Kušer (10. december 1910, Zgornja Brežnica – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, občinski nagrajenec * Janez Arlič (27. december 1812, Nova Cerkev – 17. junij 1879, Prihova), duhovnik, pesnik Slomškovega kroga * Friderik Mirko Aužner (25. marec 1916, Podgrad – 24. februar 1987, Maribor), duhovnik * Jože But (17. februar 1924, Kostrivnica – 9. september 1998, Slovenska Bistrica), duhovnik * Jožef Cerjak (1863, Podsreda – 1933, Slovenska Bistrica), duhovnik * Marija Serafina Černe (8. marec 1908, Kromberk – 1977), redovnica, misijonarka * Josip Drobnič (18. april 18128, Sveta Ema, Podčetrtek – 5. avgust 1861, Gradec), duhovnik, pisatelj, publicist, čitalničar, kulturni delavec * Martin Gaberc (29. september 1883, Črešnjevec – 6. april 1941, Gornja Radgona), duhovnik, kulturni delavec * Rudolf Gašparič (7. februar 1917, Kraljevica – 18. avgust 2006, Maribor), duhovnik * Pankracij Gregorc (7. maj 1867, Videm pri Ptuju – 15. avgust 1920, Slovenske Konjice), duhovnik, pesnik in pisatelj * Mihael Grešak (11. september 1914, Griže – 22. julij 1942, Celje), duhovnik * Anton Hajšek (5. junij 1829, Stari Grad – 1907, Slovenska Bistrica), duhovnik, posojilničar, čitalničar * Josip Hašnik (16. marec 1811, Trbonje – 6. marec 1883, Šentjur), duhovnik, nabožni pesnik, publicist * Franc Heber ( 1852, Velika Nedelja – 13. april 1921, Spodnja Polskava), duhovnik, katehet, kronist * Jožef Heržič ( ? – 29. april 1897, Ptuj), duhovnik, prošt, kronist, častni občan občine Spodnja Polskava * Aleksandr Hoffer (25. februar 1839, Kot – 4. september 1914, Travnik), duhovnik, jezuit, zgodovinar * Anton Jerovšek (23. maj 1874, Spodnja Nova vas – 31. oktober 1932, Maribor), duhovnik, publicist, politik * Štefan Kušar (10. december 1910, Križni Vrh – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, lokalni aktivist * Karl Križe (24. avgust 1802, Slovenska Bistrica – 20. junij 1858), duhovnik, kurat * Franc Kovačič (25. marec 1867, Veržej – 19. marec 1939 Maribor), duhovnik, zgodovinar, časnikar, publicist, diplomat * Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (19.−21. stoletje), redovnice * Franc Ksaver Lukman (24. november 1880, Loke – 12. junij 1958, Ljubljana), duhovnik, publicist, teolog, filozof * Vincenc Novak (5. september 1807, Braslovče – 8. marec 1869, Spodnja Polskava), duhovnik, nabožni pesnik * Ivan Orel (18. oktober 1899, Mozirje – 30. maj 1970, Zgornja Polskava), duhovnik * Jožef Ozimič (28. februar 1882, Zgornja Ložnica – ?), duhovnik, dekan * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj * Jožef Soler (18. april 1829, Slovenska Bistrica – 5. januar 1870, Zgornja Ložnica), duhovnik, kurat * Ivan Šolinc (15. junij 1897, Cerovec – 17. marec 1976, Krško), duhovnik * Jožef Virk (15. marec 1810, Podrečje – 4. januar 1880, Loče), duhovnik, pesnik * Matevž Vrečko (10. september 1826, Vojnik – 10. julij 1893, Šmarje pri Jelšah), duhovnik, ustanovitelj prve knjižnice v Slovenski Bistrici * Ivan Zakošek (21. marec 1876, Šentvid pri Planini – 25. maj 1951, Zgornja Ložnica), duhovnik, provizor * Jožef Gašpar Zamlik (1680, Vitanje – 22. julij 1750, Slovenska Bistrica), duhovnik * Franc Žagar (duhovnik) (3. april 1826, Spodnja Polskava – 23. november 1891), duhovnik, doktor teologije * Memi Bečirovič (1. marec 1961, Slovenska Bistrica), košarkarski trener * Rene Mlekuž (25. avgust 1975, Slovenska Bistrica), alpski smučar * Franc Očko (31. marec 1960, Slovenska Bistrica), judoist * Ivan Vidmajer (24. december 1949, Slovenska Bistrica), judoist * Urška Žigart (4. december 1996, Slovenska Bistrica), kolesarka * Kaja Korošec (17 November 2001, Slovenska Bistrica), nogometašinja * Sani Bečirović (19. 5. 1981, Maribor), košarkar (zaključil je OŠ v Slovenski Bistrici) * Marijan Štimec (3. april 1951, Maribor – 11. november 2020, Maribor), samostojni podjetnik, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica, športnik, trener * Stanko Topolčnik (12. december 1947, Slovenska Bistrica – 13. april 2013, Kovača vas), judoist, olimpijec * Jože Uršič (19. marec 1927, Devina - 5. maj 1952, Krnica), Milan Uršič (21. september 1928, Devina – med 4. in 5. majem 1952 , Krnica), Ivan Vanč Uršič (16. januar 1931, Devina – 3. maj 1952, Krnica), študent, planinec, alpinist * Rodbina Attems (13.−21. stoletje), plemiči, lastniki Bistriškega gradu od 1717 do 1945 * Ignacij Marija I. Attems (15. avgust 1652, Ljubljana – 1. december 1732, Gradec), plemič, prvi lastnik bistriškega gradu iz rodbine Attems, pravnik, mecen * Kristina Attems (1658 – 27. april 1737), hčerka Jurija Günterja grofa Herbersteina († 1677), plemkinja, druga žena Ignaca Marije I. grofa Attemsa * Franc Dizma Attems (6. avgust 1688, Gradec – 10. maj 1750, Gradec), plemič, svetnik, predsednik vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja * Ignacij Marija II. Attems (27. februar 1714 , Gradec – 15. junij 1762, Dunaj), vnuk Ignaca Marije I. Attemsa, plemič, ustanovitelj bistriške veje rodbine Attemsov Svetokriških * Ferdinand Marija I. Attems (22. januar 1746 – 23. maj 1820, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ignacij Marija III. Attems (24. februar 1774, Gradec – 17. december 1861, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ferdinand Marija II. Attems (4. december 1809, Gradec – 27. november 1878, Gradec), plemil, vladni svetnik * Emil Attems (1. oktober 1857, Linz – 13. januar 1921, Slovenska Bistrica), plemič, cesarsko-kraljevski komornik, oče in ded zadnjih bistriških Attemsov * Ferdinand Marija III. Attems (14. avgust 1885, Wels – 1946), plemič, zadnji Attems, ki je bil lastnik bistriškega gradu, doktor gozdarstva, doktor ekonomije * Eleonore Maria Mauritia Attems (4. oktober 1886, Pardubice – 19. maj 1922, Gradec), plemkinja, prva žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Vanda Marija Terezija Attems (7. oktober 1887, Pardubice – 1946), plemkinja, druga žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Ignacij V. Attems (23. junij 1918, Dunaj – 24. februar 1986 , Dunaj), plemič, inženir gozdarstva, vojak * Emil Hans Attems (25. september 1921, Gradec – 1945 (domnevno)), plemič, inženir * Edmund Attems (16. september 1924, Gradec – 4. januar 2006, Dunaj), plemič, ekonomist * Franc Dizma Attems (duhovnik) (26. oktober 1926, Gradec – 13. maj 1999, Gradec), plemič, duhovnik, profesor * Grofje rodbine Babenberžani (okoli 976−1264), plemiška rodbina, posestniki Slovenske Bistrice * Grofje rodbine Celjskih (14.−15. stoletje), plemiška rodbina, posestniki mesta in gradu Slovenska Bistrica * Rodbina Dietrichstein (izpričani med 16. in 18. stoletjem), plemiška rodbina, lastniki polskavskih zemljiških gospostev * Anton Grasl (izpričan med leti 1455 in 1485), plemič, posestnik, gradnik * Elle Hutte (2. april 1874, Slovenska Bistrica – ? Dunaj), plemkinja, pisateljica * Janez Jurij Idunspeug (? – 1572, Slovenska Bistrica), plemič, posestnik bistriškega gradu * Theodor Kravina (1720, Slovenska Bistrica – 1789, Spodnja Avstrija), plemič, rektor, publicist, duhovnik, jezuit * Adalbert Neipperg (31. marec 1890, Meran – 23. december 1948, Vršac), plemič, duhovnik * Rodbina Otokarjev (1050 − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Zbelovo − 29. april 1892, Dunaj), plemič, gospodarstvenik, pravnik * Krištof Prafer (izpričan v 2. polovici 16. stoletja), plemič, gospodar gradu Gromberk * Rodbina Spanheim (11.−13. stoletje), plemiči, prvi znani posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Stupan Ehrenstein Simon (? − 1692, Slovenska Bistrica), plemič, slikar * Rodbina Vetter von der Lillie (16.−17. stoletje), plemiči, prvi privatni lastniki bistriškega gradu med 1584 in 1681 * Josef Wurzian Ritter (9. marec 1805, Slovenska Bistrica− 27. maj 1858, Dunaj), zdravnik, plemič * Eva Ingolič (druga polovica 17. in prva polovica 18. stoletja), osumljena čarovništva == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} 1gcqwjqci0ikxvquzcz6khkuq24rvs5 6685877 6685775 2026-06-06T06:02:52Z ~2026-33373-67 261177 Povojni poboji 6685877 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Slovenska Bistrica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg |grb_alt=Grb |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]]. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]. Izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Po propadu Rimskega cesarstva je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. Mesto je dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je območje Spodnje Štajerske, vključno s Slovensko Bistrico, prišlo pod upravo nacistične Nemčije. Cilj okupacijskih oblasti je bil popolna germanizacija regije, kar je vključevalo izgon slovenskega prebivalstva, zaseg njihovega premoženja in naselitev pripadnikov nemške narodne skupnosti (Volksdeutsche). Izseljevanje je bilo del širšega nacističnega načrta, ki je predvideval odstranitev 220.000–260.000 Slovencev s Štajerske in Gorenjske. Prvi množični izgon Slovencev iz Slovenske Bistrice je bil izveden 7. junija 1941, ko so nemške oblasti organizirano deportirale skupino prebivalcev v Srbijo. Gre za enega najzgodnejših dokumentiranih izgonov na območju Spodnje Štajerske. Izseljeni prebivalci so bili večinoma narodno zavedni Slovenci, izobraženci, uradniki, obrtniki in druge družine, ki so jih okupacijske oblasti označile kot »nezaželene«. Izseljenci so bili zbrani na železniški postaji v Slovenski Bistrici in nato z vlaki odpeljani v zbirna in izgnanska taborišča v Srbiji. Dovoljena jim je bila le minimalna količina osebnih predmetov, njihovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Izseljevanje iz Slovenske Bistrice se je nadaljevalo v več valovih do leta 1942. Deportirani prebivalci so bili razseljeni po različnih krajih v Srbiji, nekateri pa so bili kasneje poslani v taborišča v Nemčiji. Njihove domove so okupacijske oblasti pogosto dodelile pripadnikom nemške narodne skupnosti ali jih uporabile za vojaške in upravne potrebe. == Povojni poboji == Po koncu druge svetovne so partizani decembra 1945 in januarja 1946 v protizračno zaklonišče tamkajšnje tovarne Impol zaprli več kot 7 tisoč slovenskih in hrvaških civilistov, nato pa so vhod zaklonišča minirali, da so se žrtve v grozljivih razmerah zadušile in umrle. Med žrtvami, ki so bile zaprte, je bilo tudi veliko žensk in otrok. <ref>{{Navedi splet|title=Slovenska Bistrica je bila po 2. svetovni vojni pravi slovenski Auschwitz {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenska-bistrica-je-bila-po-2-svetovni-vojni-pravi-slovenski-auschwitz/|date=2019-11-02|accessdate=2026-06-06|language=sl-SI|first=Marko|last=Puš}}</ref> Leta 1948 je jugoslovanska oblast odkopala posmrtne ostanke trupel umrlih, ki še niso začeli razpadati, in jih zažgala v peči tovarne. To delo so opravili na smrt obsojeni zaporniki, ki so bili po opravljenem delu pobiti. Ko so ujetniki morali prebiti vhod zaklonišča, da so odnesli trupla umrlih, jih je pričakal hud smrad in so številni zaradi tega omedeli, zaradi česar so jih komunisti z ostalimi trupli vrgli v peči. Po navodilih jugoslovanskih komunistov so zaporniki trupla umrlih nato naložili na vagone in jih potiskali do velike peči, kjer so jih morali zažgati, od trupel pa je nato ostal samo pepel. Po številnih virih so komunisti v zaklonišče pripeljali tudi ducat drugih civilistov, kjer so jih ubili z eksplozijo, ki je zasula zaklonišče.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska Bistrica je bila po 2. svetovni vojni pravi slovenski Auschwitz {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenska-bistrica-je-bila-po-2-svetovni-vojni-pravi-slovenski-auschwitz/|date=2019-11-02|accessdate=2026-06-06|language=sl-SI|first=Marko|last=Puš}}</ref> Dokaze je skušala prikriti OZNA. Zaradi velikega zločina, ki velja za enega najhujših partizanskih zločinov po drugi svetovni vojni, je partizansko-komunistični zločin v Slovenski Bistrici znan tudi kot slovenski Auschwitz.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska Bistrica je bila po 2. svetovni vojni pravi slovenski Auschwitz {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenska-bistrica-je-bila-po-2-svetovni-vojni-pravi-slovenski-auschwitz/|date=2019-11-02|accessdate=2026-06-06|language=sl-SI|first=Marko|last=Puš}}</ref> == Razvoj gasilstva == Bistrica trg, konec 13. stoletja pa že mestna naselbina, se je pogosto srečevala s požari. Za leto dogodka vemo le za nekatere. Januarja leta 1384 je pogorel grad z Marijino kapelo, leta 1446 je bilo mesto vso v plamenih ob obleganju Madžarov. Oglejski kronist [[Paolo Santonino]] je med obiskom Slovenske Bistrice leta 1487 zapisal v dnevnik, da mesto še kaže sledi požarov iz let 1440 in 1469. Mesto si je komaj opomoglo, ko so ga leta 1532 Turki oropali in požgali. Veliko požarov so povzročili uporni kmetje, ko so 1635 na Štajerskem požgali več grajskih in gospodarskih poslopij, v bližini mesta Žički dvor pri Oplotnici in Pragerski dvor. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo, leta 1788 pa so v celoti pogorele [[Studenice]] s [[Samostan dominikank Studenice|samostanom]] in nad njim stoječi grad. Leta 1813 je pogorela [[Spodnja Polskava]], leta 1818 pa [[Šmartno na Pohorju]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Povod za ustanovitev požarne brambe so bili številni požari ob koncu 19. stoletja v Slovenski Bistrici in okolici, posebno pa požar 4. oktobra 1872, ko sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča. Da takrat ni nastala večja škoda, gre zahvala požarni brambi Maribor – mesto. Mariborski gasilci so prejeli brzojavko ob 10.15. Ob 11. uri so se že peljali s posebnim vlakom proti [[Pragersko|Pragerskemu]], kjer so jih čakali trije pari konj iz bistriške vojašnice. Opoldne ob 12.15 so bili na kraju požara, omejili so ogenj in rešili cerkev. Šele ob 23. uri zvečer so se z vozovi napotili nazaj proti Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Že 23. oktobra 1872 je bil ob 17. uri v občinski stavbi na Glavnem trgu pod predsedstvom župana Franca Formacherja zbor bistriške požarne brambe. Imenovan je bil 9-članski odbor, ki je že na isti seji razpravljal o pravilih društva in nabavi brizgalne. Tako je bilo bistriško gasilstvo organizirano že slaba tri leta po ustanovitvi prvega gasilskega društva na Slovenskem. Člani prvega odbora gasilske brambe v Slovenski Bistrici so bili: Julij Baumann, Josip Fritz, Anton Hogenwart, Edvard Janach, Josip Kalle, Mihael Nasko, Andrej Podkrajšek, Baltazar Raško in Franc Ratej''',''' ki je bil izvoljen za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ko so 17. novembra istega leta bila pravila društva predložena oblasti, ki jih je 24. novembra potrdila z odlokom št.14.692, je mesto štelo 154 hiš in 1168 prebivalcev. Prvi občni zbor je bil 7. januarja 1873 in po pravilu društva je bil imenovan dokončni odbor petih članov. Za načelnika bistriške požarne brambe je bil imenovan Mihael Nasko, za namestnika Julij Baumann, za tajnika Josef Kalle, za blagajnika Andrej Podkrajšek, za orodjarja pa Alojz Matuš. Za vodjo gasilske skupine je bil imenovan še Edvard Janach, Karel Schön za vodjo brizgalne in Franc Bachtidy za njegovega namestnika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Januarja 1873 so nabavili prvo orodje, izdelan je bil žig in 21. marca so se bistriški gasilci združili s pokrajinsko gasilsko zvezo, k Štajerski deželni zvezi pa so pristopili šele leta 1885. Prvi “gasilski dan” so praznovali na Jožefovo, 19.marca 1873. V tem letu je društvo prejelo brizgalno in nekaj orodja.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Pozimi leta 1875 je izbruhnila živinska kuga in gasilci so prostovoljno prevzeli nadzor nad cestami, da bi preprečili širjenje te nalezljive bolezni. Kroniški zapis je zanimiv, saj vidimo, da so gasilci že zgodaj posegli na področje varovanja in preprečevanja drugih nesreč, ne samo požarov. Po dobrih dvajsetih letih se je gasilcem leta 1893 uresničila dolgoletna želja, da bi dobili svoj dom. Prvi požarni voz je društvo prejelo leta 1896 in takrat uvedlo požarno službo ob nedeljah in praznikih. Konec prve svetovne vojne je povzročil temeljite spremembe. 21. septembra 1919 je društvo prejelo pravila nove Zveze gasilskih društev.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ob 60-letnici je društvo dobilo prvi gasilski avto in razvilo prapor. Zaradi pridobitve avtomobila so gasilski voz prodali tovarniškemu društvu v [[Tepanje]]. 30. januarja 1941 občni zbor ni bil dokončan zaradi druge svetovne vojne. V času okupacije je bil članom prepovedan vstop v dom, oddati so morali ključe, zasežen je bil gasilski avto in s tem za vedno izgubljen. Po vojni so bile razmere zahtevne, saj gasilci niso imeli prevoznega sredstva. Delovati so mogli le v bližnji okolici. 28. aprila 1946, pa so se gasilci prvič soočili s prometno nesrečo, ko so nudili »pomoč ranjenim velike avtomobilske nesreče«. Tovornjak, poln ljudi, se je vračal z mitinga na Pohorju pod Spodnjim Prebukovjem, pa so mu odpovedale zavore. Bilo je tudi nekaj mrtvih. Nanje še danes spominja tam postavljen lesen križ. Vozilo, prenovljeno v gasilski avto, so bistriški gasilci dobili šele leta 1954. Maja 1956 pa so gasilci kupili tovornjak znamke Chevrolet in ga leta 1958 predelali v cisterno.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Leta 1965 je bistriške gasilce za njihovo prizadevno delo odlikoval z [[Red zaslug za ljudstvo|redom zaslug za ljudstvo]] s srebrnimi žarki [[Josip Broz – Tito]]. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, so Bistričani pokazali svoj elan v smislu klica »Bližnjemu na pomoč!«. V nadaljnjem petintridesetletnem obdobju so močan pečat delovanju društva dajali njegovi predsedniki in poveljniki ter drugi nosilci funkcij. Prvi zapisi o zamisli izgradnje novega gasilskega doma za potrebe Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bisrica je moč najti v zapisih za leto 1980. Kljub težavam takratnega časa je društvo do leta 1987 pridobilo zemljišče in vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo večnamenskega doma. Leta 1991, ko so se člani društva pripravljali za praznovanje 120-letnice obstoja društva, se je domovina Slovenija osamosvajala in doživela agresijo jugoslovanske armade. Bistriški gasilci so v večini bili vpoklicani v enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. Ob sprejemu novega Zakona o gasilstvu in Zakona o varstvu pred požarom leta 1993 se je med članstvom zaiskrilo novo upanje. Naslednje leto je društvo napovedalo nasilno vselitev v nedokončan nov dom in ga 14. novembra 1994 prevzelo v nedokončanem stanju. Nekoliko si je društvo opomoglo naslednje leto, ko je prodalo stari gasilski dom in s kupnino poravnalo večino dolgov. Dom so dokončali člani sami s preko 4000 delovnimi urami. Pridobili so vsa soglasja in uporabno dovoljenje, ter vpis objekta v zemljiško knjigo. Dolgoletni napori za izgradnjo in pridobitev novega gasilskega doma so bili tako pri koncu.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V nadaljevanju so člani uredili še okolico novega doma in ob 125-letnici delovanja krstili tudi novo gasilsko vozilo GVC 24/50 Steyr. Leta 1996 so navezali prijateljske stike z gasilskim društvom Barsinghausen iz Nemčije. Leta 1997 so z ministrstvom za obrambo podpisali koncesijsko pogodbo za opravljanje nalog širšega pomena, za posredovanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Po velikem požaru Marijine cerkve v centru mesta Slovenska Bistrica se je pokazala potreba po visoki avtolestvi. Tako so člani začeli z aktivnostmi za nabavo take avtolestve in v začetku leta 2002 je naloga uspela s prevzemom rabljene ALK Iveco iz Japonske.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Društvu je občina Slovenska Bistrica 2. februarja 2004 podelila najvišje občinsko priznanje, Listino občine Slovenska Bistrica za prostovoljno, gasilsko in humanitarno delovanje ter reševanje v nesrečah.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Grad Slovenska Bistrica == Grad Slovenska Bistrica je mogočen grajski kompleks v severozahodnem delu starega mestnega jedra Slovenske Bistrice. S svojo večstoletno zgodovino, razgibano lastniško strukturo in bogato arhitekturno dediščino predstavlja enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na območju med Pohorjem in Halozami. Danes je osrednji kulturni center mesta, v njem pa domujejo muzejske zbirke, galerije, viteška dvorana in številne razstavne ter prireditvene dejavnosti. Najstarejši znani fevdalni gospodje območja Slovenske Bistrice so bili Spanheimi, ki so v 11. in 12. stoletju obvladovali širše območje Štajerske. Po njihovem izumrtju so jih nasledili Traungavci oziroma Otokarji, ki so vladali v 12. stoletju. Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine sredi 13. stoletja. Po Traungavcih je območje prešlo pod Babenberžane, ki so vladali do leta 1250. Med letoma 1250 in 1278 je Štajersko obvladoval češki kralj Otokar II. Přemysl, po njegovi smrti v bitki na Moravskem polju leta 1278 pa je celotna Štajerska prešla pod Habsburžane, ki so regijo obdržali vse do leta 1918. Grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1265, ko ga je kralj Rudolf Habsburški skupaj z mestom izročil grofu Majnhardu Goriškemu, ki je od leta 1286 nosil tudi naslov koroškega vojvode. Leta 1313 je grad prešel v roke Habsburžanov, ki so ga leta 1355 dali v zastavo gospodom Walsee, od 1368 pa grofom Celjskim. V 14. stoletju so torej bili lastniki gradu grofje Celjski, ki so upravljali velik del Štajerske. Njihova oblast je trajala do leta 1456. Po izumrtju Celjskih leta 1456 je posest ponovno postala deželnoknežja. Najstarejši del gradu je bil zgrajen na severozahodnem vogalu mestnega obzidja. Že pred letom 1313 so prvotnemu stolpu prizidali današnji severni trakt. V 16. stoletju ali še prej so gradu, ki je imel sprva le en trakt, dodali še tri trakte ter ga obdali z obzidjem z obrambnimi stolpiči. Grad je tako postopoma dobival podobo renesančnega dvorca. Leta 1587 je grad kupil Hans Vetter, s čimer je grad prešel iz deželnoknežje v zasebno last. Družina Vetter von der Lilie je izvedla dve veliki prenovi: * 1590–1623 – temeljita preureditev, ki je gradu dala sedanjo tlorisno zasnovo, * 1651 – dodatna obnova. V tem času je grad dobil trapezast tloris, štiri vogalne stolpiče in arkadno notranje dvorišče. Po letu 1681 so grad prevzeli Wildensteini, ki so ob njem uredili park v francoskem slogu, z geometrijsko razporejenimi drevoredi, vodnimi elementi in kiparskim okrasjem. Med drugim so uredili znameniti 200 metrov dolg gabrov drevored, ki velja za enega najstarejših ohranjenih v Evropi. Leta 1717 je grad kupil Ignacij Marija Attems, ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil. Nastali so: poslikano reprezentančno stopnišče, Marijina kapela, razkošna viteška dvorana, novi portali in kamniti okenski okvirji, zamenjava dvižnega mostu z zidanim mostom na dveh lokih. Južno od dvorca so prizidali tudi nova gospodarska poslopja. Grad je preživel manjši požar. V času Attemsov je v gradu bivala tudi slikarka in zgodovinarka Marija Attems. Rodbina Attems je ostala lastnica gradu do konca 2. svetovne vojne. Po koncu druge svetovne vojne je bil grad nacionaliziran, notranja oprema pa odtujena. Prostore je sprva uporabljala vojska, kasneje je grad postal stanovanjski objekt in počasi propadal. Leta 1985 se je pričela celovita obnova in revitalizacija, ki poteka neprekinjeno še danes, s ciljem ohraniti zgodovinsko in kulturno vrednost gradu.<ref>{{Navedi splet|title=Grad Slovenska Bistrica – kulturni center in umetnostni spomenik|url=https://zavod-ksb.si/obiscite-nas/spoznajte-grad/|website=zavod-ksb.si|date=2026-04-11|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V gradu so ohranjene freske dvornega slikarja družine Attems, Franza Ignatija Flurerja, nastale med letoma 1717 in 1721. Poslikani so viteška dvorana, grajska kapela in reprezentančno stopnišče. Freske najdemo tudi v predporočni in poročni dvorani ter nad vrati v prostorih Galerije Grad, vendar njihovi avtorji in čas nastanka niso znani. Najobsežnejše in najveličastnejše freske krasijo viteško dvorano, ki je v celoti poslikana. Upodabljajo Herkulovo apoteozo – sprejem med bogove. Na severni steni je grb družine Attems, na južni pa grb družine Herberstein. Avtor je freske podpisal in datiral nad vhodnimi vrati. Freske na reprezentančnem stopnišču so druge po velikosti in prikazujejo dva med seboj povezana alegorična prizora, katerih pomen ni dokončno pojasnjen. Kapelske freske so posvečene Mariji. Čeprav so med najmlajšimi in najmanjšimi po obsegu, so po vsebini in detajlih med najbolj zanimivimi primeri tovrstnih poslikav na slovenskem Štajerskem.<ref>{{Navedi splet|title=Grad Slovenska Bistrica – kulturni center in umetnostni spomenik|url=https://zavod-ksb.si/obiscite-nas/spoznajte-grad/|website=zavod-ksb.si|date=2026-04-11|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Je se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in ob panonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev v občini (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki [[rimska cesta|rimske ceste]] Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] je na Južni železnici [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Športna društva in klubi == * Nogometni klub Bistrica * Košarkarski klub Slovenska Bistrica * Odbojkarski klub Bistrica * Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica * Judo klub Impol Slovenska Bistrica == Izobraževanje, vera in jezik == V mestu deluje en javni vrtec, tj. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki je razdeljen na enote Sonček, Ozka ulica in Ciciban. V kraju delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Pohorskega odreda in 2. osnovna šola Slovenska Bistrica. Prav tako deluje tudi šola za otroke s posebnimi potrebami - Osnovna šola Minke Namestnik Sonja. Mesto ima prav tako srednjo šolo. Srednja šola Slovenska Bistrica ponuja 4 izobraževalne programe: trgovec, ekonomski tehnik, metalurški tehnik in splošna gimnazija. Šole v mestu so dokaj dobro zastopane na tekmovanjih, saj učenci in dijaki redno dosegajo srebrna priznanja, včasih celo zlata.<ref>{{Navedi splet|title=Naslovnica|url=https://www.sssb.si/|website=Srednja šola Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mesto ima tri cerkve. Glavna župnijska cerkev v mestu je Župnijska cerkev sv. Jerneja. Na hribčku nad mestom se nahaja Cerkev sv. Jožefa. V centru mesta se nahaja Podružnična cerkev Marije sedem žalosti. Večina prebivalstva pripada katoliški veri, vedno bolj pa se s priseljevanjem povečuje število muslimanov. Povečuje se tudi število ateistov.<ref>{{Navedi splet|title=Župnija svetega Jerneja Slovenska Bistrica|url=https://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/|website=zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si|accessdate=2026-06-05}}</ref> V šolah prevladuje slovenščina, iz leta v leto pa se veča število govorcev tujih jezikov (najbolj izstopata albanščina in bosanščina, v zadnjih letih pa tudi ukrajinščina). == Gospodarstvo == V Slovenski Bistrici so nastala 4 pomembna podjetja: Impol, Aluminium Kety Emmi, Mojstrovina in Tovarna olja Gea. Skupina Impol je eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v Sloveniji, z začetki, ki segajo v leto 1825, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger na Zgornji Bistrici ustanovila kovačnico bakrenih izdelkov. V drugi polovici 20. stoletja se je podjetje preusmerilo v predelavo aluminija, ki ostaja njegova osrednja dejavnost. Impol je danes globalno podjetje z več tisoč zaposlenimi, ki letno predela med 250.000 in 260.000 ton aluminija ter ustvarja promet v višini približno milijarde evrov. Podjetje je znano po razvoju izdelkov iz aluminija z nizkim ogljičnim odtisom, digitalizaciji proizvodnih procesov ter dolgoročni usmerjenosti v trajnost in inovacije. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.impol.si/podjetje-impol/zgodovina/|website=Impol|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Aluminium Kety Emmi d. o. o. je podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, specializirano za mehansko in površinsko obdelavo aluminija. Podjetje deluje kot partner za celovite tehnološke rešitve aluminijastih komponent, pri čemer uporablja najsodobnejšo CNC-tehnologijo, robotizirane procese ter napredne postopke rezkanja, struženja, varjenja, eloksiranja in sestavljanja aluminija z drugimi materiali. Njihove rešitve so namenjene številnim industrijam, med drugim avtomobilski, medicinski, elektronski, pohištveni in industriji tirnih vozil. Podjetje poudarja cilj postati evropski center odličnosti za aluminijaste komponente in je dejavno tudi na področju razvoja trajnostnih in inovativnih rešitev.<ref>{{Navedi splet|title=Domov - ALUMINIUM KETY EMMI|url=https://www.emmi.si/|date=2020-11-23|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mojstrovina d. o. o. je slovensko podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, registrirano za dejavnosti strojne obdelave kovin. Podjetje je usmerjeno v mehansko obdelavo kovinskih materialov, med katerimi prevladujeta jeklo in aluminij. Njegove storitve obsegajo rezkanje, struženje, vrtanje, izdelavo kovinskih komponent, popravila kovinskih delov ter izdelavo manjših serij natančnih mehanskih izdelkov. Mojstrovina opravlja storitve za industrijske, obrtne in zasebne naročnike ter je del lokalnega sistema malih in srednjih podjetij, ki dopolnjujejo večje industrijske proizvajalce v občini Slovenska Bistrica. Podjetje je vključeno v dejavnosti, ki so značilne za širše bistriško industrijsko okolje, zlasti na področju kovinskopredelovalne in strojne industrije.<ref>{{Navedi splet|title=Mojstrovina – Strojegradnja in orodjarstvo Mojstrovina|url=https://www.mojstrovina.si/|website=Mojstrovina|date=2025-07-08|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Tovarna olja Gea je vodilna slovenska oljarna z več kot 120-letno tradicijo, saj sega njen začetek v leto 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil obrtno stiskalnico bučnega olja. Podjetje je skozi 20. stoletje prešlo od obrtne do industrijske proizvodnje in danes proizvaja širok nabor jedilnih olj, vključno z bučnim, sončničnim, repičnim, oljčnim in specialnimi olji. Gea je edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji, njeni izdelki pa so prisotni na več kot 20 tujih trgih, med drugim v ZDA, Kanadi, Avstraliji in državah EU. Podjetje je prepoznano po blagovnih znamkah Gea, Cekin, Zvezda in Sončni cvet, ter po visoki kakovosti, ki jo zagotavlja z mednarodnimi certifikati, kot sta IFS in ISO 14001. <ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://gea.si/|website=gea.si|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Gradbena dela so skoraj v celoti prevzeli tujci (večinoma Kosovarji in priseljenci iz republik bivše Jugoslavije). Prav tako so tujci lastniki vseh pekarn in sladoledarn v Slovenski Bistrici. Mesto ponuja tudi turistične nastanitve (Hotel Leonardo). Prisotna sta dva ponudnika naftnih derivatov, to sta Petrol in MOL. Prisotne so številne multinacionalke, kot so Spar, Lidl in Hofer. Mesto ima tudi kmetijsko zadrugo. V mestu je imelo sedež podjetje Granit, d.d., ki je bilo eno izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Podjetje je bilo leta 2013 v stečaju, kmalu zatem pa je propadlo. S tem so delovna mesta izgubili mnogi Bistričani.<ref>{{Navedi splet|title=Ruse je Granit zanimal, so s čakanjem na dražbo izgubili potrpljenje?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ruse-je-granit-zanimal-so-s-cakanjem-na-drazbo-izgubili-potrpljenje/328305|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> == Upravni organi in javni prevoz == V Slovenski Bistrici se nahaja Upravna enota Slovenska Bistrica, Policijska postaja Slovenska Bistrica, sedež istoimenske občine, Gasilski dom PGD Slovenska Bistrica in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Mesto ima tudi dom za starejše občane. Nedaleč od mesta se nahaja tudi Železniška postaja Slovenska Bistrica, v mestu pa je ogromno avtobusnih postaj. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonza Šarha, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Osebe, povezane z mestom == * Štefan Podričnik (1922, Mežica – 1988, Maribor), direktor Impola, poslanec skupščine SRS * Laura Lešnik (2. januar 1920, Trst – 19. december 1996, Slovenska Bistrica), finančna uradnica, prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka * Frančiška Ludvik (10. oktober 1874, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), posestnica, gostilničarka * Ivan Ludvik (11. julij 1870, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), solastnik gostilne * Jožica Ludvik (1905, Bač – 18. november 1944, Auschwitz), uradnica * Viktor Maček (1. november 1942, Slovenska Bistrica – 13. januar 1988, Maribor), ekonomist, inženir, direktor Impola * Minka Namestnik – Sonja (26. avgust 1926, Ruše – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), trgovka, borka Pohorskega bataljona * Peter Novak (20. december 1854, Podbrdo – 26. september 1922, Slovenska Bistrica), gostilnec, deželni poslanec, narodni buditelj, čitalničar * Oskar Lang (15. maj 1934, Slovenska Bistrica – 3. februar 2022, Slovenska Bistrica), elektrotehnik, planinec, alpinist * Jakob Potočnik (1865, Ravne – 1945 (predvidoma) Slovenska Bistrica), orožniški narednik, župan Pragerskega * Jurij Schaumberg (15.−16. stoletje), posestnik Slovenske Bistrice in tamkajšnjega gradu * Hinko Sernc (21. marec 1926, Sv. Areh na Pohorju – 3. februar 2018, Šmartno na Pohorju), gostilnec, glasbenik, član PGD * Engelbert Sicherl (1874, ? – 1937, ?), posestnik, trgovec, društveni delavec, župan Spodnje Polskave * Franc Steinklauber (1859 – 5. april 1921, Pragersko), tovarnar, ustanovitelj opekarne na Pragerskem * Vincenc Sternberger (5. februar 1827 – 29. maj 1912, Zgornja Bistrica), tovarnar, vzpostavil je prve zametke tovarne Impol * Albert Stieger (3. oktober 1847, Slovenska Bistrica – 24. december 1933, Slovenska Bistrica), tovarnar, župan, častni občan, ustanovitelj predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Ida Stieger (22. september 1884, Slovenska Bistrica – 9. maj 1945, Slovenska Bistrica), trgovka, tovarnarka, lastnica predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Franc Kokoschineg (15. februar 1809, Vitanje – 17. januar 1880), predstojnik okraja v Slovenski Bistrici * Matija Kotnik (1862 – 29. november 1939, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Ivan Kos (24. avgust 1880, Kostanjevec – 28. april 1968, Slovenska Bistrica), trgovec, gostilničar, župan Slovenske Bistrice, posojilničar * Franjo Jagodič (20. julij 1902, Zgornja Polskava – 25. marec 1990, Mekinje), elektrotehnik, inženir, publicist * Josipina Krulc (7. marec 1879, Videž – 6. april 1969, Slovenska Bistrica), gostilničarka, hotelirka, posestnica * Jože Ingolič (2. marec 1921, Spodnja Polskava – 1. oktober 2011, Mengeš), ekonomist, veleposlanik, politik * Marko Drnovšek (16. junij 1925, Slovenska Bistrica – 22. april 2003, Maribor), gospodarstvenik * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog in speleolog * Jože Ajd (16. februar 1920, Slovenska Bistrica – ? Nemčija), gozdni delavec * Rudolf Bader (? – po koncu 2. svetovne vojne), trgovec * Karmelo Budihna (21. januar 1916, Ustje, Ajdovščina – 10. januar 1991,Ljubljana), gozdar, upravitelj gozdne uprave Slovenska Bistrica * Vladimir Dušej (25. september 1946, Tinjska Gora – 21. avgust 1996, Maribor), trgovec, inšpektor, samostojni podjetnik, predsednik SZDL, športni pilot, ustanovitelj prve privatne pilotske šole v Sloveniji * Herta Haas (29. marec 1914, Slovenska Bistrica – 5. marec 2010, Beograd), ekonomistka, druga Titova žena * Josip Hojnik (19. marec 1845, Bukovec – 19. oktober 1915, Zgornja Polskava), veleposestnik, župan Zgornje Polskave, načelnik podružnice CMD * Jožef Hrastnik (21. februar 1806, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, prvi župan občine Spodnja Polskava * Karel Hrastnik (11. november 1845, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Marija Godec (30. december 1928, Sele pri Polskavi – 20. oktober 2012, Zgornja Polskava), direktorica banke, družbena in kulturna delavka * Alfonz Šarh (25. avgust 1893, Zgornja Bistrica – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kmet, udeleženec 1. svetovne vojne, Maistrov borec, borec Pohorskega bataljona, narodni heroj * Rado Šturm 26. julij 1893, Zgornja Bistrica – 8. februar 1960, Ljubljana), agronom, publicist, Maistrov borec * Ivan Tomažič (31. januar 1919, Zgornja Bistrica – 5. oktober 1982, Ptuj), gospodarstvenik, direktor Perutnine Ptuj * Alojz Vezjak (6. oktober 1926, Poljčane – 2. avgust 2012, Poljčane), ustanovitelj Emi-ja, župan občine Slovenska Bistrica, lokalni aktivist * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založnik, knjigotržec, novinar, zbiratelj * Joseph Hueber (1715, Dunaj – 26. september 1787, Gradec), baročni gradbenik, prenavljal je bistriški grad * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Slovenska Bistrica – 31. december 1889, Zagreb), gradbenik in industrialec * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – 14. December 2013 Maribor), gradbenik in industrialec * Marko Cvahte (14. marec 1942, Zgornja Ložnica – 5. julij 2014, Slovenska Bistrica), gradbenik, inženir, amaterski igralec * Jožef Hofer (1696, Maribor – 2. februar 1762, Maribor), arhitekt * Slavko Jelinek (31. avgust 1925, Spodnja Polskava – 27. februar 2014, Zagreb), arhitekt * Igor Kraševac (25. marec 1959, Maribor – 28. september 2020, Maribor), arhitekt, urbanist, lionist, direktor Ibisa Slovenska Bistrica * Branko Kraševec (31. marec 1927, Koprivnica – 16. junij 2016, Radenci), arhitekt, industrijski oblikovalec * Ivan Kladnik (23. junij 1912, Spodnja Ložnica – 24. november 1947, Ljubljana), gladbeni tehnik * Franjo Kikec (8. september 1923 , Ljutomer – 12. januar 2012, Maribor), inženir, predsednik GZS, tehnični direktor Impola, direktor SOZD Unial * Maksimilijan Ozimič (Maks) (12. junij 1927, Slovenska Bistrica – 21. junij 2021, Slovenska Bistrica), strojni tehnik, poznavalec polpretekle zgodovine mesta Slovenska Bistrica * Hans Pascher (19. junij 1858, Tamsweg – po 1945, Maribor), arhitekt * Peter Anton Pigrato (aktiven med leti 1558 in 1593), arhitekt, gradbenik * Edvard Lepoša (4. oktober 1921, Maribor – 2. maj 2016, Maribor), inženir, gospodarstvenik, tehnični direktor Impola * Miroslav Gregorič (5. februar 1930, Krško – 1. oktober 2018, Slovenska Bistrica), metalurg, kulturni delavec * Milan Veber (17. december 1938, Maribor – 18. julij 1998, Slovenska Bistrica), inženir, direktor in tehnični direktor Impola, lokalni aktivist * Jakob Versolatti (13. junij 1848, Šlovrenc ob Soči – 27. marec 1932, Slovenska Bistrica), gradbenik, cesarski svetnik, častni občan Slovenske Bistrice * Doroteja Ozimič (1. februar 1928, Slovenska Bistrica – 5. oktober 2009, Slovenska Bistrica), inženirka kmetijstva, učiteljica, politična zapornica * Stanko Čurin (6. november 1929, Vodranci – 6. julij 2017, Ptuj), vinogradnik, vinar (opravljal je poklicno vojaško službo v Slovenski Bistrici) * Ivan Arbeiter (16. april 1926, Ličenca – 9. oktober 1977, Maribor), enolog, direktor * Matija Batier (5. februar 1880, Gorica pri Pragerskem – december 1945), kmet, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Anton Brauče (8. junij 1890, Ritoznoj – 8. januar 1963, Ritoznoj), organizator viničarskega gibanja na slovenjebistriškem * Anton Frelih (23. december 1909, Podbrdo pri Škofji Loki – 21. julij 1985, Maribor), kmet, prevoznik − furman, prvi župan Slovenske Bistrice po 2. svetovni vojni * Vinko Gornjak (17. januar 1899, Smolnik – 31. maj 1993, Slovenska Bistrica), agronom, sadjar, banski svetnik * Anton Hrastnik (6. maj 1892, Zgornja Polskava – 10 april 1971, Zgornja Polskava), kmet, strojar, usnjar * Ivan Korošec (november 1895, Spodnja Nova vas – 20. julij 1969, Zgornja Polskava), kmet, društveni in kulturni delavec, župan Zgornje Polskave * Viktor Kodelič (1889, Pokoše – april 1959 Črešnjevec), kmet, župan Črešnjevca in Pragerskega * Franjo Ledinek (28. marec 1931, Skomarje – 8. januar 2011, Maribor), agronom, direktor, politik, poslanec, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Albin Orthaber (26. oktober 1910, Spodnja Polskava – 14. oktober 1972, Ljubljana), agronom, publicist * Marija Stegne (10. oktober 1925, Urh – 20. oktober 2012, Tinjska Gora), kmetica, ljudska pevka, društvena delavka * Jože Alt (19. december 1922, Maribor – 28. april 1942, Maribor), livar * Anton Arzenšek (1883, Slovenska Bistrica – 1963, Gradec), kovač, župan Slovenske Bistrice * Aslan Bečirović (29. november 1912, Dobri Dol, Vrapčište – 27. april 1994, Slivniško Pohorje), slaščičar, podpornik športa v občini * Karel Ingolič (11. avgust 1925, Spodnja Polskava – 9. december 2015, Slovenska Bistrica), mizar, lovec, kinolog, lokalni aktivist, direktor * Alojz Jedlovčnik (30. april 1901, Koroška – 11. maj 1983, Slovenska Bistrica), čevljar, čebelar * Jože Kozelj (16. februar 1921, Leskovec – 20. april 2009, Slovenska Bistrica), zadnji poklicni lončar v Slovenski Bistrici, pečar * Janez Kapun (12. januar 1910, Slovenske Konjice – 26. februar 2009, Slovenska Bistrica), mojster soboslikarske in pleskarske obrti * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), čevljar, železniški delavec, narodni buditelj * Ivan Kancler (11. junij 1922, Spodnja Polskava – 5. november 1942, Občina Zreče), ključavničar, borec Pohorskega bataljona * Anton Kancler (30. maj 1919, Spodnja Polskava – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kovač, borec Pohorskega bataljona * Ivan Ojcinger (16. december 1882, Slovenska Bistrica – 30. junij 1964, Slovenska Bistrica), krojaški mojster, skrbnik otrok * Anton Opravš (9. junij 1873 – 18. oktober 1935, Zgornja Polskava), pekovski mojster, lastnik pekarne, lastnik gostilne * Franc Padežnik (5. oktober 1922, Bukovec – 29. maj 2001, Zgornja Polskava), mizar, računovodja, kulturni delavec * Josip Pelko (18. marec 1881, Kostrivnica – 1962, Slovenska Bistrica), urar, fotograf * Ivan Pivec (2. februar 1919, Sele pri Polskavi – februar 1991), oljar * Vinko Polanec (22. januar 1926, Slovenska Bistrica – 4. marec 2004, Maribor), kovač * Jožef Anton Quadrio (med 1675 in 1680, Benetke – 1730), štukater * Bruno Rajtmajer (27. avgust 1912, Stari Log – 11. maj 1945, Borovlje), ključavničar, železničar * Jožko Sagadin (2. marec 1883, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce pri Mostečnem), mizar, narodni buditelj * Franc Sernec (1860, Slovenska Bistrica – ?), mizar, politik * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), čevljar, stenograf, politik, publicist * Gvido Smolar (1. september 1909, Troblje – 28. julij 1996, Slovenska Bistrica), lesni manipulant, tovarnar, direktor Emmi-ja, društveni delavec * Mihael Spindler (28. oktober 1941, Kuršinci – 13. december 2019, Maribor), metalurg, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, direktor Emmi-ja * Herbert Stremšek (19. februar 1923, Pragersko – 1. avgust 1947, Ljubljana), strugar, sodelavec gestapa * Jurij Ačko (26. marec 1878, Visole – 14. februar 1947, Slovenska Bistrica), slikopleskar, slikarski mojster * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog, krasolog, publicist * Roman Dorn (10. maj 1952, Slovenska Bistrica – 23. junij 2023, Slovenska Bistrica), slovenski računalnikar, učitelj * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985, Gradec), geodet, vojak častnik * Maruša Bradač (9. januar 1978, Maribor), astrofizičarka (odraščala je v Slovenski Bistrici, kjer je 1984–92 obiskovala osnovno šolo) * Zora Cvahte (14. marec 1936, Slovenska Bistrica – 20. januar 2019, Maribor), defektologinja, folkloristka, amaterska igralka * Slavko Kovačič (23. februar 1919, Makole – 30. november 202,0 Slovenska Bistrica), biolog, kulturni delavec, tabornik, planinec, urednik časopisa Metalurg * Milan Kac (25. oktober 1924, Lendava – 21. december 2010, Maribor), matematik * Vida Pohar (9. julij 1934 Beograd – 2022), geologinja * Gabriela Zemljič (9. marec 1919, Maribor – 17. februar 2014, Maribor), prva slovenjebistriška farmacevtka, direktorica tukajšnje lekarne * Josef von Wurzian (9. marec 1806, Slovenska Bistrica – 27. maj 1858 Dunaj), osebni zdravnik avstrijskega feldmaršala Josefa Grafa Radetzkega * Zora Janžekovič (30. september 1918, Slovenska Bistrica – 17. marec 2015 Radenci), zdravnica, specialistka plastične kirurgije (razvila je nov postopek zdravljenja globokih opeklin) * Karel Erdlen (1. junij 1923, Trbovlje – 12. februar 1999, Slivniško Pohorje), veterinar (služboval je v Slovenski Bistrici) * Ivo Antolič (14. april 1919, Ljutomer – 13. julij 2001, Ljubljana), zobozdravnik, ortodont (dve leti je deloval v Slovenski Bistrici) * Paul Adami (18. januar 1736, Slovaška – 11. november 1814, Dunaj), zdravnik, veterinar (V decembru 1779 in 1780 je opravil obsežen in zahteven poskus zaščitnega cepljenja proti omenjeni bolezni na živih živalih v Slovenski Bistrici in bližnji okolici) * Jernej Černe (1903, Šmartno v Rožni dolini – 1982, Slovenska Bistrica), zdravnik, zobozdravnik * Štefka Hribar (25. december 1921, Domžale – 19. julij 1993, Slovenska Bistrica), zdravnica, upravnica ZD Slovenska Bistrica * Ivan Jurečko (12. april 1884, Kočno ob Ložnici – 15. marec 1964), zdravnik, narodni buditelj, udeleženec 1. svetovne vojne * Jože Jeras (30. oktober 1920, Pragersko – september 2013), zdravnik, pediater, publicist * Simon Jagodič (12. oktober 1892, Veliko Tinje – 16. oktober 1967, Slovenska Bistrica), zdravnik, upravnik zdravstvenega doma Slov. Bistrica * Cvetka Križaj (5. september 1935, Ljubljana – 27. marec 1990, Slovenska Bistrica), zdravnica, pediatrinja * Anton Klasinc (1876 – avgust 1945, Pragersko), zdravnik * Leon Lemež (1895, Slovenska Bistrica – 1933), zdravnik, specialist za otroške bolezni * Jože Lokar (21. januar 1939, Slovenska Bistrica – 2. december 1996, Ljubljana), zdravnik, nevropsihiater, publicist * Maks Murmayr (1871 – 1947), zdravnik, medicinski svetnik, župan Slovenske Bistrice * Lujo Polanec (1922 – april 1999, Maribor), veterinar, publicist, režiser, kulturni delavec * Ivan Rahle (17. september 1939, Zgornja Bistrica – 17. september 1995, Zgornja Bistrica), veterinar * Srečko Rainer (25. maj 1922, Zgornja Bistrica – 2. marec 2000, Ljubljana), zdravnik, ginekolog, patolog, publicist * Ivan Rajšp (26. februar 1885, Spodnja Polskava – 24. avgust 1948, Zagreb), zdravnik * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole), zdravnik, politik, pisatelj, čitalničar * Zora Tomič (16. avgust 1929, Slovenska Bistrica – junij 2021), sociologinja, političarka in socialna aktivistka * Jurij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – januar 2014 Izola), geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitični delavec * Janko Čar (11. februar 1932, Veliko Tinje – 10. julij 2017, Slovenska Bistrica), slavist, jezikoslovec, pesnik, pisatelj in kulturni delavec * Lovro Stepišnik (28. julij 1834, Arclin – 16. februar 1912, Slovenska Bistrica), prvi slovenski potujoči knjižničar, bukovnik * Marijan Gerdelj (14. april 1948, Vinarje – 20. avgust 2020, Dolga Brda), arhivist, zborovodja, teolog * Jože Stabej (zgodovinar) (6. marec 1896, Preloge – 22. december 1980, Ljubljana), zgodovinar, publicist, kulturni organizator * Jože Hudeček (24. februar 1937, Ljubljana – 18. junij 2011, Ljubljana), umetnostni zgodovinar, novinar, pisatelj, urednik, publicist, alpinist * Jože Koropec (17. marec 1923, Bukovec – 28. april 2004, Maribor), zgodovinar, publicist * Ignac Kamenik (1. oktober 1926, Solčava – 17. julij 2002, Maribor), slovenist, pisatelj, režiser, kulturni delavec * Stanko Pahič (21. oktober 1924, Lokanja vas – 6. december 2003, Maribor), arheolog, publicist, vojni ujetnik * Ferdinand Šerbelj (18. marec 1949, Zgornje Prebukovje), umetnostni zgodovinar * Ivan Urbančič (12. november 1930, Robič – 7. avgust 2016, Ljubljana), filozof, prevajalec, publicist * Nina Ditmajer (26. marec 1988, Maribor), raziskovalka zgodovine slovenske književnosti in jezika, asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (svoje otroštvo je preživela v Slovenski Bistrici) * Martin Žnidaršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založniški strokovnjak, knjigotrški strokovnjak, novinar * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm – 23. september 2016, Ljubljana), učitelj, politik, športni delavec * Marija Goričan (24. marec 1884, Šoštanj – 15. januar 1963, Slovenska Bistrica), učiteljica, kulturna delavka, knjižničarka * Marija Hrastnik (22. marec 1922, Spodnja Polskava – 5. maj 1988, Maribor), učiteljica * Martin Dernjač (1816 – 1885, Spodnja Polskava), učitelj, nadučitelj, častni občan Spodnje Polskave * Slavoj Dimnik (31. julij 1887, Postojna – 1. oktober 1932, Maribor), učitelj, kartograf * Otilija Feigel (18. oktober 1876, Volče – 26. marec 1946, Slovenska Bistrica), učiteljica, knjižničarka, čitalničarka, kulturna delavka * Jože Tomažič (9. marec 1906, Veliko Tinje – 6. januar 1970, Jesenice), pedagog, dramatik, mladinski pisatelj, gledališki igralec, režiser in publicist * Jože Leskovar (22. avgusta 1934, Slovenska Bistrica), učitelj glasbe, ravnatelj na OŠ * Josip Brinar (1. november 1874, Studence – 11. marec 1959, Celje), pedagog, pedagoški pisec (služboval je na osnovnih šolah Slovenska Bistrica (1893–96)) * Janko Bezjak (15. april 1862, Gorca – 29. november 1935, Maribor), šolnik, jezikoslovec, pedagoški pisec (od 1893 je bil nadzornik šolskih okrajev v Slovenski Bistricai) * Miljutin Arko (16. april 1910, Ig – 24. januar 1991, Zgornja Polskava), učitelj, prvi ravnatelj Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in ljubiteljski etnolog * Vida Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica ter dolgoletna novinarka Radia Ormož in Radia Tednik Ptuj * Janez Amring (najverjetneje leta 1764 – 1824), učitelj, kmet, mlinar * Franc Brelih (? – pred 1870), učitelj, prvi posveten učitelj na Zgornji Ložnici * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), šolnik, geograf * Avgust Kopriva (9. avgust 1883, Kamnica – 1956, Gradec), učitelj * Slavko Kleindeinst (14. junij 1936, Maribor – 23. marec 2016, Slovenska Bistrica), učitelj, defektolog, ravnatelj, čebelar, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Anton Kancler (15. junij 1914, Zgornja Polskava – 1987, Slovenske Konjice), učitelj, vodja šole * Miroslav Lešnik (8. december 1923, Maribor – 7. januar 2013, Maribor), učitelj, prevajalec, športnik, kulturni delavec * Gabriel Majcen (6. julij 1858, Zgornja Velka – 13. marec 1940, Maribor), učitelj, publicist * Milan Mlakar (12. avgust 1948, Ptuj – 29. avgust 1991, Maribor), učitelj, glasbeni pedagog, zborovodja, kulturni delavec * Jurij Novak (5. april 1916, Vratišinec – 14. november 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj, šolski inšpektor, pesnik * Simon Pernat (1801, Spodnja Polskava – 1888, Zgornja Polskava), učitelj, kmet, gostilničar, organist * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slov. Konjicah – 14. december 2013, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Franc Pliberšek (14. september 1934, Kalše – 28. avgust 2015, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ Šmartno na Pohorju, društveno-kulturni delavec * Anton Podvršnik (22. maj 1897, Šmartno na Pohorju – ?), učitelj, šolski upravitelj v Zrečah, društveno-kulturni delavec * Ivan Povh (29. maj 1858, Vešenik – 17. oktober 1932, Zgornja Ložnica), učitelj, sadjar, glasbenik, zborovodja, čebelar * Hedvika Povh Leben (20. september 1902, Hoče – 13. januar 1996, Maribor), učiteljica, režiserka, kulturna delavka * Stanko Povh (11. november 1895, Zgornja Ložnica – 18. januar 1986, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Josip Rainer (? – 6. november 1936, Zgornja Polskava), nadučitelj, društveni delavec * Srečko Rajh (17. oktober 1932, Maribor – 31. december 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj OŠ Črešnjevec, društveno‒kulturni delavec * Marija Rasteiger (6. avgust 1906, Spodnje Preloge – po 10. januarju 1946), učiteljica * Jožef Repolusk (? – 1800), organist, prvi izprašani učitelj v Slovenski Bistrici * Josip Sabati (28. februar 1856, Zgornja Kungota – 1941, Zgornja Polskava), učitelj, lokalni politik, sadjar * Ludvik Sagadin (16. avgust 1884, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce, Mostečno), učitelj, sadjar * Ana Sernec (1. junij 1847, Slovenska Bistrica – 12 oktober 1940, Avstrija), učiteljica, kulturna delavka * Ivan Sernec (10. november 1936, Maribor – 7. januar 2009, Maribor), učitelj, pedagoški svetovalec, šolski inšpektor * Jelka Sernec (8. marec 1942, Slovenska Bistrica – 6. julij 2006, Maribor), učiteljica, pisateljica, pesnica * Branko Sorčnik (24. julij 1920, Slovenska Bistrica – 6. september 2011, Ljubljana), učitelj, ravnatelj, ljubiteljski dendrolog * Mirko Majcen (16. junij 1890, Slovenska Bistrica – 1. avgust 1977, Ptuj), učitelj, kulturni delavec * Avgusta Šantel (21. julij 1876, Gorica – 2. december 1968, Ljubljana), učiteljica, slikarka * Kristina Šega (23. julij 1941, Dobovec – 26. marec 1989, Ljubljana), učiteljica, knjižničarka ‒ ravnateljica knjižnice Slovenska Bistrica, pesnica, kulturna delavka * Josip Šegula (Pec) (12. februar 1903, Ptujska Gora – 17. avgust 1980, Ljubljana), učitelj, glasbeni pedagog, dirigent, kapelnik, zborovodja * Oskar Štakul (21. maj 1918, Spodnja Avstrija – 15. december 1992, Slovenska Bistrica), glasbeni pedagog, ustanovitelj in prvi ravnatelj GŠ Slovenska Bistrica * Janez Jurij Tabernik (12. marec 1729, Slovenska Bistrica – 1. maj 1813, Slovenska Bistrica), učitelj, ustanovitelj šole na Spodnji Polskavi * Julij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slov. Konjicah – 9. januar 2014, Izola), učitelj, geograf, gospodarski zgodovinar, publicist * Vida Marija Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica, novinarka, urednica, društvena delavka * Ernest Tribnik (? – avgust 1905, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj PGD Spodnja Polskava * Martin Ulaga (1904, Lože – november 1968, Ljubljana), glasbeni pedagog, organist * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), učitelj, geograf * Avgust Vidmar (21. maj 1934, Planina pod Šumikom – 28. junij 2017, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ, kulturno-prosvetni delavec, lokalni aktivist * Jožef Vodošek (2. marec 1866, Maribor – 31. avgust 1915, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Ivan Vokač (31. december 1903, Studenci – 24. december 1986, Zgornja Polskava), učitelj, upravitelj OŠ, kulturni in družbenopolitični delavec * Bojan Sinič (5. avgust 1954, Maribor – 22. februar 2018, Laporje), novinar, ustanovitelj tednika Panorama, urednik * Ana Mlakar (7. junij 1922, Slovenska Bistrica – 24. september 1997, Ljubljana), radijska napovedovalka, inštruktorica za govorno tehniko * Koni Steinbacher (1. oktober 1940, Zgornje Prebukovje pri Šmartnem na Pohorju), kulturni delavec, risar, režiser, učitelj * Milan Vidic 15. januar 1919, Ljubljana – avgust 1992, Slovenska Bistrica), režiser, kulturni delavec * Marko Žitnik 9. april 1913, Črešnjevec – 29. junij 1942, Križni Vrh), trgovec, režiser, kulturni delavec * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020), založnik in zaslužni profesor * Vinko Gaberc (13. januar 1886, Pretrež – 23. november 1966, Piran), časnikar * Ivan Matelič (18. januar 1887, Trst – 3. marec 1967, Ljubljana), učitelj (zaključič je oficirski tečaj v Slovenski Bistrici) * Anica Černej (3. april 1900, Čadram – 3. maj 1944, Nemčija), pedagoginja, pesnica, pisateljica (po njej se imenujejo ulice v Slovenski Bistrici) * Paolo Santonino (okoli 1440, Umbrija – med 1508 in 1510, Videm), potopisec, kronist * Silvester Kopriva (1. december 1908, Laporje – 30. april 1991, Ljubljana), filolog, prevajalec, publicist * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Ella von Hutten (2. aprila 1874, Slovenska Bistrica – ?), pisateljica * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Franc Pajtler (6. november 1941, Rače – 6. avgust 2009, Pragersko), zbiratelj, publicist * Rosa Pitschl (5. avgust 1861, Slovenska Bistrica – 17. december 1943, Slovenska Bistrica), založnica, knjigarnarka * Gabrijela Verdeljak (Jelka) 22. julij 1920, Studenci – 19. maj 1983, Veliko Tinje), pesnica, pisateljica, zbiralka ljudskega blaga, društveno kulturna delavka * Ivan Železnikar 28. december 1839, Stiška vas – 26. januar 1892, Ljubljana), časnikar, urednik Slovenskega naroda * Silvo Husu (ni znano), avtor in urednik (urednik krajevnega biogr. leksikona) * Marija Vojskovič (25. oktober 1915, Ljubljana – 22. marec 1997, Maribor), pisateljica, davčna uradnica * Simon Juda Stupan (? – 1693, Slovenska Bistrica), slikar * Milan Rožmarin (5. julij 1946, Slovenska Bistrica – december 2017), slikar * Marjan Hlastec (30. avgust 1936, Zgornja Ložnica), igralec * Tine Lesjak (21. junij 1957, Kot na Pohorju – 29. julij 2019, Maribor), skladatelj narodnozabavne glasbe, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi * Josip Pišof (15. junij 1911, Pragersko – 4. oktober 1986, Maribor), slikar * Bojan Cvetrežnik (11. 6. 1971, Maribor), violist, violinist, glasbeni pedagog (vodi godalne delavnice za učence in učitelje v Slovenski Bistrici) * Branimir Ritonja (23. februar 1961, Slovenska Bistrica), mojster fotografije * Lojze Avžner (1913, Podgrad – 28. oktober 1944, Šmartno v Tuhinju), ogranist, kulturnik * Branko Gombač (3. marec 1924, Poljčane – 31. januar 1997, Maribor), režiser, gledališki igralec, kulturni delavec, soustanovitelj celjskega poklicnega gledališča, ustanovitelj Borštnikovega srečanja * Franc Gornik (10. julij 1857, Malečnik – 14. julij 1908, Malečnik), cerkveni slikar * Jožef Holzinger (3. april 1735, Limbuš – 27. marec 1797, Maribor), kipar * Franc Horvat (30. november 1870, Cerkvenjak – 1944, Maribor), slikar * Božidar Jakac (16. julij 1899, Novo mesto – 20. november 1989, Ljubljana), slikar, grafik * Joseph Kuwasseg (25. november 1799, Trst – 19. marec 1859, Gradec), krajinski slikar, litograf * Janez Martin Kremser Schmidt (25. september 1718, Spodnja Avstrija – 28. junij 1801, Spodnja Avstrija), slikar * Ignac Krajnc Grablec (30. junij 1861, Vrhole pri Slov. Konjicah – 22. junij 1948, Vrhole pri Slov. Konjicah), glasbeni samouk, skladatelj, dirigent, kapelnik, kulturni delavec * Rudolf Kotnik (8. januar 1931, Štajerska – 25. oktober 1996, Hoče), slikar * Jakob Kos (26. junij 1879, Studence – 4. julij 1932, Slovenska Bistrica), organist, čitalničar, čebelar, hmeljar, udeleženec 1. svetovne vojne * Veit Königer (1. julij 1729, Južna Tirolska – 2. december 1792, Gradec), kipar, rezbar * Roman Klasinc (16. julij 1907, Pragersko – 1990), pianist, glasbeni pedagog, dirigent * Hermine Katzmayr (25. oktober 1856, Dunaj – 2. april 1933, Slovenska Bistrica), operna pevka, učiteljica petja * Franz Kässmann (1751, Slovenska Bistrica – 1. december 1837, Dunaj), kipar * Lojze Lavrič (4. junij 1914, Črni Potok pri Dragi – 15. september 1954, Ljubljana), kipar, rezbar, učitelj, lutkar, avtor spomenika NOB v Slovenski Bistrici * Anton Jožef Lerchinger (okoli 1720, Rogatec – po 1792), slikar * Janez Jurij Mersi (1725, Rogatec – 1788 ,Slovenj Gradec), kipar, rezbar * Janez Valentin Metzinger (19. april 1699, Lotaringija – 12. marec 1759 , Ljubljana), slikar * Alojz Osvatič (18. junij 1874, Slovenske Konjice – 23. februar 1959, Linz), slikar * Karel Paj (3. november 1918, Pragersko – 17 marec 1945, Andraž nad Polzelo), glasbenik * Dušan Pečnik (17. junij 1933, Maribor – 27. maja 2010, Maribor), glasbenik, kapelnik, kulturni delavec * Makso Pirnik (28. avgust 1902, Preloge – 12. avgust 1993, Šempeter pri Gorici), skladatelj, zborovodja, kulturni delavec * Ivan Polanec (1. avgust 1887 – 8. julij 1959, Slovenska Bistrica), glasbenik, organist, zeliščar, izumitelj * Franc Krištof Reiss (?, Lipnica – 25. marec 1711, Maribor), kipar * Arnold Tovornik 13. marec 1916, Selnica ob Dravi – 4. junij 1976, Maribor), igralec, častnik * Franc Turk 15. avgust 1906, Predjama – 5. maj 1976, Slovenska Bistrica), kapelnik, glasbeni pedagog * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. julij, 1909 Hošnica), politik * Ivan Pučnik (17. avgust 1927, Črešnjevec – 5. december 2008, Črešnjevec), politik, poslanec, župan, kmet, sadjar * Peter Novak (20. december 1854, Podbardo (it. Cesariis) pri Čenti, Beneška Slovenija – 26. december 1922 Slovenska Bistrica), narodni buditelj v Slovenski Bistrici * Jože Pučnik (9. marec 1932, Črešnjevec – 11. januar 2003, Nemčija), politik in sociolog * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Devina – 16. maj 1925, Avstrija), pravnik in diplomat * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), pravnik in politik * Rudi Rizman (22. marec 1944, Slovenska Bistrica), sociolog in politolog * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici), politik, zdravnik in pisatelj * Jožef Jerovšek (2. marec 1921, Spodnja Nova vas), politik, poslanec in kemik * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm –2016), učitelj, politik in športni delavec * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), stenograf in politik * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica – 29. april 1892, Dunaj), odvetnik in industrialec * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, narodni buditelj, politik, sociolog * Štefan Sagadin (9. julij 1878, Spodnja Polskava – 18. junij 1947, Beograd), pravnik, sodnik * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), narodni buditelj, politični aktivist * Anton Bergauer (29. 8. 1950, Maribor), politik (zaključil je Kovinarsko in lesno predelovalno šolo za učence v gospodarstvu Slovenska Bistrica) * Friderik Babnik (16. avgust 1883, Zgornja Polskava – 4. december 1941, Mauthausen), pravnik, tovarnar, lokalni aktivist, narodni buditelj, * Janko Babnik (13. avgust 1926, Dunaj – 1. september 1987, Ljubljana), pravnik, sodnik * Anton Brumen (7. januar 1857, Biserjane – 28. november 1930, Ptuj), sodnik, odvetnik, publicist * Rudolf Grad Ganziti (10. april 1905, Vrhole pri Slov. Konjicah – 27. julij 1987, Ljubljana), politik, sindikalist * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), odvetnik, politik, župan Celja * Josip Jaklin (22. februar 1860, Slovenska Bistrica – 1933), politik * Alojz Kores (16. junij 1930, Kovača vas – 29. januar 2006, Kovača vas), politik, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, poslanec, društveni delavec, član PGD * Franc Karner (23. oktober 1925, Slovenska Bistrica – 5. maj 1952, Krnica), sodni uslužbenec, planinec, alpinist * Urban Lemež (17. maj 1858 – 19. marec 1933, Slovenska Bistrica), pravnik, narodni buditelj, posojilničar, čitalničar * Ervin Mejak (19. april 1899, Slovenska Bistrica – 14. oktober 1989, Polzela), pravnik, odvetnik, pisatelj, vojak, Maistrov borec * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. avgust 1909, Hošnica), lokalni politik, narodni buditelj * Ferdinand Prenj (18. oktober 1876, Oplotnica – 1957, Mostar), pravnik, publicist, društveni delavec * Avguštin Reisman (28. avgust 1889, občina Pesnica – 20. februar 1975, Mostar), pravnik, odvetnik, publicist * Boštjan Schaubach (7. februar 1886, Koroška – 18. marec 1953, Slovenska Bistrica), pravnik, odvetnik, politik, župan Slovenske Bistrice * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, publicist, čitalničar, narodni buditelj * Josip Sernec (4. marec 1844, Slovenska Bistrica – 18. september 1925, Ljubljana), pravnik, politik, publicist, čitalničar, pisatelj * Teodor Tominšek (16. oktober 1902, Kranj – 16. februar 1996, Ljubljana), pravnik, publicist, prvoborec ‒ spomeničar * Julian Železnikar (3. julij 1878, Slovenska Bistrica – 14. november 1902, Ljubljana), pravnik, član ljubljanske in novomeške literarne Zadruge * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Slovenska Bistrica – 16. maj 1925, Štajerska), pravnik, minister, publicist * Pavla Mede (29. junij 1919, Strahinj – 8. januar 1943, Lukanja), komunistka, partizanka in narodna herojinja * Dušan Mravljak (21. februar 1914, Šoštanj – 8. januar 1943, Lukanja), partizan in narodni heroj * Drago Magdič (27. marec 1962, Slovenska Bistrica), častnik * Fritz Eugen Heigel (21. september 1895, Pragersko – 11. december 1930, Dunaj), častnik, inženir * Ernest Kopriva (10. september 1907, Laporje – 26. februar 1974, Obrov), pomorski častnik, publicist * Jože Kodelič (15. marec 1920, Črešnjevec – 5. februar 2015, Črešnjevec), častnik, prvoborec ‒ spomeničar * Marijan Strehar (3. marec 1952, Planina pod Šumikom – 24. maj 2012, Pohorje), častnik, vojak, čebelar, veteran vojne za Slovenijo, častni občan občine Slovenska Bistrica * Marjan Vidmajer (6. maj 1955, Slovenska Bistrica – 5. avgust 2010, Slovenska Bistrica), častnik, vojak, veteran vojne za Slovenijo * Julius Cuscoleca (26. julij 1872 , Slovenska Bistrica – 5. oktober 1935, Innsbruck), častnik * Drago Tomažič (28. januarja 1914, Veliko Tinje – 12. oktober 1943, Mozelj), uradnik, član vaških straž, četnik (plavogardist) * Alojz Vindiš (16. maj 1926, Pragersko – 3. marec 2010, Spodnja Polskava), častnik, * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985 Gradec), geodet, častnik, vojak * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat, Zagorje ob Savi – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj in dobrotnik Antona Martina Slomška * Gregor Zafošnik (30. avgust 1902, Spodnja Nova vas – 2. julij 1994, Maribor), duhovnik in skladatelj * Ivan Tomažič (17. junij 1919, Pregarje – 22. februar 2014 Ilirska Bistrica), rimskokatoliški duhovnik, organizator, mecen, publicist in venetolog * Ignac Franc Zimmermann (26. julij 1777, Slovenska Bistrica – 28. september 1843, Šentandraž v Labotski dolini), duhovnik, škof * Simon Gaberc (3. oktober 1838, Črešnjevec – 12. januar 1916, Maribor), narodni gospodar, pridigar, nabožni pesnik, duhovnik * Štefan Kušer (10. december 1910, Zgornja Brežnica – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, občinski nagrajenec * Janez Arlič (27. december 1812, Nova Cerkev – 17. junij 1879, Prihova), duhovnik, pesnik Slomškovega kroga * Friderik Mirko Aužner (25. marec 1916, Podgrad – 24. februar 1987, Maribor), duhovnik * Jože But (17. februar 1924, Kostrivnica – 9. september 1998, Slovenska Bistrica), duhovnik * Jožef Cerjak (1863, Podsreda – 1933, Slovenska Bistrica), duhovnik * Marija Serafina Černe (8. marec 1908, Kromberk – 1977), redovnica, misijonarka * Josip Drobnič (18. april 18128, Sveta Ema, Podčetrtek – 5. avgust 1861, Gradec), duhovnik, pisatelj, publicist, čitalničar, kulturni delavec * Martin Gaberc (29. september 1883, Črešnjevec – 6. april 1941, Gornja Radgona), duhovnik, kulturni delavec * Rudolf Gašparič (7. februar 1917, Kraljevica – 18. avgust 2006, Maribor), duhovnik * Pankracij Gregorc (7. maj 1867, Videm pri Ptuju – 15. avgust 1920, Slovenske Konjice), duhovnik, pesnik in pisatelj * Mihael Grešak (11. september 1914, Griže – 22. julij 1942, Celje), duhovnik * Anton Hajšek (5. junij 1829, Stari Grad – 1907, Slovenska Bistrica), duhovnik, posojilničar, čitalničar * Josip Hašnik (16. marec 1811, Trbonje – 6. marec 1883, Šentjur), duhovnik, nabožni pesnik, publicist * Franc Heber ( 1852, Velika Nedelja – 13. april 1921, Spodnja Polskava), duhovnik, katehet, kronist * Jožef Heržič ( ? – 29. april 1897, Ptuj), duhovnik, prošt, kronist, častni občan občine Spodnja Polskava * Aleksandr Hoffer (25. februar 1839, Kot – 4. september 1914, Travnik), duhovnik, jezuit, zgodovinar * Anton Jerovšek (23. maj 1874, Spodnja Nova vas – 31. oktober 1932, Maribor), duhovnik, publicist, politik * Štefan Kušar (10. december 1910, Križni Vrh – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, lokalni aktivist * Karl Križe (24. avgust 1802, Slovenska Bistrica – 20. junij 1858), duhovnik, kurat * Franc Kovačič (25. marec 1867, Veržej – 19. marec 1939 Maribor), duhovnik, zgodovinar, časnikar, publicist, diplomat * Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (19.−21. stoletje), redovnice * Franc Ksaver Lukman (24. november 1880, Loke – 12. junij 1958, Ljubljana), duhovnik, publicist, teolog, filozof * Vincenc Novak (5. september 1807, Braslovče – 8. marec 1869, Spodnja Polskava), duhovnik, nabožni pesnik * Ivan Orel (18. oktober 1899, Mozirje – 30. maj 1970, Zgornja Polskava), duhovnik * Jožef Ozimič (28. februar 1882, Zgornja Ložnica – ?), duhovnik, dekan * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj * Jožef Soler (18. april 1829, Slovenska Bistrica – 5. januar 1870, Zgornja Ložnica), duhovnik, kurat * Ivan Šolinc (15. junij 1897, Cerovec – 17. marec 1976, Krško), duhovnik * Jožef Virk (15. marec 1810, Podrečje – 4. januar 1880, Loče), duhovnik, pesnik * Matevž Vrečko (10. september 1826, Vojnik – 10. julij 1893, Šmarje pri Jelšah), duhovnik, ustanovitelj prve knjižnice v Slovenski Bistrici * Ivan Zakošek (21. marec 1876, Šentvid pri Planini – 25. maj 1951, Zgornja Ložnica), duhovnik, provizor * Jožef Gašpar Zamlik (1680, Vitanje – 22. julij 1750, Slovenska Bistrica), duhovnik * Franc Žagar (duhovnik) (3. april 1826, Spodnja Polskava – 23. november 1891), duhovnik, doktor teologije * Memi Bečirovič (1. marec 1961, Slovenska Bistrica), košarkarski trener * Rene Mlekuž (25. avgust 1975, Slovenska Bistrica), alpski smučar * Franc Očko (31. marec 1960, Slovenska Bistrica), judoist * Ivan Vidmajer (24. december 1949, Slovenska Bistrica), judoist * Urška Žigart (4. december 1996, Slovenska Bistrica), kolesarka * Kaja Korošec (17 November 2001, Slovenska Bistrica), nogometašinja * Sani Bečirović (19. 5. 1981, Maribor), košarkar (zaključil je OŠ v Slovenski Bistrici) * Marijan Štimec (3. april 1951, Maribor – 11. november 2020, Maribor), samostojni podjetnik, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica, športnik, trener * Stanko Topolčnik (12. december 1947, Slovenska Bistrica – 13. april 2013, Kovača vas), judoist, olimpijec * Jože Uršič (19. marec 1927, Devina - 5. maj 1952, Krnica), Milan Uršič (21. september 1928, Devina – med 4. in 5. majem 1952 , Krnica), Ivan Vanč Uršič (16. januar 1931, Devina – 3. maj 1952, Krnica), študent, planinec, alpinist * Rodbina Attems (13.−21. stoletje), plemiči, lastniki Bistriškega gradu od 1717 do 1945 * Ignacij Marija I. Attems (15. avgust 1652, Ljubljana – 1. december 1732, Gradec), plemič, prvi lastnik bistriškega gradu iz rodbine Attems, pravnik, mecen * Kristina Attems (1658 – 27. april 1737), hčerka Jurija Günterja grofa Herbersteina († 1677), plemkinja, druga žena Ignaca Marije I. grofa Attemsa * Franc Dizma Attems (6. avgust 1688, Gradec – 10. maj 1750, Gradec), plemič, svetnik, predsednik vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja * Ignacij Marija II. Attems (27. februar 1714 , Gradec – 15. junij 1762, Dunaj), vnuk Ignaca Marije I. Attemsa, plemič, ustanovitelj bistriške veje rodbine Attemsov Svetokriških * Ferdinand Marija I. Attems (22. januar 1746 – 23. maj 1820, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ignacij Marija III. Attems (24. februar 1774, Gradec – 17. december 1861, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ferdinand Marija II. Attems (4. december 1809, Gradec – 27. november 1878, Gradec), plemil, vladni svetnik * Emil Attems (1. oktober 1857, Linz – 13. januar 1921, Slovenska Bistrica), plemič, cesarsko-kraljevski komornik, oče in ded zadnjih bistriških Attemsov * Ferdinand Marija III. Attems (14. avgust 1885, Wels – 1946), plemič, zadnji Attems, ki je bil lastnik bistriškega gradu, doktor gozdarstva, doktor ekonomije * Eleonore Maria Mauritia Attems (4. oktober 1886, Pardubice – 19. maj 1922, Gradec), plemkinja, prva žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Vanda Marija Terezija Attems (7. oktober 1887, Pardubice – 1946), plemkinja, druga žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Ignacij V. Attems (23. junij 1918, Dunaj – 24. februar 1986 , Dunaj), plemič, inženir gozdarstva, vojak * Emil Hans Attems (25. september 1921, Gradec – 1945 (domnevno)), plemič, inženir * Edmund Attems (16. september 1924, Gradec – 4. januar 2006, Dunaj), plemič, ekonomist * Franc Dizma Attems (duhovnik) (26. oktober 1926, Gradec – 13. maj 1999, Gradec), plemič, duhovnik, profesor * Grofje rodbine Babenberžani (okoli 976−1264), plemiška rodbina, posestniki Slovenske Bistrice * Grofje rodbine Celjskih (14.−15. stoletje), plemiška rodbina, posestniki mesta in gradu Slovenska Bistrica * Rodbina Dietrichstein (izpričani med 16. in 18. stoletjem), plemiška rodbina, lastniki polskavskih zemljiških gospostev * Anton Grasl (izpričan med leti 1455 in 1485), plemič, posestnik, gradnik * Elle Hutte (2. april 1874, Slovenska Bistrica – ? Dunaj), plemkinja, pisateljica * Janez Jurij Idunspeug (? – 1572, Slovenska Bistrica), plemič, posestnik bistriškega gradu * Theodor Kravina (1720, Slovenska Bistrica – 1789, Spodnja Avstrija), plemič, rektor, publicist, duhovnik, jezuit * Adalbert Neipperg (31. marec 1890, Meran – 23. december 1948, Vršac), plemič, duhovnik * Rodbina Otokarjev (1050 − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Zbelovo − 29. april 1892, Dunaj), plemič, gospodarstvenik, pravnik * Krištof Prafer (izpričan v 2. polovici 16. stoletja), plemič, gospodar gradu Gromberk * Rodbina Spanheim (11.−13. stoletje), plemiči, prvi znani posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Stupan Ehrenstein Simon (? − 1692, Slovenska Bistrica), plemič, slikar * Rodbina Vetter von der Lillie (16.−17. stoletje), plemiči, prvi privatni lastniki bistriškega gradu med 1584 in 1681 * Josef Wurzian Ritter (9. marec 1805, Slovenska Bistrica− 27. maj 1858, Dunaj), zdravnik, plemič * Eva Ingolič (druga polovica 17. in prva polovica 18. stoletja), osumljena čarovništva == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} hh3gzqiklwdn7g1rc5e9ym7hie7dqf5 6685897 6685877 2026-06-06T07:31:36Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6685877|6685877]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-33373-67|~2026-33373-67]] ([[User talk:~2026-33373-67|pogovor]]) - strankarska glasila niso ustrezen vir, sploh ne za take teme 6685897 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Slovenska Bistrica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg |grb_alt=Grb |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]]. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]. Izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Po propadu Rimskega cesarstva je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. Mesto je dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je območje Spodnje Štajerske, vključno s Slovensko Bistrico, prišlo pod upravo nacistične Nemčije. Cilj okupacijskih oblasti je bil popolna germanizacija regije, kar je vključevalo izgon slovenskega prebivalstva, zaseg njihovega premoženja in naselitev pripadnikov nemške narodne skupnosti (Volksdeutsche). Izseljevanje je bilo del širšega nacističnega načrta, ki je predvideval odstranitev 220.000–260.000 Slovencev s Štajerske in Gorenjske. Prvi množični izgon Slovencev iz Slovenske Bistrice je bil izveden 7. junija 1941, ko so nemške oblasti organizirano deportirale skupino prebivalcev v Srbijo. Gre za enega najzgodnejših dokumentiranih izgonov na območju Spodnje Štajerske. Izseljeni prebivalci so bili večinoma narodno zavedni Slovenci, izobraženci, uradniki, obrtniki in druge družine, ki so jih okupacijske oblasti označile kot »nezaželene«. Izseljenci so bili zbrani na železniški postaji v Slovenski Bistrici in nato z vlaki odpeljani v zbirna in izgnanska taborišča v Srbiji. Dovoljena jim je bila le minimalna količina osebnih predmetov, njihovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Izseljevanje iz Slovenske Bistrice se je nadaljevalo v več valovih do leta 1942. Deportirani prebivalci so bili razseljeni po različnih krajih v Srbiji, nekateri pa so bili kasneje poslani v taborišča v Nemčiji. Njihove domove so okupacijske oblasti pogosto dodelile pripadnikom nemške narodne skupnosti ali jih uporabile za vojaške in upravne potrebe. == Razvoj gasilstva == Bistrica trg, konec 13. stoletja pa že mestna naselbina, se je pogosto srečevala s požari. Za leto dogodka vemo le za nekatere. Januarja leta 1384 je pogorel grad z Marijino kapelo, leta 1446 je bilo mesto vso v plamenih ob obleganju Madžarov. Oglejski kronist [[Paolo Santonino]] je med obiskom Slovenske Bistrice leta 1487 zapisal v dnevnik, da mesto še kaže sledi požarov iz let 1440 in 1469. Mesto si je komaj opomoglo, ko so ga leta 1532 Turki oropali in požgali. Veliko požarov so povzročili uporni kmetje, ko so 1635 na Štajerskem požgali več grajskih in gospodarskih poslopij, v bližini mesta Žički dvor pri Oplotnici in Pragerski dvor. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo, leta 1788 pa so v celoti pogorele [[Studenice]] s [[Samostan dominikank Studenice|samostanom]] in nad njim stoječi grad. Leta 1813 je pogorela [[Spodnja Polskava]], leta 1818 pa [[Šmartno na Pohorju]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Povod za ustanovitev požarne brambe so bili številni požari ob koncu 19. stoletja v Slovenski Bistrici in okolici, posebno pa požar 4. oktobra 1872, ko sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča. Da takrat ni nastala večja škoda, gre zahvala požarni brambi Maribor – mesto. Mariborski gasilci so prejeli brzojavko ob 10.15. Ob 11. uri so se že peljali s posebnim vlakom proti [[Pragersko|Pragerskemu]], kjer so jih čakali trije pari konj iz bistriške vojašnice. Opoldne ob 12.15 so bili na kraju požara, omejili so ogenj in rešili cerkev. Šele ob 23. uri zvečer so se z vozovi napotili nazaj proti Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Že 23. oktobra 1872 je bil ob 17. uri v občinski stavbi na Glavnem trgu pod predsedstvom župana Franca Formacherja zbor bistriške požarne brambe. Imenovan je bil 9-članski odbor, ki je že na isti seji razpravljal o pravilih društva in nabavi brizgalne. Tako je bilo bistriško gasilstvo organizirano že slaba tri leta po ustanovitvi prvega gasilskega društva na Slovenskem. Člani prvega odbora gasilske brambe v Slovenski Bistrici so bili: Julij Baumann, Josip Fritz, Anton Hogenwart, Edvard Janach, Josip Kalle, Mihael Nasko, Andrej Podkrajšek, Baltazar Raško in Franc Ratej''',''' ki je bil izvoljen za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ko so 17. novembra istega leta bila pravila društva predložena oblasti, ki jih je 24. novembra potrdila z odlokom št.14.692, je mesto štelo 154 hiš in 1168 prebivalcev. Prvi občni zbor je bil 7. januarja 1873 in po pravilu društva je bil imenovan dokončni odbor petih članov. Za načelnika bistriške požarne brambe je bil imenovan Mihael Nasko, za namestnika Julij Baumann, za tajnika Josef Kalle, za blagajnika Andrej Podkrajšek, za orodjarja pa Alojz Matuš. Za vodjo gasilske skupine je bil imenovan še Edvard Janach, Karel Schön za vodjo brizgalne in Franc Bachtidy za njegovega namestnika.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Januarja 1873 so nabavili prvo orodje, izdelan je bil žig in 21. marca so se bistriški gasilci združili s pokrajinsko gasilsko zvezo, k Štajerski deželni zvezi pa so pristopili šele leta 1885. Prvi “gasilski dan” so praznovali na Jožefovo, 19.marca 1873. V tem letu je društvo prejelo brizgalno in nekaj orodja.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Pozimi leta 1875 je izbruhnila živinska kuga in gasilci so prostovoljno prevzeli nadzor nad cestami, da bi preprečili širjenje te nalezljive bolezni. Kroniški zapis je zanimiv, saj vidimo, da so gasilci že zgodaj posegli na področje varovanja in preprečevanja drugih nesreč, ne samo požarov. Po dobrih dvajsetih letih se je gasilcem leta 1893 uresničila dolgoletna želja, da bi dobili svoj dom. Prvi požarni voz je društvo prejelo leta 1896 in takrat uvedlo požarno službo ob nedeljah in praznikih. Konec prve svetovne vojne je povzročil temeljite spremembe. 21. septembra 1919 je društvo prejelo pravila nove Zveze gasilskih društev.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Ob 60-letnici je društvo dobilo prvi gasilski avto in razvilo prapor. Zaradi pridobitve avtomobila so gasilski voz prodali tovarniškemu društvu v [[Tepanje]]. 30. januarja 1941 občni zbor ni bil dokončan zaradi druge svetovne vojne. V času okupacije je bil članom prepovedan vstop v dom, oddati so morali ključe, zasežen je bil gasilski avto in s tem za vedno izgubljen. Po vojni so bile razmere zahtevne, saj gasilci niso imeli prevoznega sredstva. Delovati so mogli le v bližnji okolici. 28. aprila 1946, pa so se gasilci prvič soočili s prometno nesrečo, ko so nudili »pomoč ranjenim velike avtomobilske nesreče«. Tovornjak, poln ljudi, se je vračal z mitinga na Pohorju pod Spodnjim Prebukovjem, pa so mu odpovedale zavore. Bilo je tudi nekaj mrtvih. Nanje še danes spominja tam postavljen lesen križ. Vozilo, prenovljeno v gasilski avto, so bistriški gasilci dobili šele leta 1954. Maja 1956 pa so gasilci kupili tovornjak znamke Chevrolet in ga leta 1958 predelali v cisterno.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Leta 1965 je bistriške gasilce za njihovo prizadevno delo odlikoval z [[Red zaslug za ljudstvo|redom zaslug za ljudstvo]] s srebrnimi žarki [[Josip Broz – Tito]]. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, so Bistričani pokazali svoj elan v smislu klica »Bližnjemu na pomoč!«. V nadaljnjem petintridesetletnem obdobju so močan pečat delovanju društva dajali njegovi predsedniki in poveljniki ter drugi nosilci funkcij. Prvi zapisi o zamisli izgradnje novega gasilskega doma za potrebe Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bisrica je moč najti v zapisih za leto 1980. Kljub težavam takratnega časa je društvo do leta 1987 pridobilo zemljišče in vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo večnamenskega doma. Leta 1991, ko so se člani društva pripravljali za praznovanje 120-letnice obstoja društva, se je domovina Slovenija osamosvajala in doživela agresijo jugoslovanske armade. Bistriški gasilci so v večini bili vpoklicani v enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. Ob sprejemu novega Zakona o gasilstvu in Zakona o varstvu pred požarom leta 1993 se je med članstvom zaiskrilo novo upanje. Naslednje leto je društvo napovedalo nasilno vselitev v nedokončan nov dom in ga 14. novembra 1994 prevzelo v nedokončanem stanju. Nekoliko si je društvo opomoglo naslednje leto, ko je prodalo stari gasilski dom in s kupnino poravnalo večino dolgov. Dom so dokončali člani sami s preko 4000 delovnimi urami. Pridobili so vsa soglasja in uporabno dovoljenje, ter vpis objekta v zemljiško knjigo. Dolgoletni napori za izgradnjo in pridobitev novega gasilskega doma so bili tako pri koncu.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V nadaljevanju so člani uredili še okolico novega doma in ob 125-letnici delovanja krstili tudi novo gasilsko vozilo GVC 24/50 Steyr. Leta 1996 so navezali prijateljske stike z gasilskim društvom Barsinghausen iz Nemčije. Leta 1997 so z ministrstvom za obrambo podpisali koncesijsko pogodbo za opravljanje nalog širšega pomena, za posredovanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Po velikem požaru Marijine cerkve v centru mesta Slovenska Bistrica se je pokazala potreba po visoki avtolestvi. Tako so člani začeli z aktivnostmi za nabavo take avtolestve in v začetku leta 2002 je naloga uspela s prevzemom rabljene ALK Iveco iz Japonske.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Društvu je občina Slovenska Bistrica 2. februarja 2004 podelila najvišje občinsko priznanje, Listino občine Slovenska Bistrica za prostovoljno, gasilsko in humanitarno delovanje ter reševanje v nesrečah.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://pgd-sb.si/zgodovina/|website=PGD Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Grad Slovenska Bistrica == Grad Slovenska Bistrica je mogočen grajski kompleks v severozahodnem delu starega mestnega jedra Slovenske Bistrice. S svojo večstoletno zgodovino, razgibano lastniško strukturo in bogato arhitekturno dediščino predstavlja enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na območju med Pohorjem in Halozami. Danes je osrednji kulturni center mesta, v njem pa domujejo muzejske zbirke, galerije, viteška dvorana in številne razstavne ter prireditvene dejavnosti. Najstarejši znani fevdalni gospodje območja Slovenske Bistrice so bili Spanheimi, ki so v 11. in 12. stoletju obvladovali širše območje Štajerske. Po njihovem izumrtju so jih nasledili Traungavci oziroma Otokarji, ki so vladali v 12. stoletju. Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine sredi 13. stoletja. Po Traungavcih je območje prešlo pod Babenberžane, ki so vladali do leta 1250. Med letoma 1250 in 1278 je Štajersko obvladoval češki kralj Otokar II. Přemysl, po njegovi smrti v bitki na Moravskem polju leta 1278 pa je celotna Štajerska prešla pod Habsburžane, ki so regijo obdržali vse do leta 1918. Grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1265, ko ga je kralj Rudolf Habsburški skupaj z mestom izročil grofu Majnhardu Goriškemu, ki je od leta 1286 nosil tudi naslov koroškega vojvode. Leta 1313 je grad prešel v roke Habsburžanov, ki so ga leta 1355 dali v zastavo gospodom Walsee, od 1368 pa grofom Celjskim. V 14. stoletju so torej bili lastniki gradu grofje Celjski, ki so upravljali velik del Štajerske. Njihova oblast je trajala do leta 1456. Po izumrtju Celjskih leta 1456 je posest ponovno postala deželnoknežja. Najstarejši del gradu je bil zgrajen na severozahodnem vogalu mestnega obzidja. Že pred letom 1313 so prvotnemu stolpu prizidali današnji severni trakt. V 16. stoletju ali še prej so gradu, ki je imel sprva le en trakt, dodali še tri trakte ter ga obdali z obzidjem z obrambnimi stolpiči. Grad je tako postopoma dobival podobo renesančnega dvorca. Leta 1587 je grad kupil Hans Vetter, s čimer je grad prešel iz deželnoknežje v zasebno last. Družina Vetter von der Lilie je izvedla dve veliki prenovi: * 1590–1623 – temeljita preureditev, ki je gradu dala sedanjo tlorisno zasnovo, * 1651 – dodatna obnova. V tem času je grad dobil trapezast tloris, štiri vogalne stolpiče in arkadno notranje dvorišče. Po letu 1681 so grad prevzeli Wildensteini, ki so ob njem uredili park v francoskem slogu, z geometrijsko razporejenimi drevoredi, vodnimi elementi in kiparskim okrasjem. Med drugim so uredili znameniti 200 metrov dolg gabrov drevored, ki velja za enega najstarejših ohranjenih v Evropi. Leta 1717 je grad kupil Ignacij Marija Attems, ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil. Nastali so: poslikano reprezentančno stopnišče, Marijina kapela, razkošna viteška dvorana, novi portali in kamniti okenski okvirji, zamenjava dvižnega mostu z zidanim mostom na dveh lokih. Južno od dvorca so prizidali tudi nova gospodarska poslopja. Grad je preživel manjši požar. V času Attemsov je v gradu bivala tudi slikarka in zgodovinarka Marija Attems. Rodbina Attems je ostala lastnica gradu do konca 2. svetovne vojne. Po koncu druge svetovne vojne je bil grad nacionaliziran, notranja oprema pa odtujena. Prostore je sprva uporabljala vojska, kasneje je grad postal stanovanjski objekt in počasi propadal. Leta 1985 se je pričela celovita obnova in revitalizacija, ki poteka neprekinjeno še danes, s ciljem ohraniti zgodovinsko in kulturno vrednost gradu.<ref>{{Navedi splet|title=Grad Slovenska Bistrica – kulturni center in umetnostni spomenik|url=https://zavod-ksb.si/obiscite-nas/spoznajte-grad/|website=zavod-ksb.si|date=2026-04-11|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> V gradu so ohranjene freske dvornega slikarja družine Attems, Franza Ignatija Flurerja, nastale med letoma 1717 in 1721. Poslikani so viteška dvorana, grajska kapela in reprezentančno stopnišče. Freske najdemo tudi v predporočni in poročni dvorani ter nad vrati v prostorih Galerije Grad, vendar njihovi avtorji in čas nastanka niso znani. Najobsežnejše in najveličastnejše freske krasijo viteško dvorano, ki je v celoti poslikana. Upodabljajo Herkulovo apoteozo – sprejem med bogove. Na severni steni je grb družine Attems, na južni pa grb družine Herberstein. Avtor je freske podpisal in datiral nad vhodnimi vrati. Freske na reprezentančnem stopnišču so druge po velikosti in prikazujejo dva med seboj povezana alegorična prizora, katerih pomen ni dokončno pojasnjen. Kapelske freske so posvečene Mariji. Čeprav so med najmlajšimi in najmanjšimi po obsegu, so po vsebini in detajlih med najbolj zanimivimi primeri tovrstnih poslikav na slovenskem Štajerskem.<ref>{{Navedi splet|title=Grad Slovenska Bistrica – kulturni center in umetnostni spomenik|url=https://zavod-ksb.si/obiscite-nas/spoznajte-grad/|website=zavod-ksb.si|date=2026-04-11|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Je se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in ob panonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev v občini (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki [[rimska cesta|rimske ceste]] Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] je na Južni železnici [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Športna društva in klubi == * Nogometni klub Bistrica * Košarkarski klub Slovenska Bistrica * Odbojkarski klub Bistrica * Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica * Judo klub Impol Slovenska Bistrica == Izobraževanje, vera in jezik == V mestu deluje en javni vrtec, tj. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki je razdeljen na enote Sonček, Ozka ulica in Ciciban. V kraju delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Pohorskega odreda in 2. osnovna šola Slovenska Bistrica. Prav tako deluje tudi šola za otroke s posebnimi potrebami - Osnovna šola Minke Namestnik Sonja. Mesto ima prav tako srednjo šolo. Srednja šola Slovenska Bistrica ponuja 4 izobraževalne programe: trgovec, ekonomski tehnik, metalurški tehnik in splošna gimnazija. Šole v mestu so dokaj dobro zastopane na tekmovanjih, saj učenci in dijaki redno dosegajo srebrna priznanja, včasih celo zlata.<ref>{{Navedi splet|title=Naslovnica|url=https://www.sssb.si/|website=Srednja šola Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mesto ima tri cerkve. Glavna župnijska cerkev v mestu je Župnijska cerkev sv. Jerneja. Na hribčku nad mestom se nahaja Cerkev sv. Jožefa. V centru mesta se nahaja Podružnična cerkev Marije sedem žalosti. Večina prebivalstva pripada katoliški veri, vedno bolj pa se s priseljevanjem povečuje število muslimanov. Povečuje se tudi število ateistov.<ref>{{Navedi splet|title=Župnija svetega Jerneja Slovenska Bistrica|url=https://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/|website=zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si|accessdate=2026-06-05}}</ref> V šolah prevladuje slovenščina, iz leta v leto pa se veča število govorcev tujih jezikov (najbolj izstopata albanščina in bosanščina, v zadnjih letih pa tudi ukrajinščina). == Gospodarstvo == V Slovenski Bistrici so nastala 4 pomembna podjetja: Impol, Aluminium Kety Emmi, Mojstrovina in Tovarna olja Gea. Skupina Impol je eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v Sloveniji, z začetki, ki segajo v leto 1825, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger na Zgornji Bistrici ustanovila kovačnico bakrenih izdelkov. V drugi polovici 20. stoletja se je podjetje preusmerilo v predelavo aluminija, ki ostaja njegova osrednja dejavnost. Impol je danes globalno podjetje z več tisoč zaposlenimi, ki letno predela med 250.000 in 260.000 ton aluminija ter ustvarja promet v višini približno milijarde evrov. Podjetje je znano po razvoju izdelkov iz aluminija z nizkim ogljičnim odtisom, digitalizaciji proizvodnih procesov ter dolgoročni usmerjenosti v trajnost in inovacije. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.impol.si/podjetje-impol/zgodovina/|website=Impol|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Aluminium Kety Emmi d. o. o. je podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, specializirano za mehansko in površinsko obdelavo aluminija. Podjetje deluje kot partner za celovite tehnološke rešitve aluminijastih komponent, pri čemer uporablja najsodobnejšo CNC-tehnologijo, robotizirane procese ter napredne postopke rezkanja, struženja, varjenja, eloksiranja in sestavljanja aluminija z drugimi materiali. Njihove rešitve so namenjene številnim industrijam, med drugim avtomobilski, medicinski, elektronski, pohištveni in industriji tirnih vozil. Podjetje poudarja cilj postati evropski center odličnosti za aluminijaste komponente in je dejavno tudi na področju razvoja trajnostnih in inovativnih rešitev.<ref>{{Navedi splet|title=Domov - ALUMINIUM KETY EMMI|url=https://www.emmi.si/|date=2020-11-23|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mojstrovina d. o. o. je slovensko podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, registrirano za dejavnosti strojne obdelave kovin. Podjetje je usmerjeno v mehansko obdelavo kovinskih materialov, med katerimi prevladujeta jeklo in aluminij. Njegove storitve obsegajo rezkanje, struženje, vrtanje, izdelavo kovinskih komponent, popravila kovinskih delov ter izdelavo manjših serij natančnih mehanskih izdelkov. Mojstrovina opravlja storitve za industrijske, obrtne in zasebne naročnike ter je del lokalnega sistema malih in srednjih podjetij, ki dopolnjujejo večje industrijske proizvajalce v občini Slovenska Bistrica. Podjetje je vključeno v dejavnosti, ki so značilne za širše bistriško industrijsko okolje, zlasti na področju kovinskopredelovalne in strojne industrije.<ref>{{Navedi splet|title=Mojstrovina – Strojegradnja in orodjarstvo Mojstrovina|url=https://www.mojstrovina.si/|website=Mojstrovina|date=2025-07-08|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Tovarna olja Gea je vodilna slovenska oljarna z več kot 120-letno tradicijo, saj sega njen začetek v leto 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil obrtno stiskalnico bučnega olja. Podjetje je skozi 20. stoletje prešlo od obrtne do industrijske proizvodnje in danes proizvaja širok nabor jedilnih olj, vključno z bučnim, sončničnim, repičnim, oljčnim in specialnimi olji. Gea je edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji, njeni izdelki pa so prisotni na več kot 20 tujih trgih, med drugim v ZDA, Kanadi, Avstraliji in državah EU. Podjetje je prepoznano po blagovnih znamkah Gea, Cekin, Zvezda in Sončni cvet, ter po visoki kakovosti, ki jo zagotavlja z mednarodnimi certifikati, kot sta IFS in ISO 14001. <ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://gea.si/|website=gea.si|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Gradbena dela so skoraj v celoti prevzeli tujci (večinoma Kosovarji in priseljenci iz republik bivše Jugoslavije). Prav tako so tujci lastniki vseh pekarn in sladoledarn v Slovenski Bistrici. Mesto ponuja tudi turistične nastanitve (Hotel Leonardo). Prisotna sta dva ponudnika naftnih derivatov, to sta Petrol in MOL. Prisotne so številne multinacionalke, kot so Spar, Lidl in Hofer. Mesto ima tudi kmetijsko zadrugo. V mestu je imelo sedež podjetje Granit, d.d., ki je bilo eno izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Podjetje je bilo leta 2013 v stečaju, kmalu zatem pa je propadlo. S tem so delovna mesta izgubili mnogi Bistričani.<ref>{{Navedi splet|title=Ruse je Granit zanimal, so s čakanjem na dražbo izgubili potrpljenje?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ruse-je-granit-zanimal-so-s-cakanjem-na-drazbo-izgubili-potrpljenje/328305|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> == Upravni organi in javni prevoz == V Slovenski Bistrici se nahaja Upravna enota Slovenska Bistrica, Policijska postaja Slovenska Bistrica, sedež istoimenske občine, Gasilski dom PGD Slovenska Bistrica in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Mesto ima tudi dom za starejše občane. Nedaleč od mesta se nahaja tudi Železniška postaja Slovenska Bistrica, v mestu pa je ogromno avtobusnih postaj. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonza Šarha, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Osebe, povezane z mestom == * Štefan Podričnik (1922, Mežica – 1988, Maribor), direktor Impola, poslanec skupščine SRS * Laura Lešnik (2. januar 1920, Trst – 19. december 1996, Slovenska Bistrica), finančna uradnica, prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka * Frančiška Ludvik (10. oktober 1874, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), posestnica, gostilničarka * Ivan Ludvik (11. julij 1870, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), solastnik gostilne * Jožica Ludvik (1905, Bač – 18. november 1944, Auschwitz), uradnica * Viktor Maček (1. november 1942, Slovenska Bistrica – 13. januar 1988, Maribor), ekonomist, inženir, direktor Impola * Minka Namestnik – Sonja (26. avgust 1926, Ruše – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), trgovka, borka Pohorskega bataljona * Peter Novak (20. december 1854, Podbrdo – 26. september 1922, Slovenska Bistrica), gostilnec, deželni poslanec, narodni buditelj, čitalničar * Oskar Lang (15. maj 1934, Slovenska Bistrica – 3. februar 2022, Slovenska Bistrica), elektrotehnik, planinec, alpinist * Jakob Potočnik (1865, Ravne – 1945 (predvidoma) Slovenska Bistrica), orožniški narednik, župan Pragerskega * Jurij Schaumberg (15.−16. stoletje), posestnik Slovenske Bistrice in tamkajšnjega gradu * Hinko Sernc (21. marec 1926, Sv. Areh na Pohorju – 3. februar 2018, Šmartno na Pohorju), gostilnec, glasbenik, član PGD * Engelbert Sicherl (1874, ? – 1937, ?), posestnik, trgovec, društveni delavec, župan Spodnje Polskave * Franc Steinklauber (1859 – 5. april 1921, Pragersko), tovarnar, ustanovitelj opekarne na Pragerskem * Vincenc Sternberger (5. februar 1827 – 29. maj 1912, Zgornja Bistrica), tovarnar, vzpostavil je prve zametke tovarne Impol * Albert Stieger (3. oktober 1847, Slovenska Bistrica – 24. december 1933, Slovenska Bistrica), tovarnar, župan, častni občan, ustanovitelj predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Ida Stieger (22. september 1884, Slovenska Bistrica – 9. maj 1945, Slovenska Bistrica), trgovka, tovarnarka, lastnica predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Franc Kokoschineg (15. februar 1809, Vitanje – 17. januar 1880), predstojnik okraja v Slovenski Bistrici * Matija Kotnik (1862 – 29. november 1939, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Ivan Kos (24. avgust 1880, Kostanjevec – 28. april 1968, Slovenska Bistrica), trgovec, gostilničar, župan Slovenske Bistrice, posojilničar * Franjo Jagodič (20. julij 1902, Zgornja Polskava – 25. marec 1990, Mekinje), elektrotehnik, inženir, publicist * Josipina Krulc (7. marec 1879, Videž – 6. april 1969, Slovenska Bistrica), gostilničarka, hotelirka, posestnica * Jože Ingolič (2. marec 1921, Spodnja Polskava – 1. oktober 2011, Mengeš), ekonomist, veleposlanik, politik * Marko Drnovšek (16. junij 1925, Slovenska Bistrica – 22. april 2003, Maribor), gospodarstvenik * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog in speleolog * Jože Ajd (16. februar 1920, Slovenska Bistrica – ? Nemčija), gozdni delavec * Rudolf Bader (? – po koncu 2. svetovne vojne), trgovec * Karmelo Budihna (21. januar 1916, Ustje, Ajdovščina – 10. januar 1991,Ljubljana), gozdar, upravitelj gozdne uprave Slovenska Bistrica * Vladimir Dušej (25. september 1946, Tinjska Gora – 21. avgust 1996, Maribor), trgovec, inšpektor, samostojni podjetnik, predsednik SZDL, športni pilot, ustanovitelj prve privatne pilotske šole v Sloveniji * Herta Haas (29. marec 1914, Slovenska Bistrica – 5. marec 2010, Beograd), ekonomistka, druga Titova žena * Josip Hojnik (19. marec 1845, Bukovec – 19. oktober 1915, Zgornja Polskava), veleposestnik, župan Zgornje Polskave, načelnik podružnice CMD * Jožef Hrastnik (21. februar 1806, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, prvi župan občine Spodnja Polskava * Karel Hrastnik (11. november 1845, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Marija Godec (30. december 1928, Sele pri Polskavi – 20. oktober 2012, Zgornja Polskava), direktorica banke, družbena in kulturna delavka * Alfonz Šarh (25. avgust 1893, Zgornja Bistrica – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kmet, udeleženec 1. svetovne vojne, Maistrov borec, borec Pohorskega bataljona, narodni heroj * Rado Šturm 26. julij 1893, Zgornja Bistrica – 8. februar 1960, Ljubljana), agronom, publicist, Maistrov borec * Ivan Tomažič (31. januar 1919, Zgornja Bistrica – 5. oktober 1982, Ptuj), gospodarstvenik, direktor Perutnine Ptuj * Alojz Vezjak (6. oktober 1926, Poljčane – 2. avgust 2012, Poljčane), ustanovitelj Emi-ja, župan občine Slovenska Bistrica, lokalni aktivist * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založnik, knjigotržec, novinar, zbiratelj * Joseph Hueber (1715, Dunaj – 26. september 1787, Gradec), baročni gradbenik, prenavljal je bistriški grad * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Slovenska Bistrica – 31. december 1889, Zagreb), gradbenik in industrialec * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – 14. December 2013 Maribor), gradbenik in industrialec * Marko Cvahte (14. marec 1942, Zgornja Ložnica – 5. julij 2014, Slovenska Bistrica), gradbenik, inženir, amaterski igralec * Jožef Hofer (1696, Maribor – 2. februar 1762, Maribor), arhitekt * Slavko Jelinek (31. avgust 1925, Spodnja Polskava – 27. februar 2014, Zagreb), arhitekt * Igor Kraševac (25. marec 1959, Maribor – 28. september 2020, Maribor), arhitekt, urbanist, lionist, direktor Ibisa Slovenska Bistrica * Branko Kraševec (31. marec 1927, Koprivnica – 16. junij 2016, Radenci), arhitekt, industrijski oblikovalec * Ivan Kladnik (23. junij 1912, Spodnja Ložnica – 24. november 1947, Ljubljana), gladbeni tehnik * Franjo Kikec (8. september 1923 , Ljutomer – 12. januar 2012, Maribor), inženir, predsednik GZS, tehnični direktor Impola, direktor SOZD Unial * Maksimilijan Ozimič (Maks) (12. junij 1927, Slovenska Bistrica – 21. junij 2021, Slovenska Bistrica), strojni tehnik, poznavalec polpretekle zgodovine mesta Slovenska Bistrica * Hans Pascher (19. junij 1858, Tamsweg – po 1945, Maribor), arhitekt * Peter Anton Pigrato (aktiven med leti 1558 in 1593), arhitekt, gradbenik * Edvard Lepoša (4. oktober 1921, Maribor – 2. maj 2016, Maribor), inženir, gospodarstvenik, tehnični direktor Impola * Miroslav Gregorič (5. februar 1930, Krško – 1. oktober 2018, Slovenska Bistrica), metalurg, kulturni delavec * Milan Veber (17. december 1938, Maribor – 18. julij 1998, Slovenska Bistrica), inženir, direktor in tehnični direktor Impola, lokalni aktivist * Jakob Versolatti (13. junij 1848, Šlovrenc ob Soči – 27. marec 1932, Slovenska Bistrica), gradbenik, cesarski svetnik, častni občan Slovenske Bistrice * Doroteja Ozimič (1. februar 1928, Slovenska Bistrica – 5. oktober 2009, Slovenska Bistrica), inženirka kmetijstva, učiteljica, politična zapornica * Stanko Čurin (6. november 1929, Vodranci – 6. julij 2017, Ptuj), vinogradnik, vinar (opravljal je poklicno vojaško službo v Slovenski Bistrici) * Ivan Arbeiter (16. april 1926, Ličenca – 9. oktober 1977, Maribor), enolog, direktor * Matija Batier (5. februar 1880, Gorica pri Pragerskem – december 1945), kmet, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Anton Brauče (8. junij 1890, Ritoznoj – 8. januar 1963, Ritoznoj), organizator viničarskega gibanja na slovenjebistriškem * Anton Frelih (23. december 1909, Podbrdo pri Škofji Loki – 21. julij 1985, Maribor), kmet, prevoznik − furman, prvi župan Slovenske Bistrice po 2. svetovni vojni * Vinko Gornjak (17. januar 1899, Smolnik – 31. maj 1993, Slovenska Bistrica), agronom, sadjar, banski svetnik * Anton Hrastnik (6. maj 1892, Zgornja Polskava – 10 april 1971, Zgornja Polskava), kmet, strojar, usnjar * Ivan Korošec (november 1895, Spodnja Nova vas – 20. julij 1969, Zgornja Polskava), kmet, društveni in kulturni delavec, župan Zgornje Polskave * Viktor Kodelič (1889, Pokoše – april 1959 Črešnjevec), kmet, župan Črešnjevca in Pragerskega * Franjo Ledinek (28. marec 1931, Skomarje – 8. januar 2011, Maribor), agronom, direktor, politik, poslanec, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Albin Orthaber (26. oktober 1910, Spodnja Polskava – 14. oktober 1972, Ljubljana), agronom, publicist * Marija Stegne (10. oktober 1925, Urh – 20. oktober 2012, Tinjska Gora), kmetica, ljudska pevka, društvena delavka * Jože Alt (19. december 1922, Maribor – 28. april 1942, Maribor), livar * Anton Arzenšek (1883, Slovenska Bistrica – 1963, Gradec), kovač, župan Slovenske Bistrice * Aslan Bečirović (29. november 1912, Dobri Dol, Vrapčište – 27. april 1994, Slivniško Pohorje), slaščičar, podpornik športa v občini * Karel Ingolič (11. avgust 1925, Spodnja Polskava – 9. december 2015, Slovenska Bistrica), mizar, lovec, kinolog, lokalni aktivist, direktor * Alojz Jedlovčnik (30. april 1901, Koroška – 11. maj 1983, Slovenska Bistrica), čevljar, čebelar * Jože Kozelj (16. februar 1921, Leskovec – 20. april 2009, Slovenska Bistrica), zadnji poklicni lončar v Slovenski Bistrici, pečar * Janez Kapun (12. januar 1910, Slovenske Konjice – 26. februar 2009, Slovenska Bistrica), mojster soboslikarske in pleskarske obrti * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), čevljar, železniški delavec, narodni buditelj * Ivan Kancler (11. junij 1922, Spodnja Polskava – 5. november 1942, Občina Zreče), ključavničar, borec Pohorskega bataljona * Anton Kancler (30. maj 1919, Spodnja Polskava – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kovač, borec Pohorskega bataljona * Ivan Ojcinger (16. december 1882, Slovenska Bistrica – 30. junij 1964, Slovenska Bistrica), krojaški mojster, skrbnik otrok * Anton Opravš (9. junij 1873 – 18. oktober 1935, Zgornja Polskava), pekovski mojster, lastnik pekarne, lastnik gostilne * Franc Padežnik (5. oktober 1922, Bukovec – 29. maj 2001, Zgornja Polskava), mizar, računovodja, kulturni delavec * Josip Pelko (18. marec 1881, Kostrivnica – 1962, Slovenska Bistrica), urar, fotograf * Ivan Pivec (2. februar 1919, Sele pri Polskavi – februar 1991), oljar * Vinko Polanec (22. januar 1926, Slovenska Bistrica – 4. marec 2004, Maribor), kovač * Jožef Anton Quadrio (med 1675 in 1680, Benetke – 1730), štukater * Bruno Rajtmajer (27. avgust 1912, Stari Log – 11. maj 1945, Borovlje), ključavničar, železničar * Jožko Sagadin (2. marec 1883, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce pri Mostečnem), mizar, narodni buditelj * Franc Sernec (1860, Slovenska Bistrica – ?), mizar, politik * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), čevljar, stenograf, politik, publicist * Gvido Smolar (1. september 1909, Troblje – 28. julij 1996, Slovenska Bistrica), lesni manipulant, tovarnar, direktor Emmi-ja, društveni delavec * Mihael Spindler (28. oktober 1941, Kuršinci – 13. december 2019, Maribor), metalurg, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, direktor Emmi-ja * Herbert Stremšek (19. februar 1923, Pragersko – 1. avgust 1947, Ljubljana), strugar, sodelavec gestapa * Jurij Ačko (26. marec 1878, Visole – 14. februar 1947, Slovenska Bistrica), slikopleskar, slikarski mojster * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog, krasolog, publicist * Roman Dorn (10. maj 1952, Slovenska Bistrica – 23. junij 2023, Slovenska Bistrica), slovenski računalnikar, učitelj * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985, Gradec), geodet, vojak častnik * Maruša Bradač (9. januar 1978, Maribor), astrofizičarka (odraščala je v Slovenski Bistrici, kjer je 1984–92 obiskovala osnovno šolo) * Zora Cvahte (14. marec 1936, Slovenska Bistrica – 20. januar 2019, Maribor), defektologinja, folkloristka, amaterska igralka * Slavko Kovačič (23. februar 1919, Makole – 30. november 202,0 Slovenska Bistrica), biolog, kulturni delavec, tabornik, planinec, urednik časopisa Metalurg * Milan Kac (25. oktober 1924, Lendava – 21. december 2010, Maribor), matematik * Vida Pohar (9. julij 1934 Beograd – 2022), geologinja * Gabriela Zemljič (9. marec 1919, Maribor – 17. februar 2014, Maribor), prva slovenjebistriška farmacevtka, direktorica tukajšnje lekarne * Josef von Wurzian (9. marec 1806, Slovenska Bistrica – 27. maj 1858 Dunaj), osebni zdravnik avstrijskega feldmaršala Josefa Grafa Radetzkega * Zora Janžekovič (30. september 1918, Slovenska Bistrica – 17. marec 2015 Radenci), zdravnica, specialistka plastične kirurgije (razvila je nov postopek zdravljenja globokih opeklin) * Karel Erdlen (1. junij 1923, Trbovlje – 12. februar 1999, Slivniško Pohorje), veterinar (služboval je v Slovenski Bistrici) * Ivo Antolič (14. april 1919, Ljutomer – 13. julij 2001, Ljubljana), zobozdravnik, ortodont (dve leti je deloval v Slovenski Bistrici) * Paul Adami (18. januar 1736, Slovaška – 11. november 1814, Dunaj), zdravnik, veterinar (V decembru 1779 in 1780 je opravil obsežen in zahteven poskus zaščitnega cepljenja proti omenjeni bolezni na živih živalih v Slovenski Bistrici in bližnji okolici) * Jernej Černe (1903, Šmartno v Rožni dolini – 1982, Slovenska Bistrica), zdravnik, zobozdravnik * Štefka Hribar (25. december 1921, Domžale – 19. julij 1993, Slovenska Bistrica), zdravnica, upravnica ZD Slovenska Bistrica * Ivan Jurečko (12. april 1884, Kočno ob Ložnici – 15. marec 1964), zdravnik, narodni buditelj, udeleženec 1. svetovne vojne * Jože Jeras (30. oktober 1920, Pragersko – september 2013), zdravnik, pediater, publicist * Simon Jagodič (12. oktober 1892, Veliko Tinje – 16. oktober 1967, Slovenska Bistrica), zdravnik, upravnik zdravstvenega doma Slov. Bistrica * Cvetka Križaj (5. september 1935, Ljubljana – 27. marec 1990, Slovenska Bistrica), zdravnica, pediatrinja * Anton Klasinc (1876 – avgust 1945, Pragersko), zdravnik * Leon Lemež (1895, Slovenska Bistrica – 1933), zdravnik, specialist za otroške bolezni * Jože Lokar (21. januar 1939, Slovenska Bistrica – 2. december 1996, Ljubljana), zdravnik, nevropsihiater, publicist * Maks Murmayr (1871 – 1947), zdravnik, medicinski svetnik, župan Slovenske Bistrice * Lujo Polanec (1922 – april 1999, Maribor), veterinar, publicist, režiser, kulturni delavec * Ivan Rahle (17. september 1939, Zgornja Bistrica – 17. september 1995, Zgornja Bistrica), veterinar * Srečko Rainer (25. maj 1922, Zgornja Bistrica – 2. marec 2000, Ljubljana), zdravnik, ginekolog, patolog, publicist * Ivan Rajšp (26. februar 1885, Spodnja Polskava – 24. avgust 1948, Zagreb), zdravnik * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole), zdravnik, politik, pisatelj, čitalničar * Zora Tomič (16. avgust 1929, Slovenska Bistrica – junij 2021), sociologinja, političarka in socialna aktivistka * Jurij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – januar 2014 Izola), geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitični delavec * Janko Čar (11. februar 1932, Veliko Tinje – 10. julij 2017, Slovenska Bistrica), slavist, jezikoslovec, pesnik, pisatelj in kulturni delavec * Lovro Stepišnik (28. julij 1834, Arclin – 16. februar 1912, Slovenska Bistrica), prvi slovenski potujoči knjižničar, bukovnik * Marijan Gerdelj (14. april 1948, Vinarje – 20. avgust 2020, Dolga Brda), arhivist, zborovodja, teolog * Jože Stabej (zgodovinar) (6. marec 1896, Preloge – 22. december 1980, Ljubljana), zgodovinar, publicist, kulturni organizator * Jože Hudeček (24. februar 1937, Ljubljana – 18. junij 2011, Ljubljana), umetnostni zgodovinar, novinar, pisatelj, urednik, publicist, alpinist * Jože Koropec (17. marec 1923, Bukovec – 28. april 2004, Maribor), zgodovinar, publicist * Ignac Kamenik (1. oktober 1926, Solčava – 17. julij 2002, Maribor), slovenist, pisatelj, režiser, kulturni delavec * Stanko Pahič (21. oktober 1924, Lokanja vas – 6. december 2003, Maribor), arheolog, publicist, vojni ujetnik * Ferdinand Šerbelj (18. marec 1949, Zgornje Prebukovje), umetnostni zgodovinar * Ivan Urbančič (12. november 1930, Robič – 7. avgust 2016, Ljubljana), filozof, prevajalec, publicist * Nina Ditmajer (26. marec 1988, Maribor), raziskovalka zgodovine slovenske književnosti in jezika, asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (svoje otroštvo je preživela v Slovenski Bistrici) * Martin Žnidaršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založniški strokovnjak, knjigotrški strokovnjak, novinar * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm – 23. september 2016, Ljubljana), učitelj, politik, športni delavec * Marija Goričan (24. marec 1884, Šoštanj – 15. januar 1963, Slovenska Bistrica), učiteljica, kulturna delavka, knjižničarka * Marija Hrastnik (22. marec 1922, Spodnja Polskava – 5. maj 1988, Maribor), učiteljica * Martin Dernjač (1816 – 1885, Spodnja Polskava), učitelj, nadučitelj, častni občan Spodnje Polskave * Slavoj Dimnik (31. julij 1887, Postojna – 1. oktober 1932, Maribor), učitelj, kartograf * Otilija Feigel (18. oktober 1876, Volče – 26. marec 1946, Slovenska Bistrica), učiteljica, knjižničarka, čitalničarka, kulturna delavka * Jože Tomažič (9. marec 1906, Veliko Tinje – 6. januar 1970, Jesenice), pedagog, dramatik, mladinski pisatelj, gledališki igralec, režiser in publicist * Jože Leskovar (22. avgusta 1934, Slovenska Bistrica), učitelj glasbe, ravnatelj na OŠ * Josip Brinar (1. november 1874, Studence – 11. marec 1959, Celje), pedagog, pedagoški pisec (služboval je na osnovnih šolah Slovenska Bistrica (1893–96)) * Janko Bezjak (15. april 1862, Gorca – 29. november 1935, Maribor), šolnik, jezikoslovec, pedagoški pisec (od 1893 je bil nadzornik šolskih okrajev v Slovenski Bistricai) * Miljutin Arko (16. april 1910, Ig – 24. januar 1991, Zgornja Polskava), učitelj, prvi ravnatelj Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in ljubiteljski etnolog * Vida Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica ter dolgoletna novinarka Radia Ormož in Radia Tednik Ptuj * Janez Amring (najverjetneje leta 1764 – 1824), učitelj, kmet, mlinar * Franc Brelih (? – pred 1870), učitelj, prvi posveten učitelj na Zgornji Ložnici * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), šolnik, geograf * Avgust Kopriva (9. avgust 1883, Kamnica – 1956, Gradec), učitelj * Slavko Kleindeinst (14. junij 1936, Maribor – 23. marec 2016, Slovenska Bistrica), učitelj, defektolog, ravnatelj, čebelar, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Anton Kancler (15. junij 1914, Zgornja Polskava – 1987, Slovenske Konjice), učitelj, vodja šole * Miroslav Lešnik (8. december 1923, Maribor – 7. januar 2013, Maribor), učitelj, prevajalec, športnik, kulturni delavec * Gabriel Majcen (6. julij 1858, Zgornja Velka – 13. marec 1940, Maribor), učitelj, publicist * Milan Mlakar (12. avgust 1948, Ptuj – 29. avgust 1991, Maribor), učitelj, glasbeni pedagog, zborovodja, kulturni delavec * Jurij Novak (5. april 1916, Vratišinec – 14. november 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj, šolski inšpektor, pesnik * Simon Pernat (1801, Spodnja Polskava – 1888, Zgornja Polskava), učitelj, kmet, gostilničar, organist * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slov. Konjicah – 14. december 2013, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Franc Pliberšek (14. september 1934, Kalše – 28. avgust 2015, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ Šmartno na Pohorju, društveno-kulturni delavec * Anton Podvršnik (22. maj 1897, Šmartno na Pohorju – ?), učitelj, šolski upravitelj v Zrečah, društveno-kulturni delavec * Ivan Povh (29. maj 1858, Vešenik – 17. oktober 1932, Zgornja Ložnica), učitelj, sadjar, glasbenik, zborovodja, čebelar * Hedvika Povh Leben (20. september 1902, Hoče – 13. januar 1996, Maribor), učiteljica, režiserka, kulturna delavka * Stanko Povh (11. november 1895, Zgornja Ložnica – 18. januar 1986, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Josip Rainer (? – 6. november 1936, Zgornja Polskava), nadučitelj, društveni delavec * Srečko Rajh (17. oktober 1932, Maribor – 31. december 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj OŠ Črešnjevec, društveno‒kulturni delavec * Marija Rasteiger (6. avgust 1906, Spodnje Preloge – po 10. januarju 1946), učiteljica * Jožef Repolusk (? – 1800), organist, prvi izprašani učitelj v Slovenski Bistrici * Josip Sabati (28. februar 1856, Zgornja Kungota – 1941, Zgornja Polskava), učitelj, lokalni politik, sadjar * Ludvik Sagadin (16. avgust 1884, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce, Mostečno), učitelj, sadjar * Ana Sernec (1. junij 1847, Slovenska Bistrica – 12 oktober 1940, Avstrija), učiteljica, kulturna delavka * Ivan Sernec (10. november 1936, Maribor – 7. januar 2009, Maribor), učitelj, pedagoški svetovalec, šolski inšpektor * Jelka Sernec (8. marec 1942, Slovenska Bistrica – 6. julij 2006, Maribor), učiteljica, pisateljica, pesnica * Branko Sorčnik (24. julij 1920, Slovenska Bistrica – 6. september 2011, Ljubljana), učitelj, ravnatelj, ljubiteljski dendrolog * Mirko Majcen (16. junij 1890, Slovenska Bistrica – 1. avgust 1977, Ptuj), učitelj, kulturni delavec * Avgusta Šantel (21. julij 1876, Gorica – 2. december 1968, Ljubljana), učiteljica, slikarka * Kristina Šega (23. julij 1941, Dobovec – 26. marec 1989, Ljubljana), učiteljica, knjižničarka ‒ ravnateljica knjižnice Slovenska Bistrica, pesnica, kulturna delavka * Josip Šegula (Pec) (12. februar 1903, Ptujska Gora – 17. avgust 1980, Ljubljana), učitelj, glasbeni pedagog, dirigent, kapelnik, zborovodja * Oskar Štakul (21. maj 1918, Spodnja Avstrija – 15. december 1992, Slovenska Bistrica), glasbeni pedagog, ustanovitelj in prvi ravnatelj GŠ Slovenska Bistrica * Janez Jurij Tabernik (12. marec 1729, Slovenska Bistrica – 1. maj 1813, Slovenska Bistrica), učitelj, ustanovitelj šole na Spodnji Polskavi * Julij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slov. Konjicah – 9. januar 2014, Izola), učitelj, geograf, gospodarski zgodovinar, publicist * Vida Marija Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica, novinarka, urednica, društvena delavka * Ernest Tribnik (? – avgust 1905, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj PGD Spodnja Polskava * Martin Ulaga (1904, Lože – november 1968, Ljubljana), glasbeni pedagog, organist * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), učitelj, geograf * Avgust Vidmar (21. maj 1934, Planina pod Šumikom – 28. junij 2017, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ, kulturno-prosvetni delavec, lokalni aktivist * Jožef Vodošek (2. marec 1866, Maribor – 31. avgust 1915, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Ivan Vokač (31. december 1903, Studenci – 24. december 1986, Zgornja Polskava), učitelj, upravitelj OŠ, kulturni in družbenopolitični delavec * Bojan Sinič (5. avgust 1954, Maribor – 22. februar 2018, Laporje), novinar, ustanovitelj tednika Panorama, urednik * Ana Mlakar (7. junij 1922, Slovenska Bistrica – 24. september 1997, Ljubljana), radijska napovedovalka, inštruktorica za govorno tehniko * Koni Steinbacher (1. oktober 1940, Zgornje Prebukovje pri Šmartnem na Pohorju), kulturni delavec, risar, režiser, učitelj * Milan Vidic 15. januar 1919, Ljubljana – avgust 1992, Slovenska Bistrica), režiser, kulturni delavec * Marko Žitnik 9. april 1913, Črešnjevec – 29. junij 1942, Križni Vrh), trgovec, režiser, kulturni delavec * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020), založnik in zaslužni profesor * Vinko Gaberc (13. januar 1886, Pretrež – 23. november 1966, Piran), časnikar * Ivan Matelič (18. januar 1887, Trst – 3. marec 1967, Ljubljana), učitelj (zaključič je oficirski tečaj v Slovenski Bistrici) * Anica Černej (3. april 1900, Čadram – 3. maj 1944, Nemčija), pedagoginja, pesnica, pisateljica (po njej se imenujejo ulice v Slovenski Bistrici) * Paolo Santonino (okoli 1440, Umbrija – med 1508 in 1510, Videm), potopisec, kronist * Silvester Kopriva (1. december 1908, Laporje – 30. april 1991, Ljubljana), filolog, prevajalec, publicist * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Ella von Hutten (2. aprila 1874, Slovenska Bistrica – ?), pisateljica * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Franc Pajtler (6. november 1941, Rače – 6. avgust 2009, Pragersko), zbiratelj, publicist * Rosa Pitschl (5. avgust 1861, Slovenska Bistrica – 17. december 1943, Slovenska Bistrica), založnica, knjigarnarka * Gabrijela Verdeljak (Jelka) 22. julij 1920, Studenci – 19. maj 1983, Veliko Tinje), pesnica, pisateljica, zbiralka ljudskega blaga, društveno kulturna delavka * Ivan Železnikar 28. december 1839, Stiška vas – 26. januar 1892, Ljubljana), časnikar, urednik Slovenskega naroda * Silvo Husu (ni znano), avtor in urednik (urednik krajevnega biogr. leksikona) * Marija Vojskovič (25. oktober 1915, Ljubljana – 22. marec 1997, Maribor), pisateljica, davčna uradnica * Simon Juda Stupan (? – 1693, Slovenska Bistrica), slikar * Milan Rožmarin (5. julij 1946, Slovenska Bistrica – december 2017), slikar * Marjan Hlastec (30. avgust 1936, Zgornja Ložnica), igralec * Tine Lesjak (21. junij 1957, Kot na Pohorju – 29. julij 2019, Maribor), skladatelj narodnozabavne glasbe, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi * Josip Pišof (15. junij 1911, Pragersko – 4. oktober 1986, Maribor), slikar * Bojan Cvetrežnik (11. 6. 1971, Maribor), violist, violinist, glasbeni pedagog (vodi godalne delavnice za učence in učitelje v Slovenski Bistrici) * Branimir Ritonja (23. februar 1961, Slovenska Bistrica), mojster fotografije * Lojze Avžner (1913, Podgrad – 28. oktober 1944, Šmartno v Tuhinju), ogranist, kulturnik * Branko Gombač (3. marec 1924, Poljčane – 31. januar 1997, Maribor), režiser, gledališki igralec, kulturni delavec, soustanovitelj celjskega poklicnega gledališča, ustanovitelj Borštnikovega srečanja * Franc Gornik (10. julij 1857, Malečnik – 14. julij 1908, Malečnik), cerkveni slikar * Jožef Holzinger (3. april 1735, Limbuš – 27. marec 1797, Maribor), kipar * Franc Horvat (30. november 1870, Cerkvenjak – 1944, Maribor), slikar * Božidar Jakac (16. julij 1899, Novo mesto – 20. november 1989, Ljubljana), slikar, grafik * Joseph Kuwasseg (25. november 1799, Trst – 19. marec 1859, Gradec), krajinski slikar, litograf * Janez Martin Kremser Schmidt (25. september 1718, Spodnja Avstrija – 28. junij 1801, Spodnja Avstrija), slikar * Ignac Krajnc Grablec (30. junij 1861, Vrhole pri Slov. Konjicah – 22. junij 1948, Vrhole pri Slov. Konjicah), glasbeni samouk, skladatelj, dirigent, kapelnik, kulturni delavec * Rudolf Kotnik (8. januar 1931, Štajerska – 25. oktober 1996, Hoče), slikar * Jakob Kos (26. junij 1879, Studence – 4. julij 1932, Slovenska Bistrica), organist, čitalničar, čebelar, hmeljar, udeleženec 1. svetovne vojne * Veit Königer (1. julij 1729, Južna Tirolska – 2. december 1792, Gradec), kipar, rezbar * Roman Klasinc (16. julij 1907, Pragersko – 1990), pianist, glasbeni pedagog, dirigent * Hermine Katzmayr (25. oktober 1856, Dunaj – 2. april 1933, Slovenska Bistrica), operna pevka, učiteljica petja * Franz Kässmann (1751, Slovenska Bistrica – 1. december 1837, Dunaj), kipar * Lojze Lavrič (4. junij 1914, Črni Potok pri Dragi – 15. september 1954, Ljubljana), kipar, rezbar, učitelj, lutkar, avtor spomenika NOB v Slovenski Bistrici * Anton Jožef Lerchinger (okoli 1720, Rogatec – po 1792), slikar * Janez Jurij Mersi (1725, Rogatec – 1788 ,Slovenj Gradec), kipar, rezbar * Janez Valentin Metzinger (19. april 1699, Lotaringija – 12. marec 1759 , Ljubljana), slikar * Alojz Osvatič (18. junij 1874, Slovenske Konjice – 23. februar 1959, Linz), slikar * Karel Paj (3. november 1918, Pragersko – 17 marec 1945, Andraž nad Polzelo), glasbenik * Dušan Pečnik (17. junij 1933, Maribor – 27. maja 2010, Maribor), glasbenik, kapelnik, kulturni delavec * Makso Pirnik (28. avgust 1902, Preloge – 12. avgust 1993, Šempeter pri Gorici), skladatelj, zborovodja, kulturni delavec * Ivan Polanec (1. avgust 1887 – 8. julij 1959, Slovenska Bistrica), glasbenik, organist, zeliščar, izumitelj * Franc Krištof Reiss (?, Lipnica – 25. marec 1711, Maribor), kipar * Arnold Tovornik 13. marec 1916, Selnica ob Dravi – 4. junij 1976, Maribor), igralec, častnik * Franc Turk 15. avgust 1906, Predjama – 5. maj 1976, Slovenska Bistrica), kapelnik, glasbeni pedagog * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. julij, 1909 Hošnica), politik * Ivan Pučnik (17. avgust 1927, Črešnjevec – 5. december 2008, Črešnjevec), politik, poslanec, župan, kmet, sadjar * Peter Novak (20. december 1854, Podbardo (it. Cesariis) pri Čenti, Beneška Slovenija – 26. december 1922 Slovenska Bistrica), narodni buditelj v Slovenski Bistrici * Jože Pučnik (9. marec 1932, Črešnjevec – 11. januar 2003, Nemčija), politik in sociolog * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Devina – 16. maj 1925, Avstrija), pravnik in diplomat * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), pravnik in politik * Rudi Rizman (22. marec 1944, Slovenska Bistrica), sociolog in politolog * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici), politik, zdravnik in pisatelj * Jožef Jerovšek (2. marec 1921, Spodnja Nova vas), politik, poslanec in kemik * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm –2016), učitelj, politik in športni delavec * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), stenograf in politik * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica – 29. april 1892, Dunaj), odvetnik in industrialec * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, narodni buditelj, politik, sociolog * Štefan Sagadin (9. julij 1878, Spodnja Polskava – 18. junij 1947, Beograd), pravnik, sodnik * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), narodni buditelj, politični aktivist * Anton Bergauer (29. 8. 1950, Maribor), politik (zaključil je Kovinarsko in lesno predelovalno šolo za učence v gospodarstvu Slovenska Bistrica) * Friderik Babnik (16. avgust 1883, Zgornja Polskava – 4. december 1941, Mauthausen), pravnik, tovarnar, lokalni aktivist, narodni buditelj, * Janko Babnik (13. avgust 1926, Dunaj – 1. september 1987, Ljubljana), pravnik, sodnik * Anton Brumen (7. januar 1857, Biserjane – 28. november 1930, Ptuj), sodnik, odvetnik, publicist * Rudolf Grad Ganziti (10. april 1905, Vrhole pri Slov. Konjicah – 27. julij 1987, Ljubljana), politik, sindikalist * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), odvetnik, politik, župan Celja * Josip Jaklin (22. februar 1860, Slovenska Bistrica – 1933), politik * Alojz Kores (16. junij 1930, Kovača vas – 29. januar 2006, Kovača vas), politik, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, poslanec, društveni delavec, član PGD * Franc Karner (23. oktober 1925, Slovenska Bistrica – 5. maj 1952, Krnica), sodni uslužbenec, planinec, alpinist * Urban Lemež (17. maj 1858 – 19. marec 1933, Slovenska Bistrica), pravnik, narodni buditelj, posojilničar, čitalničar * Ervin Mejak (19. april 1899, Slovenska Bistrica – 14. oktober 1989, Polzela), pravnik, odvetnik, pisatelj, vojak, Maistrov borec * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. avgust 1909, Hošnica), lokalni politik, narodni buditelj * Ferdinand Prenj (18. oktober 1876, Oplotnica – 1957, Mostar), pravnik, publicist, društveni delavec * Avguštin Reisman (28. avgust 1889, občina Pesnica – 20. februar 1975, Mostar), pravnik, odvetnik, publicist * Boštjan Schaubach (7. februar 1886, Koroška – 18. marec 1953, Slovenska Bistrica), pravnik, odvetnik, politik, župan Slovenske Bistrice * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, publicist, čitalničar, narodni buditelj * Josip Sernec (4. marec 1844, Slovenska Bistrica – 18. september 1925, Ljubljana), pravnik, politik, publicist, čitalničar, pisatelj * Teodor Tominšek (16. oktober 1902, Kranj – 16. februar 1996, Ljubljana), pravnik, publicist, prvoborec ‒ spomeničar * Julian Železnikar (3. julij 1878, Slovenska Bistrica – 14. november 1902, Ljubljana), pravnik, član ljubljanske in novomeške literarne Zadruge * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Slovenska Bistrica – 16. maj 1925, Štajerska), pravnik, minister, publicist * Pavla Mede (29. junij 1919, Strahinj – 8. januar 1943, Lukanja), komunistka, partizanka in narodna herojinja * Dušan Mravljak (21. februar 1914, Šoštanj – 8. januar 1943, Lukanja), partizan in narodni heroj * Drago Magdič (27. marec 1962, Slovenska Bistrica), častnik * Fritz Eugen Heigel (21. september 1895, Pragersko – 11. december 1930, Dunaj), častnik, inženir * Ernest Kopriva (10. september 1907, Laporje – 26. februar 1974, Obrov), pomorski častnik, publicist * Jože Kodelič (15. marec 1920, Črešnjevec – 5. februar 2015, Črešnjevec), častnik, prvoborec ‒ spomeničar * Marijan Strehar (3. marec 1952, Planina pod Šumikom – 24. maj 2012, Pohorje), častnik, vojak, čebelar, veteran vojne za Slovenijo, častni občan občine Slovenska Bistrica * Marjan Vidmajer (6. maj 1955, Slovenska Bistrica – 5. avgust 2010, Slovenska Bistrica), častnik, vojak, veteran vojne za Slovenijo * Julius Cuscoleca (26. julij 1872 , Slovenska Bistrica – 5. oktober 1935, Innsbruck), častnik * Drago Tomažič (28. januarja 1914, Veliko Tinje – 12. oktober 1943, Mozelj), uradnik, član vaških straž, četnik (plavogardist) * Alojz Vindiš (16. maj 1926, Pragersko – 3. marec 2010, Spodnja Polskava), častnik, * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985 Gradec), geodet, častnik, vojak * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat, Zagorje ob Savi – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj in dobrotnik Antona Martina Slomška * Gregor Zafošnik (30. avgust 1902, Spodnja Nova vas – 2. julij 1994, Maribor), duhovnik in skladatelj * Ivan Tomažič (17. junij 1919, Pregarje – 22. februar 2014 Ilirska Bistrica), rimskokatoliški duhovnik, organizator, mecen, publicist in venetolog * Ignac Franc Zimmermann (26. julij 1777, Slovenska Bistrica – 28. september 1843, Šentandraž v Labotski dolini), duhovnik, škof * Simon Gaberc (3. oktober 1838, Črešnjevec – 12. januar 1916, Maribor), narodni gospodar, pridigar, nabožni pesnik, duhovnik * Štefan Kušer (10. december 1910, Zgornja Brežnica – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, občinski nagrajenec * Janez Arlič (27. december 1812, Nova Cerkev – 17. junij 1879, Prihova), duhovnik, pesnik Slomškovega kroga * Friderik Mirko Aužner (25. marec 1916, Podgrad – 24. februar 1987, Maribor), duhovnik * Jože But (17. februar 1924, Kostrivnica – 9. september 1998, Slovenska Bistrica), duhovnik * Jožef Cerjak (1863, Podsreda – 1933, Slovenska Bistrica), duhovnik * Marija Serafina Černe (8. marec 1908, Kromberk – 1977), redovnica, misijonarka * Josip Drobnič (18. april 18128, Sveta Ema, Podčetrtek – 5. avgust 1861, Gradec), duhovnik, pisatelj, publicist, čitalničar, kulturni delavec * Martin Gaberc (29. september 1883, Črešnjevec – 6. april 1941, Gornja Radgona), duhovnik, kulturni delavec * Rudolf Gašparič (7. februar 1917, Kraljevica – 18. avgust 2006, Maribor), duhovnik * Pankracij Gregorc (7. maj 1867, Videm pri Ptuju – 15. avgust 1920, Slovenske Konjice), duhovnik, pesnik in pisatelj * Mihael Grešak (11. september 1914, Griže – 22. julij 1942, Celje), duhovnik * Anton Hajšek (5. junij 1829, Stari Grad – 1907, Slovenska Bistrica), duhovnik, posojilničar, čitalničar * Josip Hašnik (16. marec 1811, Trbonje – 6. marec 1883, Šentjur), duhovnik, nabožni pesnik, publicist * Franc Heber ( 1852, Velika Nedelja – 13. april 1921, Spodnja Polskava), duhovnik, katehet, kronist * Jožef Heržič ( ? – 29. april 1897, Ptuj), duhovnik, prošt, kronist, častni občan občine Spodnja Polskava * Aleksandr Hoffer (25. februar 1839, Kot – 4. september 1914, Travnik), duhovnik, jezuit, zgodovinar * Anton Jerovšek (23. maj 1874, Spodnja Nova vas – 31. oktober 1932, Maribor), duhovnik, publicist, politik * Štefan Kušar (10. december 1910, Križni Vrh – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, lokalni aktivist * Karl Križe (24. avgust 1802, Slovenska Bistrica – 20. junij 1858), duhovnik, kurat * Franc Kovačič (25. marec 1867, Veržej – 19. marec 1939 Maribor), duhovnik, zgodovinar, časnikar, publicist, diplomat * Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (19.−21. stoletje), redovnice * Franc Ksaver Lukman (24. november 1880, Loke – 12. junij 1958, Ljubljana), duhovnik, publicist, teolog, filozof * Vincenc Novak (5. september 1807, Braslovče – 8. marec 1869, Spodnja Polskava), duhovnik, nabožni pesnik * Ivan Orel (18. oktober 1899, Mozirje – 30. maj 1970, Zgornja Polskava), duhovnik * Jožef Ozimič (28. februar 1882, Zgornja Ložnica – ?), duhovnik, dekan * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj * Jožef Soler (18. april 1829, Slovenska Bistrica – 5. januar 1870, Zgornja Ložnica), duhovnik, kurat * Ivan Šolinc (15. junij 1897, Cerovec – 17. marec 1976, Krško), duhovnik * Jožef Virk (15. marec 1810, Podrečje – 4. januar 1880, Loče), duhovnik, pesnik * Matevž Vrečko (10. september 1826, Vojnik – 10. julij 1893, Šmarje pri Jelšah), duhovnik, ustanovitelj prve knjižnice v Slovenski Bistrici * Ivan Zakošek (21. marec 1876, Šentvid pri Planini – 25. maj 1951, Zgornja Ložnica), duhovnik, provizor * Jožef Gašpar Zamlik (1680, Vitanje – 22. julij 1750, Slovenska Bistrica), duhovnik * Franc Žagar (duhovnik) (3. april 1826, Spodnja Polskava – 23. november 1891), duhovnik, doktor teologije * Memi Bečirovič (1. marec 1961, Slovenska Bistrica), košarkarski trener * Rene Mlekuž (25. avgust 1975, Slovenska Bistrica), alpski smučar * Franc Očko (31. marec 1960, Slovenska Bistrica), judoist * Ivan Vidmajer (24. december 1949, Slovenska Bistrica), judoist * Urška Žigart (4. december 1996, Slovenska Bistrica), kolesarka * Kaja Korošec (17 November 2001, Slovenska Bistrica), nogometašinja * Sani Bečirović (19. 5. 1981, Maribor), košarkar (zaključil je OŠ v Slovenski Bistrici) * Marijan Štimec (3. april 1951, Maribor – 11. november 2020, Maribor), samostojni podjetnik, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica, športnik, trener * Stanko Topolčnik (12. december 1947, Slovenska Bistrica – 13. april 2013, Kovača vas), judoist, olimpijec * Jože Uršič (19. marec 1927, Devina - 5. maj 1952, Krnica), Milan Uršič (21. september 1928, Devina – med 4. in 5. majem 1952 , Krnica), Ivan Vanč Uršič (16. januar 1931, Devina – 3. maj 1952, Krnica), študent, planinec, alpinist * Rodbina Attems (13.−21. stoletje), plemiči, lastniki Bistriškega gradu od 1717 do 1945 * Ignacij Marija I. Attems (15. avgust 1652, Ljubljana – 1. december 1732, Gradec), plemič, prvi lastnik bistriškega gradu iz rodbine Attems, pravnik, mecen * Kristina Attems (1658 – 27. april 1737), hčerka Jurija Günterja grofa Herbersteina († 1677), plemkinja, druga žena Ignaca Marije I. grofa Attemsa * Franc Dizma Attems (6. avgust 1688, Gradec – 10. maj 1750, Gradec), plemič, svetnik, predsednik vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja * Ignacij Marija II. Attems (27. februar 1714 , Gradec – 15. junij 1762, Dunaj), vnuk Ignaca Marije I. Attemsa, plemič, ustanovitelj bistriške veje rodbine Attemsov Svetokriških * Ferdinand Marija I. Attems (22. januar 1746 – 23. maj 1820, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ignacij Marija III. Attems (24. februar 1774, Gradec – 17. december 1861, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ferdinand Marija II. Attems (4. december 1809, Gradec – 27. november 1878, Gradec), plemil, vladni svetnik * Emil Attems (1. oktober 1857, Linz – 13. januar 1921, Slovenska Bistrica), plemič, cesarsko-kraljevski komornik, oče in ded zadnjih bistriških Attemsov * Ferdinand Marija III. Attems (14. avgust 1885, Wels – 1946), plemič, zadnji Attems, ki je bil lastnik bistriškega gradu, doktor gozdarstva, doktor ekonomije * Eleonore Maria Mauritia Attems (4. oktober 1886, Pardubice – 19. maj 1922, Gradec), plemkinja, prva žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Vanda Marija Terezija Attems (7. oktober 1887, Pardubice – 1946), plemkinja, druga žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Ignacij V. Attems (23. junij 1918, Dunaj – 24. februar 1986 , Dunaj), plemič, inženir gozdarstva, vojak * Emil Hans Attems (25. september 1921, Gradec – 1945 (domnevno)), plemič, inženir * Edmund Attems (16. september 1924, Gradec – 4. januar 2006, Dunaj), plemič, ekonomist * Franc Dizma Attems (duhovnik) (26. oktober 1926, Gradec – 13. maj 1999, Gradec), plemič, duhovnik, profesor * Grofje rodbine Babenberžani (okoli 976−1264), plemiška rodbina, posestniki Slovenske Bistrice * Grofje rodbine Celjskih (14.−15. stoletje), plemiška rodbina, posestniki mesta in gradu Slovenska Bistrica * Rodbina Dietrichstein (izpričani med 16. in 18. stoletjem), plemiška rodbina, lastniki polskavskih zemljiških gospostev * Anton Grasl (izpričan med leti 1455 in 1485), plemič, posestnik, gradnik * Elle Hutte (2. april 1874, Slovenska Bistrica – ? Dunaj), plemkinja, pisateljica * Janez Jurij Idunspeug (? – 1572, Slovenska Bistrica), plemič, posestnik bistriškega gradu * Theodor Kravina (1720, Slovenska Bistrica – 1789, Spodnja Avstrija), plemič, rektor, publicist, duhovnik, jezuit * Adalbert Neipperg (31. marec 1890, Meran – 23. december 1948, Vršac), plemič, duhovnik * Rodbina Otokarjev (1050 − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Zbelovo − 29. april 1892, Dunaj), plemič, gospodarstvenik, pravnik * Krištof Prafer (izpričan v 2. polovici 16. stoletja), plemič, gospodar gradu Gromberk * Rodbina Spanheim (11.−13. stoletje), plemiči, prvi znani posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Stupan Ehrenstein Simon (? − 1692, Slovenska Bistrica), plemič, slikar * Rodbina Vetter von der Lillie (16.−17. stoletje), plemiči, prvi privatni lastniki bistriškega gradu med 1584 in 1681 * Josef Wurzian Ritter (9. marec 1805, Slovenska Bistrica− 27. maj 1858, Dunaj), zdravnik, plemič * Eva Ingolič (druga polovica 17. in prva polovica 18. stoletja), osumljena čarovništva == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} 1gcqwjqci0ikxvquzcz6khkuq24rvs5 6685910 6685897 2026-06-06T08:07:51Z Yerpo 8417 --iz virov skopirana vsebina 6685910 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Slovenska Bistrica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg |grb_alt=Grb |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]]. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]. Izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Po propadu Rimskega cesarstva je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. Mesto je dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je območje Spodnje Štajerske, vključno s Slovensko Bistrico, prišlo pod upravo nacistične Nemčije. Cilj okupacijskih oblasti je bil popolna germanizacija regije, kar je vključevalo izgon slovenskega prebivalstva, zaseg njihovega premoženja in naselitev pripadnikov nemške narodne skupnosti (Volksdeutsche). Izseljevanje je bilo del širšega nacističnega načrta, ki je predvideval odstranitev 220.000–260.000 Slovencev s Štajerske in Gorenjske. Prvi množični izgon Slovencev iz Slovenske Bistrice je bil izveden 7. junija 1941, ko so nemške oblasti organizirano deportirale skupino prebivalcev v Srbijo. Gre za enega najzgodnejših dokumentiranih izgonov na območju Spodnje Štajerske. Izseljeni prebivalci so bili večinoma narodno zavedni Slovenci, izobraženci, uradniki, obrtniki in druge družine, ki so jih okupacijske oblasti označile kot »nezaželene«. Izseljenci so bili zbrani na železniški postaji v Slovenski Bistrici in nato z vlaki odpeljani v zbirna in izgnanska taborišča v Srbiji. Dovoljena jim je bila le minimalna količina osebnih predmetov, njihovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Izseljevanje iz Slovenske Bistrice se je nadaljevalo v več valovih do leta 1942. Deportirani prebivalci so bili razseljeni po različnih krajih v Srbiji, nekateri pa so bili kasneje poslani v taborišča v Nemčiji. Njihove domove so okupacijske oblasti pogosto dodelile pripadnikom nemške narodne skupnosti ali jih uporabile za vojaške in upravne potrebe. == Grad Slovenska Bistrica == Grad Slovenska Bistrica je mogočen grajski kompleks v severozahodnem delu starega mestnega jedra Slovenske Bistrice. S svojo večstoletno zgodovino, razgibano lastniško strukturo in bogato arhitekturno dediščino predstavlja enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na območju med Pohorjem in Halozami. Danes je osrednji kulturni center mesta, v njem pa domujejo muzejske zbirke, galerije, viteška dvorana in številne razstavne ter prireditvene dejavnosti. Najstarejši znani fevdalni gospodje območja Slovenske Bistrice so bili Spanheimi, ki so v 11. in 12. stoletju obvladovali širše območje Štajerske. Po njihovem izumrtju so jih nasledili Traungavci oziroma Otokarji, ki so vladali v 12. stoletju. Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine sredi 13. stoletja. Po Traungavcih je območje prešlo pod Babenberžane, ki so vladali do leta 1250. Med letoma 1250 in 1278 je Štajersko obvladoval češki kralj Otokar II. Přemysl, po njegovi smrti v bitki na Moravskem polju leta 1278 pa je celotna Štajerska prešla pod Habsburžane, ki so regijo obdržali vse do leta 1918. Grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1265, ko ga je kralj Rudolf Habsburški skupaj z mestom izročil grofu Majnhardu Goriškemu, ki je od leta 1286 nosil tudi naslov koroškega vojvode. Leta 1313 je grad prešel v roke Habsburžanov, ki so ga leta 1355 dali v zastavo gospodom Walsee, od 1368 pa grofom Celjskim. V 14. stoletju so torej bili lastniki gradu grofje Celjski, ki so upravljali velik del Štajerske. Njihova oblast je trajala do leta 1456. Po izumrtju Celjskih leta 1456 je posest ponovno postala deželnoknežja. Najstarejši del gradu je bil zgrajen na severozahodnem vogalu mestnega obzidja. Že pred letom 1313 so prvotnemu stolpu prizidali današnji severni trakt. V 16. stoletju ali še prej so gradu, ki je imel sprva le en trakt, dodali še tri trakte ter ga obdali z obzidjem z obrambnimi stolpiči. Grad je tako postopoma dobival podobo renesančnega dvorca. Leta 1587 je grad kupil Hans Vetter, s čimer je grad prešel iz deželnoknežje v zasebno last. Družina Vetter von der Lilie je izvedla dve veliki prenovi: * 1590–1623 – temeljita preureditev, ki je gradu dala sedanjo tlorisno zasnovo, * 1651 – dodatna obnova. V tem času je grad dobil trapezast tloris, štiri vogalne stolpiče in arkadno notranje dvorišče. Po letu 1681 so grad prevzeli Wildensteini, ki so ob njem uredili park v francoskem slogu, z geometrijsko razporejenimi drevoredi, vodnimi elementi in kiparskim okrasjem. Med drugim so uredili znameniti 200 metrov dolg gabrov drevored, ki velja za enega najstarejših ohranjenih v Evropi. Leta 1717 je grad kupil Ignacij Marija Attems, ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil. Nastali so: poslikano reprezentančno stopnišče, Marijina kapela, razkošna viteška dvorana, novi portali in kamniti okenski okvirji, zamenjava dvižnega mostu z zidanim mostom na dveh lokih. Južno od dvorca so prizidali tudi nova gospodarska poslopja. Grad je preživel manjši požar. V času Attemsov je v gradu bivala tudi slikarka in zgodovinarka Marija Attems. Rodbina Attems je ostala lastnica gradu do konca 2. svetovne vojne. == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Je se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in ob panonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev v občini (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki [[rimska cesta|rimske ceste]] Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] je na Južni železnici [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Športna društva in klubi == * Nogometni klub Bistrica * Košarkarski klub Slovenska Bistrica * Odbojkarski klub Bistrica * Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica * Judo klub Impol Slovenska Bistrica == Izobraževanje, vera in jezik == V mestu deluje en javni vrtec, tj. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki je razdeljen na enote Sonček, Ozka ulica in Ciciban. V kraju delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Pohorskega odreda in 2. osnovna šola Slovenska Bistrica. Prav tako deluje tudi šola za otroke s posebnimi potrebami - Osnovna šola Minke Namestnik Sonja. Mesto ima prav tako srednjo šolo. Srednja šola Slovenska Bistrica ponuja 4 izobraževalne programe: trgovec, ekonomski tehnik, metalurški tehnik in splošna gimnazija. Šole v mestu so dokaj dobro zastopane na tekmovanjih, saj učenci in dijaki redno dosegajo srebrna priznanja, včasih celo zlata.<ref>{{Navedi splet|title=Naslovnica|url=https://www.sssb.si/|website=Srednja šola Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mesto ima tri cerkve. Glavna župnijska cerkev v mestu je Župnijska cerkev sv. Jerneja. Na hribčku nad mestom se nahaja Cerkev sv. Jožefa. V centru mesta se nahaja Podružnična cerkev Marije sedem žalosti. Večina prebivalstva pripada katoliški veri, vedno bolj pa se s priseljevanjem povečuje število muslimanov. Povečuje se tudi število ateistov.<ref>{{Navedi splet|title=Župnija svetega Jerneja Slovenska Bistrica|url=https://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/|website=zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si|accessdate=2026-06-05}}</ref> V šolah prevladuje slovenščina, iz leta v leto pa se veča število govorcev tujih jezikov (najbolj izstopata albanščina in bosanščina, v zadnjih letih pa tudi ukrajinščina). == Gospodarstvo == V Slovenski Bistrici so nastala 4 pomembna podjetja: Impol, Aluminium Kety Emmi, Mojstrovina in Tovarna olja Gea. Skupina Impol je eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v Sloveniji, z začetki, ki segajo v leto 1825, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger na Zgornji Bistrici ustanovila kovačnico bakrenih izdelkov. V drugi polovici 20. stoletja se je podjetje preusmerilo v predelavo aluminija, ki ostaja njegova osrednja dejavnost. Impol je danes globalno podjetje z več tisoč zaposlenimi, ki letno predela med 250.000 in 260.000 ton aluminija ter ustvarja promet v višini približno milijarde evrov. Podjetje je znano po razvoju izdelkov iz aluminija z nizkim ogljičnim odtisom, digitalizaciji proizvodnih procesov ter dolgoročni usmerjenosti v trajnost in inovacije. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.impol.si/podjetje-impol/zgodovina/|website=Impol|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Aluminium Kety Emmi d. o. o. je podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, specializirano za mehansko in površinsko obdelavo aluminija. Podjetje deluje kot partner za celovite tehnološke rešitve aluminijastih komponent, pri čemer uporablja najsodobnejšo CNC-tehnologijo, robotizirane procese ter napredne postopke rezkanja, struženja, varjenja, eloksiranja in sestavljanja aluminija z drugimi materiali. Njihove rešitve so namenjene številnim industrijam, med drugim avtomobilski, medicinski, elektronski, pohištveni in industriji tirnih vozil. Podjetje poudarja cilj postati evropski center odličnosti za aluminijaste komponente in je dejavno tudi na področju razvoja trajnostnih in inovativnih rešitev.<ref>{{Navedi splet|title=Domov - ALUMINIUM KETY EMMI|url=https://www.emmi.si/|date=2020-11-23|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mojstrovina d. o. o. je slovensko podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, registrirano za dejavnosti strojne obdelave kovin. Podjetje je usmerjeno v mehansko obdelavo kovinskih materialov, med katerimi prevladujeta jeklo in aluminij. Njegove storitve obsegajo rezkanje, struženje, vrtanje, izdelavo kovinskih komponent, popravila kovinskih delov ter izdelavo manjših serij natančnih mehanskih izdelkov. Mojstrovina opravlja storitve za industrijske, obrtne in zasebne naročnike ter je del lokalnega sistema malih in srednjih podjetij, ki dopolnjujejo večje industrijske proizvajalce v občini Slovenska Bistrica. Podjetje je vključeno v dejavnosti, ki so značilne za širše bistriško industrijsko okolje, zlasti na področju kovinskopredelovalne in strojne industrije.<ref>{{Navedi splet|title=Mojstrovina – Strojegradnja in orodjarstvo Mojstrovina|url=https://www.mojstrovina.si/|website=Mojstrovina|date=2025-07-08|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Tovarna olja Gea je vodilna slovenska oljarna z več kot 120-letno tradicijo, saj sega njen začetek v leto 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil obrtno stiskalnico bučnega olja. Podjetje je skozi 20. stoletje prešlo od obrtne do industrijske proizvodnje in danes proizvaja širok nabor jedilnih olj, vključno z bučnim, sončničnim, repičnim, oljčnim in specialnimi olji. Gea je edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji, njeni izdelki pa so prisotni na več kot 20 tujih trgih, med drugim v ZDA, Kanadi, Avstraliji in državah EU. Podjetje je prepoznano po blagovnih znamkah Gea, Cekin, Zvezda in Sončni cvet, ter po visoki kakovosti, ki jo zagotavlja z mednarodnimi certifikati, kot sta IFS in ISO 14001. <ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://gea.si/|website=gea.si|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Gradbena dela so skoraj v celoti prevzeli tujci (večinoma Kosovarji in priseljenci iz republik bivše Jugoslavije). Prav tako so tujci lastniki vseh pekarn in sladoledarn v Slovenski Bistrici. Mesto ponuja tudi turistične nastanitve (Hotel Leonardo). Prisotna sta dva ponudnika naftnih derivatov, to sta Petrol in MOL. Prisotne so številne multinacionalke, kot so Spar, Lidl in Hofer. Mesto ima tudi kmetijsko zadrugo. V mestu je imelo sedež podjetje Granit, d.d., ki je bilo eno izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Podjetje je bilo leta 2013 v stečaju, kmalu zatem pa je propadlo. S tem so delovna mesta izgubili mnogi Bistričani.<ref>{{Navedi splet|title=Ruse je Granit zanimal, so s čakanjem na dražbo izgubili potrpljenje?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ruse-je-granit-zanimal-so-s-cakanjem-na-drazbo-izgubili-potrpljenje/328305|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> == Upravni organi in javni prevoz == V Slovenski Bistrici se nahaja Upravna enota Slovenska Bistrica, Policijska postaja Slovenska Bistrica, sedež istoimenske občine, Gasilski dom PGD Slovenska Bistrica in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Mesto ima tudi dom za starejše občane. Nedaleč od mesta se nahaja tudi Železniška postaja Slovenska Bistrica, v mestu pa je ogromno avtobusnih postaj. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonza Šarha, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Osebe, povezane z mestom == * Štefan Podričnik (1922, Mežica – 1988, Maribor), direktor Impola, poslanec skupščine SRS * Laura Lešnik (2. januar 1920, Trst – 19. december 1996, Slovenska Bistrica), finančna uradnica, prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka * Frančiška Ludvik (10. oktober 1874, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), posestnica, gostilničarka * Ivan Ludvik (11. julij 1870, Bač – 14. oktober 1944, Srijemske Laze), solastnik gostilne * Jožica Ludvik (1905, Bač – 18. november 1944, Auschwitz), uradnica * Viktor Maček (1. november 1942, Slovenska Bistrica – 13. januar 1988, Maribor), ekonomist, inženir, direktor Impola * Minka Namestnik – Sonja (26. avgust 1926, Ruše – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), trgovka, borka Pohorskega bataljona * Peter Novak (20. december 1854, Podbrdo – 26. september 1922, Slovenska Bistrica), gostilnec, deželni poslanec, narodni buditelj, čitalničar * Oskar Lang (15. maj 1934, Slovenska Bistrica – 3. februar 2022, Slovenska Bistrica), elektrotehnik, planinec, alpinist * Jakob Potočnik (1865, Ravne – 1945 (predvidoma) Slovenska Bistrica), orožniški narednik, župan Pragerskega * Jurij Schaumberg (15.−16. stoletje), posestnik Slovenske Bistrice in tamkajšnjega gradu * Hinko Sernc (21. marec 1926, Sv. Areh na Pohorju – 3. februar 2018, Šmartno na Pohorju), gostilnec, glasbenik, član PGD * Engelbert Sicherl (1874, ? – 1937, ?), posestnik, trgovec, društveni delavec, župan Spodnje Polskave * Franc Steinklauber (1859 – 5. april 1921, Pragersko), tovarnar, ustanovitelj opekarne na Pragerskem * Vincenc Sternberger (5. februar 1827 – 29. maj 1912, Zgornja Bistrica), tovarnar, vzpostavil je prve zametke tovarne Impol * Albert Stieger (3. oktober 1847, Slovenska Bistrica – 24. december 1933, Slovenska Bistrica), tovarnar, župan, častni občan, ustanovitelj predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Ida Stieger (22. september 1884, Slovenska Bistrica – 9. maj 1945, Slovenska Bistrica), trgovka, tovarnarka, lastnica predhodnice sedanje tovarne olja Gea * Franc Kokoschineg (15. februar 1809, Vitanje – 17. januar 1880), predstojnik okraja v Slovenski Bistrici * Matija Kotnik (1862 – 29. november 1939, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Ivan Kos (24. avgust 1880, Kostanjevec – 28. april 1968, Slovenska Bistrica), trgovec, gostilničar, župan Slovenske Bistrice, posojilničar * Franjo Jagodič (20. julij 1902, Zgornja Polskava – 25. marec 1990, Mekinje), elektrotehnik, inženir, publicist * Josipina Krulc (7. marec 1879, Videž – 6. april 1969, Slovenska Bistrica), gostilničarka, hotelirka, posestnica * Jože Ingolič (2. marec 1921, Spodnja Polskava – 1. oktober 2011, Mengeš), ekonomist, veleposlanik, politik * Marko Drnovšek (16. junij 1925, Slovenska Bistrica – 22. april 2003, Maribor), gospodarstvenik * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog in speleolog * Jože Ajd (16. februar 1920, Slovenska Bistrica – ? Nemčija), gozdni delavec * Rudolf Bader (? – po koncu 2. svetovne vojne), trgovec * Karmelo Budihna (21. januar 1916, Ustje, Ajdovščina – 10. januar 1991,Ljubljana), gozdar, upravitelj gozdne uprave Slovenska Bistrica * Vladimir Dušej (25. september 1946, Tinjska Gora – 21. avgust 1996, Maribor), trgovec, inšpektor, samostojni podjetnik, predsednik SZDL, športni pilot, ustanovitelj prve privatne pilotske šole v Sloveniji * Herta Haas (29. marec 1914, Slovenska Bistrica – 5. marec 2010, Beograd), ekonomistka, druga Titova žena * Josip Hojnik (19. marec 1845, Bukovec – 19. oktober 1915, Zgornja Polskava), veleposestnik, župan Zgornje Polskave, načelnik podružnice CMD * Jožef Hrastnik (21. februar 1806, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, prvi župan občine Spodnja Polskava * Karel Hrastnik (11. november 1845, Spodnja Polskava – 20. marec 1870, Spodnja Polskava), posestnik, župan občine Spodnja Polskava * Marija Godec (30. december 1928, Sele pri Polskavi – 20. oktober 2012, Zgornja Polskava), direktorica banke, družbena in kulturna delavka * Alfonz Šarh (25. avgust 1893, Zgornja Bistrica – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kmet, udeleženec 1. svetovne vojne, Maistrov borec, borec Pohorskega bataljona, narodni heroj * Rado Šturm 26. julij 1893, Zgornja Bistrica – 8. februar 1960, Ljubljana), agronom, publicist, Maistrov borec * Ivan Tomažič (31. januar 1919, Zgornja Bistrica – 5. oktober 1982, Ptuj), gospodarstvenik, direktor Perutnine Ptuj * Alojz Vezjak (6. oktober 1926, Poljčane – 2. avgust 2012, Poljčane), ustanovitelj Emi-ja, župan občine Slovenska Bistrica, lokalni aktivist * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založnik, knjigotržec, novinar, zbiratelj * Joseph Hueber (1715, Dunaj – 26. september 1787, Gradec), baročni gradbenik, prenavljal je bistriški grad * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Slovenska Bistrica – 31. december 1889, Zagreb), gradbenik in industrialec * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – 14. December 2013 Maribor), gradbenik in industrialec * Marko Cvahte (14. marec 1942, Zgornja Ložnica – 5. julij 2014, Slovenska Bistrica), gradbenik, inženir, amaterski igralec * Jožef Hofer (1696, Maribor – 2. februar 1762, Maribor), arhitekt * Slavko Jelinek (31. avgust 1925, Spodnja Polskava – 27. februar 2014, Zagreb), arhitekt * Igor Kraševac (25. marec 1959, Maribor – 28. september 2020, Maribor), arhitekt, urbanist, lionist, direktor Ibisa Slovenska Bistrica * Branko Kraševec (31. marec 1927, Koprivnica – 16. junij 2016, Radenci), arhitekt, industrijski oblikovalec * Ivan Kladnik (23. junij 1912, Spodnja Ložnica – 24. november 1947, Ljubljana), gladbeni tehnik * Franjo Kikec (8. september 1923 , Ljutomer – 12. januar 2012, Maribor), inženir, predsednik GZS, tehnični direktor Impola, direktor SOZD Unial * Maksimilijan Ozimič (Maks) (12. junij 1927, Slovenska Bistrica – 21. junij 2021, Slovenska Bistrica), strojni tehnik, poznavalec polpretekle zgodovine mesta Slovenska Bistrica * Hans Pascher (19. junij 1858, Tamsweg – po 1945, Maribor), arhitekt * Peter Anton Pigrato (aktiven med leti 1558 in 1593), arhitekt, gradbenik * Edvard Lepoša (4. oktober 1921, Maribor – 2. maj 2016, Maribor), inženir, gospodarstvenik, tehnični direktor Impola * Miroslav Gregorič (5. februar 1930, Krško – 1. oktober 2018, Slovenska Bistrica), metalurg, kulturni delavec * Milan Veber (17. december 1938, Maribor – 18. julij 1998, Slovenska Bistrica), inženir, direktor in tehnični direktor Impola, lokalni aktivist * Jakob Versolatti (13. junij 1848, Šlovrenc ob Soči – 27. marec 1932, Slovenska Bistrica), gradbenik, cesarski svetnik, častni občan Slovenske Bistrice * Doroteja Ozimič (1. februar 1928, Slovenska Bistrica – 5. oktober 2009, Slovenska Bistrica), inženirka kmetijstva, učiteljica, politična zapornica * Stanko Čurin (6. november 1929, Vodranci – 6. julij 2017, Ptuj), vinogradnik, vinar (opravljal je poklicno vojaško službo v Slovenski Bistrici) * Ivan Arbeiter (16. april 1926, Ličenca – 9. oktober 1977, Maribor), enolog, direktor * Matija Batier (5. februar 1880, Gorica pri Pragerskem – december 1945), kmet, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Anton Brauče (8. junij 1890, Ritoznoj – 8. januar 1963, Ritoznoj), organizator viničarskega gibanja na slovenjebistriškem * Anton Frelih (23. december 1909, Podbrdo pri Škofji Loki – 21. julij 1985, Maribor), kmet, prevoznik − furman, prvi župan Slovenske Bistrice po 2. svetovni vojni * Vinko Gornjak (17. januar 1899, Smolnik – 31. maj 1993, Slovenska Bistrica), agronom, sadjar, banski svetnik * Anton Hrastnik (6. maj 1892, Zgornja Polskava – 10 april 1971, Zgornja Polskava), kmet, strojar, usnjar * Ivan Korošec (november 1895, Spodnja Nova vas – 20. julij 1969, Zgornja Polskava), kmet, društveni in kulturni delavec, župan Zgornje Polskave * Viktor Kodelič (1889, Pokoše – april 1959 Črešnjevec), kmet, župan Črešnjevca in Pragerskega * Franjo Ledinek (28. marec 1931, Skomarje – 8. januar 2011, Maribor), agronom, direktor, politik, poslanec, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Albin Orthaber (26. oktober 1910, Spodnja Polskava – 14. oktober 1972, Ljubljana), agronom, publicist * Marija Stegne (10. oktober 1925, Urh – 20. oktober 2012, Tinjska Gora), kmetica, ljudska pevka, društvena delavka * Jože Alt (19. december 1922, Maribor – 28. april 1942, Maribor), livar * Anton Arzenšek (1883, Slovenska Bistrica – 1963, Gradec), kovač, župan Slovenske Bistrice * Aslan Bečirović (29. november 1912, Dobri Dol, Vrapčište – 27. april 1994, Slivniško Pohorje), slaščičar, podpornik športa v občini * Karel Ingolič (11. avgust 1925, Spodnja Polskava – 9. december 2015, Slovenska Bistrica), mizar, lovec, kinolog, lokalni aktivist, direktor * Alojz Jedlovčnik (30. april 1901, Koroška – 11. maj 1983, Slovenska Bistrica), čevljar, čebelar * Jože Kozelj (16. februar 1921, Leskovec – 20. april 2009, Slovenska Bistrica), zadnji poklicni lončar v Slovenski Bistrici, pečar * Janez Kapun (12. januar 1910, Slovenske Konjice – 26. februar 2009, Slovenska Bistrica), mojster soboslikarske in pleskarske obrti * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), čevljar, železniški delavec, narodni buditelj * Ivan Kancler (11. junij 1922, Spodnja Polskava – 5. november 1942, Občina Zreče), ključavničar, borec Pohorskega bataljona * Anton Kancler (30. maj 1919, Spodnja Polskava – 8. januar 1943, Trije žeblji na Osankarici), kovač, borec Pohorskega bataljona * Ivan Ojcinger (16. december 1882, Slovenska Bistrica – 30. junij 1964, Slovenska Bistrica), krojaški mojster, skrbnik otrok * Anton Opravš (9. junij 1873 – 18. oktober 1935, Zgornja Polskava), pekovski mojster, lastnik pekarne, lastnik gostilne * Franc Padežnik (5. oktober 1922, Bukovec – 29. maj 2001, Zgornja Polskava), mizar, računovodja, kulturni delavec * Josip Pelko (18. marec 1881, Kostrivnica – 1962, Slovenska Bistrica), urar, fotograf * Ivan Pivec (2. februar 1919, Sele pri Polskavi – februar 1991), oljar * Vinko Polanec (22. januar 1926, Slovenska Bistrica – 4. marec 2004, Maribor), kovač * Jožef Anton Quadrio (med 1675 in 1680, Benetke – 1730), štukater * Bruno Rajtmajer (27. avgust 1912, Stari Log – 11. maj 1945, Borovlje), ključavničar, železničar * Jožko Sagadin (2. marec 1883, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce pri Mostečnem), mizar, narodni buditelj * Franc Sernec (1860, Slovenska Bistrica – ?), mizar, politik * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), čevljar, stenograf, politik, publicist * Gvido Smolar (1. september 1909, Troblje – 28. julij 1996, Slovenska Bistrica), lesni manipulant, tovarnar, direktor Emmi-ja, društveni delavec * Mihael Spindler (28. oktober 1941, Kuršinci – 13. december 2019, Maribor), metalurg, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, direktor Emmi-ja * Herbert Stremšek (19. februar 1923, Pragersko – 1. avgust 1947, Ljubljana), strugar, sodelavec gestapa * Jurij Ačko (26. marec 1878, Visole – 14. februar 1947, Slovenska Bistrica), slikopleskar, slikarski mojster * Rado Gospodarič (14. januar 1933, Pragersko – 12. februar 1988, Ljubljana), geolog, krasolog, publicist * Roman Dorn (10. maj 1952, Slovenska Bistrica – 23. junij 2023, Slovenska Bistrica), slovenski računalnikar, učitelj * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985, Gradec), geodet, vojak častnik * Maruša Bradač (9. januar 1978, Maribor), astrofizičarka (odraščala je v Slovenski Bistrici, kjer je 1984–92 obiskovala osnovno šolo) * Zora Cvahte (14. marec 1936, Slovenska Bistrica – 20. januar 2019, Maribor), defektologinja, folkloristka, amaterska igralka * Slavko Kovačič (23. februar 1919, Makole – 30. november 202,0 Slovenska Bistrica), biolog, kulturni delavec, tabornik, planinec, urednik časopisa Metalurg * Milan Kac (25. oktober 1924, Lendava – 21. december 2010, Maribor), matematik * Vida Pohar (9. julij 1934 Beograd – 2022), geologinja * Gabriela Zemljič (9. marec 1919, Maribor – 17. februar 2014, Maribor), prva slovenjebistriška farmacevtka, direktorica tukajšnje lekarne * Josef von Wurzian (9. marec 1806, Slovenska Bistrica – 27. maj 1858 Dunaj), osebni zdravnik avstrijskega feldmaršala Josefa Grafa Radetzkega * Zora Janžekovič (30. september 1918, Slovenska Bistrica – 17. marec 2015 Radenci), zdravnica, specialistka plastične kirurgije (razvila je nov postopek zdravljenja globokih opeklin) * Karel Erdlen (1. junij 1923, Trbovlje – 12. februar 1999, Slivniško Pohorje), veterinar (služboval je v Slovenski Bistrici) * Ivo Antolič (14. april 1919, Ljutomer – 13. julij 2001, Ljubljana), zobozdravnik, ortodont (dve leti je deloval v Slovenski Bistrici) * Paul Adami (18. januar 1736, Slovaška – 11. november 1814, Dunaj), zdravnik, veterinar (V decembru 1779 in 1780 je opravil obsežen in zahteven poskus zaščitnega cepljenja proti omenjeni bolezni na živih živalih v Slovenski Bistrici in bližnji okolici) * Jernej Černe (1903, Šmartno v Rožni dolini – 1982, Slovenska Bistrica), zdravnik, zobozdravnik * Štefka Hribar (25. december 1921, Domžale – 19. julij 1993, Slovenska Bistrica), zdravnica, upravnica ZD Slovenska Bistrica * Ivan Jurečko (12. april 1884, Kočno ob Ložnici – 15. marec 1964), zdravnik, narodni buditelj, udeleženec 1. svetovne vojne * Jože Jeras (30. oktober 1920, Pragersko – september 2013), zdravnik, pediater, publicist * Simon Jagodič (12. oktober 1892, Veliko Tinje – 16. oktober 1967, Slovenska Bistrica), zdravnik, upravnik zdravstvenega doma Slov. Bistrica * Cvetka Križaj (5. september 1935, Ljubljana – 27. marec 1990, Slovenska Bistrica), zdravnica, pediatrinja * Anton Klasinc (1876 – avgust 1945, Pragersko), zdravnik * Leon Lemež (1895, Slovenska Bistrica – 1933), zdravnik, specialist za otroške bolezni * Jože Lokar (21. januar 1939, Slovenska Bistrica – 2. december 1996, Ljubljana), zdravnik, nevropsihiater, publicist * Maks Murmayr (1871 – 1947), zdravnik, medicinski svetnik, župan Slovenske Bistrice * Lujo Polanec (1922 – april 1999, Maribor), veterinar, publicist, režiser, kulturni delavec * Ivan Rahle (17. september 1939, Zgornja Bistrica – 17. september 1995, Zgornja Bistrica), veterinar * Srečko Rainer (25. maj 1922, Zgornja Bistrica – 2. marec 2000, Ljubljana), zdravnik, ginekolog, patolog, publicist * Ivan Rajšp (26. februar 1885, Spodnja Polskava – 24. avgust 1948, Zagreb), zdravnik * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole), zdravnik, politik, pisatelj, čitalničar * Zora Tomič (16. avgust 1929, Slovenska Bistrica – junij 2021), sociologinja, političarka in socialna aktivistka * Jurij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slovenskih Konjicah – januar 2014 Izola), geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitični delavec * Janko Čar (11. februar 1932, Veliko Tinje – 10. julij 2017, Slovenska Bistrica), slavist, jezikoslovec, pesnik, pisatelj in kulturni delavec * Lovro Stepišnik (28. julij 1834, Arclin – 16. februar 1912, Slovenska Bistrica), prvi slovenski potujoči knjižničar, bukovnik * Marijan Gerdelj (14. april 1948, Vinarje – 20. avgust 2020, Dolga Brda), arhivist, zborovodja, teolog * Jože Stabej (zgodovinar) (6. marec 1896, Preloge – 22. december 1980, Ljubljana), zgodovinar, publicist, kulturni organizator * Jože Hudeček (24. februar 1937, Ljubljana – 18. junij 2011, Ljubljana), umetnostni zgodovinar, novinar, pisatelj, urednik, publicist, alpinist * Jože Koropec (17. marec 1923, Bukovec – 28. april 2004, Maribor), zgodovinar, publicist * Ignac Kamenik (1. oktober 1926, Solčava – 17. julij 2002, Maribor), slovenist, pisatelj, režiser, kulturni delavec * Stanko Pahič (21. oktober 1924, Lokanja vas – 6. december 2003, Maribor), arheolog, publicist, vojni ujetnik * Ferdinand Šerbelj (18. marec 1949, Zgornje Prebukovje), umetnostni zgodovinar * Ivan Urbančič (12. november 1930, Robič – 7. avgust 2016, Ljubljana), filozof, prevajalec, publicist * Nina Ditmajer (26. marec 1988, Maribor), raziskovalka zgodovine slovenske književnosti in jezika, asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (svoje otroštvo je preživela v Slovenski Bistrici) * Martin Žnidaršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020, Ljubljana), ekonomist, založniški strokovnjak, knjigotrški strokovnjak, novinar * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm – 23. september 2016, Ljubljana), učitelj, politik, športni delavec * Marija Goričan (24. marec 1884, Šoštanj – 15. januar 1963, Slovenska Bistrica), učiteljica, kulturna delavka, knjižničarka * Marija Hrastnik (22. marec 1922, Spodnja Polskava – 5. maj 1988, Maribor), učiteljica * Martin Dernjač (1816 – 1885, Spodnja Polskava), učitelj, nadučitelj, častni občan Spodnje Polskave * Slavoj Dimnik (31. julij 1887, Postojna – 1. oktober 1932, Maribor), učitelj, kartograf * Otilija Feigel (18. oktober 1876, Volče – 26. marec 1946, Slovenska Bistrica), učiteljica, knjižničarka, čitalničarka, kulturna delavka * Jože Tomažič (9. marec 1906, Veliko Tinje – 6. januar 1970, Jesenice), pedagog, dramatik, mladinski pisatelj, gledališki igralec, režiser in publicist * Jože Leskovar (22. avgusta 1934, Slovenska Bistrica), učitelj glasbe, ravnatelj na OŠ * Josip Brinar (1. november 1874, Studence – 11. marec 1959, Celje), pedagog, pedagoški pisec (služboval je na osnovnih šolah Slovenska Bistrica (1893–96)) * Janko Bezjak (15. april 1862, Gorca – 29. november 1935, Maribor), šolnik, jezikoslovec, pedagoški pisec (od 1893 je bil nadzornik šolskih okrajev v Slovenski Bistricai) * Miljutin Arko (16. april 1910, Ig – 24. januar 1991, Zgornja Polskava), učitelj, prvi ravnatelj Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in ljubiteljski etnolog * Vida Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica ter dolgoletna novinarka Radia Ormož in Radia Tednik Ptuj * Janez Amring (najverjetneje leta 1764 – 1824), učitelj, kmet, mlinar * Franc Brelih (? – pred 1870), učitelj, prvi posveten učitelj na Zgornji Ložnici * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), šolnik, geograf * Avgust Kopriva (9. avgust 1883, Kamnica – 1956, Gradec), učitelj * Slavko Kleindeinst (14. junij 1936, Maribor – 23. marec 2016, Slovenska Bistrica), učitelj, defektolog, ravnatelj, čebelar, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica * Anton Kancler (15. junij 1914, Zgornja Polskava – 1987, Slovenske Konjice), učitelj, vodja šole * Miroslav Lešnik (8. december 1923, Maribor – 7. januar 2013, Maribor), učitelj, prevajalec, športnik, kulturni delavec * Gabriel Majcen (6. julij 1858, Zgornja Velka – 13. marec 1940, Maribor), učitelj, publicist * Milan Mlakar (12. avgust 1948, Ptuj – 29. avgust 1991, Maribor), učitelj, glasbeni pedagog, zborovodja, kulturni delavec * Jurij Novak (5. april 1916, Vratišinec – 14. november 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj, šolski inšpektor, pesnik * Simon Pernat (1801, Spodnja Polskava – 1888, Zgornja Polskava), učitelj, kmet, gostilničar, organist * Anton Pešak (12. junij 1932, Vrhole pri Slov. Konjicah – 14. december 2013, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Franc Pliberšek (14. september 1934, Kalše – 28. avgust 2015, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ Šmartno na Pohorju, društveno-kulturni delavec * Anton Podvršnik (22. maj 1897, Šmartno na Pohorju – ?), učitelj, šolski upravitelj v Zrečah, društveno-kulturni delavec * Ivan Povh (29. maj 1858, Vešenik – 17. oktober 1932, Zgornja Ložnica), učitelj, sadjar, glasbenik, zborovodja, čebelar * Hedvika Povh Leben (20. september 1902, Hoče – 13. januar 1996, Maribor), učiteljica, režiserka, kulturna delavka * Stanko Povh (11. november 1895, Zgornja Ložnica – 18. januar 1986, Maribor), učitelj, kulturni delavec * Josip Rainer (? – 6. november 1936, Zgornja Polskava), nadučitelj, društveni delavec * Srečko Rajh (17. oktober 1932, Maribor – 31. december 1984, Maribor), učitelj, ravnatelj OŠ Črešnjevec, društveno‒kulturni delavec * Marija Rasteiger (6. avgust 1906, Spodnje Preloge – po 10. januarju 1946), učiteljica * Jožef Repolusk (? – 1800), organist, prvi izprašani učitelj v Slovenski Bistrici * Josip Sabati (28. februar 1856, Zgornja Kungota – 1941, Zgornja Polskava), učitelj, lokalni politik, sadjar * Ludvik Sagadin (16. avgust 1884, Spodnja Polskava – 12. april 1945, Sredce, Mostečno), učitelj, sadjar * Ana Sernec (1. junij 1847, Slovenska Bistrica – 12 oktober 1940, Avstrija), učiteljica, kulturna delavka * Ivan Sernec (10. november 1936, Maribor – 7. januar 2009, Maribor), učitelj, pedagoški svetovalec, šolski inšpektor * Jelka Sernec (8. marec 1942, Slovenska Bistrica – 6. julij 2006, Maribor), učiteljica, pisateljica, pesnica * Branko Sorčnik (24. julij 1920, Slovenska Bistrica – 6. september 2011, Ljubljana), učitelj, ravnatelj, ljubiteljski dendrolog * Mirko Majcen (16. junij 1890, Slovenska Bistrica – 1. avgust 1977, Ptuj), učitelj, kulturni delavec * Avgusta Šantel (21. julij 1876, Gorica – 2. december 1968, Ljubljana), učiteljica, slikarka * Kristina Šega (23. julij 1941, Dobovec – 26. marec 1989, Ljubljana), učiteljica, knjižničarka ‒ ravnateljica knjižnice Slovenska Bistrica, pesnica, kulturna delavka * Josip Šegula (Pec) (12. februar 1903, Ptujska Gora – 17. avgust 1980, Ljubljana), učitelj, glasbeni pedagog, dirigent, kapelnik, zborovodja * Oskar Štakul (21. maj 1918, Spodnja Avstrija – 15. december 1992, Slovenska Bistrica), glasbeni pedagog, ustanovitelj in prvi ravnatelj GŠ Slovenska Bistrica * Janez Jurij Tabernik (12. marec 1729, Slovenska Bistrica – 1. maj 1813, Slovenska Bistrica), učitelj, ustanovitelj šole na Spodnji Polskavi * Julij Titl (24. november 1914, Vrhole pri Slov. Konjicah – 9. januar 2014, Izola), učitelj, geograf, gospodarski zgodovinar, publicist * Vida Marija Topolovec (14. junij 1940, Podlože – 28. junij 2019, Slovenska Bistrica), učiteljica, novinarka, urednica, društvena delavka * Ernest Tribnik (? – avgust 1905, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj PGD Spodnja Polskava * Martin Ulaga (1904, Lože – november 1968, Ljubljana), glasbeni pedagog, organist * Ludovik Vazzaz (27. julij 1880, Žabljek – 17. oktober 1976, Ljubljana), učitelj, geograf * Avgust Vidmar (21. maj 1934, Planina pod Šumikom – 28. junij 2017, Slovenska Bistrica), učitelj, ravnatelj OŠ, kulturno-prosvetni delavec, lokalni aktivist * Jožef Vodošek (2. marec 1866, Maribor – 31. avgust 1915, Spodnja Polskava), nadučitelj, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe * Ivan Vokač (31. december 1903, Studenci – 24. december 1986, Zgornja Polskava), učitelj, upravitelj OŠ, kulturni in družbenopolitični delavec * Bojan Sinič (5. avgust 1954, Maribor – 22. februar 2018, Laporje), novinar, ustanovitelj tednika Panorama, urednik * Ana Mlakar (7. junij 1922, Slovenska Bistrica – 24. september 1997, Ljubljana), radijska napovedovalka, inštruktorica za govorno tehniko * Koni Steinbacher (1. oktober 1940, Zgornje Prebukovje pri Šmartnem na Pohorju), kulturni delavec, risar, režiser, učitelj * Milan Vidic 15. januar 1919, Ljubljana – avgust 1992, Slovenska Bistrica), režiser, kulturni delavec * Marko Žitnik 9. april 1913, Črešnjevec – 29. junij 1942, Križni Vrh), trgovec, režiser, kulturni delavec * Martin Žnideršič (21. januar 1934, Slovenska Bistrica – 5. februar 2020), založnik in zaslužni profesor * Vinko Gaberc (13. januar 1886, Pretrež – 23. november 1966, Piran), časnikar * Ivan Matelič (18. januar 1887, Trst – 3. marec 1967, Ljubljana), učitelj (zaključič je oficirski tečaj v Slovenski Bistrici) * Anica Černej (3. april 1900, Čadram – 3. maj 1944, Nemčija), pedagoginja, pesnica, pisateljica (po njej se imenujejo ulice v Slovenski Bistrici) * Paolo Santonino (okoli 1440, Umbrija – med 1508 in 1510, Videm), potopisec, kronist * Silvester Kopriva (1. december 1908, Laporje – 30. april 1991, Ljubljana), filolog, prevajalec, publicist * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Ella von Hutten (2. aprila 1874, Slovenska Bistrica – ?), pisateljica * Ina Mejak (1. november 1886, Slovenska Bistrica – 20. september 1973, Hartberg), pisateljica * Franc Pajtler (6. november 1941, Rače – 6. avgust 2009, Pragersko), zbiratelj, publicist * Rosa Pitschl (5. avgust 1861, Slovenska Bistrica – 17. december 1943, Slovenska Bistrica), založnica, knjigarnarka * Gabrijela Verdeljak (Jelka) 22. julij 1920, Studenci – 19. maj 1983, Veliko Tinje), pesnica, pisateljica, zbiralka ljudskega blaga, društveno kulturna delavka * Ivan Železnikar 28. december 1839, Stiška vas – 26. januar 1892, Ljubljana), časnikar, urednik Slovenskega naroda * Silvo Husu (ni znano), avtor in urednik (urednik krajevnega biogr. leksikona) * Marija Vojskovič (25. oktober 1915, Ljubljana – 22. marec 1997, Maribor), pisateljica, davčna uradnica * Simon Juda Stupan (? – 1693, Slovenska Bistrica), slikar * Milan Rožmarin (5. julij 1946, Slovenska Bistrica – december 2017), slikar * Marjan Hlastec (30. avgust 1936, Zgornja Ložnica), igralec * Tine Lesjak (21. junij 1957, Kot na Pohorju – 29. julij 2019, Maribor), skladatelj narodnozabavne glasbe, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi * Josip Pišof (15. junij 1911, Pragersko – 4. oktober 1986, Maribor), slikar * Bojan Cvetrežnik (11. 6. 1971, Maribor), violist, violinist, glasbeni pedagog (vodi godalne delavnice za učence in učitelje v Slovenski Bistrici) * Branimir Ritonja (23. februar 1961, Slovenska Bistrica), mojster fotografije * Lojze Avžner (1913, Podgrad – 28. oktober 1944, Šmartno v Tuhinju), ogranist, kulturnik * Branko Gombač (3. marec 1924, Poljčane – 31. januar 1997, Maribor), režiser, gledališki igralec, kulturni delavec, soustanovitelj celjskega poklicnega gledališča, ustanovitelj Borštnikovega srečanja * Franc Gornik (10. julij 1857, Malečnik – 14. julij 1908, Malečnik), cerkveni slikar * Jožef Holzinger (3. april 1735, Limbuš – 27. marec 1797, Maribor), kipar * Franc Horvat (30. november 1870, Cerkvenjak – 1944, Maribor), slikar * Božidar Jakac (16. julij 1899, Novo mesto – 20. november 1989, Ljubljana), slikar, grafik * Joseph Kuwasseg (25. november 1799, Trst – 19. marec 1859, Gradec), krajinski slikar, litograf * Janez Martin Kremser Schmidt (25. september 1718, Spodnja Avstrija – 28. junij 1801, Spodnja Avstrija), slikar * Ignac Krajnc Grablec (30. junij 1861, Vrhole pri Slov. Konjicah – 22. junij 1948, Vrhole pri Slov. Konjicah), glasbeni samouk, skladatelj, dirigent, kapelnik, kulturni delavec * Rudolf Kotnik (8. januar 1931, Štajerska – 25. oktober 1996, Hoče), slikar * Jakob Kos (26. junij 1879, Studence – 4. julij 1932, Slovenska Bistrica), organist, čitalničar, čebelar, hmeljar, udeleženec 1. svetovne vojne * Veit Königer (1. julij 1729, Južna Tirolska – 2. december 1792, Gradec), kipar, rezbar * Roman Klasinc (16. julij 1907, Pragersko – 1990), pianist, glasbeni pedagog, dirigent * Hermine Katzmayr (25. oktober 1856, Dunaj – 2. april 1933, Slovenska Bistrica), operna pevka, učiteljica petja * Franz Kässmann (1751, Slovenska Bistrica – 1. december 1837, Dunaj), kipar * Lojze Lavrič (4. junij 1914, Črni Potok pri Dragi – 15. september 1954, Ljubljana), kipar, rezbar, učitelj, lutkar, avtor spomenika NOB v Slovenski Bistrici * Anton Jožef Lerchinger (okoli 1720, Rogatec – po 1792), slikar * Janez Jurij Mersi (1725, Rogatec – 1788 ,Slovenj Gradec), kipar, rezbar * Janez Valentin Metzinger (19. april 1699, Lotaringija – 12. marec 1759 , Ljubljana), slikar * Alojz Osvatič (18. junij 1874, Slovenske Konjice – 23. februar 1959, Linz), slikar * Karel Paj (3. november 1918, Pragersko – 17 marec 1945, Andraž nad Polzelo), glasbenik * Dušan Pečnik (17. junij 1933, Maribor – 27. maja 2010, Maribor), glasbenik, kapelnik, kulturni delavec * Makso Pirnik (28. avgust 1902, Preloge – 12. avgust 1993, Šempeter pri Gorici), skladatelj, zborovodja, kulturni delavec * Ivan Polanec (1. avgust 1887 – 8. julij 1959, Slovenska Bistrica), glasbenik, organist, zeliščar, izumitelj * Franc Krištof Reiss (?, Lipnica – 25. marec 1711, Maribor), kipar * Arnold Tovornik 13. marec 1916, Selnica ob Dravi – 4. junij 1976, Maribor), igralec, častnik * Franc Turk 15. avgust 1906, Predjama – 5. maj 1976, Slovenska Bistrica), kapelnik, glasbeni pedagog * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. julij, 1909 Hošnica), politik * Ivan Pučnik (17. avgust 1927, Črešnjevec – 5. december 2008, Črešnjevec), politik, poslanec, župan, kmet, sadjar * Peter Novak (20. december 1854, Podbardo (it. Cesariis) pri Čenti, Beneška Slovenija – 26. december 1922 Slovenska Bistrica), narodni buditelj v Slovenski Bistrici * Jože Pučnik (9. marec 1932, Črešnjevec – 11. januar 2003, Nemčija), politik in sociolog * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Devina – 16. maj 1925, Avstrija), pravnik in diplomat * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), pravnik in politik * Rudi Rizman (22. marec 1944, Slovenska Bistrica), sociolog in politolog * Josip Vošnjak (4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici), politik, zdravnik in pisatelj * Jožef Jerovšek (2. marec 1921, Spodnja Nova vas), politik, poslanec in kemik * Vlado Janžič (11. oktober 1936, Frajhajm –2016), učitelj, politik in športni delavec * France Skobl (7. april 1877, Spodnja Polskava – 10. julij 1964, Stopno), stenograf in politik * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica – 29. april 1892, Dunaj), odvetnik in industrialec * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, narodni buditelj, politik, sociolog * Štefan Sagadin (9. julij 1878, Spodnja Polskava – 18. junij 1947, Beograd), pravnik, sodnik * Maksimilijan Kandolini (3. avgust 1852, Slovenska Bistrica – 5. februar 1916, Ljubljana), narodni buditelj, politični aktivist * Anton Bergauer (29. 8. 1950, Maribor), politik (zaključil je Kovinarsko in lesno predelovalno šolo za učence v gospodarstvu Slovenska Bistrica) * Friderik Babnik (16. avgust 1883, Zgornja Polskava – 4. december 1941, Mauthausen), pravnik, tovarnar, lokalni aktivist, narodni buditelj, * Janko Babnik (13. avgust 1926, Dunaj – 1. september 1987, Ljubljana), pravnik, sodnik * Anton Brumen (7. januar 1857, Biserjane – 28. november 1930, Ptuj), sodnik, odvetnik, publicist * Rudolf Grad Ganziti (10. april 1905, Vrhole pri Slov. Konjicah – 27. julij 1987, Ljubljana), politik, sindikalist * Alojz Goričan (19. maj 1888, Spodnja Ložnica – 17. februar 1968, Celje), odvetnik, politik, župan Celja * Josip Jaklin (22. februar 1860, Slovenska Bistrica – 1933), politik * Alojz Kores (16. junij 1930, Kovača vas – 29. januar 2006, Kovača vas), politik, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, poslanec, društveni delavec, član PGD * Franc Karner (23. oktober 1925, Slovenska Bistrica – 5. maj 1952, Krnica), sodni uslužbenec, planinec, alpinist * Urban Lemež (17. maj 1858 – 19. marec 1933, Slovenska Bistrica), pravnik, narodni buditelj, posojilničar, čitalničar * Ervin Mejak (19. april 1899, Slovenska Bistrica – 14. oktober 1989, Polzela), pravnik, odvetnik, pisatelj, vojak, Maistrov borec * Franc Mlakar (1. december 1857, Hošnica – 31. avgust 1909, Hošnica), lokalni politik, narodni buditelj * Ferdinand Prenj (18. oktober 1876, Oplotnica – 1957, Mostar), pravnik, publicist, društveni delavec * Avguštin Reisman (28. avgust 1889, občina Pesnica – 20. februar 1975, Mostar), pravnik, odvetnik, publicist * Boštjan Schaubach (7. februar 1886, Koroška – 18. marec 1953, Slovenska Bistrica), pravnik, odvetnik, politik, župan Slovenske Bistrice * Janko Sernec (19. oktober 1834, Slovenska Bistrica – 25. januar 1909, Maribor), pravnik, publicist, čitalničar, narodni buditelj * Josip Sernec (4. marec 1844, Slovenska Bistrica – 18. september 1925, Ljubljana), pravnik, politik, publicist, čitalničar, pisatelj * Teodor Tominšek (16. oktober 1902, Kranj – 16. februar 1996, Ljubljana), pravnik, publicist, prvoborec ‒ spomeničar * Julian Železnikar (3. julij 1878, Slovenska Bistrica – 14. november 1902, Ljubljana), pravnik, član ljubljanske in novomeške literarne Zadruge * Ivan Žolger (22. oktober 1867, Slovenska Bistrica – 16. maj 1925, Štajerska), pravnik, minister, publicist * Pavla Mede (29. junij 1919, Strahinj – 8. januar 1943, Lukanja), komunistka, partizanka in narodna herojinja * Dušan Mravljak (21. februar 1914, Šoštanj – 8. januar 1943, Lukanja), partizan in narodni heroj * Drago Magdič (27. marec 1962, Slovenska Bistrica), častnik * Fritz Eugen Heigel (21. september 1895, Pragersko – 11. december 1930, Dunaj), častnik, inženir * Ernest Kopriva (10. september 1907, Laporje – 26. februar 1974, Obrov), pomorski častnik, publicist * Jože Kodelič (15. marec 1920, Črešnjevec – 5. februar 2015, Črešnjevec), častnik, prvoborec ‒ spomeničar * Marijan Strehar (3. marec 1952, Planina pod Šumikom – 24. maj 2012, Pohorje), častnik, vojak, čebelar, veteran vojne za Slovenijo, častni občan občine Slovenska Bistrica * Marjan Vidmajer (6. maj 1955, Slovenska Bistrica – 5. avgust 2010, Slovenska Bistrica), častnik, vojak, veteran vojne za Slovenijo * Julius Cuscoleca (26. julij 1872 , Slovenska Bistrica – 5. oktober 1935, Innsbruck), častnik * Drago Tomažič (28. januarja 1914, Veliko Tinje – 12. oktober 1943, Mozelj), uradnik, član vaških straž, četnik (plavogardist) * Alojz Vindiš (16. maj 1926, Pragersko – 3. marec 2010, Spodnja Polskava), častnik, * Max Vogrin (20. september 1899, Črešnjevec – 11. junij 1985 Gradec), geodet, častnik, vojak * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat, Zagorje ob Savi – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj in dobrotnik Antona Martina Slomška * Gregor Zafošnik (30. avgust 1902, Spodnja Nova vas – 2. julij 1994, Maribor), duhovnik in skladatelj * Ivan Tomažič (17. junij 1919, Pregarje – 22. februar 2014 Ilirska Bistrica), rimskokatoliški duhovnik, organizator, mecen, publicist in venetolog * Ignac Franc Zimmermann (26. julij 1777, Slovenska Bistrica – 28. september 1843, Šentandraž v Labotski dolini), duhovnik, škof * Simon Gaberc (3. oktober 1838, Črešnjevec – 12. januar 1916, Maribor), narodni gospodar, pridigar, nabožni pesnik, duhovnik * Štefan Kušer (10. december 1910, Zgornja Brežnica – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, občinski nagrajenec * Janez Arlič (27. december 1812, Nova Cerkev – 17. junij 1879, Prihova), duhovnik, pesnik Slomškovega kroga * Friderik Mirko Aužner (25. marec 1916, Podgrad – 24. februar 1987, Maribor), duhovnik * Jože But (17. februar 1924, Kostrivnica – 9. september 1998, Slovenska Bistrica), duhovnik * Jožef Cerjak (1863, Podsreda – 1933, Slovenska Bistrica), duhovnik * Marija Serafina Černe (8. marec 1908, Kromberk – 1977), redovnica, misijonarka * Josip Drobnič (18. april 18128, Sveta Ema, Podčetrtek – 5. avgust 1861, Gradec), duhovnik, pisatelj, publicist, čitalničar, kulturni delavec * Martin Gaberc (29. september 1883, Črešnjevec – 6. april 1941, Gornja Radgona), duhovnik, kulturni delavec * Rudolf Gašparič (7. februar 1917, Kraljevica – 18. avgust 2006, Maribor), duhovnik * Pankracij Gregorc (7. maj 1867, Videm pri Ptuju – 15. avgust 1920, Slovenske Konjice), duhovnik, pesnik in pisatelj * Mihael Grešak (11. september 1914, Griže – 22. julij 1942, Celje), duhovnik * Anton Hajšek (5. junij 1829, Stari Grad – 1907, Slovenska Bistrica), duhovnik, posojilničar, čitalničar * Josip Hašnik (16. marec 1811, Trbonje – 6. marec 1883, Šentjur), duhovnik, nabožni pesnik, publicist * Franc Heber ( 1852, Velika Nedelja – 13. april 1921, Spodnja Polskava), duhovnik, katehet, kronist * Jožef Heržič ( ? – 29. april 1897, Ptuj), duhovnik, prošt, kronist, častni občan občine Spodnja Polskava * Aleksandr Hoffer (25. februar 1839, Kot – 4. september 1914, Travnik), duhovnik, jezuit, zgodovinar * Anton Jerovšek (23. maj 1874, Spodnja Nova vas – 31. oktober 1932, Maribor), duhovnik, publicist, politik * Štefan Kušar (10. december 1910, Križni Vrh – 19. avgust 2002, Celje), duhovnik, lokalni aktivist * Karl Križe (24. avgust 1802, Slovenska Bistrica – 20. junij 1858), duhovnik, kurat * Franc Kovačič (25. marec 1867, Veržej – 19. marec 1939 Maribor), duhovnik, zgodovinar, časnikar, publicist, diplomat * Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (19.−21. stoletje), redovnice * Franc Ksaver Lukman (24. november 1880, Loke – 12. junij 1958, Ljubljana), duhovnik, publicist, teolog, filozof * Vincenc Novak (5. september 1807, Braslovče – 8. marec 1869, Spodnja Polskava), duhovnik, nabožni pesnik * Ivan Orel (18. oktober 1899, Mozirje – 30. maj 1970, Zgornja Polskava), duhovnik * Jožef Ozimič (28. februar 1882, Zgornja Ložnica – ?), duhovnik, dekan * Jakob Prašnikar (21. julij 1784, Kolovrat – 13. oktober 1841, Spodnja Polskava), duhovnik, učitelj * Jožef Soler (18. april 1829, Slovenska Bistrica – 5. januar 1870, Zgornja Ložnica), duhovnik, kurat * Ivan Šolinc (15. junij 1897, Cerovec – 17. marec 1976, Krško), duhovnik * Jožef Virk (15. marec 1810, Podrečje – 4. januar 1880, Loče), duhovnik, pesnik * Matevž Vrečko (10. september 1826, Vojnik – 10. julij 1893, Šmarje pri Jelšah), duhovnik, ustanovitelj prve knjižnice v Slovenski Bistrici * Ivan Zakošek (21. marec 1876, Šentvid pri Planini – 25. maj 1951, Zgornja Ložnica), duhovnik, provizor * Jožef Gašpar Zamlik (1680, Vitanje – 22. julij 1750, Slovenska Bistrica), duhovnik * Franc Žagar (duhovnik) (3. april 1826, Spodnja Polskava – 23. november 1891), duhovnik, doktor teologije * Memi Bečirovič (1. marec 1961, Slovenska Bistrica), košarkarski trener * Rene Mlekuž (25. avgust 1975, Slovenska Bistrica), alpski smučar * Franc Očko (31. marec 1960, Slovenska Bistrica), judoist * Ivan Vidmajer (24. december 1949, Slovenska Bistrica), judoist * Urška Žigart (4. december 1996, Slovenska Bistrica), kolesarka * Kaja Korošec (17 November 2001, Slovenska Bistrica), nogometašinja * Sani Bečirović (19. 5. 1981, Maribor), košarkar (zaključil je OŠ v Slovenski Bistrici) * Marijan Štimec (3. april 1951, Maribor – 11. november 2020, Maribor), samostojni podjetnik, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica, športnik, trener * Stanko Topolčnik (12. december 1947, Slovenska Bistrica – 13. april 2013, Kovača vas), judoist, olimpijec * Jože Uršič (19. marec 1927, Devina - 5. maj 1952, Krnica), Milan Uršič (21. september 1928, Devina – med 4. in 5. majem 1952 , Krnica), Ivan Vanč Uršič (16. januar 1931, Devina – 3. maj 1952, Krnica), študent, planinec, alpinist * Rodbina Attems (13.−21. stoletje), plemiči, lastniki Bistriškega gradu od 1717 do 1945 * Ignacij Marija I. Attems (15. avgust 1652, Ljubljana – 1. december 1732, Gradec), plemič, prvi lastnik bistriškega gradu iz rodbine Attems, pravnik, mecen * Kristina Attems (1658 – 27. april 1737), hčerka Jurija Günterja grofa Herbersteina († 1677), plemkinja, druga žena Ignaca Marije I. grofa Attemsa * Franc Dizma Attems (6. avgust 1688, Gradec – 10. maj 1750, Gradec), plemič, svetnik, predsednik vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja * Ignacij Marija II. Attems (27. februar 1714 , Gradec – 15. junij 1762, Dunaj), vnuk Ignaca Marije I. Attemsa, plemič, ustanovitelj bistriške veje rodbine Attemsov Svetokriških * Ferdinand Marija I. Attems (22. januar 1746 – 23. maj 1820, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ignacij Marija III. Attems (24. februar 1774, Gradec – 17. december 1861, Gradec), plemič, štajerski deželni glavar * Ferdinand Marija II. Attems (4. december 1809, Gradec – 27. november 1878, Gradec), plemil, vladni svetnik * Emil Attems (1. oktober 1857, Linz – 13. januar 1921, Slovenska Bistrica), plemič, cesarsko-kraljevski komornik, oče in ded zadnjih bistriških Attemsov * Ferdinand Marija III. Attems (14. avgust 1885, Wels – 1946), plemič, zadnji Attems, ki je bil lastnik bistriškega gradu, doktor gozdarstva, doktor ekonomije * Eleonore Maria Mauritia Attems (4. oktober 1886, Pardubice – 19. maj 1922, Gradec), plemkinja, prva žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Vanda Marija Terezija Attems (7. oktober 1887, Pardubice – 1946), plemkinja, druga žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa * Ignacij V. Attems (23. junij 1918, Dunaj – 24. februar 1986 , Dunaj), plemič, inženir gozdarstva, vojak * Emil Hans Attems (25. september 1921, Gradec – 1945 (domnevno)), plemič, inženir * Edmund Attems (16. september 1924, Gradec – 4. januar 2006, Dunaj), plemič, ekonomist * Franc Dizma Attems (duhovnik) (26. oktober 1926, Gradec – 13. maj 1999, Gradec), plemič, duhovnik, profesor * Grofje rodbine Babenberžani (okoli 976−1264), plemiška rodbina, posestniki Slovenske Bistrice * Grofje rodbine Celjskih (14.−15. stoletje), plemiška rodbina, posestniki mesta in gradu Slovenska Bistrica * Rodbina Dietrichstein (izpričani med 16. in 18. stoletjem), plemiška rodbina, lastniki polskavskih zemljiških gospostev * Anton Grasl (izpričan med leti 1455 in 1485), plemič, posestnik, gradnik * Elle Hutte (2. april 1874, Slovenska Bistrica – ? Dunaj), plemkinja, pisateljica * Janez Jurij Idunspeug (? – 1572, Slovenska Bistrica), plemič, posestnik bistriškega gradu * Theodor Kravina (1720, Slovenska Bistrica – 1789, Spodnja Avstrija), plemič, rektor, publicist, duhovnik, jezuit * Adalbert Neipperg (31. marec 1890, Meran – 23. december 1948, Vršac), plemič, duhovnik * Rodbina Otokarjev (1050 − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Oskar Pongratz (25. december 1826, Slovenska Bistrica − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Gvidon Pongratz (4. januar 1822, Zbelovo − 29. april 1892, Dunaj), plemič, gospodarstvenik, pravnik * Krištof Prafer (izpričan v 2. polovici 16. stoletja), plemič, gospodar gradu Gromberk * Rodbina Spanheim (11.−13. stoletje), plemiči, prvi znani posestniki ozemlja Slovenske Bistrice * Stupan Ehrenstein Simon (? − 1692, Slovenska Bistrica), plemič, slikar * Rodbina Vetter von der Lillie (16.−17. stoletje), plemiči, prvi privatni lastniki bistriškega gradu med 1584 in 1681 * Josef Wurzian Ritter (9. marec 1805, Slovenska Bistrica− 27. maj 1858, Dunaj), zdravnik, plemič * Eva Ingolič (druga polovica 17. in prva polovica 18. stoletja), osumljena čarovništva == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * iz jugovzhodnega dela tega kraja izvira priimek [[Moka]]. * Močeradovo jezero Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med [[Dunaj]]em in [[Trst]]om. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} 8rip5y71ienr1u1e8l793dbc8qqmayl 6685919 6685910 2026-06-06T08:25:27Z A09 188929 -trivia, odstranjen seznam osebnosti, ki bi sodil v lasten članek 6685919 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Slovenska Bistrica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg |grb_alt=Grb |geopedia=#L410_T13_F10133629_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 25.04 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 30.39 |longEW = E |najdisi=Slovenska+Bistrica |slika=Slovenska Bistrica - Liberty Square (Trg svobode).jpg |povrsina=7,97 |prebivalstvo=8362 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=274,9 |postna=2310 |posta=Slovenska Bistrica |obcina=Slovenska Bistrica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenska Bistrica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013 | refšt= 660 | občina = Slovenska Bistrica }} }} '''Slovenska Bistrica''' ({{Audio|Sl-SlovenskaBistrica.oga|izgovorjava}}, [[Nemščina|nemško]] ''Windisch-Feistritz'') je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gosodarsko središče [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], skupaj s [[Slovenske Konjice|Slovenskimi Konjicami]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] ter južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] ([[Maribor]] - [[Ljubljana]]), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za [[Podpohorske gorice]], pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 8.400 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje [[Zgornja Bistrica]], ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku [[Bistrica (Ložnica)|Bistrica]] na pobočju [[Pohorje|Pohorja]]. V urbanem območju ima tako mesto okoli 9.000 prebivalcev. == Etimologija == Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč). Pridevnik ''Slovenska'' ({{langx|de|Windisch}}) se je začel uporabljati v 16. stoletju, za ločevanje od kraja [[Deutschfeistritz]] ({{langx|sl|Nemška Bistrica}}) na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. ==Zgodovina == Slovenska Bistrica je eno najstarejših mest na [[Slovenija|Slovenskem]], z zgodovino, ki sega v rimsko obdobje. Na območju današnjega mesta je stala rimska naselbina (''Civitas Negotiana'') ob cesti Celeia-Poetovio (današnja [[Celje]] in [[Ptuj]]), ki je bila poseljena od 1. do 4. stoletja. Arheološke najdbe razkrivajo stanovanjske stavbe, skladišča, hleve ter žarno grobišče z vsaj 26 grobovi na Brinju, kar potrjuje pomembno prometno in gospodarsko vlogo naselbine v [[Antika|antiki]]. Pomemben element rimske rabe prostora je bilo pridobivanje pohorskega marmorja, za kar obstajajo neposredni dokazi v obliki rimskega kamnoloma v [[Bistriški vintgar|Bistriškem vintgarju]]. V pozni antiki se na obronkih Pohorja pojavljajo utrjene višinske naselbine, med katerimi je najbolj raziskano [[Ančnikovo gradišče]]. Izkopavanja so razkrila kamnito obzidje, obsežne poznoantične plasti in najdbe vojaške opreme ter uvoženih predmetov, kar kaže na prestrukturiranje poselitve in povečano potrebo po obrambi v času migracij in vojaških pritiskov. Naselbina je bila aktivna predvsem v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja, nato pa opuščena pred sredino 5. stoletja. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je območje ostalo poseljeno, v zgodnjem srednjem veku pa se je razvila vaška naselbina ''Gradišče'', ki velja za jedro poznejšega mesta. Naselbina je ležala ob križišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju, kar je omogočilo njen nadaljnji razvoj. Po propadu Rimskega cesarstva je območje prišlo pod oblast [[Slovani|slovanskih plemen]] (6. stoletje), nato pod [[Karantanija|Karantanijo]] (7. in 8. stoletje) in [[Frankovsko cesarstvo]] (od 8. stoletja dalje). Prva pisna omemba kraja je bila leta 1227. Ime se pojavi v listini oglejskega patriarha Bertolda, ki je del cerkveno-upravnih aktov oglejskega patriarhata, ki je imel obsežne posesti na Štajerskem. V dokumentu iz leta 1239 je omenjen sodnik Becelinus, kar potrjuje obstoj trga z urejeno upravo. V drugi polovici 13. stoletja se v virih pojavi tudi knežji urad ''Veustriz'' (leto 1265), kar kaže na upravno pomembnost kraja. Med letoma 1297 in 1310 je naselje pridobilo mestne pravice, leta 1309 pa je bilo prvič omenjeno kot mesto (''[[oppidum]]''). Okoli leta 1300 je bilo mesto obdano z obzidjem in utrjeno s štirimi vogalnimi stolpi, kar je bilo značilno za pomembnejša štajerska mesta. Mesto je dobilo dodatne gospodarske pravice: leta 1339 je dobilo enake pravice kot druga mesta v deželi, leta 1342 pa pravico do svobodne prodaje na ptujskem trgu. V tem času se je razvila tudi trgovina z [[Vino|vinom]], ki je pomembno vplivala na gospodarsko rast. Leta 1384 sta v celoti pogorela grad in Marijina kapela. Leta 1440 je bil velik mestni požar, leta 1446 pa so mesto ob obleganju požgali [[Ogri]]. Leta 1469 se je zgodil še en velik požar. V 16. stoletju se je prvič pojavilo ime ''Slovenska Bistrica'' (leto 1565), ki je ločevalo kraj od krajev s podobnim imenom. Mesto je v tem obdobju utrpelo veliko škode zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in treh velikih požarov, ki so ga vsakič skoraj povsem uničili. Zaradi teh katastrof je večina današnjih stavb v mestnem jedru iz 18. stoletja. Leta 1532 so mesto oropali in požgali [[Turki]]. V 17. stoletju je bila Slovenska Bistrica pomembno regionalno središče, kar potrjuje tudi vključitev v znamenito [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevo]] [[Topografija|topografijo]] (''Topographia Ducatus Stiriae)'' iz leta 1681, kjer je mesto upodobljeno kar na štirih bakrorezih - več kot večina drugih štajerskih krajev. To kaže na njegov takratni gospodarski in upravni pomen. Leta 1635 so uporni kmetje požgali več grajskih in gospodarskih poslopij v širši okolici Slovenske Bistrice. V 18. in 19. stoletju je razvoj mesta pospešila cesta [[Dunaj]]-[[Trst]], ki je okrepila [[Trgovina|trgovino]], [[obrt]] in furmanstvo. V tem obdobju je bila zgrajena večina današnjih hiš v mestnem jedru. Pomemben vpliv je imela tudi [[južna železnica]], čeprav je poznejša sprememba trase, ki je obšla mesto, negativno vplivala na gospodarski razvoj. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. 4. oktobra 1872 sta pogoreli dve hiši in gospodarsko poslopje župnišča, kar je bil povod za ustanovitev požarne brambe. V 20. stoletju se je Slovenska Bistrica razvila v upravno, industrijsko in kulturno središče širše regije med [[Pohorje|Pohorjem]] in [[Dravinja|Dravinjo]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sledila industrializacija, širitev stanovanjskih območij in modernizacija infrastrukture. V zadnjih desetletjih je razvoj pospešila lega ob avtocesti [[Avtocesta A1|A1]], ki povezuje mesto s Celjem, z Mariborom in Ljubljano. Danes je Slovenska Bistrica sodobno mesto z ohranjenim starim mestnim jedrom, grajskim kompleksom, številnimi kulturnimi spomeniki ter pomembno industrijsko cono. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je območje Spodnje Štajerske, vključno s Slovensko Bistrico, prišlo pod upravo nacistične Nemčije. Cilj okupacijskih oblasti je bil popolna germanizacija regije, kar je vključevalo izgon slovenskega prebivalstva, zaseg njihovega premoženja in naselitev pripadnikov nemške narodne skupnosti (Volksdeutsche). Izseljevanje je bilo del širšega nacističnega načrta, ki je predvideval odstranitev 220.000–260.000 Slovencev s Štajerske in Gorenjske. Prvi množični izgon Slovencev iz Slovenske Bistrice je bil izveden 7. junija 1941, ko so nemške oblasti organizirano deportirale skupino prebivalcev v Srbijo. Gre za enega najzgodnejših dokumentiranih izgonov na območju Spodnje Štajerske. Izseljeni prebivalci so bili večinoma narodno zavedni Slovenci, izobraženci, uradniki, obrtniki in druge družine, ki so jih okupacijske oblasti označile kot »nezaželene«. Izseljenci so bili zbrani na železniški postaji v Slovenski Bistrici in nato z vlaki odpeljani v zbirna in izgnanska taborišča v Srbiji. Dovoljena jim je bila le minimalna količina osebnih predmetov, njihovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Izseljevanje iz Slovenske Bistrice se je nadaljevalo v več valovih do leta 1942. Deportirani prebivalci so bili razseljeni po različnih krajih v Srbiji, nekateri pa so bili kasneje poslani v taborišča v Nemčiji. Njihove domove so okupacijske oblasti pogosto dodelile pripadnikom nemške narodne skupnosti ali jih uporabile za vojaške in upravne potrebe. == Grad Slovenska Bistrica == Grad Slovenska Bistrica je mogočen grajski kompleks v severozahodnem delu starega mestnega jedra Slovenske Bistrice. S svojo večstoletno zgodovino, razgibano lastniško strukturo in bogato arhitekturno dediščino predstavlja enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na območju med Pohorjem in Halozami. Danes je osrednji kulturni center mesta, v njem pa domujejo muzejske zbirke, galerije, viteška dvorana in številne razstavne ter prireditvene dejavnosti. Najstarejši znani fevdalni gospodje območja Slovenske Bistrice so bili Spanheimi, ki so v 11. in 12. stoletju obvladovali širše območje Štajerske. Po njihovem izumrtju so jih nasledili Traungavci oziroma Otokarji, ki so vladali v 12. stoletju. Njihova oblast je trajala do izumrtja rodbine sredi 13. stoletja. Po Traungavcih je območje prešlo pod Babenberžane, ki so vladali do leta 1250. Med letoma 1250 in 1278 je Štajersko obvladoval češki kralj Otokar II. Přemysl, po njegovi smrti v bitki na Moravskem polju leta 1278 pa je celotna Štajerska prešla pod Habsburžane, ki so regijo obdržali vse do leta 1918. Grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1265, ko ga je kralj Rudolf Habsburški skupaj z mestom izročil grofu Majnhardu Goriškemu, ki je od leta 1286 nosil tudi naslov koroškega vojvode. Leta 1313 je grad prešel v roke Habsburžanov, ki so ga leta 1355 dali v zastavo gospodom Walsee, od 1368 pa grofom Celjskim. V 14. stoletju so torej bili lastniki gradu grofje Celjski, ki so upravljali velik del Štajerske. Njihova oblast je trajala do leta 1456. Po izumrtju Celjskih leta 1456 je posest ponovno postala deželnoknežja. Najstarejši del gradu je bil zgrajen na severozahodnem vogalu mestnega obzidja. Že pred letom 1313 so prvotnemu stolpu prizidali današnji severni trakt. V 16. stoletju ali še prej so gradu, ki je imel sprva le en trakt, dodali še tri trakte ter ga obdali z obzidjem z obrambnimi stolpiči. Grad je tako postopoma dobival podobo renesančnega dvorca. Leta 1587 je grad kupil Hans Vetter, s čimer je grad prešel iz deželnoknežje v zasebno last. Družina Vetter von der Lilie je izvedla dve veliki prenovi: * 1590–1623 – temeljita preureditev, ki je gradu dala sedanjo tlorisno zasnovo, * 1651 – dodatna obnova. V tem času je grad dobil trapezast tloris, štiri vogalne stolpiče in arkadno notranje dvorišče. Po letu 1681 so grad prevzeli Wildensteini, ki so ob njem uredili park v francoskem slogu, z geometrijsko razporejenimi drevoredi, vodnimi elementi in kiparskim okrasjem. Med drugim so uredili znameniti 200 metrov dolg gabrov drevored, ki velja za enega najstarejših ohranjenih v Evropi. Leta 1717 je grad kupil Ignacij Marija Attems, ki ga je do leta 1721 temeljito preuredil. Nastali so: poslikano reprezentančno stopnišče, Marijina kapela, razkošna viteška dvorana, novi portali in kamniti okenski okvirji, zamenjava dvižnega mostu z zidanim mostom na dveh lokih. Južno od dvorca so prizidali tudi nova gospodarska poslopja. Grad je preživel manjši požar. V času Attemsov je v gradu bivala tudi slikarka in zgodovinarka Marija Attems. Rodbina Attems je ostala lastnica gradu do konca 2. svetovne vojne. == Geografija == === Lega === Slovenska Bistrica se je razvila ob reki [[Bistrica (Ložnica)|Bistrici]], ki se južno od mesta izliva v levi pritok [[Dravinja|Dravinje]], reko [[Ložnica (Dravinja)|Ložnico]]. Je se na severozahodnem robu [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] v sorazmerno širokih dolinah rek Bistrice in Ložnice, med osrednjim hrbtom Dravinjskih goric in Savinskim, na katera se mesto tudi naslanja. Zgornji del mesta z [[Zgornja Bistrica|Zgornjo Bistrico]] deloma že spada v Podpohorske gorice, te pa predstavljajo prehod med predalpskim Pohorjem in ob panonskimi Dravinjskimi goricami. Slovenska Bistrica se nahaja na nadmorski višini 274 metrov. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" |+ !Leto !Število prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1961/1961_4_01.pdf|title=Prebivalstvo in gospodinjstva ob popisih 1948, 1953 in 1961|date=1961|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Zavod LR Slovenije za statistiko|page=236}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=S&st=111|title=Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu - skupaj, naselja, Slovenija, popis 2002|date=2002|accessdate=28. februar 2026|website=Stat.si|publication-place=Ljubljana|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/|title=Prebivalstvo - izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno|date=11. junij 2025|accessdate=28. februar 2026|website=stat.si|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> |- |1948 |2261 |- |1953 |2570 |- |1961 |2694 |- |2002 |6591 |- |2008 |7097 |- |2009 |7213 |- |2010 |7374 |- |2011 |7454 |- |2012 |7573 |- |2013 |7603 |- |2014 |7669 |- |2015 |7809 |- |2016 |7894 |- |2017 |7964 |- |2018 |8016 |- |2019 |8118 |- |2020 |8219 |- |2021 |8252 |- |2022 |8181 |- |2023 |8301 |- |2024 |8292 |- |2025 |8362 |} {| class="wikitable" |+ !Leto !Delež tujcev v občini (%) |- |2010 |2,1 |- |2015 |3,2 |- |2016 |3,3 |- |2017 |3,7 |- |2018 |4,0 |- |2019 |4,6 |- |2020 |5,6 |- |2021 |5,7 |- |2022 |6,1 |- |2023 |7,0 |- |2024 |7,2 |- |2025 |7,8 |} === Promet === Skozi mesto so že v antiki potekale pomembne prometne poti, o čimer pričajo ostanki [[rimska cesta|rimske ceste]] Celeia - Poetovio. Kasneje je razvoj v mesto prinesla izgradnja ceste Dunaj - Trst, do izgradnje avtoceste A1 leta 1974 pa je skozi Slovensko Bistrico potekala tudi nekdanja magistralna cesta Maribor-Celje-Ljubljana, danes znana kot regionalna cesta R2-430 (Maribor-Celje). Izredno ugodno prometno lego je Slovenska Bistrica ohranila do danes, ob njenem južnem robu poteka avtocesta A1 kot del V. [[Panevropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]], ki mesto na avtocestno omrežje navezuje z dvema priključkoma: Slovenska Bistrica - jug in Slovenska Bistrica - sever. Mesto predstavlja pomembno križišče cest proti [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskim Konjicam]] ter Celju, Ptuju, Mariboru in proti Pohorju. Z izgradnjo zahodne obvoznice je bilo središče mesta delno razbremenjeno tovornega prometa, vendar pa je zaradi neugodne lege avtocestnega priključka Slovenska Bistrica - jug še vedno izredno obremenjena glavna mestna prometnica Ljubljanska cesta. [[Slika:Železniška postaja Slovenska Bistrica 1959.jpg|sličica|Nekdanja železniška postaja Slovenska Bistrica mesto]] Približno tri kilometre južno od mesta v naselju [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] je na Južni železnici [[železniška postaja Slovenska Bistrica]], ki mesto povezuje z železniškim omrežjem. Zaradi oddaljenosti Južne železnice od mesta so leta 1908 zgradili 3,7 km dolg odsek lokalne [[Železniška proga Slovenska Bistrica|železniške proge]] s končno železniško postajo Slovenska Bistrica mesto. Proga je potekala po ravninski dolini reke Ložnice ob današnji cesti Slovenska Bistrica - železniška postaja, končna postaja pa je stala na mestu današnje avtobusne postaje Slovenska Bistrica. Pojavljale so se ideje o podaljšanju proge do industrijske cone Impol, a do tega nikoli ni prišlo, leta 1965 pa so progo po 57 letih obratovanja tudi ukinili. == Športna društva in klubi == * Nogometni klub Bistrica * Košarkarski klub Slovenska Bistrica * Odbojkarski klub Bistrica * Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica * Judo klub Impol Slovenska Bistrica == Izobraževanje, vera in jezik == V mestu deluje en javni vrtec, tj. Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki je razdeljen na enote Sonček, Ozka ulica in Ciciban. V kraju delujeta dve osnovni šoli: Osnovna šola Pohorskega odreda in 2. osnovna šola Slovenska Bistrica. Prav tako deluje tudi šola za otroke s posebnimi potrebami - Osnovna šola Minke Namestnik Sonja. Mesto ima prav tako srednjo šolo. Srednja šola Slovenska Bistrica ponuja 4 izobraževalne programe: trgovec, ekonomski tehnik, metalurški tehnik in splošna gimnazija. Šole v mestu so dokaj dobro zastopane na tekmovanjih, saj učenci in dijaki redno dosegajo srebrna priznanja, včasih celo zlata.<ref>{{Navedi splet|title=Naslovnica|url=https://www.sssb.si/|website=Srednja šola Slovenska Bistrica|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mesto ima tri cerkve. Glavna župnijska cerkev v mestu je Župnijska cerkev sv. Jerneja. Na hribčku nad mestom se nahaja Cerkev sv. Jožefa. V centru mesta se nahaja Podružnična cerkev Marije sedem žalosti. Večina prebivalstva pripada katoliški veri, vedno bolj pa se s priseljevanjem povečuje število muslimanov. Povečuje se tudi število ateistov.<ref>{{Navedi splet|title=Župnija svetega Jerneja Slovenska Bistrica|url=https://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/|website=zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si|accessdate=2026-06-05}}</ref> V šolah prevladuje slovenščina, iz leta v leto pa se veča število govorcev tujih jezikov (najbolj izstopata albanščina in bosanščina, v zadnjih letih pa tudi ukrajinščina). == Gospodarstvo == V Slovenski Bistrici so nastala 4 pomembna podjetja: Impol, Aluminium Kety Emmi, Mojstrovina in Tovarna olja Gea. Skupina Impol je eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v Sloveniji, z začetki, ki segajo v leto 1825, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger na Zgornji Bistrici ustanovila kovačnico bakrenih izdelkov. V drugi polovici 20. stoletja se je podjetje preusmerilo v predelavo aluminija, ki ostaja njegova osrednja dejavnost. Impol je danes globalno podjetje z več tisoč zaposlenimi, ki letno predela med 250.000 in 260.000 ton aluminija ter ustvarja promet v višini približno milijarde evrov. Podjetje je znano po razvoju izdelkov iz aluminija z nizkim ogljičnim odtisom, digitalizaciji proizvodnih procesov ter dolgoročni usmerjenosti v trajnost in inovacije. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.impol.si/podjetje-impol/zgodovina/|website=Impol|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Aluminium Kety Emmi d. o. o. je podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, specializirano za mehansko in površinsko obdelavo aluminija. Podjetje deluje kot partner za celovite tehnološke rešitve aluminijastih komponent, pri čemer uporablja najsodobnejšo CNC-tehnologijo, robotizirane procese ter napredne postopke rezkanja, struženja, varjenja, eloksiranja in sestavljanja aluminija z drugimi materiali. Njihove rešitve so namenjene številnim industrijam, med drugim avtomobilski, medicinski, elektronski, pohištveni in industriji tirnih vozil. Podjetje poudarja cilj postati evropski center odličnosti za aluminijaste komponente in je dejavno tudi na področju razvoja trajnostnih in inovativnih rešitev.<ref>{{Navedi splet|title=Domov - ALUMINIUM KETY EMMI|url=https://www.emmi.si/|date=2020-11-23|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Mojstrovina d. o. o. je slovensko podjetje s sedežem v Slovenski Bistrici, registrirano za dejavnosti strojne obdelave kovin. Podjetje je usmerjeno v mehansko obdelavo kovinskih materialov, med katerimi prevladujeta jeklo in aluminij. Njegove storitve obsegajo rezkanje, struženje, vrtanje, izdelavo kovinskih komponent, popravila kovinskih delov ter izdelavo manjših serij natančnih mehanskih izdelkov. Mojstrovina opravlja storitve za industrijske, obrtne in zasebne naročnike ter je del lokalnega sistema malih in srednjih podjetij, ki dopolnjujejo večje industrijske proizvajalce v občini Slovenska Bistrica. Podjetje je vključeno v dejavnosti, ki so značilne za širše bistriško industrijsko okolje, zlasti na področju kovinskopredelovalne in strojne industrije.<ref>{{Navedi splet|title=Mojstrovina – Strojegradnja in orodjarstvo Mojstrovina|url=https://www.mojstrovina.si/|website=Mojstrovina|date=2025-07-08|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Tovarna olja Gea je vodilna slovenska oljarna z več kot 120-letno tradicijo, saj sega njen začetek v leto 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil obrtno stiskalnico bučnega olja. Podjetje je skozi 20. stoletje prešlo od obrtne do industrijske proizvodnje in danes proizvaja širok nabor jedilnih olj, vključno z bučnim, sončničnim, repičnim, oljčnim in specialnimi olji. Gea je edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji, njeni izdelki pa so prisotni na več kot 20 tujih trgih, med drugim v ZDA, Kanadi, Avstraliji in državah EU. Podjetje je prepoznano po blagovnih znamkah Gea, Cekin, Zvezda in Sončni cvet, ter po visoki kakovosti, ki jo zagotavlja z mednarodnimi certifikati, kot sta IFS in ISO 14001. <ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://gea.si/|website=gea.si|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref> Gradbena dela so skoraj v celoti prevzeli tujci (večinoma Kosovarji in priseljenci iz republik bivše Jugoslavije). Prav tako so tujci lastniki vseh pekarn in sladoledarn v Slovenski Bistrici. Mesto ponuja tudi turistične nastanitve (Hotel Leonardo). Prisotna sta dva ponudnika naftnih derivatov, to sta Petrol in MOL. Prisotne so številne multinacionalke, kot so Spar, Lidl in Hofer. Mesto ima tudi kmetijsko zadrugo. V mestu je imelo sedež podjetje Granit, d.d., ki je bilo eno izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Podjetje je bilo leta 2013 v stečaju, kmalu zatem pa je propadlo. S tem so delovna mesta izgubili mnogi Bistričani.<ref>{{Navedi splet|title=Ruse je Granit zanimal, so s čakanjem na dražbo izgubili potrpljenje?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ruse-je-granit-zanimal-so-s-cakanjem-na-drazbo-izgubili-potrpljenje/328305|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> == Upravni organi in javni prevoz == V Slovenski Bistrici se nahaja Upravna enota Slovenska Bistrica, Policijska postaja Slovenska Bistrica, sedež istoimenske občine, Gasilski dom PGD Slovenska Bistrica in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Mesto ima tudi dom za starejše občane. Nedaleč od mesta se nahaja tudi Železniška postaja Slovenska Bistrica, v mestu pa je ogromno avtobusnih postaj. == Mestni predeli == Mesto je danes razdeljeno na tri [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: KS Alfonza Šarha, KS Dr. Jagodič in KS Impol. Sicer je mesto razdeljeno tudi na naslednje neuradne mestne predele oz. četrti: * Brinje / Jožef * Gradišče * Kugl * Industrijska cona Bistrica * Tirgod * Zagrad * Zafošt * Zgornja Bistrica z industrijsko cono Impol == Znamenitosti == Mestu dajejo svojevrstno posebnost: * [[Grad Slovenska Bistrica]] z grajskim parkom * [[Cerkev svetega Jerneja, Slovenska Bistrica|župnijska cerkev sv. Jerneja]]; * [[Cerkev svete Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Marije sedem žalosti]]; * [[Cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkev sv. Jožefa]]; * [[Marijino znamenje, Slovenska Bistrica|Marijino znamenje]] na Trgu [[Alfonz Šarh|Alfonza Šarha]]; * zgodovinsko jedro Slovenske Bistrice - današnji [[Trg svobode, Slovenska Bistrica|Trg svobode]]. * Močeradovo jezero == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * https://pgd-sb.si/zgodovina/ * https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.slovenska-bistrica.si Občina Slovenska Bistrica] *[http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] *[http://www.slovenska-bistrica.net/ Slovenska Bistrica.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609130707/http://www.slovenska-bistrica.net/ |date=2015-06-09 }} *[http://bistrica.diskom.si/ Kratek vodič po občini Slovenska Bistrica] {{Mesta-Slovenija}} {{Slovenska Bistrica}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica|*]] {{normativna kontrola}} 1ifj1bl672wk2x2ahjoxtqj8di42y8m 0 98652 6685871 6658000 2026-06-06T05:37:25Z Vers Libra 261202 6685871 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |awards = [[Prešernova nagrada]] }} '''Franc (Feri) Lainšček''' [fêri lájnšček],<ref>{{Navedi splet|title=Feri Lainšček – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/7761-2/|accessdate=2023-04-20|language=sl-SI}}</ref> [[pisatelj]], [[pesnik]], [[scenarist]] in [[dramatik]], * [[5. oktober]] [[1959]], [[Dolenci, Šalovci|Dolenci]], [[Slovenija]].<ref name="sigledal">https://sigledal.org/geslo/Feri_Lain%C5%A1%C4%8Dek, vpogled: 24. 5. 2021.</ref>[[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] == Življenje == Feri (Franc) Lainšček se je rodil v Dolencih na [[Goričko|Goričkem]],<ref name=sigledal/> hribovitem delu [[Prekmurje|Prekmurja]] blizu madžarske meje. Do osnovne šole je govoril in poslušal samo narečje. Na prekmurščino njegovega otroštva ga nostalgično spominja današnja [[porabščina]], ki jo govorijo [[Porabski Slovenci|slovenski zamejci na Madžarskem]]. Od mladostnih izkušenj, ki so določile njegov odnos do sveta, moramo omeniti tudi srečevanja z [[Romi]]. Ti so – tako kot on – živeli na obrobju (v dobesednem in prenesenem pomenu) njegove rojstne vasi. Po maturi na [[Gimnazija Murska Sobota|gimnaziji v Murski Soboti]] je želel študirati slikarstvo. Zaradi neuspešno opravljenih sprejemnih izpitov na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se je vpisal na FSPN (predhodnico današnje Fakultete za družbene vede). Denar za preživetje si je služil kot sodelavec uredništva dnevno-informativnega in igranega programa [[Radio Ljubljana|Radia Ljubljana]], v prostem času pa je pisal pesmi ter [[roman]], ki je v nadaljevanjih izhajal v reviji ''[[Teleks]]''. Leta 1992 je skupaj s prijateljem [[Franci Just|Francijem Justom]] ustanovil Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc, ki se v glavnem ukvarja z založniško dejavnostjo, je pa tudi organizator vsakoletnega srečanja slovenskih mladinskih pisateljev [[Oko besede|Oko besede]], na katerem se podeljuje [[večernica (nagrada)|večernica]], nagrada za najboljše slovensko mladinsko literarno delo preteklega leta. == Dela == Ferija Lainščka ne moremo označiti le kot pisatelja, temveč tudi kot pesnika, [[dramatik]]a, [[scenarist]]a, soustvarjalca literarnih revij in avtorja številnih besedil slovenskih pevcev ter skupin. Lainšček je avtor, ki piše tako za odrasle kot za mladino in otroke. Lainšček že od vsega začetka ustvarja v okolju, kjer kultura in umetnost nimata pravega zaledja. Lainšček je zaslovel z romani, uveljavil pa se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijske in lutkovne igre, filmskih scenarijev in kot tekstopisec popevk ter [[šanson]]ov. Za svoje literarno delo je prejel več nagrad: [[Kajuhova nagrada|Kajuhovo]] za roman ''[[Raza]]'', nagrado [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za roman ''[[Ki jo je megla prinesla]]'', [[kresnik (nagrada)|kresnik]]a za romana ''[[Namesto koga roža cveti]]'' in ''[[Muriša]]'' ter večernico za zbirko pravljic ''[[Mislice]]''. Posamezni romani so prevedeni že v madžarščino, angleščino, nemščino, hrvaščino, češčino, španščino in katalonščino, pravljice pa tudi v porabščino (izšle so v zbirki ''[[Med Muro in Rabo]]'', ki jo izdaja založba [[Franc-Franc|Franc-Franc]]). Leta 1981 je začel pisati [[Pesništvo|poezijo]]. Zbirka ''[[Ne bodi kot drugi]]'' (2007) je postala izjemno brana. Oblikovno preproste in spevne (tudi uglasbene) pesmi, ki z ženskim in moškim glasom izpovedujejo ljubezensko čustvo v vseh možnih odtenkih in fazah – od silovite medsebojne predanosti do nesrečne osamljenosti - so (tudi na spletnih straneh) osvojile neverjetno širok krog bralcev različnih starosti. Knjigi je bila priložena še zvočnica, na kateri pesmi interpretirata dramska igralca [[Polona Juh]] in [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] (ki je igral tudi glavno vlogo v filmu ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]''), uvodno in zaključno pesem pa avtor sam, zadnjo celo v [[prekmurščina|prekmurščini]]. Njegovi literarni liki so pogosto ljudje z dna socialne lestvice, skoraj praviloma pa so v nekem eksistenčno mejnem položaju. == Bibliografija == [[Slika:Feri_Lainšček_-_V_ravnici.jpg|alt=Feri Lainšček|thumb|right|Feri Lainšček]] === Romani === *''Peronarji'' – 1982 {{COBISS|ID=250635264}} *''[[Raza]]'' – 1986 {{COBISS|ID=213868032}} *''Razpočnica'' – 1987 {{COBISS|ID=3706368}} *''Grinta'' – 1991 {{COBISS|ID=28724225}} *''[[Namesto koga roža cveti]]'' – 1991 {{COBISS|ID=48465153}} *''[[Astralni niz]]'' – 1993 {{COBISS|ID=35860992}} *''[[Ki jo je megla prinesla]]'' – 1993 {{COBISS|ID=35910656}} *''[[Vankoštanc]]'' – 1994 {{COBISS|ID=35910656}} *''Mož v pasijonki'' – 1997 {{COBISS|ID=69727744}} *''Skarabej in vestalka'' – 1997 {{COBISS|ID=226633216}} *''Atentat v Slovenskem dvorcu'' – 1998 {{COBISS|ID=42562049}} *''[[Petelinji zajtrk (roman)|Petelinji zajtrk]]'' – 1999 {{COBISS|ID=250635264}} *''[[Ločil bom peno od valov]]'' – 2003 {{COBISS|ID=250526464}} *''[[Muriša]]'' – 2006 {{COBISS|ID=229309696}} *''[[Nedotakljivi]], mit o Ciganih'' – 2007 {{COBISS|ID=239292928}} *''[[Ne povej, kaj si sanjala]] – 2008 {{COBISS|ID=243503616}} *''[[Sprehajališča za vračanje]]'' – 2010 {{COBISS|ID=250541056}} *''Jadrnica'' – 2011 {{COBISS|ID=258974976}} *''[[Orkester za poljube]]'' – 2013 {{COBISS|ID=269141504}} *''[[Strah za metulje v nevihti]]'' – 2014 *''Prvotnost – poema o ljubezni'' – 2018 *''Zadoščenje'' – 2019 * ''Kurji pastir'' – 2020<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/feri-lainscek-kurji-pastir/551792|title=Feri Lainšček: Kurji pastir|date=9. 2. 2021|accessdate=24. 5. 2021|publisher=RTV Slo}}</ref> (prvi del trilogije) * ''Murska saga'' (romaneskni diptih: skupna izdaja romanov ''Ločil bom peno od valov'' in ''Muriša'') – 2022 * ''Petelinje jajce'' (2. del trilogije ''Kurji pastir'') – 2023 * ''Kurja fizika'' (3. del trilogije ''Kurji pastir'') – 2024 === Pesniške zbirke === *''Kot slutnja radovedno'' – 1981 {{COBISS|ID=12561921}} *''Dnevovina'' – 1986 {{COBISS|ID=17051137}} *''Hiša svetega Nikolaja'' – 1990 {{COBISS|ID=97562880}} *''Dlan mi po tebi diši'' – 2001; 2012 {{COBISS|ID=55891201}} *''Ne bodi kot drugi:'' ''pesmi o dvojini'' – 2007 {{COBISS|ID=235663616}} (13 izdaj/natisov do 2025) *''Nigdar neboš znala'' (slovensko-prekmurski) – 2007 {{COBISS|ID=235663616}} *''Pesmi za ženski glas in zvonove'' – 2009 {{COBISS|ID=247141888}} *''Lübezen'' – 2014 *''Demon ljubezni'' – 2016 *''Ne'' – 2022 *''Stišja'' – 2024 (uglasbljena poezija: avtor glasbe in glas [[Matej Krajnc]]) *''Verjeti, verjeti'' (pesniška knjiga, ilustracije [[Zora Stančič]]) – 2024 *''Sanje so večne'' (izbrane pesmi, ilustrirala Zora Stančič) – 2025 === Kratka proza === * ''Za svetlimi obzorji'' – 1988 {{COBISS|ID=6764544}} * ''Srebrni breg'' (slovensko-prekmurski) – 1995 {{COBISS|ID=6764544}} === Dela za otroke in mladino === * ''Cicibanija'', pesmi (1987) * ''Cufek modrijan'', slikanica (1989) * ''Cufek v živalskem vrtu'', slikanica (1989) * ''Ko želi Tilčka postati Tilka in ko želi Tilček postati Tilen'', zgodbe (1990) * ''Ajša Najša'', roman (1989) * ''Znalček na cest''i, slikanica (1990) * ''Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak'', zgodba (1990) * ''Škrat Sanjavec'', pesmi (1992) * ''Velecirkus Argo'', roman (1996) * ''Mislice'', pravljice (2000) * ''Deček na dedovem kolesu'', roman (2001) * ''Brki od mleka'', pesmi (2002) * Serija osmih slikanic o ''Žlopih'' (1999–2002) * ''Lučka'', slikanica (2005) * ''Tudi živali sanjajo,'' pesmi (2008) * ''Hit poletja'', roman (2008) * ''Če padeš na nos ne prideš na Nanos'', pesmi (2003) * ''Mišek Miško in Belamiška'', slikanica (2009) * ''Medo praznuje rojstni dan'', pesmi (2010) * ''Barvice'', pesmi (2010) * ''Pesmi o Mišku in Belamiški'', pesmi (2010) * ''Ko bova velika'', zgodbe (2012) * ''Bratec in sestrica'', slikanica (2013) * ''Kuža Goldi gre na sprehod'', slikanica (2014) * ''Življenje nima naslova'', kratki roman (2023) * ''Ne'' (2022) * ''Družina'', slikanica (2024) * ''Čarovnica in čarodej'' (2025) === Filmi === * ''[[Halgato]]'' (po romanu Namesto koga roža cveti) * ''[[Mokuš]]'' (po romanu Ki jo je megla prinesla) * ''[[Hit poletja (film)|Hit poletja]]'' (po mladinskem romanu Hit poletja) * ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]'' (po romanu Petelinji zajtrk) * ''[[Traktor, ljubezen in rock'n'roll]]'' (po romanu Vankoštanc) * ''[[Šanghaj (film, 2012)|Šanghaj]]'' (po romanu Nedotakljivi) === Radijske igre === * Osebni zaimek Bavbav – 56,25 min – premiera: 22. 5. 1987 * De revolutionibus – 26 min – premiera: 15. 1. 1988 * Vrata – 26,4 min – premiera: 14. 10. 1988 * Primer Kalman – 29,2 min – premiera: 18. 11. 1988 (soavtorja Branko Žunec in Igor Likar) * Predsednik siromakov – 59,15 min – premiera: 10. 3. 1989 * Prva sraka še ne prinese pomladi – 45,3 min – premiera: 16. 9. 1990 * Grinta – 38,25 min – premiera: 6. 11. 1992 - (adaptacija romana Grinta) * Majhen mož v čolnu – 51 min – premiera: 1. 10. 1993 * Edi Manfredi – 36,55 min – premiera: 27. 2. 1996 – (adaptacija gledališke igre Impresarij) * Penzion Evropa – 47,5 min – premiera: 1. 3. 1996 – (adaptacija gledališke igre Penzion Evropa) * Jesen – 30,15 min – premiera: 6. 10. 1998 * Pokličite gospo Milo-21-Samotar – 25,15 min – premiera: 28. 3. 1999 * Pokličite gospo Milo-22-Alkoholik – 26,2 min – premiera: 16. 5. 1999 * Pokličite gospo Milo-23-Brezdomec – 23 min – premiera: 23. 5. 1999 * Pokličite gospo Milo-19-Bencinski servis – 24,1 min – premiera: 30. 5. 1999 * Pokličite gospo Milo-20-Ljubezen v 24,1 min – premiera: 6. 6. 1999 * Petelinji zajtrk-01 – 32,2 min – premiera: 2. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Petelinji zajtrk-02 – 27,3 min – premiera: 9. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Petelinji zajtrk-03 – 23,25 min – premiera: 16. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Petelinji zajtrk-04 – 30,4 min – premiera: 23. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Petelinji zajtrk-05 – 34,45 min – premiera: 6. 6. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Dej – 44,5 min – premiera: 28. 8. 2001 * Hit poletja – 36,4 min – premiera: 6. 6. 2006 (adaptacija romana Hit poletja) ==== Kratke radijske igre ==== * Smrt sopotnica – 11,25 min – premiera: 6. 10. 1989 * Za zaščito pikapolonic – 9 min – premiera: 1. 1. 1990 * Radiofonski umor – 13,15 min – premiera: 25. 9. 1992 * Karmenka z našega štanta – 10,3 min – premiera: 28. 3. 1998 * Zakonski in nezakonski otrok – 12,2 min – premiera: 21. 11. 1998 ==== Radijske igre za otroke ==== * Deklica Ferdinanda – 25,3 min – premiera: 22. 4. 1984 * Regratova roža – 31 min – premiera: 8. 9. 1991 (adaptacija zgodbe Regratova roža) * Brat je, škrat je, tat je – 36,4 min – premiera: 1. 1. 1994 * Strašilo – 22 min – premiera: 19. 5. 1996 * Gerda in Kaj – 47,1 min – premiera: 22. 12. 1996 (po motivu H.C. Andersena: Snežna kraljica) * Pozdrav pomladi – 15,34 min – premiera: 30. 3. 1997 * Žlopi – 39 min – premiera: 28. 9. 1997 (adaptacija zgodbe Žlopi) * Velecirkus Argo – 39 min – premiera: 11. 2. 2000 (adaptacija mladinskega romana Velecirkus Argo) * Ignacija in njen angel – 27,3 min – premiera: 9. 4. 2006 (adaptacija zgodbe Ignacija in njen angel) == Priznanja == === Nagrade === * 1995 nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za roman ''[[Ki jo je megla prinesla]]'' * 1992 nagrada [[kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''[[Namesto koga roža cveti]]'' * 2000 nagrada [[večernica (nagrada)|večernica]] za zbirko pravljic ''[[Mislice]]'' * 2007 nagrada [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''[[Muriša]]'' * 2008 na [[festival Slovenskega filma|festivalu Slovenskega filma]] v Portorožu [[Vesna (nagrada)|vesna]] za scenarij za TV film ''[[Hit poletja]]'' * 2005, 2007 in 2008 prva nagrada za besedilo na [[Festival narečnih popevk|Festivalu narečnih popevk]] * 2011 nagrada [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški * 2021 [[Prešernova nagrada|Prešernova nagrada]] za delo na področju literature == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[EMA]] === * [[EMA 2004|2004]]: [[Regina]] - ''Plave očij'' <small>([[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/[[Tomaž Kozlevčar]])</small> * [[EMA 2005|2005]]: [[Regina]] - ''Proti vetru'' <small>(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/Damjan Pančur)</small> * [[EMA 2008|2008]]: Langa in Civili - ''Za svobodo divjega srca'' <small>(Mišo Kontrec/Feri Lainšček/Miha Hercog)</small> * [[EMA 2008|2008]]: Halgato Band - ''Nomadi'' <small>(Milan Ostojić/Feri Lainšček/[[Grega Forjanič]])</small> * [[EMA 2010|2010]]: [[Manca Špik]] - ''Tukaj sem doma'' <small>([[Andrej Babić]]/Feri Lainšček/Aleksandar Valenčić)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: [[Regina]] - ''Pusti mi krila'' <small>(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/[[Rok Golob]])</small> * [[Slovenska popevka 2006|2006]]: [[Regina]] - ''Demoni'' <small>(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/[[Aleš Avbelj]])</small> * [[Slovenska popevka 2009|2009]]: [[Regina]] - ''Poljubi me'' <small>(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/Tomaž Grintal)</small> * '''[[Slovenska popevka 2010|2010]]: [[Darja Švajger]] - ''Otok ljubezni'' <small>([[Patrik Greblo]]/Feri Lainšček/[[Patrik Greblo]])</small>''' * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: [[Regina]] - ''Tebe ni'' <small>([[Aleksander Kogoj]], Damjan Pančur/Feri Lainšček/[[Lojze Krajnčan]])</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: [[Samo Budna]] - ''Sončna hiša'' <small>([[Samo Budna]]/Feri Lainšček/[[Primož Grašič]])</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]]: [[Eva Hren]] - ''Počasi'' <small>([[Janez Dovč]]/Feri Lainšček/Žiga Pirnat)</small> == Viri == * Darka Tancer Kajnih, http://www.ferilainscek.si/biografija/celotna-biografija/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220122221150/http://www.ferilainscek.si/biografija/celotna-biografija/ |date=2022-01-22 }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * http://www.ferilainscek.si/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161220075833/http://www.ferilainscek.si/ |date=2016-12-20 }} {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir-avtor}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}{{Vecernica}} {{KresnikoviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lainšček, Feri}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]] [[Kategorija:Feri Lainšček| ]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Prekmurci]] jl92oygaxgmnnjroe9pmyqodbuyy6zf 6685895 6685871 2026-06-06T07:29:33Z Yerpo 8417 pospravljanje 6685895 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |awards = [[Prešernova nagrada]] }} '''Franc''' ('''Feri''') '''Lainšček''' [fêri lájnšček],<ref>{{Navedi splet|title=Feri Lainšček – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/7761-2/|accessdate=2023-04-20|language=sl-SI}}</ref> [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[scenarist]] in [[dramatik]], * [[5. oktober]] [[1959]], [[Dolenci, Šalovci|Dolenci]], [[Slovenija]].<ref name="sigledal">https://sigledal.org/geslo/Feri_Lain%C5%A1%C4%8Dek, vpogled: 24. 5. 2021.</ref> == Življenje == Feri (Franc) Lainšček se je rodil v Dolencih na [[Goričko|Goričkem]],<ref name=sigledal/> hribovitem delu [[Prekmurje|Prekmurja]] blizu madžarske meje. Do osnovne šole je govoril in poslušal samo narečje. Na prekmurščino njegovega otroštva ga nostalgično spominja današnja [[porabščina]], ki jo govorijo [[Porabski Slovenci|slovenski zamejci na Madžarskem]]. Od mladostnih izkušenj, ki so določile njegov odnos do sveta, moramo omeniti tudi srečevanja z [[Romi]]. Ti so – tako kot on – živeli na obrobju (v dobesednem in prenesenem pomenu) njegove rojstne vasi. Po maturi na [[Gimnazija Murska Sobota|gimnaziji v Murski Soboti]] je želel študirati slikarstvo. Zaradi neuspešno opravljenih sprejemnih izpitov na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se je vpisal na FSPN (predhodnico današnje Fakultete za družbene vede). Denar za preživetje si je služil kot sodelavec uredništva dnevno-informativnega in igranega programa [[Radio Ljubljana|Radia Ljubljana]], v prostem času pa je pisal pesmi ter [[roman]], ki je v nadaljevanjih izhajal v reviji ''[[Teleks]]''. Leta 1992 je skupaj s prijateljem [[Franci Just|Francijem Justom]] ustanovil Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc, ki se v glavnem ukvarja z založniško dejavnostjo, je pa tudi organizator vsakoletnega srečanja slovenskih mladinskih pisateljev [[Oko besede|Oko besede]], na katerem se podeljuje [[večernica (nagrada)|večernica]], nagrada za najboljše slovensko mladinsko literarno delo preteklega leta. == Dela == Ferija Lainščka ne moremo označiti le kot pisatelja, temveč tudi kot pesnika, [[dramatik]]a, [[scenarist]]a, soustvarjalca literarnih revij in avtorja številnih besedil slovenskih pevcev ter skupin. Lainšček je avtor, ki piše tako za odrasle kot za mladino in otroke. Lainšček že od vsega začetka ustvarja v okolju, kjer kultura in umetnost nimata pravega zaledja. Lainšček je zaslovel z romani, uveljavil pa se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijske in lutkovne igre, filmskih scenarijev in kot tekstopisec popevk ter [[šanson]]ov. Za svoje literarno delo je prejel več nagrad: [[Kajuhova nagrada|Kajuhovo]] za roman ''[[Raza]]'', nagrado [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za roman ''[[Ki jo je megla prinesla]]'', [[kresnik (nagrada)|kresnik]]a za romana ''[[Namesto koga roža cveti]]'' in ''[[Muriša]]'' ter večernico za zbirko pravljic ''[[Mislice]]''. Posamezni romani so prevedeni že v madžarščino, angleščino, nemščino, hrvaščino, češčino, španščino in katalonščino, pravljice pa tudi v porabščino (izšle so v zbirki ''[[Med Muro in Rabo]]'', ki jo izdaja založba [[Franc-Franc|Franc-Franc]]). Leta 1981 je začel pisati [[Pesništvo|poezijo]]. Zbirka ''[[Ne bodi kot drugi]]'' (2007) je postala izjemno brana. Oblikovno preproste in spevne (tudi uglasbene) pesmi, ki z ženskim in moškim glasom izpovedujejo ljubezensko čustvo v vseh možnih odtenkih in fazah – od silovite medsebojne predanosti do nesrečne osamljenosti - so (tudi na spletnih straneh) osvojile neverjetno širok krog bralcev različnih starosti. Knjigi je bila priložena še zvočnica, na kateri pesmi interpretirata dramska igralca [[Polona Juh]] in [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] (ki je igral tudi glavno vlogo v filmu ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]''), uvodno in zaključno pesem pa avtor sam, zadnjo celo v [[prekmurščina|prekmurščini]]. Njegovi literarni liki so pogosto ljudje z dna socialne lestvice, skoraj praviloma pa so v nekem eksistenčno mejnem položaju. == Bibliografija == [[Slika:Feri_Lainšček_-_V_ravnici.jpg|alt=Feri Lainšček|thumb|right|Feri Lainšček]] === Romani === *''Peronarji'' – 1982 {{COBISS|ID=250635264}} *''[[Raza]]'' – 1986 {{COBISS|ID=213868032}} *''Razpočnica'' – 1987 {{COBISS|ID=3706368}} *''Grinta'' – 1991 {{COBISS|ID=28724225}} *''[[Namesto koga roža cveti]]'' – 1991 {{COBISS|ID=48465153}} *''[[Astralni niz]]'' – 1993 {{COBISS|ID=35860992}} *''[[Ki jo je megla prinesla]]'' – 1993 {{COBISS|ID=35910656}} *''[[Vankoštanc]]'' – 1994 {{COBISS|ID=35910656}} *''Mož v pasijonki'' – 1997 {{COBISS|ID=69727744}} *''Skarabej in vestalka'' – 1997 {{COBISS|ID=226633216}} *''Atentat v Slovenskem dvorcu'' – 1998 {{COBISS|ID=42562049}} *''[[Petelinji zajtrk (roman)|Petelinji zajtrk]]'' – 1999 {{COBISS|ID=250635264}} *''[[Ločil bom peno od valov]]'' – 2003 {{COBISS|ID=250526464}} *''[[Muriša]]'' – 2006 {{COBISS|ID=229309696}} *''[[Nedotakljivi]], mit o Ciganih'' – 2007 {{COBISS|ID=239292928}} *''[[Ne povej, kaj si sanjala]] – 2008 {{COBISS|ID=243503616}} *''[[Sprehajališča za vračanje]]'' – 2010 {{COBISS|ID=250541056}} *''Jadrnica'' – 2011 {{COBISS|ID=258974976}} *''[[Orkester za poljube]]'' – 2013 {{COBISS|ID=269141504}} *''[[Strah za metulje v nevihti]]'' – 2014 *''Prvotnost – poema o ljubezni'' – 2018 *''Zadoščenje'' – 2019 * ''Kurji pastir'' – 2020<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/feri-lainscek-kurji-pastir/551792|title=Feri Lainšček: Kurji pastir|date=9. 2. 2021|accessdate=24. 5. 2021|publisher=RTV Slo}}</ref> (prvi del trilogije) * ''Murska saga'' (romaneskni diptih: skupna izdaja romanov ''Ločil bom peno od valov'' in ''Muriša'') – 2022 * ''Petelinje jajce'' (2. del trilogije ''Kurji pastir'') – 2023 * ''Kurja fizika'' (3. del trilogije ''Kurji pastir'') – 2024 === Pesniške zbirke === *''Kot slutnja radovedno'' – 1981 {{COBISS|ID=12561921}} *''Dnevovina'' – 1986 {{COBISS|ID=17051137}} *''Hiša svetega Nikolaja'' – 1990 {{COBISS|ID=97562880}} *''Dlan mi po tebi diši'' – 2001; 2012 {{COBISS|ID=55891201}} *''Ne bodi kot drugi:'' ''pesmi o dvojini'' – 2007 {{COBISS|ID=235663616}} (13 izdaj/natisov do 2025) *''Nigdar neboš znala'' (slovensko-prekmurski) – 2007 {{COBISS|ID=235663616}} *''Pesmi za ženski glas in zvonove'' – 2009 {{COBISS|ID=247141888}} *''Lübezen'' – 2014 *''Demon ljubezni'' – 2016 *''Ne'' – 2022 *''Stišja'' – 2024 (uglasbljena poezija: avtor glasbe in glas [[Matej Krajnc]]) *''Verjeti, verjeti'' (pesniška knjiga, ilustracije [[Zora Stančič]]) – 2024 *''Sanje so večne'' (izbrane pesmi, ilustrirala Zora Stančič) – 2025 === Kratka proza === * ''Za svetlimi obzorji'' – 1988 {{COBISS|ID=6764544}} * ''Srebrni breg'' (slovensko-prekmurski) – 1995 {{COBISS|ID=6764544}} === Dela za otroke in mladino === * ''Cicibanija'', pesmi (1987) * ''Cufek modrijan'', slikanica (1989) * ''Cufek v živalskem vrtu'', slikanica (1989) * ''Ko želi Tilčka postati Tilka in ko želi Tilček postati Tilen'', zgodbe (1990) * ''Ajša Najša'', roman (1989) * ''Znalček na cest''i, slikanica (1990) * ''Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak'', zgodba (1990) * ''Škrat Sanjavec'', pesmi (1992) * ''Velecirkus Argo'', roman (1996) * ''Mislice'', pravljice (2000) * ''Deček na dedovem kolesu'', roman (2001) * ''Brki od mleka'', pesmi (2002) * Serija osmih slikanic o ''Žlopih'' (1999–2002) * ''Lučka'', slikanica (2005) * ''Tudi živali sanjajo,'' pesmi (2008) * ''Hit poletja'', roman (2008) * ''Če padeš na nos ne prideš na Nanos'', pesmi (2003) * ''Mišek Miško in Belamiška'', slikanica (2009) * ''Medo praznuje rojstni dan'', pesmi (2010) * ''Barvice'', pesmi (2010) * ''Pesmi o Mišku in Belamiški'', pesmi (2010) * ''Ko bova velika'', zgodbe (2012) * ''Bratec in sestrica'', slikanica (2013) * ''Kuža Goldi gre na sprehod'', slikanica (2014) * ''Življenje nima naslova'', kratki roman (2023) * ''Ne'' (2022) * ''Družina'', slikanica (2024) * ''Čarovnica in čarodej'' (2025) === Filmi === * ''[[Halgato]]'' (po romanu Namesto koga roža cveti) * ''[[Mokuš]]'' (po romanu Ki jo je megla prinesla) * ''[[Hit poletja (film)|Hit poletja]]'' (po mladinskem romanu Hit poletja) * ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]'' (po romanu Petelinji zajtrk) * ''[[Traktor, ljubezen in rock'n'roll]]'' (po romanu Vankoštanc) * ''[[Šanghaj (film, 2012)|Šanghaj]]'' (po romanu Nedotakljivi) === Radijske igre === * Osebni zaimek Bavbav – 56,25 min – premiera: 22. 5. 1987 * De revolutionibus – 26 min – premiera: 15. 1. 1988 * Vrata – 26,4 min – premiera: 14. 10. 1988 * Primer Kalman – 29,2 min – premiera: 18. 11. 1988 (soavtorja Branko Žunec in Igor Likar) * Predsednik siromakov – 59,15 min – premiera: 10. 3. 1989 * Prva sraka še ne prinese pomladi – 45,3 min – premiera: 16. 9. 1990 * Grinta – 38,25 min – premiera: 6. 11. 1992 - (adaptacija romana Grinta) * Majhen mož v čolnu – 51 min – premiera: 1. 10. 1993 * Edi Manfredi – 36,55 min – premiera: 27. 2. 1996 – (adaptacija gledališke igre Impresarij) * Penzion Evropa – 47,5 min – premiera: 1. 3. 1996 – (adaptacija gledališke igre Penzion Evropa) * Jesen – 30,15 min – premiera: 6. 10. 1998 * Pokličite gospo Milo-21-Samotar – 25,15 min – premiera: 28. 3. 1999 * Pokličite gospo Milo-22-Alkoholik – 26,2 min – premiera: 16. 5. 1999 * Pokličite gospo Milo-23-Brezdomec – 23 min – premiera: 23. 5. 1999 * Pokličite gospo Milo-19-Bencinski servis – 24,1 min – premiera: 30. 5. 1999 * Pokličite gospo Milo-20-Ljubezen v 24,1 min – premiera: 6. 6. 1999 * Petelinji zajtrk-01 – 32,2 min – premiera: 2. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Petelinji zajtrk-02 – 27,3 min – premiera: 9. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Petelinji zajtrk-03 – 23,25 min – premiera: 16. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Petelinji zajtrk-04 – 30,4 min – premiera: 23. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Petelinji zajtrk-05 – 34,45 min – premiera: 6. 6. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk) * Dej – 44,5 min – premiera: 28. 8. 2001 * Hit poletja – 36,4 min – premiera: 6. 6. 2006 (adaptacija romana Hit poletja) ==== Kratke radijske igre ==== * Smrt sopotnica – 11,25 min – premiera: 6. 10. 1989 * Za zaščito pikapolonic – 9 min – premiera: 1. 1. 1990 * Radiofonski umor – 13,15 min – premiera: 25. 9. 1992 * Karmenka z našega štanta – 10,3 min – premiera: 28. 3. 1998 * Zakonski in nezakonski otrok – 12,2 min – premiera: 21. 11. 1998 ==== Radijske igre za otroke ==== * Deklica Ferdinanda – 25,3 min – premiera: 22. 4. 1984 * Regratova roža – 31 min – premiera: 8. 9. 1991 (adaptacija zgodbe Regratova roža) * Brat je, škrat je, tat je – 36,4 min – premiera: 1. 1. 1994 * Strašilo – 22 min – premiera: 19. 5. 1996 * Gerda in Kaj – 47,1 min – premiera: 22. 12. 1996 (po motivu H.C. Andersena: Snežna kraljica) * Pozdrav pomladi – 15,34 min – premiera: 30. 3. 1997 * Žlopi – 39 min – premiera: 28. 9. 1997 (adaptacija zgodbe Žlopi) * Velecirkus Argo – 39 min – premiera: 11. 2. 2000 (adaptacija mladinskega romana Velecirkus Argo) * Ignacija in njen angel – 27,3 min – premiera: 9. 4. 2006 (adaptacija zgodbe Ignacija in njen angel) == Priznanja == === Nagrade === * 1995 nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za roman ''[[Ki jo je megla prinesla]]'' * 1992 nagrada [[kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''[[Namesto koga roža cveti]]'' * 2000 nagrada [[večernica (nagrada)|večernica]] za zbirko pravljic ''[[Mislice]]'' * 2007 nagrada [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''[[Muriša]]'' * 2008 na [[festival Slovenskega filma|festivalu Slovenskega filma]] v Portorožu [[Vesna (nagrada)|vesna]] za scenarij za TV film ''[[Hit poletja]]'' * 2005, 2007 in 2008 prva nagrada za besedilo na [[Festival narečnih popevk|Festivalu narečnih popevk]] * 2011 nagrada [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški * 2021 [[Prešernova nagrada|Prešernova nagrada]] za delo na področju literature == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[EMA]] === * [[EMA 2004|2004]]: [[Regina]] - ''Plave očij'' <small>([[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/[[Tomaž Kozlevčar]])</small> * [[EMA 2005|2005]]: [[Regina]] - ''Proti vetru'' <small>(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/Damjan Pančur)</small> * [[EMA 2008|2008]]: Langa in Civili - ''Za svobodo divjega srca'' <small>(Mišo Kontrec/Feri Lainšček/Miha Hercog)</small> * [[EMA 2008|2008]]: Halgato Band - ''Nomadi'' <small>(Milan Ostojić/Feri Lainšček/[[Grega Forjanič]])</small> * [[EMA 2010|2010]]: [[Manca Špik]] - ''Tukaj sem doma'' <small>([[Andrej Babić]]/Feri Lainšček/Aleksandar Valenčić)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: [[Regina]] - ''Pusti mi krila'' <small>(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/[[Rok Golob]])</small> * [[Slovenska popevka 2006|2006]]: [[Regina]] - ''Demoni'' <small>(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/[[Aleš Avbelj]])</small> * [[Slovenska popevka 2009|2009]]: [[Regina]] - ''Poljubi me'' <small>(Damjan Pančur, [[Aleksander Kogoj]]/Feri Lainšček/Tomaž Grintal)</small> * '''[[Slovenska popevka 2010|2010]]: [[Darja Švajger]] - ''Otok ljubezni'' <small>([[Patrik Greblo]]/Feri Lainšček/[[Patrik Greblo]])</small>''' * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: [[Regina]] - ''Tebe ni'' <small>([[Aleksander Kogoj]], Damjan Pančur/Feri Lainšček/[[Lojze Krajnčan]])</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: [[Samo Budna]] - ''Sončna hiša'' <small>([[Samo Budna]]/Feri Lainšček/[[Primož Grašič]])</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]]: [[Eva Hren]] - ''Počasi'' <small>([[Janez Dovč]]/Feri Lainšček/Žiga Pirnat)</small> == Viri == * Darka Tancer Kajnih, http://www.ferilainscek.si/biografija/celotna-biografija/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220122221150/http://www.ferilainscek.si/biografija/celotna-biografija/ |date=2022-01-22 }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * http://www.ferilainscek.si/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161220075833/http://www.ferilainscek.si/ |date=2016-12-20 }} {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir-avtor}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}{{Vecernica}} {{KresnikoviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lainšček, Feri}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]] [[Kategorija:Feri Lainšček| ]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Prekmurci]] 42cs5zqec9z461vdixow2ur5svkpp93 0 105532 6685907 6685462 2026-06-06T07:47:41Z Shabicht 3554 /* Motokros program Tomos */ 6685907 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = TOMOS d.o.o. | logo = TomoS logo.jpg | caption = | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type =državno podjetje<br>[[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = [[motocikel|motocikli]] | genre = proizvodnja [[Motocikel|motociklov]] in [[dvotaktni motor|dvotaktnih motorjev]] | fate = stečaj | predecessor = | successor = | foundation = julij 1954 | founder = | defunct = 3. januar 2019 | location_city = [[Koper]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = [[Motorno kolo|motorna kolesa]], [[Kolo z motorjem|kolesa z motorjem]], pogonski agregati | production = | services = | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = [https://dvotaktol.com/tomos-arhiv-vozil Arhiv vozil Tomos] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Tomos''' je bil [[SFRJ|jugoslovanski]] in kasneje [[Slovenija|slovenski]] proizvajalec [[Kolo z motorjem|koles z motorjem]], [[motorno kolo|motornih koles]], izvenkrmnih motorjev, koles in [[dvotaktni motor|dvotaktnih motorjev]], ki je bil ustanovljen leta [[1954]] v Sežani. Po selitvi v [[Koper]] je bil sedež podjetja na Šmarski cesti 4 v Kopru. ==Proizvodni program== Tomosovi glavni izdelk so bili [[Kolo z motorjem|kolesa z motorjem]] in [[motocikel|motocikli]] s [[Prostornina motorja|prostornino motorja]] do 50 [[Kubični centimeter|cm3]], izdelovali pa so tudi izvenkrmne [[Dvotaktni motor|dvotaktne motorje]] za plovila, črpalke in stabilne motorje. Najbolj znani so njihovi modeli [[Motocikel|koles z motorji]] [[Tomos APN 4|APN4]] in [[Tomos APN 6|APN6]]. Nekateri tomosovi [[Izvenkrmni motor|izvenkrmni motorji]] za [[čoln|čolne]] so v uporabi ob vzhodni [[jadran|jadranski]] obali že več kot 50 let. Med letoma 1959 in 1972 so sestavljali in prodajali tudi avtomobile znamke [[Citroën]], za takratni jugoslovanski trg.{{glavni|Cimos}} ==Zgodovina== Vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] je bila industrijska proizvodnja na [[Kras (območje)|Krasu]] in v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]] skoraj v celoti skoncentrirana na tri največja središča [[Trst]], [[Tržič, Gorica|Tržič]] in [[Gorica]], kjer je bilo tudi največ zaposlenih delavcev z znanji tehniških profilov, tudi strojegradnje. Meja med conama A in B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] (kasnejša meja med Italijo in Jugoslavijo) je po vojni slovensko prebivalstvo odrezala od teh središč, delavci so izgubili delo, kmetje pa glavni del trga, kjer so poprej lahko prodajali svoje pridelke. Takoj po določitvi meje je nova oblast kmalu iskala možnosti za zagon novih industrijskih obratov, predvsem tekstilne, lesnopredelovalne in tudi elektronske industrije. Tedanji predsednik okrajnega ljudskega odbora Sežana Danilo Petrinja je v svojih intervjujih navedel,<ref>{{navedi revijo |last1=|first1= |last2= |first2= |year=1984 |title=Tomos |journal=glasilo delavcev delovne organizacije Tomos Koper |volume=12 |issue=november |pages=2 |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> da je idejo za proizvodnjo [[Motocikel|motociklov]] na kraškem območju dal Silvo Hrast, tedanji direktor tovarne [[Iskra (podjetje)|Iskra]] iz Kranja.{{sfn|Brovinsky|2000|p=10}} Za izbiro proizvodnega programa je bilo odločilno dejstvo, da je v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] nujno potreben proizvajalec motornih vozil, prilagojenih za dokaj neurejene ceste, pa tudi cenovno primernih za finančno zmogljivost prebivalcev. Investicijski program za tovarno motornih koles je pripravil direktor ljubljanskega [[Litostroj|Litostroja]] Franc Pečar, Okrajni ljudski odbor Sežana pa je 16.7.1954 izdal sklep o ustanovitvi tovarne [[Motocikel|motornih koles]] v [[Sežana|Sežani]].{{sfn|Glavić in Vidmar|2024|p=12}} [[Akronim]] '''TOMOS''' - '''TO'''varna '''MO'''torjev '''S'''ežana se je prvič pojavil v drugem sklepu z dne 27.7.1954.{{sfn|Brovinsky|2000|p=11}} Pred ustanovitvijo tovarne so njeni predstavniki opravili pogovore o sodelovanju s proizvajalci motornih koles v Italiji, Nemčiji in Avstriji,{{sfn|Beltram|2012|p=5}} na koncu pa sklenili licenčno pogodbo z avstrijsko tovarno [[Puch|Steyr-Daimler-Puch]],{{sfn|Glavić in Vidmar|2024|p=80}} ki je ustrezala načrtom o proizvodnji ekonomičnih in robustnih motornih koles. Pogodbo je podpisal Franc Pečar, ki je bil tudi prvi direktor nove tovarne.{{sfn|Brovinsky|2000|p=11}} Ko se je 5. oktobra 1954 z [[Londonski memorandum|Londonskim sporazumom]] dokončno določila prihodnost območja nekdanje cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]], so na slovenski vladi v [[Ljubljana|Ljubljani]] odločitev o gradnji tovarne spremenili in določili, da se bo gradila v [[Koper|Kopru]],{{sfn|Brovinsky|2000|p=11}} ki je na pomenu pridobival tudi zaradi izgradnje [[Luka Koper|pristanišča]].<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2015 |title=Tomos je nastal v petdesetih letih |journal=Avto Motor Classic |volume= |issue=48/92 |pages=55 |publisher= |doi= |url=https://issuu.com/urakalcic/docs/amc_48 |accessdate= |archive-date=2023-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230218064057/https://issuu.com/urakalcic/docs/amc_48 |url-status=dead }}</ref> Hkrati je [[Koper]] potreboval nove industrijske obrate, kjer bi se lahko zaposlili prebivalci [[Slovenska Istra|Istre in ožjega zaledja]], ki so dotlej na delo odhajali v bližnji [[Trst]].<ref>{{navedi revijo |last1=|first1= |last2= |first2= |year=1972|title=Tomos |journal=glasilo delavcev delovne organizacije Tomos Koper |volume=8 |issue=november |pages=1 |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prvotni [[Akronim]] TOMOS so po selitvi v [[Koper]] spremenili v '''TO'''varna '''MO'''tornih kole'''S''', kar pa je znano le malokomu, vendar je razvidno iz napisa tovarne na zgodovinski fotografiji iz leta 1959, ter iz odtisa [[Poštni žig|poštnega žiga]]. [[Slika:Yugoslavia stamp type HB8B.jpeg|250px|sličica|desno|Jugoslovanski poštni žig z logotipom in napisom TOMOS]] ===Začetni prostori tovarne=== [[Slika:Proizvodnja v Tomosu (1).jpg|250px|thumb|desno|Proizvodnja v Tomosu (1955)]] Za začasno proizvodnjo in delavnice (tudi za potrebe izgradnje nove tovarne) so uredili skladiščne prostore na območju poleg današnje [[Luka Koper|koprske luke]],{{sfn|Beltram|2012|p=5}}, uprava, komerciala in računovodstvo so dobili prostore, v katerih je danes Vinakoper in v gradu v [[Bertoki|Bertokih]], kjer so bile tudi vse tehnične službe.{{sfn|Glavić in Vidmar|2024|p=15}} Prvi [[Motocikel|motocilkel]], ki so ga sestavili v Tomosu, je bil model ''Tomos Puch SG 250''{{sfn|Beltram|2012|p=5}}. Vzporedno z licenčno proizvodnjo je tekla tudi že proizvodnja lastnih serijskih modelov. To so bile številne izpeljanke mopeda ''Puch MS 50'', ki so jih poimenovali ''Colibri''.{{sfn|Beltram|2012|p=6}} [[Slika:Puch 250 sg.jpg|250px|thumb|desno|Motocikel Puch 250 SG]] ===Novi tovarniški kompleks=== [[Slika:Josip Broz Tito in cesar Haile Selassie v Kopru 1959 (6).jpg|280px|thumb|desno|Vhod v novozgrajeno tovarno Tomos v Kopru, z novim [[akronim|akronimom]] na strehi (1959)]] [[Slika:Josip Broz Tito in cesar Haile Selassie v Kopru 1959 (3).jpg|280px|thumb|desno|[[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] in cesar [[Haile Selassie I.|Haile Selassie]] v Kopru]] Novo tovarniško poslopje je bilo zgrajeno leta 1959, ko ga je uradno odprl [[Josip Broz-Tito]] in ga je obiskal tudi etiopski cesar [[Haile Selassie I.|Haile Selassie]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/na-danasnji-dan/30-november-leta-1959-je-etiopski-cesar-haile-selassie-i-s-titom-obiskal-koper/439122 |title=Etiopski cesar Haile Selassie I. s Titom obiskal Koper |accessdate=10. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>. Leta [[1962]] je bil ustanovljen Zavod za tehnične in ekonomske raziskave, ki se je kasneje razvil v sodobno opremljen inštitut. 70.-ta leta 20. stoletja so bila najplodnejša v zgodovini tovarne. Leta 1973 je bila predana namenu sodobna linija z avtomatskimi [[stroj]]i za varjenje okvirjev. Tako nastali novi cevni okvirji in motorji lastne konstrukcije so tudi na pogled začeli razločevati tomosove modele od licenčnih [[Puch]]ovih. [[Slika:Proizvodnja v tovarni motornih koles Tomos 1959.jpg|280px|thumb|desno|Proizvodnja v Tomosu leta 1959]] V jugoslovanskem obdobju je Tomos leta 1971 ustanovil hčerinsko podjetje Tomos Ghana Limited v Komasiju v [[Gana|Gani]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.kp.sik.si/2021/04/28/tomos-ghana-limited-spomini-isabelle-flego-in-ivana-pavincica/ |title=Tomos Ghana Limited, spomini Isabelle Flego in Ivana Pavinčića |accessdate= 12. januar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> (le to je v desetletju po ustanovitvi propadlo) in leta 1972 Tomos Netherland v Epe-ju na [[Nizozemska|Nizozemskem]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/svet-so-ljudje/clovek-iz-ozadja-in-v-prvi-liniji-uspehov/ |title=Človek iz ozadja in v prvi liniji uspehov |accessdate=12. januar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> Sočasno se je od TOMOS-a odcepilo podjetje [[Cimos|CIMOS]] ('''C'''itroën, '''I'''skra, To'''mos'''). v katerem so v sodelovanju z [[Iskra (podjetje)|Iskro]] odtlej opravljali sestavljanje in prodajo avtomobilov. [[Slika:Tomosova prikolica na Glavnem trgu v Mariboru 1960.jpg|280px|thumb|desno|Tomosov kamion z motornimi kolesi na Glavnem trgu v Mariboru leta 1960]] V 80. letih 20. stoletja je Tomos posodobil celoten program dvokolesnih vozil, posebno pozornost pa so namenili zmanjšanju hrupa in škodljivih snovi v izpustih plinov, položaju voznika med vožnjo ter sodobnemu videzu, po načrtih premalo znanega inovativnega [[Industrijsko oblikovanje|industrijskega oblikovalca]] [[Igor Rosa|Igorja Rose]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/arhitektura-in-oblikovanje/priznanje-za-zivljenjsko-delo-igorju-rosi-svojevrstnemu-simbolu-slovenskega-designa/646632 |title=Priznanje za življenjsko delo Igorju Rosi |accessdate=|date= |format= |work= }}</ref> Tedaj je bilo predstavljenih kar nekaj modelov, ki so še danes vidni na cestah. ==Stečaj podjetja== Tovarna je leta 1998 postala sestavni del koncerna [[Hidria]]. 24. oktobra 2012 je bilo v medijih objavljeno, da podjetje seli proizvodnjo motorjev v tujino, kar pa se ni uresničilo. 23. novembra 2015 je bila družba Tomos prodana celjskemu podjetju MPO Moto d.o.o. Delavci so novembra 2018 vložili predlog za [[Stečaj|stečaj]], zaradi neporavnanih obveznosti iz delovnega razmerja, 3. januarja 2019 pa je sodišče uvedlo stečajni postopek.<ref>{{navedi splet |url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/za-kultnimi-mopedi-ostalo-pogorisce-in-milijoni-evrov-dolga-753051 |title=Za kultnimi mopedi ostalo pogorišče in milijoni evrov dolga|accessdate= |date=10. julij 2019 |format= |work= }}</ref> <ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/zalosten-konec-koprskega-ponosa-tomos-je-v-stecaju/476319 |title=Žalosten konec koprskega ponosa: Tomos je v stečaju |last=Preskar |first=Jasna |date= |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=}}</ref> == Šport == Tomos je na dirkah [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu|Svetovnega prvenstva v motociklizmu]] v razredu do [[Prostornina motorja|50 cm³]] prvič sodeloval v [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 1968|sezoni 1968]], ko je [[Janko Štefe (dirkač)|Janko Štefe]] osvojil osemnajsto mesto, z eno osvojeno točko. V [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 1969|sezoni 1969]] je za Tomosovo tovarniško ekipo nastopalo pet dirkačev, Štefe, [[Adrijan Bernetić]], [[Anton Kralj]] ter Italijana [[Luigi Rinaldo]] in [[Gilberto Parlotti]].{{sfn|Grom|2013|p=}} Najboljšo uvrstitev v dirkaškem prvenstvu je dosegel Parlotti s šestim mestom in enaintridesetimi točkami. Parlotti je bil tudi edini dirkač v Tomosovi tretji in zadnji [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 1970|sezoni 1970]], kjer je osvojil deveto mesto, z eno prvenstveno točko.<ref>{{navedi splet |url=https://www.amzs.si/sport/tekmovanja/zid-prvakov |title=Zid prvakov |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=AMZS}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://old.slovenskenovice.si/sport/timeout/hudicevo-smolo-moras-imeti-da-se-danes-na-dirki-ubijes |title=Hudičevo smolo moraš imeti, da se danes na dirki ubiješ |accessdate=15. marec 2023 |date=17. oktober 2016 |format= |work=Slovenske novice }}</ref> Hrvat Zdravko Matulja je leta 1982 s tomosovim dirkalnikom DM GP postal evropski prvak v razredu [[prostornina motorja|delovne prostornine]] do 50 cm³<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/avtomoto/zgodbe/kako-je-novogorican-ohranil-spomin-na-mednarodno-slavo-tomosa-foto-446412 |title=Kako je Novogoričan ohranil spomin na mednarodno slavo Tomosa |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> ==Tomosovi proizvodi== ===Motocikli Tomos Puch=== Po licenčni pogodbi<ref>{{navedi knjigo |author= |year=1. oktober 1954 |title=Vereinbarung, abgeschlossen zwichen der firma Steyer-Daimler-Puch A.G., Graz und der firma Tomos, tovarna motornih koles, Koper|publisher=Tehniški muzej Slovenije |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> s [[Puch|Steyer-Daimler-Puchom]] je proizvodni program Tomosa v začetku obsegal [[moped]] Puch MS 50, skuter Puch RL 125 in [[Motocikel|motorni kolesi]] Puch 250 SG oz. Puch 250 SGS. Leta 1956 so pričeli izdelovati motorno kolo Puch SV 157, kasneje sta [[Skuter (motocikel)|skuter]] Puch RL 125 zamenjala zmogljivejša modela Puch SR in Puch 150.{{sfn|Brovinsky|2000|p=16}} {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Puch MS 50 (1954), Technisches Museum Wien.jpg|100px]] | Tomos '''Puch MS 50'''<ref>{{navedi splet |url=http://mo-ped.se/tv/tomos_56.htm#M3a |title=Tomos Puch MS 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1956, glej izpeljanke Colibri VS 50, VS 50K, VS 50S{{sfn|Brovinsky|2000|p=61}} |- | 2. | [[Slika:Motorrad Puch 250 SG.jpg|100px]] | Tomos '''Puch 250 SG, SGA,SGS, SGSA'''<ref>{{navedi splet |url=https://dvotaktol.com/urosdornik?catid=16&id=5&view=project |title=Tomos Puch 250 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=16,17}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1957, največja hitrost: (SG, SGA) 105, (SGS, SGSA) 110 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 nožne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 248 ccm, teža SG 139 kg (brez goriva), SGA 151 kg (brez goriva){{sfn|Brovinsky|2000|p=58}} |- | 3. | [[Slika:Puch Model 175 SV 1962.jpg|100px]] | Tomos '''Puch 175 SV/SVS'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MotoClubMAK/photos/puch-tomos-puch-175-sv/2692829537612925/?paipv=0&eav=AfaFmVgplf-m1PxLlZUVl8PN3-lAhPags3N4sDZN0h0_iufB8NImjc7fVpmwzaYbXFs&_rdr |title=Tomos Puch 175 SV |accessdate=15. februar 2023|date= |format= |work=Facebook }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=16}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1957, največja hitrost: (SV) 95, (SGS, SVS) 100 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 nožne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 172 ccm, teža 111 kg (brez goriva){{sfn|Brovinsky|2000|p=59}} |- | 4. | [[Slika:Puch RL 125 Motorroller-000.jpg|100px]] | Tomos '''Puch RL 125 Galeb'''<ref>{{navedi splet |url=https://stareslike.cerknica.org/2015/10/29/1959-stip-na-galebu/ |title=Tomos Puch 125 Galeb |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=16,17}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1957, največja hitrost: 75 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 121 ccm, teža 100 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=59}} |- | 5. | [[Slika:Tomos Puch 150 Galeb 02.jpg|100px]] | Tomos '''Puch SR/SRA 150 Galeb'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.zveza-svs.si/wp-content/uploads/2022/12/TOMOS-GALEB-150_Marko-Hren.pdf |title=Tomos Puch 150 Galeb |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Brovinsky|2000|p=16,17}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1958, največja hitrost: 80 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 145 ccm, teža 102 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=59}} |- |} V začetku 60ih let minulega stoletja so raziskave trga pokazale, da zanimanje za težja motorna kolesa v [[Evropa|Evropi]] upada, zato so se v Tomosu usmerili in proizvodnjo prilagodili samo na izdelke z [[dvotaktni motor|dvotaktnimi motorji]], [[Delovna prostornina|prostornine]] 50 cm³.{{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} ===Motocikli Tomos Colibri=== Začetki lastne proizvodnje v Tomosu segajo v pozna 50. leta minulega stoletja, ko so nastale številne izpeljanke modela Puch MS 50, s skupnim imenom Colibri.{{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} Prvi Colibriji so imeli oznako VS 50, nekaj let zatem pa so glede na opremljenost dobili nove oznake, in sicer od 01 do 013. Posamezne izvedbe so bile namenjene tudi tujim trgom in prilagojene predpisom držav uvoznic. Prodajno najuspešnejši je bil Colibri 12. Njegova izpeljanka Colibri T 12, ki jo je Tomos predstavil na Sejmu tehnike v Beogradu leta 1661, je v 60-ih letih postal najbolj priljubljen moped na jugoslovanskem trgu{{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} Čeprav so tomosovi mopedi po letu 1959 veljali že za popolnoma lasten proizvod, je bilo vanje še vedno vgrajenih veliko uvoženih delov, ki so izhajal od nekdanjih licenčnih partnerjev in drugod. {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos Colibri 50.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri VS 50, 50K, 50S'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=61}} |Proizvodnja v Tomosu: od 1956, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]] (2 ročni prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=61}} |- | 2. | [[Slika:Tomos colibri 03.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 01/02/03/04'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=61}} |Proizvodnja: od 1958/59, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]] (2 ročni prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=61}}<br>Model Tomos Colibri 03 (1959) je licenčni Puch VS 50 L |- | 3. | | Tomos '''Colibri T 11'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.avto.net/Ads/detailsPrint.asp?ID=16723288&print=1 |title=Tomos Colibri 11 |accessdate=5. februar 2023 |date= |format= |work= |archive-date=2023-02-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217122015/https://www.avto.net/Ads/detailsPrint.asp?ID=16723288&print=1 |url-status=dead }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=20}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=64}} |Proizvodnja: od 1958/59, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]] (2 ročni prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=63}} |- | 4. | [[Slika:Tomos Colibri 12.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 12'''{{sfn|Beltram|2012|p=6, 21}} |Proizvodnja: od 1958/59 (1962*), največja hitrost: 50 (60) [[Kilometer na uro|km/h]] (2 ročni prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=63}} |- | 5. | [[Slika:Tomos Colibri T12 -2.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri T 12'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.bolha.com/slovenija-filatelija/slovenija-mi-914-tomos-colibri-t12-oglas-6474056 |title=Tomos Colibri T 12 na slovenski znamki |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=21}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=65}} |Proizvodnja: od 1962/1963, največja hitrost: 60 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 55 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=65}} |- | 6. | [[Slika:Tomos Colibri T13.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri T 13'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=65}} |Proizvodnja: od 1963 (1965*) (1969*) (1970*), največja hitrost: 60 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=65}} |- | 7. | [[Slika:Tomos Colibri T 03.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri T 03'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=KJVzTkTcLww |title=Tomos Puch Colibri T 03 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=YouTube }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=66}} |Proizvodnja: od 1963, 1965 (1969*) (1970*), največja hitrost: 60 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg (z gorivom){{sfn|Brovinsky|2000|p=66}} |- |8. | [[Slika: TOMOS Colibri AOS.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri A-OS'''<ref>{{navedi splet |url=https://road-adventures.si/tomos-colibri-a-os/ |title=Tomos Colibri A-OS |accessdate=5. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=22}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=67}} |Proizvodnja: 1972, največja hitrost: 42 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 43 kg{{sfn|Brovinsky|2000|p=67}} |- | 9. | [[Slika:Tomos Colibri A-ON-2.jpg |100px]] | Tomos '''Colibri A-ON'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzejzeravica.org/item/4614 |title=Tomos Colibri A-ON |accessdate=5. februar 2023|date= |format= |work= }}</ref> |Proizvodnja: od 1972, največja hitrost: 48 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 nožne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 55 kg (brez goriva){{sfn|Brovinsky|2000|p=78}} |- | 10. |[[Slika:Tomos Colibri Mosco 2.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri Mosco'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=g1bIhx1clA0 |title=Tomos Colibri Mosco |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=YouTube }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=19}} |Proizvodnja: 1960-1961, največja hitrost: 48 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 63 kg<ref>{{navedi splet |url=https://muzejzeravica.org/en/item/200 |title=Muzej Žeravica: Tomos Mosco |accessdate=12. julij 2024 |date= |format= |work= }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.avto.net/Ads/details.asp?id=18864905&display=Tomos%20M0-SC0 |title=Tomos Colibri Mosco |accessdate=12. julij 2024 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |- | 11. | [[Slika:Mednarodna razstava motorjev in motornih vozil v Ljubljani 1960 (4).jpg|100px]] | Tomos '''Colibri Scooter'''<ref>{{navedi splet |url=http://mojskuter.com/index.php/katalozi/retro-skuteri/126-tomos/300-tomos-colibri-scooter-196061 |title=Tomos Colibri Scooter |accessdate=5. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=17}} |Proizvodnja: 1960/61, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]] (3 ročne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, teža 63 kg{{sfn|Brovinsky|2000|p=62}} |- |} ===Colibri 14 in Colibri 15=== V Tomosu so se posvetili razvoju naslednika priljubljenega modela Tomos Colibri T 12. Težavno in zahtevno načrtovanje motornega kolesa v celoti je privedlo do tega, da so pri njegovem razvoju izhajali iz uporabe že osvojenih, vendar prilagojenih rešitev in sestavnih delov obstoječe generacije Colibrijev (okvir, rezervoar goriva, ščitniki za kolena ipd).{{sfn|Brovinsky|2000|p=18}} Največ pozornosti pri razvoju mopedov nove generacije so namenili novemu pogonskemu agregatu in menjalniku. Tako so v Tomosu za novi model Colibri 14 V razvili nov motor in menjalnik, za katerega je Erik Mihevc prejel veliko nagrado na 89. mednarodnem velesejmu na Dunaju.{{sfn|Brovinsky|2000|p=18}} Colibri 14 V je iz redne proizvodnje prišel šele leta 1969, vendar je bil zaradi zasnove okvirja, rezervoarja goriva, sedeža in ščitnika za noge zelo podoben modelom Colibri T 12. Colibriju 14 V so sledile izpeljanke in modeli z močnejšim motorjem ter neposrednim hlajenjem Colibri T 15. Obe družini tomosovih modelov nove generacije (Colibri T 14 in Colibri T 15) sta v 70. letih dobili tudi nove cevne okvirje, s čimer je dokončno prenehala, tudi po zunanjem videzu, oblikovna povezava z licenčnim motorjem [[Puch MS 50]].{{sfn|Brovinsky|2000|p=19}} {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | Tomos '''Colibri 14'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=69}} | |- | 2. | [[Slika: Tomos 14 M - 1.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 14M'''{{sfn|Beltram|2012|p=28}} | 1980 |- | 3. | | Tomos '''Colibri 14VN'''<ref>{{navedi splet |url=https://dvotaktol.com/images/arhiv-vozil/zlozenke/colibri14vn_2.jpg?1676189156070 |title=Tomos Colibri 14VN |accessdate=16. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=68}} | |- | 4. | [[Slika:Tomos 14V.jpg |100px]] | Tomos '''Colibri 14V'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/motorno-kolo-tomos-t-14-v/ |title=Tomos Colibri 14 V |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Tehniški muzej Slovenije}}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=23}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=68}} | |- | 5. | [[Slika:Tomos 14 TL.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 14TL'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=70}} | |- | 6. | [[Slika:Colibri 14 TLS.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 14TLS'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=24}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=70}} | |- | 7. | | Tomos '''Colibri 15SL'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=25}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=71}} | |- | 8. | [[Slika:Tomos 15 SLC - 02.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 15 SLC'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_15_slc_1983.php |title=Tomos 15 SLC |accessdate=15. februar 2023|date= |format= |work=}}</ref>{{sfn|Beltram|2012|p=29}} | |- | 9. | | Tomos '''Colibri 15 Touring'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=69}} | |- | 10. | [[Slika:Tomos 15 sport.jpg|100px]] |Tomos '''Colibri 15 Sport'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.moto-berza.com/moto-vesti/zanimljivosti/tomos-istorija---cuvene--petnaestice-/ |title=Tomos Colibri 15 Sport |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=moto-berza.com }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=24}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=69}} | |- | 11. | | Tomos '''Colibri 15TL'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=24}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=70}} | |- | 12. | | Tomos '''Colibri 15SL'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=25}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=71}} | |- | 13. | [[Slika:Tomos Colibri 15 SLH 02.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri 15SHL (Hippy)'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=71}} | |- |} ===Mopedi Tomos Automatic=== Potem, ko načrtovani skuter popolnoma lastne tomosove konstrukcije ter prototipa Mobi 1 in Mobi 2 v Tomosu niso doživeli serijske proizvodnje, so v vodstvu tovarne zamisel o lastnem razvoju koles s pomožnim motorjem začasno opustili. Leta 1967 so sicer podpisali pogodbo z nizozemskim proizvajalcem Laura o medsebojnih dobavah (okvirje mopedov je dobavljala italijanska tovarna Pieracci Meccanica iz Pise), ki pa ni trajala dolgo. Tovrstna [[kolo z motorjem|kolesa z motorjem]] so po avtomatski suhi sklopki poimenovali Automatic.{{sfn|Brovinsky|2000|p=21}} Priprave za razvoj novega avtomatika lastne konstrukcije (Automatic A3) so se začele šele leta 1970. Konstruktor Klement Vuga je novi motor motocikla zasnoval tako, da je omogočal izvedbo sklopke z eno prestavo ali dvema (avtomatski menjalnik), ter tudi prilagoditve zahtevam in predpisom tujih trgov.{{sfn|Brovinsky|2000|p=21}} {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | Tomos '''Automatic N, NT'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=35}} | motor Anker Laura, velikost koles 20"ali 23" [[palec|col]]. |- | 2. | [[Slika:Tomos Automatic 1973.jpg|100px]] | Tomos '''Automatic'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=82}} | |- | 3. | | Tomos '''Automatic 1'''<ref>{{navedi splet |url=https://dvotaktol.com/images/katalogi/tomos_automatic_1_navodila_za_uporabo_in_vzdrzevanje/tomos_automatic_1_navodila_za_uporabo_in_vzdrzevanje.html#p=1 |title=Tomos Automatic 1 Navodila za uporabo in vzdrževanje |accessdate= |date= |format= |work= |archive-date=2023-02-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230226145035/https://dvotaktol.com/images/katalogi/tomos_automatic_1_navodila_za_uporabo_in_vzdrzevanje/tomos_automatic_1_navodila_za_uporabo_in_vzdrzevanje.html#p=1 |url-status=dead }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=35}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=83}} | |- | 3. | | Tomos '''Automatic T'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzejzeravica.org/en/item/1495 |title=Tomos Automatic T |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=81}} | |- |4. | | Tomos '''Automatic T/TT'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzejzeravica.org/item/3049 |title=Tomos Automatic T/TT |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=82}} | |- | 5. | | Tomos '''Automatic A3'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=21, 83}} | |- | 6. | [[Slika:Tomos Automatic 1986.jpg|100px]] | Tomos '''Automatic A 3/3K{{sfn|Beltram|2012|p=36}}, 3M{{sfn|Beltram|2012|p=36}}, 3MS, 3S, 3L, 3LG{{sfn|Beltram|2012|p=37}}, 3SL''' |Verzije:<br>Automatic A3 Bullet<br>Automatic A3 Golden Bullet (izdelan za ZDA in Italijo){{sfn|Beltram|2012|p=37}}<br> Automatic A3 Silver Bullet (izdelan za ZDA in Italijo) {{sfn|Beltram|2012|p=38}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=83}} |- | 7. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Automatic ST'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_st.php |title=Tomos ST |accessdate= |date=15. februar 2023 |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 |- | 8. | [[Slika:Tomos classic xl25.jpg|100px]] | Tomos '''Classic XL'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_classic_xl.php |title=Tomos Classic XL |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=87}} |2016 |- | 9. | [[Slika:Tomos A35.jpg|100px]] | Tomos '''A35''' |1994<br> z modelom Tomos Colibri A5 si deli agregat A5, zaradi zahtev nove evropske zakonodaje ima v izpuhu [[katalizator]], tako kot modela Colibri in AT-50. [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 1,8 kW (2,4 [[Konjska moč|KS]]), [[Navor|navor]]: 5200/min. Verzije: Funky, Targa |- | 10. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A35 Top Tank''' |1989 model za prodajo v ZDA |- | 11. | [[Slika:Tomos Quadro Moped.jpg|100px]] | Tomos '''Quadro 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_quadro_50_2003.php|title=Tomos Quadro 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2003 |- |} ===Drugi mopedi in skuterji Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos Meri 6.jpg|100px]] | Tomos '''Meri 4''' |[[Skuter (motocikel)|skuter]], proizvodnja: Tori<ref>{{navedi splet |url=https://avto-magazin.metropolitan.si/media/upload/MotoTest/meri/4_1.pdf |title=Skuter Tomos Meri 4 |accessdate=12. julij 2024 |date= |format= |work= }}</ref> <br>največja hitrost: 48 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 nožne prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 1,85 kW, [[navor]]: 6000/min, [[kompresijsko razmerje]]: 6,5:1, teža 65 kg. |- | 2. | [[Slika:Tomos Flexer1.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos Flexer|Flexer]]'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.euroton.si/avtodeli/images/Dokumenti/JAVNO/PDF%20katalogi/Tomos/Katalog%20delov%20Tomos%20FLEXER%2025.pdf |title=Tomos Flexer katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_flexer.php |title=Tomos Flexer |accessdate= 15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com}}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=86}} |Proizvodnja: 1998, največja hitrost: 25 [[Kilometer na uro|km/h]] avtomatik (2 prestavi), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 0,7 kW (1 [[Konjska moč|KS]]), navor: 3800/min, teža 47 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref> |- | 3. | [[Slika:Tomos Colibri II.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri A5'''<ref>{{navedi splet |url=https://avto-magazin.metropolitan.si/moto/moto-testi/tomos-colibri/ |title=Tomos Colibri v Moto Magazinu |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=39}} |Proizvodnja: 1989-1997, največja hitrost: 48 [[Kilometer na uro|km/h]] 2 avtomatske prestave, agregat A5 [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 1,8 kW (2,4 [[Konjska moč|KS]]), [[Navor|navor]]: 5200/min, teža 57 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=85}} |- | 5. | | Tomos '''TSR 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://agmoto.hr/wp-content/uploads/2014/08/prospekt-Tomos-scooter-TSR50.pdf |title=Tomos TSR 50 |accessdate=5. februar 2022 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=60}} |[[Skuter (motocikel)|Skuter]] <br> Proizvodnja: 1997, največja hitrost: 50 [[Kilometer na uro|km/h]], [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49,4 ccm, moč: 2,2 kW (3,2 [[Konjska moč|KS]]), prestave: brezstopenski variator, teža (brez goriva): 78 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref> |- | 6. | | Tomos '''Targa Sprint, Standard'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=87}} | |- | 7. | [[Slika:Tomos Targa LX.jpg|100px]] | Tomos '''Targa LX, TT Classic'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=87}} |Tomosov model Targa LX je bil na trgu od 90. let do zgodnjih 2000-ih. Posebej je bil cenjen zaradi kombinacije retro videza in praktičnosti, pogosto v živih barvah, kot je električno modra z zlatimi platišči. Tomos je s tem modelom nadaljeval tradicijo preprostih, zanesljivih dvotaktnih mopedov, ki so bili priljubljeni tako v Evropi kot v ZDA.<ref>{{navedi splet |url=https://mopeds.com/pedal-to-the-past-the-timeless-allure-of-the-2002-tomos-targa-lx-moped?utm_source=copilot.com |title=Pedal to the Past: The Timeless Allure of the 2002 Tomos Targa LX Moped |accessdate= |date=19. september 2024 |format= |work=|language=EN }}</ref> |- | 8. | | Tomos '''Roadie'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_roadie_2017.php |title=Tomos Roadie |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2017 |- | 9. | | Tomos '''Nitro 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_nitro_50.php |title=Tomos Nitro 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 [[Skuter (motocikel)|skuter]] |- | 10. | | Tomos '''Nitro 125'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_nitro_125.php|title=Tomos Nitro 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 [[Skuter (motocikel)|skuter]] |- | 11. | [[Slika:Youngster.jpg|100px]] | Tomos '''Youngstr, Youngstr 50, Youngst'r, Youngst'r Racing, Youngst'R 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_youngstr.php |title=Tomos Youngstr |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2008 |- | 12. | | Tomos '''Youngster Zwart'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=PYm9TEuxb3M |title=Tomos Youngster Zwart |accessdate=|date= |format=video |work=Sanders Tweewielers.nl }}</ref> | |- | 13. | | Tomos '''Hip Hop 45'''<ref>{{navedi splet |url=https://avto-magazin.metropolitan.si/moto/moto-testi/tomos-hip-hop-45-in-tori-master-50/ |title=Primerjava Tomos Hip Hop 45 in Tori Master 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Avto magazin}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_hip_hop.php |title=Tomos Hip Hop |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2017 |- | 14. | | Tomos '''Arrow'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_arrow_2005.php |title=Tomos Arrow 2005|accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com}}</ref> |2005 |- | 15. | | Tomos '''Arrow'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_arrow_2010.php |title=Tomos Arrow 2010|accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com}}</ref> |2010 |- | 16. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Twister 125''' | [[Skuter (motocikel)|skuter]] |- | 17. | [[Slika:TOMOS_E-lite.jpg|100px]] | Tomos '''E-Lite'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_e-lite.php |title=Tomos E-Lite |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 [[Električni skuter]] |- | 18. | | Tomos '''Funtastic'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_funtastic.php |title=Tomos Funtastic |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2016 |- | 19. | | Tomos '''Racing'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_racing.php|title=Tomos Racing |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2017 |- | 20. | | Tomos '''Whizzr'd 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_whizzrd_50_2003.php|title=Tomos Whizzr'd 50|accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2003 |- | 21. |[[Slika:Tomos UFO.jpg|100px]] |Tomos '''UFO''' | |- | 22. | [[Slika:Tomos Tori1.jpg|100px]] | Tomos '''Automatic Tori''' | agregat Tomos, proizvodnja: Tori{{sfn|Beltram|2012|p=39}} |- |} ===Mopedi Tomos APN in APS=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos Colibri APN4.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri APN-4'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=31}} | |- | 2. | [[Slika:Tomos APN - 4MS.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos APN 4|APN 4]]{{sfn|Beltram|2012|p=32}}, APN 4 H {{sfn|Beltram|2012|p=31}}, 4 K/KS, 4 T, 4 TL{{sfn|Beltram|2012|p=33}}, 4 M, 4 MS<ref>{{navedi splet|url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_apn_4_1977.php |title=Tomos APN 4|accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikes.com}}</ref>, 4 S{{sfn|Beltram|2012|p=32}} | 1977 |- | 3. | [[Slika:Tomos APN4 PTT.jpg|100px]] | Tomos '''APN 4 PTT 77'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/postni-motor-tomos/ |title=Tomos PTT 77 |accessdate=5. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-X3F9TXED/97ffe6a9-6e27-4ec0-9b71-e1af313bfdf1/PDF |title=Tomos PTT 77 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=27}} | 1977 |- | 4. | [[Slika:Tomos APN 6.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos APN 6|APN 6, 6S]]'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/motorcycles/tomos_apn_6_2006.php |title=Tomos APN6 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=33}} | 2006 |- | 5. | [[Slika:Tomos_apn7_002.jpg|100px]] | Tomos '''APN 7'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.trgovina.obnovi-si.si/index.php?route=product/product&product_id=1325 |title=Tablica modela Tomos APN7 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/692449267445439/photos/apn-7/693007064056326/ |title= Tomos APN 7 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=34}} |Različica Tomos APN 7 se je proizvajala leta 1986, ima enak motor kot APN 4, sedež in prtljažnik kot različica APN 4 MS, ter kromiran rezervoar goriva. Drugačna sta le krmilo in pokrovček rezervoarja. |- | 6. | [[Slika:Tomos APN 4 Alpino.jpg|100px]] | Tomos '''Alpino, Alpino 45'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_alpino.php |title=Tomos Alpino |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2016 |- | 7. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''APS 3'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.avto.net/Ads/details.asp?id=19903806 |title=Tomos APS 3 |accessdate=24. oktober 2024 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | |- |} ===Drugi motocikli Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D 6'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-motociklov.com/product-page/tomos-d6 |title=Tomos D6 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Muzej motociklov Vransko |archive-date=2023-02-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230226151226/https://www.muzej-motociklov.com/product-page/tomos-d6 |url-status=dead }}</ref> | |- | 2. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Norton TN 750 Fastback'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.moto-berza.com/moto-vesti/zanimljivosti/tomos-istorija---tomos-norton-tn-750-fastback/ |title=Tomos Norton Fastback |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=motoberza.com }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=60}} |Proizvodnja: 1970, največja hitrost: 200 [[Kilometer na uro|km/h]] (4 prestave), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 745 ccm, [[Štiritaktni motor|štiritakni motor]], moč: 43 kW (58,5 [[Konjska moč|KS]]), navor: 6800/min, teža (brez goriva) 185 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref> |- | 3. | [[Slika:Tomos 15 Sprint electronic.jpg|100px]] | Tomos '''15 Sprint Electronic''' | |- | 4. | [[Slika:Tomos 15 Sprint 01.jpg|100px]] | Tomos '''15 Sprint'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=qjB_3VdnjyQ |title=Tomos 15 Sprint na YouTube |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=YouTube }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=26}} | podvezija Tomos 15 Sprint Electronic (izdelana na Nizozemskem){{sfn|Beltram|2012|p=26}} |- | 5. | [[Slika:Tomos Electronic 90 02.jpg|100px]] | Tomos '''90 Electronic'''<ref>{{navedi splet |url=https://cybermotorcycle.com/gallery/tomos/Tomos-1978-90-Electronic.htm |title=Tomos Electronic 90 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=cybermotorcycle.com}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bjbikers.com/tomos-elektronik-90-legenda-koja-je-i-danas-trazena/ |title=Tomos Electronic 90, legenda koja je i danas tražena |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=27}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=74}} | |- | 6. | | Tomos '''Tricikel'''<ref>{{navedi splet |url=https://mo-ped.se/tv/tricikel.htm|title=Tomos tricikel |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>{{sfn|Brovinsky|2000|p=74}} | |- | 7. | [[Slika:Tomos streetmate - panoramio.jpg|100px]] | Tomos '''Streetmate'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_streetmate.php |title=Tomos Streetmate |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2005-2011 |- | 8. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Sportmate 45, Sportmate 50'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_sportmate.php |title=Tomos Sportmate |accessdate=15. februar 2023|date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006-2012 |- | 9. | [[Slika:Ljubljana 008.JPG|100px]] | '''Progovni moped POTM'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.zelezniskimuzej.si/moped-na-zelezni-cesti/ |title=Progovni moped POTM-TOMOS |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Železniški muzej Slovenije }}</ref> | Železniški muzej Slovenije, Ljubljana |- | 10. | [[Slika:Tomos Revival.jpg|100px]] | Tomos '''Revival, Revival 50, Revival TS'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_revival.php |title= Tomos Revival |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com}}</ref> |2005-2010 |- | 11. | | Tomos '''SE 125'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_se_125.php |title=Tomos SE 125 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2007-2008 |- | 12. | | Tomos '''SM 125'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_sm_125.php |title=Tomos SM 125 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2007-2008 |- | 13. | | Tomos '''175 S'''{{sfn|Beltram|2012|p=41}} | |- | 14. | | Tomos '''A5 Classic'''{{sfn|Beltram|2012|p=38}} | |- | 15. | | Tomos '''A55 Racing TT ''' | |} ===Tomosovi nizozemski modeli=== Tomosovi nizozemski modeli so tisti, ki jih je Tomos razvijal, sestavljal ali posebej prilagodil za nizozemski trg, predvsem prek hčerinskega podjetja Tomos Netherland, ustanovljenega leta 1972 v kraju Epe. Nizozemska je bila eden najpomembnejših izvoznih trgov Tomosa, zato so tam nastali modeli, ki jih v Jugoslaviji/Sloveniji pogosto sploh ni bilo v prodaji ali pa so imeli drugačne tehnične zahteve (omejitve hitrosti, luči, izpuhi, menjalniki). {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 2.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- | 2. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 6.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- | 3. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 3.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- | 4. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 4.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- | 5. | [[Slika:Tomos 03P (1964) 5.jpg|150px]] | Tomos 03P | 1964 |- |} === Enduro program Tomos === {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:Bt50org.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos BT50|BT 50/50S]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://obnovi-si.si/Slike/katalogi/Katalog%20rezervnih%20delov%20Tomos%20BT%2050%20S.pdf |title=Tomos BT 50 katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_bt.php |title=Tomos BT 50S |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=29}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=76}} | |- | 2. | | [[Slika:Tomos ATX.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos ATX 50 c|ATX 50/50 C]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.obnovi-si.si/Slike/katalogi/Katalog%20rezervnih%20delov%20Tomos%20ATX%2050.pdf |title=Tomos ATX 50 katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_atx_50.php |title=Tomos ATX 50C |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=30}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=77}} | |- | 3. || [[Slika:Tomos CTX 80.webp|100px]] | Tomos '''[[Tomos CTX|CTX 80]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.obnovi-si.si/Slike/katalogi/Katalog%20rezervnih%20delov%20Tomos%20CTX%2080.pdf |title=Tomos CTX 80 katalog |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=30}}{{sfn|Brovinsky|2000|p=77}} | |- | 4. || [[Slika:Tomos NTX.jpg|100px]] | Tomos '''[[Tomos NTX 50|NTX 50]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.primorske.si/2013/01/07/tomos-je-bil-nasa-mama-nas-dom-nas-kruh |title=Tomos NTX 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> |izdelan za nizozemski trg |- |} ===Motokros program Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:Tomos Cross 50 Junior.jpg|100px]] | Tomos '''Cross 50 Junior'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.mopedarmy.com/photos/tomos/11082/ |title=Tomos Cross 50 Junior |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> {{sfn|Beltram|2012|p=25}} |Enovaljni, dvotaktni, zračno hlajeni agregat, gibne prostornine 49 ccm, moči 7,5 KM,<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/motorno-kolo-tomos-cross-junior/ |title=Tomos Cross 50 junior v Tehniškem muzeju Slovenije |accessdate=20. december 2025 |date= |format= |work= }}</ref> kompresijsko razmerje 10, 5,51kW pri 7500 vrt./min, največja hitrost pri standardnem razmerju zobnikov 80 km/h, premagovanje vzpona do 80%, pet nožnih prestav; nožni zaganjač; normalna poraba goriva pri cestni vožnji ca. 2,8 l/100 km, prostornina rezervoarja 8 l, gorivo: super mešanica v razmerju 1:25 (4%), teža vozila brez goriva 65 kg; nosilnost 100kg. Elektronski vžig s pomočjo magnetne visoko-napetostne kondenzatorske naprave DUCATI brez prekinjevalca.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-MJEO4GJE |title=Tomos Cross50 Junior |accessdate=20. december 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Motorna kolesa Cross 50 junior so bila namenjena tako za tekmovanja kot tudi za uporabo v cestnem prometu. Na njihovi osnovi so v tovarni razvili tudi nekoliko prirejeno različico z močnejšim motorjem, ki se je imenovala Cross 50 senior in je bila namenjena izključno tekmovanjem. Cevni okvir je zasnoval konstruktor Tomosovih dirkalnih motorjev Janez Imperl. Podobno zasnovo okvirja ima tudi model ATX. |- | 2. | [[Slika:Tomos TX 50.jpg|100px]] | Tomos '''TX-50'''<ref>{{navedi splet |url= |title=Tomos TX 50 |accessdate=3. februar 2026 |date= |format= |work=}}</ref> | Enduro/Offroad | |- | 3. | [[Slika:Tomos TX-50 Super Tom.jpg|100px]] | Tomos '''TX-50 Super Tom'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rinkytoys.nl/huidig-aanbod/tomos-tx50-super-tom.html |title=Tomos TX 50 Super Tom |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | Enduro/Offroad | |- | 4. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Cross 50 Senior'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.mopedarmy.com/photos/tomos/11083/ |title=Tomos Cross 50 Senior |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> |Proizvodnja: 1978, največja hitrost: - [[Kilometer na uro|km/h]] (5 prestav), [[Delovna prostornina|prostornina]]: 49 ccm, moč: 7,8 kW (10,6 [[Konjska moč|KS]]), navor: 9800/min, teža 67 kg<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=FCgIy-isr2M&t=651s |title=Tomos motori, svi modeli |accessdate=26. april 2024 |date= |format= |work= }}</ref> |- | 5. || [[Slika:Tomos MC50 Cross.jpg|100px]] | Tomos '''MC50 Junior, MC50 Senior, MC50 Senior X, MC50 Senior Pro'''<ref>{{navedi splet |url=https://moto.zombdrive.com/image-model/7382-tomos-mc-50-junior-11.jpg.html |title=Tomos MC50 Junior |accessdate=15. februar 2021 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_50.php |title= Tomos MC 50 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> | |- | 6. || [[Slika:Tomos MS 80 Senior.jpg|100px]] | Tomos '''MC80 Senior'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_80.php|title= Tomos MC 80 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2007 Cross |- | 7. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''MC80'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_80.php|title= Tomos MC 80 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2005 Enduro/Offroad |- | 8. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''MC80 Senior'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_80.php|title= Tomos MC 80 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2006 Enduro/Offroad |- | 9. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''MC80 Dirt Bike'''<ref>{{navedi splet |url=https://moto.zombdrive.com/tomos/2010-tomos-mc80-dirt-bike.html |title=Tomos MC80 Dirt Bike |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_mc_80.php|title= Tomos MC 80 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work=Bikez.com }}</ref> |2010 Minibike |- |} ===Supermoto program Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Supermoto SM 125 F'''<ref>{{navedi splet |url=https://bikez.com/models/tomos_sm_125.php |title=bikez.com: Tomos Supermoto SM 125 F |accessdate=25. april 2025 |date= |format= |work= }}</ref> | zračno hlajeni štiritaktni motor 125 ccm, s 5-stopenjskim menjalnikom |- |} ===Dirkalniki Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:Tomos Colibri D3.jpg|100px]] | Tomos '''Colibri D3'''{{sfn|Grom|2013|p=44, 420, 421, 422}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.soundsofchanges.eu/sound/motorcycle-tomos-colibri-special-d-3/ |title=Motorcycle Tomos Colibri special D3 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format={{ikona en}} |work= |archive-date=2023-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230405135507/https://www.soundsofchanges.eu/sound/motorcycle-tomos-colibri-special-d-3/ |url-status=dead }}</ref> |1959 |- | 2. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D5'''{{sfn|Grom|2013|p=46, 48, 100, 102, 428, 429, 433, 435}} {{sfn|Beltram|2012|p=40}} <ref>{{navedi splet |url=https://www.moto-berza.com/moto-vesti/zanimljivosti/trkacka-istorija-tomosa---tomos-d5/ |title=Trkačka istorija Tomosa: Tomos D5 |accessdate= |date=30. maj 2025 |format= |work=|language=HR }}</ref> | 1960 |- | 3. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D5 I.'''{{sfn|Grom|2013|p=447,451}} | 1962 |- | 4. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D5 II.'''{{sfn|Grom|2013|p=456, 457, 458, 461}} | 1964 |- | 5. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D5 »Fisker«'''{{sfn|Grom|2013|p=462, 463, 466}} | 1965 |- | 6. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''D9'''{{sfn|Grom|2013|p=126, 468, 469, 476}} |1965 |- | 7. |[[Slika:Tomos D6S 50 GP.jpg|100px]] | Tomos '''D6 S'''{{sfn|Grom|2013|p=480, 481, 482, 484}} |1967 |- | 8. |[[Slika:Tomos D6 GP 1972.jpg|100px]] | Tomos '''D6'''{{sfn|Grom|2013|p=152, 248, 249, 295}} |1968 |- | 9. |[[Slika:|100px]] | Tomos '''D6 N.C.R.'''{{sfn|Grom|2013|p=496, 497, 502, 503}} |1968 |- |10. |<gallery mode="nolines"> Slika:Tomos 15 D6.jpg|alt=Originalni primerek homologiranega Tomosa 15 D6 </gallery> |Tomos '''T6''' |Homologirana verzija Tomosovega dirkalnika D6 iz leta 1969. Narejenih je bilo le 6 primerkov. Ima agregat in osnovo Tomosa 15 SL sport. |- | 11. |<nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''GP71'''{{sfn|Grom|2013|p=504, 505, 506, 512, 513}} |1971 |- | 12. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''GP72'''{{sfn|Grom|2013|p=516, 517, 518, 520, 523, 524, 525}} | 1972 |- | 13. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''DMS (GP75)'''{{sfn|Grom|2013|p=526, 527, 530, 531, 536, 537}} | 1975 |- | 14. |<nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''GP77'''{{sfn|Grom|2013|p=335, 338, 344, 354, 539}} | 1977 |- | 15. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''DM GP (GP78)'''{{sfn|Grom|2013|p=348, 360, 538, 540, 541}} | 1978 |- | 16. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''DM GP (GP79)'''{{sfn|Grom|2013|p=376, 396, 542, 543, 5448, 545}} | 1979 |- | 17. | <nowiki>[[Slika:|100px]]</nowiki> | Tomos '''DM GP »Matulja«'''{{sfn|Grom|2013|p=546, 548, 550, 553, 555, 558}} | 1979 |- |} ===Neuresničeni projekti in prototipi=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''T 175'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/motorno-kolo-tomos-t-175-prototip/ |title=Tomos T 175 prototip |accessdate=27. junij 2024 |date= |format= |work= }}</ref> | prototipni motocikel |- | 2. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Mobi 1'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=19}} | prototipni moped |- | 3. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Mobi 2'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=19}} | prototipni moped |- | 4. |[[Slika:Tomos Triko Prototyp 1981-1982.JPG|100px]] | Tomos '''Triko''' |prototipni trikolesnik |- | 5. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Skuter'''{{sfn|Brovinsky|2000|p=18}} | prototipni skuter |- | 6. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''T40''' |(izvenkrmni motor - zasnova do 60KM) |- | 7. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A9''' | |- | 8. |[[Slika:|100px]] | Tomos '''Cobra''' | |- |9. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A11''' | |- | 10. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A19''' | |- | 11. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''A20''' | |- | 12. | [[Slika:1957 Tomos SAP Mopi Classic-Gala 2025 DSC 1157.jpg|100px]] | Tomos '''Mopi''' | Prvi prototip avtomobilčka Mopi so sestavili v Tomosu leta 1957, do leta 1963 so ga izdelovali v ljubljanskem podjetju SAP. Koliko so jih izdelali, ne ve nihče, saj do serijske proizvodnje ni prišlo. Njegov 50‑kubični enovaljni dvotaktni motor z okoli 1,47 kW je bil opremljen z mehanskim dvostopenjskim menjalnikom, brez vzvratne prestave. Dosegel je najvišjo hitrost približno 30 km/h. Uporabljali so ga predvsem otroci za takratne pionirske prometne krožke. |- | 13. |[[Slika:|100px]] | Tomos '''4.8''' in '''5.0''' |(vodno hlajena izvenkrmna motorja nove generacije) |- |} ===Stoječi motorji Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''UMO-04''' | dvotaktni stabilni motor |- | 2. | [[Slika:Tomos UMO-06 stabilni.jpg|100px]] | Tomos '''UMO-06'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | dvotaktni stabilni motor |- | 3. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''UMO-08''' | dvotaktni stabilni motor |- | 4. | [[Slika:|100px]] | Tomos '''UMO 4T 22/Z39''' | (v sodelovanju z ACME motori) |- |} ===Krmni motorji Tomos=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:Tomos Lamo 05.jpg|100px]] | Tomos '''LAMO 05K''' | [[Dvotaktni motor|dvotaktni]] [[izvenkrmni motor]] za plovila, [[Delovna prostornina|delovne prostornine]] 49 ccm,<br> proizvodnja 1958-1964 |- | 2. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''LAMO 06K''' || [[Dvotaktni motor|dvotaktni]] [[izvenkrmni motor]] [[Delovna prostornina|delovne prostornine]] 60 ccm,<br> proizvodnja 1964-1969 |- | 3. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''LAMO 06N''' | |- | 4. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''3''' | |- | 5. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''3.5''' | |- | 6. | | [[Slika:Tomos 4 outboard.jpg|100px]] | Tomos '''4'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | različici s kratko in dolgo osjo{{sfn|Glavić in Vidmar|2024|p=45}} |- | 7. | | [[Slika:Tomos 4 electronic.JPG|100px]] | Tomos '''4 Electronic''' | |- | 8. || [[Slika:Tomos 4.5.jpg|100px]] | Tomos '''4.5''' | |- | 9. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''4.8''' | |- | 10. || [[Slika:Tomos 10.jpg|100px]] | Tomos '''10''' | |- | 11. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''18''' | |- | 12. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''20''' | |- |} ===Proizvodi s Tomosovimi stoječimi motorji=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! model ! kratek opis |- | 1. | | [[Slika:Tomos MK-2.jpg|100px]] | Tomos '''Motokultivator MK-02''' | motorna rotacijska kopačica TOMOS MK2 |- | 2. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motokultivator MK-03''' | motorna rotacijska kopačica TOMOS MK3 |- | 3. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motokultivator UMO-06'''<ref>{{navedi splet |url=https://migrantenej.wordpress.com/2012/03/13/moto_kultivator/ |title=Motokultivator Tomos UMO-06 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | prekopalnik z dvotaktnim motorjem UMO |- | 4. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Vrtna kosilnica UMO-06'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.google.com/search?q=lownmover+Tomos+UMO+06&oq=lownmover+Tomos+UMO+06&aqs=edge..69i57j0i546l5j69i60.17559j0j1&sourceid=chrome&ie=UTF-8#fpstate=ive&vld=cid:7cb42a87,vid:Z7aVEGLJlA8 |title=Tomos UMO 06 |accessdate=15. junij 2023|date= |format= |work= }}</ref> | vrtna kosilnica z dvotaktnim motorjem UMO |- | 5. | [[Slika:Tomos BSK Batuje.jpg|100px]] | Tomos '''Stižna kosilnica BSK 2,5 Batuje''' | strižna kosilnica z dvotaktnim motorjem |- | 6. | | [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motorni vrtalnik MV 3'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.agrosal.si/tomos-batuje-bsk-25 |title=Kosilnica Tomos BSK 2,5 Batuje katalog |accessdate= |date=15. februar 2023 |format= |work= }}</ref> | motorni vrtalnik z dvotaktnim motorjem |- | 7. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motorna črpalka MP 300/25'''<ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Motorna črpalka MP 300/25 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | črpalka z dvotaktnim motorjem |- | 8. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''Motorna črpalka SMP 2'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/motorna-crpalka-tomos-smp-2/ |title=Motorna črpalka Tomos SMP 2 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> | črpalka z dvotaktnim motorjem |- | 9. || [[Slika:Tomos motorna žaga.jpg|100px]] | Tomos - Husqvarna '''Motorna žaga''' 650,770<ref>{{navedi splet |url=https://www.starezage.si/sl/chain-saws/tomos-husqvarna-650/ |title=Tomos (Husqvarna) 650 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.starezage.si/sl/chain-saws/725/ |title=Tomos (Husqvarna) 771 |accessdate=15. november 2022 |date= |format= |work= }}</ref> | motorna žaga z dvotaktnim motorjem |- |10. || [[Slika:|100px]] | '''Motorna nahrbtna škropilnica Tomos Supra''' | motorna nahrbtna škropilnica z dvotaktnim motorjem |- |11. || [[Slika:Tomos UMO 04.jpg|100px]] | '''Motorna nahrbtna škropilnica Tomos UMO-04''' | motorna nahrbtna škropilnica z dvotaktnim motorjem UMO |- |12. || [[Slika:|100px]] | Tomos '''Vlečnica SV 3'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:img-ZFB2BUIF |title=Tomos vlečnica SV 3 |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://tomos-club.si/images/PDF/Tomos_katalog.pdf |title=Tomosov katalog |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=fp4sm4r-EaI |title=Smučarska vlečnica Tomos SV 3 Batuje |accessdate=15. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> |smučarska vlečnica z dvotaktnim motorjem |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Brovinsky, Boris |year=2000 |title=Zgodba o mopedu: 45 let proizvodnje mopedov v Kopru|publisher=Tomos, Koper |isbn= |cobiss=109752832 |pages=}} * [https://www.calameo.com/read/001842046f089f4c652b0 Brovinsky Boris: Motorji iz Kopra, Tehniški muzej Slovenije] pridobljeno 26. februar 2023 * [https://dvotaktol.com/tomos-arhiv-vozil Tomosov arhiv vozil] pridobljeno 5. februar 2023 * [https://tomosklubsrbija.rs/modeli-tomosa/ Tomos klub Srbija: modeli] {{ikona sr}} pridobljeno 5. februar 2023 * {{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2015 |title=Koprski Tomos je motoriziral Jugoslavijo tudi na morju, odprtje razstave »Tomos, izvenkrmni motorji, ki so osvojili svet« |journal=Avto Motor Classic |volume= |issue=48/92 |pages=16 |publisher= |doi= |url=https://issuu.com/urakalcic/docs/amc_48 |accessdate= }} * {{navedi knjigo |author=Grom, Janez Peter |year=2013 |title=Tomos: skozi zgodovino z 204 km/h = attraverso la storia a 204 km/h |publisher= |isbn=978-961-269-993-2 |cobiss=266353408 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Beltram, Vlasta |year=2012 |title=Moped, ki te ne pusti na cedilu : Tomosovi dvokolesniki 1955-1989 = Il motorino che non ti pianta in asso : motocicli Tomos dal 1955 al 1989 = Moped which doesn't let you down : two wheelers Tomos 1955-1989|publisher=Pokrajinski muzej Koper, Moto društvo Rex - sekcija Tomos |isbn= |cobiss=13966129 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Stropnik, Anton |year=1994 |title=Štirikrat obsojen na smrt: vzpon in padec Tomosa|publisher= |isbn= |cobiss=1260081 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Glavić, Edi |author2=Vidmar, Iztok|year=2024 |title=Tomos (1954-2019): naši mopedi|publisher=Adria Classic |isbn=978-961-95397-1-2 |cobiss=205982723 |pages=}} == Glej tudi== * [[Igor Rosa]] == Zunanje povezave == * [https://dvotaktol.com/20-let-tomosa-tovarna-motornih-vozil-tomos-koper-1974 20-let Tomosa tovarna motornih vozil Tomos Koper 1974] pridobljeno 19. junij 2024 * [https://bikez.com/models/tomos_models.php Tomosovi modeli na Bikez.com] pridobljeno 26. februar 2023 {{ikona en}} * [https://www.youtube.com/watch?v=XWM2Y0ovyr0 Tomos, narejeno v Jugoslaviji] pridobljeno 5. januar 2023 * [https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/retro/tomos-je-bil-avantgarda-sinonim-za-kakovost-in-brezcasni-dizajn/509225 Tomos je bil avantgarda, sinonim za kakovost in brezčasni dizajn] pridobljeno 5. januar 2023 * [https://www.delo.si/kultura/razno/tomos-samo-se-legenda/ Tomos - samo še legenda] pridobljeno 20. februar 2022 * [https://www.muzej-motociklov.com/sl Muzej motociklov Vransko] pridobljeno 5. januar 2023 {{Kategorija v Zbirki}} [[Kategorija:Koper]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1954]] [[Kategorija:Nekdanji proizvajalci motornih koles]] [[Kategorija:Nekdanji proizvajalci avtomobilov]] [[Kategorija:Tomos|*]] [[Kategorija:Podjetja Jugoslavije]] [[Kategorija:Proizvajalci motociklov v Sloveniji]] {{Proizvajalci motornih koles}} {{normativna kontrola}} rp26oid8nlx6pi5xpz5he08vs3fuo8v 2 108479 6685726 6675924 2026-06-05T18:32:23Z Pinky sl 2932 Zamenjava strani s/z '{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=Use...' 6685726 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{Navedi Q/peskovnik|Q14558831}} 1ka2i13jh46rt9u0j2bll6287d0bje8 6685727 6685726 2026-06-05T18:36:19Z Pinky sl 2932 6685727 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{Navedi Q|Q101094300}} Peskovnik {{Navedi Q/peskovnik|Q101094300}} rfthjx2syn1hez3rlcc27wfktuv8r0b 0 112281 6685603 6519681 2026-06-05T15:21:38Z Ljuba24b 92351 np, dodano iz en wiki 6685603 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Tisa}} {{Taksonomka | color = lightgreen | name = ''Tisa'' | image = Taxus baccata MHNT.jpg | image_width = 240px | image_caption = ''Taxus baccata'' (navadna ali grmičasta tisa) z<br />zrelimi in nezrelimi storži | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Pinophyta]] (iglavci) | classis = [[Pinopsida]] (iglavci) | ordo = [[Pinales]] | familia = [[Taxaceae]] (tisovke) | genus = '''''Taxus''''' | genus_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = ''[[Taxus baccata]]'' - navadna tisa<br /> ''[[Taxus brevifolia]]'' - kalifornijska tisa<br /> ''[[Taxus canadensis]]'' - kanadska tisa<br /> ''[[Taxus chinensis]]'' - kitajska tisa<br /> ''[[Taxus cuspidata]]'' - japonska tisa<br /> ''[[Taxus floridana]]'' - floridska tisa<br /> ''[[Taxus globosa]]'' - mehiška tisa<br /> ''[[Taxus sumatrana]]'' - sumatrska tisa<br /> ''[[Taxus wallichiana]]'' - himalajska tisa }} '''''Tisa''''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Taxus''''') je [[rod (biologija)|rod]] drobnih [[Pinophyta|igličastih]] [[drevo|dreves]] ali [[grmovnica|grmovnic]] iz družine ''[[Taxaceae]]''.<ref name="POWO">{{Cite web |title=''Taxus'' L. |url=https://powo.science.kew.org/taxon/urn:lsid:ipni.org:names:30068472-2 |website=Plants of the World Online |date=2023 |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=29 August 2023}}</ref> Tise se pojavljajo po vsem svetu v zmernih pasovih severne poloble, najseverneje na Norveškem in najjužneje na južnem Celebesu. Nekatere populacije obstajajo v tropskem višavju.<ref name="GynoDataBase">{{Cite web |last=Earle |first=Christopher J. |date=19 May 2020 |title=Taxus (yew) description |url=https://www.conifers.org/ta/Taxus.php |access-date=16 October 2021 |website=The Gymnosperm Database}}</ref> Najstarejše znane fosilne vrste izvirajo iz zgodnje krede.<ref>{{Cite journal |last1=Xu |first1=Xiao-Hui |last2=Sun |first2=Bai-Nian |last3=Yan |first3=De-Fei |last4=Wang |first4=Jin |last5=Dong |first5=Chong |date=May 2015 |title=A Taxus leafy branch with attached ovules from the Lower Cretaceous of Inner Mongolia, North China |journal=Cretaceous Research |volume=54 |pages=266–282 |doi=10.1016/j.cretres.2014.12.014 |bibcode=2015CrRes..54..266X |issn=0195-6671}}</ref> == Morfologija == Rastejo razmeroma počasi, vendar so lahko zelo dolgožive in dosežejo višino 2,5–20 m, s povprečnim obsegom debla 5 m.<ref>{{cite journal |last1=Moir |first1=Andy |title=The exceptional yew trees of England, Scotland and Wales |journal=Quarterly Journal of Forestry |date=2013 |volume=2013 |issue=2013 |page=187 |url=https://www.academia.edu/5865018 |access-date=19 July 2014 |ref=1}}</ref> Imajo rdečkasto lubje, suličaste, sploščene, temnozelene liste dolžine 1–4 centimetrov in širine 2–3 milimetre, spiralno urejene na deblu, baze listov pa so zasukane, tako da se listi na vsaki strani stebla uredijo v vrsto.<ref name="taxol">{{eFloras|1|132355|Taxus|family=Taxaceae<!-- not currently used, but may be in future -->|first=Matthew H. |last=Hils}}</ref> Moški storži so okrogli, široki 3–6 mm in odvržejo cvetni prah zgodaj spomladi. Tise so večinoma dvodomne, občasni posamezniki pa so lahko spremenljivo enodomni ali sčasoma spremenijo spol.<ref name="taxol" /><ref name="barkham-2015">{{cite news |last1=Barkham |first1=Patrick |title=How Britain's oldest tree became 'sexually ambiguous' |url=https://www.theguardian.com/environment/shortcuts/2015/nov/02/britain-oldest-tree-fortingall-yew-change-sex |agency=The Guardian |date=2 November 2015}}</ref> [[Slika:Taxus baccata MHNT flowers male.jpg|thumb|left|Moški storži ''Taxus baccata'']] Semenski storži so zelo spremenjeni. Vsak vsebuje posamezno seme dolžine 4–7&nbsp;mm in ga obdaja preobražena luska, svetlo rdeča jagodi podobna struktura, imenovano ''arilus'', dolga in široka 8–15 mm. Arilusi dozorijo v 6–9 mesecih po oprašitvi, nato pa jih pozobajo [[drozgi]], [[pegami]] in druge [[ptiči|ptice]], ki nato z blatom raztrosijo v trdem ovoju nepoškodovana semena. Moški storži so zaobljeni, premera 3–6&nbsp;mm in sipajo [[pelod]] zgodaj spomladi. Zorenje arilusov je razporejeno na 2–3 mesece, kar poveča možnosti za uspešno razpršitev semena.<ref name="taxol" /> Tise so večinoma [[dvodomna rastlina|dvodomne]], posamezne pa so tudi [[enodomna rastlina|enodomne]] ali pa sčasoma spremenijo spol. == Taksonomija in sistematika == ''Taxus'' je latinska beseda za to drevo, njen les pa so uporabljali za izdelavo kopij.<ref name="LD">{{cite encyclopedia |url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0059:entry=taxus |title= taxus |last1= Lewis |first1= Charlton T. |last2= Short |first2= Charles |dictionary= A Latin Dictionary |edition= |publisher= Perseus Digital Library |date = 1879 }}</ref> Latinska beseda je verjetno izposojena prek grške besede {{lang|el|τόξον}} ''tóxon'' iz besede ''taxša'', skitske besede, ki se uporablja za 'tiso' in 'lok'<ref>{{cite web |url=https://www.etymonline.com/word/taxine#etymonline_v_49449 |title=Taxine |date=2019 |website=Online Etymology Dictionary |publisher=Etymonline.com |access-date=January 18, 2019 }}.</ref> (sorodna perzijska beseda {{lang|fa|تخش}} ''Taxš'', ki pomeni lok),<ref name="EoIEC">{{cite book |last1=Mallory |first1=J.P. |last2=Adams |first2=D.Q. |date=1997 |title=Encyclopedia of Indo-European Culture |url=https://books.google.com/books?id=tzU3RIV2BWIC&q=yew+bow |location=London [etc.] |publisher=Fitzroy Dearborn |page=78 |isbn=1-884964-98-2}}</ref><ref>Dehk̲h̲udā: Lughat-Nāma. Entry تخش.</ref> ker so Skiti njen les uporabljali za izdelavo svojih lokov.<ref name="EoIEC"/> Vse tise so si med seboj zelo sorodne in nekateri botaniki jih obravnavajo kot podvrste ali sorte ene same razširjene vrste; v skladu s to obravnavo se uporablja ime vrste ''[[Navadna tisa|Taxus baccata]]'', prva znanstveno opisana tisa.<ref>{{cite web |url=http://www.botanicus.org/page/359061 |title=Caroli Linnaei ... Species plantarum |website=Botanicus.org |access-date=2016-11-17}}</ref> Vrste ''Taxus'' so si podobne. Poskusi taksonomije segajo od opisovanja vseh tis kot podvrst ''T. baccata'', kot je to storil RKF Pilger leta 1903, do delitve vrst na podlagi celo zelo majhnih morfoloških razlik, kot je to storil R. W. Spjut leta 2007 s 25 vrstami in več kot 50 različicami. Nekatere vrste so bile tradicionalno prepoznane po geografski razširjenosti, azijske vrste pa je bilo težje razvrstiti. ''Taxus contorta'' v zahodni [[Himalaja|Himalaji]] in ''Taxus sumatrana'' v [[Malezija|Maleziji]] sta zdaj splošno sprejeta, vendar so prekrivajoča se območja v vzhodni Himalaji, na Kitajskem in v subtropski jugovzhodni Aziji povzročila še večjo zmedo, saj so bile vrste ''Taxus chinensis'', ''Taxus mairei'' in ''Taxus wallichiana'' pojasnjene šele v 21. stoletju s pomočjo molekularne filogenetike.<ref name="GynoDataBase" /> [[File:Taxus globosa foliage.jpg|right|thumb|Listje [[Taxus globosa|mehiške tise]]]] Najbolj izrazita je sumatranska tisa (''T. sumatrana'', ki izvira iz [[Sumatra|Sumatre]] in [[Celebes]]a severno do najjužnejše Kitajske) in jo odlikujejo redki, srpasto oblikovani rumeno-zeleni listi. Tudi mehiška tisa (''Taxus globosa'', ki izvira iz vzhodne [[Mehika|Mehike]] južno do [[Honduras]]a) je relativno izrazita z listjem, ki je vmes med sumatransko tiso in drugimi vrstami. Floridska tisa, mehiška tisa in pacifiška tisa so redke vrste, ki so navedene kot ogrožene.<ref>{{Cite journal |last=Philip Thomas (IUCN SSC Conifer Specialist Group) |date=2012-03-15 |title=IUCN Red List of Threatened Species: Taxus brevifolia |url=https://www.iucnredlist.org/species/34041/2841142 |journal=IUCN Red List of Threatened Species |archive-url=https://web.archive.org/web/20250126121908/https://www.iucnredlist.org/species/34041/2841142 |archive-date=2025-01-26}}</ref> === Razširjenost === Tise se običajno pojavljajo v podrasti ali krošnjah vlažnih zmernih ali tropskih gorskih gozdov. Nadmorska višina se razlikuje glede na zemljepisno širino od 3000 m v tropskih gozdovih do skoraj morske gladine v najsevernejših populacijah.<ref name="GynoDataBase" /> Tise so pogoste v krajinski arhitekturi, kar je povzročilo široko razširjene naturalizirane populacije v Združenih državah. Tam sta tako ''T. baccata'' kot ''Taxus cuspidata'' pogosta okrasna grmičevja.<ref name="Toxic plants">{{Cite book |title=Toxic plants and other natural toxicants |date=1998 |publisher=CAB International |last1=Garland |first1=Tam |last2=Barr |first2=A. Catherine |others=International Symposium on Poisonous Plants (5th : 1997 : Texas) |isbn=0-85199-263-3 |location=Wallingford, England |oclc=39013798}}</ref> ''T. baccata'' se pojavlja po vsej Evropi in v zahodni Aziji. ''T. cuspidata'' se pojavlja v večjem delu vzhodne Azije, na Kitajskem, Japonskem, v Koreji in na Sahalinu.<ref name="IUCN cuspitdata">{{cite iucn |author1=Katsuki, T |author2=Luscombe, D |name-list-style=amp |year=2013 |title=''Taxus cuspidata'' |journal=[[The IUCN Red List of Threatened Species]] |volume=2013 |article-number=e.T42549A2987373 |url=https://www.iucnredlist.org/species/42549/2987373 |doi=10.2305/IUCN.UK.2013-1.RLTS.T42549A2987373.en |access-date=16 October 2021}}</ref> ''Taxus brevifolia'' se razteza v Združenih državah od Kalifornije do Montane in Aljaske, medtem ko se ''Taxus canadensis'' pojavlja na severovzhodu Združenih držav in jugovzhodu Kanade.<ref name="GynoDataBase" /> === Vrste in hibridi === [[File:4112 year Yew 3.jpg|thumb|4112 let star ''Taxus'' v Anatoliji]] [[Plants of the World Online]] prepozna 12 potrjenih vrst:<ref name="POWO"/> {{Div col}} *''[[Taxus baccata]]'' {{small|L.}}, Evropska tisa *''[[Taxus brevifolia]]'' {{small|Nutt.}}, Pacifiška tisa, zahodna tisa *''[[Taxus calcicola]]'' {{small|L.M.Gao & Mich.Möller}}, Azijska apnenčasta tisa *''[[Taxus canadensis]]'' {{small|Marshall}}, Kanadska tisa *''[[Taxus chinensis]]'' {{small|(Pilg.) Rehder}}, Kitajska tisa *''[[Taxus contorta]]'' {{small|Griff.}}, Zahodnohimalajska tisa *''[[Taxus cuspidata]]'' {{small|Siebold & Zucc.}}, trda vejasta tisa, japonska tisa *''[[Taxus floridana]]'' {{small|Nutt. ex Chapm.}}, floridska tisa *''[[Taxus florinii]]'' {{small|Spjut}}, Florinova tisa *''[[Taxus globosa]]'' {{small|Schltdl.}}, mezoameriška tisa *''[[Taxus mairei]]'' {{small|(Lemée & H.Lév.) S.Y.Hu}}, Maire tisa *''[[Taxus wallichiana]]'' {{small|Zucc.}}, tisa Wallich, vzhodnohimalajska tisa {{div col end}} '''Fosilne (izumrle) vrste''' *{{extinct}}''[[Taxus engelhardtii]]'' – Oligocen, Češka,vejice-listi, podobni ''T.&nbsp;mairei''<ref name="Kvacek1984">Kvaček, Z. 1984. Tertiary taxads of NW Bohemia. 1982 Acta Univ. Carol., Geol., Pokorny 4: 471–491.</ref><ref name="Spjut2007">{{cite journal |last1=Spjut |first1=R. W. |year=2007 |title=Taxonomy and nomenclature of ''Taxus'' (Taxaceae). A phytogeographical analysis of ''Taxus'' (Taxaceae) based on leaf anatomical characters |journal=J. Bot. Res. Inst. Texas |volume=1 |issue=1 |pages=291–332}} 203–289. ''T.&nbsp;brevifolia'' and ''T.&nbsp;globosa'' var. ''floridana'' thought to evolve from ancestral ''T.&nbsp;globosa'' by loss of stomata and papillae; ''T.&nbsp;canadensis'' recognized in Europe based on leaf fossils from late Tertiary deposits</ref> *{{extinct}}''[[Taxus inopinata]]'' – Zgornji miocen, list, podoben ''T.&nbsp;baccata''<ref>Corneanu, G. C. , M. Corneanu and R. Bercu. 2004. Comparison between some morpho-anatomical features at fossil vegetal species and at their actual correspondent species. Studia Universitatis Babeş-Bolyai, Geologia, XLIX: 77–84.</ref> *{{extinct}}''[[Taxus masonii]]'' – Eocen formacija Clarno; Oregon, ZDA<ref name="Manchester1994">{{Cite journal |last1=Manchester |first1=S.R. |title=Fruits and Seeds of the Middle Eocene Nut Beds Flora, Clarno Formation, Oregon |year=1994 |journal=Palaeontographica Americana |volume=58 |pages=30–31}}</ref> *{{extinct}}''[[Taxus schornii]]'' – Miocen, severni Idaho<ref name="Spjut2007" /> '''Pogosto poročani hibridi''' *''[[Taxus × media]]'' = ''Taxus baccata'' × ''Taxus cuspidata''<ref>{{cite web |url=http://www.derkleinegarten.de/hecken1_eibe.htm |title=Eibenhecken :-) Pflanzung, Schnitt, Sorten - Taxus baccata |website=Derkleinegarten.de |access-date=2016-11-17 |archive-date=2013-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131224180935/http://www.derkleinegarten.de/hecken1_eibe.htm }}</ref> *''[[Taxus × hunnewelliana]]'' = ''Taxus cuspidata'' × ''Taxus canadensis''<ref>{{cite web |url=http://www.worldbotanical.com/TAXNA.HTM |title=Overview of the genus Taxus, Taxonomy, Nomenclature, and Ovulate Shoots |website=Worldbotanical.com |access-date=2016-11-17}}</ref> === Filogenija === Spodaj so kladogrami, ki prikazujejo evolucijske odnose med vrstami tis in njihovo globalno razširjenost. {| class="wikitable" |- ! colspan=1 |Möller ''et al.'', 2020<ref name="Repeated intercontaxus">{{cite journal|title=Repeated intercontinental migrations and recurring hybridizations characterise the evolutionary history of yew (Taxus L.)|vauthors=Möller M, Liu K, Li Y, Jian-Hua L, Lin-Jiang Y, Mill R, Thomas P, De-Zhu L, Lian-Ming G|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|date=2020|volume=153|article-number=106952 |issn=1055-7903|doi=10.1016/j.ympev.2020.106952|pmid=32889136 |bibcode=2020MolPE.15306952M |s2cid=221503980 }}</ref> ! colspan=1 |Stull ''et al.'', 2021<ref>{{cite journal |last1=Stull |first1=Gregory W. |last2=Qu |first2=Xiao-Jian |last3=Parins-Fukuchi |first3=Caroline |last4=Yang |first4=Ying-Ying |last5=Yang |first5=Jun-Bo |last6=Yang |first6=Zhi-Yun |last7=Hu |first7=Yi |last8=Ma |first8=Hong |last9=Soltis |first9=Pamela S. |last10=Soltis |first10=Douglas E. |last11=Li |first11=De-Zhu |last12=Smith |first12=Stephen A. |last13=Yi |first13=Ting-Shuang |year=2021 |title=Gene duplications and phylogenomic conflict underlie major pulses of phenotypic evolution in gymnosperms |journal=Nature Plants |url=https://www.nature.com/articles/s41477-021-00964-4 |volume=7 |issue= 8|pages=1015–1025 |doi=10.1038/s41477-021-00964-4|biorxiv=10.1101/2021.03.13.435279 |pmid= 34282286|pmc= |bibcode= 2021NatPl...7.1015S|s2cid=232282918 |doi-access=|url-access=subscription }}</ref> |- | style="vertical-align:top| {{clade|style=font-size:90%;line-height:80% |1=''[[Austrotaxus]]'' |2={{clade |1=''[[Pseudotaxus]]'' |label2='''''Taxus''''' |2={{clade |1=''[[Taxus brevifolia|T.&nbsp;brevifolia]]''|style1=background-color:#c9f6ff |2={{clade |1={{clade|style=background-color:#c9f6ff;|caption=[[North America]]|captionstyle=background-color:#c9f6ff;text-align:right;font-weight:bold;padding:2px 10px 1px 1px; |1=''[[Taxus globosa|T.&nbsp;globosa]]''|style1=background-color:#c9f6ff |2=''[[Taxus floridana|T.&nbsp;floridana]]''|style2=background-color:#c9f6ff }} |2={{clade |1={{clade |1={{clade |1=''[[Taxus canadensis|T.&nbsp;canadensis]]''|style1=background-color:#c9f6ff |2=''[[Taxus cuspidata|T.&nbsp;cuspidata]]''|style2=background-color:#d9ffd4 }} |2={{clade|style=background-color:#d9ffd4|caption=[[North Eurasia]]|captionstyle=background-color:#d9ffd4;text-align:right;font-weight:bold;padding:2px 10px 1px 1px; |1=''[[Taxus contorta|T.&nbsp;contorta]]''|style1=background-color:#d9ffd4 |2=''[[Taxus baccata|T.&nbsp;baccata]]''|style2=background-color:#d9ffd4 }} }} |2={{clade|style=background-color:#fcf1d7;|caption=[[Eurasia|South Eurasia]]|captionstyle=background-color:#fcf1d7;text-align:right;font-weight:bold;padding:2px 10px 1px 1px; |1=''[[Taxus wallichiana|T.&nbsp;wallichiana]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''T.&nbsp;Huangshan type''          |2=''[[Taxus chinensis|T.&nbsp;chinensis]]'' }} |2={{clade |1=''[[Taxus phytonii|T.&nbsp;phytonii]]'' |2={{clade |1=''[[Taxus calcicola|T.&nbsp;calcicola]]'' |2=''[[Taxus mairei|T.&nbsp;mairei]]'' }} }} }} }} }} }} }} }} }} | {{clade|style=font-size:90%;line-height:80% |label1=''Taxus'' |1={{clade |1=''[[Taxus brevifolia|T.&nbsp;brevifolia]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Taxus floridana|T.&nbsp;floridana]]'' |2=''[[Taxus globosa|T.&nbsp;globosa]]'' }} |2={{clade |1=''[[Taxus wallichiana|T.&nbsp;wallichiana]]'' |2={{clade |1={{clade |1={{clade |1=''[[Taxus chinensis|T.&nbsp;chinensis]]''     |2=''[[Taxus florinii|T.&nbsp;florinii]]'' }} |2={{clade |1=''[[Taxus calcicola|T.&nbsp;calcicola]]'' |2={{clade |1=''[[Taxus phytonii|T.&nbsp;phytonii]]'' |2=''[[Taxus sumatrana|T.&nbsp;sumatrana]]'' }} }} }} |2={{clade |1={{clade |1=''[[Taxus canadensis|T.&nbsp;canadensis]]'' |2=''[[Taxus cuspidata|T.&nbsp;cuspidata]]'' }} |2={{clade |1=''[[Taxus baccata|T.&nbsp;baccata]]'' |2={{clade |1=''[[Taxus mairei|T.&nbsp;mairei]]'' |2={{clade |1=''[[Taxus contorta|T.&nbsp;contorta]]'' |2=''[[Taxus fuana|T.&nbsp;fuana]]'' }} }} }} }} }} }} }} }} }} |} == Strupenost == Vse vrste tise vsebujejo zelo [[strup]]ene taksinske [[alkaloid]]e, pri čemer se med vrstami razlikuje natančna formula alkaloida. Vsi deli drevesa, razen arila, vsebujejo alkaloid. Arili so užitni in sladki, vendar je seme nevarno strupeno; za razliko od ptic lahko človeški želodec razgradi semensko ovojnico in sprosti toksine v telo. To ima lahko usodne posledice, če se tisine 'jagode' zaužijejo, ne da bi se prej odstranila semena. Ob tisah pogosto najdemo poginule prežvekovalce, posebno [[govedo]] in [[Domači konj|konje]], ki so se zastrupili z listjem, [[Navadni jelen|jelenjad]] pa strupe razgradi in se lahko z listjem hrani brez posledic. Zaradi smukanja tise v naravi pogosto najdemo le na strmih pobočjih, ki so jelenjadi nedostopna. Z listjem se hranijo tudi [[ličinka|ličinke]] nekaterih [[metulji|metuljev]], npr. ''[[Peribatodes rhomboidaria]]''. === Alergeni potencial === Vsi deli tise so strupeni za ljudi, razen jagod tise (ki pa vsebujejo strupeno seme); poleg tega moške in dvodomne tise v tem rodu sproščajo citotoksični cvetni prah, ki lahko povzroči glavobole, letargijo, bolečine v sklepih, srbenje in kožne izpuščaje; je tudi sprožilec astme. Ta zrnca cvetnega prahu so izjemno majhna in lahko zlahka prehajajo skozi okenske mreže. Moške tise cvetijo in spomladi sproščajo obilne količine cvetnega prahu; popolnoma ženske tise le lovijo cvetni prah, ne pa ga proizvajajo.<ref name=Ogren>{{cite book |last1=Ogren |first1=Thomas |title=The Allergy-Fighting Garden |date=2015 |publisher=Ten Speed Press |location=Berkeley, CA |isbn=978-1-60774-491-7 |page=205}}</ref> Tise v tem rodu so pretežno ločenega spola, samci pa so izjemno alergeni, z oceno alergije na OPALS 10 od 10. Popolnoma ženske tise imajo oceno OPALS 1 in veljajo za »borce proti alergijam«.<ref name="Ogren" /> == Največja tisa v Sloveniji == {{glavni|Solčavska tisa}} [[Slika:Solčava - Solčavska tisa.jpg|thumb|250 px|Solčavska tisa - največja tisa v Sloveniji]] Nad Solčavo, na Šturmovem hribu pri obnovljeni domačiji »Na hribu« pod Hribarsko zijalko, raste na ozkem gozdnatem grebenu največja tisa (''Taxus baccata'') v Sloveniji. Prav zaradi izpostavljene lege jo je pogosto zadela strela in ji odbila vrh. V preteklosti so jo izkoriščali tudi ljudje za cvetnonedeljske butare in nagrobne vence. Drevo ima obseg 240 cm, visoko pa je 9 m. Starost ocenjujejo med 500 in 700 let. Zaradi izjemnih dimenzij, je ta tisa razglašena za naravni spomenik. == Uporabnost tise == === Loki === Tisov les je rdečkasto rjave barve (z bolj belo beljavo) in je zelo prožen. Tradicionalno so ga uporabljali za izdelavo [[lok]]ov, zlasti dolgega loka. Te dolge loke so uporabljali [[Skiti]], ki so bili del policijskih sil v starodavnih Atenah. Ta uporaba je bila posojena v starogrško besedo za ''lok''<ref name="EoIEC"/> in kasneje verjetno izposojena v latinsko besedo in zdaj generično ime ''Taxus''. [[Ötzi]], halkolitska [[mumija]], najdena leta 1991 v italijanskih [[Alpe|Alpah]], je nosila nedokončan lok iz tisovega lesa. Zato ni presenetljivo, da se je v [[Nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] prebivališče boga loka Ullra imenovalo Ydalir (Tisove doline). Večina lesa za dolge loke, ki se je uporabljal v severni Evropi, je bila uvožena iz [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], kjer so podnebne razmere boljše za gojenje potrebnega lesa tise brez grč.<ref>{{cite web |url=http://www.iberianature.com/material/yew_spain.htm |title=Yews in Spain |website=www.iberianature.com |access-date=2 April 2018}}</ref> Tisov dolgi lok je bil ključno orožje, ki so ga Angleži uporabili pri porazu francoske [[konjenica|konjenice]] v [[bitka pri Azincourtu|bitki pri Azincourtu]] leta 1415. Britanske tise so po navadi preveč grobe, zato je bil les za angleške dolge loke, uporabljene v bitki pri Azincourtu, uvožen iz Španije ali severne Italije.<ref>{{cite web |last=Eichhorn |first=Markus |title=Yew – The Sacred Tree |url=http://www.test-tube.org.uk/trees/video_yew.htm |work=Test Tube |publisher=Brady Haran for the University of Nottingham |date=September 2010}}</ref> === Gojenje === Domneva se, da so morale angleške župnije gojiti tise in da so jih zaradi strupenih lastnosti dreves gojili na edinem običajno zaprtem območju vasi – pokopališču.<ref>{{cite web |title=YEW TREES IN CHURCHYARDS |url=http://www.sacred-texts.com/neu/eng/osc/osc74.htm |website=Sacred-texts.com |access-date=8 August 2011}}</ref> Tiso pogosto najdemo na cerkvenih pokopališčih in simbolizira žalost. Takšna predstavitev se pojavlja v pesmi lorda Alfreda Tennysona ''In Memoriam A.H.H.'' (2.61–64). Tisa je lahko zelo dolgoživa. Fortingallska tisa velja za najstarejše drevo v Evropi, stara je nekaj več kot 2000 let. Izročilo pravi, da je [[Poncij Pilat]] spal pod njo med svojim služenjem pred letom 30 n. št. Za tiso Defynnog na pokopališču cerkve sv. Cynoga v Defynnogu v [[Wales]]u so bile podane trditve o starejšem drevesu,<ref>{{cite news |author=David Sanderson |url=https://www.thetimes.com/comment/register/article/bronze-age-tree-survives-wars-and-the-builders-to-be-claimed-as-britains-oldest-80jpz95xq8q |title=Bronze Age tree survives wars (and the builders) to be claimed as Britain's oldest |newspaper=The Times |date=2014-07-08 |access-date=2016-11-17}}</ref> vendar je to mnenje izpodbijano.<ref>{{Cite web |last=Hindson |first=Toby |title=Addressing the claim that the Defynnog yews in Powys may be 5,000 years old |url=https://www.ancient-yew.org/userfiles/file/Defynnog%20v4f5.pdf |access-date=5 September 2023 |website=Ancient Yew Group |archive-date=24 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224063025/https://www.ancient-yew.org/userfiles/file/Defynnog%20v4f5.pdf |url-status=live }}</ref> Takšna stara drevesa so običajno sestavljena iz krožnega obroča rasti tise, saj je njihovo srce že zdavnaj zgnilo. [[Runa]] Eihwaz je poimenovana po tisi in včasih povezana tudi z 'zimzelenim' [[svetovno drevo|svetovnim drevesom]] [[Yggdrasil]]. === Vrtnarstvo === [[File:English Yew close 250.jpg|right|thumb|Listje irske tise; bodite pozorni na liste, ki se razprostirajo okoli pokončnih poganjkov]] Tise se pogosto uporabljajo v krajinskem oblikovanju in okrasnem vrtnarstvu. Poimenovanih je bilo več kot 400 kultivarjev tis, velika večina teh pa izhaja iz evropske tise (''Taxus baccata'') ali japonske tise (''Taxus cuspidata''). Hibrid med tema dvema vrstama je ''Taxus'' × ''media''. Priljubljena sorta evropske tise (''Taxus baccata'' 'Fastigiata') se pogosto imenuje irska tisa, kar ponazarja težave z običajnimi imeni. Nekaj ​​kultivarjev z rumenimi listi je skupno znanih kot zlate tise. === Kemija === Pacifiška tisa (''Taxus brevifolia''), ki izvira iz pacifiškega severozahoda Severne Amerike, in kanadska tisa (''Taxus canadensis'') iz vzhodne in osrednje Severne Amerike sta bila prvotna vira paklitaksela ali taksola, kemoterapevtskega zdravila, ki se uporablja pri zdravljenju raka dojke in pljuč ter v zadnjem času pri proizvodnji stenta Taxus, ki sprošča zdravilo, ki ga proizvaja Boston Scientific. Prekomerno nabiranje pacifiške tise za paklitaksel je povzročilo strahove, da bo postala ogrožena vrsta, saj je bilo zdravilo prvotno pridobljeno iz lubja tise, katerega nabiranje drevo ubije.<ref name="Gersmann 2011">{{cite news |last1=Gersmann |first1=Hanna |last2=Aldred |first2=Jessica |title=Medicinal tree used in chemotherapy drug faces extinction |url=https://www.theguardian.com/environment/2011/nov/10/iucn-red-list-tree-chemotherapy |access-date=2017-02-15 |work=The Guardian |date=10 November 2011}}</ref> 18. januarja 2008 je Mednarodna organizacija za ohranjanje botaničnih vrtov (ki zastopa botanične vrtove v 120 državah) izjavila, da »400 zdravilnih rastlin grozi izumrtje zaradi prekomernega nabiranja in krčenja gozdov, kar ogroža odkritje prihodnjih zdravil za bolezni«. Med njimi sta bili tudi tisi, katerih lubje se uporablja za zdravilo proti raku paklitaksel.<ref>{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/health/7196702.stm |publisher=BBC News |title=Medical plants 'face extinction' |date=19 January 2008}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.bgci.org/news-and-events/news/0479 |title='Miracle' Cures Face Extinction |date=16 January 2008 |publisher=Botanic Gardens Conservation International |access-date=30 September 2016 |archive-date=7 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180307022851/http://www.bgci.org/news-and-events/news/0479 }}</ref> Vendar so bile razvite metode za polsintetično proizvodnjo zdravila iz listov gojenih evropskih tis. Te je mogoče trajnostno nabirati, ne da bi bilo treba dodatno ogrožati divje populacije, pacifiška tisa pa ni več ogrožena.<ref>{{cite web |publisher=Oregon Biodiversity Information Center |date=2010 |title=Rare, Threatened and Endangered Species of Oregon. Institute for Natural Resources |location=Portland State University, Portland, Oregon |url=http://orbic.pdx.edu/documents/2010-rte-book.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20110128214108/http://orbic.pdx.edu/documents/2010-rte-book.pdf |archive-date=2011-01-28}}</ref> Pogostejšo kanadsko tiso uspešno nabirajo tudi v severnem Ontariu, Quebecu in Novem Brunswicku in je postala še en pomemben vir paklitaksela. Druge vrste tis vsebujejo podobne spojine s podobno biokemijsko aktivnostjo. Docetaksel, analog paklitaksela, izhaja iz evropske tise (''Taxus baccata''). == V kulturi == Tisa je pogost simbol v krščanski poeziji [[Thomas Stearns Eliot|T. S. Eliota]], zlasti v njegovih ''Štirih kvartetih''. 'Hiša na tisovem drevesu' ali 'Koča na tisovem drevesu' je bila lokacija snemanja v Shepperton Studios v Londonu. Antološki grozljiv film ''The House That Dripped Blood'', je pripovedoval zgodbe o grozotah, ki so se dogajale v hiši. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [http://www.dedi.si/dediscina/267-solcavska-tisa Solčavska tisa] * [http://www.dedi.si/isci?tip=naravna Naravna dediščina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130921141241/http://www.dedi.si/isci?tip=naravna |date=2013-09-21 }} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Taxus|Eiben (''Taxus'')}} {{Wikispecies|Taxus|Eiben}} * Richard W. Spjut: ''Overview of the Genus Taxus (Taxaceae): The Species, Their Classification, and Female Reproductive Morphology.'' 2010. [http://www.worldbotanical.com/TAXNA.HTM online.] * {{Internetquelle | autor= Christopher J. Earle | url=https://www.conifers.org/ta/Taxus.php | sprache=englisch | titel=Taxus Linnaeus 1753 – Yew | werk= The Gymnosperm Database | datum=2020-01-17 | abruf=2020-03-26 }} * [http://vrtoljubec.si/milan-sterle/tisa-arodejno-drevo.html Tisa, čarodejno drevo] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tisovke]] 0jm4oewriy1yk8z8jvikijx5krkd4n0 0 117405 6685778 6548032 2026-06-05T20:03:42Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +vroči mikrofon 6685778 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Taksonomka | color = pink | name = Šakal | image = Aranysakál a Budakeszi Vadasparkban.JPG | image_width = 250px | image_caption = Evrazijski šakal | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Psi (družina)|Canidae]] (psi) | genus = ''[[Canis]]'' (<small>del rodu</small>) | subdivision_ranks = Vrste ''Canis aureus'' - [[Evrazijski šakal]]<br /> | subdivision = Podvrste ''Canis aureus moreoticus'' - [[Evropski šakal]]<br /> ''Canis aureus siriacus'' - [[Sirijski šakal]] }} '''Šakali''' so srednje veliki vsejedski sesalci iz rodu ''Canis'', ki vključuje tudi volkove in domačega psa. Medtem ko se je v preteklosti poimenovanje ''šakál'' uporabljalo v zvezi s številnimi majhnimi kanidi, se v sodobni uporabi najpogosteje nanaša zgolj na tri vrste: [[Evrazijski šakal]] (''canis aureus'') tudi »zlati šakal«, ki prebiva v [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodni Evropi]] in na [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodu Azije]], ter je tesneje povezan z drugimi pripadniki rodu ''Canis'', [[podsedliški šakal]] (''canis mesomelas'') in [[progasti šakal]] (''Canis adustus'') iz podsaharske oz. Južne [[Afrika|Afrike]]. Evrazijski šakál ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Canis aureus'''''), je torej značilen predstavnik družine [[Psi (družina)|psov]] (''Canidae''), za katero se uporablja tudi poslovenjen izraz »kanidi«. Z drugimi pripadniki te družine, npr. [[Volk|volkom]] in [[Lisica|lisico]], ima številne podobne ali celo enake lastnosti. ==Etimologija== Ime ''šakal'' izhaja iz [[turščina|turške]] besede ''Çakal'', ta pa iz [[sanskrt]]skega srgala (''{{IAST|sṛgāla}})'' <ref>[http://www.bartleby.com/61/23/J0002300.html American Heritage Dictionary - geslo o šakalu] {{ikona en}}</ref>. ==Vrste in razširjenost== {| class="wikitable" |- ! ! ! vrsta ! ime [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|taksona]] ! razširjenost |- | 1. | [[Slika:Range expansion of the golden jackal (Canis aureus) into Poland- first records - fig. 4.gif|150px]] | '''[[Evrazijski šakal]]''' | Canis aureus | [[Slika:Canis aureus distribution map.png|150px|middle]] |- | 2. | [[Slika:Sidestriped jackal.JPG|150px]] | '''[[Progasti šakal]]''' | Canis adustus | [[Slika:Side-striped Jackal area.png|150px|middle]] |- | 3. | [[Slika:Black-backed jackal (Canis mesomelas mesomelas) 2.jpg|150px|middle]] | '''[[Podsedliški šakal]]''' | Canis mesomelas | [[Slika:Black-backed Jackal area.png|150px||middle]] |- |} ==Značilnosti Evrazijskega šakala== Šakal je srednje velik predstavnik družine psov. Višina v vihru znaša med 45 do 50 cm, dolžina trupa z glavo med 80 do 90 cm, rep je dolg 22 do 26 cm in obsega tretjino celotnega trupa. V Sloveniji izmerjeni šakali so imeli povprečno dolžino trupa z glavo 86,9 cm, razlika med samicami (86,2 cm) in samci (87,1 cm) je bila zanemarljiva. Povprečna dolžina repa pri samicah 20,8 cm in pri samcih 23,3 cm. Primerjalne analize so pokazale, da pri šakalih razlike med samci in samicami niso tako velike, kot npr. pri [[Volk|volku]]. Šakali imajo značilno, drugačno obliko šape kot [[Lisica|lisice]] in drugi predstavniki družine psov, saj imajo zraščeni sprednji blazinici (podobno, kot imajo srednji blazinici zraščeni volkovi iz apeninskega območja). ===Nekatere podvrste=== '''Evropski šakal''' (Canis aureus moreoticus) je največja podvrsta evrazijskega šakala, osebki so v povprečju dolgi od 120 do 125 cm in tehtajo od 10 do 15 kg. Kožuh ima grob, svetleje obravan, s črnimi odtenki na hrbtu. Stegna in zgornji del nog ter spodnji deli glave so rdečkasto obarvani. Razširjen je v [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodni Evropi]], v [[Mala Azija|Mali Aziji]] in na [[Kavkaz (regija)|Kavkazu]]. '''Perzijski šakal''' (Canis aureus aureus) je razmeroma velika podvrsta, ki ima kožuh bolj peščenih barvnih odtenkov, osnovna barva vrhnjega dela dlake je črno-bela, podlanka pa je od svetlo rjave do svetlo sive barve. Uhlji in sprednje noge so svetli, včasih rjavih tonov, šape pa še svetlejše. Podbradje in spredni del vratu sta ponavadi bolj belih odtenkov, zgornji deli zadnjih nog pa temnejši. Povprečna teža znaša med 8 do 10 kg. Razširjen je po [[Srednji vzhod|Srednjem vzhodu]], v [[Iran|Iranu]], [[Turkmenistan|Turkmenistanu]], [[Afganistan|Afganistanu]], [[Pakistan|Pakistanu]] in zahodni [[Indija|Indiji]]. V Indiji se na severu pokriva z območji indijskega, na jugu pa šrilanškega šakala. Na območjih prekrivanja z indijskimi šakali, se pojavljajo osebki, ki so po velikosti in barvitosti nekje med obema podvrstama. '''Indijski šakal''' (Canis aureus indicus) je razširjen v [[Indija|Indiji]], [[Nepal|Nepalu]], [[Bangladeš|Bangladešu]] in [[Butan (država)|Butanu]].Njegov kožuh je črno-bele barve, črni odtenki prevladujejo po sredini hrbta in po repu. Trebuh, prsni koš in noge ima kremno bele barve, glavo in spodnji del bokov pa sive. V dolžino zraste do 100 cm, v višino med 35 do 45 cm, tehta med 8 do 11 kg. ==Prehrana== Šakali so [[plenilec|plenilci]] in tudi [[mrhovinar]]ji, sicer pa prehranski generalisti, ki se prilagajajo lokalnim virom hrane, ki so lahko zelo raznoliki, kar jim omogoča, da poseljujejo zelo različne [[Habitat|habitate]]. Po skupinah so najpogostejši prehranski viri rastline (predvsem sadje), mali sesalci, domače živali, priložnostno tudi mladiči prostoživečih parklarjev, sezonsko tudi ptice. Pri šakalih, ki živijo blizu naselij, so pogosti vir hrane ostanki odpadkov, kar vse kaže na oportunistični značaj vrste. ==Šakal v mitologiji== [[Slika:Anubis standing.svg|80px|sličica|desno]] Šakal je imel v številnih kulturah in religijah prav poseben pomen. Njegove vloge so bile različne, od mitološkega bitja, povezanega s smrtjo in pogrebi, do inteligentnega bitja, katerega deli prinašajo srečo. Šakal se pojavlja v mitologiji številnih civilizacij, šakala (bolj verjetno afriškega volka) so kot boga [[Anubis|Anubisa]] častili [[Egipčani|Egipčani]], ki so ga prikazovali kot pol človeka s šakaljo glavo, pojavljal se je tudi v grški mitologiji. Anubis je bil bog [[mumija|balzamiranja]] in pogrebov, kar ni čudno, saj so trupla, ki niso bila primerno pokopana, izkopali in požrli šakali. Ker so tudi balzamirana trupla sčasoma potemnela, so Anubisa upodabljali s črno barvo, ki so jo povezovali s smrtjo. Anubisova mitološka naloga je bila, da je pretehtal duše umrlih in odločil, katere smejo vstopiti v podzemni svet. ==Šakali v Evropi in v Sloveniji== Prvi zapisi o pojavu šakalov v Evropi so iz [[Srednji vek|srednjega veka]] oz. konca 14. stoletja, ko naj bi se po zapisih turških kronik šakali pojavili med obleganjem [[Sofija|Sofije]] (1384), obstaja tudi teorija, da naj bi se razširjali sočasno z [[Turški vpadi|otomanskimi osvajanji]], ko se se hranili s trupli padlih vojakov in poginulih konj. Sledijo zapisi o naselitvi šakalov leta 1491 v [[Dalmacija|Dalmaciji]], na otoku [[Korčula]], kamor naj bi jih iz severne Afrike pripeljali [[Beneška republika|beneški]] mornarji, kar potrjujejo arhivi v [[Dubrovnik|Dubrovniku]] in [[Zadar|Zadru]]. Tudi genetske raziskave so potrdile, da so v [[Dalmacija|Dalmaciji]] in na [[Peloponez|Peloponezu]] šakali prisotni bistveno dlje časa kot v notranjosti Evrope. Prvi verodostojni pisni vir o pojavitvi šakala v Sloveniji je bil objavljen v reviji ''Lovec'' leta 1954, zanesljivi podatki o šakalu pa so iz zime 1952/1953, ko so v okolici [[Vrhnika|Vrhnike]] domačini in lovci opazili krdelo šestih volkovom podobnih živali in njihove sledi. Njihova opažanja so bila potrjena z odstrelom dveh šakalov, od katerih je bil nato eden prepariran in razstavljen v Slovenskem lovskem muzeju v Bistri, to je v delu sedanjega [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškega muzeja Slovenije]]. Z novejšimi genetskimi raziskavami šakalov v Sloveniji se je ugotovilo, da jih večina pripada panonsko-balkanski populaciji, nekateri primerki iz [[Notranjska|Notranjske]] in [[primorska|Primorske]] pa dalmatinski populaciji, ki ima sedaj večja jedra na polotoku [[Pelješac]] in na [[Ravni Kotari|Ravnih Kotarih]] v okolici [[Zadar|Zadra]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Potočnik, Hubert, ''Evrazijski šakal'', Ljubljana, Lovska zveza Slovenije 2019, {{COBISS|ID=302880768}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Jackals}} * »[https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/175226783 Populacija šakala v Sloveniji eksponentno raste]«. ''Vroči mikrofon'' (4. junij 2026). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Šakali]] [[Kategorija:Zveri Evrope]] [[Kategorija:Sanskrtske besede in besedne zveze]] q0t620ark6mx9oz3s4t7j00ntqcc7h7 0 123329 6685766 6553301 2026-06-05T19:29:05Z Upwinxp 126544 v Štorjah 6685766 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10132037_b4 | latd = 45 |latm = 44 |lats = 17.78 |latNS = N | longd = 13 |longm = 55 |longs = 40.84 |longEW = E |najdisi=Štorje |slika=Štorje4.jpg |nadmorska=357,9 |povrsina=3,98 |prebivalstvo=328 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=6210 |posta=Sežana |obcina=Sežana |pokrajina=Primorska |regija=Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Štorje - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 16005 | občina = Sežana }} }} '''Štorje''' so [[naselje]] v [[občina Sežana|Občini Sežana]]. V naselju stoji neoklasicistična [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Štorje|cerkev sv. Janeza Krstnika]] iz leta 1852. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} {{škrbina-naselje-sl}} {{Sežana}} [[Kategorija:Naselja Občine Sežana]] [[Kategorija:Štorje| ]] 2j77o96dfzf0ff9d49jbcfzj7xcc362 0 125289 6685864 6651460 2026-06-06T02:18:22Z Nareto 77605 /* OEM pnevmatike proizvajalca avtomobila */ 6685864 wikitext text/x-wiki [[Slika:Tire tread.jpg|thumb|300px|Površina pnevmatike]] '''Pnevmatika''' je z zrakom napolnjeno kolo iz [[Guma|gume]]. Pnevmatika je edini del vozila, ki je v stiku s cesto, zato je ključna za varnost (zavorna pot, oprijem, stabilnost). Pravilna dimenzija (npr. 245/45 R20) mora ustrezati tistemu, kar je zapisano na nalepki vozila ali v navodilih proizvajalca. Nosilnost in hitrostni razred morata biti enaki ali višji od originalne specifikacije (npr. 103V, 106W …). Pravilni tlak v pnevmatikah je enako pomemben kot sama izbira pnevmatik — premajhen ali prevelik tlak poveča obrabo, poslabša oprijem in veča porabo. Minimum profila je 1,6 mm, a za varno vožnjo pozimi je priporočljivo vsaj 4 mm. Če so pnevmatike stare več kot 6 let, se material začne starati (tudi če je profil še ok). Pnevmatike z vidnimi poškodbami (razpoke, bulice, reze) je treba zamenjati takoj. Zimske pnevmatike so narejene za nizke temperature (pod 7 °C): bolj mehka guma, več lamel, boljši oprijem na snegu in ledu. Letne pnevmatike so optimalne pri temperaturah nad 7 °C: boljša stabilnost, manjša obraba in krajša zavorna pot na suhem. Celoletne (all-season) so kompromis: dobre v blagi zimi, a slabše v ekstremih (globok sneg ali vročina). == OEM pnevmatike proizvajalca avtomobila == OEM pnevmatike (ang. Original Equipment Manufacturer) oz. odobrene pnevmatike proizvajalca [[Avtomobil|avtomobila]] so pnevmatike, ki jih proizvajalec avtomobila izbere in namesti na vozilo že pri serijski proizvodnji. To pomeni, da so originalna oprema za tisti model avtomobila. OEM oznaka ne pomeni, da je pnevmatika edina primerna, pomeni pa, da je optimizirana za to vozilo (vodljivost, hrup, udobje, elektronika). Pri 4x4 pogonu (Xdrive) in večjih platiščih (npr. 19–21″) so oznaka pogosto priporočljive, predvsem zaradi usklajenosti z DSC/ABS sistemi. Pomembno pri OEM pnevmatikah: * Pnevmatika je bila izbrana s strani proizvajalca avtomobila (BMW, Audi, Mercedes, itd.), * Je prilagojena specifikacijam vozila (vozna dinamika, udobje, hrup, poraba, upravljanje, varnost), * Proizvajalec avtomobila je pogosto sodeloval z gumarskim proizvajalcem pri razvoju in testiranju, * OEM pnevmatike pogosto nosijo posebne oznake Zakaj je pomembno uporabljati OEM pnevmatiko: * Avto je nastavljen nanjo (proizvajalec skupaj z gumarjem prilagodi: podvozje, blažilnike, krmiljenje, ESP/DSC logiko) * Stabilnost in predvidljivo obnašanje (guma ima točno določeno bočnico, miren volan pri višjih hitrostih) * OEM pnevmatika je testirana (pri zaviranju v sili, pri polno naloženem vozilu, pri visoki hitrosti) * OEM gume so tišje in povzročajo manj vibracij v kabini * Garancija vozila v celoti velja samo na vozila z OEM pnevmatikami {| class="wikitable" |+OEM odobrene pnevmatike avtomobilskih proizvajalcev !'''Avtomobilski proizvajalec''' !'''OEM oznaka na pnevmatiki''' !'''Pomen oznake''' |- |'''BMW / MINI''' |<code>☆</code> (zvezdica) |BMW-odobrena pnevmatika razvita/testirana po BMW specifikacijah |- |'''Audi''' |<code>AO</code>, <code>AOE</code> |Audi Original (AOE = Run-Flat) |- |'''Mercedes-Benz''' |<code>MO</code>, <code>MOE</code> |Mercedes Original (MOE = Run-Flat) |- |'''Porsche''' |<code>N0</code>, <code>N1</code>, <code>N2</code>, <code>N3</code> … |Porsche homologacija (višja številka = novejša verzija) |- |'''Volkswagen (VW)''' |<code>VW</code>, <code>⊕</code>, <code>V0</code>, <code>V1</code> |VW-specifična odobritev |- |'''Škoda''' |<code>SK</code> |Škoda OEM homologacija |- |'''SEAT / CUPRA''' |<code>SE</code> |SEAT / CUPRA odobritev |- |'''Ferrari''' |<code>F</code> |Ferrari homologacija |- |'''Lamborghini''' |<code>L</code> |Lamborghini homologacija |- |'''Maserati''' |<code>MGT</code> |Maserati homologacija |- |'''Jaguar''' |<code>J</code>, <code>JLR</code> |Jaguar / Jaguar Land Rover odobritev |- |'''Land Rover''' |<code>LR</code> |Land Rover homologacija |- |'''Volvo''' |<code>VOL</code>, <code>VOLVO</code> |Volvo-specifična pnevmatika |- |'''Tesla''' |<code>T0</code>, <code>T1</code>, <code>T2</code> |Tesla OEM odobritev |- |'''Ford''' |<code>FO</code> |Ford Original |- |'''Hyundai''' |<code>H</code> |Hyundai OEM |- |'''Kia''' |<code>KI</code> |Kia OEM |- |'''Toyota''' |<code>TO</code>, <code>T</code> |Toyota homologacija |- |'''Lexus''' |<code>LE</code> |Lexus OEM |- |'''Peugeot / Citroën (PSA)''' |<code>PE</code>, <code>CP</code> |PSA skupina homologacija |- |'''Renault''' |<code>RE</code> |Renault OEM |- |'''Alfa Romeo''' |<code>AR</code> |Alfa Romeo homologacija |- |'''Aston Martin''' |<code>AM</code> |Aston Martin OEM |- |'''Bentley''' |<code>B</code> |Bentley homologacija |} == Oznake pnevmatik == Primer: '''245/45 R20 103V''' '''RSC''' '''DOT 2319''' * '''245''' = širina v mm * '''45''' = profil (višina v % od širine) * '''R''' = radialna konstrukcija * '''20''' = premer platišča v palcih * '''103''' = nosilnost (load index) * '''V''' = hitrostni razred * '''RSC''' = [[Praznovozna pnevmatika|Runflat]] System Component (omogočajo vožnjo tudi po predrtju) * '''DOT''' = Department of Transportation (koda za starost) * '''23''' = 23. teden * '''19''' = leto 2019 {| class="wikitable" |+Hitrostni razredi avtomobilskih pnevmatik !Hitrostni razred !Največja hitrost (km/h) !Opis |- |Q |do 160 km/h |Za zelo poceni/ozke pnevmatike, starejši modeli |- |S |do 180 km/h |Za manj zmogljiva vozila |- |T |do 190 km/h |Pogosto za kompaktna vozila |- |H |do 210 km/h |Najpogostejši za družinska vozila |- |V |do 240 km/h |Za športnejša vozila |- |W |do 270 km/h |Za zmogljivejša vozila |- |Y |do 300 km/h |Za zelo hitra športna vozila |- |(Y) |nad 300 km/h |Poseben indeks za ekstremne hitrosti |- |R |do 170 km/h |Redkejši, pogosto na starijih pnevmatikah |} {| class="wikitable" |+Tabela nosilnostnih indeksov (Load Index) !Load index !Nosilnost na pnevmatiko (kg) |- |71 |345 kg |- |75 |387 kg |- |80 |450 kg |- |85 |515 kg |- |90 |600 kg |- |96 |710 kg |- |100 |800 kg |- |103 |875 kg |- |104 |900 kg |- |108 |1000 kg |- |109 |1030 kg |- |110 |1060 kg |- |115 |1215 kg |- |116 |1250 kg |- |120 |1400 kg |- |122 |1500 kg |- |124 |1600 kg |- |125 |1650 kg |- |126 |1700 kg |- |128 |1800 kg |- |130 |1900 kg |- |132 |2000 kg |- |140 |2500 kg |- |146 |3000 kg |} Primer letnih praznovoznih pnevmatik: * Michelin Latitude Sport 3 ZP Run-Flat * Michelin Pilot Sport 4 SUV ZP Run-On-Flat FRV == Zimske pnevmatike == [[Slika:Drive_smart_this_winter-_USAG_Rheinland-Pfalz_highlights_new_German_tire_regulations_to_keep_residents_safe,_ticket-free_(8626672).jpg|alt=Snow tire sidewall with M+S and 3PMSF markings.|sličica|299x299_pik|Oznaka zimskih pnevmatik M+S in 3PMSF3 Peak Mountain SnowFlake (triglava gora s snežinko) ]] V deželah, kjer so temperature v hladnem delu leta pod +7°C in kjer se pogosto pojavi sneg ali plundra in voda na vozišču pod +10°C so obvezne za varnost v cestnem prometu. Zimsko pnevmtiko je priporočljivo menjati po 6 letih, tudi če še ima dovolj profila, ker postane trda. V državah z blagimi zimami ali redkim snegom so zimske pnevmatike priporočljive, a niso nujne npr. Velika Britanija, Irska, Španija, Portugalska, Jug Italije, Grčija, Turčija, Ciper, Malta. Zakonsko minimum profila 3 mm, ampak za varno zimo je priporočljivo vsaj 4 mm. Manj kot 4 mm → slabši oprijem na snegu in mokri cesti, večja nevarnost [[Akvaplaning|aquaplaninga]]. {{multiple image | align = right | total_width = 510 | image1 = Mud_And_Snow_Tire_Icon.png | width1 = 50 | image2 = 3PMSF Snow Tire Icon.png | width2 = 100 | image3 = Ice Grip Symbol Snow Tire Icon.png | width3 = 100 | footer = Tipični simboli na pnevmatikah namenjene za zimske razmere<br>"Blato in sneg", "Močan sneg", "Ledene razmere", "Močan sneg" in "Posipano Moč.Sneg". | height1 = 50 | height2 = 100 | height3 = 94 | image4 = Studded Snow Tire Ш Icon.png | width4 = 100 | height4 = 70 | image5 = Studded TEXT Snow Tire Ш Icon.png | width5 = 100 | height5 = 90 }} Ključne lasnosti zimskih pnevmatik: * 3PMSF (ang. 3 Peak Mountain SnowFlake) oznaka: gora s snežinko - pnevmatika je testirana in certificirana za resne zimske razmere (sneg, led), * M+S (ang. Mud + Snow) pomeni blato plus sneg, a ni nujno prava zimska pnevmatika - pogosto samo mehkejša guma (po letu 2024 ni več dovolj), * Zimske pnevmatike so posebej narejene za nizke temperature pod +7 °C, * Guma ostane mehka in prožna, zato ima boljši oprijem, * Tekalna površina ima več lamel, ki “grizejo” v sneg in led, * Zimske pnevmatike skrajšajo zavorno pot na snegu in ledu Primer zimskih pnevmatik: * Michelin Pilot Alpin 5 * Pirelli Scorpion Winter * Continental WinterContact * Michelin X-ICE XI3 Run-Flat (praznovozna pnevmatika) * Pirelli Winter Sottozero 3 Run-Flat (praznovozna pnevmatika) {| class="wikitable" |+Obvezna Zimska Oprema !Država !Zimske pnevmatike obvezne !Datum !Verige obvezne !Opombe/omejitve |- |Avstrija |Da, za vozila do 3,5 t |1.11.–15.4. |Da, na določenih cestah |Za snežne in poledenele ceste; verige obvezne, če so znak “Ketten” |- |Italija |Da, na določenih cestah |15.11.–15.4. |Da, ob oznakah |Regionalne razlike po provincah; znak “catene o pneumatici da neve” |- |Slovenija |Da, za vozila do 3,5 t |15.11.–15.3. |Da, ob oznakah na cestah |Obvezne na določenih cestah, oznake “zimska oprema obvezna” |- |Hrvaška |Da, priporočeno |Ni fiksnega datuma |Da, na označenih cestah |Zimska oprema obvezna na gorskih cestah z zimskimi znaki |- |Francija |Da, na določenih cestah |Ni fiksnega datuma |Da, ob oznakah na gorskih cestah |Gorski prelazi (Alpe, Pireneji) zahtevajo verige ali zimske pnevmatike |- |Nemčija |Da, zim. pnevmatike “M+S” ali zimski simbol |Ni fiksnega datuma |Da, ob znakih “Schneekettenpflicht” |Velja pri snegu/ledeni cesti; odvisno od pogojev |- |Švica |Da, priporočeno |Ni fiksnega datuma |Da, ob snegu na znakih |Obvezne na gorskih cestah (npr. Gotthard, Simplon) |} == Zgodovinski razvoj pnevmatik == Razvila se je postopoma iz kolesnega obroča s polno gumo, katerega je leta [[1845]] patentiral [[Škoti|Škot]] [[Robert William Thomson]] in ga je praktično uporabil na kolesih [[voz]]ov [[Izvošček|izvoščkov]]. Do množične uporabe teh obročev ni prišlo predvsem zaradi visoke cene gume. Za prvega izumitelja prave pnevmatike pa velja škotski [[živinozdravnik]] [[John Boyd Dunlop]] (1840- 1921), ki je izdelal leta [[1887]] za svojega bolnega sina lesen [[tricikel]], za ublažitev udarcev koles pa je napolnil svinjska [[Črevo|čreva]] z [[Zrak|zrakom]], katera je obdana z gumijastim obročem in tako izdelal prvo pnevmatiko. Razvoj sta poleg Dunlopa nadaljevala še Angleža Edlin in Sinclair. Irski kolesar-dirkač Hume, zmagovalec več kolesarskih tekem, je ustanovil z Dunlopom prvo družbo- podjetje za pnevmatike koles. Leta 1890 je mehanik Wilch razdelil pnevmatiko v dva dela, v zunanji [[plašč]] in notranjo- [[Zračnica|zračnico]]. Nadaljnji razvoj pnevmatike sta nadaljevala dva [[Francoz|Francoza]] brata [[André Michelin]] in [[Édouard Michelin]], katera sta razvila najprej pnevmatike za osebne avtomobile, nato pa še za tovorne avtomobile. Razvoj pnevmatik se je nato razvijal vzporedno z razvojem [[Avtomobil|avtomobilov]], izboljševali so se materiali in konstrukcija pnevmatik. Najhitrejši razvoj pnevmatik je bil pri dirkalnih avtomobilih. Brata Michelin sta zaradi reklame opremila tri avtomobile na dirki [[Pariz-Bordeaux-Pariz]] (leta 1895) z novimi pnevmatikami in tako demonstrirala njihove prednosti. Na teh dirkah so morali pnevmatike menjati na vsakih sto prevoženih kilometrov. Zamislila sta si tudi znameniti humanoidni simbol podjetja -[[Bibendum]], katerega uporablja še danes. Razvoj pnevmatik je močno poganjal naprej hiter razvoj [[Avtomobilizem|avtomobilizma]], zlasti pa ljubitelji hitrih avtomobilov na dirkah ali v poskusih postavitve [[kopenski hitrostni rekord|kopenskega hitrostnega rekorda]]. Vsako povečanje hitrosti dirkalnih avtomobilov je zahtevalo tudi, močnejše, kvalitetnejše in vzdržljive pnevmatike, katere so morali proizvajalci še posebej pripraviti za takšno dirko. Tudi danes na dirkah [[Formula 1|formule 1]], vozniki dirkalnikov demonstrirajo tudi kvaliteto nameščenih pnevmatik. == Glej tudi == * [[Vulkanizacija]] - izum 1839. leta, Američana [[Charles Goodyear|Charlesa Goodyeara]], * [[Kolesni obroč iz polne gume]] - izum 1845. leta, Škota [[Robert William Thomson|Roberta Williama Thomsona]], * [[Tweel]] - brezzračna guma * [[Ponovno oplaščenje gum]] * [[Praznovozna pnevmatika]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Tires}} * Angleška stran -pnevmatike Dunlop/zgodovina- [http://www.dunloptyres.co.uk/dunlop/history/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070227131747/http://www.dunloptyres.co.uk/dunlop/history/ |date=2007-02-27 }} * Angleška stran -pnevmatike Michelin- [http://www.michelin.com/corporate/front/templates/affich.jsp?codeRubrique=99&lang=EN] * Oznake na pnevmatikah - [http://avtonasveti.com/nakup-pnevmatik/] [[Kategorija:Kolesarstvo]] [[Kategorija:Motociklizem]] [[Kategorija:Avtomobilizem]] [[Kategorija:Izumi]] [[Kategorija:1845 v znanosti]] [[Kategorija:1887 v znanosti]] [[Kategorija:John Boyd Dunlop]] {{normativna kontrola}} izsvukzyfrfqdn56at1ue3pkupzsatn 3 126800 6685570 6683651 2026-06-05T13:43:52Z Maggotk 254573 /* Hvala */ nov razdelek 6685570 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST) :::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} nisem prepričan, da razumem zgornje sporočilo, saj na e-poštni naslov ni prišlo nobeno dovoljenje, nova slika pa ima navedeno "neznan avtor" - kar po zgornji razlagi pomeni, da ne smemo uporabiti niti te. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:54, 31. maj 2026 (CEST) ::::::@Yerpo sem tako opredelil, da delo ni moje, a sem ga naložil z dovoljenjem avtorja oziroma lastnika fotografije. Če moram poslati dovoljenje, me zanima na kateri poštni naslov in piše tudi, da naj navedem URL fotografije. Če fotografije ni na spletu, kateri URL naj navedem? Naj ustvarim novo različico fotografije in uporabim to, ali naj uporabim že naloženo, staro različico? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:08, 31. maj 2026 (CEST) :::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} ne ti, lastnik avtorskih pravic mora poslati dovoljenje (to je običajno avtor), e-poštni naslov pa je naveden malo višje na strani z besedilom dovoljenja. Fotografija je še naložena na https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg, samo v članku je ni več, kar na to se je treba sklicevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::@Yerpo razumem, razumem, da ne jaz, seveda. Le navodil na spletni strani nisem razumel najbolje. Hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:01, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Imam pa samo še eno vprašanje kar se pisma tiče - v razdelku, kjer piše: '''STANDARDNA IZBIRA; ZA VEČ PODATKOV O VRSTI LICENCE GLEJTE SPODAJ: ['''pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.''']''', naj tukaj navedem uradni naslov (se pravi naslov fotografije v Wikimediji - Peter Kartin_Fotografija 3), ali moram dodati še kaj? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:13, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} pisalo naj bi nekaj takega: :::::::::::Na tem mestu izjavljam, da sem jaz, (ime), avtor in izključni imetnik avtorskih pravic na fotografiji https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg. Strinjam se z objavo dela pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna. ::::::::::Sicer si ne predstavljam, kdo naj bi to poslal, če je avtor neznan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:19, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Aha, hvala. Torej, pismo naj bi poslal sorodnik iz ožjega družinskega kroga Petra Kartina, ki je lastnik teh fotografij. Z objavo je seveda seznanjen. Sicer sem opredelil kot neznani avtor, a vemo, da je posnel fotografijo nekdo iz najožjega družinskega kroga Petra Kartina in ne fotograf oziroma druga oseba, kjer bi se potem zapletlo. Ker 100% navedbe, kdo od teh družinskih članov to je, sem raje napisal neznani avtor. Družinski član, ki naj bi napisal pismo, je pač lastnik osebnega arhiva Petra Kartina in z njim tudi te fotografije. Mislil sem, da bi on to pismo napisal, a če potrebujemo čisto natančen podatek, kdo od teh družinskih članov je posnel to fotografijo, in če soglasje tega lastnika ni dovolj, mislim, da se na žalost znajdemo v slepi ulici. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 22:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} če je družina recimo 90% prepričana, da je fotografijo posnel ta in ta član (domnevam, da že pokojni), je ok da pošiljatelj napiše to in doda, da piše v imenu njegovih/njenih zakonitih dedičev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:26, 1. junij 2026 (CEST) :::::::::::::Super, hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:37, 1. junij 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. == Hvala == Hvala za urejanje [[Smrdljivi bezeg|strani]], ki sem jo napisal. Šele začenjam urejati in se še lovim. lep pozdrav :) -- Maggotk [[Uporabnik:Maggotk|Maggotk]] ([[Uporabniški pogovor:Maggotk|pogovor]]) 15:43, 5. junij 2026 (CEST) c3a5kic09ew5fsojmusugwf2u0rttbg 0 145625 6685874 6681355 2026-06-06T05:55:05Z Vers Libra 261202 6685874 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Evald Flisar | image = <!-- WD --> | imagesize = 200px | caption = | pseudonym = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | occupation = <!-- WD --> | nationality = | period = | genre = | subject = | movement = | debut_works = | influences = | influenced = | signature = | website = | footnotes = }} '''Evald Flisar''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[prevajalec]], [[dramatik]] in [[urednik]]; * [[13. februar]] [[1945]], [[Gerlinci]]. == Življenje == Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju in v sosednji [[Cankova|Cankovi]]. Gimnazijo je dokončal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]], študiral pa je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Smeri študija je spreminjal, najdlje (dve leti) je ostal na [[Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo]]. Od leta 1965 je sodeloval pri časopisih in literarnih revijah, med katerimi so bili ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', ''[[7D]]'', ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', ''[[Naši razgledi (revija)|Naši razgledi]]'', ''[[Srce in oko (revija)|Srce in oko]]'', ''[[Dialogi (revija)|Dialogi]]'', ''[[Problemi (revija)|Problemi]]'' in ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]''. Pozneje je na visokošolski ustanovi West London College študiral dramaturgijo ter angleški jezik in literaturo. Med triletnim bivanjem v [[Sydney]]ju je ob delu na železnici študiral psihologijo in pisal radijske igre za ABC ([[Australian Broadcasting Commission]]). Leta 1975 se je za stalno naselil v [[London]]u, kjer je nadaljeval s pisanjem in delal kot urednik pri različnih londonskih založbah, med drugim je za založbo [[Marshall Cavendish]] urejal ''Enciklopedijo znanosti in tehnologije''. Za [[BBC]] (British Broadcasting Corporation) je pisal radijske igre in kratke zgodbe. Od leta 1990 živi v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Med letoma 1995 in 2002 je bil predsednik [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in v času njegovega predsednikovanja so začeli prirejati festival [[Slovenski dnevi knjige]], od leta 1998 pa ureja slovensko literarno revijo ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]''. Leta 2004 je bil med ustanovitelji društva [[Forum 21]], iz katerega je dve leti pozneje izstopil.<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/ustanovili-forum-21.html 24ur.com - Ustanovili Forum 21]</ref> Leta 2015 je postal predsednik [[Slovenski center PEN|Slovenskega centra PEN]], s tega položaja je odstopil poleti 2016. Komentatorji so odstop povezali z odmevno objavo sporne korespondence s [[literarna kritika|kritičarko]], prevajalko in pisateljico [[Anja Radaljac|Anjo Radaljac]],<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042746974/mnenja/komentarji/spolno-nadlegovanje-obrambni-kordon-nenacelnosti |title=Spolno nadlegovanje: Obrambni kordon nenačelnosti |last=Lesničar-Pučko |first=Tanja |date=19.7.2016 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=17.11.2016 |archive-date=2016-11-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161118162748/https://www.dnevnik.si/1042746974/mnenja/komentarji/spolno-nadlegovanje-obrambni-kordon-nenacelnosti |url-status=dead }}</ref> sam pa je v odstopni izjavi navedel, da so vzrok nesoglasja v organizaciji.<ref>Evald Flisar: [http://www.delo.si/kultura/knjiga/evald-flisar-odstopil-s-polozaja-predsednika-pena.html Zavedanje, da sem žrtev dvoličnosti in mahinacij, je dozorelo v odločitev za odstop.] ''Delo'' 16. 7. 2016; [https://www.evaldflisar.com/Stran/EvaldFlisarSN Evald Flisar, »spolno nasilje«, Air Beletrina in nekulturnost podalpske kulture. Evald Flisar (osebna stran)].</ref> == Delo == Je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, njegova dela so prevedena v 42 jezikov (angleški, nemški, italijanski, španski, arabski, češki, ruski, nepalski, islandski, grški, turški, japonski, indonezijski, amharski, vietnamski, azerbajdžanski itd.; v tujini je doslej izšlo več kot 270 prevodov njegovih del).<ref>[https://www.evaldflisar.com/Stran/PrevedenaDela Evald Flisar, Prevedena, uprizorjena in izdana dela.]</ref> Vešč je literarnega ustvarjanja tako v slovenščini kot angleščini, nekatera dela je napisal v obeh jezikih. Poleg svojih del prevaja tudi dela drugih slovenskih avtorjev. Po izidu edine pesniške zbirke ''[[Symphonia poetica]]'' (1966) se je odločil za poklic svobodnega umetnika. Leta 1967 je prevedel ''[[Graditelji sveta|Graditelje sveta]]'' [[Stefan Zweig|Stefana Zweiga]] in v samozaložbi izdal pamflet ''[[Kristusov samomor]]''. Leta 1968 je izšel njegov prvi roman ''[[Mrgolenje prahu]]'', leto kasneje pa drugi, ''[[Umiranje v ogledalu]]''. Potovanje v [[Zanskar]] in [[Ladak]] v [[Himalaja|Himalaji]] ga je spodbudilo k pisanju enega najbolj branih slovenskih romanov po drugi svetovni vojni ''[[Čarovnikov vajenec|Čarovnikovega vajenca]]'',<ref>V dvanajstih izdajah romana je bilo prodanih blizu 100.000 izvodov; 36 let po prvi izdaji je izposoja v knjižnicah še vedno visoka.</ref> ki je najprej (1984–85) izhajal v [[podlistek|podlistku]] v mariborskem tedniku ''[[7D]]'',<ref>Tednik je imel takrat naklado 70.000 izvodov.</ref> v knjižni obliki pa je izšel leta 1986 pri [[Pomurska založba|Pomurski založbi]]. Zaradi večplastnosti ima delo več žanrskih oznak. V potopisnem romanu je v sklenjeno celoto združil elemente faktografije, fikcije in avtobiografije. Doslej je izšlo 12 slovenskih izdaj tega dela, skupaj pa več kot 220 izdaj v 40 jezikih. Napisal je tri [[potopis]]e. Pot od [[Indonezija|Indonezije]] preko [[Tajska|Tajske]], [[Burmanska kampanja|Burme]] in [[Nepal|Nepala]] do [[Indija|Indije]] je popisal v potopisu ''[[Tisoč in ena pot]]'', potopisna knjiga ''[[Južno od severa]]'' pa povzema izkušnje s potovanja po zahodni [[Afrika|Afriki]]; nagrajeno delo ''[[Popotnik v kraljestvu senc]]'' je spoj najboljših odlomkov (z dodatki) iz obeh prejšnjih potopisov. Trinajst njegovih romanov je bilo nominiranih za [[kresnik (nagrada)|nagrado Kresnik]]. Prvo dramo ''[[Kostanjeva krona]] ''(1970), ki je dramatizacija romana ''[[Mrgolenje prahu]]'', je napisal v času poznega [[ludizem|ludizma.]] K pisanju za oder pa se je po skoraj dvajsetletnem zatišju vrnil z dramo ''[[Nimfa umre]]'' (1989). Za dela ''[[Kaj pa Leonardo]]?'' (1993), ''[[Nora Nora]]'' (2004) in ''[[Komedija ob koncu sveta]]'' (2013) je prejel [[Grumova nagrada|Grumovo nagrado]]. Dramska dela temeljijo na humorju, ironiji in tragičnem preobratu. Uprizarjajo jih poklicna gledališča po vsem svetu. 1. junija 2023 je bil izvoljen za izrednega člana [[SAZU]] v razred za umetnosti. Leta 2011 je [[Damjan Kozole]] za TV Slovenija posnel njegov portret z naslovom ''[[To nisem jaz]]''. == Bibliografija == === Pesniška zbirka === * ''[[Symphonia poetica]]'' (1966) {{COBISS|ID = 2575413}} === Kratka proza === * ''[[Lov na lovca in druge zgodbe]]''[[Lov na lovca in druge zgodbe| ]](1984) {{COBISS|ID = 14848001}} * ''[[Zgodbe s poti]]'' (2000) {{COBISS|ID = 109509120}} * ''[[Malo se ljubimo, smejemo, malo boli, nato ugasnemo]]'' (izbrani citati, proza, 2025) === Romani === * ''[[Mrgolenje prahu]]'' (1968) {{COBISS|ID = 5828609}} * ''[[Umiranje v ogledalu]]'' (1969) {{COBISS|ID = 1971976}} * ''[[Tisoč in ena pot]]'' (1979), potopis {{COBISS|ID = 14257671}} * ''[[Južno od severa]]'' (1981), potopis {{COBISS|ID = 12515329}} * ''[[Čarovnikov vajenec]]'' (1986) {{COBISS|ID = 16633089}} * ''[[Noro življenje]]'' (1989) {{COBISS|ID = 14915840}} * ''[[Popotnik v kraljestvu senc]]'' (1992), potopis {{COBISS|ID = 28830208}} * ''[[Potovanje predaleč]]'' (1998) {{COBISS|ID = 79344384}} * ''[[Velika žival samote]]'' (2001) {{COBISS|ID = 116068352}} * ''[[Ljubezni tri in ena smrt]]'' (2002) {{COBISS|ID = 121321472}} * ''[[Čaj s kraljico]]'' (2004) {{COBISS|ID = 215648000}} * ''[[Mogoče nikoli]]'' (2007) {{COBISS|ID = 58540545}} * ''[[Opazovalec]]'' (2009) {{COBISS|ID = 244723456}} * ''[[Na zlati obali]] ''(2010) {{COBISS|ID = 252803840}} * ''[[To nisem jaz]]: Legoroman ''(2011), avtobiografski roman {{COBISS|ID = 259604736}} * ''[[Dekle, ki bi raje bilo drugje]] ''(2012) {{COBISS|ID = 262791168}} * ''[[Začarani Odisej]]'' (2013) {{COBISS|ID = 76249601}} * ''[[Alica v Poteruniji]]: roman v stripu'' (2013) {{COBISS|ID = 268617216}} * ''[[Tam me boš našel]]'' (2014) {{COBISS|ID = 277021184}} * ''[[Besede nad oblaki]]'' (2015) {{COBISS|ID = 281907200}} * ''[[Spogledovanja z dvojnikom: knjiga knjig]]'' (izbrano delo, 2016) * ''[[Zbiralec sanj]]'' (2017) * ''Greh'' (''prenovljena izdaja romana Mrgolenje prahu'', 2018) *''[[Poglej skozi okno]]'' (2018) *''[[Moje kraljestvo umira: zgodbarjenje ob koncu sveta]]'' (2020) *''[[Nevidni ot®ok]]'' (2021) *''[[Trgovec z dušami]]'' (2023) *''[[Zbogom sonce]]'' (2025) === Dramska dela === * ''[[Kostanjeva krona]]: tragikomedija v desetih prizorih'' (1970) {{COBISS|ID = 1972232}} * ''[[Nimfa umre]]'' (1989) {{COBISS|ID = 9715}} * ''[[Jutri bo lepše: tragikomedija]]'' (1992) {{COBISS|ID = 3136347}} * ''[[Kaj pa Leonardo?]],'' tragikomedija (1992) {{COBISS|ID = 31568384}} * ''[[Tristan in Izolda: igra o ljubezni in smrti]]'' (1994) {{COBISS|ID = 36959744}} * ''[[Stric iz Amerike:]] slovenska družinska tragikomedija'' (1994) {{COBISS|ID = 42504704}} * ''[[Iztrohnjeno srce]]: drama o gosjem peresu'' (1995) {{COBISS|ID = 53522432}} * ''[[Sončne pege]]: ''tragikomedija (1998) {{COBISS|ID = 3523419}} * ''[[Padamo, padamo! (|Padamo, padamo!]]'' (1998) * ''[[Poslednja nedolžnost]]''[[Poslednja nedolžnost| ]](1999) {{COBISS|ID = 248941568}} * ''[[Enajsti planet]],'' tragikomedija (2000) {{COBISS|ID = 897883}} * ''[[Nora Nora]]'' (2004) {{COBISS|ID = 218099712}} * ''[[Akvarij (drama)|Akvarij]]'' (2007) {{COBISS|ID = 2261083}} * ''[[Antigona zdaj]], ''tragedija (2011) {{COBISS|ID = 260074496}} * ''[[Vikend v Brightonu]],'' TV drama (2011) * ''[[Vzemi me v roke]]'' (2012) {{COBISS|ID = 46605922}} * ''[[Komedija o koncu sveta]]'' (2013) * ''[[Drame 1/2]]'' (uredila [[Katja Klopčič]], 2006, 2015) === Radijske igre === * ''[[Sodniška zgradba]]'' (1969) * ''[[Vojaki ob koncu vojne]]'' (1970) {{COBISS|ID = 64420608}} * ''[[Ukradena hiša]]'' (1972) {{COBISS|ID = 64420864}} * ''[[Naglavisvet]]'' (1993) {{COBISS|ID = 42418688}} * ''[[Temna stran svetlobe]]'' (1995) {{COBISS|ID = 57665536}} * ''[[Angleško poletje]]'' (1997) {{COBISS|ID = 71660288}} === Književnost za otroke === * ''[[Pikpokec postane svetovni prvak]]'' (2007) {{COBISS|ID = 232497408}} * ''[[Alica v nori deželi]], ''ekološka farsa'' ''(2008) {{COBISS|ID = 248941312}} * ''[[Alica v Poteruniji]] ''(2013), roman v stripu {{COBISS|ID = 268617216}} === Esejistika === * ''[[Na poti v nebesa sem se oglasil v peklu]]'' (2004), potopisni eseji {{COBISS|ID = 215285248}} * [[Očetova pisma sinu|''Očetova pisma sinu'']] (2022) * ''[[Potovanje preblizu]]: spovedi in izpovedi'' (2024) ===O Evaldu Flisarju in drugo=== *''Trideset esejev o Flisarjevi dramatiki'' (ur. [[Katja Klopčič Lavrenčič]]), ''2017'' *''Trideset esejev o Flisarjevi prozi'' (ur. Katja Klopčič Lavrenčič), 2018 *''Življenje in delo Evalda Flisarja: Od vaškega skednja do odrov svetovnih velemest in na police knjigarn v 40 jezikih: Monografija, 1–2'' (ur. [[Katja Klopčič Lavrenčič]]), Ljubljana: Sodobnost International, 2022. 621 + 618 str. *''Malo se ljubimo, smejemo, malo boli, nato ugasnemo'', 2025 (izbrana dela/proza; jubilejna izdaja ob 80-letnici Evalda Flisarja) == Nagrade == * [[Grumova nagrada]] za najboljše slovensko dramsko besedilo ''Kaj pa Leonardo? ''(1993) * [[nagrada Prešernovega sklada]] za dela ''Popotnik v kraljestvu senc'', ''Kaj pa Leonardo?, Jutri bo lepše ''(1993) * [[Grumova nagrada]] za najboljše slovensko dramsko besedilo ''Nora Nora ''(2004) * nominacija za nagrado [[Modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za delo ''Dekle, ki bi raje bilo drugje ''(2011) * [[Grumova nagrada]] za najboljše slovensko dramsko besedilo ''Komedija o koncu sveta ''(2013) * [[Župančičeva nagrada]] za življenjsko delo (2013) * nagrada [[prozart]] mednarodnega literarnega festivala PRO-ZA Balkan ([[Skopje]], 2025) * [[nagrada Tadeusza Bradeckega]] za izvirno delo, objavljeno v angleščini v Združenem kraljestvu ali v Evropi, ki presega meje med umetniškimi disciplinami, žanri, temami in kulturami ter se v njem na izviren način prepletata fikcija in realnost za roman ''Moje kraljestvo umira'' (2026) == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * [http://www.drustvopisateljev.si/si/pisatelji/214/detail.html Evald Flisar na Portalu slovenskih pisateljev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150131012312/http://www.drustvopisateljev.si/si/pisatelji/214/detail.html |date=2015-01-31 }} * [http://www.sigledal.org/geslo/Evald_Flisar Evald Flisar na gledališkem portalu ''Sigledal.org''] * [http://www.evaldflisar.com Spletna stran Evalda Flisarja] * [http://www.dnevnik.si/clanek/1042660251# Zdenko Vrdlovec: Evald Flisar, pisatelj.] Pridobljeno dne 13. 6. 2013 == Glej tudi == * [[seznam slovenskih dramatikov]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dEvald++Flisar%27&pageSize=25 Evald Flisar] - avtorjeva dela v [[Digitalna knjižnica Slovenije|Digitalni knjižnici Slovenije]] * [https://slov.si/iskalniki/diplomske/?query=evald+flisar Diplomske naloge na temo Evalda Flisarja na ljubljanski slovenistiki] * [http://www.radiokaos.info/prispevki/to-nisem-jaz-portret-evalda-flisarja-s-podpisom-damjana-kozleta/ To nisem jaz – portret Evalda Flisarja s podpisom Damjana Kozoleta.] Radio Kaos 20. aprila 2012. * Milena Mileva Blazic, Juan Varela Tembra: The Slovene trilogy Alice in Crazyland by Evald Flisar [http://aaj.ielas.org/index.php/Angloamericanae/article/view/24/28] Angloamericanae Journal (AAJ), 2016. {{GrumoviNagrajenci}} {{Župančičevi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Flisar, Evald}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Grumovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Prekmurski pisci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Člani Foruma 21]] [[Kategorija:Izredni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Evald Flisar| ]] 8vfvzwze8kd3ud4zjze6n7h7vno7jem 0 163066 6685839 6486427 2026-06-05T22:37:12Z Tomica SLO 244659 dodal sem povezavo na članek 6685839 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Pedro Opeka | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | nationality = | other_names = | known_for = Misijonarskem delovanju na Madagaskarju | education = | employer = | occupation = <!-- Wikidata --> | title = | salary = | networth = | height = | weight = | term = | boards = | religion = | spouse = | partner = | children = | parents = | relations = | signature = | website = | footnotes = }} '''Peter (Pedro) Opeka''', [[Argentinski Slovenci|argentinsko-slovenski]] [[lazaristi|lazarist]] in [[misijonar]], * [[29. junij]] [[1948]], San Martín, [[Buenos Aires]], [[Argentina]]. Leta 1966 je stopil v noviciat misijonske družbe (lazaristi) v San Miguelu (Argentina). Po študiju [[Teologija|bogoslovja]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] in katoliški univerzi v [[Pariz]]u je tu 1975 [[diploma|diplomiral]] in bil [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen]] za [[duhovnik]]a v [[Lujan]]u (Argentina). Najbolj znan je po svojem [[misijonarstvo|misijonarskem]] delovanju. Od 1975 deluje na [[Madagaskar]]ju. V Vangaindranu je sodeloval pri gradnji [[bolnišnica|bolnišnice]], od 1989 pa v [[Antananarivo|Antananarivu]] s smetiščarji in brezdomci gradi tako imenovano mesto upanja. Njegov projekt je zaradi uspešnosti vzbudil zanimanje mednarodnih dobrodelnih organizacij. Zaradi njega se je za misionarsko pot odločilo oditi še mnogo misionarjev.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> == Življenjepis == === Otroštvo in zgodnja mladost === Rodil se je slovenskim staršem v predmestju argentinske prestolnice [[Buenos Aires]]. Njegov oče je bil iz Topola v bližini [[Begunje pri Cerknici|Begunj pri Cerknici]], njegova mati pa iz Gornjih Podpoljan pri [[Velike Lašče|Velikih Laščah]]. Oče se je po koncu vojne 1945 rešil iz [[Brnica, Hrastnik|Brnice pri Hrastniku]], kjer so partizani brez sojenja pobili več tisoč ujetnikov. Odloči se, da bo pobegnil iz svoje države, Jugoslavije. V begunskem taborišču v Italiji je spoznal Mario Marolt in se poročil z njo. 31. decembra 1947 sta se v Neaplju vkrcala proti Argentini. Pedro Opeka se je zelo zgodaj naučil gradbenih obrti, ko je pomagal očetu, ki je po prihodu v Argentino postal zidar. Prav tako je veliko igral nogomet, tako kot vsi mladi Argentinci, in si želel postati profesionalec. Pedro Opeka po maturi zapustil Buenos Aires, da bi preživel poletje pri Indijancih [[mapuči|Mapuče]] v oddaljenem kotičku Argentine. V spremstvu skupine katoliških študentov je želel ustvariti tipično hišo, po kateri bi se vaščani lahko zgledovali. Nato so z dvema študentoma arhitekture zgradili prvo hišo. V pomoč tem ljudem ob vznožju Andov je odkril svojo poklicanost in se odločil posvetiti se najrevnejšim in Bogu. === Usposabljanje === Po tej izkušnji v Andih se je odločil za noviciat, da bi postal duhovnik in pri sedemnajstih letih začel obiskovati semenišče pri očetih lazaristih (red, ki ga je leta 1625 ustanovil sveti Vincencij Paulski). Začel je študirati filozofijo in teologijo na Colegio Máximo de San Miguel v širšem [[Buenos Aires]]u. Tam je srečal bodočega [[papež Frančišek|papeža Frančiška]] in se dva semestra učil njegove literature in filozofije. Leta 1968, star dvajset let, je mladenič odšel na izpopolnjevanje na [[Univerza v Ljubljani|Univerzo v Ljubljani]], v [[Slovenija|Slovenijo]], državo izvora svojih staršev. Leta 1970 je prvič odšel na [[Madagaskar]] za zidarja v župnijah lazaristov v Vangaindranu. V eni najbolj prikrajšanih regij na jugovzhodu velikega otoka Pedro Opeka pomaga kmetom izboljšati pridelavo riža, žit in kave. Ustvarja tudi skupine vaščanov in mladih, ki jim pomagajo razmišljati skupaj, graditi skupne projekte in prevzeti odgovornost za svojo prihodnost. Pedro Opeka je pridobil prepričanje, da bo misijonar, in od leta 1972 nadaljeval teološki študij tri leta v Franciji, na Katoliškem inštitutu v Parizu. Spoznal je ekumensko skupnost v Taizéju blizu Clunyja in potoval po Evropi, kjer je pridobil veliko prijateljev. 28. septembra 1975, star 27 let, je bil v Buenos Airesu v Argentini posvečen v duhovnika in izreče svoje misijonske zaobljube v lazaristični cerkvi na rue de Sèvres v Parizu, in se tako zavzema za svetega Vincencija Pavlskega, ko je svoje življenje posvetil služenju najbolj ogroženim. Pater Pedro tekoče govori šest jezikov: španščino (njegov materni jezik), slovenščino, francoščino, italijanščino, angleščino in malgaščino. == Misijon na Madagaskarju == Leta 1989 so ga njegovi lazaristični predstojniki imenovali za direktorja semenišča v [[Antananarivo|Antananarivu]], glavnem mestu. Ko je z mestnih hribov zagledal smetišče, je odkril ljudi, ki brskajo po odpadkih, da bi našli kaj za pod zob, in spijo v kočah iz konoplje, naslonjenih med gore odpadkov. Pedro Opeka se je začel pogovarjati z njimi, da bi jih prepričal, da lahko pustijo to bedo in zlorabo za svoje otroke. Z ekipo mladih iz Vangaindrana, ki jih je treniral, je po dolgih pogovorih decembra 1989 napisal članke in statut Akamasoa ('dobri prijatelji' v lokalnem jeziku). Pater Pedro preprosto ni imel denarja in ker so se mu smilili domačini na Madagaskarju, je začel zbirati denar, vse skupaj je začel z 900 €, ki si jih je izposodil pri različnih slovenskih krščanskih misijonih. Kasneje je z darovi in denarnimi prispevki slovenskega ljudstva, zbranimi v slovenskih cerkvah, zgradil celotno mesto in vas, imenovano Slovenska vas. [[Image:AkamasoaJLV 3900.jpg|thumb|right|Vas Akamasoa na obrobju Antananariva na Madagaskarju: zgradil jo je oče Pedro Opeka za najrevnejše ljudi.]] === Ustvarjanje Akamasoa === Oče Pedro Opeka je decembra 1989 ustanovil lokalno nevladno organizacijo z imenom ''Akamasoa'' (dobri in zvesti prijatelji), da bi nadaljeval svoje delo z Madagaskarji. Imenoval je ekipo osebja, ki mu bo pomagala pri vsakodnevnih dejavnostih in zagotavljala stalno podporo revnim ljudem. Danes ''[[Akamasoa]]'' preživlja približno trideset tisoč ljudi v 18 vaseh, med njimi deset tisoč otrok, ki vsi hodijo v šolo, potem ko so v letih od ustanovitve ''Akamasoe'' zgradili 37 novih šol. 29. septembra 2019 je društvo Akamasoa praznovalo 30. obletnico delovanja. Približno štiri tisoč družin živi v 18 vaseh, vendar je še 900.000 Malgašev dobilo podporo od enega dneva do treh tednov v 'centrih dobrodošlice', kjer so jim ponudili riž, streho, nekaj oblačil in majhen paket, da bi bili »ponovno rojeni v življenje«. Kot sin očeta, ki ga je učil gradbene umetnosti, je oče Pedro Opeka mlade Akamasoe učil graditi hiše, najprej iz lesa, nato pa iz opeke in malte. Akamasoa je do danes zgradila več kot 3000 trdnih hiš za ljudi, ki so živeli v kartonskih škatlah na tleh ... Akamasoa vsako leto zgradi nove šole, klinike ter centre za usposabljanje in proizvodnjo. Za vaščane, ki jih Akamasoa vsak mesec plača, je bilo ustvarjenih več kot 3600 delovnih mest. Celovita gospodarska struktura Akamasoe je zrasla v 75-odstotno samooskrbo s prihodki, zahvaljujoč ustvarjanju kamnolomov in gramoza, obrtnim delavnicam in delavnicam za vezenje ter kompostnemu centru poleg javnega smetišča 'Tana'. Oče Pedro Opeka je ljudi iz Akamasoe naučil nasvetov o razdeljevanju in razvrščanju smeti, transportu komposta, ustvarjenega iz smeti, in ustvarjanju majhnih kmetij. Akamasoa usposablja tudi gradbene obrtnike (zidarje, tesarje, mizarje, operaterje in tlakovce ulic), ki so zgradili ali obnovili ceste in mostove za pomoč skupnostim v vaseh in po vsej državi ... Z leti se je oče Pedro obdal z ekipo 460 malgaških vodilnih delavcev, ki si prizadevajo za razvoj združenja. [[File:Père Pedro saluant l'assistance.jpg|thumb|Nedeljska maša v Akamasoi - 20. april 2014]] Vsako nedeljo zjutraj med 7000 in 9000 ljudi sodeluje pri peti maši, ki jo vodi pater Pedro, v mestu Akamasoa na stadionu Manantenasoa (8 km vzhodno od Antananariva). Akamasoa leži približno 12 km od središča Antananariva, na cesti v Tamatave. == Delovanje == Oče Pedro se bori za samofinanciranje velikega dela svojega združenja in financira svoj boj proti revščini tako, da potuje po svetu, prireja konference za predstavitev dela in boj, ki ga vsakodnevno vodi z Akamasoo za zbiranje donacij. Oče Pedro, avtor več knjig in soavtor dveh knjig z opatom Pierrom, je redno intervjuvan za malgaški in mednarodni tisk. Poročila o dejanjih patra Pedra so pogosto predvajana na različnih francoskih televizijskih kanalih (dvajset konferenc in 24 intervjujev v letu 2017). == Časti in odlikovanja == Opeka je prejemnik številnih najvišjih priznanj. === Časti === *Veliki križ Malgaškega nacionalnega reda leta 2014, poveljnik leta 2010, vitez leta 1996. *Veliki križ drugega razreda Malgaškega nacionalnega reda 29. septembra 2019. *Predsednik Republike Francije [[Nicolas Sarkozy]] ga je z dekretom 12. oktobra 2007 odlikoval z redom [[Red legije časti|Viteza Legije časti]] (Chevalier de la Légion d'honneur), na predlog velikega kanclerja Legije časti generala Jean-Pierra Kelcheja. Značko mu je podelil Gildas Le Lidec, francoski veleposlanik na Madagaskarju v začetku leta 2008 *Leta 2009 ga je predsednik Republike Slovenije [[Danilo Türk]] »za izjemen prispevek na področju humanitarnega dela, socialne in teološke misli in skrbi za sočloveka« odlikoval z [[Zlati red Republike Slovenije za zasluge|Zlatim redom Republike Slovenije za zasluge]], najvišjim državnim odlikovanjem<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/AABE14FCF0299186C125750D004FEEE6?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije > Zlati red za zasluge|accessdate=2018-08-23|website=www.bivsi-predsednik.si}}</ref>.Znak so mu podelili na akademiji Teološke fakultete, ob 90-letnici Univerze v Ljubljani, 6. decembra 2009. *Plaketo solidarnosti Ministrstva za zunanje zadeve in vero Republike Argentine, ki jo je 25. marca 2009 podelil državni sekretar za vero. === Nagrade === *Častna nagrada 2011 avstrijskega združenja Kiwanis *Nagrada kardinala Van Thuâna 2008 »Solidarnost in razvoj«. To nagrado mu je 10. decembra 2008 v Vatikanu podelila fundacija San Mateo med slovesnim praznovanjem 60. obletnice Splošne deklaracije človekovih pravic, ki ga je organiziral Papeški svet za pravičnost in mir26. To imenovanje je pozdravil papež Benedikt XVI. *Nagrada »Fetullah Gülen« Inštituta Ravinala, Madagaskar 2015 *Nagrada za strpnost predsednika European Action Sciences and Arts, Slovenija, 2013 *Nagrada za globalne storitve 2005 in zlata medalja fundacije Kiwanis 2011 *Naziv in medalja »Paul Harris Fellow« Rotary International, Pariz 2008 *Nagrada »Cuore Amico« (Srčni prijatelj) 20003. To nagrado vsako leto podelijo zglednim osebnostim misijonarjev, da bi poudarili veliko delo, ki ga je opravila Cerkev. *Medalja časti iz mesta Poissy (Yvelines, Francija), Jardin de l’Olivier, 12. junij 2018 *Častni doktor argentinske zasebne univerze, julij 2018 Leta 2012 so ga vsi slovenski poslanci v [[Evropski parlament|evropskem parlamentu]] s podporo predsednika vlade RS [[Janez Janša|Janeza Janše]] in predsednika Republike [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]] predlagali za [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]]. Od leta 2013 je bil pater Pedro šestkrat predlagan za nominacijo za Nobelovo nagrado za mir, pri čemer sta ga podprli predvsem vladi Slovenije in Madagaskarja ter več francoskih poslancev ter kanadskih, italijanskih, francoskih, argentinskih, avstralskih, slovenskih in monaških združenj in organizacij. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pedro Opeka}} {{Wikinavedek}} * [http://tvslo.si/predvajaj/pedro-opeka-dober-prijatelj-dokumentarni-film/ava2.124146347/ Pedro Opeka, dober prijatelj, dokumentarni film,scenarist in režiser Jože Možina 01:41:46, 25. december 2011] * [http://www.mohorjeva.org/opeka-pedro/izkljucenost-in-solidarnost Izključenost in solidarnost, Opeka Pedro, Celjska Mohorjeva, 2010] ISBN 978-961-218-869-6 * [http://www.drustvo-svs.si/arhiv/2004/PedroOpeka.html Nekaj osnovnih podatkov o misijonarju Pedru Opeki, Slovenija v svetu, izseljensko društvo], vpogledano 26-12-2011 * [http://www.perepedro.com PerePedro.com, Les amis du Père Pedro Opeka], vpogledano 26-12-2011, {{ikona fr}} * [http://www.mohorjeva.org/opeka-pedro/dnevnik-spopada Dnevnik spopada, Opeka Pedro, Celjska Mohorjeva, 2008] ISBN 978-961-218-759-0 * [http://www.mohorjeva.org/opeka-pedro/bojevnik-upanja-br-zivljenjepis-upornika Bojevnik upanja, Opeka Pedro, Celjska Mohorjeva, 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140827195550/http://www.mohorjeva.org/opeka-pedro/bojevnik-upanja-br-zivljenjepis-upornika |date=2014-08-27 }} ISBN 978-961-218-622-7 * [http://www.mohorjeva.org/lunel-pierre/pustolovscina-pedra-opeke Pustolovščina Pedra Opeke, Opeka Pedro, Celjska Mohorjeva, 2013] ISBN 978-961-218-090-6 {{Prejemniki odličja sv. Cirila in Metoda}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Opeka, Pedro}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Argentinski Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski lazaristi]] [[Kategorija:Argentinski misijonarji]] [[Kategorija:Slovenski misijonarji]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] c1z9axxi6iel2qxly9j4j7tkwuvqkjq 0 166516 6685978 6658229 2026-06-06T11:23:47Z Pv21 142817 /* 2025 */ Vlada JJ 6685978 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Slovenska ljudska stranka}} {{Infobox political party | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = SLS_logotip.png | leader = [[Tina Bregant]] | foundation = 12. maj 1988 | founder = [[Ivan Oman]] | headquarters = [[Ljubljana]], Slovenija | national = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] | newspaper = Slovenec | youth_wing = Nova generacija Slovenske ljudske stranke<ref>{{navedi splet |title=Nova generacija SLS |url=http://www.sls.si/o-stranki/nova-generacija-sls/ |access-date=15 October 2021}}</ref> | womens_wing = Slovenska ženska zveza pri Slovenski ljudski stranki<ref>{{navedi splet |title=Slovenska ženska zveza pri SLS |url=http://www.sls.si/ljudje-in-organizacije/zveze-in-klubi/slovenska-zenska-zveza-pri-sls/ |access-date=15 October 2021}}</ref> | predecessor = [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)]]<br />(pravni predhodnik) | ideology = {{nowrap|[[konservatizem]]<ref name="Jungerstam-Mulders2006">{{navedi knjigo|author=Susanne Jungerstam-Mulders|title=Post-Communist EU Member States: Parties And Party Systems|url=https://books.google.com/books?id=iNa6l58HNWoC&pg=PA215|access-date=24 July 2013|year=2006|publisher=Ashgate Publishing, Ltd.|isbn=978-0-7546-4712-6|pages=215–}}</ref><br />[[agrarizem]]<ref name="DayEastThomas">{{Citation |first1=Alan John |last1=Day |first2=Roger |last2=East |first3=Richard |last3=Thomas |title=Slovenian People's Party |work=A political and economic dictionary of Eastern Europe |publisher=Routledge |year=2002 |page=533 |isbn=9780203403747 |url=https://books.google.com/books?id=dt2TXexiKTgC&pg=PA533 |access-date=14 November 2011}}</ref><ref name="ZajcBoh">{{Citation |url=https://books.google.com/books?id=HeRzzwzdfPkC&pg=PA351 |first1=Drago |last1=Zajc |first2=Tomaž |last2=Boh |title=Slovenia |work=The handbook of political change in Eastern Europe |publisher=Edward Elgar Publishing |year=2004 |page=351 |isbn=9781840648546 |access-date=9 December 2011}}</ref><br />[[krščanska demokracija]]<ref name="Ramet2010">{{navedi knjigo|author=Sabrina P. Ramet|title=Central and Southeast European Politics since 1989|url=https://books.google.com/books?id=oFXdiS25N78C&pg=PA80|date=18 February 2010|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-139-48750-4|pages=80–}}</ref><ref name="Magone2010">{{navedi knjigo|author=José Magone|title=Contemporary European Politics: A Comparative Introduction|url=https://books.google.com/books?id=g73UtvxJsFcC&pg=PA457|access-date=19 July 2013|date=26 August 2010|publisher=Routledge|isbn=978-0-203-84639-1|pages=457–}}</ref><br>[[proevropejstvo]]<ref name="elect1">{{navedi splet |title=Slovenia |url=https://europeelects.eu/slovenia/ |access-date=2023-11-13 |website=Europe Elects |language=en-US}}</ref>}} | position = [[desna sredina]]<ref>{{Citation |first=Danica |last=Fink-Hafner |title=Slovenia: Between Bipolarity and Broad Coalition-Building |work=Post-Communist EU Member States: Parties and Party Systems |publisher=Ashgate |year=2006 |page=211 |isbn=9780754647126 |url=https://books.google.com/books?id=iNa6l58HNWoC&pg=PA211 }}</ref> | membership = 6.500<ref>{{Navedi splet|title=V SLS proti izrednemu kongresu, na katerem bi se lahko Gregorčič zavihtel na čelo stranke|url=https://vecer.com/slovenija/v-sls-proti-izrednemu-kongresu-na-katerem-bi-se-lahko-gregorcic-zavihtel-na-celo-stranke-10360473|website=vecer.com|accessdate=2024-07-03|language=sl}}</ref> | international = | european = {{nowrap|[[Evropska ljudska stranka]]}} | europarl = [[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupina EPP]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|15|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Svetniki | seats4 = {{Composition bar|168|2750|hex={{Political party data|color}}}} | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} zelena, modra | website = {{Political party data|website}} | country = Slovenija }} '''Slovenska ljudska stranka''' ('''SLS''') je [[Slovenija|slovenska]] [[politična stranka]], ki je bila uradno ustanovljena 12. maja 1988 kot Slovenska kmečka zveza in se kasneje preimenovala v SLS. Uvršča se na [[desna sredina|desno sredino]], predsednica stranke je [[Tina Bregant]]. Pred državnozborskimi volitvami 2026 se je stranka povezala z [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]] (NSi) in [[FOKUS Marka Lotriča|Fokusom Marka Lotriča]] (FOKUS), s katerima je tvorila [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]] in oblikovala skupno kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvaki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-06|language=sl}}</ref> == Zgodovina == 27. junija 1992 se je preimenovala iz dotedanje [[Slovenska kmečka zveza-Ljudska stranka|Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke]]. Leta 2000 se je na kongresu v [[Ljubljana|Ljubljani]] združila s [[Slovenski krščanski demokrati|Slovenskimi krščanskimi demokrati]] v [[SLS+SKD]] in s tem postala pravna naslednica [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|istoimenske zgodovinske politične stranke]]. Decembra 2001 se je stranka spet preimenovala v SLS (Slovenska ljudska stranka). === 2014 === Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|volitvah poslancev v Evropski parlament 2014]] je bil 25. maja 2014 kot prvi iz vrst SLS za poslanca Evropskega parlamenta na skupni listi NSi in SLS izvoljen tedanji predsednik stranke in poslanec v Državnem zboru RS [[Franc Bogovič]].<ref>{{Navedi splet|url = http://www.volitve.gov.si/ep2014/|title = Državna volilna komisija RS|date = |accessdate = 6.1.2015|website = www.volitve.gov.si/|publisher = |last = |first = }}</ref><ref>{{Navedi splet|url = http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/125004/mep_home.html;jsessionid=6FFF106FB64080FA7B4A7EEADE769CC4.node2|title = Evropski parlament|date = |accessdate = 6.1.2015|website = www.europarl.europa.eu|publisher = |last = |first = }}</ref> Sledile so [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasne državnozborske volitve julija 2014]], na katerih je Slovenska ljudska stranka za las zgrešila parlamentarni prag in izpadla iz parlamenta.<ref>{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/dz2014/rezultati/rezultati_slo.html|title=Državna volilna komisija RS|date=|accessdate=6.1.2015|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> Kljub temu pa je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnih volitvah 2014]] med slovenskimi političnimi strankami zmagala po številu županov slovenskih občin.<ref>{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/zbirni_podatki.html|title=Državna volilna komisija RS|date=|accessdate=6.1.2015|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> Decembra 2014 je bil za predsednika izvoljen Marko Zidanšek.<ref>{{Navedi splet|title=Novi predsednik SLS-a: "Spomnite se name tudi jutri"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-sls-a-spomnite-se-name-tudi-jutri/352905|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> === 2018 === V parlament se ji ni uspelo vrniti niti na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah 2018]], čemur je sledil odstop takratnega predsednika stranke [[Marko Zidanšek|Marka Zidanška]].<ref>{{Navedi splet|title=Tonin ponudil odstop, Zidanšek odstopil #video #foto|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/prvi-odstop-po-volitvah-odstop-ponudil-prvi-moz-sls-469250|website=siol.net|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Vodenje je začasno prevzel Primož Jelševar,<ref>{{Navedi splet|title=Do kongresa SLS-a bo stranko vodil podpredsednik Primož Jelševar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/do-kongresa-sls-a-bo-stranko-vodil-podpredsednik-primoz-jelsevar/457935|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> po odstopu so v stranki k vnovičnemu sodelovanju povabili [[Marjan Podobnik|Marjana Podobnika]], ki je bil sicer leta 2016 izključen zaradi domnevnih kršitev strankinega statuta in kodeksa etičnega ravnanja.<ref>{{Navedi splet|title=Podobnik po izključitvi iz SLS-a: Nisem še rekel zadnje besede v politiki|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podobnik-po-izkljucitvi-iz-sls-a-nisem-se-rekel-zadnje-besede-v-politiki/401446|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SLS vabi Podobnika in druge izključene člane nazaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sls-vabi-podobnika-in-druge-izkljucene-clane-nazaj/459885|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Na t.i. »spravnem« kongresu septembra 2018 je bil Podobnik kot edini kandidat izvoljen za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Marjan Podobnik pričakovano postal novi predsednik SLS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/marjan-podobnik-pricakovano-postal-novi-predsednik-sls-a/467348|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> === 2019 === Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|volitvah poslancev v Evropski parlament 2019]] je bil za poslanca Evropskega parlamenta ponovno izvoljen Franc Bogovič, tokrat na skupni listi SDS in SLS.<ref>{{Navedi splet|title=Novi evropski poslanci: "Čaka nas veliko dela"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/evropske-volitve-2019/novi-evropski-poslanci-caka-nas-veliko-dela/489226|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Oktobra 2019 je SLS skupaj s [[Franc Kangler|Francem Kanglerjem]] ter podporo drugih strank in civilnih iniciativ organizirala protest ''Rešimo Slovenijo'', kjer je več tisoč zbranih izrazilo nasprotovanje vladi in pozvalo k enaki obravnavi ter k pravični in pošteni državi.<ref>{{Navedi splet|title=Rešimo Slovenijo: "Ne rušimo vlade. Vlada se ruši sama." |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resimo-slovenijo-ne-rusimo-vlade-vlada-se-rusi-sama/501807|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> === 2022 === Januarja 2021 je stranka inicirala nastanek gibanja [[Povežimo Slovenijo]], katerega pobudnica in koordinatorica je bila [[Nada Pavšer]], podpredsednica stranke [[Zeleni Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=SLS, Zeleni Slovenije, Kangler, Šrot in drugi ustanavljajo novo gibanje in listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sls-zeleni-slovenije-kangler-srot-in-drugi-ustanavljajo-novo-gibanje-in-listo/550292|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Gibanje so poleg SLS in Zelenih sestavljale še stranke [[Konkretno]], [[Nova socialdemokracija]] in [[Nova ljudska stranka]].<ref>{{Navedi splet|title=Počivalšek, Podobnik, Čuš, Kangler in Magajna na volitve s skupno listo kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pocivalsek-podobnik-cus-kangler-in-magajna-na-volitve-s-skupno-listo-kandidatov/610957|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Na volitvah koaliciji strank ni uspel preboj v parlament, prejela je 3,4 % glasov in posledično kmalu tudi razpadla.<ref>{{Navedi splet|title=Povežimo Slovenijo in Konkretno po analizi volitev v razmislek o spremembah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/povezimo-slovenijo-in-konkretno-po-analizi-volitev-v-razmislek-o-spremembah/625635|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V vednost, da boste pri JMR bolj ažurni. Znamka Povežimo Slovenijo se od parlamentarnih volitev ne uporablja več.|url=https://x.com/BalazicMarko/status/1577048198161436672|website=X.com|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Julija 2022 je stranko na kongresu prevzel [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]].<ref>{{Navedi splet|title=Marko Balažic novi predsednik stranke SLS|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/marko-balazic-novi-predsednik-stranke-sls/|website=DELO.si|accessdate=2022-09-29|language=si}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah]] je stranka osvojila največ županskih mest.<ref>{{Navedi splet|title=Stranke o rezultatih lokalnih volitev: kdo je zadovoljen in kdo ne? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/lokalne-volitve-2022/stranke-o-rezultatih-lokalnih-volitev-kdo-je-zadovoljen-in-kdo-ne.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-04-27|language=sl}}</ref> === 2024 === Nosilec liste SLS-a za [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|volitve v Evropski parlament 2024]] je bil politični komentator, fizik in izredni profesor [[Peter Gregorčič]]. Kljub uvrstitvi na 4. mesto po preferenčnih glasovih Gregorčiču in stranki za las ni uspelo osvojiti mandata, kar je sprožilo spor v stranki.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zmagal v vseh volilnih enotah. Tomc z največ preferenčnimi glasovi.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/sds-zmagal-v-vseh-volilnih-enotah-tomc-z-najvec-preferencnimi-glasovi/711243|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Na seji glavnega odbora v začetku julija naj bi prišlo do ostrega obračuna med Gregorčičem in predsednikom stranke Balažicem, v igri je bil tudi sklic izrednega kongresa in številni člani stranke, denimo iz pomurskih odborov, so izrazili prepričanje, da bi moral Gregorčič prevzeti vodstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Napeto vzdušje v Slovenski ljudski stranki|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/napeto-vzdusje-v-slovenski-ljudski-stranki/714051|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Za pomurske veljake Slovenske ljudske stranke je Peter Gregorčič zadnje upanje|url=https://vestnik.svet24.si/clanek/za-pomurske-veljake-slovenske-ljudske-stranke-je-peter-gregorcic-zadnje-upanje-1299209|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Septembra 2024 so se v stranki zavzeli za konsolidacijo in Gregorčiča povabili v stranko. Gregorčič je v odzivu navedel, da se je odzval povabilu na sejo izvršilnega odbora, a da predsednik Balažic ni predstavil svoje vizije potencialnega sodelovanja, prav tako člani izvršilnega odbora, ki da so raje izvedli osebne napade nanj.<ref>{{Navedi splet|title=Izvršilni odbor SLS-a Gregorčiča po sporu znova povabil v stranko: "Odločitev je na njegovi strani"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izvrsilni-odbor-sls-a-gregorcica-po-sporu-znova-povabil-v-stranko-odlocitev-je-na-njegovi-strani/722142|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Oktobra je Peter Gregorčič po napetih več mesecih dokončno izključil možnost nadaljnjega sodelovanja z SLS, dejal je, da jo »obvladujejo ozke interesne skupine, ki jim ustreza šibko vodstvo, na ključne odločitve pa terenska mreža lokalnih odborov ne more vplivati.«<ref>{{Navedi splet|title=Peter Gregorčič: Pot s SLS sem zaključil|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/peter-gregorcic-pot-s-sls-sem-zakljucil|website=DELO.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> === 2025 === Februarja 2025 je predsednik stranke Balažic podal predlog za sklic izrednega volilnega kongresa, z namenom umiritve nesoglasij in krepitve nadaljnjega delovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska ljudska stranka se podaja na izredni volilni kongres |url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenska-ljudska-stranka-se-podaja-na-izredni-volilni-kongres/|website=n1info.si|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Kongres je potekal 26. aprila 2025, kandidaturo za predsednika so vložili dotedanji predsednik [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]], kandidatka na evropskih volitvah 2024 in nevrobiologinja [[Nina Strah]] ter zdravnica in ljubljanska mestna svetnica [[Tina Bregant]].<ref>{{Navedi splet|title=Znani trije kandidati za predsednika SLS, Petra Gregorčiča pa bi izvolili tri mesece pred volitvami|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sls-kongres-marko-balazic-peter-gregorcic-tina-bregant-1805204|website=Reporter|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Slednja je dobila podporo nekdanjega evroposlanca [[Franc Bogovič|Franca Bogoviča]], medtem ko je Peter Gregorčič javno podprl Nino Strah.<ref>{{Navedi splet|title=UR20 - Vse možne koalicije in tretji človek|url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/ur20---vse-mozne-koalicije-in-tretji-clovek|website=Info360|accessdate=2025-04-11|language=sl}}</ref> Na kongresu sta Marko Balažic in Nina Strah pred glasovanjem umaknila kandidaturi. Slednja je želela, da izvršilni odbor delegatom preda določeno dokumentacijo, ker pa tega ni storil, je kongres zapustila v prepričanju, da je ta prirejen. Za novo predsednico je bila tako izvoljena Tina Bregant.<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant je nova predsednica SLS-a. To je prva ženska na čelu te stranke.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-je-nova-predsednica-sls-a-to-je-prva-zenska-na-celu-te-stranke/743936|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-28|language=sl}}</ref> === 2026 === Na državnozborskih volitvah marca 2026 je SLS nastopila skupaj z NSi in stranko Fokus, prispevala je 23 kandidatov. Na listi je bil kot edini iz SLS za poslanca izvoljen Srečko Ocvirk, ki mu je s tem prenehal županski mandat v Sevnici. Stranka se je odličila podpisati koalicijsko pogodobo za [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlado Republike Slovenije]] pod vodstvom Janeza Janše, a v njej ni dobila ministrskega mesta kakor NSi in Fokus. Predsednica Tina Bregant je nad tem izrazila razočarjanje, a je stranka ostala zavezana pogodbi.<ref>{{Navedi splet|title=Tine Bregant ni med ministrskimi kandidati: Skoraj mi je pregorel telefon|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tina-bregant-sls-kandidatka-vlada-razocaranje|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-06|language=sl}}</ref> Je pa dobila štiri državne sekretarje: [[Tomaž Žagar]] na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, [[Velislav Žvipelj]] na ministrstvu za kmetijstvo, [[Ivan Meglič]] na ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ter [[Stanislav Raščan]] – Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === Od leta 1992 do leta 2014 je imela poslance v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]: {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1992]] | 103.300 | 8,69 | {{steady}} | {{Composition bar|10|90|hex=#83be60}} | {{steady}} | 5. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|1996]] | 207.186 | 19,38 | {{Increase}} 10,69 | {{Composition bar|19|90|hex=#83be60}} | {{Increase}} 9 | 2. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] | 102.691 | 9,54 | {{Decrease}} 9,84 | {{Composition bar|9|90|hex=#83be60}} | {{Decrease}} 10 | 4.{{efn|Stranka se je na volitve podala na skupni listi SLS+SKD.}} | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]] | 66.032 | 6,82 | {{Decrease}} 2,72 | {{Composition bar|6|90|hex=#83be60}} | {{Decrease}} 3 | 5. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] | 54.809 | 5,21 | {{Decrease}} 1,81 | {{Composition bar|5|90|hex=#83be60}} | {{Decrease}} 1 | 6.{{efn|Stranka se je na volitve podala na skupni listi SLS+SMS.}} | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 75.311 | 6,83 | {{Increase}} 1,62 | {{Composition bar|6|90|hex=#83be60}} | {{Increase}} 1 | 6. | {{yes2|Koalicija <br /><small>(2012-2013)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2013-2014)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 34.548 | 3,95 | {{Decrease}} 2,88 | {{Composition bar|0|90|hex=#83be60}} | {{Decrease}} 6 | 8. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 23.329 | 2,62 | {{Decrease}} 1,33 | {{Composition bar|0|90|hex=#83be60}} | {{steady}} 0 | 10. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 40.612 | 3,41 | {{Increase}} 0,79 | {{Composition bar|0|90|hex=#83be60}} | {{steady}} 0 | 7.{{efn|Stranka se je na volitve podala na skupni listi [[Povežimo Slovenijo]]}} | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 109.201 | 9,26 | {{increase}} 5,85 | {{Composition bar|1|90|hex=#83be60}} | {{increase}} 1 | 3.{{efn|Nastopila skupaj z NSi in FOKUS Marka Lotriča; NSi je prejela 7 mandatov, SLS in FOKUS po en 1 mandat, skupaj 9.}} |- |} {{noteslist}} ==== Volitve v Državni zbor RS 1992 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 1992}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 6. decembra 1992, je stranka osvojila 10 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Metka Karner-Lukač]], [[Mihaela Logar]], [[Zoran Madon]], [[Alojz Metelko]], [[Janez Podobnik]], [[Marjan Podobnik]], [[Franc Potočnik]], [[Žarko Pregelj]], [[Ludvik Toplak]] in [[Franc Zagožen]]. [[Štefan Matuš]] je 15. februarja 1993 pristopil k poslanski skupini SLS, pred tem je bil nepovezani poslanec, še prej pa član [[SNS]]. Prav tako je k SLS pristopila [[Irena Oman]] in sicer 7. marca 1995. Po odstopu Ludvika Toplaka, ki je bil imenovan za rektorja [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] je njegovo mesto 25. februarja 1994 zasedel [[Janez Vindiš]], ki pa je 9. septembra 1996 prestopil k [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]. ==== Volitve v Državni zbor RS 1996 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 1996}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 10. novembra 1996, je stranka osvojila 19 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Josip Bajc]], [[Stanislav Brenčič]], [[Andrej Fabjan]], [[Leon Gostiša]], [[Peter Hrastelj]], [[Franc Kangler]], [[Štefan Klinc]], [[Janez Kramberger]], [[Jože Možgan]], [[Darinka Mravljak]], [[Janez Per]], [[Janez Podobnik]], [[Franc Potočnik]], [[Jakob Presečnik]], [[Franc Rokavec]], [[Branko Tomažič]], [[Vili Trofenik]], [[Alojz Vesenjak]] in [[Franc Zagožen]]. Vodja poslanske skupine je bil [[Franc Zagožen]]. ==== Volitve v Državni zbor RS 2000 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2000}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 15. oktobra 2000, je stranka (takrat SLS+SKD) osvojila 9 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Ivan Božič]], [[Stanislav Brenčič]], [[Andrej Fabjan]], [[Franc Kangler]], [[Janez Kramberger]], [[Jurij Malovrh]], [[Janez Podobnik]], [[Franc Rokavec]] in [[Vili Trofenik]]. Vodja poslanske skupine je bil [[Janez Podobnik]]. ==== Volitve v Državni zbor RS 2004 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2004}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 3 oktobra 2004, je stranka osvojila 7 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Josip Bajc]], [[Stanislav Brenčič]], [[Kristijan Janc]], [[Franc Kangler]], [[Janez Kramberger]], [[Jakob Presečnik]] in [[Mihael Prevc]]. [[Andrej Fabjan]] je julija 2008 nadomestil umrlega Kristijana Janca. ==== Volitve v Državni zbor RS 2008 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2008}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 21. septembra 2008, je stranka osvojila 5 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Franc Bogovič]], [[Gvido Kres]], [[Jakob Presečnik]], [[Janez Ribič]] in [[Radovan Žerjav]]. [[Franc Pukšič]] je po izstopu iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] pristopil k poslanski skupini SLS. ==== Volitve v Državni zbor RS 2011 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2011}} Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, je stranka osvojila 6 poslanskih mest. Poslanci so postali: [[Mihael Prevc]], [[Jakob Presečnik]], [[Franc Bogovič]], [[Janez Ribič]], [[Franc Pukšič]] in [[Radovan Žerjav]]. Jasmina Opec je na poslanskem mestu nadomestila Radovana Žerjava, ki je postal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. ==== Volitve v Državni zbor RS 2014 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2014}} Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 13. julija 2014, je SLS za las zgrešila parlamentarni prag in izpadla iz parlamenta.<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-glasovi-iz-tujine-sls-pomagali-do-parlamenta.html|title=SLS dokončno ostala pred vrati parlamenta, Cerar slavil tudi med Slovenci po svetu |accessdate=28.7.2014 |date=21.7.2014 |format= |work=[[24ur.com]]]] }}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2018 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale [[3. junij|3. junija]] [[2018]] je stranka znova ostala pred parlamentarnim pragom. Slab rezultat je botroval odstopu [[Marko Zidanšek|Marka Zidanška]] z mesta predsednika stranke. ==== Volitve v Državni zbor RS 2022 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale [[24. april|24. aprila]] [[2022]] je stranka nastopila skupaj s štirimi strankami v koaliciji [[Povežimo Slovenijo]]. Ta se s 3,41 % glasov ni uvrstila v parlament, posledično je takratni predsednik stranke [[Marjan Podobnik]] napovedal, da se na kongresu meseca julija ne bo potegoval za še en mandat.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/podobnik-se-bo-razocaran-nad-volilnim-izidom-umaknil-s-cela-sls-a/625708|title=Podobnik se bo razočaran nad volilnim izidom umaknil s čela SLS-a|website=RTVSLO.si |accessdate=2022-07-02}}</ref> Novi predsednik je postal [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]], podpredsedniki pa [[Kaja Galič]], [[Marko Cigler]], [[Mihaela Rožej]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/novice/slovenija/marko-balazic-novi-predsednik-stranke-sls/|title=Marko Balažic novi predsednik stranke SLS |website=DELO.si |accessdate=2022-07-02}}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} [[Slika:NSI SLS FOKUS Skupaj v akcijo LOGO.png|sličica|Logotip zavezništva strank NSi, SLS in FOKUS|220px]] [[Slika:Igor Beguš, Tina Bregant in Janez Žagar (SLS) 2026 (cropped).jpg|sličica|Trije kandidati SLS: Igor Beguš (Šiška III), predsednica Tina Bregant (Ptuj III), Janez Žagar (Moste Polje II), februarja 2026 v volilni kavarni.|220px]] Predsednica SLS Tina Bregant se je 18. septembra 2025 prvič sestala z [[Jernej Vrtovec|Jernejem Vrtovcem]], takrat novoizvoljenim predsednikom [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]], z namenom začetka pogovorov o povezovanju. Oba sta se zavzela za sodelovanje, ki bi preprečilo »drobljenje glasov na desni sredini« ter ob tem lažje omogočilo oblikovanje »razvojne koalicije.«<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec in Bregant obudila pogovore o predvolilnem povezovanju NSi in SLS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrtovec-in-bregant-obudila-pogovore-o-predvolilnem-povezovanju-nsi-in-sls/|website=N1|date=2025-09-19|accessdate=2026-02-06|language=sl-SI}}</ref> 8. oktobra 2025 je glavni odbor SLS potrdil, da stranka nadaljuje pogovore o sodelovanju na državnozborskih volitvah, in sicer tako z NSi kot tudi s strankama [[FOKUS Marka Lotriča]] ter [[Demokrati.]] poslanca [[Anže Logar|Anžeta Logarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-02-06|language=sl-SI}}</ref> Bregant je v intervjuju poudarila nujnost povezovanja programsko sorodnih strank, kot potencialnega partnerja je omenila tudi stranko [[Glas upokojencev Pavla Ruparja|Glas upokojencev]],<ref>{{Navedi splet|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|website=YouTube|accessdate=2026-02-06|language=sl|date=2025-10-01|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> a je predsednik slednje [[Pavel Rupar]] povezovanje z NSi in SLS večkrat zavrnil in napovedal samostojno kandidaturo.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994781341561303487|title=Glas upokojencev ima dobre možnosti, da se prebije v parlament!|date=2025-11-29|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> Predsedniki treh strank so sporazum o povezovanju podpisali 19. novembra 2025, sledili so tedni pogajanj in usklajevanj razdelitve okrajev. 15. januarja 2026 je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Pogovori o predvolilnem sodelovanju na desni obrodili sadove, a prinesli tudi presenečenje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pogovori-o-predvolilnem-sodelovanju-na-desni-obrodili-sadove-a-prinesli-tudi-presenecenje/|website=N1|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na sejah potrdila glavni odbor SLS in izvršilni odbor Fokusa,<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref> Glavni odbor SLS je nato na svoji seji dne 5. februarja 2026 potrdil celotno skupno listo kandidatov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/strankaSLS/posts/pfbid02cSVwKNZhTWLdGt8cZLuPuAP34ECUU41BJYyfF3SK5Du1ay2YHb11AyJP8FsWUQ22l?rdid=HiedCXmX2UGQzS5W#|title=Glavni odbor SLS je včeraj soglasno potrdil celotno listo kandidatov skupne liste NSi + SLS + Fokus za državnozborske volitve 2026!|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-06|website=Facebook.com|last=SLS}}</ref> Končna kandidatna lista je bila objavljena 10. februarja 2026, dan za tem pa so jo trije predsedniki vložili na DVK.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vložili listo za volitve. Vrtovec: To je pomemben korak do nove desnosredinske vlade|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-sls-in-fokus-vlozile-listo-za-volitve-vrtovec-to-je-pomemben-korak-do-nove-desnosredinske-vlade/|website=N1|date=2026-02-11|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> V kvoti SLS kandidira 23 kandidatov, predsednica Tina Bregant v okraju Ptuj III, podpredsednica Mihaela Rožej pa v Šentjurju; na listi bo tudi več županov stranke, med njimi Ivan Meglič (Kranj III), [[Franc Rokavec]] (Litija), Srečko Ocvirk (Sevnica) in Franc Horvat (Murska Sobota I).<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Predvolilno povezovanje na desnici prešlo v drugo fazo. Kje prihaja do prerivanj?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predvolilno-povezovanje-na-desnici-preslo-v-drugo-fazo-kje-prihaja-do-prerivanj/|website=N1|date=2025-12-17|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Slogan zavezništva na volitvah je ''Skupaj v akcijo''.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019054929969651734|title=Danes na RadioOgnjisce ob 17. uri - o razvojni koaliciji v pripravah na #volitve in ključnih izzivih države bodo spregovorili predsedniki treh strank|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref> === Evropske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004|2004]] | 36.662 | 8,41 | {{steady}} | {{Composition bar|0|7|hex=#83be60}} | {{steady}} | 5. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|2009]] | 16.601 | 3,58 | {{decrease}} 4,83 | {{Composition bar|0|8|hex=#83be60}} | {{steady}} 0 | 7. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]] | 66.760 | 16,60 | {{increase}} 13,02 | {{Composition bar|1|8|hex=#83be60}} | {{increase}} 1 | 2.{{ref|Nastopila na skupni listi z NSi|a}} |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]] | 126.534 | 26,25 | {{increase}} 9,65 | {{Composition bar|1|8|hex=#83be60}} | {{steady}} 0 | 1.{{ref|Nastopila na skupni listi z SDS|b}} |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 48.637 | 7,21 | {{decrease}} 19,04 | {{Composition bar|0|9|hex=#83be60}} | {{decrease}} 1 | 6. |- |} {{note|Skupna lista dveh strank|a}} Stranka se je na volitve podala na skupni listi NSi+SLS. {{note|Skupna lista dveh strank|b}} Stranka se je na volitve podala na skupni listi SDS+SLS. {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="5" |Mandatno obdobje |- ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2004–2009)|2004–2009]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2009–2014)|2009–2014]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|2014–2019]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2019–2024]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2024–2029]] |- ![[Franc Bogovič]] | | |bgcolor=#83be60 | |bgcolor=#83be60 | | |- |} ==== Volitve v Evropski parlament 2004 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004}} Na prvih evropskih volitvah v Sloveniji je Slovenska ljudska stranka dobila 8,41 % glasov, s čimer se ni uvrstila v Evropski parlament.<ref>{{Navedi splet|title=Uradni izidi volitev v Evropski parlament 13. junija 2004|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2004//|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-04-06|language=sl}}</ref> # [[Franc But]] # [[Bojan Šrot]] # Nataša Kavaš Puc # [[Andrej Umek]] # [[Nada Skuk]] # [[Berta Jereb]] # [[Janez Podobnik]] ==== Volitve v Evropski parlament 2009 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009}} Stranka je na volitvah dobila 3,58 % glasov in ni osvojila nobenega mandata v Evropskem parlamentu.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Evropski parlament 2009|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2009/|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-04-06|language=sl}}</ref> # [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] # Marta Ciraj # [[Marjan Senjur]] # [[Nada Skuk]] # [[Ciril Smrkolj]] # [[Marija Ribič]] # [[Janez Podobnik]] ==== Volitve v Evropski parlament 2014 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014}} Na volitve se je SLS podala na skupni listi z [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]]. Skupna lista je prejela 16,60 % glasov in si zagotovila 2 poslanska mandata, iz kvote SLS je bil v Evropski parlament izvoljen [[Franc Bogovič]].<ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Evropski parlament 2014|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/|website=www.volitve.gov.si|accessdate=2019-05-28|language=sl}}</ref> # [[Lojze Peterle]] # [[Aleš Hojs]] # [[Monika Kirbiš Rojs]] # Neža Pavlič # [[Vida Čadonič Špelič]] # [[Jakob Presečnik]] # [[Ljudmila Novak]] # '''[[Franc Bogovič]]''' ==== Volitve v Evropski parlament 2019 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019}} Stranka je na volitvah nastopila skupaj s [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]]. Skupna lista strank je s 26,44 % osvojila prvo mesto in dobila tri mandate v Evropskem parlamentu, iz kvote SLS je bil to [[Franc Bogovič]].<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2019/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-02-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo so Slovenci, ki odhajajo v Evropski parlament?|url=https://www.delo.si/evropa-smo-ljudje/novice/kdo-so-slovenci-ki-odhajajo-v-evropski-parlament/|website=DELO.si|accessdate=2024-02-08|language=sl}}</ref> # [[Milan Zver]] # [[Romana Tomc]] # [[Patricija Šulin]] # '''[[Franc Bogovič]]''' # [[Franc Kangler]] # Alenka Forte # Davorin Kopše # Alja Domjan ==== Volitve v Evropski parlament 2024 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} 13. novembra 2023 je stranka SLS za nosilca svoje liste potrdila političnega komentatorja in profesorja fizike, [[Peter Gregorčič|Petra Gregorčiča]], nekdaj tudi predsednika programskega sveta RTV Slovenija. Slogan se glasi ''Močna EU za vse''.<ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste SLS-a na evropskih volitvah bo Peter Gregorčič, geslo pa Močna Evropska unija za vse|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nosilec-liste-sls-a-na-evropskih-volitvah-bo-peter-gregorcic-geslo-pa-mocna-evropska-unija-za-vse/688162|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-14|language=sl}}</ref> Glavni odbor stranke je 4. aprila potrdil končno kandidatno listo in jo javnosti uradno predstavil 5. aprila. Predsednik stranke [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]] je zasedel zadnje mesto, evroposlanec [[Franc Bogovič]] pa tretje mesto na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste SLS-a bo Peter Gregorčič, za vnovičen mandat se bo potegoval tudi Franc Bogovič |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/nosilec-liste-sls-a-bo-peter-gregorcic-za-vnovicen-mandat-se-bo-potegoval-tudi-franc-bogovic/704049|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-02|language=sl}}</ref> Vrstni red je bil uradno predstavljen 3. maja 2024, ko je stranka skupaj s preko 1000 podpisov podpore vložila predlog liste na DVK.<ref>{{Navedi splet|title=SLS vložila listo kandidatov za evropske volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sls-vlozila-listo-kandidatov-za-evropske-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2024-05-03|language=sl}}</ref> # [[Peter Gregorčič]] # Nina Strah # [[Franc Bogovič]] # Sara Ahlin Doljak # [[Franc Pukšič]] # Mija Aleš # Aljaž Barlič # Kaja Galič # [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]]. Na volitvah 9. junija je stranka za las zgrešila preboj v Evropski parlament. Podprlo jo je 7,21 % oz. 48.637 volivcev, nosilec Peter Gregorčič se je z 32.251 preferenčnimi glasovi uvrstil na četrto mesto po številu preferenčnih glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-17|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Organi stranke == * '''Predsednica:''' [[Tina Bregant]] * '''Podpredsedniki:''' Suzana Lara Krause, [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]], Mihaela Rožej * '''Predsednik glavnega odbora:''' Velislav Žvipelj * '''Mednarodni tajnik:''' / * '''Vodja poslanske skupine:''' / == Predsedniki stranke == * predsednik [[Slovenska kmečka zveza|Slovenske kmečke zveze]] [[Ivan Oman]] (maj 1988–junij 1992) * [[Marjan Podobnik]] (junij 1992–april 2000) * [[Franc Zagožen]] (april 2000–marec 2001) * [[Franc But]] (marec 2001–november 2003) * [[Janez Podobnik]] (november 2003–november 2007) * [[Bojan Šrot]] (november 2007–maj 2009) * [[Radovan Žerjav]] (maj 2009–marec 2013)<ref>http://www.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-sls-desus-in-nsi.html</ref> * [[Franc Bogovič]] (marec 2013–december 2014) * [[Marko Zidanšek]] (december 2014–odstopil junija 2018) <ref>http://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-sls-a-spomnite-se-name-tudi-jutri/352905</ref> * [[Marjan Podobnik]] (oktober 2018–julij 2022) * [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]] (julij 2022–april 2025) <ref>{{Navedi splet|title=Marjan Podobnik ni več predsednik SLS, stranko prevzel Marko Balažic |url=https://n1info.si/novice/slovenija/novi-predsednik-sls-marko-balazic/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-02|language=sl}}</ref> * [[Tina Bregant]] (2025–)<ref>{{navedi novice |title=Vodenje SLS v roke Tine Bregant |url=https://sta.si/3420276 |work=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]] |date=2025-04-26}}</ref> == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)]] == Zunanje povezave == * [http://www.sls.si/ Uradna spletna stran] {{Slovenske_politične_stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 1992]] [[Kategorija:Slovenska ljudska stranka|*]] {{normativna kontrola}} 08l0y51vv410vv5aouxdgc5p0c6klc1 0 174975 6685530 6673032 2026-06-05T12:02:32Z ~2026-33414-99 261165 6685530 wikitext text/x-wiki '''Šavli''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alojz Šavli]] (1907—1984), član organizacije TIGR in partizan * [[Andrej Šavli]] (1905—1990), šolnik, urednik, publicist in kulturni delavec * [[Bogdan Šavli]] (*1941), gospodarstvenik * [[Franc Šavli]] (1903—1943), politični delavec in organizator OF * [[Ivan Šavli]] (1907—1976), profesor, literarni zgodovinar, publicist, prevajalec * [[Jožko Šavli]] (1943—2011), ekonomist, raziskovalec slovenske zgodovine in publicist * [[Julija Potrč]] Šavli (*1979), prevajalka * [[Oskar Šavli]] (1914—1997), politik in publicist * [[Peter Šavli]] (*1961), skladatelj * [[Slavica Šavli]], pesnica, pisateljica kratke proze, literarna kritičarka, prevajalka == Glej tudi == * priimek [[Šali]] *priimek [[Šavelj]] oz. [[Šavel]] *priimek [[Savelli (priimek)|Savelli]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Šavli}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] fx5uto5pul5ntkii0928gw7s5qfmtcl 0 176396 6685560 6457316 2026-06-05T13:01:53Z Makenzis 158308 6685560 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Šahtar Doneck | image = [[Slika:FK Šahtar Doneck.svg|150px]] | fullname = Nogometni klub Šahtar Doneck | nickname = ''Girniki'', ''Kroti'' | founded = 1936 | ground = [[Donbass Arena]] <br/> [[Arena Lviv]] (''de facto'') | capacity = <br/> 52,667 ([[Donbass Arena]]) <br/> 34,915 ([[Arena Lviv]]) | chairman = [[Slika:Flag of Ukraine.svg|20px|Ukraine]] [[Rinat Ahmetov]] | mgrtitle = <span style="line-height: 2;">Glavni trener</span> | manager = <span style="line-height: 2;">[[Slika:Flag of Portugal.svg|20px|Portugal]] [[Luis Kastro]]</span> | league = [[Premjer-Liga]] | season = 2025–26 | position = 1. | pattern_la1 = | pattern_b1 = _blackstripes | pattern_ra1 = | leftarm1 = 000000 | body1 = FF4500 | rightarm1 = 000000 | shorts1 = 000000 | socks1 = FF4500 | pattern_la2 = _blackshoulders | pattern_b2 = | pattern_ra2 = _blackshoulders | leftarm2 = ffffff | body2 = ffffff | rightarm2 = ffffff | shorts2 = 000000 | socks2 = ffffff |short name=NK Šahtar Doneck}} '''Nogometni klub Šahtar Doneck''' ({{Jezik-uk|Футбольний клуб «Шахта́р» Донецьк|translit=Futbol'nyj klub »Šahtar« Donec'k}}) je [[Ukrajina|ukrajinski]] profesionalni [[nogometni klub]] iz istoimenskega mesta [[Doneck]], glavnega mesta [[Donecka oblast|Donecke oblasti]]. == Trofeje == * '''[[Kubok Pervogo Kanala]]: 1''' :: 2006 * '''[[Premjer-Liga]]: 15''' :: 2002, 2005, 2006, 2008, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2017, 2018, 2019, 2020, 2023, 2024 * '''[[Sovjetski pokal]]: 4''' :: 1961, 1962, 1980, 1983 * '''[[Ukrajinski pokal]]: 15''' :: 1995, 1997, 2001, 2002, 2004, 2008, 2011, 2012, 2013, 2016, 2017, 2018, 2019, 2024, 2025 * '''[[Sovjetski super pokal]]: 1''' :: 1983 * '''[[Ukrajinski super pokal]]: 8''' :: 2005, 2008, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2017 '''Druga mesta''' * '''[[Premjer-Liga]]: 12''' :: 1994, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2003, 2004, 2007, 2009, 2015, 2016 * '''[[Sovjetska liga]]: 2''' :: 1975, 1979 * '''[[Sovjetski pokal]]: 4''' :: 1963, 1978, 1985, 1986 * '''[[Ukrajinski pokal]]: 6''' :: 2003, 2007, 2009, 2010, 2014, 2015 * '''[[Sovjetski super pokal]]: 2''' :: 1980, 1985 * '''[[Ukrajinski super pokal]]: 7''' :: 2004, 2006, 2007, 2011, 2016, 2018, 2019 == Znani igralci == {| |valign="top"| * {{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Viktor Čanov]] * {{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Jurij Degterev]] * {{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Anatolij Konjkov]] * {{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Valerij Lobanovski]] * {{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Vitalij Staruhin]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Sergej Atelkin]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Oleg Matvijiv]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Sergej Popov]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Sergej Rebrov]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Anatolij Timoščuk]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Genadij Orbu]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Valerij Krivencov]] |width="33"|&nbsp; |valign="top"| * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Genadij Zubov]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Jurij Virt]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Andrij Vorobej]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Aleksander Gladki]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Vjačeslav Sviderski]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Andrij Pjatov]] * {{ikonazastave|Brazilija}} [[Elano Blumer|Elano]] * {{ikonazastave|Brazilija}} [[Francelino Matuzalem|Matuzalem]] * {{ikonazastave|Brazilija}} [[Evaeverson Lemos da Silva|Brandão]] * {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ilson Pereira Dias Junior|Ilsinho]] * {{ikonazastave|Brazilija}} [[Jádson]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Mariusz Lewandowski]] |width="33"|&nbsp; |valign="top"| * {{ikonazastave|Senegal}} [[Assane N'Diaye]] * {{ikonazastave|Nigerija}} [[Julius Aghahowa]] * {{ikonazastave|Nigerija}} [[Isaac Okoronkwo]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Ciprian Marica]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Flavius Stoican]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andrej Kančelskis]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Viktor Onopko]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Predrag Pažin]] * {{ikonazastave|Italija}} [[Cristiano Lucarelli]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jan Laštůvka]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Stipe Pletikosa]] * {{ikonazastave|Mehika}} [[Nery Castillo]] |width="33"|&nbsp; |} == Glavni trenerji == {| |valign="top"| * {{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Oleg Ošenkov]] (1960-1969) * {{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Oleg Baziljevič]] (1972-1973) * {{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Viktor Nosov]] (1979-1985) * {{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Oleg Baziljevič]] (1986) * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Valerij Jaremčenko]] (1989-1994, 1996-1999) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Anatolij Bišovets]] (1999) * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Viktor Prokopjenko]] (1999-2001) * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Valerij Jaremčenko]] (2001-2002) * {{ikonazastave|Italija}} [[Nevio Scala]] (2002) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Bernd Schuster]] (2003-2004) * {{ikonazastave|Romunija}} [[Mircea Lucescu]] (2004-2016) * [[Slika:Flag of Portugal.svg|20px|Portugal]] [[Paulo Fonseca]] (2016-2019) * [[Slika:Flag of Portugal.svg|20px|Portugal]] [[Luis Kastro]] (2019-) |} == Ligaška in pokalna zgodovina == :{|class="wikitable" |-bgcolor="#efefef" ! Sezona ! Div. ! Poz. ! Pl. ! Zmag ! Izena. ! Porazov ! Dani goli ! Prejeti goli ! P ![[Ukrajinski pokal|Domači pokal]] !colspan=2|Evropa !Opombe |- |align=center|[[Višča Liga 1992|1992]] |align=center|1 |align=center|'''4''' |align=center|18 |align=center|10 |align=center|6 |align=center|2 |align=center|31 |align=center|10 |align=center|'''26''' |align=center bgcolor=#A67D3D|1/2 finale |align=center| |align=center| |- |align=center|[[Višča Liga 1992-93|1992-93]] |align=center|1 |align=center|'''4''' |align=center|30 |align=center|11 |align=center|12 |align=center|7 |align=center|44 |align=center|32 |align=center|'''34''' |align=center|1/16 finala |align=center| |align=center| |- |align=center|[[Višča Liga 1993-94|1993-94]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|34 |align=center|20 |align=center|9 |align=center|5 |align=center|64 |align=center|32 |align=center|'''49''' |align=center|1/8 finala |align=center| |align=center| |- |align=center|[[Višča Liga 1994-95|1994-95]] |align=center|1 |align=center|'''4''' |align=center|34 |align=center|18 |align=center|8 |align=center|8 |align=center|52 |align=center|29 |align=center|'''62''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 1994-95]] |align=center|Kvalifikacije |- |align=center|[[Višča Liga 1995-96|1995-96]] |align=center|1 |align=center|'''10''' |align=center|34 |align=center|13 |align=center|6 |align=center|15 |align=center|44 |align=center|43 |align=center|'''45''' |align=center bgcolor=#A67D3D|1/2 finale |align=center|[[Pokal zmagovalcev pokala UEFA 1995-96]] |align=center|Prvi krog |- |align=center|[[Višča Liga 1996-97|1996-97]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|19 |align=center|5 |align=center|6 |align=center|72 |align=center|28 |align=center|'''62''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center| |align=center| |- |align=center|[[Višča Liga 1997-98|1997-98]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|20 |align=center|7 |align=center|3 |align=center|61 |align=center|25 |align=center|'''67''' |align=center|1/8 finale |align=center|[[Pokal zmagovalcev pokala UEFA 1997-98]] |align=center|2. krog |- |align=center|[[Višča Liga 1998-99|1998-99]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|20 |align=center|5 |align=center|5 |align=center|70 |align=center|25 |align=center|'''65''' |align=center bgcolor=#A67D3D|1/2 finale |align=center|[[Pokal UEFA 1998-99]] |align=center|Drugi krog kvalifikacij |- |align=center|[[Višča Liga 1999-00|1999-00]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|21 |align=center|3 |align=center|6 |align=center|60 |align=center|16 |align=center|'''66''' |align=center|1/4 finale |align=center|[[Pokal UEFA 1999-00]] |align=center|Prvi krog |- |align=center|[[Višča Liga 2000-01|2000-01]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|26 |align=center|19 |align=center|6 |align=center|1 |align=center|71 |align=center|21 |align=center|'''63''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2000-01]] |align=center|Tretji krog |- |align=center|[[Višča Liga 2001-02|2001-02]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|26 |align=center|20 |align=center|6 |align=center|0 |align=center|49 |align=center|10 |align=center|'''66''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2001-02]] |align=center|Prvi krog |- |align=center|[[Višča Liga 2002-03|2002-03]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|22 |align=center|4 |align=center|4 |align=center|61 |align=center|24 |align=center|'''70''' |align=center bgcolor=silver|Drugi |align=center|[[Pokal UEFA 2002-03]] |align=center|Prvi krog |- |align=center|[[Višča Liga 2003-04|2003-04]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|22 |align=center|4 |align=center|4 |align=center|62 |align=center|19 |align=center|'''70''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2003-04]] |align=center|Prvi krog |- |align=center|[[Višča Liga 2004-05|2004-05]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|26 |align=center|2 |align=center|2 |align=center|63 |align=center|19 |align=center|'''80''' |align=center bgcolor=silver|Drugi |align=center|[[Pokal UEFA 2004-05]] |align=center|16. krog |- |align=center|[[Višča Liga 2005-06|2005-06]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|6 |align=center|1 |align=center|64 |align=center|14 |align=center|'''75''' |align=center|1/8 finala |align=center|[[Pokal UEFA 2005-06]] |align=center|32. krog |- |align=center|[[Višča Liga 2006-07|2006-07]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|19 |align=center|6 |align=center|5 |align=center|57 |align=center|20 |align=center|'''63''' |align=center bgcolor=silver|Drugi |align=center|[[Pokal UEFA 2006-07]] |align=center|16. krog |- |align=center|[[Višča Liga 2007-08|2007-08]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|24 |align=center|2 |align=center|4 |align=center|75 |align=center|24 |align=center|'''74''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 2007—2008]] |align=center|Skupina |align=center| |- |align=center|[[2008-09]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|19 |align=center|7 |align=center|4 |align=center|47 |align=center|16 |align=center|'''64''' |align=center bgcolor=silver|Drugi |align=center|[[Pokal UEFA 2008-09]] |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 2008-09]] — Tretje mesto v skupini |- |align=center|[[2009-10]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|24 |align=center|5 |align=center|1 |align=center|62 |align=center|18 |align=center|'''77''' |align=center bgcolor=#A67D3D|1/2 |align=center|[[Pokal UEFA 2009-2010]] |align=center|1/16 |align=center|[[Liga prvakov 2009-2010]] — Tretji krog kvalifikacij |- |align=center|[[2010-11]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|3 |align=center|4 |align=center|53 |align=center|16 |align=center|'''72''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 2010-11]] |align=center|1/4 |align=center| |- |align=center|[[2011-12]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|25 |align=center|4 |align=center|1 |align=center|80 |align=center|18 |align=center|'''79''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 2011-12]] |align=center|4 miesto v skupini |align=center| |- |align=center|[[2012-13]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|25 |align=center|4 |align=center|1 |align=center|82 |align=center|18 |align=center|'''79''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 2012-13]] |align=center|1/8 |align=center| |- |align=center|[[2013-14]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|28 |align=center|21 |align=center|2 |align=center|5 |align=center|62 |align=center|23 |align=center|'''65''' |align=center bgcolor=silver|Drugi |align=center|[[Pokal UEFA 2013-14]] |align=center|1/16 |align=center|[[Liga prvakov 2013-14]] — Tretje mesto v skupini |- |align=center|[[2014-15]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|26 |align=center|17 |align=center|5 |align=center|4 |align=center|71 |align=center|21 |align=center|'''56''' |align=center bgcolor=silver|Drugi |align=center|[[Liga prvakov 2014-15]] |align=center|1/8 |align=center| |- |align=center|[[2015-16]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|26 |align=center|20 |align=center|3 |align=center|3 |align=center|76 |align=center|25 |align=center|'''63''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2015-16]] |align=center|1/2 |align=center| [[Liga prvakov 2015-16]] - Tretje mesto v skupini |- |align=center|[[2016-17]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|32 |align=center|25 |align=center|5 |align=center|2 |align=center|66 |align=center|24 |align=center|'''80''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2016-17]] |align=center|1/16 |align=center| |- |align=center|[[2017-18]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|32 |align=center|24 |align=center|3 |align=center|5 |align=center|71 |align=center|24 |align=center|'''75''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 2017-18]] |align=center|1/8 |align=center| |- |align=center|[[2018-19]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|32 |align=center|26 |align=center|5 |align=center|1 |align=center|73 |align=center|11 |align=center|'''83''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2018-19]] |align=center|1/16 |align=center|[[Liga prvakov 2018-19]] - Tretje mesto v skupini |} == Zunanje povezave == * {{en icon}} [http://www.shakhtar.com/cgi-bin/fc-sh/main.pl?lang=en Uradna spletna stran] * {{en icon}} [http://www.ukrainiansoccer.net/ Ukrajinska nogometna stran] [[Kategorija:Ukrajinski nogometni klubi|Šahtar Doneck]] [[Kategorija:FC Šahtar Doneck|Šahtar Doneck]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1936]] [[Kategorija:Doneck]] 7dfz078n1ulua76bgnnc5yuvc5u4rxx 6685561 6685560 2026-06-05T13:02:06Z Makenzis 158308 /* Trofeje */ 6685561 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Šahtar Doneck | image = [[Slika:FK Šahtar Doneck.svg|150px]] | fullname = Nogometni klub Šahtar Doneck | nickname = ''Girniki'', ''Kroti'' | founded = 1936 | ground = [[Donbass Arena]] <br/> [[Arena Lviv]] (''de facto'') | capacity = <br/> 52,667 ([[Donbass Arena]]) <br/> 34,915 ([[Arena Lviv]]) | chairman = [[Slika:Flag of Ukraine.svg|20px|Ukraine]] [[Rinat Ahmetov]] | mgrtitle = <span style="line-height: 2;">Glavni trener</span> | manager = <span style="line-height: 2;">[[Slika:Flag of Portugal.svg|20px|Portugal]] [[Luis Kastro]]</span> | league = [[Premjer-Liga]] | season = 2025–26 | position = 1. | pattern_la1 = | pattern_b1 = _blackstripes | pattern_ra1 = | leftarm1 = 000000 | body1 = FF4500 | rightarm1 = 000000 | shorts1 = 000000 | socks1 = FF4500 | pattern_la2 = _blackshoulders | pattern_b2 = | pattern_ra2 = _blackshoulders | leftarm2 = ffffff | body2 = ffffff | rightarm2 = ffffff | shorts2 = 000000 | socks2 = ffffff |short name=NK Šahtar Doneck}} '''Nogometni klub Šahtar Doneck''' ({{Jezik-uk|Футбольний клуб «Шахта́р» Донецьк|translit=Futbol'nyj klub »Šahtar« Donec'k}}) je [[Ukrajina|ukrajinski]] profesionalni [[nogometni klub]] iz istoimenskega mesta [[Doneck]], glavnega mesta [[Donecka oblast|Donecke oblasti]]. == Trofeje == * '''[[Kubok Pervogo Kanala]]: 1''' :: 2006 * '''[[Premjer-Liga]]: 16''' :: 2002, 2005, 2006, 2008, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2017, 2018, 2019, 2020, 2023, 2024, 2026 * '''[[Sovjetski pokal]]: 4''' :: 1961, 1962, 1980, 1983 * '''[[Ukrajinski pokal]]: 15''' :: 1995, 1997, 2001, 2002, 2004, 2008, 2011, 2012, 2013, 2016, 2017, 2018, 2019, 2024, 2025 * '''[[Sovjetski super pokal]]: 1''' :: 1983 * '''[[Ukrajinski super pokal]]: 8''' :: 2005, 2008, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2017 '''Druga mesta''' * '''[[Premjer-Liga]]: 12''' :: 1994, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2003, 2004, 2007, 2009, 2015, 2016 * '''[[Sovjetska liga]]: 2''' :: 1975, 1979 * '''[[Sovjetski pokal]]: 4''' :: 1963, 1978, 1985, 1986 * '''[[Ukrajinski pokal]]: 6''' :: 2003, 2007, 2009, 2010, 2014, 2015 * '''[[Sovjetski super pokal]]: 2''' :: 1980, 1985 * '''[[Ukrajinski super pokal]]: 7''' :: 2004, 2006, 2007, 2011, 2016, 2018, 2019 == Znani igralci == {| |valign="top"| * {{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Viktor Čanov]] * {{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Jurij Degterev]] * {{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Anatolij Konjkov]] * {{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Valerij Lobanovski]] * {{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Vitalij Staruhin]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Sergej Atelkin]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Oleg Matvijiv]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Sergej Popov]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Sergej Rebrov]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Anatolij Timoščuk]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Genadij Orbu]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Valerij Krivencov]] |width="33"|&nbsp; |valign="top"| * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Genadij Zubov]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Jurij Virt]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Andrij Vorobej]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Aleksander Gladki]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Vjačeslav Sviderski]] * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Andrij Pjatov]] * {{ikonazastave|Brazilija}} [[Elano Blumer|Elano]] * {{ikonazastave|Brazilija}} [[Francelino Matuzalem|Matuzalem]] * {{ikonazastave|Brazilija}} [[Evaeverson Lemos da Silva|Brandão]] * {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ilson Pereira Dias Junior|Ilsinho]] * {{ikonazastave|Brazilija}} [[Jádson]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Mariusz Lewandowski]] |width="33"|&nbsp; |valign="top"| * {{ikonazastave|Senegal}} [[Assane N'Diaye]] * {{ikonazastave|Nigerija}} [[Julius Aghahowa]] * {{ikonazastave|Nigerija}} [[Isaac Okoronkwo]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Ciprian Marica]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Flavius Stoican]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andrej Kančelskis]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Viktor Onopko]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Predrag Pažin]] * {{ikonazastave|Italija}} [[Cristiano Lucarelli]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jan Laštůvka]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Stipe Pletikosa]] * {{ikonazastave|Mehika}} [[Nery Castillo]] |width="33"|&nbsp; |} == Glavni trenerji == {| |valign="top"| * {{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Oleg Ošenkov]] (1960-1969) * {{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Oleg Baziljevič]] (1972-1973) * {{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Viktor Nosov]] (1979-1985) * {{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Oleg Baziljevič]] (1986) * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Valerij Jaremčenko]] (1989-1994, 1996-1999) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Anatolij Bišovets]] (1999) * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Viktor Prokopjenko]] (1999-2001) * {{ikonazastave|Ukraine}} [[Valerij Jaremčenko]] (2001-2002) * {{ikonazastave|Italija}} [[Nevio Scala]] (2002) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Bernd Schuster]] (2003-2004) * {{ikonazastave|Romunija}} [[Mircea Lucescu]] (2004-2016) * [[Slika:Flag of Portugal.svg|20px|Portugal]] [[Paulo Fonseca]] (2016-2019) * [[Slika:Flag of Portugal.svg|20px|Portugal]] [[Luis Kastro]] (2019-) |} == Ligaška in pokalna zgodovina == :{|class="wikitable" |-bgcolor="#efefef" ! Sezona ! Div. ! Poz. ! Pl. ! Zmag ! Izena. ! Porazov ! Dani goli ! Prejeti goli ! P ![[Ukrajinski pokal|Domači pokal]] !colspan=2|Evropa !Opombe |- |align=center|[[Višča Liga 1992|1992]] |align=center|1 |align=center|'''4''' |align=center|18 |align=center|10 |align=center|6 |align=center|2 |align=center|31 |align=center|10 |align=center|'''26''' |align=center bgcolor=#A67D3D|1/2 finale |align=center| |align=center| |- |align=center|[[Višča Liga 1992-93|1992-93]] |align=center|1 |align=center|'''4''' |align=center|30 |align=center|11 |align=center|12 |align=center|7 |align=center|44 |align=center|32 |align=center|'''34''' |align=center|1/16 finala |align=center| |align=center| |- |align=center|[[Višča Liga 1993-94|1993-94]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|34 |align=center|20 |align=center|9 |align=center|5 |align=center|64 |align=center|32 |align=center|'''49''' |align=center|1/8 finala |align=center| |align=center| |- |align=center|[[Višča Liga 1994-95|1994-95]] |align=center|1 |align=center|'''4''' |align=center|34 |align=center|18 |align=center|8 |align=center|8 |align=center|52 |align=center|29 |align=center|'''62''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 1994-95]] |align=center|Kvalifikacije |- |align=center|[[Višča Liga 1995-96|1995-96]] |align=center|1 |align=center|'''10''' |align=center|34 |align=center|13 |align=center|6 |align=center|15 |align=center|44 |align=center|43 |align=center|'''45''' |align=center bgcolor=#A67D3D|1/2 finale |align=center|[[Pokal zmagovalcev pokala UEFA 1995-96]] |align=center|Prvi krog |- |align=center|[[Višča Liga 1996-97|1996-97]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|19 |align=center|5 |align=center|6 |align=center|72 |align=center|28 |align=center|'''62''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center| |align=center| |- |align=center|[[Višča Liga 1997-98|1997-98]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|20 |align=center|7 |align=center|3 |align=center|61 |align=center|25 |align=center|'''67''' |align=center|1/8 finale |align=center|[[Pokal zmagovalcev pokala UEFA 1997-98]] |align=center|2. krog |- |align=center|[[Višča Liga 1998-99|1998-99]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|20 |align=center|5 |align=center|5 |align=center|70 |align=center|25 |align=center|'''65''' |align=center bgcolor=#A67D3D|1/2 finale |align=center|[[Pokal UEFA 1998-99]] |align=center|Drugi krog kvalifikacij |- |align=center|[[Višča Liga 1999-00|1999-00]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|21 |align=center|3 |align=center|6 |align=center|60 |align=center|16 |align=center|'''66''' |align=center|1/4 finale |align=center|[[Pokal UEFA 1999-00]] |align=center|Prvi krog |- |align=center|[[Višča Liga 2000-01|2000-01]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|26 |align=center|19 |align=center|6 |align=center|1 |align=center|71 |align=center|21 |align=center|'''63''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2000-01]] |align=center|Tretji krog |- |align=center|[[Višča Liga 2001-02|2001-02]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|26 |align=center|20 |align=center|6 |align=center|0 |align=center|49 |align=center|10 |align=center|'''66''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2001-02]] |align=center|Prvi krog |- |align=center|[[Višča Liga 2002-03|2002-03]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|22 |align=center|4 |align=center|4 |align=center|61 |align=center|24 |align=center|'''70''' |align=center bgcolor=silver|Drugi |align=center|[[Pokal UEFA 2002-03]] |align=center|Prvi krog |- |align=center|[[Višča Liga 2003-04|2003-04]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|22 |align=center|4 |align=center|4 |align=center|62 |align=center|19 |align=center|'''70''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2003-04]] |align=center|Prvi krog |- |align=center|[[Višča Liga 2004-05|2004-05]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|26 |align=center|2 |align=center|2 |align=center|63 |align=center|19 |align=center|'''80''' |align=center bgcolor=silver|Drugi |align=center|[[Pokal UEFA 2004-05]] |align=center|16. krog |- |align=center|[[Višča Liga 2005-06|2005-06]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|6 |align=center|1 |align=center|64 |align=center|14 |align=center|'''75''' |align=center|1/8 finala |align=center|[[Pokal UEFA 2005-06]] |align=center|32. krog |- |align=center|[[Višča Liga 2006-07|2006-07]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|19 |align=center|6 |align=center|5 |align=center|57 |align=center|20 |align=center|'''63''' |align=center bgcolor=silver|Drugi |align=center|[[Pokal UEFA 2006-07]] |align=center|16. krog |- |align=center|[[Višča Liga 2007-08|2007-08]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|24 |align=center|2 |align=center|4 |align=center|75 |align=center|24 |align=center|'''74''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 2007—2008]] |align=center|Skupina |align=center| |- |align=center|[[2008-09]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|19 |align=center|7 |align=center|4 |align=center|47 |align=center|16 |align=center|'''64''' |align=center bgcolor=silver|Drugi |align=center|[[Pokal UEFA 2008-09]] |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 2008-09]] — Tretje mesto v skupini |- |align=center|[[2009-10]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|24 |align=center|5 |align=center|1 |align=center|62 |align=center|18 |align=center|'''77''' |align=center bgcolor=#A67D3D|1/2 |align=center|[[Pokal UEFA 2009-2010]] |align=center|1/16 |align=center|[[Liga prvakov 2009-2010]] — Tretji krog kvalifikacij |- |align=center|[[2010-11]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|3 |align=center|4 |align=center|53 |align=center|16 |align=center|'''72''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 2010-11]] |align=center|1/4 |align=center| |- |align=center|[[2011-12]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|25 |align=center|4 |align=center|1 |align=center|80 |align=center|18 |align=center|'''79''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 2011-12]] |align=center|4 miesto v skupini |align=center| |- |align=center|[[2012-13]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|25 |align=center|4 |align=center|1 |align=center|82 |align=center|18 |align=center|'''79''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 2012-13]] |align=center|1/8 |align=center| |- |align=center|[[2013-14]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|28 |align=center|21 |align=center|2 |align=center|5 |align=center|62 |align=center|23 |align=center|'''65''' |align=center bgcolor=silver|Drugi |align=center|[[Pokal UEFA 2013-14]] |align=center|1/16 |align=center|[[Liga prvakov 2013-14]] — Tretje mesto v skupini |- |align=center|[[2014-15]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|26 |align=center|17 |align=center|5 |align=center|4 |align=center|71 |align=center|21 |align=center|'''56''' |align=center bgcolor=silver|Drugi |align=center|[[Liga prvakov 2014-15]] |align=center|1/8 |align=center| |- |align=center|[[2015-16]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|26 |align=center|20 |align=center|3 |align=center|3 |align=center|76 |align=center|25 |align=center|'''63''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2015-16]] |align=center|1/2 |align=center| [[Liga prvakov 2015-16]] - Tretje mesto v skupini |- |align=center|[[2016-17]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|32 |align=center|25 |align=center|5 |align=center|2 |align=center|66 |align=center|24 |align=center|'''80''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2016-17]] |align=center|1/16 |align=center| |- |align=center|[[2017-18]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|32 |align=center|24 |align=center|3 |align=center|5 |align=center|71 |align=center|24 |align=center|'''75''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 2017-18]] |align=center|1/8 |align=center| |- |align=center|[[2018-19]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|32 |align=center|26 |align=center|5 |align=center|1 |align=center|73 |align=center|11 |align=center|'''83''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2018-19]] |align=center|1/16 |align=center|[[Liga prvakov 2018-19]] - Tretje mesto v skupini |} == Zunanje povezave == * {{en icon}} [http://www.shakhtar.com/cgi-bin/fc-sh/main.pl?lang=en Uradna spletna stran] * {{en icon}} [http://www.ukrainiansoccer.net/ Ukrajinska nogometna stran] [[Kategorija:Ukrajinski nogometni klubi|Šahtar Doneck]] [[Kategorija:FC Šahtar Doneck|Šahtar Doneck]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1936]] [[Kategorija:Doneck]] 1twr7qs358f4cq60llrwl10q9pxa1bd 0 176586 6685546 6456770 2026-06-05T12:31:43Z Makenzis 158308 6685546 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Dinamo Kijev | image = [[File:FC Dynamo Kyiv logo.svg|150px]] | fullname = FK Dinamo Kijev | nickname = ''Belo-modri'' | founded = 1927 | ground = [[Olimpijski Stadion]] | capacity = 70.050 | chairman = {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Igor Surkis]] | mgrtitle = <span style="line-height: 2;">Glavni trener</span> | manager = <span style="line-height: 2;">{{ikonazastave|Romania}} [[Mircea Lucescu]]</span> | league = [[Premier-liga]] | season = 2025/26 | position = 1. | pattern_la1 = _dynamo1920h | pattern_b1 = _dynamo1920h | pattern_ra1 = _dynamo1920h | pattern_sh1 = | pattern_so1 = _dynamo1920h | leftarm1 = ffffff | body1 = ffffff | rightarm1 = ffffff | shorts1 = ffffff | socks1 = ffffff | pattern_la2 = _dynamo1920a | pattern_b2 = _dynamo1920a | pattern_ra2 = _dynamo1920a | pattern_sh2 = | pattern_so2 = _dynamo1920a | leftarm2 = 0000ff | body2 = 0000ff | rightarm2 = 0000ff | shorts2 = 0000ff | socks2 = 0000ff }} '''FK Dinamo Kijev''' ([[ukrajinščina|ukrajinsko]] ФК «Динамо» Київ, ''FK «Dynamo» Kyjiv'') je profesionalni [[nogometni klub]] iz [[Ukrajina|ukrajinskega]] glavnega mesta, [[Kijev]]. Ustanovljen je bil leta [[1927]], igra v [[Premier Liga]], najvišji ukrajinski ligi. Vso svojo zgodovino je preživel na vrhu Sovjetskih kasneje pa Ukrajinskih lig. Dinamo Kijev je dvanajstkrat zmagal v [[Ukrajinski pokal|Ukrajinskem pokalu]], enkrat v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]] in dvakrat v [[Pokal zmagovalcev pokala UEFA|Pokalu zmagovalcev pokala UEFA]]. Trinajstkrat so zmagali tudi v [[Sovjetsko prvenstvo|Sovjetksem prvenstvu]], devetkrat v [[Sovetski pokal|Sovjetskem pokalu]] in trikrat v [[Sovjetski super pokal|Sovjetskem super pokalu]]. Dinamov stadion, [[Narodni športni kompleks Olimpijski|Narodnem športnem kompleksu Olimpijski]] v [[Kijev]]u, ki sprejme do 70.050 ljudi. Predsednik kluba je [[Igor Surkis]]. ==Trofeje== '''Zmagovalci''' *'''[[Pokal zmagovalcev pokala UEFA]]: 2''' :: 1975, 1986 *'''[[Super pokal UEFA]]: 1''' :: 1975 *'''[[Trofeo Santiago Bernabéu]]: 1''' :: 1986 *'''[[Commonwealth of Independent States Cup]]: 4''' :: 1996, 1997, 1998, 2002 *'''[[Premier-liga]]: 17 (rekord)''' :: 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2003, 2004, 2007, 2009, 2015, 2016, 2021, 2025 *'''[[Ukrajinski pokal]]: 11 (rekord)''' :: 1993, 1996, 1998, 1999, 2000, 2003, 2005, 2006, 2007, 2014, 2015 *'''[[Pokal prvega kanala]]: 1''' :: 2008 *'''[[Ukrajinski super pokal]]: 5 ''' :: 2004, 2006, 2007, 2009, 2011 *'''[[Sovjetsko prvenstvo]]: 13 (rekord)''' :: 1961, 1966, 1967, 1968, 1971, 1974, 1975, 1977, 1980, 1981, 1985, 1986, 1990 *'''[[Sovjetski pokal]]: 9''' :: 1954, 1964, 1966, 1974, 1978, 1982, 1985, 1987, 1990 *'''[[Sovjetski super pokal]]: 3 (rekord)''' :: 1980, 1985, 1986 '''Drugi''' *'''[[Super pokal UEFA]]: 1''' :: 1987 *'''[[Commonwealth of Independent States Cup]]: 1''' :: 1999 *'''[[Pokal prvega kanala]]: 1''' :: 2006 *'''[[Višča liga]]: 4''' :: 1992, 2002, 2005, 2006 *'''[[Ukrajinski pokal]]: 1''' :: 2002 *'''[[Ukrajinski super pokal]]: 1''' :: 2005 *'''[[Sovjetsko prvenstvo]]: 11 (rekord)''' :: 1936, 1952, 1960, 1965, 1969, 1972, 1973, 1976, 1978, 1982, 1988 *'''[[Sovjetski pokal]]: 1''' :: 1973 *'''[[Sovjetski super pokal]]: 1''' :: 1977 '''Drugi pomembni dosežki''' *[[Liga prvakov]] Polfinalist 1977, 1987, 1999; Četrtfinalist 1973, 1976, 1982, 1983, 1992, 1998 *[[Pokal zmagovalcev pokala UEFA]] Četrtfinale 1966, 1991 {{start box}} {{succession box | before = [[1. FC Magdeburg]] | title = [[Pokal zmagovalcev pokala UEFA]] | years = [[1975]] <br>Runner up: [[Ferencvárosi Torna Club|Ferencváros]]| after = [[R.S.C. Anderlecht|Anderlecht]]}} {{succession box | before = [[Everton F.C.|Everton]] | title = [[Pokal zmagovalcev pokala UEFA]]| years = [[1986]] <br> Runner up: [[Atlético Madrid]]| after = [[Ajax Amsterdam|Ajax]]}} {{end box}} ==Trenutna ekipa == {{Fs start}} {{Fs player|no=1||nat=UKR|pos=GK|name=[[Oleksandr Shovkovskiy]]}} {{fs player |no=2 |nat=BRA |pos=DF |name=[[Danilo Silva]] }} {{fs player |no=3 |nat=BRA|pos=DF |name=[[Ebert William Amâncio|Betão]] }} {{fs player |no=4 |nat=POR |pos=MF |name=[[Migel Veloso]] }} {{fs player |no=6 |nat=AUT |pos=DF |name=[[Aleksandr Dragovich]] }} {{fs player |no=7 |nat=NED |pos=FW |name=[[Germain Lens]]}} {{fs player |no=9 |nat=UKR |pos=FW |name=[[Roman Bezus]] }} {{fs player |no=10 |nat=UKR |pos=FW |name=[[Andriy Jarmolenko]] }} {{fs player |no=16 |nat=UKR |pos=MF |name=[[Sergеј Sidorchuk]] }} {{fs player |no=17 |nat=UKR |pos=MF |name=[[Sergеј Rybalka]] }} {{fs player |no=19 |nat=UKR |pos=MF |name=[[Denys Garmash]] }} {{fs player |no=20 |nat=UKR |pos=MF |name=[[Oleg Gusiev]] }} {{fs player |no=22 |nat=UKR |pos=FW |name=[[Artem Kravets]] }} {{fs mid}} {{fs player |no=23 |nat=UKR |pos=GK |name=[[Aleksandr Rybka]] }} {{fs player |no=24 |nat=CRO |pos=DF |name=[[Domagoj Vida]] }} {{fs player |no=25 |nat=NGA |pos=MF |name=[[Lukman Haruna]] }} {{fs player |no=26 |nat=UKR |pos=DF |name=[[Nykyta Burda]] }} {{fs player |no=27 |nat=UKR |pos=DF |name=[[Evgeniy Makarenko]] }} {{fs player |no=29 |nat=UKR |pos=MF |name=[[Vitaly Bujalskij]] }} {{fs player |no=34 |nat=UKR |pos=DF |name=[[Evgeniy Khacheridi]] }} {{fs player |no=45 |nat=UKR |pos=MF |name=Vladyslav Kalitvintsev }} {{fs player |no=72 |nat=UKR |pos=GK |name=[[Artur Rudko]] }} {{fs player |no=77 |nat=UKR |pos=MF |name=[[Andriy Tsurikov]] }} {{fs player |no=85 |nat=COD|pos=FW |name=[[Dyomersy Mbokani]] }} {{fs player |no=90 |nat=MAR |pos=MF |name=[[Јunes Belhanda]]}} {{fs player |no=91 |nat=POL |pos=FW |name=[[Lukash Teodorchik]] }} {{fs end}} ==Znani igralci == {| |valign="top"| ;{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} Sovjetska zveza *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[József Szabó]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Oleg Blohin]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Andrej Bal]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sergej Pavlovič Baltača|Sergej Baltača]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Oleg Baziljevič]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Igor Belanov]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Volodimir Besonov]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Leonid Burjak]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Anatolij Bišovec]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Viktor Čanov]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Anatolij Demjanenko]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Oleg Kuznecov]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Genadij Litovčenko]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Aleksej Mihailičenko]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Vladimir Muntjan]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Oleg Protasov]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Vasilij Rac]] |width="25"|&nbsp; |valign="top"| *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Anatolij Puzač]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Vladimir Troskin]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Vladimir Veremjejev]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Pavel Jakovenko]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Vadim Jevtušenko]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Aleksander Zavarov]] ;{{ikonazastave|Ukraine}} Ukrajina *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Oleksander Golovko]] *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Jurij Kalitvincev]] *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Vitalij Kosovski]] *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Viktor Leonenko]] *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Oleg Luzni]] *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Jurij Maksimov]] *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Sergej Rebrov]] *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Andrij Ševčenko]] |width="25"|&nbsp; |valign="top"| ;{{ikonazastave|GEO}} Gruzija *{{ikonazastave|GEO}} [[Georgi Demetradze]] *{{ikonazastave|GEO}} [[Kaha Kaladze]] ;{{ikonazastave|Belorusija}} Belorusija *{{ikonazastave|Belorusija}} [[Valentin Belkevič]] *{{ikonazastave|Belorusija}} [[Aleksander Hackevič]] ;{{ikonazastave|Rusija}} Rusija *{{ikonazastave|Rusija}} [[Andrej Kančelskis]] *{{ikonazastave|Rusija}} [[Viktor Onopko]] *{{ikonazastave|Rusija}} [[Oleg Salenko]] *{{ikonazastave|Rusija}} [[Sergej Juran]] ;{{ikonazastave|Srbija}} Srbija *{{ikonazastave|Srbija}} [[Goran Gavrančič]] |width="25"|&nbsp; |valign="top"| ;{{ikonazastave|Senegal}} Senegal *{{ikonazastave|Senegal}} [[Demba Toure]] *{{ikonazastave|Senegal}} [[Pape Diakhate]] ;{{ikonazastave|Nigerija}} Nigerija *{{ikonazastave|Nigerija}} [[Ayila Yussuf]] ;{{ikonazastave|Romunija}} Romunija *{{ikonazastave|Romunija}} [[Florin Cernat]] *{{ikonazastave|Romunija}} [[Cristian Irimia]] ;{{ikonazastave|Hrvaška}} Hrvaška *{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Jerko Leko]] ; Gvineja *[[Ismaël Bangoura]] |} ==Znani menedžerji == {{Details|Seznam menedžerjev Dinama Kijev}} {| class="wikitable" !Ime !Vodenje !Trofeje |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Anatolij Puzač]] |1990-1992 | - |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Mihailo Fomenko]] |1992-1994 |1 v ligi in ena v pokalu |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[József Szabó]] |1992, 1994-1995, 1995-1996, 2004-2005, 2007 |2 v ligi in dve v pokalu |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Volodimir Onišenko]] |1995 | - |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Mikola Pavlov]] |1995 |1 v ligi |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Valerij Lobanovski]] |1973-1982, 1984-1990, 1997-2002 |5 v ligi in tri v pokalu |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Aleksej Mihailičenko]] |2002-2004 |2 v ligi in ena v pokalu |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Anatolij Demjanenko]] |2005-2007 |1 v ligi in dve v pokalu |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Oleg Luzhnij]] |2007, 2010 | |- |{{ikonazastave|Russia}} [[Juriij Semin]] | 2008-2009, 2010-2012 | 1 v ligi in ena superpokal 2011, 1/2 UEFA pokal 2009 |- |{{ikonazastave|Russia}} [[Valerij Gazajev]] | 2009-2010 | ena superpokal 2009 |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Oleh Blokhin]] | 2012-2014 | |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Serge Rebrov]] | 2014-2017 | 2 v ligi in 2 pokalu in ena superpokal 2016 |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Aleksej Mihailičenko]] |2019-2020 |ena v pokalu |} ==Ligaška in pokalna zgodovina == :{|class="wikitable" |-bgcolor="#efefef" ! Sezona ! Div. ! Pos. ! Pl. ! W ! D ! L ! GS ! GA ! P ![[Ukrajinski pokal|Domači pokal]] !colspan=2|Europe |- |align=center|[[Višča liga 1992|1992]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|18 |align=center|13 |align=center|4 |align=center|1 |align=center|31 |align=center|13 |align=center|'''30''' |align=center|1/4 finale |align=center|[[Evropski pokal 1991-92]] |align=center| |- |align=center|[[Višča liga 1992-93|1992-93]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|18 |align=center|8 |align=center|4 |align=center|59 |align=center|14 |align=center|'''44''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 1992-93]] |align=center|Drugi krog |- |align=center|[[Višča liga 1993-94|1993-94]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|34 |align=center|23 |align=center|10 |align=center|1 |align=center|61 |align=center|21 |align=center|'''56''' |align=center|1/8 finala |align=center|[[Liga prvakov 1993-94]] |align=center|Prvi krog |- |align=center|[[Višča liga 1994-95|1994-95]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|34 |align=center|25 |align=center|8 |align=center|1 |align=center|87 |align=center|24 |align=center|'''83''' |align=center|1/4 finale |align=center|[[Liga prvakov 1994-95]] |align=center| |- |align=center|[[Višča liga 1995-96|1995-96]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|34 |align=center|24 |align=center|7 |align=center|3 |align=center|65 |align=center|17 |align=center|'''79''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 1995-96]] |align=center| |- |align=center|[[Višča liga 1996-97|1996-97]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|4 |align=center|3 |align=center|69 |align=center|20 |align=center|'''73''' |align=center|1/8 finala |align=center|[[Liga prvakov 1996-97]] |align=center|Kvalifikacije |- |align=center|[[Višča liga 1997-98|1997-98]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|3 |align=center|4 |align=center|70 |align=center|15 |align=center|'''72''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 1997-98]] |align=center|1/4 finale |- |align=center|[[Višča liga 1998-99|1998-99]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|5 |align=center|2 |align=center|75 |align=center|17 |align=center|'''74''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 1998-99]] |align=center bgcolor=#A67D3D|Polfinale |- |align=center|[[Liga prvakov 1999-00|1999-00]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|27 |align=center|3 |align=center|0 |align=center|85 |align=center|18 |align=center|'''84''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 1999-00]] |align=center|Drugo mesto v skupini |- |align=center|[[Višča liga 2000-01|2000-01]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|26 |align=center|20 |align=center|4 |align=center|2 |align=center|58 |align=center|17 |align=center|'''64''' |align=center|1/16 finala |align=center|[[Liga prvakov 2000-01]] |align=center|Prvi v skupini |- |align=center|[[Višča liga 2001-02|2001-02]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|26 |align=center|20 |align=center|5 |align=center|1 |align=center|62 |align=center|9 |align=center|'''65''' |align=center bgcolor=silver|Drugi |align=center|[[Liga prvakov 2001-02]] |align=center|Prvo mesto v skupini |- |align=center|[[Višča liga 2002-03|2002-03]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|4 |align=center|3 |align=center|66 |align=center|20 |align=center|'''73''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2002-03]] |align=center|Tretji krog |- |align=center|[[Višča liga 2003-04|2003-04]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|4 |align=center|3 |align=center|68 |align=center|20 |align=center|'''73''' |align=center bgcolor=#A67D3D|Polfinale |align=center|[[Liga prvakov 2003-04]] |align=center|Prvo mesto v skupini |- |align=center|[[Višča liga 2004-05|2004-05]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|4 |align=center|3 |align=center|58 |align=center|14 |align=center|'''73''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2004-05]] |align=center|32. krog |- |align=center|[[Višča liga 2005-06|2005-06]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|6 |align=center|1 |align=center|68 |align=center|20 |align=center|'''75''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 2005-06]] |align=center|Drugi kvalifikacijski krog |- |align=center|[[Višča liga 2006-07|2006-07]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|22 |align=center|8 |align=center|0 |align=center|67 |align=center|23 |align=center|'''74''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 2006-07]] |align=center| |- |align=center|[[2007-08]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|22 |align=center|5 |align=center|3 |align=center|65 |align=center|26 |align=center|'''71''' |align=center bgcolor=silver|Final |align=center|[[Liga prvakov 2007-2008]] |align=center|Skupina |align=center| |- |align=center|[[2008-09]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|26 |align=center|1 |align=center|3 |align=center|71 |align=center|19 |align=center|'''79''' |align=center bgcolor=#A67D3D|1/2 |align=center|[[Pokal UEFA 2008-2009]] |align=center bgcolor=#A67D3D|1/2 |align=center|Tretje mesto v skupini Ligi prvakov 2008-2009 |- |align=center|[[2009-10]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|22 |align=center|5 |align=center|3 |align=center|61 |align=center|16 |align=center|'''71''' |align=center|1/4 |align=center|[[Liga prvakov 2009-2010]] |align=center|Skupina |align=center| |- |align=center|[[2010-11]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|20 |align=center|5 |align=center|5 |align=center|60 |align=center|24 |align=center|'''65''' |align=center bgcolor=silver|Final |align=center|[[Pokal UEFA 2010/2011]] |align=center|1/4 |align=center| |- |align=center|[[2011-12]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|6 |align=center|1 |align=center|56 |align=center|12 |align=center|'''75''' |align=center|1/8 |align=center|[[Pokal UEFA 2011-2012]] |align=center|Skupina |align=center|Tretij kvalifikacijski krog Ligi prvakov 2011-2012 |- |align=center|[[2012-13]] |align=center|1 |align=center bgcolor=#A67D3D|'''3''' |align=center|30 |align=center|20 |align=center|2 |align=center|8 |align=center|55 |align=center|23 |align=center|'''62''' |align=center|1/16 |align=center|[[Pokal UEFA 2012/2013]] |align=center|1/16 |align=center|Tretje mesto v skupini Ligi prvakov 2012-2013 |- |align=center|[[2013-14]] |align=center|1 |align=center|'''4''' |align=center|28 |align=center|16 |align=center|5 |align=center|7 |align=center|55 |align=center|33 |align=center|'''53''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2013/2014]] |align=center|1/16 |align=center| |- |align=center|[[2014-15]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|26 |align=center|20 |align=center|6 |align=center|0 |align=center|65 |align=center|12 |align=center|'''66''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2014/2015]] |align=center|1/4 |align=center| |- |align=center|[[2015-16]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|26 |align=center|23 |align=center|1 |align=center|2 |align=center|54 |align=center|11 |align=center|'''70''' |align=center|1/4 |align=center|[[Liga prvakov 2015-2016]] |align=center|1/8 |align=center| |- |align=center|[[2016-17]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|32 |align=center|21 |align=center|4 |align=center|7 |align=center|69 |align=center|33 |align=center|'''67''' |align=center bgcolor=silver|Final |align=center|[[Liga prvakov 2016-2017]] |align=center|Skupina |align=center| |- |align=center|[[2017/18]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|32 |align=center|22 |align=center|7 |align=center|3 |align=center|64 |align=center|25 |align=center|'''73''' |align=center bgcolor=silver|Final |align=center|[[Pokal UEFA 2017/2018]] |align=center|1/8 |align=center|Tretij kvalifikacijski krog Ligi prvakov 2017-2018 |- |align=center|[[2018/19]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|32 |align=center|22 |align=center|6 |align=center|4 |align=center|54 |align=center|18 |align=center|'''72''' |align=center|1/4 |align=center|[[Pokal UEFA 2018/2019]] |align=center|1/8 |align=center|Kvalifikacije v Ligi prvakov 2018-2019 |- |align=center|[[2019/20]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|32 |align=center|18 |align=center|5 |align=center|9 |align=center|65 |align=center|35 |align=center|'''59''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2019/2020]] |align=center|Skupina |align=center|Kvalifikacije v Ligi prvakov 2019-2020 |} == Glej tudi == *[[Dinamo (razločitev)]] *[[FK Dinamo-2 Kijev]] *[[FK Dinamo-3 Kijev]] ==Zunanje povezave == *[http://www.fcdynamo.kiev.ua/ua/Uradna stran] *[http://dynamo.kiev.ua/ Spletna stran Dinama Kijev] {{ru icon}} *[http://dynamokiev.org/ Spletna stran neuradnega navijaškega kluba] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110630204300/http://dynamokiev.org/ |date=2011-06-30 }} {{ru icon}} [[Kategorija:Dinamo Kijev]] [[Kategorija:Šport v Kijevu]] {{normativna kontrola}} 89a3wn365kjcmai08tinbmk949ss1mg 0 178362 6685554 6222906 2026-06-05T12:47:51Z ~2026-24094-60 258519 6685554 wikitext text/x-wiki [[Slika:Simple polygon.svg|thumb|right|200px|[[Šestkotnik]] ima 6 oglišč]] [[Slika:Polyhedron (PSF).png|thumb|right|200px|Petstrana [[piramida]] ima 6 oglišč, zgornje oglišče imenujemo tudi vrh]] '''Oglíšče''' v ravninski [[geometrija|geometriji]] je [[točka (geometrija)|točka]], kjer se stikata dve [[stranica|stranici]] [[geometrijski lik|geometrijskega lika]] ([[mnogokotnik]]a). '''Ozzzuzuzuzu'''[[geometrija|eometriji]] je [[Točka (geometrija)|točka]], kjer se stikajo (vsaj trije) [[rob (geometrija)|rob]]ovi [[geometrijsko telo|geometrijskega telesa]] ([[polieder|poliedra]]). Točko te vrste lahko v nekaterih primerih imenujemo tudi ''vrh'': * vrh [[kot]]a je točka, kjer se stikata kraka kota * vrh [[trikotnik]]a je oglišče, ki leži nasproti osnovnici (za osnovnico izberemo po navadi tisto stranico, ki leži vodoravno) * vrh [[piramida|piramide]] ali [[stožec|stožca]] je točka, ki leži nasproti osnovni ploskvi {{-}} {{mnogokotniki}} {{poliedri}} [[Kategorija:Geometrijske točke]] [[Kategorija:Geometrijski liki]] [[Kategorija:Geometrijska telesa]] figumhhhdeyp6zzihea4inrqpj2iyyj 6685555 6685554 2026-06-05T12:48:37Z Àncilu 209609 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-24094-60|~2026-24094-60]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-24094-60|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Yerpo: odstranitev vandalizma 6685555 wikitext text/x-wiki [[Slika:Simple polygon.svg|thumb|right|200px|[[Šestkotnik]] ima 6 oglišč]] [[Slika:Polyhedron (PSF).png|thumb|right|200px|Petstrana [[piramida]] ima 6 oglišč, zgornje oglišče imenujemo tudi vrh]] '''Oglíšče''' v ravninski [[geometrija|geometriji]] je [[točka (geometrija)|točka]], kjer se stikata dve [[stranica|stranici]] [[geometrijski lik|geometrijskega lika]] ([[mnogokotnik]]a). '''Oglíšče''' v prostorski [[geometrija|geometriji]] je [[Točka (geometrija)|točka]], kjer se stikajo (vsaj trije) [[rob (geometrija)|rob]]ovi [[geometrijsko telo|geometrijskega telesa]] ([[polieder|poliedra]]). Točko te vrste lahko v nekaterih primerih imenujemo tudi ''vrh'': * vrh [[kot]]a je točka, kjer se stikata kraka kota * vrh [[trikotnik]]a je oglišče, ki leži nasproti osnovnici (za osnovnico izberemo po navadi tisto stranico, ki leži vodoravno) * vrh [[piramida|piramide]] ali [[stožec|stožca]] je točka, ki leži nasproti osnovni ploskvi {{-}} {{mnogokotniki}} {{poliedri}} [[Kategorija:Geometrijske točke]] [[Kategorija:Geometrijski liki]] [[Kategorija:Geometrijska telesa]] i9xvscp59jnrpz0ufi6qnfyo7jt0u5z 0 181172 6685803 6672807 2026-06-05T21:08:07Z ~2026-33478-39 261193 /* */ 6685803 wikitext text/x-wiki '''Žagar''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|26. najpogostejši]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 2.820 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 2.827 oseb ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 25. mesto. == Znani nosilci priimka == *[[Alenka Žagar Slana]] (*1949), zdravnica in političarka *[[Anka Žagar]] (*1954), hrvaška pesnica iz Gorskega kotarja *[[Anton Žagar]] (1870—1901), duhovnik, dr. teol., misijonar? *[[Barbara Žagar]], sopranistka *[[Barbara Čibej Žagar]], psihologinja *[[Bogdan Žagar]] (1901—1972), gozdar * [[Boštjan Žagar]] (1907—1973), novinar in urednik *[[Cilka Žagar]] (*1939), izseljenska učiteljica, pisateljica, pesnica, poznavalka avstralskih aborigenov *[[Dejan Žagar]], FPP UL *[[Dragotin Žagar (1833)|Dragotin Žagar]] (1833—1903), narodni delavec *[[Dragotin Žagar (psiholog)|Drago(tin) Žagar]] (1941—2026), pedagoški psiholog, univ. profesor * [[Dušan Žagar]], zdravnik nevropsihiater, psihoterapevt * [[Dušan Žagar (gradbenik)|Dušan Žagar]] (*1963), gradbenik hidrotehnik * [[Emil Žagar]], matematik, univ. prof. * [[France Žagar]] (*1932), jezikoslovec slovenist, didaktik * [[Igor Ž. Žagar]] (*1960), filozof, sociolog, lingvist, univ. prof. * [[Ivan Žagar (1923)|Ivan Žagar]] (1923—?), tekstilni gospodarstvenik * [[Ivan Žagar]] (*1962), politik, župan, minister za lokalno samoupravo * [[Iztok Žagar]] (1923—2007), politični delavec, urednik in diplomat * [[Jakob Žagar]] (1898—1973), dr. teol. (Salezijanec) * [[Janez Žagar]] (1903—1972), pisatelj * [[Janez Mihael Žagar]] (1732—1813), zdravnik in naravoslovec * [[Janja Žagar]] (*1961), etnologinja, muzealka * [[Janko Žagar ]] (1896—1972), rimskokatoliški duhovnik * [[Janko Žagar (teolog)|Janko Žagar]] (1921—1972), teolog, župnik * [[Jelica Čok]] Žagar (1899—1988), učiteljica *[[Jelko Žagar]] (*1928), diplomat * [[Jože Žagar]] (1931—2010), gospodarstvenik * [[Jože Žagar (slikar)|Jože Žagar]] (1884—1957), slikar * [[Kristina Žagar Soderžnik]] (*1981), kemičarka * [[Lili Žagar]] (*1980), TV voditeljica * [[Lojze Žagar]] (1897—1945?), slikar in grafik * [[Luka Žagar]] (*1978), hokejist * [[Ludvik Žagar]] (1910—1981), kemik, univ. profesor v Nemčiji, tudi teolog * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] (1898—1978), knjižničarka in učiteljica * [[Marija Žagar (slavistka)|Marija Žagar]] (1921—1998), profesorica slovenščine, dopisnica in sodelavka [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] * [[Marjan Žagar]] (1920—1980), geograf, univ. profesor *[[Mark Žagar]] (*1969), meteorolog * [[Matej Žagar]] (*1983), spidvejist * [[Mateo Žagar]] (*1965), hrvaški filolog, jezikoslovec, paleoslavist, akademik [[HAZU]] * [[Matjaž Žagar]] (*1963), smučarski skakalec * [[Miljenko Žagar]] (*1938), hrvaški teolog, založnik, leksikograf, politik in diplomat, prvi veleposlanik RH v Sloveniji * [[Mitja Žagar]] (*1961), pravnik in politolog, strok.za politične sisteme in manjšinsko-etnična vprašanja, univ.prof. *[[Mojca Žagar Karer]], jezikoslovka leksikologinja, leksikografka *[[Monika Žagar]] (*1949), literarna zgod., germanistka, skandinavistka, pisateljica *[[Nada Žagar]] - Breza (1924—1944), aktivistka [[SKOJ|SKOJ-a]] in [[OF]], borka v [[NOB]] *[[Nedjeljka Žagar]] (r. Brzović) (*1971), meteorologinja hrv. rodu, prof. FMF (mož [[Marko Žagar]], meteorolog) * [[Nikolaj Žagar]] (1851—1934), klasični filolog, šolnik *[[Rafael Žagar]] (1870—1901), izseljenski duhovnik v Ameriki (dr. teol.) *[[Rožle Žagar]] (*1989), smučarski skakalec *[[Silvio Žagar]], hrvaški arhitekt *[[Slavko Žagar]], kolesar * [[Stane Žagar]] (1896—1942), učitelj, partizan in narodni heroj * [[Stanislav Žagar, strojnik|Stanislav Žagar]], strojnik in župan * [[Tadej Žagar-Knez]] (*1991), nogometaš *[[Tamara Žagar]], pevka sopranistka * [[Tanja Žagar]] (*1982), glasbenica, pop-pevka, pianistka * [[Tomaž Žagar]] (*1972), jedrski in energetski strokovnjak, direktor [[ARAO]], docent na [[Fakulteta za energetiko v Krškem|Fakulteti za energetiko]] UM, državni sekretar za energetiko * [[Tomislav Žagar]] (*1969), hrvaški politik (drug = slovenski arhitekt) * [[Tone Žagar]], glasbenik *[[Vinko Žagar]] (*1944), gozdar, fitocenolog * [[Zora Žagar]] (1950—2007), etnologinja * [[Zoran Žagar]] (1924—2008), gospodarstvenik in diplomat * [[Zvone Žagar|Zvone (Anton Zvonimir) Žagar]], poslanec skupščine RS 1990-92 * [[Zvonko Žagar]], častnik, veteran vojne za Slovenijo == Glej tudi == * priimka [[Žager]] in [[Sargar]] * [[Žagarica]] * [[Žaga (razločitev)]] * [[Mali žagar|žagar]], ptič iz družine [[Plovci|plovcev]], rod ''Merg(ell)us'' (sorodnik [[Raca|rac]]) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Žagar}} {{priimek|Žagar}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 52vwcm95zo0rj7oowepefsrqr8ajxuh 0 181903 6685861 6649925 2026-06-06T01:03:43Z Europan guy 191090 6685861 wikitext text/x-wiki [[Slika:Avtocestno omrežje SLO.png|alt=|sličica|300x300_pik|Avtocestno omrežje v Sloveniji (stanje avgust 2025)]] [[Slika:Avtocesta A1 v Vodolah.jpg|sličica|300px|Avtocesta A1 na odseku Dragučova–Maribor skozi Vodole]] '''Slovensko avtocestno omrežje''' (tudi avtocestni križ) obsega (v letu 2024) pet [[Avtocesta|avtocest]] in pet [[Hitra cesta|hitrih cest]], katerih skupna dolžina je avgusta 2022 znašala 625 km.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/2034/Odziv_druzbe_DARS_v_zvezi_z_avtocestno_policijo |title=Odziv družbe DARS v zvezi z avtocestno policijo |date=2. 8. 2022 |publisher=DARS |accessdate=2022-08-09 |archive-date=2022-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220815140145/https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/2034/Odziv_druzbe_DARS_v_zvezi_z_avtocestno_policijo |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220815140145/https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/2034/Odziv_druzbe_DARS_v_zvezi_z_avtocestno_policijo |date=2022-08-15 }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6323|title=Uredba o kategorizaciji državnih cest|accessdate=1. 1. 2020|website=pisrs.si}}</ref> Avtocestno omrežje upravlja in vzdržuje [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji]] (DARS). V Sloveniji veljajo omejitve hitrosti 130 km/h na avtocestah in 110 km/h na hitrih cestah. Del slovenskega avtocestnega omrežja leži v smereh pomembnih X. in V. [[Pan-evropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]]. X. koridor poteka v smeri sever–jug preko Salzburga skozi predor Karavanke do Ljubljane–Zagreba–Beograda–Niša–Skopja do Soluna. V. koridor pa poteka v smeri vzhod–zahod, v Slovenijo pride iz Benetk–Trsta v Koper–Ljubljana–Maribor–Pince–Budimpešta–Užgorod–Lvov do Kijeva. Prvih 30 kilometrov štiripasovne avtoceste v [[Slovenija|Sloveniji]] (in tudi v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]) je predstavljal odsek [[Vrhnika]]–[[Postojna]], ki je v uporabi od 29. decembra 1972. == Avtoceste == {| class="wikitable" |+ !Avtocesta !Potek !Dolžina !Št. izvozov in razcepov |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A1.svg|50px|link=Avtocesta A1]] |[[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]] ([[Avstrija]])–[[Maribor]]–[[Celje]]–[[Ljubljana]]–[[Postojna]]–[[Koper]] (Srmin, H5) |245,3&nbsp;km |50 |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A2.svg|50px|link=Avtocesta A2]] |[[Avtocestni predor Karavanke|Karavanke]] ([[Avstrija]])–[[Kranj]]–[[Ljubljana]] (Kozarje, A1)–[[Ljubljana]] (Malence, A1)–[[Novo mesto]]–[[Obrežje, Brežice|Obrežje]] ([[Hrvaška]]) |175,5 km |34 |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A3.svg|50px|link=Avtocesta A3]] |[[Divača]] ([[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]], A1)–[[Sežana]]–[[Fernetiči, Italija|Fernetiči]] ([[Italija]]) |12,3 km |2 |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A4.svg|50px|link=Avtocesta A4]] |[[Maribor]] ([[Slivnica pri Mariboru|Slivnica]], A1)–[[Ptuj]]–[[Zgornje Gruškovje|Gruškovje]] ([[Hrvaška]]) |33,4 km |8 |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A5.svg|50px|link=Avtocesta A5]] |[[Maribor]] ([[Dragučova]], A1)–[[Murska Sobota]]–[[Pince]] ([[Madžarska]]) |79,6 km |13 |} == Hitre ceste == {| class="wikitable" |+ !Hitra cesta !Potek !Dolžina !Število izvozov in razcepov |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 3.svg|50px|link=Hitra cesta H3]] |[[Ljubljana]] ([[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrova]], A1)–[[Ljubljana]] ([[Koseze, Ljubljana|Koseze]], A2) |10,2&nbsp;km |8 |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 4.svg|50px|link=Hitra cesta H4]] |[[Razdrto, Postojna|Razdrto]] ([[Nanos, Vipava|Nanos]], A1)–[[Ajdovščina]]–[[Vrtojba]] ([[Italija]]) |42,1&nbsp;km |5 |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 5.svg|50px|link=Hitra cesta H5]] |[[Plavje]] ([[Italija]])–[[Koper]] |7,8&nbsp;km |5 |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 6.svg|50px|link=Hitra cesta H6]] |[[Koper]] ([[Škocjan, Koper|Škocjan]], H5)–[[Izola]] |5,2&nbsp;km |3 |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 7.svg|50px|link=Hitra cesta H7]] |[[Lendava]] ([[Dolga vas, Lendava|Dolga vas]], A5)–[[Dolga vas, Lendava|Dolga vas]] ([[Madžarska]]) |3,5&nbsp;km |1 |} == Cestninjenje == [[Slika:Toll station Log Slovenia 1.jpg|sličica|Nekdanja cestninska postaja Log na avtocesti A1]] Slovenija uporabo avtocest zaračunava s cestnino. Vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone cestnino plačujejo z nakupom [[Vinjeta|vinjete]], medtem ko vozila z nad 3,5 tonami največje dovoljene mase uporabljajo [[elektronsko cestninjenje]]. Posebej se na cestninski postaji plačuje cestnina za [[avtocestni predor Karavanke]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dars.si/CESTNINJENJE|title=Cestninski sistem|accessdate=6. 12. 2019|website=www.dars.si|archive-date=2019-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190928012131/https://www.dars.si/CESTNINJENJE|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190928012131/https://www.dars.si/CESTNINJENJE |date=2019-09-28 }}</ref> Prve slovenske avtoceste so uporabljale zaprt sistem cestninjenja s cestninskimi postajami na uvozih in izvozih ter s plačilom cestnine glede na prevoženo razdaljo. Na kasneje zgrajenih odsekih je bil uveden odprti sistem cestninjenja z enkratnim plačilom cestnine na čelnih cestninskih postajah. Leta 1995 je bil uveden sistem avtomatskega brezgotovinskega cestninjenja (ABC), ki je omogočal samodejno plačilo cestnine brez ustavitve.<ref>{{Navedi novice|title=Cestnina za vse: od avtocest do gozdnih poti|date=13. 9. 2006|url=https://www.dnevnik.si/200714|newspaper=Dnevnik}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od 1. julija 2008 je za osebna vozila pričel veljati vinjetni sistem. Vozila nad 3,5 tonami so cestninske postaje naprej uporabljala do 1. aprila 2018, ko so začela uporabljati elektronsko cestninjenje.<ref name=":0" /> Od leta 2018 je potekalo rušenje cestninskih postaj (skupno jih je bilo 34), od tega jih je leta 2018 bilo odstranjenih 12, leto kasneje pa 21.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojprihranek.si/izpostavljeno/druzba-in-zakonodaja/poslavlja-se-se-zadnja-cestninska-postaja/|title=Poslavlja se še zadnja cestninska postaja|accessdate=29. 10. 2021|website=www.mojprihranek.si}}</ref> == Prihodnost == Trenutno najbolj pričakovana nova povezava je 3 razvojna os, ki bi poleg boljše naveze koroške in ljubljanske regije, omogočila lažji prehod severnih držav preko Slovenije v Hrvaško. Od 3 odsekov(1.Avstrija-Dravograd-Slovenj Gradec-Velenje-Žalec, 2.Celje-Novo mesto, 3. Novo mesto-Črnomelj-Hrvaška) je trenutno največ napredka na severnem delu.[https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/6372ba7fd0c99/prometne-povezave-se-tretja-razvojna-os-spet-odmika]Napovedi pravijo, da bi naj bil končan do leta 2027, vendar se ta rok zamika. Kar se tiče ostalih odsekov: gradnja Novomeške obvoznice čaka na gradbeno dovoljenje, medtem ko osrednje del še nima niti fiksno določene trase zaradi hribovitega terena in pogajanj okoliških mest, ki bi imeli avtocesto bodisi čim bližje bodisi čim dlje.[https://www.dnevnik.si/1042753644] Pojavile so se tudi špekulacije on načrtovanju avtocestne povezave med Postojno in Ilirsko Bistrico do mejnega prehoda Jelšane, kjer bi se povezala z Hrvaško avtocesto A7. Gradnja naj bi se začela po letu 2030, saj trenutno še ni fiksnega prostorskega načrta (naj bi bil do 2027).[https://siol.net/posel-danes/novice/dars-napoveduje-gradnjo-avtoceste-med-postojno-in-jelsanami-538494] V pozni prihodnosti se obeta tudi nadgradnja ljubljanske obvoznice.[https://www.zurnal24.si/avto/to-so-resitve-za-vse-ki-boste-v-bodoce-uporabljali-ljubljanska-obvoznica-nacrti-gradnja-dars-mzi-325590] {| class="wikitable" |+ !Avtocesta/Hitra cesta !Potek trase !Dolžina !V izgradnji !Zgrajeno !Število izvozov in razcepov |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A6.svg|50px|link=Avtocesta Postojna-Jelšane]] |Postojna  – Pivka – Ilirska Bistrica – Jelšane (Hrvaška meja) |37,x km | bgcolor="#FFCBCB"|0 km | bgcolor="#FFCBCB"|0 km |align="center"|5 |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 8.svg|50px|link=Hitra cesta H8]] |Šentrupert – Velenje – Slovenj Gradec – Dravograd – Ravne na Koroškem – Holmec (Avstrijska meja) {{Tooltip|{{efn|Odsek Dravograd - Prevalje v fazi planiranja}}|Odsek Dravograd - Prevalje v fazi planiranja}} |46,8 km | style="background: #FFEBAD;"|16,5 km | style="background: #B9FFC5;"|1,2 km |align="center"|10 |- |[[Hitra cesta H9|H9]] |Novo mesto (Mačkovec) – Poganci – Gradnik – Metlika (Hrvaška meja) |28,4 km | bgcolor="#FFCBCB"|0 km | bgcolor="#FFCBCB"|0 km |align="center"|9 |- |H? |Gradnik – Semič – Črnomelj – Vinica (Hrvaška meja) |20,0 km | bgcolor="#FFCBCB"|0 km | bgcolor="#FFCBCB"|0 km |align="center"|3 |} {{sklici|group=lower-alpha|30em|refs=}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{zbirka|Highways in Slovenia}} * [http://www.dars.si Dars.si] {{Slovenske avtoceste}} [[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji|*]] 0zj70wgsxs8cz485kondfyri3mcwqdu 6685862 6685861 2026-06-06T01:04:34Z Europan guy 191090 6685862 wikitext text/x-wiki [[Slika:Avtocestno omrežje SLO.png|alt=|sličica|300x300_pik|Avtocestno omrežje v Sloveniji (stanje avgust 2025)]] [[Slika:Avtocesta A1 v Vodolah.jpg|sličica|300px|Avtocesta A1 na odseku Dragučova–Maribor skozi Vodole]] '''Slovensko avtocestno omrežje''' (tudi avtocestni križ) obsega (v letu 2024) pet [[Avtocesta|avtocest]] in pet [[Hitra cesta|hitrih cest]], katerih skupna dolžina je avgusta 2022 znašala 625 km.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/2034/Odziv_druzbe_DARS_v_zvezi_z_avtocestno_policijo |title=Odziv družbe DARS v zvezi z avtocestno policijo |date=2. 8. 2022 |publisher=DARS |accessdate=2022-08-09 |archive-date=2022-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220815140145/https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/2034/Odziv_druzbe_DARS_v_zvezi_z_avtocestno_policijo |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220815140145/https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/2034/Odziv_druzbe_DARS_v_zvezi_z_avtocestno_policijo |date=2022-08-15 }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6323|title=Uredba o kategorizaciji državnih cest|accessdate=1. 1. 2020|website=pisrs.si}}</ref> Avtocestno omrežje upravlja in vzdržuje [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji]] (DARS). V Sloveniji veljajo omejitve hitrosti 130 km/h na avtocestah in 110 km/h na hitrih cestah. Del slovenskega avtocestnega omrežja leži v smereh pomembnih X. in V. [[Pan-evropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]]. X. koridor poteka v smeri sever–jug preko Salzburga skozi predor Karavanke do Ljubljane–Zagreba–Beograda–Niša–Skopja do Soluna. V. koridor pa poteka v smeri vzhod–zahod, v Slovenijo pride iz Benetk–Trsta v Koper–Ljubljana–Maribor–Pince–Budimpešta–Užgorod–Lvov do Kijeva. Prvih 30 kilometrov štiripasovne avtoceste v [[Slovenija|Sloveniji]] (in tudi v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]) je predstavljal odsek [[Vrhnika]]–[[Postojna]], ki je v uporabi od 29. decembra 1972. == Avtoceste == {| class="wikitable" |+ !Avtocesta !Potek !Dolžina !Št. izvozov in razcepov |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A1.svg|50px|link=Avtocesta A1]] |[[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]] ([[Avstrija]])–[[Maribor]]–[[Celje]]–[[Ljubljana]]–[[Postojna]]–[[Koper]] (Srmin, H5) |245,3&nbsp;km |50 |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A2.svg|50px|link=Avtocesta A2]] |[[Avtocestni predor Karavanke|Karavanke]] ([[Avstrija]])–[[Kranj]]–[[Ljubljana]] (Kozarje, A1)–[[Ljubljana]] (Malence, A1)–[[Novo mesto]]–[[Obrežje, Brežice|Obrežje]] ([[Hrvaška]]) |175,5 km |34 |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A3.svg|50px|link=Avtocesta A3]] |[[Divača]] ([[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]], A1)–[[Sežana]]–[[Fernetiči, Italija|Fernetiči]] ([[Italija]]) |12,3 km |2 |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A4.svg|50px|link=Avtocesta A4]] |[[Maribor]] ([[Slivnica pri Mariboru|Slivnica]], A1)–[[Ptuj]]–[[Zgornje Gruškovje|Gruškovje]] ([[Hrvaška]]) |33,4 km |8 |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A5.svg|50px|link=Avtocesta A5]] |[[Maribor]] ([[Dragučova]], A1)–[[Murska Sobota]]–[[Pince]] ([[Madžarska]]) |79,6 km |13 |} == Hitre ceste == {| class="wikitable" |+ !Hitra cesta !Potek !Dolžina !Število izvozov in razcepov |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 3.svg|50px|link=Hitra cesta H3]] |[[Ljubljana]] ([[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrova]], A1)–[[Ljubljana]] ([[Koseze, Ljubljana|Koseze]], A2) |10,2&nbsp;km |8 |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 4.svg|50px|link=Hitra cesta H4]] |[[Razdrto, Postojna|Razdrto]] ([[Nanos, Vipava|Nanos]], A1)–[[Ajdovščina]]–[[Vrtojba]] ([[Italija]]) |42,1&nbsp;km |5 |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 5.svg|50px|link=Hitra cesta H5]] |[[Plavje]] ([[Italija]])–[[Koper]] |7,8&nbsp;km |5 |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 6.svg|50px|link=Hitra cesta H6]] |[[Koper]] ([[Škocjan, Koper|Škocjan]], H5)–[[Izola]] |5,2&nbsp;km |3 |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 7.svg|50px|link=Hitra cesta H7]] |[[Lendava]] ([[Dolga vas, Lendava|Dolga vas]], A5)–[[Dolga vas, Lendava|Dolga vas]] ([[Madžarska]]) |3,5&nbsp;km |1 |} == Cestninjenje == [[Slika:Toll station Log Slovenia 1.jpg|sličica|Nekdanja cestninska postaja Log na avtocesti A1]] Slovenija uporabo avtocest zaračunava s cestnino. Vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone cestnino plačujejo z nakupom [[Vinjeta|vinjete]], medtem ko vozila z nad 3,5 tonami največje dovoljene mase uporabljajo [[elektronsko cestninjenje]]. Posebej se na cestninski postaji plačuje cestnina za [[avtocestni predor Karavanke]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dars.si/CESTNINJENJE|title=Cestninski sistem|accessdate=6. 12. 2019|website=www.dars.si|archive-date=2019-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190928012131/https://www.dars.si/CESTNINJENJE|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190928012131/https://www.dars.si/CESTNINJENJE |date=2019-09-28 }}</ref> Prve slovenske avtoceste so uporabljale zaprt sistem cestninjenja s cestninskimi postajami na uvozih in izvozih ter s plačilom cestnine glede na prevoženo razdaljo. Na kasneje zgrajenih odsekih je bil uveden odprti sistem cestninjenja z enkratnim plačilom cestnine na čelnih cestninskih postajah. Leta 1995 je bil uveden sistem avtomatskega brezgotovinskega cestninjenja (ABC), ki je omogočal samodejno plačilo cestnine brez ustavitve.<ref>{{Navedi novice|title=Cestnina za vse: od avtocest do gozdnih poti|date=13. 9. 2006|url=https://www.dnevnik.si/200714|newspaper=Dnevnik}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od 1. julija 2008 je za osebna vozila pričel veljati vinjetni sistem. Vozila nad 3,5 tonami so cestninske postaje naprej uporabljala do 1. aprila 2018, ko so začela uporabljati elektronsko cestninjenje.<ref name=":0" /> Od leta 2018 je potekalo rušenje cestninskih postaj (skupno jih je bilo 34), od tega jih je leta 2018 bilo odstranjenih 12, leto kasneje pa 21.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojprihranek.si/izpostavljeno/druzba-in-zakonodaja/poslavlja-se-se-zadnja-cestninska-postaja/|title=Poslavlja se še zadnja cestninska postaja|accessdate=29. 10. 2021|website=www.mojprihranek.si}}</ref> == Prihodnost == Trenutno najbolj pričakovana nova povezava je 3 razvojna os, ki bi poleg boljše naveze koroške in ljubljanske regije, omogočila lažji prehod severnih držav preko Slovenije v Hrvaško. Od 3 odsekov(1.Avstrija-Dravograd-Slovenj Gradec-Velenje-Žalec, 2.Celje-Novo mesto, 3. Novo mesto-Črnomelj-Hrvaška) je trenutno največ napredka na severnem delu.[https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/6372ba7fd0c99/prometne-povezave-se-tretja-razvojna-os-spet-odmika]Napovedi pravijo, da bi naj bil končan do leta 2027, vendar se ta rok zamika. Kar se tiče ostalih odsekov: gradnja Novomeške obvoznice čaka na gradbeno dovoljenje, medtem ko osrednje del še nima niti fiksno določene trase zaradi hribovitega terena in pogajanj okoliških mest, ki bi imeli avtocesto bodisi čim bližje bodisi čim dlje.[https://www.dnevnik.si/1042753644] Pojavile so se tudi špekulacije on načrtovanju avtocestne povezave med Postojno in Ilirsko Bistrico do mejnega prehoda Jelšane, kjer bi se povezala z Hrvaško avtocesto A7. Gradnja naj bi se začela po letu 2030, saj trenutno še ni fiksnega prostorskega načrta (naj bi bil do 2027).[https://siol.net/posel-danes/novice/dars-napoveduje-gradnjo-avtoceste-med-postojno-in-jelsanami-538494] V pozni prihodnosti se obeta tudi nadgradnja ljubljanske obvoznice.[https://www.zurnal24.si/avto/to-so-resitve-za-vse-ki-boste-v-bodoce-uporabljali-ljubljanska-obvoznica-nacrti-gradnja-dars-mzi-325590] {| class="wikitable" |+ !Avtocesta/Hitra cesta !Potek trase !Dolžina !V izgradnji !Zgrajeno !Število izvozov in razcepov |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A6.svg|50px|link=Avtocesta Postojna–Jelšane]] |Postojna  – Pivka – Ilirska Bistrica – Jelšane (Hrvaška meja) |37,x km | bgcolor="#FFCBCB"|0 km | bgcolor="#FFCBCB"|0 km |align="center"|5 |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 8.svg|50px|link=Hitra cesta H8]] |Šentrupert – Velenje – Slovenj Gradec – Dravograd – Ravne na Koroškem – Holmec (Avstrijska meja) {{Tooltip|{{efn|Odsek Dravograd - Prevalje v fazi planiranja}}|Odsek Dravograd - Prevalje v fazi planiranja}} |46,8 km | style="background: #FFEBAD;"|16,5 km | style="background: #B9FFC5;"|1,2 km |align="center"|10 |- |[[Hitra cesta H9|H9]] |Novo mesto (Mačkovec) – Poganci – Gradnik – Metlika (Hrvaška meja) |28,4 km | bgcolor="#FFCBCB"|0 km | bgcolor="#FFCBCB"|0 km |align="center"|9 |- |H? |Gradnik – Semič – Črnomelj – Vinica (Hrvaška meja) |20,0 km | bgcolor="#FFCBCB"|0 km | bgcolor="#FFCBCB"|0 km |align="center"|3 |} {{sklici|group=lower-alpha|30em|refs=}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{zbirka|Highways in Slovenia}} * [http://www.dars.si Dars.si] {{Slovenske avtoceste}} [[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji|*]] dwi04blzyg9s3y9lbi6aakhib8hcu1s 6685863 6685862 2026-06-06T01:09:40Z Europan guy 191090 6685863 wikitext text/x-wiki [[Slika:Avtocestno omrežje SLO.png|alt=|sličica|300x300_pik|Avtocestno omrežje v Sloveniji (stanje avgust 2025)]] [[Slika:Avtocesta A1 v Vodolah.jpg|sličica|300px|Avtocesta A1 na odseku Dragučova–Maribor skozi Vodole]] '''Slovensko avtocestno omrežje''' (tudi avtocestni križ) obsega (v letu 2024) pet [[Avtocesta|avtocest]] in pet [[Hitra cesta|hitrih cest]], katerih skupna dolžina je avgusta 2022 znašala 625 km.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/2034/Odziv_druzbe_DARS_v_zvezi_z_avtocestno_policijo |title=Odziv družbe DARS v zvezi z avtocestno policijo |date=2. 8. 2022 |publisher=DARS |accessdate=2022-08-09 |archive-date=2022-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220815140145/https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/2034/Odziv_druzbe_DARS_v_zvezi_z_avtocestno_policijo |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220815140145/https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/2034/Odziv_druzbe_DARS_v_zvezi_z_avtocestno_policijo |date=2022-08-15 }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6323|title=Uredba o kategorizaciji državnih cest|accessdate=1. 1. 2020|website=pisrs.si}}</ref> Avtocestno omrežje upravlja in vzdržuje [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji]] (DARS). V Sloveniji veljajo omejitve hitrosti 130 km/h na avtocestah in 110 km/h na hitrih cestah. Del slovenskega avtocestnega omrežja leži v smereh pomembnih X. in V. [[Pan-evropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]]. X. koridor poteka v smeri sever–jug preko Salzburga skozi predor Karavanke do Ljubljane–Zagreba–Beograda–Niša–Skopja do Soluna. V. koridor pa poteka v smeri vzhod–zahod, v Slovenijo pride iz Benetk–Trsta v Koper–Ljubljana–Maribor–Pince–Budimpešta–Užgorod–Lvov do Kijeva. Prvih 30 kilometrov štiripasovne avtoceste v [[Slovenija|Sloveniji]] (in tudi v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]) je predstavljal odsek [[Vrhnika]]–[[Postojna]], ki je v uporabi od 29. decembra 1972. == Avtoceste == {| class="wikitable" |+ !Avtocesta !Potek !Dolžina !Št. izvozov in razcepov |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A1.svg|50px|link=Avtocesta A1]] |[[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]] ([[Avstrija]])–[[Maribor]]–[[Celje]]–[[Ljubljana]]–[[Postojna]]–[[Koper]] (Srmin, H5) |245,3&nbsp;km |50 |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A2.svg|50px|link=Avtocesta A2]] |[[Avtocestni predor Karavanke|Karavanke]] ([[Avstrija]])–[[Kranj]]–[[Ljubljana]] (Kozarje, A1)–[[Ljubljana]] (Malence, A1)–[[Novo mesto]]–[[Obrežje, Brežice|Obrežje]] ([[Hrvaška]]) |175,5 km |34 |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A3.svg|50px|link=Avtocesta A3]] |[[Divača]] ([[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]], A1)–[[Sežana]]–[[Fernetiči, Italija|Fernetiči]] ([[Italija]]) |12,3 km |2 |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A4.svg|50px|link=Avtocesta A4]] |[[Maribor]] ([[Slivnica pri Mariboru|Slivnica]], A1)–[[Ptuj]]–[[Zgornje Gruškovje|Gruškovje]] ([[Hrvaška]]) |33,4 km |8 |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A5.svg|50px|link=Avtocesta A5]] |[[Maribor]] ([[Dragučova]], A1)–[[Murska Sobota]]–[[Pince]] ([[Madžarska]]) |79,6 km |13 |} == Hitre ceste == {| class="wikitable" |+ !Hitra cesta !Potek !Dolžina !Število izvozov in razcepov |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 3.svg|50px|link=Hitra cesta H3]] |[[Ljubljana]] ([[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrova]], A1)–[[Ljubljana]] ([[Koseze, Ljubljana|Koseze]], A2) |10,2&nbsp;km |8 |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 4.svg|50px|link=Hitra cesta H4]] |[[Razdrto, Postojna|Razdrto]] ([[Nanos, Vipava|Nanos]], A1)–[[Ajdovščina]]–[[Vrtojba]] ([[Italija]]) |42,1&nbsp;km |5 |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 5.svg|50px|link=Hitra cesta H5]] |[[Plavje]] ([[Italija]])–[[Koper]] |7,8&nbsp;km |5 |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 6.svg|50px|link=Hitra cesta H6]] |[[Koper]] ([[Škocjan, Koper|Škocjan]], H5)–[[Izola]] |5,2&nbsp;km |3 |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 7.svg|50px|link=Hitra cesta H7]] |[[Lendava]] ([[Dolga vas, Lendava|Dolga vas]], A5)–[[Dolga vas, Lendava|Dolga vas]] ([[Madžarska]]) |3,5&nbsp;km |1 |} == Cestninjenje == [[Slika:Toll station Log Slovenia 1.jpg|sličica|Nekdanja cestninska postaja Log na avtocesti A1]] Slovenija uporabo avtocest zaračunava s cestnino. Vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone cestnino plačujejo z nakupom [[Vinjeta|vinjete]], medtem ko vozila z nad 3,5 tonami največje dovoljene mase uporabljajo [[elektronsko cestninjenje]]. Posebej se na cestninski postaji plačuje cestnina za [[avtocestni predor Karavanke]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dars.si/CESTNINJENJE|title=Cestninski sistem|accessdate=6. 12. 2019|website=www.dars.si|archive-date=2019-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190928012131/https://www.dars.si/CESTNINJENJE|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190928012131/https://www.dars.si/CESTNINJENJE |date=2019-09-28 }}</ref> Prve slovenske avtoceste so uporabljale zaprt sistem cestninjenja s cestninskimi postajami na uvozih in izvozih ter s plačilom cestnine glede na prevoženo razdaljo. Na kasneje zgrajenih odsekih je bil uveden odprti sistem cestninjenja z enkratnim plačilom cestnine na čelnih cestninskih postajah. Leta 1995 je bil uveden sistem avtomatskega brezgotovinskega cestninjenja (ABC), ki je omogočal samodejno plačilo cestnine brez ustavitve.<ref>{{Navedi novice|title=Cestnina za vse: od avtocest do gozdnih poti|date=13. 9. 2006|url=https://www.dnevnik.si/200714|newspaper=Dnevnik}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od 1. julija 2008 je za osebna vozila pričel veljati vinjetni sistem. Vozila nad 3,5 tonami so cestninske postaje naprej uporabljala do 1. aprila 2018, ko so začela uporabljati elektronsko cestninjenje.<ref name=":0" /> Od leta 2018 je potekalo rušenje cestninskih postaj (skupno jih je bilo 34), od tega jih je leta 2018 bilo odstranjenih 12, leto kasneje pa 21.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojprihranek.si/izpostavljeno/druzba-in-zakonodaja/poslavlja-se-se-zadnja-cestninska-postaja/|title=Poslavlja se še zadnja cestninska postaja|accessdate=29. 10. 2021|website=www.mojprihranek.si}}</ref> == Prihodnost == Trenutno najbolj pričakovana nova povezava je 3 razvojna os, ki bi poleg boljše naveze koroške in ljubljanske regije, omogočila lažji prehod severnih držav preko Slovenije v Hrvaško. Od 3 odsekov(1.Avstrija-Dravograd-Slovenj Gradec-Velenje-Žalec, 2.Celje-Novo mesto, 3. Novo mesto-Črnomelj-Hrvaška) je trenutno največ napredka na severnem delu.[https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/6372ba7fd0c99/prometne-povezave-se-tretja-razvojna-os-spet-odmika]Napovedi pravijo, da bi naj bil končan do leta 2027, vendar se ta rok zamika. Kar se tiče ostalih odsekov: gradnja Novomeške obvoznice čaka na gradbeno dovoljenje, medtem ko osrednje del še nima niti fiksno določene trase zaradi hribovitega terena in pogajanj okoliških mest, ki bi imeli avtocesto bodisi čim bližje bodisi čim dlje.[https://www.dnevnik.si/1042753644] Pojavile so se tudi špekulacije on načrtovanju avtocestne povezave med Postojno in Ilirsko Bistrico do mejnega prehoda Jelšane, kjer bi se povezala z Hrvaško avtocesto A7. Gradnja naj bi se začela po letu 2030, saj trenutno še ni fiksnega prostorskega načrta (naj bi bil do 2027).[https://siol.net/posel-danes/novice/dars-napoveduje-gradnjo-avtoceste-med-postojno-in-jelsanami-538494] V pozni prihodnosti se obeta tudi nadgradnja ljubljanske obvoznice.[https://www.zurnal24.si/avto/to-so-resitve-za-vse-ki-boste-v-bodoce-uporabljali-ljubljanska-obvoznica-nacrti-gradnja-dars-mzi-325590] {| class="wikitable" |+ !Avtocesta/Hitra cesta !Potek trase !Dolžina !V izgradnji !Zgrajeno !Število izvozov in razcepov |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A6.svg|50px|link=Avtocesta Postojna–Jelšane]] |[[Postojna]]  – [[Pivka]] – [[Ilirska Bistrica]] – [[Jelšane]] ([[Hrvaška]]) |37,x km | bgcolor="#FFCBCB"|0 km | bgcolor="#FFCBCB"|0 km |align="center"|5 |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 8.svg|50px|link=Hitra cesta H8]] |[[Šentrupert, Braslovče|Šentrupert]] – [[Velenje]] – [[Slovenj Gradec]] – [[Dravograd]] – [[Ravne na Koroškem]] {{Tooltip|{{efn|Odsek Dravograd - Prevalje v fazi planiranja}}|Odsek Dravograd - Prevalje v fazi planiranja}} |46,8 km | style="background: #FFEBAD;"|16,5 km | style="background: #B9FFC5;"|1,2 km |align="center"|10 |- |[[Hitra cesta H9|H9]] |[[Novo mesto]] (Mačkovec) – Poganci – [[Gradnik]] – [[Metlika]] ([[Hrvaška]]) |28,4 km | bgcolor="#FFCBCB"|0 km | bgcolor="#FFCBCB"|0 km |align="center"|9 |- |H? |[[Gradnik]] – [[Semič]] – [[Črnomelj]] (– [[Vinica, Črnomelj|Vinica]] ([[Hrvaška]])) |20,0 km | bgcolor="#FFCBCB"|0 km | bgcolor="#FFCBCB"|0 km |align="center"|3 |} {{sklici|group=lower-alpha|30em|refs=}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{zbirka|Highways in Slovenia}} * [http://www.dars.si Dars.si] {{Slovenske avtoceste}} [[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji|*]] 9sf0dozsohsn4jdfndcgl5d0zstgn5e 0 182689 6685707 6660669 2026-06-05T17:59:12Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6685707 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} '''Debeljak''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|103. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki so ga po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljale 1.303 osebe. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Aleš Debeljak]] (1961—2016), pesnik, esejist, urednik, prevajalec, sociolog kulture, religiolog, profesor * [[Alfonz Debeljak]] (1909—?), ginekolog * [[Andraž Debeljak]], mojster čipke * [[Andrej Debeljak]] (*1940), zdravnik pulmolog * [[Anica Zidar|Anica Debeljak Zidar]] (1936—2018), učiteljica, pisateljica * [[Anton Debeljak]] (1887—1952), pesnik, prevajalec, publicist, jezikoslovec, filolog ... * [[Bine Debeljak]], pesnik, publicist *Cirl Debeljak - Bobk (1914—2009?), starosta Selške doline, domoznanec * [[Ciril Debeljak|Ciril Debeljak - Cic]] (1930—1982), alpinist * [[David Debeljak]], športni plezalec * [[Dora Debeljak]], prevajalka * [[Drago Debeljak]], izdelovalec smuči, inovator ("Dedra") * [[Erica Johnson Debeljak]] (*1961), pisateljica, esejistka, prevajalka * Irena Debeljak, farmacevtka * [[Irena Debeljak]] (r. Buser) (*1965), paleontologinja * [[Izidor Debeljak]], slikar * Janez Debeljak - Janče (1931—2011), amaterski igralec, škofjeloški kulturni delavec * [[Janez Debeljak|Janez (Ivan) Debeljak]] (1932—2005), prof., literarno- in kulturnozgodovinski publicist * [[Janko - Giovanni Debeljak]] (1895—1957), častnik, hidroletalec, četnik... * [[Jožica Debeljak]] (1934—2022), pevka mezzosopranistka *[[Krištof Debeljak]], tehnološki razvojnik *[[Lea Debeljak]] (*2001), košarkarica *[[Lukas Debeljak]] (*1999), pesnik, publicist (sin Aleša) * [[Matija Debeljak]] (1807—1867), filolog in mecen *[[Matjaž Debeljak (flavtist)|Matjaž Debeljak]] (*1961), flavtist, pikolist * [[Metka Debeljak]], režiserka * [[Mihael Debeljak]] (1818—1888), duhovnik, narodni buditelj v Istri in Trstu * [[Milan Debeljak]] (*1958), pesnik *[[Mojca Debeljak]], inženirka elektrotehnike (URI Soča) * [[Nataša Debeljak]] (*1972/3?), humana genetičarka, prof. MF UL * [[Renata Debeljak]], doktorica znanosti s področja literarnih ved in učiteljica slovenskega jezika na OŠ [[Olga Meglič|Olge Meglič]] Ptuj * [[Saša Debeljak]], pevka * [[Stanko Debeljak]] (1942—2017), finančni izvedenec, gospodarstvenik in politik * [[Tine Debeljak]] (1903—1989), pesnik, prevajalec, urednik, izseljenski kulturni delavec in organizator * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak]] ml. (1936—2013), pesnik in publicist * [[Tjaša Debeljak Duranović]], umetnostna zgodovinarka * [[Vid Debeljak]] (*1994), kajakaš * [[Zorko Debeljak]] (*1941), gospodarstvenik * [[Žiga Debeljak]] (*1971), menedžer == Glej tudi == *priimek [[Debelak]] * priimek [[Debenjak]] * priimek [[Debevec]], [[Debevc]] itd. == Znani tuji nosilci priimka == * [[Josip Debeljak]] (1902—1931), hrvaški revolucionar, sekretar SKOJ *[[Stjepan Debeljak]] - Bil (1908—1968), hrvaški revolucionar in politik == Glej tudi == *priimek [[Debelak]] *priimek [[Debevec]] *[[Debeljak, Sukošan]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Debeljak}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] h8vpg7fwz933xwdhls2ukv49u699pzv 0 184814 6685677 6546171 2026-06-05T16:42:48Z ~2026-33257-26 261181 /* Seznam */ 6685677 wikitext text/x-wiki '''Seznam najpogostejših [[osebno ime|osebnih imen]] v Sloveniji:''' ==Seznam== ''Podatki na dan 1. januar 2019'', pridobljeni v bazi osebnik imen in priimkov: [http://www.stat.si/ImenaRojstva/sl/FamiliyNames/ExpandFamiliyNames SURS-a] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180819112243/http://www.stat.si/ImenaRojstva/sl/FamiliyNames/ExpandFamiliyNames |date=2018-08-19 }} {| class="sortable wikitable" style="font-size:95%" |-style="background:#DCDCDC;" | rowspan="2" |'''Mesto''' | colspan="4" |[[moški|'''Moško''']] | colspan="4" |[[ženska|'''Žensko''']] |- ! colspan="2" |2024 ! colspan="2" |2019 ! colspan="2" |2024 ! colspan="2" |2019 |- | 1 |Vitan |19.014|| [[Franc]] || 22.810 |[[Marija]] |44.645|| [[Marija]] || 53.414 |- | 2 |[[Janez]] |18.018|| [[Janez]] || 20.474 |[[Ana]] |22.566|| [[Ana]] || 25.073 |- | 3 |[[Marko]] |17.172|| [[Marko]] || 17.216 |[[Maja]] {{Rast}} |13.732|| [[Maja]] || 13.500 |- | 4 |[[Andrej]] |16.191|| [[Ivan]] || 16.977 |[[Irena]] |11.680|| [[Irena]] || 12.037 |- | 5 |[[Ivan]] |14.675|| [[Anton]] || 16.736 |[[Mojca]] |11.199|| [[Mojca]] || 11.281 |- | 6 |[[Anton]] |14.266|| [[Andrej]] || 16.668 |[[Nina]] {{Rast}} |10.596|| [[Mateja]] || 10.346 |- | 7 |[[Luka (ime)|Luka]] {{Rast}} |14.053|| [[Jožef]] || 14.647 |[[Mateja]] |10.265|| [[Nina]] || 10.323 |- | 8 |[[Jože]] |12.618|| [[Jože]] || 13.869 |[[Nataša]] {{Rast}} |10.043|| [[Nataša]] || 10.031 |- | 9 |[[Matej]] {{Rast}} |11.907|| [[Luka (ime)|Luka]] || 12.769 |[[Eva]] {{Rast}} |9.458|| [[Andreja]] || 9.323 |- | 10 |[[Jožef]] |11.848|| [[Peter]] || 12.120 |[[Andreja]] |9.190|| [[Barbara (osebno ime)|Barbara]] || 9.276 |- | 11 |[[Peter]] |11.621|| [[Marjan]] || 12.031 |[[Barbara (osebno ime)|Barbara]] |9.112|| [[Jožica]] || 9.098 |- | 12 |[[Tomaž]] |11.129|| [[Matej]] || 11.891 |[[Petra]] |9.067|| [[Petra]] || 9.095 |- | 13 |[[Marjan]] |11.121|| [[Tomaž]] || 11.285 |[[Sara]] {{Rast}} |9.003|| [[Eva]] || 8.860 |- | 14 |[[Milan (ime)|Milan]] |10.518|| [[Milan (ime)|Milan]] || 11.187 |[[Anja]] {{Rast}} |8.739|| [[Anja]] || 8.663 |- | 15 |[[Aleš]] |10.364|| [[Aleš]] || 10.457 |[[Jožica]] |8.712|| [[Katja]] || 8.621 |- | 16 |[[Rok]] {{Rast}} |10.215|| [[Branko]] || 10.320 |[[Katja]] |8.621|| [[Sara]] || 8.372 |- | 17 |[[Bojan]] |10.127|| [[Bojan]] || 10.213 |[[Nika]] {{Rast}} |8.037|| [[Sonja]] || 7.912 |- | 18 |[[Robert]] |9.987|| [[Robert]] || 10.133 |[[Tina]] {{Rast}} |7.830|| [[Tatjana]] || 7.874 |- | 19 |[[Branko]] |9.684|| [[Rok]] || 10.111 |[[Tanja]] {{Rast}} |7.800|| [[Jožefa]] || 7.823 |- | 20 |[[Boštjan]] |9.596|| [[Boštjan]] || 9.714 |[[Tatjana]] |7.727|| [[Katarina]] || 7.801 |- | 21 |[[Miha]] {{Rast}} | 9.429|| [[Matjaž]] || 9.480 |[[Sonja]] |7.611|| [[Tanja]] || 7.791 |- | 22 |[[Matjaž]] | 9.375|| [[Gregor]] || 9.367 |[[Katarina]] |7.602|| [[Tina]] || 7.755 |- | 23 |[[Gregor]] | 9.283|| [[Miha]] || 9.331 |[[Vesna]] {{Rast}} |7.598|| [[Milena]] || 7.746 |- | 24 |[[David]] {{Rast}} | 9.194|| [[Stanislav]] || 8.868 |[[Alenka]] |7.569|| [[Alenka]] || 7.678 |- | 25 |[[Jan]] {{Rast}} | 8.805|| [[Martin (osebno ime)|Martin]] || 8.847 |[[Milena]] |7.391|| [[Vesna]] || 7.583 |- | 26 |[[Dejan]] {{Rast}} | 8.493|| [[David]] || 8.714 |[[Urška]] |7.321|| [[Nika]] || 7.470 |- | 27 |[[Martin (osebno ime)|Martin]] | 8.458|| [[Igor]] || 8.357 |[[Martina]] |7.223|| [[Martina]] || 7.424 |- | 28 |[[Igor]] | 8.262|| [[Jan]] || 8.280 |[[Majda]] |7.046|| [[Majda]] || 7.366 |- | 29 |[[Nejc]] {{Rast}} | 7.909|| [[Dejan]] || 8.229 |[[Špela]] {{Rast}} |6.886|| [[Urška]] || 7.353 |- | 30 |[[Žiga]] {{Rast}} | 7.880|| [[Boris]] || 7.879 |[[Tjaša]] {{Rast}} |6.638|| [[Ivana]] || 6.941 |- | 31 |[[Boris]] | 7.581|| [[Dušan]] || 7.754 |[[Jožefa]] |6.230|| [[Špela]] || 6.856 |- | 32 |[[Stanislav]] | 7.510|| [[Nejc]] || 7.580 |[[Ema]] {{Rast}} |6.193|| [[Tjaša]] || 6.618 |- | 33 |[[Jure]] {{Rast}} | 7.415|| [[Žiga]] || 7.551 |[[Lara]] {{Rast}} |6.165|| [[Frančiška]] || 6.526 |- | 34 |[[Žan]] {{Rast}} | 7.405|| [[Jure]] || 7.309 | [[Darja]] |6.003|| [[Anica]] || 6.277 |- | 35 |[[Dušan]] | 7.366|| [[Uroš]] || 7.022 | [[Anica]] |5.943|| [[Helena (ime)|Helena]] || 6.256 |- | 36 |[[Uroš]] {{Rast}} | 7.079|| [[Alojz]] || 7.017 | [[Helena (ime)|Helena]] |5.858|| [[Dragica]] || 6.122 |- | 37 |[[Blaž]] {{Rast}} | 7.005|| [[Blaž]] || 6.982 | [[Ivana]] |5.858|| [[Darja]] || 6.082 |- | 38 |[[Matic]] {{Rast}} | 6.751|| [[Žan]] || 6.878 | [[Dragica]] |5.777|| [[Nada]] || 6.063 |- | 39 |[[Mitja]] | 6.659|| [[Mitja]] || 6.721 | [[Simona]] |5.710|| [[Terezija]] || 6.024 |- | 40 |[[Simon]] | 6.582|| [[Simon]] || 6.637 | [[Nada]] |5.689|| [[Kristina]] || 5.956 |- | 41 |[[Klemen]] | 6.130|| [[Matic]] || 6.466 | [[Neža]] {{Rast}} |5.679|| [[Simona]] || 5.743 |- | 42 |[[Jakob]] {{Rast}} | 6.067|| [[Klemen]] || 6.142 | [[Kristina]] |5.545|| [[Lara]] || 5.590 |- | 43 |[[Jaka]] {{Rast}} | 6.058|| [[Darko]] || 6.096 | [[Zala (ime)|Zala]] {{Rast}} |5.483|| [[Danica]] || 5.519 |- | 44 |[[Darko]] | 6.053|| [[Primož (ime)|Primož]] || 5.725 | [[Suzana]] |5.434|| [[Marjeta]] || 5.471 |- | 45 |[[Nik]] {{Rast}} | 5.997|| [[Jernej]] || 5.699 | [[Maša (ime)|Maša]] {{Rast}} |5.268|| [[Olga]] || 5.446 |- | 46 |[[Anže (ime)|Anže]] {{Rast}} | 5.926|| [[Anže (ime)|Anže]] || 5.573 | [[Zdenka]] |5.182|| [[Suzana]] || 5.435 |- | 47 |[[Alojz]] {{Rast}} | 5.916|| [[Gašper]] || 5.567 | [[Danica]] |5.176|| [[Zdenka]] || 5.431 |- | 48 |[[Primož (ime)|Primož]] | 5.694|| [[Drago]] || 5.526 | [[Lidija (ime)|Lidija]] |5.148|| [[Neža]] || 5.397 |- | 49 |[[Gašper]] {{Rast}} | 5.669|| [[Aleksander]] || 5.468 | [[Marjeta]] |5.128|| [[Lidija (ime)|Lidija]] || 5.281 |- | 50 |[[Jernej]] | 5.631|| [[Jaka]] || 5.466 | [[Sabina]] {{Rast}} |5.005|| [[Ema]] || 5.256 |- | 51 |[[Aljaž]] {{Rast}} | 5.526|| [[Jakob]] || 5.304 | [[Olga]] | 4.996|| [[Sabina]] || 4.996 |- | 52 |[[Aleksander]] | 5.415|| [[Aljaž]] || 5.299 | [[Frančiška]] | 4.898|| [[Janja (ime)|Janja]] || 4.935 |- | 53 |[[Filip]] {{Rast}} | 5.245|| [[Miran]] || 5.190 | [[Janja (ime)|Janja]] | 4.890|| [[Marta (ime)|Marta]] || 4.907 |- | 54 |[[Denis]] {{Rast}} | 5.239|| [[Tadej]] || 5.166 | [[Lana]] {{Rast}} | 4.770|| [[Antonija]] || 4.903 |- | 55 |[[Tadej]] {{Rast}} | 5.193|| [[Denis]] || 5.135 | [[Terezija]] | 4.690|| [[Vida]] || 4.878 |- | 56 |[[Drago]] | 5.108|| [[Roman (ime)|Roman]] || 5.036 | [[Marta (ime)|Marta]] | 4.542|| [[Angela]] || 4.824 |- | 57 |[[Miran]] | 4.987|| [[Nik]] || 4.989 | [[Vida]] | 4.381|| [[Ivanka]] || 4.787 |- | 58 |[[Roman (ime)|Roman]] | 4.833|| [[Štefan]] || 4.807 | [[Karmen]] | 4.379|| [[Maša (ime)|Maša]] || 4.735 |- | 59 |[[Mark]] {{Rast}} | 4.548|| [[Vladimir]] || 4.329 | [[Klara]] {{Rast}} | 4.310|| [[Silva]] || 4.474 |- | 60 |[[Matija]] {{Rast}} | 4.460|| [[Damjan]] || 4.295 | [[Kaja]] {{Rast}} | 4.273|| [[Zala (ime)|Zala]] || 4.463 |- | 61 |[[Damjan]] | 4.282|| [[Matija]] || 4.278 | [[Ivanka]] | 4.269|| [[Veronika]] || 4.446 |- | 62 |[[Tim]] {{Rast}} | 4.267|| [[Borut]] || 4.240 | [[Aleksandra]] {{Rast}} | 4.239|| [[Karmen]] || 4.407 |- | 63 |[[Tilen]] {{Rast}} | 4.214|| [[Srečko]] || 4.217 | [[Silva]] | 4.183|| [[Darinka]] || 4.331 |- | 64 |[[Štefan]] | 4.183|| [[Slavko]] || 4.152 | [[Darinka]] | 4.117|| [[Aleksandra]] || 4.146 |- | 65 |[[Zoran]] {{Rast}} | 4.149|| [[Filip]] || 4.125 | [[Hana]] {{Rast}} | 4.117|| [[Lana]] || 4.127 |- | 66 |[[Borut]] | 4.145|| [[Janko]] || 4.118 | [[Veronika]] | 4.111|| [[Anita]] || 4.064 |- | 67 |[[Alen]] {{Rast}} | 4.104|| [[Tilen]] || 4.059 | [[Anita]] {{Rast}} | 4.072|| [[Ljudmila]] || 4.026 |- | 68 |[[Vid (ime)|Vid]] {{Rast}} | 4.097|| [[Zoran]] || 4.036 | [[Julija]] {{Rast}} | 4.034|| [[Klara]] || 3.960 |- | 69 |[[Vladimir]] | 4.070|| [[Mirko]] || 3.975 | [[Lucija]] {{Rast}} | 3.952|| [[Kaja]] || 3.945 |- | 70 |[[Domen]] {{Rast}} | 3.908|| [[Alen]] || 3.918 | [[Antonija]] | 3.887|| [[Brigita]] || 3.910 |- | 71 |[[Srečko]] | 3.900|| [[Miroslav]] || 3.887 | [[Jana]] {{Rast}} | 3.873|| [[Alojzija]] || 3.831 |- | 72 |[[Slavko]] | 3.845|| [[Domen]] || 3.778 | [[Lea]] {{Rast}} | 3.840|| [[Jana]] || 3.782 |- | 73 |[[Janko]] | 3.841|| [[Vid (ime)|Vid]] || 3.652 | [[Brigita]] | 3.826|| [[Lucija]] || 3.768 |- | 74 |[[Goran]] {{Rast}} | 3.767|| [[Danijel]] || 3.651 | [[Angela]] | 3.768|| [[Metka]] || 3.761 |- | 75 |[[Danijel]] {{Rast}} | 3.663|| [[Goran]] || 3.556 | [[Metka]] | 3.734|| [[Monika]] || 3.692 |- | 76 |[[Miroslav]] | 3.650|| [[Mark]] || 3.515 | [[Monika]] {{Rast}} | 3.694|| [[Lea]] || 3.673 |- | 77 |[[Leon]] {{Rast}} | 3.646|| [[Tim]] || 3.485 | [[Natalija]] {{Rast}} | 3.618|| [[Stanislava]] || 3.638 |- | 78 |[[Mirko]] | 3.642|| [[Stanko]] || 3.403 | [[Jasmina]] {{Rast}} | 3.543|| [[Natalija]] || 3.601 |- | 79 |[[Matevž (ime)|Matevž]] {{Rast}} | 3.395|| [[Mihael]] || 3.261 | [[Ajda]] {{Rast}} | 3.539|| [[Cvetka]] || 3.589 |- | 80 |[[Urban (ime)|Urban]] {{Rast}} | 3.315|| [[Leon]] || 3.249 | [[Tamara]] {{Rast}} | 3.396|| [[Nevenka]] || 3.457 |- | 81 |[[Lovro]] {{Rast}} | 3.240|| [[Matevž (ime)|Matevž]] || 3.237 | [[Cvetka]] | 3.395|| [[Jasmina]] || 3.420 |- | 82 |[[Maks]] {{Rast}} | 3.197|| [[Urban (ime)|Urban]] || 3.164 | [[Nevenka]] | 3.322|| [[Štefanija]] || 3.409 |- | 83 |[[Andraž]] {{Rast}} | 3.177|| [[Sašo]] || 3.084 | [[Manca]] {{Rast}} | 3.310|| [[Elizabeta]] || 3.367 |- | 84 |[[Stanko]] | 3.136|| [[Jurij]] || 3.079 | [[Renata]] | 3.260|| [[Renata]] || 3.297 |- | 85 |[[Jurij]] {{Rast}} | 3.086|| [[Andraž]] || 3.060 | [[Branka]] | 3.236|| [[Marjana]] || 3.294 |- | 86 |[[Sašo]] | 3.066|| [[Iztok]] || 3.026 | [[Marjana]] | 3.225|| [[Branka]] || 3.285 |- | 87 |[[Mihael]] | 3.039|| [[Marijan]] || 2.859 | [[Ljudmila]] | 3.203|| [[Tamara]] || 3.270 |- | 88 |[[Gal]] {{Rast}} | 3.020|| [[Vinko]] || 2.798 | [[Saša]] | 3.187|| [[Julija]] || 3.267 |- | 89 |[[Dragan]] {{Rast}} | 2.991|| [[Dragan]] || 2.783 | [[Slavica (ime)|Slavica]] | 3.134|| [[Slavica (ime)|Slavica]] || 3.254 |- | 90 |[[Iztok]] | 2.956|| [[Alojzij]] || 2.714 | [[Mia]] (novo) | 3.124|| [[Saša]] || 3.214 |- | 91 |[[Benjamin (osebno ime)|Benjamin]] {{Rast}} | 2.870|| [[Maks]] || 2.675 | [[Stanislava]] | 3.098|| [[Hana]] || 3.213 |- | 92 |[[Erik]] {{Rast}} | 2.868|| [[Viktor]] || 2.637 | [[Alojzija]] | 2.981|| [[Manca]] || 3.096 |- | 93 |[[Maj (ime)|Maj]] (novo) | 2.729|| [[Benjamin (osebno ime)|Benjamin]] || 2.618 | [[Klavdija]] | 2.937|| [[Klavdija]] || 2.948 |- | 94 |[[Lan (ime)|Lan]] (novo) | 2.616|| [[Erik]] || 2.601 | [[Elizabeta]] | 2.885|| [[Ajda]] || 2.898 |- | 95 |[[Viktor]] | 2.550|| [[Lovro]] || 2.584 | [[Zoja]] (novo) | 2.882|| [[Bojana]] || 2.839 |- | 96 |[[Samo (ime)|Samo]] {{Rast}} | 2.531|| [[Zvonko]] || 2.513 | [[Bojana]] {{Rast}} | 2.871|| [[Bernarda]] || 2.837 |- | 97 |[[Marijan]] | 2.497|| [[Samo (ime)|Samo]] || 2.491 | [[Laura]] (novo) | 2.860|| [[Erika]] || 2.802 |- | 98 |[[Vinko]] | 2.489|| [[Gal]] || 2.485 | [[Teja]] {{Rast}} | 2.859|| [[Teja]] || 2.802 |- | 99 |[[Patrik]] (novo) | 2.475|| [[Zdravko]] || 2.449 | [[Valentina]] (novo) | 2.781|| [[Vera (ime)|Vera]] || 2.792 |- | 100 |[[Anej]] (novo) | 2.397|| [[Rudolf]] || 2.441 | [[Jasna]] (novo) | 2.757|| [[Danijela]] || 2.787 |} == Glej tudi == * [[seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.stat.si/ImenaRojstva/sl/FirstNames/ExpandNames Najpogostejša imena po spolu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170223212456/http://www.stat.si/ImenaRojstva/sl/FirstNames/ExpandNames |date=2017-02-23 }} na [[SURS]] [[Kategorija:Seznami]] [[Kategorija:Osebna imena|*]] [[Kategorija:Slovenski rekordi]] hsmi990rct32pdw161p77wmzq8m1642 6685706 6685677 2026-06-05T17:50:06Z Andrejj 94 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33257-26|~2026-33257-26]] ([[User talk:~2026-33257-26|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Janezdrilc|Janezdrilc]] 6546171 wikitext text/x-wiki '''Seznam najpogostejših [[osebno ime|osebnih imen]] v Sloveniji:''' ==Seznam== ''Podatki na dan 1. januar 2019'', pridobljeni v bazi osebnik imen in priimkov: [http://www.stat.si/ImenaRojstva/sl/FamiliyNames/ExpandFamiliyNames SURS-a] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180819112243/http://www.stat.si/ImenaRojstva/sl/FamiliyNames/ExpandFamiliyNames |date=2018-08-19 }} {| class="sortable wikitable" style="font-size:95%" |-style="background:#DCDCDC;" | rowspan="2" |'''Mesto''' | colspan="4" |[[moški|'''Moško''']] | colspan="4" |[[ženska|'''Žensko''']] |- ! colspan="2" |2024 ! colspan="2" |2019 ! colspan="2" |2024 ! colspan="2" |2019 |- | 1 |[[Franc]] |19.014|| [[Franc]] || 22.810 |[[Marija]] |44.645|| [[Marija]] || 53.414 |- | 2 |[[Janez]] |18.018|| [[Janez]] || 20.474 |[[Ana]] |22.566|| [[Ana]] || 25.073 |- | 3 |[[Marko]] |17.172|| [[Marko]] || 17.216 |[[Maja]] {{Rast}} |13.732|| [[Maja]] || 13.500 |- | 4 |[[Andrej]] |16.191|| [[Ivan]] || 16.977 |[[Irena]] |11.680|| [[Irena]] || 12.037 |- | 5 |[[Ivan]] |14.675|| [[Anton]] || 16.736 |[[Mojca]] |11.199|| [[Mojca]] || 11.281 |- | 6 |[[Anton]] |14.266|| [[Andrej]] || 16.668 |[[Nina]] {{Rast}} |10.596|| [[Mateja]] || 10.346 |- | 7 |[[Luka (ime)|Luka]] {{Rast}} |14.053|| [[Jožef]] || 14.647 |[[Mateja]] |10.265|| [[Nina]] || 10.323 |- | 8 |[[Jože]] |12.618|| [[Jože]] || 13.869 |[[Nataša]] {{Rast}} |10.043|| [[Nataša]] || 10.031 |- | 9 |[[Matej]] {{Rast}} |11.907|| [[Luka (ime)|Luka]] || 12.769 |[[Eva]] {{Rast}} |9.458|| [[Andreja]] || 9.323 |- | 10 |[[Jožef]] |11.848|| [[Peter]] || 12.120 |[[Andreja]] |9.190|| [[Barbara (osebno ime)|Barbara]] || 9.276 |- | 11 |[[Peter]] |11.621|| [[Marjan]] || 12.031 |[[Barbara (osebno ime)|Barbara]] |9.112|| [[Jožica]] || 9.098 |- | 12 |[[Tomaž]] |11.129|| [[Matej]] || 11.891 |[[Petra]] |9.067|| [[Petra]] || 9.095 |- | 13 |[[Marjan]] |11.121|| [[Tomaž]] || 11.285 |[[Sara]] {{Rast}} |9.003|| [[Eva]] || 8.860 |- | 14 |[[Milan (ime)|Milan]] |10.518|| [[Milan (ime)|Milan]] || 11.187 |[[Anja]] {{Rast}} |8.739|| [[Anja]] || 8.663 |- | 15 |[[Aleš]] |10.364|| [[Aleš]] || 10.457 |[[Jožica]] |8.712|| [[Katja]] || 8.621 |- | 16 |[[Rok]] {{Rast}} |10.215|| [[Branko]] || 10.320 |[[Katja]] |8.621|| [[Sara]] || 8.372 |- | 17 |[[Bojan]] |10.127|| [[Bojan]] || 10.213 |[[Nika]] {{Rast}} |8.037|| [[Sonja]] || 7.912 |- | 18 |[[Robert]] |9.987|| [[Robert]] || 10.133 |[[Tina]] {{Rast}} |7.830|| [[Tatjana]] || 7.874 |- | 19 |[[Branko]] |9.684|| [[Rok]] || 10.111 |[[Tanja]] {{Rast}} |7.800|| [[Jožefa]] || 7.823 |- | 20 |[[Boštjan]] |9.596|| [[Boštjan]] || 9.714 |[[Tatjana]] |7.727|| [[Katarina]] || 7.801 |- | 21 |[[Miha]] {{Rast}} | 9.429|| [[Matjaž]] || 9.480 |[[Sonja]] |7.611|| [[Tanja]] || 7.791 |- | 22 |[[Matjaž]] | 9.375|| [[Gregor]] || 9.367 |[[Katarina]] |7.602|| [[Tina]] || 7.755 |- | 23 |[[Gregor]] | 9.283|| [[Miha]] || 9.331 |[[Vesna]] {{Rast}} |7.598|| [[Milena]] || 7.746 |- | 24 |[[David]] {{Rast}} | 9.194|| [[Stanislav]] || 8.868 |[[Alenka]] |7.569|| [[Alenka]] || 7.678 |- | 25 |[[Jan]] {{Rast}} | 8.805|| [[Martin (osebno ime)|Martin]] || 8.847 |[[Milena]] |7.391|| [[Vesna]] || 7.583 |- | 26 |[[Dejan]] {{Rast}} | 8.493|| [[David]] || 8.714 |[[Urška]] |7.321|| [[Nika]] || 7.470 |- | 27 |[[Martin (osebno ime)|Martin]] | 8.458|| [[Igor]] || 8.357 |[[Martina]] |7.223|| [[Martina]] || 7.424 |- | 28 |[[Igor]] | 8.262|| [[Jan]] || 8.280 |[[Majda]] |7.046|| [[Majda]] || 7.366 |- | 29 |[[Nejc]] {{Rast}} | 7.909|| [[Dejan]] || 8.229 |[[Špela]] {{Rast}} |6.886|| [[Urška]] || 7.353 |- | 30 |[[Žiga]] {{Rast}} | 7.880|| [[Boris]] || 7.879 |[[Tjaša]] {{Rast}} |6.638|| [[Ivana]] || 6.941 |- | 31 |[[Boris]] | 7.581|| [[Dušan]] || 7.754 |[[Jožefa]] |6.230|| [[Špela]] || 6.856 |- | 32 |[[Stanislav]] | 7.510|| [[Nejc]] || 7.580 |[[Ema]] {{Rast}} |6.193|| [[Tjaša]] || 6.618 |- | 33 |[[Jure]] {{Rast}} | 7.415|| [[Žiga]] || 7.551 |[[Lara]] {{Rast}} |6.165|| [[Frančiška]] || 6.526 |- | 34 |[[Žan]] {{Rast}} | 7.405|| [[Jure]] || 7.309 | [[Darja]] |6.003|| [[Anica]] || 6.277 |- | 35 |[[Dušan]] | 7.366|| [[Uroš]] || 7.022 | [[Anica]] |5.943|| [[Helena (ime)|Helena]] || 6.256 |- | 36 |[[Uroš]] {{Rast}} | 7.079|| [[Alojz]] || 7.017 | [[Helena (ime)|Helena]] |5.858|| [[Dragica]] || 6.122 |- | 37 |[[Blaž]] {{Rast}} | 7.005|| [[Blaž]] || 6.982 | [[Ivana]] |5.858|| [[Darja]] || 6.082 |- | 38 |[[Matic]] {{Rast}} | 6.751|| [[Žan]] || 6.878 | [[Dragica]] |5.777|| [[Nada]] || 6.063 |- | 39 |[[Mitja]] | 6.659|| [[Mitja]] || 6.721 | [[Simona]] |5.710|| [[Terezija]] || 6.024 |- | 40 |[[Simon]] | 6.582|| [[Simon]] || 6.637 | [[Nada]] |5.689|| [[Kristina]] || 5.956 |- | 41 |[[Klemen]] | 6.130|| [[Matic]] || 6.466 | [[Neža]] {{Rast}} |5.679|| [[Simona]] || 5.743 |- | 42 |[[Jakob]] {{Rast}} | 6.067|| [[Klemen]] || 6.142 | [[Kristina]] |5.545|| [[Lara]] || 5.590 |- | 43 |[[Jaka]] {{Rast}} | 6.058|| [[Darko]] || 6.096 | [[Zala (ime)|Zala]] {{Rast}} |5.483|| [[Danica]] || 5.519 |- | 44 |[[Darko]] | 6.053|| [[Primož (ime)|Primož]] || 5.725 | [[Suzana]] |5.434|| [[Marjeta]] || 5.471 |- | 45 |[[Nik]] {{Rast}} | 5.997|| [[Jernej]] || 5.699 | [[Maša (ime)|Maša]] {{Rast}} |5.268|| [[Olga]] || 5.446 |- | 46 |[[Anže (ime)|Anže]] {{Rast}} | 5.926|| [[Anže (ime)|Anže]] || 5.573 | [[Zdenka]] |5.182|| [[Suzana]] || 5.435 |- | 47 |[[Alojz]] {{Rast}} | 5.916|| [[Gašper]] || 5.567 | [[Danica]] |5.176|| [[Zdenka]] || 5.431 |- | 48 |[[Primož (ime)|Primož]] | 5.694|| [[Drago]] || 5.526 | [[Lidija (ime)|Lidija]] |5.148|| [[Neža]] || 5.397 |- | 49 |[[Gašper]] {{Rast}} | 5.669|| [[Aleksander]] || 5.468 | [[Marjeta]] |5.128|| [[Lidija (ime)|Lidija]] || 5.281 |- | 50 |[[Jernej]] | 5.631|| [[Jaka]] || 5.466 | [[Sabina]] {{Rast}} |5.005|| [[Ema]] || 5.256 |- | 51 |[[Aljaž]] {{Rast}} | 5.526|| [[Jakob]] || 5.304 | [[Olga]] | 4.996|| [[Sabina]] || 4.996 |- | 52 |[[Aleksander]] | 5.415|| [[Aljaž]] || 5.299 | [[Frančiška]] | 4.898|| [[Janja (ime)|Janja]] || 4.935 |- | 53 |[[Filip]] {{Rast}} | 5.245|| [[Miran]] || 5.190 | [[Janja (ime)|Janja]] | 4.890|| [[Marta (ime)|Marta]] || 4.907 |- | 54 |[[Denis]] {{Rast}} | 5.239|| [[Tadej]] || 5.166 | [[Lana]] {{Rast}} | 4.770|| [[Antonija]] || 4.903 |- | 55 |[[Tadej]] {{Rast}} | 5.193|| [[Denis]] || 5.135 | [[Terezija]] | 4.690|| [[Vida]] || 4.878 |- | 56 |[[Drago]] | 5.108|| [[Roman (ime)|Roman]] || 5.036 | [[Marta (ime)|Marta]] | 4.542|| [[Angela]] || 4.824 |- | 57 |[[Miran]] | 4.987|| [[Nik]] || 4.989 | [[Vida]] | 4.381|| [[Ivanka]] || 4.787 |- | 58 |[[Roman (ime)|Roman]] | 4.833|| [[Štefan]] || 4.807 | [[Karmen]] | 4.379|| [[Maša (ime)|Maša]] || 4.735 |- | 59 |[[Mark]] {{Rast}} | 4.548|| [[Vladimir]] || 4.329 | [[Klara]] {{Rast}} | 4.310|| [[Silva]] || 4.474 |- | 60 |[[Matija]] {{Rast}} | 4.460|| [[Damjan]] || 4.295 | [[Kaja]] {{Rast}} | 4.273|| [[Zala (ime)|Zala]] || 4.463 |- | 61 |[[Damjan]] | 4.282|| [[Matija]] || 4.278 | [[Ivanka]] | 4.269|| [[Veronika]] || 4.446 |- | 62 |[[Tim]] {{Rast}} | 4.267|| [[Borut]] || 4.240 | [[Aleksandra]] {{Rast}} | 4.239|| [[Karmen]] || 4.407 |- | 63 |[[Tilen]] {{Rast}} | 4.214|| [[Srečko]] || 4.217 | [[Silva]] | 4.183|| [[Darinka]] || 4.331 |- | 64 |[[Štefan]] | 4.183|| [[Slavko]] || 4.152 | [[Darinka]] | 4.117|| [[Aleksandra]] || 4.146 |- | 65 |[[Zoran]] {{Rast}} | 4.149|| [[Filip]] || 4.125 | [[Hana]] {{Rast}} | 4.117|| [[Lana]] || 4.127 |- | 66 |[[Borut]] | 4.145|| [[Janko]] || 4.118 | [[Veronika]] | 4.111|| [[Anita]] || 4.064 |- | 67 |[[Alen]] {{Rast}} | 4.104|| [[Tilen]] || 4.059 | [[Anita]] {{Rast}} | 4.072|| [[Ljudmila]] || 4.026 |- | 68 |[[Vid (ime)|Vid]] {{Rast}} | 4.097|| [[Zoran]] || 4.036 | [[Julija]] {{Rast}} | 4.034|| [[Klara]] || 3.960 |- | 69 |[[Vladimir]] | 4.070|| [[Mirko]] || 3.975 | [[Lucija]] {{Rast}} | 3.952|| [[Kaja]] || 3.945 |- | 70 |[[Domen]] {{Rast}} | 3.908|| [[Alen]] || 3.918 | [[Antonija]] | 3.887|| [[Brigita]] || 3.910 |- | 71 |[[Srečko]] | 3.900|| [[Miroslav]] || 3.887 | [[Jana]] {{Rast}} | 3.873|| [[Alojzija]] || 3.831 |- | 72 |[[Slavko]] | 3.845|| [[Domen]] || 3.778 | [[Lea]] {{Rast}} | 3.840|| [[Jana]] || 3.782 |- | 73 |[[Janko]] | 3.841|| [[Vid (ime)|Vid]] || 3.652 | [[Brigita]] | 3.826|| [[Lucija]] || 3.768 |- | 74 |[[Goran]] {{Rast}} | 3.767|| [[Danijel]] || 3.651 | [[Angela]] | 3.768|| [[Metka]] || 3.761 |- | 75 |[[Danijel]] {{Rast}} | 3.663|| [[Goran]] || 3.556 | [[Metka]] | 3.734|| [[Monika]] || 3.692 |- | 76 |[[Miroslav]] | 3.650|| [[Mark]] || 3.515 | [[Monika]] {{Rast}} | 3.694|| [[Lea]] || 3.673 |- | 77 |[[Leon]] {{Rast}} | 3.646|| [[Tim]] || 3.485 | [[Natalija]] {{Rast}} | 3.618|| [[Stanislava]] || 3.638 |- | 78 |[[Mirko]] | 3.642|| [[Stanko]] || 3.403 | [[Jasmina]] {{Rast}} | 3.543|| [[Natalija]] || 3.601 |- | 79 |[[Matevž (ime)|Matevž]] {{Rast}} | 3.395|| [[Mihael]] || 3.261 | [[Ajda]] {{Rast}} | 3.539|| [[Cvetka]] || 3.589 |- | 80 |[[Urban (ime)|Urban]] {{Rast}} | 3.315|| [[Leon]] || 3.249 | [[Tamara]] {{Rast}} | 3.396|| [[Nevenka]] || 3.457 |- | 81 |[[Lovro]] {{Rast}} | 3.240|| [[Matevž (ime)|Matevž]] || 3.237 | [[Cvetka]] | 3.395|| [[Jasmina]] || 3.420 |- | 82 |[[Maks]] {{Rast}} | 3.197|| [[Urban (ime)|Urban]] || 3.164 | [[Nevenka]] | 3.322|| [[Štefanija]] || 3.409 |- | 83 |[[Andraž]] {{Rast}} | 3.177|| [[Sašo]] || 3.084 | [[Manca]] {{Rast}} | 3.310|| [[Elizabeta]] || 3.367 |- | 84 |[[Stanko]] | 3.136|| [[Jurij]] || 3.079 | [[Renata]] | 3.260|| [[Renata]] || 3.297 |- | 85 |[[Jurij]] {{Rast}} | 3.086|| [[Andraž]] || 3.060 | [[Branka]] | 3.236|| [[Marjana]] || 3.294 |- | 86 |[[Sašo]] | 3.066|| [[Iztok]] || 3.026 | [[Marjana]] | 3.225|| [[Branka]] || 3.285 |- | 87 |[[Mihael]] | 3.039|| [[Marijan]] || 2.859 | [[Ljudmila]] | 3.203|| [[Tamara]] || 3.270 |- | 88 |[[Gal]] {{Rast}} | 3.020|| [[Vinko]] || 2.798 | [[Saša]] | 3.187|| [[Julija]] || 3.267 |- | 89 |[[Dragan]] {{Rast}} | 2.991|| [[Dragan]] || 2.783 | [[Slavica (ime)|Slavica]] | 3.134|| [[Slavica (ime)|Slavica]] || 3.254 |- | 90 |[[Iztok]] | 2.956|| [[Alojzij]] || 2.714 | [[Mia]] (novo) | 3.124|| [[Saša]] || 3.214 |- | 91 |[[Benjamin (osebno ime)|Benjamin]] {{Rast}} | 2.870|| [[Maks]] || 2.675 | [[Stanislava]] | 3.098|| [[Hana]] || 3.213 |- | 92 |[[Erik]] {{Rast}} | 2.868|| [[Viktor]] || 2.637 | [[Alojzija]] | 2.981|| [[Manca]] || 3.096 |- | 93 |[[Maj (ime)|Maj]] (novo) | 2.729|| [[Benjamin (osebno ime)|Benjamin]] || 2.618 | [[Klavdija]] | 2.937|| [[Klavdija]] || 2.948 |- | 94 |[[Lan (ime)|Lan]] (novo) | 2.616|| [[Erik]] || 2.601 | [[Elizabeta]] | 2.885|| [[Ajda]] || 2.898 |- | 95 |[[Viktor]] | 2.550|| [[Lovro]] || 2.584 | [[Zoja]] (novo) | 2.882|| [[Bojana]] || 2.839 |- | 96 |[[Samo (ime)|Samo]] {{Rast}} | 2.531|| [[Zvonko]] || 2.513 | [[Bojana]] {{Rast}} | 2.871|| [[Bernarda]] || 2.837 |- | 97 |[[Marijan]] | 2.497|| [[Samo (ime)|Samo]] || 2.491 | [[Laura]] (novo) | 2.860|| [[Erika]] || 2.802 |- | 98 |[[Vinko]] | 2.489|| [[Gal]] || 2.485 | [[Teja]] {{Rast}} | 2.859|| [[Teja]] || 2.802 |- | 99 |[[Patrik]] (novo) | 2.475|| [[Zdravko]] || 2.449 | [[Valentina]] (novo) | 2.781|| [[Vera (ime)|Vera]] || 2.792 |- | 100 |[[Anej]] (novo) | 2.397|| [[Rudolf]] || 2.441 | [[Jasna]] (novo) | 2.757|| [[Danijela]] || 2.787 |} == Glej tudi == * [[seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.stat.si/ImenaRojstva/sl/FirstNames/ExpandNames Najpogostejša imena po spolu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170223212456/http://www.stat.si/ImenaRojstva/sl/FirstNames/ExpandNames |date=2017-02-23 }} na [[SURS]] [[Kategorija:Seznami]] [[Kategorija:Osebna imena|*]] [[Kategorija:Slovenski rekordi]] jz27f0btf81a3uoywyf4b3ww3mxtgus 0 185836 6685820 5437344 2026-06-05T21:54:53Z VidicK01 193275 VidicK01 je prestavil_a stran [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za kmetijstvo Republike Slovenije]]: Novo uradno ime ministrstva po reorganizaciji resorjev glede na Zakon o spremembah Zakona o vladi (2026) 5437344 wikitext text/x-wiki '''Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije''' je [[ministrstvo Republike Slovenije]], ki je odgovorno za področje [[kmetijstvo|kmetijstva]], [[gospodarstvo|gospodarstva]], [[prehrana|prehrane]], razvoja podeželja, prehrane, [[Krma (hrana)|krme]], [[varstvo rastlin|varstva rastlin]], [[veterinarstvo|veterinarstva]] in [[zootehnika|zootehnike]], [[gozdarstvo|gozdarstva]], [[lovstvo|lovstva]] in [[ribištvo|ribištva]]; nastanjena je na [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajski 22]] ([[Ljubljana]]). == Minister == ''Glej: [[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]]'' == Organizacija == ; Direktorati * [[Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Republike Slovenije]] * [[Direktorat za kmetijstvo Republike Slovenije]] * [[Direktorat za varno hrano Republike Slovenije]] ; Organi * [[Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja]] * [[Veterinarska uprava Republike Slovenije]] * [[Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano]] * [[Fitosanitarna uprava Republike Slovenije]] == Glej tudi == * [[seznam ministrstev Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mkgp.gov.si/ Uradna spletna stran] {{VladaSLO}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Kmetijstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Gospodarstvo Slovenije]] [[Kategorija:Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministrstva za kmetijstvo|Slovenija]] [[Kategorija:Ministrstva za gozdarstvo|Slovenija]] {{normativna kontrola}} gxmv3cem0nlmugtrsd2yqc0sr5ix8ol 6685822 6685820 2026-06-05T21:55:13Z VidicK01 193275 6685822 wikitext text/x-wiki '''Ministrstvo za kmetijstvo Republike Slovenije''' je [[ministrstvo Republike Slovenije]], ki je odgovorno za področje [[kmetijstvo|kmetijstva]], [[gospodarstvo|gospodarstva]], [[prehrana|prehrane]], razvoja podeželja, prehrane, [[Krma (hrana)|krme]], [[varstvo rastlin|varstva rastlin]], [[veterinarstvo|veterinarstva]] in [[zootehnika|zootehnike]], [[gozdarstvo|gozdarstva]], [[lovstvo|lovstva]] in [[ribištvo|ribištva]]; nastanjena je na [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajski 22]] ([[Ljubljana]]). == Minister == ''Glej: [[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]]'' == Organizacija == ; Direktorati * [[Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Republike Slovenije]] * [[Direktorat za kmetijstvo Republike Slovenije]] * [[Direktorat za varno hrano Republike Slovenije]] ; Organi * [[Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja]] * [[Veterinarska uprava Republike Slovenije]] * [[Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano]] * [[Fitosanitarna uprava Republike Slovenije]] == Glej tudi == * [[seznam ministrstev Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mkgp.gov.si/ Uradna spletna stran] {{VladaSLO}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Kmetijstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Gospodarstvo Slovenije]] [[Kategorija:Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministrstva za kmetijstvo|Slovenija]] [[Kategorija:Ministrstva za gozdarstvo|Slovenija]] {{normativna kontrola}} rlplv1gns8vg03z6qzpuc4989muc3kc 0 187167 6685831 6680082 2026-06-05T22:15:47Z ~2026-32552-67 260877 /* Švica */ 6685831 wikitext text/x-wiki '''Slovenski [[eksonim]]i in [[endonim]]i''' za zemljepisna imena izven Slovenije. == 10 Neodvisnih držav v Karibskem morju (Skupnost narodov) == : angleško ''Commonwealth of Nations'' * Antigua and Barbuda, [[Antigva in Barbuda]] * Bahamas, [[Bahami]] ** Commonwealth of the Bahamas, [[Bahami]] * Barbados, [[Barbados]] (30. novembra 2021 je postala republika) * Dominica, [[Dominika]] * Grenada, [[Grenada]] * Jamaica, [[Jamajka]] * Saint Kitts and Nevis (Saint Christopher and Nevis), [[Sveti Krištof in Nevis]] (Sveti Kitts in Nevis) * Saint Lucia, [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] * Saint Vincent and the Grenadines, [[Sveti Vincencij in Grenadine]] * Trinidad in Tobago, [[Trinidad in Tobago]] (1. avgusta 1976 je postala republika) == [[Albanija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Bistricë]], Bistrica * Bjeshkët e Nemuna/Alpet Shqiptare, [[Prokletije]] (Albanske Alpe) * Bunë, [[Bojana (reka)|Bojana]] * Buni Jezercë/Liqeni i Madh, [[Veliko jezero, Albanija|Veliko jezero]] * Butrinti/Bouthroton, [[Butrint]] * Durrës, [[Drač]] * Drini, [[Drim]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * Drini i Zi, [[Črni Drim]] * Elbasani, [[Elbasan]] * Ípiros/Epir [[Epir]] * Gjiri i Drinit/Pellg i Drinit, [[Drimski zaliv]] * Gjiri i Vlorës, [[Valonski zaliv]] * Gjirokastër/Gjirokastra, [[Gjirokastra]] * Golloborda, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Golo brdo]] * Grámmos/Malii Gramozi [[Gramod]] * Kanali i Otrantos, [[Otrantska vrata]] * Korçë/Korça, [[Korča]] *Krahina Malore Qëndrore, [[Osrednje gorovje Albanije|Osrednje gorovje]] (prevod, ni eksonim) * Liqeni i Ohrit /Pogradecit, [[Ohridsko jezero]] * Liqeni i Prespës/Limni Megáli Préspa/Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Liqeni Shkodrës/Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Maja e Jezercës /''Maja Jezercë'', [[Jezerski vrh, Albanija|Jezerski vrh]] (prevod, ni eksonim) * Maja e Korabit /''Mali i Korabit'', [[Veliki Korab]] (prevod, ni eksonim) * Mali i Moravës, [[Morava (gora)|Morava]] (gora) (prevod, ni eksonim) * Oite, [[Ojta]] *Parku Kombëtar i Butrintit, [[Narodni park Butrint]] * Pogradeci, [[Pogradec]] * Prespa e Vogël, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Mala Prespa]] (ni eksonim) * Republika e Shqipërisë, [[Republika Albanija]] * Shkodra/Shkodë, [[Skader]] * Tiranë/Tirana, [[Tirana]] * Sarandë, [[Saranda]] * Shqipëria, [[Albanija]] * Vjosë, [[Vjosa]] (prevod, ni eksonim) * Vlorë/Vlora, [[Vlora]] {{div col end}} == [[Andora]] == * (Principat d') Andorra, (Kneževina) [[Andora]] == [[Argentina]] == * (''Islas Malvinas, [[Falklandski otoki]]'') * Patagonía, [[Patagonija]] * República Argentina, [[Argentina]] * Río Iguazú, [[Iguasu]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Alžirija]] == * Al-Jazā’ir/''Dzayer''/''Alger'', [[Alžir]] * Al-Jazā’irīyah, [[Alžirija]] * Al-Jumhurīyah al-Jazā’irīyah ad-Dīmuqrāṭīyah ash-Sha’bīyah, [[Ljudska demokratična republika Alžirija]] == [[Armenija]] == * Araratyan dasht ''/Արարատյան դաշտ'', [[Araratska planota]] * Erivan/Erebuni /''Երևան''/''Երեվան'', [[Erevan]] * ''Hajastani Hanrapetutjun/Հայաստանի Հանրապետություն,'' Republika [[Armenija]] * Haykakan leṙnašxarh, [[Armensko višavje]], tudi [[Armenska planota]] * ''Hrazdan dobi'' /Հրազդան գետ, [[Hrazdan (reka)]] * Lernajin Gharabagh /''Լեռնային Ղարաբաղի Հանրապետություն'' /Lernajin Gharabaghi Hanrapetutjun/ ''Արցախ''/Arcah, [[Gorski Karabah]] * ''Sevana Lič'' /''Սեւանա լիճ,'' [[Sevansko jezero]] == [[Avstralija]] == {{div col|colwidth=24em}} *Adelaide, [[Adelajda]] * Christmas Island, [[Božični otok]] * Cocos (Keeling) Island, [[Kokosovi otoki|Kokosovi (Keelingovi) otoki]] * Heard Island and the McDonald Islands, [[Heardov otok in McDonaldovi otoki]] * New South Wales, [[Novi južni Wales]] * Northern Territory, [[Severno ozemlje]]/teritorij * South Australia, [[Južna Avstralija]] * Tasmania, [[Tasmanija]] * Victoria, [[Viktorija (Avstralija)|Viktorija]] * Western Australia, [[Zahodna Avstralija]] * Australian Capital Territory, [[Območje glavnega mesta]] {{div col end}} == [[Avstrija]] == {{glavni|Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev}} {{div col|colwidth=24em}} * Burgenland, [[Gradiščansko]] * Česky les, [[Češki gozd]] *Donau, [[Donava]] * Drau, [[Drava]] (ni eksonim) * Eisenstadt, [[Železno, Avstrija]] * Enns, [[Aniža (reka)|Aniža]] * Großglockner (Grossglockner), [[Veliki Klek]] * Graz, [[Gradec]] * Hohe Tauern, [[Zahodne Ture]], tudi Visoke Ture *[[Inn]], Ina (zastarelo) *[[Innsbruck]], Inomost (zastarelo) * Kärnten, [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] * Klagenfurt am Wörthersee, [[Celovec]] * Lafnitz, [[Lapinč]] * Lavanttaler Alpen, [[Labotniške Alpe]] *[[Linz]], Linec (zastarelo) * Mariazell, [[Marijino Celje, Avstrija|Marijino Celje]] ali Marija Cel *Mur, [[Mura]] (ni eksonim) * Neusiedler See, [[Nežidersko jezero]] * Niedere Tauern, [[Vzhodne Ture]], tudi Nizke Ture * Niederösterreich, [[Spodnja Avstrija]] * Oberösterreich, [[Zgornja Avstrija]] * Österreich, [[Avstrija]] * Osttirol, [[Vzhodna Tirolska]] * Pustertal, [[Pustriška dolina]] * Republik Österreich, [[Republika Avstrija]] * [[Salzach]], Salica (zastarelo) * [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]], Salzbuška (zastar.Solnograška) * [[Salzburg]], Solnograd (zastarelo) * Spittal an der Drau, [[Špital ob Dravi]] * Steiermark, [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] * Tirol, [[Tirolska]] * Vorarlberg, [[Predarlska]] * Wien, [[Dunaj]] * Wiener Neustadt (Wr. Neustadt), [[Dunajsko Novo mesto]] * Wienerwald, [[Dunajski gozd]] {{div col end}} == [[Azerbajdžan]] == * Azərbaycan ''Respublikası'' /Азәрбајҹан/, ''Republika'' [[Azerbajdžan]] * Bakı /Bak /Baki, [[Baku]] * ''Dağliq Qarabağ'' /''Дағлиг Гарабағ'', [[Gorski Karabah]] * ''Naxçıvan Muxtar Respublikası'' /Naxcivan, Avtonomna republika [[Nahičevan]] == [[Belgija]] == : francosko (valonsko) / nizozémščina (flamščino) / nemško * Ardenne (Årdene) / Ardennen / Ardennen, [[Ardeni]] * Brussel(e) / Bruxelles / Brüssel, [[Bruselj]] * Belgique (Beldjike) / België / Belgien, [[Belgija]] * Benelux, [[Beneluks]] * Escaut (Escô) / Schelde (Skelde) / Schelde, [[Šelda]] * Flandre (Flande) / Vlaanderen (Vloandern) / Flandern, [[Flandrija]] ** [[Vzhodna Flandrija]] (Oost-Vlaanderen) ** [[Zahodna Flandrija]] (West-Vlaanderen) ** [[Flandrijski Brabant]] (Vlaams-Brabant) *Luxembourg, [[Luksemburg, provinca Belgije|Luksemburg]] *Moselle / Moezel / Mosel, [[Mozela]] * Wallonie (Walonreye / Waloneye) / Wallonië / Wallonie(n), [[Valonija]] ** [[Valonski Brabant]] (Brabant Wallon) == [[Belorusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Belaruskaja hrada, [[Belorusko višavje]] * Puszcza Białowieska/Belavežskaja pušča, [[Beloveška pušča]] * Bjarezina, [[Berezina]] * Belarus', [[Belorusija]] * Dnjapro, [[Dneper]] * Homel', [[Gomel]] * Hrodna, [[Grodno]] * Mahiljoŭ, [[Mogilev]] * Njoman/Nemunas/Neman, [[Njemen]] * Ahinski kanal/Kanał Ogińskiego, [[Oginskijev prekop]] * Ašmjanskae ŭzvyšša/Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * Prydniprovs'ka nyzovyna, [[Pridneprsko nižavje]] * Prypiać/Pryp'yat', [[Pripjat]], tudi [[Pripet (reka)|Pripet]] * Pripjatskie bolota/Pinskie bolota, [[Pripjatsko barje]] * Podlasie/Padljašša/Padljassi, [[Podlesje, Poljska|Podlesje]] * Viciebs, [[Vitebsk]] {{div col end}} == [[Bolgarija]] == {{div col|colwidth=24em}} * (Republika) Bălgarija/''Република'' ''България'', [[Bolgarija|(Republika) Bolgarija]] * Černo more/''Черно морé'', [[Črno morje]] * Kărdžali/''Кърджали'', [[Krdžali (okraj)|Krdžali]] * Сините камъни, [[Naravni park Modri kamni]] * Национален парк Централен Балкан, [[Narodni park Osrednji Balkan]] * Стара планина, [[Stara planina]] ali Balkan * Белоградчишки скали/''Belogradčiški skali'', [[Belogradčiške skale]] * Национален парк Рила, [[Narodni park Rila]] * Kazanlak, [[Kazanlik]] * Moisía/Moesia, [[Mezija]] * Šipčenski prohod, [[Šipčenski prelaz]] * Tărgovište/''Търговище'', [[Trgovište]] * Veliko Tărnovo/''Велико Търново'', [[Veliko Trnovo]] * Gornotrakijska nizina, [[Zgornjetrakijsko nižavje]] {{div col end}} == [[Bolivija]] == * Estado Plurinacional de Bolivia (šp.) /Tetã Hetãvoregua Mborivia (gvaransko)/ Wuliwya Suyu (ajmarsko)/ Puliwya Mamallaqta, Plurinacionalna/večnacionalna država [[Bolivija]] == [[Bosna in Hercegovina]] == * Banja Luka, [[Banjaluka]] * Bosna i Hercegovina, [[Bosna in Hercegovina]] * Federacija Bosne i Hercegovine, [[Federacija Bosne in Hercegovine]] * Međugorje, [[Medžugorje]] * Neumski zaljev, [[Neumski zaliv]] * Republika Srpska, [[Republika Srbska]] == [[Brazilija]] == * Amazonia, [[Amazonija]] * Brasilia (distrito federal), glavno mesto [[Brasilia]] * Planalto Brasileiro, [[Brazilsko višavje]] ali [[Brazilska planota]] * República Federativa do Brasil, [[Brazilija]] * Rio Amazonas, [[Amazonka]] * Rio Iguaçu, [[Iguasu]] == [[Ciper]] == * Lefkosía (Λευκωσία), turško ''Lefkoşa'', [[Nikozija]] * Kýpros (Κύπρος); turško ''Kıbrıs'', [[Ciper]] == [[Češka]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskydy, [[Beskidi]] * Bílá Hora, [[Bela Gora]] * Bílý Halštrov, [[Beli Elster]] * Čechy, [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]] (zgodovinska dežela) * Česká republika, [[Češka republika]] * Česko, [[Češka]] (država) * Česká vysočina/Český masiv, [[Češki masiv]] * České Budějovice, [[Češke Budejovice]] * České středohoří, [[Češko sredogorje]] * Český kras, [[Češki kras]] * Český Krumlov, [[Češki Krumlov]] * Český les, [[Češki gozd]] * Český Těšín, [[Češki Tešin]] * Českomoravská vysočina, [[Češkomoravsko višavje]] * Hradčany, [[Hradčani]] * Hradec Králové, [[Kraljevi Gradec]] *Karlovy Vary, [[Karlovi Vari]] * Krkonoše, [[Krkonoši]] * Krušné hory, [[Češko rudogorje]] * Kutná Hora, [[Kutna Gora]] * Labe, [[Laba]] * Lužická Nisa, [[Lužiška Nisa]] (Zahodna Nisa) * Mladá Boleslav, [[Mlada Boleslava]] * Morava, [[Moravska]] * Moravska, [[Morava (reka)]] * Moravské Budějovice, [[Moravske Budejovice]] * Moravský kras, [[Moravski kras]] * Olomouc, [[Olomuc]] * Plzeň, [[Plzen]] * Praha, [[Praga]] * Slavkov u Brna, tudi [[Austerlitz]] (hist.) * Slavkovský les, [[Slavkovski gozd]] * Slezsko, [[Šlezija]] * Sudetské pohoří, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Třebíč, [[Třebíč|Trebič]] * Vyšehrad, [[Višegrad, Praga|Višegrad (Praga)]] {{div col end}} == [[Čile]] == * (República de) Chile, (Republika) [[Čile]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Črna gora]] == * Crna Gora, [[Črna gora]] * Herceg Novi, [[Hercegnovi]] * Kotorski zaljev, [[Kotorski zaliv]] * Momičko polje, [[Momiško polje]] * Novljanski zaljev, [[Hercegnovski zaliv]] * Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Tivatski zaljev, [[Tivatski zaliv]] * Toločko polje, [[Tološko polje]] == [[Danska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Danmark, [[Danska]] * Færøerne /''Føroyar'', [[Ferski otoki]] * otok Fyn, tudi Funen * Grønland /''Kalaallit Nunaat'', [[Grenlandija]] * Jylland, [[Jutlandija]] * Kiel Bugt, [[Kielski zaliv]] * [[København]], tudi Kopenhagen ali Kodanj * Kongeriget Danmark, [[Kraljevina Danska]] * Lillebælt, preliv [[Mali Belt]] * Nørrejyske Ø, otok [[Severni Jutland]] * Østersøen, [[Baltik]] * Sjælland, [[Zelandija]] * Storebælt, preliv [[Veliki Belt]] * Vesterhavet /Nordsøen, [[Severno morje]] {{div col end}} == [[Dominikanska republika]] == * República Dominicana, [[Dominikanska republika]] == [[Etiopija]] == * Áddis Abêba, [[Adis Abeba]] * Awaash'','' Hawaas''/Hawaash We'ayot'', [[Avaš (reka)|Avaš]] (reka) == [[Ekvador]] == * Ecuador, [[Ekvador]] * Galápagos (uradno ''Archipiélago de Colón''), [[Galapaški otoki]] == [[Egipt]] == * [[Aleksandrija]] (arabsko الإسكندري, ''Iskenderia'') * [[Kairo]] (arabsko القاهرة, latinizirano ''al-Qāhirah'') * [[Nil]], (arabsko النيل, prečrkovano ''an-nīl'', staroegipčansko ''iteru'', koptsko ''piaro'' ali ''fiaro'') * [[Delta Nila]], (arabsko دلتا النيل‎ ''Delta an-Nīl'' ali الدلتا ''ad-Delta'') * [[Nubijska puščava]], (arabsko صحراء النوبة‎, ''Şaḩrā’ an Nūbyah'') * [[Sinajski polotok]], (arabsko شبه جزيرة سيناء, ''Shibh Jazirat Sina'') * [[Sinaj (gora)]], (arabsko جَبَل مُوسَىٰ‎, Mojzesova gora, hebrejsko הר סיני‎Har ''Sinai'') == [[Estonija]] == * Eesti Vabariik, Republika [[Estonija]] * Läänemeri, [[Baltsko morje]] * Liivi laht, [[Riški zaliv]] * Peipsi-Pihkva järv, [[Čudsko jezero|Čudsko-Pskovsko jezero]] * Soome laht, [[Finski zaliv]] * Tallinn, [[Talin]] ([[Reval]], hist.) * [[Tartu]] ([[Dorpat]], hist.) == [[Finska]] == (''ležeče: švedska imena'') * Åland / ''Ahvenanmaa'', [[Alandski otoki]] * Suomi / ''Finland'', [[Finska]] * Järvi-Suomi / ''Insjöfinland'', [[Finsko pojezerje]] * Inarijävi / ''Enare Träsk'' / Anárjávri, [[Inari (jezero)|Inari]] * Itämeri / ''Östersjön'', [[Baltsko morje]] * Karjala, [[Karelija]] * Lappland / ''Sameland'' / ''Saamiland'' / [[Sápmi]] (prej Laponska) * Pohjanlahti / ''Bottniska viken'', [[Botniški zaliv]] * Suomenlahti / ''Finska viken'', [[Finski zaliv]] == [[Francija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Aquitaine /Aquitània /Akitania /Aguiéne, [[Akvitanija]] * Alsace, [[Alzacija]] * Ardenne, [[Ardeni]] *Argonne, [[Argoni]] * Armagnac, [[Armanjak]] * Bassin parisien, [[Pariška kotlina]] * Bourgogne, [[Burgundija]] *Bourgogne-Franche-Comté, [[Burgundija - Franche-Comté]] * Bretagne / ''Breizh'' /''Bertaèyn'', [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanija]] (zgod. pokrajina) * Burbonnais / ''Dushé de Burbon'', [[Burbonija]] (zgod. pokrajina) * [[Camargue]] / ''Camarga'', [[Kamarga]] * Champagne(-Ardenne), [[Šampanja-Ardeni]] * Corse/''Corsica'', [[Korzika]] * Côte d'Azur, [[Azurna obala]] * Dauphiné, [[Daufineja]] * Dordogne, [[Dordonja]] *Flandre, Région flamande, [[Flandrija]] * Forêt de Fontainebleau/''Forêt de Bière'', [[Fontainebleauški gozd]] * France, [[Francija]] * Garonne, [[Garona]] * Gascogne, [[Gaskonja]] * [[Gironde (departma)|Gironde]] / ''Gironda'' * Golfe du Gascogne /''Bizkaiko Golkoa,'' [[Biskajski zaliv]] * Gave de Pau, [[Gava]] * Golfe de Porto, [[Portski zaliv]] * Golfe du Lion, [[Levji zaliv]] * Golfe du Marseille, [[Marsejski zaliv]] * Guadeloupe, [[Gvadelup]] * Guyane (française), [[Francoska Gvajana]]&nbsp; * Îles Normandes/Îles de la Manche, [[Kanalski otoki]] * l'Escaut/''Escô''/''Schelde'', [[Šelda]] * La Manche, [[Rokavski preliv]] * Le Léman/Lac de Genève, [[Ženevsko jezero]] * Loire, [[Loara]] * Lorraine, Louréne, [[Lorena]] * Lourde, [[Lurd]] * Marne, [[Marna]] * Martinique, [[Martinik]] * Massif armoricain, [[Armoriški masiv]] * Massif Central, [[Centralni masiv]] * (la) Moselle, [[Mozela]] * Nice /Niça/''Nissa'', [[Nica]] * Normandie, [[Normandija]] * Nouvelle-Aquitaine/Nòva Aquitània/Akitania Berria/Novéle-Aguiéne, [[Nova Akvitanija]] * Nouvelle-Calédonie, [[Nova Kaledonija]] * Occitanie /''Occitània'', [[Okcitanija]] * Pas de Calais, [[Dovrska vrata]] * Pays de la Loire, [[Loire (regija)]] * Picardie, [[Pikardija]] *Plaine d'Alsace, [[Alzaška planota]] * Provence /''Provença'', [[Provansa]] * Pyrénées/''Pirenèus''/''Pirinioak'', [[Pireneji]] * République française, [[Francija|Francoska republika]] * Rhône/''Ròse''/''Rôno'', [[Rona]] * Saône /''Sona'', [[Saona]] * Savoie /''Savouè'', [[Savoja]] * Seine, [[Sena]] * Septimanie/"Septimània", [[Septimanija]] * Cévennes /''Cevenas,'' [[Seveni]] * ''Saint-Pierre-et-Miquelon'', [[Saint Pierre in Miquelon]] * Somme, [[Soma]] * Vendée, [[Vendeja]] * Vézère, [[Vezera]] * Vosges, [[Vogezi]] {{div col end}} == [[Grčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ahaia (Αχαΐα), [[Ahaja]] - zgodovinska pokrajina * Aigaios Pelagos, [[Egejsko morje]] * Aksios, [[Vardar]] *Aoos, [[Vjosa]] * Argolikós kólpos, [[Argolski zaliv]] *Αρκαδία/Arkadía, [[Arkadija]] * Áthos (''Agion Oros''), [[Atos]] * Attiki, [[Atika]] * Athina, [[Atene]] * Chalkidiki/Halkidikí, [[Halkidika]] * Delfoi, [[Delfi]] * Dioryga tis Korinthou, [[Korintski prekop]] * Dodekánisa, [[Dodekanez]] * (Limni) Doiran, [[Dojransko jezero]] * Elláda / Hellás, [[Grčija]] * Elliniki Dimokratia, [[Helenska republika]] * Epiros / Epiri, [[Epir]] * Euboea, [[Evboja]] * Eurótas / Iri, [[Evrotas]] * Idi, Ida *Ioánnina, [[Janina (mesto)]] * Ιónio Pelagos, [[Jonsko morje]] * Ionia nisia, [[Jonski otoki]] * Iráklo, [[Iraklion]] * Itháki, [[Itaka]] * Kárpathos, [[Karpatos]] * Kephallonia, [[Kefalonija]] * Kerkyra, [[Krf]] * Kiklades, [[Kikladi]] * Korinthos, [[Korint]] * Kriti, [[Kreta]] * Lesbos/Lesvos, [[Lezbos]] *Limnos, [[Lemnos]] * (Limni) Megali Prespa, [[Prespansko jezero]] * Mikri Prespa, [[Malo Prespansko jezero]], [[Mala Prespa]] * Nisiá Aigaiou /''Ege Adalan'', [[Egejski otoki]] * Olympos /''Olimbos'', [[Olimp]] * Patra(i), [[Patras]] * Peiraias /''Pireas'', [[Pirej]] * Pelopónnēsos, [[Peloponez]] * Pindos, [[Pindsko gorstvo]] * Rhodhos, [[Rodos]] *Saronikós kólpos, [[Saronski zaliv]] * Sporádes, [[Sporadi]] * Stereá Elláda, [[Osrednja Grčija]] * Strymónas, [[Struma]] * Thermaikos kólpos, [[Solunski zaliv]] * Thessalia, [[Tesalija]] * Thessaloniki, [[Solun]] * Thráki, [[Trakija]] * Voiotía, [[Beocija]] * Zakinthos, [[Zakintos]] {{div col end}} == [[Gruzija]] == * აჭარა — ''ach'ara'' / აჭარის ავტონომიური რესპუბლიკა — ''ach'aris avtonomiuri respublika'', (Avtonomna republika) [[Adžarija]] * Aphazeti/''Abhazeti;'' Аҧсны ''Apsny,'' [[Abhazija]] * Sakartvelo / საქართველო, [[Gruzija]] * Mtkvari, [[Kura (reka)|Kura]] * Samhreti Oset / ''Республикæ Хуссар Ирыстон'', [[Južna Osetija]] == [[Gvajana]] == * Co-operative Republic of Guyana, [[Gvajana|(Kooperativna republika) Gvajana]] == [[Gvatemala]] == * (República de) Guatemala, [[Gvatemala]] * Ciudad de Guatemala (''Nueva Guatemala de la Asunción''), [[Gvatemala (mesto)]] == [[Haiti]] == * République d'Haïti, [[Haiti]] == [[Hrvaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bakarski zaljev, [[Bakarski zaliv]] * Bedekovčina, [[Bedekovščina]] *Brački kanal, [[Braški preliv]] * Brijuni, [[Brioni]] (po novem eksonim) * Brod na Kupi, [[Brod na Kolpi]] * Dalmatinski otoci, [[Dalmatinski otoki]] * Dinarsko gorje/Dinarske planine, [[Dinarsko gorovje]] * Drvenički kanal, [[Drveniški kanal]] * Dunav (-velja tudi za Srbijo), [[Donava]] * Hrvatska, [[Hrvaška]] * Hrvatsko Zagorje, [[Hrvaško Zagorje]] *[[Ilovička vrata]], [[Iloviška vrata]] * Istarska župánija, [[Istrska županija]] * Jadransko more, [[Jadransko morje]] (ni eksonim) * Karinsko more, [[Karinsko morje]], tudi [[Karinsko jezero]] * Karlovac, [[Karlovec]] * [[Kaštela]], Kašteli (občina-"mesto") * Kaštelanski zaljev, [[Kaštelanski zaliv]] * Kornatski otoci, [[Kornati]] * Kupa, [[Kolpa]] (ni eksonim) * Kvarner, [[Kvarnerski zaliv]] * Kvarnerić, [[Mali Kvarner]] * Kvarnerićka vrata, [[Kvarnerska vrata]] * Kvarnerski otoci, [[Kvarnerski otoki]] * Malostonski zaljev (Kanal Maloga Stona), [[Malostonski zaliv]] * Međimurje, [[Medžimurje]], Medmurje * Mursko Središće, [[Mursko Središče]] * Murtersko more, [[Murtersko morje]] * Novigradsko more, [[Novigrajsko morje]] * Olipski kanal, [[Olipski kanal|Olibski kanal]] * Pirovački zaljev, [[Pirovški zaliv]] * Pula, [[Pulj]] * Raški zaljev/Zaljev Raša, [[Raški zaliv]] /Zaliv Raša * Republika Hrvatska, [[Republika Hrvaška]] * Rijeka, [[Reka, Hrvaška|Reka]] * Riječki zaljev, [[Reški zaliv]] * Sisak, [[Sisek]] * Stonski zaljev, [[Stonski zaliv]] * Srijem, [[Srem]] * Sutla, [[Sotla]] (ni eksonim) * Sveta Gera, [[Trdinov vrh]] (ni eksonim) * Šibenski zaljev, [[Šibeniški zaliv]] * Šoltanski kanal, [[Šoltski preliv]] * Vela vrata, [[Velika vrata (preliv)]] * Virsko more, [[Virsko morje]] *Zlatni rat, [[Zlati rt]], tudi Zlati rog {{div col end}} == [[Indija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajmer]] * [[Ahmedabad]] / Ahmadābād/Amdāvād * [[Andra Pradeš]] / Āndra Pradēś * [[Arunačal Pradeš]] / Arunachal Pradesh/Aruṇācal Pradeś * [[Asam]] / Ôxôm/Assam * [[Benares]] / Vārānasi * [[Mumbaj]] / Mumbai (prej [[Bombaj]]) * [[Čenaj]] / Ceṉṉai * [[Delhi]] / Dilli * [[Džamu]] / Jammū * [[Džamu in Kašmir]] / Jammū aur Kaśmīr/Jammū te Kaśmīr/Jammū wa Kaśmīr * [[Gudžarat]] / Gujarāt * [[Harjana]] / Haryāna/Hariyāṇā * [[Himačal Pradeš]] / Himācal Pradeś * [[Kalkuta]] / Kolkata * [[Karnataka]] / Karṇāṭaka/Karnāṭak * [[Jamuna]] / Yamunā * [[Lakadivi]] / Lakshadweep * [[Ladak]] / Laddākh/la-dwags * [[Maharaštra]] / Mahārāşțra * [[Madja Pradeš]] / Madhya Pradēś * [[Mali Nikobar]] / ChoṭāNikobār/Ong * [[Nagaland]] / Nāgāland * [[Radžastan]] / Rājasthān * [[Šrinagar]] / Śrīnagar * [[Utar Pradeš]] / Uttar Pradesh * [[višavje Chota Nagpur]] / Chota Nagpur Plateau * [[Vzhodni Gati]] / Toorpu Kanumalu/Poorva ghatta/Kizhakkut Todarchhi Malaigal * [[Zahodna Bengalija]] / Paścimbaṅga * [[Zahodni Gati]] / Pashchim Ghāt/Sahjádri nebo/Pashchimaghattam nebo/Mérkut totarchchi malaj * [[Zanskar]] / Zāskār/zangs dkar {{div col end}} == [[Irska]] == * Éire/Ireland, [[Irska]] * Northern Ireland, [[Severna Irska]] * ''Poblacht na hÉireann'', [[Republika Irska]] == [[Italija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Abruzzo / Abruzzi, [[Abruci]] * Adige (nem. ''Etsch''), [[Adiža]] * Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alta Valle Isarco (nem. Wipptal), [[Dolina Wipptal]] * [[Atesinske Alpe]] * [[Grajske Alpe]] *Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alpi Lepontine, [[Adulske Alpe]]/Lepontinske Alpe * Alpi Marittime, [[Primorske Alpe]] * Alpi Orobie, [[Orobske Alpe]]/Bergamske/Bergamaške Alpe * [[Kotijske Alpe]] * [[Ligurske Alpe]] * Alpi Pennine, [[Peninske Alpe]] * [[Valaiške Alpe]] * Alto Adige (''Südtirol''), Zgornje Poadižje/ [[Južna Tirolska]] * Appennini, [[Apenini]] * Arcipelago Campano, [[Neapeljsko otočje]] * Arcipelago della Maddalena, [[Magdalensko otočje]] * Arcipelago del Sulcis, [[Otočje Sulcis]] * Arcipelago di Tavolara, [[Otočje Tavolare]] * Arcipelago Toscano, [[Toskanski arhipelag]] * Basilicata, [[Bazilikata]] *[[Bologna]], Bolonja (nestandardiziran) * [[Bolzano]] (nem. ''[[Bozen]]''), tudi [[Bocen]] * Bressanone (nem. ''Brixen''), [[Briksen]] * Calabria, [[Kalabrija]] * Campania, [[Kampanija]] * Campi Flegrei, [[Flegrejska polja]] *Carnia /Cjargne, [[Karnija]] * Catanzaro, [[Katanzaro]] * Delta del Po, [[Delta reke Pad]] * Emilia-Romagna, [[Emilija - Romanja]] * Firenze, [[Firence]] * Fosse Ardeatine, [[Ardeatinske jame]] * Friuli-Venezia Giulia /''Friûl-Vignesie Julie'', [[Furlanija - Julijska krajina]] *Golfo di Gaeta, [[Gaetski zaliv]] * Golfo di Genova, [[Genovski zaliv]] *Golfo di Manfredonia, [[Manfredonijski zaliv]] *Golfo di Napoli, [[Neapeljski zaliv]] *Golfo di Salerno, [[Salernski zaliv]] *Golfo di Sant'Eufemia, [[Zaliv Svete Eufemije]] * Golfo di Taranto, [[Tarantski zaliv]] *Golfo di Venezia, [[Beneški zaliv]] * Herculaneum / Ercolano, [[Herkulanej]] * Isole Ciclopi, [[Kiklopsko otočje]] * Isole Cheradi, [[Keradsko otočje]] * Isole Egadi, [[Egadsko otočje]] * Isole Eolie /Isole Lipari, [[Eolski otoki]] * Isole Flegree, [[Flegrejsko otočje]] * Isole Pelagie, [[Pelagijsko otočje]] * Isole Ponziane/Isole Pontine, [[Pontinsko otočje]] * Lago Albano /''Lago di Castel Gandolfo,'' [[Albano (jezero)]] * Lago di Bolsena, [[Bolsensko jezero]] * Lago di Como, [[Komsko jezero]] * Lago di Garda, [[Gardsko jezero]] * Lago d’Orta, [[Jezero Orta]] * Lago Maggiore (L. Verbano), [[Jezero Maggiore]] * Lago Trasimeno, [[Trasimensko jezero]] * Laguna di Grado, [[Gradeška laguna]] * Laguna di Venezia, [[Beneška laguna]] * Lazio, [[Lacij]] * Liguria, [[Ligurija]] * Lombardia, [[Lombardija]] * Mare Adriatico, [[Jadransko morje]] *Mar Ionio, [[Jonsko morje]] * Mar Ligure, [[Ligursko morje]] * Mar Tirreno, [[Tirensko morje]] * Marche, [[Marke]] * [[Merano]] (nem. ''Meran'') ''Maran'' *[[Milano]], Milan (nestandarditiran) * Molisse, [[Molize]] * Monti Iblei, [[Hiblejske gore]] * Napoli, [[Neapelj]] * Penisola Italiana, [[Apeninski polotok]] * Pianura Padana / Val Padana, [[Padska nižina]] * Piave, [[Piava]] * Piemonte, [[Piemont]] * Po, [[Pad]] * Pompeii, [[Pompeji]] * Puglia, [[Apulija]] * Ravenna, [[Ravena]] * Repubblica Italiana, [[Italija|Italijanska republika]] * Roma, [[Rim]] * Rubicone, [[Rubikon]] * Sardegna, [[Sardinija]] * Sicilia, [[Sicilija]] * Siracusa /''Sarausa / Seragusa'', [[Sirakuze]] * Stretto di Messina, [[Mesinski preliv]] * Stretto di Otranto/''Canale d'Ótranto'', [[Otrantska vrata]] * Tagliamento, [[Tilment]] * Tarquinia, [[Tarkvinija]] * Tevere, [[Tibera]] *[[Torino]], Turin (nestandardiziran) * Toscana, [[Toskana]] * [[Trento]]/Trient, tudi Trident (zgodov.) *Treviso, [[Treviž]] * Triveneto, Tri Benečije * Umbria, [[Umbrija]] * Venezia, [[Benetke]] * Veneto, [[Benečija]] * Monte Vesuvio, [[Vezuv]] * Valle d'Aosta /''Vallée d'Aoste'', [[Dolina Aoste]] * Valle Isarco /"Val dl Isarch"/''Eisacktal'', [[Dolina reke Eisack]] * Val Pusteria /''Val de Puster''/'Pustertal'', [[Pustriška dolina]] * Vipiteno /Sterzing, Štercing {{div col end}} === [[Furlanija-Julijska krajina]] === * {{Glavni|Seznam slovenskih geografskih imen Furlanije-Julijske krajine}} == [[Kanada]] == {{div col|colwidth=24em}} * Amundsen bay, [[Amundsenov zaliv]] * Baffin Island /''Qikiqtaalu'', [[Baffinov otok]] * Banks Island, [[Banksov otok]] * British Columbia, [[Britanska Kolumbija]] * Canada, [[Kanada]] *Canadian Shield (Laurentian Plateau), [[Kanadski ščit]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Great Bear Lake (''Grand lac de l'Ours''), [[Veliko medvedje jezero]] * Great Lakes (''Grands Lacs'' ''d'Amérique du Nord'') [[Velika jezera]] * Great Slave Lake (''Grand lac des Esclaves''), [[Veliko suženjsko jezero]] * Hudson Bay, [[Hudsonov zaliv]] * Hudson Strait, [[Hudsonov preliv]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Lake Winnipeg, [[Winnipeško jezero]] * Mackenzie River (fr. Le fleuve Mackenzie), [[Mackenziejeva reka]] * Melville Island, [[Melvillov otok, Kanada|Melvillov otok]] * New Brunswick/''Nouveau-Brunswick'', [[Novi Brunswick]] * New Fundland/''Terre-Neuve'', [[Nova Fundlandija]] * Niagara falls, [[Niagarski slapovi]] * Northwest Territories (''Territoires du Nord-Ouest''), [[Severozahodna ozemlja]] * Nova Scotia, [[Nova Škotska]] * Prince Edward Island, [[Otok princa Edvarda]] * Prince of Wales Island, [[Otok waleškega princa]] * Quebec City/Ville de Québec/Québec, [[Quebec City]] * Queen Charlotte Islands /[[Haida Gwaii]] * Queen Elizabeth Islands, [[Otoki kraljice Elizabete]] * [[Red River of the North]] /''rivière Rouge du Nord'' * Saint Lawrence River /Fleuve Saint-Laurent, [[Reka svetega Lovrenca]] * Slave River (fr. Rivière des Esclaves), [[Suženjska reka]] * Southampton Island, [[Southamptonov otok]] * Victoria Island /''Kitlineq'', [[Viktorijin otok]] * Yukon, [[Jukon]] {{div col end}} == Izrael == * Haifa, [[Hajfa]] * Jerušálajim, [[Jeruzalem]] * Yafo, [[Jafa]] == [[Kolumbija]] == * República de Colombia, [[Kolumbija|(Republika) Kolumbija]] == [[Kosovo]] == {{div col|colwidth=24em}} * Albanik/=? Leposavić * Besianë/Podujevë /Podujevo, [[Podujevo]] * Deçan/Dečani, [[Dečani]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * (Rrafshi) Dukagjin /Metohija, [[Metohija]] * Ferizaj /Uroševac, [[Uroševac]] * Fushe ë Kosovës/Kosovo Fusha /Kosovo polje, [[Kosovo polje]] * Gjakovë /Đakovica, [[Đakovica]], Djakovica * Gjilan /Gnjilane, [[Gnjilane]] * Kaçanik /Kačanik, [[Kačanik]] * Kastrior /Obilić, [[Obilić]] * Klinë/Klina, [[Klina]] * Kosova/Kosovë /Kosovo, [[Kosovo]] * Mitrovicë e Kosovës /Kosovska Mitrovica, [[Kosovska Mitrovica]] * Pejë/Peć, Peć/[[Peč]] * Prishtinë /Priština, [[Priština]] * Rahavec/Orahovac, [[Orahovac]] * Suharekë oz.Therandë /Suva Reka, [[Suva Reka]] * Vushtri /Vučitrn, [[Vučitrn]] {{div col end}} == [[Kostarika]] == * República de Costa Rica, [[Republika Kostarika]] == [[Kuba]] == * (República de) Cuba, [[Kuba]], uradno Republika Kuba * La Habana, [[Havana]] == [[Latvija]] == * Daugava, [[Zahodna Dvina]] * [[Daugavpils]], tudi ''Dineburg'' oz. ''Dvinsk'' (hist.) * Kurzeme, [[Kurlandija]] * Latgale, [[Latgalci|Latgalija]] * Latvijas Republika, [[Republika Latvija]] * [[Latvija]] tudi [[Letonija]] * Liivimaa/Livonija, [[Livonija]] * Rīga, [[Riga]] * Rīgas jūras līcis, [[Riški zaliv]] * [[Vidzeme]] /''Vidūmō,'' [[Livonija]] * Zemgale, [[Semigali|Semgalija]] == [[Lihtenštajn]] == * Liechtenstein, [[Lihtenštajn]] * ''Fürstentum Liechtenstein'', [[Kneževina Lihtenštajn]] == [[Litva]] == * Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * [[Kaunas]], ''Kovno'' (hist.) * Klaipėda (nem. ''Memel/Mimmelburg''), [[Klajpeda]] * Kuršių nerija/Ку́ршская коса́, [[Kurska kosa]] * Kuršių marios, [[Kurski zaliv]] * Lietuva, [[Litva]] * Lietuvos Respublika, [[Republika Litva]] * Nemunas, [[Nemen]] * Vilnius, [[Vilna]] == [[Luksemburg]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Luxembourg (''Groussherzogtum Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''Grand-Duché de Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Großherzogtum Luxemburg'', [[Luksemburg]] * Lëtzebuerg/''Stad Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''(Ville de) Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Luxemburg (Stadt''), [[Luxembourg (mesto)|Luksemburg (mesto)]] * Musel ''(la Moselle)'', [[Mozela]] == [[Madžarska]] == Za dvojezična slovensko-madžarska imena glej [[Seznam slovenskih imen madžarskih krajev]] {{div col|colwidth=24em}} * Alföld /''Nagy-Magyar-Alföld'', [[Velika madžarska nižina]] * Bakony/Bakonyerdő, [[Bakonjski gozd]] * Balaton, [[Blatno jezero]] * Bánság, [[Banat]] * Baranya ''(megye)'', [[Baranja (županija)|Baranja]] * Barcs, [[Barcs|Barč]]{{navedi vir}} * [[Berzence]] (''hrv. Brežnjica/Breznica''), Bistrica * Buda, [[Budim]] * Budapest, [[Budimpešta]] * [[Debrecen]], (hist. Debrecin) * Duna, [[Donava]] * [[Eger]], (Jagar) * Fehér-Körös, [[Beli Kriš]] * Fekete-Körös, [[Črni Kriš]] * Fertő tó, [[Nežidersko jezero]] *[[Győr]], (hist. Gjur) * Kalocsa, [[Kaloča]] * Keszthely, [[Blatenski Kostel]], Blatograd * Kisalföld, [[Mala madžarska nižina]] (-o, -o nižavje) * [[Kis Balaton]], Malo Blatno jezero * Körmend, [[Kermendin]] (tudi Kirment) * Magyarország, [[Madžarska]] * Mátra, [[Matra]] (gora) * [[Miskolc]], tudi [[Miškolc]] * Mohács, [[Mohač]] * Mosoni-Duna, [[Mošonska Donava]] * Nagykanizsa, [[Velika Kaniža]] * Sárvár (nem. Kotenburg, Rotenturm an der Raab), [[Mala sela|Mala Sela]] * Sebes-Körös, [[Hitri Kriš]] * Somogyi megye, [[Šomodska županija]] * [[Szeged]], (hist. Segedin) * Székesfehérvár, (hist.) [[Stolni Beligrad]] * Szombathely, [[Sombotel]] * Tisza, [[Tisa]] * Vas megye, [[Železna županija]] * Visegrád, [[Višegrad, Madžarska|Višegrad]] * Zala megye, [[Zalska županija]] * Zalaegerszeg, ([[Jageršek]]) * Zalavár, [[Blatograd]]/[[Blatnigrad]] {{div col end}} ZAMEJSTVO ('''dvojezični kraji niso eksonimi !!'''; vključeni so vsi zamejski toponimi s slovenskimi imeni ne glede na etnično sestavo) {{div col|colwidth=24em}} * Alsószölnök, [[Dolnji Senik]] * Apátistvánfalva, [[Števanovci]] * Csörötnek, [[Čretnik]] * Farkasfa, [[Farkašovci]] * "Fekete-tó", [[Črne mlake]] * Felsőszölnök, [[Gornji Senik]] * Füzes, [[Fizeš]] * Grajka-patak, [[Grajka]] * Háromház, [[Tridvor]] * Hársas-patak, [[Haršaš]] * Husászi-patak, [[Husas]] * János hegy, [[Janezovi breg]] * Kebele, [[Kobiljanski potok]] * Kerca-patak (''Kis-Kerca''), [[Mala Krka]] * Kerka (''Velka Kerka''), [[Velika Krka|(Velika) Krka]] * Kercaszomor, [[Krčica-Somorovci]] * Kerkabarabás, [[Barabaš]] * Kethely, [[Traušče]] (potok) * Kétvőlgy, [[Verica-Ritkarovci]] (Dve Dolini) * Kondorfa (''Gárdonyfa''), [[Kradanovci]] * Lapincs (''nem. Lafnitz''), [[Lapinč]] * Lenti, [[Lentiba]] * Letenye, [[Letina]] * Magyarlak, [[Lak]] * Magyarszombatfa, [[Soboška ves|Soboška ves (Železna županija]]) * Orfalu, [[Andovci]] * Őrség, [[Stražno ozemlje]] * Őrségi Nemzeti Park, [[Narodni park Őrség]] * Pest, [[Pešta]] * Rába, [[Raba]] * Rábagyarmat, [[Žormot]] * Rábakethel, [[Trošče]] * Rábakisfalud; danes Máriaújfalu, [[Mala ves]] * Rábatótfalu, [[Slovenska ves]] * [[Rédics]], [[Redič]] * Rönök, [[Renik]] * Sopron, [[Šopron]] * Surd, [[Šurd]] * Szakonyfalu, [[Sakalovci]] * [[Szalafő]], [[Sola (Madžarska)|Sola]] (ali [[Glava Zale]]) * Szakony-patak, [[Sakalovski potok]] * Szentgotthárd, [[Monošter]] * Szentistvánlak, [[Jošavci]] * Szölnöki-patak, [[Seniški potok]] * Szomoróc, [[Somorovci|Somor(ov)ci]] * Talapatka, danes Máriaújfalu, [[Telik]] * Újbalázsfalva, [[Otkovci]] * Velemér, [[Velemer]] * Zalaszombatfa, [[Soboška ves, Zalska županija|Soboška ves (Zalska županija)]] * Zsida, [[Židova]] * "Zsida-patak", [[Žida (potok)|Žida]] {{div col end}} == [[Maroko]] == * Marrakech, [[Marakeš]] == [[Malta]] == * (Il-)Belt Valletta, [[Valletta]] * [[Għawdex]], [[Gozo]] * [[Kemmuna]], [[Comino]] * [[San Pawl il-Baħar]], Zaliv sv. Pavla * il-Port il-Kbir (''Porto Grande, Grand Harbour''), [[Veliko pristanišče, Valletta]] * Ir-Rabat, [[Rabat, Malta|Rabat]] * Repubblika ta' Malta, [[Republika Malta]] * L-Imdina, [[Mdina]] ''(Melitta, Melitte/Μελίττη, Madinah'', ''Medina''), tudi ''Città Vecchia'' oz. [[Melita (antično mesto)]] == [[Mehika]] == * Golfo de California, [[Kalifornijski zaliv]] * Golfo de Campeche, [[Kampeški zaliv]] * Golfo de México, [[Mehiški zaliv]] * México, [[Mehika]] * Estados Unidos Mexicanos, [[Združene mehiške države]] * Península de Baja California, [[Kalifornijski polotok]] * [[Tehuantepeška zemeljska ožina]] * Yucatan, [[Jukatan]] == [[Moldavija]] == * Basarabia, [[Besarabija]] * Bugeac, [[Budžak]] * Chişinău, [[Kišinjev]] * Moldova, [[Moldavija]] * Nistru, [[Dnester]] * Република Молдовеняскэ Нистрянэ/Приднестровская Молдавская Республика/<small>Придністровська Молдавська Республіка</small>, [[Pridnestrska republika|Pridnestrska moldavska republika]]; [[Pridnestrje]] * Stânga Nіstruluі, [[Transnistrija]] == [[Nemčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bautzen/''[[Budyšin]]'', [[Budišin]] * Bayerische Alpen, [[Bavarske Alpe]] * Bayerische Voralpen, [[Bavarske predalpe]] * Bayern, [[Bavarska]] * Berchtesgadener Alpen, [[Berchtesgadenske Alpe]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Böhmerwald, [[Češki gozd]] * Braunschweig (Brunswiek); zastar. tudi Brunsvik * Brandenburg, [[Brandenburška]] * Bundesrepublik Deutschland, [[Zvezna republika Nemčija]] * Bautzen/Budyšin, [[Budišin]] * Chemnitz, Kamnica (hist.) * Chiemsee, [[Kimsko jezero]] * Deutsche Bucht, [[Nemški zaliv]] * Deutsche Demokratische Republik (hist.), [[Nemška demokratična republika]] * Deutschland, [[Nemčija]] * Deutsche Mittelgebirge, [[Nemško sredogorje]] * Deutsch-Polnische Tiefebene, [[Nemško-poljsko nižavje]] * Donau, [[Donava]] * [[Dresden]], Draždani (hist.) * Elbe, [[Laba]] * Elsass (hist.), [[Alzacija]] * Elstra/Halštrow, [[Halštrov]]/Elster? * Krušnéhory/Erzgebirge, [[Češko rudogorje]] * Franken/Frankenland (hist.), [[Frankovska]] * Frankenwald, [[Frankovski gozd]] * Frankfurt am Main, [[Frankfurt ob Majni]] * Frankfurt an der Oder, [[Frankfurt ob Odri]] * Fränkische Schweiz, [[Frankovska Švica]] * FränkischeAlb/Frankenalb/FränkischerJura, [[Frankovska Jura]] * Freising, [[Brežinje]] * Friesland, [[Frizija]] * FriesischeInseln/Waddeneilanden/FriescheEilanden/Vadehavsøe, [[Frizijski otoki]] * Hannover, [[Hanover]] * Jütland, [[Jutlandija]] * Kieler Bucht, [[Kielski zaliv]] * Nord-Ostsee-Kanal/KielCana, [[Kielski prekop]] * [[Köln]] am Rhein, Kelmorajn (hist.) * Konstanz, [[Konstanca, Nemčija|Konstanca]] * Lausitz /Łužica /Łužyca, [[Lužica]] * Lausitzer Neisse/Neiße /Łužiska/Łužyska Nysa', [[Lužiška Nisa]] (Zah. Nisa) * Limburg an der Lahn, [[Limburg ob Lahnu]] * Lothringen (hist.), [[Lotaringija]] * Lüneburger Heide, [[Lüneburška resava]] * Main, [[Majna]] * Mecklenburg-Vorpommern, [[Mecklenburg - Predpomorjanska]] * Mecklenburgische Seenplate, [[Mecklenburško pojezerje]] * Mecklenburger Bucht, [[Mecklenburški zaliv]] * Mittellandkanal, [[Mittellandski prekop]] * Mosel, [[Mozela]] * [[München]], Monakovo (hist.) * Nord-Ostsee-Kanal (''Kiel Canal''), [[Kielski prekop]] * Neisse, [[Nisa]] * Niedersachsen, [[Spodnja Saška]] *Norddeutsches Tiefland, [[Severnonemška nižina]] * Nördliche Kalkalpen, [[Severne apneniške Alpe]] * Nordrhein-Westfalen, [[Severno Porenje - Vestfalija]] * Nordsee/''Westsee''/''Deutsches Meer,'' [[Severno morje]] * Oder, [[Odra]] * Ostsee, [[Baltsko morje]] * Pfalz, [[Pfalško]] * Pommern, [[Pomorjansko]] * Pommersche Bucht, [[Pomorjanski zaliv]] * Preussen, [[Prusija]] (hist.) * [[Regensburg]], Ratisbona (hist.) * Rheinland, [[Porenje]] * Rheinland-Pfalz, [[Porenje - Pfalška]] * Rhein, [[Ren]] * Rheinisches Schiefergebirge, [[Rensko skrilavo hribovje]] * Raetia/Rhaetia, [[Retija]] * Ruhrgebiet/Ruhrrevier, [[Porurje]] * Saarland, [[Posarje]] * Sachsen, [[Saška]] * Sachsen-Anhalt, [[Saška - Anhalt]] * Sachsische Schweiz, [[Saška Švica]] * Schwaben(land), [[Švabska]] * Schwäbische Alb, Schwäbische Jura, [[Švabska Jura]] * Schwarze Elster, [[Črni Elster]] * Sorben/''Sorbi''/''Serbja'', [[Lužiški Srbi]] *[[Speyer]] (do 1825 tudi Spires; zastar slov. ime Špir) * Teutoburger Wald, [[Tevtoburški gozd]] * Thüringen, [[Turingija]] * Thüringer Becken, [[Turinška kotlina]] * Thüringerwald, [[Turinški gozd]] * Thüringisch-Fränkisches Mittelgebirge, [[Turinško-Frankovsko višavje]] * Weiße Elster, [[Beli Elster]] * Weser, [[Vezera]] * Westfalen, [[Vestfalija]] {{div col end}} == [[Nikaragva]] == * Lago de Nicaragua, [[Nikaragovsko jezero]] * Lago de Managua, [[Managovsko jezero]] * (República de) Nicaragua, (Republika) [[Nikaragva]] * (Santiago de) Managua, [[Managva]] == [[Nizozemska]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Friesland, [[Frizija]] * Den Haag, [[Haag]] * Holland, [[Holandija]] (Noord-Holland, [[Severna Holandija]]; Süd-Holland, [[Južna Holandija]]) * Koninkrijk der Nederlanden, [[Kraljevina Nizozemska]] * Nederland, [[Nizozemska]] * Nederlandse Antillen, [[Nizozemski Antili]] * Rijn, [[Ren]] * Schelde, [[Šelda]] * Zeeland, [[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]] == [[Norveška]] == * Barentshavet, [[Barentsovo morje]] * Bjørnøya, [[Medvedji otok]] * Kongeriket Norge/Noreg, [[Kraljevina Norveška]] * Nordkapp, [[Nordkap]] * Norse, [[Norveška]] * Norskehavet, [[Norveško morje]] * De skandinaviske fjellene/Kjølen, [[Skandinavsko gorovje]] * [[Svalbard]], tudi Spitzbergi == [[Paragvaj]] == * República del Paraguay/''Tetã Paraguái'', Republika [[Paragvaj]] * Rio Paraguay, [[Paragvaj (reka)]] == [[Peru]] == * República del Perú, (Republika) [[Peru]] == [[Poljska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskidy, [[Beskidi]] * Bydgoszcz, [[Bidgošč]] * Bytom, [[Bitom]] * Częstochowa, [[Čenstohova]] * Galicja, ''Halicz'', [[Galicija]] * Gdańsk, [[Gdansk]] *Gubin, [[Guben]] *Kaczawa, [[Kačava]] * Karkonosze, [[Krkonoši]] * Kaszuby (Kaszëbë, Kaszëbskô), [[Kašubsko]] * Katowice, [[Katovice]] * Kraków, [[Krakov]] * Kujawy, [[Kujavija]] * Łódź, [[Lodž]] * Małopolska, [[Malopoljska]] * Mazowsze, [[Mazovija]] * Mazury, [[Mazurija]] * Morze Bałtyckie, Bałtyk, [[Baltsko morje]] * Nysa, [[Nisa, Poljska|Nisa]] * Nysa Kłodzka, [[Vzhodna Nisa]] (Klodska Nisa) * Nysa Łużycka, [[Zahodna Nisa]], [[Lužiška Nisa]] * Nysa Szalona, [[Nisa Šalona]] * Polska, [[Poljska]] * Pomorze, [[Pomorjansko]] * Poznań, [[Poznanj]] * Puszcza Białowieska, [[Beloveška pušča]]/[[Beloveški gozd]] * Rzeczpospolita Polska, [[Republika Poljska]] * Sudety, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Szczecin, [[Ščečin]] * Śląsk, [[Šlezija]] * Tatry Wysokie, [[Visoke Tatre]] * Toruń, [[Torunj]] * Bory Tucholskie, kašubsko: Tëchòlsczé Bòrë, [[Tuholski gozd]] *Warmia, [[Varmija]] * Warszawa, [[Varšava]] *Warta, [[Varta]] * Wielkopolska, [[Velikopoljska]] (pokrajina) * Wisła, [[Visla]] * Wrocław, [[Vroclav]] *Zalew Szczeciński, [[Ščečinski zaliv]] (laguna) *Zalew Wiślany, [[Vislanski zaliv]] (laguna) *Zatoka Gdańska, [[Gdanski zaliv]] *Zatoka Pomorska, [[Pomeranški zaliv]] {{div col end}} == [[Portugalska]] == * Açores, [[Azori]] * Cabo da Roca, [[Rt Roca]] * Lisboa, [[Lizbona]] * Mar da Palha, [[Lizbonski zaliv]] (estuarij reke Tajo/Tejo) * Portugal, [[Portugalska]] * República Portuguesa, [[Portugalska|Portugalska republika]] * Tejo, [[Tajo]] == [[Romunija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Banat]] (madž. Bánság) * Banatske gore *Basarabia, [[Besarabija]] * [[Brașov]]/''Kronstadt'', Brašov (hist.) * Bucovina, [[Bukovina]] * Bucureşti, [[Bukarešta]] * Câmpia Română, [[Vlaška nižina]] * Carpați, [[Karpati]] * [[Cluj-Napoca]] / ''Kreis Klausenburg/Kolozsvár'', Kluž (hist.) *Crișana, [[Krišana]] * Crișul Alb, [[Beli Kriš]] *Crișul Negru, [[Črni Kriš]] * Crișul Repede, [[Hitri Kriš]] * Delta Dunǎrii, [[Delta Donave]] * Dobrogea, [[Dobrudža]] * Dunǎre(a), [[Donava]] * [[Iași]], Jaši (hist.) * Južni Karpati (Transilvanske Alpe) * Marea Neagră, [[Črno morje]] * Moldova, [[Moldavija]] (romunska zgodovinska pokrajina, kneževina) * Muntenia, [[Muntenija]] * Mureș, [[Mureš]] (reka) * Oltenia, [[Oltenija]] * România, [[Romunija]] *Siret, Siretul * Timişoara, [[Temišvar]] * Țara Românească, [[Vlaška]] (''romunska zgodovinska pokrajina)'' * Transilvania / Ardeal, [[Transilvanija]] {{div col end}} == [[Rusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Белое море – ''Beloe more'', [[Belo morje]] * ''hrebet Čerskogo'', [[Čerskijevo gorovje]] * Чёрное море – ''Černoje more'', [[Črno morje]] * Днепр – ''Dnjepr'', [[Dneper]] *Jaroslavl`, [[Jaroslavelj]] * Озеро Байкал – ''Ozero Bajkal'' / Байгал нуур – ''Baigal nuur'', [[Bajkalsko jezero]] * Берингов пролив - ''Beringov proliv'', ''Imakpik'', [[Beringov preliv]] * ''proliv Karskie Vorot''a, [[Karska vrata]] * ''Karskoe more'', [[Karsko morje]] * ''Kaspijskoe more'', [[Kaspijsko jezero]] * ''Kerčenski proliv''/Керченский пролив (ukr.: Керченская протока; krimsko-tatarsko ''Keriç boğazı''), [[Kerški preliv]] * ''Komandorskie ostrova'', [[Komandantovi otoki]] * ''Korjakskoe nagor'e'', [[Korjaško višavje]] * ''Kurskaja kosa'' / ''Kuršiụ nerija'', [[Kurska kosa]] * ''Ladožskoe ozero''/Ladoga /Luadogu, [[Ladoško jezero]] * ''Lednik Karpinskogo'', [[Karpinskijev ledenik]] * ''More Laptevih'', [[Morje Laptevov]] * ''Novaja zemlja'', [[Nova dežela]] * ''Novosibirskie ostrova'', [[Novosibirski otoki]] * ''Ohotskoe more / Hok-kai'', [[Ohotsko morje]] * ''Onežskoe ozero / Oniegu'', [[Oneško jezero]] * ''Ostrov Vrangelja'', [[Vranglov otok]] * ''Severnaja Zemlja'', [[Severna dežela]] * ''Stanovoe nagor'e'', [[Stanovojsko višavje]] * ''Vehojanskij hrebet'', [[Verhojansko gorovje]] * ''Vostočno-Sibirskoe more'', [[Vzhodnosibirsko morje]] * ''Zemlja Franca-Iosifa'', [[Dežela Franca Jožefa]] {{div col end}} == [[Salvador]] == * (República de) El Salvador, [[Republika Salvador|(Republika) Salvador]] == [[Severna Makedonija]] == * Crni Drim (''Drini i Zi''), [[Črni Drim]] * Dojransko ezero, [[Dojransko jezero]] * Golem Korab (''Maja e Korabit'' / ''Mali i Korabit''), [[Veliki Korab]] * Mavrovsko ezero, [[Mavrovsko jezero]] * Ohridsko ezero, [[Ohridsko jezero]] * Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Skopska Crna gora/Скопска Црна Гора ''([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag''; [[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Severne Makedonije, Kosova in Srbije == [[Sirija]] == * Dimašk aš-Šam, [[Damask]] * Haleb, [[Alep]] * Latakia, [[Latakija]] * Sūriyya, [[Sirija]] == [[Slovaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Banská Bystrica, [[Banska Bistrica]] *Belianske Tatry, [[Beljanske Tatre]] * Beskydy, [[Beskidi]] *Bielé Karpaty, [[Beli Karpati]] * Dunaj, [[Donava]] *Juhoslovenská kotlina, [[Južnoslovaška kotlina]] * Malé Karpaty, [[Karpati|Mali Karpati]] * Malý Dunaj, [[Mala Donava]] *Nízké Tatry, [[Nizke Tatre]] * Podunajsko, [[Podonavje]] * Slovenská republika, [[Republika Slovaška|Slovaška]] * Slovenské rudohorie, [[Slovaško rudogorje]] * Slovensko, [[Slovaška]] *Slovenský kras, [[Slovaški kras]] * Tatry, [[Tatre]] * Východoslovenská nížina, [[Vzhodnoslovaška nižina]] * Vysoké Tatry, [[Visoke Tatre]] * Západoslovenská nížina /Podunajská nížina, [[Zahodnoslovaška nižina]] /[[Podonavska nižina]] {{div col end}} == [[Srbija]] == * Beograd, [[Beograd|Belgrad]] (zastarelo) * Dunav, [[Donava]] * Zapadna [[Morava (razločitev)|Morava]], [[Zahodna Morava]] * Kanal Dunav—Tisa—Dunav, [[Prekop Donava–Tisa–Donava|Prekop Donava—Tisa—Donava]] * ''Skopska Crna gora ([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag)''; ''[[Makedonščina|makedonsko]] in [[Srbščina|srbsko]]'' ''Скопска Црна Гора'' ([[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Srbije, Kosova in Severne Makedonije == [[Surinam]] == * Republiek Suriname, [[Republika Surinam]] == [[Španija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Andalucía, [[Andaluzija]] * Aragón, [[Aragonija]] * Asturias, [[Asturija]] * Baskijsko gorovje * Cantabria, [[Kantabrija]] * Castilla, [[Kastilija]] * Castilla-La Mancha, [[Kastilija - Manča]] * Castillla la Nueva, [[Nova Kastilija]] * Castilla la Vieja, [[Stara Kastilija]] * Castilla-León, [[Kastilija in Leon]] * Cataluña / Catalunya, [[Katalonija]] * Cordillera Cantábrica, [[Kantabrijsko gorovje]] * Cordillera Bético/Sistema Bético, [[Betijske Kordiljere]] ali [[Andaluzijsko pogorje]] * Córdoba, [[Kordova]] * Delta del Ebro /katalonsko: Delta de l'Ebre, [[Delta Ebra]] * España, [[Španija]] * Extremadura, [[Estremadura]] * Galicijski masiv *Gerona, [[Girona]] * Golfo de Valencia, [[Valencijski zaliv]] * Golfo de Vizcaya/''Mar Cantabrico/Bizkaiko Golkoa'', [[Biskajski zaliv]] * Galicia /''Galiza'', [[Galicija (Španija)|Galicija]] *Guadalquivir, [[Gvadalkivir]] * Iberia, [[Iberski polotok]] *Ibersko gorovje * Ibiza /''Eivissa'', [[Ibiza]] * Islas Baleares, [[Balearski otoki]] * Islas Canarias, [[Kanarski otoki]] * Kantabrijsko gorovje * La Mancha, [[La Manča]] * Mallorca, [[Majorka]] * [[Galicijski masiv]] * Meseta Central, [[Osrednja Mezeta]], tudi Notranja planota ali samo [[Mezeta]] * Montes de León, [[Leonsko gorovje]] * Navarre, [[Navara]] * País Vasco /''Euskadi''/'Eusskal Herriko', [[Baskija]] * Pirineos /''Pireneus'' /''Pirinioak'', [[Pireneji]] * Salamanca, tudi [[Salamanka]] * [[Santiago de Compostela]] * Sevilla, [[Sevilja]] * Sierra de Gredos, * Sierra de Guadarrama * Sistema Central, [[Kastiljsko gorovje]] * Sistema Ibérico, [[Ibersko gorovje]] * Vizcaya /''Bizkaia'', [[Biskaja]] * Valencia, [[Valencija]] {{div col end}} == [[Švedska]] == {{div col|colwidth=24em}} * BalticShield, [[Baltski ščit]] * Bottniska viken, [[Botniški zaliv]] * Götaland, [[Gotlandija]] * Göta kanal, [[Gotlandski prekop]] * Caledonian Mountain, [[Kaledonsko gorstvo]] * Konungariket Sverige, [[Kraljevina Švedska]] * Lappi/Lappland/Laplandija/Sápm, [[Sápmi]] (prej [[Laponska]]) * Östersjön, [[Baltsko morje]] * Skanderna/Skandinaviska fjällkedjan, [[Skandinavsko gorovje]] * Skandinaviska halvön/Den skandinaviske halvøya, [[Skandinavski polotok]] * Skåne, [[Skanija]] * Sverige, [[Švedska]] {{div col end}} == [[Švica]] == {{div col|colwidth=24em}} * Berner Alpen, [[Bernske Alpe]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Col du Grand St-Bernard/Colle del Gran San Bernardo, [[Veliki Sveti Bernard]] * ''Engiadina''/''Nagiadegna''/''Gidegna''; it. ''Engadina'', [[Engadin]] * Genève / Genf / Ginevra, [[Ženeva]] * Gotthardpass / Passo del San Gottardo, [[Gotthard (prelaz)]] * Lausanne, [[Lozana]] * Le Léman / Lac de Genève / Genfersee, [[Ženevsko jezero]] * Alpes Pennines / Alpes valaisannes / Alpi Pennine / Walliser Alpen, [[Peninske Alpe]] * Rätischen Alpen / Alpi Retiche, [[Retijske Alpe]] *Romandie, [[Romandija]] (= frankofonska Švica) * Rhône, [[Rona]] * Massif du Jura / Juragebirge, [[Švicarska Jura]] * Schweiz / Suisse / Svizzera / Svizra, [[Švica]] * ''Schweizerische Eidgenossenschaft'' (nemško); ''Confédération suisse'' (francosko); ''Confederazione Svizzera'' (italijansko); ''Confederaziun svizra'' (retoromansko); ''Confœderatio Helvetica'' (CH; latinsko), [[Švicarska konfederacija]] * Sempione / Simplonpass, [[Prelaz Simplon]] * Vierwaldstättersee [[Vierwaldstadtsko jezero]] * Zürichsee, [[Züriško jezero]] {{div col end}} == [[Turčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ağrı dağı, [[Ararat]] * Altin Boynuz; Haliç, [[Zlati rog]] * Anadolu, [[Anatolija]] * [[Antakya]], Antakija, nekdanja [[Antiohija]] * Bitinya ([[grščina|gr.]] ''Bithynía''), [[Bitinija]] * Çanakkale Boğazı, [[Dardanele]] * Çukurova (''Kilikya''), [[Kilikija]] * Dicle, [[Tigris]] * Edirne, [[Odrin]], nekdanji [[Adrianopel]] * Ege denizi, [[Egejsko morje]] * Ephesos, [[Efez]] * Fırat, [[Evfrat]] * Gelibolu, [[Galipoli]] (polotok) * Güney Do˘gu Toroslar, [[Armenski Taurus]] * İskenderun, [[Aleksandreta]] * İstanbul, [[Carigrad]] * Konstantinopolis, [[Konstantinopel]], tudi [[Carigrad]] * [[İzmir]], [[Smirna]] (hist.) * Smirni (gr.), [[Smirna]] * İzmit, nekdanja [[Nikomedija]] * Kapadokya, [[Kapadokija]] * Karadeniz, [[Črno morje]] * Karadeniz Boğazi /''Istambul Boğazi'', [[Bospor]] * ''Kuzey Anadolu Dağları'' ali ''Doğukaradeniz Dağlari'', [[Pontsko gorovje]] * Marmara denizi, [[Marmarsko morje]] * Phrygia /''Frygía'', [[Frigija]] * Toros Dağları, [[Taurus]] * Trakya, [[Trakija]] * Türkiye, [[Turčija]] {{div col end}} == [[Ukrajina]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Črnovice]], Černivci ali Černovci * Čorne more, [[Črno morje]] * Del'ta Dunaju, [[Delta Donave]] * Dnipro, [[Dneper]] * Dnister, [[Dnester]] * Galyč(-ina) (''Галичина́''), [[Galicija]] * Harkiv, [[Harkov]] * Krivij Rig, [[Krivi Rog]] * Kyjiv (Київ), [[Kijev]] *Latoricja (Латориця), [[Latorica]] * Lviv, [[Lvov]] (hist. Lemberg) * Pidkarpats'ka Rus' - [[Podkarpatska Rutenija]] * Podillja, [[Podolija]] * Užgorod, [[Užgorod]] * Vinnycja, [[Vinica, Ukrajina|Vinica]] * Zakarpats'ka nyzovyna, [[Zakarpatska nižina]] * Zakarpats'ka Ukrajina, [[Zakarpatska Ukrajina]] * Zaporižžja, [[Zaporožje]] {{div col end}} == Urugvaj == * Uruguay, [[Urugvaj]] == Vatikan == * Città del Vaticano, [[Vatikan]] == Venezuela == * Lago de Maracaibo, [[Maracaibo (jezero)]] * República Bolivariana de Venezuela, [[Bolivarska republika Venezuela]] * Río Orinoco, [[Orinoko]] == Združene države Amerike == {{div col|colwidth=24em}} * Alaska, [[Aljaska]] * Alaska Range, [[Aljaško gorovje]] * Alexander Archipelago, [[Aleksandrov arhipelag]]/Aleksandrovo otočje * American Cordillera (Western Cordillera) – [[Ameriške Kordiljere]] * Appalaches, [[Apalači]] * California, [[Kalifornija]] *Cascade Range, [[Kaskadno gorovje]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Chicago, [[Čikago]] * Colorado, [[Kolorado]] (država) * Colorado River, [[Kolorado (reka)]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Crater Lake, [[Kratersko jezero, ZDA|Krátersko jézero]] (Oregon) * Grand Canyon, [[Veliki kanjon]] *Great Basin, [[Velika kotlina]] * Great Lakes, [[Velika jezera]] *Great Plains, [[Velike planjave]] * Hawaii, [[Havaji]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Michigan, [[Michigansko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Missouri, [[Misuri (reka)|Misuri]]; [[Misuri]], država * Mississippi, [[Misisipi]] reka; [[Misisipi (zvezna država)|Misisipi]] * New England, [[Nova Anglija]] * New Mexico, [[Nova Mehika]] * Niagara Falls, [[Niagarski slapovi]] * North Carolina, [[Severna Karolina]] * North Dakota, [[Severna Dakota]] * Pennsylvania, [[Pensilvanija]] * Puerto Rico, [[Portoriko]] * Rocky Mountains / Rockies, [[Skalno gorovje]] * South Carolina, [[Južna Karolina]] * South Dakota, [[Južna Dakota]] * Texas, [[Teksas]] * United States of America, [[Združene države Amerike]] * Virgin Islands of the United States, [[Deviški otoki Združenih držav]] * Virginia, [[Virginija]] * Washington, D. C., [[Washington, D. C.]] * West Virginia, [[Zahodna Virginija]] {{div col end}} == Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske == {{div col|colwidth=24em}} * Anguilla, [[Anguilla]] * Bermuda, [[Bermudi]] * Bristol Channel /''Môr Hafren'', [[Bristolski prekop]]/zaliv (estuarij - ustje reke [[Severn]]) * British Virgin Islands, [[Britanski Deviški otoki]] * Cambrian Mountains ''/Mynyddoedd Cambria'', tudi Mid Wales/''Elenydd'', [[Cambrijsko hribovje]] * Cayman Islands, [[Kajmanji otoki]] (ali Kajmanski otoki) * Channel Islands, [[Kanalski otoki]] * Dover strait/Strait of Dover, [[Dovrska vrata]] (ožina /-i preliv) * Edinburgh, [[Edinburg]] * England, [[Anglija]] * English Channel, [[Rokavski preliv]] * Falkland Islands/''Las Islas Malvinas'', [[Falklandski otoki]]/''Malvinski otoki'' * Great Britain, [[Velika Britanija]] * (The) Hebrides /''Innse Gall,'' [[Hebridi]] * Highlands, [[Škotsko višavje]] * Isle of Anglesey /''Ynys Môn'', [[Anglesey]] * Isle of Man, [[Otok Man]] * Montserrat, [[Monserat]] * Northern Ireland /''Ulster'', [[Severna Irska]] * Orkney Islands, [[Orkneyjski otoki]] * Outer Hebrides /''Na h-Eileanan Siar'', Western Isles /''Na h-Eileanan an Iar'', [[Zunanji Hebridi]] * Pennines /''Pennine Chain /Pennine Hills'', [[Peninsko gorovje]] * Saint Helena, [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] (''Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha'') * Scotland /''Alba'', [[Škotska]] * Shetland Islands, [[Shetlandski otoki]] * South Georgia and the South Sandwich Islands, [[Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki]] * Thames, [[Temza]] * Thames Estuary, [[Ustje Temze]] * Turks and Caicos Islands, [[Otoki Turks in Caicos]] * United Kingdom od Great Britain and Northern Ireland, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] * Walerian Czuma/ ''Wales'' /''Cymru'', [[Wales]], [[Valizija]] {{div col end}} == Glej tudi== * [[Eksonim in endonim]] * [[Seznam nemških imen slovenskih krajev]] * [[Seznam italijanskih imen slovenskih krajev]] * [[Seznam madžarskih imen slovenskih krajev]] == Viri== * [http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf Slovenski eksonimi, Kladnik in ostali] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304221246/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf |date=2016-03-04 }} * [http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf Geodetska uprava republike Slovenije, Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090220053541/http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf |date=2009-02-20 }} {{imena krajev}} {{stublist}} [[Kategorija:Eksonimi]] i3bf2u93osxdd19phyhqevogbrplv6j 6685846 6685831 2026-06-05T23:23:25Z ~2026-32552-67 260877 /* Švica */ 6685846 wikitext text/x-wiki '''Slovenski [[eksonim]]i in [[endonim]]i''' za zemljepisna imena izven Slovenije. == 10 Neodvisnih držav v Karibskem morju (Skupnost narodov) == : angleško ''Commonwealth of Nations'' * Antigua and Barbuda, [[Antigva in Barbuda]] * Bahamas, [[Bahami]] ** Commonwealth of the Bahamas, [[Bahami]] * Barbados, [[Barbados]] (30. novembra 2021 je postala republika) * Dominica, [[Dominika]] * Grenada, [[Grenada]] * Jamaica, [[Jamajka]] * Saint Kitts and Nevis (Saint Christopher and Nevis), [[Sveti Krištof in Nevis]] (Sveti Kitts in Nevis) * Saint Lucia, [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] * Saint Vincent and the Grenadines, [[Sveti Vincencij in Grenadine]] * Trinidad in Tobago, [[Trinidad in Tobago]] (1. avgusta 1976 je postala republika) == [[Albanija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Bistricë]], Bistrica * Bjeshkët e Nemuna/Alpet Shqiptare, [[Prokletije]] (Albanske Alpe) * Bunë, [[Bojana (reka)|Bojana]] * Buni Jezercë/Liqeni i Madh, [[Veliko jezero, Albanija|Veliko jezero]] * Butrinti/Bouthroton, [[Butrint]] * Durrës, [[Drač]] * Drini, [[Drim]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * Drini i Zi, [[Črni Drim]] * Elbasani, [[Elbasan]] * Ípiros/Epir [[Epir]] * Gjiri i Drinit/Pellg i Drinit, [[Drimski zaliv]] * Gjiri i Vlorës, [[Valonski zaliv]] * Gjirokastër/Gjirokastra, [[Gjirokastra]] * Golloborda, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Golo brdo]] * Grámmos/Malii Gramozi [[Gramod]] * Kanali i Otrantos, [[Otrantska vrata]] * Korçë/Korça, [[Korča]] *Krahina Malore Qëndrore, [[Osrednje gorovje Albanije|Osrednje gorovje]] (prevod, ni eksonim) * Liqeni i Ohrit /Pogradecit, [[Ohridsko jezero]] * Liqeni i Prespës/Limni Megáli Préspa/Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Liqeni Shkodrës/Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Maja e Jezercës /''Maja Jezercë'', [[Jezerski vrh, Albanija|Jezerski vrh]] (prevod, ni eksonim) * Maja e Korabit /''Mali i Korabit'', [[Veliki Korab]] (prevod, ni eksonim) * Mali i Moravës, [[Morava (gora)|Morava]] (gora) (prevod, ni eksonim) * Oite, [[Ojta]] *Parku Kombëtar i Butrintit, [[Narodni park Butrint]] * Pogradeci, [[Pogradec]] * Prespa e Vogël, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Mala Prespa]] (ni eksonim) * Republika e Shqipërisë, [[Republika Albanija]] * Shkodra/Shkodë, [[Skader]] * Tiranë/Tirana, [[Tirana]] * Sarandë, [[Saranda]] * Shqipëria, [[Albanija]] * Vjosë, [[Vjosa]] (prevod, ni eksonim) * Vlorë/Vlora, [[Vlora]] {{div col end}} == [[Andora]] == * (Principat d') Andorra, (Kneževina) [[Andora]] == [[Argentina]] == * (''Islas Malvinas, [[Falklandski otoki]]'') * Patagonía, [[Patagonija]] * República Argentina, [[Argentina]] * Río Iguazú, [[Iguasu]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Alžirija]] == * Al-Jazā’ir/''Dzayer''/''Alger'', [[Alžir]] * Al-Jazā’irīyah, [[Alžirija]] * Al-Jumhurīyah al-Jazā’irīyah ad-Dīmuqrāṭīyah ash-Sha’bīyah, [[Ljudska demokratična republika Alžirija]] == [[Armenija]] == * Araratyan dasht ''/Արարատյան դաշտ'', [[Araratska planota]] * Erivan/Erebuni /''Երևան''/''Երեվան'', [[Erevan]] * ''Hajastani Hanrapetutjun/Հայաստանի Հանրապետություն,'' Republika [[Armenija]] * Haykakan leṙnašxarh, [[Armensko višavje]], tudi [[Armenska planota]] * ''Hrazdan dobi'' /Հրազդան գետ, [[Hrazdan (reka)]] * Lernajin Gharabagh /''Լեռնային Ղարաբաղի Հանրապետություն'' /Lernajin Gharabaghi Hanrapetutjun/ ''Արցախ''/Arcah, [[Gorski Karabah]] * ''Sevana Lič'' /''Սեւանա լիճ,'' [[Sevansko jezero]] == [[Avstralija]] == {{div col|colwidth=24em}} *Adelaide, [[Adelajda]] * Christmas Island, [[Božični otok]] * Cocos (Keeling) Island, [[Kokosovi otoki|Kokosovi (Keelingovi) otoki]] * Heard Island and the McDonald Islands, [[Heardov otok in McDonaldovi otoki]] * New South Wales, [[Novi južni Wales]] * Northern Territory, [[Severno ozemlje]]/teritorij * South Australia, [[Južna Avstralija]] * Tasmania, [[Tasmanija]] * Victoria, [[Viktorija (Avstralija)|Viktorija]] * Western Australia, [[Zahodna Avstralija]] * Australian Capital Territory, [[Območje glavnega mesta]] {{div col end}} == [[Avstrija]] == {{glavni|Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev}} {{div col|colwidth=24em}} * Burgenland, [[Gradiščansko]] * Česky les, [[Češki gozd]] *Donau, [[Donava]] * Drau, [[Drava]] (ni eksonim) * Eisenstadt, [[Železno, Avstrija]] * Enns, [[Aniža (reka)|Aniža]] * Großglockner (Grossglockner), [[Veliki Klek]] * Graz, [[Gradec]] * Hohe Tauern, [[Zahodne Ture]], tudi Visoke Ture *[[Inn]], Ina (zastarelo) *[[Innsbruck]], Inomost (zastarelo) * Kärnten, [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] * Klagenfurt am Wörthersee, [[Celovec]] * Lafnitz, [[Lapinč]] * Lavanttaler Alpen, [[Labotniške Alpe]] *[[Linz]], Linec (zastarelo) * Mariazell, [[Marijino Celje, Avstrija|Marijino Celje]] ali Marija Cel *Mur, [[Mura]] (ni eksonim) * Neusiedler See, [[Nežidersko jezero]] * Niedere Tauern, [[Vzhodne Ture]], tudi Nizke Ture * Niederösterreich, [[Spodnja Avstrija]] * Oberösterreich, [[Zgornja Avstrija]] * Österreich, [[Avstrija]] * Osttirol, [[Vzhodna Tirolska]] * Pustertal, [[Pustriška dolina]] * Republik Österreich, [[Republika Avstrija]] * [[Salzach]], Salica (zastarelo) * [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]], Salzbuška (zastar.Solnograška) * [[Salzburg]], Solnograd (zastarelo) * Spittal an der Drau, [[Špital ob Dravi]] * Steiermark, [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] * Tirol, [[Tirolska]] * Vorarlberg, [[Predarlska]] * Wien, [[Dunaj]] * Wiener Neustadt (Wr. Neustadt), [[Dunajsko Novo mesto]] * Wienerwald, [[Dunajski gozd]] {{div col end}} == [[Azerbajdžan]] == * Azərbaycan ''Respublikası'' /Азәрбајҹан/, ''Republika'' [[Azerbajdžan]] * Bakı /Bak /Baki, [[Baku]] * ''Dağliq Qarabağ'' /''Дағлиг Гарабағ'', [[Gorski Karabah]] * ''Naxçıvan Muxtar Respublikası'' /Naxcivan, Avtonomna republika [[Nahičevan]] == [[Belgija]] == : francosko (valonsko) / nizozémščina (flamščino) / nemško * Ardenne (Årdene) / Ardennen / Ardennen, [[Ardeni]] * Brussel(e) / Bruxelles / Brüssel, [[Bruselj]] * Belgique (Beldjike) / België / Belgien, [[Belgija]] * Benelux, [[Beneluks]] * Escaut (Escô) / Schelde (Skelde) / Schelde, [[Šelda]] * Flandre (Flande) / Vlaanderen (Vloandern) / Flandern, [[Flandrija]] ** [[Vzhodna Flandrija]] (Oost-Vlaanderen) ** [[Zahodna Flandrija]] (West-Vlaanderen) ** [[Flandrijski Brabant]] (Vlaams-Brabant) *Luxembourg, [[Luksemburg, provinca Belgije|Luksemburg]] *Moselle / Moezel / Mosel, [[Mozela]] * Wallonie (Walonreye / Waloneye) / Wallonië / Wallonie(n), [[Valonija]] ** [[Valonski Brabant]] (Brabant Wallon) == [[Belorusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Belaruskaja hrada, [[Belorusko višavje]] * Puszcza Białowieska/Belavežskaja pušča, [[Beloveška pušča]] * Bjarezina, [[Berezina]] * Belarus', [[Belorusija]] * Dnjapro, [[Dneper]] * Homel', [[Gomel]] * Hrodna, [[Grodno]] * Mahiljoŭ, [[Mogilev]] * Njoman/Nemunas/Neman, [[Njemen]] * Ahinski kanal/Kanał Ogińskiego, [[Oginskijev prekop]] * Ašmjanskae ŭzvyšša/Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * Prydniprovs'ka nyzovyna, [[Pridneprsko nižavje]] * Prypiać/Pryp'yat', [[Pripjat]], tudi [[Pripet (reka)|Pripet]] * Pripjatskie bolota/Pinskie bolota, [[Pripjatsko barje]] * Podlasie/Padljašša/Padljassi, [[Podlesje, Poljska|Podlesje]] * Viciebs, [[Vitebsk]] {{div col end}} == [[Bolgarija]] == {{div col|colwidth=24em}} * (Republika) Bălgarija/''Република'' ''България'', [[Bolgarija|(Republika) Bolgarija]] * Černo more/''Черно морé'', [[Črno morje]] * Kărdžali/''Кърджали'', [[Krdžali (okraj)|Krdžali]] * Сините камъни, [[Naravni park Modri kamni]] * Национален парк Централен Балкан, [[Narodni park Osrednji Balkan]] * Стара планина, [[Stara planina]] ali Balkan * Белоградчишки скали/''Belogradčiški skali'', [[Belogradčiške skale]] * Национален парк Рила, [[Narodni park Rila]] * Kazanlak, [[Kazanlik]] * Moisía/Moesia, [[Mezija]] * Šipčenski prohod, [[Šipčenski prelaz]] * Tărgovište/''Търговище'', [[Trgovište]] * Veliko Tărnovo/''Велико Търново'', [[Veliko Trnovo]] * Gornotrakijska nizina, [[Zgornjetrakijsko nižavje]] {{div col end}} == [[Bolivija]] == * Estado Plurinacional de Bolivia (šp.) /Tetã Hetãvoregua Mborivia (gvaransko)/ Wuliwya Suyu (ajmarsko)/ Puliwya Mamallaqta, Plurinacionalna/večnacionalna država [[Bolivija]] == [[Bosna in Hercegovina]] == * Banja Luka, [[Banjaluka]] * Bosna i Hercegovina, [[Bosna in Hercegovina]] * Federacija Bosne i Hercegovine, [[Federacija Bosne in Hercegovine]] * Međugorje, [[Medžugorje]] * Neumski zaljev, [[Neumski zaliv]] * Republika Srpska, [[Republika Srbska]] == [[Brazilija]] == * Amazonia, [[Amazonija]] * Brasilia (distrito federal), glavno mesto [[Brasilia]] * Planalto Brasileiro, [[Brazilsko višavje]] ali [[Brazilska planota]] * República Federativa do Brasil, [[Brazilija]] * Rio Amazonas, [[Amazonka]] * Rio Iguaçu, [[Iguasu]] == [[Ciper]] == * Lefkosía (Λευκωσία), turško ''Lefkoşa'', [[Nikozija]] * Kýpros (Κύπρος); turško ''Kıbrıs'', [[Ciper]] == [[Češka]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskydy, [[Beskidi]] * Bílá Hora, [[Bela Gora]] * Bílý Halštrov, [[Beli Elster]] * Čechy, [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]] (zgodovinska dežela) * Česká republika, [[Češka republika]] * Česko, [[Češka]] (država) * Česká vysočina/Český masiv, [[Češki masiv]] * České Budějovice, [[Češke Budejovice]] * České středohoří, [[Češko sredogorje]] * Český kras, [[Češki kras]] * Český Krumlov, [[Češki Krumlov]] * Český les, [[Češki gozd]] * Český Těšín, [[Češki Tešin]] * Českomoravská vysočina, [[Češkomoravsko višavje]] * Hradčany, [[Hradčani]] * Hradec Králové, [[Kraljevi Gradec]] *Karlovy Vary, [[Karlovi Vari]] * Krkonoše, [[Krkonoši]] * Krušné hory, [[Češko rudogorje]] * Kutná Hora, [[Kutna Gora]] * Labe, [[Laba]] * Lužická Nisa, [[Lužiška Nisa]] (Zahodna Nisa) * Mladá Boleslav, [[Mlada Boleslava]] * Morava, [[Moravska]] * Moravska, [[Morava (reka)]] * Moravské Budějovice, [[Moravske Budejovice]] * Moravský kras, [[Moravski kras]] * Olomouc, [[Olomuc]] * Plzeň, [[Plzen]] * Praha, [[Praga]] * Slavkov u Brna, tudi [[Austerlitz]] (hist.) * Slavkovský les, [[Slavkovski gozd]] * Slezsko, [[Šlezija]] * Sudetské pohoří, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Třebíč, [[Třebíč|Trebič]] * Vyšehrad, [[Višegrad, Praga|Višegrad (Praga)]] {{div col end}} == [[Čile]] == * (República de) Chile, (Republika) [[Čile]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Črna gora]] == * Crna Gora, [[Črna gora]] * Herceg Novi, [[Hercegnovi]] * Kotorski zaljev, [[Kotorski zaliv]] * Momičko polje, [[Momiško polje]] * Novljanski zaljev, [[Hercegnovski zaliv]] * Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Tivatski zaljev, [[Tivatski zaliv]] * Toločko polje, [[Tološko polje]] == [[Danska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Danmark, [[Danska]] * Færøerne /''Føroyar'', [[Ferski otoki]] * otok Fyn, tudi Funen * Grønland /''Kalaallit Nunaat'', [[Grenlandija]] * Jylland, [[Jutlandija]] * Kiel Bugt, [[Kielski zaliv]] * [[København]], tudi Kopenhagen ali Kodanj * Kongeriget Danmark, [[Kraljevina Danska]] * Lillebælt, preliv [[Mali Belt]] * Nørrejyske Ø, otok [[Severni Jutland]] * Østersøen, [[Baltik]] * Sjælland, [[Zelandija]] * Storebælt, preliv [[Veliki Belt]] * Vesterhavet /Nordsøen, [[Severno morje]] {{div col end}} == [[Dominikanska republika]] == * República Dominicana, [[Dominikanska republika]] == [[Etiopija]] == * Áddis Abêba, [[Adis Abeba]] * Awaash'','' Hawaas''/Hawaash We'ayot'', [[Avaš (reka)|Avaš]] (reka) == [[Ekvador]] == * Ecuador, [[Ekvador]] * Galápagos (uradno ''Archipiélago de Colón''), [[Galapaški otoki]] == [[Egipt]] == * [[Aleksandrija]] (arabsko الإسكندري, ''Iskenderia'') * [[Kairo]] (arabsko القاهرة, latinizirano ''al-Qāhirah'') * [[Nil]], (arabsko النيل, prečrkovano ''an-nīl'', staroegipčansko ''iteru'', koptsko ''piaro'' ali ''fiaro'') * [[Delta Nila]], (arabsko دلتا النيل‎ ''Delta an-Nīl'' ali الدلتا ''ad-Delta'') * [[Nubijska puščava]], (arabsko صحراء النوبة‎, ''Şaḩrā’ an Nūbyah'') * [[Sinajski polotok]], (arabsko شبه جزيرة سيناء, ''Shibh Jazirat Sina'') * [[Sinaj (gora)]], (arabsko جَبَل مُوسَىٰ‎, Mojzesova gora, hebrejsko הר סיני‎Har ''Sinai'') == [[Estonija]] == * Eesti Vabariik, Republika [[Estonija]] * Läänemeri, [[Baltsko morje]] * Liivi laht, [[Riški zaliv]] * Peipsi-Pihkva järv, [[Čudsko jezero|Čudsko-Pskovsko jezero]] * Soome laht, [[Finski zaliv]] * Tallinn, [[Talin]] ([[Reval]], hist.) * [[Tartu]] ([[Dorpat]], hist.) == [[Finska]] == (''ležeče: švedska imena'') * Åland / ''Ahvenanmaa'', [[Alandski otoki]] * Suomi / ''Finland'', [[Finska]] * Järvi-Suomi / ''Insjöfinland'', [[Finsko pojezerje]] * Inarijävi / ''Enare Träsk'' / Anárjávri, [[Inari (jezero)|Inari]] * Itämeri / ''Östersjön'', [[Baltsko morje]] * Karjala, [[Karelija]] * Lappland / ''Sameland'' / ''Saamiland'' / [[Sápmi]] (prej Laponska) * Pohjanlahti / ''Bottniska viken'', [[Botniški zaliv]] * Suomenlahti / ''Finska viken'', [[Finski zaliv]] == [[Francija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Aquitaine /Aquitània /Akitania /Aguiéne, [[Akvitanija]] * Alsace, [[Alzacija]] * Ardenne, [[Ardeni]] *Argonne, [[Argoni]] * Armagnac, [[Armanjak]] * Bassin parisien, [[Pariška kotlina]] * Bourgogne, [[Burgundija]] *Bourgogne-Franche-Comté, [[Burgundija - Franche-Comté]] * Bretagne / ''Breizh'' /''Bertaèyn'', [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanija]] (zgod. pokrajina) * Burbonnais / ''Dushé de Burbon'', [[Burbonija]] (zgod. pokrajina) * [[Camargue]] / ''Camarga'', [[Kamarga]] * Champagne(-Ardenne), [[Šampanja-Ardeni]] * Corse/''Corsica'', [[Korzika]] * Côte d'Azur, [[Azurna obala]] * Dauphiné, [[Daufineja]] * Dordogne, [[Dordonja]] *Flandre, Région flamande, [[Flandrija]] * Forêt de Fontainebleau/''Forêt de Bière'', [[Fontainebleauški gozd]] * France, [[Francija]] * Garonne, [[Garona]] * Gascogne, [[Gaskonja]] * [[Gironde (departma)|Gironde]] / ''Gironda'' * Golfe du Gascogne /''Bizkaiko Golkoa,'' [[Biskajski zaliv]] * Gave de Pau, [[Gava]] * Golfe de Porto, [[Portski zaliv]] * Golfe du Lion, [[Levji zaliv]] * Golfe du Marseille, [[Marsejski zaliv]] * Guadeloupe, [[Gvadelup]] * Guyane (française), [[Francoska Gvajana]]&nbsp; * Îles Normandes/Îles de la Manche, [[Kanalski otoki]] * l'Escaut/''Escô''/''Schelde'', [[Šelda]] * La Manche, [[Rokavski preliv]] * Le Léman/Lac de Genève, [[Ženevsko jezero]] * Loire, [[Loara]] * Lorraine, Louréne, [[Lorena]] * Lourde, [[Lurd]] * Marne, [[Marna]] * Martinique, [[Martinik]] * Massif armoricain, [[Armoriški masiv]] * Massif Central, [[Centralni masiv]] * (la) Moselle, [[Mozela]] * Nice /Niça/''Nissa'', [[Nica]] * Normandie, [[Normandija]] * Nouvelle-Aquitaine/Nòva Aquitània/Akitania Berria/Novéle-Aguiéne, [[Nova Akvitanija]] * Nouvelle-Calédonie, [[Nova Kaledonija]] * Occitanie /''Occitània'', [[Okcitanija]] * Pas de Calais, [[Dovrska vrata]] * Pays de la Loire, [[Loire (regija)]] * Picardie, [[Pikardija]] *Plaine d'Alsace, [[Alzaška planota]] * Provence /''Provença'', [[Provansa]] * Pyrénées/''Pirenèus''/''Pirinioak'', [[Pireneji]] * République française, [[Francija|Francoska republika]] * Rhône/''Ròse''/''Rôno'', [[Rona]] * Saône /''Sona'', [[Saona]] * Savoie /''Savouè'', [[Savoja]] * Seine, [[Sena]] * Septimanie/"Septimània", [[Septimanija]] * Cévennes /''Cevenas,'' [[Seveni]] * ''Saint-Pierre-et-Miquelon'', [[Saint Pierre in Miquelon]] * Somme, [[Soma]] * Vendée, [[Vendeja]] * Vézère, [[Vezera]] * Vosges, [[Vogezi]] {{div col end}} == [[Grčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ahaia (Αχαΐα), [[Ahaja]] - zgodovinska pokrajina * Aigaios Pelagos, [[Egejsko morje]] * Aksios, [[Vardar]] *Aoos, [[Vjosa]] * Argolikós kólpos, [[Argolski zaliv]] *Αρκαδία/Arkadía, [[Arkadija]] * Áthos (''Agion Oros''), [[Atos]] * Attiki, [[Atika]] * Athina, [[Atene]] * Chalkidiki/Halkidikí, [[Halkidika]] * Delfoi, [[Delfi]] * Dioryga tis Korinthou, [[Korintski prekop]] * Dodekánisa, [[Dodekanez]] * (Limni) Doiran, [[Dojransko jezero]] * Elláda / Hellás, [[Grčija]] * Elliniki Dimokratia, [[Helenska republika]] * Epiros / Epiri, [[Epir]] * Euboea, [[Evboja]] * Eurótas / Iri, [[Evrotas]] * Idi, Ida *Ioánnina, [[Janina (mesto)]] * Ιónio Pelagos, [[Jonsko morje]] * Ionia nisia, [[Jonski otoki]] * Iráklo, [[Iraklion]] * Itháki, [[Itaka]] * Kárpathos, [[Karpatos]] * Kephallonia, [[Kefalonija]] * Kerkyra, [[Krf]] * Kiklades, [[Kikladi]] * Korinthos, [[Korint]] * Kriti, [[Kreta]] * Lesbos/Lesvos, [[Lezbos]] *Limnos, [[Lemnos]] * (Limni) Megali Prespa, [[Prespansko jezero]] * Mikri Prespa, [[Malo Prespansko jezero]], [[Mala Prespa]] * Nisiá Aigaiou /''Ege Adalan'', [[Egejski otoki]] * Olympos /''Olimbos'', [[Olimp]] * Patra(i), [[Patras]] * Peiraias /''Pireas'', [[Pirej]] * Pelopónnēsos, [[Peloponez]] * Pindos, [[Pindsko gorstvo]] * Rhodhos, [[Rodos]] *Saronikós kólpos, [[Saronski zaliv]] * Sporádes, [[Sporadi]] * Stereá Elláda, [[Osrednja Grčija]] * Strymónas, [[Struma]] * Thermaikos kólpos, [[Solunski zaliv]] * Thessalia, [[Tesalija]] * Thessaloniki, [[Solun]] * Thráki, [[Trakija]] * Voiotía, [[Beocija]] * Zakinthos, [[Zakintos]] {{div col end}} == [[Gruzija]] == * აჭარა — ''ach'ara'' / აჭარის ავტონომიური რესპუბლიკა — ''ach'aris avtonomiuri respublika'', (Avtonomna republika) [[Adžarija]] * Aphazeti/''Abhazeti;'' Аҧсны ''Apsny,'' [[Abhazija]] * Sakartvelo / საქართველო, [[Gruzija]] * Mtkvari, [[Kura (reka)|Kura]] * Samhreti Oset / ''Республикæ Хуссар Ирыстон'', [[Južna Osetija]] == [[Gvajana]] == * Co-operative Republic of Guyana, [[Gvajana|(Kooperativna republika) Gvajana]] == [[Gvatemala]] == * (República de) Guatemala, [[Gvatemala]] * Ciudad de Guatemala (''Nueva Guatemala de la Asunción''), [[Gvatemala (mesto)]] == [[Haiti]] == * République d'Haïti, [[Haiti]] == [[Hrvaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bakarski zaljev, [[Bakarski zaliv]] * Bedekovčina, [[Bedekovščina]] *Brački kanal, [[Braški preliv]] * Brijuni, [[Brioni]] (po novem eksonim) * Brod na Kupi, [[Brod na Kolpi]] * Dalmatinski otoci, [[Dalmatinski otoki]] * Dinarsko gorje/Dinarske planine, [[Dinarsko gorovje]] * Drvenički kanal, [[Drveniški kanal]] * Dunav (-velja tudi za Srbijo), [[Donava]] * Hrvatska, [[Hrvaška]] * Hrvatsko Zagorje, [[Hrvaško Zagorje]] *[[Ilovička vrata]], [[Iloviška vrata]] * Istarska župánija, [[Istrska županija]] * Jadransko more, [[Jadransko morje]] (ni eksonim) * Karinsko more, [[Karinsko morje]], tudi [[Karinsko jezero]] * Karlovac, [[Karlovec]] * [[Kaštela]], Kašteli (občina-"mesto") * Kaštelanski zaljev, [[Kaštelanski zaliv]] * Kornatski otoci, [[Kornati]] * Kupa, [[Kolpa]] (ni eksonim) * Kvarner, [[Kvarnerski zaliv]] * Kvarnerić, [[Mali Kvarner]] * Kvarnerićka vrata, [[Kvarnerska vrata]] * Kvarnerski otoci, [[Kvarnerski otoki]] * Malostonski zaljev (Kanal Maloga Stona), [[Malostonski zaliv]] * Međimurje, [[Medžimurje]], Medmurje * Mursko Središće, [[Mursko Središče]] * Murtersko more, [[Murtersko morje]] * Novigradsko more, [[Novigrajsko morje]] * Olipski kanal, [[Olipski kanal|Olibski kanal]] * Pirovački zaljev, [[Pirovški zaliv]] * Pula, [[Pulj]] * Raški zaljev/Zaljev Raša, [[Raški zaliv]] /Zaliv Raša * Republika Hrvatska, [[Republika Hrvaška]] * Rijeka, [[Reka, Hrvaška|Reka]] * Riječki zaljev, [[Reški zaliv]] * Sisak, [[Sisek]] * Stonski zaljev, [[Stonski zaliv]] * Srijem, [[Srem]] * Sutla, [[Sotla]] (ni eksonim) * Sveta Gera, [[Trdinov vrh]] (ni eksonim) * Šibenski zaljev, [[Šibeniški zaliv]] * Šoltanski kanal, [[Šoltski preliv]] * Vela vrata, [[Velika vrata (preliv)]] * Virsko more, [[Virsko morje]] *Zlatni rat, [[Zlati rt]], tudi Zlati rog {{div col end}} == [[Indija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajmer]] * [[Ahmedabad]] / Ahmadābād/Amdāvād * [[Andra Pradeš]] / Āndra Pradēś * [[Arunačal Pradeš]] / Arunachal Pradesh/Aruṇācal Pradeś * [[Asam]] / Ôxôm/Assam * [[Benares]] / Vārānasi * [[Mumbaj]] / Mumbai (prej [[Bombaj]]) * [[Čenaj]] / Ceṉṉai * [[Delhi]] / Dilli * [[Džamu]] / Jammū * [[Džamu in Kašmir]] / Jammū aur Kaśmīr/Jammū te Kaśmīr/Jammū wa Kaśmīr * [[Gudžarat]] / Gujarāt * [[Harjana]] / Haryāna/Hariyāṇā * [[Himačal Pradeš]] / Himācal Pradeś * [[Kalkuta]] / Kolkata * [[Karnataka]] / Karṇāṭaka/Karnāṭak * [[Jamuna]] / Yamunā * [[Lakadivi]] / Lakshadweep * [[Ladak]] / Laddākh/la-dwags * [[Maharaštra]] / Mahārāşțra * [[Madja Pradeš]] / Madhya Pradēś * [[Mali Nikobar]] / ChoṭāNikobār/Ong * [[Nagaland]] / Nāgāland * [[Radžastan]] / Rājasthān * [[Šrinagar]] / Śrīnagar * [[Utar Pradeš]] / Uttar Pradesh * [[višavje Chota Nagpur]] / Chota Nagpur Plateau * [[Vzhodni Gati]] / Toorpu Kanumalu/Poorva ghatta/Kizhakkut Todarchhi Malaigal * [[Zahodna Bengalija]] / Paścimbaṅga * [[Zahodni Gati]] / Pashchim Ghāt/Sahjádri nebo/Pashchimaghattam nebo/Mérkut totarchchi malaj * [[Zanskar]] / Zāskār/zangs dkar {{div col end}} == [[Irska]] == * Éire/Ireland, [[Irska]] * Northern Ireland, [[Severna Irska]] * ''Poblacht na hÉireann'', [[Republika Irska]] == [[Italija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Abruzzo / Abruzzi, [[Abruci]] * Adige (nem. ''Etsch''), [[Adiža]] * Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alta Valle Isarco (nem. Wipptal), [[Dolina Wipptal]] * [[Atesinske Alpe]] * [[Grajske Alpe]] *Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alpi Lepontine, [[Adulske Alpe]]/Lepontinske Alpe * Alpi Marittime, [[Primorske Alpe]] * Alpi Orobie, [[Orobske Alpe]]/Bergamske/Bergamaške Alpe * [[Kotijske Alpe]] * [[Ligurske Alpe]] * Alpi Pennine, [[Peninske Alpe]] * [[Valaiške Alpe]] * Alto Adige (''Südtirol''), Zgornje Poadižje/ [[Južna Tirolska]] * Appennini, [[Apenini]] * Arcipelago Campano, [[Neapeljsko otočje]] * Arcipelago della Maddalena, [[Magdalensko otočje]] * Arcipelago del Sulcis, [[Otočje Sulcis]] * Arcipelago di Tavolara, [[Otočje Tavolare]] * Arcipelago Toscano, [[Toskanski arhipelag]] * Basilicata, [[Bazilikata]] *[[Bologna]], Bolonja (nestandardiziran) * [[Bolzano]] (nem. ''[[Bozen]]''), tudi [[Bocen]] * Bressanone (nem. ''Brixen''), [[Briksen]] * Calabria, [[Kalabrija]] * Campania, [[Kampanija]] * Campi Flegrei, [[Flegrejska polja]] *Carnia /Cjargne, [[Karnija]] * Catanzaro, [[Katanzaro]] * Delta del Po, [[Delta reke Pad]] * Emilia-Romagna, [[Emilija - Romanja]] * Firenze, [[Firence]] * Fosse Ardeatine, [[Ardeatinske jame]] * Friuli-Venezia Giulia /''Friûl-Vignesie Julie'', [[Furlanija - Julijska krajina]] *Golfo di Gaeta, [[Gaetski zaliv]] * Golfo di Genova, [[Genovski zaliv]] *Golfo di Manfredonia, [[Manfredonijski zaliv]] *Golfo di Napoli, [[Neapeljski zaliv]] *Golfo di Salerno, [[Salernski zaliv]] *Golfo di Sant'Eufemia, [[Zaliv Svete Eufemije]] * Golfo di Taranto, [[Tarantski zaliv]] *Golfo di Venezia, [[Beneški zaliv]] * Herculaneum / Ercolano, [[Herkulanej]] * Isole Ciclopi, [[Kiklopsko otočje]] * Isole Cheradi, [[Keradsko otočje]] * Isole Egadi, [[Egadsko otočje]] * Isole Eolie /Isole Lipari, [[Eolski otoki]] * Isole Flegree, [[Flegrejsko otočje]] * Isole Pelagie, [[Pelagijsko otočje]] * Isole Ponziane/Isole Pontine, [[Pontinsko otočje]] * Lago Albano /''Lago di Castel Gandolfo,'' [[Albano (jezero)]] * Lago di Bolsena, [[Bolsensko jezero]] * Lago di Como, [[Komsko jezero]] * Lago di Garda, [[Gardsko jezero]] * Lago d’Orta, [[Jezero Orta]] * Lago Maggiore (L. Verbano), [[Jezero Maggiore]] * Lago Trasimeno, [[Trasimensko jezero]] * Laguna di Grado, [[Gradeška laguna]] * Laguna di Venezia, [[Beneška laguna]] * Lazio, [[Lacij]] * Liguria, [[Ligurija]] * Lombardia, [[Lombardija]] * Mare Adriatico, [[Jadransko morje]] *Mar Ionio, [[Jonsko morje]] * Mar Ligure, [[Ligursko morje]] * Mar Tirreno, [[Tirensko morje]] * Marche, [[Marke]] * [[Merano]] (nem. ''Meran'') ''Maran'' *[[Milano]], Milan (nestandarditiran) * Molisse, [[Molize]] * Monti Iblei, [[Hiblejske gore]] * Napoli, [[Neapelj]] * Penisola Italiana, [[Apeninski polotok]] * Pianura Padana / Val Padana, [[Padska nižina]] * Piave, [[Piava]] * Piemonte, [[Piemont]] * Po, [[Pad]] * Pompeii, [[Pompeji]] * Puglia, [[Apulija]] * Ravenna, [[Ravena]] * Repubblica Italiana, [[Italija|Italijanska republika]] * Roma, [[Rim]] * Rubicone, [[Rubikon]] * Sardegna, [[Sardinija]] * Sicilia, [[Sicilija]] * Siracusa /''Sarausa / Seragusa'', [[Sirakuze]] * Stretto di Messina, [[Mesinski preliv]] * Stretto di Otranto/''Canale d'Ótranto'', [[Otrantska vrata]] * Tagliamento, [[Tilment]] * Tarquinia, [[Tarkvinija]] * Tevere, [[Tibera]] *[[Torino]], Turin (nestandardiziran) * Toscana, [[Toskana]] * [[Trento]]/Trient, tudi Trident (zgodov.) *Treviso, [[Treviž]] * Triveneto, Tri Benečije * Umbria, [[Umbrija]] * Venezia, [[Benetke]] * Veneto, [[Benečija]] * Monte Vesuvio, [[Vezuv]] * Valle d'Aosta /''Vallée d'Aoste'', [[Dolina Aoste]] * Valle Isarco /"Val dl Isarch"/''Eisacktal'', [[Dolina reke Eisack]] * Val Pusteria /''Val de Puster''/'Pustertal'', [[Pustriška dolina]] * Vipiteno /Sterzing, Štercing {{div col end}} === [[Furlanija-Julijska krajina]] === * {{Glavni|Seznam slovenskih geografskih imen Furlanije-Julijske krajine}} == [[Kanada]] == {{div col|colwidth=24em}} * Amundsen bay, [[Amundsenov zaliv]] * Baffin Island /''Qikiqtaalu'', [[Baffinov otok]] * Banks Island, [[Banksov otok]] * British Columbia, [[Britanska Kolumbija]] * Canada, [[Kanada]] *Canadian Shield (Laurentian Plateau), [[Kanadski ščit]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Great Bear Lake (''Grand lac de l'Ours''), [[Veliko medvedje jezero]] * Great Lakes (''Grands Lacs'' ''d'Amérique du Nord'') [[Velika jezera]] * Great Slave Lake (''Grand lac des Esclaves''), [[Veliko suženjsko jezero]] * Hudson Bay, [[Hudsonov zaliv]] * Hudson Strait, [[Hudsonov preliv]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Lake Winnipeg, [[Winnipeško jezero]] * Mackenzie River (fr. Le fleuve Mackenzie), [[Mackenziejeva reka]] * Melville Island, [[Melvillov otok, Kanada|Melvillov otok]] * New Brunswick/''Nouveau-Brunswick'', [[Novi Brunswick]] * New Fundland/''Terre-Neuve'', [[Nova Fundlandija]] * Niagara falls, [[Niagarski slapovi]] * Northwest Territories (''Territoires du Nord-Ouest''), [[Severozahodna ozemlja]] * Nova Scotia, [[Nova Škotska]] * Prince Edward Island, [[Otok princa Edvarda]] * Prince of Wales Island, [[Otok waleškega princa]] * Quebec City/Ville de Québec/Québec, [[Quebec City]] * Queen Charlotte Islands /[[Haida Gwaii]] * Queen Elizabeth Islands, [[Otoki kraljice Elizabete]] * [[Red River of the North]] /''rivière Rouge du Nord'' * Saint Lawrence River /Fleuve Saint-Laurent, [[Reka svetega Lovrenca]] * Slave River (fr. Rivière des Esclaves), [[Suženjska reka]] * Southampton Island, [[Southamptonov otok]] * Victoria Island /''Kitlineq'', [[Viktorijin otok]] * Yukon, [[Jukon]] {{div col end}} == Izrael == * Haifa, [[Hajfa]] * Jerušálajim, [[Jeruzalem]] * Yafo, [[Jafa]] == [[Kolumbija]] == * República de Colombia, [[Kolumbija|(Republika) Kolumbija]] == [[Kosovo]] == {{div col|colwidth=24em}} * Albanik/=? Leposavić * Besianë/Podujevë /Podujevo, [[Podujevo]] * Deçan/Dečani, [[Dečani]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * (Rrafshi) Dukagjin /Metohija, [[Metohija]] * Ferizaj /Uroševac, [[Uroševac]] * Fushe ë Kosovës/Kosovo Fusha /Kosovo polje, [[Kosovo polje]] * Gjakovë /Đakovica, [[Đakovica]], Djakovica * Gjilan /Gnjilane, [[Gnjilane]] * Kaçanik /Kačanik, [[Kačanik]] * Kastrior /Obilić, [[Obilić]] * Klinë/Klina, [[Klina]] * Kosova/Kosovë /Kosovo, [[Kosovo]] * Mitrovicë e Kosovës /Kosovska Mitrovica, [[Kosovska Mitrovica]] * Pejë/Peć, Peć/[[Peč]] * Prishtinë /Priština, [[Priština]] * Rahavec/Orahovac, [[Orahovac]] * Suharekë oz.Therandë /Suva Reka, [[Suva Reka]] * Vushtri /Vučitrn, [[Vučitrn]] {{div col end}} == [[Kostarika]] == * República de Costa Rica, [[Republika Kostarika]] == [[Kuba]] == * (República de) Cuba, [[Kuba]], uradno Republika Kuba * La Habana, [[Havana]] == [[Latvija]] == * Daugava, [[Zahodna Dvina]] * [[Daugavpils]], tudi ''Dineburg'' oz. ''Dvinsk'' (hist.) * Kurzeme, [[Kurlandija]] * Latgale, [[Latgalci|Latgalija]] * Latvijas Republika, [[Republika Latvija]] * [[Latvija]] tudi [[Letonija]] * Liivimaa/Livonija, [[Livonija]] * Rīga, [[Riga]] * Rīgas jūras līcis, [[Riški zaliv]] * [[Vidzeme]] /''Vidūmō,'' [[Livonija]] * Zemgale, [[Semigali|Semgalija]] == [[Lihtenštajn]] == * Liechtenstein, [[Lihtenštajn]] * ''Fürstentum Liechtenstein'', [[Kneževina Lihtenštajn]] == [[Litva]] == * Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * [[Kaunas]], ''Kovno'' (hist.) * Klaipėda (nem. ''Memel/Mimmelburg''), [[Klajpeda]] * Kuršių nerija/Ку́ршская коса́, [[Kurska kosa]] * Kuršių marios, [[Kurski zaliv]] * Lietuva, [[Litva]] * Lietuvos Respublika, [[Republika Litva]] * Nemunas, [[Nemen]] * Vilnius, [[Vilna]] == [[Luksemburg]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Luxembourg (''Groussherzogtum Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''Grand-Duché de Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Großherzogtum Luxemburg'', [[Luksemburg]] * Lëtzebuerg/''Stad Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''(Ville de) Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Luxemburg (Stadt''), [[Luxembourg (mesto)|Luksemburg (mesto)]] * Musel ''(la Moselle)'', [[Mozela]] == [[Madžarska]] == Za dvojezična slovensko-madžarska imena glej [[Seznam slovenskih imen madžarskih krajev]] {{div col|colwidth=24em}} * Alföld /''Nagy-Magyar-Alföld'', [[Velika madžarska nižina]] * Bakony/Bakonyerdő, [[Bakonjski gozd]] * Balaton, [[Blatno jezero]] * Bánság, [[Banat]] * Baranya ''(megye)'', [[Baranja (županija)|Baranja]] * Barcs, [[Barcs|Barč]]{{navedi vir}} * [[Berzence]] (''hrv. Brežnjica/Breznica''), Bistrica * Buda, [[Budim]] * Budapest, [[Budimpešta]] * [[Debrecen]], (hist. Debrecin) * Duna, [[Donava]] * [[Eger]], (Jagar) * Fehér-Körös, [[Beli Kriš]] * Fekete-Körös, [[Črni Kriš]] * Fertő tó, [[Nežidersko jezero]] *[[Győr]], (hist. Gjur) * Kalocsa, [[Kaloča]] * Keszthely, [[Blatenski Kostel]], Blatograd * Kisalföld, [[Mala madžarska nižina]] (-o, -o nižavje) * [[Kis Balaton]], Malo Blatno jezero * Körmend, [[Kermendin]] (tudi Kirment) * Magyarország, [[Madžarska]] * Mátra, [[Matra]] (gora) * [[Miskolc]], tudi [[Miškolc]] * Mohács, [[Mohač]] * Mosoni-Duna, [[Mošonska Donava]] * Nagykanizsa, [[Velika Kaniža]] * Sárvár (nem. Kotenburg, Rotenturm an der Raab), [[Mala sela|Mala Sela]] * Sebes-Körös, [[Hitri Kriš]] * Somogyi megye, [[Šomodska županija]] * [[Szeged]], (hist. Segedin) * Székesfehérvár, (hist.) [[Stolni Beligrad]] * Szombathely, [[Sombotel]] * Tisza, [[Tisa]] * Vas megye, [[Železna županija]] * Visegrád, [[Višegrad, Madžarska|Višegrad]] * Zala megye, [[Zalska županija]] * Zalaegerszeg, ([[Jageršek]]) * Zalavár, [[Blatograd]]/[[Blatnigrad]] {{div col end}} ZAMEJSTVO ('''dvojezični kraji niso eksonimi !!'''; vključeni so vsi zamejski toponimi s slovenskimi imeni ne glede na etnično sestavo) {{div col|colwidth=24em}} * Alsószölnök, [[Dolnji Senik]] * Apátistvánfalva, [[Števanovci]] * Csörötnek, [[Čretnik]] * Farkasfa, [[Farkašovci]] * "Fekete-tó", [[Črne mlake]] * Felsőszölnök, [[Gornji Senik]] * Füzes, [[Fizeš]] * Grajka-patak, [[Grajka]] * Háromház, [[Tridvor]] * Hársas-patak, [[Haršaš]] * Husászi-patak, [[Husas]] * János hegy, [[Janezovi breg]] * Kebele, [[Kobiljanski potok]] * Kerca-patak (''Kis-Kerca''), [[Mala Krka]] * Kerka (''Velka Kerka''), [[Velika Krka|(Velika) Krka]] * Kercaszomor, [[Krčica-Somorovci]] * Kerkabarabás, [[Barabaš]] * Kethely, [[Traušče]] (potok) * Kétvőlgy, [[Verica-Ritkarovci]] (Dve Dolini) * Kondorfa (''Gárdonyfa''), [[Kradanovci]] * Lapincs (''nem. Lafnitz''), [[Lapinč]] * Lenti, [[Lentiba]] * Letenye, [[Letina]] * Magyarlak, [[Lak]] * Magyarszombatfa, [[Soboška ves|Soboška ves (Železna županija]]) * Orfalu, [[Andovci]] * Őrség, [[Stražno ozemlje]] * Őrségi Nemzeti Park, [[Narodni park Őrség]] * Pest, [[Pešta]] * Rába, [[Raba]] * Rábagyarmat, [[Žormot]] * Rábakethel, [[Trošče]] * Rábakisfalud; danes Máriaújfalu, [[Mala ves]] * Rábatótfalu, [[Slovenska ves]] * [[Rédics]], [[Redič]] * Rönök, [[Renik]] * Sopron, [[Šopron]] * Surd, [[Šurd]] * Szakonyfalu, [[Sakalovci]] * [[Szalafő]], [[Sola (Madžarska)|Sola]] (ali [[Glava Zale]]) * Szakony-patak, [[Sakalovski potok]] * Szentgotthárd, [[Monošter]] * Szentistvánlak, [[Jošavci]] * Szölnöki-patak, [[Seniški potok]] * Szomoróc, [[Somorovci|Somor(ov)ci]] * Talapatka, danes Máriaújfalu, [[Telik]] * Újbalázsfalva, [[Otkovci]] * Velemér, [[Velemer]] * Zalaszombatfa, [[Soboška ves, Zalska županija|Soboška ves (Zalska županija)]] * Zsida, [[Židova]] * "Zsida-patak", [[Žida (potok)|Žida]] {{div col end}} == [[Maroko]] == * Marrakech, [[Marakeš]] == [[Malta]] == * (Il-)Belt Valletta, [[Valletta]] * [[Għawdex]], [[Gozo]] * [[Kemmuna]], [[Comino]] * [[San Pawl il-Baħar]], Zaliv sv. Pavla * il-Port il-Kbir (''Porto Grande, Grand Harbour''), [[Veliko pristanišče, Valletta]] * Ir-Rabat, [[Rabat, Malta|Rabat]] * Repubblika ta' Malta, [[Republika Malta]] * L-Imdina, [[Mdina]] ''(Melitta, Melitte/Μελίττη, Madinah'', ''Medina''), tudi ''Città Vecchia'' oz. [[Melita (antično mesto)]] == [[Mehika]] == * Golfo de California, [[Kalifornijski zaliv]] * Golfo de Campeche, [[Kampeški zaliv]] * Golfo de México, [[Mehiški zaliv]] * México, [[Mehika]] * Estados Unidos Mexicanos, [[Združene mehiške države]] * Península de Baja California, [[Kalifornijski polotok]] * [[Tehuantepeška zemeljska ožina]] * Yucatan, [[Jukatan]] == [[Moldavija]] == * Basarabia, [[Besarabija]] * Bugeac, [[Budžak]] * Chişinău, [[Kišinjev]] * Moldova, [[Moldavija]] * Nistru, [[Dnester]] * Република Молдовеняскэ Нистрянэ/Приднестровская Молдавская Республика/<small>Придністровська Молдавська Республіка</small>, [[Pridnestrska republika|Pridnestrska moldavska republika]]; [[Pridnestrje]] * Stânga Nіstruluі, [[Transnistrija]] == [[Nemčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bautzen/''[[Budyšin]]'', [[Budišin]] * Bayerische Alpen, [[Bavarske Alpe]] * Bayerische Voralpen, [[Bavarske predalpe]] * Bayern, [[Bavarska]] * Berchtesgadener Alpen, [[Berchtesgadenske Alpe]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Böhmerwald, [[Češki gozd]] * Braunschweig (Brunswiek); zastar. tudi Brunsvik * Brandenburg, [[Brandenburška]] * Bundesrepublik Deutschland, [[Zvezna republika Nemčija]] * Bautzen/Budyšin, [[Budišin]] * Chemnitz, Kamnica (hist.) * Chiemsee, [[Kimsko jezero]] * Deutsche Bucht, [[Nemški zaliv]] * Deutsche Demokratische Republik (hist.), [[Nemška demokratična republika]] * Deutschland, [[Nemčija]] * Deutsche Mittelgebirge, [[Nemško sredogorje]] * Deutsch-Polnische Tiefebene, [[Nemško-poljsko nižavje]] * Donau, [[Donava]] * [[Dresden]], Draždani (hist.) * Elbe, [[Laba]] * Elsass (hist.), [[Alzacija]] * Elstra/Halštrow, [[Halštrov]]/Elster? * Krušnéhory/Erzgebirge, [[Češko rudogorje]] * Franken/Frankenland (hist.), [[Frankovska]] * Frankenwald, [[Frankovski gozd]] * Frankfurt am Main, [[Frankfurt ob Majni]] * Frankfurt an der Oder, [[Frankfurt ob Odri]] * Fränkische Schweiz, [[Frankovska Švica]] * FränkischeAlb/Frankenalb/FränkischerJura, [[Frankovska Jura]] * Freising, [[Brežinje]] * Friesland, [[Frizija]] * FriesischeInseln/Waddeneilanden/FriescheEilanden/Vadehavsøe, [[Frizijski otoki]] * Hannover, [[Hanover]] * Jütland, [[Jutlandija]] * Kieler Bucht, [[Kielski zaliv]] * Nord-Ostsee-Kanal/KielCana, [[Kielski prekop]] * [[Köln]] am Rhein, Kelmorajn (hist.) * Konstanz, [[Konstanca, Nemčija|Konstanca]] * Lausitz /Łužica /Łužyca, [[Lužica]] * Lausitzer Neisse/Neiße /Łužiska/Łužyska Nysa', [[Lužiška Nisa]] (Zah. Nisa) * Limburg an der Lahn, [[Limburg ob Lahnu]] * Lothringen (hist.), [[Lotaringija]] * Lüneburger Heide, [[Lüneburška resava]] * Main, [[Majna]] * Mecklenburg-Vorpommern, [[Mecklenburg - Predpomorjanska]] * Mecklenburgische Seenplate, [[Mecklenburško pojezerje]] * Mecklenburger Bucht, [[Mecklenburški zaliv]] * Mittellandkanal, [[Mittellandski prekop]] * Mosel, [[Mozela]] * [[München]], Monakovo (hist.) * Nord-Ostsee-Kanal (''Kiel Canal''), [[Kielski prekop]] * Neisse, [[Nisa]] * Niedersachsen, [[Spodnja Saška]] *Norddeutsches Tiefland, [[Severnonemška nižina]] * Nördliche Kalkalpen, [[Severne apneniške Alpe]] * Nordrhein-Westfalen, [[Severno Porenje - Vestfalija]] * Nordsee/''Westsee''/''Deutsches Meer,'' [[Severno morje]] * Oder, [[Odra]] * Ostsee, [[Baltsko morje]] * Pfalz, [[Pfalško]] * Pommern, [[Pomorjansko]] * Pommersche Bucht, [[Pomorjanski zaliv]] * Preussen, [[Prusija]] (hist.) * [[Regensburg]], Ratisbona (hist.) * Rheinland, [[Porenje]] * Rheinland-Pfalz, [[Porenje - Pfalška]] * Rhein, [[Ren]] * Rheinisches Schiefergebirge, [[Rensko skrilavo hribovje]] * Raetia/Rhaetia, [[Retija]] * Ruhrgebiet/Ruhrrevier, [[Porurje]] * Saarland, [[Posarje]] * Sachsen, [[Saška]] * Sachsen-Anhalt, [[Saška - Anhalt]] * Sachsische Schweiz, [[Saška Švica]] * Schwaben(land), [[Švabska]] * Schwäbische Alb, Schwäbische Jura, [[Švabska Jura]] * Schwarze Elster, [[Črni Elster]] * Sorben/''Sorbi''/''Serbja'', [[Lužiški Srbi]] *[[Speyer]] (do 1825 tudi Spires; zastar slov. ime Špir) * Teutoburger Wald, [[Tevtoburški gozd]] * Thüringen, [[Turingija]] * Thüringer Becken, [[Turinška kotlina]] * Thüringerwald, [[Turinški gozd]] * Thüringisch-Fränkisches Mittelgebirge, [[Turinško-Frankovsko višavje]] * Weiße Elster, [[Beli Elster]] * Weser, [[Vezera]] * Westfalen, [[Vestfalija]] {{div col end}} == [[Nikaragva]] == * Lago de Nicaragua, [[Nikaragovsko jezero]] * Lago de Managua, [[Managovsko jezero]] * (República de) Nicaragua, (Republika) [[Nikaragva]] * (Santiago de) Managua, [[Managva]] == [[Nizozemska]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Friesland, [[Frizija]] * Den Haag, [[Haag]] * Holland, [[Holandija]] (Noord-Holland, [[Severna Holandija]]; Süd-Holland, [[Južna Holandija]]) * Koninkrijk der Nederlanden, [[Kraljevina Nizozemska]] * Nederland, [[Nizozemska]] * Nederlandse Antillen, [[Nizozemski Antili]] * Rijn, [[Ren]] * Schelde, [[Šelda]] * Zeeland, [[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]] == [[Norveška]] == * Barentshavet, [[Barentsovo morje]] * Bjørnøya, [[Medvedji otok]] * Kongeriket Norge/Noreg, [[Kraljevina Norveška]] * Nordkapp, [[Nordkap]] * Norse, [[Norveška]] * Norskehavet, [[Norveško morje]] * De skandinaviske fjellene/Kjølen, [[Skandinavsko gorovje]] * [[Svalbard]], tudi Spitzbergi == [[Paragvaj]] == * República del Paraguay/''Tetã Paraguái'', Republika [[Paragvaj]] * Rio Paraguay, [[Paragvaj (reka)]] == [[Peru]] == * República del Perú, (Republika) [[Peru]] == [[Poljska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskidy, [[Beskidi]] * Bydgoszcz, [[Bidgošč]] * Bytom, [[Bitom]] * Częstochowa, [[Čenstohova]] * Galicja, ''Halicz'', [[Galicija]] * Gdańsk, [[Gdansk]] *Gubin, [[Guben]] *Kaczawa, [[Kačava]] * Karkonosze, [[Krkonoši]] * Kaszuby (Kaszëbë, Kaszëbskô), [[Kašubsko]] * Katowice, [[Katovice]] * Kraków, [[Krakov]] * Kujawy, [[Kujavija]] * Łódź, [[Lodž]] * Małopolska, [[Malopoljska]] * Mazowsze, [[Mazovija]] * Mazury, [[Mazurija]] * Morze Bałtyckie, Bałtyk, [[Baltsko morje]] * Nysa, [[Nisa, Poljska|Nisa]] * Nysa Kłodzka, [[Vzhodna Nisa]] (Klodska Nisa) * Nysa Łużycka, [[Zahodna Nisa]], [[Lužiška Nisa]] * Nysa Szalona, [[Nisa Šalona]] * Polska, [[Poljska]] * Pomorze, [[Pomorjansko]] * Poznań, [[Poznanj]] * Puszcza Białowieska, [[Beloveška pušča]]/[[Beloveški gozd]] * Rzeczpospolita Polska, [[Republika Poljska]] * Sudety, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Szczecin, [[Ščečin]] * Śląsk, [[Šlezija]] * Tatry Wysokie, [[Visoke Tatre]] * Toruń, [[Torunj]] * Bory Tucholskie, kašubsko: Tëchòlsczé Bòrë, [[Tuholski gozd]] *Warmia, [[Varmija]] * Warszawa, [[Varšava]] *Warta, [[Varta]] * Wielkopolska, [[Velikopoljska]] (pokrajina) * Wisła, [[Visla]] * Wrocław, [[Vroclav]] *Zalew Szczeciński, [[Ščečinski zaliv]] (laguna) *Zalew Wiślany, [[Vislanski zaliv]] (laguna) *Zatoka Gdańska, [[Gdanski zaliv]] *Zatoka Pomorska, [[Pomeranški zaliv]] {{div col end}} == [[Portugalska]] == * Açores, [[Azori]] * Cabo da Roca, [[Rt Roca]] * Lisboa, [[Lizbona]] * Mar da Palha, [[Lizbonski zaliv]] (estuarij reke Tajo/Tejo) * Portugal, [[Portugalska]] * República Portuguesa, [[Portugalska|Portugalska republika]] * Tejo, [[Tajo]] == [[Romunija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Banat]] (madž. Bánság) * Banatske gore *Basarabia, [[Besarabija]] * [[Brașov]]/''Kronstadt'', Brašov (hist.) * Bucovina, [[Bukovina]] * Bucureşti, [[Bukarešta]] * Câmpia Română, [[Vlaška nižina]] * Carpați, [[Karpati]] * [[Cluj-Napoca]] / ''Kreis Klausenburg/Kolozsvár'', Kluž (hist.) *Crișana, [[Krišana]] * Crișul Alb, [[Beli Kriš]] *Crișul Negru, [[Črni Kriš]] * Crișul Repede, [[Hitri Kriš]] * Delta Dunǎrii, [[Delta Donave]] * Dobrogea, [[Dobrudža]] * Dunǎre(a), [[Donava]] * [[Iași]], Jaši (hist.) * Južni Karpati (Transilvanske Alpe) * Marea Neagră, [[Črno morje]] * Moldova, [[Moldavija]] (romunska zgodovinska pokrajina, kneževina) * Muntenia, [[Muntenija]] * Mureș, [[Mureš]] (reka) * Oltenia, [[Oltenija]] * România, [[Romunija]] *Siret, Siretul * Timişoara, [[Temišvar]] * Țara Românească, [[Vlaška]] (''romunska zgodovinska pokrajina)'' * Transilvania / Ardeal, [[Transilvanija]] {{div col end}} == [[Rusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Белое море – ''Beloe more'', [[Belo morje]] * ''hrebet Čerskogo'', [[Čerskijevo gorovje]] * Чёрное море – ''Černoje more'', [[Črno morje]] * Днепр – ''Dnjepr'', [[Dneper]] *Jaroslavl`, [[Jaroslavelj]] * Озеро Байкал – ''Ozero Bajkal'' / Байгал нуур – ''Baigal nuur'', [[Bajkalsko jezero]] * Берингов пролив - ''Beringov proliv'', ''Imakpik'', [[Beringov preliv]] * ''proliv Karskie Vorot''a, [[Karska vrata]] * ''Karskoe more'', [[Karsko morje]] * ''Kaspijskoe more'', [[Kaspijsko jezero]] * ''Kerčenski proliv''/Керченский пролив (ukr.: Керченская протока; krimsko-tatarsko ''Keriç boğazı''), [[Kerški preliv]] * ''Komandorskie ostrova'', [[Komandantovi otoki]] * ''Korjakskoe nagor'e'', [[Korjaško višavje]] * ''Kurskaja kosa'' / ''Kuršiụ nerija'', [[Kurska kosa]] * ''Ladožskoe ozero''/Ladoga /Luadogu, [[Ladoško jezero]] * ''Lednik Karpinskogo'', [[Karpinskijev ledenik]] * ''More Laptevih'', [[Morje Laptevov]] * ''Novaja zemlja'', [[Nova dežela]] * ''Novosibirskie ostrova'', [[Novosibirski otoki]] * ''Ohotskoe more / Hok-kai'', [[Ohotsko morje]] * ''Onežskoe ozero / Oniegu'', [[Oneško jezero]] * ''Ostrov Vrangelja'', [[Vranglov otok]] * ''Severnaja Zemlja'', [[Severna dežela]] * ''Stanovoe nagor'e'', [[Stanovojsko višavje]] * ''Vehojanskij hrebet'', [[Verhojansko gorovje]] * ''Vostočno-Sibirskoe more'', [[Vzhodnosibirsko morje]] * ''Zemlja Franca-Iosifa'', [[Dežela Franca Jožefa]] {{div col end}} == [[Salvador]] == * (República de) El Salvador, [[Republika Salvador|(Republika) Salvador]] == [[Severna Makedonija]] == * Crni Drim (''Drini i Zi''), [[Črni Drim]] * Dojransko ezero, [[Dojransko jezero]] * Golem Korab (''Maja e Korabit'' / ''Mali i Korabit''), [[Veliki Korab]] * Mavrovsko ezero, [[Mavrovsko jezero]] * Ohridsko ezero, [[Ohridsko jezero]] * Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Skopska Crna gora/Скопска Црна Гора ''([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag''; [[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Severne Makedonije, Kosova in Srbije == [[Sirija]] == * Dimašk aš-Šam, [[Damask]] * Haleb, [[Alep]] * Latakia, [[Latakija]] * Sūriyya, [[Sirija]] == [[Slovaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Banská Bystrica, [[Banska Bistrica]] *Belianske Tatry, [[Beljanske Tatre]] * Beskydy, [[Beskidi]] *Bielé Karpaty, [[Beli Karpati]] * Dunaj, [[Donava]] *Juhoslovenská kotlina, [[Južnoslovaška kotlina]] * Malé Karpaty, [[Karpati|Mali Karpati]] * Malý Dunaj, [[Mala Donava]] *Nízké Tatry, [[Nizke Tatre]] * Podunajsko, [[Podonavje]] * Slovenská republika, [[Republika Slovaška|Slovaška]] * Slovenské rudohorie, [[Slovaško rudogorje]] * Slovensko, [[Slovaška]] *Slovenský kras, [[Slovaški kras]] * Tatry, [[Tatre]] * Východoslovenská nížina, [[Vzhodnoslovaška nižina]] * Vysoké Tatry, [[Visoke Tatre]] * Západoslovenská nížina /Podunajská nížina, [[Zahodnoslovaška nižina]] /[[Podonavska nižina]] {{div col end}} == [[Srbija]] == * Beograd, [[Beograd|Belgrad]] (zastarelo) * Dunav, [[Donava]] * Zapadna [[Morava (razločitev)|Morava]], [[Zahodna Morava]] * Kanal Dunav—Tisa—Dunav, [[Prekop Donava–Tisa–Donava|Prekop Donava—Tisa—Donava]] * ''Skopska Crna gora ([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag)''; ''[[Makedonščina|makedonsko]] in [[Srbščina|srbsko]]'' ''Скопска Црна Гора'' ([[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Srbije, Kosova in Severne Makedonije == [[Surinam]] == * Republiek Suriname, [[Republika Surinam]] == [[Španija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Andalucía, [[Andaluzija]] * Aragón, [[Aragonija]] * Asturias, [[Asturija]] * Baskijsko gorovje * Cantabria, [[Kantabrija]] * Castilla, [[Kastilija]] * Castilla-La Mancha, [[Kastilija - Manča]] * Castillla la Nueva, [[Nova Kastilija]] * Castilla la Vieja, [[Stara Kastilija]] * Castilla-León, [[Kastilija in Leon]] * Cataluña / Catalunya, [[Katalonija]] * Cordillera Cantábrica, [[Kantabrijsko gorovje]] * Cordillera Bético/Sistema Bético, [[Betijske Kordiljere]] ali [[Andaluzijsko pogorje]] * Córdoba, [[Kordova]] * Delta del Ebro /katalonsko: Delta de l'Ebre, [[Delta Ebra]] * España, [[Španija]] * Extremadura, [[Estremadura]] * Galicijski masiv *Gerona, [[Girona]] * Golfo de Valencia, [[Valencijski zaliv]] * Golfo de Vizcaya/''Mar Cantabrico/Bizkaiko Golkoa'', [[Biskajski zaliv]] * Galicia /''Galiza'', [[Galicija (Španija)|Galicija]] *Guadalquivir, [[Gvadalkivir]] * Iberia, [[Iberski polotok]] *Ibersko gorovje * Ibiza /''Eivissa'', [[Ibiza]] * Islas Baleares, [[Balearski otoki]] * Islas Canarias, [[Kanarski otoki]] * Kantabrijsko gorovje * La Mancha, [[La Manča]] * Mallorca, [[Majorka]] * [[Galicijski masiv]] * Meseta Central, [[Osrednja Mezeta]], tudi Notranja planota ali samo [[Mezeta]] * Montes de León, [[Leonsko gorovje]] * Navarre, [[Navara]] * País Vasco /''Euskadi''/'Eusskal Herriko', [[Baskija]] * Pirineos /''Pireneus'' /''Pirinioak'', [[Pireneji]] * Salamanca, tudi [[Salamanka]] * [[Santiago de Compostela]] * Sevilla, [[Sevilja]] * Sierra de Gredos, * Sierra de Guadarrama * Sistema Central, [[Kastiljsko gorovje]] * Sistema Ibérico, [[Ibersko gorovje]] * Vizcaya /''Bizkaia'', [[Biskaja]] * Valencia, [[Valencija]] {{div col end}} == [[Švedska]] == {{div col|colwidth=24em}} * BalticShield, [[Baltski ščit]] * Bottniska viken, [[Botniški zaliv]] * Götaland, [[Gotlandija]] * Göta kanal, [[Gotlandski prekop]] * Caledonian Mountain, [[Kaledonsko gorstvo]] * Konungariket Sverige, [[Kraljevina Švedska]] * Lappi/Lappland/Laplandija/Sápm, [[Sápmi]] (prej [[Laponska]]) * Östersjön, [[Baltsko morje]] * Skanderna/Skandinaviska fjällkedjan, [[Skandinavsko gorovje]] * Skandinaviska halvön/Den skandinaviske halvøya, [[Skandinavski polotok]] * Skåne, [[Skanija]] * Sverige, [[Švedska]] {{div col end}} == [[Švica]] == {{div col|colwidth=24em}} * Alpes Pennines / Alpes valaisannes / Alpi Pennine / Walliser Alpen, [[Peninske Alpe]] * Berner Alpen, [[Bernske Alpe]] *Bielersee / Lac de Bienne, [[Bielsko jezero]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Col du Grand St-Bernard/Colle del Gran San Bernardo, [[Veliki Sveti Bernard]] * ''Engiadina''/''Nagiadegna''/''Gidegna''; it. ''Engadina'', [[Engadin]] * Genève / Genf / Ginevra, [[Ženeva]] * Gotthardpass / Passo del San Gottardo, [[Gotthard (prelaz)]] * Lac de Neuchâtel, [[Neuchâtelsko jezero]] *Lago di Lugano, * Lausanne, [[Lozana]] * Le Léman / Lac de Genève / Genfersee, [[Ženevsko jezero]] * Rätischen Alpen / Alpi Retiche, [[Retijske Alpe]] *Romandie, [[Romandija]] (= frankofonska Švica) * Rhône, [[Rona]] * Massif du Jura / Juragebirge, [[Švicarska Jura]] * Schweiz / Suisse / Svizzera / Svizra, [[Švica]] * ''Schweizerische Eidgenossenschaft'' (nemško); ''Confédération suisse'' (francosko); ''Confederazione Svizzera'' (italijansko); ''Confederaziun svizra'' (retoromansko); ''Confœderatio Helvetica'' (CH; latinsko), [[Švicarska konfederacija]] * Sempione / Simplonpass, [[Prelaz Simplon]] * Thunersee, [[Thunsko jezero]] * Vierwaldstättersee [[Vierwaldstadtsko jezero]] * Zürichsee, [[Züriško jezero]] {{div col end}} == [[Turčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ağrı dağı, [[Ararat]] * Altin Boynuz; Haliç, [[Zlati rog]] * Anadolu, [[Anatolija]] * [[Antakya]], Antakija, nekdanja [[Antiohija]] * Bitinya ([[grščina|gr.]] ''Bithynía''), [[Bitinija]] * Çanakkale Boğazı, [[Dardanele]] * Çukurova (''Kilikya''), [[Kilikija]] * Dicle, [[Tigris]] * Edirne, [[Odrin]], nekdanji [[Adrianopel]] * Ege denizi, [[Egejsko morje]] * Ephesos, [[Efez]] * Fırat, [[Evfrat]] * Gelibolu, [[Galipoli]] (polotok) * Güney Do˘gu Toroslar, [[Armenski Taurus]] * İskenderun, [[Aleksandreta]] * İstanbul, [[Carigrad]] * Konstantinopolis, [[Konstantinopel]], tudi [[Carigrad]] * [[İzmir]], [[Smirna]] (hist.) * Smirni (gr.), [[Smirna]] * İzmit, nekdanja [[Nikomedija]] * Kapadokya, [[Kapadokija]] * Karadeniz, [[Črno morje]] * Karadeniz Boğazi /''Istambul Boğazi'', [[Bospor]] * ''Kuzey Anadolu Dağları'' ali ''Doğukaradeniz Dağlari'', [[Pontsko gorovje]] * Marmara denizi, [[Marmarsko morje]] * Phrygia /''Frygía'', [[Frigija]] * Toros Dağları, [[Taurus]] * Trakya, [[Trakija]] * Türkiye, [[Turčija]] {{div col end}} == [[Ukrajina]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Črnovice]], Černivci ali Černovci * Čorne more, [[Črno morje]] * Del'ta Dunaju, [[Delta Donave]] * Dnipro, [[Dneper]] * Dnister, [[Dnester]] * Galyč(-ina) (''Галичина́''), [[Galicija]] * Harkiv, [[Harkov]] * Krivij Rig, [[Krivi Rog]] * Kyjiv (Київ), [[Kijev]] *Latoricja (Латориця), [[Latorica]] * Lviv, [[Lvov]] (hist. Lemberg) * Pidkarpats'ka Rus' - [[Podkarpatska Rutenija]] * Podillja, [[Podolija]] * Užgorod, [[Užgorod]] * Vinnycja, [[Vinica, Ukrajina|Vinica]] * Zakarpats'ka nyzovyna, [[Zakarpatska nižina]] * Zakarpats'ka Ukrajina, [[Zakarpatska Ukrajina]] * Zaporižžja, [[Zaporožje]] {{div col end}} == Urugvaj == * Uruguay, [[Urugvaj]] == Vatikan == * Città del Vaticano, [[Vatikan]] == Venezuela == * Lago de Maracaibo, [[Maracaibo (jezero)]] * República Bolivariana de Venezuela, [[Bolivarska republika Venezuela]] * Río Orinoco, [[Orinoko]] == Združene države Amerike == {{div col|colwidth=24em}} * Alaska, [[Aljaska]] * Alaska Range, [[Aljaško gorovje]] * Alexander Archipelago, [[Aleksandrov arhipelag]]/Aleksandrovo otočje * American Cordillera (Western Cordillera) – [[Ameriške Kordiljere]] * Appalaches, [[Apalači]] * California, [[Kalifornija]] *Cascade Range, [[Kaskadno gorovje]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Chicago, [[Čikago]] * Colorado, [[Kolorado]] (država) * Colorado River, [[Kolorado (reka)]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Crater Lake, [[Kratersko jezero, ZDA|Krátersko jézero]] (Oregon) * Grand Canyon, [[Veliki kanjon]] *Great Basin, [[Velika kotlina]] * Great Lakes, [[Velika jezera]] *Great Plains, [[Velike planjave]] * Hawaii, [[Havaji]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Michigan, [[Michigansko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Missouri, [[Misuri (reka)|Misuri]]; [[Misuri]], država * Mississippi, [[Misisipi]] reka; [[Misisipi (zvezna država)|Misisipi]] * New England, [[Nova Anglija]] * New Mexico, [[Nova Mehika]] * Niagara Falls, [[Niagarski slapovi]] * North Carolina, [[Severna Karolina]] * North Dakota, [[Severna Dakota]] * Pennsylvania, [[Pensilvanija]] * Puerto Rico, [[Portoriko]] * Rocky Mountains / Rockies, [[Skalno gorovje]] * South Carolina, [[Južna Karolina]] * South Dakota, [[Južna Dakota]] * Texas, [[Teksas]] * United States of America, [[Združene države Amerike]] * Virgin Islands of the United States, [[Deviški otoki Združenih držav]] * Virginia, [[Virginija]] * Washington, D. C., [[Washington, D. C.]] * West Virginia, [[Zahodna Virginija]] {{div col end}} == Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske == {{div col|colwidth=24em}} * Anguilla, [[Anguilla]] * Bermuda, [[Bermudi]] * Bristol Channel /''Môr Hafren'', [[Bristolski prekop]]/zaliv (estuarij - ustje reke [[Severn]]) * British Virgin Islands, [[Britanski Deviški otoki]] * Cambrian Mountains ''/Mynyddoedd Cambria'', tudi Mid Wales/''Elenydd'', [[Cambrijsko hribovje]] * Cayman Islands, [[Kajmanji otoki]] (ali Kajmanski otoki) * Channel Islands, [[Kanalski otoki]] * Dover strait/Strait of Dover, [[Dovrska vrata]] (ožina /-i preliv) * Edinburgh, [[Edinburg]] * England, [[Anglija]] * English Channel, [[Rokavski preliv]] * Falkland Islands/''Las Islas Malvinas'', [[Falklandski otoki]]/''Malvinski otoki'' * Great Britain, [[Velika Britanija]] * (The) Hebrides /''Innse Gall,'' [[Hebridi]] * Highlands, [[Škotsko višavje]] * Isle of Anglesey /''Ynys Môn'', [[Anglesey]] * Isle of Man, [[Otok Man]] * Montserrat, [[Monserat]] * Northern Ireland /''Ulster'', [[Severna Irska]] * Orkney Islands, [[Orkneyjski otoki]] * Outer Hebrides /''Na h-Eileanan Siar'', Western Isles /''Na h-Eileanan an Iar'', [[Zunanji Hebridi]] * Pennines /''Pennine Chain /Pennine Hills'', [[Peninsko gorovje]] * Saint Helena, [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] (''Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha'') * Scotland /''Alba'', [[Škotska]] * Shetland Islands, [[Shetlandski otoki]] * South Georgia and the South Sandwich Islands, [[Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki]] * Thames, [[Temza]] * Thames Estuary, [[Ustje Temze]] * Turks and Caicos Islands, [[Otoki Turks in Caicos]] * United Kingdom od Great Britain and Northern Ireland, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] * Walerian Czuma/ ''Wales'' /''Cymru'', [[Wales]], [[Valizija]] {{div col end}} == Glej tudi== * [[Eksonim in endonim]] * [[Seznam nemških imen slovenskih krajev]] * [[Seznam italijanskih imen slovenskih krajev]] * [[Seznam madžarskih imen slovenskih krajev]] == Viri== * [http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf Slovenski eksonimi, Kladnik in ostali] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304221246/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf |date=2016-03-04 }} * [http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf Geodetska uprava republike Slovenije, Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090220053541/http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf |date=2009-02-20 }} {{imena krajev}} {{stublist}} [[Kategorija:Eksonimi]] o2cvhljdyb96kde74pt4uwylm3hobmn 6685847 6685846 2026-06-05T23:24:10Z ~2026-32552-67 260877 /* Švica */ 6685847 wikitext text/x-wiki '''Slovenski [[eksonim]]i in [[endonim]]i''' za zemljepisna imena izven Slovenije. == 10 Neodvisnih držav v Karibskem morju (Skupnost narodov) == : angleško ''Commonwealth of Nations'' * Antigua and Barbuda, [[Antigva in Barbuda]] * Bahamas, [[Bahami]] ** Commonwealth of the Bahamas, [[Bahami]] * Barbados, [[Barbados]] (30. novembra 2021 je postala republika) * Dominica, [[Dominika]] * Grenada, [[Grenada]] * Jamaica, [[Jamajka]] * Saint Kitts and Nevis (Saint Christopher and Nevis), [[Sveti Krištof in Nevis]] (Sveti Kitts in Nevis) * Saint Lucia, [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] * Saint Vincent and the Grenadines, [[Sveti Vincencij in Grenadine]] * Trinidad in Tobago, [[Trinidad in Tobago]] (1. avgusta 1976 je postala republika) == [[Albanija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Bistricë]], Bistrica * Bjeshkët e Nemuna/Alpet Shqiptare, [[Prokletije]] (Albanske Alpe) * Bunë, [[Bojana (reka)|Bojana]] * Buni Jezercë/Liqeni i Madh, [[Veliko jezero, Albanija|Veliko jezero]] * Butrinti/Bouthroton, [[Butrint]] * Durrës, [[Drač]] * Drini, [[Drim]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * Drini i Zi, [[Črni Drim]] * Elbasani, [[Elbasan]] * Ípiros/Epir [[Epir]] * Gjiri i Drinit/Pellg i Drinit, [[Drimski zaliv]] * Gjiri i Vlorës, [[Valonski zaliv]] * Gjirokastër/Gjirokastra, [[Gjirokastra]] * Golloborda, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Golo brdo]] * Grámmos/Malii Gramozi [[Gramod]] * Kanali i Otrantos, [[Otrantska vrata]] * Korçë/Korça, [[Korča]] *Krahina Malore Qëndrore, [[Osrednje gorovje Albanije|Osrednje gorovje]] (prevod, ni eksonim) * Liqeni i Ohrit /Pogradecit, [[Ohridsko jezero]] * Liqeni i Prespës/Limni Megáli Préspa/Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Liqeni Shkodrës/Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Maja e Jezercës /''Maja Jezercë'', [[Jezerski vrh, Albanija|Jezerski vrh]] (prevod, ni eksonim) * Maja e Korabit /''Mali i Korabit'', [[Veliki Korab]] (prevod, ni eksonim) * Mali i Moravës, [[Morava (gora)|Morava]] (gora) (prevod, ni eksonim) * Oite, [[Ojta]] *Parku Kombëtar i Butrintit, [[Narodni park Butrint]] * Pogradeci, [[Pogradec]] * Prespa e Vogël, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Mala Prespa]] (ni eksonim) * Republika e Shqipërisë, [[Republika Albanija]] * Shkodra/Shkodë, [[Skader]] * Tiranë/Tirana, [[Tirana]] * Sarandë, [[Saranda]] * Shqipëria, [[Albanija]] * Vjosë, [[Vjosa]] (prevod, ni eksonim) * Vlorë/Vlora, [[Vlora]] {{div col end}} == [[Andora]] == * (Principat d') Andorra, (Kneževina) [[Andora]] == [[Argentina]] == * (''Islas Malvinas, [[Falklandski otoki]]'') * Patagonía, [[Patagonija]] * República Argentina, [[Argentina]] * Río Iguazú, [[Iguasu]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Alžirija]] == * Al-Jazā’ir/''Dzayer''/''Alger'', [[Alžir]] * Al-Jazā’irīyah, [[Alžirija]] * Al-Jumhurīyah al-Jazā’irīyah ad-Dīmuqrāṭīyah ash-Sha’bīyah, [[Ljudska demokratična republika Alžirija]] == [[Armenija]] == * Araratyan dasht ''/Արարատյան դաշտ'', [[Araratska planota]] * Erivan/Erebuni /''Երևան''/''Երեվան'', [[Erevan]] * ''Hajastani Hanrapetutjun/Հայաստանի Հանրապետություն,'' Republika [[Armenija]] * Haykakan leṙnašxarh, [[Armensko višavje]], tudi [[Armenska planota]] * ''Hrazdan dobi'' /Հրազդան գետ, [[Hrazdan (reka)]] * Lernajin Gharabagh /''Լեռնային Ղարաբաղի Հանրապետություն'' /Lernajin Gharabaghi Hanrapetutjun/ ''Արցախ''/Arcah, [[Gorski Karabah]] * ''Sevana Lič'' /''Սեւանա լիճ,'' [[Sevansko jezero]] == [[Avstralija]] == {{div col|colwidth=24em}} *Adelaide, [[Adelajda]] * Christmas Island, [[Božični otok]] * Cocos (Keeling) Island, [[Kokosovi otoki|Kokosovi (Keelingovi) otoki]] * Heard Island and the McDonald Islands, [[Heardov otok in McDonaldovi otoki]] * New South Wales, [[Novi južni Wales]] * Northern Territory, [[Severno ozemlje]]/teritorij * South Australia, [[Južna Avstralija]] * Tasmania, [[Tasmanija]] * Victoria, [[Viktorija (Avstralija)|Viktorija]] * Western Australia, [[Zahodna Avstralija]] * Australian Capital Territory, [[Območje glavnega mesta]] {{div col end}} == [[Avstrija]] == {{glavni|Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev}} {{div col|colwidth=24em}} * Burgenland, [[Gradiščansko]] * Česky les, [[Češki gozd]] *Donau, [[Donava]] * Drau, [[Drava]] (ni eksonim) * Eisenstadt, [[Železno, Avstrija]] * Enns, [[Aniža (reka)|Aniža]] * Großglockner (Grossglockner), [[Veliki Klek]] * Graz, [[Gradec]] * Hohe Tauern, [[Zahodne Ture]], tudi Visoke Ture *[[Inn]], Ina (zastarelo) *[[Innsbruck]], Inomost (zastarelo) * Kärnten, [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] * Klagenfurt am Wörthersee, [[Celovec]] * Lafnitz, [[Lapinč]] * Lavanttaler Alpen, [[Labotniške Alpe]] *[[Linz]], Linec (zastarelo) * Mariazell, [[Marijino Celje, Avstrija|Marijino Celje]] ali Marija Cel *Mur, [[Mura]] (ni eksonim) * Neusiedler See, [[Nežidersko jezero]] * Niedere Tauern, [[Vzhodne Ture]], tudi Nizke Ture * Niederösterreich, [[Spodnja Avstrija]] * Oberösterreich, [[Zgornja Avstrija]] * Österreich, [[Avstrija]] * Osttirol, [[Vzhodna Tirolska]] * Pustertal, [[Pustriška dolina]] * Republik Österreich, [[Republika Avstrija]] * [[Salzach]], Salica (zastarelo) * [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]], Salzbuška (zastar.Solnograška) * [[Salzburg]], Solnograd (zastarelo) * Spittal an der Drau, [[Špital ob Dravi]] * Steiermark, [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] * Tirol, [[Tirolska]] * Vorarlberg, [[Predarlska]] * Wien, [[Dunaj]] * Wiener Neustadt (Wr. Neustadt), [[Dunajsko Novo mesto]] * Wienerwald, [[Dunajski gozd]] {{div col end}} == [[Azerbajdžan]] == * Azərbaycan ''Respublikası'' /Азәрбајҹан/, ''Republika'' [[Azerbajdžan]] * Bakı /Bak /Baki, [[Baku]] * ''Dağliq Qarabağ'' /''Дағлиг Гарабағ'', [[Gorski Karabah]] * ''Naxçıvan Muxtar Respublikası'' /Naxcivan, Avtonomna republika [[Nahičevan]] == [[Belgija]] == : francosko (valonsko) / nizozémščina (flamščino) / nemško * Ardenne (Årdene) / Ardennen / Ardennen, [[Ardeni]] * Brussel(e) / Bruxelles / Brüssel, [[Bruselj]] * Belgique (Beldjike) / België / Belgien, [[Belgija]] * Benelux, [[Beneluks]] * Escaut (Escô) / Schelde (Skelde) / Schelde, [[Šelda]] * Flandre (Flande) / Vlaanderen (Vloandern) / Flandern, [[Flandrija]] ** [[Vzhodna Flandrija]] (Oost-Vlaanderen) ** [[Zahodna Flandrija]] (West-Vlaanderen) ** [[Flandrijski Brabant]] (Vlaams-Brabant) *Luxembourg, [[Luksemburg, provinca Belgije|Luksemburg]] *Moselle / Moezel / Mosel, [[Mozela]] * Wallonie (Walonreye / Waloneye) / Wallonië / Wallonie(n), [[Valonija]] ** [[Valonski Brabant]] (Brabant Wallon) == [[Belorusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Belaruskaja hrada, [[Belorusko višavje]] * Puszcza Białowieska/Belavežskaja pušča, [[Beloveška pušča]] * Bjarezina, [[Berezina]] * Belarus', [[Belorusija]] * Dnjapro, [[Dneper]] * Homel', [[Gomel]] * Hrodna, [[Grodno]] * Mahiljoŭ, [[Mogilev]] * Njoman/Nemunas/Neman, [[Njemen]] * Ahinski kanal/Kanał Ogińskiego, [[Oginskijev prekop]] * Ašmjanskae ŭzvyšša/Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * Prydniprovs'ka nyzovyna, [[Pridneprsko nižavje]] * Prypiać/Pryp'yat', [[Pripjat]], tudi [[Pripet (reka)|Pripet]] * Pripjatskie bolota/Pinskie bolota, [[Pripjatsko barje]] * Podlasie/Padljašša/Padljassi, [[Podlesje, Poljska|Podlesje]] * Viciebs, [[Vitebsk]] {{div col end}} == [[Bolgarija]] == {{div col|colwidth=24em}} * (Republika) Bălgarija/''Република'' ''България'', [[Bolgarija|(Republika) Bolgarija]] * Černo more/''Черно морé'', [[Črno morje]] * Kărdžali/''Кърджали'', [[Krdžali (okraj)|Krdžali]] * Сините камъни, [[Naravni park Modri kamni]] * Национален парк Централен Балкан, [[Narodni park Osrednji Balkan]] * Стара планина, [[Stara planina]] ali Balkan * Белоградчишки скали/''Belogradčiški skali'', [[Belogradčiške skale]] * Национален парк Рила, [[Narodni park Rila]] * Kazanlak, [[Kazanlik]] * Moisía/Moesia, [[Mezija]] * Šipčenski prohod, [[Šipčenski prelaz]] * Tărgovište/''Търговище'', [[Trgovište]] * Veliko Tărnovo/''Велико Търново'', [[Veliko Trnovo]] * Gornotrakijska nizina, [[Zgornjetrakijsko nižavje]] {{div col end}} == [[Bolivija]] == * Estado Plurinacional de Bolivia (šp.) /Tetã Hetãvoregua Mborivia (gvaransko)/ Wuliwya Suyu (ajmarsko)/ Puliwya Mamallaqta, Plurinacionalna/večnacionalna država [[Bolivija]] == [[Bosna in Hercegovina]] == * Banja Luka, [[Banjaluka]] * Bosna i Hercegovina, [[Bosna in Hercegovina]] * Federacija Bosne i Hercegovine, [[Federacija Bosne in Hercegovine]] * Međugorje, [[Medžugorje]] * Neumski zaljev, [[Neumski zaliv]] * Republika Srpska, [[Republika Srbska]] == [[Brazilija]] == * Amazonia, [[Amazonija]] * Brasilia (distrito federal), glavno mesto [[Brasilia]] * Planalto Brasileiro, [[Brazilsko višavje]] ali [[Brazilska planota]] * República Federativa do Brasil, [[Brazilija]] * Rio Amazonas, [[Amazonka]] * Rio Iguaçu, [[Iguasu]] == [[Ciper]] == * Lefkosía (Λευκωσία), turško ''Lefkoşa'', [[Nikozija]] * Kýpros (Κύπρος); turško ''Kıbrıs'', [[Ciper]] == [[Češka]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskydy, [[Beskidi]] * Bílá Hora, [[Bela Gora]] * Bílý Halštrov, [[Beli Elster]] * Čechy, [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]] (zgodovinska dežela) * Česká republika, [[Češka republika]] * Česko, [[Češka]] (država) * Česká vysočina/Český masiv, [[Češki masiv]] * České Budějovice, [[Češke Budejovice]] * České středohoří, [[Češko sredogorje]] * Český kras, [[Češki kras]] * Český Krumlov, [[Češki Krumlov]] * Český les, [[Češki gozd]] * Český Těšín, [[Češki Tešin]] * Českomoravská vysočina, [[Češkomoravsko višavje]] * Hradčany, [[Hradčani]] * Hradec Králové, [[Kraljevi Gradec]] *Karlovy Vary, [[Karlovi Vari]] * Krkonoše, [[Krkonoši]] * Krušné hory, [[Češko rudogorje]] * Kutná Hora, [[Kutna Gora]] * Labe, [[Laba]] * Lužická Nisa, [[Lužiška Nisa]] (Zahodna Nisa) * Mladá Boleslav, [[Mlada Boleslava]] * Morava, [[Moravska]] * Moravska, [[Morava (reka)]] * Moravské Budějovice, [[Moravske Budejovice]] * Moravský kras, [[Moravski kras]] * Olomouc, [[Olomuc]] * Plzeň, [[Plzen]] * Praha, [[Praga]] * Slavkov u Brna, tudi [[Austerlitz]] (hist.) * Slavkovský les, [[Slavkovski gozd]] * Slezsko, [[Šlezija]] * Sudetské pohoří, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Třebíč, [[Třebíč|Trebič]] * Vyšehrad, [[Višegrad, Praga|Višegrad (Praga)]] {{div col end}} == [[Čile]] == * (República de) Chile, (Republika) [[Čile]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Črna gora]] == * Crna Gora, [[Črna gora]] * Herceg Novi, [[Hercegnovi]] * Kotorski zaljev, [[Kotorski zaliv]] * Momičko polje, [[Momiško polje]] * Novljanski zaljev, [[Hercegnovski zaliv]] * Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Tivatski zaljev, [[Tivatski zaliv]] * Toločko polje, [[Tološko polje]] == [[Danska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Danmark, [[Danska]] * Færøerne /''Føroyar'', [[Ferski otoki]] * otok Fyn, tudi Funen * Grønland /''Kalaallit Nunaat'', [[Grenlandija]] * Jylland, [[Jutlandija]] * Kiel Bugt, [[Kielski zaliv]] * [[København]], tudi Kopenhagen ali Kodanj * Kongeriget Danmark, [[Kraljevina Danska]] * Lillebælt, preliv [[Mali Belt]] * Nørrejyske Ø, otok [[Severni Jutland]] * Østersøen, [[Baltik]] * Sjælland, [[Zelandija]] * Storebælt, preliv [[Veliki Belt]] * Vesterhavet /Nordsøen, [[Severno morje]] {{div col end}} == [[Dominikanska republika]] == * República Dominicana, [[Dominikanska republika]] == [[Etiopija]] == * Áddis Abêba, [[Adis Abeba]] * Awaash'','' Hawaas''/Hawaash We'ayot'', [[Avaš (reka)|Avaš]] (reka) == [[Ekvador]] == * Ecuador, [[Ekvador]] * Galápagos (uradno ''Archipiélago de Colón''), [[Galapaški otoki]] == [[Egipt]] == * [[Aleksandrija]] (arabsko الإسكندري, ''Iskenderia'') * [[Kairo]] (arabsko القاهرة, latinizirano ''al-Qāhirah'') * [[Nil]], (arabsko النيل, prečrkovano ''an-nīl'', staroegipčansko ''iteru'', koptsko ''piaro'' ali ''fiaro'') * [[Delta Nila]], (arabsko دلتا النيل‎ ''Delta an-Nīl'' ali الدلتا ''ad-Delta'') * [[Nubijska puščava]], (arabsko صحراء النوبة‎, ''Şaḩrā’ an Nūbyah'') * [[Sinajski polotok]], (arabsko شبه جزيرة سيناء, ''Shibh Jazirat Sina'') * [[Sinaj (gora)]], (arabsko جَبَل مُوسَىٰ‎, Mojzesova gora, hebrejsko הר סיני‎Har ''Sinai'') == [[Estonija]] == * Eesti Vabariik, Republika [[Estonija]] * Läänemeri, [[Baltsko morje]] * Liivi laht, [[Riški zaliv]] * Peipsi-Pihkva järv, [[Čudsko jezero|Čudsko-Pskovsko jezero]] * Soome laht, [[Finski zaliv]] * Tallinn, [[Talin]] ([[Reval]], hist.) * [[Tartu]] ([[Dorpat]], hist.) == [[Finska]] == (''ležeče: švedska imena'') * Åland / ''Ahvenanmaa'', [[Alandski otoki]] * Suomi / ''Finland'', [[Finska]] * Järvi-Suomi / ''Insjöfinland'', [[Finsko pojezerje]] * Inarijävi / ''Enare Träsk'' / Anárjávri, [[Inari (jezero)|Inari]] * Itämeri / ''Östersjön'', [[Baltsko morje]] * Karjala, [[Karelija]] * Lappland / ''Sameland'' / ''Saamiland'' / [[Sápmi]] (prej Laponska) * Pohjanlahti / ''Bottniska viken'', [[Botniški zaliv]] * Suomenlahti / ''Finska viken'', [[Finski zaliv]] == [[Francija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Aquitaine /Aquitània /Akitania /Aguiéne, [[Akvitanija]] * Alsace, [[Alzacija]] * Ardenne, [[Ardeni]] *Argonne, [[Argoni]] * Armagnac, [[Armanjak]] * Bassin parisien, [[Pariška kotlina]] * Bourgogne, [[Burgundija]] *Bourgogne-Franche-Comté, [[Burgundija - Franche-Comté]] * Bretagne / ''Breizh'' /''Bertaèyn'', [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanija]] (zgod. pokrajina) * Burbonnais / ''Dushé de Burbon'', [[Burbonija]] (zgod. pokrajina) * [[Camargue]] / ''Camarga'', [[Kamarga]] * Champagne(-Ardenne), [[Šampanja-Ardeni]] * Corse/''Corsica'', [[Korzika]] * Côte d'Azur, [[Azurna obala]] * Dauphiné, [[Daufineja]] * Dordogne, [[Dordonja]] *Flandre, Région flamande, [[Flandrija]] * Forêt de Fontainebleau/''Forêt de Bière'', [[Fontainebleauški gozd]] * France, [[Francija]] * Garonne, [[Garona]] * Gascogne, [[Gaskonja]] * [[Gironde (departma)|Gironde]] / ''Gironda'' * Golfe du Gascogne /''Bizkaiko Golkoa,'' [[Biskajski zaliv]] * Gave de Pau, [[Gava]] * Golfe de Porto, [[Portski zaliv]] * Golfe du Lion, [[Levji zaliv]] * Golfe du Marseille, [[Marsejski zaliv]] * Guadeloupe, [[Gvadelup]] * Guyane (française), [[Francoska Gvajana]]&nbsp; * Îles Normandes/Îles de la Manche, [[Kanalski otoki]] * l'Escaut/''Escô''/''Schelde'', [[Šelda]] * La Manche, [[Rokavski preliv]] * Le Léman/Lac de Genève, [[Ženevsko jezero]] * Loire, [[Loara]] * Lorraine, Louréne, [[Lorena]] * Lourde, [[Lurd]] * Marne, [[Marna]] * Martinique, [[Martinik]] * Massif armoricain, [[Armoriški masiv]] * Massif Central, [[Centralni masiv]] * (la) Moselle, [[Mozela]] * Nice /Niça/''Nissa'', [[Nica]] * Normandie, [[Normandija]] * Nouvelle-Aquitaine/Nòva Aquitània/Akitania Berria/Novéle-Aguiéne, [[Nova Akvitanija]] * Nouvelle-Calédonie, [[Nova Kaledonija]] * Occitanie /''Occitània'', [[Okcitanija]] * Pas de Calais, [[Dovrska vrata]] * Pays de la Loire, [[Loire (regija)]] * Picardie, [[Pikardija]] *Plaine d'Alsace, [[Alzaška planota]] * Provence /''Provença'', [[Provansa]] * Pyrénées/''Pirenèus''/''Pirinioak'', [[Pireneji]] * République française, [[Francija|Francoska republika]] * Rhône/''Ròse''/''Rôno'', [[Rona]] * Saône /''Sona'', [[Saona]] * Savoie /''Savouè'', [[Savoja]] * Seine, [[Sena]] * Septimanie/"Septimània", [[Septimanija]] * Cévennes /''Cevenas,'' [[Seveni]] * ''Saint-Pierre-et-Miquelon'', [[Saint Pierre in Miquelon]] * Somme, [[Soma]] * Vendée, [[Vendeja]] * Vézère, [[Vezera]] * Vosges, [[Vogezi]] {{div col end}} == [[Grčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ahaia (Αχαΐα), [[Ahaja]] - zgodovinska pokrajina * Aigaios Pelagos, [[Egejsko morje]] * Aksios, [[Vardar]] *Aoos, [[Vjosa]] * Argolikós kólpos, [[Argolski zaliv]] *Αρκαδία/Arkadía, [[Arkadija]] * Áthos (''Agion Oros''), [[Atos]] * Attiki, [[Atika]] * Athina, [[Atene]] * Chalkidiki/Halkidikí, [[Halkidika]] * Delfoi, [[Delfi]] * Dioryga tis Korinthou, [[Korintski prekop]] * Dodekánisa, [[Dodekanez]] * (Limni) Doiran, [[Dojransko jezero]] * Elláda / Hellás, [[Grčija]] * Elliniki Dimokratia, [[Helenska republika]] * Epiros / Epiri, [[Epir]] * Euboea, [[Evboja]] * Eurótas / Iri, [[Evrotas]] * Idi, Ida *Ioánnina, [[Janina (mesto)]] * Ιónio Pelagos, [[Jonsko morje]] * Ionia nisia, [[Jonski otoki]] * Iráklo, [[Iraklion]] * Itháki, [[Itaka]] * Kárpathos, [[Karpatos]] * Kephallonia, [[Kefalonija]] * Kerkyra, [[Krf]] * Kiklades, [[Kikladi]] * Korinthos, [[Korint]] * Kriti, [[Kreta]] * Lesbos/Lesvos, [[Lezbos]] *Limnos, [[Lemnos]] * (Limni) Megali Prespa, [[Prespansko jezero]] * Mikri Prespa, [[Malo Prespansko jezero]], [[Mala Prespa]] * Nisiá Aigaiou /''Ege Adalan'', [[Egejski otoki]] * Olympos /''Olimbos'', [[Olimp]] * Patra(i), [[Patras]] * Peiraias /''Pireas'', [[Pirej]] * Pelopónnēsos, [[Peloponez]] * Pindos, [[Pindsko gorstvo]] * Rhodhos, [[Rodos]] *Saronikós kólpos, [[Saronski zaliv]] * Sporádes, [[Sporadi]] * Stereá Elláda, [[Osrednja Grčija]] * Strymónas, [[Struma]] * Thermaikos kólpos, [[Solunski zaliv]] * Thessalia, [[Tesalija]] * Thessaloniki, [[Solun]] * Thráki, [[Trakija]] * Voiotía, [[Beocija]] * Zakinthos, [[Zakintos]] {{div col end}} == [[Gruzija]] == * აჭარა — ''ach'ara'' / აჭარის ავტონომიური რესპუბლიკა — ''ach'aris avtonomiuri respublika'', (Avtonomna republika) [[Adžarija]] * Aphazeti/''Abhazeti;'' Аҧсны ''Apsny,'' [[Abhazija]] * Sakartvelo / საქართველო, [[Gruzija]] * Mtkvari, [[Kura (reka)|Kura]] * Samhreti Oset / ''Республикæ Хуссар Ирыстон'', [[Južna Osetija]] == [[Gvajana]] == * Co-operative Republic of Guyana, [[Gvajana|(Kooperativna republika) Gvajana]] == [[Gvatemala]] == * (República de) Guatemala, [[Gvatemala]] * Ciudad de Guatemala (''Nueva Guatemala de la Asunción''), [[Gvatemala (mesto)]] == [[Haiti]] == * République d'Haïti, [[Haiti]] == [[Hrvaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bakarski zaljev, [[Bakarski zaliv]] * Bedekovčina, [[Bedekovščina]] *Brački kanal, [[Braški preliv]] * Brijuni, [[Brioni]] (po novem eksonim) * Brod na Kupi, [[Brod na Kolpi]] * Dalmatinski otoci, [[Dalmatinski otoki]] * Dinarsko gorje/Dinarske planine, [[Dinarsko gorovje]] * Drvenički kanal, [[Drveniški kanal]] * Dunav (-velja tudi za Srbijo), [[Donava]] * Hrvatska, [[Hrvaška]] * Hrvatsko Zagorje, [[Hrvaško Zagorje]] *[[Ilovička vrata]], [[Iloviška vrata]] * Istarska župánija, [[Istrska županija]] * Jadransko more, [[Jadransko morje]] (ni eksonim) * Karinsko more, [[Karinsko morje]], tudi [[Karinsko jezero]] * Karlovac, [[Karlovec]] * [[Kaštela]], Kašteli (občina-"mesto") * Kaštelanski zaljev, [[Kaštelanski zaliv]] * Kornatski otoci, [[Kornati]] * Kupa, [[Kolpa]] (ni eksonim) * Kvarner, [[Kvarnerski zaliv]] * Kvarnerić, [[Mali Kvarner]] * Kvarnerićka vrata, [[Kvarnerska vrata]] * Kvarnerski otoci, [[Kvarnerski otoki]] * Malostonski zaljev (Kanal Maloga Stona), [[Malostonski zaliv]] * Međimurje, [[Medžimurje]], Medmurje * Mursko Središće, [[Mursko Središče]] * Murtersko more, [[Murtersko morje]] * Novigradsko more, [[Novigrajsko morje]] * Olipski kanal, [[Olipski kanal|Olibski kanal]] * Pirovački zaljev, [[Pirovški zaliv]] * Pula, [[Pulj]] * Raški zaljev/Zaljev Raša, [[Raški zaliv]] /Zaliv Raša * Republika Hrvatska, [[Republika Hrvaška]] * Rijeka, [[Reka, Hrvaška|Reka]] * Riječki zaljev, [[Reški zaliv]] * Sisak, [[Sisek]] * Stonski zaljev, [[Stonski zaliv]] * Srijem, [[Srem]] * Sutla, [[Sotla]] (ni eksonim) * Sveta Gera, [[Trdinov vrh]] (ni eksonim) * Šibenski zaljev, [[Šibeniški zaliv]] * Šoltanski kanal, [[Šoltski preliv]] * Vela vrata, [[Velika vrata (preliv)]] * Virsko more, [[Virsko morje]] *Zlatni rat, [[Zlati rt]], tudi Zlati rog {{div col end}} == [[Indija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajmer]] * [[Ahmedabad]] / Ahmadābād/Amdāvād * [[Andra Pradeš]] / Āndra Pradēś * [[Arunačal Pradeš]] / Arunachal Pradesh/Aruṇācal Pradeś * [[Asam]] / Ôxôm/Assam * [[Benares]] / Vārānasi * [[Mumbaj]] / Mumbai (prej [[Bombaj]]) * [[Čenaj]] / Ceṉṉai * [[Delhi]] / Dilli * [[Džamu]] / Jammū * [[Džamu in Kašmir]] / Jammū aur Kaśmīr/Jammū te Kaśmīr/Jammū wa Kaśmīr * [[Gudžarat]] / Gujarāt * [[Harjana]] / Haryāna/Hariyāṇā * [[Himačal Pradeš]] / Himācal Pradeś * [[Kalkuta]] / Kolkata * [[Karnataka]] / Karṇāṭaka/Karnāṭak * [[Jamuna]] / Yamunā * [[Lakadivi]] / Lakshadweep * [[Ladak]] / Laddākh/la-dwags * [[Maharaštra]] / Mahārāşțra * [[Madja Pradeš]] / Madhya Pradēś * [[Mali Nikobar]] / ChoṭāNikobār/Ong * [[Nagaland]] / Nāgāland * [[Radžastan]] / Rājasthān * [[Šrinagar]] / Śrīnagar * [[Utar Pradeš]] / Uttar Pradesh * [[višavje Chota Nagpur]] / Chota Nagpur Plateau * [[Vzhodni Gati]] / Toorpu Kanumalu/Poorva ghatta/Kizhakkut Todarchhi Malaigal * [[Zahodna Bengalija]] / Paścimbaṅga * [[Zahodni Gati]] / Pashchim Ghāt/Sahjádri nebo/Pashchimaghattam nebo/Mérkut totarchchi malaj * [[Zanskar]] / Zāskār/zangs dkar {{div col end}} == [[Irska]] == * Éire/Ireland, [[Irska]] * Northern Ireland, [[Severna Irska]] * ''Poblacht na hÉireann'', [[Republika Irska]] == [[Italija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Abruzzo / Abruzzi, [[Abruci]] * Adige (nem. ''Etsch''), [[Adiža]] * Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alta Valle Isarco (nem. Wipptal), [[Dolina Wipptal]] * [[Atesinske Alpe]] * [[Grajske Alpe]] *Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alpi Lepontine, [[Adulske Alpe]]/Lepontinske Alpe * Alpi Marittime, [[Primorske Alpe]] * Alpi Orobie, [[Orobske Alpe]]/Bergamske/Bergamaške Alpe * [[Kotijske Alpe]] * [[Ligurske Alpe]] * Alpi Pennine, [[Peninske Alpe]] * [[Valaiške Alpe]] * Alto Adige (''Südtirol''), Zgornje Poadižje/ [[Južna Tirolska]] * Appennini, [[Apenini]] * Arcipelago Campano, [[Neapeljsko otočje]] * Arcipelago della Maddalena, [[Magdalensko otočje]] * Arcipelago del Sulcis, [[Otočje Sulcis]] * Arcipelago di Tavolara, [[Otočje Tavolare]] * Arcipelago Toscano, [[Toskanski arhipelag]] * Basilicata, [[Bazilikata]] *[[Bologna]], Bolonja (nestandardiziran) * [[Bolzano]] (nem. ''[[Bozen]]''), tudi [[Bocen]] * Bressanone (nem. ''Brixen''), [[Briksen]] * Calabria, [[Kalabrija]] * Campania, [[Kampanija]] * Campi Flegrei, [[Flegrejska polja]] *Carnia /Cjargne, [[Karnija]] * Catanzaro, [[Katanzaro]] * Delta del Po, [[Delta reke Pad]] * Emilia-Romagna, [[Emilija - Romanja]] * Firenze, [[Firence]] * Fosse Ardeatine, [[Ardeatinske jame]] * Friuli-Venezia Giulia /''Friûl-Vignesie Julie'', [[Furlanija - Julijska krajina]] *Golfo di Gaeta, [[Gaetski zaliv]] * Golfo di Genova, [[Genovski zaliv]] *Golfo di Manfredonia, [[Manfredonijski zaliv]] *Golfo di Napoli, [[Neapeljski zaliv]] *Golfo di Salerno, [[Salernski zaliv]] *Golfo di Sant'Eufemia, [[Zaliv Svete Eufemije]] * Golfo di Taranto, [[Tarantski zaliv]] *Golfo di Venezia, [[Beneški zaliv]] * Herculaneum / Ercolano, [[Herkulanej]] * Isole Ciclopi, [[Kiklopsko otočje]] * Isole Cheradi, [[Keradsko otočje]] * Isole Egadi, [[Egadsko otočje]] * Isole Eolie /Isole Lipari, [[Eolski otoki]] * Isole Flegree, [[Flegrejsko otočje]] * Isole Pelagie, [[Pelagijsko otočje]] * Isole Ponziane/Isole Pontine, [[Pontinsko otočje]] * Lago Albano /''Lago di Castel Gandolfo,'' [[Albano (jezero)]] * Lago di Bolsena, [[Bolsensko jezero]] * Lago di Como, [[Komsko jezero]] * Lago di Garda, [[Gardsko jezero]] * Lago d’Orta, [[Jezero Orta]] * Lago Maggiore (L. Verbano), [[Jezero Maggiore]] * Lago Trasimeno, [[Trasimensko jezero]] * Laguna di Grado, [[Gradeška laguna]] * Laguna di Venezia, [[Beneška laguna]] * Lazio, [[Lacij]] * Liguria, [[Ligurija]] * Lombardia, [[Lombardija]] * Mare Adriatico, [[Jadransko morje]] *Mar Ionio, [[Jonsko morje]] * Mar Ligure, [[Ligursko morje]] * Mar Tirreno, [[Tirensko morje]] * Marche, [[Marke]] * [[Merano]] (nem. ''Meran'') ''Maran'' *[[Milano]], Milan (nestandarditiran) * Molisse, [[Molize]] * Monti Iblei, [[Hiblejske gore]] * Napoli, [[Neapelj]] * Penisola Italiana, [[Apeninski polotok]] * Pianura Padana / Val Padana, [[Padska nižina]] * Piave, [[Piava]] * Piemonte, [[Piemont]] * Po, [[Pad]] * Pompeii, [[Pompeji]] * Puglia, [[Apulija]] * Ravenna, [[Ravena]] * Repubblica Italiana, [[Italija|Italijanska republika]] * Roma, [[Rim]] * Rubicone, [[Rubikon]] * Sardegna, [[Sardinija]] * Sicilia, [[Sicilija]] * Siracusa /''Sarausa / Seragusa'', [[Sirakuze]] * Stretto di Messina, [[Mesinski preliv]] * Stretto di Otranto/''Canale d'Ótranto'', [[Otrantska vrata]] * Tagliamento, [[Tilment]] * Tarquinia, [[Tarkvinija]] * Tevere, [[Tibera]] *[[Torino]], Turin (nestandardiziran) * Toscana, [[Toskana]] * [[Trento]]/Trient, tudi Trident (zgodov.) *Treviso, [[Treviž]] * Triveneto, Tri Benečije * Umbria, [[Umbrija]] * Venezia, [[Benetke]] * Veneto, [[Benečija]] * Monte Vesuvio, [[Vezuv]] * Valle d'Aosta /''Vallée d'Aoste'', [[Dolina Aoste]] * Valle Isarco /"Val dl Isarch"/''Eisacktal'', [[Dolina reke Eisack]] * Val Pusteria /''Val de Puster''/'Pustertal'', [[Pustriška dolina]] * Vipiteno /Sterzing, Štercing {{div col end}} === [[Furlanija-Julijska krajina]] === * {{Glavni|Seznam slovenskih geografskih imen Furlanije-Julijske krajine}} == [[Kanada]] == {{div col|colwidth=24em}} * Amundsen bay, [[Amundsenov zaliv]] * Baffin Island /''Qikiqtaalu'', [[Baffinov otok]] * Banks Island, [[Banksov otok]] * British Columbia, [[Britanska Kolumbija]] * Canada, [[Kanada]] *Canadian Shield (Laurentian Plateau), [[Kanadski ščit]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Great Bear Lake (''Grand lac de l'Ours''), [[Veliko medvedje jezero]] * Great Lakes (''Grands Lacs'' ''d'Amérique du Nord'') [[Velika jezera]] * Great Slave Lake (''Grand lac des Esclaves''), [[Veliko suženjsko jezero]] * Hudson Bay, [[Hudsonov zaliv]] * Hudson Strait, [[Hudsonov preliv]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Lake Winnipeg, [[Winnipeško jezero]] * Mackenzie River (fr. Le fleuve Mackenzie), [[Mackenziejeva reka]] * Melville Island, [[Melvillov otok, Kanada|Melvillov otok]] * New Brunswick/''Nouveau-Brunswick'', [[Novi Brunswick]] * New Fundland/''Terre-Neuve'', [[Nova Fundlandija]] * Niagara falls, [[Niagarski slapovi]] * Northwest Territories (''Territoires du Nord-Ouest''), [[Severozahodna ozemlja]] * Nova Scotia, [[Nova Škotska]] * Prince Edward Island, [[Otok princa Edvarda]] * Prince of Wales Island, [[Otok waleškega princa]] * Quebec City/Ville de Québec/Québec, [[Quebec City]] * Queen Charlotte Islands /[[Haida Gwaii]] * Queen Elizabeth Islands, [[Otoki kraljice Elizabete]] * [[Red River of the North]] /''rivière Rouge du Nord'' * Saint Lawrence River /Fleuve Saint-Laurent, [[Reka svetega Lovrenca]] * Slave River (fr. Rivière des Esclaves), [[Suženjska reka]] * Southampton Island, [[Southamptonov otok]] * Victoria Island /''Kitlineq'', [[Viktorijin otok]] * Yukon, [[Jukon]] {{div col end}} == Izrael == * Haifa, [[Hajfa]] * Jerušálajim, [[Jeruzalem]] * Yafo, [[Jafa]] == [[Kolumbija]] == * República de Colombia, [[Kolumbija|(Republika) Kolumbija]] == [[Kosovo]] == {{div col|colwidth=24em}} * Albanik/=? Leposavić * Besianë/Podujevë /Podujevo, [[Podujevo]] * Deçan/Dečani, [[Dečani]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * (Rrafshi) Dukagjin /Metohija, [[Metohija]] * Ferizaj /Uroševac, [[Uroševac]] * Fushe ë Kosovës/Kosovo Fusha /Kosovo polje, [[Kosovo polje]] * Gjakovë /Đakovica, [[Đakovica]], Djakovica * Gjilan /Gnjilane, [[Gnjilane]] * Kaçanik /Kačanik, [[Kačanik]] * Kastrior /Obilić, [[Obilić]] * Klinë/Klina, [[Klina]] * Kosova/Kosovë /Kosovo, [[Kosovo]] * Mitrovicë e Kosovës /Kosovska Mitrovica, [[Kosovska Mitrovica]] * Pejë/Peć, Peć/[[Peč]] * Prishtinë /Priština, [[Priština]] * Rahavec/Orahovac, [[Orahovac]] * Suharekë oz.Therandë /Suva Reka, [[Suva Reka]] * Vushtri /Vučitrn, [[Vučitrn]] {{div col end}} == [[Kostarika]] == * República de Costa Rica, [[Republika Kostarika]] == [[Kuba]] == * (República de) Cuba, [[Kuba]], uradno Republika Kuba * La Habana, [[Havana]] == [[Latvija]] == * Daugava, [[Zahodna Dvina]] * [[Daugavpils]], tudi ''Dineburg'' oz. ''Dvinsk'' (hist.) * Kurzeme, [[Kurlandija]] * Latgale, [[Latgalci|Latgalija]] * Latvijas Republika, [[Republika Latvija]] * [[Latvija]] tudi [[Letonija]] * Liivimaa/Livonija, [[Livonija]] * Rīga, [[Riga]] * Rīgas jūras līcis, [[Riški zaliv]] * [[Vidzeme]] /''Vidūmō,'' [[Livonija]] * Zemgale, [[Semigali|Semgalija]] == [[Lihtenštajn]] == * Liechtenstein, [[Lihtenštajn]] * ''Fürstentum Liechtenstein'', [[Kneževina Lihtenštajn]] == [[Litva]] == * Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * [[Kaunas]], ''Kovno'' (hist.) * Klaipėda (nem. ''Memel/Mimmelburg''), [[Klajpeda]] * Kuršių nerija/Ку́ршская коса́, [[Kurska kosa]] * Kuršių marios, [[Kurski zaliv]] * Lietuva, [[Litva]] * Lietuvos Respublika, [[Republika Litva]] * Nemunas, [[Nemen]] * Vilnius, [[Vilna]] == [[Luksemburg]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Luxembourg (''Groussherzogtum Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''Grand-Duché de Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Großherzogtum Luxemburg'', [[Luksemburg]] * Lëtzebuerg/''Stad Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''(Ville de) Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Luxemburg (Stadt''), [[Luxembourg (mesto)|Luksemburg (mesto)]] * Musel ''(la Moselle)'', [[Mozela]] == [[Madžarska]] == Za dvojezična slovensko-madžarska imena glej [[Seznam slovenskih imen madžarskih krajev]] {{div col|colwidth=24em}} * Alföld /''Nagy-Magyar-Alföld'', [[Velika madžarska nižina]] * Bakony/Bakonyerdő, [[Bakonjski gozd]] * Balaton, [[Blatno jezero]] * Bánság, [[Banat]] * Baranya ''(megye)'', [[Baranja (županija)|Baranja]] * Barcs, [[Barcs|Barč]]{{navedi vir}} * [[Berzence]] (''hrv. Brežnjica/Breznica''), Bistrica * Buda, [[Budim]] * Budapest, [[Budimpešta]] * [[Debrecen]], (hist. Debrecin) * Duna, [[Donava]] * [[Eger]], (Jagar) * Fehér-Körös, [[Beli Kriš]] * Fekete-Körös, [[Črni Kriš]] * Fertő tó, [[Nežidersko jezero]] *[[Győr]], (hist. Gjur) * Kalocsa, [[Kaloča]] * Keszthely, [[Blatenski Kostel]], Blatograd * Kisalföld, [[Mala madžarska nižina]] (-o, -o nižavje) * [[Kis Balaton]], Malo Blatno jezero * Körmend, [[Kermendin]] (tudi Kirment) * Magyarország, [[Madžarska]] * Mátra, [[Matra]] (gora) * [[Miskolc]], tudi [[Miškolc]] * Mohács, [[Mohač]] * Mosoni-Duna, [[Mošonska Donava]] * Nagykanizsa, [[Velika Kaniža]] * Sárvár (nem. Kotenburg, Rotenturm an der Raab), [[Mala sela|Mala Sela]] * Sebes-Körös, [[Hitri Kriš]] * Somogyi megye, [[Šomodska županija]] * [[Szeged]], (hist. Segedin) * Székesfehérvár, (hist.) [[Stolni Beligrad]] * Szombathely, [[Sombotel]] * Tisza, [[Tisa]] * Vas megye, [[Železna županija]] * Visegrád, [[Višegrad, Madžarska|Višegrad]] * Zala megye, [[Zalska županija]] * Zalaegerszeg, ([[Jageršek]]) * Zalavár, [[Blatograd]]/[[Blatnigrad]] {{div col end}} ZAMEJSTVO ('''dvojezični kraji niso eksonimi !!'''; vključeni so vsi zamejski toponimi s slovenskimi imeni ne glede na etnično sestavo) {{div col|colwidth=24em}} * Alsószölnök, [[Dolnji Senik]] * Apátistvánfalva, [[Števanovci]] * Csörötnek, [[Čretnik]] * Farkasfa, [[Farkašovci]] * "Fekete-tó", [[Črne mlake]] * Felsőszölnök, [[Gornji Senik]] * Füzes, [[Fizeš]] * Grajka-patak, [[Grajka]] * Háromház, [[Tridvor]] * Hársas-patak, [[Haršaš]] * Husászi-patak, [[Husas]] * János hegy, [[Janezovi breg]] * Kebele, [[Kobiljanski potok]] * Kerca-patak (''Kis-Kerca''), [[Mala Krka]] * Kerka (''Velka Kerka''), [[Velika Krka|(Velika) Krka]] * Kercaszomor, [[Krčica-Somorovci]] * Kerkabarabás, [[Barabaš]] * Kethely, [[Traušče]] (potok) * Kétvőlgy, [[Verica-Ritkarovci]] (Dve Dolini) * Kondorfa (''Gárdonyfa''), [[Kradanovci]] * Lapincs (''nem. Lafnitz''), [[Lapinč]] * Lenti, [[Lentiba]] * Letenye, [[Letina]] * Magyarlak, [[Lak]] * Magyarszombatfa, [[Soboška ves|Soboška ves (Železna županija]]) * Orfalu, [[Andovci]] * Őrség, [[Stražno ozemlje]] * Őrségi Nemzeti Park, [[Narodni park Őrség]] * Pest, [[Pešta]] * Rába, [[Raba]] * Rábagyarmat, [[Žormot]] * Rábakethel, [[Trošče]] * Rábakisfalud; danes Máriaújfalu, [[Mala ves]] * Rábatótfalu, [[Slovenska ves]] * [[Rédics]], [[Redič]] * Rönök, [[Renik]] * Sopron, [[Šopron]] * Surd, [[Šurd]] * Szakonyfalu, [[Sakalovci]] * [[Szalafő]], [[Sola (Madžarska)|Sola]] (ali [[Glava Zale]]) * Szakony-patak, [[Sakalovski potok]] * Szentgotthárd, [[Monošter]] * Szentistvánlak, [[Jošavci]] * Szölnöki-patak, [[Seniški potok]] * Szomoróc, [[Somorovci|Somor(ov)ci]] * Talapatka, danes Máriaújfalu, [[Telik]] * Újbalázsfalva, [[Otkovci]] * Velemér, [[Velemer]] * Zalaszombatfa, [[Soboška ves, Zalska županija|Soboška ves (Zalska županija)]] * Zsida, [[Židova]] * "Zsida-patak", [[Žida (potok)|Žida]] {{div col end}} == [[Maroko]] == * Marrakech, [[Marakeš]] == [[Malta]] == * (Il-)Belt Valletta, [[Valletta]] * [[Għawdex]], [[Gozo]] * [[Kemmuna]], [[Comino]] * [[San Pawl il-Baħar]], Zaliv sv. Pavla * il-Port il-Kbir (''Porto Grande, Grand Harbour''), [[Veliko pristanišče, Valletta]] * Ir-Rabat, [[Rabat, Malta|Rabat]] * Repubblika ta' Malta, [[Republika Malta]] * L-Imdina, [[Mdina]] ''(Melitta, Melitte/Μελίττη, Madinah'', ''Medina''), tudi ''Città Vecchia'' oz. [[Melita (antično mesto)]] == [[Mehika]] == * Golfo de California, [[Kalifornijski zaliv]] * Golfo de Campeche, [[Kampeški zaliv]] * Golfo de México, [[Mehiški zaliv]] * México, [[Mehika]] * Estados Unidos Mexicanos, [[Združene mehiške države]] * Península de Baja California, [[Kalifornijski polotok]] * [[Tehuantepeška zemeljska ožina]] * Yucatan, [[Jukatan]] == [[Moldavija]] == * Basarabia, [[Besarabija]] * Bugeac, [[Budžak]] * Chişinău, [[Kišinjev]] * Moldova, [[Moldavija]] * Nistru, [[Dnester]] * Република Молдовеняскэ Нистрянэ/Приднестровская Молдавская Республика/<small>Придністровська Молдавська Республіка</small>, [[Pridnestrska republika|Pridnestrska moldavska republika]]; [[Pridnestrje]] * Stânga Nіstruluі, [[Transnistrija]] == [[Nemčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bautzen/''[[Budyšin]]'', [[Budišin]] * Bayerische Alpen, [[Bavarske Alpe]] * Bayerische Voralpen, [[Bavarske predalpe]] * Bayern, [[Bavarska]] * Berchtesgadener Alpen, [[Berchtesgadenske Alpe]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Böhmerwald, [[Češki gozd]] * Braunschweig (Brunswiek); zastar. tudi Brunsvik * Brandenburg, [[Brandenburška]] * Bundesrepublik Deutschland, [[Zvezna republika Nemčija]] * Bautzen/Budyšin, [[Budišin]] * Chemnitz, Kamnica (hist.) * Chiemsee, [[Kimsko jezero]] * Deutsche Bucht, [[Nemški zaliv]] * Deutsche Demokratische Republik (hist.), [[Nemška demokratična republika]] * Deutschland, [[Nemčija]] * Deutsche Mittelgebirge, [[Nemško sredogorje]] * Deutsch-Polnische Tiefebene, [[Nemško-poljsko nižavje]] * Donau, [[Donava]] * [[Dresden]], Draždani (hist.) * Elbe, [[Laba]] * Elsass (hist.), [[Alzacija]] * Elstra/Halštrow, [[Halštrov]]/Elster? * Krušnéhory/Erzgebirge, [[Češko rudogorje]] * Franken/Frankenland (hist.), [[Frankovska]] * Frankenwald, [[Frankovski gozd]] * Frankfurt am Main, [[Frankfurt ob Majni]] * Frankfurt an der Oder, [[Frankfurt ob Odri]] * Fränkische Schweiz, [[Frankovska Švica]] * FränkischeAlb/Frankenalb/FränkischerJura, [[Frankovska Jura]] * Freising, [[Brežinje]] * Friesland, [[Frizija]] * FriesischeInseln/Waddeneilanden/FriescheEilanden/Vadehavsøe, [[Frizijski otoki]] * Hannover, [[Hanover]] * Jütland, [[Jutlandija]] * Kieler Bucht, [[Kielski zaliv]] * Nord-Ostsee-Kanal/KielCana, [[Kielski prekop]] * [[Köln]] am Rhein, Kelmorajn (hist.) * Konstanz, [[Konstanca, Nemčija|Konstanca]] * Lausitz /Łužica /Łužyca, [[Lužica]] * Lausitzer Neisse/Neiße /Łužiska/Łužyska Nysa', [[Lužiška Nisa]] (Zah. Nisa) * Limburg an der Lahn, [[Limburg ob Lahnu]] * Lothringen (hist.), [[Lotaringija]] * Lüneburger Heide, [[Lüneburška resava]] * Main, [[Majna]] * Mecklenburg-Vorpommern, [[Mecklenburg - Predpomorjanska]] * Mecklenburgische Seenplate, [[Mecklenburško pojezerje]] * Mecklenburger Bucht, [[Mecklenburški zaliv]] * Mittellandkanal, [[Mittellandski prekop]] * Mosel, [[Mozela]] * [[München]], Monakovo (hist.) * Nord-Ostsee-Kanal (''Kiel Canal''), [[Kielski prekop]] * Neisse, [[Nisa]] * Niedersachsen, [[Spodnja Saška]] *Norddeutsches Tiefland, [[Severnonemška nižina]] * Nördliche Kalkalpen, [[Severne apneniške Alpe]] * Nordrhein-Westfalen, [[Severno Porenje - Vestfalija]] * Nordsee/''Westsee''/''Deutsches Meer,'' [[Severno morje]] * Oder, [[Odra]] * Ostsee, [[Baltsko morje]] * Pfalz, [[Pfalško]] * Pommern, [[Pomorjansko]] * Pommersche Bucht, [[Pomorjanski zaliv]] * Preussen, [[Prusija]] (hist.) * [[Regensburg]], Ratisbona (hist.) * Rheinland, [[Porenje]] * Rheinland-Pfalz, [[Porenje - Pfalška]] * Rhein, [[Ren]] * Rheinisches Schiefergebirge, [[Rensko skrilavo hribovje]] * Raetia/Rhaetia, [[Retija]] * Ruhrgebiet/Ruhrrevier, [[Porurje]] * Saarland, [[Posarje]] * Sachsen, [[Saška]] * Sachsen-Anhalt, [[Saška - Anhalt]] * Sachsische Schweiz, [[Saška Švica]] * Schwaben(land), [[Švabska]] * Schwäbische Alb, Schwäbische Jura, [[Švabska Jura]] * Schwarze Elster, [[Črni Elster]] * Sorben/''Sorbi''/''Serbja'', [[Lužiški Srbi]] *[[Speyer]] (do 1825 tudi Spires; zastar slov. ime Špir) * Teutoburger Wald, [[Tevtoburški gozd]] * Thüringen, [[Turingija]] * Thüringer Becken, [[Turinška kotlina]] * Thüringerwald, [[Turinški gozd]] * Thüringisch-Fränkisches Mittelgebirge, [[Turinško-Frankovsko višavje]] * Weiße Elster, [[Beli Elster]] * Weser, [[Vezera]] * Westfalen, [[Vestfalija]] {{div col end}} == [[Nikaragva]] == * Lago de Nicaragua, [[Nikaragovsko jezero]] * Lago de Managua, [[Managovsko jezero]] * (República de) Nicaragua, (Republika) [[Nikaragva]] * (Santiago de) Managua, [[Managva]] == [[Nizozemska]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Friesland, [[Frizija]] * Den Haag, [[Haag]] * Holland, [[Holandija]] (Noord-Holland, [[Severna Holandija]]; Süd-Holland, [[Južna Holandija]]) * Koninkrijk der Nederlanden, [[Kraljevina Nizozemska]] * Nederland, [[Nizozemska]] * Nederlandse Antillen, [[Nizozemski Antili]] * Rijn, [[Ren]] * Schelde, [[Šelda]] * Zeeland, [[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]] == [[Norveška]] == * Barentshavet, [[Barentsovo morje]] * Bjørnøya, [[Medvedji otok]] * Kongeriket Norge/Noreg, [[Kraljevina Norveška]] * Nordkapp, [[Nordkap]] * Norse, [[Norveška]] * Norskehavet, [[Norveško morje]] * De skandinaviske fjellene/Kjølen, [[Skandinavsko gorovje]] * [[Svalbard]], tudi Spitzbergi == [[Paragvaj]] == * República del Paraguay/''Tetã Paraguái'', Republika [[Paragvaj]] * Rio Paraguay, [[Paragvaj (reka)]] == [[Peru]] == * República del Perú, (Republika) [[Peru]] == [[Poljska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskidy, [[Beskidi]] * Bydgoszcz, [[Bidgošč]] * Bytom, [[Bitom]] * Częstochowa, [[Čenstohova]] * Galicja, ''Halicz'', [[Galicija]] * Gdańsk, [[Gdansk]] *Gubin, [[Guben]] *Kaczawa, [[Kačava]] * Karkonosze, [[Krkonoši]] * Kaszuby (Kaszëbë, Kaszëbskô), [[Kašubsko]] * Katowice, [[Katovice]] * Kraków, [[Krakov]] * Kujawy, [[Kujavija]] * Łódź, [[Lodž]] * Małopolska, [[Malopoljska]] * Mazowsze, [[Mazovija]] * Mazury, [[Mazurija]] * Morze Bałtyckie, Bałtyk, [[Baltsko morje]] * Nysa, [[Nisa, Poljska|Nisa]] * Nysa Kłodzka, [[Vzhodna Nisa]] (Klodska Nisa) * Nysa Łużycka, [[Zahodna Nisa]], [[Lužiška Nisa]] * Nysa Szalona, [[Nisa Šalona]] * Polska, [[Poljska]] * Pomorze, [[Pomorjansko]] * Poznań, [[Poznanj]] * Puszcza Białowieska, [[Beloveška pušča]]/[[Beloveški gozd]] * Rzeczpospolita Polska, [[Republika Poljska]] * Sudety, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Szczecin, [[Ščečin]] * Śląsk, [[Šlezija]] * Tatry Wysokie, [[Visoke Tatre]] * Toruń, [[Torunj]] * Bory Tucholskie, kašubsko: Tëchòlsczé Bòrë, [[Tuholski gozd]] *Warmia, [[Varmija]] * Warszawa, [[Varšava]] *Warta, [[Varta]] * Wielkopolska, [[Velikopoljska]] (pokrajina) * Wisła, [[Visla]] * Wrocław, [[Vroclav]] *Zalew Szczeciński, [[Ščečinski zaliv]] (laguna) *Zalew Wiślany, [[Vislanski zaliv]] (laguna) *Zatoka Gdańska, [[Gdanski zaliv]] *Zatoka Pomorska, [[Pomeranški zaliv]] {{div col end}} == [[Portugalska]] == * Açores, [[Azori]] * Cabo da Roca, [[Rt Roca]] * Lisboa, [[Lizbona]] * Mar da Palha, [[Lizbonski zaliv]] (estuarij reke Tajo/Tejo) * Portugal, [[Portugalska]] * República Portuguesa, [[Portugalska|Portugalska republika]] * Tejo, [[Tajo]] == [[Romunija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Banat]] (madž. Bánság) * Banatske gore *Basarabia, [[Besarabija]] * [[Brașov]]/''Kronstadt'', Brašov (hist.) * Bucovina, [[Bukovina]] * Bucureşti, [[Bukarešta]] * Câmpia Română, [[Vlaška nižina]] * Carpați, [[Karpati]] * [[Cluj-Napoca]] / ''Kreis Klausenburg/Kolozsvár'', Kluž (hist.) *Crișana, [[Krišana]] * Crișul Alb, [[Beli Kriš]] *Crișul Negru, [[Črni Kriš]] * Crișul Repede, [[Hitri Kriš]] * Delta Dunǎrii, [[Delta Donave]] * Dobrogea, [[Dobrudža]] * Dunǎre(a), [[Donava]] * [[Iași]], Jaši (hist.) * Južni Karpati (Transilvanske Alpe) * Marea Neagră, [[Črno morje]] * Moldova, [[Moldavija]] (romunska zgodovinska pokrajina, kneževina) * Muntenia, [[Muntenija]] * Mureș, [[Mureš]] (reka) * Oltenia, [[Oltenija]] * România, [[Romunija]] *Siret, Siretul * Timişoara, [[Temišvar]] * Țara Românească, [[Vlaška]] (''romunska zgodovinska pokrajina)'' * Transilvania / Ardeal, [[Transilvanija]] {{div col end}} == [[Rusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Белое море – ''Beloe more'', [[Belo morje]] * ''hrebet Čerskogo'', [[Čerskijevo gorovje]] * Чёрное море – ''Černoje more'', [[Črno morje]] * Днепр – ''Dnjepr'', [[Dneper]] *Jaroslavl`, [[Jaroslavelj]] * Озеро Байкал – ''Ozero Bajkal'' / Байгал нуур – ''Baigal nuur'', [[Bajkalsko jezero]] * Берингов пролив - ''Beringov proliv'', ''Imakpik'', [[Beringov preliv]] * ''proliv Karskie Vorot''a, [[Karska vrata]] * ''Karskoe more'', [[Karsko morje]] * ''Kaspijskoe more'', [[Kaspijsko jezero]] * ''Kerčenski proliv''/Керченский пролив (ukr.: Керченская протока; krimsko-tatarsko ''Keriç boğazı''), [[Kerški preliv]] * ''Komandorskie ostrova'', [[Komandantovi otoki]] * ''Korjakskoe nagor'e'', [[Korjaško višavje]] * ''Kurskaja kosa'' / ''Kuršiụ nerija'', [[Kurska kosa]] * ''Ladožskoe ozero''/Ladoga /Luadogu, [[Ladoško jezero]] * ''Lednik Karpinskogo'', [[Karpinskijev ledenik]] * ''More Laptevih'', [[Morje Laptevov]] * ''Novaja zemlja'', [[Nova dežela]] * ''Novosibirskie ostrova'', [[Novosibirski otoki]] * ''Ohotskoe more / Hok-kai'', [[Ohotsko morje]] * ''Onežskoe ozero / Oniegu'', [[Oneško jezero]] * ''Ostrov Vrangelja'', [[Vranglov otok]] * ''Severnaja Zemlja'', [[Severna dežela]] * ''Stanovoe nagor'e'', [[Stanovojsko višavje]] * ''Vehojanskij hrebet'', [[Verhojansko gorovje]] * ''Vostočno-Sibirskoe more'', [[Vzhodnosibirsko morje]] * ''Zemlja Franca-Iosifa'', [[Dežela Franca Jožefa]] {{div col end}} == [[Salvador]] == * (República de) El Salvador, [[Republika Salvador|(Republika) Salvador]] == [[Severna Makedonija]] == * Crni Drim (''Drini i Zi''), [[Črni Drim]] * Dojransko ezero, [[Dojransko jezero]] * Golem Korab (''Maja e Korabit'' / ''Mali i Korabit''), [[Veliki Korab]] * Mavrovsko ezero, [[Mavrovsko jezero]] * Ohridsko ezero, [[Ohridsko jezero]] * Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Skopska Crna gora/Скопска Црна Гора ''([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag''; [[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Severne Makedonije, Kosova in Srbije == [[Sirija]] == * Dimašk aš-Šam, [[Damask]] * Haleb, [[Alep]] * Latakia, [[Latakija]] * Sūriyya, [[Sirija]] == [[Slovaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Banská Bystrica, [[Banska Bistrica]] *Belianske Tatry, [[Beljanske Tatre]] * Beskydy, [[Beskidi]] *Bielé Karpaty, [[Beli Karpati]] * Dunaj, [[Donava]] *Juhoslovenská kotlina, [[Južnoslovaška kotlina]] * Malé Karpaty, [[Karpati|Mali Karpati]] * Malý Dunaj, [[Mala Donava]] *Nízké Tatry, [[Nizke Tatre]] * Podunajsko, [[Podonavje]] * Slovenská republika, [[Republika Slovaška|Slovaška]] * Slovenské rudohorie, [[Slovaško rudogorje]] * Slovensko, [[Slovaška]] *Slovenský kras, [[Slovaški kras]] * Tatry, [[Tatre]] * Východoslovenská nížina, [[Vzhodnoslovaška nižina]] * Vysoké Tatry, [[Visoke Tatre]] * Západoslovenská nížina /Podunajská nížina, [[Zahodnoslovaška nižina]] /[[Podonavska nižina]] {{div col end}} == [[Srbija]] == * Beograd, [[Beograd|Belgrad]] (zastarelo) * Dunav, [[Donava]] * Zapadna [[Morava (razločitev)|Morava]], [[Zahodna Morava]] * Kanal Dunav—Tisa—Dunav, [[Prekop Donava–Tisa–Donava|Prekop Donava—Tisa—Donava]] * ''Skopska Crna gora ([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag)''; ''[[Makedonščina|makedonsko]] in [[Srbščina|srbsko]]'' ''Скопска Црна Гора'' ([[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Srbije, Kosova in Severne Makedonije == [[Surinam]] == * Republiek Suriname, [[Republika Surinam]] == [[Španija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Andalucía, [[Andaluzija]] * Aragón, [[Aragonija]] * Asturias, [[Asturija]] * Baskijsko gorovje * Cantabria, [[Kantabrija]] * Castilla, [[Kastilija]] * Castilla-La Mancha, [[Kastilija - Manča]] * Castillla la Nueva, [[Nova Kastilija]] * Castilla la Vieja, [[Stara Kastilija]] * Castilla-León, [[Kastilija in Leon]] * Cataluña / Catalunya, [[Katalonija]] * Cordillera Cantábrica, [[Kantabrijsko gorovje]] * Cordillera Bético/Sistema Bético, [[Betijske Kordiljere]] ali [[Andaluzijsko pogorje]] * Córdoba, [[Kordova]] * Delta del Ebro /katalonsko: Delta de l'Ebre, [[Delta Ebra]] * España, [[Španija]] * Extremadura, [[Estremadura]] * Galicijski masiv *Gerona, [[Girona]] * Golfo de Valencia, [[Valencijski zaliv]] * Golfo de Vizcaya/''Mar Cantabrico/Bizkaiko Golkoa'', [[Biskajski zaliv]] * Galicia /''Galiza'', [[Galicija (Španija)|Galicija]] *Guadalquivir, [[Gvadalkivir]] * Iberia, [[Iberski polotok]] *Ibersko gorovje * Ibiza /''Eivissa'', [[Ibiza]] * Islas Baleares, [[Balearski otoki]] * Islas Canarias, [[Kanarski otoki]] * Kantabrijsko gorovje * La Mancha, [[La Manča]] * Mallorca, [[Majorka]] * [[Galicijski masiv]] * Meseta Central, [[Osrednja Mezeta]], tudi Notranja planota ali samo [[Mezeta]] * Montes de León, [[Leonsko gorovje]] * Navarre, [[Navara]] * País Vasco /''Euskadi''/'Eusskal Herriko', [[Baskija]] * Pirineos /''Pireneus'' /''Pirinioak'', [[Pireneji]] * Salamanca, tudi [[Salamanka]] * [[Santiago de Compostela]] * Sevilla, [[Sevilja]] * Sierra de Gredos, * Sierra de Guadarrama * Sistema Central, [[Kastiljsko gorovje]] * Sistema Ibérico, [[Ibersko gorovje]] * Vizcaya /''Bizkaia'', [[Biskaja]] * Valencia, [[Valencija]] {{div col end}} == [[Švedska]] == {{div col|colwidth=24em}} * BalticShield, [[Baltski ščit]] * Bottniska viken, [[Botniški zaliv]] * Götaland, [[Gotlandija]] * Göta kanal, [[Gotlandski prekop]] * Caledonian Mountain, [[Kaledonsko gorstvo]] * Konungariket Sverige, [[Kraljevina Švedska]] * Lappi/Lappland/Laplandija/Sápm, [[Sápmi]] (prej [[Laponska]]) * Östersjön, [[Baltsko morje]] * Skanderna/Skandinaviska fjällkedjan, [[Skandinavsko gorovje]] * Skandinaviska halvön/Den skandinaviske halvøya, [[Skandinavski polotok]] * Skåne, [[Skanija]] * Sverige, [[Švedska]] {{div col end}} == [[Švica]] == {{div col|colwidth=24em}} * Alpes Pennines / Alpes valaisannes / Alpi Pennine / Walliser Alpen, [[Peninske Alpe]] * Berner Alpen, [[Bernske Alpe]] *Bielersee / Lac de Bienne, [[Bielsko jezero]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Col du Grand St-Bernard/Colle del Gran San Bernardo, [[Veliki Sveti Bernard]] * ''Engiadina''/''Nagiadegna''/''Gidegna''; it. ''Engadina'', [[Engadin]] * Genève / Genf / Ginevra, [[Ženeva]] * Gotthardpass / Passo del San Gottardo, [[Gotthard (prelaz)]] * Lac de Neuchâtel, [[Neuchâtelsko jezero]] *Lago di Lugano, [[Lugansko jezero]] * Lausanne, [[Lozana]] * Le Léman / Lac de Genève / Genfersee, [[Ženevsko jezero]] * Rätischen Alpen / Alpi Retiche, [[Retijske Alpe]] *Romandie, [[Romandija]] (= frankofonska Švica) * Rhône, [[Rona]] * Massif du Jura / Juragebirge, [[Švicarska Jura]] * Schweiz / Suisse / Svizzera / Svizra, [[Švica]] * ''Schweizerische Eidgenossenschaft'' (nemško); ''Confédération suisse'' (francosko); ''Confederazione Svizzera'' (italijansko); ''Confederaziun svizra'' (retoromansko); ''Confœderatio Helvetica'' (CH; latinsko), [[Švicarska konfederacija]] * Sempione / Simplonpass, [[Prelaz Simplon]] * Thunersee, [[Thunsko jezero]] * Vierwaldstättersee [[Vierwaldstadtsko jezero]] * Zürichsee, [[Züriško jezero]] {{div col end}} == [[Turčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ağrı dağı, [[Ararat]] * Altin Boynuz; Haliç, [[Zlati rog]] * Anadolu, [[Anatolija]] * [[Antakya]], Antakija, nekdanja [[Antiohija]] * Bitinya ([[grščina|gr.]] ''Bithynía''), [[Bitinija]] * Çanakkale Boğazı, [[Dardanele]] * Çukurova (''Kilikya''), [[Kilikija]] * Dicle, [[Tigris]] * Edirne, [[Odrin]], nekdanji [[Adrianopel]] * Ege denizi, [[Egejsko morje]] * Ephesos, [[Efez]] * Fırat, [[Evfrat]] * Gelibolu, [[Galipoli]] (polotok) * Güney Do˘gu Toroslar, [[Armenski Taurus]] * İskenderun, [[Aleksandreta]] * İstanbul, [[Carigrad]] * Konstantinopolis, [[Konstantinopel]], tudi [[Carigrad]] * [[İzmir]], [[Smirna]] (hist.) * Smirni (gr.), [[Smirna]] * İzmit, nekdanja [[Nikomedija]] * Kapadokya, [[Kapadokija]] * Karadeniz, [[Črno morje]] * Karadeniz Boğazi /''Istambul Boğazi'', [[Bospor]] * ''Kuzey Anadolu Dağları'' ali ''Doğukaradeniz Dağlari'', [[Pontsko gorovje]] * Marmara denizi, [[Marmarsko morje]] * Phrygia /''Frygía'', [[Frigija]] * Toros Dağları, [[Taurus]] * Trakya, [[Trakija]] * Türkiye, [[Turčija]] {{div col end}} == [[Ukrajina]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Črnovice]], Černivci ali Černovci * Čorne more, [[Črno morje]] * Del'ta Dunaju, [[Delta Donave]] * Dnipro, [[Dneper]] * Dnister, [[Dnester]] * Galyč(-ina) (''Галичина́''), [[Galicija]] * Harkiv, [[Harkov]] * Krivij Rig, [[Krivi Rog]] * Kyjiv (Київ), [[Kijev]] *Latoricja (Латориця), [[Latorica]] * Lviv, [[Lvov]] (hist. Lemberg) * Pidkarpats'ka Rus' - [[Podkarpatska Rutenija]] * Podillja, [[Podolija]] * Užgorod, [[Užgorod]] * Vinnycja, [[Vinica, Ukrajina|Vinica]] * Zakarpats'ka nyzovyna, [[Zakarpatska nižina]] * Zakarpats'ka Ukrajina, [[Zakarpatska Ukrajina]] * Zaporižžja, [[Zaporožje]] {{div col end}} == Urugvaj == * Uruguay, [[Urugvaj]] == Vatikan == * Città del Vaticano, [[Vatikan]] == Venezuela == * Lago de Maracaibo, [[Maracaibo (jezero)]] * República Bolivariana de Venezuela, [[Bolivarska republika Venezuela]] * Río Orinoco, [[Orinoko]] == Združene države Amerike == {{div col|colwidth=24em}} * Alaska, [[Aljaska]] * Alaska Range, [[Aljaško gorovje]] * Alexander Archipelago, [[Aleksandrov arhipelag]]/Aleksandrovo otočje * American Cordillera (Western Cordillera) – [[Ameriške Kordiljere]] * Appalaches, [[Apalači]] * California, [[Kalifornija]] *Cascade Range, [[Kaskadno gorovje]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Chicago, [[Čikago]] * Colorado, [[Kolorado]] (država) * Colorado River, [[Kolorado (reka)]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Crater Lake, [[Kratersko jezero, ZDA|Krátersko jézero]] (Oregon) * Grand Canyon, [[Veliki kanjon]] *Great Basin, [[Velika kotlina]] * Great Lakes, [[Velika jezera]] *Great Plains, [[Velike planjave]] * Hawaii, [[Havaji]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Michigan, [[Michigansko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Missouri, [[Misuri (reka)|Misuri]]; [[Misuri]], država * Mississippi, [[Misisipi]] reka; [[Misisipi (zvezna država)|Misisipi]] * New England, [[Nova Anglija]] * New Mexico, [[Nova Mehika]] * Niagara Falls, [[Niagarski slapovi]] * North Carolina, [[Severna Karolina]] * North Dakota, [[Severna Dakota]] * Pennsylvania, [[Pensilvanija]] * Puerto Rico, [[Portoriko]] * Rocky Mountains / Rockies, [[Skalno gorovje]] * South Carolina, [[Južna Karolina]] * South Dakota, [[Južna Dakota]] * Texas, [[Teksas]] * United States of America, [[Združene države Amerike]] * Virgin Islands of the United States, [[Deviški otoki Združenih držav]] * Virginia, [[Virginija]] * Washington, D. C., [[Washington, D. C.]] * West Virginia, [[Zahodna Virginija]] {{div col end}} == Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske == {{div col|colwidth=24em}} * Anguilla, [[Anguilla]] * Bermuda, [[Bermudi]] * Bristol Channel /''Môr Hafren'', [[Bristolski prekop]]/zaliv (estuarij - ustje reke [[Severn]]) * British Virgin Islands, [[Britanski Deviški otoki]] * Cambrian Mountains ''/Mynyddoedd Cambria'', tudi Mid Wales/''Elenydd'', [[Cambrijsko hribovje]] * Cayman Islands, [[Kajmanji otoki]] (ali Kajmanski otoki) * Channel Islands, [[Kanalski otoki]] * Dover strait/Strait of Dover, [[Dovrska vrata]] (ožina /-i preliv) * Edinburgh, [[Edinburg]] * England, [[Anglija]] * English Channel, [[Rokavski preliv]] * Falkland Islands/''Las Islas Malvinas'', [[Falklandski otoki]]/''Malvinski otoki'' * Great Britain, [[Velika Britanija]] * (The) Hebrides /''Innse Gall,'' [[Hebridi]] * Highlands, [[Škotsko višavje]] * Isle of Anglesey /''Ynys Môn'', [[Anglesey]] * Isle of Man, [[Otok Man]] * Montserrat, [[Monserat]] * Northern Ireland /''Ulster'', [[Severna Irska]] * Orkney Islands, [[Orkneyjski otoki]] * Outer Hebrides /''Na h-Eileanan Siar'', Western Isles /''Na h-Eileanan an Iar'', [[Zunanji Hebridi]] * Pennines /''Pennine Chain /Pennine Hills'', [[Peninsko gorovje]] * Saint Helena, [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] (''Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha'') * Scotland /''Alba'', [[Škotska]] * Shetland Islands, [[Shetlandski otoki]] * South Georgia and the South Sandwich Islands, [[Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki]] * Thames, [[Temza]] * Thames Estuary, [[Ustje Temze]] * Turks and Caicos Islands, [[Otoki Turks in Caicos]] * United Kingdom od Great Britain and Northern Ireland, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] * Walerian Czuma/ ''Wales'' /''Cymru'', [[Wales]], [[Valizija]] {{div col end}} == Glej tudi== * [[Eksonim in endonim]] * [[Seznam nemških imen slovenskih krajev]] * [[Seznam italijanskih imen slovenskih krajev]] * [[Seznam madžarskih imen slovenskih krajev]] == Viri== * [http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf Slovenski eksonimi, Kladnik in ostali] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304221246/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf |date=2016-03-04 }} * [http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf Geodetska uprava republike Slovenije, Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090220053541/http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf |date=2009-02-20 }} {{imena krajev}} {{stublist}} [[Kategorija:Eksonimi]] 7fn6ncivjmf6kccfdgsvnr9zqnkhbxo 6685848 6685847 2026-06-05T23:25:26Z ~2026-32552-67 260877 /* Švica */ 6685848 wikitext text/x-wiki '''Slovenski [[eksonim]]i in [[endonim]]i''' za zemljepisna imena izven Slovenije. == 10 Neodvisnih držav v Karibskem morju (Skupnost narodov) == : angleško ''Commonwealth of Nations'' * Antigua and Barbuda, [[Antigva in Barbuda]] * Bahamas, [[Bahami]] ** Commonwealth of the Bahamas, [[Bahami]] * Barbados, [[Barbados]] (30. novembra 2021 je postala republika) * Dominica, [[Dominika]] * Grenada, [[Grenada]] * Jamaica, [[Jamajka]] * Saint Kitts and Nevis (Saint Christopher and Nevis), [[Sveti Krištof in Nevis]] (Sveti Kitts in Nevis) * Saint Lucia, [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] * Saint Vincent and the Grenadines, [[Sveti Vincencij in Grenadine]] * Trinidad in Tobago, [[Trinidad in Tobago]] (1. avgusta 1976 je postala republika) == [[Albanija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Bistricë]], Bistrica * Bjeshkët e Nemuna/Alpet Shqiptare, [[Prokletije]] (Albanske Alpe) * Bunë, [[Bojana (reka)|Bojana]] * Buni Jezercë/Liqeni i Madh, [[Veliko jezero, Albanija|Veliko jezero]] * Butrinti/Bouthroton, [[Butrint]] * Durrës, [[Drač]] * Drini, [[Drim]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * Drini i Zi, [[Črni Drim]] * Elbasani, [[Elbasan]] * Ípiros/Epir [[Epir]] * Gjiri i Drinit/Pellg i Drinit, [[Drimski zaliv]] * Gjiri i Vlorës, [[Valonski zaliv]] * Gjirokastër/Gjirokastra, [[Gjirokastra]] * Golloborda, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Golo brdo]] * Grámmos/Malii Gramozi [[Gramod]] * Kanali i Otrantos, [[Otrantska vrata]] * Korçë/Korça, [[Korča]] *Krahina Malore Qëndrore, [[Osrednje gorovje Albanije|Osrednje gorovje]] (prevod, ni eksonim) * Liqeni i Ohrit /Pogradecit, [[Ohridsko jezero]] * Liqeni i Prespës/Limni Megáli Préspa/Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Liqeni Shkodrës/Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Maja e Jezercës /''Maja Jezercë'', [[Jezerski vrh, Albanija|Jezerski vrh]] (prevod, ni eksonim) * Maja e Korabit /''Mali i Korabit'', [[Veliki Korab]] (prevod, ni eksonim) * Mali i Moravës, [[Morava (gora)|Morava]] (gora) (prevod, ni eksonim) * Oite, [[Ojta]] *Parku Kombëtar i Butrintit, [[Narodni park Butrint]] * Pogradeci, [[Pogradec]] * Prespa e Vogël, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Mala Prespa]] (ni eksonim) * Republika e Shqipërisë, [[Republika Albanija]] * Shkodra/Shkodë, [[Skader]] * Tiranë/Tirana, [[Tirana]] * Sarandë, [[Saranda]] * Shqipëria, [[Albanija]] * Vjosë, [[Vjosa]] (prevod, ni eksonim) * Vlorë/Vlora, [[Vlora]] {{div col end}} == [[Andora]] == * (Principat d') Andorra, (Kneževina) [[Andora]] == [[Argentina]] == * (''Islas Malvinas, [[Falklandski otoki]]'') * Patagonía, [[Patagonija]] * República Argentina, [[Argentina]] * Río Iguazú, [[Iguasu]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Alžirija]] == * Al-Jazā’ir/''Dzayer''/''Alger'', [[Alžir]] * Al-Jazā’irīyah, [[Alžirija]] * Al-Jumhurīyah al-Jazā’irīyah ad-Dīmuqrāṭīyah ash-Sha’bīyah, [[Ljudska demokratična republika Alžirija]] == [[Armenija]] == * Araratyan dasht ''/Արարատյան դաշտ'', [[Araratska planota]] * Erivan/Erebuni /''Երևան''/''Երեվան'', [[Erevan]] * ''Hajastani Hanrapetutjun/Հայաստանի Հանրապետություն,'' Republika [[Armenija]] * Haykakan leṙnašxarh, [[Armensko višavje]], tudi [[Armenska planota]] * ''Hrazdan dobi'' /Հրազդան գետ, [[Hrazdan (reka)]] * Lernajin Gharabagh /''Լեռնային Ղարաբաղի Հանրապետություն'' /Lernajin Gharabaghi Hanrapetutjun/ ''Արցախ''/Arcah, [[Gorski Karabah]] * ''Sevana Lič'' /''Սեւանա լիճ,'' [[Sevansko jezero]] == [[Avstralija]] == {{div col|colwidth=24em}} *Adelaide, [[Adelajda]] * Christmas Island, [[Božični otok]] * Cocos (Keeling) Island, [[Kokosovi otoki|Kokosovi (Keelingovi) otoki]] * Heard Island and the McDonald Islands, [[Heardov otok in McDonaldovi otoki]] * New South Wales, [[Novi južni Wales]] * Northern Territory, [[Severno ozemlje]]/teritorij * South Australia, [[Južna Avstralija]] * Tasmania, [[Tasmanija]] * Victoria, [[Viktorija (Avstralija)|Viktorija]] * Western Australia, [[Zahodna Avstralija]] * Australian Capital Territory, [[Območje glavnega mesta]] {{div col end}} == [[Avstrija]] == {{glavni|Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev}} {{div col|colwidth=24em}} * Burgenland, [[Gradiščansko]] * Česky les, [[Češki gozd]] *Donau, [[Donava]] * Drau, [[Drava]] (ni eksonim) * Eisenstadt, [[Železno, Avstrija]] * Enns, [[Aniža (reka)|Aniža]] * Großglockner (Grossglockner), [[Veliki Klek]] * Graz, [[Gradec]] * Hohe Tauern, [[Zahodne Ture]], tudi Visoke Ture *[[Inn]], Ina (zastarelo) *[[Innsbruck]], Inomost (zastarelo) * Kärnten, [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] * Klagenfurt am Wörthersee, [[Celovec]] * Lafnitz, [[Lapinč]] * Lavanttaler Alpen, [[Labotniške Alpe]] *[[Linz]], Linec (zastarelo) * Mariazell, [[Marijino Celje, Avstrija|Marijino Celje]] ali Marija Cel *Mur, [[Mura]] (ni eksonim) * Neusiedler See, [[Nežidersko jezero]] * Niedere Tauern, [[Vzhodne Ture]], tudi Nizke Ture * Niederösterreich, [[Spodnja Avstrija]] * Oberösterreich, [[Zgornja Avstrija]] * Österreich, [[Avstrija]] * Osttirol, [[Vzhodna Tirolska]] * Pustertal, [[Pustriška dolina]] * Republik Österreich, [[Republika Avstrija]] * [[Salzach]], Salica (zastarelo) * [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]], Salzbuška (zastar.Solnograška) * [[Salzburg]], Solnograd (zastarelo) * Spittal an der Drau, [[Špital ob Dravi]] * Steiermark, [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] * Tirol, [[Tirolska]] * Vorarlberg, [[Predarlska]] * Wien, [[Dunaj]] * Wiener Neustadt (Wr. Neustadt), [[Dunajsko Novo mesto]] * Wienerwald, [[Dunajski gozd]] {{div col end}} == [[Azerbajdžan]] == * Azərbaycan ''Respublikası'' /Азәрбајҹан/, ''Republika'' [[Azerbajdžan]] * Bakı /Bak /Baki, [[Baku]] * ''Dağliq Qarabağ'' /''Дағлиг Гарабағ'', [[Gorski Karabah]] * ''Naxçıvan Muxtar Respublikası'' /Naxcivan, Avtonomna republika [[Nahičevan]] == [[Belgija]] == : francosko (valonsko) / nizozémščina (flamščino) / nemško * Ardenne (Årdene) / Ardennen / Ardennen, [[Ardeni]] * Brussel(e) / Bruxelles / Brüssel, [[Bruselj]] * Belgique (Beldjike) / België / Belgien, [[Belgija]] * Benelux, [[Beneluks]] * Escaut (Escô) / Schelde (Skelde) / Schelde, [[Šelda]] * Flandre (Flande) / Vlaanderen (Vloandern) / Flandern, [[Flandrija]] ** [[Vzhodna Flandrija]] (Oost-Vlaanderen) ** [[Zahodna Flandrija]] (West-Vlaanderen) ** [[Flandrijski Brabant]] (Vlaams-Brabant) *Luxembourg, [[Luksemburg, provinca Belgije|Luksemburg]] *Moselle / Moezel / Mosel, [[Mozela]] * Wallonie (Walonreye / Waloneye) / Wallonië / Wallonie(n), [[Valonija]] ** [[Valonski Brabant]] (Brabant Wallon) == [[Belorusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Belaruskaja hrada, [[Belorusko višavje]] * Puszcza Białowieska/Belavežskaja pušča, [[Beloveška pušča]] * Bjarezina, [[Berezina]] * Belarus', [[Belorusija]] * Dnjapro, [[Dneper]] * Homel', [[Gomel]] * Hrodna, [[Grodno]] * Mahiljoŭ, [[Mogilev]] * Njoman/Nemunas/Neman, [[Njemen]] * Ahinski kanal/Kanał Ogińskiego, [[Oginskijev prekop]] * Ašmjanskae ŭzvyšša/Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * Prydniprovs'ka nyzovyna, [[Pridneprsko nižavje]] * Prypiać/Pryp'yat', [[Pripjat]], tudi [[Pripet (reka)|Pripet]] * Pripjatskie bolota/Pinskie bolota, [[Pripjatsko barje]] * Podlasie/Padljašša/Padljassi, [[Podlesje, Poljska|Podlesje]] * Viciebs, [[Vitebsk]] {{div col end}} == [[Bolgarija]] == {{div col|colwidth=24em}} * (Republika) Bălgarija/''Република'' ''България'', [[Bolgarija|(Republika) Bolgarija]] * Černo more/''Черно морé'', [[Črno morje]] * Kărdžali/''Кърджали'', [[Krdžali (okraj)|Krdžali]] * Сините камъни, [[Naravni park Modri kamni]] * Национален парк Централен Балкан, [[Narodni park Osrednji Balkan]] * Стара планина, [[Stara planina]] ali Balkan * Белоградчишки скали/''Belogradčiški skali'', [[Belogradčiške skale]] * Национален парк Рила, [[Narodni park Rila]] * Kazanlak, [[Kazanlik]] * Moisía/Moesia, [[Mezija]] * Šipčenski prohod, [[Šipčenski prelaz]] * Tărgovište/''Търговище'', [[Trgovište]] * Veliko Tărnovo/''Велико Търново'', [[Veliko Trnovo]] * Gornotrakijska nizina, [[Zgornjetrakijsko nižavje]] {{div col end}} == [[Bolivija]] == * Estado Plurinacional de Bolivia (šp.) /Tetã Hetãvoregua Mborivia (gvaransko)/ Wuliwya Suyu (ajmarsko)/ Puliwya Mamallaqta, Plurinacionalna/večnacionalna država [[Bolivija]] == [[Bosna in Hercegovina]] == * Banja Luka, [[Banjaluka]] * Bosna i Hercegovina, [[Bosna in Hercegovina]] * Federacija Bosne i Hercegovine, [[Federacija Bosne in Hercegovine]] * Međugorje, [[Medžugorje]] * Neumski zaljev, [[Neumski zaliv]] * Republika Srpska, [[Republika Srbska]] == [[Brazilija]] == * Amazonia, [[Amazonija]] * Brasilia (distrito federal), glavno mesto [[Brasilia]] * Planalto Brasileiro, [[Brazilsko višavje]] ali [[Brazilska planota]] * República Federativa do Brasil, [[Brazilija]] * Rio Amazonas, [[Amazonka]] * Rio Iguaçu, [[Iguasu]] == [[Ciper]] == * Lefkosía (Λευκωσία), turško ''Lefkoşa'', [[Nikozija]] * Kýpros (Κύπρος); turško ''Kıbrıs'', [[Ciper]] == [[Češka]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskydy, [[Beskidi]] * Bílá Hora, [[Bela Gora]] * Bílý Halštrov, [[Beli Elster]] * Čechy, [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]] (zgodovinska dežela) * Česká republika, [[Češka republika]] * Česko, [[Češka]] (država) * Česká vysočina/Český masiv, [[Češki masiv]] * České Budějovice, [[Češke Budejovice]] * České středohoří, [[Češko sredogorje]] * Český kras, [[Češki kras]] * Český Krumlov, [[Češki Krumlov]] * Český les, [[Češki gozd]] * Český Těšín, [[Češki Tešin]] * Českomoravská vysočina, [[Češkomoravsko višavje]] * Hradčany, [[Hradčani]] * Hradec Králové, [[Kraljevi Gradec]] *Karlovy Vary, [[Karlovi Vari]] * Krkonoše, [[Krkonoši]] * Krušné hory, [[Češko rudogorje]] * Kutná Hora, [[Kutna Gora]] * Labe, [[Laba]] * Lužická Nisa, [[Lužiška Nisa]] (Zahodna Nisa) * Mladá Boleslav, [[Mlada Boleslava]] * Morava, [[Moravska]] * Moravska, [[Morava (reka)]] * Moravské Budějovice, [[Moravske Budejovice]] * Moravský kras, [[Moravski kras]] * Olomouc, [[Olomuc]] * Plzeň, [[Plzen]] * Praha, [[Praga]] * Slavkov u Brna, tudi [[Austerlitz]] (hist.) * Slavkovský les, [[Slavkovski gozd]] * Slezsko, [[Šlezija]] * Sudetské pohoří, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Třebíč, [[Třebíč|Trebič]] * Vyšehrad, [[Višegrad, Praga|Višegrad (Praga)]] {{div col end}} == [[Čile]] == * (República de) Chile, (Republika) [[Čile]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Črna gora]] == * Crna Gora, [[Črna gora]] * Herceg Novi, [[Hercegnovi]] * Kotorski zaljev, [[Kotorski zaliv]] * Momičko polje, [[Momiško polje]] * Novljanski zaljev, [[Hercegnovski zaliv]] * Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Tivatski zaljev, [[Tivatski zaliv]] * Toločko polje, [[Tološko polje]] == [[Danska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Danmark, [[Danska]] * Færøerne /''Føroyar'', [[Ferski otoki]] * otok Fyn, tudi Funen * Grønland /''Kalaallit Nunaat'', [[Grenlandija]] * Jylland, [[Jutlandija]] * Kiel Bugt, [[Kielski zaliv]] * [[København]], tudi Kopenhagen ali Kodanj * Kongeriget Danmark, [[Kraljevina Danska]] * Lillebælt, preliv [[Mali Belt]] * Nørrejyske Ø, otok [[Severni Jutland]] * Østersøen, [[Baltik]] * Sjælland, [[Zelandija]] * Storebælt, preliv [[Veliki Belt]] * Vesterhavet /Nordsøen, [[Severno morje]] {{div col end}} == [[Dominikanska republika]] == * República Dominicana, [[Dominikanska republika]] == [[Etiopija]] == * Áddis Abêba, [[Adis Abeba]] * Awaash'','' Hawaas''/Hawaash We'ayot'', [[Avaš (reka)|Avaš]] (reka) == [[Ekvador]] == * Ecuador, [[Ekvador]] * Galápagos (uradno ''Archipiélago de Colón''), [[Galapaški otoki]] == [[Egipt]] == * [[Aleksandrija]] (arabsko الإسكندري, ''Iskenderia'') * [[Kairo]] (arabsko القاهرة, latinizirano ''al-Qāhirah'') * [[Nil]], (arabsko النيل, prečrkovano ''an-nīl'', staroegipčansko ''iteru'', koptsko ''piaro'' ali ''fiaro'') * [[Delta Nila]], (arabsko دلتا النيل‎ ''Delta an-Nīl'' ali الدلتا ''ad-Delta'') * [[Nubijska puščava]], (arabsko صحراء النوبة‎, ''Şaḩrā’ an Nūbyah'') * [[Sinajski polotok]], (arabsko شبه جزيرة سيناء, ''Shibh Jazirat Sina'') * [[Sinaj (gora)]], (arabsko جَبَل مُوسَىٰ‎, Mojzesova gora, hebrejsko הר סיני‎Har ''Sinai'') == [[Estonija]] == * Eesti Vabariik, Republika [[Estonija]] * Läänemeri, [[Baltsko morje]] * Liivi laht, [[Riški zaliv]] * Peipsi-Pihkva järv, [[Čudsko jezero|Čudsko-Pskovsko jezero]] * Soome laht, [[Finski zaliv]] * Tallinn, [[Talin]] ([[Reval]], hist.) * [[Tartu]] ([[Dorpat]], hist.) == [[Finska]] == (''ležeče: švedska imena'') * Åland / ''Ahvenanmaa'', [[Alandski otoki]] * Suomi / ''Finland'', [[Finska]] * Järvi-Suomi / ''Insjöfinland'', [[Finsko pojezerje]] * Inarijävi / ''Enare Träsk'' / Anárjávri, [[Inari (jezero)|Inari]] * Itämeri / ''Östersjön'', [[Baltsko morje]] * Karjala, [[Karelija]] * Lappland / ''Sameland'' / ''Saamiland'' / [[Sápmi]] (prej Laponska) * Pohjanlahti / ''Bottniska viken'', [[Botniški zaliv]] * Suomenlahti / ''Finska viken'', [[Finski zaliv]] == [[Francija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Aquitaine /Aquitània /Akitania /Aguiéne, [[Akvitanija]] * Alsace, [[Alzacija]] * Ardenne, [[Ardeni]] *Argonne, [[Argoni]] * Armagnac, [[Armanjak]] * Bassin parisien, [[Pariška kotlina]] * Bourgogne, [[Burgundija]] *Bourgogne-Franche-Comté, [[Burgundija - Franche-Comté]] * Bretagne / ''Breizh'' /''Bertaèyn'', [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanija]] (zgod. pokrajina) * Burbonnais / ''Dushé de Burbon'', [[Burbonija]] (zgod. pokrajina) * [[Camargue]] / ''Camarga'', [[Kamarga]] * Champagne(-Ardenne), [[Šampanja-Ardeni]] * Corse/''Corsica'', [[Korzika]] * Côte d'Azur, [[Azurna obala]] * Dauphiné, [[Daufineja]] * Dordogne, [[Dordonja]] *Flandre, Région flamande, [[Flandrija]] * Forêt de Fontainebleau/''Forêt de Bière'', [[Fontainebleauški gozd]] * France, [[Francija]] * Garonne, [[Garona]] * Gascogne, [[Gaskonja]] * [[Gironde (departma)|Gironde]] / ''Gironda'' * Golfe du Gascogne /''Bizkaiko Golkoa,'' [[Biskajski zaliv]] * Gave de Pau, [[Gava]] * Golfe de Porto, [[Portski zaliv]] * Golfe du Lion, [[Levji zaliv]] * Golfe du Marseille, [[Marsejski zaliv]] * Guadeloupe, [[Gvadelup]] * Guyane (française), [[Francoska Gvajana]]&nbsp; * Îles Normandes/Îles de la Manche, [[Kanalski otoki]] * l'Escaut/''Escô''/''Schelde'', [[Šelda]] * La Manche, [[Rokavski preliv]] * Le Léman/Lac de Genève, [[Ženevsko jezero]] * Loire, [[Loara]] * Lorraine, Louréne, [[Lorena]] * Lourde, [[Lurd]] * Marne, [[Marna]] * Martinique, [[Martinik]] * Massif armoricain, [[Armoriški masiv]] * Massif Central, [[Centralni masiv]] * (la) Moselle, [[Mozela]] * Nice /Niça/''Nissa'', [[Nica]] * Normandie, [[Normandija]] * Nouvelle-Aquitaine/Nòva Aquitània/Akitania Berria/Novéle-Aguiéne, [[Nova Akvitanija]] * Nouvelle-Calédonie, [[Nova Kaledonija]] * Occitanie /''Occitània'', [[Okcitanija]] * Pas de Calais, [[Dovrska vrata]] * Pays de la Loire, [[Loire (regija)]] * Picardie, [[Pikardija]] *Plaine d'Alsace, [[Alzaška planota]] * Provence /''Provença'', [[Provansa]] * Pyrénées/''Pirenèus''/''Pirinioak'', [[Pireneji]] * République française, [[Francija|Francoska republika]] * Rhône/''Ròse''/''Rôno'', [[Rona]] * Saône /''Sona'', [[Saona]] * Savoie /''Savouè'', [[Savoja]] * Seine, [[Sena]] * Septimanie/"Septimània", [[Septimanija]] * Cévennes /''Cevenas,'' [[Seveni]] * ''Saint-Pierre-et-Miquelon'', [[Saint Pierre in Miquelon]] * Somme, [[Soma]] * Vendée, [[Vendeja]] * Vézère, [[Vezera]] * Vosges, [[Vogezi]] {{div col end}} == [[Grčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ahaia (Αχαΐα), [[Ahaja]] - zgodovinska pokrajina * Aigaios Pelagos, [[Egejsko morje]] * Aksios, [[Vardar]] *Aoos, [[Vjosa]] * Argolikós kólpos, [[Argolski zaliv]] *Αρκαδία/Arkadía, [[Arkadija]] * Áthos (''Agion Oros''), [[Atos]] * Attiki, [[Atika]] * Athina, [[Atene]] * Chalkidiki/Halkidikí, [[Halkidika]] * Delfoi, [[Delfi]] * Dioryga tis Korinthou, [[Korintski prekop]] * Dodekánisa, [[Dodekanez]] * (Limni) Doiran, [[Dojransko jezero]] * Elláda / Hellás, [[Grčija]] * Elliniki Dimokratia, [[Helenska republika]] * Epiros / Epiri, [[Epir]] * Euboea, [[Evboja]] * Eurótas / Iri, [[Evrotas]] * Idi, Ida *Ioánnina, [[Janina (mesto)]] * Ιónio Pelagos, [[Jonsko morje]] * Ionia nisia, [[Jonski otoki]] * Iráklo, [[Iraklion]] * Itháki, [[Itaka]] * Kárpathos, [[Karpatos]] * Kephallonia, [[Kefalonija]] * Kerkyra, [[Krf]] * Kiklades, [[Kikladi]] * Korinthos, [[Korint]] * Kriti, [[Kreta]] * Lesbos/Lesvos, [[Lezbos]] *Limnos, [[Lemnos]] * (Limni) Megali Prespa, [[Prespansko jezero]] * Mikri Prespa, [[Malo Prespansko jezero]], [[Mala Prespa]] * Nisiá Aigaiou /''Ege Adalan'', [[Egejski otoki]] * Olympos /''Olimbos'', [[Olimp]] * Patra(i), [[Patras]] * Peiraias /''Pireas'', [[Pirej]] * Pelopónnēsos, [[Peloponez]] * Pindos, [[Pindsko gorstvo]] * Rhodhos, [[Rodos]] *Saronikós kólpos, [[Saronski zaliv]] * Sporádes, [[Sporadi]] * Stereá Elláda, [[Osrednja Grčija]] * Strymónas, [[Struma]] * Thermaikos kólpos, [[Solunski zaliv]] * Thessalia, [[Tesalija]] * Thessaloniki, [[Solun]] * Thráki, [[Trakija]] * Voiotía, [[Beocija]] * Zakinthos, [[Zakintos]] {{div col end}} == [[Gruzija]] == * აჭარა — ''ach'ara'' / აჭარის ავტონომიური რესპუბლიკა — ''ach'aris avtonomiuri respublika'', (Avtonomna republika) [[Adžarija]] * Aphazeti/''Abhazeti;'' Аҧсны ''Apsny,'' [[Abhazija]] * Sakartvelo / საქართველო, [[Gruzija]] * Mtkvari, [[Kura (reka)|Kura]] * Samhreti Oset / ''Республикæ Хуссар Ирыстон'', [[Južna Osetija]] == [[Gvajana]] == * Co-operative Republic of Guyana, [[Gvajana|(Kooperativna republika) Gvajana]] == [[Gvatemala]] == * (República de) Guatemala, [[Gvatemala]] * Ciudad de Guatemala (''Nueva Guatemala de la Asunción''), [[Gvatemala (mesto)]] == [[Haiti]] == * République d'Haïti, [[Haiti]] == [[Hrvaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bakarski zaljev, [[Bakarski zaliv]] * Bedekovčina, [[Bedekovščina]] *Brački kanal, [[Braški preliv]] * Brijuni, [[Brioni]] (po novem eksonim) * Brod na Kupi, [[Brod na Kolpi]] * Dalmatinski otoci, [[Dalmatinski otoki]] * Dinarsko gorje/Dinarske planine, [[Dinarsko gorovje]] * Drvenički kanal, [[Drveniški kanal]] * Dunav (-velja tudi za Srbijo), [[Donava]] * Hrvatska, [[Hrvaška]] * Hrvatsko Zagorje, [[Hrvaško Zagorje]] *[[Ilovička vrata]], [[Iloviška vrata]] * Istarska župánija, [[Istrska županija]] * Jadransko more, [[Jadransko morje]] (ni eksonim) * Karinsko more, [[Karinsko morje]], tudi [[Karinsko jezero]] * Karlovac, [[Karlovec]] * [[Kaštela]], Kašteli (občina-"mesto") * Kaštelanski zaljev, [[Kaštelanski zaliv]] * Kornatski otoci, [[Kornati]] * Kupa, [[Kolpa]] (ni eksonim) * Kvarner, [[Kvarnerski zaliv]] * Kvarnerić, [[Mali Kvarner]] * Kvarnerićka vrata, [[Kvarnerska vrata]] * Kvarnerski otoci, [[Kvarnerski otoki]] * Malostonski zaljev (Kanal Maloga Stona), [[Malostonski zaliv]] * Međimurje, [[Medžimurje]], Medmurje * Mursko Središće, [[Mursko Središče]] * Murtersko more, [[Murtersko morje]] * Novigradsko more, [[Novigrajsko morje]] * Olipski kanal, [[Olipski kanal|Olibski kanal]] * Pirovački zaljev, [[Pirovški zaliv]] * Pula, [[Pulj]] * Raški zaljev/Zaljev Raša, [[Raški zaliv]] /Zaliv Raša * Republika Hrvatska, [[Republika Hrvaška]] * Rijeka, [[Reka, Hrvaška|Reka]] * Riječki zaljev, [[Reški zaliv]] * Sisak, [[Sisek]] * Stonski zaljev, [[Stonski zaliv]] * Srijem, [[Srem]] * Sutla, [[Sotla]] (ni eksonim) * Sveta Gera, [[Trdinov vrh]] (ni eksonim) * Šibenski zaljev, [[Šibeniški zaliv]] * Šoltanski kanal, [[Šoltski preliv]] * Vela vrata, [[Velika vrata (preliv)]] * Virsko more, [[Virsko morje]] *Zlatni rat, [[Zlati rt]], tudi Zlati rog {{div col end}} == [[Indija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajmer]] * [[Ahmedabad]] / Ahmadābād/Amdāvād * [[Andra Pradeš]] / Āndra Pradēś * [[Arunačal Pradeš]] / Arunachal Pradesh/Aruṇācal Pradeś * [[Asam]] / Ôxôm/Assam * [[Benares]] / Vārānasi * [[Mumbaj]] / Mumbai (prej [[Bombaj]]) * [[Čenaj]] / Ceṉṉai * [[Delhi]] / Dilli * [[Džamu]] / Jammū * [[Džamu in Kašmir]] / Jammū aur Kaśmīr/Jammū te Kaśmīr/Jammū wa Kaśmīr * [[Gudžarat]] / Gujarāt * [[Harjana]] / Haryāna/Hariyāṇā * [[Himačal Pradeš]] / Himācal Pradeś * [[Kalkuta]] / Kolkata * [[Karnataka]] / Karṇāṭaka/Karnāṭak * [[Jamuna]] / Yamunā * [[Lakadivi]] / Lakshadweep * [[Ladak]] / Laddākh/la-dwags * [[Maharaštra]] / Mahārāşțra * [[Madja Pradeš]] / Madhya Pradēś * [[Mali Nikobar]] / ChoṭāNikobār/Ong * [[Nagaland]] / Nāgāland * [[Radžastan]] / Rājasthān * [[Šrinagar]] / Śrīnagar * [[Utar Pradeš]] / Uttar Pradesh * [[višavje Chota Nagpur]] / Chota Nagpur Plateau * [[Vzhodni Gati]] / Toorpu Kanumalu/Poorva ghatta/Kizhakkut Todarchhi Malaigal * [[Zahodna Bengalija]] / Paścimbaṅga * [[Zahodni Gati]] / Pashchim Ghāt/Sahjádri nebo/Pashchimaghattam nebo/Mérkut totarchchi malaj * [[Zanskar]] / Zāskār/zangs dkar {{div col end}} == [[Irska]] == * Éire/Ireland, [[Irska]] * Northern Ireland, [[Severna Irska]] * ''Poblacht na hÉireann'', [[Republika Irska]] == [[Italija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Abruzzo / Abruzzi, [[Abruci]] * Adige (nem. ''Etsch''), [[Adiža]] * Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alta Valle Isarco (nem. Wipptal), [[Dolina Wipptal]] * [[Atesinske Alpe]] * [[Grajske Alpe]] *Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alpi Lepontine, [[Adulske Alpe]]/Lepontinske Alpe * Alpi Marittime, [[Primorske Alpe]] * Alpi Orobie, [[Orobske Alpe]]/Bergamske/Bergamaške Alpe * [[Kotijske Alpe]] * [[Ligurske Alpe]] * Alpi Pennine, [[Peninske Alpe]] * [[Valaiške Alpe]] * Alto Adige (''Südtirol''), Zgornje Poadižje/ [[Južna Tirolska]] * Appennini, [[Apenini]] * Arcipelago Campano, [[Neapeljsko otočje]] * Arcipelago della Maddalena, [[Magdalensko otočje]] * Arcipelago del Sulcis, [[Otočje Sulcis]] * Arcipelago di Tavolara, [[Otočje Tavolare]] * Arcipelago Toscano, [[Toskanski arhipelag]] * Basilicata, [[Bazilikata]] *[[Bologna]], Bolonja (nestandardiziran) * [[Bolzano]] (nem. ''[[Bozen]]''), tudi [[Bocen]] * Bressanone (nem. ''Brixen''), [[Briksen]] * Calabria, [[Kalabrija]] * Campania, [[Kampanija]] * Campi Flegrei, [[Flegrejska polja]] *Carnia /Cjargne, [[Karnija]] * Catanzaro, [[Katanzaro]] * Delta del Po, [[Delta reke Pad]] * Emilia-Romagna, [[Emilija - Romanja]] * Firenze, [[Firence]] * Fosse Ardeatine, [[Ardeatinske jame]] * Friuli-Venezia Giulia /''Friûl-Vignesie Julie'', [[Furlanija - Julijska krajina]] *Golfo di Gaeta, [[Gaetski zaliv]] * Golfo di Genova, [[Genovski zaliv]] *Golfo di Manfredonia, [[Manfredonijski zaliv]] *Golfo di Napoli, [[Neapeljski zaliv]] *Golfo di Salerno, [[Salernski zaliv]] *Golfo di Sant'Eufemia, [[Zaliv Svete Eufemije]] * Golfo di Taranto, [[Tarantski zaliv]] *Golfo di Venezia, [[Beneški zaliv]] * Herculaneum / Ercolano, [[Herkulanej]] * Isole Ciclopi, [[Kiklopsko otočje]] * Isole Cheradi, [[Keradsko otočje]] * Isole Egadi, [[Egadsko otočje]] * Isole Eolie /Isole Lipari, [[Eolski otoki]] * Isole Flegree, [[Flegrejsko otočje]] * Isole Pelagie, [[Pelagijsko otočje]] * Isole Ponziane/Isole Pontine, [[Pontinsko otočje]] * Lago Albano /''Lago di Castel Gandolfo,'' [[Albano (jezero)]] * Lago di Bolsena, [[Bolsensko jezero]] * Lago di Como, [[Komsko jezero]] * Lago di Garda, [[Gardsko jezero]] * Lago d’Orta, [[Jezero Orta]] * Lago Maggiore (L. Verbano), [[Jezero Maggiore]] * Lago Trasimeno, [[Trasimensko jezero]] * Laguna di Grado, [[Gradeška laguna]] * Laguna di Venezia, [[Beneška laguna]] * Lazio, [[Lacij]] * Liguria, [[Ligurija]] * Lombardia, [[Lombardija]] * Mare Adriatico, [[Jadransko morje]] *Mar Ionio, [[Jonsko morje]] * Mar Ligure, [[Ligursko morje]] * Mar Tirreno, [[Tirensko morje]] * Marche, [[Marke]] * [[Merano]] (nem. ''Meran'') ''Maran'' *[[Milano]], Milan (nestandarditiran) * Molisse, [[Molize]] * Monti Iblei, [[Hiblejske gore]] * Napoli, [[Neapelj]] * Penisola Italiana, [[Apeninski polotok]] * Pianura Padana / Val Padana, [[Padska nižina]] * Piave, [[Piava]] * Piemonte, [[Piemont]] * Po, [[Pad]] * Pompeii, [[Pompeji]] * Puglia, [[Apulija]] * Ravenna, [[Ravena]] * Repubblica Italiana, [[Italija|Italijanska republika]] * Roma, [[Rim]] * Rubicone, [[Rubikon]] * Sardegna, [[Sardinija]] * Sicilia, [[Sicilija]] * Siracusa /''Sarausa / Seragusa'', [[Sirakuze]] * Stretto di Messina, [[Mesinski preliv]] * Stretto di Otranto/''Canale d'Ótranto'', [[Otrantska vrata]] * Tagliamento, [[Tilment]] * Tarquinia, [[Tarkvinija]] * Tevere, [[Tibera]] *[[Torino]], Turin (nestandardiziran) * Toscana, [[Toskana]] * [[Trento]]/Trient, tudi Trident (zgodov.) *Treviso, [[Treviž]] * Triveneto, Tri Benečije * Umbria, [[Umbrija]] * Venezia, [[Benetke]] * Veneto, [[Benečija]] * Monte Vesuvio, [[Vezuv]] * Valle d'Aosta /''Vallée d'Aoste'', [[Dolina Aoste]] * Valle Isarco /"Val dl Isarch"/''Eisacktal'', [[Dolina reke Eisack]] * Val Pusteria /''Val de Puster''/'Pustertal'', [[Pustriška dolina]] * Vipiteno /Sterzing, Štercing {{div col end}} === [[Furlanija-Julijska krajina]] === * {{Glavni|Seznam slovenskih geografskih imen Furlanije-Julijske krajine}} == [[Kanada]] == {{div col|colwidth=24em}} * Amundsen bay, [[Amundsenov zaliv]] * Baffin Island /''Qikiqtaalu'', [[Baffinov otok]] * Banks Island, [[Banksov otok]] * British Columbia, [[Britanska Kolumbija]] * Canada, [[Kanada]] *Canadian Shield (Laurentian Plateau), [[Kanadski ščit]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Great Bear Lake (''Grand lac de l'Ours''), [[Veliko medvedje jezero]] * Great Lakes (''Grands Lacs'' ''d'Amérique du Nord'') [[Velika jezera]] * Great Slave Lake (''Grand lac des Esclaves''), [[Veliko suženjsko jezero]] * Hudson Bay, [[Hudsonov zaliv]] * Hudson Strait, [[Hudsonov preliv]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Lake Winnipeg, [[Winnipeško jezero]] * Mackenzie River (fr. Le fleuve Mackenzie), [[Mackenziejeva reka]] * Melville Island, [[Melvillov otok, Kanada|Melvillov otok]] * New Brunswick/''Nouveau-Brunswick'', [[Novi Brunswick]] * New Fundland/''Terre-Neuve'', [[Nova Fundlandija]] * Niagara falls, [[Niagarski slapovi]] * Northwest Territories (''Territoires du Nord-Ouest''), [[Severozahodna ozemlja]] * Nova Scotia, [[Nova Škotska]] * Prince Edward Island, [[Otok princa Edvarda]] * Prince of Wales Island, [[Otok waleškega princa]] * Quebec City/Ville de Québec/Québec, [[Quebec City]] * Queen Charlotte Islands /[[Haida Gwaii]] * Queen Elizabeth Islands, [[Otoki kraljice Elizabete]] * [[Red River of the North]] /''rivière Rouge du Nord'' * Saint Lawrence River /Fleuve Saint-Laurent, [[Reka svetega Lovrenca]] * Slave River (fr. Rivière des Esclaves), [[Suženjska reka]] * Southampton Island, [[Southamptonov otok]] * Victoria Island /''Kitlineq'', [[Viktorijin otok]] * Yukon, [[Jukon]] {{div col end}} == Izrael == * Haifa, [[Hajfa]] * Jerušálajim, [[Jeruzalem]] * Yafo, [[Jafa]] == [[Kolumbija]] == * República de Colombia, [[Kolumbija|(Republika) Kolumbija]] == [[Kosovo]] == {{div col|colwidth=24em}} * Albanik/=? Leposavić * Besianë/Podujevë /Podujevo, [[Podujevo]] * Deçan/Dečani, [[Dečani]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * (Rrafshi) Dukagjin /Metohija, [[Metohija]] * Ferizaj /Uroševac, [[Uroševac]] * Fushe ë Kosovës/Kosovo Fusha /Kosovo polje, [[Kosovo polje]] * Gjakovë /Đakovica, [[Đakovica]], Djakovica * Gjilan /Gnjilane, [[Gnjilane]] * Kaçanik /Kačanik, [[Kačanik]] * Kastrior /Obilić, [[Obilić]] * Klinë/Klina, [[Klina]] * Kosova/Kosovë /Kosovo, [[Kosovo]] * Mitrovicë e Kosovës /Kosovska Mitrovica, [[Kosovska Mitrovica]] * Pejë/Peć, Peć/[[Peč]] * Prishtinë /Priština, [[Priština]] * Rahavec/Orahovac, [[Orahovac]] * Suharekë oz.Therandë /Suva Reka, [[Suva Reka]] * Vushtri /Vučitrn, [[Vučitrn]] {{div col end}} == [[Kostarika]] == * República de Costa Rica, [[Republika Kostarika]] == [[Kuba]] == * (República de) Cuba, [[Kuba]], uradno Republika Kuba * La Habana, [[Havana]] == [[Latvija]] == * Daugava, [[Zahodna Dvina]] * [[Daugavpils]], tudi ''Dineburg'' oz. ''Dvinsk'' (hist.) * Kurzeme, [[Kurlandija]] * Latgale, [[Latgalci|Latgalija]] * Latvijas Republika, [[Republika Latvija]] * [[Latvija]] tudi [[Letonija]] * Liivimaa/Livonija, [[Livonija]] * Rīga, [[Riga]] * Rīgas jūras līcis, [[Riški zaliv]] * [[Vidzeme]] /''Vidūmō,'' [[Livonija]] * Zemgale, [[Semigali|Semgalija]] == [[Lihtenštajn]] == * Liechtenstein, [[Lihtenštajn]] * ''Fürstentum Liechtenstein'', [[Kneževina Lihtenštajn]] == [[Litva]] == * Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * [[Kaunas]], ''Kovno'' (hist.) * Klaipėda (nem. ''Memel/Mimmelburg''), [[Klajpeda]] * Kuršių nerija/Ку́ршская коса́, [[Kurska kosa]] * Kuršių marios, [[Kurski zaliv]] * Lietuva, [[Litva]] * Lietuvos Respublika, [[Republika Litva]] * Nemunas, [[Nemen]] * Vilnius, [[Vilna]] == [[Luksemburg]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Luxembourg (''Groussherzogtum Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''Grand-Duché de Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Großherzogtum Luxemburg'', [[Luksemburg]] * Lëtzebuerg/''Stad Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''(Ville de) Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Luxemburg (Stadt''), [[Luxembourg (mesto)|Luksemburg (mesto)]] * Musel ''(la Moselle)'', [[Mozela]] == [[Madžarska]] == Za dvojezična slovensko-madžarska imena glej [[Seznam slovenskih imen madžarskih krajev]] {{div col|colwidth=24em}} * Alföld /''Nagy-Magyar-Alföld'', [[Velika madžarska nižina]] * Bakony/Bakonyerdő, [[Bakonjski gozd]] * Balaton, [[Blatno jezero]] * Bánság, [[Banat]] * Baranya ''(megye)'', [[Baranja (županija)|Baranja]] * Barcs, [[Barcs|Barč]]{{navedi vir}} * [[Berzence]] (''hrv. Brežnjica/Breznica''), Bistrica * Buda, [[Budim]] * Budapest, [[Budimpešta]] * [[Debrecen]], (hist. Debrecin) * Duna, [[Donava]] * [[Eger]], (Jagar) * Fehér-Körös, [[Beli Kriš]] * Fekete-Körös, [[Črni Kriš]] * Fertő tó, [[Nežidersko jezero]] *[[Győr]], (hist. Gjur) * Kalocsa, [[Kaloča]] * Keszthely, [[Blatenski Kostel]], Blatograd * Kisalföld, [[Mala madžarska nižina]] (-o, -o nižavje) * [[Kis Balaton]], Malo Blatno jezero * Körmend, [[Kermendin]] (tudi Kirment) * Magyarország, [[Madžarska]] * Mátra, [[Matra]] (gora) * [[Miskolc]], tudi [[Miškolc]] * Mohács, [[Mohač]] * Mosoni-Duna, [[Mošonska Donava]] * Nagykanizsa, [[Velika Kaniža]] * Sárvár (nem. Kotenburg, Rotenturm an der Raab), [[Mala sela|Mala Sela]] * Sebes-Körös, [[Hitri Kriš]] * Somogyi megye, [[Šomodska županija]] * [[Szeged]], (hist. Segedin) * Székesfehérvár, (hist.) [[Stolni Beligrad]] * Szombathely, [[Sombotel]] * Tisza, [[Tisa]] * Vas megye, [[Železna županija]] * Visegrád, [[Višegrad, Madžarska|Višegrad]] * Zala megye, [[Zalska županija]] * Zalaegerszeg, ([[Jageršek]]) * Zalavár, [[Blatograd]]/[[Blatnigrad]] {{div col end}} ZAMEJSTVO ('''dvojezični kraji niso eksonimi !!'''; vključeni so vsi zamejski toponimi s slovenskimi imeni ne glede na etnično sestavo) {{div col|colwidth=24em}} * Alsószölnök, [[Dolnji Senik]] * Apátistvánfalva, [[Števanovci]] * Csörötnek, [[Čretnik]] * Farkasfa, [[Farkašovci]] * "Fekete-tó", [[Črne mlake]] * Felsőszölnök, [[Gornji Senik]] * Füzes, [[Fizeš]] * Grajka-patak, [[Grajka]] * Háromház, [[Tridvor]] * Hársas-patak, [[Haršaš]] * Husászi-patak, [[Husas]] * János hegy, [[Janezovi breg]] * Kebele, [[Kobiljanski potok]] * Kerca-patak (''Kis-Kerca''), [[Mala Krka]] * Kerka (''Velka Kerka''), [[Velika Krka|(Velika) Krka]] * Kercaszomor, [[Krčica-Somorovci]] * Kerkabarabás, [[Barabaš]] * Kethely, [[Traušče]] (potok) * Kétvőlgy, [[Verica-Ritkarovci]] (Dve Dolini) * Kondorfa (''Gárdonyfa''), [[Kradanovci]] * Lapincs (''nem. Lafnitz''), [[Lapinč]] * Lenti, [[Lentiba]] * Letenye, [[Letina]] * Magyarlak, [[Lak]] * Magyarszombatfa, [[Soboška ves|Soboška ves (Železna županija]]) * Orfalu, [[Andovci]] * Őrség, [[Stražno ozemlje]] * Őrségi Nemzeti Park, [[Narodni park Őrség]] * Pest, [[Pešta]] * Rába, [[Raba]] * Rábagyarmat, [[Žormot]] * Rábakethel, [[Trošče]] * Rábakisfalud; danes Máriaújfalu, [[Mala ves]] * Rábatótfalu, [[Slovenska ves]] * [[Rédics]], [[Redič]] * Rönök, [[Renik]] * Sopron, [[Šopron]] * Surd, [[Šurd]] * Szakonyfalu, [[Sakalovci]] * [[Szalafő]], [[Sola (Madžarska)|Sola]] (ali [[Glava Zale]]) * Szakony-patak, [[Sakalovski potok]] * Szentgotthárd, [[Monošter]] * Szentistvánlak, [[Jošavci]] * Szölnöki-patak, [[Seniški potok]] * Szomoróc, [[Somorovci|Somor(ov)ci]] * Talapatka, danes Máriaújfalu, [[Telik]] * Újbalázsfalva, [[Otkovci]] * Velemér, [[Velemer]] * Zalaszombatfa, [[Soboška ves, Zalska županija|Soboška ves (Zalska županija)]] * Zsida, [[Židova]] * "Zsida-patak", [[Žida (potok)|Žida]] {{div col end}} == [[Maroko]] == * Marrakech, [[Marakeš]] == [[Malta]] == * (Il-)Belt Valletta, [[Valletta]] * [[Għawdex]], [[Gozo]] * [[Kemmuna]], [[Comino]] * [[San Pawl il-Baħar]], Zaliv sv. Pavla * il-Port il-Kbir (''Porto Grande, Grand Harbour''), [[Veliko pristanišče, Valletta]] * Ir-Rabat, [[Rabat, Malta|Rabat]] * Repubblika ta' Malta, [[Republika Malta]] * L-Imdina, [[Mdina]] ''(Melitta, Melitte/Μελίττη, Madinah'', ''Medina''), tudi ''Città Vecchia'' oz. [[Melita (antično mesto)]] == [[Mehika]] == * Golfo de California, [[Kalifornijski zaliv]] * Golfo de Campeche, [[Kampeški zaliv]] * Golfo de México, [[Mehiški zaliv]] * México, [[Mehika]] * Estados Unidos Mexicanos, [[Združene mehiške države]] * Península de Baja California, [[Kalifornijski polotok]] * [[Tehuantepeška zemeljska ožina]] * Yucatan, [[Jukatan]] == [[Moldavija]] == * Basarabia, [[Besarabija]] * Bugeac, [[Budžak]] * Chişinău, [[Kišinjev]] * Moldova, [[Moldavija]] * Nistru, [[Dnester]] * Република Молдовеняскэ Нистрянэ/Приднестровская Молдавская Республика/<small>Придністровська Молдавська Республіка</small>, [[Pridnestrska republika|Pridnestrska moldavska republika]]; [[Pridnestrje]] * Stânga Nіstruluі, [[Transnistrija]] == [[Nemčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bautzen/''[[Budyšin]]'', [[Budišin]] * Bayerische Alpen, [[Bavarske Alpe]] * Bayerische Voralpen, [[Bavarske predalpe]] * Bayern, [[Bavarska]] * Berchtesgadener Alpen, [[Berchtesgadenske Alpe]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Böhmerwald, [[Češki gozd]] * Braunschweig (Brunswiek); zastar. tudi Brunsvik * Brandenburg, [[Brandenburška]] * Bundesrepublik Deutschland, [[Zvezna republika Nemčija]] * Bautzen/Budyšin, [[Budišin]] * Chemnitz, Kamnica (hist.) * Chiemsee, [[Kimsko jezero]] * Deutsche Bucht, [[Nemški zaliv]] * Deutsche Demokratische Republik (hist.), [[Nemška demokratična republika]] * Deutschland, [[Nemčija]] * Deutsche Mittelgebirge, [[Nemško sredogorje]] * Deutsch-Polnische Tiefebene, [[Nemško-poljsko nižavje]] * Donau, [[Donava]] * [[Dresden]], Draždani (hist.) * Elbe, [[Laba]] * Elsass (hist.), [[Alzacija]] * Elstra/Halštrow, [[Halštrov]]/Elster? * Krušnéhory/Erzgebirge, [[Češko rudogorje]] * Franken/Frankenland (hist.), [[Frankovska]] * Frankenwald, [[Frankovski gozd]] * Frankfurt am Main, [[Frankfurt ob Majni]] * Frankfurt an der Oder, [[Frankfurt ob Odri]] * Fränkische Schweiz, [[Frankovska Švica]] * FränkischeAlb/Frankenalb/FränkischerJura, [[Frankovska Jura]] * Freising, [[Brežinje]] * Friesland, [[Frizija]] * FriesischeInseln/Waddeneilanden/FriescheEilanden/Vadehavsøe, [[Frizijski otoki]] * Hannover, [[Hanover]] * Jütland, [[Jutlandija]] * Kieler Bucht, [[Kielski zaliv]] * Nord-Ostsee-Kanal/KielCana, [[Kielski prekop]] * [[Köln]] am Rhein, Kelmorajn (hist.) * Konstanz, [[Konstanca, Nemčija|Konstanca]] * Lausitz /Łužica /Łužyca, [[Lužica]] * Lausitzer Neisse/Neiße /Łužiska/Łužyska Nysa', [[Lužiška Nisa]] (Zah. Nisa) * Limburg an der Lahn, [[Limburg ob Lahnu]] * Lothringen (hist.), [[Lotaringija]] * Lüneburger Heide, [[Lüneburška resava]] * Main, [[Majna]] * Mecklenburg-Vorpommern, [[Mecklenburg - Predpomorjanska]] * Mecklenburgische Seenplate, [[Mecklenburško pojezerje]] * Mecklenburger Bucht, [[Mecklenburški zaliv]] * Mittellandkanal, [[Mittellandski prekop]] * Mosel, [[Mozela]] * [[München]], Monakovo (hist.) * Nord-Ostsee-Kanal (''Kiel Canal''), [[Kielski prekop]] * Neisse, [[Nisa]] * Niedersachsen, [[Spodnja Saška]] *Norddeutsches Tiefland, [[Severnonemška nižina]] * Nördliche Kalkalpen, [[Severne apneniške Alpe]] * Nordrhein-Westfalen, [[Severno Porenje - Vestfalija]] * Nordsee/''Westsee''/''Deutsches Meer,'' [[Severno morje]] * Oder, [[Odra]] * Ostsee, [[Baltsko morje]] * Pfalz, [[Pfalško]] * Pommern, [[Pomorjansko]] * Pommersche Bucht, [[Pomorjanski zaliv]] * Preussen, [[Prusija]] (hist.) * [[Regensburg]], Ratisbona (hist.) * Rheinland, [[Porenje]] * Rheinland-Pfalz, [[Porenje - Pfalška]] * Rhein, [[Ren]] * Rheinisches Schiefergebirge, [[Rensko skrilavo hribovje]] * Raetia/Rhaetia, [[Retija]] * Ruhrgebiet/Ruhrrevier, [[Porurje]] * Saarland, [[Posarje]] * Sachsen, [[Saška]] * Sachsen-Anhalt, [[Saška - Anhalt]] * Sachsische Schweiz, [[Saška Švica]] * Schwaben(land), [[Švabska]] * Schwäbische Alb, Schwäbische Jura, [[Švabska Jura]] * Schwarze Elster, [[Črni Elster]] * Sorben/''Sorbi''/''Serbja'', [[Lužiški Srbi]] *[[Speyer]] (do 1825 tudi Spires; zastar slov. ime Špir) * Teutoburger Wald, [[Tevtoburški gozd]] * Thüringen, [[Turingija]] * Thüringer Becken, [[Turinška kotlina]] * Thüringerwald, [[Turinški gozd]] * Thüringisch-Fränkisches Mittelgebirge, [[Turinško-Frankovsko višavje]] * Weiße Elster, [[Beli Elster]] * Weser, [[Vezera]] * Westfalen, [[Vestfalija]] {{div col end}} == [[Nikaragva]] == * Lago de Nicaragua, [[Nikaragovsko jezero]] * Lago de Managua, [[Managovsko jezero]] * (República de) Nicaragua, (Republika) [[Nikaragva]] * (Santiago de) Managua, [[Managva]] == [[Nizozemska]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Friesland, [[Frizija]] * Den Haag, [[Haag]] * Holland, [[Holandija]] (Noord-Holland, [[Severna Holandija]]; Süd-Holland, [[Južna Holandija]]) * Koninkrijk der Nederlanden, [[Kraljevina Nizozemska]] * Nederland, [[Nizozemska]] * Nederlandse Antillen, [[Nizozemski Antili]] * Rijn, [[Ren]] * Schelde, [[Šelda]] * Zeeland, [[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]] == [[Norveška]] == * Barentshavet, [[Barentsovo morje]] * Bjørnøya, [[Medvedji otok]] * Kongeriket Norge/Noreg, [[Kraljevina Norveška]] * Nordkapp, [[Nordkap]] * Norse, [[Norveška]] * Norskehavet, [[Norveško morje]] * De skandinaviske fjellene/Kjølen, [[Skandinavsko gorovje]] * [[Svalbard]], tudi Spitzbergi == [[Paragvaj]] == * República del Paraguay/''Tetã Paraguái'', Republika [[Paragvaj]] * Rio Paraguay, [[Paragvaj (reka)]] == [[Peru]] == * República del Perú, (Republika) [[Peru]] == [[Poljska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskidy, [[Beskidi]] * Bydgoszcz, [[Bidgošč]] * Bytom, [[Bitom]] * Częstochowa, [[Čenstohova]] * Galicja, ''Halicz'', [[Galicija]] * Gdańsk, [[Gdansk]] *Gubin, [[Guben]] *Kaczawa, [[Kačava]] * Karkonosze, [[Krkonoši]] * Kaszuby (Kaszëbë, Kaszëbskô), [[Kašubsko]] * Katowice, [[Katovice]] * Kraków, [[Krakov]] * Kujawy, [[Kujavija]] * Łódź, [[Lodž]] * Małopolska, [[Malopoljska]] * Mazowsze, [[Mazovija]] * Mazury, [[Mazurija]] * Morze Bałtyckie, Bałtyk, [[Baltsko morje]] * Nysa, [[Nisa, Poljska|Nisa]] * Nysa Kłodzka, [[Vzhodna Nisa]] (Klodska Nisa) * Nysa Łużycka, [[Zahodna Nisa]], [[Lužiška Nisa]] * Nysa Szalona, [[Nisa Šalona]] * Polska, [[Poljska]] * Pomorze, [[Pomorjansko]] * Poznań, [[Poznanj]] * Puszcza Białowieska, [[Beloveška pušča]]/[[Beloveški gozd]] * Rzeczpospolita Polska, [[Republika Poljska]] * Sudety, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Szczecin, [[Ščečin]] * Śląsk, [[Šlezija]] * Tatry Wysokie, [[Visoke Tatre]] * Toruń, [[Torunj]] * Bory Tucholskie, kašubsko: Tëchòlsczé Bòrë, [[Tuholski gozd]] *Warmia, [[Varmija]] * Warszawa, [[Varšava]] *Warta, [[Varta]] * Wielkopolska, [[Velikopoljska]] (pokrajina) * Wisła, [[Visla]] * Wrocław, [[Vroclav]] *Zalew Szczeciński, [[Ščečinski zaliv]] (laguna) *Zalew Wiślany, [[Vislanski zaliv]] (laguna) *Zatoka Gdańska, [[Gdanski zaliv]] *Zatoka Pomorska, [[Pomeranški zaliv]] {{div col end}} == [[Portugalska]] == * Açores, [[Azori]] * Cabo da Roca, [[Rt Roca]] * Lisboa, [[Lizbona]] * Mar da Palha, [[Lizbonski zaliv]] (estuarij reke Tajo/Tejo) * Portugal, [[Portugalska]] * República Portuguesa, [[Portugalska|Portugalska republika]] * Tejo, [[Tajo]] == [[Romunija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Banat]] (madž. Bánság) * Banatske gore *Basarabia, [[Besarabija]] * [[Brașov]]/''Kronstadt'', Brašov (hist.) * Bucovina, [[Bukovina]] * Bucureşti, [[Bukarešta]] * Câmpia Română, [[Vlaška nižina]] * Carpați, [[Karpati]] * [[Cluj-Napoca]] / ''Kreis Klausenburg/Kolozsvár'', Kluž (hist.) *Crișana, [[Krišana]] * Crișul Alb, [[Beli Kriš]] *Crișul Negru, [[Črni Kriš]] * Crișul Repede, [[Hitri Kriš]] * Delta Dunǎrii, [[Delta Donave]] * Dobrogea, [[Dobrudža]] * Dunǎre(a), [[Donava]] * [[Iași]], Jaši (hist.) * Južni Karpati (Transilvanske Alpe) * Marea Neagră, [[Črno morje]] * Moldova, [[Moldavija]] (romunska zgodovinska pokrajina, kneževina) * Muntenia, [[Muntenija]] * Mureș, [[Mureš]] (reka) * Oltenia, [[Oltenija]] * România, [[Romunija]] *Siret, Siretul * Timişoara, [[Temišvar]] * Țara Românească, [[Vlaška]] (''romunska zgodovinska pokrajina)'' * Transilvania / Ardeal, [[Transilvanija]] {{div col end}} == [[Rusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Белое море – ''Beloe more'', [[Belo morje]] * ''hrebet Čerskogo'', [[Čerskijevo gorovje]] * Чёрное море – ''Černoje more'', [[Črno morje]] * Днепр – ''Dnjepr'', [[Dneper]] *Jaroslavl`, [[Jaroslavelj]] * Озеро Байкал – ''Ozero Bajkal'' / Байгал нуур – ''Baigal nuur'', [[Bajkalsko jezero]] * Берингов пролив - ''Beringov proliv'', ''Imakpik'', [[Beringov preliv]] * ''proliv Karskie Vorot''a, [[Karska vrata]] * ''Karskoe more'', [[Karsko morje]] * ''Kaspijskoe more'', [[Kaspijsko jezero]] * ''Kerčenski proliv''/Керченский пролив (ukr.: Керченская протока; krimsko-tatarsko ''Keriç boğazı''), [[Kerški preliv]] * ''Komandorskie ostrova'', [[Komandantovi otoki]] * ''Korjakskoe nagor'e'', [[Korjaško višavje]] * ''Kurskaja kosa'' / ''Kuršiụ nerija'', [[Kurska kosa]] * ''Ladožskoe ozero''/Ladoga /Luadogu, [[Ladoško jezero]] * ''Lednik Karpinskogo'', [[Karpinskijev ledenik]] * ''More Laptevih'', [[Morje Laptevov]] * ''Novaja zemlja'', [[Nova dežela]] * ''Novosibirskie ostrova'', [[Novosibirski otoki]] * ''Ohotskoe more / Hok-kai'', [[Ohotsko morje]] * ''Onežskoe ozero / Oniegu'', [[Oneško jezero]] * ''Ostrov Vrangelja'', [[Vranglov otok]] * ''Severnaja Zemlja'', [[Severna dežela]] * ''Stanovoe nagor'e'', [[Stanovojsko višavje]] * ''Vehojanskij hrebet'', [[Verhojansko gorovje]] * ''Vostočno-Sibirskoe more'', [[Vzhodnosibirsko morje]] * ''Zemlja Franca-Iosifa'', [[Dežela Franca Jožefa]] {{div col end}} == [[Salvador]] == * (República de) El Salvador, [[Republika Salvador|(Republika) Salvador]] == [[Severna Makedonija]] == * Crni Drim (''Drini i Zi''), [[Črni Drim]] * Dojransko ezero, [[Dojransko jezero]] * Golem Korab (''Maja e Korabit'' / ''Mali i Korabit''), [[Veliki Korab]] * Mavrovsko ezero, [[Mavrovsko jezero]] * Ohridsko ezero, [[Ohridsko jezero]] * Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Skopska Crna gora/Скопска Црна Гора ''([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag''; [[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Severne Makedonije, Kosova in Srbije == [[Sirija]] == * Dimašk aš-Šam, [[Damask]] * Haleb, [[Alep]] * Latakia, [[Latakija]] * Sūriyya, [[Sirija]] == [[Slovaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Banská Bystrica, [[Banska Bistrica]] *Belianske Tatry, [[Beljanske Tatre]] * Beskydy, [[Beskidi]] *Bielé Karpaty, [[Beli Karpati]] * Dunaj, [[Donava]] *Juhoslovenská kotlina, [[Južnoslovaška kotlina]] * Malé Karpaty, [[Karpati|Mali Karpati]] * Malý Dunaj, [[Mala Donava]] *Nízké Tatry, [[Nizke Tatre]] * Podunajsko, [[Podonavje]] * Slovenská republika, [[Republika Slovaška|Slovaška]] * Slovenské rudohorie, [[Slovaško rudogorje]] * Slovensko, [[Slovaška]] *Slovenský kras, [[Slovaški kras]] * Tatry, [[Tatre]] * Východoslovenská nížina, [[Vzhodnoslovaška nižina]] * Vysoké Tatry, [[Visoke Tatre]] * Západoslovenská nížina /Podunajská nížina, [[Zahodnoslovaška nižina]] /[[Podonavska nižina]] {{div col end}} == [[Srbija]] == * Beograd, [[Beograd|Belgrad]] (zastarelo) * Dunav, [[Donava]] * Zapadna [[Morava (razločitev)|Morava]], [[Zahodna Morava]] * Kanal Dunav—Tisa—Dunav, [[Prekop Donava–Tisa–Donava|Prekop Donava—Tisa—Donava]] * ''Skopska Crna gora ([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag)''; ''[[Makedonščina|makedonsko]] in [[Srbščina|srbsko]]'' ''Скопска Црна Гора'' ([[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Srbije, Kosova in Severne Makedonije == [[Surinam]] == * Republiek Suriname, [[Republika Surinam]] == [[Španija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Andalucía, [[Andaluzija]] * Aragón, [[Aragonija]] * Asturias, [[Asturija]] * Baskijsko gorovje * Cantabria, [[Kantabrija]] * Castilla, [[Kastilija]] * Castilla-La Mancha, [[Kastilija - Manča]] * Castillla la Nueva, [[Nova Kastilija]] * Castilla la Vieja, [[Stara Kastilija]] * Castilla-León, [[Kastilija in Leon]] * Cataluña / Catalunya, [[Katalonija]] * Cordillera Cantábrica, [[Kantabrijsko gorovje]] * Cordillera Bético/Sistema Bético, [[Betijske Kordiljere]] ali [[Andaluzijsko pogorje]] * Córdoba, [[Kordova]] * Delta del Ebro /katalonsko: Delta de l'Ebre, [[Delta Ebra]] * España, [[Španija]] * Extremadura, [[Estremadura]] * Galicijski masiv *Gerona, [[Girona]] * Golfo de Valencia, [[Valencijski zaliv]] * Golfo de Vizcaya/''Mar Cantabrico/Bizkaiko Golkoa'', [[Biskajski zaliv]] * Galicia /''Galiza'', [[Galicija (Španija)|Galicija]] *Guadalquivir, [[Gvadalkivir]] * Iberia, [[Iberski polotok]] *Ibersko gorovje * Ibiza /''Eivissa'', [[Ibiza]] * Islas Baleares, [[Balearski otoki]] * Islas Canarias, [[Kanarski otoki]] * Kantabrijsko gorovje * La Mancha, [[La Manča]] * Mallorca, [[Majorka]] * [[Galicijski masiv]] * Meseta Central, [[Osrednja Mezeta]], tudi Notranja planota ali samo [[Mezeta]] * Montes de León, [[Leonsko gorovje]] * Navarre, [[Navara]] * País Vasco /''Euskadi''/'Eusskal Herriko', [[Baskija]] * Pirineos /''Pireneus'' /''Pirinioak'', [[Pireneji]] * Salamanca, tudi [[Salamanka]] * [[Santiago de Compostela]] * Sevilla, [[Sevilja]] * Sierra de Gredos, * Sierra de Guadarrama * Sistema Central, [[Kastiljsko gorovje]] * Sistema Ibérico, [[Ibersko gorovje]] * Vizcaya /''Bizkaia'', [[Biskaja]] * Valencia, [[Valencija]] {{div col end}} == [[Švedska]] == {{div col|colwidth=24em}} * BalticShield, [[Baltski ščit]] * Bottniska viken, [[Botniški zaliv]] * Götaland, [[Gotlandija]] * Göta kanal, [[Gotlandski prekop]] * Caledonian Mountain, [[Kaledonsko gorstvo]] * Konungariket Sverige, [[Kraljevina Švedska]] * Lappi/Lappland/Laplandija/Sápm, [[Sápmi]] (prej [[Laponska]]) * Östersjön, [[Baltsko morje]] * Skanderna/Skandinaviska fjällkedjan, [[Skandinavsko gorovje]] * Skandinaviska halvön/Den skandinaviske halvøya, [[Skandinavski polotok]] * Skåne, [[Skanija]] * Sverige, [[Švedska]] {{div col end}} == [[Švica]] == {{div col|colwidth=24em}} * Alpes Pennines / Alpes valaisannes / Alpi Pennine / Walliser Alpen, [[Peninske Alpe]] * Berner Alpen, [[Bernske Alpe]] *Bielersee / Lac de Bienne, [[Bielsko jezero]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Col du Grand St-Bernard/Colle del Gran San Bernardo, [[Veliki Sveti Bernard]] * ''Engiadina''/''Nagiadegna''/''Gidegna''; it. ''Engadina'', [[Engadin]] * Genève / Genf / Ginevra, [[Ženeva]] * Gotthardpass / Passo del San Gottardo, [[Gotthard (prelaz)]] *Lac Leman, [[Ženevsko jezero]] * Lac de Neuchâtel, [[Neuchâtelsko jezero]] *Lago di Lugano, [[Lugansko jezero]] * Lausanne, [[Lozana]] * Le Léman / Lac de Genève / Genfersee, [[Ženevsko jezero]] * Rätischen Alpen / Alpi Retiche, [[Retijske Alpe]] *Romandie, [[Romandija]] (= frankofonska Švica) * Rhône, [[Rona]] * Massif du Jura / Juragebirge, [[Švicarska Jura]] * Schweiz / Suisse / Svizzera / Svizra, [[Švica]] * ''Schweizerische Eidgenossenschaft'' (nemško); ''Confédération suisse'' (francosko); ''Confederazione Svizzera'' (italijansko); ''Confederaziun svizra'' (retoromansko); ''Confœderatio Helvetica'' (CH; latinsko), [[Švicarska konfederacija]] * Sempione / Simplonpass, [[Prelaz Simplon]] * Thunersee, [[Thunsko jezero]] * Vierwaldstättersee [[Vierwaldstadtsko jezero]] * Zürichsee, [[Züriško jezero]] {{div col end}} == [[Turčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ağrı dağı, [[Ararat]] * Altin Boynuz; Haliç, [[Zlati rog]] * Anadolu, [[Anatolija]] * [[Antakya]], Antakija, nekdanja [[Antiohija]] * Bitinya ([[grščina|gr.]] ''Bithynía''), [[Bitinija]] * Çanakkale Boğazı, [[Dardanele]] * Çukurova (''Kilikya''), [[Kilikija]] * Dicle, [[Tigris]] * Edirne, [[Odrin]], nekdanji [[Adrianopel]] * Ege denizi, [[Egejsko morje]] * Ephesos, [[Efez]] * Fırat, [[Evfrat]] * Gelibolu, [[Galipoli]] (polotok) * Güney Do˘gu Toroslar, [[Armenski Taurus]] * İskenderun, [[Aleksandreta]] * İstanbul, [[Carigrad]] * Konstantinopolis, [[Konstantinopel]], tudi [[Carigrad]] * [[İzmir]], [[Smirna]] (hist.) * Smirni (gr.), [[Smirna]] * İzmit, nekdanja [[Nikomedija]] * Kapadokya, [[Kapadokija]] * Karadeniz, [[Črno morje]] * Karadeniz Boğazi /''Istambul Boğazi'', [[Bospor]] * ''Kuzey Anadolu Dağları'' ali ''Doğukaradeniz Dağlari'', [[Pontsko gorovje]] * Marmara denizi, [[Marmarsko morje]] * Phrygia /''Frygía'', [[Frigija]] * Toros Dağları, [[Taurus]] * Trakya, [[Trakija]] * Türkiye, [[Turčija]] {{div col end}} == [[Ukrajina]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Črnovice]], Černivci ali Černovci * Čorne more, [[Črno morje]] * Del'ta Dunaju, [[Delta Donave]] * Dnipro, [[Dneper]] * Dnister, [[Dnester]] * Galyč(-ina) (''Галичина́''), [[Galicija]] * Harkiv, [[Harkov]] * Krivij Rig, [[Krivi Rog]] * Kyjiv (Київ), [[Kijev]] *Latoricja (Латориця), [[Latorica]] * Lviv, [[Lvov]] (hist. Lemberg) * Pidkarpats'ka Rus' - [[Podkarpatska Rutenija]] * Podillja, [[Podolija]] * Užgorod, [[Užgorod]] * Vinnycja, [[Vinica, Ukrajina|Vinica]] * Zakarpats'ka nyzovyna, [[Zakarpatska nižina]] * Zakarpats'ka Ukrajina, [[Zakarpatska Ukrajina]] * Zaporižžja, [[Zaporožje]] {{div col end}} == Urugvaj == * Uruguay, [[Urugvaj]] == Vatikan == * Città del Vaticano, [[Vatikan]] == Venezuela == * Lago de Maracaibo, [[Maracaibo (jezero)]] * República Bolivariana de Venezuela, [[Bolivarska republika Venezuela]] * Río Orinoco, [[Orinoko]] == Združene države Amerike == {{div col|colwidth=24em}} * Alaska, [[Aljaska]] * Alaska Range, [[Aljaško gorovje]] * Alexander Archipelago, [[Aleksandrov arhipelag]]/Aleksandrovo otočje * American Cordillera (Western Cordillera) – [[Ameriške Kordiljere]] * Appalaches, [[Apalači]] * California, [[Kalifornija]] *Cascade Range, [[Kaskadno gorovje]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Chicago, [[Čikago]] * Colorado, [[Kolorado]] (država) * Colorado River, [[Kolorado (reka)]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Crater Lake, [[Kratersko jezero, ZDA|Krátersko jézero]] (Oregon) * Grand Canyon, [[Veliki kanjon]] *Great Basin, [[Velika kotlina]] * Great Lakes, [[Velika jezera]] *Great Plains, [[Velike planjave]] * Hawaii, [[Havaji]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Michigan, [[Michigansko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Missouri, [[Misuri (reka)|Misuri]]; [[Misuri]], država * Mississippi, [[Misisipi]] reka; [[Misisipi (zvezna država)|Misisipi]] * New England, [[Nova Anglija]] * New Mexico, [[Nova Mehika]] * Niagara Falls, [[Niagarski slapovi]] * North Carolina, [[Severna Karolina]] * North Dakota, [[Severna Dakota]] * Pennsylvania, [[Pensilvanija]] * Puerto Rico, [[Portoriko]] * Rocky Mountains / Rockies, [[Skalno gorovje]] * South Carolina, [[Južna Karolina]] * South Dakota, [[Južna Dakota]] * Texas, [[Teksas]] * United States of America, [[Združene države Amerike]] * Virgin Islands of the United States, [[Deviški otoki Združenih držav]] * Virginia, [[Virginija]] * Washington, D. C., [[Washington, D. C.]] * West Virginia, [[Zahodna Virginija]] {{div col end}} == Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske == {{div col|colwidth=24em}} * Anguilla, [[Anguilla]] * Bermuda, [[Bermudi]] * Bristol Channel /''Môr Hafren'', [[Bristolski prekop]]/zaliv (estuarij - ustje reke [[Severn]]) * British Virgin Islands, [[Britanski Deviški otoki]] * Cambrian Mountains ''/Mynyddoedd Cambria'', tudi Mid Wales/''Elenydd'', [[Cambrijsko hribovje]] * Cayman Islands, [[Kajmanji otoki]] (ali Kajmanski otoki) * Channel Islands, [[Kanalski otoki]] * Dover strait/Strait of Dover, [[Dovrska vrata]] (ožina /-i preliv) * Edinburgh, [[Edinburg]] * England, [[Anglija]] * English Channel, [[Rokavski preliv]] * Falkland Islands/''Las Islas Malvinas'', [[Falklandski otoki]]/''Malvinski otoki'' * Great Britain, [[Velika Britanija]] * (The) Hebrides /''Innse Gall,'' [[Hebridi]] * Highlands, [[Škotsko višavje]] * Isle of Anglesey /''Ynys Môn'', [[Anglesey]] * Isle of Man, [[Otok Man]] * Montserrat, [[Monserat]] * Northern Ireland /''Ulster'', [[Severna Irska]] * Orkney Islands, [[Orkneyjski otoki]] * Outer Hebrides /''Na h-Eileanan Siar'', Western Isles /''Na h-Eileanan an Iar'', [[Zunanji Hebridi]] * Pennines /''Pennine Chain /Pennine Hills'', [[Peninsko gorovje]] * Saint Helena, [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] (''Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha'') * Scotland /''Alba'', [[Škotska]] * Shetland Islands, [[Shetlandski otoki]] * South Georgia and the South Sandwich Islands, [[Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki]] * Thames, [[Temza]] * Thames Estuary, [[Ustje Temze]] * Turks and Caicos Islands, [[Otoki Turks in Caicos]] * United Kingdom od Great Britain and Northern Ireland, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] * Walerian Czuma/ ''Wales'' /''Cymru'', [[Wales]], [[Valizija]] {{div col end}} == Glej tudi== * [[Eksonim in endonim]] * [[Seznam nemških imen slovenskih krajev]] * [[Seznam italijanskih imen slovenskih krajev]] * [[Seznam madžarskih imen slovenskih krajev]] == Viri== * [http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf Slovenski eksonimi, Kladnik in ostali] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304221246/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf |date=2016-03-04 }} * [http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf Geodetska uprava republike Slovenije, Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090220053541/http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf |date=2009-02-20 }} {{imena krajev}} {{stublist}} [[Kategorija:Eksonimi]] 5egl3e9pevd9gjeh2u687rhonlnsdo7 6685851 6685848 2026-06-05T23:47:07Z ~2026-32552-67 260877 /* Turčija */ 6685851 wikitext text/x-wiki '''Slovenski [[eksonim]]i in [[endonim]]i''' za zemljepisna imena izven Slovenije. == 10 Neodvisnih držav v Karibskem morju (Skupnost narodov) == : angleško ''Commonwealth of Nations'' * Antigua and Barbuda, [[Antigva in Barbuda]] * Bahamas, [[Bahami]] ** Commonwealth of the Bahamas, [[Bahami]] * Barbados, [[Barbados]] (30. novembra 2021 je postala republika) * Dominica, [[Dominika]] * Grenada, [[Grenada]] * Jamaica, [[Jamajka]] * Saint Kitts and Nevis (Saint Christopher and Nevis), [[Sveti Krištof in Nevis]] (Sveti Kitts in Nevis) * Saint Lucia, [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] * Saint Vincent and the Grenadines, [[Sveti Vincencij in Grenadine]] * Trinidad in Tobago, [[Trinidad in Tobago]] (1. avgusta 1976 je postala republika) == [[Albanija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Bistricë]], Bistrica * Bjeshkët e Nemuna/Alpet Shqiptare, [[Prokletije]] (Albanske Alpe) * Bunë, [[Bojana (reka)|Bojana]] * Buni Jezercë/Liqeni i Madh, [[Veliko jezero, Albanija|Veliko jezero]] * Butrinti/Bouthroton, [[Butrint]] * Durrës, [[Drač]] * Drini, [[Drim]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * Drini i Zi, [[Črni Drim]] * Elbasani, [[Elbasan]] * Ípiros/Epir [[Epir]] * Gjiri i Drinit/Pellg i Drinit, [[Drimski zaliv]] * Gjiri i Vlorës, [[Valonski zaliv]] * Gjirokastër/Gjirokastra, [[Gjirokastra]] * Golloborda, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Golo brdo]] * Grámmos/Malii Gramozi [[Gramod]] * Kanali i Otrantos, [[Otrantska vrata]] * Korçë/Korça, [[Korča]] *Krahina Malore Qëndrore, [[Osrednje gorovje Albanije|Osrednje gorovje]] (prevod, ni eksonim) * Liqeni i Ohrit /Pogradecit, [[Ohridsko jezero]] * Liqeni i Prespës/Limni Megáli Préspa/Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Liqeni Shkodrës/Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Maja e Jezercës /''Maja Jezercë'', [[Jezerski vrh, Albanija|Jezerski vrh]] (prevod, ni eksonim) * Maja e Korabit /''Mali i Korabit'', [[Veliki Korab]] (prevod, ni eksonim) * Mali i Moravës, [[Morava (gora)|Morava]] (gora) (prevod, ni eksonim) * Oite, [[Ojta]] *Parku Kombëtar i Butrintit, [[Narodni park Butrint]] * Pogradeci, [[Pogradec]] * Prespa e Vogël, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Mala Prespa]] (ni eksonim) * Republika e Shqipërisë, [[Republika Albanija]] * Shkodra/Shkodë, [[Skader]] * Tiranë/Tirana, [[Tirana]] * Sarandë, [[Saranda]] * Shqipëria, [[Albanija]] * Vjosë, [[Vjosa]] (prevod, ni eksonim) * Vlorë/Vlora, [[Vlora]] {{div col end}} == [[Andora]] == * (Principat d') Andorra, (Kneževina) [[Andora]] == [[Argentina]] == * (''Islas Malvinas, [[Falklandski otoki]]'') * Patagonía, [[Patagonija]] * República Argentina, [[Argentina]] * Río Iguazú, [[Iguasu]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Alžirija]] == * Al-Jazā’ir/''Dzayer''/''Alger'', [[Alžir]] * Al-Jazā’irīyah, [[Alžirija]] * Al-Jumhurīyah al-Jazā’irīyah ad-Dīmuqrāṭīyah ash-Sha’bīyah, [[Ljudska demokratična republika Alžirija]] == [[Armenija]] == * Araratyan dasht ''/Արարատյան դաշտ'', [[Araratska planota]] * Erivan/Erebuni /''Երևան''/''Երեվան'', [[Erevan]] * ''Hajastani Hanrapetutjun/Հայաստանի Հանրապետություն,'' Republika [[Armenija]] * Haykakan leṙnašxarh, [[Armensko višavje]], tudi [[Armenska planota]] * ''Hrazdan dobi'' /Հրազդան գետ, [[Hrazdan (reka)]] * Lernajin Gharabagh /''Լեռնային Ղարաբաղի Հանրապետություն'' /Lernajin Gharabaghi Hanrapetutjun/ ''Արցախ''/Arcah, [[Gorski Karabah]] * ''Sevana Lič'' /''Սեւանա լիճ,'' [[Sevansko jezero]] == [[Avstralija]] == {{div col|colwidth=24em}} *Adelaide, [[Adelajda]] * Christmas Island, [[Božični otok]] * Cocos (Keeling) Island, [[Kokosovi otoki|Kokosovi (Keelingovi) otoki]] * Heard Island and the McDonald Islands, [[Heardov otok in McDonaldovi otoki]] * New South Wales, [[Novi južni Wales]] * Northern Territory, [[Severno ozemlje]]/teritorij * South Australia, [[Južna Avstralija]] * Tasmania, [[Tasmanija]] * Victoria, [[Viktorija (Avstralija)|Viktorija]] * Western Australia, [[Zahodna Avstralija]] * Australian Capital Territory, [[Območje glavnega mesta]] {{div col end}} == [[Avstrija]] == {{glavni|Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev}} {{div col|colwidth=24em}} * Burgenland, [[Gradiščansko]] * Česky les, [[Češki gozd]] *Donau, [[Donava]] * Drau, [[Drava]] (ni eksonim) * Eisenstadt, [[Železno, Avstrija]] * Enns, [[Aniža (reka)|Aniža]] * Großglockner (Grossglockner), [[Veliki Klek]] * Graz, [[Gradec]] * Hohe Tauern, [[Zahodne Ture]], tudi Visoke Ture *[[Inn]], Ina (zastarelo) *[[Innsbruck]], Inomost (zastarelo) * Kärnten, [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] * Klagenfurt am Wörthersee, [[Celovec]] * Lafnitz, [[Lapinč]] * Lavanttaler Alpen, [[Labotniške Alpe]] *[[Linz]], Linec (zastarelo) * Mariazell, [[Marijino Celje, Avstrija|Marijino Celje]] ali Marija Cel *Mur, [[Mura]] (ni eksonim) * Neusiedler See, [[Nežidersko jezero]] * Niedere Tauern, [[Vzhodne Ture]], tudi Nizke Ture * Niederösterreich, [[Spodnja Avstrija]] * Oberösterreich, [[Zgornja Avstrija]] * Österreich, [[Avstrija]] * Osttirol, [[Vzhodna Tirolska]] * Pustertal, [[Pustriška dolina]] * Republik Österreich, [[Republika Avstrija]] * [[Salzach]], Salica (zastarelo) * [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]], Salzbuška (zastar.Solnograška) * [[Salzburg]], Solnograd (zastarelo) * Spittal an der Drau, [[Špital ob Dravi]] * Steiermark, [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] * Tirol, [[Tirolska]] * Vorarlberg, [[Predarlska]] * Wien, [[Dunaj]] * Wiener Neustadt (Wr. Neustadt), [[Dunajsko Novo mesto]] * Wienerwald, [[Dunajski gozd]] {{div col end}} == [[Azerbajdžan]] == * Azərbaycan ''Respublikası'' /Азәрбајҹан/, ''Republika'' [[Azerbajdžan]] * Bakı /Bak /Baki, [[Baku]] * ''Dağliq Qarabağ'' /''Дағлиг Гарабағ'', [[Gorski Karabah]] * ''Naxçıvan Muxtar Respublikası'' /Naxcivan, Avtonomna republika [[Nahičevan]] == [[Belgija]] == : francosko (valonsko) / nizozémščina (flamščino) / nemško * Ardenne (Årdene) / Ardennen / Ardennen, [[Ardeni]] * Brussel(e) / Bruxelles / Brüssel, [[Bruselj]] * Belgique (Beldjike) / België / Belgien, [[Belgija]] * Benelux, [[Beneluks]] * Escaut (Escô) / Schelde (Skelde) / Schelde, [[Šelda]] * Flandre (Flande) / Vlaanderen (Vloandern) / Flandern, [[Flandrija]] ** [[Vzhodna Flandrija]] (Oost-Vlaanderen) ** [[Zahodna Flandrija]] (West-Vlaanderen) ** [[Flandrijski Brabant]] (Vlaams-Brabant) *Luxembourg, [[Luksemburg, provinca Belgije|Luksemburg]] *Moselle / Moezel / Mosel, [[Mozela]] * Wallonie (Walonreye / Waloneye) / Wallonië / Wallonie(n), [[Valonija]] ** [[Valonski Brabant]] (Brabant Wallon) == [[Belorusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Belaruskaja hrada, [[Belorusko višavje]] * Puszcza Białowieska/Belavežskaja pušča, [[Beloveška pušča]] * Bjarezina, [[Berezina]] * Belarus', [[Belorusija]] * Dnjapro, [[Dneper]] * Homel', [[Gomel]] * Hrodna, [[Grodno]] * Mahiljoŭ, [[Mogilev]] * Njoman/Nemunas/Neman, [[Njemen]] * Ahinski kanal/Kanał Ogińskiego, [[Oginskijev prekop]] * Ašmjanskae ŭzvyšša/Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * Prydniprovs'ka nyzovyna, [[Pridneprsko nižavje]] * Prypiać/Pryp'yat', [[Pripjat]], tudi [[Pripet (reka)|Pripet]] * Pripjatskie bolota/Pinskie bolota, [[Pripjatsko barje]] * Podlasie/Padljašša/Padljassi, [[Podlesje, Poljska|Podlesje]] * Viciebs, [[Vitebsk]] {{div col end}} == [[Bolgarija]] == {{div col|colwidth=24em}} * (Republika) Bălgarija/''Република'' ''България'', [[Bolgarija|(Republika) Bolgarija]] * Černo more/''Черно морé'', [[Črno morje]] * Kărdžali/''Кърджали'', [[Krdžali (okraj)|Krdžali]] * Сините камъни, [[Naravni park Modri kamni]] * Национален парк Централен Балкан, [[Narodni park Osrednji Balkan]] * Стара планина, [[Stara planina]] ali Balkan * Белоградчишки скали/''Belogradčiški skali'', [[Belogradčiške skale]] * Национален парк Рила, [[Narodni park Rila]] * Kazanlak, [[Kazanlik]] * Moisía/Moesia, [[Mezija]] * Šipčenski prohod, [[Šipčenski prelaz]] * Tărgovište/''Търговище'', [[Trgovište]] * Veliko Tărnovo/''Велико Търново'', [[Veliko Trnovo]] * Gornotrakijska nizina, [[Zgornjetrakijsko nižavje]] {{div col end}} == [[Bolivija]] == * Estado Plurinacional de Bolivia (šp.) /Tetã Hetãvoregua Mborivia (gvaransko)/ Wuliwya Suyu (ajmarsko)/ Puliwya Mamallaqta, Plurinacionalna/večnacionalna država [[Bolivija]] == [[Bosna in Hercegovina]] == * Banja Luka, [[Banjaluka]] * Bosna i Hercegovina, [[Bosna in Hercegovina]] * Federacija Bosne i Hercegovine, [[Federacija Bosne in Hercegovine]] * Međugorje, [[Medžugorje]] * Neumski zaljev, [[Neumski zaliv]] * Republika Srpska, [[Republika Srbska]] == [[Brazilija]] == * Amazonia, [[Amazonija]] * Brasilia (distrito federal), glavno mesto [[Brasilia]] * Planalto Brasileiro, [[Brazilsko višavje]] ali [[Brazilska planota]] * República Federativa do Brasil, [[Brazilija]] * Rio Amazonas, [[Amazonka]] * Rio Iguaçu, [[Iguasu]] == [[Ciper]] == * Lefkosía (Λευκωσία), turško ''Lefkoşa'', [[Nikozija]] * Kýpros (Κύπρος); turško ''Kıbrıs'', [[Ciper]] == [[Češka]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskydy, [[Beskidi]] * Bílá Hora, [[Bela Gora]] * Bílý Halštrov, [[Beli Elster]] * Čechy, [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]] (zgodovinska dežela) * Česká republika, [[Češka republika]] * Česko, [[Češka]] (država) * Česká vysočina/Český masiv, [[Češki masiv]] * České Budějovice, [[Češke Budejovice]] * České středohoří, [[Češko sredogorje]] * Český kras, [[Češki kras]] * Český Krumlov, [[Češki Krumlov]] * Český les, [[Češki gozd]] * Český Těšín, [[Češki Tešin]] * Českomoravská vysočina, [[Češkomoravsko višavje]] * Hradčany, [[Hradčani]] * Hradec Králové, [[Kraljevi Gradec]] *Karlovy Vary, [[Karlovi Vari]] * Krkonoše, [[Krkonoši]] * Krušné hory, [[Češko rudogorje]] * Kutná Hora, [[Kutna Gora]] * Labe, [[Laba]] * Lužická Nisa, [[Lužiška Nisa]] (Zahodna Nisa) * Mladá Boleslav, [[Mlada Boleslava]] * Morava, [[Moravska]] * Moravska, [[Morava (reka)]] * Moravské Budějovice, [[Moravske Budejovice]] * Moravský kras, [[Moravski kras]] * Olomouc, [[Olomuc]] * Plzeň, [[Plzen]] * Praha, [[Praga]] * Slavkov u Brna, tudi [[Austerlitz]] (hist.) * Slavkovský les, [[Slavkovski gozd]] * Slezsko, [[Šlezija]] * Sudetské pohoří, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Třebíč, [[Třebíč|Trebič]] * Vyšehrad, [[Višegrad, Praga|Višegrad (Praga)]] {{div col end}} == [[Čile]] == * (República de) Chile, (Republika) [[Čile]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Črna gora]] == * Crna Gora, [[Črna gora]] * Herceg Novi, [[Hercegnovi]] * Kotorski zaljev, [[Kotorski zaliv]] * Momičko polje, [[Momiško polje]] * Novljanski zaljev, [[Hercegnovski zaliv]] * Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Tivatski zaljev, [[Tivatski zaliv]] * Toločko polje, [[Tološko polje]] == [[Danska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Danmark, [[Danska]] * Færøerne /''Føroyar'', [[Ferski otoki]] * otok Fyn, tudi Funen * Grønland /''Kalaallit Nunaat'', [[Grenlandija]] * Jylland, [[Jutlandija]] * Kiel Bugt, [[Kielski zaliv]] * [[København]], tudi Kopenhagen ali Kodanj * Kongeriget Danmark, [[Kraljevina Danska]] * Lillebælt, preliv [[Mali Belt]] * Nørrejyske Ø, otok [[Severni Jutland]] * Østersøen, [[Baltik]] * Sjælland, [[Zelandija]] * Storebælt, preliv [[Veliki Belt]] * Vesterhavet /Nordsøen, [[Severno morje]] {{div col end}} == [[Dominikanska republika]] == * República Dominicana, [[Dominikanska republika]] == [[Etiopija]] == * Áddis Abêba, [[Adis Abeba]] * Awaash'','' Hawaas''/Hawaash We'ayot'', [[Avaš (reka)|Avaš]] (reka) == [[Ekvador]] == * Ecuador, [[Ekvador]] * Galápagos (uradno ''Archipiélago de Colón''), [[Galapaški otoki]] == [[Egipt]] == * [[Aleksandrija]] (arabsko الإسكندري, ''Iskenderia'') * [[Kairo]] (arabsko القاهرة, latinizirano ''al-Qāhirah'') * [[Nil]], (arabsko النيل, prečrkovano ''an-nīl'', staroegipčansko ''iteru'', koptsko ''piaro'' ali ''fiaro'') * [[Delta Nila]], (arabsko دلتا النيل‎ ''Delta an-Nīl'' ali الدلتا ''ad-Delta'') * [[Nubijska puščava]], (arabsko صحراء النوبة‎, ''Şaḩrā’ an Nūbyah'') * [[Sinajski polotok]], (arabsko شبه جزيرة سيناء, ''Shibh Jazirat Sina'') * [[Sinaj (gora)]], (arabsko جَبَل مُوسَىٰ‎, Mojzesova gora, hebrejsko הר סיני‎Har ''Sinai'') == [[Estonija]] == * Eesti Vabariik, Republika [[Estonija]] * Läänemeri, [[Baltsko morje]] * Liivi laht, [[Riški zaliv]] * Peipsi-Pihkva järv, [[Čudsko jezero|Čudsko-Pskovsko jezero]] * Soome laht, [[Finski zaliv]] * Tallinn, [[Talin]] ([[Reval]], hist.) * [[Tartu]] ([[Dorpat]], hist.) == [[Finska]] == (''ležeče: švedska imena'') * Åland / ''Ahvenanmaa'', [[Alandski otoki]] * Suomi / ''Finland'', [[Finska]] * Järvi-Suomi / ''Insjöfinland'', [[Finsko pojezerje]] * Inarijävi / ''Enare Träsk'' / Anárjávri, [[Inari (jezero)|Inari]] * Itämeri / ''Östersjön'', [[Baltsko morje]] * Karjala, [[Karelija]] * Lappland / ''Sameland'' / ''Saamiland'' / [[Sápmi]] (prej Laponska) * Pohjanlahti / ''Bottniska viken'', [[Botniški zaliv]] * Suomenlahti / ''Finska viken'', [[Finski zaliv]] == [[Francija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Aquitaine /Aquitània /Akitania /Aguiéne, [[Akvitanija]] * Alsace, [[Alzacija]] * Ardenne, [[Ardeni]] *Argonne, [[Argoni]] * Armagnac, [[Armanjak]] * Bassin parisien, [[Pariška kotlina]] * Bourgogne, [[Burgundija]] *Bourgogne-Franche-Comté, [[Burgundija - Franche-Comté]] * Bretagne / ''Breizh'' /''Bertaèyn'', [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanija]] (zgod. pokrajina) * Burbonnais / ''Dushé de Burbon'', [[Burbonija]] (zgod. pokrajina) * [[Camargue]] / ''Camarga'', [[Kamarga]] * Champagne(-Ardenne), [[Šampanja-Ardeni]] * Corse/''Corsica'', [[Korzika]] * Côte d'Azur, [[Azurna obala]] * Dauphiné, [[Daufineja]] * Dordogne, [[Dordonja]] *Flandre, Région flamande, [[Flandrija]] * Forêt de Fontainebleau/''Forêt de Bière'', [[Fontainebleauški gozd]] * France, [[Francija]] * Garonne, [[Garona]] * Gascogne, [[Gaskonja]] * [[Gironde (departma)|Gironde]] / ''Gironda'' * Golfe du Gascogne /''Bizkaiko Golkoa,'' [[Biskajski zaliv]] * Gave de Pau, [[Gava]] * Golfe de Porto, [[Portski zaliv]] * Golfe du Lion, [[Levji zaliv]] * Golfe du Marseille, [[Marsejski zaliv]] * Guadeloupe, [[Gvadelup]] * Guyane (française), [[Francoska Gvajana]]&nbsp; * Îles Normandes/Îles de la Manche, [[Kanalski otoki]] * l'Escaut/''Escô''/''Schelde'', [[Šelda]] * La Manche, [[Rokavski preliv]] * Le Léman/Lac de Genève, [[Ženevsko jezero]] * Loire, [[Loara]] * Lorraine, Louréne, [[Lorena]] * Lourde, [[Lurd]] * Marne, [[Marna]] * Martinique, [[Martinik]] * Massif armoricain, [[Armoriški masiv]] * Massif Central, [[Centralni masiv]] * (la) Moselle, [[Mozela]] * Nice /Niça/''Nissa'', [[Nica]] * Normandie, [[Normandija]] * Nouvelle-Aquitaine/Nòva Aquitània/Akitania Berria/Novéle-Aguiéne, [[Nova Akvitanija]] * Nouvelle-Calédonie, [[Nova Kaledonija]] * Occitanie /''Occitània'', [[Okcitanija]] * Pas de Calais, [[Dovrska vrata]] * Pays de la Loire, [[Loire (regija)]] * Picardie, [[Pikardija]] *Plaine d'Alsace, [[Alzaška planota]] * Provence /''Provença'', [[Provansa]] * Pyrénées/''Pirenèus''/''Pirinioak'', [[Pireneji]] * République française, [[Francija|Francoska republika]] * Rhône/''Ròse''/''Rôno'', [[Rona]] * Saône /''Sona'', [[Saona]] * Savoie /''Savouè'', [[Savoja]] * Seine, [[Sena]] * Septimanie/"Septimània", [[Septimanija]] * Cévennes /''Cevenas,'' [[Seveni]] * ''Saint-Pierre-et-Miquelon'', [[Saint Pierre in Miquelon]] * Somme, [[Soma]] * Vendée, [[Vendeja]] * Vézère, [[Vezera]] * Vosges, [[Vogezi]] {{div col end}} == [[Grčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ahaia (Αχαΐα), [[Ahaja]] - zgodovinska pokrajina * Aigaios Pelagos, [[Egejsko morje]] * Aksios, [[Vardar]] *Aoos, [[Vjosa]] * Argolikós kólpos, [[Argolski zaliv]] *Αρκαδία/Arkadía, [[Arkadija]] * Áthos (''Agion Oros''), [[Atos]] * Attiki, [[Atika]] * Athina, [[Atene]] * Chalkidiki/Halkidikí, [[Halkidika]] * Delfoi, [[Delfi]] * Dioryga tis Korinthou, [[Korintski prekop]] * Dodekánisa, [[Dodekanez]] * (Limni) Doiran, [[Dojransko jezero]] * Elláda / Hellás, [[Grčija]] * Elliniki Dimokratia, [[Helenska republika]] * Epiros / Epiri, [[Epir]] * Euboea, [[Evboja]] * Eurótas / Iri, [[Evrotas]] * Idi, Ida *Ioánnina, [[Janina (mesto)]] * Ιónio Pelagos, [[Jonsko morje]] * Ionia nisia, [[Jonski otoki]] * Iráklo, [[Iraklion]] * Itháki, [[Itaka]] * Kárpathos, [[Karpatos]] * Kephallonia, [[Kefalonija]] * Kerkyra, [[Krf]] * Kiklades, [[Kikladi]] * Korinthos, [[Korint]] * Kriti, [[Kreta]] * Lesbos/Lesvos, [[Lezbos]] *Limnos, [[Lemnos]] * (Limni) Megali Prespa, [[Prespansko jezero]] * Mikri Prespa, [[Malo Prespansko jezero]], [[Mala Prespa]] * Nisiá Aigaiou /''Ege Adalan'', [[Egejski otoki]] * Olympos /''Olimbos'', [[Olimp]] * Patra(i), [[Patras]] * Peiraias /''Pireas'', [[Pirej]] * Pelopónnēsos, [[Peloponez]] * Pindos, [[Pindsko gorstvo]] * Rhodhos, [[Rodos]] *Saronikós kólpos, [[Saronski zaliv]] * Sporádes, [[Sporadi]] * Stereá Elláda, [[Osrednja Grčija]] * Strymónas, [[Struma]] * Thermaikos kólpos, [[Solunski zaliv]] * Thessalia, [[Tesalija]] * Thessaloniki, [[Solun]] * Thráki, [[Trakija]] * Voiotía, [[Beocija]] * Zakinthos, [[Zakintos]] {{div col end}} == [[Gruzija]] == * აჭარა — ''ach'ara'' / აჭარის ავტონომიური რესპუბლიკა — ''ach'aris avtonomiuri respublika'', (Avtonomna republika) [[Adžarija]] * Aphazeti/''Abhazeti;'' Аҧсны ''Apsny,'' [[Abhazija]] * Sakartvelo / საქართველო, [[Gruzija]] * Mtkvari, [[Kura (reka)|Kura]] * Samhreti Oset / ''Республикæ Хуссар Ирыстон'', [[Južna Osetija]] == [[Gvajana]] == * Co-operative Republic of Guyana, [[Gvajana|(Kooperativna republika) Gvajana]] == [[Gvatemala]] == * (República de) Guatemala, [[Gvatemala]] * Ciudad de Guatemala (''Nueva Guatemala de la Asunción''), [[Gvatemala (mesto)]] == [[Haiti]] == * République d'Haïti, [[Haiti]] == [[Hrvaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bakarski zaljev, [[Bakarski zaliv]] * Bedekovčina, [[Bedekovščina]] *Brački kanal, [[Braški preliv]] * Brijuni, [[Brioni]] (po novem eksonim) * Brod na Kupi, [[Brod na Kolpi]] * Dalmatinski otoci, [[Dalmatinski otoki]] * Dinarsko gorje/Dinarske planine, [[Dinarsko gorovje]] * Drvenički kanal, [[Drveniški kanal]] * Dunav (-velja tudi za Srbijo), [[Donava]] * Hrvatska, [[Hrvaška]] * Hrvatsko Zagorje, [[Hrvaško Zagorje]] *[[Ilovička vrata]], [[Iloviška vrata]] * Istarska župánija, [[Istrska županija]] * Jadransko more, [[Jadransko morje]] (ni eksonim) * Karinsko more, [[Karinsko morje]], tudi [[Karinsko jezero]] * Karlovac, [[Karlovec]] * [[Kaštela]], Kašteli (občina-"mesto") * Kaštelanski zaljev, [[Kaštelanski zaliv]] * Kornatski otoci, [[Kornati]] * Kupa, [[Kolpa]] (ni eksonim) * Kvarner, [[Kvarnerski zaliv]] * Kvarnerić, [[Mali Kvarner]] * Kvarnerićka vrata, [[Kvarnerska vrata]] * Kvarnerski otoci, [[Kvarnerski otoki]] * Malostonski zaljev (Kanal Maloga Stona), [[Malostonski zaliv]] * Međimurje, [[Medžimurje]], Medmurje * Mursko Središće, [[Mursko Središče]] * Murtersko more, [[Murtersko morje]] * Novigradsko more, [[Novigrajsko morje]] * Olipski kanal, [[Olipski kanal|Olibski kanal]] * Pirovački zaljev, [[Pirovški zaliv]] * Pula, [[Pulj]] * Raški zaljev/Zaljev Raša, [[Raški zaliv]] /Zaliv Raša * Republika Hrvatska, [[Republika Hrvaška]] * Rijeka, [[Reka, Hrvaška|Reka]] * Riječki zaljev, [[Reški zaliv]] * Sisak, [[Sisek]] * Stonski zaljev, [[Stonski zaliv]] * Srijem, [[Srem]] * Sutla, [[Sotla]] (ni eksonim) * Sveta Gera, [[Trdinov vrh]] (ni eksonim) * Šibenski zaljev, [[Šibeniški zaliv]] * Šoltanski kanal, [[Šoltski preliv]] * Vela vrata, [[Velika vrata (preliv)]] * Virsko more, [[Virsko morje]] *Zlatni rat, [[Zlati rt]], tudi Zlati rog {{div col end}} == [[Indija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajmer]] * [[Ahmedabad]] / Ahmadābād/Amdāvād * [[Andra Pradeš]] / Āndra Pradēś * [[Arunačal Pradeš]] / Arunachal Pradesh/Aruṇācal Pradeś * [[Asam]] / Ôxôm/Assam * [[Benares]] / Vārānasi * [[Mumbaj]] / Mumbai (prej [[Bombaj]]) * [[Čenaj]] / Ceṉṉai * [[Delhi]] / Dilli * [[Džamu]] / Jammū * [[Džamu in Kašmir]] / Jammū aur Kaśmīr/Jammū te Kaśmīr/Jammū wa Kaśmīr * [[Gudžarat]] / Gujarāt * [[Harjana]] / Haryāna/Hariyāṇā * [[Himačal Pradeš]] / Himācal Pradeś * [[Kalkuta]] / Kolkata * [[Karnataka]] / Karṇāṭaka/Karnāṭak * [[Jamuna]] / Yamunā * [[Lakadivi]] / Lakshadweep * [[Ladak]] / Laddākh/la-dwags * [[Maharaštra]] / Mahārāşțra * [[Madja Pradeš]] / Madhya Pradēś * [[Mali Nikobar]] / ChoṭāNikobār/Ong * [[Nagaland]] / Nāgāland * [[Radžastan]] / Rājasthān * [[Šrinagar]] / Śrīnagar * [[Utar Pradeš]] / Uttar Pradesh * [[višavje Chota Nagpur]] / Chota Nagpur Plateau * [[Vzhodni Gati]] / Toorpu Kanumalu/Poorva ghatta/Kizhakkut Todarchhi Malaigal * [[Zahodna Bengalija]] / Paścimbaṅga * [[Zahodni Gati]] / Pashchim Ghāt/Sahjádri nebo/Pashchimaghattam nebo/Mérkut totarchchi malaj * [[Zanskar]] / Zāskār/zangs dkar {{div col end}} == [[Irska]] == * Éire/Ireland, [[Irska]] * Northern Ireland, [[Severna Irska]] * ''Poblacht na hÉireann'', [[Republika Irska]] == [[Italija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Abruzzo / Abruzzi, [[Abruci]] * Adige (nem. ''Etsch''), [[Adiža]] * Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alta Valle Isarco (nem. Wipptal), [[Dolina Wipptal]] * [[Atesinske Alpe]] * [[Grajske Alpe]] *Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alpi Lepontine, [[Adulske Alpe]]/Lepontinske Alpe * Alpi Marittime, [[Primorske Alpe]] * Alpi Orobie, [[Orobske Alpe]]/Bergamske/Bergamaške Alpe * [[Kotijske Alpe]] * [[Ligurske Alpe]] * Alpi Pennine, [[Peninske Alpe]] * [[Valaiške Alpe]] * Alto Adige (''Südtirol''), Zgornje Poadižje/ [[Južna Tirolska]] * Appennini, [[Apenini]] * Arcipelago Campano, [[Neapeljsko otočje]] * Arcipelago della Maddalena, [[Magdalensko otočje]] * Arcipelago del Sulcis, [[Otočje Sulcis]] * Arcipelago di Tavolara, [[Otočje Tavolare]] * Arcipelago Toscano, [[Toskanski arhipelag]] * Basilicata, [[Bazilikata]] *[[Bologna]], Bolonja (nestandardiziran) * [[Bolzano]] (nem. ''[[Bozen]]''), tudi [[Bocen]] * Bressanone (nem. ''Brixen''), [[Briksen]] * Calabria, [[Kalabrija]] * Campania, [[Kampanija]] * Campi Flegrei, [[Flegrejska polja]] *Carnia /Cjargne, [[Karnija]] * Catanzaro, [[Katanzaro]] * Delta del Po, [[Delta reke Pad]] * Emilia-Romagna, [[Emilija - Romanja]] * Firenze, [[Firence]] * Fosse Ardeatine, [[Ardeatinske jame]] * Friuli-Venezia Giulia /''Friûl-Vignesie Julie'', [[Furlanija - Julijska krajina]] *Golfo di Gaeta, [[Gaetski zaliv]] * Golfo di Genova, [[Genovski zaliv]] *Golfo di Manfredonia, [[Manfredonijski zaliv]] *Golfo di Napoli, [[Neapeljski zaliv]] *Golfo di Salerno, [[Salernski zaliv]] *Golfo di Sant'Eufemia, [[Zaliv Svete Eufemije]] * Golfo di Taranto, [[Tarantski zaliv]] *Golfo di Venezia, [[Beneški zaliv]] * Herculaneum / Ercolano, [[Herkulanej]] * Isole Ciclopi, [[Kiklopsko otočje]] * Isole Cheradi, [[Keradsko otočje]] * Isole Egadi, [[Egadsko otočje]] * Isole Eolie /Isole Lipari, [[Eolski otoki]] * Isole Flegree, [[Flegrejsko otočje]] * Isole Pelagie, [[Pelagijsko otočje]] * Isole Ponziane/Isole Pontine, [[Pontinsko otočje]] * Lago Albano /''Lago di Castel Gandolfo,'' [[Albano (jezero)]] * Lago di Bolsena, [[Bolsensko jezero]] * Lago di Como, [[Komsko jezero]] * Lago di Garda, [[Gardsko jezero]] * Lago d’Orta, [[Jezero Orta]] * Lago Maggiore (L. Verbano), [[Jezero Maggiore]] * Lago Trasimeno, [[Trasimensko jezero]] * Laguna di Grado, [[Gradeška laguna]] * Laguna di Venezia, [[Beneška laguna]] * Lazio, [[Lacij]] * Liguria, [[Ligurija]] * Lombardia, [[Lombardija]] * Mare Adriatico, [[Jadransko morje]] *Mar Ionio, [[Jonsko morje]] * Mar Ligure, [[Ligursko morje]] * Mar Tirreno, [[Tirensko morje]] * Marche, [[Marke]] * [[Merano]] (nem. ''Meran'') ''Maran'' *[[Milano]], Milan (nestandarditiran) * Molisse, [[Molize]] * Monti Iblei, [[Hiblejske gore]] * Napoli, [[Neapelj]] * Penisola Italiana, [[Apeninski polotok]] * Pianura Padana / Val Padana, [[Padska nižina]] * Piave, [[Piava]] * Piemonte, [[Piemont]] * Po, [[Pad]] * Pompeii, [[Pompeji]] * Puglia, [[Apulija]] * Ravenna, [[Ravena]] * Repubblica Italiana, [[Italija|Italijanska republika]] * Roma, [[Rim]] * Rubicone, [[Rubikon]] * Sardegna, [[Sardinija]] * Sicilia, [[Sicilija]] * Siracusa /''Sarausa / Seragusa'', [[Sirakuze]] * Stretto di Messina, [[Mesinski preliv]] * Stretto di Otranto/''Canale d'Ótranto'', [[Otrantska vrata]] * Tagliamento, [[Tilment]] * Tarquinia, [[Tarkvinija]] * Tevere, [[Tibera]] *[[Torino]], Turin (nestandardiziran) * Toscana, [[Toskana]] * [[Trento]]/Trient, tudi Trident (zgodov.) *Treviso, [[Treviž]] * Triveneto, Tri Benečije * Umbria, [[Umbrija]] * Venezia, [[Benetke]] * Veneto, [[Benečija]] * Monte Vesuvio, [[Vezuv]] * Valle d'Aosta /''Vallée d'Aoste'', [[Dolina Aoste]] * Valle Isarco /"Val dl Isarch"/''Eisacktal'', [[Dolina reke Eisack]] * Val Pusteria /''Val de Puster''/'Pustertal'', [[Pustriška dolina]] * Vipiteno /Sterzing, Štercing {{div col end}} === [[Furlanija-Julijska krajina]] === * {{Glavni|Seznam slovenskih geografskih imen Furlanije-Julijske krajine}} == [[Kanada]] == {{div col|colwidth=24em}} * Amundsen bay, [[Amundsenov zaliv]] * Baffin Island /''Qikiqtaalu'', [[Baffinov otok]] * Banks Island, [[Banksov otok]] * British Columbia, [[Britanska Kolumbija]] * Canada, [[Kanada]] *Canadian Shield (Laurentian Plateau), [[Kanadski ščit]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Great Bear Lake (''Grand lac de l'Ours''), [[Veliko medvedje jezero]] * Great Lakes (''Grands Lacs'' ''d'Amérique du Nord'') [[Velika jezera]] * Great Slave Lake (''Grand lac des Esclaves''), [[Veliko suženjsko jezero]] * Hudson Bay, [[Hudsonov zaliv]] * Hudson Strait, [[Hudsonov preliv]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Lake Winnipeg, [[Winnipeško jezero]] * Mackenzie River (fr. Le fleuve Mackenzie), [[Mackenziejeva reka]] * Melville Island, [[Melvillov otok, Kanada|Melvillov otok]] * New Brunswick/''Nouveau-Brunswick'', [[Novi Brunswick]] * New Fundland/''Terre-Neuve'', [[Nova Fundlandija]] * Niagara falls, [[Niagarski slapovi]] * Northwest Territories (''Territoires du Nord-Ouest''), [[Severozahodna ozemlja]] * Nova Scotia, [[Nova Škotska]] * Prince Edward Island, [[Otok princa Edvarda]] * Prince of Wales Island, [[Otok waleškega princa]] * Quebec City/Ville de Québec/Québec, [[Quebec City]] * Queen Charlotte Islands /[[Haida Gwaii]] * Queen Elizabeth Islands, [[Otoki kraljice Elizabete]] * [[Red River of the North]] /''rivière Rouge du Nord'' * Saint Lawrence River /Fleuve Saint-Laurent, [[Reka svetega Lovrenca]] * Slave River (fr. Rivière des Esclaves), [[Suženjska reka]] * Southampton Island, [[Southamptonov otok]] * Victoria Island /''Kitlineq'', [[Viktorijin otok]] * Yukon, [[Jukon]] {{div col end}} == Izrael == * Haifa, [[Hajfa]] * Jerušálajim, [[Jeruzalem]] * Yafo, [[Jafa]] == [[Kolumbija]] == * República de Colombia, [[Kolumbija|(Republika) Kolumbija]] == [[Kosovo]] == {{div col|colwidth=24em}} * Albanik/=? Leposavić * Besianë/Podujevë /Podujevo, [[Podujevo]] * Deçan/Dečani, [[Dečani]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * (Rrafshi) Dukagjin /Metohija, [[Metohija]] * Ferizaj /Uroševac, [[Uroševac]] * Fushe ë Kosovës/Kosovo Fusha /Kosovo polje, [[Kosovo polje]] * Gjakovë /Đakovica, [[Đakovica]], Djakovica * Gjilan /Gnjilane, [[Gnjilane]] * Kaçanik /Kačanik, [[Kačanik]] * Kastrior /Obilić, [[Obilić]] * Klinë/Klina, [[Klina]] * Kosova/Kosovë /Kosovo, [[Kosovo]] * Mitrovicë e Kosovës /Kosovska Mitrovica, [[Kosovska Mitrovica]] * Pejë/Peć, Peć/[[Peč]] * Prishtinë /Priština, [[Priština]] * Rahavec/Orahovac, [[Orahovac]] * Suharekë oz.Therandë /Suva Reka, [[Suva Reka]] * Vushtri /Vučitrn, [[Vučitrn]] {{div col end}} == [[Kostarika]] == * República de Costa Rica, [[Republika Kostarika]] == [[Kuba]] == * (República de) Cuba, [[Kuba]], uradno Republika Kuba * La Habana, [[Havana]] == [[Latvija]] == * Daugava, [[Zahodna Dvina]] * [[Daugavpils]], tudi ''Dineburg'' oz. ''Dvinsk'' (hist.) * Kurzeme, [[Kurlandija]] * Latgale, [[Latgalci|Latgalija]] * Latvijas Republika, [[Republika Latvija]] * [[Latvija]] tudi [[Letonija]] * Liivimaa/Livonija, [[Livonija]] * Rīga, [[Riga]] * Rīgas jūras līcis, [[Riški zaliv]] * [[Vidzeme]] /''Vidūmō,'' [[Livonija]] * Zemgale, [[Semigali|Semgalija]] == [[Lihtenštajn]] == * Liechtenstein, [[Lihtenštajn]] * ''Fürstentum Liechtenstein'', [[Kneževina Lihtenštajn]] == [[Litva]] == * Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * [[Kaunas]], ''Kovno'' (hist.) * Klaipėda (nem. ''Memel/Mimmelburg''), [[Klajpeda]] * Kuršių nerija/Ку́ршская коса́, [[Kurska kosa]] * Kuršių marios, [[Kurski zaliv]] * Lietuva, [[Litva]] * Lietuvos Respublika, [[Republika Litva]] * Nemunas, [[Nemen]] * Vilnius, [[Vilna]] == [[Luksemburg]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Luxembourg (''Groussherzogtum Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''Grand-Duché de Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Großherzogtum Luxemburg'', [[Luksemburg]] * Lëtzebuerg/''Stad Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''(Ville de) Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Luxemburg (Stadt''), [[Luxembourg (mesto)|Luksemburg (mesto)]] * Musel ''(la Moselle)'', [[Mozela]] == [[Madžarska]] == Za dvojezična slovensko-madžarska imena glej [[Seznam slovenskih imen madžarskih krajev]] {{div col|colwidth=24em}} * Alföld /''Nagy-Magyar-Alföld'', [[Velika madžarska nižina]] * Bakony/Bakonyerdő, [[Bakonjski gozd]] * Balaton, [[Blatno jezero]] * Bánság, [[Banat]] * Baranya ''(megye)'', [[Baranja (županija)|Baranja]] * Barcs, [[Barcs|Barč]]{{navedi vir}} * [[Berzence]] (''hrv. Brežnjica/Breznica''), Bistrica * Buda, [[Budim]] * Budapest, [[Budimpešta]] * [[Debrecen]], (hist. Debrecin) * Duna, [[Donava]] * [[Eger]], (Jagar) * Fehér-Körös, [[Beli Kriš]] * Fekete-Körös, [[Črni Kriš]] * Fertő tó, [[Nežidersko jezero]] *[[Győr]], (hist. Gjur) * Kalocsa, [[Kaloča]] * Keszthely, [[Blatenski Kostel]], Blatograd * Kisalföld, [[Mala madžarska nižina]] (-o, -o nižavje) * [[Kis Balaton]], Malo Blatno jezero * Körmend, [[Kermendin]] (tudi Kirment) * Magyarország, [[Madžarska]] * Mátra, [[Matra]] (gora) * [[Miskolc]], tudi [[Miškolc]] * Mohács, [[Mohač]] * Mosoni-Duna, [[Mošonska Donava]] * Nagykanizsa, [[Velika Kaniža]] * Sárvár (nem. Kotenburg, Rotenturm an der Raab), [[Mala sela|Mala Sela]] * Sebes-Körös, [[Hitri Kriš]] * Somogyi megye, [[Šomodska županija]] * [[Szeged]], (hist. Segedin) * Székesfehérvár, (hist.) [[Stolni Beligrad]] * Szombathely, [[Sombotel]] * Tisza, [[Tisa]] * Vas megye, [[Železna županija]] * Visegrád, [[Višegrad, Madžarska|Višegrad]] * Zala megye, [[Zalska županija]] * Zalaegerszeg, ([[Jageršek]]) * Zalavár, [[Blatograd]]/[[Blatnigrad]] {{div col end}} ZAMEJSTVO ('''dvojezični kraji niso eksonimi !!'''; vključeni so vsi zamejski toponimi s slovenskimi imeni ne glede na etnično sestavo) {{div col|colwidth=24em}} * Alsószölnök, [[Dolnji Senik]] * Apátistvánfalva, [[Števanovci]] * Csörötnek, [[Čretnik]] * Farkasfa, [[Farkašovci]] * "Fekete-tó", [[Črne mlake]] * Felsőszölnök, [[Gornji Senik]] * Füzes, [[Fizeš]] * Grajka-patak, [[Grajka]] * Háromház, [[Tridvor]] * Hársas-patak, [[Haršaš]] * Husászi-patak, [[Husas]] * János hegy, [[Janezovi breg]] * Kebele, [[Kobiljanski potok]] * Kerca-patak (''Kis-Kerca''), [[Mala Krka]] * Kerka (''Velka Kerka''), [[Velika Krka|(Velika) Krka]] * Kercaszomor, [[Krčica-Somorovci]] * Kerkabarabás, [[Barabaš]] * Kethely, [[Traušče]] (potok) * Kétvőlgy, [[Verica-Ritkarovci]] (Dve Dolini) * Kondorfa (''Gárdonyfa''), [[Kradanovci]] * Lapincs (''nem. Lafnitz''), [[Lapinč]] * Lenti, [[Lentiba]] * Letenye, [[Letina]] * Magyarlak, [[Lak]] * Magyarszombatfa, [[Soboška ves|Soboška ves (Železna županija]]) * Orfalu, [[Andovci]] * Őrség, [[Stražno ozemlje]] * Őrségi Nemzeti Park, [[Narodni park Őrség]] * Pest, [[Pešta]] * Rába, [[Raba]] * Rábagyarmat, [[Žormot]] * Rábakethel, [[Trošče]] * Rábakisfalud; danes Máriaújfalu, [[Mala ves]] * Rábatótfalu, [[Slovenska ves]] * [[Rédics]], [[Redič]] * Rönök, [[Renik]] * Sopron, [[Šopron]] * Surd, [[Šurd]] * Szakonyfalu, [[Sakalovci]] * [[Szalafő]], [[Sola (Madžarska)|Sola]] (ali [[Glava Zale]]) * Szakony-patak, [[Sakalovski potok]] * Szentgotthárd, [[Monošter]] * Szentistvánlak, [[Jošavci]] * Szölnöki-patak, [[Seniški potok]] * Szomoróc, [[Somorovci|Somor(ov)ci]] * Talapatka, danes Máriaújfalu, [[Telik]] * Újbalázsfalva, [[Otkovci]] * Velemér, [[Velemer]] * Zalaszombatfa, [[Soboška ves, Zalska županija|Soboška ves (Zalska županija)]] * Zsida, [[Židova]] * "Zsida-patak", [[Žida (potok)|Žida]] {{div col end}} == [[Maroko]] == * Marrakech, [[Marakeš]] == [[Malta]] == * (Il-)Belt Valletta, [[Valletta]] * [[Għawdex]], [[Gozo]] * [[Kemmuna]], [[Comino]] * [[San Pawl il-Baħar]], Zaliv sv. Pavla * il-Port il-Kbir (''Porto Grande, Grand Harbour''), [[Veliko pristanišče, Valletta]] * Ir-Rabat, [[Rabat, Malta|Rabat]] * Repubblika ta' Malta, [[Republika Malta]] * L-Imdina, [[Mdina]] ''(Melitta, Melitte/Μελίττη, Madinah'', ''Medina''), tudi ''Città Vecchia'' oz. [[Melita (antično mesto)]] == [[Mehika]] == * Golfo de California, [[Kalifornijski zaliv]] * Golfo de Campeche, [[Kampeški zaliv]] * Golfo de México, [[Mehiški zaliv]] * México, [[Mehika]] * Estados Unidos Mexicanos, [[Združene mehiške države]] * Península de Baja California, [[Kalifornijski polotok]] * [[Tehuantepeška zemeljska ožina]] * Yucatan, [[Jukatan]] == [[Moldavija]] == * Basarabia, [[Besarabija]] * Bugeac, [[Budžak]] * Chişinău, [[Kišinjev]] * Moldova, [[Moldavija]] * Nistru, [[Dnester]] * Република Молдовеняскэ Нистрянэ/Приднестровская Молдавская Республика/<small>Придністровська Молдавська Республіка</small>, [[Pridnestrska republika|Pridnestrska moldavska republika]]; [[Pridnestrje]] * Stânga Nіstruluі, [[Transnistrija]] == [[Nemčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bautzen/''[[Budyšin]]'', [[Budišin]] * Bayerische Alpen, [[Bavarske Alpe]] * Bayerische Voralpen, [[Bavarske predalpe]] * Bayern, [[Bavarska]] * Berchtesgadener Alpen, [[Berchtesgadenske Alpe]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Böhmerwald, [[Češki gozd]] * Braunschweig (Brunswiek); zastar. tudi Brunsvik * Brandenburg, [[Brandenburška]] * Bundesrepublik Deutschland, [[Zvezna republika Nemčija]] * Bautzen/Budyšin, [[Budišin]] * Chemnitz, Kamnica (hist.) * Chiemsee, [[Kimsko jezero]] * Deutsche Bucht, [[Nemški zaliv]] * Deutsche Demokratische Republik (hist.), [[Nemška demokratična republika]] * Deutschland, [[Nemčija]] * Deutsche Mittelgebirge, [[Nemško sredogorje]] * Deutsch-Polnische Tiefebene, [[Nemško-poljsko nižavje]] * Donau, [[Donava]] * [[Dresden]], Draždani (hist.) * Elbe, [[Laba]] * Elsass (hist.), [[Alzacija]] * Elstra/Halštrow, [[Halštrov]]/Elster? * Krušnéhory/Erzgebirge, [[Češko rudogorje]] * Franken/Frankenland (hist.), [[Frankovska]] * Frankenwald, [[Frankovski gozd]] * Frankfurt am Main, [[Frankfurt ob Majni]] * Frankfurt an der Oder, [[Frankfurt ob Odri]] * Fränkische Schweiz, [[Frankovska Švica]] * FränkischeAlb/Frankenalb/FränkischerJura, [[Frankovska Jura]] * Freising, [[Brežinje]] * Friesland, [[Frizija]] * FriesischeInseln/Waddeneilanden/FriescheEilanden/Vadehavsøe, [[Frizijski otoki]] * Hannover, [[Hanover]] * Jütland, [[Jutlandija]] * Kieler Bucht, [[Kielski zaliv]] * Nord-Ostsee-Kanal/KielCana, [[Kielski prekop]] * [[Köln]] am Rhein, Kelmorajn (hist.) * Konstanz, [[Konstanca, Nemčija|Konstanca]] * Lausitz /Łužica /Łužyca, [[Lužica]] * Lausitzer Neisse/Neiße /Łužiska/Łužyska Nysa', [[Lužiška Nisa]] (Zah. Nisa) * Limburg an der Lahn, [[Limburg ob Lahnu]] * Lothringen (hist.), [[Lotaringija]] * Lüneburger Heide, [[Lüneburška resava]] * Main, [[Majna]] * Mecklenburg-Vorpommern, [[Mecklenburg - Predpomorjanska]] * Mecklenburgische Seenplate, [[Mecklenburško pojezerje]] * Mecklenburger Bucht, [[Mecklenburški zaliv]] * Mittellandkanal, [[Mittellandski prekop]] * Mosel, [[Mozela]] * [[München]], Monakovo (hist.) * Nord-Ostsee-Kanal (''Kiel Canal''), [[Kielski prekop]] * Neisse, [[Nisa]] * Niedersachsen, [[Spodnja Saška]] *Norddeutsches Tiefland, [[Severnonemška nižina]] * Nördliche Kalkalpen, [[Severne apneniške Alpe]] * Nordrhein-Westfalen, [[Severno Porenje - Vestfalija]] * Nordsee/''Westsee''/''Deutsches Meer,'' [[Severno morje]] * Oder, [[Odra]] * Ostsee, [[Baltsko morje]] * Pfalz, [[Pfalško]] * Pommern, [[Pomorjansko]] * Pommersche Bucht, [[Pomorjanski zaliv]] * Preussen, [[Prusija]] (hist.) * [[Regensburg]], Ratisbona (hist.) * Rheinland, [[Porenje]] * Rheinland-Pfalz, [[Porenje - Pfalška]] * Rhein, [[Ren]] * Rheinisches Schiefergebirge, [[Rensko skrilavo hribovje]] * Raetia/Rhaetia, [[Retija]] * Ruhrgebiet/Ruhrrevier, [[Porurje]] * Saarland, [[Posarje]] * Sachsen, [[Saška]] * Sachsen-Anhalt, [[Saška - Anhalt]] * Sachsische Schweiz, [[Saška Švica]] * Schwaben(land), [[Švabska]] * Schwäbische Alb, Schwäbische Jura, [[Švabska Jura]] * Schwarze Elster, [[Črni Elster]] * Sorben/''Sorbi''/''Serbja'', [[Lužiški Srbi]] *[[Speyer]] (do 1825 tudi Spires; zastar slov. ime Špir) * Teutoburger Wald, [[Tevtoburški gozd]] * Thüringen, [[Turingija]] * Thüringer Becken, [[Turinška kotlina]] * Thüringerwald, [[Turinški gozd]] * Thüringisch-Fränkisches Mittelgebirge, [[Turinško-Frankovsko višavje]] * Weiße Elster, [[Beli Elster]] * Weser, [[Vezera]] * Westfalen, [[Vestfalija]] {{div col end}} == [[Nikaragva]] == * Lago de Nicaragua, [[Nikaragovsko jezero]] * Lago de Managua, [[Managovsko jezero]] * (República de) Nicaragua, (Republika) [[Nikaragva]] * (Santiago de) Managua, [[Managva]] == [[Nizozemska]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Friesland, [[Frizija]] * Den Haag, [[Haag]] * Holland, [[Holandija]] (Noord-Holland, [[Severna Holandija]]; Süd-Holland, [[Južna Holandija]]) * Koninkrijk der Nederlanden, [[Kraljevina Nizozemska]] * Nederland, [[Nizozemska]] * Nederlandse Antillen, [[Nizozemski Antili]] * Rijn, [[Ren]] * Schelde, [[Šelda]] * Zeeland, [[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]] == [[Norveška]] == * Barentshavet, [[Barentsovo morje]] * Bjørnøya, [[Medvedji otok]] * Kongeriket Norge/Noreg, [[Kraljevina Norveška]] * Nordkapp, [[Nordkap]] * Norse, [[Norveška]] * Norskehavet, [[Norveško morje]] * De skandinaviske fjellene/Kjølen, [[Skandinavsko gorovje]] * [[Svalbard]], tudi Spitzbergi == [[Paragvaj]] == * República del Paraguay/''Tetã Paraguái'', Republika [[Paragvaj]] * Rio Paraguay, [[Paragvaj (reka)]] == [[Peru]] == * República del Perú, (Republika) [[Peru]] == [[Poljska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskidy, [[Beskidi]] * Bydgoszcz, [[Bidgošč]] * Bytom, [[Bitom]] * Częstochowa, [[Čenstohova]] * Galicja, ''Halicz'', [[Galicija]] * Gdańsk, [[Gdansk]] *Gubin, [[Guben]] *Kaczawa, [[Kačava]] * Karkonosze, [[Krkonoši]] * Kaszuby (Kaszëbë, Kaszëbskô), [[Kašubsko]] * Katowice, [[Katovice]] * Kraków, [[Krakov]] * Kujawy, [[Kujavija]] * Łódź, [[Lodž]] * Małopolska, [[Malopoljska]] * Mazowsze, [[Mazovija]] * Mazury, [[Mazurija]] * Morze Bałtyckie, Bałtyk, [[Baltsko morje]] * Nysa, [[Nisa, Poljska|Nisa]] * Nysa Kłodzka, [[Vzhodna Nisa]] (Klodska Nisa) * Nysa Łużycka, [[Zahodna Nisa]], [[Lužiška Nisa]] * Nysa Szalona, [[Nisa Šalona]] * Polska, [[Poljska]] * Pomorze, [[Pomorjansko]] * Poznań, [[Poznanj]] * Puszcza Białowieska, [[Beloveška pušča]]/[[Beloveški gozd]] * Rzeczpospolita Polska, [[Republika Poljska]] * Sudety, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Szczecin, [[Ščečin]] * Śląsk, [[Šlezija]] * Tatry Wysokie, [[Visoke Tatre]] * Toruń, [[Torunj]] * Bory Tucholskie, kašubsko: Tëchòlsczé Bòrë, [[Tuholski gozd]] *Warmia, [[Varmija]] * Warszawa, [[Varšava]] *Warta, [[Varta]] * Wielkopolska, [[Velikopoljska]] (pokrajina) * Wisła, [[Visla]] * Wrocław, [[Vroclav]] *Zalew Szczeciński, [[Ščečinski zaliv]] (laguna) *Zalew Wiślany, [[Vislanski zaliv]] (laguna) *Zatoka Gdańska, [[Gdanski zaliv]] *Zatoka Pomorska, [[Pomeranški zaliv]] {{div col end}} == [[Portugalska]] == * Açores, [[Azori]] * Cabo da Roca, [[Rt Roca]] * Lisboa, [[Lizbona]] * Mar da Palha, [[Lizbonski zaliv]] (estuarij reke Tajo/Tejo) * Portugal, [[Portugalska]] * República Portuguesa, [[Portugalska|Portugalska republika]] * Tejo, [[Tajo]] == [[Romunija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Banat]] (madž. Bánság) * Banatske gore *Basarabia, [[Besarabija]] * [[Brașov]]/''Kronstadt'', Brašov (hist.) * Bucovina, [[Bukovina]] * Bucureşti, [[Bukarešta]] * Câmpia Română, [[Vlaška nižina]] * Carpați, [[Karpati]] * [[Cluj-Napoca]] / ''Kreis Klausenburg/Kolozsvár'', Kluž (hist.) *Crișana, [[Krišana]] * Crișul Alb, [[Beli Kriš]] *Crișul Negru, [[Črni Kriš]] * Crișul Repede, [[Hitri Kriš]] * Delta Dunǎrii, [[Delta Donave]] * Dobrogea, [[Dobrudža]] * Dunǎre(a), [[Donava]] * [[Iași]], Jaši (hist.) * Južni Karpati (Transilvanske Alpe) * Marea Neagră, [[Črno morje]] * Moldova, [[Moldavija]] (romunska zgodovinska pokrajina, kneževina) * Muntenia, [[Muntenija]] * Mureș, [[Mureš]] (reka) * Oltenia, [[Oltenija]] * România, [[Romunija]] *Siret, Siretul * Timişoara, [[Temišvar]] * Țara Românească, [[Vlaška]] (''romunska zgodovinska pokrajina)'' * Transilvania / Ardeal, [[Transilvanija]] {{div col end}} == [[Rusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Белое море – ''Beloe more'', [[Belo morje]] * ''hrebet Čerskogo'', [[Čerskijevo gorovje]] * Чёрное море – ''Černoje more'', [[Črno morje]] * Днепр – ''Dnjepr'', [[Dneper]] *Jaroslavl`, [[Jaroslavelj]] * Озеро Байкал – ''Ozero Bajkal'' / Байгал нуур – ''Baigal nuur'', [[Bajkalsko jezero]] * Берингов пролив - ''Beringov proliv'', ''Imakpik'', [[Beringov preliv]] * ''proliv Karskie Vorot''a, [[Karska vrata]] * ''Karskoe more'', [[Karsko morje]] * ''Kaspijskoe more'', [[Kaspijsko jezero]] * ''Kerčenski proliv''/Керченский пролив (ukr.: Керченская протока; krimsko-tatarsko ''Keriç boğazı''), [[Kerški preliv]] * ''Komandorskie ostrova'', [[Komandantovi otoki]] * ''Korjakskoe nagor'e'', [[Korjaško višavje]] * ''Kurskaja kosa'' / ''Kuršiụ nerija'', [[Kurska kosa]] * ''Ladožskoe ozero''/Ladoga /Luadogu, [[Ladoško jezero]] * ''Lednik Karpinskogo'', [[Karpinskijev ledenik]] * ''More Laptevih'', [[Morje Laptevov]] * ''Novaja zemlja'', [[Nova dežela]] * ''Novosibirskie ostrova'', [[Novosibirski otoki]] * ''Ohotskoe more / Hok-kai'', [[Ohotsko morje]] * ''Onežskoe ozero / Oniegu'', [[Oneško jezero]] * ''Ostrov Vrangelja'', [[Vranglov otok]] * ''Severnaja Zemlja'', [[Severna dežela]] * ''Stanovoe nagor'e'', [[Stanovojsko višavje]] * ''Vehojanskij hrebet'', [[Verhojansko gorovje]] * ''Vostočno-Sibirskoe more'', [[Vzhodnosibirsko morje]] * ''Zemlja Franca-Iosifa'', [[Dežela Franca Jožefa]] {{div col end}} == [[Salvador]] == * (República de) El Salvador, [[Republika Salvador|(Republika) Salvador]] == [[Severna Makedonija]] == * Crni Drim (''Drini i Zi''), [[Črni Drim]] * Dojransko ezero, [[Dojransko jezero]] * Golem Korab (''Maja e Korabit'' / ''Mali i Korabit''), [[Veliki Korab]] * Mavrovsko ezero, [[Mavrovsko jezero]] * Ohridsko ezero, [[Ohridsko jezero]] * Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Skopska Crna gora/Скопска Црна Гора ''([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag''; [[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Severne Makedonije, Kosova in Srbije == [[Sirija]] == * Dimašk aš-Šam, [[Damask]] * Haleb, [[Alep]] * Latakia, [[Latakija]] * Sūriyya, [[Sirija]] == [[Slovaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Banská Bystrica, [[Banska Bistrica]] *Belianske Tatry, [[Beljanske Tatre]] * Beskydy, [[Beskidi]] *Bielé Karpaty, [[Beli Karpati]] * Dunaj, [[Donava]] *Juhoslovenská kotlina, [[Južnoslovaška kotlina]] * Malé Karpaty, [[Karpati|Mali Karpati]] * Malý Dunaj, [[Mala Donava]] *Nízké Tatry, [[Nizke Tatre]] * Podunajsko, [[Podonavje]] * Slovenská republika, [[Republika Slovaška|Slovaška]] * Slovenské rudohorie, [[Slovaško rudogorje]] * Slovensko, [[Slovaška]] *Slovenský kras, [[Slovaški kras]] * Tatry, [[Tatre]] * Východoslovenská nížina, [[Vzhodnoslovaška nižina]] * Vysoké Tatry, [[Visoke Tatre]] * Západoslovenská nížina /Podunajská nížina, [[Zahodnoslovaška nižina]] /[[Podonavska nižina]] {{div col end}} == [[Srbija]] == * Beograd, [[Beograd|Belgrad]] (zastarelo) * Dunav, [[Donava]] * Zapadna [[Morava (razločitev)|Morava]], [[Zahodna Morava]] * Kanal Dunav—Tisa—Dunav, [[Prekop Donava–Tisa–Donava|Prekop Donava—Tisa—Donava]] * ''Skopska Crna gora ([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag)''; ''[[Makedonščina|makedonsko]] in [[Srbščina|srbsko]]'' ''Скопска Црна Гора'' ([[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Srbije, Kosova in Severne Makedonije == [[Surinam]] == * Republiek Suriname, [[Republika Surinam]] == [[Španija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Andalucía, [[Andaluzija]] * Aragón, [[Aragonija]] * Asturias, [[Asturija]] * Baskijsko gorovje * Cantabria, [[Kantabrija]] * Castilla, [[Kastilija]] * Castilla-La Mancha, [[Kastilija - Manča]] * Castillla la Nueva, [[Nova Kastilija]] * Castilla la Vieja, [[Stara Kastilija]] * Castilla-León, [[Kastilija in Leon]] * Cataluña / Catalunya, [[Katalonija]] * Cordillera Cantábrica, [[Kantabrijsko gorovje]] * Cordillera Bético/Sistema Bético, [[Betijske Kordiljere]] ali [[Andaluzijsko pogorje]] * Córdoba, [[Kordova]] * Delta del Ebro /katalonsko: Delta de l'Ebre, [[Delta Ebra]] * España, [[Španija]] * Extremadura, [[Estremadura]] * Galicijski masiv *Gerona, [[Girona]] * Golfo de Valencia, [[Valencijski zaliv]] * Golfo de Vizcaya/''Mar Cantabrico/Bizkaiko Golkoa'', [[Biskajski zaliv]] * Galicia /''Galiza'', [[Galicija (Španija)|Galicija]] *Guadalquivir, [[Gvadalkivir]] * Iberia, [[Iberski polotok]] *Ibersko gorovje * Ibiza /''Eivissa'', [[Ibiza]] * Islas Baleares, [[Balearski otoki]] * Islas Canarias, [[Kanarski otoki]] * Kantabrijsko gorovje * La Mancha, [[La Manča]] * Mallorca, [[Majorka]] * [[Galicijski masiv]] * Meseta Central, [[Osrednja Mezeta]], tudi Notranja planota ali samo [[Mezeta]] * Montes de León, [[Leonsko gorovje]] * Navarre, [[Navara]] * País Vasco /''Euskadi''/'Eusskal Herriko', [[Baskija]] * Pirineos /''Pireneus'' /''Pirinioak'', [[Pireneji]] * Salamanca, tudi [[Salamanka]] * [[Santiago de Compostela]] * Sevilla, [[Sevilja]] * Sierra de Gredos, * Sierra de Guadarrama * Sistema Central, [[Kastiljsko gorovje]] * Sistema Ibérico, [[Ibersko gorovje]] * Vizcaya /''Bizkaia'', [[Biskaja]] * Valencia, [[Valencija]] {{div col end}} == [[Švedska]] == {{div col|colwidth=24em}} * BalticShield, [[Baltski ščit]] * Bottniska viken, [[Botniški zaliv]] * Götaland, [[Gotlandija]] * Göta kanal, [[Gotlandski prekop]] * Caledonian Mountain, [[Kaledonsko gorstvo]] * Konungariket Sverige, [[Kraljevina Švedska]] * Lappi/Lappland/Laplandija/Sápm, [[Sápmi]] (prej [[Laponska]]) * Östersjön, [[Baltsko morje]] * Skanderna/Skandinaviska fjällkedjan, [[Skandinavsko gorovje]] * Skandinaviska halvön/Den skandinaviske halvøya, [[Skandinavski polotok]] * Skåne, [[Skanija]] * Sverige, [[Švedska]] {{div col end}} == [[Švica]] == {{div col|colwidth=24em}} * Alpes Pennines / Alpes valaisannes / Alpi Pennine / Walliser Alpen, [[Peninske Alpe]] * Berner Alpen, [[Bernske Alpe]] *Bielersee / Lac de Bienne, [[Bielsko jezero]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Col du Grand St-Bernard/Colle del Gran San Bernardo, [[Veliki Sveti Bernard]] * ''Engiadina''/''Nagiadegna''/''Gidegna''; it. ''Engadina'', [[Engadin]] * Genève / Genf / Ginevra, [[Ženeva]] * Gotthardpass / Passo del San Gottardo, [[Gotthard (prelaz)]] *Lac Leman, [[Ženevsko jezero]] * Lac de Neuchâtel, [[Neuchâtelsko jezero]] *Lago di Lugano, [[Lugansko jezero]] * Lausanne, [[Lozana]] * Le Léman / Lac de Genève / Genfersee, [[Ženevsko jezero]] * Rätischen Alpen / Alpi Retiche, [[Retijske Alpe]] *Romandie, [[Romandija]] (= frankofonska Švica) * Rhône, [[Rona]] * Massif du Jura / Juragebirge, [[Švicarska Jura]] * Schweiz / Suisse / Svizzera / Svizra, [[Švica]] * ''Schweizerische Eidgenossenschaft'' (nemško); ''Confédération suisse'' (francosko); ''Confederazione Svizzera'' (italijansko); ''Confederaziun svizra'' (retoromansko); ''Confœderatio Helvetica'' (CH; latinsko), [[Švicarska konfederacija]] * Sempione / Simplonpass, [[Prelaz Simplon]] * Thunersee, [[Thunsko jezero]] * Vierwaldstättersee [[Vierwaldstadtsko jezero]], tudi [[Lucernsko jezero]] * Zürichsee, [[Züriško jezero]] {{div col end}} == [[Turčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ağrı dağı, [[Ararat]] * Altin Boynuz; Haliç, [[Zlati rog]] * Anadolu, [[Anatolija]] * [[Antakya]], Antakija, nekdanja [[Antiohija]] * Bitinya ([[grščina|gr.]] ''Bithynía''), [[Bitinija]] * Çanakkale Boğazı, [[Dardanele]] * Çukurova (''Kilikya''), [[Kilikija]] * Dicle, [[Tigris]] * Edirne, [[Odrin]], nekdanji [[Adrianopel]] * Ege denizi, [[Egejsko morje]] * Ephesos, [[Efez]] * Fırat, [[Evfrat]] * Gelibolu, [[Galipoli]] (polotok) * Güney Do˘gu Toroslar, [[Armenski Taurus]] * İskenderun, [[Aleksandreta]] * İstanbul, [[Carigrad]] * Konstantinopolis, [[Konstantinopel]], tudi [[Carigrad]] * [[İzmir]], [[Smirna]] (hist.) * Smirni (gr.), [[Smirna]] * İzmit, nekdanja [[Nikomedija]] * Kapadokya, [[Kapadokija]] * Karadeniz, [[Črno morje]] * Karadeniz Boğazi /''Istambul Boğazi'', [[Bospor]] * ''Kuzey Anadolu Dağları'' ali ''Doğukaradeniz Dağlari'', [[Pontsko gorovje]] * Marmara denizi, [[Marmarsko morje]] * Phrygia /''Frygía'', [[Frigija]] * Toros Dağları, [[Taurus]] * Trakya, [[Trakija]] * Türkiye, [[Turčija]] {{div col end}} == [[Ukrajina]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Črnovice]], Černivci ali Černovci * Čorne more, [[Črno morje]] * Del'ta Dunaju, [[Delta Donave]] * Dnipro, [[Dneper]] * Dnister, [[Dnester]] * Galyč(-ina) (''Галичина́''), [[Galicija]] * Harkiv, [[Harkov]] * Krivij Rig, [[Krivi Rog]] * Kyjiv (Київ), [[Kijev]] *Latoricja (Латориця), [[Latorica]] * Lviv, [[Lvov]] (hist. Lemberg) * Pidkarpats'ka Rus' - [[Podkarpatska Rutenija]] * Podillja, [[Podolija]] * Užgorod, [[Užgorod]] * Vinnycja, [[Vinica, Ukrajina|Vinica]] * Zakarpats'ka nyzovyna, [[Zakarpatska nižina]] * Zakarpats'ka Ukrajina, [[Zakarpatska Ukrajina]] * Zaporižžja, [[Zaporožje]] {{div col end}} == Urugvaj == * Uruguay, [[Urugvaj]] == Vatikan == * Città del Vaticano, [[Vatikan]] == Venezuela == * Lago de Maracaibo, [[Maracaibo (jezero)]] * República Bolivariana de Venezuela, [[Bolivarska republika Venezuela]] * Río Orinoco, [[Orinoko]] == Združene države Amerike == {{div col|colwidth=24em}} * Alaska, [[Aljaska]] * Alaska Range, [[Aljaško gorovje]] * Alexander Archipelago, [[Aleksandrov arhipelag]]/Aleksandrovo otočje * American Cordillera (Western Cordillera) – [[Ameriške Kordiljere]] * Appalaches, [[Apalači]] * California, [[Kalifornija]] *Cascade Range, [[Kaskadno gorovje]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Chicago, [[Čikago]] * Colorado, [[Kolorado]] (država) * Colorado River, [[Kolorado (reka)]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Crater Lake, [[Kratersko jezero, ZDA|Krátersko jézero]] (Oregon) * Grand Canyon, [[Veliki kanjon]] *Great Basin, [[Velika kotlina]] * Great Lakes, [[Velika jezera]] *Great Plains, [[Velike planjave]] * Hawaii, [[Havaji]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Michigan, [[Michigansko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Missouri, [[Misuri (reka)|Misuri]]; [[Misuri]], država * Mississippi, [[Misisipi]] reka; [[Misisipi (zvezna država)|Misisipi]] * New England, [[Nova Anglija]] * New Mexico, [[Nova Mehika]] * Niagara Falls, [[Niagarski slapovi]] * North Carolina, [[Severna Karolina]] * North Dakota, [[Severna Dakota]] * Pennsylvania, [[Pensilvanija]] * Puerto Rico, [[Portoriko]] * Rocky Mountains / Rockies, [[Skalno gorovje]] * South Carolina, [[Južna Karolina]] * South Dakota, [[Južna Dakota]] * Texas, [[Teksas]] * United States of America, [[Združene države Amerike]] * Virgin Islands of the United States, [[Deviški otoki Združenih držav]] * Virginia, [[Virginija]] * Washington, D. C., [[Washington, D. C.]] * West Virginia, [[Zahodna Virginija]] {{div col end}} == Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske == {{div col|colwidth=24em}} * Anguilla, [[Anguilla]] * Bermuda, [[Bermudi]] * Bristol Channel /''Môr Hafren'', [[Bristolski prekop]]/zaliv (estuarij - ustje reke [[Severn]]) * British Virgin Islands, [[Britanski Deviški otoki]] * Cambrian Mountains ''/Mynyddoedd Cambria'', tudi Mid Wales/''Elenydd'', [[Cambrijsko hribovje]] * Cayman Islands, [[Kajmanji otoki]] (ali Kajmanski otoki) * Channel Islands, [[Kanalski otoki]] * Dover strait/Strait of Dover, [[Dovrska vrata]] (ožina /-i preliv) * Edinburgh, [[Edinburg]] * England, [[Anglija]] * English Channel, [[Rokavski preliv]] * Falkland Islands/''Las Islas Malvinas'', [[Falklandski otoki]]/''Malvinski otoki'' * Great Britain, [[Velika Britanija]] * (The) Hebrides /''Innse Gall,'' [[Hebridi]] * Highlands, [[Škotsko višavje]] * Isle of Anglesey /''Ynys Môn'', [[Anglesey]] * Isle of Man, [[Otok Man]] * Montserrat, [[Monserat]] * Northern Ireland /''Ulster'', [[Severna Irska]] * Orkney Islands, [[Orkneyjski otoki]] * Outer Hebrides /''Na h-Eileanan Siar'', Western Isles /''Na h-Eileanan an Iar'', [[Zunanji Hebridi]] * Pennines /''Pennine Chain /Pennine Hills'', [[Peninsko gorovje]] * Saint Helena, [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] (''Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha'') * Scotland /''Alba'', [[Škotska]] * Shetland Islands, [[Shetlandski otoki]] * South Georgia and the South Sandwich Islands, [[Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki]] * Thames, [[Temza]] * Thames Estuary, [[Ustje Temze]] * Turks and Caicos Islands, [[Otoki Turks in Caicos]] * United Kingdom od Great Britain and Northern Ireland, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] * Walerian Czuma/ ''Wales'' /''Cymru'', [[Wales]], [[Valizija]] {{div col end}} == Glej tudi== * [[Eksonim in endonim]] * [[Seznam nemških imen slovenskih krajev]] * [[Seznam italijanskih imen slovenskih krajev]] * [[Seznam madžarskih imen slovenskih krajev]] == Viri== * [http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf Slovenski eksonimi, Kladnik in ostali] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304221246/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf |date=2016-03-04 }} * [http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf Geodetska uprava republike Slovenije, Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090220053541/http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf |date=2009-02-20 }} {{imena krajev}} {{stublist}} [[Kategorija:Eksonimi]] ayf8gakher52qs2ttoutawtwghg0s7q 6685853 6685851 2026-06-05T23:48:22Z ~2026-32552-67 260877 /* Švica */ 6685853 wikitext text/x-wiki '''Slovenski [[eksonim]]i in [[endonim]]i''' za zemljepisna imena izven Slovenije. == 10 Neodvisnih držav v Karibskem morju (Skupnost narodov) == : angleško ''Commonwealth of Nations'' * Antigua and Barbuda, [[Antigva in Barbuda]] * Bahamas, [[Bahami]] ** Commonwealth of the Bahamas, [[Bahami]] * Barbados, [[Barbados]] (30. novembra 2021 je postala republika) * Dominica, [[Dominika]] * Grenada, [[Grenada]] * Jamaica, [[Jamajka]] * Saint Kitts and Nevis (Saint Christopher and Nevis), [[Sveti Krištof in Nevis]] (Sveti Kitts in Nevis) * Saint Lucia, [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] * Saint Vincent and the Grenadines, [[Sveti Vincencij in Grenadine]] * Trinidad in Tobago, [[Trinidad in Tobago]] (1. avgusta 1976 je postala republika) == [[Albanija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Bistricë]], Bistrica * Bjeshkët e Nemuna/Alpet Shqiptare, [[Prokletije]] (Albanske Alpe) * Bunë, [[Bojana (reka)|Bojana]] * Buni Jezercë/Liqeni i Madh, [[Veliko jezero, Albanija|Veliko jezero]] * Butrinti/Bouthroton, [[Butrint]] * Durrës, [[Drač]] * Drini, [[Drim]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * Drini i Zi, [[Črni Drim]] * Elbasani, [[Elbasan]] * Ípiros/Epir [[Epir]] * Gjiri i Drinit/Pellg i Drinit, [[Drimski zaliv]] * Gjiri i Vlorës, [[Valonski zaliv]] * Gjirokastër/Gjirokastra, [[Gjirokastra]] * Golloborda, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Golo brdo]] * Grámmos/Malii Gramozi [[Gramod]] * Kanali i Otrantos, [[Otrantska vrata]] * Korçë/Korça, [[Korča]] *Krahina Malore Qëndrore, [[Osrednje gorovje Albanije|Osrednje gorovje]] (prevod, ni eksonim) * Liqeni i Ohrit /Pogradecit, [[Ohridsko jezero]] * Liqeni i Prespës/Limni Megáli Préspa/Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Liqeni Shkodrës/Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Maja e Jezercës /''Maja Jezercë'', [[Jezerski vrh, Albanija|Jezerski vrh]] (prevod, ni eksonim) * Maja e Korabit /''Mali i Korabit'', [[Veliki Korab]] (prevod, ni eksonim) * Mali i Moravës, [[Morava (gora)|Morava]] (gora) (prevod, ni eksonim) * Oite, [[Ojta]] *Parku Kombëtar i Butrintit, [[Narodni park Butrint]] * Pogradeci, [[Pogradec]] * Prespa e Vogël, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Mala Prespa]] (ni eksonim) * Republika e Shqipërisë, [[Republika Albanija]] * Shkodra/Shkodë, [[Skader]] * Tiranë/Tirana, [[Tirana]] * Sarandë, [[Saranda]] * Shqipëria, [[Albanija]] * Vjosë, [[Vjosa]] (prevod, ni eksonim) * Vlorë/Vlora, [[Vlora]] {{div col end}} == [[Andora]] == * (Principat d') Andorra, (Kneževina) [[Andora]] == [[Argentina]] == * (''Islas Malvinas, [[Falklandski otoki]]'') * Patagonía, [[Patagonija]] * República Argentina, [[Argentina]] * Río Iguazú, [[Iguasu]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Alžirija]] == * Al-Jazā’ir/''Dzayer''/''Alger'', [[Alžir]] * Al-Jazā’irīyah, [[Alžirija]] * Al-Jumhurīyah al-Jazā’irīyah ad-Dīmuqrāṭīyah ash-Sha’bīyah, [[Ljudska demokratična republika Alžirija]] == [[Armenija]] == * Araratyan dasht ''/Արարատյան դաշտ'', [[Araratska planota]] * Erivan/Erebuni /''Երևան''/''Երեվան'', [[Erevan]] * ''Hajastani Hanrapetutjun/Հայաստանի Հանրապետություն,'' Republika [[Armenija]] * Haykakan leṙnašxarh, [[Armensko višavje]], tudi [[Armenska planota]] * ''Hrazdan dobi'' /Հրազդան գետ, [[Hrazdan (reka)]] * Lernajin Gharabagh /''Լեռնային Ղարաբաղի Հանրապետություն'' /Lernajin Gharabaghi Hanrapetutjun/ ''Արցախ''/Arcah, [[Gorski Karabah]] * ''Sevana Lič'' /''Սեւանա լիճ,'' [[Sevansko jezero]] == [[Avstralija]] == {{div col|colwidth=24em}} *Adelaide, [[Adelajda]] * Christmas Island, [[Božični otok]] * Cocos (Keeling) Island, [[Kokosovi otoki|Kokosovi (Keelingovi) otoki]] * Heard Island and the McDonald Islands, [[Heardov otok in McDonaldovi otoki]] * New South Wales, [[Novi južni Wales]] * Northern Territory, [[Severno ozemlje]]/teritorij * South Australia, [[Južna Avstralija]] * Tasmania, [[Tasmanija]] * Victoria, [[Viktorija (Avstralija)|Viktorija]] * Western Australia, [[Zahodna Avstralija]] * Australian Capital Territory, [[Območje glavnega mesta]] {{div col end}} == [[Avstrija]] == {{glavni|Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev}} {{div col|colwidth=24em}} * Burgenland, [[Gradiščansko]] * Česky les, [[Češki gozd]] *Donau, [[Donava]] * Drau, [[Drava]] (ni eksonim) * Eisenstadt, [[Železno, Avstrija]] * Enns, [[Aniža (reka)|Aniža]] * Großglockner (Grossglockner), [[Veliki Klek]] * Graz, [[Gradec]] * Hohe Tauern, [[Zahodne Ture]], tudi Visoke Ture *[[Inn]], Ina (zastarelo) *[[Innsbruck]], Inomost (zastarelo) * Kärnten, [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] * Klagenfurt am Wörthersee, [[Celovec]] * Lafnitz, [[Lapinč]] * Lavanttaler Alpen, [[Labotniške Alpe]] *[[Linz]], Linec (zastarelo) * Mariazell, [[Marijino Celje, Avstrija|Marijino Celje]] ali Marija Cel *Mur, [[Mura]] (ni eksonim) * Neusiedler See, [[Nežidersko jezero]] * Niedere Tauern, [[Vzhodne Ture]], tudi Nizke Ture * Niederösterreich, [[Spodnja Avstrija]] * Oberösterreich, [[Zgornja Avstrija]] * Österreich, [[Avstrija]] * Osttirol, [[Vzhodna Tirolska]] * Pustertal, [[Pustriška dolina]] * Republik Österreich, [[Republika Avstrija]] * [[Salzach]], Salica (zastarelo) * [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]], Salzbuška (zastar.Solnograška) * [[Salzburg]], Solnograd (zastarelo) * Spittal an der Drau, [[Špital ob Dravi]] * Steiermark, [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] * Tirol, [[Tirolska]] * Vorarlberg, [[Predarlska]] * Wien, [[Dunaj]] * Wiener Neustadt (Wr. Neustadt), [[Dunajsko Novo mesto]] * Wienerwald, [[Dunajski gozd]] {{div col end}} == [[Azerbajdžan]] == * Azərbaycan ''Respublikası'' /Азәрбајҹан/, ''Republika'' [[Azerbajdžan]] * Bakı /Bak /Baki, [[Baku]] * ''Dağliq Qarabağ'' /''Дағлиг Гарабағ'', [[Gorski Karabah]] * ''Naxçıvan Muxtar Respublikası'' /Naxcivan, Avtonomna republika [[Nahičevan]] == [[Belgija]] == : francosko (valonsko) / nizozémščina (flamščino) / nemško * Ardenne (Årdene) / Ardennen / Ardennen, [[Ardeni]] * Brussel(e) / Bruxelles / Brüssel, [[Bruselj]] * Belgique (Beldjike) / België / Belgien, [[Belgija]] * Benelux, [[Beneluks]] * Escaut (Escô) / Schelde (Skelde) / Schelde, [[Šelda]] * Flandre (Flande) / Vlaanderen (Vloandern) / Flandern, [[Flandrija]] ** [[Vzhodna Flandrija]] (Oost-Vlaanderen) ** [[Zahodna Flandrija]] (West-Vlaanderen) ** [[Flandrijski Brabant]] (Vlaams-Brabant) *Luxembourg, [[Luksemburg, provinca Belgije|Luksemburg]] *Moselle / Moezel / Mosel, [[Mozela]] * Wallonie (Walonreye / Waloneye) / Wallonië / Wallonie(n), [[Valonija]] ** [[Valonski Brabant]] (Brabant Wallon) == [[Belorusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Belaruskaja hrada, [[Belorusko višavje]] * Puszcza Białowieska/Belavežskaja pušča, [[Beloveška pušča]] * Bjarezina, [[Berezina]] * Belarus', [[Belorusija]] * Dnjapro, [[Dneper]] * Homel', [[Gomel]] * Hrodna, [[Grodno]] * Mahiljoŭ, [[Mogilev]] * Njoman/Nemunas/Neman, [[Njemen]] * Ahinski kanal/Kanał Ogińskiego, [[Oginskijev prekop]] * Ašmjanskae ŭzvyšša/Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * Prydniprovs'ka nyzovyna, [[Pridneprsko nižavje]] * Prypiać/Pryp'yat', [[Pripjat]], tudi [[Pripet (reka)|Pripet]] * Pripjatskie bolota/Pinskie bolota, [[Pripjatsko barje]] * Podlasie/Padljašša/Padljassi, [[Podlesje, Poljska|Podlesje]] * Viciebs, [[Vitebsk]] {{div col end}} == [[Bolgarija]] == {{div col|colwidth=24em}} * (Republika) Bălgarija/''Република'' ''България'', [[Bolgarija|(Republika) Bolgarija]] * Černo more/''Черно морé'', [[Črno morje]] * Kărdžali/''Кърджали'', [[Krdžali (okraj)|Krdžali]] * Сините камъни, [[Naravni park Modri kamni]] * Национален парк Централен Балкан, [[Narodni park Osrednji Balkan]] * Стара планина, [[Stara planina]] ali Balkan * Белоградчишки скали/''Belogradčiški skali'', [[Belogradčiške skale]] * Национален парк Рила, [[Narodni park Rila]] * Kazanlak, [[Kazanlik]] * Moisía/Moesia, [[Mezija]] * Šipčenski prohod, [[Šipčenski prelaz]] * Tărgovište/''Търговище'', [[Trgovište]] * Veliko Tărnovo/''Велико Търново'', [[Veliko Trnovo]] * Gornotrakijska nizina, [[Zgornjetrakijsko nižavje]] {{div col end}} == [[Bolivija]] == * Estado Plurinacional de Bolivia (šp.) /Tetã Hetãvoregua Mborivia (gvaransko)/ Wuliwya Suyu (ajmarsko)/ Puliwya Mamallaqta, Plurinacionalna/večnacionalna država [[Bolivija]] == [[Bosna in Hercegovina]] == * Banja Luka, [[Banjaluka]] * Bosna i Hercegovina, [[Bosna in Hercegovina]] * Federacija Bosne i Hercegovine, [[Federacija Bosne in Hercegovine]] * Međugorje, [[Medžugorje]] * Neumski zaljev, [[Neumski zaliv]] * Republika Srpska, [[Republika Srbska]] == [[Brazilija]] == * Amazonia, [[Amazonija]] * Brasilia (distrito federal), glavno mesto [[Brasilia]] * Planalto Brasileiro, [[Brazilsko višavje]] ali [[Brazilska planota]] * República Federativa do Brasil, [[Brazilija]] * Rio Amazonas, [[Amazonka]] * Rio Iguaçu, [[Iguasu]] == [[Ciper]] == * Lefkosía (Λευκωσία), turško ''Lefkoşa'', [[Nikozija]] * Kýpros (Κύπρος); turško ''Kıbrıs'', [[Ciper]] == [[Češka]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskydy, [[Beskidi]] * Bílá Hora, [[Bela Gora]] * Bílý Halštrov, [[Beli Elster]] * Čechy, [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]] (zgodovinska dežela) * Česká republika, [[Češka republika]] * Česko, [[Češka]] (država) * Česká vysočina/Český masiv, [[Češki masiv]] * České Budějovice, [[Češke Budejovice]] * České středohoří, [[Češko sredogorje]] * Český kras, [[Češki kras]] * Český Krumlov, [[Češki Krumlov]] * Český les, [[Češki gozd]] * Český Těšín, [[Češki Tešin]] * Českomoravská vysočina, [[Češkomoravsko višavje]] * Hradčany, [[Hradčani]] * Hradec Králové, [[Kraljevi Gradec]] *Karlovy Vary, [[Karlovi Vari]] * Krkonoše, [[Krkonoši]] * Krušné hory, [[Češko rudogorje]] * Kutná Hora, [[Kutna Gora]] * Labe, [[Laba]] * Lužická Nisa, [[Lužiška Nisa]] (Zahodna Nisa) * Mladá Boleslav, [[Mlada Boleslava]] * Morava, [[Moravska]] * Moravska, [[Morava (reka)]] * Moravské Budějovice, [[Moravske Budejovice]] * Moravský kras, [[Moravski kras]] * Olomouc, [[Olomuc]] * Plzeň, [[Plzen]] * Praha, [[Praga]] * Slavkov u Brna, tudi [[Austerlitz]] (hist.) * Slavkovský les, [[Slavkovski gozd]] * Slezsko, [[Šlezija]] * Sudetské pohoří, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Třebíč, [[Třebíč|Trebič]] * Vyšehrad, [[Višegrad, Praga|Višegrad (Praga)]] {{div col end}} == [[Čile]] == * (República de) Chile, (Republika) [[Čile]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Črna gora]] == * Crna Gora, [[Črna gora]] * Herceg Novi, [[Hercegnovi]] * Kotorski zaljev, [[Kotorski zaliv]] * Momičko polje, [[Momiško polje]] * Novljanski zaljev, [[Hercegnovski zaliv]] * Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Tivatski zaljev, [[Tivatski zaliv]] * Toločko polje, [[Tološko polje]] == [[Danska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Danmark, [[Danska]] * Færøerne /''Føroyar'', [[Ferski otoki]] * otok Fyn, tudi Funen * Grønland /''Kalaallit Nunaat'', [[Grenlandija]] * Jylland, [[Jutlandija]] * Kiel Bugt, [[Kielski zaliv]] * [[København]], tudi Kopenhagen ali Kodanj * Kongeriget Danmark, [[Kraljevina Danska]] * Lillebælt, preliv [[Mali Belt]] * Nørrejyske Ø, otok [[Severni Jutland]] * Østersøen, [[Baltik]] * Sjælland, [[Zelandija]] * Storebælt, preliv [[Veliki Belt]] * Vesterhavet /Nordsøen, [[Severno morje]] {{div col end}} == [[Dominikanska republika]] == * República Dominicana, [[Dominikanska republika]] == [[Etiopija]] == * Áddis Abêba, [[Adis Abeba]] * Awaash'','' Hawaas''/Hawaash We'ayot'', [[Avaš (reka)|Avaš]] (reka) == [[Ekvador]] == * Ecuador, [[Ekvador]] * Galápagos (uradno ''Archipiélago de Colón''), [[Galapaški otoki]] == [[Egipt]] == * [[Aleksandrija]] (arabsko الإسكندري, ''Iskenderia'') * [[Kairo]] (arabsko القاهرة, latinizirano ''al-Qāhirah'') * [[Nil]], (arabsko النيل, prečrkovano ''an-nīl'', staroegipčansko ''iteru'', koptsko ''piaro'' ali ''fiaro'') * [[Delta Nila]], (arabsko دلتا النيل‎ ''Delta an-Nīl'' ali الدلتا ''ad-Delta'') * [[Nubijska puščava]], (arabsko صحراء النوبة‎, ''Şaḩrā’ an Nūbyah'') * [[Sinajski polotok]], (arabsko شبه جزيرة سيناء, ''Shibh Jazirat Sina'') * [[Sinaj (gora)]], (arabsko جَبَل مُوسَىٰ‎, Mojzesova gora, hebrejsko הר סיני‎Har ''Sinai'') == [[Estonija]] == * Eesti Vabariik, Republika [[Estonija]] * Läänemeri, [[Baltsko morje]] * Liivi laht, [[Riški zaliv]] * Peipsi-Pihkva järv, [[Čudsko jezero|Čudsko-Pskovsko jezero]] * Soome laht, [[Finski zaliv]] * Tallinn, [[Talin]] ([[Reval]], hist.) * [[Tartu]] ([[Dorpat]], hist.) == [[Finska]] == (''ležeče: švedska imena'') * Åland / ''Ahvenanmaa'', [[Alandski otoki]] * Suomi / ''Finland'', [[Finska]] * Järvi-Suomi / ''Insjöfinland'', [[Finsko pojezerje]] * Inarijävi / ''Enare Träsk'' / Anárjávri, [[Inari (jezero)|Inari]] * Itämeri / ''Östersjön'', [[Baltsko morje]] * Karjala, [[Karelija]] * Lappland / ''Sameland'' / ''Saamiland'' / [[Sápmi]] (prej Laponska) * Pohjanlahti / ''Bottniska viken'', [[Botniški zaliv]] * Suomenlahti / ''Finska viken'', [[Finski zaliv]] == [[Francija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Aquitaine /Aquitània /Akitania /Aguiéne, [[Akvitanija]] * Alsace, [[Alzacija]] * Ardenne, [[Ardeni]] *Argonne, [[Argoni]] * Armagnac, [[Armanjak]] * Bassin parisien, [[Pariška kotlina]] * Bourgogne, [[Burgundija]] *Bourgogne-Franche-Comté, [[Burgundija - Franche-Comté]] * Bretagne / ''Breizh'' /''Bertaèyn'', [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanija]] (zgod. pokrajina) * Burbonnais / ''Dushé de Burbon'', [[Burbonija]] (zgod. pokrajina) * [[Camargue]] / ''Camarga'', [[Kamarga]] * Champagne(-Ardenne), [[Šampanja-Ardeni]] * Corse/''Corsica'', [[Korzika]] * Côte d'Azur, [[Azurna obala]] * Dauphiné, [[Daufineja]] * Dordogne, [[Dordonja]] *Flandre, Région flamande, [[Flandrija]] * Forêt de Fontainebleau/''Forêt de Bière'', [[Fontainebleauški gozd]] * France, [[Francija]] * Garonne, [[Garona]] * Gascogne, [[Gaskonja]] * [[Gironde (departma)|Gironde]] / ''Gironda'' * Golfe du Gascogne /''Bizkaiko Golkoa,'' [[Biskajski zaliv]] * Gave de Pau, [[Gava]] * Golfe de Porto, [[Portski zaliv]] * Golfe du Lion, [[Levji zaliv]] * Golfe du Marseille, [[Marsejski zaliv]] * Guadeloupe, [[Gvadelup]] * Guyane (française), [[Francoska Gvajana]]&nbsp; * Îles Normandes/Îles de la Manche, [[Kanalski otoki]] * l'Escaut/''Escô''/''Schelde'', [[Šelda]] * La Manche, [[Rokavski preliv]] * Le Léman/Lac de Genève, [[Ženevsko jezero]] * Loire, [[Loara]] * Lorraine, Louréne, [[Lorena]] * Lourde, [[Lurd]] * Marne, [[Marna]] * Martinique, [[Martinik]] * Massif armoricain, [[Armoriški masiv]] * Massif Central, [[Centralni masiv]] * (la) Moselle, [[Mozela]] * Nice /Niça/''Nissa'', [[Nica]] * Normandie, [[Normandija]] * Nouvelle-Aquitaine/Nòva Aquitània/Akitania Berria/Novéle-Aguiéne, [[Nova Akvitanija]] * Nouvelle-Calédonie, [[Nova Kaledonija]] * Occitanie /''Occitània'', [[Okcitanija]] * Pas de Calais, [[Dovrska vrata]] * Pays de la Loire, [[Loire (regija)]] * Picardie, [[Pikardija]] *Plaine d'Alsace, [[Alzaška planota]] * Provence /''Provença'', [[Provansa]] * Pyrénées/''Pirenèus''/''Pirinioak'', [[Pireneji]] * République française, [[Francija|Francoska republika]] * Rhône/''Ròse''/''Rôno'', [[Rona]] * Saône /''Sona'', [[Saona]] * Savoie /''Savouè'', [[Savoja]] * Seine, [[Sena]] * Septimanie/"Septimània", [[Septimanija]] * Cévennes /''Cevenas,'' [[Seveni]] * ''Saint-Pierre-et-Miquelon'', [[Saint Pierre in Miquelon]] * Somme, [[Soma]] * Vendée, [[Vendeja]] * Vézère, [[Vezera]] * Vosges, [[Vogezi]] {{div col end}} == [[Grčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ahaia (Αχαΐα), [[Ahaja]] - zgodovinska pokrajina * Aigaios Pelagos, [[Egejsko morje]] * Aksios, [[Vardar]] *Aoos, [[Vjosa]] * Argolikós kólpos, [[Argolski zaliv]] *Αρκαδία/Arkadía, [[Arkadija]] * Áthos (''Agion Oros''), [[Atos]] * Attiki, [[Atika]] * Athina, [[Atene]] * Chalkidiki/Halkidikí, [[Halkidika]] * Delfoi, [[Delfi]] * Dioryga tis Korinthou, [[Korintski prekop]] * Dodekánisa, [[Dodekanez]] * (Limni) Doiran, [[Dojransko jezero]] * Elláda / Hellás, [[Grčija]] * Elliniki Dimokratia, [[Helenska republika]] * Epiros / Epiri, [[Epir]] * Euboea, [[Evboja]] * Eurótas / Iri, [[Evrotas]] * Idi, Ida *Ioánnina, [[Janina (mesto)]] * Ιónio Pelagos, [[Jonsko morje]] * Ionia nisia, [[Jonski otoki]] * Iráklo, [[Iraklion]] * Itháki, [[Itaka]] * Kárpathos, [[Karpatos]] * Kephallonia, [[Kefalonija]] * Kerkyra, [[Krf]] * Kiklades, [[Kikladi]] * Korinthos, [[Korint]] * Kriti, [[Kreta]] * Lesbos/Lesvos, [[Lezbos]] *Limnos, [[Lemnos]] * (Limni) Megali Prespa, [[Prespansko jezero]] * Mikri Prespa, [[Malo Prespansko jezero]], [[Mala Prespa]] * Nisiá Aigaiou /''Ege Adalan'', [[Egejski otoki]] * Olympos /''Olimbos'', [[Olimp]] * Patra(i), [[Patras]] * Peiraias /''Pireas'', [[Pirej]] * Pelopónnēsos, [[Peloponez]] * Pindos, [[Pindsko gorstvo]] * Rhodhos, [[Rodos]] *Saronikós kólpos, [[Saronski zaliv]] * Sporádes, [[Sporadi]] * Stereá Elláda, [[Osrednja Grčija]] * Strymónas, [[Struma]] * Thermaikos kólpos, [[Solunski zaliv]] * Thessalia, [[Tesalija]] * Thessaloniki, [[Solun]] * Thráki, [[Trakija]] * Voiotía, [[Beocija]] * Zakinthos, [[Zakintos]] {{div col end}} == [[Gruzija]] == * აჭარა — ''ach'ara'' / აჭარის ავტონომიური რესპუბლიკა — ''ach'aris avtonomiuri respublika'', (Avtonomna republika) [[Adžarija]] * Aphazeti/''Abhazeti;'' Аҧсны ''Apsny,'' [[Abhazija]] * Sakartvelo / საქართველო, [[Gruzija]] * Mtkvari, [[Kura (reka)|Kura]] * Samhreti Oset / ''Республикæ Хуссар Ирыстон'', [[Južna Osetija]] == [[Gvajana]] == * Co-operative Republic of Guyana, [[Gvajana|(Kooperativna republika) Gvajana]] == [[Gvatemala]] == * (República de) Guatemala, [[Gvatemala]] * Ciudad de Guatemala (''Nueva Guatemala de la Asunción''), [[Gvatemala (mesto)]] == [[Haiti]] == * République d'Haïti, [[Haiti]] == [[Hrvaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bakarski zaljev, [[Bakarski zaliv]] * Bedekovčina, [[Bedekovščina]] *Brački kanal, [[Braški preliv]] * Brijuni, [[Brioni]] (po novem eksonim) * Brod na Kupi, [[Brod na Kolpi]] * Dalmatinski otoci, [[Dalmatinski otoki]] * Dinarsko gorje/Dinarske planine, [[Dinarsko gorovje]] * Drvenički kanal, [[Drveniški kanal]] * Dunav (-velja tudi za Srbijo), [[Donava]] * Hrvatska, [[Hrvaška]] * Hrvatsko Zagorje, [[Hrvaško Zagorje]] *[[Ilovička vrata]], [[Iloviška vrata]] * Istarska župánija, [[Istrska županija]] * Jadransko more, [[Jadransko morje]] (ni eksonim) * Karinsko more, [[Karinsko morje]], tudi [[Karinsko jezero]] * Karlovac, [[Karlovec]] * [[Kaštela]], Kašteli (občina-"mesto") * Kaštelanski zaljev, [[Kaštelanski zaliv]] * Kornatski otoci, [[Kornati]] * Kupa, [[Kolpa]] (ni eksonim) * Kvarner, [[Kvarnerski zaliv]] * Kvarnerić, [[Mali Kvarner]] * Kvarnerićka vrata, [[Kvarnerska vrata]] * Kvarnerski otoci, [[Kvarnerski otoki]] * Malostonski zaljev (Kanal Maloga Stona), [[Malostonski zaliv]] * Međimurje, [[Medžimurje]], Medmurje * Mursko Središće, [[Mursko Središče]] * Murtersko more, [[Murtersko morje]] * Novigradsko more, [[Novigrajsko morje]] * Olipski kanal, [[Olipski kanal|Olibski kanal]] * Pirovački zaljev, [[Pirovški zaliv]] * Pula, [[Pulj]] * Raški zaljev/Zaljev Raša, [[Raški zaliv]] /Zaliv Raša * Republika Hrvatska, [[Republika Hrvaška]] * Rijeka, [[Reka, Hrvaška|Reka]] * Riječki zaljev, [[Reški zaliv]] * Sisak, [[Sisek]] * Stonski zaljev, [[Stonski zaliv]] * Srijem, [[Srem]] * Sutla, [[Sotla]] (ni eksonim) * Sveta Gera, [[Trdinov vrh]] (ni eksonim) * Šibenski zaljev, [[Šibeniški zaliv]] * Šoltanski kanal, [[Šoltski preliv]] * Vela vrata, [[Velika vrata (preliv)]] * Virsko more, [[Virsko morje]] *Zlatni rat, [[Zlati rt]], tudi Zlati rog {{div col end}} == [[Indija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajmer]] * [[Ahmedabad]] / Ahmadābād/Amdāvād * [[Andra Pradeš]] / Āndra Pradēś * [[Arunačal Pradeš]] / Arunachal Pradesh/Aruṇācal Pradeś * [[Asam]] / Ôxôm/Assam * [[Benares]] / Vārānasi * [[Mumbaj]] / Mumbai (prej [[Bombaj]]) * [[Čenaj]] / Ceṉṉai * [[Delhi]] / Dilli * [[Džamu]] / Jammū * [[Džamu in Kašmir]] / Jammū aur Kaśmīr/Jammū te Kaśmīr/Jammū wa Kaśmīr * [[Gudžarat]] / Gujarāt * [[Harjana]] / Haryāna/Hariyāṇā * [[Himačal Pradeš]] / Himācal Pradeś * [[Kalkuta]] / Kolkata * [[Karnataka]] / Karṇāṭaka/Karnāṭak * [[Jamuna]] / Yamunā * [[Lakadivi]] / Lakshadweep * [[Ladak]] / Laddākh/la-dwags * [[Maharaštra]] / Mahārāşțra * [[Madja Pradeš]] / Madhya Pradēś * [[Mali Nikobar]] / ChoṭāNikobār/Ong * [[Nagaland]] / Nāgāland * [[Radžastan]] / Rājasthān * [[Šrinagar]] / Śrīnagar * [[Utar Pradeš]] / Uttar Pradesh * [[višavje Chota Nagpur]] / Chota Nagpur Plateau * [[Vzhodni Gati]] / Toorpu Kanumalu/Poorva ghatta/Kizhakkut Todarchhi Malaigal * [[Zahodna Bengalija]] / Paścimbaṅga * [[Zahodni Gati]] / Pashchim Ghāt/Sahjádri nebo/Pashchimaghattam nebo/Mérkut totarchchi malaj * [[Zanskar]] / Zāskār/zangs dkar {{div col end}} == [[Irska]] == * Éire/Ireland, [[Irska]] * Northern Ireland, [[Severna Irska]] * ''Poblacht na hÉireann'', [[Republika Irska]] == [[Italija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Abruzzo / Abruzzi, [[Abruci]] * Adige (nem. ''Etsch''), [[Adiža]] * Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alta Valle Isarco (nem. Wipptal), [[Dolina Wipptal]] * [[Atesinske Alpe]] * [[Grajske Alpe]] *Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alpi Lepontine, [[Adulske Alpe]]/Lepontinske Alpe * Alpi Marittime, [[Primorske Alpe]] * Alpi Orobie, [[Orobske Alpe]]/Bergamske/Bergamaške Alpe * [[Kotijske Alpe]] * [[Ligurske Alpe]] * Alpi Pennine, [[Peninske Alpe]] * [[Valaiške Alpe]] * Alto Adige (''Südtirol''), Zgornje Poadižje/ [[Južna Tirolska]] * Appennini, [[Apenini]] * Arcipelago Campano, [[Neapeljsko otočje]] * Arcipelago della Maddalena, [[Magdalensko otočje]] * Arcipelago del Sulcis, [[Otočje Sulcis]] * Arcipelago di Tavolara, [[Otočje Tavolare]] * Arcipelago Toscano, [[Toskanski arhipelag]] * Basilicata, [[Bazilikata]] *[[Bologna]], Bolonja (nestandardiziran) * [[Bolzano]] (nem. ''[[Bozen]]''), tudi [[Bocen]] * Bressanone (nem. ''Brixen''), [[Briksen]] * Calabria, [[Kalabrija]] * Campania, [[Kampanija]] * Campi Flegrei, [[Flegrejska polja]] *Carnia /Cjargne, [[Karnija]] * Catanzaro, [[Katanzaro]] * Delta del Po, [[Delta reke Pad]] * Emilia-Romagna, [[Emilija - Romanja]] * Firenze, [[Firence]] * Fosse Ardeatine, [[Ardeatinske jame]] * Friuli-Venezia Giulia /''Friûl-Vignesie Julie'', [[Furlanija - Julijska krajina]] *Golfo di Gaeta, [[Gaetski zaliv]] * Golfo di Genova, [[Genovski zaliv]] *Golfo di Manfredonia, [[Manfredonijski zaliv]] *Golfo di Napoli, [[Neapeljski zaliv]] *Golfo di Salerno, [[Salernski zaliv]] *Golfo di Sant'Eufemia, [[Zaliv Svete Eufemije]] * Golfo di Taranto, [[Tarantski zaliv]] *Golfo di Venezia, [[Beneški zaliv]] * Herculaneum / Ercolano, [[Herkulanej]] * Isole Ciclopi, [[Kiklopsko otočje]] * Isole Cheradi, [[Keradsko otočje]] * Isole Egadi, [[Egadsko otočje]] * Isole Eolie /Isole Lipari, [[Eolski otoki]] * Isole Flegree, [[Flegrejsko otočje]] * Isole Pelagie, [[Pelagijsko otočje]] * Isole Ponziane/Isole Pontine, [[Pontinsko otočje]] * Lago Albano /''Lago di Castel Gandolfo,'' [[Albano (jezero)]] * Lago di Bolsena, [[Bolsensko jezero]] * Lago di Como, [[Komsko jezero]] * Lago di Garda, [[Gardsko jezero]] * Lago d’Orta, [[Jezero Orta]] * Lago Maggiore (L. Verbano), [[Jezero Maggiore]] * Lago Trasimeno, [[Trasimensko jezero]] * Laguna di Grado, [[Gradeška laguna]] * Laguna di Venezia, [[Beneška laguna]] * Lazio, [[Lacij]] * Liguria, [[Ligurija]] * Lombardia, [[Lombardija]] * Mare Adriatico, [[Jadransko morje]] *Mar Ionio, [[Jonsko morje]] * Mar Ligure, [[Ligursko morje]] * Mar Tirreno, [[Tirensko morje]] * Marche, [[Marke]] * [[Merano]] (nem. ''Meran'') ''Maran'' *[[Milano]], Milan (nestandarditiran) * Molisse, [[Molize]] * Monti Iblei, [[Hiblejske gore]] * Napoli, [[Neapelj]] * Penisola Italiana, [[Apeninski polotok]] * Pianura Padana / Val Padana, [[Padska nižina]] * Piave, [[Piava]] * Piemonte, [[Piemont]] * Po, [[Pad]] * Pompeii, [[Pompeji]] * Puglia, [[Apulija]] * Ravenna, [[Ravena]] * Repubblica Italiana, [[Italija|Italijanska republika]] * Roma, [[Rim]] * Rubicone, [[Rubikon]] * Sardegna, [[Sardinija]] * Sicilia, [[Sicilija]] * Siracusa /''Sarausa / Seragusa'', [[Sirakuze]] * Stretto di Messina, [[Mesinski preliv]] * Stretto di Otranto/''Canale d'Ótranto'', [[Otrantska vrata]] * Tagliamento, [[Tilment]] * Tarquinia, [[Tarkvinija]] * Tevere, [[Tibera]] *[[Torino]], Turin (nestandardiziran) * Toscana, [[Toskana]] * [[Trento]]/Trient, tudi Trident (zgodov.) *Treviso, [[Treviž]] * Triveneto, Tri Benečije * Umbria, [[Umbrija]] * Venezia, [[Benetke]] * Veneto, [[Benečija]] * Monte Vesuvio, [[Vezuv]] * Valle d'Aosta /''Vallée d'Aoste'', [[Dolina Aoste]] * Valle Isarco /"Val dl Isarch"/''Eisacktal'', [[Dolina reke Eisack]] * Val Pusteria /''Val de Puster''/'Pustertal'', [[Pustriška dolina]] * Vipiteno /Sterzing, Štercing {{div col end}} === [[Furlanija-Julijska krajina]] === * {{Glavni|Seznam slovenskih geografskih imen Furlanije-Julijske krajine}} == [[Kanada]] == {{div col|colwidth=24em}} * Amundsen bay, [[Amundsenov zaliv]] * Baffin Island /''Qikiqtaalu'', [[Baffinov otok]] * Banks Island, [[Banksov otok]] * British Columbia, [[Britanska Kolumbija]] * Canada, [[Kanada]] *Canadian Shield (Laurentian Plateau), [[Kanadski ščit]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Great Bear Lake (''Grand lac de l'Ours''), [[Veliko medvedje jezero]] * Great Lakes (''Grands Lacs'' ''d'Amérique du Nord'') [[Velika jezera]] * Great Slave Lake (''Grand lac des Esclaves''), [[Veliko suženjsko jezero]] * Hudson Bay, [[Hudsonov zaliv]] * Hudson Strait, [[Hudsonov preliv]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Lake Winnipeg, [[Winnipeško jezero]] * Mackenzie River (fr. Le fleuve Mackenzie), [[Mackenziejeva reka]] * Melville Island, [[Melvillov otok, Kanada|Melvillov otok]] * New Brunswick/''Nouveau-Brunswick'', [[Novi Brunswick]] * New Fundland/''Terre-Neuve'', [[Nova Fundlandija]] * Niagara falls, [[Niagarski slapovi]] * Northwest Territories (''Territoires du Nord-Ouest''), [[Severozahodna ozemlja]] * Nova Scotia, [[Nova Škotska]] * Prince Edward Island, [[Otok princa Edvarda]] * Prince of Wales Island, [[Otok waleškega princa]] * Quebec City/Ville de Québec/Québec, [[Quebec City]] * Queen Charlotte Islands /[[Haida Gwaii]] * Queen Elizabeth Islands, [[Otoki kraljice Elizabete]] * [[Red River of the North]] /''rivière Rouge du Nord'' * Saint Lawrence River /Fleuve Saint-Laurent, [[Reka svetega Lovrenca]] * Slave River (fr. Rivière des Esclaves), [[Suženjska reka]] * Southampton Island, [[Southamptonov otok]] * Victoria Island /''Kitlineq'', [[Viktorijin otok]] * Yukon, [[Jukon]] {{div col end}} == Izrael == * Haifa, [[Hajfa]] * Jerušálajim, [[Jeruzalem]] * Yafo, [[Jafa]] == [[Kolumbija]] == * República de Colombia, [[Kolumbija|(Republika) Kolumbija]] == [[Kosovo]] == {{div col|colwidth=24em}} * Albanik/=? Leposavić * Besianë/Podujevë /Podujevo, [[Podujevo]] * Deçan/Dečani, [[Dečani]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * (Rrafshi) Dukagjin /Metohija, [[Metohija]] * Ferizaj /Uroševac, [[Uroševac]] * Fushe ë Kosovës/Kosovo Fusha /Kosovo polje, [[Kosovo polje]] * Gjakovë /Đakovica, [[Đakovica]], Djakovica * Gjilan /Gnjilane, [[Gnjilane]] * Kaçanik /Kačanik, [[Kačanik]] * Kastrior /Obilić, [[Obilić]] * Klinë/Klina, [[Klina]] * Kosova/Kosovë /Kosovo, [[Kosovo]] * Mitrovicë e Kosovës /Kosovska Mitrovica, [[Kosovska Mitrovica]] * Pejë/Peć, Peć/[[Peč]] * Prishtinë /Priština, [[Priština]] * Rahavec/Orahovac, [[Orahovac]] * Suharekë oz.Therandë /Suva Reka, [[Suva Reka]] * Vushtri /Vučitrn, [[Vučitrn]] {{div col end}} == [[Kostarika]] == * República de Costa Rica, [[Republika Kostarika]] == [[Kuba]] == * (República de) Cuba, [[Kuba]], uradno Republika Kuba * La Habana, [[Havana]] == [[Latvija]] == * Daugava, [[Zahodna Dvina]] * [[Daugavpils]], tudi ''Dineburg'' oz. ''Dvinsk'' (hist.) * Kurzeme, [[Kurlandija]] * Latgale, [[Latgalci|Latgalija]] * Latvijas Republika, [[Republika Latvija]] * [[Latvija]] tudi [[Letonija]] * Liivimaa/Livonija, [[Livonija]] * Rīga, [[Riga]] * Rīgas jūras līcis, [[Riški zaliv]] * [[Vidzeme]] /''Vidūmō,'' [[Livonija]] * Zemgale, [[Semigali|Semgalija]] == [[Lihtenštajn]] == * Liechtenstein, [[Lihtenštajn]] * ''Fürstentum Liechtenstein'', [[Kneževina Lihtenštajn]] == [[Litva]] == * Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * [[Kaunas]], ''Kovno'' (hist.) * Klaipėda (nem. ''Memel/Mimmelburg''), [[Klajpeda]] * Kuršių nerija/Ку́ршская коса́, [[Kurska kosa]] * Kuršių marios, [[Kurski zaliv]] * Lietuva, [[Litva]] * Lietuvos Respublika, [[Republika Litva]] * Nemunas, [[Nemen]] * Vilnius, [[Vilna]] == [[Luksemburg]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Luxembourg (''Groussherzogtum Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''Grand-Duché de Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Großherzogtum Luxemburg'', [[Luksemburg]] * Lëtzebuerg/''Stad Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''(Ville de) Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Luxemburg (Stadt''), [[Luxembourg (mesto)|Luksemburg (mesto)]] * Musel ''(la Moselle)'', [[Mozela]] == [[Madžarska]] == Za dvojezična slovensko-madžarska imena glej [[Seznam slovenskih imen madžarskih krajev]] {{div col|colwidth=24em}} * Alföld /''Nagy-Magyar-Alföld'', [[Velika madžarska nižina]] * Bakony/Bakonyerdő, [[Bakonjski gozd]] * Balaton, [[Blatno jezero]] * Bánság, [[Banat]] * Baranya ''(megye)'', [[Baranja (županija)|Baranja]] * Barcs, [[Barcs|Barč]]{{navedi vir}} * [[Berzence]] (''hrv. Brežnjica/Breznica''), Bistrica * Buda, [[Budim]] * Budapest, [[Budimpešta]] * [[Debrecen]], (hist. Debrecin) * Duna, [[Donava]] * [[Eger]], (Jagar) * Fehér-Körös, [[Beli Kriš]] * Fekete-Körös, [[Črni Kriš]] * Fertő tó, [[Nežidersko jezero]] *[[Győr]], (hist. Gjur) * Kalocsa, [[Kaloča]] * Keszthely, [[Blatenski Kostel]], Blatograd * Kisalföld, [[Mala madžarska nižina]] (-o, -o nižavje) * [[Kis Balaton]], Malo Blatno jezero * Körmend, [[Kermendin]] (tudi Kirment) * Magyarország, [[Madžarska]] * Mátra, [[Matra]] (gora) * [[Miskolc]], tudi [[Miškolc]] * Mohács, [[Mohač]] * Mosoni-Duna, [[Mošonska Donava]] * Nagykanizsa, [[Velika Kaniža]] * Sárvár (nem. Kotenburg, Rotenturm an der Raab), [[Mala sela|Mala Sela]] * Sebes-Körös, [[Hitri Kriš]] * Somogyi megye, [[Šomodska županija]] * [[Szeged]], (hist. Segedin) * Székesfehérvár, (hist.) [[Stolni Beligrad]] * Szombathely, [[Sombotel]] * Tisza, [[Tisa]] * Vas megye, [[Železna županija]] * Visegrád, [[Višegrad, Madžarska|Višegrad]] * Zala megye, [[Zalska županija]] * Zalaegerszeg, ([[Jageršek]]) * Zalavár, [[Blatograd]]/[[Blatnigrad]] {{div col end}} ZAMEJSTVO ('''dvojezični kraji niso eksonimi !!'''; vključeni so vsi zamejski toponimi s slovenskimi imeni ne glede na etnično sestavo) {{div col|colwidth=24em}} * Alsószölnök, [[Dolnji Senik]] * Apátistvánfalva, [[Števanovci]] * Csörötnek, [[Čretnik]] * Farkasfa, [[Farkašovci]] * "Fekete-tó", [[Črne mlake]] * Felsőszölnök, [[Gornji Senik]] * Füzes, [[Fizeš]] * Grajka-patak, [[Grajka]] * Háromház, [[Tridvor]] * Hársas-patak, [[Haršaš]] * Husászi-patak, [[Husas]] * János hegy, [[Janezovi breg]] * Kebele, [[Kobiljanski potok]] * Kerca-patak (''Kis-Kerca''), [[Mala Krka]] * Kerka (''Velka Kerka''), [[Velika Krka|(Velika) Krka]] * Kercaszomor, [[Krčica-Somorovci]] * Kerkabarabás, [[Barabaš]] * Kethely, [[Traušče]] (potok) * Kétvőlgy, [[Verica-Ritkarovci]] (Dve Dolini) * Kondorfa (''Gárdonyfa''), [[Kradanovci]] * Lapincs (''nem. Lafnitz''), [[Lapinč]] * Lenti, [[Lentiba]] * Letenye, [[Letina]] * Magyarlak, [[Lak]] * Magyarszombatfa, [[Soboška ves|Soboška ves (Železna županija]]) * Orfalu, [[Andovci]] * Őrség, [[Stražno ozemlje]] * Őrségi Nemzeti Park, [[Narodni park Őrség]] * Pest, [[Pešta]] * Rába, [[Raba]] * Rábagyarmat, [[Žormot]] * Rábakethel, [[Trošče]] * Rábakisfalud; danes Máriaújfalu, [[Mala ves]] * Rábatótfalu, [[Slovenska ves]] * [[Rédics]], [[Redič]] * Rönök, [[Renik]] * Sopron, [[Šopron]] * Surd, [[Šurd]] * Szakonyfalu, [[Sakalovci]] * [[Szalafő]], [[Sola (Madžarska)|Sola]] (ali [[Glava Zale]]) * Szakony-patak, [[Sakalovski potok]] * Szentgotthárd, [[Monošter]] * Szentistvánlak, [[Jošavci]] * Szölnöki-patak, [[Seniški potok]] * Szomoróc, [[Somorovci|Somor(ov)ci]] * Talapatka, danes Máriaújfalu, [[Telik]] * Újbalázsfalva, [[Otkovci]] * Velemér, [[Velemer]] * Zalaszombatfa, [[Soboška ves, Zalska županija|Soboška ves (Zalska županija)]] * Zsida, [[Židova]] * "Zsida-patak", [[Žida (potok)|Žida]] {{div col end}} == [[Maroko]] == * Marrakech, [[Marakeš]] == [[Malta]] == * (Il-)Belt Valletta, [[Valletta]] * [[Għawdex]], [[Gozo]] * [[Kemmuna]], [[Comino]] * [[San Pawl il-Baħar]], Zaliv sv. Pavla * il-Port il-Kbir (''Porto Grande, Grand Harbour''), [[Veliko pristanišče, Valletta]] * Ir-Rabat, [[Rabat, Malta|Rabat]] * Repubblika ta' Malta, [[Republika Malta]] * L-Imdina, [[Mdina]] ''(Melitta, Melitte/Μελίττη, Madinah'', ''Medina''), tudi ''Città Vecchia'' oz. [[Melita (antično mesto)]] == [[Mehika]] == * Golfo de California, [[Kalifornijski zaliv]] * Golfo de Campeche, [[Kampeški zaliv]] * Golfo de México, [[Mehiški zaliv]] * México, [[Mehika]] * Estados Unidos Mexicanos, [[Združene mehiške države]] * Península de Baja California, [[Kalifornijski polotok]] * [[Tehuantepeška zemeljska ožina]] * Yucatan, [[Jukatan]] == [[Moldavija]] == * Basarabia, [[Besarabija]] * Bugeac, [[Budžak]] * Chişinău, [[Kišinjev]] * Moldova, [[Moldavija]] * Nistru, [[Dnester]] * Република Молдовеняскэ Нистрянэ/Приднестровская Молдавская Республика/<small>Придністровська Молдавська Республіка</small>, [[Pridnestrska republika|Pridnestrska moldavska republika]]; [[Pridnestrje]] * Stânga Nіstruluі, [[Transnistrija]] == [[Nemčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bautzen/''[[Budyšin]]'', [[Budišin]] * Bayerische Alpen, [[Bavarske Alpe]] * Bayerische Voralpen, [[Bavarske predalpe]] * Bayern, [[Bavarska]] * Berchtesgadener Alpen, [[Berchtesgadenske Alpe]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Böhmerwald, [[Češki gozd]] * Braunschweig (Brunswiek); zastar. tudi Brunsvik * Brandenburg, [[Brandenburška]] * Bundesrepublik Deutschland, [[Zvezna republika Nemčija]] * Bautzen/Budyšin, [[Budišin]] * Chemnitz, Kamnica (hist.) * Chiemsee, [[Kimsko jezero]] * Deutsche Bucht, [[Nemški zaliv]] * Deutsche Demokratische Republik (hist.), [[Nemška demokratična republika]] * Deutschland, [[Nemčija]] * Deutsche Mittelgebirge, [[Nemško sredogorje]] * Deutsch-Polnische Tiefebene, [[Nemško-poljsko nižavje]] * Donau, [[Donava]] * [[Dresden]], Draždani (hist.) * Elbe, [[Laba]] * Elsass (hist.), [[Alzacija]] * Elstra/Halštrow, [[Halštrov]]/Elster? * Krušnéhory/Erzgebirge, [[Češko rudogorje]] * Franken/Frankenland (hist.), [[Frankovska]] * Frankenwald, [[Frankovski gozd]] * Frankfurt am Main, [[Frankfurt ob Majni]] * Frankfurt an der Oder, [[Frankfurt ob Odri]] * Fränkische Schweiz, [[Frankovska Švica]] * FränkischeAlb/Frankenalb/FränkischerJura, [[Frankovska Jura]] * Freising, [[Brežinje]] * Friesland, [[Frizija]] * FriesischeInseln/Waddeneilanden/FriescheEilanden/Vadehavsøe, [[Frizijski otoki]] * Hannover, [[Hanover]] * Jütland, [[Jutlandija]] * Kieler Bucht, [[Kielski zaliv]] * Nord-Ostsee-Kanal/KielCana, [[Kielski prekop]] * [[Köln]] am Rhein, Kelmorajn (hist.) * Konstanz, [[Konstanca, Nemčija|Konstanca]] * Lausitz /Łužica /Łužyca, [[Lužica]] * Lausitzer Neisse/Neiße /Łužiska/Łužyska Nysa', [[Lužiška Nisa]] (Zah. Nisa) * Limburg an der Lahn, [[Limburg ob Lahnu]] * Lothringen (hist.), [[Lotaringija]] * Lüneburger Heide, [[Lüneburška resava]] * Main, [[Majna]] * Mecklenburg-Vorpommern, [[Mecklenburg - Predpomorjanska]] * Mecklenburgische Seenplate, [[Mecklenburško pojezerje]] * Mecklenburger Bucht, [[Mecklenburški zaliv]] * Mittellandkanal, [[Mittellandski prekop]] * Mosel, [[Mozela]] * [[München]], Monakovo (hist.) * Nord-Ostsee-Kanal (''Kiel Canal''), [[Kielski prekop]] * Neisse, [[Nisa]] * Niedersachsen, [[Spodnja Saška]] *Norddeutsches Tiefland, [[Severnonemška nižina]] * Nördliche Kalkalpen, [[Severne apneniške Alpe]] * Nordrhein-Westfalen, [[Severno Porenje - Vestfalija]] * Nordsee/''Westsee''/''Deutsches Meer,'' [[Severno morje]] * Oder, [[Odra]] * Ostsee, [[Baltsko morje]] * Pfalz, [[Pfalško]] * Pommern, [[Pomorjansko]] * Pommersche Bucht, [[Pomorjanski zaliv]] * Preussen, [[Prusija]] (hist.) * [[Regensburg]], Ratisbona (hist.) * Rheinland, [[Porenje]] * Rheinland-Pfalz, [[Porenje - Pfalška]] * Rhein, [[Ren]] * Rheinisches Schiefergebirge, [[Rensko skrilavo hribovje]] * Raetia/Rhaetia, [[Retija]] * Ruhrgebiet/Ruhrrevier, [[Porurje]] * Saarland, [[Posarje]] * Sachsen, [[Saška]] * Sachsen-Anhalt, [[Saška - Anhalt]] * Sachsische Schweiz, [[Saška Švica]] * Schwaben(land), [[Švabska]] * Schwäbische Alb, Schwäbische Jura, [[Švabska Jura]] * Schwarze Elster, [[Črni Elster]] * Sorben/''Sorbi''/''Serbja'', [[Lužiški Srbi]] *[[Speyer]] (do 1825 tudi Spires; zastar slov. ime Špir) * Teutoburger Wald, [[Tevtoburški gozd]] * Thüringen, [[Turingija]] * Thüringer Becken, [[Turinška kotlina]] * Thüringerwald, [[Turinški gozd]] * Thüringisch-Fränkisches Mittelgebirge, [[Turinško-Frankovsko višavje]] * Weiße Elster, [[Beli Elster]] * Weser, [[Vezera]] * Westfalen, [[Vestfalija]] {{div col end}} == [[Nikaragva]] == * Lago de Nicaragua, [[Nikaragovsko jezero]] * Lago de Managua, [[Managovsko jezero]] * (República de) Nicaragua, (Republika) [[Nikaragva]] * (Santiago de) Managua, [[Managva]] == [[Nizozemska]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Friesland, [[Frizija]] * Den Haag, [[Haag]] * Holland, [[Holandija]] (Noord-Holland, [[Severna Holandija]]; Süd-Holland, [[Južna Holandija]]) * Koninkrijk der Nederlanden, [[Kraljevina Nizozemska]] * Nederland, [[Nizozemska]] * Nederlandse Antillen, [[Nizozemski Antili]] * Rijn, [[Ren]] * Schelde, [[Šelda]] * Zeeland, [[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]] == [[Norveška]] == * Barentshavet, [[Barentsovo morje]] * Bjørnøya, [[Medvedji otok]] * Kongeriket Norge/Noreg, [[Kraljevina Norveška]] * Nordkapp, [[Nordkap]] * Norse, [[Norveška]] * Norskehavet, [[Norveško morje]] * De skandinaviske fjellene/Kjølen, [[Skandinavsko gorovje]] * [[Svalbard]], tudi Spitzbergi == [[Paragvaj]] == * República del Paraguay/''Tetã Paraguái'', Republika [[Paragvaj]] * Rio Paraguay, [[Paragvaj (reka)]] == [[Peru]] == * República del Perú, (Republika) [[Peru]] == [[Poljska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskidy, [[Beskidi]] * Bydgoszcz, [[Bidgošč]] * Bytom, [[Bitom]] * Częstochowa, [[Čenstohova]] * Galicja, ''Halicz'', [[Galicija]] * Gdańsk, [[Gdansk]] *Gubin, [[Guben]] *Kaczawa, [[Kačava]] * Karkonosze, [[Krkonoši]] * Kaszuby (Kaszëbë, Kaszëbskô), [[Kašubsko]] * Katowice, [[Katovice]] * Kraków, [[Krakov]] * Kujawy, [[Kujavija]] * Łódź, [[Lodž]] * Małopolska, [[Malopoljska]] * Mazowsze, [[Mazovija]] * Mazury, [[Mazurija]] * Morze Bałtyckie, Bałtyk, [[Baltsko morje]] * Nysa, [[Nisa, Poljska|Nisa]] * Nysa Kłodzka, [[Vzhodna Nisa]] (Klodska Nisa) * Nysa Łużycka, [[Zahodna Nisa]], [[Lužiška Nisa]] * Nysa Szalona, [[Nisa Šalona]] * Polska, [[Poljska]] * Pomorze, [[Pomorjansko]] * Poznań, [[Poznanj]] * Puszcza Białowieska, [[Beloveška pušča]]/[[Beloveški gozd]] * Rzeczpospolita Polska, [[Republika Poljska]] * Sudety, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Szczecin, [[Ščečin]] * Śląsk, [[Šlezija]] * Tatry Wysokie, [[Visoke Tatre]] * Toruń, [[Torunj]] * Bory Tucholskie, kašubsko: Tëchòlsczé Bòrë, [[Tuholski gozd]] *Warmia, [[Varmija]] * Warszawa, [[Varšava]] *Warta, [[Varta]] * Wielkopolska, [[Velikopoljska]] (pokrajina) * Wisła, [[Visla]] * Wrocław, [[Vroclav]] *Zalew Szczeciński, [[Ščečinski zaliv]] (laguna) *Zalew Wiślany, [[Vislanski zaliv]] (laguna) *Zatoka Gdańska, [[Gdanski zaliv]] *Zatoka Pomorska, [[Pomeranški zaliv]] {{div col end}} == [[Portugalska]] == * Açores, [[Azori]] * Cabo da Roca, [[Rt Roca]] * Lisboa, [[Lizbona]] * Mar da Palha, [[Lizbonski zaliv]] (estuarij reke Tajo/Tejo) * Portugal, [[Portugalska]] * República Portuguesa, [[Portugalska|Portugalska republika]] * Tejo, [[Tajo]] == [[Romunija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Banat]] (madž. Bánság) * Banatske gore *Basarabia, [[Besarabija]] * [[Brașov]]/''Kronstadt'', Brašov (hist.) * Bucovina, [[Bukovina]] * Bucureşti, [[Bukarešta]] * Câmpia Română, [[Vlaška nižina]] * Carpați, [[Karpati]] * [[Cluj-Napoca]] / ''Kreis Klausenburg/Kolozsvár'', Kluž (hist.) *Crișana, [[Krišana]] * Crișul Alb, [[Beli Kriš]] *Crișul Negru, [[Črni Kriš]] * Crișul Repede, [[Hitri Kriš]] * Delta Dunǎrii, [[Delta Donave]] * Dobrogea, [[Dobrudža]] * Dunǎre(a), [[Donava]] * [[Iași]], Jaši (hist.) * Južni Karpati (Transilvanske Alpe) * Marea Neagră, [[Črno morje]] * Moldova, [[Moldavija]] (romunska zgodovinska pokrajina, kneževina) * Muntenia, [[Muntenija]] * Mureș, [[Mureš]] (reka) * Oltenia, [[Oltenija]] * România, [[Romunija]] *Siret, Siretul * Timişoara, [[Temišvar]] * Țara Românească, [[Vlaška]] (''romunska zgodovinska pokrajina)'' * Transilvania / Ardeal, [[Transilvanija]] {{div col end}} == [[Rusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Белое море – ''Beloe more'', [[Belo morje]] * ''hrebet Čerskogo'', [[Čerskijevo gorovje]] * Чёрное море – ''Černoje more'', [[Črno morje]] * Днепр – ''Dnjepr'', [[Dneper]] *Jaroslavl`, [[Jaroslavelj]] * Озеро Байкал – ''Ozero Bajkal'' / Байгал нуур – ''Baigal nuur'', [[Bajkalsko jezero]] * Берингов пролив - ''Beringov proliv'', ''Imakpik'', [[Beringov preliv]] * ''proliv Karskie Vorot''a, [[Karska vrata]] * ''Karskoe more'', [[Karsko morje]] * ''Kaspijskoe more'', [[Kaspijsko jezero]] * ''Kerčenski proliv''/Керченский пролив (ukr.: Керченская протока; krimsko-tatarsko ''Keriç boğazı''), [[Kerški preliv]] * ''Komandorskie ostrova'', [[Komandantovi otoki]] * ''Korjakskoe nagor'e'', [[Korjaško višavje]] * ''Kurskaja kosa'' / ''Kuršiụ nerija'', [[Kurska kosa]] * ''Ladožskoe ozero''/Ladoga /Luadogu, [[Ladoško jezero]] * ''Lednik Karpinskogo'', [[Karpinskijev ledenik]] * ''More Laptevih'', [[Morje Laptevov]] * ''Novaja zemlja'', [[Nova dežela]] * ''Novosibirskie ostrova'', [[Novosibirski otoki]] * ''Ohotskoe more / Hok-kai'', [[Ohotsko morje]] * ''Onežskoe ozero / Oniegu'', [[Oneško jezero]] * ''Ostrov Vrangelja'', [[Vranglov otok]] * ''Severnaja Zemlja'', [[Severna dežela]] * ''Stanovoe nagor'e'', [[Stanovojsko višavje]] * ''Vehojanskij hrebet'', [[Verhojansko gorovje]] * ''Vostočno-Sibirskoe more'', [[Vzhodnosibirsko morje]] * ''Zemlja Franca-Iosifa'', [[Dežela Franca Jožefa]] {{div col end}} == [[Salvador]] == * (República de) El Salvador, [[Republika Salvador|(Republika) Salvador]] == [[Severna Makedonija]] == * Crni Drim (''Drini i Zi''), [[Črni Drim]] * Dojransko ezero, [[Dojransko jezero]] * Golem Korab (''Maja e Korabit'' / ''Mali i Korabit''), [[Veliki Korab]] * Mavrovsko ezero, [[Mavrovsko jezero]] * Ohridsko ezero, [[Ohridsko jezero]] * Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Skopska Crna gora/Скопска Црна Гора ''([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag''; [[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Severne Makedonije, Kosova in Srbije == [[Sirija]] == * Dimašk aš-Šam, [[Damask]] * Haleb, [[Alep]] * Latakia, [[Latakija]] * Sūriyya, [[Sirija]] == [[Slovaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Banská Bystrica, [[Banska Bistrica]] *Belianske Tatry, [[Beljanske Tatre]] * Beskydy, [[Beskidi]] *Bielé Karpaty, [[Beli Karpati]] * Dunaj, [[Donava]] *Juhoslovenská kotlina, [[Južnoslovaška kotlina]] * Malé Karpaty, [[Karpati|Mali Karpati]] * Malý Dunaj, [[Mala Donava]] *Nízké Tatry, [[Nizke Tatre]] * Podunajsko, [[Podonavje]] * Slovenská republika, [[Republika Slovaška|Slovaška]] * Slovenské rudohorie, [[Slovaško rudogorje]] * Slovensko, [[Slovaška]] *Slovenský kras, [[Slovaški kras]] * Tatry, [[Tatre]] * Východoslovenská nížina, [[Vzhodnoslovaška nižina]] * Vysoké Tatry, [[Visoke Tatre]] * Západoslovenská nížina /Podunajská nížina, [[Zahodnoslovaška nižina]] /[[Podonavska nižina]] {{div col end}} == [[Srbija]] == * Beograd, [[Beograd|Belgrad]] (zastarelo) * Dunav, [[Donava]] * Zapadna [[Morava (razločitev)|Morava]], [[Zahodna Morava]] * Kanal Dunav—Tisa—Dunav, [[Prekop Donava–Tisa–Donava|Prekop Donava—Tisa—Donava]] * ''Skopska Crna gora ([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag)''; ''[[Makedonščina|makedonsko]] in [[Srbščina|srbsko]]'' ''Скопска Црна Гора'' ([[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Srbije, Kosova in Severne Makedonije == [[Surinam]] == * Republiek Suriname, [[Republika Surinam]] == [[Španija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Andalucía, [[Andaluzija]] * Aragón, [[Aragonija]] * Asturias, [[Asturija]] * Baskijsko gorovje * Cantabria, [[Kantabrija]] * Castilla, [[Kastilija]] * Castilla-La Mancha, [[Kastilija - Manča]] * Castillla la Nueva, [[Nova Kastilija]] * Castilla la Vieja, [[Stara Kastilija]] * Castilla-León, [[Kastilija in Leon]] * Cataluña / Catalunya, [[Katalonija]] * Cordillera Cantábrica, [[Kantabrijsko gorovje]] * Cordillera Bético/Sistema Bético, [[Betijske Kordiljere]] ali [[Andaluzijsko pogorje]] * Córdoba, [[Kordova]] * Delta del Ebro /katalonsko: Delta de l'Ebre, [[Delta Ebra]] * España, [[Španija]] * Extremadura, [[Estremadura]] * Galicijski masiv *Gerona, [[Girona]] * Golfo de Valencia, [[Valencijski zaliv]] * Golfo de Vizcaya/''Mar Cantabrico/Bizkaiko Golkoa'', [[Biskajski zaliv]] * Galicia /''Galiza'', [[Galicija (Španija)|Galicija]] *Guadalquivir, [[Gvadalkivir]] * Iberia, [[Iberski polotok]] *Ibersko gorovje * Ibiza /''Eivissa'', [[Ibiza]] * Islas Baleares, [[Balearski otoki]] * Islas Canarias, [[Kanarski otoki]] * Kantabrijsko gorovje * La Mancha, [[La Manča]] * Mallorca, [[Majorka]] * [[Galicijski masiv]] * Meseta Central, [[Osrednja Mezeta]], tudi Notranja planota ali samo [[Mezeta]] * Montes de León, [[Leonsko gorovje]] * Navarre, [[Navara]] * País Vasco /''Euskadi''/'Eusskal Herriko', [[Baskija]] * Pirineos /''Pireneus'' /''Pirinioak'', [[Pireneji]] * Salamanca, tudi [[Salamanka]] * [[Santiago de Compostela]] * Sevilla, [[Sevilja]] * Sierra de Gredos, * Sierra de Guadarrama * Sistema Central, [[Kastiljsko gorovje]] * Sistema Ibérico, [[Ibersko gorovje]] * Vizcaya /''Bizkaia'', [[Biskaja]] * Valencia, [[Valencija]] {{div col end}} == [[Švedska]] == {{div col|colwidth=24em}} * BalticShield, [[Baltski ščit]] * Bottniska viken, [[Botniški zaliv]] * Götaland, [[Gotlandija]] * Göta kanal, [[Gotlandski prekop]] * Caledonian Mountain, [[Kaledonsko gorstvo]] * Konungariket Sverige, [[Kraljevina Švedska]] * Lappi/Lappland/Laplandija/Sápm, [[Sápmi]] (prej [[Laponska]]) * Östersjön, [[Baltsko morje]] * Skanderna/Skandinaviska fjällkedjan, [[Skandinavsko gorovje]] * Skandinaviska halvön/Den skandinaviske halvøya, [[Skandinavski polotok]] * Skåne, [[Skanija]] * Sverige, [[Švedska]] {{div col end}} == [[Švica]] == {{div col|colwidth=24em}} * Alpes Pennines / Alpes valaisannes / Alpi Pennine / Walliser Alpen, [[Peninske Alpe]] * Berner Alpen, [[Bernske Alpe]] *Bielersee / Lac de Bienne, [[Bielsko jezero]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Col du Grand St-Bernard/Colle del Gran San Bernardo, [[Veliki Sveti Bernard]] * ''Engiadina''/''Nagiadegna''/''Gidegna''; it. ''Engadina'', [[Engadin]] * Genève / Genf / Ginevra, [[Ženeva]] * Gotthardpass / Passo del San Gottardo, [[Gotthard (prelaz)]] * Lac de Neuchâtel, [[Neuchâtelsko jezero]] *Lago di Lugano, [[Lugansko jezero]] * Lausanne, [[Lozana]] * Le Léman / Lac de Genève / Genfersee, [[Ženevsko jezero]] * Rätischen Alpen / Alpi Retiche, [[Retijske Alpe]] *Romandie, [[Romandija]] (= frankofonska Švica) * Rhône, [[Rona]] * Massif du Jura / Juragebirge, [[Švicarska Jura]] * Schweiz / Suisse / Svizzera / Svizra, [[Švica]] * ''Schweizerische Eidgenossenschaft'' (nemško); ''Confédération suisse'' (francosko); ''Confederazione Svizzera'' (italijansko); ''Confederaziun svizra'' (retoromansko); ''Confœderatio Helvetica'' (CH; latinsko), [[Švicarska konfederacija]] * Sempione / Simplonpass, [[Prelaz Simplon]] * Thunersee, [[Thunsko jezero]] * Vierwaldstättersee [[Vierwaldstadtsko jezero]], tudi [[Lucernsko jezero]] * Zürichsee, [[Züriško jezero]] {{div col end}} == [[Turčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ağrı dağı, [[Ararat]] * Altin Boynuz; Haliç, [[Zlati rog]] * Anadolu, [[Anatolija]] * [[Antakya]], Antakija, nekdanja [[Antiohija]] * Bitinya ([[grščina|gr.]] ''Bithynía''), [[Bitinija]] * Çanakkale Boğazı, [[Dardanele]] * Çukurova (''Kilikya''), [[Kilikija]] * Dicle, [[Tigris]] * Edirne, [[Odrin]], nekdanji [[Adrianopel]] * Ege denizi, [[Egejsko morje]] * Ephesos, [[Efez]] * Fırat, [[Evfrat]] * Gelibolu, [[Galipoli]] (polotok) * Güney Do˘gu Toroslar, [[Armenski Taurus]] * İskenderun, [[Aleksandreta]] * İstanbul, [[Carigrad]] * Konstantinopolis, [[Konstantinopel]], tudi [[Carigrad]] * [[İzmir]], [[Smirna]] (hist.) * Smirni (gr.), [[Smirna]] * İzmit, nekdanja [[Nikomedija]] * Kapadokya, [[Kapadokija]] * Karadeniz, [[Črno morje]] * Karadeniz Boğazi /''Istambul Boğazi'', [[Bospor]] * ''Kuzey Anadolu Dağları'' ali ''Doğukaradeniz Dağlari'', [[Pontsko gorovje]] * Marmara denizi, [[Marmarsko morje]] * Phrygia /''Frygía'', [[Frigija]] * Toros Dağları, [[Taurus]] * Trakya, [[Trakija]] * Türkiye, [[Turčija]] {{div col end}} == [[Ukrajina]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Črnovice]], Černivci ali Černovci * Čorne more, [[Črno morje]] * Del'ta Dunaju, [[Delta Donave]] * Dnipro, [[Dneper]] * Dnister, [[Dnester]] * Galyč(-ina) (''Галичина́''), [[Galicija]] * Harkiv, [[Harkov]] * Krivij Rig, [[Krivi Rog]] * Kyjiv (Київ), [[Kijev]] *Latoricja (Латориця), [[Latorica]] * Lviv, [[Lvov]] (hist. Lemberg) * Pidkarpats'ka Rus' - [[Podkarpatska Rutenija]] * Podillja, [[Podolija]] * Užgorod, [[Užgorod]] * Vinnycja, [[Vinica, Ukrajina|Vinica]] * Zakarpats'ka nyzovyna, [[Zakarpatska nižina]] * Zakarpats'ka Ukrajina, [[Zakarpatska Ukrajina]] * Zaporižžja, [[Zaporožje]] {{div col end}} == Urugvaj == * Uruguay, [[Urugvaj]] == Vatikan == * Città del Vaticano, [[Vatikan]] == Venezuela == * Lago de Maracaibo, [[Maracaibo (jezero)]] * República Bolivariana de Venezuela, [[Bolivarska republika Venezuela]] * Río Orinoco, [[Orinoko]] == Združene države Amerike == {{div col|colwidth=24em}} * Alaska, [[Aljaska]] * Alaska Range, [[Aljaško gorovje]] * Alexander Archipelago, [[Aleksandrov arhipelag]]/Aleksandrovo otočje * American Cordillera (Western Cordillera) – [[Ameriške Kordiljere]] * Appalaches, [[Apalači]] * California, [[Kalifornija]] *Cascade Range, [[Kaskadno gorovje]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Chicago, [[Čikago]] * Colorado, [[Kolorado]] (država) * Colorado River, [[Kolorado (reka)]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Crater Lake, [[Kratersko jezero, ZDA|Krátersko jézero]] (Oregon) * Grand Canyon, [[Veliki kanjon]] *Great Basin, [[Velika kotlina]] * Great Lakes, [[Velika jezera]] *Great Plains, [[Velike planjave]] * Hawaii, [[Havaji]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Michigan, [[Michigansko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Missouri, [[Misuri (reka)|Misuri]]; [[Misuri]], država * Mississippi, [[Misisipi]] reka; [[Misisipi (zvezna država)|Misisipi]] * New England, [[Nova Anglija]] * New Mexico, [[Nova Mehika]] * Niagara Falls, [[Niagarski slapovi]] * North Carolina, [[Severna Karolina]] * North Dakota, [[Severna Dakota]] * Pennsylvania, [[Pensilvanija]] * Puerto Rico, [[Portoriko]] * Rocky Mountains / Rockies, [[Skalno gorovje]] * South Carolina, [[Južna Karolina]] * South Dakota, [[Južna Dakota]] * Texas, [[Teksas]] * United States of America, [[Združene države Amerike]] * Virgin Islands of the United States, [[Deviški otoki Združenih držav]] * Virginia, [[Virginija]] * Washington, D. C., [[Washington, D. C.]] * West Virginia, [[Zahodna Virginija]] {{div col end}} == Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske == {{div col|colwidth=24em}} * Anguilla, [[Anguilla]] * Bermuda, [[Bermudi]] * Bristol Channel /''Môr Hafren'', [[Bristolski prekop]]/zaliv (estuarij - ustje reke [[Severn]]) * British Virgin Islands, [[Britanski Deviški otoki]] * Cambrian Mountains ''/Mynyddoedd Cambria'', tudi Mid Wales/''Elenydd'', [[Cambrijsko hribovje]] * Cayman Islands, [[Kajmanji otoki]] (ali Kajmanski otoki) * Channel Islands, [[Kanalski otoki]] * Dover strait/Strait of Dover, [[Dovrska vrata]] (ožina /-i preliv) * Edinburgh, [[Edinburg]] * England, [[Anglija]] * English Channel, [[Rokavski preliv]] * Falkland Islands/''Las Islas Malvinas'', [[Falklandski otoki]]/''Malvinski otoki'' * Great Britain, [[Velika Britanija]] * (The) Hebrides /''Innse Gall,'' [[Hebridi]] * Highlands, [[Škotsko višavje]] * Isle of Anglesey /''Ynys Môn'', [[Anglesey]] * Isle of Man, [[Otok Man]] * Montserrat, [[Monserat]] * Northern Ireland /''Ulster'', [[Severna Irska]] * Orkney Islands, [[Orkneyjski otoki]] * Outer Hebrides /''Na h-Eileanan Siar'', Western Isles /''Na h-Eileanan an Iar'', [[Zunanji Hebridi]] * Pennines /''Pennine Chain /Pennine Hills'', [[Peninsko gorovje]] * Saint Helena, [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] (''Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha'') * Scotland /''Alba'', [[Škotska]] * Shetland Islands, [[Shetlandski otoki]] * South Georgia and the South Sandwich Islands, [[Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki]] * Thames, [[Temza]] * Thames Estuary, [[Ustje Temze]] * Turks and Caicos Islands, [[Otoki Turks in Caicos]] * United Kingdom od Great Britain and Northern Ireland, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] * Walerian Czuma/ ''Wales'' /''Cymru'', [[Wales]], [[Valizija]] {{div col end}} == Glej tudi== * [[Eksonim in endonim]] * [[Seznam nemških imen slovenskih krajev]] * [[Seznam italijanskih imen slovenskih krajev]] * [[Seznam madžarskih imen slovenskih krajev]] == Viri== * [http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf Slovenski eksonimi, Kladnik in ostali] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304221246/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf |date=2016-03-04 }} * [http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf Geodetska uprava republike Slovenije, Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090220053541/http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf |date=2009-02-20 }} {{imena krajev}} {{stublist}} [[Kategorija:Eksonimi]] nw8mqfbddi7qrkftsh7p0ul0jyhh6aw 6685964 6685853 2026-06-06T10:57:19Z Ljuba24b 92351 /* Švica */ np nepotrebno 6685964 wikitext text/x-wiki '''Slovenski [[eksonim]]i in [[endonim]]i''' za zemljepisna imena izven Slovenije. == 10 Neodvisnih držav v Karibskem morju (Skupnost narodov) == : angleško ''Commonwealth of Nations'' * Antigua and Barbuda, [[Antigva in Barbuda]] * Bahamas, [[Bahami]] ** Commonwealth of the Bahamas, [[Bahami]] * Barbados, [[Barbados]] (30. novembra 2021 je postala republika) * Dominica, [[Dominika]] * Grenada, [[Grenada]] * Jamaica, [[Jamajka]] * Saint Kitts and Nevis (Saint Christopher and Nevis), [[Sveti Krištof in Nevis]] (Sveti Kitts in Nevis) * Saint Lucia, [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] * Saint Vincent and the Grenadines, [[Sveti Vincencij in Grenadine]] * Trinidad in Tobago, [[Trinidad in Tobago]] (1. avgusta 1976 je postala republika) == [[Albanija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Bistricë]], Bistrica * Bjeshkët e Nemuna/Alpet Shqiptare, [[Prokletije]] (Albanske Alpe) * Bunë, [[Bojana (reka)|Bojana]] * Buni Jezercë/Liqeni i Madh, [[Veliko jezero, Albanija|Veliko jezero]] * Butrinti/Bouthroton, [[Butrint]] * Durrës, [[Drač]] * Drini, [[Drim]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * Drini i Zi, [[Črni Drim]] * Elbasani, [[Elbasan]] * Ípiros/Epir [[Epir]] * Gjiri i Drinit/Pellg i Drinit, [[Drimski zaliv]] * Gjiri i Vlorës, [[Valonski zaliv]] * Gjirokastër/Gjirokastra, [[Gjirokastra]] * Golloborda, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Golo brdo]] * Grámmos/Malii Gramozi [[Gramod]] * Kanali i Otrantos, [[Otrantska vrata]] * Korçë/Korça, [[Korča]] *Krahina Malore Qëndrore, [[Osrednje gorovje Albanije|Osrednje gorovje]] (prevod, ni eksonim) * Liqeni i Ohrit /Pogradecit, [[Ohridsko jezero]] * Liqeni i Prespës/Limni Megáli Préspa/Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Liqeni Shkodrës/Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Maja e Jezercës /''Maja Jezercë'', [[Jezerski vrh, Albanija|Jezerski vrh]] (prevod, ni eksonim) * Maja e Korabit /''Mali i Korabit'', [[Veliki Korab]] (prevod, ni eksonim) * Mali i Moravës, [[Morava (gora)|Morava]] (gora) (prevod, ni eksonim) * Oite, [[Ojta]] *Parku Kombëtar i Butrintit, [[Narodni park Butrint]] * Pogradeci, [[Pogradec]] * Prespa e Vogël, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Mala Prespa]] (ni eksonim) * Republika e Shqipërisë, [[Republika Albanija]] * Shkodra/Shkodë, [[Skader]] * Tiranë/Tirana, [[Tirana]] * Sarandë, [[Saranda]] * Shqipëria, [[Albanija]] * Vjosë, [[Vjosa]] (prevod, ni eksonim) * Vlorë/Vlora, [[Vlora]] {{div col end}} == [[Andora]] == * (Principat d') Andorra, (Kneževina) [[Andora]] == [[Argentina]] == * (''Islas Malvinas, [[Falklandski otoki]]'') * Patagonía, [[Patagonija]] * República Argentina, [[Argentina]] * Río Iguazú, [[Iguasu]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Alžirija]] == * Al-Jazā’ir/''Dzayer''/''Alger'', [[Alžir]] * Al-Jazā’irīyah, [[Alžirija]] * Al-Jumhurīyah al-Jazā’irīyah ad-Dīmuqrāṭīyah ash-Sha’bīyah, [[Ljudska demokratična republika Alžirija]] == [[Armenija]] == * Araratyan dasht ''/Արարատյան դաշտ'', [[Araratska planota]] * Erivan/Erebuni /''Երևան''/''Երեվան'', [[Erevan]] * ''Hajastani Hanrapetutjun/Հայաստանի Հանրապետություն,'' Republika [[Armenija]] * Haykakan leṙnašxarh, [[Armensko višavje]], tudi [[Armenska planota]] * ''Hrazdan dobi'' /Հրազդան գետ, [[Hrazdan (reka)]] * Lernajin Gharabagh /''Լեռնային Ղարաբաղի Հանրապետություն'' /Lernajin Gharabaghi Hanrapetutjun/ ''Արցախ''/Arcah, [[Gorski Karabah]] * ''Sevana Lič'' /''Սեւանա լիճ,'' [[Sevansko jezero]] == [[Avstralija]] == {{div col|colwidth=24em}} *Adelaide, [[Adelajda]] * Christmas Island, [[Božični otok]] * Cocos (Keeling) Island, [[Kokosovi otoki|Kokosovi (Keelingovi) otoki]] * Heard Island and the McDonald Islands, [[Heardov otok in McDonaldovi otoki]] * New South Wales, [[Novi južni Wales]] * Northern Territory, [[Severno ozemlje]]/teritorij * South Australia, [[Južna Avstralija]] * Tasmania, [[Tasmanija]] * Victoria, [[Viktorija (Avstralija)|Viktorija]] * Western Australia, [[Zahodna Avstralija]] * Australian Capital Territory, [[Območje glavnega mesta]] {{div col end}} == [[Avstrija]] == {{glavni|Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev}} {{div col|colwidth=24em}} * Burgenland, [[Gradiščansko]] * Česky les, [[Češki gozd]] *Donau, [[Donava]] * Drau, [[Drava]] (ni eksonim) * Eisenstadt, [[Železno, Avstrija]] * Enns, [[Aniža (reka)|Aniža]] * Großglockner (Grossglockner), [[Veliki Klek]] * Graz, [[Gradec]] * Hohe Tauern, [[Zahodne Ture]], tudi Visoke Ture *[[Inn]], Ina (zastarelo) *[[Innsbruck]], Inomost (zastarelo) * Kärnten, [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] * Klagenfurt am Wörthersee, [[Celovec]] * Lafnitz, [[Lapinč]] * Lavanttaler Alpen, [[Labotniške Alpe]] *[[Linz]], Linec (zastarelo) * Mariazell, [[Marijino Celje, Avstrija|Marijino Celje]] ali Marija Cel *Mur, [[Mura]] (ni eksonim) * Neusiedler See, [[Nežidersko jezero]] * Niedere Tauern, [[Vzhodne Ture]], tudi Nizke Ture * Niederösterreich, [[Spodnja Avstrija]] * Oberösterreich, [[Zgornja Avstrija]] * Österreich, [[Avstrija]] * Osttirol, [[Vzhodna Tirolska]] * Pustertal, [[Pustriška dolina]] * Republik Österreich, [[Republika Avstrija]] * [[Salzach]], Salica (zastarelo) * [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]], Salzbuška (zastar.Solnograška) * [[Salzburg]], Solnograd (zastarelo) * Spittal an der Drau, [[Špital ob Dravi]] * Steiermark, [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] * Tirol, [[Tirolska]] * Vorarlberg, [[Predarlska]] * Wien, [[Dunaj]] * Wiener Neustadt (Wr. Neustadt), [[Dunajsko Novo mesto]] * Wienerwald, [[Dunajski gozd]] {{div col end}} == [[Azerbajdžan]] == * Azərbaycan ''Respublikası'' /Азәрбајҹан/, ''Republika'' [[Azerbajdžan]] * Bakı /Bak /Baki, [[Baku]] * ''Dağliq Qarabağ'' /''Дағлиг Гарабағ'', [[Gorski Karabah]] * ''Naxçıvan Muxtar Respublikası'' /Naxcivan, Avtonomna republika [[Nahičevan]] == [[Belgija]] == : francosko (valonsko) / nizozémščina (flamščino) / nemško * Ardenne (Årdene) / Ardennen / Ardennen, [[Ardeni]] * Brussel(e) / Bruxelles / Brüssel, [[Bruselj]] * Belgique (Beldjike) / België / Belgien, [[Belgija]] * Benelux, [[Beneluks]] * Escaut (Escô) / Schelde (Skelde) / Schelde, [[Šelda]] * Flandre (Flande) / Vlaanderen (Vloandern) / Flandern, [[Flandrija]] ** [[Vzhodna Flandrija]] (Oost-Vlaanderen) ** [[Zahodna Flandrija]] (West-Vlaanderen) ** [[Flandrijski Brabant]] (Vlaams-Brabant) *Luxembourg, [[Luksemburg, provinca Belgije|Luksemburg]] *Moselle / Moezel / Mosel, [[Mozela]] * Wallonie (Walonreye / Waloneye) / Wallonië / Wallonie(n), [[Valonija]] ** [[Valonski Brabant]] (Brabant Wallon) == [[Belorusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Belaruskaja hrada, [[Belorusko višavje]] * Puszcza Białowieska/Belavežskaja pušča, [[Beloveška pušča]] * Bjarezina, [[Berezina]] * Belarus', [[Belorusija]] * Dnjapro, [[Dneper]] * Homel', [[Gomel]] * Hrodna, [[Grodno]] * Mahiljoŭ, [[Mogilev]] * Njoman/Nemunas/Neman, [[Njemen]] * Ahinski kanal/Kanał Ogińskiego, [[Oginskijev prekop]] * Ašmjanskae ŭzvyšša/Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * Prydniprovs'ka nyzovyna, [[Pridneprsko nižavje]] * Prypiać/Pryp'yat', [[Pripjat]], tudi [[Pripet (reka)|Pripet]] * Pripjatskie bolota/Pinskie bolota, [[Pripjatsko barje]] * Podlasie/Padljašša/Padljassi, [[Podlesje, Poljska|Podlesje]] * Viciebs, [[Vitebsk]] {{div col end}} == [[Bolgarija]] == {{div col|colwidth=24em}} * (Republika) Bălgarija/''Република'' ''България'', [[Bolgarija|(Republika) Bolgarija]] * Černo more/''Черно морé'', [[Črno morje]] * Kărdžali/''Кърджали'', [[Krdžali (okraj)|Krdžali]] * Сините камъни, [[Naravni park Modri kamni]] * Национален парк Централен Балкан, [[Narodni park Osrednji Balkan]] * Стара планина, [[Stara planina]] ali Balkan * Белоградчишки скали/''Belogradčiški skali'', [[Belogradčiške skale]] * Национален парк Рила, [[Narodni park Rila]] * Kazanlak, [[Kazanlik]] * Moisía/Moesia, [[Mezija]] * Šipčenski prohod, [[Šipčenski prelaz]] * Tărgovište/''Търговище'', [[Trgovište]] * Veliko Tărnovo/''Велико Търново'', [[Veliko Trnovo]] * Gornotrakijska nizina, [[Zgornjetrakijsko nižavje]] {{div col end}} == [[Bolivija]] == * Estado Plurinacional de Bolivia (šp.) /Tetã Hetãvoregua Mborivia (gvaransko)/ Wuliwya Suyu (ajmarsko)/ Puliwya Mamallaqta, Plurinacionalna/večnacionalna država [[Bolivija]] == [[Bosna in Hercegovina]] == * Banja Luka, [[Banjaluka]] * Bosna i Hercegovina, [[Bosna in Hercegovina]] * Federacija Bosne i Hercegovine, [[Federacija Bosne in Hercegovine]] * Međugorje, [[Medžugorje]] * Neumski zaljev, [[Neumski zaliv]] * Republika Srpska, [[Republika Srbska]] == [[Brazilija]] == * Amazonia, [[Amazonija]] * Brasilia (distrito federal), glavno mesto [[Brasilia]] * Planalto Brasileiro, [[Brazilsko višavje]] ali [[Brazilska planota]] * República Federativa do Brasil, [[Brazilija]] * Rio Amazonas, [[Amazonka]] * Rio Iguaçu, [[Iguasu]] == [[Ciper]] == * Lefkosía (Λευκωσία), turško ''Lefkoşa'', [[Nikozija]] * Kýpros (Κύπρος); turško ''Kıbrıs'', [[Ciper]] == [[Češka]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskydy, [[Beskidi]] * Bílá Hora, [[Bela Gora]] * Bílý Halštrov, [[Beli Elster]] * Čechy, [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]] (zgodovinska dežela) * Česká republika, [[Češka republika]] * Česko, [[Češka]] (država) * Česká vysočina/Český masiv, [[Češki masiv]] * České Budějovice, [[Češke Budejovice]] * České středohoří, [[Češko sredogorje]] * Český kras, [[Češki kras]] * Český Krumlov, [[Češki Krumlov]] * Český les, [[Češki gozd]] * Český Těšín, [[Češki Tešin]] * Českomoravská vysočina, [[Češkomoravsko višavje]] * Hradčany, [[Hradčani]] * Hradec Králové, [[Kraljevi Gradec]] *Karlovy Vary, [[Karlovi Vari]] * Krkonoše, [[Krkonoši]] * Krušné hory, [[Češko rudogorje]] * Kutná Hora, [[Kutna Gora]] * Labe, [[Laba]] * Lužická Nisa, [[Lužiška Nisa]] (Zahodna Nisa) * Mladá Boleslav, [[Mlada Boleslava]] * Morava, [[Moravska]] * Moravska, [[Morava (reka)]] * Moravské Budějovice, [[Moravske Budejovice]] * Moravský kras, [[Moravski kras]] * Olomouc, [[Olomuc]] * Plzeň, [[Plzen]] * Praha, [[Praga]] * Slavkov u Brna, tudi [[Austerlitz]] (hist.) * Slavkovský les, [[Slavkovski gozd]] * Slezsko, [[Šlezija]] * Sudetské pohoří, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Třebíč, [[Třebíč|Trebič]] * Vyšehrad, [[Višegrad, Praga|Višegrad (Praga)]] {{div col end}} == [[Čile]] == * (República de) Chile, (Republika) [[Čile]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Črna gora]] == * Crna Gora, [[Črna gora]] * Herceg Novi, [[Hercegnovi]] * Kotorski zaljev, [[Kotorski zaliv]] * Momičko polje, [[Momiško polje]] * Novljanski zaljev, [[Hercegnovski zaliv]] * Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Tivatski zaljev, [[Tivatski zaliv]] * Toločko polje, [[Tološko polje]] == [[Danska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Danmark, [[Danska]] * Færøerne /''Føroyar'', [[Ferski otoki]] * otok Fyn, tudi Funen * Grønland /''Kalaallit Nunaat'', [[Grenlandija]] * Jylland, [[Jutlandija]] * Kiel Bugt, [[Kielski zaliv]] * [[København]], tudi Kopenhagen ali Kodanj * Kongeriget Danmark, [[Kraljevina Danska]] * Lillebælt, preliv [[Mali Belt]] * Nørrejyske Ø, otok [[Severni Jutland]] * Østersøen, [[Baltik]] * Sjælland, [[Zelandija]] * Storebælt, preliv [[Veliki Belt]] * Vesterhavet /Nordsøen, [[Severno morje]] {{div col end}} == [[Dominikanska republika]] == * República Dominicana, [[Dominikanska republika]] == [[Etiopija]] == * Áddis Abêba, [[Adis Abeba]] * Awaash'','' Hawaas''/Hawaash We'ayot'', [[Avaš (reka)|Avaš]] (reka) == [[Ekvador]] == * Ecuador, [[Ekvador]] * Galápagos (uradno ''Archipiélago de Colón''), [[Galapaški otoki]] == [[Egipt]] == * [[Aleksandrija]] (arabsko الإسكندري, ''Iskenderia'') * [[Kairo]] (arabsko القاهرة, latinizirano ''al-Qāhirah'') * [[Nil]], (arabsko النيل, prečrkovano ''an-nīl'', staroegipčansko ''iteru'', koptsko ''piaro'' ali ''fiaro'') * [[Delta Nila]], (arabsko دلتا النيل‎ ''Delta an-Nīl'' ali الدلتا ''ad-Delta'') * [[Nubijska puščava]], (arabsko صحراء النوبة‎, ''Şaḩrā’ an Nūbyah'') * [[Sinajski polotok]], (arabsko شبه جزيرة سيناء, ''Shibh Jazirat Sina'') * [[Sinaj (gora)]], (arabsko جَبَل مُوسَىٰ‎, Mojzesova gora, hebrejsko הר סיני‎Har ''Sinai'') == [[Estonija]] == * Eesti Vabariik, Republika [[Estonija]] * Läänemeri, [[Baltsko morje]] * Liivi laht, [[Riški zaliv]] * Peipsi-Pihkva järv, [[Čudsko jezero|Čudsko-Pskovsko jezero]] * Soome laht, [[Finski zaliv]] * Tallinn, [[Talin]] ([[Reval]], hist.) * [[Tartu]] ([[Dorpat]], hist.) == [[Finska]] == (''ležeče: švedska imena'') * Åland / ''Ahvenanmaa'', [[Alandski otoki]] * Suomi / ''Finland'', [[Finska]] * Järvi-Suomi / ''Insjöfinland'', [[Finsko pojezerje]] * Inarijävi / ''Enare Träsk'' / Anárjávri, [[Inari (jezero)|Inari]] * Itämeri / ''Östersjön'', [[Baltsko morje]] * Karjala, [[Karelija]] * Lappland / ''Sameland'' / ''Saamiland'' / [[Sápmi]] (prej Laponska) * Pohjanlahti / ''Bottniska viken'', [[Botniški zaliv]] * Suomenlahti / ''Finska viken'', [[Finski zaliv]] == [[Francija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Aquitaine /Aquitània /Akitania /Aguiéne, [[Akvitanija]] * Alsace, [[Alzacija]] * Ardenne, [[Ardeni]] *Argonne, [[Argoni]] * Armagnac, [[Armanjak]] * Bassin parisien, [[Pariška kotlina]] * Bourgogne, [[Burgundija]] *Bourgogne-Franche-Comté, [[Burgundija - Franche-Comté]] * Bretagne / ''Breizh'' /''Bertaèyn'', [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanija]] (zgod. pokrajina) * Burbonnais / ''Dushé de Burbon'', [[Burbonija]] (zgod. pokrajina) * [[Camargue]] / ''Camarga'', [[Kamarga]] * Champagne(-Ardenne), [[Šampanja-Ardeni]] * Corse/''Corsica'', [[Korzika]] * Côte d'Azur, [[Azurna obala]] * Dauphiné, [[Daufineja]] * Dordogne, [[Dordonja]] *Flandre, Région flamande, [[Flandrija]] * Forêt de Fontainebleau/''Forêt de Bière'', [[Fontainebleauški gozd]] * France, [[Francija]] * Garonne, [[Garona]] * Gascogne, [[Gaskonja]] * [[Gironde (departma)|Gironde]] / ''Gironda'' * Golfe du Gascogne /''Bizkaiko Golkoa,'' [[Biskajski zaliv]] * Gave de Pau, [[Gava]] * Golfe de Porto, [[Portski zaliv]] * Golfe du Lion, [[Levji zaliv]] * Golfe du Marseille, [[Marsejski zaliv]] * Guadeloupe, [[Gvadelup]] * Guyane (française), [[Francoska Gvajana]]&nbsp; * Îles Normandes/Îles de la Manche, [[Kanalski otoki]] * l'Escaut/''Escô''/''Schelde'', [[Šelda]] * La Manche, [[Rokavski preliv]] * Le Léman/Lac de Genève, [[Ženevsko jezero]] * Loire, [[Loara]] * Lorraine, Louréne, [[Lorena]] * Lourde, [[Lurd]] * Marne, [[Marna]] * Martinique, [[Martinik]] * Massif armoricain, [[Armoriški masiv]] * Massif Central, [[Centralni masiv]] * (la) Moselle, [[Mozela]] * Nice /Niça/''Nissa'', [[Nica]] * Normandie, [[Normandija]] * Nouvelle-Aquitaine/Nòva Aquitània/Akitania Berria/Novéle-Aguiéne, [[Nova Akvitanija]] * Nouvelle-Calédonie, [[Nova Kaledonija]] * Occitanie /''Occitània'', [[Okcitanija]] * Pas de Calais, [[Dovrska vrata]] * Pays de la Loire, [[Loire (regija)]] * Picardie, [[Pikardija]] *Plaine d'Alsace, [[Alzaška planota]] * Provence /''Provença'', [[Provansa]] * Pyrénées/''Pirenèus''/''Pirinioak'', [[Pireneji]] * République française, [[Francija|Francoska republika]] * Rhône/''Ròse''/''Rôno'', [[Rona]] * Saône /''Sona'', [[Saona]] * Savoie /''Savouè'', [[Savoja]] * Seine, [[Sena]] * Septimanie/"Septimània", [[Septimanija]] * Cévennes /''Cevenas,'' [[Seveni]] * ''Saint-Pierre-et-Miquelon'', [[Saint Pierre in Miquelon]] * Somme, [[Soma]] * Vendée, [[Vendeja]] * Vézère, [[Vezera]] * Vosges, [[Vogezi]] {{div col end}} == [[Grčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ahaia (Αχαΐα), [[Ahaja]] - zgodovinska pokrajina * Aigaios Pelagos, [[Egejsko morje]] * Aksios, [[Vardar]] *Aoos, [[Vjosa]] * Argolikós kólpos, [[Argolski zaliv]] *Αρκαδία/Arkadía, [[Arkadija]] * Áthos (''Agion Oros''), [[Atos]] * Attiki, [[Atika]] * Athina, [[Atene]] * Chalkidiki/Halkidikí, [[Halkidika]] * Delfoi, [[Delfi]] * Dioryga tis Korinthou, [[Korintski prekop]] * Dodekánisa, [[Dodekanez]] * (Limni) Doiran, [[Dojransko jezero]] * Elláda / Hellás, [[Grčija]] * Elliniki Dimokratia, [[Helenska republika]] * Epiros / Epiri, [[Epir]] * Euboea, [[Evboja]] * Eurótas / Iri, [[Evrotas]] * Idi, Ida *Ioánnina, [[Janina (mesto)]] * Ιónio Pelagos, [[Jonsko morje]] * Ionia nisia, [[Jonski otoki]] * Iráklo, [[Iraklion]] * Itháki, [[Itaka]] * Kárpathos, [[Karpatos]] * Kephallonia, [[Kefalonija]] * Kerkyra, [[Krf]] * Kiklades, [[Kikladi]] * Korinthos, [[Korint]] * Kriti, [[Kreta]] * Lesbos/Lesvos, [[Lezbos]] *Limnos, [[Lemnos]] * (Limni) Megali Prespa, [[Prespansko jezero]] * Mikri Prespa, [[Malo Prespansko jezero]], [[Mala Prespa]] * Nisiá Aigaiou /''Ege Adalan'', [[Egejski otoki]] * Olympos /''Olimbos'', [[Olimp]] * Patra(i), [[Patras]] * Peiraias /''Pireas'', [[Pirej]] * Pelopónnēsos, [[Peloponez]] * Pindos, [[Pindsko gorstvo]] * Rhodhos, [[Rodos]] *Saronikós kólpos, [[Saronski zaliv]] * Sporádes, [[Sporadi]] * Stereá Elláda, [[Osrednja Grčija]] * Strymónas, [[Struma]] * Thermaikos kólpos, [[Solunski zaliv]] * Thessalia, [[Tesalija]] * Thessaloniki, [[Solun]] * Thráki, [[Trakija]] * Voiotía, [[Beocija]] * Zakinthos, [[Zakintos]] {{div col end}} == [[Gruzija]] == * აჭარა — ''ach'ara'' / აჭარის ავტონომიური რესპუბლიკა — ''ach'aris avtonomiuri respublika'', (Avtonomna republika) [[Adžarija]] * Aphazeti/''Abhazeti;'' Аҧсны ''Apsny,'' [[Abhazija]] * Sakartvelo / საქართველო, [[Gruzija]] * Mtkvari, [[Kura (reka)|Kura]] * Samhreti Oset / ''Республикæ Хуссар Ирыстон'', [[Južna Osetija]] == [[Gvajana]] == * Co-operative Republic of Guyana, [[Gvajana|(Kooperativna republika) Gvajana]] == [[Gvatemala]] == * (República de) Guatemala, [[Gvatemala]] * Ciudad de Guatemala (''Nueva Guatemala de la Asunción''), [[Gvatemala (mesto)]] == [[Haiti]] == * République d'Haïti, [[Haiti]] == [[Hrvaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bakarski zaljev, [[Bakarski zaliv]] * Bedekovčina, [[Bedekovščina]] *Brački kanal, [[Braški preliv]] * Brijuni, [[Brioni]] (po novem eksonim) * Brod na Kupi, [[Brod na Kolpi]] * Dalmatinski otoci, [[Dalmatinski otoki]] * Dinarsko gorje/Dinarske planine, [[Dinarsko gorovje]] * Drvenički kanal, [[Drveniški kanal]] * Dunav (-velja tudi za Srbijo), [[Donava]] * Hrvatska, [[Hrvaška]] * Hrvatsko Zagorje, [[Hrvaško Zagorje]] *[[Ilovička vrata]], [[Iloviška vrata]] * Istarska župánija, [[Istrska županija]] * Jadransko more, [[Jadransko morje]] (ni eksonim) * Karinsko more, [[Karinsko morje]], tudi [[Karinsko jezero]] * Karlovac, [[Karlovec]] * [[Kaštela]], Kašteli (občina-"mesto") * Kaštelanski zaljev, [[Kaštelanski zaliv]] * Kornatski otoci, [[Kornati]] * Kupa, [[Kolpa]] (ni eksonim) * Kvarner, [[Kvarnerski zaliv]] * Kvarnerić, [[Mali Kvarner]] * Kvarnerićka vrata, [[Kvarnerska vrata]] * Kvarnerski otoci, [[Kvarnerski otoki]] * Malostonski zaljev (Kanal Maloga Stona), [[Malostonski zaliv]] * Međimurje, [[Medžimurje]], Medmurje * Mursko Središće, [[Mursko Središče]] * Murtersko more, [[Murtersko morje]] * Novigradsko more, [[Novigrajsko morje]] * Olipski kanal, [[Olipski kanal|Olibski kanal]] * Pirovački zaljev, [[Pirovški zaliv]] * Pula, [[Pulj]] * Raški zaljev/Zaljev Raša, [[Raški zaliv]] /Zaliv Raša * Republika Hrvatska, [[Republika Hrvaška]] * Rijeka, [[Reka, Hrvaška|Reka]] * Riječki zaljev, [[Reški zaliv]] * Sisak, [[Sisek]] * Stonski zaljev, [[Stonski zaliv]] * Srijem, [[Srem]] * Sutla, [[Sotla]] (ni eksonim) * Sveta Gera, [[Trdinov vrh]] (ni eksonim) * Šibenski zaljev, [[Šibeniški zaliv]] * Šoltanski kanal, [[Šoltski preliv]] * Vela vrata, [[Velika vrata (preliv)]] * Virsko more, [[Virsko morje]] *Zlatni rat, [[Zlati rt]], tudi Zlati rog {{div col end}} == [[Indija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajmer]] * [[Ahmedabad]] / Ahmadābād/Amdāvād * [[Andra Pradeš]] / Āndra Pradēś * [[Arunačal Pradeš]] / Arunachal Pradesh/Aruṇācal Pradeś * [[Asam]] / Ôxôm/Assam * [[Benares]] / Vārānasi * [[Mumbaj]] / Mumbai (prej [[Bombaj]]) * [[Čenaj]] / Ceṉṉai * [[Delhi]] / Dilli * [[Džamu]] / Jammū * [[Džamu in Kašmir]] / Jammū aur Kaśmīr/Jammū te Kaśmīr/Jammū wa Kaśmīr * [[Gudžarat]] / Gujarāt * [[Harjana]] / Haryāna/Hariyāṇā * [[Himačal Pradeš]] / Himācal Pradeś * [[Kalkuta]] / Kolkata * [[Karnataka]] / Karṇāṭaka/Karnāṭak * [[Jamuna]] / Yamunā * [[Lakadivi]] / Lakshadweep * [[Ladak]] / Laddākh/la-dwags * [[Maharaštra]] / Mahārāşțra * [[Madja Pradeš]] / Madhya Pradēś * [[Mali Nikobar]] / ChoṭāNikobār/Ong * [[Nagaland]] / Nāgāland * [[Radžastan]] / Rājasthān * [[Šrinagar]] / Śrīnagar * [[Utar Pradeš]] / Uttar Pradesh * [[višavje Chota Nagpur]] / Chota Nagpur Plateau * [[Vzhodni Gati]] / Toorpu Kanumalu/Poorva ghatta/Kizhakkut Todarchhi Malaigal * [[Zahodna Bengalija]] / Paścimbaṅga * [[Zahodni Gati]] / Pashchim Ghāt/Sahjádri nebo/Pashchimaghattam nebo/Mérkut totarchchi malaj * [[Zanskar]] / Zāskār/zangs dkar {{div col end}} == [[Irska]] == * Éire/Ireland, [[Irska]] * Northern Ireland, [[Severna Irska]] * ''Poblacht na hÉireann'', [[Republika Irska]] == [[Italija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Abruzzo / Abruzzi, [[Abruci]] * Adige (nem. ''Etsch''), [[Adiža]] * Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alta Valle Isarco (nem. Wipptal), [[Dolina Wipptal]] * [[Atesinske Alpe]] * [[Grajske Alpe]] *Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alpi Lepontine, [[Adulske Alpe]]/Lepontinske Alpe * Alpi Marittime, [[Primorske Alpe]] * Alpi Orobie, [[Orobske Alpe]]/Bergamske/Bergamaške Alpe * [[Kotijske Alpe]] * [[Ligurske Alpe]] * Alpi Pennine, [[Peninske Alpe]] * [[Valaiške Alpe]] * Alto Adige (''Südtirol''), Zgornje Poadižje/ [[Južna Tirolska]] * Appennini, [[Apenini]] * Arcipelago Campano, [[Neapeljsko otočje]] * Arcipelago della Maddalena, [[Magdalensko otočje]] * Arcipelago del Sulcis, [[Otočje Sulcis]] * Arcipelago di Tavolara, [[Otočje Tavolare]] * Arcipelago Toscano, [[Toskanski arhipelag]] * Basilicata, [[Bazilikata]] *[[Bologna]], Bolonja (nestandardiziran) * [[Bolzano]] (nem. ''[[Bozen]]''), tudi [[Bocen]] * Bressanone (nem. ''Brixen''), [[Briksen]] * Calabria, [[Kalabrija]] * Campania, [[Kampanija]] * Campi Flegrei, [[Flegrejska polja]] *Carnia /Cjargne, [[Karnija]] * Catanzaro, [[Katanzaro]] * Delta del Po, [[Delta reke Pad]] * Emilia-Romagna, [[Emilija - Romanja]] * Firenze, [[Firence]] * Fosse Ardeatine, [[Ardeatinske jame]] * Friuli-Venezia Giulia /''Friûl-Vignesie Julie'', [[Furlanija - Julijska krajina]] *Golfo di Gaeta, [[Gaetski zaliv]] * Golfo di Genova, [[Genovski zaliv]] *Golfo di Manfredonia, [[Manfredonijski zaliv]] *Golfo di Napoli, [[Neapeljski zaliv]] *Golfo di Salerno, [[Salernski zaliv]] *Golfo di Sant'Eufemia, [[Zaliv Svete Eufemije]] * Golfo di Taranto, [[Tarantski zaliv]] *Golfo di Venezia, [[Beneški zaliv]] * Herculaneum / Ercolano, [[Herkulanej]] * Isole Ciclopi, [[Kiklopsko otočje]] * Isole Cheradi, [[Keradsko otočje]] * Isole Egadi, [[Egadsko otočje]] * Isole Eolie /Isole Lipari, [[Eolski otoki]] * Isole Flegree, [[Flegrejsko otočje]] * Isole Pelagie, [[Pelagijsko otočje]] * Isole Ponziane/Isole Pontine, [[Pontinsko otočje]] * Lago Albano /''Lago di Castel Gandolfo,'' [[Albano (jezero)]] * Lago di Bolsena, [[Bolsensko jezero]] * Lago di Como, [[Komsko jezero]] * Lago di Garda, [[Gardsko jezero]] * Lago d’Orta, [[Jezero Orta]] * Lago Maggiore (L. Verbano), [[Jezero Maggiore]] * Lago Trasimeno, [[Trasimensko jezero]] * Laguna di Grado, [[Gradeška laguna]] * Laguna di Venezia, [[Beneška laguna]] * Lazio, [[Lacij]] * Liguria, [[Ligurija]] * Lombardia, [[Lombardija]] * Mare Adriatico, [[Jadransko morje]] *Mar Ionio, [[Jonsko morje]] * Mar Ligure, [[Ligursko morje]] * Mar Tirreno, [[Tirensko morje]] * Marche, [[Marke]] * [[Merano]] (nem. ''Meran'') ''Maran'' *[[Milano]], Milan (nestandarditiran) * Molisse, [[Molize]] * Monti Iblei, [[Hiblejske gore]] * Napoli, [[Neapelj]] * Penisola Italiana, [[Apeninski polotok]] * Pianura Padana / Val Padana, [[Padska nižina]] * Piave, [[Piava]] * Piemonte, [[Piemont]] * Po, [[Pad]] * Pompeii, [[Pompeji]] * Puglia, [[Apulija]] * Ravenna, [[Ravena]] * Repubblica Italiana, [[Italija|Italijanska republika]] * Roma, [[Rim]] * Rubicone, [[Rubikon]] * Sardegna, [[Sardinija]] * Sicilia, [[Sicilija]] * Siracusa /''Sarausa / Seragusa'', [[Sirakuze]] * Stretto di Messina, [[Mesinski preliv]] * Stretto di Otranto/''Canale d'Ótranto'', [[Otrantska vrata]] * Tagliamento, [[Tilment]] * Tarquinia, [[Tarkvinija]] * Tevere, [[Tibera]] *[[Torino]], Turin (nestandardiziran) * Toscana, [[Toskana]] * [[Trento]]/Trient, tudi Trident (zgodov.) *Treviso, [[Treviž]] * Triveneto, Tri Benečije * Umbria, [[Umbrija]] * Venezia, [[Benetke]] * Veneto, [[Benečija]] * Monte Vesuvio, [[Vezuv]] * Valle d'Aosta /''Vallée d'Aoste'', [[Dolina Aoste]] * Valle Isarco /"Val dl Isarch"/''Eisacktal'', [[Dolina reke Eisack]] * Val Pusteria /''Val de Puster''/'Pustertal'', [[Pustriška dolina]] * Vipiteno /Sterzing, Štercing {{div col end}} === [[Furlanija-Julijska krajina]] === * {{Glavni|Seznam slovenskih geografskih imen Furlanije-Julijske krajine}} == [[Kanada]] == {{div col|colwidth=24em}} * Amundsen bay, [[Amundsenov zaliv]] * Baffin Island /''Qikiqtaalu'', [[Baffinov otok]] * Banks Island, [[Banksov otok]] * British Columbia, [[Britanska Kolumbija]] * Canada, [[Kanada]] *Canadian Shield (Laurentian Plateau), [[Kanadski ščit]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Great Bear Lake (''Grand lac de l'Ours''), [[Veliko medvedje jezero]] * Great Lakes (''Grands Lacs'' ''d'Amérique du Nord'') [[Velika jezera]] * Great Slave Lake (''Grand lac des Esclaves''), [[Veliko suženjsko jezero]] * Hudson Bay, [[Hudsonov zaliv]] * Hudson Strait, [[Hudsonov preliv]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Lake Winnipeg, [[Winnipeško jezero]] * Mackenzie River (fr. Le fleuve Mackenzie), [[Mackenziejeva reka]] * Melville Island, [[Melvillov otok, Kanada|Melvillov otok]] * New Brunswick/''Nouveau-Brunswick'', [[Novi Brunswick]] * New Fundland/''Terre-Neuve'', [[Nova Fundlandija]] * Niagara falls, [[Niagarski slapovi]] * Northwest Territories (''Territoires du Nord-Ouest''), [[Severozahodna ozemlja]] * Nova Scotia, [[Nova Škotska]] * Prince Edward Island, [[Otok princa Edvarda]] * Prince of Wales Island, [[Otok waleškega princa]] * Quebec City/Ville de Québec/Québec, [[Quebec City]] * Queen Charlotte Islands /[[Haida Gwaii]] * Queen Elizabeth Islands, [[Otoki kraljice Elizabete]] * [[Red River of the North]] /''rivière Rouge du Nord'' * Saint Lawrence River /Fleuve Saint-Laurent, [[Reka svetega Lovrenca]] * Slave River (fr. Rivière des Esclaves), [[Suženjska reka]] * Southampton Island, [[Southamptonov otok]] * Victoria Island /''Kitlineq'', [[Viktorijin otok]] * Yukon, [[Jukon]] {{div col end}} == Izrael == * Haifa, [[Hajfa]] * Jerušálajim, [[Jeruzalem]] * Yafo, [[Jafa]] == [[Kolumbija]] == * República de Colombia, [[Kolumbija|(Republika) Kolumbija]] == [[Kosovo]] == {{div col|colwidth=24em}} * Albanik/=? Leposavić * Besianë/Podujevë /Podujevo, [[Podujevo]] * Deçan/Dečani, [[Dečani]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * (Rrafshi) Dukagjin /Metohija, [[Metohija]] * Ferizaj /Uroševac, [[Uroševac]] * Fushe ë Kosovës/Kosovo Fusha /Kosovo polje, [[Kosovo polje]] * Gjakovë /Đakovica, [[Đakovica]], Djakovica * Gjilan /Gnjilane, [[Gnjilane]] * Kaçanik /Kačanik, [[Kačanik]] * Kastrior /Obilić, [[Obilić]] * Klinë/Klina, [[Klina]] * Kosova/Kosovë /Kosovo, [[Kosovo]] * Mitrovicë e Kosovës /Kosovska Mitrovica, [[Kosovska Mitrovica]] * Pejë/Peć, Peć/[[Peč]] * Prishtinë /Priština, [[Priština]] * Rahavec/Orahovac, [[Orahovac]] * Suharekë oz.Therandë /Suva Reka, [[Suva Reka]] * Vushtri /Vučitrn, [[Vučitrn]] {{div col end}} == [[Kostarika]] == * República de Costa Rica, [[Republika Kostarika]] == [[Kuba]] == * (República de) Cuba, [[Kuba]], uradno Republika Kuba * La Habana, [[Havana]] == [[Latvija]] == * Daugava, [[Zahodna Dvina]] * [[Daugavpils]], tudi ''Dineburg'' oz. ''Dvinsk'' (hist.) * Kurzeme, [[Kurlandija]] * Latgale, [[Latgalci|Latgalija]] * Latvijas Republika, [[Republika Latvija]] * [[Latvija]] tudi [[Letonija]] * Liivimaa/Livonija, [[Livonija]] * Rīga, [[Riga]] * Rīgas jūras līcis, [[Riški zaliv]] * [[Vidzeme]] /''Vidūmō,'' [[Livonija]] * Zemgale, [[Semigali|Semgalija]] == [[Lihtenštajn]] == * Liechtenstein, [[Lihtenštajn]] * ''Fürstentum Liechtenstein'', [[Kneževina Lihtenštajn]] == [[Litva]] == * Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * [[Kaunas]], ''Kovno'' (hist.) * Klaipėda (nem. ''Memel/Mimmelburg''), [[Klajpeda]] * Kuršių nerija/Ку́ршская коса́, [[Kurska kosa]] * Kuršių marios, [[Kurski zaliv]] * Lietuva, [[Litva]] * Lietuvos Respublika, [[Republika Litva]] * Nemunas, [[Nemen]] * Vilnius, [[Vilna]] == [[Luksemburg]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Luxembourg (''Groussherzogtum Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''Grand-Duché de Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Großherzogtum Luxemburg'', [[Luksemburg]] * Lëtzebuerg/''Stad Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''(Ville de) Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Luxemburg (Stadt''), [[Luxembourg (mesto)|Luksemburg (mesto)]] * Musel ''(la Moselle)'', [[Mozela]] == [[Madžarska]] == Za dvojezična slovensko-madžarska imena glej [[Seznam slovenskih imen madžarskih krajev]] {{div col|colwidth=24em}} * Alföld /''Nagy-Magyar-Alföld'', [[Velika madžarska nižina]] * Bakony/Bakonyerdő, [[Bakonjski gozd]] * Balaton, [[Blatno jezero]] * Bánság, [[Banat]] * Baranya ''(megye)'', [[Baranja (županija)|Baranja]] * Barcs, [[Barcs|Barč]]{{navedi vir}} * [[Berzence]] (''hrv. Brežnjica/Breznica''), Bistrica * Buda, [[Budim]] * Budapest, [[Budimpešta]] * [[Debrecen]], (hist. Debrecin) * Duna, [[Donava]] * [[Eger]], (Jagar) * Fehér-Körös, [[Beli Kriš]] * Fekete-Körös, [[Črni Kriš]] * Fertő tó, [[Nežidersko jezero]] *[[Győr]], (hist. Gjur) * Kalocsa, [[Kaloča]] * Keszthely, [[Blatenski Kostel]], Blatograd * Kisalföld, [[Mala madžarska nižina]] (-o, -o nižavje) * [[Kis Balaton]], Malo Blatno jezero * Körmend, [[Kermendin]] (tudi Kirment) * Magyarország, [[Madžarska]] * Mátra, [[Matra]] (gora) * [[Miskolc]], tudi [[Miškolc]] * Mohács, [[Mohač]] * Mosoni-Duna, [[Mošonska Donava]] * Nagykanizsa, [[Velika Kaniža]] * Sárvár (nem. Kotenburg, Rotenturm an der Raab), [[Mala sela|Mala Sela]] * Sebes-Körös, [[Hitri Kriš]] * Somogyi megye, [[Šomodska županija]] * [[Szeged]], (hist. Segedin) * Székesfehérvár, (hist.) [[Stolni Beligrad]] * Szombathely, [[Sombotel]] * Tisza, [[Tisa]] * Vas megye, [[Železna županija]] * Visegrád, [[Višegrad, Madžarska|Višegrad]] * Zala megye, [[Zalska županija]] * Zalaegerszeg, ([[Jageršek]]) * Zalavár, [[Blatograd]]/[[Blatnigrad]] {{div col end}} ZAMEJSTVO ('''dvojezični kraji niso eksonimi !!'''; vključeni so vsi zamejski toponimi s slovenskimi imeni ne glede na etnično sestavo) {{div col|colwidth=24em}} * Alsószölnök, [[Dolnji Senik]] * Apátistvánfalva, [[Števanovci]] * Csörötnek, [[Čretnik]] * Farkasfa, [[Farkašovci]] * "Fekete-tó", [[Črne mlake]] * Felsőszölnök, [[Gornji Senik]] * Füzes, [[Fizeš]] * Grajka-patak, [[Grajka]] * Háromház, [[Tridvor]] * Hársas-patak, [[Haršaš]] * Husászi-patak, [[Husas]] * János hegy, [[Janezovi breg]] * Kebele, [[Kobiljanski potok]] * Kerca-patak (''Kis-Kerca''), [[Mala Krka]] * Kerka (''Velka Kerka''), [[Velika Krka|(Velika) Krka]] * Kercaszomor, [[Krčica-Somorovci]] * Kerkabarabás, [[Barabaš]] * Kethely, [[Traušče]] (potok) * Kétvőlgy, [[Verica-Ritkarovci]] (Dve Dolini) * Kondorfa (''Gárdonyfa''), [[Kradanovci]] * Lapincs (''nem. Lafnitz''), [[Lapinč]] * Lenti, [[Lentiba]] * Letenye, [[Letina]] * Magyarlak, [[Lak]] * Magyarszombatfa, [[Soboška ves|Soboška ves (Železna županija]]) * Orfalu, [[Andovci]] * Őrség, [[Stražno ozemlje]] * Őrségi Nemzeti Park, [[Narodni park Őrség]] * Pest, [[Pešta]] * Rába, [[Raba]] * Rábagyarmat, [[Žormot]] * Rábakethel, [[Trošče]] * Rábakisfalud; danes Máriaújfalu, [[Mala ves]] * Rábatótfalu, [[Slovenska ves]] * [[Rédics]], [[Redič]] * Rönök, [[Renik]] * Sopron, [[Šopron]] * Surd, [[Šurd]] * Szakonyfalu, [[Sakalovci]] * [[Szalafő]], [[Sola (Madžarska)|Sola]] (ali [[Glava Zale]]) * Szakony-patak, [[Sakalovski potok]] * Szentgotthárd, [[Monošter]] * Szentistvánlak, [[Jošavci]] * Szölnöki-patak, [[Seniški potok]] * Szomoróc, [[Somorovci|Somor(ov)ci]] * Talapatka, danes Máriaújfalu, [[Telik]] * Újbalázsfalva, [[Otkovci]] * Velemér, [[Velemer]] * Zalaszombatfa, [[Soboška ves, Zalska županija|Soboška ves (Zalska županija)]] * Zsida, [[Židova]] * "Zsida-patak", [[Žida (potok)|Žida]] {{div col end}} == [[Maroko]] == * Marrakech, [[Marakeš]] == [[Malta]] == * (Il-)Belt Valletta, [[Valletta]] * [[Għawdex]], [[Gozo]] * [[Kemmuna]], [[Comino]] * [[San Pawl il-Baħar]], Zaliv sv. Pavla * il-Port il-Kbir (''Porto Grande, Grand Harbour''), [[Veliko pristanišče, Valletta]] * Ir-Rabat, [[Rabat, Malta|Rabat]] * Repubblika ta' Malta, [[Republika Malta]] * L-Imdina, [[Mdina]] ''(Melitta, Melitte/Μελίττη, Madinah'', ''Medina''), tudi ''Città Vecchia'' oz. [[Melita (antično mesto)]] == [[Mehika]] == * Golfo de California, [[Kalifornijski zaliv]] * Golfo de Campeche, [[Kampeški zaliv]] * Golfo de México, [[Mehiški zaliv]] * México, [[Mehika]] * Estados Unidos Mexicanos, [[Združene mehiške države]] * Península de Baja California, [[Kalifornijski polotok]] * [[Tehuantepeška zemeljska ožina]] * Yucatan, [[Jukatan]] == [[Moldavija]] == * Basarabia, [[Besarabija]] * Bugeac, [[Budžak]] * Chişinău, [[Kišinjev]] * Moldova, [[Moldavija]] * Nistru, [[Dnester]] * Република Молдовеняскэ Нистрянэ/Приднестровская Молдавская Республика/<small>Придністровська Молдавська Республіка</small>, [[Pridnestrska republika|Pridnestrska moldavska republika]]; [[Pridnestrje]] * Stânga Nіstruluі, [[Transnistrija]] == [[Nemčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bautzen/''[[Budyšin]]'', [[Budišin]] * Bayerische Alpen, [[Bavarske Alpe]] * Bayerische Voralpen, [[Bavarske predalpe]] * Bayern, [[Bavarska]] * Berchtesgadener Alpen, [[Berchtesgadenske Alpe]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Böhmerwald, [[Češki gozd]] * Braunschweig (Brunswiek); zastar. tudi Brunsvik * Brandenburg, [[Brandenburška]] * Bundesrepublik Deutschland, [[Zvezna republika Nemčija]] * Bautzen/Budyšin, [[Budišin]] * Chemnitz, Kamnica (hist.) * Chiemsee, [[Kimsko jezero]] * Deutsche Bucht, [[Nemški zaliv]] * Deutsche Demokratische Republik (hist.), [[Nemška demokratična republika]] * Deutschland, [[Nemčija]] * Deutsche Mittelgebirge, [[Nemško sredogorje]] * Deutsch-Polnische Tiefebene, [[Nemško-poljsko nižavje]] * Donau, [[Donava]] * [[Dresden]], Draždani (hist.) * Elbe, [[Laba]] * Elsass (hist.), [[Alzacija]] * Elstra/Halštrow, [[Halštrov]]/Elster? * Krušnéhory/Erzgebirge, [[Češko rudogorje]] * Franken/Frankenland (hist.), [[Frankovska]] * Frankenwald, [[Frankovski gozd]] * Frankfurt am Main, [[Frankfurt ob Majni]] * Frankfurt an der Oder, [[Frankfurt ob Odri]] * Fränkische Schweiz, [[Frankovska Švica]] * FränkischeAlb/Frankenalb/FränkischerJura, [[Frankovska Jura]] * Freising, [[Brežinje]] * Friesland, [[Frizija]] * FriesischeInseln/Waddeneilanden/FriescheEilanden/Vadehavsøe, [[Frizijski otoki]] * Hannover, [[Hanover]] * Jütland, [[Jutlandija]] * Kieler Bucht, [[Kielski zaliv]] * Nord-Ostsee-Kanal/KielCana, [[Kielski prekop]] * [[Köln]] am Rhein, Kelmorajn (hist.) * Konstanz, [[Konstanca, Nemčija|Konstanca]] * Lausitz /Łužica /Łužyca, [[Lužica]] * Lausitzer Neisse/Neiße /Łužiska/Łužyska Nysa', [[Lužiška Nisa]] (Zah. Nisa) * Limburg an der Lahn, [[Limburg ob Lahnu]] * Lothringen (hist.), [[Lotaringija]] * Lüneburger Heide, [[Lüneburška resava]] * Main, [[Majna]] * Mecklenburg-Vorpommern, [[Mecklenburg - Predpomorjanska]] * Mecklenburgische Seenplate, [[Mecklenburško pojezerje]] * Mecklenburger Bucht, [[Mecklenburški zaliv]] * Mittellandkanal, [[Mittellandski prekop]] * Mosel, [[Mozela]] * [[München]], Monakovo (hist.) * Nord-Ostsee-Kanal (''Kiel Canal''), [[Kielski prekop]] * Neisse, [[Nisa]] * Niedersachsen, [[Spodnja Saška]] *Norddeutsches Tiefland, [[Severnonemška nižina]] * Nördliche Kalkalpen, [[Severne apneniške Alpe]] * Nordrhein-Westfalen, [[Severno Porenje - Vestfalija]] * Nordsee/''Westsee''/''Deutsches Meer,'' [[Severno morje]] * Oder, [[Odra]] * Ostsee, [[Baltsko morje]] * Pfalz, [[Pfalško]] * Pommern, [[Pomorjansko]] * Pommersche Bucht, [[Pomorjanski zaliv]] * Preussen, [[Prusija]] (hist.) * [[Regensburg]], Ratisbona (hist.) * Rheinland, [[Porenje]] * Rheinland-Pfalz, [[Porenje - Pfalška]] * Rhein, [[Ren]] * Rheinisches Schiefergebirge, [[Rensko skrilavo hribovje]] * Raetia/Rhaetia, [[Retija]] * Ruhrgebiet/Ruhrrevier, [[Porurje]] * Saarland, [[Posarje]] * Sachsen, [[Saška]] * Sachsen-Anhalt, [[Saška - Anhalt]] * Sachsische Schweiz, [[Saška Švica]] * Schwaben(land), [[Švabska]] * Schwäbische Alb, Schwäbische Jura, [[Švabska Jura]] * Schwarze Elster, [[Črni Elster]] * Sorben/''Sorbi''/''Serbja'', [[Lužiški Srbi]] *[[Speyer]] (do 1825 tudi Spires; zastar slov. ime Špir) * Teutoburger Wald, [[Tevtoburški gozd]] * Thüringen, [[Turingija]] * Thüringer Becken, [[Turinška kotlina]] * Thüringerwald, [[Turinški gozd]] * Thüringisch-Fränkisches Mittelgebirge, [[Turinško-Frankovsko višavje]] * Weiße Elster, [[Beli Elster]] * Weser, [[Vezera]] * Westfalen, [[Vestfalija]] {{div col end}} == [[Nikaragva]] == * Lago de Nicaragua, [[Nikaragovsko jezero]] * Lago de Managua, [[Managovsko jezero]] * (República de) Nicaragua, (Republika) [[Nikaragva]] * (Santiago de) Managua, [[Managva]] == [[Nizozemska]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Friesland, [[Frizija]] * Den Haag, [[Haag]] * Holland, [[Holandija]] (Noord-Holland, [[Severna Holandija]]; Süd-Holland, [[Južna Holandija]]) * Koninkrijk der Nederlanden, [[Kraljevina Nizozemska]] * Nederland, [[Nizozemska]] * Nederlandse Antillen, [[Nizozemski Antili]] * Rijn, [[Ren]] * Schelde, [[Šelda]] * Zeeland, [[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]] == [[Norveška]] == * Barentshavet, [[Barentsovo morje]] * Bjørnøya, [[Medvedji otok]] * Kongeriket Norge/Noreg, [[Kraljevina Norveška]] * Nordkapp, [[Nordkap]] * Norse, [[Norveška]] * Norskehavet, [[Norveško morje]] * De skandinaviske fjellene/Kjølen, [[Skandinavsko gorovje]] * [[Svalbard]], tudi Spitzbergi == [[Paragvaj]] == * República del Paraguay/''Tetã Paraguái'', Republika [[Paragvaj]] * Rio Paraguay, [[Paragvaj (reka)]] == [[Peru]] == * República del Perú, (Republika) [[Peru]] == [[Poljska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskidy, [[Beskidi]] * Bydgoszcz, [[Bidgošč]] * Bytom, [[Bitom]] * Częstochowa, [[Čenstohova]] * Galicja, ''Halicz'', [[Galicija]] * Gdańsk, [[Gdansk]] *Gubin, [[Guben]] *Kaczawa, [[Kačava]] * Karkonosze, [[Krkonoši]] * Kaszuby (Kaszëbë, Kaszëbskô), [[Kašubsko]] * Katowice, [[Katovice]] * Kraków, [[Krakov]] * Kujawy, [[Kujavija]] * Łódź, [[Lodž]] * Małopolska, [[Malopoljska]] * Mazowsze, [[Mazovija]] * Mazury, [[Mazurija]] * Morze Bałtyckie, Bałtyk, [[Baltsko morje]] * Nysa, [[Nisa, Poljska|Nisa]] * Nysa Kłodzka, [[Vzhodna Nisa]] (Klodska Nisa) * Nysa Łużycka, [[Zahodna Nisa]], [[Lužiška Nisa]] * Nysa Szalona, [[Nisa Šalona]] * Polska, [[Poljska]] * Pomorze, [[Pomorjansko]] * Poznań, [[Poznanj]] * Puszcza Białowieska, [[Beloveška pušča]]/[[Beloveški gozd]] * Rzeczpospolita Polska, [[Republika Poljska]] * Sudety, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Szczecin, [[Ščečin]] * Śląsk, [[Šlezija]] * Tatry Wysokie, [[Visoke Tatre]] * Toruń, [[Torunj]] * Bory Tucholskie, kašubsko: Tëchòlsczé Bòrë, [[Tuholski gozd]] *Warmia, [[Varmija]] * Warszawa, [[Varšava]] *Warta, [[Varta]] * Wielkopolska, [[Velikopoljska]] (pokrajina) * Wisła, [[Visla]] * Wrocław, [[Vroclav]] *Zalew Szczeciński, [[Ščečinski zaliv]] (laguna) *Zalew Wiślany, [[Vislanski zaliv]] (laguna) *Zatoka Gdańska, [[Gdanski zaliv]] *Zatoka Pomorska, [[Pomeranški zaliv]] {{div col end}} == [[Portugalska]] == * Açores, [[Azori]] * Cabo da Roca, [[Rt Roca]] * Lisboa, [[Lizbona]] * Mar da Palha, [[Lizbonski zaliv]] (estuarij reke Tajo/Tejo) * Portugal, [[Portugalska]] * República Portuguesa, [[Portugalska|Portugalska republika]] * Tejo, [[Tajo]] == [[Romunija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Banat]] (madž. Bánság) * Banatske gore *Basarabia, [[Besarabija]] * [[Brașov]]/''Kronstadt'', Brašov (hist.) * Bucovina, [[Bukovina]] * Bucureşti, [[Bukarešta]] * Câmpia Română, [[Vlaška nižina]] * Carpați, [[Karpati]] * [[Cluj-Napoca]] / ''Kreis Klausenburg/Kolozsvár'', Kluž (hist.) *Crișana, [[Krišana]] * Crișul Alb, [[Beli Kriš]] *Crișul Negru, [[Črni Kriš]] * Crișul Repede, [[Hitri Kriš]] * Delta Dunǎrii, [[Delta Donave]] * Dobrogea, [[Dobrudža]] * Dunǎre(a), [[Donava]] * [[Iași]], Jaši (hist.) * Južni Karpati (Transilvanske Alpe) * Marea Neagră, [[Črno morje]] * Moldova, [[Moldavija]] (romunska zgodovinska pokrajina, kneževina) * Muntenia, [[Muntenija]] * Mureș, [[Mureš]] (reka) * Oltenia, [[Oltenija]] * România, [[Romunija]] *Siret, Siretul * Timişoara, [[Temišvar]] * Țara Românească, [[Vlaška]] (''romunska zgodovinska pokrajina)'' * Transilvania / Ardeal, [[Transilvanija]] {{div col end}} == [[Rusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Белое море – ''Beloe more'', [[Belo morje]] * ''hrebet Čerskogo'', [[Čerskijevo gorovje]] * Чёрное море – ''Černoje more'', [[Črno morje]] * Днепр – ''Dnjepr'', [[Dneper]] *Jaroslavl`, [[Jaroslavelj]] * Озеро Байкал – ''Ozero Bajkal'' / Байгал нуур – ''Baigal nuur'', [[Bajkalsko jezero]] * Берингов пролив - ''Beringov proliv'', ''Imakpik'', [[Beringov preliv]] * ''proliv Karskie Vorot''a, [[Karska vrata]] * ''Karskoe more'', [[Karsko morje]] * ''Kaspijskoe more'', [[Kaspijsko jezero]] * ''Kerčenski proliv''/Керченский пролив (ukr.: Керченская протока; krimsko-tatarsko ''Keriç boğazı''), [[Kerški preliv]] * ''Komandorskie ostrova'', [[Komandantovi otoki]] * ''Korjakskoe nagor'e'', [[Korjaško višavje]] * ''Kurskaja kosa'' / ''Kuršiụ nerija'', [[Kurska kosa]] * ''Ladožskoe ozero''/Ladoga /Luadogu, [[Ladoško jezero]] * ''Lednik Karpinskogo'', [[Karpinskijev ledenik]] * ''More Laptevih'', [[Morje Laptevov]] * ''Novaja zemlja'', [[Nova dežela]] * ''Novosibirskie ostrova'', [[Novosibirski otoki]] * ''Ohotskoe more / Hok-kai'', [[Ohotsko morje]] * ''Onežskoe ozero / Oniegu'', [[Oneško jezero]] * ''Ostrov Vrangelja'', [[Vranglov otok]] * ''Severnaja Zemlja'', [[Severna dežela]] * ''Stanovoe nagor'e'', [[Stanovojsko višavje]] * ''Vehojanskij hrebet'', [[Verhojansko gorovje]] * ''Vostočno-Sibirskoe more'', [[Vzhodnosibirsko morje]] * ''Zemlja Franca-Iosifa'', [[Dežela Franca Jožefa]] {{div col end}} == [[Salvador]] == * (República de) El Salvador, [[Republika Salvador|(Republika) Salvador]] == [[Severna Makedonija]] == * Crni Drim (''Drini i Zi''), [[Črni Drim]] * Dojransko ezero, [[Dojransko jezero]] * Golem Korab (''Maja e Korabit'' / ''Mali i Korabit''), [[Veliki Korab]] * Mavrovsko ezero, [[Mavrovsko jezero]] * Ohridsko ezero, [[Ohridsko jezero]] * Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Skopska Crna gora/Скопска Црна Гора ''([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag''; [[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Severne Makedonije, Kosova in Srbije == [[Sirija]] == * Dimašk aš-Šam, [[Damask]] * Haleb, [[Alep]] * Latakia, [[Latakija]] * Sūriyya, [[Sirija]] == [[Slovaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Banská Bystrica, [[Banska Bistrica]] *Belianske Tatry, [[Beljanske Tatre]] * Beskydy, [[Beskidi]] *Bielé Karpaty, [[Beli Karpati]] * Dunaj, [[Donava]] *Juhoslovenská kotlina, [[Južnoslovaška kotlina]] * Malé Karpaty, [[Karpati|Mali Karpati]] * Malý Dunaj, [[Mala Donava]] *Nízké Tatry, [[Nizke Tatre]] * Podunajsko, [[Podonavje]] * Slovenská republika, [[Republika Slovaška|Slovaška]] * Slovenské rudohorie, [[Slovaško rudogorje]] * Slovensko, [[Slovaška]] *Slovenský kras, [[Slovaški kras]] * Tatry, [[Tatre]] * Východoslovenská nížina, [[Vzhodnoslovaška nižina]] * Vysoké Tatry, [[Visoke Tatre]] * Západoslovenská nížina /Podunajská nížina, [[Zahodnoslovaška nižina]] /[[Podonavska nižina]] {{div col end}} == [[Srbija]] == * Beograd, [[Beograd|Belgrad]] (zastarelo) * Dunav, [[Donava]] * Zapadna [[Morava (razločitev)|Morava]], [[Zahodna Morava]] * Kanal Dunav—Tisa—Dunav, [[Prekop Donava–Tisa–Donava|Prekop Donava—Tisa—Donava]] * ''Skopska Crna gora ([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag)''; ''[[Makedonščina|makedonsko]] in [[Srbščina|srbsko]]'' ''Скопска Црна Гора'' ([[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Srbije, Kosova in Severne Makedonije == [[Surinam]] == * Republiek Suriname, [[Republika Surinam]] == [[Španija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Andalucía, [[Andaluzija]] * Aragón, [[Aragonija]] * Asturias, [[Asturija]] * Baskijsko gorovje * Cantabria, [[Kantabrija]] * Castilla, [[Kastilija]] * Castilla-La Mancha, [[Kastilija - Manča]] * Castillla la Nueva, [[Nova Kastilija]] * Castilla la Vieja, [[Stara Kastilija]] * Castilla-León, [[Kastilija in Leon]] * Cataluña / Catalunya, [[Katalonija]] * Cordillera Cantábrica, [[Kantabrijsko gorovje]] * Cordillera Bético/Sistema Bético, [[Betijske Kordiljere]] ali [[Andaluzijsko pogorje]] * Córdoba, [[Kordova]] * Delta del Ebro /katalonsko: Delta de l'Ebre, [[Delta Ebra]] * España, [[Španija]] * Extremadura, [[Estremadura]] * Galicijski masiv *Gerona, [[Girona]] * Golfo de Valencia, [[Valencijski zaliv]] * Golfo de Vizcaya/''Mar Cantabrico/Bizkaiko Golkoa'', [[Biskajski zaliv]] * Galicia /''Galiza'', [[Galicija (Španija)|Galicija]] *Guadalquivir, [[Gvadalkivir]] * Iberia, [[Iberski polotok]] *Ibersko gorovje * Ibiza /''Eivissa'', [[Ibiza]] * Islas Baleares, [[Balearski otoki]] * Islas Canarias, [[Kanarski otoki]] * Kantabrijsko gorovje * La Mancha, [[La Manča]] * Mallorca, [[Majorka]] * [[Galicijski masiv]] * Meseta Central, [[Osrednja Mezeta]], tudi Notranja planota ali samo [[Mezeta]] * Montes de León, [[Leonsko gorovje]] * Navarre, [[Navara]] * País Vasco /''Euskadi''/'Eusskal Herriko', [[Baskija]] * Pirineos /''Pireneus'' /''Pirinioak'', [[Pireneji]] * Salamanca, tudi [[Salamanka]] * [[Santiago de Compostela]] * Sevilla, [[Sevilja]] * Sierra de Gredos, * Sierra de Guadarrama * Sistema Central, [[Kastiljsko gorovje]] * Sistema Ibérico, [[Ibersko gorovje]] * Vizcaya /''Bizkaia'', [[Biskaja]] * Valencia, [[Valencija]] {{div col end}} == [[Švedska]] == {{div col|colwidth=24em}} * BalticShield, [[Baltski ščit]] * Bottniska viken, [[Botniški zaliv]] * Götaland, [[Gotlandija]] * Göta kanal, [[Gotlandski prekop]] * Caledonian Mountain, [[Kaledonsko gorstvo]] * Konungariket Sverige, [[Kraljevina Švedska]] * Lappi/Lappland/Laplandija/Sápm, [[Sápmi]] (prej [[Laponska]]) * Östersjön, [[Baltsko morje]] * Skanderna/Skandinaviska fjällkedjan, [[Skandinavsko gorovje]] * Skandinaviska halvön/Den skandinaviske halvøya, [[Skandinavski polotok]] * Skåne, [[Skanija]] * Sverige, [[Švedska]] {{div col end}} == [[Švica]] == {{div col|colwidth=24em}} * Alpes Pennines / Alpes valaisannes / Alpi Pennine / Walliser Alpen, [[Peninske Alpe]] * Berner Alpen, [[Bernske Alpe]] *Bielersee / Lac de Bienne, [[Bielsko jezero]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Col du Grand St-Bernard/Colle del Gran San Bernardo, [[Veliki Sveti Bernard]] * ''Engiadina''/''Nagiadegna''/''Gidegna''; it. ''Engadina'', [[Engadin]] * Genève / Genf / Ginevra, [[Ženeva]] * Gotthardpass / Passo del San Gottardo, [[Gotthard (prelaz)]] * Lac de Neuchâtel, [[Neuchâtelsko jezero]] *Lago di Lugano, [[Lugansko jezero]] * Lausanne, [[Lozana]] * Le Léman / Lac de Genève / Genfersee, [[Ženevsko jezero]] * Rätischen Alpen / Alpi Retiche, [[Retijske Alpe]] *Romandie, [[Romandija]] (= frankofonska Švica) * Rhône, [[Rona]] * Massif du Jura / Juragebirge, [[Švicarska Jura]] * Schweiz / Suisse / Svizzera / Svizra, [[Švica]] * ''Schweizerische Eidgenossenschaft'' (nemško); ''Confédération suisse'' (francosko); ''Confederazione Svizzera'' (italijansko); ''Confederaziun svizra'' (retoromansko); ''Confœderatio Helvetica'' (CH; latinsko), [[Švicarska konfederacija]] * Sempione / Simplonpass, [[Prelaz Simplon]] * Thunersee, [[Thunsko jezero]] * Vierwaldstättersee [[Vierwaldstadtsko jezero]], tudi Lucernsko jezero * Zürichsee, [[Züriško jezero]] {{div col end}} == [[Turčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ağrı dağı, [[Ararat]] * Altin Boynuz; Haliç, [[Zlati rog]] * Anadolu, [[Anatolija]] * [[Antakya]], Antakija, nekdanja [[Antiohija]] * Bitinya ([[grščina|gr.]] ''Bithynía''), [[Bitinija]] * Çanakkale Boğazı, [[Dardanele]] * Çukurova (''Kilikya''), [[Kilikija]] * Dicle, [[Tigris]] * Edirne, [[Odrin]], nekdanji [[Adrianopel]] * Ege denizi, [[Egejsko morje]] * Ephesos, [[Efez]] * Fırat, [[Evfrat]] * Gelibolu, [[Galipoli]] (polotok) * Güney Do˘gu Toroslar, [[Armenski Taurus]] * İskenderun, [[Aleksandreta]] * İstanbul, [[Carigrad]] * Konstantinopolis, [[Konstantinopel]], tudi [[Carigrad]] * [[İzmir]], [[Smirna]] (hist.) * Smirni (gr.), [[Smirna]] * İzmit, nekdanja [[Nikomedija]] * Kapadokya, [[Kapadokija]] * Karadeniz, [[Črno morje]] * Karadeniz Boğazi /''Istambul Boğazi'', [[Bospor]] * ''Kuzey Anadolu Dağları'' ali ''Doğukaradeniz Dağlari'', [[Pontsko gorovje]] * Marmara denizi, [[Marmarsko morje]] * Phrygia /''Frygía'', [[Frigija]] * Toros Dağları, [[Taurus]] * Trakya, [[Trakija]] * Türkiye, [[Turčija]] {{div col end}} == [[Ukrajina]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Črnovice]], Černivci ali Černovci * Čorne more, [[Črno morje]] * Del'ta Dunaju, [[Delta Donave]] * Dnipro, [[Dneper]] * Dnister, [[Dnester]] * Galyč(-ina) (''Галичина́''), [[Galicija]] * Harkiv, [[Harkov]] * Krivij Rig, [[Krivi Rog]] * Kyjiv (Київ), [[Kijev]] *Latoricja (Латориця), [[Latorica]] * Lviv, [[Lvov]] (hist. Lemberg) * Pidkarpats'ka Rus' - [[Podkarpatska Rutenija]] * Podillja, [[Podolija]] * Užgorod, [[Užgorod]] * Vinnycja, [[Vinica, Ukrajina|Vinica]] * Zakarpats'ka nyzovyna, [[Zakarpatska nižina]] * Zakarpats'ka Ukrajina, [[Zakarpatska Ukrajina]] * Zaporižžja, [[Zaporožje]] {{div col end}} == Urugvaj == * Uruguay, [[Urugvaj]] == Vatikan == * Città del Vaticano, [[Vatikan]] == Venezuela == * Lago de Maracaibo, [[Maracaibo (jezero)]] * República Bolivariana de Venezuela, [[Bolivarska republika Venezuela]] * Río Orinoco, [[Orinoko]] == Združene države Amerike == {{div col|colwidth=24em}} * Alaska, [[Aljaska]] * Alaska Range, [[Aljaško gorovje]] * Alexander Archipelago, [[Aleksandrov arhipelag]]/Aleksandrovo otočje * American Cordillera (Western Cordillera) – [[Ameriške Kordiljere]] * Appalaches, [[Apalači]] * California, [[Kalifornija]] *Cascade Range, [[Kaskadno gorovje]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Chicago, [[Čikago]] * Colorado, [[Kolorado]] (država) * Colorado River, [[Kolorado (reka)]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Crater Lake, [[Kratersko jezero, ZDA|Krátersko jézero]] (Oregon) * Grand Canyon, [[Veliki kanjon]] *Great Basin, [[Velika kotlina]] * Great Lakes, [[Velika jezera]] *Great Plains, [[Velike planjave]] * Hawaii, [[Havaji]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Michigan, [[Michigansko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Missouri, [[Misuri (reka)|Misuri]]; [[Misuri]], država * Mississippi, [[Misisipi]] reka; [[Misisipi (zvezna država)|Misisipi]] * New England, [[Nova Anglija]] * New Mexico, [[Nova Mehika]] * Niagara Falls, [[Niagarski slapovi]] * North Carolina, [[Severna Karolina]] * North Dakota, [[Severna Dakota]] * Pennsylvania, [[Pensilvanija]] * Puerto Rico, [[Portoriko]] * Rocky Mountains / Rockies, [[Skalno gorovje]] * South Carolina, [[Južna Karolina]] * South Dakota, [[Južna Dakota]] * Texas, [[Teksas]] * United States of America, [[Združene države Amerike]] * Virgin Islands of the United States, [[Deviški otoki Združenih držav]] * Virginia, [[Virginija]] * Washington, D. C., [[Washington, D. C.]] * West Virginia, [[Zahodna Virginija]] {{div col end}} == Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske == {{div col|colwidth=24em}} * Anguilla, [[Anguilla]] * Bermuda, [[Bermudi]] * Bristol Channel /''Môr Hafren'', [[Bristolski prekop]]/zaliv (estuarij - ustje reke [[Severn]]) * British Virgin Islands, [[Britanski Deviški otoki]] * Cambrian Mountains ''/Mynyddoedd Cambria'', tudi Mid Wales/''Elenydd'', [[Cambrijsko hribovje]] * Cayman Islands, [[Kajmanji otoki]] (ali Kajmanski otoki) * Channel Islands, [[Kanalski otoki]] * Dover strait/Strait of Dover, [[Dovrska vrata]] (ožina /-i preliv) * Edinburgh, [[Edinburg]] * England, [[Anglija]] * English Channel, [[Rokavski preliv]] * Falkland Islands/''Las Islas Malvinas'', [[Falklandski otoki]]/''Malvinski otoki'' * Great Britain, [[Velika Britanija]] * (The) Hebrides /''Innse Gall,'' [[Hebridi]] * Highlands, [[Škotsko višavje]] * Isle of Anglesey /''Ynys Môn'', [[Anglesey]] * Isle of Man, [[Otok Man]] * Montserrat, [[Monserat]] * Northern Ireland /''Ulster'', [[Severna Irska]] * Orkney Islands, [[Orkneyjski otoki]] * Outer Hebrides /''Na h-Eileanan Siar'', Western Isles /''Na h-Eileanan an Iar'', [[Zunanji Hebridi]] * Pennines /''Pennine Chain /Pennine Hills'', [[Peninsko gorovje]] * Saint Helena, [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] (''Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha'') * Scotland /''Alba'', [[Škotska]] * Shetland Islands, [[Shetlandski otoki]] * South Georgia and the South Sandwich Islands, [[Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki]] * Thames, [[Temza]] * Thames Estuary, [[Ustje Temze]] * Turks and Caicos Islands, [[Otoki Turks in Caicos]] * United Kingdom od Great Britain and Northern Ireland, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] * Walerian Czuma/ ''Wales'' /''Cymru'', [[Wales]], [[Valizija]] {{div col end}} == Glej tudi== * [[Eksonim in endonim]] * [[Seznam nemških imen slovenskih krajev]] * [[Seznam italijanskih imen slovenskih krajev]] * [[Seznam madžarskih imen slovenskih krajev]] == Viri== * [http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf Slovenski eksonimi, Kladnik in ostali] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304221246/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf |date=2016-03-04 }} * [http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf Geodetska uprava republike Slovenije, Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090220053541/http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf |date=2009-02-20 }} {{imena krajev}} {{stublist}} [[Kategorija:Eksonimi]] nrgrzplq02bs6pkqtky9y7w43r2b8s4 6685966 6685964 2026-06-06T10:59:41Z Ljuba24b 92351 /* Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske */ np 6685966 wikitext text/x-wiki '''Slovenski [[eksonim]]i in [[endonim]]i''' za zemljepisna imena izven Slovenije. == 10 Neodvisnih držav v Karibskem morju (Skupnost narodov) == : angleško ''Commonwealth of Nations'' * Antigua and Barbuda, [[Antigva in Barbuda]] * Bahamas, [[Bahami]] ** Commonwealth of the Bahamas, [[Bahami]] * Barbados, [[Barbados]] (30. novembra 2021 je postala republika) * Dominica, [[Dominika]] * Grenada, [[Grenada]] * Jamaica, [[Jamajka]] * Saint Kitts and Nevis (Saint Christopher and Nevis), [[Sveti Krištof in Nevis]] (Sveti Kitts in Nevis) * Saint Lucia, [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] * Saint Vincent and the Grenadines, [[Sveti Vincencij in Grenadine]] * Trinidad in Tobago, [[Trinidad in Tobago]] (1. avgusta 1976 je postala republika) == [[Albanija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Bistricë]], Bistrica * Bjeshkët e Nemuna/Alpet Shqiptare, [[Prokletije]] (Albanske Alpe) * Bunë, [[Bojana (reka)|Bojana]] * Buni Jezercë/Liqeni i Madh, [[Veliko jezero, Albanija|Veliko jezero]] * Butrinti/Bouthroton, [[Butrint]] * Durrës, [[Drač]] * Drini, [[Drim]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * Drini i Zi, [[Črni Drim]] * Elbasani, [[Elbasan]] * Ípiros/Epir [[Epir]] * Gjiri i Drinit/Pellg i Drinit, [[Drimski zaliv]] * Gjiri i Vlorës, [[Valonski zaliv]] * Gjirokastër/Gjirokastra, [[Gjirokastra]] * Golloborda, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Golo brdo]] * Grámmos/Malii Gramozi [[Gramod]] * Kanali i Otrantos, [[Otrantska vrata]] * Korçë/Korça, [[Korča]] *Krahina Malore Qëndrore, [[Osrednje gorovje Albanije|Osrednje gorovje]] (prevod, ni eksonim) * Liqeni i Ohrit /Pogradecit, [[Ohridsko jezero]] * Liqeni i Prespës/Limni Megáli Préspa/Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Liqeni Shkodrës/Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Maja e Jezercës /''Maja Jezercë'', [[Jezerski vrh, Albanija|Jezerski vrh]] (prevod, ni eksonim) * Maja e Korabit /''Mali i Korabit'', [[Veliki Korab]] (prevod, ni eksonim) * Mali i Moravës, [[Morava (gora)|Morava]] (gora) (prevod, ni eksonim) * Oite, [[Ojta]] *Parku Kombëtar i Butrintit, [[Narodni park Butrint]] * Pogradeci, [[Pogradec]] * Prespa e Vogël, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Mala Prespa]] (ni eksonim) * Republika e Shqipërisë, [[Republika Albanija]] * Shkodra/Shkodë, [[Skader]] * Tiranë/Tirana, [[Tirana]] * Sarandë, [[Saranda]] * Shqipëria, [[Albanija]] * Vjosë, [[Vjosa]] (prevod, ni eksonim) * Vlorë/Vlora, [[Vlora]] {{div col end}} == [[Andora]] == * (Principat d') Andorra, (Kneževina) [[Andora]] == [[Argentina]] == * (''Islas Malvinas, [[Falklandski otoki]]'') * Patagonía, [[Patagonija]] * República Argentina, [[Argentina]] * Río Iguazú, [[Iguasu]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Alžirija]] == * Al-Jazā’ir/''Dzayer''/''Alger'', [[Alžir]] * Al-Jazā’irīyah, [[Alžirija]] * Al-Jumhurīyah al-Jazā’irīyah ad-Dīmuqrāṭīyah ash-Sha’bīyah, [[Ljudska demokratična republika Alžirija]] == [[Armenija]] == * Araratyan dasht ''/Արարատյան դաշտ'', [[Araratska planota]] * Erivan/Erebuni /''Երևան''/''Երեվան'', [[Erevan]] * ''Hajastani Hanrapetutjun/Հայաստանի Հանրապետություն,'' Republika [[Armenija]] * Haykakan leṙnašxarh, [[Armensko višavje]], tudi [[Armenska planota]] * ''Hrazdan dobi'' /Հրազդան գետ, [[Hrazdan (reka)]] * Lernajin Gharabagh /''Լեռնային Ղարաբաղի Հանրապետություն'' /Lernajin Gharabaghi Hanrapetutjun/ ''Արցախ''/Arcah, [[Gorski Karabah]] * ''Sevana Lič'' /''Սեւանա լիճ,'' [[Sevansko jezero]] == [[Avstralija]] == {{div col|colwidth=24em}} *Adelaide, [[Adelajda]] * Christmas Island, [[Božični otok]] * Cocos (Keeling) Island, [[Kokosovi otoki|Kokosovi (Keelingovi) otoki]] * Heard Island and the McDonald Islands, [[Heardov otok in McDonaldovi otoki]] * New South Wales, [[Novi južni Wales]] * Northern Territory, [[Severno ozemlje]]/teritorij * South Australia, [[Južna Avstralija]] * Tasmania, [[Tasmanija]] * Victoria, [[Viktorija (Avstralija)|Viktorija]] * Western Australia, [[Zahodna Avstralija]] * Australian Capital Territory, [[Območje glavnega mesta]] {{div col end}} == [[Avstrija]] == {{glavni|Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev}} {{div col|colwidth=24em}} * Burgenland, [[Gradiščansko]] * Česky les, [[Češki gozd]] *Donau, [[Donava]] * Drau, [[Drava]] (ni eksonim) * Eisenstadt, [[Železno, Avstrija]] * Enns, [[Aniža (reka)|Aniža]] * Großglockner (Grossglockner), [[Veliki Klek]] * Graz, [[Gradec]] * Hohe Tauern, [[Zahodne Ture]], tudi Visoke Ture *[[Inn]], Ina (zastarelo) *[[Innsbruck]], Inomost (zastarelo) * Kärnten, [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] * Klagenfurt am Wörthersee, [[Celovec]] * Lafnitz, [[Lapinč]] * Lavanttaler Alpen, [[Labotniške Alpe]] *[[Linz]], Linec (zastarelo) * Mariazell, [[Marijino Celje, Avstrija|Marijino Celje]] ali Marija Cel *Mur, [[Mura]] (ni eksonim) * Neusiedler See, [[Nežidersko jezero]] * Niedere Tauern, [[Vzhodne Ture]], tudi Nizke Ture * Niederösterreich, [[Spodnja Avstrija]] * Oberösterreich, [[Zgornja Avstrija]] * Österreich, [[Avstrija]] * Osttirol, [[Vzhodna Tirolska]] * Pustertal, [[Pustriška dolina]] * Republik Österreich, [[Republika Avstrija]] * [[Salzach]], Salica (zastarelo) * [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]], Salzbuška (zastar.Solnograška) * [[Salzburg]], Solnograd (zastarelo) * Spittal an der Drau, [[Špital ob Dravi]] * Steiermark, [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] * Tirol, [[Tirolska]] * Vorarlberg, [[Predarlska]] * Wien, [[Dunaj]] * Wiener Neustadt (Wr. Neustadt), [[Dunajsko Novo mesto]] * Wienerwald, [[Dunajski gozd]] {{div col end}} == [[Azerbajdžan]] == * Azərbaycan ''Respublikası'' /Азәрбајҹан/, ''Republika'' [[Azerbajdžan]] * Bakı /Bak /Baki, [[Baku]] * ''Dağliq Qarabağ'' /''Дағлиг Гарабағ'', [[Gorski Karabah]] * ''Naxçıvan Muxtar Respublikası'' /Naxcivan, Avtonomna republika [[Nahičevan]] == [[Belgija]] == : francosko (valonsko) / nizozémščina (flamščino) / nemško * Ardenne (Årdene) / Ardennen / Ardennen, [[Ardeni]] * Brussel(e) / Bruxelles / Brüssel, [[Bruselj]] * Belgique (Beldjike) / België / Belgien, [[Belgija]] * Benelux, [[Beneluks]] * Escaut (Escô) / Schelde (Skelde) / Schelde, [[Šelda]] * Flandre (Flande) / Vlaanderen (Vloandern) / Flandern, [[Flandrija]] ** [[Vzhodna Flandrija]] (Oost-Vlaanderen) ** [[Zahodna Flandrija]] (West-Vlaanderen) ** [[Flandrijski Brabant]] (Vlaams-Brabant) *Luxembourg, [[Luksemburg, provinca Belgije|Luksemburg]] *Moselle / Moezel / Mosel, [[Mozela]] * Wallonie (Walonreye / Waloneye) / Wallonië / Wallonie(n), [[Valonija]] ** [[Valonski Brabant]] (Brabant Wallon) == [[Belorusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Belaruskaja hrada, [[Belorusko višavje]] * Puszcza Białowieska/Belavežskaja pušča, [[Beloveška pušča]] * Bjarezina, [[Berezina]] * Belarus', [[Belorusija]] * Dnjapro, [[Dneper]] * Homel', [[Gomel]] * Hrodna, [[Grodno]] * Mahiljoŭ, [[Mogilev]] * Njoman/Nemunas/Neman, [[Njemen]] * Ahinski kanal/Kanał Ogińskiego, [[Oginskijev prekop]] * Ašmjanskae ŭzvyšša/Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * Prydniprovs'ka nyzovyna, [[Pridneprsko nižavje]] * Prypiać/Pryp'yat', [[Pripjat]], tudi [[Pripet (reka)|Pripet]] * Pripjatskie bolota/Pinskie bolota, [[Pripjatsko barje]] * Podlasie/Padljašša/Padljassi, [[Podlesje, Poljska|Podlesje]] * Viciebs, [[Vitebsk]] {{div col end}} == [[Bolgarija]] == {{div col|colwidth=24em}} * (Republika) Bălgarija/''Република'' ''България'', [[Bolgarija|(Republika) Bolgarija]] * Černo more/''Черно морé'', [[Črno morje]] * Kărdžali/''Кърджали'', [[Krdžali (okraj)|Krdžali]] * Сините камъни, [[Naravni park Modri kamni]] * Национален парк Централен Балкан, [[Narodni park Osrednji Balkan]] * Стара планина, [[Stara planina]] ali Balkan * Белоградчишки скали/''Belogradčiški skali'', [[Belogradčiške skale]] * Национален парк Рила, [[Narodni park Rila]] * Kazanlak, [[Kazanlik]] * Moisía/Moesia, [[Mezija]] * Šipčenski prohod, [[Šipčenski prelaz]] * Tărgovište/''Търговище'', [[Trgovište]] * Veliko Tărnovo/''Велико Търново'', [[Veliko Trnovo]] * Gornotrakijska nizina, [[Zgornjetrakijsko nižavje]] {{div col end}} == [[Bolivija]] == * Estado Plurinacional de Bolivia (šp.) /Tetã Hetãvoregua Mborivia (gvaransko)/ Wuliwya Suyu (ajmarsko)/ Puliwya Mamallaqta, Plurinacionalna/večnacionalna država [[Bolivija]] == [[Bosna in Hercegovina]] == * Banja Luka, [[Banjaluka]] * Bosna i Hercegovina, [[Bosna in Hercegovina]] * Federacija Bosne i Hercegovine, [[Federacija Bosne in Hercegovine]] * Međugorje, [[Medžugorje]] * Neumski zaljev, [[Neumski zaliv]] * Republika Srpska, [[Republika Srbska]] == [[Brazilija]] == * Amazonia, [[Amazonija]] * Brasilia (distrito federal), glavno mesto [[Brasilia]] * Planalto Brasileiro, [[Brazilsko višavje]] ali [[Brazilska planota]] * República Federativa do Brasil, [[Brazilija]] * Rio Amazonas, [[Amazonka]] * Rio Iguaçu, [[Iguasu]] == [[Ciper]] == * Lefkosía (Λευκωσία), turško ''Lefkoşa'', [[Nikozija]] * Kýpros (Κύπρος); turško ''Kıbrıs'', [[Ciper]] == [[Češka]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskydy, [[Beskidi]] * Bílá Hora, [[Bela Gora]] * Bílý Halštrov, [[Beli Elster]] * Čechy, [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]] (zgodovinska dežela) * Česká republika, [[Češka republika]] * Česko, [[Češka]] (država) * Česká vysočina/Český masiv, [[Češki masiv]] * České Budějovice, [[Češke Budejovice]] * České středohoří, [[Češko sredogorje]] * Český kras, [[Češki kras]] * Český Krumlov, [[Češki Krumlov]] * Český les, [[Češki gozd]] * Český Těšín, [[Češki Tešin]] * Českomoravská vysočina, [[Češkomoravsko višavje]] * Hradčany, [[Hradčani]] * Hradec Králové, [[Kraljevi Gradec]] *Karlovy Vary, [[Karlovi Vari]] * Krkonoše, [[Krkonoši]] * Krušné hory, [[Češko rudogorje]] * Kutná Hora, [[Kutna Gora]] * Labe, [[Laba]] * Lužická Nisa, [[Lužiška Nisa]] (Zahodna Nisa) * Mladá Boleslav, [[Mlada Boleslava]] * Morava, [[Moravska]] * Moravska, [[Morava (reka)]] * Moravské Budějovice, [[Moravske Budejovice]] * Moravský kras, [[Moravski kras]] * Olomouc, [[Olomuc]] * Plzeň, [[Plzen]] * Praha, [[Praga]] * Slavkov u Brna, tudi [[Austerlitz]] (hist.) * Slavkovský les, [[Slavkovski gozd]] * Slezsko, [[Šlezija]] * Sudetské pohoří, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Třebíč, [[Třebíč|Trebič]] * Vyšehrad, [[Višegrad, Praga|Višegrad (Praga)]] {{div col end}} == [[Čile]] == * (República de) Chile, (Republika) [[Čile]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Črna gora]] == * Crna Gora, [[Črna gora]] * Herceg Novi, [[Hercegnovi]] * Kotorski zaljev, [[Kotorski zaliv]] * Momičko polje, [[Momiško polje]] * Novljanski zaljev, [[Hercegnovski zaliv]] * Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Tivatski zaljev, [[Tivatski zaliv]] * Toločko polje, [[Tološko polje]] == [[Danska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Danmark, [[Danska]] * Færøerne /''Føroyar'', [[Ferski otoki]] * otok Fyn, tudi Funen * Grønland /''Kalaallit Nunaat'', [[Grenlandija]] * Jylland, [[Jutlandija]] * Kiel Bugt, [[Kielski zaliv]] * [[København]], tudi Kopenhagen ali Kodanj * Kongeriget Danmark, [[Kraljevina Danska]] * Lillebælt, preliv [[Mali Belt]] * Nørrejyske Ø, otok [[Severni Jutland]] * Østersøen, [[Baltik]] * Sjælland, [[Zelandija]] * Storebælt, preliv [[Veliki Belt]] * Vesterhavet /Nordsøen, [[Severno morje]] {{div col end}} == [[Dominikanska republika]] == * República Dominicana, [[Dominikanska republika]] == [[Etiopija]] == * Áddis Abêba, [[Adis Abeba]] * Awaash'','' Hawaas''/Hawaash We'ayot'', [[Avaš (reka)|Avaš]] (reka) == [[Ekvador]] == * Ecuador, [[Ekvador]] * Galápagos (uradno ''Archipiélago de Colón''), [[Galapaški otoki]] == [[Egipt]] == * [[Aleksandrija]] (arabsko الإسكندري, ''Iskenderia'') * [[Kairo]] (arabsko القاهرة, latinizirano ''al-Qāhirah'') * [[Nil]], (arabsko النيل, prečrkovano ''an-nīl'', staroegipčansko ''iteru'', koptsko ''piaro'' ali ''fiaro'') * [[Delta Nila]], (arabsko دلتا النيل‎ ''Delta an-Nīl'' ali الدلتا ''ad-Delta'') * [[Nubijska puščava]], (arabsko صحراء النوبة‎, ''Şaḩrā’ an Nūbyah'') * [[Sinajski polotok]], (arabsko شبه جزيرة سيناء, ''Shibh Jazirat Sina'') * [[Sinaj (gora)]], (arabsko جَبَل مُوسَىٰ‎, Mojzesova gora, hebrejsko הר סיני‎Har ''Sinai'') == [[Estonija]] == * Eesti Vabariik, Republika [[Estonija]] * Läänemeri, [[Baltsko morje]] * Liivi laht, [[Riški zaliv]] * Peipsi-Pihkva järv, [[Čudsko jezero|Čudsko-Pskovsko jezero]] * Soome laht, [[Finski zaliv]] * Tallinn, [[Talin]] ([[Reval]], hist.) * [[Tartu]] ([[Dorpat]], hist.) == [[Finska]] == (''ležeče: švedska imena'') * Åland / ''Ahvenanmaa'', [[Alandski otoki]] * Suomi / ''Finland'', [[Finska]] * Järvi-Suomi / ''Insjöfinland'', [[Finsko pojezerje]] * Inarijävi / ''Enare Träsk'' / Anárjávri, [[Inari (jezero)|Inari]] * Itämeri / ''Östersjön'', [[Baltsko morje]] * Karjala, [[Karelija]] * Lappland / ''Sameland'' / ''Saamiland'' / [[Sápmi]] (prej Laponska) * Pohjanlahti / ''Bottniska viken'', [[Botniški zaliv]] * Suomenlahti / ''Finska viken'', [[Finski zaliv]] == [[Francija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Aquitaine /Aquitània /Akitania /Aguiéne, [[Akvitanija]] * Alsace, [[Alzacija]] * Ardenne, [[Ardeni]] *Argonne, [[Argoni]] * Armagnac, [[Armanjak]] * Bassin parisien, [[Pariška kotlina]] * Bourgogne, [[Burgundija]] *Bourgogne-Franche-Comté, [[Burgundija - Franche-Comté]] * Bretagne / ''Breizh'' /''Bertaèyn'', [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanija]] (zgod. pokrajina) * Burbonnais / ''Dushé de Burbon'', [[Burbonija]] (zgod. pokrajina) * [[Camargue]] / ''Camarga'', [[Kamarga]] * Champagne(-Ardenne), [[Šampanja-Ardeni]] * Corse/''Corsica'', [[Korzika]] * Côte d'Azur, [[Azurna obala]] * Dauphiné, [[Daufineja]] * Dordogne, [[Dordonja]] *Flandre, Région flamande, [[Flandrija]] * Forêt de Fontainebleau/''Forêt de Bière'', [[Fontainebleauški gozd]] * France, [[Francija]] * Garonne, [[Garona]] * Gascogne, [[Gaskonja]] * [[Gironde (departma)|Gironde]] / ''Gironda'' * Golfe du Gascogne /''Bizkaiko Golkoa,'' [[Biskajski zaliv]] * Gave de Pau, [[Gava]] * Golfe de Porto, [[Portski zaliv]] * Golfe du Lion, [[Levji zaliv]] * Golfe du Marseille, [[Marsejski zaliv]] * Guadeloupe, [[Gvadelup]] * Guyane (française), [[Francoska Gvajana]]&nbsp; * Îles Normandes/Îles de la Manche, [[Kanalski otoki]] * l'Escaut/''Escô''/''Schelde'', [[Šelda]] * La Manche, [[Rokavski preliv]] * Le Léman/Lac de Genève, [[Ženevsko jezero]] * Loire, [[Loara]] * Lorraine, Louréne, [[Lorena]] * Lourde, [[Lurd]] * Marne, [[Marna]] * Martinique, [[Martinik]] * Massif armoricain, [[Armoriški masiv]] * Massif Central, [[Centralni masiv]] * (la) Moselle, [[Mozela]] * Nice /Niça/''Nissa'', [[Nica]] * Normandie, [[Normandija]] * Nouvelle-Aquitaine/Nòva Aquitània/Akitania Berria/Novéle-Aguiéne, [[Nova Akvitanija]] * Nouvelle-Calédonie, [[Nova Kaledonija]] * Occitanie /''Occitània'', [[Okcitanija]] * Pas de Calais, [[Dovrska vrata]] * Pays de la Loire, [[Loire (regija)]] * Picardie, [[Pikardija]] *Plaine d'Alsace, [[Alzaška planota]] * Provence /''Provença'', [[Provansa]] * Pyrénées/''Pirenèus''/''Pirinioak'', [[Pireneji]] * République française, [[Francija|Francoska republika]] * Rhône/''Ròse''/''Rôno'', [[Rona]] * Saône /''Sona'', [[Saona]] * Savoie /''Savouè'', [[Savoja]] * Seine, [[Sena]] * Septimanie/"Septimània", [[Septimanija]] * Cévennes /''Cevenas,'' [[Seveni]] * ''Saint-Pierre-et-Miquelon'', [[Saint Pierre in Miquelon]] * Somme, [[Soma]] * Vendée, [[Vendeja]] * Vézère, [[Vezera]] * Vosges, [[Vogezi]] {{div col end}} == [[Grčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ahaia (Αχαΐα), [[Ahaja]] - zgodovinska pokrajina * Aigaios Pelagos, [[Egejsko morje]] * Aksios, [[Vardar]] *Aoos, [[Vjosa]] * Argolikós kólpos, [[Argolski zaliv]] *Αρκαδία/Arkadía, [[Arkadija]] * Áthos (''Agion Oros''), [[Atos]] * Attiki, [[Atika]] * Athina, [[Atene]] * Chalkidiki/Halkidikí, [[Halkidika]] * Delfoi, [[Delfi]] * Dioryga tis Korinthou, [[Korintski prekop]] * Dodekánisa, [[Dodekanez]] * (Limni) Doiran, [[Dojransko jezero]] * Elláda / Hellás, [[Grčija]] * Elliniki Dimokratia, [[Helenska republika]] * Epiros / Epiri, [[Epir]] * Euboea, [[Evboja]] * Eurótas / Iri, [[Evrotas]] * Idi, Ida *Ioánnina, [[Janina (mesto)]] * Ιónio Pelagos, [[Jonsko morje]] * Ionia nisia, [[Jonski otoki]] * Iráklo, [[Iraklion]] * Itháki, [[Itaka]] * Kárpathos, [[Karpatos]] * Kephallonia, [[Kefalonija]] * Kerkyra, [[Krf]] * Kiklades, [[Kikladi]] * Korinthos, [[Korint]] * Kriti, [[Kreta]] * Lesbos/Lesvos, [[Lezbos]] *Limnos, [[Lemnos]] * (Limni) Megali Prespa, [[Prespansko jezero]] * Mikri Prespa, [[Malo Prespansko jezero]], [[Mala Prespa]] * Nisiá Aigaiou /''Ege Adalan'', [[Egejski otoki]] * Olympos /''Olimbos'', [[Olimp]] * Patra(i), [[Patras]] * Peiraias /''Pireas'', [[Pirej]] * Pelopónnēsos, [[Peloponez]] * Pindos, [[Pindsko gorstvo]] * Rhodhos, [[Rodos]] *Saronikós kólpos, [[Saronski zaliv]] * Sporádes, [[Sporadi]] * Stereá Elláda, [[Osrednja Grčija]] * Strymónas, [[Struma]] * Thermaikos kólpos, [[Solunski zaliv]] * Thessalia, [[Tesalija]] * Thessaloniki, [[Solun]] * Thráki, [[Trakija]] * Voiotía, [[Beocija]] * Zakinthos, [[Zakintos]] {{div col end}} == [[Gruzija]] == * აჭარა — ''ach'ara'' / აჭარის ავტონომიური რესპუბლიკა — ''ach'aris avtonomiuri respublika'', (Avtonomna republika) [[Adžarija]] * Aphazeti/''Abhazeti;'' Аҧсны ''Apsny,'' [[Abhazija]] * Sakartvelo / საქართველო, [[Gruzija]] * Mtkvari, [[Kura (reka)|Kura]] * Samhreti Oset / ''Республикæ Хуссар Ирыстон'', [[Južna Osetija]] == [[Gvajana]] == * Co-operative Republic of Guyana, [[Gvajana|(Kooperativna republika) Gvajana]] == [[Gvatemala]] == * (República de) Guatemala, [[Gvatemala]] * Ciudad de Guatemala (''Nueva Guatemala de la Asunción''), [[Gvatemala (mesto)]] == [[Haiti]] == * République d'Haïti, [[Haiti]] == [[Hrvaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bakarski zaljev, [[Bakarski zaliv]] * Bedekovčina, [[Bedekovščina]] *Brački kanal, [[Braški preliv]] * Brijuni, [[Brioni]] (po novem eksonim) * Brod na Kupi, [[Brod na Kolpi]] * Dalmatinski otoci, [[Dalmatinski otoki]] * Dinarsko gorje/Dinarske planine, [[Dinarsko gorovje]] * Drvenički kanal, [[Drveniški kanal]] * Dunav (-velja tudi za Srbijo), [[Donava]] * Hrvatska, [[Hrvaška]] * Hrvatsko Zagorje, [[Hrvaško Zagorje]] *[[Ilovička vrata]], [[Iloviška vrata]] * Istarska župánija, [[Istrska županija]] * Jadransko more, [[Jadransko morje]] (ni eksonim) * Karinsko more, [[Karinsko morje]], tudi [[Karinsko jezero]] * Karlovac, [[Karlovec]] * [[Kaštela]], Kašteli (občina-"mesto") * Kaštelanski zaljev, [[Kaštelanski zaliv]] * Kornatski otoci, [[Kornati]] * Kupa, [[Kolpa]] (ni eksonim) * Kvarner, [[Kvarnerski zaliv]] * Kvarnerić, [[Mali Kvarner]] * Kvarnerićka vrata, [[Kvarnerska vrata]] * Kvarnerski otoci, [[Kvarnerski otoki]] * Malostonski zaljev (Kanal Maloga Stona), [[Malostonski zaliv]] * Međimurje, [[Medžimurje]], Medmurje * Mursko Središće, [[Mursko Središče]] * Murtersko more, [[Murtersko morje]] * Novigradsko more, [[Novigrajsko morje]] * Olipski kanal, [[Olipski kanal|Olibski kanal]] * Pirovački zaljev, [[Pirovški zaliv]] * Pula, [[Pulj]] * Raški zaljev/Zaljev Raša, [[Raški zaliv]] /Zaliv Raša * Republika Hrvatska, [[Republika Hrvaška]] * Rijeka, [[Reka, Hrvaška|Reka]] * Riječki zaljev, [[Reški zaliv]] * Sisak, [[Sisek]] * Stonski zaljev, [[Stonski zaliv]] * Srijem, [[Srem]] * Sutla, [[Sotla]] (ni eksonim) * Sveta Gera, [[Trdinov vrh]] (ni eksonim) * Šibenski zaljev, [[Šibeniški zaliv]] * Šoltanski kanal, [[Šoltski preliv]] * Vela vrata, [[Velika vrata (preliv)]] * Virsko more, [[Virsko morje]] *Zlatni rat, [[Zlati rt]], tudi Zlati rog {{div col end}} == [[Indija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajmer]] * [[Ahmedabad]] / Ahmadābād/Amdāvād * [[Andra Pradeš]] / Āndra Pradēś * [[Arunačal Pradeš]] / Arunachal Pradesh/Aruṇācal Pradeś * [[Asam]] / Ôxôm/Assam * [[Benares]] / Vārānasi * [[Mumbaj]] / Mumbai (prej [[Bombaj]]) * [[Čenaj]] / Ceṉṉai * [[Delhi]] / Dilli * [[Džamu]] / Jammū * [[Džamu in Kašmir]] / Jammū aur Kaśmīr/Jammū te Kaśmīr/Jammū wa Kaśmīr * [[Gudžarat]] / Gujarāt * [[Harjana]] / Haryāna/Hariyāṇā * [[Himačal Pradeš]] / Himācal Pradeś * [[Kalkuta]] / Kolkata * [[Karnataka]] / Karṇāṭaka/Karnāṭak * [[Jamuna]] / Yamunā * [[Lakadivi]] / Lakshadweep * [[Ladak]] / Laddākh/la-dwags * [[Maharaštra]] / Mahārāşțra * [[Madja Pradeš]] / Madhya Pradēś * [[Mali Nikobar]] / ChoṭāNikobār/Ong * [[Nagaland]] / Nāgāland * [[Radžastan]] / Rājasthān * [[Šrinagar]] / Śrīnagar * [[Utar Pradeš]] / Uttar Pradesh * [[višavje Chota Nagpur]] / Chota Nagpur Plateau * [[Vzhodni Gati]] / Toorpu Kanumalu/Poorva ghatta/Kizhakkut Todarchhi Malaigal * [[Zahodna Bengalija]] / Paścimbaṅga * [[Zahodni Gati]] / Pashchim Ghāt/Sahjádri nebo/Pashchimaghattam nebo/Mérkut totarchchi malaj * [[Zanskar]] / Zāskār/zangs dkar {{div col end}} == [[Irska]] == * Éire/Ireland, [[Irska]] * Northern Ireland, [[Severna Irska]] * ''Poblacht na hÉireann'', [[Republika Irska]] == [[Italija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Abruzzo / Abruzzi, [[Abruci]] * Adige (nem. ''Etsch''), [[Adiža]] * Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alta Valle Isarco (nem. Wipptal), [[Dolina Wipptal]] * [[Atesinske Alpe]] * [[Grajske Alpe]] *Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alpi Lepontine, [[Adulske Alpe]]/Lepontinske Alpe * Alpi Marittime, [[Primorske Alpe]] * Alpi Orobie, [[Orobske Alpe]]/Bergamske/Bergamaške Alpe * [[Kotijske Alpe]] * [[Ligurske Alpe]] * Alpi Pennine, [[Peninske Alpe]] * [[Valaiške Alpe]] * Alto Adige (''Südtirol''), Zgornje Poadižje/ [[Južna Tirolska]] * Appennini, [[Apenini]] * Arcipelago Campano, [[Neapeljsko otočje]] * Arcipelago della Maddalena, [[Magdalensko otočje]] * Arcipelago del Sulcis, [[Otočje Sulcis]] * Arcipelago di Tavolara, [[Otočje Tavolare]] * Arcipelago Toscano, [[Toskanski arhipelag]] * Basilicata, [[Bazilikata]] *[[Bologna]], Bolonja (nestandardiziran) * [[Bolzano]] (nem. ''[[Bozen]]''), tudi [[Bocen]] * Bressanone (nem. ''Brixen''), [[Briksen]] * Calabria, [[Kalabrija]] * Campania, [[Kampanija]] * Campi Flegrei, [[Flegrejska polja]] *Carnia /Cjargne, [[Karnija]] * Catanzaro, [[Katanzaro]] * Delta del Po, [[Delta reke Pad]] * Emilia-Romagna, [[Emilija - Romanja]] * Firenze, [[Firence]] * Fosse Ardeatine, [[Ardeatinske jame]] * Friuli-Venezia Giulia /''Friûl-Vignesie Julie'', [[Furlanija - Julijska krajina]] *Golfo di Gaeta, [[Gaetski zaliv]] * Golfo di Genova, [[Genovski zaliv]] *Golfo di Manfredonia, [[Manfredonijski zaliv]] *Golfo di Napoli, [[Neapeljski zaliv]] *Golfo di Salerno, [[Salernski zaliv]] *Golfo di Sant'Eufemia, [[Zaliv Svete Eufemije]] * Golfo di Taranto, [[Tarantski zaliv]] *Golfo di Venezia, [[Beneški zaliv]] * Herculaneum / Ercolano, [[Herkulanej]] * Isole Ciclopi, [[Kiklopsko otočje]] * Isole Cheradi, [[Keradsko otočje]] * Isole Egadi, [[Egadsko otočje]] * Isole Eolie /Isole Lipari, [[Eolski otoki]] * Isole Flegree, [[Flegrejsko otočje]] * Isole Pelagie, [[Pelagijsko otočje]] * Isole Ponziane/Isole Pontine, [[Pontinsko otočje]] * Lago Albano /''Lago di Castel Gandolfo,'' [[Albano (jezero)]] * Lago di Bolsena, [[Bolsensko jezero]] * Lago di Como, [[Komsko jezero]] * Lago di Garda, [[Gardsko jezero]] * Lago d’Orta, [[Jezero Orta]] * Lago Maggiore (L. Verbano), [[Jezero Maggiore]] * Lago Trasimeno, [[Trasimensko jezero]] * Laguna di Grado, [[Gradeška laguna]] * Laguna di Venezia, [[Beneška laguna]] * Lazio, [[Lacij]] * Liguria, [[Ligurija]] * Lombardia, [[Lombardija]] * Mare Adriatico, [[Jadransko morje]] *Mar Ionio, [[Jonsko morje]] * Mar Ligure, [[Ligursko morje]] * Mar Tirreno, [[Tirensko morje]] * Marche, [[Marke]] * [[Merano]] (nem. ''Meran'') ''Maran'' *[[Milano]], Milan (nestandarditiran) * Molisse, [[Molize]] * Monti Iblei, [[Hiblejske gore]] * Napoli, [[Neapelj]] * Penisola Italiana, [[Apeninski polotok]] * Pianura Padana / Val Padana, [[Padska nižina]] * Piave, [[Piava]] * Piemonte, [[Piemont]] * Po, [[Pad]] * Pompeii, [[Pompeji]] * Puglia, [[Apulija]] * Ravenna, [[Ravena]] * Repubblica Italiana, [[Italija|Italijanska republika]] * Roma, [[Rim]] * Rubicone, [[Rubikon]] * Sardegna, [[Sardinija]] * Sicilia, [[Sicilija]] * Siracusa /''Sarausa / Seragusa'', [[Sirakuze]] * Stretto di Messina, [[Mesinski preliv]] * Stretto di Otranto/''Canale d'Ótranto'', [[Otrantska vrata]] * Tagliamento, [[Tilment]] * Tarquinia, [[Tarkvinija]] * Tevere, [[Tibera]] *[[Torino]], Turin (nestandardiziran) * Toscana, [[Toskana]] * [[Trento]]/Trient, tudi Trident (zgodov.) *Treviso, [[Treviž]] * Triveneto, Tri Benečije * Umbria, [[Umbrija]] * Venezia, [[Benetke]] * Veneto, [[Benečija]] * Monte Vesuvio, [[Vezuv]] * Valle d'Aosta /''Vallée d'Aoste'', [[Dolina Aoste]] * Valle Isarco /"Val dl Isarch"/''Eisacktal'', [[Dolina reke Eisack]] * Val Pusteria /''Val de Puster''/'Pustertal'', [[Pustriška dolina]] * Vipiteno /Sterzing, Štercing {{div col end}} === [[Furlanija-Julijska krajina]] === * {{Glavni|Seznam slovenskih geografskih imen Furlanije-Julijske krajine}} == [[Kanada]] == {{div col|colwidth=24em}} * Amundsen bay, [[Amundsenov zaliv]] * Baffin Island /''Qikiqtaalu'', [[Baffinov otok]] * Banks Island, [[Banksov otok]] * British Columbia, [[Britanska Kolumbija]] * Canada, [[Kanada]] *Canadian Shield (Laurentian Plateau), [[Kanadski ščit]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Great Bear Lake (''Grand lac de l'Ours''), [[Veliko medvedje jezero]] * Great Lakes (''Grands Lacs'' ''d'Amérique du Nord'') [[Velika jezera]] * Great Slave Lake (''Grand lac des Esclaves''), [[Veliko suženjsko jezero]] * Hudson Bay, [[Hudsonov zaliv]] * Hudson Strait, [[Hudsonov preliv]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Lake Winnipeg, [[Winnipeško jezero]] * Mackenzie River (fr. Le fleuve Mackenzie), [[Mackenziejeva reka]] * Melville Island, [[Melvillov otok, Kanada|Melvillov otok]] * New Brunswick/''Nouveau-Brunswick'', [[Novi Brunswick]] * New Fundland/''Terre-Neuve'', [[Nova Fundlandija]] * Niagara falls, [[Niagarski slapovi]] * Northwest Territories (''Territoires du Nord-Ouest''), [[Severozahodna ozemlja]] * Nova Scotia, [[Nova Škotska]] * Prince Edward Island, [[Otok princa Edvarda]] * Prince of Wales Island, [[Otok waleškega princa]] * Quebec City/Ville de Québec/Québec, [[Quebec City]] * Queen Charlotte Islands /[[Haida Gwaii]] * Queen Elizabeth Islands, [[Otoki kraljice Elizabete]] * [[Red River of the North]] /''rivière Rouge du Nord'' * Saint Lawrence River /Fleuve Saint-Laurent, [[Reka svetega Lovrenca]] * Slave River (fr. Rivière des Esclaves), [[Suženjska reka]] * Southampton Island, [[Southamptonov otok]] * Victoria Island /''Kitlineq'', [[Viktorijin otok]] * Yukon, [[Jukon]] {{div col end}} == Izrael == * Haifa, [[Hajfa]] * Jerušálajim, [[Jeruzalem]] * Yafo, [[Jafa]] == [[Kolumbija]] == * República de Colombia, [[Kolumbija|(Republika) Kolumbija]] == [[Kosovo]] == {{div col|colwidth=24em}} * Albanik/=? Leposavić * Besianë/Podujevë /Podujevo, [[Podujevo]] * Deçan/Dečani, [[Dečani]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * (Rrafshi) Dukagjin /Metohija, [[Metohija]] * Ferizaj /Uroševac, [[Uroševac]] * Fushe ë Kosovës/Kosovo Fusha /Kosovo polje, [[Kosovo polje]] * Gjakovë /Đakovica, [[Đakovica]], Djakovica * Gjilan /Gnjilane, [[Gnjilane]] * Kaçanik /Kačanik, [[Kačanik]] * Kastrior /Obilić, [[Obilić]] * Klinë/Klina, [[Klina]] * Kosova/Kosovë /Kosovo, [[Kosovo]] * Mitrovicë e Kosovës /Kosovska Mitrovica, [[Kosovska Mitrovica]] * Pejë/Peć, Peć/[[Peč]] * Prishtinë /Priština, [[Priština]] * Rahavec/Orahovac, [[Orahovac]] * Suharekë oz.Therandë /Suva Reka, [[Suva Reka]] * Vushtri /Vučitrn, [[Vučitrn]] {{div col end}} == [[Kostarika]] == * República de Costa Rica, [[Republika Kostarika]] == [[Kuba]] == * (República de) Cuba, [[Kuba]], uradno Republika Kuba * La Habana, [[Havana]] == [[Latvija]] == * Daugava, [[Zahodna Dvina]] * [[Daugavpils]], tudi ''Dineburg'' oz. ''Dvinsk'' (hist.) * Kurzeme, [[Kurlandija]] * Latgale, [[Latgalci|Latgalija]] * Latvijas Republika, [[Republika Latvija]] * [[Latvija]] tudi [[Letonija]] * Liivimaa/Livonija, [[Livonija]] * Rīga, [[Riga]] * Rīgas jūras līcis, [[Riški zaliv]] * [[Vidzeme]] /''Vidūmō,'' [[Livonija]] * Zemgale, [[Semigali|Semgalija]] == [[Lihtenštajn]] == * Liechtenstein, [[Lihtenštajn]] * ''Fürstentum Liechtenstein'', [[Kneževina Lihtenštajn]] == [[Litva]] == * Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * [[Kaunas]], ''Kovno'' (hist.) * Klaipėda (nem. ''Memel/Mimmelburg''), [[Klajpeda]] * Kuršių nerija/Ку́ршская коса́, [[Kurska kosa]] * Kuršių marios, [[Kurski zaliv]] * Lietuva, [[Litva]] * Lietuvos Respublika, [[Republika Litva]] * Nemunas, [[Nemen]] * Vilnius, [[Vilna]] == [[Luksemburg]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Luxembourg (''Groussherzogtum Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''Grand-Duché de Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Großherzogtum Luxemburg'', [[Luksemburg]] * Lëtzebuerg/''Stad Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''(Ville de) Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Luxemburg (Stadt''), [[Luxembourg (mesto)|Luksemburg (mesto)]] * Musel ''(la Moselle)'', [[Mozela]] == [[Madžarska]] == Za dvojezična slovensko-madžarska imena glej [[Seznam slovenskih imen madžarskih krajev]] {{div col|colwidth=24em}} * Alföld /''Nagy-Magyar-Alföld'', [[Velika madžarska nižina]] * Bakony/Bakonyerdő, [[Bakonjski gozd]] * Balaton, [[Blatno jezero]] * Bánság, [[Banat]] * Baranya ''(megye)'', [[Baranja (županija)|Baranja]] * Barcs, [[Barcs|Barč]]{{navedi vir}} * [[Berzence]] (''hrv. Brežnjica/Breznica''), Bistrica * Buda, [[Budim]] * Budapest, [[Budimpešta]] * [[Debrecen]], (hist. Debrecin) * Duna, [[Donava]] * [[Eger]], (Jagar) * Fehér-Körös, [[Beli Kriš]] * Fekete-Körös, [[Črni Kriš]] * Fertő tó, [[Nežidersko jezero]] *[[Győr]], (hist. Gjur) * Kalocsa, [[Kaloča]] * Keszthely, [[Blatenski Kostel]], Blatograd * Kisalföld, [[Mala madžarska nižina]] (-o, -o nižavje) * [[Kis Balaton]], Malo Blatno jezero * Körmend, [[Kermendin]] (tudi Kirment) * Magyarország, [[Madžarska]] * Mátra, [[Matra]] (gora) * [[Miskolc]], tudi [[Miškolc]] * Mohács, [[Mohač]] * Mosoni-Duna, [[Mošonska Donava]] * Nagykanizsa, [[Velika Kaniža]] * Sárvár (nem. Kotenburg, Rotenturm an der Raab), [[Mala sela|Mala Sela]] * Sebes-Körös, [[Hitri Kriš]] * Somogyi megye, [[Šomodska županija]] * [[Szeged]], (hist. Segedin) * Székesfehérvár, (hist.) [[Stolni Beligrad]] * Szombathely, [[Sombotel]] * Tisza, [[Tisa]] * Vas megye, [[Železna županija]] * Visegrád, [[Višegrad, Madžarska|Višegrad]] * Zala megye, [[Zalska županija]] * Zalaegerszeg, ([[Jageršek]]) * Zalavár, [[Blatograd]]/[[Blatnigrad]] {{div col end}} ZAMEJSTVO ('''dvojezični kraji niso eksonimi !!'''; vključeni so vsi zamejski toponimi s slovenskimi imeni ne glede na etnično sestavo) {{div col|colwidth=24em}} * Alsószölnök, [[Dolnji Senik]] * Apátistvánfalva, [[Števanovci]] * Csörötnek, [[Čretnik]] * Farkasfa, [[Farkašovci]] * "Fekete-tó", [[Črne mlake]] * Felsőszölnök, [[Gornji Senik]] * Füzes, [[Fizeš]] * Grajka-patak, [[Grajka]] * Háromház, [[Tridvor]] * Hársas-patak, [[Haršaš]] * Husászi-patak, [[Husas]] * János hegy, [[Janezovi breg]] * Kebele, [[Kobiljanski potok]] * Kerca-patak (''Kis-Kerca''), [[Mala Krka]] * Kerka (''Velka Kerka''), [[Velika Krka|(Velika) Krka]] * Kercaszomor, [[Krčica-Somorovci]] * Kerkabarabás, [[Barabaš]] * Kethely, [[Traušče]] (potok) * Kétvőlgy, [[Verica-Ritkarovci]] (Dve Dolini) * Kondorfa (''Gárdonyfa''), [[Kradanovci]] * Lapincs (''nem. Lafnitz''), [[Lapinč]] * Lenti, [[Lentiba]] * Letenye, [[Letina]] * Magyarlak, [[Lak]] * Magyarszombatfa, [[Soboška ves|Soboška ves (Železna županija]]) * Orfalu, [[Andovci]] * Őrség, [[Stražno ozemlje]] * Őrségi Nemzeti Park, [[Narodni park Őrség]] * Pest, [[Pešta]] * Rába, [[Raba]] * Rábagyarmat, [[Žormot]] * Rábakethel, [[Trošče]] * Rábakisfalud; danes Máriaújfalu, [[Mala ves]] * Rábatótfalu, [[Slovenska ves]] * [[Rédics]], [[Redič]] * Rönök, [[Renik]] * Sopron, [[Šopron]] * Surd, [[Šurd]] * Szakonyfalu, [[Sakalovci]] * [[Szalafő]], [[Sola (Madžarska)|Sola]] (ali [[Glava Zale]]) * Szakony-patak, [[Sakalovski potok]] * Szentgotthárd, [[Monošter]] * Szentistvánlak, [[Jošavci]] * Szölnöki-patak, [[Seniški potok]] * Szomoróc, [[Somorovci|Somor(ov)ci]] * Talapatka, danes Máriaújfalu, [[Telik]] * Újbalázsfalva, [[Otkovci]] * Velemér, [[Velemer]] * Zalaszombatfa, [[Soboška ves, Zalska županija|Soboška ves (Zalska županija)]] * Zsida, [[Židova]] * "Zsida-patak", [[Žida (potok)|Žida]] {{div col end}} == [[Maroko]] == * Marrakech, [[Marakeš]] == [[Malta]] == * (Il-)Belt Valletta, [[Valletta]] * [[Għawdex]], [[Gozo]] * [[Kemmuna]], [[Comino]] * [[San Pawl il-Baħar]], Zaliv sv. Pavla * il-Port il-Kbir (''Porto Grande, Grand Harbour''), [[Veliko pristanišče, Valletta]] * Ir-Rabat, [[Rabat, Malta|Rabat]] * Repubblika ta' Malta, [[Republika Malta]] * L-Imdina, [[Mdina]] ''(Melitta, Melitte/Μελίττη, Madinah'', ''Medina''), tudi ''Città Vecchia'' oz. [[Melita (antično mesto)]] == [[Mehika]] == * Golfo de California, [[Kalifornijski zaliv]] * Golfo de Campeche, [[Kampeški zaliv]] * Golfo de México, [[Mehiški zaliv]] * México, [[Mehika]] * Estados Unidos Mexicanos, [[Združene mehiške države]] * Península de Baja California, [[Kalifornijski polotok]] * [[Tehuantepeška zemeljska ožina]] * Yucatan, [[Jukatan]] == [[Moldavija]] == * Basarabia, [[Besarabija]] * Bugeac, [[Budžak]] * Chişinău, [[Kišinjev]] * Moldova, [[Moldavija]] * Nistru, [[Dnester]] * Република Молдовеняскэ Нистрянэ/Приднестровская Молдавская Республика/<small>Придністровська Молдавська Республіка</small>, [[Pridnestrska republika|Pridnestrska moldavska republika]]; [[Pridnestrje]] * Stânga Nіstruluі, [[Transnistrija]] == [[Nemčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bautzen/''[[Budyšin]]'', [[Budišin]] * Bayerische Alpen, [[Bavarske Alpe]] * Bayerische Voralpen, [[Bavarske predalpe]] * Bayern, [[Bavarska]] * Berchtesgadener Alpen, [[Berchtesgadenske Alpe]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Böhmerwald, [[Češki gozd]] * Braunschweig (Brunswiek); zastar. tudi Brunsvik * Brandenburg, [[Brandenburška]] * Bundesrepublik Deutschland, [[Zvezna republika Nemčija]] * Bautzen/Budyšin, [[Budišin]] * Chemnitz, Kamnica (hist.) * Chiemsee, [[Kimsko jezero]] * Deutsche Bucht, [[Nemški zaliv]] * Deutsche Demokratische Republik (hist.), [[Nemška demokratična republika]] * Deutschland, [[Nemčija]] * Deutsche Mittelgebirge, [[Nemško sredogorje]] * Deutsch-Polnische Tiefebene, [[Nemško-poljsko nižavje]] * Donau, [[Donava]] * [[Dresden]], Draždani (hist.) * Elbe, [[Laba]] * Elsass (hist.), [[Alzacija]] * Elstra/Halštrow, [[Halštrov]]/Elster? * Krušnéhory/Erzgebirge, [[Češko rudogorje]] * Franken/Frankenland (hist.), [[Frankovska]] * Frankenwald, [[Frankovski gozd]] * Frankfurt am Main, [[Frankfurt ob Majni]] * Frankfurt an der Oder, [[Frankfurt ob Odri]] * Fränkische Schweiz, [[Frankovska Švica]] * FränkischeAlb/Frankenalb/FränkischerJura, [[Frankovska Jura]] * Freising, [[Brežinje]] * Friesland, [[Frizija]] * FriesischeInseln/Waddeneilanden/FriescheEilanden/Vadehavsøe, [[Frizijski otoki]] * Hannover, [[Hanover]] * Jütland, [[Jutlandija]] * Kieler Bucht, [[Kielski zaliv]] * Nord-Ostsee-Kanal/KielCana, [[Kielski prekop]] * [[Köln]] am Rhein, Kelmorajn (hist.) * Konstanz, [[Konstanca, Nemčija|Konstanca]] * Lausitz /Łužica /Łužyca, [[Lužica]] * Lausitzer Neisse/Neiße /Łužiska/Łužyska Nysa', [[Lužiška Nisa]] (Zah. Nisa) * Limburg an der Lahn, [[Limburg ob Lahnu]] * Lothringen (hist.), [[Lotaringija]] * Lüneburger Heide, [[Lüneburška resava]] * Main, [[Majna]] * Mecklenburg-Vorpommern, [[Mecklenburg - Predpomorjanska]] * Mecklenburgische Seenplate, [[Mecklenburško pojezerje]] * Mecklenburger Bucht, [[Mecklenburški zaliv]] * Mittellandkanal, [[Mittellandski prekop]] * Mosel, [[Mozela]] * [[München]], Monakovo (hist.) * Nord-Ostsee-Kanal (''Kiel Canal''), [[Kielski prekop]] * Neisse, [[Nisa]] * Niedersachsen, [[Spodnja Saška]] *Norddeutsches Tiefland, [[Severnonemška nižina]] * Nördliche Kalkalpen, [[Severne apneniške Alpe]] * Nordrhein-Westfalen, [[Severno Porenje - Vestfalija]] * Nordsee/''Westsee''/''Deutsches Meer,'' [[Severno morje]] * Oder, [[Odra]] * Ostsee, [[Baltsko morje]] * Pfalz, [[Pfalško]] * Pommern, [[Pomorjansko]] * Pommersche Bucht, [[Pomorjanski zaliv]] * Preussen, [[Prusija]] (hist.) * [[Regensburg]], Ratisbona (hist.) * Rheinland, [[Porenje]] * Rheinland-Pfalz, [[Porenje - Pfalška]] * Rhein, [[Ren]] * Rheinisches Schiefergebirge, [[Rensko skrilavo hribovje]] * Raetia/Rhaetia, [[Retija]] * Ruhrgebiet/Ruhrrevier, [[Porurje]] * Saarland, [[Posarje]] * Sachsen, [[Saška]] * Sachsen-Anhalt, [[Saška - Anhalt]] * Sachsische Schweiz, [[Saška Švica]] * Schwaben(land), [[Švabska]] * Schwäbische Alb, Schwäbische Jura, [[Švabska Jura]] * Schwarze Elster, [[Črni Elster]] * Sorben/''Sorbi''/''Serbja'', [[Lužiški Srbi]] *[[Speyer]] (do 1825 tudi Spires; zastar slov. ime Špir) * Teutoburger Wald, [[Tevtoburški gozd]] * Thüringen, [[Turingija]] * Thüringer Becken, [[Turinška kotlina]] * Thüringerwald, [[Turinški gozd]] * Thüringisch-Fränkisches Mittelgebirge, [[Turinško-Frankovsko višavje]] * Weiße Elster, [[Beli Elster]] * Weser, [[Vezera]] * Westfalen, [[Vestfalija]] {{div col end}} == [[Nikaragva]] == * Lago de Nicaragua, [[Nikaragovsko jezero]] * Lago de Managua, [[Managovsko jezero]] * (República de) Nicaragua, (Republika) [[Nikaragva]] * (Santiago de) Managua, [[Managva]] == [[Nizozemska]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Friesland, [[Frizija]] * Den Haag, [[Haag]] * Holland, [[Holandija]] (Noord-Holland, [[Severna Holandija]]; Süd-Holland, [[Južna Holandija]]) * Koninkrijk der Nederlanden, [[Kraljevina Nizozemska]] * Nederland, [[Nizozemska]] * Nederlandse Antillen, [[Nizozemski Antili]] * Rijn, [[Ren]] * Schelde, [[Šelda]] * Zeeland, [[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]] == [[Norveška]] == * Barentshavet, [[Barentsovo morje]] * Bjørnøya, [[Medvedji otok]] * Kongeriket Norge/Noreg, [[Kraljevina Norveška]] * Nordkapp, [[Nordkap]] * Norse, [[Norveška]] * Norskehavet, [[Norveško morje]] * De skandinaviske fjellene/Kjølen, [[Skandinavsko gorovje]] * [[Svalbard]], tudi Spitzbergi == [[Paragvaj]] == * República del Paraguay/''Tetã Paraguái'', Republika [[Paragvaj]] * Rio Paraguay, [[Paragvaj (reka)]] == [[Peru]] == * República del Perú, (Republika) [[Peru]] == [[Poljska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskidy, [[Beskidi]] * Bydgoszcz, [[Bidgošč]] * Bytom, [[Bitom]] * Częstochowa, [[Čenstohova]] * Galicja, ''Halicz'', [[Galicija]] * Gdańsk, [[Gdansk]] *Gubin, [[Guben]] *Kaczawa, [[Kačava]] * Karkonosze, [[Krkonoši]] * Kaszuby (Kaszëbë, Kaszëbskô), [[Kašubsko]] * Katowice, [[Katovice]] * Kraków, [[Krakov]] * Kujawy, [[Kujavija]] * Łódź, [[Lodž]] * Małopolska, [[Malopoljska]] * Mazowsze, [[Mazovija]] * Mazury, [[Mazurija]] * Morze Bałtyckie, Bałtyk, [[Baltsko morje]] * Nysa, [[Nisa, Poljska|Nisa]] * Nysa Kłodzka, [[Vzhodna Nisa]] (Klodska Nisa) * Nysa Łużycka, [[Zahodna Nisa]], [[Lužiška Nisa]] * Nysa Szalona, [[Nisa Šalona]] * Polska, [[Poljska]] * Pomorze, [[Pomorjansko]] * Poznań, [[Poznanj]] * Puszcza Białowieska, [[Beloveška pušča]]/[[Beloveški gozd]] * Rzeczpospolita Polska, [[Republika Poljska]] * Sudety, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Szczecin, [[Ščečin]] * Śląsk, [[Šlezija]] * Tatry Wysokie, [[Visoke Tatre]] * Toruń, [[Torunj]] * Bory Tucholskie, kašubsko: Tëchòlsczé Bòrë, [[Tuholski gozd]] *Warmia, [[Varmija]] * Warszawa, [[Varšava]] *Warta, [[Varta]] * Wielkopolska, [[Velikopoljska]] (pokrajina) * Wisła, [[Visla]] * Wrocław, [[Vroclav]] *Zalew Szczeciński, [[Ščečinski zaliv]] (laguna) *Zalew Wiślany, [[Vislanski zaliv]] (laguna) *Zatoka Gdańska, [[Gdanski zaliv]] *Zatoka Pomorska, [[Pomeranški zaliv]] {{div col end}} == [[Portugalska]] == * Açores, [[Azori]] * Cabo da Roca, [[Rt Roca]] * Lisboa, [[Lizbona]] * Mar da Palha, [[Lizbonski zaliv]] (estuarij reke Tajo/Tejo) * Portugal, [[Portugalska]] * República Portuguesa, [[Portugalska|Portugalska republika]] * Tejo, [[Tajo]] == [[Romunija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Banat]] (madž. Bánság) * Banatske gore *Basarabia, [[Besarabija]] * [[Brașov]]/''Kronstadt'', Brašov (hist.) * Bucovina, [[Bukovina]] * Bucureşti, [[Bukarešta]] * Câmpia Română, [[Vlaška nižina]] * Carpați, [[Karpati]] * [[Cluj-Napoca]] / ''Kreis Klausenburg/Kolozsvár'', Kluž (hist.) *Crișana, [[Krišana]] * Crișul Alb, [[Beli Kriš]] *Crișul Negru, [[Črni Kriš]] * Crișul Repede, [[Hitri Kriš]] * Delta Dunǎrii, [[Delta Donave]] * Dobrogea, [[Dobrudža]] * Dunǎre(a), [[Donava]] * [[Iași]], Jaši (hist.) * Južni Karpati (Transilvanske Alpe) * Marea Neagră, [[Črno morje]] * Moldova, [[Moldavija]] (romunska zgodovinska pokrajina, kneževina) * Muntenia, [[Muntenija]] * Mureș, [[Mureš]] (reka) * Oltenia, [[Oltenija]] * România, [[Romunija]] *Siret, Siretul * Timişoara, [[Temišvar]] * Țara Românească, [[Vlaška]] (''romunska zgodovinska pokrajina)'' * Transilvania / Ardeal, [[Transilvanija]] {{div col end}} == [[Rusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Белое море – ''Beloe more'', [[Belo morje]] * ''hrebet Čerskogo'', [[Čerskijevo gorovje]] * Чёрное море – ''Černoje more'', [[Črno morje]] * Днепр – ''Dnjepr'', [[Dneper]] *Jaroslavl`, [[Jaroslavelj]] * Озеро Байкал – ''Ozero Bajkal'' / Байгал нуур – ''Baigal nuur'', [[Bajkalsko jezero]] * Берингов пролив - ''Beringov proliv'', ''Imakpik'', [[Beringov preliv]] * ''proliv Karskie Vorot''a, [[Karska vrata]] * ''Karskoe more'', [[Karsko morje]] * ''Kaspijskoe more'', [[Kaspijsko jezero]] * ''Kerčenski proliv''/Керченский пролив (ukr.: Керченская протока; krimsko-tatarsko ''Keriç boğazı''), [[Kerški preliv]] * ''Komandorskie ostrova'', [[Komandantovi otoki]] * ''Korjakskoe nagor'e'', [[Korjaško višavje]] * ''Kurskaja kosa'' / ''Kuršiụ nerija'', [[Kurska kosa]] * ''Ladožskoe ozero''/Ladoga /Luadogu, [[Ladoško jezero]] * ''Lednik Karpinskogo'', [[Karpinskijev ledenik]] * ''More Laptevih'', [[Morje Laptevov]] * ''Novaja zemlja'', [[Nova dežela]] * ''Novosibirskie ostrova'', [[Novosibirski otoki]] * ''Ohotskoe more / Hok-kai'', [[Ohotsko morje]] * ''Onežskoe ozero / Oniegu'', [[Oneško jezero]] * ''Ostrov Vrangelja'', [[Vranglov otok]] * ''Severnaja Zemlja'', [[Severna dežela]] * ''Stanovoe nagor'e'', [[Stanovojsko višavje]] * ''Vehojanskij hrebet'', [[Verhojansko gorovje]] * ''Vostočno-Sibirskoe more'', [[Vzhodnosibirsko morje]] * ''Zemlja Franca-Iosifa'', [[Dežela Franca Jožefa]] {{div col end}} == [[Salvador]] == * (República de) El Salvador, [[Republika Salvador|(Republika) Salvador]] == [[Severna Makedonija]] == * Crni Drim (''Drini i Zi''), [[Črni Drim]] * Dojransko ezero, [[Dojransko jezero]] * Golem Korab (''Maja e Korabit'' / ''Mali i Korabit''), [[Veliki Korab]] * Mavrovsko ezero, [[Mavrovsko jezero]] * Ohridsko ezero, [[Ohridsko jezero]] * Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Skopska Crna gora/Скопска Црна Гора ''([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag''; [[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Severne Makedonije, Kosova in Srbije == [[Sirija]] == * Dimašk aš-Šam, [[Damask]] * Haleb, [[Alep]] * Latakia, [[Latakija]] * Sūriyya, [[Sirija]] == [[Slovaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Banská Bystrica, [[Banska Bistrica]] *Belianske Tatry, [[Beljanske Tatre]] * Beskydy, [[Beskidi]] *Bielé Karpaty, [[Beli Karpati]] * Dunaj, [[Donava]] *Juhoslovenská kotlina, [[Južnoslovaška kotlina]] * Malé Karpaty, [[Karpati|Mali Karpati]] * Malý Dunaj, [[Mala Donava]] *Nízké Tatry, [[Nizke Tatre]] * Podunajsko, [[Podonavje]] * Slovenská republika, [[Republika Slovaška|Slovaška]] * Slovenské rudohorie, [[Slovaško rudogorje]] * Slovensko, [[Slovaška]] *Slovenský kras, [[Slovaški kras]] * Tatry, [[Tatre]] * Východoslovenská nížina, [[Vzhodnoslovaška nižina]] * Vysoké Tatry, [[Visoke Tatre]] * Západoslovenská nížina /Podunajská nížina, [[Zahodnoslovaška nižina]] /[[Podonavska nižina]] {{div col end}} == [[Srbija]] == * Beograd, [[Beograd|Belgrad]] (zastarelo) * Dunav, [[Donava]] * Zapadna [[Morava (razločitev)|Morava]], [[Zahodna Morava]] * Kanal Dunav—Tisa—Dunav, [[Prekop Donava–Tisa–Donava|Prekop Donava—Tisa—Donava]] * ''Skopska Crna gora ([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag)''; ''[[Makedonščina|makedonsko]] in [[Srbščina|srbsko]]'' ''Скопска Црна Гора'' ([[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Srbije, Kosova in Severne Makedonije == [[Surinam]] == * Republiek Suriname, [[Republika Surinam]] == [[Španija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Andalucía, [[Andaluzija]] * Aragón, [[Aragonija]] * Asturias, [[Asturija]] * Baskijsko gorovje * Cantabria, [[Kantabrija]] * Castilla, [[Kastilija]] * Castilla-La Mancha, [[Kastilija - Manča]] * Castillla la Nueva, [[Nova Kastilija]] * Castilla la Vieja, [[Stara Kastilija]] * Castilla-León, [[Kastilija in Leon]] * Cataluña / Catalunya, [[Katalonija]] * Cordillera Cantábrica, [[Kantabrijsko gorovje]] * Cordillera Bético/Sistema Bético, [[Betijske Kordiljere]] ali [[Andaluzijsko pogorje]] * Córdoba, [[Kordova]] * Delta del Ebro /katalonsko: Delta de l'Ebre, [[Delta Ebra]] * España, [[Španija]] * Extremadura, [[Estremadura]] * Galicijski masiv *Gerona, [[Girona]] * Golfo de Valencia, [[Valencijski zaliv]] * Golfo de Vizcaya/''Mar Cantabrico/Bizkaiko Golkoa'', [[Biskajski zaliv]] * Galicia /''Galiza'', [[Galicija (Španija)|Galicija]] *Guadalquivir, [[Gvadalkivir]] * Iberia, [[Iberski polotok]] *Ibersko gorovje * Ibiza /''Eivissa'', [[Ibiza]] * Islas Baleares, [[Balearski otoki]] * Islas Canarias, [[Kanarski otoki]] * Kantabrijsko gorovje * La Mancha, [[La Manča]] * Mallorca, [[Majorka]] * [[Galicijski masiv]] * Meseta Central, [[Osrednja Mezeta]], tudi Notranja planota ali samo [[Mezeta]] * Montes de León, [[Leonsko gorovje]] * Navarre, [[Navara]] * País Vasco /''Euskadi''/'Eusskal Herriko', [[Baskija]] * Pirineos /''Pireneus'' /''Pirinioak'', [[Pireneji]] * Salamanca, tudi [[Salamanka]] * [[Santiago de Compostela]] * Sevilla, [[Sevilja]] * Sierra de Gredos, * Sierra de Guadarrama * Sistema Central, [[Kastiljsko gorovje]] * Sistema Ibérico, [[Ibersko gorovje]] * Vizcaya /''Bizkaia'', [[Biskaja]] * Valencia, [[Valencija]] {{div col end}} == [[Švedska]] == {{div col|colwidth=24em}} * BalticShield, [[Baltski ščit]] * Bottniska viken, [[Botniški zaliv]] * Götaland, [[Gotlandija]] * Göta kanal, [[Gotlandski prekop]] * Caledonian Mountain, [[Kaledonsko gorstvo]] * Konungariket Sverige, [[Kraljevina Švedska]] * Lappi/Lappland/Laplandija/Sápm, [[Sápmi]] (prej [[Laponska]]) * Östersjön, [[Baltsko morje]] * Skanderna/Skandinaviska fjällkedjan, [[Skandinavsko gorovje]] * Skandinaviska halvön/Den skandinaviske halvøya, [[Skandinavski polotok]] * Skåne, [[Skanija]] * Sverige, [[Švedska]] {{div col end}} == [[Švica]] == {{div col|colwidth=24em}} * Alpes Pennines / Alpes valaisannes / Alpi Pennine / Walliser Alpen, [[Peninske Alpe]] * Berner Alpen, [[Bernske Alpe]] *Bielersee / Lac de Bienne, [[Bielsko jezero]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Col du Grand St-Bernard/Colle del Gran San Bernardo, [[Veliki Sveti Bernard]] * ''Engiadina''/''Nagiadegna''/''Gidegna''; it. ''Engadina'', [[Engadin]] * Genève / Genf / Ginevra, [[Ženeva]] * Gotthardpass / Passo del San Gottardo, [[Gotthard (prelaz)]] * Lac de Neuchâtel, [[Neuchâtelsko jezero]] *Lago di Lugano, [[Lugansko jezero]] * Lausanne, [[Lozana]] * Le Léman / Lac de Genève / Genfersee, [[Ženevsko jezero]] * Rätischen Alpen / Alpi Retiche, [[Retijske Alpe]] *Romandie, [[Romandija]] (= frankofonska Švica) * Rhône, [[Rona]] * Massif du Jura / Juragebirge, [[Švicarska Jura]] * Schweiz / Suisse / Svizzera / Svizra, [[Švica]] * ''Schweizerische Eidgenossenschaft'' (nemško); ''Confédération suisse'' (francosko); ''Confederazione Svizzera'' (italijansko); ''Confederaziun svizra'' (retoromansko); ''Confœderatio Helvetica'' (CH; latinsko), [[Švicarska konfederacija]] * Sempione / Simplonpass, [[Prelaz Simplon]] * Thunersee, [[Thunsko jezero]] * Vierwaldstättersee [[Vierwaldstadtsko jezero]], tudi Lucernsko jezero * Zürichsee, [[Züriško jezero]] {{div col end}} == [[Turčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ağrı dağı, [[Ararat]] * Altin Boynuz; Haliç, [[Zlati rog]] * Anadolu, [[Anatolija]] * [[Antakya]], Antakija, nekdanja [[Antiohija]] * Bitinya ([[grščina|gr.]] ''Bithynía''), [[Bitinija]] * Çanakkale Boğazı, [[Dardanele]] * Çukurova (''Kilikya''), [[Kilikija]] * Dicle, [[Tigris]] * Edirne, [[Odrin]], nekdanji [[Adrianopel]] * Ege denizi, [[Egejsko morje]] * Ephesos, [[Efez]] * Fırat, [[Evfrat]] * Gelibolu, [[Galipoli]] (polotok) * Güney Do˘gu Toroslar, [[Armenski Taurus]] * İskenderun, [[Aleksandreta]] * İstanbul, [[Carigrad]] * Konstantinopolis, [[Konstantinopel]], tudi [[Carigrad]] * [[İzmir]], [[Smirna]] (hist.) * Smirni (gr.), [[Smirna]] * İzmit, nekdanja [[Nikomedija]] * Kapadokya, [[Kapadokija]] * Karadeniz, [[Črno morje]] * Karadeniz Boğazi /''Istambul Boğazi'', [[Bospor]] * ''Kuzey Anadolu Dağları'' ali ''Doğukaradeniz Dağlari'', [[Pontsko gorovje]] * Marmara denizi, [[Marmarsko morje]] * Phrygia /''Frygía'', [[Frigija]] * Toros Dağları, [[Taurus]] * Trakya, [[Trakija]] * Türkiye, [[Turčija]] {{div col end}} == [[Ukrajina]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Črnovice]], Černivci ali Černovci * Čorne more, [[Črno morje]] * Del'ta Dunaju, [[Delta Donave]] * Dnipro, [[Dneper]] * Dnister, [[Dnester]] * Galyč(-ina) (''Галичина́''), [[Galicija]] * Harkiv, [[Harkov]] * Krivij Rig, [[Krivi Rog]] * Kyjiv (Київ), [[Kijev]] *Latoricja (Латориця), [[Latorica]] * Lviv, [[Lvov]] (hist. Lemberg) * Pidkarpats'ka Rus' - [[Podkarpatska Rutenija]] * Podillja, [[Podolija]] * Užgorod, [[Užgorod]] * Vinnycja, [[Vinica, Ukrajina|Vinica]] * Zakarpats'ka nyzovyna, [[Zakarpatska nižina]] * Zakarpats'ka Ukrajina, [[Zakarpatska Ukrajina]] * Zaporižžja, [[Zaporožje]] {{div col end}} == Urugvaj == * Uruguay, [[Urugvaj]] == Vatikan == * Città del Vaticano, [[Vatikan]] == Venezuela == * Lago de Maracaibo, [[Maracaibo (jezero)]] * República Bolivariana de Venezuela, [[Bolivarska republika Venezuela]] * Río Orinoco, [[Orinoko]] == Združene države Amerike == {{div col|colwidth=24em}} * Alaska, [[Aljaska]] * Alaska Range, [[Aljaško gorovje]] * Alexander Archipelago, [[Aleksandrov arhipelag]]/Aleksandrovo otočje * American Cordillera (Western Cordillera) – [[Ameriške Kordiljere]] * Appalaches, [[Apalači]] * California, [[Kalifornija]] *Cascade Range, [[Kaskadno gorovje]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Chicago, [[Čikago]] * Colorado, [[Kolorado]] (država) * Colorado River, [[Kolorado (reka)]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Crater Lake, [[Kratersko jezero, ZDA|Krátersko jézero]] (Oregon) * Grand Canyon, [[Veliki kanjon]] *Great Basin, [[Velika kotlina]] * Great Lakes, [[Velika jezera]] *Great Plains, [[Velike planjave]] * Hawaii, [[Havaji]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Michigan, [[Michigansko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Missouri, [[Misuri (reka)|Misuri]]; [[Misuri]], država * Mississippi, [[Misisipi]] reka; [[Misisipi (zvezna država)|Misisipi]] * New England, [[Nova Anglija]] * New Mexico, [[Nova Mehika]] * Niagara Falls, [[Niagarski slapovi]] * North Carolina, [[Severna Karolina]] * North Dakota, [[Severna Dakota]] * Pennsylvania, [[Pensilvanija]] * Puerto Rico, [[Portoriko]] * Rocky Mountains / Rockies, [[Skalno gorovje]] * South Carolina, [[Južna Karolina]] * South Dakota, [[Južna Dakota]] * Texas, [[Teksas]] * United States of America, [[Združene države Amerike]] * Virgin Islands of the United States, [[Deviški otoki Združenih držav]] * Virginia, [[Virginija]] * Washington, D. C., [[Washington, D. C.]] * West Virginia, [[Zahodna Virginija]] {{div col end}} == Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske == {{div col|colwidth=24em}} * Anguilla, [[Anguilla]] * Bermuda, [[Bermudi]] * Bristol Channel /''Môr Hafren'', [[Bristolski prekop]]/zaliv (estuarij - ustje reke [[Severn]]) * British Virgin Islands, [[Britanski Deviški otoki]] * Cambrian Mountains ''/Mynyddoedd Cambria'', tudi Mid Wales/''Elenydd'', [[Cambrijsko hribovje]] * Cayman Islands, [[Kajmanji otoki]] (ali Kajmanski otoki) * Channel Islands, [[Kanalski otoki]] * Dover strait/Strait of Dover, [[Dovrska vrata]] (ožina /-i preliv) * Edinburgh, [[Edinburg]] * England, [[Anglija]] * English Channel, [[Rokavski preliv]] * Falkland Islands/''Las Islas Malvinas'', [[Falklandski otoki]]/''Malvinski otoki'' * Great Britain, [[Velika Britanija]] * (The) Hebrides /''Innse Gall,'' [[Hebridi]] * Highlands, [[Škotsko višavje]] * Isle of Anglesey /''Ynys Môn'', [[Anglesey]] * Isle of Man, [[Otok Man]] * Montserrat, [[Monserat]] * Northern Ireland /''Ulster'', [[Severna Irska]] * Orkney Islands, [[Orkneyjski otoki]] * Outer Hebrides /''Na h-Eileanan Siar'', Western Isles /''Na h-Eileanan an Iar'', [[Zunanji Hebridi]] * Pennines /''Pennine Chain /Pennine Hills'', [[Penini]] * Saint Helena, [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] (''Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha'') * Scotland /''Alba'', [[Škotska]] * Shetland Islands, [[Shetlandski otoki]] * South Georgia and the South Sandwich Islands, [[Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki]] * Thames, [[Temza]] * Thames Estuary, [[Ustje Temze]] * Turks and Caicos Islands, [[Otoki Turks in Caicos]] * United Kingdom od Great Britain and Northern Ireland, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] * Walerian Czuma/ ''Wales'' /''Cymru'', [[Wales]], (Valizija) {{div col end}} == Glej tudi== * [[Eksonim in endonim]] * [[Seznam nemških imen slovenskih krajev]] * [[Seznam italijanskih imen slovenskih krajev]] * [[Seznam madžarskih imen slovenskih krajev]] == Viri== * [http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf Slovenski eksonimi, Kladnik in ostali] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304221246/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf |date=2016-03-04 }} * [http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf Geodetska uprava republike Slovenije, Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090220053541/http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf |date=2009-02-20 }} {{imena krajev}} {{stublist}} [[Kategorija:Eksonimi]] l9ktp0mmlk5phl4vxyjn6gaxidgmg3b 0 192335 6685689 6557859 2026-06-05T17:05:06Z ~2026-33439-62 261183 6685689 wikitext text/x-wiki STRPNOST je v [[filozofija|filozofiji]] in [[družboslovje|družboslovju]] sposobnost mirnega sožitja z osebami ali skupnostmi, ki živijo po [[religija|verskih]], [[etika|etičnih]] in [[politika|političnih]] pravilih, ki so različna ali celo nasprotna od naših. V tem primeru je lastno prepričanje nominalna vrednost, pravila ostalih so dejanska vrednost. To pomeni, da morajo biti lastna prepričanja postavljena pod vprašaj prav zaradi dejanskega obstoja drugačnih ali nasprotnih teorij. == Glej tudi == * [[Mednarodni dan strpnosti]], 16. november {{stub}} [[Kategorija:Religija in politika]] [[Kategorija:Človekove pravice]] {{normativna kontrola}} 9hbxh9luly1336lax1dmeupg25y2vlz 6685916 6685689 2026-06-06T08:19:04Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33439-62|~2026-33439-62]] ([[User talk:~2026-33439-62|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Janezdrilc|Janezdrilc]] 6183178 wikitext text/x-wiki '''Toleranca''' (''strpnost'') je v [[filozofija|filozofiji]] in [[družboslovje|družboslovju]] sposobnost mirnega sožitja z osebami ali skupnostmi, ki živijo po [[religija|verskih]], [[etika|etičnih]] in [[politika|političnih]] pravilih, ki so različna ali celo nasprotna od naših. V tem primeru je lastno prepričanje nominalna vrednost, pravila ostalih so dejanska vrednost. To pomeni, da morajo biti lastna prepričanja postavljena pod vprašaj prav zaradi dejanskega obstoja drugačnih ali nasprotnih teorij. == Glej tudi == * [[Mednarodni dan strpnosti]], 16. november {{stub}} [[Kategorija:Religija in politika]] [[Kategorija:Človekove pravice]] {{normativna kontrola}} h88qh22crxkulq98b639ub551jz14kj 6685917 6685916 2026-06-06T08:19:49Z A09 188929 slo. 6685917 wikitext text/x-wiki '''Strpnost''' (tudi '''toleranca''') je v [[filozofija|filozofiji]] in [[družboslovje|družboslovju]] sposobnost mirnega sožitja z osebami ali skupnostmi, ki živijo po [[religija|verskih]], [[etika|etičnih]] in [[politika|političnih]] pravilih, ki so različna ali celo nasprotna od naših. V tem primeru je lastno prepričanje nominalna vrednost, pravila ostalih so dejanska vrednost. To pomeni, da morajo biti lastna prepričanja postavljena pod vprašaj prav zaradi dejanskega obstoja drugačnih ali nasprotnih teorij. == Glej tudi == * [[Mednarodni dan strpnosti]], 16. november {{stub}} [[Kategorija:Religija in politika]] [[Kategorija:Človekove pravice]] {{normativna kontrola}} smdmd6a3rn9sd50qpcdme3tsbekkujz 0 194057 6685767 6241320 2026-06-05T19:31:57Z ~2026-33516-22 261189 Spremenil sem datum rojstva na 12.februar 1939 6685767 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Joža (Jože) Lovec''', [[slovenci|slovenski]] [[veslač]], * [[12. november|12. februar]] [[1939]], [[Maribor]]. Lovec je za [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] nastopil na [[Poletne olimpijske igre 1960|Poletnih olimpijskih igrah 1960]] v [[Rim]]u, kjer je veslal v [[dvojni dvojec|dvojnem dvojcu]]. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o veslaču}} {{DEFAULTSORT:Lovec, Joža}} [[Kategorija:Slovenski veslači]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Veslači Poletnih olimpijskih iger 1960]] tlx4hg5mid9zi86c4hz74tk7datwlqk 6685768 6685767 2026-06-05T19:34:21Z ~2026-33516-22 261189 Spremenil ime in vzdevek 6685768 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Jožef Lovec - Oli|birth_date=12. februar 1939|birth_place=Maribor}} '''Jožef (Oli) Lovec''', [[slovenci|slovenski]] [[veslač]], * [[12. november|12. februar]] [[1939]], [[Maribor]]. Lovec je za [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] nastopil na [[Poletne olimpijske igre 1960|Poletnih olimpijskih igrah 1960]] v [[Rim]]u, kjer je veslal v [[dvojni dvojec|dvojnem dvojcu]]. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o veslaču}} {{DEFAULTSORT:Lovec, Joža}} [[Kategorija:Slovenski veslači]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Veslači Poletnih olimpijskih iger 1960]] pzn14vtleiptckvdso70cldmnuhoqgz 6685882 6685768 2026-06-06T06:48:15Z Sporti 5955 pp 6685882 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Jožef Lovec - Oli}} '''Jožef »Oli« Lovec''', [[slovenci|slovenski]] [[veslač]], * [[12. november|12. februar]] [[1939]], [[Maribor]]. Lovec je za [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] nastopil na [[Poletne olimpijske igre 1960|Poletnih olimpijskih igrah 1960]] v [[Rim]]u, kjer je veslal v [[dvojni dvojec|dvojnem dvojcu]]. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o veslaču}} {{DEFAULTSORT:Lovec, Joža}} [[Kategorija:Slovenski veslači]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Veslači Poletnih olimpijskih iger 1960]] gls5eilql56zmqomo4kp9kfm1nxhu6u 0 228064 6685701 6685347 2026-06-05T17:35:06Z Marko3 1829 6685701 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Glavkom | Image = Acute angle closure glaucoma.JPG | Caption = Akutni glavkom desnega očesa. | DiseasesDB = 5226 | ICD10 = {{ICD10|H|40||h|40}}-{{ICD10|H|42||h|40}} | ICD9 = {{ICD9|365}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = oph | eMedicineTopic = 578 | MeshID = D005901 }} [[Slika:Human eyesight two children and ball normal vision.jpg|thumb|right|Normalen pogled]] [[Slika:Human eyesight two children and ball with glaucoma.jpg|thumb|right|Pogled z napredovanjem glavkoma]] '''Glavkom''', imenovan tudi '''zelena mrena''', je skupina [[očesna bolezen|očesnih bolezni]] s povišanim znotrajočesnim tlakom, ki prizadenejo [[Človeški možgani#II. mo.C5.BEganski .C5.BEivec|očesni živec]] ter povzročajo tipične izpade v vidnem polju.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516819/glavkom?query=Glavkom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 6. 2026.</ref><ref>Cvenkel, Barbara. "Praktični pristop k obravnavi glavkoma." Zdravniški vestnik letnik 79. suplement (2010) str. I-19-I-26.</ref> Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poveča [[očesni tlak]], kar posledično povzroči postopno poslabšanje [[vid]]a. == Tipi glavkoma == * '''akutni glavkom''' − očesni [[tlak]] raste zelo hitro, spremlja ga huda [[bolečina]] v [[oko|očeh]], pojavita se rdečina in solzenje, [[vid]] se zelo hitro slabša in se lahko diagnosticira; akutni glavkom zahteva takojšen pregled očesnega [[zdravnik]]a, ker naglo povišanje očesnega tlaka zelo hitro povzroči resno okvaro vida; * '''kronični glavkom''' − poteka počasi in ga ne spremlja bolečina, simptomi pa se pojavijo po močnem poslabšanju vida; * '''sekundarni glavkom''' − nastane kot posledica poškodbe, [[vnetje|vnetja]], [[tumor]]ja ali [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]]. == Skupine z večjim tveganjem == * ljudje po 40. letu z [[dioptrija|dioptrijo]] * sladkorni bolniki * glavkom v družini == Simptomi == * solzne, boleče oči * zamegljen pogled * občasni [[glavobol]]i * pordele oči * razširjene [[zenica|zenice]] * videnje sija okrog luči == Patofiziologija == Pri glavkomu prihaja do poškodb vidnega živca zaradi zvišanega znotrajočesnega tlaka. V očesu je vzpostavljen določen tlak, ker v sprednjem delu očesa kroži prekatna vodka. Le-ta nastaja v majhnih količinah v očesu (izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]])<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 5. 6. 2026.</ref>, iz očesa pa odteka skozi mikroskopske kanalčke v očesnem zakotju (kotu kot med [[Šarenica|šarenico]] in [[Roženica|roženico]]). Za ohranjanje zdravega znotrajočesnega tlaka mora iz očesa odtekati enaka količina vodke, kot je nastaja. Če iz očesa odteka premajhna količina prekatne vodke, se znotrajocesni tlak poveča, kar povzroči poškodbo vidnega živca.<ref>Vujović, Svetlana (2020). Katera zdravila se ne priporočajo v sočasni terapiji pri bolniku z glavkomom?. Medicinski razgledi (Supplement), letnik 59, suppl. 2, str. 33-51.</ref> == Diagnoza == Pregled glavkoma se običajno izvaja kot del standardnega pregleda oči in jih izvajajo [[oftalmolog]]i. Testiranje za glavkom mora vključevati meritve očesnega tlaka, spremembe v velikosti in obliki oči,sprednjega prekata kota, vidnega polja in vidnega živca, da se ugotovi morebitne vidne poškodbe. * [[očesni tlak]] - je v meji normale, če je med 10-22 mmHg * [[vidni živec]] - se pregleda tako, da se osvetli notranjost očesa, zdravnik pa skozi [[zenica|zenico]] pregleda obliko in barvo vidnega živca * [[vidno polje]] - se pregleda, da bi se postavila [[diagnoza]], nato pa je potrebna kontrola enkrat do dvakrat letno, da se ugotovi, če je prišlo do poslabšanja Cilj sodobnega zdravljenja glavkoma je zmanjšati škodo, ki jo povzroči njegovo ustvarjanje in boljše ohranjanje vidnega polja, kot tudi doseči popolno kakovost življenja bolnikov z minimalnimi stranskimi učinki. Slednje pa zahteva ustrezno diagnostično tehnologijo in razumno izbiro zdravljenja za vsakega bolnika. == Zdravljenje == Ključno za zdravljenje je znižanje očesnega tlaka. Za zmanjšanje nastajanja prekatne vode se pogosto uporabljajo kapljice z [[brinzolamid]]om (Azopt^®) kot tudi kapljice s [[travoprost]]om (Travatan^®), ki povečujejo odtekanje prekatne vode. Praviloma jih bolniki uporabljajo 1-krat do 2-krat na dan. Za zdravljenje pa se uporabljajo tudi [[laser]]ski in [[kirurški poseg]]i, kadar kapljice ali tablete ne zadostujejo. == Zanimivosti == Svetovni dan glavkoma je [[12. marec|12. marca]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Barbara Cvenkel, zgibanka Glavkom == Zunanje povezave == * [http://www.glaucomaweb.org/index.cfm Ameriško združenje za glavkom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726110243/http://www.glaucomaweb.org/index.cfm |date=2011-07-26 }} * [http://www.wgday.net/Svetovni Dan glavkoma]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]] [[Kategorija:Bolezni očesa in adneksov]] [[Kategorija:Slepota]] {{normativna kontrola}} is5arekzluzxmzljprwqseerb37naxp 6685702 6685701 2026-06-05T17:36:04Z Marko3 1829 /* Patofiziologija */ 6685702 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Glavkom | Image = Acute angle closure glaucoma.JPG | Caption = Akutni glavkom desnega očesa. | DiseasesDB = 5226 | ICD10 = {{ICD10|H|40||h|40}}-{{ICD10|H|42||h|40}} | ICD9 = {{ICD9|365}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = oph | eMedicineTopic = 578 | MeshID = D005901 }} [[Slika:Human eyesight two children and ball normal vision.jpg|thumb|right|Normalen pogled]] [[Slika:Human eyesight two children and ball with glaucoma.jpg|thumb|right|Pogled z napredovanjem glavkoma]] '''Glavkom''', imenovan tudi '''zelena mrena''', je skupina [[očesna bolezen|očesnih bolezni]] s povišanim znotrajočesnim tlakom, ki prizadenejo [[Človeški možgani#II. mo.C5.BEganski .C5.BEivec|očesni živec]] ter povzročajo tipične izpade v vidnem polju.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516819/glavkom?query=Glavkom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 6. 2026.</ref><ref>Cvenkel, Barbara. "Praktični pristop k obravnavi glavkoma." Zdravniški vestnik letnik 79. suplement (2010) str. I-19-I-26.</ref> Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poveča [[očesni tlak]], kar posledično povzroči postopno poslabšanje [[vid]]a. == Tipi glavkoma == * '''akutni glavkom''' − očesni [[tlak]] raste zelo hitro, spremlja ga huda [[bolečina]] v [[oko|očeh]], pojavita se rdečina in solzenje, [[vid]] se zelo hitro slabša in se lahko diagnosticira; akutni glavkom zahteva takojšen pregled očesnega [[zdravnik]]a, ker naglo povišanje očesnega tlaka zelo hitro povzroči resno okvaro vida; * '''kronični glavkom''' − poteka počasi in ga ne spremlja bolečina, simptomi pa se pojavijo po močnem poslabšanju vida; * '''sekundarni glavkom''' − nastane kot posledica poškodbe, [[vnetje|vnetja]], [[tumor]]ja ali [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]]. == Skupine z večjim tveganjem == * ljudje po 40. letu z [[dioptrija|dioptrijo]] * sladkorni bolniki * glavkom v družini == Simptomi == * solzne, boleče oči * zamegljen pogled * občasni [[glavobol]]i * pordele oči * razširjene [[zenica|zenice]] * videnje sija okrog luči == Patofiziologija == Pri glavkomu prihaja do poškodb vidnega živca zaradi zvišanega znotrajočesnega tlaka. V očesu je vzpostavljen določen tlak, ker v sprednjem delu očesa kroži [[prekatna vodka]]. Le-ta nastaja v majhnih količinah v očesu (izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]])<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 5. 6. 2026.</ref>, iz očesa pa odteka skozi mikroskopske kanalčke v očesnem zakotju (kotu kot med [[Šarenica|šarenico]] in [[Roženica|roženico]]). Za ohranjanje zdravega znotrajočesnega tlaka mora iz očesa odtekati enaka količina vodke, kot je nastaja. Če iz očesa odteka premajhna količina prekatne vodke, se znotrajočesni tlak poveča, kar povzroči poškodbo vidnega živca.<ref>Vujović, Svetlana (2020). Katera zdravila se ne priporočajo v sočasni terapiji pri bolniku z glavkomom?. Medicinski razgledi (Supplement), letnik 59, suppl. 2, str. 33-51.</ref> == Diagnoza == Pregled glavkoma se običajno izvaja kot del standardnega pregleda oči in jih izvajajo [[oftalmolog]]i. Testiranje za glavkom mora vključevati meritve očesnega tlaka, spremembe v velikosti in obliki oči,sprednjega prekata kota, vidnega polja in vidnega živca, da se ugotovi morebitne vidne poškodbe. * [[očesni tlak]] - je v meji normale, če je med 10-22 mmHg * [[vidni živec]] - se pregleda tako, da se osvetli notranjost očesa, zdravnik pa skozi [[zenica|zenico]] pregleda obliko in barvo vidnega živca * [[vidno polje]] - se pregleda, da bi se postavila [[diagnoza]], nato pa je potrebna kontrola enkrat do dvakrat letno, da se ugotovi, če je prišlo do poslabšanja Cilj sodobnega zdravljenja glavkoma je zmanjšati škodo, ki jo povzroči njegovo ustvarjanje in boljše ohranjanje vidnega polja, kot tudi doseči popolno kakovost življenja bolnikov z minimalnimi stranskimi učinki. Slednje pa zahteva ustrezno diagnostično tehnologijo in razumno izbiro zdravljenja za vsakega bolnika. == Zdravljenje == Ključno za zdravljenje je znižanje očesnega tlaka. Za zmanjšanje nastajanja prekatne vode se pogosto uporabljajo kapljice z [[brinzolamid]]om (Azopt^®) kot tudi kapljice s [[travoprost]]om (Travatan^®), ki povečujejo odtekanje prekatne vode. Praviloma jih bolniki uporabljajo 1-krat do 2-krat na dan. Za zdravljenje pa se uporabljajo tudi [[laser]]ski in [[kirurški poseg]]i, kadar kapljice ali tablete ne zadostujejo. == Zanimivosti == Svetovni dan glavkoma je [[12. marec|12. marca]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Barbara Cvenkel, zgibanka Glavkom == Zunanje povezave == * [http://www.glaucomaweb.org/index.cfm Ameriško združenje za glavkom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726110243/http://www.glaucomaweb.org/index.cfm |date=2011-07-26 }} * [http://www.wgday.net/Svetovni Dan glavkoma]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]] [[Kategorija:Bolezni očesa in adneksov]] [[Kategorija:Slepota]] {{normativna kontrola}} hhtow3mwa38g0na4yibjst0cnf94mu7 6685703 6685702 2026-06-05T17:41:37Z Marko3 1829 /* Patofiziologija */ 6685703 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Glavkom | Image = Acute angle closure glaucoma.JPG | Caption = Akutni glavkom desnega očesa. | DiseasesDB = 5226 | ICD10 = {{ICD10|H|40||h|40}}-{{ICD10|H|42||h|40}} | ICD9 = {{ICD9|365}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = oph | eMedicineTopic = 578 | MeshID = D005901 }} [[Slika:Human eyesight two children and ball normal vision.jpg|thumb|right|Normalen pogled]] [[Slika:Human eyesight two children and ball with glaucoma.jpg|thumb|right|Pogled z napredovanjem glavkoma]] '''Glavkom''', imenovan tudi '''zelena mrena''', je skupina [[očesna bolezen|očesnih bolezni]] s povišanim znotrajočesnim tlakom, ki prizadenejo [[Človeški možgani#II. mo.C5.BEganski .C5.BEivec|očesni živec]] ter povzročajo tipične izpade v vidnem polju.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516819/glavkom?query=Glavkom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 6. 2026.</ref><ref>Cvenkel, Barbara. "Praktični pristop k obravnavi glavkoma." Zdravniški vestnik letnik 79. suplement (2010) str. I-19-I-26.</ref> Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poveča [[očesni tlak]], kar posledično povzroči postopno poslabšanje [[vid]]a. == Tipi glavkoma == * '''akutni glavkom''' − očesni [[tlak]] raste zelo hitro, spremlja ga huda [[bolečina]] v [[oko|očeh]], pojavita se rdečina in solzenje, [[vid]] se zelo hitro slabša in se lahko diagnosticira; akutni glavkom zahteva takojšen pregled očesnega [[zdravnik]]a, ker naglo povišanje očesnega tlaka zelo hitro povzroči resno okvaro vida; * '''kronični glavkom''' − poteka počasi in ga ne spremlja bolečina, simptomi pa se pojavijo po močnem poslabšanju vida; * '''sekundarni glavkom''' − nastane kot posledica poškodbe, [[vnetje|vnetja]], [[tumor]]ja ali [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]]. == Skupine z večjim tveganjem == * ljudje po 40. letu z [[dioptrija|dioptrijo]] * sladkorni bolniki * glavkom v družini == Simptomi == * solzne, boleče oči * zamegljen pogled * občasni [[glavobol]]i * pordele oči * razširjene [[zenica|zenice]] * videnje sija okrog luči == Patofiziologija == Pri glavkomu prihaja do poškodb vidnega živca zaradi zvišanega znotrajočesnega tlaka. V očesu je vzpostavljen določen tlak, ker v sprednjem delu očesa kroži [[prekatna vodka]]. Le-ta nastaja v majhnih količinah v očesu (izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]])<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 5. 6. 2026.</ref>, iz očesa pa odteka skozi mikroskopske kanalčke v očesnem zakotju (kotu kot med [[Šarenica|šarenico]] in [[Roženica|roženico]]). Za ohranjanje zdravega znotrajočesnega tlaka mora iz očesa odtekati enaka količina vodke, kot je nastaja. Če iz očesa odteka premajhna količina prekatne vodke, se znotrajočesni tlak poveča, kar povzroči poškodbo vidnega živca.<ref>Vujović, Svetlana (2020). Katera zdravila se ne priporočajo v sočasni terapiji pri bolniku z glavkomom?. Medicinski razgledi (Supplement), letnik 59, suppl. 2, str. 33-51.</ref> Patogeneza glavkoma ni povsem pojasnjena, je pa raven znotrajočesnega tlaka povezana z odmiranjem [[ganglijska celica mrežnice|ganglijskih celic mrežnice]], katerih aksoni tvorijo vidni živec.<ref> Weinreb RN, Aung T, Medeiros FA. The pathophysiology and treatment of glaucoma: a review. JAMA. 2014 May 14;311(18):1901-11. doi: 10.1001/jama.2014.3192.</ref> == Diagnoza == Pregled glavkoma se običajno izvaja kot del standardnega pregleda oči in jih izvajajo [[oftalmolog]]i. Testiranje za glavkom mora vključevati meritve očesnega tlaka, spremembe v velikosti in obliki oči,sprednjega prekata kota, vidnega polja in vidnega živca, da se ugotovi morebitne vidne poškodbe. * [[očesni tlak]] - je v meji normale, če je med 10-22 mmHg * [[vidni živec]] - se pregleda tako, da se osvetli notranjost očesa, zdravnik pa skozi [[zenica|zenico]] pregleda obliko in barvo vidnega živca * [[vidno polje]] - se pregleda, da bi se postavila [[diagnoza]], nato pa je potrebna kontrola enkrat do dvakrat letno, da se ugotovi, če je prišlo do poslabšanja Cilj sodobnega zdravljenja glavkoma je zmanjšati škodo, ki jo povzroči njegovo ustvarjanje in boljše ohranjanje vidnega polja, kot tudi doseči popolno kakovost življenja bolnikov z minimalnimi stranskimi učinki. Slednje pa zahteva ustrezno diagnostično tehnologijo in razumno izbiro zdravljenja za vsakega bolnika. == Zdravljenje == Ključno za zdravljenje je znižanje očesnega tlaka. Za zmanjšanje nastajanja prekatne vode se pogosto uporabljajo kapljice z [[brinzolamid]]om (Azopt^®) kot tudi kapljice s [[travoprost]]om (Travatan^®), ki povečujejo odtekanje prekatne vode. Praviloma jih bolniki uporabljajo 1-krat do 2-krat na dan. Za zdravljenje pa se uporabljajo tudi [[laser]]ski in [[kirurški poseg]]i, kadar kapljice ali tablete ne zadostujejo. == Zanimivosti == Svetovni dan glavkoma je [[12. marec|12. marca]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Barbara Cvenkel, zgibanka Glavkom == Zunanje povezave == * [http://www.glaucomaweb.org/index.cfm Ameriško združenje za glavkom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726110243/http://www.glaucomaweb.org/index.cfm |date=2011-07-26 }} * [http://www.wgday.net/Svetovni Dan glavkoma]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]] [[Kategorija:Bolezni očesa in adneksov]] [[Kategorija:Slepota]] {{normativna kontrola}} gvtowaoaaqhxhtz1rnr0zwyqgmy7o6z 3 232720 6685960 6663248 2026-06-06T10:37:54Z A09 188929 /* Avtobiografije */ nov razdelek 6685960 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Navpolje | title = <font color=white>Arhiv</font> | titlestyle = background:#CF2929; color:white; text-align:left; | liststyle = text-align:center | style = width:250px; float:right; | state = collapsed | navbar = off | list1 = <poem> [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv|2010–2011]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 2|2012–2013]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 3|2014–2015]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 4|2016–2017]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 5|2018–2022]] </poem> }} '''Uporabniški pogovor:Stebunik.''' == Kako spremeniti imena slik? == Prenesel sem v Commons nekaj slik in kljub pazljivosti nekaterim nisem dal ustreznega imena. Kako lahko spremenim naslov slike? Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 04:00, 17. april 2023 (CEST) :Na opisno stran slike dodaj predlogo <tt><nowiki>{{Rename|želeno novo ime.ext|številka razloga|reason=razlog za preimenovanje}}</nowiki></tt>. Za podrobna navodila in številke razlogov glej [[commons:Commons:Preimenovanje datotek]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 04:11, 17. april 2023 (CEST) :: Res si ekspeditiven. Hvala, bom poskusil. Če ne bo šlo, bom še vprašal. Veselo praznovanje! (Tukaj v Srbiji je pravoslavni velikonočni ponedeljek tudi še dela prost dan. Letos je bila katoliška Velika noč 9. aprila, pravoslavna oziroma po julijanskem koledarju pa teden pozneje, torej 16. aprila. Otroci niso šli v šolo od našega Velikega četrtka do jutri - prave velikonočne počitnice. Nisem na tekočem, kako je glede počitnic v Sloveniji.) --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:36, 17. april 2023 (CEST) :Upam, da bo uspelo. Sicer sem na voljo za vprašanja. Veselo praznuj! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:17, 17. april 2023 (CEST) == Kurešček == Vidim, da si se lotil razširitve članka [[Kurešček]]. Sklepam, da se nameravaš osredotočiti predvsem na kraj kot romarsko središče. V tem primeru predlagam, da ustvariš stran [[Cerkev Marije Kraljice miru, Kurešček]], in vanjo vneseš vse, kar zadeva zgodovino, arhitekturo in umetnost cerkve ter tudi vse, kar zadeva romanja. Omeniš lahko tudi razne seminarje, ki se tam odvijajo, in kakšne pomembnejše duhovnike, pridigarje, govorce ali druge voditelje, ki jih vodijo. Tale napotek se mi zdi še vendarle dobro izpostaviti: Kadar boš omenjal vidca [[Franceta Špeliča]] in Marijina prikazovanja oziroma njena sporočila, govori o njih kot o "domnevnih", se pravi z ustreznim zadržkom in z opombo, da Cerkev do sedaj še ni ustanovila kakšne preiskovalne komisije in se torej tudi še ni izrekla o teh nadnaravnih dogodkih. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:34, 22. april 2023 (CEST) :[[Jakob Manjackal]] mi je vzel veliko časa. Imam tudi lastne fotke s Kureščka, bilo je davno, moram jih poiskati. Glede čudežnih dogodkov bi govoril na splošno o nenavadnih dogodkih - pa naj si jih vsakdo razlaga kot hoče. Odločitev Cerkve je seveda v znanstvenem članku le kot informacija. Njena odločitev namreč velja le za katoliške vernike. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 25. april 2023 (CEST) ::Kar se tiče o. Špeliča, mislim, da bi mi lahko kdo prišel na pomoč; glede razdelitve Kureščka pa je ideja odlična in se bom po njej ravnal. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 25. april 2023 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Dodaj jezike == Poskusil sem dodati članek "[[Nadvojvodina Avstrija]]" kot članek v slovenščini k angleški "Archducy Austria", pa ni šlo. Sicer drugič ni bilo problemov. Kdor se razume, naj priskoči na pomoč. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:16, 7. oktober 2023 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:28, 7. oktober 2023 (CEST) :Čudovit si. Bog lonaj. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:34, 7. oktober 2023 (CEST) == Popravek imena in jezikovna povezava za [[Pax Austriaca]] == Zopet mi jo je zagodla jezikovna povezava. Članek "[[Pax Austriaca]]" obstaja v angelščini na Wikipediji. Jaz sem zadevo prevedel in malo priredil, naslov pa je isti kot v angleščini - seveda je to latinsko in pomeni "Avstrijski mir". Ko sem pa hotel vnesti jezik, je stran najprej zahtevala moje geslo. Ko sem geslo srečno našel in vpisal, pa je pisalo, da ne more najti tega članka na Slovenski Wikipediji (ker je takrat, ne vem zakaj, austriaca bilo z malo začetnico). Res, cela zmešnjava. Nekdaj je to šlo avtomatsko. Kdor se razume, naj torej poveže jezike. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:14, 20. oktober 2023 (CEST) Uspešno sem prestavil članek iz "Pax austriaca" na "Pax Austriaca" (torej obe besedi z veliko začetnico). Narobe pa je, da je pred to besedo še Wikipedija in je torej naslov članka: "Wikipedija. Pax Austriaca". Smola, saj je moj prejšnji naslov članka imel malo začetnico: Pax austriaca, in sedaj je pisano z veliko, ker morata biti ob črki z veliko: Pax Austriaca. Zdaj pa se je k naslovu prištulila še Wikipedija! Prosil bi za ureditev zadeve, in hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:27, 20. oktober 2023 (CEST) :Torej: namesto [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pax_Austriaca] mora biti: [https://sl.wikipedia.org/wiki/Pax_Austriaca]. Poleg tega pa je treba še ustvariti povezavo za jezike z istoimenim člankom v angleščini [https://en.wikipedia.org/wiki/Pax_Austriaca]. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:26, 21. oktober 2023 (CEST) == Peskovniki == Stebunik, če smem, bi predlagal, da seznam uporabniških peskovnikov prestaviš na svojo glavno osebno stran. Tu je namreč videt, kot da poteka kak pogovor. Spotoma, če je katera od strani, ki je ne potrebuješ več in bi jo želel izbrisati, le sporoči. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:20, 26. maj 2024 (CEST) :Mislim, da se ti na te reči bolj razumeš. Če je boljše, prestavi, nimam nič proti. Zaenkrat ne bi brisal, ker imam še kako zadevo v načrtu, in jo tukaj najhitreje najdem. Poleg tega pa je pri roki tudi nekaj praktičnih orodij. [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:52, 26. maj 2024 (CEST) {{Opravljeno}}, najdeš jih na dnu strani. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 10:38, 27. maj 2024 (CEST) Veš, kaj bi samo še predlagal? Če bi v peskovnikih kategorije zaklical, da ne bi bile aktivne. Sedaj se namreč peskovniki pojavljajo po mnogih kategorijah. To narediš takole: <pre> <!-- [[Kategorija:...]] [[Kategorija:...]] --> </pre> --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:04, 10. junij 2024 (CEST) ::Rad bi te vprašal v zvezi z zaklicanjem kategorij: ali je to še potrebno ali je morda že urejeno?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:39, 31. avgust 2024 (CEST) Sem uredil. Kategorije sem samo spremenil v notranje povezave: <pre> [[:Kategorija:...]] [[:Kategorija:...]] </pre> --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:43, 31. avgust 2024 (CEST) == [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Rodič (priimek)]] == Zdravo, rad bi te samo opomnil, da predloga za povezovanje do priimkov že dolgo ne deluje več, vsaj od kar je SURS spremenil način dostopanja do podatkovnih baz. Sem te samo prijazno spomnil, da ne bo začudenja, ko te bo vrglo na SURS-ov primarni meni. Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:49, 31. avgust 2024 (CEST) :Hvala za opozorilo. Vendar je meni odgovoril na vsa vprašanja in sicer čisto razumno, celo natančno po regijah in sicer z datumom 1.I.2024. Ne vidim tu ničesar, kar bi bilo narobe. Edina skrivnost je, kaj je s tistimi priimki, ki jih je manj kot 5, ker tega baje ne smejo razkriti zaradi varovanja podatkov; vtipkal sem noter več priimkov, tudi svojega - in sem dobil čisto pametne in sprejemljive ter natančne odgovore.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:22, 31. avgust 2024 (CEST) ::Pred leti te je vrglo direktno na vnos od priimka, sedaj ga moraš še enkrat vtipkati na strani SURSa, ko klikneš povezavo s predloge. Skratka, le manjša neprijetnost. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:27, 31. avgust 2024 (CEST) :::Ko vtipkaš priimek, pod tem malo desno piše ''Izberi''. Klikneš na to in se pokaže izid. Človek bi pričakoval, da je treba klikniti na polje desno. Na ta način pa zadeva odlično deluje in je izredno natančna - vsaka pohvala sestavljalcu teh strani. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:35, 31. avgust 2024 (CEST) == Koncilski očetje == Stran [https://www.catholic-hierarchy.org/ Catholic-hierarchy.org] vsebuje popolna seznama koncilskih očetov prvega in drugega vatikanskega koncila. Pri drugem koncilu je dodatna težava, da obstajajo ločeni seznami za vsakega od štirih zasedanj. To pomeni, da se večina imen štirikrat ponovi. Natančna statistika je sledeča: * 1. zasednje: 2448 koncilskih očetov * 2. zasednje: 2488 * 3. zasednje: 2471 * 4. zasednje: 2629 Hja ... skratka ... Če si res pripravljen narediti seznam, mogoče predlagam, če bi naredil najprej "talažjega" – za prvi koncil, pa potem vidimo, kako naj bi seznam bil urejen po tvoji zamisli. Torej, ta seznam (za 757 koncilskih očetov prvega koncila) se nahaja na štirih podstraneh: * [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-1.html Podstran 1] * [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-2.html Podstran 2] * [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-3.html Podstran 3] * [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-4.html Podstran 4] Morda se odločiš ... Upam. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:12, 14. september 2024 (CEST) :Hja, zelo si razgledan. Če bi mi kdo pomagal, pa bi morda šlo. Nisem našel, ampak pomislil sem, da bi to moglo biti nekje na ''Catholic hierarchy'', ki je ne samo temeljita, ampak tudi zanesljiva zadeva. Ni malo število 757 - kar zmoti se mi: kaj pa šele drugi, ko jih je bilo na vsakem zasedanju vsaj trikrat več. Za zdaj bi želel "spraviti pod streho" še nekaj beograjskih in bečkereških škofov. Prav nocoj sem naletel na svojo fotko, ki podobne nisem mogel najti nikjer, in sicer fotografijo od komaj 2 leti vladajočega subotiškega škofa Večerina. Ni sicer kaka predstavitvena in ni le on na sliki, ampak je prav on osebno. Obdelal sem temeljito njegovega predhodnika Janoša Penzeša, sedanjega Fazekaša pa ne poznam in ga verjetno nimam na sliki. Prvi beograjski škof Rodič mi je vzel več ko mesec dni dela, je bilo za orati ledino. Upam, da bo z našim Ujčičem lažje. Tisto, kar sem omenil (koncilski očetje), pa bi morda prišlo na vrsto pozneje. Pride mi na misel, da očetov ne bi bilo treba ponavljati, se pravi glede na 4 zasedanja, ampak napraviti preprost in enoten seznam - morda kar abecedni - z nekaj najosnovnejšimi podatki.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:06, 15. september 2024 (CEST) Moral sem poskusiti, kako bi izgledal seznam, pa sem kar ustvaril [[Seznam koncilskih očetov prvega vatikanskega koncila]]. Ker sem očete 1. nicejskega koncila tudi že popisal oziroma prepisal, nam tako ostane samo še 19 seznamov :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:27, 26. oktober 2024 (CEST) :Naši Južni bratje pravijo: "Briga moja pređi na drugoga". Ni lepo, vendar se jaz ne čutim poklicanega za tako zapletene sezname. Tistega od I.vat.koncila, ki si ga napravil, sem že vstavil v besedilo - kajti koncilov ni bilo ravno pretežko sklepati skupaj. Če zmoreš, nadaljuj - jaz bi jih pa kar vnašal v obstoječe članke - ali pa napravi to kar ti. Sedaj me je obsedla res preveč velika skušnjava, da obdelujem naše Južne brate - pa najsi bodo naši ali pa razkolniški, kot smo nekdaj rekli. To področje ne da ni obdelano na slovenski, tudi na Južnih Wikipedijah je zelo malo obdelano in še tisto, kar je, je po večini zanič zaradi strupenega nacionalizma, ki še najboljšo zadevo zastrupi. Čeprav je Lech Walensa svojčas diplomatsko dejal, da copata ne sodi svojega gospodarja (ko so ga vprašali neko mnenje glede kardinala Glempa - ki najbrž ne bi bilo preveč naklonjeno) - pa je morda škofovsko področje ne le pri nas, ampak tudi drugod po področju nekdanje Jugoslavije zelo malo ali pa nič obdelano. Res tudi upam, da bom našel kaj virov, da bo vse "pasalo" kot "Sitz in Leben", kot je imel navado govoriti moj profesor [[Milan Grošelj]] (samo to sem si zapomnil od njegovih predavanj, saj je menda študiral še v nemščini).--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:16, 2. november 2024 (CET) == Kategorija:Poligloti == V [[:Kategorija:Poligloti|Kategorijo:Poligloti]] si uvrstil kar nekaj oseb. Kakšen je pravzaprav kriterij za uvrstitev vanjo? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:09, 15. september 2024 (CEST) :Mislim, da je to težko opredeliti. Ni pa vsak cerkveni dostojanstvenik in kdo drugi prišel vanjo, ampak le tisti, ki so govorili več jezikov in je bilo to znano. Tako na primer za papeža Pija X. to ne moremo trditi, za večino drugih papežev (pa tudi škofov) pa lahko. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:07, 17. september 2024 (CEST) Misliš, da bi bilo dobro, da bi se odločili za neko število jezikov, da bi nekoga označili za poliglota? Razmišljam vsaj o sedmih jezikih, da bi bili pogoj. Kaj ti misliš? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:00, 17. september 2024 (CEST) :Lepo, vendar je to le previsoko število - po kakem ključu bi pa jezike šteli, ko jih večina življenjepisev niti ne našteva! Po mojem bi bilo čisto zadosti štiri ali pet jezikov - saj danes kljub pametnim telefonom ne najdemo veliko takih, ki bi jih znali 4-5 vsaj za silo uporabljati. Že med tako nizko število bi se jaz komajda vrinil, čeprav sem hodil na klasično gimnazijo - vendar klasičnih jezikov nismo govorili, kakor imajo pri "asimil metodi", ki je naši učitelji niso poznali ali pa ni bila v navadi, kar je vsekakor napopravljiva škoda. Pri jezikih pa mislim, da nič ne pomeni pasivno znanje, ampak vzporedno tudi (znana) uporaba teh jezikov pri kakem (vsem) znanem in koristnem delu. V mislih imam enega "posvetnega", pa izredno simpatičnega poliglota, reškega pravnika, ki je bil tudi ban Savske banovine, pa tudi pravosodni minister - poleg tega pa vsestranski dobrotnik in se je moral zato še pred komunisti zagovarjati. Nanj sem slučajno naletel, ko sem obdeloval (seveda moram članek zaključiti, čeprav še zdaleč ni do kraja obdelan) prvega beograjskega nadškofa [[Ivan Rafael Rodić|Rodića]]. Takega poštenega in sposobnega odvetnika bi morali imeti v našem času, pa bi Mariborska škofija lahko izplavala. Pa da bo levica pomagala Cerkvi? Med ljudmi se govori, da je Pahor dejal: "da, ampak Cerkvi nikoli." Ta vsestranski umetnik itd. [[Viktor Ružić]] pa je tako trdo pritisnil na banko, da je umaknila hipoteko z Beograjske nadškofijske palače - mislim, da je to res nekaj izjemnega in meji na čudež. Seveda: v vladi je bil tudi naš [[Anton Korošec|Korošec]] in država je plačala škofijski dolg, kar je pa drugi čudež. Banki so zagrozili: če ne boste zadovoljni z 2 in pol milijona dinarjev, ne boste dobili pa nič in pika. Ali bi naši partizani storili kaj podobnega? Omenim ga zato, ker bi rad tudi o tem hrvaškem "poliglotu" (pa ne zato, ker je bil poliglot, ampak zaradi cele vrste pozitivnih lastnosti, ki so ga krasile) sestavil vsaj kratek članek, in mislim, da bi bilo možno najti tudi sliko zanj, seveda žal le pod "pošteno uporabo".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:31, 2. november 2024 (CET) == Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference == Zanima me, v kolikor imaš seveda na razpolago podatke, če bi bil pripravljen v članek [[Jugoslovanska škofovska konferenca]] dodati seznam predsednikov. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:52, 17. september 2024 (CEST) :Ne bi bil problem, ampak ne vem, ali obstaja članek o Jugoslovanski škofovski konferenci. Bral sem pri [[Anton Mahnič|Mahniču]], da so že za časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ustanovili "Jugoslovaansko škofovsko konferenco". Iz časov "Stare" in "Nove Jugoslavije" (to je popularni enoznačni naziv in ene in druge "Jugoslavije" - je znano, da so bili predsedniki te organizacije zagrebški nadškofje. Nisem slišal, da bi bil kdo drugi. Med drugim je v "Pismu jugoslovanskih škofov 1945" podpisan kot predsednik JŠK "Alojzij Stepinac".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:35, 17. september 2024 (CEST) == Križevniška cerkev == Stebunik, bi ti vedel, pod katero ljubljansko župnijo teritorialno spada [[Križevniška cerkev]]? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:17, 21. september 2024 (CEST) :Bom poskusil poiskati.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:35, 21. september 2024 (CEST) :: Pisal sem na njihov naslov, ki je na spletu, pa do danes nisem dobil odgovora. Moj tovariš, ki je bil dolga leta župnik na neki ljubljanski župniji, je dejal, da spada križevniška cerkev pod ''frančiškane'' - tj. ''Župnija Marijinega oznanjenja'' pri Tromostovju. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:17, 26. oktober 2024 (CEST) Hvala za odgovor. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:25, 26. oktober 2024 (CEST) == Poštena uporaba == Ravno sedaj sem naložil nekaj svojih fotk v Wikimedijino zbirko. Vse so pod licenco. Za en članek pa ne dobim primerne slike, razen pod "pošteno uporabo". Čisto sem že pozabil, kam bi moral naložiti sliko. Prosim, če bi mi kdo pokazal smer ali dal link. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:22, 28. november 2024 (CET) :Vidim, da si že našel. S povezavo [[Posebno:Nalaganje|Naloži datoteko]] v desnem stolpcu je prav. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:53, 29. november 2024 (CET) ::Res sem se namučil, a končno sem našel in s pomočjo Pikasa tudi sliko obrezal kot se šika, da je brez črnega okvirja. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:57, 29. november 2024 (CET) == Čestitke == Stebunik, ob visokem jubilejnem 25.000 urejanju, sicer z malo zamude, bi ti rad čestital in te pohvalil za tolikšno vnemo pri urejanju slovenske Wikipedije. Vsaj na še enkrat toliko urejanj :P Naj zagnanost ne poneha! Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:47, 13. december 2024 (CET) :Veš, zelo sem presenečen nad tvojo posebne vrste Božično čestitko; kaj bom skrival, zelo sem vesel tvoje pohvale. Trenutno uživam v pokoju pod našimi dvatisočaki, pa res želim vsaj še kaj malega prispevati. V načrtu imam še nekaj beograjskih in vojvodinskih cerkva in škofij - to področje je namreč bolj slabo ali nič obdelano. Če Bog doda še dvajset let, pa zdravje in veselje do dela, pa bi še kaj malega uredil, za svoje veselje in veselje vseh, ki se bodo s temi manj znanimi zadevami srečevali. Še enkrat hvala, da si se me spomnil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:54, 13. december 2024 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:12, 23. december 2024 (CET) |} :Spoštovani prijatelj A09! Božič, 2024 :Tukaj pošiljam pismo, ki sem ga pripravil za svoje prijatelje, od katerih si eden najboljših tudi ti. Mislim, da nimam kaj dodati, le d bova povezana v molitvi k Tistemu, ki nas je načrtoval in nas spremlja vsak trenutek, kar nam daje moč in voljo za nadaljnjo hojo - tudi skupaj s slavno Wikipedijo. Lep pozdrav in velika zahvala, da si se me spomnil. :Veliki čudež se je zgodil za Božič na naši zemlji in se še danes nadaljuje: Bog je postal človek in prihaja med nas pri vsaki sveti maši; srečujemo pa se z njim tudi prek naših bližnjih. Odprimo torej svoja srca Novorojenemu Jezusu ter ponesimo njegovo ljubezen v naše skupnosti, družine in soseske, med svoje prijatelje, sorodnike in znance – zlasti med mladino, starejše in bolnike. :Blagoslovljen Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto 2025. Vam želijo dušni pastirji in prijatelji s Trstenika, zlasti pa v don Bosku vdani Stebunik. {| class="wikitable" |- ! Voščimo vam Novo leto (Stebunik, črkospev) |- |<poem> :Vekomaj prerokovani :Od Očeta je poslan. :Šla sta Jožef in Marija :Čez dolino, hrib in plan. :In ker zanju ni prostora, :Morata ven v svetlo noč: :O ljudje, ste res brezsrčni! :Vam Mesija ni v pomoč? :Nova pesem se razlega, :Od nebes se oglasi: :Višnji nam prinaša spravo, :Olajšuje nam skrbi. :Le nikar ne pozabimo, :Eno nam zapoved da: :To, da bližnjega ljubimo - :Obradujmo Jezusa.</poem> |} :Pošiljam, kakor bo uspelo, ker sem navajen na star način, na kodo. Še enkrat vesele praznike JJ [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:12, 23. december 2024 (CET) ::Amen. Se ti v mislih pridružujem. (mimogrede sem popravil tabelo, na žalost zamaknjenih tabel v Wikipediji ni brez uporabe css-ja). Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:22, 23. december 2024 (CET) == [[:Kategorija:Visoke stavbe]] == Obstaja kakšna definicija za "visoko stavbo"? Meni se ne zdi ravno smiselna zastavitev, ljubljanski Nebotičnik je lahko "visok" za Ljubljano, ampak je palček proti Empire State Buildingu. Kaj meniš? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:20, 13. februar 2025 (CET) :Ko sem brskal po Wikipediji za ''visokimi stavbami'', sem našel ustreznejšo, že obstoječo ''nebotičniki''. Zato sem vse uvedene "visoke stavbe" (Toblerone, Ljubljanski nebotičnik, Empire State building, Kuala Lumpur) zamenjal z ustreznejšo kategorijo "nebotičnik", ki je že uvedena, pa zapisana le na malo mestih. Kdor se razume, lahko torej mirno izbriše "visoke stavbe". Kategorija "nebotičnik" - mislim - da je ustrezna, saj je tudi izraz na Slovenskem splošno sprejet, bolj kot "visoke stavbe". Poleg tega pa lahko "nebotičnike" po volji uporabljamo. Zelo zanimiv je članek v angleščini "Najvišje stavbe na svetu", ki bi morda vse zaslužile kategorijo "nebotičnik".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:39, 13. februar 2025 (CET) ::Nebotičnik bo boljše :) Prav tako je razlika med objekti in stavbami v gradbenem žargonu, a nisem točno prepričan v nianse. "Visoke stavbe" bom pobrisal, hvala za postorjeno. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:50, 13. februar 2025 (CET) :::Prečudovit si. Lepo polnoč, obenem pa srečo ''novosadski pomladi''. Bil sem pol stoletja v Srbiji, pa mi je žal, da nisem navzoč ob tem neverjetnem študentskem gibanju, ki je po eni strani tako nedolžno naivno, po drugi strani pa tako neverjetno urejeno v vseh podrobnostih, zato pa pristno in obljubljajoče boljšo prihodnost ne le Srbije. To je Srbija, ki se mi dopade in budi tudi za Slovenijo nove nade.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:30, 13. februar 2025 (CET) ::::Tisti članek je tudi v slovenščini: [[Seznam najvišjih zgradb na svetu]]. Mislim pa, da tistih nekaj slovenskih ali srbskih "visokih stavb" - čeprav se ne morejo meriti s svetovnimi velikani - lahko mirno uvrstimo v kategorijo "nebotičniki".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:37, 13. februar 2025 (CET) == Tabela ne prime == Na it wiki imajo lepo razpredelnico o Segedinsko-čanadski škofiji s podrobnimi podatki stanja. Ko sem jo prenesel na slovensko wiki, žal ne prime. Tukaj jo podam, če lahko kdo popravi (verjetno bi bilo treba napisati v angleščini, pa tudi to ne "prime"): --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:22, 1. marec 2025 (CET) {| class="wikitable" style="text-align:right;" ! rowspan=2 | Leto ! colspan=3 | Prebivalstvo ! colspan=4 | Duhovniki ! rowspan=2 | Diakoni ! colspan=2 | Verniki ! rowspan=2 | Župnije |- ! Krščeni ! Skupno ! % ! Število ! Škofijski ! Redovni ! Vernikov na<br>duhovnika ! Moški ! Ženske |- | 1950 || 265.000 || 350.000 || 75,7 || 188 || 134 || 54 || 1.409 || || 86 || 375 || 59 |- | 1969 || 371.750 || 1.370.300 || 27,1 || 208 || 208 || || 1.787 || || || 53 || 113 |- | 1980 || 376.000 || 1.576.000 || 23,9 || 153 || 153 || || 2.457 || || || 16 || 113 |- | 1990 || 381.088 || 1.050.424 || 36,3 || 128 || 128 || || 2.977 || || || || 111 |- | 1999 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 122 || 103 || 19 || 3.606 || 2 || 101 || 13 || 112 |- | 2000 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 69 || 13 || 112 |- | 2001 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 4 || 70 || 16 || 112 |- | 2002 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 64 || 20 || 112 |- | 2003 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 123 || 104 || 19 || 3.577 || 4 || 77 || 30 || 130 |- | 2004 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 117 || 98 || 19 || 3.760 || 4 || 75 || 29 || 129 |- | 2010 || 360.563 || 881.159 || 40,9 || 116 || 103 || 13 || 3.108 || 3 || 60 || 30 || 112 |- | 2014 || 363.500 || 889.000 || 40,9 || 107 || 93 || 14 || 3.397 || 4 || 61 || 35 || 112 |- | 2017 || 361.100 || 819.700 || 44,1 || 114 || 99 || 15 || 3.167 || 4 || 60 || 29 || 112 |- | 2020 || 361.500 || 821.250 || 44,0 || 107 || 86 || 21 || 3.378 || 3 || 68 || 25 || 111 |- | 2022 || 357.530 || 812.800 || 44,0 || 95 || 81 || 14 || 3.763 || || 61 || 23 || 111 |} :Glej odgovor na https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabniški_pogovor:A09#c-A09-20250301213200-Stebunik-20250301212200 Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:35, 1. marec 2025 (CET) ::Šel sem gledat tja, pa spet nisem ničesar razumel. Če utegneš, daj mi napravi to tabelo, da jo vstavim - jaz sem za te logaritme prebutast. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:33, 1. marec 2025 (CET) ::: Pogledal sem tam in prevedel v slovenščino, vendar ne ustreza, nekaj je "premaknjeno".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:15, 3. marec 2025 (CET) ::::Pa res. Leto je zamaknjeno. Popravim. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:34, 3. marec 2025 (CET) Stebunik, glavo tabele sem zgoraj dodal ročno. Prepozno sem opazil, da je A09 že na svoji strani to naredil. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:05, 4. marec 2025 (CET) :Mislim, da bo zdaj v redu. Popravil sem le besedilo "Krstov na duhovnika" v: "Vernikov na duhovnika". Tukaj namreč ne misli na število krstov, ampak na število vernikov, ki pridejo na enega duhovnika - kar je očitno iz navedenih podatkov. Hvala za ves trud, res je bila zapletena zadeva. Ker so pa Italijani tako pridni, bom lahko njihove tabele prekopiral tudi iz drugih škofij, ki so jih skrbno obdelali - medtem ko take tabele nimajo niti Madžari, ki so sicer zelo skrbni za svoje nekdanje vplivno področje. Imajo pa ogromno zgodovinskih podatkov. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:16, 4. marec 2025 (CET) ::Saj tako nekako gre trend: vsakemu svoje. Slovenci imamo (načeloma) največ napisano o nas in tudi največ napisanega o naši deželi in naših ljudeh. Za tuje stvari pa gremo na tuje Wikipedije. Težko bomo natančno popisovali kakšno kitajsko mitologijo, če ne poznamo virov, ki so večinsko pisani v mandarinščini, ter mandarinščine – takisto lahko obratno trdimo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:00, 4. marec 2025 (CET) == CEE Pomlad? == Zdravo, tudi letos je organiziran CEE natečaj 2025 in tvoj prispevek [[Dušegubka]] bi se lahko štel v okvir natečaja. Če hočeš sodelovati, se prosim podpiši na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|strani natečaja]]. Najbolj zagnane ustvarjalce čakajo knjižne nagrade. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:20, 25. marec 2025 (CET) :Spoštovani A09: Šel sem na tisto stran, pa ničesar nisem razumel. Imam izdelanih nekaj člankov, ki bi "pasali" prav na to področje, nekatere pa pišem. Ne vem pa, kako ji spraviti tja oziroma kam in s kakimi oznakami. Omenil sem Yerpu (ki je tudi med organizatorji), da bi jaz te svoje članke prinesel na tole stran (naslove), potem pa jih spravite na pravo mesto oziroma jim dajte primerne oznake. Mislim, da bom "skopčal", ko bom videl prvi tak zgled. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:32, 25. marec 2025 (CET) ::Ni problema, z veseljem obrazložim. Za članke, ki bi jih želel šteti v okvir natečaja, samo prilepiš predlogo {{tl|CEE Pomlad 2025}} s sledečo uporabo <nowiki>{{CEE Pomlad 2025 |uporabnik=Stebunik |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki>. Lahko pa tudi jaz označujem članke, če ti je lažje. Še aktualen primer v članku [[Posebno:Diff/6412359|Litovska vojna za neodvisnost]] pisca Octopus-a. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:12, 25. marec 2025 (CET) :::To je že bolj konkretno. Bom poskušal - ti pa dopolni, če bo kaj manjkalo. Hvala! Veselo Veliko noč, blizu je že!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:40, 25. marec 2025 (CET) ::::Ni problema. Tudi tebi voščim (sicer malo prezgodaj) blagoslovljeno Veliko noč. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:44, 25. marec 2025 (CET) : Pozdravljen, očitno je prišlo do nekaj nesporazumov. Kot piše v [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci#Pravila|pravilih natečaja]], veljajo samo članki, ki so bili bodisi ustvarjeni bodisi razširjeni od letošnjega 21. marca do 31. maja. Trenutno torej v poštev pridejo [[Dušegubka]], [[Varnava Rosić]], [[Konkordatna kriza]] in pogojno [[Škofija Segedin-Čanad]], pri ostalih enajstih pa sem moral predlogo umakniti. : Če želiš sodelovati, se ne pozabi [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci#Udeleženci|vpisati med udeležence]]. Predloga {{tl|CEE Pomlad 2025}} pa spada na pogovorno stran, ne na vrh člankov samih. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:37, 25. april 2025 (CEST) :: Hvala za pomoč. Sicer pa ni primerno, da bi mi stari odjedali veselje do tekmovanja mlajšim. Zato bom nadaljeval urejevanja brez tekmovanja kot doslej.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:37, 26. april 2025 (CEST) == Slika == Zdravo, ti bi verjetno najbolje vedel. Sumim, da je [[:Slika:Krvavalitija.jpg]] že v javni lasti (glej jugoslovanske pogoje v {{tl|PD-Slovenija}}, ki so bili podedovani v trenutnem zakonu), a mora biti slika objavljena pred letom 1945 oz. 1970, da je v javni lasti kot anonimno delo/fotografija. Vir, ki si ga pripel, mi deluje kot prepis časopisa. Morda veš kaj več o tem viru? Če je temu tako, bom sliko premestil v Zbirko, da bo na voljo na več wikijih. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:44, 12. april 2025 (CEST) :Dve zelo dobri sliki sem našel. Menim, da je ta slika bila sodobna - tj, da je bila objavljena 1937 v takratnem časopisju - prav tako tista druga. Časnikarji pač prvi gredo s časom. Moj oče (1907-1992) je imel navado govoriti: "Kdor ne gre s časom vštric, postane času stric." No, šalo na stran. Menim, da ni nobenega dvoma, da je iz takratnega časopisja in da storiš po predlogu. Jaz bi pod pošteno uporabo še vnesel noter tisto drugo, kjer pa je malo manj oseb. Tudi s tisto drugo bi bilo možno isto. Bom poskusil takoj. Sta še kaki dve fotki (morda tudi več), vendar mi ti dve delujeta res "upečatljivo" in "pretresljivo". Hvala za prizadevnost!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:20, 12. april 2025 (CEST) :::Veš, napisano je na tisti strani, da je slika iz zbirke Wikimedia commons. To je brend, ki si ga ne bo nihče zmislil. Šel sem sicer na slepo srečo iskat, da bi sliko dal gor pod isto licenco, kot je gori, pa seveda nisem nič našel. Vidim, da sliki ni prilepljen noben stop, torej je to res, saj se nekateri na take reči dobro razumejo in bi takoj gor nekaj prilepili. Če ti poznaš tiste smešne predpise, in veš, da ni ovire, pa tisto drugo kar prestavi na Wikimedijino zbirko. Hvala za trud in lep Velik teden. Sem imel nekaj spovedovanja, je bilo lepo delo. Seveda pridejo k spovedi taki, ki imajo že zagotovljeno vstopnico za v nebesa. Ta pravi grešniki so pa bolj "bogaboječi" in se stran držijo. Spomni se me malo, me nekaj od južne naprej "po vampih šraufa". Vem, da sem alergičen na alkoholni kis, pa je morda bil v solati. Pri mojih letih pa taka občutljivost ni pogosta, ker večine mojih letnikov (1944) ni več med živimi. Lep pozdrav in obilo uspehov! --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:54, 13. april 2025 (CEST) == [[Ciril Jerič]] == Stebunik, najprej ti voščim blagoslovljeno veliko noč! Ker ti nočem skakati v zelje v članku, ki ga trenutno urejaš, te samo prosim, če lahko predlogo za CEE Pomlad 2025 premakneš iz uvoda članka na pogovorno stran, kamor spada. Najlepša hvala in lep praznični vikend želim naprej. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 20. april 2025 (CEST) :Tudi jaz ti enko želim. Pri vseh imam na strani članka. Če mi bo uspelo, bom premaknil. Če ne, mi boš pomagal. Velja. Še enkrat: veselo in cvetočo Veliko noč!@[[Uporabnik:A09|A09]] [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:18, 20. april 2025 (CEST) == "Okno" za Paskvina == Poskušal sem prenesti "okno" za Paskvina (Pasquino) - to bi bil neke vrste rimski govoreči kip - iz angleške Wikipedije, pa ne "prime". Tukaj ga podajam, kdor bi zadevo lahko rešil, mu bom hvaležen; ustvarjam namreč članek ''Paskvin'', ki sem ga mislil že pri urejanju "[[Seznam papežev|Seznama papežev]]", pa nikoli ni prišel na vrsto.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:54, 24. april 2025 (CEST) : {{Opravljeno}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:04, 25. april 2025 (CEST) ::"Kdor zna, njemu dva" pravi pregovor. Čudovit si, hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:38, 25. april 2025 (CEST) == Bodoči papež == Pozdravljen, za hitrejše ustvarjanje vsebin o prihodnjem papežu bom na [[Uporabnik:A09/peskovnik6|svoji uporabniški strani]] pripravil krajše povzetke za vse [[papabil]]e, vsekakor pa si vabljen, da mi pomagaš pri urejanjih ob zaključku konklava. To sporočilo je samo obvestilo, da si ne bi urejevalci krščanskih tematik preveč skakali v zelje, sicer pa sem videl, da si se lotil razširjevanja članka o Frančišku. Hvala za slednje in lep vikend želim! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 26. april 2025 (CEST) :Opazil sem namreč, da je članek o papežu Frančišku zelo reven in pomanjkljiv, poleg tega pa tudi neurejen. Omejil bi se samo na članek o papežu - ničesar o pogrebu in konklavu. Nekaj malega bi dopolnil zlasti iz angleške in nemške Wikipedije, ki nekatere nejasne zadeve malo bolje razložita. Kar se pa tiče kardinalov, bom rad priskočil na pomoč, če bom kaj mogel. Kolikor imam izkušnje, so kardinali na slovenski Wiki dokaj skromno obdelani - kadar sem jih potreboval, sem večinoma zadel na neobdelane.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:59, 26. april 2025 (CEST) ::Vsekakor hvala za pomoč, a menim, da je za članek [[smrt in pogreb papeža Frančiška]] že dobro poskrbljeno, ''omilil'' sem le članka o odzivih in spisku udeležencev, ki sta oba na angleški Wiki, za konklav pa je tudi že članek na [[papeški konklave (2025)]], ki pa ga bom posodobil v kratkem. Za kardinale pa se strinjam, povzetki v mojem peskovniku so takšni, da se da takoj narediti iz njih solidne škrbine, kar nam bo seveda močno koristilo pri imenovanju novega papeža. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:49, 26. april 2025 (CEST) :::Pokojni Slovenec Lojze Kastelic iz Bečkereka (po rodu pa iz Cerknice) je dejal glede JP2: "Naslednik naj bo vse, samo naj ne bo Poljak"; sicer ni hodil kaj dosti v cerkev in ne vem, v čem se mu je JP2 zameril - meni se ni. Nekateri pa danes govorijo: "Naslednik naj bo vse, samo da ne bo iz Južne Amerike in ne jezuit." Res moramo veliko moliti, da ne bo podobnih presenečenj, ampak kak od "klasičnih". Jaz dva taka poznam, pa njunih imen ne izdam - me re zanima, kako se bo končal konklave. Seveda je to treba vzeti kot šalo - kajti zanimivo, da niso bili vedno izvoljeni "papabilis" - a največje presenečenje je bil glede tega ravno [[papež Frančišek|Frančišek]]. Z "našim" belograjskim kardinalom - ki je napredoval zelo hitro in je imenovan v zadnjem konzistoriju - sta si začuda podobna: neverjetno priljuden nastop in simpatičen prvi vtis na zunaj...--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 15:06, 26. april 2025 (CEST) == "Hotniki" == Prosim ne uporabljaj tega žaljivo dvoumnega arhaizma za opis homoseksualnosti. V slovenščini namreč v resnici pomeni [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3746526/hotnik?View=1&Query=hotnik pohotno osebo], kadar se nanaša na žensko pa lahko celo prostitutko - nič od česar nima neposredne zveze s homoseksualnostjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:27, 20. maj 2025 (CEST) == Papež Janez XXIII. == Najbrž si spregledal: na strani [[Pogovor:Papež Janez XXIII.#Obisk leta 1960 v Križevcih, Hrvaška|Pogovor:Papež Janez XXIII.]] sem ti pustil en komentar. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:35, 20. junij 2025 (CEST) == Neprimeren način pisanja == spoštovani, kolikokrat bo še treba apelirati na tvoj način pisanja člankov. Način, da shraniš vsako črko ali besedo in tako nasmetiš zgodovino do skrajne nepreglednosti. Predlagam, da si članek najprej napišeš na primer v wordu in ko bo dovolj dober, ga preneseš v wikipedijo in oblikuješ v skladu s smernicami naenkrat, pri tem pa uporabljaš predogled. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:20, 12. julij 2025 (CEST) :Zdaj je članek končan. Glede na pomanjkljive in nesistematične vire v Wikipedijah skoraj ni bilo mogoče drugače. Mislim, da ni esej - razen če so tudi v tujih Wikipedijah. Kdor ne verjame, naj kar pregleda npr. v angleški, ruski, madžarski, nemški in italijanski Wikipediji, ki bi vse po vrsti zaslužile pripombo, da so škrbine. Veliko sem se trudil, pa pozneje opazil kako napako, ko je bila že v delu. Poleg tega je možno notranje povezave - s katerimi je na tem področju slovenska Wikipedija prava revščina - vnesti šele po preverbi "na terenu". Večinoma tako ubirajo linijo manjšega odpora in samo prevedejo članek brez preverjanja na drugih Wikipedijah in v raznih virih. Je pa to, kot vidim, nehvaležno delo in zahteva veliko truda. Upam pa, da sem članek zadosti "skrtačil". Če ne, je to krivda Wikipedij, od katerih sem povzemal gradivo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:48, 13. julij 2025 (CEST) == Slavko Večerin == Zdravo, imaš morda dovoljenje od subotiške škofije? Če ne, te prosim, da se odločiš za eno sliko Večerina, kajti vse te so naložene po principu poštene rabe, ki pa je dovoljena samo v omejenem obsegu. Ostale slike (verjetno vse razen ene, vse so namreč v ilustrativne namene) bo potrebno pobrisati. Hvala za razumevanje in lep večer! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:04, 8. september 2025 (CEST) == Poštena uporaba malo širše == Od uglednega administratorja na slovenski Wikipediji sem pred meseci dobil bolj širokosrčno navodilo, in sicer, da smem naložiti "pod pošteno uporabo" več fotografij (in jih seveda tudi uporabiti). Za to ni potrebnega posebnega dovoljenja, poleg tega pa ni gotovo, da je ravno v zvezi s člankom [[Slavko Večerin]] [[Škofija Subotica|Subotiška škofija]] nosilka avtorskih pravic za posamenzen fotke. Menim, da tukaj ne gre toliko za avtorske pravice, kolikor za dobro voljo uporabnikov in administratorjev (upravnikov), da "trpijo" omejeno število fotk, ki jih pod normalno licenco ne bi bilo mogoče objaviti - kot to dela tudi Ameriška Wikipedija, ki nas gosti pod svojim dežnikom. Menim, da so glede tega slovenski Wikipedisti zelo razumevajoči. Drugo je, če bi tej objavi nasprotoval nosilec avtorskih pravic, kar je pa pri slovenski Wikipediji malo verjetno, saj jo večina tujcev spregleda. V srbski Wikipediji mi je pri enem članku en uporabnik meninič-tebinič izbrisal brez potrebe eno tako sliko "pod pošteno uporabo", ker nobene druge ni bilo na razpolago. Ali pa je zdaj bolje, da njihov članek (po njegovi ozkosrčni strogosti) nima niti ene slike, ki bi osebo predstavila, je pa drugo vprašanje. In "možeš da se žališ na vodovodnu upravu". Več slik pa ni niti na razpolago za vsak članek.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:06, 28. september 2025 (CEST) == Predloga:Krščanstvo == Predlogo {{tl|Krščanstvo}} vidim, da dodajaš skoraj v vsak svoj novi članek. Namenjena je pravzaprav samo za osnovne članke o krščanstvu, tiste, ki so navedeni v predlogi. Tako predlagam, da jih raje odstraniš, saj so poleg tega tudi prostorsko zelo potratni. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:32, 11. september 2025 (CEST) :Kot vidim, je med članki o krščanstvu tudi članek [[škof]]je. In ti moji članki so sedaj o škofih. Tu ne vidim nobene odvečnosti; obravnavam pač take teme, kjer sem takorekoč doma in ne vidim razloga, zakaj ne bi dodajal ustrezne predloge, če obstaja.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:10, 11. september 2025 (CEST) ::Druge Wikipedije imajo še predlogo [[katolištvo]], ki bi bolj spadala na članke z izrečno katoliško vsebino. Pri članku o [[Gabrijel Bukatko|Bukatku]] je seveda predloga "krščanstvo" dokaj primerna, saj je bil "zahodni nadškof" ter "vzhodni škof". :::Predloga je namenjena samo vključevanju v članke o splošnih temah, ki so navedene v njej. Torej v članku [[Škof]] ja, v člankih o vsakem posameznem škofu pa ne. To je logika navigacijskih predlog, ki velja za ves projekt, in ni primerno uveljavljati nečesa po svoje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:07, 11. september 2025 (CEST) ::::Sicer pa lahko opaziš, da niti doslej ni bila uporabljana sistematično. Hvala za smernico.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 15:13, 11. september 2025 (CEST) == Kategoriziranje == Samo opomba glede kategoriziranja: Če je nekdo nadškof, ne potrebuje tudi kategorije škof, saj kategorija nadškof zadostuje. Podobno, če je nekdo škof, ne potrebuje tudi kategorije duhovnik, saj je poklic duhovnika že vključen v poklicu škofa. Če je nekdo predsednik škofovske konference, ne potrebuje tudi kategorije član škofovske konference in pa Škofovska konferenca X. Kategorij naj bo torej smotrno malo. Vidim tudi, da ponavadi ustvariš novo kategorijo čisto prazno. Poskusi jo umestit na ustrezno mesto v mreži kategorij. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:47, 20. november 2025 (CET) :Glede umestitve v mrežo nisem vešč; včasih je namreč potrebna kaka nova kategorija. Pri novem članku navadno navajam kategorije po vzoru na prejšnji sorodni članek. Dvojno navajanje pa je zato, ker je nekdo bil in "predsednik", nekaj časa pa tudi samo "član" npr. Škofovske konference.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:51, 20. november 2025 (CET) == Ikona za črnogorščino == Že večkrat sem prosil, da mi kdo predstavi "ikono" za črnogorščino, pa doslej tega verjetno nihče ni opazil. Obstajajo na primer za druge jezike, in verjetno tudi za črnogorščino: ;{{ikona en}} ;{{ikona hr}} ;{{ikona cnr}} ;{{ikona me}} --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:59, 20. november 2025 (CET) : {{tl|Ikona cnr}} izpiše {{Ikona cnr}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:43, 20. november 2025 (CET) ::Čudovit si: "Kdor zna, njemu dva (zlatnika si zasluži)".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:49, 20. november 2025 (CET) == Pomišljaji == @[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] lahko prosim uporabljaš pomišljaje (mdr. [[Ivan Benigar]])? Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:21, 18. december 2025 (CET) :Bodi malo bolj konkreten. Sicer pa imam namen članek še enkrat pregledati in takrat pridejo na vrsto razne pomanjkljivosti, če jih bom seveda vse opazil. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:33, 18. december 2025 (CET) ::Na hitro sem preletel članek in videl, da uporabljaš navaden vezaj -, ki ni enak pomišljaju – ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:54, 18. december 2025 (CET) :::Najprej se mi redno vpiše kot vezaj; šele po nadaljnjem diplomatskemu okoliprinašanju se sam potegne v pomišljaj. Izgleda, da bom v takih primerih moral pomišljaj kopirati, kar pa pride na vrsto seveda šele, ko bo sledil dokončni pregled. Tako je v Wordu in ostane tudi, kadar prenesem; kadar pa tipkam naravnost v Wiki, pa odtisne samo vezaj. Mislim, da bo to ob pregledu vse urejeno, saj mislim še malo zbrusit oziroma dopolnit nekatere zadeve, ki jih nekateri članki poznajo, drugi pa ne. Španščina mi je sicer precej blizu (latinščina, italijanščina), vendar zadeva napreduje le počasi; za primerjavo je pa tovrstno pisanje v tem članku zelo pomembno.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:15, 18. december 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Stebunik, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) :Kot Slovenec - oče je bil doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, mačeha iz Radeč - bi morda noter lahko prišel tudi [[Ivan Benigar]]; še bolj pa Tržačan [[Viktor Sulčič]]. Jaz navadno nisem te sreče, da bi se kak moj članek pokrival s kakim natečajem. Hvala za obvestilo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:38, 19. december 2025 (CET) ::Ni panike, dobrodošel vsak prispevek, ki se vsaj dotika te teme :) Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:48, 19. december 2025 (CET) :::Kot sem omenil, sem glede teh reči bolj neroden. Če se ti zdi, postavi zadevo noter kar ti. Sedaj sem sklepal božični črkostih - mislim, da je v angleščini boljši kot tisti v slovenščini (poleg srbohrvaškega in madžarskega) - to pa je seveda le za mojo Stebunikovo stran. Kljub velikim pomanjkljivostim pesmic jih za enkrat ne mislim brusit, saj je namen zgolj voščilo in ne umetniška popolnost, ki bi prvič zahtevala veliko časa, drugič pani nobenega jamstva, da bi se izcimilo kaj boljšega, saj je največ odvisno od navdiha, ki ga pa včasih manjka. Če pa hočem zgoraj omenjena članka zaokrožit in dokončat, pa bo še nekaj dela, posebno pri učenem in vsestranskem - pa skoraj nič obdelanem - Benigarju - in seveda obenem ne bo časa za obdelavo nekih nepomembnih voščil. Tukaj v tem članku bi morala biti pomišljaja, a laptop napiše le vezaj. V člankih, ki jih lahko delam v Wordu, bom seveda na koncu poskušal urediti. Vesele Božične praznike! Pretreslo me je, ko sem zvedel, kako grozno božično voščilo nam je pripravila Nika - in se temu brez pridržkov pridružuje tudi naša predsednica, ki bi morala vsaj glede takih zadev biti nevtralna. Ali res mislijo tovrstni ljudje, da je splav - umor nerojenega bitja - res nekaj tako razveseljivega in pozitivnega, da bi ga morali povsod vrivati kot neko pridobitev? In to propagirajo nasilno - kot da so od tega obsedeni - ko obenem ali pa prav zaradi takih in Slovenija in Evropa beležita demografski primanjkljaj! Samo čakam še kako teroristično akcijo prijaznih migrantov, ki jo po običaju sprožijo pred Božičem - da svet govori o njih in ne o Jezusu, o terorizmu a ne o miru! V Avstraliji so se že pokazali, čeprav jih je tam malo - Evropa pa je skoraj redno na udaru. Ali se ni že Meško spraševal: "Kam plovemo?" Kaj bi se spraševal zgroženo šele danes!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:10, 19. december 2025 (CET) == Voda na mlin rasizma == Več avtorjev v nekaterih Blavatskinih spisih videva ideje, ki bi jih lahko opisovali kot antisemitske, celo rasistične in fašistične, ki so vplivale na nacizem, kot je poudaril CICAD[37] (Coordination Intercommunautaire Contre l'Antisémitisme et la Diffamation / Medskupnostno usklajevanje proti antisemitizmu in obrekovanju) <ref>{{Lien brisé|titre=Esotérisme et antisémitisme {{!}} Cicad|url=http://www.cicad.ch/fr/anti-semitism-history/esot%C3%A9risme-et-antis%C3%A9mitisme.html|site=www.cicad.ch|consulté le=2019-01-02}} : {{citation|Ainsi la fondatrice du mouvement théosophique, l'Ukrainienne Helena Petrowna Blavatsky (1831-1891) prône-t-elle des enseignements fascistes et racistes : les Aryens trônent au sommet de la pyramide des races, tandis que les Juifs, l'incarnation du Mal, ne sont qu'une excroissance anormale. Selon un principe cosmique, les races inférieures devraient être exterminées par les autres. Les sociétés théosophiques se sont parfois distancées de cette idéologie, mais sans jamais rejeter totalement la pensée de Blavatsky. Les nazis se sont largement inspirés de la théosophie en reprenant à leur compte la croix gammée, le discours sur les races ainsi que les références à l'occultisme occidental et oriental}}.</ref>. Za druge, vključno z bogovedci, je to napačna presoja HPB-nih zamisli, saj je prezirala nasilje in želela spodbujati vesoljno bratstvo[38][39] <ref>{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Joseph Howard|nom1=Tyson|titre=Madame Blavatsky Revisited|éditeur=iUniverse|date=2006-12-20|pages totales=416|passage=347|isbn=978-0-595-85799-9|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=s8-nBQAAQBAJ&pg=PT347|consulté le=2019-01-03}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|titre=From the Editor's Desk: Was H.P. Blavatsky a Nazi? - Theosophical Society in America|url=https://www.theosophical.org/publications/quest-magazine/3613|site=www.theosophical.org|consulté le=2019-01-03}}.</ref>. Morda gre tudi za napačno razumevanje zamisli o korenski rasi, ki ni rasistična, temveč posebna čarovniška; med temi sedmerimi korenskimi rasami ali obdobji, ki segajo milijone let nazaj, je resda omenjena [[arijska rasa]], vendar ne ravno v smislu, kot so jo kasneje uporabljali [[nacisti]]. Kljub temu drži, da so se številni med njimi navdihovali s spisi Blavatske, ki so jo občudovali, na primer [[Guido von List]] in [[Lanz von Liebenfels]] [40] <ref>{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Peter|nom1=Levenda|titre=The Hitler Legacy : The Nazi Cult in Diaspora : How it was Organized, How it was Funded, and Why it Remains a Threat to Global Security in the Age of Terrorism|éditeur=Nicolas-Hays, Inc.|date=2014-11-08|pages totales=320|passage=34|isbn=978-0-89254-591-9|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=C_W0AwAAQBAJ&pg=PA34|consulté le=2019-01-03}}.</ref>, ali ustanovitelj Društva Thule [[Rudolf von Sebottendorf]], [[Karl Haushofer]] in [[Dietrich Eckart]], kateremu je [[Adolf Hitler|Hitler]] posvetil svoj ''[[Mein Kampf]] ''; on je izjavil, da je slednjega seznanil s knjigo ''Tajni nauki'' [41] <ref>{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Richard S.|nom1=Levy|prénom2=Dean Phillip|nom2=Bell|prénom3=William Collins|nom3=Donahue|titre=Antisemitism : A Historical Encyclopedia of Prejudice and Persecution|éditeur=[[ABC-CLIO]]|année=2005|pages totales=828|passage=73|isbn=978-1-85109-439-4|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=Tdn6FFZklkcC&pg=PA73|consulté le=2019-01-03}}.</ref>. :Gornji odstavek je prevod iz francoske Wikipedije, in je odlično ter z viri dokumentirano dopolnilo mojega tozadevnega odstavka v članku o Heleni Blavatski (skrajšano tudi HPB). Žal pa je citirano v francoščini in nikakor nisem mogel prevesti tistih njihovih gesel v angleščino, da bi se citati pokazali, kot bi se morali. Zato bi prosil nekoga za pomoč. Da ne bi "smetil" v članku, sem zadevo postavil semle. Hvala že vnaprej!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:28, 19. januar 2026 (CET) ::Kdor se razume, naj mi pomaga - mislim, da je urejeno po zgledu na angleško Wikipedijo, morebiti pa vrstni red ni isti. Besedilo sem prevedel, citati pa se ne želijo podrediti, čeprav se mi zdi, da zadeva ni tako zapletena, vendar bi tukaj res bila dobrodošla pomoč. Hvala. == Magdalena Gornik == Danes je ravno 130-letnica smrti [[Magdalena Gornik|Magdalene Gornik]], pa me je klical Damjan Kejžar, župnik v Ljubnem ob Savinji. Zdi se mu dobro, da bi se njeno življenje predstavilo tudi angleškim bralcem, vendar članka v Angleški Wikipediji o njej zaenkrat še ni. Ker si avtor našega članka, me zanima, ali bi bil mogoče pripravljen narediti prevod v angleščino. Prevod bi lahko naredil kar strojno, pa ga potem samo jezikovno še pregledal. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:07, 23. februar 2026 (CET) :Zdaj končujem članek [[Nikolaj Velimirović]]; lahko bi potem poskusil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:23, 23. februar 2026 (CET) ::Nekaj dopolnjujem še v slovenskem članku, seveda s potrebnimi opombami, kar bom potem dodal še angleškemu članku, kajti tam so ponekod zelo nataknjeni (sitni) in zahtevajo po mojem pretirano število teh opomb ali sklicev. Imam z njimi slabe skušnje, zlasti pri nekaterih člankih. Predvsem sem opazil, da nimajo pojma o naših balkanskih razmerah ter zahtevajo opombe za zadeve, ki so (bile) našim šolarčkom same po sebi razumljive. Tukaj mislim predvsem na članke, ki jih obdelujem s področja [[Beograd|Beograda]] ali [[Srbija|Srbije]] oziroma bivše [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Pri Magdaleni so glede tega pri angleškem članku dokaj zmerni, in mislim, da bom lahko kmalu dokončal slovenskega in potem prevedel v angleščino še tisto, kar je bilo potrebno dodati. Upam, da bo članek v angleščini kmalu dokončan in da bom dodal citate, ki po njihovem še manjkajo. Lahko si misliš, da je to zelo nehvaležno delo. Še bolj zahtevni (nemogoči) pa so (bili) pri dajanju mojih člankov v hrvaški, srbohrvaški in srbski Wikipediji; praktično nemogoči pa v bosanski, in sem opustil kakršnokoli prevajanje svojih člankov v te jezike. Nekaj časa je bila zelo sprejemljiva srbohrvaška Wikipedija, ki pa je razumljiva seveda tudi drugim podobnim. Pa se je pred nekaj leti našel "pametnjakovič", neki novopečeni "administrator", ki mi je začel delati neznanske težave in ovire, pa sem to "gubljenje vremena" opustil in prenehal tam objavljati sicer izvirne in manjkajoče članke. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:33, 22. marec 2026 (CET) == Prošnja za pogled == Sestavil sem en kratek [[Uporabnik:Janezdrilc/Seznam slovenskih duhovnikov in škofov, ki jih je posvetil papež|seznam]] pa bi te prosil, če lahko malo pokukaš. Če se še kakega imena spomniš, bom hvaležen, če ga dopišeš. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 00:10, 7. marec 2026 (CET) :Spoštovani! Pri meni se nič ne pokaže. Pozdrav [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 09:12, 7. marec 2026 (CET) ::Sedaj sem odprl "seznam" in sem opazil. Če se bom koga spomnil, bom dodal. Bog te živi pri lepem delu!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:04, 7. marec 2026 (CET) == Škofovsko rodoslovje == En zelo zanimiv članek sem našel: [[:it:Genealogia episcopale]]. Res bi bilo dobro, če bi ga imeli v slovenščini, pa me čisto tako zanima, če bi ga bil pripravljen prevest – enkrat pač, ko boš kaj pri času. Če bi bil jaz z italijanščino na ti, bi se ga tudi sam lotil, tako pa sem odvisen od pomoči kolegov. Se ti pa obenem lepo zahvaljujem za nedavno dopolnitev članka o Magdaleni Gornik in prevod v angleščino. Je lep prispevek ob njeni okrogli obletnici smrti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:52, 20. april 2026 (CEST) :Trenutno sem pri "vzhodni temi": ravno zdaj obdelujem srbskega patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrila]], ki sem ga zaradi podobnosti imen ponekod zamenjal za "Danila", ki pa (še) ne obstaja. Zelo zanimivo napako sem odkril. Ko sem obdeloval [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]], sem med drugimi našel tudi svojo fotko iz 2007, na kateri je spominska plošča pred vhodom v cerkev. Tam piše, da jo je 27. oktobra 1937 posvetil patriarh Gavrilo. Posvetil pa jo je neki škof, saj tako piše v knjigi, ki jo imam o Beograjski trdnjavi. Poleg teg je Gavrilo nastopil službo šele februarja 1938; njegov predhodnik [[Varnava Rosić|patriarh Varnava]] pa je umrl sredi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] julija 1937. Jasno je torej, da je patriarhovo ime na to ploščo zašlo po pomoti. No, toliko v opravičilo, da trenutno ne morem prevzeti tako čudovitega članka, saj mi je laščina res čisto domača, celo bolj kot ogrščina. Želim namreč dokončati to neobdelano, pa silno zanimivo področje srbskih patriarhov, ki jih — hvala Bogu — niti ni veliko (od 1920). Poleg tega pa me matra že pol mesca hud prehlad in kašelj. Najprej sem jemal nek rezistentni penicilin, danes pa sem dobil cefuroksim, ki že deluje in upam, da me Matilda še ne bo pošlatala. Malo se spomni mojega zdravja, okolja in delovanja. Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:47, 21. april 2026 (CEST) Seveda, svoje projekte vsekakor spravi pod wikistreho. Če pa kasneje kdaj utegneš, pa ti bom hvaležen. Bog naj ti čimprej povrne zdravje. Lepo drugače, da pišeš življenjepise o pravoslavnih škofih. Glede Gavrilove posvetitve cerkve pa: ali je možno, da jo je kljub vsemu on posvetil, čeprav takrat še ni nosil naziva patriarh? Bi bilo mogoče možno, da je bil takrat že imenovan za patriarha, ne pa še umeščen? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 23:52, 21. april 2026 (CEST) :Ne. Jaz imam knjigo iz 1970, kjer je vse točno opisano. To je vse citirano. Vsa svetišča in drugo na Beograjski trdnjavi. Glede njegove umestitve je razumljivo, da so dolgo čakali po cirkusih v zvezi s Konkordatno krizo, ki je skoraj nesla Jugoslavijo. Primitivno kot pri levičarjih, čeprav so bili tu voditelji SPC desničarji - divje po balkansko (prkos, inat, bez pameti). Zato je razumljivo, da je po Varnavovi smrti julija 1937 bil izvoljen njegov naslednik šele februarja 1938. Tu niso problem viri, ampak površnost. Podobna je bila tudi nemščina pri opisu Cerkve sv. Marka (ko pride na vrsto, jo bom lepo obdelal). Ko sem to omenil pri neki svoji sliki, so to katastrofalno skrpucalo kmalu popravili. Po mojem bi bilo treba na ploščo napisati najprej točen datum posvetitve, nato pa tudi škofa-vikarja, ki jo je posvetil. To je malenkost: v tem pa so osnove dialoga. Zato ekumenski dialog ne gre naprej. Pravoslavno duhovnščino je med drugim izobraževala (podobno kot oficirski kader) Beograjska Politika, poleg tega pa ruski šovinizem. Lep primer se vidi pri Nikolaju Velimiroviću, ki je bil evropsko vzgojen - in so ga poslali na "prevzgojo" v Rusijo, kjer se je navzel sovraštva do Zahoda in do katoličanov. To je bilo potem usodno za Konkordatno krizo, pa tudi za vojaški udar, ki je Jugo pahnil v vojno. Tisti napis so verjetno reda radi dali gor, ko so bili končani mozaiki (1983), lahko pa tudi pozneje. Ti veš, da današnja mladina malo bere in to je socialistična generacija, ki jih niso preveč zanimali viri ali pa do njih niso prišli. To v članku poudarjam prav zato, ker iz tega neznanja in nepoznavanja drugih se rodi nezaupanje, iz nezaupanja pa pride napadalnost in sovraštvo, ki je razbila tudi Jugoslavijo. Če bi bilo iskreno medsebojno poznavanje, bi bilo možno tudi večje sodelovanje. Če na primer pri SPC izpodbiješ eno "njihovo" točko, potem vse pride pod vprašaj, in bi se morali končno zamisliti, da na Zahodu in posebej pri katoličanih le ni vse tako narobe in da niso njihove trditve tako neumne, kot jih navadno prikazujejo. V zvezi s tem sem pri Cerkvi sv. Pertke zelo obširno obdelal tudi pitnost svete vodice, na kaj je opozoril neki njihov časopis. Mislim, da bo tudi dialog bolj mogoč, če bo slonel na trdnih dejstvih, kot je dajal že Slomšek: Cerkev in šola sestri sta dve ena brez druge biti ne sme! Tam pa hienski zavod stalno opozarja, da tista voda ni pitna, oni pa nič, ko da nimajo dovolj dohodkov! Pa bi bila potrebna le malenkost, za popolno prečiščevanje tiste vode. Če se takih reči ne bo sproti reševalo, potem pridejo miti, ki niso nič manj nevarni pri kristjanih kot pri muslimanih, pa tudi v politiki itd. Jaz nobene trditve ne jemljem "zdravo za gotovo", ampak pregledam čim več virov, tudi v drugih jezikih. Tako sem neke zanimive ugotovitve našel tudi pri bolgarski Wikipediji. Hvala za opombo. V članku je navedeno po virih. Še 27. marec 1941: Pavel ni bil izdajalec, ampak edini trezni državnik, ki bi lahko Jugo obvaroval pred propadom in sledečo katastrofo. Angleži pa so gledali le nase in svoje koristi ne le takrat, ampak tudi po vojni, ko so razorožene stotisoče hladnokrvno izročili koljačem. Vsekakor je bil udar v tistih okoliščinah politično neodgovorno dejanje, pa čeprav ga še danes slavijo. Podobno je neodgovorno od uprave sv. Petke, da ne uredi zadeve s prečiščevanjem sv. vodice, čeprav znanost, tj. higienski zavod, že leta na to opozarja. Če bom našel časa, bom ti dve "ugotovitvi" glede Cerkve sv. Petke dal tudi na srbsko in angleško Wikipedijo. "Amicus Cato amicus Plato, amicitior veritas!"@ [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:39, 23. april 2026 (CEST) == Avtobiografije == Zdravo, sem prebral tvoj komentar na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Naj pripomnem, da predlog trenutno zadeva le prispevke uporabnikov, ki so napisali članke o sebi in ne uporabe avtoportretov ali avtobiografij za vire, tako da predlagan sprememba pravil ne bi vplivala na tvoje delo. Skratka, tebi v vednost. Lep vikend še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:37, 6. junij 2026 (CEST) lmak4zdwhps0akrjkxlz824s7z0t268 0 280991 6685568 5934065 2026-06-05T13:41:40Z Engelbert 76895 pp, zp 6685568 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Oliver Frederick Gillian Hogg |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1946]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Oliver Frederick Gillian Hogg''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1887]], † [[1979]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hogg/Oliver_Frederick_Gillian/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hogg, Oliver Frederick Gillian}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 9nxszqi1cnxz838nljgom3emqkcufzg 0 280992 6685572 5931144 2026-06-05T13:47:17Z Engelbert 76895 pp, zp 6685572 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Harold Hogshaw |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Harold Hogshaw''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1896]], † [[1968]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hogshaw/John_Harold/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hogshaw, John Harold}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] h9cnqv02d0jhdvhvboinm26jsx2cmvg 0 280993 6685575 5939628 2026-06-05T13:54:37Z Engelbert 76895 pp, zp 6685575 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=William Corson Holden |lived= |image= |caption= |nickname=»Bill« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1946]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''William Corson Holden''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[10. februar]] [[1893]], † [[15. marec]] [[1955]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Holden/William_Corson/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Holden, William Corson}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] i2v4fhdw52xwygtxrut0dgsb06e4nrn 0 280994 6685585 5931079 2026-06-05T14:17:58Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6685585 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Charles Francis Holland |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1915–1951 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Charles Francis Holland''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[21. november]] [[1897]], † [[17. marec]] [[1965]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Holland/John_Charles_Francis/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Holland, John Charles Francis}} [[Kategorija:Rojeni leta 1897]] [[Kategorija:Umrli leta 1965]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] m1kgi2wbq6s8dbodpauf2gf841uj7mc 6685593 6685585 2026-06-05T14:22:57Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685593 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Charles Francis Holland |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1915–1951 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Charles Francis Holland''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[21. november]] [[1897]], † [[17. marec]] [[1965]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Holland/John_Charles_Francis/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Holland, John Charles Francis}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Flying Cross (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] 23gzb05dc1z13jtw0hl3srj8582jbe8 0 280995 6685577 5927756 2026-06-05T14:04:31Z Engelbert 76895 pp, zp 6685577 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edward Milner Holland |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Edward Milner Holland''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[8. september]] [[1902]], † [[2. november]] [[1969]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Holland/Edward_Milner/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Holland, Edward Milner}} [[Kategorija:Rojeni leta 1902]] [[Kategorija:Umrli leta 1969]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 8skt4731vu76g8wpig8vgssxl01nk6m 6685580 6685577 2026-06-05T14:06:53Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685580 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edward Milner Holland |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Edward Milner Holland''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[8. september]] [[1902]], † [[2. november]] [[1969]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Holland/Edward_Milner/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Holland, Edward Milner}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda Isabele Katoliške]] o3oj31liw8b5e41x8wind81m850uils 0 280996 6685903 6455613 2026-06-06T07:37:47Z Engelbert 76895 pp, zp 6685903 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Leslie Chasemore Hollis |lived= |image= |caption= |nickname=»Jo« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Naval ensign of the United Kingdom.svg|25px|Pomorska zastava Združenega kraljestva]] [[Kraljeva vojna mornarica]] |service= |serviceyears=1914–1952 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands=[[Komandant general Kraljevih marincev]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Leslie Chasemore Hollis''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[9. februar]] [[1897]], † [[9. avgust]] [[1963]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hollis/Leslie_Chasemore/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hollis, Leslie Chasemore}} [[Kategorija:Rojeni leta 1897]] [[Kategorija:Umrli leta 1963]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] qcon0ilm8t58txhhastaz0ytnuqmjic 6685904 6685903 2026-06-06T07:39:58Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685904 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Leslie Chasemore Hollis |lived= |image= |caption= |nickname=»Jo« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Naval ensign of the United Kingdom.svg|25px|Pomorska zastava Združenega kraljestva]] [[Kraljeva vojna mornarica]] |service= |serviceyears=1914–1952 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands=[[Komandant general Kraljevih marincev]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Leslie Chasemore Hollis''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[9. februar]] [[1897]], † [[9. avgust]] [[1963]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hollis/Leslie_Chasemore/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hollis, Leslie Chasemore}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Generali Kraljevih marincev]] 3p7jt8yezab1345fp1unz5rkndzde8r 0 280997 6685949 5932085 2026-06-06T09:48:57Z Engelbert 76895 pp, zp 6685949 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Leonard Geoffrey Holmes |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1953 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Leonard Geoffrey Holmes''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[15. november]] [[1899]], † [[11. januar]] [[1985]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Holmes/Leonard_Geoffrey/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Holmes, Leonard Geoffrey}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] rvpprfg4cs7rxr1w10wmf4d5gv9qul0 0 280998 6685950 5933961 2026-06-06T09:54:47Z Engelbert 76895 pp, zp 6685950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Noel Galway Holmes |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1912–1946 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Noel Galway Holmes''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. december]] [[1891]], † [[24. december]] [[1982]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Holmes/Noel_Galway/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Holmes, Noel Galway}} [[Kategorija:Rojeni leta 1891]] [[Kategorija:Umrli leta 1982]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 4qc3k3zo5trq42gwa9h4ub1467z2d3n 6685951 6685950 2026-06-06T10:00:36Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 8 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685951 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Noel Galway Holmes |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1912–1946 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Noel Galway Holmes''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. december]] [[1891]], † [[24. december]] [[1982]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Holmes/Noel_Galway/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Holmes, Noel Galway}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] kf05lhts6bykrph6p2dc0ova7yndiws 0 280999 6685965 5939651 2026-06-06T10:59:33Z Engelbert 76895 pp, zp 6685965 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=William George Holmes |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1911–1945 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''William George Holmes''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[20. avgust]] [[1892]], † [[16. januar]] [[1969]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Holmes/William_George/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Holmes, William George}} [[Kategorija:Rojeni leta 1892]] [[Kategorija:Umrli leta 1969]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] hytf2i1fg4vhoxtur9q9wg20975sciv 6685967 6685965 2026-06-06T11:02:34Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685967 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=William George Holmes |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1911–1945 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''William George Holmes''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[20. avgust]] [[1892]], † [[16. januar]] [[1969]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Holmes/William_George/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Holmes, William George}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] kl474ffbsyqaj98lnpamtdec44wc043 0 281000 6685970 5935270 2026-06-06T11:11:16Z Engelbert 76895 pp, zp 6685970 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Rubert Edward Holmes a Court |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1941]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Rubert Edward Holmes a Court''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[6. februar]] [[1882]], † [[15. maj]] [[1958]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Holmes_a_Court/Rubert_Edward/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Holmes a Court, Rubert Edward}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 2c5r7fco8icxeujxwudjey9rug1t5ww 0 281001 6685972 5931787 2026-06-06T11:14:46Z Engelbert 76895 pp, zp 6685972 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Kenneth Archibald Holmes-Tarn |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Kenneth Archibald Holmes-Tarn''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1898]], † [[22. april]] [[1971]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Holmes-Tarn/Kenneth_Archibald/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Holmes-Tarn, Kenneth Archibald}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] kv8opee3yjoas5uo5jommz4t68hppjc 0 281002 6685977 5926423 2026-06-06T11:20:32Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685977 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Arthur Wilmot Wadeson Holworthy |lived= |image=<!-- WD --> |caption= |nickname=»Hol« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|20px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands=[[10. indijska brigada (Združeno kraljestvo)|10. indijska brigada]]<br>[[6. indijska divizija (Združeno kraljestvo)|6. indijska divizija]]<br>[[4. indijska divizija (Združeno Kraljestvo)|4. indijska divizija]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[vojaški križec (Združeno kraljestvo|vojaški križec]] [[Slika:Military Cross.jpg|25px|MC]]<br>[[Distinguished Service Order (Združeno kraljestvo)|DSO]] [[Slika:Dso-ribbon.png|25px|]] |relations= |laterwork= }} '''Arthur Wilmot Wadeson Holworthy''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1897]], † [[1983]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Holworthy/Alan_Wilmot_Wadeson/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Holworthy, Arthur Wilmot Wadeson}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] 0inhkzcvjq2gbmh3z4r0il40tl0l6ew 0 281003 6685979 5930163 2026-06-06T11:34:36Z Engelbert 76895 pp, zp 6685979 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Herbert Ralph Hone |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1915–1920<br>1941–1956 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Herbert Ralph Hone''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[3. maj]] [[1896]], † [[28. november]] [[1992]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hone/Herbert_Ralph/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hone, Herbert Ralph}} [[Kategorija:Rojeni leta 1896]] [[Kategorija:Umrli leta 1992]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] tccgl0mem54mkosuvp16m8qywtupmkj 6685980 6685979 2026-06-06T11:37:45Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685980 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Herbert Ralph Hone |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1915–1920<br>1941–1956 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Herbert Ralph Hone''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[3. maj]] [[1896]], † [[28. november]] [[1992]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hone/Herbert_Ralph/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hone, Herbert Ralph}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Teritorialne vojske (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Londonu]] mzq53mblchs8di27s8si0f3xj5gkg4k 0 286381 6685825 6685305 2026-06-05T22:06:36Z JustMeVale 257135 manjši pravopisni popravki in navedba virov v zunanjih povezavah 6685825 wikitext text/x-wiki '''Digitalna humanistika''' predstavlja interdisciplinarno področje, ki združuje sodobno tehnologijo s [[Humanizem|humanistično]] tradicijo, s čimer omogoča globlji vpogled v [[umetnost]], [[Književnost|literaturo]], [[Filozofija|filozofijo]], [[arheologija|arheologijo]], [[glasba|glasbo]], [[kultura|kulturo,]] [[zgodovina|zgodovino]] in druge kompleksne izraze človeške kulture skozi prizmo digitalne analize, ki jih nudita [[računalništvo|računalniška obdelava podatkov]] (pridobivanje podatkov, [[računalniška analiza]], [[vizualizacija]]) in [[računalništvo|računalniško založništvo]] (elektronske objave). Ivana Zajc v elektronskem učbeniku ''[https://books.ung.si/digitalnahumanistika/ Digitalna humanistika in literatura]'' (Zajc, 2023) digitalno humanistiko opredeljuje kot stičišče, znotraj katerega raziskovalci uporabljajo računalniške tehnologije za odgovarjanje na vprašanja, ki so bila tradicionalno v domeni [[Humanistika|humanističnih ved]], pri čemer se njeno delovanje osredotoča na dva ključna vidika: na ustvarjanje digitalnih virov in dostop do njih ter na napredno analizo teh digitalnih materialov. Na področju [[Literarna veda|literarne vede]] to pomeni, da delo sodobnega raziskovalca poleg klasične interpretacije besedil danes obsega še razvoj in implementacijo algoritmov, kodiranje, upravljanje informacij ter vizualizacijo omrežij, kar odpira nove metodološke pristope (npr. [[oddaljeno branje]] in računalniško stilometrijo) za globlje razumevanje in ohranjanje literarne dediščine v digitalnem svetu (Zajc, 2023). == Opredelitev in razvoj digitalne humanistike (DH) == Čeprav v strokovni javnosti še ni dosežen konsenz o enotni definiciji digitalne humanistike (DH), jo raziskovalci soglasno označujejo za inherentno interdisciplinarno področje, ki vzpostavlja sinergijo med [[Humanistika|humanističnimi študijami]] in informacijsko tehnologijo. V mednarodnem prostoru se uveljavljajo različni teoretični in praktični pristopi. Tako se praktični in empirični vidiki opisani v delu [https://books.google.si/books?id=Hla3uAAACAAJ&q=Digital+Humanities+in+practice&redir_esc=y#v=onepage&q&f=true ''Digital Humanities in Practice'' (2012)]. Warwick s sodelavci podaja definicijo, po kateri digitalna humanistika predstavlja »uporabo računalniških ali digitalnih metod pri humanističnem raziskovanju oziroma aplikacijo humanističnih metodoloških aparatov pri analizi digitalnih objektov in fenomenov«. Kritičen in epistemološki vidik pa predstavlja zbornik ''[https://web.archive.org/web/20190512181840/http://dhdebates.gc.cuny.edu/debates/2 Debates in the Digital Humanities]'' (2012), kjer področja ne zamejujejo s fiksno definicijo, temveč ga razumejo kot dinamičen diskurzivni prostor. Digitalna humanistika tukaj presega zgolj instrumentalno rabo računalniških orodij – interpretirana je kot kritično polje, ki preučuje transformacijo narave znanja, raziskovalnih procesov in pedagogike pod vplivom digitalizacije. Digitalna humanistika predstavlja presečišče teorije in prakse, kjer se tradicionalna humanistična vprašanja soočajo z novimi modelitetami produkcije, distribucije in analize informacij. V slovenskem prostoru je v učbeniku Digitalna humanistika in literatura izpostavljeno, da se je področje izoblikovalo kot interdisciplinarno stičišče med klasičnem preučevanjem človeške kulture ter sodobno informacijsko znanostjo. V obdobju tako imenovanih »masovnih podatkov« (big data) in vsesplošne digitalne mediacije, ko tehnologija omogoča kvantificiranje raznolikih vidikov človeškega bivanja, digitalna humanistika odpira nove metodološke horizonte za kompleksno obdelavo in interpretacijo kulturnih ter družbenih podatkov [[Slika:Primer analize Cankarjevega romana Podobe iz sanj s programom Voyant Tools..png|627x627_pik]] Slika 1: Primer analize Cankarjevega romana Podobe iz sanj s programom Voyant Tools. == Začetki oddaljenega branja == Zgodba humanističnega računalništva se je pričela s pionirskim delom italijanskega jezuitskega duhovnika Roberta Buse, ki je leta 1949 s pomočjo Thomasa J. Watsona iz podjetja IBM zastavil projekt Index Thomisticus. Njegovo delo je postavilo temelje za strojno obdelavo besedil, pri čemer se Busa ni zadovoljil zgolj s preprostim iskanjem grafičnih besednih oblik, temveč je vztrajal pri polavtomatski lemitizaciji in izjemno visokih znanstvenih standardih. V tem zgodnjem obdobju, ki je trajalo do začetka sedemdesetih let, so raziskovalci kljub tehnološkim omejitvam luknjanih kartic, papirnatih trakov in paketne obdelave podatkov začeli uporabljati računalnike za zahtevnejše statistične analize avtorstva in sloga, kar je v humanistične vede vneslo sistematičnost in metodološko strogost. ''Konsolidacija in institucionalizacija področja'' V sedemdesetih in pravi polovici osemdesetih let je sledilo obdobje konsolidacije, v katerem se je področje trdno usidralo v akademsko okolje skozi stanovitev ključnih strokovnih združenj, kot sta ALLC v Evropi in ACH v Severni Ameriki. Tehnološki napredek je prinesel prehod z magnetnih trakov na disketno shranjevanje, kar je omogočilo razvoj generične programske opreme, kot je vil Oxford Concordance Program (OCP), ki so ga lahko uporabili znanstveniki brez znanja programiranja. V tem času so nastali tudi prvi pomembni digitalni arhivi in banke podatkov, med katerimi izstopa Oxfordski besedilni arhiv (OTA) in Thesaurus Linguae Graecae (TLG), ki sta raziskovalcem klasičnih jezikov in književnosti ponudila vire nepredstavljivega pomena. ''Vpliv osebnih računalnikov in pobuda TEI'' Prelomnico v razvoju so prinesla osemdeseta leta s pojavom osebnih računalnikov in elektronske pošte, kar je znanstvenike osvobodilo odvisnosti od velikih računalniških centrov in omogočilo neposredno globalno sodelovanje. Grafični vmesniki so končno omogočili enostavno delo z nestandardnimi pisavami, kot je grščina ali cirilica, medtem ko so elektronski forumi, kot je Humanist, postali srce nastajajoče skupnosti. Najpomembnejši intelektualni napredek tega časa je predstavljala pobuda Text Encoding Initiative (TEI), ki je na podlagi jezika SGML razvila standardiziran sistem za kodiranje in izmenjavo elektronskih besedil. Ta projekt ni le rešil kaosa nezdružljivih formatov, temveč tudi spodbudil globoke razprave o teoriji označevanja in digitalni reprezentaciji humanističnega znanja. ''Digitalna humanistika v dobi interneta'' Z vzponom svetovnega spleta v devetdesetih letih se je fokus področja premaknil k digitalnim knjižnicam, spletnemu založništvu in multimedijski predstavitvi kulturne dediščine. Internet je omogočil nastanek nelinearnih znanstvenih izdaj in arhivov, kjer so besedila povezana s slikami rokopisov, zvokom in videoposnetki, kar je k sodelovanju pritegnilo tudi knjižničarje in arhiviste. Ob koncu desetletja so se pojavili prvi formalni študijski programi na uglednih univerzah, kar je humanističnemu računalništvu podelilo dokončno akademsko legitimnost. Današnja disciplina, imenovana digitalna humanistika, predstavlja zrel preplet tehnološke inovativnosti in tradicionalnih znanstvenih vrednot, ki v digitalni dobi odpira povsem nove poti za razumevanje človeške kulture. Zajc predstavita še daljšo časovno os in pravi, da čeprav se uradna zgodovina digitalne humanistike pogosto začenja z letom 1949, se korenine povezovanja humanistike in tehnologije raztezajo mnogo globlje v preteklost. Že pred približno 300 leti so se v pisni komunikaciji na daljavo pojavili prvi zametki poigravanja z besedilom, kar se je v baroku stopnjevalo z eksperimentalnim pometavanjem črk na papirju kot konceptualnim predhodnikom računalniškega procesiranja. Ključni premik še vedno predstavlja odkritje, da lahko računalniški stroji poleg številk obdelujejo tudi črke, kar se zgodi v 19. stoletju. V sredini 20. stoletja pa se je dodatno uveljavilo procesiranje slike in zvoka, kar je v 70. letih vodilo do prvih poskusov e-poštne umetnosti. Osemdeseta leta so zaznamovale interaktivne instalacije, kot je Shawov ''Legible City (link)'' (1989), medtem ko so se v 90. letih študiji književnosti in zgodovine v digitalnem okolju še razvijali ločeno, vse do razmaha svetovnega spleta, ki je prinesel hiper-romane, spletno poezijo in klepetalno gledališče. Po letu 2000 sta se obe vedi začeli tesno povezovati, e-literatura pa se je preselila na družbena omrežja in pretočne platforme kot prostor za aktivistične in manjšinske agende. Danes digitalna humanistika deluje v dobi velikih podatkov in umetne inteligence, kjer s pomočjo strojnega branja, kulturomike ter navidezne resničnosti kritično analizira, kako algoritmi strukturirajo pomene v sodobni digitalni družbi. == '''Vrednote in metode digitalne humanistike''' == Honn Josh opredeljuje sledeče [https://web.archive.org/web/20150919224700/http://sites.northwestern.edu/guidetodh/values-methods/ vrednote in metode] digitalne humanistike: Digitalna humanistika ni le uporaba orodij, temveč skupnost praks, ki jih povezujejo naslednje ''vrednote'': * '''Kritičnost in teorija:''' DH temelji na humanistični tradiciji, a hkrati kritično ocenjuje sama digitalna orodja in tehnologije, ki jih uporablja. * '''Iterativnost in eksperimentiranje:''' Poudarek je na nenehnem izpopolnjevanju projektov, dopuščanju tveganj in sprejemanju neuspeha kot dela raziskovalnega procesa. * '''Sodelovanje:''' Preseganje individualnega avtorstva; vključuje mreže strokovnjakov (raziskovalci, programerji, knjižničarji, oblikovalci). * '''Multimodalnost:''' Uporaba različnih formatov (besedilo, zvok, video) za performativno podajanje argumentov. * '''Odprtost:''' Težnja k javni dostopnosti, licencam ''Creative Commons'' in odprtim oblikam objavljanja. Metodologije digitalne humanistike so raznolike in se pogosto osredotočajo na procese ter nove načine interpretacije podatkov: Analiza in interpretacija besedil: * '''Obogatene izdaje:''' Digitalno kodirana besedila, odprta za nenehne revizije in komentarje. * '''Oddaljeno branje (Distant Reading):''' Analiza ogromnih korpusov besedil za odkrivanje vzorcev in trendov, ki jih s klasičnim branjem ne zaznamo. Delo s podatki in vizualizacija * '''Kulturna analitika:''' Podatkovno rudarjenje in agregacija kulturnih materialov v novih vizualnih oblikah. * '''Vizualizacija podatkov in kartiranje (GIS):''' Uporaba grafičnih prikazov, simulacij in geografskih informacijskih sistemov za prostorsko razumevanje podatkov. Nove oblike znanja in arhivov * '''Kritično kuriranje:''' Argumentirano zbiranje in predstavljanje digitalnih virov. * '''Animirani arhiv:''' Preobrazba statičnih zbirk v interaktivne, virtualne izkušnje. * '''Igre in simulacije:''' Uporaba virtualnih okolij za raziskovanje zgodovinskih in humanističnih tem. Infrastruktura in kritika medijev * '''Študije kode in platform:''' Raziskovanje programske opreme in algoritmov kot kulturnih objektov. * '''Kultura remiksa:''' Digitalna vsebina kot predmet nenehne ponovne uporabe, vzorčenja in migracije. * '''Vseprisotna štipendija:''' Premik od tiska k nenehnim, odprtim in razpršenim oblikam znanstvenega objavljanja. == Orodja digitalne humanistike == == Cilji == Digitalna humanistika si prizadeva za vnos [[tehnologija|tehnologije]] v svoje [[stroka|strokovne]] aktivnosti, npr. v [[besedilna analiza|besedilno analizo]], [[GIS]], medsebojno sodelovanje strokovne skupnosti, [[interaktivnost|interaktivne]] [[računalniška igra|igre]] in [[večpredstavnost]] (multimedialnost) v tradicionalnih umetnostnih in humanističnih smereh, kot so že v navadi v sodobnih [[družboslovje|družbenih vedah]]. Eden izmed ciljev digitalne humanistike je, da bi se humanistika ne sukala le okoli besedil in člankov, ampak da bi vključevala tudi večpredstavne vsebine, elektronske podatkovne baze in [[dinamika|dinamičnega okolja]]. Dinamični strokovni dokument ne bi več izgledal kot [[enodimenzionalnost|enodimenzionalna]] [[pripoved]]. Trenutno je uradno priznavanje digitalnega dela v humanistiki s strani [[znanost|znanstvenikov]] še nekoliko problematično in povezano z nizkim položajem, ki ga po navadi določijo delom množične [[ljudska kultura|(ljudske) kulture]] – večpredstavnost, računalniške datoteke, interaktivne igre in ostali vizualni prenosniki – in se sicer uporabljajo le za zabavo. Naraščajoče število pomembnih znanstvenih študij v digitalni humanistiki pa kaže, da je priznanje neizogibno ter da je nujno potrebno razumevanje in ohranjanje teh računalniških predmetov znanja. 18. marec je dan digitalne humanistike. Na ta dan se piše tudi blog o tem, iz česa digitalna humanistika sploh je. ==Standardi== Zaradi povezovalne in strokovne narave digitalnih znanstvenih študij znanstvenike predvsem zanimajo [[odprti standard|odprti standardi]] in splošne, trajne rešitve za znanstvene potrebe družbe. Digitalna humanistika se raje ne zanaša na ustaljena [[računalniška orodja|orodja]] niti na pisanje specializiranega [[računalniški program|programa]] za neko nalogo v enem samem projektu, ampak uporablja že obstoječe strokovno poznavanje tematike ter orodij, ki so [[Prosta programska oprema|prosto dostopna]] in prilagojena uporabnikom, ter na tej osnovi gradi rešitve, ki se lahko spreminjajo in do katerih široka družba lahko prosto dostopa. ==Revije digitalne humanistike== * ''Literary and Linguistic Computing'' * ''Text Technology'' * ''Digital Studies'' * ''Digital Medievalist'' * ''Digital Humanities Quarterly'' * ''Southern Spaces'' == Viri == * Drucker, J., Kim D., Salehian I. (2014). [https://web.archive.org/web/20140929104623/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=13 Introduction to Digital Humanities] * Zajc I. in Peter P. (2023). [https://ung.si/sl/zalozba/43/digitalna-humanistika-in-literatura/ Digitalna humanistika in literatura]. Založba Univerza v Novi Gorici, Nova Gorica. ==Glej tudi== *[[:v:sl:Digitalna humanistika na Slovenskem|Digitalna humanistika na Slovenskem]] *[[kulturomika]] ==Zunanje povezave== *[http://dhhumanist.org Humanist Discussion Group] *A Companion to Digital Humanities. Uredila Susan Schreibman, Ray Siemens in John Unsworth: Dostopno na spletnem naslovu:https://companions.digitalhumanities.org/DH/?chapter=content/9781405103213_chapter_1.html *''Digital Humanities in Practice.'' Dostopno na spletnem naslovu: https://books.google.si/books?id=Hla3uAAACAAJ&q=Digital+Humanities+in+practice&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false *''Debates in the Digital Humanities.'' Dostopno na spletnem naslovu:https://web.archive.org/web/20190512181840/http://dhdebates.gc.cuny.edu/debates/2 *Values and Methods. Honn Josh: Dostopno na spletnem naslovu: https://web.archive.org/web/20150919224700/http://sites.northwestern.edu/guidetodh/values-methods/ * Predmet Digitalna humanistika, ki se izvaja od 2014/15 na Univerzi v Novi Gorici (magistrski program Slovenistika, smer Literarne vede [http://www.ung.si/dh www.ung.si/dh]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}). * Michael Piotrowski: [https://dl.gi.de/bitstream/handle/20.500.12116/17004/INF-DH-2018_paper_7.pdf Digital Humanities: An Explication, 2018] * Zajc Ivana in Peter Purg: Digitalna humanistika in literatura: Dostopno na spletnem naslovu: https://books.ung.si/digitalnahumanistika/ {{normativna kontrola}} {{škrbina}} [[Kategorija:Digitalna humanistika| ]] sk9xdnxb6xipyvpb538tvhmjfkx12r5 6685946 6685825 2026-06-06T09:40:32Z Maučec T 258865 /* Orodja digitalne humanistike */ 6685946 wikitext text/x-wiki '''Digitalna humanistika''' predstavlja interdisciplinarno področje, ki združuje sodobno tehnologijo s [[Humanizem|humanistično]] tradicijo, s čimer omogoča globlji vpogled v [[umetnost]], [[Književnost|literaturo]], [[Filozofija|filozofijo]], [[arheologija|arheologijo]], [[glasba|glasbo]], [[kultura|kulturo,]] [[zgodovina|zgodovino]] in druge kompleksne izraze človeške kulture skozi prizmo digitalne analize, ki jih nudita [[računalništvo|računalniška obdelava podatkov]] (pridobivanje podatkov, [[računalniška analiza]], [[vizualizacija]]) in [[računalništvo|računalniško založništvo]] (elektronske objave). Ivana Zajc v elektronskem učbeniku ''[https://books.ung.si/digitalnahumanistika/ Digitalna humanistika in literatura]'' (Zajc, 2023) digitalno humanistiko opredeljuje kot stičišče, znotraj katerega raziskovalci uporabljajo računalniške tehnologije za odgovarjanje na vprašanja, ki so bila tradicionalno v domeni [[Humanistika|humanističnih ved]], pri čemer se njeno delovanje osredotoča na dva ključna vidika: na ustvarjanje digitalnih virov in dostop do njih ter na napredno analizo teh digitalnih materialov. Na področju [[Literarna veda|literarne vede]] to pomeni, da delo sodobnega raziskovalca poleg klasične interpretacije besedil danes obsega še razvoj in implementacijo algoritmov, kodiranje, upravljanje informacij ter vizualizacijo omrežij, kar odpira nove metodološke pristope (npr. [[oddaljeno branje]] in računalniško stilometrijo) za globlje razumevanje in ohranjanje literarne dediščine v digitalnem svetu (Zajc, 2023). == Opredelitev in razvoj digitalne humanistike (DH) == Čeprav v strokovni javnosti še ni dosežen konsenz o enotni definiciji digitalne humanistike (DH), jo raziskovalci soglasno označujejo za inherentno interdisciplinarno področje, ki vzpostavlja sinergijo med [[Humanistika|humanističnimi študijami]] in informacijsko tehnologijo. V mednarodnem prostoru se uveljavljajo različni teoretični in praktični pristopi. Tako se praktični in empirični vidiki opisani v delu [https://books.google.si/books?id=Hla3uAAACAAJ&q=Digital+Humanities+in+practice&redir_esc=y#v=onepage&q&f=true ''Digital Humanities in Practice'' (2012)]. Warwick s sodelavci podaja definicijo, po kateri digitalna humanistika predstavlja »uporabo računalniških ali digitalnih metod pri humanističnem raziskovanju oziroma aplikacijo humanističnih metodoloških aparatov pri analizi digitalnih objektov in fenomenov«. Kritičen in epistemološki vidik pa predstavlja zbornik ''[https://web.archive.org/web/20190512181840/http://dhdebates.gc.cuny.edu/debates/2 Debates in the Digital Humanities]'' (2012), kjer področja ne zamejujejo s fiksno definicijo, temveč ga razumejo kot dinamičen diskurzivni prostor. Digitalna humanistika tukaj presega zgolj instrumentalno rabo računalniških orodij – interpretirana je kot kritično polje, ki preučuje transformacijo narave znanja, raziskovalnih procesov in pedagogike pod vplivom digitalizacije. Digitalna humanistika predstavlja presečišče teorije in prakse, kjer se tradicionalna humanistična vprašanja soočajo z novimi modelitetami produkcije, distribucije in analize informacij. V slovenskem prostoru je v učbeniku Digitalna humanistika in literatura izpostavljeno, da se je področje izoblikovalo kot interdisciplinarno stičišče med klasičnem preučevanjem človeške kulture ter sodobno informacijsko znanostjo. V obdobju tako imenovanih »masovnih podatkov« (big data) in vsesplošne digitalne mediacije, ko tehnologija omogoča kvantificiranje raznolikih vidikov človeškega bivanja, digitalna humanistika odpira nove metodološke horizonte za kompleksno obdelavo in interpretacijo kulturnih ter družbenih podatkov [[Slika:Primer analize Cankarjevega romana Podobe iz sanj s programom Voyant Tools..png|627x627_pik]] Slika 1: Primer analize Cankarjevega romana Podobe iz sanj s programom Voyant Tools. == Začetki oddaljenega branja == Zgodba humanističnega računalništva se je pričela s pionirskim delom italijanskega jezuitskega duhovnika Roberta Buse, ki je leta 1949 s pomočjo Thomasa J. Watsona iz podjetja IBM zastavil projekt Index Thomisticus. Njegovo delo je postavilo temelje za strojno obdelavo besedil, pri čemer se Busa ni zadovoljil zgolj s preprostim iskanjem grafičnih besednih oblik, temveč je vztrajal pri polavtomatski lemitizaciji in izjemno visokih znanstvenih standardih. V tem zgodnjem obdobju, ki je trajalo do začetka sedemdesetih let, so raziskovalci kljub tehnološkim omejitvam luknjanih kartic, papirnatih trakov in paketne obdelave podatkov začeli uporabljati računalnike za zahtevnejše statistične analize avtorstva in sloga, kar je v humanistične vede vneslo sistematičnost in metodološko strogost. ''Konsolidacija in institucionalizacija področja'' V sedemdesetih in pravi polovici osemdesetih let je sledilo obdobje konsolidacije, v katerem se je področje trdno usidralo v akademsko okolje skozi stanovitev ključnih strokovnih združenj, kot sta ALLC v Evropi in ACH v Severni Ameriki. Tehnološki napredek je prinesel prehod z magnetnih trakov na disketno shranjevanje, kar je omogočilo razvoj generične programske opreme, kot je vil Oxford Concordance Program (OCP), ki so ga lahko uporabili znanstveniki brez znanja programiranja. V tem času so nastali tudi prvi pomembni digitalni arhivi in banke podatkov, med katerimi izstopa Oxfordski besedilni arhiv (OTA) in Thesaurus Linguae Graecae (TLG), ki sta raziskovalcem klasičnih jezikov in književnosti ponudila vire nepredstavljivega pomena. ''Vpliv osebnih računalnikov in pobuda TEI'' Prelomnico v razvoju so prinesla osemdeseta leta s pojavom osebnih računalnikov in elektronske pošte, kar je znanstvenike osvobodilo odvisnosti od velikih računalniških centrov in omogočilo neposredno globalno sodelovanje. Grafični vmesniki so končno omogočili enostavno delo z nestandardnimi pisavami, kot je grščina ali cirilica, medtem ko so elektronski forumi, kot je Humanist, postali srce nastajajoče skupnosti. Najpomembnejši intelektualni napredek tega časa je predstavljala pobuda Text Encoding Initiative (TEI), ki je na podlagi jezika SGML razvila standardiziran sistem za kodiranje in izmenjavo elektronskih besedil. Ta projekt ni le rešil kaosa nezdružljivih formatov, temveč tudi spodbudil globoke razprave o teoriji označevanja in digitalni reprezentaciji humanističnega znanja. ''Digitalna humanistika v dobi interneta'' Z vzponom svetovnega spleta v devetdesetih letih se je fokus področja premaknil k digitalnim knjižnicam, spletnemu založništvu in multimedijski predstavitvi kulturne dediščine. Internet je omogočil nastanek nelinearnih znanstvenih izdaj in arhivov, kjer so besedila povezana s slikami rokopisov, zvokom in videoposnetki, kar je k sodelovanju pritegnilo tudi knjižničarje in arhiviste. Ob koncu desetletja so se pojavili prvi formalni študijski programi na uglednih univerzah, kar je humanističnemu računalništvu podelilo dokončno akademsko legitimnost. Današnja disciplina, imenovana digitalna humanistika, predstavlja zrel preplet tehnološke inovativnosti in tradicionalnih znanstvenih vrednot, ki v digitalni dobi odpira povsem nove poti za razumevanje človeške kulture. Zajc predstavita še daljšo časovno os in pravi, da čeprav se uradna zgodovina digitalne humanistike pogosto začenja z letom 1949, se korenine povezovanja humanistike in tehnologije raztezajo mnogo globlje v preteklost. Že pred približno 300 leti so se v pisni komunikaciji na daljavo pojavili prvi zametki poigravanja z besedilom, kar se je v baroku stopnjevalo z eksperimentalnim pometavanjem črk na papirju kot konceptualnim predhodnikom računalniškega procesiranja. Ključni premik še vedno predstavlja odkritje, da lahko računalniški stroji poleg številk obdelujejo tudi črke, kar se zgodi v 19. stoletju. V sredini 20. stoletja pa se je dodatno uveljavilo procesiranje slike in zvoka, kar je v 70. letih vodilo do prvih poskusov e-poštne umetnosti. Osemdeseta leta so zaznamovale interaktivne instalacije, kot je Shawov ''Legible City (link)'' (1989), medtem ko so se v 90. letih študiji književnosti in zgodovine v digitalnem okolju še razvijali ločeno, vse do razmaha svetovnega spleta, ki je prinesel hiper-romane, spletno poezijo in klepetalno gledališče. Po letu 2000 sta se obe vedi začeli tesno povezovati, e-literatura pa se je preselila na družbena omrežja in pretočne platforme kot prostor za aktivistične in manjšinske agende. Danes digitalna humanistika deluje v dobi velikih podatkov in umetne inteligence, kjer s pomočjo strojnega branja, kulturomike ter navidezne resničnosti kritično analizira, kako algoritmi strukturirajo pomene v sodobni digitalni družbi. == '''Vrednote in metode digitalne humanistike''' == Honn Josh opredeljuje sledeče [https://web.archive.org/web/20150919224700/http://sites.northwestern.edu/guidetodh/values-methods/ vrednote in metode] digitalne humanistike: Digitalna humanistika ni le uporaba orodij, temveč skupnost praks, ki jih povezujejo naslednje ''vrednote'': * '''Kritičnost in teorija:''' DH temelji na humanistični tradiciji, a hkrati kritično ocenjuje sama digitalna orodja in tehnologije, ki jih uporablja. * '''Iterativnost in eksperimentiranje:''' Poudarek je na nenehnem izpopolnjevanju projektov, dopuščanju tveganj in sprejemanju neuspeha kot dela raziskovalnega procesa. * '''Sodelovanje:''' Preseganje individualnega avtorstva; vključuje mreže strokovnjakov (raziskovalci, programerji, knjižničarji, oblikovalci). * '''Multimodalnost:''' Uporaba različnih formatov (besedilo, zvok, video) za performativno podajanje argumentov. * '''Odprtost:''' Težnja k javni dostopnosti, licencam ''Creative Commons'' in odprtim oblikam objavljanja. Metodologije digitalne humanistike so raznolike in se pogosto osredotočajo na procese ter nove načine interpretacije podatkov: Analiza in interpretacija besedil: * '''Obogatene izdaje:''' Digitalno kodirana besedila, odprta za nenehne revizije in komentarje. * '''Oddaljeno branje (Distant Reading):''' Analiza ogromnih korpusov besedil za odkrivanje vzorcev in trendov, ki jih s klasičnim branjem ne zaznamo. Delo s podatki in vizualizacija * '''Kulturna analitika:''' Podatkovno rudarjenje in agregacija kulturnih materialov v novih vizualnih oblikah. * '''Vizualizacija podatkov in kartiranje (GIS):''' Uporaba grafičnih prikazov, simulacij in geografskih informacijskih sistemov za prostorsko razumevanje podatkov. Nove oblike znanja in arhivov * '''Kritično kuriranje:''' Argumentirano zbiranje in predstavljanje digitalnih virov. * '''Animirani arhiv:''' Preobrazba statičnih zbirk v interaktivne, virtualne izkušnje. * '''Igre in simulacije:''' Uporaba virtualnih okolij za raziskovanje zgodovinskih in humanističnih tem. Infrastruktura in kritika medijev * '''Študije kode in platform:''' Raziskovanje programske opreme in algoritmov kot kulturnih objektov. * '''Kultura remiksa:''' Digitalna vsebina kot predmet nenehne ponovne uporabe, vzorčenja in migracije. * '''Vseprisotna štipendija:''' Premik od tiska k nenehnim, odprtim in razpršenim oblikam znanstvenega objavljanja. == Orodja digitalne humanistike == Orodja digitalne humanistike omogočajo obdelavo, označevanje, analizo in prikaz humanističnega gradiva. Njihova pomembnost je predvsem v tem, da raziskovalcem omogočajo obravnavo večjih količin podatkov, kot bi jih bilo mogoče sistematično pregledati samo z bližnjim branjem. Digitalna orodja sama ne nadomestijo kritične interpretacije, temveč jo dopolnjujejo: računalnik lahko hitro izračuna frekvence, poišče vzorce ali izdela vizualizacijo, človek pa rezultate ovrednoti in razloži v kulturnem, zgodovinskem ali literarnem kontekstu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=69-70|last2=Purg|first2=Peter}}</ref> Med osnovna orodja spadajo sistemi za optično prepoznavanje znakov oziroma OCR, ki pretvarjajo skenirane slike tiskanih ali rokopisnih dokumentov v strojno berljivo besedilo. Takšna orodja so ključna za digitalizacijo arhivskega gradiva, vendar niso nezmotljiva: pri slabem tisku, poškodovanih dokumentih ali starejših pisavah so potrebni ročni popravki. Primer takšnega postopka je projekt o vojaških žrtvah prve svetovne vojne, kjer so raziskovalci iz digitaliziranih seznamov najprej izluščili OCR, nato pa besedilne datoteke pretvorili v XML in jih označili po smernicah TEI. Pomembna so tudi orodja za označevanje besedil. Standard TEI (''Text Encoding Initiative'') določa smernice za kodiranje besedil, pri čemer se označijo struktura, vsebina, osebe, kraji, datumi, različice besedila in drugi podatki. TEI je še posebej uporaben pri digitalnih kritičnih izdajah, saj omogoča bolj natančno iskanje, primerjanje različic in dolgoročno urejanje gradiva.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=173-174|last2=Purg|first2=Peter}}</ref> Za analizo besedil se uporabljajo orodja za stilometrijo, modeliranje tem in vizualizacijo. Stilometrija temelji na statistični obdelavi besedil: meri na primer pogostost besed, dolžino povedi, rabo ločil in druge slogovne značilnosti. Uporablja se pri primerjanju avtorjev, žanrov, obdobij ali pri ugotavljanju avtorstva.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=69-70|last2=Purg|first2=Peter}}</ref> Modeliranje tem pa s pomočjo računalniških postopkov išče skrite tematske vzorce v večjih besedilnih korpusih; uporablja se na primer pri raziskovanju, kako se določene teme spreminjajo glede na čas, spol avtorjev ali literarno obdobje.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=83-87|last2=Purg|first2=Peter}}</ref> Med konkretne primere orodij spadajo Voyant Tools za osnovno besedilno analizo in vizualizacijo, MALLET za modeliranje tem, Transkribus za prepoznavanje in prepisovanje rokopisov, QGIS za prostorske analize ter različni programski jeziki, predvsem Python, R in Java, ki se pogosto uporabljajo pri stilometričnih in korpusnih analizah. == Cilji == Digitalna humanistika si prizadeva za vnos [[tehnologija|tehnologije]] v svoje [[stroka|strokovne]] aktivnosti, npr. v [[besedilna analiza|besedilno analizo]], [[GIS]], medsebojno sodelovanje strokovne skupnosti, [[interaktivnost|interaktivne]] [[računalniška igra|igre]] in [[večpredstavnost]] (multimedialnost) v tradicionalnih umetnostnih in humanističnih smereh, kot so že v navadi v sodobnih [[družboslovje|družbenih vedah]]. Eden izmed ciljev digitalne humanistike je, da bi se humanistika ne sukala le okoli besedil in člankov, ampak da bi vključevala tudi večpredstavne vsebine, elektronske podatkovne baze in [[dinamika|dinamičnega okolja]]. Dinamični strokovni dokument ne bi več izgledal kot [[enodimenzionalnost|enodimenzionalna]] [[pripoved]]. Trenutno je uradno priznavanje digitalnega dela v humanistiki s strani [[znanost|znanstvenikov]] še nekoliko problematično in povezano z nizkim položajem, ki ga po navadi določijo delom množične [[ljudska kultura|(ljudske) kulture]] – večpredstavnost, računalniške datoteke, interaktivne igre in ostali vizualni prenosniki – in se sicer uporabljajo le za zabavo. Naraščajoče število pomembnih znanstvenih študij v digitalni humanistiki pa kaže, da je priznanje neizogibno ter da je nujno potrebno razumevanje in ohranjanje teh računalniških predmetov znanja. 18. marec je dan digitalne humanistike. Na ta dan se piše tudi blog o tem, iz česa digitalna humanistika sploh je. ==Standardi== Zaradi povezovalne in strokovne narave digitalnih znanstvenih študij znanstvenike predvsem zanimajo [[odprti standard|odprti standardi]] in splošne, trajne rešitve za znanstvene potrebe družbe. Digitalna humanistika se raje ne zanaša na ustaljena [[računalniška orodja|orodja]] niti na pisanje specializiranega [[računalniški program|programa]] za neko nalogo v enem samem projektu, ampak uporablja že obstoječe strokovno poznavanje tematike ter orodij, ki so [[Prosta programska oprema|prosto dostopna]] in prilagojena uporabnikom, ter na tej osnovi gradi rešitve, ki se lahko spreminjajo in do katerih široka družba lahko prosto dostopa. ==Revije digitalne humanistike== * ''Literary and Linguistic Computing'' * ''Text Technology'' * ''Digital Studies'' * ''Digital Medievalist'' * ''Digital Humanities Quarterly'' * ''Southern Spaces'' == Viri == * Drucker, J., Kim D., Salehian I. (2014). [https://web.archive.org/web/20140929104623/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=13 Introduction to Digital Humanities] * Zajc I. in Peter P. (2023). [https://ung.si/sl/zalozba/43/digitalna-humanistika-in-literatura/ Digitalna humanistika in literatura]. Založba Univerze v Novi Gorici, Nova Gorica. ==Glej tudi== *[[:v:sl:Digitalna humanistika na Slovenskem|Digitalna humanistika na Slovenskem]] *[[kulturomika]] ==Zunanje povezave== *[http://dhhumanist.org Humanist Discussion Group] *A Companion to Digital Humanities. Uredila Susan Schreibman, Ray Siemens in John Unsworth: Dostopno na spletnem naslovu:https://companions.digitalhumanities.org/DH/?chapter=content/9781405103213_chapter_1.html *''Digital Humanities in Practice.'' Dostopno na spletnem naslovu: https://books.google.si/books?id=Hla3uAAACAAJ&q=Digital+Humanities+in+practice&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false *''Debates in the Digital Humanities.'' Dostopno na spletnem naslovu:https://web.archive.org/web/20190512181840/http://dhdebates.gc.cuny.edu/debates/2 *Values and Methods. Honn Josh: Dostopno na spletnem naslovu: https://web.archive.org/web/20150919224700/http://sites.northwestern.edu/guidetodh/values-methods/ * Predmet Digitalna humanistika, ki se izvaja od 2014/15 na Univerzi v Novi Gorici (magistrski program Slovenistika, smer Literarne vede [http://www.ung.si/dh www.ung.si/dh]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}). * Michael Piotrowski: [https://dl.gi.de/bitstream/handle/20.500.12116/17004/INF-DH-2018_paper_7.pdf Digital Humanities: An Explication, 2018] * Zajc Ivana in Peter Purg: Digitalna humanistika in literatura: Dostopno na spletnem naslovu: https://books.ung.si/digitalnahumanistika/ {{normativna kontrola}} {{škrbina}} [[Kategorija:Digitalna humanistika| ]] dtahivzx9ea1dlc68r07v9c1n3dss0p 6685948 6685946 2026-06-06T09:43:16Z Maučec T 258865 /* Orodja digitalne humanistike */ 6685948 wikitext text/x-wiki '''Digitalna humanistika''' predstavlja interdisciplinarno področje, ki združuje sodobno tehnologijo s [[Humanizem|humanistično]] tradicijo, s čimer omogoča globlji vpogled v [[umetnost]], [[Književnost|literaturo]], [[Filozofija|filozofijo]], [[arheologija|arheologijo]], [[glasba|glasbo]], [[kultura|kulturo,]] [[zgodovina|zgodovino]] in druge kompleksne izraze človeške kulture skozi prizmo digitalne analize, ki jih nudita [[računalništvo|računalniška obdelava podatkov]] (pridobivanje podatkov, [[računalniška analiza]], [[vizualizacija]]) in [[računalništvo|računalniško založništvo]] (elektronske objave). Ivana Zajc v elektronskem učbeniku ''[https://books.ung.si/digitalnahumanistika/ Digitalna humanistika in literatura]'' (Zajc, 2023) digitalno humanistiko opredeljuje kot stičišče, znotraj katerega raziskovalci uporabljajo računalniške tehnologije za odgovarjanje na vprašanja, ki so bila tradicionalno v domeni [[Humanistika|humanističnih ved]], pri čemer se njeno delovanje osredotoča na dva ključna vidika: na ustvarjanje digitalnih virov in dostop do njih ter na napredno analizo teh digitalnih materialov. Na področju [[Literarna veda|literarne vede]] to pomeni, da delo sodobnega raziskovalca poleg klasične interpretacije besedil danes obsega še razvoj in implementacijo algoritmov, kodiranje, upravljanje informacij ter vizualizacijo omrežij, kar odpira nove metodološke pristope (npr. [[oddaljeno branje]] in računalniško stilometrijo) za globlje razumevanje in ohranjanje literarne dediščine v digitalnem svetu (Zajc, 2023). == Opredelitev in razvoj digitalne humanistike (DH) == Čeprav v strokovni javnosti še ni dosežen konsenz o enotni definiciji digitalne humanistike (DH), jo raziskovalci soglasno označujejo za inherentno interdisciplinarno področje, ki vzpostavlja sinergijo med [[Humanistika|humanističnimi študijami]] in informacijsko tehnologijo. V mednarodnem prostoru se uveljavljajo različni teoretični in praktični pristopi. Tako se praktični in empirični vidiki opisani v delu [https://books.google.si/books?id=Hla3uAAACAAJ&q=Digital+Humanities+in+practice&redir_esc=y#v=onepage&q&f=true ''Digital Humanities in Practice'' (2012)]. Warwick s sodelavci podaja definicijo, po kateri digitalna humanistika predstavlja »uporabo računalniških ali digitalnih metod pri humanističnem raziskovanju oziroma aplikacijo humanističnih metodoloških aparatov pri analizi digitalnih objektov in fenomenov«. Kritičen in epistemološki vidik pa predstavlja zbornik ''[https://web.archive.org/web/20190512181840/http://dhdebates.gc.cuny.edu/debates/2 Debates in the Digital Humanities]'' (2012), kjer področja ne zamejujejo s fiksno definicijo, temveč ga razumejo kot dinamičen diskurzivni prostor. Digitalna humanistika tukaj presega zgolj instrumentalno rabo računalniških orodij – interpretirana je kot kritično polje, ki preučuje transformacijo narave znanja, raziskovalnih procesov in pedagogike pod vplivom digitalizacije. Digitalna humanistika predstavlja presečišče teorije in prakse, kjer se tradicionalna humanistična vprašanja soočajo z novimi modelitetami produkcije, distribucije in analize informacij. V slovenskem prostoru je v učbeniku Digitalna humanistika in literatura izpostavljeno, da se je področje izoblikovalo kot interdisciplinarno stičišče med klasičnem preučevanjem človeške kulture ter sodobno informacijsko znanostjo. V obdobju tako imenovanih »masovnih podatkov« (big data) in vsesplošne digitalne mediacije, ko tehnologija omogoča kvantificiranje raznolikih vidikov človeškega bivanja, digitalna humanistika odpira nove metodološke horizonte za kompleksno obdelavo in interpretacijo kulturnih ter družbenih podatkov [[Slika:Primer analize Cankarjevega romana Podobe iz sanj s programom Voyant Tools..png|627x627_pik]] Slika 1: Primer analize Cankarjevega romana Podobe iz sanj s programom Voyant Tools. == Začetki oddaljenega branja == Zgodba humanističnega računalništva se je pričela s pionirskim delom italijanskega jezuitskega duhovnika Roberta Buse, ki je leta 1949 s pomočjo Thomasa J. Watsona iz podjetja IBM zastavil projekt Index Thomisticus. Njegovo delo je postavilo temelje za strojno obdelavo besedil, pri čemer se Busa ni zadovoljil zgolj s preprostim iskanjem grafičnih besednih oblik, temveč je vztrajal pri polavtomatski lemitizaciji in izjemno visokih znanstvenih standardih. V tem zgodnjem obdobju, ki je trajalo do začetka sedemdesetih let, so raziskovalci kljub tehnološkim omejitvam luknjanih kartic, papirnatih trakov in paketne obdelave podatkov začeli uporabljati računalnike za zahtevnejše statistične analize avtorstva in sloga, kar je v humanistične vede vneslo sistematičnost in metodološko strogost. ''Konsolidacija in institucionalizacija področja'' V sedemdesetih in pravi polovici osemdesetih let je sledilo obdobje konsolidacije, v katerem se je področje trdno usidralo v akademsko okolje skozi stanovitev ključnih strokovnih združenj, kot sta ALLC v Evropi in ACH v Severni Ameriki. Tehnološki napredek je prinesel prehod z magnetnih trakov na disketno shranjevanje, kar je omogočilo razvoj generične programske opreme, kot je vil Oxford Concordance Program (OCP), ki so ga lahko uporabili znanstveniki brez znanja programiranja. V tem času so nastali tudi prvi pomembni digitalni arhivi in banke podatkov, med katerimi izstopa Oxfordski besedilni arhiv (OTA) in Thesaurus Linguae Graecae (TLG), ki sta raziskovalcem klasičnih jezikov in književnosti ponudila vire nepredstavljivega pomena. ''Vpliv osebnih računalnikov in pobuda TEI'' Prelomnico v razvoju so prinesla osemdeseta leta s pojavom osebnih računalnikov in elektronske pošte, kar je znanstvenike osvobodilo odvisnosti od velikih računalniških centrov in omogočilo neposredno globalno sodelovanje. Grafični vmesniki so končno omogočili enostavno delo z nestandardnimi pisavami, kot je grščina ali cirilica, medtem ko so elektronski forumi, kot je Humanist, postali srce nastajajoče skupnosti. Najpomembnejši intelektualni napredek tega časa je predstavljala pobuda Text Encoding Initiative (TEI), ki je na podlagi jezika SGML razvila standardiziran sistem za kodiranje in izmenjavo elektronskih besedil. Ta projekt ni le rešil kaosa nezdružljivih formatov, temveč tudi spodbudil globoke razprave o teoriji označevanja in digitalni reprezentaciji humanističnega znanja. ''Digitalna humanistika v dobi interneta'' Z vzponom svetovnega spleta v devetdesetih letih se je fokus področja premaknil k digitalnim knjižnicam, spletnemu založništvu in multimedijski predstavitvi kulturne dediščine. Internet je omogočil nastanek nelinearnih znanstvenih izdaj in arhivov, kjer so besedila povezana s slikami rokopisov, zvokom in videoposnetki, kar je k sodelovanju pritegnilo tudi knjižničarje in arhiviste. Ob koncu desetletja so se pojavili prvi formalni študijski programi na uglednih univerzah, kar je humanističnemu računalništvu podelilo dokončno akademsko legitimnost. Današnja disciplina, imenovana digitalna humanistika, predstavlja zrel preplet tehnološke inovativnosti in tradicionalnih znanstvenih vrednot, ki v digitalni dobi odpira povsem nove poti za razumevanje človeške kulture. Zajc predstavita še daljšo časovno os in pravi, da čeprav se uradna zgodovina digitalne humanistike pogosto začenja z letom 1949, se korenine povezovanja humanistike in tehnologije raztezajo mnogo globlje v preteklost. Že pred približno 300 leti so se v pisni komunikaciji na daljavo pojavili prvi zametki poigravanja z besedilom, kar se je v baroku stopnjevalo z eksperimentalnim pometavanjem črk na papirju kot konceptualnim predhodnikom računalniškega procesiranja. Ključni premik še vedno predstavlja odkritje, da lahko računalniški stroji poleg številk obdelujejo tudi črke, kar se zgodi v 19. stoletju. V sredini 20. stoletja pa se je dodatno uveljavilo procesiranje slike in zvoka, kar je v 70. letih vodilo do prvih poskusov e-poštne umetnosti. Osemdeseta leta so zaznamovale interaktivne instalacije, kot je Shawov ''Legible City (link)'' (1989), medtem ko so se v 90. letih študiji književnosti in zgodovine v digitalnem okolju še razvijali ločeno, vse do razmaha svetovnega spleta, ki je prinesel hiper-romane, spletno poezijo in klepetalno gledališče. Po letu 2000 sta se obe vedi začeli tesno povezovati, e-literatura pa se je preselila na družbena omrežja in pretočne platforme kot prostor za aktivistične in manjšinske agende. Danes digitalna humanistika deluje v dobi velikih podatkov in umetne inteligence, kjer s pomočjo strojnega branja, kulturomike ter navidezne resničnosti kritično analizira, kako algoritmi strukturirajo pomene v sodobni digitalni družbi. == '''Vrednote in metode digitalne humanistike''' == Honn Josh opredeljuje sledeče [https://web.archive.org/web/20150919224700/http://sites.northwestern.edu/guidetodh/values-methods/ vrednote in metode] digitalne humanistike: Digitalna humanistika ni le uporaba orodij, temveč skupnost praks, ki jih povezujejo naslednje ''vrednote'': * '''Kritičnost in teorija:''' DH temelji na humanistični tradiciji, a hkrati kritično ocenjuje sama digitalna orodja in tehnologije, ki jih uporablja. * '''Iterativnost in eksperimentiranje:''' Poudarek je na nenehnem izpopolnjevanju projektov, dopuščanju tveganj in sprejemanju neuspeha kot dela raziskovalnega procesa. * '''Sodelovanje:''' Preseganje individualnega avtorstva; vključuje mreže strokovnjakov (raziskovalci, programerji, knjižničarji, oblikovalci). * '''Multimodalnost:''' Uporaba različnih formatov (besedilo, zvok, video) za performativno podajanje argumentov. * '''Odprtost:''' Težnja k javni dostopnosti, licencam ''Creative Commons'' in odprtim oblikam objavljanja. Metodologije digitalne humanistike so raznolike in se pogosto osredotočajo na procese ter nove načine interpretacije podatkov: Analiza in interpretacija besedil: * '''Obogatene izdaje:''' Digitalno kodirana besedila, odprta za nenehne revizije in komentarje. * '''Oddaljeno branje (Distant Reading):''' Analiza ogromnih korpusov besedil za odkrivanje vzorcev in trendov, ki jih s klasičnim branjem ne zaznamo. Delo s podatki in vizualizacija * '''Kulturna analitika:''' Podatkovno rudarjenje in agregacija kulturnih materialov v novih vizualnih oblikah. * '''Vizualizacija podatkov in kartiranje (GIS):''' Uporaba grafičnih prikazov, simulacij in geografskih informacijskih sistemov za prostorsko razumevanje podatkov. Nove oblike znanja in arhivov * '''Kritično kuriranje:''' Argumentirano zbiranje in predstavljanje digitalnih virov. * '''Animirani arhiv:''' Preobrazba statičnih zbirk v interaktivne, virtualne izkušnje. * '''Igre in simulacije:''' Uporaba virtualnih okolij za raziskovanje zgodovinskih in humanističnih tem. Infrastruktura in kritika medijev * '''Študije kode in platform:''' Raziskovanje programske opreme in algoritmov kot kulturnih objektov. * '''Kultura remiksa:''' Digitalna vsebina kot predmet nenehne ponovne uporabe, vzorčenja in migracije. * '''Vseprisotna štipendija:''' Premik od tiska k nenehnim, odprtim in razpršenim oblikam znanstvenega objavljanja. == Orodja digitalne humanistike == Orodja digitalne humanistike omogočajo obdelavo, označevanje, analizo in prikaz humanističnega gradiva. Njihova pomembnost je predvsem v tem, da raziskovalcem omogočajo obravnavo večjih količin podatkov, kot bi jih bilo mogoče sistematično pregledati samo z bližnjim branjem. Digitalna orodja sama ne nadomestijo kritične interpretacije, temveč jo dopolnjujejo: računalnik lahko hitro izračuna frekvence, poišče vzorce ali izdela vizualizacijo, človek pa rezultate ovrednoti in razloži v kulturnem, zgodovinskem ali literarnem kontekstu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=4-5|last2=Purg|first2=Peter}}</ref> Med osnovna orodja spadajo sistemi za optično prepoznavanje znakov oziroma OCR, ki pretvarjajo skenirane slike tiskanih ali rokopisnih dokumentov v strojno berljivo besedilo. Takšna orodja so ključna za digitalizacijo arhivskega gradiva, vendar niso nezmotljiva: pri slabem tisku, poškodovanih dokumentih ali starejših pisavah so potrebni ročni popravki. Primer takšnega postopka je projekt o vojaških žrtvah prve svetovne vojne, kjer so raziskovalci iz digitaliziranih seznamov najprej izluščili OCR, nato pa besedilne datoteke pretvorili v XML in jih označili po smernicah TEI. Pomembna so tudi orodja za označevanje besedil. Standard TEI (''Text Encoding Initiative'') določa smernice za kodiranje besedil, pri čemer se označijo struktura, vsebina, osebe, kraji, datumi, različice besedila in drugi podatki. TEI je še posebej uporaben pri digitalnih kritičnih izdajah, saj omogoča bolj natančno iskanje, primerjanje različic in dolgoročno urejanje gradiva.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=173-174|last2=Purg|first2=Peter}}</ref> Za analizo besedil se uporabljajo orodja za stilometrijo, modeliranje tem in vizualizacijo. Stilometrija temelji na statistični obdelavi besedil: meri na primer pogostost besed, dolžino povedi, rabo ločil in druge slogovne značilnosti. Uporablja se pri primerjanju avtorjev, žanrov, obdobij ali pri ugotavljanju avtorstva.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=69-70|last2=Purg|first2=Peter}}</ref> Modeliranje tem pa s pomočjo računalniških postopkov išče skrite tematske vzorce v večjih besedilnih korpusih; uporablja se na primer pri raziskovanju, kako se določene teme spreminjajo glede na čas, spol avtorjev ali literarno obdobje.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=83-87|last2=Purg|first2=Peter}}</ref> Med konkretne primere orodij spadajo Voyant Tools za osnovno besedilno analizo in vizualizacijo, MALLET za modeliranje tem, Transkribus za prepoznavanje in prepisovanje rokopisov, QGIS za prostorske analize ter različni programski jeziki, predvsem Python, R in Java, ki se pogosto uporabljajo pri stilometričnih in korpusnih analizah. == Cilji == Digitalna humanistika si prizadeva za vnos [[tehnologija|tehnologije]] v svoje [[stroka|strokovne]] aktivnosti, npr. v [[besedilna analiza|besedilno analizo]], [[GIS]], medsebojno sodelovanje strokovne skupnosti, [[interaktivnost|interaktivne]] [[računalniška igra|igre]] in [[večpredstavnost]] (multimedialnost) v tradicionalnih umetnostnih in humanističnih smereh, kot so že v navadi v sodobnih [[družboslovje|družbenih vedah]]. Eden izmed ciljev digitalne humanistike je, da bi se humanistika ne sukala le okoli besedil in člankov, ampak da bi vključevala tudi večpredstavne vsebine, elektronske podatkovne baze in [[dinamika|dinamičnega okolja]]. Dinamični strokovni dokument ne bi več izgledal kot [[enodimenzionalnost|enodimenzionalna]] [[pripoved]]. Trenutno je uradno priznavanje digitalnega dela v humanistiki s strani [[znanost|znanstvenikov]] še nekoliko problematično in povezano z nizkim položajem, ki ga po navadi določijo delom množične [[ljudska kultura|(ljudske) kulture]] – večpredstavnost, računalniške datoteke, interaktivne igre in ostali vizualni prenosniki – in se sicer uporabljajo le za zabavo. Naraščajoče število pomembnih znanstvenih študij v digitalni humanistiki pa kaže, da je priznanje neizogibno ter da je nujno potrebno razumevanje in ohranjanje teh računalniških predmetov znanja. 18. marec je dan digitalne humanistike. Na ta dan se piše tudi blog o tem, iz česa digitalna humanistika sploh je. ==Standardi== Zaradi povezovalne in strokovne narave digitalnih znanstvenih študij znanstvenike predvsem zanimajo [[odprti standard|odprti standardi]] in splošne, trajne rešitve za znanstvene potrebe družbe. Digitalna humanistika se raje ne zanaša na ustaljena [[računalniška orodja|orodja]] niti na pisanje specializiranega [[računalniški program|programa]] za neko nalogo v enem samem projektu, ampak uporablja že obstoječe strokovno poznavanje tematike ter orodij, ki so [[Prosta programska oprema|prosto dostopna]] in prilagojena uporabnikom, ter na tej osnovi gradi rešitve, ki se lahko spreminjajo in do katerih široka družba lahko prosto dostopa. ==Revije digitalne humanistike== * ''Literary and Linguistic Computing'' * ''Text Technology'' * ''Digital Studies'' * ''Digital Medievalist'' * ''Digital Humanities Quarterly'' * ''Southern Spaces'' == Viri == * Drucker, J., Kim D., Salehian I. (2014). [https://web.archive.org/web/20140929104623/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=13 Introduction to Digital Humanities] * Zajc I. in Peter P. (2023). [https://ung.si/sl/zalozba/43/digitalna-humanistika-in-literatura/ Digitalna humanistika in literatura]. Založba Univerze v Novi Gorici, Nova Gorica. ==Glej tudi== *[[:v:sl:Digitalna humanistika na Slovenskem|Digitalna humanistika na Slovenskem]] *[[kulturomika]] ==Zunanje povezave== *[http://dhhumanist.org Humanist Discussion Group] *A Companion to Digital Humanities. Uredila Susan Schreibman, Ray Siemens in John Unsworth: Dostopno na spletnem naslovu:https://companions.digitalhumanities.org/DH/?chapter=content/9781405103213_chapter_1.html *''Digital Humanities in Practice.'' Dostopno na spletnem naslovu: https://books.google.si/books?id=Hla3uAAACAAJ&q=Digital+Humanities+in+practice&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false *''Debates in the Digital Humanities.'' Dostopno na spletnem naslovu:https://web.archive.org/web/20190512181840/http://dhdebates.gc.cuny.edu/debates/2 *Values and Methods. Honn Josh: Dostopno na spletnem naslovu: https://web.archive.org/web/20150919224700/http://sites.northwestern.edu/guidetodh/values-methods/ * Predmet Digitalna humanistika, ki se izvaja od 2014/15 na Univerzi v Novi Gorici (magistrski program Slovenistika, smer Literarne vede [http://www.ung.si/dh www.ung.si/dh]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}). * Michael Piotrowski: [https://dl.gi.de/bitstream/handle/20.500.12116/17004/INF-DH-2018_paper_7.pdf Digital Humanities: An Explication, 2018] * Zajc Ivana in Peter Purg: Digitalna humanistika in literatura: Dostopno na spletnem naslovu: https://books.ung.si/digitalnahumanistika/ {{normativna kontrola}} {{škrbina}} [[Kategorija:Digitalna humanistika| ]] pmjuuorpwdub14a5b1dij3oybp1saef 6685969 6685948 2026-06-06T11:08:34Z Milica Murišić 261205 6685969 wikitext text/x-wiki '''Digitalna humanistika''' predstavlja interdisciplinarno področje, ki združuje sodobno tehnologijo s [[Humanizem|humanistično]] tradicijo, s čimer omogoča globlji vpogled v [[umetnost]], [[Književnost|literaturo]], [[Filozofija|filozofijo]], [[arheologija|arheologijo]], [[glasba|glasbo]], [[kultura|kulturo,]] [[zgodovina|zgodovino]] in druge kompleksne izraze človeške kulture skozi prizmo digitalne analize, ki jih nudita [[računalništvo|računalniška obdelava podatkov]] (pridobivanje podatkov, [[računalniška analiza]], [[vizualizacija]]) in [[računalništvo|računalniško založništvo]] (elektronske objave). Ivana Zajc v elektronskem učbeniku ''[https://books.ung.si/digitalnahumanistika/ Digitalna humanistika in literatura]'' (Zajc, 2023) digitalno humanistiko opredeljuje kot stičišče, znotraj katerega raziskovalci uporabljajo računalniške tehnologije za odgovarjanje na vprašanja, ki so bila tradicionalno v domeni [[Humanistika|humanističnih ved]], pri čemer se njeno delovanje osredotoča na dva ključna vidika: na ustvarjanje digitalnih virov in dostop do njih ter na napredno analizo teh digitalnih materialov. Na področju [[Literarna veda|literarne vede]] to pomeni, da delo sodobnega raziskovalca poleg klasične interpretacije besedil danes obsega še razvoj in implementacijo algoritmov, kodiranje, upravljanje informacij ter vizualizacijo omrežij, kar odpira nove metodološke pristope (npr. [[oddaljeno branje]] in računalniško stilometrijo) za globlje razumevanje in ohranjanje literarne dediščine v digitalnem svetu (Zajc, 2023). == Opredelitev in razvoj digitalne humanistike (DH) == Čeprav v strokovni javnosti še ni dosežen konsenz o enotni definiciji digitalne humanistike (DH), jo raziskovalci soglasno označujejo za inherentno interdisciplinarno področje, ki vzpostavlja sinergijo med [[Humanistika|humanističnimi študijami]] in informacijsko tehnologijo. V mednarodnem prostoru se uveljavljajo različni teoretični in praktični pristopi. Tako se praktični in empirični vidiki opisani v delu [https://books.google.si/books?id=Hla3uAAACAAJ&q=Digital+Humanities+in+practice&redir_esc=y#v=onepage&q&f=true ''Digital Humanities in Practice'' (2012)]. Warwick s sodelavci podaja definicijo, po kateri digitalna humanistika predstavlja »uporabo računalniških ali digitalnih metod pri humanističnem raziskovanju oziroma aplikacijo humanističnih metodoloških aparatov pri analizi digitalnih objektov in fenomenov«. Kritičen in epistemološki vidik pa predstavlja zbornik ''[https://web.archive.org/web/20190512181840/http://dhdebates.gc.cuny.edu/debates/2 Debates in the Digital Humanities]'' (2012), kjer področja ne zamejujejo s fiksno definicijo, temveč ga razumejo kot dinamičen diskurzivni prostor. Digitalna humanistika tukaj presega zgolj instrumentalno rabo računalniških orodij – interpretirana je kot kritično polje, ki preučuje transformacijo narave znanja, raziskovalnih procesov in pedagogike pod vplivom digitalizacije. Digitalna humanistika predstavlja presečišče teorije in prakse, kjer se tradicionalna humanistična vprašanja soočajo z novimi modelitetami produkcije, distribucije in analize informacij. V slovenskem prostoru je v učbeniku Digitalna humanistika in literatura izpostavljeno, da se je področje izoblikovalo kot interdisciplinarno stičišče med klasičnem preučevanjem človeške kulture ter sodobno informacijsko znanostjo. V obdobju tako imenovanih »masovnih podatkov« (big data) in vsesplošne digitalne mediacije, ko tehnologija omogoča kvantificiranje raznolikih vidikov človeškega bivanja, digitalna humanistika odpira nove metodološke horizonte za kompleksno obdelavo in interpretacijo kulturnih ter družbenih podatkov [[Slika:Primer analize Cankarjevega romana Podobe iz sanj s programom Voyant Tools..png|627x627_pik]] Slika 1: Primer analize Cankarjevega romana Podobe iz sanj s programom Voyant Tools. == Začetki oddaljenega branja == Zgodba humanističnega računalništva se je pričela s pionirskim delom italijanskega jezuitskega duhovnika Roberta Buse, ki je leta 1949 s pomočjo Thomasa J. Watsona iz podjetja IBM zastavil projekt Index Thomisticus. Njegovo delo je postavilo temelje za strojno obdelavo besedil, pri čemer se Busa ni zadovoljil zgolj s preprostim iskanjem grafičnih besednih oblik, temveč je vztrajal pri polavtomatski lemitizaciji in izjemno visokih znanstvenih standardih. V tem zgodnjem obdobju, ki je trajalo do začetka sedemdesetih let, so raziskovalci kljub tehnološkim omejitvam luknjanih kartic, papirnatih trakov in paketne obdelave podatkov začeli uporabljati računalnike za zahtevnejše statistične analize avtorstva in sloga, kar je v humanistične vede vneslo sistematičnost in metodološko strogost. ''Konsolidacija in institucionalizacija področja'' V sedemdesetih in pravi polovici osemdesetih let je sledilo obdobje konsolidacije, v katerem se je področje trdno usidralo v akademsko okolje skozi stanovitev ključnih strokovnih združenj, kot sta ALLC v Evropi in ACH v Severni Ameriki. Tehnološki napredek je prinesel prehod z magnetnih trakov na disketno shranjevanje, kar je omogočilo razvoj generične programske opreme, kot je vil Oxford Concordance Program (OCP), ki so ga lahko uporabili znanstveniki brez znanja programiranja. V tem času so nastali tudi prvi pomembni digitalni arhivi in banke podatkov, med katerimi izstopa Oxfordski besedilni arhiv (OTA) in Thesaurus Linguae Graecae (TLG), ki sta raziskovalcem klasičnih jezikov in književnosti ponudila vire nepredstavljivega pomena. ''Vpliv osebnih računalnikov in pobuda TEI'' Prelomnico v razvoju so prinesla osemdeseta leta s pojavom osebnih računalnikov in elektronske pošte, kar je znanstvenike osvobodilo odvisnosti od velikih računalniških centrov in omogočilo neposredno globalno sodelovanje. Grafični vmesniki so končno omogočili enostavno delo z nestandardnimi pisavami, kot je grščina ali cirilica, medtem ko so elektronski forumi, kot je Humanist, postali srce nastajajoče skupnosti. Najpomembnejši intelektualni napredek tega časa je predstavljala pobuda Text Encoding Initiative (TEI), ki je na podlagi jezika SGML razvila standardiziran sistem za kodiranje in izmenjavo elektronskih besedil. Ta projekt ni le rešil kaosa nezdružljivih formatov, temveč tudi spodbudil globoke razprave o teoriji označevanja in digitalni reprezentaciji humanističnega znanja. ''Digitalna humanistika v dobi interneta'' Z vzponom svetovnega spleta v devetdesetih letih se je fokus področja premaknil k digitalnim knjižnicam, spletnemu založništvu in multimedijski predstavitvi kulturne dediščine. Internet je omogočil nastanek nelinearnih znanstvenih izdaj in arhivov, kjer so besedila povezana s slikami rokopisov, zvokom in videoposnetki, kar je k sodelovanju pritegnilo tudi knjižničarje in arhiviste. Ob koncu desetletja so se pojavili prvi formalni študijski programi na uglednih univerzah, kar je humanističnemu računalništvu podelilo dokončno akademsko legitimnost. Današnja disciplina, imenovana digitalna humanistika, predstavlja zrel preplet tehnološke inovativnosti in tradicionalnih znanstvenih vrednot, ki v digitalni dobi odpira povsem nove poti za razumevanje človeške kulture. Zajc predstavita še daljšo časovno os in pravi, da čeprav se uradna zgodovina digitalne humanistike pogosto začenja z letom 1949, se korenine povezovanja humanistike in tehnologije raztezajo mnogo globlje v preteklost. Že pred približno 300 leti so se v pisni komunikaciji na daljavo pojavili prvi zametki poigravanja z besedilom, kar se je v baroku stopnjevalo z eksperimentalnim pometavanjem črk na papirju kot konceptualnim predhodnikom računalniškega procesiranja. Ključni premik še vedno predstavlja odkritje, da lahko računalniški stroji poleg številk obdelujejo tudi črke, kar se zgodi v 19. stoletju. V sredini 20. stoletja pa se je dodatno uveljavilo procesiranje slike in zvoka, kar je v 70. letih vodilo do prvih poskusov e-poštne umetnosti. Osemdeseta leta so zaznamovale interaktivne instalacije, kot je Shawov ''Legible City (link)'' (1989), medtem ko so se v 90. letih študiji književnosti in zgodovine v digitalnem okolju še razvijali ločeno, vse do razmaha svetovnega spleta, ki je prinesel hiper-romane, spletno poezijo in klepetalno gledališče. Po letu 2000 sta se obe vedi začeli tesno povezovati, e-literatura pa se je preselila na družbena omrežja in pretočne platforme kot prostor za aktivistične in manjšinske agende. Danes digitalna humanistika deluje v dobi velikih podatkov in umetne inteligence, kjer s pomočjo strojnega branja, kulturomike ter navidezne resničnosti kritično analizira, kako algoritmi strukturirajo pomene v sodobni digitalni družbi. == '''Vrednote in metode digitalne humanistike''' == Honn Josh opredeljuje sledeče [https://web.archive.org/web/20150919224700/http://sites.northwestern.edu/guidetodh/values-methods/ vrednote in metode] digitalne humanistike: Digitalna humanistika ni le uporaba orodij, temveč skupnost praks, ki jih povezujejo naslednje ''vrednote'': * '''Kritičnost in teorija:''' DH temelji na humanistični tradiciji, a hkrati kritično ocenjuje sama digitalna orodja in tehnologije, ki jih uporablja. * '''Iterativnost in eksperimentiranje:''' Poudarek je na nenehnem izpopolnjevanju projektov, dopuščanju tveganj in sprejemanju neuspeha kot dela raziskovalnega procesa. * '''Sodelovanje:''' Preseganje individualnega avtorstva; vključuje mreže strokovnjakov (raziskovalci, programerji, knjižničarji, oblikovalci). * '''Multimodalnost:''' Uporaba različnih formatov (besedilo, zvok, video) za performativno podajanje argumentov. * '''Odprtost:''' Težnja k javni dostopnosti, licencam ''Creative Commons'' in odprtim oblikam objavljanja. Metodologije digitalne humanistike so raznolike in se pogosto osredotočajo na procese ter nove načine interpretacije podatkov: Analiza in interpretacija besedil: * '''Obogatene izdaje:''' Digitalno kodirana besedila, odprta za nenehne revizije in komentarje. * '''Oddaljeno branje (Distant Reading):''' Analiza ogromnih korpusov besedil za odkrivanje vzorcev in trendov, ki jih s klasičnim branjem ne zaznamo. Delo s podatki in vizualizacija * '''Kulturna analitika:''' Podatkovno rudarjenje in agregacija kulturnih materialov v novih vizualnih oblikah. * '''Vizualizacija podatkov in kartiranje (GIS):''' Uporaba grafičnih prikazov, simulacij in geografskih informacijskih sistemov za prostorsko razumevanje podatkov. Nove oblike znanja in arhivov * '''Kritično kuriranje:''' Argumentirano zbiranje in predstavljanje digitalnih virov. * '''Animirani arhiv:''' Preobrazba statičnih zbirk v interaktivne, virtualne izkušnje. * '''Igre in simulacije:''' Uporaba virtualnih okolij za raziskovanje zgodovinskih in humanističnih tem. Infrastruktura in kritika medijev * '''Študije kode in platform:''' Raziskovanje programske opreme in algoritmov kot kulturnih objektov. * '''Kultura remiksa:''' Digitalna vsebina kot predmet nenehne ponovne uporabe, vzorčenja in migracije. * '''Vseprisotna štipendija:''' Premik od tiska k nenehnim, odprtim in razpršenim oblikam znanstvenega objavljanja. == Orodja digitalne humanistike == Orodja digitalne humanistike omogočajo obdelavo, označevanje, analizo in prikaz humanističnega gradiva. Njihova pomembnost je predvsem v tem, da raziskovalcem omogočajo obravnavo večjih količin podatkov, kot bi jih bilo mogoče sistematično pregledati samo z bližnjim branjem. Digitalna orodja sama ne nadomestijo kritične interpretacije, temveč jo dopolnjujejo: računalnik lahko hitro izračuna frekvence, poišče vzorce ali izdela vizualizacijo, človek pa rezultate ovrednoti in razloži v kulturnem, zgodovinskem ali literarnem kontekstu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=4-5|last2=Purg|first2=Peter}}</ref> Med osnovna orodja spadajo sistemi za optično prepoznavanje znakov oziroma OCR, ki pretvarjajo skenirane slike tiskanih ali rokopisnih dokumentov v strojno berljivo besedilo. Takšna orodja so ključna za digitalizacijo arhivskega gradiva, vendar niso nezmotljiva: pri slabem tisku, poškodovanih dokumentih ali starejših pisavah so potrebni ročni popravki. Primer takšnega postopka je projekt o vojaških žrtvah prve svetovne vojne, kjer so raziskovalci iz digitaliziranih seznamov najprej izluščili OCR, nato pa besedilne datoteke pretvorili v XML in jih označili po smernicah TEI. Pomembna so tudi orodja za označevanje besedil. Standard TEI (''Text Encoding Initiative'') določa smernice za kodiranje besedil, pri čemer se označijo struktura, vsebina, osebe, kraji, datumi, različice besedila in drugi podatki. TEI je še posebej uporaben pri digitalnih kritičnih izdajah, saj omogoča bolj natančno iskanje, primerjanje različic in dolgoročno urejanje gradiva.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=173-174|last2=Purg|first2=Peter}}</ref> Za analizo besedil se uporabljajo orodja za stilometrijo, modeliranje tem in vizualizacijo. Stilometrija temelji na statistični obdelavi besedil: meri na primer pogostost besed, dolžino povedi, rabo ločil in druge slogovne značilnosti. Uporablja se pri primerjanju avtorjev, žanrov, obdobij ali pri ugotavljanju avtorstva.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=69-70|last2=Purg|first2=Peter}}</ref> Modeliranje tem pa s pomočjo računalniških postopkov išče skrite tematske vzorce v večjih besedilnih korpusih; uporablja se na primer pri raziskovanju, kako se določene teme spreminjajo glede na čas, spol avtorjev ali literarno obdobje.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=83-87|last2=Purg|first2=Peter}}</ref> Med konkretne primere orodij spadajo Voyant Tools za osnovno besedilno analizo in vizualizacijo, MALLET za modeliranje tem, Transkribus za prepoznavanje in prepisovanje rokopisov, QGIS za prostorske analize ter različni programski jeziki, predvsem Python, R in Java, ki se pogosto uporabljajo pri stilometričnih in korpusnih analizah. == Cilji == Digitalna humanistika si prizadeva za vnos [[tehnologija|tehnologije]] v svoje [[stroka|strokovne]] aktivnosti, npr. v [[besedilna analiza|besedilno analizo]], [[GIS]], medsebojno sodelovanje strokovne skupnosti, [[interaktivnost|interaktivne]] [[računalniška igra|igre]] in [[večpredstavnost]] (multimedialnost) v tradicionalnih umetnostnih in humanističnih smereh, kot so že v navadi v sodobnih [[družboslovje|družbenih vedah]]. Eden izmed ciljev digitalne humanistike je, da bi se humanistika ne sukala le okoli besedil in člankov, ampak da bi vključevala tudi večpredstavne vsebine, elektronske podatkovne baze in [[dinamika|dinamičnega okolja]]. Dinamični strokovni dokument ne bi več izgledal kot [[enodimenzionalnost|enodimenzionalna]] [[pripoved]]. Trenutno je uradno priznavanje digitalnega dela v humanistiki s strani [[znanost|znanstvenikov]] še nekoliko problematično in povezano z nizkim položajem, ki ga po navadi določijo delom množične [[ljudska kultura|(ljudske) kulture]] – večpredstavnost, računalniške datoteke, interaktivne igre in ostali vizualni prenosniki – in se sicer uporabljajo le za zabavo. Naraščajoče število pomembnih znanstvenih študij v digitalni humanistiki pa kaže, da je priznanje neizogibno ter da je nujno potrebno razumevanje in ohranjanje teh računalniških predmetov znanja. 18. marec je dan digitalne humanistike. Na ta dan se piše tudi blog o tem, iz česa digitalna humanistika sploh je. ==Standardi== Zaradi povezovalne in strokovne narave digitalnih znanstvenih študij znanstvenike predvsem zanimajo [[odprti standard|odprti standardi]] in splošne, trajne rešitve za znanstvene potrebe družbe. Digitalna humanistika se raje ne zanaša na ustaljena [[računalniška orodja|orodja]] niti na pisanje specializiranega [[računalniški program|programa]] za neko nalogo v enem samem projektu, ampak uporablja že obstoječe strokovno poznavanje tematike ter orodij, ki so [[Prosta programska oprema|prosto dostopna]] in prilagojena uporabnikom, ter na tej osnovi gradi rešitve, ki se lahko spreminjajo in do katerih široka družba lahko prosto dostopa. ==Revije digitalne humanistike== * ''Literary and Linguistic Computing'' * ''Text Technology'' * ''Digital Studies'' * ''Digital Medievalist'' * ''Digital Humanities Quarterly'' * ''Southern Spaces'' Plaintext <code>== Rudarjenje besedil, analiza in vizualizacija == Na začetku raziskovanja pomembno je sistematično zbirati določeni tip informacija. Pomembno je zbrati in pripraviti korpus (prikupiti i pripremiti korpus), kar ni avtomatizirano in je zato podvrženo napakam.<nowiki><ref>{{Navedi knjigo |title=Digitalna humanistika |author=Ivana Zajc, Peter Purg |year=2023 |pages=82 |url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref></nowiki> Pred izdelavo tematskih modelov je običajno, da korpus uredimo, in sicer je ključno da izločimo t.i. prazne besede (ang. stop words): nepolnopomenske besede, imena mesecev, dni v tednu, literarnih junakov ipd.<nowiki><ref>{{Navedi knjigo |title=Digitalna humanistika |author=Ivana Zajc, Peter Purg |year=2023 |pages=84 |url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref></nowiki> V fazi čiščenja je ključna tokenizacija – postopek razčlenjevanja besedila na manjše enote (žetone), kar omogoča natančno strojno štetje in odstranjevanje ločil ter neustreznih znakov. Tematizacija v procesu tekstovnega rudarjenja pomeni samodejno prepoznavanje in izločanje ključnih vsebinskih sklopov iz besedila. Kot navajata Zajčeva in Purg (2023, str. 55), računalniška orodja (npr. Textplot) analizirajo sopojavljanje besed in njihove medsebojne relacije. Na podlagi teh povezav program vizualizira mrežo pojmov, kar raziskovalcu omogoča, da brez predhodnega branja celotnega korpusa identificira osrednje tematike in njihovo strukturo v literarnem delu. Modeliranje tem (topic modeling) je statistična metoda, s katero računalnik v velikih zbirkah besedil (korpusih) samodejno prepozna prikrite tematske sklope. Kot navajata Zajčeva in Purg (2023, str. 86), postopek temelji na analizi verjetnosti sopojavljanja besed. Algoritmi prepoznajo skupine besed, ki se pogosto pojavljajo v istih kontekstih, in jih združijo v teme. Ta metoda raziskovalcu omogoča t. i. »oddaljeno branje«, saj namesto posameznih besedil analizira vsebinske poudarke celotnega korpusa hkrati. Za hitro tekstovno rudarjenje in osnovno vizualizacijo se pogosto uporabljajo prosto dostopna orodja, kot je Voyant Tools, ki raziskovalcu omogoči takojšen vpogled v frekvenco besed in trende znotraj korpusa.<nowiki><ref>{{Navedi splet |title=Introduction to Digital Humanities: Voyant Tools |url=https://web.archive.org/web/20140929104947/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=48 |author=Johanna Drucker et al. |year=2014}}</ref></nowiki> <nowiki>=== Metode in orodja ===</nowiki> Za analizo besedil se uporabljajo različne računalniško podprte metode: <nowiki>*</nowiki> <nowiki>'''</nowiki>Konkordance:<nowiki>'''</nowiki> Abecedni seznami besed z njihovim neposrednim sobesedilom. Omogočajo mikroraziskavo rabe določenih pojmov v specifičnih kontekstih (npr. analiza rabe čustvenih izrazov v določenem obdobju). Pri analizi relacij med literarnimi liki se uporablja metoda analize omrežij (ang. network analysis). Z uporabo orodij, kot je Cytoscape, raziskovalci vizualizirajo kompleksne povezave v dramskih delih ali korespondencah.<nowiki><ref>{{Navedi splet |title=Introduction to Digital Humanities: Network Analysis |url=https://web.archive.org/web/20140929105001/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=64 |author=Johanna Drucker et al. |year=2014}}</ref></nowiki> <nowiki>*</nowiki> <nowiki>'''</nowiki>TF-IDF (Term Frequency-Inverse Document Frequency):<nowiki>'''</nowiki> Statistična mera, ki določa pomembnost besede za posamezen dokument glede na celoten korpus. Metoda se pogosto uporablja v stilometriji za prepoznavanje značilnega besedišča avtorja.<nowiki><ref>{{Navedi knjigo |title=Digitalna humanistika |author=Ivana Zajc, Peter Purg |year=2023 |pages=85 |url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref></nowiki> <nowiki>*</nowiki> <nowiki>'''</nowiki>LDA (Latent Dirichlet Allocation):<nowiki>'''</nowiki> Najpogostejši algoritem za modeliranje tem (ang. topic modeling). Algoritem samodejno združuje besede, ki se pogosto pojavljajo skupaj, v tematske sklope. Primer uporabe je odkrivanje prevladujočih tem (npr. vojna, ljubezen, politika) v tisočih digitaliziranih romanih hkrati.<nowiki><ref>{{Navedi knjigo |title=Digitalna humanistika |author=Ivana Zajc, Peter Purg |year=2023 |pages=86 |url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref></nowiki> <nowiki>=== Vizualizacija ===</nowiki> Vizualizacija v digitalni humanistiki služi kot analitično orodje za prikaz rezultatov rudarjenja. Pogoste oblike vključujejo mrežne dijagrame (za prikaz odnosov med liki), besedilne oblake in interaktivne zemljevide (npr. z orodjem StoryMaps), ki književno dogajanje postavijo v geografski prostor.<nowiki><ref>{{Navedi knjigo |title=Digitalna humanistika |author=Ivana Zajc, Peter Purg |year=2023 |pages=19 |url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref></nowiki> <nowiki>== Analiza makroskopskih trendov ==</nowiki> Analiza makroskopskih trendov v digitalni humanistiki se osredotoča na preučevanje dolgoročnih sprememb v jeziku, temah in kulturnih vzorcih skozi daljša časovna obdobja. Namesto analize posameznih literarnih del ta pristop uporablja masovne podatke za identifikacijo »velike slike« literarne in kulturne zgodovine. Metoda temelji na prehodu od tradicionalnega natančnega branja (close reading) k oddaljenemu branju (distant reading), ki omogoča analizo korpusov, ki so preobsežni za človeškega bralca.<nowiki><ref>{{Navedi knjigo |title=Digitalna humanistika |author=Ivana Zajc, Peter Purg |year=2023 |pages=12, 85 |url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref></nowiki> <nowiki>=== Ključne metode in koncepti ===</nowiki> Za identifikaciju dolgoročnih trendov se uporabljajo specifične kvantitativne metode: <nowiki>*</nowiki> <nowiki>'''</nowiki>Kulturometrija (tudi kulturomika):<nowiki>'''</nowiki> Gre za metodo, ki s statistično analizo digitaliziranih besedil preučuje kulturne fenomene, kot so kolektivni spomin, dinamika slave ali razvoj moralnih vrednot skozi stoletja.<nowiki><ref>{{Navedi knjigo |title=Digitalna humanistika |author=Ivana Zajc, Peter Purg |year=2023 |pages=10, 89 |url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref></nowiki> <nowiki>*</nowiki> <nowiki>'''</nowiki>Analiza n-gramov (n-grams):<nowiki>'''</nowiki> Preučevanje pogostosti nizov besed skozi čas. Z analizo n-gramov raziskovalci spremljajo vzpon in upad rabe določenih konceptov ali fraz v milijonih knjig (npr. prek orodja Google Books Ngram Viewer). <nowiki>*</nowiki> <nowiki>'''</nowiki>Dolgoročno modeliranje tem:<nowiki>'''</nowiki> Različica modeliranja tem, ki spremlja razvoj in spreminjanje vsebinskih poudarkov (npr. razvoj teme »narava« od romantike do realizma) znotraj obsežnih kronoloških korpusov.<nowiki><ref>{{Navedi knjigo |title=Digitalna humanistika |author=Ivana Zajc, Peter Purg |year=2023 |pages=86 |url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref></nowiki> <nowiki>=== Primeri raziskav makroskopskih trendov ===</nowiki> Digitalna orodja omogočajo preučevanje literarnega sistema kot celote: <nowiki>*</nowiki> <nowiki>'''</nowiki>Evolucija književnih vrst:<nowiki>'''</nowiki> Raziskave makroskopskih trendov (npr. študije Franca Morettija) so pokazale, kako se književne vrste razvijajo, množijo in izumirajo v povezavi z družbenimi spremembamen.<nowiki><ref>{{Navedi knjigo |title=Digitalna humanistika |author=Ivana Zajc, Peter Purg |year=2023 |pages=12, 42 |url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref></nowiki> <nowiki>*</nowiki> <nowiki>'''</nowiki>Spremembe v jeziku in sentimentu:<nowiki>'''</nowiki> Analiza makroskopskih trendov omogoča spremljanje čustvenega naboja v literaturi (npr. ugotavljanje, ali so določena zgodovinska obdobja v literaturi statistično bolj melanholična ali optimistična).<nowiki><ref>{{Navedi knjigo |title=Digitalna humanistika |author=Ivana Zajc, Peter Purg |year=2023 |pages=89 |url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref></nowiki> <nowiki>*</nowiki> <nowiki>'''</nowiki>Prostorska in omrežna dinamika:<nowiki>'''</nowiki> Spremljanje geografskega širjenja literarnih idej ali spreminjanje strukture socialnih omrežij med literarnimi liki skozi različna stoletja.<nowiki><ref>{{Navedi knjigo |title=Digitalna humanistika |author=Ivana Zajc, Peter Purg |year=2023 |pages=19, 94 |url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref></nowiki> <nowiki>== Spletno objavljanje v digitalni humanistiki ==</nowiki> Spletno objavljanje (ang. online publishing) v digitalni humanistiki predstavlja ključni premik od tradicionalne tiskane produkcije k odprti znanosti. Ne gre zgolj za prenos besedil na splet, temveč za vzpostavljanje novih oblik znanstvene komunikacije, ki temeljijo na dostopnosti, interaktivnosti in trajnem arhiviranju.<nowiki><ref>{{Navedi knjigo |title=Digitalna humanistika |author=Ivana Zajc, Peter Purg |year=2023 |pages=2 |url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref></nowiki> <nowiki>=== Spletne publikacijske oblike ===</nowiki> V digitalnem okolju se razvijajo specifične oblike znanstvenih in literarnih objav: <nowiki>*</nowiki> <nowiki>'''</nowiki>Izvorno digitalne (born-digital) monografije:<nowiki>'''</nowiki> To so dela, ki so od začetka zasnovana za digitalno okolje. Pogosto vključujejo hiperpovezave, multimedijske elemente in interaktivne vizualizacije, ki jih v tiskani obliki ni mogoče ustrezno poustvariti. <nowiki>*</nowiki> <nowiki>'''</nowiki>Odprti repozitoriji:<nowiki>'''</nowiki> Digitalne platforme, ki omogočajo dolgoročno hrambo in brezplačen dostop do znanstvenih del in raziskovalnih podatkov (npr. dLib.si). <nowiki>*</nowiki> <nowiki>'''</nowiki>Znanstvene digitalne izdaje (scholarly digital editions):<nowiki>'''</nowiki> Kritične objave besedil, ki poleg prepisa vključujejo digitalne faksimile, obsežne metapodatke in orodja za napredno iskanje ter analizo.<nowiki><ref>{{Navedi knjigo |title=Digitalna humanistika |author=Ivana Zajc, Peter Purg |year=2023 |pages=52 |url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref></nowiki> <nowiki>=== Standardi in kakovost objavljanja ===</nowiki> Za zagotavljanje trajnosti in verodostojnosti digitalnih vsebin se upoštevajo strogi mednarodni standardi: <nowiki>*</nowiki> <nowiki>'''</nowiki>Trajni identifikatorji (Persistent Identifiers - PID):<nowiki>'''</nowiki> Uporaba sistemov, kot sta DOI (Digital Object Identifier) ali URN, zagotavlja, da delo ostane dostopno na stalnem spletnem naslovu, tudi če se lokacija strežnika spremeni. <nowiki>*</nowiki> <nowiki>'''</nowiki>Licenciranje:<nowiki>'''</nowiki> Digitalne objave v digitalni humanistiki se pogosto objavljajo pod licencami Creative Commons (npr. CC BY-NC-SA), kar omogoča zakonito deljenje in ponovno uporabo znanja.<nowiki><ref>{{Navedi knjigo |title=Digitalna humanistika |author=Ivana Zajc, Peter Purg |year=2023 |pages=2 |url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref></nowiki> <nowiki>*</nowiki> <nowiki>'''</nowiki>Strokovni pregled (Peer Review):<nowiki>'''</nowiki> V digitalnem okolju se poleg vsebine pogosto ocenjujejo tudi tehnična brezhibnost, uporabnost vmesnika in skladnost s standardi za kodiranje besedil (npr. TEI). Za spletno objavljanje znanstvenih zbirk in digitalnih razstav se pogosto uglavnem uporablja platforma Omeka. Ta sistem temelji na strogih metapodatkovnih standardih (npr. Dublin Core), kar zagotavlja visoko stopnjo organiziranosti in najdljivosti digitalnih humanističnih projektov.<nowiki><ref>{{Navedi splet |title=Introduction to Digital Humanities: Omeka |url=https://web.archive.org/web/20140929105822/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=35 |author=Johanna Drucker et al. |year=2014}}</ref></nowiki> <nowiki>=== Konkretni primeri ===</nowiki> <nowiki>*</nowiki> <nowiki>'''</nowiki>dLib.si (Digitalna knjižnica Slovenije):<nowiki>'''</nowiki> Osrednji slovenski repozitorij za dostop do digitaliziranih knjig, revij in rokopisov. <nowiki>*</nowiki> <nowiki>'''</nowiki>Slovene-editor:<nowiki>'''</nowiki> Digitalna platforma za pripravo in objavo znanstvenih kritičnih izdaj slovenskega slovstva. <nowiki>== Reference ==</nowiki> <nowiki>{{reflist}}</nowiki></code> == Viri == * Drucker, J., Kim D., Salehian I. (2014). [https://web.archive.org/web/20140929104623/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=13 Introduction to Digital Humanities] * Zajc I. in Peter P. (2023). [https://ung.si/sl/zalozba/43/digitalna-humanistika-in-literatura/ Digitalna humanistika in literatura]. Založba Univerze v Novi Gorici, Nova Gorica. ==Glej tudi== *[[:v:sl:Digitalna humanistika na Slovenskem|Digitalna humanistika na Slovenskem]] *[[kulturomika]] ==Zunanje povezave== *[http://dhhumanist.org Humanist Discussion Group] *A Companion to Digital Humanities. Uredila Susan Schreibman, Ray Siemens in John Unsworth: Dostopno na spletnem naslovu:https://companions.digitalhumanities.org/DH/?chapter=content/9781405103213_chapter_1.html *''Digital Humanities in Practice.'' Dostopno na spletnem naslovu: https://books.google.si/books?id=Hla3uAAACAAJ&q=Digital+Humanities+in+practice&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false *''Debates in the Digital Humanities.'' Dostopno na spletnem naslovu:https://web.archive.org/web/20190512181840/http://dhdebates.gc.cuny.edu/debates/2 *Values and Methods. Honn Josh: Dostopno na spletnem naslovu: https://web.archive.org/web/20150919224700/http://sites.northwestern.edu/guidetodh/values-methods/ * Predmet Digitalna humanistika, ki se izvaja od 2014/15 na Univerzi v Novi Gorici (magistrski program Slovenistika, smer Literarne vede [http://www.ung.si/dh www.ung.si/dh]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}). * Michael Piotrowski: [https://dl.gi.de/bitstream/handle/20.500.12116/17004/INF-DH-2018_paper_7.pdf Digital Humanities: An Explication, 2018] * Zajc Ivana in Peter Purg: Digitalna humanistika in literatura: Dostopno na spletnem naslovu: https://books.ung.si/digitalnahumanistika/ {{normativna kontrola}} {{škrbina}} [[Kategorija:Digitalna humanistika| ]] 8b8kqvg4qidkrop6dnw62s0u6zbmtvl 6685971 6685969 2026-06-06T11:12:14Z Milica Murišić 261205 6685971 wikitext text/x-wiki '''Digitalna humanistika''' predstavlja interdisciplinarno področje, ki združuje sodobno tehnologijo s [[Humanizem|humanistično]] tradicijo, s čimer omogoča globlji vpogled v [[umetnost]], [[Književnost|literaturo]], [[Filozofija|filozofijo]], [[arheologija|arheologijo]], [[glasba|glasbo]], [[kultura|kulturo,]] [[zgodovina|zgodovino]] in druge kompleksne izraze človeške kulture skozi prizmo digitalne analize, ki jih nudita [[računalništvo|računalniška obdelava podatkov]] (pridobivanje podatkov, [[računalniška analiza]], [[vizualizacija]]) in [[računalništvo|računalniško založništvo]] (elektronske objave). Ivana Zajc v elektronskem učbeniku ''[https://books.ung.si/digitalnahumanistika/ Digitalna humanistika in literatura]'' (Zajc, 2023) digitalno humanistiko opredeljuje kot stičišče, znotraj katerega raziskovalci uporabljajo računalniške tehnologije za odgovarjanje na vprašanja, ki so bila tradicionalno v domeni [[Humanistika|humanističnih ved]], pri čemer se njeno delovanje osredotoča na dva ključna vidika: na ustvarjanje digitalnih virov in dostop do njih ter na napredno analizo teh digitalnih materialov. Na področju [[Literarna veda|literarne vede]] to pomeni, da delo sodobnega raziskovalca poleg klasične interpretacije besedil danes obsega še razvoj in implementacijo algoritmov, kodiranje, upravljanje informacij ter vizualizacijo omrežij, kar odpira nove metodološke pristope (npr. [[oddaljeno branje]] in računalniško stilometrijo) za globlje razumevanje in ohranjanje literarne dediščine v digitalnem svetu (Zajc, 2023). == Opredelitev in razvoj digitalne humanistike (DH) == Čeprav v strokovni javnosti še ni dosežen konsenz o enotni definiciji digitalne humanistike (DH), jo raziskovalci soglasno označujejo za inherentno interdisciplinarno področje, ki vzpostavlja sinergijo med [[Humanistika|humanističnimi študijami]] in informacijsko tehnologijo. V mednarodnem prostoru se uveljavljajo različni teoretični in praktični pristopi. Tako se praktični in empirični vidiki opisani v delu [https://books.google.si/books?id=Hla3uAAACAAJ&q=Digital+Humanities+in+practice&redir_esc=y#v=onepage&q&f=true ''Digital Humanities in Practice'' (2012)]. Warwick s sodelavci podaja definicijo, po kateri digitalna humanistika predstavlja »uporabo računalniških ali digitalnih metod pri humanističnem raziskovanju oziroma aplikacijo humanističnih metodoloških aparatov pri analizi digitalnih objektov in fenomenov«. Kritičen in epistemološki vidik pa predstavlja zbornik ''[https://web.archive.org/web/20190512181840/http://dhdebates.gc.cuny.edu/debates/2 Debates in the Digital Humanities]'' (2012), kjer področja ne zamejujejo s fiksno definicijo, temveč ga razumejo kot dinamičen diskurzivni prostor. Digitalna humanistika tukaj presega zgolj instrumentalno rabo računalniških orodij – interpretirana je kot kritično polje, ki preučuje transformacijo narave znanja, raziskovalnih procesov in pedagogike pod vplivom digitalizacije. Digitalna humanistika predstavlja presečišče teorije in prakse, kjer se tradicionalna humanistična vprašanja soočajo z novimi modelitetami produkcije, distribucije in analize informacij. V slovenskem prostoru je v učbeniku Digitalna humanistika in literatura izpostavljeno, da se je področje izoblikovalo kot interdisciplinarno stičišče med klasičnem preučevanjem človeške kulture ter sodobno informacijsko znanostjo. V obdobju tako imenovanih »masovnih podatkov« (big data) in vsesplošne digitalne mediacije, ko tehnologija omogoča kvantificiranje raznolikih vidikov človeškega bivanja, digitalna humanistika odpira nove metodološke horizonte za kompleksno obdelavo in interpretacijo kulturnih ter družbenih podatkov [[Slika:Primer analize Cankarjevega romana Podobe iz sanj s programom Voyant Tools..png|627x627_pik]] Slika 1: Primer analize Cankarjevega romana Podobe iz sanj s programom Voyant Tools. == Začetki oddaljenega branja == Zgodba humanističnega računalništva se je pričela s pionirskim delom italijanskega jezuitskega duhovnika Roberta Buse, ki je leta 1949 s pomočjo Thomasa J. Watsona iz podjetja IBM zastavil projekt Index Thomisticus. Njegovo delo je postavilo temelje za strojno obdelavo besedil, pri čemer se Busa ni zadovoljil zgolj s preprostim iskanjem grafičnih besednih oblik, temveč je vztrajal pri polavtomatski lemitizaciji in izjemno visokih znanstvenih standardih. V tem zgodnjem obdobju, ki je trajalo do začetka sedemdesetih let, so raziskovalci kljub tehnološkim omejitvam luknjanih kartic, papirnatih trakov in paketne obdelave podatkov začeli uporabljati računalnike za zahtevnejše statistične analize avtorstva in sloga, kar je v humanistične vede vneslo sistematičnost in metodološko strogost. ''Konsolidacija in institucionalizacija področja'' V sedemdesetih in pravi polovici osemdesetih let je sledilo obdobje konsolidacije, v katerem se je področje trdno usidralo v akademsko okolje skozi stanovitev ključnih strokovnih združenj, kot sta ALLC v Evropi in ACH v Severni Ameriki. Tehnološki napredek je prinesel prehod z magnetnih trakov na disketno shranjevanje, kar je omogočilo razvoj generične programske opreme, kot je vil Oxford Concordance Program (OCP), ki so ga lahko uporabili znanstveniki brez znanja programiranja. V tem času so nastali tudi prvi pomembni digitalni arhivi in banke podatkov, med katerimi izstopa Oxfordski besedilni arhiv (OTA) in Thesaurus Linguae Graecae (TLG), ki sta raziskovalcem klasičnih jezikov in književnosti ponudila vire nepredstavljivega pomena. ''Vpliv osebnih računalnikov in pobuda TEI'' Prelomnico v razvoju so prinesla osemdeseta leta s pojavom osebnih računalnikov in elektronske pošte, kar je znanstvenike osvobodilo odvisnosti od velikih računalniških centrov in omogočilo neposredno globalno sodelovanje. Grafični vmesniki so končno omogočili enostavno delo z nestandardnimi pisavami, kot je grščina ali cirilica, medtem ko so elektronski forumi, kot je Humanist, postali srce nastajajoče skupnosti. Najpomembnejši intelektualni napredek tega časa je predstavljala pobuda Text Encoding Initiative (TEI), ki je na podlagi jezika SGML razvila standardiziran sistem za kodiranje in izmenjavo elektronskih besedil. Ta projekt ni le rešil kaosa nezdružljivih formatov, temveč tudi spodbudil globoke razprave o teoriji označevanja in digitalni reprezentaciji humanističnega znanja. ''Digitalna humanistika v dobi interneta'' Z vzponom svetovnega spleta v devetdesetih letih se je fokus področja premaknil k digitalnim knjižnicam, spletnemu založništvu in multimedijski predstavitvi kulturne dediščine. Internet je omogočil nastanek nelinearnih znanstvenih izdaj in arhivov, kjer so besedila povezana s slikami rokopisov, zvokom in videoposnetki, kar je k sodelovanju pritegnilo tudi knjižničarje in arhiviste. Ob koncu desetletja so se pojavili prvi formalni študijski programi na uglednih univerzah, kar je humanističnemu računalništvu podelilo dokončno akademsko legitimnost. Današnja disciplina, imenovana digitalna humanistika, predstavlja zrel preplet tehnološke inovativnosti in tradicionalnih znanstvenih vrednot, ki v digitalni dobi odpira povsem nove poti za razumevanje človeške kulture. Zajc predstavita še daljšo časovno os in pravi, da čeprav se uradna zgodovina digitalne humanistike pogosto začenja z letom 1949, se korenine povezovanja humanistike in tehnologije raztezajo mnogo globlje v preteklost. Že pred približno 300 leti so se v pisni komunikaciji na daljavo pojavili prvi zametki poigravanja z besedilom, kar se je v baroku stopnjevalo z eksperimentalnim pometavanjem črk na papirju kot konceptualnim predhodnikom računalniškega procesiranja. Ključni premik še vedno predstavlja odkritje, da lahko računalniški stroji poleg številk obdelujejo tudi črke, kar se zgodi v 19. stoletju. V sredini 20. stoletja pa se je dodatno uveljavilo procesiranje slike in zvoka, kar je v 70. letih vodilo do prvih poskusov e-poštne umetnosti. Osemdeseta leta so zaznamovale interaktivne instalacije, kot je Shawov ''Legible City (link)'' (1989), medtem ko so se v 90. letih študiji književnosti in zgodovine v digitalnem okolju še razvijali ločeno, vse do razmaha svetovnega spleta, ki je prinesel hiper-romane, spletno poezijo in klepetalno gledališče. Po letu 2000 sta se obe vedi začeli tesno povezovati, e-literatura pa se je preselila na družbena omrežja in pretočne platforme kot prostor za aktivistične in manjšinske agende. Danes digitalna humanistika deluje v dobi velikih podatkov in umetne inteligence, kjer s pomočjo strojnega branja, kulturomike ter navidezne resničnosti kritično analizira, kako algoritmi strukturirajo pomene v sodobni digitalni družbi. == '''Vrednote in metode digitalne humanistike''' == Honn Josh opredeljuje sledeče [https://web.archive.org/web/20150919224700/http://sites.northwestern.edu/guidetodh/values-methods/ vrednote in metode] digitalne humanistike: Digitalna humanistika ni le uporaba orodij, temveč skupnost praks, ki jih povezujejo naslednje ''vrednote'': * '''Kritičnost in teorija:''' DH temelji na humanistični tradiciji, a hkrati kritično ocenjuje sama digitalna orodja in tehnologije, ki jih uporablja. * '''Iterativnost in eksperimentiranje:''' Poudarek je na nenehnem izpopolnjevanju projektov, dopuščanju tveganj in sprejemanju neuspeha kot dela raziskovalnega procesa. * '''Sodelovanje:''' Preseganje individualnega avtorstva; vključuje mreže strokovnjakov (raziskovalci, programerji, knjižničarji, oblikovalci). * '''Multimodalnost:''' Uporaba različnih formatov (besedilo, zvok, video) za performativno podajanje argumentov. * '''Odprtost:''' Težnja k javni dostopnosti, licencam ''Creative Commons'' in odprtim oblikam objavljanja. Metodologije digitalne humanistike so raznolike in se pogosto osredotočajo na procese ter nove načine interpretacije podatkov: Analiza in interpretacija besedil: * '''Obogatene izdaje:''' Digitalno kodirana besedila, odprta za nenehne revizije in komentarje. * '''Oddaljeno branje (Distant Reading):''' Analiza ogromnih korpusov besedil za odkrivanje vzorcev in trendov, ki jih s klasičnim branjem ne zaznamo. Delo s podatki in vizualizacija * '''Kulturna analitika:''' Podatkovno rudarjenje in agregacija kulturnih materialov v novih vizualnih oblikah. * '''Vizualizacija podatkov in kartiranje (GIS):''' Uporaba grafičnih prikazov, simulacij in geografskih informacijskih sistemov za prostorsko razumevanje podatkov. Nove oblike znanja in arhivov * '''Kritično kuriranje:''' Argumentirano zbiranje in predstavljanje digitalnih virov. * '''Animirani arhiv:''' Preobrazba statičnih zbirk v interaktivne, virtualne izkušnje. * '''Igre in simulacije:''' Uporaba virtualnih okolij za raziskovanje zgodovinskih in humanističnih tem. Infrastruktura in kritika medijev * '''Študije kode in platform:''' Raziskovanje programske opreme in algoritmov kot kulturnih objektov. * '''Kultura remiksa:''' Digitalna vsebina kot predmet nenehne ponovne uporabe, vzorčenja in migracije. * '''Vseprisotna štipendija:''' Premik od tiska k nenehnim, odprtim in razpršenim oblikam znanstvenega objavljanja. == Orodja digitalne humanistike == Orodja digitalne humanistike omogočajo obdelavo, označevanje, analizo in prikaz humanističnega gradiva. Njihova pomembnost je predvsem v tem, da raziskovalcem omogočajo obravnavo večjih količin podatkov, kot bi jih bilo mogoče sistematično pregledati samo z bližnjim branjem. Digitalna orodja sama ne nadomestijo kritične interpretacije, temveč jo dopolnjujejo: računalnik lahko hitro izračuna frekvence, poišče vzorce ali izdela vizualizacijo, človek pa rezultate ovrednoti in razloži v kulturnem, zgodovinskem ali literarnem kontekstu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=82|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> Med osnovna orodja spadajo sistemi za optično prepoznavanje znakov oziroma OCR, ki pretvarjajo skenirane slike tiskanih ali rokopisnih dokumentov v strojno berljivo besedilo. Takšna orodja so ključna za digitalizacijo arhivskega gradiva, vendar niso nezmotljiva: pri slabem tisku, poškodovanih dokumentih ali starejših pisavah so potrebni ročni popravki. Primer takšnega postopka je projekt o vojaških žrtvah prve svetovne vojne, kjer so raziskovalci iz digitaliziranih seznamov najprej izluščili OCR, nato pa besedilne datoteke pretvorili v XML in jih označili po smernicah TEI. Pomembna so tudi orodja za označevanje besedil. Standard TEI (''Text Encoding Initiative'') določa smernice za kodiranje besedil, pri čemer se označijo struktura, vsebina, osebe, kraji, datumi, različice besedila in drugi podatki. TEI je še posebej uporaben pri digitalnih kritičnih izdajah, saj omogoča bolj natančno iskanje, primerjanje različic in dolgoročno urejanje gradiva.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=84|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> Za analizo besedil se uporabljajo orodja za stilometrijo, modeliranje tem in vizualizacijo. Stilometrija temelji na statistični obdelavi besedil: meri na primer pogostost besed, dolžino povedi, rabo ločil in druge slogovne značilnosti. Uporablja se pri primerjanju avtorjev, žanrov, obdobij ali pri ugotavljanju avtorstva.<ref>{{Navedi splet|title=Introduction to Digital Humanities: Voyant Tools|url=https://web.archive.org/web/20140929104947/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=48|author=Johanna Drucker et al.|year=2014}}</ref> Modeliranje tem pa s pomočjo računalniških postopkov išče skrite tematske vzorce v večjih besedilnih korpusih; uporablja se na primer pri raziskovanju, kako se določene teme spreminjajo glede na čas, spol avtorjev ali literarno obdobje.<ref>{{Navedi splet|title=Introduction to Digital Humanities: Network Analysis|url=https://web.archive.org/web/20140929105001/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=64|author=Johanna Drucker et al.|year=2014}}</ref> Med konkretne primere orodij spadajo Voyant Tools za osnovno besedilno analizo in vizualizacijo, MALLET za modeliranje tem, Transkribus za prepoznavanje in prepisovanje rokopisov, QGIS za prostorske analize ter različni programski jeziki, predvsem Python, R in Java, ki se pogosto uporabljajo pri stilometričnih in korpusnih analizah. == Cilji == Digitalna humanistika si prizadeva za vnos [[tehnologija|tehnologije]] v svoje [[stroka|strokovne]] aktivnosti, npr. v [[besedilna analiza|besedilno analizo]], [[GIS]], medsebojno sodelovanje strokovne skupnosti, [[interaktivnost|interaktivne]] [[računalniška igra|igre]] in [[večpredstavnost]] (multimedialnost) v tradicionalnih umetnostnih in humanističnih smereh, kot so že v navadi v sodobnih [[družboslovje|družbenih vedah]]. Eden izmed ciljev digitalne humanistike je, da bi se humanistika ne sukala le okoli besedil in člankov, ampak da bi vključevala tudi večpredstavne vsebine, elektronske podatkovne baze in [[dinamika|dinamičnega okolja]]. Dinamični strokovni dokument ne bi več izgledal kot [[enodimenzionalnost|enodimenzionalna]] [[pripoved]]. Trenutno je uradno priznavanje digitalnega dela v humanistiki s strani [[znanost|znanstvenikov]] še nekoliko problematično in povezano z nizkim položajem, ki ga po navadi določijo delom množične [[ljudska kultura|(ljudske) kulture]] – večpredstavnost, računalniške datoteke, interaktivne igre in ostali vizualni prenosniki – in se sicer uporabljajo le za zabavo. Naraščajoče število pomembnih znanstvenih študij v digitalni humanistiki pa kaže, da je priznanje neizogibno ter da je nujno potrebno razumevanje in ohranjanje teh računalniških predmetov znanja. 18. marec je dan digitalne humanistike. Na ta dan se piše tudi blog o tem, iz česa digitalna humanistika sploh je. ==Standardi== Zaradi povezovalne in strokovne narave digitalnih znanstvenih študij znanstvenike predvsem zanimajo [[odprti standard|odprti standardi]] in splošne, trajne rešitve za znanstvene potrebe družbe. Digitalna humanistika se raje ne zanaša na ustaljena [[računalniška orodja|orodja]] niti na pisanje specializiranega [[računalniški program|programa]] za neko nalogo v enem samem projektu, ampak uporablja že obstoječe strokovno poznavanje tematike ter orodij, ki so [[Prosta programska oprema|prosto dostopna]] in prilagojena uporabnikom, ter na tej osnovi gradi rešitve, ki se lahko spreminjajo in do katerih široka družba lahko prosto dostopa. ==Revije digitalne humanistike== * ''Literary and Linguistic Computing'' * ''Text Technology'' * ''Digital Studies'' * ''Digital Medievalist'' * ''Digital Humanities Quarterly'' * ''Southern Spaces'' == Rudarjenje besedil, analiza in vizualizacija == Na začetku raziskovanja pomembno je sistematično zbirati določeni tip informacija. Pomembno je zbrati in pripraviti korpus (prikupiti i pripremiti korpus), kar ni avtomatizirano in je zato podvrženo napakam.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=82|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> Pred izdelavo tematskih modelov je običajno, da korpus uredimo, in sicer je ključno da izločimo t.i. prazne besede (ang. stop words): nepolnopomenske besede, imena mesecev, dni v tednu, literarnih junakov ipd.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=84|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> V fazi čiščenja je ključna tokenizacija – postopek razčlenjevanja besedila na manjše enote (žetone), kar omogoča natančno strojno štetje in odstranjevanje ločil ter neustreznih znakov. Tematizacija v procesu tekstovnega rudarjenja pomeni samodejno prepoznavanje in izločanje ključnih vsebinskih sklopov iz besedila. Kot navajata Zajčeva in Purg (2023, str. 55), računalniška orodja (npr. Textplot) analizirajo sopojavljanje besed in njihove medsebojne relacije. Na podlagi teh povezav program vizualizira mrežo pojmov, kar raziskovalcu omogoča, da brez predhodnega branja celotnega korpusa identificira osrednje tematike in njihovo strukturo v literarnem delu. Modeliranje tem (topic modeling) je statistična metoda, s katero računalnik v velikih zbirkah besedil (korpusih) samodejno prepozna prikrite tematske sklope. Kot navajata Zajčeva in Purg (2023, str. 86), postopek temelji na analizi verjetnosti sopojavljanja besed. Algoritmi prepoznajo skupine besed, ki se pogosto pojavljajo v istih kontekstih, in jih združijo v teme. Ta metoda raziskovalcu omogoča t. i. »oddaljeno branje«, saj namesto posameznih besedil analizira vsebinske poudarke celotnega korpusa hkrati. Za hitro tekstovno rudarjenje in osnovno vizualizacijo se pogosto uporabljajo prosto dostopna orodja, kot je Voyant Tools, ki raziskovalcu omogoči takojšen vpogled v frekvenco besed in trende znotraj korpusa.<ref>{{Navedi splet|title=Introduction to Digital Humanities: Voyant Tools|url=https://web.archive.org/web/20140929104947/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=48|author=Johanna Drucker et al.|year=2014}}</ref> === Metode in orodja === Za analizo besedil se uporabljajo različne računalniško podprte metode: * '''Konkordance:''' Abecedni seznami besed z njihovim neposrednim sobesedilom. Omogočajo mikroraziskavo rabe določenih pojmov v specifičnih kontekstih (npr. analiza rabe čustvenih izrazov v določenem obdobju). Pri analizi relacij med literarnimi liki se uporablja metoda analize omrežij (ang. network analysis). Z uporabo orodij, kot je Cytoscape, raziskovalci vizualizirajo kompleksne povezave v dramskih delih ali korespondencah.<ref>{{Navedi splet|title=Introduction to Digital Humanities: Network Analysis|url=https://web.archive.org/web/20140929105001/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=64|author=Johanna Drucker et al.|year=2014}}</ref> * '''TF-IDF (Term Frequency-Inverse Document Frequency):''' Statistična mera, ki določa pomembnost besede za posamezen dokument glede na celoten korpus. Metoda se pogosto uporablja v stilometriji za prepoznavanje značilnega besedišča avtorja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=85|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> * '''LDA (Latent Dirichlet Allocation):''' Najpogostejši algoritem za modeliranje tem (ang. topic modeling). Algoritem samodejno združuje besede, ki se pogosto pojavljajo skupaj, v tematske sklope. Primer uporabe je odkrivanje prevladujočih tem (npr. vojna, ljubezen, politika) v tisočih digitaliziranih romanih hkrati.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=86|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> === Vizualizacija === Vizualizacija v digitalni humanistiki služi kot analitično orodje za prikaz rezultatov rudarjenja. Pogoste oblike vključujejo mrežne dijagrame (za prikaz odnosov med liki), besedilne oblake in interaktivne zemljevide (npr. z orodjem StoryMaps), ki književno dogajanje postavijo v geografski prostor.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=19|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> == Analiza makroskopskih trendov == Analiza makroskopskih trendov v digitalni humanistiki se osredotoča na preučevanje dolgoročnih sprememb v jeziku, temah in kulturnih vzorcih skozi daljša časovna obdobja. Namesto analize posameznih literarnih del ta pristop uporablja masovne podatke za identifikacijo »velike slike« literarne in kulturne zgodovine. Metoda temelji na prehodu od tradicionalnega natančnega branja (close reading) k oddaljenemu branju (distant reading), ki omogoča analizo korpusov, ki so preobsežni za človeškega bralca.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=12, 85|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> === Ključne metode in koncepti === Za identifikaciju dolgoročnih trendov se uporabljajo specifične kvantitativne metode: * '''Kulturometrija (tudi kulturomika):''' Gre za metodo, ki s statistično analizo digitaliziranih besedil preučuje kulturne fenomene, kot so kolektivni spomin, dinamika slave ali razvoj moralnih vrednot skozi stoletja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=10, 89|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> * '''Analiza n-gramov (n-grams):''' Preučevanje pogostosti nizov besed skozi čas. Z analizo n-gramov raziskovalci spremljajo vzpon in upad rabe določenih konceptov ali fraz v milijonih knjig (npr. prek orodja Google Books Ngram Viewer). * '''Dolgoročno modeliranje tem:''' Različica modeliranja tem, ki spremlja razvoj in spreminjanje vsebinskih poudarkov (npr. razvoj teme »narava« od romantike do realizma) znotraj obsežnih kronoloških korpusov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=86|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> === Primeri raziskav makroskopskih trendov === Digitalna orodja omogočajo preučevanje literarnega sistema kot celote: * '''Evolucija književnih vrst:''' Raziskave makroskopskih trendov (npr. študije Franca Morettija) so pokazale, kako se književne vrste razvijajo, množijo in izumirajo v povezavi z družbenimi spremembamen.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=12, 42|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> * '''Spremembe v jeziku in sentimentu:''' Analiza makroskopskih trendov omogoča spremljanje čustvenega naboja v literaturi (npr. ugotavljanje, ali so določena zgodovinska obdobja v literaturi statistično bolj melanholična ali optimistična).<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=89|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> * '''Prostorska in omrežna dinamika:''' Spremljanje geografskega širjenja literarnih idej ali spreminjanje strukture socialnih omrežij med literarnimi liki skozi različna stoletja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=19, 94|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> == Spletno objavljanje v digitalni humanistiki == Spletno objavljanje (ang. online publishing) v digitalni humanistiki predstavlja ključni premik od tradicionalne tiskane produkcije k odprti znanosti. Ne gre zgolj za prenos besedil na splet, temveč za vzpostavljanje novih oblik znanstvene komunikacije, ki temeljijo na dostopnosti, interaktivnosti in trajnem arhiviranju.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=2|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> === Spletne publikacijske oblike === V digitalnem okolju se razvijajo specifične oblike znanstvenih in literarnih objav: * '''Izvorno digitalne (born-digital) monografije:''' To so dela, ki so od začetka zasnovana za digitalno okolje. Pogosto vključujejo hiperpovezave, multimedijske elemente in interaktivne vizualizacije, ki jih v tiskani obliki ni mogoče ustrezno poustvariti. * '''Odprti repozitoriji:''' Digitalne platforme, ki omogočajo dolgoročno hrambo in brezplačen dostop do znanstvenih del in raziskovalnih podatkov (npr. dLib.si). * '''Znanstvene digitalne izdaje (scholarly digital editions):''' Kritične objave besedil, ki poleg prepisa vključujejo digitalne faksimile, obsežne metapodatke in orodja za napredno iskanje ter analizo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=52|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> === Standardi in kakovost objavljanja === Za zagotavljanje trajnosti in verodostojnosti digitalnih vsebin se upoštevajo strogi mednarodni standardi: * '''Trajni identifikatorji (Persistent Identifiers - PID):''' Uporaba sistemov, kot sta DOI (Digital Object Identifier) ali URN, zagotavlja, da delo ostane dostopno na stalnem spletnem naslovu, tudi če se lokacija strežnika spremeni. * '''Licenciranje:''' Digitalne objave v digitalni humanistiki se pogosto objavljajo pod licencami Creative Commons (npr. CC BY-NC-SA), kar omogoča zakonito deljenje in ponovno uporabo znanja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=2|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> * '''Strokovni pregled (Peer Review):''' V digitalnem okolju se poleg vsebine pogosto ocenjujejo tudi tehnična brezhibnost, uporabnost vmesnika in skladnost s standardi za kodiranje besedil (npr. TEI). Za spletno objavljanje znanstvenih zbirk in digitalnih razstav se pogosto uglavnem uporablja platforma Omeka. Ta sistem temelji na strogih metapodatkovnih standardih (npr. Dublin Core), kar zagotavlja visoko stopnjo organiziranosti in najdljivosti digitalnih humanističnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Introduction to Digital Humanities: Omeka|url=https://web.archive.org/web/20140929105822/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=35|author=Johanna Drucker et al.|year=2014}}</ref> === Konkretni primeri === * '''dLib.si (Digitalna knjižnica Slovenije):''' Osrednji slovenski repozitorij za dostop do digitaliziranih knjig, revij in rokopisov. * '''Slovene-editor:''' Digitalna platforma za pripravo in objavo znanstvenih kritičnih izdaj slovenskega slovstva. == Reference == {{reflist}} == Viri == * Drucker, J., Kim D., Salehian I. (2014). [https://web.archive.org/web/20140929104623/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=13 Introduction to Digital Humanities] * Zajc I. in Peter P. (2023). [https://ung.si/sl/zalozba/43/digitalna-humanistika-in-literatura/ Digitalna humanistika in literatura]. Založba Univerze v Novi Gorici, Nova Gorica. ==Glej tudi== *[[:v:sl:Digitalna humanistika na Slovenskem|Digitalna humanistika na Slovenskem]] *[[kulturomika]] ==Zunanje povezave== *[http://dhhumanist.org Humanist Discussion Group] *A Companion to Digital Humanities. Uredila Susan Schreibman, Ray Siemens in John Unsworth: Dostopno na spletnem naslovu:https://companions.digitalhumanities.org/DH/?chapter=content/9781405103213_chapter_1.html *''Digital Humanities in Practice.'' Dostopno na spletnem naslovu: https://books.google.si/books?id=Hla3uAAACAAJ&q=Digital+Humanities+in+practice&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false *''Debates in the Digital Humanities.'' Dostopno na spletnem naslovu:https://web.archive.org/web/20190512181840/http://dhdebates.gc.cuny.edu/debates/2 *Values and Methods. Honn Josh: Dostopno na spletnem naslovu: https://web.archive.org/web/20150919224700/http://sites.northwestern.edu/guidetodh/values-methods/ * Predmet Digitalna humanistika, ki se izvaja od 2014/15 na Univerzi v Novi Gorici (magistrski program Slovenistika, smer Literarne vede [http://www.ung.si/dh www.ung.si/dh]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}). * Michael Piotrowski: [https://dl.gi.de/bitstream/handle/20.500.12116/17004/INF-DH-2018_paper_7.pdf Digital Humanities: An Explication, 2018] * Zajc Ivana in Peter Purg: Digitalna humanistika in literatura: Dostopno na spletnem naslovu: https://books.ung.si/digitalnahumanistika/ {{normativna kontrola}} {{škrbina}} [[Kategorija:Digitalna humanistika| ]] 3hhhp3axtvml3h1922keqat2q6u3idl 0 297113 6685927 6685267 2026-06-06T08:29:50Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33243-97|~2026-33243-97]] ([[User talk:~2026-33243-97|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-10289-3|~2026-10289-3]] 6611681 wikitext text/x-wiki '''Lipičnik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: == Znani nosilci priimka == *[[Adalbert Lipičnik]] (1913–1971), kipar *[[Aleš Lipičnik]], politik (poslanec) *[[Barbara Lipičnik]], ilustratorka *[[Blaž Lipičnik]] (*1985), ekonomist *[[Bogdan Lipičnik]] (1946–2018), psiholog, ekonomist, kadrovski strok., univ. profesor * [[Franc Lipičnik]] (*1941), skladatelj, dirigent, aranžer *[[France Lipičnik]] (1912–1993), katehet, pisatelj, narodopisec *[[Jani Lipičnik]], multiinstrumentalist (igra 12 različnih glasbil), glasbeni producent in pedagog * [[Martin Lipičnik]] (*1947), gradbenik, prometni strokovnjak, univ. profesor * [[Rok Lipičnik]], avtor glasbe in besedil, vokalist (Arche, Signe) == Glej tudi == * priimke [[Lipič]], [[Lipnik]], [[Lipičar]], [[Lipar]], [[Lipicer]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Lipičnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] glpswsz0t7akwp4fdny8kifmbtzjuqc 0 297512 6685628 6289430 2026-06-05T15:57:48Z ~2026-32552-67 260877 6685628 wikitext text/x-wiki '''Mačkovšek''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Borut Mačkovšek]] (*1992), slovenski rokometaš * [[Janko Mačkovšek]] (1888—1945), inženir gradbeništva, obveščevalec in politik * [[Majda Mačkovšek - Peršič]] (1919—2014), zdravnica onkologinja * [[Vanda Mačkovšek]] (* 1957), socialna delavka, imago terapevtka ==Glej tudi== * priimek [[Maček]] * priimek [[Mačkošek]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Mačkovšek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] o5t3emglax18drh4iy8vfysf92g9w34 1 297911 6685589 6685252 2026-06-05T14:19:31Z VidicK01 193275 VidicK01 je prestavil_a stran [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]] na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]] prek preusmeritve: Novo uradno ime ministrstva po reorganizaciji resorjev glede na Zakon o spremembah Zakona o vladi (2026) 6685252 wikitext text/x-wiki {{DYK|15. avgust|2011|entry= ... je '''[[Katarina Kresal]]''', '''[[minister za notranje zadeve Republike Slovenije|notranja ministrica]]''' v odstopu, za leto 2009 prejela nagradi '''[[Slovenka leta]]''' in '''[[Politični obraz leta]]'''?}} == Ločena članka za ministrstvo in za ministra == Zanima me vaše mnenje, ali res potrebujemo ločena članka [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]] in [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]]? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:02, 4. junij 2026 (CEST) 2q66ootuo5i54i039hawiep4261u5v5 6685594 6685589 2026-06-05T14:23:07Z VidicK01 193275 /* Ločena članka za ministrstvo in za ministra */ odgovor 6685594 wikitext text/x-wiki {{DYK|15. avgust|2011|entry= ... je '''[[Katarina Kresal]]''', '''[[minister za notranje zadeve Republike Slovenije|notranja ministrica]]''' v odstopu, za leto 2009 prejela nagradi '''[[Slovenka leta]]''' in '''[[Politični obraz leta]]'''?}} == Ločena članka za ministrstvo in za ministra == Zanima me vaše mnenje, ali res potrebujemo ločena članka [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]] in [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]]? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:02, 4. junij 2026 (CEST) :Glede na to, da gre za našo državno politiko, bi bilo po mojem mnenju smiselno imeti za vsak resor članek o ministrstvu in članek o ministru. Z @[[Uporabnik:A09|A09]] sva pa že govorila o večjem projektu "politika", ker se pa strinjava, da potrebujejo članki enotnost v zapisih mandatov in podobno... [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:23, 5. junij 2026 (CEST) jc7nbopqmhvwfq7age09bi1imyoz50u 0 329034 6685869 6628129 2026-06-06T05:28:53Z Vers Libra 261202 /* Življenjepis */ 6685869 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}}{{Brez virov}} '''Bojan Bizjak''' - Zakawski, [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[22. februar]] [[1959]], [[Predmeja]]. == Življenjepis == Osnovno šolo je začel obiskovati na Predmeji, a je bil zaradi slabovidnosti napoten v [[Center IRIS|Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani]], nakar je bil spet prešolan na osnovno šolo na [[Otlica|Otlici]]. V [[Maribor|Mariboru]] je dokončal [[Srednja kmetijska šola Maribor|srednjo kmetijsko šolo]], kasneje v [[Ljubljana|Ljubljani]] študiral agronomijo, filozofijo, psihologijo in primerjalno književnost, vendar ni nobenega študija dokončal, ker je imel kar nekaj zaposlitev, kasneje se je vrnil v [[Ajdovščina|Ajdovščino]], delal na lokalnem radiu, v begunskem centru, na javnih delih. V literaturo je vstopil v osemdesetih letih 20. stoletja, ko je začel objavljati v Kmečkem glasu (roman Hruška, kot [[podlistek]] in kratke zgodbe) kasneje pa v literarnih revijah, [[Mentor (literarna revija)|Mentor]], [[Dialogi (literarna revija)|Dialogi]], [[Primorska srečanja (revija)|Primorska srečanja]], [[Apokalipsa (revija)|Apokalipsa]], na spletnem portalu Locutio, bil je gost oddaje ''Zgodnja dela'' kamor ga je povabila kritičarka [[Vanesa Matajc]]. Kritika predvsem poudarja njegovo jezikovno inovativnost in spretno nizanje fragmentov v romanih, kjer zgodbe uspešno zaplete in odplete. Vsa njegova dela imajo močno socialno noto in mestoma tudi filozofska razpredanja, v pesništvu pa je predvsem predan liričnemu odslikovanju stanj subjektivnih občutij in iskanju ritma upovedovanja. Sedaj živi in dela v Ajdovščini. Poleg literature pa se znajde tudi za fotografsko kamero, saj je imel že nekaj uspešnejših promocij in občasno razstavlja, vendar zaradi močne slabovidnosti to polagoma opušča. ==Knjižna dela== ==== Pesniške zbirke ==== * ''Tihoba'' - Aristos, 1999 {{COBISS|ID=97614336}} * ''Jutrice'' - Društvo Wada, 2002 {{COBISS|ID=116142848}} * ''Veter sanj'' - [[KATR (založba)|KATR]], 2008 {{COBISS|ID=239923200}} * ''Tkivo časa'' - KATR, 2008 {{COBISS|ID=240591104}} * ''Nihaji juter'' - KATR, 2009 {{COBISS|ID=252025344}} * ''Zarodek časa'' - KATR, 2009 {{COBISS|ID=246311424}} *''Nirvana poletja'' - VED, 2014 *Gori - Stella, 2019 *Svetloba - Založba Dlan, 2024 *Skrivnost - samozaložba, 1993 *Sakralni veter - Založba Dlan, 2025 ==== Kratka proza ==== * ''Besedovanja'' - Aristos, 2001 {{COBISS|ID=110891264}} * ''Tkivo časa'' - KATR, 2008 {{COBISS|ID=240591104}} * ''Iskanja'' - KATR, 2009 {{COBISS|ID=244699136}} * ''Kaplje časa'' - KATR, 2009 {{COBISS|ID=251233024}} * ''Prah časa'' - [[VED (založba)|VED]], 2012 {{COBISS|ID=259983872}} * Dotik neba - VED, 2014 * Šepet tišine - VED, 2015 * Rezine pomladi - VED 2017 *Zalužani - Primus, 2018 *Usihanja - Stella, 2020 *Tri Hiše- Stella 2023 *Šepetanja - Stella 2024 *Z gore in pika - Založba Dlan, 2024 *Veter v travah - Založba Dlan, 2025 *Na robu časa - Založba Dlan, 2025 ==== Romani ==== * ''Hruška'' - KATR, 2008 {{COBISS|ID=242226944}} * ''Skala'' - KATR, 2008 {{COBISS|ID=244213760}} * ''Še ene sanje'' - KATR, 2008 {{COBISS|ID=243529472}} * ''Pisma'' - KATR, 2009 {{COBISS|ID=245763584}} * ''Za ograjo'' - KATR, 2009 {{COBISS|ID=245763072}} * ''Koraki v megli'' - VED, 2010 {{COBISS|ID=252850944}} * ''Brihtanija'' - VED, 2011 {{COBISS|ID=255769088}} *''Poslušalec'' - VED, (COBISS/ID =263481600)) *''Lipe'' - VED, 2013 (COBISS/ID = 265530880)) *''Prihod'' - VED, 2013 *''Ujeto sonce'' - VED, 2015 *''Bela vrata'' - VED, 2016 *''Tam dol'' - Stella, 2017 *''Vonj denarja'' - Primus, 2019 *Vračanja - Primus, 2020 *Jagode - Stella, 2021 *Bonisimo - Primus, 2021 *Tuje naročje - Primus, 2022 *Lupine sonca - Primus 2023 *Veter obljub - Založba Dlan, 2024 *Otok pozabe - Založba Dlan, 2024 *Smejoči angel - Založba Kulturni center Maribor 2024 *Pobeg - Založba Ekslibris, 2024 *Vila Ruj - Založba Devi - na 2024 *Pozabljena Dolina - Založba Kulturni center Maribor 2025 *Odprto okno - Založba Dlan, 2025 *Počen krog - Založba Dlan, 2026 == Literarna teorija == Kreativno pisanje - Primus, 2019 == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Bizjak, Bojan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] ssusox7l2ueyuv6srr37hkkcup2mt3g 828 352800 6685708 6067749 2026-06-05T17:59:34Z Pinky sl 2932 module entry point 6685708 Scribunto text/plain require('strict'); --[[--------------------------< F O R W A R D D E C L A R A T I O N S >-------------------------------------- each of these counts against the Lua upvalue limit ]] local validation; -- functions in Module:Citation/CS1/Date_validation local utilities; -- functions in Module:Citation/CS1/Utilities local z = {}; -- table of tables in Module:Citation/CS1/Utilities local identifiers; -- functions and tables in Module:Citation/CS1/Identifiers local metadata; -- functions in Module:Citation/CS1/COinS local cfg = {}; -- table of configuration tables that are defined in Module:Citation/CS1/Configuration local whitelist = {}; -- table of tables listing valid template parameter names; defined in Module:Citation/CS1/Whitelist --[[------------------< P A G E S C O P E V A R I A B L E S >--------------- declare variables here that have page-wide scope that are not brought in from other modules; that are created here and used here ]] local added_deprecated_cat; -- Boolean flag so that the category is added only once local added_vanc_errs; -- Boolean flag so we only emit one Vancouver error / category local added_generic_name_errs; -- Boolean flag so we only emit one generic name error / category and stop testing names once an error is encountered local Frame; -- holds the module's frame table local is_preview_mode; -- true when article is in preview mode; false when using 'Preview page with this template' (previewing the module) local is_sandbox; -- true when using sandbox modules to render citation --[[--------------------------< F I R S T _ S E T >------------------------------------------------------------ Locates and returns the first set value in a table of values where the order established in the table, left-to-right (or top-to-bottom), is the order in which the values are evaluated. Returns nil if none are set. This version replaces the original 'for _, val in pairs do' and a similar version that used ipairs. With the pairs version the order of evaluation could not be guaranteed. With the ipairs version, a nil value would terminate the for-loop before it reached the actual end of the list. ]] local function first_set (list, count) local i = 1; while i <= count do -- loop through all items in list if utilities.is_set( list[i] ) then return list[i]; -- return the first set list member end i = i + 1; -- point to next end end --[[--------------------------< A D D _ V A N C _ E R R O R >---------------------------------------------------- Adds a single Vancouver system error message to the template's output regardless of how many error actually exist. To prevent duplication, added_vanc_errs is nil until an error message is emitted. added_vanc_errs is a Boolean declared in page scope variables above ]] local function add_vanc_error (source, position) if added_vanc_errs then return end added_vanc_errs = true; -- note that we've added this category utilities.set_message ('err_vancouver', {source, position}); end --[[--------------------------< I S _ S C H E M E >------------------------------------------------------------ does this thing that purports to be a URI scheme seem to be a valid scheme? The scheme is checked to see if it is in agreement with http://tools.ietf.org/html/std66#section-3.1 which says: Scheme names consist of a sequence of characters beginning with a letter and followed by any combination of letters, digits, plus ("+"), period ("."), or hyphen ("-"). returns true if it does, else false ]] local function is_scheme (scheme) return scheme and scheme:match ('^%a[%a%d%+%.%-]*:'); -- true if scheme is set and matches the pattern end --[=[-------------------------< I S _ D O M A I N _ N A M E >-------------------------------------------------- Does this thing that purports to be a domain name seem to be a valid domain name? Syntax defined here: http://tools.ietf.org/html/rfc1034#section-3.5 BNF defined here: https://tools.ietf.org/html/rfc4234 Single character names are generally reserved; see https://tools.ietf.org/html/draft-ietf-dnsind-iana-dns-01#page-15; see also [[Single-letter second-level domain]] list of TLDs: https://www.iana.org/domains/root/db RFC 952 (modified by RFC 1123) requires the first and last character of a hostname to be a letter or a digit. Between the first and last characters the name may use letters, digits, and the hyphen. Also allowed are IPv4 addresses. IPv6 not supported domain is expected to be stripped of any path so that the last character in the last character of the TLD. tld is two or more alpha characters. Any preceding '//' (from splitting a URL with a scheme) will be stripped here. Perhaps not necessary but retained in case it is necessary for IPv4 dot decimal. There are several tests: the first character of the whole domain name including subdomains must be a letter or a digit internationalized domain name (ASCII characters with .xn-- ASCII Compatible Encoding (ACE) prefix xn-- in the TLD) see https://tools.ietf.org/html/rfc3490 single-letter/digit second-level domains in the .org, .cash, and .today TLDs q, x, and z SL domains in the .com TLD i and q SL domains in the .net TLD single-letter SL domains in the ccTLDs (where the ccTLD is two letters) two-character SL domains in gTLDs (where the gTLD is two or more letters) three-plus-character SL domains in gTLDs (where the gTLD is two or more letters) IPv4 dot-decimal address format; TLD not allowed returns true if domain appears to be a proper name and TLD or IPv4 address, else false ]=] local function is_domain_name (domain) if not domain then return false; -- if not set, abandon end domain = domain:gsub ('^//', ''); -- strip '//' from domain name if present; done here so we only have to do it once if not domain:match ('^[%w]') then -- first character must be letter or digit return false; end if domain:match ('^%a+:') then -- hack to detect things that look like s:Page:Title where Page: is namespace at Wikisource return false; end local patterns = { -- patterns that look like URLs '%f[%w][%w][%w%-]+[%w]%.%a%a+$', -- three or more character hostname.hostname or hostname.tld '%f[%w][%w][%w%-]+[%w]%.xn%-%-[%w]+$', -- internationalized domain name with ACE prefix '%f[%a][qxz]%.com$', -- assigned one character .com hostname (x.com times out 2015-12-10) '%f[%a][iq]%.net$', -- assigned one character .net hostname (q.net registered but not active 2015-12-10) '%f[%w][%w]%.%a%a$', -- one character hostname and ccTLD (2 chars) '%f[%w][%w][%w]%.%a%a+$', -- two character hostname and TLD '^%d%d?%d?%.%d%d?%d?%.%d%d?%d?%.%d%d?%d?', -- IPv4 address } for _, pattern in ipairs (patterns) do -- loop through the patterns list if domain:match (pattern) then return true; -- if a match then we think that this thing that purports to be a URL is a URL end end for _, d in ipairs (cfg.single_letter_2nd_lvl_domains_t) do -- look for single letter second level domain names for these top level domains if domain:match ('%f[%w][%w]%.' .. d) then return true end end return false; -- no matches, we don't know what this thing is end --[[--------------------------< I S _ U R L >------------------------------------------------------------------ returns true if the scheme and domain parts of a URL appear to be a valid URL; else false. This function is the last step in the validation process. This function is separate because there are cases that are not covered by split_url(), for example is_parameter_ext_wikilink() which is looking for bracketted external wikilinks. ]] local function is_url (scheme, domain) if utilities.is_set (scheme) then -- if scheme is set check it and domain return is_scheme (scheme) and is_domain_name (domain); else return is_domain_name (domain); -- scheme not set when URL is protocol-relative end end --[[--------------------------< S P L I T _ U R L >------------------------------------------------------------ Split a URL into a scheme, authority indicator, and domain. First remove Fully Qualified Domain Name terminator (a dot following TLD) (if any) and any path(/), query(?) or fragment(#). If protocol-relative URL, return nil scheme and domain else return nil for both scheme and domain. When not protocol-relative, get scheme, authority indicator, and domain. If there is an authority indicator (one or more '/' characters immediately following the scheme's colon), make sure that there are only 2. Any URL that does not have news: scheme must have authority indicator (//). TODO: are there other common schemes like news: that don't use authority indicator? Strip off any port and path; ]] local function split_url (url_str) local scheme, authority, domain; url_str = url_str:gsub ('([%a%d])%.?[/%?#].*$', '%1'); -- strip FQDN terminator and path(/), query(?), fragment (#) (the capture prevents false replacement of '//') if url_str:match ('^//%S*') then -- if there is what appears to be a protocol-relative URL domain = url_str:match ('^//(%S*)') elseif url_str:match ('%S-:/*%S+') then -- if there is what appears to be a scheme, optional authority indicator, and domain name scheme, authority, domain = url_str:match ('(%S-:)(/*)(%S+)'); -- extract the scheme, authority indicator, and domain portions if utilities.is_set (authority) then authority = authority:gsub ('//', '', 1); -- replace place 1 pair of '/' with nothing; if utilities.is_set(authority) then -- if anything left (1 or 3+ '/' where authority should be) then return scheme; -- return scheme only making domain nil which will cause an error message end else if not scheme:match ('^news:') then -- except for news:..., MediaWiki won't link URLs that do not have authority indicator; TODO: a better way to do this test? return scheme; -- return scheme only making domain nil which will cause an error message end end domain = domain:gsub ('(%a):%d+', '%1'); -- strip port number if present end return scheme, domain; end --[[--------------------------< L I N K _ P A R A M _ O K >--------------------------------------------------- checks the content of |title-link=, |series-link=, |author-link=, etc. for properly formatted content: no wikilinks, no URLs Link parameters are to hold the title of a Wikipedia article, so none of the WP:TITLESPECIALCHARACTERS are allowed: # < > [ ] | { } _ except the underscore which is used as a space in wiki URLs and # which is used for section links returns false when the value contains any of these characters. When there are no illegal characters, this function returns TRUE if value DOES NOT appear to be a valid URL (the |<param>-link= parameter is ok); else false when value appears to be a valid URL (the |<param>-link= parameter is NOT ok). ]] local function link_param_ok (value) local scheme, domain; if value:find ('[<>%[%]|{}]') then -- if any prohibited characters return false; end scheme, domain = split_url (value); -- get scheme or nil and domain or nil from URL; return not is_url (scheme, domain); -- return true if value DOES NOT appear to be a valid URL end --[[--------------------------< L I N K _ T I T L E _ O K >--------------------------------------------------- Use link_param_ok() to validate |<param>-link= value and its matching |<title>= value. |<title>= may be wiki-linked but not when |<param>-link= has a value. This function emits an error message when that condition exists check <link> for inter-language interwiki-link prefix. prefix must be a MediaWiki-recognized language code and must begin with a colon. ]] local function link_title_ok (link, lorig, title, torig) local orig; if utilities.is_set (link) then -- don't bother if <param>-link doesn't have a value if not link_param_ok (link) then -- check |<param>-link= markup orig = lorig; -- identify the failing link parameter elseif title:find ('%[%[') then -- check |title= for wikilink markup orig = torig; -- identify the failing |title= parameter elseif link:match ('^%a+:') then -- if the link is what looks like an interwiki local prefix = link:match ('^(%a+):'):lower(); -- get the interwiki prefix if cfg.inter_wiki_map[prefix] then -- if prefix is in the map, must have preceding colon orig = lorig; -- flag as error end end end if utilities.is_set (orig) then link = ''; -- unset utilities.set_message ('err_bad_paramlink', orig); -- URL or wikilink in |title= with |title-link=; end return link; -- link if ok, empty string else end --[[--------------------------< C H E C K _ U R L >------------------------------------------------------------ Determines whether a URL string appears to be valid. First we test for space characters. If any are found, return false. Then split the URL into scheme and domain portions, or for protocol-relative (//example.com) URLs, just the domain. Use is_url() to validate the two portions of the URL. If both are valid, or for protocol-relative if domain is valid, return true, else false. Because it is different from a standard URL, and because this module used external_link() to make external links that work for standard and news: links, we validate newsgroup names here. The specification for a newsgroup name is at https://tools.ietf.org/html/rfc5536#section-3.1.4 ]] local function check_url( url_str ) if nil == url_str:match ("^%S+$") then -- if there are any spaces in |url=value it can't be a proper URL return false; end local scheme, domain; scheme, domain = split_url (url_str); -- get scheme or nil and domain or nil from URL; if 'news:' == scheme then -- special case for newsgroups return domain:match('^[%a%d%+%-_]+%.[%a%d%+%-_%.]*[%a%d%+%-_]$'); end return is_url (scheme, domain); -- return true if value appears to be a valid URL end --[=[-------------------------< I S _ P A R A M E T E R _ E X T _ W I K I L I N K >---------------------------- Return true if a parameter value has a string that begins and ends with square brackets [ and ] and the first non-space characters following the opening bracket appear to be a URL. The test will also find external wikilinks that use protocol-relative URLs. Also finds bare URLs. The frontier pattern prevents a match on interwiki-links which are similar to scheme:path URLs. The tests that find bracketed URLs are required because the parameters that call this test (currently |title=, |chapter=, |work=, and |publisher=) may have wikilinks and there are articles or redirects like '//Hus' so, while uncommon, |title=[[//Hus]] is possible as might be [[en://Hus]]. ]=] local function is_parameter_ext_wikilink (value) local scheme, domain; if value:match ('%f[%[]%[%a%S*:%S+.*%]') then -- if ext. wikilink with scheme and domain: [xxxx://yyyyy.zzz] scheme, domain = split_url (value:match ('%f[%[]%[(%a%S*:%S+).*%]')); elseif value:match ('%f[%[]%[//%S+.*%]') then -- if protocol-relative ext. wikilink: [//yyyyy.zzz] scheme, domain = split_url (value:match ('%f[%[]%[(//%S+).*%]')); elseif value:match ('%a%S*:%S+') then -- if bare URL with scheme; may have leading or trailing plain text scheme, domain = split_url (value:match ('(%a%S*:%S+)')); elseif value:match ('//%S+') then -- if protocol-relative bare URL: //yyyyy.zzz; may have leading or trailing plain text scheme, domain = split_url (value:match ('(//%S+)')); -- what is left should be the domain else return false; -- didn't find anything that is obviously a URL end return is_url (scheme, domain); -- return true if value appears to be a valid URL end --[[-------------------------< C H E C K _ F O R _ U R L >----------------------------------------------------- loop through a list of parameters and their values. Look at the value and if it has an external link, emit an error message. ]] local function check_for_url (parameter_list, error_list) for k, v in pairs (parameter_list) do -- for each parameter in the list if is_parameter_ext_wikilink (v) then -- look at the value; if there is a URL add an error message table.insert (error_list, utilities.wrap_style ('parameter', k)); end end end --[[--------------------------< S A F E _ F O R _ U R L >------------------------------------------------------ Escape sequences for content that will be used for URL descriptions ]] local function safe_for_url( str ) if str:match( "%[%[.-%]%]" ) ~= nil then utilities.set_message ('err_wikilink_in_url', {}); end return str:gsub( '[%[%]\n]', { ['['] = '&#91;', [']'] = '&#93;', ['\n'] = ' ' } ); end --[[--------------------------< E X T E R N A L _ L I N K >---------------------------------------------------- Format an external link with error checking ]] local function external_link (URL, label, source, access) local err_msg = ''; local domain; local path; local base_url; if not utilities.is_set (label) then label = URL; if utilities.is_set (source) then utilities.set_message ('err_bare_url_missing_title', {utilities.wrap_style ('parameter', source)}); else error (cfg.messages["bare_url_no_origin"]); -- programmer error; valid parameter name does not have matching meta-parameter end end if not check_url (URL) then utilities.set_message ('err_bad_url', {utilities.wrap_style ('parameter', source)}); end domain, path = URL:match ('^([/%.%-%+:%a%d]+)([/%?#].*)$'); -- split the URL into scheme plus domain and path if path then -- if there is a path portion path = path:gsub ('[%[%]]', {['['] = '%5b', [']'] = '%5d'}); -- replace '[' and ']' with their percent-encoded values URL = table.concat ({domain, path}); -- and reassemble end base_url = table.concat ({ "[", URL, " ", safe_for_url (label), "]" }); -- assemble a wiki-markup URL if utilities.is_set (access) then -- access level (subscription, registration, limited) base_url = utilities.substitute (cfg.presentation['ext-link-access-signal'], {cfg.presentation[access].class, cfg.presentation[access].title, base_url}); -- add the appropriate icon end return base_url; end --[[--------------------------< D E P R E C A T E D _ P A R A M E T E R >-------------------------------------- Categorize and emit an error message when the citation contains one or more deprecated parameters. The function includes the offending parameter name to the error message. Only one error message is emitted regardless of the number of deprecated parameters in the citation. added_deprecated_cat is a Boolean declared in page scope variables above ]] local function deprecated_parameter(name) if not added_deprecated_cat then added_deprecated_cat = true; -- note that we've added this category utilities.set_message ('err_deprecated_params', {name}); -- add error message end end --[=[-------------------------< K E R N _ Q U O T E S >-------------------------------------------------------- Apply kerning to open the space between the quote mark provided by the module and a leading or trailing quote mark contained in a |title= or |chapter= parameter's value. This function will positive kern either single or double quotes: "'Unkerned title with leading and trailing single quote marks'" " 'Kerned title with leading and trailing single quote marks' " (in real life the kerning isn't as wide as this example) Double single quotes (italic or bold wiki-markup) are not kerned. Replaces Unicode quote marks in plain text or in the label portion of a [[L|D]] style wikilink with typewriter quote marks regardless of the need for kerning. Unicode quote marks are not replaced in simple [[D]] wikilinks. Call this function for chapter titles, for website titles, etc.; not for book titles. ]=] local function kern_quotes (str) local cap = ''; local wl_type, label, link; wl_type, label, link = utilities.is_wikilink (str); -- wl_type is: 0, no wl (text in label variable); 1, [[D]]; 2, [[L|D]] if 1 == wl_type then -- [[D]] simple wikilink with or without quote marks if mw.ustring.match (str, '%[%[[\"“”\'‘’].+[\"“”\'‘’]%]%]') then -- leading and trailing quote marks str = utilities.substitute (cfg.presentation['kern-left'], str); str = utilities.substitute (cfg.presentation['kern-right'], str); elseif mw.ustring.match (str, '%[%[[\"“”\'‘’].+%]%]') then -- leading quote marks str = utilities.substitute (cfg.presentation['kern-left'], str); elseif mw.ustring.match (str, '%[%[.+[\"“”\'‘’]%]%]') then -- trailing quote marks str = utilities.substitute (cfg.presentation['kern-right'], str); end else -- plain text or [[L|D]]; text in label variable label = mw.ustring.gsub (label, '[“”]', '\"'); -- replace “” (U+201C & U+201D) with " (typewriter double quote mark) label = mw.ustring.gsub (label, '[‘’]', '\''); -- replace ‘’ (U+2018 & U+2019) with ' (typewriter single quote mark) cap = mw.ustring.match (label, "^([\"\'][^\'].+)"); -- match leading double or single quote but not doubled single quotes (italic markup) if utilities.is_set (cap) then label = utilities.substitute (cfg.presentation['kern-left'], cap); end cap = mw.ustring.match (label, "^(.+[^\'][\"\'])$") -- match trailing double or single quote but not doubled single quotes (italic markup) if utilities.is_set (cap) then label = utilities.substitute (cfg.presentation['kern-right'], cap); end if 2 == wl_type then str = utilities.make_wikilink (link, label); -- reassemble the wikilink else str = label; end end return str; end --[[--------------------------< F O R M A T _ S C R I P T _ V A L U E >---------------------------------------- |script-title= holds title parameters that are not written in Latin-based scripts: Chinese, Japanese, Arabic, Hebrew, etc. These scripts should not be italicized and may be written right-to-left. The value supplied by |script-title= is concatenated onto Title after Title has been wrapped in italic markup. Regardless of language, all values provided by |script-title= are wrapped in <bdi>...</bdi> tags to isolate RTL languages from the English left to right. |script-title= provides a unique feature. The value in |script-title= may be prefixed with a two-character ISO 639-1 language code and a colon: |script-title=ja:*** *** (where * represents a Japanese character) Spaces between the two-character code and the colon and the colon and the first script character are allowed: |script-title=ja : *** *** |script-title=ja: *** *** |script-title=ja :*** *** Spaces preceding the prefix are allowed: |script-title = ja:*** *** The prefix is checked for validity. If it is a valid ISO 639-1 language code, the lang attribute (lang="ja") is added to the <bdi> tag so that browsers can know the language the tag contains. This may help the browser render the script more correctly. If the prefix is invalid, the lang attribute is not added. At this time there is no error message for this condition. Supports |script-title=, |script-chapter=, |script-<periodical>= ]] local function format_script_value (script_value, script_param) local lang=''; -- initialize to empty string local name; if script_value:match('^%l%l%l?%s*:') then -- if first 3 or 4 non-space characters are script language prefix lang = script_value:match('^(%l%l%l?)%s*:%s*%S.*'); -- get the language prefix or nil if there is no script if not utilities.is_set (lang) then utilities.set_message ('err_script_parameter', {script_param, cfg.err_msg_supl['missing title part']}); -- prefix without 'title'; add error message return ''; -- script_value was just the prefix so return empty string end -- if we get this far we have prefix and script name = cfg.lang_nominative_remap[lang] or mw.language.fetchLanguageName( lang, cfg.this_wiki_code ); -- get language name so that we can use it to categorize if utilities.is_set (name) then -- is prefix a proper ISO 639-1 language code? script_value = script_value:gsub ('^%l+%s*:%s*', ''); -- strip prefix from script -- is prefix one of these language codes? if utilities.in_array (lang, cfg.script_lang_codes) then utilities.add_prop_cat ('script', {name, lang}) else utilities.set_message ('err_script_parameter', {script_param, cfg.err_msg_supl['neznana oznaka jezika']}); -- unknown script-language; add error message end lang = ' lang="' .. lang .. '" '; -- convert prefix into a lang attribute else utilities.set_message ('err_script_parameter', {script_param, cfg.err_msg_supl['neveljavna oznaka jezika']}); -- invalid language code; add error message lang = ''; -- invalid so set lang to empty string end else utilities.set_message ('err_script_parameter', {script_param, cfg.err_msg_supl['manjka predpona']}); -- no language code prefix; add error message end script_value = utilities.substitute (cfg.presentation['bdi'], {lang, script_value}); -- isolate in case script is RTL return script_value; end --[[--------------------------< S C R I P T _ C O N C A T E N A T E >------------------------------------------ Initially for |title= and |script-title=, this function concatenates those two parameter values after the script value has been wrapped in <bdi> tags. ]] local function script_concatenate (title, script, script_param) if utilities.is_set (script) then script = format_script_value (script, script_param); -- <bdi> tags, lang attribute, categorization, etc.; returns empty string on error if utilities.is_set (script) then title = title .. ' ' .. script; -- concatenate title and script title end end return title; end --[[--------------------------< W R A P _ M S G >-------------------------------------------------------------- Applies additional message text to various parameter values. Supplied string is wrapped using a message_list configuration taking one argument. Supports lower case text for {{citation}} templates. Additional text taken from citation_config.messages - the reason this function is similar to but separate from wrap_style(). ]] local function wrap_msg (key, str, lower) if not utilities.is_set ( str ) then return ""; end if true == lower then local msg; msg = cfg.messages[key]:lower(); -- set the message to lower case before return utilities.substitute ( msg, str ); -- including template text else return utilities.substitute ( cfg.messages[key], str ); end end --[[----------------< W I K I S O U R C E _ U R L _ M A K E >------------------- Makes a Wikisource URL from Wikisource interwiki-link. Returns the URL and appropriate label; nil else. str is the value assigned to |chapter= (or aliases) or |title= or |title-link= ]] local function wikisource_url_make (str) local wl_type, D, L; local ws_url, ws_label; local wikisource_prefix = table.concat ({'https://', cfg.this_wiki_code, '.wikisource.org/wiki/'}); wl_type, D, L = utilities.is_wikilink (str); -- wl_type is 0 (not a wikilink), 1 (simple wikilink), 2 (complex wikilink) if 0 == wl_type then -- not a wikilink; might be from |title-link= str = D:match ('^[Ww]ikisource:(.+)') or D:match ('^[Ss]:(.+)'); -- article title from interwiki link with long-form or short-form namespace if utilities.is_set (str) then ws_url = table.concat ({ -- build a Wikisource URL wikisource_prefix, -- prefix str, -- article title }); ws_label = str; -- label for the URL end elseif 1 == wl_type then -- simple wikilink: [[Wikisource:ws article]] str = D:match ('^[Ww]ikisource:(.+)') or D:match ('^[Ss]:(.+)'); -- article title from interwiki link with long-form or short-form namespace if utilities.is_set (str) then ws_url = table.concat ({ -- build a Wikisource URL wikisource_prefix, -- prefix str, -- article title }); ws_label = str; -- label for the URL end elseif 2 == wl_type then -- non-so-simple wikilink: [[Wikisource:ws article|displayed text]] ([[L|D]]) str = L:match ('^[Ww]ikisource:(.+)') or L:match ('^[Ss]:(.+)'); -- article title from interwiki link with long-form or short-form namespace if utilities.is_set (str) then ws_label = D; -- get ws article name from display portion of interwiki link ws_url = table.concat ({ -- build a Wikisource URL wikisource_prefix, -- prefix str, -- article title without namespace from link portion of wikilink }); end end if ws_url then ws_url = mw.uri.encode (ws_url, 'WIKI'); -- make a usable URL ws_url = ws_url:gsub ('%%23', '#'); -- undo percent-encoding of fragment marker end return ws_url, ws_label, L or D; -- return proper URL or nil and a label or nil end --[[----------------< F O R M A T _ P E R I O D I C A L >----------------------- Format the three periodical parameters: |script-<periodical>=, |<periodical>=, and |trans-<periodical>= into a single Periodical meta-parameter. ]] local function format_periodical (script_periodical, script_periodical_source, periodical, trans_periodical) if not utilities.is_set (periodical) then periodical = ''; -- to be safe for concatenation else periodical = utilities.wrap_style ('italic-title', periodical); -- style end periodical = script_concatenate (periodical, script_periodical, script_periodical_source); -- <bdi> tags, lang attribute, categorization, etc.; must be done after title is wrapped if utilities.is_set (trans_periodical) then trans_periodical = utilities.wrap_style ('trans-italic-title', trans_periodical); if utilities.is_set (periodical) then periodical = periodical .. ' ' .. trans_periodical; else -- here when trans-periodical without periodical or script-periodical periodical = trans_periodical; utilities.set_message ('err_trans_missing_title', {'periodical'}); end end return periodical; end --[[------------------< F O R M A T _ C H A P T E R _ T I T L E >--------------- Format the four chapter parameters: |script-chapter=, |chapter=, |trans-chapter=, and |chapter-url= into a single chapter meta- parameter (chapter_url_source used for error messages). ]] local function format_chapter_title (script_chapter, script_chapter_source, chapter, chapter_source, trans_chapter, trans_chapter_source, chapter_url, chapter_url_source, no_quotes, access) local ws_url, ws_label, L = wikisource_url_make (chapter); -- make a wikisource URL and label from a wikisource interwiki link if ws_url then ws_label = ws_label:gsub ('_', ' '); -- replace underscore separators with space characters chapter = ws_label; end if not utilities.is_set (chapter) then chapter = ''; -- to be safe for concatenation else if false == no_quotes then chapter = kern_quotes (chapter); -- if necessary, separate chapter title's leading and trailing quote marks from module provided quote marks chapter = utilities.wrap_style ('quoted-title', chapter); end end chapter = script_concatenate (chapter, script_chapter, script_chapter_source); -- <bdi> tags, lang attribute, categorization, etc.; must be done after title is wrapped if utilities.is_set (chapter_url) then chapter = external_link (chapter_url, chapter, chapter_url_source, access); -- adds bare_url_missing_title error if appropriate elseif ws_url then chapter = external_link (ws_url, chapter .. '&nbsp;', 'ws link in chapter'); -- adds bare_url_missing_title error if appropriate; space char to move icon away from chap text; TODO: better way to do this? chapter = utilities.substitute (cfg.presentation['interwiki-icon'], {cfg.presentation['class-wikisource'], L, chapter}); end if utilities.is_set (trans_chapter) then trans_chapter = utilities.wrap_style ('trans-quoted-title', trans_chapter); if utilities.is_set (chapter) then chapter = chapter .. ' ' .. trans_chapter; else -- here when trans_chapter without chapter or script-chapter chapter = trans_chapter; chapter_source = trans_chapter_source:match ('trans%-?(.+)'); -- when no chapter, get matching name from trans-<param> utilities.set_message ('err_trans_missing_title', {chapter_source}); end end return chapter; end --[[----------------< H A S _ I N V I S I B L E _ C H A R S >------------------- This function searches a parameter's value for non-printable or invisible characters. The search stops at the first match. This function will detect the visible replacement character when it is part of the Wikisource. Detects but ignores nowiki and math stripmarkers. Also detects other named stripmarkers (gallery, math, pre, ref) and identifies them with a slightly different error message. See also coins_cleanup(). Output of this function is an error message that identifies the character or the Unicode group, or the stripmarker that was detected along with its position (or, for multi-byte characters, the position of its first byte) in the parameter value. ]] local function has_invisible_chars (param, v) local position = ''; -- position of invisible char or starting position of stripmarker local capture; -- used by stripmarker detection to hold name of the stripmarker local stripmarker; -- boolean set true when a stripmarker is found capture = string.match (v, '[%w%p ]*'); -- test for values that are simple ASCII text and bypass other tests if true if capture == v then -- if same there are no Unicode characters return; end for _, invisible_char in ipairs (cfg.invisible_chars) do local char_name = invisible_char[1]; -- the character or group name local pattern = invisible_char[2]; -- the pattern used to find it position, _, capture = mw.ustring.find (v, pattern); -- see if the parameter value contains characters that match the pattern if position and (cfg.invisible_defs.zwj == capture) then -- if we found a zero-width joiner character if mw.ustring.find (v, cfg.indic_script) then -- it's ok if one of the Indic scripts position = nil; -- unset position elseif cfg.emoji_t[mw.ustring.codepoint (v, position+1)] then -- is zwj followed by a character listed in emoji{}? position = nil; -- unset position end end if position then if 'nowiki' == capture or 'math' == capture or -- nowiki and math stripmarkers (not an error condition) ('templatestyles' == capture and utilities.in_array (param, {'id', 'quote'})) then -- templatestyles stripmarker allowed in these parameters stripmarker = true; -- set a flag elseif true == stripmarker and cfg.invisible_defs.del == capture then -- because stripmakers begin and end with the delete char, assume that we've found one end of a stripmarker position = nil; -- unset else local err_msg; if capture and not (cfg.invisible_defs.del == capture or cfg.invisible_defs.zwj == capture) then err_msg = capture .. ' ' .. char_name; else err_msg = char_name .. ' ' .. 'character'; end utilities.set_message ('err_invisible_char', {err_msg, utilities.wrap_style ('parameter', param), position}); -- add error message return; -- and done with this parameter end end end end --[[-------------------< A R G U M E N T _ W R A P P E R >---------------------- Argument wrapper. This function provides support for argument mapping defined in the configuration file so that multiple names can be transparently aliased to single internal variable. ]] local function argument_wrapper ( args ) local origin = {}; return setmetatable({ ORIGIN = function ( self, k ) local dummy = self[k]; -- force the variable to be loaded. return origin[k]; end }, { __index = function ( tbl, k ) if origin[k] ~= nil then return nil; end local args, list, v = args, cfg.aliases[k]; if type( list ) == 'table' then v, origin[k] = utilities.select_one ( args, list, 'err_redundant_parameters' ); if origin[k] == nil then origin[k] = ''; -- Empty string, not nil end elseif list ~= nil then v, origin[k] = args[list], list; else -- maybe let through instead of raising an error? -- v, origin[k] = args[k], k; error( cfg.messages['unknown_argument_map'] .. ': ' .. k); end -- Empty strings, not nil; if v == nil then v = ''; origin[k] = ''; end tbl = rawset( tbl, k, v ); return v; end, }); end --[[--------------------------< N O W R A P _ D A T E >------------------------- When date is YYYY-MM-DD format wrap in nowrap span: <span ...>YYYY-MM-DD</span>. When date is DD MMMM YYYY or is MMMM DD, YYYY then wrap in nowrap span: <span ...>DD MMMM</span> YYYY or <span ...>MMMM DD,</span> YYYY DOES NOT yet support MMMM YYYY or any of the date ranges. ]] local function nowrap_date (date) local cap = ''; local cap2 = ''; if date:match("^%d%d%d%d%-%d%d%-%d%d$") then date = utilities.substitute (cfg.presentation['nowrap1'], date); elseif date:match("^%a+%s*%d%d?,%s+%d%d%d%d$") or date:match ("^%d%d?%s*%a+%s+%d%d%d%d$") then cap, cap2 = string.match (date, "^(.*)%s+(%d%d%d%d)$"); date = utilities.substitute (cfg.presentation['nowrap2'], {cap, cap2}); end return date; end --[[--------------------------< S E T _ T I T L E T Y P E >--------------------- This function sets default title types (equivalent to the citation including |type=<default value>) for those templates that have defaults. Also handles the special case where it is desirable to omit the title type from the rendered citation (|type=none). ]] local function set_titletype (cite_class, title_type) if utilities.is_set (title_type) then if 'none' == cfg.keywords_xlate[title_type] then title_type = ''; -- if |type=none then type parameter not displayed end return title_type; -- if |type= has been set to any other value use that value end return cfg.title_types [cite_class] or ''; -- set template's default title type; else empty string for concatenation end --[[--------------------------< S A F E _ J O I N >----------------------------- Joins a sequence of strings together while checking for duplicate separation characters. ]] local function safe_join( tbl, duplicate_char ) local f = {}; -- create a function table appropriate to type of 'duplicate character' if 1 == #duplicate_char then -- for single byte ASCII characters use the string library functions f.gsub = string.gsub f.match = string.match f.sub = string.sub else -- for multi-byte characters use the ustring library functions f.gsub = mw.ustring.gsub f.match = mw.ustring.match f.sub = mw.ustring.sub end local str = ''; -- the output string local comp = ''; -- what does 'comp' mean? local end_chr = ''; local trim; for _, value in ipairs( tbl ) do if value == nil then value = ''; end if str == '' then -- if output string is empty str = value; -- assign value to it (first time through the loop) elseif value ~= '' then if value:sub(1, 1) == '<' then -- special case of values enclosed in spans and other markup. comp = value:gsub( "%b<>", "" ); -- remove HTML markup (<span>string</span> -> string) else comp = value; end -- typically duplicate_char is sepc if f.sub(comp, 1, 1) == duplicate_char then -- is first character same as duplicate_char? why test first character? -- Because individual string segments often (always?) begin with terminal punct for the -- preceding segment: 'First element' .. 'sepc next element' .. etc.? trim = false; end_chr = f.sub(str, -1, -1); -- get the last character of the output string -- str = str .. "<HERE(enchr=" .. end_chr .. ")" -- debug stuff? if end_chr == duplicate_char then -- if same as separator str = f.sub(str, 1, -2); -- remove it elseif end_chr == "'" then -- if it might be wiki-markup if f.sub(str, -3, -1) == duplicate_char .. "''" then -- if last three chars of str are sepc'' str = f.sub(str, 1, -4) .. "''"; -- remove them and add back '' elseif f.sub(str, -5, -1) == duplicate_char .. "]]''" then -- if last five chars of str are sepc]]'' trim = true; -- why? why do this and next differently from previous? elseif f.sub(str, -4, -1) == duplicate_char .. "]''" then -- if last four chars of str are sepc]'' trim = true; -- same question end elseif end_chr == "]" then -- if it might be wiki-markup if f.sub(str, -3, -1) == duplicate_char .. "]]" then -- if last three chars of str are sepc]] wikilink trim = true; elseif f.sub(str, -3, -1) == duplicate_char .. '"]' then -- if last three chars of str are sepc"] quoted external link trim = true; elseif f.sub(str, -2, -1) == duplicate_char .. "]" then -- if last two chars of str are sepc] external link trim = true; elseif f.sub(str, -4, -1) == duplicate_char .. "'']" then -- normal case when |url=something & |title=Title. trim = true; end elseif end_chr == " " then -- if last char of output string is a space if f.sub(str, -2, -1) == duplicate_char .. " " then -- if last two chars of str are <sepc><space> str = f.sub(str, 1, -3); -- remove them both end end if trim then if value ~= comp then -- value does not equal comp when value contains HTML markup local dup2 = duplicate_char; if f.match(dup2, "%A" ) then dup2 = "%" .. dup2; end -- if duplicate_char not a letter then escape it value = f.gsub(value, "(%b<>)" .. dup2, "%1", 1 ) -- remove duplicate_char if it follows HTML markup else value = f.sub(value, 2, -1 ); -- remove duplicate_char when it is first character end end end str = str .. value; -- add it to the output string end end return str; end --[[--------------------------< I S _ S U F F I X >----------------------------- returns true if suffix is properly formed Jr, Sr, or ordinal in the range 1–9. Puncutation not allowed. ]] local function is_suffix (suffix) if utilities.in_array (suffix, {'Jr', 'Sr', 'Jnr', 'Snr', '1st', '2nd', '3rd'}) or suffix:match ('^%dth$') then return true; end return false; end --[[--------------------< I S _ G O O D _ V A N C _ N A M E >------------------- For Vancouver style, author/editor names are supposed to be rendered in Latin (read ASCII) characters. When a name uses characters that contain diacritical marks, those characters are to be converted to the corresponding Latin character. When a name is written using a non-Latin alphabet or logogram, that name is to be transliterated into Latin characters. The module doesn't do this so editors may/must. This test allows |first= and |last= names to contain any of the letters defined in the four Unicode Latin character sets [http://www.unicode.org/charts/PDF/U0000.pdf C0 Controls and Basic Latin] 0041–005A, 0061–007A [http://www.unicode.org/charts/PDF/U0080.pdf C1 Controls and Latin-1 Supplement] 00C0–00D6, 00D8–00F6, 00F8–00FF [http://www.unicode.org/charts/PDF/U0100.pdf Latin Extended-A] 0100–017F [http://www.unicode.org/charts/PDF/U0180.pdf Latin Extended-B] 0180–01BF, 01C4–024F |lastn= also allowed to contain hyphens, spaces, and apostrophes. (http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7271/box/A35029/) |firstn= also allowed to contain hyphens, spaces, apostrophes, and periods This original test: if nil == mw.ustring.find (last, "^[A-Za-zÀ-ÖØ-öø-ƿDŽ-ɏ%-%s%']*$") or nil == mw.ustring.find (first, "^[A-Za-zÀ-ÖØ-öø-ƿDŽ-ɏ%-%s%'%.]+[2-6%a]*$") then was written outside of the code editor and pasted here because the code editor gets confused between character insertion point and cursor position. The test has been rewritten to use decimal character escape sequence for the individual bytes of the Unicode characters so that it is not necessary to use an external editor to maintain this code. \195\128-\195\150 – À-Ö (U+00C0–U+00D6 – C0 controls) \195\152-\195\182 – Ø-ö (U+00D8-U+00F6 – C0 controls) \195\184-\198\191 – ø-ƿ (U+00F8-U+01BF – C0 controls, Latin extended A & B) \199\132-\201\143 – DŽ-ɏ (U+01C4-U+024F – Latin extended B) ]] local function is_good_vanc_name (last, first, suffix, position) if not suffix then if first:find ('[,%s]') then -- when there is a space or comma, might be first name/initials + generational suffix first = first:match ('(.-)[,%s]+'); -- get name/initials suffix = first:match ('[,%s]+(.+)$'); -- get generational suffix end end if utilities.is_set (suffix) then if not is_suffix (suffix) then add_vanc_error (cfg.err_msg_supl.suffix, position); return false; -- not a name with an appropriate suffix end end if nil == mw.ustring.find (last, "^[A-Za-z\195\128-\195\150\195\152-\195\182\195\184-\198\191\199\132-\201\143%-%s%']*$") or nil == mw.ustring.find (first, "^[A-Za-z\195\128-\195\150\195\152-\195\182\195\184-\198\191\199\132-\201\143%-%s%'%.]*$") then add_vanc_error (cfg.err_msg_supl['non-Latin char'], position); return false; -- not a string of Latin characters; Vancouver requires Romanization end; return true; end --[[--------------------------< R E D U C E _ T O _ I N I T I A L S >------------------------------------------ Attempts to convert names to initials in support of |name-list-style=vanc. Names in |firstn= may be separated by spaces or hyphens, or for initials, a period. See http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7271/box/A35062/. Vancouver style requires family rank designations (Jr, II, III, etc.) to be rendered as Jr, 2nd, 3rd, etc. See http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7271/box/A35085/. This code only accepts and understands generational suffix in the Vancouver format because Roman numerals look like, and can be mistaken for, initials. This function uses ustring functions because firstname initials may be any of the Unicode Latin characters accepted by is_good_vanc_name (). ]] local function reduce_to_initials(first, position) local name, suffix = mw.ustring.match(first, "^(%u+) ([%dJS][%drndth]+)$"); if not name then -- if not initials and a suffix name = mw.ustring.match(first, "^(%u+)$"); -- is it just initials? end if name then -- if first is initials with or without suffix if 3 > mw.ustring.len (name) then -- if one or two initials if suffix then -- if there is a suffix if is_suffix (suffix) then -- is it legitimate? return first; -- one or two initials and a valid suffix so nothing to do else add_vanc_error (cfg.err_msg_supl.suffix, position); -- one or two initials with invalid suffix so error message return first; -- and return first unmolested end else return first; -- one or two initials without suffix; nothing to do end end end -- if here then name has 3 or more uppercase letters so treat them as a word local initials, names = {}, {}; -- tables to hold name parts and initials local i = 1; -- counter for number of initials names = mw.text.split (first, '[%s,]+'); -- split into a table of names and possible suffix while names[i] do -- loop through the table if 1 < i and names[i]:match ('[%dJS][%drndth]+%.?$') then -- if not the first name, and looks like a suffix (may have trailing dot) names[i] = names[i]:gsub ('%.', ''); -- remove terminal dot if present if is_suffix (names[i]) then -- if a legitimate suffix table.insert (initials, ' ' .. names[i]); -- add a separator space, insert at end of initials table break; -- and done because suffix must fall at the end of a name end -- no error message if not a suffix; possibly because of Romanization end if 3 > i then table.insert (initials, mw.ustring.sub(names[i], 1, 1)); -- insert the initial at end of initials table end i = i + 1; -- bump the counter end return table.concat(initials) -- Vancouver format does not include spaces. end --[[--------------------------< I N T E R W I K I _ P R E F I X E N _ G E T >---------------------------------- extract interwiki prefixen from <value>. Returns two one or two values: false – no prefixen nil – prefix exists but not recognized project prefix, language prefix – when value has either of: :<project>:<language>:<article> :<language>:<project>:<article> project prefix, nil – when <value> has only a known single-letter prefix nil, language prefix – when <value> has only a known language prefix accepts single-letter project prefixen: 'd' (wikidata), 's' (wikisource), and 'w' (wikipedia) prefixes; at this writing, the other single-letter prefixen (b (wikibook), c (commons), m (meta), n (wikinews), q (wikiquote), and v (wikiversity)) are not supported. ]] local function interwiki_prefixen_get (value, is_link) if not value:find (':%l+:') then -- if no prefix return false; -- abandon; boolean here to distinguish from nil fail returns later end local prefix_patterns_linked_t = { -- sequence of valid interwiki and inter project prefixen '^%[%[:([dsw]):(%l%l+):', -- wikilinked; project and language prefixes '^%[%[:(%l%l+):([dsw]):', -- wikilinked; language and project prefixes '^%[%[:([dsw]):', -- wikilinked; project prefix '^%[%[:(%l%l+):', -- wikilinked; language prefix } local prefix_patterns_unlinked_t = { -- sequence of valid interwiki and inter project prefixen '^:([dsw]):(%l%l+):', -- project and language prefixes '^:(%l%l+):([dsw]):', -- language and project prefixes '^:([dsw]):', -- project prefix '^:(%l%l+):', -- language prefix } local cap1, cap2; for _, pattern in ipairs ((is_link and prefix_patterns_linked_t) or prefix_patterns_unlinked_t) do cap1, cap2 = value:match (pattern); if cap1 then break; -- found a match so stop looking end end if cap1 and cap2 then -- when both then :project:language: or :language:project: (both forms allowed) if 1 == #cap1 then -- length == 1 then :project:language: if cfg.inter_wiki_map[cap2] then -- is language prefix in the interwiki map? return cap1, cap2; -- return interwiki project and interwiki language end else -- here when :language:project: if cfg.inter_wiki_map[cap1] then -- is language prefix in the interwiki map? return cap2, cap1; -- return interwiki project and interwiki language end end return nil; -- unknown interwiki language elseif not (cap1 or cap2) then -- both are nil? return nil; -- we got something that looks like a project prefix but isn't; return fail elseif 1 == #cap1 then -- here when one capture return cap1, nil; -- length is 1 so return project, nil language else -- here when one capture and its length it more than 1 if cfg.inter_wiki_map[cap1] then -- is language prefix in the interwiki map? return nil, cap1; -- return nil project, language end end end --[[--------------------------< L I S T _ P E O P L E >-------------------------- Formats a list of people (authors, contributors, editors, interviewers, translators) names in the list will be linked when |<name>-link= has a value |<name>-mask- does NOT have a value; masked names are presumed to have been rendered previously so should have been linked there when |<name>-mask=0, the associated name is not rendered ]] local function list_people (control, people, etal) local sep; local namesep; local format = control.format; local maximum = control.maximum; local name_list = {}; if 'vanc' == format then -- Vancouver-like name styling? sep = cfg.presentation['sep_nl_vanc']; -- name-list separator between names is a comma namesep = cfg.presentation['sep_name_vanc']; -- last/first separator is a space else sep = cfg.presentation['sep_nl']; -- name-list separator between names is a semicolon namesep = cfg.presentation['sep_name']; -- last/first separator is <comma><space> end if sep:sub (-1, -1) ~= " " then sep = sep .. " " end if utilities.is_set (maximum) and maximum < 1 then return "", 0; end -- returned 0 is for EditorCount; not used for other names for i, person in ipairs (people) do if utilities.is_set (person.last) then local mask = person.mask; local one; local sep_one = sep; if utilities.is_set (maximum) and i > maximum then etal = true; break; end if mask then local n = tonumber (mask); -- convert to a number if it can be converted; nil else if n then one = 0 ~= n and string.rep("&mdash;", n) or nil; -- make a string of (n > 0) mdashes, nil else, to replace name person.link = nil; -- don't create link to name if name is replaces with mdash string or has been set nil else one = mask; -- replace name with mask text (must include name-list separator) sep_one = " "; -- modify name-list separator end else one = person.last; -- get surname local first = person.first -- get given name if utilities.is_set (first) then if ("vanc" == format) then -- if Vancouver format one = one:gsub ('%.', ''); -- remove periods from surnames (http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7271/box/A35029/) if not person.corporate and is_good_vanc_name (one, first, nil, i) then -- and name is all Latin characters; corporate authors not tested first = reduce_to_initials (first, i); -- attempt to convert first name(s) to initials end end one = one .. namesep .. first; end end if utilities.is_set (person.link) then one = utilities.make_wikilink (person.link, one); -- link author/editor end if one then -- if <one> has a value (name, mdash replacement, or mask text replacement) local proj, tag = interwiki_prefixen_get (one, true); -- get the interwiki prefixen if present if 'w' == proj and ('Wikipedia' == mw.site.namespaces.Project['name']) then proj = nil; -- for stuff like :w:de:<article>, :w is unnecessary TODO: maint cat? end if proj then proj = ({['d'] = 'Wikidata', ['s'] = 'Wikisource', ['w'] = 'Wikipedia'})[proj]; -- :w (wikipedia) for linking from a non-wikipedia project if proj then one = one .. utilities.wrap_style ('interproj', proj); -- add resized leading space, brackets, static text, language name tag = nil; -- unset; don't do both project and language end end if tag == cfg.this_wiki_code then tag = nil; -- stuff like :en:<article> at en.wiki is pointless TODO: maint cat? end if tag then local lang = cfg.lang_nominative_remap[tag] or cfg.mw_languages_by_tag_t[tag]; if lang then -- error messaging done in extract_names() where we know parameter names one = one .. utilities.wrap_style ('interwiki', lang); -- add resized leading space, brackets, static text, language name end end table.insert (name_list, one); -- add it to the list of names table.insert (name_list, sep_one); -- add the proper name-list separator end end end local count = #name_list / 2; -- (number of names + number of separators) divided by 2 if 0 < count then if 1 < count and not etal then if 'amp' == format then name_list[#name_list-2] = " & "; -- replace last separator with ampersand text elseif 'and' == format then if 2 == count then name_list[#name_list-2] = cfg.presentation.sep_nl_and; -- replace last separator with 'and' text else name_list[#name_list-2] = cfg.presentation.sep_nl_end; -- replace last separator with '(sep) and' text end end end name_list[#name_list] = nil; -- erase the last separator end local result = table.concat (name_list); -- construct list if etal and utilities.is_set (result) then -- etal may be set by |display-authors=etal but we might not have a last-first list result = result .. sep .. ' ' .. cfg.messages['et al']; -- we've got a last-first list and etal so add et al. end return result, count; -- return name-list string and count of number of names (count used for editor names only) end --[[--------------------< M A K E _ C I T E R E F _ I D >----------------------- Generates a CITEREF anchor ID if we have at least one name or a date. Otherwise returns an empty string. namelist is one of the contributor-, author-, or editor-name lists chosen in that order. year is Year or anchor_year. ]] local function make_citeref_id (namelist, year) local names={}; -- a table for the one to four names and year for i,v in ipairs (namelist) do -- loop through the list and take up to the first four last names names[i] = v.last if i == 4 then break end -- if four then done end table.insert (names, year); -- add the year at the end local id = table.concat(names); -- concatenate names and year for CITEREF id if utilities.is_set (id) then -- if concatenation is not an empty string return "CITEREF" .. id; -- add the CITEREF portion else return ''; -- return an empty string; no reason to include CITEREF id in this citation end end --[[--------------------------< C I T E _ C L A S S _A T T R I B U T E _M A K E >------------------------------ construct <cite> tag class attribute for this citation. <cite_class> – config.CitationClass from calling template <mode> – value from |mode= parameter ]] local function cite_class_attribute_make (cite_class, mode) local class_t = {}; table.insert (class_t, 'citation'); -- required for blue highlight if 'citation' ~= cite_class then table.insert (class_t, cite_class); -- identify this template for user css table.insert (class_t, utilities.is_set (mode) and mode or 'cs1'); -- identify the citation style for user css or javascript else table.insert (class_t, utilities.is_set (mode) and mode or 'cs2'); -- identify the citation style for user css or javascript end for _, prop_key in ipairs (z.prop_keys_t) do table.insert (class_t, prop_key); -- identify various properties for user css or javascript end return table.concat (class_t, ' '); -- make a big string and done end --[[---------------------< N A M E _ H A S _ E T A L >-------------------------- Evaluates the content of name parameters (author, editor, etc.) for variations on the theme of et al. If found, the et al. is removed, a flag is set to true and the function returns the modified name and the flag. This function never sets the flag to false but returns its previous state because it may have been set by previous passes through this function or by the associated |display-<names>=etal parameter ]] local function name_has_etal (name, etal, nocat, param) if utilities.is_set (name) then -- name can be nil in which case just return local patterns = cfg.et_al_patterns; -- get patterns from configuration for _, pattern in ipairs (patterns) do -- loop through all of the patterns if name:match (pattern) then -- if this 'et al' pattern is found in name name = name:gsub (pattern, ''); -- remove the offending text etal = true; -- set flag (may have been set previously here or by |display-<names>=etal) if not nocat then -- no categorization for |vauthors= utilities.set_message ('err_etal', {param}); -- and set an error if not added end end end end return name, etal; end --[[---------------------< N A M E _ I S _ N U M E R I C >---------------------- Add maint cat when name parameter value does not contain letters. Does not catch mixed alphanumeric names so |last=A. Green (1922-1987) does not get caught in the current version of this test but |first=(1888) is caught. returns nothing ]] local function name_is_numeric (name, list_name) if utilities.is_set (name) then if mw.ustring.match (name, '^[%A]+$') then -- when name does not contain any letters utilities.set_message ('maint_numeric_names', cfg.special_case_translation [list_name]); -- add a maint cat for this template end end end --[[-----------------< N A M E _ H A S _ M U L T _ N A M E S >------------------ Evaluates the content of last/surname (authors etc.) parameters for multiple names. Multiple names are indicated if there is more than one comma or any "unescaped" semicolons. Escaped semicolons are ones used as part of selected HTML entities. If the condition is met, the function adds the multiple name maintenance category. returns nothing ]] local function name_has_mult_names (name, list_name) local _, commas, semicolons, nbsps; if utilities.is_set (name) then _, commas = name:gsub (',', ''); -- count the number of commas _, semicolons = name:gsub (';', ''); -- count the number of semicolons -- nbsps probably should be its own separate count rather than merged in -- some way with semicolons because Lua patterns do not support the -- grouping operator that regex does, which means there is no way to add -- more entities to escape except by adding more counts with the new -- entities _, nbsps = name:gsub ('&nbsp;',''); -- count nbsps -- There is exactly 1 semicolon per &nbsp; entity, so subtract nbsps -- from semicolons to 'escape' them. If additional entities are added, -- they also can be subtracted. if 1 < commas or 0 < (semicolons - nbsps) then utilities.set_message ('maint_mult_names', cfg.special_case_translation [list_name]); -- add a maint message end end end --[=[-------------------------< I S _ G E N E R I C >---------------------------------------------------------- Compares values assigned to various parameters according to the string provided as <item> in the function call. <item> can have on of two values: 'generic_names' – for name-holding parameters: |last=, |first=, |editor-last=, etc 'generic_titles' – for |title= There are two types of generic tests. The 'accept' tests look for a pattern that should not be rejected by the 'reject' test. For example, |author=[[John Smith (author)|Smith, John]] would be rejected by the 'author' reject test. But piped wikilinks with 'author' disambiguation should not be rejected so the 'accept' test prevents that from happening. Accept tests are always performed before reject tests. Each of the 'accept' and 'reject' sequence tables hold tables for en.wiki (['en']) and local.wiki (['local']) that each can hold a test sequence table The sequence table holds, at index [1], a test pattern, and, at index [2], a boolean control value. The control value tells string.find() or mw.ustring.find() to do plain-text search (true) or a pattern search (false). The intent of all this complexity is to make these searches as fast as possible so that we don't run out of processing time on very large articles. Returns true when a reject test finds the pattern or string false when an accept test finds the pattern or string nil else ]=] local function is_generic (item, value, wiki) local test_val; local str_lower = { -- use string.lower() for en.wiki (['en']) and use mw.ustring.lower() or local.wiki (['local']) ['en'] = string.lower, ['local'] = mw.ustring.lower, } local str_find = { -- use string.find() for en.wiki (['en']) and use mw.ustring.find() or local.wiki (['local']) ['en'] = string.find, ['local'] = mw.ustring.find, } local function test (val, test_t, wiki) -- local function to do the testing; <wiki> selects lower() and find() functions val = test_t[2] and str_lower[wiki](value) or val; -- when <test_t[2]> set to 'true', plaintext search using lowercase value return str_find[wiki] (val, test_t[1], 1, test_t[2]); -- return nil when not found or matched end local test_types_t = {'accept', 'reject'}; -- test accept patterns first, then reject patterns local wikis_t = {'en', 'local'}; -- do tests for each of these keys; en.wiki first, local.wiki second for _, test_type in ipairs (test_types_t) do -- for each test type for _, generic_value in pairs (cfg.special_case_translation[item][test_type]) do -- spin through the list of generic value fragments to accept or reject for _, wiki in ipairs (wikis_t) do if generic_value[wiki] then if test (value, generic_value[wiki], wiki) then -- go do the test return ('reject' == test_type); -- param value rejected, return true; false else end end end end end end --[[--------------------------< N A M E _ I S _ G E N E R I C >------------------------------------------------ calls is_generic() to determine if <name> is a 'generic name' listed in cfg.generic_names; <name_alias> is the parameter name used in error messaging ]] local function name_is_generic (name, name_alias) if not added_generic_name_errs and is_generic ('generic_names', name) then utilities.set_message ('err_generic_name', name_alias); -- set an error message added_generic_name_errs = true; end end --[[--------------------------< N A M E _ C H E C K S >-------------------------------------------------------- This function calls various name checking functions used to validate the content of the various name-holding parameters. ]] local function name_checks (last, first, list_name, last_alias, first_alias) local accept_name; if utilities.is_set (last) then last, accept_name = utilities.has_accept_as_written (last); -- remove accept-this-as-written markup when it wraps all of <last> if not accept_name then -- <last> not wrapped in accept-as-written markup name_has_mult_names (last, list_name); -- check for multiple names in the parameter (last only) name_is_numeric (last, list_name); -- check for names that are composed of digits and punctuation name_is_generic (last, last_alias); -- check for names found in the generic names list end end if utilities.is_set (first) then first, accept_name = utilities.has_accept_as_written (first); -- remove accept-this-as-written markup when it wraps all of <first> if not accept_name then -- <first> not wrapped in accept-as-written markup name_is_numeric (first, list_name); -- check for names that are composed of digits and punctuation name_is_generic (first, first_alias); -- check for names found in the generic names list end local wl_type, D = utilities.is_wikilink (first); if 0 ~= wl_type then first = D; utilities.set_message ('err_bad_paramlink', first_alias); end end return last, first; -- done end --[[----------------------< E X T R A C T _ N A M E S >------------------------- Gets name list from the input arguments Searches through args in sequential order to find |lastn= and |firstn= parameters (or their aliases), and their matching link and mask parameters. Stops searching when both |lastn= and |firstn= are not found in args after two sequential attempts: found |last1=, |last2=, and |last3= but doesn't find |last4= and |last5= then the search is done. This function emits an error message when there is a |firstn= without a matching |lastn=. When there are 'holes' in the list of last names, |last1= and |last3= are present but |last2= is missing, an error message is emitted. |lastn= is not required to have a matching |firstn=. When an author or editor parameter contains some form of 'et al.', the 'et al.' is stripped from the parameter and a flag (etal) returned that will cause list_people() to add the static 'et al.' text from Module:Citation/CS1/Configuration. This keeps 'et al.' out of the template's metadata. When this occurs, an error is emitted. ]] local function extract_names(args, list_name) local names = {}; -- table of names local last; -- individual name components local first; local link; local mask; local i = 1; -- loop counter/indexer local n = 1; -- output table indexer local count = 0; -- used to count the number of times we haven't found a |last= (or alias for authors, |editor-last or alias for editors) local etal = false; -- return value set to true when we find some form of et al. in an author parameter local last_alias, first_alias, link_alias; -- selected parameter aliases used in error messaging while true do last, last_alias = utilities.select_one ( args, cfg.aliases[list_name .. '-Last'], 'err_redundant_parameters', i ); -- search through args for name components beginning at 1 first, first_alias = utilities.select_one ( args, cfg.aliases[list_name .. '-First'], 'err_redundant_parameters', i ); link, link_alias = utilities.select_one ( args, cfg.aliases[list_name .. '-Link'], 'err_redundant_parameters', i ); mask = utilities.select_one ( args, cfg.aliases[list_name .. '-Mask'], 'err_redundant_parameters', i ); if last then -- error check |lastn= alias for unknown interwiki link prefix; done here because this is where we have the parameter name local project, language = interwiki_prefixen_get (last, true); -- true because we expect interwiki links in |lastn= to be wikilinked if nil == project and nil == language then -- when both are nil utilities.set_message ('err_bad_paramlink', last_alias); -- not known, emit an error message -- TODO: err_bad_interwiki? last = utilities.remove_wiki_link (last); -- remove wikilink markup; show display value only end end if link then -- error check |linkn= alias for unknown interwiki link prefix local project, language = interwiki_prefixen_get (link, false); -- false because wiki links in |author-linkn= is an error if nil == project and nil == language then -- when both are nil utilities.set_message ('err_bad_paramlink', link_alias); -- not known, emit an error message -- TODO: err_bad_interwiki? link = nil; -- unset so we don't link link_alias = nil; end end last, etal = name_has_etal (last, etal, false, last_alias); -- find and remove variations on et al. first, etal = name_has_etal (first, etal, false, first_alias); -- find and remove variations on et al. last, first = name_checks (last, first, list_name, last_alias, first_alias); -- multiple names, extraneous annotation, etc. checks if first and not last then -- if there is a firstn without a matching lastn local alias = first_alias:find ('given', 1, true) and 'given' or 'first'; -- get first or given form of the alias utilities.set_message ('err_first_missing_last', { first_alias, -- param name of alias missing its mate first_alias:gsub (alias, {['first'] = 'last', ['given'] = 'surname'}), -- make param name appropriate to the alias form }); -- add this error message elseif not first and not last then -- if both firstn and lastn aren't found, are we done? count = count + 1; -- number of times we haven't found last and first if 2 <= count then -- two missing names and we give up break; -- normal exit or there is a two-name hole in the list; can't tell which end else -- we have last with or without a first local result; link = link_title_ok (link, link_alias, last, last_alias); -- check for improper wiki-markup if first then link = link_title_ok (link, link_alias, first, first_alias); -- check for improper wiki-markup end names[n] = {last = last, first = first, link = link, mask = mask, corporate = false}; -- add this name to our names list (corporate for |vauthors= only) n = n + 1; -- point to next location in the names table if 1 == count then -- if the previous name was missing utilities.set_message ('err_missing_name', {list_name:match ("(%w+)List"):lower(), i - 1}); -- add this error message end count = 0; -- reset the counter, we're looking for two consecutive missing names end i = i + 1; -- point to next args location end return names, etal; -- all done, return our list of names and the etal flag end --[[--------------------------< N A M E _ T A G _ G E T >------------------------------------------------------ attempt to decode |language=<lang_param> and return language name and matching tag; nil else. This function looks for: <lang_param> as a tag in cfg.lang_code_remap{} <lang_param> as a name in cfg.lang_name_remap{} <lang_param> as a name in cfg.mw_languages_by_name_t <lang_param> as a tag in cfg.mw_languages_by_tag_t when those fail, presume that <lang_param> is an IETF-like tag that MediaWiki does not recognize. Strip all script, region, variant, whatever subtags from <lang_param> to leave just a two or three character language tag and look for the new <lang_param> in cfg.mw_languages_by_tag_t{} on success, returns name (in properly capitalized form) and matching tag (in lowercase); on failure returns nil ]] local function name_tag_get (lang_param) local lang_param_lc = mw.ustring.lower (lang_param); -- use lowercase as an index into the various tables local name; local tag; name = cfg.lang_code_remap[lang_param_lc]; -- assume <lang_param_lc> is a tag; attempt to get remapped language name if name then -- when <name>, <lang_param> is a tag for a remapped language name return name, lang_param_lc; -- so return <name> from remap and <lang_param_lc> end tag = lang_param_lc:match ('^(%a%a%a?)%-.*'); -- still assuming that <lang_param_lc> is a tag; strip script, region, variant subtags name = cfg.lang_code_remap[tag]; -- attempt to get remapped language name with language subtag only if name then -- when <name>, <tag> is a tag for a remapped language name return name, tag; -- so return <name> from remap and <tag> end if cfg.lang_name_remap[lang_param_lc] then -- not a tag, assume <lang_param_lc> is a name; attempt to get remapped language tag return cfg.lang_name_remap[lang_param_lc][1], cfg.lang_name_remap[lang_param_lc][2]; -- for this <lang_param_lc>, return a (possibly) new name and appropriate tag end tag = cfg.mw_languages_by_name_t[lang_param_lc]; -- assume that <lang_param_lc> is a language name; attempt to get its matching tag if tag then return cfg.mw_languages_by_tag_t[tag], tag; -- <lang_param_lc> is a name so return the name from the table and <tag> end name = cfg.mw_languages_by_tag_t[lang_param_lc]; -- assume that <lang_param_lc> is a tag; attempt to get its matching language name if name then return name, lang_param_lc; -- <lang_param_lc> is a tag so return it and <name> end tag = lang_param_lc:match ('^(%a%a%a?)%-.*'); -- is <lang_param_lc> an IETF-like tag that MediaWiki doesn't recognize? <tag> gets the language subtag; nil else if tag then name = cfg.mw_languages_by_tag_t[tag]; -- attempt to get a language name using the shortened <tag> if name then return name, tag; -- <lang_param_lc> is an unrecognized IETF-like tag so return <name> and language subtag end end end --[[-------------------< L A N G U A G E _ P A R A M E T E R >------------------ Gets language name from a provided two- or three-character ISO 639 code. If a code is recognized by MediaWiki, use the returned name; if not, then use the value that was provided with the language parameter. When |language= contains a recognized language (either code or name), the page is assigned to the category for that code: Category:Norwegian-language sources (no). For valid three-character code languages, the page is assigned to the single category for '639-2' codes: Category:CS1 ISO 639-2 language sources. Languages that are the same as the local wiki are not categorized. MediaWiki does not recognize three-character equivalents of two-character codes: code 'ar' is recognized but code 'ara' is not. This function supports multiple languages in the form |language=nb, French, th where the language names or codes are separated from each other by commas with optional space characters. ]] local function language_parameter (lang) local tag; -- some form of IETF-like language tag; language subtag with optional region, sript, vatiant, etc subtags local lang_subtag; -- ve populates |language= with mostly unecessary region subtags the MediaWiki does not recognize; this is the base language subtag local name; -- the language name local language_list = {}; -- table of language names to be rendered local names_t = {}; -- table made from the value assigned to |language= local this_wiki_name = mw.language.fetchLanguageName (cfg.this_wiki_code, cfg.this_wiki_code); -- get this wiki's language name names_t = mw.text.split (lang, '%s*,%s*'); -- names should be a comma separated list for _, lang in ipairs (names_t) do -- reuse lang here because we don't yet know if lang is a language name or a language tag name, tag = name_tag_get (lang); -- attempt to get name/tag pair for <lang>; <name> has proper capitalization; <tag> is lowercase if utilities.is_set (tag) then lang_subtag = tag:gsub ('^(%a%a%a?)%-.*', '%1'); -- for categorization, strip any IETF-like tags from language tag if cfg.this_wiki_code ~= lang_subtag then -- when the language is not the same as this wiki's language if 2 == lang_subtag:len() then -- and is a two-character tag utilities.add_prop_cat ('foreign-lang-source', {name, tag}, lang_subtag); -- categorize it; tag appended to allow for multiple language categorization else -- or is a recognized language (but has a three-character tag) utilities.add_prop_cat ('foreign-lang-source-2', {lang_subtag}, lang_subtag); -- categorize it differently TODO: support multiple three-character tag categories per cs1|2 template? end elseif cfg.local_lang_cat_enable then -- when the language and this wiki's language are the same and categorization is enabled utilities.add_prop_cat ('local-lang-source', {name, lang_subtag}); -- categorize it end else name = lang; -- return whatever <lang> has so that we show something utilities.set_message ('maint_unknown_lang'); -- add maint category if not already added end table.insert (language_list, name); name = ''; -- so we can reuse it end name = utilities.make_sep_list (#language_list, language_list); if (1 == #language_list) and (lang_subtag == cfg.this_wiki_code) then -- when only one language, find lang name in this wiki lang name; for |language=en-us, 'English' in 'American English' return ''; -- if one language and that language is this wiki's return an empty string (no annotation) end return (" " .. wrap_msg ('language', name)); -- otherwise wrap with '(in ...)' --[[ TODO: should only return blank or name rather than full list so we can clean up the bunched parenthetical elements Language, Type, Format ]] end --[[-----------------------< S E T _ C S _ S T Y L E >-------------------------- Gets the default CS style configuration for the given mode. Returns default separator and either postscript as passed in or the default. In CS1, the default postscript and separator are '.'. In CS2, the default postscript is the empty string and the default separator is ','. ]] local function set_cs_style (postscript, mode) if utilities.is_set(postscript) then -- emit a maintenance message if user postscript is the default cs1 postscript -- we catch the opposite case for cs2 in set_style if mode == 'cs1' and postscript == cfg.presentation['ps_' .. mode] then utilities.set_message ('maint_postscript'); end else postscript = cfg.presentation['ps_' .. mode]; end return cfg.presentation['sep_' .. mode], postscript; end --[[--------------------------< S E T _ S T Y L E >----------------------------- Sets the separator and postscript styles. Checks the |mode= first and the #invoke CitationClass second. Removes the postscript if postscript == none. ]] local function set_style (mode, postscript, cite_class) local sep; if 'cs2' == mode then sep, postscript = set_cs_style (postscript, 'cs2'); elseif 'cs1' == mode then sep, postscript = set_cs_style (postscript, 'cs1'); elseif 'citation' == cite_class then sep, postscript = set_cs_style (postscript, 'cs2'); else sep, postscript = set_cs_style (postscript, 'cs1'); end if cfg.keywords_xlate[postscript:lower()] == 'none' then -- emit a maintenance message if user postscript is the default cs2 postscript -- we catch the opposite case for cs1 in set_cs_style if 'cs2' == mode or 'citation' == cite_class then utilities.set_message ('maint_postscript'); end postscript = ''; end return sep, postscript end --[=[-------------------------< I S _ P D F >----------------------------------- Determines if a URL has the file extension that is one of the PDF file extensions used by [[MediaWiki:Common.css]] when applying the PDF icon to external links. returns true if file extension is one of the recognized extensions, else false ]=] local function is_pdf (url) return url:match ('%.pdf$') or url:match ('%.PDF$') or url:match ('%.pdf[%?#]') or url:match ('%.PDF[%?#]') or url:match ('%.PDF&#035') or url:match ('%.pdf&#035'); end --[[--------------------------< S T Y L E _ F O R M A T >----------------------- Applies CSS style to |format=, |chapter-format=, etc. Also emits an error message if the format parameter does not have a matching URL parameter. If the format parameter is not set and the URL contains a file extension that is recognized as a PDF document by MediaWiki's commons.css, this code will set the format parameter to (PDF) with the appropriate styling. ]] local function style_format (format, url, fmt_param, url_param) if utilities.is_set (format) then format = utilities.wrap_style ('format', format); -- add leading space, parentheses, resize if not utilities.is_set (url) then utilities.set_message ('err_format_missing_url', {fmt_param, url_param}); -- add an error message end elseif is_pdf (url) then -- format is not set so if URL is a PDF file then format = utilities.wrap_style ('format', 'PDF'); -- set format to PDF else format = ''; -- empty string for concatenation end return format; end --[[---------------------< G E T _ D I S P L A Y _ N A M E S >------------------ Returns a number that defines the number of names displayed for author and editor name lists and a Boolean flag to indicate when et al. should be appended to the name list. When the value assigned to |display-xxxxors= is a number greater than or equal to zero, return the number and the previous state of the 'etal' flag (false by default but may have been set to true if the name list contains some variant of the text 'et al.'). When the value assigned to |display-xxxxors= is the keyword 'etal', return a number that is one greater than the number of authors in the list and set the 'etal' flag true. This will cause the list_people() to display all of the names in the name list followed by 'et al.' In all other cases, returns nil and the previous state of the 'etal' flag. inputs: max: A['DisplayAuthors'] or A['DisplayEditors']; a number or some flavor of etal count: #a or #e list_name: 'authors' or 'editors' etal: author_etal or editor_etal ]] local function get_display_names (max, count, list_name, etal, param) if utilities.is_set (max) then if 'etal' == max:lower():gsub("[ '%.]", '') then -- the :gsub() portion makes 'etal' from a variety of 'et al.' spellings and stylings max = count + 1; -- number of authors + 1 so display all author name plus et al. etal = true; -- overrides value set by extract_names() elseif max:match ('^%d+$') then -- if is a string of numbers max = tonumber (max); -- make it a number if max >= count then -- if |display-xxxxors= value greater than or equal to number of authors/editors utilities.set_message ('err_disp_name', {param, max}); -- add error message max = nil; end else -- not a valid keyword or number utilities.set_message ('err_disp_name', {param, max}); -- add error message max = nil; -- unset; as if |display-xxxxors= had not been set end end return max, etal; end --[[----------< E X T R A _ T E X T _ I N _ P A G E _ C H E C K >--------------- Adds error if |page=, |pages=, |quote-page=, |quote-pages= has what appears to be some form of p. or pp. abbreviation in the first characters of the parameter content. check page for extraneous p, p., pp, pp., pg, pg. at start of parameter value: good pattern: '^P[^%.P%l]' matches when page begins PX or P# but not Px where x and X are letters and # is a digit bad pattern: '^[Pp][PpGg]' matches when page begins pp, pP, Pp, PP, pg, pG, Pg, PG ]] local function extra_text_in_page_check (val, name) if not val:match (cfg.vol_iss_pg_patterns.good_ppattern) then for _, pattern in ipairs (cfg.vol_iss_pg_patterns.bad_ppatterns) do -- spin through the selected sequence table of patterns if val:match (pattern) then -- when a match, error so utilities.set_message ('err_extra_text_pages', name); -- add error message return; -- and done end end end end --[[--------------------------< E X T R A _ T E X T _ I N _ V O L _ I S S _ C H E C K >------------------------ Adds error if |volume= or |issue= has what appears to be some form of redundant 'type' indicator. For |volume=: 'V.', or 'Vol.' (with or without the dot) abbreviations or 'Volume' in the first characters of the parameter content (all case insensitive). 'V' and 'v' (without the dot) are presumed to be roman numerals so are allowed. For |issue=: 'No.', 'I.', 'Iss.' (with or without the dot) abbreviations, or 'Issue' in the first characters of the parameter content (all case insensitive). Single character values ('v', 'i', 'n') allowed when not followed by separator character ('.', ':', '=', or whitespace character) – param values are trimmed of whitespace by MediaWiki before delivered to the module. <val> is |volume= or |issue= parameter value <name> is |volume= or |issue= parameter name for error message <selector> is 'v' for |volume=, 'i' for |issue= sets error message on failure; returns nothing ]] local function extra_text_in_vol_iss_check (val, name, selector) if not utilities.is_set (val) then return; end local patterns = 'v' == selector and cfg.vol_iss_pg_patterns.vpatterns or cfg.vol_iss_pg_patterns.ipatterns; local handler = 'v' == selector and 'err_extra_text_volume' or 'err_extra_text_issue'; val = val:lower(); -- force parameter value to lower case for _, pattern in ipairs (patterns) do -- spin through the selected sequence table of patterns if val:match (pattern) then -- when a match, error so utilities.set_message (handler, name); -- add error message return; -- and done end end end --[=[-------------------------< G E T _ V _ N A M E _ T A B L E >---------------------------------------------- split apart a |vauthors= or |veditors= parameter. This function allows for corporate names, wrapped in doubled parentheses to also have commas; in the old version of the code, the doubled parentheses were included in the rendered citation and in the metadata. Individual author names may be wikilinked |vauthors=Jones AB, [[E. B. White|White EB]], ((Black, Brown, and Co.)) ]=] local function get_v_name_table (vparam, output_table, output_link_table) local name_table = mw.text.split(vparam, "%s*,%s*"); -- names are separated by commas local wl_type, label, link; -- wl_type not used here; just a placeholder local i = 1; while name_table[i] do if name_table[i]:match ('^%(%(.*[^%)][^%)]$') then -- first segment of corporate with one or more commas; this segment has the opening doubled parentheses local name = name_table[i]; i = i + 1; -- bump indexer to next segment while name_table[i] do name = name .. ', ' .. name_table[i]; -- concatenate with previous segments if name_table[i]:match ('^.*%)%)$') then -- if this table member has the closing doubled parentheses break; -- and done reassembling so end i = i + 1; -- bump indexer end table.insert (output_table, name); -- and add corporate name to the output table table.insert (output_link_table, ''); -- no wikilink else wl_type, label, link = utilities.is_wikilink (name_table[i]); -- wl_type is: 0, no wl (text in label variable); 1, [[D]]; 2, [[L|D]] table.insert (output_table, label); -- add this name if 1 == wl_type then table.insert (output_link_table, label); -- simple wikilink [[D]] else table.insert (output_link_table, link); -- no wikilink or [[L|D]]; add this link if there is one, else empty string end end i = i + 1; end return output_table; end --[[--------------------------< P A R S E _ V A U T H O R S _ V E D I T O R S >-------------------------------- This function extracts author / editor names from |vauthors= or |veditors= and finds matching |xxxxor-maskn= and |xxxxor-linkn= in args. It then returns a table of assembled names just as extract_names() does. Author / editor names in |vauthors= or |veditors= must be in Vancouver system style. Corporate or institutional names may sometimes be required and because such names will often fail the is_good_vanc_name() and other format compliance tests, are wrapped in doubled parentheses ((corporate name)) to suppress the format tests. Supports generational suffixes Jr, 2nd, 3rd, 4th–6th. This function sets the Vancouver error when a required comma is missing and when there is a space between an author's initials. ]] local function parse_vauthors_veditors (args, vparam, list_name) local names = {}; -- table of names assembled from |vauthors=, |author-maskn=, |author-linkn= local v_name_table = {}; local v_link_table = {}; -- when name is wikilinked, targets go in this table local etal = false; -- return value set to true when we find some form of et al. vauthors parameter local last, first, link, mask, suffix; local corporate = false; vparam, etal = name_has_etal (vparam, etal, true); -- find and remove variations on et al. do not categorize (do it here because et al. might have a period) v_name_table = get_v_name_table (vparam, v_name_table, v_link_table); -- names are separated by commas for i, v_name in ipairs(v_name_table) do first = ''; -- set to empty string for concatenation and because it may have been set for previous author/editor local accept_name; v_name, accept_name = utilities.has_accept_as_written (v_name); -- remove accept-this-as-written markup when it wraps all of <v_name> if accept_name then last = v_name; corporate = true; -- flag used in list_people() elseif string.find(v_name, "%s") then if v_name:find('[;%.]') then -- look for commonly occurring punctuation characters; add_vanc_error (cfg.err_msg_supl.punctuation, i); end local lastfirstTable = {} lastfirstTable = mw.text.split(v_name, "%s+") first = table.remove(lastfirstTable); -- removes and returns value of last element in table which should be initials or generational suffix if not mw.ustring.match (first, '^%u+$') then -- mw.ustring here so that later we will catch non-Latin characters suffix = first; -- not initials so assume that whatever we got is a generational suffix first = table.remove(lastfirstTable); -- get what should be the initials from the table end last = table.concat(lastfirstTable, ' ') -- returns a string that is the concatenation of all other names that are not initials and generational suffix if not utilities.is_set (last) then first = ''; -- unset last = v_name; -- last empty because something wrong with first add_vanc_error (cfg.err_msg_supl.name, i); end if mw.ustring.match (last, '%a+%s+%u+%s+%a+') then add_vanc_error (cfg.err_msg_supl['missing comma'], i); -- matches last II last; the case when a comma is missing end if mw.ustring.match (v_name, ' %u %u$') then -- this test is in the wrong place TODO: move or replace with a more appropriate test add_vanc_error (cfg.err_msg_supl.initials, i); -- matches a space between two initials end else last = v_name; -- last name or single corporate name? Doesn't support multiword corporate names? do we need this? end if utilities.is_set (first) then if not mw.ustring.match (first, "^%u?%u$") then -- first shall contain one or two upper-case letters, nothing else add_vanc_error (cfg.err_msg_supl.initials, i); -- too many initials; mixed case initials (which may be ok Romanization); hyphenated initials end is_good_vanc_name (last, first, suffix, i); -- check first and last before restoring the suffix which may have a non-Latin digit if utilities.is_set (suffix) then first = first .. ' ' .. suffix; -- if there was a suffix concatenate with the initials suffix = ''; -- unset so we don't add this suffix to all subsequent names end else if not corporate then is_good_vanc_name (last, '', nil, i); end end link = utilities.select_one ( args, cfg.aliases[list_name .. '-Link'], 'err_redundant_parameters', i ) or v_link_table[i]; mask = utilities.select_one ( args, cfg.aliases[list_name .. '-Mask'], 'err_redundant_parameters', i ); names[i] = {last = last, first = first, link = link, mask = mask, corporate = corporate}; -- add this assembled name to our names list end return names, etal; -- all done, return our list of names end --[[--------------------------< S E L E C T _ A U T H O R _ E D I T O R _ S O U R C E >------------------------ Select one of |authors=, |authorn= / |lastn / firstn=, or |vauthors= as the source of the author name list or select one of |editorn= / editor-lastn= / |editor-firstn= or |veditors= as the source of the editor name list. Only one of these appropriate three will be used. The hierarchy is: |authorn= (and aliases) highest and |authors= lowest; |editorn= (and aliases) highest and |veditors= lowest (support for |editors= withdrawn) When looking for |authorn= / |editorn= parameters, test |xxxxor1= and |xxxxor2= (and all of their aliases); stops after the second test which mimicks the test used in extract_names() when looking for a hole in the author name list. There may be a better way to do this, I just haven't discovered what that way is. Emits an error message when more than one xxxxor name source is provided. In this function, vxxxxors = vauthors or veditors; xxxxors = authors as appropriate. ]] local function select_author_editor_source (vxxxxors, xxxxors, args, list_name) local lastfirst = false; if utilities.select_one ( args, cfg.aliases[list_name .. '-Last'], 'none', 1 ) or -- do this twice in case we have a |first1= without a |last1=; this ... utilities.select_one ( args, cfg.aliases[list_name .. '-First'], 'none', 1 ) or -- ... also catches the case where |first= is used with |vauthors= utilities.select_one ( args, cfg.aliases[list_name .. '-Last'], 'none', 2 ) or utilities.select_one ( args, cfg.aliases[list_name .. '-First'], 'none', 2 ) then lastfirst = true; end if (utilities.is_set (vxxxxors) and true == lastfirst) or -- these are the three error conditions (utilities.is_set (vxxxxors) and utilities.is_set (xxxxors)) or (true == lastfirst and utilities.is_set (xxxxors)) then local err_name; if 'AuthorList' == list_name then -- figure out which name should be used in error message err_name = 'author'; else err_name = 'editor'; end utilities.set_message ('err_redundant_parameters', err_name .. '-name-list parameters'); -- add error message end if true == lastfirst then return 1 end; -- return a number indicating which author name source to use if utilities.is_set (vxxxxors) then return 2 end; if utilities.is_set (xxxxors) then return 3 end; return 1; -- no authors so return 1; this allows missing author name test to run in case there is a first without last end --[[--------------------------< I S _ V A L I D _ P A R A M E T E R _ V A L U E >------------------------------ This function is used to validate a parameter's assigned value for those parameters that have only a limited number of allowable values (yes, y, true, live, dead, etc.). When the parameter value has not been assigned a value (missing or empty in the source template) the function returns the value specified by ret_val. If the parameter value is one of the list of allowed values returns the translated value; else, emits an error message and returns the value specified by ret_val. TODO: explain <invert> ]] local function is_valid_parameter_value (value, name, possible, ret_val, invert) if not utilities.is_set (value) then return ret_val; -- an empty parameter is ok end if (not invert and utilities.in_array (value, possible)) then -- normal; <value> is in <possible> table return cfg.keywords_xlate[value]; -- return translation of parameter keyword elseif invert and not utilities.in_array (value, possible) then -- invert; <value> is not in <possible> table return value; -- return <value> as it is else utilities.set_message ('err_invalid_param_val', {name, value}); -- not an allowed value so add error message return ret_val; end end --[[--------------------------< T E R M I N A T E _ N A M E _ L I S T >---------------------------------------- This function terminates a name list (author, contributor, editor) with a separator character (sepc) and a space when the last character is not a sepc character or when the last three characters are not sepc followed by two closing square brackets (close of a wikilink). When either of these is true, the name_list is terminated with a single space character. ]] local function terminate_name_list (name_list, sepc) if (string.sub (name_list, -3, -1) == sepc .. '. ') then -- if already properly terminated return name_list; -- just return the name list elseif (string.sub (name_list, -1, -1) == sepc) or (string.sub (name_list, -3, -1) == sepc .. ']]') then -- if last name in list ends with sepc char return name_list .. " "; -- don't add another else return name_list .. sepc .. ' '; -- otherwise terminate the name list end end --[[-------------------------< F O R M A T _ V O L U M E _ I S S U E >----------------------------------------- returns the concatenation of the formatted volume and issue (or journal article number) parameters as a single string; or formatted volume or formatted issue, or an empty string if neither are set. ]] local function format_volume_issue (volume, issue, article, cite_class, origin, sepc, lower) if not utilities.is_set (volume) and not utilities.is_set (issue) and not utilities.is_set (article) then return ''; end -- same condition as in format_pages_sheets() local is_journal = 'journal' == cite_class or (utilities.in_array (cite_class, {'citation', 'map', 'interview'}) and 'journal' == origin); local is_numeric_vol = volume and (volume:match ('^[MDCLXVI]+$') or volume:match ('^%d+$')); -- is only uppercase roman numerals or only digits? local is_long_vol = volume and (4 < mw.ustring.len(volume)); -- is |volume= value longer than 4 characters? if volume and (not is_numeric_vol and is_long_vol) then -- when not all digits or Roman numerals, is |volume= longer than 4 characters? utilities.add_prop_cat ('long-vol'); -- yes, add properties cat end if is_journal then -- journal-style formatting local vol = ''; if utilities.is_set (volume) then if is_numeric_vol then -- |volume= value all digits or all uppercase Roman numerals? vol = utilities.substitute (cfg.presentation['vol-bold'], {sepc, volume}); -- render in bold face elseif is_long_vol then -- not all digits or Roman numerals; longer than 4 characters? vol = utilities.substitute (cfg.messages['j-vol'], {sepc, utilities.hyphen_to_dash (volume)}); -- not bold else -- four or fewer characters vol = utilities.substitute (cfg.presentation['vol-bold'], {sepc, utilities.hyphen_to_dash (volume)}); -- bold end end vol = vol .. (utilities.is_set (issue) and utilities.substitute (cfg.messages['j-issue'], issue) or '') vol = vol .. (utilities.is_set (article) and utilities.substitute (cfg.messages['j-article-num'], article) or '') return vol; end if 'podcast' == cite_class and utilities.is_set (issue) then return wrap_msg ('issue', {sepc, issue}, lower); end if 'conference' == cite_class and utilities.is_set (article) then -- |article-number= supported only in journal and conference cites if utilities.is_set (volume) and utilities.is_set (article) then -- both volume and article number return wrap_msg ('vol-art', {sepc, utilities.hyphen_to_dash (volume), article}, lower); elseif utilities.is_set (article) then -- article number alone; when volume alone, handled below return wrap_msg ('art', {sepc, article}, lower); end end -- all other types of citation if utilities.is_set (volume) and utilities.is_set (issue) then return wrap_msg ('vol-no', {sepc, utilities.hyphen_to_dash (volume), issue}, lower); elseif utilities.is_set (volume) then return wrap_msg ('vol', {sepc, utilities.hyphen_to_dash (volume)}, lower); else return wrap_msg ('issue', {sepc, issue}, lower); end end --[[-------------------------< F O R M A T _ P A G E S _ S H E E T S >----------------------------------------- adds static text to one of |page(s)= or |sheet(s)= values and returns it with all of the others set to empty strings. The return order is: page, pages, sheet, sheets Singular has priority over plural when both are provided. ]] local function format_pages_sheets (page, pages, sheet, sheets, cite_class, origin, sepc, nopp, lower) if 'map' == cite_class then -- only cite map supports sheet(s) as in-source locators if utilities.is_set (sheet) then if 'journal' == origin then return '', '', wrap_msg ('j-sheet', sheet, lower), ''; else return '', '', wrap_msg ('sheet', {sepc, sheet}, lower), ''; end elseif utilities.is_set (sheets) then if 'journal' == origin then return '', '', '', wrap_msg ('j-sheets', sheets, lower); else return '', '', '', wrap_msg ('sheets', {sepc, sheets}, lower); end end end local is_journal = 'journal' == cite_class or (utilities.in_array (cite_class, {'citation', 'map', 'interview'}) and 'journal' == origin); if utilities.is_set (page) then if is_journal then return utilities.substitute (cfg.messages['j-page(s)'], page), '', '', ''; elseif not nopp then return utilities.substitute (cfg.messages['p-prefix'], {sepc, page}), '', '', ''; else return utilities.substitute (cfg.messages['nopp'], {sepc, page}), '', '', ''; end elseif utilities.is_set (pages) then if is_journal then return utilities.substitute (cfg.messages['j-page(s)'], pages), '', '', ''; elseif tonumber(pages) ~= nil and not nopp then -- if pages is only digits, assume a single page number return '', utilities.substitute (cfg.messages['p-prefix'], {sepc, pages}), '', ''; elseif not nopp then return '', utilities.substitute (cfg.messages['pp-prefix'], {sepc, pages}), '', ''; else return '', utilities.substitute (cfg.messages['nopp'], {sepc, pages}), '', ''; end end return '', '', '', ''; -- return empty strings end --[[--------------------------< I N S O U R C E _ L O C _ G E T >---------------------------------------------- returns one of the in-source locators: page, pages, or at. If any of these are interwiki links to Wikisource, returns the label portion of the interwiki-link as plain text for use in COinS. This COinS thing is done because here we convert an interwiki-link to an external link and add an icon span around that; get_coins_pages() doesn't know about the span. TODO: should it? TODO: add support for sheet and sheets?; streamline; TODO: make it so that this function returns only one of the three as the single in-source (the return value assigned to a new name)? ]] local function insource_loc_get (page, page_orig, pages, pages_orig, at) local ws_url, ws_label, coins_pages, L; -- for Wikisource interwiki-links; TODO: this corrupts page metadata (span remains in place after cleanup; fix there?) if utilities.is_set (page) then if utilities.is_set (pages) or utilities.is_set (at) then pages = ''; -- unset the others at = ''; end extra_text_in_page_check (page, page_orig); -- emit error message when |page= value begins with what looks like p., pp., etc. ws_url, ws_label, L = wikisource_url_make (page); -- make ws URL from |page= interwiki link; link portion L becomes tooltip label if ws_url then page = external_link (ws_url, ws_label .. '&nbsp;', 'ws link in page'); -- space char after label to move icon away from in-source text; TODO: a better way to do this? page = utilities.substitute (cfg.presentation['interwiki-icon'], {cfg.presentation['class-wikisource'], L, page}); coins_pages = ws_label; end elseif utilities.is_set (pages) then if utilities.is_set (at) then at = ''; -- unset end extra_text_in_page_check (pages, pages_orig); -- emit error message when |page= value begins with what looks like p., pp., etc. ws_url, ws_label, L = wikisource_url_make (pages); -- make ws URL from |pages= interwiki link; link portion L becomes tooltip label if ws_url then pages = external_link (ws_url, ws_label .. '&nbsp;', 'ws link in pages'); -- space char after label to move icon away from in-source text; TODO: a better way to do this? pages = utilities.substitute (cfg.presentation['interwiki-icon'], {cfg.presentation['class-wikisource'], L, pages}); coins_pages = ws_label; end elseif utilities.is_set (at) then ws_url, ws_label, L = wikisource_url_make (at); -- make ws URL from |at= interwiki link; link portion L becomes tooltip label if ws_url then at = external_link (ws_url, ws_label .. '&nbsp;', 'ws link in at'); -- space char after label to move icon away from in-source text; TODO: a better way to do this? at = utilities.substitute (cfg.presentation['interwiki-icon'], {cfg.presentation['class-wikisource'], L, at}); coins_pages = ws_label; end end return page, pages, at, coins_pages; end --[[--------------------------< I S _ U N I Q U E _ A R C H I V E _ U R L >------------------------------------ add error message when |archive-url= value is same as |url= or chapter-url= (or alias...) value ]] local function is_unique_archive_url (archive, url, c_url, source, date) if utilities.is_set (archive) then if archive == url or archive == c_url then utilities.set_message ('err_bad_url', {utilities.wrap_style ('parameter', source)}); -- add error message return '', ''; -- unset |archive-url= and |archive-date= because same as |url= or |chapter-url= end end return archive, date; end --[=[-------------------------< A R C H I V E _ U R L _ C H E C K >-------------------------------------------- Check archive.org URLs to make sure they at least look like they are pointing at valid archives and not to the save snapshot URL or to calendar pages. When the archive URL is 'https://web.archive.org/save/' (or http://...) archive.org saves a snapshot of the target page in the URL. That is something that Wikipedia should not allow unwitting readers to do. When the archive.org URL does not have a complete timestamp, archive.org chooses a snapshot according to its own algorithm or provides a calendar 'search' result. [[WP:ELNO]] discourages links to search results. This function looks at the value assigned to |archive-url= and returns empty strings for |archive-url= and |archive-date= and an error message when: |archive-url= holds an archive.org save command URL |archive-url= is an archive.org URL that does not have a complete timestamp (YYYYMMDDhhmmss 14 digits) in the correct place otherwise returns |archive-url= and |archive-date= There are two mostly compatible archive.org URLs: //web.archive.org/<timestamp>... -- the old form //web.archive.org/web/<timestamp>... -- the new form The old form does not support or map to the new form when it contains a display flag. There are four identified flags ('id_', 'js_', 'cs_', 'im_') but since archive.org ignores others following the same form (two letters and an underscore) we don't check for these specific flags but we do check the form. This function supports a preview mode. When the article is rendered in preview mode, this function may return a modified archive URL: for save command errors, return undated wildcard (/*/) for timestamp errors when the timestamp has a wildcard, return the URL unmodified for timestamp errors when the timestamp does not have a wildcard, return with timestamp limited to six digits plus wildcard (/yyyymm*/) ]=] local function archive_url_check (url, date) local err_msg = ''; -- start with the error message empty local path, timestamp, flag; -- portions of the archive.org URL if (not url:match('//web%.archive%.org/')) and (not url:match('//liveweb%.archive%.org/')) then -- also deprecated liveweb Wayback machine URL return url, date; -- not an archive.org archive, return ArchiveURL and ArchiveDate end if url:match('//web%.archive%.org/save/') then -- if a save command URL, we don't want to allow saving of the target page err_msg = cfg.err_msg_supl.save; url = url:gsub ('(//web%.archive%.org)/save/', '%1/*/', 1); -- for preview mode: modify ArchiveURL elseif url:match('//liveweb%.archive%.org/') then err_msg = cfg.err_msg_supl.liveweb; else path, timestamp, flag = url:match('//web%.archive%.org/([^%d]*)(%d+)([^/]*)/'); -- split out some of the URL parts for evaluation if not path then -- malformed in some way; pattern did not match err_msg = cfg.err_msg_supl.timestamp; elseif 14 ~= timestamp:len() then -- path and flag optional, must have 14-digit timestamp here err_msg = cfg.err_msg_supl.timestamp; if '*' ~= flag then local replacement = timestamp:match ('^%d%d%d%d%d%d') or timestamp:match ('^%d%d%d%d'); -- get the first 6 (YYYYMM) or first 4 digits (YYYY) if replacement then -- nil if there aren't at least 4 digits (year) replacement = replacement .. string.rep ('0', 14 - replacement:len()); -- year or yearmo (4 or 6 digits) zero-fill to make 14-digit timestamp url=url:gsub ('(//web%.archive%.org/[^%d]*)%d[^/]*', '%1' .. replacement .. '*', 1) -- for preview, modify ts to 14 digits plus splat for calendar display end end elseif utilities.is_set (path) and 'web/' ~= path then -- older archive URLs do not have the extra 'web/' path element err_msg = cfg.err_msg_supl.path; elseif utilities.is_set (flag) and not utilities.is_set (path) then -- flag not allowed with the old form URL (without the 'web/' path element) err_msg = cfg.err_msg_supl.flag; elseif utilities.is_set (flag) and not flag:match ('%a%a_') then -- flag if present must be two alpha characters and underscore (requires 'web/' path element) err_msg = cfg.err_msg_supl.flag; else return url, date; -- return ArchiveURL and ArchiveDate end end -- if here, something not right so utilities.set_message ('err_archive_url', {err_msg}); -- add error message and if is_preview_mode then return url, date; -- preview mode so return ArchiveURL and ArchiveDate else return '', ''; -- return empty strings for ArchiveURL and ArchiveDate end end --[[--------------------------< P L A C E _ C H E C K >-------------------------------------------------------- check |place=, |publication-place=, |location= to see if these params include digits. This function added because many editors misuse location to specify the in-source location (|page(s)= and |at= are supposed to do that) returns the original parameter value without modification; added maint cat when parameter value contains digits ]] local function place_check (param_val) if not utilities.is_set (param_val) then -- parameter empty or omitted return param_val; -- return that empty state end if mw.ustring.find (param_val, '%d') then -- not empty, are there digits in the parameter value utilities.set_message ('maint_location'); -- yep, add maint cat end return param_val; -- and done end --[[--------------------------< I S _ A R C H I V E D _ C O P Y >---------------------------------------------- compares |title= to 'Archived copy' (placeholder added by bots that can't find proper title); if matches, return true; nil else ]] local function is_archived_copy (title) title = mw.ustring.lower(title); -- switch title to lower case if title:find (cfg.special_case_translation.archived_copy.en) then -- if title is 'Archived copy' return true; elseif cfg.special_case_translation.archived_copy['local'] then if mw.ustring.find (title, cfg.special_case_translation.archived_copy['local']) then -- mw.ustring() because might not be Latin script return true; end end end --[[--------------------------< C I T A T I O N 0 >------------------------------------------------------------ This is the main function doing the majority of the citation formatting. ]] local function citation0( config, args ) --[[ Load Input Parameters The argument_wrapper facilitates the mapping of multiple aliases to single internal variable. ]] local A = argument_wrapper ( args ); local i -- Pick out the relevant fields from the arguments. Different citation templates -- define different field names for the same underlying things. local author_etal; local a = {}; -- authors list from |lastn= / |firstn= pairs or |vauthors= local Authors; local NameListStyle = is_valid_parameter_value (A['NameListStyle'], A:ORIGIN('NameListStyle'), cfg.keywords_lists['name-list-style'], ''); local Collaboration = A['Collaboration']; do -- to limit scope of selected local selected = select_author_editor_source (A['Vauthors'], A['Authors'], args, 'AuthorList'); if 1 == selected then a, author_etal = extract_names (args, 'AuthorList'); -- fetch author list from |authorn= / |lastn= / |firstn=, |author-linkn=, and |author-maskn= elseif 2 == selected then NameListStyle = 'vanc'; -- override whatever |name-list-style= might be a, author_etal = parse_vauthors_veditors (args, args.vauthors, 'AuthorList'); -- fetch author list from |vauthors=, |author-linkn=, and |author-maskn= elseif 3 == selected then Authors = A['Authors']; -- use content of |authors= if 'authors' == A:ORIGIN('Authors') then -- but add a maint cat if the parameter is |authors= utilities.set_message ('maint_authors'); -- because use of this parameter is discouraged; what to do about the aliases is a TODO: end end if utilities.is_set (Collaboration) then author_etal = true; -- so that |display-authors=etal not required end end local editor_etal; local e = {}; -- editors list from |editor-lastn= / |editor-firstn= pairs or |veditors= do -- to limit scope of selected local selected = select_author_editor_source (A['Veditors'], nil, args, 'EditorList'); -- support for |editors= withdrawn if 1 == selected then e, editor_etal = extract_names (args, 'EditorList'); -- fetch editor list from |editorn= / |editor-lastn= / |editor-firstn=, |editor-linkn=, and |editor-maskn= elseif 2 == selected then NameListStyle = 'vanc'; -- override whatever |name-list-style= might be e, editor_etal = parse_vauthors_veditors (args, args.veditors, 'EditorList'); -- fetch editor list from |veditors=, |editor-linkn=, and |editor-maskn= end end local Chapter = A['Chapter']; -- done here so that we have access to |contribution= from |chapter= aliases local Chapter_origin = A:ORIGIN ('Chapter'); local Contribution; -- because contribution is required for contributor(s) if 'contribution' == Chapter_origin then Contribution = Chapter; -- get the name of the contribution end local c = {}; -- contributors list from |contributor-lastn= / contributor-firstn= pairs if utilities.in_array (config.CitationClass, {"book", "citation"}) and not utilities.is_set (A['Periodical']) then -- |contributor= and |contribution= only supported in book cites c = extract_names (args, 'ContributorList'); -- fetch contributor list from |contributorn= / |contributor-lastn=, -firstn=, -linkn=, -maskn= if 0 < #c then if not utilities.is_set (Contribution) then -- |contributor= requires |contribution= utilities.set_message ('err_contributor_missing_required_param', 'contribution'); -- add missing contribution error message c = {}; -- blank the contributors' table; it is used as a flag later end if 0 == #a then -- |contributor= requires |author= utilities.set_message ('err_contributor_missing_required_param', 'author'); -- add missing author error message c = {}; -- blank the contributors' table; it is used as a flag later end end else -- if not a book cite if utilities.select_one (args, cfg.aliases['ContributorList-Last'], 'err_redundant_parameters', 1 ) then -- are there contributor name list parameters? utilities.set_message ('err_contributor_ignored'); -- add contributor ignored error message end Contribution = nil; -- unset end local Title = A['Title']; local TitleLink = A['TitleLink']; local auto_select = ''; -- default is auto local accept_link; TitleLink, accept_link = utilities.has_accept_as_written (TitleLink, true); -- test for accept-this-as-written markup if (not accept_link) and utilities.in_array (TitleLink, {'none', 'pmc', 'doi'}) then -- check for special keywords auto_select = TitleLink; -- remember selection for later TitleLink = ''; -- treat as if |title-link= would have been empty end TitleLink = link_title_ok (TitleLink, A:ORIGIN ('TitleLink'), Title, 'title'); -- check for wiki-markup in |title-link= or wiki-markup in |title= when |title-link= is set local Section = ''; -- {{cite map}} only; preset to empty string for concatenation if not used if 'map' == config.CitationClass and 'section' == Chapter_origin then Section = A['Chapter']; -- get |section= from |chapter= alias list; |chapter= and the other aliases not supported in {{cite map}} Chapter = ''; -- unset for now; will be reset later from |map= if present end local Periodical = A['Periodical']; local Periodical_origin = ''; if utilities.is_set (Periodical) then Periodical_origin = A:ORIGIN('Periodical'); -- get the name of the periodical parameter local i; Periodical, i = utilities.strip_apostrophe_markup (Periodical); -- strip apostrophe markup so that metadata isn't contaminated if i then -- non-zero when markup was stripped so emit an error message utilities.set_message ('err_apostrophe_markup', {Periodical_origin}); end end if 'mailinglist' == config.CitationClass then -- special case for {{cite mailing list}} if utilities.is_set (Periodical) and utilities.is_set (A ['MailingList']) then -- both set emit an error TODO: make a function for this and similar? utilities.set_message ('err_redundant_parameters', {utilities.wrap_style ('parameter', Periodical_origin) .. cfg.presentation['sep_list_pair'] .. utilities.wrap_style ('parameter', 'mailinglist')}); end Periodical = A ['MailingList']; -- error or no, set Periodical to |mailinglist= value because this template is {{cite mailing list}} Periodical_origin = A:ORIGIN('MailingList'); end local ScriptPeriodical = A['ScriptPeriodical']; -- web and news not tested for now because of -- Wikipedia:Administrators%27_noticeboard#Is_there_a_semi-automated_tool_that_could_fix_these_annoying_"Cite_Web"_errors? if not (utilities.is_set (Periodical) or utilities.is_set (ScriptPeriodical)) then -- 'periodical' templates require periodical parameter -- local p = {['journal'] = 'journal', ['magazine'] = 'magazine', ['news'] = 'newspaper', ['web'] = 'website'}; -- for error message local p = {['journal'] = 'journal', ['magazine'] = 'magazine'}; -- for error message if p[config.CitationClass] then utilities.set_message ('err_missing_periodical', {config.CitationClass, p[config.CitationClass]}); end end local Volume; local ScriptPeriodical_origin = A:ORIGIN('ScriptPeriodical'); if 'citation' == config.CitationClass then if utilities.is_set (Periodical) then if not utilities.in_array (Periodical_origin, cfg.citation_no_volume_t) then -- {{citation}} does not render |volume= when these parameters are used Volume = A['Volume']; -- but does for all other 'periodicals' end elseif utilities.is_set (ScriptPeriodical) then if 'script-website' ~= ScriptPeriodical_origin then -- {{citation}} does not render volume for |script-website= Volume = A['Volume']; -- but does for all other 'periodicals' end else Volume = A['Volume']; -- and does for non-'periodical' cites end elseif utilities.in_array (config.CitationClass, cfg.templates_using_volume) then -- render |volume= for cs1 according to the configuration settings Volume = A['Volume']; end extra_text_in_vol_iss_check (Volume, A:ORIGIN ('Volume'), 'v'); local Issue; if 'citation' == config.CitationClass then if utilities.is_set (Periodical) and utilities.in_array (Periodical_origin, cfg.citation_issue_t) then -- {{citation}} may render |issue= when these parameters are used Issue = utilities.hyphen_to_dash (A['Issue']); end elseif utilities.in_array (config.CitationClass, cfg.templates_using_issue) then -- conference & map books do not support issue; {{citation}} listed here because included in settings table if not (utilities.in_array (config.CitationClass, {'conference', 'map', 'citation'}) and not (utilities.is_set (Periodical) or utilities.is_set (ScriptPeriodical))) then Issue = utilities.hyphen_to_dash (A['Issue']); end end local ArticleNumber; if utilities.in_array (config.CitationClass, {'journal', 'conference'}) or ('citation' == config.CitationClass and utilities.is_set (Periodical) and 'journal' == Periodical_origin) then ArticleNumber = A['ArticleNumber']; end extra_text_in_vol_iss_check (Issue, A:ORIGIN ('Issue'), 'i'); local Page; local Pages; local At; local QuotePage; local QuotePages; if not utilities.in_array (config.CitationClass, cfg.templates_not_using_page) then -- TODO: rewrite to emit ignored parameter error message? Page = A['Page']; Pages = utilities.hyphen_to_dash (A['Pages']); At = A['At']; QuotePage = A['QuotePage']; QuotePages = utilities.hyphen_to_dash (A['QuotePages']); end local Edition = A['Edition']; local PublicationPlace = place_check (A['PublicationPlace'], A:ORIGIN('PublicationPlace')); local Place = place_check (A['Place'], A:ORIGIN('Place')); local PublisherName = A['PublisherName']; local PublisherName_origin = A:ORIGIN('PublisherName'); if utilities.is_set (PublisherName) then local i = 0; PublisherName, i = utilities.strip_apostrophe_markup (PublisherName); -- strip apostrophe markup so that metadata isn't contaminated; publisher is never italicized if i then -- non-zero when markup was stripped so emit an error message utilities.set_message ('err_apostrophe_markup', {PublisherName_origin}); end end local Newsgroup = A['Newsgroup']; -- TODO: strip apostrophe markup? local Newsgroup_origin = A:ORIGIN('Newsgroup'); if 'newsgroup' == config.CitationClass then if utilities.is_set (PublisherName) then -- general use parameter |publisher= not allowed in cite newsgroup utilities.set_message ('err_parameter_ignored', {PublisherName_origin}); end PublisherName = nil; -- ensure that this parameter is unset for the time being; will be used again after COinS end local URL = A['URL']; -- TODO: better way to do this for URL, ChapterURL, and MapURL? local UrlAccess = is_valid_parameter_value (A['UrlAccess'], A:ORIGIN('UrlAccess'), cfg.keywords_lists['url-access'], nil); if not utilities.is_set (URL) and utilities.is_set (UrlAccess) then UrlAccess = nil; utilities.set_message ('err_param_access_requires_param', 'url'); end local ChapterURL = A['ChapterURL']; local ChapterUrlAccess = is_valid_parameter_value (A['ChapterUrlAccess'], A:ORIGIN('ChapterUrlAccess'), cfg.keywords_lists['url-access'], nil); if not utilities.is_set (ChapterURL) and utilities.is_set (ChapterUrlAccess) then ChapterUrlAccess = nil; utilities.set_message ('err_param_access_requires_param', {A:ORIGIN('ChapterUrlAccess'):gsub ('%-access', '')}); end local MapUrlAccess = is_valid_parameter_value (A['MapUrlAccess'], A:ORIGIN('MapUrlAccess'), cfg.keywords_lists['url-access'], nil); if not utilities.is_set (A['MapURL']) and utilities.is_set (MapUrlAccess) then MapUrlAccess = nil; utilities.set_message ('err_param_access_requires_param', {'map-url'}); end local this_page = mw.title.getCurrentTitle(); -- also used for COinS and for language local no_tracking_cats = is_valid_parameter_value (A['NoTracking'], A:ORIGIN('NoTracking'), cfg.keywords_lists['yes_true_y'], nil); -- check this page to see if it is in one of the namespaces that cs1 is not supposed to add to the error categories if not utilities.is_set (no_tracking_cats) then -- ignore if we are already not going to categorize this page if cfg.uncategorized_namespaces[this_page.namespace] then -- is this page's namespace id one of the uncategorized namespace ids? no_tracking_cats = "true"; -- set no_tracking_cats end for _, v in ipairs (cfg.uncategorized_subpages) do -- cycle through page name patterns if this_page.text:match (v) then -- test page name against each pattern no_tracking_cats = "true"; -- set no_tracking_cats break; -- bail out if one is found end end end -- check for extra |page=, |pages= or |at= parameters. (also sheet and sheets while we're at it) utilities.select_one (args, {'page', 'p', 'pp', 'pages', 'at', 'sheet', 'sheets'}, 'err_redundant_parameters'); -- this is a dummy call simply to get the error message and category local coins_pages; Page, Pages, At, coins_pages = insource_loc_get (Page, A:ORIGIN('Page'), Pages, A:ORIGIN('Pages'), At); local NoPP = is_valid_parameter_value (A['NoPP'], A:ORIGIN('NoPP'), cfg.keywords_lists['yes_true_y'], nil); if utilities.is_set (PublicationPlace) and utilities.is_set (Place) then -- both |publication-place= and |place= (|location=) allowed if different utilities.add_prop_cat ('location-test'); -- add property cat to evaluate how often PublicationPlace and Place are used together if PublicationPlace == Place then Place = ''; -- unset; don't need both if they are the same end elseif not utilities.is_set (PublicationPlace) and utilities.is_set (Place) then -- when only |place= (|location=) is set ... PublicationPlace = Place; -- promote |place= (|location=) to |publication-place end if PublicationPlace == Place then Place = ''; end -- don't need both if they are the same local URL_origin = A:ORIGIN('URL'); -- get name of parameter that holds URL local ChapterURL_origin = A:ORIGIN('ChapterURL'); -- get name of parameter that holds ChapterURL local ScriptChapter = A['ScriptChapter']; local ScriptChapter_origin = A:ORIGIN ('ScriptChapter'); local Format = A['Format']; local ChapterFormat = A['ChapterFormat']; local TransChapter = A['TransChapter']; local TransChapter_origin = A:ORIGIN ('TransChapter'); local TransTitle = A['TransTitle']; local ScriptTitle = A['ScriptTitle']; --[[ Parameter remapping for cite encyclopedia: When the citation has these parameters: |encyclopedia= and |title= then map |title= to |article= and |encyclopedia= to |title= |encyclopedia= and |article= then map |encyclopedia= to |title= |trans-title= maps to |trans-chapter= when |title= is re-mapped |url= maps to |chapter-url= when |title= is remapped All other combinations of |encyclopedia=, |title=, and |article= are not modified ]] local Encyclopedia = A['Encyclopedia']; -- used as a flag by this module and by ~/COinS if utilities.is_set (Encyclopedia) then -- emit error message when Encyclopedia set but template is other than {{cite encyclopedia}} or {{citation}} if 'encyclopaedia' ~= config.CitationClass and 'citation' ~= config.CitationClass then utilities.set_message ('err_parameter_ignored', {A:ORIGIN ('Encyclopedia')}); Encyclopedia = nil; -- unset because not supported by this template end end if ('encyclopaedia' == config.CitationClass) or ('citation' == config.CitationClass and utilities.is_set (Encyclopedia)) then if utilities.is_set (Periodical) and utilities.is_set (Encyclopedia) then -- when both set emit an error TODO: make a function for this and similar? utilities.set_message ('err_redundant_parameters', {utilities.wrap_style ('parameter', A:ORIGIN ('Encyclopedia')) .. cfg.presentation['sep_list_pair'] .. utilities.wrap_style ('parameter', Periodical_origin)}); end if utilities.is_set (Encyclopedia) then Periodical = Encyclopedia; -- error or no, set Periodical to Encyclopedia; allow periodical without encyclopedia Periodical_origin = A:ORIGIN ('Encyclopedia'); end if utilities.is_set (Periodical) then -- Periodical is set when |encyclopedia= is set if utilities.is_set (Title) or utilities.is_set (ScriptTitle) then if not utilities.is_set (Chapter) then Chapter = Title; -- |encyclopedia= and |title= are set so map |title= to |article= and |encyclopedia= to |title= ScriptChapter = ScriptTitle; ScriptChapter_origin = A:ORIGIN('ScriptTitle') TransChapter = TransTitle; ChapterURL = URL; ChapterURL_origin = URL_origin; ChapterUrlAccess = UrlAccess; if not utilities.is_set (ChapterURL) and utilities.is_set (TitleLink) then Chapter = utilities.make_wikilink (TitleLink, Chapter); end Title = Periodical; ChapterFormat = Format; Periodical = ''; -- redundant so unset TransTitle = ''; URL = ''; Format = ''; TitleLink = ''; ScriptTitle = ''; end elseif utilities.is_set (Chapter) or utilities.is_set (ScriptChapter) then -- |title= not set Title = Periodical; -- |encyclopedia= set and |article= set so map |encyclopedia= to |title= Periodical = ''; -- redundant so unset end end end -- special case for cite techreport. local ID = A['ID']; if (config.CitationClass == "techreport") then -- special case for cite techreport if utilities.is_set (A['Number']) then -- cite techreport uses 'number', which other citations alias to 'issue' if not utilities.is_set (ID) then -- can we use ID for the "number"? ID = A['Number']; -- yes, use it else -- ID has a value so emit error message utilities.set_message ('err_redundant_parameters', {utilities.wrap_style ('parameter', 'id') .. cfg.presentation['sep_list_pair'] .. utilities.wrap_style ('parameter', 'number')}); end end end -- Account for the oddity that is {{cite conference}}, before generation of COinS data. local ChapterLink -- = A['ChapterLink']; -- deprecated as a parameter but still used internally by cite episode local Conference = A['Conference']; local BookTitle = A['BookTitle']; local TransTitle_origin = A:ORIGIN ('TransTitle'); if 'conference' == config.CitationClass then if utilities.is_set (BookTitle) then Chapter = Title; Chapter_origin = 'title'; -- ChapterLink = TitleLink; -- |chapter-link= is deprecated ChapterURL = URL; ChapterUrlAccess = UrlAccess; ChapterURL_origin = URL_origin; URL_origin = ''; ChapterFormat = Format; TransChapter = TransTitle; TransChapter_origin = TransTitle_origin; Title = BookTitle; Format = ''; -- TitleLink = ''; TransTitle = ''; URL = ''; end elseif 'speech' ~= config.CitationClass then Conference = ''; -- not cite conference or cite speech so make sure this is empty string end -- CS1/2 mode local Mode = is_valid_parameter_value (A['Mode'], A:ORIGIN('Mode'), cfg.keywords_lists['mode'], ''); -- separator character and postscript local sepc, PostScript = set_style (Mode:lower(), A['PostScript'], config.CitationClass); -- controls capitalization of certain static text local use_lowercase = ( sepc == ',' ); -- cite map oddities local Cartography = ""; local Scale = ""; local Sheet = A['Sheet'] or ''; local Sheets = A['Sheets'] or ''; if config.CitationClass == "map" then if utilities.is_set (Chapter) then --TODO: make a function for this and similar? utilities.set_message ('err_redundant_parameters', {utilities.wrap_style ('parameter', 'map') .. cfg.presentation['sep_list_pair'] .. utilities.wrap_style ('parameter', Chapter_origin)}); -- add error message end Chapter = A['Map']; Chapter_origin = A:ORIGIN('Map'); ChapterURL = A['MapURL']; ChapterURL_origin = A:ORIGIN('MapURL'); TransChapter = A['TransMap']; ScriptChapter = A['ScriptMap'] ScriptChapter_origin = A:ORIGIN('ScriptMap') ChapterUrlAccess = MapUrlAccess; ChapterFormat = A['MapFormat']; Cartography = A['Cartography']; if utilities.is_set ( Cartography ) then Cartography = sepc .. " " .. wrap_msg ('cartography', Cartography, use_lowercase); end Scale = A['Scale']; if utilities.is_set ( Scale ) then Scale = sepc .. " " .. Scale; end end -- Account for the oddities that are {{cite episode}} and {{cite serial}}, before generation of COinS data. local Series = A['Series']; if 'episode' == config.CitationClass or 'serial' == config.CitationClass then local SeriesLink = A['SeriesLink']; SeriesLink = link_title_ok (SeriesLink, A:ORIGIN ('SeriesLink'), Series, 'series'); -- check for wiki-markup in |series-link= or wiki-markup in |series= when |series-link= is set local Network = A['Network']; local Station = A['Station']; local s, n = {}, {}; -- do common parameters first if utilities.is_set (Network) then table.insert(n, Network); end if utilities.is_set (Station) then table.insert(n, Station); end ID = table.concat(n, sepc .. ' '); if 'episode' == config.CitationClass then -- handle the oddities that are strictly {{cite episode}} local Season = A['Season']; local SeriesNumber = A['SeriesNumber']; if utilities.is_set (Season) and utilities.is_set (SeriesNumber) then -- these are mutually exclusive so if both are set TODO: make a function for this and similar? utilities.set_message ('err_redundant_parameters', {utilities.wrap_style ('parameter', 'season') .. cfg.presentation['sep_list_pair'] .. utilities.wrap_style ('parameter', 'seriesno')}); -- add error message SeriesNumber = ''; -- unset; prefer |season= over |seriesno= end -- assemble a table of parts concatenated later into Series if utilities.is_set (Season) then table.insert(s, wrap_msg ('season', Season, use_lowercase)); end if utilities.is_set (SeriesNumber) then table.insert(s, wrap_msg ('seriesnum', SeriesNumber, use_lowercase)); end if utilities.is_set (Issue) then table.insert(s, wrap_msg ('episode', Issue, use_lowercase)); end Issue = ''; -- unset because this is not a unique parameter Chapter = Title; -- promote title parameters to chapter ScriptChapter = ScriptTitle; ScriptChapter_origin = A:ORIGIN('ScriptTitle'); ChapterLink = TitleLink; -- alias |episode-link= TransChapter = TransTitle; ChapterURL = URL; ChapterUrlAccess = UrlAccess; ChapterURL_origin = URL_origin; ChapterFormat = Format; Title = Series; -- promote series to title TitleLink = SeriesLink; Series = table.concat(s, sepc .. ' '); -- this is concatenation of season, seriesno, episode number if utilities.is_set (ChapterLink) and not utilities.is_set (ChapterURL) then -- link but not URL Chapter = utilities.make_wikilink (ChapterLink, Chapter); elseif utilities.is_set (ChapterLink) and utilities.is_set (ChapterURL) then -- if both are set, URL links episode; Series = utilities.make_wikilink (ChapterLink, Series); end URL = ''; -- unset TransTitle = ''; ScriptTitle = ''; Format = ''; else -- now oddities that are cite serial Issue = ''; -- unset because this parameter no longer supported by the citation/core version of cite serial Chapter = A['Episode']; -- TODO: make |episode= available to cite episode someday? if utilities.is_set (Series) and utilities.is_set (SeriesLink) then Series = utilities.make_wikilink (SeriesLink, Series); end Series = utilities.wrap_style ('italic-title', Series); -- series is italicized end end -- end of {{cite episode}} stuff -- handle type parameter for those CS1 citations that have default values local TitleType = A['TitleType']; local Degree = A['Degree']; if utilities.in_array (config.CitationClass, {'AV-media-notes', 'interview', 'mailinglist', 'map', 'podcast', 'pressrelease', 'report', 'speech', 'techreport', 'thesis'}) then TitleType = set_titletype (config.CitationClass, TitleType); if utilities.is_set (Degree) and "Thesis" == TitleType then -- special case for cite thesis TitleType = Degree .. ' ' .. cfg.title_types ['thesis']:lower(); end end if utilities.is_set (TitleType) then -- if type parameter is specified TitleType = utilities.substitute ( cfg.messages['type'], TitleType); -- display it in parentheses -- TODO: Hack on TitleType to fix bunched parentheses problem end -- legacy: promote PublicationDate to Date if neither Date nor Year are set. local Date = A['Date']; local Date_origin; -- to hold the name of parameter promoted to Date; required for date error messaging local PublicationDate = A['PublicationDate']; local Year = A['Year']; if not utilities.is_set (Date) then Date = Year; -- promote Year to Date Year = nil; -- make nil so Year as empty string isn't used for CITEREF if not utilities.is_set (Date) and utilities.is_set (PublicationDate) then -- use PublicationDate when |date= and |year= are not set Date = PublicationDate; -- promote PublicationDate to Date PublicationDate = ''; -- unset, no longer needed Date_origin = A:ORIGIN('PublicationDate'); -- save the name of the promoted parameter else Date_origin = A:ORIGIN('Year'); -- save the name of the promoted parameter end else Date_origin = A:ORIGIN('Date'); -- not a promotion; name required for error messaging end if PublicationDate == Date then PublicationDate = ''; end -- if PublicationDate is same as Date, don't display in rendered citation --[[ Go test all of the date-holding parameters for valid MOS:DATE format and make sure that dates are real dates. This must be done before we do COinS because here is where we get the date used in the metadata. Date validation supporting code is in Module:Citation/CS1/Date_validation ]] local DF = is_valid_parameter_value (A['DF'], A:ORIGIN('DF'), cfg.keywords_lists['df'], ''); if not utilities.is_set (DF) then DF = cfg.global_df; -- local |df= if present overrides global df set by {{use xxx date}} template end local ArchiveURL; local ArchiveDate; local ArchiveFormat = A['ArchiveFormat']; ArchiveURL, ArchiveDate = archive_url_check (A['ArchiveURL'], A['ArchiveDate']) ArchiveFormat = style_format (ArchiveFormat, ArchiveURL, 'archive-format', 'archive-url'); ArchiveURL, ArchiveDate = is_unique_archive_url (ArchiveURL, URL, ChapterURL, A:ORIGIN('ArchiveURL'), ArchiveDate); -- add error message when URL or ChapterURL == ArchiveURL local AccessDate = A['AccessDate']; local LayDate = A['LayDate']; local COinS_date = {}; -- holds date info extracted from |date= for the COinS metadata by Module:Date verification local DoiBroken = A['DoiBroken']; local Embargo = A['Embargo']; local anchor_year; -- used in the CITEREF identifier do -- create defined block to contain local variables error_message, date_parameters_list, mismatch local error_message = ''; -- AirDate has been promoted to Date so not necessary to check it local date_parameters_list = { ['access-date'] = {val = AccessDate, name = A:ORIGIN ('AccessDate')}, ['archive-date'] = {val = ArchiveDate, name = A:ORIGIN ('ArchiveDate')}, ['date'] = {val = Date, name = Date_origin}, ['doi-broken-date'] = {val = DoiBroken, name = A:ORIGIN ('DoiBroken')}, ['pmc-embargo-date'] = {val = Embargo, name = A:ORIGIN ('Embargo')}, ['lay-date'] = {val = LayDate, name = A:ORIGIN ('LayDate')}, ['publication-date'] = {val = PublicationDate, name = A:ORIGIN ('PublicationDate')}, ['year'] = {val = Year, name = A:ORIGIN ('Year')}, }; local error_list = {}; anchor_year, Embargo = validation.dates(date_parameters_list, COinS_date, error_list); -- start temporary Julian / Gregorian calendar uncertainty categorization if COinS_date.inter_cal_cat then utilities.add_prop_cat ('jul-greg-uncertainty'); end -- end temporary Julian / Gregorian calendar uncertainty categorization if utilities.is_set (Year) and utilities.is_set (Date) then -- both |date= and |year= not normally needed; validation.year_date_check (Year, A:ORIGIN ('Year'), Date, A:ORIGIN ('Date'), error_list); end if 0 == #error_list then -- error free dates only; 0 when error_list is empty local modified = false; -- flag if utilities.is_set (DF) then -- if we need to reformat dates modified = validation.reformat_dates (date_parameters_list, DF); -- reformat to DF format, use long month names if appropriate end if true == validation.date_hyphen_to_dash (date_parameters_list) then -- convert hyphens to dashes where appropriate modified = true; utilities.set_message ('maint_date_format'); -- hyphens were converted so add maint category end -- for those wikis that can and want to have English date names translated to the local language; not supported at en.wiki if cfg.date_name_auto_xlate_enable and validation.date_name_xlate (date_parameters_list, cfg.date_digit_auto_xlate_enable ) then utilities.set_message ('maint_date_auto_xlated'); -- add maint cat modified = true; end if modified then -- if the date_parameters_list values were modified AccessDate = date_parameters_list['access-date'].val; -- overwrite date holding parameters with modified values ArchiveDate = date_parameters_list['archive-date'].val; Date = date_parameters_list['date'].val; DoiBroken = date_parameters_list['doi-broken-date'].val; LayDate = date_parameters_list['lay-date'].val; PublicationDate = date_parameters_list['publication-date'].val; end else utilities.set_message ('err_bad_date', {utilities.make_sep_list (#error_list, error_list)}); -- add this error message end end -- end of do local ID_list = {}; -- sequence table of rendered identifiers local ID_list_coins = {}; -- table of identifiers and their values from args; key is same as cfg.id_handlers's key local Class = A['Class']; -- arxiv class identifier local ID_support = { {A['ASINTLD'], 'ASIN', 'err_asintld_missing_asin', A:ORIGIN ('ASINTLD')}, {DoiBroken, 'DOI', 'err_doibroken_missing_doi', A:ORIGIN ('DoiBroken')}, {Embargo, 'PMC', 'err_embargo_missing_pmc', A:ORIGIN ('Embargo')}, } ID_list, ID_list_coins = identifiers.identifier_lists_get (args, {DoiBroken = DoiBroken, ASINTLD = A['ASINTLD'], Embargo = Embargo, Class = Class}, ID_support); -- Account for the oddities that are {{cite arxiv}}, {{cite biorxiv}}, {{cite citeseerx}}, {{cite ssrn}}, before generation of COinS data. if utilities.in_array (config.CitationClass, whitelist.preprint_template_list) then -- |arxiv= or |eprint= required for cite arxiv; |biorxiv=, |citeseerx=, |ssrn= required for their templates if not (args[cfg.id_handlers[config.CitationClass:upper()].parameters[1]] or -- can't use ID_list_coins k/v table here because invalid parameters omitted args[cfg.id_handlers[config.CitationClass:upper()].parameters[2]]) then -- which causes unexpected parameter missing error message utilities.set_message ('err_' .. config.CitationClass .. '_missing'); -- add error message end Periodical = ({['arxiv'] = 'arXiv', ['biorxiv'] = 'bioRxiv', ['citeseerx'] = 'CiteSeerX', ['ssrn'] = 'Social Science Research Network'})[config.CitationClass]; end -- Link the title of the work if no |url= was provided, but we have a |pmc= or a |doi= with |doi-access=free if config.CitationClass == "journal" and not utilities.is_set (URL) and not utilities.is_set (TitleLink) and not utilities.in_array (cfg.keywords_xlate[Title], {'off', 'none'}) then -- TODO: remove 'none' once existing citations have been switched to 'off', so 'none' can be used as token for "no title" instead if 'none' ~= cfg.keywords_xlate[auto_select] then -- if auto-linking not disabled if identifiers.auto_link_urls[auto_select] then -- manual selection URL = identifiers.auto_link_urls[auto_select]; -- set URL to be the same as identifier's external link URL_origin = cfg.id_handlers[auto_select:upper()].parameters[1]; -- set URL_origin to parameter name for use in error message if citation is missing a |title= elseif identifiers.auto_link_urls['pmc'] then -- auto-select PMC URL = identifiers.auto_link_urls['pmc']; -- set URL to be the same as the PMC external link if not embargoed URL_origin = cfg.id_handlers['PMC'].parameters[1]; -- set URL_origin to parameter name for use in error message if citation is missing a |title= elseif identifiers.auto_link_urls['doi'] then -- auto-select DOI URL = identifiers.auto_link_urls['doi']; URL_origin = cfg.id_handlers['DOI'].parameters[1]; end end if utilities.is_set (URL) then -- set when using an identifier-created URL if utilities.is_set (AccessDate) then -- |access-date= requires |url=; identifier-created URL is not |url= utilities.set_message ('err_accessdate_missing_url'); -- add an error message AccessDate = ''; -- unset end if utilities.is_set (ArchiveURL) then -- |archive-url= requires |url=; identifier-created URL is not |url= utilities.set_message ('err_archive_missing_url'); -- add an error message ArchiveURL = ''; -- unset end end end -- At this point fields may be nil if they weren't specified in the template use. We can use that fact. -- Test if citation has no title if not utilities.is_set (Title) and not utilities.is_set (TransTitle) and not utilities.is_set (ScriptTitle) then -- has special case for cite episode utilities.set_message ('err_citation_missing_title', {'episode' == config.CitationClass and 'series' or 'title'}); end if utilities.in_array (cfg.keywords_xlate[Title], {'off', 'none'}) and utilities.in_array (config.CitationClass, {'journal', 'citation'}) and (utilities.is_set (Periodical) or utilities.is_set (ScriptPeriodical)) and ('journal' == Periodical_origin or 'script-journal' == ScriptPeriodical_origin) then -- special case for journal cites Title = ''; -- set title to empty string utilities.set_message ('maint_untitled'); -- add maint cat end -- COinS metadata (see <http://ocoins.info/>) for automated parsing of citation information. -- handle the oddity that is cite encyclopedia and {{citation |encyclopedia=something}}. Here we presume that -- when Periodical, Title, and Chapter are all set, then Periodical is the book (encyclopedia) title, Title -- is the article title, and Chapter is a section within the article. So, we remap local coins_chapter = Chapter; -- default assuming that remapping not required local coins_title = Title; -- et tu if 'encyclopaedia' == config.CitationClass or ('citation' == config.CitationClass and utilities.is_set (Encyclopedia)) then if utilities.is_set (Chapter) and utilities.is_set (Title) and utilities.is_set (Periodical) then -- if all are used then coins_chapter = Title; -- remap coins_title = Periodical; end end local coins_author = a; -- default for coins rft.au if 0 < #c then -- but if contributor list coins_author = c; -- use that instead end -- this is the function call to COinS() local OCinSoutput = metadata.COinS({ ['Periodical'] = utilities.strip_apostrophe_markup (Periodical), -- no markup in the metadata ['Encyclopedia'] = Encyclopedia, -- just a flag; content ignored by ~/COinS ['Chapter'] = metadata.make_coins_title (coins_chapter, ScriptChapter), -- Chapter and ScriptChapter stripped of bold / italic / accept-as-written markup ['Degree'] = Degree; -- cite thesis only ['Title'] = metadata.make_coins_title (coins_title, ScriptTitle), -- Title and ScriptTitle stripped of bold / italic / accept-as-written markup ['PublicationPlace'] = PublicationPlace, ['Date'] = COinS_date.rftdate, -- COinS_date has correctly formatted date if Date is valid; ['Season'] = COinS_date.rftssn, ['Quarter'] = COinS_date.rftquarter, ['Chron'] = COinS_date.rftchron or (not COinS_date.rftdate and Date) or '', -- chron but if not set and invalid date format use Date; keep this last bit? ['Series'] = Series, ['Volume'] = Volume, ['Issue'] = Issue, ['ArticleNumber'] = ArticleNumber, ['Pages'] = coins_pages or metadata.get_coins_pages (first_set ({Sheet, Sheets, Page, Pages, At, QuotePage, QuotePages}, 7)), -- pages stripped of external links ['Edition'] = Edition, ['PublisherName'] = PublisherName or Newsgroup, -- any apostrophe markup already removed from PublisherName ['URL'] = first_set ({ChapterURL, URL}, 2), ['Authors'] = coins_author, ['ID_list'] = ID_list_coins, ['RawPage'] = this_page.prefixedText, }, config.CitationClass); -- Account for the oddities that are {{cite arxiv}}, {{cite biorxiv}}, {{cite citeseerx}}, and {{cite ssrn}} AFTER generation of COinS data. if utilities.in_array (config.CitationClass, whitelist.preprint_template_list) then -- we have set rft.jtitle in COinS to arXiv, bioRxiv, CiteSeerX, or ssrn now unset so it isn't displayed Periodical = ''; -- periodical not allowed in these templates; if article has been published, use cite journal end -- special case for cite newsgroup. Do this after COinS because we are modifying Publishername to include some static text if 'newsgroup' == config.CitationClass and utilities.is_set (Newsgroup) then PublisherName = utilities.substitute (cfg.messages['newsgroup'], external_link( 'news:' .. Newsgroup, Newsgroup, Newsgroup_origin, nil )); end local Editors; local EditorCount; -- used only for choosing {ed.) or (eds.) annotation at end of editor name-list local Contributors; -- assembled contributors name list local contributor_etal; local Translators; -- assembled translators name list local translator_etal; local t = {}; -- translators list from |translator-lastn= / translator-firstn= pairs t = extract_names (args, 'TranslatorList'); -- fetch translator list from |translatorn= / |translator-lastn=, -firstn=, -linkn=, -maskn= local Interviewers; local interviewers_list = {}; interviewers_list = extract_names (args, 'InterviewerList'); -- process preferred interviewers parameters local interviewer_etal; -- Now perform various field substitutions. -- We also add leading spaces and surrounding markup and punctuation to the -- various parts of the citation, but only when they are non-nil. do local last_first_list; local control = { format = NameListStyle, -- empty string or 'vanc' maximum = nil, -- as if display-authors or display-editors not set mode = Mode }; do -- do editor name list first because the now unsupported coauthors used to modify control table control.maximum , editor_etal = get_display_names (A['DisplayEditors'], #e, 'editors', editor_etal, A:ORIGIN ('DisplayEditors')); Editors, EditorCount = list_people (control, e, editor_etal); if 1 == EditorCount and (true == editor_etal or 1 < #e) then -- only one editor displayed but includes etal then EditorCount = 2; -- spoof to display (eds.) annotation end end do -- now do interviewers control.maximum, interviewer_etal = get_display_names (A['DisplayInterviewers'], #interviewers_list, 'interviewers', interviewer_etal, A:ORIGIN ('DisplayInterviewers')); Interviewers = list_people (control, interviewers_list, interviewer_etal); end do -- now do translators control.maximum, translator_etal = get_display_names (A['DisplayTranslators'], #t, 'translators', translator_etal, A:ORIGIN ('DisplayTranslators')); Translators = list_people (control, t, translator_etal); end do -- now do contributors control.maximum, contributor_etal = get_display_names (A['DisplayContributors'], #c, 'contributors', contributor_etal, A:ORIGIN ('DisplayContributors')); Contributors = list_people (control, c, contributor_etal); end do -- now do authors control.maximum, author_etal = get_display_names (A['DisplayAuthors'], #a, 'authors', author_etal, A:ORIGIN ('DisplayAuthors')); last_first_list = list_people (control, a, author_etal); if utilities.is_set (Authors) then Authors, author_etal = name_has_etal (Authors, author_etal, false, 'authors'); -- find and remove variations on et al. if author_etal then Authors = Authors .. ' ' .. cfg.messages['et al']; -- add et al. to authors parameter end else Authors = last_first_list; -- either an author name list or an empty string end end -- end of do if utilities.is_set (Authors) and utilities.is_set (Collaboration) then Authors = Authors .. ' (' .. Collaboration .. ')'; -- add collaboration after et al. end end local ConferenceFormat = A['ConferenceFormat']; local ConferenceURL = A['ConferenceURL']; ConferenceFormat = style_format (ConferenceFormat, ConferenceURL, 'conference-format', 'conference-url'); Format = style_format (Format, URL, 'format', 'url'); -- special case for chapter format so no error message or cat when chapter not supported if not (utilities.in_array (config.CitationClass, {'web', 'news', 'journal', 'magazine', 'pressrelease', 'podcast', 'newsgroup', 'arxiv', 'biorxiv', 'citeseerx', 'ssrn'}) or ('citation' == config.CitationClass and (utilities.is_set (Periodical) or utilities.is_set (ScriptPeriodical)) and not utilities.is_set (Encyclopedia))) then ChapterFormat = style_format (ChapterFormat, ChapterURL, 'chapter-format', 'chapter-url'); end if not utilities.is_set (URL) then if utilities.in_array (config.CitationClass, {"web", "podcast", "mailinglist"}) or -- |url= required for cite web, cite podcast, and cite mailinglist ('citation' == config.CitationClass and ('website' == Periodical_origin or 'script-website' == ScriptPeriodical_origin)) then -- and required for {{citation}} with |website= or |script-website= utilities.set_message ('err_cite_web_url'); end -- do we have |accessdate= without either |url= or |chapter-url=? if utilities.is_set (AccessDate) and not utilities.is_set (ChapterURL) then -- ChapterURL may be set when URL is not set; utilities.set_message ('err_accessdate_missing_url'); AccessDate = ''; end end local UrlStatus = is_valid_parameter_value (A['UrlStatus'], A:ORIGIN('UrlStatus'), cfg.keywords_lists['url-status'], ''); local OriginalURL local OriginalURL_origin local OriginalFormat local OriginalAccess; UrlStatus = UrlStatus:lower(); -- used later when assembling archived text if utilities.is_set ( ArchiveURL ) then if utilities.is_set (ChapterURL) then -- if chapter-url= is set apply archive url to it OriginalURL = ChapterURL; -- save copy of source chapter's url for archive text OriginalURL_origin = ChapterURL_origin; -- name of |chapter-url= parameter for error messages OriginalFormat = ChapterFormat; -- and original |chapter-format= if 'live' ~= UrlStatus then ChapterURL = ArchiveURL -- swap-in the archive's URL ChapterURL_origin = A:ORIGIN('ArchiveURL') -- name of |archive-url= parameter for error messages ChapterFormat = ArchiveFormat or ''; -- swap in archive's format ChapterUrlAccess = nil; -- restricted access levels do not make sense for archived URLs end elseif utilities.is_set (URL) then OriginalURL = URL; -- save copy of original source URL OriginalURL_origin = URL_origin; -- name of URL parameter for error messages OriginalFormat = Format; -- and original |format= OriginalAccess = UrlAccess; if 'live' ~= UrlStatus then -- if URL set then |archive-url= applies to it URL = ArchiveURL -- swap-in the archive's URL URL_origin = A:ORIGIN('ArchiveURL') -- name of archive URL parameter for error messages Format = ArchiveFormat or ''; -- swap in archive's format UrlAccess = nil; -- restricted access levels do not make sense for archived URLs end end elseif utilities.is_set (UrlStatus) then -- if |url-status= is set when |archive-url= is not set utilities.set_message ('maint_url_status'); -- add maint cat end if utilities.in_array (config.CitationClass, {'web', 'news', 'journal', 'magazine', 'pressrelease', 'podcast', 'newsgroup', 'arxiv', 'biorxiv', 'citeseerx', 'ssrn'}) or -- if any of the 'periodical' cites except encyclopedia ('citation' == config.CitationClass and (utilities.is_set (Periodical) or utilities.is_set (ScriptPeriodical)) and not utilities.is_set (Encyclopedia)) then local chap_param; if utilities.is_set (Chapter) then -- get a parameter name from one of these chapter related meta-parameters chap_param = A:ORIGIN ('Chapter') elseif utilities.is_set (TransChapter) then chap_param = A:ORIGIN ('TransChapter') elseif utilities.is_set (ChapterURL) then chap_param = A:ORIGIN ('ChapterURL') elseif utilities.is_set (ScriptChapter) then chap_param = ScriptChapter_origin; else utilities.is_set (ChapterFormat) chap_param = A:ORIGIN ('ChapterFormat') end if utilities.is_set (chap_param) then -- if we found one utilities.set_message ('err_chapter_ignored', {chap_param}); -- add error message Chapter = ''; -- and set them to empty string to be safe with concatenation TransChapter = ''; ChapterURL = ''; ScriptChapter = ''; ChapterFormat = ''; end else -- otherwise, format chapter / article title local no_quotes = false; -- default assume that we will be quoting the chapter parameter value if utilities.is_set (Contribution) and 0 < #c then -- if this is a contribution with contributor(s) if utilities.in_array (Contribution:lower(), cfg.keywords_lists.contribution) then -- and a generic contribution title no_quotes = true; -- then render it unquoted end end Chapter = format_chapter_title (ScriptChapter, ScriptChapter_origin, Chapter, Chapter_origin, TransChapter, TransChapter_origin, ChapterURL, ChapterURL_origin, no_quotes, ChapterUrlAccess); -- Contribution is also in Chapter if utilities.is_set (Chapter) then Chapter = Chapter .. ChapterFormat ; if 'map' == config.CitationClass and utilities.is_set (TitleType) then Chapter = Chapter .. ' ' .. TitleType; -- map annotation here; not after title end Chapter = Chapter .. sepc .. ' '; elseif utilities.is_set (ChapterFormat) then -- |chapter= not set but |chapter-format= is so ... Chapter = ChapterFormat .. sepc .. ' '; -- ... ChapterFormat has error message, we want to see it end end -- Format main title local plain_title = false; local accept_title; Title, accept_title = utilities.has_accept_as_written (Title, true); -- remove accept-this-as-written markup when it wraps all of <Title> if accept_title and ('' == Title) then -- only support forced empty for now "(())" Title = cfg.messages['notitle']; -- replace by predefined "No title" message -- TODO: utilities.set_message ( 'err_redundant_parameters', ...); -- issue proper error message instead of muting ScriptTitle = ''; -- just mute for now TransTitle = ''; -- just mute for now plain_title = true; -- suppress text decoration for descriptive title utilities.set_message ('maint_untitled'); -- add maint cat end if not accept_title then -- <Title> not wrapped in accept-as-written markup if '...' == Title:sub (-3) then -- if ellipsis is the last three characters of |title= Title = Title:gsub ('(%.%.%.)%.+$', '%1'); -- limit the number of dots to three elseif not mw.ustring.find (Title, '%.%s*%a%.$') and -- end of title is not a 'dot-(optional space-)letter-dot' initialism ... not mw.ustring.find (Title, '%s+%a%.$') then -- ...and not a 'space-letter-dot' initial (''Allium canadense'' L.) Title = mw.ustring.gsub(Title, '%' .. sepc .. '$', ''); -- remove any trailing separator character; sepc and ms.ustring() here for languages that use multibyte separator characters end if utilities.is_set (ArchiveURL) and is_archived_copy (Title) then utilities.set_message ('maint_archived_copy'); -- add maintenance category before we modify the content of Title end if is_generic ('generic_titles', Title) then utilities.set_message ('err_generic_title'); -- set an error message end end if (not plain_title) and (utilities.in_array (config.CitationClass, {'web', 'news', 'journal', 'magazine', 'pressrelease', 'podcast', 'newsgroup', 'mailinglist', 'interview', 'arxiv', 'biorxiv', 'citeseerx', 'ssrn'}) or ('citation' == config.CitationClass and (utilities.is_set (Periodical) or utilities.is_set (ScriptPeriodical)) and not utilities.is_set (Encyclopedia)) or ('map' == config.CitationClass and (utilities.is_set (Periodical) or utilities.is_set (ScriptPeriodical)))) then -- special case for cite map when the map is in a periodical treat as an article Title = kern_quotes (Title); -- if necessary, separate title's leading and trailing quote marks from module provided quote marks Title = utilities.wrap_style ('quoted-title', Title); Title = script_concatenate (Title, ScriptTitle, 'script-title'); -- <bdi> tags, lang attribute, categorization, etc.; must be done after title is wrapped TransTitle = utilities.wrap_style ('trans-quoted-title', TransTitle ); elseif plain_title or ('report' == config.CitationClass) then -- no styling for cite report and descriptive titles (otherwise same as above) Title = script_concatenate (Title, ScriptTitle, 'script-title'); -- <bdi> tags, lang attribute, categorization, etc.; must be done after title is wrapped TransTitle = utilities.wrap_style ('trans-quoted-title', TransTitle ); -- for cite report, use this form for trans-title else Title = utilities.wrap_style ('italic-title', Title); Title = script_concatenate (Title, ScriptTitle, 'script-title'); -- <bdi> tags, lang attribute, categorization, etc.; must be done after title is wrapped TransTitle = utilities.wrap_style ('trans-italic-title', TransTitle); end if utilities.is_set (TransTitle) then if utilities.is_set (Title) then TransTitle = " " .. TransTitle; else utilities.set_message ('err_trans_missing_title', {'title'}); end end if utilities.is_set (Title) then -- TODO: is this the right place to be making Wikisource URLs? if utilities.is_set (TitleLink) and utilities.is_set (URL) then utilities.set_message ('err_wikilink_in_url'); -- set an error message because we can't have both TitleLink = ''; -- unset end if not utilities.is_set (TitleLink) and utilities.is_set (URL) then Title = external_link (URL, Title, URL_origin, UrlAccess) .. TransTitle .. Format; URL = ''; -- unset these because no longer needed Format = ""; elseif utilities.is_set (TitleLink) and not utilities.is_set (URL) then local ws_url; ws_url = wikisource_url_make (TitleLink); -- ignore ws_label return; not used here if ws_url then Title = external_link (ws_url, Title .. '&nbsp;', 'ws link in title-link'); -- space char after Title to move icon away from italic text; TODO: a better way to do this? Title = utilities.substitute (cfg.presentation['interwiki-icon'], {cfg.presentation['class-wikisource'], TitleLink, Title}); Title = Title .. TransTitle; else Title = utilities.make_wikilink (TitleLink, Title) .. TransTitle; end else local ws_url, ws_label, L; -- Title has italic or quote markup by the time we get here which causes is_wikilink() to return 0 (not a wikilink) ws_url, ws_label, L = wikisource_url_make (Title:gsub('^[\'"]*(.-)[\'"]*$', '%1')); -- make ws URL from |title= interwiki link (strip italic or quote markup); link portion L becomes tooltip label if ws_url then Title = Title:gsub ('%b[]', ws_label); -- replace interwiki link with ws_label to retain markup Title = external_link (ws_url, Title .. '&nbsp;', 'ws link in title'); -- space char after Title to move icon away from italic text; TODO: a better way to do this? Title = utilities.substitute (cfg.presentation['interwiki-icon'], {cfg.presentation['class-wikisource'], L, Title}); Title = Title .. TransTitle; else Title = Title .. TransTitle; end end else Title = TransTitle; end if utilities.is_set (Place) then Place = " " .. wrap_msg ('written', Place, use_lowercase) .. sepc .. " "; end local ConferenceURL_origin = A:ORIGIN('ConferenceURL'); -- get name of parameter that holds ConferenceURL if utilities.is_set (Conference) then if utilities.is_set (ConferenceURL) then Conference = external_link( ConferenceURL, Conference, ConferenceURL_origin, nil ); end Conference = sepc .. " " .. Conference .. ConferenceFormat; elseif utilities.is_set (ConferenceURL) then Conference = sepc .. " " .. external_link( ConferenceURL, nil, ConferenceURL_origin, nil ); end local Position = ''; if not utilities.is_set (Position) then local Minutes = A['Minutes']; local Time = A['Time']; if utilities.is_set (Minutes) then if utilities.is_set (Time) then --TODO: make a function for this and similar? utilities.set_message ('err_redundant_parameters', {utilities.wrap_style ('parameter', 'minutes') .. cfg.presentation['sep_list_pair'] .. utilities.wrap_style ('parameter', 'time')}); end Position = " " .. Minutes .. " " .. cfg.messages['minutes']; else if utilities.is_set (Time) then local TimeCaption = A['TimeCaption'] if not utilities.is_set (TimeCaption) then TimeCaption = cfg.messages['event']; if sepc ~= '.' then TimeCaption = TimeCaption:lower(); end end Position = " " .. TimeCaption .. " " .. Time; end end else Position = " " .. Position; At = ''; end Page, Pages, Sheet, Sheets = format_pages_sheets (Page, Pages, Sheet, Sheets, config.CitationClass, Periodical_origin, sepc, NoPP, use_lowercase); At = utilities.is_set (At) and (sepc .. " " .. At) or ""; Position = utilities.is_set (Position) and (sepc .. " " .. Position) or ""; if config.CitationClass == 'map' then local Sections = A['Sections']; -- Section (singular) is an alias of Chapter so set earlier local Inset = A['Inset']; if utilities.is_set ( Inset ) then Inset = sepc .. " " .. wrap_msg ('inset', Inset, use_lowercase); end if utilities.is_set ( Sections ) then Section = sepc .. " " .. wrap_msg ('sections', Sections, use_lowercase); elseif utilities.is_set ( Section ) then Section = sepc .. " " .. wrap_msg ('section', Section, use_lowercase); end At = At .. Inset .. Section; end local Others = A['Others']; if utilities.is_set (Others) and 0 == #a and 0 == #e then -- add maint cat when |others= has value and used without |author=, |editor= if config.CitationClass == "AV-media-notes" or config.CitationClass == "audio-visual" then -- special maint for AV/M which has a lot of 'false' positives right now utilities.set_message ('maint_others_avm') else utilities.set_message ('maint_others'); end end Others = utilities.is_set (Others) and (sepc .. " " .. Others) or ""; if utilities.is_set (Translators) then Others = safe_join ({sepc .. ' ', wrap_msg ('translated', Translators, use_lowercase), Others}, sepc); end if utilities.is_set (Interviewers) then Others = safe_join ({sepc .. ' ', wrap_msg ('interview', Interviewers, use_lowercase), Others}, sepc); end local TitleNote = A['TitleNote']; TitleNote = utilities.is_set (TitleNote) and (sepc .. " " .. TitleNote) or ""; if utilities.is_set (Edition) then if Edition:match ('%f[%a][Ee]d%n?%.?$') or Edition:match ('%f[%a][Ee]dition$') then -- Ed, ed, Ed., ed., Edn, edn, Edn., edn. utilities.set_message ('err_extra_text_edition'); -- add error message end Edition = " " .. wrap_msg ('edition', Edition); else Edition = ''; end Series = utilities.is_set (Series) and wrap_msg ('series', {sepc, Series}) or ""; -- not the same as SeriesNum local Agency = A['Agency']; Agency = utilities.is_set (Agency) and wrap_msg ('agency', {sepc, Agency}) or ""; Volume = format_volume_issue (Volume, Issue, ArticleNumber, config.CitationClass, Periodical_origin, sepc, use_lowercase); if utilities.is_set (AccessDate) then local retrv_text = " " .. cfg.messages['retrieved'] AccessDate = nowrap_date (AccessDate); -- wrap in nowrap span if date in appropriate format if (sepc ~= ".") then retrv_text = retrv_text:lower() end -- if mode is cs2, lower case AccessDate = utilities.substitute (retrv_text, AccessDate); -- add retrieved text AccessDate = utilities.substitute (cfg.presentation['accessdate'], {sepc, AccessDate}); -- allow editors to hide accessdates end if utilities.is_set (ID) then ID = sepc .. " " .. ID; end local Docket = A['Docket']; if "thesis" == config.CitationClass and utilities.is_set (Docket) then ID = sepc .. " Docket " .. Docket .. ID; end if "report" == config.CitationClass and utilities.is_set (Docket) then -- for cite report when |docket= is set ID = sepc .. ' ' .. Docket; -- overwrite ID even if |id= is set end if utilities.is_set (URL) then URL = " " .. external_link( URL, nil, URL_origin, UrlAccess ); end local Quote = A['Quote']; local TransQuote = A['TransQuote']; local ScriptQuote = A['ScriptQuote']; if utilities.is_set (Quote) or utilities.is_set (TransQuote) or utilities.is_set (ScriptQuote) then if utilities.is_set (Quote) then if Quote:sub(1, 1) == '"' and Quote:sub(-1, -1) == '"' then -- if first and last characters of quote are quote marks Quote = Quote:sub(2, -2); -- strip them off end end Quote = kern_quotes (Quote); -- kern if needed Quote = utilities.wrap_style ('quoted-text', Quote ); -- wrap in <q>...</q> tags if utilities.is_set (ScriptQuote) then Quote = script_concatenate (Quote, ScriptQuote, 'script-quote'); -- <bdi> tags, lang attribute, categorization, etc.; must be done after quote is wrapped end if utilities.is_set (TransQuote) then if TransQuote:sub(1, 1) == '"' and TransQuote:sub(-1, -1) == '"' then -- if first and last characters of |trans-quote are quote marks TransQuote = TransQuote:sub(2, -2); -- strip them off end Quote = Quote .. " " .. utilities.wrap_style ('trans-quoted-title', TransQuote ); end if utilities.is_set (QuotePage) or utilities.is_set (QuotePages) then -- add page prefix local quote_prefix = ''; if utilities.is_set (QuotePage) then extra_text_in_page_check (QuotePage, 'quote-page'); -- add to maint cat if |quote-page= value begins with what looks like p., pp., etc. if not NoPP then quote_prefix = utilities.substitute (cfg.messages['p-prefix'], {sepc, QuotePage}), '', '', ''; else quote_prefix = utilities.substitute (cfg.messages['nopp'], {sepc, QuotePage}), '', '', ''; end elseif utilities.is_set (QuotePages) then extra_text_in_page_check (QuotePages, 'quote-pages'); -- add to maint cat if |quote-pages= value begins with what looks like p., pp., etc. if tonumber(QuotePages) ~= nil and not NoPP then -- if only digits, assume single page quote_prefix = utilities.substitute (cfg.messages['p-prefix'], {sepc, QuotePages}), '', ''; elseif not NoPP then quote_prefix = utilities.substitute (cfg.messages['pp-prefix'], {sepc, QuotePages}), '', ''; else quote_prefix = utilities.substitute (cfg.messages['nopp'], {sepc, QuotePages}), '', ''; end end Quote = quote_prefix .. ": " .. Quote; else Quote = sepc .. " " .. Quote; end PostScript = ""; -- cs1|2 does not supply terminal punctuation when |quote= is set end -- We check length of PostScript here because it will have been nuked by -- the quote parameters. We'd otherwise emit a message even if there wasn't -- a displayed postscript. -- TODO: Should the max size (1) be configurable? -- TODO: Should we check a specific pattern? if utilities.is_set(PostScript) and mw.ustring.len(PostScript) > 1 then utilities.set_message ('maint_postscript') end local Archived; if utilities.is_set (ArchiveURL) then local arch_text; if not utilities.is_set (ArchiveDate) then utilities.set_message ('err_archive_missing_date'); ArchiveDate = ''; -- empty string for concatenation end if "live" == UrlStatus then arch_text = cfg.messages['archived']; if sepc ~= "." then arch_text = arch_text:lower() end if utilities.is_set (ArchiveDate) then Archived = sepc .. ' ' .. utilities.substitute ( cfg.messages['archived-live'], {external_link( ArchiveURL, arch_text, A:ORIGIN('ArchiveURL'), nil) .. ArchiveFormat, ArchiveDate } ); else Archived = ''; end if not utilities.is_set (OriginalURL) then utilities.set_message ('err_archive_missing_url'); Archived = ''; -- empty string for concatenation end elseif utilities.is_set (OriginalURL) then -- UrlStatus is empty, 'dead', 'unfit', 'usurped', 'bot: unknown' if utilities.in_array (UrlStatus, {'unfit', 'usurped', 'bot: unknown'}) then arch_text = cfg.messages['archived-unfit']; if sepc ~= "." then arch_text = arch_text:lower() end Archived = sepc .. ' ' .. arch_text .. ArchiveDate; -- format already styled if 'bot: unknown' == UrlStatus then utilities.set_message ('maint_bot_unknown'); -- and add a category if not already added else utilities.set_message ('maint_unfit'); -- and add a category if not already added end else -- UrlStatus is empty, 'dead' arch_text = cfg.messages['archived-dead']; if sepc ~= "." then arch_text = arch_text:lower() end if utilities.is_set (ArchiveDate) then Archived = sepc .. " " .. utilities.substitute ( arch_text, { external_link( OriginalURL, cfg.messages['original'], OriginalURL_origin, OriginalAccess ) .. OriginalFormat, ArchiveDate } ); -- format already styled else Archived = ''; -- unset for concatenation end end else -- OriginalUrl not set arch_text = cfg.messages['archived-missing']; if sepc ~= "." then arch_text = arch_text:lower() end utilities.set_message ('err_archive_missing_url'); Archived = ''; -- empty string for concatenation Archived = ''; -- empty string for concatenation end elseif utilities.is_set (ArchiveFormat) then Archived = ArchiveFormat; -- if set and ArchiveURL not set ArchiveFormat has error message else Archived = ''; end local Lay = ''; local LaySource = A['LaySource']; local LayURL = A['LayURL']; local LayFormat = A['LayFormat']; LayFormat = style_format (LayFormat, LayURL, 'lay-format', 'lay-url'); if utilities.is_set (LayURL) then if utilities.is_set (LayDate) then LayDate = " (" .. LayDate .. ")" end if utilities.is_set (LaySource) then LaySource = " &ndash; ''" .. utilities.safe_for_italics (LaySource) .. "''"; else LaySource = ""; end if sepc == '.' then Lay = sepc .. " " .. external_link( LayURL, cfg.messages['lay summary'], A:ORIGIN('LayURL'), nil ) .. LayFormat .. LaySource .. LayDate else Lay = sepc .. " " .. external_link( LayURL, cfg.messages['lay summary']:lower(), A:ORIGIN('LayURL'), nil ) .. LayFormat .. LaySource .. LayDate end elseif utilities.is_set (LayFormat) then -- Test if |lay-format= is given without giving a |lay-url= Lay = sepc .. LayFormat; -- if set and LayURL not set, then LayFormat has error message end local TranscriptURL = A['TranscriptURL'] local TranscriptFormat = A['TranscriptFormat']; TranscriptFormat = style_format (TranscriptFormat, TranscriptURL, 'transcript-format', 'transcripturl'); local Transcript = A['Transcript']; local TranscriptURL_origin = A:ORIGIN('TranscriptURL'); -- get name of parameter that holds TranscriptURL if utilities.is_set (Transcript) then if utilities.is_set (TranscriptURL) then Transcript = external_link( TranscriptURL, Transcript, TranscriptURL_origin, nil ); end Transcript = sepc .. ' ' .. Transcript .. TranscriptFormat; elseif utilities.is_set (TranscriptURL) then Transcript = external_link( TranscriptURL, nil, TranscriptURL_origin, nil ); end local Publisher; if utilities.is_set (PublicationDate) then PublicationDate = wrap_msg ('published', PublicationDate); end if utilities.is_set (PublisherName) then if utilities.is_set (PublicationPlace) then Publisher = sepc .. " " .. PublicationPlace .. ": " .. PublisherName .. PublicationDate; else Publisher = sepc .. " " .. PublisherName .. PublicationDate; end elseif utilities.is_set (PublicationPlace) then Publisher= sepc .. " " .. PublicationPlace .. PublicationDate; else Publisher = PublicationDate; end local TransPeriodical = A['TransPeriodical']; local TransPeriodical_origin = A:ORIGIN ('TransPeriodical'); -- Several of the above rely upon detecting this as nil, so do it last. if (utilities.is_set (Periodical) or utilities.is_set (ScriptPeriodical) or utilities.is_set (TransPeriodical)) then if utilities.is_set (Title) or utilities.is_set (TitleNote) then Periodical = sepc .. " " .. format_periodical (ScriptPeriodical, ScriptPeriodical_origin, Periodical, TransPeriodical, TransPeriodical_origin); else Periodical = format_periodical (ScriptPeriodical, ScriptPeriodical_origin, Periodical, TransPeriodical, TransPeriodical_origin); end end local Language = A['Language']; if utilities.is_set (Language) then Language = language_parameter (Language); -- format, categories, name from ISO639-1, etc. else Language=''; -- language not specified so make sure this is an empty string; --[[ TODO: need to extract the wrap_msg from language_parameter so that we can solve parentheses bunching problem with Format/Language/TitleType ]] end --[[ Handle the oddity that is cite speech. This code overrides whatever may be the value assigned to TitleNote (through |department=) and forces it to be " (Speech)" so that the annotation directly follows the |title= parameter value in the citation rather than the |event= parameter value (if provided). ]] if "speech" == config.CitationClass then -- cite speech only TitleNote = TitleType; -- move TitleType to TitleNote so that it renders ahead of |event= TitleType = ''; -- and unset if utilities.is_set (Periodical) then -- if Periodical, perhaps because of an included |website= or |journal= parameter if utilities.is_set (Conference) then -- and if |event= is set Conference = Conference .. sepc .. " "; -- then add appropriate punctuation to the end of the Conference variable before rendering end end end -- Piece all bits together at last. Here, all should be non-nil. -- We build things this way because it is more efficient in LUA -- not to keep reassigning to the same string variable over and over. local tcommon; local tcommon2; -- used for book cite when |contributor= is set if utilities.in_array (config.CitationClass, {"journal", "citation"}) and utilities.is_set (Periodical) then if not (utilities.is_set (Authors) or utilities.is_set (Editors)) then Others = Others:gsub ('^' .. sepc .. ' ', ''); -- when no authors and no editors, strip leading sepc and space end if utilities.is_set (Others) then Others = safe_join ({Others, sepc .. " "}, sepc) end -- add terminal punctuation & space; check for dup sepc; TODO why do we need to do this here? tcommon = safe_join( {Others, Title, TitleNote, Conference, Periodical, Format, TitleType, Series, Language, Edition, Publisher, Agency, Volume}, sepc ); elseif utilities.in_array (config.CitationClass, {"book", "citation"}) and not utilities.is_set (Periodical) then -- special cases for book cites if utilities.is_set (Contributors) then -- when we are citing foreword, preface, introduction, etc. tcommon = safe_join( {Title, TitleNote}, sepc ); -- author and other stuff will come after this and before tcommon2 tcommon2 = safe_join( {Conference, Periodical, Format, TitleType, Series, Language, Volume, Others, Edition, Publisher, Agency}, sepc ); else tcommon = safe_join( {Title, TitleNote, Conference, Periodical, Format, TitleType, Series, Language, Volume, Others, Edition, Publisher, Agency}, sepc ); end elseif 'map' == config.CitationClass then -- special cases for cite map if utilities.is_set (Chapter) then -- map in a book; TitleType is part of Chapter tcommon = safe_join( {Title, Format, Edition, Scale, Series, Language, Cartography, Others, Publisher, Volume}, sepc ); elseif utilities.is_set (Periodical) then -- map in a periodical tcommon = safe_join( {Title, TitleType, Format, Periodical, Scale, Series, Language, Cartography, Others, Publisher, Volume}, sepc ); else -- a sheet or stand-alone map tcommon = safe_join( {Title, TitleType, Format, Edition, Scale, Series, Language, Cartography, Others, Publisher}, sepc ); end elseif 'episode' == config.CitationClass then -- special case for cite episode tcommon = safe_join( {Title, TitleNote, TitleType, Series, Language, Edition, Publisher}, sepc ); else -- all other CS1 templates tcommon = safe_join( {Title, TitleNote, Conference, Periodical, Format, TitleType, Series, Language, Volume, Others, Edition, Publisher, Agency}, sepc ); end if #ID_list > 0 then ID_list = safe_join( { sepc .. " ", table.concat( ID_list, sepc .. " " ), ID }, sepc ); else ID_list = ID; end local Via = A['Via']; Via = utilities.is_set (Via) and wrap_msg ('via', Via) or ''; local idcommon; if 'audio-visual' == config.CitationClass or 'episode' == config.CitationClass then -- special case for cite AV media & cite episode position transcript idcommon = safe_join( { ID_list, URL, Archived, Transcript, AccessDate, Via, Lay, Quote }, sepc ); else idcommon = safe_join( { ID_list, URL, Archived, AccessDate, Via, Lay, Quote }, sepc ); end local text; local pgtext = Position .. Sheet .. Sheets .. Page .. Pages .. At; local OrigDate = A['OrigDate']; OrigDate = utilities.is_set (OrigDate) and wrap_msg ('origdate', OrigDate) or ''; if utilities.is_set (Date) then if utilities.is_set (Authors) or utilities.is_set (Editors) then -- date follows authors or editors when authors not set Date = " (" .. Date .. ")" .. OrigDate .. sepc .. " "; -- in parentheses else -- neither of authors and editors set if (string.sub(tcommon, -1, -1) == sepc) then -- if the last character of tcommon is sepc Date = " " .. Date .. OrigDate; -- Date does not begin with sepc else Date = sepc .. " " .. Date .. OrigDate; -- Date begins with sepc end end end if utilities.is_set (Authors) then if (not utilities.is_set (Date)) then -- when date is set it's in parentheses; no Authors termination Authors = terminate_name_list (Authors, sepc); -- when no date, terminate with 0 or 1 sepc and a space end if utilities.is_set (Editors) then local in_text = " "; local post_text = ""; if utilities.is_set (Chapter) and 0 == #c then in_text = in_text .. cfg.messages['in'] .. " " if (sepc ~= '.') then in_text = in_text:lower() -- lowercase for cs2 end end if EditorCount <= 1 then post_text = " (" .. cfg.messages['editor'] .. ")"; -- be consistent with no-author, no-date case else post_text = " (" .. cfg.messages['editors'] .. ")"; end Editors = terminate_name_list (in_text .. Editors .. post_text, sepc); -- terminate with 0 or 1 sepc and a space end if utilities.is_set (Contributors) then -- book cite and we're citing the intro, preface, etc. local by_text = sepc .. ' ' .. cfg.messages['by'] .. ' '; if (sepc ~= '.') then by_text = by_text:lower() end -- lowercase for cs2 Authors = by_text .. Authors; -- author follows title so tweak it here if utilities.is_set (Editors) and utilities.is_set (Date) then -- when Editors make sure that Authors gets terminated Authors = terminate_name_list (Authors, sepc); -- terminate with 0 or 1 sepc and a space end if (not utilities.is_set (Date)) then -- when date is set it's in parentheses; no Contributors termination Contributors = terminate_name_list (Contributors, sepc); -- terminate with 0 or 1 sepc and a space end text = safe_join( {Contributors, Date, Chapter, tcommon, Authors, Place, Editors, tcommon2, pgtext, idcommon }, sepc ); else text = safe_join( {Authors, Date, Chapter, Place, Editors, tcommon, pgtext, idcommon }, sepc ); end elseif utilities.is_set (Editors) then if utilities.is_set (Date) then if EditorCount <= 1 then Editors = Editors .. cfg.presentation['sep_name'] .. cfg.messages['editor']; else Editors = Editors .. cfg.presentation['sep_name'] .. cfg.messages['editors']; end else if EditorCount <= 1 then Editors = Editors .. " (" .. cfg.messages['editor'] .. ")" .. sepc .. " " else Editors = Editors .. " (" .. cfg.messages['editors'] .. ")" .. sepc .. " " end end text = safe_join( {Editors, Date, Chapter, Place, tcommon, pgtext, idcommon}, sepc ); else if utilities.in_array (config.CitationClass, {"journal", "citation"}) and utilities.is_set (Periodical) then text = safe_join( {Chapter, Place, tcommon, pgtext, Date, idcommon}, sepc ); else text = safe_join( {Chapter, Place, tcommon, Date, pgtext, idcommon}, sepc ); end end if utilities.is_set (PostScript) and PostScript ~= sepc then text = safe_join( {text, sepc}, sepc ); -- Deals with italics, spaces, etc. text = text:sub(1, -sepc:len() - 1); end text = safe_join( {text, PostScript}, sepc ); -- Now enclose the whole thing in a <cite> element local options_t = {}; options_t.class = cite_class_attribute_make (config.CitationClass, Mode); local Ref = is_valid_parameter_value (A['Ref'], A:ORIGIN('Ref'), cfg.keywords_lists['ref'], nil, true); -- nil when |ref=harv; A['Ref'] else if 'none' ~= cfg.keywords_xlate[(Ref and Ref:lower()) or ''] then local namelist_t = {}; -- holds selected contributor, author, editor name list local year = first_set ({Year, anchor_year}, 2); -- Year first for legacy citations and for YMD dates that require disambiguation if #c > 0 then -- if there is a contributor list namelist_t = c; -- select it elseif #a > 0 then -- or an author list namelist_t = a; elseif #e > 0 then -- or an editor list namelist_t = e; end local citeref_id; if #namelist_t > 0 then -- if there are names in namelist_t citeref_id = make_citeref_id (namelist_t, year); -- go make the CITEREF anchor if mw.uri.anchorEncode (citeref_id) == ((Ref and mw.uri.anchorEncode (Ref)) or '') then -- Ref may already be encoded (by {{sfnref}}) so citeref_id must be encoded before comparison utilities.set_message ('maint_ref_duplicates_default'); end else citeref_id = ''; -- unset end options_t.id = Ref or citeref_id; end if string.len (text:gsub('%b<>', '')) <= 2 then -- remove html and html-like tags; then get length of what remains; z.error_cats_t = {}; -- blank the categories list z.error_msgs_t = {}; -- blank the error messages list OCinSoutput = nil; -- blank the metadata string text = ''; -- blank the the citation utilities.set_message ('err_empty_citation'); -- set empty citation message and category end local render_t = {}; -- here we collect the final bits for concatenation into the rendered citation if utilities.is_set (options_t.id) then -- here we wrap the rendered citation in <cite ...>...</cite> tags table.insert (render_t, utilities.substitute (cfg.presentation['cite-id'], {mw.uri.anchorEncode(options_t.id), mw.text.nowiki(options_t.class), text})); -- when |ref= is set or when there is a namelist else table.insert (render_t, utilities.substitute (cfg.presentation['cite'], {mw.text.nowiki(options_t.class), text})); -- when |ref=none or when namelist_t empty and |ref= is missing or is empty end if OCinSoutput then -- blanked when citation is 'empty' so don't bother to add boilerplate metadata span table.insert (render_t, utilities.substitute (cfg.presentation['ocins'], OCinSoutput)); -- format and append metadata to the citation end local template_name = ('citation' == config.CitationClass) and 'citation' or 'navedi ' .. (cfg.citation_class_map_t[config.CitationClass] or config.CitationClass); local template_link = '[[Template:' .. template_name .. '|' .. template_name .. ']]'; local msg_prefix = '<code class="cs1-code">{{' .. template_link .. '}}</code>: '; if 0 ~= #z.error_msgs_t then mw.addWarning (utilities.substitute (cfg.messages.warning_msg_e, template_link)); table.insert (render_t, ' '); -- insert a space between citation and its error messages table.sort (z.error_msgs_t); -- sort the error messages list; sorting includes wrapping <span> and <code> tags; hidden-error sorts ahead of visible-error local hidden = true; -- presume that the only error messages emited by this template are hidden for _, v in ipairs (z.error_msgs_t) do -- spin through the list of error messages if v:find ('cs1-visible-error', 1, true) then -- look for the visible error class name hidden = false; -- found one; so don't hide the error message prefix break; -- and done because no need to look further end end z.error_msgs_t[1] = table.concat ({utilities.error_comment (msg_prefix, hidden), z.error_msgs_t[1]}); -- add error message prefix to first error message to prevent extraneous punctuation table.insert (render_t, table.concat (z.error_msgs_t, '; ')); -- make a big string of error messages and add it to the rendering end if 0 ~= #z.maint_cats_t then mw.addWarning (utilities.substitute (cfg.messages.warning_msg_m, template_link)); table.sort (z.maint_cats_t); -- sort the maintenance messages list local maint_msgs_t = {}; -- here we collect all of the maint messages if 0 == #z.error_msgs_t then -- if no error messages table.insert (maint_msgs_t, msg_prefix); -- insert message prefix in maint message livery end for _, v in ipairs( z.maint_cats_t ) do -- append maintenance categories table.insert (maint_msgs_t, -- assemble new maint message and add it to the maint_msgs_t table table.concat ({v, ' (', utilities.substitute (cfg.messages[':cat wikilink'], v), ')'}) ); end table.insert (render_t, utilities.substitute (cfg.presentation['hidden-maint'], table.concat (maint_msgs_t, ' '))); -- wrap the group of maint messages with proper presentation and save end if not no_tracking_cats then for _, v in ipairs (z.error_cats_t) do -- append error categories table.insert (render_t, utilities.substitute (cfg.messages['cat wikilink'], v)); end for _, v in ipairs (z.maint_cats_t) do -- append maintenance categories table.insert (render_t, utilities.substitute (cfg.messages['cat wikilink'], v)); end for _, v in ipairs (z.prop_cats_t) do -- append properties categories table.insert (render_t, utilities.substitute (cfg.messages['cat wikilink'], v)); end end return table.concat (render_t); -- make a big string and done end --[[--------------------------< V A L I D A T E >-------------------------------------------------------------- Looks for a parameter's name in one of several whitelists. Parameters in the whitelist can have three values: true - active, supported parameters false - deprecated, supported parameters nil - unsupported parameters ]] local function validate (name, cite_class, empty) local name = tostring (name); local enum_name; -- for enumerated parameters, is name with enumerator replaced with '#' local state; local function state_test (state, name) -- local function to do testing of state values if true == state then return true; end -- valid actively supported parameter if false == state then if empty then return nil; end -- empty deprecated parameters are treated as unknowns deprecated_parameter (name); -- parameter is deprecated but still supported return true; end if 'tracked' == state then local base_name = name:gsub ('%d', ''); -- strip enumerators from parameter names that have them to get the base name utilities.add_prop_cat ('tracked-param', {base_name}, base_name); -- add a properties category; <base_name> modifies <key> return true; end return nil; end if name:find ('#') then -- # is a cs1|2 reserved character so parameters with # not permitted return nil; end if utilities.in_array (cite_class, whitelist.preprint_template_list ) then -- limited parameter sets allowed for these templates state = whitelist.limited_basic_arguments[name]; if true == state_test (state, name) then return true; end state = whitelist.preprint_arguments[cite_class][name]; -- look in the parameter-list for the template identified by cite_class if true == state_test (state, name) then return true; end -- limited enumerated parameters list enum_name = name:gsub("%d+", "#" ); -- replace digit(s) with # (last25 becomes last#) (mw.ustring because non-Western 'local' digits) state = whitelist.limited_numbered_arguments[enum_name]; if true == state_test (state, name) then return true; end return false; -- not supported because not found or name is set to nil end -- end limited parameter-set templates if utilities.in_array (cite_class, whitelist.unique_param_template_list) then -- experiment for template-specific parameters for templates that accept parameters from the basic argument list state = whitelist.unique_arguments[cite_class][name]; -- look in the template-specific parameter-lists for the template identified by cite_class if true == state_test (state, name) then return true; end end -- if here, fall into general validation state = whitelist.basic_arguments[name]; -- all other templates; all normal parameters allowed if true == state_test (state, name) then return true; end -- all enumerated parameters allowed enum_name = name:gsub("%d+", "#" ); -- replace digit(s) with # (last25 becomes last#) (mw.ustring because non-Western 'local' digits) state = whitelist.numbered_arguments[enum_name]; if true == state_test (state, name) then return true; end return false; -- not supported because not found or name is set to nil end --[=[-------------------------< I N T E R _ W I K I _ C H E C K >---------------------------------------------- check <value> for inter-language interwiki-link markup. <prefix> must be a MediaWiki-recognized language code. when these values have the form (without leading colon): [[<prefix>:link|label]] return label as plain-text [[<prefix>:link]] return <prefix>:link as plain-text return value as is else ]=] local function inter_wiki_check (parameter, value) local prefix = value:match ('%[%[(%a+):'); -- get an interwiki prefix if one exists local _; if prefix and cfg.inter_wiki_map[prefix:lower()] then -- if prefix is in the map, needs preceding colon so utilities.set_message ('err_bad_paramlink', parameter); -- emit an error message _, value, _ = utilities.is_wikilink (value); -- extract label portion from wikilink end return value; end --[[--------------------------< M I S S I N G _ P I P E _ C H E C K >------------------------------------------ Look at the contents of a parameter. If the content has a string of characters and digits followed by an equal sign, compare the alphanumeric string to the list of cs1|2 parameters. If found, then the string is possibly a parameter that is missing its pipe. There are two tests made: {{cite ... |title=Title access-date=2016-03-17}} -- the first parameter has a value and whitespace separates that value from the missing pipe parameter name {{cite ... |title=access-date=2016-03-17}} -- the first parameter has no value (whitespace after the first = is trimmed by MediaWiki) cs1|2 shares some parameter names with XML/HTML attributes: class=, title=, etc. To prevent false positives XML/HTML tags are removed before the search. If a missing pipe is detected, this function adds the missing pipe maintenance category. ]] local function missing_pipe_check (parameter, value) local capture; value = value:gsub ('%b<>', ''); -- remove XML/HTML tags because attributes: class=, title=, etc. capture = value:match ('%s+(%a[%w%-]+)%s*=') or value:match ('^(%a[%w%-]+)%s*='); -- find and categorize parameters with possible missing pipes if capture and validate (capture) then -- if the capture is a valid parameter name utilities.set_message ('err_missing_pipe', parameter); end end --[[--------------------------< H A S _ E X T R A N E O U S _ P U N C T >-------------------------------------- look for extraneous terminal punctuation in most parameter values; parameters listed in skip table are not checked ]] local function has_extraneous_punc (param, value) if 'number' == type (param) then return; end param = param:gsub ('%d+', '#'); -- enumerated name-list mask params allow terminal punct; normalize if cfg.punct_skip[param] then return; -- parameter name found in the skip table so done end if value:match ('[,;:]$') then utilities.set_message ('maint_extra_punct'); -- has extraneous punctuation; add maint cat end if value:match ('^=') then -- sometimes an extraneous '=' character appears ... utilities.set_message ('maint_extra_punct'); -- has extraneous punctuation; add maint cat end end --[[--------------------------< H A S _ E X T R A N E O U S _ U R L >------------------------------------------ look for extraneous url parameter values; parameters listed in skip table are not checked ]] local function has_extraneous_url (url_param_t) local url_error_t = {}; check_for_url (url_param_t, url_error_t); -- extraneous url check if 0 ~= #url_error_t then -- non-zero when there are errors table.sort (url_error_t); utilities.set_message ('err_param_has_ext_link', {utilities.make_sep_list (#url_error_t, url_error_t)}); -- add this error message end end --[[--------------------------< C I T A T I O N >-------------------------------------------------------------- This is used by templates such as {{cite book}} to create the actual citation text. ]] local function citation(frame) Frame = frame; -- save a copy in case we need to display an error message in preview mode local config = {}; -- table to store parameters from the module {{#invoke:}} for k, v in pairs( frame.args ) do -- get parameters from the {{#invoke}} frame config[k] = v; -- args[k] = v; -- crude debug support that allows us to render a citation from module {{#invoke:}}; skips parameter validation; TODO: keep? end -- i18n: set the name that your wiki uses to identify sandbox subpages from sandbox template invoke (or can be set here) local sandbox = ((config.SandboxPath and '' ~= config.SandboxPath) and config.SandboxPath) or '/peskovnik'; -- sandbox path from {{#invoke:Citation/CS1/peskovnik|citation|SandboxPath=/...}} is_sandbox = nil ~= string.find (frame:getTitle(), sandbox, 1, true); -- is this invoke the sandbox module? sandbox = is_sandbox and sandbox or ''; -- use i18n sandbox to load sandbox modules when this module is the sandox; live modules else local pframe = frame:getParent() local styles; cfg = mw.loadData ('Module:Citation/CS1/Configuration' .. sandbox); -- load sandbox versions of support modules when {{#invoke:Citation/CS1/peskovnik|...}}; live modules else whitelist = mw.loadData ('Module:Citation/CS1/Whitelist' .. sandbox); utilities = require ('Module:Citation/CS1/Utilities' .. sandbox); validation = require ('Module:Citation/CS1/Date_validation' .. sandbox); identifiers = require ('Module:Citation/CS1/Identifiers' .. sandbox); metadata = require ('Module:Citation/CS1/COinS' .. sandbox); styles = 'Module:Citation/CS1' .. sandbox .. '/styles.css'; utilities.set_selected_modules (cfg); -- so that functions in Utilities can see the selected cfg tables identifiers.set_selected_modules (cfg, utilities); -- so that functions in Identifiers can see the selected cfg tables and selected Utilities module validation.set_selected_modules (cfg, utilities); -- so that functions in Date validataion can see selected cfg tables and the selected Utilities module metadata.set_selected_modules (cfg, utilities); -- so that functions in COinS can see the selected cfg tables and selected Utilities module z = utilities.z; -- table of error and category tables in Module:Citation/CS1/Utilities is_preview_mode = not utilities.is_set (frame:preprocess ('{{REVISIONID}}')); local args = {}; -- table where we store all of the template's arguments local suggestions = {}; -- table where we store suggestions if we need to loadData them local error_text; -- used as a flag local capture; -- the single supported capture when matching unknown parameters using patterns local empty_unknowns = {}; -- sequence table to hold empty unknown params for error message listing for k, v in pairs( pframe.args ) do -- get parameters from the parent (template) frame v = mw.ustring.gsub (v, '^%s*(.-)%s*$', '%1'); -- trim leading/trailing whitespace; when v is only whitespace, becomes empty string if v ~= '' then if ('string' == type (k)) then k = mw.ustring.gsub (k, '%d', cfg.date_names.local_digits); -- for enumerated parameters, translate 'local' digits to Western 0-9 end if not validate( k, config.CitationClass ) then if type (k) ~= 'string' then -- exclude empty numbered parameters if v:match("%S+") ~= nil then error_text = utilities.set_message ('err_text_ignored', {v}); end elseif validate (k:lower(), config.CitationClass) then error_text = utilities.set_message ('err_parameter_ignored_suggest', {k, k:lower()}); -- suggest the lowercase version of the parameter else if nil == suggestions.suggestions then -- if this table is nil then we need to load it suggestions = mw.loadData ('Module:Citation/CS1/Suggestions' .. sandbox); --load sandbox version of suggestion module when {{#invoke:Citation/CS1/peskovnik|...}}; live module else end for pattern, param in pairs (suggestions.patterns) do -- loop through the patterns to see if we can suggest a proper parameter capture = k:match (pattern); -- the whole match if no capture in pattern else the capture if a match if capture then -- if the pattern matches param = utilities.substitute (param, capture); -- add the capture to the suggested parameter (typically the enumerator) if validate (param, config.CitationClass) then -- validate the suggestion to make sure that the suggestion is supported by this template (necessary for limited parameter lists) error_text = utilities.set_message ('err_parameter_ignored_suggest', {k, param}); -- set the suggestion error message else error_text = utilities.set_message ('err_parameter_ignored', {k}); -- suggested param not supported by this template v = ''; -- unset end end end if not utilities.is_set (error_text) then -- couldn't match with a pattern, is there an explicit suggestion? if (suggestions.suggestions[ k:lower() ] ~= nil) and validate (suggestions.suggestions[ k:lower() ], config.CitationClass) then utilities.set_message ('err_parameter_ignored_suggest', {k, suggestions.suggestions[ k:lower() ]}); else utilities.set_message ('err_parameter_ignored', {k}); v = ''; -- unset value assigned to unrecognized parameters (this for the limited parameter lists) end end end end args[k] = v; -- save this parameter and its value elseif not utilities.is_set (v) then -- for empty parameters if not validate (k, config.CitationClass, true) then -- is this empty parameter a valid parameter k = ('' == k) and '(empty string)' or k; -- when k is empty string (or was space(s) trimmed to empty string), replace with descriptive text table.insert (empty_unknowns, utilities.wrap_style ('parameter', k)); -- format for error message and add to the list end -- crude debug support that allows us to render a citation from module {{#invoke:}} TODO: keep? -- elseif args[k] ~= nil or (k == 'postscript') then -- when args[k] has a value from {{#invoke}} frame (we don't normally do that) -- args[k] = v; -- overwrite args[k] with empty string from pframe.args[k] (template frame); v is empty string here end -- not sure about the postscript bit; that gets handled in parameter validation; historical artifact? end if 0 ~= #empty_unknowns then -- create empty unknown error message utilities.set_message ('err_param_unknown_empty', { 1 == #empty_unknowns and '' or 's', utilities.make_sep_list (#empty_unknowns, empty_unknowns) }); end local url_param_t = {}; for k, v in pairs( args ) do if 'string' == type (k) then -- don't evaluate positional parameters has_invisible_chars (k, v); -- look for invisible characters end has_extraneous_punc (k, v); -- look for extraneous terminal punctuation in parameter values missing_pipe_check (k, v); -- do we think that there is a parameter that is missing a pipe? args[k] = inter_wiki_check (k, v); -- when language interwiki-linked parameter missing leading colon replace with wiki-link label if 'string' == type (k) and not cfg.url_skip[k] then -- when parameter k is not positional and not in url skip table url_param_t[k] = v; -- make a parameter/value list for extraneous url check end end has_extraneous_url (url_param_t); -- look for url in parameter values where a url does not belong return table.concat ({ frame:extensionTag ('templatestyles', '', {src=styles}), citation0( config, args) }); end --[[--------------------------< _ C I T A T I O N >------------------------------------------------------------ Module entry point frame – from template call (citation()); may be nil when called from another module args_t – table of all cs1|2 parameters in the template (the parent frame) config_t – table of template-supplied parameter (the #invoke frame) ]] local function _citation (frame, args_t, config_t) -- save a copy in case we need to display an error message in preview mode if not frame then frame = mw.getCurrentFrame(); -- if called from another module, get a frame for frame-provided functions end -- i18n: set the name that your wiki uses to identify sandbox subpages from sandbox template invoke (or can be set here) local sandbox = ((config_t.SandboxPath and '' ~= config_t.SandboxPath) and config_t.SandboxPath) or '/peskovnik'; -- sandbox path from {{#invoke:Citation/CS1/peskovnik|citation|SandboxPath=/...}} is_sandbox = nil ~= string.find (frame:getTitle(), sandbox, 1, true); -- is this invoke the sandbox module? sandbox = is_sandbox and sandbox or ''; -- use i18n sandbox to load sandbox modules when this module is the sandox; live modules else cfg = mw.loadData ('Module:Citation/CS1/Configuration' .. sandbox); -- load sandbox versions of support modules when {{#invoke:Citation/CS1/peskovnik|...}}; live modules else whitelist = mw.loadData ('Module:Citation/CS1/Whitelist' .. sandbox); utilities = require ('Module:Citation/CS1/Utilities' .. sandbox); validation = require ('Module:Citation/CS1/Date_validation' .. sandbox); identifiers = require ('Module:Citation/CS1/Identifiers' .. sandbox); metadata = require ('Module:Citation/CS1/COinS' .. sandbox); utilities.set_selected_modules (cfg); -- so that functions in Utilities can see the selected cfg tables identifiers.set_selected_modules (cfg, utilities); -- so that functions in Identifiers can see the selected cfg tables and selected Utilities module validation.set_selected_modules (cfg, utilities); -- so that functions in Date validataion can see selected cfg tables and the selected Utilities module metadata.set_selected_modules (cfg, utilities); -- so that functions in COinS can see the selected cfg tables and selected Utilities module z = utilities.z; -- table of error and category tables in Module:Citation/CS1/Utilities local cite_args_t = {}; -- because args_t is the parent (template) frame args (which cannot be modified); params and their values will be placed here is_preview_mode = not utilities.is_set (frame:preprocess ('{{REVISIONID}}')); local suggestions = {}; -- table where we store suggestions if we need to loadData them local error_text; -- used as a flag local capture; -- the single supported capture when matching unknown parameters using patterns local empty_unknowns = {}; -- sequence table to hold empty unknown params for error message listing for k, v in pairs (args_t) do -- get parameters from the parent (template) frame v = mw.ustring.gsub (v, '^%s*(.-)%s*$', '%1'); -- trim leading/trailing whitespace; when v is only whitespace, becomes empty string if v ~= '' then if cfg.enum_needs_xlation and 'string' == type (k) then -- for wikis that set date_names['local_digits'] to non-western digits k = mw.ustring.gsub (k, '%d', cfg.date_names.local_digits); -- translate 'local' digits enumerators to Western 0-9 end if not validate( k, config_t.CitationClass ) then if type (k) ~= 'string' then -- exclude empty numbered parameters if v:match("%S+") ~= nil then error_text = utilities.set_message ('err_text_ignored', {v}); end elseif validate (k:lower(), config_t.CitationClass) then error_text = utilities.set_message ('err_parameter_ignored_suggest', {k, k:lower()}); -- suggest the lowercase version of the parameter else if nil == suggestions.suggestions then -- if this table is nil then we need to load it suggestions = mw.loadData ('Module:Citation/CS1/Suggestions' .. sandbox); --load sandbox version of suggestion module when {{#invoke:Citation/CS1/peskovnik|...}}; live module else end for pattern, param in pairs (suggestions.patterns) do -- loop through the patterns to see if we can suggest a proper parameter capture = k:match (pattern); -- the whole match if no capture in pattern else the capture if a match if capture then -- if the pattern matches param = utilities.substitute (param, capture); -- add the capture to the suggested parameter (typically the enumerator) if validate (param, config_t.CitationClass) then -- validate the suggestion to make sure that the suggestion is supported by this template (necessary for limited parameter lists) error_text = utilities.set_message ('err_parameter_ignored_suggest', {k, param}); -- set the suggestion error message else error_text = utilities.set_message ('err_parameter_ignored', {k}); -- suggested param not supported by this template v = ''; -- unset end end end if not utilities.is_set (error_text) then -- couldn't match with a pattern, is there an explicit suggestion? if (suggestions.suggestions[ k:lower() ] ~= nil) and validate (suggestions.suggestions[ k:lower() ], config_t.CitationClass) then utilities.set_message ('err_parameter_ignored_suggest', {k, suggestions.suggestions[ k:lower() ]}); else utilities.set_message ('err_parameter_ignored', {k}); v = ''; -- unset value assigned to unrecognized parameters (this for the limited parameter lists) end end end end cite_args_t[k] = v; -- save this parameter and its value elseif not utilities.is_set (v) then -- for empty parameters if not validate (k, config_t.CitationClass, true) then -- is this empty parameter a valid parameter k = ('' == k) and cfg.err_msg_supl.empty_str or k; -- when k is empty string (or was space(s) trimmed to empty string), replace with descriptive text table.insert (empty_unknowns, utilities.wrap_style ('parameter', k)); -- format for error message and add to the list end end end if 0 ~= #empty_unknowns then -- create empty unknown error message utilities.set_message ('err_param_unknown_empty', { 1 == #empty_unknowns and '' or 's', utilities.make_sep_list (#empty_unknowns, empty_unknowns) }); end local non_url_param_t = {}; -- table of parameters and values that are not url-holding parameters local url_param_t = {}; -- table of url-holding paramters and their values for k, v in pairs (cite_args_t) do if 'string' == type (k) then -- don't evaluate positional parameters has_invisible_chars (k, v); -- look for invisible characters end has_extraneous_punc (k, v); -- look for extraneous terminal punctuation in parameter values missing_pipe_check (k, v); -- do we think that there is a parameter that is missing a pipe? cite_args_t[k] = inter_wiki_check (k, v); -- when language interwiki-linked parameter missing leading colon replace with wiki-link label if 'string' == type (k) then -- when parameter k is not positional if not cfg.url_skip[k] then -- and not in url skip table non_url_param_t[k] = v; -- make a parameter/value list for extraneous url check else -- and is in url skip table (a url-holding parameter) url_param_t[k] = v; -- make a parameter/value list to check for values that are The Wikipedia Library url end end end if cfg.suppress_archive_today_urls then has_archive_today_url (cite_args_t); -- look for and suppress archive.today urls and dependent parameters for all templates end has_extraneous_url (non_url_param_t); -- look for url in parameter values where a url does not belong has_twl_url (url_param_t, cite_args_t); -- look for url-holding parameters that hold a The Wikipedia Library url return table.concat ({ frame:extensionTag ('templatestyles', '', {src='Module:Citation/CS1' .. sandbox .. '/styles.css'}), citation0 (config_t, cite_args_t) }); end --[[--------------------------< E X P O R T E D F U N C T I O N S >------------------------------------------ ]] return { citation = citation, -- template entry point _citation = _citation, -- module entry point } s0g5p780zjuhu3rp5cxti4cxvcfe1fl 6685711 6685708 2026-06-05T18:03:31Z Pinky sl 2932 +H A S _ T W L _ U R L 6685711 Scribunto text/plain require('strict'); --[[--------------------------< F O R W A R D D E C L A R A T I O N S >-------------------------------------- each of these counts against the Lua upvalue limit ]] local validation; -- functions in Module:Citation/CS1/Date_validation local utilities; -- functions in Module:Citation/CS1/Utilities local z = {}; -- table of tables in Module:Citation/CS1/Utilities local identifiers; -- functions and tables in Module:Citation/CS1/Identifiers local metadata; -- functions in Module:Citation/CS1/COinS local cfg = {}; -- table of configuration tables that are defined in Module:Citation/CS1/Configuration local whitelist = {}; -- table of tables listing valid template parameter names; defined in Module:Citation/CS1/Whitelist --[[------------------< P A G E S C O P E V A R I A B L E S >--------------- declare variables here that have page-wide scope that are not brought in from other modules; that are created here and used here ]] local added_deprecated_cat; -- Boolean flag so that the category is added only once local added_vanc_errs; -- Boolean flag so we only emit one Vancouver error / category local added_generic_name_errs; -- Boolean flag so we only emit one generic name error / category and stop testing names once an error is encountered local Frame; -- holds the module's frame table local is_preview_mode; -- true when article is in preview mode; false when using 'Preview page with this template' (previewing the module) local is_sandbox; -- true when using sandbox modules to render citation --[[--------------------------< F I R S T _ S E T >------------------------------------------------------------ Locates and returns the first set value in a table of values where the order established in the table, left-to-right (or top-to-bottom), is the order in which the values are evaluated. Returns nil if none are set. This version replaces the original 'for _, val in pairs do' and a similar version that used ipairs. With the pairs version the order of evaluation could not be guaranteed. With the ipairs version, a nil value would terminate the for-loop before it reached the actual end of the list. ]] local function first_set (list, count) local i = 1; while i <= count do -- loop through all items in list if utilities.is_set( list[i] ) then return list[i]; -- return the first set list member end i = i + 1; -- point to next end end --[[--------------------------< A D D _ V A N C _ E R R O R >---------------------------------------------------- Adds a single Vancouver system error message to the template's output regardless of how many error actually exist. To prevent duplication, added_vanc_errs is nil until an error message is emitted. added_vanc_errs is a Boolean declared in page scope variables above ]] local function add_vanc_error (source, position) if added_vanc_errs then return end added_vanc_errs = true; -- note that we've added this category utilities.set_message ('err_vancouver', {source, position}); end --[[--------------------------< I S _ S C H E M E >------------------------------------------------------------ does this thing that purports to be a URI scheme seem to be a valid scheme? The scheme is checked to see if it is in agreement with http://tools.ietf.org/html/std66#section-3.1 which says: Scheme names consist of a sequence of characters beginning with a letter and followed by any combination of letters, digits, plus ("+"), period ("."), or hyphen ("-"). returns true if it does, else false ]] local function is_scheme (scheme) return scheme and scheme:match ('^%a[%a%d%+%.%-]*:'); -- true if scheme is set and matches the pattern end --[=[-------------------------< I S _ D O M A I N _ N A M E >-------------------------------------------------- Does this thing that purports to be a domain name seem to be a valid domain name? Syntax defined here: http://tools.ietf.org/html/rfc1034#section-3.5 BNF defined here: https://tools.ietf.org/html/rfc4234 Single character names are generally reserved; see https://tools.ietf.org/html/draft-ietf-dnsind-iana-dns-01#page-15; see also [[Single-letter second-level domain]] list of TLDs: https://www.iana.org/domains/root/db RFC 952 (modified by RFC 1123) requires the first and last character of a hostname to be a letter or a digit. Between the first and last characters the name may use letters, digits, and the hyphen. Also allowed are IPv4 addresses. IPv6 not supported domain is expected to be stripped of any path so that the last character in the last character of the TLD. tld is two or more alpha characters. Any preceding '//' (from splitting a URL with a scheme) will be stripped here. Perhaps not necessary but retained in case it is necessary for IPv4 dot decimal. There are several tests: the first character of the whole domain name including subdomains must be a letter or a digit internationalized domain name (ASCII characters with .xn-- ASCII Compatible Encoding (ACE) prefix xn-- in the TLD) see https://tools.ietf.org/html/rfc3490 single-letter/digit second-level domains in the .org, .cash, and .today TLDs q, x, and z SL domains in the .com TLD i and q SL domains in the .net TLD single-letter SL domains in the ccTLDs (where the ccTLD is two letters) two-character SL domains in gTLDs (where the gTLD is two or more letters) three-plus-character SL domains in gTLDs (where the gTLD is two or more letters) IPv4 dot-decimal address format; TLD not allowed returns true if domain appears to be a proper name and TLD or IPv4 address, else false ]=] local function is_domain_name (domain) if not domain then return false; -- if not set, abandon end domain = domain:gsub ('^//', ''); -- strip '//' from domain name if present; done here so we only have to do it once if not domain:match ('^[%w]') then -- first character must be letter or digit return false; end if domain:match ('^%a+:') then -- hack to detect things that look like s:Page:Title where Page: is namespace at Wikisource return false; end local patterns = { -- patterns that look like URLs '%f[%w][%w][%w%-]+[%w]%.%a%a+$', -- three or more character hostname.hostname or hostname.tld '%f[%w][%w][%w%-]+[%w]%.xn%-%-[%w]+$', -- internationalized domain name with ACE prefix '%f[%a][qxz]%.com$', -- assigned one character .com hostname (x.com times out 2015-12-10) '%f[%a][iq]%.net$', -- assigned one character .net hostname (q.net registered but not active 2015-12-10) '%f[%w][%w]%.%a%a$', -- one character hostname and ccTLD (2 chars) '%f[%w][%w][%w]%.%a%a+$', -- two character hostname and TLD '^%d%d?%d?%.%d%d?%d?%.%d%d?%d?%.%d%d?%d?', -- IPv4 address } for _, pattern in ipairs (patterns) do -- loop through the patterns list if domain:match (pattern) then return true; -- if a match then we think that this thing that purports to be a URL is a URL end end for _, d in ipairs (cfg.single_letter_2nd_lvl_domains_t) do -- look for single letter second level domain names for these top level domains if domain:match ('%f[%w][%w]%.' .. d) then return true end end return false; -- no matches, we don't know what this thing is end --[[--------------------------< I S _ U R L >------------------------------------------------------------------ returns true if the scheme and domain parts of a URL appear to be a valid URL; else false. This function is the last step in the validation process. This function is separate because there are cases that are not covered by split_url(), for example is_parameter_ext_wikilink() which is looking for bracketted external wikilinks. ]] local function is_url (scheme, domain) if utilities.is_set (scheme) then -- if scheme is set check it and domain return is_scheme (scheme) and is_domain_name (domain); else return is_domain_name (domain); -- scheme not set when URL is protocol-relative end end --[[--------------------------< S P L I T _ U R L >------------------------------------------------------------ Split a URL into a scheme, authority indicator, and domain. First remove Fully Qualified Domain Name terminator (a dot following TLD) (if any) and any path(/), query(?) or fragment(#). If protocol-relative URL, return nil scheme and domain else return nil for both scheme and domain. When not protocol-relative, get scheme, authority indicator, and domain. If there is an authority indicator (one or more '/' characters immediately following the scheme's colon), make sure that there are only 2. Any URL that does not have news: scheme must have authority indicator (//). TODO: are there other common schemes like news: that don't use authority indicator? Strip off any port and path; ]] local function split_url (url_str) local scheme, authority, domain; url_str = url_str:gsub ('([%a%d])%.?[/%?#].*$', '%1'); -- strip FQDN terminator and path(/), query(?), fragment (#) (the capture prevents false replacement of '//') if url_str:match ('^//%S*') then -- if there is what appears to be a protocol-relative URL domain = url_str:match ('^//(%S*)') elseif url_str:match ('%S-:/*%S+') then -- if there is what appears to be a scheme, optional authority indicator, and domain name scheme, authority, domain = url_str:match ('(%S-:)(/*)(%S+)'); -- extract the scheme, authority indicator, and domain portions if utilities.is_set (authority) then authority = authority:gsub ('//', '', 1); -- replace place 1 pair of '/' with nothing; if utilities.is_set(authority) then -- if anything left (1 or 3+ '/' where authority should be) then return scheme; -- return scheme only making domain nil which will cause an error message end else if not scheme:match ('^news:') then -- except for news:..., MediaWiki won't link URLs that do not have authority indicator; TODO: a better way to do this test? return scheme; -- return scheme only making domain nil which will cause an error message end end domain = domain:gsub ('(%a):%d+', '%1'); -- strip port number if present end return scheme, domain; end --[[--------------------------< L I N K _ P A R A M _ O K >--------------------------------------------------- checks the content of |title-link=, |series-link=, |author-link=, etc. for properly formatted content: no wikilinks, no URLs Link parameters are to hold the title of a Wikipedia article, so none of the WP:TITLESPECIALCHARACTERS are allowed: # < > [ ] | { } _ except the underscore which is used as a space in wiki URLs and # which is used for section links returns false when the value contains any of these characters. When there are no illegal characters, this function returns TRUE if value DOES NOT appear to be a valid URL (the |<param>-link= parameter is ok); else false when value appears to be a valid URL (the |<param>-link= parameter is NOT ok). ]] local function link_param_ok (value) local scheme, domain; if value:find ('[<>%[%]|{}]') then -- if any prohibited characters return false; end scheme, domain = split_url (value); -- get scheme or nil and domain or nil from URL; return not is_url (scheme, domain); -- return true if value DOES NOT appear to be a valid URL end --[[--------------------------< L I N K _ T I T L E _ O K >--------------------------------------------------- Use link_param_ok() to validate |<param>-link= value and its matching |<title>= value. |<title>= may be wiki-linked but not when |<param>-link= has a value. This function emits an error message when that condition exists check <link> for inter-language interwiki-link prefix. prefix must be a MediaWiki-recognized language code and must begin with a colon. ]] local function link_title_ok (link, lorig, title, torig) local orig; if utilities.is_set (link) then -- don't bother if <param>-link doesn't have a value if not link_param_ok (link) then -- check |<param>-link= markup orig = lorig; -- identify the failing link parameter elseif title:find ('%[%[') then -- check |title= for wikilink markup orig = torig; -- identify the failing |title= parameter elseif link:match ('^%a+:') then -- if the link is what looks like an interwiki local prefix = link:match ('^(%a+):'):lower(); -- get the interwiki prefix if cfg.inter_wiki_map[prefix] then -- if prefix is in the map, must have preceding colon orig = lorig; -- flag as error end end end if utilities.is_set (orig) then link = ''; -- unset utilities.set_message ('err_bad_paramlink', orig); -- URL or wikilink in |title= with |title-link=; end return link; -- link if ok, empty string else end --[[--------------------------< C H E C K _ U R L >------------------------------------------------------------ Determines whether a URL string appears to be valid. First we test for space characters. If any are found, return false. Then split the URL into scheme and domain portions, or for protocol-relative (//example.com) URLs, just the domain. Use is_url() to validate the two portions of the URL. If both are valid, or for protocol-relative if domain is valid, return true, else false. Because it is different from a standard URL, and because this module used external_link() to make external links that work for standard and news: links, we validate newsgroup names here. The specification for a newsgroup name is at https://tools.ietf.org/html/rfc5536#section-3.1.4 ]] local function check_url( url_str ) if nil == url_str:match ("^%S+$") then -- if there are any spaces in |url=value it can't be a proper URL return false; end local scheme, domain; scheme, domain = split_url (url_str); -- get scheme or nil and domain or nil from URL; if 'news:' == scheme then -- special case for newsgroups return domain:match('^[%a%d%+%-_]+%.[%a%d%+%-_%.]*[%a%d%+%-_]$'); end return is_url (scheme, domain); -- return true if value appears to be a valid URL end --[=[-------------------------< I S _ P A R A M E T E R _ E X T _ W I K I L I N K >---------------------------- Return true if a parameter value has a string that begins and ends with square brackets [ and ] and the first non-space characters following the opening bracket appear to be a URL. The test will also find external wikilinks that use protocol-relative URLs. Also finds bare URLs. The frontier pattern prevents a match on interwiki-links which are similar to scheme:path URLs. The tests that find bracketed URLs are required because the parameters that call this test (currently |title=, |chapter=, |work=, and |publisher=) may have wikilinks and there are articles or redirects like '//Hus' so, while uncommon, |title=[[//Hus]] is possible as might be [[en://Hus]]. ]=] local function is_parameter_ext_wikilink (value) local scheme, domain; if value:match ('%f[%[]%[%a%S*:%S+.*%]') then -- if ext. wikilink with scheme and domain: [xxxx://yyyyy.zzz] scheme, domain = split_url (value:match ('%f[%[]%[(%a%S*:%S+).*%]')); elseif value:match ('%f[%[]%[//%S+.*%]') then -- if protocol-relative ext. wikilink: [//yyyyy.zzz] scheme, domain = split_url (value:match ('%f[%[]%[(//%S+).*%]')); elseif value:match ('%a%S*:%S+') then -- if bare URL with scheme; may have leading or trailing plain text scheme, domain = split_url (value:match ('(%a%S*:%S+)')); elseif value:match ('//%S+') then -- if protocol-relative bare URL: //yyyyy.zzz; may have leading or trailing plain text scheme, domain = split_url (value:match ('(//%S+)')); -- what is left should be the domain else return false; -- didn't find anything that is obviously a URL end return is_url (scheme, domain); -- return true if value appears to be a valid URL end --[[-------------------------< C H E C K _ F O R _ U R L >----------------------------------------------------- loop through a list of parameters and their values. Look at the value and if it has an external link, emit an error message. ]] local function check_for_url (parameter_list, error_list) for k, v in pairs (parameter_list) do -- for each parameter in the list if is_parameter_ext_wikilink (v) then -- look at the value; if there is a URL add an error message table.insert (error_list, utilities.wrap_style ('parameter', k)); end end end --[[--------------------------< S A F E _ F O R _ U R L >------------------------------------------------------ Escape sequences for content that will be used for URL descriptions ]] local function safe_for_url( str ) if str:match( "%[%[.-%]%]" ) ~= nil then utilities.set_message ('err_wikilink_in_url', {}); end return str:gsub( '[%[%]\n]', { ['['] = '&#91;', [']'] = '&#93;', ['\n'] = ' ' } ); end --[[--------------------------< E X T E R N A L _ L I N K >---------------------------------------------------- Format an external link with error checking ]] local function external_link (URL, label, source, access) local err_msg = ''; local domain; local path; local base_url; if not utilities.is_set (label) then label = URL; if utilities.is_set (source) then utilities.set_message ('err_bare_url_missing_title', {utilities.wrap_style ('parameter', source)}); else error (cfg.messages["bare_url_no_origin"]); -- programmer error; valid parameter name does not have matching meta-parameter end end if not check_url (URL) then utilities.set_message ('err_bad_url', {utilities.wrap_style ('parameter', source)}); end domain, path = URL:match ('^([/%.%-%+:%a%d]+)([/%?#].*)$'); -- split the URL into scheme plus domain and path if path then -- if there is a path portion path = path:gsub ('[%[%]]', {['['] = '%5b', [']'] = '%5d'}); -- replace '[' and ']' with their percent-encoded values URL = table.concat ({domain, path}); -- and reassemble end base_url = table.concat ({ "[", URL, " ", safe_for_url (label), "]" }); -- assemble a wiki-markup URL if utilities.is_set (access) then -- access level (subscription, registration, limited) base_url = utilities.substitute (cfg.presentation['ext-link-access-signal'], {cfg.presentation[access].class, cfg.presentation[access].title, base_url}); -- add the appropriate icon end return base_url; end --[[--------------------------< D E P R E C A T E D _ P A R A M E T E R >-------------------------------------- Categorize and emit an error message when the citation contains one or more deprecated parameters. The function includes the offending parameter name to the error message. Only one error message is emitted regardless of the number of deprecated parameters in the citation. added_deprecated_cat is a Boolean declared in page scope variables above ]] local function deprecated_parameter(name) if not added_deprecated_cat then added_deprecated_cat = true; -- note that we've added this category utilities.set_message ('err_deprecated_params', {name}); -- add error message end end --[=[-------------------------< K E R N _ Q U O T E S >-------------------------------------------------------- Apply kerning to open the space between the quote mark provided by the module and a leading or trailing quote mark contained in a |title= or |chapter= parameter's value. This function will positive kern either single or double quotes: "'Unkerned title with leading and trailing single quote marks'" " 'Kerned title with leading and trailing single quote marks' " (in real life the kerning isn't as wide as this example) Double single quotes (italic or bold wiki-markup) are not kerned. Replaces Unicode quote marks in plain text or in the label portion of a [[L|D]] style wikilink with typewriter quote marks regardless of the need for kerning. Unicode quote marks are not replaced in simple [[D]] wikilinks. Call this function for chapter titles, for website titles, etc.; not for book titles. ]=] local function kern_quotes (str) local cap = ''; local wl_type, label, link; wl_type, label, link = utilities.is_wikilink (str); -- wl_type is: 0, no wl (text in label variable); 1, [[D]]; 2, [[L|D]] if 1 == wl_type then -- [[D]] simple wikilink with or without quote marks if mw.ustring.match (str, '%[%[[\"“”\'‘’].+[\"“”\'‘’]%]%]') then -- leading and trailing quote marks str = utilities.substitute (cfg.presentation['kern-left'], str); str = utilities.substitute (cfg.presentation['kern-right'], str); elseif mw.ustring.match (str, '%[%[[\"“”\'‘’].+%]%]') then -- leading quote marks str = utilities.substitute (cfg.presentation['kern-left'], str); elseif mw.ustring.match (str, '%[%[.+[\"“”\'‘’]%]%]') then -- trailing quote marks str = utilities.substitute (cfg.presentation['kern-right'], str); end else -- plain text or [[L|D]]; text in label variable label = mw.ustring.gsub (label, '[“”]', '\"'); -- replace “” (U+201C & U+201D) with " (typewriter double quote mark) label = mw.ustring.gsub (label, '[‘’]', '\''); -- replace ‘’ (U+2018 & U+2019) with ' (typewriter single quote mark) cap = mw.ustring.match (label, "^([\"\'][^\'].+)"); -- match leading double or single quote but not doubled single quotes (italic markup) if utilities.is_set (cap) then label = utilities.substitute (cfg.presentation['kern-left'], cap); end cap = mw.ustring.match (label, "^(.+[^\'][\"\'])$") -- match trailing double or single quote but not doubled single quotes (italic markup) if utilities.is_set (cap) then label = utilities.substitute (cfg.presentation['kern-right'], cap); end if 2 == wl_type then str = utilities.make_wikilink (link, label); -- reassemble the wikilink else str = label; end end return str; end --[[--------------------------< F O R M A T _ S C R I P T _ V A L U E >---------------------------------------- |script-title= holds title parameters that are not written in Latin-based scripts: Chinese, Japanese, Arabic, Hebrew, etc. These scripts should not be italicized and may be written right-to-left. The value supplied by |script-title= is concatenated onto Title after Title has been wrapped in italic markup. Regardless of language, all values provided by |script-title= are wrapped in <bdi>...</bdi> tags to isolate RTL languages from the English left to right. |script-title= provides a unique feature. The value in |script-title= may be prefixed with a two-character ISO 639-1 language code and a colon: |script-title=ja:*** *** (where * represents a Japanese character) Spaces between the two-character code and the colon and the colon and the first script character are allowed: |script-title=ja : *** *** |script-title=ja: *** *** |script-title=ja :*** *** Spaces preceding the prefix are allowed: |script-title = ja:*** *** The prefix is checked for validity. If it is a valid ISO 639-1 language code, the lang attribute (lang="ja") is added to the <bdi> tag so that browsers can know the language the tag contains. This may help the browser render the script more correctly. If the prefix is invalid, the lang attribute is not added. At this time there is no error message for this condition. Supports |script-title=, |script-chapter=, |script-<periodical>= ]] local function format_script_value (script_value, script_param) local lang=''; -- initialize to empty string local name; if script_value:match('^%l%l%l?%s*:') then -- if first 3 or 4 non-space characters are script language prefix lang = script_value:match('^(%l%l%l?)%s*:%s*%S.*'); -- get the language prefix or nil if there is no script if not utilities.is_set (lang) then utilities.set_message ('err_script_parameter', {script_param, cfg.err_msg_supl['missing title part']}); -- prefix without 'title'; add error message return ''; -- script_value was just the prefix so return empty string end -- if we get this far we have prefix and script name = cfg.lang_nominative_remap[lang] or mw.language.fetchLanguageName( lang, cfg.this_wiki_code ); -- get language name so that we can use it to categorize if utilities.is_set (name) then -- is prefix a proper ISO 639-1 language code? script_value = script_value:gsub ('^%l+%s*:%s*', ''); -- strip prefix from script -- is prefix one of these language codes? if utilities.in_array (lang, cfg.script_lang_codes) then utilities.add_prop_cat ('script', {name, lang}) else utilities.set_message ('err_script_parameter', {script_param, cfg.err_msg_supl['neznana oznaka jezika']}); -- unknown script-language; add error message end lang = ' lang="' .. lang .. '" '; -- convert prefix into a lang attribute else utilities.set_message ('err_script_parameter', {script_param, cfg.err_msg_supl['neveljavna oznaka jezika']}); -- invalid language code; add error message lang = ''; -- invalid so set lang to empty string end else utilities.set_message ('err_script_parameter', {script_param, cfg.err_msg_supl['manjka predpona']}); -- no language code prefix; add error message end script_value = utilities.substitute (cfg.presentation['bdi'], {lang, script_value}); -- isolate in case script is RTL return script_value; end --[[--------------------------< S C R I P T _ C O N C A T E N A T E >------------------------------------------ Initially for |title= and |script-title=, this function concatenates those two parameter values after the script value has been wrapped in <bdi> tags. ]] local function script_concatenate (title, script, script_param) if utilities.is_set (script) then script = format_script_value (script, script_param); -- <bdi> tags, lang attribute, categorization, etc.; returns empty string on error if utilities.is_set (script) then title = title .. ' ' .. script; -- concatenate title and script title end end return title; end --[[--------------------------< W R A P _ M S G >-------------------------------------------------------------- Applies additional message text to various parameter values. Supplied string is wrapped using a message_list configuration taking one argument. Supports lower case text for {{citation}} templates. Additional text taken from citation_config.messages - the reason this function is similar to but separate from wrap_style(). ]] local function wrap_msg (key, str, lower) if not utilities.is_set ( str ) then return ""; end if true == lower then local msg; msg = cfg.messages[key]:lower(); -- set the message to lower case before return utilities.substitute ( msg, str ); -- including template text else return utilities.substitute ( cfg.messages[key], str ); end end --[[----------------< W I K I S O U R C E _ U R L _ M A K E >------------------- Makes a Wikisource URL from Wikisource interwiki-link. Returns the URL and appropriate label; nil else. str is the value assigned to |chapter= (or aliases) or |title= or |title-link= ]] local function wikisource_url_make (str) local wl_type, D, L; local ws_url, ws_label; local wikisource_prefix = table.concat ({'https://', cfg.this_wiki_code, '.wikisource.org/wiki/'}); wl_type, D, L = utilities.is_wikilink (str); -- wl_type is 0 (not a wikilink), 1 (simple wikilink), 2 (complex wikilink) if 0 == wl_type then -- not a wikilink; might be from |title-link= str = D:match ('^[Ww]ikisource:(.+)') or D:match ('^[Ss]:(.+)'); -- article title from interwiki link with long-form or short-form namespace if utilities.is_set (str) then ws_url = table.concat ({ -- build a Wikisource URL wikisource_prefix, -- prefix str, -- article title }); ws_label = str; -- label for the URL end elseif 1 == wl_type then -- simple wikilink: [[Wikisource:ws article]] str = D:match ('^[Ww]ikisource:(.+)') or D:match ('^[Ss]:(.+)'); -- article title from interwiki link with long-form or short-form namespace if utilities.is_set (str) then ws_url = table.concat ({ -- build a Wikisource URL wikisource_prefix, -- prefix str, -- article title }); ws_label = str; -- label for the URL end elseif 2 == wl_type then -- non-so-simple wikilink: [[Wikisource:ws article|displayed text]] ([[L|D]]) str = L:match ('^[Ww]ikisource:(.+)') or L:match ('^[Ss]:(.+)'); -- article title from interwiki link with long-form or short-form namespace if utilities.is_set (str) then ws_label = D; -- get ws article name from display portion of interwiki link ws_url = table.concat ({ -- build a Wikisource URL wikisource_prefix, -- prefix str, -- article title without namespace from link portion of wikilink }); end end if ws_url then ws_url = mw.uri.encode (ws_url, 'WIKI'); -- make a usable URL ws_url = ws_url:gsub ('%%23', '#'); -- undo percent-encoding of fragment marker end return ws_url, ws_label, L or D; -- return proper URL or nil and a label or nil end --[[----------------< F O R M A T _ P E R I O D I C A L >----------------------- Format the three periodical parameters: |script-<periodical>=, |<periodical>=, and |trans-<periodical>= into a single Periodical meta-parameter. ]] local function format_periodical (script_periodical, script_periodical_source, periodical, trans_periodical) if not utilities.is_set (periodical) then periodical = ''; -- to be safe for concatenation else periodical = utilities.wrap_style ('italic-title', periodical); -- style end periodical = script_concatenate (periodical, script_periodical, script_periodical_source); -- <bdi> tags, lang attribute, categorization, etc.; must be done after title is wrapped if utilities.is_set (trans_periodical) then trans_periodical = utilities.wrap_style ('trans-italic-title', trans_periodical); if utilities.is_set (periodical) then periodical = periodical .. ' ' .. trans_periodical; else -- here when trans-periodical without periodical or script-periodical periodical = trans_periodical; utilities.set_message ('err_trans_missing_title', {'periodical'}); end end return periodical; end --[[------------------< F O R M A T _ C H A P T E R _ T I T L E >--------------- Format the four chapter parameters: |script-chapter=, |chapter=, |trans-chapter=, and |chapter-url= into a single chapter meta- parameter (chapter_url_source used for error messages). ]] local function format_chapter_title (script_chapter, script_chapter_source, chapter, chapter_source, trans_chapter, trans_chapter_source, chapter_url, chapter_url_source, no_quotes, access) local ws_url, ws_label, L = wikisource_url_make (chapter); -- make a wikisource URL and label from a wikisource interwiki link if ws_url then ws_label = ws_label:gsub ('_', ' '); -- replace underscore separators with space characters chapter = ws_label; end if not utilities.is_set (chapter) then chapter = ''; -- to be safe for concatenation else if false == no_quotes then chapter = kern_quotes (chapter); -- if necessary, separate chapter title's leading and trailing quote marks from module provided quote marks chapter = utilities.wrap_style ('quoted-title', chapter); end end chapter = script_concatenate (chapter, script_chapter, script_chapter_source); -- <bdi> tags, lang attribute, categorization, etc.; must be done after title is wrapped if utilities.is_set (chapter_url) then chapter = external_link (chapter_url, chapter, chapter_url_source, access); -- adds bare_url_missing_title error if appropriate elseif ws_url then chapter = external_link (ws_url, chapter .. '&nbsp;', 'ws link in chapter'); -- adds bare_url_missing_title error if appropriate; space char to move icon away from chap text; TODO: better way to do this? chapter = utilities.substitute (cfg.presentation['interwiki-icon'], {cfg.presentation['class-wikisource'], L, chapter}); end if utilities.is_set (trans_chapter) then trans_chapter = utilities.wrap_style ('trans-quoted-title', trans_chapter); if utilities.is_set (chapter) then chapter = chapter .. ' ' .. trans_chapter; else -- here when trans_chapter without chapter or script-chapter chapter = trans_chapter; chapter_source = trans_chapter_source:match ('trans%-?(.+)'); -- when no chapter, get matching name from trans-<param> utilities.set_message ('err_trans_missing_title', {chapter_source}); end end return chapter; end --[[----------------< H A S _ I N V I S I B L E _ C H A R S >------------------- This function searches a parameter's value for non-printable or invisible characters. The search stops at the first match. This function will detect the visible replacement character when it is part of the Wikisource. Detects but ignores nowiki and math stripmarkers. Also detects other named stripmarkers (gallery, math, pre, ref) and identifies them with a slightly different error message. See also coins_cleanup(). Output of this function is an error message that identifies the character or the Unicode group, or the stripmarker that was detected along with its position (or, for multi-byte characters, the position of its first byte) in the parameter value. ]] local function has_invisible_chars (param, v) local position = ''; -- position of invisible char or starting position of stripmarker local capture; -- used by stripmarker detection to hold name of the stripmarker local stripmarker; -- boolean set true when a stripmarker is found capture = string.match (v, '[%w%p ]*'); -- test for values that are simple ASCII text and bypass other tests if true if capture == v then -- if same there are no Unicode characters return; end for _, invisible_char in ipairs (cfg.invisible_chars) do local char_name = invisible_char[1]; -- the character or group name local pattern = invisible_char[2]; -- the pattern used to find it position, _, capture = mw.ustring.find (v, pattern); -- see if the parameter value contains characters that match the pattern if position and (cfg.invisible_defs.zwj == capture) then -- if we found a zero-width joiner character if mw.ustring.find (v, cfg.indic_script) then -- it's ok if one of the Indic scripts position = nil; -- unset position elseif cfg.emoji_t[mw.ustring.codepoint (v, position+1)] then -- is zwj followed by a character listed in emoji{}? position = nil; -- unset position end end if position then if 'nowiki' == capture or 'math' == capture or -- nowiki and math stripmarkers (not an error condition) ('templatestyles' == capture and utilities.in_array (param, {'id', 'quote'})) then -- templatestyles stripmarker allowed in these parameters stripmarker = true; -- set a flag elseif true == stripmarker and cfg.invisible_defs.del == capture then -- because stripmakers begin and end with the delete char, assume that we've found one end of a stripmarker position = nil; -- unset else local err_msg; if capture and not (cfg.invisible_defs.del == capture or cfg.invisible_defs.zwj == capture) then err_msg = capture .. ' ' .. char_name; else err_msg = char_name .. ' ' .. 'character'; end utilities.set_message ('err_invisible_char', {err_msg, utilities.wrap_style ('parameter', param), position}); -- add error message return; -- and done with this parameter end end end end --[[-------------------< A R G U M E N T _ W R A P P E R >---------------------- Argument wrapper. This function provides support for argument mapping defined in the configuration file so that multiple names can be transparently aliased to single internal variable. ]] local function argument_wrapper ( args ) local origin = {}; return setmetatable({ ORIGIN = function ( self, k ) local dummy = self[k]; -- force the variable to be loaded. return origin[k]; end }, { __index = function ( tbl, k ) if origin[k] ~= nil then return nil; end local args, list, v = args, cfg.aliases[k]; if type( list ) == 'table' then v, origin[k] = utilities.select_one ( args, list, 'err_redundant_parameters' ); if origin[k] == nil then origin[k] = ''; -- Empty string, not nil end elseif list ~= nil then v, origin[k] = args[list], list; else -- maybe let through instead of raising an error? -- v, origin[k] = args[k], k; error( cfg.messages['unknown_argument_map'] .. ': ' .. k); end -- Empty strings, not nil; if v == nil then v = ''; origin[k] = ''; end tbl = rawset( tbl, k, v ); return v; end, }); end --[[--------------------------< N O W R A P _ D A T E >------------------------- When date is YYYY-MM-DD format wrap in nowrap span: <span ...>YYYY-MM-DD</span>. When date is DD MMMM YYYY or is MMMM DD, YYYY then wrap in nowrap span: <span ...>DD MMMM</span> YYYY or <span ...>MMMM DD,</span> YYYY DOES NOT yet support MMMM YYYY or any of the date ranges. ]] local function nowrap_date (date) local cap = ''; local cap2 = ''; if date:match("^%d%d%d%d%-%d%d%-%d%d$") then date = utilities.substitute (cfg.presentation['nowrap1'], date); elseif date:match("^%a+%s*%d%d?,%s+%d%d%d%d$") or date:match ("^%d%d?%s*%a+%s+%d%d%d%d$") then cap, cap2 = string.match (date, "^(.*)%s+(%d%d%d%d)$"); date = utilities.substitute (cfg.presentation['nowrap2'], {cap, cap2}); end return date; end --[[--------------------------< S E T _ T I T L E T Y P E >--------------------- This function sets default title types (equivalent to the citation including |type=<default value>) for those templates that have defaults. Also handles the special case where it is desirable to omit the title type from the rendered citation (|type=none). ]] local function set_titletype (cite_class, title_type) if utilities.is_set (title_type) then if 'none' == cfg.keywords_xlate[title_type] then title_type = ''; -- if |type=none then type parameter not displayed end return title_type; -- if |type= has been set to any other value use that value end return cfg.title_types [cite_class] or ''; -- set template's default title type; else empty string for concatenation end --[[--------------------------< S A F E _ J O I N >----------------------------- Joins a sequence of strings together while checking for duplicate separation characters. ]] local function safe_join( tbl, duplicate_char ) local f = {}; -- create a function table appropriate to type of 'duplicate character' if 1 == #duplicate_char then -- for single byte ASCII characters use the string library functions f.gsub = string.gsub f.match = string.match f.sub = string.sub else -- for multi-byte characters use the ustring library functions f.gsub = mw.ustring.gsub f.match = mw.ustring.match f.sub = mw.ustring.sub end local str = ''; -- the output string local comp = ''; -- what does 'comp' mean? local end_chr = ''; local trim; for _, value in ipairs( tbl ) do if value == nil then value = ''; end if str == '' then -- if output string is empty str = value; -- assign value to it (first time through the loop) elseif value ~= '' then if value:sub(1, 1) == '<' then -- special case of values enclosed in spans and other markup. comp = value:gsub( "%b<>", "" ); -- remove HTML markup (<span>string</span> -> string) else comp = value; end -- typically duplicate_char is sepc if f.sub(comp, 1, 1) == duplicate_char then -- is first character same as duplicate_char? why test first character? -- Because individual string segments often (always?) begin with terminal punct for the -- preceding segment: 'First element' .. 'sepc next element' .. etc.? trim = false; end_chr = f.sub(str, -1, -1); -- get the last character of the output string -- str = str .. "<HERE(enchr=" .. end_chr .. ")" -- debug stuff? if end_chr == duplicate_char then -- if same as separator str = f.sub(str, 1, -2); -- remove it elseif end_chr == "'" then -- if it might be wiki-markup if f.sub(str, -3, -1) == duplicate_char .. "''" then -- if last three chars of str are sepc'' str = f.sub(str, 1, -4) .. "''"; -- remove them and add back '' elseif f.sub(str, -5, -1) == duplicate_char .. "]]''" then -- if last five chars of str are sepc]]'' trim = true; -- why? why do this and next differently from previous? elseif f.sub(str, -4, -1) == duplicate_char .. "]''" then -- if last four chars of str are sepc]'' trim = true; -- same question end elseif end_chr == "]" then -- if it might be wiki-markup if f.sub(str, -3, -1) == duplicate_char .. "]]" then -- if last three chars of str are sepc]] wikilink trim = true; elseif f.sub(str, -3, -1) == duplicate_char .. '"]' then -- if last three chars of str are sepc"] quoted external link trim = true; elseif f.sub(str, -2, -1) == duplicate_char .. "]" then -- if last two chars of str are sepc] external link trim = true; elseif f.sub(str, -4, -1) == duplicate_char .. "'']" then -- normal case when |url=something & |title=Title. trim = true; end elseif end_chr == " " then -- if last char of output string is a space if f.sub(str, -2, -1) == duplicate_char .. " " then -- if last two chars of str are <sepc><space> str = f.sub(str, 1, -3); -- remove them both end end if trim then if value ~= comp then -- value does not equal comp when value contains HTML markup local dup2 = duplicate_char; if f.match(dup2, "%A" ) then dup2 = "%" .. dup2; end -- if duplicate_char not a letter then escape it value = f.gsub(value, "(%b<>)" .. dup2, "%1", 1 ) -- remove duplicate_char if it follows HTML markup else value = f.sub(value, 2, -1 ); -- remove duplicate_char when it is first character end end end str = str .. value; -- add it to the output string end end return str; end --[[--------------------------< I S _ S U F F I X >----------------------------- returns true if suffix is properly formed Jr, Sr, or ordinal in the range 1–9. Puncutation not allowed. ]] local function is_suffix (suffix) if utilities.in_array (suffix, {'Jr', 'Sr', 'Jnr', 'Snr', '1st', '2nd', '3rd'}) or suffix:match ('^%dth$') then return true; end return false; end --[[--------------------< I S _ G O O D _ V A N C _ N A M E >------------------- For Vancouver style, author/editor names are supposed to be rendered in Latin (read ASCII) characters. When a name uses characters that contain diacritical marks, those characters are to be converted to the corresponding Latin character. When a name is written using a non-Latin alphabet or logogram, that name is to be transliterated into Latin characters. The module doesn't do this so editors may/must. This test allows |first= and |last= names to contain any of the letters defined in the four Unicode Latin character sets [http://www.unicode.org/charts/PDF/U0000.pdf C0 Controls and Basic Latin] 0041–005A, 0061–007A [http://www.unicode.org/charts/PDF/U0080.pdf C1 Controls and Latin-1 Supplement] 00C0–00D6, 00D8–00F6, 00F8–00FF [http://www.unicode.org/charts/PDF/U0100.pdf Latin Extended-A] 0100–017F [http://www.unicode.org/charts/PDF/U0180.pdf Latin Extended-B] 0180–01BF, 01C4–024F |lastn= also allowed to contain hyphens, spaces, and apostrophes. (http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7271/box/A35029/) |firstn= also allowed to contain hyphens, spaces, apostrophes, and periods This original test: if nil == mw.ustring.find (last, "^[A-Za-zÀ-ÖØ-öø-ƿDŽ-ɏ%-%s%']*$") or nil == mw.ustring.find (first, "^[A-Za-zÀ-ÖØ-öø-ƿDŽ-ɏ%-%s%'%.]+[2-6%a]*$") then was written outside of the code editor and pasted here because the code editor gets confused between character insertion point and cursor position. The test has been rewritten to use decimal character escape sequence for the individual bytes of the Unicode characters so that it is not necessary to use an external editor to maintain this code. \195\128-\195\150 – À-Ö (U+00C0–U+00D6 – C0 controls) \195\152-\195\182 – Ø-ö (U+00D8-U+00F6 – C0 controls) \195\184-\198\191 – ø-ƿ (U+00F8-U+01BF – C0 controls, Latin extended A & B) \199\132-\201\143 – DŽ-ɏ (U+01C4-U+024F – Latin extended B) ]] local function is_good_vanc_name (last, first, suffix, position) if not suffix then if first:find ('[,%s]') then -- when there is a space or comma, might be first name/initials + generational suffix first = first:match ('(.-)[,%s]+'); -- get name/initials suffix = first:match ('[,%s]+(.+)$'); -- get generational suffix end end if utilities.is_set (suffix) then if not is_suffix (suffix) then add_vanc_error (cfg.err_msg_supl.suffix, position); return false; -- not a name with an appropriate suffix end end if nil == mw.ustring.find (last, "^[A-Za-z\195\128-\195\150\195\152-\195\182\195\184-\198\191\199\132-\201\143%-%s%']*$") or nil == mw.ustring.find (first, "^[A-Za-z\195\128-\195\150\195\152-\195\182\195\184-\198\191\199\132-\201\143%-%s%'%.]*$") then add_vanc_error (cfg.err_msg_supl['non-Latin char'], position); return false; -- not a string of Latin characters; Vancouver requires Romanization end; return true; end --[[--------------------------< R E D U C E _ T O _ I N I T I A L S >------------------------------------------ Attempts to convert names to initials in support of |name-list-style=vanc. Names in |firstn= may be separated by spaces or hyphens, or for initials, a period. See http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7271/box/A35062/. Vancouver style requires family rank designations (Jr, II, III, etc.) to be rendered as Jr, 2nd, 3rd, etc. See http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7271/box/A35085/. This code only accepts and understands generational suffix in the Vancouver format because Roman numerals look like, and can be mistaken for, initials. This function uses ustring functions because firstname initials may be any of the Unicode Latin characters accepted by is_good_vanc_name (). ]] local function reduce_to_initials(first, position) local name, suffix = mw.ustring.match(first, "^(%u+) ([%dJS][%drndth]+)$"); if not name then -- if not initials and a suffix name = mw.ustring.match(first, "^(%u+)$"); -- is it just initials? end if name then -- if first is initials with or without suffix if 3 > mw.ustring.len (name) then -- if one or two initials if suffix then -- if there is a suffix if is_suffix (suffix) then -- is it legitimate? return first; -- one or two initials and a valid suffix so nothing to do else add_vanc_error (cfg.err_msg_supl.suffix, position); -- one or two initials with invalid suffix so error message return first; -- and return first unmolested end else return first; -- one or two initials without suffix; nothing to do end end end -- if here then name has 3 or more uppercase letters so treat them as a word local initials, names = {}, {}; -- tables to hold name parts and initials local i = 1; -- counter for number of initials names = mw.text.split (first, '[%s,]+'); -- split into a table of names and possible suffix while names[i] do -- loop through the table if 1 < i and names[i]:match ('[%dJS][%drndth]+%.?$') then -- if not the first name, and looks like a suffix (may have trailing dot) names[i] = names[i]:gsub ('%.', ''); -- remove terminal dot if present if is_suffix (names[i]) then -- if a legitimate suffix table.insert (initials, ' ' .. names[i]); -- add a separator space, insert at end of initials table break; -- and done because suffix must fall at the end of a name end -- no error message if not a suffix; possibly because of Romanization end if 3 > i then table.insert (initials, mw.ustring.sub(names[i], 1, 1)); -- insert the initial at end of initials table end i = i + 1; -- bump the counter end return table.concat(initials) -- Vancouver format does not include spaces. end --[[--------------------------< I N T E R W I K I _ P R E F I X E N _ G E T >---------------------------------- extract interwiki prefixen from <value>. Returns two one or two values: false – no prefixen nil – prefix exists but not recognized project prefix, language prefix – when value has either of: :<project>:<language>:<article> :<language>:<project>:<article> project prefix, nil – when <value> has only a known single-letter prefix nil, language prefix – when <value> has only a known language prefix accepts single-letter project prefixen: 'd' (wikidata), 's' (wikisource), and 'w' (wikipedia) prefixes; at this writing, the other single-letter prefixen (b (wikibook), c (commons), m (meta), n (wikinews), q (wikiquote), and v (wikiversity)) are not supported. ]] local function interwiki_prefixen_get (value, is_link) if not value:find (':%l+:') then -- if no prefix return false; -- abandon; boolean here to distinguish from nil fail returns later end local prefix_patterns_linked_t = { -- sequence of valid interwiki and inter project prefixen '^%[%[:([dsw]):(%l%l+):', -- wikilinked; project and language prefixes '^%[%[:(%l%l+):([dsw]):', -- wikilinked; language and project prefixes '^%[%[:([dsw]):', -- wikilinked; project prefix '^%[%[:(%l%l+):', -- wikilinked; language prefix } local prefix_patterns_unlinked_t = { -- sequence of valid interwiki and inter project prefixen '^:([dsw]):(%l%l+):', -- project and language prefixes '^:(%l%l+):([dsw]):', -- language and project prefixes '^:([dsw]):', -- project prefix '^:(%l%l+):', -- language prefix } local cap1, cap2; for _, pattern in ipairs ((is_link and prefix_patterns_linked_t) or prefix_patterns_unlinked_t) do cap1, cap2 = value:match (pattern); if cap1 then break; -- found a match so stop looking end end if cap1 and cap2 then -- when both then :project:language: or :language:project: (both forms allowed) if 1 == #cap1 then -- length == 1 then :project:language: if cfg.inter_wiki_map[cap2] then -- is language prefix in the interwiki map? return cap1, cap2; -- return interwiki project and interwiki language end else -- here when :language:project: if cfg.inter_wiki_map[cap1] then -- is language prefix in the interwiki map? return cap2, cap1; -- return interwiki project and interwiki language end end return nil; -- unknown interwiki language elseif not (cap1 or cap2) then -- both are nil? return nil; -- we got something that looks like a project prefix but isn't; return fail elseif 1 == #cap1 then -- here when one capture return cap1, nil; -- length is 1 so return project, nil language else -- here when one capture and its length it more than 1 if cfg.inter_wiki_map[cap1] then -- is language prefix in the interwiki map? return nil, cap1; -- return nil project, language end end end --[[--------------------------< L I S T _ P E O P L E >-------------------------- Formats a list of people (authors, contributors, editors, interviewers, translators) names in the list will be linked when |<name>-link= has a value |<name>-mask- does NOT have a value; masked names are presumed to have been rendered previously so should have been linked there when |<name>-mask=0, the associated name is not rendered ]] local function list_people (control, people, etal) local sep; local namesep; local format = control.format; local maximum = control.maximum; local name_list = {}; if 'vanc' == format then -- Vancouver-like name styling? sep = cfg.presentation['sep_nl_vanc']; -- name-list separator between names is a comma namesep = cfg.presentation['sep_name_vanc']; -- last/first separator is a space else sep = cfg.presentation['sep_nl']; -- name-list separator between names is a semicolon namesep = cfg.presentation['sep_name']; -- last/first separator is <comma><space> end if sep:sub (-1, -1) ~= " " then sep = sep .. " " end if utilities.is_set (maximum) and maximum < 1 then return "", 0; end -- returned 0 is for EditorCount; not used for other names for i, person in ipairs (people) do if utilities.is_set (person.last) then local mask = person.mask; local one; local sep_one = sep; if utilities.is_set (maximum) and i > maximum then etal = true; break; end if mask then local n = tonumber (mask); -- convert to a number if it can be converted; nil else if n then one = 0 ~= n and string.rep("&mdash;", n) or nil; -- make a string of (n > 0) mdashes, nil else, to replace name person.link = nil; -- don't create link to name if name is replaces with mdash string or has been set nil else one = mask; -- replace name with mask text (must include name-list separator) sep_one = " "; -- modify name-list separator end else one = person.last; -- get surname local first = person.first -- get given name if utilities.is_set (first) then if ("vanc" == format) then -- if Vancouver format one = one:gsub ('%.', ''); -- remove periods from surnames (http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7271/box/A35029/) if not person.corporate and is_good_vanc_name (one, first, nil, i) then -- and name is all Latin characters; corporate authors not tested first = reduce_to_initials (first, i); -- attempt to convert first name(s) to initials end end one = one .. namesep .. first; end end if utilities.is_set (person.link) then one = utilities.make_wikilink (person.link, one); -- link author/editor end if one then -- if <one> has a value (name, mdash replacement, or mask text replacement) local proj, tag = interwiki_prefixen_get (one, true); -- get the interwiki prefixen if present if 'w' == proj and ('Wikipedia' == mw.site.namespaces.Project['name']) then proj = nil; -- for stuff like :w:de:<article>, :w is unnecessary TODO: maint cat? end if proj then proj = ({['d'] = 'Wikidata', ['s'] = 'Wikisource', ['w'] = 'Wikipedia'})[proj]; -- :w (wikipedia) for linking from a non-wikipedia project if proj then one = one .. utilities.wrap_style ('interproj', proj); -- add resized leading space, brackets, static text, language name tag = nil; -- unset; don't do both project and language end end if tag == cfg.this_wiki_code then tag = nil; -- stuff like :en:<article> at en.wiki is pointless TODO: maint cat? end if tag then local lang = cfg.lang_nominative_remap[tag] or cfg.mw_languages_by_tag_t[tag]; if lang then -- error messaging done in extract_names() where we know parameter names one = one .. utilities.wrap_style ('interwiki', lang); -- add resized leading space, brackets, static text, language name end end table.insert (name_list, one); -- add it to the list of names table.insert (name_list, sep_one); -- add the proper name-list separator end end end local count = #name_list / 2; -- (number of names + number of separators) divided by 2 if 0 < count then if 1 < count and not etal then if 'amp' == format then name_list[#name_list-2] = " & "; -- replace last separator with ampersand text elseif 'and' == format then if 2 == count then name_list[#name_list-2] = cfg.presentation.sep_nl_and; -- replace last separator with 'and' text else name_list[#name_list-2] = cfg.presentation.sep_nl_end; -- replace last separator with '(sep) and' text end end end name_list[#name_list] = nil; -- erase the last separator end local result = table.concat (name_list); -- construct list if etal and utilities.is_set (result) then -- etal may be set by |display-authors=etal but we might not have a last-first list result = result .. sep .. ' ' .. cfg.messages['et al']; -- we've got a last-first list and etal so add et al. end return result, count; -- return name-list string and count of number of names (count used for editor names only) end --[[--------------------< M A K E _ C I T E R E F _ I D >----------------------- Generates a CITEREF anchor ID if we have at least one name or a date. Otherwise returns an empty string. namelist is one of the contributor-, author-, or editor-name lists chosen in that order. year is Year or anchor_year. ]] local function make_citeref_id (namelist, year) local names={}; -- a table for the one to four names and year for i,v in ipairs (namelist) do -- loop through the list and take up to the first four last names names[i] = v.last if i == 4 then break end -- if four then done end table.insert (names, year); -- add the year at the end local id = table.concat(names); -- concatenate names and year for CITEREF id if utilities.is_set (id) then -- if concatenation is not an empty string return "CITEREF" .. id; -- add the CITEREF portion else return ''; -- return an empty string; no reason to include CITEREF id in this citation end end --[[--------------------------< C I T E _ C L A S S _A T T R I B U T E _M A K E >------------------------------ construct <cite> tag class attribute for this citation. <cite_class> – config.CitationClass from calling template <mode> – value from |mode= parameter ]] local function cite_class_attribute_make (cite_class, mode) local class_t = {}; table.insert (class_t, 'citation'); -- required for blue highlight if 'citation' ~= cite_class then table.insert (class_t, cite_class); -- identify this template for user css table.insert (class_t, utilities.is_set (mode) and mode or 'cs1'); -- identify the citation style for user css or javascript else table.insert (class_t, utilities.is_set (mode) and mode or 'cs2'); -- identify the citation style for user css or javascript end for _, prop_key in ipairs (z.prop_keys_t) do table.insert (class_t, prop_key); -- identify various properties for user css or javascript end return table.concat (class_t, ' '); -- make a big string and done end --[[---------------------< N A M E _ H A S _ E T A L >-------------------------- Evaluates the content of name parameters (author, editor, etc.) for variations on the theme of et al. If found, the et al. is removed, a flag is set to true and the function returns the modified name and the flag. This function never sets the flag to false but returns its previous state because it may have been set by previous passes through this function or by the associated |display-<names>=etal parameter ]] local function name_has_etal (name, etal, nocat, param) if utilities.is_set (name) then -- name can be nil in which case just return local patterns = cfg.et_al_patterns; -- get patterns from configuration for _, pattern in ipairs (patterns) do -- loop through all of the patterns if name:match (pattern) then -- if this 'et al' pattern is found in name name = name:gsub (pattern, ''); -- remove the offending text etal = true; -- set flag (may have been set previously here or by |display-<names>=etal) if not nocat then -- no categorization for |vauthors= utilities.set_message ('err_etal', {param}); -- and set an error if not added end end end end return name, etal; end --[[---------------------< N A M E _ I S _ N U M E R I C >---------------------- Add maint cat when name parameter value does not contain letters. Does not catch mixed alphanumeric names so |last=A. Green (1922-1987) does not get caught in the current version of this test but |first=(1888) is caught. returns nothing ]] local function name_is_numeric (name, list_name) if utilities.is_set (name) then if mw.ustring.match (name, '^[%A]+$') then -- when name does not contain any letters utilities.set_message ('maint_numeric_names', cfg.special_case_translation [list_name]); -- add a maint cat for this template end end end --[[-----------------< N A M E _ H A S _ M U L T _ N A M E S >------------------ Evaluates the content of last/surname (authors etc.) parameters for multiple names. Multiple names are indicated if there is more than one comma or any "unescaped" semicolons. Escaped semicolons are ones used as part of selected HTML entities. If the condition is met, the function adds the multiple name maintenance category. returns nothing ]] local function name_has_mult_names (name, list_name) local _, commas, semicolons, nbsps; if utilities.is_set (name) then _, commas = name:gsub (',', ''); -- count the number of commas _, semicolons = name:gsub (';', ''); -- count the number of semicolons -- nbsps probably should be its own separate count rather than merged in -- some way with semicolons because Lua patterns do not support the -- grouping operator that regex does, which means there is no way to add -- more entities to escape except by adding more counts with the new -- entities _, nbsps = name:gsub ('&nbsp;',''); -- count nbsps -- There is exactly 1 semicolon per &nbsp; entity, so subtract nbsps -- from semicolons to 'escape' them. If additional entities are added, -- they also can be subtracted. if 1 < commas or 0 < (semicolons - nbsps) then utilities.set_message ('maint_mult_names', cfg.special_case_translation [list_name]); -- add a maint message end end end --[=[-------------------------< I S _ G E N E R I C >---------------------------------------------------------- Compares values assigned to various parameters according to the string provided as <item> in the function call. <item> can have on of two values: 'generic_names' – for name-holding parameters: |last=, |first=, |editor-last=, etc 'generic_titles' – for |title= There are two types of generic tests. The 'accept' tests look for a pattern that should not be rejected by the 'reject' test. For example, |author=[[John Smith (author)|Smith, John]] would be rejected by the 'author' reject test. But piped wikilinks with 'author' disambiguation should not be rejected so the 'accept' test prevents that from happening. Accept tests are always performed before reject tests. Each of the 'accept' and 'reject' sequence tables hold tables for en.wiki (['en']) and local.wiki (['local']) that each can hold a test sequence table The sequence table holds, at index [1], a test pattern, and, at index [2], a boolean control value. The control value tells string.find() or mw.ustring.find() to do plain-text search (true) or a pattern search (false). The intent of all this complexity is to make these searches as fast as possible so that we don't run out of processing time on very large articles. Returns true when a reject test finds the pattern or string false when an accept test finds the pattern or string nil else ]=] local function is_generic (item, value, wiki) local test_val; local str_lower = { -- use string.lower() for en.wiki (['en']) and use mw.ustring.lower() or local.wiki (['local']) ['en'] = string.lower, ['local'] = mw.ustring.lower, } local str_find = { -- use string.find() for en.wiki (['en']) and use mw.ustring.find() or local.wiki (['local']) ['en'] = string.find, ['local'] = mw.ustring.find, } local function test (val, test_t, wiki) -- local function to do the testing; <wiki> selects lower() and find() functions val = test_t[2] and str_lower[wiki](value) or val; -- when <test_t[2]> set to 'true', plaintext search using lowercase value return str_find[wiki] (val, test_t[1], 1, test_t[2]); -- return nil when not found or matched end local test_types_t = {'accept', 'reject'}; -- test accept patterns first, then reject patterns local wikis_t = {'en', 'local'}; -- do tests for each of these keys; en.wiki first, local.wiki second for _, test_type in ipairs (test_types_t) do -- for each test type for _, generic_value in pairs (cfg.special_case_translation[item][test_type]) do -- spin through the list of generic value fragments to accept or reject for _, wiki in ipairs (wikis_t) do if generic_value[wiki] then if test (value, generic_value[wiki], wiki) then -- go do the test return ('reject' == test_type); -- param value rejected, return true; false else end end end end end end --[[--------------------------< N A M E _ I S _ G E N E R I C >------------------------------------------------ calls is_generic() to determine if <name> is a 'generic name' listed in cfg.generic_names; <name_alias> is the parameter name used in error messaging ]] local function name_is_generic (name, name_alias) if not added_generic_name_errs and is_generic ('generic_names', name) then utilities.set_message ('err_generic_name', name_alias); -- set an error message added_generic_name_errs = true; end end --[[--------------------------< N A M E _ C H E C K S >-------------------------------------------------------- This function calls various name checking functions used to validate the content of the various name-holding parameters. ]] local function name_checks (last, first, list_name, last_alias, first_alias) local accept_name; if utilities.is_set (last) then last, accept_name = utilities.has_accept_as_written (last); -- remove accept-this-as-written markup when it wraps all of <last> if not accept_name then -- <last> not wrapped in accept-as-written markup name_has_mult_names (last, list_name); -- check for multiple names in the parameter (last only) name_is_numeric (last, list_name); -- check for names that are composed of digits and punctuation name_is_generic (last, last_alias); -- check for names found in the generic names list end end if utilities.is_set (first) then first, accept_name = utilities.has_accept_as_written (first); -- remove accept-this-as-written markup when it wraps all of <first> if not accept_name then -- <first> not wrapped in accept-as-written markup name_is_numeric (first, list_name); -- check for names that are composed of digits and punctuation name_is_generic (first, first_alias); -- check for names found in the generic names list end local wl_type, D = utilities.is_wikilink (first); if 0 ~= wl_type then first = D; utilities.set_message ('err_bad_paramlink', first_alias); end end return last, first; -- done end --[[----------------------< E X T R A C T _ N A M E S >------------------------- Gets name list from the input arguments Searches through args in sequential order to find |lastn= and |firstn= parameters (or their aliases), and their matching link and mask parameters. Stops searching when both |lastn= and |firstn= are not found in args after two sequential attempts: found |last1=, |last2=, and |last3= but doesn't find |last4= and |last5= then the search is done. This function emits an error message when there is a |firstn= without a matching |lastn=. When there are 'holes' in the list of last names, |last1= and |last3= are present but |last2= is missing, an error message is emitted. |lastn= is not required to have a matching |firstn=. When an author or editor parameter contains some form of 'et al.', the 'et al.' is stripped from the parameter and a flag (etal) returned that will cause list_people() to add the static 'et al.' text from Module:Citation/CS1/Configuration. This keeps 'et al.' out of the template's metadata. When this occurs, an error is emitted. ]] local function extract_names(args, list_name) local names = {}; -- table of names local last; -- individual name components local first; local link; local mask; local i = 1; -- loop counter/indexer local n = 1; -- output table indexer local count = 0; -- used to count the number of times we haven't found a |last= (or alias for authors, |editor-last or alias for editors) local etal = false; -- return value set to true when we find some form of et al. in an author parameter local last_alias, first_alias, link_alias; -- selected parameter aliases used in error messaging while true do last, last_alias = utilities.select_one ( args, cfg.aliases[list_name .. '-Last'], 'err_redundant_parameters', i ); -- search through args for name components beginning at 1 first, first_alias = utilities.select_one ( args, cfg.aliases[list_name .. '-First'], 'err_redundant_parameters', i ); link, link_alias = utilities.select_one ( args, cfg.aliases[list_name .. '-Link'], 'err_redundant_parameters', i ); mask = utilities.select_one ( args, cfg.aliases[list_name .. '-Mask'], 'err_redundant_parameters', i ); if last then -- error check |lastn= alias for unknown interwiki link prefix; done here because this is where we have the parameter name local project, language = interwiki_prefixen_get (last, true); -- true because we expect interwiki links in |lastn= to be wikilinked if nil == project and nil == language then -- when both are nil utilities.set_message ('err_bad_paramlink', last_alias); -- not known, emit an error message -- TODO: err_bad_interwiki? last = utilities.remove_wiki_link (last); -- remove wikilink markup; show display value only end end if link then -- error check |linkn= alias for unknown interwiki link prefix local project, language = interwiki_prefixen_get (link, false); -- false because wiki links in |author-linkn= is an error if nil == project and nil == language then -- when both are nil utilities.set_message ('err_bad_paramlink', link_alias); -- not known, emit an error message -- TODO: err_bad_interwiki? link = nil; -- unset so we don't link link_alias = nil; end end last, etal = name_has_etal (last, etal, false, last_alias); -- find and remove variations on et al. first, etal = name_has_etal (first, etal, false, first_alias); -- find and remove variations on et al. last, first = name_checks (last, first, list_name, last_alias, first_alias); -- multiple names, extraneous annotation, etc. checks if first and not last then -- if there is a firstn without a matching lastn local alias = first_alias:find ('given', 1, true) and 'given' or 'first'; -- get first or given form of the alias utilities.set_message ('err_first_missing_last', { first_alias, -- param name of alias missing its mate first_alias:gsub (alias, {['first'] = 'last', ['given'] = 'surname'}), -- make param name appropriate to the alias form }); -- add this error message elseif not first and not last then -- if both firstn and lastn aren't found, are we done? count = count + 1; -- number of times we haven't found last and first if 2 <= count then -- two missing names and we give up break; -- normal exit or there is a two-name hole in the list; can't tell which end else -- we have last with or without a first local result; link = link_title_ok (link, link_alias, last, last_alias); -- check for improper wiki-markup if first then link = link_title_ok (link, link_alias, first, first_alias); -- check for improper wiki-markup end names[n] = {last = last, first = first, link = link, mask = mask, corporate = false}; -- add this name to our names list (corporate for |vauthors= only) n = n + 1; -- point to next location in the names table if 1 == count then -- if the previous name was missing utilities.set_message ('err_missing_name', {list_name:match ("(%w+)List"):lower(), i - 1}); -- add this error message end count = 0; -- reset the counter, we're looking for two consecutive missing names end i = i + 1; -- point to next args location end return names, etal; -- all done, return our list of names and the etal flag end --[[--------------------------< N A M E _ T A G _ G E T >------------------------------------------------------ attempt to decode |language=<lang_param> and return language name and matching tag; nil else. This function looks for: <lang_param> as a tag in cfg.lang_code_remap{} <lang_param> as a name in cfg.lang_name_remap{} <lang_param> as a name in cfg.mw_languages_by_name_t <lang_param> as a tag in cfg.mw_languages_by_tag_t when those fail, presume that <lang_param> is an IETF-like tag that MediaWiki does not recognize. Strip all script, region, variant, whatever subtags from <lang_param> to leave just a two or three character language tag and look for the new <lang_param> in cfg.mw_languages_by_tag_t{} on success, returns name (in properly capitalized form) and matching tag (in lowercase); on failure returns nil ]] local function name_tag_get (lang_param) local lang_param_lc = mw.ustring.lower (lang_param); -- use lowercase as an index into the various tables local name; local tag; name = cfg.lang_code_remap[lang_param_lc]; -- assume <lang_param_lc> is a tag; attempt to get remapped language name if name then -- when <name>, <lang_param> is a tag for a remapped language name return name, lang_param_lc; -- so return <name> from remap and <lang_param_lc> end tag = lang_param_lc:match ('^(%a%a%a?)%-.*'); -- still assuming that <lang_param_lc> is a tag; strip script, region, variant subtags name = cfg.lang_code_remap[tag]; -- attempt to get remapped language name with language subtag only if name then -- when <name>, <tag> is a tag for a remapped language name return name, tag; -- so return <name> from remap and <tag> end if cfg.lang_name_remap[lang_param_lc] then -- not a tag, assume <lang_param_lc> is a name; attempt to get remapped language tag return cfg.lang_name_remap[lang_param_lc][1], cfg.lang_name_remap[lang_param_lc][2]; -- for this <lang_param_lc>, return a (possibly) new name and appropriate tag end tag = cfg.mw_languages_by_name_t[lang_param_lc]; -- assume that <lang_param_lc> is a language name; attempt to get its matching tag if tag then return cfg.mw_languages_by_tag_t[tag], tag; -- <lang_param_lc> is a name so return the name from the table and <tag> end name = cfg.mw_languages_by_tag_t[lang_param_lc]; -- assume that <lang_param_lc> is a tag; attempt to get its matching language name if name then return name, lang_param_lc; -- <lang_param_lc> is a tag so return it and <name> end tag = lang_param_lc:match ('^(%a%a%a?)%-.*'); -- is <lang_param_lc> an IETF-like tag that MediaWiki doesn't recognize? <tag> gets the language subtag; nil else if tag then name = cfg.mw_languages_by_tag_t[tag]; -- attempt to get a language name using the shortened <tag> if name then return name, tag; -- <lang_param_lc> is an unrecognized IETF-like tag so return <name> and language subtag end end end --[[-------------------< L A N G U A G E _ P A R A M E T E R >------------------ Gets language name from a provided two- or three-character ISO 639 code. If a code is recognized by MediaWiki, use the returned name; if not, then use the value that was provided with the language parameter. When |language= contains a recognized language (either code or name), the page is assigned to the category for that code: Category:Norwegian-language sources (no). For valid three-character code languages, the page is assigned to the single category for '639-2' codes: Category:CS1 ISO 639-2 language sources. Languages that are the same as the local wiki are not categorized. MediaWiki does not recognize three-character equivalents of two-character codes: code 'ar' is recognized but code 'ara' is not. This function supports multiple languages in the form |language=nb, French, th where the language names or codes are separated from each other by commas with optional space characters. ]] local function language_parameter (lang) local tag; -- some form of IETF-like language tag; language subtag with optional region, sript, vatiant, etc subtags local lang_subtag; -- ve populates |language= with mostly unecessary region subtags the MediaWiki does not recognize; this is the base language subtag local name; -- the language name local language_list = {}; -- table of language names to be rendered local names_t = {}; -- table made from the value assigned to |language= local this_wiki_name = mw.language.fetchLanguageName (cfg.this_wiki_code, cfg.this_wiki_code); -- get this wiki's language name names_t = mw.text.split (lang, '%s*,%s*'); -- names should be a comma separated list for _, lang in ipairs (names_t) do -- reuse lang here because we don't yet know if lang is a language name or a language tag name, tag = name_tag_get (lang); -- attempt to get name/tag pair for <lang>; <name> has proper capitalization; <tag> is lowercase if utilities.is_set (tag) then lang_subtag = tag:gsub ('^(%a%a%a?)%-.*', '%1'); -- for categorization, strip any IETF-like tags from language tag if cfg.this_wiki_code ~= lang_subtag then -- when the language is not the same as this wiki's language if 2 == lang_subtag:len() then -- and is a two-character tag utilities.add_prop_cat ('foreign-lang-source', {name, tag}, lang_subtag); -- categorize it; tag appended to allow for multiple language categorization else -- or is a recognized language (but has a three-character tag) utilities.add_prop_cat ('foreign-lang-source-2', {lang_subtag}, lang_subtag); -- categorize it differently TODO: support multiple three-character tag categories per cs1|2 template? end elseif cfg.local_lang_cat_enable then -- when the language and this wiki's language are the same and categorization is enabled utilities.add_prop_cat ('local-lang-source', {name, lang_subtag}); -- categorize it end else name = lang; -- return whatever <lang> has so that we show something utilities.set_message ('maint_unknown_lang'); -- add maint category if not already added end table.insert (language_list, name); name = ''; -- so we can reuse it end name = utilities.make_sep_list (#language_list, language_list); if (1 == #language_list) and (lang_subtag == cfg.this_wiki_code) then -- when only one language, find lang name in this wiki lang name; for |language=en-us, 'English' in 'American English' return ''; -- if one language and that language is this wiki's return an empty string (no annotation) end return (" " .. wrap_msg ('language', name)); -- otherwise wrap with '(in ...)' --[[ TODO: should only return blank or name rather than full list so we can clean up the bunched parenthetical elements Language, Type, Format ]] end --[[-----------------------< S E T _ C S _ S T Y L E >-------------------------- Gets the default CS style configuration for the given mode. Returns default separator and either postscript as passed in or the default. In CS1, the default postscript and separator are '.'. In CS2, the default postscript is the empty string and the default separator is ','. ]] local function set_cs_style (postscript, mode) if utilities.is_set(postscript) then -- emit a maintenance message if user postscript is the default cs1 postscript -- we catch the opposite case for cs2 in set_style if mode == 'cs1' and postscript == cfg.presentation['ps_' .. mode] then utilities.set_message ('maint_postscript'); end else postscript = cfg.presentation['ps_' .. mode]; end return cfg.presentation['sep_' .. mode], postscript; end --[[--------------------------< S E T _ S T Y L E >----------------------------- Sets the separator and postscript styles. Checks the |mode= first and the #invoke CitationClass second. Removes the postscript if postscript == none. ]] local function set_style (mode, postscript, cite_class) local sep; if 'cs2' == mode then sep, postscript = set_cs_style (postscript, 'cs2'); elseif 'cs1' == mode then sep, postscript = set_cs_style (postscript, 'cs1'); elseif 'citation' == cite_class then sep, postscript = set_cs_style (postscript, 'cs2'); else sep, postscript = set_cs_style (postscript, 'cs1'); end if cfg.keywords_xlate[postscript:lower()] == 'none' then -- emit a maintenance message if user postscript is the default cs2 postscript -- we catch the opposite case for cs1 in set_cs_style if 'cs2' == mode or 'citation' == cite_class then utilities.set_message ('maint_postscript'); end postscript = ''; end return sep, postscript end --[=[-------------------------< I S _ P D F >----------------------------------- Determines if a URL has the file extension that is one of the PDF file extensions used by [[MediaWiki:Common.css]] when applying the PDF icon to external links. returns true if file extension is one of the recognized extensions, else false ]=] local function is_pdf (url) return url:match ('%.pdf$') or url:match ('%.PDF$') or url:match ('%.pdf[%?#]') or url:match ('%.PDF[%?#]') or url:match ('%.PDF&#035') or url:match ('%.pdf&#035'); end --[[--------------------------< S T Y L E _ F O R M A T >----------------------- Applies CSS style to |format=, |chapter-format=, etc. Also emits an error message if the format parameter does not have a matching URL parameter. If the format parameter is not set and the URL contains a file extension that is recognized as a PDF document by MediaWiki's commons.css, this code will set the format parameter to (PDF) with the appropriate styling. ]] local function style_format (format, url, fmt_param, url_param) if utilities.is_set (format) then format = utilities.wrap_style ('format', format); -- add leading space, parentheses, resize if not utilities.is_set (url) then utilities.set_message ('err_format_missing_url', {fmt_param, url_param}); -- add an error message end elseif is_pdf (url) then -- format is not set so if URL is a PDF file then format = utilities.wrap_style ('format', 'PDF'); -- set format to PDF else format = ''; -- empty string for concatenation end return format; end --[[---------------------< G E T _ D I S P L A Y _ N A M E S >------------------ Returns a number that defines the number of names displayed for author and editor name lists and a Boolean flag to indicate when et al. should be appended to the name list. When the value assigned to |display-xxxxors= is a number greater than or equal to zero, return the number and the previous state of the 'etal' flag (false by default but may have been set to true if the name list contains some variant of the text 'et al.'). When the value assigned to |display-xxxxors= is the keyword 'etal', return a number that is one greater than the number of authors in the list and set the 'etal' flag true. This will cause the list_people() to display all of the names in the name list followed by 'et al.' In all other cases, returns nil and the previous state of the 'etal' flag. inputs: max: A['DisplayAuthors'] or A['DisplayEditors']; a number or some flavor of etal count: #a or #e list_name: 'authors' or 'editors' etal: author_etal or editor_etal ]] local function get_display_names (max, count, list_name, etal, param) if utilities.is_set (max) then if 'etal' == max:lower():gsub("[ '%.]", '') then -- the :gsub() portion makes 'etal' from a variety of 'et al.' spellings and stylings max = count + 1; -- number of authors + 1 so display all author name plus et al. etal = true; -- overrides value set by extract_names() elseif max:match ('^%d+$') then -- if is a string of numbers max = tonumber (max); -- make it a number if max >= count then -- if |display-xxxxors= value greater than or equal to number of authors/editors utilities.set_message ('err_disp_name', {param, max}); -- add error message max = nil; end else -- not a valid keyword or number utilities.set_message ('err_disp_name', {param, max}); -- add error message max = nil; -- unset; as if |display-xxxxors= had not been set end end return max, etal; end --[[----------< E X T R A _ T E X T _ I N _ P A G E _ C H E C K >--------------- Adds error if |page=, |pages=, |quote-page=, |quote-pages= has what appears to be some form of p. or pp. abbreviation in the first characters of the parameter content. check page for extraneous p, p., pp, pp., pg, pg. at start of parameter value: good pattern: '^P[^%.P%l]' matches when page begins PX or P# but not Px where x and X are letters and # is a digit bad pattern: '^[Pp][PpGg]' matches when page begins pp, pP, Pp, PP, pg, pG, Pg, PG ]] local function extra_text_in_page_check (val, name) if not val:match (cfg.vol_iss_pg_patterns.good_ppattern) then for _, pattern in ipairs (cfg.vol_iss_pg_patterns.bad_ppatterns) do -- spin through the selected sequence table of patterns if val:match (pattern) then -- when a match, error so utilities.set_message ('err_extra_text_pages', name); -- add error message return; -- and done end end end end --[[--------------------------< E X T R A _ T E X T _ I N _ V O L _ I S S _ C H E C K >------------------------ Adds error if |volume= or |issue= has what appears to be some form of redundant 'type' indicator. For |volume=: 'V.', or 'Vol.' (with or without the dot) abbreviations or 'Volume' in the first characters of the parameter content (all case insensitive). 'V' and 'v' (without the dot) are presumed to be roman numerals so are allowed. For |issue=: 'No.', 'I.', 'Iss.' (with or without the dot) abbreviations, or 'Issue' in the first characters of the parameter content (all case insensitive). Single character values ('v', 'i', 'n') allowed when not followed by separator character ('.', ':', '=', or whitespace character) – param values are trimmed of whitespace by MediaWiki before delivered to the module. <val> is |volume= or |issue= parameter value <name> is |volume= or |issue= parameter name for error message <selector> is 'v' for |volume=, 'i' for |issue= sets error message on failure; returns nothing ]] local function extra_text_in_vol_iss_check (val, name, selector) if not utilities.is_set (val) then return; end local patterns = 'v' == selector and cfg.vol_iss_pg_patterns.vpatterns or cfg.vol_iss_pg_patterns.ipatterns; local handler = 'v' == selector and 'err_extra_text_volume' or 'err_extra_text_issue'; val = val:lower(); -- force parameter value to lower case for _, pattern in ipairs (patterns) do -- spin through the selected sequence table of patterns if val:match (pattern) then -- when a match, error so utilities.set_message (handler, name); -- add error message return; -- and done end end end --[=[-------------------------< G E T _ V _ N A M E _ T A B L E >---------------------------------------------- split apart a |vauthors= or |veditors= parameter. This function allows for corporate names, wrapped in doubled parentheses to also have commas; in the old version of the code, the doubled parentheses were included in the rendered citation and in the metadata. Individual author names may be wikilinked |vauthors=Jones AB, [[E. B. White|White EB]], ((Black, Brown, and Co.)) ]=] local function get_v_name_table (vparam, output_table, output_link_table) local name_table = mw.text.split(vparam, "%s*,%s*"); -- names are separated by commas local wl_type, label, link; -- wl_type not used here; just a placeholder local i = 1; while name_table[i] do if name_table[i]:match ('^%(%(.*[^%)][^%)]$') then -- first segment of corporate with one or more commas; this segment has the opening doubled parentheses local name = name_table[i]; i = i + 1; -- bump indexer to next segment while name_table[i] do name = name .. ', ' .. name_table[i]; -- concatenate with previous segments if name_table[i]:match ('^.*%)%)$') then -- if this table member has the closing doubled parentheses break; -- and done reassembling so end i = i + 1; -- bump indexer end table.insert (output_table, name); -- and add corporate name to the output table table.insert (output_link_table, ''); -- no wikilink else wl_type, label, link = utilities.is_wikilink (name_table[i]); -- wl_type is: 0, no wl (text in label variable); 1, [[D]]; 2, [[L|D]] table.insert (output_table, label); -- add this name if 1 == wl_type then table.insert (output_link_table, label); -- simple wikilink [[D]] else table.insert (output_link_table, link); -- no wikilink or [[L|D]]; add this link if there is one, else empty string end end i = i + 1; end return output_table; end --[[--------------------------< P A R S E _ V A U T H O R S _ V E D I T O R S >-------------------------------- This function extracts author / editor names from |vauthors= or |veditors= and finds matching |xxxxor-maskn= and |xxxxor-linkn= in args. It then returns a table of assembled names just as extract_names() does. Author / editor names in |vauthors= or |veditors= must be in Vancouver system style. Corporate or institutional names may sometimes be required and because such names will often fail the is_good_vanc_name() and other format compliance tests, are wrapped in doubled parentheses ((corporate name)) to suppress the format tests. Supports generational suffixes Jr, 2nd, 3rd, 4th–6th. This function sets the Vancouver error when a required comma is missing and when there is a space between an author's initials. ]] local function parse_vauthors_veditors (args, vparam, list_name) local names = {}; -- table of names assembled from |vauthors=, |author-maskn=, |author-linkn= local v_name_table = {}; local v_link_table = {}; -- when name is wikilinked, targets go in this table local etal = false; -- return value set to true when we find some form of et al. vauthors parameter local last, first, link, mask, suffix; local corporate = false; vparam, etal = name_has_etal (vparam, etal, true); -- find and remove variations on et al. do not categorize (do it here because et al. might have a period) v_name_table = get_v_name_table (vparam, v_name_table, v_link_table); -- names are separated by commas for i, v_name in ipairs(v_name_table) do first = ''; -- set to empty string for concatenation and because it may have been set for previous author/editor local accept_name; v_name, accept_name = utilities.has_accept_as_written (v_name); -- remove accept-this-as-written markup when it wraps all of <v_name> if accept_name then last = v_name; corporate = true; -- flag used in list_people() elseif string.find(v_name, "%s") then if v_name:find('[;%.]') then -- look for commonly occurring punctuation characters; add_vanc_error (cfg.err_msg_supl.punctuation, i); end local lastfirstTable = {} lastfirstTable = mw.text.split(v_name, "%s+") first = table.remove(lastfirstTable); -- removes and returns value of last element in table which should be initials or generational suffix if not mw.ustring.match (first, '^%u+$') then -- mw.ustring here so that later we will catch non-Latin characters suffix = first; -- not initials so assume that whatever we got is a generational suffix first = table.remove(lastfirstTable); -- get what should be the initials from the table end last = table.concat(lastfirstTable, ' ') -- returns a string that is the concatenation of all other names that are not initials and generational suffix if not utilities.is_set (last) then first = ''; -- unset last = v_name; -- last empty because something wrong with first add_vanc_error (cfg.err_msg_supl.name, i); end if mw.ustring.match (last, '%a+%s+%u+%s+%a+') then add_vanc_error (cfg.err_msg_supl['missing comma'], i); -- matches last II last; the case when a comma is missing end if mw.ustring.match (v_name, ' %u %u$') then -- this test is in the wrong place TODO: move or replace with a more appropriate test add_vanc_error (cfg.err_msg_supl.initials, i); -- matches a space between two initials end else last = v_name; -- last name or single corporate name? Doesn't support multiword corporate names? do we need this? end if utilities.is_set (first) then if not mw.ustring.match (first, "^%u?%u$") then -- first shall contain one or two upper-case letters, nothing else add_vanc_error (cfg.err_msg_supl.initials, i); -- too many initials; mixed case initials (which may be ok Romanization); hyphenated initials end is_good_vanc_name (last, first, suffix, i); -- check first and last before restoring the suffix which may have a non-Latin digit if utilities.is_set (suffix) then first = first .. ' ' .. suffix; -- if there was a suffix concatenate with the initials suffix = ''; -- unset so we don't add this suffix to all subsequent names end else if not corporate then is_good_vanc_name (last, '', nil, i); end end link = utilities.select_one ( args, cfg.aliases[list_name .. '-Link'], 'err_redundant_parameters', i ) or v_link_table[i]; mask = utilities.select_one ( args, cfg.aliases[list_name .. '-Mask'], 'err_redundant_parameters', i ); names[i] = {last = last, first = first, link = link, mask = mask, corporate = corporate}; -- add this assembled name to our names list end return names, etal; -- all done, return our list of names end --[[--------------------------< S E L E C T _ A U T H O R _ E D I T O R _ S O U R C E >------------------------ Select one of |authors=, |authorn= / |lastn / firstn=, or |vauthors= as the source of the author name list or select one of |editorn= / editor-lastn= / |editor-firstn= or |veditors= as the source of the editor name list. Only one of these appropriate three will be used. The hierarchy is: |authorn= (and aliases) highest and |authors= lowest; |editorn= (and aliases) highest and |veditors= lowest (support for |editors= withdrawn) When looking for |authorn= / |editorn= parameters, test |xxxxor1= and |xxxxor2= (and all of their aliases); stops after the second test which mimicks the test used in extract_names() when looking for a hole in the author name list. There may be a better way to do this, I just haven't discovered what that way is. Emits an error message when more than one xxxxor name source is provided. In this function, vxxxxors = vauthors or veditors; xxxxors = authors as appropriate. ]] local function select_author_editor_source (vxxxxors, xxxxors, args, list_name) local lastfirst = false; if utilities.select_one ( args, cfg.aliases[list_name .. '-Last'], 'none', 1 ) or -- do this twice in case we have a |first1= without a |last1=; this ... utilities.select_one ( args, cfg.aliases[list_name .. '-First'], 'none', 1 ) or -- ... also catches the case where |first= is used with |vauthors= utilities.select_one ( args, cfg.aliases[list_name .. '-Last'], 'none', 2 ) or utilities.select_one ( args, cfg.aliases[list_name .. '-First'], 'none', 2 ) then lastfirst = true; end if (utilities.is_set (vxxxxors) and true == lastfirst) or -- these are the three error conditions (utilities.is_set (vxxxxors) and utilities.is_set (xxxxors)) or (true == lastfirst and utilities.is_set (xxxxors)) then local err_name; if 'AuthorList' == list_name then -- figure out which name should be used in error message err_name = 'author'; else err_name = 'editor'; end utilities.set_message ('err_redundant_parameters', err_name .. '-name-list parameters'); -- add error message end if true == lastfirst then return 1 end; -- return a number indicating which author name source to use if utilities.is_set (vxxxxors) then return 2 end; if utilities.is_set (xxxxors) then return 3 end; return 1; -- no authors so return 1; this allows missing author name test to run in case there is a first without last end --[[--------------------------< I S _ V A L I D _ P A R A M E T E R _ V A L U E >------------------------------ This function is used to validate a parameter's assigned value for those parameters that have only a limited number of allowable values (yes, y, true, live, dead, etc.). When the parameter value has not been assigned a value (missing or empty in the source template) the function returns the value specified by ret_val. If the parameter value is one of the list of allowed values returns the translated value; else, emits an error message and returns the value specified by ret_val. TODO: explain <invert> ]] local function is_valid_parameter_value (value, name, possible, ret_val, invert) if not utilities.is_set (value) then return ret_val; -- an empty parameter is ok end if (not invert and utilities.in_array (value, possible)) then -- normal; <value> is in <possible> table return cfg.keywords_xlate[value]; -- return translation of parameter keyword elseif invert and not utilities.in_array (value, possible) then -- invert; <value> is not in <possible> table return value; -- return <value> as it is else utilities.set_message ('err_invalid_param_val', {name, value}); -- not an allowed value so add error message return ret_val; end end --[[--------------------------< T E R M I N A T E _ N A M E _ L I S T >---------------------------------------- This function terminates a name list (author, contributor, editor) with a separator character (sepc) and a space when the last character is not a sepc character or when the last three characters are not sepc followed by two closing square brackets (close of a wikilink). When either of these is true, the name_list is terminated with a single space character. ]] local function terminate_name_list (name_list, sepc) if (string.sub (name_list, -3, -1) == sepc .. '. ') then -- if already properly terminated return name_list; -- just return the name list elseif (string.sub (name_list, -1, -1) == sepc) or (string.sub (name_list, -3, -1) == sepc .. ']]') then -- if last name in list ends with sepc char return name_list .. " "; -- don't add another else return name_list .. sepc .. ' '; -- otherwise terminate the name list end end --[[-------------------------< F O R M A T _ V O L U M E _ I S S U E >----------------------------------------- returns the concatenation of the formatted volume and issue (or journal article number) parameters as a single string; or formatted volume or formatted issue, or an empty string if neither are set. ]] local function format_volume_issue (volume, issue, article, cite_class, origin, sepc, lower) if not utilities.is_set (volume) and not utilities.is_set (issue) and not utilities.is_set (article) then return ''; end -- same condition as in format_pages_sheets() local is_journal = 'journal' == cite_class or (utilities.in_array (cite_class, {'citation', 'map', 'interview'}) and 'journal' == origin); local is_numeric_vol = volume and (volume:match ('^[MDCLXVI]+$') or volume:match ('^%d+$')); -- is only uppercase roman numerals or only digits? local is_long_vol = volume and (4 < mw.ustring.len(volume)); -- is |volume= value longer than 4 characters? if volume and (not is_numeric_vol and is_long_vol) then -- when not all digits or Roman numerals, is |volume= longer than 4 characters? utilities.add_prop_cat ('long-vol'); -- yes, add properties cat end if is_journal then -- journal-style formatting local vol = ''; if utilities.is_set (volume) then if is_numeric_vol then -- |volume= value all digits or all uppercase Roman numerals? vol = utilities.substitute (cfg.presentation['vol-bold'], {sepc, volume}); -- render in bold face elseif is_long_vol then -- not all digits or Roman numerals; longer than 4 characters? vol = utilities.substitute (cfg.messages['j-vol'], {sepc, utilities.hyphen_to_dash (volume)}); -- not bold else -- four or fewer characters vol = utilities.substitute (cfg.presentation['vol-bold'], {sepc, utilities.hyphen_to_dash (volume)}); -- bold end end vol = vol .. (utilities.is_set (issue) and utilities.substitute (cfg.messages['j-issue'], issue) or '') vol = vol .. (utilities.is_set (article) and utilities.substitute (cfg.messages['j-article-num'], article) or '') return vol; end if 'podcast' == cite_class and utilities.is_set (issue) then return wrap_msg ('issue', {sepc, issue}, lower); end if 'conference' == cite_class and utilities.is_set (article) then -- |article-number= supported only in journal and conference cites if utilities.is_set (volume) and utilities.is_set (article) then -- both volume and article number return wrap_msg ('vol-art', {sepc, utilities.hyphen_to_dash (volume), article}, lower); elseif utilities.is_set (article) then -- article number alone; when volume alone, handled below return wrap_msg ('art', {sepc, article}, lower); end end -- all other types of citation if utilities.is_set (volume) and utilities.is_set (issue) then return wrap_msg ('vol-no', {sepc, utilities.hyphen_to_dash (volume), issue}, lower); elseif utilities.is_set (volume) then return wrap_msg ('vol', {sepc, utilities.hyphen_to_dash (volume)}, lower); else return wrap_msg ('issue', {sepc, issue}, lower); end end --[[-------------------------< F O R M A T _ P A G E S _ S H E E T S >----------------------------------------- adds static text to one of |page(s)= or |sheet(s)= values and returns it with all of the others set to empty strings. The return order is: page, pages, sheet, sheets Singular has priority over plural when both are provided. ]] local function format_pages_sheets (page, pages, sheet, sheets, cite_class, origin, sepc, nopp, lower) if 'map' == cite_class then -- only cite map supports sheet(s) as in-source locators if utilities.is_set (sheet) then if 'journal' == origin then return '', '', wrap_msg ('j-sheet', sheet, lower), ''; else return '', '', wrap_msg ('sheet', {sepc, sheet}, lower), ''; end elseif utilities.is_set (sheets) then if 'journal' == origin then return '', '', '', wrap_msg ('j-sheets', sheets, lower); else return '', '', '', wrap_msg ('sheets', {sepc, sheets}, lower); end end end local is_journal = 'journal' == cite_class or (utilities.in_array (cite_class, {'citation', 'map', 'interview'}) and 'journal' == origin); if utilities.is_set (page) then if is_journal then return utilities.substitute (cfg.messages['j-page(s)'], page), '', '', ''; elseif not nopp then return utilities.substitute (cfg.messages['p-prefix'], {sepc, page}), '', '', ''; else return utilities.substitute (cfg.messages['nopp'], {sepc, page}), '', '', ''; end elseif utilities.is_set (pages) then if is_journal then return utilities.substitute (cfg.messages['j-page(s)'], pages), '', '', ''; elseif tonumber(pages) ~= nil and not nopp then -- if pages is only digits, assume a single page number return '', utilities.substitute (cfg.messages['p-prefix'], {sepc, pages}), '', ''; elseif not nopp then return '', utilities.substitute (cfg.messages['pp-prefix'], {sepc, pages}), '', ''; else return '', utilities.substitute (cfg.messages['nopp'], {sepc, pages}), '', ''; end end return '', '', '', ''; -- return empty strings end --[[--------------------------< I N S O U R C E _ L O C _ G E T >---------------------------------------------- returns one of the in-source locators: page, pages, or at. If any of these are interwiki links to Wikisource, returns the label portion of the interwiki-link as plain text for use in COinS. This COinS thing is done because here we convert an interwiki-link to an external link and add an icon span around that; get_coins_pages() doesn't know about the span. TODO: should it? TODO: add support for sheet and sheets?; streamline; TODO: make it so that this function returns only one of the three as the single in-source (the return value assigned to a new name)? ]] local function insource_loc_get (page, page_orig, pages, pages_orig, at) local ws_url, ws_label, coins_pages, L; -- for Wikisource interwiki-links; TODO: this corrupts page metadata (span remains in place after cleanup; fix there?) if utilities.is_set (page) then if utilities.is_set (pages) or utilities.is_set (at) then pages = ''; -- unset the others at = ''; end extra_text_in_page_check (page, page_orig); -- emit error message when |page= value begins with what looks like p., pp., etc. ws_url, ws_label, L = wikisource_url_make (page); -- make ws URL from |page= interwiki link; link portion L becomes tooltip label if ws_url then page = external_link (ws_url, ws_label .. '&nbsp;', 'ws link in page'); -- space char after label to move icon away from in-source text; TODO: a better way to do this? page = utilities.substitute (cfg.presentation['interwiki-icon'], {cfg.presentation['class-wikisource'], L, page}); coins_pages = ws_label; end elseif utilities.is_set (pages) then if utilities.is_set (at) then at = ''; -- unset end extra_text_in_page_check (pages, pages_orig); -- emit error message when |page= value begins with what looks like p., pp., etc. ws_url, ws_label, L = wikisource_url_make (pages); -- make ws URL from |pages= interwiki link; link portion L becomes tooltip label if ws_url then pages = external_link (ws_url, ws_label .. '&nbsp;', 'ws link in pages'); -- space char after label to move icon away from in-source text; TODO: a better way to do this? pages = utilities.substitute (cfg.presentation['interwiki-icon'], {cfg.presentation['class-wikisource'], L, pages}); coins_pages = ws_label; end elseif utilities.is_set (at) then ws_url, ws_label, L = wikisource_url_make (at); -- make ws URL from |at= interwiki link; link portion L becomes tooltip label if ws_url then at = external_link (ws_url, ws_label .. '&nbsp;', 'ws link in at'); -- space char after label to move icon away from in-source text; TODO: a better way to do this? at = utilities.substitute (cfg.presentation['interwiki-icon'], {cfg.presentation['class-wikisource'], L, at}); coins_pages = ws_label; end end return page, pages, at, coins_pages; end --[[--------------------------< I S _ U N I Q U E _ A R C H I V E _ U R L >------------------------------------ add error message when |archive-url= value is same as |url= or chapter-url= (or alias...) value ]] local function is_unique_archive_url (archive, url, c_url, source, date) if utilities.is_set (archive) then if archive == url or archive == c_url then utilities.set_message ('err_bad_url', {utilities.wrap_style ('parameter', source)}); -- add error message return '', ''; -- unset |archive-url= and |archive-date= because same as |url= or |chapter-url= end end return archive, date; end --[=[-------------------------< A R C H I V E _ U R L _ C H E C K >-------------------------------------------- Check archive.org URLs to make sure they at least look like they are pointing at valid archives and not to the save snapshot URL or to calendar pages. When the archive URL is 'https://web.archive.org/save/' (or http://...) archive.org saves a snapshot of the target page in the URL. That is something that Wikipedia should not allow unwitting readers to do. When the archive.org URL does not have a complete timestamp, archive.org chooses a snapshot according to its own algorithm or provides a calendar 'search' result. [[WP:ELNO]] discourages links to search results. This function looks at the value assigned to |archive-url= and returns empty strings for |archive-url= and |archive-date= and an error message when: |archive-url= holds an archive.org save command URL |archive-url= is an archive.org URL that does not have a complete timestamp (YYYYMMDDhhmmss 14 digits) in the correct place otherwise returns |archive-url= and |archive-date= There are two mostly compatible archive.org URLs: //web.archive.org/<timestamp>... -- the old form //web.archive.org/web/<timestamp>... -- the new form The old form does not support or map to the new form when it contains a display flag. There are four identified flags ('id_', 'js_', 'cs_', 'im_') but since archive.org ignores others following the same form (two letters and an underscore) we don't check for these specific flags but we do check the form. This function supports a preview mode. When the article is rendered in preview mode, this function may return a modified archive URL: for save command errors, return undated wildcard (/*/) for timestamp errors when the timestamp has a wildcard, return the URL unmodified for timestamp errors when the timestamp does not have a wildcard, return with timestamp limited to six digits plus wildcard (/yyyymm*/) ]=] local function archive_url_check (url, date) local err_msg = ''; -- start with the error message empty local path, timestamp, flag; -- portions of the archive.org URL if (not url:match('//web%.archive%.org/')) and (not url:match('//liveweb%.archive%.org/')) then -- also deprecated liveweb Wayback machine URL return url, date; -- not an archive.org archive, return ArchiveURL and ArchiveDate end if url:match('//web%.archive%.org/save/') then -- if a save command URL, we don't want to allow saving of the target page err_msg = cfg.err_msg_supl.save; url = url:gsub ('(//web%.archive%.org)/save/', '%1/*/', 1); -- for preview mode: modify ArchiveURL elseif url:match('//liveweb%.archive%.org/') then err_msg = cfg.err_msg_supl.liveweb; else path, timestamp, flag = url:match('//web%.archive%.org/([^%d]*)(%d+)([^/]*)/'); -- split out some of the URL parts for evaluation if not path then -- malformed in some way; pattern did not match err_msg = cfg.err_msg_supl.timestamp; elseif 14 ~= timestamp:len() then -- path and flag optional, must have 14-digit timestamp here err_msg = cfg.err_msg_supl.timestamp; if '*' ~= flag then local replacement = timestamp:match ('^%d%d%d%d%d%d') or timestamp:match ('^%d%d%d%d'); -- get the first 6 (YYYYMM) or first 4 digits (YYYY) if replacement then -- nil if there aren't at least 4 digits (year) replacement = replacement .. string.rep ('0', 14 - replacement:len()); -- year or yearmo (4 or 6 digits) zero-fill to make 14-digit timestamp url=url:gsub ('(//web%.archive%.org/[^%d]*)%d[^/]*', '%1' .. replacement .. '*', 1) -- for preview, modify ts to 14 digits plus splat for calendar display end end elseif utilities.is_set (path) and 'web/' ~= path then -- older archive URLs do not have the extra 'web/' path element err_msg = cfg.err_msg_supl.path; elseif utilities.is_set (flag) and not utilities.is_set (path) then -- flag not allowed with the old form URL (without the 'web/' path element) err_msg = cfg.err_msg_supl.flag; elseif utilities.is_set (flag) and not flag:match ('%a%a_') then -- flag if present must be two alpha characters and underscore (requires 'web/' path element) err_msg = cfg.err_msg_supl.flag; else return url, date; -- return ArchiveURL and ArchiveDate end end -- if here, something not right so utilities.set_message ('err_archive_url', {err_msg}); -- add error message and if is_preview_mode then return url, date; -- preview mode so return ArchiveURL and ArchiveDate else return '', ''; -- return empty strings for ArchiveURL and ArchiveDate end end --[[--------------------------< P L A C E _ C H E C K >-------------------------------------------------------- check |place=, |publication-place=, |location= to see if these params include digits. This function added because many editors misuse location to specify the in-source location (|page(s)= and |at= are supposed to do that) returns the original parameter value without modification; added maint cat when parameter value contains digits ]] local function place_check (param_val) if not utilities.is_set (param_val) then -- parameter empty or omitted return param_val; -- return that empty state end if mw.ustring.find (param_val, '%d') then -- not empty, are there digits in the parameter value utilities.set_message ('maint_location'); -- yep, add maint cat end return param_val; -- and done end --[[--------------------------< I S _ A R C H I V E D _ C O P Y >---------------------------------------------- compares |title= to 'Archived copy' (placeholder added by bots that can't find proper title); if matches, return true; nil else ]] local function is_archived_copy (title) title = mw.ustring.lower(title); -- switch title to lower case if title:find (cfg.special_case_translation.archived_copy.en) then -- if title is 'Archived copy' return true; elseif cfg.special_case_translation.archived_copy['local'] then if mw.ustring.find (title, cfg.special_case_translation.archived_copy['local']) then -- mw.ustring() because might not be Latin script return true; end end end --[[--------------------------< C I T A T I O N 0 >------------------------------------------------------------ This is the main function doing the majority of the citation formatting. ]] local function citation0( config, args ) --[[ Load Input Parameters The argument_wrapper facilitates the mapping of multiple aliases to single internal variable. ]] local A = argument_wrapper ( args ); local i -- Pick out the relevant fields from the arguments. Different citation templates -- define different field names for the same underlying things. local author_etal; local a = {}; -- authors list from |lastn= / |firstn= pairs or |vauthors= local Authors; local NameListStyle = is_valid_parameter_value (A['NameListStyle'], A:ORIGIN('NameListStyle'), cfg.keywords_lists['name-list-style'], ''); local Collaboration = A['Collaboration']; do -- to limit scope of selected local selected = select_author_editor_source (A['Vauthors'], A['Authors'], args, 'AuthorList'); if 1 == selected then a, author_etal = extract_names (args, 'AuthorList'); -- fetch author list from |authorn= / |lastn= / |firstn=, |author-linkn=, and |author-maskn= elseif 2 == selected then NameListStyle = 'vanc'; -- override whatever |name-list-style= might be a, author_etal = parse_vauthors_veditors (args, args.vauthors, 'AuthorList'); -- fetch author list from |vauthors=, |author-linkn=, and |author-maskn= elseif 3 == selected then Authors = A['Authors']; -- use content of |authors= if 'authors' == A:ORIGIN('Authors') then -- but add a maint cat if the parameter is |authors= utilities.set_message ('maint_authors'); -- because use of this parameter is discouraged; what to do about the aliases is a TODO: end end if utilities.is_set (Collaboration) then author_etal = true; -- so that |display-authors=etal not required end end local editor_etal; local e = {}; -- editors list from |editor-lastn= / |editor-firstn= pairs or |veditors= do -- to limit scope of selected local selected = select_author_editor_source (A['Veditors'], nil, args, 'EditorList'); -- support for |editors= withdrawn if 1 == selected then e, editor_etal = extract_names (args, 'EditorList'); -- fetch editor list from |editorn= / |editor-lastn= / |editor-firstn=, |editor-linkn=, and |editor-maskn= elseif 2 == selected then NameListStyle = 'vanc'; -- override whatever |name-list-style= might be e, editor_etal = parse_vauthors_veditors (args, args.veditors, 'EditorList'); -- fetch editor list from |veditors=, |editor-linkn=, and |editor-maskn= end end local Chapter = A['Chapter']; -- done here so that we have access to |contribution= from |chapter= aliases local Chapter_origin = A:ORIGIN ('Chapter'); local Contribution; -- because contribution is required for contributor(s) if 'contribution' == Chapter_origin then Contribution = Chapter; -- get the name of the contribution end local c = {}; -- contributors list from |contributor-lastn= / contributor-firstn= pairs if utilities.in_array (config.CitationClass, {"book", "citation"}) and not utilities.is_set (A['Periodical']) then -- |contributor= and |contribution= only supported in book cites c = extract_names (args, 'ContributorList'); -- fetch contributor list from |contributorn= / |contributor-lastn=, -firstn=, -linkn=, -maskn= if 0 < #c then if not utilities.is_set (Contribution) then -- |contributor= requires |contribution= utilities.set_message ('err_contributor_missing_required_param', 'contribution'); -- add missing contribution error message c = {}; -- blank the contributors' table; it is used as a flag later end if 0 == #a then -- |contributor= requires |author= utilities.set_message ('err_contributor_missing_required_param', 'author'); -- add missing author error message c = {}; -- blank the contributors' table; it is used as a flag later end end else -- if not a book cite if utilities.select_one (args, cfg.aliases['ContributorList-Last'], 'err_redundant_parameters', 1 ) then -- are there contributor name list parameters? utilities.set_message ('err_contributor_ignored'); -- add contributor ignored error message end Contribution = nil; -- unset end local Title = A['Title']; local TitleLink = A['TitleLink']; local auto_select = ''; -- default is auto local accept_link; TitleLink, accept_link = utilities.has_accept_as_written (TitleLink, true); -- test for accept-this-as-written markup if (not accept_link) and utilities.in_array (TitleLink, {'none', 'pmc', 'doi'}) then -- check for special keywords auto_select = TitleLink; -- remember selection for later TitleLink = ''; -- treat as if |title-link= would have been empty end TitleLink = link_title_ok (TitleLink, A:ORIGIN ('TitleLink'), Title, 'title'); -- check for wiki-markup in |title-link= or wiki-markup in |title= when |title-link= is set local Section = ''; -- {{cite map}} only; preset to empty string for concatenation if not used if 'map' == config.CitationClass and 'section' == Chapter_origin then Section = A['Chapter']; -- get |section= from |chapter= alias list; |chapter= and the other aliases not supported in {{cite map}} Chapter = ''; -- unset for now; will be reset later from |map= if present end local Periodical = A['Periodical']; local Periodical_origin = ''; if utilities.is_set (Periodical) then Periodical_origin = A:ORIGIN('Periodical'); -- get the name of the periodical parameter local i; Periodical, i = utilities.strip_apostrophe_markup (Periodical); -- strip apostrophe markup so that metadata isn't contaminated if i then -- non-zero when markup was stripped so emit an error message utilities.set_message ('err_apostrophe_markup', {Periodical_origin}); end end if 'mailinglist' == config.CitationClass then -- special case for {{cite mailing list}} if utilities.is_set (Periodical) and utilities.is_set (A ['MailingList']) then -- both set emit an error TODO: make a function for this and similar? utilities.set_message ('err_redundant_parameters', {utilities.wrap_style ('parameter', Periodical_origin) .. cfg.presentation['sep_list_pair'] .. utilities.wrap_style ('parameter', 'mailinglist')}); end Periodical = A ['MailingList']; -- error or no, set Periodical to |mailinglist= value because this template is {{cite mailing list}} Periodical_origin = A:ORIGIN('MailingList'); end local ScriptPeriodical = A['ScriptPeriodical']; -- web and news not tested for now because of -- Wikipedia:Administrators%27_noticeboard#Is_there_a_semi-automated_tool_that_could_fix_these_annoying_"Cite_Web"_errors? if not (utilities.is_set (Periodical) or utilities.is_set (ScriptPeriodical)) then -- 'periodical' templates require periodical parameter -- local p = {['journal'] = 'journal', ['magazine'] = 'magazine', ['news'] = 'newspaper', ['web'] = 'website'}; -- for error message local p = {['journal'] = 'journal', ['magazine'] = 'magazine'}; -- for error message if p[config.CitationClass] then utilities.set_message ('err_missing_periodical', {config.CitationClass, p[config.CitationClass]}); end end local Volume; local ScriptPeriodical_origin = A:ORIGIN('ScriptPeriodical'); if 'citation' == config.CitationClass then if utilities.is_set (Periodical) then if not utilities.in_array (Periodical_origin, cfg.citation_no_volume_t) then -- {{citation}} does not render |volume= when these parameters are used Volume = A['Volume']; -- but does for all other 'periodicals' end elseif utilities.is_set (ScriptPeriodical) then if 'script-website' ~= ScriptPeriodical_origin then -- {{citation}} does not render volume for |script-website= Volume = A['Volume']; -- but does for all other 'periodicals' end else Volume = A['Volume']; -- and does for non-'periodical' cites end elseif utilities.in_array (config.CitationClass, cfg.templates_using_volume) then -- render |volume= for cs1 according to the configuration settings Volume = A['Volume']; end extra_text_in_vol_iss_check (Volume, A:ORIGIN ('Volume'), 'v'); local Issue; if 'citation' == config.CitationClass then if utilities.is_set (Periodical) and utilities.in_array (Periodical_origin, cfg.citation_issue_t) then -- {{citation}} may render |issue= when these parameters are used Issue = utilities.hyphen_to_dash (A['Issue']); end elseif utilities.in_array (config.CitationClass, cfg.templates_using_issue) then -- conference & map books do not support issue; {{citation}} listed here because included in settings table if not (utilities.in_array (config.CitationClass, {'conference', 'map', 'citation'}) and not (utilities.is_set (Periodical) or utilities.is_set (ScriptPeriodical))) then Issue = utilities.hyphen_to_dash (A['Issue']); end end local ArticleNumber; if utilities.in_array (config.CitationClass, {'journal', 'conference'}) or ('citation' == config.CitationClass and utilities.is_set (Periodical) and 'journal' == Periodical_origin) then ArticleNumber = A['ArticleNumber']; end extra_text_in_vol_iss_check (Issue, A:ORIGIN ('Issue'), 'i'); local Page; local Pages; local At; local QuotePage; local QuotePages; if not utilities.in_array (config.CitationClass, cfg.templates_not_using_page) then -- TODO: rewrite to emit ignored parameter error message? Page = A['Page']; Pages = utilities.hyphen_to_dash (A['Pages']); At = A['At']; QuotePage = A['QuotePage']; QuotePages = utilities.hyphen_to_dash (A['QuotePages']); end local Edition = A['Edition']; local PublicationPlace = place_check (A['PublicationPlace'], A:ORIGIN('PublicationPlace')); local Place = place_check (A['Place'], A:ORIGIN('Place')); local PublisherName = A['PublisherName']; local PublisherName_origin = A:ORIGIN('PublisherName'); if utilities.is_set (PublisherName) then local i = 0; PublisherName, i = utilities.strip_apostrophe_markup (PublisherName); -- strip apostrophe markup so that metadata isn't contaminated; publisher is never italicized if i then -- non-zero when markup was stripped so emit an error message utilities.set_message ('err_apostrophe_markup', {PublisherName_origin}); end end local Newsgroup = A['Newsgroup']; -- TODO: strip apostrophe markup? local Newsgroup_origin = A:ORIGIN('Newsgroup'); if 'newsgroup' == config.CitationClass then if utilities.is_set (PublisherName) then -- general use parameter |publisher= not allowed in cite newsgroup utilities.set_message ('err_parameter_ignored', {PublisherName_origin}); end PublisherName = nil; -- ensure that this parameter is unset for the time being; will be used again after COinS end local URL = A['URL']; -- TODO: better way to do this for URL, ChapterURL, and MapURL? local UrlAccess = is_valid_parameter_value (A['UrlAccess'], A:ORIGIN('UrlAccess'), cfg.keywords_lists['url-access'], nil); if not utilities.is_set (URL) and utilities.is_set (UrlAccess) then UrlAccess = nil; utilities.set_message ('err_param_access_requires_param', 'url'); end local ChapterURL = A['ChapterURL']; local ChapterUrlAccess = is_valid_parameter_value (A['ChapterUrlAccess'], A:ORIGIN('ChapterUrlAccess'), cfg.keywords_lists['url-access'], nil); if not utilities.is_set (ChapterURL) and utilities.is_set (ChapterUrlAccess) then ChapterUrlAccess = nil; utilities.set_message ('err_param_access_requires_param', {A:ORIGIN('ChapterUrlAccess'):gsub ('%-access', '')}); end local MapUrlAccess = is_valid_parameter_value (A['MapUrlAccess'], A:ORIGIN('MapUrlAccess'), cfg.keywords_lists['url-access'], nil); if not utilities.is_set (A['MapURL']) and utilities.is_set (MapUrlAccess) then MapUrlAccess = nil; utilities.set_message ('err_param_access_requires_param', {'map-url'}); end local this_page = mw.title.getCurrentTitle(); -- also used for COinS and for language local no_tracking_cats = is_valid_parameter_value (A['NoTracking'], A:ORIGIN('NoTracking'), cfg.keywords_lists['yes_true_y'], nil); -- check this page to see if it is in one of the namespaces that cs1 is not supposed to add to the error categories if not utilities.is_set (no_tracking_cats) then -- ignore if we are already not going to categorize this page if cfg.uncategorized_namespaces[this_page.namespace] then -- is this page's namespace id one of the uncategorized namespace ids? no_tracking_cats = "true"; -- set no_tracking_cats end for _, v in ipairs (cfg.uncategorized_subpages) do -- cycle through page name patterns if this_page.text:match (v) then -- test page name against each pattern no_tracking_cats = "true"; -- set no_tracking_cats break; -- bail out if one is found end end end -- check for extra |page=, |pages= or |at= parameters. (also sheet and sheets while we're at it) utilities.select_one (args, {'page', 'p', 'pp', 'pages', 'at', 'sheet', 'sheets'}, 'err_redundant_parameters'); -- this is a dummy call simply to get the error message and category local coins_pages; Page, Pages, At, coins_pages = insource_loc_get (Page, A:ORIGIN('Page'), Pages, A:ORIGIN('Pages'), At); local NoPP = is_valid_parameter_value (A['NoPP'], A:ORIGIN('NoPP'), cfg.keywords_lists['yes_true_y'], nil); if utilities.is_set (PublicationPlace) and utilities.is_set (Place) then -- both |publication-place= and |place= (|location=) allowed if different utilities.add_prop_cat ('location-test'); -- add property cat to evaluate how often PublicationPlace and Place are used together if PublicationPlace == Place then Place = ''; -- unset; don't need both if they are the same end elseif not utilities.is_set (PublicationPlace) and utilities.is_set (Place) then -- when only |place= (|location=) is set ... PublicationPlace = Place; -- promote |place= (|location=) to |publication-place end if PublicationPlace == Place then Place = ''; end -- don't need both if they are the same local URL_origin = A:ORIGIN('URL'); -- get name of parameter that holds URL local ChapterURL_origin = A:ORIGIN('ChapterURL'); -- get name of parameter that holds ChapterURL local ScriptChapter = A['ScriptChapter']; local ScriptChapter_origin = A:ORIGIN ('ScriptChapter'); local Format = A['Format']; local ChapterFormat = A['ChapterFormat']; local TransChapter = A['TransChapter']; local TransChapter_origin = A:ORIGIN ('TransChapter'); local TransTitle = A['TransTitle']; local ScriptTitle = A['ScriptTitle']; --[[ Parameter remapping for cite encyclopedia: When the citation has these parameters: |encyclopedia= and |title= then map |title= to |article= and |encyclopedia= to |title= |encyclopedia= and |article= then map |encyclopedia= to |title= |trans-title= maps to |trans-chapter= when |title= is re-mapped |url= maps to |chapter-url= when |title= is remapped All other combinations of |encyclopedia=, |title=, and |article= are not modified ]] local Encyclopedia = A['Encyclopedia']; -- used as a flag by this module and by ~/COinS if utilities.is_set (Encyclopedia) then -- emit error message when Encyclopedia set but template is other than {{cite encyclopedia}} or {{citation}} if 'encyclopaedia' ~= config.CitationClass and 'citation' ~= config.CitationClass then utilities.set_message ('err_parameter_ignored', {A:ORIGIN ('Encyclopedia')}); Encyclopedia = nil; -- unset because not supported by this template end end if ('encyclopaedia' == config.CitationClass) or ('citation' == config.CitationClass and utilities.is_set (Encyclopedia)) then if utilities.is_set (Periodical) and utilities.is_set (Encyclopedia) then -- when both set emit an error TODO: make a function for this and similar? utilities.set_message ('err_redundant_parameters', {utilities.wrap_style ('parameter', A:ORIGIN ('Encyclopedia')) .. cfg.presentation['sep_list_pair'] .. utilities.wrap_style ('parameter', Periodical_origin)}); end if utilities.is_set (Encyclopedia) then Periodical = Encyclopedia; -- error or no, set Periodical to Encyclopedia; allow periodical without encyclopedia Periodical_origin = A:ORIGIN ('Encyclopedia'); end if utilities.is_set (Periodical) then -- Periodical is set when |encyclopedia= is set if utilities.is_set (Title) or utilities.is_set (ScriptTitle) then if not utilities.is_set (Chapter) then Chapter = Title; -- |encyclopedia= and |title= are set so map |title= to |article= and |encyclopedia= to |title= ScriptChapter = ScriptTitle; ScriptChapter_origin = A:ORIGIN('ScriptTitle') TransChapter = TransTitle; ChapterURL = URL; ChapterURL_origin = URL_origin; ChapterUrlAccess = UrlAccess; if not utilities.is_set (ChapterURL) and utilities.is_set (TitleLink) then Chapter = utilities.make_wikilink (TitleLink, Chapter); end Title = Periodical; ChapterFormat = Format; Periodical = ''; -- redundant so unset TransTitle = ''; URL = ''; Format = ''; TitleLink = ''; ScriptTitle = ''; end elseif utilities.is_set (Chapter) or utilities.is_set (ScriptChapter) then -- |title= not set Title = Periodical; -- |encyclopedia= set and |article= set so map |encyclopedia= to |title= Periodical = ''; -- redundant so unset end end end -- special case for cite techreport. local ID = A['ID']; if (config.CitationClass == "techreport") then -- special case for cite techreport if utilities.is_set (A['Number']) then -- cite techreport uses 'number', which other citations alias to 'issue' if not utilities.is_set (ID) then -- can we use ID for the "number"? ID = A['Number']; -- yes, use it else -- ID has a value so emit error message utilities.set_message ('err_redundant_parameters', {utilities.wrap_style ('parameter', 'id') .. cfg.presentation['sep_list_pair'] .. utilities.wrap_style ('parameter', 'number')}); end end end -- Account for the oddity that is {{cite conference}}, before generation of COinS data. local ChapterLink -- = A['ChapterLink']; -- deprecated as a parameter but still used internally by cite episode local Conference = A['Conference']; local BookTitle = A['BookTitle']; local TransTitle_origin = A:ORIGIN ('TransTitle'); if 'conference' == config.CitationClass then if utilities.is_set (BookTitle) then Chapter = Title; Chapter_origin = 'title'; -- ChapterLink = TitleLink; -- |chapter-link= is deprecated ChapterURL = URL; ChapterUrlAccess = UrlAccess; ChapterURL_origin = URL_origin; URL_origin = ''; ChapterFormat = Format; TransChapter = TransTitle; TransChapter_origin = TransTitle_origin; Title = BookTitle; Format = ''; -- TitleLink = ''; TransTitle = ''; URL = ''; end elseif 'speech' ~= config.CitationClass then Conference = ''; -- not cite conference or cite speech so make sure this is empty string end -- CS1/2 mode local Mode = is_valid_parameter_value (A['Mode'], A:ORIGIN('Mode'), cfg.keywords_lists['mode'], ''); -- separator character and postscript local sepc, PostScript = set_style (Mode:lower(), A['PostScript'], config.CitationClass); -- controls capitalization of certain static text local use_lowercase = ( sepc == ',' ); -- cite map oddities local Cartography = ""; local Scale = ""; local Sheet = A['Sheet'] or ''; local Sheets = A['Sheets'] or ''; if config.CitationClass == "map" then if utilities.is_set (Chapter) then --TODO: make a function for this and similar? utilities.set_message ('err_redundant_parameters', {utilities.wrap_style ('parameter', 'map') .. cfg.presentation['sep_list_pair'] .. utilities.wrap_style ('parameter', Chapter_origin)}); -- add error message end Chapter = A['Map']; Chapter_origin = A:ORIGIN('Map'); ChapterURL = A['MapURL']; ChapterURL_origin = A:ORIGIN('MapURL'); TransChapter = A['TransMap']; ScriptChapter = A['ScriptMap'] ScriptChapter_origin = A:ORIGIN('ScriptMap') ChapterUrlAccess = MapUrlAccess; ChapterFormat = A['MapFormat']; Cartography = A['Cartography']; if utilities.is_set ( Cartography ) then Cartography = sepc .. " " .. wrap_msg ('cartography', Cartography, use_lowercase); end Scale = A['Scale']; if utilities.is_set ( Scale ) then Scale = sepc .. " " .. Scale; end end -- Account for the oddities that are {{cite episode}} and {{cite serial}}, before generation of COinS data. local Series = A['Series']; if 'episode' == config.CitationClass or 'serial' == config.CitationClass then local SeriesLink = A['SeriesLink']; SeriesLink = link_title_ok (SeriesLink, A:ORIGIN ('SeriesLink'), Series, 'series'); -- check for wiki-markup in |series-link= or wiki-markup in |series= when |series-link= is set local Network = A['Network']; local Station = A['Station']; local s, n = {}, {}; -- do common parameters first if utilities.is_set (Network) then table.insert(n, Network); end if utilities.is_set (Station) then table.insert(n, Station); end ID = table.concat(n, sepc .. ' '); if 'episode' == config.CitationClass then -- handle the oddities that are strictly {{cite episode}} local Season = A['Season']; local SeriesNumber = A['SeriesNumber']; if utilities.is_set (Season) and utilities.is_set (SeriesNumber) then -- these are mutually exclusive so if both are set TODO: make a function for this and similar? utilities.set_message ('err_redundant_parameters', {utilities.wrap_style ('parameter', 'season') .. cfg.presentation['sep_list_pair'] .. utilities.wrap_style ('parameter', 'seriesno')}); -- add error message SeriesNumber = ''; -- unset; prefer |season= over |seriesno= end -- assemble a table of parts concatenated later into Series if utilities.is_set (Season) then table.insert(s, wrap_msg ('season', Season, use_lowercase)); end if utilities.is_set (SeriesNumber) then table.insert(s, wrap_msg ('seriesnum', SeriesNumber, use_lowercase)); end if utilities.is_set (Issue) then table.insert(s, wrap_msg ('episode', Issue, use_lowercase)); end Issue = ''; -- unset because this is not a unique parameter Chapter = Title; -- promote title parameters to chapter ScriptChapter = ScriptTitle; ScriptChapter_origin = A:ORIGIN('ScriptTitle'); ChapterLink = TitleLink; -- alias |episode-link= TransChapter = TransTitle; ChapterURL = URL; ChapterUrlAccess = UrlAccess; ChapterURL_origin = URL_origin; ChapterFormat = Format; Title = Series; -- promote series to title TitleLink = SeriesLink; Series = table.concat(s, sepc .. ' '); -- this is concatenation of season, seriesno, episode number if utilities.is_set (ChapterLink) and not utilities.is_set (ChapterURL) then -- link but not URL Chapter = utilities.make_wikilink (ChapterLink, Chapter); elseif utilities.is_set (ChapterLink) and utilities.is_set (ChapterURL) then -- if both are set, URL links episode; Series = utilities.make_wikilink (ChapterLink, Series); end URL = ''; -- unset TransTitle = ''; ScriptTitle = ''; Format = ''; else -- now oddities that are cite serial Issue = ''; -- unset because this parameter no longer supported by the citation/core version of cite serial Chapter = A['Episode']; -- TODO: make |episode= available to cite episode someday? if utilities.is_set (Series) and utilities.is_set (SeriesLink) then Series = utilities.make_wikilink (SeriesLink, Series); end Series = utilities.wrap_style ('italic-title', Series); -- series is italicized end end -- end of {{cite episode}} stuff -- handle type parameter for those CS1 citations that have default values local TitleType = A['TitleType']; local Degree = A['Degree']; if utilities.in_array (config.CitationClass, {'AV-media-notes', 'interview', 'mailinglist', 'map', 'podcast', 'pressrelease', 'report', 'speech', 'techreport', 'thesis'}) then TitleType = set_titletype (config.CitationClass, TitleType); if utilities.is_set (Degree) and "Thesis" == TitleType then -- special case for cite thesis TitleType = Degree .. ' ' .. cfg.title_types ['thesis']:lower(); end end if utilities.is_set (TitleType) then -- if type parameter is specified TitleType = utilities.substitute ( cfg.messages['type'], TitleType); -- display it in parentheses -- TODO: Hack on TitleType to fix bunched parentheses problem end -- legacy: promote PublicationDate to Date if neither Date nor Year are set. local Date = A['Date']; local Date_origin; -- to hold the name of parameter promoted to Date; required for date error messaging local PublicationDate = A['PublicationDate']; local Year = A['Year']; if not utilities.is_set (Date) then Date = Year; -- promote Year to Date Year = nil; -- make nil so Year as empty string isn't used for CITEREF if not utilities.is_set (Date) and utilities.is_set (PublicationDate) then -- use PublicationDate when |date= and |year= are not set Date = PublicationDate; -- promote PublicationDate to Date PublicationDate = ''; -- unset, no longer needed Date_origin = A:ORIGIN('PublicationDate'); -- save the name of the promoted parameter else Date_origin = A:ORIGIN('Year'); -- save the name of the promoted parameter end else Date_origin = A:ORIGIN('Date'); -- not a promotion; name required for error messaging end if PublicationDate == Date then PublicationDate = ''; end -- if PublicationDate is same as Date, don't display in rendered citation --[[ Go test all of the date-holding parameters for valid MOS:DATE format and make sure that dates are real dates. This must be done before we do COinS because here is where we get the date used in the metadata. Date validation supporting code is in Module:Citation/CS1/Date_validation ]] local DF = is_valid_parameter_value (A['DF'], A:ORIGIN('DF'), cfg.keywords_lists['df'], ''); if not utilities.is_set (DF) then DF = cfg.global_df; -- local |df= if present overrides global df set by {{use xxx date}} template end local ArchiveURL; local ArchiveDate; local ArchiveFormat = A['ArchiveFormat']; ArchiveURL, ArchiveDate = archive_url_check (A['ArchiveURL'], A['ArchiveDate']) ArchiveFormat = style_format (ArchiveFormat, ArchiveURL, 'archive-format', 'archive-url'); ArchiveURL, ArchiveDate = is_unique_archive_url (ArchiveURL, URL, ChapterURL, A:ORIGIN('ArchiveURL'), ArchiveDate); -- add error message when URL or ChapterURL == ArchiveURL local AccessDate = A['AccessDate']; local LayDate = A['LayDate']; local COinS_date = {}; -- holds date info extracted from |date= for the COinS metadata by Module:Date verification local DoiBroken = A['DoiBroken']; local Embargo = A['Embargo']; local anchor_year; -- used in the CITEREF identifier do -- create defined block to contain local variables error_message, date_parameters_list, mismatch local error_message = ''; -- AirDate has been promoted to Date so not necessary to check it local date_parameters_list = { ['access-date'] = {val = AccessDate, name = A:ORIGIN ('AccessDate')}, ['archive-date'] = {val = ArchiveDate, name = A:ORIGIN ('ArchiveDate')}, ['date'] = {val = Date, name = Date_origin}, ['doi-broken-date'] = {val = DoiBroken, name = A:ORIGIN ('DoiBroken')}, ['pmc-embargo-date'] = {val = Embargo, name = A:ORIGIN ('Embargo')}, ['lay-date'] = {val = LayDate, name = A:ORIGIN ('LayDate')}, ['publication-date'] = {val = PublicationDate, name = A:ORIGIN ('PublicationDate')}, ['year'] = {val = Year, name = A:ORIGIN ('Year')}, }; local error_list = {}; anchor_year, Embargo = validation.dates(date_parameters_list, COinS_date, error_list); -- start temporary Julian / Gregorian calendar uncertainty categorization if COinS_date.inter_cal_cat then utilities.add_prop_cat ('jul-greg-uncertainty'); end -- end temporary Julian / Gregorian calendar uncertainty categorization if utilities.is_set (Year) and utilities.is_set (Date) then -- both |date= and |year= not normally needed; validation.year_date_check (Year, A:ORIGIN ('Year'), Date, A:ORIGIN ('Date'), error_list); end if 0 == #error_list then -- error free dates only; 0 when error_list is empty local modified = false; -- flag if utilities.is_set (DF) then -- if we need to reformat dates modified = validation.reformat_dates (date_parameters_list, DF); -- reformat to DF format, use long month names if appropriate end if true == validation.date_hyphen_to_dash (date_parameters_list) then -- convert hyphens to dashes where appropriate modified = true; utilities.set_message ('maint_date_format'); -- hyphens were converted so add maint category end -- for those wikis that can and want to have English date names translated to the local language; not supported at en.wiki if cfg.date_name_auto_xlate_enable and validation.date_name_xlate (date_parameters_list, cfg.date_digit_auto_xlate_enable ) then utilities.set_message ('maint_date_auto_xlated'); -- add maint cat modified = true; end if modified then -- if the date_parameters_list values were modified AccessDate = date_parameters_list['access-date'].val; -- overwrite date holding parameters with modified values ArchiveDate = date_parameters_list['archive-date'].val; Date = date_parameters_list['date'].val; DoiBroken = date_parameters_list['doi-broken-date'].val; LayDate = date_parameters_list['lay-date'].val; PublicationDate = date_parameters_list['publication-date'].val; end else utilities.set_message ('err_bad_date', {utilities.make_sep_list (#error_list, error_list)}); -- add this error message end end -- end of do local ID_list = {}; -- sequence table of rendered identifiers local ID_list_coins = {}; -- table of identifiers and their values from args; key is same as cfg.id_handlers's key local Class = A['Class']; -- arxiv class identifier local ID_support = { {A['ASINTLD'], 'ASIN', 'err_asintld_missing_asin', A:ORIGIN ('ASINTLD')}, {DoiBroken, 'DOI', 'err_doibroken_missing_doi', A:ORIGIN ('DoiBroken')}, {Embargo, 'PMC', 'err_embargo_missing_pmc', A:ORIGIN ('Embargo')}, } ID_list, ID_list_coins = identifiers.identifier_lists_get (args, {DoiBroken = DoiBroken, ASINTLD = A['ASINTLD'], Embargo = Embargo, Class = Class}, ID_support); -- Account for the oddities that are {{cite arxiv}}, {{cite biorxiv}}, {{cite citeseerx}}, {{cite ssrn}}, before generation of COinS data. if utilities.in_array (config.CitationClass, whitelist.preprint_template_list) then -- |arxiv= or |eprint= required for cite arxiv; |biorxiv=, |citeseerx=, |ssrn= required for their templates if not (args[cfg.id_handlers[config.CitationClass:upper()].parameters[1]] or -- can't use ID_list_coins k/v table here because invalid parameters omitted args[cfg.id_handlers[config.CitationClass:upper()].parameters[2]]) then -- which causes unexpected parameter missing error message utilities.set_message ('err_' .. config.CitationClass .. '_missing'); -- add error message end Periodical = ({['arxiv'] = 'arXiv', ['biorxiv'] = 'bioRxiv', ['citeseerx'] = 'CiteSeerX', ['ssrn'] = 'Social Science Research Network'})[config.CitationClass]; end -- Link the title of the work if no |url= was provided, but we have a |pmc= or a |doi= with |doi-access=free if config.CitationClass == "journal" and not utilities.is_set (URL) and not utilities.is_set (TitleLink) and not utilities.in_array (cfg.keywords_xlate[Title], {'off', 'none'}) then -- TODO: remove 'none' once existing citations have been switched to 'off', so 'none' can be used as token for "no title" instead if 'none' ~= cfg.keywords_xlate[auto_select] then -- if auto-linking not disabled if identifiers.auto_link_urls[auto_select] then -- manual selection URL = identifiers.auto_link_urls[auto_select]; -- set URL to be the same as identifier's external link URL_origin = cfg.id_handlers[auto_select:upper()].parameters[1]; -- set URL_origin to parameter name for use in error message if citation is missing a |title= elseif identifiers.auto_link_urls['pmc'] then -- auto-select PMC URL = identifiers.auto_link_urls['pmc']; -- set URL to be the same as the PMC external link if not embargoed URL_origin = cfg.id_handlers['PMC'].parameters[1]; -- set URL_origin to parameter name for use in error message if citation is missing a |title= elseif identifiers.auto_link_urls['doi'] then -- auto-select DOI URL = identifiers.auto_link_urls['doi']; URL_origin = cfg.id_handlers['DOI'].parameters[1]; end end if utilities.is_set (URL) then -- set when using an identifier-created URL if utilities.is_set (AccessDate) then -- |access-date= requires |url=; identifier-created URL is not |url= utilities.set_message ('err_accessdate_missing_url'); -- add an error message AccessDate = ''; -- unset end if utilities.is_set (ArchiveURL) then -- |archive-url= requires |url=; identifier-created URL is not |url= utilities.set_message ('err_archive_missing_url'); -- add an error message ArchiveURL = ''; -- unset end end end -- At this point fields may be nil if they weren't specified in the template use. We can use that fact. -- Test if citation has no title if not utilities.is_set (Title) and not utilities.is_set (TransTitle) and not utilities.is_set (ScriptTitle) then -- has special case for cite episode utilities.set_message ('err_citation_missing_title', {'episode' == config.CitationClass and 'series' or 'title'}); end if utilities.in_array (cfg.keywords_xlate[Title], {'off', 'none'}) and utilities.in_array (config.CitationClass, {'journal', 'citation'}) and (utilities.is_set (Periodical) or utilities.is_set (ScriptPeriodical)) and ('journal' == Periodical_origin or 'script-journal' == ScriptPeriodical_origin) then -- special case for journal cites Title = ''; -- set title to empty string utilities.set_message ('maint_untitled'); -- add maint cat end -- COinS metadata (see <http://ocoins.info/>) for automated parsing of citation information. -- handle the oddity that is cite encyclopedia and {{citation |encyclopedia=something}}. Here we presume that -- when Periodical, Title, and Chapter are all set, then Periodical is the book (encyclopedia) title, Title -- is the article title, and Chapter is a section within the article. So, we remap local coins_chapter = Chapter; -- default assuming that remapping not required local coins_title = Title; -- et tu if 'encyclopaedia' == config.CitationClass or ('citation' == config.CitationClass and utilities.is_set (Encyclopedia)) then if utilities.is_set (Chapter) and utilities.is_set (Title) and utilities.is_set (Periodical) then -- if all are used then coins_chapter = Title; -- remap coins_title = Periodical; end end local coins_author = a; -- default for coins rft.au if 0 < #c then -- but if contributor list coins_author = c; -- use that instead end -- this is the function call to COinS() local OCinSoutput = metadata.COinS({ ['Periodical'] = utilities.strip_apostrophe_markup (Periodical), -- no markup in the metadata ['Encyclopedia'] = Encyclopedia, -- just a flag; content ignored by ~/COinS ['Chapter'] = metadata.make_coins_title (coins_chapter, ScriptChapter), -- Chapter and ScriptChapter stripped of bold / italic / accept-as-written markup ['Degree'] = Degree; -- cite thesis only ['Title'] = metadata.make_coins_title (coins_title, ScriptTitle), -- Title and ScriptTitle stripped of bold / italic / accept-as-written markup ['PublicationPlace'] = PublicationPlace, ['Date'] = COinS_date.rftdate, -- COinS_date has correctly formatted date if Date is valid; ['Season'] = COinS_date.rftssn, ['Quarter'] = COinS_date.rftquarter, ['Chron'] = COinS_date.rftchron or (not COinS_date.rftdate and Date) or '', -- chron but if not set and invalid date format use Date; keep this last bit? ['Series'] = Series, ['Volume'] = Volume, ['Issue'] = Issue, ['ArticleNumber'] = ArticleNumber, ['Pages'] = coins_pages or metadata.get_coins_pages (first_set ({Sheet, Sheets, Page, Pages, At, QuotePage, QuotePages}, 7)), -- pages stripped of external links ['Edition'] = Edition, ['PublisherName'] = PublisherName or Newsgroup, -- any apostrophe markup already removed from PublisherName ['URL'] = first_set ({ChapterURL, URL}, 2), ['Authors'] = coins_author, ['ID_list'] = ID_list_coins, ['RawPage'] = this_page.prefixedText, }, config.CitationClass); -- Account for the oddities that are {{cite arxiv}}, {{cite biorxiv}}, {{cite citeseerx}}, and {{cite ssrn}} AFTER generation of COinS data. if utilities.in_array (config.CitationClass, whitelist.preprint_template_list) then -- we have set rft.jtitle in COinS to arXiv, bioRxiv, CiteSeerX, or ssrn now unset so it isn't displayed Periodical = ''; -- periodical not allowed in these templates; if article has been published, use cite journal end -- special case for cite newsgroup. Do this after COinS because we are modifying Publishername to include some static text if 'newsgroup' == config.CitationClass and utilities.is_set (Newsgroup) then PublisherName = utilities.substitute (cfg.messages['newsgroup'], external_link( 'news:' .. Newsgroup, Newsgroup, Newsgroup_origin, nil )); end local Editors; local EditorCount; -- used only for choosing {ed.) or (eds.) annotation at end of editor name-list local Contributors; -- assembled contributors name list local contributor_etal; local Translators; -- assembled translators name list local translator_etal; local t = {}; -- translators list from |translator-lastn= / translator-firstn= pairs t = extract_names (args, 'TranslatorList'); -- fetch translator list from |translatorn= / |translator-lastn=, -firstn=, -linkn=, -maskn= local Interviewers; local interviewers_list = {}; interviewers_list = extract_names (args, 'InterviewerList'); -- process preferred interviewers parameters local interviewer_etal; -- Now perform various field substitutions. -- We also add leading spaces and surrounding markup and punctuation to the -- various parts of the citation, but only when they are non-nil. do local last_first_list; local control = { format = NameListStyle, -- empty string or 'vanc' maximum = nil, -- as if display-authors or display-editors not set mode = Mode }; do -- do editor name list first because the now unsupported coauthors used to modify control table control.maximum , editor_etal = get_display_names (A['DisplayEditors'], #e, 'editors', editor_etal, A:ORIGIN ('DisplayEditors')); Editors, EditorCount = list_people (control, e, editor_etal); if 1 == EditorCount and (true == editor_etal or 1 < #e) then -- only one editor displayed but includes etal then EditorCount = 2; -- spoof to display (eds.) annotation end end do -- now do interviewers control.maximum, interviewer_etal = get_display_names (A['DisplayInterviewers'], #interviewers_list, 'interviewers', interviewer_etal, A:ORIGIN ('DisplayInterviewers')); Interviewers = list_people (control, interviewers_list, interviewer_etal); end do -- now do translators control.maximum, translator_etal = get_display_names (A['DisplayTranslators'], #t, 'translators', translator_etal, A:ORIGIN ('DisplayTranslators')); Translators = list_people (control, t, translator_etal); end do -- now do contributors control.maximum, contributor_etal = get_display_names (A['DisplayContributors'], #c, 'contributors', contributor_etal, A:ORIGIN ('DisplayContributors')); Contributors = list_people (control, c, contributor_etal); end do -- now do authors control.maximum, author_etal = get_display_names (A['DisplayAuthors'], #a, 'authors', author_etal, A:ORIGIN ('DisplayAuthors')); last_first_list = list_people (control, a, author_etal); if utilities.is_set (Authors) then Authors, author_etal = name_has_etal (Authors, author_etal, false, 'authors'); -- find and remove variations on et al. if author_etal then Authors = Authors .. ' ' .. cfg.messages['et al']; -- add et al. to authors parameter end else Authors = last_first_list; -- either an author name list or an empty string end end -- end of do if utilities.is_set (Authors) and utilities.is_set (Collaboration) then Authors = Authors .. ' (' .. Collaboration .. ')'; -- add collaboration after et al. end end local ConferenceFormat = A['ConferenceFormat']; local ConferenceURL = A['ConferenceURL']; ConferenceFormat = style_format (ConferenceFormat, ConferenceURL, 'conference-format', 'conference-url'); Format = style_format (Format, URL, 'format', 'url'); -- special case for chapter format so no error message or cat when chapter not supported if not (utilities.in_array (config.CitationClass, {'web', 'news', 'journal', 'magazine', 'pressrelease', 'podcast', 'newsgroup', 'arxiv', 'biorxiv', 'citeseerx', 'ssrn'}) or ('citation' == config.CitationClass and (utilities.is_set (Periodical) or utilities.is_set (ScriptPeriodical)) and not utilities.is_set (Encyclopedia))) then ChapterFormat = style_format (ChapterFormat, ChapterURL, 'chapter-format', 'chapter-url'); end if not utilities.is_set (URL) then if utilities.in_array (config.CitationClass, {"web", "podcast", "mailinglist"}) or -- |url= required for cite web, cite podcast, and cite mailinglist ('citation' == config.CitationClass and ('website' == Periodical_origin or 'script-website' == ScriptPeriodical_origin)) then -- and required for {{citation}} with |website= or |script-website= utilities.set_message ('err_cite_web_url'); end -- do we have |accessdate= without either |url= or |chapter-url=? if utilities.is_set (AccessDate) and not utilities.is_set (ChapterURL) then -- ChapterURL may be set when URL is not set; utilities.set_message ('err_accessdate_missing_url'); AccessDate = ''; end end local UrlStatus = is_valid_parameter_value (A['UrlStatus'], A:ORIGIN('UrlStatus'), cfg.keywords_lists['url-status'], ''); local OriginalURL local OriginalURL_origin local OriginalFormat local OriginalAccess; UrlStatus = UrlStatus:lower(); -- used later when assembling archived text if utilities.is_set ( ArchiveURL ) then if utilities.is_set (ChapterURL) then -- if chapter-url= is set apply archive url to it OriginalURL = ChapterURL; -- save copy of source chapter's url for archive text OriginalURL_origin = ChapterURL_origin; -- name of |chapter-url= parameter for error messages OriginalFormat = ChapterFormat; -- and original |chapter-format= if 'live' ~= UrlStatus then ChapterURL = ArchiveURL -- swap-in the archive's URL ChapterURL_origin = A:ORIGIN('ArchiveURL') -- name of |archive-url= parameter for error messages ChapterFormat = ArchiveFormat or ''; -- swap in archive's format ChapterUrlAccess = nil; -- restricted access levels do not make sense for archived URLs end elseif utilities.is_set (URL) then OriginalURL = URL; -- save copy of original source URL OriginalURL_origin = URL_origin; -- name of URL parameter for error messages OriginalFormat = Format; -- and original |format= OriginalAccess = UrlAccess; if 'live' ~= UrlStatus then -- if URL set then |archive-url= applies to it URL = ArchiveURL -- swap-in the archive's URL URL_origin = A:ORIGIN('ArchiveURL') -- name of archive URL parameter for error messages Format = ArchiveFormat or ''; -- swap in archive's format UrlAccess = nil; -- restricted access levels do not make sense for archived URLs end end elseif utilities.is_set (UrlStatus) then -- if |url-status= is set when |archive-url= is not set utilities.set_message ('maint_url_status'); -- add maint cat end if utilities.in_array (config.CitationClass, {'web', 'news', 'journal', 'magazine', 'pressrelease', 'podcast', 'newsgroup', 'arxiv', 'biorxiv', 'citeseerx', 'ssrn'}) or -- if any of the 'periodical' cites except encyclopedia ('citation' == config.CitationClass and (utilities.is_set (Periodical) or utilities.is_set (ScriptPeriodical)) and not utilities.is_set (Encyclopedia)) then local chap_param; if utilities.is_set (Chapter) then -- get a parameter name from one of these chapter related meta-parameters chap_param = A:ORIGIN ('Chapter') elseif utilities.is_set (TransChapter) then chap_param = A:ORIGIN ('TransChapter') elseif utilities.is_set (ChapterURL) then chap_param = A:ORIGIN ('ChapterURL') elseif utilities.is_set (ScriptChapter) then chap_param = ScriptChapter_origin; else utilities.is_set (ChapterFormat) chap_param = A:ORIGIN ('ChapterFormat') end if utilities.is_set (chap_param) then -- if we found one utilities.set_message ('err_chapter_ignored', {chap_param}); -- add error message Chapter = ''; -- and set them to empty string to be safe with concatenation TransChapter = ''; ChapterURL = ''; ScriptChapter = ''; ChapterFormat = ''; end else -- otherwise, format chapter / article title local no_quotes = false; -- default assume that we will be quoting the chapter parameter value if utilities.is_set (Contribution) and 0 < #c then -- if this is a contribution with contributor(s) if utilities.in_array (Contribution:lower(), cfg.keywords_lists.contribution) then -- and a generic contribution title no_quotes = true; -- then render it unquoted end end Chapter = format_chapter_title (ScriptChapter, ScriptChapter_origin, Chapter, Chapter_origin, TransChapter, TransChapter_origin, ChapterURL, ChapterURL_origin, no_quotes, ChapterUrlAccess); -- Contribution is also in Chapter if utilities.is_set (Chapter) then Chapter = Chapter .. ChapterFormat ; if 'map' == config.CitationClass and utilities.is_set (TitleType) then Chapter = Chapter .. ' ' .. TitleType; -- map annotation here; not after title end Chapter = Chapter .. sepc .. ' '; elseif utilities.is_set (ChapterFormat) then -- |chapter= not set but |chapter-format= is so ... Chapter = ChapterFormat .. sepc .. ' '; -- ... ChapterFormat has error message, we want to see it end end -- Format main title local plain_title = false; local accept_title; Title, accept_title = utilities.has_accept_as_written (Title, true); -- remove accept-this-as-written markup when it wraps all of <Title> if accept_title and ('' == Title) then -- only support forced empty for now "(())" Title = cfg.messages['notitle']; -- replace by predefined "No title" message -- TODO: utilities.set_message ( 'err_redundant_parameters', ...); -- issue proper error message instead of muting ScriptTitle = ''; -- just mute for now TransTitle = ''; -- just mute for now plain_title = true; -- suppress text decoration for descriptive title utilities.set_message ('maint_untitled'); -- add maint cat end if not accept_title then -- <Title> not wrapped in accept-as-written markup if '...' == Title:sub (-3) then -- if ellipsis is the last three characters of |title= Title = Title:gsub ('(%.%.%.)%.+$', '%1'); -- limit the number of dots to three elseif not mw.ustring.find (Title, '%.%s*%a%.$') and -- end of title is not a 'dot-(optional space-)letter-dot' initialism ... not mw.ustring.find (Title, '%s+%a%.$') then -- ...and not a 'space-letter-dot' initial (''Allium canadense'' L.) Title = mw.ustring.gsub(Title, '%' .. sepc .. '$', ''); -- remove any trailing separator character; sepc and ms.ustring() here for languages that use multibyte separator characters end if utilities.is_set (ArchiveURL) and is_archived_copy (Title) then utilities.set_message ('maint_archived_copy'); -- add maintenance category before we modify the content of Title end if is_generic ('generic_titles', Title) then utilities.set_message ('err_generic_title'); -- set an error message end end if (not plain_title) and (utilities.in_array (config.CitationClass, {'web', 'news', 'journal', 'magazine', 'pressrelease', 'podcast', 'newsgroup', 'mailinglist', 'interview', 'arxiv', 'biorxiv', 'citeseerx', 'ssrn'}) or ('citation' == config.CitationClass and (utilities.is_set (Periodical) or utilities.is_set (ScriptPeriodical)) and not utilities.is_set (Encyclopedia)) or ('map' == config.CitationClass and (utilities.is_set (Periodical) or utilities.is_set (ScriptPeriodical)))) then -- special case for cite map when the map is in a periodical treat as an article Title = kern_quotes (Title); -- if necessary, separate title's leading and trailing quote marks from module provided quote marks Title = utilities.wrap_style ('quoted-title', Title); Title = script_concatenate (Title, ScriptTitle, 'script-title'); -- <bdi> tags, lang attribute, categorization, etc.; must be done after title is wrapped TransTitle = utilities.wrap_style ('trans-quoted-title', TransTitle ); elseif plain_title or ('report' == config.CitationClass) then -- no styling for cite report and descriptive titles (otherwise same as above) Title = script_concatenate (Title, ScriptTitle, 'script-title'); -- <bdi> tags, lang attribute, categorization, etc.; must be done after title is wrapped TransTitle = utilities.wrap_style ('trans-quoted-title', TransTitle ); -- for cite report, use this form for trans-title else Title = utilities.wrap_style ('italic-title', Title); Title = script_concatenate (Title, ScriptTitle, 'script-title'); -- <bdi> tags, lang attribute, categorization, etc.; must be done after title is wrapped TransTitle = utilities.wrap_style ('trans-italic-title', TransTitle); end if utilities.is_set (TransTitle) then if utilities.is_set (Title) then TransTitle = " " .. TransTitle; else utilities.set_message ('err_trans_missing_title', {'title'}); end end if utilities.is_set (Title) then -- TODO: is this the right place to be making Wikisource URLs? if utilities.is_set (TitleLink) and utilities.is_set (URL) then utilities.set_message ('err_wikilink_in_url'); -- set an error message because we can't have both TitleLink = ''; -- unset end if not utilities.is_set (TitleLink) and utilities.is_set (URL) then Title = external_link (URL, Title, URL_origin, UrlAccess) .. TransTitle .. Format; URL = ''; -- unset these because no longer needed Format = ""; elseif utilities.is_set (TitleLink) and not utilities.is_set (URL) then local ws_url; ws_url = wikisource_url_make (TitleLink); -- ignore ws_label return; not used here if ws_url then Title = external_link (ws_url, Title .. '&nbsp;', 'ws link in title-link'); -- space char after Title to move icon away from italic text; TODO: a better way to do this? Title = utilities.substitute (cfg.presentation['interwiki-icon'], {cfg.presentation['class-wikisource'], TitleLink, Title}); Title = Title .. TransTitle; else Title = utilities.make_wikilink (TitleLink, Title) .. TransTitle; end else local ws_url, ws_label, L; -- Title has italic or quote markup by the time we get here which causes is_wikilink() to return 0 (not a wikilink) ws_url, ws_label, L = wikisource_url_make (Title:gsub('^[\'"]*(.-)[\'"]*$', '%1')); -- make ws URL from |title= interwiki link (strip italic or quote markup); link portion L becomes tooltip label if ws_url then Title = Title:gsub ('%b[]', ws_label); -- replace interwiki link with ws_label to retain markup Title = external_link (ws_url, Title .. '&nbsp;', 'ws link in title'); -- space char after Title to move icon away from italic text; TODO: a better way to do this? Title = utilities.substitute (cfg.presentation['interwiki-icon'], {cfg.presentation['class-wikisource'], L, Title}); Title = Title .. TransTitle; else Title = Title .. TransTitle; end end else Title = TransTitle; end if utilities.is_set (Place) then Place = " " .. wrap_msg ('written', Place, use_lowercase) .. sepc .. " "; end local ConferenceURL_origin = A:ORIGIN('ConferenceURL'); -- get name of parameter that holds ConferenceURL if utilities.is_set (Conference) then if utilities.is_set (ConferenceURL) then Conference = external_link( ConferenceURL, Conference, ConferenceURL_origin, nil ); end Conference = sepc .. " " .. Conference .. ConferenceFormat; elseif utilities.is_set (ConferenceURL) then Conference = sepc .. " " .. external_link( ConferenceURL, nil, ConferenceURL_origin, nil ); end local Position = ''; if not utilities.is_set (Position) then local Minutes = A['Minutes']; local Time = A['Time']; if utilities.is_set (Minutes) then if utilities.is_set (Time) then --TODO: make a function for this and similar? utilities.set_message ('err_redundant_parameters', {utilities.wrap_style ('parameter', 'minutes') .. cfg.presentation['sep_list_pair'] .. utilities.wrap_style ('parameter', 'time')}); end Position = " " .. Minutes .. " " .. cfg.messages['minutes']; else if utilities.is_set (Time) then local TimeCaption = A['TimeCaption'] if not utilities.is_set (TimeCaption) then TimeCaption = cfg.messages['event']; if sepc ~= '.' then TimeCaption = TimeCaption:lower(); end end Position = " " .. TimeCaption .. " " .. Time; end end else Position = " " .. Position; At = ''; end Page, Pages, Sheet, Sheets = format_pages_sheets (Page, Pages, Sheet, Sheets, config.CitationClass, Periodical_origin, sepc, NoPP, use_lowercase); At = utilities.is_set (At) and (sepc .. " " .. At) or ""; Position = utilities.is_set (Position) and (sepc .. " " .. Position) or ""; if config.CitationClass == 'map' then local Sections = A['Sections']; -- Section (singular) is an alias of Chapter so set earlier local Inset = A['Inset']; if utilities.is_set ( Inset ) then Inset = sepc .. " " .. wrap_msg ('inset', Inset, use_lowercase); end if utilities.is_set ( Sections ) then Section = sepc .. " " .. wrap_msg ('sections', Sections, use_lowercase); elseif utilities.is_set ( Section ) then Section = sepc .. " " .. wrap_msg ('section', Section, use_lowercase); end At = At .. Inset .. Section; end local Others = A['Others']; if utilities.is_set (Others) and 0 == #a and 0 == #e then -- add maint cat when |others= has value and used without |author=, |editor= if config.CitationClass == "AV-media-notes" or config.CitationClass == "audio-visual" then -- special maint for AV/M which has a lot of 'false' positives right now utilities.set_message ('maint_others_avm') else utilities.set_message ('maint_others'); end end Others = utilities.is_set (Others) and (sepc .. " " .. Others) or ""; if utilities.is_set (Translators) then Others = safe_join ({sepc .. ' ', wrap_msg ('translated', Translators, use_lowercase), Others}, sepc); end if utilities.is_set (Interviewers) then Others = safe_join ({sepc .. ' ', wrap_msg ('interview', Interviewers, use_lowercase), Others}, sepc); end local TitleNote = A['TitleNote']; TitleNote = utilities.is_set (TitleNote) and (sepc .. " " .. TitleNote) or ""; if utilities.is_set (Edition) then if Edition:match ('%f[%a][Ee]d%n?%.?$') or Edition:match ('%f[%a][Ee]dition$') then -- Ed, ed, Ed., ed., Edn, edn, Edn., edn. utilities.set_message ('err_extra_text_edition'); -- add error message end Edition = " " .. wrap_msg ('edition', Edition); else Edition = ''; end Series = utilities.is_set (Series) and wrap_msg ('series', {sepc, Series}) or ""; -- not the same as SeriesNum local Agency = A['Agency']; Agency = utilities.is_set (Agency) and wrap_msg ('agency', {sepc, Agency}) or ""; Volume = format_volume_issue (Volume, Issue, ArticleNumber, config.CitationClass, Periodical_origin, sepc, use_lowercase); if utilities.is_set (AccessDate) then local retrv_text = " " .. cfg.messages['retrieved'] AccessDate = nowrap_date (AccessDate); -- wrap in nowrap span if date in appropriate format if (sepc ~= ".") then retrv_text = retrv_text:lower() end -- if mode is cs2, lower case AccessDate = utilities.substitute (retrv_text, AccessDate); -- add retrieved text AccessDate = utilities.substitute (cfg.presentation['accessdate'], {sepc, AccessDate}); -- allow editors to hide accessdates end if utilities.is_set (ID) then ID = sepc .. " " .. ID; end local Docket = A['Docket']; if "thesis" == config.CitationClass and utilities.is_set (Docket) then ID = sepc .. " Docket " .. Docket .. ID; end if "report" == config.CitationClass and utilities.is_set (Docket) then -- for cite report when |docket= is set ID = sepc .. ' ' .. Docket; -- overwrite ID even if |id= is set end if utilities.is_set (URL) then URL = " " .. external_link( URL, nil, URL_origin, UrlAccess ); end local Quote = A['Quote']; local TransQuote = A['TransQuote']; local ScriptQuote = A['ScriptQuote']; if utilities.is_set (Quote) or utilities.is_set (TransQuote) or utilities.is_set (ScriptQuote) then if utilities.is_set (Quote) then if Quote:sub(1, 1) == '"' and Quote:sub(-1, -1) == '"' then -- if first and last characters of quote are quote marks Quote = Quote:sub(2, -2); -- strip them off end end Quote = kern_quotes (Quote); -- kern if needed Quote = utilities.wrap_style ('quoted-text', Quote ); -- wrap in <q>...</q> tags if utilities.is_set (ScriptQuote) then Quote = script_concatenate (Quote, ScriptQuote, 'script-quote'); -- <bdi> tags, lang attribute, categorization, etc.; must be done after quote is wrapped end if utilities.is_set (TransQuote) then if TransQuote:sub(1, 1) == '"' and TransQuote:sub(-1, -1) == '"' then -- if first and last characters of |trans-quote are quote marks TransQuote = TransQuote:sub(2, -2); -- strip them off end Quote = Quote .. " " .. utilities.wrap_style ('trans-quoted-title', TransQuote ); end if utilities.is_set (QuotePage) or utilities.is_set (QuotePages) then -- add page prefix local quote_prefix = ''; if utilities.is_set (QuotePage) then extra_text_in_page_check (QuotePage, 'quote-page'); -- add to maint cat if |quote-page= value begins with what looks like p., pp., etc. if not NoPP then quote_prefix = utilities.substitute (cfg.messages['p-prefix'], {sepc, QuotePage}), '', '', ''; else quote_prefix = utilities.substitute (cfg.messages['nopp'], {sepc, QuotePage}), '', '', ''; end elseif utilities.is_set (QuotePages) then extra_text_in_page_check (QuotePages, 'quote-pages'); -- add to maint cat if |quote-pages= value begins with what looks like p., pp., etc. if tonumber(QuotePages) ~= nil and not NoPP then -- if only digits, assume single page quote_prefix = utilities.substitute (cfg.messages['p-prefix'], {sepc, QuotePages}), '', ''; elseif not NoPP then quote_prefix = utilities.substitute (cfg.messages['pp-prefix'], {sepc, QuotePages}), '', ''; else quote_prefix = utilities.substitute (cfg.messages['nopp'], {sepc, QuotePages}), '', ''; end end Quote = quote_prefix .. ": " .. Quote; else Quote = sepc .. " " .. Quote; end PostScript = ""; -- cs1|2 does not supply terminal punctuation when |quote= is set end -- We check length of PostScript here because it will have been nuked by -- the quote parameters. We'd otherwise emit a message even if there wasn't -- a displayed postscript. -- TODO: Should the max size (1) be configurable? -- TODO: Should we check a specific pattern? if utilities.is_set(PostScript) and mw.ustring.len(PostScript) > 1 then utilities.set_message ('maint_postscript') end local Archived; if utilities.is_set (ArchiveURL) then local arch_text; if not utilities.is_set (ArchiveDate) then utilities.set_message ('err_archive_missing_date'); ArchiveDate = ''; -- empty string for concatenation end if "live" == UrlStatus then arch_text = cfg.messages['archived']; if sepc ~= "." then arch_text = arch_text:lower() end if utilities.is_set (ArchiveDate) then Archived = sepc .. ' ' .. utilities.substitute ( cfg.messages['archived-live'], {external_link( ArchiveURL, arch_text, A:ORIGIN('ArchiveURL'), nil) .. ArchiveFormat, ArchiveDate } ); else Archived = ''; end if not utilities.is_set (OriginalURL) then utilities.set_message ('err_archive_missing_url'); Archived = ''; -- empty string for concatenation end elseif utilities.is_set (OriginalURL) then -- UrlStatus is empty, 'dead', 'unfit', 'usurped', 'bot: unknown' if utilities.in_array (UrlStatus, {'unfit', 'usurped', 'bot: unknown'}) then arch_text = cfg.messages['archived-unfit']; if sepc ~= "." then arch_text = arch_text:lower() end Archived = sepc .. ' ' .. arch_text .. ArchiveDate; -- format already styled if 'bot: unknown' == UrlStatus then utilities.set_message ('maint_bot_unknown'); -- and add a category if not already added else utilities.set_message ('maint_unfit'); -- and add a category if not already added end else -- UrlStatus is empty, 'dead' arch_text = cfg.messages['archived-dead']; if sepc ~= "." then arch_text = arch_text:lower() end if utilities.is_set (ArchiveDate) then Archived = sepc .. " " .. utilities.substitute ( arch_text, { external_link( OriginalURL, cfg.messages['original'], OriginalURL_origin, OriginalAccess ) .. OriginalFormat, ArchiveDate } ); -- format already styled else Archived = ''; -- unset for concatenation end end else -- OriginalUrl not set arch_text = cfg.messages['archived-missing']; if sepc ~= "." then arch_text = arch_text:lower() end utilities.set_message ('err_archive_missing_url'); Archived = ''; -- empty string for concatenation Archived = ''; -- empty string for concatenation end elseif utilities.is_set (ArchiveFormat) then Archived = ArchiveFormat; -- if set and ArchiveURL not set ArchiveFormat has error message else Archived = ''; end local Lay = ''; local LaySource = A['LaySource']; local LayURL = A['LayURL']; local LayFormat = A['LayFormat']; LayFormat = style_format (LayFormat, LayURL, 'lay-format', 'lay-url'); if utilities.is_set (LayURL) then if utilities.is_set (LayDate) then LayDate = " (" .. LayDate .. ")" end if utilities.is_set (LaySource) then LaySource = " &ndash; ''" .. utilities.safe_for_italics (LaySource) .. "''"; else LaySource = ""; end if sepc == '.' then Lay = sepc .. " " .. external_link( LayURL, cfg.messages['lay summary'], A:ORIGIN('LayURL'), nil ) .. LayFormat .. LaySource .. LayDate else Lay = sepc .. " " .. external_link( LayURL, cfg.messages['lay summary']:lower(), A:ORIGIN('LayURL'), nil ) .. LayFormat .. LaySource .. LayDate end elseif utilities.is_set (LayFormat) then -- Test if |lay-format= is given without giving a |lay-url= Lay = sepc .. LayFormat; -- if set and LayURL not set, then LayFormat has error message end local TranscriptURL = A['TranscriptURL'] local TranscriptFormat = A['TranscriptFormat']; TranscriptFormat = style_format (TranscriptFormat, TranscriptURL, 'transcript-format', 'transcripturl'); local Transcript = A['Transcript']; local TranscriptURL_origin = A:ORIGIN('TranscriptURL'); -- get name of parameter that holds TranscriptURL if utilities.is_set (Transcript) then if utilities.is_set (TranscriptURL) then Transcript = external_link( TranscriptURL, Transcript, TranscriptURL_origin, nil ); end Transcript = sepc .. ' ' .. Transcript .. TranscriptFormat; elseif utilities.is_set (TranscriptURL) then Transcript = external_link( TranscriptURL, nil, TranscriptURL_origin, nil ); end local Publisher; if utilities.is_set (PublicationDate) then PublicationDate = wrap_msg ('published', PublicationDate); end if utilities.is_set (PublisherName) then if utilities.is_set (PublicationPlace) then Publisher = sepc .. " " .. PublicationPlace .. ": " .. PublisherName .. PublicationDate; else Publisher = sepc .. " " .. PublisherName .. PublicationDate; end elseif utilities.is_set (PublicationPlace) then Publisher= sepc .. " " .. PublicationPlace .. PublicationDate; else Publisher = PublicationDate; end local TransPeriodical = A['TransPeriodical']; local TransPeriodical_origin = A:ORIGIN ('TransPeriodical'); -- Several of the above rely upon detecting this as nil, so do it last. if (utilities.is_set (Periodical) or utilities.is_set (ScriptPeriodical) or utilities.is_set (TransPeriodical)) then if utilities.is_set (Title) or utilities.is_set (TitleNote) then Periodical = sepc .. " " .. format_periodical (ScriptPeriodical, ScriptPeriodical_origin, Periodical, TransPeriodical, TransPeriodical_origin); else Periodical = format_periodical (ScriptPeriodical, ScriptPeriodical_origin, Periodical, TransPeriodical, TransPeriodical_origin); end end local Language = A['Language']; if utilities.is_set (Language) then Language = language_parameter (Language); -- format, categories, name from ISO639-1, etc. else Language=''; -- language not specified so make sure this is an empty string; --[[ TODO: need to extract the wrap_msg from language_parameter so that we can solve parentheses bunching problem with Format/Language/TitleType ]] end --[[ Handle the oddity that is cite speech. This code overrides whatever may be the value assigned to TitleNote (through |department=) and forces it to be " (Speech)" so that the annotation directly follows the |title= parameter value in the citation rather than the |event= parameter value (if provided). ]] if "speech" == config.CitationClass then -- cite speech only TitleNote = TitleType; -- move TitleType to TitleNote so that it renders ahead of |event= TitleType = ''; -- and unset if utilities.is_set (Periodical) then -- if Periodical, perhaps because of an included |website= or |journal= parameter if utilities.is_set (Conference) then -- and if |event= is set Conference = Conference .. sepc .. " "; -- then add appropriate punctuation to the end of the Conference variable before rendering end end end -- Piece all bits together at last. Here, all should be non-nil. -- We build things this way because it is more efficient in LUA -- not to keep reassigning to the same string variable over and over. local tcommon; local tcommon2; -- used for book cite when |contributor= is set if utilities.in_array (config.CitationClass, {"journal", "citation"}) and utilities.is_set (Periodical) then if not (utilities.is_set (Authors) or utilities.is_set (Editors)) then Others = Others:gsub ('^' .. sepc .. ' ', ''); -- when no authors and no editors, strip leading sepc and space end if utilities.is_set (Others) then Others = safe_join ({Others, sepc .. " "}, sepc) end -- add terminal punctuation & space; check for dup sepc; TODO why do we need to do this here? tcommon = safe_join( {Others, Title, TitleNote, Conference, Periodical, Format, TitleType, Series, Language, Edition, Publisher, Agency, Volume}, sepc ); elseif utilities.in_array (config.CitationClass, {"book", "citation"}) and not utilities.is_set (Periodical) then -- special cases for book cites if utilities.is_set (Contributors) then -- when we are citing foreword, preface, introduction, etc. tcommon = safe_join( {Title, TitleNote}, sepc ); -- author and other stuff will come after this and before tcommon2 tcommon2 = safe_join( {Conference, Periodical, Format, TitleType, Series, Language, Volume, Others, Edition, Publisher, Agency}, sepc ); else tcommon = safe_join( {Title, TitleNote, Conference, Periodical, Format, TitleType, Series, Language, Volume, Others, Edition, Publisher, Agency}, sepc ); end elseif 'map' == config.CitationClass then -- special cases for cite map if utilities.is_set (Chapter) then -- map in a book; TitleType is part of Chapter tcommon = safe_join( {Title, Format, Edition, Scale, Series, Language, Cartography, Others, Publisher, Volume}, sepc ); elseif utilities.is_set (Periodical) then -- map in a periodical tcommon = safe_join( {Title, TitleType, Format, Periodical, Scale, Series, Language, Cartography, Others, Publisher, Volume}, sepc ); else -- a sheet or stand-alone map tcommon = safe_join( {Title, TitleType, Format, Edition, Scale, Series, Language, Cartography, Others, Publisher}, sepc ); end elseif 'episode' == config.CitationClass then -- special case for cite episode tcommon = safe_join( {Title, TitleNote, TitleType, Series, Language, Edition, Publisher}, sepc ); else -- all other CS1 templates tcommon = safe_join( {Title, TitleNote, Conference, Periodical, Format, TitleType, Series, Language, Volume, Others, Edition, Publisher, Agency}, sepc ); end if #ID_list > 0 then ID_list = safe_join( { sepc .. " ", table.concat( ID_list, sepc .. " " ), ID }, sepc ); else ID_list = ID; end local Via = A['Via']; Via = utilities.is_set (Via) and wrap_msg ('via', Via) or ''; local idcommon; if 'audio-visual' == config.CitationClass or 'episode' == config.CitationClass then -- special case for cite AV media & cite episode position transcript idcommon = safe_join( { ID_list, URL, Archived, Transcript, AccessDate, Via, Lay, Quote }, sepc ); else idcommon = safe_join( { ID_list, URL, Archived, AccessDate, Via, Lay, Quote }, sepc ); end local text; local pgtext = Position .. Sheet .. Sheets .. Page .. Pages .. At; local OrigDate = A['OrigDate']; OrigDate = utilities.is_set (OrigDate) and wrap_msg ('origdate', OrigDate) or ''; if utilities.is_set (Date) then if utilities.is_set (Authors) or utilities.is_set (Editors) then -- date follows authors or editors when authors not set Date = " (" .. Date .. ")" .. OrigDate .. sepc .. " "; -- in parentheses else -- neither of authors and editors set if (string.sub(tcommon, -1, -1) == sepc) then -- if the last character of tcommon is sepc Date = " " .. Date .. OrigDate; -- Date does not begin with sepc else Date = sepc .. " " .. Date .. OrigDate; -- Date begins with sepc end end end if utilities.is_set (Authors) then if (not utilities.is_set (Date)) then -- when date is set it's in parentheses; no Authors termination Authors = terminate_name_list (Authors, sepc); -- when no date, terminate with 0 or 1 sepc and a space end if utilities.is_set (Editors) then local in_text = " "; local post_text = ""; if utilities.is_set (Chapter) and 0 == #c then in_text = in_text .. cfg.messages['in'] .. " " if (sepc ~= '.') then in_text = in_text:lower() -- lowercase for cs2 end end if EditorCount <= 1 then post_text = " (" .. cfg.messages['editor'] .. ")"; -- be consistent with no-author, no-date case else post_text = " (" .. cfg.messages['editors'] .. ")"; end Editors = terminate_name_list (in_text .. Editors .. post_text, sepc); -- terminate with 0 or 1 sepc and a space end if utilities.is_set (Contributors) then -- book cite and we're citing the intro, preface, etc. local by_text = sepc .. ' ' .. cfg.messages['by'] .. ' '; if (sepc ~= '.') then by_text = by_text:lower() end -- lowercase for cs2 Authors = by_text .. Authors; -- author follows title so tweak it here if utilities.is_set (Editors) and utilities.is_set (Date) then -- when Editors make sure that Authors gets terminated Authors = terminate_name_list (Authors, sepc); -- terminate with 0 or 1 sepc and a space end if (not utilities.is_set (Date)) then -- when date is set it's in parentheses; no Contributors termination Contributors = terminate_name_list (Contributors, sepc); -- terminate with 0 or 1 sepc and a space end text = safe_join( {Contributors, Date, Chapter, tcommon, Authors, Place, Editors, tcommon2, pgtext, idcommon }, sepc ); else text = safe_join( {Authors, Date, Chapter, Place, Editors, tcommon, pgtext, idcommon }, sepc ); end elseif utilities.is_set (Editors) then if utilities.is_set (Date) then if EditorCount <= 1 then Editors = Editors .. cfg.presentation['sep_name'] .. cfg.messages['editor']; else Editors = Editors .. cfg.presentation['sep_name'] .. cfg.messages['editors']; end else if EditorCount <= 1 then Editors = Editors .. " (" .. cfg.messages['editor'] .. ")" .. sepc .. " " else Editors = Editors .. " (" .. cfg.messages['editors'] .. ")" .. sepc .. " " end end text = safe_join( {Editors, Date, Chapter, Place, tcommon, pgtext, idcommon}, sepc ); else if utilities.in_array (config.CitationClass, {"journal", "citation"}) and utilities.is_set (Periodical) then text = safe_join( {Chapter, Place, tcommon, pgtext, Date, idcommon}, sepc ); else text = safe_join( {Chapter, Place, tcommon, Date, pgtext, idcommon}, sepc ); end end if utilities.is_set (PostScript) and PostScript ~= sepc then text = safe_join( {text, sepc}, sepc ); -- Deals with italics, spaces, etc. text = text:sub(1, -sepc:len() - 1); end text = safe_join( {text, PostScript}, sepc ); -- Now enclose the whole thing in a <cite> element local options_t = {}; options_t.class = cite_class_attribute_make (config.CitationClass, Mode); local Ref = is_valid_parameter_value (A['Ref'], A:ORIGIN('Ref'), cfg.keywords_lists['ref'], nil, true); -- nil when |ref=harv; A['Ref'] else if 'none' ~= cfg.keywords_xlate[(Ref and Ref:lower()) or ''] then local namelist_t = {}; -- holds selected contributor, author, editor name list local year = first_set ({Year, anchor_year}, 2); -- Year first for legacy citations and for YMD dates that require disambiguation if #c > 0 then -- if there is a contributor list namelist_t = c; -- select it elseif #a > 0 then -- or an author list namelist_t = a; elseif #e > 0 then -- or an editor list namelist_t = e; end local citeref_id; if #namelist_t > 0 then -- if there are names in namelist_t citeref_id = make_citeref_id (namelist_t, year); -- go make the CITEREF anchor if mw.uri.anchorEncode (citeref_id) == ((Ref and mw.uri.anchorEncode (Ref)) or '') then -- Ref may already be encoded (by {{sfnref}}) so citeref_id must be encoded before comparison utilities.set_message ('maint_ref_duplicates_default'); end else citeref_id = ''; -- unset end options_t.id = Ref or citeref_id; end if string.len (text:gsub('%b<>', '')) <= 2 then -- remove html and html-like tags; then get length of what remains; z.error_cats_t = {}; -- blank the categories list z.error_msgs_t = {}; -- blank the error messages list OCinSoutput = nil; -- blank the metadata string text = ''; -- blank the the citation utilities.set_message ('err_empty_citation'); -- set empty citation message and category end local render_t = {}; -- here we collect the final bits for concatenation into the rendered citation if utilities.is_set (options_t.id) then -- here we wrap the rendered citation in <cite ...>...</cite> tags table.insert (render_t, utilities.substitute (cfg.presentation['cite-id'], {mw.uri.anchorEncode(options_t.id), mw.text.nowiki(options_t.class), text})); -- when |ref= is set or when there is a namelist else table.insert (render_t, utilities.substitute (cfg.presentation['cite'], {mw.text.nowiki(options_t.class), text})); -- when |ref=none or when namelist_t empty and |ref= is missing or is empty end if OCinSoutput then -- blanked when citation is 'empty' so don't bother to add boilerplate metadata span table.insert (render_t, utilities.substitute (cfg.presentation['ocins'], OCinSoutput)); -- format and append metadata to the citation end local template_name = ('citation' == config.CitationClass) and 'citation' or 'navedi ' .. (cfg.citation_class_map_t[config.CitationClass] or config.CitationClass); local template_link = '[[Template:' .. template_name .. '|' .. template_name .. ']]'; local msg_prefix = '<code class="cs1-code">{{' .. template_link .. '}}</code>: '; if 0 ~= #z.error_msgs_t then mw.addWarning (utilities.substitute (cfg.messages.warning_msg_e, template_link)); table.insert (render_t, ' '); -- insert a space between citation and its error messages table.sort (z.error_msgs_t); -- sort the error messages list; sorting includes wrapping <span> and <code> tags; hidden-error sorts ahead of visible-error local hidden = true; -- presume that the only error messages emited by this template are hidden for _, v in ipairs (z.error_msgs_t) do -- spin through the list of error messages if v:find ('cs1-visible-error', 1, true) then -- look for the visible error class name hidden = false; -- found one; so don't hide the error message prefix break; -- and done because no need to look further end end z.error_msgs_t[1] = table.concat ({utilities.error_comment (msg_prefix, hidden), z.error_msgs_t[1]}); -- add error message prefix to first error message to prevent extraneous punctuation table.insert (render_t, table.concat (z.error_msgs_t, '; ')); -- make a big string of error messages and add it to the rendering end if 0 ~= #z.maint_cats_t then mw.addWarning (utilities.substitute (cfg.messages.warning_msg_m, template_link)); table.sort (z.maint_cats_t); -- sort the maintenance messages list local maint_msgs_t = {}; -- here we collect all of the maint messages if 0 == #z.error_msgs_t then -- if no error messages table.insert (maint_msgs_t, msg_prefix); -- insert message prefix in maint message livery end for _, v in ipairs( z.maint_cats_t ) do -- append maintenance categories table.insert (maint_msgs_t, -- assemble new maint message and add it to the maint_msgs_t table table.concat ({v, ' (', utilities.substitute (cfg.messages[':cat wikilink'], v), ')'}) ); end table.insert (render_t, utilities.substitute (cfg.presentation['hidden-maint'], table.concat (maint_msgs_t, ' '))); -- wrap the group of maint messages with proper presentation and save end if not no_tracking_cats then for _, v in ipairs (z.error_cats_t) do -- append error categories table.insert (render_t, utilities.substitute (cfg.messages['cat wikilink'], v)); end for _, v in ipairs (z.maint_cats_t) do -- append maintenance categories table.insert (render_t, utilities.substitute (cfg.messages['cat wikilink'], v)); end for _, v in ipairs (z.prop_cats_t) do -- append properties categories table.insert (render_t, utilities.substitute (cfg.messages['cat wikilink'], v)); end end return table.concat (render_t); -- make a big string and done end --[[--------------------------< V A L I D A T E >-------------------------------------------------------------- Looks for a parameter's name in one of several whitelists. Parameters in the whitelist can have three values: true - active, supported parameters false - deprecated, supported parameters nil - unsupported parameters ]] local function validate (name, cite_class, empty) local name = tostring (name); local enum_name; -- for enumerated parameters, is name with enumerator replaced with '#' local state; local function state_test (state, name) -- local function to do testing of state values if true == state then return true; end -- valid actively supported parameter if false == state then if empty then return nil; end -- empty deprecated parameters are treated as unknowns deprecated_parameter (name); -- parameter is deprecated but still supported return true; end if 'tracked' == state then local base_name = name:gsub ('%d', ''); -- strip enumerators from parameter names that have them to get the base name utilities.add_prop_cat ('tracked-param', {base_name}, base_name); -- add a properties category; <base_name> modifies <key> return true; end return nil; end if name:find ('#') then -- # is a cs1|2 reserved character so parameters with # not permitted return nil; end if utilities.in_array (cite_class, whitelist.preprint_template_list ) then -- limited parameter sets allowed for these templates state = whitelist.limited_basic_arguments[name]; if true == state_test (state, name) then return true; end state = whitelist.preprint_arguments[cite_class][name]; -- look in the parameter-list for the template identified by cite_class if true == state_test (state, name) then return true; end -- limited enumerated parameters list enum_name = name:gsub("%d+", "#" ); -- replace digit(s) with # (last25 becomes last#) (mw.ustring because non-Western 'local' digits) state = whitelist.limited_numbered_arguments[enum_name]; if true == state_test (state, name) then return true; end return false; -- not supported because not found or name is set to nil end -- end limited parameter-set templates if utilities.in_array (cite_class, whitelist.unique_param_template_list) then -- experiment for template-specific parameters for templates that accept parameters from the basic argument list state = whitelist.unique_arguments[cite_class][name]; -- look in the template-specific parameter-lists for the template identified by cite_class if true == state_test (state, name) then return true; end end -- if here, fall into general validation state = whitelist.basic_arguments[name]; -- all other templates; all normal parameters allowed if true == state_test (state, name) then return true; end -- all enumerated parameters allowed enum_name = name:gsub("%d+", "#" ); -- replace digit(s) with # (last25 becomes last#) (mw.ustring because non-Western 'local' digits) state = whitelist.numbered_arguments[enum_name]; if true == state_test (state, name) then return true; end return false; -- not supported because not found or name is set to nil end --[=[-------------------------< I N T E R _ W I K I _ C H E C K >---------------------------------------------- check <value> for inter-language interwiki-link markup. <prefix> must be a MediaWiki-recognized language code. when these values have the form (without leading colon): [[<prefix>:link|label]] return label as plain-text [[<prefix>:link]] return <prefix>:link as plain-text return value as is else ]=] local function inter_wiki_check (parameter, value) local prefix = value:match ('%[%[(%a+):'); -- get an interwiki prefix if one exists local _; if prefix and cfg.inter_wiki_map[prefix:lower()] then -- if prefix is in the map, needs preceding colon so utilities.set_message ('err_bad_paramlink', parameter); -- emit an error message _, value, _ = utilities.is_wikilink (value); -- extract label portion from wikilink end return value; end --[[--------------------------< M I S S I N G _ P I P E _ C H E C K >------------------------------------------ Look at the contents of a parameter. If the content has a string of characters and digits followed by an equal sign, compare the alphanumeric string to the list of cs1|2 parameters. If found, then the string is possibly a parameter that is missing its pipe. There are two tests made: {{cite ... |title=Title access-date=2016-03-17}} -- the first parameter has a value and whitespace separates that value from the missing pipe parameter name {{cite ... |title=access-date=2016-03-17}} -- the first parameter has no value (whitespace after the first = is trimmed by MediaWiki) cs1|2 shares some parameter names with XML/HTML attributes: class=, title=, etc. To prevent false positives XML/HTML tags are removed before the search. If a missing pipe is detected, this function adds the missing pipe maintenance category. ]] local function missing_pipe_check (parameter, value) local capture; value = value:gsub ('%b<>', ''); -- remove XML/HTML tags because attributes: class=, title=, etc. capture = value:match ('%s+(%a[%w%-]+)%s*=') or value:match ('^(%a[%w%-]+)%s*='); -- find and categorize parameters with possible missing pipes if capture and validate (capture) then -- if the capture is a valid parameter name utilities.set_message ('err_missing_pipe', parameter); end end --[[--------------------------< H A S _ E X T R A N E O U S _ P U N C T >-------------------------------------- look for extraneous terminal punctuation in most parameter values; parameters listed in skip table are not checked ]] local function has_extraneous_punc (param, value) if 'number' == type (param) then return; end param = param:gsub ('%d+', '#'); -- enumerated name-list mask params allow terminal punct; normalize if cfg.punct_skip[param] then return; -- parameter name found in the skip table so done end if value:match ('[,;:]$') then utilities.set_message ('maint_extra_punct'); -- has extraneous punctuation; add maint cat end if value:match ('^=') then -- sometimes an extraneous '=' character appears ... utilities.set_message ('maint_extra_punct'); -- has extraneous punctuation; add maint cat end end --[[--------------------------< H A S _ T W L _ U R L >-------------------------------------------------------- look for The Wikipedia Library urls in url-holding parameters. TWL urls are accessible only for readers who are active extended confirmed Wikipedia editors. This function sets an error message when such urls are discovered and when appropriate, sets the |<param>-url-access=subscription. returns nothing. looks for: '.wikipedialibrary.idm.oclc.org' ]] local function has_twl_url (url_params_t, cite_args_t) local url_error_t = {}; -- sequence of url-holding parameters that have a TWL url for param, value in pairs (url_params_t) do if value:find ('%.wikipedialibrary%.idm%.oclc%.org') then -- has the TWL base url? table.insert (url_error_t, param); -- add parameter name to the error list end end if 0 ~= #url_error_t then -- non-zero when there are errors table.sort (url_error_t); -- sor for error messaging for i, param in ipairs (url_error_t) do if cfg.url_access_map_t[param] then -- if <param> has a matching -access parameter cite_args_t[cfg.url_access_map_t[param]] = cfg.keywords_xlate.subscription; -- set |<param>-url-access=subscription end url_error_t[i] = utilities.wrap_style ('parameter', param); -- make the parameter pretty for error message end utilities.set_message ('err_param_has_twl_url', {utilities.make_sep_list (#url_error_t, url_error_t)}); -- add this error message end end --[[--------------------------< H A S _ E X T R A N E O U S _ U R L >------------------------------------------ look for extraneous url parameter values; parameters listed in skip table are not checked ]] local function has_extraneous_url (url_param_t) local url_error_t = {}; check_for_url (url_param_t, url_error_t); -- extraneous url check if 0 ~= #url_error_t then -- non-zero when there are errors table.sort (url_error_t); utilities.set_message ('err_param_has_ext_link', {utilities.make_sep_list (#url_error_t, url_error_t)}); -- add this error message end end --[[--------------------------< C I T A T I O N >-------------------------------------------------------------- This is used by templates such as {{cite book}} to create the actual citation text. ]] local function citation(frame) Frame = frame; -- save a copy in case we need to display an error message in preview mode local config = {}; -- table to store parameters from the module {{#invoke:}} for k, v in pairs( frame.args ) do -- get parameters from the {{#invoke}} frame config[k] = v; -- args[k] = v; -- crude debug support that allows us to render a citation from module {{#invoke:}}; skips parameter validation; TODO: keep? end -- i18n: set the name that your wiki uses to identify sandbox subpages from sandbox template invoke (or can be set here) local sandbox = ((config.SandboxPath and '' ~= config.SandboxPath) and config.SandboxPath) or '/peskovnik'; -- sandbox path from {{#invoke:Citation/CS1/peskovnik|citation|SandboxPath=/...}} is_sandbox = nil ~= string.find (frame:getTitle(), sandbox, 1, true); -- is this invoke the sandbox module? sandbox = is_sandbox and sandbox or ''; -- use i18n sandbox to load sandbox modules when this module is the sandox; live modules else local pframe = frame:getParent() local styles; cfg = mw.loadData ('Module:Citation/CS1/Configuration' .. sandbox); -- load sandbox versions of support modules when {{#invoke:Citation/CS1/peskovnik|...}}; live modules else whitelist = mw.loadData ('Module:Citation/CS1/Whitelist' .. sandbox); utilities = require ('Module:Citation/CS1/Utilities' .. sandbox); validation = require ('Module:Citation/CS1/Date_validation' .. sandbox); identifiers = require ('Module:Citation/CS1/Identifiers' .. sandbox); metadata = require ('Module:Citation/CS1/COinS' .. sandbox); styles = 'Module:Citation/CS1' .. sandbox .. '/styles.css'; utilities.set_selected_modules (cfg); -- so that functions in Utilities can see the selected cfg tables identifiers.set_selected_modules (cfg, utilities); -- so that functions in Identifiers can see the selected cfg tables and selected Utilities module validation.set_selected_modules (cfg, utilities); -- so that functions in Date validataion can see selected cfg tables and the selected Utilities module metadata.set_selected_modules (cfg, utilities); -- so that functions in COinS can see the selected cfg tables and selected Utilities module z = utilities.z; -- table of error and category tables in Module:Citation/CS1/Utilities is_preview_mode = not utilities.is_set (frame:preprocess ('{{REVISIONID}}')); local args = {}; -- table where we store all of the template's arguments local suggestions = {}; -- table where we store suggestions if we need to loadData them local error_text; -- used as a flag local capture; -- the single supported capture when matching unknown parameters using patterns local empty_unknowns = {}; -- sequence table to hold empty unknown params for error message listing for k, v in pairs( pframe.args ) do -- get parameters from the parent (template) frame v = mw.ustring.gsub (v, '^%s*(.-)%s*$', '%1'); -- trim leading/trailing whitespace; when v is only whitespace, becomes empty string if v ~= '' then if ('string' == type (k)) then k = mw.ustring.gsub (k, '%d', cfg.date_names.local_digits); -- for enumerated parameters, translate 'local' digits to Western 0-9 end if not validate( k, config.CitationClass ) then if type (k) ~= 'string' then -- exclude empty numbered parameters if v:match("%S+") ~= nil then error_text = utilities.set_message ('err_text_ignored', {v}); end elseif validate (k:lower(), config.CitationClass) then error_text = utilities.set_message ('err_parameter_ignored_suggest', {k, k:lower()}); -- suggest the lowercase version of the parameter else if nil == suggestions.suggestions then -- if this table is nil then we need to load it suggestions = mw.loadData ('Module:Citation/CS1/Suggestions' .. sandbox); --load sandbox version of suggestion module when {{#invoke:Citation/CS1/peskovnik|...}}; live module else end for pattern, param in pairs (suggestions.patterns) do -- loop through the patterns to see if we can suggest a proper parameter capture = k:match (pattern); -- the whole match if no capture in pattern else the capture if a match if capture then -- if the pattern matches param = utilities.substitute (param, capture); -- add the capture to the suggested parameter (typically the enumerator) if validate (param, config.CitationClass) then -- validate the suggestion to make sure that the suggestion is supported by this template (necessary for limited parameter lists) error_text = utilities.set_message ('err_parameter_ignored_suggest', {k, param}); -- set the suggestion error message else error_text = utilities.set_message ('err_parameter_ignored', {k}); -- suggested param not supported by this template v = ''; -- unset end end end if not utilities.is_set (error_text) then -- couldn't match with a pattern, is there an explicit suggestion? if (suggestions.suggestions[ k:lower() ] ~= nil) and validate (suggestions.suggestions[ k:lower() ], config.CitationClass) then utilities.set_message ('err_parameter_ignored_suggest', {k, suggestions.suggestions[ k:lower() ]}); else utilities.set_message ('err_parameter_ignored', {k}); v = ''; -- unset value assigned to unrecognized parameters (this for the limited parameter lists) end end end end args[k] = v; -- save this parameter and its value elseif not utilities.is_set (v) then -- for empty parameters if not validate (k, config.CitationClass, true) then -- is this empty parameter a valid parameter k = ('' == k) and '(empty string)' or k; -- when k is empty string (or was space(s) trimmed to empty string), replace with descriptive text table.insert (empty_unknowns, utilities.wrap_style ('parameter', k)); -- format for error message and add to the list end -- crude debug support that allows us to render a citation from module {{#invoke:}} TODO: keep? -- elseif args[k] ~= nil or (k == 'postscript') then -- when args[k] has a value from {{#invoke}} frame (we don't normally do that) -- args[k] = v; -- overwrite args[k] with empty string from pframe.args[k] (template frame); v is empty string here end -- not sure about the postscript bit; that gets handled in parameter validation; historical artifact? end if 0 ~= #empty_unknowns then -- create empty unknown error message utilities.set_message ('err_param_unknown_empty', { 1 == #empty_unknowns and '' or 's', utilities.make_sep_list (#empty_unknowns, empty_unknowns) }); end local url_param_t = {}; for k, v in pairs( args ) do if 'string' == type (k) then -- don't evaluate positional parameters has_invisible_chars (k, v); -- look for invisible characters end has_extraneous_punc (k, v); -- look for extraneous terminal punctuation in parameter values missing_pipe_check (k, v); -- do we think that there is a parameter that is missing a pipe? args[k] = inter_wiki_check (k, v); -- when language interwiki-linked parameter missing leading colon replace with wiki-link label if 'string' == type (k) and not cfg.url_skip[k] then -- when parameter k is not positional and not in url skip table url_param_t[k] = v; -- make a parameter/value list for extraneous url check end end has_extraneous_url (url_param_t); -- look for url in parameter values where a url does not belong return table.concat ({ frame:extensionTag ('templatestyles', '', {src=styles}), citation0( config, args) }); end --[[--------------------------< _ C I T A T I O N >------------------------------------------------------------ Module entry point frame – from template call (citation()); may be nil when called from another module args_t – table of all cs1|2 parameters in the template (the parent frame) config_t – table of template-supplied parameter (the #invoke frame) ]] local function _citation (frame, args_t, config_t) -- save a copy in case we need to display an error message in preview mode if not frame then frame = mw.getCurrentFrame(); -- if called from another module, get a frame for frame-provided functions end -- i18n: set the name that your wiki uses to identify sandbox subpages from sandbox template invoke (or can be set here) local sandbox = ((config_t.SandboxPath and '' ~= config_t.SandboxPath) and config_t.SandboxPath) or '/peskovnik'; -- sandbox path from {{#invoke:Citation/CS1/peskovnik|citation|SandboxPath=/...}} is_sandbox = nil ~= string.find (frame:getTitle(), sandbox, 1, true); -- is this invoke the sandbox module? sandbox = is_sandbox and sandbox or ''; -- use i18n sandbox to load sandbox modules when this module is the sandox; live modules else cfg = mw.loadData ('Module:Citation/CS1/Configuration' .. sandbox); -- load sandbox versions of support modules when {{#invoke:Citation/CS1/peskovnik|...}}; live modules else whitelist = mw.loadData ('Module:Citation/CS1/Whitelist' .. sandbox); utilities = require ('Module:Citation/CS1/Utilities' .. sandbox); validation = require ('Module:Citation/CS1/Date_validation' .. sandbox); identifiers = require ('Module:Citation/CS1/Identifiers' .. sandbox); metadata = require ('Module:Citation/CS1/COinS' .. sandbox); utilities.set_selected_modules (cfg); -- so that functions in Utilities can see the selected cfg tables identifiers.set_selected_modules (cfg, utilities); -- so that functions in Identifiers can see the selected cfg tables and selected Utilities module validation.set_selected_modules (cfg, utilities); -- so that functions in Date validataion can see selected cfg tables and the selected Utilities module metadata.set_selected_modules (cfg, utilities); -- so that functions in COinS can see the selected cfg tables and selected Utilities module z = utilities.z; -- table of error and category tables in Module:Citation/CS1/Utilities local cite_args_t = {}; -- because args_t is the parent (template) frame args (which cannot be modified); params and their values will be placed here is_preview_mode = not utilities.is_set (frame:preprocess ('{{REVISIONID}}')); local suggestions = {}; -- table where we store suggestions if we need to loadData them local error_text; -- used as a flag local capture; -- the single supported capture when matching unknown parameters using patterns local empty_unknowns = {}; -- sequence table to hold empty unknown params for error message listing for k, v in pairs (args_t) do -- get parameters from the parent (template) frame v = mw.ustring.gsub (v, '^%s*(.-)%s*$', '%1'); -- trim leading/trailing whitespace; when v is only whitespace, becomes empty string if v ~= '' then if cfg.enum_needs_xlation and 'string' == type (k) then -- for wikis that set date_names['local_digits'] to non-western digits k = mw.ustring.gsub (k, '%d', cfg.date_names.local_digits); -- translate 'local' digits enumerators to Western 0-9 end if not validate( k, config_t.CitationClass ) then if type (k) ~= 'string' then -- exclude empty numbered parameters if v:match("%S+") ~= nil then error_text = utilities.set_message ('err_text_ignored', {v}); end elseif validate (k:lower(), config_t.CitationClass) then error_text = utilities.set_message ('err_parameter_ignored_suggest', {k, k:lower()}); -- suggest the lowercase version of the parameter else if nil == suggestions.suggestions then -- if this table is nil then we need to load it suggestions = mw.loadData ('Module:Citation/CS1/Suggestions' .. sandbox); --load sandbox version of suggestion module when {{#invoke:Citation/CS1/peskovnik|...}}; live module else end for pattern, param in pairs (suggestions.patterns) do -- loop through the patterns to see if we can suggest a proper parameter capture = k:match (pattern); -- the whole match if no capture in pattern else the capture if a match if capture then -- if the pattern matches param = utilities.substitute (param, capture); -- add the capture to the suggested parameter (typically the enumerator) if validate (param, config_t.CitationClass) then -- validate the suggestion to make sure that the suggestion is supported by this template (necessary for limited parameter lists) error_text = utilities.set_message ('err_parameter_ignored_suggest', {k, param}); -- set the suggestion error message else error_text = utilities.set_message ('err_parameter_ignored', {k}); -- suggested param not supported by this template v = ''; -- unset end end end if not utilities.is_set (error_text) then -- couldn't match with a pattern, is there an explicit suggestion? if (suggestions.suggestions[ k:lower() ] ~= nil) and validate (suggestions.suggestions[ k:lower() ], config_t.CitationClass) then utilities.set_message ('err_parameter_ignored_suggest', {k, suggestions.suggestions[ k:lower() ]}); else utilities.set_message ('err_parameter_ignored', {k}); v = ''; -- unset value assigned to unrecognized parameters (this for the limited parameter lists) end end end end cite_args_t[k] = v; -- save this parameter and its value elseif not utilities.is_set (v) then -- for empty parameters if not validate (k, config_t.CitationClass, true) then -- is this empty parameter a valid parameter k = ('' == k) and cfg.err_msg_supl.empty_str or k; -- when k is empty string (or was space(s) trimmed to empty string), replace with descriptive text table.insert (empty_unknowns, utilities.wrap_style ('parameter', k)); -- format for error message and add to the list end end end if 0 ~= #empty_unknowns then -- create empty unknown error message utilities.set_message ('err_param_unknown_empty', { 1 == #empty_unknowns and '' or 's', utilities.make_sep_list (#empty_unknowns, empty_unknowns) }); end local non_url_param_t = {}; -- table of parameters and values that are not url-holding parameters local url_param_t = {}; -- table of url-holding paramters and their values for k, v in pairs (cite_args_t) do if 'string' == type (k) then -- don't evaluate positional parameters has_invisible_chars (k, v); -- look for invisible characters end has_extraneous_punc (k, v); -- look for extraneous terminal punctuation in parameter values missing_pipe_check (k, v); -- do we think that there is a parameter that is missing a pipe? cite_args_t[k] = inter_wiki_check (k, v); -- when language interwiki-linked parameter missing leading colon replace with wiki-link label if 'string' == type (k) then -- when parameter k is not positional if not cfg.url_skip[k] then -- and not in url skip table non_url_param_t[k] = v; -- make a parameter/value list for extraneous url check else -- and is in url skip table (a url-holding parameter) url_param_t[k] = v; -- make a parameter/value list to check for values that are The Wikipedia Library url end end end if cfg.suppress_archive_today_urls then has_archive_today_url (cite_args_t); -- look for and suppress archive.today urls and dependent parameters for all templates end has_extraneous_url (non_url_param_t); -- look for url in parameter values where a url does not belong has_twl_url (url_param_t, cite_args_t); -- look for url-holding parameters that hold a The Wikipedia Library url return table.concat ({ frame:extensionTag ('templatestyles', '', {src='Module:Citation/CS1' .. sandbox .. '/styles.css'}), citation0 (config_t, cite_args_t) }); end --[[--------------------------< E X P O R T E D F U N C T I O N S >------------------------------------------ ]] return { citation = citation, -- template entry point _citation = _citation, -- module entry point } rhatecvisjmb9b2a86qa6kah1b4zsda 0 359032 6685639 6357850 2026-06-05T16:05:01Z Pinky sl 2932 nov sortirni ključ za [[Kategorija:Ločni mostovi]]: " " s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685639 wikitext text/x-wiki '''Ločni most''' je armiranobetonska konstrukcija, ki je nastala tam, kjer je težko masivno obokano konstrukcijo nadomestil lok pravokotnega prereza z lahko, običajno nadločno konstrukcijo, ki sestoji iz stebrov in prekladne konstrukcije. Ločni mostovi se projektirajo za večje razpone, ki jih ni mogoče izvesti kot gredne armiranobetonske mostove. == Glej tudi == *[[Obokan most in ločni most]] [[Kategorija:Ločni mostovi| ]] 9j1d443nywumoxchsl2s2lfddc26z5c 6685640 6685639 2026-06-05T16:05:07Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685640 wikitext text/x-wiki '''Ločni most''' je armiranobetonska konstrukcija, ki je nastala tam, kjer je težko masivno obokano konstrukcijo nadomestil lok pravokotnega prereza z lahko, običajno nadločno konstrukcijo, ki sestoji iz stebrov in prekladne konstrukcije. Ločni mostovi se projektirajo za večje razpone, ki jih ni mogoče izvesti kot gredne armiranobetonske mostove. == Glej tudi == *[[Obokan most in ločni most]] [[Kategorija:Ločni mostovi| ]] [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] 4r4hx0nu2mq5jbr9hr89v8au57f8k14 4 359561 6685898 6656405 2026-06-06T07:33:20Z Yerpo 8417 /* Tekmovalni del */ posodobitev 6685898 wikitext text/x-wiki {{Status WikiProjekta|active|projekt=Filozofija|tema=filozofija|koordinator=Yerpo|image=|image=[[File:Viquibola 1000.png|100px]]|active|project-type=topic|margin=0px|sc1=WP:1000|portal=}} '''WikiProjekt »1000 nujnih«''' je usmerjen [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjekt]] izboljševanja [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]]. Gre za izbor 1000 tem, ki so po nekem splošnem konsenzu tako bistvene, da bi morale biti zadovoljivo opisane v vsaki enciklopediji, ne glede na jezik, torej res osnovne enciklopedične teme, o katerih se bo verjetno želelo poučiti mnogo bralcev. Dodaten motiv je ščepec zdrave tekmovalnosti: na [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|lestvici Wikipedij po pokritosti teh tem]] od začetka 2015 slovenska Wikipedija počasi, a vztrajno napreduje. Tekmovalni cilj je razširiti vse članke na velikost več kot 25.000 dejanskih, oziroma 25*1.2=30.000 efektivnih znakov besedila, to je meja, nad katero štejejo članki za »dolge« in prinašajo največje število točk. Tudi skok prek 10.000 znakov (to je iz razreda "škrbin" med "prave članke") prinese nekaj - 3 točke. Seveda število znakov ni vse, zato na koncu združimo globalno merilo dolžine z lokalnim merilom kakovosti in si prizadevamo, da so članki razglašeni za [[Wikipedija:Izbrani članki|izbrane]]. Z mnogo širšim seznamom se ukvarja [[Wikipedija:WikiProjekt 10000 nujnih|WikiProjekt 10000 nujnih]]. == Sodelovanje == Sodelovati ni težko. Enostavno izberite enega od [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]], in ga začnite oz. razširite. Tematika projekta je tako raznolika, da se gotovo za vsakega najde kaj. Večina tem je že obširno pokritih v večjih Wikipedijah (angleški, nemški ipd.), tako da je z viri podprtega materiala obilo, članke v drugih jezikih lahko kar prevedete. <div style="float:right">{{Uporabnik WP1000}}</div> Na svojo uporabniško stran lahko vključite predlogo {{tl|Uporabnik WP1000}}, ki naredi [[Wikipedija:Uporabniška polja|uporabniško polje]] (škatlo), prikazano na desni. ''Za vpis med sodelujoče lahko dodate svoje uporabniško ime na spodnji seznam s tremi tildami (<nowiki>~~~</nowiki>).'' # — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} # --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} # --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba Brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) # --[[Uporabnik:SmozBleda|VitoSmo]]^{[[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]} # --[[Uporabnik:Dr. tejtej|Dr. tejtej]] ([[Uporabniški pogovor:Dr. tejtej|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Enciklopedija5|Enciklopedija5]] ([[Uporabniški pogovor:Enciklopedija5|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] ([[Uporabniški pogovor:Roksi1|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Archangel|Archangel]] ([[Uporabniški pogovor:Archangel|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Zeleni|Zelena lučka. ]] ([[Uporabniški pogovor:Zeleni|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Arminij|Arminij]] ([[Uporabniški pogovor:Arminij|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Luka11235|Luka11235]] ([[Uporabniški pogovor:Luka11235|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Deklina|Deklina]] ([[Uporabniški pogovor:Deklina|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) # --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] # -- [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Enej1000|Enej1000]] == Podporno gradivo == * [https://pageviews.wmcloud.org/massviews/?platform=all-access&agent=user&source=wikilinks&range=latest-30&sort=views&direction=1&view=list&target=https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:%C4%8Clanki,%20ki%20bi%20jih%20morala%20imeti%20vsaka%20Wikipedija Ogledi člankov s seznama v zadnjih 30 dneh] (Massviews Analysis) * [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=61569 PagePile seznama] - za uporabo v drugih orodjih * [https://petscan.wmflabs.org/?interface_language=en&sitelinks_any=slwiki&cb_labels_any_l=1&edits%5Bflagged%5D=both&negcats=&cb_labels_no_l=1&namespace_conversion=keep&language=sl&depth=0&format=html&combination=subset&cb_labels_yes_l=1&sortby=size&wpiu=any&active_tab=tab_other_sources&edits%5Bbots%5D=both&show_soft_redirects=both&wikidata_item=no&search_max_results=500&ores_type=any&pagepile=61569&project=wikipedia&common_wiki=other&common_wiki_other=slwiki Poizvedba v orodju Petscan], ki vrne seznam obstoječih člankov, sortiranih po velikosti === Tekmovalni del === Kot rečeno, cilj je razširiti vse članke s seznama na 25.000 ali več znakov besedila za maksimalen rezultat na lestvici [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles]]. Lestvica deli članke na »škrbine« (do 8333 znakov), »navadne članke« (8334 do 24.999 znakov) in »dolge članke« (25.000 znakov in več). Prvi so vredni po 1 točko, drugi po 4 točke in tretji po 9 točk. Dejanski meji sta 10.000 in 30.000 znakov, vendar se velikost za slovenščino množi s faktorjem 1,2 da je primerljiva z angleščino, ki za zapis enake vsebine potrebuje več znakov. Seštevek je izražen v odstotkih, torej je 100 najvišji možni rezultat. Lestvica je posodobljena enkrat mesečno. <div style="height:265px;overflow:auto;"> {| class="wikitable" |+Zgodovina rezultata slovenske Wikipedije !Mesec ![[Povprečje|Povprečna]]<br/>velikost<br/>člankov ![[Mediana]]<br/>velikosti<br/>člankov !Manjkajoči !Škrbine !Članki !Dolgi<br/>članki !Rezultat<ref>Lahko se tudi zmanjša, ker ljudje na Meti spreminjajo seznam člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija, za izračun se pa vedno uporabi trenutna redakcija. Poleg tega je občutljiv na napake pri interwikijih (boti, vandaliziranje ipd.).</ref> !Uvrstitev |- |Junij 2026 || 33.864 || 16.685 || 0 || 201 || 399 || 400 || 59,97 || 24. |- |April 2026 || 33.690 || 16.431 || 1 || 202 || 399 || 398 || 59,78 || 24. |- |Marec 2026 || 33.598 || 16.423 || 0 || 203 || 400 || 397 || 59,73 || 24. |- |Februar 2026 || 33.530 || 16.401 || 0 || 203 || 401 || 396 || 59,68 || 24. |- |Januar 2026 || 33.328 || 16.345 || 0 || 204 || 403 || 393 || 59,48 || 24. |- |December 2025 || 33.135 || 16.086 || 0 || 206 || 406 || 388 || 59,13 || 24. |- |November 2025 || 32.887 || 16.048 || 0 || 206 || 407 || 387 || 59,08 || 24. |- |Oktober 2025 || 32.749 || 16.011 || 0 || 205 || 408 || 387 || 59,11 || 24. |- |September 2025 || 32.404 || 15.947 || 0 || 205 || 411 || 384 || 58,94 || 24. |- |Avgust 2025 || 32.184 || 15.817 || 0 || 208 || 412 || 380 || 58,62 || 24. |- |Julij 2025 || 32.029 || 15.734 || 1 || 209 || 412 || 378 || 58,43 || 25. |- |Junij 2025 || 31.756 || 15.713 || 0 || 210 || 413 || 377 || 58,39 || 25. |- |Maj 2025 || 31.634 || 15.690 || 0 || 210 || 415 || 375 || 58,28 || 25. |- |April 2025 || 31.258 || 15.484 || 0 || 210 || 420 || 370 || 58,00 || 25. |- |Marec 2025 || 30.992 || 15.375 || 0 || 211 || 423 || 366 || 57,74 || 25. |- |Februar 2025 || 30.706 || 15.367 || 0 || 213 || 424 || 363 || 57,51 || 25. |- |Januar 2025 || 30.501 || 15.331 || 0 || 213 || 426 || 361 || 57,40 || 25. |- |December 2024 || 30.403 || 15.295 || 1 || 213 || 427 || 359 || 57,24 || 25. |- |November 2024 || 30.214 || 15.258 || 0 || 212 || 431 || 357 || 57,21 || 25. |- |Oktober 2024 || 29.984 || 15.187 || 0 || 212 || 433 || 355 || 57,10 || 24. |- |September 2024 || 29.788 || 15.140 || 1 || 212 || 433 || 354 || 57,00 || 24. |- |Avgust 2024 || 29.564 || 15.112 || 1 || 213 || 435 || 351 || 56,80 || 24. |- |Julij 2024 || 29.091 || 14.833 || 0 || 219 || 440 || 341 || 56,09 || 25. |- |Junij 2024 || 28.917 || 14.740 || 0 || 219 || 442 || 339 || 55,98 || 26. |- |Maj 2024 || 28.676 || 14.695 || 0 || 219 || 444 || 337 || 55,87 || 26. |- |April 2024 || 28.575 || 14.667 || 0 || 219 || 445 || 336 || 55,81 || 26. |- |Marec 2024 || 28.274 || 14.632 || 0 || 219 || 446 || 335 || 55,76 || 26. |- |Februar 2024 || 28.112 || 14.619 || 0 || 221 || 446 || 333 || 55,58 || 26. |- |Januar 2024 || 27.669 || 14.578 || 0 || 222 || 447 || 331 || 55,43 || 26. |- |December 2023 || 27.555 || 14.569 || 0 || 222 || 449 || 329 || 55,32 || 26. |- |November 2023 || 27.520 || 14.569 || 0 || 222 || 449 || 329 || 55,32 || 26. |- |Oktober 2023 || 27.234 || 14.528 || 0 || 226 || 447 || 327 || 55,08 || 27. |- |September 2023 || 27.129 || 14.471 || 0 || 227 || 447 || 326 || 54,99 || 27. |- |Avgust 2023 || 26.962 || 14.407 || 0 || 227 || 449 || 324 || 54,88 || 27. |- |Julij 2023 || 26.803 || 14.385 || 0 || 229 || 448 || 323 || 54,76 || 27. |- |Junij 2023 || 26.685 || 14.371 || 0 || 228 || 450 || 322 || 54,73 || 27. |- |Maj 2023 || 26.646 || 14.310 || 0 || 229 || 449 || 322 || 54,70 || 26. |- |April 2023 || 26.569 || 14.296 || 0 || 234 || 444 || 322 || 54,53 || 26. |- |Marec 2023 || 26.353 || 14.080 || 0 || 259 || 420 || 321 || 53,64 || 27. |- |Februar 2023 || 26.241 || 14.059 || 0 || 266 || 414 || 320 || 53,36 || 27. |- |Januar 2023 || 26.166 || 14.059 || 0 || 266 || 414 || 320 || 53,36 || 27. |- |December 2022 || 26.062 || 14.027 || 0 || 266 || 415 || 319 || 53,30 || 27. |- |November 2022 || 25.942 || 13.995 || 0 || 266 || 417 || 317 || 53,19 || 27. |- |Oktober 2022 || 25.638 || 13.930 || 1 || 270 || 413 || 316 || 52,96 || 27. |- |September 2022 || 25.250 || 13.692 || 0 || 271 || 415 || 314 || 52,86 || 27. |- |Avgust 2022 || 25.213 || 13.603 || 0 || 271 || 416 || 313 || 52,80 || 27. |- |Julij 2022 || 25.111 || 13.561 || 0 || 273 || 418 || 309 || 52,51 || 27. |- |Junij 2022 || 24.952 || 13.512 || 0 || 275 || 419 || 306 || 52,28 || 28. |- |Maj 2022 || 24.906 || 13.474 || 0 || 275 || 419 || 306 || 52,28 || 27. |- |April 2022 || 24.786 || 13.414 || 0 || 275 || 420 || 305 || 52,22 || 27. |- |Marec 2022 || 24.560 || 13.336 || 0 || 275 || 421 || 304 || 52,17 || 27. |- |Februar 2022 || 24.478 || 13.336 || 0 || 273 || 425 || 302 || 52,12 || 27. |- |Januar 2022 || 24.205 || 13.252 || 0 || 276 || 428 || 296 || 51,69 || 27. |- |December 2021 || 24.106 || 13.243 || 0 || 280 || 426 || 294 || 51,44 || 27. |- |November 2021 || 24.012 || 13.238 || 0 || 282 || 425 || 293 || 51,32 || 27. |- |Oktober 2021 || 23.980 || 13.236 || 0 || 281 || 426 || 293 || 51,36 || 26. |- |September 2021 || 23.919 || 13.179 || 2 || 282 || 426 || 290 || 51,07 || 28. |- |Avgust 2021 || 23.706 || 13.135 || 1 || 290 || 424 || 285 || 50,57 || 28. |- |Julij 2021 || 23.686 || 13.129 || 0 || 292 || 423 || 285 || 50,54 || 28. |- |Junij 2021 || 23.583 || 13.083 || 0 || 294 || 425 || 281 || 50,26 || 28. |- |Maj 2021 || 22.866 || 13.023 || 0 || 297 || 427 || 276 || 49,88 || 28. |- |April 2021 || 22.729 || 12.939 || 0 || 300 || 428 || 272 || 49,57 || 28. |- |Marec 2021 || 22.256 || 12.760 || 0 || 307 || 427 || 266 || 48,99 || 29. |- |Februar 2021 || 22.198 || 12.734 || 0 || 303 || 433 || 264 || 49,01 || 28. |- |Januar 2021 || 21.876 || 12.687 || 0 || 305 || 433 || 262 || 48,83 || 28. |- |December 2020 || 21.823 || 12.624 || 0 || 307 || 431 || 262 || 48,77 || 28. |- |November 2020 || 21.645 || 12.504 || 0 || 312 || 430 || 258 || 48,38 || 29. |- |Oktober 2020 || 21.618 || 12.486 || 0 || 313 || 429 || 258 || 48,34 || 29. |- |September 2020 || 21.559 || 12.398 || 1 || 316 || 426 || 257 || 48,14 || 29. |- |Avgust 2020 || 21.488 || 12.391 || 0 || 317 || 427 || 256 || 48,10 || 28. |- |Julij 2020 || 21.411 || 12.381 || 0 || 318 || 427 || 255 || 48,01 || 28. |- |Junij 2020 || 21.350 || 12.381 || 0 || 318 || 428 || 254 || 47,96 || 28. |- |Maj 2020 || 21.309 || 12.372 || 0 || 319 || 427 || 254 || 47,92 || 28. |- |April 2020 || 21.286 || 12.368 || 0 || 319 || 427 || 254 || 47,92 || 28. |- |Marec 2020 || 21.146 || 12.336 || 0 || 322 || 427 || 251 || 47,66 || 28. |- |Februar 2020 || 21.115 || 12.336 || 0 || 323 || 426 || 251 || 47,62 || 28. |- |Januar 2020 || 21.069 || 12.308 || 0 || 323 || 427 || 250 || 47,57 || 28. |- |December 2019 || 20.968 || 12.231 || 0 || 326 || 427 || 247 || 47,30 || 29. |- |November 2019 || 20.917 || 12.186 || 0 || 329 || 426 || 245 || 47,09 || 29. |- |Oktober 2019 || 20.877 || 12.152 || 0 || 329 || 426 || 245 || 47,09 || 29. |- |September 2019 || 20.686 || 12.091 || 0 || 333 || 427 || 240 || 46,68 || 29. |- |Avgust 2019 || 20.551 || 11.988 || 0 || 337 || 426 || 237 || 46,38 || 29. |- |Julij 2019 || 20.512 || 11.980 || 0 || 337 || 428 || 235 || 46,27 || 29. |- |Junij 2019 || 20.510 || 11.974 || 0 || 338 || 427 || 235 || 46,23 || 29. |- |Maj 2019 || 20.472 || 11.974 || 0 || 338 || 427 || 235 || 46,23 || 29. |- |April 2019 || 20.482 || 11.971 || 1 || 337 || 426 || 236 || 46,28 || 29. |- |Marec 2019 || 20.512 || 11.961 || 0 || 337 || 426 || 237 || 46,38 || 29. |- |Februar 2019 || 20.391 || 11.950 || 2 || 339 || 427 || 232 || 45,94 || 29. |- |Januar 2019 || 20.178 || 11.906 || 2 || 341 || 427 || 230 || 45,77 || 29. |- |December 2018 || 20.138 || 11.890 || 2 || 341 || 428 || 229 || 45,71 || 29. |- |November 2018 || 20.384 || 11.930 || 3 || 341 || 424 || 232 || 45,83 || 29. |- |Oktober 2018 || 20.025 || 11.883 || 1 || 341 || 430 || 228 || 45,70 || 29. |- |September 2018 || 19.964 || 11.833 || 0 || 342 || 431 || 227 || 45,66 || 29. |- |Avgust 2018 || 19.935 || 11.797 || 0 || 344 || 429 || 227 || 45,59 || 29. |- |Julij 2018 || 19.902 || 11.776 || 0 || 345 || 428 || 227 || 45,56 || 29. |- |Junij 2018 || 19.864 || 11.776 || 0 || 346 || 428 || 226 || 45,47 || 29. |- |Maj 2018 || 19.773 || 11.773 || 1 || 348 || 425 || 226 || 45,36 || 29. |- |April 2018 || 19.718 || 11.782 || 0 || 348 || 426 || 226 || 45,40 || 29. |- |Marec 2018 || 19.660 || 11.680 || 0 || 352 || 422 || 226 || 45,27 || 29. |- |Februar 2018 || 19.608 || 11.628 || 0 || 353 || 422 || 225 || 45,18 || 29. |- |Januar 2018 || 19.383 || 11.618 || 0 || 354 || 423 || 223 || 45,03 || 28. |- |December 2017 || 19.327 || 11.529 || 0 || 355 || 423 || 222 || 44,94 || 28. |- |November 2017 || 19.226 || 11.488 || 0 || 359 || 419 || 222 || 44,81 || 28. |- |Oktober 2017 || 19.192 || 11.451 || 0 || 361 || 417 || 222 || 44,74 || 27. |- |September 2017 || 19.006 || 11.410 || 0 || 363 || 416 || 221 || 44,62 || 27. |- |Avgust 2017 || 18.993 || 11.410 || 0 || 364 || 415 || 221 || 44,59 || 27. |- |Julij 2017 || 18.982 || 11.400 || 0 || 365 || 414 || 221 || 44,56 || 27. |- |Junij 2017 || 18.956 || 11.390 || 0 || 366 || 412 || 222 || 44,58 || 27. |- |Maj 2017 || 18.856 || 11.344 || 0 || 368 || 411 || 221 || 44,46 || 27. |- |April 2017 || 18.686 || 11.167 || 0 || 375 || 406 || 219 || 44,11 || 27. |- |Marec 2017 || 18.626 || 11.115 || 0 || 378 || 403 || 219 || 44,01 || 27. |- |Februar 2017 || 18.519 || 11.090 || 0 || 381 || 402 || 217 || 43,80 || 26. |- |Januar 2017 || 18.410 || 11.058 || 0 || 384 || 401 || 215 || 43,59 || 27. |- |December 2016 || 18.310 || 10.999 || 0 || 389 || 397 || 214 || 43,37 || 27. |- |November 2016 || 18.272 || 10.998 || 1 || 388 || 397 || 214 || 43,36 || 27. |- |Oktober 2016 || 18.249 || 10.987 || 0 || 390 || 396 || 214 || 43,33 || 27. |- |September 2016 || 18.200 || 10.960 || 0 || 392 || 398 || 210 || 43,04 || 27. |- |Avgust 2016 || 18.152 || 10.888 || 0 || 397 || 393 || 210 || 42,88 || 27. |- |Julij 2016 || 18.116 || 10.888 || 0 || 399 || 393 || 208 || 42,70 || 27. |- |Junij 2016 || 18.028 || 10.848 || 0 || 400 || 394 || 206 || 42,56 || 26. |- |Maj 2016 || 17.952 || 10.837 || 0 || 402 || 396 || 202 || 42,27 || 26. |- |April 2016 || 17.758 || 10.696 || 0 || 418 || 381 || 201 || 41,68 || 26. |- |Marec 2016 || 17.593 || 10.615 || 0 || 429 || 370 || 201 || 41,31 || 26. |- |Februar 2016 || 17.377 || 10.590 || 2 || 435 || 363 || 200 || 40,97 || 26. |- |Januar 2016 || 17.286 || 10.575 || 0 || 438 || 363 || 199 || 40,90 || 26. |- |December 2015 || 17.276 || 10.564 || 0 || 439 || 362 || 199 || 40,87 || 26. |- |November 2015 || 17.121 || 10.560 || 0 || 442 || 361 || 197 || 40,66 || 26. |- |Oktober 2015 || 16.964 || 10.518 || 0 || 447 || 359 || 194 || 40,32 || 27. |- |September 2015 || 16.686 || 10.428 || 0 || 455 || 358 || 187 || 39,67 || 28. |- |Avgust 2015 || 16.297 || 10.302 || 0 || 468 || 351 || 181 || 38,90 || 29. |- |Julij 2015 || 16.096 || 10.189 || 1 || 483 || 338 || 178 || 38,19 || 29. |- |Junij 2015 || 15.758 || 10.167 || 0 || 486 || 346 || 168 || 37,58 || 31. |- |Maj 2015 || 15.235 || 10.111 || 0 || 491 || 347 || 162 || 37,08 || 31. |- |April 2015 || 15.024 || 10.041 || 0 || 495 || 352 || 153 || 36,44 || 32. |- |Marec 2015 || 14.805 || 9.798 || 0 || 505 || 347 || 148 || 35,83 || 33. |- |Februar 2015 || 14.682 || 9.298 || 0 || 508 || 349 || 143 || 35,46 || 32. |- |Januar 2015 || 14.559 || 8.997 || 0 || 515 || 348 || 137 || 34,89 || 32. |- |December 2014 || 14.247 || 8.860 || 1 || 518 || 349 || 132 || 34,47 || 32. |- |November 2014 || 14.050 || 8.712 || 0 || 524 || 348 || 128 || 34,09 || 32. |- |Oktober 2014 || 13.762 || 8.364 || 0 || 539 || 336 || 125 || 33,42 ||32. |- |September 2014 || 13.645 || 8.154 || 0 || 546 || 332 || 122 || 33,02 ||32. |- |Avgust 2014 || 13.527 || 8.004 || 0 || 553 || 328 || 119 || 32,62 || 33. |- |Julij 2014 || 13.388 || 7.753 || 0 || 562 || 319 || 119 || 32,32 || 33. |- |Junij 2014 || 13.062 || 7.542 || 0 || 576 || 313 || 111 || 31,41 || 33. |- |Maj 2014 || 12.985 || 7.542 || 0 || 580 || 311 || 109 || 31,17 || 33. |- |April 2014 || 12.654 || 7.492 || 0 || 586 || 309 || 105 || 30,74 ||34. |- |Marec 2014 || 12.543 || 7.474 || 0 || 591 || 309 || 100 || 30,30 ||34. |- |Februar 2014 || 12.134 || 7.230 || 0 || 603 || 305 || 92 || 29,46 ||37. |- | Januar 2014 || 11.767 || 6.814 || 2 || 617 || 297 || 84 || 28,46 ||38. |- | December 2013 || 11.444 || 6.681 || 3 || 626 || 292 || 79 || 27,83 ||39. |- | November 2013 || 11.210 || 6.441 || 5 || 636 || 283 || 76 || 27,24 ||39. |- | Oktober 2013 || 11.025 || 6.428 || 5 || 639 || 281 || 75 || 27,09 ||39. |- | September 2013 || 10.921 || 6.368 || 4 || 647 || 276 || 73 || 26,76 ||39. |- | Avgust 2013 || 10.650 || 6.180 || 5 || 668 || 254 || 73 || 26,01 ||39. |- | Julij 2013 || 10.281 || 5.928 || 5 || 687 || 244 || 64 || 24,88 ||40. |- | Junij 2013 || 10.174 || 5.832 || 8 || 700 || 229 || 63 || 24,26 ||41. |- | Maj 2013 || 10.155 || 5.701 || 7 || 700 || 230 || 63 || 24,30 || 41. |- |April 2013 || 10.089 || 5.650 || 5 || 707 || 225 || 63 || 24,16 || 41. |- |Marec 2013 || 10.009 || 5.599 || 5 || 711 || 222 || 62 || 23,97 || 41. |- |Februar 2013 || 9.880 || 5.539 || 5 || 713 || 222 || 60 || 23,79 || 41. |- |Januar 2013 || 9.844 || 5.508 || 5 || 715 || 220 || 60 || 23,72 || 40. |- |December 2012 || 9.787 || 5.456 || 5 || 717 || 219 || 59 || 23,60 || 39. |- |November 2012 || 9.777 || 5.403 || 5 || 717 || 219 || 59 || 23,60 || 39. |- |Oktober 2012 || 9.612 || 5.391 || 5 || 718 || 219 || 58 || 23,51 || 39. |- |September 2012 || 9.606 || 5.383 || 6 || 718 || 218 || 58 || 23,47 || 39. |- |Avgust 2012 || 9.590 || 5.367 || 7 || 720 || 215 || 58 || 23,36 || 39. |- |Julij 2012 || 9.553 || 5.360 || 7 || 721 || 214 || 57 || 23,25 || 39. |- |Junij 2012 || 9.567 || 5.359 || 7 || 722 || 214 || 57 || 23,23 || 39. |- |Maj 2012 || 9.578 || 5.368 || 9 || 719 || 215 || 57 || 23,24 || 39. |- |April 2012 || 9.559 || 5.359 || 9 || 720 || 215 || 56 || 23,16 || 39. |- |Marec 2012 || 9.450 || 5.304 || 9 || 725 || 211 || 55 || 22,93 || 39. |- |Februar 2012 || 9.378 || 5.246 || 9 || 728 || 209 || 54 || 22,78 || 38. |- |Januar 2012 || 9.389 || 5.243 || 8 || 730 || 207 || 55 || 22,81 || 38. |- |December 2011 || 9.278 || 5.215 || 9 || 732 || 208 || 51 || 22,48 || 38. |- |November 2011 || 9.207 || 5.214 || 9 || 735 || 205 || 51 || 22,38 || 38. |- |Oktober 2011 || 9.191 || 5.215 || 9 || 736 || 204 || 51 || 22,34 || 38. |- |September 2011 || 9.191 || 5.204 || 11 || 734 || 204 || 51 || 22,32 || 38. |- |Avgust 2011 || 9.156 || 5.163 || 11 || 734 || 205 || 50 || 22,27 || 38. |- |Julij 2011 || 9.154 || 5.154 || 12 || 733 || 205 || 50 || 22,26 || 38. |- |Junij 2011 || 9.098 || 5.099 || 14 || 735 || 201 || 50 || 22,10 || 38. |- |Maj 2011 || 8.962 || 5.036 || 12 || 741 || 198 || 49 || 21,93 || 37. |- |April 2011 || 8.869 || 4.980 || 12 || 741 || 199 || 48 || 21,88 || 36. |- |Marec 2011 || 8.721 || 4.926 || 12 || 745 || 198 || 45 || 21,58 || 37. |- |Februar 2011 || 8.731 || 4.947 || 13 || 744 || 198 || 45 || 21,57 || 36. |- |Januar 2011 || 8.598 || 4.909 || 14 || 752 || 190 || 44 || 21,20 || 36. |- |December 2010 || 8.553 || 4.866 || 13 || 755 || 188 || 44 || 21,14 || 36. |- |November 2010 || 8.625 || 4.929 || 23 || 746 || 188 || 43 || 20,94 || 36. |- |Oktober 2010 || 8.632 || 4.930 || 33 || 737 || 187 || 43 || 20,80 || 36. |- |September 2010 || 8.634 || 4.930 || 41 || 732 || 185 || 42 || 20,56 || 36. |- |Avgust 2010 || 8.584 || 4.912 || 42 || 733 || 184 || 42 || 20,50 || 35. |- |Julij 2010 || 8.550 || 4.896 || 40 || 733 || 186 || 41 || 20,51 || 34. |- |Junij 2010 || 8.496 || 4.868 || 42 || 734 || 183 || 41 || 20,39 || 34. |- |Maj 2010 || 8.436 || 4.861 || 44 || 734 || 180 || 41 || 20,28 || 34. |- |April 2010 || 8.326 || 4.750 || 44 || 735 || 182 || 39 || 20,16 || 33. |- |Marec 2010 || 8.221 || 4.614 || 46 || 742 || 174 || 38 || 19,78 || 36. |- |Februar 2010 || 8.108 || 4.545 || 47 || 742 || 174 || 37 || 19,68 || 34. |- |Januar 2010 || 8.046 || 4.551 || 50 || 742 || 172 || 36 || 19,49 || 35. |- |December 2009 || 8.023 || 4.526 || 51 || 741 || 172 || 36 || 19,48 || 35. |- |November 2009 || 7.786 || 4.515 || 54 || 739 || 174 || 33 || 19,24 || 35. |- |Oktober 2009 || 7.768 || 4.471 || 55 || 739 || 173 || 33 || 19,20 || 35. |- |September 2009 || 7.677 || || 61 || 741 || 167 || 31 || 18,76 || 35. |- |Avgust 2009 || 7.669 || || 63 || 740 || 166 || 31 || 18,70 || 35. |- |Julij 2009 || 7.637 || || 63 || 743 || 163 || 31 || 18,60 || 34. |- |Junij 2009 || 7.399 || || 65 || 744 || 163 || 28 || 18,31 || 34. |- |Maj 2009 || 7.722 || || 68 || 731 || 174 || 27 || 18,56 || 35. |- |April 2009 || 7.710 || || 73 || 728 || 173 || 27 || 18,46 || 34. |- |Marec 2009 || 7.639 || || 58 || 739 || 177 || 26 || 18,68 || 34. |- |Februar 2009 || 7.574 || || 60 || 741 || 173 || 26 || 18,52 || 33. |- |Januar 2009 || 7.487 || || 65 || 739 || 171 || 26 || 18,31 || 34. |- |December 2008 || 7.411 || || 66 || 743 || 166 || 25 || 18,13 || 32. |- |November 2008 || 7.293 || || 72 || 750 || 163 || 24 || 17,82 || 32. |- |Oktober 2008 || 7.190 || || 89 || 762 || 161 || 24 || 17,40 || 32. |- |September 2008 || 7.107 || || 95 || 762 || 159 || 21 || 17,00 || 32. |- |Avgust 2008 || 7.033 || || 94 || 768 || 157 || 20 || 16,85 || 32. |- |Julij 2008 || 6.975 || || 101 || 769 || 159 || 18 || 16,63 || 33. |- |Junij 2008 || 6.920 || || 107 || 769 || 157 || 18 || 16,48 || 33. |- |Maj 2008 || 6.884 || || 111 || 769 || 154 || 18 || 16,34 || 32. |- |April 2008 || 6.834 || || 113 || 768 || 153 || 18 || 16,29 || 32. |- |Marec 2008 || 6.808 || || 125 || 756 || 154 || 17 || 16,11 || 33. |- |Februar 2008 || 6.768 || || 175 || 749 || 151 || 17 || || 33. |- |Januar 2008 || 6.558 || || 192 || 735 || 147 || 15 || || 34. |- |December 2007 || 5.113 || || 207 || 748 || 125 || 12 || || 34. |} {{sklici}} </div> ==== Velikosti člankov ==== Skripta, ki preverja velikost strani, upošteva tudi wikikodo in ostalo pomožno vsebino (reference ipd.), tako da se je za silo možno ravnati kar po podatku o velikosti strani v zgodovini članka. Velikosti člankov s seznama, izračunane po podobni metodi kot za lestvico: [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Biografije|biografije]] ⦁ [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Zgodovina|zgodovina]] ⦁ [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Geografija|geografija]] ⦁ [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Družba, jezik in književnost|družba, jezik in književnost]] ⦁ [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Umetnost in razvedrilo|umetnost in razvedrilo]] ⦁ [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Svetovni nazori, religija, filozofija in psihologija|svetovni nazori, religija, filozofija in psihologija]] ⦁ [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Znanost|znanost]] ⦁ [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Tehnologija in hrana|tehnologija in hrana]] <small>(ločeno po tematikah, ker je funkcija za prikazovanje velikosti strani računsko zahtevna in sistem ne dovoli tisoč uporab na isti strani)</small> Priročna je lahko pri tem stran [[Uporabnik:SmozBleda/1000_nujnih | 1000 nujnih]] s trenutnimi dolžinami slovenskih inačic. Seznami so okvirni, saj kažejo velikost strani v [[bajt]]ih, formula za lestvico pa šteje znake, vendar za večino znakov velja 1 znak = 1 bajt. Razlika nastane zaradi šumnikov, ki zahtevajo po dva bajta za zapis, torej je velikost običajno precenjena za toliko, kot je šumnikov v besedilu (v praksi cca. 2 %). Večja razlika je v člankih, ki vsebujejo večje število eksotičnih znakov. Popolnoma točno vrednost da vtičnik, ki si ga vključite v [[Posebno:Nastavitve|svojih nastavitvah]], vendar le za vsak članek posebej (rezultat se prikaže pod oknom za urejanje, ima že vračunan faktor 1,2). == Dosežki == [[Slika:Cscr-featured.svg|30px|left]] Med članki, ki sodijo v delokrog projekta, je trenutno '''{{PAGESINCAT:Dolgi članki WikiProjekta 1000 nujnih}}''' daljših od 25.000 znakov in '''{{PAGESINCAT:Izbrani članki WikiProjekta 1000 nujnih}}''' [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]]. Tistih, ki dosegajo oba kriterija in so s stališča tega projekta ''končani'', je '''82''', ali 8,2 %: <small>Op.: zgornje številke se lahko razlikujejo od »uradnih«, če niso vse pasice posodobljene.</small> {{div col|colwidth=25em}} * [[Antarktika]] * [[Arheje]] * [[Arhimed]] * [[Avstrija]] * [[Ibn Batuta|Batuta, Ibn]] * [[Bizantinsko cesarstvo]] * [[Budizem]] * [[Charlie Chaplin|Chaplin, Charlie]] * [[Čin Ši Huang]] * [[Salvador Dalí|Dalí, Salvador]] * [[Charles Darwin|Darwin, Charles]] * [[Peter Iljič Čajkovski|Čajkovski, Peter Iljič]] * [[Čebele]] * [[Debelost]] * [[Dinastija Han]] * [[Dinozavri]] * [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevski, Fjodor Mihajlovič]] * [[Druga svetovna vojna]] * [[Džingiskan]] * [[Epilepsija]] * [[Leonhard Euler|Euler, Leonhard]] * [[Evolucija]] * [[Enrico Fermi|Fermi, Enrico]] * [[Fotosinteza]] * [[Klavdij Galen|Galen, Klavdij]] * [[Gastroenteritis]] * [[Geografija]] * [[Glavobol]] * [[Gliste]] * [[Georg Friedrich Händel|Händel, Georg Friedrich]] * [[Italija]] * [[Izrael]] * [[Japonska]] * [[Karel Veliki]] * [[Kemija]] * [[John Maynard Keynes|Keynes, John Maynard]] * [[Kilogram]] * [[Kisik]] * [[Kolo (prevozno sredstvo)]] * [[Kronična obstruktivna pljučna bolezen]] * [[Vladimir Lenin|Lenin, Vladimir]] * [[Timur Lenk|Lenk, Timur]] * [[Letalo]] * [[Lipid]] * [[Mehkužci]] * [[Merkur]] * [[Meter]] * [[Mohamed]] * [[Mongolsko cesarstvo]] * [[Marilyn Monroe|Monroe, Marilyn]] * [[Moskva]] * [[Možgani]] * [[Mravlje]] * [[Nekropola v Gizi]] * [[Neptun]] * [[Osmansko cesarstvo]] * [[Osončje]] * [[Pajki]] * [[Parni stroj]] * [[Peter Veliki]] * [[Pivo]] * [[Poljska]] * [[Poplava]] * [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškin, Aleksander Sergejevič]] * [[Rastline]] * [[Rž]] * [[Erwin Schrödinger|Schrödinger, Erwin]] * [[Srednji vek]] * [[Josif Stalin|Stalin, Josif]] * [[Stari Egipt]] * [[Steklo]] * [[Sulejman I.]] * [[Suženjstvo]] * [[Sveto rimsko cesarstvo]] * [[Telefon]] * [[Nikola Tesla|Tesla, Nikola]] * [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj, Lev Nikolajevič]] * [[Venera]] * [[Voda]] * [[Vodik]] * [[Združene države Amerike]] * [[Železo]] * [[Žuželke]] {{div col end}} * Med julijem in avgustom 2024 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,71 in osvojili [[slika:Article yellow.svg|15px]] tretje mesto po rasti * Med avgustom in septembrom 2021 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,50 in osvojili [[slika:Article red.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|drugo mesto]] po rasti * Med februarjem in marcem 2019 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,44 in osvojili [[slika:Article yellow.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|tretje mesto]] po rasti. * Med septembrom in oktobrom 2016 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,29 in osvojili [[slika:Article yellow.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|tretje mesto]] po rasti. * Med avgustom in septembrom 2015 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,77 in osvojili [[slika:Article red.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|drugo mesto]] po rasti * Med julijem in avgustom 2015 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,71 in osvojili [[slika:Article red.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|drugo mesto]] po rasti * Med junijem in julijem 2014 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,91 in osvojili [[slika:Article red.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|drugo mesto]] po rasti * Med februarjem in marcem 2014 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,84 in osvojili [[slika:Article red.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|drugo mesto]] po rasti * Med januarjem in februarjem 2014 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 1,00 in osvojili [[slika:Article yellow.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|tretje mesto]] po rasti. * Med julijem in avgustom 2013 smo povečali rezultat za 1,13 in dobili častno omembo ([[slika:Article green.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|Honorable mention]]) za trud. [[Kategorija:WikiProjekti|1000]] [[Kategorija:WikiProjekt 1000 nujnih| ]] sebbviag3otap4p30nnbjsvwufeqh1t 0 360075 6685810 6685255 2026-06-05T21:36:11Z VidicK01 193275 (6/20) - Novi ministri: Tadej Ostrc 6685810 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za zdravje | body = <br />Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Tadej Ostrc]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />Svet Evropske unije | termlength = 4 leta | first = [[Katja Boh]] | residence = Ministrstvo za zdravje<br />Štefanova ulica 5<br />1000 Ljubljana | website = http://www.mz.gov.si/si/ | image = Tadej_Ostrc_ministrski_portret_(cropped).jpg }} '''Minister za zdravje Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstva za zdravje Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutni minister je [[Tadej Ostrc]]. == Delovna področja == Delovna področja za katera je odgovoren minister za zdravje so:<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/ |title=- Delovna področja, Ministrstvo za zdravje |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2013-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130703044138/http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/ |url-status=dead }}</ref> * javno zdravje, * zdravstveno varstvo ''in'' * zdravstvena ekonomika. == Položaj v Evropski uniji == Minister za zdravje je član [[Svet Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov|Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov]] (EPSCO), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za zdravje. === Predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo Republike Slovenije === ==== [[1. vlada Republike Slovenije]] ==== *[[Katja Boh]] (16. maj 1990 –razrešena 15. januarja 1992)<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> === Minister za zdravstvo, družino in socialno varstvo Republike Slovenije === * [[Božidar Voljč]] (15. januar 1992 – 14. maj 1992)<ref name="#1"/> ==== [[2. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Božidar Voljč]] (14. maj 1992 – 25. januar 1993)<ref name="#1"/> === Minister za zdravstvo Republike Slovenije === ==== [[3. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Božidar Voljč]] (25. januar 1993 – 27. februar 1997)<ref name="#1"/> ==== [[4. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Marjan Jereb]] (27. februar 1997 – 7. junij 2000)<ref name="#1"/> ==== [[5. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Andrej Bručan]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)<ref name="#1"/> === Minister za zdravje Republike Slovenije === ==== [[6. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Dušan Keber]] (30. november 2000 – 19. decemer 2002)<ref name="#1"/> ==== [[7. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Dušan Keber]] (19. december 2002 – 3. december 2004)<ref name="#1"/> ==== [[8. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Andrej Bručan]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – odstopil 30. avgusta 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/select/sporocilo_za_javnost/article/698/5554/20e2adb4cec8d369ea462f8786bed0e5/?tx_ttnews%5Byear%5D=2007&tx_ttnews%5Bmonth%5D=08 |title=- MINISTER BRUČAN JE DANES PONUDIL SVOJ ODSTOP |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304192315/http://www.mz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/select/sporocilo_za_javnost/article/698/5554/20e2adb4cec8d369ea462f8786bed0e5/?tx_ttnews%5Byear%5D=2007&tx_ttnews%5Bmonth%5D=08 |url-status=dead }}</ref>) * [[Zofija Mazej Kukovič]] (imenovana 11. septembra 2007<ref name="#1"/> – razrešena 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ==== [[9. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Borut Miklavčič]] (imenovan 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – odstopil 7. aprila 2010<ref name="#1"/>) * [[Dorijan Marušič]] (imenovan 7. aprila 2010<ref name="#1"/> – razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) ==== [[10. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Tomaž Gantar]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – odstopil 22. februarja 2013<ref>[http://www.zurnal24.si/iz-vlade-odhaja-tudi-desus-clanek-183165 - Erjavec in Gantar odstopila z ministrske funkcije]</ref>) ==== [[11. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Tomaž Gantar]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. december 2013) *[[Alenka Trop Skaza]] (25. februar 2014–15. april 2014) ==== [[12. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Milojka Kolar|Milojka Kolar Celarc]] (18. september 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title=Slovenija ima novo vlado}}</ref>–13. september 2018) ==== [[13. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Samo Fakin]] (13. september 2018–odstopil 8. marca 2019<ref>{{Navedi splet|title=Minister Fakin odstopa s položaja, premier bo za novega ministra predlagal Aleša Šabedra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/minister-fakin-odstopa-s-polozaja-premier-bo-za-novega-ministra-predlagal-alesa-sabedra/482073|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-03-08|language=sl}}</ref>) *[[Aleš Šabeder]] (8. marec 2019–13. marec 2020) ==== [[14. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Tomaž Gantar]] (13. marec 2020–18. december 2020) *[[Janez Poklukar]] (23. februar 2021–1. junij 2022)<ref>{{Navedi splet|title=Janez Poklukar je novi minister za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanci-bodo-odlocali-o-imenovanju-janeza-poklukarja-za-ministra-za-zdravje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-02-23|language=sl}}</ref> ==== [[15. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Danijel Bešič Loredan]] (1. junij 2022–13. julij 2023) * ''[[Robert Golob]] (13. julij 2023–13. oktober 2023; začasno pooblaščen)'' * [[Valentina Prevolnik Rupel]] (13. oktober 2023–4. junij 2026) ==== [[16. vlada Republike Slovenije]] ==== * [[Tadej Ostrc]] (4. junij 2026–) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mz.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije]] [[Kategorija:Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za zdravje po državah|Slovenija]] taqf0u9c5zqhlvu18ac3x6cdw7u5up1 0 360896 6685854 6096468 2026-06-05T23:48:54Z IvanScrooge98 140635 slika 6685854 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of Italy.svg|sličica|251x251_pik|Zastava Italije.]] '''Seznam ministrskih predsednikov Italijanske republike''' vsebuje imena in leta mandata [[ministrski predsednik Italijanske republike|ministrskih predsednikov Italijanske republike]]: == Seznam == {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! colspan="3" rowspan="2" |[[Ministrski predsednik Italijanske republike|Ministrski predsednik]] <small>(rojstvo-smrt)</small> ! colspan="2" |Mandat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="2" rowspan="2" |Vlada in sestavek ! rowspan="2" |Legislatura <small>(volitve)</small> ! rowspan="2" |[[Seznam predsednikov Italijanske republike|Predsednik Republike]] |- !<small>Začetek</small> !<small>Konec</small> |- | rowspan="7" bgcolor="99CBFF" |'''1''' | rowspan="7" |[[Slika:Alcide_de_Gasperi_2.jpg|93x93_pik]] | rowspan="7" |'''[[Alcide De Gasperi]]'''<br /><small>(1881-1954)</small> |14. julij [[1946]] |2. februar [[1947]] | rowspan="7" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |De Gasperi II. |<small>[[Comitato di Liberazione Nazionale]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSIUP]]-[[Partito Comunista Italiano|PCI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> | rowspan="3" |[[Slika:Italian Parliament, 1946.svg|brezokvirja]][[Assemblea Costituente (Italia)|AC]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1946|1946]])</small> | rowspan="3" |[[Enrico De Nicola]][[Slika:Enrico_De_Nicola_(cropped).jpg|96x96_pik]]<br /><small>(1946-1948)</small><ref>Fino al 31 dicembre [[1947]] come [[capo provvisorio dello Stato]], dal 1º gennaio [[1948]] come [[Presidente della Repubblica Italiana|Presidente della Repubblica]].</ref> |- |2. februar [[1947]] |1. julij [[1947]] |De Gasperi III. |<small>[[Comitato di Liberazione Nazionale]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Comunista Italiano|PCI]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Democratico del Lavoro (Italia)|PDL]]</small> |- |1. junij [[1947]] |24. maj [[1948]] |De Gasperi IV. | rowspan="2" |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSLI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- |24. maj [[1948]] |27. januar [[1950]] |De Gasperi V. | rowspan="3" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies, 1948.svg|brezokvirja]] [[Prva legislatura Italijanske republike|I.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1948|1948]])</small> | rowspan="7" |[[Luigi Einaudi]][[Slika:Luigi_Einaudi.jpg|91x91_pik]]<br /><small>(1948-1955)</small> |- |27. januar [[1950]] |26. julij [[1951]] |De Gasperi VI. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSLI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- |26. julij [[1951]] |16. julij [[1953]] |De Gasperi VII. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- |16. julij [[1953]] |17. avgust [[1953]] |De Gasperi VIII. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> | rowspan="6" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies 1953.svg|brezokvirja]] [[Druga legislatura Italijanske republike|II.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1953|1953]])</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''2''' |[[Slika:Giuseppe_Pella_cropped.jpg|90x90_pik]] |'''[[Giuseppe Pella]]'''<br /><small>(1902-1981)</small> |17. avgust [[1953]] |19. januar [[1954]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Pella |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Indipendente (politica)|Ind.]]</small><small>con l'appoggio esterno di [[Partito Liberale Italiano|PLI]] e [[Partito Nazionale Monarchico|PNM]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''3''' |[[Slika:Amintore_Fanfani_1983-04-14.jpg|93x93_pik]] |'''[[Amintore Fanfani]]'''<br /><small>(1908-1999)</small> |19. januar [[1954]] |10. februar [[1954]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Fanfani I.<ref>Questo governo non riuscì ad ottenere la fiducia del Parlamento, risultando così il governo più breve nella storia repubblicana.</ref> |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''4''' |[[Slika:Mario_Scelba_(cropped).jpg|96x96_pik]] |'''[[Mario Scelba]]'''<br /><small>(1901-1991)</small> |10. februar [[1954]] |6. julij [[1955]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Scelba |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''5''' |[[Slika:Antonio_Segni_2.jpg|99x99_pik]] |'''[[Antonio Segni]]'''<br /><small>(1891-1972)</small> |6. julij [[1955]] |20. maj [[1957]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Segni I. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> | rowspan="7" |[[Giovanni Gronchi]][[Slika:Giovanni_Gronchi_hq_(cropped).jpg|106x106_pik]]<br /><small>(1955-1962)</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''6''' |[[Slika:Adone_Zoli.jpg|93x93_pik]] |'''[[Adone Zoli]]'''<br /><small>(1887-1960)</small> |20. maj [[1957]] |2. julij [[1958]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Zoli |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Partito Liberale Italiano|PLI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Nazionale Monarchico|PNM]]-[[Partito Monarchico Popolare|PMP]]-[[Movimento Sociale Italiano|MSI]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''(3)''' |[[Slika:Amintore_Fanfani_1983-04-14.jpg|93x93_pik]] |'''[[Amintore Fanfani]]'''<br /><small>(1908-1999)</small> |2. julij [[1958]] |16. februar [[1959]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Fanfani II. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]</small> | rowspan="6" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies 1958.svg|brezokvirja]] [[Tretja legislatura Italijanske republike|III.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1958|1958]])</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''(5)''' |[[Slika:Antonio_Segni_2.jpg|99x99_pik]] |'''[[Antonio Segni]]'''<br /><small>(1891-1972)</small> |16. februar [[1959]] |26. marec [[1960]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Segni II. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Partito Liberale Italiano|PLI]]-[[Partito Nazionale Monarchico|PNM]]-[[Partito Monarchico Popolare|PMP]]-[[Movimento Sociale Italiano|MSI]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''7''' |[[Slika:Fernando_Tambroni-1.jpg|98x98_pik]] |'''[[Fernando Tambroni]]'''<br /><small>(1901-1963)</small> |26. marec [[1960]] |27. julij [[1960]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Tambroni |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small><small>con l'appoggio esterno di [[Movimento Sociale Italiano|MSI]] e [[Partito Democratico Italiano di Unità Monarchica|PDI]]</small> |- | rowspan="3" bgcolor=99CBFF" |'''(3)''' | rowspan="3" |[[Slika:Amintore_Fanfani_1983-04-14.jpg|93x93_pik]] | rowspan="3" |'''[[Amintore Fanfani]]'''<br /><small>(1908-1999)</small> |27. julij [[1960]] |22. februar [[1962]] | rowspan="3" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Fanfani III. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> |- | rowspan="2" |22. februar [[1962]] | rowspan="2" |22. junij [[1963]] | rowspan="2" |Fanfani IV. | rowspan="2" |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small><small>con l'appoggio esterno del [[Partito Socialista Italiano|PSI]]</small> |- | rowspan="4" |[[Antonio Segni]][[Slika:Antonio_Segni_2.jpg|99x99_pik]]<br /><small>(1962-1964)</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''8''' |[[Slika:Presidente_Leone.jpg|90x90_pik]] |'''[[Giovanni Leone]]'''<br /><small>(1908-2001)</small> |22. junij [[1963]] |5. december [[1963]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Leone I. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> | rowspan="4" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies 1963.svg|brezokvirja]] [[Četrta legislatura Italijanske republike|IV.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1963|1963]])</small> |- | rowspan="3" bgcolor="99CBFF" |'''9''' | rowspan="3" | | rowspan="3" |'''[[Aldo Moro]]'''<br /><small>(1916-1978)</small> |5. december [[1963]] |23. junij [[1964]] | rowspan="3" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Moro I. | rowspan="3" |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- |23. julij [[1964]] |24. februar[[1966]] |Moro II. |- |24. februar [[1966]] |25. junij [[1968]] |Moro III. | rowspan="6" |[[Giuseppe Saragat]][[Slika:Giuseppe_Saragat.jpg|102x102_pik]]<br /><small>(1964-1971)</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''(8)''' |[[Slika:Presidente_Leone.jpg|90x90_pik]] |'''[[Giovanni Leone]]'''<br /><small>(1908-2001)</small> |25. junij [[1968]] |13. december [[1968]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Leone II. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> | rowspan="6" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies 1968.svg|brezokvirja]] [[Peta legislatura Italijanske republike|V.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1968|1968]])</small> |- | rowspan="3" bgcolor="99CBFF" |'''10''' | rowspan="3" |[[Slika:Mariano_Rumor_daticamera.jpg|93x93_pik]] | rowspan="3" |'''[[Mariano Rumor]]'''<br /><small>(1915-1990)</small> |13. december [[1968]] |6. avgust [[1969]] | rowspan="3" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Rumor I. |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[PSI-PSDI Unificati|PSU]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- |6. avgust [[1969]] |28. marec [[1970]] |Rumor II. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> |- |28. marec [[1970]] |6. avgust [[1970]] |Rumor III. |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''11''' |[[Slika:Emilio_Colombo_crop.jpg|96x96_pik]] |'''[[Emilio Colombo]]'''<br /><small>(1920-2013)</small> |6. avgust [[1970]] |18. februar [[1972]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Colombo |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- | rowspan="2" bgcolor="99CBFF" |'''12''' | rowspan="2" |[[Slika:Giulio_Andreotti_(cropped).jpg|97x97_pik]] | rowspan="2" |'''[[Giulio Andreotti]]'''<br /><small>(1919-2013)</small> |18. februar [[1972]] |26. junij [[1972]] | rowspan="2" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Andreotti I. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> | rowspan="8" |[[Giovanni Leone]] [[Slika:Presidente_Leone.jpg|90x90_pik]]<br /><small>(1971-1978)</small> |- |26. junij [[1972]] |8. julij [[1973]] |Andreotti II. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> | rowspan="5" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies 1972.svg|brezokvirja]] [[Šesta legislatura Italijanske republike|VI.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1972|1972]])</small> |- | rowspan="2" bgcolor="99CBFF" |'''(10)''' | rowspan="2" |[[Slika:Mariano_Rumor_daticamera.jpg|93x93_pik]] | rowspan="2" |'''[[Mariano Rumor]]'''<br /><small>(1915-1990)</small> |8. julij [[1973]] |15. marec [[1974]] | rowspan="2" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Rumor IV. |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- |15. marec [[1974]] |23. november [[1974]] |Rumor V. |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]</small> |- | rowspan="2" bgcolor="99CBFF" |'''(9)''' | rowspan="2" | | rowspan="2" |'''[[Aldo Moro]]'''<br /><small>(1916-1978)</small> |23. november [[1974]] |12. februar [[1976]] | rowspan="2" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Moro IV. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- |12. februar [[1976]] |30. julij [[1976]] |Moro V. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> |- | rowspan="3" bgcolor="99CBFF" |'''(12)''' | rowspan="3" |[[Slika:Giulio_Andreotti_(cropped).jpg|97x97_pik]] | rowspan="3" |'''[[Giulio Andreotti]]'''<br /><small>(1919-2013)</small> |30. julij [[1976]] |13. marec [[1978]] | rowspan="3" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Andreotti III. | rowspan="2" |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small><small>con l'appoggio esterno del [[Partito Comunista Italiano|PCI]]</small> | rowspan="3" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies, 1976.svg|brezokvirja]][[Sedma legislatura Italijanske republike|VII.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1976|1976]])</small> |- |13. marec [[1978]] |21. marec [[1979]] |Andreotti IV. |- |21. marec [[1979]] |5. avgust [[1979]] |Andreotti V. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> | rowspan="8" |[[Sandro Pertini]][[Slika:Pertini_ritratto.jpg|98x98_pik]]<br /><small>(1978-1985)</small> |- | rowspan="2" bgcolor="99CBFF" |'''13''' | rowspan="2" |[[Slika:Cossiga_Francesco.jpg|104x104_pik]] | rowspan="2" |'''[[Francesco Cossiga]]'''<br /><small>(1928-2010)</small> |5. avgust [[1979]] |4. april [[1980]] | rowspan="2" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Cossiga I. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> | rowspan="6" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies 1979.svg|brezokvirja]][[Osma legislatura Italijanske republike|VIII.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1979|1979]])</small> |- |4. april [[1980]] |18. oktober [[1980]] |Cossiga II. |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''14''' |[[Slika:Arnaldo_Forlani_1972.jpg|86x86_pik]] |'''[[Arnaldo Forlani]]'''<br /><small>(1925-2023)</small> |18. oktober [[1980]] |28. junij [[1981]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Forlani |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- | rowspan="2" bgcolor="3CB371" |'''15''' | rowspan="2" |[[Slika:Giovanni_Spadolini.jpg|93x93_pik]] | rowspan="2" |'''[[Giovanni Spadolini]]'''<br /><small>(1925-1994)</small> |28. junij [[1981]] |23. avgust [[1982]] | rowspan="2" |[[Italijanska republikanska stranka]] |Spadolini I. | rowspan="2" |<small>[[Pentapartito]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> |- |23. avgust [[1982]] |1. december [[1982]] |Spadolini II |- | bgcolor="99CBFF" |'''(3)''' |[[Slika:Amintore_Fanfani_1983-04-14.jpg|93x93_pik]] |'''[[Amintore Fanfani]]'''<br /><small>(1908-1999)</small> |1. december [[1982]] |4. avgust [[1983]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Fanfani V. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> <small>con l'appoggio esterno del [[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- | rowspan="2" bgcolor="FF0000" |'''16''' | rowspan="2" |[[Slika:Bettino_Craxi_2.jpg|96x96_pik]] | rowspan="2" |'''[[Bettino Craxi]]'''<br /><small>(1934-2000)</small> |4. avgust [[1983]] |1. avgust [[1986]] | rowspan="2" |[[Italijanska socialistična stranka]] |Craxi I. | rowspan="2" |<small>[[Pentapartito]]</small> <small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> | rowspan="3" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies, 1983.svg|brezokvirja]] [[Deveta legislatura Italijanske republike|IX.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1983|1983]])</small> |- |1. avgust [[1986]] |18. april [[1987]] |Craxi II. | rowspan="6" |[[Francesco Cossiga]][[Slika:Cossiga_Francesco.jpg|104x104_pik]]<br /><small>(1985-1992)</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''(3)''' |[[Slika:Amintore_Fanfani_1983-04-14.jpg|93x93_pik]] |'''[[Amintore Fanfani]]'''<br /><small>(1908-1999)</small> |18. april [[1987]] |29. julij [[1987]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Fanfani VI. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Indipendente (politica)|Ind.]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''17''' |[[Slika:Giovanni_Goria.jpg|91x91_pik]] |'''[[Giovanni Goria]]'''<br /><small>(1943-1994)</small> |29. julij [[1987]] |13. april [[1988]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Goria |<small>[[Pentapartito]]</small> <small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> | rowspan="4" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies 1987.svg|brezokvirja]] [[Deseta legislatura Italijanske republike|X.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1987|1987]])</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''18''' |[[Slika:Ciriaco_De_Mita_2010.jpg|92x92_pik]] |'''[[Ciriaco De Mita]]'''<br /><small>(1928-2022)</small> |13. april [[1988]] |23. julij[[1989]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |De Mita |<small>[[Pentapartito]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> |- | rowspan="2" bgcolor="99CBFF" |'''(12)''' | rowspan="2" |[[Slika:Giulio_Andreotti_(cropped).jpg|97x97_pik]] | rowspan="2" |'''[[Giulio Andreotti]]'''<br /><small>(1919-2013)</small> |23. julj [[1989]] |13. april [[1991]] | rowspan="2" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Andreotti VI. |<small>[[Pentapartito]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> |- |13. april [[1991]] |28. junij [[1992]] |Andreotti VII. |<small>[[Pentapartito|Quadripartito]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> |- | bgcolor="FF0000" |'''19''' |[[Slika:Giuliano_Amato_-_Festival_Economia_2013.JPG|88x88_pik]] |'''[[Giuliano Amato]]'''<br /><small>(1938-)</small> |28. junij [[1992]] |29. april [[1993]] |[[Italijanska socialistična stranka]] |Amato I. |<small>[[Pentapartito|Quadripartito]]</small> <small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> | rowspan="2" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies, 1992.svg|brezokvirja]] [[Enajsta legislatura Italijanske republike|XI.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1992|1992]])</small> | rowspan="6" |[[Oscar Luigi Scalfaro]][[Slika:Oscar Luigi Scalfaro portrait.jpg|105x105_pik]]<br /><small>(1992-1999)</small> |- | bgcolor="EFEFEF" |'''20''' |[[Slika:Ciampi_ritratto.jpg|91x91_pik]] |'''[[Carlo Azeglio Ciampi]]'''<br /><small>(1920-2016)</small> |29. april [[1993]] |11. maj [[1994]] |''neodvisen'' |Ciampi |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Democratico della Sinistra|PDS]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]-[[Federazione dei Verdi|FdV]]</small> |- | bgcolor="1E90FF" |'''21''' |[[Slika:Silvio_Berlusconi_Portrait_(cropped).jpg|94x94_pik]] |'''[[Silvio Berlusconi]]'''<br /><small>(1936-2023)</small> |11. maj [[1994]] |17. januar [[1995]] |[[Naprej Italija (1994)|Naprej Italija]] |Berlusconi I. |<small>[[Polo delle Libertà]]-</small><small>[[Polo del Buon Governo]]</small><small>[[Forza Italia (1994)|FI]]-[[Lega Nord|LN]]-[[Alleanza Nazionale|AN]]-[[Centro Cristiano Democratico|CCD]]-[[Unione di Centro (1993)|UdC]]</small> | rowspan="2" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies, 1994.svg|brezokvirja]][[Dvanajsta legislatura Italijanske republike|XII]]. <small>([[Elezioni politiche italiane del 1994|1994]])</small> |- | bgcolor="EFEFEF" |'''22''' |[[Slika:Lamberto_dini_pl.jpg|105x105_pik]] |'''[[Lamberto Dini]]'''<br /><small>(1931-)</small> |17. januar [[1995]] |18. maj [[1996]] |''neodvisen''<ref>Fonda [[Rinnovamento Italiano]] nel febbraio [[1996]] per concorrere alle [[Elezioni politiche italiane del 1996|elezioni politiche dell'aprile 1996]].</ref> |Dini |<small>[[Governo tecnico]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Partito Democratico della Sinistra|PDS]]-[[Partito Popolare Italiano (1994)|PPI]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Federazione dei Verdi|FdV]]-[[La Rete (partito politico)|La Rete]]-[[Cristiano Sociali|CS]]-[[Lega Nord|LN]]</small> |- | bgcolor="FF9933" |'''23''' |[[Slika:Romano_Prodi_in_Nova_Gorica_(2c).jpg|89x89_pik]] |'''[[Romano Prodi]]'''<br /><small>(1939-)</small> |18. maj [[1996]] |21. oktober [[1998]] |''neodvisen'' (leva sredina) |Prodi I. |<small>[[L'Ulivo]]</small><small>[[Partito Democratico della Sinistra|PDS]]-[[Partito Popolare Italiano (1994)|PPI]]-[[Unione Democratica (1996)|UD]]-[[Federazione dei Verdi|FdV]]-[[Rinnovamento Italiano|RI]]-[[Socialisti Italiani|SI]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Partito della Rifondazione Comunista|PRC]]-[[Alleanza Democratica (Italia)|AD]]-[[Movimento dei Comunisti Unitari|MCU]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Patto Segni|PS]]-[[Sinistra Repubblicana (Italia)|SR]]-[[Südtiroler Volkspartei|SVP]]-[[La Rete (partito politico)|La Rete]]-[[Union Valdôtaine|UV]]</small> | rowspan="4" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies, 1996.svg|brezokvirja]][[Trinajsta legislatura Italijanske republike|XIII.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1996|1996]])</small> |- | rowspan="2" bgcolor="FF9933" |'''24''' | rowspan="2" |[[Slika:Massimo_D’Alema_(8812707342)_cropped.jpg|88x88_pik]] | rowspan="2" |'''[[Massimo D'Alema]]'''<br /><small>(1949-)</small> |21. oktober [[1998]] |22. december [[1999]] | rowspan="2" |[[Democratici di Sinistra]] |D'Alema I. |<small>[[L'Ulivo]]</small><small>[[Democratici di Sinistra|DS]]-[[Partito Popolare Italiano (1994)|PPI]]-[[Rinnovamento Italiano|RI]]-[[Socialisti Democratici Italiani|SDI]]-[[Federazione dei Verdi|FdV]]-[[Partito dei Comunisti Italiani|PdCI]]-[[Unione Democratica per la Repubblica|UDR]]-[[La Rete (partito politico)|La Rete]]</small> |- |22. december [[1999]] |26. april [[2000]] |D'Alema II. |<small>[[L'Ulivo]]</small><small>[[Democratici di Sinistra|DS]]-[[Partito Popolare Italiano (1994)|PPI]]-[[I Democratici|Dem]]-[[UDEUR]]-[[Socialisti Democratici Italiani|SDI]]-[[Federazione dei Verdi|FdV]]-[[Rinnovamento Italiano|RI]]-[[Partito dei Comunisti Italiani|PdCI]]-[[Union Valdôtaine|UV]]</small> | rowspan="4" |[[Carlo Azeglio Ciampi]][[Slika:Ciampi_ritratto.jpg|91x91_pik]]<br /><small>(1999-2006)</small> |- | bgcolor="FF9933" |'''(19)''' |[[Slika:Giuliano_Amato_-_Festival_Economia_2013.JPG|88x88_pik]] |'''[[Giuliano Amato]]'''<br /><small>(1938-)</small> |26. april [[2000]] |11. junij [[2001]] |''neodvisen'' (leva sredina) |Amato II. |<small>[[L'Ulivo]]</small><small>[[Democratici di Sinistra|DS]]-[[Partito Popolare Italiano (1994)|PPI]]-[[I Democratici|Dem]]-[[Federazione dei Verdi|FdV]]-[[Partito dei Comunisti Italiani|PdCI]]-[[UDEUR]]-[[Rinnovamento Italiano|RI]]-[[Socialisti Democratici Italiani|SDI]]</small> |- | rowspan="2" bgcolor="1E90FF" |'''(21)''' | rowspan="2" |[[Slika:Silvio_Berlusconi_Portrait_(cropped).jpg|94x94_pik]] | rowspan="2" |'''[[Silvio Berlusconi]]'''<br /><small>(1936-2023)</small> |11. junij [[2001]] |23. april [[2005]] | rowspan="2" |[[Naprej Italija (1994)|Naprej Italija]] |Berlusconi II. | rowspan="2" |<small>[[Casa delle Libertà]]</small><small>[[Forza Italia (1994)|FI]]-[[Alleanza Nazionale|AN]]-[[Lega Nord|LN]]-[[Unione dei Democratici Cristiani e di Centro|UDC]]-[[Nuovo PSI|NPSI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> | rowspan="2" |[[Slika:Camera dei Deputati XIV.svg|brezokvirja]][[Štirinajsta legislatura Italijanske republike|XIV.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 2001|2001]])</small> |- |23. april [[2005]] |17. maj [[2006]] |Berlusconi III. |- | bgcolor="FF9933" |'''(23)''' |[[Slika:Romano_Prodi_in_Nova_Gorica_(2c).jpg|89x89_pik]] |'''[[Romano Prodi]]'''<br /><small>(1939-)</small> |17. maj [[2006]] |8. maj [[2008]] |''neodvisen'' (leva sredina)<ref>Nell'ottobre [[2007]] viene eletto presidente dell'Assemblea Nazionale del neonato [[Partito Democratico (Italia)|Partito Democratico]].</ref> |Prodi II. |<small>[[L'Unione]]</small><small>[[Democratici di Sinistra|DS]]-[[Democrazia è Libertà - La Margherita|DL]]/[[Partito Democratico (Italia)|PD]]-[[Partito della Rifondazione Comunista|PRC]]-[[Rosa nel Pugno|RnP]]-[[Partito dei Comunisti Italiani|PdCI]]-[[Italia dei Valori|IdV]]-[[Federazione dei Verdi|FdV]]-</small><small>[[Popolari UDEUR|UDEUR]]-[[I Socialisti Italiani|ISI]]-[[Democratici Cristiani Uniti|DCU]]-[[Lega per l'Autonomia - Alleanza Lombarda|LpA-AL]]-[[Sinistra Democratica (Italia)|SD]]-[[Liberal Democratici (Italia)|LD]]-[[Movimento Repubblicani Europei|MRE]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Partito Democratico Meridionale|PDM]]-[[Italia di Mezzo|IdM]]-[[Consumatori Uniti|CU]]-[[Unione Democratica (2007)|UD]]-[[Südtiroler Volkspartei|SVP]]-[[Autonomie Liberté Démocratie|ALD]]-[[Associazioni Italiane in Sud America|AISA]]-[[Sinistra Critica|SC]]</small> |[[Slika:Camera dei Deputati XV.svg|brezokvirja]][[Petnajsta legislatura Italijanske republike|XV.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 2006|2006]])</small> | rowspan="5" |[[Giorgio Napolitano]][[Slika:Presidente_Napolitano.jpg|91x91_pik]]<br /><small>(2006-2015)<ref>Secondo mandato dal 22 aprile [[2013]].</ref></small> |- | bgcolor="1E90FF" |'''(21)''' |[[Slika:Silvio_Berlusconi_Portrait_(cropped).jpg|94x94_pik]] |'''[[Silvio Berlusconi]]'''<br /><small>(1936-2023)</small> |8. maj [[2008]] |16. november [[2011]] |[[Ljudstvo svobode]] |Berlusconi IV. |<small>[[Coalizione di centro-destra alle elezioni politiche italiane del 2008|Centro-destra]]</small><small>[[Il Popolo della Libertà|PdL]]-[[Lega Nord|LN]]-[[Movimento per l'Autonomia|MpA]]-[[Coesione Nazionale|CN]]-[[Popolo e Territorio|PT]]-[[Forza del Sud|FdS]]-[[Democrazia Cristiana (2002)|DC]]</small> | rowspan="2" |[[Slika:Camera dei Deputati XVI.svg|brezokvirja]][[Šestnajsta legislatura Italijanske republike|XVI.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 2008|2008]])</small> |- | bgcolor="EFEFEF" |'''25''' |[[Slika:Mario_Monti_2012.jpg|96x96_pik]] |'''[[Mario Monti]]'''<br /><small>(1943)</small> |16. november [[2011]] |28. april [[2013]] |''neodvisen''<ref>Fonda [[Scelta Civica]] nel gennaio [[2013]] per concorrere alle [[Elezioni politiche italiane del 2013|elezioni politiche del febbraio 2013]].</ref> |Monti |<small>[[Governo tecnico]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Il Popolo della Libertà|PdL]]-[[Partito Democratico (Italia)|PD]]-[[Unione di Centro (2002)|UdC]]-[[Futuro e Libertà per l'Italia|FLI]]-[[Alleanza per l'Italia|ApI]]-[[Radicali Italiani|RI]]-[[Movimento per le Autonomie|MpA]]-</small><small>[[I Popolari di Italia Domani|PID]]-[[Partito Liberale Italiano (1997)|PLI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Liberal Democratici (Italia)|LD]]-[[Alleanza di Centro|AdC]]-[[Partito Socialista Italiano (2007)|PSI]]-[[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]</small> |- | bgcolor="FF9966" |'''26''' |[[Slika:Enrico_Letta_2017_(cropped).jpg|99x99_pik]] |'''[[Enrico Letta]]'''<br /><small>(1966)</small> |28. april [[2013]] |22. februar [[2014]] |[[Demokratska stranka (Italija)|Demokratska stranka]] |Letta |<small>[[Grande coalizione]]</small><small>[[Partito Democratico (Italia)|PD]]-[[Il Popolo della Libertà|PdL]]/[[Nuovo Centrodestra|NCD]]-[[Scelta Civica|SC]]-[[Unione di Centro (2002)|UdC]]-[[Popolari per l'Italia|PpI]]-[[Radicali Italiani|RI]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Partito Socialista Italiano (2007)|PSI]]-[[Südtiroler Volkspartei|SVP]]-[[Partito Autonomista Trentino Tirolese|PATT]]-[[Unione Sudamericana Emigrati Italiani|USEI]]-</small><small>[[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]-[[Union Valdôtaine|UV]]-[[Centro Democratico (Italia)|CD]]-[[Unione per il Trentino|UpT]]-[[Gruppo di Azione Partecipazione Popolare|GAPP]]</small> | rowspan="3" |[[Slika:XVII Camera dei deputati.svg|brezokvirja]][[Sedemnajsta legislatura Italijanske republike|XVII.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 2013|2013]])</small> |- | bgcolor="FF9966" |'''27''' |[[Slika:Matteo_Renzi_2.jpg|94x94_pik]] |'''[[Matteo Renzi]]'''<br /><small>(1975)</small> |22. februar [[2014]] |12. dicember [[2016]] |[[Demokratska stranka (Italija)|Demokratska stranka]] |Renzi |<small>[[Partito Democratico (Italia)|PD]]-[[Nuovo Centrodestra|NCD]]-[[Scelta Civica|SC]]-[[Unione di Centro (2002)|UdC]]-[[Democrazia Solidale - Centro Democratico|Demo.S]]-[[Centro Democratico (Italia)|CD]]-[[Partito Socialista Italiano (2007)|PSI]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Alleanza Liberalpopolare-Autonomie|ALA]]-[[Südtiroler Volkspartei|SVP]]-[[Partito Autonomista Trentino Tirolese|PATT]]-[[Unione per il Trentino|UpT]]-</small><small>[[Unione Sudamericana Emigrati Italiani|USEI]]-[[Union Valdôtaine|UV]]-[[Alleanza per l'Italia|ApI]]-[[Italia dei Valori|IdV]]-[[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]</small> |- | bgcolor="FF9966" |'''28''' |[[Slika:Paolo_Gentiloni_EP_Parliament_(cropped).jpg|96x96_pik]] |'''[[Paolo Gentiloni]]'''<br /><small>(1954)</small> |12. december [[2016]] |1. junij [[2018]] |[[Demokratska stranka (Italija)|Demokratska stranka]] |Gentiloni |<small>[[Partito Democratico (Italia)|PD]]-[[Nuovo Centrodestra|NCD]]/[[Alternativa Popolare|AP]]-[[Centristi per l'Europa|CpE]]-[[Democrazia Solidale - Centro Democratico|Demo.S]]-[[Centro Democratico (Italia)|CD]]-[[Partito Socialista Italiano (2007)|PSI]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Alleanza Liberalpopolare-Autonomie|ALA]]-[[Scelta Civica|SC]]-[[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]-[[Südtiroler Volkspartei|SVP]]-[[Partito Autonomista Trentino Tirolese|PATT]]-[[Stella Alpina (partito politico)|SA]]-</small><small>[[Union Valdôtaine|UV]]-[[Italia dei Valori|IdV]]-[[Unione per il Trentino|UpT]]-[[Unione Sudamericana Emigrati Italiani|USEI]]-[[Moderati|Mod]]-LC-LPP</small> | rowspan="5" |[[Sergio Mattarella]][[Slika:Sergio Mattarella Presidente della Repubblica Italiana.jpg|81x81_pik]]<br /><small>(dal 2015)</small> |- | rowspan="2" bgcolor="FDE910" |'''29''' | rowspan="2" |[[Slika:Giuseppe_Conte_(cropped).jpg|99x99_pik]] | rowspan="2" |'''[[Giuseppe Conte]]'''<br /><small>(1964)</small> |1. junij [[2018]] |5. september [[2019]] | rowspan="2" |''neodvisen'' (blizu [[Gibanje petih zvezd|M5S]]) |[[1. Contejeva vlada|Conte I.]] |[[Gibanje petih zvezd|<small></small>]]<small>[[Movimento 5 Stelle|M5S]]</small><small>-[[Lega Nord|LSP]]-[[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Partito Liberale Italiano (1997)|PLI]]-[[Partito Sardo d'Azione|PSd'Az]]-[[Movimento Nazionale per la Sovranità|MNS]]</small> | rowspan="3" |[[Slika:XVIII Camera dei deputati.svg|brezokvirja]][[Osemnajsta legislatura Italijanske republike|XVIII.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 2018|2018]])</small> |- |5. september [[2019]] |13. februar [[2021]] |[[2. Contejeva vlada|Conte II.]] |[[Gibanje petih zvezd|<small></small>]]<small>[[Movimento 5 Stelle|M5S]]</small><small>-[[Demokratska stranka (Italija)|PD]]-[[Živa Italija|IV]]-[[Svobodni in enaki|LeU]]-[[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]</small> <small>z zunanjo podporo:</small> <small>[[Italijanska socialistična stranka (2007)|PSI]]-[[Demokratična sredina (Italija)|CD]]-[[Južnotirolska ljudska stranka|SVP]]-[[Unija Doline Aoste|UV]]-[[Partito Autonomista Trentino Tirolese|PATT]]-</small><small>[[Partito Pensionati|PP]]-[[Ljudska alternativa|AP]]-[[Sicilia Futura|SF]]-[[Centristi per l'Europa|CpE]]-[[Moderati|Mod]]</small> |- | bgcolor="EFEFEF" |'''30''' |[[Slika:Mario_Draghi_October_2021_(cropped).jpg|106x106_pik|senza_cornice]] |'''[[Mario Draghi]]'''<br /><small>(1947)</small> |13. februar [[2021]] |22. oktober [[2022]] |''neodvisen'' |[[Draghijeva vlada|Draghi]] |<small>[[Gibanje petih zvezd|M5S]]-[[Lega Nord|LSP]]-[[Forza Italia (2013)|FI]]-[[Partito Democratico (Italia)|PD]]-[[Italia Viva|IV]]-[[Articolo Uno (partito politico)|Art.1]]-[[+Europa|+Eu]]-[[Noi con l'Italia|NcI]]-[[Centro Democratico (Italia)|CD]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Azione (partito politico)|Az]]-[[Coraggio Italia|CI]]-[[Partito Socialista Italiano (2007)|PSI]]-[[Unione di Centro (2002)|UdC]]-[[Partito Autonomista Trentino Tirolese|PATT]]-[[Südtiroler Volkspartei|SVP]]-</small><small>[[Centristi per l'Europa|CpE]]-[[Nuovo PSI|NPSI]]-[[Green Italia|GI]]-[[èViva]]-[[Patria e Costituzione|PeC]]-[[Sicilia Futura|SF]]-</small><small>[[Moderati|Mod]]-[[Partito Pensionati|PP]]-[[Partito Sardo d'Azione|PSd'Az]]-[[Noi Campani|NC]]-[[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]-[[Unione Sudamericana Emigrati Italiani|USEI]]</small> |- | bgcolor="000080" |'''30''' | |'''[[Giorgia Meloni]]'''<br /><small>(1977)</small> |22. oktober [[2022]] |''na položaju'' |[[Bratje Italije]] |[[Melonijeva vlada|Meloni]] | <small>[[Coalizione di centro-destra alle elezioni politiche in Italia del 2022|Centro-destra]]<br />[[Fratelli d'Italia (partito politico)|FdI]], [[Lega per Salvini Premier|LSP]], [[Forza Italia (2013)|FI]]<br />con l'appoggio esterno di:<br />[[Noi con l'Italia|NcI]], [[Italia al Centro|IaC]], [[Coraggio Italia|CI]], [[Unione di Centro (2002)|UdC]], [[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]</small> | rowspan=1 |[[Slika:Camera dei Deputati XIX.svg|brezokvirja|220x220_pik]]<br />[[Devetnajsta legislatura Italijanske republike|XIX.]]<br /><small>([[Elezioni politiche in Italia del 2022|2022]])</small> |} # == Sklici == [[Kategorija:Ministrski predsedniki Italijanske republike|*]] [[Kategorija:Vlada Italijanske republike]] p5b7qs1hu76gcclebmdvcm4of3d8vo9 6685855 6685854 2026-06-05T23:50:14Z IvanScrooge98 140635 6685855 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of Italy.svg|sličica|251x251_pik|Zastava Italije.]] '''Seznam ministrskih predsednikov Italijanske republike''' vsebuje imena in leta mandata [[ministrski predsednik Italijanske republike|ministrskih predsednikov Italijanske republike]]: == Seznam == {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! colspan="3" rowspan="2" |[[Ministrski predsednik Italijanske republike|Ministrski predsednik]] <small>(rojstvo-smrt)</small> ! colspan="2" |Mandat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="2" rowspan="2" |Vlada in sestavek ! rowspan="2" |Legislatura <small>(volitve)</small> ! rowspan="2" |[[Seznam predsednikov Italijanske republike|Predsednik Republike]] |- !<small>Začetek</small> !<small>Konec</small> |- | rowspan="7" bgcolor="99CBFF" |'''1''' | rowspan="7" |[[Slika:Alcide_de_Gasperi_2.jpg|93x93_pik]] | rowspan="7" |'''[[Alcide De Gasperi]]'''<br /><small>(1881-1954)</small> |14. julij [[1946]] |2. februar [[1947]] | rowspan="7" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |De Gasperi II. |<small>[[Comitato di Liberazione Nazionale]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSIUP]]-[[Partito Comunista Italiano|PCI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> | rowspan="3" |[[Slika:Italian Parliament, 1946.svg|brezokvirja]][[Assemblea Costituente (Italia)|AC]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1946|1946]])</small> | rowspan="3" |[[Enrico De Nicola]][[Slika:Enrico_De_Nicola_(cropped).jpg|96x96_pik]]<br /><small>(1946-1948)</small><ref>Fino al 31 dicembre [[1947]] come [[capo provvisorio dello Stato]], dal 1º gennaio [[1948]] come [[Presidente della Repubblica Italiana|Presidente della Repubblica]].</ref> |- |2. februar [[1947]] |1. julij [[1947]] |De Gasperi III. |<small>[[Comitato di Liberazione Nazionale]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Comunista Italiano|PCI]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Democratico del Lavoro (Italia)|PDL]]</small> |- |1. junij [[1947]] |24. maj [[1948]] |De Gasperi IV. | rowspan="2" |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSLI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- |24. maj [[1948]] |27. januar [[1950]] |De Gasperi V. | rowspan="3" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies, 1948.svg|brezokvirja]] [[Prva legislatura Italijanske republike|I.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1948|1948]])</small> | rowspan="7" |[[Luigi Einaudi]][[Slika:Luigi_Einaudi.jpg|91x91_pik]]<br /><small>(1948-1955)</small> |- |27. januar [[1950]] |26. julij [[1951]] |De Gasperi VI. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSLI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- |26. julij [[1951]] |16. julij [[1953]] |De Gasperi VII. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- |16. julij [[1953]] |17. avgust [[1953]] |De Gasperi VIII. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> | rowspan="6" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies 1953.svg|brezokvirja]] [[Druga legislatura Italijanske republike|II.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1953|1953]])</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''2''' |[[Slika:Giuseppe_Pella_cropped.jpg|90x90_pik]] |'''[[Giuseppe Pella]]'''<br /><small>(1902-1981)</small> |17. avgust [[1953]] |19. januar [[1954]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Pella |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Indipendente (politica)|Ind.]]</small><small>con l'appoggio esterno di [[Partito Liberale Italiano|PLI]] e [[Partito Nazionale Monarchico|PNM]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''3''' |[[Slika:Amintore_Fanfani_1983-04-14.jpg|93x93_pik]] |'''[[Amintore Fanfani]]'''<br /><small>(1908-1999)</small> |19. januar [[1954]] |10. februar [[1954]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Fanfani I.<ref>Questo governo non riuscì ad ottenere la fiducia del Parlamento, risultando così il governo più breve nella storia repubblicana.</ref> |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''4''' |[[Slika:Mario_Scelba_(cropped).jpg|96x96_pik]] |'''[[Mario Scelba]]'''<br /><small>(1901-1991)</small> |10. februar [[1954]] |6. julij [[1955]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Scelba |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''5''' |[[Slika:Antonio_Segni_Official_1962.jpg|99x99_pik]] |'''[[Antonio Segni]]'''<br /><small>(1891-1972)</small> |6. julij [[1955]] |20. maj [[1957]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Segni I. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> | rowspan="7" |[[Giovanni Gronchi]][[Slika:Giovanni_Gronchi_hq_(cropped).jpg|106x106_pik]]<br /><small>(1955-1962)</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''6''' |[[Slika:Adone_Zoli.jpg|93x93_pik]] |'''[[Adone Zoli]]'''<br /><small>(1887-1960)</small> |20. maj [[1957]] |2. julij [[1958]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Zoli |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Partito Liberale Italiano|PLI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Nazionale Monarchico|PNM]]-[[Partito Monarchico Popolare|PMP]]-[[Movimento Sociale Italiano|MSI]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''(3)''' |[[Slika:Amintore_Fanfani_1983-04-14.jpg|93x93_pik]] |'''[[Amintore Fanfani]]'''<br /><small>(1908-1999)</small> |2. julij [[1958]] |16. februar [[1959]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Fanfani II. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]</small> | rowspan="6" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies 1958.svg|brezokvirja]] [[Tretja legislatura Italijanske republike|III.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1958|1958]])</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''(5)''' |[[Slika:Antonio_Segni_Official_1962.jpg|99x99_pik]] |'''[[Antonio Segni]]'''<br /><small>(1891-1972)</small> |16. februar [[1959]] |26. marec [[1960]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Segni II. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Partito Liberale Italiano|PLI]]-[[Partito Nazionale Monarchico|PNM]]-[[Partito Monarchico Popolare|PMP]]-[[Movimento Sociale Italiano|MSI]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''7''' |[[Slika:Fernando_Tambroni-1.jpg|98x98_pik]] |'''[[Fernando Tambroni]]'''<br /><small>(1901-1963)</small> |26. marec [[1960]] |27. julij [[1960]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Tambroni |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small><small>con l'appoggio esterno di [[Movimento Sociale Italiano|MSI]] e [[Partito Democratico Italiano di Unità Monarchica|PDI]]</small> |- | rowspan="3" bgcolor=99CBFF" |'''(3)''' | rowspan="3" |[[Slika:Amintore_Fanfani_1983-04-14.jpg|93x93_pik]] | rowspan="3" |'''[[Amintore Fanfani]]'''<br /><small>(1908-1999)</small> |27. julij [[1960]] |22. februar [[1962]] | rowspan="3" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Fanfani III. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> |- | rowspan="2" |22. februar [[1962]] | rowspan="2" |22. junij [[1963]] | rowspan="2" |Fanfani IV. | rowspan="2" |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small><small>con l'appoggio esterno del [[Partito Socialista Italiano|PSI]]</small> |- | rowspan="4" |[[Antonio Segni]][[Slika:Antonio_Segni_Official_1962.jpg|99x99_pik]]<br /><small>(1962-1964)</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''8''' |[[Slika:Presidente_Leone.jpg|90x90_pik]] |'''[[Giovanni Leone]]'''<br /><small>(1908-2001)</small> |22. junij [[1963]] |5. december [[1963]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Leone I. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> | rowspan="4" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies 1963.svg|brezokvirja]] [[Četrta legislatura Italijanske republike|IV.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1963|1963]])</small> |- | rowspan="3" bgcolor="99CBFF" |'''9''' | rowspan="3" | | rowspan="3" |'''[[Aldo Moro]]'''<br /><small>(1916-1978)</small> |5. december [[1963]] |23. junij [[1964]] | rowspan="3" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Moro I. | rowspan="3" |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- |23. julij [[1964]] |24. februar[[1966]] |Moro II. |- |24. februar [[1966]] |25. junij [[1968]] |Moro III. | rowspan="6" |[[Giuseppe Saragat]][[Slika:Giuseppe_Saragat.jpg|102x102_pik]]<br /><small>(1964-1971)</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''(8)''' |[[Slika:Presidente_Leone.jpg|90x90_pik]] |'''[[Giovanni Leone]]'''<br /><small>(1908-2001)</small> |25. junij [[1968]] |13. december [[1968]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Leone II. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> | rowspan="6" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies 1968.svg|brezokvirja]] [[Peta legislatura Italijanske republike|V.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1968|1968]])</small> |- | rowspan="3" bgcolor="99CBFF" |'''10''' | rowspan="3" |[[Slika:Mariano_Rumor_daticamera.jpg|93x93_pik]] | rowspan="3" |'''[[Mariano Rumor]]'''<br /><small>(1915-1990)</small> |13. december [[1968]] |6. avgust [[1969]] | rowspan="3" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Rumor I. |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[PSI-PSDI Unificati|PSU]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- |6. avgust [[1969]] |28. marec [[1970]] |Rumor II. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> |- |28. marec [[1970]] |6. avgust [[1970]] |Rumor III. |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''11''' |[[Slika:Emilio_Colombo_crop.jpg|96x96_pik]] |'''[[Emilio Colombo]]'''<br /><small>(1920-2013)</small> |6. avgust [[1970]] |18. februar [[1972]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Colombo |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- | rowspan="2" bgcolor="99CBFF" |'''12''' | rowspan="2" |[[Slika:Giulio_Andreotti_(cropped).jpg|97x97_pik]] | rowspan="2" |'''[[Giulio Andreotti]]'''<br /><small>(1919-2013)</small> |18. februar [[1972]] |26. junij [[1972]] | rowspan="2" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Andreotti I. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> | rowspan="8" |[[Giovanni Leone]] [[Slika:Presidente_Leone.jpg|90x90_pik]]<br /><small>(1971-1978)</small> |- |26. junij [[1972]] |8. julij [[1973]] |Andreotti II. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> | rowspan="5" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies 1972.svg|brezokvirja]] [[Šesta legislatura Italijanske republike|VI.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1972|1972]])</small> |- | rowspan="2" bgcolor="99CBFF" |'''(10)''' | rowspan="2" |[[Slika:Mariano_Rumor_daticamera.jpg|93x93_pik]] | rowspan="2" |'''[[Mariano Rumor]]'''<br /><small>(1915-1990)</small> |8. julij [[1973]] |15. marec [[1974]] | rowspan="2" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Rumor IV. |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- |15. marec [[1974]] |23. november [[1974]] |Rumor V. |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]</small> |- | rowspan="2" bgcolor="99CBFF" |'''(9)''' | rowspan="2" | | rowspan="2" |'''[[Aldo Moro]]'''<br /><small>(1916-1978)</small> |23. november [[1974]] |12. februar [[1976]] | rowspan="2" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Moro IV. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- |12. februar [[1976]] |30. julij [[1976]] |Moro V. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small> |- | rowspan="3" bgcolor="99CBFF" |'''(12)''' | rowspan="3" |[[Slika:Giulio_Andreotti_(cropped).jpg|97x97_pik]] | rowspan="3" |'''[[Giulio Andreotti]]'''<br /><small>(1919-2013)</small> |30. julij [[1976]] |13. marec [[1978]] | rowspan="3" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Andreotti III. | rowspan="2" |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]</small><small>con l'appoggio esterno del [[Partito Comunista Italiano|PCI]]</small> | rowspan="3" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies, 1976.svg|brezokvirja]][[Sedma legislatura Italijanske republike|VII.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1976|1976]])</small> |- |13. marec [[1978]] |21. marec [[1979]] |Andreotti IV. |- |21. marec [[1979]] |5. avgust [[1979]] |Andreotti V. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> | rowspan="8" |[[Sandro Pertini]][[Slika:Pertini_ritratto.jpg|98x98_pik]]<br /><small>(1978-1985)</small> |- | rowspan="2" bgcolor="99CBFF" |'''13''' | rowspan="2" |[[Slika:Cossiga_Francesco.jpg|104x104_pik]] | rowspan="2" |'''[[Francesco Cossiga]]'''<br /><small>(1928-2010)</small> |5. avgust [[1979]] |4. april [[1980]] | rowspan="2" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Cossiga I. |<small>[[Centrismo (Italia)|Centrismo]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> | rowspan="6" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies 1979.svg|brezokvirja]][[Osma legislatura Italijanske republike|VIII.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1979|1979]])</small> |- |4. april [[1980]] |18. oktober [[1980]] |Cossiga II. |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''14''' |[[Slika:Arnaldo_Forlani_1972.jpg|86x86_pik]] |'''[[Arnaldo Forlani]]'''<br /><small>(1925-2023)</small> |18. oktober [[1980]] |28. junij [[1981]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Forlani |<small>[[Centro-sinistra "organico"]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- | rowspan="2" bgcolor="3CB371" |'''15''' | rowspan="2" |[[Slika:Giovanni_Spadolini.jpg|93x93_pik]] | rowspan="2" |'''[[Giovanni Spadolini]]'''<br /><small>(1925-1994)</small> |28. junij [[1981]] |23. avgust [[1982]] | rowspan="2" |[[Italijanska republikanska stranka]] |Spadolini I. | rowspan="2" |<small>[[Pentapartito]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> |- |23. avgust [[1982]] |1. december [[1982]] |Spadolini II |- | bgcolor="99CBFF" |'''(3)''' |[[Slika:Amintore_Fanfani_1983-04-14.jpg|93x93_pik]] |'''[[Amintore Fanfani]]'''<br /><small>(1908-1999)</small> |1. december [[1982]] |4. avgust [[1983]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Fanfani V. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> <small>con l'appoggio esterno del [[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> |- | rowspan="2" bgcolor="FF0000" |'''16''' | rowspan="2" |[[Slika:Bettino_Craxi_2.jpg|96x96_pik]] | rowspan="2" |'''[[Bettino Craxi]]'''<br /><small>(1934-2000)</small> |4. avgust [[1983]] |1. avgust [[1986]] | rowspan="2" |[[Italijanska socialistična stranka]] |Craxi I. | rowspan="2" |<small>[[Pentapartito]]</small> <small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> | rowspan="3" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies, 1983.svg|brezokvirja]] [[Deveta legislatura Italijanske republike|IX.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1983|1983]])</small> |- |1. avgust [[1986]] |18. april [[1987]] |Craxi II. | rowspan="6" |[[Francesco Cossiga]][[Slika:Cossiga_Francesco.jpg|104x104_pik]]<br /><small>(1985-1992)</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''(3)''' |[[Slika:Amintore_Fanfani_1983-04-14.jpg|93x93_pik]] |'''[[Amintore Fanfani]]'''<br /><small>(1908-1999)</small> |18. april [[1987]] |29. julij [[1987]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Fanfani VI. |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Indipendente (politica)|Ind.]]</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''17''' |[[Slika:Giovanni_Goria.jpg|91x91_pik]] |'''[[Giovanni Goria]]'''<br /><small>(1943-1994)</small> |29. julij [[1987]] |13. april [[1988]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Goria |<small>[[Pentapartito]]</small> <small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> | rowspan="4" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies 1987.svg|brezokvirja]] [[Deseta legislatura Italijanske republike|X.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1987|1987]])</small> |- | bgcolor="99CBFF" |'''18''' |[[Slika:Ciriaco_De_Mita_2010.jpg|92x92_pik]] |'''[[Ciriaco De Mita]]'''<br /><small>(1928-2022)</small> |13. april [[1988]] |23. julij[[1989]] |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |De Mita |<small>[[Pentapartito]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> |- | rowspan="2" bgcolor="99CBFF" |'''(12)''' | rowspan="2" |[[Slika:Giulio_Andreotti_(cropped).jpg|97x97_pik]] | rowspan="2" |'''[[Giulio Andreotti]]'''<br /><small>(1919-2013)</small> |23. julj [[1989]] |13. april [[1991]] | rowspan="2" |[[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanska demokracija]] |Andreotti VI. |<small>[[Pentapartito]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> |- |13. april [[1991]] |28. junij [[1992]] |Andreotti VII. |<small>[[Pentapartito|Quadripartito]]</small><small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> |- | bgcolor="FF0000" |'''19''' |[[Slika:Giuliano_Amato_-_Festival_Economia_2013.JPG|88x88_pik]] |'''[[Giuliano Amato]]'''<br /><small>(1938-)</small> |28. junij [[1992]] |29. april [[1993]] |[[Italijanska socialistična stranka]] |Amato I. |<small>[[Pentapartito|Quadripartito]]</small> <small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]</small> | rowspan="2" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies, 1992.svg|brezokvirja]] [[Enajsta legislatura Italijanske republike|XI.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1992|1992]])</small> | rowspan="6" |[[Oscar Luigi Scalfaro]][[Slika:Oscar Luigi Scalfaro portrait.jpg|105x105_pik]]<br /><small>(1992-1999)</small> |- | bgcolor="EFEFEF" |'''20''' |[[Slika:Ciampi_ritratto.jpg|91x91_pik]] |'''[[Carlo Azeglio Ciampi]]'''<br /><small>(1920-2016)</small> |29. april [[1993]] |11. maj [[1994]] |''neodvisen'' |Ciampi |<small>[[Democrazia Cristiana|DC]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Partito Democratico della Sinistra|PDS]]-[[Partito Socialista Democratico Italiano|PSDI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Partito Liberale Italiano|PLI]]-[[Federazione dei Verdi|FdV]]</small> |- | bgcolor="1E90FF" |'''21''' |[[Slika:Silvio_Berlusconi_Portrait_(cropped).jpg|94x94_pik]] |'''[[Silvio Berlusconi]]'''<br /><small>(1936-2023)</small> |11. maj [[1994]] |17. januar [[1995]] |[[Naprej Italija (1994)|Naprej Italija]] |Berlusconi I. |<small>[[Polo delle Libertà]]-</small><small>[[Polo del Buon Governo]]</small><small>[[Forza Italia (1994)|FI]]-[[Lega Nord|LN]]-[[Alleanza Nazionale|AN]]-[[Centro Cristiano Democratico|CCD]]-[[Unione di Centro (1993)|UdC]]</small> | rowspan="2" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies, 1994.svg|brezokvirja]][[Dvanajsta legislatura Italijanske republike|XII]]. <small>([[Elezioni politiche italiane del 1994|1994]])</small> |- | bgcolor="EFEFEF" |'''22''' |[[Slika:Lamberto_dini_pl.jpg|105x105_pik]] |'''[[Lamberto Dini]]'''<br /><small>(1931-)</small> |17. januar [[1995]] |18. maj [[1996]] |''neodvisen''<ref>Fonda [[Rinnovamento Italiano]] nel febbraio [[1996]] per concorrere alle [[Elezioni politiche italiane del 1996|elezioni politiche dell'aprile 1996]].</ref> |Dini |<small>[[Governo tecnico]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Partito Democratico della Sinistra|PDS]]-[[Partito Popolare Italiano (1994)|PPI]]-[[Partito Socialista Italiano|PSI]]-[[Federazione dei Verdi|FdV]]-[[La Rete (partito politico)|La Rete]]-[[Cristiano Sociali|CS]]-[[Lega Nord|LN]]</small> |- | bgcolor="FF9933" |'''23''' |[[Slika:Romano_Prodi_in_Nova_Gorica_(2c).jpg|89x89_pik]] |'''[[Romano Prodi]]'''<br /><small>(1939-)</small> |18. maj [[1996]] |21. oktober [[1998]] |''neodvisen'' (leva sredina) |Prodi I. |<small>[[L'Ulivo]]</small><small>[[Partito Democratico della Sinistra|PDS]]-[[Partito Popolare Italiano (1994)|PPI]]-[[Unione Democratica (1996)|UD]]-[[Federazione dei Verdi|FdV]]-[[Rinnovamento Italiano|RI]]-[[Socialisti Italiani|SI]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Partito della Rifondazione Comunista|PRC]]-[[Alleanza Democratica (Italia)|AD]]-[[Movimento dei Comunisti Unitari|MCU]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Patto Segni|PS]]-[[Sinistra Repubblicana (Italia)|SR]]-[[Südtiroler Volkspartei|SVP]]-[[La Rete (partito politico)|La Rete]]-[[Union Valdôtaine|UV]]</small> | rowspan="4" |[[Slika:Italian Chamber of Deputies, 1996.svg|brezokvirja]][[Trinajsta legislatura Italijanske republike|XIII.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 1996|1996]])</small> |- | rowspan="2" bgcolor="FF9933" |'''24''' | rowspan="2" |[[Slika:Massimo_D’Alema_(8812707342)_cropped.jpg|88x88_pik]] | rowspan="2" |'''[[Massimo D'Alema]]'''<br /><small>(1949-)</small> |21. oktober [[1998]] |22. december [[1999]] | rowspan="2" |[[Democratici di Sinistra]] |D'Alema I. |<small>[[L'Ulivo]]</small><small>[[Democratici di Sinistra|DS]]-[[Partito Popolare Italiano (1994)|PPI]]-[[Rinnovamento Italiano|RI]]-[[Socialisti Democratici Italiani|SDI]]-[[Federazione dei Verdi|FdV]]-[[Partito dei Comunisti Italiani|PdCI]]-[[Unione Democratica per la Repubblica|UDR]]-[[La Rete (partito politico)|La Rete]]</small> |- |22. december [[1999]] |26. april [[2000]] |D'Alema II. |<small>[[L'Ulivo]]</small><small>[[Democratici di Sinistra|DS]]-[[Partito Popolare Italiano (1994)|PPI]]-[[I Democratici|Dem]]-[[UDEUR]]-[[Socialisti Democratici Italiani|SDI]]-[[Federazione dei Verdi|FdV]]-[[Rinnovamento Italiano|RI]]-[[Partito dei Comunisti Italiani|PdCI]]-[[Union Valdôtaine|UV]]</small> | rowspan="4" |[[Carlo Azeglio Ciampi]][[Slika:Ciampi_ritratto.jpg|91x91_pik]]<br /><small>(1999-2006)</small> |- | bgcolor="FF9933" |'''(19)''' |[[Slika:Giuliano_Amato_-_Festival_Economia_2013.JPG|88x88_pik]] |'''[[Giuliano Amato]]'''<br /><small>(1938-)</small> |26. april [[2000]] |11. junij [[2001]] |''neodvisen'' (leva sredina) |Amato II. |<small>[[L'Ulivo]]</small><small>[[Democratici di Sinistra|DS]]-[[Partito Popolare Italiano (1994)|PPI]]-[[I Democratici|Dem]]-[[Federazione dei Verdi|FdV]]-[[Partito dei Comunisti Italiani|PdCI]]-[[UDEUR]]-[[Rinnovamento Italiano|RI]]-[[Socialisti Democratici Italiani|SDI]]</small> |- | rowspan="2" bgcolor="1E90FF" |'''(21)''' | rowspan="2" |[[Slika:Silvio_Berlusconi_Portrait_(cropped).jpg|94x94_pik]] | rowspan="2" |'''[[Silvio Berlusconi]]'''<br /><small>(1936-2023)</small> |11. junij [[2001]] |23. april [[2005]] | rowspan="2" |[[Naprej Italija (1994)|Naprej Italija]] |Berlusconi II. | rowspan="2" |<small>[[Casa delle Libertà]]</small><small>[[Forza Italia (1994)|FI]]-[[Alleanza Nazionale|AN]]-[[Lega Nord|LN]]-[[Unione dei Democratici Cristiani e di Centro|UDC]]-[[Nuovo PSI|NPSI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]</small> | rowspan="2" |[[Slika:Camera dei Deputati XIV.svg|brezokvirja]][[Štirinajsta legislatura Italijanske republike|XIV.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 2001|2001]])</small> |- |23. april [[2005]] |17. maj [[2006]] |Berlusconi III. |- | bgcolor="FF9933" |'''(23)''' |[[Slika:Romano_Prodi_in_Nova_Gorica_(2c).jpg|89x89_pik]] |'''[[Romano Prodi]]'''<br /><small>(1939-)</small> |17. maj [[2006]] |8. maj [[2008]] |''neodvisen'' (leva sredina)<ref>Nell'ottobre [[2007]] viene eletto presidente dell'Assemblea Nazionale del neonato [[Partito Democratico (Italia)|Partito Democratico]].</ref> |Prodi II. |<small>[[L'Unione]]</small><small>[[Democratici di Sinistra|DS]]-[[Democrazia è Libertà - La Margherita|DL]]/[[Partito Democratico (Italia)|PD]]-[[Partito della Rifondazione Comunista|PRC]]-[[Rosa nel Pugno|RnP]]-[[Partito dei Comunisti Italiani|PdCI]]-[[Italia dei Valori|IdV]]-[[Federazione dei Verdi|FdV]]-</small><small>[[Popolari UDEUR|UDEUR]]-[[I Socialisti Italiani|ISI]]-[[Democratici Cristiani Uniti|DCU]]-[[Lega per l'Autonomia - Alleanza Lombarda|LpA-AL]]-[[Sinistra Democratica (Italia)|SD]]-[[Liberal Democratici (Italia)|LD]]-[[Movimento Repubblicani Europei|MRE]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Partito Democratico Meridionale|PDM]]-[[Italia di Mezzo|IdM]]-[[Consumatori Uniti|CU]]-[[Unione Democratica (2007)|UD]]-[[Südtiroler Volkspartei|SVP]]-[[Autonomie Liberté Démocratie|ALD]]-[[Associazioni Italiane in Sud America|AISA]]-[[Sinistra Critica|SC]]</small> |[[Slika:Camera dei Deputati XV.svg|brezokvirja]][[Petnajsta legislatura Italijanske republike|XV.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 2006|2006]])</small> | rowspan="5" |[[Giorgio Napolitano]][[Slika:Presidente_Napolitano.jpg|91x91_pik]]<br /><small>(2006-2015)<ref>Secondo mandato dal 22 aprile [[2013]].</ref></small> |- | bgcolor="1E90FF" |'''(21)''' |[[Slika:Silvio_Berlusconi_Portrait_(cropped).jpg|94x94_pik]] |'''[[Silvio Berlusconi]]'''<br /><small>(1936-2023)</small> |8. maj [[2008]] |16. november [[2011]] |[[Ljudstvo svobode]] |Berlusconi IV. |<small>[[Coalizione di centro-destra alle elezioni politiche italiane del 2008|Centro-destra]]</small><small>[[Il Popolo della Libertà|PdL]]-[[Lega Nord|LN]]-[[Movimento per l'Autonomia|MpA]]-[[Coesione Nazionale|CN]]-[[Popolo e Territorio|PT]]-[[Forza del Sud|FdS]]-[[Democrazia Cristiana (2002)|DC]]</small> | rowspan="2" |[[Slika:Camera dei Deputati XVI.svg|brezokvirja]][[Šestnajsta legislatura Italijanske republike|XVI.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 2008|2008]])</small> |- | bgcolor="EFEFEF" |'''25''' |[[Slika:Mario_Monti_2012.jpg|96x96_pik]] |'''[[Mario Monti]]'''<br /><small>(1943)</small> |16. november [[2011]] |28. april [[2013]] |''neodvisen''<ref>Fonda [[Scelta Civica]] nel gennaio [[2013]] per concorrere alle [[Elezioni politiche italiane del 2013|elezioni politiche del febbraio 2013]].</ref> |Monti |<small>[[Governo tecnico]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Il Popolo della Libertà|PdL]]-[[Partito Democratico (Italia)|PD]]-[[Unione di Centro (2002)|UdC]]-[[Futuro e Libertà per l'Italia|FLI]]-[[Alleanza per l'Italia|ApI]]-[[Radicali Italiani|RI]]-[[Movimento per le Autonomie|MpA]]-</small><small>[[I Popolari di Italia Domani|PID]]-[[Partito Liberale Italiano (1997)|PLI]]-[[Partito Repubblicano Italiano|PRI]]-[[Liberal Democratici (Italia)|LD]]-[[Alleanza di Centro|AdC]]-[[Partito Socialista Italiano (2007)|PSI]]-[[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]</small> |- | bgcolor="FF9966" |'''26''' |[[Slika:Enrico_Letta_2017_(cropped).jpg|99x99_pik]] |'''[[Enrico Letta]]'''<br /><small>(1966)</small> |28. april [[2013]] |22. februar [[2014]] |[[Demokratska stranka (Italija)|Demokratska stranka]] |Letta |<small>[[Grande coalizione]]</small><small>[[Partito Democratico (Italia)|PD]]-[[Il Popolo della Libertà|PdL]]/[[Nuovo Centrodestra|NCD]]-[[Scelta Civica|SC]]-[[Unione di Centro (2002)|UdC]]-[[Popolari per l'Italia|PpI]]-[[Radicali Italiani|RI]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Partito Socialista Italiano (2007)|PSI]]-[[Südtiroler Volkspartei|SVP]]-[[Partito Autonomista Trentino Tirolese|PATT]]-[[Unione Sudamericana Emigrati Italiani|USEI]]-</small><small>[[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]-[[Union Valdôtaine|UV]]-[[Centro Democratico (Italia)|CD]]-[[Unione per il Trentino|UpT]]-[[Gruppo di Azione Partecipazione Popolare|GAPP]]</small> | rowspan="3" |[[Slika:XVII Camera dei deputati.svg|brezokvirja]][[Sedemnajsta legislatura Italijanske republike|XVII.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 2013|2013]])</small> |- | bgcolor="FF9966" |'''27''' |[[Slika:Matteo_Renzi_2.jpg|94x94_pik]] |'''[[Matteo Renzi]]'''<br /><small>(1975)</small> |22. februar [[2014]] |12. dicember [[2016]] |[[Demokratska stranka (Italija)|Demokratska stranka]] |Renzi |<small>[[Partito Democratico (Italia)|PD]]-[[Nuovo Centrodestra|NCD]]-[[Scelta Civica|SC]]-[[Unione di Centro (2002)|UdC]]-[[Democrazia Solidale - Centro Democratico|Demo.S]]-[[Centro Democratico (Italia)|CD]]-[[Partito Socialista Italiano (2007)|PSI]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Alleanza Liberalpopolare-Autonomie|ALA]]-[[Südtiroler Volkspartei|SVP]]-[[Partito Autonomista Trentino Tirolese|PATT]]-[[Unione per il Trentino|UpT]]-</small><small>[[Unione Sudamericana Emigrati Italiani|USEI]]-[[Union Valdôtaine|UV]]-[[Alleanza per l'Italia|ApI]]-[[Italia dei Valori|IdV]]-[[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]</small> |- | bgcolor="FF9966" |'''28''' |[[Slika:Paolo_Gentiloni_EP_Parliament_(cropped).jpg|96x96_pik]] |'''[[Paolo Gentiloni]]'''<br /><small>(1954)</small> |12. december [[2016]] |1. junij [[2018]] |[[Demokratska stranka (Italija)|Demokratska stranka]] |Gentiloni |<small>[[Partito Democratico (Italia)|PD]]-[[Nuovo Centrodestra|NCD]]/[[Alternativa Popolare|AP]]-[[Centristi per l'Europa|CpE]]-[[Democrazia Solidale - Centro Democratico|Demo.S]]-[[Centro Democratico (Italia)|CD]]-[[Partito Socialista Italiano (2007)|PSI]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Alleanza Liberalpopolare-Autonomie|ALA]]-[[Scelta Civica|SC]]-[[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]-[[Südtiroler Volkspartei|SVP]]-[[Partito Autonomista Trentino Tirolese|PATT]]-[[Stella Alpina (partito politico)|SA]]-</small><small>[[Union Valdôtaine|UV]]-[[Italia dei Valori|IdV]]-[[Unione per il Trentino|UpT]]-[[Unione Sudamericana Emigrati Italiani|USEI]]-[[Moderati|Mod]]-LC-LPP</small> | rowspan="5" |[[Sergio Mattarella]][[Slika:Sergio Mattarella Presidente della Repubblica Italiana.jpg|81x81_pik]]<br /><small>(dal 2015)</small> |- | rowspan="2" bgcolor="FDE910" |'''29''' | rowspan="2" |[[Slika:Giuseppe_Conte_(cropped).jpg|99x99_pik]] | rowspan="2" |'''[[Giuseppe Conte]]'''<br /><small>(1964)</small> |1. junij [[2018]] |5. september [[2019]] | rowspan="2" |''neodvisen'' (blizu [[Gibanje petih zvezd|M5S]]) |[[1. Contejeva vlada|Conte I.]] |[[Gibanje petih zvezd|<small></small>]]<small>[[Movimento 5 Stelle|M5S]]</small><small>-[[Lega Nord|LSP]]-[[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Partito Liberale Italiano (1997)|PLI]]-[[Partito Sardo d'Azione|PSd'Az]]-[[Movimento Nazionale per la Sovranità|MNS]]</small> | rowspan="3" |[[Slika:XVIII Camera dei deputati.svg|brezokvirja]][[Osemnajsta legislatura Italijanske republike|XVIII.]] <small>([[Elezioni politiche italiane del 2018|2018]])</small> |- |5. september [[2019]] |13. februar [[2021]] |[[2. Contejeva vlada|Conte II.]] |[[Gibanje petih zvezd|<small></small>]]<small>[[Movimento 5 Stelle|M5S]]</small><small>-[[Demokratska stranka (Italija)|PD]]-[[Živa Italija|IV]]-[[Svobodni in enaki|LeU]]-[[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]</small> <small>z zunanjo podporo:</small> <small>[[Italijanska socialistična stranka (2007)|PSI]]-[[Demokratična sredina (Italija)|CD]]-[[Južnotirolska ljudska stranka|SVP]]-[[Unija Doline Aoste|UV]]-[[Partito Autonomista Trentino Tirolese|PATT]]-</small><small>[[Partito Pensionati|PP]]-[[Ljudska alternativa|AP]]-[[Sicilia Futura|SF]]-[[Centristi per l'Europa|CpE]]-[[Moderati|Mod]]</small> |- | bgcolor="EFEFEF" |'''30''' |[[Slika:Mario_Draghi_October_2021_(cropped).jpg|106x106_pik|senza_cornice]] |'''[[Mario Draghi]]'''<br /><small>(1947)</small> |13. februar [[2021]] |22. oktober [[2022]] |''neodvisen'' |[[Draghijeva vlada|Draghi]] |<small>[[Gibanje petih zvezd|M5S]]-[[Lega Nord|LSP]]-[[Forza Italia (2013)|FI]]-[[Partito Democratico (Italia)|PD]]-[[Italia Viva|IV]]-[[Articolo Uno (partito politico)|Art.1]]-[[+Europa|+Eu]]-[[Noi con l'Italia|NcI]]-[[Centro Democratico (Italia)|CD]]</small><small>con l'appoggio esterno di:</small><small>[[Azione (partito politico)|Az]]-[[Coraggio Italia|CI]]-[[Partito Socialista Italiano (2007)|PSI]]-[[Unione di Centro (2002)|UdC]]-[[Partito Autonomista Trentino Tirolese|PATT]]-[[Südtiroler Volkspartei|SVP]]-</small><small>[[Centristi per l'Europa|CpE]]-[[Nuovo PSI|NPSI]]-[[Green Italia|GI]]-[[èViva]]-[[Patria e Costituzione|PeC]]-[[Sicilia Futura|SF]]-</small><small>[[Moderati|Mod]]-[[Partito Pensionati|PP]]-[[Partito Sardo d'Azione|PSd'Az]]-[[Noi Campani|NC]]-[[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]-[[Unione Sudamericana Emigrati Italiani|USEI]]</small> |- | bgcolor="000080" |'''30''' | |'''[[Giorgia Meloni]]'''<br /><small>(1977)</small> |22. oktober [[2022]] |''na položaju'' |[[Bratje Italije]] |[[Melonijeva vlada|Meloni]] | <small>[[Coalizione di centro-destra alle elezioni politiche in Italia del 2022|Centro-destra]]<br />[[Fratelli d'Italia (partito politico)|FdI]], [[Lega per Salvini Premier|LSP]], [[Forza Italia (2013)|FI]]<br />con l'appoggio esterno di:<br />[[Noi con l'Italia|NcI]], [[Italia al Centro|IaC]], [[Coraggio Italia|CI]], [[Unione di Centro (2002)|UdC]], [[Movimento Associativo Italiani all'Estero|MAIE]]</small> | rowspan=1 |[[Slika:Camera dei Deputati XIX.svg|brezokvirja|220x220_pik]]<br />[[Devetnajsta legislatura Italijanske republike|XIX.]]<br /><small>([[Elezioni politiche in Italia del 2022|2022]])</small> |} # == Sklici == [[Kategorija:Ministrski predsedniki Italijanske republike|*]] [[Kategorija:Vlada Italijanske republike]] bdkcbhqd3g4exsbcm5ens2mckt4ugwe 0 365235 6685536 5490557 2026-06-05T12:22:11Z ~2026-29418-67 261166 6685536 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Josip Hutter''', [[Nemci|nemški]] [[industrialec]] in [[filantrop]], * [[1889]], [[Dolnja Briga]], † [[26. april]] [[1963]], [[Innsbruck]]. '''Josip Hutter''' je bil po rodu [[Kočevarji|Kočevski Nemec]]. V Ljubljani se je poročil z Elizabeto Hribar, s katero je imel potem tri otroke. Po poroki sta se preselila v [[Maribor]], kjer je uradno prijavil svoje bivališče leta 1922. Hutter je bil ustanovitelj in solastnik mariborske tekstilne tovarne [[Hutter & drug]] (njegov poslovni partner in drugi lastnik je bil [[Richard Poche]]). Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1926 in je kmalu postalo eno najuglednejših, nasodobnejših in najbolj uspešnih mariborskih tekstilnih podjetij. Kot [[filantrop]] je postal znan po skrbi za svoje delavce. Zanje je, med drugim, ustanovil poseben pokojninski sklad, zgradil [[Hutterjeva kolonija|delavsko kolonijo]] na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]] in sodoben [[Hutterjev blok|stanovanjski blok]] v mestu. Bil je ustanovni član najstarejšega slovenskega [[rotary klub]]a, [[Rotary klub Maribor|Rotary kluba Maribor]]. Kot občinski svetnik je pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] aktivno sodeloval v mariborski občinski politiki. Leta 1935 pa se je vselil v sodobno meščansko vilo, ki si jo je zgradil ob [[Mariborski park|mestnem parku]]. Na [[Pohorje|Pohorju]] si je zgradil sodobno počitniško vilo z lastno proizvodnjo [[Električna energija|električne energije]]. Leta 1945 je nova revolucionarna oblast zakoncema Hutter zaplenila premoženje, Josip Hutter pa je bil nekaj časa tudi zaprt. V petdesetih letih sta zakonca Hutter dobila dovoljenje za izselitev v [[Avstrija|Avstrijo]], kjer je nato Josip Hutter do smrti živel v skromnih razmerah. ==Viri== * Jerneja Ferlež, ''Josip Hutter in bivalna kultura Maribora'', Maribor, 2008. {{COBISS|ID=61616385}} * Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}} ==Zunanje povezave== * [http://industrijskapespot.si/hutterjeva-vila---opis.html Hutterjeva vila v Mariboru] * [http://www.burger.si/DOGODKI/Preteklost/MTT/vrp.html Zapuščena notranjost nekdanje Hutterjeve tovarne danes] * [http://www.finance.si/325754/Kapitalist-ki-je-skrbel-za-delavce Kapitalist, ki je skrbel za delavce] {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hutter, Josip}} [[Kategorija:Rojeni leta 1889]] [[Kategorija:Umrli leta 1963]] [[Kategorija:Nemški podjetniki]] [[Kategorija:Nemški poslovneži]] [[Kategorija:Kočevarji]] [[Kategorija:Slovenski industrialci]] [[Kategorija:Mariborčani]] 2gmfioyw3miq0ghpbmf13ay69yrum1y 0 373363 6685741 6289736 2026-06-05T19:00:07Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6685741 wikitext text/x-wiki {{Speciesbox | name = Veliki pupek | image = Alpen Kammmolch, Triturus carnifex 7.JPG | image_caption = Mladi primerek z rumeno hrbtno progo || status = VU | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 7 December 2024">{{navedi iucn |author=IUCN SSC Amphibian Specialist Group |date=2023 |title=''Triturus carnifex'' |volume=2023 |article-number=e.T214696589A264468745 |doi= |access-date=7 December 2024}}</ref> | genus = Triturus | species = carnifex | authority = ([[Josephus Nicolaus Laurenti|Laurenti]], 1768) | range_map = Triturus carnifex dis.png | range_map_caption = Območje razširjenosti velikega pupka v Evropi }} '''Veliki pupek''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Triturus carnifex''''') je vrsta pupka iz [[družina (biologija)|družine]] ''[[Salamandridae]]'', ki je domorodna tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]. ==Opis== Odrasli veliki pupek doseže v dolžino povprečno do 8&nbsp;cm, izjemoma pa lahko doseže tudi do 25&nbsp;cm v dolžino in je tako največja vrsta pupkov v Evropi.<ref name="CKFF">{{navedi splet|url=http://www.ckff.si/projekti/interreg/dvozivke_triturus_carnifex.php|title=Dvoživke Slovenije - Veliki pupek (Triturus carnifex)|publisher=Center za kartografijo favne in flore|accessdate=2014-05-13}}</ref> Kot vsi pupki ima tudi veliki pupek bočno sploščen rep. Trebuh je rumeno oranžen in ima značilen vzorec nepravilno oblikovanih temnih pik. Je edina vrsta pupkov v Sloveniji, ki ima temno obarvano grlo, ki je posuto s svetlejšimi pikami. Zaušesne žleze na zatilju so slabo vidne. Za pupke značilna [[spolna dvoličnost]] se najbolj kaže v obdobju parjenja predvsem na hrbtu, ko se pri odraslih samcih pojavi kožnat, visok in izrazito nazobčan hrbtni greben. [[Rep]] dobi pri samcih v času parjenja srebrno belo vzdolžno progo. Samice in mladi osebki nimajo hrbtnega grebena, pogosto pa pri njih vzdolž hrbta poteka neprekinjena rumena proga. Veliki pupki prezimujejo na kopnem, kjer se običajno zakopljejo v zemljo. V vode prihajajo konec februarja ali v začetku marca in v vodi ostanejo večinoma do junija, ponekod pa tudi vse do jeseni. Parjenje se začne zgodaj spomladi. Samice po oploditvi odložijo okoli 200 posamičnih jajčec. Vsako jajčece samica ovije v list plavajoče ali potopljene vodne rastline. [[Ličinke]] se izležejo konec aprila in se pri velikosti okoli 7&nbsp;cm, običajno konec poletja ali v začetku jeseni, [[Preobrazba (biologija)|preobrazijo]]. Veliki pupek običajno spolno dozori pri 2 letih starosti<ref name= "CKFF" />. ==Razširjenost== Veliki pupek se zadržuje v občasnih in stalnih, stoječih ali počasi tekočih vodah ter močvirjih in barjih. Zadržuje se le v tistih vodah, ki imajo poleg ustrezne vode tudi ustrezen kopenski habitat, med katere sodijo travišča in grmovje, v katere se lahko skrijejo odrasli osebki. Razširjen je po [[Albanija|Albaniji]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], [[Češka|Češki]], [[Črna gora|Črni gori]], [[Grčija|Grčiji]], [[Hrvaška|Hrvaški]], [[Italija|Italiji]], [[Madžarska|Madžarski]], [[Makedonija|Makedoniji]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Nizozemska|Nizozemski]], [[Slovenija|Sloveniji]], [[Srbija|Srbiji]] in [[Švica|Švici]]. Ogroža ga krčenje naravnega okolja in je zaradi tega v Sloveniji uvrščen na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji]]. ==Viri in reference== {{refsez}} *{{IUCN2010 |assessors=Antonio Romano, Jan Willem Arntzen, Mathieu Denoël, Robert Jehle, Franco Andreone, Brandon Anthony, Benedikt Schmidt, Wiesiek Babik, Robert Schabetsberger, Milan Vogrin, Miklós Puky, Petros Lymberakis, Jelka Crnobrnja Isailovic, Rastko Ajtic, Claudia Corti |year=2008 |id=59474 |title=Triturus carnifex |downloaded=11. marca 2011 |version=3.1}} ==Zunanje povezave== *{{Commons category-inline|Triturus carnifex|''Triturus carnifex''}} * {{Wikispecies-inline|Triturus carnifex|''Triturus carnifex''}} {{Taxonbar|from=Q660346}} [[Kategorija:Pupki in močeradi]] [[Kategorija:Dvoživke Evrope]] [[Kategorija:Dvoživke Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1768]] aarwktcujf4bcmgebl5exgugwybtztf 0 373364 6685728 4199553 2026-06-05T18:42:36Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|amphibian}} 6685728 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Veliki pupek]] {{R from scientific name|amphibian}} sfom567v8gxgz6442pwfcw4ssfntchs 0 380951 6685627 5080379 2026-06-05T15:57:34Z Ljuba24b 92351 kat 6685627 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraj svetovne dediščine | WHS = Puente de Vizcaya (Biskajski most) }} [[Slika:Zubia jun.jpg|thumb|left|500px|<center>Puente Colgante ali Biskajski most]] '''Biskajski most''' (baskijsko: ''Bizkaiko Zubia'', špansko: ''Puente de Vizcaya'') je najstarejši [[trajekt]]ni most na svetu. Povezuje mesti Portugalete in Las Arenas (Getxo), Biskajske pokrajine v [[Baskija|Baskiji]], preko reke Nervion. Prebivalci ga od njegove izgradnje leta 1893 imenujejo '''Puente Colgante''' (viseči most), čeprav se konstrukcija zelo razlikuje od konstrukcij visečih mostov. 13. junija 2006 je bil vpisan na seznam [[UNESCO]]-ve [[Unescova svetovna dediščina |svetovne dediščine]] kot izjemna arhitektonska inovacija [[Industrijska revolucija|industrijske revolucije]]. ==Zgodovina== [[Slika:Puentecolgante.JPG|thumb|left|200px|<center>Most za pešce]] Najstarejši transportni most je bil zgrajen leta 1893. Projektiral ga je [[Gustave Eiffel|Eifflov]] učenec, [[Alberto Palacio]]. Z njim je rešil problem povezovanja dveh mest brez prekinjanja ladijskega prometa iz luke [[Bilbao]] do morja in brez izgradnje masivnih dolgih dostopnih ramp. Namesto tega je Palacio povezal tradicionalno obdelavo [[železo|železa]] z novo tehnologijo lahkih zvitih jeklenih kablov in nastal je prvi most, ki je v premični viseči gondoli prenašal potnike in avtomobile. Postal je model mnogim drugim podobnim objektom. Most je dolg 164 metra, visok 45 metrov, njegova viseča gondola (premični del mostu) pa lahko prenesa šest avtomobilov in več deset potnikov preko cele dolžine v minuti in pol. Potuje vsakih 8 minut, 24 ur dnevno, preko celega leta. Edino kar se spreminja je cena prehoda, ki variira glede na uro dneva. Je del transportne cene bilbaovske prometne kartice ''Creditrans''. Promet pod mostom je bil prekinjen samo enkrat in to za štiri leta, v času [[Španska državljanska vojna|Španske državljanske vojne]], ko je bil zgornji del miniran. Zanimivo je, da je Palacio iz svoje postelje v Portugaleteju videl uničenje mosta malo pred svojo smrtjo. Most obratuje še danes. Zgradili so nova dvigala za obiskovalce na 50 m visokih stebrih mosta, po katerem se sedaj lahko peš prečka preko platforme s katere je lep pogled na zaliv Abra. ==Zunanje povezave== {{Commons|Puente Transbordador de Vizcaya|Biskajski most}} * [http://www.puente-colgante.com Uradna spletna stran] [[Kategorija:Mostovi v Španiji]] [[Kategorija:Premični mostovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1893]] {{normativna kontrola}} 2glk2v5nw956bm65nejgyp58d3i0ks0 14 383616 6685615 5184893 2026-06-05T15:43:21Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Mostovi po državah]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685615 wikitext text/x-wiki {{kategorija v Zbirki|Roman bridges}} {{ktgr|[[Stari Rimljani|rimskih]] [[most]]ovih}} {{Glej tudi kategorije|Mostovi v Rimu}} [[Kategorija:Mostovi]] [[Kategorija:Rimska arhitektura|Mostovi]] [[Kategorija:Mostovi po državah|*]] p36cz8hb4b5wkqwumqmsxbh5lhm2vqv 6685616 6685615 2026-06-05T15:43:43Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Mostovi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685616 wikitext text/x-wiki {{kategorija v Zbirki|Roman bridges}} {{ktgr|[[Stari Rimljani|rimskih]] [[most]]ovih}} {{Glej tudi kategorije|Mostovi v Rimu}} [[Kategorija:Rimska arhitektura|Mostovi]] [[Kategorija:Mostovi po državah|*]] a4zkxxz3yp3ovixwrvyg94c0w7hlm86 0 402175 6685626 6618490 2026-06-05T15:56:56Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Mostovi]]; dodal [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685626 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name= Mostovi s poševnimi zategami |native_name= |image= "Russian bridge" in Vladivostok.jpg |caption= Most na Ruski otok, najdaljši most s poševnimi zategami na svetu |official_name= |also_known_as= |carries= |crosses= |locale= |maint= |id= |design= |designer= |mainspan= |length= |height= |width= |clearance= |below= |traffic= |begin= |complete= |open= |closed= |toll= |map_cue= |map_image= |map_text= |map_width= |coordinates= |lat= |long= |coordinates_display= inline,title |coordinates_region= |map_type = |sibling_names=None |descendent names=Side-spar most s poševnimi zategami, samozasidran viseči most, konzolni-spar most s poševnimi zategami |ancestor names=Viseči most |carries=Pešci, kolesarji, osebni avtomobili, tovornjaki, lahko vlaki |span range=Srednje do dolgi |material=Jeklene vrvi, ponapeti beton-škatlasti nosilci, jekleni ali betonski piloni |movable=No. |design= srednje do dolgi |falsework=Normalno ne }} '''Most s poševnimi zategami''', tudi '''kabelski most''' ima enega ali več [[pilon (stavbarstvo)|pilonov]] (ali stebrov), iz katerega izhajajo kabli, ki nosijo mostno konstrukcijo. [[Most]]ovi s poševnimi [[zatega]]mi so optimalni za daljše razpone, daljše od [[konzolni most|konzolnih mostov]] in krajše od [[viseči most|visečih mostov]]. To je območje, kjer bi konzolni mostovi hitro postali pretežki, če bi podaljšali razpon in viseči mostovi ne bi bilo dovolj ekonomični, če bi skrajšali razpon. == Zgodovina == [[File:Pons ferrevs by Faust Vrančić.jpg|thumb|left|Most s poševnimi zategami renesančnega mojstra Fausta Veranzia, 1595/1616]] [[File:Öresundsbron och tanker.jpg|thumb|[[Øresundski most]] iz Malmöja v København med Švedsko in Dansko]] Kabelski mostovi segajo v 1595, kjer je bil v knjigi beneškega izumitelja, gradbenega mojstra iz Dalmacije, [[Faust Vrančić|Faustusa Verantiusa]] ''Machinae Novae'' najden načrt visečega mostu s poševnimi železnimi trakovi. Immanuel Loscher, nemški tesar, je leta 1784 skonstruiral lesen most, razpetine 32 m, s kabli sidranimi v voziščno konstrukcijo. Ni znano ali je bil kdaj tudi narejen. Obstajajo številni zgodnji kabelski mostovi, vključno brv za pešce ''Dryburgh Abbey Bridge'' iz leta 1817, Jamesa Dredgeja patentiran ''Victoria Bridge'' v [[Bath]]u (1836), ter kasnejša ''Albert Bridge'' (1872) in ''Brooklyn Bridge'' (1883 - prvi pri katerem so bili uporabljeni jekleni elemnti). Njihovi oblikovalci so našli kombinacijo tehnologij, da so povečali togost voziščne konstrukcije in jo naredili odpornejšo na veter. John A. Roebling je dal posebno prednost temu, da se omejil deformacije zaradi obremenitve železnice na visečem mostu ''Niagara Falls''. Najzgodnejši znani ohranjen primer pravega kabelskega mosta v ZDA je E.E. Runyonov v veliki meri nedotaknjen jekleni ali železni most z lesenimi stranic in streho v Bluff Dale, Teksas (1890) ali njegov teden starejši, vendar porušen most ''Barton Creek'' med Huckabayem, Texas in Gordonom, Texas (1889 ali 1890).<ref>{{navedi splet |title= Bluff Dale Suspension Bridge |work= Historic American Engineering Record |publisher= Library of Congress |url= http://hdl.loc.gov/loc.pnp/hhh.tx0762}}</ref><ref>{{navedi splet |title= Barton Creek Bridge |work= Historic American Engineering Record |publisher= Library of Congress |url= http://hdl.loc.gov/loc.pnp/hhh.tx0955}}</ref> V dvajsetem stoletju je prvi most s poševnimi zategami predlagal francoski inženir A. Gisclard, nenavaden ''Cassagnes most'' (1899), pri katerem so poševni kabli s sodelovanjem horizontalnega dela kabla razporejeni tako, da preprečujejo pomembno stiskanje mostne plošče in most inženirja Le Cocqa ''most Lézardrieux'' v Bretanji (1924), ki je to tehniko izpopolnil. Eduardo Torroja je leta 1926 zasnoval prvi betonski most - akvadukt pri Tempulu čez reko Guadalete, kot most s poševnimi zategami.<ref name="troyano">{{navedi knjigo |last= Troyano |first= Leonardo |title= Bridge Engineering: A Global Perspective |publisher= Thomas Telford |year= 2003 |pages= 650–652 |isbn= 0-7277-3215-3}}</ref> Ta tip mostov je danes že presežen. Alberta Caquota kabelski most z betonsko mostno ploščo iz leta 1952 preko Donzere-Mondragon kanala v Pierrelatte, je eden od prvih modernega tipa, vendar je le malo vplival na poznejši razvoj. ''Most Strömsund'' z jekleno mostno ploščo Franza Dischingerja (1955) je zato bolj pogosto naveden kot prvi moderni most s poševnimi zategami. Po drugi svetovni vojni je ostalo mnogo porušenih mostov, ki so jih morali nadomestiti z novimi. Franz Dischinger je leta 1949 pokazal da se togost visečih mostov zelo poveča ob uporabi poševnih zateg. Prvi moderni most s poševnimi zategami je bil tako narejen na Švedskem leta 1955 (''most Stromsund''). Drugi ključni pionirji so še Fabrizio de Miranda, Riccardo Morandi in Fritz Leonhardt. Zgodnje mostovi iz tega obdobja so uporabljali zelo malo poševnih kablov, kot na primer ''Theodor Heuss bridge'' (1958). [[Pont de Normandie]] v Franciji iz leta 1988 je že pravi modernistični in arhitekturni dosežek. ''Most Tarara'' na Japonskem iz leta 1999 z razponom 890 m velja za najdaljšega s poševnimi zategami v 20. stoletju. [[Slika:Abdoun Bridge (7).jpg|thumb|center|750px|Most Abdoun, Amman, Jordanija]] == Koncept == Most s poševnimi zategami predstavlja tri-dimenzionalni sistem, ki je sestavljen iz voziščne konstrukcije, pilonov in zateg. === Zatege === Zatege so kabli, ki so sestavljeni iz snopa pramenov, ta pa iz žic visoko vrednega jekla. Prameni so običajno pocinkani in oblečeni v polietilen. Zatege so lahko proizvedene kot: kabli z zaprtimi spiralnimi vrvmi, kabli z vrvmi iz paralelnih žic in kabli iz paralelnih žic. Pri konstrukciji ločimo tri glavne razporeditve zateg: '''Harfa''': pri ''harfi'' so kabli razporejeni skoraj vzporedno, tako da je višina njihove pritrditve na pilonu sorazmerna z oddaljenostjo od pilona na njihovi pritrditvi na mostni plošči. '''Snop''': pri snopu so zatege vodene radialno od vrha pilona do mostne plošče. Na ta način zatega prevzema maksimalno obtežbo in zmanjšuje sile v mostni plošči. Zaradi spremenjenih predpisov danes praktično ni v uporabi. '''Pahljača''': pri zasnovi pahljače so vse zatege povezane na vrhu pilona. Zasnova pahljače je strukturno superiorna z minimalnim momentom, ki vpliva na pilone. V modificirani obliki pahljače, zaradi pomanjkanja prostora, so kabli povezani blizu vrha pilona preko sedla, vendar so med seboj dovolj razmaknjeni, da je omogočen boljši zaključek, izboljšano varstvo okolja in dober dostop do posameznih kablov za vzdrževanje. Zatege lahko vodimo v eni ali dveh ravninah, kar je predvsem odvisno od števila in razporeditve voznih pasov: direktno na robu konstrukcije z direktnim uvajanjem sil ali indirektno preko močnih prečnikov s prerazporeditvijo sil in dodatnim prednapenjanjem grede. === Pilon === Oblika pilona vpliva na estetski in ekonomski vidik konstrukcije, seveda pa tudi na statično in dinamično obnašanje le-te. Lahko so betonski ali jekleni. Oblika je odvisna tudi od razporeditve in naklona zateg. Danes poznamo štiri najpogosteje uporabljene oblike: * portalni pilon v obliki črke '''H''', stebra sta pri vrhu povrzana s prečko * pilon v obliki črke '''A''', * pilon v obliki '''diamanta''' različnih oblik in * prostokonzolni pilon brez prečne povezave med dvema stebroma. === Prečni prerez grede === Oblika prečnega prereza grede je odvisna od materiala, glavnega razpona, razdalj med zategami, ravnin zateg, namena in širine mostov. Glede na material so lahko armiranobetonske ali prednapete, jeklene ali sovprežne. Prednost imajo jeklene konstrukcije, ki so manj konstrukcijsko zahtevne, oblike so predvsem I-profil ali škatlast. Armiranobetonske ali prednapete grede so konstrukcijsko zahtevnejše, razdalje med kabli so manjše. Njihova prednost je v boljši aerodinamični stabilnosti. == Različice == === ''Side-spar'' most s poševnimi zategami === [[Image:Puente atirantado.PNG|thumb|right|''Puente de la Unidad'', povezuje San Pedro Garza García in Monterrey, Mehika, konzolni most s poševnimi zategami]] [[File:Atop the anzac bridge.jpg|thumb|Most Anzac, Sydney]] ''Side-spar'' most s poševnimi zategami ima osrednji pilon podprt samo na eni strani. Ta oblika omogoča gradnjo ukrivljenih mostov. [[File:QE II Bridge - north pier - geograph.org.uk - 1594908.jpg|thumbnail|right|''Most Queen Elizabeth II'', Dartford, Anglija]] [[File:Viaducto-Envigado.jpg|thumb|right|Most Envigado'', most s poševnimi zategami v Envigado (Kolumbija)]] === Konzolni most s poševnimi zategami === Bolj radikalen v svoji strukturi, ima [[Puente del Alamillo]] (1992) en konzolni opornik (pilon) na eni strani premostitve s kabli le na eni strani za podporo mostu. Za razliko od drugih vrst kabelskih mostov, ta most izvaja znatno silo prevračanja na temelje in opornik se mora upreti upogibanju, ki ga povzročajo kabli. Opornik na tem mostu tvori [[Gnomon (oblika)|gnomon]] velikega vrta s sončno uro. Podobni mostovi arhitekta [[Santiago Calatrava|Santiaga Calatrave]] so še ''[[Puente de la Mujer]]'' (2001), most imenovan Sončna ura (''Sundial Bridge'') (2004) in ''Chords Bridge'' (2008). === Extradosed bridge === ''Extradosed bridge'' je v bistvu most s poševnimi zategami, vendar z bolj močno mostno plošče, in ker je toga in močnejša, omogoča da so kabli bližje pilonu, ki so zato lahko nižji v sorazmerju z razpetino. Prvi tak most v ZDA bo ''Pearl Harbor Memorial Bridge'' v New Havenu, Connecticut, ki bo predvidoma odprt leta 2016. V Sloveniji je taka [[Puhov most]] na [[Ptuj]]u. === Cradle-system === Cradle sistem nosi pramene znotraj opore iz voziščne konstrukcije do voziščne konstrukcije, kot kontinuiren element in s tem odpravlja sidrišča v pilonih. Vsak z epoksi prevlečen jeklen sklop je nosi v notranjosti ogrodja v eno-palčni (2.54&nbsp;cm) jekleni cevi. Vsak sklop deluje neodvisno, kar omogoča odstranitev, pregled in zamenjavo posameznih sklopov. Prva dva taka mostova sta ''Penobscot Narrows Bridge'' (Maine, ZDA), dokončan v letu 2006 in ''Veterans' Glass City Skyway'' (Toleto, Ohio, ZDA), dokončan leta 2007.<ref>{{cite press release |publisher= American Society of Civil Engineers |url= http://news.thomasnet.com/companystory/515472 |title= Bridging To The Future Of Engineering |date= 12 March 2007 |accessdate= 8 March 2008 |archive-date= 2008-10-10 |archive-url= https://web.archive.org/web/20081010044956/http://news.thomasnet.com/companystory/515472 |url-status= dead }}</ref> == Primerjava z visečimi mostovi == [[File:Ada Bridge 2012.jpg|thumb|right|Most Ada v Beogradu, (Srbija)]] Za mostove s poševnimi zategami se na videz lahko zdi, da so podobni visečim mostovom, v resnici pa pri njihovem delovanju in gradnji veljajo povsem drugačna načela. Pri visečih mostovih, veliki glavni kabli (običajno dva) visita med pilonoma (običajno dva) in sta zasidrana na vsakem koncu na v tla. To je lahko težko izvesti, če so geološke razmere slabe. Glavni kabli, ki se prosto gibljejo preko ležajev na pilonih, nosijo obremenitev mostne plošče. Preden se namesti mostna konstrukcija, so kabli pod napetostjo lastne teže. Ob glavnih kablih so manjši kabli ali palice povezani z mostno ploščo, ki se dvigajo v odsekih. Ko je to narejeni, se napetost v kablih povečuje, kot to počne tudi z obremenitvijo prometa, ki prečka most. Napetost glavnih kablov se prenese na tla na pritrdišču (sidrišču) in navzdol vleče na pilonih. <gallery class="center" caption="Različni tipi mostov" widths="180px" heights="120px" > File:Bridge-suspension.svg|Viseči most File:Bridge-fan-cable-stayed.svg|Most s poševnimi zategami, oblika ''pahljače'' File:Bridge-harp-cable-stayed.svg|Most s poševnimi zategami, oblika ''harfa'' </gallery> Na mostu s poševnimi zategami so piloni primarna nosilna konstrukcija, ki prenaša breme mostu na teren. Pogosto se uporablja konzolni pristop za podporo mostne konstrukcije v bližini pilonov, vendar so dolžine še naprej od njih podprte s kabli, ki tečejo neposredno s pilonov. To je pomanjkljivost v primerjavi z visečimi mostovi, saj kabli vlečejo ob straneh ne neposredno navzgor, kar zahteva močnejšo mostno ploščo da se upre posledično horizontalni kompresijski obremenitvi; imajo pa to prednost, da ni potrebno čvrsto sidrišče. V zasnovi so vse statične horizontalne sile kabelskega mostu uravnotežene, tako da podporni piloni ne težijo k nagibanju, potrebujejo samo upor na vodoravne sile prometne obremenitve. Ključne prednosti oblike mostu s poševnimi zategami so: * veliko večja togost kot viseči most, tako, da se zmanjša deformacije krova zaradi prometne obremenitve * se lahko konstruira konzola izven gabarita pilona - kabli delujejo kot začasne in trajne podpore na mostni konstrukciji * za simetrične mostove (razpona na obeh straneh pilona sta enaka), vodoravno ravnovesje sil in velika zemeljska pritrdišča niso potrebna == Znameniti mostovi s poševnimi zategami == * [[Nadvoz Basarab]] v [[Bukarešta|Bukarešti]] ([[Romunija]]) je najširši most s poševnimi zategami v Evropi, ki meri 44,5 metra v širino in sprejme dvosmerni tramvaj s postajo s polnimi platformami, varnostno območje in dva prometna pasova za vsako smer na najširši točki.<ref>{{navedi splet|url=http://www.hotnews.ro/stiri-esential-8935712-multimedia-vezi-cum-arata-pasajul-basarab-inaugurare.htm|title=MULTIMEDIA Pasajul Basarab a fost deschis. Vezi cum arata la inaugurare|work=HotNewsRo}}</ref> *[[Brooklynski most]], znan kot viseči most, ima tudi kable. *[[Cable Bridge]] , uradno '' Ed Hendler Bridge'', drugi most s poševnimi zategami v ZDA, prečka reko Columbia in povezuje Pasco z Kennewickim, [[Washington (zvezna država)|Washington]]. *[[Most Centennial, Panama|Most Centennial]],6-pasovni cestni most prečka [[Panamski prekop]], skupne dolžine 1,05&nbsp;km. *[[Most Clark]], prečka reko [[Mississippi]] pri Altonu, Illinois;predmet] documentarnega filma ''Super Bridge'' (TV serija NOVA). *[[Most Denver Millennium]], 130 m dolg most za pešce, ki je osvojil zlato nagrado Zveze inženirjev New Yorka v letu 2003. Most je osrednja točka v filmu "Imagine That" z igralcem Eddiejem Murphyjem. [[File:RotterdamMaasNederland.jpg|thumb|Most Erasmus v [[Rotterdam]]u, [[Nizozemska]]]] *[[Most Erasmus]] prečka Nieuwe Maas v [[Rotterdam]]u, [[Nizozemska]]. Južni razpon je 89 m dolg ''dvižni'' most za ladje, ki ne morejo pod mostom. Ta ''Dvižni most'' je največji in najtežji v Zahodni Evropi in ima največjo ploščo svoje vrste na svetu. *[[Most Fred Hartman]] *[[Most Jesús Izcoa Moure]], prvi most s poševnimi zategami v [[Portoriko|Portoriku]] in na Karibih. * [[Most Jiaxing-Shaoxing Sea]], provinca Zhejiang, [[Kitajska]]. 8-pasovni most se razteza 10.100 m čez zaliv Hangzhou, povezuje [[Jiašing]] in [[Šaošing]], dve mesti province Džedžjang. Odprt je bil 23. julija 2013 in je trenutno najdaljši most s poševnimi zategami na svetu. *[[Most John James Audubon]]: najdaljši most s poševnimi zategami na zahodni polobli, prečka reko [[Misisipi]] med New Roads in St. Francisville v Louisiani, ZDA. *[[Most Juscelino Kubitschek]], edinstven most s tremi 60 m visokimi asimetričnimi jeklenimi loki, ki so navzkrižni po diagonalah. Vozišče je pripeto z jeklenicami izmenično in prepletajoče na vsaki strani. *[[Ponte all'Indiano]], prečka reko Arnov [[Firence|Firencah]], Italija, 1978, je prvi v teren sidran jeklen most s poševnimi zategami na svetu, s centralnimi nameščenimi kabli, enojnimi stebri, ločenimi vozišči. *[[Most Hale Boggs Memorial]], prečka reko Misisipi med Lulingom in Destrehanom, Louisiana; bil je prvi most s poševnimi zategami v ZDA na državni cesti. *[[Most Lekki-Ikoyi Link]], prvi tak v [[Nigerija|Nigeriji]], odprt 29. maja 2013 v pokrajini Lagos *[[Spominski most Leonarda P. Zakima Bunker Hill]], [[Boston]], [[Massachusetts]] je najširši most s poševnimi zategami na svetu. *[[Most Lyne]], prečka avtocesto M25 blizu Chertseya, [[Anglija]], 1979,( je eden od več na železniški progi Chertsey Branch Line).<ref>{{navedi splet|title=Lyne Bridge, Chertsey - Railway Structures|url=http://www.semgonline.com/structures/struct_84.html| publisher=Southern E-Group|accessdate=30 August 2013}}</ref> *[[Viadukt Millau]], viadukt z najvišjimi piloni na svetu: 341 m in 266 m nad voziščem, prečka dolino reke [[Tarn (reka)|Tarn]] v [[Francija|Franciji]]. S skupno dolžino 2460 m in sedmimi piloni pa je tudi najdaljši kabelski most na svetu. [[Image:Novy Most d.JPG|right|thumb|''Most SNP'' (''Most slovaške narodne vstaje'') - najdaljši na svetu ima en pilon in en niz kablov (Bratislava, Slovaška, 1967-1972).]] *[[Most SNP]] (Nový most), najdaljši na svetu ima en pilon in en niz kablov, prečka [[Donava|Donavo]] v [[Bratislava|Bratislavi]], [[Slovaška]].Glavni razpon je 303 m, skupna dolžina 430,8 m. Edini član ''World Federation of Great Towers'' , ki uporablja most. Njihova vrteča restavracija je na vrhu pilona 85 m visoko. *[[Most Nelsona Mandele]], najdaljši most s poševnimi zategami v Južni Afriki stoji v [[Johannesburg]]u, [[Južna Afrika]]. Most je bil odprt leta 2003. *[[Novi železniški most, Beograd]], prvi most v Evropi s to tehnologijo v železniškem prometu, povezuje obale reke [[Sava|Save]] v [[Beograd]]u. *[[Most na Adi]] v [[Beograd]]u, [[Srbija]] preko reke Save povezuje Novi Beograd s Čukarico; pilon stoji na otoku Ada Ciganlija. [[Image:Ponte estaiada Octavio Frias - Sao Paulo.jpg|thumb|Most Octavio Frias de Oliveira, v São Paulo, Brazilija.]] *[[Most Octávio Frias de Oliveira]], križa reko Pinheiros v [[São Paulo]], 2008. Ima 138 m visok pilon pod katerim se križata in obračata za 90° dve cesti in povezuje obrežji reke. *[[Øresundski most]], kombiniran, dvosledna železnica in štiripasovni cestni most z glavnim razponom 490 m in skupno dolžino 7,85&nbsp;km, ki prečka preliv [[Øresund]] med [[Malmö]]jem, [[Švedska]] in [[Danska|Dansko]]. *[[Pont de Normandie]], prečka reko [[Sena|Seno]] v [[Normandija|Normandiji]], Francija - nekaj časa najdaljši most s poševnimi zategami na svetu. *[[Most Port Mann]], prečka reko Fraser v [[Britanska Kolumbija|Britanski Kolumbiji]], [[Kanada]]. To je trenutno drugi najširši most na svetu na 65 metrov, ki ima 10 pasov za avtocesto Trans Canada. *[[Queensferry Crossing]] (prej Forth Replacement Crossing) je cestni most v gradnji na Škotskem. Gradi se poleg obstoječega mostu Forth Road preko Firth of Forth, in bo povezal Lothian, v južnem Queensferry s Fife pri severnem Queensferry. Predvideno dokončanje 2016. *[[Most Rande]] v [[Španija|Španiji]] blizu Viga je cestni most s poševnimi zategami z najdaljšim in najtanjšim razponom na svetu v času izgradnje (1973–1977). Tri dolge razpone 148 m + 400 m + 148 m. Piloni v betonu, nosilci v jeklu. *[[Most Rio-Antirio]], prečka Korintski zaliv blisu [[Patras]]a, [[Grčija]]. Skupna dolžina znaša 2880 m in ima 4 pilone, je drugi najdaljši na svetu s tako dolgim voziščem, daljši je viadukt Millau v Franciji. Vendar,glede na to, kako so podprta ležišča na pilonih, je most Rio–Antirrio najdaljši kabelski most z dolgim voziščem. *[[Most na Ruski otok]], najdaljši most s poševnimi zategami na svetu z razpetino 1104 m. *[[Drugi most čez reko Severn]] med Anglijo in [[Wales]]om je 5.127 m dolg, sestavljen iz ene osrednje razpetine nad "Shoots" kanalom in pristopnih viaduktov na obeh straneh. Drugi je ''Drugi most čez reko Severn'' [http://freyssinet.co.uk/new-structures-bridge/ Freyssinet cable stays]. *[[Skybridge, Vancouver]], najdaljši tranzitni most na svetu, prečka reko Fraser med New Westminsterom in Surrey, BC, Kanada. *[[Most Sunshine Skyway]], na svetu najdaljši most u glavnim razponom s poševnimi zategami; stoji v trasi ceste Interstate 275prečka Tampa Bay južno od St. Petersburga, [[Florida]], ZDA. Zelo je podoben [[Øresundski most]], ki je nekoliko krajši a ima daljši glavni razpon. *[[Most Suramadu]] v [[Indonezija|Indoneziji]] je najdaljši most s poševnimi zategami v JV Aziji in Indoneziji. Povezuje mesto [[Surabaya]] na [[Java|Javi]] z otokom Madura. Glavni razpon je 818 m dolg. *[[Most Surgut]], najdaljši most na svetu z enim pilonom, prečka reko [[Ob]] v [[Sibirija|Sibiriji]]. *[[Most čez reko Sutong Jangce]] v vzhodni Kitajski ima drugi najdaljši razpon s 1088 m. Končan je bil 2008, most Sutong je eden od 40 mostov s poševnimi zategami zgrajen čez Jangce od leta 1995. *[[Most Tatara]], ima peti najdaljši razpon med kabelskimi mostovi z 890 m, in je del serije mostov ki povezujejo [[Honšu]] in [[Šikoku]] na Japonskem. *[[Most Ting Kau]], na svetu prvi velik most s poševnimi zategami s 4-razponi (tremi piloni), del cestnega omrežja, ki povezuje mednarodno letališče [[Hong Kong]] z drugimi deli Hongkonga, Kitajska. *[[Most Vasco da Gama]] v [[Lizbona|Lizboni]], Portugalska. Je najdaljši most v Evropi, skupne dolžine 17,2&nbsp;km, z glavno razpetino 829 m, 11,5&nbsp;km viaduktov in 4,8&nbsp;km vmesnih cest. *[[Vidyasagar Setu]], prečka [[Hoogly]] iz [[Kolkata|Kolkate]] v [[Howrah]] skupne dolžine 823 m. Je najdaljši most s poševnimi zategami v Indiji in eden najdaljših v Aziji. *[[Živopisni most]] v Moskvi, Rusija, je najvišji most s poševnimi zategami v Evropi. *[[Most Zarate-Brazo Largo]] preko rek Paraná Guazú in Paraná de las Palmas v [[Argentina|Argentini]] (1972–1976) sta bila prva dva (cestni in železniški) mostova s poševnimi zategami in dolgim razponom na svetu. Razpetine: 110 m + 330 m + 110 m. *[[Most Langkawi Sky]] je s krivino 125 m most za pešce v Maleziji, končan 2005. Stoji 700 m nad morsko gladino pr vrhu Gunung Mat Chinchang na Pulau Langkawi, otoku v arhipelagu Langkawiv Kedahu.<ref>[[Langkawi Sky Bridge]]</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * De Miranda F., et al., (1979), "Basic problems in long span cable stayed bridges", Rep. n. 25, Dipartimento di Strutture - Università di Calabria - Arcavacata (CS) Italy, (242 pagg.) September 1979. * Gregory, Frank Hutson; Freeman, Ralph Anthony (1987). The Bangkok Cable Stayed Bridge. 3 F Engineering Consultants, Bangkok. ISBN 974-410-097-4. * Podolny, Walter; Scalzi, John B. (1986). Construction and design of cable-stayed bridges (2nd ed. ed.). New York: Wiley. ISBN 0471826553.* * Walther, Rene et al. (1999). Cable Stayed Bridges (2nd ed.). Thomas Telford. ISBN 0-7277-2773-7. * Milenko Pržulj, Mostovi, Beletrina 2015, ISBN 978-961-284-085-3 == Zunanje povezave == {{Commons|Cable-stayed bridges}} *{{YouTube|-yLZYETYlmM|The Impossible Bridge}} *[http://www.johnweeks.com/cablestay/index.html North American Cable Stayed Bridge Registry] *[http://en.structurae.de/structures/stype/?id=1002 Structurae: Cable-stayed Bridges] *[http://www.pbs.org/wgbh/nova/bridge/meetcable.html Cable-Stayed Bridge] *[http://www.matsuo-bridge.co.jp/english/bridges/basics/cablestay.shtm Cable-Stayed Bridge Basics] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070118222356/http://www.matsuo-bridge.co.jp/english/bridges/basics/cablestay.shtm |date=2007-01-18 }} *[http://www.freyssinet.co.uk/pdfs/freyssinet_hd_stay_cable.pdf Stay Cable] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426065810/http://www.freyssinet.co.uk/pdfs/freyssinet_hd_stay_cable.pdf |date=2012-04-26 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] [[Kategorija:Visokotehnološka arhitektura]] tqj6t8j6jguwpzlc6fztfijhvqd0zir 6685629 6685626 2026-06-05T15:57:48Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Mostovi s poševnimi zategami]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685629 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name= Mostovi s poševnimi zategami |native_name= |image= "Russian bridge" in Vladivostok.jpg |caption= Most na Ruski otok, najdaljši most s poševnimi zategami na svetu |official_name= |also_known_as= |carries= |crosses= |locale= |maint= |id= |design= |designer= |mainspan= |length= |height= |width= |clearance= |below= |traffic= |begin= |complete= |open= |closed= |toll= |map_cue= |map_image= |map_text= |map_width= |coordinates= |lat= |long= |coordinates_display= inline,title |coordinates_region= |map_type = |sibling_names=None |descendent names=Side-spar most s poševnimi zategami, samozasidran viseči most, konzolni-spar most s poševnimi zategami |ancestor names=Viseči most |carries=Pešci, kolesarji, osebni avtomobili, tovornjaki, lahko vlaki |span range=Srednje do dolgi |material=Jeklene vrvi, ponapeti beton-škatlasti nosilci, jekleni ali betonski piloni |movable=No. |design= srednje do dolgi |falsework=Normalno ne }} '''Most s poševnimi zategami''', tudi '''kabelski most''' ima enega ali več [[pilon (stavbarstvo)|pilonov]] (ali stebrov), iz katerega izhajajo kabli, ki nosijo mostno konstrukcijo. [[Most]]ovi s poševnimi [[zatega]]mi so optimalni za daljše razpone, daljše od [[konzolni most|konzolnih mostov]] in krajše od [[viseči most|visečih mostov]]. To je območje, kjer bi konzolni mostovi hitro postali pretežki, če bi podaljšali razpon in viseči mostovi ne bi bilo dovolj ekonomični, če bi skrajšali razpon. == Zgodovina == [[File:Pons ferrevs by Faust Vrančić.jpg|thumb|left|Most s poševnimi zategami renesančnega mojstra Fausta Veranzia, 1595/1616]] [[File:Öresundsbron och tanker.jpg|thumb|[[Øresundski most]] iz Malmöja v København med Švedsko in Dansko]] Kabelski mostovi segajo v 1595, kjer je bil v knjigi beneškega izumitelja, gradbenega mojstra iz Dalmacije, [[Faust Vrančić|Faustusa Verantiusa]] ''Machinae Novae'' najden načrt visečega mostu s poševnimi železnimi trakovi. Immanuel Loscher, nemški tesar, je leta 1784 skonstruiral lesen most, razpetine 32 m, s kabli sidranimi v voziščno konstrukcijo. Ni znano ali je bil kdaj tudi narejen. Obstajajo številni zgodnji kabelski mostovi, vključno brv za pešce ''Dryburgh Abbey Bridge'' iz leta 1817, Jamesa Dredgeja patentiran ''Victoria Bridge'' v [[Bath]]u (1836), ter kasnejša ''Albert Bridge'' (1872) in ''Brooklyn Bridge'' (1883 - prvi pri katerem so bili uporabljeni jekleni elemnti). Njihovi oblikovalci so našli kombinacijo tehnologij, da so povečali togost voziščne konstrukcije in jo naredili odpornejšo na veter. John A. Roebling je dal posebno prednost temu, da se omejil deformacije zaradi obremenitve železnice na visečem mostu ''Niagara Falls''. Najzgodnejši znani ohranjen primer pravega kabelskega mosta v ZDA je E.E. Runyonov v veliki meri nedotaknjen jekleni ali železni most z lesenimi stranic in streho v Bluff Dale, Teksas (1890) ali njegov teden starejši, vendar porušen most ''Barton Creek'' med Huckabayem, Texas in Gordonom, Texas (1889 ali 1890).<ref>{{navedi splet |title= Bluff Dale Suspension Bridge |work= Historic American Engineering Record |publisher= Library of Congress |url= http://hdl.loc.gov/loc.pnp/hhh.tx0762}}</ref><ref>{{navedi splet |title= Barton Creek Bridge |work= Historic American Engineering Record |publisher= Library of Congress |url= http://hdl.loc.gov/loc.pnp/hhh.tx0955}}</ref> V dvajsetem stoletju je prvi most s poševnimi zategami predlagal francoski inženir A. Gisclard, nenavaden ''Cassagnes most'' (1899), pri katerem so poševni kabli s sodelovanjem horizontalnega dela kabla razporejeni tako, da preprečujejo pomembno stiskanje mostne plošče in most inženirja Le Cocqa ''most Lézardrieux'' v Bretanji (1924), ki je to tehniko izpopolnil. Eduardo Torroja je leta 1926 zasnoval prvi betonski most - akvadukt pri Tempulu čez reko Guadalete, kot most s poševnimi zategami.<ref name="troyano">{{navedi knjigo |last= Troyano |first= Leonardo |title= Bridge Engineering: A Global Perspective |publisher= Thomas Telford |year= 2003 |pages= 650–652 |isbn= 0-7277-3215-3}}</ref> Ta tip mostov je danes že presežen. Alberta Caquota kabelski most z betonsko mostno ploščo iz leta 1952 preko Donzere-Mondragon kanala v Pierrelatte, je eden od prvih modernega tipa, vendar je le malo vplival na poznejši razvoj. ''Most Strömsund'' z jekleno mostno ploščo Franza Dischingerja (1955) je zato bolj pogosto naveden kot prvi moderni most s poševnimi zategami. Po drugi svetovni vojni je ostalo mnogo porušenih mostov, ki so jih morali nadomestiti z novimi. Franz Dischinger je leta 1949 pokazal da se togost visečih mostov zelo poveča ob uporabi poševnih zateg. Prvi moderni most s poševnimi zategami je bil tako narejen na Švedskem leta 1955 (''most Stromsund''). Drugi ključni pionirji so še Fabrizio de Miranda, Riccardo Morandi in Fritz Leonhardt. Zgodnje mostovi iz tega obdobja so uporabljali zelo malo poševnih kablov, kot na primer ''Theodor Heuss bridge'' (1958). [[Pont de Normandie]] v Franciji iz leta 1988 je že pravi modernistični in arhitekturni dosežek. ''Most Tarara'' na Japonskem iz leta 1999 z razponom 890 m velja za najdaljšega s poševnimi zategami v 20. stoletju. [[Slika:Abdoun Bridge (7).jpg|thumb|center|750px|Most Abdoun, Amman, Jordanija]] == Koncept == Most s poševnimi zategami predstavlja tri-dimenzionalni sistem, ki je sestavljen iz voziščne konstrukcije, pilonov in zateg. === Zatege === Zatege so kabli, ki so sestavljeni iz snopa pramenov, ta pa iz žic visoko vrednega jekla. Prameni so običajno pocinkani in oblečeni v polietilen. Zatege so lahko proizvedene kot: kabli z zaprtimi spiralnimi vrvmi, kabli z vrvmi iz paralelnih žic in kabli iz paralelnih žic. Pri konstrukciji ločimo tri glavne razporeditve zateg: '''Harfa''': pri ''harfi'' so kabli razporejeni skoraj vzporedno, tako da je višina njihove pritrditve na pilonu sorazmerna z oddaljenostjo od pilona na njihovi pritrditvi na mostni plošči. '''Snop''': pri snopu so zatege vodene radialno od vrha pilona do mostne plošče. Na ta način zatega prevzema maksimalno obtežbo in zmanjšuje sile v mostni plošči. Zaradi spremenjenih predpisov danes praktično ni v uporabi. '''Pahljača''': pri zasnovi pahljače so vse zatege povezane na vrhu pilona. Zasnova pahljače je strukturno superiorna z minimalnim momentom, ki vpliva na pilone. V modificirani obliki pahljače, zaradi pomanjkanja prostora, so kabli povezani blizu vrha pilona preko sedla, vendar so med seboj dovolj razmaknjeni, da je omogočen boljši zaključek, izboljšano varstvo okolja in dober dostop do posameznih kablov za vzdrževanje. Zatege lahko vodimo v eni ali dveh ravninah, kar je predvsem odvisno od števila in razporeditve voznih pasov: direktno na robu konstrukcije z direktnim uvajanjem sil ali indirektno preko močnih prečnikov s prerazporeditvijo sil in dodatnim prednapenjanjem grede. === Pilon === Oblika pilona vpliva na estetski in ekonomski vidik konstrukcije, seveda pa tudi na statično in dinamično obnašanje le-te. Lahko so betonski ali jekleni. Oblika je odvisna tudi od razporeditve in naklona zateg. Danes poznamo štiri najpogosteje uporabljene oblike: * portalni pilon v obliki črke '''H''', stebra sta pri vrhu povrzana s prečko * pilon v obliki črke '''A''', * pilon v obliki '''diamanta''' različnih oblik in * prostokonzolni pilon brez prečne povezave med dvema stebroma. === Prečni prerez grede === Oblika prečnega prereza grede je odvisna od materiala, glavnega razpona, razdalj med zategami, ravnin zateg, namena in širine mostov. Glede na material so lahko armiranobetonske ali prednapete, jeklene ali sovprežne. Prednost imajo jeklene konstrukcije, ki so manj konstrukcijsko zahtevne, oblike so predvsem I-profil ali škatlast. Armiranobetonske ali prednapete grede so konstrukcijsko zahtevnejše, razdalje med kabli so manjše. Njihova prednost je v boljši aerodinamični stabilnosti. == Različice == === ''Side-spar'' most s poševnimi zategami === [[Image:Puente atirantado.PNG|thumb|right|''Puente de la Unidad'', povezuje San Pedro Garza García in Monterrey, Mehika, konzolni most s poševnimi zategami]] [[File:Atop the anzac bridge.jpg|thumb|Most Anzac, Sydney]] ''Side-spar'' most s poševnimi zategami ima osrednji pilon podprt samo na eni strani. Ta oblika omogoča gradnjo ukrivljenih mostov. [[File:QE II Bridge - north pier - geograph.org.uk - 1594908.jpg|thumbnail|right|''Most Queen Elizabeth II'', Dartford, Anglija]] [[File:Viaducto-Envigado.jpg|thumb|right|Most Envigado'', most s poševnimi zategami v Envigado (Kolumbija)]] === Konzolni most s poševnimi zategami === Bolj radikalen v svoji strukturi, ima [[Puente del Alamillo]] (1992) en konzolni opornik (pilon) na eni strani premostitve s kabli le na eni strani za podporo mostu. Za razliko od drugih vrst kabelskih mostov, ta most izvaja znatno silo prevračanja na temelje in opornik se mora upreti upogibanju, ki ga povzročajo kabli. Opornik na tem mostu tvori [[Gnomon (oblika)|gnomon]] velikega vrta s sončno uro. Podobni mostovi arhitekta [[Santiago Calatrava|Santiaga Calatrave]] so še ''[[Puente de la Mujer]]'' (2001), most imenovan Sončna ura (''Sundial Bridge'') (2004) in ''Chords Bridge'' (2008). === Extradosed bridge === ''Extradosed bridge'' je v bistvu most s poševnimi zategami, vendar z bolj močno mostno plošče, in ker je toga in močnejša, omogoča da so kabli bližje pilonu, ki so zato lahko nižji v sorazmerju z razpetino. Prvi tak most v ZDA bo ''Pearl Harbor Memorial Bridge'' v New Havenu, Connecticut, ki bo predvidoma odprt leta 2016. V Sloveniji je taka [[Puhov most]] na [[Ptuj]]u. === Cradle-system === Cradle sistem nosi pramene znotraj opore iz voziščne konstrukcije do voziščne konstrukcije, kot kontinuiren element in s tem odpravlja sidrišča v pilonih. Vsak z epoksi prevlečen jeklen sklop je nosi v notranjosti ogrodja v eno-palčni (2.54&nbsp;cm) jekleni cevi. Vsak sklop deluje neodvisno, kar omogoča odstranitev, pregled in zamenjavo posameznih sklopov. Prva dva taka mostova sta ''Penobscot Narrows Bridge'' (Maine, ZDA), dokončan v letu 2006 in ''Veterans' Glass City Skyway'' (Toleto, Ohio, ZDA), dokončan leta 2007.<ref>{{cite press release |publisher= American Society of Civil Engineers |url= http://news.thomasnet.com/companystory/515472 |title= Bridging To The Future Of Engineering |date= 12 March 2007 |accessdate= 8 March 2008 |archive-date= 2008-10-10 |archive-url= https://web.archive.org/web/20081010044956/http://news.thomasnet.com/companystory/515472 |url-status= dead }}</ref> == Primerjava z visečimi mostovi == [[File:Ada Bridge 2012.jpg|thumb|right|Most Ada v Beogradu, (Srbija)]] Za mostove s poševnimi zategami se na videz lahko zdi, da so podobni visečim mostovom, v resnici pa pri njihovem delovanju in gradnji veljajo povsem drugačna načela. Pri visečih mostovih, veliki glavni kabli (običajno dva) visita med pilonoma (običajno dva) in sta zasidrana na vsakem koncu na v tla. To je lahko težko izvesti, če so geološke razmere slabe. Glavni kabli, ki se prosto gibljejo preko ležajev na pilonih, nosijo obremenitev mostne plošče. Preden se namesti mostna konstrukcija, so kabli pod napetostjo lastne teže. Ob glavnih kablih so manjši kabli ali palice povezani z mostno ploščo, ki se dvigajo v odsekih. Ko je to narejeni, se napetost v kablih povečuje, kot to počne tudi z obremenitvijo prometa, ki prečka most. Napetost glavnih kablov se prenese na tla na pritrdišču (sidrišču) in navzdol vleče na pilonih. <gallery class="center" caption="Različni tipi mostov" widths="180px" heights="120px" > File:Bridge-suspension.svg|Viseči most File:Bridge-fan-cable-stayed.svg|Most s poševnimi zategami, oblika ''pahljače'' File:Bridge-harp-cable-stayed.svg|Most s poševnimi zategami, oblika ''harfa'' </gallery> Na mostu s poševnimi zategami so piloni primarna nosilna konstrukcija, ki prenaša breme mostu na teren. Pogosto se uporablja konzolni pristop za podporo mostne konstrukcije v bližini pilonov, vendar so dolžine še naprej od njih podprte s kabli, ki tečejo neposredno s pilonov. To je pomanjkljivost v primerjavi z visečimi mostovi, saj kabli vlečejo ob straneh ne neposredno navzgor, kar zahteva močnejšo mostno ploščo da se upre posledično horizontalni kompresijski obremenitvi; imajo pa to prednost, da ni potrebno čvrsto sidrišče. V zasnovi so vse statične horizontalne sile kabelskega mostu uravnotežene, tako da podporni piloni ne težijo k nagibanju, potrebujejo samo upor na vodoravne sile prometne obremenitve. Ključne prednosti oblike mostu s poševnimi zategami so: * veliko večja togost kot viseči most, tako, da se zmanjša deformacije krova zaradi prometne obremenitve * se lahko konstruira konzola izven gabarita pilona - kabli delujejo kot začasne in trajne podpore na mostni konstrukciji * za simetrične mostove (razpona na obeh straneh pilona sta enaka), vodoravno ravnovesje sil in velika zemeljska pritrdišča niso potrebna == Znameniti mostovi s poševnimi zategami == * [[Nadvoz Basarab]] v [[Bukarešta|Bukarešti]] ([[Romunija]]) je najširši most s poševnimi zategami v Evropi, ki meri 44,5 metra v širino in sprejme dvosmerni tramvaj s postajo s polnimi platformami, varnostno območje in dva prometna pasova za vsako smer na najširši točki.<ref>{{navedi splet|url=http://www.hotnews.ro/stiri-esential-8935712-multimedia-vezi-cum-arata-pasajul-basarab-inaugurare.htm|title=MULTIMEDIA Pasajul Basarab a fost deschis. Vezi cum arata la inaugurare|work=HotNewsRo}}</ref> *[[Brooklynski most]], znan kot viseči most, ima tudi kable. *[[Cable Bridge]] , uradno '' Ed Hendler Bridge'', drugi most s poševnimi zategami v ZDA, prečka reko Columbia in povezuje Pasco z Kennewickim, [[Washington (zvezna država)|Washington]]. *[[Most Centennial, Panama|Most Centennial]],6-pasovni cestni most prečka [[Panamski prekop]], skupne dolžine 1,05&nbsp;km. *[[Most Clark]], prečka reko [[Mississippi]] pri Altonu, Illinois;predmet] documentarnega filma ''Super Bridge'' (TV serija NOVA). *[[Most Denver Millennium]], 130 m dolg most za pešce, ki je osvojil zlato nagrado Zveze inženirjev New Yorka v letu 2003. Most je osrednja točka v filmu "Imagine That" z igralcem Eddiejem Murphyjem. [[File:RotterdamMaasNederland.jpg|thumb|Most Erasmus v [[Rotterdam]]u, [[Nizozemska]]]] *[[Most Erasmus]] prečka Nieuwe Maas v [[Rotterdam]]u, [[Nizozemska]]. Južni razpon je 89 m dolg ''dvižni'' most za ladje, ki ne morejo pod mostom. Ta ''Dvižni most'' je največji in najtežji v Zahodni Evropi in ima največjo ploščo svoje vrste na svetu. *[[Most Fred Hartman]] *[[Most Jesús Izcoa Moure]], prvi most s poševnimi zategami v [[Portoriko|Portoriku]] in na Karibih. * [[Most Jiaxing-Shaoxing Sea]], provinca Zhejiang, [[Kitajska]]. 8-pasovni most se razteza 10.100 m čez zaliv Hangzhou, povezuje [[Jiašing]] in [[Šaošing]], dve mesti province Džedžjang. Odprt je bil 23. julija 2013 in je trenutno najdaljši most s poševnimi zategami na svetu. *[[Most John James Audubon]]: najdaljši most s poševnimi zategami na zahodni polobli, prečka reko [[Misisipi]] med New Roads in St. Francisville v Louisiani, ZDA. *[[Most Juscelino Kubitschek]], edinstven most s tremi 60 m visokimi asimetričnimi jeklenimi loki, ki so navzkrižni po diagonalah. Vozišče je pripeto z jeklenicami izmenično in prepletajoče na vsaki strani. *[[Ponte all'Indiano]], prečka reko Arnov [[Firence|Firencah]], Italija, 1978, je prvi v teren sidran jeklen most s poševnimi zategami na svetu, s centralnimi nameščenimi kabli, enojnimi stebri, ločenimi vozišči. *[[Most Hale Boggs Memorial]], prečka reko Misisipi med Lulingom in Destrehanom, Louisiana; bil je prvi most s poševnimi zategami v ZDA na državni cesti. *[[Most Lekki-Ikoyi Link]], prvi tak v [[Nigerija|Nigeriji]], odprt 29. maja 2013 v pokrajini Lagos *[[Spominski most Leonarda P. Zakima Bunker Hill]], [[Boston]], [[Massachusetts]] je najširši most s poševnimi zategami na svetu. *[[Most Lyne]], prečka avtocesto M25 blizu Chertseya, [[Anglija]], 1979,( je eden od več na železniški progi Chertsey Branch Line).<ref>{{navedi splet|title=Lyne Bridge, Chertsey - Railway Structures|url=http://www.semgonline.com/structures/struct_84.html| publisher=Southern E-Group|accessdate=30 August 2013}}</ref> *[[Viadukt Millau]], viadukt z najvišjimi piloni na svetu: 341 m in 266 m nad voziščem, prečka dolino reke [[Tarn (reka)|Tarn]] v [[Francija|Franciji]]. S skupno dolžino 2460 m in sedmimi piloni pa je tudi najdaljši kabelski most na svetu. [[Image:Novy Most d.JPG|right|thumb|''Most SNP'' (''Most slovaške narodne vstaje'') - najdaljši na svetu ima en pilon in en niz kablov (Bratislava, Slovaška, 1967-1972).]] *[[Most SNP]] (Nový most), najdaljši na svetu ima en pilon in en niz kablov, prečka [[Donava|Donavo]] v [[Bratislava|Bratislavi]], [[Slovaška]].Glavni razpon je 303 m, skupna dolžina 430,8 m. Edini član ''World Federation of Great Towers'' , ki uporablja most. Njihova vrteča restavracija je na vrhu pilona 85 m visoko. *[[Most Nelsona Mandele]], najdaljši most s poševnimi zategami v Južni Afriki stoji v [[Johannesburg]]u, [[Južna Afrika]]. Most je bil odprt leta 2003. *[[Novi železniški most, Beograd]], prvi most v Evropi s to tehnologijo v železniškem prometu, povezuje obale reke [[Sava|Save]] v [[Beograd]]u. *[[Most na Adi]] v [[Beograd]]u, [[Srbija]] preko reke Save povezuje Novi Beograd s Čukarico; pilon stoji na otoku Ada Ciganlija. [[Image:Ponte estaiada Octavio Frias - Sao Paulo.jpg|thumb|Most Octavio Frias de Oliveira, v São Paulo, Brazilija.]] *[[Most Octávio Frias de Oliveira]], križa reko Pinheiros v [[São Paulo]], 2008. Ima 138 m visok pilon pod katerim se križata in obračata za 90° dve cesti in povezuje obrežji reke. *[[Øresundski most]], kombiniran, dvosledna železnica in štiripasovni cestni most z glavnim razponom 490 m in skupno dolžino 7,85&nbsp;km, ki prečka preliv [[Øresund]] med [[Malmö]]jem, [[Švedska]] in [[Danska|Dansko]]. *[[Pont de Normandie]], prečka reko [[Sena|Seno]] v [[Normandija|Normandiji]], Francija - nekaj časa najdaljši most s poševnimi zategami na svetu. *[[Most Port Mann]], prečka reko Fraser v [[Britanska Kolumbija|Britanski Kolumbiji]], [[Kanada]]. To je trenutno drugi najširši most na svetu na 65 metrov, ki ima 10 pasov za avtocesto Trans Canada. *[[Queensferry Crossing]] (prej Forth Replacement Crossing) je cestni most v gradnji na Škotskem. Gradi se poleg obstoječega mostu Forth Road preko Firth of Forth, in bo povezal Lothian, v južnem Queensferry s Fife pri severnem Queensferry. Predvideno dokončanje 2016. *[[Most Rande]] v [[Španija|Španiji]] blizu Viga je cestni most s poševnimi zategami z najdaljšim in najtanjšim razponom na svetu v času izgradnje (1973–1977). Tri dolge razpone 148 m + 400 m + 148 m. Piloni v betonu, nosilci v jeklu. *[[Most Rio-Antirio]], prečka Korintski zaliv blisu [[Patras]]a, [[Grčija]]. Skupna dolžina znaša 2880 m in ima 4 pilone, je drugi najdaljši na svetu s tako dolgim voziščem, daljši je viadukt Millau v Franciji. Vendar,glede na to, kako so podprta ležišča na pilonih, je most Rio–Antirrio najdaljši kabelski most z dolgim voziščem. *[[Most na Ruski otok]], najdaljši most s poševnimi zategami na svetu z razpetino 1104 m. *[[Drugi most čez reko Severn]] med Anglijo in [[Wales]]om je 5.127 m dolg, sestavljen iz ene osrednje razpetine nad "Shoots" kanalom in pristopnih viaduktov na obeh straneh. Drugi je ''Drugi most čez reko Severn'' [http://freyssinet.co.uk/new-structures-bridge/ Freyssinet cable stays]. *[[Skybridge, Vancouver]], najdaljši tranzitni most na svetu, prečka reko Fraser med New Westminsterom in Surrey, BC, Kanada. *[[Most Sunshine Skyway]], na svetu najdaljši most u glavnim razponom s poševnimi zategami; stoji v trasi ceste Interstate 275prečka Tampa Bay južno od St. Petersburga, [[Florida]], ZDA. Zelo je podoben [[Øresundski most]], ki je nekoliko krajši a ima daljši glavni razpon. *[[Most Suramadu]] v [[Indonezija|Indoneziji]] je najdaljši most s poševnimi zategami v JV Aziji in Indoneziji. Povezuje mesto [[Surabaya]] na [[Java|Javi]] z otokom Madura. Glavni razpon je 818 m dolg. *[[Most Surgut]], najdaljši most na svetu z enim pilonom, prečka reko [[Ob]] v [[Sibirija|Sibiriji]]. *[[Most čez reko Sutong Jangce]] v vzhodni Kitajski ima drugi najdaljši razpon s 1088 m. Končan je bil 2008, most Sutong je eden od 40 mostov s poševnimi zategami zgrajen čez Jangce od leta 1995. *[[Most Tatara]], ima peti najdaljši razpon med kabelskimi mostovi z 890 m, in je del serije mostov ki povezujejo [[Honšu]] in [[Šikoku]] na Japonskem. *[[Most Ting Kau]], na svetu prvi velik most s poševnimi zategami s 4-razponi (tremi piloni), del cestnega omrežja, ki povezuje mednarodno letališče [[Hong Kong]] z drugimi deli Hongkonga, Kitajska. *[[Most Vasco da Gama]] v [[Lizbona|Lizboni]], Portugalska. Je najdaljši most v Evropi, skupne dolžine 17,2&nbsp;km, z glavno razpetino 829 m, 11,5&nbsp;km viaduktov in 4,8&nbsp;km vmesnih cest. *[[Vidyasagar Setu]], prečka [[Hoogly]] iz [[Kolkata|Kolkate]] v [[Howrah]] skupne dolžine 823 m. Je najdaljši most s poševnimi zategami v Indiji in eden najdaljših v Aziji. *[[Živopisni most]] v Moskvi, Rusija, je najvišji most s poševnimi zategami v Evropi. *[[Most Zarate-Brazo Largo]] preko rek Paraná Guazú in Paraná de las Palmas v [[Argentina|Argentini]] (1972–1976) sta bila prva dva (cestni in železniški) mostova s poševnimi zategami in dolgim razponom na svetu. Razpetine: 110 m + 330 m + 110 m. *[[Most Langkawi Sky]] je s krivino 125 m most za pešce v Maleziji, končan 2005. Stoji 700 m nad morsko gladino pr vrhu Gunung Mat Chinchang na Pulau Langkawi, otoku v arhipelagu Langkawiv Kedahu.<ref>[[Langkawi Sky Bridge]]</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * De Miranda F., et al., (1979), "Basic problems in long span cable stayed bridges", Rep. n. 25, Dipartimento di Strutture - Università di Calabria - Arcavacata (CS) Italy, (242 pagg.) September 1979. * Gregory, Frank Hutson; Freeman, Ralph Anthony (1987). The Bangkok Cable Stayed Bridge. 3 F Engineering Consultants, Bangkok. ISBN 974-410-097-4. * Podolny, Walter; Scalzi, John B. (1986). Construction and design of cable-stayed bridges (2nd ed. ed.). New York: Wiley. ISBN 0471826553.* * Walther, Rene et al. (1999). Cable Stayed Bridges (2nd ed.). Thomas Telford. ISBN 0-7277-2773-7. * Milenko Pržulj, Mostovi, Beletrina 2015, ISBN 978-961-284-085-3 == Zunanje povezave == {{Commons|Cable-stayed bridges}} *{{YouTube|-yLZYETYlmM|The Impossible Bridge}} *[http://www.johnweeks.com/cablestay/index.html North American Cable Stayed Bridge Registry] *[http://en.structurae.de/structures/stype/?id=1002 Structurae: Cable-stayed Bridges] *[http://www.pbs.org/wgbh/nova/bridge/meetcable.html Cable-Stayed Bridge] *[http://www.matsuo-bridge.co.jp/english/bridges/basics/cablestay.shtm Cable-Stayed Bridge Basics] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070118222356/http://www.matsuo-bridge.co.jp/english/bridges/basics/cablestay.shtm |date=2007-01-18 }} *[http://www.freyssinet.co.uk/pdfs/freyssinet_hd_stay_cable.pdf Stay Cable] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426065810/http://www.freyssinet.co.uk/pdfs/freyssinet_hd_stay_cable.pdf |date=2012-04-26 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] [[Kategorija:Visokotehnološka arhitektura]] [[Kategorija:Mostovi s poševnimi zategami| ]] 2sz2dfspww7tsl28aqkbzb3l4o69y27 0 402290 6685606 6342116 2026-06-05T15:32:09Z Pinky sl 2932 {{Infopolje Tip mosta 6685606 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Tip mosta |type_name= Viseči mostovi |image= Akashi_Bridge.JPG |image_title = [[Most Akaši-Kaikjo]], Japonska, najdaljši glavni razpon na svetu |sibling_names= |descendent_names= Samozasidrani viseči most |ancestor_names=Enostaven viseči most |carries=pešci, kolesarji, živina, osebni avtomobili, tovornjaki, lahko vlaki |span_range=srednje do dolgi |material=jeklene vrvi, ponapeti beton – škatlasti nosilci, jekleni ali betonski piloni |movable=ne |design= srednje do dolgi |falsework= ne }} [[File:George Washington Bridge from New Jersey-edit.jpg|thumb|right|200px|Dvonadstropni [[most Georgea Washingtona]] povezuje [[New York]] z okrožjem Bergen, New Jersey, ZDA, je najbolj obremenjen viseči most na svetu s 102 milijona vozil letno<ref name="panynj.gov">{{navedi splet |url=http://www.panynj.gov/bridges-tunnels/george-washington-bridge.html |accessdate=13 September 2013 |title=Port Authority of New York and New Jersey - George Washington Bridge|publisher= The Port Authority of New York and New Jersey}}</ref><ref name=abcgwb>{{navedi splet|url=http://abcnews.go.com/US/george-washington-bridge-painters-dangerous-job-top-worlds/story?id=17771877|title=GW Bridge Painters: Dangerous Job on Top of the World's Busiest Bridge|first1=Bod |last1=Woodruff |first2=Lana |last2=Zak |first3=Stephanie |last3=Wash|publisher=ABC News|date=20 November 2012|accessdate=13 September 2013}}</ref>]] '''Viseči most''' je vrsta [[most]]u, pri katerem je enota (nosilni del) obešena na kable čez vertikalne vešalke. Prvi sodobni mostovi te vrste so bili zgrajeni v začetku 19. stoletja.<ref>[http://archiv.ub.uni-heidelberg.de/savifadok/volltexte/2009/311/pdf/Chakzampa.pdf Chakzampa Thangtong Gyalpo – Architect, Philosopher and Iron Chain Bridge Builder] by Manfred Gerner. Thimphu: Center for Bhutan Studies 2007. ISBN 99936-14-39-4</ref><ref>[http://www.archive.org/stream/lhasaanditsmyst00waddgoog#page/n476/mode/2up Lhasa and Its Mysteries] by Lawrence Austine Waddell, 1905, p.313</ref> Enostavni viseči mostovi, ki nimajo navpičnih vešalk, imajo dolgo zgodovino v številnih gorskih delih sveta. Ta vrsta mostu ima kable obešene med [[pilon (stavbarstvo)|pilon]]a, vertikalne vešalke pa nosijo težo voziščne konstrukcije, po kateri teče [[promet]]. Ta ureditev omogoča, da je vozišče ravno. Tako kot druge vrste visečih mostov je ta vrsta pogosto zgrajena brez opaža. Kabli morajo biti pritrjeni na vsakem koncu mostu, saj se vsaka obremenitev na mostu pretvori v napetost v teh glavnih kablih. Glavni kabli se nadaljujejo prek pilonov do podpore na ravni krova in so še naprej povezani s sidriščem na tleh. Vozišče je podprto z vertikalnimi vešalkami (kabli ali palicami). V nekaterih okoliščinah lahko piloni sedijo na pečini ali robu kanjona, na katerem se cesta nadaljuje neposredno na glavni razpon, sicer pa imajo mostovi običajno dva manjša razpona, ki tečeta med pilonoma in voziščem na terenu. == Zgodovina == Najzgodnejši viseči mostovi so bili iz vrvi in speljani čez brezno, vozišče je bilo na isti ravni ali je viselo pod vrvmi tako, da je imela vrv obliko verižnice. === Predhodnik === [[Tibet]]anski svetnik in graditelj mostov Thangtong Gjalpo je v svojih različicah zgodnjih visečih mostov uporabljal železne verige. Leta 1433 je Gjalpo zgradil osem mostov v vzhodnem [[Butan (država)|Butan]]u. Njegov zadnji ohranjeni verižni most je bil Thangtong Gjalpo v Duksumu na cesti Trašijangce, ki je bil dokončno odstranjen leta 2004.<ref>{{navedi knjigo|title=Bhutan|publisher=Lonely Planet|url=http://books.google.com/books?id=s-L8NUlW_QgC&pg=PA131&dq=Thangtong+Gyalpo+suspension+bridge#v=onepage&q&f=false|isbn=978-1-74059-529-2|year=2007}}</ref> Gjalpovi verižni mostovi niso imeli vešalk za krov mostu, ki jih imajo vsi sodobni viseči mostovi. Namesto tega je za ograjo in pohodno površino uporabljal žice. Pred uporabo železnih verig je verjetno uporabljal vrvi, spletene iz vrbe ali jakovih kož.<ref>[http://archiv.ub.uni-heidelberg.de/savifadok/volltexte/2009/311/pdf/Chakzampa.pdf Chakzampa Thangtong Gyalpo, Centre for Bhutan Studies]</ref> === Prvi projekt === Prvi projekt za most, ki spominja na sodobni viseči most, pripisujejo benečanskemu gradbenemu mojstru iz [[Dalmacija|Dalmacije]] [[Faust Vrančić|Faustu Vrančiću]], katerega knjiga ''Machinae Novae'' (1595) vsebuje risbe za leseni in viseči most iz vrvi in hibridni viseči/kabelski most s poševnimi železnimi trakovi. Prvi ameriški železni verižni viseči most je bil Jakobov ''Creek Bridge'' (1801) v okrožju Westmoreland, [[Pensilvanija]], ki ga je zasnoval izumitelj James Finley.<ref>{{navedi splet|title=Iron Wire of the Wheeling Suspension Bridge|publisher=Smithsonian Museum Conservation Institute|url=http://www.si.edu/mci/english/research/past_projects/iron_wire_bridge.html}}</ref> Finleyjev most je bil prvi, ki je imel vse potrebne sestavine sodobnega visečega mostu, tudi visečo voziščno konstrukcijo, ki visi iz vozlišč. Finley je patentiral svoj projekt leta 1808 in ga objavil v reviji ''Philadelphia'', ''The Port Folio'', leta 1810.<ref>{{navedi knjigo|title=Bridges: Three Thousand Years of Defying Nature|publisher=MBI Publishing Company|url=http://books.google.com/books?id=ARwZhPVA6ZYC&pg=PA56&dq=suspended+deck+bridge+by+James+Finley#v=onepage&q&f=false|isbn=978-0-7603-1234-6|date=12 November 2001}}</ref> Zgodnji britanski verižni mostovi so most Dryburgh Abbey (1817) in 137 m dolg most Union (1820) z razpetinami, ki so hitro narasle na 176 m pri Menajskem mostu (1826). Viseči most Clifton (zasnovan leta 1831, dokončan leta 1864) z 214 m glavnega razpona je eden najdaljših na paraboličnih ločnih verigah. === Jeklena vrv === Prvi viseči most iz jeklene vrvi je bil most Spider v Falls of Schuylkillu (1816), skromna in začasna brv, zgrajena po porušitvi bližnjega verižnega mostu Jamesa Finleyja v Falls Schuylkillu (1808). Razpon brvi je bil 124 m, širina vozišča pa le 0,45 m. Začasen enostaven viseči mostu pri Annonayu so zgradili Marc Seguin in njegovi bratje leta 1822. Razpon je le 18 m. Prvi stalni viseči most iz jeklenih vrvi je bil most Saint Antoine v [[Ženeva|Ženevi]], ki ga je zgradil Guillaume Henri Dufour leta 1823 z dvema 40-metrskima razpetinama. Prvi s kabli, sestavljenimi v zraku na sodoben način, je bil ''Grand Pont Suspendu'' v [[Fribourg]]u iz 1834, ki ga je zgradil Joseph Chaley.<ref name="Peters" >{{navedi knjigo |last=Peters |first=Tom F. <!-- |first2=Andrea L. |last2=Peters --> |title=Transitions in Engineering: Guillaume Henri Dufour and the Early 19th Century Cable Suspension Bridges |publisher=Birkhauser |year=1987 |isbn=3-7643-1929-1 |url=http://books.google.com/books?id=73JPiTuDYscC}}</ref> V [[ZDA|Združenih državah Amerike]] je bil prvi večji viseči most iz jeklenih vrvi Wire Bridge pri Fairmountu v Filadelfiji v Pensilvaniji. Zasnoval ga je Charles Ellet mlajši. Končan je bil leta 1842 in je imel razpon 109 m. Viseči most ''Niagara Falls'' (1847–1848) je bil opuščen pred dokončanjem. Uporabljali so ga kot oder za dvonadstropni železniški in cestni most Johna A. Roeblinga (1855). ''Most Otto Beit'' (1938–1939) je bil prvi sodobni viseči most zunaj ZDA, zgrajen z vzporednimi jeklenimi kabli.<ref>[http://www.clevelandbridge.com/Gallery%20Historic.htm Cleveland Bridge Company (UK)] Web site Retrieved 21 February 2007, includes image of the bridge.</ref> <gallery> File:Chaksam (Iron Bridge in transliteration from Tibetan to English).png|Risba mostu Čakzam južno od Lase, zgrajen leta 1430, z visečimi kabli med stolpi in vertikalno obešenimi kabli, ki nosijo težo poti za pešce spodaj File:Pons ferrevs by Faust Vrančić.jpg| Most s poševnimi zategami renesančnega mojstra Fausta Vrančića, 1595/1616 File:View of the Chain Bridge The Port Folio June 1810.jpg|Pogled na verižni most Jamesa Finleyja (1810). Verjetno je Finleyjev tudi verižni most pri Falls of Schuylkillu (1808). File:The New Suspension Bridge at Fairmount, Philadelphia by George Lehman circa 1842.jpg| Most Wire pri Fairmountu (1842, zamenjan 1874) </gallery> == Konstrukcija == === Analiza konstrukcije === Glavne sile v visečem mostu katere koli vrste so napetosti v kablih in stiskanje v stebrih. Ker skoraj vse sile na stebrih delujejo navpično navzdol in so prav tako stabilizirane z glavnimi kabli, so lahko stebri precej vitki, kot na primer pri mostu čez Severn na meji [[Wales]]a in [[Anglija|Anglije]]. {{wide image|Severn bridge-panoramic.jpg|693px|align-cap=center|Vitke linije mostu čez Severn}} V visečem krovu mostu kabli visijo prek pilonov in držijo voziščno konstrukcijo. Masa se prenese prek kablov na pilone, ki prenašajo težo na tla. Ob predpostavki zanemarljive teže v primerjavi s težo voziščne konstrukcije in vozil, ki se podpira, glavni kabli visečega mostu sestavljajo [[parabola|parabolo]] (zelo podobno kot [[verižnica]], oblika neobremenjenega kabla preden se doda krov). V kombinaciji z razmeroma preprostimi omejitvami, dane z dejanskim krovom, to naredi viseči most veliko enostavnejši za načrtovanje in analizo [[most s poševnimi zategami|mostu s poševnimi zategami]], kadar je krov v kompresiji. === Prednosti === [[File:Suspension bridge in Bairnsdale, Australia.jpg|right|thumb| Viseči most se lahko izdela iz preprostih vrst materiala, kot sta les in navadna žična vrv]] * Pri visečih mostovih so lahko daljši glavni razponi kot pri drugih vrstah mostov. * Potrebno je manj materiala kot pri drugih vrstah mostov, kar zmanjša stroške gradnje. * Razen za vgradnjo prvih začasnih kablov je med gradnjo potrebno malo ali nič dostopa od spodaj, kar omogoča plovnim potem, da ostanejo odprte, medtem ko se most gradi. * Bolje vzdržijo premike ob potresu kot težji in bolj togi mostovi. * Mostni deli voziščne konstrukcije se lahko zamenjajo, da bi razširili prometne pasove za večja vozila ali dodali dodatno širino za ločene poti, kolesarjenje, pešce. === Slabosti === * Lahko zahteva precejšnjo togost ali aerodinamično profiliranje, da se preprečijo tresljaji mostu zaradi močnega vetra. * Sorazmerno nizka togost voziščne konstrukcije v primerjavi z drugimi vrstami mostov otežuje opravljanje težjega železniškega prometa, pri čemer pride do visoke koncentracije prometne obremenitve. * Med gradnjo so potrebni dostopi od spodaj, da bi namestili začetne kable ali dvignili dele voziščne konstrukcije. Temu dostopu se je pogosto mogoče izogniti z gradnjo mostov s poševnimi zategami. == Različice == [[File:Micklewood-bridge.png|thumb|Most Micklewood kot risba Charlesa Drewryja, 1832]] [[File:Squibb Park Bridge uncut jeh.jpg|thumb|Squibb Park Bridge, Brooklyn, zgrajen 2013]] [[File:Chains on Clifton Suspension Bridge, Bristol.jpg|thumb|Viseči most Clifton čez reko Avon, severni Somerset]] [[File:Yichang Yangtze Highway Bridge.JPG|thumb|Most Čian čez reko Jangce, Kitajska]] Viseče mostove delimo: * po delovanju sil v kablih: **pravi viseči mostovi: vertikalna in horizontalna komponenta sile iz kabla gre v sidrišče **nepravi viseči mostovi: horizontalno komponento prevzame nosilec, vertikalno sidrna konstrukcija * po številu odprtin na: **most z eno odprtino: na kabel je obešen samo srednji razpon ** most s tremi ali več odprtinami: na kabel so obešeni vsi razponi * po statičnem načinu vzdolžnega nosilca na: **dvočlenkasti nosilec: nosilec je naslonjen na pilon **kontinuirni nosilec: elastično obešen nosilec na pilonih ima fiksno ležišče * po razporedu vešalk na: **vertikalne vešalke **diagonalne vešalke **kombiniran razpored vešalk === Mostovi s spodnjim lokom === Pri teh visečih mostovih glavni kabli v celoti visijo pod mostom, vendar so še vedno zasidrani v tla podobno kot pri običajnih. Zgrajenih je bilo zelo malo mostov te vrste, saj je krov manj stabilen. Taki so Pont des Bergues (1834), ki ga je naredil Guillaume Henri Dufour, most Micklewood Jamesa Smitha in predlog Roberta Stevensona za most čez reko Almond v bližini [[Edinburg]]a. Roeblingov Delaware akvadukt (1847) je sestavljen iz treh delov, ki jih kabli podpirajo. Struktura lesa v bistvu skriva kable in če pogledamo na hitro, ni takoj očitno, da je viseči most. === Tipi nosilnih vrvi === Glavni kabel v starejših mostovih je pogosto narejen iz verige ali povezanih palic, sodobni mostni kabli pa so narejeni iz več žic. To omogoča večjo redundanco; če je nekaj poškodovanih, to ni velika nevarnost, a ena slaba povezava ali palica lahko povzroči propad celotnega mostu (izpad ene same palice je vzrok za propad mostu Silver čez reko Ohio). Drug razlog so povečane razdalje, inženirji niso mogli dvigniti večje verige v položaj, medtem ko so kabli lahko v veliki meri pripravljeni v zraku z začasne pešpoti. === Voziščna konstrukcija === Večina visečih mostov ima nespremenljivo višino nosilcev za podporo vozišču, ki je praviloma paličje, zlasti zaradi neugodnih učinkov uporabe nosilne plošče, uporabljene pri porušenem mostu Tacoma Narrows (1940). Razvoj aerodinamike je omogočil ponovno uvedbo gladkih konstrukcij. Pri mostu Čian se vidita zelo oster vstopni rob in poševni nosilec za voziščno konstrukcijo. == Sile == Tri vrste sil delujejo na vsak most: lastna teža, prometna obremenitev in dinamične obremenitve. Kot vsaka druga struktura ima tudi most težnjo, da se poruši le zaradi gravitacijskih sil, ki delujejo na material, iz katerega je most izdelan. Obremenitev se nanaša na promet, ki se premika čez most, vplivajo tudi običajni okoljski dejavniki, kot so spremembe temperature, padavine in veter. Dinamična obremenitev se nanaša na okoljske dejavnike, ki presegajo običajne vremenske razmere, dejavnike, kot so nenadni sunki vetra in potresi. Vse tri dejavnike je treba upoštevati pri načrtovanju mostu. == Zaporedje gradnje == [[File:Little Belt Bridge2.jpg|right|thumb|Viseči most Little Belt, 1970 Danska]] [[File:Manhattan Bridge Construction 1909.jpg|thumb|right|Most Manhattan v New Yorku z voziščem v gradnji iz pilonov navzven]] [[File:Golden Gate Bridge architecture 10.jpg|thumb|right|Nosilni kabel na mostu Golden Gate v San Franciscu. Glavni kabel ima premer 910 mm in vešalka 89 mm]] [[File:Lions' Gate Bridge 1938.jpg|thumb|right|Most Lions' Gate z voziščem v gradnji iz sredine razpona]] Tipični viseči mostovi so zgrajeni na splošno opisan način, kot je navedeno. Odvisno od dolžine in velikosti je lahko most zgrajen kjer koli v letu in pol do deset let, na primer [[most Akaši-Kaikjo|Akaši-Kaikjo]] so začeli graditi maja 1986 in ga končali maja 1998 – skupaj 12 let. # [[pilon (stavbarstvo)|Pilon]]i so temeljeni na podvodnih [[pilot (gradbeništvo)|pilotih]], potopljenih [[keson (inženirstvo)|kesonih]] in v mehkem dnu izkopani za temelj. Če je temelj preglobok, da bi izdelali izkop ali potopili kesone, se izdela postelja iz kamnitih vrst materiala, lahko je tudi betonska plošča. Stebri se nato razširijo nad vodno gladino, kjer so pokriti s podstavkom (bazo) za pilone. # Kadar so piloni zgrajeni na kopnem, se uporablja globoko temeljenje. # Iz temeljev se zgradijo piloni, ki so lahko enojni ali drugih oblik, zgrajeni iz armiranega [[beton]]a visoke trdnosti, [[kamen|kamna]] ali [[jeklo|jekla]]. # Velike naprave, imenovane sedla, ki nosijo glavne kable, so postavljene na vrhu pilonov. Običajno so iz litega jekla, lahko so izdelani tudi iz zakovičenih oblik, ter opremljeni s kolesci, da se glavni kabli lahko premikajo med gradnjo in ob obremenitvah. # Pritrdišča (sidrišča) so zgrajena običajno v povezavi s piloni, da se uprejo napetosti kablov in sestavljajo glavno sidro sistema za celotno strukturo. Ti so običajno zasidrani v skali dobre kakovosti, sestavljene iz masivnih železobetonskih elementov znotraj izkopa. Struktura sidrišča ima več štrlečih odprtin za vijake, zaprte v varnem prostoru. # Začasne viseče pešpoti, imenovane brvi, so nato postavljene s pomočjo vrste vodilnih žic, dvignjenih na svoje mesto s pomočjo vitla, postavljenega na vrhu pilonov. Te brvi sledijo krivulji verižnice. # Nato namestijo glavne kable. # Na določenih točkah vzdolž glavnega kabla se namestijo jeklene vrvi, imenovane vešalke. Vsaka vešalka je zasnovana in narezana na natančno dolžino. Pri nekaterih mostovih, pri katerih so piloni blizu ali na obali, se lahko vešalke uporabijo samo za osrednji razpon. Vešalke imajo vrsto jeklenih podložk, potrebnih za pritrditev voziščne konstrukcije. # S posebnimi dvižnimi škripci se dvignejo montažni deli mostu na ustrezno raven, če lokalne razmere omogočajo, da se opravljajo dela pod mostom. V nasprotnem primeru se uporablja prostokonzolna gradnja, ki se začne od pilonov navzven. Po končani montaži krova dodana obremenitev potegne glavne kable v obliko matematične parabole, medtem ko se lok krova oblikuje v lahnem loku navzgor. Obokana oblika daje strukturi večjo togost in moč. # Po končani osnovni konstrukciji se vgradijo različne podrobnosti, kot so osvetlitev, ograje, pleskanje in tlakovanje. == Najdaljši razponi == Viseči mostovi so običajno razvrščeni po dolžini njihovega glavnega razpona. Navajamo deset mostov z zdaj najdaljšimi razponi s podatkom o dolžini in letu, ko je bil most odprt za promet. #[[Most Akaši-Kaikjo]] (Japonska), 1991 m – 1998 #[[Most Xihoumen]] (Kitajska), 1650 m – 2009 #[[Most Great Belt]] (Danska), 1624 m – 1998 #[[Most Yi Sun-sin]] (Južna Koreja), 1545 m – 2012 #[[Most Runyang]] (Kitajska), 1490 m – 2005 #[[Četrti most Nandžing Jangce]] (Kitajska), 1418 m – 2012 #[[Most Humber]] (Velika Britanija), 1410 m – 1981 (najdaljši med 1981 do 1998) #[[Most Jiangyin]] (Kitajska), 1385 m – 1997 #[[Most Hardanger]] (Norveška), 1380 m – 2013 #[[Most Tsing Ma]] (Hongkong), 1377 m – 1997 (najdaljši za cesto in metro) == Nekateri drugi mostovi == *[[Most Union]] (Anglija/Škotska, 1820), najdaljši (137 m) od 1820 do 1826. Najstarejši na svetu, še danes v uporabi. *[[Roeblingov akvadukt čez reko Delaware]] (ZDA, 1847), najstarejši še v uporabi v ZDA. *[[Viseči most Johna A. Roeblinga]] (ZDA, 1866), takrat najdaljši na svetu z razponom 322 m. *[[Brooklynski most]] (ZDA, 1883), prvi jekleni viseči most. *[[Most Bear Mountain]] (ZDA, 1924), najdaljši s 497 m od 1924 do 1926. Prvi z betonskim voziščem. Pionirska metoda gradnje. *[[Most Bena Franklina]] (Filadelfija, PA, ZDA, 1926), kopija mostu Bear Mountain. Ima progo za metro.<ref>[http://www.drpa.org/drpa/bridges_bf.html DRPA :: Delaware River Port Authority<!-- Bot generated title -->] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120709001146/http://www.drpa.org/drpa/bridges_bf.html |date=2012-07-09 }}</ref> *[[Most San Francisco – Oakland Bay]] (ZDA, 1936). Do pred kratkim je bil najdaljši jeklen visok most na svetu, razpetina 704 m.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sfmuseum.org/hist9/mcgloin.html |title=Symphonies in Steel: Bay Bridge and the Golden Gate |last=McGloin |first=Bernard |publisher=Virtual Museum of the City of San Francisco |accessdate=12 January 2008}}</ref> Vzhodni del (konzolni most) je bil nadomeščen s samozasidranim visečim mostom, ki je najdaljši te vrste in najširši na svetu. *[[Most Mackinac]] (ZDA, 1957), najdaljši most med sidrišči na zahodni polobli. *[[Most na reki Sidu]] (Kitajska, 2009), najvišji most na svetu z voziščem 500 m nad nivojem reke. *[[Brv čez Grabengufer, Zermatt]] (Švica, 2017) tudi ''most Charlesa Kuonena'', najdaljša brv za pešce na Evropski pešpoti med Grächenom in [[Zermatt]]om, dolga 494 m.<ref>[https://www.zermatt.ch/en/Media/News/Randa-The-Longest-Suspension-Bridge-in-the-World-will-be-inaugurated Randa: The Longest Suspension Bridge in the World will be inaugurated]{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Znani porušitvi == *[[Silver Bridge]], Point Pleasant, Zahodna Virginija – verižni cestni most, zgrajen 1928, porušil se je 1967, 46 mrtvih; *[[Most Tacoma Narrows (1940)]], (ZDA), razpon 853 m–1940. Porušil se je štiri mesece po odprtju zaradi delovanja vetra. == Galerija == <gallery> Slika:Verrazano-Narrows Bridge at night.jpg|Most Verrazano–Narrows<ref name="infoplease.com1">{{navedi splet|url=http://www.infoplease.com/toptens/worldsuspbridges.html|title=Longest Suspension Bridges in the World|publisher=Pearson Education|accessdate=20 June 2013}}</ref><ref name="Verrazano-Narrows Bridge1">{{navedi splet|url=http://www.nycroads.com/crossings/verrazano-narrows/ |title=Verrazano-Narrows Bridge |publisher=Eastern Roads |accessdate=20 June 2013}}</ref> povezuje [[Brooklyn]] in [[Staten Island]] čez reko [[Narrows]] v [[New York City]]ju Slika:OS-Most-na-dravi.jpg|Viseči most za pešce v Osijeku, Hrvaška Slika:WheelingSuspBridge.jpg|Viseči most Wheeling je začetnik ameriških velikih visečih mostov. Odprt 1851 je še vedno v uporabi. Slika:Most na Suvom.jpg|Suhi most v Zrenjaninu, Srbija Slika:Ponte 25 Abril Lisboa.JPG|[[Most 25. aprila]] v Lizboni, Portugalska Slika:AmbassadorBridgesunsetting1.jpg|Most Ambassador — najdaljši med letoma 1929–1931 Slika:Great Belt Bridge JvdC.jpg|Most Great Belt (Storebæltsbroen), Danska Slika:Golden Gate Bridge Aerial.jpg|Most Golden Gate v San Franciscu Slika:Ortakoey Istanbul Bosporusbruecke Mrz2005.jpg|Mošeja Ortaköy in Bosporski most v Carigradu Slika:Mackinac-Bridge-Snowstorm-February-20-2006.jpg|Most Mackinac v snežni nevihti Slika:Mackinac Bridge Mod 1.jpg|Most Mackinac ponoči Slika:Ozolnieki bridge by Igors Jefimovs.jpg|Viseči most v Ozolniekih, Latvija Slika:Budapest Chain Bridge.jpg|Verižni most v Budimpešti, Madžarska Slika:HennepinAveBridge.jpg|Most na Hennepin Avenue v Minneapolisu, Minnesota Slika:Ben Franklin Bridge at sunrise 2009-09-02 06-08-46 4w.jpg|Most Ben Franklin, najdaljši med letoma 1926–1929 Slika:Humber Bridge.png|Most Humber blizu Kingston-upon-Hulla je imel najdaljši razpon med 1981–1998 Slika:AnthonyWayneBridge.JPG|Most Anthony Wayne, Toledo, Ohio Slika:Punalur Bridge 300.jpg|Punalur Hanging Bridge Slika:Puente colgante peatonal construido artesanalmente.jpg|Viseči most z izrazitim lokom Slika:Suspension Bridge, Waco, Texas.jpg|Most Waco, Teksas (razglednica iz leta 1911) Slika:Sketchy bridge crossing.jpg|Zasilen most v Pakistanu Slika:USA-NYC-Manhattan Bridge.jpg|Most Manhattan, New York City Slika:Runyang Bridge.jpg|Most Runyang jug je najdaljši most in predor čez reko Jangce </gallery> ==Sklici== {{sklici|colwidth=30em}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Suspension bridges}} *[http://suspension.nblighthouses.com New Brunswick Canada suspension footbridges] *[http://en.structurae.de/structures/stype/index.cfm?id=1001 Structurae: suspension bridges] *[http://www.asce.org/history/hp_bridges.html American Society of Civil Engineers] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090604124522/http://www.asce.org/history/hp_bridges.html |date=2009-06-04 }} History and heritage of civil engineering – bridges *[http://www.bridgemeister.com Bridgemeister: Mostly suspension bridges] *[http://www.naprostem.si/novice/11653/prvi_viseci_most_med_dvema_gorskima_vrhovoma_na_svetu.html?id=43?ref=content Prvi viseči most med dvema gorskima vrhovoma na svetu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304231506/http://www.naprostem.si/novice/11653/prvi_viseci_most_med_dvema_gorskima_vrhovoma_na_svetu.html?id=43%3Fref%3Dcontent |date=2016-03-04 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Viseči mostovi]] [[Kategorija:Visokotehnološka arhitektura]] gatdxns2wl54ov8tw3xanvz3zy7xs5j 6685607 6685606 2026-06-05T15:33:57Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685607 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Tip mosta |type_name= Viseči mostovi |image= Akashi_Bridge.JPG |image_title = [[Most Akaši-Kaikjo]], Japonska, najdaljši glavni razpon na svetu |sibling_names= |descendent_names= Samozasidrani viseči most |ancestor_names=Enostaven viseči most |carries=pešci, kolesarji, živina, osebni avtomobili, tovornjaki, lahko vlaki |span_range=srednje do dolgi |material=jeklene vrvi, ponapeti beton – škatlasti nosilci, jekleni ali betonski piloni |movable=ne |design= srednje do dolgi |falsework= ne }} [[File:George Washington Bridge from New Jersey-edit.jpg|thumb|right|200px|Dvonadstropni [[most Georgea Washingtona]] povezuje [[New York]] z okrožjem Bergen, New Jersey, ZDA, je najbolj obremenjen viseči most na svetu s 102 milijona vozil letno<ref name="panynj.gov">{{navedi splet |url=http://www.panynj.gov/bridges-tunnels/george-washington-bridge.html |accessdate=13 September 2013 |title=Port Authority of New York and New Jersey - George Washington Bridge|publisher= The Port Authority of New York and New Jersey}}</ref><ref name=abcgwb>{{navedi splet|url=http://abcnews.go.com/US/george-washington-bridge-painters-dangerous-job-top-worlds/story?id=17771877|title=GW Bridge Painters: Dangerous Job on Top of the World's Busiest Bridge|first1=Bod |last1=Woodruff |first2=Lana |last2=Zak |first3=Stephanie |last3=Wash|publisher=ABC News|date=20 November 2012|accessdate=13 September 2013}}</ref>]] '''Viseči most''' je vrsta [[most]]u, pri katerem je enota (nosilni del) obešena na kable čez vertikalne vešalke. Prvi sodobni mostovi te vrste so bili zgrajeni v začetku 19. stoletja.<ref>[http://archiv.ub.uni-heidelberg.de/savifadok/volltexte/2009/311/pdf/Chakzampa.pdf Chakzampa Thangtong Gyalpo – Architect, Philosopher and Iron Chain Bridge Builder] by Manfred Gerner. Thimphu: Center for Bhutan Studies 2007. ISBN 99936-14-39-4</ref><ref>[http://www.archive.org/stream/lhasaanditsmyst00waddgoog#page/n476/mode/2up Lhasa and Its Mysteries] by Lawrence Austine Waddell, 1905, p.313</ref> Enostavni viseči mostovi, ki nimajo navpičnih vešalk, imajo dolgo zgodovino v številnih gorskih delih sveta. Ta vrsta mostu ima kable obešene med [[pilon (stavbarstvo)|pilon]]a, vertikalne vešalke pa nosijo težo voziščne konstrukcije, po kateri teče [[promet]]. Ta ureditev omogoča, da je vozišče ravno. Tako kot druge vrste visečih mostov je ta vrsta pogosto zgrajena brez opaža. Kabli morajo biti pritrjeni na vsakem koncu mostu, saj se vsaka obremenitev na mostu pretvori v napetost v teh glavnih kablih. Glavni kabli se nadaljujejo prek pilonov do podpore na ravni krova in so še naprej povezani s sidriščem na tleh. Vozišče je podprto z vertikalnimi vešalkami (kabli ali palicami). V nekaterih okoliščinah lahko piloni sedijo na pečini ali robu kanjona, na katerem se cesta nadaljuje neposredno na glavni razpon, sicer pa imajo mostovi običajno dva manjša razpona, ki tečeta med pilonoma in voziščem na terenu. == Zgodovina == Najzgodnejši viseči mostovi so bili iz vrvi in speljani čez brezno, vozišče je bilo na isti ravni ali je viselo pod vrvmi tako, da je imela vrv obliko verižnice. === Predhodnik === [[Tibet]]anski svetnik in graditelj mostov Thangtong Gjalpo je v svojih različicah zgodnjih visečih mostov uporabljal železne verige. Leta 1433 je Gjalpo zgradil osem mostov v vzhodnem [[Butan (država)|Butan]]u. Njegov zadnji ohranjeni verižni most je bil Thangtong Gjalpo v Duksumu na cesti Trašijangce, ki je bil dokončno odstranjen leta 2004.<ref>{{navedi knjigo|title=Bhutan|publisher=Lonely Planet|url=http://books.google.com/books?id=s-L8NUlW_QgC&pg=PA131&dq=Thangtong+Gyalpo+suspension+bridge#v=onepage&q&f=false|isbn=978-1-74059-529-2|year=2007}}</ref> Gjalpovi verižni mostovi niso imeli vešalk za krov mostu, ki jih imajo vsi sodobni viseči mostovi. Namesto tega je za ograjo in pohodno površino uporabljal žice. Pred uporabo železnih verig je verjetno uporabljal vrvi, spletene iz vrbe ali jakovih kož.<ref>[http://archiv.ub.uni-heidelberg.de/savifadok/volltexte/2009/311/pdf/Chakzampa.pdf Chakzampa Thangtong Gyalpo, Centre for Bhutan Studies]</ref> === Prvi projekt === Prvi projekt za most, ki spominja na sodobni viseči most, pripisujejo benečanskemu gradbenemu mojstru iz [[Dalmacija|Dalmacije]] [[Faust Vrančić|Faustu Vrančiću]], katerega knjiga ''Machinae Novae'' (1595) vsebuje risbe za leseni in viseči most iz vrvi in hibridni viseči/kabelski most s poševnimi železnimi trakovi. Prvi ameriški železni verižni viseči most je bil Jakobov ''Creek Bridge'' (1801) v okrožju Westmoreland, [[Pensilvanija]], ki ga je zasnoval izumitelj James Finley.<ref>{{navedi splet|title=Iron Wire of the Wheeling Suspension Bridge|publisher=Smithsonian Museum Conservation Institute|url=http://www.si.edu/mci/english/research/past_projects/iron_wire_bridge.html}}</ref> Finleyjev most je bil prvi, ki je imel vse potrebne sestavine sodobnega visečega mostu, tudi visečo voziščno konstrukcijo, ki visi iz vozlišč. Finley je patentiral svoj projekt leta 1808 in ga objavil v reviji ''Philadelphia'', ''The Port Folio'', leta 1810.<ref>{{navedi knjigo|title=Bridges: Three Thousand Years of Defying Nature|publisher=MBI Publishing Company|url=http://books.google.com/books?id=ARwZhPVA6ZYC&pg=PA56&dq=suspended+deck+bridge+by+James+Finley#v=onepage&q&f=false|isbn=978-0-7603-1234-6|date=12 November 2001}}</ref> Zgodnji britanski verižni mostovi so most Dryburgh Abbey (1817) in 137 m dolg most Union (1820) z razpetinami, ki so hitro narasle na 176 m pri Menajskem mostu (1826). Viseči most Clifton (zasnovan leta 1831, dokončan leta 1864) z 214 m glavnega razpona je eden najdaljših na paraboličnih ločnih verigah. === Jeklena vrv === Prvi viseči most iz jeklene vrvi je bil most Spider v Falls of Schuylkillu (1816), skromna in začasna brv, zgrajena po porušitvi bližnjega verižnega mostu Jamesa Finleyja v Falls Schuylkillu (1808). Razpon brvi je bil 124 m, širina vozišča pa le 0,45 m. Začasen enostaven viseči mostu pri Annonayu so zgradili Marc Seguin in njegovi bratje leta 1822. Razpon je le 18 m. Prvi stalni viseči most iz jeklenih vrvi je bil most Saint Antoine v [[Ženeva|Ženevi]], ki ga je zgradil Guillaume Henri Dufour leta 1823 z dvema 40-metrskima razpetinama. Prvi s kabli, sestavljenimi v zraku na sodoben način, je bil ''Grand Pont Suspendu'' v [[Fribourg]]u iz 1834, ki ga je zgradil Joseph Chaley.<ref name="Peters" >{{navedi knjigo |last=Peters |first=Tom F. <!-- |first2=Andrea L. |last2=Peters --> |title=Transitions in Engineering: Guillaume Henri Dufour and the Early 19th Century Cable Suspension Bridges |publisher=Birkhauser |year=1987 |isbn=3-7643-1929-1 |url=http://books.google.com/books?id=73JPiTuDYscC}}</ref> V [[ZDA|Združenih državah Amerike]] je bil prvi večji viseči most iz jeklenih vrvi Wire Bridge pri Fairmountu v Filadelfiji v Pensilvaniji. Zasnoval ga je Charles Ellet mlajši. Končan je bil leta 1842 in je imel razpon 109 m. Viseči most ''Niagara Falls'' (1847–1848) je bil opuščen pred dokončanjem. Uporabljali so ga kot oder za dvonadstropni železniški in cestni most Johna A. Roeblinga (1855). ''Most Otto Beit'' (1938–1939) je bil prvi sodobni viseči most zunaj ZDA, zgrajen z vzporednimi jeklenimi kabli.<ref>[http://www.clevelandbridge.com/Gallery%20Historic.htm Cleveland Bridge Company (UK)] Web site Retrieved 21 February 2007, includes image of the bridge.</ref> <gallery> File:Chaksam (Iron Bridge in transliteration from Tibetan to English).png|Risba mostu Čakzam južno od Lase, zgrajen leta 1430, z visečimi kabli med stolpi in vertikalno obešenimi kabli, ki nosijo težo poti za pešce spodaj File:Pons ferrevs by Faust Vrančić.jpg| Most s poševnimi zategami renesančnega mojstra Fausta Vrančića, 1595/1616 File:View of the Chain Bridge The Port Folio June 1810.jpg|Pogled na verižni most Jamesa Finleyja (1810). Verjetno je Finleyjev tudi verižni most pri Falls of Schuylkillu (1808). File:The New Suspension Bridge at Fairmount, Philadelphia by George Lehman circa 1842.jpg| Most Wire pri Fairmountu (1842, zamenjan 1874) </gallery> == Konstrukcija == === Analiza konstrukcije === Glavne sile v visečem mostu katere koli vrste so napetosti v kablih in stiskanje v stebrih. Ker skoraj vse sile na stebrih delujejo navpično navzdol in so prav tako stabilizirane z glavnimi kabli, so lahko stebri precej vitki, kot na primer pri mostu čez Severn na meji [[Wales]]a in [[Anglija|Anglije]]. {{wide image|Severn bridge-panoramic.jpg|693px|align-cap=center|Vitke linije mostu čez Severn}} V visečem krovu mostu kabli visijo prek pilonov in držijo voziščno konstrukcijo. Masa se prenese prek kablov na pilone, ki prenašajo težo na tla. Ob predpostavki zanemarljive teže v primerjavi s težo voziščne konstrukcije in vozil, ki se podpira, glavni kabli visečega mostu sestavljajo [[parabola|parabolo]] (zelo podobno kot [[verižnica]], oblika neobremenjenega kabla preden se doda krov). V kombinaciji z razmeroma preprostimi omejitvami, dane z dejanskim krovom, to naredi viseči most veliko enostavnejši za načrtovanje in analizo [[most s poševnimi zategami|mostu s poševnimi zategami]], kadar je krov v kompresiji. === Prednosti === [[File:Suspension bridge in Bairnsdale, Australia.jpg|right|thumb| Viseči most se lahko izdela iz preprostih vrst materiala, kot sta les in navadna žična vrv]] * Pri visečih mostovih so lahko daljši glavni razponi kot pri drugih vrstah mostov. * Potrebno je manj materiala kot pri drugih vrstah mostov, kar zmanjša stroške gradnje. * Razen za vgradnjo prvih začasnih kablov je med gradnjo potrebno malo ali nič dostopa od spodaj, kar omogoča plovnim potem, da ostanejo odprte, medtem ko se most gradi. * Bolje vzdržijo premike ob potresu kot težji in bolj togi mostovi. * Mostni deli voziščne konstrukcije se lahko zamenjajo, da bi razširili prometne pasove za večja vozila ali dodali dodatno širino za ločene poti, kolesarjenje, pešce. === Slabosti === * Lahko zahteva precejšnjo togost ali aerodinamično profiliranje, da se preprečijo tresljaji mostu zaradi močnega vetra. * Sorazmerno nizka togost voziščne konstrukcije v primerjavi z drugimi vrstami mostov otežuje opravljanje težjega železniškega prometa, pri čemer pride do visoke koncentracije prometne obremenitve. * Med gradnjo so potrebni dostopi od spodaj, da bi namestili začetne kable ali dvignili dele voziščne konstrukcije. Temu dostopu se je pogosto mogoče izogniti z gradnjo mostov s poševnimi zategami. == Različice == [[File:Micklewood-bridge.png|thumb|Most Micklewood kot risba Charlesa Drewryja, 1832]] [[File:Squibb Park Bridge uncut jeh.jpg|thumb|Squibb Park Bridge, Brooklyn, zgrajen 2013]] [[File:Chains on Clifton Suspension Bridge, Bristol.jpg|thumb|Viseči most Clifton čez reko Avon, severni Somerset]] [[File:Yichang Yangtze Highway Bridge.JPG|thumb|Most Čian čez reko Jangce, Kitajska]] Viseče mostove delimo: * po delovanju sil v kablih: **pravi viseči mostovi: vertikalna in horizontalna komponenta sile iz kabla gre v sidrišče **nepravi viseči mostovi: horizontalno komponento prevzame nosilec, vertikalno sidrna konstrukcija * po številu odprtin na: **most z eno odprtino: na kabel je obešen samo srednji razpon ** most s tremi ali več odprtinami: na kabel so obešeni vsi razponi * po statičnem načinu vzdolžnega nosilca na: **dvočlenkasti nosilec: nosilec je naslonjen na pilon **kontinuirni nosilec: elastično obešen nosilec na pilonih ima fiksno ležišče * po razporedu vešalk na: **vertikalne vešalke **diagonalne vešalke **kombiniran razpored vešalk === Mostovi s spodnjim lokom === Pri teh visečih mostovih glavni kabli v celoti visijo pod mostom, vendar so še vedno zasidrani v tla podobno kot pri običajnih. Zgrajenih je bilo zelo malo mostov te vrste, saj je krov manj stabilen. Taki so Pont des Bergues (1834), ki ga je naredil Guillaume Henri Dufour, most Micklewood Jamesa Smitha in predlog Roberta Stevensona za most čez reko Almond v bližini [[Edinburg]]a. Roeblingov Delaware akvadukt (1847) je sestavljen iz treh delov, ki jih kabli podpirajo. Struktura lesa v bistvu skriva kable in če pogledamo na hitro, ni takoj očitno, da je viseči most. === Tipi nosilnih vrvi === Glavni kabel v starejših mostovih je pogosto narejen iz verige ali povezanih palic, sodobni mostni kabli pa so narejeni iz več žic. To omogoča večjo redundanco; če je nekaj poškodovanih, to ni velika nevarnost, a ena slaba povezava ali palica lahko povzroči propad celotnega mostu (izpad ene same palice je vzrok za propad mostu Silver čez reko Ohio). Drug razlog so povečane razdalje, inženirji niso mogli dvigniti večje verige v položaj, medtem ko so kabli lahko v veliki meri pripravljeni v zraku z začasne pešpoti. === Voziščna konstrukcija === Večina visečih mostov ima nespremenljivo višino nosilcev za podporo vozišču, ki je praviloma paličje, zlasti zaradi neugodnih učinkov uporabe nosilne plošče, uporabljene pri porušenem mostu Tacoma Narrows (1940). Razvoj aerodinamike je omogočil ponovno uvedbo gladkih konstrukcij. Pri mostu Čian se vidita zelo oster vstopni rob in poševni nosilec za voziščno konstrukcijo. == Sile == Tri vrste sil delujejo na vsak most: lastna teža, prometna obremenitev in dinamične obremenitve. Kot vsaka druga struktura ima tudi most težnjo, da se poruši le zaradi gravitacijskih sil, ki delujejo na material, iz katerega je most izdelan. Obremenitev se nanaša na promet, ki se premika čez most, vplivajo tudi običajni okoljski dejavniki, kot so spremembe temperature, padavine in veter. Dinamična obremenitev se nanaša na okoljske dejavnike, ki presegajo običajne vremenske razmere, dejavnike, kot so nenadni sunki vetra in potresi. Vse tri dejavnike je treba upoštevati pri načrtovanju mostu. == Zaporedje gradnje == [[File:Little Belt Bridge2.jpg|right|thumb|Viseči most Little Belt, 1970 Danska]] [[File:Manhattan Bridge Construction 1909.jpg|thumb|right|Most Manhattan v New Yorku z voziščem v gradnji iz pilonov navzven]] [[File:Golden Gate Bridge architecture 10.jpg|thumb|right|Nosilni kabel na mostu Golden Gate v San Franciscu. Glavni kabel ima premer 910 mm in vešalka 89 mm]] [[File:Lions' Gate Bridge 1938.jpg|thumb|right|Most Lions' Gate z voziščem v gradnji iz sredine razpona]] Tipični viseči mostovi so zgrajeni na splošno opisan način, kot je navedeno. Odvisno od dolžine in velikosti je lahko most zgrajen kjer koli v letu in pol do deset let, na primer [[most Akaši-Kaikjo|Akaši-Kaikjo]] so začeli graditi maja 1986 in ga končali maja 1998 – skupaj 12 let. # [[pilon (stavbarstvo)|Pilon]]i so temeljeni na podvodnih [[pilot (gradbeništvo)|pilotih]], potopljenih [[keson (inženirstvo)|kesonih]] in v mehkem dnu izkopani za temelj. Če je temelj preglobok, da bi izdelali izkop ali potopili kesone, se izdela postelja iz kamnitih vrst materiala, lahko je tudi betonska plošča. Stebri se nato razširijo nad vodno gladino, kjer so pokriti s podstavkom (bazo) za pilone. # Kadar so piloni zgrajeni na kopnem, se uporablja globoko temeljenje. # Iz temeljev se zgradijo piloni, ki so lahko enojni ali drugih oblik, zgrajeni iz armiranega [[beton]]a visoke trdnosti, [[kamen|kamna]] ali [[jeklo|jekla]]. # Velike naprave, imenovane sedla, ki nosijo glavne kable, so postavljene na vrhu pilonov. Običajno so iz litega jekla, lahko so izdelani tudi iz zakovičenih oblik, ter opremljeni s kolesci, da se glavni kabli lahko premikajo med gradnjo in ob obremenitvah. # Pritrdišča (sidrišča) so zgrajena običajno v povezavi s piloni, da se uprejo napetosti kablov in sestavljajo glavno sidro sistema za celotno strukturo. Ti so običajno zasidrani v skali dobre kakovosti, sestavljene iz masivnih železobetonskih elementov znotraj izkopa. Struktura sidrišča ima več štrlečih odprtin za vijake, zaprte v varnem prostoru. # Začasne viseče pešpoti, imenovane brvi, so nato postavljene s pomočjo vrste vodilnih žic, dvignjenih na svoje mesto s pomočjo vitla, postavljenega na vrhu pilonov. Te brvi sledijo krivulji verižnice. # Nato namestijo glavne kable. # Na določenih točkah vzdolž glavnega kabla se namestijo jeklene vrvi, imenovane vešalke. Vsaka vešalka je zasnovana in narezana na natančno dolžino. Pri nekaterih mostovih, pri katerih so piloni blizu ali na obali, se lahko vešalke uporabijo samo za osrednji razpon. Vešalke imajo vrsto jeklenih podložk, potrebnih za pritrditev voziščne konstrukcije. # S posebnimi dvižnimi škripci se dvignejo montažni deli mostu na ustrezno raven, če lokalne razmere omogočajo, da se opravljajo dela pod mostom. V nasprotnem primeru se uporablja prostokonzolna gradnja, ki se začne od pilonov navzven. Po končani montaži krova dodana obremenitev potegne glavne kable v obliko matematične parabole, medtem ko se lok krova oblikuje v lahnem loku navzgor. Obokana oblika daje strukturi večjo togost in moč. # Po končani osnovni konstrukciji se vgradijo različne podrobnosti, kot so osvetlitev, ograje, pleskanje in tlakovanje. == Najdaljši razponi == Viseči mostovi so običajno razvrščeni po dolžini njihovega glavnega razpona. Navajamo deset mostov z zdaj najdaljšimi razponi s podatkom o dolžini in letu, ko je bil most odprt za promet. #[[Most Akaši-Kaikjo]] (Japonska), 1991 m – 1998 #[[Most Xihoumen]] (Kitajska), 1650 m – 2009 #[[Most Great Belt]] (Danska), 1624 m – 1998 #[[Most Yi Sun-sin]] (Južna Koreja), 1545 m – 2012 #[[Most Runyang]] (Kitajska), 1490 m – 2005 #[[Četrti most Nandžing Jangce]] (Kitajska), 1418 m – 2012 #[[Most Humber]] (Velika Britanija), 1410 m – 1981 (najdaljši med 1981 do 1998) #[[Most Jiangyin]] (Kitajska), 1385 m – 1997 #[[Most Hardanger]] (Norveška), 1380 m – 2013 #[[Most Tsing Ma]] (Hongkong), 1377 m – 1997 (najdaljši za cesto in metro) == Nekateri drugi mostovi == *[[Most Union]] (Anglija/Škotska, 1820), najdaljši (137 m) od 1820 do 1826. Najstarejši na svetu, še danes v uporabi. *[[Roeblingov akvadukt čez reko Delaware]] (ZDA, 1847), najstarejši še v uporabi v ZDA. *[[Viseči most Johna A. Roeblinga]] (ZDA, 1866), takrat najdaljši na svetu z razponom 322 m. *[[Brooklynski most]] (ZDA, 1883), prvi jekleni viseči most. *[[Most Bear Mountain]] (ZDA, 1924), najdaljši s 497 m od 1924 do 1926. Prvi z betonskim voziščem. Pionirska metoda gradnje. *[[Most Bena Franklina]] (Filadelfija, PA, ZDA, 1926), kopija mostu Bear Mountain. Ima progo za metro.<ref>[http://www.drpa.org/drpa/bridges_bf.html DRPA :: Delaware River Port Authority<!-- Bot generated title -->] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120709001146/http://www.drpa.org/drpa/bridges_bf.html |date=2012-07-09 }}</ref> *[[Most San Francisco – Oakland Bay]] (ZDA, 1936). Do pred kratkim je bil najdaljši jeklen visok most na svetu, razpetina 704 m.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sfmuseum.org/hist9/mcgloin.html |title=Symphonies in Steel: Bay Bridge and the Golden Gate |last=McGloin |first=Bernard |publisher=Virtual Museum of the City of San Francisco |accessdate=12 January 2008}}</ref> Vzhodni del (konzolni most) je bil nadomeščen s samozasidranim visečim mostom, ki je najdaljši te vrste in najširši na svetu. *[[Most Mackinac]] (ZDA, 1957), najdaljši most med sidrišči na zahodni polobli. *[[Most na reki Sidu]] (Kitajska, 2009), najvišji most na svetu z voziščem 500 m nad nivojem reke. *[[Brv čez Grabengufer, Zermatt]] (Švica, 2017) tudi ''most Charlesa Kuonena'', najdaljša brv za pešce na Evropski pešpoti med Grächenom in [[Zermatt]]om, dolga 494 m.<ref>[https://www.zermatt.ch/en/Media/News/Randa-The-Longest-Suspension-Bridge-in-the-World-will-be-inaugurated Randa: The Longest Suspension Bridge in the World will be inaugurated]{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Znani porušitvi == *[[Silver Bridge]], Point Pleasant, Zahodna Virginija – verižni cestni most, zgrajen 1928, porušil se je 1967, 46 mrtvih; *[[Most Tacoma Narrows (1940)]], (ZDA), razpon 853 m–1940. Porušil se je štiri mesece po odprtju zaradi delovanja vetra. == Galerija == <gallery> Slika:Verrazano-Narrows Bridge at night.jpg|Most Verrazano–Narrows<ref name="infoplease.com1">{{navedi splet|url=http://www.infoplease.com/toptens/worldsuspbridges.html|title=Longest Suspension Bridges in the World|publisher=Pearson Education|accessdate=20 June 2013}}</ref><ref name="Verrazano-Narrows Bridge1">{{navedi splet|url=http://www.nycroads.com/crossings/verrazano-narrows/ |title=Verrazano-Narrows Bridge |publisher=Eastern Roads |accessdate=20 June 2013}}</ref> povezuje [[Brooklyn]] in [[Staten Island]] čez reko [[Narrows]] v [[New York City]]ju Slika:OS-Most-na-dravi.jpg|Viseči most za pešce v Osijeku, Hrvaška Slika:WheelingSuspBridge.jpg|Viseči most Wheeling je začetnik ameriških velikih visečih mostov. Odprt 1851 je še vedno v uporabi. Slika:Most na Suvom.jpg|Suhi most v Zrenjaninu, Srbija Slika:Ponte 25 Abril Lisboa.JPG|[[Most 25. aprila]] v Lizboni, Portugalska Slika:AmbassadorBridgesunsetting1.jpg|Most Ambassador — najdaljši med letoma 1929–1931 Slika:Great Belt Bridge JvdC.jpg|Most Great Belt (Storebæltsbroen), Danska Slika:Golden Gate Bridge Aerial.jpg|Most Golden Gate v San Franciscu Slika:Ortakoey Istanbul Bosporusbruecke Mrz2005.jpg|Mošeja Ortaköy in Bosporski most v Carigradu Slika:Mackinac-Bridge-Snowstorm-February-20-2006.jpg|Most Mackinac v snežni nevihti Slika:Mackinac Bridge Mod 1.jpg|Most Mackinac ponoči Slika:Ozolnieki bridge by Igors Jefimovs.jpg|Viseči most v Ozolniekih, Latvija Slika:Budapest Chain Bridge.jpg|Verižni most v Budimpešti, Madžarska Slika:HennepinAveBridge.jpg|Most na Hennepin Avenue v Minneapolisu, Minnesota Slika:Ben Franklin Bridge at sunrise 2009-09-02 06-08-46 4w.jpg|Most Ben Franklin, najdaljši med letoma 1926–1929 Slika:Humber Bridge.png|Most Humber blizu Kingston-upon-Hulla je imel najdaljši razpon med 1981–1998 Slika:AnthonyWayneBridge.JPG|Most Anthony Wayne, Toledo, Ohio Slika:Punalur Bridge 300.jpg|Punalur Hanging Bridge Slika:Puente colgante peatonal construido artesanalmente.jpg|Viseči most z izrazitim lokom Slika:Suspension Bridge, Waco, Texas.jpg|Most Waco, Teksas (razglednica iz leta 1911) Slika:Sketchy bridge crossing.jpg|Zasilen most v Pakistanu Slika:USA-NYC-Manhattan Bridge.jpg|Most Manhattan, New York City Slika:Runyang Bridge.jpg|Most Runyang jug je najdaljši most in predor čez reko Jangce </gallery> ==Sklici== {{sklici|colwidth=30em}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Suspension bridges}} *[http://suspension.nblighthouses.com New Brunswick Canada suspension footbridges] *[http://en.structurae.de/structures/stype/index.cfm?id=1001 Structurae: suspension bridges] *[http://www.asce.org/history/hp_bridges.html American Society of Civil Engineers] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090604124522/http://www.asce.org/history/hp_bridges.html |date=2009-06-04 }} History and heritage of civil engineering – bridges *[http://www.bridgemeister.com Bridgemeister: Mostly suspension bridges] *[http://www.naprostem.si/novice/11653/prvi_viseci_most_med_dvema_gorskima_vrhovoma_na_svetu.html?id=43?ref=content Prvi viseči most med dvema gorskima vrhovoma na svetu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304231506/http://www.naprostem.si/novice/11653/prvi_viseci_most_med_dvema_gorskima_vrhovoma_na_svetu.html?id=43%3Fref%3Dcontent |date=2016-03-04 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Viseči mostovi]] [[Kategorija:Visokotehnološka arhitektura]] [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] lvm0zceazyhnmxrz10izvi31mc1xglm 3 405904 6685953 6678895 2026-06-06T10:21:47Z ~2026-33602-15 261213 /* Stanje predloga za izbris */ nov razdelek 6685953 wikitext text/x-wiki == Imena železniških prog == Pri imenih je tisti "d.m." lahko za marsikoga precejšnja zagonetka. Se ti zdi dobro, da bi se imena poenostavila v "Železniška proga Ljubljana–Metlika"? Seveda bi v uvodni vrstici zapisali tudi polno ime "Železniška proga Ljubljana–Metlika d.m." ali še rajši Železniška proga Ljubljana–Metlika–državna meja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:58, 24. marec 2018 (CET) :Hm, za železniške proge se zanimam zgolj ljubiteljsko, tako da uradnih nazivov in podobnega ne poznam. Bi se mi pa zdelo najbolj smiselno, da v naslovu pustimo d.m. (saj proga poteka do meje in se ne konča v Metliki), potem pa v uvodni vrstici napišemo poln naziv "Ljubljana–Metlika–državna meja". :Bi popravil pomišljaj še v imenih ostalih člankov o progah (Ljubljana–Dobova, Ormož–Hodoš ...)? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 11:24, 25. marec 2018 (CEST) :Dokument [http://www.slo-zeleznice.si/images/infrastruktura/Program_omrezja_2018/2018_SLO_nova/PO_2018_1_Priloga_3A_Tehnicni_podatki_o_progah.pdf Tehnični podatki o progah] na spletni strani SŽ uporablja naslove v stilu "LJUBLJANA ─ SEŽANA ─ D.M.". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 11:44, 25. marec 2018 (CEST) Na [http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge tej strani] imajo zapis s stičnimi vezaji, tako da se mi zdi še najbolje, da naredimo slovnično pravilno: Maribor–Prevalje–d.m. Edino ne vem, ali je bolje "državna meja" v naslovu pisati s kratico ali s celo besedo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:15, 25. marec 2018 (CEST) :'''D. m.''' lahko PMM pustimo okrajšano (saj je v uvodni vrstici pojasnjeno, za kaj gre), a zapis mora biti (skladno s pravopisom) nujno s presledkom. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 19:32, 25. marec 2018 (CEST) Tudi meni se zdi, da s kratico ni nič narobe, če jo potem v uvodni vrstici napišemo s celo besedo. Torej, '''Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m.'''? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 19:42, 25. marec 2018 (CEST) : Ok, vredu. Matjaž, [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf Pravopis] (odstavek 394) omenja za take primere stični pomišljaj. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:27, 25. marec 2018 (CEST) ::Govoril sem o zapisu okrajšave, ne o stičnem pomišljaju. Namesto obstojčega napačnega d.m. imejmo d. m. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:35, 25. marec 2018 (CEST) : Aha. Boljše, ja, s presledkom. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:50, 25. marec 2018 (CEST) Super, če je to to, jih gremo prestavit? Bi to opravil kdo od vas administratorjev? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 19:54, 27. marec 2018 (CEST) : Kar privošči si :) Če kakšna prestavitev slučajno "ne prime", kar tu napiši – bomo pogledali. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:41, 27. marec 2018 (CEST) : [[Železniška proga Ljubljana–Dobova–d. m.]] bi najbrž morala "teči" v nasprotno smer Dobova–Ljubljana, kakor je v zgornjih tehničnih podatkih – da sledimo uradna poimenovanja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:50, 29. marec 2018 (CEST) Torej tudi "d. m.–Metlika–Ljubljana" in "d. m.–Imeno–Stranje"? Meni zveni čudno ... Osebno bi se mi zdelo dovolj, da v članek dodamo opombo, kakršna že obstaja za dolenjsko progo: ''"V evidencah Slovenskih železnic se vodi potek te proge še vedno tako, kot so postavljeni kilometrski kamni, to pa pomeni, da je začetek te proge v Karlovcu (Hrvaška)."'' —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 13:39, 31. marec 2018 (CEST) : Res zveni čudno. Kaj pa vem ... lahko tudi pustimo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:05, 31. marec 2018 (CEST) == Vikanje in tikanje == Zdravo! Opazil sem, da na translatewiki-ju spreminjaš vikanje v tikanje (npr. https://translatewiki.net/w/i.php?title=MediaWiki:Translate-magic-notsaved/sl&diff=next&oldid=1390954). A sem jaz prespal kakšno debato pod lipo in zamudil, da smo računalnikom dovolili da nas tika (eno je komunikacija med uporabniki, drugo pa je uporabniški vmesnik) ali je to nekaj novega v duhu facebookov in podobnih aplikacij, ki nas tudi tikajo? Vem pa da so Nemci rešili zagato tako, da vmesnik ponuja dve možnosti izbire jezika (vikanje ali tikanje). Lp, --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 16:32, 27. avgust 2018 (CEST) : Zdravo. Mimogrede sem opazil, da so bili nekateri moji prejšnji prevodi popravljeni iz vikanja v tikanje (npr. [https://translatewiki.net/w/i.php?title=MediaWiki:Mwe-upwiz-calendar-date/sl&diff=next&oldid=8166958]), zato sem bolj za poskus to storil še s tistimi par stringi. Slovenska Wikipedija uporablja nekje vikanje in nekje tikanje (npr. tikajo nas tudi tooltipi na vrhu strani - "Seznam tvojih prispevkov" - in nastavitve), ampak verjetno je eno vmesnik uporabniškega računa in drugo "javni" vmesnik. Kar zavrni moje spremembe in se bom v prihodnje pozanimal, preden bom kaj sprobaval. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 16:52, 27. avgust 2018 (CEST) Kar sem sam do sedaj prevajal vmesnike, se trudim uporabljati tikanje, tudi zaradi praktičnosti, da se takoj ve, na koga se sporočilo nanaša. Že pri prevajanju Echa (Obveščanja) sem uporabil tikanje, saj se mi zdi, da to naredi bolj domače okolje: ''Uporabnik:Primer te je omenil'' ali pa ''Uporabnik:Primer vas je omenil''. Gumbi kot so ''Pošlji'', ''Prekliči'', ''Shrani'' s tem dobijo tudi krajše sporočilo, to pa spet pomeni lažjo uporabo. Tudi za v bodoče predlagam, da raje uporabljamo tikanje. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:11, 27. avgust 2018 (CEST) ==Kandidatura za administratorja?== Živjo, vidim, da že nekaj časa opravljaš posege, povezane s spiskom zadnjih sprememb, odpravljanjem vandalizmov, ažuriranjem podatkov ipd. Tudi sicer si pomemben in prepoznaven del naše male wikiskupnosti, zato bi te rad predlagal za [[Wikipedija:Administratorji|admina na SL:WP]]. Če se strinjaš s predlogom in boš na glasovanju izvoljen, ti bodo dodatne funkcije v pomoč pri nadaljnjem delu. Lp, [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:55, 5. marec 2019 (CET) : {{u|MZaplotnik}}, pozdravljen in najprej hvala za izkazano zaupanje! Strinjam se s predlogom; ne obljubljam sicer svoje stalne prisotnosti, bom pa z veseljem pomagal Wikipediji še kot administrator. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 18:07, 6. marec 2019 (CET) ::Hvala za privolitev, sem uredil glasovanje. Stalne prisotnosti pa seveda nihče od nikogar ne pričakuje. :) [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 19:09, 6. marec 2019 (CET) Čestitke za izvolitev, gumbi za vzdrževanje v pravih rokah vedno prav pridejo :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:53, 16. marec 2019 (CET) == Micotakis ali Mitsotakis == Pozdravljen. Hvala za opozorilo. Sprejmem, da v ostane slovenski zapis brez "y", pri priimku pa gre za direktno prevajanje iz grškega alfabeta v latinščino; Μητσοτάκης - Mitsotakis. Predlagam, da priimek ostane s "ts" namesto "c"- {{nepodpisani|Pv21|21:49, 8. oktober 2019‎‎}} == Hrvaška Wikipedija == Pozdravljen. Pišem ti, ker se spomnim, da si nekaj časa nazaj omenjal, kako slabe izkušnje imaš z administratorji hrvaške Wikipedije. Danes sem tam urejal članek o Francetu Prešernu, v katerem je pisalo, da se je pesnik rodil v Republiki Sloveniji. Podatek sem popravil in kot kraj rojstva navedel Avstrijsko cesarstvo. Administator je moje urejanje izničil, ko pa sem članek ponovno popravil, me je še obtožil neproduktivnega urejanja. Za tem me je tudi blokiral. Na vprašanja: "Kako se lahko človek rodi v državi, ki ne obstaja?" se sploh ni odzival. Kasneje je moje popravke opazil tudi uporabnik TadejM in jih ponovno vnesel v članek. Tudi njegova urejanja so bila izničena, članek pa zaklenjen za neadministatorje. Gre za eno številnih avtokratskih potez hrvaških administatorjev v zadnjem času. Z uporabnikom Tadejem sva sklenila, da bi bilo najbolje, da napišemo stališče in ga posredujemo na Wikimedia Foundation, zanima me, ali bi se morda pridružil z opisom svojih slabih izkušenj? lp [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 18:51, 12. december 2019 (CET) :Pozdravljen Henrik, pridružujem se vama pri pripravi stališča. Tudi jaz sem že bil na hrvaški Wikipediji deležen podobnega šerifovskega odnosa in nezmožnosti komunikacije. Pred časom sem na pogovorni strani enega od hrvaških člankov opozoril na zastarel podatek, kar mi je [[:hr:Suradnik:Lasta|eden od administratorjev]] izbrisal z generičnim komentarjem ''ne spada u Wikipediju''; ko sem na taisti pogovorni strani prosil za pojasnilo, nisem nikoli dobil odgovora (podatek pa je ostal zastarel še skoraj eno leto). Prav se mi zdi, da opozorimo na obnašanje teh administratorjev, ki vsebino postavljajo na drugo mesto, iz hrvaške Wikipedije pa delajo toksično okolje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:29, 12. december 2019 (CET) ::Odlično. Razprava glede priprave stališča se je začela na pogovorni strani uporabnika TadejM. Morda nadaljujemo tam, oziroma se preselimo v rubriko Pod lipo, kjer je bila pred kratkim (novembra) odprta tema glede hrvaških administratorjev? Dobro bi bilo, da se razpravi priključi čim več slovenskih wikipedistov (sploh administratorjev). [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 23:26, 12. december 2019 (CET) ==Prekategorijazija H2== Ali to pomeni, da boš 1. januarja poskrbel za nov primeren tekst, iz katerega bo razviden nov potek R2-430 v skladu z uredbo?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:05, 18. december 2019 (CET) :Sem si naredil opomnik, da takrat posodobim članka na novo stanje in povsod počistim reference na hitro cesto. Bo pa tudi vsak tvoj prispevek o obeh cestah, o katerih imaš očitno bogato zalogo podatkov, več kot dobrodošel. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 23:20, 18. december 2019 (CET) To mi je bila služba 40 let. Preberem in po potrebi dopolnim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:12, 19. december 2019 (CET) == Zahvala == Se opravičujem, ker sem malo po svoje uredil strani z iztočnico Vojak. Žal nisem pomislil, da bi lahko preusmeritev na razločitveno stran vnesel na najbolj osnovno stran. Hvala ker si popravil za mano. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 19:16, 30. januar 2020 (CET) :Malenkost. Hvala tebi za zgledne prispevke, še na mnogo takih! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 21:38, 30. januar 2020 (CET) == Premikanje Predloga:Uradno spletno mesto == Lepo, da si se lotil tudi predlog. Pri premikanju moraš paziti, če se predloga izvaja kot Lua modul. Običajno je v takem primeru v modulu navedeno nekje ime predloge, ki ne sme biti preusmeritev (To povzroči napako v izvajanju modula). Glej moje popravke v [[Modul:Official website]]: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AOfficial_website&type=revision&diff=5312879&oldid=4902110 moj popravek], --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:19, 26. april 2020 (CEST) :Hvala, mislil sem že vprašati - šele po premiku sem videl, da je ta predloga nekaj posebnega, kar presega moje znanje. Se lahko tudi napis predloge "Uradna spletna stran" popravi v "Uradno spletno mesto" v tem modulu? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 18:51, 26. april 2020 (CEST) :: Sem že popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 27. april 2020 (CEST) :::Mislil sem še na napis, ki se prikaže bralcem ob ogledu strani. Ta je še vedno "Uradna spletna stran". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 16:55, 27. april 2020 (CEST) {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:24, 27. april 2020 (CEST) == Wikimedia commons == Pozdravljen, imam vprašanje v zvezi z nalaganjem slik. Danes sem na WC naložil naslovnico albuma hrvaške glasbene skupine. Najprej sem se zmotil in objavil sliko, prenešeno z interneta, zatem pa sem napako popravil in objavil sliko naslovnice cd-ja, ki sem jo naredil sam. Obe sliki sta bili odstranjeni. Zanima me, ali ne drži, da lahko slike, narejene z lastnimi napravami, objavljamo brez licence. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 22:38, 29. april 2020 (CEST) :Hoj, naslovnice albumov so avtorsko zaščitena dela in se jih ne sme nalagati v Commons, ne glede na to, ali jih slikaš/skeniraš sam. Avtorsko zaščiteno vsebino za t. i. pošteno uporabo namesto v Commons nalagamo lokalno na slovensko Wikipedijo: [[Posebno:Nalaganje]]. Sem lahko naložiš tudi scan naslovnice z interneta, samo primerno mu zmanjšaj resolucijo (npr. na 400px), kot licenco pa izberi "Naslovnica glasbenega albuma ali singla". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 23:15, 29. april 2020 (CEST) Najlepša hvala za pojasnila. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:38, 30. april 2020 (CEST) == Impresarij == Hi sorry to type in English. I have noticed that you have deleted vandalism page [[Impresarij]]. Kindly put page creation protection to the page so that they are not created again. Hope this helps. Regards. --[[Uporabnik:Tiven2240|Tiven2240]] ([[Uporabniški pogovor:Tiven2240|pogovor]]) 11:37, 17. maj 2020 (CEST) :Looks like the kid lost his interest. In case the vandalism persists, I'll block the IP address. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:54, 17. maj 2020 (CEST) == PP == Živjo, hvala, da si mi razložil za normativno kontrolo, ali mogoče veš kaj pomeni "pp" (uporabniki to zapišejo ob koncu kaj so uredili). Lp.[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 07:35, 18. junij 2020 (CEST) :Hoj, "pp" pomeni "popravek". Pomen vseh okrajšav za povzetke urejanja si lahko pogledaš [[Wikipedija:Povzetek urejanja#Pogoste okrajšave v povzetku urejanja|tukaj]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:56, 18. junij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian roots through his mother == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. {{nepodpisan|Max9844419087|01:22, 20. avgust 2020}} :Hi, you should use the [[Wikipedija:Pod_lipo|village pump]] for such requests. Could you post it there? I hope somebody will be able to help you. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:41, 20. avgust 2020 (CEST) == Bruno Urh == Spoštovani vandalizatorji moje strani in dobrega imena “M. Zaplotnik”, “”Zimsko sonce”, “Melaleuca alternifolia”, “Upwinxp”, “A09090091” in ostali sodelujoči redaktorji Wikipedije! Čeprav sem do 18. leta res živel v Kočevju in imam kraj in ljudi rad, pa menim, da si ne morete lastiti pravice zamenjati moje celovite biografije in bibliografije ter z referencami podprte podatke o mojem dokumentiranem, mednarodnem in nasploh širokem arhitekturnem, dramskem, literarnem in ostalem delu ter alpinizmu — le s 25 let starimi balastnimi natolcevanji navedenimi kar v prvem naslovu pod “Kritika” in le s 25 let starimi lokalnimi projekti kot referencami. Jaz sem še živ in dejaven. Nisem noben jugoslovanski arhitekt, saj sem diplomiral po razpadu Jugoslavije, sem pa pooblaščeni slovenski in avstrijski arhitekt. Izbrisali ste vse o mednarodni arhitekturni smeri “Holotecture” katere utemeljitelj sem (ki sem jo bil pred leti celo patentiral, z vsemi publikacijami vred, tudi mednarodnimi znanstvenimi itd.). Izbrisali ste vse moje izdane strokovne knjige, članke, dela itd. Če bi imeli iskrene namene dopolniti in urediti stran, je ne bi v celoti izbrisali. Upam, da takšna redakcija ni v skladu s standardi Wikipedije. Prosim, da do ponedeljka, dne 28.12.2020 namestite nazaj podatke kakršni so bili pred vašim izbrisom in vašo namestitvijo škodljivih in namernih ter pristranskih klevet (na kar nedvoumno nakazuje “Kritika” kot prvo poglavje sicer brez repa in glave in z napačnimi ter pomanjkljivimi navedbami), ki sem jih skušal izbrisati, a jih skriti za šiframi vztrajno nameščate nazaj v roku parih minut. Jaz identitete ne skrivam. Seveda verjetno smete dodati tudi balast — vse 25 let stare podatke, tudi napade name (in predvsem na takratnega župana) oziroma kot jih vi imenujete “Kritika”, saj bodo le potrdili kako dejaven in predan sem bil tisto leto ali dve tudi v Kočevju. Menim pa, da je takšna postavitev nekih travm neke novinarke na prvo mesto in v prevladujočem obsegu in celo na račun izbrisa vseh ostalih referenc zlobna, neprofesionalna in namerno škodljiva. (Pred 25 leti sem jo tožil, a je imela na razpolago odvetnika Dela, jaz pa sem bil brez denarja. Na prvi stopnji sem bil tožbo kljub temu dobil, kasneje pa v boju s časopisno hišo finančno omagal in se umaknil.) Danes se ne bom, saj mi poleg moralne (spet) nastaja tudi velika finančna škoda. (Sem že dobil pripombo stranke, ki kupuje eno mojo hišo za 400.000,00 € iz naslova teh vaših klevet.) V kolikor torej ne odstranite klevet in ne vzpostavite prvotno stanje podatkov na strani Bruno Urh, bom predal zadevo vsaj dvem, velikim, najboljšim, z nami poslujočim pooblaščenim odvetniškim družbam — specializiranim za avtorsko pravo in za odškodninsko pravo v Sloveniji in v svetu. Preverili bosta zakonitost vašega početja in ocenili ali obstaja podlaga za kazenski in odškodninski postopek proti vam kot posameznikom in instituciji po sodni poti. Ali si bi po razkritju identitete v morebitnem postopku in po morebitnem zaključku postopka tudi tako solidarno znali razdeliti te velike stroške v stotisočih kot si sedaj delite čas in voljo v minutah za napad name, pa boste sami ocenili, saj se verjetno dobro poznate med seboj. Jaz upam na vašo razumnost in na profesionalnost ter poslanstvo vaše institucije, predvsem pa si želim miru, da lahko opravljam svoj poklic. Lep pozdrav, nešifrirani Bruno Urh V vednost: Odvetniški pisarni in gospodarskemu atašeju, pooblaščenemu ministru v Washington-u, USA [[Uporabnik:LucasLevjesrcni|LucasLevjesrcni]] ([[Uporabniški pogovor:LucasLevjesrcni|pogovor]]) 16:44, 23. december 2020 (CET) == Zakaj si razveljavil? == Včeraj sem dodal nekaj vsebine k rastlini [[Baldrijan]], saj je ta zelo slabo opisna in si mi razveljavil. Kar sem dodal so točni podatki. Mi prosim razložiš kaj je razlog za raveljavitev? Lahko v Sloveniji kdo sploh ureja wiki zapise, če se vse takoj razveljavi? Razumem eno raveljavitev prej, kjer se nisem dovolj potrudil ampak pri [[Baldrijan]] pa ne razumem. :Naj samo dodam, da je spodnji link, ki si ga dodal spodaj v ''Zunanje povezave'' je mrtev in vrže napako 404. Sicer pa z vidika zadnjih urejanj glej [[Wikipedija:Pod lipo#Vandalizem v vsaki vasi]], saj so šolarji{{navedi vir}} vandalizirali tele članke in vnjih povečini dodajali mlade "vplivneže". Upam, da se spor razreši. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:42, 28. januar 2021 (CET) :Katera od povezav vrne 404? Meni oba delujeta? Je to razlgo za razveljavitev. Ne razumem pa točno glede vandalizma. Ali moj zapis res izgleda kot vandalizem? ::<s>Meni obe vržeta 404</s>. Sicer pa tvoj zapis ni bil vandalizem. Mogoče nisem dovolj jasno napisal, ampak je bil moj odziv na tvoj stavek: ''Lahko v Sloveniji kdo sploh ureja wiki zapise, če se vse takoj razveljavi?''. Upam, da se bo tole hitro razčistilo. Jaz bi mogoče vrnil, bi pa tvoje trditve poiskal z boljšimi viri (botaničnim priročnikom ipd.). Pomota z linkom (kopiral sem celotnega in ne samo dela. Za tole se opravičujem) LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:07, 28. januar 2021 (CET) ::: Uf a res? Bom preveril kaj je s temi povezavami. Aha havala za pojasnilo. Sedaj razumem. Seveda, lahko dodam še vire. {{nepodpisani|Primozgo|10:15, 28. januar 2021‎}} ::::Sem vrnil vsebino, brez povezav, ki niso bile ravno na nivoju. Kot napotek, viri za take trditve pa res morajo biti strokovni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:28, 28. januar 2021 (CET) == IP blokada == Pozdravljen! V povzetek si me podučil, da IP-jev ne blokiramo trajno. Če grem po BlokListi, vidim na zadnjih dveh straneh (od konca) 4 IPje, ki so bili blokirani za vedno. Načeloma bi lahko vsak IP blokirali za 1 teden/3/6 mesece, ampak bo oktobra spet isto s*****. PMM je to ena in ista oseba, a bi mogoče vložili checkuser prošnjo in potem lock na meto? LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:34, 9. april 2021 (CEST) :PS: Po moje bi morali tudi razširiti filter proti psovkam z ta novimi italijanskimi iz peskovnika in mojega pogovora... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:42, 9. april 2021 (CEST) ::Hoj, seveda se na naše peskovnike spravlja en in isti osebek, vendar nikoli ne deluje dalj časa z istega IP-naslova, zato z dolgotrajno blokado ne bomo dosegli ničesar. Če ima dinamičen naslov IP ali več dostopov do interneta, se lahko brez vsakršnega truda preklopi na drug IP in v 6 mesecih se skoraj gotovo ne bo vrnil ravno na blokiranega. Statične IP-je (kot je [[Posebno:Prispevki/194.249.186.71|ta]]) v primeru neprenehnega vandalizma lahko blokiramo za pol leta, eno leto, za stalno pa spet ne – po dvanajstih letih res ni več nevarnosti vandalizma s tega naslova, je pa čisto možno, da se taisti IP nekega dne dodeli naključnemu uporabniku interneta, ki bo tako po nedolžnem blokiran. ::V filter zlorab lahko dodamo italijanske psovke, žal pa dvomim, da filter deluje tudi na povzetke urejanja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:03, 9. april 2021 (CEST) == Odblokiranje == Hvala. Danes sem ga preveril še na WHOISu. IPv6 je sicer datiran v Slovenijo, a se bojim, da GRP uporablja IP spoofing. To praktično pomeni, da bi lahko vandaliziral tudi s tvojega IP, če bi ga vedel. Pogosto lutkarji tudi razveljavljajo samega sebe. Glede na podatke je Ipv6 z Arnesa, ki je načeloma varno omrežje, zato ga ne bom blokiral ponovno (tako ali tako je bil samo 1 teden). Pozornost je še vedno priporočena. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:44, 13. november 2021 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Evrokovanci == Oprosti, vračanje je bila pomota. Hotel sem vrnit [[tenis]], pa si se zaradi posodobitev v živo znajdel pod klikom :( '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:45, 11. februar 2022 (CET) :Tudi meni je že kdaj uspelo. Nobene zamere:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 11. februar 2022 (CET) == zakaj ste izbrisali stran Darenn Mbadinga? == zakaj ste izbrisali stran Darenn Mbadinga?? [[Posebno:Prispevki/2C0F:F038:581:A00:24DC:EF76:6129:3D49|2C0F:F038:581:A00:24DC:EF76:6129:3D49]] 13:23, 5. april 2022 (CEST) :Stran je bila napisana z avtomatskim prevajalnikom in preveč nerazumljiva za objavo. Poleg tega se zdi, da oseba ne izpolnjuje merila [[Wikipedija:Pomembnost|pomembnosti]]. Imeti YouTube kanal in objaviti nekaj singlov, ki jih ne pozna noben resen medij, še ni dovolj za obstoj članka. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:03, 5. april 2022 (CEST) ::Poleg tega dva stavka vsebine je premalo za enciklopedijski vnos. Da o 10 referencah ne govorimo ([[WP:SPAM]]). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:06, 5. april 2022 (CEST) == Filter opus/opis == Pozdravljen. Kot ustvarjalca tega filtra naj te prijazno opomnim, da ima [[Posebno:AbuseFilter/7]] med zadnjimi zadetki dva lažna. Bomo ukrepali? Zdi se mi čudno, ker je uporabnik samo dodal 3 povezave, pa ga je vseeno zaznalo. Hvala! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:34, 9. junij 2022 (CEST) :Sem že ugotavljal, da ne deluje, kot bi moral, ja. Lahko se izklopi, dokler bolje ne naštudiram regexa. Se pa "popravki" ustvarjalnega opusa v ustvarjalni opis pojavljajo kar konstantno in sem prav radoveden, zakaj. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:34, 9. junij 2022 (CEST) ::Razlog je slab besedni zaklad šolarjev. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:45, 9. junij 2022 (CEST) :::To sem domneval, ampak takšna iniciativnost pri popravljanju ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:54, 9. junij 2022 (CEST) ::Mogoče bi lahko dodal preverbo kategorije (če je v kategoriji pesniki/pisatleji/dramatiki ...). Glede na to, da so ure precej šolske (moraš všteti tudi dijake v računalnicah dijaških domov), lahko pmm to počaka do 24. junija ter nato presodimo nadaljnje ukrepanje. Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:14, 9. junij 2022 (CEST) :::Mislim, da bi bilo dovolj samo preprogramirati filter, da bo deloval.:) Trenutno se sproži vedno, če se obe besedi nahajata v kateri od spremenjenih vrstic, moral bi biti specifičnejši. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:13, 9. junij 2022 (CEST) ==Zaključitev predlogov za prestavitev== Pozdravljen, [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]. Prosil bi te za zaključitev [[:Kategorija:Odprti predlogi za prestavitev|odprtih predlogov za prestavitev]], pri katerih nisi sodeloval. Treba je dodati predlogo {{tlps|PP vrh|result=}} na vrhu, zamenjati {{tls|predlog za prestavitev/datiran}} s {{tlps|predlog za prestavitev/konec|''ime ciljne strani''}} in dodati {{tls|RM bottom}} na dnu. Za zgled sem zaključil [[Pogovor:Seznam slovenskih kuharskih oddaj]] in še nekaj predlogov v [[:Kategorija:Zaključeni predlogi za prestavitev]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 14:40, 24. februar 2023 (CET) :Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:20, 24. februar 2023 (CET) ::{{u|TadejM}}, prosim, sem zaključil kar vse nedvoumno odločene razprave, starejše od enega tedna. Očitno sicer nekje grešim, saj se strani ne dodajajo v kategorijo [[:Kategorija:Zaključeni predlogi za prestavitev|Zaključeni predlogi za prestavitev]]. Kar pa se tiče predlog ... če vprašaš mene, bi zadoščali dve, »Predlog za prestavitev« in »Zaključen predlog za prestavitev«. Naša skupnost je toliko manjša od angleške, da zmore reševati tekoče zadeve z enostavnejšimi procedurami, poleg tega nimamo moči (človeške in robotske), da bi redno učinkovito rokovali s takimi svežnji predlog. Nočem dajati v nič čigavršnega truda, bi pa si želel poenostavitve sistema. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:16, 24. februar 2023 (CET) :Super, hvala. Bom pogledal, kaj je s kategorizacijo; verjetno je napaka v predlogi. Glede predlog: Za ustvaritev polja potrebuješ dve predlogi, ena predloga je za zamenjavo {{tl|Predlog za prestavitev/datiran}}. Drugače nimam nič proti poenostavitvi, če se v osnovi ohrani enaka funkcionalnost. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:24, 24. februar 2023 (CET) ==Portal Slovenija== Pozdravljen, [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]. Vidim, da si posodobil [[Portal:Slovenija]]. To je super, hvala. Na stran sem dodal predlogo {{tl|Stanje vzdrževanja portala}}, ki ima trenutno prazen parameter {{para|maintainer1}}. Če si pripravljen prevzeti skrb za portal, te vabim, da se vpišeš kot njegov vzdrževalec. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:20, 4. april 2023 (CEST) :Zdravo, hvala za vabilo, vendar portala v trenutnem stanju ne bi zmogel vzdrževati. Vsebino naslovne strani bom po potrebi še posodobil, da pa bi v njegovem okviru organiziral vso obstoječo wikivsebino, bi bil trenutno prevelik zalogaj zame. Če nekoč portal zaživi, pa bi me zanimalo sodelovanje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:16, 5. april 2023 (CEST) == Registration proces za Tbilisi == V sledečih dnevih izpolni [[metawiki:Wikimedia CEE Meeting 2023/Registration#Registration_process|https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Meeting_2023/Registration#Registration_process]] (rdeči gumb Affiliate Delegate Registration Form). Jaz se bom lotila tega jutri popoldne. * Prijavljaš se za "Wikipedians of Slovenia User Group", * link kjer so glasovali o naju pa https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#WMCEE_meeting_2023,_Gruzija * Za kraj odhoda in prihoda izberi Ljubljana (letalo), in zgodnejši datum "Thursday, September 14, 2023" in za nazaj kasnejši datum "Monday, September 18, 2023". Greva daleč in predlagam, da zadevo izkoristiva. To se bo pri dogovarjanju za letalske karte še lahko spremenilo. * vize ne potrebujeva (glede na GOV.SIlahko vstopiš tudi z osebno izkaznico) Drugače pa predlagam, da se kontaktirava po mailu. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:40, 24. maj 2023 (CEST) == Egejsko morje == Kdo pravi, da je Belo morje arhaično ime? Makedonci in Bolgari ga imenujejo tako še danes, težko pa je tudi trditi, da z njim nimajo oz. niso imeli nikoli opravka... [[Posebno:Prispevki/2A01:261:BA1:B200:AD09:8D82:BD29:49E3|2A01:261:BA1:B200:AD09:8D82:BD29:49E3]] 02:01, 15. september 2023 (CEST) : Glede arhaičnosti sem pretirano posplošil, se opravičujem. V vsakem primeru pa je imenom v pol ducata različnih jezikov namenjeno poglavje [[Egejsko morje#Etimologija|Etimologija]] in ne uvodna vrstica, kamor sodijo (če sploh) samo še morebitna druga uradna imena. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:36, 18. september 2023 (CEST) == Gruzijske teme == Zdravo, hvala da si se lotil prečrkovanja. Angleške transkripcije so mi pa res šle že na živce, samo nisem imel znanja :P So urejanja povezana z obiskom? Kako je bilo (sprašujem, ker si prvič šel - ni treba odgovarjati, če nočeš). Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:27, 21. september 2023 (CEST) :Hoj, seveda je bil obisk Gruzije lepa motivacija, da se malo izobrazim o tej državi in spotoma še pomagam napraviti kak članek bolj čitljiv. Glede na količino gruzijskih člankov ne bom kmalu gotov.:) S prečrkovanjem gruzinščine si tudi jaz še nisem prišel popolnoma na čisto (predvsem kaj s tistimi črkami, ki jih poznajo v dveh različicah – c, č, k, p, t), mi je pa prvi cilj pospraviti angleško navlako. V jeziku, kjer so zelo pogoste dvoumne kombinacije črk (na primer [[Mcheta]] aka Mtskheta in ne Mčeta), se mi zdi to toliko bolj važno.:) Srečanje je bilo enkratna izkušnja in bi ga priporočil vsakemu zagnanemu sodelavcu. Tja sem odšel malo negotov, če bom sploh lahko kje sodeloval, vrnil pa se poln novih idej. Vredno je videti, kaj vse počnejo v drugih skupnostih, pa tudi spoznati wikipediste še drugače kot le po vzdevku. Sicer pa bova s Pinky še pripravila poročilo o srečanju in poročala pod lipo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:51, 21. september 2023 (CEST) == Nagrade v znanstveni fantastiki (in na splošno) == Vidim, da sta ti in [[uporabnik:Marko3|Marko3]] prestavljala [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nagrada_hugo&diff=prev&oldid=6109107 nagradi hugo] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nagrada_nebula&diff=prev&oldid=6110937 nebula] na naslova z malimi črkami. Kako je pa npr. pisano [[nagrada SFERA]]? Ali tudi z malo? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 07:53, 17. december 2023 (CET) : Hm, že od osnovne šole nas zavzeto učijo, da se imena nagrad pišejo z malo začetnico ([[Oskar (filmska nagrada)|oskar]], [[Viktor (nagrada)|viktor]], [[grammy]], torej tudi hugo in nebula), razen če vsebujejo lastna imena (kakšna [[nagrada Prešernovega sklada]]). Za takole stilizirano ime nagrade, kot je SFERA, pa ne bi vedel, žal ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:12, 18. december 2023 (CET) == Aneksija Krima == : ''Preseljeno na [[Pogovor:Aneksija]].'' —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:59, 1. marec 2024 (CET) == Question on Slovenian == Živjo! I do not speak Slovenian and having seen you on the history page of [[Zrenjanin]], I would like to ask you about the correct spelling of the name of this city. For some reason its Slovenian-language name was spelled as Zreňanin on my home wiki (Russian Wikipedia). If I understood it correctly, the Slovenian alphabet does not contain the letter ň. This is why I checked its name here [[Zrenjanin|(Zrenjanin]]) and changed it to Zrenjanin in the Russian-language article (it also happens to be the same as latin Serbian Zrenjanin). Could you please tell me if I was right here? Thank you in advance and thank you for your efforts on Wikipedia! [[Uporabnik:Ur frnd|Ur frnd]] ([[Uporabniški pogovor:Ur frnd|pogovor]]) 02:35, 8. maj 2024 (CEST) :Hi {{u|Ur frnd}}, Zreňanin is the name in Slovak, which is a co-official language in some places in Vojvodina (you'll find the name Zreňanin, for example, on traffic signs entering the town). In Slovenian the name is written the same as in Latin Serbian: Zrenjanin, but Slovenian doesn't have an official status there like Slovak, Hungarian and Romanian languages do. Perhaps somebody had intended to add the Slovak name and mislabeled it as Slovenian? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:27, 8. maj 2024 (CEST) :: Thank you, {{u|Upwinxp}}! This was one of my guesses. The Russian article has been edited to have Zreňanin as its ''Slovak'' name. Meanwhile, our fellow Slovak Wiki uses Zrenjanin https://sk.wikipedia.org/wiki/Zrenjanin. Perhaps I will contact someone there so they could switch it to the correct spelling. [[Uporabnik:Ur frnd|Ur frnd]] ([[Uporabniški pogovor:Ur frnd|pogovor]]) 13:17, 8. maj 2024 (CEST) ::: You're welcome! I see it has been [[:sk:Diskusia s redaktorom:Teslaton#Renaming an article|sorted out]] on the Slovak wiki, too. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:56, 8. maj 2024 (CEST) == Vandalizem == Imaš pa zelo hitre prste :) Ni se mi še zgodilo, da bi imel navzkrižje urejanj na blokiranju ter dveh povračanjih urejanj. Ena v miljon možnost. Lep večer ti želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:31, 9. maj 2024 (CEST) : Bolje dva kot nobeden.;) Enako tudi tebi! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:36, 9. maj 2024 (CEST) == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Mail == Sem ti odpisal. Hvala za kontakt. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:50, 26. julij 2024 (CEST) == Revert == Hvala, nisem sploh opazil, da sta dva IP-ja. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:13, 3. avgust 2024 (CEST) == Demonimi == Jaz sicer podpiram Wikipodatki, kolikor se da. Pri demonimih (krajev ki so bili po prvi v Italiji) sem že prej opazil, da pobira italijanske (kjer pač so). Tale poizvedba https://w.wiki/ApjM vrne naselja in obline (trenutno 26 zadetkov), ki sploh imajo polje demonim in jih dopolnim s slovenskim in jim dam višji rank kot italijanskim - primer Koper. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 16:23, 15. september 2024 (CEST) : Uporabno, bom pogledal. Hja, v marsičem so Wikipodatki čudovita stvar, ampak po mojem mnenju smo z njihovo implementacijo vseeno malo preveč liberalni ... da takele stvari visijo naokoli toliko časa, preden kdo opazi in ukrepa, ni najboljša reklama za nas. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:46, 15. september 2024 (CEST) == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:09, 23. december 2024 (CET) |} : {{u|A09}}, najlepša hvala, takšnega wikivoščila pa še nisem prejel. Tudi tebi mirne praznike in vneme ter uspehov polno novo leto – na Wikipediji in izven nje 🙃 —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:20, 23. december 2024 (CET) ::Se ne spomnim, da bi kdo to počel v preteklih letih, pa se mi zdi in primerno kot tudi povezovalno. Škoda, da ni bolj pogosto - sploh v teh časih, ko lepa beseda vse manjkrat najde lepo mesto. Hvala tudi tebi za voščilo. Lep večer,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:48, 23. december 2024 (CET) == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2024 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2024 you '''[[mdwiki:WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2024_(all)|were one of the top medical editors in your language]]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[[meta:Wiki_Project_Med#People_interested|Consider joining for 2025]]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translating health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [[mdwiki:User:Doc_James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 07:23, 26. januar 2025 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2024&oldid=28172893 --> == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> ==CEE== Pozdravljen. si pri tockovanju mogoce pozabil, da se prispevki k projektoma nujnih 1000 in nujnih 10.000 tockujejo z dodatnimi 3 tockami? LP, Blugeginger2 {{nepodpisan|157.167.74.180|09:04, 3. junij 2025}} : Hoj, nisem pozabil – prosil sem Yerpa, ki je že na začetku natečaja pripravljal seznam relevantnih člankov in ima boljši pregled nad projektoma, da te točke prišteje on. Delne točke sem označil z ležečo pisavo, da se ne pozabi. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:14, 3. junij 2025 (CEST) :: OK, oprosti za sitnarjenje. {{nepodpisan|157.167.74.180|09:21, 3. junij 2025}} == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Posodobitev števila prebivalcev == Ali je možno, da še v članku [[Občina Brežice#Naselja]] strojno posodobiš števila prebivalcev? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:44, 2. avgust 2025 (CEST) : Urejeno. Ni se bilo niti treba truditi s strojnim urejanjem, temveč sem samo naredil izpis iz [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/ pxweb.stat.si] in skopiral številke iz ene tabele v drugo.:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:27, 2. avgust 2025 (CEST) Odlično, hvala. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:19, 2. avgust 2025 (CEST) Lahko to narediš še za [[Seznam občin v Sloveniji]] in [[Seznam mest v Sloveniji]]? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:02, 3. avgust 2025 (CEST) : Pogledam danes ali jutri. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:28, 4. avgust 2025 (CEST) :: Seznam občin (z zamudo) urejen, seznama mest pa se lotim ob priliki. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:38, 12. avgust 2025 (CEST) Pri občinah bi bilo treba še gostoto prebivalcev posodobit. Se da to kako avtomatsko preračunat in vnest? Pa v glavi tabele manjka še datum stanja pri prebivalcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:11, 12. avgust 2025 (CEST) : Gostoto sem posodobil – recimo pri Ajdovščini se je spremenila z 79 na 81. Računati ni bilo treba, temveč sem jo vzel iz [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px Statove tabele]. Vsi trije stolpci imajo podatke za 1. januar 2024, najnovejši datum, za katerega sta v Statovi tabeli objavljeni tako površina/gostota kot število prebivalcev. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:26, 12. avgust 2025 (CEST) A, sem spregledal, da si že posodobil. Hvala za opravljeno delo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:36, 12. avgust 2025 (CEST) ==Rocol-Melara in Trg Oberdan== Sem ti odgovoril na svoji strani. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:57, 26. avgust 2025 (CEST) == Update request == Hello, Upwinxp. Can you rename [[Princ Andrew, vojvoda Yorški]] into the Slovenian version of [[Andrew Mountbatten Windsor]]? After all his titles, honours and styles were stripped of him on 30 October 2025, he became plain (Mr.) Andrew Mountbatten Windsor. Here is the official statement from Buckingham Palace: https://www.royal.uk/news-and-activity/2025-10-30/a-statement-from-buckingham-palace Yours sincerely, [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-30848-59|&#126;2025-30848-59]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-30848-59|pogovor]]) 19:02, 1. november 2025 (CET) :BTW, glede na to, da gre za dogodke v britanski kraljevi družini praktično brez precedensa bi bilo mogoče pametno novico uvrstiti na glavno stran. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:03, 1. november 2025 (CET) :: {{ping|&#126;2025-30848-59}} {{opravljeno}}. {{ping|A09}} morda pod pogojem, da se članek temeljiteje posodobi, ampak tudi sicer po mojem skromnem mnenju zdrahe z norveškega, španskega, japonskega, britanskega, esvatinijskega dvora spadajo bolj med rumene novice. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:18, 1. november 2025 (CET) :::Se strinjam, WP ni rumeni tisk, tako da je večidel odvisen od formulacije same. Podatek o takorekoč epilogu pa se mi zdi zanimiv, zadeva se v britanski javnosti skozi zobe vleče že nekaj let, zato bi znalo zadostovati za sam vnos. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:48, 1. november 2025 (CET) Hello, Upwinxp. Can you rename [[Andrew Mountbatten Windsor]] to [[Andrew Mountbatten-Windsor]], by adding the hyphen in Andrew Mountbatten-Windsor's surname? Andrew Mountbatten-Windsor's surname has been hyphenated again, as decreed by late Queen Elizabeth II, after the hyphen was briefly omitted from his surname, after he was stripped of all his royal and military titles. Here is a source from The Guardian, which is a respectable newspaper, not a tabloid. https://www.theguardian.com/uk-news/2025/nov/12/andrew-mountbatten-windsor-hyphenated-decreed-queen-elizabeth Yours sincerely, [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-39123-02|&#126;2025-39123-02]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-39123-02|pogovor]]) 13:36, 8. december 2025 (CET) : {{opravljeno}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:48, 8. december 2025 (CET) ::Thank you very much. [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-39133-56|&#126;2025-39133-56]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-39133-56|pogovor]]) 15:58, 8. december 2025 (CET) == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Upwinxp, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:30, 19. december 2025 (CET) : Hoj, hvala za vabilo. Obljubim najmanj en prispevek :) Tale konec tedna bom bolj daleč od Ljubljane in v glavnem offline, tako da me na današnjem editathonu v živo ne bo, za zaključni dogodek v januarju pa se mi mogoče celo uspe zorganizirati. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:06, 19. december 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:red; background-color:white; font color:red; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2026 pa ti želim uspehov, polno zdravja ter obilo sadov. Še veliko čričkov, kolibrijev in ostalih žužkov, pa čim manj vandalizma! S prisrčnimi pozdravi in na prihodnje sodelovanje,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:19, 24. december 2025 (CET) |} :{{u|A09}}, hvala. Tudi tebi srečno 2026, mirne praznike in zaslužen oddih ob najbližjih po zelo aktivnem letu. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:07, 24. december 2025 (CET) == Školjke == Hej, sem videl prispevke o kongerijah. Sploh pri [[Kuščerjeva kongerija|kuščerjevi kongeriji]] se sprašujem, če je v skladu z [https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4950/pisanje-za%C4%8Detnic-pri-vrstah-bitij odgovorom Jezikovne svetovalnice] ni morda bolje pisati z veliko začetnico, ki naj bi bila prevladujoča v literaturi? Začetnici sta sicer obe dovoljeni, zato bi bil hvaležen za kakršenkoli komentar. Hvala in lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:54, 1. februar 2026 (CET) : Živjo. Ja, ko sem ustvarjal članka, sem videl, da različni viri pišejo različno. Jaz sem se na koncu odločil držati oblike, ki jo že uporabljata [https://www.bioportal.si/fotoarhiv.php BioPortal] in [https://narcis.gov.si/ords/r/narcis/narcis/takson?p44_tax_id=35037 NarcIS]: z malo začetnico in trdim č. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:56, 2. februar 2026 (CET) Če izkoristim temo - je kak poseben razlog, da si kategorijo poimenoval po znanstvenem imenu družine in ne "Trikotničarke"? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:04, 2. februar 2026 (CET) : Ni. Sem se slučajno zgledoval ravno po [[:Kategorija:Pinnidae|kategoriji Pinnidae]], potem pa temu nisem več posvečal pozornosti. Se lahko preimenuje obe. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:14, 2. februar 2026 (CET) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Zapis nekdanjih imen == Morda je res lepše, da se nekdanja imena naselij piše ležeče kot pa odebeljeno. Da ti ne bo treba menjati. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 12:35, 3. maj 2026 (CEST) : Pozdravljen. V vsakem primeru je dobro, da je od članka do članka karseda enotno, in v veliki večini člankov o naseljih so tujejezična, zgodovinska ... imena v uvodni vrstici že pisana ležeče. Tudi meni je lepše tako kot pa odebeljeno, sicer bi marsikje postalo kičasto. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:49, 3. maj 2026 (CEST) :: {{u|Kranjski Timijan}}, glede na tvoja kasnejša včerajšnja urejanja nisem več prepričan, ali sem prav razumel tvoje zgornje sporočilo? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:16, 4. maj 2026 (CEST) :::Ojoj, zdaj sem opazil, butec, sem pozno zvečer delal napol avtomatsko. Jao, to se pa res opravičujem [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 13:54, 4. maj 2026 (CEST) == Šentjungert == ''Prestavil na [[Pogovor:Šentjungert]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:49, 3. maj 2026 (CEST)'' == Slovenščina == Hello. I'm looking for Slovenian translation of descriptions of a few items for Wikidata. Would you help? [[Uporabnik:Eurohunter|Eurohunter]] ([[Uporabniški pogovor:Eurohunter|pogovor]]) 00:16, 7. maj 2026 (CEST) : {{ping|Eurohunter}} sure, tell which ones and I'll try my best. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:12, 7. maj 2026 (CEST) :: "studijski album Basshunterja", "kompilacijski album Basshunterja" and "singel Käärije in Basshunterja" has to be correct in Slovenian. I need Bosnian "pjesma Käärije i Basshuntera" in Slovenian and "promotional single by Basshunter", "music video by Basshunter" and "lyric video by Basshunter and Alien Cut". [[Uporabnik:Eurohunter|Eurohunter]] ([[Uporabniški pogovor:Eurohunter|pogovor]]) 19:02, 7. maj 2026 (CEST) ::: "studijski album Basshunterja" and "kompilacijski album Basshunterja" are okay. ::: I suggest to change "singel Käärije in Basshunterja" to "singel Käärijäja in Basshunterja" – while it might sound weird, Finnish nouns ending with -ä should be treated differently than Slovene nouns ending with -a (also [https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4661412/jyvaskyla Jyväskylä – genitive Jyväskyläja]). ::: Considering the above, "pjesma Käärije i Basshuntera" would be translated as "pesem Käärijäja in Basshunterja". ::: "promocijski singel Basshunterja" – "promocijski singel Basshunterja". ::: "music video by Basshunter" – "glasbeni video Basshunterja", or "videospot Basshunterja". ::: "lyric video by Basshunter and Alien Cut": a difficult one to give a simple yet exact translation as we haven't got a term for 'lyric video'. Consider putting it as "pesem Basshunterja in Alien Cuta" (song) or "video Basshunterja in Alien Cuta" (video). Anyway, a single lyric video is probably not notable enough for a Wikidata property of its own. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:17, 7. maj 2026 (CEST) :::: Thanks a lot. All added expect lyrics video. Official lyrics video are notable on Wikidata. If that is helpfull - in Polish "music video" is called "teledysk", then "lyrics video" is called "teledysk tekstowy" and "lyrics" is for "tekst". [[Uporabnik:Eurohunter|Eurohunter]] ([[Uporabniški pogovor:Eurohunter|pogovor]]) 20:49, 21. maj 2026 (CEST) == Stanje predloga za izbris == Pozdravljeni. Aprila ste na mojo željo predlagali članek [[Kaja Dobrovoljc]] za izbris. Ker je od predloga minilo že dva meseca in se z izbrisom v celoti strinjam (članek je (generirana?) kopija mojega življenjepisa v pdf, prav tako pa ne želim imeti biografske strani na Wikipediji), vas vljudno prosim, če lahko kot administrator formalno zaključite razpravo in stran izbrišete. Že vnaprej se vam najlepša hvala za pomoč in trud. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-33602-15|&#126;2026-33602-15]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-33602-15|pogovor]]) 12:21, 6. junij 2026 (CEST) 91iezb8rt3k591a05c6hj6bu3r6ongt 14 410969 6685613 4673379 2026-06-05T15:40:18Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Mostovi]]; dodal [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685613 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Arch bridges}} Ta kategorija vsebuje članke o ločnih mostovih. [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] baqdxmge2hwkhume279udfxm7up1x51 0 412399 6685642 5983011 2026-06-05T16:07:17Z Pinky sl 2932 +[[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]]; ±[[Kategorija:Premični mostovi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685642 wikitext text/x-wiki [[Image:BridgeSubmerging4.jpg|thumb|right|240px]] [[Image:Submersible.gif|thumb|200px|Animacija potopnega mostu čez Korintski prekop ([[:Image:BridgeSubmerging.jpg|ta serija]])]] '''Potopni most''' je vrsta premičnega [[most]]u, ki znižuje most pod vodnim nivojem, da omogoča vodnim plovilom uporabiti vodno pot. Od dvižnega mostu se razlikuje v načinu dviganja mostu, kjer se vozišče dvigne na vodo vodoravno ali se odpre na eno ali obe strani. Čez [[Korintski prekop]] sta dva potopna mostova, eden na vsakem koncu, v Istmiji ({{Coord|37|58|N|22|59|E|display=inline}}) in Pozejdoniji ([[Korint]]u) ({{Coord|37|51|N|22|00|E|display=inline}}). Spusti se do 8 metrov pod vodno gladino in se umakne ladjam, ki prečkajo prekop. Glavna prednost potopnega mostu pred podobnimi dvižnimi mostovi, kjer se vozišče dvigne vodoravno nad vodo, je, da ni strukture nad ladijskim prometom, ki bi omejevala višino. To je še posebej pomembno za jadrnice. Poleg tega je pomanjkanje strukture v višini tudi estetsko. Potopljena mostna konstrukcija pa omejuje ugrez plovil na plovni poti. Izraz ''potopni most'' se včasih uporablja tudi za nepremični most, ki je zasnovan tako, da zdrži preplavitev in visoke vode, če se dvigne nivo vode. Tak most se imenuje inundacijski most. ==Zunanje povezave== *[http://books.google.com/books?id=PNcDAAAAMBAJ&pg=PA88&dq=popular+mechanics+1943+C-87&hl=en&ei=skyQTLrbCo-onQefgtm0DA&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCsQ6AEwAA#v=onepage&q&f=true ''Popular Science'', November 1943, '' "Ducking Bridge" Lowers Span To Allow Ships To Pass''] built in Iraq in 1943 (bottom-right hand side of page) [[Kategorija:Premični mostovi| ]] [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] 811h6yrqrkajmizdttg03bihke13ens 0 413700 6685844 6685425 2026-06-05T23:18:23Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6685844 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>'''Ðoko – Zauvijek'''<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |- | 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''<br>Thomas March & H2O Collective – Zvezda<br>Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''<br>The Kolors – Rolling Stones<br>Ella Langley – Choosin' Texas |- | 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''<br>Hamo & Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack & Tom Waits – Boots on the Ground'''<br>Madonna – I Feel So Free<br>Prince – With This Tear |- | 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim<br>'''larao – trouble'''<br>Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome<br>Bella Kay – Promise?<br>'''Foo Fighters – Window''' |- | 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''<br>Okttober – Obrni stran<br>No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead<br>'''The Rolling Stones – In the Stars'''<br>Madame, Marracash – Volevo capire |- | 22. 05. || Alter Ace – Julija<br>Vlado Kreslin – Herman in moj oče<br>'''Yoko Nono – Ne povej'''|| '''Tame Impala, Jennie – Dracula'''<br>Harry Styles – Dance No More<br>Madonna & Sabrina Carpenter – Bring Your Love |- | 29. 05. || Máire – Ostajam<br>'''Maša in Klemen – Brejkap song'''<br>Ranr – Ti si sve || '''Cigarettes After Sex – Twizzler'''<br>Gracie Abrams – Hit the Wall<br>Giveon – Jezebel |- | 05. 06. || Ursula Luthar – Kjer naju ne najdejo<br>Joker Out – Odsevi sonca<br>'''Leyre – Strong Enough'''|| '''Paul McCartney – Come Inside'''<br>Shinedown – Young Again<br>Tom Morello ft. Serj Tankian & Roman Morello – Adjourn It |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|24 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | rowspan=3 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] nikgwpmer3whlfn092mqijmap6j0fiw 0 421030 6685908 6559965 2026-06-06T07:59:14Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ +nk 6685908 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Urška Žigart | image = <!-- WD --> | image_caption = Urška Žigart (2018) | fullname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = | death_date = | death_place = | height = | weight = | currentteam = | discipline = | role = kolesarka | ridertype = | amateuryears1 = | amateurteam1 = | proyears1 = 2015–2019 | proteam1 = BTC City Ljubljana | proyears2 = 2020– | proteam2 = Alé BTC Ljubljana | majorwins = | medaltemplates = | show-medals = | updated = }} '''Urška Žigart''', [[slovenci|slovenska]] [[kolesar]]ka, * [[4. december]] [[1996]].<ref name="ProCyclingStats">{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/urska-zigart |title=Urska Zigart |accessdate=21. november 2019 |work=ProCyclingStats}}</ref> Nastopila je na [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2015|Svetovnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu 2015]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Tritedenske etapne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2023 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} Ženska Vuelta | colspan=8 align=center style="color:#ccc;"| dirka še ni obstajala | 40 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1988 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} Ženski Giro | — | — | — | 63 | 50 | 78 | — | — | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2022 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} Ženski Tour | colspan=7 align=center style="color:#ccc;"| dirka še ni obstajala | 29 | — |} === Velike večetapne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2008 ! scope="row" | {{flagicon|LUX}} Grand Prix Elsy Jacobs | — | — | — | — | — | align=center style="color:#ccc;"| NH | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1988 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} Emakumeen Euskal Bira | — | — | — | 60 | — | colspan=4 align=center style="color:#ccc;"| dirka več ne obstaja |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2014 ! scope="row" | {{flagicon|GBR}} The Women's Tour | — | — | — | — | — | align=center style="color:#ccc;" rowspan=5| NH | — | — | align=center style="color:#ccc;"| NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986 ! scope="row" | {{flagicon|GER}} Thüringen Rundfahrt | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2014 ! scope="row" | {{flagicon|NOR}} ̈Ženska dirka po Norveški | — | — | — | — | — | 44 | colspan=2 align=center style="color:#ccc;"|dirke več ni |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1998 ! scope="row" | {{flagicon|NED}} Holland Ladies Tour | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2012 ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} Dirka po Belgiji | — | — | — | — | — | — | — | align=center style="color:#ccc;"| NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2022 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} Dirka po Romandiji | colspan=7 align=center style="color:#ccc;"| dirka še ni obstajala | 37 | 32 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2015 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} Challenge by La Vuelta | align=center style="color:#ccc;"| — | colspan=2 align=center style="color:#ccc;"| enodnevna | — | — | — | 45 | — | align=center style="color:#ccc;"| — |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Spomeniki ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2004 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} Dirka po Flandriji | — | — | — | — | — | — | 104 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2020 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} Pariz–Roubaix | colspan=5 align=center style="color:#ccc;"| dirka še ni obstajala | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2017 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} Liège–Bastogne–Liège | colspan=2 align=center style="color:#ccc;"| še ni bilo | — | — | 87 | — | — | — | 64 |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|Klasike ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2006 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} Omloop Het Nieuwsblad | — | — | — | 83 | 84 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2015 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} Strade Bianche | — | — | — | OTL | DNF | — | — | DNF | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2008 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} Ronde van Drenthe | — | — | — | — | — | rowspan=2 style="color:#ccc;" |NH | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} Trofeo Alfredo Binda | — | — | — | — | DNF | DNF | 50 | 69 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2012 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} Gent–Wevelgem | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2017 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} Amstel Gold Race | colspan=2 align=center style="color:#ccc;"| še ni bilo | — | 79 | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | 82 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1998 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} Valonska puščica | — | — | — | 55 | DNF | — | — | 59 | 43 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2012 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} {{Abbr|Skozi Flandrijo|Dwars door Vlaanderen}} | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | 104 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2021 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} Scheldeprijs | colspan=6 align=center style="color:#ccc;"| dirka še ni obstajala | DNF | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} Brabantse Pijl | — | — | — | 62 | DNF | — | 89 | DNF | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2002 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} GP de Plouay | DNF | — | — | 64 | — | DNF | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2006 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|SWE}} Open de Suède Vårgårda | — | — | — | — | — | colspan=2 align=center style="color:#ccc;"|je ni bilo | — | style="color:#ccc;"|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2019 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} Klasika San Sebastian | colspan=4 align=center style="color:#ccc;"| dirka še ni obstajala | — | style="color:#ccc;"|NH | — | colspan=2 align=center style="color:#ccc;"|je ni več |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | Cestna dirka | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | Kronometer | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | Cestna dirka | — | — | — | 67 | DNF | 105 | DNF | — | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | Kronometer | — | — | — | — | — | — | — | 28 | 29 |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | Cestna dirka | — | — | — | — | — | — | — | 76 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | Kronometer | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;" |7 | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Žigart, Urška}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] okggg9j5jy94q3xsxc45fk6zopsvy87 14 421203 6685609 4673832 2026-06-05T15:36:58Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Mostovi]]; dodal [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685609 wikitext text/x-wiki {{kategorija v Zbirki|Suspension bridges}} {{članek ktgr|Viseči most}} [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] jl9b41xam2qyqeoaphqsbj0afw7v7d8 0 421289 6685636 6617270 2026-06-05T16:03:22Z Ljuba24b 92351 /* Vietnam */ 6685636 wikitext text/x-wiki [[File:MovableBridge_swing.gif|thumb|right|Animacija vrtljivega mostu]] '''Vrtljivi most''' je [[premični most]], ki ima kot glavno strukturno podporo vertikalno locirano podporo in pripadajoč obroč, običajno na ali blizu težišča, v katerem se vodoravno obrača tečaj razponske konstrukcije, kot je prikazano na animirani sliki. Manjši vrtljivi mostovi kot jih najdemo na kanalih, se lahko zavrtijo samo na enem koncu, kot bi se odprla vrata, vendar zahtevajo močno podzemno strukturo za podporo tečaju. V zaprtem položaju, vrtljivi [[most]] nosi [[cesta|cesto]] ali [[železnica|železnico]] preko reke ali kanala in omogoča prečkanje prometa. Kadar mora prečkati tak prometni objekt plovilo, se mora cestni promet ustaviti (običajno s [[prometna signalizacija|prometno signalizacijo]] ali oviro), nato motorji zavrtijo most vodoravno okoli točke vrtenja. Tipični vrtljivi most se bo zavrtel za 90 stopinj ali eno četrtino kroga. Če je most, ki seka navigacijski kanal zgrajen pod poševnim kotom, se zavrti ustrezno manj, da sprosti kanal. == Prednosti == [[File:BNSF Bridge 9.6 swing span turned.jpg|thumb|right|250px|BNSF železniški most čez reko Columbia v Portlandu, Oregon v času vrtenja.]] * Ker ta vrsta ne zahteva protiuteži, je celotna teža bistveno zmanjšana v primerjavi z drugimi premičnimi mostovi. * Če je na voljo dovolj plovnih kanalov za posamezne prometne smeri, je verjetnost trkov plovil manjša. * Osrednja podpora je pogosto nameščena na [[berma|bermi]] vzdolž osi [[vodotok]]a, ki je namenjena za zaščito mostu pred trki plovil, ko je most odprt. Ta umetni otok tvori odlično območje za gradnjo za izgradnjo premičnega razpona, ko gradnja ne bo ovirala prometa v kanalu. == Pomanjkljivosti == [[File:Swing Bridge and ferry in motion.jpg|thumb|250px|right|Primer, kako se majhen vrtljiv mostov lahko zavihti samo na enem koncu, vendar to zahteva veliko podzemno strukturo za podporo vrtenju. Victoria & Alfred Waterfront, Cape Town.]] * Pri simetričnem mostu osrednji opornik predstavlja nevarnost za plovbo. Asimetrični mostovi imajo podporo blizu ene strani kanala. * Kjer širina kanala ni na voljo, se lahko velik del mostu zgradi nad kopnim. * Širok kanal se zoži zaradi naprave za vrtenje in temelja. * Ko je odprt, most ohranja svojo lastno težo kot uravnotežen dvojni previs, medtem ko je zaprt in v uporabi za promet, so premične obremenitve razdeljene kot par konvencionalnih paličnih mostov, ki zahtevajo dodatno togost v nekaterih členih, katerih obremenitev bo izmenično v tlaku ali tenziji. == Primeri == [[File:Govt bridge anim2.gif|frame|right|Most Government čez Mississippi ima vrtljivi del za rečno zapornico “Lock and Dam 15”.]] === Albanija === *Most čez reko [[Bojana (reka)|Bojano]] v [[Skader|Skadru]]. === Argentina === *[[Puente de la Mujer]], asimetrični vrtljivi most s poševnimi zategami namenjen pešcem v [[Buenos Aires]]u. === Avstralija === * Most Pyrmont, [[Sydney]], Avstralija. (Odprt 1902, zaprt za promet od 1988. Še vedno v uporabi kot most za pešce). * Most Glebe Island, Sydney, Avstralija. (Odprt 1901. Tramvaj ukinjen, zaprto za promet od 1995; nadomestni most Anzac še vedno obstajala.). * Most Victoria, Townsville, [[Queensland]], Avstralija. (Odprt 1889, zaprta za promet 1975. Še vedno v uporabi za pešce.) * Most Sale Swing, Sale, Victoria, Avstralija. (Odprt 1883, zaprta za promet v letu 2002, ponovno v brezhibnem stanju v letu 2006) * Most Dunalley, Dunalley, [[Tasmanija]] še vedno v uporabi === Belize === *Belize City Swing Bridge, Belize City, [[Belize]]. Najstarejši tak most v Srednji Ameriki in eden redkih z ročnim pogonom na svetu, še vedno v uporabi. (Obnovljen v 2000-ih.) === Egipt === [[File:El Ferdan Railway Bridge.jpg|thumb|180px|El Ferdan, železniški most v [[Egipt]]u; najdaljši vrtljivi most na svetu, prečka Sueški prekop. Vedno je odprt razen kadar pelje vlak.]] [[File:Delft Abtwoudsebrug.jpg|thumb|right|180px|"Abtswoudsebrug", avrtljivi most za kolesarje in pešce, zgrajen 1979]] [[File:Poira Bridge.JPG|thumb|right|180px|Most Poira-Corjuem, Goa.]] *Najdaljši vrtljivi most z razpetino 340 metrov, železniški most El Ferdan čez [[Sueški prekop]].. === Francija === *Le pont tournant rue Dieu, preko kanala Saint-Martin v [[Pariz]]u, je posebna lokacija v filmu ''Hôtel du Nord'' (1938) in značilnost otvoritvenega posnetka filma. === Nemčija === *Most Kaiser-Wilhelm v Wilhelmshavenu, zgrajen leta 1907, z dolžino 159 m je eden največjih vrtljivih mostov v Evropi. === Indija === *Most Garden Reach Road, v pristanišču Kalkuta, Kidderpore, [[Kolkata]] *Most Poira-Corjuem, za GSIDC, Corjuem, Goa, Rajdeep Buildcon Pvt. Ltd. === Irska === *Most Samuel Beckett, [[Dublin]] *Most Seán O'Casey, Dublin *Most Michael Davitt, okrožje Mayo *Most Portumna, med okrožjem Galway in Tipperary === Italija === [[File:Ponte Girevole Taranto.jpg|thumb|right|180px|Ponte Girevole ''San Francesco di Paola'' v Tarantu]] *Ponte Girevole, [[Taranto]] (zgrajen leta 1887) – zelo nenavaden tip z dvema razponoma, ki ločujeta most sredini in se nagneta vstran od zunanjih koncev mosta. <ref>{{navedi splet|url=http://www.cityofart.net/bship/ponte_girevole_open_600.jpg|format=JPG|title=Photograph of the Ponte Girevole (Taranto, Italy) while fully open|website=Cityofart.net|accessdate=2013-02-09|archive-date=2022-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220408130421/http://www.cityofart.net/bship/ponte_girevole_open_600.jpg|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=-gts7mtXB1k |title=Apertura Ponte Girevole Taranto |publisher=YouTube |date=2008-04-16 |accessdate=2016-02-17}}</ref> === Latvija === *Kalpaka Tilts, Liepāja, povezuje mesto z nekdanjim ruskim pristaniščem Karosta. === Nizozemska === *"Abtsewoudsebrug" v [[Delft]]u, v okviru Tehnične univerze Delft. Most ma kanalu med Ghentom ([[Belgija]]) in Terneuzenom ([[Nizozemska]]) pri Sas Van Gentu. <ref>{{navedi splet |url=http://beeldbank.zeelandseaports.com/en/detail/08033948-0cdd-a2a0-c2a8-70eecdb708d0 |title=Draaibrug over het kanaal Gent-Terneuzen bij Sas van Gent |publisher=Beeldbank Zeeland Seaports |date=1977-08-01 |accessdate=2016-02-17 |archive-date=2016-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160222143855/http://beeldbank.zeelandseaports.com/en/detail/08033948-0cdd-a2a0-c2a8-70eecdb708d0 |url-status=dead }}</ref> === Nova Zelandija === *Most Kopu (originalno most Hauraki) čez reko Waihou, blizu Thamesa. ("swing bridge" na Novi Zelandiji se nanaša na fleksibilen most za pešce, ki se "guga" ko ga prečkaš. <ref>Walkway swingbridge manual / prepared and finalised by S. Chiet ... [et al.] Published by : New Zealand Forest Service, Wellington [N.Z.] : 1986.</ref>)) === Panama === *Vrtljiv most na Gatunskih zapornicah za prečkanje ceste čez atlantsko stran [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]]. Ta majhen most se zavrto na obe strani. Drugi večji most je pri zapornicah Miraflores na Pacifiški strani toda redko v uporabi, saj sta ga izpodrinila [[Puente de las Américas|most Amerik]] in [[Puente Centenario]]. === Ukrajina === *Most Varvarivskyi čez južni Bug v Mykolaivu, s 134 m najdaljši v Evropi. <ref name="KYIVDIPROTRANS">{{navedi splet | url=http://kgt.ua/en/37/39 | title=History | publisher=Kyivdiprotrans Institute | accessdate=19 August 2013 | archive-date=2013-12-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20131230233612/http://kgt.ua/en/37/39 | url-status=dead }}</ref> === Vietnam === *Most čez reko Han v Da Nangu je most s poševnimi zategami, ki se sredi noči zavrti, da omogoči prehod ladjam. Še cela vrsta vrtljivih mostov je v Veliki Britaniji, Kanadi in Združenih državah Amerike. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Swing bridges}} *[http://www.youtube.com/watch?v=GrspAPjQZmk Video of manually operated railroad swing bridge over the Lewes & Rehoboth Canal, Lewes, Delaware, 2008] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Premični mostovi]] sc8mkk9zjvfaybktgcfox6dfibcz68q 6685637 6685636 2026-06-05T16:04:11Z Ljuba24b 92351 /* Pomanjkljivosti */ 6685637 wikitext text/x-wiki [[File:MovableBridge_swing.gif|thumb|right|Animacija vrtljivega mostu]] '''Vrtljivi most''' je [[premični most]], ki ima kot glavno strukturno podporo vertikalno locirano podporo in pripadajoč obroč, običajno na ali blizu težišča, v katerem se vodoravno obrača tečaj razponske konstrukcije, kot je prikazano na animirani sliki. Manjši vrtljivi mostovi kot jih najdemo na kanalih, se lahko zavrtijo samo na enem koncu, kot bi se odprla vrata, vendar zahtevajo močno podzemno strukturo za podporo tečaju. V zaprtem položaju, vrtljivi [[most]] nosi [[cesta|cesto]] ali [[železnica|železnico]] preko reke ali kanala in omogoča prečkanje prometa. Kadar mora prečkati tak prometni objekt plovilo, se mora cestni promet ustaviti (običajno s [[prometna signalizacija|prometno signalizacijo]] ali oviro), nato motorji zavrtijo most vodoravno okoli točke vrtenja. Tipični vrtljivi most se bo zavrtel za 90 stopinj ali eno četrtino kroga. Če je most, ki seka navigacijski kanal zgrajen pod poševnim kotom, se zavrti ustrezno manj, da sprosti kanal. == Prednosti == [[File:BNSF Bridge 9.6 swing span turned.jpg|thumb|right|250px|BNSF železniški most čez reko Columbia v Portlandu, Oregon v času vrtenja.]] * Ker ta vrsta ne zahteva protiuteži, je celotna teža bistveno zmanjšana v primerjavi z drugimi premičnimi mostovi. * Če je na voljo dovolj plovnih kanalov za posamezne prometne smeri, je verjetnost trkov plovil manjša. * Osrednja podpora je pogosto nameščena na [[berma|bermi]] vzdolž osi [[vodotok]]a, ki je namenjena za zaščito mostu pred trki plovil, ko je most odprt. Ta umetni otok tvori odlično območje za gradnjo za izgradnjo premičnega razpona, ko gradnja ne bo ovirala prometa v kanalu. == Pomanjkljivosti == [[File:Swing Bridge and ferry in motion.jpg|thumb|250px|right|Primer, kako se majhen vrtljiv most lahko zavihti samo na enem koncu, vendar to zahteva veliko podzemno strukturo za podporo vrtenju. Victoria & Alfred Waterfront, Cape Town.]] * Pri simetričnem mostu osrednji opornik predstavlja nevarnost za plovbo. Asimetrični mostovi imajo podporo blizu ene strani kanala. * Kjer širina kanala ni na voljo, se lahko velik del mostu zgradi nad kopnim. * Širok kanal se zoži zaradi naprave za vrtenje in temelja. * Ko je odprt, most ohranja svojo lastno težo kot uravnotežen dvojni previs, medtem ko je zaprt in v uporabi za promet, so premične obremenitve razdeljene kot par konvencionalnih paličnih mostov, ki zahtevajo dodatno togost v nekaterih členih, katerih obremenitev bo izmenično v tlaku ali tenziji. == Primeri == [[File:Govt bridge anim2.gif|frame|right|Most Government čez Mississippi ima vrtljivi del za rečno zapornico “Lock and Dam 15”.]] === Albanija === *Most čez reko [[Bojana (reka)|Bojano]] v [[Skader|Skadru]]. === Argentina === *[[Puente de la Mujer]], asimetrični vrtljivi most s poševnimi zategami namenjen pešcem v [[Buenos Aires]]u. === Avstralija === * Most Pyrmont, [[Sydney]], Avstralija. (Odprt 1902, zaprt za promet od 1988. Še vedno v uporabi kot most za pešce). * Most Glebe Island, Sydney, Avstralija. (Odprt 1901. Tramvaj ukinjen, zaprto za promet od 1995; nadomestni most Anzac še vedno obstajala.). * Most Victoria, Townsville, [[Queensland]], Avstralija. (Odprt 1889, zaprta za promet 1975. Še vedno v uporabi za pešce.) * Most Sale Swing, Sale, Victoria, Avstralija. (Odprt 1883, zaprta za promet v letu 2002, ponovno v brezhibnem stanju v letu 2006) * Most Dunalley, Dunalley, [[Tasmanija]] še vedno v uporabi === Belize === *Belize City Swing Bridge, Belize City, [[Belize]]. Najstarejši tak most v Srednji Ameriki in eden redkih z ročnim pogonom na svetu, še vedno v uporabi. (Obnovljen v 2000-ih.) === Egipt === [[File:El Ferdan Railway Bridge.jpg|thumb|180px|El Ferdan, železniški most v [[Egipt]]u; najdaljši vrtljivi most na svetu, prečka Sueški prekop. Vedno je odprt razen kadar pelje vlak.]] [[File:Delft Abtwoudsebrug.jpg|thumb|right|180px|"Abtswoudsebrug", avrtljivi most za kolesarje in pešce, zgrajen 1979]] [[File:Poira Bridge.JPG|thumb|right|180px|Most Poira-Corjuem, Goa.]] *Najdaljši vrtljivi most z razpetino 340 metrov, železniški most El Ferdan čez [[Sueški prekop]].. === Francija === *Le pont tournant rue Dieu, preko kanala Saint-Martin v [[Pariz]]u, je posebna lokacija v filmu ''Hôtel du Nord'' (1938) in značilnost otvoritvenega posnetka filma. === Nemčija === *Most Kaiser-Wilhelm v Wilhelmshavenu, zgrajen leta 1907, z dolžino 159 m je eden največjih vrtljivih mostov v Evropi. === Indija === *Most Garden Reach Road, v pristanišču Kalkuta, Kidderpore, [[Kolkata]] *Most Poira-Corjuem, za GSIDC, Corjuem, Goa, Rajdeep Buildcon Pvt. Ltd. === Irska === *Most Samuel Beckett, [[Dublin]] *Most Seán O'Casey, Dublin *Most Michael Davitt, okrožje Mayo *Most Portumna, med okrožjem Galway in Tipperary === Italija === [[File:Ponte Girevole Taranto.jpg|thumb|right|180px|Ponte Girevole ''San Francesco di Paola'' v Tarantu]] *Ponte Girevole, [[Taranto]] (zgrajen leta 1887) – zelo nenavaden tip z dvema razponoma, ki ločujeta most sredini in se nagneta vstran od zunanjih koncev mosta. <ref>{{navedi splet|url=http://www.cityofart.net/bship/ponte_girevole_open_600.jpg|format=JPG|title=Photograph of the Ponte Girevole (Taranto, Italy) while fully open|website=Cityofart.net|accessdate=2013-02-09|archive-date=2022-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220408130421/http://www.cityofart.net/bship/ponte_girevole_open_600.jpg|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=-gts7mtXB1k |title=Apertura Ponte Girevole Taranto |publisher=YouTube |date=2008-04-16 |accessdate=2016-02-17}}</ref> === Latvija === *Kalpaka Tilts, Liepāja, povezuje mesto z nekdanjim ruskim pristaniščem Karosta. === Nizozemska === *"Abtsewoudsebrug" v [[Delft]]u, v okviru Tehnične univerze Delft. Most ma kanalu med Ghentom ([[Belgija]]) in Terneuzenom ([[Nizozemska]]) pri Sas Van Gentu. <ref>{{navedi splet |url=http://beeldbank.zeelandseaports.com/en/detail/08033948-0cdd-a2a0-c2a8-70eecdb708d0 |title=Draaibrug over het kanaal Gent-Terneuzen bij Sas van Gent |publisher=Beeldbank Zeeland Seaports |date=1977-08-01 |accessdate=2016-02-17 |archive-date=2016-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160222143855/http://beeldbank.zeelandseaports.com/en/detail/08033948-0cdd-a2a0-c2a8-70eecdb708d0 |url-status=dead }}</ref> === Nova Zelandija === *Most Kopu (originalno most Hauraki) čez reko Waihou, blizu Thamesa. ("swing bridge" na Novi Zelandiji se nanaša na fleksibilen most za pešce, ki se "guga" ko ga prečkaš. <ref>Walkway swingbridge manual / prepared and finalised by S. Chiet ... [et al.] Published by : New Zealand Forest Service, Wellington [N.Z.] : 1986.</ref>)) === Panama === *Vrtljiv most na Gatunskih zapornicah za prečkanje ceste čez atlantsko stran [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]]. Ta majhen most se zavrto na obe strani. Drugi večji most je pri zapornicah Miraflores na Pacifiški strani toda redko v uporabi, saj sta ga izpodrinila [[Puente de las Américas|most Amerik]] in [[Puente Centenario]]. === Ukrajina === *Most Varvarivskyi čez južni Bug v Mykolaivu, s 134 m najdaljši v Evropi. <ref name="KYIVDIPROTRANS">{{navedi splet | url=http://kgt.ua/en/37/39 | title=History | publisher=Kyivdiprotrans Institute | accessdate=19 August 2013 | archive-date=2013-12-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20131230233612/http://kgt.ua/en/37/39 | url-status=dead }}</ref> === Vietnam === *Most čez reko Han v Da Nangu je most s poševnimi zategami, ki se sredi noči zavrti, da omogoči prehod ladjam. Še cela vrsta vrtljivih mostov je v Veliki Britaniji, Kanadi in Združenih državah Amerike. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Swing bridges}} *[http://www.youtube.com/watch?v=GrspAPjQZmk Video of manually operated railroad swing bridge over the Lewes & Rehoboth Canal, Lewes, Delaware, 2008] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Premični mostovi]] hkpwqsj5gfannenqos4z6j7et328cgb 6685646 6685637 2026-06-05T16:08:11Z Pinky sl 2932 nov sortirni ključ za [[Kategorija:Premični mostovi]]: " " s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685646 wikitext text/x-wiki [[File:MovableBridge_swing.gif|thumb|right|Animacija vrtljivega mostu]] '''Vrtljivi most''' je [[premični most]], ki ima kot glavno strukturno podporo vertikalno locirano podporo in pripadajoč obroč, običajno na ali blizu težišča, v katerem se vodoravno obrača tečaj razponske konstrukcije, kot je prikazano na animirani sliki. Manjši vrtljivi mostovi kot jih najdemo na kanalih, se lahko zavrtijo samo na enem koncu, kot bi se odprla vrata, vendar zahtevajo močno podzemno strukturo za podporo tečaju. V zaprtem položaju, vrtljivi [[most]] nosi [[cesta|cesto]] ali [[železnica|železnico]] preko reke ali kanala in omogoča prečkanje prometa. Kadar mora prečkati tak prometni objekt plovilo, se mora cestni promet ustaviti (običajno s [[prometna signalizacija|prometno signalizacijo]] ali oviro), nato motorji zavrtijo most vodoravno okoli točke vrtenja. Tipični vrtljivi most se bo zavrtel za 90 stopinj ali eno četrtino kroga. Če je most, ki seka navigacijski kanal zgrajen pod poševnim kotom, se zavrti ustrezno manj, da sprosti kanal. == Prednosti == [[File:BNSF Bridge 9.6 swing span turned.jpg|thumb|right|250px|BNSF železniški most čez reko Columbia v Portlandu, Oregon v času vrtenja.]] * Ker ta vrsta ne zahteva protiuteži, je celotna teža bistveno zmanjšana v primerjavi z drugimi premičnimi mostovi. * Če je na voljo dovolj plovnih kanalov za posamezne prometne smeri, je verjetnost trkov plovil manjša. * Osrednja podpora je pogosto nameščena na [[berma|bermi]] vzdolž osi [[vodotok]]a, ki je namenjena za zaščito mostu pred trki plovil, ko je most odprt. Ta umetni otok tvori odlično območje za gradnjo za izgradnjo premičnega razpona, ko gradnja ne bo ovirala prometa v kanalu. == Pomanjkljivosti == [[File:Swing Bridge and ferry in motion.jpg|thumb|250px|right|Primer, kako se majhen vrtljiv most lahko zavihti samo na enem koncu, vendar to zahteva veliko podzemno strukturo za podporo vrtenju. Victoria & Alfred Waterfront, Cape Town.]] * Pri simetričnem mostu osrednji opornik predstavlja nevarnost za plovbo. Asimetrični mostovi imajo podporo blizu ene strani kanala. * Kjer širina kanala ni na voljo, se lahko velik del mostu zgradi nad kopnim. * Širok kanal se zoži zaradi naprave za vrtenje in temelja. * Ko je odprt, most ohranja svojo lastno težo kot uravnotežen dvojni previs, medtem ko je zaprt in v uporabi za promet, so premične obremenitve razdeljene kot par konvencionalnih paličnih mostov, ki zahtevajo dodatno togost v nekaterih členih, katerih obremenitev bo izmenično v tlaku ali tenziji. == Primeri == [[File:Govt bridge anim2.gif|frame|right|Most Government čez Mississippi ima vrtljivi del za rečno zapornico “Lock and Dam 15”.]] === Albanija === *Most čez reko [[Bojana (reka)|Bojano]] v [[Skader|Skadru]]. === Argentina === *[[Puente de la Mujer]], asimetrični vrtljivi most s poševnimi zategami namenjen pešcem v [[Buenos Aires]]u. === Avstralija === * Most Pyrmont, [[Sydney]], Avstralija. (Odprt 1902, zaprt za promet od 1988. Še vedno v uporabi kot most za pešce). * Most Glebe Island, Sydney, Avstralija. (Odprt 1901. Tramvaj ukinjen, zaprto za promet od 1995; nadomestni most Anzac še vedno obstajala.). * Most Victoria, Townsville, [[Queensland]], Avstralija. (Odprt 1889, zaprta za promet 1975. Še vedno v uporabi za pešce.) * Most Sale Swing, Sale, Victoria, Avstralija. (Odprt 1883, zaprta za promet v letu 2002, ponovno v brezhibnem stanju v letu 2006) * Most Dunalley, Dunalley, [[Tasmanija]] še vedno v uporabi === Belize === *Belize City Swing Bridge, Belize City, [[Belize]]. Najstarejši tak most v Srednji Ameriki in eden redkih z ročnim pogonom na svetu, še vedno v uporabi. (Obnovljen v 2000-ih.) === Egipt === [[File:El Ferdan Railway Bridge.jpg|thumb|180px|El Ferdan, železniški most v [[Egipt]]u; najdaljši vrtljivi most na svetu, prečka Sueški prekop. Vedno je odprt razen kadar pelje vlak.]] [[File:Delft Abtwoudsebrug.jpg|thumb|right|180px|"Abtswoudsebrug", avrtljivi most za kolesarje in pešce, zgrajen 1979]] [[File:Poira Bridge.JPG|thumb|right|180px|Most Poira-Corjuem, Goa.]] *Najdaljši vrtljivi most z razpetino 340 metrov, železniški most El Ferdan čez [[Sueški prekop]].. === Francija === *Le pont tournant rue Dieu, preko kanala Saint-Martin v [[Pariz]]u, je posebna lokacija v filmu ''Hôtel du Nord'' (1938) in značilnost otvoritvenega posnetka filma. === Nemčija === *Most Kaiser-Wilhelm v Wilhelmshavenu, zgrajen leta 1907, z dolžino 159 m je eden največjih vrtljivih mostov v Evropi. === Indija === *Most Garden Reach Road, v pristanišču Kalkuta, Kidderpore, [[Kolkata]] *Most Poira-Corjuem, za GSIDC, Corjuem, Goa, Rajdeep Buildcon Pvt. Ltd. === Irska === *Most Samuel Beckett, [[Dublin]] *Most Seán O'Casey, Dublin *Most Michael Davitt, okrožje Mayo *Most Portumna, med okrožjem Galway in Tipperary === Italija === [[File:Ponte Girevole Taranto.jpg|thumb|right|180px|Ponte Girevole ''San Francesco di Paola'' v Tarantu]] *Ponte Girevole, [[Taranto]] (zgrajen leta 1887) – zelo nenavaden tip z dvema razponoma, ki ločujeta most sredini in se nagneta vstran od zunanjih koncev mosta. <ref>{{navedi splet|url=http://www.cityofart.net/bship/ponte_girevole_open_600.jpg|format=JPG|title=Photograph of the Ponte Girevole (Taranto, Italy) while fully open|website=Cityofart.net|accessdate=2013-02-09|archive-date=2022-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220408130421/http://www.cityofart.net/bship/ponte_girevole_open_600.jpg|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=-gts7mtXB1k |title=Apertura Ponte Girevole Taranto |publisher=YouTube |date=2008-04-16 |accessdate=2016-02-17}}</ref> === Latvija === *Kalpaka Tilts, Liepāja, povezuje mesto z nekdanjim ruskim pristaniščem Karosta. === Nizozemska === *"Abtsewoudsebrug" v [[Delft]]u, v okviru Tehnične univerze Delft. Most ma kanalu med Ghentom ([[Belgija]]) in Terneuzenom ([[Nizozemska]]) pri Sas Van Gentu. <ref>{{navedi splet |url=http://beeldbank.zeelandseaports.com/en/detail/08033948-0cdd-a2a0-c2a8-70eecdb708d0 |title=Draaibrug over het kanaal Gent-Terneuzen bij Sas van Gent |publisher=Beeldbank Zeeland Seaports |date=1977-08-01 |accessdate=2016-02-17 |archive-date=2016-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160222143855/http://beeldbank.zeelandseaports.com/en/detail/08033948-0cdd-a2a0-c2a8-70eecdb708d0 |url-status=dead }}</ref> === Nova Zelandija === *Most Kopu (originalno most Hauraki) čez reko Waihou, blizu Thamesa. ("swing bridge" na Novi Zelandiji se nanaša na fleksibilen most za pešce, ki se "guga" ko ga prečkaš. <ref>Walkway swingbridge manual / prepared and finalised by S. Chiet ... [et al.] Published by : New Zealand Forest Service, Wellington [N.Z.] : 1986.</ref>)) === Panama === *Vrtljiv most na Gatunskih zapornicah za prečkanje ceste čez atlantsko stran [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]]. Ta majhen most se zavrto na obe strani. Drugi večji most je pri zapornicah Miraflores na Pacifiški strani toda redko v uporabi, saj sta ga izpodrinila [[Puente de las Américas|most Amerik]] in [[Puente Centenario]]. === Ukrajina === *Most Varvarivskyi čez južni Bug v Mykolaivu, s 134 m najdaljši v Evropi. <ref name="KYIVDIPROTRANS">{{navedi splet | url=http://kgt.ua/en/37/39 | title=History | publisher=Kyivdiprotrans Institute | accessdate=19 August 2013 | archive-date=2013-12-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20131230233612/http://kgt.ua/en/37/39 | url-status=dead }}</ref> === Vietnam === *Most čez reko Han v Da Nangu je most s poševnimi zategami, ki se sredi noči zavrti, da omogoči prehod ladjam. Še cela vrsta vrtljivih mostov je v Veliki Britaniji, Kanadi in Združenih državah Amerike. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Swing bridges}} *[http://www.youtube.com/watch?v=GrspAPjQZmk Video of manually operated railroad swing bridge over the Lewes & Rehoboth Canal, Lewes, Delaware, 2008] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Premični mostovi| ]] 2rlnj2kr9k4wcq05zz9d0slubshuaym 6685648 6685646 2026-06-05T16:08:19Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685648 wikitext text/x-wiki [[File:MovableBridge_swing.gif|thumb|right|Animacija vrtljivega mostu]] '''Vrtljivi most''' je [[premični most]], ki ima kot glavno strukturno podporo vertikalno locirano podporo in pripadajoč obroč, običajno na ali blizu težišča, v katerem se vodoravno obrača tečaj razponske konstrukcije, kot je prikazano na animirani sliki. Manjši vrtljivi mostovi kot jih najdemo na kanalih, se lahko zavrtijo samo na enem koncu, kot bi se odprla vrata, vendar zahtevajo močno podzemno strukturo za podporo tečaju. V zaprtem položaju, vrtljivi [[most]] nosi [[cesta|cesto]] ali [[železnica|železnico]] preko reke ali kanala in omogoča prečkanje prometa. Kadar mora prečkati tak prometni objekt plovilo, se mora cestni promet ustaviti (običajno s [[prometna signalizacija|prometno signalizacijo]] ali oviro), nato motorji zavrtijo most vodoravno okoli točke vrtenja. Tipični vrtljivi most se bo zavrtel za 90 stopinj ali eno četrtino kroga. Če je most, ki seka navigacijski kanal zgrajen pod poševnim kotom, se zavrti ustrezno manj, da sprosti kanal. == Prednosti == [[File:BNSF Bridge 9.6 swing span turned.jpg|thumb|right|250px|BNSF železniški most čez reko Columbia v Portlandu, Oregon v času vrtenja.]] * Ker ta vrsta ne zahteva protiuteži, je celotna teža bistveno zmanjšana v primerjavi z drugimi premičnimi mostovi. * Če je na voljo dovolj plovnih kanalov za posamezne prometne smeri, je verjetnost trkov plovil manjša. * Osrednja podpora je pogosto nameščena na [[berma|bermi]] vzdolž osi [[vodotok]]a, ki je namenjena za zaščito mostu pred trki plovil, ko je most odprt. Ta umetni otok tvori odlično območje za gradnjo za izgradnjo premičnega razpona, ko gradnja ne bo ovirala prometa v kanalu. == Pomanjkljivosti == [[File:Swing Bridge and ferry in motion.jpg|thumb|250px|right|Primer, kako se majhen vrtljiv most lahko zavihti samo na enem koncu, vendar to zahteva veliko podzemno strukturo za podporo vrtenju. Victoria & Alfred Waterfront, Cape Town.]] * Pri simetričnem mostu osrednji opornik predstavlja nevarnost za plovbo. Asimetrični mostovi imajo podporo blizu ene strani kanala. * Kjer širina kanala ni na voljo, se lahko velik del mostu zgradi nad kopnim. * Širok kanal se zoži zaradi naprave za vrtenje in temelja. * Ko je odprt, most ohranja svojo lastno težo kot uravnotežen dvojni previs, medtem ko je zaprt in v uporabi za promet, so premične obremenitve razdeljene kot par konvencionalnih paličnih mostov, ki zahtevajo dodatno togost v nekaterih členih, katerih obremenitev bo izmenično v tlaku ali tenziji. == Primeri == [[File:Govt bridge anim2.gif|frame|right|Most Government čez Mississippi ima vrtljivi del za rečno zapornico “Lock and Dam 15”.]] === Albanija === *Most čez reko [[Bojana (reka)|Bojano]] v [[Skader|Skadru]]. === Argentina === *[[Puente de la Mujer]], asimetrični vrtljivi most s poševnimi zategami namenjen pešcem v [[Buenos Aires]]u. === Avstralija === * Most Pyrmont, [[Sydney]], Avstralija. (Odprt 1902, zaprt za promet od 1988. Še vedno v uporabi kot most za pešce). * Most Glebe Island, Sydney, Avstralija. (Odprt 1901. Tramvaj ukinjen, zaprto za promet od 1995; nadomestni most Anzac še vedno obstajala.). * Most Victoria, Townsville, [[Queensland]], Avstralija. (Odprt 1889, zaprta za promet 1975. Še vedno v uporabi za pešce.) * Most Sale Swing, Sale, Victoria, Avstralija. (Odprt 1883, zaprta za promet v letu 2002, ponovno v brezhibnem stanju v letu 2006) * Most Dunalley, Dunalley, [[Tasmanija]] še vedno v uporabi === Belize === *Belize City Swing Bridge, Belize City, [[Belize]]. Najstarejši tak most v Srednji Ameriki in eden redkih z ročnim pogonom na svetu, še vedno v uporabi. (Obnovljen v 2000-ih.) === Egipt === [[File:El Ferdan Railway Bridge.jpg|thumb|180px|El Ferdan, železniški most v [[Egipt]]u; najdaljši vrtljivi most na svetu, prečka Sueški prekop. Vedno je odprt razen kadar pelje vlak.]] [[File:Delft Abtwoudsebrug.jpg|thumb|right|180px|"Abtswoudsebrug", avrtljivi most za kolesarje in pešce, zgrajen 1979]] [[File:Poira Bridge.JPG|thumb|right|180px|Most Poira-Corjuem, Goa.]] *Najdaljši vrtljivi most z razpetino 340 metrov, železniški most El Ferdan čez [[Sueški prekop]].. === Francija === *Le pont tournant rue Dieu, preko kanala Saint-Martin v [[Pariz]]u, je posebna lokacija v filmu ''Hôtel du Nord'' (1938) in značilnost otvoritvenega posnetka filma. === Nemčija === *Most Kaiser-Wilhelm v Wilhelmshavenu, zgrajen leta 1907, z dolžino 159 m je eden največjih vrtljivih mostov v Evropi. === Indija === *Most Garden Reach Road, v pristanišču Kalkuta, Kidderpore, [[Kolkata]] *Most Poira-Corjuem, za GSIDC, Corjuem, Goa, Rajdeep Buildcon Pvt. Ltd. === Irska === *Most Samuel Beckett, [[Dublin]] *Most Seán O'Casey, Dublin *Most Michael Davitt, okrožje Mayo *Most Portumna, med okrožjem Galway in Tipperary === Italija === [[File:Ponte Girevole Taranto.jpg|thumb|right|180px|Ponte Girevole ''San Francesco di Paola'' v Tarantu]] *Ponte Girevole, [[Taranto]] (zgrajen leta 1887) – zelo nenavaden tip z dvema razponoma, ki ločujeta most sredini in se nagneta vstran od zunanjih koncev mosta. <ref>{{navedi splet|url=http://www.cityofart.net/bship/ponte_girevole_open_600.jpg|format=JPG|title=Photograph of the Ponte Girevole (Taranto, Italy) while fully open|website=Cityofart.net|accessdate=2013-02-09|archive-date=2022-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220408130421/http://www.cityofart.net/bship/ponte_girevole_open_600.jpg|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=-gts7mtXB1k |title=Apertura Ponte Girevole Taranto |publisher=YouTube |date=2008-04-16 |accessdate=2016-02-17}}</ref> === Latvija === *Kalpaka Tilts, Liepāja, povezuje mesto z nekdanjim ruskim pristaniščem Karosta. === Nizozemska === *"Abtsewoudsebrug" v [[Delft]]u, v okviru Tehnične univerze Delft. Most ma kanalu med Ghentom ([[Belgija]]) in Terneuzenom ([[Nizozemska]]) pri Sas Van Gentu. <ref>{{navedi splet |url=http://beeldbank.zeelandseaports.com/en/detail/08033948-0cdd-a2a0-c2a8-70eecdb708d0 |title=Draaibrug over het kanaal Gent-Terneuzen bij Sas van Gent |publisher=Beeldbank Zeeland Seaports |date=1977-08-01 |accessdate=2016-02-17 |archive-date=2016-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160222143855/http://beeldbank.zeelandseaports.com/en/detail/08033948-0cdd-a2a0-c2a8-70eecdb708d0 |url-status=dead }}</ref> === Nova Zelandija === *Most Kopu (originalno most Hauraki) čez reko Waihou, blizu Thamesa. ("swing bridge" na Novi Zelandiji se nanaša na fleksibilen most za pešce, ki se "guga" ko ga prečkaš. <ref>Walkway swingbridge manual / prepared and finalised by S. Chiet ... [et al.] Published by : New Zealand Forest Service, Wellington [N.Z.] : 1986.</ref>)) === Panama === *Vrtljiv most na Gatunskih zapornicah za prečkanje ceste čez atlantsko stran [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]]. Ta majhen most se zavrto na obe strani. Drugi večji most je pri zapornicah Miraflores na Pacifiški strani toda redko v uporabi, saj sta ga izpodrinila [[Puente de las Américas|most Amerik]] in [[Puente Centenario]]. === Ukrajina === *Most Varvarivskyi čez južni Bug v Mykolaivu, s 134 m najdaljši v Evropi. <ref name="KYIVDIPROTRANS">{{navedi splet | url=http://kgt.ua/en/37/39 | title=History | publisher=Kyivdiprotrans Institute | accessdate=19 August 2013 | archive-date=2013-12-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20131230233612/http://kgt.ua/en/37/39 | url-status=dead }}</ref> === Vietnam === *Most čez reko Han v Da Nangu je most s poševnimi zategami, ki se sredi noči zavrti, da omogoči prehod ladjam. Še cela vrsta vrtljivih mostov je v Veliki Britaniji, Kanadi in Združenih državah Amerike. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Swing bridges}} *[http://www.youtube.com/watch?v=GrspAPjQZmk Video of manually operated railroad swing bridge over the Lewes & Rehoboth Canal, Lewes, Delaware, 2008] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Premični mostovi| ]] [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] otebiieo2dapwf92bfsc10l9w0jcwus 0 421312 6685644 5821367 2026-06-05T16:07:43Z Pinky sl 2932 nov sortirni ključ za [[Kategorija:Premični mostovi]]: " " s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685644 wikitext text/x-wiki [[File:Madison Street Bridge.JPG|thumb|Most Madison Street, premični most čez reko Chicago v Čikagu.]] '''Premični most''' je [[most]], ki se premika, da se omogoči prehod [[ladja]]m ali [[čoln]]om na mestu križanja s cesto ali železnico. <ref>Schneider, C.C. (1907) [http://books.google.com/books?id=y60SAAAAYAAJ&pg=RA1-PA153&dq=movable+bridge&hl=en&ei=fadDTKf9DsL-8Aar5I3RDw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=3&ved=0CD0Q6AEwAg#v=onepage&q=movable%20bridge&f=false Movable Bridges], Proceeding of the American Society of Civil Engineers, Volume 33, Part 1, Page 154.</ref> Premični most in [[dvižni most]] sta lahko [[sinonim]]a, vendar se [[dvižni most (grad)|dvižni most]] lahko omeji na ožjo, zgodovinsko opredelitev. Prednost izgradnje premičnih mostov so nižji stroški zaradi odsotnosti visokih stebrov in dolgih pristopov. Glavna pomanjkljivost je, da se mora promet na mostu ustaviti, ko je ta odprt za prehod plovil. Za redko uporabljene železniške mostove, lahko most ostane odprt in se zapre kadar pripelje vlak. Pri majhnih mostovih se lahko gibanje mostu omogoči brez motornega pogona. Nekatere mostove upravljajo uporabniki, zlasti tiste za ladje, druge lahko upravlja posebej za to usposobljen človek in so vodeni na daljavo s pomočjo video-kamere in zvočnikov. Na splošno, mostove premikajo elektromotorji ali s pomočjo vitlov, reduktorjev ali s hidravličnimi bati. Medtem ko so lahko premični mostovi v celoti zelo dolgi, je dolžina premičnega odseka omejena z inženirskega in stroškovnega vidika do nekaj sto metrov. Za upravljanje prometa so pogosti semaforji za cestni in vodni promet in premične ovire za cestni promet. == Tipi premičnih mostov == [[Image:Trainera Transbordador Vizcaya.jpg|thumb|300px|Biskajski trajektni most.]] * [[Dvižni most (grad)|Dvižni most]] (angl. ''drawbridge'') - dostopni most na [[grad]], kjer je krov pritrjen samo na enem koncu; * [[Dvižni most]] (angl. ''bascule bridge'') - dvižni most, kjer se voziščna konstrukcija dviga s protiutežjo za lažje dviganje; cestni ali železniški; ** Zibajoči dvižni most (angl. ''rolling bridge'') - dvižni most se dvigne z zvijanjem velikega segmenta preko zobnika na vodoravni progi; * Zložljiv most (angl. ''folding bridge'') - dvižni most sestavljen iz več delov, ki se zložijo skupaj vodoravno; * Zvijajoči zložljiv most (angl. ''curling bridge'' ali ''rolling bridge'') - dvižni most s prečnimi pregradami med več deli, ki se zarolajo navpično; * Pahljačast most - dvižni most z vzdolžnimi pregradami med več premičnimi deli, ki se dvigajo do različnih kotov visoko v obliki pahljače; * Privzdignjen vlečni most (angl. ''vertical-lift bridge'') - mostni krov se dvigne s protiutežnimi kabli, nameščenimi na stolpih; cestni ali železniški; * Privzdignjen mizast most - most z dvižnim mehanizmom nameščenim pod njim; * Drsno zložljiv most (angl. ''retractable'' ali ''thrust bridge'') - mostni krov se drsno pomakne na eno stran; * [[Potopni most]] (angl. ''submersible bridge'') - imenovan tudi izmikajoč most, je most kjer se krov potopi v vodo; * Nagibni most - mostni krov je ukrivljen in vrtljiv na vsakem koncu in se dvigne pod kotom; * [[Vrtljivi most]] (angl. ''swing bridge'') - mostni krov se vrti okrog fiksne točke, navadno na sredini, lahko pa na eni strani in spominja na vrata; so cestni ali železniški; * Trajektni most (angl. ''transporter bridge'') - trajektu podobna struktura obešena visoko na žice; * Letališki most – pristopni most potnikov na letalo. En konec je mobilen na višini, čeljust in nagib se prilagodita na zunanjem koncu ob letalu. == Animacije premičnih mostov == <div class="center"><gallery> File:Drawbridge.gif|Dvižni most pri gradu File:MovableBridge_draw.gif|Dvižni most File:MovableBridge_fold.gif|Zložljiv most File:MovableBridge curl.gif|Zvijajoči zložljiv most File:MovableBridge_lift.gif|Privzdignjen vlečni most File:MovableBridge table.gif|Privzignjen mizast most File:MovableBridge thrust.gif|Drsno zložljiv most File:MovableBridge roll.gif|Zibajoči dvižni most File:MovableBridge subm.gif|Potopni most File:MovableBridge tilt.gif|Nagibni most File:MovableBridge_swing.gif|Vrtljivi most File:MovableBridge_transport.gif|Trajektni most </gallery></div> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Moveable bridges}} * [http://www.movablebridges.org.uk/ Moveable Bridges in the British Isles] * [http://10mosttoday.com/10-most-amazing-movable-bridges-in-the-world/ A list of notable moveable bridges] [[Kategorija:Premični mostovi| ]] {{normativna kontrola}} qe00sg51dvmu1sz5t07k1hzgxcaiw9x 6685645 6685644 2026-06-05T16:07:51Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685645 wikitext text/x-wiki [[File:Madison Street Bridge.JPG|thumb|Most Madison Street, premični most čez reko Chicago v Čikagu.]] '''Premični most''' je [[most]], ki se premika, da se omogoči prehod [[ladja]]m ali [[čoln]]om na mestu križanja s cesto ali železnico. <ref>Schneider, C.C. (1907) [http://books.google.com/books?id=y60SAAAAYAAJ&pg=RA1-PA153&dq=movable+bridge&hl=en&ei=fadDTKf9DsL-8Aar5I3RDw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=3&ved=0CD0Q6AEwAg#v=onepage&q=movable%20bridge&f=false Movable Bridges], Proceeding of the American Society of Civil Engineers, Volume 33, Part 1, Page 154.</ref> Premični most in [[dvižni most]] sta lahko [[sinonim]]a, vendar se [[dvižni most (grad)|dvižni most]] lahko omeji na ožjo, zgodovinsko opredelitev. Prednost izgradnje premičnih mostov so nižji stroški zaradi odsotnosti visokih stebrov in dolgih pristopov. Glavna pomanjkljivost je, da se mora promet na mostu ustaviti, ko je ta odprt za prehod plovil. Za redko uporabljene železniške mostove, lahko most ostane odprt in se zapre kadar pripelje vlak. Pri majhnih mostovih se lahko gibanje mostu omogoči brez motornega pogona. Nekatere mostove upravljajo uporabniki, zlasti tiste za ladje, druge lahko upravlja posebej za to usposobljen človek in so vodeni na daljavo s pomočjo video-kamere in zvočnikov. Na splošno, mostove premikajo elektromotorji ali s pomočjo vitlov, reduktorjev ali s hidravličnimi bati. Medtem ko so lahko premični mostovi v celoti zelo dolgi, je dolžina premičnega odseka omejena z inženirskega in stroškovnega vidika do nekaj sto metrov. Za upravljanje prometa so pogosti semaforji za cestni in vodni promet in premične ovire za cestni promet. == Tipi premičnih mostov == [[Image:Trainera Transbordador Vizcaya.jpg|thumb|300px|Biskajski trajektni most.]] * [[Dvižni most (grad)|Dvižni most]] (angl. ''drawbridge'') - dostopni most na [[grad]], kjer je krov pritrjen samo na enem koncu; * [[Dvižni most]] (angl. ''bascule bridge'') - dvižni most, kjer se voziščna konstrukcija dviga s protiutežjo za lažje dviganje; cestni ali železniški; ** Zibajoči dvižni most (angl. ''rolling bridge'') - dvižni most se dvigne z zvijanjem velikega segmenta preko zobnika na vodoravni progi; * Zložljiv most (angl. ''folding bridge'') - dvižni most sestavljen iz več delov, ki se zložijo skupaj vodoravno; * Zvijajoči zložljiv most (angl. ''curling bridge'' ali ''rolling bridge'') - dvižni most s prečnimi pregradami med več deli, ki se zarolajo navpično; * Pahljačast most - dvižni most z vzdolžnimi pregradami med več premičnimi deli, ki se dvigajo do različnih kotov visoko v obliki pahljače; * Privzdignjen vlečni most (angl. ''vertical-lift bridge'') - mostni krov se dvigne s protiutežnimi kabli, nameščenimi na stolpih; cestni ali železniški; * Privzdignjen mizast most - most z dvižnim mehanizmom nameščenim pod njim; * Drsno zložljiv most (angl. ''retractable'' ali ''thrust bridge'') - mostni krov se drsno pomakne na eno stran; * [[Potopni most]] (angl. ''submersible bridge'') - imenovan tudi izmikajoč most, je most kjer se krov potopi v vodo; * Nagibni most - mostni krov je ukrivljen in vrtljiv na vsakem koncu in se dvigne pod kotom; * [[Vrtljivi most]] (angl. ''swing bridge'') - mostni krov se vrti okrog fiksne točke, navadno na sredini, lahko pa na eni strani in spominja na vrata; so cestni ali železniški; * Trajektni most (angl. ''transporter bridge'') - trajektu podobna struktura obešena visoko na žice; * Letališki most – pristopni most potnikov na letalo. En konec je mobilen na višini, čeljust in nagib se prilagodita na zunanjem koncu ob letalu. == Animacije premičnih mostov == <div class="center"><gallery> File:Drawbridge.gif|Dvižni most pri gradu File:MovableBridge_draw.gif|Dvižni most File:MovableBridge_fold.gif|Zložljiv most File:MovableBridge curl.gif|Zvijajoči zložljiv most File:MovableBridge_lift.gif|Privzdignjen vlečni most File:MovableBridge table.gif|Privzignjen mizast most File:MovableBridge thrust.gif|Drsno zložljiv most File:MovableBridge roll.gif|Zibajoči dvižni most File:MovableBridge subm.gif|Potopni most File:MovableBridge tilt.gif|Nagibni most File:MovableBridge_swing.gif|Vrtljivi most File:MovableBridge_transport.gif|Trajektni most </gallery></div> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Moveable bridges}} * [http://www.movablebridges.org.uk/ Moveable Bridges in the British Isles] * [http://10mosttoday.com/10-most-amazing-movable-bridges-in-the-world/ A list of notable moveable bridges] [[Kategorija:Premični mostovi| ]] [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] {{normativna kontrola}} f8orgxodok3orprs4kp7w2ywk536ib8 0 421318 6685650 6673599 2026-06-05T16:09:06Z Pinky sl 2932 +[[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]]; ±[[Kategorija:Dvižni mostovi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685650 wikitext text/x-wiki [[Slika:MovableBridge_draw.gif|thumb|Animacija dvižnega mostu]] '''Dvižni most''' je [[premični most]], ki z rotacijo odpira razponsko konstrukcijo in v dvignjenem položaju zagotavlja izvajanje prometa ladij ali čolnov. Protiutež in krilo sta zaradi hitrejše in lažje vertikalne rotacije pri tem v ravnotežju. Lahko je eno- ali dvokrilen. Angleško ime izhaja iz francoskega izraza za [[tehtnica|tehtnico]], ki uporablja isto načelo. Dvižni mostovi so najpogostejša vrsta premičnih konstrukcij, ker se hitro odprejo in za delovanje zahtevajo relativno malo energije, hkrati pa zagotavljajo možnost neomejene višine za ladijski promet. == Zgodovina == [[File:Tower Bridge (8151690991).jpg|thumb|left|Tower Bridge v Londonu.]] Dvižni mostovi so bili v uporabi že od antičnih časov. V [[srednji vek|srednjeveškem]] obdobju so služili kot dostop do [[grad]]u, kjer so premoščali obrambni jarek. Vendar pa do uvedbe [[parni stroj|parne energije]] v 1850-ih, težkih oziroma večjih razponov ni bilo lahko hitro premakniti za praktično uporabo. == Tipi == [[File:MovableBridge roll.gif|thumb|right|Animacija zibajočega dvižnega mostu (primer [[Most Pegasus]])]] Poleg eno in dvokrilnih dvižnih [[most]]ov, ločimo še naslednje tipe dvižnih mostov in protiuteži, potrebnih za uravnoteženje dvignjene razponske konstrukcije, ki se lahko namesti nad ali pod mostom <ref>{{navedi knjigo | last=Koglin | first=Terry L. | title=Movable bridge engineering | url=http://books.google.co.uk/books?id=_cyqkMJ7QDgC | accessdate=May 25, 2009 | year=2003 | publisher=John Wiley and Sons | isbn=978-0-471-41960-0 | chapter=4. Bascule Bridges | chapter-url=http://books.google.co.uk/books?id=_cyqkMJ7QDgC&printsec=frontcover&cad=0#PPA33,M1 | ref=| postscript=.}}</ref>: *'''enojnoklinasti dvižni most''' (včasih imenovan "Chicago" ali ''simple trunnion bridge'') se vrti okoli velike osi, ki dviga konstrukcijo. Ime ''Chicago'' izhaja iz kraja, kjer se je pogosto uporabljal in je fiksni čep izpopolnil [[Joseph Strauss (inženir)|Joseph Strauss]]. <ref name="chicago landmarks">{{navedi splet|title=Landmark Designation Report: Historic Chicago Bridges|origyear=September 2006|date=September 2007|publisher=Commission on Chicago Landmarks|format=PDF| url=http://www.cityofchicago.org/dam/city/depts/zlup/Historic_Preservation/Publications/Historic_Chicago_Railroad_Bridges.pdf |pages=12, 15 (pdf pages 14, 17)|accessdate=April 21, 2013}}</ref> Prvi vrtljivi dvižni most je bil izdelan v [[Čikago|Čikagu]] leta 1895 in je bil dolg 115 m. Posebnost tega mostu je, da se konstrukcija s protiutežjo zavrti nazaj stran od kanala, medtem ko se krilo dviguje. Drug tip mostu razvit v Čikagu je iz leta 1902. Most sestavljata dva nosilca, ki se obračata okoli klina, ta pa je podprt z dvema ležajema. *'''vrtljivi dvižni most''' (včasih "Scherzer" ali ''rolling lift bridge''), sproža konstrukcijo z valjanjem po progi, ki spominja na gugalnik. "Scherzer" je patentirana izpopolnitev, ki jo je izdelal ameriški inženir [[William Donald Scherzer]]. *'''večklinasti dvižni most''' (''multi- trunnion Strauss bridge'') je zasnoval J. B. Strauss leta 1905 in ga zgradil v [[Ohio|Ohiu]]. Obstaja več različic tovrstne konstrukcije, vendar v osnovi en klin (glavni) nosi krilo, drug klin pa protiutež. Med največjimi tovrstnimi mostovi je ''most Michigan Avenue'' v [[Michigan]]u z razponom med glavnima kriloma 102,4 m. Zgrajen je bil leta 1920. Redkejša vrsta je tip Rall, ki pri odpiranju združuje kotalno dvigalo z vzdolžnim gibanjem na klinih. Patentiral ga je (1901) Theodor Rall. <ref name="wood-wortman">{{navedi knjigo | last=Wood Wortman | first=Sharon |author2=Wortman, Ed | title=The Portland Bridge Book (3rd Edition) | publisher=Urban Adventure Press | year=2006 | pages=32, 35 | isbn=0-9787365-1-6 }}</ref><ref name="Rall patent">{{navedi splet|title=Patent number 669348: T. Rall movable bridge|year=1901|publisher=United States Patent and Trademark Office (referenced online by Google Patents)|url=http://www.google.com/patents/US669348|accessdate=April 21, 2013}}</ref> Eden redkih ohranjenih primerov je most Broadway (1913) v Portlandu, Oregon. <ref name="haer-broadwaybridge">{{navedi splet|author=Historic American Engineering Record|title=Broadway Bridge, Spanning Willamette River at Broadway Street <nowiki>[sic]</nowiki>, Portland, Multnomah County, OR|publisher=Library of Congress|url=http://www.loc.gov/pictures/item/or0292/|accessdate=April 21, 2013}}</ref> == Prednosti == *Med vsemi pomičnimi mostovi so najhitrejši, saj se zaradi vertikalnega dviga odpirajo zelo hitro. *Ne omejujejo plovil po višini. *Večji del svoje zgradbe imajo izven kanala, kar zmanjšuje možnost poškodb zaradi udara plovil. *Dvokrilni dvižni mostovi zagotavljajo največjo preglednost pod razponom. *Oblika krila se z dolžino razpona zmanjšuje. == Slabosti == *V dvignjenem položaju morajo prenašati velike vetrne pritiske. *Pogoste so poškodbe centralnih zaklepnih mehanizmov zaradi spremenljive obtežbe. *Dvokrilni potrebujejo dvojno napajanje z energijo. *Protiuteži morajo biti izvedene vodoodporno, kar je drago in zahtevno za vzdrževanje. ==Galerija== <gallery > File:Gdansk_kladka_na_Olowianke_3.jpg|[[Dvižni most za pešce v Gdansku]], Poljska File:Mystic River Bascule Bridge 4.JPG|Dvižni most na reki Mystic, Mystic, Connecticut Image:Pegasus bridge new.jpg|[[Most Pegasus]] čez kanal Caen, Normandija, Francija File:Rollklappbrücke in Oldenburg.jpg|Železniški most v Oldenburgu, Nemčija Image:SalmonBayBridge-SeattleUSA.jpg|Enokrilni dvižni most v protiutežjo zgoraj, Seattle, Washington File:Ashtabula Lift Bridge.JPG|Most Ashtabula, Straussov most v Ohio iz leta 1925 File:Puente ferrocarretero el Río Negro, Viedma - Carmen de Patagones.jpg|Železniški most Patagones-Viedma, Argentina. Najdaljši dvižni most na svetu in samo s hidravlično protiutežjo. File:Pont-levant Montceau-les-Mines.JPG|Dvižni most v Montceau-les-Mines, Francija File:Pamban Rail Bridge.jpg|[[Pambanski most]] v Rameswaramu, Indija, čez ožino Palk </gallery> == Sklici == {{sklici}} *Jernej Levstik, Izvedba mostu Port Milena v Ulcinju, diplomsko delo, Mrtovec, junij 2013 == Zunanje povezave == {{Commons category|Bascule bridges}} [[Kategorija:Dvižni mostovi| ]] [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] {{normativna kontrola}} amvrv1h4pgi54u6m98v6f0ef0nr86q6 0 421335 6685652 6276505 2026-06-05T16:12:18Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6685652 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge | bridge_name = Most Pegasus | native_name = | native_name_lang = | image = OldPegasusBridge.jpg | image_size = 266px | alt = | caption = Most Pegasus pred zamenjavo | official_name = | other_name = | carries = | crosses = kanal Caen | locale = Bénouville, Calvados, Normandija | owner = | maint = | id = | id_type = | website = | architect = | designer = | engineering = | winner = | contracted_designer = | design = [[dvižni most]] | material = [[Jeklo]] | length = 45,70 m | width = | height = | mainspan = | spans = | pierswater = | load = | clearance = | below = | life = | builder = | fabricator = | begin = | complete = prvič 1934,<br>drugič 1994 | cost = | open = | inaugurated = | toll = | traffic = | preceded = | followed = | heritage = | collapsed = | closed = | replaces = | map_cue = | map_image = | map_alt = | map_text = | map_width = | coordinates = | lat = | long = | extra = | references = }} {{koord|49.1432|N|0.1628|E|type:landmark_region:FR|display=title}} [[File:Pegasus bridge new.jpg|thumb|240px|Nadomestni most Pegasus zgrajen leta 1994]] '''Most Pegasus''' je [[dvižni most]] (vrsta [[premični most|premičnega mostu]]), ki je bil zgrajen leta 1934 za potrebe prečkanja kanala Caen med [[Caen]]om in Ouistreham, v [[Normandija|Normandiji]] v [[Francija|Franciji]]. Znan tudi kot most [[Benouville]] po sosednji vasi, je bil, z bližnjim mostom Ranville čez reko [[Orne (reka)|Orne]], pomemben cilj britanskih zračnih sil v času operacije Deadstick, dela operacije Tonga v uvodnih minutah zavezniške [[Operacija Overlord|invazije v Normandiji]] 6. junija 1944, med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Letalska enota pehote britanske 6. divizije, pod poveljstvom majorja Johna Howarda, je na zemljišču zavzela mostove nedotaknjene in jih zadržala, dokler ni bila razrešena. Uspešen zaseg mostov je igral pomembno vlogo pri omejevanju učinkovitost nemških protinapadov v dnevih in tednih po invaziji na Normandijo. Leta 1944 se je preimenoval v most Pegasus v čast operaciji. Ime izhaja iz simbola [[Padalske enote|britanskih padalskih enot]], ki so ga nosili pripadniki, in predstavlja letečega konja [[Pegaz]]a. == Načrt == Most Pegasus in struktura, ki jo je leta 1994 zamenjala, so primeri samostojnega tipa dvižnega mostu, »Scherzerjev vrtljivi dvižni most« ali »zibajoči most«. Mostovi te vrste se ne vrtijo okoli točke zgloba, ampak zaniha nazaj na ukrivljeni tekalni progi, povezani na nosilce glavnega razpona. Ta oblika omogoča večjo svetlo odprtino vodne poti pri danem odpiralnem kotu. .<ref>{{navedi knjigo|last=Koglin |first=Terry L. |title=Movable bridge engineering |url=http://books.google.com/?id=_cyqkMJ7QDgC&printsec=frontcover|format=|accessdate=5 June 2009|year=2003|publisher=John Wiley and Sons|isbn=978-0-471-41960-0 |pages=46, 47 |quote=|ref=|postscript=. }}</ref> == Bitka za most == [[File:Pegasus Bridge, June 1944 B5288.jpg|thumb|240px|Most Pegasus, 9. junij 1944; se vidi kje so pristali [[Airspeed Horsa]].]] V noči z dne 5. junija 1944, so sile 181 mož, ki jih je vodil [[Major (Združeno kraljestvo)|major]] John Howard vzletele iz RAF Tarrant Rushtonom v Dorsetu, v južni Angliji v šestih jadralnih letalih [[Airspeed Horsa]] na zajetje mostu Pegasus in tudi "mostu Horsa", nekaj sto metrov proti vzhodu, preko reke Orne. Cilj te akcije je bil, da se prepreči nemški oklepni zaščito prečkanje mostov in napad po vzhodnem robu izkrcavanja na [[Sword Beach]]. Pet jadralnih Ox in Bucksovih letal je pristala bližje kot 47 metrov od svojih ciljev 16 minut čez polnoč. Napadalci so izstopili iz svojih jadralnih letal in popolnoma presenetili nemške branilce ter mostove zasegli v 10 minutah. Izgubili so dva človeka, poročnika Dena Brotheridgea in razvodnika Freda Greenhalgha. Greenhalgh je utonil v bližnjem ribniku ko je v njem pristal s padalom. Poročnik Brotheridge je bil ubit pri prečkanju mostu v prvih minutah napada in s tem postal prvi član zavezniške vojske, ki je umrl zaradi sovražnikovega ognja na dan-D. Eden od članov 7. bataljona je bil kapetan Richard Todd, mladi igralec, ki je skoraj dve desetletji kasneje, igral majorja Howarda v filmu ''Najdaljši dan''. <ref>{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/uk/2004/may/30/military.film|title=Film star recalls his own longest day|accessdate=5 June 2009 | work=The Guardian | location=London | first=David | last=Smith | date=30 May 2004}}</ref> == Most danes == [[File:03 Pegasus Bridge2.JPG|thumb|240px|Originalni most v Memorial Pegasus - julij 2005]] Originalni most Pegasus zdaj stoji razstavljen v okviru muzeja Pegasus. Muzej so odprli [[Charles, valižanski princ |Valižanski princ]] 4. junija 2000, brigadir James Hill, Françoise Gondrée z generalom Sirom [[Richard Nelson Gale |Richardom Nelsonom Galeom]] kot predsednikom <ref>{{navedi splet|url=http://www.memorial-pegasus.org/mmp/musee_debarquement/index.php|title=Pegasus Memorial Museum|accessdate=30 June 2013|archive-date=2010-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100420044854/http://www.memorial-pegasus.org/mmp/musee_debarquement/index.php|url-status=dead}}</ref> in leži na vzhodnem koncu današnjega mostu. Prvotni most je bil leta 1994 nadomeščen s širšo, močnejšo strukturo, ki jo je zgradila Spie Batignolles. <ref>[http://en.structurae.de/structures/data/index.cfm?ID=s0002916 Pegasus Bridge on Structurae database]</ref> Je bil podaljšan za 5 metrov v zgodnjih 1960-ih zaradi širitve kanala in je ostal v uporabi do leta 1993. Po zamenjavi je most Pegasus ostal kot odpadek na tleh. <ref>{{navedi splet|url=http://www.normandy1944.com/include/pegasus_bridge.swf|title=The Pegasus Bridge|accessdate=23 May 2009|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304060729/http://www.normandy1944.com/include/pegasus_bridge.swf|url-status=dead}}</ref> Most je bil prodan v muzej za simbolično ceno enega franka. Veliko junija 1944 ubitih vojakov je pokopanih na vojaškem pokopališču pri Ranville. <ref>{{navedi splet|url=http://www.cwgc.org/search/cemetery_details.aspx?cemetery=2033500&mode=1|title=Commonwealth War Graves Commission : Ranville War Cemetery|accessdate=27 May 2009}}</ref> Muzej vsebuje kavarno in manjšo muzejsko trgovino, ki prodaja gradivo povezano z mostom Pegasus. Arlette Gondrée, ki sedaj upravlja Café Gondrée, je bila majhen otrok, ki je živel tukaj, ko je bil kraj osvobojen. Ni gotovo, da je bila znana Gondrée kavarna prva francoska hiša, ki je bila osvobojena na dan-D. V knjigi ''Commando du Pont Pegase'', francoskega zgodovinarja Norberta Hugedéa, je zapisano, da je bila to hiša v lasti g. Picota, nekaj ur pred Gondréesovo hišo. <ref>Hugedé, Norbert (1991). Le commando du pont Pégase. Editions France-Empire. ISBN 2-704-80429X.</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons|Pegasus Bridge}} * [http://americandday.org/D-Day/6th_Airborne_Division-Order_of_battle.html American D-Day : 6th Airborne Division - Order of battle] * [http://www.britisharmedforces.org/pages/nat_jim_wallwork.htm Flight to Pegasus by Jim Wallwork] * [http://www.pegasusbridge.fr/index_english.htm Musée de Pegasus Bridge] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081111173814/http://www.pegasusbridge.fr/index_english.htm |date=2008-11-11 }} * [http://www.lasermodellbau.de Pegasus bridge as model] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180326104142/http://www.lasermodellbau.de/ |date=2018-03-26 }} * [https://structurae.net/structures/pegasus-bridge Pegasus Bridge] Structurae * [http://www.remuseum.org.uk/campaign/rem_campaign_6adiv.htm Royal Engineers Museum] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090814194126/http://www.remuseum.org.uk/campaign/rem_campaign_6adiv.htm |date=2009-08-14 }} 6th Airborne Divisional Engineers - D Day 1944 * [http://www.pegasusarchive.org/ The 6th Airborne Division in Normandy] * [http://www.normandybattlefields.com/img29_pegasus_bridge.htm The bridge in 1944] * [http://www.nwha.org/news_3Q2002/news_page6.html A detailed description of the area and operation] * [http://www.6juin1944.com/assaut/aeropgb/en_index.php D-Day : Etat des Lieux : 6th Airborne Division in Normandy] *[http://www.toshachminiatures.com/index.htm Pegasus Bridge Card Model] * [http://www.battlefieldsww2.com/pegasus_bridge.html A traveler's guide to remnants from world war II in Europe - Pegasus Bridge] [[Kategorija:Mostovi v Franciji]] [[Kategorija:Normandija]] [[Kategorija:Vojaške operacije druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Dvižni mostovi]] [[Kategorija:Premični mostovi]] i3j3mn63ojjzfnkd4eskm83ct1flsle 0 431653 6685548 6103521 2026-06-05T12:33:22Z Octopus 13285 urejanje 6685548 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Balasagun<br> Gobalik | native_name = | settlement_type = Mesto | image_skyline = Burana 01.jpg | image_alt = | image_caption = [[Buranski stolp]] | pushpin_map = Kirgizistan | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Položaj Balasaguna na karti Kirgizistana | latd = 42 |latm = 44 |lats = 49 |latNS =N | longd = 75 |longm = 14 |longs = 55 |longEW = E | coor_pinpoint = | coordinates_type = | coordinates_display = inline,title | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Kirgizistan}} | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Čuj | established_title = | established_date = 9. stoletje | founder = Sogdijci | subdivision_type2 = Stanje | subdivision_name2 = V ruševinah | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | footnotes = }} '''Balasagun''' je bil starodavno [[Sogdija|sogdijsko]] mesto v Čujski dolini med [[Biškek]]om in jezerom [[Isik Kul]] v sedanjem [[Kirgizistan]]u. Ustanovili so ga [[Sogdijci]], ljudstvo iranskega porekla. Sogdijski jezik se je v mestu govoril vse do 11. stoletja.<ref>Barthold, W. Balāsāg̲h̲ūn or Balāsaḳūn. ''Encyclopaedia of Islam''. Uredniki: P. Bearman , Th. Bianquis , C.E. Bosworth , E. van Donzel and W.P. Heinrichs. Brill, 2008. Brill Online. Universitetsbibliotek Leiden, marec 2008.</ref> Od 10. stoletja do začetka 12. stoletja je bil prestolnica [[Karakanidski kanat|Karakanidskega]] in nato [[Karakitajski kanat|Karakitajskega kanata]]. Leta 1218 so ga osvojili [[Mongoli]] in ga preimenovali v Gobalik – Lepo mesto. Balasaguna se ne sme zamenjati s Karabalgasunom v [[Mongolija|Mongoliji]], ki je bil prestolnica [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]]. Mesto je bilo ustanovljeno v 9. stoletju in je kot glavno politično in gospodarsko središče Čujske doline kmalu izpodrinilo Sujab. Njegova blaginja se je po mongolski osvojitvi zmanjšala. Domneva se, da je bil v 11. stoletju v mestu rojen Pesnik Jusuf Ima Hadžib, znan po hvalnici ''Kutadgu Bilig''. V mestu je živelo veliko krščanskih [[Nestorijani|nestorijanov]]. Eno od njihovih pokopališč je bilo v rabi še v 14. stoletju.<ref>Klein W. ''Das nestorianische Christentum an den Handelswegen durch Kyrgyzstan bis zum 14 Jh.'' Silk Road Studies III, Brepolis, 2000.</ref> Od 14. stoletja je Balasagun vas z obilo ruševin 12 km jugovzhodno od Tokmoka. Burana na robu Tokmoka in 6 km od sedanje vasi Balasagun je bila nekoč zahodni del starodavnega mesta. V njej je [[Buranski stolp]] in polje človeku podobnih kamnitih [[Stela (spomenik)|stel]] – ''bal-balov''. Buranski stolp je porušen [[minaret]], zgrajen v 11. stoletju. Visok je 24 m, ko je bil zgrajen pa je meril 46 m. Poškodovali so ga predvsem potresi v preteklih stoletjih. Stolp v sedanjem stanju je rezultat obširne obnove v 1970. letih. ==Sklica== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološka najdišča v Kirgizistanu]] [[Kategorija:Mesta ob svilni poti]] qyt9n06brrofw62pl7dlz2d5ttngsv2 0 436486 6685870 6683478 2026-06-06T05:32:24Z Nareto 77605 /* VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes */ 6685870 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akaflieg Graz (Akademische Fliegergruppe Graz) je bial ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 6u1nqm6l4yj1guqpk6qudi3ozh3qywm 10 441471 6685661 5079977 2026-06-05T16:29:44Z Pinky sl 2932 invoke:Cite Q 6685661 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:Cite Q|cite_q|qid={{{1|{{{qid|}}}}}} }}</includeonly><noinclude> {{documentation}} </noinclude> 31r8c6dbxzs4zvgqeap88a2j8vlm85g 6685662 6685661 2026-06-05T16:30:22Z Pinky sl 2932 6685662 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:Citeq|cite_q|qid={{{1|{{{qid|}}}}}} }}</includeonly><noinclude> {{documentation}} </noinclude> 9zbfic6enim2w80y0tgnmsbvsl52ec4 6685664 6685662 2026-06-05T16:34:53Z Pinky sl 2932 razveljavljeni 2 redakciji od [[Special:Diff/6685661|6685661]] do [[Special:Diff/6685662|6685662]] 6685664 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:citeq|cite_q |qid={{{1}}} <!-- Simple parameters from Wikidata --> | publisher = {{#invoke:WikidataIB |getValue |qid={{{1}}} |P123 |fetchwikidata=ALL |onlysourced=no |noicon=true}} | oclc = {{#invoke:wd|property|{{{1}}}|P243}} | place = {{ #property:P291 |from={{{1}}} }} | doi = {{ #property:P356 |from={{{1}}} }} | issue = {{ #property:P433 |from={{{1}}} }} | pmid = {{ #property:P698 |from={{{1}}} }} | ol = {{#invoke:Niz|replace|{{#invoke:wd|property|{{{1}}}|P648}}|^OL(.+)$|%1|plain=false}} | arxiv = {{ #property:P818 |from={{{1}}} }} | bibcode = {{ #property:P819 |from={{{1}}} }} | jstor = {{ #property:P888 |from={{{1}}} }} | mr = {{ #property:P889 |from={{{1}}} }} | ssrn = {{ #property:P893 |from={{{1}}} }} | pmc = {{ #property:P932 |from={{{1}}} }} | lccn = {{ #property:P1144 |from={{{1}}} }} | hdl = {{ #property:P1184 |from={{{1}}} }} | ismn = {{ #property:P1208 |from={{{1}}} }} | journal = {{ #property:P1433 |from={{{1}}} }} | citeseerx = {{ #property:P3784 |from={{{1}}} }} | osti = {{ #property:P3894 |from={{{1}}} }} | biorxiv = {{ #property:P3951 |from={{{1}}} }} <!-- Special handling of Wikidata parameters --> | isbn = {{#if: {{ #property:P212 |from={{{1}}} }} <!-- if ISBN 13 --> | {{ #property:P212 |from={{{1}}} }} <!-- use ISBN 13 --> | {{ #property:P957 |from={{{1}}} }} <!-- else use ISBN 10 --> }} | others = {{#if: {{ #property:P110 |from={{{1}}} }} <!-- is there an illustrator? --> |Ilustrator: {{ #property:P110 |from={{{1}}} }} <!-- use illustrator --> | <!-- else do nothing --> }} <!-- Optionally-local parameters --> | chapter = {{#if: {{{chapter|}}} <!-- is chapter specified? --> | {{{chapter}}} <!-- use locally-specified value --> | {{ #property:P792 |from={{{1}}} }} <!-- else fetch from Wikidata --> }} | date = {{#if: {{{date|}}} <!-- is date specified? --> | {{{date}}} <!-- use date --> | {{ #property:P577 |from={{{1}}} }} <!-- else use date from Wikidata --> }} | series = {{#if: {{{series|}}} <!-- is series specified? --> | {{{series}}} <!-- use series --> | {{ #property:P179 |from={{{1}}} }} <!-- else use series from Wikidata --> }} | volume = {{#if: {{{volume|}}} <!-- is volume specified? --> | {{{volume}}} <!-- use volume --> | {{ #property:P478 |from={{{1}}} }} <!-- else use volume from Wikidata --> }} | title = {{#if: {{ #property:P1476 |from={{{1}}} }} <!-- is there a title --> | {{ #property:P1476 |from={{{1}}} }} <!-- use title --> | {{#if:{{{url|}}}{{ #property:P856 |from={{{1}}} }} |{{#invoke:WikidataIB |getLabel | {{{1}}} }} <!-- don't mix |url= and a wikilinked |title= --> |{{#invoke:WikidataIB |getLink | {{{1}}} }} <!-- else use label from Wikidata --> }} }} | url = {{#if: {{{url|}}} <!-- is url specified? --> | {{{url}}} <!-- use url --> | {{ #property:P856 |from={{{1}}} }} <!-- else use url from Wikidata --> }} | pages = {{{pages|{{ #property:P304 |from={{{1}}} }}}}} }}{{#ifeq:{{{mode}}}|cs1||,}}&nbsp;[[Wikipodatki]] [[:d:{{{1}}}|{{{1}}}]]</includeonly><noinclude> {{documentation}} </noinclude> g1vt9s233nxug08lp6be7lc2mnoh1ix 10 443268 6685621 5463390 2026-06-05T15:51:11Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Seznami mostov]] na [[Predloga:Mostovi v Sloveniji]] 5463390 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Seznami mostov | title = Seznami [[most]]ov | listclass = hlist | group1 = Po lastnostih | list1 = * [[Seznam najdaljših mostov na svetu|Najdaljši mostovi na svetu]] | group2 = Po rekah | list2 = * [[Seznam mostov čez Dravo v Sloveniji|Drava]] * [[Seznam mostov čez Ljubljanico|Ljubljanica]] * [[Seznam mostov čez Savo v Sloveniji|Sava]] * [[Seznam mostov čez Sotlo|Sotla]] | group3 = Po krajih | list3 = * [[Seznam mostov v Ljubljani|Ljubljana]] }}<noinclude> [[Kategorija:Mostovi|*]] </noinclude> 46tfvc9f9g9rzaoaqocuwjh7b409urw 6685625 6685621 2026-06-05T15:56:08Z Pinky sl 2932 pp 6685625 wikitext text/x-wiki {{Navpolje |name = Mosotvi v Sloveniji |state = {{{state|autocollapse}}} |title = [[Seznam mostov v Ljubljani|Mostovi]] [[Sloveniji]] |listclass = hlist | group1 = Po rekah | list1 = * [[Seznam mostov čez Dravo v Sloveniji|Drava]] * [[Seznam mostov čez Ljubljanico|Ljubljanica]] * [[Seznam mostov čez Savo v Sloveniji|Sava]] * [[Seznam mostov čez Sotlo|Sotla]] | group2 = Po krajih | list2 = * [[Seznam mostov v Ljubljani|Ljubljana]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za zgradbe|Mostovi]] [[Kategorija:Predloge za Slovenijo|Mostovi]] </noinclude> abpfg7zawjsh51ckgaqdjx0a5uujbbf 10 450734 6685823 6621114 2026-06-05T21:59:01Z Janezdrilc 3152 + Članki slovenskih rimskokatoliških župnij 6685823 wikitext text/x-wiki {{dokumentacijska podstran}} {{Uporablja Wikipodatke|P18|P856|P4003|P1308}} == Uporaba == {| width=50% | <pre> {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = | headquarters = | parish_church = | dedication = | denomination = | liturgical_rite = | established = | first_mentioned = | previous_name = | separated_from_parish = | annexed_parishes = | deanery = | archdeaconry = | diocese_title = | diocese = | province = | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | business_card = <!-- URL župnije na strani matične škofije --> }} </pre> |} == Shranjevanje v Wikipodatke == * slika župnišča (sedeža župnije), če obstaja, sicer pa župnijske cerkve ali glavnega naselja * koordinate župnišča (da se v predlogi prikaže zemljevid) * URL-ji uradne strani in profilov na družbenih omrežjih == Članki slovenskih rimskokatoliških župnij == Predloga že vključuje nekatere podatke za slovenske rimskokatoliške župnije, zato jih ni potrebno vnašat v posamezne članke. Samodejno so prikazani naslednji parametri: * ''country, denomination, liturgical_rite, diocese_title'' * vsi parametri za vodstvene ljudi: od ''bishop_title'' do ''deacon'' === Posodabljanje škofov === Imena aktualnih škofov se posodabljajo v Wikipodatkih: {| class="wikitable" | celjski škof | [[d:Q55357308|Q55357308]] |- | koprski škof | [[d:Q55358945|Q55358945]] |- | ljubljanski nadškof | [[d:Q55358800|Q55358800]] |- | mariborski nadškof | [[d:Q55357851|Q55357851]] |- | murskosoboški škof | [[d:Q55357948|Q55357948]] |- | novomeški škof | [[d:Q55358130|Q55358130]] |} === Posodabljanje duhovnikov in diakonov === Imena aktualnih duhovnikov in diakonov se posodabljajo na podstraneh predloge: {| class="wikitable" | župniki | rowspan=3 | [[Predloga:Infopolje Župnija/žpk|/žpk]] |- | župnijski upravitelji |- | župnije v soupravi |- | duhovni pomočniki | [[Predloga:Infopolje Župnija/dhp|/dhp]] |- | kaplani | [[Predloga:Infopolje Župnija/kpl|/kpl]] |- | upokojeni duhovniki | [[Predloga:Infopolje Župnija/upd|/upd]] |- | diakoni | [[Predloga:Infopolje Župnija/dkn|/dkn]] |} * Imena župnij na podstraneh so enaka naslovom člankov. * Župnijski upravitelj se zapiše kot: <code>upr Ime Priimek</code> * Pri župniji v soupravi se zapiše, iz kot je upravljana: <code>iz <nowiki>[[</nowiki>Župnija Ta pa ta|Ta pa ta<nowiki>]]</nowiki></code> == Primer uporabe == * [[Župnija Pišece]] * [[Župnija Krško]] * [[Župnija Doberdob]], Italija <includeonly> [[Kategorija:Verska infopolja|Župnija]] </includeonly> 8vnlkz70nce3bgs8njque5cb4snluy1 0 452070 6685651 6684954 2026-06-05T16:09:17Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6685651 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge | bridge_name = Most Samuela Becketta | native_name = ''Droichead Samuel Beckett '' | native_name_lang = Irish | image = The Samuel Beckett Bridge.jpg | image_size = 240 | alt = | caption = Most | other_name = | crosses = reka Liffey | carries = 4-prometni pasovi, 2-pločnika | locale = [[Dublin]] | design = [[most s poševnimi zategami]], [[vrtljivi most]] | designer = [[Santiago Calatrava]] | material = jeklo | length = 120 m |height = 48 m | width = | spans = 1 | begin =2007 | open = 10. december 2009<ref name="open">{{navedi splet|url = http://www.irishtimes.com/newspaper/breaking/2009/1211/breaking4.htm | publisher = Irish Times | title = Samuel Beckett Bridge opens | date = 11 December 2009}}</ref> | coordinates = {{coord|53.3470|-6.2413|display=inline,title}} }} '''Most Samuela Becketta''' (irsko ''Droichead Samuel Beckett'') je [[most s poševnimi zategami]] v [[Dublin]]u<ref name="structurae">{{Structurae|id=s0006045|title=Samuel Beckett Bridge| accessdate = 12 December 2016 }}</ref>, ki povezuje Quay sira Johna Rogersa na južni strani reke Liffey in Guild Street in North Wall Quay na območju Docklands. <ref name="corpo">{{navedi splet|url = http://www.dublincity.ie/RoadsandTraffic/MajorTransportProjects/Pages/Samuel%20Beckett%20Bridge.aspx | publisher = Dublin City Council | title = Samuel Beckett Bridge | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110613161212/http://www.dublincity.ie/RoadsandTraffic/MajorTransportProjects/Pages/Samuel%20Beckett%20Bridge.aspx | archivedate = 13 June 2011}}</ref> == Oblikovanje in konstrukcija == [[File:Samuel Beckett Bridge Dublin.jpg|thumb|left| Glavna jeklena konstrukcija, ki prihaja z ladjo, maj 2009]] [[Slika:Dublin-Samuel-Beckett-Bridge-Pier.jpg|thumb|left|Vrtljivi mostni ležaj]] Arhitekt [[Santiago Calatrava]] je bil vodilni oblikovalec mostu Samuela Becketta. Sodeloval je pri inženirskih in strukturnih vidikih projekta z inženirji družbe Roughan & O'Donovan. <ref name="rod">{{navedi splet|url = https://www.rod.ie/projects/samuel-beckett-bridge| publisher = rod.ie | title = Roughan & O'Donovan - Projects - Samuel Beckett Bridge | accessdate = 18 June 2018 }}</ref> To je bil drugi most na območju, ki ga je zasnoval Calatrava, prvi je [[most Jamesa Joyca]], ki stoji gorvodno na reki Liffey. <ref>{{navedi splet|url = http://archiseek.com/2010/2003-james-joyce-bridge-dublin/ | publisher = Archiseek | title = James Joyce Bridge, Dublin|date = 2010 | accessdate = 12 December 2016 }}</ref> Zgradila ga je skupina "Graham Hollandia Joint Venture". Glavni razpon mostu nosi 31 kablov, na njem so štirje prometni pasovi in dve pešpoti. Lahko se odpira (zavrti) pod kotom 90 stopinj, kar omogoča prehod ladij. To se doseže z rotacijskim mehanizmom, nameščenim na dnu pilona. Oblika [[Pilon (stavbarstvo)|pilon]]a in njegovih kablov naj bi prikazovala podobo [[harfa|harfe]], ki leži na robu <ref>{{navedi splet | url = http://www.bridgesofdublin.ie/bridges/samuel-beckett-bridge/design-and-engineering | publisher = Dublin City Council | work = Bridges of Dublin | title = Samuel Beckett Bridge - Design and Engineering | accessdate = 12 December 2016 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. (Harfa je nacionalni simbol Irske že od 13. stoletja). Jekleno konstrukcijo mostu je v [[Rotterdam]]u zgradila Hollandia <ref name="dutch">{{navedi splet|url = http://www.trouw.nl/tr/nl/4324/Nieuws/article/detail/1148534/2009/04/28/Nederlandse-Samuel-Beckett-Bridge-wacht-spannende-tocht-naar-Ierland.dhtml | publisher = Trouw.nl | title = News - Samuel Beckett bridge awaits tense excursion to Ireland | date = 28 April 2009 |language = nl}}</ref>, nizozemska družba, ki je odgovorna tudi za izdelavo jeklene konstrukcije Londonskega očesa ([[London Eye]]) <ref>{{navedi splet|url = http://www.dublincity.ie/main-menu-services-roads-and-traffic-major-transport-projects-samuel-beckett-bridge/fact-sheet | publisher = Dublin City Council | work = Road and Traffic Projects |title = Samuel Beckett Bridge Fact Sheet | accessdate = 12 December 2016 }}</ref>. Razponsko jekleno konstrukcijo mostu je, v približno petih dneh na 90 m × 29 m velikem pontonu, 3. maja 2009 pripeljala prevozna družba ALE Heavylift iz pristanišča Hollandie v Krimpen aan den IJssel. <ref name="dutch"/><ref>{{navedi splet|url = http://www.inspiringcities.org/index.php?id=395&page_type=Article&id_article=19000 | publisher = InspiringCities.org | title = Calatrava bridge leaves Rotterdam, on its way to Dublin | date = 3 May 2009 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110726181418/http://www.inspiringcities.org/index.php?id=395&page_type=Article&id_article=19000 | archivedate = 26 July 2011 }}</ref> Most, ki je stal 60 milijonov EUR <ref name="herald">{{navedi splet |url=http://www.herald.ie/national-news/beckett-bridge-is-a-great-relief-1971722.html |title=Beckett bridge is a great relief |publisher=Evening Herald |accessdate=14 December 2009 |last=McBride |first=Caitlin |date=11 December 2009 }}</ref>, je bil imenovan po irskem pisatelju Samuelu Becketu. 10. decembra 2009 ga je uradno odprl za pešce dublinski župan Emer Costello in naslednji dan ob 7.00 še za cestni promet. <ref>{{navedi splet|url = http://www.dublincity.ie/Press/PressReleases/PressReleasesDecember2009/Pages/CurtainraisedasSamuelBeckettBridgereaches%E2%80%98Endgame%E2%80%99on10thDecember2009.aspx | publisher = Dublin City Council | work = Press Release | title = Curtain raised as Samuel Beckett Bridge reaches 'Endgame' on 10th December 2009 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20100120062654/http://www.dublincity.ie/Press/PressReleases/PressReleasesDecember2009/Pages/CurtainraisedasSamuelBeckettBridgereaches%E2%80%98Endgame%E2%80%99on10thDecember2009.aspx | archivedate = 20 January 2010 }}</ref> Most je leta 2010 postal »Inženirski projekt leta«. == Kritike == [[File:Dublin Samuel Beckett Bridge 08.JPG|thumb|upright| Spredaj ukrivljeni pilon z 31 kabli in dvema kabloma zadaj]] Komentatorji so kritizirali omejitve prometa v okolici mostu, in govorili, da bi z določenimi preusmeritvami na mostu blokirali promet v mestnem središču, kar bi bilo v nasprotju z namenom izgradnje mostu zmanjšati promet na dolvodnih mostovih <ref>{{navedi splet |url = http://www.paschaldonohoe.ie/?p=2831 |publisher = Website of Senator Paschal Donohoe |title = Samuel Beckett Bridge |date = 12 December 2009 |accessdate = 12 December 2016 |archive-date = 2019-10-16 |archive-url = https://web.archive.org/web/20191016004339/http://paschaldonohoe.ie/?p=2831 |url-status = dead }}</ref>. Nezadovoljstvo je bilo izraženo tudi zaradi dejstva, da bi te omejitve prisilile voznike k uporabi cestninskega mostu East-Link. Mestni svet Dublina je odgovoril, da je ''An Bord Pleanála'' (odbor za načrtovanje) sprejel te omejitve, da bi preprečili, da bi izven mestni uporabniki mostu East-Link prišli v mesto. Ob odprtju je bilo tudi kritizirano, da nobena avtobusna služba ni načrtovala uporabe mostu. <ref name="tribune">{{navedi splet|url = http://www.tribune.ie/news/article/2009/dec/20/new-bridge-has-two-bus-lanes-but-no-buses/ | publisher = Sunday Tribune | title = New bridge has two bus lanes but no buses | date = 20 December 2009 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20091224153406/http://www.tribune.ie/news/article/2009/dec/20/new-bridge-has-two-bus-lanes-but-no-buses/ | archivedate = 24 December 2009 }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Samuel Beckett Bridge}} [[Kategorija:Mostovi na Irskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2009]] [[Kategorija:Dublin]] [[Kategorija:Visokotehnološka arhitektura]] [[Kategorija:Santiago Calatrava]] [[Kategorija:Mostovi s poševnimi zategami|Samuel Beckett]] [[Kategorija:Premični mostovi]] {{normativna kontrola}} 700wg1d8ij060e8f1c8jvczrc3pz10s 0 456575 6685649 6348475 2026-06-05T16:08:43Z Carsten Steger 203093 Aerial image of Castel del Monte replaced with an aerial image showing more details. 6685649 wikitext text/x-wiki {{Infobox military structure |name=Castel del Monte |partof= |location=[[Andria]] |map={{Infobox mapframe|id=Q215897|zoom=14}} |map_type=Italy Apulia#Italy |map_alt= |coordinates = {{koord novi|41.0847535|16.2709346|format=dms|type:landmark|display=inline,title}} |image=Castel del Monte - Andria.jpg |image_size= |caption=Castel del Monte |built=1240–1250 |builder= |materials= |ownership= |controlledby= |footnotes = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Castel del Monte | designation1_date = 1996 <small>(20 zasedanje]])</small> | designation1_type = Kulturno | designation1_criteria = i, ii, iii | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/398rev 398rev] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = [[Italija]] | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Južna Evropa }} }} '''Castel del Monte''' (italijansko za "gorski grad"; barese ''Castìdde du Monte'') je [[citadela]] in [[grad na hribu]] iz 13. stoletja v [[Andria|Andrii]] v [[italijanske dežele|deželi]] [[Apulija|Apulija]] v jugovzhodni [[Italija|Italiji]]. V 40. letih 12. stoletja ga je zgradil kralj [[Friderik II. Hohenstaufen]], ki je deželo podedoval od svoje matere [[Konstanca Sicilska|Konstance Sicilske]]. V 18. stoletju so iz gradu odstranili notranjost iz [[marmor]]ja in preostalo pohištvo. Nima niti [[obrambni jarek|jarka]] niti [[dvižni most|dvižnega mostu]] in nekateri menijo, da nikoli ni bil mišljen kot obrambna trdnjava;<ref name="Castex">{{harvnb|Castex|2008|p=21}}</ref> vendar arheološka dela kažejo, da je prvotno imel [[obzidje]].<ref name="Hindley">{{Citation|author=Hindley, Geoffrey|year=1968|title=Castles of Europe|series=Great Buildings of the World|publisher=Paul Hamlyn|location=Feltham, Middlesex, England|page=149|isbn=978-0-600-01635-9}}</ref> ''Enciclopedia Italiana'' ga opisuje kot »najbolj fascinantni grad, ki ga je zgradil Friderik II.« <ref name=federiciana>{{navedi splet|last=Hubert|first=Houben|title=Castel del Monte|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/castel-del-monte_(Federiciana)/|work=Federiciana|publisher=Enciclopedia Italiana|access-date=19 July 2011}}</ref>, je mesto zaščiteno kot svetovna dediščina. Pojavlja se tudi na italijanski različici kovanca za en cent evra.<ref>[http://www.eurocoins.co.uk/images1cents.html Images of Euro Coins - 1 Cent<!-- Bot generated title -->]</ref> == Lega == [[File:Aerial image of Castel del Monte (view from the south).jpg|thumb|left|Castel del Monte, pogled od zgoraj]] Castel del Monte stoji na majhnem griču blizu [[samostan]]a Santa Maria del Monte, na nadmorski višini 540 m.<ref>{{harvnb|Castex|2008|p=20}}</ref> Ko je bil grad zgrajen, je bilo območje slavno rodovitno z obilico vode in bujne vegetacije. Leži v ''comune'' Andria, pokrajini [[Barletta-Andria-Trani (pokrajina)|Barletta-Andria-Trani]], in zavzema mesto zgodnejše trdnjave, katere strukturni ostanki ne obstajajo. Gradnja gradu je omenjena le v enem sodobnem viru, listini iz leta 1240, v kateri je Friderik II. ukazal guvernerju Capitanata, naj v njem dokonča nekaj del. Nikoli ni bil dokončan in ni dokazov, da ga je uporabljal kot lovsko kočo, kot je običajno navedeno. Kasneje je bil spremenjen v zapor, uporabljen kot zatočišče med [[kuga|kugo]] in nazadnje propadel. Prvotno je imel marmornate stene in stebre, vendar so jih vandali vse odstranili ali ponovno uporabili v gradnjah v bližini. == Opis == [[File:Casteldelmontepln.png|thumb|upright|Osmerokotni odtis gradu.]] Zaradi svoje sorazmerno majhne velikosti je nekoč veljal za le "lovsko kočo", vendar znanstveniki zdaj verjamejo, da je imel prvotno obzidje in je služil kot citadela. Friderik II. je bil odgovoren za gradnjo številnih gradov v Apuliji, vendar je bila geometrijska zasnova Castel del Monte edinstvena. Trdnjava je osmerokotna prizma z osmerokotnim stolpom na vsakem vogalu. Stolpi so bili sprva kakšnih 5 m višji kot zdaj in bi morda morali vključevati še tretje nadstropje. V obeh nadstropjih je osem sob, središče gradu pa zaseda osemstransko dvorišče.<ref>{{harvnb|Tuulse|2002|pp=60–61}}</ref> Vsaka od glavnih sob ima obokane strope. Trije vogalni stolpi vsebujejo stopnišča. Grad ima dva vhoda, nevsiljiv službeni vhod in okrašen glavni vhod. Friderikov glavni vhod je vseboval elemente klasičnega oblikovanja in je morda nanj vplivalo Friderikovo zanimanje za [[Klasična arhitektura|grško-rimsko arhitekturo]]. [[File:Castel del monte, interno, volta scalinata 04 mascheone 2.jpg|thumb|left|Kapitwl s Favnovo glavo]] Osmerokotni tloris je v grajskem oblikovanju nenavaden. Zgodovinarji so razpravljali o namenu stavbe in domnevajo, da je bila mišljena kot lovska koča.<ref>{{harvnb|Castex|2008|p=22}}</ref> Druga teorija je, da je osmerokotnik vmesni simbol med kvadratom (ki predstavlja zemljo) in krogom (ki predstavlja nebo). Friderika II. je za gradnjo te oblike morda navdihnila [[Kupola na skali]] v [[Jeruzalem]]u, ki jo je videl med [[šesta križarska vojna|šesto križarsko vojno]] ali [[Palatinska kapela, Aachen|Palatinska kapela]] [[Aachenska stolnica|Aachenske stolnice]]. Grad, ki so ga občasno uporabljali kot lovsko kočo pod Manfredom Sicilskim, je postal državni zapor pod njegovim zmagovalcem [[Karel I. Anžujski|Karlom I. Anžujskim]]: tu so bili po letu 1266 ujetniki Manfredovi sinovi Henrik, Azzo in Enzo, pa tudi drugi podporniki [[Staufovci|Staufovcev]]. Glavno zidovje je visoko 25 m, osem bastijonov pa po 26 m. Stranice glavnega osmerokotnika so dolge 16,5 m, stranice osmerokotnih stolpov pa 3,1 m. Grad ima premer 56 m. Njegov glavni vhod je obrnjen proti vzhodu. == Sodobnost == V 18. stoletju so bili grajski marmorji in drugi okraski izropani. Člani [[Bourboni|Bourbonov]] so vzeli marmorne stebre in okenske okvirje ter jih ponovno uporabili v svoji [[Kraljeva palača Caserta|palači]] v [[Caserta|Caserti]]. Zdaj so ostali delci viteza in ponovno uporabljen rimski [[Relief (umetnost)|relief]], medtem ko sta v Provincialni galeriji v Bariju dela glave in doprsni kip brez glave, ki se včasih interpretira kot Friderik II. Potem ko je bil precej dolgo zapuščen, je grad leta 1876 za vsoto 25.000 lir kupila italijanska država, ki je leta 1928 začela s postopkom obnove.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mondimedievali.net/Castelli/Puglia/bat/castel_del_monte.htm|title = Castel del Monte, Castelli della Puglia, provincia di Barletta Andria Trani, pag. 1}}</ref> Med zavezniško okupacijo med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so imele v gradu sedež letalske sile 15. armade Združenih držav tajne postaje za navigacijo, imenovano ''Big Fence''. V 1950-ih so odkrili, da zemlja okoli gradu vsebuje svetlo rdečo spojino, ki jo proizvaja sev bakterije ''Streptomyces peucetius''. Znanstveniki so zdravilo poimenovali ''daunorubicin'' in nadaljnji razvoj je odkril sorodno spojino ''doksorubicin'', ki se uporablja kot kemoterapevtsko sredstvo za zdravljenje raka.<ref>G. Cassinelli, "The roots of modern oncology: from discovery of new antitumor anthracyclines to their clinical use" ''Tumori'' '''3''':226-35 (Jun 2, 2016) {{doi|10.5301/tj.5000507}}</ref> Osrednje mesto v zapletu romana [[Umberto Eco|Umberta Eca]] ''Ime rože'' je stara trdnjava, znana kot 'Aedificium'. To je skoraj zagotovo navdihnil Castel del Monte.<ref>{{harvnb|Haft|White|1999|p=154}}</ref><ref>{{citation | title=Castel del Monte | publisher=in-italia.com | url=http://www.in-italia.com/texti_13.asp | accessdate=2022-03-04 | archive-date=2009-06-12 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090612042802/http://www.in-italia.com/texti_13.asp | url-status=dead }}</ref> To je bila tudi scenografija za film ''Tale of Tales''. Leta 1996 je bil Castel del Monte UNESCO razglasil za svetovno dediščino, ki ga je opisal kot »edinstveno mojstrovino srednjeveške vojaške arhitekture«.<ref>{{citation |last=World Heritage Committee |title=Report of the 20th Session, Merida 1996 |url=https://whc.unesco.org/archive/repcom96.htm#398}}</ref> Castel del Monte je upodobljen na hrbtni strani kovanca za 1 evro cent italijanske izdaje. Grad je bil pogosto napačno povezan z vitezi [[Templjarji]] in celo znani zgodovinarji so ga obravnavali kot "skrivnostno" gradnjo. Italijanski zgodovinar Raffaele Licinio je pogosto obsojal te ezoterične poglede in interpretacije in poudarjal, da je bil Castel del Monte le eden od gradov utrdbenega sistema, ki ga je razvil Friderik II. in ni na noben način povezan s templjarji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.lagazzettadelmezzogiorno.it/news/home/978450/morto-il-medioevalista-raffaele-licinio.html|title = Morto il medioevalista Raffaele Licinio}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Prontuario contro gli stereotipi e le interpretazioni fanta-esoteriche su Castello del Monte (article published on stupormundi.it) |url=http://www.stupormundi.it/it/prontuario-contro-gli-stereotipi-e-le-interpretazioni-fanta-esoteriche-su-castello-del-monte |ref=prontuario}} </ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.pugliareporter.com/2018/02/04/morto-prof-raffaele-licinio-esperto-castel-del-monte-del-medioevo/|title=Morto il prof. Raffaele Licinio, esperto di Castel del Monte e del medioevo -|date=4 February 2018}}</ref> == Castel del Monte DOC == Okoli gradu je Andria italijanska vinska regija DOC Castel del Monte, ki prideluje rdeča, bela in rose vina. Večina vin je mešanic, vendar je mogoče pridelati sortna vina, če je vsaj 90 % vina sestavljeno iz istega grozdja. Rdeče so običajno mešanica 65-100 % Uva di Troia, do 35 % Sangiovesea, Montepulciana, modrega pinota in Aglianica. Roseji vključujejo 65-100 % Uva di Troia in/ali Bombino nero, ostale rdeče sorte grozdja pa zapolnijo. Bela so sestavljena predvsem iz pampanuta (65–100 %), preostanek pa zapolnijo druge lokalne bele sorte grozdja. Rdeče in rose grozdje je omejeno na trgatev 14 ton/ha in mora biti vino z najmanj 12 % vsebnostjo alkohola (11 % v primeru rose). Belo vinsko grozdje je omejeno na trgatev 15 ton/ha in mora biti vino z najmanj 11 %. Če naj bo vino označeno z oznako Riserva, mora biti vino starano najmanj dve leti z eno od teh let v hrastu/lesu in mora imeti minimalno vsebnost alkohola 12,5 %.<ref name="Saunders pg 135">P. Saunders ''Wine Label Language'' pg 135 Firefly Books 2004 {{ISBN|1-55297-720-X}}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed"> Castel del monte, esterno 05,0.jpg| Castel del monte, esterno, portale principale 00.jpg|Vhod Castel del monte, cortile 01.jpg|Dvorišče Castel del Monte BW 2016-10-14 13-04-18 stitch.jpg|Pogled iz dvorišča Castel del monte, interno, finestra 01.jpg|Prestolna soba Castel del Monte von weitem.jpg|Pogled v daljavo Castel del monte, interno, stanze, camino 01.jpg|Kamin Castel del Monte 3 FoNo.jpg|Strop stolpa </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== * {{citation |last=Castex |first=Jean |title=Architecture of Italy |publisher=ABC-CLIO |year=2008 |isbn=978-0-313-32086-6}} * {{citation| title=The Key to "The Name of the Rose" |first1=Adele J. |last1=Haft |first2=Robert J. |last2=White |publisher=University of Michigan Press |year=1999 |isbn=0-472-08621-9}} * {{citation |title=Castles of the Western World |first=Armin |last=Tuulse |year=2002 |orig-year=1958 |publisher=Dover Publications |pages=[https://archive.org/details/castlesofwestern0000tuul/page/60 60–61] |isbn=0-486-42332-8 |url=https://archive.org/details/castlesofwestern0000tuul/page/60 }} ==Literatura== {{refbegin}} * {{citation |last=Conant |first=K. J. |title=Carolingian and Romanesque Architecture 800–1200 |publisher=Yale University Press |year=1974 |isbn=0-300-05298-7 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/carolingianroman00cona }} *{{citation |last=Götze |first=Heinz |title=Castel del Monte: geometric marvel of the Middle Ages |publisher=Prestel Publishing |year=1998 |isbn=978-3-7913-1930-8}} {{refend}} ==Zunanje povezave== {{Commonscat|Castel del Monte}} *[http://www.casteldelmonte.beniculturali.it/index.php?en/93/the-castle Uradna spletna stran '''Castel del Monte'''] *[http://www.proloco.andria.ba.it/eng/casteldelmonte.php Turistične informacije: Castel del Monte] *[http://www.casteldelmonte.org/ CastelDelMonte.org] *[https://web.archive.org/web/20120524064100/http://casteldelmonte.historiaweb.net/gallery_castel_del_monte.html Casteldelmonte.historiaweb: Photogallery of Castel del Monte] *[https://web.archive.org/web/20070825023201/http://www.paradoxplace.com/Perspectives/Sicily%20%26%20S%20Italy/Puglia/Castel%20del%20Monte/Castel%20del%20Monte.htm Paradoxplace.com: Castel del Monte photo gallery] *[https://reisemagazin-online.com/castel-del-monte-in-apulien/ Castel del Monte in Apulien] {{Svetovna dediščina v Italiji}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1250]] [[Kategorija:Apulija]] [[Kategorija:Gradovi v Italiji|Monte]] [[Kategorija:Muzeji v Italiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] {{normativna kontrola}} q8gp6ls12okm7l4fip1z5y80bvu352o 0 459156 6685600 6659630 2026-06-05T14:49:59Z Makenzis 158308 /* Moštvo sezone 2026 */ 6685600 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = Žalgiris | image = [[File:Vetros_stadionas.jpeg|300px]] | fullname = Nogometni Klub Žalgiris | nickname = | founded = 1947 Spartakas <br /> 2009 VMFD Žalgiris | ground = Stadion LFF <br />[[Vilnius]] | capacity = 5 000 | chrtitle = Predsednik: | chairman = {{flagicon|LTU}} Mindaugas Kasperūnas | mgrtitle = Trener: | manager = {{flagicon|LTU}} [[Andrius Skerla]] | league = [[TOPLYGA]] | season = [[2025]] | position = 3.mesto | website = http://www.fkzalgiris.lt | pattern_la1 = | pattern_b1 = _rioave1819h | pattern_ra1 = | pattern_sh1 = _nikeblack | pattern_so1 = _nikeblack | leftarm1 = FFFFFF | body1 = FFFFFF | rightarm1 = FFFFFF | shorts1 = FFFFFF | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = | pattern_b2 = _rioave1819h | pattern_ra2 = | pattern_sh2 = _nikewhite | pattern_so2 = _nikewhite | leftarm2 = 00A650 | body2 = FFFFFF | rightarm2 = 00A650 | shorts2 = 00A650 | socks2 = 00A650 }} '''Futbolo klubas Žalgiris''', ali na kratko '''Žalgiris''', je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz [[Vilnius|Vilne]]. Ustanovljen je bil leta 1947 in trenutno igra v 1. litovski nogometni ligi. ==Uspehi== *'''[[A lyga]]:''' ::'''PRVAKI (11x):''' 1991, 1992, 1999, 2013, 2014, 2015, 2016, 2020, 2021, 2022, 2024 ::PODPRVAKI (13x): 1990, 1994, 1995, 1997, 1998, 2000, 2010, 2011, 2012, 2017, 2018, 2019, 2023 *'''[[Litovski nogometni pokal|litovski pokal]]:''' ::'''PRVAKI (14x):''' 1991, 1993, 1994, 1997, 2003, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016 (v), 2016 (o), 2018, 2021, 2022 ::FINALISTI (6x): 1990, 1992, 1995, 2000, 2001, 2017 *'''[[Litovski nogometni superpokal|litovski superpokal]]:''' ::'''PRVAKI (8x):''' 2003, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2020, 2023 ::FINALISTI (3x): 2019, 2021, 2022 ==Uvrstitve== {|class="wikitable" ! Sezona ! Div. ! Liga ! Mesto ! Sklici |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2009.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''Pirma lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2009|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito09.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2010.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2010|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2010.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2011.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2011|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2011.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2012.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2012|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2012.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2013.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2013|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2013.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2014.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2014|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2014.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2015.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2015|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2015.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2016.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2016|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2016.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2017.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2017|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2017.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2018.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2018|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2018.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2019.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2019|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2020.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2020|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2021''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2021|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2022''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2022|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2022.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2023''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2024''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#alyga{{Slepa povezava|date=october 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2025''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#DEB678" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2026''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[TOPLYGA]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga</ref> |- |} == Barve == {| | {{Football kit | pattern_la=| pattern_b=| pattern_ra=| leftarm=D0F0C0 | body=D0F0C0| rightarm=D0F0C0 | shorts=FFFFFF | socks=FFFFFF | title=1988 <br> Domače }} |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b=_whitestripes | pattern_ra=| leftarm=FFFFFF | body=72C186| rightarm=FFFFFF | shorts=FFFFFF | socks=FFFFFF | title=1991 <br> Domače }} |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b=_whitestripes | pattern_ra=| leftarm=008000 | body=008000| rightarm=008000 | shorts=FFFFFF | socks=FFFFFF | title=1996 <br> Domače }} |{{Football kit | | pattern_la = _greenborder | pattern_b = _greencollar | pattern_ra = _greenborder | pattern_sh = | leftarm = FFFFFF | body = FFFFFF | rightarm = FFFFFF | shorts = FFFFFF | socks = FFFFFF | title=2007 <br> Domače }} |{{Football kit | | pattern_la = _whiteborder | pattern_b = _whitecollar | pattern_ra = _whiteborder | pattern_sh = | leftarm = 008800 | body = 008800 | rightarm = 008800 | shorts = 008800 | socks = 008800 | title=<center>2007 <br> Gostujoče }} |{{Football kit | | pattern_la = | pattern_b = _greensquares | pattern_ra = | pattern_sh = | leftarm = 009900 | body = FFFFFF | rightarm = 009900 | shorts = FFFFFF | socks = FFFFFF | title=2016 <br> Domače }} |{{Football kit | | pattern_la = | pattern_b = _greensquares | pattern_ra = | pattern_sh = | leftarm = 009900 | body = FFFFFF | rightarm = 009900 | shorts = 339933 | socks = 339933 | title=2016 <br> Gostujoče }} |{{Football kit | pattern_la=_white_stripes|pattern_b=_whitestripes|pattern_ra=_white_stripes| leftarm=339933|body=339933|rightarm=339933|shorts=FFFFFF|socks=FFFFFF| title=2017 <br> Domače }} |{{Football kit | pattern_la=_white_stripes|pattern_b=_whitestripes|pattern_ra=_white_stripes| leftarm=339933|body=339933|rightarm=339933|shorts=339933|socks=339933| title=2017 <br> Gostujoče }} |{{Football kit | pattern_la=|pattern_b=_rioave1819h|pattern_ra=| leftarm=FFFFFF|body=339933|rightarm=FFFFFF|shorts=FFFFFF|socks=FFFFFF| title=2018 <br> Domače }} |{{Football kit | pattern_la=|pattern_b=_rioave1819h|pattern_ra=| leftarm=339933|body=339933|rightarm=339933|shorts=339933|socks=339933| title= 2018 <br> Gostujoče }} |} == Moštvo sezone 2026 == ''Podatki z dne [[20. februar]]a 2026.'' (toplyga.lt) {{Fs start}} {{Fs player|no= 1|nat=VEN|pos=GK|name=[[Carlos Olses]]}} {{Fs player|no=12|nat=LTU|name=[[Vincentas Šarkauskas]]|pos=GK}} {{Fs player|no=95|nat=LTU|name=Dominykas Čekavičius|pos=GK}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{Fs player|no= 5|nat=ROM|name=[[Grigore Turda]]|pos=DF}} {{Fs player|no=13|nat=LTU|pos=DF|name=[[Klaudijus Upstas]]}} {{Fs player|no=15|nat=CRO|pos=DF|name=[[Petar Bosančić]]}} {{Fs player|no=19|nat=SWE|pos=DF|name=[[Mohamed Youla]]}} {{Fs player|no=23|nat=GEO|name=[[Saba Mamatsashvili]]|pos=DF}} {{Fs player|no=25|nat=LTU|name=[[Vytis Pavilonis]]|pos=DF}} {{Fs player|no=26|nat=FRA|pos=DF|name=[[Younn Zahary]]}} {{Fs player|no=|nat=GER|name=[[Dominik Franke]]|pos=DF}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{Fs player|no= 6|nat=CRO|pos=MF|name=[[Marko Capan]]}} {{Fs player|no= 7|nat=SRB|pos=MF|name=[[Nemanja Mihajlović]]}} {{Fs mid}} {{Fs player|no=17|nat=LTU|pos=MF|name=[[Giedrius Matulevičius]]}} {{fs player|no=18|nat=LTU|pos=MF|name=[[Deividas Šešplaukis]]}} {{Fs player|no=22|pos=MF|nat=LTU|name=[[Ovidijus Verbickas]]}} {{Fs player|no=29|pos=MF|nat=LTU|name=[[Kajus Bička]]}} {{Fs player|no=33|nat=LTU|pos=MF|name=[[Nedas Klimavičius]]}} {{Fs player|no=77|pos=MF|nat=BLR|name=[[Jurij Kendyš]]}} {{Fs player|no=88|pos=MF|nat=LTU|name=Dariuš Stankevičius}} {{Fs player|no=99|nat=LTU|pos=MF|name=[[Gustas Jarusevičius]]}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{Fs player|no= 8|nat=ROM|pos=FW|name=[[Liviu Antal]]}} {{Fs player|no=11|nat=SRB|pos=FW|name=[[Nikola Petković]]}} {{Fs player|no=44|nat=LTU|pos=FW|name=[[Patrik Matyžonok]]}} {{Fs player|no=70|pos=FW|nat=FRA|name=[[Bryan Teixeira]]}} {{Fs end}} == Znameniti igralci == {{col-begin}} {{col-4}} ;[[Litva]] *{{flagicon|LTU}} '''[[Virginijus Baltušnikas]]''' *{{flagicon|LTU}} '''[[Rolandas Džiaukštas]]''' *{{flagicon|LTU}} '''[[Georgas Freidgeimas]]''' *{{flagicon|LTU}} '''[[Valdas Ivanauskas]]''' *{{flagicon|LTU}} '''[[Arminas Narbekovas]]''' *{{flagicon|LTU}} [[Igoris Pankratjevas]] *{{flagicon|LTU}} '''[[Linas Pilibaitis]]''' *{{flagicon|LTU}} [[Robertas Poškus]] *{{flagicon|LTU}} '''[[Aidas Preikšaitis]]''' *{{flagicon|LTU}} '''[[Ramūnas Radavičius]]''' *{{flagicon|LTU}} '''[[Tomas Ražanauskas]]''' *{{flagicon|LTU}} '''[[Aurelijus Skarbalius]]''' *{{flagicon|LTU}} [[Andrius Skerla]] {{col-4}} *{{flagicon|LTU}} '''[[Deividas Šemberas]]''' *{{flagicon|LTU}} '''[[Darvydas Šernas]]''' *{{flagicon|LTU}} [[Ernestas Šetkus]] *{{flagicon|LTU}} '''[[Andrėjus Tereškinas]]''' *{{flagicon|LTU}} Valdas Urbonas *{{flagicon|LTU}} '''[[Egidijus Vaitkūnas]]''' *{{flagicon|LTU}} [[Andrius Velička]] *{{flagicon|LTU}} '''[[Donatas Vencevičius]]''' *{{flagicon|LTU}} '''[[Raimondas Vilėniškis]]''' *{{flagicon|LTU}} [[Armantas Vitkauskas]] *{{flagicon|LTU}} '''[[Ričardas Zdančius]]''' *{{flagicon|LTU}} [[Marius Žaliūkas]] *{{flagicon|LTU}} '''[[Artūras Žulpa]]''' *{{flagicon|LTU}} '''[[Darius Žutautas]]''' *{{flagicon|LTU}} [[Tomas Žvirgždauskas]] {{col-4}} ;[[Afrika]] *{{flagicon|MLI}} [[Mahamane Traoré]] *{{flagicon|SEN}} [[Mamadou Mbodj]] ;EU *{{flagicon|HRV}} [[Andro Švrljuga]] *{{flagicon|POL}} [[Kamil Biliński]] *{{flagicon|POL}} [[Jakub Wilk]] *{{flagicon|ROM}} [[Liviu Antal]] *{{flagicon|SLO}} [[Klemen Bolha]] ;Nie-EU *{{flagicon|BLR}} [[Yury Kendysh]] *{{flagicon|MDA}} [[Iulian Bursuc]] *{{flagicon|RUS}} [[Pavel Komolov]] *{{flagicon|RUS}} [[Andrey Nagumanov]] *{{flagicon|SRB}} [[Andrija Kaluđerović]] {{col-end}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.fkzalgiris.lt (fkzalgiris.lt oficial)] (LT) * [https://toplyga.lt/komanda/zalgiris TOPLYGA oficial)] (LT) * [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-zalgiris-vilnius/15837/ Globalsportsarchive] {{Nogomet v Litvie}} [[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Žalgiris]] [[Kategorija:Šport v Vilni]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1947|Žalgiris]] {{normativna kontrola}} 0vtfcmqmhx9kyhw3mha7b1jothpw08q 6685601 6685600 2026-06-05T14:50:14Z Makenzis 158308 /* Moštvo sezone 2026 */ 6685601 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = Žalgiris | image = [[File:Vetros_stadionas.jpeg|300px]] | fullname = Nogometni Klub Žalgiris | nickname = | founded = 1947 Spartakas <br /> 2009 VMFD Žalgiris | ground = Stadion LFF <br />[[Vilnius]] | capacity = 5 000 | chrtitle = Predsednik: | chairman = {{flagicon|LTU}} Mindaugas Kasperūnas | mgrtitle = Trener: | manager = {{flagicon|LTU}} [[Andrius Skerla]] | league = [[TOPLYGA]] | season = [[2025]] | position = 3.mesto | website = http://www.fkzalgiris.lt | pattern_la1 = | pattern_b1 = _rioave1819h | pattern_ra1 = | pattern_sh1 = _nikeblack | pattern_so1 = _nikeblack | leftarm1 = FFFFFF | body1 = FFFFFF | rightarm1 = FFFFFF | shorts1 = FFFFFF | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = | pattern_b2 = _rioave1819h | pattern_ra2 = | pattern_sh2 = _nikewhite | pattern_so2 = _nikewhite | leftarm2 = 00A650 | body2 = FFFFFF | rightarm2 = 00A650 | shorts2 = 00A650 | socks2 = 00A650 }} '''Futbolo klubas Žalgiris''', ali na kratko '''Žalgiris''', je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz [[Vilnius|Vilne]]. Ustanovljen je bil leta 1947 in trenutno igra v 1. litovski nogometni ligi. ==Uspehi== *'''[[A lyga]]:''' ::'''PRVAKI (11x):''' 1991, 1992, 1999, 2013, 2014, 2015, 2016, 2020, 2021, 2022, 2024 ::PODPRVAKI (13x): 1990, 1994, 1995, 1997, 1998, 2000, 2010, 2011, 2012, 2017, 2018, 2019, 2023 *'''[[Litovski nogometni pokal|litovski pokal]]:''' ::'''PRVAKI (14x):''' 1991, 1993, 1994, 1997, 2003, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016 (v), 2016 (o), 2018, 2021, 2022 ::FINALISTI (6x): 1990, 1992, 1995, 2000, 2001, 2017 *'''[[Litovski nogometni superpokal|litovski superpokal]]:''' ::'''PRVAKI (8x):''' 2003, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2020, 2023 ::FINALISTI (3x): 2019, 2021, 2022 ==Uvrstitve== {|class="wikitable" ! Sezona ! Div. ! Liga ! Mesto ! Sklici |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2009.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''Pirma lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2009|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito09.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2010.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2010|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2010.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2011.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2011|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2011.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2012.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2012|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2012.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2013.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2013|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2013.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2014.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2014|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2014.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2015.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2015|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2015.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2016.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2016|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2016.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2017.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2017|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2017.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2018.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2018|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2018.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2019.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2019|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2020.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2020|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2021''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2021|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2022''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2022|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2022.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2023''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2024''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#alyga{{Slepa povezava|date=october 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2025''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#DEB678" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2026''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[TOPLYGA]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga</ref> |- |} == Barve == {| | {{Football kit | pattern_la=| pattern_b=| pattern_ra=| leftarm=D0F0C0 | body=D0F0C0| rightarm=D0F0C0 | shorts=FFFFFF | socks=FFFFFF | title=1988 <br> Domače }} |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b=_whitestripes | pattern_ra=| leftarm=FFFFFF | body=72C186| rightarm=FFFFFF | shorts=FFFFFF | socks=FFFFFF | title=1991 <br> Domače }} |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b=_whitestripes | pattern_ra=| leftarm=008000 | body=008000| rightarm=008000 | shorts=FFFFFF | socks=FFFFFF | title=1996 <br> Domače }} |{{Football kit | | pattern_la = _greenborder | pattern_b = _greencollar | pattern_ra = _greenborder | pattern_sh = | leftarm = FFFFFF | body = FFFFFF | rightarm = FFFFFF | shorts = FFFFFF | socks = FFFFFF | title=2007 <br> Domače }} |{{Football kit | | pattern_la = _whiteborder | pattern_b = _whitecollar | pattern_ra = _whiteborder | pattern_sh = | leftarm = 008800 | body = 008800 | rightarm = 008800 | shorts = 008800 | socks = 008800 | title=<center>2007 <br> Gostujoče }} |{{Football kit | | pattern_la = | pattern_b = _greensquares | pattern_ra = | pattern_sh = | leftarm = 009900 | body = FFFFFF | rightarm = 009900 | shorts = FFFFFF | socks = FFFFFF | title=2016 <br> Domače }} |{{Football kit | | pattern_la = | pattern_b = _greensquares | pattern_ra = | pattern_sh = | leftarm = 009900 | body = FFFFFF | rightarm = 009900 | shorts = 339933 | socks = 339933 | title=2016 <br> Gostujoče }} |{{Football kit | pattern_la=_white_stripes|pattern_b=_whitestripes|pattern_ra=_white_stripes| leftarm=339933|body=339933|rightarm=339933|shorts=FFFFFF|socks=FFFFFF| title=2017 <br> Domače }} |{{Football kit | pattern_la=_white_stripes|pattern_b=_whitestripes|pattern_ra=_white_stripes| leftarm=339933|body=339933|rightarm=339933|shorts=339933|socks=339933| title=2017 <br> Gostujoče }} |{{Football kit | pattern_la=|pattern_b=_rioave1819h|pattern_ra=| leftarm=FFFFFF|body=339933|rightarm=FFFFFF|shorts=FFFFFF|socks=FFFFFF| title=2018 <br> Domače }} |{{Football kit | pattern_la=|pattern_b=_rioave1819h|pattern_ra=| leftarm=339933|body=339933|rightarm=339933|shorts=339933|socks=339933| title= 2018 <br> Gostujoče }} |} == Moštvo sezone 2026 == ''Podatki z dne [[5. junij]]a 2026.'' (toplyga.lt) {{Fs start}} {{Fs player|no= 1|nat=VEN|pos=GK|name=[[Carlos Olses]]}} {{Fs player|no=12|nat=LTU|name=[[Vincentas Šarkauskas]]|pos=GK}} {{Fs player|no=95|nat=LTU|name=Dominykas Čekavičius|pos=GK}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{Fs player|no= 5|nat=ROM|name=[[Grigore Turda]]|pos=DF}} {{Fs player|no=13|nat=LTU|pos=DF|name=[[Klaudijus Upstas]]}} {{Fs player|no=15|nat=CRO|pos=DF|name=[[Petar Bosančić]]}} {{Fs player|no=19|nat=SWE|pos=DF|name=[[Mohamed Youla]]}} {{Fs player|no=23|nat=GEO|name=[[Saba Mamatsashvili]]|pos=DF}} {{Fs player|no=25|nat=LTU|name=[[Vytis Pavilonis]]|pos=DF}} {{Fs player|no=26|nat=FRA|pos=DF|name=[[Younn Zahary]]}} {{Fs player|no=|nat=GER|name=[[Dominik Franke]]|pos=DF}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{Fs player|no= 6|nat=CRO|pos=MF|name=[[Marko Capan]]}} {{Fs player|no= 7|nat=SRB|pos=MF|name=[[Nemanja Mihajlović]]}} {{Fs mid}} {{Fs player|no=17|nat=LTU|pos=MF|name=[[Giedrius Matulevičius]]}} {{fs player|no=18|nat=LTU|pos=MF|name=[[Deividas Šešplaukis]]}} {{Fs player|no=22|pos=MF|nat=LTU|name=[[Ovidijus Verbickas]]}} {{Fs player|no=29|pos=MF|nat=LTU|name=[[Kajus Bička]]}} {{Fs player|no=33|nat=LTU|pos=MF|name=[[Nedas Klimavičius]]}} {{Fs player|no=77|pos=MF|nat=BLR|name=[[Jurij Kendyš]]}} {{Fs player|no=88|pos=MF|nat=LTU|name=Dariuš Stankevičius}} {{Fs player|no=99|nat=LTU|pos=MF|name=[[Gustas Jarusevičius]]}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{Fs player|no= 8|nat=ROM|pos=FW|name=[[Liviu Antal]]}} {{Fs player|no=11|nat=SRB|pos=FW|name=[[Nikola Petković]]}} {{Fs player|no=44|nat=LTU|pos=FW|name=[[Patrik Matyžonok]]}} {{Fs player|no=70|pos=FW|nat=FRA|name=[[Bryan Teixeira]]}} {{Fs end}} == Znameniti igralci == {{col-begin}} {{col-4}} ;[[Litva]] *{{flagicon|LTU}} '''[[Virginijus Baltušnikas]]''' *{{flagicon|LTU}} '''[[Rolandas Džiaukštas]]''' *{{flagicon|LTU}} '''[[Georgas Freidgeimas]]''' *{{flagicon|LTU}} '''[[Valdas Ivanauskas]]''' *{{flagicon|LTU}} '''[[Arminas Narbekovas]]''' *{{flagicon|LTU}} [[Igoris Pankratjevas]] *{{flagicon|LTU}} '''[[Linas Pilibaitis]]''' *{{flagicon|LTU}} [[Robertas Poškus]] *{{flagicon|LTU}} '''[[Aidas Preikšaitis]]''' *{{flagicon|LTU}} '''[[Ramūnas Radavičius]]''' *{{flagicon|LTU}} '''[[Tomas Ražanauskas]]''' *{{flagicon|LTU}} '''[[Aurelijus Skarbalius]]''' *{{flagicon|LTU}} [[Andrius Skerla]] {{col-4}} *{{flagicon|LTU}} '''[[Deividas Šemberas]]''' *{{flagicon|LTU}} '''[[Darvydas Šernas]]''' *{{flagicon|LTU}} [[Ernestas Šetkus]] *{{flagicon|LTU}} '''[[Andrėjus Tereškinas]]''' *{{flagicon|LTU}} Valdas Urbonas *{{flagicon|LTU}} '''[[Egidijus Vaitkūnas]]''' *{{flagicon|LTU}} [[Andrius Velička]] *{{flagicon|LTU}} '''[[Donatas Vencevičius]]''' *{{flagicon|LTU}} '''[[Raimondas Vilėniškis]]''' *{{flagicon|LTU}} [[Armantas Vitkauskas]] *{{flagicon|LTU}} '''[[Ričardas Zdančius]]''' *{{flagicon|LTU}} [[Marius Žaliūkas]] *{{flagicon|LTU}} '''[[Artūras Žulpa]]''' *{{flagicon|LTU}} '''[[Darius Žutautas]]''' *{{flagicon|LTU}} [[Tomas Žvirgždauskas]] {{col-4}} ;[[Afrika]] *{{flagicon|MLI}} [[Mahamane Traoré]] *{{flagicon|SEN}} [[Mamadou Mbodj]] ;EU *{{flagicon|HRV}} [[Andro Švrljuga]] *{{flagicon|POL}} [[Kamil Biliński]] *{{flagicon|POL}} [[Jakub Wilk]] *{{flagicon|ROM}} [[Liviu Antal]] *{{flagicon|SLO}} [[Klemen Bolha]] ;Nie-EU *{{flagicon|BLR}} [[Yury Kendysh]] *{{flagicon|MDA}} [[Iulian Bursuc]] *{{flagicon|RUS}} [[Pavel Komolov]] *{{flagicon|RUS}} [[Andrey Nagumanov]] *{{flagicon|SRB}} [[Andrija Kaluđerović]] {{col-end}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.fkzalgiris.lt (fkzalgiris.lt oficial)] (LT) * [https://toplyga.lt/komanda/zalgiris TOPLYGA oficial)] (LT) * [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-zalgiris-vilnius/15837/ Globalsportsarchive] {{Nogomet v Litvie}} [[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Žalgiris]] [[Kategorija:Šport v Vilni]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1947|Žalgiris]] {{normativna kontrola}} g09pzfqen6zur0y55twyy4rdi67s4hf 0 477318 6685557 6684971 2026-06-05T12:55:02Z Sportomanokin 14776 /* Nova generacija (89) */ 6685557 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''89''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno radijsko oddajo/serijo, tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo. Oddaja se je vrnila 9. februarja 2024, z "novo generacijo" in z drugačnim konceptom, z že uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek *[[Vesna Milek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] |style="border-top-width:6px"| *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zala Tomašič]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Janez Janša]] *[[Andrej Bajuk]] *[[Alfi Nipič]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Danilo Türk]] *[[Anton Rop]] *[[Jožef Školč]] *[[Franc Kramberger]] *[[Karel Erjavec]] | style="border-top-width:6px" | *[[Peter Lovšin]] *[[Werner Brozović]] *[[Jelko Kacin]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (90) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |''5'' |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE; | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''90 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 29. maj 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] 8j98vt1akmciexxra3rxkrtqy10040h 6685558 6685557 2026-06-05T12:55:20Z Sportomanokin 14776 /* Posebne oddaje (7) */ 6685558 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''89''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno radijsko oddajo/serijo, tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo. Oddaja se je vrnila 9. februarja 2024, z "novo generacijo" in z drugačnim konceptom, z že uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek *[[Vesna Milek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] |style="border-top-width:6px"| *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zala Tomašič]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Janez Janša]] *[[Andrej Bajuk]] *[[Alfi Nipič]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Danilo Türk]] *[[Anton Rop]] *[[Jožef Školč]] *[[Franc Kramberger]] *[[Karel Erjavec]] | style="border-top-width:6px" | *[[Peter Lovšin]] *[[Werner Brozović]] *[[Jelko Kacin]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (90) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |''5'' |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE; | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''90 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 5. junij 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] phr726fa3d4fpe6zbwk7boqowy6saz2 6685559 6685558 2026-06-05T12:55:43Z Sportomanokin 14776 6685559 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''90''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno radijsko oddajo/serijo, tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo. Oddaja se je vrnila 9. februarja 2024, z "novo generacijo" in z drugačnim konceptom, z že uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek *[[Vesna Milek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] |style="border-top-width:6px"| *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zala Tomašič]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Janez Janša]] *[[Andrej Bajuk]] *[[Alfi Nipič]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Danilo Türk]] *[[Anton Rop]] *[[Jožef Školč]] *[[Franc Kramberger]] *[[Karel Erjavec]] | style="border-top-width:6px" | *[[Peter Lovšin]] *[[Werner Brozović]] *[[Jelko Kacin]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (90) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |''5'' |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE; | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''90 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 5. junij 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] i154lzukg426amfi1yeimoc8cvt26f5 6685563 6685559 2026-06-05T13:20:33Z Sportomanokin 14776 /* Gostujoči */ 6685563 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''90''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno radijsko oddajo/serijo, tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo. Oddaja se je vrnila 9. februarja 2024, z "novo generacijo" in z drugačnim konceptom, z že uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]] *[[Katja Kokot]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek *[[Vesna Milek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] |style="border-top-width:6px"| *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zala Tomašič]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Janez Janša]] *[[Andrej Bajuk]] *[[Alfi Nipič]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Danilo Türk]] *[[Anton Rop]] *[[Jožef Školč]] *[[Franc Kramberger]] *[[Karel Erjavec]] | style="border-top-width:6px" | *[[Peter Lovšin]] *[[Werner Brozović]] *[[Jelko Kacin]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (90) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |''5'' |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE; | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''90 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 5. junij 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] c30vddygj7byxjca5n1d19m8yhcwora 10 479676 6685744 5321758 2026-06-05T19:05:01Z Pinky sl 2932 nov modul invoke:cite IUCN 6685744 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:cite IUCN|cite}}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} <!-- Add categories to the /doc subpage, not here! --> </noinclude> p7wcz29777ebmhbdhk2pmomggv6dzdx 10 479678 6685749 6515387 2026-06-05T19:10:55Z Pinky sl 2932 posodobitev 6685749 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{Lua|Module:Cite IUCN}} A template for citing the ''[[IUCN Red List of Threatened Species]]''. == Usage == This template uses {{tlx|cite journal}} to render IUCN ''Red List'' citations. It will accept all parameters that are available to {{tld|cite journal}} though only a few are needed because this template will automatically provide a standardized set of parameters. Data for the parameters that editors need to provide can be found on the appropriate ''Red List'' page. The parameters that editors need to provide are: *'''title''': usually the species name; italics for proper formatting are not provided *'''article-number''': the electronic article number; the template will use this value to create a correct url to link the value in {{para|title}}; in the form <code>e.T&lt;{{var|digits}}>A&lt;{{var|digits}}></code> where <code>&lt;{{var|digits}}></code> is one or more of the <code>0–9</code> digits *'''last{{var|n}}''' / '''first{{var|n}}''' or any of the other author name parameters available to {{tld|cite journal}} see {{slink|Template:Cite journal#Authors}} *'''date''': the year of publication (alias '''year''') *'''errata''': the year that an assessment errata is published – from IUCN citation text: <code>(errata version published in {{var|year}})</code> *'''amends''': the year that 'this assessment' amends – from IUCN citation text: <code>(amended version of {{var|year}} assessment)</code> *'''volume''': usually same as '''date'''; may be omitted if '''date''' set A handy tool for creating these templates is {{tlx|make cite iucn}}. === Copy and paste === <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto"> {{Navedi iucn| last𝑛 = | first𝑛 = | date = | title = | article-number = | doi = | access-date = {{subst:CURRENTDAY}} {{subst:CURRENTMONTHNAME}} {{subst:CURRENTYEAR}} }} </syntaxhighlight> <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto"> {{Cite IUCN |last𝑛 = |first𝑛 = |date = |title = |article-number = |doi = |access-date = {{subst:CURRENTDAY}} {{subst:CURRENTMONTHNAME}} {{subst:CURRENTYEAR}} }} </syntaxhighlight> ==Examples== *{{cite IUCN |last1=Sillero-Zubiri |first1=C. |last2=Do Linh San |first2=E. |name-list-style=amp |date=2016 |title=''Mungos gambianus'' |journal=[[The IUCN Red List of Threatened Species]] |volume=2016 |article-number=e.T13922A45199653 |url=https://www.iucnredlist.org/species/13922/45199653 |doi=10.2305/IUCN.UK.2016-1.RLTS.T13922A45199653.en |access-date=18 October 2018}} [new-style url provided] *{{Cite IUCN |last1=Goodrich |first1=J. |last2=Lynam |first2=A. |last3=Miquelle |first3=D. |last4=Wibisono |first4=H. |last5=Kawanishi |first5=K. |last6=Pattanavibool |first6=A. |last7=Htun |first7=S. |last8=Tempa |first8=T. |last9=Karki |first9=J. |last10=Jhala |first10=Y. |last11=Karanth |first11=U. |title=''Panthera tigris'' |journal=[[The IUCN Red List of Threatened Species]] |volume=2015 |article-number=e.T15955A50659951 |publisher=[[IUCN]] |date=2015 |url=http://www.iucnredlist.org/details/15955/0 |doi=10.2305/IUCN.UK.2015-2.RLTS.T15955A50659951.en |access-date=15 January 2018}} [old-style url provided and replaced] *{{cite IUCN |author=BirdLife International |author-link=BirdLife International |date=2017 |title=''Passer domesticus'' |journal=The IUCN Red List of Threatened Species |volume=2017 |article-number=e.T103818789A111172035 |access-date=26 October 2018 |url=http://oldredlist.iucnredlist.org/details/103818789/0}} [old-style url provided and replaced] *{{Cite IUCN |title=''Motacilla alba'' |author=BirdLife International |author-link=BirdLife International |version=2019.3 |date=2019 |article-number=e.T22718348A137417893 |url=https://www.iucnredlist.org/species/22718348/137417893 |access-date=14 December 2019}} [no journal parameter provided] ==Napakovna in vzdrževalna sporočila== This template emits a variety of error and maintenance messages. ===Napakovna sporočila=== *<span class="error" style="font-size:100%">malformed {{para|doi|plain=yes}} identifier</span> *<span class="error" style="font-size:100%">malformed {{para|article-number|plain=yes}} identifier</span> *:IUCN uses an identifier to point to a particular page in their database. For {{para|article-number}} and {{para|doi}} the identifier portion of these parameter values has the form: <code>T&lt;{{var|digits}}>A&lt;{{var|digits}}></code> where <code>&lt;{{var|digits}}></code> is one or more of the <code>0–9</code> digits. The template emits these error messages when the identifier portions of the parameter values do not match the expected form. *<span class="error" style="font-size:100%">|doi= / |article-number= mismatch</span> *<span class="error" style="font-size:100%">|doi= / |url= mismatch</span> *<span class="error" style="font-size:100%">|article-number= / |url= mismatch</span> *:This template uses {{tlx|cite journal}} for rendering. cs1|2 templates are designed to cite single sources. Because IUCN identifiers in {{para|doi}} and {{para|article-number}} point to individual pages in the IUCN database, all of the identifiers should match. The template emits these errors when the identifiers in a {{tld|cite IUCN}} template do not match. {{lang|la|Caveat lector}}: regardless of the value assigned to {{para|doi}} (or urls that link to IUCN through the dx.doi.org resolver), doi links are redirected to the most recent assessment, not to the assessment specified in the {{para|doi}} parameter's value. For example, this template taken from [[Springbok]] at the time of this writing: *::<syntaxhighlight lang="wikitext" inline>{{cite IUCN |publisher=[[IUCN]] |title=''Antidorcas marsupialis'' |author=IUCN SSC Antelope Specialist Group |year=2016 |volume=2016 |article-number=e.T1676A115056763 |doi=10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T1676A50181753.en |url=https://www.iucnredlist.org/species/1676/115056763}}</syntaxhighlight> *:::{{cite IUCN |publisher=[[IUCN]] |title=''Antidorcas marsupialis'' |author=IUCN SSC Antelope Specialist Group |year=2016 |volume=2016 |article-number=e.T1676A115056763 |doi=10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T1676A50181753.en |url=https://www.iucnredlist.org/species/1676/115056763}} *:{{para|article-number}} and {{para|url}} have the same identifiers (to the current version of the assessment) but {{para|doi}} has a different (older identifier) yet clicking the doi-link takes the reader to the current assessment. Rewriting the url value to use the identifier from {{para|doi}} gives working link to the older assessment: *::https://www.iucnredlist.org/species/1676/50181753 ===Vzdrževalna sporočila=== Maintenance messages emitted by this template are normally hidden. To make these maintenance messages visible, include the following text in your common [[Cascading Stylesheets|CSS]] page ([[Special:MyPage/common.css|common.css]]) or your specific skin's CSS page ([[Special:MyPage/skin.css|skin.css]]): :<syntaxhighlight lang="css">.citation-comment {display: inline !important;} /* display cite IUCN maintenance messages */</syntaxhighlight> *<span style="color: #33aa33">|volume= / |date= mismatch</span> *<span style="color: #33aa33">|volume= / |doi= mismatch</span> *<span style="color: #33aa33">|date= / |doi= mismatch</span> *:{{tlx|cite IUCN}} validates the volume information in {{para|volume}} against the volume information in {{para|doi}} and compares these values with the content of {{para|date}} or {{para|year}}. These values should all be the same. *<span style="color: #33aa33">old-form url</span> *:There are two old-form urls for the IUCN Red List. {{tld|cite IUCN}} modifies these old-form urls into a new-form url using identifier data from {{para|article-number}} or {{para|doi}}, in that order if available. If an identifier is not available, the template will switch from the <code>http</code> scheme to the <code>https</code> scheme which will sometimes make a 'dead' old-form url work. When either of these changes is made, the template emits this message. Templates cannot save changes like this to the wiki-text so editors should evaluate the results of these url changes and modify the template's wiki text to remove the url and add {{para|article-number}} (preferred) and/or {{para|doi}}. *<span style="color: #33aa33">new-form url</span> *:{{tld|cite IUCN}} emits this message when {{para|url}} holds a new-form url. This form of url is acceptable but, for consistency, should be removed so that the template may create the url from {{para|article-number}} (preferred) and/or {{para|doi}}. *<span style="color: #33aa33">unknown url</span> *:When the content of {{para|url}} is not recognized as old-, original-, or new-form, the template emits this message. Commonly, such urls are doi links (<syntaxhighlight lang="wikitext" inline>https://doi.org/10.2305/IUCN...</syntaxhighlight> or <syntaxhighlight lang="wikitext" inline>https://dx.doi.org/10.2305/IUCN...</syntaxhighlight>). When {{para|url}} holds a doi link, the parameter should be changed to {{para|doi|10.2305/IUCN...}} *<span style="color: #33aa33">no identifier</span> *:When {{para|url}}, {{para|article-number}}, and {{para|doi}} are all empty or omitted, {{tld|cite IUCN}} cannot construct a url. To resolve this issue add {{para|article-number}} (preferred) and/or {{para|doi}}. *<span style="color: #33aa33">title has extraneous text</span> *:The template emits this message when {{para|title}} has either of these annotations: *:*errata annotation: <code>(errata version published in {{var|year}})</code> – remove this text and add {{para|errata|{{var|year}}}} *:*amendment annotation: <code>(amended version of {{var|year}} assessment)</code> – remove this text and add {{para|amends|{{var|year}}}} *<span style="color: #33aa33">uses deprecated |page= identifier</span> *:{{para|page}} is deprecated; use {{para|article-number}} ===Sledilne kategorije=== *{{clc|Navedi iucn vzdrževanje}} *{{clc|Navedi iucn napake}} *{{clc|Navedi iucn brez doi}} - not an error condition, but something to be tracked == TemplateData == {{TemplateData header}} {{Collapse top|TemplateData}} <templatedata> { "params": { "title": { "label": "Title", "description": "Usually the species name (in which case it should be italicised)", "type": "string", "required": true, "suggested": true }, "article-number": { "label": "Article number", "description": "The electronic article number", "suggested": true, "type": "line" }, "last": { "aliases": [ "last1", "author", "author1" ], "label": "Family name", "description": "Last name or surname of the first author, or the whole name for an author with only given names or an organisation; don't wikilink, use \"author-link\"", "type": "line", "suggested": true }, "first": { "aliases": [ "first1" ], "label": "Given name", "description": "Given name of the first author; if an author has only given names, use \"last\"; don't wikilink, use \"author-link\"", "type": "line", "suggested": true }, "year": { "aliases": [ "date" ], "label": "Year", "description": "Year of publication", "type": "date", "suggested": true }, "doi": { "label": "DOI", "description": "Digital Object Identifier", "type": "line", "suggested": true }, "volume": { "label": "Volume", "description": "Usually same as \"year\", may be omitted if \"year\" is set", "type": "line" }, "author-link": { "aliases": [ "author-link1", "author1-link" ], "label": "Author link", "description": "Title of existing Wikipedia page on the first author", "type": "wiki-page-name" }, "last2": { "aliases": [ "author2" ], "label": "Family name 2", "description": "Last name or surname of the second author, or the whole name for an author with only given names or an organisation; don't wikilink, use \"author-link2\"", "type": "line", "suggested": false }, "first2": { "label": "Given name 2", "description": "Given name of the second author; if an author has only given names, use \"last2\"; don't wikilink, use \"author-link2\"", "type": "line", "suggested": false }, "author-link2": { "aliases": [ "author2-link" ], "label": "Author link 2", "description": "Title of existing Wikipedia page on the second author", "type": "wiki-page-name" }, "last3": { "aliases": [ "author3" ], "label": "Family name 3", "description": "Last name or surname of the third author, or the whole name for an author with only given names or an organisation; don't wikilink, use \"author-link3\"", "type": "line", "suggested": false }, "first3": { "label": "Given name 3", "description": "Given name of the third author; if an author has only given names, use \"last3\"; don't wikilink, use \"author-link3\"", "type": "line", "suggested": false }, "author-link3": { "aliases": [ "author3-link" ], "label": "Author link 3", "description": "Title of existing Wikipedia page on the third author", "type": "wiki-page-name" }, "last4": { "aliases": [ "author4" ], "label": "Family name 4", "description": "Last name or surname of the fourth author, or the whole name for an author with only given names or an organisation; don't wikilink, use \"author-link4\"", "type": "line", "suggested": false }, "first4": { "label": "Given name 4", "description": "Given name of the fourth author; if an author has only given names, use \"last4\"; don't wikilink, use \"author-link4\"", "type": "line", "suggested": false }, "author-link4": { "aliases": [ "author4-link" ], "label": "Author link 4", "description": "Title of existing Wikipedia page on the fourth author", "type": "wiki-page-name" }, "last5": { "aliases": [ "author5" ], "label": "Family name 5", "description": "Last name or surname of the fifth author, or the whole name for an author with only given names or an organisation; don't wikilink, use \"author-link5\"", "type": "line", "suggested": false }, "first5": { "label": "Given name 5", "description": "Given name of the fifth author; if an author has only given names, use \"last5\"; don't wikilink, use \"author-link5\"", "type": "line", "suggested": false }, "author-link5": { "aliases": [ "author5-link" ], "label": "Author link 5", "description": "Title of existing Wikipedia page on the fifth author", "type": "wiki-page-name" }, "last6": { "aliases": [ "author6" ], "label": "Family name 6", "description": "Last name or surname of the sixth author, or the whole name for an author with only given names or an organisation; don't wikilink, use \"author-link6\"", "type": "line", "suggested": false }, "first6": { "label": "Given name 6", "description": "Given name of the sixth author; if an author has only given names, use \"last6\"; don't wikilink, use \"author-link6\"", "type": "line", "suggested": false }, "author-link6": { "aliases": [ "author6-link" ], "label": "Author link 6", "description": "Title of existing Wikipedia page on the sixth author", "type": "wiki-page-name" }, "last7": { "aliases": [ "author7" ], "label": "Family name 7", "description": "Last name or surname of the seventh author, or the whole name for an author with only given names or an organisation; don't wikilink, use \"author-link7\"", "type": "line", "suggested": false }, "first7": { "label": "Given name 7", "description": "Given name of the seventh author; if an author has only given names, use \"last7\"; don't wikilink, use \"author-link7\"", "type": "line", "suggested": false }, "author-link7": { "aliases": [ "author7-link" ], "label": "Author link 7", "description": "Title of existing Wikipedia page on the seventh author", "type": "wiki-page-name" }, "last8": { "aliases": [ "author8" ], "label": "Family name 8", "description": "Last name or surname of the eighth author, or the whole name for an author with only given names or an organisation; don't wikilink, use \"author-link8\"", "type": "line", "suggested": false }, "first8": { "label": "Given name 8", "description": "Given name of the eighth author; if an author has only given names, use \"last8\"; don't wikilink, use \"author-link8\"", "type": "line", "suggested": false }, "author-link8": { "aliases": [ "author8-link" ], "label": "Author link 8", "description": "Title of existing Wikipedia page on the eighth author", "type": "wiki-page-name" }, "access-date": { "label": "Access date", "description": "Date that the citation was verified to support the text", "type": "date", "suggested": true } }, "description": "Formats a citation of the IUCN Red List of Threatened Species", "format": "inline", "paramOrder": [ "title", "article-number", "last", "first", "year", "volume", "access-date", "doi", "author-link", "last2", "first2", "author-link2", "last3", "first3", "author-link3", "last4", "first4", "author-link4", "last5", "first5", "author-link5", "last6", "first6", "author-link6", "last7", "first7", "author-link7", "last8", "first8", "author-link8" ] } </templatedata> {{Collapse bottom}} <includeonly>{{sandbox other|| <!-- Categories below this line, please; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Predloge za biološke vire]] [[Kategorija:Predloge za posamezne vire]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]] }}</includeonly> jsjvrg5lnm30ptugw0f7cd72s56bj6t 14 479679 6685865 5321763 2026-06-06T05:01:32Z Pinky sl 2932 Modul:Cite IUCN 6685865 wikitext text/x-wiki {{Tracking category}} {{empty category}} To je sledilna kategorija za napake predloge {{tlx|navedi iucn}}. Strani se v to kategorijo umestijo avtomatsko preko [[Modul:Cite IUCN]]. saemiv4nejy9xxswrgu6w7fkzkyrpny 14 479680 6685758 5321764 2026-06-05T19:21:54Z Pinky sl 2932 6685758 wikitext text/x-wiki {{Tracking category}} To je sledilna kategorija uporabo predloge {{tlx|navedi iucn}}, ki potrebuje vzdrževanje. Strani se v to kategorijo umestijo avtomatsko preko [[Modul:Iucn]]. qdlyc0skgda6l2clj9l8utszgu989fz 6685866 6685758 2026-06-06T05:02:43Z Pinky sl 2932 Modul:Cite IUCN 6685866 wikitext text/x-wiki {{Tracking category}} To je sledilna kategorija uporabo predloge {{tlx|navedi iucn}}, ki potrebuje vzdrževanje. Strani se v to kategorijo umestijo avtomatsko preko [[Modul:Cite IUCN]]. k7uap7cm1m39b4eki083a9u11a5ajv0 0 480076 6685599 6658523 2026-06-05T14:46:27Z VidicK01 193275 /* */ Polno ime? 6685599 wikitext text/x-wiki {{for|pisateljico|Helena Jaklič}} {{Infopolje Politik|birth_date|party=|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|birth_date=|party_election=[[Slovenska demokratska stranka]]|term_end3=|term_start3=|order2=|footnotes=|signature=|religion=|education=|profession=|children=|spouse=|constituency=|name=Helena Jaklitsch|death_place=|death_date=|birth_place=|successor2=|predecessor2=|term_end2=|term_start2=|successor=[[Matej Arčon]]|predecessor=[[Peter Jožef Česnik]]|term_end=1. junij 2022|term_start=[[13. marec]] [[2020]]|order=[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Ministrica za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu]]|image=|premier=[[Janez Janša]] ([[14. vlada Republike Slovenije|III.]])}} '''Helena Jaklitsch''', [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinar]]ka, * [[1. julij]] [[1977]], [[Novo mesto]]. Je nekdanja ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dr. Helena Jaklitsch, ministrica brez resorja, pristojna za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/o-uradu-vlade-republike-slovenije-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/dr-helena-jaklitsch-ministrica-brez-resorja-pristojna-za-podrocje-odnosov-med-republiko-slovenijo-in-avtohtono-slovensko-narodno-skupnostjo-v-sosednjih-drzavah-ter-med-republiko-slovenijo-in-slovenci-po-svetu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-22|language=sl}}</ref> == Življenjepis == [[Rojstvo|Rodila]] se je v Novem mestu, slovensko-[[Kočevarji|kočevarski]] [[Družina|družini]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Dr. Helena Jaklitsch {{!}} Nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu – SVOBODNA SLOVENIJA|url=http://svobodnaslovenija.com.ar/dr-helena-jaklitsch-nova-ministrica-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/|accessdate=2020-05-22|language=sl-SI}}</ref> Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je leta 2002 diplomirala iz sociologije in [[Zgodovina|zgodovine]]. Iz slednje je leta 2009 še magistrirala, leta 2016 pa še doktorirala na temo slovenskega begunskega šolstva v taboriščih v Avstriji in Italiji od 1945 do 1950. Leta 2005 se je zaposlila na [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]], kjer je sodelovala v procesu priprav in same izvedbe [[Svet Evropske unije|predsedovanja]] [[Slovenija|Slovenije]] [[Evropski svet|Evropskemu svetu]] v letu 2008. Ob dnevu pravosodja 4. novembra 2008 je prejela diplomo za nadpovprečne delovne uspehe ter za uspešno končane zahtevne projekte na področju pravosodja. Leta 2014 se je zaposlila na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, kjer je delovala v Službi za slovenski jezik ter nato na Direktoratu za ustvarjalnost.<ref name=":0" /> Leta 2022 je prejela odlikovanje viteza velikega križa, najvišje priznanje Republike Italije. Kot zgodovinarka raziskuje predvsem slovensko zgodovino 20. stoletja ter zgodovino Kočevarjev. Je predsednica Slovenskega zgodovinskega društva za novejšo in sodobno zgodovino], podpredsednica [[Nova slovenska zaveza|Nove slovenske zaveze]] ter avtorica številnih strokovnih in drugih člankov. Dolga leta je bila tudi članica uredniškega odbora revije [[Tretji dan]]. Je tudi članica Komisije za Slovence po svetu pri Slovenski škofovski konferenci.{{cn}} === Ministrica za Slovence po svetu === 13. marca 2020 je bila v kvoti [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] imenovana za [[Minister brez listnice|ministrico brez listnice]], [[Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.|pristojno za Slovence v zamejstvu in po svetu]].<ref name=":1" /> Že pred ministrovanjem je aktivno spremljala slovensko izseljenstvo, večkrat je slovenske skupnosti po svetu tudi obiskala.<ref name=":1" /> Kot ministrica je obiskala Slovence v Argentini, Braziliji, Združenih državah Amerike, Kanadi, v Evropi in v državah Zahodnega Balkana. Redno se je udeleževala srečanj in dogodkov v vseh štirih slovenskih zamejstvih, v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem. <ref>{{Navedi splet|title=Novice |url=https://www.gov.si/novice/?cat%5B0%5D=1|website=Portal GOV.SI|date=2025-06-11|accessdate=2025-06-19|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{14. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jaklitsch, Helena}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri brez resorja Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] 377c16978mdeilzh8ubsvlr006dc89y 0 480106 6685814 6202158 2026-06-05T21:44:50Z VidicK01 193275 (8/20) - Novi ministri: Suzana Lep Šimenko + prenova članka 6685814 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za področje odnosov med Slovenijo in Slovenci v zamejstvu in po svetu | body = <br /> | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Matej Arčon]] | incumbentsince = 1. junija 2022 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]] | termlength = 4 leta | first = [[Janez Dular]] | residence = Erjavčeva cesta 15 <br />1000 Ljubljana | website = https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/ | image = Suzana_Lep_Šimenko_ministrski_portret_(cropped).jpg }} '''Minister pristojen za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu''' je [[minister brez listnice]] in član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], pristojen za odnose [[Slovenija|Republike Slovenije]] s [[Slovenci]] v zamejstvu in po [[Svet|svetu]]. Je vodja [[Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu|Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]].<ref>{{Navedi splet|title=Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-23|language=sl}}</ref> Vodje Urada niso bili vedno ministri, ampak tudi državni sekretarji.<ref>{{Navedi splet|title=Arhiv spletišč državne uprave {{!}} GOV.SI|url=http://www.arhiv-spletisc.gov.si/|website=www.arhiv-spletisc.gov.si|accessdate=2020-05-23}}</ref> Trenutna ministrica je [[Suzana Lep Šimenko]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Suzana Lep Šimenko, ministrica brez resorja, pristojna za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/o-uradu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-05|language=sl}}</ref> == Seznam == ; [[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]], ''član Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, zadolžen za vprašanja Slovencev po svetu in italijanske in madžarske narodnosti v Republiki Sloveniji'' (maj 1990–maj 1992) ; [[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Janko Prunk]], ''minister za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji'' (maj 1992–december 1993) ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Peter Vencelj]], ''državni sekretar'' (januar 1993–marec 1997) ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Mihaela Logar]], ''državna sekretarka'' (junij 1997–junij 2000) ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Zorko Pelikan]], ''državni sekretar'' (junij 2000–december 2000) ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Magdalena Tovornik]], ''državna sekretarka'' (december 2000–marec 2002) ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Iztok Simoniti]], ''državni sekretar'' (marec 2002–januar 2003) * [[Črtomir Špacapan]], ''državni sekretar'' (januar 2003–september 2003) * [[Jadranka Šturm-Kocjan|Jadranka Šturm Kocjan]], ''direktorica Urada'' (december 2003–december 2004) ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Franc Pukšič]], ''državni sekretar'' (december 2004–november 2005) * [[Zorko Pelikan]], ''državni sekretar'' (december 2005–november 2008) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Boštjan Žekš]], ''minister'' (november 2008–februar 2012) ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Ljudmila Novak]], ''ministrica'' (10. februar 2012–20. marec 2013) ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Tina Komel]], ''ministrica'' (10. marec 2013–13. februar 2014<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Tina Komel vendarle odstopila|url=https://www.delo.si/novice/politika/ministrica-tina-komel-vendarle-odstopila.html|website=www.delo.si|date=2014-02-13|accessdate=2020-05-23|language=sl-si|first=Tanja Starič, Anže Božič, notranja|last=politika}}</ref>) * [[Gorazd Žmavc]], ''minister'' (13. februar 2014<ref>{{Navedi splet|title=Novi minister bo Gorazd Žmavc|url=https://mojaslovenija.net/novi-minister-bo-gorazd-zmauc/|website=Moja Slovenija|date=2014-02-14|accessdate=2020-05-23|language=sl-SI}}</ref>–18. september 2014) ; [[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Gorazd Žmavc]], ''minister'' (13. september 2014–13. september 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Peter Jožef Česnik]], ''minister'' (13. september 2018–13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Helena Jaklitsch]], ''ministrica'' (13. marec 2020–1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Matej Arčon]], ''minister'' (1. junij 2022–4. junij 2026) ; [[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Suzana Lep Šimenko]], ''ministrica'' (4. junij 2026–) == Sklici == <references /> {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1990]] tchquoqksuepfdptz5kicxk7uyd17gw 6685815 6685814 2026-06-05T21:45:10Z VidicK01 193275 6685815 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za področje odnosov med Slovenijo in Slovenci v zamejstvu in po svetu | body = <br /> | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Suzana Lep Šimenko]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]] | termlength = 4 leta | first = [[Janez Dular]] | residence = Erjavčeva cesta 15 <br />1000 Ljubljana | website = https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/ | image = Suzana_Lep_Šimenko_ministrski_portret_(cropped).jpg }} '''Minister pristojen za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu''' je [[minister brez listnice]] in član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], pristojen za odnose [[Slovenija|Republike Slovenije]] s [[Slovenci]] v zamejstvu in po [[Svet|svetu]]. Je vodja [[Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu|Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]].<ref>{{Navedi splet|title=Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-23|language=sl}}</ref> Vodje Urada niso bili vedno ministri, ampak tudi državni sekretarji.<ref>{{Navedi splet|title=Arhiv spletišč državne uprave {{!}} GOV.SI|url=http://www.arhiv-spletisc.gov.si/|website=www.arhiv-spletisc.gov.si|accessdate=2020-05-23}}</ref> Trenutna ministrica je [[Suzana Lep Šimenko]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Suzana Lep Šimenko, ministrica brez resorja, pristojna za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/o-uradu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-05|language=sl}}</ref> == Seznam == ; [[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]], ''član Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, zadolžen za vprašanja Slovencev po svetu in italijanske in madžarske narodnosti v Republiki Sloveniji'' (maj 1990–maj 1992) ; [[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Janko Prunk]], ''minister za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji'' (maj 1992–december 1993) ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Peter Vencelj]], ''državni sekretar'' (januar 1993–marec 1997) ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Mihaela Logar]], ''državna sekretarka'' (junij 1997–junij 2000) ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Zorko Pelikan]], ''državni sekretar'' (junij 2000–december 2000) ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Magdalena Tovornik]], ''državna sekretarka'' (december 2000–marec 2002) ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Iztok Simoniti]], ''državni sekretar'' (marec 2002–januar 2003) * [[Črtomir Špacapan]], ''državni sekretar'' (januar 2003–september 2003) * [[Jadranka Šturm-Kocjan|Jadranka Šturm Kocjan]], ''direktorica Urada'' (december 2003–december 2004) ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Franc Pukšič]], ''državni sekretar'' (december 2004–november 2005) * [[Zorko Pelikan]], ''državni sekretar'' (december 2005–november 2008) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Boštjan Žekš]], ''minister'' (november 2008–februar 2012) ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Ljudmila Novak]], ''ministrica'' (10. februar 2012–20. marec 2013) ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Tina Komel]], ''ministrica'' (10. marec 2013–13. februar 2014<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Tina Komel vendarle odstopila|url=https://www.delo.si/novice/politika/ministrica-tina-komel-vendarle-odstopila.html|website=www.delo.si|date=2014-02-13|accessdate=2020-05-23|language=sl-si|first=Tanja Starič, Anže Božič, notranja|last=politika}}</ref>) * [[Gorazd Žmavc]], ''minister'' (13. februar 2014<ref>{{Navedi splet|title=Novi minister bo Gorazd Žmavc|url=https://mojaslovenija.net/novi-minister-bo-gorazd-zmauc/|website=Moja Slovenija|date=2014-02-14|accessdate=2020-05-23|language=sl-SI}}</ref>–18. september 2014) ; [[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Gorazd Žmavc]], ''minister'' (13. september 2014–13. september 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Peter Jožef Česnik]], ''minister'' (13. september 2018–13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Helena Jaklitsch]], ''ministrica'' (13. marec 2020–1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Matej Arčon]], ''minister'' (1. junij 2022–4. junij 2026) ; [[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Suzana Lep Šimenko]], ''ministrica'' (4. junij 2026–) == Sklici == <references /> {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1990]] ohc04c9va1j7ezvdan9blzaewus44tn 0 481493 6685816 6685367 2026-06-05T21:52:09Z VidicK01 193275 (9/20) - Novi ministri & reorganizacija resorjev: Janez Cigler Kralj 6685816 wikitext text/x-wiki {{posodobi|datum=junij 2026}} {{Infobox official post | post = Minister za kmetijstvo | body = <br>Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Janez Cigler Kralj]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije]] | termlength = 4 leta | first = [[Dejan Židan]] | website = http://www.mkgp.gov.si/ | image = Janez_Cigler_Kralj_ministrski_portret_(cropped).jpg }} '''Minister za kmetijstvo Republike Slovenije''' je politični vodja [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]], ki ga predlaga predsednik Vlade Republike Slovenije in imenuje Državni zbor Republike Slovenije. Po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2020-07-02 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutni minister je [[Janez Cigler Kralj]]. == Seznam == === Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano === ; [[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Dejan Židan]], [[Socialni demokrati|SD]] (18. september 2014 – 13. september 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleksandra Pivec]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (13. september 2018 – 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleksandra Pivec]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (13. marec 2020 – 15. oktober 2020) * [[Jože Podgoršek]], DeSUS (15. oktober 2020 – 1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Irena Šinko]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]] (1. junij 2022 – razrešena 13. oktober 2023) * ''[[Marjan Šarec]], Svoboda (13. oktober 2023 – 12. januar 2024; začasno pooblaščen)'' * [[Mateja Čalušić]], Svoboda (12. januar 2024 – 4. junij 2026) === Minister za kmetijstvo === ; [[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija|NSi]] (4. junij 2026 – ''danes'') == Glej tudi: == * [[Minister za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije]] == Sklici == <references /> {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Kmetijstvo]] 1l47ayi3oq1kmauzv7bvgbhpsfm91h9 6685817 6685816 2026-06-05T21:53:01Z VidicK01 193275 VidicK01 je prestavil_a stran [[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]] na [[Minister za kmetijstvo Republike Slovenije]]: Novo uradno ime ministrstva po reorganizaciji resorjev glede na Zakon o spremembah Zakona o vladi (2026) 6685816 wikitext text/x-wiki {{posodobi|datum=junij 2026}} {{Infobox official post | post = Minister za kmetijstvo | body = <br>Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Janez Cigler Kralj]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije]] | termlength = 4 leta | first = [[Dejan Židan]] | website = http://www.mkgp.gov.si/ | image = Janez_Cigler_Kralj_ministrski_portret_(cropped).jpg }} '''Minister za kmetijstvo Republike Slovenije''' je politični vodja [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]], ki ga predlaga predsednik Vlade Republike Slovenije in imenuje Državni zbor Republike Slovenije. Po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2020-07-02 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutni minister je [[Janez Cigler Kralj]]. == Seznam == === Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano === ; [[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Dejan Židan]], [[Socialni demokrati|SD]] (18. september 2014 – 13. september 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleksandra Pivec]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (13. september 2018 – 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleksandra Pivec]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (13. marec 2020 – 15. oktober 2020) * [[Jože Podgoršek]], DeSUS (15. oktober 2020 – 1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Irena Šinko]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]] (1. junij 2022 – razrešena 13. oktober 2023) * ''[[Marjan Šarec]], Svoboda (13. oktober 2023 – 12. januar 2024; začasno pooblaščen)'' * [[Mateja Čalušić]], Svoboda (12. januar 2024 – 4. junij 2026) === Minister za kmetijstvo === ; [[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija|NSi]] (4. junij 2026 – ''danes'') == Glej tudi: == * [[Minister za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije]] == Sklici == <references /> {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Kmetijstvo]] 1l47ayi3oq1kmauzv7bvgbhpsfm91h9 6685819 6685817 2026-06-05T21:53:56Z VidicK01 193275 6685819 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za kmetijstvo | body = <br>Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Janez Cigler Kralj]] | incumbentsince = 4. junija 2026 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije]] | termlength = 4 leta | first = [[Dejan Židan]] | website = http://www.mkgp.gov.si/ | image = Janez_Cigler_Kralj_ministrski_portret_(cropped).jpg }} '''Minister za kmetijstvo Republike Slovenije''' je politični vodja [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]], ki ga predlaga predsednik Vlade Republike Slovenije in imenuje Državni zbor Republike Slovenije. Po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2020-07-02 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutni minister je [[Janez Cigler Kralj]]. == Seznam == === Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano === ; [[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Dejan Židan]], [[Socialni demokrati|SD]] (18. september 2014 – 13. september 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleksandra Pivec]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (13. september 2018 – 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleksandra Pivec]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (13. marec 2020 – 15. oktober 2020) * [[Jože Podgoršek]], DeSUS (15. oktober 2020 – 1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Irena Šinko]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]] (1. junij 2022 – razrešena 13. oktober 2023) * ''[[Marjan Šarec]], Svoboda (13. oktober 2023 – 12. januar 2024; začasno pooblaščen)'' * [[Mateja Čalušić]], Svoboda (12. januar 2024 – 4. junij 2026) === Minister za kmetijstvo === ; [[16. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija|NSi]] (4. junij 2026 – ''danes'') == Glej tudi: == * [[Minister za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije]] == Sklici == <references /> {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Kmetijstvo]] s3aumw3ttrrhrd6b0wwtg977e7z6i48 0 482986 6685576 6644549 2026-06-05T13:56:13Z Oursana 115509 -+Giotto- The Seven Vices - Envy.JPG 6685576 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Kapela Scrovegni | native_name = {{lang|it| Cappella degli Scrovegni }} | image = | location = [[Padova]], Italija | pushpin map = Italija | coordinates = {{coord|45|24|43|N|11|52|46|E|display=inline,title}} | denomination = | status = kapela | architect = | architecture type = cerkev | architecture style = [[Romanska arhitektura]] | facade_direction = | groundbreaking = 1303 | completed date = 1305 | construction_cost = | specifications = | capacity = | length = 20,88 m | width = 8,41 m | width nave = | height = 12,65 m | dome_quantity = | dome_height_outer = | dome_height_inner = | dome_dia_outer = | dome_dia_inner = | spire_quantity = | spire_height = | materials = | dedication = [[sveta Marija]] | website = [http://www.cappelladegliscrovegni.it Sito ufficiale] }} [[File:Engraving of Arena Chapel next to older palace.jpg|thumb|Gravura iz leta 1842 (iz prejšnje akvarelne slike) prikazuje kapelo Arena desno od starejše palače, ki jo je kupil in preuredil Enrico Scrovegni. Palača je bila porušena do leta 1827.]] [[File:Giotto - Scrovegni - -31- - Kiss of Judas.jpg|thumb|''Judežev poljub'', ena od plošč v kapeli Scrovegni]] '''Kapela Scrovegni''' (italijansko ''Cappella degli Scrovegni'' [kapˈpɛlla deʎʎi skroˈveɲɲi]), imenovana tudi '''Arena kapela''', je majhna [[cerkev (zgradba)|cerkev]], ki meji na [[avguštinci|avguštinski]] [[samostan]], ''Monastero degli Eremitani'' v [[Padova|Padovi]], dežela [[Benečija]], [[Italija]]. Kapela in samostan sta zdaj del kompleksa ''Museo Civico'' v Padovi. Kapela vsebuje cikel [[Giotto di Bondone |Giottovih]] fresk, dokončanih okoli leta 1305 in velja za pomembno mojstrovino zahodne umetnosti. == Opis == Giotto in njegova ekipa so s freskami prekrili vse notranje površine kapele, vključno s stenami in stropom. Ladja je dolga 20,88 metra, široka 8,41 metra in visoka 12,65 metra. Območje apside je sestavljeno iz kvadratnega območja (4,59 metra globine in 4,31 metra širine) in peterokotnega območja (2,57 metra globine). Največji element so obsežni cikli, ki prikazujejo ''Jezusovo življenje'' in ''življenje Device Marije''. Zid na zadnji strani cerkve, skozi katerega se vstopa v kapelo, ima veliko ''Poslednjo sodbo''. Obstajajo tudi plošče v [[grizaj]]u (enobarvne), ki prikazujejo [[pregreha|pregrehe]] in [[vrlina|vrline]]. Cerkev je bila na praznik Marijinega oznanjenja leta 1303 predana ''Santa Maria della Carità'' in posvečena leta 1305. Velik del Giottovega freskarskega cikla se osredotoča na življenje Device Marije in slavi njeno vlogo pri odrešenju ljudi. Zdi se, da je bil [[motet]] Marchetta da Padova sestavljen za posvetilo 25. marca 1305.<ref>Anne Robertson 'Remembering the Annunciation in Medieval Polyphony' ''Speculum''70 (1995), 275–304</ref> Kapela je znana tudi kot Arena kapela, ker je bila zgrajena na zemljišču, ki ga je kupil Enrico Scrovegni in se je naslanjala na kraj rimske arene. Prostor je bil tam, kjer se je odvijala procesija na prostem in sveti prikaz Marijinega oznanjenja se je predvajal že celo generacijo pred izgradnjo kapele.<ref>{{Cite journal|last=Schwarz|first=Michael Viktor|date=2010|title=Padua, its Arena and the Arena Chapel: A Liturgical Ensemble.|journal=Journal of the Warburg and Courtauld Institutes|volume=73|pages=39–64|jstor=41418713}}</ref> == Zgradba in okras == [[File:Scrovegni pisano02 pushkin.jpg|thumb|Odlitek Giovannija Pisanna kipa Enrica Scrovegnija v kapeli]] Kapelo Arena je Giottu naročil bogati padovanski bankir Enrico Scrovegni.<ref>{{navedi knjigo|title=The Cambridge Companion to Giotto|last=Kohl|first=Benjamin G.|publisher=Cambridge University Press|year=2004|isbn=|editor-last=Derbes|editor-first=Anne|location=Cambridge|pages=176–193|chapter=Giotto and his Lay Patrons|editor-last2=Sandona|editor-first2=Mark}}</ref> V začetku 1300-ih je Enrico od Manfreda Dalesmaninija kupil območje, na katerem je stala rimska arena. Tu je imel zgrajeno svojo razkošno palačo in kapelo, ki je bila k njej dozidana. Projekt kapele je bil dvojen: služila je kot zasebni oratorij družine in kot nagrobni spomenik sebi in svoji ženi. Enrico je Giottu, slavnemu florentinskemu slikarju naročil, da okrasi njegovo kapelo. Giotto je pred tem delal pri frančiškanskih bratih v [[Assisi]]ju in [[Rimini]]ju, nekaj časa pa je bil tudi v Padovi, delal je za [[Bazilika Antona Padovanskega|baziliko svetega Antona]] v Sali del Capitolo in v kapeli Blagoslovov. Številni viri iz 14. stoletja (Riccobaldo Ferrarese, Francesco da Barberino, 1312-1313) pričajo o Giottovi prisotnosti na mestu kapele Arena. Cikel fresk je mogoče datirati z dobrim približkom vrste dokumentarnih pričevanj: odkup zemljišča je zaveden 6. februarja 1300; padovanski škof Ottobono dei Razzi je zgradbo odobril nekaj pred letom 1302 (datum njegovega prestopa v oglejski patriarhat); kapela je bila prvič posvečena 25. marca 1303, praznični dan oznanjenja; 1. marca 1304 je [[papež Benedikt XI.]] dal [[cerkveni odpustki|odpustek]] vsakomur, ki je obiskal kapelo; eno leto pozneje, 25. marca 1305, je bila kapela dokončno posvečena. Giottovo delo tako sodi v obdobje od 25. marca 1303 do 25. marca 1305. [[File:Padova Cappella degli Scrovegni Innen Langhaus West 1.jpg|thumb|Slika notranjosti kapele proti vhodu]] [[File:View looking towards entrance - Capella degli Scrovegni - Padua 2016 (2).jpg|thumb|Proti apsidi in oltarju]] Giotto, ki se je rodil okoli leta 1267, je bil star 36-38 let, ko je delal v kapeli Enrica Scrovegnija. Imel je skupino približno 40 sodelavcev in izračunali so, da je bilo za barvanje kapele potrebno 625 delovnih dni (''giornati''). 'Delovni dan' je pomenil tisti del vsake freske, ki ga je bilo mogoče poslikati, preden se je omet posušil in ni bil več 'svež' (''fresco'' v italijanščini). Januarja 1305 so bratje iz bližnje [[Cerkev puščavnikov |cerkve Eremitani]] pri škofu vložili pritožbo in protestirali, da Scrovegni ni spoštoval prvotnega sporazuma. Scrovegni je svoj zasebni oratorij spremenil v cerkev z zvonikom, s čimer je ustvaril nelojalno konkurenco njihovim dejavnostim. Ne vemo, kaj se je zgodilo naprej, verjetno pa je bilo zaradi te pritožbe porušena monumentalna [[apsida]] in širok [[transept]]. Obe sta vidni na modelu cerkve, ki ga je Giotto naslikal na sprednji fasadi (''Poslednja sodba''). Apsida je bila odsek, kjer je Enrico Scrovegni mislil imeti grob. Prisotnost fresk iz leta 1320 podpira hipotezo o rušenju, ki jo je predlagal Giuliano Pisani. Apsida, najpomembnejše območje v vseh cerkvah, je kjer sta pokopana Enrico in njegova žena Jacopina d'Este. Ta apsida predstavlja zoženje prostora, ki daje občutek, da je nepopoln in neharmoničen. Ko opazimo spodnji okvir [[slavolok]]a, tik nad majhnim oltarnim delom svete [[Katarina Aleksandrijska |Katarine Aleksandrijske]], je popolna simetrija Giotta spremenjena s fresko okrasom, ki predstavlja dva medaljona s poprsjem ženskih svetnic, luneto s Kristusom v slavi in dve epizodi iz pasijona (''molitev v Getsemanskem vrtu'' in ''Bičanje Jezusa''), ki skupaj dajeta splošni občutek disharmonije. Umetnik, ki je naslikal te prizore, je naslikal tudi večji del apside, neznani umetnik imenovan 'Mojster Scrovegnijevega kora', ki je deloval pri kapeli približno dvajset let po dokončanju Giottovega dela. Glavni poudarek neznanega umetnikovega dela predstavlja šest monumentalnih prizorov na stranskih stenah kapele, ki prikazujejo zadnje obdobje Marijinega zemeljskega življenja. Ta izbira je v sozvočju z ikonografskim programom, ki ga je navdihnil Alberto da Padova in slikal Giotto. === Sodobnost === Kapela je bila prvotno povezana s palačo Scrovegni, ki je bila zgrajena na mestu ostankov temeljev eliptične starodavne rimske arene. Palača je bila porušena leta 1827, da bi prodali dragocene materiale, ki jih je vsebovala in namesto nje postavili dva kondominija. Kapelo je leta 1881 kupila občina Padova, leto dni po razpravi mestnega sveta 10. maja 1880, ki je privedla do odločitve o rušenju stanovanja in obnovi kapele. Junija 2001 je po pripravi študije, ki je trajala več kot 20 let, Istituto Centrale per il Restauro (Centralni inštitut za restavriranje) Ministrstva za kulturne dejavnosti v sodelovanju z mestno upravo Padove v vlogi lastnika kapele Arena, začel celovito obnovo Giottovih fresk pod tehničnim vodstvom pokojnega Giuseppeja Basileja. Leta 2000 je bila končana konsolidacija in obnova zunanjih površin in postavljen sosednji ''Corpo Tecnologico Attrezzato'' (CTA). V tej 'opremljeni tehnološki komori' obiskovalci počakajo petnajst minut, kar omogoči, da se njihova telesna vlaga zniža in morebitni spremljajoči smog odfiltrira. Marca 2002 je bila kapela ponovno odprta za javnost v svojem prvotnem sijaju. Nerešenih je še nekaj težav, na primer poplavljanje v kripti pod ladjo zaradi prisotnosti podtalnice in negativni vpliv na stabilnost zgradbe cementnih vložkov, ki so v 1960-ih nadomestili prvotne lesene. === Znanstvene razprave === [[File:Giotto di Bondone - Scenes with decorative bands - WGA09284.jpg|thumb|Odsek stene, ki prikazuje postavitev pripovednih plošč.]] Študije Giulianoja Pisanija so trdile, da so številna splošno veljavna prepričanja o kapeli neutemeljena, med njimi tudi domneva, da je [[Dante Alighieri |Dante]] navdihnil Giotta. Še več, v odsek ''Paradiž'' je bil vključen posmrtni portret Danteja.<ref>{{navedi knjigo |last=Eimerl |first=Sarel |others=et al |title=The World of Giotto: c. 1267–1337 |url=https://archive.org/details/worldofgiottoc100eime |url-access=registration |publisher=Time-Life Books |year=1967 |isbn=0-900658-15-0 |p=[https://archive.org/details/worldofgiottoc100eime/page/155 155]}}</ref> Druga trditev je bila, da teološki program, ki mu je sledil Giotto, temelji na svetem [[Tomaž Akvinski |Tomažu Akvinskem]], medtem ko Pisani trdi, da je v celoti avguštinski. Pisani je tudi trdil, da je bratovščina Gaudenti, katere član je bil Enrico Scrovegni, vplivala na vsebino Giottovega cikla fresk.<ref>{{navedi knjigo|title=Giotto and the Arena Chapel: Art, Architecture and Experience|last=Jacobus|first=Laura|publisher=Harvey Miller|year=2008|isbn=|location=|pages=}}</ref> Trdil je tudi proti prepričanju, da je Enrico Scrovegni zahteval, da ikonografski program ne daje poudarka grehu oderuštva. Giuliano Pisani je opozoril, da Dantejeva obsodba Scrovegnijevega očeta Reginalda kot oderuha v [[Božanska komedija| Božanski komediji]], delu ''Pekel'', ''Canto 17'' zapisana nekaj let po Giottovem dokončanju kapele, zato tega ni mogoče obravnavati kot motiv za kakršno koli teološko skrb s strani Enrica Scrovegnija. Opozoriti je treba, da znanstvene skupnosti še niso široko sprejele Pisanijeve trditve in še vedno trajajo razprave o razlogu za nastanek kapele in o razlogih za njeno zasnovo. Po mnenju Pisanija <ref>[[Giuliano Pisani]], ''I volti segreti di Giotto. Le rivelazioni della Cappella degli Scrovegni'' (Rizzoli, 2008)</ref> je Giotto poslikal notranjo površino kapele po obsežnem ikonografsko-dekorativnem projektu, ki ga je zasnoval avguštinski teolog, brat Alberto da Padova. Med viri, ki jih je Giotto uporabil po nasvetu brata Alberta, so apokrifni evangeliji psevdo-Mateja in Nikodema, zlata legenda (''Legenda aurea'') Jacopa da Varazze (''Jacobus a Varagine'') in nekajminutne ikonografske podrobnosti, pseudo-Bonaventurejeve ''Meditacije o življenju Jezusa Kristusa'', pa tudi številna avguštinska besedila, kot so ''De doctrina Christiana'', ''De libero arbitrio'', ''De Genesi contra Manicheos'', ''De Quantitate animae'' in druga besedila iz srednjeveške krščanske tradicije, med katerimi je ''Phisiologus''.<ref>Giuliano Pisani, ''La concezione agostiniana del programma teologico della Cappella degli Scrovegni'', in ''Alberto da Padova e la cultura degli agostiniani'', a cura di F. Bottin, Padova University Press 2014, pp. 215–268</ref> Večina Giottovih raziskovalcev meni, da je Giotto storil številne teološke napake. Na primer, Giotto je v serijo Vrlin naslikal [[Upanje (teološka vrlina) |Upanje]] za [[Ljubezen (teološka vrlina) |Ljubeznijo]], ni pa vključil [[Pohlep]] v serijo Pregreh zaradi običajne predstavitve Enrica Scrovegnija kot oderuha. Giuliano Pisani trdi, da je Giotto sledil natančnemu in premišljenemu teološkemu programu, ki je temeljil na svetem Avguštinu in ga je zasnoval fra Alberto da Padova. Pohlep, ki še zdaleč ni 'odsoten' v Giottovem ciklu, je upodobljen z [[Zavist]]jo, ki tvori z njo temeljno sestavino bolj celovitega greha. Zaradi tega se zavist postavlja pred vrline dobrodelnosti, da bi nakazoval, da je dobrodelnost ravno nasprotna od zavisti in da se je treba pozdraviti od greha zavistnosti. Ljubezen v smislu dobrodelnosti drobi Zavistnino vrečko z denarjem pod njenimi nogami, na nasprotni steni pa rdeči plameni gorijo pod Zavistnino nogo.<ref>''Alberto da Padova e la cultura degli agostiniani'', a cura di F. Bottin, Padova University Press 2014, pp. 1–322</ref> === Prikaz svetih zgodb in sporočilo v oboku === [[File:Giotto - Scrovegni - -36- - Lamentation (The Mourning of Christ) adj.jpg|thumb|Prizor Jezusovega objokovanja]] [[File:Giotto di Bondone - Vault - WGA09168.jpg|thumb|Središče Oboka, z Madono in otrokom kot eno od dveh sonc, preroki pa kot planeti]] Giotto je poslikal celotno površino kapele, vključno s stenami in stropom. Cikel fresk je organiziran vzdolž štirih stopenj, od katerih vsaka vsebuje epizode iz zgodb različnih protagonistov Svete zgodovine. Vsaka stopnja je razdeljena na okvirje, vsak tvori prizor. Kapela je asimetrične oblike, s šestimi okni na daljši južni steni in ta oblika je določila postavitev dekoracije. Prvi korak je bila izbira postavitve dveh okvirjev med vsakim dvojnim oknom, postavljenim na južno steno; drugič, bila je določena širina in višina stopenj, da se izračuna enak prostor na nasprotni severni steni. Cikli prizorov, ki prikazujejo ''Jezusovo življenje'' in ''življenje Device Marije'', so bili največja oblika religiozne umetnosti v tem obdobju, Giottov cikel pa je nenavadno velik in obsežen, kar kaže ambicije naročila. Če to predpostavimo, sta izbira in ikonografija prizorov na splošno primerljiva z drugimi sodobnimi cikli; Giottova inovacija je v monumentalnosti njegovih oblik in jasnosti njegovih kompozicij. Cikel pripoveduje zgodbo o odrešenju. Začne se od zgoraj v luneti slavoloka, z občasnim prizorom Boga Očeka, ki je nadangelu Gabrijelu naročil, naj opravi ''[[Marijino oznanjenje]]''. [10] Pripoved se nadaljuje z zgodbami Joahima in Ane (prva stopnja z vrha, južna stena) in Marijinimi zgodbami (prva stopnja od zgoraj, severna stena). Po vrnitvi na slavolok sledijo prizori ''Oznanjenja'' in ''Obiskovanja''. Jezusove zgodbe so bile postavljene na srednji nivo južne in severne stene. Prizor Jude, ki je dobil denar za izdajo Jezusa, je na slavoloku. Spodnja stopnja južne in severne stene prikazuje ''Jezusovo trpljenje'' in ''Vstajenje''; zadnji okvir na severni steni prikazuje ''[[Binkošti]]''. Četrti nivo se začne na nivoju tal s črno-belimi, v tehniki [[grizaj]], freskami Pregreh (severna stena) in Vrlin (južna stena). Zahodna stena (zadnja stena pročelja) predstavlja ''Poslednjo sodbo''. Prikazani prizori so naslednji: Svete zgodbe: Slavolok (luneta): * Marijino oznanjenje; Zgornji nivo, južna stena: * Joahima odslovijo iz templja * Joahim med pastirji * Oznanjenje sv. Ane * Joahim daruje * Joahimove sanje * Srečanje pri zlatih vratih Jeruzalema Zgornji nivo, severna stena: * Marijino rojstvo in njeno kopanje kot dojenčka * Marijina pot v tempelj ali Marijino darovanje v templju * Snubci prinašajo palice v tempelj * Snubci molijo pred oltarjem * Poroka Device * Poročna procesija [[File:Giotto - Scrovegni - -27- - Expulsion of the Money-changers from the Temple.jpg|thumb|upright=1.1|''Izgon menjalcev denarja iz templja '']] Slavolok: * Bog oče na prestolu (je naslikan na tablo (ni freska) obdan z angeli na vrhu: Bog pošlje nadangela * nadangel Gabriel na desni in Marija na Levi - Oznanjenje Srednji nivo, južna stena: * Rojstvo Jezusa * Poklon Svetih treh kraljev * Predstavitev Jezusa v templju * Beg v Egipt * Pokol nedolžnih otročičev Srednji nivo, severna stena: * Kristus med učenjaki v templju (Jezus med zdravniki) * Jezusov krst v reki Jordan * Poroka v Kani Galilejski * Obuditev Lazarja * Vhod v Jeruzalem * Izgon trgovcev iz templja Slavolok: * Judež prejme srebrnike Spodnja stopnja, južna stena: * Zadnja večerja * Umivanje nog * Judežev poljub * Kristus pred Kajfo * Zasmehovanje (bičanje) Kristusa Spodnja stopnja, severna stena; * Kristus nosi križ * Križanje * Objokovanje * Jezusovo vstajenje - Noli me tangere * Vnebohod * Binkošti ali prihod svetega Duha Spodnja plast, severna stena: Pregrehe [[File:Giotto di Bondone - No. 49 The Seven Vices - Infidelity - WGA09276.jpg|thumb|''Nezvestoba'']] [[File:Justitia - Capella dei Scrovegni - Padua 2016.jpg|thumb|''Justicija'']] * Nerazsodnost ali Neumnost (''Stultitia'') * Nestalnost ali nestanovitnost (''Inconstatia'') * Jeza (''Ira'') * Nepravičnost (''Iniustitia'') * Nevera (''Infidelitas'') * Zavist (''Invidia'') * Obup (''Desperatio'') Spodnja plast, južna stena: Sedem Vrlin: * Razumnost ali razsodnost (''Prudentia'') * Pogum (''Fortitudo'') * Zmernost (''Temperantia'') * Pravičnost (''Iustitia'') * Vera (''Fodes'') * Ljubezen (''Karitas'') * Upanje (''Spes'') Izhodna stena: *Poslednja sodba [[File:Last-judgment-scrovegni-chapel-giotto-1306.jpg|thumb|upright=1.1|''Poslednja sodba'']] V oboku je predstavljen osmi dan, čas večnosti, božji čas z osmimi planeti (tondi, ki obkrožajo sedem velikih prerokov [[Stara zaveza|Stare zaveze]] in [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]]) in dvema soncema (ki prikazujeta Boga in Madono in otroka), medtem ko je modro nebo prekrito z osemtočkovnimi zvezdami (8, vstran, simbolizira neskončnost). === Črno-bela personifikacija Pregreh in Vrlin === Na spodnjih ravneh stranskih sten je 14 personifikacij v tehniki [[grizaj]], ki predstavljajo posamezne figure Pregreh na severni steni in Vrlin na južni steni. Pregrehe so Stultitia, Inconstantia, Ira, Iniusticia, Infidelitas, Invidia in Desperatio. Vrline so razvrščene takole: štiri kardinalne vrline: Prudentia, Iustitia, Temperantia, Fortitudo, sledijo tri teološke: Fides, Karitas, Spes. Vsaka vrlina in pregreha sta vdelani v okvir z marmorjem podobnim ogledalom. Ime pregrehe ali vrline je napisano v latinici na vrhu vsake figure, kar kaže, kaj predstavljajo te figure in sicer sedmi dan (čas med Jezusovim rojstvom in Poslednjo sodbo). Po kontroverzni teoriji Giuliana Pisanija so se pregrehe in vrline brale, začenši s strani oltarja in segajo proti pročelju (Poslednja sodba), zaporedje pa ni "Najprej pregrehe, potem vrline", kot se je dolgo verjelo. Začne se od Pregrehe 1 (Stultitia) (severna stena, desna stran) do Vrline 1 (Prudencia) (južna stena, leva stran), sledi pregreha 2 (inconstantia) (severna stena) do vrlina 2 (Fortitudo) (južna stran) in tako naprej. Pregrehe in vrline simbolizirajo človekov napredek k blaženosti (nebeška sreča). Človeštvo s pomočjo vrlin lahko premaga ovire (pregrehe). To je filozofsko-teološki načrt, ki ga je oblikoval Giottov teolog, učeni teolog, ki je svoj navdih črpal iz svetega Avguština. Odsek pregrehe-vrline v kapeli Scrovegni ponazarja filozofsko-teološko sporočilo, na katerem temelji celotni projekt in je ključnega pomena za razjasnitev več točk, ki so prej štele za nejasne ali pa so bile rezultat Giottovega edinega približnega teološkega znanja.<ref>Giuliano Pisani, ''I volti segreti di Giotto. Le rivelazioni della Cappella degli Scrovegni''</ref> V kapeli Scrovegni na primer pregrehe niso tradicionalne pregrehe ali smrtni grehi (ponos, zavist, gnev, lenoba, pohlep, požrešnost in poželenje), tako kot 'ustrezne' vrline ne odražajo tradicionalnega reda, sestavljenega v štiri [[kardinalne vrline]] (Razumnost, pravičnost, pogum in zmernost) in tri [[teološke vrline]] (vera, upanje in ljubezen]]. Predstavljena je dvakratna terapevtska pot, ki vodi k odrešenju. Prva, sestavljena iz štirih vrlin, prinaša zdravilo s pomočjo nasprotne sile, ki jo zagotavljajo kardinalne vrline. Točka prihoda v tem prvem delu poti je Pravičnost, ''Iusticia'', ki omogoča mir in s tem zagotavlja raj na zemlji in zemeljsko srečo. Prva pregreha v tem prvem oddelku je ''Stultitia'' in sicer nesposobnost razlikovanja dobrega in zla. Njeno zdravilo (nasprotna stena) je ''Prudencia'' - razsodnost, Prudencia, ki v klasičnem in teološkem smislu ni 'previdnost', ampak 'moralna inteligenca' ali zmožnost razlikovanja dobrega in zla. Gledalec je v sferi znanja. Sledi par ''Inconstantia'', Neskladnost, (severna stena) in ''Fortitudo'', Pogum, (južna stena). Trdnost (moralna in miselna moč) z voljo zmaga nad lahkimi nihanji neskladnosti. 'Neskladnost' je dobesedno 'pomanjkanje stabilnega sedeža'; gre za mešanico lahkomiselnosti, voljnosti in neskladnosti. 'Neskladnost' je prikazana kot mlada ženska, ki se valja na kroglici, pripravljena na padec, po pestrem marmornatem podu, ki označuje barvo 'enotnosti' ('stalnost'), ki označuje nedosleden um. Tu je sfera Volje. Jeza, tretja pregreha, je nasproti ''Temperantia'', Zmernosti. Po besedah svetega Avguština je Temperantia notranje ravnovesje, ki zagotavlja stabilno voljo nad nagoni in ohranja človekove želje znotraj meja poštenosti. Terapija je potrebna za prevlado nad strastmi, ki jih simbolizira Jeza, saj je Jeza najbolj strašljiva od vseh strasti: je nenadna in uničujoča, tudi proti lastnim najdražjim in je zato strast, ki se jo človeška bitja najprej potrebujejo naučiti nadzorovati. Ta pojem je načelo starogrške in (v njenih odtisih) rimske filozofije, ki jo je sveti Avguštin naredil za svojo in Giottov teolog prenesel nanj, tako da je združil številne spise svetega Avguština. Preudarnost, drznost in zmernost se nanašajo na etično sfero vsakega posameznika in imajo za cilj zdravilo vsakega posameznega sebe. Etična vrlina se oblikuje v praktični uporabi z delovanjem in vedenjem, ki se nanaša na osebno in družbeno sfero in vpliva na človeške odnose. Iz tega pojma izvirajo pojmi Pravičnost in nepravičnost, osrednji 'par' v Giottovi kapeli. Popolna osrednja osredotočenost pravičnosti je vizualno poudarjena z arhitekturno 'matrico', majhno kocko, ki se dvigne nad vsako od različnih personifikacij na rahlo poševen način in kaže bodisi proti apsidi bodisi proti fasadi, povsod, vendar nad glavo Pravičnosti ( južna stena) in Nepravičnosti (severna stena), kjer majhni umrli pade v pravokotni črti, ki hkrati označuje natančno fizično polovico kapele, kot tudi Pravičnostno zdravilno funkcijo s teološko-filozofskega vidika, ne da bi pozabili, da je pravičnost kar zdravi dušo od bolečih posledic Nepravičnosti (na drugi strani kapele).<ref>* {{cite journal |last=Beck |first=Eleonora M. |title=Justice and Music in Giotto's Scrovegni Chapel Frescoes |journal=Music in Art: International Journal for Music Iconography |volume=29 |issue=1–2 |date=2004 |pages=38–51 |issn=1522-7464 }}</ref> Tisti, ki so uspešno napredovali na svoji terapevtski poti, so dosegli Pravičnost. Tisti, ki tega niso, so dosegli krivico. Tisti, ki so dosegli Pravičnost, so izvajali terapijo za dušo, ki jo je mogoče opredeliti kot 'človeško' in ki jih je pripeljala do zemeljske sreče. Kot svojo terapijo so uporabljali ''medicina animi'', 'zdravilo duše', ki ga zagotavljajo kardinalne vrline (v zaporedju Razumnost-Pogum-Zmernost-Pravičnost) in sicer moralne in intelektualne vrline, s katerimi 'človek' lahko zdravi človeka nasprotujočih si sporočil in so sposobni prevladati nad njimi. Sledijo teološke vrline. Da bi si lahko prizadeval za nebeški raj, potrebujemo božansko učenje, razodetje resnice, s katerim človek premaga in presega človeški razum in izvaja teološke vrline. 'Božja terapija' se začne z zavračanjem lažnih prepričanj (''Infidelitas'') s pomočjo Vere v Boga (''Fides''). Le z 'zdravilom' Ljubezni (''Karitas'') lahko premagamo sebičnost in Zavist (''Invidia''), ki ga privedeta, da z zlobnimi očmi (latinsko ''in-vidēre'') pogleda na bližnjega, ki ga tudi Bog ustvari po svoji podobnosti. Končno lahko s pomočjo (zdravilo) uničimo Upanje (''Spes'') s pomanjkanjem upanja ali Obupa (''Desperatio''). Upanje je odnos, ki sestoji iz aktivnega čakanja na božje bodoče blagoslove, ki izvirajo iz zaupanja v Boga in v Njegovo besedo in so tudi iz ljubezni do Božje ljubezni do celotnega človeštva. Vire tega izjemnega programa je Pisani opredelil v številnih odlomkih del svetega Avguština. Vse najde popolno korespondenco z nečim drugim. To je tema 'terapije nasprotij', zaporednega reda kardinalnih in teoloških vrlin ter osrednjega pomena pravičnosti. == Slike == {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !Slika !Ime !Velikoct (cm) !Slika !Ime !Velikost (cm) |- |[[File:Giotto - The Expulsion of Joachim from the Temple.jpg|100px]] || ''Joahima odslovijo iz templja'' || 200x185||[[File:Giotto di Bondone - The Birth of the Virgin - Scrovegni 07.jpg|100px]] || ''Rojstvo Marije'' || 200x185 |- |[[File:Giotto 02. Joachim among the Shepherds Capella degli Scrovegni (Padova) jm56710 (1).jpeg|100px]] || ''Joahim med pastirji'' || 200x185||[[File:Presentation of the Virgin - Capella dei Scrovegni.jpg|100px]] || ''Marijina pot v tempelj'' || 200x185 |- |[[File:Giotto - 03. Annunciation to St Anne - Cappella degli Scrovegni - gallerix cropped.jpeg|100px]] || ''Oznanjenje sv. Ane'' || 200x185 ||[[File:Giotto di Bondone - No. 9 Scenes from the Life of the Virgin - 3. The Bringing of the Rods to the Temple - WGA09181.jpg|100px]] || ''Snubci prinašajo palice v tempelj'' || 200x185 |- |[[File:Giotto di Bondone - No. 4 Scenes from the Life of Joachim - 4. Joachim's Sacrificial Offering - WGA09173.jpg|100px]] || ''Joahim daruje'' || 200x185 ||[[File:Giotto di Bondone - No. 10 Scenes from the Life of the Virgin - 4.The Suitors Praying - WGA09182.jpg|100px]] || ''Snubci molijo pred oltarjem'' || 200x185 |- |[[File:Giotto di Bondone - Joachims Dream - Capella degli Scrovegni.jpg|100px]] || ''Joahimove sanje'' || 200x185 ||[[File:Giotto di Bondone - No. 11 Scenes from the Life of the Virgin - 5. Marriage of the Virgin - WGA09183.jpg|100px]] || ''Poroka Device'' || 200x185 |- |[[File:Giotto di Bondone - No. 6 Scenes from the Life of Joachim - 6. Meeting at the Golden Gate - WGA09176.jpg|100px]] || ''Srečanje pri zlatih vratih Jeruzalema'' || 200x185 ||[[File:Giotto di Bondone - No. 12 Scenes from the Life of the Virgin - 6. Wedding Procession - WGA09184.jpg|100px]] || ''Poročna procesija'' || 200x185 |- |[[File:Giotto di Bondone - No. 14 Annunciation - The Angel Gabriel Sent by God - WGA09190.jpg|100px]] || ''Oznanjenje – Bog pošlje angela Gabriela'' || 150x195 ||[[File:Giotto di Bondone - No. 15 Annunciation - The Virgin Receiving the Message - WGA09191.jpg|100px]] || ''Oznanjenje – Devica sprejme sporočilo'' || 150x195 |} ===Jezusovo življenje=== {| style="text-align:center;" class="wikitable" |----- !Slika !Ime !Velikoct (cm) !Slika !Ime !Velikost (cm) |- |[[File:Giotto di Bondone - No. 16 Scenes from the Life of the Virgin - 7. Visitation - WGA09192.jpg|100px]] || ''Obiskovanje'' || 150x140 ||[[File:Judas being paid - Capella dei Scrovegni - Padua 2016.jpg|100px]] || ''Judež prejme srebrnike'' || 150x140 |- |[[File:Birth of Jesus - Capella dei Scrovegni - Padua 2016.jpg|100px]] || ''Rojstvo Jezusa'' || 200x185 ||[[File:Giotto di Bondone - No. 29 Scenes from the Life of Christ - 13. Last Supper - WGA09214.jpg|100px]] || ''Zadnja večerja'' || 200x185 |- |[[File:Giotto di Bondone - No. 18 Scenes from the Life of Christ - 2. Adoration of the Magi - WGA09195.jpg|100px]] || ''Poklon Treh kraljev'' || 200x185 ||[[File:Washing of the Feet - Capella dei Scrovegni - Padua 2016.jpg|100px]] || ''Umivanje nog'' || 200x185 |- |[[File:Giotto di Bondone - No. 19 Scenes from the Life of Christ - 3. Presentation of Christ at the Temple - WGA09197.jpg|100px]] || ''Predstavitev Jezusa v templju'' || 200x185 ||[[File:Giotto di Bondone - No. 31 Scenes from the Life of Christ - 15. The Arrest of Christ (Kiss of Judas) - WGA09216.jpg|100px]] || ''Judežev poljub'' || 200x185 |- |[[File:Flight into Egypt - Capella dei Scrovegni - Padua 2016.jpg|100px]] || ''Beg v Egipt'' || 200x185 ||[[File:Christ before Caiaphas - Capella dei Scrovegni - Padua 2016.jpg|100px]] || ''Kristus pred Kajfo'' || 200x185 |- |[[File:Giotto di Bondone - No. 21 Scenes from the Life of Christ - 5. Massacre of the Innocents - .jpg|100px]] || ''Pokol nedolžnih otročičev'' || 200x185 ||[[File:Mocking of Jesus - Capella dei Scrovegni - Padua 2016.jpg|100px]] || ''Zasmehovanje Jezusa'' || 200x185 |- |[[File:Giotto - Scrovegni - -22- - Christ among the Doctors.jpg|100px]] || ''Kristus med učenjaki v templju'' || 200x185 ||[[File:Giotto di Bondone - No. 34 Scenes from the Life of Christ - 18. Road to Calvary - WGA09220.jpg|100px]] || ''Kristus nosi križ'' || 200x185 |- |[[File:Giotto di Bondone - No. 23 Scenes from the Life of Christ - 7. Baptism of Christ - WGA09201.jpg|100px]] || ''Jezusov krst'' || 200x185 ||[[File:Giotto Cruxifixion.jpg|100px]] || ''Križanje'' || 200x185 |- |[[File:Giotto di Bondone - No. 24 Scenes from the Life of Christ - 8. Marriage at Cana - WGA09202.jpg|100px]] || ''Poroka v Kani Galilejski'' || 200x185 || [[File:Giotto - Scrovegni - -36- - Lamentation (The Mourning of Christ) adj.jpg|100px]] || ''Objokovanje'' || 200x185 |- |[[File:Giotto di Bondone - No. 25 Scenes from the Life of Christ - 9. Raising of Lazarus - WGA09204.jpg|100px]] || ''Obuditev Lazarja'' || 200x185 ||[[File:Noli me tangere - Capella dei Scrovegni - Padua 2016.jpg|100px]] || ''Jezusovo vstajenje (Noli me tangere)'' || 200x185 |- |[[File:Giotto di Bondone - No. 26 Scenes from the Life of Christ - 10. Entry into Jerusalem - WGA09206.jpg|100px]] || ''Vhod v Jeruzalem'' || 200x185 ||[[File:Giotto di Bondone - No. 38 Scenes from the Life of Christ - 22. Ascension - WGA09226.jpg|100px]] || ''Vnebohod'' || 200x185 |- |[[File:Giotto di Bondone - No. 27 Scenes from the Life of Christ - 11. Expulsion of the Money-changers from the Temple - WGA09209.jpg|100px]] || ''Izgon trgovcev iz templja'' || 200x185 ||[[File:Giotto di Bondone - No. 39 Scenes from the Life of Christ - 23. Pentecost - WGA09227.jpg|100px]] || ''Binkošti'' || 200x185 |- |[[File:Giotto, coretto sx.jpg|100px]] || ''Coretto'' || 150x140 ||[[File:Giotto, coretto dx.jpg|100px]] || ''Coretto'' || 150x140 |} ===Pregrehe in vrline=== {| style="text-align:center;" class="wikitable" |----- !Slika !Ime !Velikoct (cm) !Slika !Ime !Velikost (cm) |- |[[File:Giotto di Bondone - No. 40 The Seven Virtues - Prudence - WGA09267.jpg|100px]] || ''Razumnost'' || 120x60 ||[[File:Giotto- The Seven Vices - Foolishness.JPG|100px]] || ''Neumnost'' || 120x55 |- |[[File:Giotto di Bondone - No. 41 The Seven Virtues - Fortitude - WGA09268.jpg|100px]] || ''Pogum'' || 120x55 ||[[File:Giotto di Bondone - No. 52 The Seven Vices - Inconstancy - WGA09279.jpg|100px]] || ''Nestanovitnost'' || 120x55 |- |[[File:Giotto di Bondone - No. 42 The Seven Virtues - Temperance - WGA09269.jpg|100px]] || ''Zmernost'' || 120x55 ||[[File:Ira giotto.jpg|100px]] || ''Jeza'' || 120x55 |- |[[File:Justitia - Capella dei Scrovegni - Padua 2016.jpg|100px]] || ''Pravičnost'' || 120x60 ||[[File:Injustitia - Capella dei Scrovegni - Padua 2016.jpg|100px]] || ''Nepravičnost'' || 120x60 |- |[[File:Fides - Capella dei Scrovegni - Padua 2016.jpg|100px]] || ''Vera'' || 120x55 ||[[File:Giotto di Bondone - No. 49 The Seven Vices - Infidelity - WGA09276.jpg|100px]] || ''Nevera'' || 120x55 |- |[[File:Giotto di Bondone - No. 45 The Seven Virtues - Charity - WGA09272.jpg|100px]] || ''Ljubezen'' || 120x55 ||[[File:Giotto- The Seven Vices - Envy.JPG|100px]] || ''Zavist'' || 120x55 |- |[[File:Giotto di Bondone - No. 46 The Seven Virtues - Hope - WGA09273.jpg|100px]] || ''Upanje'' || 120x60 ||[[File:Giotto di Bondone - No. 47 The Seven Vices - Desperation - WGA09274.jpg|100px]] || ''Obup'' || 120x60 |} ===Drugo=== {| style="text-align:center;" class="wikitable" |----- !Slika !Ime !Velikoct (cm) |- |[[File:Giotto di Bondone - Vault - WGA09168.jpg|100px]] || Obok || |- |[[File:Giotto - Scrovegni - -13- - God Sends Gabriel to the Virgin.jpg|100px]] || ''Oznanjenje Mariji'' || 230x690 |- |[[File:Giotto di Bondone - Last Judgment - WGA09228.jpg|100px]] || ''Poslednja sodba'' || 1000x840 |- |[[File:Giotto di Bondone - Circumcision (on the decorative band) - WGA09255.jpg|100px]] || Obrezovanje || 200x40 |- |[[File:Giotto. the-crucifix- c.1317 Padua, Museo Civico.jpg|100px]] || ''Križanje'' || 223x164 |} {{external media | width = 210px | align = right | headerimage= | video1 =[http://smarthistory.khanacademy.org/giotto-arena-chapel-part-1.html Giotto's Arena (Scrovegni) Chapel – Part 1 Overview] (4:57), Smarthistory<ref name="smarth A">{{navedi splet | title =Giotto's Arena (Scrovegni) Chapel | website = | publisher =Smarthistory at Khan Academy | date = | url =http://smarthistory.khanacademy.org/giotto-arena-chapel-part-1.html | accessdate =March 26, 2013 | archive-date =2014-10-09 | archive-url =https://web.archive.org/web/20141009005353/http://smarthistory.khanacademy.org/giotto-arena-chapel-part-1.html | url-status =dead }}</ref> | video2 =[http://smarthistory.khanacademy.org/giottos-arena-scrovegni-chapel-part-2.html Part 2 Narrative Cycle] (10:14) | video3 =[http://smarthistory.khanacademy.org/giottos-lamentation.html Part 3 The Lamentation] (5:42) | video4 =[http://smarthistory.khanacademy.org/giottos-arena-scrovegni-chapel-part-4the-last-judgment.html Part 4 The Last Judgment] (6:23) }} == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Cappella degli Scrovegni (Padua)}} * {{Official website|http://www.cappelladegliscrovegni.it/ }} * [http://www.giottoagliscrovegni.it/eng/home.html Virtual Tour and Information] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161017092953/http://www.giottoagliscrovegni.it/eng/home.html |date=2016-10-17 }} * [http://www.artble.com/artists/giotto_di_bondone/paintings/scrovegni_chapel_frescoes Scrovegni Chapel Frescoes Analysis and Critical Reception] [[Kategorija:Padova]] [[Kategorija:Cerkve v Italiji]] [[Kategorija:Gotska umetnost]] [[Kategorija:Dela Giotta di Bondoneja]] [[Kategorija:Dela leta 1300]] [[Kategorija:Muzeji v Italiji]] {{normativna kontrola}} qnxvjcb6u6hoe5p7oo7p64wywa96swz 0 485119 6685655 6148084 2026-06-05T16:14:26Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6685655 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most |bridge_name=Most Millennium |image= |official_name=Most Milenijum |carries= |crosses=Reka [[Morača]] |locale=[[Podgorica]], [[Črna gora]] |design=[[Most s poševnimi zategami]] |mainspan=140 m |length=173 m |width=25,4 m |open=13 julij, 2005 |designer=Marjan Pipenbaher, gradbeni inženir |height=57 m|architect=Mladen Ulićević |coordinates= }} '''Most Millennium''' ([[Črnogorščina|črnogorska]] [[cirilica]] : Мост Миленијум) je [[Most s poševnimi zategami|most s poševnimi zategami,]] ki se razteza čez reko Moračo v [[Podgorica|Podgorici]] v [[Črna gora|Črni gori]] . <ref>[http://podgorica.me/mostovi-2/ Mostovi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200814134150/https://podgorica.me/mostovi-2/ |date=2020-08-14 }}, Podgorica City official website</ref> == Zgodovina == Most sta zasnovala Marjan Pipenbaher iz slovenskega inženirskega podjetja [[Ponting]] in Mladen Ulićević, profesor na [[Univerza v Črni gori|Fakulteti za gradbeništvo]] v Podgorici. Zgradilo ga je [[Slovenija|slovensko]] podjetje ''Primorje'', odprli pa so ga 13. julija 2005, na dan državnosti Črne gore. Hitro je postal ena najpomembnejših mestnih znamenitosti. Most je dolg 173 metrov, višina [[Pilon (stavbarstvo)|pilona]] znaša 57 metrov. Dvanajst kablov podpira vozišče na cestišču, še štiriindvajset pa je pritrjenih na protiuteži, kar ustvarja impozantno podobo. Gradnja mostu se je začela leta 2005, stala je približno 7 milijonov [[Evro|evrov]] . Cestišče ima po dva prometna pasova in sprehajalni poti za pešce. Most povezuje ''Bulevar [[Ivan I Crnojević|Ivana Crnojevića]]'' v središču mesta in ''ulico 13. julija'' v novem delu mesta, s čimer se razbremenijo drugi preobremenjeni mostovi, ki povezujejo središče mesta z gosto naseljenimi četrtmi čez reko Moračo. == Reference == {{Sklici}} * {{Structurae|id=20012092|title=Millennium Bridge (Podgorica)}} [[Kategorija:Mostovi v Črni gori]] [[Kategorija:Podgorica]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2005]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Mostovi s poševnimi zategami|Millenium]] ez9wpn4pjnz6jv6qvwnx0vivo9x2ka3 4 485412 6685884 6671944 2026-06-06T07:09:52Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 1–1000 6685884 wikitext text/x-wiki Od zadnje posodobitve 06. 06. 2026. je 13.933 strani glavnega prostora ustvarilo 197.878 edinstvenih uporabnikov. 10.000 najboljših uporabnikov je ustvarilo 193.945 strani ali 98,0% Wikipedije. === 1–1000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 1 | [[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]] | 52.652 |- | 2 | [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] | 14.343 |- | 3 | [[Uporabnik:Grejo|Grejo]] | 12.537 |- | 4 | [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] | 7.510 |- | 5 | [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] | 6.837 |- | 6 | [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] | 6.276 |- | 7 | [[Uporabnik:Rude|Rude]] | 4.853 |- | 8 | [[Uporabnik:Slodave|Slodave]] | 4.435 |- | 9 | [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] | 3.457 |- | 10 | [[Uporabnik:Nusha|Nusha]] | 3.026 |- | 11 | [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] | 2.982 |- | 12 | [[Uporabnik:Paul28|Paul28]] | 2.970 |- | 13 | [[Uporabnik:JakobZ|JakobZ]] | 2.844 |- | 14 | [[Uporabnik:SportiBot|SportiBot]] | 2.677 |- | 15 | [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] | 2.470 |- | 16 | [[Uporabnik:Marko3|Marko3]] | 2.459 |- | 17 | [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] | 1.585 |- | 18 | [[Uporabnik:JozefD|JozefD]] | 1.498 |- | 19 | [[Uporabnik:Romanm|Romanm]] | 1.178 |- | 20 | [[Uporabnik:Jambornik|Jambornik]] | 1.114 |- | 21 | [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] | 1.111 |- | 22 | [[Uporabnik:Pv21|Pv21]] | 1.026 |- | 23 | [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] | 952 |- | 24 | [[Uporabnik:A09|A09]] | 902 |- | 25 | [[Uporabnik:Mihas-bot|Mihas-bot]] | 885 |- | 26 | [[Uporabnik:Aarnejcic|Aarnejcic]] | 868 |- | 27 | [[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] | 841 |- | 28 | [[Uporabnik:Japan Football|Japan Football]] | 796 |- | 29 | [[Uporabnik:Peterlin|Peterlin]] | 731 |- | 30 | [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] | 699 |- | 31 | [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] | 672 |- | 32 | [[Uporabnik:Mich973|Mich973]] | 587 |- | 33 | [[Uporabnik:Renesemee|Renesemee]] | 572 |- | 34 | [[Uporabnik:Alebarasi|Alebarasi]] | 544 |- | 35 | [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] | 536 |- | 36 | [[Uporabnik:Marino|Marino]] | 518 |- | 37 | [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] | 488 |- | 38 | [[Uporabnik:Tone|Tone]] | 487 |- | 39 | [[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]] | 487 |- | 40 | [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] | 478 |- | 41 | [[Uporabnik:TadejM|TadejM]] | 452 |- | 42 | [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] | 425 |- | 43 | [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Doncsecz~slwiki]] | 421 |- | 44 | [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] | 416 |- | 45 | [[Uporabnik:Archangel|Archangel]] | 410 |- | 46 | [[Uporabnik:Janeznovak|Janeznovak]] | 406 |- | 47 | [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] | 402 |- | 48 | [[Uporabnik:Rethymno|Rethymno]] | 360 |- | 49 | [[Uporabnik:Matej Fran\u010deu0161kin|Matej Fran\u010deu0161kin]] | 352 |- | 50 | [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] | 336 |- | 51 | [[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] | 328 |- | 52 | [[Uporabnik:Matijap|Matijap]] | 311 |- | 53 | [[Uporabnik:Nebotigatreba7|Nebotigatreba7]] | 296 |- | 54 | [[Uporabnik:Pandrej|Pandrej]] | 287 |- | 55 | [[Uporabnik:Heretik|Heretik]] | 279 |- | 56 | [[Uporabnik:Struc|Struc]] | 267 |- | 57 | [[Uporabnik:ZimskoSonce|ZimskoSonce]] | 264 |- | 58 | [[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]] | 264 |- | 59 | [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] | 259 |- | 60 | [[Uporabnik:MGTom|MGTom]] | 259 |- | 61 | [[Uporabnik:T@Di|T@Di]] | 256 |- | 62 | [[Uporabnik:Badavinc|Badavinc]] | 252 |- | 63 | [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] | 249 |- | 64 | [[Uporabnik:Leopardi|Leopardi]] | 239 |- | 65 | [[Uporabnik:Ilirski gusar|Ilirski gusar]] | 235 |- | 66 | [[Uporabnik:Gnooi|Gnooi]] | 230 |- | 67 | [[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]] | 225 |- | 68 | [[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] | 214 |- | 69 | [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] | 212 |- | 70 | [[Uporabnik:Gap|Gap]] | 206 |- | 71 | [[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] | 202 |- | 72 | [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] | 201 |- | 73 | [[Uporabnik:AstroFizMat|AstroFizMat]] | 196 |- | 74 | [[Uporabnik:Jurijbavdaz|Jurijbavdaz]] | 191 |- | 75 | [[Uporabnik:Anton Mravcek~slwiki|Anton Mravcek~slwiki]] | 187 |- | 76 | [[Uporabnik:Fran|Fran]] | 184 |- | 77 | [[Uporabnik:Burek|Burek]] | 181 |- | 78 | [[Uporabnik:Zeleni|Zeleni]] | 179 |- | 79 | [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] | 170 |- | 80 | [[Uporabnik:Bojan2005|Bojan2005]] | 167 |- | 81 | [[Uporabnik:BJ89|BJ89]] | 163 |- | 82 | [[Uporabnik:BuDi|BuDi]] | 161 |- | 83 | [[Uporabnik:Yoda|Yoda]] | 159 |- | 84 | [[Uporabnik:Lanfra|Lanfra]] | 156 |- | 85 | [[Uporabnik:AndrejS.K|AndrejS.K]] | 155 |- | 86 | [[Uporabnik:Zupi|Zupi]] | 154 |- | 87 | [[Uporabnik:Radek|Radek]] | 152 |- | 88 | [[Uporabnik:IP 213|IP 213]] | 152 |- | 89 | [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]] | 151 |- | 90 | [[Uporabnik:KoRnholio8|KoRnholio8]] | 149 |- | 91 | [[Uporabnik:KocmutD|KocmutD]] | 145 |- | 92 | [[Uporabnik:5er|5er]] | 145 |- | 93 | [[Uporabnik:Genovefa|Genovefa]] | 143 |- | 94 | [[Uporabnik:Mg|Mg]] | 141 |- | 95 | [[Uporabnik:Danielg123|Danielg123]] | 141 |- | 96 | [[Uporabnik:Cabana|Cabana]] | 141 |- | 97 | [[Uporabnik:Florentina Veršiu010d|Florentina Veršiu010d]] | 140 |- | 98 | [[Uporabnik:Danny KM|Danny KM]] | 140 |- | 99 | [[Uporabnik:Luka11235|Luka11235]] | 138 |- | 100 | [[Uporabnik:Hinko Gnito|Hinko Gnito]] | 136 |- | 101 | [[Uporabnik:Tbddl|Tbddl]] | 134 |- | 102 | [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|Mravlja Matjaz]] | 133 |- | 103 | [[Uporabnik:89.212.164.12|89.212.164.12]] | 133 |- | 104 | [[Uporabnik:Veprasmen|Veprasmen]] | 129 |- | 105 | [[Uporabnik:Ben-Picc|Ben-Picc]] | 124 |- | 106 | [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] | 122 |- | 107 | [[Uporabnik:Ferdi|Ferdi]] | 122 |- | 108 | [[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] | 119 |- | 109 | [[Uporabnik:Ajznponar|Ajznponar]] | 119 |- | 110 | [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] | 117 |- | 111 | [[Uporabnik:Janisterzaj|Janisterzaj]] | 116 |- | 112 | [[Uporabnik:Lander~slwiki|Lander~slwiki]] | 113 |- | 113 | [[Uporabnik:Wikipedius Rex|Wikipedius Rex]] | 112 |- | 114 | [[Uporabnik:Marko Krmac|Marko Krmac]] | 110 |- | 115 | [[Uporabnik:Viki11rodno|Viki11rodno]] | 105 |- | 116 | [[Uporabnik:Osbp|Osbp]] | 104 |- | 117 | [[Uporabnik:67.60.27.122|67.60.27.122]] | 101 |- | 118 | [[Uporabnik:Rok42|Rok42]] | 100 |- | 119 | [[Uporabnik:Lacen|Lacen]] | 100 |- | 120 | [[Uporabnik:SamiKullström|SamiKullström]] | 99 |- | 121 | [[Uporabnik:FurmanKlemen|FurmanKlemen]] | 99 |- | 122 | [[Uporabnik:92.53.155.250|92.53.155.250]] | 99 |- | 123 | [[Uporabnik:Nareto|Nareto]] | 98 |- | 124 | [[Uporabnik:Haklc|Haklc]] | 95 |- | 125 | [[Uporabnik:Feniks|Feniks]] | 94 |- | 126 | [[Uporabnik:Gledalec|Gledalec]] | 93 |- | 127 | [[Uporabnik:Freienthurn|Freienthurn]] | 93 |- | 128 | [[Uporabnik:Nimrod~slwiki|Nimrod~slwiki]] | 91 |- | 129 | [[Uporabnik:Ipos|Ipos]] | 87 |- | 130 | [[Uporabnik:Ajgorhoe|Ajgorhoe]] | 87 |- | 131 | [[Uporabnik:97E|97E]] | 87 |- | 132 | [[Uporabnik:MrPanyGoff|MrPanyGoff]] | 85 |- | 133 | [[Uporabnik:Slovenec sem|Slovenec sem]] | 83 |- | 134 | [[Uporabnik:Carameloncoffee|Carameloncoffee]] | 81 |- | 135 | [[Uporabnik:Prevod&priredba|Prevod&priredba]] | 79 |- | 136 | [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] | 78 |- | 137 | [[Uporabnik:Lynxmb|Lynxmb]] | 77 |- | 138 | [[Uporabnik:Dkovacicg|Dkovacicg]] | 77 |- | 139 | [[Uporabnik:Darkopet|Darkopet]] | 76 |- | 140 | [[Uporabnik:Khorva|Khorva]] | 75 |- | 141 | [[Uporabnik:Wailer|Wailer]] | 72 |- | 142 | [[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] | 72 |- | 143 | [[Uporabnik:ILipovšek|ILipovšek]] | 72 |- | 144 | [[Uporabnik:56jhoG|56jhoG]] | 72 |- | 145 | [[Uporabnik:Zgnjecko|Zgnjecko]] | 71 |- | 146 | [[Uporabnik:Andsmo|Andsmo]] | 71 |- | 147 | [[Uporabnik:Sweden|Sweden]] | 70 |- | 148 | [[Uporabnik:Miggie H|Miggie H]] | 70 |- | 149 | [[Uporabnik:Miran77|Miran77]] | 69 |- | 150 | [[Uporabnik:Polonica|Polonica]] | 68 |- | 151 | [[Uporabnik:Zlatifilatelist|Zlatifilatelist]] | 66 |- | 152 | [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] | 65 |- | 153 | [[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] | 65 |- | 154 | [[Uporabnik:Igor|Igor]] | 65 |- | 155 | [[Uporabnik:MatheusMe|MatheusMe]] | 62 |- | 156 | [[Uporabnik:NN|NN]] | 61 |- | 157 | [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] | 61 |- | 158 | [[Uporabnik:Darko Pes~slwiki|Darko Pes~slwiki]] | 61 |- | 159 | [[Uporabnik:Xyxyx|Xyxyx]] | 60 |- | 160 | [[Uporabnik:Prunk|Prunk]] | 60 |- | 161 | [[Uporabnik:Jay Hodec|Jay Hodec]] | 58 |- | 162 | [[Uporabnik:Bernijeri|Bernijeri]] | 58 |- | 163 | [[Uporabnik:Rosinant|Rosinant]] | 56 |- | 164 | [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] | 56 |- | 165 | [[Uporabnik:JGeoheli|JGeoheli]] | 56 |- | 166 | [[Uporabnik:DancingPhilosopher|DancingPhilosopher]] | 56 |- | 167 | [[Uporabnik:Garygo golob|Garygo golob]] | 54 |- | 168 | [[Uporabnik:Delphi goldy|Delphi goldy]] | 54 |- | 169 | [[Uporabnik:Alsi24|Alsi24]] | 53 |- | 170 | [[Uporabnik:Joshua~slwiki|Joshua~slwiki]] | 52 |- | 171 | [[Uporabnik:Grozec|Grozec]] | 52 |- | 172 | [[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] | 52 |- | 173 | [[Uporabnik:Reorgart|Reorgart]] | 51 |- | 174 | [[Uporabnik:Eton vs harrow|Eton vs harrow]] | 51 |- | 175 | [[Uporabnik:BiS|BiS]] | 50 |- | 176 | [[Uporabnik:Wikiped~slwiki|Wikiped~slwiki]] | 49 |- | 177 | [[Uporabnik:Jurij5|Jurij5]] | 49 |- | 178 | [[Uporabnik:Blog84|Blog84]] | 49 |- | 179 | [[Uporabnik:Odisej|Odisej]] | 48 |- | 180 | [[Uporabnik:Keber|Keber]] | 48 |- | 181 | [[Uporabnik:Mudroslov|Mudroslov]] | 47 |- | 182 | [[Uporabnik:Alexbass|Alexbass]] | 47 |- | 183 | [[Uporabnik:Ales Em.|Ales Em.]] | 47 |- | 184 | [[Uporabnik:Mdolinar|Mdolinar]] | 46 |- | 185 | [[Uporabnik:Zeronio|Zeronio]] | 45 |- | 186 | [[Uporabnik:Jz|Jz]] | 45 |- | 187 | [[Uporabnik:Godvisna|Godvisna]] | 45 |- | 188 | [[Uporabnik:Matej200|Matej200]] | 44 |- | 189 | [[Uporabnik:JC|JC]] | 44 |- | 190 | [[Uporabnik:Greek Strategos|Greek Strategos]] | 44 |- | 191 | [[Uporabnik:Urbi|Urbi]] | 43 |- | 192 | [[Uporabnik:Spid3rM|Spid3rM]] | 43 |- | 193 | [[Uporabnik:Silvija|Silvija]] | 43 |- | 194 | [[Uporabnik:Petra Jordan|Petra Jordan]] | 43 |- | 195 | [[Uporabnik:\u017diga|\u017diga]] | 42 |- | 196 | [[Uporabnik:An272727|An272727]] | 41 |- | 197 | [[Uporabnik:Ghdf23e|Ghdf23e]] | 40 |- | 198 | [[Uporabnik:AstroKaktus|AstroKaktus]] | 40 |- | 199 | [[Uporabnik:Szczecinolog|Szczecinolog]] | 39 |- | 200 | [[Uporabnik:Cajnik|Cajnik]] | 39 |- | 201 | [[Uporabnik:DRZAVICA|DRZAVICA]] | 38 |- | 202 | [[Uporabnik:Kapitan|Kapitan]] | 37 |- | 203 | [[Uporabnik:Spiko-carpediem|Spiko-carpediem]] | 36 |- | 204 | [[Uporabnik:Proseminar 2005|Proseminar 2005]] | 36 |- | 205 | [[Uporabnik:Podmejc|Podmejc]] | 36 |- | 206 | [[Uporabnik:Missmarple~slwiki|Missmarple~slwiki]] | 36 |- | 207 | [[Uporabnik:P\u0332u0333l\u0333eo|P\u0332u0333l\u0333eo]] | 35 |- | 208 | [[Uporabnik:Navportus|Navportus]] | 35 |- | 209 | [[Uporabnik:Iskra16|Iskra16]] | 35 |- | 210 | [[Uporabnik:Dbc334|Dbc334]] | 35 |- | 211 | [[Uporabnik:Triglav 2000|Triglav 2000]] | 34 |- | 212 | [[Uporabnik:P̲u0333l̳eo|P̲u0333l̳eo]] | 34 |- | 213 | [[Uporabnik:Anchi3|Anchi3]] | 34 |- | 214 | [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] | 33 |- | 215 | [[Uporabnik:PIHNER|PIHNER]] | 33 |- | 216 | [[Uporabnik:Makenzis|Makenzis]] | 33 |- | 217 | [[Uporabnik:Tine5|Tine5]] | 32 |- | 218 | [[Uporabnik:Primorc na kvadrat|Primorc na kvadrat]] | 32 |- | 219 | [[Uporabnik:Lm|Lm]] | 32 |- | 220 | [[Uporabnik:89.212.40.246|89.212.40.246]] | 32 |- | 221 | [[Uporabnik:Brane.Blokar|Brane.Blokar]] | 31 |- | 222 | [[Uporabnik:Vucic|Vucic]] | 30 |- | 223 | [[Uporabnik:Revizorka|Revizorka]] | 30 |- | 224 | [[Uporabnik:Pa3k|Pa3k]] | 30 |- | 225 | [[Uporabnik:Lyonski|Lyonski]] | 30 |- | 226 | [[Uporabnik:Ljubljana007|Ljubljana007]] | 30 |- | 227 | [[Uporabnik:Zalozba sanje|Zalozba sanje]] | 29 |- | 228 | [[Uporabnik:Vlado2208|Vlado2208]] | 29 |- | 229 | [[Uporabnik:Vdomen|Vdomen]] | 29 |- | 230 | [[Uporabnik:Krefts|Krefts]] | 29 |- | 231 | [[Uporabnik:Endify|Endify]] | 29 |- | 232 | [[Uporabnik:Blazv|Blazv]] | 29 |- | 233 | [[Uporabnik:Avs3nik|Avs3nik]] | 29 |- | 234 | [[Uporabnik:X~slwiki|X~slwiki]] | 28 |- | 235 | [[Uporabnik:Katy9|Katy9]] | 28 |- | 236 | [[Uporabnik:Javor|Javor]] | 28 |- | 237 | [[Uporabnik:Ike~slwiki|Ike~slwiki]] | 28 |- | 238 | [[Uporabnik:Francelj99|Francelj99]] | 28 |- | 239 | [[Uporabnik:B4d|B4d]] | 28 |- | 240 | [[Uporabnik:Asopotnik|Asopotnik]] | 28 |- | 241 | [[Uporabnik:Svcirbeljes|Svcirbeljes]] | 27 |- | 242 | [[Uporabnik:Rote kapelle|Rote kapelle]] | 27 |- | 243 | [[Uporabnik:JurijM6|JurijM6]] | 27 |- | 244 | [[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] | 27 |- | 245 | [[Uporabnik:EmiliaITČA|EmiliaITČA]] | 27 |- | 246 | [[Uporabnik:Edmoon|Edmoon]] | 27 |- | 247 | [[Uporabnik:Burduhuan|Burduhuan]] | 27 |- | 248 | [[Uporabnik:BenCe|BenCe]] | 27 |- | 249 | [[Uporabnik:Princess Maria|Princess Maria]] | 26 |- | 250 | [[Uporabnik:Kri\u0161tof111|Kri\u0161tof111]] | 26 |- | 251 | [[Uporabnik:Kastus~slwiki|Kastus~slwiki]] | 26 |- | 252 | [[Uporabnik:PhJ|PhJ]] | 25 |- | 253 | [[Uporabnik:Maja Vehar|Maja Vehar]] | 25 |- | 254 | [[Uporabnik:Grudy|Grudy]] | 25 |- | 255 | [[Uporabnik:Artelind|Artelind]] | 25 |- | 256 | [[Uporabnik:AnaJur|AnaJur]] | 25 |- | 257 | [[Uporabnik:Ambrozd|Ambrozd]] | 25 |- | 258 | [[Uporabnik:Seba~slwiki|Seba~slwiki]] | 24 |- | 259 | [[Uporabnik:Pozlepster|Pozlepster]] | 24 |- | 260 | [[Uporabnik:Duxborut|Duxborut]] | 24 |- | 261 | [[Uporabnik:BGBFBFBDF|BGBFBFBDF]] | 24 |- | 262 | [[Uporabnik:Belasolf29|Belasolf29]] | 24 |- | 263 | [[Uporabnik:TomažS|TomažS]] | 23 |- | 264 | [[Uporabnik:Tjasa DNK|Tjasa DNK]] | 23 |- | 265 | [[Uporabnik:Spela92|Spela92]] | 23 |- | 266 | [[Uporabnik:Robertz|Robertz]] | 23 |- | 267 | [[Uporabnik:Muklebor|Muklebor]] | 23 |- | 268 | [[Uporabnik:Majaseb|Majaseb]] | 23 |- | 269 | [[Uporabnik:Kleever69|Kleever69]] | 23 |- | 270 | [[Uporabnik:Gibalec|Gibalec]] | 23 |- | 271 | [[Uporabnik:Francsolina|Francsolina]] | 23 |- | 272 | [[Uporabnik:Ango|Ango]] | 23 |- | 273 | [[Uporabnik:YtoSu|YtoSu]] | 22 |- | 274 | [[Uporabnik:Vilimerc|Vilimerc]] | 22 |- | 275 | [[Uporabnik:SunnyZoya|SunnyZoya]] | 22 |- | 276 | [[Uporabnik:Skydancer|Skydancer]] | 22 |- | 277 | [[Uporabnik:Rastofan|Rastofan]] | 22 |- | 278 | [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] | 22 |- | 279 | [[Uporabnik:Napsy|Napsy]] | 22 |- | 280 | [[Uporabnik:Matej2|Matej2]] | 22 |- | 281 | [[Uporabnik:Jalen|Jalen]] | 22 |- | 282 | [[Uporabnik:JaKob|JaKob]] | 22 |- | 283 | [[Uporabnik:Gospodar|Gospodar]] | 22 |- | 284 | [[Uporabnik:Enej1000|Enej1000]] | 22 |- | 285 | [[Uporabnik:Birdie|Birdie]] | 22 |- | 286 | [[Uporabnik:194.249.39.217|194.249.39.217]] | 22 |- | 287 | [[Uporabnik:Matk~slwiki|Matk~slwiki]] | 21 |- | 288 | [[Uporabnik:Jurius1991|Jurius1991]] | 21 |- | 289 | [[Uporabnik:Florentina Ver\u0161iu010d|Florentina Ver\u0161iu010d]] | 21 |- | 290 | [[Uporabnik:82.192.43.102|82.192.43.102]] | 21 |- | 291 | [[Uporabnik:Yoosh|Yoosh]] | 20 |- | 292 | [[Uporabnik:Stalingrad1942|Stalingrad1942]] | 20 |- | 293 | [[Uporabnik:Sodček|Sodček]] | 20 |- | 294 | [[Uporabnik:Polona|Polona]] | 20 |- | 295 | [[Uporabnik:Pishcotec|Pishcotec]] | 20 |- | 296 | [[Uporabnik:Niste navedli veljavnega uporabniškega imena|Niste navedli veljavnega uporabniškega imena]] | 20 |- | 297 | [[Uporabnik:Lagos|Lagos]] | 20 |- | 298 | [[Uporabnik:Jssmrenton|Jssmrenton]] | 20 |- | 299 | [[Uporabnik:Dr. Angela|Dr. Angela]] | 20 |- | 300 | [[Uporabnik:Apolitičnost|Apolitičnost]] | 20 |- | 301 | [[Uporabnik:Urharec|Urharec]] | 19 |- | 302 | [[Uporabnik:Neznanec|Neznanec]] | 19 |- | 303 | [[Uporabnik:Kolii|Kolii]] | 19 |- | 304 | [[Uporabnik:Jarc5|Jarc5]] | 19 |- | 305 | [[Uporabnik:Franc Zupanič|Franc Zupanič]] | 19 |- | 306 | [[Uporabnik:Evka32|Evka32]] | 19 |- | 307 | [[Uporabnik:Eri92|Eri92]] | 19 |- | 308 | [[Uporabnik:217.72.84.32|217.72.84.32]] | 19 |- | 309 | [[Uporabnik:193.201.212.157|193.201.212.157]] | 19 |- | 310 | [[Uporabnik:Si Martin|Si Martin]] | 18 |- | 311 | [[Uporabnik:MilanH|MilanH]] | 18 |- | 312 | [[Uporabnik:Luka666|Luka666]] | 18 |- | 313 | [[Uporabnik:Hereamana Pitya|Hereamana Pitya]] | 18 |- | 314 | [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] | 18 |- | 315 | [[Uporabnik:FelllixFelllicis|FelllixFelllicis]] | 18 |- | 316 | [[Uporabnik:193.77.234.58|193.77.234.58]] | 18 |- | 317 | [[Uporabnik:Y~slwiki|Y~slwiki]] | 17 |- | 318 | [[Uporabnik:Pag|Pag]] | 17 |- | 319 | [[Uporabnik:Lowell~slwiki|Lowell~slwiki]] | 17 |- | 320 | [[Uporabnik:Khanassassin~slwiki|Khanassassin~slwiki]] | 17 |- | 321 | [[Uporabnik:JozeS|JozeS]] | 17 |- | 322 | [[Uporabnik:IAMSOMEBODYHERE|IAMSOMEBODYHERE]] | 17 |- | 323 | [[Uporabnik:Dr. tejtej|Dr. tejtej]] | 17 |- | 324 | [[Uporabnik:213.253.99.153|213.253.99.153]] | 17 |- | 325 | [[Uporabnik:193.77.139.33|193.77.139.33]] | 17 |- | 326 | [[Uporabnik:Zmaj~slwiki|Zmaj~slwiki]] | 16 |- | 327 | [[Uporabnik:X. leia. x|X. leia. x]] | 16 |- | 328 | [[Uporabnik:Vanilia|Vanilia]] | 16 |- | 329 | [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] | 16 |- | 330 | [[Uporabnik:Noogometni urejevalec|Noogometni urejevalec]] | 16 |- | 331 | [[Uporabnik:Neo7|Neo7]] | 16 |- | 332 | [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] | 16 |- | 333 | [[Uporabnik:Makedonij|Makedonij]] | 16 |- | 334 | [[Uporabnik:JKos12|JKos12]] | 16 |- | 335 | [[Uporabnik:Jernejz|Jernejz]] | 16 |- | 336 | [[Uporabnik:Janulaga|Janulaga]] | 16 |- | 337 | [[Uporabnik:Ilija~slwiki|Ilija~slwiki]] | 16 |- | 338 | [[Uporabnik:Eleassar777|Eleassar777]] | 16 |- | 339 | [[Uporabnik:D.svet|D.svet]] | 16 |- | 340 | [[Uporabnik:D.Grom|D.Grom]] | 16 |- | 341 | [[Uporabnik:Damjanpopic|Damjanpopic]] | 16 |- | 342 | [[Uporabnik:Tomo|Tomo]] | 15 |- | 343 | [[Uporabnik:TN4556|TN4556]] | 15 |- | 344 | [[Uporabnik:Rik|Rik]] | 15 |- | 345 | [[Uporabnik:Relist|Relist]] | 15 |- | 346 | [[Uporabnik:Osiris (uzurpiran)|Osiris (uzurpiran)]] | 15 |- | 347 | [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]] | 15 |- | 348 | [[Uporabnik:Ma.R.|Ma.R.]] | 15 |- | 349 | [[Uporabnik:Lilchy|Lilchy]] | 15 |- | 350 | [[Uporabnik:Karel Slekovec|Karel Slekovec]] | 15 |- | 351 | [[Uporabnik:Idolybloom|Idolybloom]] | 15 |- | 352 | [[Uporabnik:-ična|-ična]] | 15 |- | 353 | [[Uporabnik:Hypuxylun|Hypuxylun]] | 15 |- | 354 | [[Uporabnik:EZdravstvo|EZdravstvo]] | 15 |- | 355 | [[Uporabnik:Alexio R. Gorički|Alexio R. Gorički]] | 15 |- | 356 | [[Uporabnik:194.165.123.184|194.165.123.184]] | 15 |- | 357 | [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urskapotocnik]] | 14 |- | 358 | [[Uporabnik:Smrtnik|Smrtnik]] | 14 |- | 359 | [[Uporabnik:Signal|Signal]] | 14 |- | 360 | [[Uporabnik:Prlek|Prlek]] | 14 |- | 361 | [[Uporabnik:Neka oseba|Neka oseba]] | 14 |- | 362 | [[Uporabnik:Nadaja|Nadaja]] | 14 |- | 363 | [[Uporabnik:Menikure|Menikure]] | 14 |- | 364 | [[Uporabnik:Max Viktor|Max Viktor]] | 14 |- | 365 | [[Uporabnik:Lisjak|Lisjak]] | 14 |- | 366 | [[Uporabnik:Kupper|Kupper]] | 14 |- | 367 | [[Uporabnik:Jure Ferletič|Jure Ferletič]] | 14 |- | 368 | [[Uporabnik:J donne|J donne]] | 14 |- | 369 | [[Uporabnik:Janja dvorsak|Janja dvorsak]] | 14 |- | 370 | [[Uporabnik:Genovefa11|Genovefa11]] | 14 |- | 371 | [[Uporabnik:FJJ|FJJ]] | 14 |- | 372 | [[Uporabnik:Emanuel5|Emanuel5]] | 14 |- | 373 | [[Uporabnik:Cr|Cr]] | 14 |- | 374 | [[Uporabnik:Cl Cu111|Cl Cu111]] | 14 |- | 375 | [[Uporabnik:89.142.131.170|89.142.131.170]] | 14 |- | 376 | [[Uporabnik:212.118.69.124|212.118.69.124]] | 14 |- | 377 | [[Uporabnik:Zlatorok|Zlatorok]] | 13 |- | 378 | [[Uporabnik:Yugi Moto|Yugi Moto]] | 13 |- | 379 | [[Uporabnik:Valuk|Valuk]] | 13 |- | 380 | [[Uporabnik:Študent prava|Študent prava]] | 13 |- | 381 | [[Uporabnik:SchreZbrc|SchreZbrc]] | 13 |- | 382 | [[Uporabnik:Mdolanc|Mdolanc]] | 13 |- | 383 | [[Uporabnik:Matjazgregoric|Matjazgregoric]] | 13 |- | 384 | [[Uporabnik:Martinkrpan|Martinkrpan]] | 13 |- | 385 | [[Uporabnik:Lojzka|Lojzka]] | 13 |- | 386 | [[Uporabnik:Kr 009|Kr 009]] | 13 |- | 387 | [[Uporabnik:KocjoBot|KocjoBot]] | 13 |- | 388 | [[Uporabnik:Gams~slwiki|Gams~slwiki]] | 13 |- | 389 | [[Uporabnik:Europan guy|Europan guy]] | 13 |- | 390 | [[Uporabnik:Drago G|Drago G]] | 13 |- | 391 | [[Uporabnik:2004ana|2004ana]] | 13 |- | 392 | [[Uporabnik:YOyO908|YOyO908]] | 12 |- | 393 | [[Uporabnik:X4v13r3|X4v13r3]] | 12 |- | 394 | [[Uporabnik:Wayfarer|Wayfarer]] | 12 |- | 395 | [[Uporabnik:Topjur01|Topjur01]] | 12 |- | 396 | [[Uporabnik:Sredina|Sredina]] | 12 |- | 397 | [[Uporabnik:Slovenski Wiki|Slovenski Wiki]] | 12 |- | 398 | [[Uporabnik:Škrbec|Škrbec]] | 12 |- | 399 | [[Uporabnik:PJakopin|PJakopin]] | 12 |- | 400 | [[Uporabnik:Pero Veliki|Pero Veliki]] | 12 |- | 401 | [[Uporabnik:Nkmb|Nkmb]] | 12 |- | 402 | [[Uporabnik:Ninak97|Ninak97]] | 12 |- | 403 | [[Uporabnik:MaNeMeBasat|MaNeMeBasat]] | 12 |- | 404 | [[Uporabnik:Majochka|Majochka]] | 12 |- | 405 | [[Uporabnik:Lisjak20|Lisjak20]] | 12 |- | 406 | [[Uporabnik:Khgdh|Khgdh]] | 12 |- | 407 | [[Uporabnik:Kheva|Kheva]] | 12 |- | 408 | [[Uporabnik:JurijM|JurijM]] | 12 |- | 409 | [[Uporabnik:Jazmin|Jazmin]] | 12 |- | 410 | [[Uporabnik:Janez Pregrad|Janez Pregrad]] | 12 |- | 411 | [[Uporabnik:Ibiuggib|Ibiuggib]] | 12 |- | 412 | [[Uporabnik:Grob-a|Grob-a]] | 12 |- | 413 | [[Uporabnik:Grmekglorija|Grmekglorija]] | 12 |- | 414 | [[Uporabnik:Greg-si|Greg-si]] | 12 |- | 415 | [[Uporabnik:Gartrozi|Gartrozi]] | 12 |- | 416 | [[Uporabnik:Citybus7|Citybus7]] | 12 |- | 417 | [[Uporabnik:Bb63lj|Bb63lj]] | 12 |- | 418 | [[Uporabnik:Andrej Mohorcic|Andrej Mohorcic]] | 12 |- | 419 | [[Uporabnik:Anabell|Anabell]] | 12 |- | 420 | [[Uporabnik:202.216.49.245|202.216.49.245]] | 12 |- | 421 | [[Uporabnik:195.250.208.151|195.250.208.151]] | 12 |- | 422 | [[Uporabnik:194.249.214.67|194.249.214.67]] | 12 |- | 423 | [[Uporabnik:193.2.69.128|193.2.69.128]] | 12 |- | 424 | [[Uporabnik:บu0e38ญu0e1eฤu0e17ธu0e34์ u0e17วu0e19ทu0e31ย|บu0e38ญu0e1eฤu0e17ธu0e34์ u0e17วu0e19ทu0e31ย]] | 11 |- | 425 | [[Uporabnik:ZZoid|ZZoid]] | 11 |- | 426 | [[Uporabnik:Zala~slwiki|Zala~slwiki]] | 11 |- | 427 | [[Uporabnik:Zaks222|Zaks222]] | 11 |- | 428 | [[Uporabnik:Zabavnique|Zabavnique]] | 11 |- | 429 | [[Uporabnik:Tuma~slwiki|Tuma~slwiki]] | 11 |- | 430 | [[Uporabnik:Slikarka|Slikarka]] | 11 |- | 431 | [[Uporabnik:Sinagoga Maribor|Sinagoga Maribor]] | 11 |- | 432 | [[Uporabnik:Settembrini~slwiki|Settembrini~slwiki]] | 11 |- | 433 | [[Uporabnik:Rokpok|Rokpok]] | 11 |- | 434 | [[Uporabnik:Rikša|Rikša]] | 11 |- | 435 | [[Uporabnik:Nahuel reko|Nahuel reko]] | 11 |- | 436 | [[Uporabnik:Muhamed~slwiki|Muhamed~slwiki]] | 11 |- | 437 | [[Uporabnik:Monika Čebulj|Monika Čebulj]] | 11 |- | 438 | [[Uporabnik:ModraLKA|ModraLKA]] | 11 |- | 439 | [[Uporabnik:Merlotica|Merlotica]] | 11 |- | 440 | [[Uporabnik:Maj sm jz|Maj sm jz]] | 11 |- | 441 | [[Uporabnik:Lglukgl|Lglukgl]] | 11 |- | 442 | [[Uporabnik:Katykat012345|Katykat012345]] | 11 |- | 443 | [[Uporabnik:Kakyoin95|Kakyoin95]] | 11 |- | 444 | [[Uporabnik:JamarR|JamarR]] | 11 |- | 445 | [[Uporabnik:Ivo Lendić|Ivo Lendić]] | 11 |- | 446 | [[Uporabnik:Hîrnamae Pu00een Ionoëryn|Hîrnamae Pu00een Ionoëryn]] | 11 |- | 447 | [[Uporabnik:HairyFotr|HairyFotr]] | 11 |- | 448 | [[Uporabnik:Grosek|Grosek]] | 11 |- | 449 | [[Uporabnik:Gozd.ing|Gozd.ing]] | 11 |- | 450 | [[Uporabnik:Fizik|Fizik]] | 11 |- | 451 | [[Uporabnik:Davorin|Davorin]] | 11 |- | 452 | [[Uporabnik:Danijelkovac|Danijelkovac]] | 11 |- | 453 | [[Uporabnik:Chii|Chii]] | 11 |- | 454 | [[Uporabnik:Blaž|Blaž]] | 11 |- | 455 | [[Uporabnik:Astroboy|Astroboy]] | 11 |- | 456 | [[Uporabnik:Aleks Birsa Jogan|Aleks Birsa Jogan]] | 11 |- | 457 | [[Uporabnik:212.18.57.102|212.18.57.102]] | 11 |- | 458 | [[Uporabnik:Yure12|Yure12]] | 10 |- | 459 | [[Uporabnik:Yedlow|Yedlow]] | 10 |- | 460 | [[Uporabnik:Wolfgang1212|Wolfgang1212]] | 10 |- | 461 | [[Uporabnik:W.123.W|W.123.W]] | 10 |- | 462 | [[Uporabnik:Tunaman008|Tunaman008]] | 10 |- | 463 | [[Uporabnik:Tadej2|Tadej2]] | 10 |- | 464 | [[Uporabnik:Stdazi|Stdazi]] | 10 |- | 465 | [[Uporabnik:SloStyria|SloStyria]] | 10 |- | 466 | [[Uporabnik:Petra.merljak|Petra.merljak]] | 10 |- | 467 | [[Uporabnik:Pavlin Ines|Pavlin Ines]] | 10 |- | 468 | [[Uporabnik:PaSha|PaSha]] | 10 |- | 469 | [[Uporabnik:Nk365|Nk365]] | 10 |- | 470 | [[Uporabnik:MSvetek|MSvetek]] | 10 |- | 471 | [[Uporabnik:Maja.golob1|Maja.golob1]] | 10 |- | 472 | [[Uporabnik:LoveAlwaysWins|LoveAlwaysWins]] | 10 |- | 473 | [[Uporabnik:Liiimona|Liiimona]] | 10 |- | 474 | [[Uporabnik:Kocpek|Kocpek]] | 10 |- | 475 | [[Uporabnik:Kashi|Kashi]] | 10 |- | 476 | [[Uporabnik:John Willock|John Willock]] | 10 |- | 477 | [[Uporabnik:Jeanom|Jeanom]] | 10 |- | 478 | [[Uporabnik:Guerini85|Guerini85]] | 10 |- | 479 | [[Uporabnik:Gray eyes|Gray eyes]] | 10 |- | 480 | [[Uporabnik:Gaber|Gaber]] | 10 |- | 481 | [[Uporabnik:Evon~slwiki|Evon~slwiki]] | 10 |- | 482 | [[Uporabnik:Eva Karničnik|Eva Karničnik]] | 10 |- | 483 | [[Uporabnik:Edolen1|Edolen1]] | 10 |- | 484 | [[Uporabnik:DustWolf~slwiki|DustWolf~slwiki]] | 10 |- | 485 | [[Uporabnik:Blazko1944|Blazko1944]] | 10 |- | 486 | [[Uporabnik:Bbrnot|Bbrnot]] | 10 |- | 487 | [[Uporabnik:Ball|Ball]] | 10 |- | 488 | [[Uporabnik:AnaBo|AnaBo]] | 10 |- | 489 | [[Uporabnik:89.142.55.227|89.142.55.227]] | 10 |- | 490 | [[Uporabnik:1~slwiki|1~slwiki]] | 10 |- | 491 | [[Uporabnik:194.249.10.81|194.249.10.81]] | 10 |- | 492 | [[Uporabnik:194.165.121.180|194.165.121.180]] | 10 |- | 493 | [[Uporabnik:Veryboringuser|Veryboringuser]] | 9 |- | 494 | [[Uporabnik:Tamara Platovšek|Tamara Platovšek]] | 9 |- | 495 | [[Uporabnik:Sverige|Sverige]] | 9 |- | 496 | [[Uporabnik:Supmblaz|Supmblaz]] | 9 |- | 497 | [[Uporabnik:-SlOvEnEc-|-SlOvEnEc-]] | 9 |- | 498 | [[Uporabnik:Sajtrga|Sajtrga]] | 9 |- | 499 | [[Uporabnik:Rok Cestnik|Rok Cestnik]] | 9 |- | 500 | [[Uporabnik:RobiKobiFobi|RobiKobiFobi]] | 9 |- | 501 | [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] | 9 |- | 502 | [[Uporabnik:Miladin|Miladin]] | 9 |- | 503 | [[Uporabnik:Miha21|Miha21]] | 9 |- | 504 | [[Uporabnik:Mars68|Mars68]] | 9 |- | 505 | [[Uporabnik:Mancamm|Mancamm]] | 9 |- | 506 | [[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] | 9 |- | 507 | [[Uporabnik:Maja Jagodic|Maja Jagodic]] | 9 |- | 508 | [[Uporabnik:Maja Hajdinjak|Maja Hajdinjak]] | 9 |- | 509 | [[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]] | 9 |- | 510 | [[Uporabnik:M4a1 sherman|M4a1 sherman]] | 9 |- | 511 | [[Uporabnik:Leszek Jańczuk|Leszek Jańczuk]] | 9 |- | 512 | [[Uporabnik:Kvaljubljana|Kvaljubljana]] | 9 |- | 513 | [[Uporabnik:Klemen Fazlič|Klemen Fazlič]] | 9 |- | 514 | [[Uporabnik:Katjamihurko|Katjamihurko]] | 9 |- | 515 | [[Uporabnik:Kalypso|Kalypso]] | 9 |- | 516 | [[Uporabnik:Kaktus999|Kaktus999]] | 9 |- | 517 | [[Uporabnik:Jvehar1|Jvehar1]] | 9 |- | 518 | [[Uporabnik:Jozze|Jozze]] | 9 |- | 519 | [[Uporabnik:JMerljak|JMerljak]] | 9 |- | 520 | [[Uporabnik:Jman~slwiki|Jman~slwiki]] | 9 |- | 521 | [[Uporabnik:Jelena Drazetic|Jelena Drazetic]] | 9 |- | 522 | [[Uporabnik:Janibraune|Janibraune]] | 9 |- | 523 | [[Uporabnik:Iskra17|Iskra17]] | 9 |- | 524 | [[Uporabnik:Illuminat~slwiki|Illuminat~slwiki]] | 9 |- | 525 | [[Uporabnik:HojsK|HojsK]] | 9 |- | 526 | [[Uporabnik:Helter|Helter]] | 9 |- | 527 | [[Uporabnik:GmTS01510|GmTS01510]] | 9 |- | 528 | [[Uporabnik:G-Mac|G-Mac]] | 9 |- | 529 | [[Uporabnik:Ging|Ging]] | 9 |- | 530 | [[Uporabnik:Ggorjan|Ggorjan]] | 9 |- | 531 | [[Uporabnik:Gergely Szabó77773|Gergely Szabó77773]] | 9 |- | 532 | [[Uporabnik:FMF-EO|FMF-EO]] | 9 |- | 533 | [[Uporabnik:BostjanBatagelj|BostjanBatagelj]] | 9 |- | 534 | [[Uporabnik:Bojotijec|Bojotijec]] | 9 |- | 535 | [[Uporabnik:Atomicmind|Atomicmind]] | 9 |- | 536 | [[Uporabnik:Anjarav|Anjarav]] | 9 |- | 537 | [[Uporabnik:AlphaCenaturi|AlphaCenaturi]] | 9 |- | 538 | [[Uporabnik:89.142.105.10|89.142.105.10]] | 9 |- | 539 | [[Uporabnik:86.58.12.169|86.58.12.169]] | 9 |- | 540 | [[Uporabnik:194.249.52.160|194.249.52.160]] | 9 |- | 541 | [[Uporabnik:194.249.24.93|194.249.24.93]] | 9 |- | 542 | [[Uporabnik:194.165.118.61|194.165.118.61]] | 9 |- | 543 | [[Uporabnik:194.165.112.20|194.165.112.20]] | 9 |- | 544 | [[Uporabnik:Ziga293|Ziga293]] | 8 |- | 545 | [[Uporabnik:Zemljevidec|Zemljevidec]] | 8 |- | 546 | [[Uporabnik:Y-FI|Y-FI]] | 8 |- | 547 | [[Uporabnik:Veschcha|Veschcha]] | 8 |- | 548 | [[Uporabnik:Valju|Valju]] | 8 |- | 549 | [[Uporabnik:Toanvungtau|Toanvungtau]] | 8 |- | 550 | [[Uporabnik:Tkazazic|Tkazazic]] | 8 |- | 551 | [[Uporabnik:Teaadamlje|Teaadamlje]] | 8 |- | 552 | [[Uporabnik:Tamara Mesec|Tamara Mesec]] | 8 |- | 553 | [[Uporabnik:Tacen36b|Tacen36b]] | 8 |- | 554 | [[Uporabnik:Sven~slwiki|Sven~slwiki]] | 8 |- | 555 | [[Uporabnik:Svenko99|Svenko99]] | 8 |- | 556 | [[Uporabnik:Sponka|Sponka]] | 8 |- | 557 | [[Uporabnik:SPirih|SPirih]] | 8 |- | 558 | [[Uporabnik:Šolu010dek|Šolu010dek]] | 8 |- | 559 | [[Uporabnik:SloveniaVideo|SloveniaVideo]] | 8 |- | 560 | [[Uporabnik:Sirena77|Sirena77]] | 8 |- | 561 | [[Uporabnik:SGruden|SGruden]] | 8 |- | 562 | [[Uporabnik:S58MJ|S58MJ]] | 8 |- | 563 | [[Uporabnik:RutoSu|RutoSu]] | 8 |- | 564 | [[Uporabnik:Prof. dr.nejc|Prof. dr.nejc]] | 8 |- | 565 | [[Uporabnik:Pisecbesedil|Pisecbesedil]] | 8 |- | 566 | [[Uporabnik:Oberkrainmusik|Oberkrainmusik]] | 8 |- | 567 | [[Uporabnik:Nejc89|Nejc89]] | 8 |- | 568 | [[Uporabnik:Nastja 7|Nastja 7]] | 8 |- | 569 | [[Uporabnik:Nancyhill1969|Nancyhill1969]] | 8 |- | 570 | [[Uporabnik:Mstein|Mstein]] | 8 |- | 571 | [[Uporabnik:Mojmir|Mojmir]] | 8 |- | 572 | [[Uporabnik:Mircka|Mircka]] | 8 |- | 573 | [[Uporabnik:Miracle1001|Miracle1001]] | 8 |- | 574 | [[Uporabnik:MiChO|MiChO]] | 8 |- | 575 | [[Uporabnik:Mhladn|Mhladn]] | 8 |- | 576 | [[Uporabnik:Mferenac|Mferenac]] | 8 |- | 577 | [[Uporabnik:MARSENIC IRENA|MARSENIC IRENA]] | 8 |- | 578 | [[Uporabnik:Linhart|Linhart]] | 8 |- | 579 | [[Uporabnik:Leia Leia|Leia Leia]] | 8 |- | 580 | [[Uporabnik:Kstrgar|Kstrgar]] | 8 |- | 581 | [[Uporabnik:Karolina~slwiki|Karolina~slwiki]] | 8 |- | 582 | [[Uporabnik:Kajakaška36b|Kajakaška36b]] | 8 |- | 583 | [[Uporabnik:JanezVajkard|JanezVajkard]] | 8 |- | 584 | [[Uporabnik:HorjakL|HorjakL]] | 8 |- | 585 | [[Uporabnik:Habarcstészta|Habarcstészta]] | 8 |- | 586 | [[Uporabnik:Gregor Šaronja|Gregor Šaronja]] | 8 |- | 587 | [[Uporabnik:Gnusi|Gnusi]] | 8 |- | 588 | [[Uporabnik:Geogeo|Geogeo]] | 8 |- | 589 | [[Uporabnik:Felipe08|Felipe08]] | 8 |- | 590 | [[Uporabnik:Črkonou0161a|Črkonou0161a]] | 8 |- | 591 | [[Uporabnik:BoB~slwiki|BoB~slwiki]] | 8 |- | 592 | [[Uporabnik:Bilder|Bilder]] | 8 |- | 593 | [[Uporabnik:Austrian political observer|Austrian political observer]] | 8 |- | 594 | [[Uporabnik:Anuška A. Zakonju0161ek|Anuška A. Zakonju0161ek]] | 8 |- | 595 | [[Uporabnik:Andrejk|Andrejk]] | 8 |- | 596 | [[Uporabnik:Amanesciri2021|Amanesciri2021]] | 8 |- | 597 | [[Uporabnik:AboutABoyFan|AboutABoyFan]] | 8 |- | 598 | [[Uporabnik:3xplo|3xplo]] | 8 |- | 599 | [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] | 8 |- | 600 | [[Uporabnik:195.250.219.156|195.250.219.156]] | 8 |- | 601 | [[Uporabnik:195.210.243.199|195.210.243.199]] | 8 |- | 602 | [[Uporabnik:193.95.216.32|193.95.216.32]] | 8 |- | 603 | [[Uporabnik:193.170.48.202|193.170.48.202]] | 8 |- | 604 | [[Uporabnik:193.138.43.2|193.138.43.2]] | 8 |- | 605 | [[Uporabnik:Zrim2010|Zrim2010]] | 7 |- | 606 | [[Uporabnik:Zalb|Zalb]] | 7 |- | 607 | [[Uporabnik:Wikipedijasl|Wikipedijasl]] | 7 |- | 608 | [[Uporabnik:Vpvpvpvp|Vpvpvpvp]] | 7 |- | 609 | [[Uporabnik:ViktorijaPraštalo|ViktorijaPraštalo]] | 7 |- | 610 | [[Uporabnik:Undine75|Undine75]] | 7 |- | 611 | [[Uporabnik:Tuoermin|Tuoermin]] | 7 |- | 612 | [[Uporabnik:TinaMar|TinaMar]] | 7 |- | 613 | [[Uporabnik:Tilenis|Tilenis]] | 7 |- | 614 | [[Uporabnik:TIC Kamnik|TIC Kamnik]] | 7 |- | 615 | [[Uporabnik:Tejakoren|Tejakoren]] | 7 |- | 616 | [[Uporabnik:Tanmaru|Tanmaru]] | 7 |- | 617 | [[Uporabnik:StaJen|StaJen]] | 7 |- | 618 | [[Uporabnik:Sstone|Sstone]] | 7 |- | 619 | [[Uporabnik:SLOwikieditor|SLOwikieditor]] | 7 |- | 620 | [[Uporabnik:Skip|Skip]] | 7 |- | 621 | [[Uporabnik:Simons1111111|Simons1111111]] | 7 |- | 622 | [[Uporabnik:Sahist~slwiki|Sahist~slwiki]] | 7 |- | 623 | [[Uporabnik:Romzy26|Romzy26]] | 7 |- | 624 | [[Uporabnik:Ravnikar93|Ravnikar93]] | 7 |- | 625 | [[Uporabnik:Pumpež|Pumpež]] | 7 |- | 626 | [[Uporabnik:Ppinia|Ppinia]] | 7 |- | 627 | [[Uporabnik:Poskocnigrizli|Poskocnigrizli]] | 7 |- | 628 | [[Uporabnik:Peli|Peli]] | 7 |- | 629 | [[Uporabnik:PavelPatrulja|PavelPatrulja]] | 7 |- | 630 | [[Uporabnik:Ninnie|Ninnie]] | 7 |- | 631 | [[Uporabnik:Mskvarc|Mskvarc]] | 7 |- | 632 | [[Uporabnik:Moscow Connection|Moscow Connection]] | 7 |- | 633 | [[Uporabnik:ML8|ML8]] | 7 |- | 634 | [[Uporabnik:Mjakop|Mjakop]] | 7 |- | 635 | [[Uporabnik:Mehltretter|Mehltretter]] | 7 |- | 636 | [[Uporabnik:Maxm~slwiki|Maxm~slwiki]] | 7 |- | 637 | [[Uporabnik:Marko008|Marko008]] | 7 |- | 638 | [[Uporabnik:Manca258|Manca258]] | 7 |- | 639 | [[Uporabnik:Lucija Luknar|Lucija Luknar]] | 7 |- | 640 | [[Uporabnik:Lockmastr|Lockmastr]] | 7 |- | 641 | [[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] | 7 |- | 642 | [[Uporabnik:Katakombahad124|Katakombahad124]] | 7 |- | 643 | [[Uporabnik:JureCuhalev|JureCuhalev]] | 7 |- | 644 | [[Uporabnik:Jslanic|Jslanic]] | 7 |- | 645 | [[Uporabnik:Jopl|Jopl]] | 7 |- | 646 | [[Uporabnik:JLP|JLP]] | 7 |- | 647 | [[Uporabnik:Jelincic|Jelincic]] | 7 |- | 648 | [[Uporabnik:Janus~slwiki|Janus~slwiki]] | 7 |- | 649 | [[Uporabnik:Janezp~slwiki|Janezp~slwiki]] | 7 |- | 650 | [[Uporabnik:JakobKljun|JakobKljun]] | 7 |- | 651 | [[Uporabnik:Izrael|Izrael]] | 7 |- | 652 | [[Uporabnik:-i\u010dna|-i\u010dna]] | 7 |- | 653 | [[Uporabnik:Informator|Informator]] | 7 |- | 654 | [[Uporabnik:HienHuynh2020|HienHuynh2020]] | 7 |- | 655 | [[Uporabnik:FFAstudent|FFAstudent]] | 7 |- | 656 | [[Uporabnik:Er123|Er123]] | 7 |- | 657 | [[Uporabnik:Ephemeros|Ephemeros]] | 7 |- | 658 | [[Uporabnik:ElizabetaHrib|ElizabetaHrib]] | 7 |- | 659 | [[Uporabnik:Domsseldorff|Domsseldorff]] | 7 |- | 660 | [[Uporabnik:Dietil Amin|Dietil Amin]] | 7 |- | 661 | [[Uporabnik:Derganc|Derganc]] | 7 |- | 662 | [[Uporabnik:DelphiColor|DelphiColor]] | 7 |- | 663 | [[Uporabnik:Charlie89|Charlie89]] | 7 |- | 664 | [[Uporabnik:Brabizrender|Brabizrender]] | 7 |- | 665 | [[Uporabnik:Besednjak~slwiki|Besednjak~slwiki]] | 7 |- | 666 | [[Uporabnik:Anja.bozic|Anja.bozic]] | 7 |- | 667 | [[Uporabnik:Anchitsa|Anchitsa]] | 7 |- | 668 | [[Uporabnik:AmazingFood|AmazingFood]] | 7 |- | 669 | [[Uporabnik:Ales|Ales]] | 7 |- | 670 | [[Uporabnik:Aajsamarakac|Aajsamarakac]] | 7 |- | 671 | [[Uporabnik:78.153.35.53|78.153.35.53]] | 7 |- | 672 | [[Uporabnik:213.250.11.243|213.250.11.243]] | 7 |- | 673 | [[Uporabnik:212.30.72.245|212.30.72.245]] | 7 |- | 674 | [[Uporabnik:212.235.137.205|212.235.137.205]] | 7 |- | 675 | [[Uporabnik:212.18.53.82|212.18.53.82]] | 7 |- | 676 | [[Uporabnik:194.249.30.39|194.249.30.39]] | 7 |- | 677 | [[Uporabnik:194.249.229.25|194.249.229.25]] | 7 |- | 678 | [[Uporabnik:193.95.235.234|193.95.235.234]] | 7 |- | 679 | [[Uporabnik:193.77.178.139|193.77.178.139]] | 7 |- | 680 | [[Uporabnik:109.182.65.119|109.182.65.119]] | 7 |- | 681 | [[Uporabnik:109.182.231.41|109.182.231.41]] | 7 |- | 682 | [[Uporabnik:Znalko|Znalko]] | 6 |- | 683 | [[Uporabnik:Zdravko Kapus|Zdravko Kapus]] | 6 |- | 684 | [[Uporabnik:Zarja Roner|Zarja Roner]] | 6 |- | 685 | [[Uporabnik:Zarakavčiu010d|Zarakavčiu010d]] | 6 |- | 686 | [[Uporabnik:Zalivski|Zalivski]] | 6 |- | 687 | [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] | 6 |- | 688 | [[Uporabnik:Vojvodaslo|Vojvodaslo]] | 6 |- | 689 | [[Uporabnik:Vitago|Vitago]] | 6 |- | 690 | [[Uporabnik:Virenque~slwiki|Virenque~slwiki]] | 6 |- | 691 | [[Uporabnik:Vikibeki|Vikibeki]] | 6 |- | 692 | [[Uporabnik:Vampirka|Vampirka]] | 6 |- | 693 | [[Uporabnik:Urte|Urte]] | 6 |- | 694 | [[Uporabnik:Urska.limonca|Urska.limonca]] | 6 |- | 695 | [[Uporabnik:Urša.Gluu0161čiu010d|Urša.Gluu0161čiu010d]] | 6 |- | 696 | [[Uporabnik:Uros Pisece|Uros Pisece]] | 6 |- | 697 | [[Uporabnik:Ulam2756|Ulam2756]] | 6 |- | 698 | [[Uporabnik:Tomiroz|Tomiroz]] | 6 |- | 699 | [[Uporabnik:Tic-bistrica|Tic-bistrica]] | 6 |- | 700 | [[Uporabnik:Tety|Tety]] | 6 |- | 701 | [[Uporabnik:Tadejadermastja|Tadejadermastja]] | 6 |- | 702 | [[Uporabnik:Slaučeu010d|Slaučeu010d]] | 6 |- | 703 | [[Uporabnik:Skufcamaja|Skufcamaja]] | 6 |- | 704 | [[Uporabnik:Sircax|Sircax]] | 6 |- | 705 | [[Uporabnik:SanjaSl|SanjaSl]] | 6 |- | 706 | [[Uporabnik:Rozika76|Rozika76]] | 6 |- | 707 | [[Uporabnik:Rotovnik|Rotovnik]] | 6 |- | 708 | [[Uporabnik:RikyLord|RikyLord]] | 6 |- | 709 | [[Uporabnik:Prixon|Prixon]] | 6 |- | 710 | [[Uporabnik:Primizz|Primizz]] | 6 |- | 711 | [[Uporabnik:PrijateljD|PrijateljD]] | 6 |- | 712 | [[Uporabnik:Plp~slwiki|Plp~slwiki]] | 6 |- | 713 | [[Uporabnik:Peru64|Peru64]] | 6 |- | 714 | [[Uporabnik:Pagole|Pagole]] | 6 |- | 715 | [[Uporabnik:Ornitologi|Ornitologi]] | 6 |- | 716 | [[Uporabnik:Nina Spruk|Nina Spruk]] | 6 |- | 717 | [[Uporabnik:Nina Kobentar|Nina Kobentar]] | 6 |- | 718 | [[Uporabnik:Naltharial|Naltharial]] | 6 |- | 719 | [[Uporabnik:Nac3|Nac3]] | 6 |- | 720 | [[Uporabnik:Mrtn12|Mrtn12]] | 6 |- | 721 | [[Uporabnik:Miha sinkovec|Miha sinkovec]] | 6 |- | 722 | [[Uporabnik:Matjaz70|Matjaz70]] | 6 |- | 723 | [[Uporabnik:Matija Kodelja|Matija Kodelja]] | 6 |- | 724 | [[Uporabnik:MatevzT|MatevzT]] | 6 |- | 725 | [[Uporabnik:Marta07|Marta07]] | 6 |- | 726 | [[Uporabnik:MARJETICA72|MARJETICA72]] | 6 |- | 727 | [[Uporabnik:Marcello.potocco|Marcello.potocco]] | 6 |- | 728 | [[Uporabnik:Malojojo|Malojojo]] | 6 |- | 729 | [[Uporabnik:Mailman|Mailman]] | 6 |- | 730 | [[Uporabnik:Mac.h|Mac.h]] | 6 |- | 731 | [[Uporabnik:Luigi Salvatore Vadacchino|Luigi Salvatore Vadacchino]] | 6 |- | 732 | [[Uporabnik:Lucija Pikš|Lucija Pikš]] | 6 |- | 733 | [[Uporabnik:La rosa negra|La rosa negra]] | 6 |- | 734 | [[Uporabnik:Lara Vončina|Lara Vončina]] | 6 |- | 735 | [[Uporabnik:Kreativni|Kreativni]] | 6 |- | 736 | [[Uporabnik:Kobarid|Kobarid]] | 6 |- | 737 | [[Uporabnik:Klarasirovnik97|Klarasirovnik97]] | 6 |- | 738 | [[Uporabnik:Katykaty123|Katykaty123]] | 6 |- | 739 | [[Uporabnik:Katherineslo|Katherineslo]] | 6 |- | 740 | [[Uporabnik:Jonson22|Jonson22]] | 6 |- | 741 | [[Uporabnik:Jernej Kusterle|Jernej Kusterle]] | 6 |- | 742 | [[Uporabnik:Jernej89|Jernej89]] | 6 |- | 743 | [[Uporabnik:Jabolkozjablane|Jabolkozjablane]] | 6 |- | 744 | [[Uporabnik:Ililic|Ililic]] | 6 |- | 745 | [[Uporabnik:IgorvonLenart|IgorvonLenart]] | 6 |- | 746 | [[Uporabnik:Hermes~slwiki|Hermes~slwiki]] | 6 |- | 747 | [[Uporabnik:Gz|Gz]] | 6 |- | 748 | [[Uporabnik:Fvt6|Fvt6]] | 6 |- | 749 | [[Uporabnik:Frik~slwiki|Frik~slwiki]] | 6 |- | 750 | [[Uporabnik:FrederickEvans|FrederickEvans]] | 6 |- | 751 | [[Uporabnik:Fposel|Fposel]] | 6 |- | 752 | [[Uporabnik:Flossy|Flossy]] | 6 |- | 753 | [[Uporabnik:E-pošta neobvezno|E-pošta neobvezno]] | 6 |- | 754 | [[Uporabnik:Ek456|Ek456]] | 6 |- | 755 | [[Uporabnik:Dinobot~slwiki|Dinobot~slwiki]] | 6 |- | 756 | [[Uporabnik:DILKVE|DILKVE]] | 6 |- | 757 | [[Uporabnik:Diaz del Real~slwiki|Diaz del Real~slwiki]] | 6 |- | 758 | [[Uporabnik:ČlovekNaLuni|ČlovekNaLuni]] | 6 |- | 759 | [[Uporabnik:Bunderla|Bunderla]] | 6 |- | 760 | [[Uporabnik:Boziva|Boziva]] | 6 |- | 761 | [[Uporabnik:Blendorwhat|Blendorwhat]] | 6 |- | 762 | [[Uporabnik:Binabuba|Binabuba]] | 6 |- | 763 | [[Uporabnik:Bijer|Bijer]] | 6 |- | 764 | [[Uporabnik:Arnel|Arnel]] | 6 |- | 765 | [[Uporabnik:Arminij|Arminij]] | 6 |- | 766 | [[Uporabnik:Ardweaden|Ardweaden]] | 6 |- | 767 | [[Uporabnik:Anže Mlakar|Anže Mlakar]] | 6 |- | 768 | [[Uporabnik:Anja luznik|Anja luznik]] | 6 |- | 769 | [[Uporabnik:Anirg|Anirg]] | 6 |- | 770 | [[Uporabnik:Anika.ve|Anika.ve]] | 6 |- | 771 | [[Uporabnik:AndrejTT|AndrejTT]] | 6 |- | 772 | [[Uporabnik:Anastassja|Anastassja]] | 6 |- | 773 | [[Uporabnik:Alias jaro|Alias jaro]] | 6 |- | 774 | [[Uporabnik:Alesceh91|Alesceh91]] | 6 |- | 775 | [[Uporabnik:Albus|Albus]] | 6 |- | 776 | [[Uporabnik:Admoy|Admoy]] | 6 |- | 777 | [[Uporabnik:89.142.97.109|89.142.97.109]] | 6 |- | 778 | [[Uporabnik:89.142.50.234|89.142.50.234]] | 6 |- | 779 | [[Uporabnik:86.61.1.36|86.61.1.36]] | 6 |- | 780 | [[Uporabnik:213.253.94.39|213.253.94.39]] | 6 |- | 781 | [[Uporabnik:212.118.70.60|212.118.70.60]] | 6 |- | 782 | [[Uporabnik:195.250.208.88|195.250.208.88]] | 6 |- | 783 | [[Uporabnik:195.250.208.252|195.250.208.252]] | 6 |- | 784 | [[Uporabnik:195.210.210.187|195.210.210.187]] | 6 |- | 785 | [[Uporabnik:195.210.209.36|195.210.209.36]] | 6 |- | 786 | [[Uporabnik:194.249.10.37|194.249.10.37]] | 6 |- | 787 | [[Uporabnik:194.165.123.77|194.165.123.77]] | 6 |- | 788 | [[Uporabnik:193.77.34.205|193.77.34.205]] | 6 |- | 789 | [[Uporabnik:193.77.230.158|193.77.230.158]] | 6 |- | 790 | [[Uporabnik:193.77.16.158|193.77.16.158]] | 6 |- | 791 | [[Uporabnik:109.182.68.63|109.182.68.63]] | 6 |- | 792 | [[Uporabnik:Zaplaz|Zaplaz]] | 5 |- | 793 | [[Uporabnik:Von waxenstein|Von waxenstein]] | 5 |- | 794 | [[Uporabnik:VERONIKA70|VERONIKA70]] | 5 |- | 795 | [[Uporabnik:Ursha007|Ursha007]] | 5 |- | 796 | [[Uporabnik:Toxic 92|Toxic 92]] | 5 |- | 797 | [[Uporabnik:TomazKobula|TomazKobula]] | 5 |- | 798 | [[Uporabnik:Tomaz84|Tomaz84]] | 5 |- | 799 | [[Uporabnik:TinTin~slwiki|TinTin~slwiki]] | 5 |- | 800 | [[Uporabnik:TINKO|TINKO]] | 5 |- | 801 | [[Uporabnik:Tine6|Tine6]] | 5 |- | 802 | [[Uporabnik:Timmesic16|Timmesic16]] | 5 |- | 803 | [[Uporabnik:Tanja12|Tanja12]] | 5 |- | 804 | [[Uporabnik:Tamaraljubec|Tamaraljubec]] | 5 |- | 805 | [[Uporabnik:T2~slwiki|T2~slwiki]] | 5 |- | 806 | [[Uporabnik:Sverde1|Sverde1]] | 5 |- | 807 | [[Uporabnik:Staneziherl|Staneziherl]] | 5 |- | 808 | [[Uporabnik:Stal|Stal]] | 5 |- | 809 | [[Uporabnik:Spernar|Spernar]] | 5 |- | 810 | [[Uporabnik:Smarttventhusiast|Smarttventhusiast]] | 5 |- | 811 | [[Uporabnik:Slovenija1|Slovenija1]] | 5 |- | 812 | [[Uporabnik:SLO MARE|SLO MARE]] | 5 |- | 813 | [[Uporabnik:Skajish|Skajish]] | 5 |- | 814 | [[Uporabnik:Sinuhe|Sinuhe]] | 5 |- | 815 | [[Uporabnik:Siliciumsilicium|Siliciumsilicium]] | 5 |- | 816 | [[Uporabnik:Silence-r|Silence-r]] | 5 |- | 817 | [[Uporabnik:Saša Zafred|Saša Zafred]] | 5 |- | 818 | [[Uporabnik:SandraC~slwiki|SandraC~slwiki]] | 5 |- | 819 | [[Uporabnik:Sahtiar|Sahtiar]] | 5 |- | 820 | [[Uporabnik:Rodman10|Rodman10]] | 5 |- | 821 | [[Uporabnik:Rajhlara|Rajhlara]] | 5 |- | 822 | [[Uporabnik:Psihologijawikipedija|Psihologijawikipedija]] | 5 |- | 823 | [[Uporabnik:Primozobal|Primozobal]] | 5 |- | 824 | [[Uporabnik:Pooysie gui.pig|Pooysie gui.pig]] | 5 |- | 825 | [[Uporabnik:Polkovnik|Polkovnik]] | 5 |- | 826 | [[Uporabnik:Pokojnine|Pokojnine]] | 5 |- | 827 | [[Uporabnik:Plamencek~slwiki|Plamencek~slwiki]] | 5 |- | 828 | [[Uporabnik:Pipanja|Pipanja]] | 5 |- | 829 | [[Uporabnik:Picnik|Picnik]] | 5 |- | 830 | [[Uporabnik:Pety.94|Pety.94]] | 5 |- | 831 | [[Uporabnik:Patricijakozmus|Patricijakozmus]] | 5 |- | 832 | [[Uporabnik:Oukeea|Oukeea]] | 5 |- | 833 | [[Uporabnik:Oko13|Oko13]] | 5 |- | 834 | [[Uporabnik:Nyc94|Nyc94]] | 5 |- | 835 | [[Uporabnik:Nusavesd|Nusavesd]] | 5 |- | 836 | [[Uporabnik:NušaF|NušaF]] | 5 |- | 837 | [[Uporabnik:Non-diotima1|Non-diotima1]] | 5 |- | 838 | [[Uporabnik:Neyc|Neyc]] | 5 |- | 839 | [[Uporabnik:Ne*vsebuje*nobenih*črk|Ne*vsebuje*nobenih*črk]] | 5 |- | 840 | [[Uporabnik:Neurotic|Neurotic]] | 5 |- | 841 | [[Uporabnik:Murfi~slwiki|Murfi~slwiki]] | 5 |- | 842 | [[Uporabnik:Mucacopatarica|Mucacopatarica]] | 5 |- | 843 | [[Uporabnik:Monty~slwiki|Monty~slwiki]] | 5 |- | 844 | [[Uporabnik:Mokitna|Mokitna]] | 5 |- | 845 | [[Uporabnik:MMatej|MMatej]] | 5 |- | 846 | [[Uporabnik:Mladinski svet Ajdovšu010dina|Mladinski svet Ajdovšu010dina]] | 5 |- | 847 | [[Uporabnik:Mjkrizaj|Mjkrizaj]] | 5 |- | 848 | [[Uporabnik:MisterAnthony|MisterAnthony]] | 5 |- | 849 | [[Uporabnik:Mirtma|Mirtma]] | 5 |- | 850 | [[Uporabnik:Mirella Gergolet|Mirella Gergolet]] | 5 |- | 851 | [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] | 5 |- | 852 | [[Uporabnik:Miki386|Miki386]] | 5 |- | 853 | [[Uporabnik:Mi.B.|Mi.B.]] | 5 |- | 854 | [[Uporabnik:Messner|Messner]] | 5 |- | 855 | [[Uporabnik:Memage|Memage]] | 5 |- | 856 | [[Uporabnik:MedicalNurse|MedicalNurse]] | 5 |- | 857 | [[Uporabnik:Matrex12345|Matrex12345]] | 5 |- | 858 | [[Uporabnik:Mate Mate|Mate Mate]] | 5 |- | 859 | [[Uporabnik:Marjana grabnar|Marjana grabnar]] | 5 |- | 860 | [[Uporabnik:Marinvid|Marinvid]] | 5 |- | 861 | [[Uporabnik:Luka.pusnik|Luka.pusnik]] | 5 |- | 862 | [[Uporabnik:Lukah2010|Lukah2010]] | 5 |- | 863 | [[Uporabnik:Luka132|Luka132]] | 5 |- | 864 | [[Uporabnik:Lučka Bu00f6hm|Lučka Bu00f6hm]] | 5 |- | 865 | [[Uporabnik:Lpestotnik|Lpestotnik]] | 5 |- | 866 | [[Uporabnik:Lothar~slwiki|Lothar~slwiki]] | 5 |- | 867 | [[Uporabnik:Libelin|Libelin]] | 5 |- | 868 | [[Uporabnik:LFC|LFC]] | 5 |- | 869 | [[Uporabnik:LesleyCommunist|LesleyCommunist]] | 5 |- | 870 | [[Uporabnik:Leon Lončariu010d|Leon Lončariu010d]] | 5 |- | 871 | [[Uporabnik:Lea Cankar|Lea Cankar]] | 5 |- | 872 | [[Uporabnik:Lbracovic|Lbracovic]] | 5 |- | 873 | [[Uporabnik:KungFuBeta|KungFuBeta]] | 5 |- | 874 | [[Uporabnik:Ko8zolec|Ko8zolec]] | 5 |- | 875 | [[Uporabnik:Klavdija Janež|Klavdija Janež]] | 5 |- | 876 | [[Uporabnik:Klarck|Klarck]] | 5 |- | 877 | [[Uporabnik:Kinvezanit|Kinvezanit]] | 5 |- | 878 | [[Uporabnik:Kchristl|Kchristl]] | 5 |- | 879 | [[Uporabnik:Kanghuitari|Kanghuitari]] | 5 |- | 880 | [[Uporabnik:K aiia K|K aiia K]] | 5 |- | 881 | [[Uporabnik:JulijaO|JulijaO]] | 5 |- | 882 | [[Uporabnik:Julijan Pelikan|Julijan Pelikan]] | 5 |- | 883 | [[Uporabnik:JU580~slwiki|JU580~slwiki]] | 5 |- | 884 | [[Uporabnik:Jozicav|Jozicav]] | 5 |- | 885 | [[Uporabnik:Josip Lajveš|Josip Lajveš]] | 5 |- | 886 | [[Uporabnik:Isjk|Isjk]] | 5 |- | 887 | [[Uporabnik:Irena85|Irena85]] | 5 |- | 888 | [[Uporabnik:Horvathzala|Horvathzala]] | 5 |- | 889 | [[Uporabnik:Hermelika|Hermelika]] | 5 |- | 890 | [[Uporabnik:Henryk Borawski|Henryk Borawski]] | 5 |- | 891 | [[Uporabnik:Henry3243|Henry3243]] | 5 |- | 892 | [[Uporabnik:Gurman.|Gurman.]] | 5 |- | 893 | [[Uporabnik:Gregor001|Gregor001]] | 5 |- | 894 | [[Uporabnik:GoznikarT|GoznikarT]] | 5 |- | 895 | [[Uporabnik:Goli oder|Goli oder]] | 5 |- | 896 | [[Uporabnik:Girlstar|Girlstar]] | 5 |- | 897 | [[Uporabnik:Gerkman|Gerkman]] | 5 |- | 898 | [[Uporabnik:General lee|General lee]] | 5 |- | 899 | [[Uporabnik:Gapi135|Gapi135]] | 5 |- | 900 | [[Uporabnik:Gallean|Gallean]] | 5 |- | 901 | [[Uporabnik:Flem|Flem]] | 5 |- | 902 | [[Uporabnik:Filth~slwiki|Filth~slwiki]] | 5 |- | 903 | [[Uporabnik:Eva Kramar|Eva Kramar]] | 5 |- | 904 | [[Uporabnik:Evafranko|Evafranko]] | 5 |- | 905 | [[Uporabnik:Enras4|Enras4]] | 5 |- | 906 | [[Uporabnik:Ekaterina|Ekaterina]] | 5 |- | 907 | [[Uporabnik:Edirisa|Edirisa]] | 5 |- | 908 | [[Uporabnik:DoraK|DoraK]] | 5 |- | 909 | [[Uporabnik:Domenwiki|Domenwiki]] | 5 |- | 910 | [[Uporabnik:Doctus3|Doctus3]] | 5 |- | 911 | [[Uporabnik:Dkkk|Dkkk]] | 5 |- | 912 | [[Uporabnik:Didi379|Didi379]] | 5 |- | 913 | [[Uporabnik:DejanZajc|DejanZajc]] | 5 |- | 914 | [[Uporabnik:David Sakic|David Sakic]] | 5 |- | 915 | [[Uporabnik:Damjan Kejžar|Damjan Kejžar]] | 5 |- | 916 | [[Uporabnik:Couiros22|Couiros22]] | 5 |- | 917 | [[Uporabnik:Cnilpa|Cnilpa]] | 5 |- | 918 | [[Uporabnik:Chnitke|Chnitke]] | 5 |- | 919 | [[Uporabnik:Callidus~slwiki|Callidus~slwiki]] | 5 |- | 920 | [[Uporabnik:Bskaza|Bskaza]] | 5 |- | 921 | [[Uporabnik:Brb17|Brb17]] | 5 |- | 922 | [[Uporabnik:Brazisk|Brazisk]] | 5 |- | 923 | [[Uporabnik:Bpokrivac|Bpokrivac]] | 5 |- | 924 | [[Uporabnik:BastjanJ|BastjanJ]] | 5 |- | 925 | [[Uporabnik:Aurelio de Sandoval|Aurelio de Sandoval]] | 5 |- | 926 | [[Uporabnik:Atacamadesert12~slwiki|Atacamadesert12~slwiki]] | 5 |- | 927 | [[Uporabnik:Arisd|Arisd]] | 5 |- | 928 | [[Uporabnik:AnthonyVillain|AnthonyVillain]] | 5 |- | 929 | [[Uporabnik:Anja Jalšovec|Anja Jalšovec]] | 5 |- | 930 | [[Uporabnik:Anja.cerne|Anja.cerne]] | 5 |- | 931 | [[Uporabnik:Anja Božiu010d|Anja Božiu010d]] | 5 |- | 932 | [[Uporabnik:Anita.dzafic|Anita.dzafic]] | 5 |- | 933 | [[Uporabnik:Andrejcencic|Andrejcencic]] | 5 |- | 934 | [[Uporabnik:Anasintler|Anasintler]] | 5 |- | 935 | [[Uporabnik:Ana Elizabeta|Ana Elizabeta]] | 5 |- | 936 | [[Uporabnik:Alex breznik|Alex breznik]] | 5 |- | 937 | [[Uporabnik:Aleks Gomboc|Aleks Gomboc]] | 5 |- | 938 | [[Uporabnik:Al3sal3ssinjo|Al3sal3ssinjo]] | 5 |- | 939 | [[Uporabnik:Aichi|Aichi]] | 5 |- | 940 | [[Uporabnik:85.10.23.105|85.10.23.105]] | 5 |- | 941 | [[Uporabnik:84.52.159.48|84.52.159.48]] | 5 |- | 942 | [[Uporabnik:82.50.47.191|82.50.47.191]] | 5 |- | 943 | [[Uporabnik:82.149.27.27|82.149.27.27]] | 5 |- | 944 | [[Uporabnik:61.248.143.2|61.248.143.2]] | 5 |- | 945 | [[Uporabnik:213.250.14.185|213.250.14.185]] | 5 |- | 946 | [[Uporabnik:213.161.20.6|213.161.20.6]] | 5 |- | 947 | [[Uporabnik:213.157.228.253|213.157.228.253]] | 5 |- | 948 | [[Uporabnik:213.143.79.230|213.143.79.230]] | 5 |- | 949 | [[Uporabnik:213.143.75.136|213.143.75.136]] | 5 |- | 950 | [[Uporabnik:2001:1470:FAC4:529:ADA5:9F28:895A:AAD3|2001:1470:FAC4:529:ADA5:9F28:895A:AAD3]] | 5 |- | 951 | [[Uporabnik:195.250.208.31|195.250.208.31]] | 5 |- | 952 | [[Uporabnik:195.250.208.165|195.250.208.165]] | 5 |- | 953 | [[Uporabnik:195.210.243.81|195.210.243.81]] | 5 |- | 954 | [[Uporabnik:195.210.229.111|195.210.229.111]] | 5 |- | 955 | [[Uporabnik:195.210.223.7|195.210.223.7]] | 5 |- | 956 | [[Uporabnik:194.249.91.162|194.249.91.162]] | 5 |- | 957 | [[Uporabnik:194.249.57.231|194.249.57.231]] | 5 |- | 958 | [[Uporabnik:194.249.56.18|194.249.56.18]] | 5 |- | 959 | [[Uporabnik:194.249.10.84|194.249.10.84]] | 5 |- | 960 | [[Uporabnik:194.249.10.83|194.249.10.83]] | 5 |- | 961 | [[Uporabnik:194.249.10.77|194.249.10.77]] | 5 |- | 962 | [[Uporabnik:194.249.10.36|194.249.10.36]] | 5 |- | 963 | [[Uporabnik:194.249.10.20|194.249.10.20]] | 5 |- | 964 | [[Uporabnik:194.249.10.11|194.249.10.11]] | 5 |- | 965 | [[Uporabnik:194.249.10.109|194.249.10.109]] | 5 |- | 966 | [[Uporabnik:194.165.113.66|194.165.113.66]] | 5 |- | 967 | [[Uporabnik:193.95.219.217|193.95.219.217]] | 5 |- | 968 | [[Uporabnik:193.77.241.73|193.77.241.73]] | 5 |- | 969 | [[Uporabnik:193.77.198.131|193.77.198.131]] | 5 |- | 970 | [[Uporabnik:193.77.158.128|193.77.158.128]] | 5 |- | 971 | [[Uporabnik:193.77.153.171|193.77.153.171]] | 5 |- | 972 | [[Uporabnik:193.2.253.126|193.2.253.126]] | 5 |- | 973 | [[Uporabnik:193.2.154.13|193.2.154.13]] | 5 |- | 974 | [[Uporabnik:193.2.136.41|193.2.136.41]] | 5 |- | 975 | [[Uporabnik:193.2.115.79|193.2.115.79]] | 5 |- | 976 | [[Uporabnik:せu3044きu3087うu3044く|せu3044きu3087うu3044く]] | 4 |- | 977 | [[Uporabnik:פu05d0רu05d5ק|פu05d0רu05d5ק]] | 4 |- | 978 | [[Uporabnik:Рu043eсu0443л|Рu043eсu0443л]] | 4 |- | 979 | [[Uporabnik:Бu043eјu0430нu0438ћ u0422иu0431оu0440|Бu043eјu0430нu0438ћ u0422иu0431оu0440]] | 4 |- | 980 | [[Uporabnik:Zeljko00|Zeljko00]] | 4 |- | 981 | [[Uporabnik:Y=sin(x)|Y=sin(x)]] | 4 |- | 982 | [[Uporabnik:Yean|Yean]] | 4 |- | 983 | [[Uporabnik:Xrb~slwiki|Xrb~slwiki]] | 4 |- | 984 | [[Uporabnik:Werewolf|Werewolf]] | 4 |- | 985 | [[Uporabnik:Wanderlust6|Wanderlust6]] | 4 |- | 986 | [[Uporabnik:Vujacicm|Vujacicm]] | 4 |- | 987 | [[Uporabnik:Volktinkara|Volktinkara]] | 4 |- | 988 | [[Uporabnik:Vogelstein|Vogelstein]] | 4 |- | 989 | [[Uporabnik:Vitka|Vitka]] | 4 |- | 990 | [[Uporabnik:Vanisheduser8269128|Vanisheduser8269128]] | 4 |- | 991 | [[Uporabnik:UTercon|UTercon]] | 4 |- | 992 | [[Uporabnik:Uroš marolt|Uroš marolt]] | 4 |- | 993 | [[Uporabnik:Unimatrix|Unimatrix]] | 4 |- | 994 | [[Uporabnik:UNB5|UNB5]] | 4 |- | 995 | [[Uporabnik:Tvodusek|Tvodusek]] | 4 |- | 996 | [[Uporabnik:TUSŠK|TUSŠK]] | 4 |- | 997 | [[Uporabnik:Tursicmiha|Tursicmiha]] | 4 |- | 998 | [[Uporabnik:TriGlav|TriGlav]] | 4 |- | 999 | [[Uporabnik:Tomaz rudolf|Tomaz rudolf]] | 4 |- | 1000 | [[Uporabnik:Tip222|Tip222]] | 4 |- |} iqlfku9lfn9czsz8r4wci8tl0jmzppe 4 485413 6685885 6671947 2026-06-06T07:10:03Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 1001–2000 6685885 wikitext text/x-wiki === 1001–2000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 1001 | [[Uporabnik:Tinika|Tinika]] | 4 |- | 1002 | [[Uporabnik:Tilen Nosan|Tilen Nosan]] | 4 |- | 1003 | [[Uporabnik:Tibor~slwiki|Tibor~slwiki]] | 4 |- | 1004 | [[Uporabnik:Tejad|Tejad]] | 4 |- | 1005 | [[Uporabnik:Tawarüs|Tawarüs]] | 4 |- | 1006 | [[Uporabnik:Tata Lazar|Tata Lazar]] | 4 |- | 1007 | [[Uporabnik:Tadej petric|Tadej petric]] | 4 |- | 1008 | [[Uporabnik:Tadeja Babič|Tadeja Babič]] | 4 |- | 1009 | [[Uporabnik:Tadej193|Tadej193]] | 4 |- | 1010 | [[Uporabnik:Svabo|Svabo]] | 4 |- | 1011 | [[Uporabnik:Šterk|Šterk]] | 4 |- | 1012 | [[Uporabnik:Stanka01|Stanka01]] | 4 |- | 1013 | [[Uporabnik:Stani|Stani]] | 4 |- | 1014 | [[Uporabnik:Spelca25|Spelca25]] | 4 |- | 1015 | [[Uporabnik:Somebody~slwiki|Somebody~slwiki]] | 4 |- | 1016 | [[Uporabnik:SMSaj.com|SMSaj.com]] | 4 |- | 1017 | [[Uporabnik:!~slwiki|!~slwiki]] | 4 |- | 1018 | [[Uporabnik:Slovolyub|Slovolyub]] | 4 |- | 1019 | [[Uporabnik:Slovenistka J.|Slovenistka J.]] | 4 |- | 1020 | [[Uporabnik:Slo mit|Slo mit]] | 4 |- | 1021 | [[Uporabnik:Slavica Radinja|Slavica Radinja]] | 4 |- | 1022 | [[Uporabnik:Skyman11|Skyman11]] | 4 |- | 1023 | [[Uporabnik:Skol~slwiki|Skol~slwiki]] | 4 |- | 1024 | [[Uporabnik:Školjo|Školjo]] | 4 |- | 1025 | [[Uporabnik:Simonic marko|Simonic marko]] | 4 |- | 1026 | [[Uporabnik:Sikonjaka|Sikonjaka]] | 4 |- | 1027 | [[Uporabnik:Selma1304|Selma1304]] | 4 |- | 1028 | [[Uporabnik:Sebastijank|Sebastijank]] | 4 |- | 1029 | [[Uporabnik:Sanja18|Sanja18]] | 4 |- | 1030 | [[Uporabnik:Samo Veliki|Samo Veliki]] | 4 |- | 1031 | [[Uporabnik:Řu011bňu00f3n|Řu011bňu00f3n]] | 4 |- | 1032 | [[Uporabnik:Rogislav|Rogislav]] | 4 |- | 1033 | [[Uporabnik:RiverdaleFan|RiverdaleFan]] | 4 |- | 1034 | [[Uporabnik:Risanka|Risanka]] | 4 |- | 1035 | [[Uporabnik:Rihtar|Rihtar]] | 4 |- | 1036 | [[Uporabnik:R.B.|R.B.]] | 4 |- | 1037 | [[Uporabnik:Rayderr|Rayderr]] | 4 |- | 1038 | [[Uporabnik:Radicalb|Radicalb]] | 4 |- | 1039 | [[Uporabnik:Qrof|Qrof]] | 4 |- | 1040 | [[Uporabnik:Priddi|Priddi]] | 4 |- | 1041 | [[Uporabnik:Polonistika LS2020 sarastkvc|Polonistika LS2020 sarastkvc]] | 4 |- | 1042 | [[Uporabnik:Polonarodic|Polonarodic]] | 4 |- | 1043 | [[Uporabnik:PolonaPahor|PolonaPahor]] | 4 |- | 1044 | [[Uporabnik:Polonamajdic|Polonamajdic]] | 4 |- | 1045 | [[Uporabnik:Planina734|Planina734]] | 4 |- | 1046 | [[Uporabnik:Pkknight85|Pkknight85]] | 4 |- | 1047 | [[Uporabnik:Pisecclankov|Pisecclankov]] | 4 |- | 1048 | [[Uporabnik:Piko~slwiki|Piko~slwiki]] | 4 |- | 1049 | [[Uporabnik:Petrucci60|Petrucci60]] | 4 |- | 1050 | [[Uporabnik:PetarM|PetarM]] | 4 |- | 1051 | [[Uporabnik:PCR~slwiki|PCR~slwiki]] | 4 |- | 1052 | [[Uporabnik:Pavloff-10|Pavloff-10]] | 4 |- | 1053 | [[Uporabnik:Paul25|Paul25]] | 4 |- | 1054 | [[Uporabnik:Panatka|Panatka]] | 4 |- | 1055 | [[Uporabnik:Outside|Outside]] | 4 |- | 1056 | [[Uporabnik:Otiss|Otiss]] | 4 |- | 1057 | [[Uporabnik:Oriks|Oriks]] | 4 |- | 1058 | [[Uporabnik:Onkostudent|Onkostudent]] | 4 |- | 1059 | [[Uporabnik:Oblaček|Oblaček]] | 4 |- | 1060 | [[Uporabnik:Nusagrg|Nusagrg]] | 4 |- | 1061 | [[Uporabnik:Novak000|Novak000]] | 4 |- | 1062 | [[Uporabnik:Nnnika|Nnnika]] | 4 |- | 1063 | [[Uporabnik:Ninasulc|Ninasulc]] | 4 |- | 1064 | [[Uporabnik:Nina555|Nina555]] | 4 |- | 1065 | [[Uporabnik:Nikaserban|Nikaserban]] | 4 |- | 1066 | [[Uporabnik:Nightmare991|Nightmare991]] | 4 |- | 1067 | [[Uporabnik:NHlacar|NHlacar]] | 4 |- | 1068 | [[Uporabnik:Nežy|Nežy]] | 4 |- | 1069 | [[Uporabnik:Neva Rus|Neva Rus]] | 4 |- | 1070 | [[Uporabnik:Nervusj|Nervusj]] | 4 |- | 1071 | [[Uporabnik:Nejsi|Nejsi]] | 4 |- | 1072 | [[Uporabnik:Nejc Kincl|Nejc Kincl]] | 4 |- | 1073 | [[Uporabnik:Narraug|Narraug]] | 4 |- | 1074 | [[Uporabnik:MPerse|MPerse]] | 4 |- | 1075 | [[Uporabnik:MP1000|MP1000]] | 4 |- | 1076 | [[Uporabnik:Mitjas1|Mitjas1]] | 4 |- | 1077 | [[Uporabnik:Mirjambp|Mirjambp]] | 4 |- | 1078 | [[Uporabnik:Miranp5|Miranp5]] | 4 |- | 1079 | [[Uporabnik:Miran ka|Miran ka]] | 4 |- | 1080 | [[Uporabnik:Milospet|Milospet]] | 4 |- | 1081 | [[Uporabnik:Mikulamura|Mikulamura]] | 4 |- | 1082 | [[Uporabnik:Mikistjepanovic|Mikistjepanovic]] | 4 |- | 1083 | [[Uporabnik:MiiR|MiiR]] | 4 |- | 1084 | [[Uporabnik:MihaV|MihaV]] | 4 |- | 1085 | [[Uporabnik:Miha P.|Miha P.]] | 4 |- | 1086 | [[Uporabnik:Miha123456789000|Miha123456789000]] | 4 |- | 1087 | [[Uporabnik:Metkica89|Metkica89]] | 4 |- | 1088 | [[Uporabnik:Mesijanski Judje|Mesijanski Judje]] | 4 |- | 1089 | [[Uporabnik:Merrychristmas|Merrychristmas]] | 4 |- | 1090 | [[Uporabnik:Mejly|Mejly]] | 4 |- | 1091 | [[Uporabnik:Meho29|Meho29]] | 4 |- | 1092 | [[Uporabnik:McMatic|McMatic]] | 4 |- | 1093 | [[Uporabnik:Mbergi11|Mbergi11]] | 4 |- | 1094 | [[Uporabnik:Matija70|Matija70]] | 4 |- | 1095 | [[Uporabnik:Maticflajsman|Maticflajsman]] | 4 |- | 1096 | [[Uporabnik:Matevz1|Matevz1]] | 4 |- | 1097 | [[Uporabnik:Maša Dvornik|Maša Dvornik]] | 4 |- | 1098 | [[Uporabnik:Martin 7|Martin 7]] | 4 |- | 1099 | [[Uporabnik:Marjansavli|Marjansavli]] | 4 |- | 1100 | [[Uporabnik:Marcresis|Marcresis]] | 4 |- | 1101 | [[Uporabnik:Manja Ocepek|Manja Ocepek]] | 4 |- | 1102 | [[Uporabnik:Majk.svetlin|Majk.svetlin]] | 4 |- | 1103 | [[Uporabnik:Maja Ravnikar|Maja Ravnikar]] | 4 |- | 1104 | [[Uporabnik:Maja1b|Maja1b]] | 4 |- | 1105 | [[Uporabnik:Maatjazh|Maatjazh]] | 4 |- | 1106 | [[Uporabnik:Lucym|Lucym]] | 4 |- | 1107 | [[Uporabnik:Lucas559|Lucas559]] | 4 |- | 1108 | [[Uporabnik:Lubek|Lubek]] | 4 |- | 1109 | [[Uporabnik:Lubagela|Lubagela]] | 4 |- | 1110 | [[Uporabnik:LKolenc|LKolenc]] | 4 |- | 1111 | [[Uporabnik:LektorII|LektorII]] | 4 |- | 1112 | [[Uporabnik:Lcimemrnancic|Lcimemrnancic]] | 4 |- | 1113 | [[Uporabnik:LannaK|LannaK]] | 4 |- | 1114 | [[Uporabnik:Lanko|Lanko]] | 4 |- | 1115 | [[Uporabnik:Kren98|Kren98]] | 4 |- | 1116 | [[Uporabnik:Kralj.5ra|Kralj.5ra]] | 4 |- | 1117 | [[Uporabnik:Kosir|Kosir]] | 4 |- | 1118 | [[Uporabnik:KlemenGo|KlemenGo]] | 4 |- | 1119 | [[Uporabnik:Khy3|Khy3]] | 4 |- | 1120 | [[Uporabnik:Kevdrc|Kevdrc]] | 4 |- | 1121 | [[Uporabnik:Kcvelb|Kcvelb]] | 4 |- | 1122 | [[Uporabnik:KatMeg|KatMeg]] | 4 |- | 1123 | [[Uporabnik:Katja Maček|Katja Maček]] | 4 |- | 1124 | [[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] | 4 |- | 1125 | [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]] | 4 |- | 1126 | [[Uporabnik:Kaja Boštjanu010dič|Kaja Boštjanu010dič]] | 4 |- | 1127 | [[Uporabnik:Jože Primou017eič|Jože Primou017eič]] | 4 |- | 1128 | [[Uporabnik:JohnEntwistle|JohnEntwistle]] | 4 |- | 1129 | [[Uporabnik:Jernej Filipič|Jernej Filipič]] | 4 |- | 1130 | [[Uporabnik:JernejaM|JernejaM]] | 4 |- | 1131 | [[Uporabnik:Jerebtaja|Jerebtaja]] | 4 |- | 1132 | [[Uporabnik:Jana2403|Jana2403]] | 4 |- | 1133 | [[Uporabnik:Jake~slwiki|Jake~slwiki]] | 4 |- | 1134 | [[Uporabnik:J 1982|J 1982]] | 4 |- | 1135 | [[Uporabnik:Izdelava računa vzame le nekaj sekund in prinese mnoge koristi|Izdelava računa vzame le nekaj sekund in prinese mnoge koristi]] | 4 |- | 1136 | [[Uporabnik:IvanB|IvanB]] | 4 |- | 1137 | [[Uporabnik:Irenawww|Irenawww]] | 4 |- | 1138 | [[Uporabnik:IoStonewall|IoStonewall]] | 4 |- | 1139 | [[Uporabnik:Inlittera|Inlittera]] | 4 |- | 1140 | [[Uporabnik:Igor Fratnik|Igor Fratnik]] | 4 |- | 1141 | [[Uporabnik:Herchen|Herchen]] | 4 |- | 1142 | [[Uporabnik:Haria|Haria]] | 4 |- | 1143 | [[Uporabnik:GTDpower|GTDpower]] | 4 |- | 1144 | [[Uporabnik:Gspan|Gspan]] | 4 |- | 1145 | [[Uporabnik:Grosm|Grosm]] | 4 |- | 1146 | [[Uporabnik:Grabyton|Grabyton]] | 4 |- | 1147 | [[Uporabnik:Górou0142az|Górou0142az]] | 4 |- | 1148 | [[Uporabnik:Genghiskhan|Genghiskhan]] | 4 |- | 1149 | [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] | 4 |- | 1150 | [[Uporabnik:Gasper Klinc|Gasper Klinc]] | 4 |- | 1151 | [[Uporabnik:Freek~slwiki|Freek~slwiki]] | 4 |- | 1152 | [[Uporabnik:FrankFE|FrankFE]] | 4 |- | 1153 | [[Uporabnik:Fixer88|Fixer88]] | 4 |- | 1154 | [[Uporabnik:Fidelia~slwiki|Fidelia~slwiki]] | 4 |- | 1155 | [[Uporabnik:Evitapodobnikar|Evitapodobnikar]] | 4 |- | 1156 | [[Uporabnik:Evasluga|Evasluga]] | 4 |- | 1157 | [[Uporabnik:Eurohunter|Eurohunter]] | 4 |- | 1158 | [[Uporabnik:Errorage|Errorage]] | 4 |- | 1159 | [[Uporabnik:Dsolina|Dsolina]] | 4 |- | 1160 | [[Uporabnik:Drzavnisvet|Drzavnisvet]] | 4 |- | 1161 | [[Uporabnik:Dr.Muren|Dr.Muren]] | 4 |- | 1162 | [[Uporabnik:Doltarca|Doltarca]] | 4 |- | 1163 | [[Uporabnik:Dolores Klavžar|Dolores Klavžar]] | 4 |- | 1164 | [[Uporabnik:Dihur87|Dihur87]] | 4 |- | 1165 | [[Uporabnik:DeSUSKDSLDSLipaLZČPVLPRNSNSiSDSSLSinSMSSNSSDSSNZaresZeleni|DeSUSKDSLDSLipaLZČPVLPRNSNSiSDSSLSinSMSSNSSDSSNZaresZeleni]] | 4 |- | 1166 | [[Uporabnik:Deninho.81|Deninho.81]] | 4 |- | 1167 | [[Uporabnik:DemonDomen|DemonDomen]] | 4 |- | 1168 | [[Uporabnik:Demetrio99|Demetrio99]] | 4 |- | 1169 | [[Uporabnik:Debela Berta|Debela Berta]] | 4 |- | 1170 | [[Uporabnik:Dcotar|Dcotar]] | 4 |- | 1171 | [[Uporabnik:Darko~slwiki|Darko~slwiki]] | 4 |- | 1172 | [[Uporabnik:Danicagu|Danicagu]] | 4 |- | 1173 | [[Uporabnik:Dani90~slwiki|Dani90~slwiki]] | 4 |- | 1174 | [[Uporabnik:Dalibor2013|Dalibor2013]] | 4 |- | 1175 | [[Uporabnik:Copaloca|Copaloca]] | 4 |- | 1176 | [[Uporabnik:Carli1967|Carli1967]] | 4 |- | 1177 | [[Uporabnik:Boschtjan|Boschtjan]] | 4 |- | 1178 | [[Uporabnik:Borut Peršolja|Borut Peršolja]] | 4 |- | 1179 | [[Uporabnik:Borutix1|Borutix1]] | 4 |- | 1180 | [[Uporabnik:Boki.adamlje|Boki.adamlje]] | 4 |- | 1181 | [[Uporabnik:Blazev|Blazev]] | 4 |- | 1182 | [[Uporabnik:Blaž drenovec|Blaž drenovec]] | 4 |- | 1183 | [[Uporabnik:Blatnik|Blatnik]] | 4 |- | 1184 | [[Uporabnik:Blanka Šteblaj|Blanka Šteblaj]] | 4 |- | 1185 | [[Uporabnik:Bilja|Bilja]] | 4 |- | 1186 | [[Uporabnik:BernardaP|BernardaP]] | 4 |- | 1187 | [[Uporabnik:Batic|Batic]] | 4 |- | 1188 | [[Uporabnik:Avies|Avies]] | 4 |- | 1189 | [[Uporabnik:Asd987|Asd987]] | 4 |- | 1190 | [[Uporabnik:Arbiter|Arbiter]] | 4 |- | 1191 | [[Uporabnik:AnthonyAW|AnthonyAW]] | 4 |- | 1192 | [[Uporabnik:Anja.jerkic|Anja.jerkic]] | 4 |- | 1193 | [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] | 4 |- | 1194 | [[Uporabnik:Ania kle.|Ania kle.]] | 4 |- | 1195 | [[Uporabnik:Andrazhribar|Andrazhribar]] | 4 |- | 1196 | [[Uporabnik:Andraz Bester|Andraz Bester]] | 4 |- | 1197 | [[Uporabnik:Ambrož|Ambrož]] | 4 |- | 1198 | [[Uporabnik:Allyaj|Allyaj]] | 4 |- | 1199 | [[Uporabnik:ALittleViolin|ALittleViolin]] | 4 |- | 1200 | [[Uporabnik:Aleš Ropou0161a|Aleš Ropou0161a]] | 4 |- | 1201 | [[Uporabnik:Akzola|Akzola]] | 4 |- | 1202 | [[Uporabnik:Adolnicar|Adolnicar]] | 4 |- | 1203 | [[Uporabnik:89.212.40.197|89.212.40.197]] | 4 |- | 1204 | [[Uporabnik:89.212.244.197|89.212.244.197]] | 4 |- | 1205 | [[Uporabnik:89.212.1.28|89.212.1.28]] | 4 |- | 1206 | [[Uporabnik:89.143.110.102|89.143.110.102]] | 4 |- | 1207 | [[Uporabnik:89.142.120.225|89.142.120.225]] | 4 |- | 1208 | [[Uporabnik:86.61.38.15|86.61.38.15]] | 4 |- | 1209 | [[Uporabnik:86.61.14.130|86.61.14.130]] | 4 |- | 1210 | [[Uporabnik:86.61.14.110|86.61.14.110]] | 4 |- | 1211 | [[Uporabnik:84.52.154.41|84.52.154.41]] | 4 |- | 1212 | [[Uporabnik:84.255.251.48|84.255.251.48]] | 4 |- | 1213 | [[Uporabnik:84.20.235.31|84.20.235.31]] | 4 |- | 1214 | [[Uporabnik:77.114.104.90|77.114.104.90]] | 4 |- | 1215 | [[Uporabnik:213.250.63.126|213.250.63.126]] | 4 |- | 1216 | [[Uporabnik:213.250.61.131|213.250.61.131]] | 4 |- | 1217 | [[Uporabnik:213.250.23.80|213.250.23.80]] | 4 |- | 1218 | [[Uporabnik:213.161.13.191|213.161.13.191]] | 4 |- | 1219 | [[Uporabnik:213.157.229.136|213.157.229.136]] | 4 |- | 1220 | [[Uporabnik:212.235.140.38|212.235.140.38]] | 4 |- | 1221 | [[Uporabnik:212.18.57.43|212.18.57.43]] | 4 |- | 1222 | [[Uporabnik:212.18.54.159|212.18.54.159]] | 4 |- | 1223 | [[Uporabnik:212.18.38.5|212.18.38.5]] | 4 |- | 1224 | [[Uporabnik:212.18.32.8|212.18.32.8]] | 4 |- | 1225 | [[Uporabnik:~2025-28070-07|~2025-28070-07]] | 4 |- | 1226 | [[Uporabnik:195.250.208.84|195.250.208.84]] | 4 |- | 1227 | [[Uporabnik:195.250.199.60|195.250.199.60]] | 4 |- | 1228 | [[Uporabnik:195.250.192.85|195.250.192.85]] | 4 |- | 1229 | [[Uporabnik:195.210.253.176|195.210.253.176]] | 4 |- | 1230 | [[Uporabnik:195.210.246.133|195.210.246.133]] | 4 |- | 1231 | [[Uporabnik:195.210.243.214|195.210.243.214]] | 4 |- | 1232 | [[Uporabnik:195.210.243.14|195.210.243.14]] | 4 |- | 1233 | [[Uporabnik:195.210.237.205|195.210.237.205]] | 4 |- | 1234 | [[Uporabnik:195.210.220.208|195.210.220.208]] | 4 |- | 1235 | [[Uporabnik:194.249.52.77|194.249.52.77]] | 4 |- | 1236 | [[Uporabnik:194.249.10.27|194.249.10.27]] | 4 |- | 1237 | [[Uporabnik:193.95.235.84|193.95.235.84]] | 4 |- | 1238 | [[Uporabnik:193.95.235.147|193.95.235.147]] | 4 |- | 1239 | [[Uporabnik:193.95.235.125|193.95.235.125]] | 4 |- | 1240 | [[Uporabnik:193.95.229.26|193.95.229.26]] | 4 |- | 1241 | [[Uporabnik:193.95.198.53|193.95.198.53]] | 4 |- | 1242 | [[Uporabnik:193.95.195.107|193.95.195.107]] | 4 |- | 1243 | [[Uporabnik:193.77.69.62|193.77.69.62]] | 4 |- | 1244 | [[Uporabnik:193.77.172.64|193.77.172.64]] | 4 |- | 1245 | [[Uporabnik:193.77.151.206|193.77.151.206]] | 4 |- | 1246 | [[Uporabnik:193.77.140.156|193.77.140.156]] | 4 |- | 1247 | [[Uporabnik:193.77.101.152|193.77.101.152]] | 4 |- | 1248 | [[Uporabnik:193.2.237.30|193.2.237.30]] | 4 |- | 1249 | [[Uporabnik:193.2.237.29|193.2.237.29]] | 4 |- | 1250 | [[Uporabnik:193.2.11.205|193.2.11.205]] | 4 |- | 1251 | [[Uporabnik:193.189.185.140|193.189.185.140]] | 4 |- | 1252 | [[Uporabnik:193.189.162.250|193.189.162.250]] | 4 |- | 1253 | [[Uporabnik:164.8.17.25|164.8.17.25]] | 4 |- | 1254 | [[Uporabnik:153.5.39.179|153.5.39.179]] | 4 |- | 1255 | [[Uporabnik:109.182.249.52|109.182.249.52]] | 4 |- | 1256 | [[Uporabnik:109.182.233.31|109.182.233.31]] | 4 |- | 1257 | [[Uporabnik:109.182.173.56|109.182.173.56]] | 4 |- | 1258 | [[Uporabnik:Тu0435жu0430вu0430|Тu0435жu0430вu0430]] | 3 |- | 1259 | [[Uporabnik:Бu0443чu0430ч-u041bьu0432іu0432|Бu0443чu0430ч-u041bьu0432іu0432]] | 3 |- | 1260 | [[Uporabnik:Zvezdaluca|Zvezdaluca]] | 3 |- | 1261 | [[Uporabnik:Zup100|Zup100]] | 3 |- | 1262 | [[Uporabnik:Zugman pia marija|Zugman pia marija]] | 3 |- | 1263 | [[Uporabnik:Zoxna|Zoxna]] | 3 |- | 1264 | [[Uporabnik:Zlobec|Zlobec]] | 3 |- | 1265 | [[Uporabnik:Zimbabweyc|Zimbabweyc]] | 3 |- | 1266 | [[Uporabnik:Zgovorni s.|Zgovorni s.]] | 3 |- | 1267 | [[Uporabnik:Zetko|Zetko]] | 3 |- | 1268 | [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] | 3 |- | 1269 | [[Uporabnik:Zb|Zb]] | 3 |- | 1270 | [[Uporabnik:ZalaLogar|ZalaLogar]] | 3 |- | 1271 | [[Uporabnik:Zala erklavec|Zala erklavec]] | 3 |- | 1272 | [[Uporabnik:Zalabrinsek|Zalabrinsek]] | 3 |- | 1273 | [[Uporabnik:ZagarA|ZagarA]] | 3 |- | 1274 | [[Uporabnik:YutoDarkRebellion|YutoDarkRebellion]] | 3 |- | 1275 | [[Uporabnik:YouTubeVegetarianBoy|YouTubeVegetarianBoy]] | 3 |- | 1276 | [[Uporabnik:Yopohari~slwiki|Yopohari~slwiki]] | 3 |- | 1277 | [[Uporabnik:Yohan del Sud|Yohan del Sud]] | 3 |- | 1278 | [[Uporabnik:Yest94|Yest94]] | 3 |- | 1279 | [[Uporabnik:Yejn|Yejn]] | 3 |- | 1280 | [[Uporabnik:Yahadzija|Yahadzija]] | 3 |- | 1281 | [[Uporabnik:Xx Caracan xx|Xx Caracan xx]] | 3 |- | 1282 | [[Uporabnik:Xwiki~slwiki|Xwiki~slwiki]] | 3 |- | 1283 | [[Uporabnik:XeNiOn|XeNiOn]] | 3 |- | 1284 | [[Uporabnik:Wikipato3|Wikipato3]] | 3 |- | 1285 | [[Uporabnik:Wiki88995a|Wiki88995a]] | 3 |- | 1286 | [[Uporabnik:Vslivnje|Vslivnje]] | 3 |- | 1287 | [[Uporabnik:Vsebine321|Vsebine321]] | 3 |- | 1288 | [[Uporabnik:Vran123|Vran123]] | 3 |- | 1289 | [[Uporabnik:Vnina|Vnina]] | 3 |- | 1290 | [[Uporabnik:Viva.la.echo|Viva.la.echo]] | 3 |- | 1291 | [[Uporabnik:V Iskanju Posvetnega Grala|V Iskanju Posvetnega Grala]] | 3 |- | 1292 | [[Uporabnik:Vilkokriznar|Vilkokriznar]] | 3 |- | 1293 | [[Uporabnik:Vili iz vile|Vili iz vile]] | 3 |- | 1294 | [[Uporabnik:Vidusik|Vidusik]] | 3 |- | 1295 | [[Uporabnik:Vidok|Vidok]] | 3 |- | 1296 | [[Uporabnik:Viddek|Viddek]] | 3 |- | 1297 | [[Uporabnik:Vesnab|Vesnab]] | 3 |- | 1298 | [[Uporabnik:Vasjaanton|Vasjaanton]] | 3 |- | 1299 | [[Uporabnik:Valenija|Valenija]] | 3 |- | 1300 | [[Uporabnik:Vahcic|Vahcic]] | 3 |- | 1301 | [[Uporabnik:V1esna|V1esna]] | 3 |- | 1302 | [[Uporabnik:Ut6745|Ut6745]] | 3 |- | 1303 | [[Uporabnik:UStrazar|UStrazar]] | 3 |- | 1304 | [[Uporabnik:Ursa.ursa|Ursa.ursa]] | 3 |- | 1305 | [[Uporabnik:Urša Pintar|Urša Pintar]] | 3 |- | 1306 | [[Uporabnik:Urosvt|Urosvt]] | 3 |- | 1307 | [[Uporabnik:Urko|Urko]] | 3 |- | 1308 | [[Uporabnik:Urbanson|Urbanson]] | 3 |- | 1309 | [[Uporabnik:Urbanc Maja|Urbanc Maja]] | 3 |- | 1310 | [[Uporabnik:Uledam|Uledam]] | 3 |- | 1311 | [[Uporabnik:Ujambor|Ujambor]] | 3 |- | 1312 | [[Uporabnik:Ttrilar|Ttrilar]] | 3 |- | 1313 | [[Uporabnik:TTodorovski|TTodorovski]] | 3 |- | 1314 | [[Uporabnik:Trifkod|Trifkod]] | 3 |- | 1315 | [[Uporabnik:Tong|Tong]] | 3 |- | 1316 | [[Uporabnik:Tone1|Tone1]] | 3 |- | 1317 | [[Uporabnik:Tomo~slwiki|Tomo~slwiki]] | 3 |- | 1318 | [[Uporabnik:Tomiis|Tomiis]] | 3 |- | 1319 | [[Uporabnik:Tomica SLO|Tomica SLO]] | 3 |- | 1320 | [[Uporabnik:Toman~slwiki|Toman~slwiki]] | 3 |- | 1321 | [[Uporabnik:Tofant|Tofant]] | 3 |- | 1322 | [[Uporabnik:Tmikla|Tmikla]] | 3 |- | 1323 | [[Uporabnik:Tjaša Voduu0161ek|Tjaša Voduu0161ek]] | 3 |- | 1324 | [[Uporabnik:Tjasa.ponikvar|Tjasa.ponikvar]] | 3 |- | 1325 | [[Uporabnik:TINtinH|TINtinH]] | 3 |- | 1326 | [[Uporabnik:Tinn4|Tinn4]] | 3 |- | 1327 | [[Uporabnik:Tina Omahna|Tina Omahna]] | 3 |- | 1328 | [[Uporabnik:Thomas~slwiki|Thomas~slwiki]] | 3 |- | 1329 | [[Uporabnik:Thocevar|Thocevar]] | 3 |- | 1330 | [[Uporabnik:Thisisvalidusername|Thisisvalidusername]] | 3 |- | 1331 | [[Uporabnik:Tejch7|Tejch7]] | 3 |- | 1332 | [[Uporabnik:Teja Koželj|Teja Koželj]] | 3 |- | 1333 | [[Uporabnik:TejaB|TejaB]] | 3 |- | 1334 | [[Uporabnik:Tamaubrus|Tamaubrus]] | 3 |- | 1335 | [[Uporabnik:Tamara Božiu010d|Tamara Božiu010d]] | 3 |- | 1336 | [[Uporabnik:Talmai|Talmai]] | 3 |- | 1337 | [[Uporabnik:Tajaazizmond|Tajaazizmond]] | 3 |- | 1338 | [[Uporabnik:Tacenskipav|Tacenskipav]] | 3 |- | 1339 | [[Uporabnik:Swineposit|Swineposit]] | 3 |- | 1340 | [[Uporabnik:Svetlin.matic|Svetlin.matic]] | 3 |- | 1341 | [[Uporabnik:SVABBOS|SVABBOS]] | 3 |- | 1342 | [[Uporabnik:Suradnik13|Suradnik13]] | 3 |- | 1343 | [[Uporabnik:Stuff~slwiki|Stuff~slwiki]] | 3 |- | 1344 | [[Uporabnik:Strdarko|Strdarko]] | 3 |- | 1345 | [[Uporabnik:Stonhenge4|Stonhenge4]] | 3 |- | 1346 | [[Uporabnik:STMatej|STMatej]] | 3 |- | 1347 | [[Uporabnik:SterJ|SterJ]] | 3 |- | 1348 | [[Uporabnik:Stefano Coren|Stefano Coren]] | 3 |- | 1349 | [[Uporabnik:Srok|Srok]] | 3 |- | 1350 | [[Uporabnik:SquiQu|SquiQu]] | 3 |- | 1351 | [[Uporabnik:Špela p|Špela p]] | 3 |- | 1352 | [[Uporabnik:Špelaintina|Špelaintina]] | 3 |- | 1353 | [[Uporabnik:Spela.antloga|Spela.antloga]] | 3 |- | 1354 | [[Uporabnik:Spela173|Spela173]] | 3 |- | 1355 | [[Uporabnik:Speedster358|Speedster358]] | 3 |- | 1356 | [[Uporabnik:Sonja cestnik zadnek|Sonja cestnik zadnek]] | 3 |- | 1357 | [[Uporabnik:Snailhunter|Snailhunter]] | 3 |- | 1358 | [[Uporabnik:Slo-synchro|Slo-synchro]] | 3 |- | 1359 | [[Uporabnik:Slatnican|Slatnican]] | 3 |- | 1360 | [[Uporabnik:Sivic12|Sivic12]] | 3 |- | 1361 | [[Uporabnik:Siskaguy|Siskaguy]] | 3 |- | 1362 | [[Uporabnik:Sirena|Sirena]] | 3 |- | 1363 | [[Uporabnik:Sinkkbarb|Sinkkbarb]] | 3 |- | 1364 | [[Uporabnik:Simona Jenko|Simona Jenko]] | 3 |- | 1365 | [[Uporabnik:Sime123|Sime123]] | 3 |- | 1366 | [[Uporabnik:Simci|Simci]] | 3 |- | 1367 | [[Uporabnik:Simba|Simba]] | 3 |- | 1368 | [[Uporabnik:Silva Černuta|Silva Černuta]] | 3 |- | 1369 | [[Uporabnik:Siliamaav|Siliamaav]] | 3 |- | 1370 | [[Uporabnik:Semjon|Semjon]] | 3 |- | 1371 | [[Uporabnik:Sekavcnik88|Sekavcnik88]] | 3 |- | 1372 | [[Uporabnik:Scoochfan|Scoochfan]] | 3 |- | 1373 | [[Uporabnik:Sasopotrc|Sasopotrc]] | 3 |- | 1374 | [[Uporabnik:SaškaMa|SaškaMa]] | 3 |- | 1375 | [[Uporabnik:Sasa.presern|Sasa.presern]] | 3 |- | 1376 | [[Uporabnik:Saša Pavlin|Saša Pavlin]] | 3 |- | 1377 | [[Uporabnik:Sarchy1808|Sarchy1808]] | 3 |- | 1378 | [[Uporabnik:SaraMales|SaraMales]] | 3 |- | 1379 | [[Uporabnik:Samdok|Samdok]] | 3 |- | 1380 | [[Uporabnik:Salamander|Salamander]] | 3 |- | 1381 | [[Uporabnik:Sabina&blaz|Sabina&blaz]] | 3 |- | 1382 | [[Uporabnik:Rzlajp|Rzlajp]] | 3 |- | 1383 | [[Uporabnik:Rudi~slwiki|Rudi~slwiki]] | 3 |- | 1384 | [[Uporabnik:Ropegi|Ropegi]] | 3 |- | 1385 | [[Uporabnik:Rok93|Rok93]] | 3 |- | 1386 | [[Uporabnik:Rodoljub|Rodoljub]] | 3 |- | 1387 | [[Uporabnik:Roberttos|Roberttos]] | 3 |- | 1388 | [[Uporabnik:RM wiki93|RM wiki93]] | 3 |- | 1389 | [[Uporabnik:RipenZ|RipenZ]] | 3 |- | 1390 | [[Uporabnik:Rickrick93|Rickrick93]] | 3 |- | 1391 | [[Uporabnik:Renemk91|Renemk91]] | 3 |- | 1392 | [[Uporabnik:Renata Mlakar|Renata Mlakar]] | 3 |- | 1393 | [[Uporabnik:RayOfLight|RayOfLight]] | 3 |- | 1394 | [[Uporabnik:Rasto~slwiki|Rasto~slwiki]] | 3 |- | 1395 | [[Uporabnik:Rakunus|Rakunus]] | 3 |- | 1396 | [[Uporabnik:Rajkovich|Rajkovich]] | 3 |- | 1397 | [[Uporabnik:Radovednik|Radovednik]] | 3 |- | 1398 | [[Uporabnik:Računalniu0161tvo|Računalniu0161tvo]] | 3 |- | 1399 | [[Uporabnik:Qurqa~slwiki|Qurqa~slwiki]] | 3 |- | 1400 | [[Uporabnik:Qoqjan|Qoqjan]] | 3 |- | 1401 | [[Uporabnik:Pripravnik|Pripravnik]] | 3 |- | 1402 | [[Uporabnik:Primoz kralj|Primoz kralj]] | 3 |- | 1403 | [[Uporabnik:Prigorica|Prigorica]] | 3 |- | 1404 | [[Uporabnik:Preseren|Preseren]] | 3 |- | 1405 | [[Uporabnik:Premiera|Premiera]] | 3 |- | 1406 | [[Uporabnik:Prapre\u010de|Prapre\u010de]] | 3 |- | 1407 | [[Uporabnik:Prapreče|Prapreče]] | 3 |- | 1408 | [[Uporabnik:Pranavor|Pranavor]] | 3 |- | 1409 | [[Uporabnik:PoSvetovih|PoSvetovih]] | 3 |- | 1410 | [[Uporabnik:PoPs|PoPs]] | 3 |- | 1411 | [[Uporabnik:Polonistika123|Polonistika123]] | 3 |- | 1412 | [[Uporabnik:Poloncam|Poloncam]] | 3 |- | 1413 | [[Uporabnik:Polonamiklavc|Polonamiklavc]] | 3 |- | 1414 | [[Uporabnik:Polona Jamnik|Polona Jamnik]] | 3 |- | 1415 | [[Uporabnik:Pokerznik|Pokerznik]] | 3 |- | 1416 | [[Uporabnik:PojocaTrobentica|PojocaTrobentica]] | 3 |- | 1417 | [[Uporabnik:PodGrajski|PodGrajski]] | 3 |- | 1418 | [[Uporabnik:Plianja|Plianja]] | 3 |- | 1419 | [[Uporabnik:Plesic anja|Plesic anja]] | 3 |- | 1420 | [[Uporabnik:Plantanana|Plantanana]] | 3 |- | 1421 | [[Uporabnik:Pircijno|Pircijno]] | 3 |- | 1422 | [[Uporabnik:Pingvin001|Pingvin001]] | 3 |- | 1423 | [[Uporabnik:Pikapolona|Pikapolona]] | 3 |- | 1424 | [[Uporabnik:Pia Škufca|Pia Škufca]] | 3 |- | 1425 | [[Uporabnik:Pia Rednak|Pia Rednak]] | 3 |- | 1426 | [[Uporabnik:Pianist~slwiki|Pianist~slwiki]] | 3 |- | 1427 | [[Uporabnik:Petraplot|Petraplot]] | 3 |- | 1428 | [[Uporabnik:Petra Medja|Petra Medja]] | 3 |- | 1429 | [[Uporabnik:Petra jerman|Petra jerman]] | 3 |- | 1430 | [[Uporabnik:Peter Bevc Šekoranja|Peter Bevc Šekoranja]] | 3 |- | 1431 | [[Uporabnik:Perun~slwiki|Perun~slwiki]] | 3 |- | 1432 | [[Uporabnik:Permat25|Permat25]] | 3 |- | 1433 | [[Uporabnik:Ped|Ped]] | 3 |- | 1434 | [[Uporabnik:Patrignani090|Patrignani090]] | 3 |- | 1435 | [[Uporabnik:Pamet~slwiki|Pamet~slwiki]] | 3 |- | 1436 | [[Uporabnik:P3sho|P3sho]] | 3 |- | 1437 | [[Uporabnik:Orung|Orung]] | 3 |- | 1438 | [[Uporabnik:Onehalf~slwiki|Onehalf~slwiki]] | 3 |- | 1439 | [[Uporabnik:Obradovic Goran~slwiki|Obradovic Goran~slwiki]] | 3 |- | 1440 | [[Uporabnik:Nzadravec|Nzadravec]] | 3 |- | 1441 | [[Uporabnik:NYG|NYG]] | 3 |- | 1442 | [[Uporabnik:NVZVR1Y|NVZVR1Y]] | 3 |- | 1443 | [[Uporabnik:Nsf|Nsf]] | 3 |- | 1444 | [[Uporabnik:Notaslovenska|Notaslovenska]] | 3 |- | 1445 | [[Uporabnik:Ninčula|Ninčula]] | 3 |- | 1446 | [[Uporabnik:Ninazibert|Ninazibert]] | 3 |- | 1447 | [[Uporabnik:Nina.hudobivnik|Nina.hudobivnik]] | 3 |- | 1448 | [[Uporabnik:Ninabenic|Ninabenic]] | 3 |- | 1449 | [[Uporabnik:Nina996|Nina996]] | 3 |- | 1450 | [[Uporabnik:Nikmajoneza|Nikmajoneza]] | 3 |- | 1451 | [[Uporabnik:Nikec3|Nikec3]] | 3 |- | 1452 | [[Uporabnik:Nika Ožbolt|Nika Ožbolt]] | 3 |- | 1453 | [[Uporabnik:Neža Sazonov|Neža Sazonov]] | 3 |- | 1454 | [[Uporabnik:Nekdopac|Nekdopac]] | 3 |- | 1455 | [[Uporabnik:Nekdo16|Nekdo16]] | 3 |- | 1456 | [[Uporabnik:Natasssa|Natasssa]] | 3 |- | 1457 | [[Uporabnik:NastasjaSchweiger7|NastasjaSchweiger7]] | 3 |- | 1458 | [[Uporabnik:Muzgar15|Muzgar15]] | 3 |- | 1459 | [[Uporabnik:Mr.Kdo|Mr.Kdo]] | 3 |- | 1460 | [[Uporabnik:Mp993|Mp993]] | 3 |- | 1461 | [[Uporabnik:MojcaPelcarŠarf|MojcaPelcarŠarf]] | 3 |- | 1462 | [[Uporabnik:Mojcam|Mojcam]] | 3 |- | 1463 | [[Uporabnik:Mojca loti|Mojca loti]] | 3 |- | 1464 | [[Uporabnik:MojcaGec|MojcaGec]] | 3 |- | 1465 | [[Uporabnik:MN52|MN52]] | 3 |- | 1466 | [[Uporabnik:Mlekomat|Mlekomat]] | 3 |- | 1467 | [[Uporabnik:MKos|MKos]] | 3 |- | 1468 | [[Uporabnik:Miwche|Miwche]] | 3 |- | 1469 | [[Uporabnik:Mivanci|Mivanci]] | 3 |- | 1470 | [[Uporabnik:Mitjaprelovsek|Mitjaprelovsek]] | 3 |- | 1471 | [[Uporabnik:Mitja Pellis|Mitja Pellis]] | 3 |- | 1472 | [[Uporabnik:Misaa|Misaa]] | 3 |- | 1473 | [[Uporabnik:Miro.ham|Miro.ham]] | 3 |- | 1474 | [[Uporabnik:Miriam~slwiki|Miriam~slwiki]] | 3 |- | 1475 | [[Uporabnik:Mimi~slwiki|Mimi~slwiki]] | 3 |- | 1476 | [[Uporabnik:Mimag343|Mimag343]] | 3 |- | 1477 | [[Uporabnik:Miki44|Miki44]] | 3 |- | 1478 | [[Uporabnik:Mihela Grobelnik|Mihela Grobelnik]] | 3 |- | 1479 | [[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] | 3 |- | 1480 | [[Uporabnik:Mgoropevsek|Mgoropevsek]] | 3 |- | 1481 | [[Uporabnik:Mevludin Kadriu|Mevludin Kadriu]] | 3 |- | 1482 | [[Uporabnik:Metka Božiu010d|Metka Božiu010d]] | 3 |- | 1483 | [[Uporabnik:Metal maester|Metal maester]] | 3 |- | 1484 | [[Uporabnik:Metaf5vinja|Metaf5vinja]] | 3 |- | 1485 | [[Uporabnik:Meersaad|Meersaad]] | 3 |- | 1486 | [[Uporabnik:Medojedo|Medojedo]] | 3 |- | 1487 | [[Uporabnik:Mchemical|Mchemical]] | 3 |- | 1488 | [[Uporabnik:Matjaž Wigele|Matjaž Wigele]] | 3 |- | 1489 | [[Uporabnik:Matjaž Cvetko|Matjaž Cvetko]] | 3 |- | 1490 | [[Uporabnik:Matejal6|Matejal6]] | 3 |- | 1491 | [[Uporabnik:Mateja Jenko|Mateja Jenko]] | 3 |- | 1492 | [[Uporabnik:Matejabel|Matejabel]] | 3 |- | 1493 | [[Uporabnik:Matejab|Matejab]] | 3 |- | 1494 | [[Uporabnik:Mateja1986|Mateja1986]] | 3 |- | 1495 | [[Uporabnik:Matej 5 18|Matej 5 18]] | 3 |- | 1496 | [[Uporabnik:MAt|MAt]] | 3 |- | 1497 | [[Uporabnik:Marusa zibred|Marusa zibred]] | 3 |- | 1498 | [[Uporabnik:Martinovmejl|Martinovmejl]] | 3 |- | 1499 | [[Uporabnik:Martina.zajc1|Martina.zajc1]] | 3 |- | 1500 | [[Uporabnik:Martina989|Martina989]] | 3 |- | 1501 | [[Uporabnik:Markopetrovic|Markopetrovic]] | 3 |- | 1502 | [[Uporabnik:Marko.leskovsek|Marko.leskovsek]] | 3 |- | 1503 | [[Uporabnik:Mark Martinec|Mark Martinec]] | 3 |- | 1504 | [[Uporabnik:Markdju|Markdju]] | 3 |- | 1505 | [[Uporabnik:Marisa Semic|Marisa Semic]] | 3 |- | 1506 | [[Uporabnik:Marin Kranjc|Marin Kranjc]] | 3 |- | 1507 | [[Uporabnik:Manca Špolar|Manca Špolar]] | 3 |- | 1508 | [[Uporabnik:Malamojca|Malamojca]] | 3 |- | 1509 | [[Uporabnik:Majalukan|Majalukan]] | 3 |- | 1510 | [[Uporabnik:Mahone~slwiki|Mahone~slwiki]] | 3 |- | 1511 | [[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] | 3 |- | 1512 | [[Uporabnik:Madiyas|Madiyas]] | 3 |- | 1513 | [[Uporabnik:Luxer~slwiki|Luxer~slwiki]] | 3 |- | 1514 | [[Uporabnik:Lunatbwa|Lunatbwa]] | 3 |- | 1515 | [[Uporabnik:LukaSLO|LukaSLO]] | 3 |- | 1516 | [[Uporabnik:Luka Krošl|Luka Krošl]] | 3 |- | 1517 | [[Uporabnik:Luka krajcar|Luka krajcar]] | 3 |- | 1518 | [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] | 3 |- | 1519 | [[Uporabnik:Lucija Jošt|Lucija Jošt]] | 3 |- | 1520 | [[Uporabnik:LucijaJ|LucijaJ]] | 3 |- | 1521 | [[Uporabnik:Lucash|Lucash]] | 3 |- | 1522 | [[Uporabnik:LRGG Krajcar|LRGG Krajcar]] | 3 |- | 1523 | [[Uporabnik:Logarec|Logarec]] | 3 |- | 1524 | [[Uporabnik:Locnkar|Locnkar]] | 3 |- | 1525 | [[Uporabnik:Ljubo07|Ljubo07]] | 3 |- | 1526 | [[Uporabnik:Ljubaprezelj|Ljubaprezelj]] | 3 |- | 1527 | [[Uporabnik:Lilou|Lilou]] | 3 |- | 1528 | [[Uporabnik:Lili 07|Lili 07]] | 3 |- | 1529 | [[Uporabnik:LFCSpionKop|LFCSpionKop]] | 3 |- | 1530 | [[Uporabnik:Leon.bohak|Leon.bohak]] | 3 |- | 1531 | [[Uporabnik:Lenart Sušnik|Lenart Sušnik]] | 3 |- | 1532 | [[Uporabnik:Legvan77|Legvan77]] | 3 |- | 1533 | [[Uporabnik:Laura Vöru00f6š|Laura Vöru00f6š]] | 3 |- | 1534 | [[Uporabnik:Larisa Novak|Larisa Novak]] | 3 |- | 1535 | [[Uporabnik:Lanca100|Lanca100]] | 3 |- | 1536 | [[Uporabnik:Lana Medved|Lana Medved]] | 3 |- | 1537 | [[Uporabnik:Lana.jarc7|Lana.jarc7]] | 3 |- | 1538 | [[Uporabnik:Kustrun|Kustrun]] | 3 |- | 1539 | [[Uporabnik:Kriss992|Kriss992]] | 3 |- | 1540 | [[Uporabnik:Kretič|Kretič]] | 3 |- | 1541 | [[Uporabnik:KreatorSveta|KreatorSveta]] | 3 |- | 1542 | [[Uporabnik:Kozarec1|Kozarec1]] | 3 |- | 1543 | [[Uporabnik:Kovac97|Kovac97]] | 3 |- | 1544 | [[Uporabnik:Korotan|Korotan]] | 3 |- | 1545 | [[Uporabnik:Konero26|Konero26]] | 3 |- | 1546 | [[Uporabnik:Knjz96|Knjz96]] | 3 |- | 1547 | [[Uporabnik:Klino|Klino]] | 3 |- | 1548 | [[Uporabnik:Kkovaček|Kkovaček]] | 3 |- | 1549 | [[Uporabnik:Kklemen1|Kklemen1]] | 3 |- | 1550 | [[Uporabnik:KikiGrmek|KikiGrmek]] | 3 |- | 1551 | [[Uporabnik:KickDeBucket|KickDeBucket]] | 3 |- | 1552 | [[Uporabnik:Ketinring|Ketinring]] | 3 |- | 1553 | [[Uporabnik:KebeJerneja|KebeJerneja]] | 3 |- | 1554 | [[Uporabnik:Kattiik|Kattiik]] | 3 |- | 1555 | [[Uporabnik:Katarina Majerhold|Katarina Majerhold]] | 3 |- | 1556 | [[Uporabnik:KatarinaBerden1|KatarinaBerden1]] | 3 |- | 1557 | [[Uporabnik:Karticija1|Karticija1]] | 3 |- | 1558 | [[Uporabnik:KarmyS|KarmyS]] | 3 |- | 1559 | [[Uporabnik:Karmenlevak|Karmenlevak]] | 3 |- | 1560 | [[Uporabnik:Karin Sirk|Karin Sirk]] | 3 |- | 1561 | [[Uporabnik:Karel~slwiki|Karel~slwiki]] | 3 |- | 1562 | [[Uporabnik:Kameleon|Kameleon]] | 3 |- | 1563 | [[Uporabnik:-kaktus-|-kaktus-]] | 3 |- | 1564 | [[Uporabnik:Jurac5|Jurac5]] | 3 |- | 1565 | [[Uporabnik:Jud~slwiki|Jud~slwiki]] | 3 |- | 1566 | [[Uporabnik:Judita Tkavc|Judita Tkavc]] | 3 |- | 1567 | [[Uporabnik:Joze Gorisek|Joze Gorisek]] | 3 |- | 1568 | [[Uporabnik:JozefDrof|JozefDrof]] | 3 |- | 1569 | [[Uporabnik:Johnny Knows|Johnny Knows]] | 3 |- | 1570 | [[Uporabnik:Jkrizanic|Jkrizanic]] | 3 |- | 1571 | [[Uporabnik:JernejaS|JernejaS]] | 3 |- | 1572 | [[Uporabnik:Jedrik Ken Cura|Jedrik Ken Cura]] | 3 |- | 1573 | [[Uporabnik:Jasna jozef|Jasna jozef]] | 3 |- | 1574 | [[Uporabnik:Jansasara|Jansasara]] | 3 |- | 1575 | [[Uporabnik:Jan.milcinovic|Jan.milcinovic]] | 3 |- | 1576 | [[Uporabnik:Janko Stibil|Janko Stibil]] | 3 |- | 1577 | [[Uporabnik:Janaz|Janaz]] | 3 |- | 1578 | [[Uporabnik:JanaVaupo|JanaVaupo]] | 3 |- | 1579 | [[Uporabnik:Janahabjanic|Janahabjanic]] | 3 |- | 1580 | [[Uporabnik:Jakapanjan|Jakapanjan]] | 3 |- | 1581 | [[Uporabnik:Jagoce|Jagoce]] | 3 |- | 1582 | [[Uporabnik:Jack~slwiki|Jack~slwiki]] | 3 |- | 1583 | [[Uporabnik:Ivo33|Ivo33]] | 3 |- | 1584 | [[Uporabnik:Ivagasar|Ivagasar]] | 3 |- | 1585 | [[Uporabnik:Iva89|Iva89]] | 3 |- | 1586 | [[Uporabnik:Iris.buršiu010d|Iris.buršiu010d]] | 3 |- | 1587 | [[Uporabnik:Irenca.rokavec|Irenca.rokavec]] | 3 |- | 1588 | [[Uporabnik:Irena.mu|Irena.mu]] | 3 |- | 1589 | [[Uporabnik:Ingrid Vrbančiu010d|Ingrid Vrbančiu010d]] | 3 |- | 1590 | [[Uporabnik:Imperiul|Imperiul]] | 3 |- | 1591 | [[Uporabnik:I-KOSS 20|I-KOSS 20]] | 3 |- | 1592 | [[Uporabnik:Igoroblak|Igoroblak]] | 3 |- | 1593 | [[Uporabnik:Icesand|Icesand]] | 3 |- | 1594 | [[Uporabnik:Humar|Humar]] | 3 |- | 1595 | [[Uporabnik:H\u00eernamae Pu00een Iono\u00ebryn|H\u00eernamae Pu00een Iono\u00ebryn]] | 3 |- | 1596 | [[Uporabnik:Houdini~slwiki|Houdini~slwiki]] | 3 |- | 1597 | [[Uporabnik:Hoornet|Hoornet]] | 3 |- | 1598 | [[Uporabnik:Hervard|Hervard]] | 3 |- | 1599 | [[Uporabnik:Hernik803|Hernik803]] | 3 |- | 1600 | [[Uporabnik:Hemo77|Hemo77]] | 3 |- | 1601 | [[Uporabnik:Helena Škufca|Helena Škufca]] | 3 |- | 1602 | [[Uporabnik:Hana.f|Hana.f]] | 3 |- | 1603 | [[Uporabnik:Hamilkar1893|Hamilkar1893]] | 3 |- | 1604 | [[Uporabnik:Hafmark~slwiki|Hafmark~slwiki]] | 3 |- | 1605 | [[Uporabnik:Gregor1956|Gregor1956]] | 3 |- | 1606 | [[Uporabnik:Gormar|Gormar]] | 3 |- | 1607 | [[Uporabnik:GoodOle'Humphrey|GoodOle'Humphrey]] | 3 |- | 1608 | [[Uporabnik:Gomilsko|Gomilsko]] | 3 |- | 1609 | [[Uporabnik:Golob001|Golob001]] | 3 |- | 1610 | [[Uporabnik:GnomJožeNaDelu|GnomJožeNaDelu]] | 3 |- | 1611 | [[Uporabnik:GJ2000MB|GJ2000MB]] | 3 |- | 1612 | [[Uporabnik:Generalmajor|Generalmajor]] | 3 |- | 1613 | [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] | 3 |- | 1614 | [[Uporabnik:Gapy100|Gapy100]] | 3 |- | 1615 | [[Uporabnik:Galanor|Galanor]] | 3 |- | 1616 | [[Uporabnik:Gaja2012|Gaja2012]] | 3 |- | 1617 | [[Uporabnik:Francsol|Francsol]] | 3 |- | 1618 | [[Uporabnik:Football Boy|Football Boy]] | 3 |- | 1619 | [[Uporabnik:Foffo 93|Foffo 93]] | 3 |- | 1620 | [[Uporabnik:Fmiha|Fmiha]] | 3 |- | 1621 | [[Uporabnik:Flowiki33|Flowiki33]] | 3 |- | 1622 | [[Uporabnik:Fancylamma|Fancylamma]] | 3 |- | 1623 | [[Uporabnik:Fafassaegdfff|Fafassaegdfff]] | 3 |- | 1624 | [[Uporabnik:Fackopacko|Fackopacko]] | 3 |- | 1625 | [[Uporabnik:F1fans|F1fans]] | 3 |- | 1626 | [[Uporabnik:Evaleh1380|Evaleh1380]] | 3 |- | 1627 | [[Uporabnik:ESPeTri|ESPeTri]] | 3 |- | 1628 | [[Uporabnik:Endewet|Endewet]] | 3 |- | 1629 | [[Uporabnik:Ena2|Ena2]] | 3 |- | 1630 | [[Uporabnik:Emina.glavas|Emina.glavas]] | 3 |- | 1631 | [[Uporabnik:Elvis18|Elvis18]] | 3 |- | 1632 | [[Uporabnik:Elserbio00|Elserbio00]] | 3 |- | 1633 | [[Uporabnik:Elahk09|Elahk09]] | 3 |- | 1634 | [[Uporabnik:Duls|Duls]] | 3 |- | 1635 | [[Uporabnik:DŠG-GEO|DŠG-GEO]] | 3 |- | 1636 | [[Uporabnik:DorotejaPiber|DorotejaPiber]] | 3 |- | 1637 | [[Uporabnik:Dorotea|Dorotea]] | 3 |- | 1638 | [[Uporabnik:Doris Jeretina|Doris Jeretina]] | 3 |- | 1639 | [[Uporabnik:Doncsecz~enwiki|Doncsecz~enwiki]] | 3 |- | 1640 | [[Uporabnik:Dominika Petač|Dominika Petač]] | 3 |- | 1641 | [[Uporabnik:Dolinarm|Dolinarm]] | 3 |- | 1642 | [[Uporabnik:Dogspaceslo|Dogspaceslo]] | 3 |- | 1643 | [[Uporabnik:Dijadija|Dijadija]] | 3 |- | 1644 | [[Uporabnik:Dgabrovsek|Dgabrovsek]] | 3 |- | 1645 | [[Uporabnik:Deve|Deve]] | 3 |- | 1646 | [[Uporabnik:Demielle8|Demielle8]] | 3 |- | 1647 | [[Uporabnik:Dejan 169|Dejan 169]] | 3 |- | 1648 | [[Uporabnik:Dedek bedenko|Dedek bedenko]] | 3 |- | 1649 | [[Uporabnik:DeanTaschner|DeanTaschner]] | 3 |- | 1650 | [[Uporabnik:Dduhmaster|Dduhmaster]] | 3 |- | 1651 | [[Uporabnik:Davorintoš|Davorintoš]] | 3 |- | 1652 | [[Uporabnik:David4477|David4477]] | 3 |- | 1653 | [[Uporabnik:Dasa Svetlic|Dasa Svetlic]] | 3 |- | 1654 | [[Uporabnik:DanijelS|DanijelS]] | 3 |- | 1655 | [[Uporabnik:Danijelaaaa|Danijelaaaa]] | 3 |- | 1656 | [[Uporabnik:Damjana Grošiu010dar|Damjana Grošiu010dar]] | 3 |- | 1657 | [[Uporabnik:Cundva|Cundva]] | 3 |- | 1658 | [[Uporabnik:Coprnica zofka|Coprnica zofka]] | 3 |- | 1659 | [[Uporabnik:Colt|Colt]] | 3 |- | 1660 | [[Uporabnik:Čikuleu010dakule|Čikuleu010dakule]] | 3 |- | 1661 | [[Uporabnik:Chuck&sushi|Chuck&sushi]] | 3 |- | 1662 | [[Uporabnik:Chuck SMITH|Chuck SMITH]] | 3 |- | 1663 | [[Uporabnik:Cebela79|Cebela79]] | 3 |- | 1664 | [[Uporabnik:Ceazare|Ceazare]] | 3 |- | 1665 | [[Uporabnik:Cancard|Cancard]] | 3 |- | 1666 | [[Uporabnik:Calisto fact freak|Calisto fact freak]] | 3 |- | 1667 | [[Uporabnik:BurekBuster|BurekBuster]] | 3 |- | 1668 | [[Uporabnik:Bru7a!|Bru7a!]] | 3 |- | 1669 | [[Uporabnik:Brigita.dremelj|Brigita.dremelj]] | 3 |- | 1670 | [[Uporabnik:Brederode|Brederode]] | 3 |- | 1671 | [[Uporabnik:Branka81|Branka81]] | 3 |- | 1672 | [[Uporabnik:Boyan65|Boyan65]] | 3 |- | 1673 | [[Uporabnik:Borut Sorko|Borut Sorko]] | 3 |- | 1674 | [[Uporabnik:Borut Kantuser|Borut Kantuser]] | 3 |- | 1675 | [[Uporabnik:Borkoa92|Borkoa92]] | 3 |- | 1676 | [[Uporabnik:Bojana V|Bojana V]] | 3 |- | 1677 | [[Uporabnik:Bogorm|Bogorm]] | 3 |- | 1678 | [[Uporabnik:Bobnar|Bobnar]] | 3 |- | 1679 | [[Uporabnik:Bobi1|Bobi1]] | 3 |- | 1680 | [[Uporabnik:BobGlasgow|BobGlasgow]] | 3 |- | 1681 | [[Uporabnik:Blazwww|Blazwww]] | 3 |- | 1682 | [[Uporabnik:Blackhavk 11|Blackhavk 11]] | 3 |- | 1683 | [[Uporabnik:BenoST2|BenoST2]] | 3 |- | 1684 | [[Uporabnik:Benjamin88|Benjamin88]] | 3 |- | 1685 | [[Uporabnik:Belejjure|Belejjure]] | 3 |- | 1686 | [[Uporabnik:Belej|Belej]] | 3 |- | 1687 | [[Uporabnik:Bedanec123|Bedanec123]] | 3 |- | 1688 | [[Uporabnik:B-D|B-D]] | 3 |- | 1689 | [[Uporabnik:Bbavrlic|Bbavrlic]] | 3 |- | 1690 | [[Uporabnik:BarbaraKovač|BarbaraKovač]] | 3 |- | 1691 | [[Uporabnik:Barbaraaav|Barbaraaav]] | 3 |- | 1692 | [[Uporabnik:BajcU|BajcU]] | 3 |- | 1693 | [[Uporabnik:Baffo~slwiki|Baffo~slwiki]] | 3 |- | 1694 | [[Uporabnik:Ba.bik.a|Ba.bik.a]] | 3 |- | 1695 | [[Uporabnik:A-skupina|A-skupina]] | 3 |- | 1696 | [[Uporabnik:Anja Muha|Anja Muha]] | 3 |- | 1697 | [[Uporabnik:Anja Lešek|Anja Lešek]] | 3 |- | 1698 | [[Uporabnik:Anja Klobucar|Anja Klobucar]] | 3 |- | 1699 | [[Uporabnik:Anja Drobnic|Anja Drobnic]] | 3 |- | 1700 | [[Uporabnik:Anja Alič1|Anja Alič1]] | 3 |- | 1701 | [[Uporabnik:Andronix|Andronix]] | 3 |- | 1702 | [[Uporabnik:Andrevruas|Andrevruas]] | 3 |- | 1703 | [[Uporabnik:Andrej.makovec|Andrej.makovec]] | 3 |- | 1704 | [[Uporabnik:Andrejd1|Andrejd1]] | 3 |- | 1705 | [[Uporabnik:Andrejcij|Andrejcij]] | 3 |- | 1706 | [[Uporabnik:Andreja Pregelj|Andreja Pregelj]] | 3 |- | 1707 | [[Uporabnik:Andrej&Anja|Andrej&Anja]] | 3 |- | 1708 | [[Uporabnik:Andreja Jankovič|Andreja Jankovič]] | 3 |- | 1709 | [[Uporabnik:Anchek94|Anchek94]] | 3 |- | 1710 | [[Uporabnik:AnaRV|AnaRV]] | 3 |- | 1711 | [[Uporabnik:Ananovakova|Ananovakova]] | 3 |- | 1712 | [[Uporabnik:Ana Lenič|Ana Lenič]] | 3 |- | 1713 | [[Uporabnik:Ana Kump|Ana Kump]] | 3 |- | 1714 | [[Uporabnik:Ana D.|Ana D.]] | 3 |- | 1715 | [[Uporabnik:Amadeio|Amadeio]] | 3 |- | 1716 | [[Uporabnik:Alja.s|Alja.s]] | 3 |- | 1717 | [[Uporabnik:Alexbesir|Alexbesir]] | 3 |- | 1718 | [[Uporabnik:Alenka kalan|Alenka kalan]] | 3 |- | 1719 | [[Uporabnik:Alenka Čudiu010d|Alenka Čudiu010d]] | 3 |- | 1720 | [[Uporabnik:Alenj|Alenj]] | 3 |- | 1721 | [[Uporabnik:Alenbobnar|Alenbobnar]] | 3 |- | 1722 | [[Uporabnik:Alen2365|Alen2365]] | 3 |- | 1723 | [[Uporabnik:Aleksandrarjazanova|Aleksandrarjazanova]] | 3 |- | 1724 | [[Uporabnik:Aleks86|Aleks86]] | 3 |- | 1725 | [[Uporabnik:Alek14|Alek14]] | 3 |- | 1726 | [[Uporabnik:Aks~slwiki|Aks~slwiki]] | 3 |- | 1727 | [[Uporabnik:Aklarifari|Aklarifari]] | 3 |- | 1728 | [[Uporabnik:Ajster995|Ajster995]] | 3 |- | 1729 | [[Uporabnik:AjdaS|AjdaS]] | 3 |- | 1730 | [[Uporabnik:Ajda - Lea|Ajda - Lea]] | 3 |- | 1731 | [[Uporabnik:Ajda.hudoklin|Ajda.hudoklin]] | 3 |- | 1732 | [[Uporabnik:Aarp65|Aarp65]] | 3 |- | 1733 | [[Uporabnik:A.andrejka|A.andrejka]] | 3 |- | 1734 | [[Uporabnik:94.211.65.170|94.211.65.170]] | 3 |- | 1735 | [[Uporabnik:93.147.185.222|93.147.185.222]] | 3 |- | 1736 | [[Uporabnik:92.63.24.20|92.63.24.20]] | 3 |- | 1737 | [[Uporabnik:90.157.134.166|90.157.134.166]] | 3 |- | 1738 | [[Uporabnik:89.142.65.104|89.142.65.104]] | 3 |- | 1739 | [[Uporabnik:89.142.62.16|89.142.62.16]] | 3 |- | 1740 | [[Uporabnik:89.142.186.140|89.142.186.140]] | 3 |- | 1741 | [[Uporabnik:89.142.177.164|89.142.177.164]] | 3 |- | 1742 | [[Uporabnik:89.142.136.67|89.142.136.67]] | 3 |- | 1743 | [[Uporabnik:89.142.130.198|89.142.130.198]] | 3 |- | 1744 | [[Uporabnik:87.119.132.13|87.119.132.13]] | 3 |- | 1745 | [[Uporabnik:86.61.72.22|86.61.72.22]] | 3 |- | 1746 | [[Uporabnik:86.61.37.18|86.61.37.18]] | 3 |- | 1747 | [[Uporabnik:86.61.1.98|86.61.1.98]] | 3 |- | 1748 | [[Uporabnik:86.61.1.130|86.61.1.130]] | 3 |- | 1749 | [[Uporabnik:86.58.15.215|86.58.15.215]] | 3 |- | 1750 | [[Uporabnik:85.10.33.187|85.10.33.187]] | 3 |- | 1751 | [[Uporabnik:84.56.191.49|84.56.191.49]] | 3 |- | 1752 | [[Uporabnik:84.52.171.134|84.52.171.134]] | 3 |- | 1753 | [[Uporabnik:84.52.149.190|84.52.149.190]] | 3 |- | 1754 | [[Uporabnik:84.52.146.63|84.52.146.63]] | 3 |- | 1755 | [[Uporabnik:84.255.197.10|84.255.197.10]] | 3 |- | 1756 | [[Uporabnik:82.56.44.42|82.56.44.42]] | 3 |- | 1757 | [[Uporabnik:82.192.41.140|82.192.41.140]] | 3 |- | 1758 | [[Uporabnik:79.68.133.128|79.68.133.128]] | 3 |- | 1759 | [[Uporabnik:2A00:EE2:A04:F800:DC31:C10E:9FAF:71DA|2A00:EE2:A04:F800:DC31:C10E:9FAF:71DA]] | 3 |- | 1760 | [[Uporabnik:2804:14C:B52B:826E:3073:FB0D:2BC4:EB15|2804:14C:B52B:826E:3073:FB0D:2BC4:EB15]] | 3 |- | 1761 | [[Uporabnik:217.72.82.234|217.72.82.234]] | 3 |- | 1762 | [[Uporabnik:217.72.69.166|217.72.69.166]] | 3 |- | 1763 | [[Uporabnik:213.250.59.251|213.250.59.251]] | 3 |- | 1764 | [[Uporabnik:213.250.1.78|213.250.1.78]] | 3 |- | 1765 | [[Uporabnik:213.157.253.172|213.157.253.172]] | 3 |- | 1766 | [[Uporabnik:213.157.242.114|213.157.242.114]] | 3 |- | 1767 | [[Uporabnik:212.30.94.20|212.30.94.20]] | 3 |- | 1768 | [[Uporabnik:212.30.72.233|212.30.72.233]] | 3 |- | 1769 | [[Uporabnik:212.30.69.231|212.30.69.231]] | 3 |- | 1770 | [[Uporabnik:212.235.143.25|212.235.143.25]] | 3 |- | 1771 | [[Uporabnik:212.235.139.63|212.235.139.63]] | 3 |- | 1772 | [[Uporabnik:212.18.62.15|212.18.62.15]] | 3 |- | 1773 | [[Uporabnik:212.18.56.195|212.18.56.195]] | 3 |- | 1774 | [[Uporabnik:212.118.80.54|212.118.80.54]] | 3 |- | 1775 | [[Uporabnik:~2025-28224-27|~2025-28224-27]] | 3 |- | 1776 | [[Uporabnik:2018here|2018here]] | 3 |- | 1777 | [[Uporabnik:195.29.35.32|195.29.35.32]] | 3 |- | 1778 | [[Uporabnik:195.29.136.132|195.29.136.132]] | 3 |- | 1779 | [[Uporabnik:195.250.220.122|195.250.220.122]] | 3 |- | 1780 | [[Uporabnik:195.250.219.88|195.250.219.88]] | 3 |- | 1781 | [[Uporabnik:195.250.208.197|195.250.208.197]] | 3 |- | 1782 | [[Uporabnik:195.250.208.166|195.250.208.166]] | 3 |- | 1783 | [[Uporabnik:195.250.208.153|195.250.208.153]] | 3 |- | 1784 | [[Uporabnik:195.250.200.32|195.250.200.32]] | 3 |- | 1785 | [[Uporabnik:195.245.250.2|195.245.250.2]] | 3 |- | 1786 | [[Uporabnik:195.210.253.58|195.210.253.58]] | 3 |- | 1787 | [[Uporabnik:195.210.243.55|195.210.243.55]] | 3 |- | 1788 | [[Uporabnik:195.210.243.218|195.210.243.218]] | 3 |- | 1789 | [[Uporabnik:195.210.243.191|195.210.243.191]] | 3 |- | 1790 | [[Uporabnik:195.210.243.176|195.210.243.176]] | 3 |- | 1791 | [[Uporabnik:195.210.242.166|195.210.242.166]] | 3 |- | 1792 | [[Uporabnik:195.210.230.26|195.210.230.26]] | 3 |- | 1793 | [[Uporabnik:195.210.228.204|195.210.228.204]] | 3 |- | 1794 | [[Uporabnik:195.210.222.100|195.210.222.100]] | 3 |- | 1795 | [[Uporabnik:195.210.220.64|195.210.220.64]] | 3 |- | 1796 | [[Uporabnik:195.210.217.218|195.210.217.218]] | 3 |- | 1797 | [[Uporabnik:195.210.216.121|195.210.216.121]] | 3 |- | 1798 | [[Uporabnik:194.249.74.175|194.249.74.175]] | 3 |- | 1799 | [[Uporabnik:194.249.74.167|194.249.74.167]] | 3 |- | 1800 | [[Uporabnik:194.249.56.108|194.249.56.108]] | 3 |- | 1801 | [[Uporabnik:194.249.55.89|194.249.55.89]] | 3 |- | 1802 | [[Uporabnik:194.249.54.63|194.249.54.63]] | 3 |- | 1803 | [[Uporabnik:194.249.251.47|194.249.251.47]] | 3 |- | 1804 | [[Uporabnik:194.249.197.2|194.249.197.2]] | 3 |- | 1805 | [[Uporabnik:194.249.149.131|194.249.149.131]] | 3 |- | 1806 | [[Uporabnik:194.249.136.136|194.249.136.136]] | 3 |- | 1807 | [[Uporabnik:194.249.11.25|194.249.11.25]] | 3 |- | 1808 | [[Uporabnik:194.249.107.126|194.249.107.126]] | 3 |- | 1809 | [[Uporabnik:194.249.0.8|194.249.0.8]] | 3 |- | 1810 | [[Uporabnik:193.95.249.165|193.95.249.165]] | 3 |- | 1811 | [[Uporabnik:193-95-235-93|193-95-235-93]] | 3 |- | 1812 | [[Uporabnik:193.95.235.92|193.95.235.92]] | 3 |- | 1813 | [[Uporabnik:193.95.235.83|193.95.235.83]] | 3 |- | 1814 | [[Uporabnik:193.95.235.168|193.95.235.168]] | 3 |- | 1815 | [[Uporabnik:193.95.235.164|193.95.235.164]] | 3 |- | 1816 | [[Uporabnik:193.95.231.171|193.95.231.171]] | 3 |- | 1817 | [[Uporabnik:193.95.217.16|193.95.217.16]] | 3 |- | 1818 | [[Uporabnik:193.95.206.121|193.95.206.121]] | 3 |- | 1819 | [[Uporabnik:193.77.90.118|193.77.90.118]] | 3 |- | 1820 | [[Uporabnik:193.77.69.168|193.77.69.168]] | 3 |- | 1821 | [[Uporabnik:193.77.65.202|193.77.65.202]] | 3 |- | 1822 | [[Uporabnik:193.77.56.200|193.77.56.200]] | 3 |- | 1823 | [[Uporabnik:193.77.50.19|193.77.50.19]] | 3 |- | 1824 | [[Uporabnik:193.77.242.71|193.77.242.71]] | 3 |- | 1825 | [[Uporabnik:193.77.162.210|193.77.162.210]] | 3 |- | 1826 | [[Uporabnik:193.77.155.18|193.77.155.18]] | 3 |- | 1827 | [[Uporabnik:193.77.155.121|193.77.155.121]] | 3 |- | 1828 | [[Uporabnik:193.77.149.29|193.77.149.29]] | 3 |- | 1829 | [[Uporabnik:193.77.133.49|193.77.133.49]] | 3 |- | 1830 | [[Uporabnik:193.77.126.125|193.77.126.125]] | 3 |- | 1831 | [[Uporabnik:193.77.101.102|193.77.101.102]] | 3 |- | 1832 | [[Uporabnik:193.2.96.81|193.2.96.81]] | 3 |- | 1833 | [[Uporabnik:193.2.88.2|193.2.88.2]] | 3 |- | 1834 | [[Uporabnik:193.2.8.114|193.2.8.114]] | 3 |- | 1835 | [[Uporabnik:193.2.4.17|193.2.4.17]] | 3 |- | 1836 | [[Uporabnik:193.2.244.27|193.2.244.27]] | 3 |- | 1837 | [[Uporabnik:193.2.191.2|193.2.191.2]] | 3 |- | 1838 | [[Uporabnik:193.2.1.88|193.2.1.88]] | 3 |- | 1839 | [[Uporabnik:193.2.11.57|193.2.11.57]] | 3 |- | 1840 | [[Uporabnik:193.2.101.2|193.2.101.2]] | 3 |- | 1841 | [[Uporabnik:193.166.53.253|193.166.53.253]] | 3 |- | 1842 | [[Uporabnik:186.148.182.192|186.148.182.192]] | 3 |- | 1843 | [[Uporabnik:178.58.75.92|178.58.75.92]] | 3 |- | 1844 | [[Uporabnik:153.5.47.223|153.5.47.223]] | 3 |- | 1845 | [[Uporabnik:153.5.16.6|153.5.16.6]] | 3 |- | 1846 | [[Uporabnik:-|-]] | 3 |- | 1847 | [[Uporabnik:Дu0435јu0430н2021|Дu0435јu0430н2021]] | 2 |- | 1848 | [[Uporabnik:ZzZaspanka|ZzZaspanka]] | 2 |- | 1849 | [[Uporabnik:Zziga|Zziga]] | 2 |- | 1850 | [[Uporabnik:Zvonkocvetko|Zvonkocvetko]] | 2 |- | 1851 | [[Uporabnik:Zverinca|Zverinca]] | 2 |- | 1852 | [[Uporabnik:Zvakazvaka|Zvakazvaka]] | 2 |- | 1853 | [[Uporabnik:Zuzkocvetek|Zuzkocvetek]] | 2 |- | 1854 | [[Uporabnik:Zpcmajne|Zpcmajne]] | 2 |- | 1855 | [[Uporabnik:Zofi,PhD|Zofi,PhD]] | 2 |- | 1856 | [[Uporabnik:Znacka21|Znacka21]] | 2 |- | 1857 | [[Uporabnik:Zmajevka|Zmajevka]] | 2 |- | 1858 | [[Uporabnik:Zmajcka|Zmajcka]] | 2 |- | 1859 | [[Uporabnik:Zjesen|Zjesen]] | 2 |- | 1860 | [[Uporabnik:Življenje|Življenje]] | 2 |- | 1861 | [[Uporabnik:Zivauca|Zivauca]] | 2 |- | 1862 | [[Uporabnik:Živa Matiu010dič|Živa Matiu010dič]] | 2 |- | 1863 | [[Uporabnik:Zimica|Zimica]] | 2 |- | 1864 | [[Uporabnik:Žiga Valetiu010d|Žiga Valetiu010d]] | 2 |- | 1865 | [[Uporabnik:Žiga Logar 3.88|Žiga Logar 3.88]] | 2 |- | 1866 | [[Uporabnik:Žiga Kovau010d|Žiga Kovau010d]] | 2 |- | 1867 | [[Uporabnik:Zhuffer|Zhuffer]] | 2 |- | 1868 | [[Uporabnik:Zheewah|Zheewah]] | 2 |- | 1869 | [[Uporabnik:ZGODOVINAR|ZGODOVINAR]] | 2 |- | 1870 | [[Uporabnik:Zepiid|Zepiid]] | 2 |- | 1871 | [[Uporabnik:Zel.tadej|Zel.tadej]] | 2 |- | 1872 | [[Uporabnik:ZedsZen|ZedsZen]] | 2 |- | 1873 | [[Uporabnik:Zarcic9|Zarcic9]] | 2 |- | 1874 | [[Uporabnik:Žan videc|Žan videc]] | 2 |- | 1875 | [[Uporabnik:Žan Luka Jelenc|Žan Luka Jelenc]] | 2 |- | 1876 | [[Uporabnik:Zank2|Zank2]] | 2 |- | 1877 | [[Uporabnik:Zanesljiva|Zanesljiva]] | 2 |- | 1878 | [[Uporabnik:Žana Kordiu0161|Žana Kordiu0161]] | 2 |- | 1879 | [[Uporabnik:Zan225|Zan225]] | 2 |- | 1880 | [[Uporabnik:Zalaz4|Zalaz4]] | 2 |- | 1881 | [[Uporabnik:ZalaOkorn|ZalaOkorn]] | 2 |- | 1882 | [[Uporabnik:Žajlaclam|Žajlaclam]] | 2 |- | 1883 | [[Uporabnik:Zahnzi|Zahnzi]] | 2 |- | 1884 | [[Uporabnik:ZadEva|ZadEva]] | 2 |- | 1885 | [[Uporabnik:Žabon|Žabon]] | 2 |- | 1886 | [[Uporabnik:Ytrewqvcxz|Ytrewqvcxz]] | 2 |- | 1887 | [[Uporabnik:Yosicka|Yosicka]] | 2 |- | 1888 | [[Uporabnik:Yannar|Yannar]] | 2 |- | 1889 | [[Uporabnik:Yami~slwiki|Yami~slwiki]] | 2 |- | 1890 | [[Uporabnik:Xwiki2|Xwiki2]] | 2 |- | 1891 | [[Uporabnik:XHORRORx|XHORRORx]] | 2 |- | 1892 | [[Uporabnik:Wurzel Sepp~slwiki|Wurzel Sepp~slwiki]] | 2 |- | 1893 | [[Uporabnik:Wname1|Wname1]] | 2 |- | 1894 | [[Uporabnik:Witch fire|Witch fire]] | 2 |- | 1895 | [[Uporabnik:Wisky26|Wisky26]] | 2 |- | 1896 | [[Uporabnik:WineBubbler|WineBubbler]] | 2 |- | 1897 | [[Uporabnik:WikiTina|WikiTina]] | 2 |- | 1898 | [[Uporabnik:Wikirukola|Wikirukola]] | 2 |- | 1899 | [[Uporabnik:Wikimaster slo|Wikimaster slo]] | 2 |- | 1900 | [[Uporabnik:Whistler~slwiki|Whistler~slwiki]] | 2 |- | 1901 | [[Uporabnik:Wekopedist|Wekopedist]] | 2 |- | 1902 | [[Uporabnik:Wega|Wega]] | 2 |- | 1903 | [[Uporabnik:Vsnk|Vsnk]] | 2 |- | 1904 | [[Uporabnik:Vrtleska225|Vrtleska225]] | 2 |- | 1905 | [[Uporabnik:Vrli mako|Vrli mako]] | 2 |- | 1906 | [[Uporabnik:Vombika|Vombika]] | 2 |- | 1907 | [[Uporabnik:Vladimir Kotnik|Vladimir Kotnik]] | 2 |- | 1908 | [[Uporabnik:Vivaldi87|Vivaldi87]] | 2 |- | 1909 | [[Uporabnik:Vipavska|Vipavska]] | 2 |- | 1910 | [[Uporabnik:Violette|Violette]] | 2 |- | 1911 | [[Uporabnik:Vinko48|Vinko48]] | 2 |- | 1912 | [[Uporabnik:Vinci~slwiki|Vinci~slwiki]] | 2 |- | 1913 | [[Uporabnik:Vincencij46|Vincencij46]] | 2 |- | 1914 | [[Uporabnik:VilKriPel|VilKriPel]] | 2 |- | 1915 | [[Uporabnik:Viktorina|Viktorina]] | 2 |- | 1916 | [[Uporabnik:Viki63|Viki63]] | 2 |- | 1917 | [[Uporabnik:Vika Planinšek|Vika Planinšek]] | 2 |- | 1918 | [[Uporabnik:Vidmarnejc|Vidmarnejc]] | 2 |- | 1919 | [[Uporabnik:Vidatra|Vidatra]] | 2 |- | 1920 | [[Uporabnik:Veveriček|Veveriček]] | 2 |- | 1921 | [[Uporabnik:Vesna Mlakar|Vesna Mlakar]] | 2 |- | 1922 | [[Uporabnik:Vesna Horvat|Vesna Horvat]] | 2 |- | 1923 | [[Uporabnik:VesnaBajc|VesnaBajc]] | 2 |- | 1924 | [[Uporabnik:Veri.|Veri.]] | 2 |- | 1925 | [[Uporabnik:Verdev|Verdev]] | 2 |- | 1926 | [[Uporabnik:Verch|Verch]] | 2 |- | 1927 | [[Uporabnik:Vennett|Vennett]] | 2 |- | 1928 | [[Uporabnik:Venčeslava|Venčeslava]] | 2 |- | 1929 | [[Uporabnik:Veliki Kategorizator~slwiki|Veliki Kategorizator~slwiki]] | 2 |- | 1930 | [[Uporabnik:Vapourtrail|Vapourtrail]] | 2 |- | 1931 | [[Uporabnik:Vanjak|Vanjak]] | 2 |- | 1932 | [[Uporabnik:Vanesav|Vanesav]] | 2 |- | 1933 | [[Uporabnik:Vancica|Vancica]] | 2 |- | 1934 | [[Uporabnik:Valerij Volk|Valerij Volk]] | 2 |- | 1935 | [[Uporabnik:Valerija.erbus|Valerija.erbus]] | 2 |- | 1936 | [[Uporabnik:Valerei|Valerei]] | 2 |- | 1937 | [[Uporabnik:Valentina nemanič|Valentina nemanič]] | 2 |- | 1938 | [[Uporabnik:Valentina88~slwiki|Valentina88~slwiki]] | 2 |- | 1939 | [[Uporabnik:Vajsov|Vajsov]] | 2 |- | 1940 | [[Uporabnik:Ustanova Pohorski Bataljon|Ustanova Pohorski Bataljon]] | 2 |- | 1941 | [[Uporabnik:Ushostage|Ushostage]] | 2 |- | 1942 | [[Uporabnik:Usernet21|Usernet21]] | 2 |- | 1943 | [[Uporabnik:Usefulpsychologist|Usefulpsychologist]] | 2 |- | 1944 | [[Uporabnik:Usagi~slwiki|Usagi~slwiki]] | 2 |- | 1945 | [[Uporabnik:Urška Petek|Urška Petek]] | 2 |- | 1946 | [[Uporabnik:Urskaglen|Urskaglen]] | 2 |- | 1947 | [[Uporabnik:UrsikaZala|UrsikaZala]] | 2 |- | 1948 | [[Uporabnik:Ursavrana|Ursavrana]] | 2 |- | 1949 | [[Uporabnik:UrsaU|UrsaU]] | 2 |- | 1950 | [[Uporabnik:Urša Polaju017eer|Urša Polaju017eer]] | 2 |- | 1951 | [[Uporabnik:Ursanoc|Ursanoc]] | 2 |- | 1952 | [[Uporabnik:Ursambrozic|Ursambrozic]] | 2 |- | 1953 | [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] | 2 |- | 1954 | [[Uporabnik:Urša kajzer|Urša kajzer]] | 2 |- | 1955 | [[Uporabnik:Uros Venet|Uros Venet]] | 2 |- | 1956 | [[Uporabnik:Uroš Podobnik|Uroš Podobnik]] | 2 |- | 1957 | [[Uporabnik:Uroskojc|Uroskojc]] | 2 |- | 1958 | [[Uporabnik:Uros ferrari stojanovic|Uros ferrari stojanovic]] | 2 |- | 1959 | [[Uporabnik:Urosch|Urosch]] | 2 |- | 1960 | [[Uporabnik:Uros.abram1|Uros.abram1]] | 2 |- | 1961 | [[Uporabnik:Uros4121|Uros4121]] | 2 |- | 1962 | [[Uporabnik:Uroš|Uroš]] | 2 |- | 1963 | [[Uporabnik:Urmatej|Urmatej]] | 2 |- | 1964 | [[Uporabnik:Uriel1022|Uriel1022]] | 2 |- | 1965 | [[Uporabnik:Urbanapodgana|Urbanapodgana]] | 2 |- | 1966 | [[Uporabnik:Unioff|Unioff]] | 2 |- | 1967 | [[Uporabnik:Ulpian~slwiki|Ulpian~slwiki]] | 2 |- | 1968 | [[Uporabnik:Ulij~slwiki|Ulij~slwiki]] | 2 |- | 1969 | [[Uporabnik:Ulcara|Ulcara]] | 2 |- | 1970 | [[Uporabnik:Ula.weisseisen|Ula.weisseisen]] | 2 |- | 1971 | [[Uporabnik:U2FoundMe|U2FoundMe]] | 2 |- | 1972 | [[Uporabnik:\u0160kratu0160kr\u017eat|\u0160kratu0160kr\u017eat]] | 2 |- | 1973 | [[Uporabnik:Twicepaper|Twicepaper]] | 2 |- | 1974 | [[Uporabnik:Tulipan3|Tulipan3]] | 2 |- | 1975 | [[Uporabnik:Ttoporisic|Ttoporisic]] | 2 |- | 1976 | [[Uporabnik:Tsvet555|Tsvet555]] | 2 |- | 1977 | [[Uporabnik:Tsosko|Tsosko]] | 2 |- | 1978 | [[Uporabnik:Trust No One|Trust No One]] | 2 |- | 1979 | [[Uporabnik:Trušnovec|Trušnovec]] | 2 |- | 1980 | [[Uporabnik:Truptina|Truptina]] | 2 |- | 1981 | [[Uporabnik:Trunkn|Trunkn]] | 2 |- | 1982 | [[Uporabnik:Tovariš|Tovariš]] | 2 |- | 1983 | [[Uporabnik:Tompson|Tompson]] | 2 |- | 1984 | [[Uporabnik:Tomoe~slwiki|Tomoe~slwiki]] | 2 |- | 1985 | [[Uporabnik:Tomlc|Tomlc]] | 2 |- | 1986 | [[Uporabnik:Tomaž Eru017een|Tomaž Eru017een]] | 2 |- | 1987 | [[Uporabnik:Tomaz69|Tomaz69]] | 2 |- | 1988 | [[Uporabnik:Tomas3|Tomas3]] | 2 |- | 1989 | [[Uporabnik:Tom11|Tom11]] | 2 |- | 1990 | [[Uporabnik:Tom|Tom]] | 2 |- | 1991 | [[Uporabnik:TMZuka|TMZuka]] | 2 |- | 1992 | [[Uporabnik:T.Moroz|T.Moroz]] | 2 |- | 1993 | [[Uporabnik:Tjx08|Tjx08]] | 2 |- | 1994 | [[Uporabnik:Tjaž Miheliu010d|Tjaž Miheliu010d]] | 2 |- | 1995 | [[Uporabnik:Tjaskam|Tjaskam]] | 2 |- | 1996 | [[Uporabnik:Tjasha57|Tjasha57]] | 2 |- | 1997 | [[Uporabnik:Tjaša Rozina|Tjaša Rozina]] | 2 |- | 1998 | [[Uporabnik:Tjaša Kocjan|Tjaša Kocjan]] | 2 |- | 1999 | [[Uporabnik:Tjaša Bobnar|Tjaša Bobnar]] | 2 |- | 2000 | [[Uporabnik:Tjasa47m|Tjasa47m]] | 2 |- |} rjvr5jwae8o5js88pftwth83lv2bfpx 4 485414 6685886 6671948 2026-06-06T07:10:16Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 2001–3000 6685886 wikitext text/x-wiki === 2001–3000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 2001 | [[Uporabnik:Tjamnik|Tjamnik]] | 2 |- | 2002 | [[Uporabnik:Tinuviel~slwiki|Tinuviel~slwiki]] | 2 |- | 2003 | [[Uporabnik:Tinchyka89|Tinchyka89]] | 2 |- | 2004 | [[Uporabnik:Tincek|Tincek]] | 2 |- | 2005 | [[Uporabnik:Tina 5erka|Tina 5erka]] | 2 |- | 2006 | [[Uporabnik:Tina21|Tina21]] | 2 |- | 2007 | [[Uporabnik:Tim zakosek|Tim zakosek]] | 2 |- | 2008 | [[Uporabnik:Timot Zakosek|Timot Zakosek]] | 2 |- | 2009 | [[Uporabnik:TimotejV|TimotejV]] | 2 |- | 2010 | [[Uporabnik:Timotejpreskar|Timotejpreskar]] | 2 |- | 2011 | [[Uporabnik:TimotejPapler|TimotejPapler]] | 2 |- | 2012 | [[Uporabnik:Tilen Klavzar|Tilen Klavzar]] | 2 |- | 2013 | [[Uporabnik:Tilen|Tilen]] | 2 |- | 2014 | [[Uporabnik:Tijan.derganc|Tijan.derganc]] | 2 |- | 2015 | [[Uporabnik:Tiiinka|Tiiinka]] | 2 |- | 2016 | [[Uporabnik:Tigrica2|Tigrica2]] | 2 |- | 2017 | [[Uporabnik:Tiger85|Tiger85]] | 2 |- | 2018 | [[Uporabnik:Tiasshy7|Tiasshy7]] | 2 |- | 2019 | [[Uporabnik:Thylacine11|Thylacine11]] | 2 |- | 2020 | [[Uporabnik:Thommy32|Thommy32]] | 2 |- | 2021 | [[Uporabnik:THHeisenberg|THHeisenberg]] | 2 |- | 2022 | [[Uporabnik:The white chinchilla|The white chinchilla]] | 2 |- | 2023 | [[Uporabnik:The Walrus~slwiki|The Walrus~slwiki]] | 2 |- | 2024 | [[Uporabnik:ThecentreCZ|ThecentreCZ]] | 2 |- | 2025 | [[Uporabnik:Thancika|Thancika]] | 2 |- | 2026 | [[Uporabnik:Tevta|Tevta]] | 2 |- | 2027 | [[Uporabnik:Terraviper-5|Terraviper-5]] | 2 |- | 2028 | [[Uporabnik:Teorija&kritika|Teorija&kritika]] | 2 |- | 2029 | [[Uporabnik:Tele02|Tele02]] | 2 |- | 2030 | [[Uporabnik:Tejavodusek|Tejavodusek]] | 2 |- | 2031 | [[Uporabnik:TejaFuchs|TejaFuchs]] | 2 |- | 2032 | [[Uporabnik:Teja Bergant|Teja Bergant]] | 2 |- | 2033 | [[Uporabnik:Teja5|Teja5]] | 2 |- | 2034 | [[Uporabnik:Tebrazebra|Tebrazebra]] | 2 |- | 2035 | [[Uporabnik:Tea Vode|Tea Vode]] | 2 |- | 2036 | [[Uporabnik:Tea.turnsek|Tea.turnsek]] | 2 |- | 2037 | [[Uporabnik:Tduki|Tduki]] | 2 |- | 2038 | [[Uporabnik:TDKR Chicago 101|TDKR Chicago 101]] | 2 |- | 2039 | [[Uporabnik:Tdej17|Tdej17]] | 2 |- | 2040 | [[Uporabnik:Tcrv|Tcrv]] | 2 |- | 2041 | [[Uporabnik:Tatjanca|Tatjanca]] | 2 |- | 2042 | [[Uporabnik:Taraman|Taraman]] | 2 |- | 2043 | [[Uporabnik:Tara Breznik|Tara Breznik]] | 2 |- | 2044 | [[Uporabnik:Tanja Rozina|Tanja Rozina]] | 2 |- | 2045 | [[Uporabnik:Tanja Pusic|Tanja Pusic]] | 2 |- | 2046 | [[Uporabnik:Tanchy|Tanchy]] | 2 |- | 2047 | [[Uporabnik:Tamara.f|Tamara.f]] | 2 |- | 2048 | [[Uporabnik:Tamara Bodlaj|Tamara Bodlaj]] | 2 |- | 2049 | [[Uporabnik:Tamala93|Tamala93]] | 2 |- | 2050 | [[Uporabnik:TajništvoSSD|TajništvoSSD]] | 2 |- | 2051 | [[Uporabnik:Taiiiu|Taiiiu]] | 2 |- | 2052 | [[Uporabnik:Tadej modri|Tadej modri]] | 2 |- | 2053 | [[Uporabnik:Tadej.Coha|Tadej.Coha]] | 2 |- | 2054 | [[Uporabnik:TadEEY|TadEEY]] | 2 |- | 2055 | [[Uporabnik:Swiper12290|Swiper12290]] | 2 |- | 2056 | [[Uporabnik:Sweet15|Sweet15]] | 2 |- | 2057 | [[Uporabnik:Swan Krajger|Swan Krajger]] | 2 |- | 2058 | [[Uporabnik:Svetlana|Svetlana]] | 2 |- | 2059 | [[Uporabnik:Svetina D|Svetina D]] | 2 |- | 2060 | [[Uporabnik:Suzana Oak461|Suzana Oak461]] | 2 |- | 2061 | [[Uporabnik:Suther25|Suther25]] | 2 |- | 2062 | [[Uporabnik:SUPERursaa|SUPERursaa]] | 2 |- | 2063 | [[Uporabnik:Sukic40|Sukic40]] | 2 |- | 2064 | [[Uporabnik:Sudduth|Sudduth]] | 2 |- | 2065 | [[Uporabnik:Stumfels|Stumfels]] | 2 |- | 2066 | [[Uporabnik:Studentjm|Studentjm]] | 2 |- | 2067 | [[Uporabnik:Stripar|Stripar]] | 2 |- | 2068 | [[Uporabnik:Strgaršek|Strgaršek]] | 2 |- | 2069 | [[Uporabnik:Straskikemik|Straskikemik]] | 2 |- | 2070 | [[Uporabnik:StephenzJehnic|StephenzJehnic]] | 2 |- | 2071 | [[Uporabnik:Stembido|Stembido]] | 2 |- | 2072 | [[Uporabnik:Steker|Steker]] | 2 |- | 2073 | [[Uporabnik:Status Quo|Status Quo]] | 2 |- | 2074 | [[Uporabnik:Standnot|Standnot]] | 2 |- | 2075 | [[Uporabnik:Ssibila|Ssibila]] | 2 |- | 2076 | [[Uporabnik:Ssddgreg|Ssddgreg]] | 2 |- | 2077 | [[Uporabnik:Srecko1976|Srecko1976]] | 2 |- | 2078 | [[Uporabnik:SPwiki15|SPwiki15]] | 2 |- | 2079 | [[Uporabnik:Sporting21|Sporting21]] | 2 |- | 2080 | [[Uporabnik:Spihanica|Spihanica]] | 2 |- | 2081 | [[Uporabnik:Spider KAD|Spider KAD]] | 2 |- | 2082 | [[Uporabnik:Špelka|Špelka]] | 2 |- | 2083 | [[Uporabnik:Spelavele|Spelavele]] | 2 |- | 2084 | [[Uporabnik:ŠPELA PAPEu017d|ŠPELA PAPEu017d]] | 2 |- | 2085 | [[Uporabnik:Spela Mrvar|Spela Mrvar]] | 2 |- | 2086 | [[Uporabnik:Špela Kregar|Špela Kregar]] | 2 |- | 2087 | [[Uporabnik:Špela Gregoru010dič|Špela Gregoru010dič]] | 2 |- | 2088 | [[Uporabnik:Spelad.20|Spelad.20]] | 2 |- | 2089 | [[Uporabnik:Špela Bobnar|Špela Bobnar]] | 2 |- | 2090 | [[Uporabnik:Sorabino|Sorabino]] | 2 |- | 2091 | [[Uporabnik:Sony123~slwiki|Sony123~slwiki]] | 2 |- | 2092 | [[Uporabnik:Sônico|Sônico]] | 2 |- | 2093 | [[Uporabnik:Soncnica|Soncnica]] | 2 |- | 2094 | [[Uporabnik:Solo123|Solo123]] | 2 |- | 2095 | [[Uporabnik:SOJSDS|SOJSDS]] | 2 |- | 2096 | [[Uporabnik:Snoopy~slwiki|Snoopy~slwiki]] | 2 |- | 2097 | [[Uporabnik:Smreka123|Smreka123]] | 2 |- | 2098 | [[Uporabnik:Smodisch|Smodisch]] | 2 |- | 2099 | [[Uporabnik:Smikus1|Smikus1]] | 2 |- | 2100 | [[Uporabnik:Smerljak|Smerljak]] | 2 |- | 2101 | [[Uporabnik:Smcmeditor|Smcmeditor]] | 2 |- | 2102 | [[Uporabnik:Smart girl**|Smart girl**]] | 2 |- | 2103 | [[Uporabnik:S luce|S luce]] | 2 |- | 2104 | [[Uporabnik:Slowikiurednik|Slowikiurednik]] | 2 |- | 2105 | [[Uporabnik:Slovinskaturist|Slovinskaturist]] | 2 |- | 2106 | [[Uporabnik:Slovenski3glav|Slovenski3glav]] | 2 |- | 2107 | [[Uporabnik:Slovenija|Slovenija]] | 2 |- | 2108 | [[Uporabnik:Slovarji|Slovarji]] | 2 |- | 2109 | [[Uporabnik:Slika12345|Slika12345]] | 2 |- | 2110 | [[Uporabnik:Slazendic|Slazendic]] | 2 |- | 2111 | [[Uporabnik:SladičEma|SladičEma]] | 2 |- | 2112 | [[Uporabnik:Skupina kalimero|Skupina kalimero]] | 2 |- | 2113 | [[Uporabnik:Skram~slwiki|Skram~slwiki]] | 2 |- | 2114 | [[Uporabnik:Skakalke|Skakalke]] | 2 |- | 2115 | [[Uporabnik:Sjeric|Sjeric]] | 2 |- | 2116 | [[Uporabnik:SivaPolica|SivaPolica]] | 2 |- | 2117 | [[Uporabnik:Sirova palčka|Sirova palčka]] | 2 |- | 2118 | [[Uporabnik:Sinunsu|Sinunsu]] | 2 |- | 2119 | [[Uporabnik:Sinkla95|Sinkla95]] | 2 |- | 2120 | [[Uporabnik:Simonp~slwiki|Simonp~slwiki]] | 2 |- | 2121 | [[Uporabnik:Simon Kersevan|Simon Kersevan]] | 2 |- | 2122 | [[Uporabnik:SimondR|SimondR]] | 2 |- | 2123 | [[Uporabnik:Simona Knavs|Simona Knavs]] | 2 |- | 2124 | [[Uporabnik:Simon75|Simon75]] | 2 |- | 2125 | [[Uporabnik:Simon2.kovacic|Simon2.kovacic]] | 2 |- | 2126 | [[Uporabnik:Silva Ajdovec|Silva Ajdovec]] | 2 |- | 2127 | [[Uporabnik:SiGolob|SiGolob]] | 2 |- | 2128 | [[Uporabnik:ShooWarm|ShooWarm]] | 2 |- | 2129 | [[Uporabnik:Shak keso|Shak keso]] | 2 |- | 2130 | [[Uporabnik:Severnjak|Severnjak]] | 2 |- | 2131 | [[Uporabnik:Sesko84|Sesko84]] | 2 |- | 2132 | [[Uporabnik:Sergi Roberto|Sergi Roberto]] | 2 |- | 2133 | [[Uporabnik:Sebaberg70|Sebaberg70]] | 2 |- | 2134 | [[Uporabnik:Seangerzic|Seangerzic]] | 2 |- | 2135 | [[Uporabnik:Sborsic|Sborsic]] | 2 |- | 2136 | [[Uporabnik:Sblue|Sblue]] | 2 |- | 2137 | [[Uporabnik:Šavlianja|Šavlianja]] | 2 |- | 2138 | [[Uporabnik:Sašo Toliu010d|Sašo Toliu010d]] | 2 |- | 2139 | [[Uporabnik:SasaIv|SasaIv]] | 2 |- | 2140 | [[Uporabnik:Sarimner|Sarimner]] | 2 |- | 2141 | [[Uporabnik:Sarci512|Sarci512]] | 2 |- | 2142 | [[Uporabnik:Sarazmavc|Sarazmavc]] | 2 |- | 2143 | [[Uporabnik:Sara Primec|Sara Primec]] | 2 |- | 2144 | [[Uporabnik:Saranovak94|Saranovak94]] | 2 |- | 2145 | [[Uporabnik:SaraMe|SaraMe]] | 2 |- | 2146 | [[Uporabnik:Sara Gluk|Sara Gluk]] | 2 |- | 2147 | [[Uporabnik:Sara Flego|Sara Flego]] | 2 |- | 2148 | [[Uporabnik:Sara Ban11|Sara Ban11]] | 2 |- | 2149 | [[Uporabnik:Santld|Santld]] | 2 |- | 2150 | [[Uporabnik:Sankec|Sankec]] | 2 |- | 2151 | [[Uporabnik:Sanja jandrič|Sanja jandrič]] | 2 |- | 2152 | [[Uporabnik:Sanja Hribar|Sanja Hribar]] | 2 |- | 2153 | [[Uporabnik:SandraHanc|SandraHanc]] | 2 |- | 2154 | [[Uporabnik:Sanamarija|Sanamarija]] | 2 |- | 2155 | [[Uporabnik:San89|San89]] | 2 |- | 2156 | [[Uporabnik:SamoStalnik|SamoStalnik]] | 2 |- | 2157 | [[Uporabnik:Samo Koprivec|Samo Koprivec]] | 2 |- | 2158 | [[Uporabnik:Samo Cerar|Samo Cerar]] | 2 |- | 2159 | [[Uporabnik:Sabina mramor|Sabina mramor]] | 2 |- | 2160 | [[Uporabnik:Sabina.kovac|Sabina.kovac]] | 2 |- | 2161 | [[Uporabnik:Sabina Hočevar|Sabina Hočevar]] | 2 |- | 2162 | [[Uporabnik:Ryanya|Ryanya]] | 2 |- | 2163 | [[Uporabnik:Rutarson7|Rutarson7]] | 2 |- | 2164 | [[Uporabnik:Rupicapra Rupicapra|Rupicapra Rupicapra]] | 2 |- | 2165 | [[Uporabnik:Rupark|Rupark]] | 2 |- | 2166 | [[Uporabnik:Rumpel77|Rumpel77]] | 2 |- | 2167 | [[Uporabnik:Rumanja55|Rumanja55]] | 2 |- | 2168 | [[Uporabnik:R.sinkovec|R.sinkovec]] | 2 |- | 2169 | [[Uporabnik:Rozman Alenka|Rozman Alenka]] | 2 |- | 2170 | [[Uporabnik:Rozic.sabina|Rozic.sabina]] | 2 |- | 2171 | [[Uporabnik:Rozica123|Rozica123]] | 2 |- | 2172 | [[Uporabnik:Rožica|Rožica]] | 2 |- | 2173 | [[Uporabnik:Rozi001|Rozi001]] | 2 |- | 2174 | [[Uporabnik:Roxy~slwiki|Roxy~slwiki]] | 2 |- | 2175 | [[Uporabnik:Rop~slwiki|Rop~slwiki]] | 2 |- | 2176 | [[Uporabnik:Rokyrok1|Rokyrok1]] | 2 |- | 2177 | [[Uporabnik:RokRacnik|RokRacnik]] | 2 |- | 2178 | [[Uporabnik:Rokometniportal|Rokometniportal]] | 2 |- | 2179 | [[Uporabnik:Roko2moto|Roko2moto]] | 2 |- | 2180 | [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] | 2 |- | 2181 | [[Uporabnik:Roki|Roki]] | 2 |- | 2182 | [[Uporabnik:Rokfaith|Rokfaith]] | 2 |- | 2183 | [[Uporabnik:Robin Hood~slwiki|Robin Hood~slwiki]] | 2 |- | 2184 | [[Uporabnik:Robi.matus|Robi.matus]] | 2 |- | 2185 | [[Uporabnik:Rmateja|Rmateja]] | 2 |- | 2186 | [[Uporabnik:Rkokalj|Rkokalj]] | 2 |- | 2187 | [[Uporabnik:Rkatjaa|Rkatjaa]] | 2 |- | 2188 | [[Uporabnik:Ritsurin98|Ritsurin98]] | 2 |- | 2189 | [[Uporabnik:Ristenic|Ristenic]] | 2 |- | 2190 | [[Uporabnik:Rhribar|Rhribar]] | 2 |- | 2191 | [[Uporabnik:Rgorenc|Rgorenc]] | 2 |- | 2192 | [[Uporabnik:Rdeckica|Rdeckica]] | 2 |- | 2193 | [[Uporabnik:Rdecaraketa|Rdecaraketa]] | 2 |- | 2194 | [[Uporabnik:Rcekada|Rcekada]] | 2 |- | 2195 | [[Uporabnik:RBD.si|RBD.si]] | 2 |- | 2196 | [[Uporabnik:RazredNik|RazredNik]] | 2 |- | 2197 | [[Uporabnik:Rasto raztresen|Rasto raztresen]] | 2 |- | 2198 | [[Uporabnik:Rakun08|Rakun08]] | 2 |- | 2199 | [[Uporabnik:Raketka|Raketka]] | 2 |- | 2200 | [[Uporabnik:RafaelTobi|RafaelTobi]] | 2 |- | 2201 | [[Uporabnik:Rado|Rado]] | 2 |- | 2202 | [[Uporabnik:Qaz1234|Qaz1234]] | 2 |- | 2203 | [[Uporabnik:Puzzle~slwiki|Puzzle~slwiki]] | 2 |- | 2204 | [[Uporabnik:Psychosocial99|Psychosocial99]] | 2 |- | 2205 | [[Uporabnik:Prozac|Prozac]] | 2 |- | 2206 | [[Uporabnik:Primzzy|Primzzy]] | 2 |- | 2207 | [[Uporabnik:PrimozM66|PrimozM66]] | 2 |- | 2208 | [[Uporabnik:Primoz koman|Primoz koman]] | 2 |- | 2209 | [[Uporabnik:Primozk|Primozk]] | 2 |- | 2210 | [[Uporabnik:Primorski veteran|Primorski veteran]] | 2 |- | 2211 | [[Uporabnik:President~slwiki|President~slwiki]] | 2 |- | 2212 | [[Uporabnik:Pravopisno pišu010de|Pravopisno pišu010de]] | 2 |- | 2213 | [[Uporabnik:Pragwald|Pragwald]] | 2 |- | 2214 | [[Uporabnik:Popovič Evita|Popovič Evita]] | 2 |- | 2215 | [[Uporabnik:PolonistikaZS23lg|PolonistikaZS23lg]] | 2 |- | 2216 | [[Uporabnik:Polonistika ZS 2023 ND|Polonistika ZS 2023 ND]] | 2 |- | 2217 | [[Uporabnik:Polonistika ZS2020 AS|Polonistika ZS2020 AS]] | 2 |- | 2218 | [[Uporabnik:PolonistikaLS2023Remic|PolonistikaLS2023Remic]] | 2 |- | 2219 | [[Uporabnik:Polonco|Polonco]] | 2 |- | 2220 | [[Uporabnik:Polona.o|Polona.o]] | 2 |- | 2221 | [[Uporabnik:Polona8|Polona8]] | 2 |- | 2222 | [[Uporabnik:Podgostar|Podgostar]] | 2 |- | 2223 | [[Uporabnik:Podgore|Podgore]] | 2 |- | 2224 | [[Uporabnik:PNedelko|PNedelko]] | 2 |- | 2225 | [[Uporabnik:Pkavcic|Pkavcic]] | 2 |- | 2226 | [[Uporabnik:Pjotr~slwiki|Pjotr~slwiki]] | 2 |- | 2227 | [[Uporabnik:Pjeteh|Pjeteh]] | 2 |- | 2228 | [[Uporabnik:Piškotek|Piškotek]] | 2 |- | 2229 | [[Uporabnik:PilotGirl|PilotGirl]] | 2 |- | 2230 | [[Uporabnik:Piksikroki|Piksikroki]] | 2 |- | 2231 | [[Uporabnik:Pikanai|Pikanai]] | 2 |- | 2232 | [[Uporabnik:Pija Stegel|Pija Stegel]] | 2 |- | 2233 | [[Uporabnik:Pierre Abbé|Pierre Abbé]] | 2 |- | 2234 | [[Uporabnik:Picek|Picek]] | 2 |- | 2235 | [[Uporabnik:Phylosofer|Phylosofer]] | 2 |- | 2236 | [[Uporabnik:Philippe49730|Philippe49730]] | 2 |- | 2237 | [[Uporabnik:Phantasus~slwiki|Phantasus~slwiki]] | 2 |- | 2238 | [[Uporabnik:PflTevz|PflTevz]] | 2 |- | 2239 | [[Uporabnik:Petra Marolt|Petra Marolt]] | 2 |- | 2240 | [[Uporabnik:Petra Logonder|Petra Logonder]] | 2 |- | 2241 | [[Uporabnik:Petra Kuhar|Petra Kuhar]] | 2 |- | 2242 | [[Uporabnik:Petraka|Petraka]] | 2 |- | 2243 | [[Uporabnik:Petra.gomiscek|Petra.gomiscek]] | 2 |- | 2244 | [[Uporabnik:Petra Fabjan|Petra Fabjan]] | 2 |- | 2245 | [[Uporabnik:Petra Antolin|Petra Antolin]] | 2 |- | 2246 | [[Uporabnik:Petra11|Petra11]] | 2 |- | 2247 | [[Uporabnik:Peterstupar|Peterstupar]] | 2 |- | 2248 | [[Uporabnik:Peter68|Peter68]] | 2 |- | 2249 | [[Uporabnik:Petelin Marko|Petelin Marko]] | 2 |- | 2250 | [[Uporabnik:Pet5ra85|Pet5ra85]] | 2 |- | 2251 | [[Uporabnik:PerunSlovenski|PerunSlovenski]] | 2 |- | 2252 | [[Uporabnik:Peru642003|Peru642003]] | 2 |- | 2253 | [[Uporabnik:Pepeno25|Pepeno25]] | 2 |- | 2254 | [[Uporabnik:Penarc|Penarc]] | 2 |- | 2255 | [[Uporabnik:Pena|Pena]] | 2 |- | 2256 | [[Uporabnik:Pegi123|Pegi123]] | 2 |- | 2257 | [[Uporabnik:PedroPampas|PedroPampas]] | 2 |- | 2258 | [[Uporabnik:Pedenjped|Pedenjped]] | 2 |- | 2259 | [[Uporabnik:Pearchy95|Pearchy95]] | 2 |- | 2260 | [[Uporabnik:Peadar|Peadar]] | 2 |- | 2261 | [[Uporabnik:Pbozic|Pbozic]] | 2 |- | 2262 | [[Uporabnik:Pavlovitch|Pavlovitch]] | 2 |- | 2263 | [[Uporabnik:Pavlinmojca|Pavlinmojca]] | 2 |- | 2264 | [[Uporabnik:Patrik p.|Patrik p.]] | 2 |- | 2265 | [[Uporabnik:Patrick86|Patrick86]] | 2 |- | 2266 | [[Uporabnik:Patricija Čepon|Patricija Čepon]] | 2 |- | 2267 | [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] | 2 |- | 2268 | [[Uporabnik:Patricij|Patricij]] | 2 |- | 2269 | [[Uporabnik:Patriciar|Patriciar]] | 2 |- | 2270 | [[Uporabnik:Papap8|Papap8]] | 2 |- | 2271 | [[Uporabnik:PANZER|PANZER]] | 2 |- | 2272 | [[Uporabnik:Panart|Panart]] | 2 |- | 2273 | [[Uporabnik:Palcka|Palcka]] | 2 |- | 2274 | [[Uporabnik:Ovsec|Ovsec]] | 2 |- | 2275 | [[Uporabnik:Ostrorogi Jelen 1|Ostrorogi Jelen 1]] | 2 |- | 2276 | [[Uporabnik:Osolin Sabina|Osolin Sabina]] | 2 |- | 2277 | [[Uporabnik:Orehekanja6|Orehekanja6]] | 2 |- | 2278 | [[Uporabnik:Opr01|Opr01]] | 2 |- | 2279 | [[Uporabnik:Onarakusai|Onarakusai]] | 2 |- | 2280 | [[Uporabnik:Omega924|Omega924]] | 2 |- | 2281 | [[Uporabnik:Oliver-Bonjoch|Oliver-Bonjoch]] | 2 |- | 2282 | [[Uporabnik:Obla\u010dek|Obla\u010dek]] | 2 |- | 2283 | [[Uporabnik:Obicni Milan|Obicni Milan]] | 2 |- | 2284 | [[Uporabnik:Nussaa|Nussaa]] | 2 |- | 2285 | [[Uporabnik:Nushikaaa|Nushikaaa]] | 2 |- | 2286 | [[Uporabnik:Nuša u0160čuka|Nuša u0160čuka]] | 2 |- | 2287 | [[Uporabnik:Nuša KP|Nuša KP]] | 2 |- | 2288 | [[Uporabnik:Nurtenge|Nurtenge]] | 2 |- | 2289 | [[Uporabnik:Nkotnik|Nkotnik]] | 2 |- | 2290 | [[Uporabnik:Nixxo|Nixxo]] | 2 |- | 2291 | [[Uporabnik:Nix|Nix]] | 2 |- | 2292 | [[Uporabnik:Nivipivi|Nivipivi]] | 2 |- | 2293 | [[Uporabnik:Nisana|Nisana]] | 2 |- | 2294 | [[Uporabnik:Ninokl|Ninokl]] | 2 |- | 2295 | [[Uporabnik:Ninči777|Ninči777]] | 2 |- | 2296 | [[Uporabnik:Ninchula|Ninchula]] | 2 |- | 2297 | [[Uporabnik:Ninazm|Ninazm]] | 2 |- | 2298 | [[Uporabnik:Nina Rozina|Nina Rozina]] | 2 |- | 2299 | [[Uporabnik:Nina pintar|Nina pintar]] | 2 |- | 2300 | [[Uporabnik:NinaKr9|NinaKr9]] | 2 |- | 2301 | [[Uporabnik:Nina Curin|Nina Curin]] | 2 |- | 2302 | [[Uporabnik:Nina.blatnik|Nina.blatnik]] | 2 |- | 2303 | [[Uporabnik:Nina Bevec|Nina Bevec]] | 2 |- | 2304 | [[Uporabnik:NikNovi|NikNovi]] | 2 |- | 2305 | [[Uporabnik:NikGolinar|NikGolinar]] | 2 |- | 2306 | [[Uporabnik:Nikakoncut|Nikakoncut]] | 2 |- | 2307 | [[Uporabnik:Nika Kočevar|Nika Kočevar]] | 2 |- | 2308 | [[Uporabnik:Nikabrr|Nikabrr]] | 2 |- | 2309 | [[Uporabnik:Nika.bracovic|Nika.bracovic]] | 2 |- | 2310 | [[Uporabnik:Niina1|Niina1]] | 2 |- | 2311 | [[Uporabnik:NiD14|NiD14]] | 2 |- | 2312 | [[Uporabnik:Nicola Mitchell|Nicola Mitchell]] | 2 |- | 2313 | [[Uporabnik:Nickelodeon745|Nickelodeon745]] | 2 |- | 2314 | [[Uporabnik:Ni89|Ni89]] | 2 |- | 2315 | [[Uporabnik:Nfaganel|Nfaganel]] | 2 |- | 2316 | [[Uporabnik:NezaM|NezaM]] | 2 |- | 2317 | [[Uporabnik:Nezalavrencak|Nezalavrencak]] | 2 |- | 2318 | [[Uporabnik:Neža Cerinu0161ek|Neža Cerinu0161ek]] | 2 |- | 2319 | [[Uporabnik:Neža Avbelj|Neža Avbelj]] | 2 |- | 2320 | [[Uporabnik:Nesseltal|Nesseltal]] | 2 |- | 2321 | [[Uporabnik:Nenad DNJ|Nenad DNJ]] | 2 |- | 2322 | [[Uporabnik:Neljuska|Neljuska]] | 2 |- | 2323 | [[Uporabnik:NelidaJ|NelidaJ]] | 2 |- | 2324 | [[Uporabnik:NejcHavasi|NejcHavasi]] | 2 |- | 2325 | [[Uporabnik:Nejcg|Nejcg]] | 2 |- | 2326 | [[Uporabnik:Nejc1971|Nejc1971]] | 2 |- | 2327 | [[Uporabnik:Neja~slwiki|Neja~slwiki]] | 2 |- | 2328 | [[Uporabnik:Neja.lenart|Neja.lenart]] | 2 |- | 2329 | [[Uporabnik:NeilAppleton|NeilAppleton]] | 2 |- | 2330 | [[Uporabnik:NeedNoNameous|NeedNoNameous]] | 2 |- | 2331 | [[Uporabnik:NBojic|NBojic]] | 2 |- | 2332 | [[Uporabnik:NB13|NB13]] | 2 |- | 2333 | [[Uporabnik:Natasa ursic|Natasa ursic]] | 2 |- | 2334 | [[Uporabnik:Natalija Bajc|Natalija Bajc]] | 2 |- | 2335 | [[Uporabnik:Nastja91|Nastja91]] | 2 |- | 2336 | [[Uporabnik:Nastasia Končina|Nastasia Končina]] | 2 |- | 2337 | [[Uporabnik:Nassimohr|Nassimohr]] | 2 |- | 2338 | [[Uporabnik:Najem|Najem]] | 2 |- | 2339 | [[Uporabnik:Nada savic|Nada savic]] | 2 |- | 2340 | [[Uporabnik:N3vSm|N3vSm]] | 2 |- | 2341 | [[Uporabnik:Musicologus~slwiki|Musicologus~slwiki]] | 2 |- | 2342 | [[Uporabnik:MukiFimipidipi|MukiFimipidipi]] | 2 |- | 2343 | [[Uporabnik:Mucka123|Mucka123]] | 2 |- | 2344 | [[Uporabnik:Mucii|Mucii]] | 2 |- | 2345 | [[Uporabnik:Mtanja|Mtanja]] | 2 |- | 2346 | [[Uporabnik:Mr.wiki|Mr.wiki]] | 2 |- | 2347 | [[Uporabnik:Mrvice|Mrvice]] | 2 |- | 2348 | [[Uporabnik:Mr.lak55|Mr.lak55]] | 2 |- | 2349 | [[Uporabnik:Mrazinger|Mrazinger]] | 2 |- | 2350 | [[Uporabnik:Mpritr1|Mpritr1]] | 2 |- | 2351 | [[Uporabnik:Mpribozic7|Mpribozic7]] | 2 |- | 2352 | [[Uporabnik:Mpogac10|Mpogac10]] | 2 |- | 2353 | [[Uporabnik:M.P.|M.P.]] | 2 |- | 2354 | [[Uporabnik:Morgil~slwiki|Morgil~slwiki]] | 2 |- | 2355 | [[Uporabnik:Moonlite Rider|Moonlite Rider]] | 2 |- | 2356 | [[Uporabnik:Monikasustersic|Monikasustersic]] | 2 |- | 2357 | [[Uporabnik:Monika.emersic|Monika.emersic]] | 2 |- | 2358 | [[Uporabnik:Monika.b|Monika.b]] | 2 |- | 2359 | [[Uporabnik:Mongopilot|Mongopilot]] | 2 |- | 2360 | [[Uporabnik:Mojca avsec|Mojca avsec]] | 2 |- | 2361 | [[Uporabnik:Modrina1|Modrina1]] | 2 |- | 2362 | [[Uporabnik:Model22|Model22]] | 2 |- | 2363 | [[Uporabnik:Mobilco|Mobilco]] | 2 |- | 2364 | [[Uporabnik:Mmartinaa|Mmartinaa]] | 2 |- | 2365 | [[Uporabnik:Mladizmaji|Mladizmaji]] | 2 |- | 2366 | [[Uporabnik:MladiGlasbenik|MladiGlasbenik]] | 2 |- | 2367 | [[Uporabnik:M.K.v.d.D.|M.K.v.d.D.]] | 2 |- | 2368 | [[Uporabnik:Mkos~slwiki|Mkos~slwiki]] | 2 |- | 2369 | [[Uporabnik:Mkonci|Mkonci]] | 2 |- | 2370 | [[Uporabnik:Mjuzikmen|Mjuzikmen]] | 2 |- | 2371 | [[Uporabnik:MJeric|MJeric]] | 2 |- | 2372 | [[Uporabnik:MixXfactor|MixXfactor]] | 2 |- | 2373 | [[Uporabnik:Mivancic7|Mivancic7]] | 2 |- | 2374 | [[Uporabnik:Mitja i|Mitja i]] | 2 |- | 2375 | [[Uporabnik:Mitjad|Mitjad]] | 2 |- | 2376 | [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] | 2 |- | 2377 | [[Uporabnik:MissDorisK|MissDorisK]] | 2 |- | 2378 | [[Uporabnik:Missa|Missa]] | 2 |- | 2379 | [[Uporabnik:Mison~slwiki|Mison~slwiki]] | 2 |- | 2380 | [[Uporabnik:Miseloblak1|Miseloblak1]] | 2 |- | 2381 | [[Uporabnik:Mirjam Snoj|Mirjam Snoj]] | 2 |- | 2382 | [[Uporabnik:MirjamK|MirjamK]] | 2 |- | 2383 | [[Uporabnik:Mireya|Mireya]] | 2 |- | 2384 | [[Uporabnik:Minor~slwiki|Minor~slwiki]] | 2 |- | 2385 | [[Uporabnik:Minca2|Minca2]] | 2 |- | 2386 | [[Uporabnik:Mimika|Mimika]] | 2 |- | 2387 | [[Uporabnik:MiLiE|MiLiE]] | 2 |- | 2388 | [[Uporabnik:Milicevic Aleksandra|Milicevic Aleksandra]] | 2 |- | 2389 | [[Uporabnik:Milangolob|Milangolob]] | 2 |- | 2390 | [[Uporabnik:Mik991|Mik991]] | 2 |- | 2391 | [[Uporabnik:Mijuska|Mijuska]] | 2 |- | 2392 | [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] | 2 |- | 2393 | [[Uporabnik:Miisa|Miisa]] | 2 |- | 2394 | [[Uporabnik:Miha pr.|Miha pr.]] | 2 |- | 2395 | [[Uporabnik:Mihajlow|Mihajlow]] | 2 |- | 2396 | [[Uporabnik:Micomico1|Micomico1]] | 2 |- | 2397 | [[Uporabnik:Mhohkr1|Mhohkr1]] | 2 |- | 2398 | [[Uporabnik:MHoc|MHoc]] | 2 |- | 2399 | [[Uporabnik:Met ty|Met ty]] | 2 |- | 2400 | [[Uporabnik:Meta Primožiu010d|Meta Primožiu010d]] | 2 |- | 2401 | [[Uporabnik:MENIH|MENIH]] | 2 |- | 2402 | [[Uporabnik:Menadae|Menadae]] | 2 |- | 2403 | [[Uporabnik:Melkiat|Melkiat]] | 2 |- | 2404 | [[Uporabnik:Melitka3|Melitka3]] | 2 |- | 2405 | [[Uporabnik:Melanie|Melanie]] | 2 |- | 2406 | [[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] | 2 |- | 2407 | [[Uporabnik:Mcestnik|Mcestnik]] | 2 |- | 2408 | [[Uporabnik:Mblazko|Mblazko]] | 2 |- | 2409 | [[Uporabnik:Mavrica17|Mavrica17]] | 2 |- | 2410 | [[Uporabnik:MaverickT|MaverickT]] | 2 |- | 2411 | [[Uporabnik:Ma\u0161a Vujiu0161i\u010d|Ma\u0161a Vujiu0161i\u010d]] | 2 |- | 2412 | [[Uporabnik:Mattta|Mattta]] | 2 |- | 2413 | [[Uporabnik:Mattra|Mattra]] | 2 |- | 2414 | [[Uporabnik:Mattithyahu|Mattithyahu]] | 2 |- | 2415 | [[Uporabnik:Matjaž u010crnivec|Matjaž u010crnivec]] | 2 |- | 2416 | [[Uporabnik:Matjaž.Metaj|Matjaž.Metaj]] | 2 |- | 2417 | [[Uporabnik:MatjazKonci|MatjazKonci]] | 2 |- | 2418 | [[Uporabnik:Matija Purkat|Matija Purkat]] | 2 |- | 2419 | [[Uporabnik:Matija Oblak|Matija Oblak]] | 2 |- | 2420 | [[Uporabnik:Mateyka|Mateyka]] | 2 |- | 2421 | [[Uporabnik:Matevzk~slwiki|Matevzk~slwiki]] | 2 |- | 2422 | [[Uporabnik:MatematikD|MatematikD]] | 2 |- | 2423 | [[Uporabnik:MatejPl|MatejPl]] | 2 |- | 2424 | [[Uporabnik:Matej Kovacic|Matej Kovacic]] | 2 |- | 2425 | [[Uporabnik:Matejcerne|Matejcerne]] | 2 |- | 2426 | [[Uporabnik:Mateja Oberc|Mateja Oberc]] | 2 |- | 2427 | [[Uporabnik:Mateja Košir|Mateja Košir]] | 2 |- | 2428 | [[Uporabnik:Matej994|Matej994]] | 2 |- | 2429 | [[Uporabnik:Matej13|Matej13]] | 2 |- | 2430 | [[Uporabnik:Masalenasi|Masalenasi]] | 2 |- | 2431 | [[Uporabnik:Marzor|Marzor]] | 2 |- | 2432 | [[Uporabnik:Marusy86|Marusy86]] | 2 |- | 2433 | [[Uporabnik:MarusaUrankar|MarusaUrankar]] | 2 |- | 2434 | [[Uporabnik:Marusa.tijan|Marusa.tijan]] | 2 |- | 2435 | [[Uporabnik:Marusa.suserski|Marusa.suserski]] | 2 |- | 2436 | [[Uporabnik:Marusa.m|Marusa.m]] | 2 |- | 2437 | [[Uporabnik:Maruša Ferjan|Maruša Ferjan]] | 2 |- | 2438 | [[Uporabnik:Marusa.fakin|Marusa.fakin]] | 2 |- | 2439 | [[Uporabnik:MaruCraig|MaruCraig]] | 2 |- | 2440 | [[Uporabnik:Martin Žerovec|Martin Žerovec]] | 2 |- | 2441 | [[Uporabnik:Martin.uranic|Martin.uranic]] | 2 |- | 2442 | [[Uporabnik:Martina Zore|Martina Zore]] | 2 |- | 2443 | [[Uporabnik:Martina Kocbek|Martina Kocbek]] | 2 |- | 2444 | [[Uporabnik:Martina Croselli|Martina Croselli]] | 2 |- | 2445 | [[Uporabnik:Martin'97|Martin'97]] | 2 |- | 2446 | [[Uporabnik:Marrtinck|Marrtinck]] | 2 |- | 2447 | [[Uporabnik:Marovtt|Marovtt]] | 2 |- | 2448 | [[Uporabnik:MarkTusek|MarkTusek]] | 2 |- | 2449 | [[Uporabnik:Markres139|Markres139]] | 2 |- | 2450 | [[Uporabnik:MarkoŠid|MarkoŠid]] | 2 |- | 2451 | [[Uporabnik:Markomr~slwiki|Markomr~slwiki]] | 2 |- | 2452 | [[Uporabnik:MarkoCus|MarkoCus]] | 2 |- | 2453 | [[Uporabnik:MarkoBohanec|MarkoBohanec]] | 2 |- | 2454 | [[Uporabnik:Marjan871|Marjan871]] | 2 |- | 2455 | [[Uporabnik:Marjan80|Marjan80]] | 2 |- | 2456 | [[Uporabnik:Mariborčan|Mariborčan]] | 2 |- | 2457 | [[Uporabnik:Mariarosacernetic|Mariarosacernetic]] | 2 |- | 2458 | [[Uporabnik:Margaretaa|Margaretaa]] | 2 |- | 2459 | [[Uporabnik:Marek4|Marek4]] | 2 |- | 2460 | [[Uporabnik:Maredana|Maredana]] | 2 |- | 2461 | [[Uporabnik:Marco Antonio Merchán|Marco Antonio Merchán]] | 2 |- | 2462 | [[Uporabnik:Mar111|Mar111]] | 2 |- | 2463 | [[Uporabnik:Mantra~slwiki|Mantra~slwiki]] | 2 |- | 2464 | [[Uporabnik:Manchyy|Manchyy]] | 2 |- | 2465 | [[Uporabnik:Manchy|Manchy]] | 2 |- | 2466 | [[Uporabnik:Manca Sever|Manca Sever]] | 2 |- | 2467 | [[Uporabnik:Malinas|Malinas]] | 2 |- | 2468 | [[Uporabnik:Makarony|Makarony]] | 2 |- | 2469 | [[Uporabnik:Mak04|Mak04]] | 2 |- | 2470 | [[Uporabnik:Majstor11|Majstor11]] | 2 |- | 2471 | [[Uporabnik:Majql|Majql]] | 2 |- | 2472 | [[Uporabnik:Majkot|Majkot]] | 2 |- | 2473 | [[Uporabnik:Maja.Vene|Maja.Vene]] | 2 |- | 2474 | [[Uporabnik:Majasvener|Majasvener]] | 2 |- | 2475 | [[Uporabnik:Maja.pruscevic|Maja.pruscevic]] | 2 |- | 2476 | [[Uporabnik:MajaOrel|MajaOrel]] | 2 |- | 2477 | [[Uporabnik:Maja nagaja|Maja nagaja]] | 2 |- | 2478 | [[Uporabnik:MajaN|MajaN]] | 2 |- | 2479 | [[Uporabnik:Majamitrovic123|Majamitrovic123]] | 2 |- | 2480 | [[Uporabnik:Majalicen|Majalicen]] | 2 |- | 2481 | [[Uporabnik:Maja.jot|Maja.jot]] | 2 |- | 2482 | [[Uporabnik:Maja Cerar|Maja Cerar]] | 2 |- | 2483 | [[Uporabnik:Majaa20|Majaa20]] | 2 |- | 2484 | [[Uporabnik:Madmagpie|Madmagpie]] | 2 |- | 2485 | [[Uporabnik:Mademoiselle Coco|Mademoiselle Coco]] | 2 |- | 2486 | [[Uporabnik:Madam~slwiki|Madam~slwiki]] | 2 |- | 2487 | [[Uporabnik:Maarcis|Maarcis]] | 2 |- | 2488 | [[Uporabnik:M8urja~slwiki|M8urja~slwiki]] | 2 |- | 2489 | [[Uporabnik:Luky~slwiki|Luky~slwiki]] | 2 |- | 2490 | [[Uporabnik:Lukaslo~slwiki|Lukaslo~slwiki]] | 2 |- | 2491 | [[Uporabnik:Luka Kralj|Luka Kralj]] | 2 |- | 2492 | [[Uporabnik:LukainZak|LukainZak]] | 2 |- | 2493 | [[Uporabnik:Lukafreak|Lukafreak]] | 2 |- | 2494 | [[Uporabnik:Lukacio99|Lukacio99]] | 2 |- | 2495 | [[Uporabnik:Luka0983|Luka0983]] | 2 |- | 2496 | [[Uporabnik:Lučka Majcenoviu010d|Lučka Majcenoviu010d]] | 2 |- | 2497 | [[Uporabnik:LuciK|LuciK]] | 2 |- | 2498 | [[Uporabnik:Lucija Vesel|Lucija Vesel]] | 2 |- | 2499 | [[Uporabnik:Lucijar|Lucijar]] | 2 |- | 2500 | [[Uporabnik:Lucija Peclin|Lucija Peclin]] | 2 |- | 2501 | [[Uporabnik:Lucija Mandić|Lucija Mandić]] | 2 |- | 2502 | [[Uporabnik:Lucija in bojana|Lucija in bojana]] | 2 |- | 2503 | [[Uporabnik:Lubre|Lubre]] | 2 |- | 2504 | [[Uporabnik:LStorm|LStorm]] | 2 |- | 2505 | [[Uporabnik:Lozej|Lozej]] | 2 |- | 2506 | [[Uporabnik:Lowix|Lowix]] | 2 |- | 2507 | [[Uporabnik:Louwrents|Louwrents]] | 2 |- | 2508 | [[Uporabnik:Lokart|Lokart]] | 2 |- | 2509 | [[Uporabnik:Logopedinje iz nevre|Logopedinje iz nevre]] | 2 |- | 2510 | [[Uporabnik:LjubljanskiZmaj|LjubljanskiZmaj]] | 2 |- | 2511 | [[Uporabnik:Ljubljanika|Ljubljanika]] | 2 |- | 2512 | [[Uporabnik:Ljubljana5|Ljubljana5]] | 2 |- | 2513 | [[Uporabnik:LiWinBra|LiWinBra]] | 2 |- | 2514 | [[Uporabnik:LittleAdorer|LittleAdorer]] | 2 |- | 2515 | [[Uporabnik:Lipovspe|Lipovspe]] | 2 |- | 2516 | [[Uporabnik:Lipovsekeva|Lipovsekeva]] | 2 |- | 2517 | [[Uporabnik:LINEX|LINEX]] | 2 |- | 2518 | [[Uporabnik:Linadv|Linadv]] | 2 |- | 2519 | [[Uporabnik:Lifesuckers|Lifesuckers]] | 2 |- | 2520 | [[Uporabnik:Liebeskind|Liebeskind]] | 2 |- | 2521 | [[Uporabnik:Lidijaspelic|Lidijaspelic]] | 2 |- | 2522 | [[Uporabnik:LidijaR|LidijaR]] | 2 |- | 2523 | [[Uporabnik:Lidija Gačnik|Lidija Gačnik]] | 2 |- | 2524 | [[Uporabnik:Lialuša|Lialuša]] | 2 |- | 2525 | [[Uporabnik:Leskovsek|Leskovsek]] | 2 |- | 2526 | [[Uporabnik:Leo~slwiki|Leo~slwiki]] | 2 |- | 2527 | [[Uporabnik:Lenin García Toledo|Lenin García Toledo]] | 2 |- | 2528 | [[Uporabnik:Lengl|Lengl]] | 2 |- | 2529 | [[Uporabnik:Lemonade2806|Lemonade2806]] | 2 |- | 2530 | [[Uporabnik:Lelo~slwiki|Lelo~slwiki]] | 2 |- | 2531 | [[Uporabnik:Leli26|Leli26]] | 2 |- | 2532 | [[Uporabnik:Lejakim|Lejakim]] | 2 |- | 2533 | [[Uporabnik:Lealapuh|Lealapuh]] | 2 |- | 2534 | [[Uporabnik:Lea91|Lea91]] | 2 |- | 2535 | [[Uporabnik:Laura.terglav|Laura.terglav]] | 2 |- | 2536 | [[Uporabnik:Lara Geltar|Lara Geltar]] | 2 |- | 2537 | [[Uporabnik:Lana Djuratovič|Lana Djuratovič]] | 2 |- | 2538 | [[Uporabnik:Lali.lara|Lali.lara]] | 2 |- | 2539 | [[Uporabnik:LacPsi|LacPsi]] | 2 |- | 2540 | [[Uporabnik:KZver|KZver]] | 2 |- | 2541 | [[Uporabnik:Kvaga123|Kvaga123]] | 2 |- | 2542 | [[Uporabnik:Kuki12345678|Kuki12345678]] | 2 |- | 2543 | [[Uporabnik:Kspanchi|Kspanchi]] | 2 |- | 2544 | [[Uporabnik:Ks4308733|Ks4308733]] | 2 |- | 2545 | [[Uporabnik:Krunky231|Krunky231]] | 2 |- | 2546 | [[Uporabnik:KrunBrun|KrunBrun]] | 2 |- | 2547 | [[Uporabnik:Krofl|Krofl]] | 2 |- | 2548 | [[Uporabnik:Kristjan.stanko|Kristjan.stanko]] | 2 |- | 2549 | [[Uporabnik:Kristinca1|Kristinca1]] | 2 |- | 2550 | [[Uporabnik:KristinaMerljak|KristinaMerljak]] | 2 |- | 2551 | [[Uporabnik:Kristina dobravc|Kristina dobravc]] | 2 |- | 2552 | [[Uporabnik:Kripta|Kripta]] | 2 |- | 2553 | [[Uporabnik:Kovac.maja1|Kovac.maja1]] | 2 |- | 2554 | [[Uporabnik:Koromach|Koromach]] | 2 |- | 2555 | [[Uporabnik:Kori martin|Kori martin]] | 2 |- | 2556 | [[Uporabnik:Konikica|Konikica]] | 2 |- | 2557 | [[Uporabnik:Konegaa|Konegaa]] | 2 |- | 2558 | [[Uporabnik:Kolarovatinka|Kolarovatinka]] | 2 |- | 2559 | [[Uporabnik:Kokoska18|Kokoska18]] | 2 |- | 2560 | [[Uporabnik:Kokiii|Kokiii]] | 2 |- | 2561 | [[Uporabnik:Kojanci|Kojanci]] | 2 |- | 2562 | [[Uporabnik:Kocepe1|Kocepe1]] | 2 |- | 2563 | [[Uporabnik:KlemenMesarec|KlemenMesarec]] | 2 |- | 2564 | [[Uporabnik:Klemenkonic|Klemenkonic]] | 2 |- | 2565 | [[Uporabnik:Klemen Grižnik|Klemen Grižnik]] | 2 |- | 2566 | [[Uporabnik:Klasja.k|Klasja.k]] | 2 |- | 2567 | [[Uporabnik:Klaraz23|Klaraz23]] | 2 |- | 2568 | [[Uporabnik:Klara Selsek|Klara Selsek]] | 2 |- | 2569 | [[Uporabnik:Klanchnikovksy|Klanchnikovksy]] | 2 |- | 2570 | [[Uporabnik:Klalajajc|Klalajajc]] | 2 |- | 2571 | [[Uporabnik:Kkatja123|Kkatja123]] | 2 |- | 2572 | [[Uporabnik:Kifl|Kifl]] | 2 |- | 2573 | [[Uporabnik:Kf1146|Kf1146]] | 2 |- | 2574 | [[Uporabnik:Kempo92|Kempo92]] | 2 |- | 2575 | [[Uporabnik:Kcitam|Kcitam]] | 2 |- | 2576 | [[Uporabnik:KavcnikD|KavcnikD]] | 2 |- | 2577 | [[Uporabnik:Katka~slwiki|Katka~slwiki]] | 2 |- | 2578 | [[Uporabnik:Katka Gorše|Katka Gorše]] | 2 |- | 2579 | [[Uporabnik:Katja Zupan|Katja Zupan]] | 2 |- | 2580 | [[Uporabnik:Katjaspiclin|Katjaspiclin]] | 2 |- | 2581 | [[Uporabnik:Katja ropoša|Katja ropoša]] | 2 |- | 2582 | [[Uporabnik:Katjaprimozic|Katjaprimozic]] | 2 |- | 2583 | [[Uporabnik:Katja Peganc|Katja Peganc]] | 2 |- | 2584 | [[Uporabnik:Katja Lavrič|Katja Lavrič]] | 2 |- | 2585 | [[Uporabnik:Katja Krajnc|Katja Krajnc]] | 2 |- | 2586 | [[Uporabnik:Katjakos8|Katjakos8]] | 2 |- | 2587 | [[Uporabnik:Katjaj|Katjaj]] | 2 |- | 2588 | [[Uporabnik:KatjaBS|KatjaBS]] | 2 |- | 2589 | [[Uporabnik:Katjaaa28|Katjaaa28]] | 2 |- | 2590 | [[Uporabnik:Katja55|Katja55]] | 2 |- | 2591 | [[Uporabnik:Kathrast|Kathrast]] | 2 |- | 2592 | [[Uporabnik:Katgre|Katgre]] | 2 |- | 2593 | [[Uporabnik:Katerpiler|Katerpiler]] | 2 |- | 2594 | [[Uporabnik:Katarina Rupnik|Katarina Rupnik]] | 2 |- | 2595 | [[Uporabnik:Katarina Prodan|Katarina Prodan]] | 2 |- | 2596 | [[Uporabnik:Katarina kalan|Katarina kalan]] | 2 |- | 2597 | [[Uporabnik:Karmicmoki|Karmicmoki]] | 2 |- | 2598 | [[Uporabnik:Karmen Strnad|Karmen Strnad]] | 2 |- | 2599 | [[Uporabnik:Karin demsar|Karin demsar]] | 2 |- | 2600 | [[Uporabnik:Kapljica|Kapljica]] | 2 |- | 2601 | [[Uporabnik:Kanoni1611|Kanoni1611]] | 2 |- | 2602 | [[Uporabnik:Kandidat|Kandidat]] | 2 |- | 2603 | [[Uporabnik:Kanabekobaton|Kanabekobaton]] | 2 |- | 2604 | [[Uporabnik:Kamelija|Kamelija]] | 2 |- | 2605 | [[Uporabnik:Kalimero~slwiki|Kalimero~slwiki]] | 2 |- | 2606 | [[Uporabnik:Kalanderq|Kalanderq]] | 2 |- | 2607 | [[Uporabnik:Kaja Tržan|Kaja Tržan]] | 2 |- | 2608 | [[Uporabnik:Kaja Krizman|Kaja Krizman]] | 2 |- | 2609 | [[Uporabnik:Kadum|Kadum]] | 2 |- | 2610 | [[Uporabnik:Kaatka|Kaatka]] | 2 |- | 2611 | [[Uporabnik:K4tj4|K4tj4]] | 2 |- | 2612 | [[Uporabnik:J. Z. Jana|J. Z. Jana]] | 2 |- | 2613 | [[Uporabnik:J. Zajc|J. Zajc]] | 2 |- | 2614 | [[Uporabnik:Jure Zrim|Jure Zrim]] | 2 |- | 2615 | [[Uporabnik:JureVI|JureVI]] | 2 |- | 2616 | [[Uporabnik:Jure Slak|Jure Slak]] | 2 |- | 2617 | [[Uporabnik:Jureking|Jureking]] | 2 |- | 2618 | [[Uporabnik:Juregrajner|Juregrajner]] | 2 |- | 2619 | [[Uporabnik:Jure.|Jure.]] | 2 |- | 2620 | [[Uporabnik:Jurcy3|Jurcy3]] | 2 |- | 2621 | [[Uporabnik:Julie Catherine|Julie Catherine]] | 2 |- | 2622 | [[Uporabnik:Jp~slwiki|Jp~slwiki]] | 2 |- | 2623 | [[Uporabnik:Jože Pokranjc|Jože Pokranjc]] | 2 |- | 2624 | [[Uporabnik:Josh Josh Joo|Josh Josh Joo]] | 2 |- | 2625 | [[Uporabnik:Josethim|Josethim]] | 2 |- | 2626 | [[Uporabnik:Jorg~slwiki|Jorg~slwiki]] | 2 |- | 2627 | [[Uporabnik:Jordi Magrinyà Domingo|Jordi Magrinyà Domingo]] | 2 |- | 2628 | [[Uporabnik:Jon Gua|Jon Gua]] | 2 |- | 2629 | [[Uporabnik:Jon2000|Jon2000]] | 2 |- | 2630 | [[Uporabnik:Joli~slwiki|Joli~slwiki]] | 2 |- | 2631 | [[Uporabnik:Jolandavehar|Jolandavehar]] | 2 |- | 2632 | [[Uporabnik:Johan-kg|Johan-kg]] | 2 |- | 2633 | [[Uporabnik:Jocjoc22|Jocjoc22]] | 2 |- | 2634 | [[Uporabnik:J.Klemen|J.Klemen]] | 2 |- | 2635 | [[Uporabnik:JJJ~slwiki|JJJ~slwiki]] | 2 |- | 2636 | [[Uporabnik:JimmyBlack~slwiki|JimmyBlack~slwiki]] | 2 |- | 2637 | [[Uporabnik:Jessy pinky|Jessy pinky]] | 2 |- | 2638 | [[Uporabnik:JEsa|JEsa]] | 2 |- | 2639 | [[Uporabnik:Jersaelk|Jersaelk]] | 2 |- | 2640 | [[Uporabnik:Jernej27|Jernej27]] | 2 |- | 2641 | [[Uporabnik:Jerfis|Jerfis]] | 2 |- | 2642 | [[Uporabnik:Je7roi|Je7roi]] | 2 |- | 2643 | [[Uporabnik:Jaz in pika|Jaz in pika]] | 2 |- | 2644 | [[Uporabnik:Jay Regvat|Jay Regvat]] | 2 |- | 2645 | [[Uporabnik:Jasna Vucko|Jasna Vucko]] | 2 |- | 2646 | [[Uporabnik:JasnaR|JasnaR]] | 2 |- | 2647 | [[Uporabnik:Jasmina Verbanac|Jasmina Verbanac]] | 2 |- | 2648 | [[Uporabnik:Jasmina subic|Jasmina subic]] | 2 |- | 2649 | [[Uporabnik:JasminaF|JasminaF]] | 2 |- | 2650 | [[Uporabnik:Jarovilnik|Jarovilnik]] | 2 |- | 2651 | [[Uporabnik:Janrus|Janrus]] | 2 |- | 2652 | [[Uporabnik:Janja Robnik|Janja Robnik]] | 2 |- | 2653 | [[Uporabnik:Janja Kmetič|Janja Kmetič]] | 2 |- | 2654 | [[Uporabnik:Janez.merhar|Janez.merhar]] | 2 |- | 2655 | [[Uporabnik:Janez Maček|Janez Maček]] | 2 |- | 2656 | [[Uporabnik:Janezgabrovsek|Janezgabrovsek]] | 2 |- | 2657 | [[Uporabnik:Janes~slwiki|Janes~slwiki]] | 2 |- | 2658 | [[Uporabnik:Jana Sušanj|Jana Sušanj]] | 2 |- | 2659 | [[Uporabnik:Jan Arh|Jan Arh]] | 2 |- | 2660 | [[Uporabnik:Janajemec|Janajemec]] | 2 |- | 2661 | [[Uporabnik:Jana C.|Jana C.]] | 2 |- | 2662 | [[Uporabnik:Jan1988|Jan1988]] | 2 |- | 2663 | [[Uporabnik:JaKova|JaKova]] | 2 |- | 2664 | [[Uporabnik:Jakob B.|Jakob B.]] | 2 |- | 2665 | [[Uporabnik:Jakafaj|Jakafaj]] | 2 |- | 2666 | [[Uporabnik:Jafaz|Jafaz]] | 2 |- | 2667 | [[Uporabnik:Jade Malfoy Rogers|Jade Malfoy Rogers]] | 2 |- | 2668 | [[Uporabnik:Jacenc|Jacenc]] | 2 |- | 2669 | [[Uporabnik:IzyLee|IzyLee]] | 2 |- | 2670 | [[Uporabnik:Iwa|Iwa]] | 2 |- | 2671 | [[Uporabnik:Ivotrade|Ivotrade]] | 2 |- | 2672 | [[Uporabnik:Ivlahinic|Ivlahinic]] | 2 |- | 2673 | [[Uporabnik:Ivan Švajgl|Ivan Švajgl]] | 2 |- | 2674 | [[Uporabnik:Ivansirko|Ivansirko]] | 2 |- | 2675 | [[Uporabnik:Ivancicina|Ivancicina]] | 2 |- | 2676 | [[Uporabnik:Ivanc|Ivanc]] | 2 |- | 2677 | [[Uporabnik:Ivah|Ivah]] | 2 |- | 2678 | [[Uporabnik:ITruplo|ITruplo]] | 2 |- | 2679 | [[Uporabnik:Istenicbarbara|Istenicbarbara]] | 2 |- | 2680 | [[Uporabnik:Ishia|Ishia]] | 2 |- | 2681 | [[Uporabnik:IseWater|IseWater]] | 2 |- | 2682 | [[Uporabnik:Irena~slwiki|Irena~slwiki]] | 2 |- | 2683 | [[Uporabnik:Irenap123|Irenap123]] | 2 |- | 2684 | [[Uporabnik:Irena Mejač|Irena Mejač]] | 2 |- | 2685 | [[Uporabnik:Ire007|Ire007]] | 2 |- | 2686 | [[Uporabnik:Irceu|Irceu]] | 2 |- | 2687 | [[Uporabnik:Interwikiworld|Interwikiworld]] | 2 |- | 2688 | [[Uporabnik:Interfobian|Interfobian]] | 2 |- | 2689 | [[Uporabnik:Intera|Intera]] | 2 |- | 2690 | [[Uporabnik:InNa|InNa]] | 2 |- | 2691 | [[Uporabnik:Inkjet1998|Inkjet1998]] | 2 |- | 2692 | [[Uporabnik:InfWikki|InfWikki]] | 2 |- | 2693 | [[Uporabnik:Info Slovenian|Info Slovenian]] | 2 |- | 2694 | [[Uporabnik:Ines Beno|Ines Beno]] | 2 |- | 2695 | [[Uporabnik:Ina buca|Ina buca]] | 2 |- | 2696 | [[Uporabnik:Imbris~slwiki|Imbris~slwiki]] | 2 |- | 2697 | [[Uporabnik:Ilkorosec|Ilkorosec]] | 2 |- | 2698 | [[Uporabnik:IKocka|IKocka]] | 2 |- | 2699 | [[Uporabnik:Ijereb|Ijereb]] | 2 |- | 2700 | [[Uporabnik:Igor508|Igor508]] | 2 |- | 2701 | [[Uporabnik:Igor35|Igor35]] | 2 |- | 2702 | [[Uporabnik:Ignac.mihevc|Ignac.mihevc]] | 2 |- | 2703 | [[Uporabnik:Ifekali|Ifekali]] | 2 |- | 2704 | [[Uporabnik:IdaStimec|IdaStimec]] | 2 |- | 2705 | [[Uporabnik:Hrzic~slwiki|Hrzic~slwiki]] | 2 |- | 2706 | [[Uporabnik:Hribuc|Hribuc]] | 2 |- | 2707 | [[Uporabnik:Horzi|Horzi]] | 2 |- | 2708 | [[Uporabnik:Horst|Horst]] | 2 |- | 2709 | [[Uporabnik:HoRcRuX123|HoRcRuX123]] | 2 |- | 2710 | [[Uporabnik:Hmtd7|Hmtd7]] | 2 |- | 2711 | [[Uporabnik:Hmarijan|Hmarijan]] | 2 |- | 2712 | [[Uporabnik:Hitridimitrij|Hitridimitrij]] | 2 |- | 2713 | [[Uporabnik:Hepan123|Hepan123]] | 2 |- | 2714 | [[Uporabnik:HELGAPRV|HELGAPRV]] | 2 |- | 2715 | [[Uporabnik:Helena Klobučar|Helena Klobučar]] | 2 |- | 2716 | [[Uporabnik:Hbabuka|Hbabuka]] | 2 |- | 2717 | [[Uporabnik:Hasić Ines|Hasić Ines]] | 2 |- | 2718 | [[Uporabnik:Hary IT from MT|Hary IT from MT]] | 2 |- | 2719 | [[Uporabnik:Harryca|Harryca]] | 2 |- | 2720 | [[Uporabnik:HariboInAutum|HariboInAutum]] | 2 |- | 2721 | [[Uporabnik:Hanibal07|Hanibal07]] | 2 |- | 2722 | [[Uporabnik:Hanajag|Hanajag]] | 2 |- | 2723 | [[Uporabnik:Hale-Bopp|Hale-Bopp]] | 2 |- | 2724 | [[Uporabnik:Haha88|Haha88]] | 2 |- | 2725 | [[Uporabnik:Gula|Gula]] | 2 |- | 2726 | [[Uporabnik:Gthel157|Gthel157]] | 2 |- | 2727 | [[Uporabnik:Grenaldine 27|Grenaldine 27]] | 2 |- | 2728 | [[Uporabnik:Gremi35|Gremi35]] | 2 |- | 2729 | [[Uporabnik:GregorPodgorelec|GregorPodgorelec]] | 2 |- | 2730 | [[Uporabnik:Gregormerlin|Gregormerlin]] | 2 |- | 2731 | [[Uporabnik:GregorKulturniUrednik|GregorKulturniUrednik]] | 2 |- | 2732 | [[Uporabnik:Gregor.kovacic.ilb|Gregor.kovacic.ilb]] | 2 |- | 2733 | [[Uporabnik:Gregor K.|Gregor K.]] | 2 |- | 2734 | [[Uporabnik:Gregor Cevc|Gregor Cevc]] | 2 |- | 2735 | [[Uporabnik:Gregix|Gregix]] | 2 |- | 2736 | [[Uporabnik:Gregakapun|Gregakapun]] | 2 |- | 2737 | [[Uporabnik:Greev|Greev]] | 2 |- | 2738 | [[Uporabnik:Gr33nt3a|Gr33nt3a]] | 2 |- | 2739 | [[Uporabnik:Gps~slwiki|Gps~slwiki]] | 2 |- | 2740 | [[Uporabnik:Gotyn91|Gotyn91]] | 2 |- | 2741 | [[Uporabnik:Gorinšca|Gorinšca]] | 2 |- | 2742 | [[Uporabnik:Gorazdhvala|Gorazdhvala]] | 2 |- | 2743 | [[Uporabnik:Gkgsd|Gkgsd]] | 2 |- | 2744 | [[Uporabnik:Gizmo 40|Gizmo 40]] | 2 |- | 2745 | [[Uporabnik:Girasol|Girasol]] | 2 |- | 2746 | [[Uporabnik:Gipanelli~slwiki|Gipanelli~slwiki]] | 2 |- | 2747 | [[Uporabnik:Ginos~slwiki|Ginos~slwiki]] | 2 |- | 2748 | [[Uporabnik:Gimli~slwiki|Gimli~slwiki]] | 2 |- | 2749 | [[Uporabnik:Gic|Gic]] | 2 |- | 2750 | [[Uporabnik:Ghenesis|Ghenesis]] | 2 |- | 2751 | [[Uporabnik:Geograf91|Geograf91]] | 2 |- | 2752 | [[Uporabnik:Genetik|Genetik]] | 2 |- | 2753 | [[Uporabnik:Gebluben222|Gebluben222]] | 2 |- | 2754 | [[Uporabnik:GeaGregoric|GeaGregoric]] | 2 |- | 2755 | [[Uporabnik:Gboehm81|Gboehm81]] | 2 |- | 2756 | [[Uporabnik:Gašper|Gašper]] | 2 |- | 2757 | [[Uporabnik:Galko~slwiki|Galko~slwiki]] | 2 |- | 2758 | [[Uporabnik:Gaj~slwiki|Gaj~slwiki]] | 2 |- | 2759 | [[Uporabnik:Fullers|Fullers]] | 2 |- | 2760 | [[Uporabnik:Frumoase|Frumoase]] | 2 |- | 2761 | [[Uporabnik:Frost~slwiki|Frost~slwiki]] | 2 |- | 2762 | [[Uporabnik:Franc12|Franc12]] | 2 |- | 2763 | [[Uporabnik:FranAdria|FranAdria]] | 2 |- | 2764 | [[Uporabnik:Fraki007|Fraki007]] | 2 |- | 2765 | [[Uporabnik:Fmlara|Fmlara]] | 2 |- | 2766 | [[Uporabnik:Flowers~slwiki|Flowers~slwiki]] | 2 |- | 2767 | [[Uporabnik:Flikca|Flikca]] | 2 |- | 2768 | [[Uporabnik:Flawless|Flawless]] | 2 |- | 2769 | [[Uporabnik:Flavijus|Flavijus]] | 2 |- | 2770 | [[Uporabnik:Fine15|Fine15]] | 2 |- | 2771 | [[Uporabnik:Filmested|Filmested]] | 2 |- | 2772 | [[Uporabnik:Filmar00|Filmar00]] | 2 |- | 2773 | [[Uporabnik:Filippos Fragkogiannis|Filippos Fragkogiannis]] | 2 |- | 2774 | [[Uporabnik:Fila-davidson|Fila-davidson]] | 2 |- | 2775 | [[Uporabnik:Ferrus|Ferrus]] | 2 |- | 2776 | [[Uporabnik:Fatg|Fatg]] | 2 |- | 2777 | [[Uporabnik:Fan\u010dka senica|Fan\u010dka senica]] | 2 |- | 2778 | [[Uporabnik:Faktikus|Faktikus]] | 2 |- | 2779 | [[Uporabnik:Fajn94|Fajn94]] | 2 |- | 2780 | [[Uporabnik:Fabriemo|Fabriemo]] | 2 |- | 2781 | [[Uporabnik:Excav|Excav]] | 2 |- | 2782 | [[Uporabnik:Ex13|Ex13]] | 2 |- | 2783 | [[Uporabnik:EveXXL|EveXXL]] | 2 |- | 2784 | [[Uporabnik:Evatravnik|Evatravnik]] | 2 |- | 2785 | [[Uporabnik:Eva.oven|Eva.oven]] | 2 |- | 2786 | [[Uporabnik:Euterpe~slwiki|Euterpe~slwiki]] | 2 |- | 2787 | [[Uporabnik:EU~slwiki|EU~slwiki]] | 2 |- | 2788 | [[Uporabnik:Eurodj|Eurodj]] | 2 |- | 2789 | [[Uporabnik:Esteraaaa|Esteraaaa]] | 2 |- | 2790 | [[Uporabnik:Erikakum|Erikakum]] | 2 |- | 2791 | [[Uporabnik:Eric abiog|Eric abiog]] | 2 |- | 2792 | [[Uporabnik:Ereberc|Ereberc]] | 2 |- | 2793 | [[Uporabnik:Emke EC|Emke EC]] | 2 |- | 2794 | [[Uporabnik:EmiliaIT\u010cA|EmiliaIT\u010cA]] | 2 |- | 2795 | [[Uporabnik:Ema Šorli|Ema Šorli]] | 2 |- | 2796 | [[Uporabnik:Ema88|Ema88]] | 2 |- | 2797 | [[Uporabnik:Elvis presley~slwiki|Elvis presley~slwiki]] | 2 |- | 2798 | [[Uporabnik:Elita555|Elita555]] | 2 |- | 2799 | [[Uporabnik:Elina~slwiki|Elina~slwiki]] | 2 |- | 2800 | [[Uporabnik:El Diablo|El Diablo]] | 2 |- | 2801 | [[Uporabnik:ElCet|ElCet]] | 2 |- | 2802 | [[Uporabnik:ElaPer|ElaPer]] | 2 |- | 2803 | [[Uporabnik:Ekosachi|Ekosachi]] | 2 |- | 2804 | [[Uporabnik:Egonmann|Egonmann]] | 2 |- | 2805 | [[Uporabnik:EgonLozej|EgonLozej]] | 2 |- | 2806 | [[Uporabnik:Edinakaj|Edinakaj]] | 2 |- | 2807 | [[Uporabnik:E.D.Au.Üb.|E.D.Au.Üb.]] | 2 |- | 2808 | [[Uporabnik:Dv~slwiki|Dv~slwiki]] | 2 |- | 2809 | [[Uporabnik:DvojcicA|DvojcicA]] | 2 |- | 2810 | [[Uporabnik:Dvinko|Dvinko]] | 2 |- | 2811 | [[Uporabnik:Dusar|Dusar]] | 2 |- | 2812 | [[Uporabnik:Dunja Gorišek|Dunja Gorišek]] | 2 |- | 2813 | [[Uporabnik:Dubravka Gramc|Dubravka Gramc]] | 2 |- | 2814 | [[Uporabnik:DTOM|DTOM]] | 2 |- | 2815 | [[Uporabnik:Dstumpi|Dstumpi]] | 2 |- | 2816 | [[Uporabnik:Dsaboti|Dsaboti]] | 2 |- | 2817 | [[Uporabnik:Drzob|Drzob]] | 2 |- | 2818 | [[Uporabnik:Drvača16|Drvača16]] | 2 |- | 2819 | [[Uporabnik:Dromos Tucano|Dromos Tucano]] | 2 |- | 2820 | [[Uporabnik:Drljepan28|Drljepan28]] | 2 |- | 2821 | [[Uporabnik:Drevoveren|Drevoveren]] | 2 |- | 2822 | [[Uporabnik:Dreuter|Dreuter]] | 2 |- | 2823 | [[Uporabnik:Drejac|Drejac]] | 2 |- | 2824 | [[Uporabnik:Dr. Borut Oblak|Dr. Borut Oblak]] | 2 |- | 2825 | [[Uporabnik:ĐORu0110P|ĐORu0110P]] | 2 |- | 2826 | [[Uporabnik:Doris Vöru00f6š|Doris Vöru00f6š]] | 2 |- | 2827 | [[Uporabnik:DoriaJanša|DoriaJanša]] | 2 |- | 2828 | [[Uporabnik:Donald1972|Donald1972]] | 2 |- | 2829 | [[Uporabnik:Dominguez|Dominguez]] | 2 |- | 2830 | [[Uporabnik:Domen~slwiki|Domen~slwiki]] | 2 |- | 2831 | [[Uporabnik:Domen.Marolt|Domen.Marolt]] | 2 |- | 2832 | [[Uporabnik:Domenl20|Domenl20]] | 2 |- | 2833 | [[Uporabnik:DomenKulovec|DomenKulovec]] | 2 |- | 2834 | [[Uporabnik:Domen3|Domen3]] | 2 |- | 2835 | [[Uporabnik:Dolur|Dolur]] | 2 |- | 2836 | [[Uporabnik:Dmitri Lytov|Dmitri Lytov]] | 2 |- | 2837 | [[Uporabnik:Dioklecij|Dioklecij]] | 2 |- | 2838 | [[Uporabnik:Diny~slwiki|Diny~slwiki]] | 2 |- | 2839 | [[Uporabnik:Dinooblak|Dinooblak]] | 2 |- | 2840 | [[Uporabnik:Dilin96|Dilin96]] | 2 |- | 2841 | [[Uporabnik:Desuzah|Desuzah]] | 2 |- | 2842 | [[Uporabnik:Denis.Stupar123|Denis.Stupar123]] | 2 |- | 2843 | [[Uporabnik:Denis.Humar|Denis.Humar]] | 2 |- | 2844 | [[Uporabnik:Denis977|Denis977]] | 2 |- | 2845 | [[Uporabnik:Delo~slwiki|Delo~slwiki]] | 2 |- | 2846 | [[Uporabnik:Dejanr|Dejanr]] | 2 |- | 2847 | [[Uporabnik:DejanDragisic|DejanDragisic]] | 2 |- | 2848 | [[Uporabnik:DejanD1|DejanD1]] | 2 |- | 2849 | [[Uporabnik:Deika|Deika]] | 2 |- | 2850 | [[Uporabnik:Deena~slwiki|Deena~slwiki]] | 2 |- | 2851 | [[Uporabnik:Declanfanaa|Declanfanaa]] | 2 |- | 2852 | [[Uporabnik:Debevec|Debevec]] | 2 |- | 2853 | [[Uporabnik:Ddksr|Ddksr]] | 2 |- | 2854 | [[Uporabnik:DDJanez|DDJanez]] | 2 |- | 2855 | [[Uporabnik:DDamjan|DDamjan]] | 2 |- | 2856 | [[Uporabnik:DC~slwiki|DC~slwiki]] | 2 |- | 2857 | [[Uporabnik:Dbenedik|Dbenedik]] | 2 |- | 2858 | [[Uporabnik:Davidd~slwiki|Davidd~slwiki]] | 2 |- | 2859 | [[Uporabnik:DavidBor95|DavidBor95]] | 2 |- | 2860 | [[Uporabnik:Darko Žnidaru0161ič|Darko Žnidaru0161ič]] | 2 |- | 2861 | [[Uporabnik:Darkanshadow|Darkanshadow]] | 2 |- | 2862 | [[Uporabnik:Darja.rugelj|Darja.rugelj]] | 2 |- | 2863 | [[Uporabnik:Darja Matkovič|Darja Matkovič]] | 2 |- | 2864 | [[Uporabnik:Darja malovrh|Darja malovrh]] | 2 |- | 2865 | [[Uporabnik:Darja Kogovšek|Darja Kogovšek]] | 2 |- | 2866 | [[Uporabnik:Danijelkovacic|Danijelkovacic]] | 2 |- | 2867 | [[Uporabnik:Damjana Šega|Damjana Šega]] | 2 |- | 2868 | [[Uporabnik:Damirmulalic79|Damirmulalic79]] | 2 |- | 2869 | [[Uporabnik:Daki1|Daki1]] | 2 |- | 2870 | [[Uporabnik:Daft|Daft]] | 2 |- | 2871 | [[Uporabnik:Dady99|Dady99]] | 2 |- | 2872 | [[Uporabnik:D987654321|D987654321]] | 2 |- | 2873 | [[Uporabnik:Cvelbar|Cvelbar]] | 2 |- | 2874 | [[Uporabnik:Cvbn~slwiki|Cvbn~slwiki]] | 2 |- | 2875 | [[Uporabnik:Csesznekgirl|Csesznekgirl]] | 2 |- | 2876 | [[Uporabnik:Crocs|Crocs]] | 2 |- | 2877 | [[Uporabnik:Crni diamant|Crni diamant]] | 2 |- | 2878 | [[Uporabnik:Crazyslo007|Crazyslo007]] | 2 |- | 2879 | [[Uporabnik:Cornelius|Cornelius]] | 2 |- | 2880 | [[Uporabnik:Coprnicazofka|Coprnicazofka]] | 2 |- | 2881 | [[Uporabnik:ContentPaul|ContentPaul]] | 2 |- | 2882 | [[Uporabnik:Colino|Colino]] | 2 |- | 2883 | [[Uporabnik:Colibri|Colibri]] | 2 |- | 2884 | [[Uporabnik:Coldpizza522|Coldpizza522]] | 2 |- | 2885 | [[Uporabnik:CloudFakr|CloudFakr]] | 2 |- | 2886 | [[Uporabnik:Ckherni|Ckherni]] | 2 |- | 2887 | [[Uporabnik:Cinmad|Cinmad]] | 2 |- | 2888 | [[Uporabnik:ChunkyGossip|ChunkyGossip]] | 2 |- | 2889 | [[Uporabnik:Chloris pale green|Chloris pale green]] | 2 |- | 2890 | [[Uporabnik:ChelseaFC91|ChelseaFC91]] | 2 |- | 2891 | [[Uporabnik:ChelloS3|ChelloS3]] | 2 |- | 2892 | [[Uporabnik:Cethegus|Cethegus]] | 2 |- | 2893 | [[Uporabnik:CesarNS1980|CesarNS1980]] | 2 |- | 2894 | [[Uporabnik:Centaurus33|Centaurus33]] | 2 |- | 2895 | [[Uporabnik:Cekli829|Cekli829]] | 2 |- | 2896 | [[Uporabnik:Ceferin|Ceferin]] | 2 |- | 2897 | [[Uporabnik:Cebulca|Cebulca]] | 2 |- | 2898 | [[Uporabnik:Cebelicy|Cebelicy]] | 2 |- | 2899 | [[Uporabnik:Čebelica|Čebelica]] | 2 |- | 2900 | [[Uporabnik:CBE76M|CBE76M]] | 2 |- | 2901 | [[Uporabnik:Castro854|Castro854]] | 2 |- | 2902 | [[Uporabnik:Carly Jepsen|Carly Jepsen]] | 2 |- | 2903 | [[Uporabnik:CaqKa|CaqKa]] | 2 |- | 2904 | [[Uporabnik:Candek Tea|Candek Tea]] | 2 |- | 2905 | [[Uporabnik:Cacophonia~slwiki|Cacophonia~slwiki]] | 2 |- | 2906 | [[Uporabnik:Byne|Byne]] | 2 |- | 2907 | [[Uporabnik:Buček|Buček]] | 2 |- | 2908 | [[Uporabnik:Bstermecki|Bstermecki]] | 2 |- | 2909 | [[Uporabnik:Brunokuzmin|Brunokuzmin]] | 2 |- | 2910 | [[Uporabnik:Brouky|Brouky]] | 2 |- | 2911 | [[Uporabnik:Brokoli|Brokoli]] | 2 |- | 2912 | [[Uporabnik:Brisakita|Brisakita]] | 2 |- | 2913 | [[Uporabnik:Brez Name|Brez Name]] | 2 |- | 2914 | [[Uporabnik:Brb~slwiki|Brb~slwiki]] | 2 |- | 2915 | [[Uporabnik:BozoT|BozoT]] | 2 |- | 2916 | [[Uporabnik:Božo|Božo]] | 2 |- | 2917 | [[Uporabnik:Boyson|Boyson]] | 2 |- | 2918 | [[Uporabnik:Bostjanr|Bostjanr]] | 2 |- | 2919 | [[Uporabnik:Bostjan Petric|Bostjan Petric]] | 2 |- | 2920 | [[Uporabnik:Boris MUN|Boris MUN]] | 2 |- | 2921 | [[Uporabnik:Borezo|Borezo]] | 2 |- | 2922 | [[Uporabnik:Bonsaj|Bonsaj]] | 2 |- | 2923 | [[Uporabnik:BojanM79|BojanM79]] | 2 |- | 2924 | [[Uporabnik:Bojana Žakelj|Bojana Žakelj]] | 2 |- | 2925 | [[Uporabnik:BogatajM|BogatajM]] | 2 |- | 2926 | [[Uporabnik:Boff~slwiki|Boff~slwiki]] | 2 |- | 2927 | [[Uporabnik:Bodyguard~slwiki|Bodyguard~slwiki]] | 2 |- | 2928 | [[Uporabnik:Boby~slwiki|Boby~slwiki]] | 2 |- | 2929 | [[Uporabnik:Bmfreak|Bmfreak]] | 2 |- | 2930 | [[Uporabnik:Blueharp|Blueharp]] | 2 |- | 2931 | [[Uporabnik:Blip123|Blip123]] | 2 |- | 2932 | [[Uporabnik:Blerof|Blerof]] | 2 |- | 2933 | [[Uporabnik:Blaž u0160oba|Blaž u0160oba]] | 2 |- | 2934 | [[Uporabnik:Blaž Posuu0161en|Blaž Posuu0161en]] | 2 |- | 2935 | [[Uporabnik:Blazg|Blazg]] | 2 |- | 2936 | [[Uporabnik:Blass|Blass]] | 2 |- | 2937 | [[Uporabnik:Blank3|Blank3]] | 2 |- | 2938 | [[Uporabnik:BlacKNighT|BlacKNighT]] | 2 |- | 2939 | [[Uporabnik:Bla1011|Bla1011]] | 2 |- | 2940 | [[Uporabnik:Bitlbok|Bitlbok]] | 2 |- | 2941 | [[Uporabnik:Bitjece|Bitjece]] | 2 |- | 2942 | [[Uporabnik:Bischoff~slwiki|Bischoff~slwiki]] | 2 |- | 2943 | [[Uporabnik:Bionc|Bionc]] | 2 |- | 2944 | [[Uporabnik:BikecF|BikecF]] | 2 |- | 2945 | [[Uporabnik:Bibot|Bibot]] | 2 |- | 2946 | [[Uporabnik:Bibarina|Bibarina]] | 2 |- | 2947 | [[Uporabnik:Bevk A.|Bevk A.]] | 2 |- | 2948 | [[Uporabnik:Bertik~slwiki|Bertik~slwiki]] | 2 |- | 2949 | [[Uporabnik:Berkut~slwiki|Berkut~slwiki]] | 2 |- | 2950 | [[Uporabnik:BeneharoMencey|BeneharoMencey]] | 2 |- | 2951 | [[Uporabnik:Belinau|Belinau]] | 2 |- | 2952 | [[Uporabnik:Belika95|Belika95]] | 2 |- | 2953 | [[Uporabnik:Beepblip|Beepblip]] | 2 |- | 2954 | [[Uporabnik:Bboyandi|Bboyandi]] | 2 |- | 2955 | [[Uporabnik:Batistič.Kaja|Batistič.Kaja]] | 2 |- | 2956 | [[Uporabnik:Bastl U|Bastl U]] | 2 |- | 2957 | [[Uporabnik:Bassti~slwiki|Bassti~slwiki]] | 2 |- | 2958 | [[Uporabnik:Barbie27|Barbie27]] | 2 |- | 2959 | [[Uporabnik:Barbarosa~slwiki|Barbarosa~slwiki]] | 2 |- | 2960 | [[Uporabnik:Barbara.policar|Barbara.policar]] | 2 |- | 2961 | [[Uporabnik:Barbara Knavs|Barbara Knavs]] | 2 |- | 2962 | [[Uporabnik:BarbaraK1989|BarbaraK1989]] | 2 |- | 2963 | [[Uporabnik:Barbara Hrast|Barbara Hrast]] | 2 |- | 2964 | [[Uporabnik:Barbaragrajska|Barbaragrajska]] | 2 |- | 2965 | [[Uporabnik:Bakla|Bakla]] | 2 |- | 2966 | [[Uporabnik:Badgirl|Badgirl]] | 2 |- | 2967 | [[Uporabnik:Babalu~slwiki|Babalu~slwiki]] | 2 |- | 2968 | [[Uporabnik:Baarby|Baarby]] | 2 |- | 2969 | [[Uporabnik:Ayla5554|Ayla5554]] | 2 |- | 2970 | [[Uporabnik:Axdk|Axdk]] | 2 |- | 2971 | [[Uporabnik:Awak3N|Awak3N]] | 2 |- | 2972 | [[Uporabnik:Avtopark|Avtopark]] | 2 |- | 2973 | [[Uporabnik:Avgi™|Avgi™]] | 2 |- | 2974 | [[Uporabnik:AVATA|AVATA]] | 2 |- | 2975 | [[Uporabnik:Australiko|Australiko]] | 2 |- | 2976 | [[Uporabnik:Atom~slwiki|Atom~slwiki]] | 2 |- | 2977 | [[Uporabnik:Ask 59|Ask 59]] | 2 |- | 2978 | [[Uporabnik:ArtLiam333|ArtLiam333]] | 2 |- | 2979 | [[Uporabnik:ArijanaV|ArijanaV]] | 2 |- | 2980 | [[Uporabnik:Arhitekturna teorija in kritika|Arhitekturna teorija in kritika]] | 2 |- | 2981 | [[Uporabnik:Arhec87|Arhec87]] | 2 |- | 2982 | [[Uporabnik:Arcy~slwiki|Arcy~slwiki]] | 2 |- | 2983 | [[Uporabnik:Aramat|Aramat]] | 2 |- | 2984 | [[Uporabnik:Aquila non capit muscas|Aquila non capit muscas]] | 2 |- | 2985 | [[Uporabnik:APestotnik|APestotnik]] | 2 |- | 2986 | [[Uporabnik:Anže u0160inkovec|Anže u0160inkovec]] | 2 |- | 2987 | [[Uporabnik:Anzetoni|Anzetoni]] | 2 |- | 2988 | [[Uporabnik:Anzet01|Anzet01]] | 2 |- | 2989 | [[Uporabnik:Anubis~slwiki|Anubis~slwiki]] | 2 |- | 2990 | [[Uporabnik:Antiklinala|Antiklinala]] | 2 |- | 2991 | [[Uporabnik:Anonimo.moratti|Anonimo.moratti]] | 2 |- | 2992 | [[Uporabnik:AnNiko|AnNiko]] | 2 |- | 2993 | [[Uporabnik:Anmeg13|Anmeg13]] | 2 |- | 2994 | [[Uporabnik:Anjazni|Anjazni]] | 2 |- | 2995 | [[Uporabnik:Anja Zajamšek|Anja Zajamšek]] | 2 |- | 2996 | [[Uporabnik:AnjaT90|AnjaT90]] | 2 |- | 2997 | [[Uporabnik:Anja Petric|Anja Petric]] | 2 |- | 2998 | [[Uporabnik:Anja Krašovec|Anja Krašovec]] | 2 |- | 2999 | [[Uporabnik:Anja.jerin|Anja.jerin]] | 2 |- | 3000 | [[Uporabnik:Anjagrahek|Anjagrahek]] | 2 |- |} lq1jjb6wb5vw377i8dhkz3tlkku2686 4 485415 6685887 6671949 2026-06-06T07:10:30Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 3001–4000 6685887 wikitext text/x-wiki === 3001–4000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 3001 | [[Uporabnik:Anitali|Anitali]] | 2 |- | 3002 | [[Uporabnik:Animus~slwiki|Animus~slwiki]] | 2 |- | 3003 | [[Uporabnik:AndrejZobik|AndrejZobik]] | 2 |- | 3004 | [[Uporabnik:Andrej Šauperl|Andrej Šauperl]] | 2 |- | 3005 | [[Uporabnik:Andrejmesaric|Andrejmesaric]] | 2 |- | 3006 | [[Uporabnik:AndrejBauer|AndrejBauer]] | 2 |- | 3007 | [[Uporabnik:Andrejakogovsek|Andrejakogovsek]] | 2 |- | 3008 | [[Uporabnik:Andrej556|Andrej556]] | 2 |- | 3009 | [[Uporabnik:Andrej22|Andrej22]] | 2 |- | 3010 | [[Uporabnik:Andrazz|Andrazz]] | 2 |- | 3011 | [[Uporabnik:Andraz.brecko@gmail.com|Andraz.brecko@gmail.com]] | 2 |- | 3012 | [[Uporabnik:Andral|Andral]] | 2 |- | 3013 | [[Uporabnik:Ancicaa|Ancicaa]] | 2 |- | 3014 | [[Uporabnik:Anč55|Anč55]] | 2 |- | 3015 | [[Uporabnik:Ana Zelenko|Ana Zelenko]] | 2 |- | 3016 | [[Uporabnik:Anavcelje|Anavcelje]] | 2 |- | 3017 | [[Uporabnik:Anasipa|Anasipa]] | 2 |- | 3018 | [[Uporabnik:Ana Meglič1|Ana Meglič1]] | 2 |- | 3019 | [[Uporabnik:Ana Lajlar|Ana Lajlar]] | 2 |- | 3020 | [[Uporabnik:Anagram16|Anagram16]] | 2 |- | 3021 | [[Uporabnik:Ana Gabršu010dek|Ana Gabršu010dek]] | 2 |- | 3022 | [[Uporabnik:Anaderca|Anaderca]] | 2 |- | 3023 | [[Uporabnik:Anabelz|Anabelz]] | 2 |- | 3024 | [[Uporabnik:Amlednik|Amlednik]] | 2 |- | 3025 | [[Uporabnik:Am.ka99|Am.ka99]] | 2 |- | 3026 | [[Uporabnik:Ameliepouland|Ameliepouland]] | 2 |- | 3027 | [[Uporabnik:Amedved|Amedved]] | 2 |- | 3028 | [[Uporabnik:Amanesciri2020|Amanesciri2020]] | 2 |- | 3029 | [[Uporabnik:Amaja|Amaja]] | 2 |- | 3030 | [[Uporabnik:Alomuc|Alomuc]] | 2 |- | 3031 | [[Uporabnik:Almakare|Almakare]] | 2 |- | 3032 | [[Uporabnik:Alm76fym|Alm76fym]] | 2 |- | 3033 | [[Uporabnik:Aljosatoplak|Aljosatoplak]] | 2 |- | 3034 | [[Uporabnik:Aljoša Kravanja|Aljoša Kravanja]] | 2 |- | 3035 | [[Uporabnik:Aljosa21|Aljosa21]] | 2 |- | 3036 | [[Uporabnik:Aljaz93|Aljaz93]] | 2 |- | 3037 | [[Uporabnik:Aljaz3921|Aljaz3921]] | 2 |- | 3038 | [[Uporabnik:Aljaz1CLegenda|Aljaz1CLegenda]] | 2 |- | 3039 | [[Uporabnik:Aligator|Aligator]] | 2 |- | 3040 | [[Uporabnik:Alibertine|Alibertine]] | 2 |- | 3041 | [[Uporabnik:Alfred~slwiki|Alfred~slwiki]] | 2 |- | 3042 | [[Uporabnik:Alexp|Alexp]] | 2 |- | 3043 | [[Uporabnik:Alexia|Alexia]] | 2 |- | 3044 | [[Uporabnik:Alexa24~slwiki|Alexa24~slwiki]] | 2 |- | 3045 | [[Uporabnik:Alessio slo|Alessio slo]] | 2 |- | 3046 | [[Uporabnik:Aless.horvat|Aless.horvat]] | 2 |- | 3047 | [[Uporabnik:Aleskamensek|Aleskamensek]] | 2 |- | 3048 | [[Uporabnik:Ales.jager|Ales.jager]] | 2 |- | 3049 | [[Uporabnik:Ales.glottanova.si|Ales.glottanova.si]] | 2 |- | 3050 | [[Uporabnik:Alesbelic|Alesbelic]] | 2 |- | 3051 | [[Uporabnik:Alen.skok|Alen.skok]] | 2 |- | 3052 | [[Uporabnik:AlenkaZZ|AlenkaZZ]] | 2 |- | 3053 | [[Uporabnik:Alenka Veber|Alenka Veber]] | 2 |- | 3054 | [[Uporabnik:Alenka Frank|Alenka Frank]] | 2 |- | 3055 | [[Uporabnik:Alenka86|Alenka86]] | 2 |- | 3056 | [[Uporabnik:Alencek~slwiki|Alencek~slwiki]] | 2 |- | 3057 | [[Uporabnik:Alborada|Alborada]] | 2 |- | 3058 | [[Uporabnik:Alavrencic|Alavrencic]] | 2 |- | 3059 | [[Uporabnik:Akul~slwiki|Akul~slwiki]] | 2 |- | 3060 | [[Uporabnik:AK2468|AK2468]] | 2 |- | 3061 | [[Uporabnik:AJona1992|AJona1992]] | 2 |- | 3062 | [[Uporabnik:Ajetamm|Ajetamm]] | 2 |- | 3063 | [[Uporabnik:AjdovskaDeklica|AjdovskaDeklica]] | 2 |- | 3064 | [[Uporabnik:Ajda Brkopec|Ajda Brkopec]] | 2 |- | 3065 | [[Uporabnik:Ajda.92|Ajda.92]] | 2 |- | 3066 | [[Uporabnik:Ajda0101|Ajda0101]] | 2 |- | 3067 | [[Uporabnik:Aiwa~slwiki|Aiwa~slwiki]] | 2 |- | 3068 | [[Uporabnik:AiiDica|AiiDica]] | 2 |- | 3069 | [[Uporabnik:Aichi~slwiki|Aichi~slwiki]] | 2 |- | 3070 | [[Uporabnik:ADOEM|ADOEM]] | 2 |- | 3071 | [[Uporabnik:Adidaska|Adidaska]] | 2 |- | 3072 | [[Uporabnik:Abvdj|Abvdj]] | 2 |- | 3073 | [[Uporabnik:Aboxdc|Aboxdc]] | 2 |- | 3074 | [[Uporabnik:Aar~slwiki|Aar~slwiki]] | 2 |- | 3075 | [[Uporabnik:93.66.65.91|93.66.65.91]] | 2 |- | 3076 | [[Uporabnik:93.147.185.221|93.147.185.221]] | 2 |- | 3077 | [[Uporabnik:93.103.195.69|93.103.195.69]] | 2 |- | 3078 | [[Uporabnik:90.157.214.14|90.157.214.14]] | 2 |- | 3079 | [[Uporabnik:90.157.213.12|90.157.213.12]] | 2 |- | 3080 | [[Uporabnik:90.157.159.96|90.157.159.96]] | 2 |- | 3081 | [[Uporabnik:90.157.142.50|90.157.142.50]] | 2 |- | 3082 | [[Uporabnik:90.157.139.118|90.157.139.118]] | 2 |- | 3083 | [[Uporabnik:8Lenc8|8Lenc8]] | 2 |- | 3084 | [[Uporabnik:8d carji|8d carji]] | 2 |- | 3085 | [[Uporabnik:89.212.90.247|89.212.90.247]] | 2 |- | 3086 | [[Uporabnik:89.212.85.10|89.212.85.10]] | 2 |- | 3087 | [[Uporabnik:89.212.75.1|89.212.75.1]] | 2 |- | 3088 | [[Uporabnik:89.212.7.119|89.212.7.119]] | 2 |- | 3089 | [[Uporabnik:89.212.70.187|89.212.70.187]] | 2 |- | 3090 | [[Uporabnik:89.212.54.175|89.212.54.175]] | 2 |- | 3091 | [[Uporabnik:89.212.44.2|89.212.44.2]] | 2 |- | 3092 | [[Uporabnik:89.212.202.243|89.212.202.243]] | 2 |- | 3093 | [[Uporabnik:89.212.151.226|89.212.151.226]] | 2 |- | 3094 | [[Uporabnik:89.212.127.219|89.212.127.219]] | 2 |- | 3095 | [[Uporabnik:89.212.104.167|89.212.104.167]] | 2 |- | 3096 | [[Uporabnik:89.143.85.151|89.143.85.151]] | 2 |- | 3097 | [[Uporabnik:89.143.132.178|89.143.132.178]] | 2 |- | 3098 | [[Uporabnik:89.143.104.241|89.143.104.241]] | 2 |- | 3099 | [[Uporabnik:89.142.215.131|89.142.215.131]] | 2 |- | 3100 | [[Uporabnik:89.142.19.163|89.142.19.163]] | 2 |- | 3101 | [[Uporabnik:89.142.149.134|89.142.149.134]] | 2 |- | 3102 | [[Uporabnik:89.142.136.1|89.142.136.1]] | 2 |- | 3103 | [[Uporabnik:89.142.124.249|89.142.124.249]] | 2 |- | 3104 | [[Uporabnik:89.142.102.145|89.142.102.145]] | 2 |- | 3105 | [[Uporabnik:87.207.42.50|87.207.42.50]] | 2 |- | 3106 | [[Uporabnik:86tjasa86|86tjasa86]] | 2 |- | 3107 | [[Uporabnik:86.61.96.133|86.61.96.133]] | 2 |- | 3108 | [[Uporabnik:86.61.75.190|86.61.75.190]] | 2 |- | 3109 | [[Uporabnik:86.61.7.241|86.61.7.241]] | 2 |- | 3110 | [[Uporabnik:86.61.72.144|86.61.72.144]] | 2 |- | 3111 | [[Uporabnik:86.61.70.156|86.61.70.156]] | 2 |- | 3112 | [[Uporabnik:86.61.65.249|86.61.65.249]] | 2 |- | 3113 | [[Uporabnik:86.61.5.229|86.61.5.229]] | 2 |- | 3114 | [[Uporabnik:86.61.47.67|86.61.47.67]] | 2 |- | 3115 | [[Uporabnik:86.61.46.133|86.61.46.133]] | 2 |- | 3116 | [[Uporabnik:86.61.26.137|86.61.26.137]] | 2 |- | 3117 | [[Uporabnik:86.61.21.128|86.61.21.128]] | 2 |- | 3118 | [[Uporabnik:86.61.122.240|86.61.122.240]] | 2 |- | 3119 | [[Uporabnik:86.58.91.125|86.58.91.125]] | 2 |- | 3120 | [[Uporabnik:86.58.15.79|86.58.15.79]] | 2 |- | 3121 | [[Uporabnik:86.58.13.77|86.58.13.77]] | 2 |- | 3122 | [[Uporabnik:85.10.16.231|85.10.16.231]] | 2 |- | 3123 | [[Uporabnik:84.52.186.142|84.52.186.142]] | 2 |- | 3124 | [[Uporabnik:84.52.171.9|84.52.171.9]] | 2 |- | 3125 | [[Uporabnik:84.52.165.6|84.52.165.6]] | 2 |- | 3126 | [[Uporabnik:84.52.158.75|84.52.158.75]] | 2 |- | 3127 | [[Uporabnik:84.52.155.38|84.52.155.38]] | 2 |- | 3128 | [[Uporabnik:84.52.154.242|84.52.154.242]] | 2 |- | 3129 | [[Uporabnik:84.52.142.73|84.52.142.73]] | 2 |- | 3130 | [[Uporabnik:84.52.142.238|84.52.142.238]] | 2 |- | 3131 | [[Uporabnik:84.52.140.65|84.52.140.65]] | 2 |- | 3132 | [[Uporabnik:84.41.67.11|84.41.67.11]] | 2 |- | 3133 | [[Uporabnik:84.41.60.157|84.41.60.157]] | 2 |- | 3134 | [[Uporabnik:84.41.38.60|84.41.38.60]] | 2 |- | 3135 | [[Uporabnik:84.41.35.181|84.41.35.181]] | 2 |- | 3136 | [[Uporabnik:84.41.34.202|84.41.34.202]] | 2 |- | 3137 | [[Uporabnik:84.255.241.110|84.255.241.110]] | 2 |- | 3138 | [[Uporabnik:84.255.205.12|84.255.205.12]] | 2 |- | 3139 | [[Uporabnik:84.255.197.45|84.255.197.45]] | 2 |- | 3140 | [[Uporabnik:84.227.204.179|84.227.204.179]] | 2 |- | 3141 | [[Uporabnik:84.223.91.20|84.223.91.20]] | 2 |- | 3142 | [[Uporabnik:84.20.234.196|84.20.234.196]] | 2 |- | 3143 | [[Uporabnik:82.96.100.100|82.96.100.100]] | 2 |- | 3144 | [[Uporabnik:82.5.28.84|82.5.28.84]] | 2 |- | 3145 | [[Uporabnik:82.29.19.104|82.29.19.104]] | 2 |- | 3146 | [[Uporabnik:82.192.60.201|82.192.60.201]] | 2 |- | 3147 | [[Uporabnik:82.192.55.247|82.192.55.247]] | 2 |- | 3148 | [[Uporabnik:82.192.50.7|82.192.50.7]] | 2 |- | 3149 | [[Uporabnik:82.192.34.236|82.192.34.236]] | 2 |- | 3150 | [[Uporabnik:82.149.14.242|82.149.14.242]] | 2 |- | 3151 | [[Uporabnik:82.149.1.171|82.149.1.171]] | 2 |- | 3152 | [[Uporabnik:82.119.97.186|82.119.97.186]] | 2 |- | 3153 | [[Uporabnik:81.72.52.134|81.72.52.134]] | 2 |- | 3154 | [[Uporabnik:80.121.114.172|80.121.114.172]] | 2 |- | 3155 | [[Uporabnik:80.108.111.181|80.108.111.181]] | 2 |- | 3156 | [[Uporabnik:78.153.61.195|78.153.61.195]] | 2 |- | 3157 | [[Uporabnik:78.153.44.47|78.153.44.47]] | 2 |- | 3158 | [[Uporabnik:78.150.115.74|78.150.115.74]] | 2 |- | 3159 | [[Uporabnik:62.47.8.206|62.47.8.206]] | 2 |- | 3160 | [[Uporabnik:62.47.30.161|62.47.30.161]] | 2 |- | 3161 | [[Uporabnik:5rakuhar|5rakuhar]] | 2 |- | 3162 | [[Uporabnik:46.123.254.250|46.123.254.250]] | 2 |- | 3163 | [[Uporabnik:46.123.242.86|46.123.242.86]] | 2 |- | 3164 | [[Uporabnik:31.211.248.18|31.211.248.18]] | 2 |- | 3165 | [[Uporabnik:31.15.178.228|31.15.178.228]] | 2 |- | 3166 | [[Uporabnik:31.15.151.28|31.15.151.28]] | 2 |- | 3167 | [[Uporabnik:2A01:261:0:9:0:0:0:D57D|2A01:261:0:9:0:0:0:D57D]] | 2 |- | 3168 | [[Uporabnik:2A00:EE2:1608:F:E4C6:AFF:1653:9C2E|2A00:EE2:1608:F:E4C6:AFF:1653:9C2E]] | 2 |- | 3169 | [[Uporabnik:2804:14C:B52B:826E:ED4B:34C4:CFE4:3856|2804:14C:B52B:826E:ED4B:34C4:CFE4:3856]] | 2 |- | 3170 | [[Uporabnik:2804:14C:B52B:826E:ACCE:C162:F76A:AF25|2804:14C:B52B:826E:ACCE:C162:F76A:AF25]] | 2 |- | 3171 | [[Uporabnik:2804:14C:B52B:826E:A506:8D6D:4502:FEFA|2804:14C:B52B:826E:A506:8D6D:4502:FEFA]] | 2 |- | 3172 | [[Uporabnik:24.188.64.137|24.188.64.137]] | 2 |- | 3173 | [[Uporabnik:22dare|22dare]] | 2 |- | 3174 | [[Uporabnik:217.72.91.189|217.72.91.189]] | 2 |- | 3175 | [[Uporabnik:217.72.68.211|217.72.68.211]] | 2 |- | 3176 | [[Uporabnik:217.116.144.85|217.116.144.85]] | 2 |- | 3177 | [[Uporabnik:213.253.93.185|213.253.93.185]] | 2 |- | 3178 | [[Uporabnik:213.250.8.9|213.250.8.9]] | 2 |- | 3179 | [[Uporabnik:213.250.7.111|213.250.7.111]] | 2 |- | 3180 | [[Uporabnik:213.250.63.44|213.250.63.44]] | 2 |- | 3181 | [[Uporabnik:213.250.48.75|213.250.48.75]] | 2 |- | 3182 | [[Uporabnik:213.250.37.178|213.250.37.178]] | 2 |- | 3183 | [[Uporabnik:213.250.26.194|213.250.26.194]] | 2 |- | 3184 | [[Uporabnik:213.172.253.74|213.172.253.74]] | 2 |- | 3185 | [[Uporabnik:213.172.252.102|213.172.252.102]] | 2 |- | 3186 | [[Uporabnik:213.172.249.248|213.172.249.248]] | 2 |- | 3187 | [[Uporabnik:213.172.246.63|213.172.246.63]] | 2 |- | 3188 | [[Uporabnik:213.161.7.120|213.161.7.120]] | 2 |- | 3189 | [[Uporabnik:213.161.4.191|213.161.4.191]] | 2 |- | 3190 | [[Uporabnik:213.161.31.42|213.161.31.42]] | 2 |- | 3191 | [[Uporabnik:213.161.23.123|213.161.23.123]] | 2 |- | 3192 | [[Uporabnik:213.161.21.153|213.161.21.153]] | 2 |- | 3193 | [[Uporabnik:213.157.248.43|213.157.248.43]] | 2 |- | 3194 | [[Uporabnik:213.157.243.57|213.157.243.57]] | 2 |- | 3195 | [[Uporabnik:213.143.83.148|213.143.83.148]] | 2 |- | 3196 | [[Uporabnik:213.143.82.71|213.143.82.71]] | 2 |- | 3197 | [[Uporabnik:213.143.70.239|213.143.70.239]] | 2 |- | 3198 | [[Uporabnik:213.143.68.85|213.143.68.85]] | 2 |- | 3199 | [[Uporabnik:213.143.66.114|213.143.66.114]] | 2 |- | 3200 | [[Uporabnik:212.80.67.130|212.80.67.130]] | 2 |- | 3201 | [[Uporabnik:212.72.111.87|212.72.111.87]] | 2 |- | 3202 | [[Uporabnik:212.72.111.84|212.72.111.84]] | 2 |- | 3203 | [[Uporabnik:212.30.93.120|212.30.93.120]] | 2 |- | 3204 | [[Uporabnik:212.30.70.235|212.30.70.235]] | 2 |- | 3205 | [[Uporabnik:212.30.69.14|212.30.69.14]] | 2 |- | 3206 | [[Uporabnik:212.30.66.197|212.30.66.197]] | 2 |- | 3207 | [[Uporabnik:212.235.227.219|212.235.227.219]] | 2 |- | 3208 | [[Uporabnik:212.235.156.208|212.235.156.208]] | 2 |- | 3209 | [[Uporabnik:212.235.152.13|212.235.152.13]] | 2 |- | 3210 | [[Uporabnik:212.235.141.26|212.235.141.26]] | 2 |- | 3211 | [[Uporabnik:212.235.140.49|212.235.140.49]] | 2 |- | 3212 | [[Uporabnik:212.235.134.13|212.235.134.13]] | 2 |- | 3213 | [[Uporabnik:212.235.130.32|212.235.130.32]] | 2 |- | 3214 | [[Uporabnik:212.18.56.145|212.18.56.145]] | 2 |- | 3215 | [[Uporabnik:212.18.54.50|212.18.54.50]] | 2 |- | 3216 | [[Uporabnik:212.18.40.85|212.18.40.85]] | 2 |- | 3217 | [[Uporabnik:212.18.35.28|212.18.35.28]] | 2 |- | 3218 | [[Uporabnik:212.118.83.122|212.118.83.122]] | 2 |- | 3219 | [[Uporabnik:212.118.80.37|212.118.80.37]] | 2 |- | 3220 | [[Uporabnik:212.118.64.73|212.118.64.73]] | 2 |- | 3221 | [[Uporabnik:~2026-72737-6|~2026-72737-6]] | 2 |- | 3222 | [[Uporabnik:~2026-31231-54|~2026-31231-54]] | 2 |- | 3223 | [[Uporabnik:~2026-10289-3|~2026-10289-3]] | 2 |- | 3224 | [[Uporabnik:~2025-32721-18|~2025-32721-18]] | 2 |- | 3225 | [[Uporabnik:1Kasandra|1Kasandra]] | 2 |- | 3226 | [[Uporabnik:195.47.224.6|195.47.224.6]] | 2 |- | 3227 | [[Uporabnik:195.250.208.198|195.250.208.198]] | 2 |- | 3228 | [[Uporabnik:195.250.208.184|195.250.208.184]] | 2 |- | 3229 | [[Uporabnik:195.246.24.2|195.246.24.2]] | 2 |- | 3230 | [[Uporabnik:195.230.121.21|195.230.121.21]] | 2 |- | 3231 | [[Uporabnik:195.210.254.204|195.210.254.204]] | 2 |- | 3232 | [[Uporabnik:195.210.253.115|195.210.253.115]] | 2 |- | 3233 | [[Uporabnik:195.210.249.254|195.210.249.254]] | 2 |- | 3234 | [[Uporabnik:195.210.248.214|195.210.248.214]] | 2 |- | 3235 | [[Uporabnik:195.210.243.67|195.210.243.67]] | 2 |- | 3236 | [[Uporabnik:195.210.243.184|195.210.243.184]] | 2 |- | 3237 | [[Uporabnik:195.210.243.154|195.210.243.154]] | 2 |- | 3238 | [[Uporabnik:195.210.243.119|195.210.243.119]] | 2 |- | 3239 | [[Uporabnik:195.210.243.104|195.210.243.104]] | 2 |- | 3240 | [[Uporabnik:195.210.241.4|195.210.241.4]] | 2 |- | 3241 | [[Uporabnik:195.210.237.73|195.210.237.73]] | 2 |- | 3242 | [[Uporabnik:195.210.237.50|195.210.237.50]] | 2 |- | 3243 | [[Uporabnik:195.210.236.182|195.210.236.182]] | 2 |- | 3244 | [[Uporabnik:195.210.229.97|195.210.229.97]] | 2 |- | 3245 | [[Uporabnik:195.210.228.71|195.210.228.71]] | 2 |- | 3246 | [[Uporabnik:195.210.219.6|195.210.219.6]] | 2 |- | 3247 | [[Uporabnik:195.210.219.4|195.210.219.4]] | 2 |- | 3248 | [[Uporabnik:195.210.214.183|195.210.214.183]] | 2 |- | 3249 | [[Uporabnik:194.249.8.59|194.249.8.59]] | 2 |- | 3250 | [[Uporabnik:194.249.74.166|194.249.74.166]] | 2 |- | 3251 | [[Uporabnik:194.249.7.32|194.249.7.32]] | 2 |- | 3252 | [[Uporabnik:194.249.67.136|194.249.67.136]] | 2 |- | 3253 | [[Uporabnik:194.249.6.132|194.249.6.132]] | 2 |- | 3254 | [[Uporabnik:194.249.49.224|194.249.49.224]] | 2 |- | 3255 | [[Uporabnik:194.249.4.233|194.249.4.233]] | 2 |- | 3256 | [[Uporabnik:194.249.39.218|194.249.39.218]] | 2 |- | 3257 | [[Uporabnik:194.249.3.30|194.249.3.30]] | 2 |- | 3258 | [[Uporabnik:194.249.252.240|194.249.252.240]] | 2 |- | 3259 | [[Uporabnik:194.249.251.73|194.249.251.73]] | 2 |- | 3260 | [[Uporabnik:194.249.251.64|194.249.251.64]] | 2 |- | 3261 | [[Uporabnik:194.249.251.45|194.249.251.45]] | 2 |- | 3262 | [[Uporabnik:194.249.244.165|194.249.244.165]] | 2 |- | 3263 | [[Uporabnik:194.249.199.68|194.249.199.68]] | 2 |- | 3264 | [[Uporabnik:194.249.188.77|194.249.188.77]] | 2 |- | 3265 | [[Uporabnik:194.249.186.125|194.249.186.125]] | 2 |- | 3266 | [[Uporabnik:194.249.163.76|194.249.163.76]] | 2 |- | 3267 | [[Uporabnik:194.249.136.130|194.249.136.130]] | 2 |- | 3268 | [[Uporabnik:194.249.134.140|194.249.134.140]] | 2 |- | 3269 | [[Uporabnik:194.249.126.130|194.249.126.130]] | 2 |- | 3270 | [[Uporabnik:194.249.1.246|194.249.1.246]] | 2 |- | 3271 | [[Uporabnik:194.249.12.39|194.249.12.39]] | 2 |- | 3272 | [[Uporabnik:194.249.12.209|194.249.12.209]] | 2 |- | 3273 | [[Uporabnik:194.249.120.8|194.249.120.8]] | 2 |- | 3274 | [[Uporabnik:194.249.118.176|194.249.118.176]] | 2 |- | 3275 | [[Uporabnik:194.249.1.160|194.249.1.160]] | 2 |- | 3276 | [[Uporabnik:194.249.1.153|194.249.1.153]] | 2 |- | 3277 | [[Uporabnik:194.249.10.85|194.249.10.85]] | 2 |- | 3278 | [[Uporabnik:194.249.10.107|194.249.10.107]] | 2 |- | 3279 | [[Uporabnik:194.2.122.38|194.2.122.38]] | 2 |- | 3280 | [[Uporabnik:194.165.96.221|194.165.96.221]] | 2 |- | 3281 | [[Uporabnik:194.165.119.140|194.165.119.140]] | 2 |- | 3282 | [[Uporabnik:194.165.118.90|194.165.118.90]] | 2 |- | 3283 | [[Uporabnik:194.165.118.33|194.165.118.33]] | 2 |- | 3284 | [[Uporabnik:194.165.116.29|194.165.116.29]] | 2 |- | 3285 | [[Uporabnik:194.165.112.5|194.165.112.5]] | 2 |- | 3286 | [[Uporabnik:194.165.112.241|194.165.112.241]] | 2 |- | 3287 | [[Uporabnik:194.152.8.198|194.152.8.198]] | 2 |- | 3288 | [[Uporabnik:194.152.21.74|194.152.21.74]] | 2 |- | 3289 | [[Uporabnik:194.126.197.42|194.126.197.42]] | 2 |- | 3290 | [[Uporabnik:194.116.204.44|194.116.204.44]] | 2 |- | 3291 | [[Uporabnik:194.116.204.236|194.116.204.236]] | 2 |- | 3292 | [[Uporabnik:193.95.243.82|193.95.243.82]] | 2 |- | 3293 | [[Uporabnik:193.95.238.151|193.95.238.151]] | 2 |- | 3294 | [[Uporabnik:193.95.235.185|193.95.235.185]] | 2 |- | 3295 | [[Uporabnik:193.95.235.158|193.95.235.158]] | 2 |- | 3296 | [[Uporabnik:193.95.235.10|193.95.235.10]] | 2 |- | 3297 | [[Uporabnik:193.95.233.1|193.95.233.1]] | 2 |- | 3298 | [[Uporabnik:193.95.231.101|193.95.231.101]] | 2 |- | 3299 | [[Uporabnik:193.95.220.14|193.95.220.14]] | 2 |- | 3300 | [[Uporabnik:193.95.216.30|193.95.216.30]] | 2 |- | 3301 | [[Uporabnik:193.95.209.217|193.95.209.217]] | 2 |- | 3302 | [[Uporabnik:193.95.209.213|193.95.209.213]] | 2 |- | 3303 | [[Uporabnik:193.95.205.108|193.95.205.108]] | 2 |- | 3304 | [[Uporabnik:193.95.204.40|193.95.204.40]] | 2 |- | 3305 | [[Uporabnik:193.95.204.178|193.95.204.178]] | 2 |- | 3306 | [[Uporabnik:193.95.200.158|193.95.200.158]] | 2 |- | 3307 | [[Uporabnik:193.95.198.136|193.95.198.136]] | 2 |- | 3308 | [[Uporabnik:193.77.96.134|193.77.96.134]] | 2 |- | 3309 | [[Uporabnik:193.77.96.12|193.77.96.12]] | 2 |- | 3310 | [[Uporabnik:193.77.92.217|193.77.92.217]] | 2 |- | 3311 | [[Uporabnik:193.77.91.29|193.77.91.29]] | 2 |- | 3312 | [[Uporabnik:193.77.87.85|193.77.87.85]] | 2 |- | 3313 | [[Uporabnik:193.77.86.2|193.77.86.2]] | 2 |- | 3314 | [[Uporabnik:193.77.85.46|193.77.85.46]] | 2 |- | 3315 | [[Uporabnik:193.77.85.189|193.77.85.189]] | 2 |- | 3316 | [[Uporabnik:193.77.85.180|193.77.85.180]] | 2 |- | 3317 | [[Uporabnik:193.77.83.252|193.77.83.252]] | 2 |- | 3318 | [[Uporabnik:193.77.83.19|193.77.83.19]] | 2 |- | 3319 | [[Uporabnik:193.77.76.200|193.77.76.200]] | 2 |- | 3320 | [[Uporabnik:193.77.65.52|193.77.65.52]] | 2 |- | 3321 | [[Uporabnik:193.77.62.190|193.77.62.190]] | 2 |- | 3322 | [[Uporabnik:193.77.56.221|193.77.56.221]] | 2 |- | 3323 | [[Uporabnik:193.77.45.167|193.77.45.167]] | 2 |- | 3324 | [[Uporabnik:193.77.35.109|193.77.35.109]] | 2 |- | 3325 | [[Uporabnik:193.77.34.36|193.77.34.36]] | 2 |- | 3326 | [[Uporabnik:193.77.28.193|193.77.28.193]] | 2 |- | 3327 | [[Uporabnik:193.77.244.164|193.77.244.164]] | 2 |- | 3328 | [[Uporabnik:193.77.242.220|193.77.242.220]] | 2 |- | 3329 | [[Uporabnik:193.77.24.12|193.77.24.12]] | 2 |- | 3330 | [[Uporabnik:193.77.241.188|193.77.241.188]] | 2 |- | 3331 | [[Uporabnik:193.77.234.67|193.77.234.67]] | 2 |- | 3332 | [[Uporabnik:193.77.23.191|193.77.23.191]] | 2 |- | 3333 | [[Uporabnik:193.77.231.3|193.77.231.3]] | 2 |- | 3334 | [[Uporabnik:193.77.225.214|193.77.225.214]] | 2 |- | 3335 | [[Uporabnik:193.77.225.157|193.77.225.157]] | 2 |- | 3336 | [[Uporabnik:193.77.225.153|193.77.225.153]] | 2 |- | 3337 | [[Uporabnik:193.77.21.20|193.77.21.20]] | 2 |- | 3338 | [[Uporabnik:193.77.19.31|193.77.19.31]] | 2 |- | 3339 | [[Uporabnik:193.77.182.254|193.77.182.254]] | 2 |- | 3340 | [[Uporabnik:193.77.175.30|193.77.175.30]] | 2 |- | 3341 | [[Uporabnik:193.77.172.126|193.77.172.126]] | 2 |- | 3342 | [[Uporabnik:193.77.166.251|193.77.166.251]] | 2 |- | 3343 | [[Uporabnik:193.77.16.53|193.77.16.53]] | 2 |- | 3344 | [[Uporabnik:193.77.16.230|193.77.16.230]] | 2 |- | 3345 | [[Uporabnik:193.77.158.115|193.77.158.115]] | 2 |- | 3346 | [[Uporabnik:193.77.155.144|193.77.155.144]] | 2 |- | 3347 | [[Uporabnik:193.77.153.202|193.77.153.202]] | 2 |- | 3348 | [[Uporabnik:193.77.152.252|193.77.152.252]] | 2 |- | 3349 | [[Uporabnik:193.77.149.251|193.77.149.251]] | 2 |- | 3350 | [[Uporabnik:193.77.149.126|193.77.149.126]] | 2 |- | 3351 | [[Uporabnik:193.77.147.219|193.77.147.219]] | 2 |- | 3352 | [[Uporabnik:193.77.135.25|193.77.135.25]] | 2 |- | 3353 | [[Uporabnik:193.77.132.187|193.77.132.187]] | 2 |- | 3354 | [[Uporabnik:193.77.126.146|193.77.126.146]] | 2 |- | 3355 | [[Uporabnik:193.77.114.141|193.77.114.141]] | 2 |- | 3356 | [[Uporabnik:193.77.113.173|193.77.113.173]] | 2 |- | 3357 | [[Uporabnik:193.77.113.116|193.77.113.116]] | 2 |- | 3358 | [[Uporabnik:193.77.107.211|193.77.107.211]] | 2 |- | 3359 | [[Uporabnik:193.77.107.210|193.77.107.210]] | 2 |- | 3360 | [[Uporabnik:193.2.98.199|193.2.98.199]] | 2 |- | 3361 | [[Uporabnik:193.2.74.204|193.2.74.204]] | 2 |- | 3362 | [[Uporabnik:193.2.70.252|193.2.70.252]] | 2 |- | 3363 | [[Uporabnik:193.2.69.231|193.2.69.231]] | 2 |- | 3364 | [[Uporabnik:193.2.52.118|193.2.52.118]] | 2 |- | 3365 | [[Uporabnik:193.2.47.99|193.2.47.99]] | 2 |- | 3366 | [[Uporabnik:193.2.245.4|193.2.245.4]] | 2 |- | 3367 | [[Uporabnik:193.2.237.31|193.2.237.31]] | 2 |- | 3368 | [[Uporabnik:193.2.237.28|193.2.237.28]] | 2 |- | 3369 | [[Uporabnik:193.2.237.17|193.2.237.17]] | 2 |- | 3370 | [[Uporabnik:193.2.237.16|193.2.237.16]] | 2 |- | 3371 | [[Uporabnik:193.2.154.94|193.2.154.94]] | 2 |- | 3372 | [[Uporabnik:193.2.111.2|193.2.111.2]] | 2 |- | 3373 | [[Uporabnik:193.189.184.226|193.189.184.226]] | 2 |- | 3374 | [[Uporabnik:193.138.61.172|193.138.61.172]] | 2 |- | 3375 | [[Uporabnik:193.138.61.134|193.138.61.134]] | 2 |- | 3376 | [[Uporabnik:193.138.45.12|193.138.45.12]] | 2 |- | 3377 | [[Uporabnik:193.138.39.71|193.138.39.71]] | 2 |- | 3378 | [[Uporabnik:193.138.37.238|193.138.37.238]] | 2 |- | 3379 | [[Uporabnik:193.138.32.168|193.138.32.168]] | 2 |- | 3380 | [[Uporabnik:193.111.221.89|193.111.221.89]] | 2 |- | 3381 | [[Uporabnik:188.230.251.252|188.230.251.252]] | 2 |- | 3382 | [[Uporabnik:188.230.142.166|188.230.142.166]] | 2 |- | 3383 | [[Uporabnik:178.58.224.52|178.58.224.52]] | 2 |- | 3384 | [[Uporabnik:177.73.101.89|177.73.101.89]] | 2 |- | 3385 | [[Uporabnik:164.8.21.116|164.8.21.116]] | 2 |- | 3386 | [[Uporabnik:153.5.67.40|153.5.67.40]] | 2 |- | 3387 | [[Uporabnik:153.5.32.37|153.5.32.37]] | 2 |- | 3388 | [[Uporabnik:153.5.190.91|153.5.190.91]] | 2 |- | 3389 | [[Uporabnik:146.212.100.17|146.212.100.17]] | 2 |- | 3390 | [[Uporabnik:123sandro321|123sandro321]] | 2 |- | 3391 | [[Uporabnik:123MS|123MS]] | 2 |- | 3392 | [[Uporabnik:109.182.65.67|109.182.65.67]] | 2 |- | 3393 | [[Uporabnik:109.182.62.45|109.182.62.45]] | 2 |- | 3394 | [[Uporabnik:109.182.226.86|109.182.226.86]] | 2 |- | 3395 | [[Uporabnik:0---nameless---0|0---nameless---0]] | 2 |- | 3396 | [[Uporabnik:風u898bしu3093ご|風u898bしu3093ご]] | 1 |- | 3397 | [[Uporabnik:如u6c90西u98ce|如u6c90西u98ce]] | 1 |- | 3398 | [[Uporabnik:國u51ac禮|國u51ac禮]] | 1 |- | 3399 | [[Uporabnik:喂u753132|喂u753132]] | 1 |- | 3400 | [[Uporabnik:マu30c6ィu7537|マu30c6ィu7537]] | 1 |- | 3401 | [[Uporabnik:وu0636اu062d عu0627صu0645|وu0636اu062d عu0627صu0645]] | 1 |- | 3402 | [[Uporabnik:لu064aبu064a صu062d|لu064aبu064a صu062d]] | 1 |- | 3403 | [[Uporabnik:ჯu10d4ო|ჯu10d4ო]] | 1 |- | 3404 | [[Uporabnik:Сu0438мu043fаu0442иu0437еu0440|Сu0438мu043fаu0442иu0437еu0440]] | 1 |- | 3405 | [[Uporabnik:Сu0430й-u0438т|Сu0430й-u0438т]] | 1 |- | 3406 | [[Uporabnik:Сu0411Гu0421Б|Сu0411Гu0421Б]] | 1 |- | 3407 | [[Uporabnik:Нu0438кu0438тu0430аu0430|Нu0438кu0438тu0430аu0430]] | 1 |- | 3408 | [[Uporabnik:Мu0438т u0421кu043eлu043eв|Мu0438т u0421кu043eлu043eв]] | 1 |- | 3409 | [[Uporabnik:Мu0430тu0432еu0439 Кu043eтu0435йu043aиu043d|Мu0430тu0432еu0439 Кu043eтu0435йu043aиu043d]] | 1 |- | 3410 | [[Uporabnik:Гu0435оu0440гu0438й u041fаu043bкu0438н|Гu0435оu0440гu0438й u041fаu043bкu0438н]] | 1 |- | 3411 | [[Uporabnik:Вu0410Њu0410|Вu0410Њu0410]] | 1 |- | 3412 | [[Uporabnik:Бu043eгu0434аu043dыu0447|Бu043eгu0434аu043dыu0447]] | 1 |- | 3413 | [[Uporabnik:Αu03c1κu03acς|Αu03c1κu03acς]] | 1 |- | 3414 | [[Uporabnik:Zzz~slwiki|Zzz~slwiki]] | 1 |- | 3415 | [[Uporabnik:Zymade|Zymade]] | 1 |- | 3416 | [[Uporabnik:Zygreg|Zygreg]] | 1 |- | 3417 | [[Uporabnik:Zxa|Zxa]] | 1 |- | 3418 | [[Uporabnik:ZWaR|ZWaR]] | 1 |- | 3419 | [[Uporabnik:Zvonkaslavec|Zvonkaslavec]] | 1 |- | 3420 | [[Uporabnik:Zvezdogled|Zvezdogled]] | 1 |- | 3421 | [[Uporabnik:Zvezda~slwiki|Zvezda~slwiki]] | 1 |- | 3422 | [[Uporabnik:Zvetam91|Zvetam91]] | 1 |- | 3423 | [[Uporabnik:Z.vertacnik|Z.vertacnik]] | 1 |- | 3424 | [[Uporabnik:ZUZKOMANUEL92|ZUZKOMANUEL92]] | 1 |- | 3425 | [[Uporabnik:Zuzkomanuel|Zuzkomanuel]] | 1 |- | 3426 | [[Uporabnik:Zuzka Bartik|Zuzka Bartik]] | 1 |- | 3427 | [[Uporabnik:Zuzelva|Zuzelva]] | 1 |- | 3428 | [[Uporabnik:Zuzek~slwiki|Zuzek~slwiki]] | 1 |- | 3429 | [[Uporabnik:Zupnijapostojna|Zupnijapostojna]] | 1 |- | 3430 | [[Uporabnik:Zupant|Zupant]] | 1 |- | 3431 | [[Uporabnik:Županova Micka|Županova Micka]] | 1 |- | 3432 | [[Uporabnik:Zupanic~slwiki|Zupanic~slwiki]] | 1 |- | 3433 | [[Uporabnik:ZupancicTim|ZupancicTim]] | 1 |- | 3434 | [[Uporabnik:ZupancicM|ZupancicM]] | 1 |- | 3435 | [[Uporabnik:ZuluTinek|ZuluTinek]] | 1 |- | 3436 | [[Uporabnik:Zuljanmojca|Zuljanmojca]] | 1 |- | 3437 | [[Uporabnik:Žuga|Žuga]] | 1 |- | 3438 | [[Uporabnik:Zubair~slwiki|Zubair~slwiki]] | 1 |- | 3439 | [[Uporabnik:Ztoporis|Ztoporis]] | 1 |- | 3440 | [[Uporabnik:Zsuzsi|Zsuzsi]] | 1 |- | 3441 | [[Uporabnik:Z~slwiki|Z~slwiki]] | 1 |- | 3442 | [[Uporabnik:Zslavc|Zslavc]] | 1 |- | 3443 | [[Uporabnik:Zrnec|Zrnec]] | 1 |- | 3444 | [[Uporabnik:Zrimsek|Zrimsek]] | 1 |- | 3445 | [[Uporabnik:Zrim|Zrim]] | 1 |- | 3446 | [[Uporabnik:Zrazp|Zrazp]] | 1 |- | 3447 | [[Uporabnik:Zpotocnik|Zpotocnik]] | 1 |- | 3448 | [[Uporabnik:Zpirnar|Zpirnar]] | 1 |- | 3449 | [[Uporabnik:Zp10|Zp10]] | 1 |- | 3450 | [[Uporabnik:Zozi&menka|Zozi&menka]] | 1 |- | 3451 | [[Uporabnik:Zoya~slwiki|Zoya~slwiki]] | 1 |- | 3452 | [[Uporabnik:Zorkey1985|Zorkey1985]] | 1 |- | 3453 | [[Uporabnik:Zorank81|Zorank81]] | 1 |- | 3454 | [[Uporabnik:Zoran Jocic|Zoran Jocic]] | 1 |- | 3455 | [[Uporabnik:Zoran Fijavž|Zoran Fijavž]] | 1 |- | 3456 | [[Uporabnik:Zoogal|Zoogal]] | 1 |- | 3457 | [[Uporabnik:Zongggler|Zongggler]] | 1 |- | 3458 | [[Uporabnik:Zoma~slwiki|Zoma~slwiki]] | 1 |- | 3459 | [[Uporabnik:Zolek1|Zolek1]] | 1 |- | 3460 | [[Uporabnik:Zojarug|Zojarug]] | 1 |- | 3461 | [[Uporabnik:Zojaholo|Zojaholo]] | 1 |- | 3462 | [[Uporabnik:Zoiaelegantiae|Zoiaelegantiae]] | 1 |- | 3463 | [[Uporabnik:Zohaninho|Zohaninho]] | 1 |- | 3464 | [[Uporabnik:Zoglophie|Zoglophie]] | 1 |- | 3465 | [[Uporabnik:Zogajeokrogla|Zogajeokrogla]] | 1 |- | 3466 | [[Uporabnik:Zoe2|Zoe2]] | 1 |- | 3467 | [[Uporabnik:Zocky|Zocky]] | 1 |- | 3468 | [[Uporabnik:Zobopulec|Zobopulec]] | 1 |- | 3469 | [[Uporabnik:Znanje splet|Znanje splet]] | 1 |- | 3470 | [[Uporabnik:Zmedja|Zmedja]] | 1 |- | 3471 | [[Uporabnik:Zmanager|Zmanager]] | 1 |- | 3472 | [[Uporabnik:ZmajiZmajiZmaji|ZmajiZmajiZmaji]] | 1 |- | 3473 | [[Uporabnik:Zmajcy|Zmajcy]] | 1 |- | 3474 | [[Uporabnik:ZmagoKrepki|ZmagoKrepki]] | 1 |- | 3475 | [[Uporabnik:Z.Ljubica|Z.Ljubica]] | 1 |- | 3476 | [[Uporabnik:Zlebirmarusa|Zlebirmarusa]] | 1 |- | 3477 | [[Uporabnik:ZlatkoN|ZlatkoN]] | 1 |- | 3478 | [[Uporabnik:Zlatirez|Zlatirez]] | 1 |- | 3479 | [[Uporabnik:Zlata mimi|Zlata mimi]] | 1 |- | 3480 | [[Uporabnik:Zkovacic|Zkovacic]] | 1 |- | 3481 | [[Uporabnik:Zkopcavar|Zkopcavar]] | 1 |- | 3482 | [[Uporabnik:Z.Katja|Z.Katja]] | 1 |- | 3483 | [[Uporabnik:Zjersek15|Zjersek15]] | 1 |- | 3484 | [[Uporabnik:Z.jana|Z.jana]] | 1 |- | 3485 | [[Uporabnik:Ziwika|Ziwika]] | 1 |- | 3486 | [[Uporabnik:Zivobarvna|Zivobarvna]] | 1 |- | 3487 | [[Uporabnik:Zivasim|Zivasim]] | 1 |- | 3488 | [[Uporabnik:Zivarm|Zivarm]] | 1 |- | 3489 | [[Uporabnik:Živa Marsetiu010d|Živa Marsetiu010d]] | 1 |- | 3490 | [[Uporabnik:Ziva.lavrisa|Ziva.lavrisa]] | 1 |- | 3491 | [[Uporabnik:Ziva.kosak|Ziva.kosak]] | 1 |- | 3492 | [[Uporabnik:Živajerebbec|Živajerebbec]] | 1 |- | 3493 | [[Uporabnik:Zivainana|Zivainana]] | 1 |- | 3494 | [[Uporabnik:Živa Bou017eič|Živa Bou017eič]] | 1 |- | 3495 | [[Uporabnik:ŽitniZakoni|ŽitniZakoni]] | 1 |- | 3496 | [[Uporabnik:Zinha|Zinha]] | 1 |- | 3497 | [[Uporabnik:Zinedan|Zinedan]] | 1 |- | 3498 | [[Uporabnik:ZindiLogo|ZindiLogo]] | 1 |- | 3499 | [[Uporabnik:Zimurg|Zimurg]] | 1 |- | 3500 | [[Uporabnik:Zikoaspa|Zikoaspa]] | 1 |- | 3501 | [[Uporabnik:Zijalo|Zijalo]] | 1 |- | 3502 | [[Uporabnik:Zigole|Zigole]] | 1 |- | 3503 | [[Uporabnik:Zigec1904|Zigec1904]] | 1 |- | 3504 | [[Uporabnik:Zigc|Zigc]] | 1 |- | 3505 | [[Uporabnik:Ziga.zgajnar|Ziga.zgajnar]] | 1 |- | 3506 | [[Uporabnik:Zigatrcek|Zigatrcek]] | 1 |- | 3507 | [[Uporabnik:Žigatanko|Žigatanko]] | 1 |- | 3508 | [[Uporabnik:ZigaT|ZigaT]] | 1 |- | 3509 | [[Uporabnik:Ziga.rozman|Ziga.rozman]] | 1 |- | 3510 | [[Uporabnik:Zigap04|Zigap04]] | 1 |- | 3511 | [[Uporabnik:Žiga Murko|Žiga Murko]] | 1 |- | 3512 | [[Uporabnik:Zigam~slwiki|Zigam~slwiki]] | 1 |- | 3513 | [[Uporabnik:Ziga.mazej|Ziga.mazej]] | 1 |- | 3514 | [[Uporabnik:Zigam007|Zigam007]] | 1 |- | 3515 | [[Uporabnik:Ziga Intihar|Ziga Intihar]] | 1 |- | 3516 | [[Uporabnik:ZigaGosar|ZigaGosar]] | 1 |- | 3517 | [[Uporabnik:Ziga cerne38|Ziga cerne38]] | 1 |- | 3518 | [[Uporabnik:Zigacepe|Zigacepe]] | 1 |- | 3519 | [[Uporabnik:ZigaByte|ZigaByte]] | 1 |- | 3520 | [[Uporabnik:ZigaBozjak|ZigaBozjak]] | 1 |- | 3521 | [[Uporabnik:Zigab87|Zigab87]] | 1 |- | 3522 | [[Uporabnik:Žig|Žig]] | 1 |- | 3523 | [[Uporabnik:Zidarp~slwiki|Zidarp~slwiki]] | 1 |- | 3524 | [[Uporabnik:Zibretmiha|Zibretmiha]] | 1 |- | 3525 | [[Uporabnik:Zhuffera|Zhuffera]] | 1 |- | 3526 | [[Uporabnik:Zheega|Zheega]] | 1 |- | 3527 | [[Uporabnik:Zhazhy~slwiki|Zhazhy~slwiki]] | 1 |- | 3528 | [[Uporabnik:Zhaval|Zhaval]] | 1 |- | 3529 | [[Uporabnik:Zgucek|Zgucek]] | 1 |- | 3530 | [[Uporabnik:Zgornjesavski|Zgornjesavski]] | 1 |- | 3531 | [[Uporabnik:Zgornjesavska|Zgornjesavska]] | 1 |- | 3532 | [[Uporabnik:Zgodbovinar|Zgodbovinar]] | 1 |- | 3533 | [[Uporabnik:Zgodbar|Zgodbar]] | 1 |- | 3534 | [[Uporabnik:Zgo87|Zgo87]] | 1 |- | 3535 | [[Uporabnik:Zgloke|Zgloke]] | 1 |- | 3536 | [[Uporabnik:Zglob|Zglob]] | 1 |- | 3537 | [[Uporabnik:Zgembo~slwiki|Zgembo~slwiki]] | 1 |- | 3538 | [[Uporabnik:Zev0|Zev0]] | 1 |- | 3539 | [[Uporabnik:Zeus~slwiki|Zeus~slwiki]] | 1 |- | 3540 | [[Uporabnik:Zeusafaber|Zeusafaber]] | 1 |- | 3541 | [[Uporabnik:Zeta.toman|Zeta.toman]] | 1 |- | 3542 | [[Uporabnik:ZerjavTjasa|ZerjavTjasa]] | 1 |- | 3543 | [[Uporabnik:Zenny~slwiki|Zenny~slwiki]] | 1 |- | 3544 | [[Uporabnik:Zenaj22|Zenaj22]] | 1 |- | 3545 | [[Uporabnik:Želva32|Želva32]] | 1 |- | 3546 | [[Uporabnik:Želva|Želva]] | 1 |- | 3547 | [[Uporabnik:ZELODOLGOUPRABNIŠKOIME|ZELODOLGOUPRABNIŠKOIME]] | 1 |- | 3548 | [[Uporabnik:Zelodek|Zelodek]] | 1 |- | 3549 | [[Uporabnik:Zelko1|Zelko1]] | 1 |- | 3550 | [[Uporabnik:Zeljkoalek|Zeljkoalek]] | 1 |- | 3551 | [[Uporabnik:Zeljkic|Zeljkic]] | 1 |- | 3552 | [[Uporabnik:Zeljka.toplek|Zeljka.toplek]] | 1 |- | 3553 | [[Uporabnik:Zeliscahanuman|Zeliscahanuman]] | 1 |- | 3554 | [[Uporabnik:ZeleznikB|ZeleznikB]] | 1 |- | 3555 | [[Uporabnik:Zelenkozelenko|Zelenkozelenko]] | 1 |- | 3556 | [[Uporabnik:Zelenka~slwiki|Zelenka~slwiki]] | 1 |- | 3557 | [[Uporabnik:Zelda~slwiki|Zelda~slwiki]] | 1 |- | 3558 | [[Uporabnik:Združenje S.K.O.M.|Združenje S.K.O.M.]] | 1 |- | 3559 | [[Uporabnik:Zdravoquétal|Zdravoquétal]] | 1 |- | 3560 | [[Uporabnik:ZdravkoUrek|ZdravkoUrek]] | 1 |- | 3561 | [[Uporabnik:Zdravko.seliskar|Zdravko.seliskar]] | 1 |- | 3562 | [[Uporabnik:Zdravko7|Zdravko7]] | 1 |- | 3563 | [[Uporabnik:Zdeslav|Zdeslav]] | 1 |- | 3564 | [[Uporabnik:Zctomek|Zctomek]] | 1 |- | 3565 | [[Uporabnik:Zazgana krila|Zazgana krila]] | 1 |- | 3566 | [[Uporabnik:Zaxxon~slwiki|Zaxxon~slwiki]] | 1 |- | 3567 | [[Uporabnik:Zavod delak|Zavod delak]] | 1 |- | 3568 | [[Uporabnik:Zavesahobotnica|Zavesahobotnica]] | 1 |- | 3569 | [[Uporabnik:Žau017eek|Žau017eek]] | 1 |- | 3570 | [[Uporabnik:Žarko Mou010dnik|Žarko Mou010dnik]] | 1 |- | 3571 | [[Uporabnik:ZarjaS|ZarjaS]] | 1 |- | 3572 | [[Uporabnik:ZarjaBaselj|ZarjaBaselj]] | 1 |- | 3573 | [[Uporabnik:Žan u0160teharnik|Žan u0160teharnik]] | 1 |- | 3574 | [[Uporabnik:ZanTrsek|ZanTrsek]] | 1 |- | 3575 | [[Uporabnik:ŽanPem|ŽanPem]] | 1 |- | 3576 | [[Uporabnik:Zanp|Zanp]] | 1 |- | 3577 | [[Uporabnik:Zan Lublanski|Zan Lublanski]] | 1 |- | 3578 | [[Uporabnik:Zanko5|Zanko5]] | 1 |- | 3579 | [[Uporabnik:Žanka|Žanka]] | 1 |- | 3580 | [[Uporabnik:Zanhor2|Zanhor2]] | 1 |- | 3581 | [[Uporabnik:Zancerne|Zancerne]] | 1 |- | 3582 | [[Uporabnik:Zan.c123|Zan.c123]] | 1 |- | 3583 | [[Uporabnik:ŽanaNeja|ŽanaNeja]] | 1 |- | 3584 | [[Uporabnik:Zan95|Zan95]] | 1 |- | 3585 | [[Uporabnik:ZAN1234|ZAN1234]] | 1 |- | 3586 | [[Uporabnik:Zalozbagoga|Zalozbagoga]] | 1 |- | 3587 | [[Uporabnik:Zally|Zally]] | 1 |- | 3588 | [[Uporabnik:Zaletelj|Zaletelj]] | 1 |- | 3589 | [[Uporabnik:Zala Vintar|Zala Vintar]] | 1 |- | 3590 | [[Uporabnik:Zalav175|Zalav175]] | 1 |- | 3591 | [[Uporabnik:ZalaV|ZalaV]] | 1 |- | 3592 | [[Uporabnik:Zalatheskier|Zalatheskier]] | 1 |- | 3593 | [[Uporabnik:Zalataran|Zalataran]] | 1 |- | 3594 | [[Uporabnik:Zalaslana|Zalaslana]] | 1 |- | 3595 | [[Uporabnik:Zala larisa|Zala larisa]] | 1 |- | 3596 | [[Uporabnik:ZalaKlopčiu010d|ZalaKlopčiu010d]] | 1 |- | 3597 | [[Uporabnik:Zala Gregorc|Zala Gregorc]] | 1 |- | 3598 | [[Uporabnik:ZalaDv|ZalaDv]] | 1 |- | 3599 | [[Uporabnik:Zala Dernikovič Rou017eanc|Zala Dernikovič Rou017eanc]] | 1 |- | 3600 | [[Uporabnik:Zakteh3|Zakteh3]] | 1 |- | 3601 | [[Uporabnik:Zakrajsek.g|Zakrajsek.g]] | 1 |- | 3602 | [[Uporabnik:ZaKoPa|ZaKoPa]] | 1 |- | 3603 | [[Uporabnik:Zaklina~slwiki|Zaklina~slwiki]] | 1 |- | 3604 | [[Uporabnik:ZakKusar3E|ZakKusar3E]] | 1 |- | 3605 | [[Uporabnik:ZakalP|ZakalP]] | 1 |- | 3606 | [[Uporabnik:Zajcpri|Zajcpri]] | 1 |- | 3607 | [[Uporabnik:ZajcL|ZajcL]] | 1 |- | 3608 | [[Uporabnik:ZajcekBobi|ZajcekBobi]] | 1 |- | 3609 | [[Uporabnik:Zajc d|Zajc d]] | 1 |- | 3610 | [[Uporabnik:Žagsto|Žagsto]] | 1 |- | 3611 | [[Uporabnik:Zagar|Zagar]] | 1 |- | 3612 | [[Uporabnik:Zadobroljudi|Zadobroljudi]] | 1 |- | 3613 | [[Uporabnik:ZaciOne|ZaciOne]] | 1 |- | 3614 | [[Uporabnik:Zacbox|Zacbox]] | 1 |- | 3615 | [[Uporabnik:Zabukoseklemen|Zabukoseklemen]] | 1 |- | 3616 | [[Uporabnik:ZabicaX|ZabicaX]] | 1 |- | 3617 | [[Uporabnik:Zabecmart|Zabecmart]] | 1 |- | 3618 | [[Uporabnik:Žabarnejc|Žabarnejc]] | 1 |- | 3619 | [[Uporabnik:Za.ana88|Za.ana88]] | 1 |- | 3620 | [[Uporabnik:Z1her123|Z1her123]] | 1 |- | 3621 | [[Uporabnik:Yyatti|Yyatti]] | 1 |- | 3622 | [[Uporabnik:YurikBot|YurikBot]] | 1 |- | 3623 | [[Uporabnik:Yure~slwiki|Yure~slwiki]] | 1 |- | 3624 | [[Uporabnik:Yurekr|Yurekr]] | 1 |- | 3625 | [[Uporabnik:Yuan Wei Qi|Yuan Wei Qi]] | 1 |- | 3626 | [[Uporabnik:Yoyoneville|Yoyoneville]] | 1 |- | 3627 | [[Uporabnik:Yoosh1057|Yoosh1057]] | 1 |- | 3628 | [[Uporabnik:Yononsoymarinero|Yononsoymarinero]] | 1 |- | 3629 | [[Uporabnik:Yolany00|Yolany00]] | 1 |- | 3630 | [[Uporabnik:YKNTWSAF|YKNTWSAF]] | 1 |- | 3631 | [[Uporabnik:YesImNoNoImYesWeNoYes|YesImNoNoImYesWeNoYes]] | 1 |- | 3632 | [[Uporabnik:Yery~slwiki|Yery~slwiki]] | 1 |- | 3633 | [[Uporabnik:YberYber|YberYber]] | 1 |- | 3634 | [[Uporabnik:Yaya~slwiki|Yaya~slwiki]] | 1 |- | 3635 | [[Uporabnik:Yasmeenalani|Yasmeenalani]] | 1 |- | 3636 | [[Uporabnik:Yang~slwiki|Yang~slwiki]] | 1 |- | 3637 | [[Uporabnik:Yanchi blue|Yanchi blue]] | 1 |- | 3638 | [[Uporabnik:Yamialeks|Yamialeks]] | 1 |- | 3639 | [[Uporabnik:Yamahaboy|Yamahaboy]] | 1 |- | 3640 | [[Uporabnik:XyTina|XyTina]] | 1 |- | 3641 | [[Uporabnik:Xylaria|Xylaria]] | 1 |- | 3642 | [[Uporabnik:Xxxlucko5-fr-420-69xxx|Xxxlucko5-fr-420-69xxx]] | 1 |- | 3643 | [[Uporabnik:XxxantiIIIxxx|XxxantiIIIxxx]] | 1 |- | 3644 | [[Uporabnik:Xxmihaxx|Xxmihaxx]] | 1 |- | 3645 | [[Uporabnik:Xx236|Xx236]] | 1 |- | 3646 | [[Uporabnik:XR~slwiki|XR~slwiki]] | 1 |- | 3647 | [[Uporabnik:Xr5|Xr5]] | 1 |- | 3648 | [[Uporabnik:Xpr0famasx|Xpr0famasx]] | 1 |- | 3649 | [[Uporabnik:Xnplater|Xnplater]] | 1 |- | 3650 | [[Uporabnik:Xla|Xla]] | 1 |- | 3651 | [[Uporabnik:Xirax|Xirax]] | 1 |- | 3652 | [[Uporabnik:Xiii68|Xiii68]] | 1 |- | 3653 | [[Uporabnik:Xdxdxdxdxd|Xdxdxdxdxd]] | 1 |- | 3654 | [[Uporabnik:Xc4libur|Xc4libur]] | 1 |- | 3655 | [[Uporabnik:Xaxaxa55|Xaxaxa55]] | 1 |- | 3656 | [[Uporabnik:Xaris333|Xaris333]] | 1 |- | 3657 | [[Uporabnik:Xandrejax|Xandrejax]] | 1 |- | 3658 | [[Uporabnik:X9x9x9x6|X9x9x9x6]] | 1 |- | 3659 | [[Uporabnik:X5x|X5x]] | 1 |- | 3660 | [[Uporabnik:X4v13r3sh|X4v13r3sh]] | 1 |- | 3661 | [[Uporabnik:Wwwsavant5mpeu|Wwwsavant5mpeu]] | 1 |- | 3662 | [[Uporabnik:WuHaiJie|WuHaiJie]] | 1 |- | 3663 | [[Uporabnik:Wu|Wu]] | 1 |- | 3664 | [[Uporabnik:Wrongform|Wrongform]] | 1 |- | 3665 | [[Uporabnik:Wrenchthescrew|Wrenchthescrew]] | 1 |- | 3666 | [[Uporabnik:WPray20|WPray20]] | 1 |- | 3667 | [[Uporabnik:Wow~slwiki|Wow~slwiki]] | 1 |- | 3668 | [[Uporabnik:WorldWidePressNo1|WorldWidePressNo1]] | 1 |- | 3669 | [[Uporabnik:Worinima998|Worinima998]] | 1 |- | 3670 | [[Uporabnik:WordDonkey|WordDonkey]] | 1 |- | 3671 | [[Uporabnik:Wood E3 KGZS|Wood E3 KGZS]] | 1 |- | 3672 | [[Uporabnik:Wooachoo|Wooachoo]] | 1 |- | 3673 | [[Uporabnik:Wolverine~slwiki|Wolverine~slwiki]] | 1 |- | 3674 | [[Uporabnik:Wolkec|Wolkec]] | 1 |- | 3675 | [[Uporabnik:Wolf system|Wolf system]] | 1 |- | 3676 | [[Uporabnik:Wolfi2244|Wolfi2244]] | 1 |- | 3677 | [[Uporabnik:Woko Sapien|Woko Sapien]] | 1 |- | 3678 | [[Uporabnik:Wodezuiais|Wodezuiais]] | 1 |- | 3679 | [[Uporabnik:Wladimir1932|Wladimir1932]] | 1 |- | 3680 | [[Uporabnik:Wkn 64|Wkn 64]] | 1 |- | 3681 | [[Uporabnik:Wklavdij|Wklavdij]] | 1 |- | 3682 | [[Uporabnik:Wipunk|Wipunk]] | 1 |- | 3683 | [[Uporabnik:Winterd1|Winterd1]] | 1 |- | 3684 | [[Uporabnik:William Frey|William Frey]] | 1 |- | 3685 | [[Uporabnik:Wildsmilodon|Wildsmilodon]] | 1 |- | 3686 | [[Uporabnik:Wikkigala|Wikkigala]] | 1 |- | 3687 | [[Uporabnik:Wikitroll4321|Wikitroll4321]] | 1 |- | 3688 | [[Uporabnik:Wikisxix|Wikisxix]] | 1 |- | 3689 | [[Uporabnik:Wikirocks98|Wikirocks98]] | 1 |- | 3690 | [[Uporabnik:Wikipelko|Wikipelko]] | 1 |- | 3691 | [[Uporabnik:WikipedistPE|WikipedistPE]] | 1 |- | 3692 | [[Uporabnik:Wikipedija.clanek|Wikipedija.clanek]] | 1 |- | 3693 | [[Uporabnik:WIKIPEDIJA|WIKIPEDIJA]] | 1 |- | 3694 | [[Uporabnik:Wikingus~slwiki|Wikingus~slwiki]] | 1 |- | 3695 | [[Uporabnik:Wikimiha|Wikimiha]] | 1 |- | 3696 | [[Uporabnik:Wikihelion|Wikihelion]] | 1 |- | 3697 | [[Uporabnik:WikiGazda|WikiGazda]] | 1 |- | 3698 | [[Uporabnik:Wikieli05|Wikieli05]] | 1 |- | 3699 | [[Uporabnik:WikiDiaspora|WikiDiaspora]] | 1 |- | 3700 | [[Uporabnik:Wikicathe|Wikicathe]] | 1 |- | 3701 | [[Uporabnik:WikiBenutzer|WikiBenutzer]] | 1 |- | 3702 | [[Uporabnik:Wikianko|Wikianko]] | 1 |- | 3703 | [[Uporabnik:Wiki 1408|Wiki 1408]] | 1 |- | 3704 | [[Uporabnik:Wifi4all|Wifi4all]] | 1 |- | 3705 | [[Uporabnik:Whitepagan|Whitepagan]] | 1 |- | 3706 | [[Uporabnik:Whitefish~slwiki|Whitefish~slwiki]] | 1 |- | 3707 | [[Uporabnik:Wfckrka|Wfckrka]] | 1 |- | 3708 | [[Uporabnik:Westcoastek|Westcoastek]] | 1 |- | 3709 | [[Uporabnik:Westborder|Westborder]] | 1 |- | 3710 | [[Uporabnik:Wesla14|Wesla14]] | 1 |- | 3711 | [[Uporabnik:WehNoSu|WehNoSu]] | 1 |- | 3712 | [[Uporabnik:Wegqerz|Wegqerz]] | 1 |- | 3713 | [[Uporabnik:Wee~slwiki|Wee~slwiki]] | 1 |- | 3714 | [[Uporabnik:Wednesday~slwiki|Wednesday~slwiki]] | 1 |- | 3715 | [[Uporabnik:Weby~slwiki|Weby~slwiki]] | 1 |- | 3716 | [[Uporabnik:Webfreak|Webfreak]] | 1 |- | 3717 | [[Uporabnik:Watts alan|Watts alan]] | 1 |- | 3718 | [[Uporabnik:WatchTower97|WatchTower97]] | 1 |- | 3719 | [[Uporabnik:Watch|Watch]] | 1 |- | 3720 | [[Uporabnik:WaNTeD|WaNTeD]] | 1 |- | 3721 | [[Uporabnik:WanderingQuill|WanderingQuill]] | 1 |- | 3722 | [[Uporabnik:Wampy|Wampy]] | 1 |- | 3723 | [[Uporabnik:Wallonie~slwiki|Wallonie~slwiki]] | 1 |- | 3724 | [[Uporabnik:Wajduschna metropola|Wajduschna metropola]] | 1 |- | 3725 | [[Uporabnik:Wade~slwiki|Wade~slwiki]] | 1 |- | 3726 | [[Uporabnik:Wacou123|Wacou123]] | 1 |- | 3727 | [[Uporabnik:W2k2|W2k2]] | 1 |- | 3728 | [[Uporabnik:Vvvggg|Vvvggg]] | 1 |- | 3729 | [[Uporabnik:Vtina1|Vtina1]] | 1 |- | 3730 | [[Uporabnik:Vstoiljkovic|Vstoiljkovic]] | 1 |- | 3731 | [[Uporabnik:Vstaj|Vstaj]] | 1 |- | 3732 | [[Uporabnik:Vsevedni\u0160kratek|Vsevedni\u0160kratek]] | 1 |- | 3733 | [[Uporabnik:Vsevedež007|Vsevedež007]] | 1 |- | 3734 | [[Uporabnik:Vseved12|Vseved12]] | 1 |- | 3735 | [[Uporabnik:Vsejevoda|Vsejevoda]] | 1 |- | 3736 | [[Uporabnik:VSA2 fm|VSA2 fm]] | 1 |- | 3737 | [[Uporabnik:Vrykolakas|Vrykolakas]] | 1 |- | 3738 | [[Uporabnik:Vrykolaka|Vrykolaka]] | 1 |- | 3739 | [[Uporabnik:Vrtovšek|Vrtovšek]] | 1 |- | 3740 | [[Uporabnik:Vrtakla|Vrtakla]] | 1 |- | 3741 | [[Uporabnik:Vrndic|Vrndic]] | 1 |- | 3742 | [[Uporabnik:Vrecice93|Vrecice93]] | 1 |- | 3743 | [[Uporabnik:Vrconr|Vrconr]] | 1 |- | 3744 | [[Uporabnik:VRata21|VRata21]] | 1 |- | 3745 | [[Uporabnik:Vranješ S|Vranješ S]] | 1 |- | 3746 | [[Uporabnik:Vrabec~slwiki|Vrabec~slwiki]] | 1 |- | 3747 | [[Uporabnik:Vozelj Mateja|Vozelj Mateja]] | 1 |- | 3748 | [[Uporabnik:Voukec|Voukec]] | 1 |- | 3749 | [[Uporabnik:Von zebra|Von zebra]] | 1 |- | 3750 | [[Uporabnik:VonHumar|VonHumar]] | 1 |- | 3751 | [[Uporabnik:Vombat.|Vombat.]] | 1 |- | 3752 | [[Uporabnik:Volleyfans|Volleyfans]] | 1 |- | 3753 | [[Uporabnik:Voljcv|Voljcv]] | 1 |- | 3754 | [[Uporabnik:Volaric|Volaric]] | 1 |- | 3755 | [[Uporabnik:Vojko Strahovnik|Vojko Strahovnik]] | 1 |- | 3756 | [[Uporabnik:Vocone|Vocone]] | 1 |- | 3757 | [[Uporabnik:Vmaja|Vmaja]] | 1 |- | 3758 | [[Uporabnik:Vlikavec|Vlikavec]] | 1 |- | 3759 | [[Uporabnik:VlakecTomaz|VlakecTomaz]] | 1 |- | 3760 | [[Uporabnik:Vladosmrado|Vladosmrado]] | 1 |- | 3761 | [[Uporabnik:Vladko Megli\u010d|Vladko Megli\u010d]] | 1 |- | 3762 | [[Uporabnik:Vladimirko|Vladimirko]] | 1 |- | 3763 | [[Uporabnik:VKokielov|VKokielov]] | 1 |- | 3764 | [[Uporabnik:Vkocijan|Vkocijan]] | 1 |- | 3765 | [[Uporabnik:VKaja|VKaja]] | 1 |- | 3766 | [[Uporabnik:Vjaka|Vjaka]] | 1 |- | 3767 | [[Uporabnik:Vivienee|Vivienee]] | 1 |- | 3768 | [[Uporabnik:Vivaelcelta|Vivaelcelta]] | 1 |- | 3769 | [[Uporabnik:Vitra5|Vitra5]] | 1 |- | 3770 | [[Uporabnik:Vito.susa|Vito.susa]] | 1 |- | 3771 | [[Uporabnik:VitoP|VitoP]] | 1 |- | 3772 | [[Uporabnik:Vitomir.horvat|Vitomir.horvat]] | 1 |- | 3773 | [[Uporabnik:Vito Majcen|Vito Majcen]] | 1 |- | 3774 | [[Uporabnik:Vito kocevar polak|Vito kocevar polak]] | 1 |- | 3775 | [[Uporabnik:Vitko123|Vitko123]] | 1 |- | 3776 | [[Uporabnik:Vitek|Vitek]] | 1 |- | 3777 | [[Uporabnik:Vita Weisseisen|Vita Weisseisen]] | 1 |- | 3778 | [[Uporabnik:Vita Pozar|Vita Pozar]] | 1 |- | 3779 | [[Uporabnik:Vita.palcic|Vita.palcic]] | 1 |- | 3780 | [[Uporabnik:Vitakorosec|Vitakorosec]] | 1 |- | 3781 | [[Uporabnik:Vitai|Vitai]] | 1 |- | 3782 | [[Uporabnik:Vita.bembic|Vita.bembic]] | 1 |- | 3783 | [[Uporabnik:Vita333|Vita333]] | 1 |- | 3784 | [[Uporabnik:Visnja.jerman|Visnja.jerman]] | 1 |- | 3785 | [[Uporabnik:Virtualities|Virtualities]] | 1 |- | 3786 | [[Uporabnik:Viribus unitis~slwiki|Viribus unitis~slwiki]] | 1 |- | 3787 | [[Uporabnik:Virale72|Virale72]] | 1 |- | 3788 | [[Uporabnik:Vipsajder21|Vipsajder21]] | 1 |- | 3789 | [[Uporabnik:Vipavagol|Vipavagol]] | 1 |- | 3790 | [[Uporabnik:Violina~slwiki|Violina~slwiki]] | 1 |- | 3791 | [[Uporabnik:Violet2purple|Violet2purple]] | 1 |- | 3792 | [[Uporabnik:Violarules|Violarules]] | 1 |- | 3793 | [[Uporabnik:Vintage Swing|Vintage Swing]] | 1 |- | 3794 | [[Uporabnik:Vino-brezice|Vino-brezice]] | 1 |- | 3795 | [[Uporabnik:Vinni-Puh~slwiki|Vinni-Puh~slwiki]] | 1 |- | 3796 | [[Uporabnik:Vinklkugla|Vinklkugla]] | 1 |- | 3797 | [[Uporabnik:Vincent Begbie|Vincent Begbie]] | 1 |- | 3798 | [[Uporabnik:VincencijFerrer|VincencijFerrer]] | 1 |- | 3799 | [[Uporabnik:Viljemp|Viljemp]] | 1 |- | 3800 | [[Uporabnik:Viktorkalpot|Viktorkalpot]] | 1 |- | 3801 | [[Uporabnik:Viktor GIMB|Viktor GIMB]] | 1 |- | 3802 | [[Uporabnik:Vikipu|Vikipu]] | 1 |- | 3803 | [[Uporabnik:Vikica|Vikica]] | 1 |- | 3804 | [[Uporabnik:Vikib 63040014|Vikib 63040014]] | 1 |- | 3805 | [[Uporabnik:Vijolica123|Vijolica123]] | 1 |- | 3806 | [[Uporabnik:Vihar|Vihar]] | 1 |- | 3807 | [[Uporabnik:Viewegh|Viewegh]] | 1 |- | 3808 | [[Uporabnik:Viera iran|Viera iran]] | 1 |- | 3809 | [[Uporabnik:Vidra123|Vidra123]] | 1 |- | 3810 | [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] | 1 |- | 3811 | [[Uporabnik:Vidnik2|Vidnik2]] | 1 |- | 3812 | [[Uporabnik:Vidmarp|Vidmarp]] | 1 |- | 3813 | [[Uporabnik:VidKraner|VidKraner]] | 1 |- | 3814 | [[Uporabnik:Vidk1|Vidk1]] | 1 |- | 3815 | [[Uporabnik:Vidj|Vidj]] | 1 |- | 3816 | [[Uporabnik:Vidi7|Vidi7]] | 1 |- | 3817 | [[Uporabnik:Videofronta|Videofronta]] | 1 |- | 3818 | [[Uporabnik:Vidapeternelj|Vidapeternelj]] | 1 |- | 3819 | [[Uporabnik:Victoremque|Victoremque]] | 1 |- | 3820 | [[Uporabnik:Vforjan|Vforjan]] | 1 |- | 3821 | [[Uporabnik:Vevverica|Vevverica]] | 1 |- | 3822 | [[Uporabnik:Veverca|Veverca]] | 1 |- | 3823 | [[Uporabnik:Vespa~slwiki|Vespa~slwiki]] | 1 |- | 3824 | [[Uporabnik:Vesolje 333|Vesolje 333]] | 1 |- | 3825 | [[Uporabnik:Vesnazeleznik|Vesnazeleznik]] | 1 |- | 3826 | [[Uporabnik:VesnaVrhovnik|VesnaVrhovnik]] | 1 |- | 3827 | [[Uporabnik:Vesna.plesnicar|Vesna.plesnicar]] | 1 |- | 3828 | [[Uporabnik:VesnaMesojedec|VesnaMesojedec]] | 1 |- | 3829 | [[Uporabnik:Vesna Lilik|Vesna Lilik]] | 1 |- | 3830 | [[Uporabnik:Vesnakosir|Vesnakosir]] | 1 |- | 3831 | [[Uporabnik:Vesna gorenjak|Vesna gorenjak]] | 1 |- | 3832 | [[Uporabnik:VesnaCuk|VesnaCuk]] | 1 |- | 3833 | [[Uporabnik:Vesna93|Vesna93]] | 1 |- | 3834 | [[Uporabnik:Vesna9|Vesna9]] | 1 |- | 3835 | [[Uporabnik:Vesna5|Vesna5]] | 1 |- | 3836 | [[Uporabnik:Vesna13|Vesna13]] | 1 |- | 3837 | [[Uporabnik:Vesna06|Vesna06]] | 1 |- | 3838 | [[Uporabnik:Veslopedija|Veslopedija]] | 1 |- | 3839 | [[Uporabnik:Veselaspela|Veselaspela]] | 1 |- | 3840 | [[Uporabnik:Ves89|Ves89]] | 1 |- | 3841 | [[Uporabnik:Verovalec88|Verovalec88]] | 1 |- | 3842 | [[Uporabnik:Vero~slwiki|Vero~slwiki]] | 1 |- | 3843 | [[Uporabnik:Veronikaskk|Veronikaskk]] | 1 |- | 3844 | [[Uporabnik:Veronika.sifrar3|Veronika.sifrar3]] | 1 |- | 3845 | [[Uporabnik:Veronika Pucelj|Veronika Pucelj]] | 1 |- | 3846 | [[Uporabnik:Veronika pavlič|Veronika pavlič]] | 1 |- | 3847 | [[Uporabnik:VeronikaPak|VeronikaPak]] | 1 |- | 3848 | [[Uporabnik:Veronikakajin|Veronikakajin]] | 1 |- | 3849 | [[Uporabnik:Veronika Kac|Veronika Kac]] | 1 |- | 3850 | [[Uporabnik:Veronika Jankovec|Veronika Jankovec]] | 1 |- | 3851 | [[Uporabnik:Veronika Berce|Veronika Berce]] | 1 |- | 3852 | [[Uporabnik:Veronikaaaaaaa|Veronikaaaaaaa]] | 1 |- | 3853 | [[Uporabnik:Verigo|Verigo]] | 1 |- | 3854 | [[Uporabnik:Verhovsek|Verhovsek]] | 1 |- | 3855 | [[Uporabnik:Vera Osolnik Klop\u010diu010d|Vera Osolnik Klop\u010diu010d]] | 1 |- | 3856 | [[Uporabnik:Vera Kocjančiu010d|Vera Kocjančiu010d]] | 1 |- | 3857 | [[Uporabnik:Vera21slo|Vera21slo]] | 1 |- | 3858 | [[Uporabnik:Ver7ex|Ver7ex]] | 1 |- | 3859 | [[Uporabnik:Venrok|Venrok]] | 1 |- | 3860 | [[Uporabnik:Vemaamev|Vemaamev]] | 1 |- | 3861 | [[Uporabnik:Velmabasic|Velmabasic]] | 1 |- | 3862 | [[Uporabnik:Velki99|Velki99]] | 1 |- | 3863 | [[Uporabnik:Velis74|Velis74]] | 1 |- | 3864 | [[Uporabnik:Velikan4|Velikan4]] | 1 |- | 3865 | [[Uporabnik:Veleposlaništvo Canberra|Veleposlaništvo Canberra]] | 1 |- | 3866 | [[Uporabnik:Veharlinda|Veharlinda]] | 1 |- | 3867 | [[Uporabnik:Vefvf|Vefvf]] | 1 |- | 3868 | [[Uporabnik:VeBu2020|VeBu2020]] | 1 |- | 3869 | [[Uporabnik:Vdolar|Vdolar]] | 1 |- | 3870 | [[Uporabnik:Vcesnik|Vcesnik]] | 1 |- | 3871 | [[Uporabnik:V.B.Speranza|V.B.Speranza]] | 1 |- | 3872 | [[Uporabnik:Vb1280|Vb1280]] | 1 |- | 3873 | [[Uporabnik:Vavtovec|Vavtovec]] | 1 |- | 3874 | [[Uporabnik:Vato|Vato]] | 1 |- | 3875 | [[Uporabnik:Vasja Vipotnik Skova|Vasja Vipotnik Skova]] | 1 |- | 3876 | [[Uporabnik:Vasja73|Vasja73]] | 1 |- | 3877 | [[Uporabnik:Vasja|Vasja]] | 1 |- | 3878 | [[Uporabnik:Vašega naslova ne bomo razkrili nikomur.|Vašega naslova ne bomo razkrili nikomur.]] | 1 |- | 3879 | [[Uporabnik:Varno Na Spletu|Varno Na Spletu]] | 1 |- | 3880 | [[Uporabnik:Varlaam|Varlaam]] | 1 |- | 3881 | [[Uporabnik:Varesino|Varesino]] | 1 |- | 3882 | [[Uporabnik:Vanzupan|Vanzupan]] | 1 |- | 3883 | [[Uporabnik:Vanja Tomšiu010d|Vanja Tomšiu010d]] | 1 |- | 3884 | [[Uporabnik:Vanjarak69|Vanjarak69]] | 1 |- | 3885 | [[Uporabnik:Vanjajok|Vanjajok]] | 1 |- | 3886 | [[Uporabnik:Vanja Čibej|Vanja Čibej]] | 1 |- | 3887 | [[Uporabnik:Vanja321|Vanja321]] | 1 |- | 3888 | [[Uporabnik:Vanja13|Vanja13]] | 1 |- | 3889 | [[Uporabnik:Vanilija|Vanilija]] | 1 |- | 3890 | [[Uporabnik:Vanika23|Vanika23]] | 1 |- | 3891 | [[Uporabnik:Vanezama|Vanezama]] | 1 |- | 3892 | [[Uporabnik:Vane.urh|Vane.urh]] | 1 |- | 3893 | [[Uporabnik:Vanesasak|Vanesasak]] | 1 |- | 3894 | [[Uporabnik:Vanesa Klinar|Vanesa Klinar]] | 1 |- | 3895 | [[Uporabnik:Vanči|Vanči]] | 1 |- | 3896 | [[Uporabnik:Van Bathory|Van Bathory]] | 1 |- | 3897 | [[Uporabnik:Vampire sarah|Vampire sarah]] | 1 |- | 3898 | [[Uporabnik:Valtee|Valtee]] | 1 |- | 3899 | [[Uporabnik:Valmir~slwiki|Valmir~slwiki]] | 1 |- | 3900 | [[Uporabnik:Valldemort|Valldemort]] | 1 |- | 3901 | [[Uporabnik:Valkira~slwiki|Valkira~slwiki]] | 1 |- | 3902 | [[Uporabnik:Vali~slwiki|Vali~slwiki]] | 1 |- | 3903 | [[Uporabnik:Valerija95|Valerija95]] | 1 |- | 3904 | [[Uporabnik:Valentina Romih|Valentina Romih]] | 1 |- | 3905 | [[Uporabnik:Valentina r|Valentina r]] | 1 |- | 3906 | [[Uporabnik:Valentina nemanich|Valentina nemanich]] | 1 |- | 3907 | [[Uporabnik:Valentina93|Valentina93]] | 1 |- | 3908 | [[Uporabnik:Valentin01|Valentin01]] | 1 |- | 3909 | [[Uporabnik:Valenciano|Valenciano]] | 1 |- | 3910 | [[Uporabnik:Valebon|Valebon]] | 1 |- | 3911 | [[Uporabnik:Valci h|Valci h]] | 1 |- | 3912 | [[Uporabnik:Vahid~slwiki|Vahid~slwiki]] | 1 |- | 3913 | [[Uporabnik:Vacovnikzivic|Vacovnikzivic]] | 1 |- | 3914 | [[Uporabnik:V1C1N1TY|V1C1N1TY]] | 1 |- | 3915 | [[Uporabnik:Uzt~slwiki|Uzt~slwiki]] | 1 |- | 3916 | [[Uporabnik:Uzivam101|Uzivam101]] | 1 |- | 3917 | [[Uporabnik:Uvodopivec|Uvodopivec]] | 1 |- | 3918 | [[Uporabnik:UV75|UV75]] | 1 |- | 3919 | [[Uporabnik:Utrampus|Utrampus]] | 1 |- | 3920 | [[Uporabnik:Ustvarjalka|Ustvarjalka]] | 1 |- | 3921 | [[Uporabnik:Ustersbacher|Ustersbacher]] | 1 |- | 3922 | [[Uporabnik:Usmiljeni|Usmiljeni]] | 1 |- | 3923 | [[Uporabnik:USÍAS VERNE|USÍAS VERNE]] | 1 |- | 3924 | [[Uporabnik:User674832|User674832]] | 1 |- | 3925 | [[Uporabnik:User351|User351]] | 1 |- | 3926 | [[Uporabnik:User122679|User122679]] | 1 |- | 3927 | [[Uporabnik:User 10110768|User 10110768]] | 1 |- | 3928 | [[Uporabnik:User 0738|User 0738]] | 1 |- | 3929 | [[Uporabnik:Uschkaffee|Uschkaffee]] | 1 |- | 3930 | [[Uporabnik:Ursy girl|Ursy girl]] | 1 |- | 3931 | [[Uporabnik:Ursusss|Ursusss]] | 1 |- | 3932 | [[Uporabnik:Urssula|Urssula]] | 1 |- | 3933 | [[Uporabnik:Ursska|Ursska]] | 1 |- | 3934 | [[Uporabnik:Urssaa|Urssaa]] | 1 |- | 3935 | [[Uporabnik:Urska zerjal|Urska zerjal]] | 1 |- | 3936 | [[Uporabnik:Urskav89|Urskav89]] | 1 |- | 3937 | [[Uporabnik:Urskaum|Urskaum]] | 1 |- | 3938 | [[Uporabnik:Urškau0160kvorc|Urškau0160kvorc]] | 1 |- | 3939 | [[Uporabnik:Urška Svetek|Urška Svetek]] | 1 |- | 3940 | [[Uporabnik:Urskas|Urskas]] | 1 |- | 3941 | [[Uporabnik:Urskarudolf|Urskarudolf]] | 1 |- | 3942 | [[Uporabnik:UrskaP|UrskaP]] | 1 |- | 3943 | [[Uporabnik:Urska p|Urska p]] | 1 |- | 3944 | [[Uporabnik:Urska majk|Urska majk]] | 1 |- | 3945 | [[Uporabnik:Urskalevac|Urskalevac]] | 1 |- | 3946 | [[Uporabnik:Urska Kuznik|Urska Kuznik]] | 1 |- | 3947 | [[Uporabnik:Urska kozina|Urska kozina]] | 1 |- | 3948 | [[Uporabnik:UrškaKorelec|UrškaKorelec]] | 1 |- | 3949 | [[Uporabnik:Urskaklajn|Urskaklajn]] | 1 |- | 3950 | [[Uporabnik:Urškak|Urškak]] | 1 |- | 3951 | [[Uporabnik:Urska juretic|Urska juretic]] | 1 |- | 3952 | [[Uporabnik:Urška Jeranko|Urška Jeranko]] | 1 |- | 3953 | [[Uporabnik:UrskaJelercic|UrskaJelercic]] | 1 |- | 3954 | [[Uporabnik:Urska.gabrscek|Urska.gabrscek]] | 1 |- | 3955 | [[Uporabnik:Urška.D|Urška.D]] | 1 |- | 3956 | [[Uporabnik:Urska.cesnik.wiki|Urska.cesnik.wiki]] | 1 |- | 3957 | [[Uporabnik:UrskaAnja|UrskaAnja]] | 1 |- | 3958 | [[Uporabnik:Urskaa|Urskaa]] | 1 |- | 3959 | [[Uporabnik:Urska234|Urska234]] | 1 |- | 3960 | [[Uporabnik:Urska22|Urska22]] | 1 |- | 3961 | [[Uporabnik:Urska1306|Urska1306]] | 1 |- | 3962 | [[Uporabnik:UrsikaVolaric|UrsikaVolaric]] | 1 |- | 3963 | [[Uporabnik:Ursikaa|Ursikaa]] | 1 |- | 3964 | [[Uporabnik:UrsicZana|UrsicZana]] | 1 |- | 3965 | [[Uporabnik:Urshka|Urshka]] | 1 |- | 3966 | [[Uporabnik:Urschka|Urschka]] | 1 |- | 3967 | [[Uporabnik:Ursazgo|Ursazgo]] | 1 |- | 3968 | [[Uporabnik:Ursa Zakrajsek|Ursa Zakrajsek]] | 1 |- | 3969 | [[Uporabnik:Ursasega23|Ursasega23]] | 1 |- | 3970 | [[Uporabnik:Urša Kunstelj|Urša Kunstelj]] | 1 |- | 3971 | [[Uporabnik:Ursacol02|Ursacol02]] | 1 |- | 3972 | [[Uporabnik:Ursab93|Ursab93]] | 1 |- | 3973 | [[Uporabnik:Urša Ankerst|Urša Ankerst]] | 1 |- | 3974 | [[Uporabnik:Ursaa.bebe|Ursaa.bebe]] | 1 |- | 3975 | [[Uporabnik:Ursa123|Ursa123]] | 1 |- | 3976 | [[Uporabnik:Ursa00|Ursa00]] | 1 |- | 3977 | [[Uporabnik:UrosT.|UrosT.]] | 1 |- | 3978 | [[Uporabnik:Urosseka|Urosseka]] | 1 |- | 3979 | [[Uporabnik:Uros san|Uros san]] | 1 |- | 3980 | [[Uporabnik:Uroš Radosavljeviu010d|Uroš Radosavljeviu010d]] | 1 |- | 3981 | [[Uporabnik:Uroslesjak|Uroslesjak]] | 1 |- | 3982 | [[Uporabnik:Uroš Herman|Uroš Herman]] | 1 |- | 3983 | [[Uporabnik:UrOs 95|UrOs 95]] | 1 |- | 3984 | [[Uporabnik:Uros13|Uros13]] | 1 |- | 3985 | [[Uporabnik:Urnaček|Urnaček]] | 1 |- | 3986 | [[Uporabnik:Urkelevstek|Urkelevstek]] | 1 |- | 3987 | [[Uporabnik:Uri~slwiki|Uri~slwiki]] | 1 |- | 3988 | [[Uporabnik:Urhšj|Urhšj]] | 1 |- | 3989 | [[Uporabnik:UrhRozman|UrhRozman]] | 1 |- | 3990 | [[Uporabnik:Urh Meža|Urh Meža]] | 1 |- | 3991 | [[Uporabnik:Urejevalecwiki|Urejevalecwiki]] | 1 |- | 3992 | [[Uporabnik:Urejanje.si|Urejanje.si]] | 1 |- | 3993 | [[Uporabnik:Urednik UP|Urednik UP]] | 1 |- | 3994 | [[Uporabnik:Uredmiha|Uredmiha]] | 1 |- | 3995 | [[Uporabnik:Urcoo|Urcoo]] | 1 |- | 3996 | [[Uporabnik:Urbitheboss|Urbitheboss]] | 1 |- | 3997 | [[Uporabnik:Urbano~slwiki|Urbano~slwiki]] | 1 |- | 3998 | [[Uporabnik:Urbankmeija|Urbankmeija]] | 1 |- | 3999 | [[Uporabnik:Urban1991|Urban1991]] | 1 |- | 4000 | [[Uporabnik:Ur0s~slwiki|Ur0s~slwiki]] | 1 |- |} 0by6qa43opfooowitkvdntml6u1fkqu 4 485416 6685888 6671950 2026-06-06T07:10:42Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 4001–5000 6685888 wikitext text/x-wiki === 4001–5000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 4001 | [[Uporabnik:Uporabniškoimekistegavneslijeu017eezasedeno|Uporabniškoimekistegavneslijeu017eezasedeno]] | 1 |- | 4002 | [[Uporabnik:Uporabnikmatej|Uporabnikmatej]] | 1 |- | 4003 | [[Uporabnik:Uporabnik dijak|Uporabnik dijak]] | 1 |- | 4004 | [[Uporabnik:Uporabnik2021|Uporabnik2021]] | 1 |- | 4005 | [[Uporabnik:Unpjeb|Unpjeb]] | 1 |- | 4006 | [[Uporabnik:Unknown IP|Unknown IP]] | 1 |- | 4007 | [[Uporabnik:Uni student567|Uni student567]] | 1 |- | 4008 | [[Uporabnik:Unique44|Unique44]] | 1 |- | 4009 | [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] | 1 |- | 4010 | [[Uporabnik:Unikatil9|Unikatil9]] | 1 |- | 4011 | [[Uporabnik:Unicornqueen666|Unicornqueen666]] | 1 |- | 4012 | [[Uporabnik:Una1|Una1]] | 1 |- | 4013 | [[Uporabnik:UN2024|UN2024]] | 1 |- | 4014 | [[Uporabnik:Umetnostzdaj|Umetnostzdaj]] | 1 |- | 4015 | [[Uporabnik:Umazanavokado|Umazanavokado]] | 1 |- | 4016 | [[Uporabnik:UltraplusRobert|UltraplusRobert]] | 1 |- | 4017 | [[Uporabnik:UltraCerkovnik123|UltraCerkovnik123]] | 1 |- | 4018 | [[Uporabnik:Ul~slwiki|Ul~slwiki]] | 1 |- | 4019 | [[Uporabnik:Uljbtf1|Uljbtf1]] | 1 |- | 4020 | [[Uporabnik:Uliana245|Uliana245]] | 1 |- | 4021 | [[Uporabnik:Ula.pollak|Ula.pollak]] | 1 |- | 4022 | [[Uporabnik:Ulapavlic|Ulapavlic]] | 1 |- | 4023 | [[Uporabnik:Ulanja|Ulanja]] | 1 |- | 4024 | [[Uporabnik:UlaKostić|UlaKostić]] | 1 |- | 4025 | [[Uporabnik:Ukrajnc|Ukrajnc]] | 1 |- | 4026 | [[Uporabnik:UK1a|UK1a]] | 1 |- | 4027 | [[Uporabnik:Ujemi dan|Ujemi dan]] | 1 |- | 4028 | [[Uporabnik:Uho22|Uho22]] | 1 |- | 4029 | [[Uporabnik:Ugwemuhwem Osas|Ugwemuhwem Osas]] | 1 |- | 4030 | [[Uporabnik:Ugantar|Ugantar]] | 1 |- | 4031 | [[Uporabnik:Ug77|Ug77]] | 1 |- | 4032 | [[Uporabnik:Ucvetan|Ucvetan]] | 1 |- | 4033 | [[Uporabnik:Uchusowie|Uchusowie]] | 1 |- | 4034 | [[Uporabnik:Ucenec1008|Ucenec1008]] | 1 |- | 4035 | [[Uporabnik:Ubav|Ubav]] | 1 |- | 4036 | [[Uporabnik:Uambrozic6|Uambrozic6]] | 1 |- | 4037 | [[Uporabnik:U 3w*=0O0=!|U 3w*=0O0=!]] | 1 |- | 4038 | [[Uporabnik:\u05e4u05d0\u05e8u05d5\u05e7|\u05e4u05d0\u05e8u05d5\u05e7]] | 1 |- | 4039 | [[Uporabnik:\u0422u0435\u0436u0430\u0432u0430|\u0422u0435\u0436u0430\u0432u0430]] | 1 |- | 4040 | [[Uporabnik:\u0421u043b\u0430u0432\u0430 u0411\u0430u043d\u0433u043b\u0430u0434\u044du0449|\u0421u043b\u0430u0432\u0430 u0411\u0430u043d\u0433u043b\u0430u0434\u044du0449]] | 1 |- | 4041 | [[Uporabnik:\u0421u0435\u0440u0433\u0456u0439 \u0428u043e\u0432u0433\u0435u043d\u044eu043a|\u0421u0435\u0440u0433\u0456u0439 \u0428u043e\u0432u0433\u0435u043d\u044eu043a]] | 1 |- | 4042 | [[Uporabnik:\u041au0440\u0438u0441\u0442u0438\u0458u0430\u043d u041f\u043eu043f\u043eu0432\u0441u043a\u0438|\u041au0440\u0438u0441\u0442u0438\u0458u0430\u043d u041f\u043eu043f\u043eu0432\u0441u043a\u0438]] | 1 |- | 4043 | [[Uporabnik:\u017diva u0160peh|\u017diva u0160peh]] | 1 |- | 4044 | [[Uporabnik:\u0160auperlAlenka|\u0160auperlAlenka]] | 1 |- | 4045 | [[Uporabnik:Tzagar|Tzagar]] | 1 |- | 4046 | [[Uporabnik:TZ24042001|TZ24042001]] | 1 |- | 4047 | [[Uporabnik:Tylko Medycyna|Tylko Medycyna]] | 1 |- | 4048 | [[Uporabnik:TylerDurden91|TylerDurden91]] | 1 |- | 4049 | [[Uporabnik:TylerDurden|TylerDurden]] | 1 |- | 4050 | [[Uporabnik:Ty4thevenom|Ty4thevenom]] | 1 |- | 4051 | [[Uporabnik:TwizPlots|TwizPlots]] | 1 |- | 4052 | [[Uporabnik:TweetyPie|TweetyPie]] | 1 |- | 4053 | [[Uporabnik:Twapandula|Twapandula]] | 1 |- | 4054 | [[Uporabnik:Tvojamami333|Tvojamami333]] | 1 |- | 4055 | [[Uporabnik:Tvojamami1234|Tvojamami1234]] | 1 |- | 4056 | [[Uporabnik:Tveselinovic|Tveselinovic]] | 1 |- | 4057 | [[Uporabnik:Tvbv|Tvbv]] | 1 |- | 4058 | [[Uporabnik:Tuti42|Tuti42]] | 1 |- | 4059 | [[Uporabnik:Turomaximus1966|Turomaximus1966]] | 1 |- | 4060 | [[Uporabnik:Turnmiha|Turnmiha]] | 1 |- | 4061 | [[Uporabnik:Turkt|Turkt]] | 1 |- | 4062 | [[Uporabnik:Turjakd|Turjakd]] | 1 |- | 4063 | [[Uporabnik:Turek|Turek]] | 1 |- | 4064 | [[Uporabnik:Turboton|Turboton]] | 1 |- | 4065 | [[Uporabnik:TUPF|TUPF]] | 1 |- | 4066 | [[Uporabnik:Tunaticc|Tunaticc]] | 1 |- | 4067 | [[Uporabnik:Tumba~slwiki|Tumba~slwiki]] | 1 |- | 4068 | [[Uporabnik:TumachB|TumachB]] | 1 |- | 4069 | [[Uporabnik:Tugomir.a|Tugomir.a]] | 1 |- | 4070 | [[Uporabnik:Tudir|Tudir]] | 1 |- | 4071 | [[Uporabnik:Tubeve|Tubeve]] | 1 |- | 4072 | [[Uporabnik:Tuacantante|Tuacantante]] | 1 |- | 4073 | [[Uporabnik:Ttominc|Ttominc]] | 1 |- | 4074 | [[Uporabnik:Tt.irena|Tt.irena]] | 1 |- | 4075 | [[Uporabnik:Ttergl4v|Ttergl4v]] | 1 |- | 4076 | [[Uporabnik:Tsulic|Tsulic]] | 1 |- | 4077 | [[Uporabnik:Tsterk|Tsterk]] | 1 |- | 4078 | [[Uporabnik:Tšojlesev|Tšojlesev]] | 1 |- | 4079 | [[Uporabnik:TSA~slwiki|TSA~slwiki]] | 1 |- | 4080 | [[Uporabnik:Trzinka|Trzinka]] | 1 |- | 4081 | [[Uporabnik:Tržau010dčan|Tržau010dčan]] | 1 |- | 4082 | [[Uporabnik:Trush~slwiki|Trush~slwiki]] | 1 |- | 4083 | [[Uporabnik:TrueScience4U|TrueScience4U]] | 1 |- | 4084 | [[Uporabnik:TrueLegend23|TrueLegend23]] | 1 |- | 4085 | [[Uporabnik:Trudol|Trudol]] | 1 |- | 4086 | [[Uporabnik:Trubadurček|Trubadurček]] | 1 |- | 4087 | [[Uporabnik:Trollnado|Trollnado]] | 1 |- | 4088 | [[Uporabnik:Trollmojomon|Trollmojomon]] | 1 |- | 4089 | [[Uporabnik:Trojanski konji|Trojanski konji]] | 1 |- | 4090 | [[Uporabnik:TrogloFauna1|TrogloFauna1]] | 1 |- | 4091 | [[Uporabnik:Trogac|Trogac]] | 1 |- | 4092 | [[Uporabnik:Trobentica|Trobentica]] | 1 |- | 4093 | [[Uporabnik:Trobecx|Trobecx]] | 1 |- | 4094 | [[Uporabnik:Trobec|Trobec]] | 1 |- | 4095 | [[Uporabnik:Trnuljčica|Trnuljčica]] | 1 |- | 4096 | [[Uporabnik:Tri Sulis Tiyani|Tri Sulis Tiyani]] | 1 |- | 4097 | [[Uporabnik:Trisa.lesjak|Trisa.lesjak]] | 1 |- | 4098 | [[Uporabnik:Trioadijo|Trioadijo]] | 1 |- | 4099 | [[Uporabnik:Triglicerid|Triglicerid]] | 1 |- | 4100 | [[Uporabnik:Triglav film|Triglav film]] | 1 |- | 4101 | [[Uporabnik:Triglav33|Triglav33]] | 1 |- | 4102 | [[Uporabnik:Trica1970|Trica1970]] | 1 |- | 4103 | [[Uporabnik:Tretja|Tretja]] | 1 |- | 4104 | [[Uporabnik:Trepsi|Trepsi]] | 1 |- | 4105 | [[Uporabnik:TrbizanLara|TrbizanLara]] | 1 |- | 4106 | [[Uporabnik:Trashcandy|Trashcandy]] | 1 |- | 4107 | [[Uporabnik:Transfor.mice12|Transfor.mice12]] | 1 |- | 4108 | [[Uporabnik:Tranale|Tranale]] | 1 |- | 4109 | [[Uporabnik:Trampuz2572|Trampuz2572]] | 1 |- | 4110 | [[Uporabnik:Trajlala|Trajlala]] | 1 |- | 4111 | [[Uporabnik:Trajar|Trajar]] | 1 |- | 4112 | [[Uporabnik:TR|TR]] | 1 |- | 4113 | [[Uporabnik:Tprimo|Tprimo]] | 1 |- | 4114 | [[Uporabnik:T potocar|T potocar]] | 1 |- | 4115 | [[Uporabnik:Tplevnik|Tplevnik]] | 1 |- | 4116 | [[Uporabnik:Tpavs|Tpavs]] | 1 |- | 4117 | [[Uporabnik:Tp86|Tp86]] | 1 |- | 4118 | [[Uporabnik:Toyotomi Hideyoshi official|Toyotomi Hideyoshi official]] | 1 |- | 4119 | [[Uporabnik:Toward|Toward]] | 1 |- | 4120 | [[Uporabnik:Tourismgroup|Tourismgroup]] | 1 |- | 4121 | [[Uporabnik:Tositos|Tositos]] | 1 |- | 4122 | [[Uporabnik:Torta 55|Torta 55]] | 1 |- | 4123 | [[Uporabnik:To-ra-keon|To-ra-keon]] | 1 |- | 4124 | [[Uporabnik:Topolnikkramar|Topolnikkramar]] | 1 |- | 4125 | [[Uporabnik:Top.jure|Top.jure]] | 1 |- | 4126 | [[Uporabnik:Topjur02|Topjur02]] | 1 |- | 4127 | [[Uporabnik:Topinambur~slwiki|Topinambur~slwiki]] | 1 |- | 4128 | [[Uporabnik:TOPILINGO|TOPILINGO]] | 1 |- | 4129 | [[Uporabnik:Topguy5|Topguy5]] | 1 |- | 4130 | [[Uporabnik:TopGFranc|TopGFranc]] | 1 |- | 4131 | [[Uporabnik:TooMuchBeans|TooMuchBeans]] | 1 |- | 4132 | [[Uporabnik:Tonypbader|Tonypbader]] | 1 |- | 4133 | [[Uporabnik:Tontarina|Tontarina]] | 1 |- | 4134 | [[Uporabnik:Tonjoselo|Tonjoselo]] | 1 |- | 4135 | [[Uporabnik:TonioCiTonio201010|TonioCiTonio201010]] | 1 |- | 4136 | [[Uporabnik:Toni.fov|Toni.fov]] | 1 |- | 4137 | [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] | 1 |- | 4138 | [[Uporabnik:ToniČ91|ToniČ91]] | 1 |- | 4139 | [[Uporabnik:Tone1975|Tone1975]] | 1 |- | 4140 | [[Uporabnik:Tone007|Tone007]] | 1 |- | 4141 | [[Uporabnik:TomzySLO|TomzySLO]] | 1 |- | 4142 | [[Uporabnik:Tomy111~slwiki|Tomy111~slwiki]] | 1 |- | 4143 | [[Uporabnik:-toms445|-toms445]] | 1 |- | 4144 | [[Uporabnik:Tompso|Tompso]] | 1 |- | 4145 | [[Uporabnik:Tomo Julius|Tomo Julius]] | 1 |- | 4146 | [[Uporabnik:Tommy Lee J.|Tommy Lee J.]] | 1 |- | 4147 | [[Uporabnik:Tommy19|Tommy19]] | 1 |- | 4148 | [[Uporabnik:Tomikeber|Tomikeber]] | 1 |- | 4149 | [[Uporabnik:Tomiarctur|Tomiarctur]] | 1 |- | 4150 | [[Uporabnik:Tomex~slwiki|Tomex~slwiki]] | 1 |- | 4151 | [[Uporabnik:TomazUrska|TomazUrska]] | 1 |- | 4152 | [[Uporabnik:Tomaž u017dibert|Tomaž u017dibert]] | 1 |- | 4153 | [[Uporabnik:Tomaztr|Tomaztr]] | 1 |- | 4154 | [[Uporabnik:Tomažtavisok|Tomažtavisok]] | 1 |- | 4155 | [[Uporabnik:TomazSadar|TomazSadar]] | 1 |- | 4156 | [[Uporabnik:Tomazpodobnik|Tomazpodobnik]] | 1 |- | 4157 | [[Uporabnik:Tomaž pirnat|Tomaž pirnat]] | 1 |- | 4158 | [[Uporabnik:Tomaz krpic|Tomaz krpic]] | 1 |- | 4159 | [[Uporabnik:Tomaž Kocmur|Tomaž Kocmur]] | 1 |- | 4160 | [[Uporabnik:Tomaž Kaluu017ea|Tomaž Kaluu017ea]] | 1 |- | 4161 | [[Uporabnik:Tomazjozef|Tomazjozef]] | 1 |- | 4162 | [[Uporabnik:Tomazfifthguy|Tomazfifthguy]] | 1 |- | 4163 | [[Uporabnik:Tomazekvlakec|Tomazekvlakec]] | 1 |- | 4164 | [[Uporabnik:Tomaz96|Tomaz96]] | 1 |- | 4165 | [[Uporabnik:Tomaz90FFA|Tomaz90FFA]] | 1 |- | 4166 | [[Uporabnik:Tomaz2|Tomaz2]] | 1 |- | 4167 | [[Uporabnik:Tomaz100|Tomaz100]] | 1 |- | 4168 | [[Uporabnik:Tomas030|Tomas030]] | 1 |- | 4169 | [[Uporabnik:Tom1983|Tom1983]] | 1 |- | 4170 | [[Uporabnik:Tokiokinder|Tokiokinder]] | 1 |- | 4171 | [[Uporabnik:Toivonen|Toivonen]] | 1 |- | 4172 | [[Uporabnik:Toiletman33|Toiletman33]] | 1 |- | 4173 | [[Uporabnik:Tofuzla|Tofuzla]] | 1 |- | 4174 | [[Uporabnik:Tofife|Tofife]] | 1 |- | 4175 | [[Uporabnik:TodorBozhinov|TodorBozhinov]] | 1 |- | 4176 | [[Uporabnik:Toda20|Toda20]] | 1 |- | 4177 | [[Uporabnik:Tobistyle m|Tobistyle m]] | 1 |- | 4178 | [[Uporabnik:Tobias Conradi~slwiki|Tobias Conradi~slwiki]] | 1 |- | 4179 | [[Uporabnik:TNinaas|TNinaas]] | 1 |- | 4180 | [[Uporabnik:TMS~slwiki|TMS~slwiki]] | 1 |- | 4181 | [[Uporabnik:Tmilar|Tmilar]] | 1 |- | 4182 | [[Uporabnik:TMatko4|TMatko4]] | 1 |- | 4183 | [[Uporabnik:T mac007|T mac007]] | 1 |- | 4184 | [[Uporabnik:TLukass|TLukass]] | 1 |- | 4185 | [[Uporabnik:TLampret|TLampret]] | 1 |- | 4186 | [[Uporabnik:Tl4372|Tl4372]] | 1 |- | 4187 | [[Uporabnik:TK~slwiki|TK~slwiki]] | 1 |- | 4188 | [[Uporabnik:T kres|T kres]] | 1 |- | 4189 | [[Uporabnik:Tkovacic94|Tkovacic94]] | 1 |- | 4190 | [[Uporabnik:Tkosta|Tkosta]] | 1 |- | 4191 | [[Uporabnik:TKlobas|TKlobas]] | 1 |- | 4192 | [[Uporabnik:Tjrant|Tjrant]] | 1 |- | 4193 | [[Uporabnik:Tjersic|Tjersic]] | 1 |- | 4194 | [[Uporabnik:Tjelenko|Tjelenko]] | 1 |- | 4195 | [[Uporabnik:Tjaž.valentinu010dič|Tjaž.valentinu010dič]] | 1 |- | 4196 | [[Uporabnik:Tjaz staleker|Tjaz staleker]] | 1 |- | 4197 | [[Uporabnik:Tjaze|Tjaze]] | 1 |- | 4198 | [[Uporabnik:Tjaz66|Tjaz66]] | 1 |- | 4199 | [[Uporabnik:Tjašona|Tjašona]] | 1 |- | 4200 | [[Uporabnik:TJASNICEE|TJASNICEE]] | 1 |- | 4201 | [[Uporabnik:Tjaškoviu010d|Tjaškoviu010d]] | 1 |- | 4202 | [[Uporabnik:Tjaška991|Tjaška991]] | 1 |- | 4203 | [[Uporabnik:Tjaseq|Tjaseq]] | 1 |- | 4204 | [[Uporabnik:TjasDe|TjasDe]] | 1 |- | 4205 | [[Uporabnik:Tjaša Zupanu010dič|Tjaša Zupanu010dič]] | 1 |- | 4206 | [[Uporabnik:Tjasa zaplotnik|Tjasa zaplotnik]] | 1 |- | 4207 | [[Uporabnik:Tjaša Vrankar|Tjaša Vrankar]] | 1 |- | 4208 | [[Uporabnik:Tjasa to|Tjasa to]] | 1 |- | 4209 | [[Uporabnik:Tjasasamsa|Tjasasamsa]] | 1 |- | 4210 | [[Uporabnik:TjašaS|TjašaS]] | 1 |- | 4211 | [[Uporabnik:Tjasa.pracek|Tjasa.pracek]] | 1 |- | 4212 | [[Uporabnik:Tjasa.pog|Tjasa.pog]] | 1 |- | 4213 | [[Uporabnik:Tjasaom|Tjasaom]] | 1 |- | 4214 | [[Uporabnik:Tjasa.ogulin|Tjasa.ogulin]] | 1 |- | 4215 | [[Uporabnik:Tjasa.o|Tjasa.o]] | 1 |- | 4216 | [[Uporabnik:Tjaša novak|Tjaša novak]] | 1 |- | 4217 | [[Uporabnik:Tjasamravljak|Tjasamravljak]] | 1 |- | 4218 | [[Uporabnik:Tjaša Maljevac|Tjaša Maljevac]] | 1 |- | 4219 | [[Uporabnik:Tjaša Kopina|Tjaša Kopina]] | 1 |- | 4220 | [[Uporabnik:Tjasa Kocevar|Tjasa Kocevar]] | 1 |- | 4221 | [[Uporabnik:Tjaša Kerec|Tjaša Kerec]] | 1 |- | 4222 | [[Uporabnik:Tjasaje|Tjasaje]] | 1 |- | 4223 | [[Uporabnik:Tjasa Grom|Tjasa Grom]] | 1 |- | 4224 | [[Uporabnik:Tjasa.gorenc|Tjasa.gorenc]] | 1 |- | 4225 | [[Uporabnik:Tjasagersak|Tjasagersak]] | 1 |- | 4226 | [[Uporabnik:Tjasagale|Tjasagale]] | 1 |- | 4227 | [[Uporabnik:TjašaFurlan|TjašaFurlan]] | 1 |- | 4228 | [[Uporabnik:Tjasaerjavec|Tjasaerjavec]] | 1 |- | 4229 | [[Uporabnik:Tjasae|Tjasae]] | 1 |- | 4230 | [[Uporabnik:Tjaša Dragar|Tjaša Dragar]] | 1 |- | 4231 | [[Uporabnik:Tjasac|Tjasac]] | 1 |- | 4232 | [[Uporabnik:Tjasa90|Tjasa90]] | 1 |- | 4233 | [[Uporabnik:Tjasa78sk|Tjasa78sk]] | 1 |- | 4234 | [[Uporabnik:Tjasa777|Tjasa777]] | 1 |- | 4235 | [[Uporabnik:Tjaša 19|Tjaša 19]] | 1 |- | 4236 | [[Uporabnik:Tjasa0789|Tjasa0789]] | 1 |- | 4237 | [[Uporabnik:Tjan44|Tjan44]] | 1 |- | 4238 | [[Uporabnik:Tjaaasa|Tjaaasa]] | 1 |- | 4239 | [[Uporabnik:Titaniumx|Titaniumx]] | 1 |- | 4240 | [[Uporabnik:Tisazd|Tisazd]] | 1 |- | 4241 | [[Uporabnik:TisaStella|TisaStella]] | 1 |- | 4242 | [[Uporabnik:Tino Mamic|Tino Mamic]] | 1 |- | 4243 | [[Uporabnik:TinkaValenko|TinkaValenko]] | 1 |- | 4244 | [[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]] | 1 |- | 4245 | [[Uporabnik:Tinkara Drstven\u0161ek|Tinkara Drstven\u0161ek]] | 1 |- | 4246 | [[Uporabnik:Tinkara7777|Tinkara7777]] | 1 |- | 4247 | [[Uporabnik:Tinka nardin|Tinka nardin]] | 1 |- | 4248 | [[Uporabnik:Tinka Marinka|Tinka Marinka]] | 1 |- | 4249 | [[Uporabnik:TinkaLapajne|TinkaLapajne]] | 1 |- | 4250 | [[Uporabnik:Tinka25|Tinka25]] | 1 |- | 4251 | [[Uporabnik:Tinka2|Tinka2]] | 1 |- | 4252 | [[Uporabnik:Tinka186|Tinka186]] | 1 |- | 4253 | [[Uporabnik:Tinka12|Tinka12]] | 1 |- | 4254 | [[Uporabnik:Tineu|Tineu]] | 1 |- | 4255 | [[Uporabnik:TinePapic|TinePapic]] | 1 |- | 4256 | [[Uporabnik:Tine Ogorevc|Tine Ogorevc]] | 1 |- | 4257 | [[Uporabnik:Tine Logar 1953|Tine Logar 1953]] | 1 |- | 4258 | [[Uporabnik:Tincholina|Tincholina]] | 1 |- | 4259 | [[Uporabnik:Tinca.Kastelic|Tinca.Kastelic]] | 1 |- | 4260 | [[Uporabnik:Tina Zupančiu010d|Tina Zupančiu010d]] | 1 |- | 4261 | [[Uporabnik:Tina Župan|Tina Župan]] | 1 |- | 4262 | [[Uporabnik:Tina žakelj|Tina žakelj]] | 1 |- | 4263 | [[Uporabnik:Tinavel|Tinavel]] | 1 |- | 4264 | [[Uporabnik:Tinatster|Tinatster]] | 1 |- | 4265 | [[Uporabnik:Tinatoplisek|Tinatoplisek]] | 1 |- | 4266 | [[Uporabnik:Tinasveticic|Tinasveticic]] | 1 |- | 4267 | [[Uporabnik:Tina Spr|Tina Spr]] | 1 |- | 4268 | [[Uporabnik:Tina Sivec|Tina Sivec]] | 1 |- | 4269 | [[Uporabnik:Tinarepe|Tinarepe]] | 1 |- | 4270 | [[Uporabnik:Tina.Psi.|Tina.Psi.]] | 1 |- | 4271 | [[Uporabnik:Tinaprek|Tinaprek]] | 1 |- | 4272 | [[Uporabnik:Tinapodobnik|Tinapodobnik]] | 1 |- | 4273 | [[Uporabnik:Tinaplevnik9|Tinaplevnik9]] | 1 |- | 4274 | [[Uporabnik:Tinaplemelj|Tinaplemelj]] | 1 |- | 4275 | [[Uporabnik:Tina pirc|Tina pirc]] | 1 |- | 4276 | [[Uporabnik:Tina Petrič|Tina Petrič]] | 1 |- | 4277 | [[Uporabnik:TinaP22|TinaP22]] | 1 |- | 4278 | [[Uporabnik:TinaM87|TinaM87]] | 1 |- | 4279 | [[Uporabnik:Tinaltmed|Tinaltmed]] | 1 |- | 4280 | [[Uporabnik:Tina.lavric|Tina.lavric]] | 1 |- | 4281 | [[Uporabnik:Tina Krašovic|Tina Krašovic]] | 1 |- | 4282 | [[Uporabnik:Tina kočevar|Tina kočevar]] | 1 |- | 4283 | [[Uporabnik:Tinakeber|Tinakeber]] | 1 |- | 4284 | [[Uporabnik:Tinakaluza|Tinakaluza]] | 1 |- | 4285 | [[Uporabnik:Tina Iskra|Tina Iskra]] | 1 |- | 4286 | [[Uporabnik:Tinaheferle|Tinaheferle]] | 1 |- | 4287 | [[Uporabnik:Tina.fhsf|Tina.fhsf]] | 1 |- | 4288 | [[Uporabnik:Tina Drobnič|Tina Drobnič]] | 1 |- | 4289 | [[Uporabnik:Tina Campa|Tina Campa]] | 1 |- | 4290 | [[Uporabnik:Tinac|Tinac]] | 1 |- | 4291 | [[Uporabnik:Tinablablabla|Tinablablabla]] | 1 |- | 4292 | [[Uporabnik:Tina Batič|Tina Batič]] | 1 |- | 4293 | [[Uporabnik:TinaaaZ|TinaaaZ]] | 1 |- | 4294 | [[Uporabnik:Tina88|Tina88]] | 1 |- | 4295 | [[Uporabnik:Tina2mc|Tina2mc]] | 1 |- | 4296 | [[Uporabnik:Tina289|Tina289]] | 1 |- | 4297 | [[Uporabnik:Tina1988|Tina1988]] | 1 |- | 4298 | [[Uporabnik:Timotim1000|Timotim1000]] | 1 |- | 4299 | [[Uporabnik:Timotejvidovi|Timotejvidovi]] | 1 |- | 4300 | [[Uporabnik:Timotejs|Timotejs]] | 1 |- | 4301 | [[Uporabnik:Timotejnovak333|Timotejnovak333]] | 1 |- | 4302 | [[Uporabnik:Timotejlogistika|Timotejlogistika]] | 1 |- | 4303 | [[Uporabnik:Timotejklopcic|Timotejklopcic]] | 1 |- | 4304 | [[Uporabnik:Timmilosavljevic|Timmilosavljevic]] | 1 |- | 4305 | [[Uporabnik:Timkok19|Timkok19]] | 1 |- | 4306 | [[Uporabnik:Timjan97|Timjan97]] | 1 |- | 4307 | [[Uporabnik:Timica|Timica]] | 1 |- | 4308 | [[Uporabnik:Timi2002|Timi2002]] | 1 |- | 4309 | [[Uporabnik:Timcy|Timcy]] | 1 |- | 4310 | [[Uporabnik:Tim.cizej123|Tim.cizej123]] | 1 |- | 4311 | [[Uporabnik:TimC137|TimC137]] | 1 |- | 4312 | [[Uporabnik:Timbr10|Timbr10]] | 1 |- | 4313 | [[Uporabnik:Timajas|Timajas]] | 1 |- | 4314 | [[Uporabnik:Tim7567|Tim7567]] | 1 |- | 4315 | [[Uporabnik:Tim3217|Tim3217]] | 1 |- | 4316 | [[Uporabnik:Tim1234567891|Tim1234567891]] | 1 |- | 4317 | [[Uporabnik:Tileorešu010dki|Tileorešu010dki]] | 1 |- | 4318 | [[Uporabnik:Tilen Zupanc|Tilen Zupanc]] | 1 |- | 4319 | [[Uporabnik:Tilenzupan|Tilenzupan]] | 1 |- | 4320 | [[Uporabnik:Tilen vergles|Tilen vergles]] | 1 |- | 4321 | [[Uporabnik:Tilensu|Tilensu]] | 1 |- | 4322 | [[Uporabnik:Tilens7|Tilens7]] | 1 |- | 4323 | [[Uporabnik:Tilenp8|Tilenp8]] | 1 |- | 4324 | [[Uporabnik:Tilenk|Tilenk]] | 1 |- | 4325 | [[Uporabnik:Tilenh7|Tilenh7]] | 1 |- | 4326 | [[Uporabnik:TilenDragar|TilenDragar]] | 1 |- | 4327 | [[Uporabnik:Tilencencic|Tilencencic]] | 1 |- | 4328 | [[Uporabnik:TilenB|TilenB]] | 1 |- | 4329 | [[Uporabnik:TILEN30|TILEN30]] | 1 |- | 4330 | [[Uporabnik:Tijantijan|Tijantijan]] | 1 |- | 4331 | [[Uporabnik:Tijana.vrakelja|Tijana.vrakelja]] | 1 |- | 4332 | [[Uporabnik:TiiMii2014|TiiMii2014]] | 1 |- | 4333 | [[Uporabnik:Tiia4|Tiia4]] | 1 |- | 4334 | [[Uporabnik:Tigram~slwiki|Tigram~slwiki]] | 1 |- | 4335 | [[Uporabnik:Tigergod8|Tigergod8]] | 1 |- | 4336 | [[Uporabnik:TiEnGa|TiEnGa]] | 1 |- | 4337 | [[Uporabnik:TICKoper|TICKoper]] | 1 |- | 4338 | [[Uporabnik:Tiberiusize|Tiberiusize]] | 1 |- | 4339 | [[Uporabnik:Tiberius1978|Tiberius1978]] | 1 |- | 4340 | [[Uporabnik:Tiara Gruden|Tiara Gruden]] | 1 |- | 4341 | [[Uporabnik:Ti42slo|Ti42slo]] | 1 |- | 4342 | [[Uporabnik:Thorin Lindenshield|Thorin Lindenshield]] | 1 |- | 4343 | [[Uporabnik:Thor25|Thor25]] | 1 |- | 4344 | [[Uporabnik:Thomson Walt|Thomson Walt]] | 1 |- | 4345 | [[Uporabnik:Thomaswhitesmith|Thomaswhitesmith]] | 1 |- | 4346 | [[Uporabnik:Thom977|Thom977]] | 1 |- | 4347 | [[Uporabnik:Thinkblue|Thinkblue]] | 1 |- | 4348 | [[Uporabnik:Thezelva|Thezelva]] | 1 |- | 4349 | [[Uporabnik:Thewizardofoz1|Thewizardofoz1]] | 1 |- | 4350 | [[Uporabnik:TheTamau|TheTamau]] | 1 |- | 4351 | [[Uporabnik:Thetajsha|Thetajsha]] | 1 |- | 4352 | [[Uporabnik:Theslodriver|Theslodriver]] | 1 |- | 4353 | [[Uporabnik:The Rabbit1|The Rabbit1]] | 1 |- | 4354 | [[Uporabnik:Theone~slwiki|Theone~slwiki]] | 1 |- | 4355 | [[Uporabnik:Theonepetra|Theonepetra]] | 1 |- | 4356 | [[Uporabnik:TheOffspringFan|TheOffspringFan]] | 1 |- | 4357 | [[Uporabnik:TheNatsuKi|TheNatsuKi]] | 1 |- | 4358 | [[Uporabnik:Themostdavid|Themostdavid]] | 1 |- | 4359 | [[Uporabnik:Thelordmichaelos|Thelordmichaelos]] | 1 |- | 4360 | [[Uporabnik:TheLevious|TheLevious]] | 1 |- | 4361 | [[Uporabnik:The land of mu|The land of mu]] | 1 |- | 4362 | [[Uporabnik:Thegavric|Thegavric]] | 1 |- | 4363 | [[Uporabnik:TheDenix8|TheDenix8]] | 1 |- | 4364 | [[Uporabnik:Theborg|Theborg]] | 1 |- | 4365 | [[Uporabnik:Theblay2|Theblay2]] | 1 |- | 4366 | [[Uporabnik:Thats just someone in the war|Thats just someone in the war]] | 1 |- | 4367 | [[Uporabnik:Thart16|Thart16]] | 1 |- | 4368 | [[Uporabnik:Thamler|Thamler]] | 1 |- | 4369 | [[Uporabnik:Thadeus1490|Thadeus1490]] | 1 |- | 4370 | [[Uporabnik:Thadej|Thadej]] | 1 |- | 4371 | [[Uporabnik:Thabjanic|Thabjanic]] | 1 |- | 4372 | [[Uporabnik:Th3mistocles|Th3mistocles]] | 1 |- | 4373 | [[Uporabnik:Tg305|Tg305]] | 1 |- | 4374 | [[Uporabnik:TG111|TG111]] | 1 |- | 4375 | [[Uporabnik:Teycam|Teycam]] | 1 |- | 4376 | [[Uporabnik:TeyaHa|TeyaHa]] | 1 |- | 4377 | [[Uporabnik:Teya Černe|Teya Černe]] | 1 |- | 4378 | [[Uporabnik:Tevz2|Tevz2]] | 1 |- | 4379 | [[Uporabnik:Tevž123|Tevž123]] | 1 |- | 4380 | [[Uporabnik:TetaPavleta|TetaPavleta]] | 1 |- | 4381 | [[Uporabnik:TesP|TesP]] | 1 |- | 4382 | [[Uporabnik:Termshabit~slwiki|Termshabit~slwiki]] | 1 |- | 4383 | [[Uporabnik:Tereza Letalova|Tereza Letalova]] | 1 |- | 4384 | [[Uporabnik:Terence McKenna|Terence McKenna]] | 1 |- | 4385 | [[Uporabnik:Tepsa alen|Tepsa alen]] | 1 |- | 4386 | [[Uporabnik:Teorija in kritika|Teorija in kritika]] | 1 |- | 4387 | [[Uporabnik:Teophilip|Teophilip]] | 1 |- | 4388 | [[Uporabnik:Teokosic|Teokosic]] | 1 |- | 4389 | [[Uporabnik:TeodoraIlic|TeodoraIlic]] | 1 |- | 4390 | [[Uporabnik:Tentacle~slwiki|Tentacle~slwiki]] | 1 |- | 4391 | [[Uporabnik:Tende info|Tende info]] | 1 |- | 4392 | [[Uporabnik:Tel\u010de12344|Tel\u010de12344]] | 1 |- | 4393 | [[Uporabnik:TelleTino|TelleTino]] | 1 |- | 4394 | [[Uporabnik:Tele77|Tele77]] | 1 |- | 4395 | [[Uporabnik:Tejkooo|Tejkooo]] | 1 |- | 4396 | [[Uporabnik:Tejka11|Tejka11]] | 1 |- | 4397 | [[Uporabnik:Tejcy89|Tejcy89]] | 1 |- | 4398 | [[Uporabnik:Tejciflux|Tejciflux]] | 1 |- | 4399 | [[Uporabnik:TejaV|TejaV]] | 1 |- | 4400 | [[Uporabnik:TejaTK|TejaTK]] | 1 |- | 4401 | [[Uporabnik:Teja K.|Teja K.]] | 1 |- | 4402 | [[Uporabnik:Tejag93|Tejag93]] | 1 |- | 4403 | [[Uporabnik:Teja.bernot|Teja.bernot]] | 1 |- | 4404 | [[Uporabnik:Teja Arcon|Teja Arcon]] | 1 |- | 4405 | [[Uporabnik:Tejaa21|Tejaa21]] | 1 |- | 4406 | [[Uporabnik:Tejaa2|Tejaa2]] | 1 |- | 4407 | [[Uporabnik:Teja80|Teja80]] | 1 |- | 4408 | [[Uporabnik:Teja444|Teja444]] | 1 |- | 4409 | [[Uporabnik:Tehniška.varnost|Tehniška.varnost]] | 1 |- | 4410 | [[Uporabnik:Tehni3k|Tehni3k]] | 1 |- | 4411 | [[Uporabnik:Tedomedo|Tedomedo]] | 1 |- | 4412 | [[Uporabnik:Tedi121|Tedi121]] | 1 |- | 4413 | [[Uporabnik:Tedi1019|Tedi1019]] | 1 |- | 4414 | [[Uporabnik:Tectum|Tectum]] | 1 |- | 4415 | [[Uporabnik:TECMB|TECMB]] | 1 |- | 4416 | [[Uporabnik:TeaŽagar|TeaŽagar]] | 1 |- | 4417 | [[Uporabnik:Tear DR0P|Tear DR0P]] | 1 |- | 4418 | [[Uporabnik:Team96|Team96]] | 1 |- | 4419 | [[Uporabnik:Tealog|Tealog]] | 1 |- | 4420 | [[Uporabnik:Tea banfic|Tea banfic]] | 1 |- | 4421 | [[Uporabnik:Tea8|Tea8]] | 1 |- | 4422 | [[Uporabnik:TCWiki|TCWiki]] | 1 |- | 4423 | [[Uporabnik:Tcvetreznik|Tcvetreznik]] | 1 |- | 4424 | [[Uporabnik:TB~slwiki|TB~slwiki]] | 1 |- | 4425 | [[Uporabnik:Tbreck1|Tbreck1]] | 1 |- | 4426 | [[Uporabnik:Tberk92|Tberk92]] | 1 |- | 4427 | [[Uporabnik:Tbcrv|Tbcrv]] | 1 |- | 4428 | [[Uporabnik:Tayster|Tayster]] | 1 |- | 4429 | [[Uporabnik:Taya košir|Taya košir]] | 1 |- | 4430 | [[Uporabnik:Tavo|Tavo]] | 1 |- | 4431 | [[Uporabnik:TauntCard7300|TauntCard7300]] | 1 |- | 4432 | [[Uporabnik:Taubii|Taubii]] | 1 |- | 4433 | [[Uporabnik:Tatjana Malec|Tatjana Malec]] | 1 |- | 4434 | [[Uporabnik:Tatjana Logar|Tatjana Logar]] | 1 |- | 4435 | [[Uporabnik:TatjanaLesjak2|TatjanaLesjak2]] | 1 |- | 4436 | [[Uporabnik:Tatiana Pegan Sibelius|Tatiana Pegan Sibelius]] | 1 |- | 4437 | [[Uporabnik:Tasyka|Tasyka]] | 1 |- | 4438 | [[Uporabnik:TAŠKO|TAŠKO]] | 1 |- | 4439 | [[Uporabnik:Taska33|Taska33]] | 1 |- | 4440 | [[Uporabnik:Tar.sta.lan.got|Tar.sta.lan.got]] | 1 |- | 4441 | [[Uporabnik:TarasParas|TarasParas]] | 1 |- | 4442 | [[Uporabnik:Taraklun|Taraklun]] | 1 |- | 4443 | [[Uporabnik:TARAgrabrovec|TARAgrabrovec]] | 1 |- | 4444 | [[Uporabnik:TaPametni|TaPametni]] | 1 |- | 4445 | [[Uporabnik:Tanya~slwiki|Tanya~slwiki]] | 1 |- | 4446 | [[Uporabnik:TanjaVre|TanjaVre]] | 1 |- | 4447 | [[Uporabnik:Tanjaturk|Tanjaturk]] | 1 |- | 4448 | [[Uporabnik:TanjaSpanic|TanjaSpanic]] | 1 |- | 4449 | [[Uporabnik:TanjaSk|TanjaSk]] | 1 |- | 4450 | [[Uporabnik:Tanjas|Tanjas]] | 1 |- | 4451 | [[Uporabnik:Tanja s|Tanja s]] | 1 |- | 4452 | [[Uporabnik:Tanja lajkovic|Tanja lajkovic]] | 1 |- | 4453 | [[Uporabnik:Tanja Krhin|Tanja Krhin]] | 1 |- | 4454 | [[Uporabnik:Tanja Kos|Tanja Kos]] | 1 |- | 4455 | [[Uporabnik:Tanja Kokalj|Tanja Kokalj]] | 1 |- | 4456 | [[Uporabnik:Tanja.kobal|Tanja.kobal]] | 1 |- | 4457 | [[Uporabnik:Tanja jeric|Tanja jeric]] | 1 |- | 4458 | [[Uporabnik:Tanja Hribar|Tanja Hribar]] | 1 |- | 4459 | [[Uporabnik:Tanja.bolko|Tanja.bolko]] | 1 |- | 4460 | [[Uporabnik:TanjaBobek|TanjaBobek]] | 1 |- | 4461 | [[Uporabnik:Tanja2|Tanja2]] | 1 |- | 4462 | [[Uporabnik:Tanja1612|Tanja1612]] | 1 |- | 4463 | [[Uporabnik:Tanja1|Tanja1]] | 1 |- | 4464 | [[Uporabnik:Tanitojzla|Tanitojzla]] | 1 |- | 4465 | [[Uporabnik:TaniaS|TaniaS]] | 1 |- | 4466 | [[Uporabnik:TangoMike7|TangoMike7]] | 1 |- | 4467 | [[Uporabnik:TangIna66|TangIna66]] | 1 |- | 4468 | [[Uporabnik:Tandu|Tandu]] | 1 |- | 4469 | [[Uporabnik:Tammi87|Tammi87]] | 1 |- | 4470 | [[Uporabnik:Tam kjer je lepo|Tam kjer je lepo]] | 1 |- | 4471 | [[Uporabnik:Tamittami|Tamittami]] | 1 |- | 4472 | [[Uporabnik:Tamines|Tamines]] | 1 |- | 4473 | [[Uporabnik:Tamii|Tamii]] | 1 |- | 4474 | [[Uporabnik:Tamerlan98|Tamerlan98]] | 1 |- | 4475 | [[Uporabnik:Tamea|Tamea]] | 1 |- | 4476 | [[Uporabnik:Tamara Teofilović|Tamara Teofilović]] | 1 |- | 4477 | [[Uporabnik:Tamarastelcer|Tamarastelcer]] | 1 |- | 4478 | [[Uporabnik:Tamara siljak|Tamara siljak]] | 1 |- | 4479 | [[Uporabnik:Tamara Pastorčiu010d|Tamara Pastorčiu010d]] | 1 |- | 4480 | [[Uporabnik:Tamara.m91|Tamara.m91]] | 1 |- | 4481 | [[Uporabnik:TamaraKar|TamaraKar]] | 1 |- | 4482 | [[Uporabnik:Tamaraa26|Tamaraa26]] | 1 |- | 4483 | [[Uporabnik:Tamara31|Tamara31]] | 1 |- | 4484 | [[Uporabnik:TamaMer|TamaMer]] | 1 |- | 4485 | [[Uporabnik:TamalaSara|TamalaSara]] | 1 |- | 4486 | [[Uporabnik:Talma21|Talma21]] | 1 |- | 4487 | [[Uporabnik:Talitha~slwiki|Talitha~slwiki]] | 1 |- | 4488 | [[Uporabnik:Talithaskaya|Talithaskaya]] | 1 |- | 4489 | [[Uporabnik:Tali~slwiki|Tali~slwiki]] | 1 |- | 4490 | [[Uporabnik:Talent~slwiki|Talent~slwiki]] | 1 |- | 4491 | [[Uporabnik:Taj\u010dka|Taj\u010dka]] | 1 |- | 4492 | [[Uporabnik:Tajkaigolob|Tajkaigolob]] | 1 |- | 4493 | [[Uporabnik:Tajfek|Tajfek]] | 1 |- | 4494 | [[Uporabnik:Tajdavidmar|Tajdavidmar]] | 1 |- | 4495 | [[Uporabnik:TajdaO|TajdaO]] | 1 |- | 4496 | [[Uporabnik:Tajda91|Tajda91]] | 1 |- | 4497 | [[Uporabnik:Tajda23|Tajda23]] | 1 |- | 4498 | [[Uporabnik:Taja Slana|Taja Slana]] | 1 |- | 4499 | [[Uporabnik:TajaQz|TajaQz]] | 1 |- | 4500 | [[Uporabnik:Tajana Novinić|Tajana Novinić]] | 1 |- | 4501 | [[Uporabnik:Taja gorjan|Taja gorjan]] | 1 |- | 4502 | [[Uporabnik:Taja Bratovž|Taja Bratovž]] | 1 |- | 4503 | [[Uporabnik:Taiuni|Taiuni]] | 1 |- | 4504 | [[Uporabnik:Taine.h|Taine.h]] | 1 |- | 4505 | [[Uporabnik:Tahas|Tahas]] | 1 |- | 4506 | [[Uporabnik:Tahamzd|Tahamzd]] | 1 |- | 4507 | [[Uporabnik:Tadruj|Tadruj]] | 1 |- | 4508 | [[Uporabnik:TAdio|TAdio]] | 1 |- | 4509 | [[Uporabnik:Tadile1|Tadile1]] | 1 |- | 4510 | [[Uporabnik:Tadica|Tadica]] | 1 |- | 4511 | [[Uporabnik:Tadey93|Tadey93]] | 1 |- | 4512 | [[Uporabnik:Tadejtement|Tadejtement]] | 1 |- | 4513 | [[Uporabnik:Tadej schuster|Tadej schuster]] | 1 |- | 4514 | [[Uporabnik:Tadejscancar90|Tadejscancar90]] | 1 |- | 4515 | [[Uporabnik:TadejPlos|TadejPlos]] | 1 |- | 4516 | [[Uporabnik:Tadej.martinjak|Tadej.martinjak]] | 1 |- | 4517 | [[Uporabnik:Tadej Križman|Tadej Križman]] | 1 |- | 4518 | [[Uporabnik:Tadejkova|Tadejkova]] | 1 |- | 4519 | [[Uporabnik:Tadej Kolenc|Tadej Kolenc]] | 1 |- | 4520 | [[Uporabnik:Tadej.kobal247|Tadej.kobal247]] | 1 |- | 4521 | [[Uporabnik:TadejJa.|TadejJa.]] | 1 |- | 4522 | [[Uporabnik:Tadej J.|Tadej J.]] | 1 |- | 4523 | [[Uporabnik:Tadej cufar|Tadej cufar]] | 1 |- | 4524 | [[Uporabnik:Tadeja maček|Tadeja maček]] | 1 |- | 4525 | [[Uporabnik:TadejaLIkar|TadejaLIkar]] | 1 |- | 4526 | [[Uporabnik:Tadeja Lapanje|Tadeja Lapanje]] | 1 |- | 4527 | [[Uporabnik:Tadeja Klančnik|Tadeja Klančnik]] | 1 |- | 4528 | [[Uporabnik:Tadejahartman|Tadejahartman]] | 1 |- | 4529 | [[Uporabnik:TadejaG|TadejaG]] | 1 |- | 4530 | [[Uporabnik:Tadeja1405|Tadeja1405]] | 1 |- | 4531 | [[Uporabnik:Tadej977|Tadej977]] | 1 |- | 4532 | [[Uporabnik:Tadej11|Tadej11]] | 1 |- | 4533 | [[Uporabnik:Tabrias.t|Tabrias.t]] | 1 |- | 4534 | [[Uporabnik:Tabascohotsauce|Tabascohotsauce]] | 1 |- | 4535 | [[Uporabnik:Taavetti|Taavetti]] | 1 |- | 4536 | [[Uporabnik:T7ank|T7ank]] | 1 |- | 4537 | [[Uporabnik:T3hn0|T3hn0]] | 1 |- | 4538 | [[Uporabnik:T123at|T123at]] | 1 |- | 4539 | [[Uporabnik:T123a|T123a]] | 1 |- | 4540 | [[Uporabnik:T032146|T032146]] | 1 |- | 4541 | [[Uporabnik:Szogaj|Szogaj]] | 1 |- | 4542 | [[Uporabnik:Szasa~slwiki|Szasa~slwiki]] | 1 |- | 4543 | [[Uporabnik:Sž510|Sž510]] | 1 |- | 4544 | [[Uporabnik:Syphchy|Syphchy]] | 1 |- | 4545 | [[Uporabnik:Syn1917|Syn1917]] | 1 |- | 4546 | [[Uporabnik:Sylphe~slwiki|Sylphe~slwiki]] | 1 |- | 4547 | [[Uporabnik:Sydelle|Sydelle]] | 1 |- | 4548 | [[Uporabnik:SyaWgnignahCehT|SyaWgnignahCehT]] | 1 |- | 4549 | [[Uporabnik:Switters|Switters]] | 1 |- | 4550 | [[Uporabnik:Sweetteapot|Sweetteapot]] | 1 |- | 4551 | [[Uporabnik:SvojeSreceKovacic|SvojeSreceKovacic]] | 1 |- | 4552 | [[Uporabnik:Svoboda~slwiki|Svoboda~slwiki]] | 1 |- | 4553 | [[Uporabnik:Svizec barjanski|Svizec barjanski]] | 1 |- | 4554 | [[Uporabnik:Svitulja|Svitulja]] | 1 |- | 4555 | [[Uporabnik:SviligojTaja|SviligojTaja]] | 1 |- | 4556 | [[Uporabnik:Svilcnik|Svilcnik]] | 1 |- | 4557 | [[Uporabnik:Svetovni popotnik|Svetovni popotnik]] | 1 |- | 4558 | [[Uporabnik:Svetlana Pavlin|Svetlana Pavlin]] | 1 |- | 4559 | [[Uporabnik:Svetecm|Svetecm]] | 1 |- | 4560 | [[Uporabnik:Sven88|Sven88]] | 1 |- | 4561 | [[Uporabnik:SvarunJ|SvarunJ]] | 1 |- | 4562 | [[Uporabnik:Svar~slwiki|Svar~slwiki]] | 1 |- | 4563 | [[Uporabnik:Švabu0160pela|Švabu0160pela]] | 1 |- | 4564 | [[Uporabnik:Suzi5p|Suzi5p]] | 1 |- | 4565 | [[Uporabnik:Suzana.rucman|Suzana.rucman]] | 1 |- | 4566 | [[Uporabnik:Suzana fartek|Suzana fartek]] | 1 |- | 4567 | [[Uporabnik:Suzana1987|Suzana1987]] | 1 |- | 4568 | [[Uporabnik:Suzana001|Suzana001]] | 1 |- | 4569 | [[Uporabnik:Suvren|Suvren]] | 1 |- | 4570 | [[Uporabnik:Susm|Susm]] | 1 |- | 4571 | [[Uporabnik:Susigms|Susigms]] | 1 |- | 4572 | [[Uporabnik:Survbuci|Survbuci]] | 1 |- | 4573 | [[Uporabnik:Surjpanj|Surjpanj]] | 1 |- | 4574 | [[Uporabnik:SurdusVII|SurdusVII]] | 1 |- | 4575 | [[Uporabnik:Suradnikime|Suradnikime]] | 1 |- | 4576 | [[Uporabnik:Superbojci|Superbojci]] | 1 |- | 4577 | [[Uporabnik:Sun.shine.x3|Sun.shine.x3]] | 1 |- | 4578 | [[Uporabnik:Sunrise5|Sunrise5]] | 1 |- | 4579 | [[Uporabnik:Sunkazz|Sunkazz]] | 1 |- | 4580 | [[Uporabnik:Sunflowerry|Sunflowerry]] | 1 |- | 4581 | [[Uporabnik:Sundance~slwiki|Sundance~slwiki]] | 1 |- | 4582 | [[Uporabnik:Sumskovoce|Sumskovoce]] | 1 |- | 4583 | [[Uporabnik:Sumerca|Sumerca]] | 1 |- | 4584 | [[Uporabnik:Šuligoj Gregor|Šuligoj Gregor]] | 1 |- | 4585 | [[Uporabnik:Sulc93|Sulc93]] | 1 |- | 4586 | [[Uporabnik:Sulc|Sulc]] | 1 |- | 4587 | [[Uporabnik:Sukislav|Sukislav]] | 1 |- | 4588 | [[Uporabnik:Suhi75|Suhi75]] | 1 |- | 4589 | [[Uporabnik:Suhadolec.Andraž|Suhadolec.Andraž]] | 1 |- | 4590 | [[Uporabnik:Sugarplum~slwiki|Sugarplum~slwiki]] | 1 |- | 4591 | [[Uporabnik:Sue Henley|Sue Henley]] | 1 |- | 4592 | [[Uporabnik:Succ3ssful|Succ3ssful]] | 1 |- | 4593 | [[Uporabnik:Subicj|Subicj]] | 1 |- | 4594 | [[Uporabnik:Sub grega|Sub grega]] | 1 |- | 4595 | [[Uporabnik:Subanm|Subanm]] | 1 |- | 4596 | [[Uporabnik:Su Annan|Su Annan]] | 1 |- | 4597 | [[Uporabnik:Sturm Katja|Sturm Katja]] | 1 |- | 4598 | [[Uporabnik:Studnurse|Studnurse]] | 1 |- | 4599 | [[Uporabnik:Studio3s|Studio3s]] | 1 |- | 4600 | [[Uporabnik:Studij99|Studij99]] | 1 |- | 4601 | [[Uporabnik:Studentfov|Studentfov]] | 1 |- | 4602 | [[Uporabnik:Studeno|Studeno]] | 1 |- | 4603 | [[Uporabnik:StrusAndrej|StrusAndrej]] | 1 |- | 4604 | [[Uporabnik:Štrudlu010dek|Štrudlu010dek]] | 1 |- | 4605 | [[Uporabnik:Strucka4|Strucka4]] | 1 |- | 4606 | [[Uporabnik:Strucb|Strucb]] | 1 |- | 4607 | [[Uporabnik:Strop~slwiki|Strop~slwiki]] | 1 |- | 4608 | [[Uporabnik:Stromi|Stromi]] | 1 |- | 4609 | [[Uporabnik:Strojancrt|Strojancrt]] | 1 |- | 4610 | [[Uporabnik:Strnad Karmen|Strnad Karmen]] | 1 |- | 4611 | [[Uporabnik:Strmecstrmec|Strmecstrmec]] | 1 |- | 4612 | [[Uporabnik:Stritar|Stritar]] | 1 |- | 4613 | [[Uporabnik:Striker (uzurpiran)|Striker (uzurpiran)]] | 1 |- | 4614 | [[Uporabnik:Stresnik61|Stresnik61]] | 1 |- | 4615 | [[Uporabnik:Stredic Sl|Stredic Sl]] | 1 |- | 4616 | [[Uporabnik:Stredic|Stredic]] | 1 |- | 4617 | [[Uporabnik:Štreber|Štreber]] | 1 |- | 4618 | [[Uporabnik:Strawberry44|Strawberry44]] | 1 |- | 4619 | [[Uporabnik:Stravinski79|Stravinski79]] | 1 |- | 4620 | [[Uporabnik:Strashky|Strashky]] | 1 |- | 4621 | [[Uporabnik:St.Miha|St.Miha]] | 1 |- | 4622 | [[Uporabnik:Stjany|Stjany]] | 1 |- | 4623 | [[Uporabnik:StivenTilen|StivenTilen]] | 1 |- | 4624 | [[Uporabnik:Stinkara|Stinkara]] | 1 |- | 4625 | [[Uporabnik:Sthajerc|Sthajerc]] | 1 |- | 4626 | [[Uporabnik:Stew14|Stew14]] | 1 |- | 4627 | [[Uporabnik:Stevko230|Stevko230]] | 1 |- | 4628 | [[Uporabnik:Stevard|Stevard]] | 1 |- | 4629 | [[Uporabnik:Stesh|Stesh]] | 1 |- | 4630 | [[Uporabnik:Stella Marela|Stella Marela]] | 1 |- | 4631 | [[Uporabnik:Stella7|Stella7]] | 1 |- | 4632 | [[Uporabnik:Stein um Stein|Stein um Stein]] | 1 |- | 4633 | [[Uporabnik:Stefbk|Stefbk]] | 1 |- | 4634 | [[Uporabnik:Stefanvujic1|Stefanvujic1]] | 1 |- | 4635 | [[Uporabnik:StefANksl|StefANksl]] | 1 |- | 4636 | [[Uporabnik:StefanB~slwiki|StefanB~slwiki]] | 1 |- | 4637 | [[Uporabnik:STAZIT|STAZIT]] | 1 |- | 4638 | [[Uporabnik:Stavi|Stavi]] | 1 |- | 4639 | [[Uporabnik:Stausinho|Stausinho]] | 1 |- | 4640 | [[Uporabnik:Statomanija|Statomanija]] | 1 |- | 4641 | [[Uporabnik:StaticLink|StaticLink]] | 1 |- | 4642 | [[Uporabnik:StatGuru|StatGuru]] | 1 |- | 4643 | [[Uporabnik:Statemind|Statemind]] | 1 |- | 4644 | [[Uporabnik:Stasa.majcen|Stasa.majcen]] | 1 |- | 4645 | [[Uporabnik:Stasalepen|Stasalepen]] | 1 |- | 4646 | [[Uporabnik:Stašakerin|Stašakerin]] | 1 |- | 4647 | [[Uporabnik:Staša Berkopec|Staša Berkopec]] | 1 |- | 4648 | [[Uporabnik:Star vs the forces of evil|Star vs the forces of evil]] | 1 |- | 4649 | [[Uporabnik:Starodobnik|Starodobnik]] | 1 |- | 4650 | [[Uporabnik:Stari prdec|Stari prdec]] | 1 |- | 4651 | [[Uporabnik:Starie|Starie]] | 1 |- | 4652 | [[Uporabnik:Starič S.|Starič S.]] | 1 |- | 4653 | [[Uporabnik:Staragara|Staragara]] | 1 |- | 4654 | [[Uporabnik:Stankoopekarski|Stankoopekarski]] | 1 |- | 4655 | [[Uporabnik:Stank321|Stank321]] | 1 |- | 4656 | [[Uporabnik:StaneM|StaneM]] | 1 |- | 4657 | [[Uporabnik:Stanciskarja|Stanciskarja]] | 1 |- | 4658 | [[Uporabnik:StaleYed|StaleYed]] | 1 |- | 4659 | [[Uporabnik:Stakolic|Stakolic]] | 1 |- | 4660 | [[Uporabnik:Stajler|Stajler]] | 1 |- | 4661 | [[Uporabnik:ŠtajerskaMetropolaMaribor|ŠtajerskaMetropolaMaribor]] | 1 |- | 4662 | [[Uporabnik:Stahras|Stahras]] | 1 |- | 4663 | [[Uporabnik:Staarrrr|Staarrrr]] | 1 |- | 4664 | [[Uporabnik:St1125|St1125]] | 1 |- | 4665 | [[Uporabnik:SStenovec|SStenovec]] | 1 |- | 4666 | [[Uporabnik:Sstefancic|Sstefancic]] | 1 |- | 4667 | [[Uporabnik:Sstanic|Sstanic]] | 1 |- | 4668 | [[Uporabnik:Sssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssss|Sssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssss]] | 1 |- | 4669 | [[Uporabnik:Sspp2019|Sspp2019]] | 1 |- | 4670 | [[Uporabnik:Sspjjoze|Sspjjoze]] | 1 |- | 4671 | [[Uporabnik:Sspegar|Sspegar]] | 1 |- | 4672 | [[Uporabnik:Sspdjug|Sspdjug]] | 1 |- | 4673 | [[Uporabnik:Sspan1|Sspan1]] | 1 |- | 4674 | [[Uporabnik:Ssonccek|Ssonccek]] | 1 |- | 4675 | [[Uporabnik:Sskljubnobtc|Sskljubnobtc]] | 1 |- | 4676 | [[Uporabnik:Sskj batman|Sskj batman]] | 1 |- | 4677 | [[Uporabnik:Ssepec|Ssepec]] | 1 |- | 4678 | [[Uporabnik:SSenica|SSenica]] | 1 |- | 4679 | [[Uporabnik:Ssandraa|Ssandraa]] | 1 |- | 4680 | [[Uporabnik:Ss|Ss]] | 1 |- | 4681 | [[Uporabnik:Srus|Srus]] | 1 |- | 4682 | [[Uporabnik:Srnaizgozda|Srnaizgozda]] | 1 |- | 4683 | [[Uporabnik:Srga|Srga]] | 1 |- | 4684 | [[Uporabnik:Srebrenica|Srebrenica]] | 1 |- | 4685 | [[Uporabnik:SrdjanMarin21|SrdjanMarin21]] | 1 |- | 4686 | [[Uporabnik:Srce farm|Srce farm]] | 1 |- | 4687 | [[Uporabnik:Sraufstok|Sraufstok]] | 1 |- | 4688 | [[Uporabnik:Srakoper|Srakoper]] | 1 |- | 4689 | [[Uporabnik:Squidoo81|Squidoo81]] | 1 |- | 4690 | [[Uporabnik:Squeek|Squeek]] | 1 |- | 4691 | [[Uporabnik:Square19901990|Square19901990]] | 1 |- | 4692 | [[Uporabnik:Spsoj23|Spsoj23]] | 1 |- | 4693 | [[Uporabnik:SPS2016|SPS2016]] | 1 |- | 4694 | [[Uporabnik:Sprukk|Sprukk]] | 1 |- | 4695 | [[Uporabnik:Spovednik|Spovednik]] | 1 |- | 4696 | [[Uporabnik:Sportzincs|Sportzincs]] | 1 |- | 4697 | [[Uporabnik:Sportstudio|Sportstudio]] | 1 |- | 4698 | [[Uporabnik:SportSlovenia|SportSlovenia]] | 1 |- | 4699 | [[Uporabnik:Sportnik15|Sportnik15]] | 1 |- | 4700 | [[Uporabnik:Spoli98|Spoli98]] | 1 |- | 4701 | [[Uporabnik:Špli|Špli]] | 1 |- | 4702 | [[Uporabnik:Spletko|Spletko]] | 1 |- | 4703 | [[Uporabnik:Spidy~slwiki|Spidy~slwiki]] | 1 |- | 4704 | [[Uporabnik:Sphinxmoth|Sphinxmoth]] | 1 |- | 4705 | [[Uporabnik:SpeVer1|SpeVer1]] | 1 |- | 4706 | [[Uporabnik:Špelu010da Oblak|Špelu010da Oblak]] | 1 |- | 4707 | [[Uporabnik:Špella.dezelak|Špella.dezelak]] | 1 |- | 4708 | [[Uporabnik:Spellaa|Spellaa]] | 1 |- | 4709 | [[Uporabnik:Spella92|Spella92]] | 1 |- | 4710 | [[Uporabnik:Spelinan|Spelinan]] | 1 |- | 4711 | [[Uporabnik:Speliii|Speliii]] | 1 |- | 4712 | [[Uporabnik:Spelcasmid|Spelcasmid]] | 1 |- | 4713 | [[Uporabnik:SpelcaG|SpelcaG]] | 1 |- | 4714 | [[Uporabnik:Spelca8|Spelca8]] | 1 |- | 4715 | [[Uporabnik:Spelca676|Spelca676]] | 1 |- | 4716 | [[Uporabnik:Špela velepiu010d|Špela velepiu010d]] | 1 |- | 4717 | [[Uporabnik:Spela Sopinger|Spela Sopinger]] | 1 |- | 4718 | [[Uporabnik:Spelasamsa|Spelasamsa]] | 1 |- | 4719 | [[Uporabnik:Spelapokovec|Spelapokovec]] | 1 |- | 4720 | [[Uporabnik:Spela novak|Spela novak]] | 1 |- | 4721 | [[Uporabnik:SpelaM|SpelaM]] | 1 |- | 4722 | [[Uporabnik:SpelaLip|SpelaLip]] | 1 |- | 4723 | [[Uporabnik:Špela.lemut|Špela.lemut]] | 1 |- | 4724 | [[Uporabnik:Spelakastelic|Spelakastelic]] | 1 |- | 4725 | [[Uporabnik:ŠpelaJ|ŠpelaJ]] | 1 |- | 4726 | [[Uporabnik:Špela Dolu017ean|Špela Dolu017ean]] | 1 |- | 4727 | [[Uporabnik:Špeladebeljak|Špeladebeljak]] | 1 |- | 4728 | [[Uporabnik:Špela Brezovar|Špela Brezovar]] | 1 |- | 4729 | [[Uporabnik:Spelaban|Spelaban]] | 1 |- | 4730 | [[Uporabnik:Špela90|Špela90]] | 1 |- | 4731 | [[Uporabnik:Spela22|Spela22]] | 1 |- | 4732 | [[Uporabnik:Špela1234|Špela1234]] | 1 |- | 4733 | [[Uporabnik:Spela11|Spela11]] | 1 |- | 4734 | [[Uporabnik:Spela0248|Spela0248]] | 1 |- | 4735 | [[Uporabnik:Spel123|Spel123]] | 1 |- | 4736 | [[Uporabnik:Spejovnik|Spejovnik]] | 1 |- | 4737 | [[Uporabnik:SPeedek|SPeedek]] | 1 |- | 4738 | [[Uporabnik:Spavlic|Spavlic]] | 1 |- | 4739 | [[Uporabnik:SparkleShark|SparkleShark]] | 1 |- | 4740 | [[Uporabnik:Spacejam2|Spacejam2]] | 1 |- | 4741 | [[Uporabnik:Space182|Space182]] | 1 |- | 4742 | [[Uporabnik:Sp2210|Sp2210]] | 1 |- | 4743 | [[Uporabnik:Sovica20|Sovica20]] | 1 |- | 4744 | [[Uporabnik:Sourav Bapuli|Sourav Bapuli]] | 1 |- | 4745 | [[Uporabnik:ŠOULJ|ŠOULJ]] | 1 |- | 4746 | [[Uporabnik:Soulfinger99|Soulfinger99]] | 1 |- | 4747 | [[Uporabnik:Sosed11|Sosed11]] | 1 |- | 4748 | [[Uporabnik:Sorsak5ra|Sorsak5ra]] | 1 |- | 4749 | [[Uporabnik:Sopakoto|Sopakoto]] | 1 |- | 4750 | [[Uporabnik:Sonydip|Sonydip]] | 1 |- | 4751 | [[Uporabnik:Sonjaxp|Sonjaxp]] | 1 |- | 4752 | [[Uporabnik:Sonjap|Sonjap]] | 1 |- | 4753 | [[Uporabnik:SonjaGajic|SonjaGajic]] | 1 |- | 4754 | [[Uporabnik:SonjaDro|SonjaDro]] | 1 |- | 4755 | [[Uporabnik:Sonja21|Sonja21]] | 1 |- | 4756 | [[Uporabnik:Sončica|Sončica]] | 1 |- | 4757 | [[Uporabnik:Sonchek18|Sonchek18]] | 1 |- | 4758 | [[Uporabnik:Sonceluna|Sonceluna]] | 1 |- | 4759 | [[Uporabnik:Soncek na nebu|Soncek na nebu]] | 1 |- | 4760 | [[Uporabnik:Soncek15|Soncek15]] | 1 |- | 4761 | [[Uporabnik:Soncek111|Soncek111]] | 1 |- | 4762 | [[Uporabnik:Sonček023|Sonček023]] | 1 |- | 4763 | [[Uporabnik:Sommerauer|Sommerauer]] | 1 |- | 4764 | [[Uporabnik:Someonexx|Someonexx]] | 1 |- | 4765 | [[Uporabnik:Somede|Somede]] | 1 |- | 4766 | [[Uporabnik:Šolski projekt|Šolski projekt]] | 1 |- | 4767 | [[Uporabnik:Solo000000|Solo000000]] | 1 |- | 4768 | [[Uporabnik:Soleil~slwiki|Soleil~slwiki]] | 1 |- | 4769 | [[Uporabnik:Solaxan|Solaxan]] | 1 |- | 4770 | [[Uporabnik:Solata2011|Solata2011]] | 1 |- | 4771 | [[Uporabnik:Solasarpi|Solasarpi]] | 1 |- | 4772 | [[Uporabnik:SolarSoul|SolarSoul]] | 1 |- | 4773 | [[Uporabnik:Solar.petra97|Solar.petra97]] | 1 |- | 4774 | [[Uporabnik:Sol1|Sol1]] | 1 |- | 4775 | [[Uporabnik:Sokac121|Sokac121]] | 1 |- | 4776 | [[Uporabnik:Sok88|Sok88]] | 1 |- | 4777 | [[Uporabnik:Sok1996|Sok1996]] | 1 |- | 4778 | [[Uporabnik:SOJVSRS|SOJVSRS]] | 1 |- | 4779 | [[Uporabnik:Soissons~slwiki|Soissons~slwiki]] | 1 |- | 4780 | [[Uporabnik:Sodoprstikopitar|Sodoprstikopitar]] | 1 |- | 4781 | [[Uporabnik:Soccersniper|Soccersniper]] | 1 |- | 4782 | [[Uporabnik:Sobberski|Sobberski]] | 1 |- | 4783 | [[Uporabnik:SNusa|SNusa]] | 1 |- | 4784 | [[Uporabnik:Snuderl|Snuderl]] | 1 |- | 4785 | [[Uporabnik:Snudekat|Snudekat]] | 1 |- | 4786 | [[Uporabnik:Snowman~slwiki|Snowman~slwiki]] | 1 |- | 4787 | [[Uporabnik:Snowflake91|Snowflake91]] | 1 |- | 4788 | [[Uporabnik:Snow.ff|Snow.ff]] | 1 |- | 4789 | [[Uporabnik:Snovik|Snovik]] | 1 |- | 4790 | [[Uporabnik:Snojlu|Snojlu]] | 1 |- | 4791 | [[Uporabnik:SNOB1107|SNOB1107]] | 1 |- | 4792 | [[Uporabnik:Snezinkica|Snezinkica]] | 1 |- | 4793 | [[Uporabnik:Snezana.antonic|Snezana.antonic]] | 1 |- | 4794 | [[Uporabnik:Snafu~slwiki|Snafu~slwiki]] | 1 |- | 4795 | [[Uporabnik:Smučanje|Smučanje]] | 1 |- | 4796 | [[Uporabnik:Smrketa3|Smrketa3]] | 1 |- | 4797 | [[Uporabnik:Smrketa123|Smrketa123]] | 1 |- | 4798 | [[Uporabnik:Smrdokavrinahuhu|Smrdokavrinahuhu]] | 1 |- | 4799 | [[Uporabnik:Smoothcheeks|Smoothcheeks]] | 1 |- | 4800 | [[Uporabnik:SMonika|SMonika]] | 1 |- | 4801 | [[Uporabnik:Š.Mohariu0107|Š.Mohariu0107]] | 1 |- | 4802 | [[Uporabnik:Smnzup|Smnzup]] | 1 |- | 4803 | [[Uporabnik:Smes|Smes]] | 1 |- | 4804 | [[Uporabnik:Smehljeva|Smehljeva]] | 1 |- | 4805 | [[Uporabnik:Smartwiki~slwiki|Smartwiki~slwiki]] | 1 |- | 4806 | [[Uporabnik:S.MAROŠEK|S.MAROŠEK]] | 1 |- | 4807 | [[Uporabnik:Smarnica|Smarnica]] | 1 |- | 4808 | [[Uporabnik:Smara|Smara]] | 1 |- | 4809 | [[Uporabnik:Smalcat|Smalcat]] | 1 |- | 4810 | [[Uporabnik:Smack~slwiki|Smack~slwiki]] | 1 |- | 4811 | [[Uporabnik:Smackdown~slwiki|Smackdown~slwiki]] | 1 |- | 4812 | [[Uporabnik:Slusalkica|Slusalkica]] | 1 |- | 4813 | [[Uporabnik:Slucijas|Slucijas]] | 1 |- | 4814 | [[Uporabnik:SloWiki321|SloWiki321]] | 1 |- | 4815 | [[Uporabnik:Slowiki|Slowiki]] | 1 |- | 4816 | [[Uporabnik:SloVolley|SloVolley]] | 1 |- | 4817 | [[Uporabnik:Slovjanin|Slovjanin]] | 1 |- | 4818 | [[Uporabnik:Slovid|Slovid]] | 1 |- | 4819 | [[Uporabnik:Slovenska.citalnica|Slovenska.citalnica]] | 1 |- | 4820 | [[Uporabnik:Slovenka13|Slovenka13]] | 1 |- | 4821 | [[Uporabnik:Slovenistka5|Slovenistka5]] | 1 |- | 4822 | [[Uporabnik:Slovenistka|Slovenistka]] | 1 |- | 4823 | [[Uporabnik:Slovenija1994|Slovenija1994]] | 1 |- | 4824 | [[Uporabnik:Sloveniansport|Sloveniansport]] | 1 |- | 4825 | [[Uporabnik:Sloveniafootball1898|Sloveniafootball1898]] | 1 |- | 4826 | [[Uporabnik:Sloveniadude|Sloveniadude]] | 1 |- | 4827 | [[Uporabnik:Slovene Comrade|Slovene Comrade]] | 1 |- | 4828 | [[Uporabnik:Slovene2|Slovene2]] | 1 |- | 4829 | [[Uporabnik:Slovencelj|Slovencelj]] | 1 |- | 4830 | [[Uporabnik:Slovarček|Slovarček]] | 1 |- | 4831 | [[Uporabnik:Slov3nc|Slov3nc]] | 1 |- | 4832 | [[Uporabnik:Slotrooper|Slotrooper]] | 1 |- | 4833 | [[Uporabnik:SloSlayer|SloSlayer]] | 1 |- | 4834 | [[Uporabnik:SloSki007|SloSki007]] | 1 |- | 4835 | [[Uporabnik:SloProGaming|SloProGaming]] | 1 |- | 4836 | [[Uporabnik:Slooiuz|Slooiuz]] | 1 |- | 4837 | [[Uporabnik:Slomedia|Slomedia]] | 1 |- | 4838 | [[Uporabnik:SloLord|SloLord]] | 1 |- | 4839 | [[Uporabnik:Slojanez|Slojanez]] | 1 |- | 4840 | [[Uporabnik:Slodre5|Slodre5]] | 1 |- | 4841 | [[Uporabnik:SloBoy996|SloBoy996]] | 1 |- | 4842 | [[Uporabnik:Slkn|Slkn]] | 1 |- | 4843 | [[Uporabnik:Slipknot guy|Slipknot guy]] | 1 |- | 4844 | [[Uporabnik:S.l.i.n.a.s.t.|S.l.i.n.a.s.t.]] | 1 |- | 4845 | [[Uporabnik:Slimi|Slimi]] | 1 |- | 4846 | [[Uporabnik:SlikarDuh|SlikarDuh]] | 1 |- | 4847 | [[Uporabnik:Slikar97|Slikar97]] | 1 |- | 4848 | [[Uporabnik:Slika1234|Slika1234]] | 1 |- | 4849 | [[Uporabnik:Slicktalking|Slicktalking]] | 1 |- | 4850 | [[Uporabnik:Slepplystar|Slepplystar]] | 1 |- | 4851 | [[Uporabnik:Sleeper7717|Sleeper7717]] | 1 |- | 4852 | [[Uporabnik:SlavoSerc|SlavoSerc]] | 1 |- | 4853 | [[Uporabnik:Slavić|Slavić]] | 1 |- | 4854 | [[Uporabnik:Slave~slwiki|Slave~slwiki]] | 1 |- | 4855 | [[Uporabnik:Slavczust|Slavczust]] | 1 |- | 4856 | [[Uporabnik:Slavc|Slavc]] | 1 |- | 4857 | [[Uporabnik:SlashZero|SlashZero]] | 1 |- | 4858 | [[Uporabnik:Slap|Slap]] | 1 |- | 4859 | [[Uporabnik:Slamzi12|Slamzi12]] | 1 |- | 4860 | [[Uporabnik:SL4971|SL4971]] | 1 |- | 4861 | [[Uporabnik:SkyWalkR|SkyWalkR]] | 1 |- | 4862 | [[Uporabnik:SkyMMMeow|SkyMMMeow]] | 1 |- | 4863 | [[Uporabnik:Skyflyer~slwiki|Skyflyer~slwiki]] | 1 |- | 4864 | [[Uporabnik:Skyfallingdown|Skyfallingdown]] | 1 |- | 4865 | [[Uporabnik:Skw 31|Skw 31]] | 1 |- | 4866 | [[Uporabnik:Skupina sled|Skupina sled]] | 1 |- | 4867 | [[Uporabnik:Skubez|Skubez]] | 1 |- | 4868 | [[Uporabnik:SkubaVojska|SkubaVojska]] | 1 |- | 4869 | [[Uporabnik:SKroflic|SKroflic]] | 1 |- | 4870 | [[Uporabnik:Skrizman|Skrizman]] | 1 |- | 4871 | [[Uporabnik:Skrinjarjan|Skrinjarjan]] | 1 |- | 4872 | [[Uporabnik:Skrat~slwiki|Skrat~slwiki]] | 1 |- | 4873 | [[Uporabnik:Skratek 14|Skratek 14]] | 1 |- | 4874 | [[Uporabnik:Skralovnik|Skralovnik]] | 1 |- | 4875 | [[Uporabnik:Skraj|Skraj]] | 1 |- | 4876 | [[Uporabnik:Skosmac1|Skosmac1]] | 1 |- | 4877 | [[Uporabnik:S.kolenc|S.kolenc]] | 1 |- | 4878 | [[Uporabnik:SkoldObsessive|SkoldObsessive]] | 1 |- | 4879 | [[Uporabnik:Škofija|Škofija]] | 1 |- | 4880 | [[Uporabnik:Skodice|Skodice]] | 1 |- | 4881 | [[Uporabnik:SkodelicaKave|SkodelicaKave]] | 1 |- | 4882 | [[Uporabnik:Sknap13|Sknap13]] | 1 |- | 4883 | [[Uporabnik:Skirsky|Skirsky]] | 1 |- | 4884 | [[Uporabnik:Skero14|Skero14]] | 1 |- | 4885 | [[Uporabnik:SkerlVerk|SkerlVerk]] | 1 |- | 4886 | [[Uporabnik:Skerbecadela|Skerbecadela]] | 1 |- | 4887 | [[Uporabnik:Skera|Skera]] | 1 |- | 4888 | [[Uporabnik:Skela \u017dedau010d|Skela \u017dedau010d]] | 1 |- | 4889 | [[Uporabnik:SkalarFlorjan|SkalarFlorjan]] | 1 |- | 4890 | [[Uporabnik:Sk84fun|Sk84fun]] | 1 |- | 4891 | [[Uporabnik:Sk2840|Sk2840]] | 1 |- | 4892 | [[Uporabnik:Six10|Six10]] | 1 |- | 4893 | [[Uporabnik:Sivec1|Sivec1]] | 1 |- | 4894 | [[Uporabnik:Sivci|Sivci]] | 1 |- | 4895 | [[Uporabnik:Sivalni-stroji|Sivalni-stroji]] | 1 |- | 4896 | [[Uporabnik:SirVertunt|SirVertunt]] | 1 |- | 4897 | [[Uporabnik:Sirine1195|Sirine1195]] | 1 |- | 4898 | [[Uporabnik:Sirenetta~slwiki|Sirenetta~slwiki]] | 1 |- | 4899 | [[Uporabnik:Sirca15|Sirca15]] | 1 |- | 4900 | [[Uporabnik:Sint-Truiden|Sint-Truiden]] | 1 |- | 4901 | [[Uporabnik:Sintija Mučibabiu0107|Sintija Mučibabiu0107]] | 1 |- | 4902 | [[Uporabnik:SinkoS|SinkoS]] | 1 |- | 4903 | [[Uporabnik:Sinja33|Sinja33]] | 1 |- | 4904 | [[Uporabnik:Sinigoj|Sinigoj]] | 1 |- | 4905 | [[Uporabnik:Simply280388|Simply280388]] | 1 |- | 4906 | [[Uporabnik:Šimpanz1|Šimpanz1]] | 1 |- | 4907 | [[Uporabnik:Simonzup|Simonzup]] | 1 |- | 4908 | [[Uporabnik:Simonv|Simonv]] | 1 |- | 4909 | [[Uporabnik:Simonus~slwiki|Simonus~slwiki]] | 1 |- | 4910 | [[Uporabnik:Simonstrgar|Simonstrgar]] | 1 |- | 4911 | [[Uporabnik:Simon.Muhic|Simon.Muhic]] | 1 |- | 4912 | [[Uporabnik:Simonmarko|Simonmarko]] | 1 |- | 4913 | [[Uporabnik:SimonJ|SimonJ]] | 1 |- | 4914 | [[Uporabnik:Simonika|Simonika]] | 1 |- | 4915 | [[Uporabnik:Simone041976|Simone041976]] | 1 |- | 4916 | [[Uporabnik:Simoncika|Simoncika]] | 1 |- | 4917 | [[Uporabnik:Simonb|Simonb]] | 1 |- | 4918 | [[Uporabnik:Simona.stariha|Simona.stariha]] | 1 |- | 4919 | [[Uporabnik:Simona Roškar|Simona Roškar]] | 1 |- | 4920 | [[Uporabnik:Simona malnar|Simona malnar]] | 1 |- | 4921 | [[Uporabnik:Simonakokalj90|Simonakokalj90]] | 1 |- | 4922 | [[Uporabnik:Simonaklemencic|Simonaklemencic]] | 1 |- | 4923 | [[Uporabnik:Simonaklancnik|Simonaklancnik]] | 1 |- | 4924 | [[Uporabnik:Simonabutala|Simonabutala]] | 1 |- | 4925 | [[Uporabnik:Simona87|Simona87]] | 1 |- | 4926 | [[Uporabnik:Simon4057|Simon4057]] | 1 |- | 4927 | [[Uporabnik:Simmona~slwiki|Simmona~slwiki]] | 1 |- | 4928 | [[Uporabnik:Simko63050191|Simko63050191]] | 1 |- | 4929 | [[Uporabnik:Simfra|Simfra]] | 1 |- | 4930 | [[Uporabnik:Simci11|Simci11]] | 1 |- | 4931 | [[Uporabnik:Simček|Simček]] | 1 |- | 4932 | [[Uporabnik:Simbol13|Simbol13]] | 1 |- | 4933 | [[Uporabnik:(SI)Matej|(SI)Matej]] | 1 |- | 4934 | [[Uporabnik:Silvo Karo|Silvo Karo]] | 1 |- | 4935 | [[Uporabnik:Silvia.hm|Silvia.hm]] | 1 |- | 4936 | [[Uporabnik:Silva \u010cernuta|Silva \u010cernuta]] | 1 |- | 4937 | [[Uporabnik:Silar|Silar]] | 1 |- | 4938 | [[Uporabnik:Sikonjak|Sikonjak]] | 1 |- | 4939 | [[Uporabnik:Sigzok|Sigzok]] | 1 |- | 4940 | [[Uporabnik:Siestapalma|Siestapalma]] | 1 |- | 4941 | [[Uporabnik:Siegfried Rotbart Deutscher|Siegfried Rotbart Deutscher]] | 1 |- | 4942 | [[Uporabnik:Sidd~slwiki|Sidd~slwiki]] | 1 |- | 4943 | [[Uporabnik:Sidbin|Sidbin]] | 1 |- | 4944 | [[Uporabnik:SiByte|SiByte]] | 1 |- | 4945 | [[Uporabnik:SI2000SI|SI2000SI]] | 1 |- | 4946 | [[Uporabnik:Shumski1945|Shumski1945]] | 1 |- | 4947 | [[Uporabnik:Shpellee|Shpellee]] | 1 |- | 4948 | [[Uporabnik:Shkupi Kumanova 1234|Shkupi Kumanova 1234]] | 1 |- | 4949 | [[Uporabnik:Shkis13|Shkis13]] | 1 |- | 4950 | [[Uporabnik:Shiesmine|Shiesmine]] | 1 |- | 4951 | [[Uporabnik:SheratonGrace|SheratonGrace]] | 1 |- | 4952 | [[Uporabnik:Shepard132|Shepard132]] | 1 |- | 4953 | [[Uporabnik:Sharonthenenbaum|Sharonthenenbaum]] | 1 |- | 4954 | [[Uporabnik:Share ier|Share ier]] | 1 |- | 4955 | [[Uporabnik:Shard~slwiki|Shard~slwiki]] | 1 |- | 4956 | [[Uporabnik:Shadow996|Shadow996]] | 1 |- | 4957 | [[Uporabnik:Sh4d0w~slwiki|Sh4d0w~slwiki]] | 1 |- | 4958 | [[Uporabnik:Sguzelj|Sguzelj]] | 1 |- | 4959 | [[Uporabnik:Sgregor|Sgregor]] | 1 |- | 4960 | [[Uporabnik:Severnomorje|Severnomorje]] | 1 |- | 4961 | [[Uporabnik:SeverinHutinski|SeverinHutinski]] | 1 |- | 4962 | [[Uporabnik:SevenOfSpades~slwiki|SevenOfSpades~slwiki]] | 1 |- | 4963 | [[Uporabnik:SettlingSnail|SettlingSnail]] | 1 |- | 4964 | [[Uporabnik:Setina Matic|Setina Matic]] | 1 |- | 4965 | [[Uporabnik:Sersenj|Sersenj]] | 1 |- | 4966 | [[Uporabnik:Sergejevic|Sergejevic]] | 1 |- | 4967 | [[Uporabnik:Sergeja Kos|Sergeja Kos]] | 1 |- | 4968 | [[Uporabnik:Sergeja G.|Sergeja G.]] | 1 |- | 4969 | [[Uporabnik:Sereia|Sereia]] | 1 |- | 4970 | [[Uporabnik:SeptumCordis|SeptumCordis]] | 1 |- | 4971 | [[Uporabnik:SeptemberWoman|SeptemberWoman]] | 1 |- | 4972 | [[Uporabnik:Senicar~slwiki|Senicar~slwiki]] | 1 |- | 4973 | [[Uporabnik:Sengatit|Sengatit]] | 1 |- | 4974 | [[Uporabnik:Selma Dedi\u0107|Selma Dedi\u0107]] | 1 |- | 4975 | [[Uporabnik:Sekula~slwiki|Sekula~slwiki]] | 1 |- | 4976 | [[Uporabnik:SekoranjaS|SekoranjaS]] | 1 |- | 4977 | [[Uporabnik:Sekica123|Sekica123]] | 1 |- | 4978 | [[Uporabnik:Sehnsucherin~slwiki|Sehnsucherin~slwiki]] | 1 |- | 4979 | [[Uporabnik:SeEnoRundo|SeEnoRundo]] | 1 |- | 4980 | [[Uporabnik:Sedovnik|Sedovnik]] | 1 |- | 4981 | [[Uporabnik:Sedorf|Sedorf]] | 1 |- | 4982 | [[Uporabnik:Sedefna snala|Sedefna snala]] | 1 |- | 4983 | [[Uporabnik:SecretAgentKlunk|SecretAgentKlunk]] | 1 |- | 4984 | [[Uporabnik:Secnjak15|Secnjak15]] | 1 |- | 4985 | [[Uporabnik:Secnikanja|Secnikanja]] | 1 |- | 4986 | [[Uporabnik:Sebooo.|Sebooo.]] | 1 |- | 4987 | [[Uporabnik:Sebituhtar|Sebituhtar]] | 1 |- | 4988 | [[Uporabnik:SebastijanRM|SebastijanRM]] | 1 |- | 4989 | [[Uporabnik:Sebastiansta|Sebastiansta]] | 1 |- | 4990 | [[Uporabnik:Sebastiano~slwiki|Sebastiano~slwiki]] | 1 |- | 4991 | [[Uporabnik:Sebaks|Sebaks]] | 1 |- | 4992 | [[Uporabnik:Seba75|Seba75]] | 1 |- | 4993 | [[Uporabnik:Seansoo~slwiki|Seansoo~slwiki]] | 1 |- | 4994 | [[Uporabnik:Sead Mahmutefendić|Sead Mahmutefendić]] | 1 |- | 4995 | [[Uporabnik:Sdukic|Sdukic]] | 1 |- | 4996 | [[Uporabnik:Sdssfd|Sdssfd]] | 1 |- | 4997 | [[Uporabnik:Sdolzan|Sdolzan]] | 1 |- | 4998 | [[Uporabnik:Scotchriver|Scotchriver]] | 1 |- | 4999 | [[Uporabnik:Scofield993|Scofield993]] | 1 |- | 5000 | [[Uporabnik:Scintauer|Scintauer]] | 1 |- |} 3a2ljybljtrm2hqjv1ncojfez6f1t2e 4 485417 6685889 6671952 2026-06-06T07:10:54Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 5001–6000 6685889 wikitext text/x-wiki === 5001–6000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 5001 | [[Uporabnik:SciLEM|SciLEM]] | 1 |- | 5002 | [[Uporabnik:SciDoc18|SciDoc18]] | 1 |- | 5003 | [[Uporabnik:Schweini 7|Schweini 7]] | 1 |- | 5004 | [[Uporabnik:Schwana|Schwana]] | 1 |- | 5005 | [[Uporabnik:Schvrk|Schvrk]] | 1 |- | 5006 | [[Uporabnik:Schtalec|Schtalec]] | 1 |- | 5007 | [[Uporabnik:Schpeltza|Schpeltza]] | 1 |- | 5008 | [[Uporabnik:Schpell|Schpell]] | 1 |- | 5009 | [[Uporabnik:SchoInTschun|SchoInTschun]] | 1 |- | 5010 | [[Uporabnik:Schme|Schme]] | 1 |- | 5011 | [[Uporabnik:Schjora|Schjora]] | 1 |- | 5012 | [[Uporabnik:Scharcy|Scharcy]] | 1 |- | 5013 | [[Uporabnik:Scek88|Scek88]] | 1 |- | 5014 | [[Uporabnik:Scardaccione01|Scardaccione01]] | 1 |- | 5015 | [[Uporabnik:Scaniuss|Scaniuss]] | 1 |- | 5016 | [[Uporabnik:Sc7521|Sc7521]] | 1 |- | 5017 | [[Uporabnik:SberbankSI|SberbankSI]] | 1 |- | 5018 | [[Uporabnik:Sb842|Sb842]] | 1 |- | 5019 | [[Uporabnik:Sa&Vilalta|Sa&Vilalta]] | 1 |- | 5020 | [[Uporabnik:Savelij Zimin|Savelij Zimin]] | 1 |- | 5021 | [[Uporabnik:SAVATE|SAVATE]] | 1 |- | 5022 | [[Uporabnik:Sauron~slwiki|Sauron~slwiki]] | 1 |- | 5023 | [[Uporabnik:Sauperl|Sauperl]] | 1 |- | 5024 | [[Uporabnik:Satanarh|Satanarh]] | 1 |- | 5025 | [[Uporabnik:Sasso0101|Sasso0101]] | 1 |- | 5026 | [[Uporabnik:SasquashFan2|SasquashFan2]] | 1 |- | 5027 | [[Uporabnik:Sasp9|Sasp9]] | 1 |- | 5028 | [[Uporabnik:Sasopul|Sasopul]] | 1 |- | 5029 | [[Uporabnik:Saso.mravljak|Saso.mravljak]] | 1 |- | 5030 | [[Uporabnik:Sašo Mou0161kon|Sašo Mou0161kon]] | 1 |- | 5031 | [[Uporabnik:Sasomik|Sasomik]] | 1 |- | 5032 | [[Uporabnik:SASO K|SASO K]] | 1 |- | 5033 | [[Uporabnik:Saso.ilisin1|Saso.ilisin1]] | 1 |- | 5034 | [[Uporabnik:Saschakr|Saschakr]] | 1 |- | 5035 | [[Uporabnik:Sasa.vucina|Sasa.vucina]] | 1 |- | 5036 | [[Uporabnik:SasaP-3579|SasaP-3579]] | 1 |- | 5037 | [[Uporabnik:Saša Milavec|Saša Milavec]] | 1 |- | 5038 | [[Uporabnik:Sasamar|Sasamar]] | 1 |- | 5039 | [[Uporabnik:Sasamaj|Sasamaj]] | 1 |- | 5040 | [[Uporabnik:Saša J|Saša J]] | 1 |- | 5041 | [[Uporabnik:Sasabl|Sasabl]] | 1 |- | 5042 | [[Uporabnik:Sasabajc|Sasabajc]] | 1 |- | 5043 | [[Uporabnik:SasaB1665|SasaB1665]] | 1 |- | 5044 | [[Uporabnik:Saša 01|Saša 01]] | 1 |- | 5045 | [[Uporabnik:Sas4|Sas4]] | 1 |- | 5046 | [[Uporabnik:Sarry~slwiki|Sarry~slwiki]] | 1 |- | 5047 | [[Uporabnik:Sarica77|Sarica77]] | 1 |- | 5048 | [[Uporabnik:Šargarepa|Šargarepa]] | 1 |- | 5049 | [[Uporabnik:Sareta|Sareta]] | 1 |- | 5050 | [[Uporabnik:Sarelule|Sarelule]] | 1 |- | 5051 | [[Uporabnik:Sarcyka131|Sarcyka131]] | 1 |- | 5052 | [[Uporabnik:SarciRen|SarciRen]] | 1 |- | 5053 | [[Uporabnik:Saravuckovic|Saravuckovic]] | 1 |- | 5054 | [[Uporabnik:Sara shiney|Sara shiney]] | 1 |- | 5055 | [[Uporabnik:SarandaZogaj|SarandaZogaj]] | 1 |- | 5056 | [[Uporabnik:Saramijailovic|Saramijailovic]] | 1 |- | 5057 | [[Uporabnik:SaraMarn|SaraMarn]] | 1 |- | 5058 | [[Uporabnik:Sara Konte|Sara Konte]] | 1 |- | 5059 | [[Uporabnik:Sarakeber|Sarakeber]] | 1 |- | 5060 | [[Uporabnik:Sara Kač|Sara Kač]] | 1 |- | 5061 | [[Uporabnik:Sarak1990|Sarak1990]] | 1 |- | 5062 | [[Uporabnik:Sarahorvat|Sarahorvat]] | 1 |- | 5063 | [[Uporabnik:SaraHK|SaraHK]] | 1 |- | 5064 | [[Uporabnik:Sarah C.|Sarah C.]] | 1 |- | 5065 | [[Uporabnik:Sara Gulam|Sara Gulam]] | 1 |- | 5066 | [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] | 1 |- | 5067 | [[Uporabnik:SaraFarkas13|SaraFarkas13]] | 1 |- | 5068 | [[Uporabnik:Sara Farkaš|Sara Farkaš]] | 1 |- | 5069 | [[Uporabnik:Saradenzic|Saradenzic]] | 1 |- | 5070 | [[Uporabnik:Sara Cicpolk|Sara Cicpolk]] | 1 |- | 5071 | [[Uporabnik:Sarac1994|Sarac1994]] | 1 |- | 5072 | [[Uporabnik:SaraBug|SaraBug]] | 1 |- | 5073 | [[Uporabnik:Sarabrcar|Sarabrcar]] | 1 |- | 5074 | [[Uporabnik:Sapo~slwiki|Sapo~slwiki]] | 1 |- | 5075 | [[Uporabnik:Sanychi|Sanychi]] | 1 |- | 5076 | [[Uporabnik:Sanvidm|Sanvidm]] | 1 |- | 5077 | [[Uporabnik:San Marco Venice|San Marco Venice]] | 1 |- | 5078 | [[Uporabnik:Sankaareudead|Sankaareudead]] | 1 |- | 5079 | [[Uporabnik:Sanje 2014|Sanje 2014]] | 1 |- | 5080 | [[Uporabnik:Sanja Zalar|Sanja Zalar]] | 1 |- | 5081 | [[Uporabnik:Sanjavci|Sanjavci]] | 1 |- | 5082 | [[Uporabnik:Sanja.strojin|Sanja.strojin]] | 1 |- | 5083 | [[Uporabnik:Sanja Roškar|Sanja Roškar]] | 1 |- | 5084 | [[Uporabnik:Sanja Mijajlovič|Sanja Mijajlovič]] | 1 |- | 5085 | [[Uporabnik:SanjaGajanovićinMinelaPuu0161kar|SanjaGajanovićinMinelaPuu0161kar]] | 1 |- | 5086 | [[Uporabnik:Sanja Dorota|Sanja Dorota]] | 1 |- | 5087 | [[Uporabnik:Sanja bukovec|Sanja bukovec]] | 1 |- | 5088 | [[Uporabnik:Sanja1999|Sanja1999]] | 1 |- | 5089 | [[Uporabnik:Sanirana|Sanirana]] | 1 |- | 5090 | [[Uporabnik:Sangor|Sangor]] | 1 |- | 5091 | [[Uporabnik:Sanela.zoran|Sanela.zoran]] | 1 |- | 5092 | [[Uporabnik:Sandrika21|Sandrika21]] | 1 |- | 5093 | [[Uporabnik:Sandrica.modic|Sandrica.modic]] | 1 |- | 5094 | [[Uporabnik:Sandria P|Sandria P]] | 1 |- | 5095 | [[Uporabnik:Sandrcek|Sandrcek]] | 1 |- | 5096 | [[Uporabnik:SandraWeiss|SandraWeiss]] | 1 |- | 5097 | [[Uporabnik:Sandra Vidmar|Sandra Vidmar]] | 1 |- | 5098 | [[Uporabnik:Sandra stumberger|Sandra stumberger]] | 1 |- | 5099 | [[Uporabnik:Sandra Oblak|Sandra Oblak]] | 1 |- | 5100 | [[Uporabnik:SANDRAMETKA|SANDRAMETKA]] | 1 |- | 5101 | [[Uporabnik:Sandra lipovec|Sandra lipovec]] | 1 |- | 5102 | [[Uporabnik:Sandralara06|Sandralara06]] | 1 |- | 5103 | [[Uporabnik:Sandra.jakomin|Sandra.jakomin]] | 1 |- | 5104 | [[Uporabnik:Sandra15~slwiki|Sandra15~slwiki]] | 1 |- | 5105 | [[Uporabnik:Sandra00|Sandra00]] | 1 |- | 5106 | [[Uporabnik:Sandorx|Sandorx]] | 1 |- | 5107 | [[Uporabnik:Sandokan12|Sandokan12]] | 1 |- | 5108 | [[Uporabnik:Sandokan1000|Sandokan1000]] | 1 |- | 5109 | [[Uporabnik:Sandizev|Sandizev]] | 1 |- | 5110 | [[Uporabnik:Sanditiatai|Sanditiatai]] | 1 |- | 5111 | [[Uporabnik:Sandiloz|Sandiloz]] | 1 |- | 5112 | [[Uporabnik:SandiBandi|SandiBandi]] | 1 |- | 5113 | [[Uporabnik:Sandesh9822|Sandesh9822]] | 1 |- | 5114 | [[Uporabnik:Samurai9992|Samurai9992]] | 1 |- | 5115 | [[Uporabnik:SamuelKristan|SamuelKristan]] | 1 |- | 5116 | [[Uporabnik:Samueldevetak|Samueldevetak]] | 1 |- | 5117 | [[Uporabnik:Samuel1306|Samuel1306]] | 1 |- | 5118 | [[Uporabnik:Samstudij|Samstudij]] | 1 |- | 5119 | [[Uporabnik:Sam Siera|Sam Siera]] | 1 |- | 5120 | [[Uporabnik:Samoti|Samoti]] | 1 |- | 5121 | [[Uporabnik:Samoswoja|Samoswoja]] | 1 |- | 5122 | [[Uporabnik:Samo Skralovnik|Samo Skralovnik]] | 1 |- | 5123 | [[Uporabnik:Samoom|Samoom]] | 1 |- | 5124 | [[Uporabnik:Samo Oberstar|Samo Oberstar]] | 1 |- | 5125 | [[Uporabnik:Samojaz|Samojaz]] | 1 |- | 5126 | [[Uporabnik:Samo137|Samo137]] | 1 |- | 5127 | [[Uporabnik:Samir11|Samir11]] | 1 |- | 5128 | [[Uporabnik:Samantha0shadow|Samantha0shadow]] | 1 |- | 5129 | [[Uporabnik:Salvad83|Salvad83]] | 1 |- | 5130 | [[Uporabnik:SalobirJure|SalobirJure]] | 1 |- | 5131 | [[Uporabnik:Sally~slwiki|Sally~slwiki]] | 1 |- | 5132 | [[Uporabnik:Salko|Salko]] | 1 |- | 5133 | [[Uporabnik:SalanderLisa|SalanderLisa]] | 1 |- | 5134 | [[Uporabnik:Salamija Rok|Salamija Rok]] | 1 |- | 5135 | [[Uporabnik:Sakmat|Sakmat]] | 1 |- | 5136 | [[Uporabnik:SakineZorcic|SakineZorcic]] | 1 |- | 5137 | [[Uporabnik:Sajorepan|Sajorepan]] | 1 |- | 5138 | [[Uporabnik:Sajmn|Sajmn]] | 1 |- | 5139 | [[Uporabnik:SAINT~slwiki|SAINT~slwiki]] | 1 |- | 5140 | [[Uporabnik:Saintdeath|Saintdeath]] | 1 |- | 5141 | [[Uporabnik:Sagittaviolin|Sagittaviolin]] | 1 |- | 5142 | [[Uporabnik:Sagittarius~slwiki|Sagittarius~slwiki]] | 1 |- | 5143 | [[Uporabnik:Sagi12345|Sagi12345]] | 1 |- | 5144 | [[Uporabnik:Saeros~slwiki|Saeros~slwiki]] | 1 |- | 5145 | [[Uporabnik:SadniJogurt|SadniJogurt]] | 1 |- | 5146 | [[Uporabnik:Sadje200|Sadje200]] | 1 |- | 5147 | [[Uporabnik:ŠAD|ŠAD]] | 1 |- | 5148 | [[Uporabnik:Sacreum|Sacreum]] | 1 |- | 5149 | [[Uporabnik:Sachiko|Sachiko]] | 1 |- | 5150 | [[Uporabnik:Sachaalamire|Sachaalamire]] | 1 |- | 5151 | [[Uporabnik:Sabrino4ka|Sabrino4ka]] | 1 |- | 5152 | [[Uporabnik:Sabrina.karajkovic|Sabrina.karajkovic]] | 1 |- | 5153 | [[Uporabnik:SabrinaK|SabrinaK]] | 1 |- | 5154 | [[Uporabnik:Sabotelli|Sabotelli]] | 1 |- | 5155 | [[Uporabnik:Sabinčula|Sabinčula]] | 1 |- | 5156 | [[Uporabnik:Sabinca Poljanšek|Sabinca Poljanšek]] | 1 |- | 5157 | [[Uporabnik:Sabina Trdan|Sabina Trdan]] | 1 |- | 5158 | [[Uporabnik:Sabina.topolnik|Sabina.topolnik]] | 1 |- | 5159 | [[Uporabnik:Sabina.sabic94|Sabina.sabic94]] | 1 |- | 5160 | [[Uporabnik:Sabinar|Sabinar]] | 1 |- | 5161 | [[Uporabnik:Sabina pančur|Sabina pančur]] | 1 |- | 5162 | [[Uporabnik:Sabinamalina|Sabinamalina]] | 1 |- | 5163 | [[Uporabnik:Sabina.k.87|Sabina.k.87]] | 1 |- | 5164 | [[Uporabnik:Sabinaj|Sabinaj]] | 1 |- | 5165 | [[Uporabnik:Sabina Gerdina|Sabina Gerdina]] | 1 |- | 5166 | [[Uporabnik:Sabinadrn|Sabinadrn]] | 1 |- | 5167 | [[Uporabnik:Sabina.bravec|Sabina.bravec]] | 1 |- | 5168 | [[Uporabnik:Sabinabine|Sabinabine]] | 1 |- | 5169 | [[Uporabnik:Sabinabiba|Sabinabiba]] | 1 |- | 5170 | [[Uporabnik:Sabaheta|Sabaheta]] | 1 |- | 5171 | [[Uporabnik:Sabac123|Sabac123]] | 1 |- | 5172 | [[Uporabnik:Saavik256~slwiki|Saavik256~slwiki]] | 1 |- | 5173 | [[Uporabnik:Saaraa7|Saaraa7]] | 1 |- | 5174 | [[Uporabnik:S6969b|S6969b]] | 1 |- | 5175 | [[Uporabnik:S5tjasa|S5tjasa]] | 1 |- | 5176 | [[Uporabnik:S5andv|S5andv]] | 1 |- | 5177 | [[Uporabnik:S4ry|S4ry]] | 1 |- | 5178 | [[Uporabnik:S0me0ne0|S0me0ne0]] | 1 |- | 5179 | [[Uporabnik:Rzek25|Rzek25]] | 1 |- | 5180 | [[Uporabnik:Rydem7005|Rydem7005]] | 1 |- | 5181 | [[Uporabnik:Rwiki200|Rwiki200]] | 1 |- | 5182 | [[Uporabnik:Rvnucec|Rvnucec]] | 1 |- | 5183 | [[Uporabnik:Rutar16|Rutar16]] | 1 |- | 5184 | [[Uporabnik:Rusavacvetka|Rusavacvetka]] | 1 |- | 5185 | [[Uporabnik:Rugierro|Rugierro]] | 1 |- | 5186 | [[Uporabnik:Rudolf.devinski|Rudolf.devinski]] | 1 |- | 5187 | [[Uporabnik:Rudi.m|Rudi.m]] | 1 |- | 5188 | [[Uporabnik:Ruby123456789|Ruby123456789]] | 1 |- | 5189 | [[Uporabnik:Rtovsak|Rtovsak]] | 1 |- | 5190 | [[Uporabnik:Rstopar|Rstopar]] | 1 |- | 5191 | [[Uporabnik:Rsercer|Rsercer]] | 1 |- | 5192 | [[Uporabnik:Rroblek|Rroblek]] | 1 |- | 5193 | [[Uporabnik:Rrimc|Rrimc]] | 1 |- | 5194 | [[Uporabnik:RRebeka|RRebeka]] | 1 |- | 5195 | [[Uporabnik:Rpredan|Rpredan]] | 1 |- | 5196 | [[Uporabnik:R. P.|R. P.]] | 1 |- | 5197 | [[Uporabnik:Rozles|Rozles]] | 1 |- | 5198 | [[Uporabnik:Rozalijar|Rozalijar]] | 1 |- | 5199 | [[Uporabnik:Royanès~slwiki|Royanès~slwiki]] | 1 |- | 5200 | [[Uporabnik:Rox|Rox]] | 1 |- | 5201 | [[Uporabnik:RovcaninM|RovcaninM]] | 1 |- | 5202 | [[Uporabnik:Rotnik1231|Rotnik1231]] | 1 |- | 5203 | [[Uporabnik:Rotara|Rotara]] | 1 |- | 5204 | [[Uporabnik:Rost frei|Rost frei]] | 1 |- | 5205 | [[Uporabnik:Rossoneri~slwiki|Rossoneri~slwiki]] | 1 |- | 5206 | [[Uporabnik:Rosili77|Rosili77]] | 1 |- | 5207 | [[Uporabnik:Rosey~slwiki|Rosey~slwiki]] | 1 |- | 5208 | [[Uporabnik:Rose Taylor|Rose Taylor]] | 1 |- | 5209 | [[Uporabnik:Rosana1993|Rosana1993]] | 1 |- | 5210 | [[Uporabnik:Rosalee97|Rosalee97]] | 1 |- | 5211 | [[Uporabnik:Roreven|Roreven]] | 1 |- | 5212 | [[Uporabnik:Roni125|Roni125]] | 1 |- | 5213 | [[Uporabnik:Rongloful|Rongloful]] | 1 |- | 5214 | [[Uporabnik:RoNaLdO 7|RoNaLdO 7]] | 1 |- | 5215 | [[Uporabnik:RomeoOscarKilo|RomeoOscarKilo]] | 1 |- | 5216 | [[Uporabnik:Romansvn|Romansvn]] | 1 |- | 5217 | [[Uporabnik:Romana.tomic|Romana.tomic]] | 1 |- | 5218 | [[Uporabnik:Romana.tavcar|Romana.tavcar]] | 1 |- | 5219 | [[Uporabnik:Romana pravne|Romana pravne]] | 1 |- | 5220 | [[Uporabnik:Romana235|Romana235]] | 1 |- | 5221 | [[Uporabnik:RolandaAmek|RolandaAmek]] | 1 |- | 5222 | [[Uporabnik:Rok Žitnik|Rok Žitnik]] | 1 |- | 5223 | [[Uporabnik:Rokzitko|Rokzitko]] | 1 |- | 5224 | [[Uporabnik:Roky90|Roky90]] | 1 |- | 5225 | [[Uporabnik:Roky1337|Roky1337]] | 1 |- | 5226 | [[Uporabnik:RokVrtin|RokVrtin]] | 1 |- | 5227 | [[Uporabnik:Rok V. in Jakob Š.|Rok V. in Jakob Š.]] | 1 |- | 5228 | [[Uporabnik:Rokuk|Rokuk]] | 1 |- | 5229 | [[Uporabnik:Rokstar743|Rokstar743]] | 1 |- | 5230 | [[Uporabnik:Rok Špacapan|Rok Špacapan]] | 1 |- | 5231 | [[Uporabnik:RokSimic|RokSimic]] | 1 |- | 5232 | [[Uporabnik:Rok.selko|Rok.selko]] | 1 |- | 5233 | [[Uporabnik:Rok puhar|Rok puhar]] | 1 |- | 5234 | [[Uporabnik:RokP|RokP]] | 1 |- | 5235 | [[Uporabnik:Rok Nežiu010d|Rok Nežiu010d]] | 1 |- | 5236 | [[Uporabnik:RokN|RokN]] | 1 |- | 5237 | [[Uporabnik:Rok Mrvič|Rok Mrvič]] | 1 |- | 5238 | [[Uporabnik:Rokm|Rokm]] | 1 |- | 5239 | [[Uporabnik:Rokk8|Rokk8]] | 1 |- | 5240 | [[Uporabnik:Rokinjure|Rokinjure]] | 1 |- | 5241 | [[Uporabnik:Rokgm|Rokgm]] | 1 |- | 5242 | [[Uporabnik:Rokg11|Rokg11]] | 1 |- | 5243 | [[Uporabnik:Rok&Denis|Rok&Denis]] | 1 |- | 5244 | [[Uporabnik:Rokbeigot|Rokbeigot]] | 1 |- | 5245 | [[Uporabnik:Rok85|Rok85]] | 1 |- | 5246 | [[Uporabnik:Rok301|Rok301]] | 1 |- | 5247 | [[Uporabnik:Rok1998|Rok1998]] | 1 |- | 5248 | [[Uporabnik:Rok12345|Rok12345]] | 1 |- | 5249 | [[Uporabnik:Rojmin|Rojmin]] | 1 |- | 5250 | [[Uporabnik:Rojenice|Rojenice]] | 1 |- | 5251 | [[Uporabnik:Rogtea|Rogtea]] | 1 |- | 5252 | [[Uporabnik:Rogi9900|Rogi9900]] | 1 |- | 5253 | [[Uporabnik:Rogatko|Rogatko]] | 1 |- | 5254 | [[Uporabnik:Rogalsky~slwiki|Rogalsky~slwiki]] | 1 |- | 5255 | [[Uporabnik:RockyMint|RockyMint]] | 1 |- | 5256 | [[Uporabnik:Rock mc1|Rock mc1]] | 1 |- | 5257 | [[Uporabnik:Rock&Blues|Rock&Blues]] | 1 |- | 5258 | [[Uporabnik:Rocco|Rocco]] | 1 |- | 5259 | [[Uporabnik:Robi~slwiki|Robi~slwiki]] | 1 |- | 5260 | [[Uporabnik:Robinrismal|Robinrismal]] | 1 |- | 5261 | [[Uporabnik:Robimaselj|Robimaselj]] | 1 |- | 5262 | [[Uporabnik:RobiDanij|RobiDanij]] | 1 |- | 5263 | [[Uporabnik:Robi7|Robi7]] | 1 |- | 5264 | [[Uporabnik:Robi41|Robi41]] | 1 |- | 5265 | [[Uporabnik:Robertv~slwiki|Robertv~slwiki]] | 1 |- | 5266 | [[Uporabnik:Robert~slwiki|Robert~slwiki]] | 1 |- | 5267 | [[Uporabnik:RobertSkan|RobertSkan]] | 1 |- | 5268 | [[Uporabnik:Robert Pavlovič|Robert Pavlovič]] | 1 |- | 5269 | [[Uporabnik:RobertK~slwiki|RobertK~slwiki]] | 1 |- | 5270 | [[Uporabnik:Robert.ko|Robert.ko]] | 1 |- | 5271 | [[Uporabnik:Robert Ivanc 1|Robert Ivanc 1]] | 1 |- | 5272 | [[Uporabnik:Robert Fonda|Robert Fonda]] | 1 |- | 5273 | [[Uporabnik:Robert.coso|Robert.coso]] | 1 |- | 5274 | [[Uporabnik:Robert321|Robert321]] | 1 |- | 5275 | [[Uporabnik:Robbus|Robbus]] | 1 |- | 5276 | [[Uporabnik:Robbar|Robbar]] | 1 |- | 5277 | [[Uporabnik:Rob1Mar|Rob1Mar]] | 1 |- | 5278 | [[Uporabnik:RoadracerSLO|RoadracerSLO]] | 1 |- | 5279 | [[Uporabnik:Roader|Roader]] | 1 |- | 5280 | [[Uporabnik:RNurse|RNurse]] | 1 |- | 5281 | [[Uporabnik:Rmarinic|Rmarinic]] | 1 |- | 5282 | [[Uporabnik:Rma1902|Rma1902]] | 1 |- | 5283 | [[Uporabnik:Rkicma|Rkicma]] | 1 |- | 5284 | [[Uporabnik:Rkamnikar|Rkamnikar]] | 1 |- | 5285 | [[Uporabnik:Rizik123|Rizik123]] | 1 |- | 5286 | [[Uporabnik:Rivoks|Rivoks]] | 1 |- | 5287 | [[Uporabnik:Rissi|Rissi]] | 1 |- | 5288 | [[Uporabnik:Risba|Risba]] | 1 |- | 5289 | [[Uporabnik:Risa LB|Risa LB]] | 1 |- | 5290 | [[Uporabnik:Ripdfg|Ripdfg]] | 1 |- | 5291 | [[Uporabnik:Riot77~slwiki|Riot77~slwiki]] | 1 |- | 5292 | [[Uporabnik:Rinksarah1|Rinksarah1]] | 1 |- | 5293 | [[Uporabnik:Rina Perko|Rina Perko]] | 1 |- | 5294 | [[Uporabnik:Riky~slwiki|Riky~slwiki]] | 1 |- | 5295 | [[Uporabnik:Riksjag|Riksjag]] | 1 |- | 5296 | [[Uporabnik:Riko d.o.o.|Riko d.o.o.]] | 1 |- | 5297 | [[Uporabnik:Rikarda|Rikarda]] | 1 |- | 5298 | [[Uporabnik:RiJoPaGe|RiJoPaGe]] | 1 |- | 5299 | [[Uporabnik:Rijavecm|Rijavecm]] | 1 |- | 5300 | [[Uporabnik:Riddler84|Riddler84]] | 1 |- | 5301 | [[Uporabnik:Ricuka|Ricuka]] | 1 |- | 5302 | [[Uporabnik:Rick570|Rick570]] | 1 |- | 5303 | [[Uporabnik:Richard~slwiki|Richard~slwiki]] | 1 |- | 5304 | [[Uporabnik:Ribicpepe|Ribicpepe]] | 1 |- | 5305 | [[Uporabnik:Rhona|Rhona]] | 1 |- | 5306 | [[Uporabnik:RHAXHIJA|RHAXHIJA]] | 1 |- | 5307 | [[Uporabnik:RGlobokar|RGlobokar]] | 1 |- | 5308 | [[Uporabnik:RFunicorn|RFunicorn]] | 1 |- | 5309 | [[Uporabnik:Rfegus|Rfegus]] | 1 |- | 5310 | [[Uporabnik:RFalls|RFalls]] | 1 |- | 5311 | [[Uporabnik:Rezzek|Rezzek]] | 1 |- | 5312 | [[Uporabnik:Reyer~slwiki|Reyer~slwiki]] | 1 |- | 5313 | [[Uporabnik:RexMortali|RexMortali]] | 1 |- | 5314 | [[Uporabnik:Revolucionar~slwiki|Revolucionar~slwiki]] | 1 |- | 5315 | [[Uporabnik:RetroFuture|RetroFuture]] | 1 |- | 5316 | [[Uporabnik:Retrej|Retrej]] | 1 |- | 5317 | [[Uporabnik:Reptor|Reptor]] | 1 |- | 5318 | [[Uporabnik:Rene.brunec|Rene.brunec]] | 1 |- | 5319 | [[Uporabnik:RenatoI|RenatoI]] | 1 |- | 5320 | [[Uporabnik:Renatka198824|Renatka198824]] | 1 |- | 5321 | [[Uporabnik:Renata93|Renata93]] | 1 |- | 5322 | [[Uporabnik:Renamed user 88jsnr93ig|Renamed user 88jsnr93ig]] | 1 |- | 5323 | [[Uporabnik:Remi994|Remi994]] | 1 |- | 5324 | [[Uporabnik:RejcD05|RejcD05]] | 1 |- | 5325 | [[Uporabnik:Reinthal~slwiki|Reinthal~slwiki]] | 1 |- | 5326 | [[Uporabnik:Rehberger|Rehberger]] | 1 |- | 5327 | [[Uporabnik:Regina Rahela|Regina Rahela]] | 1 |- | 5328 | [[Uporabnik:Reginamelisa|Reginamelisa]] | 1 |- | 5329 | [[Uporabnik:Refrigerator~slwiki|Refrigerator~slwiki]] | 1 |- | 5330 | [[Uporabnik:Referatprednostno|Referatprednostno]] | 1 |- | 5331 | [[Uporabnik:Redyheady|Redyheady]] | 1 |- | 5332 | [[Uporabnik:Redok8|Redok8]] | 1 |- | 5333 | [[Uporabnik:Rednova10|Rednova10]] | 1 |- | 5334 | [[Uporabnik:Redmir|Redmir]] | 1 |- | 5335 | [[Uporabnik:RebolE|RebolE]] | 1 |- | 5336 | [[Uporabnik:Rebekakov|Rebekakov]] | 1 |- | 5337 | [[Uporabnik:Rebeka Brunšek|Rebeka Brunšek]] | 1 |- | 5338 | [[Uporabnik:Rebekabregar|Rebekabregar]] | 1 |- | 5339 | [[Uporabnik:RebekaBrcvak|RebekaBrcvak]] | 1 |- | 5340 | [[Uporabnik:Rebeka89|Rebeka89]] | 1 |- | 5341 | [[Uporabnik:Real Sergent|Real Sergent]] | 1 |- | 5342 | [[Uporabnik:Rdezma|Rdezma]] | 1 |- | 5343 | [[Uporabnik:Rdeča opica|Rdeča opica]] | 1 |- | 5344 | [[Uporabnik:Rcuckovic|Rcuckovic]] | 1 |- | 5345 | [[Uporabnik:Rbratec|Rbratec]] | 1 |- | 5346 | [[Uporabnik:Razala|Razala]] | 1 |- | 5347 | [[Uporabnik:Raykiller911|Raykiller911]] | 1 |- | 5348 | [[Uporabnik:RayJohnCreator|RayJohnCreator]] | 1 |- | 5349 | [[Uporabnik:Rawnanso|Rawnanso]] | 1 |- | 5350 | [[Uporabnik:Ravnjak sobot|Ravnjak sobot]] | 1 |- | 5351 | [[Uporabnik:Ravnateljstvo|Ravnateljstvo]] | 1 |- | 5352 | [[Uporabnik:Ravenist|Ravenist]] | 1 |- | 5353 | [[Uporabnik:Ra\u0161ko u0110ukanovi\u0107|Ra\u0161ko u0110ukanovi\u0107]] | 1 |- | 5354 | [[Uporabnik:Ratter~slwiki|Ratter~slwiki]] | 1 |- | 5355 | [[Uporabnik:Rastislav Sustarsic|Rastislav Sustarsic]] | 1 |- | 5356 | [[Uporabnik:Rapper~slwiki|Rapper~slwiki]] | 1 |- | 5357 | [[Uporabnik:Raphael~slwiki|Raphael~slwiki]] | 1 |- | 5358 | [[Uporabnik:Ranná hviezda|Ranná hviezda]] | 1 |- | 5359 | [[Uporabnik:Ranjaro|Ranjaro]] | 1 |- | 5360 | [[Uporabnik:Ranaverde9|Ranaverde9]] | 1 |- | 5361 | [[Uporabnik:RaMiBRu|RaMiBRu]] | 1 |- | 5362 | [[Uporabnik:RamboTweetyBird|RamboTweetyBird]] | 1 |- | 5363 | [[Uporabnik:Ralu~slwiki|Ralu~slwiki]] | 1 |- | 5364 | [[Uporabnik:RakinvirpoK|RakinvirpoK]] | 1 |- | 5365 | [[Uporabnik:Rajzm|Rajzm]] | 1 |- | 5366 | [[Uporabnik:Rajteric|Rajteric]] | 1 |- | 5367 | [[Uporabnik:Railicmladen|Railicmladen]] | 1 |- | 5368 | [[Uporabnik:Rahnek|Rahnek]] | 1 |- | 5369 | [[Uporabnik:Ragod|Ragod]] | 1 |- | 5370 | [[Uporabnik:Rago|Rago]] | 1 |- | 5371 | [[Uporabnik:Ragerk|Ragerk]] | 1 |- | 5372 | [[Uporabnik:Rafiki~slwiki|Rafiki~slwiki]] | 1 |- | 5373 | [[Uporabnik:Radovednostkrepi|Radovednostkrepi]] | 1 |- | 5374 | [[Uporabnik:Rados~slwiki|Rados~slwiki]] | 1 |- | 5375 | [[Uporabnik:Radopan|Radopan]] | 1 |- | 5376 | [[Uporabnik:Racunalnicar|Racunalnicar]] | 1 |- | 5377 | [[Uporabnik:RaBBiTKa|RaBBiTKa]] | 1 |- | 5378 | [[Uporabnik:R5lucijumps|R5lucijumps]] | 1 |- | 5379 | [[Uporabnik:Qwert56~slwiki|Qwert56~slwiki]] | 1 |- | 5380 | [[Uporabnik:QUIiiiii|QUIiiiii]] | 1 |- | 5381 | [[Uporabnik:Quickload|Quickload]] | 1 |- | 5382 | [[Uporabnik:Queenofspades95|Queenofspades95]] | 1 |- | 5383 | [[Uporabnik:Qubacubazamniauser|Qubacubazamniauser]] | 1 |- | 5384 | [[Uporabnik:Qoq49|Qoq49]] | 1 |- | 5385 | [[Uporabnik:PZUFIC|PZUFIC]] | 1 |- | 5386 | [[Uporabnik:Pzn2020|Pzn2020]] | 1 |- | 5387 | [[Uporabnik:Pzabret|Pzabret]] | 1 |- | 5388 | [[Uporabnik:P.vrhovnik|P.vrhovnik]] | 1 |- | 5389 | [[Uporabnik:Pvcokna|Pvcokna]] | 1 |- | 5390 | [[Uporabnik:Putr|Putr]] | 1 |- | 5391 | [[Uporabnik:PutkaZbilje|PutkaZbilje]] | 1 |- | 5392 | [[Uporabnik:Pusnik14|Pusnik14]] | 1 |- | 5393 | [[Uporabnik:Purplemunchmallow|Purplemunchmallow]] | 1 |- | 5394 | [[Uporabnik:PurityLane|PurityLane]] | 1 |- | 5395 | [[Uporabnik:Purg.aljaz|Purg.aljaz]] | 1 |- | 5396 | [[Uporabnik:Punk nejči|Punk nejči]] | 1 |- | 5397 | [[Uporabnik:PUnK|PUnK]] | 1 |- | 5398 | [[Uporabnik:Pundigaka|Pundigaka]] | 1 |- | 5399 | [[Uporabnik:Pumpkin212|Pumpkin212]] | 1 |- | 5400 | [[Uporabnik:Pumpie|Pumpie]] | 1 |- | 5401 | [[Uporabnik:Puhi|Puhi]] | 1 |- | 5402 | [[Uporabnik:Puella~slwiki|Puella~slwiki]] | 1 |- | 5403 | [[Uporabnik:Puci 13|Puci 13]] | 1 |- | 5404 | [[Uporabnik:Pubi2010|Pubi2010]] | 1 |- | 5405 | [[Uporabnik:Ptio|Ptio]] | 1 |- | 5406 | [[Uporabnik:Pteichme|Pteichme]] | 1 |- | 5407 | [[Uporabnik:PTE|PTE]] | 1 |- | 5408 | [[Uporabnik:PTanja|PTanja]] | 1 |- | 5409 | [[Uporabnik:Psycho172~slwiki|Psycho172~slwiki]] | 1 |- | 5410 | [[Uporabnik:Psihologija|Psihologija]] | 1 |- | 5411 | [[Uporabnik:Psiholog-92|Psiholog-92]] | 1 |- | 5412 | [[Uporabnik:Psandi|Psandi]] | 1 |- | 5413 | [[Uporabnik:Prvaupotic|Prvaupotic]] | 1 |- | 5414 | [[Uporabnik:PRSIMBIOZA|PRSIMBIOZA]] | 1 |- | 5415 | [[Uporabnik:Proxila|Proxila]] | 1 |- | 5416 | [[Uporabnik:Provezano|Provezano]] | 1 |- | 5417 | [[Uporabnik:Prosenc|Prosenc]] | 1 |- | 5418 | [[Uporabnik:Pro Regnum Siciliæ|Pro Regnum Siciliæ]] | 1 |- | 5419 | [[Uporabnik:Prometnik|Prometnik]] | 1 |- | 5420 | [[Uporabnik:ProkletaLubenica|ProkletaLubenica]] | 1 |- | 5421 | [[Uporabnik:Professor Olavo|Professor Olavo]] | 1 |- | 5422 | [[Uporabnik:Professor LTR - Professor do Povo|Professor LTR - Professor do Povo]] | 1 |- | 5423 | [[Uporabnik:Profesor~slwiki|Profesor~slwiki]] | 1 |- | 5424 | [[Uporabnik:Profesorica|Profesorica]] | 1 |- | 5425 | [[Uporabnik:Proexcelsis|Proexcelsis]] | 1 |- | 5426 | [[Uporabnik:ProBAKSTER|ProBAKSTER]] | 1 |- | 5427 | [[Uporabnik:Prmarko|Prmarko]] | 1 |- | 5428 | [[Uporabnik:-pristic-|-pristic-]] | 1 |- | 5429 | [[Uporabnik:Prispevkar|Prispevkar]] | 1 |- | 5430 | [[Uporabnik:Prispevam|Prispevam]] | 1 |- | 5431 | [[Uporabnik:Priso88|Priso88]] | 1 |- | 5432 | [[Uporabnik:Princeska|Princeska]] | 1 |- | 5433 | [[Uporabnik:Princesa4!|Princesa4!]] | 1 |- | 5434 | [[Uporabnik:Prina12|Prina12]] | 1 |- | 5435 | [[Uporabnik:Primus1980|Primus1980]] | 1 |- | 5436 | [[Uporabnik:Primozsu|Primozsu]] | 1 |- | 5437 | [[Uporabnik:Primoz.puncuh|Primoz.puncuh]] | 1 |- | 5438 | [[Uporabnik:Primoz.oberc|Primoz.oberc]] | 1 |- | 5439 | [[Uporabnik:Primozh|Primozh]] | 1 |- | 5440 | [[Uporabnik:Primoz.eddie|Primoz.eddie]] | 1 |- | 5441 | [[Uporabnik:Primož Doma|Primož Doma]] | 1 |- | 5442 | [[Uporabnik:Primozd|Primozd]] | 1 |- | 5443 | [[Uporabnik:Primoz23|Primoz23]] | 1 |- | 5444 | [[Uporabnik:Primoz 1231|Primoz 1231]] | 1 |- | 5445 | [[Uporabnik:Primorske novice|Primorske novice]] | 1 |- | 5446 | [[Uporabnik:Primi99|Primi99]] | 1 |- | 5447 | [[Uporabnik:Primi9758|Primi9758]] | 1 |- | 5448 | [[Uporabnik:Primi11|Primi11]] | 1 |- | 5449 | [[Uporabnik:PrijateljNani2015|PrijateljNani2015]] | 1 |- | 5450 | [[Uporabnik:Prijatelj durrutija|Prijatelj durrutija]] | 1 |- | 5451 | [[Uporabnik:Priimek.ime|Priimek.ime]] | 1 |- | 5452 | [[Uporabnik:Preveri|Preveri]] | 1 |- | 5453 | [[Uporabnik:Prevajalec|Prevajalec]] | 1 |- | 5454 | [[Uporabnik:PrettyBoy~slwiki|PrettyBoy~slwiki]] | 1 |- | 5455 | [[Uporabnik:Press.nino|Press.nino]] | 1 |- | 5456 | [[Uporabnik:Pressduck|Pressduck]] | 1 |- | 5457 | [[Uporabnik:Preseren1800|Preseren1800]] | 1 |- | 5458 | [[Uporabnik:Premia~slwiki|Premia~slwiki]] | 1 |- | 5459 | [[Uporabnik:Premak|Premak]] | 1 |- | 5460 | [[Uporabnik:Predelanka|Predelanka]] | 1 |- | 5461 | [[Uporabnik:Predator777|Predator777]] | 1 |- | 5462 | [[Uporabnik:Precentor mn|Precentor mn]] | 1 |- | 5463 | [[Uporabnik:Prebold|Prebold]] | 1 |- | 5464 | [[Uporabnik:Prebliski21|Prebliski21]] | 1 |- | 5465 | [[Uporabnik:Pravi40|Pravi40]] | 1 |- | 5466 | [[Uporabnik:Pravda1989|Pravda1989]] | 1 |- | 5467 | [[Uporabnik:Prašnatipkovnica|Prašnatipkovnica]] | 1 |- | 5468 | [[Uporabnik:Prapotnik|Prapotnik]] | 1 |- | 5469 | [[Uporabnik:Pradheepnair|Pradheepnair]] | 1 |- | 5470 | [[Uporabnik:Pprim1|Pprim1]] | 1 |- | 5471 | [[Uporabnik:Ppremrl|Ppremrl]] | 1 |- | 5472 | [[Uporabnik:Pprelogar|Pprelogar]] | 1 |- | 5473 | [[Uporabnik:Pplusko|Pplusko]] | 1 |- | 5474 | [[Uporabnik:Ppareznik|Ppareznik]] | 1 |- | 5475 | [[Uporabnik:Pp243|Pp243]] | 1 |- | 5476 | [[Uporabnik:Poziga|Poziga]] | 1 |- | 5477 | [[Uporabnik:PozarK|PozarK]] | 1 |- | 5478 | [[Uporabnik:Powership~slwiki|Powership~slwiki]] | 1 |- | 5479 | [[Uporabnik:PowerBUL|PowerBUL]] | 1 |- | 5480 | [[Uporabnik:Povirkslovenist|Povirkslovenist]] | 1 |- | 5481 | [[Uporabnik:Povezave|Povezave]] | 1 |- | 5482 | [[Uporabnik:Pouzk|Pouzk]] | 1 |- | 5483 | [[Uporabnik:Potrpinx|Potrpinx]] | 1 |- | 5484 | [[Uporabnik:Potnikp|Potnikp]] | 1 |- | 5485 | [[Uporabnik:Potepinko|Potepinko]] | 1 |- | 5486 | [[Uporabnik:Potepinkapinka|Potepinkapinka]] | 1 |- | 5487 | [[Uporabnik:Potato Diety|Potato Diety]] | 1 |- | 5488 | [[Uporabnik:Postenkar|Postenkar]] | 1 |- | 5489 | [[Uporabnik:PosionRat|PosionRat]] | 1 |- | 5490 | [[Uporabnik:Posics|Posics]] | 1 |- | 5491 | [[Uporabnik:Posegazus|Posegazus]] | 1 |- | 5492 | [[Uporabnik:Posega11|Posega11]] | 1 |- | 5493 | [[Uporabnik:PosebnModel|PosebnModel]] | 1 |- | 5494 | [[Uporabnik:Porval Bojanov|Porval Bojanov]] | 1 |- | 5495 | [[Uporabnik:PortN|PortN]] | 1 |- | 5496 | [[Uporabnik:Porednibožiu010dek|Porednibožiu010dek]] | 1 |- | 5497 | [[Uporabnik:Porcelan12|Porcelan12]] | 1 |- | 5498 | [[Uporabnik:Popikalo|Popikalo]] | 1 |- | 5499 | [[Uporabnik:Popii|Popii]] | 1 |- | 5500 | [[Uporabnik:PonosniSlovenec|PonosniSlovenec]] | 1 |- | 5501 | [[Uporabnik:Ponedeljek|Ponedeljek]] | 1 |- | 5502 | [[Uporabnik:Pomočnica za vse|Pomočnica za vse]] | 1 |- | 5503 | [[Uporabnik:Pomlad2009|Pomlad2009]] | 1 |- | 5504 | [[Uporabnik:Pomlad|Pomlad]] | 1 |- | 5505 | [[Uporabnik:Pomarancha11|Pomarancha11]] | 1 |- | 5506 | [[Uporabnik:Polz76|Polz76]] | 1 |- | 5507 | [[Uporabnik:PolonistikaZS2021TK|PolonistikaZS2021TK]] | 1 |- | 5508 | [[Uporabnik:PolonistikaZS2021 PL|PolonistikaZS2021 PL]] | 1 |- | 5509 | [[Uporabnik:Polonistika ZS2020 FH|Polonistika ZS2020 FH]] | 1 |- | 5510 | [[Uporabnik:Polonistika ZS2020 cvelbar|Polonistika ZS2020 cvelbar]] | 1 |- | 5511 | [[Uporabnik:PolonistikaZS2019RA|PolonistikaZS2019RA]] | 1 |- | 5512 | [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] | 1 |- | 5513 | [[Uporabnik:PolonistikaLS2024 Pepel|PolonistikaLS2024 Pepel]] | 1 |- | 5514 | [[Uporabnik:PolonistikaLS2023 mikolic|PolonistikaLS2023 mikolic]] | 1 |- | 5515 | [[Uporabnik:PolonistikaLS2022ND|PolonistikaLS2022ND]] | 1 |- | 5516 | [[Uporabnik:Polonistika-LS2021-hsojer|Polonistika-LS2021-hsojer]] | 1 |- | 5517 | [[Uporabnik:Polonistika LS2020 cvelbar|Polonistika LS2020 cvelbar]] | 1 |- | 5518 | [[Uporabnik:Polonistika LS2019 as|Polonistika LS2019 as]] | 1 |- | 5519 | [[Uporabnik:Polonistika L2020 KI|Polonistika L2020 KI]] | 1 |- | 5520 | [[Uporabnik:PolonistikaKatja|PolonistikaKatja]] | 1 |- | 5521 | [[Uporabnik:Polonij95|Polonij95]] | 1 |- | 5522 | [[Uporabnik:Poloncic|Poloncic]] | 1 |- | 5523 | [[Uporabnik:PoloncaS|PoloncaS]] | 1 |- | 5524 | [[Uporabnik:Polonca Ban|Polonca Ban]] | 1 |- | 5525 | [[Uporabnik:Poloncaaa|Poloncaaa]] | 1 |- | 5526 | [[Uporabnik:PolonaV|PolonaV]] | 1 |- | 5527 | [[Uporabnik:PolonaSest|PolonaSest]] | 1 |- | 5528 | [[Uporabnik:PolonaRot|PolonaRot]] | 1 |- | 5529 | [[Uporabnik:Polona Pirnat|Polona Pirnat]] | 1 |- | 5530 | [[Uporabnik:Polonap|Polonap]] | 1 |- | 5531 | [[Uporabnik:Polonana|Polonana]] | 1 |- | 5532 | [[Uporabnik:Polona Humar|Polona Humar]] | 1 |- | 5533 | [[Uporabnik:Polona84|Polona84]] | 1 |- | 5534 | [[Uporabnik:Polona7777|Polona7777]] | 1 |- | 5535 | [[Uporabnik:Polona55|Polona55]] | 1 |- | 5536 | [[Uporabnik:Polnilec|Polnilec]] | 1 |- | 5537 | [[Uporabnik:Polnaluna29|Polnaluna29]] | 1 |- | 5538 | [[Uporabnik:Poljansekk|Poljansekk]] | 1 |- | 5539 | [[Uporabnik:Poljanc|Poljanc]] | 1 |- | 5540 | [[Uporabnik:Polina1061|Polina1061]] | 1 |- | 5541 | [[Uporabnik:Poligloticngeek|Poligloticngeek]] | 1 |- | 5542 | [[Uporabnik:Polictomaz|Polictomaz]] | 1 |- | 5543 | [[Uporabnik:PoliceWorker|PoliceWorker]] | 1 |- | 5544 | [[Uporabnik:Poli85|Poli85]] | 1 |- | 5545 | [[Uporabnik:PolHom6|PolHom6]] | 1 |- | 5546 | [[Uporabnik:Poletuša|Poletuša]] | 1 |- | 5547 | [[Uporabnik:Poletnisončnizahod|Poletnisončnizahod]] | 1 |- | 5548 | [[Uporabnik:Poldolini|Poldolini]] | 1 |- | 5549 | [[Uporabnik:Poldek tedy|Poldek tedy]] | 1 |- | 5550 | [[Uporabnik:Polde|Polde]] | 1 |- | 5551 | [[Uporabnik:Pokrajac|Pokrajac]] | 1 |- | 5552 | [[Uporabnik:PoklarUlrih|PoklarUlrih]] | 1 |- | 5553 | [[Uporabnik:Pohorc91|Pohorc91]] | 1 |- | 5554 | [[Uporabnik:Poglej kdo|Poglej kdo]] | 1 |- | 5555 | [[Uporabnik:Podsabotin|Podsabotin]] | 1 |- | 5556 | [[Uporabnik:Podoreh|Podoreh]] | 1 |- | 5557 | [[Uporabnik:Podoknicar|Podoknicar]] | 1 |- | 5558 | [[Uporabnik:Podim|Podim]] | 1 |- | 5559 | [[Uporabnik:PMz23|PMz23]] | 1 |- | 5560 | [[Uporabnik:Pmr123|Pmr123]] | 1 |- | 5561 | [[Uporabnik:Pmkj|Pmkj]] | 1 |- | 5562 | [[Uporabnik:Pmirnik|Pmirnik]] | 1 |- | 5563 | [[Uporabnik:Plvsultra|Plvsultra]] | 1 |- | 5564 | [[Uporabnik:Plos.ana|Plos.ana]] | 1 |- | 5565 | [[Uporabnik:Plokly|Plokly]] | 1 |- | 5566 | [[Uporabnik:Pliskopolje45|Pliskopolje45]] | 1 |- | 5567 | [[Uporabnik:Pleterski|Pleterski]] | 1 |- | 5568 | [[Uporabnik:Plesbarb|Plesbarb]] | 1 |- | 5569 | [[Uporabnik:Plazma|Plazma]] | 1 |- | 5570 | [[Uporabnik:PlazilecPat|PlazilecPat]] | 1 |- | 5571 | [[Uporabnik:Plavomorje|Plavomorje]] | 1 |- | 5572 | [[Uporabnik:PlavoMore|PlavoMore]] | 1 |- | 5573 | [[Uporabnik:Plavček|Plavček]] | 1 |- | 5574 | [[Uporabnik:Plavanjepkir|Plavanjepkir]] | 1 |- | 5575 | [[Uporabnik:Platnica13|Platnica13]] | 1 |- | 5576 | [[Uporabnik:PlanetGV|PlanetGV]] | 1 |- | 5577 | [[Uporabnik:PlaneSpotter|PlaneSpotter]] | 1 |- | 5578 | [[Uporabnik:PlagueRat6|PlagueRat6]] | 1 |- | 5579 | [[Uporabnik:Placki|Placki]] | 1 |- | 5580 | [[Uporabnik:Pkrzic|Pkrzic]] | 1 |- | 5581 | [[Uporabnik:Pkozin|Pkozin]] | 1 |- | 5582 | [[Uporabnik:Pkociper37|Pkociper37]] | 1 |- | 5583 | [[Uporabnik:PK Ljubljana|PK Ljubljana]] | 1 |- | 5584 | [[Uporabnik:Pjesdzebo|Pjesdzebo]] | 1 |- | 5585 | [[Uporabnik:Pjazb3|Pjazb3]] | 1 |- | 5586 | [[Uporabnik:P-Jager|P-Jager]] | 1 |- | 5587 | [[Uporabnik:PiWiki|PiWiki]] | 1 |- | 5588 | [[Uporabnik:Pišu010danec|Pišu010danec]] | 1 |- | 5589 | [[Uporabnik:Pistak|Pistak]] | 1 |- | 5590 | [[Uporabnik:Pistacija17|Pistacija17]] | 1 |- | 5591 | [[Uporabnik:Pisscracker|Pisscracker]] | 1 |- | 5592 | [[Uporabnik:Pisovalec|Pisovalec]] | 1 |- | 5593 | [[Uporabnik:Pismonoša|Pismonoša]] | 1 |- | 5594 | [[Uporabnik:Pirih j|Pirih j]] | 1 |- | 5595 | [[Uporabnik:Pircj|Pircj]] | 1 |- | 5596 | [[Uporabnik:Pirc ana-marija|Pirc ana-marija]] | 1 |- | 5597 | [[Uporabnik:Piramida5|Piramida5]] | 1 |- | 5598 | [[Uporabnik:Pipintuk|Pipintuk]] | 1 |- | 5599 | [[Uporabnik:PiPiKaBrand|PiPiKaBrand]] | 1 |- | 5600 | [[Uporabnik:Pinus~slwiki|Pinus~slwiki]] | 1 |- | 5601 | [[Uporabnik:Pinna|Pinna]] | 1 |- | 5602 | [[Uporabnik:Pinky sl (dvojnik)|Pinky sl (dvojnik)]] | 1 |- | 5603 | [[Uporabnik:PinkShadow|PinkShadow]] | 1 |- | 5604 | [[Uporabnik:Pinki|Pinki]] | 1 |- | 5605 | [[Uporabnik:Pink Drive-In|Pink Drive-In]] | 1 |- | 5606 | [[Uporabnik:Pink2828|Pink2828]] | 1 |- | 5607 | [[Uporabnik:Pingus~slwiki|Pingus~slwiki]] | 1 |- | 5608 | [[Uporabnik:Pingupangupongu|Pingupangupongu]] | 1 |- | 5609 | [[Uporabnik:Pingo~slwiki|Pingo~slwiki]] | 1 |- | 5610 | [[Uporabnik:Pingit|Pingit]] | 1 |- | 5611 | [[Uporabnik:PineApple|PineApple]] | 1 |- | 5612 | [[Uporabnik:Pilon~slwiki|Pilon~slwiki]] | 1 |- | 5613 | [[Uporabnik:Pilgrim1712|Pilgrim1712]] | 1 |- | 5614 | [[Uporabnik:Piksna|Piksna]] | 1 |- | 5615 | [[Uporabnik:Pikpok5|Pikpok5]] | 1 |- | 5616 | [[Uporabnik:Pikovit|Pikovit]] | 1 |- | 5617 | [[Uporabnik:Pikolin83|Pikolin83]] | 1 |- | 5618 | [[Uporabnik:Pikica*pikica|Pikica*pikica]] | 1 |- | 5619 | [[Uporabnik:Pikicafrrfrr|Pikicafrrfrr]] | 1 |- | 5620 | [[Uporabnik:Pikica32|Pikica32]] | 1 |- | 5621 | [[Uporabnik:Pikec111|Pikec111]] | 1 |- | 5622 | [[Uporabnik:Pikapolonica8885|Pikapolonica8885]] | 1 |- | 5623 | [[Uporabnik:Pikapolonica 6|Pikapolonica 6]] | 1 |- | 5624 | [[Uporabnik:Pikapolonica1|Pikapolonica1]] | 1 |- | 5625 | [[Uporabnik:Pika celar|Pika celar]] | 1 |- | 5626 | [[Uporabnik:Pika As|Pika As]] | 1 |- | 5627 | [[Uporabnik:Pika.Ana|Pika.Ana]] | 1 |- | 5628 | [[Uporabnik:PiiaTomsic|PiiaTomsic]] | 1 |- | 5629 | [[Uporabnik:Piia1999|Piia1999]] | 1 |- | 5630 | [[Uporabnik:Pierre Duve|Pierre Duve]] | 1 |- | 5631 | [[Uporabnik:Pidovka|Pidovka]] | 1 |- | 5632 | [[Uporabnik:Pici~slwiki|Pici~slwiki]] | 1 |- | 5633 | [[Uporabnik:Piaš12345|Piaš12345]] | 1 |- | 5634 | [[Uporabnik:PIA PRIMOŽIu010c|PIA PRIMOŽIu010c]] | 1 |- | 5635 | [[Uporabnik:Pia Prijon Mužina|Pia Prijon Mužina]] | 1 |- | 5636 | [[Uporabnik:Piapaja|Piapaja]] | 1 |- | 5637 | [[Uporabnik:Pia Marincelj Bregar|Pia Marincelj Bregar]] | 1 |- | 5638 | [[Uporabnik:PiaInTara|PiaInTara]] | 1 |- | 5639 | [[Uporabnik:Pia gostiša|Pia gostiša]] | 1 |- | 5640 | [[Uporabnik:Piabožiu010d|Piabožiu010d]] | 1 |- | 5641 | [[Uporabnik:Phoenix~slwiki|Phoenix~slwiki]] | 1 |- | 5642 | [[Uporabnik:Phoenix88|Phoenix88]] | 1 |- | 5643 | [[Uporabnik:Phoenicis0011|Phoenicis0011]] | 1 |- | 5644 | [[Uporabnik:Pgtoni|Pgtoni]] | 1 |- | 5645 | [[Uporabnik:Pgavda|Pgavda]] | 1 |- | 5646 | [[Uporabnik:Pf~slwiki|Pf~slwiki]] | 1 |- | 5647 | [[Uporabnik:Pezzo|Pezzo]] | 1 |- | 5648 | [[Uporabnik:Pexo|Pexo]] | 1 |- | 5649 | [[Uporabnik:PevecA|PevecA]] | 1 |- | 5650 | [[Uporabnik:PEva|PEva]] | 1 |- | 5651 | [[Uporabnik:Petvoltov|Petvoltov]] | 1 |- | 5652 | [[Uporabnik:PetrušaGolja|PetrušaGolja]] | 1 |- | 5653 | [[Uporabnik:Petric tanja|Petric tanja]] | 1 |- | 5654 | [[Uporabnik:Petricj|Petricj]] | 1 |- | 5655 | [[Uporabnik:PetrGruko|PetrGruko]] | 1 |- | 5656 | [[Uporabnik:Petrca23|Petrca23]] | 1 |- | 5657 | [[Uporabnik:Petrca20|Petrca20]] | 1 |- | 5658 | [[Uporabnik:Petra Zore|Petra Zore]] | 1 |- | 5659 | [[Uporabnik:Petra.tt|Petra.tt]] | 1 |- | 5660 | [[Uporabnik:Petra.sv|Petra.sv]] | 1 |- | 5661 | [[Uporabnik:Petra sušnik|Petra sušnik]] | 1 |- | 5662 | [[Uporabnik:Petrass|Petrass]] | 1 |- | 5663 | [[Uporabnik:Petraspiletic|Petraspiletic]] | 1 |- | 5664 | [[Uporabnik:Petra pucelj|Petra pucelj]] | 1 |- | 5665 | [[Uporabnik:PetraPrelesnik|PetraPrelesnik]] | 1 |- | 5666 | [[Uporabnik:Petrapokovec|Petrapokovec]] | 1 |- | 5667 | [[Uporabnik:PetraPika|PetraPika]] | 1 |- | 5668 | [[Uporabnik:PetraO|PetraO]] | 1 |- | 5669 | [[Uporabnik:PetraLS|PetraLS]] | 1 |- | 5670 | [[Uporabnik:Petra Kosec|Petra Kosec]] | 1 |- | 5671 | [[Uporabnik:Petrahvala|Petrahvala]] | 1 |- | 5672 | [[Uporabnik:Petrab1|Petrab1]] | 1 |- | 5673 | [[Uporabnik:Petra Anja R.|Petra Anja R.]] | 1 |- | 5674 | [[Uporabnik:Petra933|Petra933]] | 1 |- | 5675 | [[Uporabnik:Petra90|Petra90]] | 1 |- | 5676 | [[Uporabnik:Petra5|Petra5]] | 1 |- | 5677 | [[Uporabnik:Petra354|Petra354]] | 1 |- | 5678 | [[Uporabnik:Petra2a|Petra2a]] | 1 |- | 5679 | [[Uporabnik:Petra23|Petra23]] | 1 |- | 5680 | [[Uporabnik:Petm222|Petm222]] | 1 |- | 5681 | [[Uporabnik:Petlip|Petlip]] | 1 |- | 5682 | [[Uporabnik:Petja grafenauer|Petja grafenauer]] | 1 |- | 5683 | [[Uporabnik:Petja2009|Petja2009]] | 1 |- | 5684 | [[Uporabnik:Petervidmar|Petervidmar]] | 1 |- | 5685 | [[Uporabnik:Petert99|Petert99]] | 1 |- | 5686 | [[Uporabnik:PeterŠilu010dek|PeterŠilu010dek]] | 1 |- | 5687 | [[Uporabnik:Peteršilj|Peteršilj]] | 1 |- | 5688 | [[Uporabnik:Peterr~slwiki|Peterr~slwiki]] | 1 |- | 5689 | [[Uporabnik:Peterribaric1|Peterribaric1]] | 1 |- | 5690 | [[Uporabnik:PeterPodgoršek|PeterPodgoršek]] | 1 |- | 5691 | [[Uporabnik:Peterkova|Peterkova]] | 1 |- | 5692 | [[Uporabnik:Peter.k.|Peter.k.]] | 1 |- | 5693 | [[Uporabnik:Petergersic|Petergersic]] | 1 |- | 5694 | [[Uporabnik:Peter Baloh|Peter Baloh]] | 1 |- | 5695 | [[Uporabnik:Peter91|Peter91]] | 1 |- | 5696 | [[Uporabnik:Petar Serbia|Petar Serbia]] | 1 |- | 5697 | [[Uporabnik:Petanm|Petanm]] | 1 |- | 5698 | [[Uporabnik:Petagimnazija|Petagimnazija]] | 1 |- | 5699 | [[Uporabnik:Peskovnik123|Peskovnik123]] | 1 |- | 5700 | [[Uporabnik:Pesiti|Pesiti]] | 1 |- | 5701 | [[Uporabnik:PESimic1999|PESimic1999]] | 1 |- | 5702 | [[Uporabnik:Pertinach|Pertinach]] | 1 |- | 5703 | [[Uporabnik:Pero1203|Pero1203]] | 1 |- | 5704 | [[Uporabnik:Pernizen|Pernizen]] | 1 |- | 5705 | [[Uporabnik:Permekaja|Permekaja]] | 1 |- | 5706 | [[Uporabnik:Perfoprodukcija|Perfoprodukcija]] | 1 |- | 5707 | [[Uporabnik:PercivalJebatron|PercivalJebatron]] | 1 |- | 5708 | [[Uporabnik:Pepito813|Pepito813]] | 1 |- | 5709 | [[Uporabnik:Pepel~slwiki|Pepel~slwiki]] | 1 |- | 5710 | [[Uporabnik:PelkoK|PelkoK]] | 1 |- | 5711 | [[Uporabnik:PelhE|PelhE]] | 1 |- | 5712 | [[Uporabnik:Pele95|Pele95]] | 1 |- | 5713 | [[Uporabnik:Pek~slwiki|Pek~slwiki]] | 1 |- | 5714 | [[Uporabnik:Pekarecka|Pekarecka]] | 1 |- | 5715 | [[Uporabnik:Pejoml|Pejoml]] | 1 |- | 5716 | [[Uporabnik:Peety|Peety]] | 1 |- | 5717 | [[Uporabnik:Peer Schwarzwaald|Peer Schwarzwaald]] | 1 |- | 5718 | [[Uporabnik:Pecho007|Pecho007]] | 1 |- | 5719 | [[Uporabnik:Pearchy|Pearchy]] | 1 |- | 5720 | [[Uporabnik:Peachy2015|Peachy2015]] | 1 |- | 5721 | [[Uporabnik:Peacemaker~slwiki|Peacemaker~slwiki]] | 1 |- | 5722 | [[Uporabnik:PE1985|PE1985]] | 1 |- | 5723 | [[Uporabnik:Pdamiani|Pdamiani]] | 1 |- | 5724 | [[Uporabnik:Pcernuta|Pcernuta]] | 1 |- | 5725 | [[Uporabnik:Pbencina2708|Pbencina2708]] | 1 |- | 5726 | [[Uporabnik:Pazinug|Pazinug]] | 1 |- | 5727 | [[Uporabnik:Pavlin.0811|Pavlin.0811]] | 1 |- | 5728 | [[Uporabnik:Pavlič|Pavlič]] | 1 |- | 5729 | [[Uporabnik:Pavalec|Pavalec]] | 1 |- | 5730 | [[Uporabnik:Pav992|Pav992]] | 1 |- | 5731 | [[Uporabnik:Patronaza1|Patronaza1]] | 1 |- | 5732 | [[Uporabnik:PatrickMahomes123|PatrickMahomes123]] | 1 |- | 5733 | [[Uporabnik:PatricijaTomee|PatricijaTomee]] | 1 |- | 5734 | [[Uporabnik:Patricijatamara|Patricijatamara]] | 1 |- | 5735 | [[Uporabnik:Patricija Peterlin|Patricija Peterlin]] | 1 |- | 5736 | [[Uporabnik:Patricija Horvat|Patricija Horvat]] | 1 |- | 5737 | [[Uporabnik:PatricijaFinster|PatricijaFinster]] | 1 |- | 5738 | [[Uporabnik:Patricija Brković|Patricija Brković]] | 1 |- | 5739 | [[Uporabnik:Patricija Boben|Patricija Boben]] | 1 |- | 5740 | [[Uporabnik:Patricija001|Patricija001]] | 1 |- | 5741 | [[Uporabnik:Patriciamrak|Patriciamrak]] | 1 |- | 5742 | [[Uporabnik:Patkor|Patkor]] | 1 |- | 5743 | [[Uporabnik:Patkojonas|Patkojonas]] | 1 |- | 5744 | [[Uporabnik:Passengerpigeon|Passengerpigeon]] | 1 |- | 5745 | [[Uporabnik:PasmaMax|PasmaMax]] | 1 |- | 5746 | [[Uporabnik:Pasjibriketi|Pasjibriketi]] | 1 |- | 5747 | [[Uporabnik:Pasdetrios|Pasdetrios]] | 1 |- | 5748 | [[Uporabnik:Parthava|Parthava]] | 1 |- | 5749 | [[Uporabnik:Parkodlak|Parkodlak]] | 1 |- | 5750 | [[Uporabnik:Pariskakomuna|Pariskakomuna]] | 1 |- | 5751 | [[Uporabnik:Paris1998|Paris1998]] | 1 |- | 5752 | [[Uporabnik:Parcelam|Parcelam]] | 1 |- | 5753 | [[Uporabnik:Parbatnani|Parbatnani]] | 1 |- | 5754 | [[Uporabnik:Paradooox|Paradooox]] | 1 |- | 5755 | [[Uporabnik:Paradiso~slwiki|Paradiso~slwiki]] | 1 |- | 5756 | [[Uporabnik:Papsl|Papsl]] | 1 |- | 5757 | [[Uporabnik:Papiccenta|Papiccenta]] | 1 |- | 5758 | [[Uporabnik:Paola Micaela|Paola Micaela]] | 1 |- | 5759 | [[Uporabnik:PantoMeem|PantoMeem]] | 1 |- | 5760 | [[Uporabnik:Panovp|Panovp]] | 1 |- | 5761 | [[Uporabnik:PANONIAN|PANONIAN]] | 1 |- | 5762 | [[Uporabnik:PangercJoseph|PangercJoseph]] | 1 |- | 5763 | [[Uporabnik:Pandora11~slwiki|Pandora11~slwiki]] | 1 |- | 5764 | [[Uporabnik:Pandey.manoj118|Pandey.manoj118]] | 1 |- | 5765 | [[Uporabnik:Pancakeprincess|Pancakeprincess]] | 1 |- | 5766 | [[Uporabnik:Palmula|Palmula]] | 1 |- | 5767 | [[Uporabnik:Palir|Palir]] | 1 |- | 5768 | [[Uporabnik:Palcicp|Palcicp]] | 1 |- | 5769 | [[Uporabnik:Pajopaj|Pajopaj]] | 1 |- | 5770 | [[Uporabnik:Pajić|Pajić]] | 1 |- | 5771 | [[Uporabnik:Pajek|Pajek]] | 1 |- | 5772 | [[Uporabnik:Paidotrib|Paidotrib]] | 1 |- | 5773 | [[Uporabnik:Paganmind|Paganmind]] | 1 |- | 5774 | [[Uporabnik:Padar a|Padar a]] | 1 |- | 5775 | [[Uporabnik:Padalc|Padalc]] | 1 |- | 5776 | [[Uporabnik:Paco~slwiki|Paco~slwiki]] | 1 |- | 5777 | [[Uporabnik:Pac.kaii|Pac.kaii]] | 1 |- | 5778 | [[Uporabnik:Paceco|Paceco]] | 1 |- | 5779 | [[Uporabnik:Pac4Act|Pac4Act]] | 1 |- | 5780 | [[Uporabnik:Pa3k866|Pa3k866]] | 1 |- | 5781 | [[Uporabnik:Ozvocenje|Ozvocenje]] | 1 |- | 5782 | [[Uporabnik:OZNA|OZNA]] | 1 |- | 5783 | [[Uporabnik:Oya.orlova|Oya.orlova]] | 1 |- | 5784 | [[Uporabnik:Ovidoni|Ovidoni]] | 1 |- | 5785 | [[Uporabnik:Overwatch~slwiki|Overwatch~slwiki]] | 1 |- | 5786 | [[Uporabnik:Ovcaa|Ovcaa]] | 1 |- | 5787 | [[Uporabnik:Ouvinte~slwiki|Ouvinte~slwiki]] | 1 |- | 5788 | [[Uporabnik:Ougaorong1992|Ougaorong1992]] | 1 |- | 5789 | [[Uporabnik:Otzii|Otzii]] | 1 |- | 5790 | [[Uporabnik:Otuneio|Otuneio]] | 1 |- | 5791 | [[Uporabnik:Otrokoskop|Otrokoskop]] | 1 |- | 5792 | [[Uporabnik:Oton8vlak|Oton8vlak]] | 1 |- | 5793 | [[Uporabnik:Oton1zeblji|Oton1zeblji]] | 1 |- | 5794 | [[Uporabnik:Ota Trajković|Ota Trajković]] | 1 |- | 5795 | [[Uporabnik:Osta654|Osta654]] | 1 |- | 5796 | [[Uporabnik:Oskkar2013|Oskkar2013]] | 1 |- | 5797 | [[Uporabnik:Osgri|Osgri]] | 1 |- | 5798 | [[Uporabnik:Ortoperoksid|Ortoperoksid]] | 1 |- | 5799 | [[Uporabnik:Orsay Lover|Orsay Lover]] | 1 |- | 5800 | [[Uporabnik:Oreodoxa|Oreodoxa]] | 1 |- | 5801 | [[Uporabnik:Orehovec|Orehovec]] | 1 |- | 5802 | [[Uporabnik:ORDLJU|ORDLJU]] | 1 |- | 5803 | [[Uporabnik:Orbit25|Orbit25]] | 1 |- | 5804 | [[Uporabnik:Optikam|Optikam]] | 1 |- | 5805 | [[Uporabnik:Opeter2020|Opeter2020]] | 1 |- | 5806 | [[Uporabnik:Opera~slwiki|Opera~slwiki]] | 1 |- | 5807 | [[Uporabnik:Op|Op]] | 1 |- | 5808 | [[Uporabnik:OO VBT OO|OO VBT OO]] | 1 |- | 5809 | [[Uporabnik:Onyxion7|Onyxion7]] | 1 |- | 5810 | [[Uporabnik:Onlyusername|Onlyusername]] | 1 |- | 5811 | [[Uporabnik:Oniindrugi|Oniindrugi]] | 1 |- | 5812 | [[Uporabnik:OneSixty|OneSixty]] | 1 |- | 5813 | [[Uporabnik:Onejsi|Onejsi]] | 1 |- | 5814 | [[Uporabnik:One.63050010|One.63050010]] | 1 |- | 5815 | [[Uporabnik:Omuratovic|Omuratovic]] | 1 |- | 5816 | [[Uporabnik:Omladic|Omladic]] | 1 |- | 5817 | [[Uporabnik:OMI grn|OMI grn]] | 1 |- | 5818 | [[Uporabnik:Omeld|Omeld]] | 1 |- | 5819 | [[Uporabnik:Omar.jurof|Omar.jurof]] | 1 |- | 5820 | [[Uporabnik:Omahens|Omahens]] | 1 |- | 5821 | [[Uporabnik:Olyslo|Olyslo]] | 1 |- | 5822 | [[Uporabnik:OlPe7|OlPe7]] | 1 |- | 5823 | [[Uporabnik:Olos88|Olos88]] | 1 |- | 5824 | [[Uporabnik:Olko29|Olko29]] | 1 |- | 5825 | [[Uporabnik:Olivier Voulpaix|Olivier Voulpaix]] | 1 |- | 5826 | [[Uporabnik:Olivia Vir|Olivia Vir]] | 1 |- | 5827 | [[Uporabnik:OlieRonald|OlieRonald]] | 1 |- | 5828 | [[Uporabnik:Olie Ronald|Olie Ronald]] | 1 |- | 5829 | [[Uporabnik:OLFC|OLFC]] | 1 |- | 5830 | [[Uporabnik:Olesia Luchko|Olesia Luchko]] | 1 |- | 5831 | [[Uporabnik:Olequefacil|Olequefacil]] | 1 |- | 5832 | [[Uporabnik:Olayach|Olayach]] | 1 |- | 5833 | [[Uporabnik:Olaj Nik|Olaj Nik]] | 1 |- | 5834 | [[Uporabnik:Olaff~slwiki|Olaff~slwiki]] | 1 |- | 5835 | [[Uporabnik:OkugvouIbou|OkugvouIbou]] | 1 |- | 5836 | [[Uporabnik:Okradcicjog|Okradcicjog]] | 1 |- | 5837 | [[Uporabnik:Ojstersekales|Ojstersekales]] | 1 |- | 5838 | [[Uporabnik:Ojster|Ojster]] | 1 |- | 5839 | [[Uporabnik:Ojlapcplus|Ojlapcplus]] | 1 |- | 5840 | [[Uporabnik:Ojin|Ojin]] | 1 |- | 5841 | [[Uporabnik:Oja~slwiki|Oja~slwiki]] | 1 |- | 5842 | [[Uporabnik:Ohrovt|Ohrovt]] | 1 |- | 5843 | [[Uporabnik:Ogradarcek|Ogradarcek]] | 1 |- | 5844 | [[Uporabnik:Ognjen9128|Ognjen9128]] | 1 |- | 5845 | [[Uporabnik:Office jemec|Office jemec]] | 1 |- | 5846 | [[Uporabnik:Od tišine do glasbe|Od tišine do glasbe]] | 1 |- | 5847 | [[Uporabnik:Odie~slwiki|Odie~slwiki]] | 1 |- | 5848 | [[Uporabnik:Odarko|Odarko]] | 1 |- | 5849 | [[Uporabnik:OCTANE95|OCTANE95]] | 1 |- | 5850 | [[Uporabnik:Ocalomanija|Ocalomanija]] | 1 |- | 5851 | [[Uporabnik:Ob\u010dina Trebnje|Ob\u010dina Trebnje]] | 1 |- | 5852 | [[Uporabnik:Obdkjhdqhd|Obdkjhdqhd]] | 1 |- | 5853 | [[Uporabnik:Občina Trebnje|Občina Trebnje]] | 1 |- | 5854 | [[Uporabnik:Oanda10|Oanda10]] | 1 |- | 5855 | [[Uporabnik:Nzidar|Nzidar]] | 1 |- | 5856 | [[Uporabnik:Nzemljak71|Nzemljak71]] | 1 |- | 5857 | [[Uporabnik:Nza123|Nza123]] | 1 |- | 5858 | [[Uporabnik:Nycky 13|Nycky 13]] | 1 |- | 5859 | [[Uporabnik:Nwst1221|Nwst1221]] | 1 |- | 5860 | [[Uporabnik:Nvoplanota|Nvoplanota]] | 1 |- | 5861 | [[Uporabnik:Nvidrih|Nvidrih]] | 1 |- | 5862 | [[Uporabnik:N.ver|N.ver]] | 1 |- | 5863 | [[Uporabnik:Nutt~slwiki|Nutt~slwiki]] | 1 |- | 5864 | [[Uporabnik:Nutella159|Nutella159]] | 1 |- | 5865 | [[Uporabnik:Nusob|Nusob]] | 1 |- | 5866 | [[Uporabnik:Nusa.z|Nusa.z]] | 1 |- | 5867 | [[Uporabnik:Nusa Skumavc|Nusa Skumavc]] | 1 |- | 5868 | [[Uporabnik:Nuša Simonu010dič|Nuša Simonu010dič]] | 1 |- | 5869 | [[Uporabnik:Nusashineon|Nusashineon]] | 1 |- | 5870 | [[Uporabnik:Nusar|Nusar]] | 1 |- | 5871 | [[Uporabnik:Nusa Plesec|Nusa Plesec]] | 1 |- | 5872 | [[Uporabnik:Nusa percic|Nusa percic]] | 1 |- | 5873 | [[Uporabnik:Nuša Pajk|Nuša Pajk]] | 1 |- | 5874 | [[Uporabnik:Nusao|Nusao]] | 1 |- | 5875 | [[Uporabnik:Nusaemersic4|Nusaemersic4]] | 1 |- | 5876 | [[Uporabnik:Nuša Audiu010d Bratec|Nuša Audiu010d Bratec]] | 1 |- | 5877 | [[Uporabnik:Nusaa|Nusaa]] | 1 |- | 5878 | [[Uporabnik:Nusa17|Nusa17]] | 1 |- | 5879 | [[Uporabnik:Nunki12|Nunki12]] | 1 |- | 5880 | [[Uporabnik:Numilux|Numilux]] | 1 |- | 5881 | [[Uporabnik:Nullspace96|Nullspace96]] | 1 |- | 5882 | [[Uporabnik:NtJx|NtJx]] | 1 |- | 5883 | [[Uporabnik:Nsirovnik|Nsirovnik]] | 1 |- | 5884 | [[Uporabnik:Ns0303|Ns0303]] | 1 |- | 5885 | [[Uporabnik:Nropret|Nropret]] | 1 |- | 5886 | [[Uporabnik:N.roguljic|N.roguljic]] | 1 |- | 5887 | [[Uporabnik:Npodjavo|Npodjavo]] | 1 |- | 5888 | [[Uporabnik:Npeterlin|Npeterlin]] | 1 |- | 5889 | [[Uporabnik:Nozick Robert|Nozick Robert]] | 1 |- | 5890 | [[Uporabnik:Novi uporabnik|Novi uporabnik]] | 1 |- | 5891 | [[Uporabnik:Noviclan|Noviclan]] | 1 |- | 5892 | [[Uporabnik:NovemberElla|NovemberElla]] | 1 |- | 5893 | [[Uporabnik:Novaktina|Novaktina]] | 1 |- | 5894 | [[Uporabnik:Novak Jur|Novak Jur]] | 1 |- | 5895 | [[Uporabnik:Novak567|Novak567]] | 1 |- | 5896 | [[Uporabnik:NovaExplorer37|NovaExplorer37]] | 1 |- | 5897 | [[Uporabnik:Novaavikaa|Novaavikaa]] | 1 |- | 5898 | [[Uporabnik:Norkaa|Norkaa]] | 1 |- | 5899 | [[Uporabnik:Norimalar|Norimalar]] | 1 |- | 5900 | [[Uporabnik:Nordia~slwiki|Nordia~slwiki]] | 1 |- | 5901 | [[Uporabnik:Nora Tinner|Nora Tinner]] | 1 |- | 5902 | [[Uporabnik:Noordung|Noordung]] | 1 |- | 5903 | [[Uporabnik:Nomos|Nomos]] | 1 |- | 5904 | [[Uporabnik:NoErr|NoErr]] | 1 |- | 5905 | [[Uporabnik:NoelAramis|NoelAramis]] | 1 |- | 5906 | [[Uporabnik:Noedragica|Noedragica]] | 1 |- | 5907 | [[Uporabnik:Nobody~slwiki|Nobody~slwiki]] | 1 |- | 5908 | [[Uporabnik:Nobody knows the trouble I've seen|Nobody knows the trouble I've seen]] | 1 |- | 5909 | [[Uporabnik:Nobodyka|Nobodyka]] | 1 |- | 5910 | [[Uporabnik:Noblthurner|Noblthurner]] | 1 |- | 5911 | [[Uporabnik:Nn90|Nn90]] | 1 |- | 5912 | [[Uporabnik:Nmohoric|Nmohoric]] | 1 |- | 5913 | [[Uporabnik:NMKoz|NMKoz]] | 1 |- | 5914 | [[Uporabnik:NMarusa|NMarusa]] | 1 |- | 5915 | [[Uporabnik:Nm990|Nm990]] | 1 |- | 5916 | [[Uporabnik:Nlesn|Nlesn]] | 1 |- | 5917 | [[Uporabnik:Nkukovic|Nkukovic]] | 1 |- | 5918 | [[Uporabnik:Nkrmant|Nkrmant]] | 1 |- | 5919 | [[Uporabnik:Nk.niky|Nk.niky]] | 1 |- | 5920 | [[Uporabnik:NKMengo28|NKMengo28]] | 1 |- | 5921 | [[Uporabnik:Nk4170|Nk4170]] | 1 |- | 5922 | [[Uporabnik:NK1990|NK1990]] | 1 |- | 5923 | [[Uporabnik:Nk1911|Nk1911]] | 1 |- | 5924 | [[Uporabnik:Njok of doom|Njok of doom]] | 1 |- | 5925 | [[Uporabnik:Niwnaa|Niwnaa]] | 1 |- | 5926 | [[Uporabnik:Nivesblaž|Nivesblaž]] | 1 |- | 5927 | [[Uporabnik:Nives94|Nives94]] | 1 |- | 5928 | [[Uporabnik:Nives2|Nives2]] | 1 |- | 5929 | [[Uporabnik:Niugnep|Niugnep]] | 1 |- | 5930 | [[Uporabnik:Nitrostvarnik|Nitrostvarnik]] | 1 |- | 5931 | [[Uporabnik:Nitro~slwiki|Nitro~slwiki]] | 1 |- | 5932 | [[Uporabnik:Nisko|Nisko]] | 1 |- | 5933 | [[Uporabnik:Nirvalusinho|Nirvalusinho]] | 1 |- | 5934 | [[Uporabnik:Nirtak|Nirtak]] | 1 |- | 5935 | [[Uporabnik:Ninolinslo|Ninolinslo]] | 1 |- | 5936 | [[Uporabnik:Ninolina|Ninolina]] | 1 |- | 5937 | [[Uporabnik:Ninoart|Ninoart]] | 1 |- | 5938 | [[Uporabnik:Ninja.Span|Ninja.Span]] | 1 |- | 5939 | [[Uporabnik:Ninjaf|Ninjaf]] | 1 |- | 5940 | [[Uporabnik:Ninikotika|Ninikotika]] | 1 |- | 5941 | [[Uporabnik:Niniii|Niniii]] | 1 |- | 5942 | [[Uporabnik:Ninchy.98.moon|Ninchy.98.moon]] | 1 |- | 5943 | [[Uporabnik:Nincekk|Nincekk]] | 1 |- | 5944 | [[Uporabnik:NincaT|NincaT]] | 1 |- | 5945 | [[Uporabnik:Ninbob|Ninbob]] | 1 |- | 5946 | [[Uporabnik:Ninazvizdalo|Ninazvizdalo]] | 1 |- | 5947 | [[Uporabnik:Ninazupancic94|Ninazupancic94]] | 1 |- | 5948 | [[Uporabnik:Nina zupancic|Nina zupancic]] | 1 |- | 5949 | [[Uporabnik:NinaZor|NinaZor]] | 1 |- | 5950 | [[Uporabnik:Ninazavasnik|Ninazavasnik]] | 1 |- | 5951 | [[Uporabnik:Ninaz1991|Ninaz1991]] | 1 |- | 5952 | [[Uporabnik:NinaVre\u010dar|NinaVre\u010dar]] | 1 |- | 5953 | [[Uporabnik:Nina velikonja|Nina velikonja]] | 1 |- | 5954 | [[Uporabnik:Ninav2002|Ninav2002]] | 1 |- | 5955 | [[Uporabnik:Nina Trebovc|Nina Trebovc]] | 1 |- | 5956 | [[Uporabnik:Ninatramsek|Ninatramsek]] | 1 |- | 5957 | [[Uporabnik:Ninastrmole|Ninastrmole]] | 1 |- | 5958 | [[Uporabnik:Nina Štor|Nina Štor]] | 1 |- | 5959 | [[Uporabnik:NinaSkorja|NinaSkorja]] | 1 |- | 5960 | [[Uporabnik:NinaRa|NinaRa]] | 1 |- | 5961 | [[Uporabnik:Ninapetrac|Ninapetrac]] | 1 |- | 5962 | [[Uporabnik:Nina Pe.|Nina Pe.]] | 1 |- | 5963 | [[Uporabnik:Nina Nikki|Nina Nikki]] | 1 |- | 5964 | [[Uporabnik:NinaNagode|NinaNagode]] | 1 |- | 5965 | [[Uporabnik:NinaMpid|NinaMpid]] | 1 |- | 5966 | [[Uporabnik:Ninami|Ninami]] | 1 |- | 5967 | [[Uporabnik:Nina malina~slwiki|Nina malina~slwiki]] | 1 |- | 5968 | [[Uporabnik:Ninamalec|Ninamalec]] | 1 |- | 5969 | [[Uporabnik:Ninamacek22|Ninamacek22]] | 1 |- | 5970 | [[Uporabnik:Nina Lana Vidmar|Nina Lana Vidmar]] | 1 |- | 5971 | [[Uporabnik:Ninaklopcic|Ninaklopcic]] | 1 |- | 5972 | [[Uporabnik:NinaKlaudija|NinaKlaudija]] | 1 |- | 5973 | [[Uporabnik:Ninakg|Ninakg]] | 1 |- | 5974 | [[Uporabnik:Nina Kastigar|Nina Kastigar]] | 1 |- | 5975 | [[Uporabnik:NinaJe|NinaJe]] | 1 |- | 5976 | [[Uporabnik:Nina.jankovec|Nina.jankovec]] | 1 |- | 5977 | [[Uporabnik:Nina Hribar|Nina Hribar]] | 1 |- | 5978 | [[Uporabnik:Nina.gostencnik|Nina.gostencnik]] | 1 |- | 5979 | [[Uporabnik:Nina Gorjan 10|Nina Gorjan 10]] | 1 |- | 5980 | [[Uporabnik:Nina Golob|Nina Golob]] | 1 |- | 5981 | [[Uporabnik:Nina Glavan|Nina Glavan]] | 1 |- | 5982 | [[Uporabnik:NinaFilipič|NinaFilipič]] | 1 |- | 5983 | [[Uporabnik:Nina Erjavec|Nina Erjavec]] | 1 |- | 5984 | [[Uporabnik:Nina Erce Zupančiu010d|Nina Erce Zupančiu010d]] | 1 |- | 5985 | [[Uporabnik:Nina dži|Nina dži]] | 1 |- | 5986 | [[Uporabnik:Nina Dreu|Nina Dreu]] | 1 |- | 5987 | [[Uporabnik:Ninaa Tvb|Ninaa Tvb]] | 1 |- | 5988 | [[Uporabnik:Ninaanin|Ninaanin]] | 1 |- | 5989 | [[Uporabnik:Nina.albreht|Nina.albreht]] | 1 |- | 5990 | [[Uporabnik:Nina5|Nina5]] | 1 |- | 5991 | [[Uporabnik:Nina34|Nina34]] | 1 |- | 5992 | [[Uporabnik:Nina296|Nina296]] | 1 |- | 5993 | [[Uporabnik:Nina2310|Nina2310]] | 1 |- | 5994 | [[Uporabnik:Nina123|Nina123]] | 1 |- | 5995 | [[Uporabnik:Nin5ek|Nin5ek]] | 1 |- | 5996 | [[Uporabnik:Niky92|Niky92]] | 1 |- | 5997 | [[Uporabnik:Niksimetic|Niksimetic]] | 1 |- | 5998 | [[Uporabnik:Nikotomac23|Nikotomac23]] | 1 |- | 5999 | [[Uporabnik:Nikopulic1|Nikopulic1]] | 1 |- | 6000 | [[Uporabnik:Niko Laznik 29|Niko Laznik 29]] | 1 |- |} hcxlm0knxkd0ajk8vgqgg1ebk78rykj 4 485418 6685890 6671953 2026-06-06T07:11:05Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 6001–7000 6685890 wikitext text/x-wiki === 6001–7000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 6001 | [[Uporabnik:Nikolaus007|Nikolaus007]] | 1 |- | 6002 | [[Uporabnik:Nikola.komes|Nikola.komes]] | 1 |- | 6003 | [[Uporabnik:Nikolajsa|Nikolajsa]] | 1 |- | 6004 | [[Uporabnik:Nikolaj Panonski|Nikolaj Panonski]] | 1 |- | 6005 | [[Uporabnik:Nikolaj Novak|Nikolaj Novak]] | 1 |- | 6006 | [[Uporabnik:Nikola Đokanoviu0107|Nikola Đokanoviu0107]] | 1 |- | 6007 | [[Uporabnik:Nikolabr|Nikolabr]] | 1 |- | 6008 | [[Uporabnik:NikOLA31|NikOLA31]] | 1 |- | 6009 | [[Uporabnik:NikoG44|NikoG44]] | 1 |- | 6010 | [[Uporabnik:Nikog1904|Nikog1904]] | 1 |- | 6011 | [[Uporabnik:NikoB|NikoB]] | 1 |- | 6012 | [[Uporabnik:NIko92|NIko92]] | 1 |- | 6013 | [[Uporabnik:NikMan|NikMan]] | 1 |- | 6014 | [[Uporabnik:Niklas661|Niklas661]] | 1 |- | 6015 | [[Uporabnik:Nik Kranjec|Nik Kranjec]] | 1 |- | 6016 | [[Uporabnik:NikkiTheron|NikkiTheron]] | 1 |- | 6017 | [[Uporabnik:Nikj08|Nikj08]] | 1 |- | 6018 | [[Uporabnik:Nikita1705|Nikita1705]] | 1 |- | 6019 | [[Uporabnik:Niki Černe|Niki Černe]] | 1 |- | 6020 | [[Uporabnik:Nikica06|Nikica06]] | 1 |- | 6021 | [[Uporabnik:Nik Golub|Nik Golub]] | 1 |- | 6022 | [[Uporabnik:Nikav|Nikav]] | 1 |- | 6023 | [[Uporabnik:Nikau|Nikau]] | 1 |- | 6024 | [[Uporabnik:Nika Šuu0161teršiu010d|Nika Šuu0161teršiu010d]] | 1 |- | 6025 | [[Uporabnik:Nikasin|Nikasin]] | 1 |- | 6026 | [[Uporabnik:Nikarihtar|Nikarihtar]] | 1 |- | 6027 | [[Uporabnik:Nika Priteržnik|Nika Priteržnik]] | 1 |- | 6028 | [[Uporabnik:Nika Pinter|Nika Pinter]] | 1 |- | 6029 | [[Uporabnik:Nika O\u017ebolt|Nika O\u017ebolt]] | 1 |- | 6030 | [[Uporabnik:Nikaosredkar|Nikaosredkar]] | 1 |- | 6031 | [[Uporabnik:NikaLovsin|NikaLovsin]] | 1 |- | 6032 | [[Uporabnik:NikaLenarcic|NikaLenarcic]] | 1 |- | 6033 | [[Uporabnik:Nika Kontelj|Nika Kontelj]] | 1 |- | 6034 | [[Uporabnik:NikaJancic|NikaJancic]] | 1 |- | 6035 | [[Uporabnik:Nika Ftičar|Nika Ftičar]] | 1 |- | 6036 | [[Uporabnik:Nika.Eva|Nika.Eva]] | 1 |- | 6037 | [[Uporabnik:Nika.bucek|Nika.bucek]] | 1 |- | 6038 | [[Uporabnik:Nikaborsic|Nikaborsic]] | 1 |- | 6039 | [[Uporabnik:Nikabirsa|Nikabirsa]] | 1 |- | 6040 | [[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] | 1 |- | 6041 | [[Uporabnik:Nika5797|Nika5797]] | 1 |- | 6042 | [[Uporabnik:Nika123|Nika123]] | 1 |- | 6043 | [[Uporabnik:Nigwards|Nigwards]] | 1 |- | 6044 | [[Uporabnik:Nightmar666|Nightmar666]] | 1 |- | 6045 | [[Uporabnik:Niet1|Niet1]] | 1 |- | 6046 | [[Uporabnik:Niegodzisie|Niegodzisie]] | 1 |- | 6047 | [[Uporabnik:Niebuhr123|Niebuhr123]] | 1 |- | 6048 | [[Uporabnik:Nicy~slwiki|Nicy~slwiki]] | 1 |- | 6049 | [[Uporabnik:Nicolar~slwiki|Nicolar~slwiki]] | 1 |- | 6050 | [[Uporabnik:Nickzupancic|Nickzupancic]] | 1 |- | 6051 | [[Uporabnik:Nickguilds|Nickguilds]] | 1 |- | 6052 | [[Uporabnik:Nick Bick|Nick Bick]] | 1 |- | 6053 | [[Uporabnik:Niannh|Niannh]] | 1 |- | 6054 | [[Uporabnik:Nhribar|Nhribar]] | 1 |- | 6055 | [[Uporabnik:Nhanzo|Nhanzo]] | 1 |- | 6056 | [[Uporabnik:Nguy95|Nguy95]] | 1 |- | 6057 | [[Uporabnik:Ngrabec|Ngrabec]] | 1 |- | 6058 | [[Uporabnik:Nfrank7|Nfrank7]] | 1 |- | 6059 | [[Uporabnik:NFilo9|NFilo9]] | 1 |- | 6060 | [[Uporabnik:NF2003|NF2003]] | 1 |- | 6061 | [[Uporabnik:Nezzz21|Nezzz21]] | 1 |- | 6062 | [[Uporabnik:Nezzxxx|Nezzxxx]] | 1 |- | 6063 | [[Uporabnik:Nezka.s|Nezka.s]] | 1 |- | 6064 | [[Uporabnik:NezaZ|NezaZ]] | 1 |- | 6065 | [[Uporabnik:Neza Strajnar|Neza Strajnar]] | 1 |- | 6066 | [[Uporabnik:Neza slo|Neza slo]] | 1 |- | 6067 | [[Uporabnik:NezaS|NezaS]] | 1 |- | 6068 | [[Uporabnik:Nezaram|Nezaram]] | 1 |- | 6069 | [[Uporabnik:NezaPrelog|NezaPrelog]] | 1 |- | 6070 | [[Uporabnik:Nezapodlogar|Nezapodlogar]] | 1 |- | 6071 | [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] | 1 |- | 6072 | [[Uporabnik:Nezak22|Nezak22]] | 1 |- | 6073 | [[Uporabnik:Neža Javornik|Neža Javornik]] | 1 |- | 6074 | [[Uporabnik:NeŽaJ|NeŽaJ]] | 1 |- | 6075 | [[Uporabnik:Neza.iglic|Neza.iglic]] | 1 |- | 6076 | [[Uporabnik:Nezab valg|Nezab valg]] | 1 |- | 6077 | [[Uporabnik:Nezaa|Nezaa]] | 1 |- | 6078 | [[Uporabnik:Neza1234|Neza1234]] | 1 |- | 6079 | [[Uporabnik:Neža|Neža]] | 1 |- | 6080 | [[Uporabnik:Neyak|Neyak]] | 1 |- | 6081 | [[Uporabnik:Neya**|Neya**]] | 1 |- | 6082 | [[Uporabnik:NewVisionMusic|NewVisionMusic]] | 1 |- | 6083 | [[Uporabnik:Nevroznanstvenica|Nevroznanstvenica]] | 1 |- | 6084 | [[Uporabnik:NEVNIK|NEVNIK]] | 1 |- | 6085 | [[Uporabnik:Nevitros99|Nevitros99]] | 1 |- | 6086 | [[Uporabnik:Nevemkakšenupimesinajdam|Nevemkakšenupimesinajdam]] | 1 |- | 6087 | [[Uporabnik:Nevem 1903|Nevem 1903]] | 1 |- | 6088 | [[Uporabnik:Nevem123|Nevem123]] | 1 |- | 6089 | [[Uporabnik:Neutrals555|Neutrals555]] | 1 |- | 6090 | [[Uporabnik:Neurotic63|Neurotic63]] | 1 |- | 6091 | [[Uporabnik:Neuralia|Neuralia]] | 1 |- | 6092 | [[Uporabnik:Nessuno~slwiki|Nessuno~slwiki]] | 1 |- | 6093 | [[Uporabnik:Nera~slwiki|Nera~slwiki]] | 1 |- | 6094 | [[Uporabnik:Neptur|Neptur]] | 1 |- | 6095 | [[Uporabnik:Neotango|Neotango]] | 1 |- | 6096 | [[Uporabnik:Neonsan|Neonsan]] | 1 |- | 6097 | [[Uporabnik:Neon2222|Neon2222]] | 1 |- | 6098 | [[Uporabnik:Neomi~slwiki|Neomi~slwiki]] | 1 |- | 6099 | [[Uporabnik:Nenad N|Nenad N]] | 1 |- | 6100 | [[Uporabnik:Nemrakcevirk|Nemrakcevirk]] | 1 |- | 6101 | [[Uporabnik:Nema1433|Nema1433]] | 1 |- | 6102 | [[Uporabnik:NELIZ|NELIZ]] | 1 |- | 6103 | [[Uporabnik:Neli Pantner|Neli Pantner]] | 1 |- | 6104 | [[Uporabnik:Nelijeking|Nelijeking]] | 1 |- | 6105 | [[Uporabnik:Neliath|Neliath]] | 1 |- | 6106 | [[Uporabnik:Nekineki8|Nekineki8]] | 1 |- | 6107 | [[Uporabnik:Nekdorandomman|Nekdorandomman]] | 1 |- | 6108 | [[Uporabnik:Nejkogti|Nejkogti]] | 1 |- | 6109 | [[Uporabnik:Nejka.p|Nejka.p]] | 1 |- | 6110 | [[Uporabnik:Nejc Zahrastnik|Nejc Zahrastnik]] | 1 |- | 6111 | [[Uporabnik:Nejcursic|Nejcursic]] | 1 |- | 6112 | [[Uporabnik:Nejc.sifrer|Nejc.sifrer]] | 1 |- | 6113 | [[Uporabnik:NejcS|NejcS]] | 1 |- | 6114 | [[Uporabnik:Nejc Ovnik|Nejc Ovnik]] | 1 |- | 6115 | [[Uporabnik:Nejc.lebar|Nejc.lebar]] | 1 |- | 6116 | [[Uporabnik:NejcKramberger|NejcKramberger]] | 1 |- | 6117 | [[Uporabnik:Nejc Kerševan|Nejc Kerševan]] | 1 |- | 6118 | [[Uporabnik:Nejc kavka123|Nejc kavka123]] | 1 |- | 6119 | [[Uporabnik:Nejcjogan|Nejcjogan]] | 1 |- | 6120 | [[Uporabnik:Nejcheq|Nejcheq]] | 1 |- | 6121 | [[Uporabnik:NejcAšiu010d|NejcAšiu010d]] | 1 |- | 6122 | [[Uporabnik:Nejc7a|Nejc7a]] | 1 |- | 6123 | [[Uporabnik:Nejc4a|Nejc4a]] | 1 |- | 6124 | [[Uporabnik:Nejc16|Nejc16]] | 1 |- | 6125 | [[Uporabnik:Nejap|Nejap]] | 1 |- | 6126 | [[Uporabnik:Nejan|Nejan]] | 1 |- | 6127 | [[Uporabnik:Neja.mv|Neja.mv]] | 1 |- | 6128 | [[Uporabnik:Neja krzisnik|Neja krzisnik]] | 1 |- | 6129 | [[Uporabnik:Neja Korbar|Neja Korbar]] | 1 |- | 6130 | [[Uporabnik:NejaB|NejaB]] | 1 |- | 6131 | [[Uporabnik:Neja2004|Neja2004]] | 1 |- | 6132 | [[Uporabnik:Neja1988|Neja1988]] | 1 |- | 6133 | [[Uporabnik:Nefreteta|Nefreteta]] | 1 |- | 6134 | [[Uporabnik:Nefrederika|Nefrederika]] | 1 |- | 6135 | [[Uporabnik:Neekazob|Neekazob]] | 1 |- | 6136 | [[Uporabnik:Neejkaa|Neejkaa]] | 1 |- | 6137 | [[Uporabnik:Necooo|Necooo]] | 1 |- | 6138 | [[Uporabnik:Nebeski smrad|Nebeski smrad]] | 1 |- | 6139 | [[Uporabnik:Neatheunicorn|Neatheunicorn]] | 1 |- | 6140 | [[Uporabnik:Ndbilje1946|Ndbilje1946]] | 1 |- | 6141 | [[Uporabnik:ND3D|ND3D]] | 1 |- | 6142 | [[Uporabnik:Nclsbrunot|Nclsbrunot]] | 1 |- | 6143 | [[Uporabnik:Nc3GB|Nc3GB]] | 1 |- | 6144 | [[Uporabnik:NBS|NBS]] | 1 |- | 6145 | [[Uporabnik:Nbre|Nbre]] | 1 |- | 6146 | [[Uporabnik:NBLK3C|NBLK3C]] | 1 |- | 6147 | [[Uporabnik:Nbah|Nbah]] | 1 |- | 6148 | [[Uporabnik:Nautilus~slwiki|Nautilus~slwiki]] | 1 |- | 6149 | [[Uporabnik:NaumDretnik|NaumDretnik]] | 1 |- | 6150 | [[Uporabnik:Natykaa|Natykaa]] | 1 |- | 6151 | [[Uporabnik:Natyk89|Natyk89]] | 1 |- | 6152 | [[Uporabnik:Natkat113|Natkat113]] | 1 |- | 6153 | [[Uporabnik:Natka91|Natka91]] | 1 |- | 6154 | [[Uporabnik:Nati vu|Nati vu]] | 1 |- | 6155 | [[Uporabnik:NATAWE|NATAWE]] | 1 |- | 6156 | [[Uporabnik:Natassika|Natassika]] | 1 |- | 6157 | [[Uporabnik:Natasch|Natasch]] | 1 |- | 6158 | [[Uporabnik:NatasaPr|NatasaPr]] | 1 |- | 6159 | [[Uporabnik:Natasamlakar|Natasamlakar]] | 1 |- | 6160 | [[Uporabnik:Natasak|Natasak]] | 1 |- | 6161 | [[Uporabnik:Nataša Jereb|Nataša Jereb]] | 1 |- | 6162 | [[Uporabnik:Natasa bukovec|Natasa bukovec]] | 1 |- | 6163 | [[Uporabnik:Natasa.ales|Natasa.ales]] | 1 |- | 6164 | [[Uporabnik:Nataša213|Nataša213]] | 1 |- | 6165 | [[Uporabnik:Natalliayas|Natalliayas]] | 1 |- | 6166 | [[Uporabnik:Natali.v94|Natali.v94]] | 1 |- | 6167 | [[Uporabnik:Natalijazdovc|Natalijazdovc]] | 1 |- | 6168 | [[Uporabnik:Natalija.viola|Natalija.viola]] | 1 |- | 6169 | [[Uporabnik:Natalija Pernuš|Natalija Pernuš]] | 1 |- | 6170 | [[Uporabnik:NatalijaO|NatalijaO]] | 1 |- | 6171 | [[Uporabnik:Natalija.krese|Natalija.krese]] | 1 |- | 6172 | [[Uporabnik:Natalija Čokl|Natalija Čokl]] | 1 |- | 6173 | [[Uporabnik:Natalijac|Natalijac]] | 1 |- | 6174 | [[Uporabnik:Natalija00|Natalija00]] | 1 |- | 6175 | [[Uporabnik:NatalieX|NatalieX]] | 1 |- | 6176 | [[Uporabnik:Natalia~slwiki|Natalia~slwiki]] | 1 |- | 6177 | [[Uporabnik:Nataliaree|Nataliaree]] | 1 |- | 6178 | [[Uporabnik:Nastja retok|Nastja retok]] | 1 |- | 6179 | [[Uporabnik:Nastja.p|Nastja.p]] | 1 |- | 6180 | [[Uporabnik:Nastja Levani\u0107|Nastja Levani\u0107]] | 1 |- | 6181 | [[Uporabnik:Nastjakoritnik|Nastjakoritnik]] | 1 |- | 6182 | [[Uporabnik:Nastjakerneza|Nastjakerneza]] | 1 |- | 6183 | [[Uporabnik:Nastja d|Nastja d]] | 1 |- | 6184 | [[Uporabnik:Nastjacindy|Nastjacindy]] | 1 |- | 6185 | [[Uporabnik:Nastjab222|Nastjab222]] | 1 |- | 6186 | [[Uporabnik:Nastja2002|Nastja2002]] | 1 |- | 6187 | [[Uporabnik:Nastja026|Nastja026]] | 1 |- | 6188 | [[Uporabnik:Nastek|Nastek]] | 1 |- | 6189 | [[Uporabnik:Nastasja.minja|Nastasja.minja]] | 1 |- | 6190 | [[Uporabnik:Nasinpona|Nasinpona]] | 1 |- | 6191 | [[Uporabnik:Narim|Narim]] | 1 |- | 6192 | [[Uporabnik:NaomiŠav|NaomiŠav]] | 1 |- | 6193 | [[Uporabnik:Nanodelec|Nanodelec]] | 1 |- | 6194 | [[Uporabnik:Nanocevka|Nanocevka]] | 1 |- | 6195 | [[Uporabnik:NaniRa|NaniRa]] | 1 |- | 6196 | [[Uporabnik:Nanina m|Nanina m]] | 1 |- | 6197 | [[Uporabnik:NangsawChile23|NangsawChile23]] | 1 |- | 6198 | [[Uporabnik:Nancic|Nancic]] | 1 |- | 6199 | [[Uporabnik:Nanchy|Nanchy]] | 1 |- | 6200 | [[Uporabnik:Nami~slwiki|Nami~slwiki]] | 1 |- | 6201 | [[Uporabnik:NameBrez|NameBrez]] | 1 |- | 6202 | [[Uporabnik:Nal Premik|Nal Premik]] | 1 |- | 6203 | [[Uporabnik:NALAN 251|NALAN 251]] | 1 |- | 6204 | [[Uporabnik:Nalacram|Nalacram]] | 1 |- | 6205 | [[Uporabnik:Najugmimojave|Najugmimojave]] | 1 |- | 6206 | [[Uporabnik:Najntisy|Najntisy]] | 1 |- | 6207 | [[Uporabnik:Naja.z99|Naja.z99]] | 1 |- | 6208 | [[Uporabnik:Najasavarin|Najasavarin]] | 1 |- | 6209 | [[Uporabnik:Najakiara|Najakiara]] | 1 |- | 6210 | [[Uporabnik:Najak|Najak]] | 1 |- | 6211 | [[Uporabnik:Nadobudnež|Nadobudnež]] | 1 |- | 6212 | [[Uporabnik:NadjaZ|NadjaZ]] | 1 |- | 6213 | [[Uporabnik:Nadja Škrajnar|Nadja Škrajnar]] | 1 |- | 6214 | [[Uporabnik:Nadimak|Nadimak]] | 1 |- | 6215 | [[Uporabnik:Nadika~slwiki|Nadika~slwiki]] | 1 |- | 6216 | [[Uporabnik:Nada Kraševec|Nada Kraševec]] | 1 |- | 6217 | [[Uporabnik:Nace sk8|Nace sk8]] | 1 |- | 6218 | [[Uporabnik:Nabru~slwiki|Nabru~slwiki]] | 1 |- | 6219 | [[Uporabnik:Nabi~slwiki|Nabi~slwiki]] | 1 |- | 6220 | [[Uporabnik:Na1pir|Na1pir]] | 1 |- | 6221 | [[Uporabnik:N4v1gatorcek|N4v1gatorcek]] | 1 |- | 6222 | [[Uporabnik:N1998|N1998]] | 1 |- | 6223 | [[Uporabnik:Mzorc|Mzorc]] | 1 |- | 6224 | [[Uporabnik:MZibert|MZibert]] | 1 |- | 6225 | [[Uporabnik:MZavir\u0161ek|MZavir\u0161ek]] | 1 |- | 6226 | [[Uporabnik:MyWay|MyWay]] | 1 |- | 6227 | [[Uporabnik:Myviki|Myviki]] | 1 |- | 6228 | [[Uporabnik:MythicOrange|MythicOrange]] | 1 |- | 6229 | [[Uporabnik:Myszkaa|Myszkaa]] | 1 |- | 6230 | [[Uporabnik:Mynameisursh|Mynameisursh]] | 1 |- | 6231 | [[Uporabnik:Mychele Trempetich|Mychele Trempetich]] | 1 |- | 6232 | [[Uporabnik:Mw43al|Mw43al]] | 1 |- | 6233 | [[Uporabnik:MV~slwiki|MV~slwiki]] | 1 |- | 6234 | [[Uporabnik:MVo-1963|MVo-1963]] | 1 |- | 6235 | [[Uporabnik:Muzikolog1883|Muzikolog1883]] | 1 |- | 6236 | [[Uporabnik:Muzikaviva|Muzikaviva]] | 1 |- | 6237 | [[Uporabnik:Muzika61|Muzika61]] | 1 |- | 6238 | [[Uporabnik:Mustafeles|Mustafeles]] | 1 |- | 6239 | [[Uporabnik:Musko|Musko]] | 1 |- | 6240 | [[Uporabnik:Music4life~slwiki|Music4life~slwiki]] | 1 |- | 6241 | [[Uporabnik:Mushei|Mushei]] | 1 |- | 6242 | [[Uporabnik:Muriqui72|Muriqui72]] | 1 |- | 6243 | [[Uporabnik:Murcy|Murcy]] | 1 |- | 6244 | [[Uporabnik:Murbancn|Murbancn]] | 1 |- | 6245 | [[Uporabnik:Mundos|Mundos]] | 1 |- | 6246 | [[Uporabnik:MultiSOLA|MultiSOLA]] | 1 |- | 6247 | [[Uporabnik:Multipsimen|Multipsimen]] | 1 |- | 6248 | [[Uporabnik:Muller|Muller]] | 1 |- | 6249 | [[Uporabnik:Muhammed12345|Muhammed12345]] | 1 |- | 6250 | [[Uporabnik:Muftija|Muftija]] | 1 |- | 6251 | [[Uporabnik:Muca :3|Muca :3]] | 1 |- | 6252 | [[Uporabnik:Mtzje|Mtzje]] | 1 |- | 6253 | [[Uporabnik:Mtopole|Mtopole]] | 1 |- | 6254 | [[Uporabnik:Mtomc|Mtomc]] | 1 |- | 6255 | [[Uporabnik:Mtisov|Mtisov]] | 1 |- | 6256 | [[Uporabnik:Mterbuc|Mterbuc]] | 1 |- | 6257 | [[Uporabnik:Mtelko|Mtelko]] | 1 |- | 6258 | [[Uporabnik:Msusko|Msusko]] | 1 |- | 6259 | [[Uporabnik:Mstefa9|Mstefa9]] | 1 |- | 6260 | [[Uporabnik:Ms~slwiki|Ms~slwiki]] | 1 |- | 6261 | [[Uporabnik:Mspacapan|Mspacapan]] | 1 |- | 6262 | [[Uporabnik:MSorli|MSorli]] | 1 |- | 6263 | [[Uporabnik:Msi2001|Msi2001]] | 1 |- | 6264 | [[Uporabnik:MS135|MS135]] | 1 |- | 6265 | [[Uporabnik:Mrzlaroka|Mrzlaroka]] | 1 |- | 6266 | [[Uporabnik:Mrzladraga|Mrzladraga]] | 1 |- | 6267 | [[Uporabnik:Mrykauri|Mrykauri]] | 1 |- | 6268 | [[Uporabnik:MRušii|MRušii]] | 1 |- | 6269 | [[Uporabnik:MrTenTim|MrTenTim]] | 1 |- | 6270 | [[Uporabnik:Mrsamrs|Mrsamrs]] | 1 |- | 6271 | [[Uporabnik:Mr.Repa|Mr.Repa]] | 1 |- | 6272 | [[Uporabnik:MRRambo|MRRambo]] | 1 |- | 6273 | [[Uporabnik:Mroferloz|Mroferloz]] | 1 |- | 6274 | [[Uporabnik:Mrmvra|Mrmvra]] | 1 |- | 6275 | [[Uporabnik:Mrlikaru|Mrlikaru]] | 1 |- | 6276 | [[Uporabnik:Mrkaic|Mrkaic]] | 1 |- | 6277 | [[Uporabnik:Mrjuro|Mrjuro]] | 1 |- | 6278 | [[Uporabnik:Mrfrost89|Mrfrost89]] | 1 |- | 6279 | [[Uporabnik:MrFordAD|MrFordAD]] | 1 |- | 6280 | [[Uporabnik:Mrepe|Mrepe]] | 1 |- | 6281 | [[Uporabnik:MrEK|MrEK]] | 1 |- | 6282 | [[Uporabnik:Mrecer|Mrecer]] | 1 |- | 6283 | [[Uporabnik:MrDeusZZ|MrDeusZZ]] | 1 |- | 6284 | [[Uporabnik:MrCare|MrCare]] | 1 |- | 6285 | [[Uporabnik:Mrak~slwiki|Mrak~slwiki]] | 1 |- | 6286 | [[Uporabnik:Mrajh|Mrajh]] | 1 |- | 6287 | [[Uporabnik:Mradovan|Mradovan]] | 1 |- | 6288 | [[Uporabnik:Mr679|Mr679]] | 1 |- | 6289 | [[Uporabnik:Mpz.cumanima|Mpz.cumanima]] | 1 |- | 6290 | [[Uporabnik:Mpza6|Mpza6]] | 1 |- | 6291 | [[Uporabnik:Mpsajn|Mpsajn]] | 1 |- | 6292 | [[Uporabnik:Mprezelj|Mprezelj]] | 1 |- | 6293 | [[Uporabnik:Mpovše|Mpovše]] | 1 |- | 6294 | [[Uporabnik:Mpotokar|Mpotokar]] | 1 |- | 6295 | [[Uporabnik:Mpotec86|Mpotec86]] | 1 |- | 6296 | [[Uporabnik:Mpopovic2525|Mpopovic2525]] | 1 |- | 6297 | [[Uporabnik:M.Polhograjski|M.Polhograjski]] | 1 |- | 6298 | [[Uporabnik:Mpoklukar|Mpoklukar]] | 1 |- | 6299 | [[Uporabnik:Mpodstensek|Mpodstensek]] | 1 |- | 6300 | [[Uporabnik:Mpl5|Mpl5]] | 1 |- | 6301 | [[Uporabnik:Mpf|Mpf]] | 1 |- | 6302 | [[Uporabnik:Mpetkovsek|Mpetkovsek]] | 1 |- | 6303 | [[Uporabnik:Mpeter~slwiki|Mpeter~slwiki]] | 1 |- | 6304 | [[Uporabnik:MPatricija|MPatricija]] | 1 |- | 6305 | [[Uporabnik:Mp5092|Mp5092]] | 1 |- | 6306 | [[Uporabnik:MP3002|MP3002]] | 1 |- | 6307 | [[Uporabnik:Move~slwiki|Move~slwiki]] | 1 |- | 6308 | [[Uporabnik:Motorway Fan|Motorway Fan]] | 1 |- | 6309 | [[Uporabnik:Motorist1966|Motorist1966]] | 1 |- | 6310 | [[Uporabnik:Motnik|Motnik]] | 1 |- | 6311 | [[Uporabnik:Morris~slwiki|Morris~slwiki]] | 1 |- | 6312 | [[Uporabnik:Morphine~slwiki|Morphine~slwiki]] | 1 |- | 6313 | [[Uporabnik:Moro~slwiki|Moro~slwiki]] | 1 |- | 6314 | [[Uporabnik:Moriborut|Moriborut]] | 1 |- | 6315 | [[Uporabnik:Moreaboutme|Moreaboutme]] | 1 |- | 6316 | [[Uporabnik:Morbidia|Morbidia]] | 1 |- | 6317 | [[Uporabnik:MoOoG|MoOoG]] | 1 |- | 6318 | [[Uporabnik:Moonmoonx3|Moonmoonx3]] | 1 |- | 6319 | [[Uporabnik:Moonlight.spirit|Moonlight.spirit]] | 1 |- | 6320 | [[Uporabnik:Monteaguilino1|Monteaguilino1]] | 1 |- | 6321 | [[Uporabnik:Monolit~slwiki|Monolit~slwiki]] | 1 |- | 6322 | [[Uporabnik:Monkatar|Monkatar]] | 1 |- | 6323 | [[Uporabnik:Moniq~slwiki|Moniq~slwiki]] | 1 |- | 6324 | [[Uporabnik:Monikikka|Monikikka]] | 1 |- | 6325 | [[Uporabnik:MonikaZorko|MonikaZorko]] | 1 |- | 6326 | [[Uporabnik:Monika.spital|Monika.spital]] | 1 |- | 6327 | [[Uporabnik:Monika.skabar|Monika.skabar]] | 1 |- | 6328 | [[Uporabnik:Monika Seli\u0161kar|Monika Seli\u0161kar]] | 1 |- | 6329 | [[Uporabnik:Monika Pangersic|Monika Pangersic]] | 1 |- | 6330 | [[Uporabnik:Monika Nataša Medveu0161ček Peterka|Monika Nataša Medveu0161ček Peterka]] | 1 |- | 6331 | [[Uporabnik:Monikamarinko|Monikamarinko]] | 1 |- | 6332 | [[Uporabnik:Monika.luznik|Monika.luznik]] | 1 |- | 6333 | [[Uporabnik:Monikalusin|Monikalusin]] | 1 |- | 6334 | [[Uporabnik:Monikagal|Monikagal]] | 1 |- | 6335 | [[Uporabnik:MonikaCaculovic|MonikaCaculovic]] | 1 |- | 6336 | [[Uporabnik:Monika5687|Monika5687]] | 1 |- | 6337 | [[Uporabnik:Monika25|Monika25]] | 1 |- | 6338 | [[Uporabnik:Moni1984|Moni1984]] | 1 |- | 6339 | [[Uporabnik:Moni123|Moni123]] | 1 |- | 6340 | [[Uporabnik:Moneja|Moneja]] | 1 |- | 6341 | [[Uporabnik:Monchipz|Monchipz]] | 1 |- | 6342 | [[Uporabnik:Moncaurasjak|Moncaurasjak]] | 1 |- | 6343 | [[Uporabnik:Monca|Monca]] | 1 |- | 6344 | [[Uporabnik:Monamour|Monamour]] | 1 |- | 6345 | [[Uporabnik:Momerzu|Momerzu]] | 1 |- | 6346 | [[Uporabnik:Mojka13|Mojka13]] | 1 |- | 6347 | [[Uporabnik:Moj Galeb|Moj Galeb]] | 1 |- | 6348 | [[Uporabnik:Moje.Uporabniško.Ime|Moje.Uporabniško.Ime]] | 1 |- | 6349 | [[Uporabnik:Mojchy88|Mojchy88]] | 1 |- | 6350 | [[Uporabnik:Mojcheek|Mojcheek]] | 1 |- | 6351 | [[Uporabnik:Mojca z|Mojca z]] | 1 |- | 6352 | [[Uporabnik:Mojca Vrhovec Kersevan|Mojca Vrhovec Kersevan]] | 1 |- | 6353 | [[Uporabnik:Mojca Rolih|Mojca Rolih]] | 1 |- | 6354 | [[Uporabnik:Mojcapolajzer|Mojcapolajzer]] | 1 |- | 6355 | [[Uporabnik:Mojca Pesec|Mojca Pesec]] | 1 |- | 6356 | [[Uporabnik:Mojca Miklavec|Mojca Miklavec]] | 1 |- | 6357 | [[Uporabnik:Mojca Merela|Mojca Merela]] | 1 |- | 6358 | [[Uporabnik:Mojcam5|Mojcam5]] | 1 |- | 6359 | [[Uporabnik:Mojca.kolman|Mojca.kolman]] | 1 |- | 6360 | [[Uporabnik:MojcaK|MojcaK]] | 1 |- | 6361 | [[Uporabnik:Mojca Hudales|Mojca Hudales]] | 1 |- | 6362 | [[Uporabnik:MojcaHorvat|MojcaHorvat]] | 1 |- | 6363 | [[Uporabnik:Mojca hladnik|Mojca hladnik]] | 1 |- | 6364 | [[Uporabnik:MojcaH13|MojcaH13]] | 1 |- | 6365 | [[Uporabnik:Mojca Gorjup Kavčiu010d|Mojca Gorjup Kavčiu010d]] | 1 |- | 6366 | [[Uporabnik:Mojca Božiu010d|Mojca Božiu010d]] | 1 |- | 6367 | [[Uporabnik:MojcaBorovnik|MojcaBorovnik]] | 1 |- | 6368 | [[Uporabnik:Mojca Berus|Mojca Berus]] | 1 |- | 6369 | [[Uporabnik:Mojca.ban|Mojca.ban]] | 1 |- | 6370 | [[Uporabnik:Mojca 92|Mojca 92]] | 1 |- | 6371 | [[Uporabnik:Mojca90|Mojca90]] | 1 |- | 6372 | [[Uporabnik:Mojca2050|Mojca2050]] | 1 |- | 6373 | [[Uporabnik:Mojakaunt|Mojakaunt]] | 1 |- | 6374 | [[Uporabnik:MojaDelnica|MojaDelnica]] | 1 |- | 6375 | [[Uporabnik:Mohor|Mohor]] | 1 |- | 6376 | [[Uporabnik:Mohamedmokhtar22|Mohamedmokhtar22]] | 1 |- | 6377 | [[Uporabnik:Mofo~slwiki|Mofo~slwiki]] | 1 |- | 6378 | [[Uporabnik:Modropisalo|Modropisalo]] | 1 |- | 6379 | [[Uporabnik:Modratačka|Modratačka]] | 1 |- | 6380 | [[Uporabnik:Modraluna17|Modraluna17]] | 1 |- | 6381 | [[Uporabnik:Modiano|Modiano]] | 1 |- | 6382 | [[Uporabnik:Modest zahar|Modest zahar]] | 1 |- | 6383 | [[Uporabnik:Moder highligter|Moder highligter]] | 1 |- | 6384 | [[Uporabnik:Moderatecynic|Moderatecynic]] | 1 |- | 6385 | [[Uporabnik:Modanung|Modanung]] | 1 |- | 6386 | [[Uporabnik:MoD|MoD]] | 1 |- | 6387 | [[Uporabnik:Mocniknina|Mocniknina]] | 1 |- | 6388 | [[Uporabnik:Mocnike|Mocnike]] | 1 |- | 6389 | [[Uporabnik:Moceril123|Moceril123]] | 1 |- | 6390 | [[Uporabnik:Mobrg|Mobrg]] | 1 |- | 6391 | [[Uporabnik:Mo0972|Mo0972]] | 1 |- | 6392 | [[Uporabnik:MNŠiHP|MNŠiHP]] | 1 |- | 6393 | [[Uporabnik:Mncakranjc|Mncakranjc]] | 1 |- | 6394 | [[Uporabnik:Mnatasa|Mnatasa]] | 1 |- | 6395 | [[Uporabnik:Mmzvi|Mmzvi]] | 1 |- | 6396 | [[Uporabnik:Mm.zaletel|Mm.zaletel]] | 1 |- | 6397 | [[Uporabnik:Mmun17|Mmun17]] | 1 |- | 6398 | [[Uporabnik:Mmesec|Mmesec]] | 1 |- | 6399 | [[Uporabnik:MMA Kid|MMA Kid]] | 1 |- | 6400 | [[Uporabnik:Mmaja0807|Mmaja0807]] | 1 |- | 6401 | [[Uporabnik:Mmaarrkko|Mmaarrkko]] | 1 |- | 6402 | [[Uporabnik:Mm96pik|Mm96pik]] | 1 |- | 6403 | [[Uporabnik:MM0022|MM0022]] | 1 |- | 6404 | [[Uporabnik:Mlon15|Mlon15]] | 1 |- | 6405 | [[Uporabnik:Mlevar|Mlevar]] | 1 |- | 6406 | [[Uporabnik:Mlampret|Mlampret]] | 1 |- | 6407 | [[Uporabnik:Mlakopet|Mlakopet]] | 1 |- | 6408 | [[Uporabnik:Mladika pika|Mladika pika]] | 1 |- | 6409 | [[Uporabnik:Mladen1975|Mladen1975]] | 1 |- | 6410 | [[Uporabnik:Mlada rast|Mlada rast]] | 1 |- | 6411 | [[Uporabnik:Mlacek|Mlacek]] | 1 |- | 6412 | [[Uporabnik:Mkoprivsek|Mkoprivsek]] | 1 |- | 6413 | [[Uporabnik:Mkoncar|Mkoncar]] | 1 |- | 6414 | [[Uporabnik:MkgSandra|MkgSandra]] | 1 |- | 6415 | [[Uporabnik:Mkeoz|Mkeoz]] | 1 |- | 6416 | [[Uporabnik:Mkat~slwiki|Mkat~slwiki]] | 1 |- | 6417 | [[Uporabnik:Mkatja|Mkatja]] | 1 |- | 6418 | [[Uporabnik:MKarlovsek|MKarlovsek]] | 1 |- | 6419 | [[Uporabnik:Mkapus|Mkapus]] | 1 |- | 6420 | [[Uporabnik:Mkac964|Mkac964]] | 1 |- | 6421 | [[Uporabnik:Mk8525|Mk8525]] | 1 |- | 6422 | [[Uporabnik:Mk3209|Mk3209]] | 1 |- | 6423 | [[Uporabnik:Mjunc|Mjunc]] | 1 |- | 6424 | [[Uporabnik:Mjug2|Mjug2]] | 1 |- | 6425 | [[Uporabnik:MJSB73MP|MJSB73MP]] | 1 |- | 6426 | [[Uporabnik:MJRazo|MJRazo]] | 1 |- | 6427 | [[Uporabnik:M.j.jeraj|M.j.jeraj]] | 1 |- | 6428 | [[Uporabnik:Mjezo|Mjezo]] | 1 |- | 6429 | [[Uporabnik:Mjerse|Mjerse]] | 1 |- | 6430 | [[Uporabnik:M.jerebic94|M.jerebic94]] | 1 |- | 6431 | [[Uporabnik:Mjenko412|Mjenko412]] | 1 |- | 6432 | [[Uporabnik:M.jelena|M.jelena]] | 1 |- | 6433 | [[Uporabnik:Mjbensa|Mjbensa]] | 1 |- | 6434 | [[Uporabnik:Mizarka1972|Mizarka1972]] | 1 |- | 6435 | [[Uporabnik:Mitya Oblack|Mitya Oblack]] | 1 |- | 6436 | [[Uporabnik:Mitrografie|Mitrografie]] | 1 |- | 6437 | [[Uporabnik:Mitro310|Mitro310]] | 1 |- | 6438 | [[Uporabnik:Mitra~slwiki|Mitra~slwiki]] | 1 |- | 6439 | [[Uporabnik:MitjaPr-IZRK|MitjaPr-IZRK]] | 1 |- | 6440 | [[Uporabnik:Mitja Pohlen|Mitja Pohlen]] | 1 |- | 6441 | [[Uporabnik:Mitjapetelin|Mitjapetelin]] | 1 |- | 6442 | [[Uporabnik:Mitjamavsar|Mitjamavsar]] | 1 |- | 6443 | [[Uporabnik:MitjaLisjak|MitjaLisjak]] | 1 |- | 6444 | [[Uporabnik:Mitjakre|Mitjakre]] | 1 |- | 6445 | [[Uporabnik:Mitjakra|Mitjakra]] | 1 |- | 6446 | [[Uporabnik:Mitja Grudnik|Mitja Grudnik]] | 1 |- | 6447 | [[Uporabnik:Mitja grebenar|Mitja grebenar]] | 1 |- | 6448 | [[Uporabnik:Mitja55|Mitja55]] | 1 |- | 6449 | [[Uporabnik:Mitja3628|Mitja3628]] | 1 |- | 6450 | [[Uporabnik:Mitch~slwiki|Mitch~slwiki]] | 1 |- | 6451 | [[Uporabnik:Misterix~slwiki|Misterix~slwiki]] | 1 |- | 6452 | [[Uporabnik:Mista|Mista]] | 1 |- | 6453 | [[Uporabnik:Miss Mickey|Miss Mickey]] | 1 |- | 6454 | [[Uporabnik:Miss5566|Miss5566]] | 1 |- | 6455 | [[Uporabnik:MisplacedKeys~slwiki|MisplacedKeys~slwiki]] | 1 |- | 6456 | [[Uporabnik:Miskovic as|Miskovic as]] | 1 |- | 6457 | [[Uporabnik:MiskoSkace|MiskoSkace]] | 1 |- | 6458 | [[Uporabnik:Miško Hokej|Miško Hokej]] | 1 |- | 6459 | [[Uporabnik:MisfitOasis|MisfitOasis]] | 1 |- | 6460 | [[Uporabnik:MisakAway|MisakAway]] | 1 |- | 6461 | [[Uporabnik:Miša.hrabra|Miša.hrabra]] | 1 |- | 6462 | [[Uporabnik:Mis3.eva|Mis3.eva]] | 1 |- | 6463 | [[Uporabnik:Mis02|Mis02]] | 1 |- | 6464 | [[Uporabnik:Miš|Miš]] | 1 |- | 6465 | [[Uporabnik:MirzetaDoric|MirzetaDoric]] | 1 |- | 6466 | [[Uporabnik:Mirovos24|Mirovos24]] | 1 |- | 6467 | [[Uporabnik:Miroslav Jožef|Miroslav Jožef]] | 1 |- | 6468 | [[Uporabnik:Miropusnik|Miropusnik]] | 1 |- | 6469 | [[Uporabnik:Mirohacek|Mirohacek]] | 1 |- | 6470 | [[Uporabnik:MIRNA-NORA-1|MIRNA-NORA-1]] | 1 |- | 6471 | [[Uporabnik:MirkoS18|MirkoS18]] | 1 |- | 6472 | [[Uporabnik:Mirkoj99|Mirkoj99]] | 1 |- | 6473 | [[Uporabnik:MirjanaZB|MirjanaZB]] | 1 |- | 6474 | [[Uporabnik:Mirjam1974|Mirjam1974]] | 1 |- | 6475 | [[Uporabnik:Mir Harven|Mir Harven]] | 1 |- | 6476 | [[Uporabnik:Mirelaa|Mirelaa]] | 1 |- | 6477 | [[Uporabnik:Mirchyca|Mirchyca]] | 1 |- | 6478 | [[Uporabnik:Miran.grgic|Miran.grgic]] | 1 |- | 6479 | [[Uporabnik:Mins~slwiki|Mins~slwiki]] | 1 |- | 6480 | [[Uporabnik:Minnytinny|Minnytinny]] | 1 |- | 6481 | [[Uporabnik:Minka Skubic Buhin|Minka Skubic Buhin]] | 1 |- | 6482 | [[Uporabnik:Miniteater|Miniteater]] | 1 |- | 6483 | [[Uporabnik:Ministrelec|Ministrelec]] | 1 |- | 6484 | [[Uporabnik:Minimi~slwiki|Minimi~slwiki]] | 1 |- | 6485 | [[Uporabnik:Minimaksi|Minimaksi]] | 1 |- | 6486 | [[Uporabnik:MIngrid|MIngrid]] | 1 |- | 6487 | [[Uporabnik:Minea185|Minea185]] | 1 |- | 6488 | [[Uporabnik:Mind reader|Mind reader]] | 1 |- | 6489 | [[Uporabnik:Mimi-1946|Mimi-1946]] | 1 |- | 6490 | [[Uporabnik:MilyMilena|MilyMilena]] | 1 |- | 6491 | [[Uporabnik:MilSok|MilSok]] | 1 |- | 6492 | [[Uporabnik:Milosh07|Milosh07]] | 1 |- | 6493 | [[Uporabnik:Milord~slwiki|Milord~slwiki]] | 1 |- | 6494 | [[Uporabnik:Milojkazh|Milojkazh]] | 1 |- | 6495 | [[Uporabnik:Milko bizjak|Milko bizjak]] | 1 |- | 6496 | [[Uporabnik:Milko80|Milko80]] | 1 |- | 6497 | [[Uporabnik:Milka888|Milka888]] | 1 |- | 6498 | [[Uporabnik:Miljamilenkovic|Miljamilenkovic]] | 1 |- | 6499 | [[Uporabnik:MilicGabriel|MilicGabriel]] | 1 |- | 6500 | [[Uporabnik:Miles~slwiki|Miles~slwiki]] | 1 |- | 6501 | [[Uporabnik:Milenko Roš|Milenko Roš]] | 1 |- | 6502 | [[Uporabnik:Milekn13|Milekn13]] | 1 |- | 6503 | [[Uporabnik:Mile1919|Mile1919]] | 1 |- | 6504 | [[Uporabnik:Mile13|Mile13]] | 1 |- | 6505 | [[Uporabnik:Milči2|Milči2]] | 1 |- | 6506 | [[Uporabnik:Milavec|Milavec]] | 1 |- | 6507 | [[Uporabnik:Milanvidmar|Milanvidmar]] | 1 |- | 6508 | [[Uporabnik:MilanSu|MilanSu]] | 1 |- | 6509 | [[Uporabnik:Milanpersic|Milanpersic]] | 1 |- | 6510 | [[Uporabnik:MILANPERISIC|MILANPERISIC]] | 1 |- | 6511 | [[Uporabnik:Milano~slwiki|Milano~slwiki]] | 1 |- | 6512 | [[Uporabnik:Milanka|Milanka]] | 1 |- | 6513 | [[Uporabnik:Milan5510|Milan5510]] | 1 |- | 6514 | [[Uporabnik:Milan48|Milan48]] | 1 |- | 6515 | [[Uporabnik:MilaDanevska00|MilaDanevska00]] | 1 |- | 6516 | [[Uporabnik:Mikroturbine|Mikroturbine]] | 1 |- | 6517 | [[Uporabnik:Miklozic123|Miklozic123]] | 1 |- | 6518 | [[Uporabnik:Miklavic.lenart|Miklavic.lenart]] | 1 |- | 6519 | [[Uporabnik:Mikkeni|Mikkeni]] | 1 |- | 6520 | [[Uporabnik:Mik in Matjaž|Mik in Matjaž]] | 1 |- | 6521 | [[Uporabnik:Mikinins|Mikinins]] | 1 |- | 6522 | [[Uporabnik:Mikina miska|Mikina miska]] | 1 |- | 6523 | [[Uporabnik:Mikimiška02|Mikimiška02]] | 1 |- | 6524 | [[Uporabnik:Miki Miška|Miki Miška]] | 1 |- | 6525 | [[Uporabnik:Mikihubabuba|Mikihubabuba]] | 1 |- | 6526 | [[Uporabnik:Miki99|Miki99]] | 1 |- | 6527 | [[Uporabnik:Miki3|Miki3]] | 1 |- | 6528 | [[Uporabnik:Miki19|Miki19]] | 1 |- | 6529 | [[Uporabnik:MikekG|MikekG]] | 1 |- | 6530 | [[Uporabnik:Mikec2004|Mikec2004]] | 1 |- | 6531 | [[Uporabnik:Mikaele|Mikaele]] | 1 |- | 6532 | [[Uporabnik:Mijaumew|Mijaumew]] | 1 |- | 6533 | [[Uporabnik:Mija~slwiki|Mija~slwiki]] | 1 |- | 6534 | [[Uporabnik:Mija Paljk|Mija Paljk]] | 1 |- | 6535 | [[Uporabnik:Mijamija27|Mijamija27]] | 1 |- | 6536 | [[Uporabnik:Mijahorvat|Mijahorvat]] | 1 |- | 6537 | [[Uporabnik:Mihy1101|Mihy1101]] | 1 |- | 6538 | [[Uporabnik:MIHS1225|MIHS1225]] | 1 |- | 6539 | [[Uporabnik:Mihpoh|Mihpoh]] | 1 |- | 6540 | [[Uporabnik:Mihibo5|Mihibo5]] | 1 |- | 6541 | [[Uporabnik:Mihelicj21|Mihelicj21]] | 1 |- | 6542 | [[Uporabnik:Mihek~slwiki|Mihek~slwiki]] | 1 |- | 6543 | [[Uporabnik:Miha Zupan|Miha Zupan]] | 1 |- | 6544 | [[Uporabnik:Mihatrosa|Mihatrosa]] | 1 |- | 6545 | [[Uporabnik:Mihastih|Mihastih]] | 1 |- | 6546 | [[Uporabnik:Miha.skudnik|Miha.skudnik]] | 1 |- | 6547 | [[Uporabnik:Mihase132|Mihase132]] | 1 |- | 6548 | [[Uporabnik:Mihasalobir|Mihasalobir]] | 1 |- | 6549 | [[Uporabnik:Miha Pilic Turk|Miha Pilic Turk]] | 1 |- | 6550 | [[Uporabnik:Miha.novak|Miha.novak]] | 1 |- | 6551 | [[Uporabnik:Mihanemec|Mihanemec]] | 1 |- | 6552 | [[Uporabnik:Miha neki1234|Miha neki1234]] | 1 |- | 6553 | [[Uporabnik:MihaMirtič|MihaMirtič]] | 1 |- | 6554 | [[Uporabnik:Mihalevstik|Mihalevstik]] | 1 |- | 6555 | [[Uporabnik:Miha krusec|Miha krusec]] | 1 |- | 6556 | [[Uporabnik:Miha.kolenc|Miha.kolenc]] | 1 |- | 6557 | [[Uporabnik:Mihakoc|Mihakoc]] | 1 |- | 6558 | [[Uporabnik:Miha klovar|Miha klovar]] | 1 |- | 6559 | [[Uporabnik:Miha Garbajs|Miha Garbajs]] | 1 |- | 6560 | [[Uporabnik:Mihael Z|Mihael Z]] | 1 |- | 6561 | [[Uporabnik:Mihael Sledič|Mihael Sledič]] | 1 |- | 6562 | [[Uporabnik:Mihaellla|Mihaellla]] | 1 |- | 6563 | [[Uporabnik:Mihaelao|Mihaelao]] | 1 |- | 6564 | [[Uporabnik:Mihael996|Mihael996]] | 1 |- | 6565 | [[Uporabnik:Mihael7878|Mihael7878]] | 1 |- | 6566 | [[Uporabnik:Mihack|Mihack]] | 1 |- | 6567 | [[Uporabnik:Mihac|Mihac]] | 1 |- | 6568 | [[Uporabnik:Miha Brodnik|Miha Brodnik]] | 1 |- | 6569 | [[Uporabnik:Miha.B.I.|Miha.B.I.]] | 1 |- | 6570 | [[Uporabnik:Mihabarboric|Mihabarboric]] | 1 |- | 6571 | [[Uporabnik:MihaAbram945|MihaAbram945]] | 1 |- | 6572 | [[Uporabnik:Miha-63050120|Miha-63050120]] | 1 |- | 6573 | [[Uporabnik:Miha 22|Miha 22]] | 1 |- | 6574 | [[Uporabnik:Miha211|Miha211]] | 1 |- | 6575 | [[Uporabnik:Miha19|Miha19]] | 1 |- | 6576 | [[Uporabnik:Miha1711|Miha1711]] | 1 |- | 6577 | [[Uporabnik:Miha123456789|Miha123456789]] | 1 |- | 6578 | [[Uporabnik:Miha007|Miha007]] | 1 |- | 6579 | [[Uporabnik:MihA|MihA]] | 1 |- | 6580 | [[Uporabnik:Migranti1|Migranti1]] | 1 |- | 6581 | [[Uporabnik:MiFajs|MiFajs]] | 1 |- | 6582 | [[Uporabnik:MiddlemistRed|MiddlemistRed]] | 1 |- | 6583 | [[Uporabnik:Micromys minutus|Micromys minutus]] | 1 |- | 6584 | [[Uporabnik:Mico990|Mico990]] | 1 |- | 6585 | [[Uporabnik:Micka6p|Micka6p]] | 1 |- | 6586 | [[Uporabnik:MichFra5|MichFra5]] | 1 |- | 6587 | [[Uporabnik:Michellle|Michellle]] | 1 |- | 6588 | [[Uporabnik:Micek 52|Micek 52]] | 1 |- | 6589 | [[Uporabnik:MiaiT|MiaiT]] | 1 |- | 6590 | [[Uporabnik:Miad|Miad]] | 1 |- | 6591 | [[Uporabnik:Mhribar|Mhribar]] | 1 |- | 6592 | [[Uporabnik:MHIRM|MHIRM]] | 1 |- | 6593 | [[Uporabnik:Mhame|Mhame]] | 1 |- | 6594 | [[Uporabnik:Mguli|Mguli]] | 1 |- | 6595 | [[Uporabnik:Mgosenca|Mgosenca]] | 1 |- | 6596 | [[Uporabnik:M.Gorjup|M.Gorjup]] | 1 |- | 6597 | [[Uporabnik:Mglava7|Mglava7]] | 1 |- | 6598 | [[Uporabnik:Mggacho|Mggacho]] | 1 |- | 6599 | [[Uporabnik:Mgalicic|Mgalicic]] | 1 |- | 6600 | [[Uporabnik:Mgajver63020010|Mgajver63020010]] | 1 |- | 6601 | [[Uporabnik:Mg 63040045|Mg 63040045]] | 1 |- | 6602 | [[Uporabnik:Mferle|Mferle]] | 1 |- | 6603 | [[Uporabnik:Mezuv|Mezuv]] | 1 |- | 6604 | [[Uporabnik:Meznar|Meznar]] | 1 |- | 6605 | [[Uporabnik:MEvica|MEvica]] | 1 |- | 6606 | [[Uporabnik:Metyodelucia|Metyodelucia]] | 1 |- | 6607 | [[Uporabnik:Metulj~slwiki|Metulj~slwiki]] | 1 |- | 6608 | [[Uporabnik:Metulj2|Metulj2]] | 1 |- | 6609 | [[Uporabnik:Metulchk*|Metulchk*]] | 1 |- | 6610 | [[Uporabnik:Mettom|Mettom]] | 1 |- | 6611 | [[Uporabnik:Metropolis123456789|Metropolis123456789]] | 1 |- | 6612 | [[Uporabnik:Metra.si|Metra.si]] | 1 |- | 6613 | [[Uporabnik:Metr45ch|Metr45ch]] | 1 |- | 6614 | [[Uporabnik:Metod.pracek|Metod.pracek]] | 1 |- | 6615 | [[Uporabnik:Metoda|Metoda]] | 1 |- | 6616 | [[Uporabnik:Metkazupanic|Metkazupanic]] | 1 |- | 6617 | [[Uporabnik:Metka.zaloznik|Metka.zaloznik]] | 1 |- | 6618 | [[Uporabnik:Metka.psidelo|Metka.psidelo]] | 1 |- | 6619 | [[Uporabnik:Metka Galič|Metka Galič]] | 1 |- | 6620 | [[Uporabnik:Metkag|Metkag]] | 1 |- | 6621 | [[Uporabnik:Metkaasic|Metkaasic]] | 1 |- | 6622 | [[Uporabnik:Metek~slwiki|Metek~slwiki]] | 1 |- | 6623 | [[Uporabnik:Meta.vombat|Meta.vombat]] | 1 |- | 6624 | [[Uporabnik:Meta Volk|Meta Volk]] | 1 |- | 6625 | [[Uporabnik:Metaur~slwiki|Metaur~slwiki]] | 1 |- | 6626 | [[Uporabnik:Meta travnik|Meta travnik]] | 1 |- | 6627 | [[Uporabnik:Metallica Warrior|Metallica Warrior]] | 1 |- | 6628 | [[Uporabnik:Metalc 1|Metalc 1]] | 1 |- | 6629 | [[Uporabnik:Metajaz|Metajaz]] | 1 |- | 6630 | [[Uporabnik:MetaDoba|MetaDoba]] | 1 |- | 6631 | [[Uporabnik:Meta 96|Meta 96]] | 1 |- | 6632 | [[Uporabnik:Meta90|Meta90]] | 1 |- | 6633 | [[Uporabnik:MestoMiru|MestoMiru]] | 1 |- | 6634 | [[Uporabnik:Messlo|Messlo]] | 1 |- | 6635 | [[Uporabnik:Meryca|Meryca]] | 1 |- | 6636 | [[Uporabnik:Mersije|Mersije]] | 1 |- | 6637 | [[Uporabnik:Mercy1|Mercy1]] | 1 |- | 6638 | [[Uporabnik:MercedesBenz300SE|MercedesBenz300SE]] | 1 |- | 6639 | [[Uporabnik:Mentorsi3|Mentorsi3]] | 1 |- | 6640 | [[Uporabnik:Mentol~slwiki|Mentol~slwiki]] | 1 |- | 6641 | [[Uporabnik:Mentolovatina|Mentolovatina]] | 1 |- | 6642 | [[Uporabnik:Mentir|Mentir]] | 1 |- | 6643 | [[Uporabnik:Mentaldisorders25|Mentaldisorders25]] | 1 |- | 6644 | [[Uporabnik:Mens mentis|Mens mentis]] | 1 |- | 6645 | [[Uporabnik:Memo~slwiki|Memo~slwiki]] | 1 |- | 6646 | [[Uporabnik:Melodija glasbila|Melodija glasbila]] | 1 |- | 6647 | [[Uporabnik:MElodIc|MElodIc]] | 1 |- | 6648 | [[Uporabnik:Melita Brajkovec|Melita Brajkovec]] | 1 |- | 6649 | [[Uporabnik:Melisar|Melisar]] | 1 |- | 6650 | [[Uporabnik:Melirodm|Melirodm]] | 1 |- | 6651 | [[Uporabnik:MelinaHrza|MelinaHrza]] | 1 |- | 6652 | [[Uporabnik:Melčika|Melčika]] | 1 |- | 6653 | [[Uporabnik:Melchy00|Melchy00]] | 1 |- | 6654 | [[Uporabnik:Mela~slwiki|Mela~slwiki]] | 1 |- | 6655 | [[Uporabnik:Melanija Košir|Melanija Košir]] | 1 |- | 6656 | [[Uporabnik:Melanie drev|Melanie drev]] | 1 |- | 6657 | [[Uporabnik:Melančiu010d|Melančiu010d]] | 1 |- | 6658 | [[Uporabnik:Mekas2004|Mekas2004]] | 1 |- | 6659 | [[Uporabnik:Mejaši|Mejaši]] | 1 |- | 6660 | [[Uporabnik:MeisterAemon|MeisterAemon]] | 1 |- | 6661 | [[Uporabnik:Meintrieb|Meintrieb]] | 1 |- | 6662 | [[Uporabnik:Mehrlicht|Mehrlicht]] | 1 |- | 6663 | [[Uporabnik:Mehokodro|Mehokodro]] | 1 |- | 6664 | [[Uporabnik:Mehatronko|Mehatronko]] | 1 |- | 6665 | [[Uporabnik:Meglic.monika|Meglic.monika]] | 1 |- | 6666 | [[Uporabnik:Meglicj|Meglicj]] | 1 |- | 6667 | [[Uporabnik:Meglič|Meglič]] | 1 |- | 6668 | [[Uporabnik:Megiper|Megiper]] | 1 |- | 6669 | [[Uporabnik:MegiM|MegiM]] | 1 |- | 6670 | [[Uporabnik:Megalaman|Megalaman]] | 1 |- | 6671 | [[Uporabnik:Megab0y|Megab0y]] | 1 |- | 6672 | [[Uporabnik:Medverca|Medverca]] | 1 |- | 6673 | [[Uporabnik:Medstud4103|Medstud4103]] | 1 |- | 6674 | [[Uporabnik:Medka~slwiki|Medka~slwiki]] | 1 |- | 6675 | [[Uporabnik:Medita|Medita]] | 1 |- | 6676 | [[Uporabnik:Medimedi|Medimedi]] | 1 |- | 6677 | [[Uporabnik:Medikali|Medikali]] | 1 |- | 6678 | [[Uporabnik:Medijski Partner|Medijski Partner]] | 1 |- | 6679 | [[Uporabnik:Medicinjarka|Medicinjarka]] | 1 |- | 6680 | [[Uporabnik:Medeja Kejzar|Medeja Kejzar]] | 1 |- | 6681 | [[Uporabnik:Mdv99|Mdv99]] | 1 |- | 6682 | [[Uporabnik:Mdragolic|Mdragolic]] | 1 |- | 6683 | [[Uporabnik:Mdolin|Mdolin]] | 1 |- | 6684 | [[Uporabnik:MDL-98|MDL-98]] | 1 |- | 6685 | [[Uporabnik:M cunk|M cunk]] | 1 |- | 6686 | [[Uporabnik:McLeito|McLeito]] | 1 |- | 6687 | [[Uporabnik:Mcknme|Mcknme]] | 1 |- | 6688 | [[Uporabnik:Mchusband|Mchusband]] | 1 |- | 6689 | [[Uporabnik:MCestnik2|MCestnik2]] | 1 |- | 6690 | [[Uporabnik:MCAMKO|MCAMKO]] | 1 |- | 6691 | [[Uporabnik:M-butterfly|M-butterfly]] | 1 |- | 6692 | [[Uporabnik:MBSJ|MBSJ]] | 1 |- | 6693 | [[Uporabnik:Mboskoski|Mboskoski]] | 1 |- | 6694 | [[Uporabnik:Mbmarjetica|Mbmarjetica]] | 1 |- | 6695 | [[Uporabnik:Mbaskovc|Mbaskovc]] | 1 |- | 6696 | [[Uporabnik:MB75|MB75]] | 1 |- | 6697 | [[Uporabnik:Mazupan|Mazupan]] | 1 |- | 6698 | [[Uporabnik:Mazdacvetko|Mazdacvetko]] | 1 |- | 6699 | [[Uporabnik:Mayjunijinseptember|Mayjunijinseptember]] | 1 |- | 6700 | [[Uporabnik:Maybug~slwiki|Maybug~slwiki]] | 1 |- | 6701 | [[Uporabnik:Maya any|Maya any]] | 1 |- | 6702 | [[Uporabnik:Maxright|Maxright]] | 1 |- | 6703 | [[Uporabnik:Maxpe82|Maxpe82]] | 1 |- | 6704 | [[Uporabnik:Maxnoc|Maxnoc]] | 1 |- | 6705 | [[Uporabnik:MaxM95|MaxM95]] | 1 |- | 6706 | [[Uporabnik:MaximGeorgi|MaximGeorgi]] | 1 |- | 6707 | [[Uporabnik:Max Bizjak|Max Bizjak]] | 1 |- | 6708 | [[Uporabnik:Max12325|Max12325]] | 1 |- | 6709 | [[Uporabnik:Mavrica111|Mavrica111]] | 1 |- | 6710 | [[Uporabnik:Maverik~slwiki|Maverik~slwiki]] | 1 |- | 6711 | [[Uporabnik:Maver C|Maver C]] | 1 |- | 6712 | [[Uporabnik:Mavanzo|Mavanzo]] | 1 |- | 6713 | [[Uporabnik:Mauro Joan|Mauro Joan]] | 1 |- | 6714 | [[Uporabnik:Mattyazz|Mattyazz]] | 1 |- | 6715 | [[Uporabnik:MattsDo|MattsDo]] | 1 |- | 6716 | [[Uporabnik:Mattiauss|Mattiauss]] | 1 |- | 6717 | [[Uporabnik:Matthew Loaf|Matthew Loaf]] | 1 |- | 6718 | [[Uporabnik:Matteo31|Matteo31]] | 1 |- | 6719 | [[Uporabnik:Matteja|Matteja]] | 1 |- | 6720 | [[Uporabnik:MatSkofljanec|MatSkofljanec]] | 1 |- | 6721 | [[Uporabnik:MatRopas|MatRopas]] | 1 |- | 6722 | [[Uporabnik:Matrix305|Matrix305]] | 1 |- | 6723 | [[Uporabnik:MatPav|MatPav]] | 1 |- | 6724 | [[Uporabnik:Matneo|Matneo]] | 1 |- | 6725 | [[Uporabnik:Matmul|Matmul]] | 1 |- | 6726 | [[Uporabnik:Matjažvrtau010dič|Matjažvrtau010dič]] | 1 |- | 6727 | [[Uporabnik:Matjazv1|Matjazv1]] | 1 |- | 6728 | [[Uporabnik:Matjaž Tome|Matjaž Tome]] | 1 |- | 6729 | [[Uporabnik:Matjazraimondi|Matjazraimondi]] | 1 |- | 6730 | [[Uporabnik:Matjaž Lj.|Matjaž Lj.]] | 1 |- | 6731 | [[Uporabnik:Matjazh1|Matjazh1]] | 1 |- | 6732 | [[Uporabnik:MatjazGerm|MatjazGerm]] | 1 |- | 6733 | [[Uporabnik:MatjazGams|MatjazGams]] | 1 |- | 6734 | [[Uporabnik:Matjazbav|Matjazbav]] | 1 |- | 6735 | [[Uporabnik:Matjašec|Matjašec]] | 1 |- | 6736 | [[Uporabnik:Matiz~slwiki|Matiz~slwiki]] | 1 |- | 6737 | [[Uporabnik:Matilda777|Matilda777]] | 1 |- | 6738 | [[Uporabnik:Matik~slwiki|Matik~slwiki]] | 1 |- | 6739 | [[Uporabnik:MatiKKKK|MatiKKKK]] | 1 |- | 6740 | [[Uporabnik:Matijazupan|Matijazupan]] | 1 |- | 6741 | [[Uporabnik:MatijaZajsek|MatijaZajsek]] | 1 |- | 6742 | [[Uporabnik:MatijaTP|MatijaTP]] | 1 |- | 6743 | [[Uporabnik:Matija pusnik|Matija pusnik]] | 1 |- | 6744 | [[Uporabnik:MatijaH|MatijaH]] | 1 |- | 6745 | [[Uporabnik:Matijafvv|Matijafvv]] | 1 |- | 6746 | [[Uporabnik:Matijablv|Matijablv]] | 1 |- | 6747 | [[Uporabnik:Matija13|Matija13]] | 1 |- | 6748 | [[Uporabnik:Matic Vu\u010dina|Matic Vu\u010dina]] | 1 |- | 6749 | [[Uporabnik:MaticU|MaticU]] | 1 |- | 6750 | [[Uporabnik:Matic.s.k|Matic.s.k]] | 1 |- | 6751 | [[Uporabnik:Maticpis|Maticpis]] | 1 |- | 6752 | [[Uporabnik:Maticpi|Maticpi]] | 1 |- | 6753 | [[Uporabnik:Maticmatjasic|Maticmatjasic]] | 1 |- | 6754 | [[Uporabnik:MaticMatevž|MaticMatevž]] | 1 |- | 6755 | [[Uporabnik:Maticm|Maticm]] | 1 |- | 6756 | [[Uporabnik:Matic Kovačiu010d|Matic Kovačiu010d]] | 1 |- | 6757 | [[Uporabnik:Maticklopcic|Maticklopcic]] | 1 |- | 6758 | [[Uporabnik:Maticdaca|Maticdaca]] | 1 |- | 6759 | [[Uporabnik:Maticc13|Maticc13]] | 1 |- | 6760 | [[Uporabnik:Matic Brod|Matic Brod]] | 1 |- | 6761 | [[Uporabnik:Matica slovenská|Matica slovenská]] | 1 |- | 6762 | [[Uporabnik:Matic1202|Matic1202]] | 1 |- | 6763 | [[Uporabnik:Matic10|Matic10]] | 1 |- | 6764 | [[Uporabnik:Matia~slwiki|Matia~slwiki]] | 1 |- | 6765 | [[Uporabnik:Matia9|Matia9]] | 1 |- | 6766 | [[Uporabnik:MateZ|MateZ]] | 1 |- | 6767 | [[Uporabnik:Matewck|Matewck]] | 1 |- | 6768 | [[Uporabnik:Matevž.tyr|Matevž.tyr]] | 1 |- | 6769 | [[Uporabnik:Matevz.stropnik|Matevz.stropnik]] | 1 |- | 6770 | [[Uporabnik:Matevzsega|Matevzsega]] | 1 |- | 6771 | [[Uporabnik:Matevz.lev88|Matevz.lev88]] | 1 |- | 6772 | [[Uporabnik:Matevž Kunc|Matevž Kunc]] | 1 |- | 6773 | [[Uporabnik:Mateus276|Mateus276]] | 1 |- | 6774 | [[Uporabnik:MateP|MateP]] | 1 |- | 6775 | [[Uporabnik:Matemato|Matemato]] | 1 |- | 6776 | [[Uporabnik:MatejVine91|MatejVine91]] | 1 |- | 6777 | [[Uporabnik:Matejukmar|Matejukmar]] | 1 |- | 6778 | [[Uporabnik:Matejtonejec|Matejtonejec]] | 1 |- | 6779 | [[Uporabnik:MatejToma|MatejToma]] | 1 |- | 6780 | [[Uporabnik:Matej Skibin|Matej Skibin]] | 1 |- | 6781 | [[Uporabnik:Matejs123|Matejs123]] | 1 |- | 6782 | [[Uporabnik:Matejresnik1993|Matejresnik1993]] | 1 |- | 6783 | [[Uporabnik:Matejlor|Matejlor]] | 1 |- | 6784 | [[Uporabnik:Matej Kolmanic|Matej Kolmanic]] | 1 |- | 6785 | [[Uporabnik:Matejko123|Matejko123]] | 1 |- | 6786 | [[Uporabnik:Matejkag|Matejkag]] | 1 |- | 6787 | [[Uporabnik:MatejK42|MatejK42]] | 1 |- | 6788 | [[Uporabnik:Matejjersin|Matejjersin]] | 1 |- | 6789 | [[Uporabnik:Matejfari|Matejfari]] | 1 |- | 6790 | [[Uporabnik:MatejCelik|MatejCelik]] | 1 |- | 6791 | [[Uporabnik:MaTeJcEkM|MaTeJcEkM]] | 1 |- | 6792 | [[Uporabnik:Matej.bostjancic|Matej.bostjancic]] | 1 |- | 6793 | [[Uporabnik:Matej bf|Matej bf]] | 1 |- | 6794 | [[Uporabnik:Mateja.zupa|Mateja.zupa]] | 1 |- | 6795 | [[Uporabnik:Mateja Vozelj|Mateja Vozelj]] | 1 |- | 6796 | [[Uporabnik:Matejav|Matejav]] | 1 |- | 6797 | [[Uporabnik:Mateja Tomsic|Mateja Tomsic]] | 1 |- | 6798 | [[Uporabnik:Mateja Šlankoviu010d|Mateja Šlankoviu010d]] | 1 |- | 6799 | [[Uporabnik:Mateja Plesec|Mateja Plesec]] | 1 |- | 6800 | [[Uporabnik:Mateja Pirc|Mateja Pirc]] | 1 |- | 6801 | [[Uporabnik:MatejaPes|MatejaPes]] | 1 |- | 6802 | [[Uporabnik:MatejaM|MatejaM]] | 1 |- | 6803 | [[Uporabnik:Mateja Kos|Mateja Kos]] | 1 |- | 6804 | [[Uporabnik:MatejaKlinc|MatejaKlinc]] | 1 |- | 6805 | [[Uporabnik:Mateja Javeršek|Mateja Javeršek]] | 1 |- | 6806 | [[Uporabnik:MatejaJ|MatejaJ]] | 1 |- | 6807 | [[Uporabnik:MatejaHer.|MatejaHer.]] | 1 |- | 6808 | [[Uporabnik:Matejagorsic|Matejagorsic]] | 1 |- | 6809 | [[Uporabnik:Mateja.frank|Mateja.frank]] | 1 |- | 6810 | [[Uporabnik:Matejabilavcic|Matejabilavcic]] | 1 |- | 6811 | [[Uporabnik:MatejaAvbersek|MatejaAvbersek]] | 1 |- | 6812 | [[Uporabnik:Matejaa123|Matejaa123]] | 1 |- | 6813 | [[Uporabnik:Mateja2|Mateja2]] | 1 |- | 6814 | [[Uporabnik:Matej78M|Matej78M]] | 1 |- | 6815 | [[Uporabnik:Matea Rahija|Matea Rahija]] | 1 |- | 6816 | [[Uporabnik:Matbar~slwiki|Matbar~slwiki]] | 1 |- | 6817 | [[Uporabnik:Mat3~slwiki|Mat3~slwiki]] | 1 |- | 6818 | [[Uporabnik:Mat2000|Mat2000]] | 1 |- | 6819 | [[Uporabnik:Masuj|Masuj]] | 1 |- | 6820 | [[Uporabnik:Masternekdo2|Masternekdo2]] | 1 |- | 6821 | [[Uporabnik:Massimocicc|Massimocicc]] | 1 |- | 6822 | [[Uporabnik:Masongana|Masongana]] | 1 |- | 6823 | [[Uporabnik:Maskartin|Maskartin]] | 1 |- | 6824 | [[Uporabnik:Mašiii|Mašiii]] | 1 |- | 6825 | [[Uporabnik:Masie|Masie]] | 1 |- | 6826 | [[Uporabnik:Mashy~slwiki|Mashy~slwiki]] | 1 |- | 6827 | [[Uporabnik:Maschennka|Maschennka]] | 1 |- | 6828 | [[Uporabnik:Masazizek|Masazizek]] | 1 |- | 6829 | [[Uporabnik:Maša Vujiu0161ič|Maša Vujiu0161ič]] | 1 |- | 6830 | [[Uporabnik:Masa V|Masa V]] | 1 |- | 6831 | [[Uporabnik:Maša Tomau017e gimb|Maša Tomau017e gimb]] | 1 |- | 6832 | [[Uporabnik:Masaslana|Masaslana]] | 1 |- | 6833 | [[Uporabnik:Maša Reliu0161kar|Maša Reliu0161kar]] | 1 |- | 6834 | [[Uporabnik:Maša lana|Maša lana]] | 1 |- | 6835 | [[Uporabnik:Masakrasovec|Masakrasovec]] | 1 |- | 6836 | [[Uporabnik:Maša Kou0161orok|Maša Kou0161orok]] | 1 |- | 6837 | [[Uporabnik:Masakostanjevec|Masakostanjevec]] | 1 |- | 6838 | [[Uporabnik:MašaBreznik|MašaBreznik]] | 1 |- | 6839 | [[Uporabnik:Maša95|Maša95]] | 1 |- | 6840 | [[Uporabnik:Maša 88|Maša 88]] | 1 |- | 6841 | [[Uporabnik:Masa24~slwiki|Masa24~slwiki]] | 1 |- | 6842 | [[Uporabnik:Maryann|Maryann]] | 1 |- | 6843 | [[Uporabnik:Marvin Rozman|Marvin Rozman]] | 1 |- | 6844 | [[Uporabnik:Maruuuuusa|Maruuuuusa]] | 1 |- | 6845 | [[Uporabnik:Maru\u0161a K. B|Maru\u0161a K. B]] | 1 |- | 6846 | [[Uporabnik:Maruska peternelj|Maruska peternelj]] | 1 |- | 6847 | [[Uporabnik:Maruskahrastar|Maruskahrastar]] | 1 |- | 6848 | [[Uporabnik:Maruska.cerkvenik|Maruska.cerkvenik]] | 1 |- | 6849 | [[Uporabnik:Maruska1234|Maruska1234]] | 1 |- | 6850 | [[Uporabnik:Marushka|Marushka]] | 1 |- | 6851 | [[Uporabnik:Marusas|Marusas]] | 1 |- | 6852 | [[Uporabnik:Maruša Rupar|Maruša Rupar]] | 1 |- | 6853 | [[Uporabnik:Marusaro|Marusaro]] | 1 |- | 6854 | [[Uporabnik:MarusaRibic|MarusaRibic]] | 1 |- | 6855 | [[Uporabnik:Maruša Podboru0161ek|Maruša Podboru0161ek]] | 1 |- | 6856 | [[Uporabnik:Maruša Kriu017eaj|Maruša Kriu017eaj]] | 1 |- | 6857 | [[Uporabnik:Marusakopac|Marusakopac]] | 1 |- | 6858 | [[Uporabnik:Maruša K. B|Maruša K. B]] | 1 |- | 6859 | [[Uporabnik:Marusa.jost|Marusa.jost]] | 1 |- | 6860 | [[Uporabnik:Maruša Jakliu010d|Maruša Jakliu010d]] | 1 |- | 6861 | [[Uporabnik:MarusaGrm|MarusaGrm]] | 1 |- | 6862 | [[Uporabnik:Maruša Flis|Maruša Flis]] | 1 |- | 6863 | [[Uporabnik:Marusa 88|Marusa 88]] | 1 |- | 6864 | [[Uporabnik:Marto9|Marto9]] | 1 |- | 6865 | [[Uporabnik:Martinwpedia|Martinwpedia]] | 1 |- | 6866 | [[Uporabnik:Martin Simcic|Martin Simcic]] | 1 |- | 6867 | [[Uporabnik:Martinkuznik1|Martinkuznik1]] | 1 |- | 6868 | [[Uporabnik:Martin kr|Martin kr]] | 1 |- | 6869 | [[Uporabnik:Martinj19|Martinj19]] | 1 |- | 6870 | [[Uporabnik:Martinique~slwiki|Martinique~slwiki]] | 1 |- | 6871 | [[Uporabnik:Martince|Martince]] | 1 |- | 6872 | [[Uporabnik:Martin Belušiu010d|Martin Belušiu010d]] | 1 |- | 6873 | [[Uporabnik:Martina.Ugrin|Martina.Ugrin]] | 1 |- | 6874 | [[Uporabnik:Martina Smerdelj|Martina Smerdelj]] | 1 |- | 6875 | [[Uporabnik:MartinaSajovic|MartinaSajovic]] | 1 |- | 6876 | [[Uporabnik:Martinar|Martinar]] | 1 |- | 6877 | [[Uporabnik:Martina Potrč|Martina Potrč]] | 1 |- | 6878 | [[Uporabnik:Martina farkaš|Martina farkaš]] | 1 |- | 6879 | [[Uporabnik:Martina84|Martina84]] | 1 |- | 6880 | [[Uporabnik:Martin43DOL|Martin43DOL]] | 1 |- | 6881 | [[Uporabnik:Martika~slwiki|Martika~slwiki]] | 1 |- | 6882 | [[Uporabnik:Martexo87|Martexo87]] | 1 |- | 6883 | [[Uporabnik:MartaK|MartaK]] | 1 |- | 6884 | [[Uporabnik:Marša Vou0161inek|Marša Vou0161inek]] | 1 |- | 6885 | [[Uporabnik:Marq W|Marq W]] | 1 |- | 6886 | [[Uporabnik:Marquezfan|Marquezfan]] | 1 |- | 6887 | [[Uporabnik:Marpurg|Marpurg]] | 1 |- | 6888 | [[Uporabnik:MarPhos|MarPhos]] | 1 |- | 6889 | [[Uporabnik:Maroltm|Maroltm]] | 1 |- | 6890 | [[Uporabnik:Marmar222|Marmar222]] | 1 |- | 6891 | [[Uporabnik:Marł u0142ana|Marł u0142ana]] | 1 |- | 6892 | [[Uporabnik:Marla88|Marla88]] | 1 |- | 6893 | [[Uporabnik:Markul9456|Markul9456]] | 1 |- | 6894 | [[Uporabnik:Mark Stupar|Mark Stupar]] | 1 |- | 6895 | [[Uporabnik:Mark Štemberger|Mark Štemberger]] | 1 |- | 6896 | [[Uporabnik:Mark.Peljhan|Mark.Peljhan]] | 1 |- | 6897 | [[Uporabnik:Markozuzek|Markozuzek]] | 1 |- | 6898 | [[Uporabnik:Marko Žigon|Marko Žigon]] | 1 |- | 6899 | [[Uporabnik:Marko.Topic|Marko.Topic]] | 1 |- | 6900 | [[Uporabnik:Marko.susman|Marko.susman]] | 1 |- | 6901 | [[Uporabnik:Marko se|Marko se]] | 1 |- | 6902 | [[Uporabnik:Markopsihologija|Markopsihologija]] | 1 |- | 6903 | [[Uporabnik:Marko Primc|Marko Primc]] | 1 |- | 6904 | [[Uporabnik:Markoprah|Markoprah]] | 1 |- | 6905 | [[Uporabnik:Marko.pavec|Marko.pavec]] | 1 |- | 6906 | [[Uporabnik:Markoos|Markoos]] | 1 |- | 6907 | [[Uporabnik:Markom6|Markom6]] | 1 |- | 6908 | [[Uporabnik:Markolampret|Markolampret]] | 1 |- | 6909 | [[Uporabnik:MarkoKovac|MarkoKovac]] | 1 |- | 6910 | [[Uporabnik:Marko Korošec|Marko Korošec]] | 1 |- | 6911 | [[Uporabnik:Marko Kodrič|Marko Kodrič]] | 1 |- | 6912 | [[Uporabnik:MarkoJuv|MarkoJuv]] | 1 |- | 6913 | [[Uporabnik:Marko Jačimoviu0107|Marko Jačimoviu0107]] | 1 |- | 6914 | [[Uporabnik:Markoirsic|Markoirsic]] | 1 |- | 6915 | [[Uporabnik:Markocar315|Markocar315]] | 1 |- | 6916 | [[Uporabnik:Marko Bukovec|Marko Bukovec]] | 1 |- | 6917 | [[Uporabnik:Markobencak|Markobencak]] | 1 |- | 6918 | [[Uporabnik:Marko A|Marko A]] | 1 |- | 6919 | [[Uporabnik:Marko2006A|Marko2006A]] | 1 |- | 6920 | [[Uporabnik:Mark.novak|Mark.novak]] | 1 |- | 6921 | [[Uporabnik:Markey|Markey]] | 1 |- | 6922 | [[Uporabnik:Markelca|Markelca]] | 1 |- | 6923 | [[Uporabnik:Mark78|Mark78]] | 1 |- | 6924 | [[Uporabnik:Marjetka.tomazin|Marjetka.tomazin]] | 1 |- | 6925 | [[Uporabnik:Marjetka.l89|Marjetka.l89]] | 1 |- | 6926 | [[Uporabnik:Marjetaz|Marjetaz]] | 1 |- | 6927 | [[Uporabnik:Marjeta.lipuzic|Marjeta.lipuzic]] | 1 |- | 6928 | [[Uporabnik:Marjeta Furlan|Marjeta Furlan]] | 1 |- | 6929 | [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] | 1 |- | 6930 | [[Uporabnik:Marjan Tomki|Marjan Tomki]] | 1 |- | 6931 | [[Uporabnik:Marjan~slwiki|Marjan~slwiki]] | 1 |- | 6932 | [[Uporabnik:MarjanP2|MarjanP2]] | 1 |- | 6933 | [[Uporabnik:MarjanMoskon|MarjanMoskon]] | 1 |- | 6934 | [[Uporabnik:Marjanmiromorje|Marjanmiromorje]] | 1 |- | 6935 | [[Uporabnik:Marjan Grah|Marjan Grah]] | 1 |- | 6936 | [[Uporabnik:Marjanca scheicher|Marjanca scheicher]] | 1 |- | 6937 | [[Uporabnik:Marjana van|Marjana van]] | 1 |- | 6938 | [[Uporabnik:Marjan313|Marjan313]] | 1 |- | 6939 | [[Uporabnik:Maripossa~slwiki|Maripossa~slwiki]] | 1 |- | 6940 | [[Uporabnik:Marino.93|Marino.93]] | 1 |- | 6941 | [[Uporabnik:Marinka Cergol|Marinka Cergol]] | 1 |- | 6942 | [[Uporabnik:MarinaM0712|MarinaM0712]] | 1 |- | 6943 | [[Uporabnik:MarinaB1990|MarinaB1990]] | 1 |- | 6944 | [[Uporabnik:Marijini otroci|Marijini otroci]] | 1 |- | 6945 | [[Uporabnik:Marija Novak|Marija Novak]] | 1 |- | 6946 | [[Uporabnik:Marijana.toplek|Marijana.toplek]] | 1 |- | 6947 | [[Uporabnik:Marijana in jan|Marijana in jan]] | 1 |- | 6948 | [[Uporabnik:Marija Male|Marija Male]] | 1 |- | 6949 | [[Uporabnik:Marija.luksic|Marija.luksic]] | 1 |- | 6950 | [[Uporabnik:Mari Iskorkina|Mari Iskorkina]] | 1 |- | 6951 | [[Uporabnik:Marichka1945|Marichka1945]] | 1 |- | 6952 | [[Uporabnik:Marica~slwiki|Marica~slwiki]] | 1 |- | 6953 | [[Uporabnik:Marica Massaro|Marica Massaro]] | 1 |- | 6954 | [[Uporabnik:MariborčanSlo7|MariborčanSlo7]] | 1 |- | 6955 | [[Uporabnik:MariborcanSLO|MariborcanSLO]] | 1 |- | 6956 | [[Uporabnik:Mariborcan1164|Mariborcan1164]] | 1 |- | 6957 | [[Uporabnik:Marianocecowski|Marianocecowski]] | 1 |- | 6958 | [[Uporabnik:MariaNikolaevna|MariaNikolaevna]] | 1 |- | 6959 | [[Uporabnik:MariaFrank12|MariaFrank12]] | 1 |- | 6960 | [[Uporabnik:Marezi|Marezi]] | 1 |- | 6961 | [[Uporabnik:Marenzhe|Marenzhe]] | 1 |- | 6962 | [[Uporabnik:MarenčeJ|MarenčeJ]] | 1 |- | 6963 | [[Uporabnik:Marelična u010debelica|Marelična u010debelica]] | 1 |- | 6964 | [[Uporabnik:MareekK|MareekK]] | 1 |- | 6965 | [[Uporabnik:Mare69|Mare69]] | 1 |- | 6966 | [[Uporabnik:Marcya|Marcya]] | 1 |- | 6967 | [[Uporabnik:Marco~slwiki|Marco~slwiki]] | 1 |- | 6968 | [[Uporabnik:Marcin1988|Marcin1988]] | 1 |- | 6969 | [[Uporabnik:Marciaa|Marciaa]] | 1 |- | 6970 | [[Uporabnik:Marcelko321|Marcelko321]] | 1 |- | 6971 | [[Uporabnik:Marcelk|Marcelk]] | 1 |- | 6972 | [[Uporabnik:Marcelinvino|Marcelinvino]] | 1 |- | 6973 | [[Uporabnik:Marcel87|Marcel87]] | 1 |- | 6974 | [[Uporabnik:Marbaj|Marbaj]] | 1 |- | 6975 | [[Uporabnik:Maramilic|Maramilic]] | 1 |- | 6976 | [[Uporabnik:MaraDora|MaraDora]] | 1 |- | 6977 | [[Uporabnik:Mara DF|Mara DF]] | 1 |- | 6978 | [[Uporabnik:Mar7inPrinc3|Mar7inPrinc3]] | 1 |- | 6979 | [[Uporabnik:Manya~slwiki|Manya~slwiki]] | 1 |- | 6980 | [[Uporabnik:Manuelapolanc|Manuelapolanc]] | 1 |- | 6981 | [[Uporabnik:Mannca|Mannca]] | 1 |- | 6982 | [[Uporabnik:ManjaTajda|ManjaTajda]] | 1 |- | 6983 | [[Uporabnik:ManjaM|ManjaM]] | 1 |- | 6984 | [[Uporabnik:ManjaGrey|ManjaGrey]] | 1 |- | 6985 | [[Uporabnik:Manjaaa|Manjaaa]] | 1 |- | 6986 | [[Uporabnik:Maniacduhockey|Maniacduhockey]] | 1 |- | 6987 | [[Uporabnik:ManiaC|ManiaC]] | 1 |- | 6988 | [[Uporabnik:Mangojum|Mangojum]] | 1 |- | 6989 | [[Uporabnik:Mangocuki|Mangocuki]] | 1 |- | 6990 | [[Uporabnik:Manevem|Manevem]] | 1 |- | 6991 | [[Uporabnik:Manela|Manela]] | 1 |- | 6992 | [[Uporabnik:Mandm63040075|Mandm63040075]] | 1 |- | 6993 | [[Uporabnik:Mandarina1997|Mandarina1997]] | 1 |- | 6994 | [[Uporabnik:Mandala~slwiki|Mandala~slwiki]] | 1 |- | 6995 | [[Uporabnik:Manca.sladic|Manca.sladic]] | 1 |- | 6996 | [[Uporabnik:Manca sk|Manca sk]] | 1 |- | 6997 | [[Uporabnik:Mancapirc|Mancapirc]] | 1 |- | 6998 | [[Uporabnik:MancaP|MancaP]] | 1 |- | 6999 | [[Uporabnik:Mancamenca|Mancamenca]] | 1 |- | 7000 | [[Uporabnik:Mancamanca|Mancamanca]] | 1 |- |} gxz137250106t6lvabnmyjc9vm0jwkt 4 485419 6685891 6671954 2026-06-06T07:11:21Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 7001–8000 6685891 wikitext text/x-wiki === 7001–8000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 7001 | [[Uporabnik:Manca.jelencic|Manca.jelencic]] | 1 |- | 7002 | [[Uporabnik:Manca Jelenc|Manca Jelenc]] | 1 |- | 7003 | [[Uporabnik:Manca Japelj|Manca Japelj]] | 1 |- | 7004 | [[Uporabnik:Manca Bokal|Manca Bokal]] | 1 |- | 7005 | [[Uporabnik:Manca.bohinec|Manca.bohinec]] | 1 |- | 7006 | [[Uporabnik:MancaB|MancaB]] | 1 |- | 7007 | [[Uporabnik:Manca92 PD|Manca92 PD]] | 1 |- | 7008 | [[Uporabnik:Manca8|Manca8]] | 1 |- | 7009 | [[Uporabnik:*Manca*|*Manca*]] | 1 |- | 7010 | [[Uporabnik:Manaan|Manaan]] | 1 |- | 7011 | [[Uporabnik:Mamboitaliana|Mamboitaliana]] | 1 |- | 7012 | [[Uporabnik:Maltisafi|Maltisafi]] | 1 |- | 7013 | [[Uporabnik:Malosežemudi|Malosežemudi]] | 1 |- | 7014 | [[Uporabnik:Mali Roky|Mali Roky]] | 1 |- | 7015 | [[Uporabnik:Malin~slwiki|Malin~slwiki]] | 1 |- | 7016 | [[Uporabnik:Malinovc|Malinovc]] | 1 |- | 7017 | [[Uporabnik:Malimali~slwiki|Malimali~slwiki]] | 1 |- | 7018 | [[Uporabnik:MaliaWrites|MaliaWrites]] | 1 |- | 7019 | [[Uporabnik:Maleczky|Maleczky]] | 1 |- | 7020 | [[Uporabnik:Malčuk|Malčuk]] | 1 |- | 7021 | [[Uporabnik:Malaysia Skyline|Malaysia Skyline]] | 1 |- | 7022 | [[Uporabnik:Malase123|Malase123]] | 1 |- | 7023 | [[Uporabnik:Mala.pupa|Mala.pupa]] | 1 |- | 7024 | [[Uporabnik:Malandro Esloveno|Malandro Esloveno]] | 1 |- | 7025 | [[Uporabnik:Malamafija|Malamafija]] | 1 |- | 7026 | [[Uporabnik:Malafaya|Malafaya]] | 1 |- | 7027 | [[Uporabnik:*MaLa*|*MaLa*]] | 1 |- | 7028 | [[Uporabnik:Maks Viktor|Maks Viktor]] | 1 |- | 7029 | [[Uporabnik:Maksviktor|Maksviktor]] | 1 |- | 7030 | [[Uporabnik:MaksimNatus|MaksimNatus]] | 1 |- | 7031 | [[Uporabnik:Maksimiljan1|Maksimiljan1]] | 1 |- | 7032 | [[Uporabnik:Makscuzak|Makscuzak]] | 1 |- | 7033 | [[Uporabnik:MaksCusak|MaksCusak]] | 1 |- | 7034 | [[Uporabnik:Maksbitenc|Maksbitenc]] | 1 |- | 7035 | [[Uporabnik:Makovka|Makovka]] | 1 |- | 7036 | [[Uporabnik:Makopec|Makopec]] | 1 |- | 7037 | [[Uporabnik:MajuškaMunihova|MajuškaMunihova]] | 1 |- | 7038 | [[Uporabnik:Majster1991|Majster1991]] | 1 |- | 7039 | [[Uporabnik:Majmal|Majmal]] | 1 |- | 7040 | [[Uporabnik:Majks|Majks]] | 1 |- | 7041 | [[Uporabnik:Maj kopasic|Maj kopasic]] | 1 |- | 7042 | [[Uporabnik:Majki91|Majki91]] | 1 |- | 7043 | [[Uporabnik:Majkara|Majkara]] | 1 |- | 7044 | [[Uporabnik:Majdic|Majdic]] | 1 |- | 7045 | [[Uporabnik:Majcola|Majcola]] | 1 |- | 7046 | [[Uporabnik:Majckajc|Majckajc]] | 1 |- | 7047 | [[Uporabnik:Majcipile|Majcipile]] | 1 |- | 7048 | [[Uporabnik:Majchy89|Majchy89]] | 1 |- | 7049 | [[Uporabnik:Majchiplayer|Majchiplayer]] | 1 |- | 7050 | [[Uporabnik:Majcek77|Majcek77]] | 1 |- | 7051 | [[Uporabnik:Majbc1999|Majbc1999]] | 1 |- | 7052 | [[Uporabnik:Maja.zajc90|Maja.zajc90]] | 1 |- | 7053 | [[Uporabnik:Majaweiss5|Majaweiss5]] | 1 |- | 7054 | [[Uporabnik:Maja Vtič|Maja Vtič]] | 1 |- | 7055 | [[Uporabnik:Maja Vezenšek|Maja Vezenšek]] | 1 |- | 7056 | [[Uporabnik:Majavbelj|Majavbelj]] | 1 |- | 7057 | [[Uporabnik:Maja.vavtar|Maja.vavtar]] | 1 |- | 7058 | [[Uporabnik:Maja Urbanc|Maja Urbanc]] | 1 |- | 7059 | [[Uporabnik:MajaTM|MajaTM]] | 1 |- | 7060 | [[Uporabnik:Majastublar|Majastublar]] | 1 |- | 7061 | [[Uporabnik:MajaSGr|MajaSGr]] | 1 |- | 7062 | [[Uporabnik:Maja Regina|Maja Regina]] | 1 |- | 7063 | [[Uporabnik:Maja Rajh|Maja Rajh]] | 1 |- | 7064 | [[Uporabnik:Maja pv|Maja pv]] | 1 |- | 7065 | [[Uporabnik:Maja pučnik~slwiki|Maja pučnik~slwiki]] | 1 |- | 7066 | [[Uporabnik:MajaPsi|MajaPsi]] | 1 |- | 7067 | [[Uporabnik:Majapodobnikar|Majapodobnikar]] | 1 |- | 7068 | [[Uporabnik:Maja.pod|Maja.pod]] | 1 |- | 7069 | [[Uporabnik:Maja Pejic|Maja Pejic]] | 1 |- | 7070 | [[Uporabnik:Maja pavlin|Maja pavlin]] | 1 |- | 7071 | [[Uporabnik:MajaNi|MajaNi]] | 1 |- | 7072 | [[Uporabnik:Maja nemec|Maja nemec]] | 1 |- | 7073 | [[Uporabnik:Maja Narić|Maja Narić]] | 1 |- | 7074 | [[Uporabnik:Maja M. Marinšek|Maja M. Marinšek]] | 1 |- | 7075 | [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] | 1 |- | 7076 | [[Uporabnik:Maja Mavrin|Maja Mavrin]] | 1 |- | 7077 | [[Uporabnik:Maja Malnarič|Maja Malnarič]] | 1 |- | 7078 | [[Uporabnik:Majakrebl|Majakrebl]] | 1 |- | 7079 | [[Uporabnik:MajaKorber|MajaKorber]] | 1 |- | 7080 | [[Uporabnik:Majakorazija|Majakorazija]] | 1 |- | 7081 | [[Uporabnik:Maja Kodre|Maja Kodre]] | 1 |- | 7082 | [[Uporabnik:Majaklr|Majaklr]] | 1 |- | 7083 | [[Uporabnik:Maja Kljajič|Maja Kljajič]] | 1 |- | 7084 | [[Uporabnik:Majaklancic|Majaklancic]] | 1 |- | 7085 | [[Uporabnik:Maja Klan|Maja Klan]] | 1 |- | 7086 | [[Uporabnik:MajaKer|MajaKer]] | 1 |- | 7087 | [[Uporabnik:Maja kenk|Maja kenk]] | 1 |- | 7088 | [[Uporabnik:Majahladnik|Majahladnik]] | 1 |- | 7089 | [[Uporabnik:Majagrah|Majagrah]] | 1 |- | 7090 | [[Uporabnik:Majafifi|Majafifi]] | 1 |- | 7091 | [[Uporabnik:Maja-Eva|Maja-Eva]] | 1 |- | 7092 | [[Uporabnik:Majaet|Majaet]] | 1 |- | 7093 | [[Uporabnik:Maja.dobrajc|Maja.dobrajc]] | 1 |- | 7094 | [[Uporabnik:MajaDevic|MajaDevic]] | 1 |- | 7095 | [[Uporabnik:Maja.deutsch|Maja.deutsch]] | 1 |- | 7096 | [[Uporabnik:Maja.cobec|Maja.cobec]] | 1 |- | 7097 | [[Uporabnik:Majabosnjak|Majabosnjak]] | 1 |- | 7098 | [[Uporabnik:Maja bergant|Maja bergant]] | 1 |- | 7099 | [[Uporabnik:MajaB|MajaB]] | 1 |- | 7100 | [[Uporabnik:Maja28maja|Maja28maja]] | 1 |- | 7101 | [[Uporabnik:Main Hiker|Main Hiker]] | 1 |- | 7102 | [[Uporabnik:Mail277|Mail277]] | 1 |- | 7103 | [[Uporabnik:Maijay7|Maijay7]] | 1 |- | 7104 | [[Uporabnik:Mah~slwiki|Mah~slwiki]] | 1 |- | 7105 | [[Uporabnik:Mahek.mahek|Mahek.mahek]] | 1 |- | 7106 | [[Uporabnik:Mahajda|Mahajda]] | 1 |- | 7107 | [[Uporabnik:Maguenda|Maguenda]] | 1 |- | 7108 | [[Uporabnik:Maggotk|Maggotk]] | 1 |- | 7109 | [[Uporabnik:Maggie90|Maggie90]] | 1 |- | 7110 | [[Uporabnik:Maggap|Maggap]] | 1 |- | 7111 | [[Uporabnik:Mag. Eva Premk Bogataj|Mag. Eva Premk Bogataj]] | 1 |- | 7112 | [[Uporabnik:Magdi|Magdi]] | 1 |- | 7113 | [[Uporabnik:Mafalda~slwiki|Mafalda~slwiki]] | 1 |- | 7114 | [[Uporabnik:Madžar|Madžar]] | 1 |- | 7115 | [[Uporabnik:Maduan|Maduan]] | 1 |- | 7116 | [[Uporabnik:Macnna|Macnna]] | 1 |- | 7117 | [[Uporabnik:Mackontom|Mackontom]] | 1 |- | 7118 | [[Uporabnik:Mačica|Mačica]] | 1 |- | 7119 | [[Uporabnik:Macesn3000|Macesn3000]] | 1 |- | 7120 | [[Uporabnik:MaceK M|MaceK M]] | 1 |- | 7121 | [[Uporabnik:Macchiato|Macchiato]] | 1 |- | 7122 | [[Uporabnik:Maattik|Maattik]] | 1 |- | 7123 | [[Uporabnik:MAaTko|MAaTko]] | 1 |- | 7124 | [[Uporabnik:Maateja|Maateja]] | 1 |- | 7125 | [[Uporabnik:MaarkoG|MaarkoG]] | 1 |- | 7126 | [[Uporabnik:Maaatejaaa|Maaatejaaa]] | 1 |- | 7127 | [[Uporabnik:M9182|M9182]] | 1 |- | 7128 | [[Uporabnik:M84~slwiki|M84~slwiki]] | 1 |- | 7129 | [[Uporabnik:M4rbl3|M4rbl3]] | 1 |- | 7130 | [[Uporabnik:M4ng0|M4ng0]] | 1 |- | 7131 | [[Uporabnik:M28S|M28S]] | 1 |- | 7132 | [[Uporabnik:M11rtinba|M11rtinba]] | 1 |- | 7133 | [[Uporabnik:Lzmuc|Lzmuc]] | 1 |- | 7134 | [[Uporabnik:Lzgur|Lzgur]] | 1 |- | 7135 | [[Uporabnik:Lzavsek|Lzavsek]] | 1 |- | 7136 | [[Uporabnik:LZ7|LZ7]] | 1 |- | 7137 | [[Uporabnik:Lyrra|Lyrra]] | 1 |- | 7138 | [[Uporabnik:Lyonesse~slwiki|Lyonesse~slwiki]] | 1 |- | 7139 | [[Uporabnik:Lxbn~slwiki|Lxbn~slwiki]] | 1 |- | 7140 | [[Uporabnik:L.V.Koquinagonas|L.V.Koquinagonas]] | 1 |- | 7141 | [[Uporabnik:Lv1991|Lv1991]] | 1 |- | 7142 | [[Uporabnik:Luvi~slwiki|Luvi~slwiki]] | 1 |- | 7143 | [[Uporabnik:Lupšina Mateja|Lupšina Mateja]] | 1 |- | 7144 | [[Uporabnik:Lun~slwiki|Lun~slwiki]] | 1 |- | 7145 | [[Uporabnik:Lunca7|Lunca7]] | 1 |- | 7146 | [[Uporabnik:Luna29|Luna29]] | 1 |- | 7147 | [[Uporabnik:Lumpiclub|Lumpiclub]] | 1 |- | 7148 | [[Uporabnik:Lumin~slwiki|Lumin~slwiki]] | 1 |- | 7149 | [[Uporabnik:Lumi Bob|Lumi Bob]] | 1 |- | 7150 | [[Uporabnik:LuMaKrUc|LuMaKrUc]] | 1 |- | 7151 | [[Uporabnik:Lukrecija~slwiki|Lukrecija~slwiki]] | 1 |- | 7152 | [[Uporabnik:Lukenzi21|Lukenzi21]] | 1 |- | 7153 | [[Uporabnik:Lukember|Lukember]] | 1 |- | 7154 | [[Uporabnik:Lukcbukc|Lukcbukc]] | 1 |- | 7155 | [[Uporabnik:Lukaw|Lukaw]] | 1 |- | 7156 | [[Uporabnik:Lukat|Lukat]] | 1 |- | 7157 | [[Uporabnik:Luka Stanicic|Luka Stanicic]] | 1 |- | 7158 | [[Uporabnik:Lukasnajp|Lukasnajp]] | 1 |- | 7159 | [[Uporabnik:Lukasgeek|Lukasgeek]] | 1 |- | 7160 | [[Uporabnik:Luka Sancin|Luka Sancin]] | 1 |- | 7161 | [[Uporabnik:Lukar00|Lukar00]] | 1 |- | 7162 | [[Uporabnik:Lukapapes|Lukapapes]] | 1 |- | 7163 | [[Uporabnik:LukaMlakar|LukaMlakar]] | 1 |- | 7164 | [[Uporabnik:LukaMLA|LukaMLA]] | 1 |- | 7165 | [[Uporabnik:Luka meglen|Luka meglen]] | 1 |- | 7166 | [[Uporabnik:Lukamarinko|Lukamarinko]] | 1 |- | 7167 | [[Uporabnik:Lukamaki|Lukamaki]] | 1 |- | 7168 | [[Uporabnik:Luka Grižoniu010d|Luka Grižoniu010d]] | 1 |- | 7169 | [[Uporabnik:Lukagale|Lukagale]] | 1 |- | 7170 | [[Uporabnik:Lukagaberscik|Lukagaberscik]] | 1 |- | 7171 | [[Uporabnik:Luka Burgar|Luka Burgar]] | 1 |- | 7172 | [[Uporabnik:Lukaaaperkooo13|Lukaaaperkooo13]] | 1 |- | 7173 | [[Uporabnik:Luka8~slwiki|Luka8~slwiki]] | 1 |- | 7174 | [[Uporabnik:Luka787|Luka787]] | 1 |- | 7175 | [[Uporabnik:Luka6~slwiki|Luka6~slwiki]] | 1 |- | 7176 | [[Uporabnik:Luka4u|Luka4u]] | 1 |- | 7177 | [[Uporabnik:Luka0001|Luka0001]] | 1 |- | 7178 | [[Uporabnik:Łuk@|Łuk@]] | 1 |- | 7179 | [[Uporabnik:Ludvik X|Ludvik X]] | 1 |- | 7180 | [[Uporabnik:Ludek212|Ludek212]] | 1 |- | 7181 | [[Uporabnik:Lude Brene|Lude Brene]] | 1 |- | 7182 | [[Uporabnik:LucySmile|LucySmile]] | 1 |- | 7183 | [[Uporabnik:LucyLuc|LucyLuc]] | 1 |- | 7184 | [[Uporabnik:LucMat|LucMat]] | 1 |- | 7185 | [[Uporabnik:LuckyMe2022|LuckyMe2022]] | 1 |- | 7186 | [[Uporabnik:Luckyluke~slwiki|Luckyluke~slwiki]] | 1 |- | 7187 | [[Uporabnik:LuckyCaveGuy|LuckyCaveGuy]] | 1 |- | 7188 | [[Uporabnik:LuckyBWiki|LuckyBWiki]] | 1 |- | 7189 | [[Uporabnik:Lucka Neja|Lucka Neja]] | 1 |- | 7190 | [[Uporabnik:Luckamasa|Luckamasa]] | 1 |- | 7191 | [[Uporabnik:Luckagorican|Luckagorican]] | 1 |- | 7192 | [[Uporabnik:Lučka Bibiu010d|Lučka Bibiu010d]] | 1 |- | 7193 | [[Uporabnik:Luciliabatista|Luciliabatista]] | 1 |- | 7194 | [[Uporabnik:Lucijazorko|Lucijazorko]] | 1 |- | 7195 | [[Uporabnik:Lucija Vidmar|Lucija Vidmar]] | 1 |- | 7196 | [[Uporabnik:Lucija truden|Lucija truden]] | 1 |- | 7197 | [[Uporabnik:Lucijasus|Lucijasus]] | 1 |- | 7198 | [[Uporabnik:Lucija Štebe|Lucija Štebe]] | 1 |- | 7199 | [[Uporabnik:Lucija.skraba|Lucija.skraba]] | 1 |- | 7200 | [[Uporabnik:Lucija Plav\u010dak|Lucija Plav\u010dak]] | 1 |- | 7201 | [[Uporabnik:Lucija Pik\u0161|Lucija Pik\u0161]] | 1 |- | 7202 | [[Uporabnik:Lucija Pazek|Lucija Pazek]] | 1 |- | 7203 | [[Uporabnik:Lucija Krznar|Lucija Krznar]] | 1 |- | 7204 | [[Uporabnik:Lucija Kržiu0161nik|Lucija Kržiu0161nik]] | 1 |- | 7205 | [[Uporabnik:Lucijakozina|Lucijakozina]] | 1 |- | 7206 | [[Uporabnik:Lucija Karničar|Lucija Karničar]] | 1 |- | 7207 | [[Uporabnik:Lucija978|Lucija978]] | 1 |- | 7208 | [[Uporabnik:Luciheli|Luciheli]] | 1 |- | 7209 | [[Uporabnik:LuciaS~slwiki|LuciaS~slwiki]] | 1 |- | 7210 | [[Uporabnik:Lucas.hoffman|Lucas.hoffman]] | 1 |- | 7211 | [[Uporabnik:Lucaas~slwiki|Lucaas~slwiki]] | 1 |- | 7212 | [[Uporabnik:Luč|Luč]] | 1 |- | 7213 | [[Uporabnik:Lubenica24|Lubenica24]] | 1 |- | 7214 | [[Uporabnik:Lu12n|Lu12n]] | 1 |- | 7215 | [[Uporabnik:Lstamac|Lstamac]] | 1 |- | 7216 | [[Uporabnik:Ls1804|Ls1804]] | 1 |- | 7217 | [[Uporabnik:LrEs3c|LrEs3c]] | 1 |- | 7218 | [[Uporabnik:Lr96|Lr96]] | 1 |- | 7219 | [[Uporabnik:LPanic|LPanic]] | 1 |- | 7220 | [[Uporabnik:Ložar Tim|Ložar Tim]] | 1 |- | 7221 | [[Uporabnik:Lovro Tuljak|Lovro Tuljak]] | 1 |- | 7222 | [[Uporabnik:Lovrinho17|Lovrinho17]] | 1 |- | 7223 | [[Uporabnik:Lovrencict|Lovrencict]] | 1 |- | 7224 | [[Uporabnik:Lovrenc Bajt|Lovrenc Bajt]] | 1 |- | 7225 | [[Uporabnik:LovPin|LovPin]] | 1 |- | 7226 | [[Uporabnik:Lovilka sanj|Lovilka sanj]] | 1 |- | 7227 | [[Uporabnik:LOV'gurl|LOV'gurl]] | 1 |- | 7228 | [[Uporabnik:Love u|Love u]] | 1 |- | 7229 | [[Uporabnik:Lovec1|Lovec1]] | 1 |- | 7230 | [[Uporabnik:LottiG|LottiG]] | 1 |- | 7231 | [[Uporabnik:Lotot|Lotot]] | 1 |- | 7232 | [[Uporabnik:Lorithecat|Lorithecat]] | 1 |- | 7233 | [[Uporabnik:Lorenamos615375|Lorenamos615375]] | 1 |- | 7234 | [[Uporabnik:Lorenak|Lorenak]] | 1 |- | 7235 | [[Uporabnik:Lorenaish|Lorenaish]] | 1 |- | 7236 | [[Uporabnik:LordRayden|LordRayden]] | 1 |- | 7237 | [[Uporabnik:LoraCR|LoraCR]] | 1 |- | 7238 | [[Uporabnik:LopesHy|LopesHy]] | 1 |- | 7239 | [[Uporabnik:Lope Fernández|Lope Fernández]] | 1 |- | 7240 | [[Uporabnik:Lopatka|Lopatka]] | 1 |- | 7241 | [[Uporabnik:Loonymcgreat|Loonymcgreat]] | 1 |- | 7242 | [[Uporabnik:Loona~slwiki|Loona~slwiki]] | 1 |- | 7243 | [[Uporabnik:Longstocking|Longstocking]] | 1 |- | 7244 | [[Uporabnik:Longino~slwiki|Longino~slwiki]] | 1 |- | 7245 | [[Uporabnik:Lončy|Lončy]] | 1 |- | 7246 | [[Uporabnik:Lomspecialforce|Lomspecialforce]] | 1 |- | 7247 | [[Uporabnik:Lolzold4|Lolzold4]] | 1 |- | 7248 | [[Uporabnik:LolkingFTW|LolkingFTW]] | 1 |- | 7249 | [[Uporabnik:Loliboli9|Loliboli9]] | 1 |- | 7250 | [[Uporabnik:Loli11|Loli11]] | 1 |- | 7251 | [[Uporabnik:Loleki|Loleki]] | 1 |- | 7252 | [[Uporabnik:Lolc~slwiki|Lolc~slwiki]] | 1 |- | 7253 | [[Uporabnik:Lolariba|Lolariba]] | 1 |- | 7254 | [[Uporabnik:Lokavčan123|Lokavčan123]] | 1 |- | 7255 | [[Uporabnik:Lojzek slovenc|Lojzek slovenc]] | 1 |- | 7256 | [[Uporabnik:Lojže Av|Lojže Av]] | 1 |- | 7257 | [[Uporabnik:Lojze12345678901234567890|Lojze12345678901234567890]] | 1 |- | 7258 | [[Uporabnik:Lojze1234567890|Lojze1234567890]] | 1 |- | 7259 | [[Uporabnik:Lojbe|Lojbe]] | 1 |- | 7260 | [[Uporabnik:Logtina|Logtina]] | 1 |- | 7261 | [[Uporabnik:Logistika2011|Logistika2011]] | 1 |- | 7262 | [[Uporabnik:L nej|L nej]] | 1 |- | 7263 | [[Uporabnik:Lmulej|Lmulej]] | 1 |- | 7264 | [[Uporabnik:Lmaja|Lmaja]] | 1 |- | 7265 | [[Uporabnik:Lm1210|Lm1210]] | 1 |- | 7266 | [[Uporabnik:Llozej|Llozej]] | 1 |- | 7267 | [[Uporabnik:L.Lončar|L.Lončar]] | 1 |- | 7268 | [[Uporabnik:Llipos|Llipos]] | 1 |- | 7269 | [[Uporabnik:Llegisa|Llegisa]] | 1 |- | 7270 | [[Uporabnik:LK - MTD|LK - MTD]] | 1 |- | 7271 | [[Uporabnik:Lkjhgfdsapo00|Lkjhgfdsapo00]] | 1 |- | 7272 | [[Uporabnik:LKeon|LKeon]] | 1 |- | 7273 | [[Uporabnik:LK1435|LK1435]] | 1 |- | 7274 | [[Uporabnik:L Jutersek|L Jutersek]] | 1 |- | 7275 | [[Uporabnik:LJurkovic|LJurkovic]] | 1 |- | 7276 | [[Uporabnik:Ljulka|Ljulka]] | 1 |- | 7277 | [[Uporabnik:Ljubljančanka123|Ljubljančanka123]] | 1 |- | 7278 | [[Uporabnik:LjubljanaJeResLepa|LjubljanaJeResLepa]] | 1 |- | 7279 | [[Uporabnik:Ljubicad|Ljubicad]] | 1 |- | 7280 | [[Uporabnik:LJFR|LJFR]] | 1 |- | 7281 | [[Uporabnik:Ljff2|Ljff2]] | 1 |- | 7282 | [[Uporabnik:Liza.ulcakar|Liza.ulcakar]] | 1 |- | 7283 | [[Uporabnik:Liza Šteblj|Liza Šteblj]] | 1 |- | 7284 | [[Uporabnik:Livermorium5|Livermorium5]] | 1 |- | 7285 | [[Uporabnik:LittleOwl77|LittleOwl77]] | 1 |- | 7286 | [[Uporabnik:Litlekitty|Litlekitty]] | 1 |- | 7287 | [[Uporabnik:Literarnisladokusec|Literarnisladokusec]] | 1 |- | 7288 | [[Uporabnik:Lisickasinicka|Lisickasinicka]] | 1 |- | 7289 | [[Uporabnik:Lisica|Lisica]] | 1 |- | 7290 | [[Uporabnik:Lioness~slwiki|Lioness~slwiki]] | 1 |- | 7291 | [[Uporabnik:Lionella Costantini|Lionella Costantini]] | 1 |- | 7292 | [[Uporabnik:Lintwern|Lintwern]] | 1 |- | 7293 | [[Uporabnik:Linteh|Linteh]] | 1 |- | 7294 | [[Uporabnik:Line Raiff|Line Raiff]] | 1 |- | 7295 | [[Uporabnik:Lindsee00|Lindsee00]] | 1 |- | 7296 | [[Uporabnik:Lindav2|Lindav2]] | 1 |- | 7297 | [[Uporabnik:Lindakompara|Lindakompara]] | 1 |- | 7298 | [[Uporabnik:Linasinkovec|Linasinkovec]] | 1 |- | 7299 | [[Uporabnik:Linan|Linan]] | 1 |- | 7300 | [[Uporabnik:Linamolnar|Linamolnar]] | 1 |- | 7301 | [[Uporabnik:Lina.dvorsak|Lina.dvorsak]] | 1 |- | 7302 | [[Uporabnik:Linab|Linab]] | 1 |- | 7303 | [[Uporabnik:Lina1|Lina1]] | 1 |- | 7304 | [[Uporabnik:Limween95|Limween95]] | 1 |- | 7305 | [[Uporabnik:LillyEvans|LillyEvans]] | 1 |- | 7306 | [[Uporabnik:Lilivanili|Lilivanili]] | 1 |- | 7307 | [[Uporabnik:Lilis|Lilis]] | 1 |- | 7308 | [[Uporabnik:Lil indian|Lil indian]] | 1 |- | 7309 | [[Uporabnik:Liliana|Liliana]] | 1 |- | 7310 | [[Uporabnik:LilDragon|LilDragon]] | 1 |- | 7311 | [[Uporabnik:LIGAPRVAKOV|LIGAPRVAKOV]] | 1 |- | 7312 | [[Uporabnik:Lidija.brudar|Lidija.brudar]] | 1 |- | 7313 | [[Uporabnik:Licha~slwiki|Licha~slwiki]] | 1 |- | 7314 | [[Uporabnik:LičenLuku0161ič|LičenLuku0161ič]] | 1 |- | 7315 | [[Uporabnik:Licef|Licef]] | 1 |- | 7316 | [[Uporabnik:LiaPrevodi|LiaPrevodi]] | 1 |- | 7317 | [[Uporabnik:Liakralj2000|Liakralj2000]] | 1 |- | 7318 | [[Uporabnik:Lhablia|Lhablia]] | 1 |- | 7319 | [[Uporabnik:Lgrivec|Lgrivec]] | 1 |- | 7320 | [[Uporabnik:Leynandra|Leynandra]] | 1 |- | 7321 | [[Uporabnik:Levchek|Levchek]] | 1 |- | 7322 | [[Uporabnik:Levc|Levc]] | 1 |- | 7323 | [[Uporabnik:LEva27|LEva27]] | 1 |- | 7324 | [[Uporabnik:Lev979|Lev979]] | 1 |- | 7325 | [[Uporabnik:Letsgetiton1|Letsgetiton1]] | 1 |- | 7326 | [[Uporabnik:Letnar|Letnar]] | 1 |- | 7327 | [[Uporabnik:Lesnik Avgust|Lesnik Avgust]] | 1 |- | 7328 | [[Uporabnik:Leskovar.miha|Leskovar.miha]] | 1 |- | 7329 | [[Uporabnik:Leska|Leska]] | 1 |- | 7330 | [[Uporabnik:LesjakT|LesjakT]] | 1 |- | 7331 | [[Uporabnik:Lesjak Metka|Lesjak Metka]] | 1 |- | 7332 | [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] | 1 |- | 7333 | [[Uporabnik:Lescdismas|Lescdismas]] | 1 |- | 7334 | [[Uporabnik:LePissano|LePissano]] | 1 |- | 7335 | [[Uporabnik:LepiRaček|LepiRaček]] | 1 |- | 7336 | [[Uporabnik:Lepinja666|Lepinja666]] | 1 |- | 7337 | [[Uporabnik:LepaBerta|LepaBerta]] | 1 |- | 7338 | [[Uporabnik:Leopold marjetica|Leopold marjetica]] | 1 |- | 7339 | [[Uporabnik:Leopoldinak|Leopoldinak]] | 1 |- | 7340 | [[Uporabnik:Leon Zaleznik|Leon Zaleznik]] | 1 |- | 7341 | [[Uporabnik:Leontari1|Leontari1]] | 1 |- | 7342 | [[Uporabnik:Leon~slwiki|Leon~slwiki]] | 1 |- | 7343 | [[Uporabnik:Leon.sabo|Leon.sabo]] | 1 |- | 7344 | [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] | 1 |- | 7345 | [[Uporabnik:Leon.kos|Leon.kos]] | 1 |- | 7346 | [[Uporabnik:Leonidazver|Leonidazver]] | 1 |- | 7347 | [[Uporabnik:LeonardRandomise4|LeonardRandomise4]] | 1 |- | 7348 | [[Uporabnik:Leona Brodar|Leona Brodar]] | 1 |- | 7349 | [[Uporabnik:Leništudent|Leništudent]] | 1 |- | 7350 | [[Uporabnik:Leniargo|Leniargo]] | 1 |- | 7351 | [[Uporabnik:Lencpatobc|Lencpatobc]] | 1 |- | 7352 | [[Uporabnik:Lenči~slwiki|Lenči~slwiki]] | 1 |- | 7353 | [[Uporabnik:Lencc|Lencc]] | 1 |- | 7354 | [[Uporabnik:Lenart.kobal11|Lenart.kobal11]] | 1 |- | 7355 | [[Uporabnik:Lenart28|Lenart28]] | 1 |- | 7356 | [[Uporabnik:Lenart123|Lenart123]] | 1 |- | 7357 | [[Uporabnik:Lenarcicv|Lenarcicv]] | 1 |- | 7358 | [[Uporabnik:Lena Lapanja|Lena Lapanja]] | 1 |- | 7359 | [[Uporabnik:Lenabenag|Lenabenag]] | 1 |- | 7360 | [[Uporabnik:Lemotaje|Lemotaje]] | 1 |- | 7361 | [[Uporabnik:Lemon~slwiki|Lemon~slwiki]] | 1 |- | 7362 | [[Uporabnik:Lemonejuice|Lemonejuice]] | 1 |- | 7363 | [[Uporabnik:Lemma123|Lemma123]] | 1 |- | 7364 | [[Uporabnik:Leme,|Leme,]] | 1 |- | 7365 | [[Uporabnik:LeLii|LeLii]] | 1 |- | 7366 | [[Uporabnik:Lekse123|Lekse123]] | 1 |- | 7367 | [[Uporabnik:Lejla.ilicic|Lejla.ilicic]] | 1 |- | 7368 | [[Uporabnik:Lejla.h|Lejla.h]] | 1 |- | 7369 | [[Uporabnik:Lejla Agovic|Lejla Agovic]] | 1 |- | 7370 | [[Uporabnik:Lejko123|Lejko123]] | 1 |- | 7371 | [[Uporabnik:Lejca|Lejca]] | 1 |- | 7372 | [[Uporabnik:Leja Planko|Leja Planko]] | 1 |- | 7373 | [[Uporabnik:Lejaaa|Lejaaa]] | 1 |- | 7374 | [[Uporabnik:Leja009|Leja009]] | 1 |- | 7375 | [[Uporabnik:Leisiah|Leisiah]] | 1 |- | 7376 | [[Uporabnik:Legendarypants|Legendarypants]] | 1 |- | 7377 | [[Uporabnik:Leehsiao|Leehsiao]] | 1 |- | 7378 | [[Uporabnik:Lectorizana1990|Lectorizana1990]] | 1 |- | 7379 | [[Uporabnik:Lea xxx|Lea xxx]] | 1 |- | 7380 | [[Uporabnik:Lea.stritih|Lea.stritih]] | 1 |- | 7381 | [[Uporabnik:LeaP&SaraV|LeaP&SaraV]] | 1 |- | 7382 | [[Uporabnik:Lea Primožiu010d|Lea Primožiu010d]] | 1 |- | 7383 | [[Uporabnik:LeaPopit|LeaPopit]] | 1 |- | 7384 | [[Uporabnik:Lealoti|Lealoti]] | 1 |- | 7385 | [[Uporabnik:Lea Lešek Povu0161ič|Lea Lešek Povu0161ič]] | 1 |- | 7386 | [[Uporabnik:Lea lapadatovic|Lea lapadatovic]] | 1 |- | 7387 | [[Uporabnik:Leakut|Leakut]] | 1 |- | 7388 | [[Uporabnik:Lea Kastelic|Lea Kastelic]] | 1 |- | 7389 | [[Uporabnik:LeafWraps|LeafWraps]] | 1 |- | 7390 | [[Uporabnik:Lea Bracovič|Lea Bracovič]] | 1 |- | 7391 | [[Uporabnik:Lea.bigo|Lea.bigo]] | 1 |- | 7392 | [[Uporabnik:Leaaa|Leaaa]] | 1 |- | 7393 | [[Uporabnik:Leaa1|Leaa1]] | 1 |- | 7394 | [[Uporabnik:Le55ra|Le55ra]] | 1 |- | 7395 | [[Uporabnik:LDrevo|LDrevo]] | 1 |- | 7396 | [[Uporabnik:LD28|LD28]] | 1 |- | 7397 | [[Uporabnik:Ld123456789|Ld123456789]] | 1 |- | 7398 | [[Uporabnik:Lc1212|Lc1212]] | 1 |- | 7399 | [[Uporabnik:Lazarini123|Lazarini123]] | 1 |- | 7400 | [[Uporabnik:Lazajeje123|Lazajeje123]] | 1 |- | 7401 | [[Uporabnik:Lawless Fan~slwiki|Lawless Fan~slwiki]] | 1 |- | 7402 | [[Uporabnik:Lavras|Lavras]] | 1 |- | 7403 | [[Uporabnik:La Vida|La Vida]] | 1 |- | 7404 | [[Uporabnik:Laura Skrbinek|Laura Skrbinek]] | 1 |- | 7405 | [[Uporabnik:LauraO|LauraO]] | 1 |- | 7406 | [[Uporabnik:Laura Ignijic|Laura Ignijic]] | 1 |- | 7407 | [[Uporabnik:Laura Bitenc|Laura Bitenc]] | 1 |- | 7408 | [[Uporabnik:LauraBG|LauraBG]] | 1 |- | 7409 | [[Uporabnik:Laura berlickrebs|Laura berlickrebs]] | 1 |- | 7410 | [[Uporabnik:Laulenivec|Laulenivec]] | 1 |- | 7411 | [[Uporabnik:Latinitas~slwiki|Latinitas~slwiki]] | 1 |- | 7412 | [[Uporabnik:LaSylphide0605|LaSylphide0605]] | 1 |- | 7413 | [[Uporabnik:Lastroot|Lastroot]] | 1 |- | 7414 | [[Uporabnik:Lask1234|Lask1234]] | 1 |- | 7415 | [[Uporabnik:Lasitus|Lasitus]] | 1 |- | 7416 | [[Uporabnik:Larson2|Larson2]] | 1 |- | 7417 | [[Uporabnik:Larnus|Larnus]] | 1 |- | 7418 | [[Uporabnik:Larissama|Larissama]] | 1 |- | 7419 | [[Uporabnik:Lari~slwiki|Lari~slwiki]] | 1 |- | 7420 | [[Uporabnik:Larisimi|Larisimi]] | 1 |- | 7421 | [[Uporabnik:LarisaVidmar90|LarisaVidmar90]] | 1 |- | 7422 | [[Uporabnik:Larisa Demšar|Larisa Demšar]] | 1 |- | 7423 | [[Uporabnik:Lariiela|Lariiela]] | 1 |- | 7424 | [[Uporabnik:LargeEddy|LargeEddy]] | 1 |- | 7425 | [[Uporabnik:Larcy15|Larcy15]] | 1 |- | 7426 | [[Uporabnik:Larchiiie|Larchiiie]] | 1 |- | 7427 | [[Uporabnik:Laravoler|Laravoler]] | 1 |- | 7428 | [[Uporabnik:Lara.to|Lara.to]] | 1 |- | 7429 | [[Uporabnik:Laratara|Laratara]] | 1 |- | 7430 | [[Uporabnik:LaraSch|LaraSch]] | 1 |- | 7431 | [[Uporabnik:Larasabo|Larasabo]] | 1 |- | 7432 | [[Uporabnik:Laras999|Laras999]] | 1 |- | 7433 | [[Uporabnik:Lara Rubin|Lara Rubin]] | 1 |- | 7434 | [[Uporabnik:Lararojc13|Lararojc13]] | 1 |- | 7435 | [[Uporabnik:LaraMV|LaraMV]] | 1 |- | 7436 | [[Uporabnik:Lara&miha|Lara&miha]] | 1 |- | 7437 | [[Uporabnik:Laramarusa|Laramarusa]] | 1 |- | 7438 | [[Uporabnik:LaraM123|LaraM123]] | 1 |- | 7439 | [[Uporabnik:Lara.larasetina|Lara.larasetina]] | 1 |- | 7440 | [[Uporabnik:Lara.kramer|Lara.kramer]] | 1 |- | 7441 | [[Uporabnik:Lara.eva1999|Lara.eva1999]] | 1 |- | 7442 | [[Uporabnik:LaraDW|LaraDW]] | 1 |- | 7443 | [[Uporabnik:Laracd|Laracd]] | 1 |- | 7444 | [[Uporabnik:LaraBr|LaraBr]] | 1 |- | 7445 | [[Uporabnik:Lara B.K.|Lara B.K.]] | 1 |- | 7446 | [[Uporabnik:LaraAnaLaura|LaraAnaLaura]] | 1 |- | 7447 | [[Uporabnik:Lara97|Lara97]] | 1 |- | 7448 | [[Uporabnik:Lapajne|Lapajne]] | 1 |- | 7449 | [[Uporabnik:Lanrojs|Lanrojs]] | 1 |- | 7450 | [[Uporabnik:Lanncek55|Lanncek55]] | 1 |- | 7451 | [[Uporabnik:Laniiika|Laniiika]] | 1 |- | 7452 | [[Uporabnik:Lanchybogdanovic|Lanchybogdanovic]] | 1 |- | 7453 | [[Uporabnik:Lanceloth345|Lanceloth345]] | 1 |- | 7454 | [[Uporabnik:Lanatelaviv|Lanatelaviv]] | 1 |- | 7455 | [[Uporabnik:Lanarupar|Lanarupar]] | 1 |- | 7456 | [[Uporabnik:Lanares123|Lanares123]] | 1 |- | 7457 | [[Uporabnik:Lana Pibernik|Lana Pibernik]] | 1 |- | 7458 | [[Uporabnik:LanaLu|LanaLu]] | 1 |- | 7459 | [[Uporabnik:Lanalah|Lanalah]] | 1 |- | 7460 | [[Uporabnik:Lana.kovacic1|Lana.kovacic1]] | 1 |- | 7461 | [[Uporabnik:Lana goric|Lana goric]] | 1 |- | 7462 | [[Uporabnik:LanaFriskovec|LanaFriskovec]] | 1 |- | 7463 | [[Uporabnik:Lanaavolk|Lanaavolk]] | 1 |- | 7464 | [[Uporabnik:Lanaa123|Lanaa123]] | 1 |- | 7465 | [[Uporabnik:LametinoWiki|LametinoWiki]] | 1 |- | 7466 | [[Uporabnik:Laly-caŠ|Laly-caŠ]] | 1 |- | 7467 | [[Uporabnik:Lalazard|Lalazard]] | 1 |- | 7468 | [[Uporabnik:LALAUL|LALAUL]] | 1 |- | 7469 | [[Uporabnik:Lala25|Lala25]] | 1 |- | 7470 | [[Uporabnik:Lakh2|Lakh2]] | 1 |- | 7471 | [[Uporabnik:LaEslovena|LaEslovena]] | 1 |- | 7472 | [[Uporabnik:Ladydevlish|Ladydevlish]] | 1 |- | 7473 | [[Uporabnik:Lachesis~slwiki|Lachesis~slwiki]] | 1 |- | 7474 | [[Uporabnik:L0lek73|L0lek73]] | 1 |- | 7475 | [[Uporabnik:KZS2019|KZS2019]] | 1 |- | 7476 | [[Uporabnik:Kzorec|Kzorec]] | 1 |- | 7477 | [[Uporabnik:Kzafafsgfszba|Kzafafsgfszba]] | 1 |- | 7478 | [[Uporabnik:Kyra~slwiki|Kyra~slwiki]] | 1 |- | 7479 | [[Uporabnik:Kylie xxxx|Kylie xxxx]] | 1 |- | 7480 | [[Uporabnik:Kwasiwiredu|Kwasiwiredu]] | 1 |- | 7481 | [[Uporabnik:Kvirinus|Kvirinus]] | 1 |- | 7482 | [[Uporabnik:Kveder9pot|Kveder9pot]] | 1 |- | 7483 | [[Uporabnik:Kuznikerik|Kuznikerik]] | 1 |- | 7484 | [[Uporabnik:Kuzmar|Kuzmar]] | 1 |- | 7485 | [[Uporabnik:Kuridzam|Kuridzam]] | 1 |- | 7486 | [[Uporabnik:Kurentiptuj|Kurentiptuj]] | 1 |- | 7487 | [[Uporabnik:Kurac2|Kurac2]] | 1 |- | 7488 | [[Uporabnik:Kunsthisterik09|Kunsthisterik09]] | 1 |- | 7489 | [[Uporabnik:Kunguruj|Kunguruj]] | 1 |- | 7490 | [[Uporabnik:Kunfishpengbird|Kunfishpengbird]] | 1 |- | 7491 | [[Uporabnik:Kukliku|Kukliku]] | 1 |- | 7492 | [[Uporabnik:Kuk4vicica|Kuk4vicica]] | 1 |- | 7493 | [[Uporabnik:Kugelschreiber312|Kugelschreiber312]] | 1 |- | 7494 | [[Uporabnik:Kucho~slwiki|Kucho~slwiki]] | 1 |- | 7495 | [[Uporabnik:Kucaposo|Kucaposo]] | 1 |- | 7496 | [[Uporabnik:Ktrcek|Ktrcek]] | 1 |- | 7497 | [[Uporabnik:Ktomazk|Ktomazk]] | 1 |- | 7498 | [[Uporabnik:Kt8949|Kt8949]] | 1 |- | 7499 | [[Uporabnik:KT36|KT36]] | 1 |- | 7500 | [[Uporabnik:Kstus|Kstus]] | 1 |- | 7501 | [[Uporabnik:Ksenxhi|Ksenxhi]] | 1 |- | 7502 | [[Uporabnik:KsenijaZ|KsenijaZ]] | 1 |- | 7503 | [[Uporabnik:Ksbkrzi|Ksbkrzi]] | 1 |- | 7504 | [[Uporabnik:Ksandra94|Ksandra94]] | 1 |- | 7505 | [[Uporabnik:Kržaliu0107 Edina|Kržaliu0107 Edina]] | 1 |- | 7506 | [[Uporabnik:Krystha|Krystha]] | 1 |- | 7507 | [[Uporabnik:Krypto~slwiki|Krypto~slwiki]] | 1 |- | 7508 | [[Uporabnik:Kruxmatic|Kruxmatic]] | 1 |- | 7509 | [[Uporabnik:KRuh|KRuh]] | 1 |- | 7510 | [[Uporabnik:Kruffs|Kruffs]] | 1 |- | 7511 | [[Uporabnik:Krtekmm|Krtekmm]] | 1 |- | 7512 | [[Uporabnik:Krpo|Krpo]] | 1 |- | 7513 | [[Uporabnik:Kroznik|Kroznik]] | 1 |- | 7514 | [[Uporabnik:KrOnOs92|KrOnOs92]] | 1 |- | 7515 | [[Uporabnik:Krompir~slwiki|Krompir~slwiki]] | 1 |- | 7516 | [[Uporabnik:Krompirček|Krompirček]] | 1 |- | 7517 | [[Uporabnik:Kromoson|Kromoson]] | 1 |- | 7518 | [[Uporabnik:Kroko13a|Kroko13a]] | 1 |- | 7519 | [[Uporabnik:Krneki789|Krneki789]] | 1 |- | 7520 | [[Uporabnik:Krneki77|Krneki77]] | 1 |- | 7521 | [[Uporabnik:KrKr1534|KrKr1534]] | 1 |- | 7522 | [[Uporabnik:Križar|Križar]] | 1 |- | 7523 | [[Uporabnik:Krizantema36|Krizantema36]] | 1 |- | 7524 | [[Uporabnik:Krizan99|Krizan99]] | 1 |- | 7525 | [[Uporabnik:Križ|Križ]] | 1 |- | 7526 | [[Uporabnik:Kristoforus~slwiki|Kristoforus~slwiki]] | 1 |- | 7527 | [[Uporabnik:Krištof111|Krištof111]] | 1 |- | 7528 | [[Uporabnik:Kristlo|Kristlo]] | 1 |- | 7529 | [[Uporabnik:Kristjan rezec|Kristjan rezec]] | 1 |- | 7530 | [[Uporabnik:Kristjankl|Kristjankl]] | 1 |- | 7531 | [[Uporabnik:Kristjangajsek|Kristjangajsek]] | 1 |- | 7532 | [[Uporabnik:Kristjand|Kristjand]] | 1 |- | 7533 | [[Uporabnik:Kristi.safar|Kristi.safar]] | 1 |- | 7534 | [[Uporabnik:Kristina spragar|Kristina spragar]] | 1 |- | 7535 | [[Uporabnik:Kristinarakinic|Kristinarakinic]] | 1 |- | 7536 | [[Uporabnik:Kristinapdm|Kristinapdm]] | 1 |- | 7537 | [[Uporabnik:Kristina Maša|Kristina Maša]] | 1 |- | 7538 | [[Uporabnik:Kristina Marton|Kristina Marton]] | 1 |- | 7539 | [[Uporabnik:Kristina.kavcic|Kristina.kavcic]] | 1 |- | 7540 | [[Uporabnik:Kristinajesenko|Kristinajesenko]] | 1 |- | 7541 | [[Uporabnik:Kristina Anželj|Kristina Anželj]] | 1 |- | 7542 | [[Uporabnik:KristinaAleša|KristinaAleša]] | 1 |- | 7543 | [[Uporabnik:Kristina88~slwiki|Kristina88~slwiki]] | 1 |- | 7544 | [[Uporabnik:KristijanSuler|KristijanSuler]] | 1 |- | 7545 | [[Uporabnik:Kristan007|Kristan007]] | 1 |- | 7546 | [[Uporabnik:Kris m|Kris m]] | 1 |- | 7547 | [[Uporabnik:KrisFeld|KrisFeld]] | 1 |- | 7548 | [[Uporabnik:Krimirom|Krimirom]] | 1 |- | 7549 | [[Uporabnik:Kri88|Kri88]] | 1 |- | 7550 | [[Uporabnik:Krevsulja|Krevsulja]] | 1 |- | 7551 | [[Uporabnik:Kr ena aa|Kr ena aa]] | 1 |- | 7552 | [[Uporabnik:Kremshnitinsky|Kremshnitinsky]] | 1 |- | 7553 | [[Uporabnik:Kremenček|Kremenček]] | 1 |- | 7554 | [[Uporabnik:Krematorij|Krematorij]] | 1 |- | 7555 | [[Uporabnik:Krema~slwiki|Krema~slwiki]] | 1 |- | 7556 | [[Uporabnik:Krek~slwiki|Krek~slwiki]] | 1 |- | 7557 | [[Uporabnik:Krek007|Krek007]] | 1 |- | 7558 | [[Uporabnik:KreitnerJ|KreitnerJ]] | 1 |- | 7559 | [[Uporabnik:KrasevecT|KrasevecT]] | 1 |- | 7560 | [[Uporabnik:Krasek|Krasek]] | 1 |- | 7561 | [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] | 1 |- | 7562 | [[Uporabnik:Kranjski Janez|Kranjski Janez]] | 1 |- | 7563 | [[Uporabnik:Krambic|Krambic]] | 1 |- | 7564 | [[Uporabnik:KramarVPŠ|KramarVPŠ]] | 1 |- | 7565 | [[Uporabnik:KramarM|KramarM]] | 1 |- | 7566 | [[Uporabnik:KraljTim96|KraljTim96]] | 1 |- | 7567 | [[Uporabnik:KraljMali|KraljMali]] | 1 |- | 7568 | [[Uporabnik:KraljeviVampir|KraljeviVampir]] | 1 |- | 7569 | [[Uporabnik:Kraljcar|Kraljcar]] | 1 |- | 7570 | [[Uporabnik:Kralj550|Kralj550]] | 1 |- | 7571 | [[Uporabnik:Krajsek12345|Krajsek12345]] | 1 |- | 7572 | [[Uporabnik:KPS|KPS]] | 1 |- | 7573 | [[Uporabnik:KPK~slwiki|KPK~slwiki]] | 1 |- | 7574 | [[Uporabnik:Kperbil|Kperbil]] | 1 |- | 7575 | [[Uporabnik:KP444|KP444]] | 1 |- | 7576 | [[Uporabnik:KP005|KP005]] | 1 |- | 7577 | [[Uporabnik:Kozlevčarkranju010dec|Kozlevčarkranju010dec]] | 1 |- | 7578 | [[Uporabnik:Kozica4|Kozica4]] | 1 |- | 7579 | [[Uporabnik:Kozarec čaja|Kozarec čaja]] | 1 |- | 7580 | [[Uporabnik:Kovmatic|Kovmatic]] | 1 |- | 7581 | [[Uporabnik:Kovichas|Kovichas]] | 1 |- | 7582 | [[Uporabnik:Kotnik76|Kotnik76]] | 1 |- | 7583 | [[Uporabnik:KotLoc|KotLoc]] | 1 |- | 7584 | [[Uporabnik:Kostjauka|Kostjauka]] | 1 |- | 7585 | [[Uporabnik:Kostja123|Kostja123]] | 1 |- | 7586 | [[Uporabnik:Kostelic|Kostelic]] | 1 |- | 7587 | [[Uporabnik:Kostaserakleous|Kostaserakleous]] | 1 |- | 7588 | [[Uporabnik:Kostanjevec david|Kostanjevec david]] | 1 |- | 7589 | [[Uporabnik:Kostan 23|Kostan 23]] | 1 |- | 7590 | [[Uporabnik:Kosmacwl|Kosmacwl]] | 1 |- | 7591 | [[Uporabnik:KosmacA|KosmacA]] | 1 |- | 7592 | [[Uporabnik:Košir Ana|Košir Ana]] | 1 |- | 7593 | [[Uporabnik:Kosarabas|Kosarabas]] | 1 |- | 7594 | [[Uporabnik:Koruza1234|Koruza1234]] | 1 |- | 7595 | [[Uporabnik:Korpa~slwiki|Korpa~slwiki]] | 1 |- | 7596 | [[Uporabnik:Koroljov|Koroljov]] | 1 |- | 7597 | [[Uporabnik:Kornelij|Kornelij]] | 1 |- | 7598 | [[Uporabnik:Korenček kristjan|Korenček kristjan]] | 1 |- | 7599 | [[Uporabnik:Korenček22|Korenček22]] | 1 |- | 7600 | [[Uporabnik:Korelic|Korelic]] | 1 |- | 7601 | [[Uporabnik:Kordis75|Kordis75]] | 1 |- | 7602 | [[Uporabnik:Korazijaklara|Korazijaklara]] | 1 |- | 7603 | [[Uporabnik:Korana|Korana]] | 1 |- | 7604 | [[Uporabnik:Kopun|Kopun]] | 1 |- | 7605 | [[Uporabnik:Koppany~slwiki|Koppany~slwiki]] | 1 |- | 7606 | [[Uporabnik:Kopac.polona|Kopac.polona]] | 1 |- | 7607 | [[Uporabnik:Konstrukter~slwiki|Konstrukter~slwiki]] | 1 |- | 7608 | [[Uporabnik:Konjev Ponos|Konjev Ponos]] | 1 |- | 7609 | [[Uporabnik:Konigunda|Konigunda]] | 1 |- | 7610 | [[Uporabnik:Konhisa|Konhisa]] | 1 |- | 7611 | [[Uporabnik:Koncinar|Koncinar]] | 1 |- | 7612 | [[Uporabnik:Kompaselektrika|Kompaselektrika]] | 1 |- | 7613 | [[Uporabnik:Komelj|Komelj]] | 1 |- | 7614 | [[Uporabnik:Komarkovich|Komarkovich]] | 1 |- | 7615 | [[Uporabnik:KomandantStane|KomandantStane]] | 1 |- | 7616 | [[Uporabnik:Kolsek|Kolsek]] | 1 |- | 7617 | [[Uporabnik:Kolibri35|Kolibri35]] | 1 |- | 7618 | [[Uporabnik:KolerZ|KolerZ]] | 1 |- | 7619 | [[Uporabnik:Kolencsasa|Kolencsasa]] | 1 |- | 7620 | [[Uporabnik:Kokoroko12345|Kokoroko12345]] | 1 |- | 7621 | [[Uporabnik:Koki 999|Koki 999]] | 1 |- | 7622 | [[Uporabnik:Koki1807|Koki1807]] | 1 |- | 7623 | [[Uporabnik:Kokera|Kokera]] | 1 |- | 7624 | [[Uporabnik:Kojote|Kojote]] | 1 |- | 7625 | [[Uporabnik:Koglmuller|Koglmuller]] | 1 |- | 7626 | [[Uporabnik:Kodricaneja|Kodricaneja]] | 1 |- | 7627 | [[Uporabnik:Kocjan Klemenčiu010d|Kocjan Klemenčiu010d]] | 1 |- | 7628 | [[Uporabnik:Kočevar Nika|Kočevar Nika]] | 1 |- | 7629 | [[Uporabnik:KobranUgalj|KobranUgalj]] | 1 |- | 7630 | [[Uporabnik:KobolNika|KobolNika]] | 1 |- | 7631 | [[Uporabnik:Knjiznicanm|Knjiznicanm]] | 1 |- | 7632 | [[Uporabnik:Knjizkodumpling|Knjizkodumpling]] | 1 |- | 7633 | [[Uporabnik:Knjigomir|Knjigomir]] | 1 |- | 7634 | [[Uporabnik:Knipper123|Knipper123]] | 1 |- | 7635 | [[Uporabnik:KnightMove|KnightMove]] | 1 |- | 7636 | [[Uporabnik:Knezslovanov|Knezslovanov]] | 1 |- | 7637 | [[Uporabnik:Kmzayeem|Kmzayeem]] | 1 |- | 7638 | [[Uporabnik:KMMBS|KMMBS]] | 1 |- | 7639 | [[Uporabnik:KMM2|KMM2]] | 1 |- | 7640 | [[Uporabnik:Kmirnik|Kmirnik]] | 1 |- | 7641 | [[Uporabnik:Kmetija.pehta|Kmetija.pehta]] | 1 |- | 7642 | [[Uporabnik:Kmeglic|Kmeglic]] | 1 |- | 7643 | [[Uporabnik:Kmarusic|Kmarusic]] | 1 |- | 7644 | [[Uporabnik:K Marolt|K Marolt]] | 1 |- | 7645 | [[Uporabnik:KM2|KM2]] | 1 |- | 7646 | [[Uporabnik:KLuKeC|KLuKeC]] | 1 |- | 7647 | [[Uporabnik:KLuchas|KLuchas]] | 1 |- | 7648 | [[Uporabnik:Klub Devayani|Klub Devayani]] | 1 |- | 7649 | [[Uporabnik:Kltr123456|Kltr123456]] | 1 |- | 7650 | [[Uporabnik:Klsu|Klsu]] | 1 |- | 7651 | [[Uporabnik:Klorenci|Klorenci]] | 1 |- | 7652 | [[Uporabnik:Kllllara|Kllllara]] | 1 |- | 7653 | [[Uporabnik:Klk1991|Klk1991]] | 1 |- | 7654 | [[Uporabnik:Kljunas2|Kljunas2]] | 1 |- | 7655 | [[Uporabnik:KlimatsCannaprava|KlimatsCannaprava]] | 1 |- | 7656 | [[Uporabnik:Klemzy14|Klemzy14]] | 1 |- | 7657 | [[Uporabnik:Klemzo26|Klemzo26]] | 1 |- | 7658 | [[Uporabnik:KlemS|KlemS]] | 1 |- | 7659 | [[Uporabnik:Klemora|Klemora]] | 1 |- | 7660 | [[Uporabnik:Klemenu|Klemenu]] | 1 |- | 7661 | [[Uporabnik:Klemen Šubic|Klemen Šubic]] | 1 |- | 7662 | [[Uporabnik:Klemen Šparemblek|Klemen Šparemblek]] | 1 |- | 7663 | [[Uporabnik:Klemenpuma|Klemenpuma]] | 1 |- | 7664 | [[Uporabnik:KlemenMLD|KlemenMLD]] | 1 |- | 7665 | [[Uporabnik:KlemenKordis|KlemenKordis]] | 1 |- | 7666 | [[Uporabnik:KlemenKlemen|KlemenKlemen]] | 1 |- | 7667 | [[Uporabnik:Klemen D.|Klemen D.]] | 1 |- | 7668 | [[Uporabnik:Klemenbr|Klemenbr]] | 1 |- | 7669 | [[Uporabnik:Klemen77777|Klemen77777]] | 1 |- | 7670 | [[Uporabnik:Klemen11|Klemen11]] | 1 |- | 7671 | [[Uporabnik:Kleklop|Kleklop]] | 1 |- | 7672 | [[Uporabnik:Klea~slwiki|Klea~slwiki]] | 1 |- | 7673 | [[Uporabnik:Kldos|Kldos]] | 1 |- | 7674 | [[Uporabnik:KlavžarZala|KlavžarZala]] | 1 |- | 7675 | [[Uporabnik:Klavir|Klavir]] | 1 |- | 7676 | [[Uporabnik:Klavdy6|Klavdy6]] | 1 |- | 7677 | [[Uporabnik:Klavdija Zavrl Finec|Klavdija Zavrl Finec]] | 1 |- | 7678 | [[Uporabnik:Klavdijapoje|Klavdijapoje]] | 1 |- | 7679 | [[Uporabnik:Klavdijan|Klavdijan]] | 1 |- | 7680 | [[Uporabnik:Klaudijassi|Klaudijassi]] | 1 |- | 7681 | [[Uporabnik:Klasnic10|Klasnic10]] | 1 |- | 7682 | [[Uporabnik:Klas77|Klas77]] | 1 |- | 7683 | [[Uporabnik:Klary|Klary]] | 1 |- | 7684 | [[Uporabnik:Klarrrr|Klarrrr]] | 1 |- | 7685 | [[Uporabnik:KlaraZoran|KlaraZoran]] | 1 |- | 7686 | [[Uporabnik:Klara Zevnik|Klara Zevnik]] | 1 |- | 7687 | [[Uporabnik:Klara Vrbnjak|Klara Vrbnjak]] | 1 |- | 7688 | [[Uporabnik:Klara T|Klara T]] | 1 |- | 7689 | [[Uporabnik:Klaras123|Klaras123]] | 1 |- | 7690 | [[Uporabnik:Klara.rudic|Klara.rudic]] | 1 |- | 7691 | [[Uporabnik:Klara.roser|Klara.roser]] | 1 |- | 7692 | [[Uporabnik:Klara Omovšek|Klara Omovšek]] | 1 |- | 7693 | [[Uporabnik:Klara Novoselc|Klara Novoselc]] | 1 |- | 7694 | [[Uporabnik:Klara Marie Kregar|Klara Marie Kregar]] | 1 |- | 7695 | [[Uporabnik:Klara Langerholc|Klara Langerholc]] | 1 |- | 7696 | [[Uporabnik:Klara.hudou|Klara.hudou]] | 1 |- | 7697 | [[Uporabnik:KlaraFabiani|KlaraFabiani]] | 1 |- | 7698 | [[Uporabnik:Klarabajc|Klarabajc]] | 1 |- | 7699 | [[Uporabnik:Klara.anja|Klara.anja]] | 1 |- | 7700 | [[Uporabnik:Klara992|Klara992]] | 1 |- | 7701 | [[Uporabnik:Klancy|Klancy]] | 1 |- | 7702 | [[Uporabnik:Kl456980|Kl456980]] | 1 |- | 7703 | [[Uporabnik:Kl123M|Kl123M]] | 1 |- | 7704 | [[Uporabnik:KKvas|KKvas]] | 1 |- | 7705 | [[Uporabnik:Kk spot|Kk spot]] | 1 |- | 7706 | [[Uporabnik:Kkresnica|Kkresnica]] | 1 |- | 7707 | [[Uporabnik:K.koren|K.koren]] | 1 |- | 7708 | [[Uporabnik:KKnez|KKnez]] | 1 |- | 7709 | [[Uporabnik:Kklemenn|Kklemenn]] | 1 |- | 7710 | [[Uporabnik:Kkk1616|Kkk1616]] | 1 |- | 7711 | [[Uporabnik:Kkelenc|Kkelenc]] | 1 |- | 7712 | [[Uporabnik:Kjancar|Kjancar]] | 1 |- | 7713 | [[Uporabnik:Kiwigenie|Kiwigenie]] | 1 |- | 7714 | [[Uporabnik:Kivix|Kivix]] | 1 |- | 7715 | [[Uporabnik:Kivacic|Kivacic]] | 1 |- | 7716 | [[Uporabnik:Kitykaaa|Kitykaaa]] | 1 |- | 7717 | [[Uporabnik:KittyPurry|KittyPurry]] | 1 |- | 7718 | [[Uporabnik:KissmeKate|KissmeKate]] | 1 |- | 7719 | [[Uporabnik:Kinrovot|Kinrovot]] | 1 |- | 7720 | [[Uporabnik:Kinobled|Kinobled]] | 1 |- | 7721 | [[Uporabnik:KinaskiHenri|KinaskiHenri]] | 1 |- | 7722 | [[Uporabnik:Kimur|Kimur]] | 1 |- | 7723 | [[Uporabnik:Kimke7|Kimke7]] | 1 |- | 7724 | [[Uporabnik:Kimkam9876|Kimkam9876]] | 1 |- | 7725 | [[Uporabnik:Kim20|Kim20]] | 1 |- | 7726 | [[Uporabnik:Kill ziga|Kill ziga]] | 1 |- | 7727 | [[Uporabnik:Kiks~slwiki|Kiks~slwiki]] | 1 |- | 7728 | [[Uporabnik:KikiMaker84|KikiMaker84]] | 1 |- | 7729 | [[Uporabnik:Kiki3210|Kiki3210]] | 1 |- | 7730 | [[Uporabnik:Kika~slwiki|Kika~slwiki]] | 1 |- | 7731 | [[Uporabnik:Kikaprezid|Kikaprezid]] | 1 |- | 7732 | [[Uporabnik:Kiejstut9|Kiejstut9]] | 1 |- | 7733 | [[Uporabnik:KiC2016|KiC2016]] | 1 |- | 7734 | [[Uporabnik:Kiarakirnn|Kiarakirnn]] | 1 |- | 7735 | [[Uporabnik:Khy4|Khy4]] | 1 |- | 7736 | [[Uporabnik:Khvi|Khvi]] | 1 |- | 7737 | [[Uporabnik:Khoshhat|Khoshhat]] | 1 |- | 7738 | [[Uporabnik:Kholodovsky|Kholodovsky]] | 1 |- | 7739 | [[Uporabnik:Kheni|Kheni]] | 1 |- | 7740 | [[Uporabnik:Khanassassin|Khanassassin]] | 1 |- | 7741 | [[Uporabnik:Kgomzi|Kgomzi]] | 1 |- | 7742 | [[Uporabnik:Kg6513|Kg6513]] | 1 |- | 7743 | [[Uporabnik:Kg0l|Kg0l]] | 1 |- | 7744 | [[Uporabnik:Keyextreme|Keyextreme]] | 1 |- | 7745 | [[Uporabnik:Kevin.korbar|Kevin.korbar]] | 1 |- | 7746 | [[Uporabnik:Kevin92|Kevin92]] | 1 |- | 7747 | [[Uporabnik:Kette3grob|Kette3grob]] | 1 |- | 7748 | [[Uporabnik:Kerry~slwiki|Kerry~slwiki]] | 1 |- | 7749 | [[Uporabnik:Kerins|Kerins]] | 1 |- | 7750 | [[Uporabnik:Kerempuh|Kerempuh]] | 1 |- | 7751 | [[Uporabnik:Kenzo|Kenzo]] | 1 |- | 7752 | [[Uporabnik:Kemija234|Kemija234]] | 1 |- | 7753 | [[Uporabnik:Kelc77|Kelc77]] | 1 |- | 7754 | [[Uporabnik:Kekn|Kekn]] | 1 |- | 7755 | [[Uporabnik:Kekec66|Kekec66]] | 1 |- | 7756 | [[Uporabnik:Kekec123|Kekec123]] | 1 |- | 7757 | [[Uporabnik:KekcevaMojca|KekcevaMojca]] | 1 |- | 7758 | [[Uporabnik:Kekax|Kekax]] | 1 |- | 7759 | [[Uporabnik:Keitoku03|Keitoku03]] | 1 |- | 7760 | [[Uporabnik:Kefo|Kefo]] | 1 |- | 7761 | [[Uporabnik:Keehischi|Keehischi]] | 1 |- | 7762 | [[Uporabnik:Kebrinho|Kebrinho]] | 1 |- | 7763 | [[Uporabnik:KE919|KE919]] | 1 |- | 7764 | [[Uporabnik:Kcapuder|Kcapuder]] | 1 |- | 7765 | [[Uporabnik:Kberkopec|Kberkopec]] | 1 |- | 7766 | [[Uporabnik:KAZOLINI|KAZOLINI]] | 1 |- | 7767 | [[Uporabnik:Kazina10|Kazina10]] | 1 |- | 7768 | [[Uporabnik:Kazik Rex|Kazik Rex]] | 1 |- | 7769 | [[Uporabnik:Kayman2016|Kayman2016]] | 1 |- | 7770 | [[Uporabnik:Kavscekm|Kavscekm]] | 1 |- | 7771 | [[Uporabnik:Kaupertz|Kaupertz]] | 1 |- | 7772 | [[Uporabnik:Katyx92|Katyx92]] | 1 |- | 7773 | [[Uporabnik:Katypikkica|Katypikkica]] | 1 |- | 7774 | [[Uporabnik:Katyca|Katyca]] | 1 |- | 7775 | [[Uporabnik:KatyaRBD|KatyaRBD]] | 1 |- | 7776 | [[Uporabnik:Katy 17|Katy 17]] | 1 |- | 7777 | [[Uporabnik:Katxis|Katxis]] | 1 |- | 7778 | [[Uporabnik:Katrine00|Katrine00]] | 1 |- | 7779 | [[Uporabnik:Katrina90776|Katrina90776]] | 1 |- | 7780 | [[Uporabnik:Katriih|Katriih]] | 1 |- | 7781 | [[Uporabnik:KATOMAŽIu010c|KATOMAŽIu010c]] | 1 |- | 7782 | [[Uporabnik:Katkat|Katkat]] | 1 |- | 7783 | [[Uporabnik:Katka77|Katka77]] | 1 |- | 7784 | [[Uporabnik:Katjuska|Katjuska]] | 1 |- | 7785 | [[Uporabnik:Katjuša Uru0161ič|Katjuša Uru0161ič]] | 1 |- | 7786 | [[Uporabnik:Katjuša2511|Katjuša2511]] | 1 |- | 7787 | [[Uporabnik:Katjuša|Katjuša]] | 1 |- | 7788 | [[Uporabnik:Katjicad|Katjicad]] | 1 |- | 7789 | [[Uporabnik:Katja Žnideru0161ič|Katja Žnideru0161ič]] | 1 |- | 7790 | [[Uporabnik:KatjaZN93|KatjaZN93]] | 1 |- | 7791 | [[Uporabnik:Katjavikipedia|Katjavikipedia]] | 1 |- | 7792 | [[Uporabnik:Katja Vidic|Katja Vidic]] | 1 |- | 7793 | [[Uporabnik:Katjavesel|Katjavesel]] | 1 |- | 7794 | [[Uporabnik:Katjavencelj|Katjavencelj]] | 1 |- | 7795 | [[Uporabnik:Katja tercic|Katja tercic]] | 1 |- | 7796 | [[Uporabnik:Katjašpela|Katjašpela]] | 1 |- | 7797 | [[Uporabnik:Katja.skafar|Katja.skafar]] | 1 |- | 7798 | [[Uporabnik:Katjaravnikar|Katjaravnikar]] | 1 |- | 7799 | [[Uporabnik:Katja Ravikar|Katja Ravikar]] | 1 |- | 7800 | [[Uporabnik:KatjaPi|KatjaPi]] | 1 |- | 7801 | [[Uporabnik:Katja pertot|Katja pertot]] | 1 |- | 7802 | [[Uporabnik:Katja.ostir|Katja.ostir]] | 1 |- | 7803 | [[Uporabnik:Katja Novak|Katja Novak]] | 1 |- | 7804 | [[Uporabnik:KatjaMarkovic|KatjaMarkovic]] | 1 |- | 7805 | [[Uporabnik:Katjalukan|Katjalukan]] | 1 |- | 7806 | [[Uporabnik:Katja.kuronja|Katja.kuronja]] | 1 |- | 7807 | [[Uporabnik:Katja Kržiu010d|Katja Kržiu010d]] | 1 |- | 7808 | [[Uporabnik:Katja Krajnc123|Katja Krajnc123]] | 1 |- | 7809 | [[Uporabnik:Katja Kozinc|Katja Kozinc]] | 1 |- | 7810 | [[Uporabnik:Katjakos2|Katjakos2]] | 1 |- | 7811 | [[Uporabnik:Katja Kirbiš|Katja Kirbiš]] | 1 |- | 7812 | [[Uporabnik:KatjaKE|KatjaKE]] | 1 |- | 7813 | [[Uporabnik:Katja katja|Katja katja]] | 1 |- | 7814 | [[Uporabnik:Katjajag|Katjajag]] | 1 |- | 7815 | [[Uporabnik:KatjaH22|KatjaH22]] | 1 |- | 7816 | [[Uporabnik:Katjagut|Katjagut]] | 1 |- | 7817 | [[Uporabnik:Katja Dolenc|Katja Dolenc]] | 1 |- | 7818 | [[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]] | 1 |- | 7819 | [[Uporabnik:Katjabr|Katjabr]] | 1 |- | 7820 | [[Uporabnik:Katja Berčiu010d|Katja Berčiu010d]] | 1 |- | 7821 | [[Uporabnik:Katja Banovec|Katja Banovec]] | 1 |- | 7822 | [[Uporabnik:Katjaa99|Katjaa99]] | 1 |- | 7823 | [[Uporabnik:Katjaa|Katjaa]] | 1 |- | 7824 | [[Uporabnik:Katja1995|Katja1995]] | 1 |- | 7825 | [[Uporabnik:Katja143|Katja143]] | 1 |- | 7826 | [[Uporabnik:Katja003|Katja003]] | 1 |- | 7827 | [[Uporabnik:Katishaja|Katishaja]] | 1 |- | 7828 | [[Uporabnik:Kati.kastelic|Kati.kastelic]] | 1 |- | 7829 | [[Uporabnik:Katiika|Katiika]] | 1 |- | 7830 | [[Uporabnik:Katie~slwiki|Katie~slwiki]] | 1 |- | 7831 | [[Uporabnik:Katiee~slwiki|Katiee~slwiki]] | 1 |- | 7832 | [[Uporabnik:Katica Kitty|Katica Kitty]] | 1 |- | 7833 | [[Uporabnik:Kati 92|Kati 92]] | 1 |- | 7834 | [[Uporabnik:Kathor|Kathor]] | 1 |- | 7835 | [[Uporabnik:Kateurban|Kateurban]] | 1 |- | 7836 | [[Uporabnik:Katerina.s|Katerina.s]] | 1 |- | 7837 | [[Uporabnik:Kate111|Kate111]] | 1 |- | 7838 | [[Uporabnik:KatCE|KatCE]] | 1 |- | 7839 | [[Uporabnik:Katarinca25|Katarinca25]] | 1 |- | 7840 | [[Uporabnik:Katarinca158|Katarinca158]] | 1 |- | 7841 | [[Uporabnik:Katarinaz68|Katarinaz68]] | 1 |- | 7842 | [[Uporabnik:Katarinavuk|Katarinavuk]] | 1 |- | 7843 | [[Uporabnik:Katarinavrtac|Katarinavrtac]] | 1 |- | 7844 | [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] | 1 |- | 7845 | [[Uporabnik:Katarina Slevec|Katarina Slevec]] | 1 |- | 7846 | [[Uporabnik:Katarina podkriznik|Katarina podkriznik]] | 1 |- | 7847 | [[Uporabnik:Katarinanektarina|Katarinanektarina]] | 1 |- | 7848 | [[Uporabnik:Katarina Logar|Katarina Logar]] | 1 |- | 7849 | [[Uporabnik:Katarina Lehner|Katarina Lehner]] | 1 |- | 7850 | [[Uporabnik:Katarina gorshe|Katarina gorshe]] | 1 |- | 7851 | [[Uporabnik:Katarinag11|Katarinag11]] | 1 |- | 7852 | [[Uporabnik:KatarinaFaletov|KatarinaFaletov]] | 1 |- | 7853 | [[Uporabnik:KatarinaDS123|KatarinaDS123]] | 1 |- | 7854 | [[Uporabnik:Katarina.Curic|Katarina.Curic]] | 1 |- | 7855 | [[Uporabnik:KatarinaCuk|KatarinaCuk]] | 1 |- | 7856 | [[Uporabnik:Katarinabrez|Katarinabrez]] | 1 |- | 7857 | [[Uporabnik:Katarinabradesko|Katarinabradesko]] | 1 |- | 7858 | [[Uporabnik:Katarina88|Katarina88]] | 1 |- | 7859 | [[Uporabnik:Katariinaa|Katariinaa]] | 1 |- | 7860 | [[Uporabnik:Kata mascot|Kata mascot]] | 1 |- | 7861 | [[Uporabnik:KataK|KataK]] | 1 |- | 7862 | [[Uporabnik:Kat94|Kat94]] | 1 |- | 7863 | [[Uporabnik:Kastafka|Kastafka]] | 1 |- | 7864 | [[Uporabnik:Kasper2006|Kasper2006]] | 1 |- | 7865 | [[Uporabnik:Kask|Kask]] | 1 |- | 7866 | [[Uporabnik:Kasa~slwiki|Kasa~slwiki]] | 1 |- | 7867 | [[Uporabnik:Karo 0902|Karo 0902]] | 1 |- | 7868 | [[Uporabnik:Karniolo|Karniolo]] | 1 |- | 7869 | [[Uporabnik:Karnekej|Karnekej]] | 1 |- | 7870 | [[Uporabnik:Karmy115|Karmy115]] | 1 |- | 7871 | [[Uporabnik:KarMla|KarMla]] | 1 |- | 7872 | [[Uporabnik:KarmenStrel|KarmenStrel]] | 1 |- | 7873 | [[Uporabnik:Karmenssitta|Karmenssitta]] | 1 |- | 7874 | [[Uporabnik:Karmennovak|Karmennovak]] | 1 |- | 7875 | [[Uporabnik:Karmenefremovski|Karmenefremovski]] | 1 |- | 7876 | [[Uporabnik:Karmen Dejan|Karmen Dejan]] | 1 |- | 7877 | [[Uporabnik:Karmen28|Karmen28]] | 1 |- | 7878 | [[Uporabnik:KarmC|KarmC]] | 1 |- | 7879 | [[Uporabnik:Karl Koks|Karl Koks]] | 1 |- | 7880 | [[Uporabnik:Karivola|Karivola]] | 1 |- | 7881 | [[Uporabnik:Karinzamida|Karinzamida]] | 1 |- | 7882 | [[Uporabnik:Karin.z89|Karin.z89]] | 1 |- | 7883 | [[Uporabnik:Karin Z.|Karin Z.]] | 1 |- | 7884 | [[Uporabnik:Karinstustu|Karinstustu]] | 1 |- | 7885 | [[Uporabnik:Karinpupa|Karinpupa]] | 1 |- | 7886 | [[Uporabnik:KarinPoravne|KarinPoravne]] | 1 |- | 7887 | [[Uporabnik:Karinpet|Karinpet]] | 1 |- | 7888 | [[Uporabnik:KarinMozina|KarinMozina]] | 1 |- | 7889 | [[Uporabnik:Karin Mezgec|Karin Mezgec]] | 1 |- | 7890 | [[Uporabnik:Karin Košnik|Karin Košnik]] | 1 |- | 7891 | [[Uporabnik:Karin2011|Karin2011]] | 1 |- | 7892 | [[Uporabnik:Kar En Asterix|Kar En Asterix]] | 1 |- | 7893 | [[Uporabnik:Kareisner|Kareisner]] | 1 |- | 7894 | [[Uporabnik:KarateKlub SoB|KarateKlub SoB]] | 1 |- | 7895 | [[Uporabnik:KarateKiddd55|KarateKiddd55]] | 1 |- | 7896 | [[Uporabnik:Karateka1991|Karateka1991]] | 1 |- | 7897 | [[Uporabnik:Karahasanovics|Karahasanovics]] | 1 |- | 7898 | [[Uporabnik:Kapućino123|Kapućino123]] | 1 |- | 7899 | [[Uporabnik:Kantavtor|Kantavtor]] | 1 |- | 7900 | [[Uporabnik:KanElena|KanElena]] | 1 |- | 7901 | [[Uporabnik:KAndraz|KAndraz]] | 1 |- | 7902 | [[Uporabnik:Kandarekaja|Kandarekaja]] | 1 |- | 7903 | [[Uporabnik:KamiSLO|KamiSLO]] | 1 |- | 7904 | [[Uporabnik:Kamionar|Kamionar]] | 1 |- | 7905 | [[Uporabnik:Kamion|Kamion]] | 1 |- | 7906 | [[Uporabnik:Kamilica|Kamilica]] | 1 |- | 7907 | [[Uporabnik:Kamen~slwiki|Kamen~slwiki]] | 1 |- | 7908 | [[Uporabnik:KAMENSEK.ALENKA|KAMENSEK.ALENKA]] | 1 |- | 7909 | [[Uporabnik:KalKD|KalKD]] | 1 |- | 7910 | [[Uporabnik:Kalarevina|Kalarevina]] | 1 |- | 7911 | [[Uporabnik:Kalamar96|Kalamar96]] | 1 |- | 7912 | [[Uporabnik:Kajuh|Kajuh]] | 1 |- | 7913 | [[Uporabnik:Kajtnandraz|Kajtnandraz]] | 1 |- | 7914 | [[Uporabnik:Kajseni1|Kajseni1]] | 1 |- | 7915 | [[Uporabnik:Kajazupancic|Kajazupancic]] | 1 |- | 7916 | [[Uporabnik:Kajasobocan|Kajasobocan]] | 1 |- | 7917 | [[Uporabnik:KajaR|KajaR]] | 1 |- | 7918 | [[Uporabnik:Kaja P.S.|Kaja P.S.]] | 1 |- | 7919 | [[Uporabnik:Kajapouh12345|Kajapouh12345]] | 1 |- | 7920 | [[Uporabnik:Kaja Nakani|Kaja Nakani]] | 1 |- | 7921 | [[Uporabnik:Kajamohoric|Kajamohoric]] | 1 |- | 7922 | [[Uporabnik:Kajamo|Kajamo]] | 1 |- | 7923 | [[Uporabnik:KajaMlakar|KajaMlakar]] | 1 |- | 7924 | [[Uporabnik:Kajami|Kajami]] | 1 |- | 7925 | [[Uporabnik:Kajamaša|Kajamaša]] | 1 |- | 7926 | [[Uporabnik:KajaLukac|KajaLukac]] | 1 |- | 7927 | [[Uporabnik:Kaja kos 19|Kaja kos 19]] | 1 |- | 7928 | [[Uporabnik:Kaja komac|Kaja komac]] | 1 |- | 7929 | [[Uporabnik:Kaja.KK|Kaja.KK]] | 1 |- | 7930 | [[Uporabnik:Kajak22|Kajak22]] | 1 |- | 7931 | [[Uporabnik:Kajaintara|Kajaintara]] | 1 |- | 7932 | [[Uporabnik:Kaja Hostnik|Kaja Hostnik]] | 1 |- | 7933 | [[Uporabnik:Kaja Glinšek|Kaja Glinšek]] | 1 |- | 7934 | [[Uporabnik:Kajagalic|Kajagalic]] | 1 |- | 7935 | [[Uporabnik:Kaja.ferjan|Kaja.ferjan]] | 1 |- | 7936 | [[Uporabnik:KajaF|KajaF]] | 1 |- | 7937 | [[Uporabnik:Kaja Dragoljević|Kaja Dragoljević]] | 1 |- | 7938 | [[Uporabnik:KajaBajt|KajaBajt]] | 1 |- | 7939 | [[Uporabnik:Kaja1000|Kaja1000]] | 1 |- | 7940 | [[Uporabnik:Kaiser1986|Kaiser1986]] | 1 |- | 7941 | [[Uporabnik:Kaioshin|Kaioshin]] | 1 |- | 7942 | [[Uporabnik:Kafe~slwiki|Kafe~slwiki]] | 1 |- | 7943 | [[Uporabnik:Kael~slwiki|Kael~slwiki]] | 1 |- | 7944 | [[Uporabnik:Kadet.si|Kadet.si]] | 1 |- | 7945 | [[Uporabnik:Kadenčni|Kadenčni]] | 1 |- | 7946 | [[Uporabnik:Kabrol8|Kabrol8]] | 1 |- | 7947 | [[Uporabnik:KaBabic|KaBabic]] | 1 |- | 7948 | [[Uporabnik:Kaaja999|Kaaja999]] | 1 |- | 7949 | [[Uporabnik:K1dMag1c1an|K1dMag1c1an]] | 1 |- | 7950 | [[Uporabnik:K123h|K123h]] | 1 |- | 7951 | [[Uporabnik:Jveber3|Jveber3]] | 1 |- | 7952 | [[Uporabnik:Jvbignacio9|Jvbignacio9]] | 1 |- | 7953 | [[Uporabnik:Jvalje|Jvalje]] | 1 |- | 7954 | [[Uporabnik:Juveman4|Juveman4]] | 1 |- | 7955 | [[Uporabnik:Juvanova Ula|Juvanova Ula]] | 1 |- | 7956 | [[Uporabnik:Juta1143|Juta1143]] | 1 |- | 7957 | [[Uporabnik:Jus Vindisar|Jus Vindisar]] | 1 |- | 7958 | [[Uporabnik:Just Ključariu010d|Just Ključariu010d]] | 1 |- | 7959 | [[Uporabnik:JustinTee|JustinTee]] | 1 |- | 7960 | [[Uporabnik:Justin r~slwiki|Justin r~slwiki]] | 1 |- | 7961 | [[Uporabnik:Justicija|Justicija]] | 1 |- | 7962 | [[Uporabnik:Justa~slwiki|Justa~slwiki]] | 1 |- | 7963 | [[Uporabnik:JustAFleabag|JustAFleabag]] | 1 |- | 7964 | [[Uporabnik:Juš Mirtiu010d|Juš Mirtiu010d]] | 1 |- | 7965 | [[Uporabnik:Jurson|Jurson]] | 1 |- | 7966 | [[Uporabnik:Jurka Lepičnik Vodopivec|Jurka Lepičnik Vodopivec]] | 1 |- | 7967 | [[Uporabnik:Juri~slwiki|Juri~slwiki]] | 1 |- | 7968 | [[Uporabnik:Jurij znideric81|Jurij znideric81]] | 1 |- | 7969 | [[Uporabnik:Jurij Vega|Jurij Vega]] | 1 |- | 7970 | [[Uporabnik:JurijValent|JurijValent]] | 1 |- | 7971 | [[Uporabnik:Jurij.rozman|Jurij.rozman]] | 1 |- | 7972 | [[Uporabnik:Jurij Kobal|Jurij Kobal]] | 1 |- | 7973 | [[Uporabnik:Jurij Denis|Jurij Denis]] | 1 |- | 7974 | [[Uporabnik:Jurij Anžiu010d|Jurij Anžiu010d]] | 1 |- | 7975 | [[Uporabnik:Jurij98ambrozic|Jurij98ambrozic]] | 1 |- | 7976 | [[Uporabnik:Jurij31|Jurij31]] | 1 |- | 7977 | [[Uporabnik:Jurif|Jurif]] | 1 |- | 7978 | [[Uporabnik:Jureznidaric|Jureznidaric]] | 1 |- | 7979 | [[Uporabnik:JureZagmajster|JureZagmajster]] | 1 |- | 7980 | [[Uporabnik:Jure repovz|Jure repovz]] | 1 |- | 7981 | [[Uporabnik:Jure Paki\u017e|Jure Paki\u017e]] | 1 |- | 7982 | [[Uporabnik:Jurep33|Jurep33]] | 1 |- | 7983 | [[Uporabnik:Juremihevcster|Juremihevcster]] | 1 |- | 7984 | [[Uporabnik:Jurekutos|Jurekutos]] | 1 |- | 7985 | [[Uporabnik:Jure Kralj|Jure Kralj]] | 1 |- | 7986 | [[Uporabnik:Jurekosec|Jurekosec]] | 1 |- | 7987 | [[Uporabnik:Jure Kalan|Jure Kalan]] | 1 |- | 7988 | [[Uporabnik:Jure.Jeraj|Jure.Jeraj]] | 1 |- | 7989 | [[Uporabnik:Jure.glo|Jure.glo]] | 1 |- | 7990 | [[Uporabnik:Jurečadeu017e|Jurečadeu017e]] | 1 |- | 7991 | [[Uporabnik:Jure Brankovič|Jure Brankovič]] | 1 |- | 7992 | [[Uporabnik:JureBolta|JureBolta]] | 1 |- | 7993 | [[Uporabnik:JureB|JureB]] | 1 |- | 7994 | [[Uporabnik:Jure Arsovič|Jure Arsovič]] | 1 |- | 7995 | [[Uporabnik:JureA|JureA]] | 1 |- | 7996 | [[Uporabnik:Jure65|Jure65]] | 1 |- | 7997 | [[Uporabnik:Jure63050099|Jure63050099]] | 1 |- | 7998 | [[Uporabnik:Jurcking|Jurcking]] | 1 |- | 7999 | [[Uporabnik:Jurcek20|Jurcek20]] | 1 |- | 8000 | [[Uporabnik:Jurc2000|Jurc2000]] | 1 |- |} 89aisim8065rap1tujie0jjhy3q0bek 4 485421 6685892 6671956 2026-06-06T07:11:33Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 8001–9000 6685892 wikitext text/x-wiki === 8001–9000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 8001 | [[Uporabnik:Juraldo|Juraldo]] | 1 |- | 8002 | [[Uporabnik:Juracic.uros|Juracic.uros]] | 1 |- | 8003 | [[Uporabnik:Jupiterka 123|Jupiterka 123]] | 1 |- | 8004 | [[Uporabnik:Junio~slwiki|Junio~slwiki]] | 1 |- | 8005 | [[Uporabnik:Julijpotter|Julijpotter]] | 1 |- | 8006 | [[Uporabnik:Julijkr|Julijkr]] | 1 |- | 8007 | [[Uporabnik:Julij K J|Julij K J]] | 1 |- | 8008 | [[Uporabnik:Julijaverbuc|Julijaverbuc]] | 1 |- | 8009 | [[Uporabnik:Julijasket|Julijasket]] | 1 |- | 8010 | [[Uporabnik:Julija.rozman|Julija.rozman]] | 1 |- | 8011 | [[Uporabnik:Julijana Jakofcic|Julijana Jakofcic]] | 1 |- | 8012 | [[Uporabnik:Julijakvartuh|Julijakvartuh]] | 1 |- | 8013 | [[Uporabnik:Julija dariž|Julija dariž]] | 1 |- | 8014 | [[Uporabnik:JulijaBrec|JulijaBrec]] | 1 |- | 8015 | [[Uporabnik:JulijaB|JulijaB]] | 1 |- | 8016 | [[Uporabnik:Julija84|Julija84]] | 1 |- | 8017 | [[Uporabnik:Julie88888|Julie88888]] | 1 |- | 8018 | [[Uporabnik:Julianus~slwiki|Julianus~slwiki]] | 1 |- | 8019 | [[Uporabnik:JulianMuster|JulianMuster]] | 1 |- | 8020 | [[Uporabnik:Julia29|Julia29]] | 1 |- | 8021 | [[Uporabnik:Juicyreptile|Juicyreptile]] | 1 |- | 8022 | [[Uporabnik:Juhuhupoletjejetu|Juhuhupoletjejetu]] | 1 |- | 8023 | [[Uporabnik:JU.HART|JU.HART]] | 1 |- | 8024 | [[Uporabnik:Juggle8644|Juggle8644]] | 1 |- | 8025 | [[Uporabnik:Juditacorn|Juditacorn]] | 1 |- | 8026 | [[Uporabnik:Judita bagon|Judita bagon]] | 1 |- | 8027 | [[Uporabnik:Judein|Judein]] | 1 |- | 8028 | [[Uporabnik:Jst tud|Jst tud]] | 1 |- | 8029 | [[Uporabnik:Jst~slwiki|Jst~slwiki]] | 1 |- | 8030 | [[Uporabnik:Jstebe|Jstebe]] | 1 |- | 8031 | [[Uporabnik:Jspela|Jspela]] | 1 |- | 8032 | [[Uporabnik:J~slwiki|J~slwiki]] | 1 |- | 8033 | [[Uporabnik:JSL94|JSL94]] | 1 |- | 8034 | [[Uporabnik:Jsjokam|Jsjokam]] | 1 |- | 8035 | [[Uporabnik:Jsandi|Jsandi]] | 1 |- | 8036 | [[Uporabnik:Jsamar|Jsamar]] | 1 |- | 8037 | [[Uporabnik:J. RONNER|J. RONNER]] | 1 |- | 8038 | [[Uporabnik:Jrepar|Jrepar]] | 1 |- | 8039 | [[Uporabnik:Jrbmatic|Jrbmatic]] | 1 |- | 8040 | [[Uporabnik:Jporenta|Jporenta]] | 1 |- | 8041 | [[Uporabnik:Jpirman|Jpirman]] | 1 |- | 8042 | [[Uporabnik:Jpbarbier|Jpbarbier]] | 1 |- | 8043 | [[Uporabnik:Jozza~slwiki|Jozza~slwiki]] | 1 |- | 8044 | [[Uporabnik:Jozihren|Jozihren]] | 1 |- | 8045 | [[Uporabnik:JožicaH|JožicaH]] | 1 |- | 8046 | [[Uporabnik:Joži83|Joži83]] | 1 |- | 8047 | [[Uporabnik:Joze Sinkovec|Joze Sinkovec]] | 1 |- | 8048 | [[Uporabnik:Joze ozura|Joze ozura]] | 1 |- | 8049 | [[Uporabnik:Joze.kuznik|Joze.kuznik]] | 1 |- | 8050 | [[Uporabnik:JozefDr|JozefDr]] | 1 |- | 8051 | [[Uporabnik:Jovanovik|Jovanovik]] | 1 |- | 8052 | [[Uporabnik:Jotge|Jotge]] | 1 |- | 8053 | [[Uporabnik:JostH|JostH]] | 1 |- | 8054 | [[Uporabnik:Jostb|Jostb]] | 1 |- | 8055 | [[Uporabnik:Josko barglic|Josko barglic]] | 1 |- | 8056 | [[Uporabnik:Josef Hader Fan|Josef Hader Fan]] | 1 |- | 8057 | [[Uporabnik:JoseAnneMarie|JoseAnneMarie]] | 1 |- | 8058 | [[Uporabnik:Joros15|Joros15]] | 1 |- | 8059 | [[Uporabnik:Jorazem|Jorazem]] | 1 |- | 8060 | [[Uporabnik:Jople|Jople]] | 1 |- | 8061 | [[Uporabnik:Joo~slwiki|Joo~slwiki]] | 1 |- | 8062 | [[Uporabnik:Jonyzbony|Jonyzbony]] | 1 |- | 8063 | [[Uporabnik:Jon Vitezič|Jon Vitezič]] | 1 |- | 8064 | [[Uporabnik:Jonsson|Jonsson]] | 1 |- | 8065 | [[Uporabnik:Jonke20|Jonke20]] | 1 |- | 8066 | [[Uporabnik:JonHaug|JonHaug]] | 1 |- | 8067 | [[Uporabnik:Jones500|Jones500]] | 1 |- | 8068 | [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] | 1 |- | 8069 | [[Uporabnik:JonaDarthVader|JonaDarthVader]] | 1 |- | 8070 | [[Uporabnik:Jon2212|Jon2212]] | 1 |- | 8071 | [[Uporabnik:Jolpe|Jolpe]] | 1 |- | 8072 | [[Uporabnik:Jolbe5|Jolbe5]] | 1 |- | 8073 | [[Uporabnik:Jolandam1|Jolandam1]] | 1 |- | 8074 | [[Uporabnik:Jokernuggets|Jokernuggets]] | 1 |- | 8075 | [[Uporabnik:JohnyTheMan123|JohnyTheMan123]] | 1 |- | 8076 | [[Uporabnik:John Williams Williams|John Williams Williams]] | 1 |- | 8077 | [[Uporabnik:Johnperle|Johnperle]] | 1 |- | 8078 | [[Uporabnik:JohnnySLO|JohnnySLO]] | 1 |- | 8079 | [[Uporabnik:Jogobella|Jogobella]] | 1 |- | 8080 | [[Uporabnik:JoelMLN|JoelMLN]] | 1 |- | 8081 | [[Uporabnik:Jodlforest|Jodlforest]] | 1 |- | 8082 | [[Uporabnik:Joanneum|Joanneum]] | 1 |- | 8083 | [[Uporabnik:Joanna~slwiki|Joanna~slwiki]] | 1 |- | 8084 | [[Uporabnik:Joachim OFS|Joachim OFS]] | 1 |- | 8085 | [[Uporabnik:Jnzd|Jnzd]] | 1 |- | 8086 | [[Uporabnik:Jmertelj|Jmertelj]] | 1 |- | 8087 | [[Uporabnik:Jmarovt63050171|Jmarovt63050171]] | 1 |- | 8088 | [[Uporabnik:Jmarkelj|Jmarkelj]] | 1 |- | 8089 | [[Uporabnik:Jm3000|Jm3000]] | 1 |- | 8090 | [[Uporabnik:Jlube|Jlube]] | 1 |- | 8091 | [[Uporabnik:Jlavrencic|Jlavrencic]] | 1 |- | 8092 | [[Uporabnik:J-lab.si|J-lab.si]] | 1 |- | 8093 | [[Uporabnik:JKovsca|JKovsca]] | 1 |- | 8094 | [[Uporabnik:Jkokovnik|Jkokovnik]] | 1 |- | 8095 | [[Uporabnik:Jkl~slwiki|Jkl~slwiki]] | 1 |- | 8096 | [[Uporabnik:JKlasinc|JKlasinc]] | 1 |- | 8097 | [[Uporabnik:Jkaja|Jkaja]] | 1 |- | 8098 | [[Uporabnik:Jjurm|Jjurm]] | 1 |- | 8099 | [[Uporabnik:JJ-Star21|JJ-Star21]] | 1 |- | 8100 | [[Uporabnik:JJJ2002|JJJ2002]] | 1 |- | 8101 | [[Uporabnik:J J|J J]] | 1 |- | 8102 | [[Uporabnik:Jitan-wiki|Jitan-wiki]] | 1 |- | 8103 | [[Uporabnik:Jirka~slwiki|Jirka~slwiki]] | 1 |- | 8104 | [[Uporabnik:Jiri.kocica|Jiri.kocica]] | 1 |- | 8105 | [[Uporabnik:JinT1230|JinT1230]] | 1 |- | 8106 | [[Uporabnik:Jin~slwiki|Jin~slwiki]] | 1 |- | 8107 | [[Uporabnik:Jimmy~slwiki|Jimmy~slwiki]] | 1 |- | 8108 | [[Uporabnik:Ji-Elle|Ji-Elle]] | 1 |- | 8109 | [[Uporabnik:Jhendin|Jhendin]] | 1 |- | 8110 | [[Uporabnik:Jfblanc|Jfblanc]] | 1 |- | 8111 | [[Uporabnik:Jezzo|Jezzo]] | 1 |- | 8112 | [[Uporabnik:Ježek Pavli|Ježek Pavli]] | 1 |- | 8113 | [[Uporabnik:Jeuši|Jeuši]] | 1 |- | 8114 | [[Uporabnik:Je\u017eofska|Je\u017eofska]] | 1 |- | 8115 | [[Uporabnik:Jest080|Jest080]] | 1 |- | 8116 | [[Uporabnik:Jessy17june|Jessy17june]] | 1 |- | 8117 | [[Uporabnik:Jesenka|Jesenka]] | 1 |- | 8118 | [[Uporabnik:Jerzyjan1|Jerzyjan1]] | 1 |- | 8119 | [[Uporabnik:Jeromemoreno|Jeromemoreno]] | 1 |- | 8120 | [[Uporabnik:Jerocasell|Jerocasell]] | 1 |- | 8121 | [[Uporabnik:Jernej Sušnik|Jernej Sušnik]] | 1 |- | 8122 | [[Uporabnik:Jernejscek|Jernejscek]] | 1 |- | 8123 | [[Uporabnik:Jernejr|Jernejr]] | 1 |- | 8124 | [[Uporabnik:Jernejp|Jernejp]] | 1 |- | 8125 | [[Uporabnik:Jernejkelih|Jernejkelih]] | 1 |- | 8126 | [[Uporabnik:Jernej Jocif|Jernej Jocif]] | 1 |- | 8127 | [[Uporabnik:JernejG|JernejG]] | 1 |- | 8128 | [[Uporabnik:Jernejec|Jernejec]] | 1 |- | 8129 | [[Uporabnik:Jernejcss|Jernejcss]] | 1 |- | 8130 | [[Uporabnik:Jerneja tr|Jerneja tr]] | 1 |- | 8131 | [[Uporabnik:JernejAlen|JernejAlen]] | 1 |- | 8132 | [[Uporabnik:JernejaKB|JernejaKB]] | 1 |- | 8133 | [[Uporabnik:Jerneja Čerenak|Jerneja Čerenak]] | 1 |- | 8134 | [[Uporabnik:Jerneja bračko|Jerneja bračko]] | 1 |- | 8135 | [[Uporabnik:Jerm~slwiki|Jerm~slwiki]] | 1 |- | 8136 | [[Uporabnik:Jerko13|Jerko13]] | 1 |- | 8137 | [[Uporabnik:Jerica1|Jerica1]] | 1 |- | 8138 | [[Uporabnik:Jere Vladislav|Jere Vladislav]] | 1 |- | 8139 | [[Uporabnik:Jerdna|Jerdna]] | 1 |- | 8140 | [[Uporabnik:Jerca Smrke|Jerca Smrke]] | 1 |- | 8141 | [[Uporabnik:Jercapirsskoberne|Jercapirsskoberne]] | 1 |- | 8142 | [[Uporabnik:Jerca 0908|Jerca 0908]] | 1 |- | 8143 | [[Uporabnik:Jera.anzic|Jera.anzic]] | 1 |- | 8144 | [[Uporabnik:Jenn~slwiki|Jenn~slwiki]] | 1 |- | 8145 | [[Uporabnik:Jenni12345678|Jenni12345678]] | 1 |- | 8146 | [[Uporabnik:Jely~slwiki|Jely~slwiki]] | 1 |- | 8147 | [[Uporabnik:Jelkafuntek|Jelkafuntek]] | 1 |- | 8148 | [[Uporabnik:Jelenct|Jelenct]] | 1 |- | 8149 | [[Uporabnik:Jelena1965|Jelena1965]] | 1 |- | 8150 | [[Uporabnik:Jedrt|Jedrt]] | 1 |- | 8151 | [[Uporabnik:Jean Segura C|Jean Segura C]] | 1 |- | 8152 | [[Uporabnik:Jeanmark|Jeanmark]] | 1 |- | 8153 | [[Uporabnik:Jeangratz|Jeangratz]] | 1 |- | 8154 | [[Uporabnik:Jcvikl|Jcvikl]] | 1 |- | 8155 | [[Uporabnik:Jcerinsek|Jcerinsek]] | 1 |- | 8156 | [[Uporabnik:Jbx9843|Jbx9843]] | 1 |- | 8157 | [[Uporabnik:Jbizjak|Jbizjak]] | 1 |- | 8158 | [[Uporabnik:Jb9878|Jb9878]] | 1 |- | 8159 | [[Uporabnik:Jazsminne|Jazsminne]] | 1 |- | 8160 | [[Uporabnik:Jaz~slwiki|Jaz~slwiki]] | 1 |- | 8161 | [[Uporabnik:Jazbec.daniel|Jazbec.daniel]] | 1 |- | 8162 | [[Uporabnik:Jaz12|Jaz12]] | 1 |- | 8163 | [[Uporabnik:Jayi Janja|Jayi Janja]] | 1 |- | 8164 | [[Uporabnik:JayDeeID|JayDeeID]] | 1 |- | 8165 | [[Uporabnik:JavoricA|JavoricA]] | 1 |- | 8166 | [[Uporabnik:Jastrebar|Jastrebar]] | 1 |- | 8167 | [[Uporabnik:Jasny007|Jasny007]] | 1 |- | 8168 | [[Uporabnik:JasnaZarifovic|JasnaZarifovic]] | 1 |- | 8169 | [[Uporabnik:Jasna Šubic|Jasna Šubic]] | 1 |- | 8170 | [[Uporabnik:Jasnaschkogej|Jasnaschkogej]] | 1 |- | 8171 | [[Uporabnik:JasnaPooh|JasnaPooh]] | 1 |- | 8172 | [[Uporabnik:Jasna Pinoza|Jasna Pinoza]] | 1 |- | 8173 | [[Uporabnik:Jasnap|Jasnap]] | 1 |- | 8174 | [[Uporabnik:Jasna Gornik|Jasna Gornik]] | 1 |- | 8175 | [[Uporabnik:Jasna Černjak|Jasna Černjak]] | 1 |- | 8176 | [[Uporabnik:Jasmin.pugelj|Jasmin.pugelj]] | 1 |- | 8177 | [[Uporabnik:Jasmina Zunic|Jasmina Zunic]] | 1 |- | 8178 | [[Uporabnik:Jasmina S.D.|Jasmina S.D.]] | 1 |- | 8179 | [[Uporabnik:Jasmina.mesic|Jasmina.mesic]] | 1 |- | 8180 | [[Uporabnik:Jasmina Melavc|Jasmina Melavc]] | 1 |- | 8181 | [[Uporabnik:JasminaKozina|JasminaKozina]] | 1 |- | 8182 | [[Uporabnik:Jasminakokalj|Jasminakokalj]] | 1 |- | 8183 | [[Uporabnik:Jasminaklara|Jasminaklara]] | 1 |- | 8184 | [[Uporabnik:Jasmina jazbinsek|Jasmina jazbinsek]] | 1 |- | 8185 | [[Uporabnik:Jasmina Ilič Drakoviu010d|Jasmina Ilič Drakoviu010d]] | 1 |- | 8186 | [[Uporabnik:Jasa.koceli|Jasa.koceli]] | 1 |- | 8187 | [[Uporabnik:JaS|JaS]] | 1 |- | 8188 | [[Uporabnik:Jarticek|Jarticek]] | 1 |- | 8189 | [[Uporabnik:Jaro~slwiki|Jaro~slwiki]] | 1 |- | 8190 | [[Uporabnik:Jarakosuta|Jarakosuta]] | 1 |- | 8191 | [[Uporabnik:Jappie657|Jappie657]] | 1 |- | 8192 | [[Uporabnik:Janzi f|Janzi f]] | 1 |- | 8193 | [[Uporabnik:Janz123|Janz123]] | 1 |- | 8194 | [[Uporabnik:Jany|Jany]] | 1 |- | 8195 | [[Uporabnik:Janst~slwiki|Janst~slwiki]] | 1 |- | 8196 | [[Uporabnik:Jan Srebrnič|Jan Srebrnič]] | 1 |- | 8197 | [[Uporabnik:JanPuhal|JanPuhal]] | 1 |- | 8198 | [[Uporabnik:Jan plestenjak69|Jan plestenjak69]] | 1 |- | 8199 | [[Uporabnik:Jan Petric|Jan Petric]] | 1 |- | 8200 | [[Uporabnik:Janozvaldic|Janozvaldic]] | 1 |- | 8201 | [[Uporabnik:Jannovack|Jannovack]] | 1 |- | 8202 | [[Uporabnik:Janlu2|Janlu2]] | 1 |- | 8203 | [[Uporabnik:Jankula1|Jankula1]] | 1 |- | 8204 | [[Uporabnik:Jankovic13|Jankovic13]] | 1 |- | 8205 | [[Uporabnik:Jankop95|Jankop95]] | 1 |- | 8206 | [[Uporabnik:Jankoj1987|Jankoj1987]] | 1 |- | 8207 | [[Uporabnik:Jan.kocbek|Jan.kocbek]] | 1 |- | 8208 | [[Uporabnik:Jankob|Jankob]] | 1 |- | 8209 | [[Uporabnik:Janko88|Janko88]] | 1 |- | 8210 | [[Uporabnik:Jan k. k.|Jan k. k.]] | 1 |- | 8211 | [[Uporabnik:Jan Karl Jančiu010d|Jan Karl Jančiu010d]] | 1 |- | 8212 | [[Uporabnik:Jan Kafol|Jan Kafol]] | 1 |- | 8213 | [[Uporabnik:JanjaRibic|JanjaRibic]] | 1 |- | 8214 | [[Uporabnik:Janja.mertelj|Janja.mertelj]] | 1 |- | 8215 | [[Uporabnik:Janja.kump|Janja.kump]] | 1 |- | 8216 | [[Uporabnik:Janja.kocbek|Janja.kocbek]] | 1 |- | 8217 | [[Uporabnik:Janja Božiu010d|Janja Božiu010d]] | 1 |- | 8218 | [[Uporabnik:Janja82|Janja82]] | 1 |- | 8219 | [[Uporabnik:Janja55|Janja55]] | 1 |- | 8220 | [[Uporabnik:Jani Žan|Jani Žan]] | 1 |- | 8221 | [[Uporabnik:Janica~slwiki|Janica~slwiki]] | 1 |- | 8222 | [[Uporabnik:Jan Hudelja|Jan Hudelja]] | 1 |- | 8223 | [[Uporabnik:Jan grlica|Jan grlica]] | 1 |- | 8224 | [[Uporabnik:Janezt99|Janezt99]] | 1 |- | 8225 | [[Uporabnik:Janez Marolt|Janez Marolt]] | 1 |- | 8226 | [[Uporabnik:Janezkr|Janezkr]] | 1 |- | 8227 | [[Uporabnik:Janez Jug|Janez Jug]] | 1 |- | 8228 | [[Uporabnik:Janezjanez|Janezjanez]] | 1 |- | 8229 | [[Uporabnik:Janez.23|Janez.23]] | 1 |- | 8230 | [[Uporabnik:Janez13|Janez13]] | 1 |- | 8231 | [[Uporabnik:Janenej|Janenej]] | 1 |- | 8232 | [[Uporabnik:Jan ENE|Jan ENE]] | 1 |- | 8233 | [[Uporabnik:Jan elita|Jan elita]] | 1 |- | 8234 | [[Uporabnik:JaneElla|JaneElla]] | 1 |- | 8235 | [[Uporabnik:Jancy11|Jancy11]] | 1 |- | 8236 | [[Uporabnik:Jančika|Jančika]] | 1 |- | 8237 | [[Uporabnik:Jancic10|Jancic10]] | 1 |- | 8238 | [[Uporabnik:Jana ulaga|Jana ulaga]] | 1 |- | 8239 | [[Uporabnik:JanaStr|JanaStr]] | 1 |- | 8240 | [[Uporabnik:Janapsih|Janapsih]] | 1 |- | 8241 | [[Uporabnik:JanaM|JanaM]] | 1 |- | 8242 | [[Uporabnik:Jana golob|Jana golob]] | 1 |- | 8243 | [[Uporabnik:Jana Florjan|Jana Florjan]] | 1 |- | 8244 | [[Uporabnik:JanaCrn|JanaCrn]] | 1 |- | 8245 | [[Uporabnik:Jan992|Jan992]] | 1 |- | 8246 | [[Uporabnik:Jan 35|Jan 35]] | 1 |- | 8247 | [[Uporabnik:Jamurko|Jamurko]] | 1 |- | 8248 | [[Uporabnik:Jampel|Jampel]] | 1 |- | 8249 | [[Uporabnik:James Bond|James Bond]] | 1 |- | 8250 | [[Uporabnik:Jalovc|Jalovc]] | 1 |- | 8251 | [[Uporabnik:Jalex121234|Jalex121234]] | 1 |- | 8252 | [[Uporabnik:Jale071~slwiki|Jale071~slwiki]] | 1 |- | 8253 | [[Uporabnik:Jakupovix|Jakupovix]] | 1 |- | 8254 | [[Uporabnik:Jaksape|Jaksape]] | 1 |- | 8255 | [[Uporabnik:Jakpo56|Jakpo56]] | 1 |- | 8256 | [[Uporabnik:Jakob~slwiki|Jakob~slwiki]] | 1 |- | 8257 | [[Uporabnik:Jakob Šere|Jakob Šere]] | 1 |- | 8258 | [[Uporabnik:Jakob Planinc|Jakob Planinc]] | 1 |- | 8259 | [[Uporabnik:Jakobk19|Jakobk19]] | 1 |- | 8260 | [[Uporabnik:Jakobjerse1|Jakobjerse1]] | 1 |- | 8261 | [[Uporabnik:Jakob.boss|Jakob.boss]] | 1 |- | 8262 | [[Uporabnik:Jakm5|Jakm5]] | 1 |- | 8263 | [[Uporabnik:Jakkow|Jakkow]] | 1 |- | 8264 | [[Uporabnik:Jakc sustar|Jakc sustar]] | 1 |- | 8265 | [[Uporabnik:Jakc94|Jakc94]] | 1 |- | 8266 | [[Uporabnik:Jakc|Jakc]] | 1 |- | 8267 | [[Uporabnik:Jakaus Haceus|Jakaus Haceus]] | 1 |- | 8268 | [[Uporabnik:Jaka sprah99|Jaka sprah99]] | 1 |- | 8269 | [[Uporabnik:Jakaspaka|Jakaspaka]] | 1 |- | 8270 | [[Uporabnik:Jaka Smid|Jaka Smid]] | 1 |- | 8271 | [[Uporabnik:Jakasemrov|Jakasemrov]] | 1 |- | 8272 | [[Uporabnik:Jaka.prevec|Jaka.prevec]] | 1 |- | 8273 | [[Uporabnik:Jakapotokar|Jakapotokar]] | 1 |- | 8274 | [[Uporabnik:Jaka pisljar|Jaka pisljar]] | 1 |- | 8275 | [[Uporabnik:JakaMraz|JakaMraz]] | 1 |- | 8276 | [[Uporabnik:Jaka.miklavcic|Jaka.miklavcic]] | 1 |- | 8277 | [[Uporabnik:Jaka Marinic|Jaka Marinic]] | 1 |- | 8278 | [[Uporabnik:Jaka Jancar~slwiki|Jaka Jancar~slwiki]] | 1 |- | 8279 | [[Uporabnik:Jaka.iglic|Jaka.iglic]] | 1 |- | 8280 | [[Uporabnik:Jaka Hatlak|Jaka Hatlak]] | 1 |- | 8281 | [[Uporabnik:Jakacrr|Jakacrr]] | 1 |- | 8282 | [[Uporabnik:Jagoda18|Jagoda18]] | 1 |- | 8283 | [[Uporabnik:Jagarinec|Jagarinec]] | 1 |- | 8284 | [[Uporabnik:Jafo|Jafo]] | 1 |- | 8285 | [[Uporabnik:Jaenevicmer|Jaenevicmer]] | 1 |- | 8286 | [[Uporabnik:Jadrnica|Jadrnica]] | 1 |- | 8287 | [[Uporabnik:JadranLenarcic|JadranLenarcic]] | 1 |- | 8288 | [[Uporabnik:Jadralec|Jadralec]] | 1 |- | 8289 | [[Uporabnik:Jacqu3s33|Jacqu3s33]] | 1 |- | 8290 | [[Uporabnik:Jack Maddox|Jack Maddox]] | 1 |- | 8291 | [[Uporabnik:JackieCat|JackieCat]] | 1 |- | 8292 | [[Uporabnik:JabolkoNaDrevesu|JabolkoNaDrevesu]] | 1 |- | 8293 | [[Uporabnik:J7381|J7381]] | 1 |- | 8294 | [[Uporabnik:Izzy Qwyx|Izzy Qwyx]] | 1 |- | 8295 | [[Uporabnik:Izzy na Easy|Izzy na Easy]] | 1 |- | 8296 | [[Uporabnik:Izzybdc|Izzybdc]] | 1 |- | 8297 | [[Uporabnik:Iztokx|Iztokx]] | 1 |- | 8298 | [[Uporabnik:Iztok vrabič|Iztok vrabič]] | 1 |- | 8299 | [[Uporabnik:Iztok Urbanc|Iztok Urbanc]] | 1 |- | 8300 | [[Uporabnik:Iztok Sotler|Iztok Sotler]] | 1 |- | 8301 | [[Uporabnik:Iztok.povse|Iztok.povse]] | 1 |- | 8302 | [[Uporabnik:Iztok.mulej|Iztok.mulej]] | 1 |- | 8303 | [[Uporabnik:IztokG|IztokG]] | 1 |- | 8304 | [[Uporabnik:Izsonzo|Izsonzo]] | 1 |- | 8305 | [[Uporabnik:Izogibajte se imen ki so zaljiva, izzivalna ali povzrocajo zmedo|Izogibajte se imen ki so zaljiva, izzivalna ali povzrocajo zmedo]] | 1 |- | 8306 | [[Uporabnik:Izoard|Izoard]] | 1 |- | 8307 | [[Uporabnik:Izljubljane|Izljubljane]] | 1 |- | 8308 | [[Uporabnik:Izidorstraus|Izidorstraus]] | 1 |- | 8309 | [[Uporabnik:Izbralsemdrugoime|Izbralsemdrugoime]] | 1 |- | 8310 | [[Uporabnik:Izboljšajmo Wikipedijo|Izboljšajmo Wikipedijo]] | 1 |- | 8311 | [[Uporabnik:IzakusPirihus|IzakusPirihus]] | 1 |- | 8312 | [[Uporabnik:Izakpelicon|Izakpelicon]] | 1 |- | 8313 | [[Uporabnik:IyyasTihlah589|IyyasTihlah589]] | 1 |- | 8314 | [[Uporabnik:Ivozupanic|Ivozupanic]] | 1 |- | 8315 | [[Uporabnik:Ivo Vitez|Ivo Vitez]] | 1 |- | 8316 | [[Uporabnik:Ivo Saksida|Ivo Saksida]] | 1 |- | 8317 | [[Uporabnik:Ivonne|Ivonne]] | 1 |- | 8318 | [[Uporabnik:Ivo Frbežar|Ivo Frbežar]] | 1 |- | 8319 | [[Uporabnik:Ivchy93|Ivchy93]] | 1 |- | 8320 | [[Uporabnik:IvaWikiEslovena|IvaWikiEslovena]] | 1 |- | 8321 | [[Uporabnik:IVarnost2|IVarnost2]] | 1 |- | 8322 | [[Uporabnik:Ivan Schollmayer|Ivan Schollmayer]] | 1 |- | 8323 | [[Uporabnik:Ivans|Ivans]] | 1 |- | 8324 | [[Uporabnik:Ivanovsky|Ivanovsky]] | 1 |- | 8325 | [[Uporabnik:IvanOS|IvanOS]] | 1 |- | 8326 | [[Uporabnik:Ivanl~slwiki|Ivanl~slwiki]] | 1 |- | 8327 | [[Uporabnik:Ivan Hudovernik|Ivan Hudovernik]] | 1 |- | 8328 | [[Uporabnik:Ivan canjkar|Ivan canjkar]] | 1 |- | 8329 | [[Uporabnik:IvanaSLO|IvanaSLO]] | 1 |- | 8330 | [[Uporabnik:IvanaMatovina|IvanaMatovina]] | 1 |- | 8331 | [[Uporabnik:Ivana Kristina Mohar|Ivana Kristina Mohar]] | 1 |- | 8332 | [[Uporabnik:IvanaKo\u010devar|IvanaKo\u010devar]] | 1 |- | 8333 | [[Uporabnik:IvanaKočevar|IvanaKočevar]] | 1 |- | 8334 | [[Uporabnik:Ivanakam47|Ivanakam47]] | 1 |- | 8335 | [[Uporabnik:Iva Habjan|Iva Habjan]] | 1 |- | 8336 | [[Uporabnik:Iva Flisar|Iva Flisar]] | 1 |- | 8337 | [[Uporabnik:Ivaax|Ivaax]] | 1 |- | 8338 | [[Uporabnik:Iurie.proca|Iurie.proca]] | 1 |- | 8339 | [[Uporabnik:ItsBlackMagic|ItsBlackMagic]] | 1 |- | 8340 | [[Uporabnik:ItaliJaniSt|ItaliJaniSt]] | 1 |- | 8341 | [[Uporabnik:Itakda2|Itakda2]] | 1 |- | 8342 | [[Uporabnik:Itaca~slwiki|Itaca~slwiki]] | 1 |- | 8343 | [[Uporabnik:Iskromat|Iskromat]] | 1 |- | 8344 | [[Uporabnik:IskraM|IskraM]] | 1 |- | 8345 | [[Uporabnik:Iskra3733|Iskra3733]] | 1 |- | 8346 | [[Uporabnik:Ishtmail|Ishtmail]] | 1 |- | 8347 | [[Uporabnik:Ishtar Goateye|Ishtar Goateye]] | 1 |- | 8348 | [[Uporabnik:Ishiai|Ishiai]] | 1 |- | 8349 | [[Uporabnik:Ishgiliath|Ishgiliath]] | 1 |- | 8350 | [[Uporabnik:Ishalturus|Ishalturus]] | 1 |- | 8351 | [[Uporabnik:Isbarbara2|Isbarbara2]] | 1 |- | 8352 | [[Uporabnik:Isabella swan|Isabella swan]] | 1 |- | 8353 | [[Uporabnik:Isabella Menart|Isabella Menart]] | 1 |- | 8354 | [[Uporabnik:Isabela Šarec Tobias|Isabela Šarec Tobias]] | 1 |- | 8355 | [[Uporabnik:Irregulargalaxies|Irregulargalaxies]] | 1 |- | 8356 | [[Uporabnik:Iroksrok|Iroksrok]] | 1 |- | 8357 | [[Uporabnik:IRock|IRock]] | 1 |- | 8358 | [[Uporabnik:Irma pirc|Irma pirc]] | 1 |- | 8359 | [[Uporabnik:Iris Poklar|Iris Poklar]] | 1 |- | 8360 | [[Uporabnik:IrisPleslic|IrisPleslic]] | 1 |- | 8361 | [[Uporabnik:Iris Meško|Iris Meško]] | 1 |- | 8362 | [[Uporabnik:Iris marron|Iris marron]] | 1 |- | 8363 | [[Uporabnik:Iri|Iri]] | 1 |- | 8364 | [[Uporabnik:Irenjuska|Irenjuska]] | 1 |- | 8365 | [[Uporabnik:Irenca88|Irenca88]] | 1 |- | 8366 | [[Uporabnik:Irenca|Irenca]] | 1 |- | 8367 | [[Uporabnik:Irena Sovič|Irena Sovič]] | 1 |- | 8368 | [[Uporabnik:Irena Senčar|Irena Senčar]] | 1 |- | 8369 | [[Uporabnik:Irenasemenic|Irenasemenic]] | 1 |- | 8370 | [[Uporabnik:Irenahostnikar|Irenahostnikar]] | 1 |- | 8371 | [[Uporabnik:Irena.gruden1|Irena.gruden1]] | 1 |- | 8372 | [[Uporabnik:IrenaG|IrenaG]] | 1 |- | 8373 | [[Uporabnik:Irena Dobrila|Irena Dobrila]] | 1 |- | 8374 | [[Uporabnik:Irenadem|Irenadem]] | 1 |- | 8375 | [[Uporabnik:Irena.barlic|Irena.barlic]] | 1 |- | 8376 | [[Uporabnik:Irena1~slwiki|Irena1~slwiki]] | 1 |- | 8377 | [[Uporabnik:Irbox|Irbox]] | 1 |- | 8378 | [[Uporabnik:Irbis|Irbis]] | 1 |- | 8379 | [[Uporabnik:Irade66|Irade66]] | 1 |- | 8380 | [[Uporabnik:Ipsslz2023|Ipsslz2023]] | 1 |- | 8381 | [[Uporabnik:Ioannes~slwiki|Ioannes~slwiki]] | 1 |- | 8382 | [[Uporabnik:Inženir89|Inženir89]] | 1 |- | 8383 | [[Uporabnik:InWonder007|InWonder007]] | 1 |- | 8384 | [[Uporabnik:Inuyasha~slwiki|Inuyasha~slwiki]] | 1 |- | 8385 | [[Uporabnik:Internetnik|Internetnik]] | 1 |- | 8386 | [[Uporabnik:Interaktivnez|Interaktivnez]] | 1 |- | 8387 | [[Uporabnik:Intelektualci|Intelektualci]] | 1 |- | 8388 | [[Uporabnik:Inštitut IRSA|Inštitut IRSA]] | 1 |- | 8389 | [[Uporabnik:Inssane|Inssane]] | 1 |- | 8390 | [[Uporabnik:InquoGomez|InquoGomez]] | 1 |- | 8391 | [[Uporabnik:Inporative|Inporative]] | 1 |- | 8392 | [[Uporabnik:Inostranka|Inostranka]] | 1 |- | 8393 | [[Uporabnik:Inn~slwiki|Inn~slwiki]] | 1 |- | 8394 | [[Uporabnik:In ictu oculi|In ictu oculi]] | 1 |- | 8395 | [[Uporabnik:Inibikini91|Inibikini91]] | 1 |- | 8396 | [[Uporabnik:Ingrid Vrban\u010diu010d|Ingrid Vrban\u010diu010d]] | 1 |- | 8397 | [[Uporabnik:Ingrid Krizaj|Ingrid Krizaj]] | 1 |- | 8398 | [[Uporabnik:Ingrid Andreessen|Ingrid Andreessen]] | 1 |- | 8399 | [[Uporabnik:Ingica1234|Ingica1234]] | 1 |- | 8400 | [[Uporabnik:Ineszavrsnik|Ineszavrsnik]] | 1 |- | 8401 | [[Uporabnik:Inestominec|Inestominec]] | 1 |- | 8402 | [[Uporabnik:InesSemeni\u010d|InesSemeni\u010d]] | 1 |- | 8403 | [[Uporabnik:InesSemenič|InesSemenič]] | 1 |- | 8404 | [[Uporabnik:Ines Rinc|Ines Rinc]] | 1 |- | 8405 | [[Uporabnik:Ines.peternelj|Ines.peternelj]] | 1 |- | 8406 | [[Uporabnik:Ines P|Ines P]] | 1 |- | 8407 | [[Uporabnik:Ines.gorse|Ines.gorse]] | 1 |- | 8408 | [[Uporabnik:Ines1|Ines1]] | 1 |- | 8409 | [[Uporabnik:Indijanez|Indijanez]] | 1 |- | 8410 | [[Uporabnik:IndigoSkyLine|IndigoSkyLine]] | 1 |- | 8411 | [[Uporabnik:Indigosi|Indigosi]] | 1 |- | 8412 | [[Uporabnik:Inclementia|Inclementia]] | 1 |- | 8413 | [[Uporabnik:Ina P.|Ina P.]] | 1 |- | 8414 | [[Uporabnik:InaIna|InaIna]] | 1 |- | 8415 | [[Uporabnik:In6flames|In6flames]] | 1 |- | 8416 | [[Uporabnik:In3ss|In3ss]] | 1 |- | 8417 | [[Uporabnik:Implicitdivision|Implicitdivision]] | 1 |- | 8418 | [[Uporabnik:ImNar|ImNar]] | 1 |- | 8419 | [[Uporabnik:Ime uporabnisko|Ime uporabnisko]] | 1 |- | 8420 | [[Uporabnik:Imeuporabnika|Imeuporabnika]] | 1 |- | 8421 | [[Uporabnik:Imer brizani|Imer brizani]] | 1 |- | 8422 | [[Uporabnik:Imago Sloveniae|Imago Sloveniae]] | 1 |- | 8423 | [[Uporabnik:Imagine666|Imagine666]] | 1 |- | 8424 | [[Uporabnik:IlVlad|IlVlad]] | 1 |- | 8425 | [[Uporabnik:Iluznik|Iluznik]] | 1 |- | 8426 | [[Uporabnik:Illuppo|Illuppo]] | 1 |- | 8427 | [[Uporabnik:Illuminat11|Illuminat11]] | 1 |- | 8428 | [[Uporabnik:Illium dreamer|Illium dreamer]] | 1 |- | 8429 | [[Uporabnik:Ilja Bufon|Ilja Bufon]] | 1 |- | 8430 | [[Uporabnik:Ilencica9|Ilencica9]] | 1 |- | 8431 | [[Uporabnik:IKOVaTT|IKOVaTT]] | 1 |- | 8432 | [[Uporabnik:I.klimova|I.klimova]] | 1 |- | 8433 | [[Uporabnik:Ikipedij|Ikipedij]] | 1 |- | 8434 | [[Uporabnik:Ikatence|Ikatence]] | 1 |- | 8435 | [[Uporabnik:Ika~slwiki|Ika~slwiki]] | 1 |- | 8436 | [[Uporabnik:Ihatesixseven69|Ihatesixseven69]] | 1 |- | 8437 | [[Uporabnik:IgorZP|IgorZP]] | 1 |- | 8438 | [[Uporabnik:Igorvoj|Igorvoj]] | 1 |- | 8439 | [[Uporabnik:Igorunuk|Igorunuk]] | 1 |- | 8440 | [[Uporabnik:Igortt|Igortt]] | 1 |- | 8441 | [[Uporabnik:Igor Pučko|Igor Pučko]] | 1 |- | 8442 | [[Uporabnik:Igor Krulcic|Igor Krulcic]] | 1 |- | 8443 | [[Uporabnik:Igor Čerpnjak|Igor Čerpnjak]] | 1 |- | 8444 | [[Uporabnik:Igor Bubnic|Igor Bubnic]] | 1 |- | 8445 | [[Uporabnik:Igor alexandrov|Igor alexandrov]] | 1 |- | 8446 | [[Uporabnik:Igor62|Igor62]] | 1 |- | 8447 | [[Uporabnik:IgoBER|IgoBER]] | 1 |- | 8448 | [[Uporabnik:Igl85|Igl85]] | 1 |- | 8449 | [[Uporabnik:IgCuk|IgCuk]] | 1 |- | 8450 | [[Uporabnik:Idvorsek|Idvorsek]] | 1 |- | 8451 | [[Uporabnik:Idk72|Idk72]] | 1 |- | 8452 | [[Uporabnik:Idikaaaa|Idikaaaa]] | 1 |- | 8453 | [[Uporabnik:Idealpot|Idealpot]] | 1 |- | 8454 | [[Uporabnik:IdaScott|IdaScott]] | 1 |- | 8455 | [[Uporabnik:Icras.kalt|Icras.kalt]] | 1 |- | 8456 | [[Uporabnik:Icjt|Icjt]] | 1 |- | 8457 | [[Uporabnik:ICE|ICE]] | 1 |- | 8458 | [[Uporabnik:Icbmbird|Icbmbird]] | 1 |- | 8459 | [[Uporabnik:Icanna|Icanna]] | 1 |- | 8460 | [[Uporabnik:Ibn battuta|Ibn battuta]] | 1 |- | 8461 | [[Uporabnik:IBalazic|IBalazic]] | 1 |- | 8462 | [[Uporabnik:Ian.gosnak|Ian.gosnak]] | 1 |- | 8463 | [[Uporabnik:Iamanej|Iamanej]] | 1 |- | 8464 | [[Uporabnik:IakaM|IakaM]] | 1 |- | 8465 | [[Uporabnik:I0200107|I0200107]] | 1 |- | 8466 | [[Uporabnik:Hydra Rain|Hydra Rain]] | 1 |- | 8467 | [[Uporabnik:Huuk|Huuk]] | 1 |- | 8468 | [[Uporabnik:Hurli|Hurli]] | 1 |- | 8469 | [[Uporabnik:Humanoo|Humanoo]] | 1 |- | 8470 | [[Uporabnik:Humanista~slwiki|Humanista~slwiki]] | 1 |- | 8471 | [[Uporabnik:HU Loui|HU Loui]] | 1 |- | 8472 | [[Uporabnik:Hugener|Hugener]] | 1 |- | 8473 | [[Uporabnik:Hugecatch|Hugecatch]] | 1 |- | 8474 | [[Uporabnik:Hudobivnik|Hudobivnik]] | 1 |- | 8475 | [[Uporabnik:Htc113|Htc113]] | 1 |- | 8476 | [[Uporabnik:Hruske|Hruske]] | 1 |- | 8477 | [[Uporabnik:Hruškamaruu0161ka|Hruškamaruu0161ka]] | 1 |- | 8478 | [[Uporabnik:Hruki1|Hruki1]] | 1 |- | 8479 | [[Uporabnik:Hrovat25|Hrovat25]] | 1 |- | 8480 | [[Uporabnik:Hribars|Hribars]] | 1 |- | 8481 | [[Uporabnik:Hrescak|Hrescak]] | 1 |- | 8482 | [[Uporabnik:HrcekTheVampire|HrcekTheVampire]] | 1 |- | 8483 | [[Uporabnik:Hrastm|Hrastm]] | 1 |- | 8484 | [[Uporabnik:Howiedlizard|Howiedlizard]] | 1 |- | 8485 | [[Uporabnik:Houd~slwiki|Houd~slwiki]] | 1 |- | 8486 | [[Uporabnik:Hotel lek|Hotel lek]] | 1 |- | 8487 | [[Uporabnik:HorvatValeriya|HorvatValeriya]] | 1 |- | 8488 | [[Uporabnik:Horvatmija|Horvatmija]] | 1 |- | 8489 | [[Uporabnik:Horvatmasa|Horvatmasa]] | 1 |- | 8490 | [[Uporabnik:HornetsMike Plus|HornetsMike Plus]] | 1 |- | 8491 | [[Uporabnik:Horacij|Horacij]] | 1 |- | 8492 | [[Uporabnik:Hoppus~slwiki|Hoppus~slwiki]] | 1 |- | 8493 | [[Uporabnik:Honey~slwiki|Honey~slwiki]] | 1 |- | 8494 | [[Uporabnik:HoneymoonAve27|HoneymoonAve27]] | 1 |- | 8495 | [[Uporabnik:Hommageur|Hommageur]] | 1 |- | 8496 | [[Uporabnik:Hojski92|Hojski92]] | 1 |- | 8497 | [[Uporabnik:HojkaK|HojkaK]] | 1 |- | 8498 | [[Uporabnik:HockeyDuck96|HockeyDuck96]] | 1 |- | 8499 | [[Uporabnik:Hobit~slwiki|Hobit~slwiki]] | 1 |- | 8500 | [[Uporabnik:Hmiros|Hmiros]] | 1 |- | 8501 | [[Uporabnik:Hka|Hka]] | 1 |- | 8502 | [[Uporabnik:Hk92jDe|Hk92jDe]] | 1 |- | 8503 | [[Uporabnik:Historyofthingsandstuff|Historyofthingsandstuff]] | 1 |- | 8504 | [[Uporabnik:Hiša100|Hiša100]] | 1 |- | 8505 | [[Uporabnik:Hiramos|Hiramos]] | 1 |- | 8506 | [[Uporabnik:Hipervitaminoza|Hipervitaminoza]] | 1 |- | 8507 | [[Uporabnik:Himalaja2013|Himalaja2013]] | 1 |- | 8508 | [[Uporabnik:Hildegarda~slwiki|Hildegarda~slwiki]] | 1 |- | 8509 | [[Uporabnik:HildegardaIV|HildegardaIV]] | 1 |- | 8510 | [[Uporabnik:High78|High78]] | 1 |- | 8511 | [[Uporabnik:Hieronim|Hieronim]] | 1 |- | 8512 | [[Uporabnik:Hidasan|Hidasan]] | 1 |- | 8513 | [[Uporabnik:Hicfuit|Hicfuit]] | 1 |- | 8514 | [[Uporabnik:Hgav|Hgav]] | 1 |- | 8515 | [[Uporabnik:Hf1010|Hf1010]] | 1 |- | 8516 | [[Uporabnik:Heyph|Heyph]] | 1 |- | 8517 | [[Uporabnik:Hervard123|Hervard123]] | 1 |- | 8518 | [[Uporabnik:Hermolaos Auxentios|Hermolaos Auxentios]] | 1 |- | 8519 | [[Uporabnik:Hermitko|Hermitko]] | 1 |- | 8520 | [[Uporabnik:Herminapan|Herminapan]] | 1 |- | 8521 | [[Uporabnik:Herkomatko123|Herkomatko123]] | 1 |- | 8522 | [[Uporabnik:Heraklessi|Heraklessi]] | 1 |- | 8523 | [[Uporabnik:Henry3545|Henry3545]] | 1 |- | 8524 | [[Uporabnik:Henry251|Henry251]] | 1 |- | 8525 | [[Uporabnik:Hendershot2|Hendershot2]] | 1 |- | 8526 | [[Uporabnik:Helstar|Helstar]] | 1 |- | 8527 | [[Uporabnik:Helga22|Helga22]] | 1 |- | 8528 | [[Uporabnik:Helena Vimer|Helena Vimer]] | 1 |- | 8529 | [[Uporabnik:Helenarožencvet|Helenarožencvet]] | 1 |- | 8530 | [[Uporabnik:Helenal|Helenal]] | 1 |- | 8531 | [[Uporabnik:Helenakrivec|Helenakrivec]] | 1 |- | 8532 | [[Uporabnik:Helena Koren|Helena Koren]] | 1 |- | 8533 | [[Uporabnik:Helenakersnic|Helenakersnic]] | 1 |- | 8534 | [[Uporabnik:Helena keber|Helena keber]] | 1 |- | 8535 | [[Uporabnik:Helenakatriina|Helenakatriina]] | 1 |- | 8536 | [[Uporabnik:Helena Kastelic|Helena Kastelic]] | 1 |- | 8537 | [[Uporabnik:Helena.belehar|Helena.belehar]] | 1 |- | 8538 | [[Uporabnik:Helena23|Helena23]] | 1 |- | 8539 | [[Uporabnik:Helago|Helago]] | 1 |- | 8540 | [[Uporabnik:Heba Artemis|Heba Artemis]] | 1 |- | 8541 | [[Uporabnik:Heavensky14|Heavensky14]] | 1 |- | 8542 | [[Uporabnik:Headpetrol|Headpetrol]] | 1 |- | 8543 | [[Uporabnik:Hayat~slwiki|Hayat~slwiki]] | 1 |- | 8544 | [[Uporabnik:Hawki|Hawki]] | 1 |- | 8545 | [[Uporabnik:Haubi~slwiki|Haubi~slwiki]] | 1 |- | 8546 | [[Uporabnik:HatefulFire|HatefulFire]] | 1 |- | 8547 | [[Uporabnik:Harry Potter99|Harry Potter99]] | 1 |- | 8548 | [[Uporabnik:Hardidoo|Hardidoo]] | 1 |- | 8549 | [[Uporabnik:Hardgainer01|Hardgainer01]] | 1 |- | 8550 | [[Uporabnik:Happy tom|Happy tom]] | 1 |- | 8551 | [[Uporabnik:Happy cherries|Happy cherries]] | 1 |- | 8552 | [[Uporabnik:Hans Wesselmann|Hans Wesselmann]] | 1 |- | 8553 | [[Uporabnik:Hanno Bradeško|Hanno Bradeško]] | 1 |- | 8554 | [[Uporabnik:Hannahbuxton002|Hannahbuxton002]] | 1 |- | 8555 | [[Uporabnik:Hanibal~slwiki|Hanibal~slwiki]] | 1 |- | 8556 | [[Uporabnik:HangryN5|HangryN5]] | 1 |- | 8557 | [[Uporabnik:HanaW|HanaW]] | 1 |- | 8558 | [[Uporabnik:Hanavucko|Hanavucko]] | 1 |- | 8559 | [[Uporabnik:Hanaramovs|Hanaramovs]] | 1 |- | 8560 | [[Uporabnik:Hanami~slwiki|Hanami~slwiki]] | 1 |- | 8561 | [[Uporabnik:Hana&maja|Hana&maja]] | 1 |- | 8562 | [[Uporabnik:Hana Bradač 19|Hana Bradač 19]] | 1 |- | 8563 | [[Uporabnik:Hana997|Hana997]] | 1 |- | 8564 | [[Uporabnik:Hana123p|Hana123p]] | 1 |- | 8565 | [[Uporabnik:HamzaTate|HamzaTate]] | 1 |- | 8566 | [[Uporabnik:Halidorei|Halidorei]] | 1 |- | 8567 | [[Uporabnik:Halid bahtijarevikj|Halid bahtijarevikj]] | 1 |- | 8568 | [[Uporabnik:Hali.damir|Hali.damir]] | 1 |- | 8569 | [[Uporabnik:Hajdi~slwiki|Hajdi~slwiki]] | 1 |- | 8570 | [[Uporabnik:HaFrances|HaFrances]] | 1 |- | 8571 | [[Uporabnik:Hades~slwiki|Hades~slwiki]] | 1 |- | 8572 | [[Uporabnik:Hackguy|Hackguy]] | 1 |- | 8573 | [[Uporabnik:Hacarvey123|Hacarvey123]] | 1 |- | 8574 | [[Uporabnik:Habiby|Habiby]] | 1 |- | 8575 | [[Uporabnik:Gylzen92|Gylzen92]] | 1 |- | 8576 | [[Uporabnik:Guzzuki|Guzzuki]] | 1 |- | 8577 | [[Uporabnik:Gustavfreytag|Gustavfreytag]] | 1 |- | 8578 | [[Uporabnik:Gunar~slwiki|Gunar~slwiki]] | 1 |- | 8579 | [[Uporabnik:Gui~slwiki|Gui~slwiki]] | 1 |- | 8580 | [[Uporabnik:Gudrun12|Gudrun12]] | 1 |- | 8581 | [[Uporabnik:Gubolin|Gubolin]] | 1 |- | 8582 | [[Uporabnik:Gubacina|Gubacina]] | 1 |- | 8583 | [[Uporabnik:Guard123|Guard123]] | 1 |- | 8584 | [[Uporabnik:Gturaeski|Gturaeski]] | 1 |- | 8585 | [[Uporabnik:Gtu2609|Gtu2609]] | 1 |- | 8586 | [[Uporabnik:Gtola123|Gtola123]] | 1 |- | 8587 | [[Uporabnik:Gsekor|Gsekor]] | 1 |- | 8588 | [[Uporabnik:GrumKatja|GrumKatja]] | 1 |- | 8589 | [[Uporabnik:Grudenales|Grudenales]] | 1 |- | 8590 | [[Uporabnik:Grubah|Grubah]] | 1 |- | 8591 | [[Uporabnik:Grozniglogar|Grozniglogar]] | 1 |- | 8592 | [[Uporabnik:Grozina|Grozina]] | 1 |- | 8593 | [[Uporabnik:Grotell|Grotell]] | 1 |- | 8594 | [[Uporabnik:Gromtjasa|Gromtjasa]] | 1 |- | 8595 | [[Uporabnik:Grofica mešane krvi|Grofica mešane krvi]] | 1 |- | 8596 | [[Uporabnik:Grofelnik|Grofelnik]] | 1 |- | 8597 | [[Uporabnik:Grmovsek.katarina|Grmovsek.katarina]] | 1 |- | 8598 | [[Uporabnik:GrmekM|GrmekM]] | 1 |- | 8599 | [[Uporabnik:Grizeldi|Grizeldi]] | 1 |- | 8600 | [[Uporabnik:Gringos01|Gringos01]] | 1 |- | 8601 | [[Uporabnik:Griljc|Griljc]] | 1 |- | 8602 | [[Uporabnik:Grickalica88|Grickalica88]] | 1 |- | 8603 | [[Uporabnik:Grgolblaster|Grgolblaster]] | 1 |- | 8604 | [[Uporabnik:Grexon1717|Grexon1717]] | 1 |- | 8605 | [[Uporabnik:Grevode|Grevode]] | 1 |- | 8606 | [[Uporabnik:Gresni.kozli|Gresni.kozli]] | 1 |- | 8607 | [[Uporabnik:Gresakm|Gresakm]] | 1 |- | 8608 | [[Uporabnik:Grepomp|Grepomp]] | 1 |- | 8609 | [[Uporabnik:Grekiki|Grekiki]] | 1 |- | 8610 | [[Uporabnik:Greinerjeva|Greinerjeva]] | 1 |- | 8611 | [[Uporabnik:Gregx1987|Gregx1987]] | 1 |- | 8612 | [[Uporabnik:Gregpr07|Gregpr07]] | 1 |- | 8613 | [[Uporabnik:GregorWiki2025|GregorWiki2025]] | 1 |- | 8614 | [[Uporabnik:Gregorv1987|Gregorv1987]] | 1 |- | 8615 | [[Uporabnik:Gregor Strojin|Gregor Strojin]] | 1 |- | 8616 | [[Uporabnik:Gregor.saje|Gregor.saje]] | 1 |- | 8617 | [[Uporabnik:Gregorrozman|Gregorrozman]] | 1 |- | 8618 | [[Uporabnik:Gregor Rotar|Gregor Rotar]] | 1 |- | 8619 | [[Uporabnik:GregorPorenta|GregorPorenta]] | 1 |- | 8620 | [[Uporabnik:Gregorp113|Gregorp113]] | 1 |- | 8621 | [[Uporabnik:Gregormusa|Gregormusa]] | 1 |- | 8622 | [[Uporabnik:Gregor Mirt|Gregor Mirt]] | 1 |- | 8623 | [[Uporabnik:Gregor.mezan|Gregor.mezan]] | 1 |- | 8624 | [[Uporabnik:Gregorkresal|Gregorkresal]] | 1 |- | 8625 | [[Uporabnik:Gregor Irt|Gregor Irt]] | 1 |- | 8626 | [[Uporabnik:Gregor Ibic|Gregor Ibic]] | 1 |- | 8627 | [[Uporabnik:Gregorhaz|Gregorhaz]] | 1 |- | 8628 | [[Uporabnik:GregorFotograf|GregorFotograf]] | 1 |- | 8629 | [[Uporabnik:Gregor.drev|Gregor.drev]] | 1 |- | 8630 | [[Uporabnik:Gregorcor|Gregorcor]] | 1 |- | 8631 | [[Uporabnik:GregorB14|GregorB14]] | 1 |- | 8632 | [[Uporabnik:Gregor 96|Gregor 96]] | 1 |- | 8633 | [[Uporabnik:Gregor4321|Gregor4321]] | 1 |- | 8634 | [[Uporabnik:Gregor007|Gregor007]] | 1 |- | 8635 | [[Uporabnik:Gregec235|Gregec235]] | 1 |- | 8636 | [[Uporabnik:Gregbrand|Gregbrand]] | 1 |- | 8637 | [[Uporabnik:Gregazakrajsek|Gregazakrajsek]] | 1 |- | 8638 | [[Uporabnik:GregaVrbancic|GregaVrbancic]] | 1 |- | 8639 | [[Uporabnik:GregaSujo|GregaSujo]] | 1 |- | 8640 | [[Uporabnik:Gregas1|Gregas1]] | 1 |- | 8641 | [[Uporabnik:Grega Rednak|Grega Rednak]] | 1 |- | 8642 | [[Uporabnik:Grega Kraševec|Grega Kraševec]] | 1 |- | 8643 | [[Uporabnik:Gregak71|Gregak71]] | 1 |- | 8644 | [[Uporabnik:Grega.grobovsek|Grega.grobovsek]] | 1 |- | 8645 | [[Uporabnik:GregaCAR|GregaCAR]] | 1 |- | 8646 | [[Uporabnik:Gregab123|Gregab123]] | 1 |- | 8647 | [[Uporabnik:Grega12345|Grega12345]] | 1 |- | 8648 | [[Uporabnik:Greentech77|Greentech77]] | 1 |- | 8649 | [[Uporabnik:Greenki|Greenki]] | 1 |- | 8650 | [[Uporabnik:Greeniesa|Greeniesa]] | 1 |- | 8651 | [[Uporabnik:Greencolour|Greencolour]] | 1 |- | 8652 | [[Uporabnik:Greegaa|Greegaa]] | 1 |- | 8653 | [[Uporabnik:Grebensek|Grebensek]] | 1 |- | 8654 | [[Uporabnik:Grdi raček|Grdi raček]] | 1 |- | 8655 | [[Uporabnik:GRAWE|GRAWE]] | 1 |- | 8656 | [[Uporabnik:GraVe|GraVe]] | 1 |- | 8657 | [[Uporabnik:Grande motte|Grande motte]] | 1 |- | 8658 | [[Uporabnik:Grandcanal|Grandcanal]] | 1 |- | 8659 | [[Uporabnik:Graf2025|Graf2025]] | 1 |- | 8660 | [[Uporabnik:Grace2904|Grace2904]] | 1 |- | 8661 | [[Uporabnik:Grabnar46|Grabnar46]] | 1 |- | 8662 | [[Uporabnik:Grabnar1|Grabnar1]] | 1 |- | 8663 | [[Uporabnik:GrabarB|GrabarB]] | 1 |- | 8664 | [[Uporabnik:GplusNik|GplusNik]] | 1 |- | 8665 | [[Uporabnik:G-pikovnik|G-pikovnik]] | 1 |- | 8666 | [[Uporabnik:Gpdt|Gpdt]] | 1 |- | 8667 | [[Uporabnik:Gozdnisadez|Gozdnisadez]] | 1 |- | 8668 | [[Uporabnik:GozdarGozdar|GozdarGozdar]] | 1 |- | 8669 | [[Uporabnik:Gotnar|Gotnar]] | 1 |- | 8670 | [[Uporabnik:Gost~slwiki|Gost~slwiki]] | 1 |- | 8671 | [[Uporabnik:Gostol tst marketing|Gostol tst marketing]] | 1 |- | 8672 | [[Uporabnik:Gostece4|Gostece4]] | 1 |- | 8673 | [[Uporabnik:Goste899|Goste899]] | 1 |- | 8674 | [[Uporabnik:GospodCefizelj|GospodCefizelj]] | 1 |- | 8675 | [[Uporabnik:Gosaeki|Gosaeki]] | 1 |- | 8676 | [[Uporabnik:Gorski Škrat|Gorski Škrat]] | 1 |- | 8677 | [[Uporabnik:Gorovje|Gorovje]] | 1 |- | 8678 | [[Uporabnik:Gorjupb|Gorjupb]] | 1 |- | 8679 | [[Uporabnik:Gorenjka|Gorenjka]] | 1 |- | 8680 | [[Uporabnik:Gordana2503|Gordana2503]] | 1 |- | 8681 | [[Uporabnik:GorazT|GorazT]] | 1 |- | 8682 | [[Uporabnik:Gorazd.brne|Gorazd.brne]] | 1 |- | 8683 | [[Uporabnik:Gorazd05|Gorazd05]] | 1 |- | 8684 | [[Uporabnik:GoPaSi|GoPaSi]] | 1 |- | 8685 | [[Uporabnik:Goonsquad LCpl Mulvaney|Goonsquad LCpl Mulvaney]] | 1 |- | 8686 | [[Uporabnik:Golliwog2|Golliwog2]] | 1 |- | 8687 | [[Uporabnik:Golgeter17|Golgeter17]] | 1 |- | 8688 | [[Uporabnik:GoLendava|GoLendava]] | 1 |- | 8689 | [[Uporabnik:Gogome~slwiki|Gogome~slwiki]] | 1 |- | 8690 | [[Uporabnik:Goggs1212~slwiki|Goggs1212~slwiki]] | 1 |- | 8691 | [[Uporabnik:Gogalus|Gogalus]] | 1 |- | 8692 | [[Uporabnik:Gofdsa|Gofdsa]] | 1 |- | 8693 | [[Uporabnik:Godomisel|Godomisel]] | 1 |- | 8694 | [[Uporabnik:Godec.M|Godec.M]] | 1 |- | 8695 | [[Uporabnik:Godbakrsko|Godbakrsko]] | 1 |- | 8696 | [[Uporabnik:Gniujabuk|Gniujabuk]] | 1 |- | 8697 | [[Uporabnik:Gmlakar|Gmlakar]] | 1 |- | 8698 | [[Uporabnik:Gmesko|Gmesko]] | 1 |- | 8699 | [[Uporabnik:Gmajner|Gmajner]] | 1 |- | 8700 | [[Uporabnik:Gm0602|Gm0602]] | 1 |- | 8701 | [[Uporabnik:Glušiu010d.Jakoš|Glušiu010d.Jakoš]] | 1 |- | 8702 | [[Uporabnik:Gloubichou77|Gloubichou77]] | 1 |- | 8703 | [[Uporabnik:Glorin|Glorin]] | 1 |- | 8704 | [[Uporabnik:Gloria.zaplatic|Gloria.zaplatic]] | 1 |- | 8705 | [[Uporabnik:Gloria~slwiki|Gloria~slwiki]] | 1 |- | 8706 | [[Uporabnik:Gloria morrison|Gloria morrison]] | 1 |- | 8707 | [[Uporabnik:Globoka|Globoka]] | 1 |- | 8708 | [[Uporabnik:Globo9|Globo9]] | 1 |- | 8709 | [[Uporabnik:Globacnikpia|Globacnikpia]] | 1 |- | 8710 | [[Uporabnik:Glegurevich|Glegurevich]] | 1 |- | 8711 | [[Uporabnik:GLASBENIK|GLASBENIK]] | 1 |- | 8712 | [[Uporabnik:G-kvintet|G-kvintet]] | 1 |- | 8713 | [[Uporabnik:Gkarpljuk|Gkarpljuk]] | 1 |- | 8714 | [[Uporabnik:Gjuhant|Gjuhant]] | 1 |- | 8715 | [[Uporabnik:Gjoshevski|Gjoshevski]] | 1 |- | 8716 | [[Uporabnik:Gjergj333|Gjergj333]] | 1 |- | 8717 | [[Uporabnik:Gitpy03|Gitpy03]] | 1 |- | 8718 | [[Uporabnik:Gimnazija|Gimnazija]] | 1 |- | 8719 | [[Uporabnik:Gimbkarin|Gimbkarin]] | 1 |- | 8720 | [[Uporabnik:Gimb3g|Gimb3g]] | 1 |- | 8721 | [[Uporabnik:Gimb321|Gimb321]] | 1 |- | 8722 | [[Uporabnik:Giggs|Giggs]] | 1 |- | 8723 | [[Uporabnik:Gica~slwiki|Gica~slwiki]] | 1 |- | 8724 | [[Uporabnik:Ghpacer|Ghpacer]] | 1 |- | 8725 | [[Uporabnik:Ghostdog2402|Ghostdog2402]] | 1 |- | 8726 | [[Uporabnik:Gg.skok|Gg.skok]] | 1 |- | 8727 | [[Uporabnik:GGorse|GGorse]] | 1 |- | 8728 | [[Uporabnik:Gg1234567891011121314|Gg1234567891011121314]] | 1 |- | 8729 | [[Uporabnik:Gezza1232|Gezza1232]] | 1 |- | 8730 | [[Uporabnik:GesunTheit|GesunTheit]] | 1 |- | 8731 | [[Uporabnik:Gerg~slwiki|Gerg~slwiki]] | 1 |- | 8732 | [[Uporabnik:GERG345|GERG345]] | 1 |- | 8733 | [[Uporabnik:Gerbc|Gerbc]] | 1 |- | 8734 | [[Uporabnik:Georgius Czerny|Georgius Czerny]] | 1 |- | 8735 | [[Uporabnik:Georgi.kolev.7|Georgi.kolev.7]] | 1 |- | 8736 | [[Uporabnik:George~slwiki|George~slwiki]] | 1 |- | 8737 | [[Uporabnik:Georgesde|Georgesde]] | 1 |- | 8738 | [[Uporabnik:Geograf7|Geograf7]] | 1 |- | 8739 | [[Uporabnik:Genijnakvadrat|Genijnakvadrat]] | 1 |- | 8740 | [[Uporabnik:Genijalka|Genijalka]] | 1 |- | 8741 | [[Uporabnik:Genij1958|Genij1958]] | 1 |- | 8742 | [[Uporabnik:GenericNickname998|GenericNickname998]] | 1 |- | 8743 | [[Uporabnik:GeneralCarrot|GeneralCarrot]] | 1 |- | 8744 | [[Uporabnik:Gekobla|Gekobla]] | 1 |- | 8745 | [[Uporabnik:Geek~slwiki|Geek~slwiki]] | 1 |- | 8746 | [[Uporabnik:Gbbm|Gbbm]] | 1 |- | 8747 | [[Uporabnik:Gay Yong Hernandez|Gay Yong Hernandez]] | 1 |- | 8748 | [[Uporabnik:Gavro33|Gavro33]] | 1 |- | 8749 | [[Uporabnik:Gavro04|Gavro04]] | 1 |- | 8750 | [[Uporabnik:Gast aus Deutschland|Gast aus Deutschland]] | 1 |- | 8751 | [[Uporabnik:GašperWiki2021|GašperWiki2021]] | 1 |- | 8752 | [[Uporabnik:Gasperus|Gasperus]] | 1 |- | 8753 | [[Uporabnik:Gašper Otrin|Gašper Otrin]] | 1 |- | 8754 | [[Uporabnik:Gasper.kump|Gasper.kump]] | 1 |- | 8755 | [[Uporabnik:Gasperci|Gasperci]] | 1 |- | 8756 | [[Uporabnik:Gaspera|Gaspera]] | 1 |- | 8757 | [[Uporabnik:Gasper93|Gasper93]] | 1 |- | 8758 | [[Uporabnik:Gasper420|Gasper420]] | 1 |- | 8759 | [[Uporabnik:Gasper12345|Gasper12345]] | 1 |- | 8760 | [[Uporabnik:Gasper1234|Gasper1234]] | 1 |- | 8761 | [[Uporabnik:Gasper07|Gasper07]] | 1 |- | 8762 | [[Uporabnik:Gaspard Genard|Gaspard Genard]] | 1 |- | 8763 | [[Uporabnik:Gas93|Gas93]] | 1 |- | 8764 | [[Uporabnik:Gartroža|Gartroža]] | 1 |- | 8765 | [[Uporabnik:Garlicsson|Garlicsson]] | 1 |- | 8766 | [[Uporabnik:Garfield007|Garfield007]] | 1 |- | 8767 | [[Uporabnik:Gardner~slwiki|Gardner~slwiki]] | 1 |- | 8768 | [[Uporabnik:Gardilf|Gardilf]] | 1 |- | 8769 | [[Uporabnik:Gapi27|Gapi27]] | 1 |- | 8770 | [[Uporabnik:Gapi246|Gapi246]] | 1 |- | 8771 | [[Uporabnik:Gapex|Gapex]] | 1 |- | 8772 | [[Uporabnik:Gapek|Gapek]] | 1 |- | 8773 | [[Uporabnik:Ganovak3|Ganovak3]] | 1 |- | 8774 | [[Uporabnik:Gandaras51|Gandaras51]] | 1 |- | 8775 | [[Uporabnik:Gamra|Gamra]] | 1 |- | 8776 | [[Uporabnik:Gammbr|Gammbr]] | 1 |- | 8777 | [[Uporabnik:GaMeBy|GaMeBy]] | 1 |- | 8778 | [[Uporabnik:Gal Zoidberg|Gal Zoidberg]] | 1 |- | 8779 | [[Uporabnik:GalViršeku017diger|GalViršeku017diger]] | 1 |- | 8780 | [[Uporabnik:Galicius1|Galicius1]] | 1 |- | 8781 | [[Uporabnik:GalGejl|GalGejl]] | 1 |- | 8782 | [[Uporabnik:Galerijak|Galerijak]] | 1 |- | 8783 | [[Uporabnik:Galanzur|Galanzur]] | 1 |- | 8784 | [[Uporabnik:Gaja.Manca.Zala|Gaja.Manca.Zala]] | 1 |- | 8785 | [[Uporabnik:Gaja1994|Gaja1994]] | 1 |- | 8786 | [[Uporabnik:Gago2509|Gago2509]] | 1 |- | 8787 | [[Uporabnik:GacnikL|GacnikL]] | 1 |- | 8788 | [[Uporabnik:Gacnik.aljosa@siol.net|Gacnik.aljosa@siol.net]] | 1 |- | 8789 | [[Uporabnik:Gabriel3|Gabriel3]] | 1 |- | 8790 | [[Uporabnik:Gabercek|Gabercek]] | 1 |- | 8791 | [[Uporabnik:Gabardini|Gabardini]] | 1 |- | 8792 | [[Uporabnik:FylgeVonSchlingensief|FylgeVonSchlingensief]] | 1 |- | 8793 | [[Uporabnik:Fwnaloga|Fwnaloga]] | 1 |- | 8794 | [[Uporabnik:FV84265|FV84265]] | 1 |- | 8795 | [[Uporabnik:Fuzzycomplex|Fuzzycomplex]] | 1 |- | 8796 | [[Uporabnik:Fuyecobbola|Fuyecobbola]] | 1 |- | 8797 | [[Uporabnik:Fusko|Fusko]] | 1 |- | 8798 | [[Uporabnik:Fuseau|Fuseau]] | 1 |- | 8799 | [[Uporabnik:Furyian3|Furyian3]] | 1 |- | 8800 | [[Uporabnik:Fürst~slwiki|Fürst~slwiki]] | 1 |- | 8801 | [[Uporabnik:Furlana|Furlana]] | 1 |- | 8802 | [[Uporabnik:FuiStar|FuiStar]] | 1 |- | 8803 | [[Uporabnik:FSU8|FSU8]] | 1 |- | 8804 | [[Uporabnik:Fsoj~slwiki|Fsoj~slwiki]] | 1 |- | 8805 | [[Uporabnik:FSchwenk|FSchwenk]] | 1 |- | 8806 | [[Uporabnik:Frusti|Frusti]] | 1 |- | 8807 | [[Uporabnik:Frupi|Frupi]] | 1 |- | 8808 | [[Uporabnik:Fructalsokec|Fructalsokec]] | 1 |- | 8809 | [[Uporabnik:Fruci|Fruci]] | 1 |- | 8810 | [[Uporabnik:Fruc|Fruc]] | 1 |- | 8811 | [[Uporabnik:Frog~slwiki|Frog~slwiki]] | 1 |- | 8812 | [[Uporabnik:Frim|Frim]] | 1 |- | 8813 | [[Uporabnik:Frikk~slwiki|Frikk~slwiki]] | 1 |- | 8814 | [[Uporabnik:Frigga|Frigga]] | 1 |- | 8815 | [[Uporabnik:Frgo|Frgo]] | 1 |- | 8816 | [[Uporabnik:Frenky~slwiki|Frenky~slwiki]] | 1 |- | 8817 | [[Uporabnik:Frenkisan|Frenkisan]] | 1 |- | 8818 | [[Uporabnik:Frejapolje|Frejapolje]] | 1 |- | 8819 | [[Uporabnik:FreeMason95|FreeMason95]] | 1 |- | 8820 | [[Uporabnik:Fredericus~slwiki|Fredericus~slwiki]] | 1 |- | 8821 | [[Uporabnik:Frcka.fer|Frcka.fer]] | 1 |- | 8822 | [[Uporabnik:Fraskita|Fraskita]] | 1 |- | 8823 | [[Uporabnik:Frannie B|Frannie B]] | 1 |- | 8824 | [[Uporabnik:Frankelj|Frankelj]] | 1 |- | 8825 | [[Uporabnik:Frangpan|Frangpan]] | 1 |- | 8826 | [[Uporabnik:Franga2000|Franga2000]] | 1 |- | 8827 | [[Uporabnik:Francoskiboks|Francoskiboks]] | 1 |- | 8828 | [[Uporabnik:Franc krek|Franc krek]] | 1 |- | 8829 | [[Uporabnik:Franc.kopatin|Franc.kopatin]] | 1 |- | 8830 | [[Uporabnik:Franci kokalj|Franci kokalj]] | 1 |- | 8831 | [[Uporabnik:Francesco vitale|Francesco vitale]] | 1 |- | 8832 | [[Uporabnik:France5gazele|France5gazele]] | 1 |- | 8833 | [[Uporabnik:France2kaplan|France2kaplan]] | 1 |- | 8834 | [[Uporabnik:Fr4jl4|Fr4jl4]] | 1 |- | 8835 | [[Uporabnik:Fotonika1234|Fotonika1234]] | 1 |- | 8836 | [[Uporabnik:ForzaHexagone1993|ForzaHexagone1993]] | 1 |- | 8837 | [[Uporabnik:ForgottenHistory|ForgottenHistory]] | 1 |- | 8838 | [[Uporabnik:Forgats|Forgats]] | 1 |- | 8839 | [[Uporabnik:ForeverRocker|ForeverRocker]] | 1 |- | 8840 | [[Uporabnik:Football Missionary|Football Missionary]] | 1 |- | 8841 | [[Uporabnik:Footballbm31|Footballbm31]] | 1 |- | 8842 | [[Uporabnik:Fonzak|Fonzak]] | 1 |- | 8843 | [[Uporabnik:Fonseca~slwiki|Fonseca~slwiki]] | 1 |- | 8844 | [[Uporabnik:FlyGirl|FlyGirl]] | 1 |- | 8845 | [[Uporabnik:Florin1906sl|Florin1906sl]] | 1 |- | 8846 | [[Uporabnik:Florian~slwiki|Florian~slwiki]] | 1 |- | 8847 | [[Uporabnik:FlorianeB|FlorianeB]] | 1 |- | 8848 | [[Uporabnik:Floria|Floria]] | 1 |- | 8849 | [[Uporabnik:Flooiid|Flooiid]] | 1 |- | 8850 | [[Uporabnik:Floki|Floki]] | 1 |- | 8851 | [[Uporabnik:Flippiranslovenijawiki|Flippiranslovenijawiki]] | 1 |- | 8852 | [[Uporabnik:Flex567|Flex567]] | 1 |- | 8853 | [[Uporabnik:Flere15|Flere15]] | 1 |- | 8854 | [[Uporabnik:Flatdot|Flatdot]] | 1 |- | 8855 | [[Uporabnik:Flashcon|Flashcon]] | 1 |- | 8856 | [[Uporabnik:Flamme-Bleue|Flamme-Bleue]] | 1 |- | 8857 | [[Uporabnik:Flammable~slwiki|Flammable~slwiki]] | 1 |- | 8858 | [[Uporabnik:Flaksor|Flaksor]] | 1 |- | 8859 | [[Uporabnik:Fklezin|Fklezin]] | 1 |- | 8860 | [[Uporabnik:Fjörgynn|Fjörgynn]] | 1 |- | 8861 | [[Uporabnik:Fizika Med Lj|Fizika Med Lj]] | 1 |- | 8862 | [[Uporabnik:Fiverafna|Fiverafna]] | 1 |- | 8863 | [[Uporabnik:Fisherel|Fisherel]] | 1 |- | 8864 | [[Uporabnik:Fisa73|Fisa73]] | 1 |- | 8865 | [[Uporabnik:FirstAlex11|FirstAlex11]] | 1 |- | 8866 | [[Uporabnik:Firestone~slwiki|Firestone~slwiki]] | 1 |- | 8867 | [[Uporabnik:Fiona Bratuša|Fiona Bratuša]] | 1 |- | 8868 | [[Uporabnik:FINTEFKO|FINTEFKO]] | 1 |- | 8869 | [[Uporabnik:FinkJ|FinkJ]] | 1 |- | 8870 | [[Uporabnik:Finka|Finka]] | 1 |- | 8871 | [[Uporabnik:Filthyka|Filthyka]] | 1 |- | 8872 | [[Uporabnik:Filozofka6|Filozofka6]] | 1 |- | 8873 | [[Uporabnik:FilozofinjiEL|FilozofinjiEL]] | 1 |- | 8874 | [[Uporabnik:Filozofijajezakon1212|Filozofijajezakon1212]] | 1 |- | 8875 | [[Uporabnik:Filozofija5|Filozofija5]] | 1 |- | 8876 | [[Uporabnik:Filozofija 20. stoletja|Filozofija 20. stoletja]] | 1 |- | 8877 | [[Uporabnik:Filozof12345|Filozof12345]] | 1 |- | 8878 | [[Uporabnik:Filozof123|Filozof123]] | 1 |- | 8879 | [[Uporabnik:Filotmtu3g|Filotmtu3g]] | 1 |- | 8880 | [[Uporabnik:FilonAleksandrijski|FilonAleksandrijski]] | 1 |- | 8881 | [[Uporabnik:Filips123|Filips123]] | 1 |- | 8882 | [[Uporabnik:Filipmartana|Filipmartana]] | 1 |- | 8883 | [[Uporabnik:Filiplaura|Filiplaura]] | 1 |- | 8884 | [[Uporabnik:Filipigro|Filipigro]] | 1 |- | 8885 | [[Uporabnik:Filip066|Filip066]] | 1 |- | 8886 | [[Uporabnik:Fileneed|Fileneed]] | 1 |- | 8887 | [[Uporabnik:Fijiincident|Fijiincident]] | 1 |- | 8888 | [[Uporabnik:Fifnjab|Fifnjab]] | 1 |- | 8889 | [[Uporabnik:FiCiKa|FiCiKa]] | 1 |- | 8890 | [[Uporabnik:Ferkoc|Ferkoc]] | 1 |- | 8891 | [[Uporabnik:Ferko25|Ferko25]] | 1 |- | 8892 | [[Uporabnik:Ferjančiu010d|Ferjančiu010d]] | 1 |- | 8893 | [[Uporabnik:Ferjanc|Ferjanc]] | 1 |- | 8894 | [[Uporabnik:Ferenc9|Ferenc9]] | 1 |- | 8895 | [[Uporabnik:Ferdinando Castaldo|Ferdinando Castaldo]] | 1 |- | 8896 | [[Uporabnik:Ferbyven|Ferbyven]] | 1 |- | 8897 | [[Uporabnik:FerAnn|FerAnn]] | 1 |- | 8898 | [[Uporabnik:Feon|Feon]] | 1 |- | 8899 | [[Uporabnik:Fênix321|Fênix321]] | 1 |- | 8900 | [[Uporabnik:Fellixfellicis|Fellixfellicis]] | 1 |- | 8901 | [[Uporabnik:Felipeofpo|Felipeofpo]] | 1 |- | 8902 | [[Uporabnik:Fegic|Fegic]] | 1 |- | 8903 | [[Uporabnik:Fefa66|Fefa66]] | 1 |- | 8904 | [[Uporabnik:Feedgine|Feedgine]] | 1 |- | 8905 | [[Uporabnik:Fedora Tamara|Fedora Tamara]] | 1 |- | 8906 | [[Uporabnik:Fdv ivz|Fdv ivz]] | 1 |- | 8907 | [[Uporabnik:FCB Ljubljana|FCB Ljubljana]] | 1 |- | 8908 | [[Uporabnik:Faunus~slwiki|Faunus~slwiki]] | 1 |- | 8909 | [[Uporabnik:Fati|Fati]] | 1 |- | 8910 | [[Uporabnik:Farmacevtki|Farmacevtki]] | 1 |- | 8911 | [[Uporabnik:Farmacevt|Farmacevt]] | 1 |- | 8912 | [[Uporabnik:Farkas|Farkas]] | 1 |- | 8913 | [[Uporabnik:Fanvlak|Fanvlak]] | 1 |- | 8914 | [[Uporabnik:Fan~slwiki|Fan~slwiki]] | 1 |- | 8915 | [[Uporabnik:Fankyler|Fankyler]] | 1 |- | 8916 | [[Uporabnik:Fanikaramsak|Fanikaramsak]] | 1 |- | 8917 | [[Uporabnik:Fangirl325|Fangirl325]] | 1 |- | 8918 | [[Uporabnik:Famegirl|Famegirl]] | 1 |- | 8919 | [[Uporabnik:Falcon1839|Falcon1839]] | 1 |- | 8920 | [[Uporabnik:Falangina|Falangina]] | 1 |- | 8921 | [[Uporabnik:Fakiezvat8|Fakiezvat8]] | 1 |- | 8922 | [[Uporabnik:Faganel|Faganel]] | 1 |- | 8923 | [[Uporabnik:Fagairolles 34|Fagairolles 34]] | 1 |- | 8924 | [[Uporabnik:Fadesga|Fadesga]] | 1 |- | 8925 | [[Uporabnik:Fa dania8|Fa dania8]] | 1 |- | 8926 | [[Uporabnik:Fabbro~slwiki|Fabbro~slwiki]] | 1 |- | 8927 | [[Uporabnik:Ezg3ta|Ezg3ta]] | 1 |- | 8928 | [[Uporabnik:Eyhrion|Eyhrion]] | 1 |- | 8929 | [[Uporabnik:@ex-sid racing@|@ex-sid racing@]] | 1 |- | 8930 | [[Uporabnik:Exa98|Exa98]] | 1 |- | 8931 | [[Uporabnik:Ewchh|Ewchh]] | 1 |- | 8932 | [[Uporabnik:Ewaa|Ewaa]] | 1 |- | 8933 | [[Uporabnik:EvVarj3|EvVarj3]] | 1 |- | 8934 | [[Uporabnik:Evrovizija|Evrovizija]] | 1 |- | 8935 | [[Uporabnik:Evilme21|Evilme21]] | 1 |- | 8936 | [[Uporabnik:Evie~slwiki|Evie~slwiki]] | 1 |- | 8937 | [[Uporabnik:Evicameh|Evicameh]] | 1 |- | 8938 | [[Uporabnik:Evicaakriz|Evicaakriz]] | 1 |- | 8939 | [[Uporabnik:Evgenii|Evgenii]] | 1 |- | 8940 | [[Uporabnik:Everlyn~slwiki|Everlyn~slwiki]] | 1 |- | 8941 | [[Uporabnik:Evelin.krajnc|Evelin.krajnc]] | 1 |- | 8942 | [[Uporabnik:Evchyka|Evchyka]] | 1 |- | 8943 | [[Uporabnik:Eva Židanek|Eva Židanek]] | 1 |- | 8944 | [[Uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] | 1 |- | 8945 | [[Uporabnik:Eva Turk|Eva Turk]] | 1 |- | 8946 | [[Uporabnik:Eva Stubelj|Eva Stubelj]] | 1 |- | 8947 | [[Uporabnik:Evastu|Evastu]] | 1 |- | 8948 | [[Uporabnik:Eva st.|Eva st.]] | 1 |- | 8949 | [[Uporabnik:EvaSpela|EvaSpela]] | 1 |- | 8950 | [[Uporabnik:Evaskok|Evaskok]] | 1 |- | 8951 | [[Uporabnik:Eva.shannon|Eva.shannon]] | 1 |- | 8952 | [[Uporabnik:Eva Šetina|Eva Šetina]] | 1 |- | 8953 | [[Uporabnik:Evasencar|Evasencar]] | 1 |- | 8954 | [[Uporabnik:EvaSasa|EvaSasa]] | 1 |- | 8955 | [[Uporabnik:Evaros|Evaros]] | 1 |- | 8956 | [[Uporabnik:Eva Razpotnik|Eva Razpotnik]] | 1 |- | 8957 | [[Uporabnik:Eva.ravlen|Eva.ravlen]] | 1 |- | 8958 | [[Uporabnik:Eva Pusnik|Eva Pusnik]] | 1 |- | 8959 | [[Uporabnik:Evapirnat|Evapirnat]] | 1 |- | 8960 | [[Uporabnik:Evap21|Evap21]] | 1 |- | 8961 | [[Uporabnik:Evaneralic|Evaneralic]] | 1 |- | 8962 | [[Uporabnik:Eva.neja|Eva.neja]] | 1 |- | 8963 | [[Uporabnik:EvaMedo|EvaMedo]] | 1 |- | 8964 | [[Uporabnik:EvaLik|EvaLik]] | 1 |- | 8965 | [[Uporabnik:EvaKrape\u017e|EvaKrape\u017e]] | 1 |- | 8966 | [[Uporabnik:Evakos13|Evakos13]] | 1 |- | 8967 | [[Uporabnik:Eva Korenjak|Eva Korenjak]] | 1 |- | 8968 | [[Uporabnik:Evakolar|Evakolar]] | 1 |- | 8969 | [[Uporabnik:Evaklasic|Evaklasic]] | 1 |- | 8970 | [[Uporabnik:Eva.kersnik|Eva.kersnik]] | 1 |- | 8971 | [[Uporabnik:Eva Keler|Eva Keler]] | 1 |- | 8972 | [[Uporabnik:Evakar1|Evakar1]] | 1 |- | 8973 | [[Uporabnik:Evahočevar|Evahočevar]] | 1 |- | 8974 | [[Uporabnik:Evahentak.equestrian|Evahentak.equestrian]] | 1 |- | 8975 | [[Uporabnik:Eva Grahonja|Eva Grahonja]] | 1 |- | 8976 | [[Uporabnik:Eva Grahek|Eva Grahek]] | 1 |- | 8977 | [[Uporabnik:Evagkgkgkgk|Evagkgkgkgk]] | 1 |- | 8978 | [[Uporabnik:Eva.forstnaric|Eva.forstnaric]] | 1 |- | 8979 | [[Uporabnik:Eva.cehtl|Eva.cehtl]] | 1 |- | 8980 | [[Uporabnik:Evabizjak|Evabizjak]] | 1 |- | 8981 | [[Uporabnik:Evababnik|Evababnik]] | 1 |- | 8982 | [[Uporabnik:Eva1803|Eva1803]] | 1 |- | 8983 | [[Uporabnik:Eurovision567|Eurovision567]] | 1 |- | 8984 | [[Uporabnik:Europe~slwiki|Europe~slwiki]] | 1 |- | 8985 | [[Uporabnik:Europark1|Europark1]] | 1 |- | 8986 | [[Uporabnik:Europaportalen|Europaportalen]] | 1 |- | 8987 | [[Uporabnik:Eurobalcanero|Eurobalcanero]] | 1 |- | 8988 | [[Uporabnik:EURAZUR|EURAZUR]] | 1 |- | 8989 | [[Uporabnik:Eucha|Eucha]] | 1 |- | 8990 | [[Uporabnik:Etnologija2004|Etnologija2004]] | 1 |- | 8991 | [[Uporabnik:EtikaNaDvehNogah|EtikaNaDvehNogah]] | 1 |- | 8992 | [[Uporabnik:Etika|Etika]] | 1 |- | 8993 | [[Uporabnik:Eternal1|Eternal1]] | 1 |- | 8994 | [[Uporabnik:Espis|Espis]] | 1 |- | 8995 | [[Uporabnik:Espanadef777|Espanadef777]] | 1 |- | 8996 | [[Uporabnik:Espana7|Espana7]] | 1 |- | 8997 | [[Uporabnik:Esmi|Esmi]] | 1 |- | 8998 | [[Uporabnik:ESDPV|ESDPV]] | 1 |- | 8999 | [[Uporabnik:Erzen|Erzen]] | 1 |- | 9000 | [[Uporabnik:Eryndwyn|Eryndwyn]] | 1 |- |} g6hgqzphahfc0o3xwkkgqd2q4tsbkhz 4 485422 6685893 6671958 2026-06-06T07:11:46Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 9001–10000 6685893 wikitext text/x-wiki === 9001–10000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 9001 | [[Uporabnik:Eru~slwiki|Eru~slwiki]] | 1 |- | 9002 | [[Uporabnik:Eru Iluvtar|Eru Iluvtar]] | 1 |- | 9003 | [[Uporabnik:Erudioic|Erudioic]] | 1 |- | 9004 | [[Uporabnik:Ernestalilovic|Ernestalilovic]] | 1 |- | 9005 | [[Uporabnik:Erna-uzg|Erna-uzg]] | 1 |- | 9006 | [[Uporabnik:Erm~slwiki|Erm~slwiki]] | 1 |- | 9007 | [[Uporabnik:Ermet579|Ermet579]] | 1 |- | 9008 | [[Uporabnik:Erker3295|Erker3295]] | 1 |- | 9009 | [[Uporabnik:Erik-David|Erik-David]] | 1 |- | 9010 | [[Uporabnik:Erikasitar|Erikasitar]] | 1 |- | 9011 | [[Uporabnik:Erikarepovze|Erikarepovze]] | 1 |- | 9012 | [[Uporabnik:Erika opeka|Erika opeka]] | 1 |- | 9013 | [[Uporabnik:Erhart.pfiffer|Erhart.pfiffer]] | 1 |- | 9014 | [[Uporabnik:Erfu|Erfu]] | 1 |- | 9015 | [[Uporabnik:Ereshkigal~slwiki|Ereshkigal~slwiki]] | 1 |- | 9016 | [[Uporabnik:ErEmito|ErEmito]] | 1 |- | 9017 | [[Uporabnik:Erduand|Erduand]] | 1 |- | 9018 | [[Uporabnik:Epf2002|Epf2002]] | 1 |- | 9019 | [[Uporabnik:Eny~slwiki|Eny~slwiki]] | 1 |- | 9020 | [[Uporabnik:Enya-gimb|Enya-gimb]] | 1 |- | 9021 | [[Uporabnik:Entuzio|Entuzio]] | 1 |- | 9022 | [[Uporabnik:Enribi82|Enribi82]] | 1 |- | 9023 | [[Uporabnik:Enova.tej|Enova.tej]] | 1 |- | 9024 | [[Uporabnik:Enolog|Enolog]] | 1 |- | 9025 | [[Uporabnik:Ennimate|Ennimate]] | 1 |- | 9026 | [[Uporabnik:Enkalenka|Enkalenka]] | 1 |- | 9027 | [[Uporabnik:Enigma~slwiki|Enigma~slwiki]] | 1 |- | 9028 | [[Uporabnik:Enerugihikari|Enerugihikari]] | 1 |- | 9029 | [[Uporabnik:Enemesk|Enemesk]] | 1 |- | 9030 | [[Uporabnik:Enejka|Enejka]] | 1 |- | 9031 | [[Uporabnik:Encyclopedic database|Encyclopedic database]] | 1 |- | 9032 | [[Uporabnik:Enciklopedija5|Enciklopedija5]] | 1 |- | 9033 | [[Uporabnik:En3rgie|En3rgie]] | 1 |- | 9034 | [[Uporabnik:EmTiBe|EmTiBe]] | 1 |- | 9035 | [[Uporabnik:Emperor~slwiki|Emperor~slwiki]] | 1 |- | 9036 | [[Uporabnik:Emilija Todorović|Emilija Todorović]] | 1 |- | 9037 | [[Uporabnik:Emeth-entry|Emeth-entry]] | 1 |- | 9038 | [[Uporabnik:Emejesej|Emejesej]] | 1 |- | 9039 | [[Uporabnik:Emb Slo|Emb Slo]] | 1 |- | 9040 | [[Uporabnik:Ematej|Ematej]] | 1 |- | 9041 | [[Uporabnik:Emasmon|Emasmon]] | 1 |- | 9042 | [[Uporabnik:Ema Sever|Ema Sever]] | 1 |- | 9043 | [[Uporabnik:Ema.poglajen|Ema.poglajen]] | 1 |- | 9044 | [[Uporabnik:EmaPeternelj|EmaPeternelj]] | 1 |- | 9045 | [[Uporabnik:Emaperkosusa|Emaperkosusa]] | 1 |- | 9046 | [[Uporabnik:Emanuel&Marsel|Emanuel&Marsel]] | 1 |- | 9047 | [[Uporabnik:Ema Nemec|Ema Nemec]] | 1 |- | 9048 | [[Uporabnik:EmaMusic2222|EmaMusic2222]] | 1 |- | 9049 | [[Uporabnik:EmaM999|EmaM999]] | 1 |- | 9050 | [[Uporabnik:Ema Koplan|Ema Koplan]] | 1 |- | 9051 | [[Uporabnik:Ema&Katja|Ema&Katja]] | 1 |- | 9052 | [[Uporabnik:Ema Hozjan|Ema Hozjan]] | 1 |- | 9053 | [[Uporabnik:Ema3g2000|Ema3g2000]] | 1 |- | 9054 | [[Uporabnik:Ema1016|Ema1016]] | 1 |- | 9055 | [[Uporabnik:Elyka123|Elyka123]] | 1 |- | 9056 | [[Uporabnik:Elvira94|Elvira94]] | 1 |- | 9057 | [[Uporabnik:Elslhs|Elslhs]] | 1 |- | 9058 | [[Uporabnik:Elonmusk11|Elonmusk11]] | 1 |- | 9059 | [[Uporabnik:Elois Berlioz|Elois Berlioz]] | 1 |- | 9060 | [[Uporabnik:Elnegrojose|Elnegrojose]] | 1 |- | 9061 | [[Uporabnik:Elmmealable|Elmmealable]] | 1 |- | 9062 | [[Uporabnik:El.makedoner|El.makedoner]] | 1 |- | 9063 | [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] | 1 |- | 9064 | [[Uporabnik:Eliza21|Eliza21]] | 1 |- | 9065 | [[Uporabnik:Eli~slwiki|Eli~slwiki]] | 1 |- | 9066 | [[Uporabnik:ElisabethAnn|ElisabethAnn]] | 1 |- | 9067 | [[Uporabnik:ElikanG|ElikanG]] | 1 |- | 9068 | [[Uporabnik:EliDrenik|EliDrenik]] | 1 |- | 9069 | [[Uporabnik:Elerloth|Elerloth]] | 1 |- | 9070 | [[Uporabnik:Eleonora~slwiki|Eleonora~slwiki]] | 1 |- | 9071 | [[Uporabnik:Eleonorahon|Eleonorahon]] | 1 |- | 9072 | [[Uporabnik:Elenav18|Elenav18]] | 1 |- | 9073 | [[Uporabnik:Elena Fridau|Elena Fridau]] | 1 |- | 9074 | [[Uporabnik:Elektrotehnik00|Elektrotehnik00]] | 1 |- | 9075 | [[Uporabnik:El Brusso|El Brusso]] | 1 |- | 9076 | [[Uporabnik:Ela Poric|Ela Poric]] | 1 |- | 9077 | [[Uporabnik:Elany|Elany]] | 1 |- | 9078 | [[Uporabnik:Ela.hartman|Ela.hartman]] | 1 |- | 9079 | [[Uporabnik:Ekxx|Ekxx]] | 1 |- | 9080 | [[Uporabnik:Ekonomistka|Ekonomistka]] | 1 |- | 9081 | [[Uporabnik:Ekomuzej hmeljarstva|Ekomuzej hmeljarstva]] | 1 |- | 9082 | [[Uporabnik:Eklogit49|Eklogit49]] | 1 |- | 9083 | [[Uporabnik:Eki420|Eki420]] | 1 |- | 9084 | [[Uporabnik:Ekca|Ekca]] | 1 |- | 9085 | [[Uporabnik:Ekatarina velikaa|Ekatarina velikaa]] | 1 |- | 9086 | [[Uporabnik:Eilinel|Eilinel]] | 1 |- | 9087 | [[Uporabnik:EGorenc|EGorenc]] | 1 |- | 9088 | [[Uporabnik:EggyEggster|EggyEggster]] | 1 |- | 9089 | [[Uporabnik:EGasperlin|EGasperlin]] | 1 |- | 9090 | [[Uporabnik:Efecka|Efecka]] | 1 |- | 9091 | [[Uporabnik:Eesih|Eesih]] | 1 |- | 9092 | [[Uporabnik:EEE Honzeel|EEE Honzeel]] | 1 |- | 9093 | [[Uporabnik:Edybevk|Edybevk]] | 1 |- | 9094 | [[Uporabnik:EdWik|EdWik]] | 1 |- | 9095 | [[Uporabnik:Ednoza14|Ednoza14]] | 1 |- | 9096 | [[Uporabnik:Editor458italia|Editor458italia]] | 1 |- | 9097 | [[Uporabnik:Edit member 25|Edit member 25]] | 1 |- | 9098 | [[Uporabnik:Eddygrant007|Eddygrant007]] | 1 |- | 9099 | [[Uporabnik:Edacenter|Edacenter]] | 1 |- | 9100 | [[Uporabnik:Echbart|Echbart]] | 1 |- | 9101 | [[Uporabnik:E-business Group 15|E-business Group 15]] | 1 |- | 9102 | [[Uporabnik:Ebi1234|Ebi1234]] | 1 |- | 9103 | [[Uporabnik:Eazy D~slwiki|Eazy D~slwiki]] | 1 |- | 9104 | [[Uporabnik:Eaveav3|Eaveav3]] | 1 |- | 9105 | [[Uporabnik:Earp2005|Earp2005]] | 1 |- | 9106 | [[Uporabnik:E1v2a3|E1v2a3]] | 1 |- | 9107 | [[Uporabnik:E1ehozjan|E1ehozjan]] | 1 |- | 9108 | [[Uporabnik:E13V5|E13V5]] | 1 |- | 9109 | [[Uporabnik:Dynamicus2|Dynamicus2]] | 1 |- | 9110 | [[Uporabnik:Dyana~slwiki|Dyana~slwiki]] | 1 |- | 9111 | [[Uporabnik:Dvozel|Dvozel]] | 1 |- | 9112 | [[Uporabnik:Dvaindvajset|Dvaindvajset]] | 1 |- | 9113 | [[Uporabnik:Dvaas|Dvaas]] | 1 |- | 9114 | [[Uporabnik:Duvedue|Duvedue]] | 1 |- | 9115 | [[Uporabnik:Duško Madu017earović Dule|Duško Madu017earović Dule]] | 1 |- | 9116 | [[Uporabnik:Dušan u010dokl|Dušan u010dokl]] | 1 |- | 9117 | [[Uporabnik:Dušan Ljubec|Dušan Ljubec]] | 1 |- | 9118 | [[Uporabnik:Dusan konda|Dusan konda]] | 1 |- | 9119 | [[Uporabnik:Dusana|Dusana]] | 1 |- | 9120 | [[Uporabnik:Dusan798|Dusan798]] | 1 |- | 9121 | [[Uporabnik:Dusan69|Dusan69]] | 1 |- | 9122 | [[Uporabnik:Duobat|Duobat]] | 1 |- | 9123 | [[Uporabnik:Dunja und Nena|Dunja und Nena]] | 1 |- | 9124 | [[Uporabnik:Dunaj13|Dunaj13]] | 1 |- | 9125 | [[Uporabnik:DulE3~slwiki|DulE3~slwiki]] | 1 |- | 9126 | [[Uporabnik:Dule0216|Dule0216]] | 1 |- | 9127 | [[Uporabnik:Dulcenaty90|Dulcenaty90]] | 1 |- | 9128 | [[Uporabnik:Dukw|Dukw]] | 1 |- | 9129 | [[Uporabnik:Dukiluka|Dukiluka]] | 1 |- | 9130 | [[Uporabnik:Duketheduke|Duketheduke]] | 1 |- | 9131 | [[Uporabnik:Duilijthegreat|Duilijthegreat]] | 1 |- | 9132 | [[Uporabnik:Duhovno vodstvo|Duhovno vodstvo]] | 1 |- | 9133 | [[Uporabnik:Duet~slwiki|Duet~slwiki]] | 1 |- | 9134 | [[Uporabnik:Duchyalyce|Duchyalyce]] | 1 |- | 9135 | [[Uporabnik:Ducekodkuce|Ducekodkuce]] | 1 |- | 9136 | [[Uporabnik:Dualizem|Dualizem]] | 1 |- | 9137 | [[Uporabnik:Đu0161poiuztrewq|Đu0161poiuztrewq]] | 1 |- | 9138 | [[Uporabnik:Dtjasa|Dtjasa]] | 1 |- | 9139 | [[Uporabnik:Ds-user|Ds-user]] | 1 |- | 9140 | [[Uporabnik:DSket|DSket]] | 1 |- | 9141 | [[Uporabnik:Dskerbec|Dskerbec]] | 1 |- | 9142 | [[Uporabnik:DSenica|DSenica]] | 1 |- | 9143 | [[Uporabnik:Državno pravobranilstvo RS|Državno pravobranilstvo RS]] | 1 |- | 9144 | [[Uporabnik:Drvukovic|Drvukovic]] | 1 |- | 9145 | [[Uporabnik:DrugiPingvin|DrugiPingvin]] | 1 |- | 9146 | [[Uporabnik:Drugačna|Drugačna]] | 1 |- | 9147 | [[Uporabnik:Drsefic|Drsefic]] | 1 |- | 9148 | [[Uporabnik:DrRogla|DrRogla]] | 1 |- | 9149 | [[Uporabnik:Drozg63|Drozg63]] | 1 |- | 9150 | [[Uporabnik:Dr. Neurosis|Dr. Neurosis]] | 1 |- | 9151 | [[Uporabnik:Dr martins|Dr martins]] | 1 |- | 9152 | [[Uporabnik:Drinovc|Drinovc]] | 1 |- | 9153 | [[Uporabnik:Dressed Up To Party|Dressed Up To Party]] | 1 |- | 9154 | [[Uporabnik:Dren27|Dren27]] | 1 |- | 9155 | [[Uporabnik:Drejet|Drejet]] | 1 |- | 9156 | [[Uporabnik:Drejcha|Drejcha]] | 1 |- | 9157 | [[Uporabnik:Dreadlord~slwiki|Dreadlord~slwiki]] | 1 |- | 9158 | [[Uporabnik:Dr.DuckDuck|Dr.DuckDuck]] | 1 |- | 9159 | [[Uporabnik:Dr dr gr|Dr dr gr]] | 1 |- | 9160 | [[Uporabnik:DrConsidered|DrConsidered]] | 1 |- | 9161 | [[Uporabnik:DrcarG|DrcarG]] | 1 |- | 9162 | [[Uporabnik:Dravreh|Dravreh]] | 1 |- | 9163 | [[Uporabnik:Drapal|Drapal]] | 1 |- | 9164 | [[Uporabnik:Dragoyx|Dragoyx]] | 1 |- | 9165 | [[Uporabnik:Dragonskater|Dragonskater]] | 1 |- | 9166 | [[Uporabnik:DragonFireKitty|DragonFireKitty]] | 1 |- | 9167 | [[Uporabnik:Dragocvetek|Dragocvetek]] | 1 |- | 9168 | [[Uporabnik:Dragicevic.ana|Dragicevic.ana]] | 1 |- | 9169 | [[Uporabnik:Dragansvoboda|Dragansvoboda]] | 1 |- | 9170 | [[Uporabnik:DraganM|DraganM]] | 1 |- | 9171 | [[Uporabnik:Dragan Dabic|Dragan Dabic]] | 1 |- | 9172 | [[Uporabnik:DraBar|DraBar]] | 1 |- | 9173 | [[Uporabnik:Dra28|Dra28]] | 1 |- | 9174 | [[Uporabnik:Dr.1m|Dr.1m]] | 1 |- | 9175 | [[Uporabnik:Dpotocn|Dpotocn]] | 1 |- | 9176 | [[Uporabnik:Dpivc|Dpivc]] | 1 |- | 9177 | [[Uporabnik:Dpajic1|Dpajic1]] | 1 |- | 9178 | [[Uporabnik:Dp63050205|Dp63050205]] | 1 |- | 9179 | [[Uporabnik:Douwe Dijkstra|Douwe Dijkstra]] | 1 |- | 9180 | [[Uporabnik:DoubleMP|DoubleMP]] | 1 |- | 9181 | [[Uporabnik:Dostava|Dostava]] | 1 |- | 9182 | [[Uporabnik:Dosmeios|Dosmeios]] | 1 |- | 9183 | [[Uporabnik:Doš-2017|Doš-2017]] | 1 |- | 9184 | [[Uporabnik:DoS|DoS]] | 1 |- | 9185 | [[Uporabnik:Dorotejapesl|Dorotejapesl]] | 1 |- | 9186 | [[Uporabnik:Doroteja.Doroteja|Doroteja.Doroteja]] | 1 |- | 9187 | [[Uporabnik:DorotejaD|DorotejaD]] | 1 |- | 9188 | [[Uporabnik:Doroteja15|Doroteja15]] | 1 |- | 9189 | [[Uporabnik:Doris,tanja|Doris,tanja]] | 1 |- | 9190 | [[Uporabnik:Doris~slwiki|Doris~slwiki]] | 1 |- | 9191 | [[Uporabnik:Dorismal|Dorismal]] | 1 |- | 9192 | [[Uporabnik:Dorianm86|Dorianm86]] | 1 |- | 9193 | [[Uporabnik:Doremi (uzurpiran)|Doremi (uzurpiran)]] | 1 |- | 9194 | [[Uporabnik:Dordevicaleksander|Dordevicaleksander]] | 1 |- | 9195 | [[Uporabnik:DoraMoon|DoraMoon]] | 1 |- | 9196 | [[Uporabnik:Dorajanusic|Dorajanusic]] | 1 |- | 9197 | [[Uporabnik:Doraha|Doraha]] | 1 |- | 9198 | [[Uporabnik:Doradoszpot|Doradoszpot]] | 1 |- | 9199 | [[Uporabnik:Dora567|Dora567]] | 1 |- | 9200 | [[Uporabnik:Door man|Door man]] | 1 |- | 9201 | [[Uporabnik:DoomIllusion|DoomIllusion]] | 1 |- | 9202 | [[Uporabnik:Don~slwiki|Don~slwiki]] | 1 |- | 9203 | [[Uporabnik:Don Rinaldo|Don Rinaldo]] | 1 |- | 9204 | [[Uporabnik:Donoskra|Donoskra]] | 1 |- | 9205 | [[Uporabnik:DonDarko|DonDarko]] | 1 |- | 9206 | [[Uporabnik:Donat Mg|Donat Mg]] | 1 |- | 9207 | [[Uporabnik:Donald Rus|Donald Rus]] | 1 |- | 9208 | [[Uporabnik:Domzy12|Domzy12]] | 1 |- | 9209 | [[Uporabnik:Domzi123cool|Domzi123cool]] | 1 |- | 9210 | [[Uporabnik:Domsolar|Domsolar]] | 1 |- | 9211 | [[Uporabnik:Dominus 1234|Dominus 1234]] | 1 |- | 9212 | [[Uporabnik:DominoBand|DominoBand]] | 1 |- | 9213 | [[Uporabnik:Dominko|Dominko]] | 1 |- | 9214 | [[Uporabnik:Dominikgruden|Dominikgruden]] | 1 |- | 9215 | [[Uporabnik:Dominikgr|Dominikgr]] | 1 |- | 9216 | [[Uporabnik:Domijan|Domijan]] | 1 |- | 9217 | [[Uporabnik:DomenSoberl|DomenSoberl]] | 1 |- | 9218 | [[Uporabnik:DomenSkrbec|DomenSkrbec]] | 1 |- | 9219 | [[Uporabnik:Domen Romšak|Domen Romšak]] | 1 |- | 9220 | [[Uporabnik:Domenmedvescek|Domenmedvescek]] | 1 |- | 9221 | [[Uporabnik:DOMENMARINCIC|DOMENMARINCIC]] | 1 |- | 9222 | [[Uporabnik:Domen.kavzar|Domen.kavzar]] | 1 |- | 9223 | [[Uporabnik:Domen-Jereb|Domen-Jereb]] | 1 |- | 9224 | [[Uporabnik:DomenErzen99|DomenErzen99]] | 1 |- | 9225 | [[Uporabnik:Domenbldr|Domenbldr]] | 1 |- | 9226 | [[Uporabnik:Domen158|Domen158]] | 1 |- | 9227 | [[Uporabnik:DomcU|DomcU]] | 1 |- | 9228 | [[Uporabnik:Domacija|Domacija]] | 1 |- | 9229 | [[Uporabnik:Doktorkota|Doktorkota]] | 1 |- | 9230 | [[Uporabnik:Doktoresa|Doktoresa]] | 1 |- | 9231 | [[Uporabnik:Dokidoris|Dokidoris]] | 1 |- | 9232 | [[Uporabnik:Dodo666Slovenia|Dodo666Slovenia]] | 1 |- | 9233 | [[Uporabnik:Dodirnime|Dodirnime]] | 1 |- | 9234 | [[Uporabnik:Doccente|Doccente]] | 1 |- | 9235 | [[Uporabnik:Dobrovoljc|Dobrovoljc]] | 1 |- | 9236 | [[Uporabnik:DobroJutro24|DobroJutro24]] | 1 |- | 9237 | [[Uporabnik:Dobroje|Dobroje]] | 1 |- | 9238 | [[Uporabnik:Dobrifloki1|Dobrifloki1]] | 1 |- | 9239 | [[Uporabnik:DobaTR|DobaTR]] | 1 |- | 9240 | [[Uporabnik:Dnasin|Dnasin]] | 1 |- | 9241 | [[Uporabnik:Dmihailovic|Dmihailovic]] | 1 |- | 9242 | [[Uporabnik:Dlucic2001|Dlucic2001]] | 1 |- | 9243 | [[Uporabnik:DLovenjak|DLovenjak]] | 1 |- | 9244 | [[Uporabnik:Dkosir1|Dkosir1]] | 1 |- | 9245 | [[Uporabnik:Dkoren|Dkoren]] | 1 |- | 9246 | [[Uporabnik:Dkervina|Dkervina]] | 1 |- | 9247 | [[Uporabnik:Djulyca|Djulyca]] | 1 |- | 9248 | [[Uporabnik:Djordjes|Djordjes]] | 1 |- | 9249 | [[Uporabnik:Djokitsch|Djokitsch]] | 1 |- | 9250 | [[Uporabnik:Djohnni|Djohnni]] | 1 |- | 9251 | [[Uporabnik:DJBeLi|DJBeLi]] | 1 |- | 9252 | [[Uporabnik:Djbeat|Djbeat]] | 1 |- | 9253 | [[Uporabnik:Djalovec|Djalovec]] | 1 |- | 9254 | [[Uporabnik:DJagan|DJagan]] | 1 |- | 9255 | [[Uporabnik:Dizdarevicdiana|Dizdarevicdiana]] | 1 |- | 9256 | [[Uporabnik:Di si sa|Di si sa]] | 1 |- | 9257 | [[Uporabnik:Disablez|Disablez]] | 1 |- | 9258 | [[Uporabnik:Diotima~slwiki|Diotima~slwiki]] | 1 |- | 9259 | [[Uporabnik:Dionidis~slwiki|Dionidis~slwiki]] | 1 |- | 9260 | [[Uporabnik:DinoZa|DinoZa]] | 1 |- | 9261 | [[Uporabnik:DinoBlcva|DinoBlcva]] | 1 |- | 9262 | [[Uporabnik:Dinnka|Dinnka]] | 1 |- | 9263 | [[Uporabnik:Dinapotocnik|Dinapotocnik]] | 1 |- | 9264 | [[Uporabnik:Din2go|Din2go]] | 1 |- | 9265 | [[Uporabnik:Dimthon|Dimthon]] | 1 |- | 9266 | [[Uporabnik:Dimitri74|Dimitri74]] | 1 |- | 9267 | [[Uporabnik:DimitraP|DimitraP]] | 1 |- | 9268 | [[Uporabnik:Dimedondevasmorena|Dimedondevasmorena]] | 1 |- | 9269 | [[Uporabnik:D iljas|D iljas]] | 1 |- | 9270 | [[Uporabnik:Diki007|Diki007]] | 1 |- | 9271 | [[Uporabnik:Dijo mijo|Dijo mijo]] | 1 |- | 9272 | [[Uporabnik:Dija~slwiki|Dija~slwiki]] | 1 |- | 9273 | [[Uporabnik:Dijana PC|Dijana PC]] | 1 |- | 9274 | [[Uporabnik:Didiridi|Didiridi]] | 1 |- | 9275 | [[Uporabnik:DidiDV|DidiDV]] | 1 |- | 9276 | [[Uporabnik:Didci~slwiki|Didci~slwiki]] | 1 |- | 9277 | [[Uporabnik:DianaŽ|DianaŽ]] | 1 |- | 9278 | [[Uporabnik:Dhusodo|Dhusodo]] | 1 |- | 9279 | [[Uporabnik:DH~slwiki|DH~slwiki]] | 1 |- | 9280 | [[Uporabnik:DhammaSlovenia|DhammaSlovenia]] | 1 |- | 9281 | [[Uporabnik:DGeorgina1983|DGeorgina1983]] | 1 |- | 9282 | [[Uporabnik:Dgasp|Dgasp]] | 1 |- | 9283 | [[Uporabnik:Dgalun|Dgalun]] | 1 |- | 9284 | [[Uporabnik:Dfgfdfg|Dfgfdfg]] | 1 |- | 9285 | [[Uporabnik:Dezekpada|Dezekpada]] | 1 |- | 9286 | [[Uporabnik:Deygmh|Deygmh]] | 1 |- | 9287 | [[Uporabnik:Deyc|Deyc]] | 1 |- | 9288 | [[Uporabnik:Devib17|Devib17]] | 1 |- | 9289 | [[Uporabnik:Devi2003|Devi2003]] | 1 |- | 9290 | [[Uporabnik:Dest~slwiki|Dest~slwiki]] | 1 |- | 9291 | [[Uporabnik:Desetnica|Desetnica]] | 1 |- | 9292 | [[Uporabnik:Desetka|Desetka]] | 1 |- | 9293 | [[Uporabnik:Desdemona~slwiki|Desdemona~slwiki]] | 1 |- | 9294 | [[Uporabnik:Denisova|Denisova]] | 1 |- | 9295 | [[Uporabnik:Denis majcen|Denis majcen]] | 1 |- | 9296 | [[Uporabnik:Denislukic|Denislukic]] | 1 |- | 9297 | [[Uporabnik:Denis.curcic|Denis.curcic]] | 1 |- | 9298 | [[Uporabnik:Denis Adanalić|Denis Adanalić]] | 1 |- | 9299 | [[Uporabnik:Denis17|Denis17]] | 1 |- | 9300 | [[Uporabnik:Demonnotes|Demonnotes]] | 1 |- | 9301 | [[Uporabnik:Demasina|Demasina]] | 1 |- | 9302 | [[Uporabnik:DeltoidDejči|DeltoidDejči]] | 1 |- | 9303 | [[Uporabnik:Delorto|Delorto]] | 1 |- | 9304 | [[Uporabnik:Delokoma|Delokoma]] | 1 |- | 9305 | [[Uporabnik:Dellani|Dellani]] | 1 |- | 9306 | [[Uporabnik:DELIJA|DELIJA]] | 1 |- | 9307 | [[Uporabnik:DelGesu|DelGesu]] | 1 |- | 9308 | [[Uporabnik:Dekziva|Dekziva]] | 1 |- | 9309 | [[Uporabnik:Deklina|Deklina]] | 1 |- | 9310 | [[Uporabnik:Dej-zzz3|Dej-zzz3]] | 1 |- | 9311 | [[Uporabnik:Dejmi Hadrovic|Dejmi Hadrovic]] | 1 |- | 9312 | [[Uporabnik:Dejkos|Dejkos]] | 1 |- | 9313 | [[Uporabnik:Dejkom|Dejkom]] | 1 |- | 9314 | [[Uporabnik:Dejan žagar|Dejan žagar]] | 1 |- | 9315 | [[Uporabnik:Dejan V1d|Dejan V1d]] | 1 |- | 9316 | [[Uporabnik:Dejan Lavbic|Dejan Lavbic]] | 1 |- | 9317 | [[Uporabnik:Dejan Križanec|Dejan Križanec]] | 1 |- | 9318 | [[Uporabnik:DejanKalabic|DejanKalabic]] | 1 |- | 9319 | [[Uporabnik:Dejan Joze|Dejan Joze]] | 1 |- | 9320 | [[Uporabnik:Dejan Jazbar|Dejan Jazbar]] | 1 |- | 9321 | [[Uporabnik:Dejan Drame|Dejan Drame]] | 1 |- | 9322 | [[Uporabnik:Dejan Balažiu010d|Dejan Balažiu010d]] | 1 |- | 9323 | [[Uporabnik:Dejan88|Dejan88]] | 1 |- | 9324 | [[Uporabnik:Dejan81|Dejan81]] | 1 |- | 9325 | [[Uporabnik:Dejan135|Dejan135]] | 1 |- | 9326 | [[Uporabnik:Deivid|Deivid]] | 1 |- | 9327 | [[Uporabnik:Defy|Defy]] | 1 |- | 9328 | [[Uporabnik:Defraq|Defraq]] | 1 |- | 9329 | [[Uporabnik:Deficente|Deficente]] | 1 |- | 9330 | [[Uporabnik:DeeMan|DeeMan]] | 1 |- | 9331 | [[Uporabnik:DebiGomi|DebiGomi]] | 1 |- | 9332 | [[Uporabnik:Debevcs|Debevcs]] | 1 |- | 9333 | [[Uporabnik:Debelačebela|Debelačebela]] | 1 |- | 9334 | [[Uporabnik:Deandajic|Deandajic]] | 1 |- | 9335 | [[Uporabnik:Dean0804~slwiki|Dean0804~slwiki]] | 1 |- | 9336 | [[Uporabnik:DeadlyG|DeadlyG]] | 1 |- | 9337 | [[Uporabnik:Ddrumlic|Ddrumlic]] | 1 |- | 9338 | [[Uporabnik:DdrtASTY1234567890|DdrtASTY1234567890]] | 1 |- | 9339 | [[Uporabnik:Ddrozg|Ddrozg]] | 1 |- | 9340 | [[Uporabnik:Dbrus123|Dbrus123]] | 1 |- | 9341 | [[Uporabnik:D-Bewc|D-Bewc]] | 1 |- | 9342 | [[Uporabnik:Dbednjički|Dbednjički]] | 1 |- | 9343 | [[Uporabnik:Dazbog|Dazbog]] | 1 |- | 9344 | [[Uporabnik:Davorlon|Davorlon]] | 1 |- | 9345 | [[Uporabnik:Davorintrstenjak|Davorintrstenjak]] | 1 |- | 9346 | [[Uporabnik:Davorinstab|Davorinstab]] | 1 |- | 9347 | [[Uporabnik:DAVOR&COM.|DAVOR&COM.]] | 1 |- | 9348 | [[Uporabnik:DaviUnic|DaviUnic]] | 1 |- | 9349 | [[Uporabnik:David.vidmarceru|David.vidmarceru]] | 1 |- | 9350 | [[Uporabnik:David Tomažin|David Tomažin]] | 1 |- | 9351 | [[Uporabnik:Davidsotosek|Davidsotosek]] | 1 |- | 9352 | [[Uporabnik:David Šare|David Šare]] | 1 |- | 9353 | [[Uporabnik:David Po\u017eegar|David Po\u017eegar]] | 1 |- | 9354 | [[Uporabnik:David peterka|David peterka]] | 1 |- | 9355 | [[Uporabnik:Davido105|Davido105]] | 1 |- | 9356 | [[Uporabnik:DavidMB|DavidMB]] | 1 |- | 9357 | [[Uporabnik:Davidklančar|Davidklančar]] | 1 |- | 9358 | [[Uporabnik:Davidk2225|Davidk2225]] | 1 |- | 9359 | [[Uporabnik:DavidJuren|DavidJuren]] | 1 |- | 9360 | [[Uporabnik:David Gospic|David Gospic]] | 1 |- | 9361 | [[Uporabnik:Davidbordon|Davidbordon]] | 1 |- | 9362 | [[Uporabnik:Davidbe|Davidbe]] | 1 |- | 9363 | [[Uporabnik:David-A123Belgium|David-A123Belgium]] | 1 |- | 9364 | [[Uporabnik:David881|David881]] | 1 |- | 9365 | [[Uporabnik:David4,8|David4,8]] | 1 |- | 9366 | [[Uporabnik:David01|David01]] | 1 |- | 9367 | [[Uporabnik:Davesto|Davesto]] | 1 |- | 9368 | [[Uporabnik:Dave~slwiki|Dave~slwiki]] | 1 |- | 9369 | [[Uporabnik:Datadoo|Datadoo]] | 1 |- | 9370 | [[Uporabnik:Dasika04|Dasika04]] | 1 |- | 9371 | [[Uporabnik:Dashy|Dashy]] | 1 |- | 9372 | [[Uporabnik:Dashice23|Dashice23]] | 1 |- | 9373 | [[Uporabnik:Dasar|Dasar]] | 1 |- | 9374 | [[Uporabnik:Dasajehart|Dasajehart]] | 1 |- | 9375 | [[Uporabnik:DašaHor|DašaHor]] | 1 |- | 9376 | [[Uporabnik:DarSSo-10|DarSSo-10]] | 1 |- | 9377 | [[Uporabnik:DARlas|DARlas]] | 1 |- | 9378 | [[Uporabnik:Darkonovak|Darkonovak]] | 1 |- | 9379 | [[Uporabnik:Darkon29|Darkon29]] | 1 |- | 9380 | [[Uporabnik:Darko guštin|Darko guštin]] | 1 |- | 9381 | [[Uporabnik:Darkdragonhunter5000|Darkdragonhunter5000]] | 1 |- | 9382 | [[Uporabnik:Darkah|Darkah]] | 1 |- | 9383 | [[Uporabnik:Darja skrlj|Darja skrlj]] | 1 |- | 9384 | [[Uporabnik:Darja Pavlič|Darja Pavlič]] | 1 |- | 9385 | [[Uporabnik:Darjan84|Darjan84]] | 1 |- | 9386 | [[Uporabnik:Darja koren|Darja koren]] | 1 |- | 9387 | [[Uporabnik:Darjahh|Darjahh]] | 1 |- | 9388 | [[Uporabnik:Darjabojic|Darjabojic]] | 1 |- | 9389 | [[Uporabnik:Darja1|Darja1]] | 1 |- | 9390 | [[Uporabnik:Dario Pranjić|Dario Pranjić]] | 1 |- | 9391 | [[Uporabnik:Darinz|Darinz]] | 1 |- | 9392 | [[Uporabnik:Darebarbic|Darebarbic]] | 1 |- | 9393 | [[Uporabnik:Darcy239|Darcy239]] | 1 |- | 9394 | [[Uporabnik:Daqo|Daqo]] | 1 |- | 9395 | [[Uporabnik:Danzlovar|Danzlovar]] | 1 |- | 9396 | [[Uporabnik:Danx.čebelca|Danx.čebelca]] | 1 |- | 9397 | [[Uporabnik:Dantea|Dantea]] | 1 |- | 9398 | [[Uporabnik:Dantadd|Dantadd]] | 1 |- | 9399 | [[Uporabnik:Dan.skrinjar|Dan.skrinjar]] | 1 |- | 9400 | [[Uporabnik:Danovak001|Danovak001]] | 1 |- | 9401 | [[Uporabnik:Danny~slwiki|Danny~slwiki]] | 1 |- | 9402 | [[Uporabnik:DanK~slwiki|DanK~slwiki]] | 1 |- | 9403 | [[Uporabnik:DaniZ|DaniZ]] | 1 |- | 9404 | [[Uporabnik:Daniloinamir|Daniloinamir]] | 1 |- | 9405 | [[Uporabnik:Danijelkova|Danijelkova]] | 1 |- | 9406 | [[Uporabnik:Danijelgrmek|Danijelgrmek]] | 1 |- | 9407 | [[Uporabnik:Danijeldiceman|Danijeldiceman]] | 1 |- | 9408 | [[Uporabnik:Danijela2001|Danijela2001]] | 1 |- | 9409 | [[Uporabnik:Danijel81|Danijel81]] | 1 |- | 9410 | [[Uporabnik:Danijel555|Danijel555]] | 1 |- | 9411 | [[Uporabnik:Danielwolfsblut|Danielwolfsblut]] | 1 |- | 9412 | [[Uporabnik:Daniel.K.Rudolf|Daniel.K.Rudolf]] | 1 |- | 9413 | [[Uporabnik:Daniel Ali Quintana|Daniel Ali Quintana]] | 1 |- | 9414 | [[Uporabnik:Danidanni|Danidanni]] | 1 |- | 9415 | [[Uporabnik:Danesdanes|Danesdanes]] | 1 |- | 9416 | [[Uporabnik:Daneja0033|Daneja0033]] | 1 |- | 9417 | [[Uporabnik:Dandieczech|Dandieczech]] | 1 |- | 9418 | [[Uporabnik:Dan brez nakupov|Dan brez nakupov]] | 1 |- | 9419 | [[Uporabnik:Danauerbach|Danauerbach]] | 1 |- | 9420 | [[Uporabnik:Danajarutar|Danajarutar]] | 1 |- | 9421 | [[Uporabnik:Danaja18|Danaja18]] | 1 |- | 9422 | [[Uporabnik:DaMockinBird|DaMockinBird]] | 1 |- | 9423 | [[Uporabnik:Damjan.sifrer|Damjan.sifrer]] | 1 |- | 9424 | [[Uporabnik:DamjanLeban|DamjanLeban]] | 1 |- | 9425 | [[Uporabnik:Damjang|Damjang]] | 1 |- | 9426 | [[Uporabnik:DamjanC|DamjanC]] | 1 |- | 9427 | [[Uporabnik:Damjana lončar|Damjana lončar]] | 1 |- | 9428 | [[Uporabnik:Damjanac|Damjanac]] | 1 |- | 9429 | [[Uporabnik:Damirdos|Damirdos]] | 1 |- | 9430 | [[Uporabnik:Damir2555|Damir2555]] | 1 |- | 9431 | [[Uporabnik:Damir113|Damir113]] | 1 |- | 9432 | [[Uporabnik:Damijan Zavrtanik|Damijan Zavrtanik]] | 1 |- | 9433 | [[Uporabnik:Damijanp|Damijanp]] | 1 |- | 9434 | [[Uporabnik:Damijan Kren|Damijan Kren]] | 1 |- | 9435 | [[Uporabnik:Damack|Damack]] | 1 |- | 9436 | [[Uporabnik:Dalibor-malic|Dalibor-malic]] | 1 |- | 9437 | [[Uporabnik:Daliborka 25|Daliborka 25]] | 1 |- | 9438 | [[Uporabnik:Dakoron|Dakoron]] | 1 |- | 9439 | [[Uporabnik:Dakar007|Dakar007]] | 1 |- | 9440 | [[Uporabnik:Dajana55|Dajana55]] | 1 |- | 9441 | [[Uporabnik:Dagas Did 66|Dagas Did 66]] | 1 |- | 9442 | [[Uporabnik:Dafore|Dafore]] | 1 |- | 9443 | [[Uporabnik:Dafne~slwiki|Dafne~slwiki]] | 1 |- | 9444 | [[Uporabnik:DadiS92|DadiS92]] | 1 |- | 9445 | [[Uporabnik:Dadaism~slwiki|Dadaism~slwiki]] | 1 |- | 9446 | [[Uporabnik:Daco|Daco]] | 1 |- | 9447 | [[Uporabnik:Dacian|Dacian]] | 1 |- | 9448 | [[Uporabnik:Dabi12|Dabi12]] | 1 |- | 9449 | [[Uporabnik:D0m3n|D0m3n]] | 1 |- | 9450 | [[Uporabnik:D0c~slwiki|D0c~slwiki]] | 1 |- | 9451 | [[Uporabnik:Cviček11|Cviček11]] | 1 |- | 9452 | [[Uporabnik:Cvetkop|Cvetkop]] | 1 |- | 9453 | [[Uporabnik:Cvetka Sokolov|Cvetka Sokolov]] | 1 |- | 9454 | [[Uporabnik:Cvetačanibrokoli|Cvetačanibrokoli]] | 1 |- | 9455 | [[Uporabnik:Cuzo|Cuzo]] | 1 |- | 9456 | [[Uporabnik:Cuts Like a Knife|Cuts Like a Knife]] | 1 |- | 9457 | [[Uporabnik:Čustvena inteligenca|Čustvena inteligenca]] | 1 |- | 9458 | [[Uporabnik:Curk lee|Curk lee]] | 1 |- | 9459 | [[Uporabnik:Cupcakesandbees|Cupcakesandbees]] | 1 |- | 9460 | [[Uporabnik:CupcakePastelito2|CupcakePastelito2]] | 1 |- | 9461 | [[Uporabnik:Čungalunga5464646|Čungalunga5464646]] | 1 |- | 9462 | [[Uporabnik:CulyCiv2|CulyCiv2]] | 1 |- | 9463 | [[Uporabnik:Cukorica|Cukorica]] | 1 |- | 9464 | [[Uporabnik:Čuka lina|Čuka lina]] | 1 |- | 9465 | [[Uporabnik:C.~slwiki|C.~slwiki]] | 1 |- | 9466 | [[Uporabnik:Csh89|Csh89]] | 1 |- | 9467 | [[Uporabnik:Csel of the AF|Csel of the AF]] | 1 |- | 9468 | [[Uporabnik:Csel|Csel]] | 1 |- | 9469 | [[Uporabnik:Cs0217|Cs0217]] | 1 |- | 9470 | [[Uporabnik:CrypticalFiery|CrypticalFiery]] | 1 |- | 9471 | [[Uporabnik:Cr U|Cr U]] | 1 |- | 9472 | [[Uporabnik:Crtmrzlikar|Crtmrzlikar]] | 1 |- | 9473 | [[Uporabnik:CrtJS|CrtJS]] | 1 |- | 9474 | [[Uporabnik:Croniquelle|Croniquelle]] | 1 |- | 9475 | [[Uporabnik:Crocodilenik|Crocodilenik]] | 1 |- | 9476 | [[Uporabnik:Crockodile78|Crockodile78]] | 1 |- | 9477 | [[Uporabnik:Crnipiki|Crnipiki]] | 1 |- | 9478 | [[Uporabnik:Crni|Crni]] | 1 |- | 9479 | [[Uporabnik:Crne|Crne]] | 1 |- | 9480 | [[Uporabnik:Črna vrtnica|Črna vrtnica]] | 1 |- | 9481 | [[Uporabnik:Crna svinja|Crna svinja]] | 1 |- | 9482 | [[Uporabnik:Cresnikj|Cresnikj]] | 1 |- | 9483 | [[Uporabnik:Creator.wikipeida|Creator.wikipeida]] | 1 |- | 9484 | [[Uporabnik:Crazy~slwiki|Crazy~slwiki]] | 1 |- | 9485 | [[Uporabnik:Cowan~slwiki|Cowan~slwiki]] | 1 |- | 9486 | [[Uporabnik:Cougar~slwiki|Cougar~slwiki]] | 1 |- | 9487 | [[Uporabnik:Costsjoy|Costsjoy]] | 1 |- | 9488 | [[Uporabnik:Corny~slwiki|Corny~slwiki]] | 1 |- | 9489 | [[Uporabnik:CooL eva|CooL eva]] | 1 |- | 9490 | [[Uporabnik:Conterifenbergo|Conterifenbergo]] | 1 |- | 9491 | [[Uporabnik:Consilue|Consilue]] | 1 |- | 9492 | [[Uporabnik:Conccerto|Conccerto]] | 1 |- | 9493 | [[Uporabnik:Commrem|Commrem]] | 1 |- | 9494 | [[Uporabnik:Commistage|Commistage]] | 1 |- | 9495 | [[Uporabnik:Commaprimo|Commaprimo]] | 1 |- | 9496 | [[Uporabnik:ComeAsUR~slwiki|ComeAsUR~slwiki]] | 1 |- | 9497 | [[Uporabnik:Colqadd|Colqadd]] | 1 |- | 9498 | [[Uporabnik:Colons2|Colons2]] | 1 |- | 9499 | [[Uporabnik:Colonnello|Colonnello]] | 1 |- | 9500 | [[Uporabnik:Colcody2000|Colcody2000]] | 1 |- | 9501 | [[Uporabnik:Cokolino2|Cokolino2]] | 1 |- | 9502 | [[Uporabnik:Čoko135|Čoko135]] | 1 |- | 9503 | [[Uporabnik:Čoko12|Čoko12]] | 1 |- | 9504 | [[Uporabnik:Cokapoo|Cokapoo]] | 1 |- | 9505 | [[Uporabnik:Cojpek505|Cojpek505]] | 1 |- | 9506 | [[Uporabnik:Cognition.fan|Cognition.fan]] | 1 |- | 9507 | [[Uporabnik:Cofka|Cofka]] | 1 |- | 9508 | [[Uporabnik:Čmrlju010dki|Čmrlju010dki]] | 1 |- | 9509 | [[Uporabnik:Cmrlek1|Cmrlek1]] | 1 |- | 9510 | [[Uporabnik:Cmaver|Cmaver]] | 1 |- | 9511 | [[Uporabnik:Cloudynika|Cloudynika]] | 1 |- | 9512 | [[Uporabnik:Clidar~slwiki|Clidar~slwiki]] | 1 |- | 9513 | [[Uporabnik:Clia0801|Clia0801]] | 1 |- | 9514 | [[Uporabnik:Cleonessa|Cleonessa]] | 1 |- | 9515 | [[Uporabnik:Clementseye|Clementseye]] | 1 |- | 9516 | [[Uporabnik:Clara Rosemann|Clara Rosemann]] | 1 |- | 9517 | [[Uporabnik:Claque|Claque]] | 1 |- | 9518 | [[Uporabnik:ClaireSteph|ClaireSteph]] | 1 |- | 9519 | [[Uporabnik:Clairedelune~slwiki|Clairedelune~slwiki]] | 1 |- | 9520 | [[Uporabnik:Cjajnik|Cjajnik]] | 1 |- | 9521 | [[Uporabnik:Citrrvs|Citrrvs]] | 1 |- | 9522 | [[Uporabnik:CitroX|CitroX]] | 1 |- | 9523 | [[Uporabnik:Citronka|Citronka]] | 1 |- | 9524 | [[Uporabnik:Citronček|Citronček]] | 1 |- | 9525 | [[Uporabnik:Citraya13|Citraya13]] | 1 |- | 9526 | [[Uporabnik:Cirilaz|Cirilaz]] | 1 |- | 9527 | [[Uporabnik:Ciril4gosenica|Ciril4gosenica]] | 1 |- | 9528 | [[Uporabnik:Ciril1|Ciril1]] | 1 |- | 9529 | [[Uporabnik:Circinus|Circinus]] | 1 |- | 9530 | [[Uporabnik:CiranemaK|CiranemaK]] | 1 |- | 9531 | [[Uporabnik:Cinderella~slwiki|Cinderella~slwiki]] | 1 |- | 9532 | [[Uporabnik:Cime|Cime]] | 1 |- | 9533 | [[Uporabnik:Cilka Blažon|Cilka Blažon]] | 1 |- | 9534 | [[Uporabnik:Ciklo|Ciklo]] | 1 |- | 9535 | [[Uporabnik:Cigutera|Cigutera]] | 1 |- | 9536 | [[Uporabnik:Cicognac|Cicognac]] | 1 |- | 9537 | [[Uporabnik:Ciciban|Ciciban]] | 1 |- | 9538 | [[Uporabnik:CibicKlavdij|CibicKlavdij]] | 1 |- | 9539 | [[Uporabnik:Ciarodeica|Ciarodeica]] | 1 |- | 9540 | [[Uporabnik:Ci987ta|Ci987ta]] | 1 |- | 9541 | [[Uporabnik:Chupacabra~slwiki|Chupacabra~slwiki]] | 1 |- | 9542 | [[Uporabnik:Chump~slwiki|Chump~slwiki]] | 1 |- | 9543 | [[Uporabnik:Chuckviola14|Chuckviola14]] | 1 |- | 9544 | [[Uporabnik:Chucknobbis|Chucknobbis]] | 1 |- | 9545 | [[Uporabnik:Chrxtina|Chrxtina]] | 1 |- | 9546 | [[Uporabnik:Christo63040181|Christo63040181]] | 1 |- | 9547 | [[Uporabnik:ChristineBZ|ChristineBZ]] | 1 |- | 9548 | [[Uporabnik:CHrisTinA|CHrisTinA]] | 1 |- | 9549 | [[Uporabnik:Christiane.melancon~slwiki|Christiane.melancon~slwiki]] | 1 |- | 9550 | [[Uporabnik:Christi232|Christi232]] | 1 |- | 9551 | [[Uporabnik:Chowii|Chowii]] | 1 |- | 9552 | [[Uporabnik:ChosenCream|ChosenCream]] | 1 |- | 9553 | [[Uporabnik:Chopy|Chopy]] | 1 |- | 9554 | [[Uporabnik:Chope|Chope]] | 1 |- | 9555 | [[Uporabnik:Chlovechek|Chlovechek]] | 1 |- | 9556 | [[Uporabnik:Chiuwauwa|Chiuwauwa]] | 1 |- | 9557 | [[Uporabnik:Chiorbone da Frittole|Chiorbone da Frittole]] | 1 |- | 9558 | [[Uporabnik:Child.dog.mum|Child.dog.mum]] | 1 |- | 9559 | [[Uporabnik:Chichi~slwiki|Chichi~slwiki]] | 1 |- | 9560 | [[Uporabnik:ChiccyTofsy|ChiccyTofsy]] | 1 |- | 9561 | [[Uporabnik:Chiasa|Chiasa]] | 1 |- | 9562 | [[Uporabnik:Chiaravianello|Chiaravianello]] | 1 |- | 9563 | [[Uporabnik:Cherrytree|Cherrytree]] | 1 |- | 9564 | [[Uporabnik:Cherrypie1988|Cherrypie1988]] | 1 |- | 9565 | [[Uporabnik:Chelsea~slwiki|Chelsea~slwiki]] | 1 |- | 9566 | [[Uporabnik:Chelsea138|Chelsea138]] | 1 |- | 9567 | [[Uporabnik:Cheko|Cheko]] | 1 |- | 9568 | [[Uporabnik:Cheebacca|Cheebacca]] | 1 |- | 9569 | [[Uporabnik:Checking xx|Checking xx]] | 1 |- | 9570 | [[Uporabnik:Charlotteq|Charlotteq]] | 1 |- | 9571 | [[Uporabnik:Charlie Garduño|Charlie Garduño]] | 1 |- | 9572 | [[Uporabnik:Charisse|Charisse]] | 1 |- | 9573 | [[Uporabnik:Chanter~slwiki|Chanter~slwiki]] | 1 |- | 9574 | [[Uporabnik:Cevohevnemrak|Cevohevnemrak]] | 1 |- | 9575 | [[Uporabnik:Cevka|Cevka]] | 1 |- | 9576 | [[Uporabnik:CEVELJ|CEVELJ]] | 1 |- | 9577 | [[Uporabnik:Čeu0161nje|Čeu0161nje]] | 1 |- | 9578 | [[Uporabnik:Čeu0161kafan|Čeu0161kafan]] | 1 |- | 9579 | [[Uporabnik:Cesnikz|Cesnikz]] | 1 |- | 9580 | [[Uporabnik:Cerridwen2022|Cerridwen2022]] | 1 |- | 9581 | [[Uporabnik:Cero 63040271|Cero 63040271]] | 1 |- | 9582 | [[Uporabnik:Cernegaja28|Cernegaja28]] | 1 |- | 9583 | [[Uporabnik:Černe An|Černe An]] | 1 |- | 9584 | [[Uporabnik:CerarZ|CerarZ]] | 1 |- | 9585 | [[Uporabnik:Čepnox|Čepnox]] | 1 |- | 9586 | [[Uporabnik:Cene.stupar|Cene.stupar]] | 1 |- | 9587 | [[Uporabnik:Célestin Denis|Célestin Denis]] | 1 |- | 9588 | [[Uporabnik:Cehoving|Cehoving]] | 1 |- | 9589 | [[Uporabnik:Cehok|Cehok]] | 1 |- | 9590 | [[Uporabnik:Cehbarbara|Cehbarbara]] | 1 |- | 9591 | [[Uporabnik:Cecka1|Cecka1]] | 1 |- | 9592 | [[Uporabnik:Cdvfa1238|Cdvfa1238]] | 1 |- | 9593 | [[Uporabnik:Cdj 000|Cdj 000]] | 1 |- | 9594 | [[Uporabnik:Ccr~slwiki|Ccr~slwiki]] | 1 |- | 9595 | [[Uporabnik:Ccrazymann|Ccrazymann]] | 1 |- | 9596 | [[Uporabnik:Ccieslovenia|Ccieslovenia]] | 1 |- | 9597 | [[Uporabnik:CCCp|CCCp]] | 1 |- | 9598 | [[Uporabnik:CCC41|CCC41]] | 1 |- | 9599 | [[Uporabnik:Ccbbaa|Ccbbaa]] | 1 |- | 9600 | [[Uporabnik:Cawaerein|Cawaerein]] | 1 |- | 9601 | [[Uporabnik:Carson1968|Carson1968]] | 1 |- | 9602 | [[Uporabnik:Carovnik15|Carovnik15]] | 1 |- | 9603 | [[Uporabnik:Carolyn-chi|Carolyn-chi]] | 1 |- | 9604 | [[Uporabnik:Carolepiton|Carolepiton]] | 1 |- | 9605 | [[Uporabnik:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] | 1 |- | 9606 | [[Uporabnik:Carnius|Carnius]] | 1 |- | 9607 | [[Uporabnik:CARMY|CARMY]] | 1 |- | 9608 | [[Uporabnik:Carmelo~slwiki|Carmelo~slwiki]] | 1 |- | 9609 | [[Uporabnik:Carlota~slwiki|Carlota~slwiki]] | 1 |- | 9610 | [[Uporabnik:Carles Karel|Carles Karel]] | 1 |- | 9611 | [[Uporabnik:Carlalune|Carlalune]] | 1 |- | 9612 | [[Uporabnik:Carka.si|Carka.si]] | 1 |- | 9613 | [[Uporabnik:Carjematic|Carjematic]] | 1 |- | 9614 | [[Uporabnik:Caradhrasss|Caradhrasss]] | 1 |- | 9615 | [[Uporabnik:Capuccetto rosso|Capuccetto rosso]] | 1 |- | 9616 | [[Uporabnik:Capraibex|Capraibex]] | 1 |- | 9617 | [[Uporabnik:Capmo|Capmo]] | 1 |- | 9618 | [[Uporabnik:Čaplja|Čaplja]] | 1 |- | 9619 | [[Uporabnik:Capi 10|Capi 10]] | 1 |- | 9620 | [[Uporabnik:C a n o e|C a n o e]] | 1 |- | 9621 | [[Uporabnik:CankarPepsi|CankarPepsi]] | 1 |- | 9622 | [[Uporabnik:Cankarjezakon2|Cankarjezakon2]] | 1 |- | 9623 | [[Uporabnik:CanaryIslands|CanaryIslands]] | 1 |- | 9624 | [[Uporabnik:Campapusl|Campapusl]] | 1 |- | 9625 | [[Uporabnik:Calypsow|Calypsow]] | 1 |- | 9626 | [[Uporabnik:Cal~slwiki|Cal~slwiki]] | 1 |- | 9627 | [[Uporabnik:Calcmh|Calcmh]] | 1 |- | 9628 | [[Uporabnik:Cakalnica3|Cakalnica3]] | 1 |- | 9629 | [[Uporabnik:Cahtls|Cahtls]] | 1 |- | 9630 | [[Uporabnik:Cafkim|Cafkim]] | 1 |- | 9631 | [[Uporabnik:Cadez4|Cadez4]] | 1 |- | 9632 | [[Uporabnik:C1357|C1357]] | 1 |- | 9633 | [[Uporabnik:BZupa|BZupa]] | 1 |- | 9634 | [[Uporabnik:BŽibret|BŽibret]] | 1 |- | 9635 | [[Uporabnik:Bzgavc|Bzgavc]] | 1 |- | 9636 | [[Uporabnik:Bvogel2|Bvogel2]] | 1 |- | 9637 | [[Uporabnik:Buršula|Buršula]] | 1 |- | 9638 | [[Uporabnik:Burja|Burja]] | 1 |- | 9639 | [[Uporabnik:Burghiu|Burghiu]] | 1 |- | 9640 | [[Uporabnik:BureMF|BureMF]] | 1 |- | 9641 | [[Uporabnik:Bumma321|Bumma321]] | 1 |- | 9642 | [[Uporabnik:Bumbarnahribu|Bumbarnahribu]] | 1 |- | 9643 | [[Uporabnik:Buljan12|Buljan12]] | 1 |- | 9644 | [[Uporabnik:Bukipuki|Bukipuki]] | 1 |- | 9645 | [[Uporabnik:BuggyBost|BuggyBost]] | 1 |- | 9646 | [[Uporabnik:Bucka91|Bucka91]] | 1 |- | 9647 | [[Uporabnik:Bucka7|Bucka7]] | 1 |- | 9648 | [[Uporabnik:Bucka16|Bucka16]] | 1 |- | 9649 | [[Uporabnik:Bucci~slwiki|Bucci~slwiki]] | 1 |- | 9650 | [[Uporabnik:Bubbydoo|Bubbydoo]] | 1 |- | 9651 | [[Uporabnik:Bubblycanuck|Bubblycanuck]] | 1 |- | 9652 | [[Uporabnik:Bubbles~slwiki|Bubbles~slwiki]] | 1 |- | 9653 | [[Uporabnik:Bubaleze|Bubaleze]] | 1 |- | 9654 | [[Uporabnik:Bubabeba|Bubabeba]] | 1 |- | 9655 | [[Uporabnik:Btrnjanac|Btrnjanac]] | 1 |- | 9656 | [[Uporabnik:Btjasa91|Btjasa91]] | 1 |- | 9657 | [[Uporabnik:B.susec|B.susec]] | 1 |- | 9658 | [[Uporabnik:Bstiplovsek|Bstiplovsek]] | 1 |- | 9659 | [[Uporabnik:Bslana1985|Bslana1985]] | 1 |- | 9660 | [[Uporabnik:Brza djevojka|Brza djevojka]] | 1 |- | 9661 | [[Uporabnik:Brutalnightmare|Brutalnightmare]] | 1 |- | 9662 | [[Uporabnik:Brumecs|Brumecs]] | 1 |- | 9663 | [[Uporabnik:BruceLee Warrior|BruceLee Warrior]] | 1 |- | 9664 | [[Uporabnik:Bruce Jakin Wayne|Bruce Jakin Wayne]] | 1 |- | 9665 | [[Uporabnik:Brotnjak|Brotnjak]] | 1 |- | 9666 | [[Uporabnik:Brookepretorius|Brookepretorius]] | 1 |- | 9667 | [[Uporabnik:Bronescu|Bronescu]] | 1 |- | 9668 | [[Uporabnik:Brokenbananas|Brokenbananas]] | 1 |- | 9669 | [[Uporabnik:Brnuci|Brnuci]] | 1 |- | 9670 | [[Uporabnik:Brnot|Brnot]] | 1 |- | 9671 | [[Uporabnik:Brko55|Brko55]] | 1 |- | 9672 | [[Uporabnik:Britt~slwiki|Britt~slwiki]] | 1 |- | 9673 | [[Uporabnik:Britovsek|Britovsek]] | 1 |- | 9674 | [[Uporabnik:Britonja|Britonja]] | 1 |- | 9675 | [[Uporabnik:Britannia|Britannia]] | 1 |- | 9676 | [[Uporabnik:Brinanina|Brinanina]] | 1 |- | 9677 | [[Uporabnik:Brina Ljubi|Brina Ljubi]] | 1 |- | 9678 | [[Uporabnik:Brinakp|Brinakp]] | 1 |- | 9679 | [[Uporabnik:Brinabrodnjak|Brinabrodnjak]] | 1 |- | 9680 | [[Uporabnik:Brina.birsa|Brina.birsa]] | 1 |- | 9681 | [[Uporabnik:Brinab|Brinab]] | 1 |- | 9682 | [[Uporabnik:BriJul|BriJul]] | 1 |- | 9683 | [[Uporabnik:Brigita.vrabec|Brigita.vrabec]] | 1 |- | 9684 | [[Uporabnik:Brigita Kompare|Brigita Kompare]] | 1 |- | 9685 | [[Uporabnik:Brigitab|Brigitab]] | 1 |- | 9686 | [[Uporabnik:Bridget2021|Bridget2021]] | 1 |- | 9687 | [[Uporabnik:Brianza2008|Brianza2008]] | 1 |- | 9688 | [[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]] | 1 |- | 9689 | [[Uporabnik:Brglez4|Brglez4]] | 1 |- | 9690 | [[Uporabnik:Breznik Anja|Breznik Anja]] | 1 |- | 9691 | [[Uporabnik:Brence.rok|Brence.rok]] | 1 |- | 9692 | [[Uporabnik:Brenani|Brenani]] | 1 |- | 9693 | [[Uporabnik:BremBrem|BremBrem]] | 1 |- | 9694 | [[Uporabnik:Brekmandlc|Brekmandlc]] | 1 |- | 9695 | [[Uporabnik:Breenuh|Breenuh]] | 1 |- | 9696 | [[Uporabnik:Breena93|Breena93]] | 1 |- | 9697 | [[Uporabnik:Bredam|Bredam]] | 1 |- | 9698 | [[Uporabnik:Braunkopf|Braunkopf]] | 1 |- | 9699 | [[Uporabnik:Bratje|Bratje]] | 1 |- | 9700 | [[Uporabnik:Brata2|Brata2]] | 1 |- | 9701 | [[Uporabnik:B-rat|B-rat]] | 1 |- | 9702 | [[Uporabnik:Branzal112|Branzal112]] | 1 |- | 9703 | [[Uporabnik:Branstark|Branstark]] | 1 |- | 9704 | [[Uporabnik:Brankav|Brankav]] | 1 |- | 9705 | [[Uporabnik:Branka.strnad|Branka.strnad]] | 1 |- | 9706 | [[Uporabnik:Branka France|Branka France]] | 1 |- | 9707 | [[Uporabnik:Branimir~slwiki|Branimir~slwiki]] | 1 |- | 9708 | [[Uporabnik:Brane hodak|Brane hodak]] | 1 |- | 9709 | [[Uporabnik:Branden Garrett|Branden Garrett]] | 1 |- | 9710 | [[Uporabnik:Bralec8|Bralec8]] | 1 |- | 9711 | [[Uporabnik:Bralec4|Bralec4]] | 1 |- | 9712 | [[Uporabnik:Brain~slwiki|Brain~slwiki]] | 1 |- | 9713 | [[Uporabnik:Brain On Vacation|Brain On Vacation]] | 1 |- | 9714 | [[Uporabnik:Brainiac70|Brainiac70]] | 1 |- | 9715 | [[Uporabnik:BPeTri58|BPeTri58]] | 1 |- | 9716 | [[Uporabnik:B.paulinic|B.paulinic]] | 1 |- | 9717 | [[Uporabnik:Božo R.|Božo R.]] | 1 |- | 9718 | [[Uporabnik:Bozop|Bozop]] | 1 |- | 9719 | [[Uporabnik:Božiu010dL|Božiu010dL]] | 1 |- | 9720 | [[Uporabnik:BožičP|BožičP]] | 1 |- | 9721 | [[Uporabnik:Bozicek50|Bozicek50]] | 1 |- | 9722 | [[Uporabnik:Bozhansky|Bozhansky]] | 1 |- | 9723 | [[Uporabnik:Bowik|Bowik]] | 1 |- | 9724 | [[Uporabnik:Botros99|Botros99]] | 1 |- | 9725 | [[Uporabnik:Bostjanvelikonja|Bostjanvelikonja]] | 1 |- | 9726 | [[Uporabnik:Bostjan.prasnikar|Bostjan.prasnikar]] | 1 |- | 9727 | [[Uporabnik:Bostjanm|Bostjanm]] | 1 |- | 9728 | [[Uporabnik:Bostjanjn10|Bostjanjn10]] | 1 |- | 9729 | [[Uporabnik:Boštjan7skozi24|Boštjan7skozi24]] | 1 |- | 9730 | [[Uporabnik:Bostjan4|Bostjan4]] | 1 |- | 9731 | [[Uporabnik:BossSlo|BossSlo]] | 1 |- | 9732 | [[Uporabnik:Boskok|Boskok]] | 1 |- | 9733 | [[Uporabnik:Bosko323|Bosko323]] | 1 |- | 9734 | [[Uporabnik:Borutso|Borutso]] | 1 |- | 9735 | [[Uporabnik:Borut Savec|Borut Savec]] | 1 |- | 9736 | [[Uporabnik:Borutr|Borutr]] | 1 |- | 9737 | [[Uporabnik:Borut Osonkar|Borut Osonkar]] | 1 |- | 9738 | [[Uporabnik:Borut Miklavec|Borut Miklavec]] | 1 |- | 9739 | [[Uporabnik:BorutDezman|BorutDezman]] | 1 |- | 9740 | [[Uporabnik:Borut66|Borut66]] | 1 |- | 9741 | [[Uporabnik:Borut3|Borut3]] | 1 |- | 9742 | [[Uporabnik:Borut1980|Borut1980]] | 1 |- | 9743 | [[Uporabnik:Borovnička|Borovnička]] | 1 |- | 9744 | [[Uporabnik:Borovnica~slwiki|Borovnica~slwiki]] | 1 |- | 9745 | [[Uporabnik:BoRoot|BoRoot]] | 1 |- | 9746 | [[Uporabnik:Borojunior|Borojunior]] | 1 |- | 9747 | [[Uporabnik:Borm735|Borm735]] | 1 |- | 9748 | [[Uporabnik:Borko28|Borko28]] | 1 |- | 9749 | [[Uporabnik:Boris Voglar|Boris Voglar]] | 1 |- | 9750 | [[Uporabnik:BorisUOL|BorisUOL]] | 1 |- | 9751 | [[Uporabnik:Borisperus|Borisperus]] | 1 |- | 9752 | [[Uporabnik:Boris Godunov~slwiki|Boris Godunov~slwiki]] | 1 |- | 9753 | [[Uporabnik:Boris3000|Boris3000]] | 1 |- | 9754 | [[Uporabnik:BorgKing|BorgKing]] | 1 |- | 9755 | [[Uporabnik:Borgagg|Borgagg]] | 1 |- | 9756 | [[Uporabnik:BoredT-Rex|BoredT-Rex]] | 1 |- | 9757 | [[Uporabnik:Bordo marjetica|Bordo marjetica]] | 1 |- | 9758 | [[Uporabnik:Bor-bor|Bor-bor]] | 1 |- | 9759 | [[Uporabnik:Boraczek|Boraczek]] | 1 |- | 9760 | [[Uporabnik:Bor88|Bor88]] | 1 |- | 9761 | [[Uporabnik:Bonobo~slwiki|Bonobo~slwiki]] | 1 |- | 9762 | [[Uporabnik:Bonmot~slwiki|Bonmot~slwiki]] | 1 |- | 9763 | [[Uporabnik:Bongolope|Bongolope]] | 1 |- | 9764 | [[Uporabnik:Bond007~slwiki|Bond007~slwiki]] | 1 |- | 9765 | [[Uporabnik:Bonaventura~slwiki|Bonaventura~slwiki]] | 1 |- | 9766 | [[Uporabnik:Bona.puella|Bona.puella]] | 1 |- | 9767 | [[Uporabnik:Bolonese|Bolonese]] | 1 |- | 9768 | [[Uporabnik:Bollenn|Bollenn]] | 1 |- | 9769 | [[Uporabnik:Bolhacek|Bolhacek]] | 1 |- | 9770 | [[Uporabnik:Bolek~slwiki|Bolek~slwiki]] | 1 |- | 9771 | [[Uporabnik:Bokob|Bokob]] | 1 |- | 9772 | [[Uporabnik:BokicaK|BokicaK]] | 1 |- | 9773 | [[Uporabnik:Bojoco|Bojoco]] | 1 |- | 9774 | [[Uporabnik:Bojkov|Bojkov]] | 1 |- | 9775 | [[Uporabnik:Bojevnica|Bojevnica]] | 1 |- | 9776 | [[Uporabnik:Bojanzavec|Bojanzavec]] | 1 |- | 9777 | [[Uporabnik:Bojansk|Bojansk]] | 1 |- | 9778 | [[Uporabnik:BojanR|BojanR]] | 1 |- | 9779 | [[Uporabnik:Bojana.kusic|Bojana.kusic]] | 1 |- | 9780 | [[Uporabnik:Bojana Fajmut|Bojana Fajmut]] | 1 |- | 9781 | [[Uporabnik:Bojanabracic11|Bojanabracic11]] | 1 |- | 9782 | [[Uporabnik:Bogozupancic|Bogozupancic]] | 1 |- | 9783 | [[Uporabnik:BodhisattvaBot|BodhisattvaBot]] | 1 |- | 9784 | [[Uporabnik:Bodecaneza1|Bodecaneza1]] | 1 |- | 9785 | [[Uporabnik:Bobvelikan|Bobvelikan]] | 1 |- | 9786 | [[Uporabnik:Bob Rock|Bob Rock]] | 1 |- | 9787 | [[Uporabnik:Bobosmrade91|Bobosmrade91]] | 1 |- | 9788 | [[Uporabnik:Bobnartj|Bobnartj]] | 1 |- | 9789 | [[Uporabnik:Bobicar1107|Bobicar1107]] | 1 |- | 9790 | [[Uporabnik:Bobek~slwiki|Bobek~slwiki]] | 1 |- | 9791 | [[Uporabnik:Bobby~slwiki|Bobby~slwiki]] | 1 |- | 9792 | [[Uporabnik:B.Nika|B.Nika]] | 1 |- | 9793 | [[Uporabnik:Bmertelj|Bmertelj]] | 1 |- | 9794 | [[Uporabnik:BMC2008|BMC2008]] | 1 |- | 9795 | [[Uporabnik:Bmc100|Bmc100]] | 1 |- | 9796 | [[Uporabnik:B.makarovic|B.makarovic]] | 1 |- | 9797 | [[Uporabnik:Bmacuh|Bmacuh]] | 1 |- | 9798 | [[Uporabnik:BlueRioRo|BlueRioRo]] | 1 |- | 9799 | [[Uporabnik:*bluebary*|*bluebary*]] | 1 |- | 9800 | [[Uporabnik:Blucija|Blucija]] | 1 |- | 9801 | [[Uporabnik:Bloški Korenjak|Bloški Korenjak]] | 1 |- | 9802 | [[Uporabnik:Blondpower1425|Blondpower1425]] | 1 |- | 9803 | [[Uporabnik:Blondinkaxxx|Blondinkaxxx]] | 1 |- | 9804 | [[Uporabnik:Blondi1|Blondi1]] | 1 |- | 9805 | [[Uporabnik:Blodyavenger|Blodyavenger]] | 1 |- | 9806 | [[Uporabnik:Bljubljek|Bljubljek]] | 1 |- | 9807 | [[Uporabnik:Blinky~slwiki|Blinky~slwiki]] | 1 |- | 9808 | [[Uporabnik:Bleskosek|Bleskosek]] | 1 |- | 9809 | [[Uporabnik:Blend~slwiki|Blend~slwiki]] | 1 |- | 9810 | [[Uporabnik:Bleki13|Bleki13]] | 1 |- | 9811 | [[Uporabnik:Blek178|Blek178]] | 1 |- | 9812 | [[Uporabnik:Bledsforum|Bledsforum]] | 1 |- | 9813 | [[Uporabnik:Blebleb|Blebleb]] | 1 |- | 9814 | [[Uporabnik:Blbec|Blbec]] | 1 |- | 9815 | [[Uporabnik:Blaztheking|Blaztheking]] | 1 |- | 9816 | [[Uporabnik:Blazpo|Blazpo]] | 1 |- | 9817 | [[Uporabnik:Blaz pavzin|Blaz pavzin]] | 1 |- | 9818 | [[Uporabnik:Blaž Logonder|Blaž Logonder]] | 1 |- | 9819 | [[Uporabnik:Blazkolar|Blazkolar]] | 1 |- | 9820 | [[Uporabnik:Blazko|Blazko]] | 1 |- | 9821 | [[Uporabnik:Blažka Plahutnik Baloh|Blažka Plahutnik Baloh]] | 1 |- | 9822 | [[Uporabnik:Blazjensterle|Blazjensterle]] | 1 |- | 9823 | [[Uporabnik:BlazicEro|BlazicEro]] | 1 |- | 9824 | [[Uporabnik:BlazFerjanic|BlazFerjanic]] | 1 |- | 9825 | [[Uporabnik:Blaze~slwiki|Blaze~slwiki]] | 1 |- | 9826 | [[Uporabnik:Blazcop|Blazcop]] | 1 |- | 9827 | [[Uporabnik:Blaž-b|Blaž-b]] | 1 |- | 9828 | [[Uporabnik:Blaž1234567|Blaž1234567]] | 1 |- | 9829 | [[Uporabnik:Bla\u017e|Bla\u017e]] | 1 |- | 9830 | [[Uporabnik:BlatnikE|BlatnikE]] | 1 |- | 9831 | [[Uporabnik:Blapopugo|Blapopugo]] | 1 |- | 9832 | [[Uporabnik:BlankaSlana|BlankaSlana]] | 1 |- | 9833 | [[Uporabnik:BlankaD|BlankaD]] | 1 |- | 9834 | [[Uporabnik:Blankablagotinšek|Blankablagotinšek]] | 1 |- | 9835 | [[Uporabnik:Blanka123|Blanka123]] | 1 |- | 9836 | [[Uporabnik:Blackreaper201|Blackreaper201]] | 1 |- | 9837 | [[Uporabnik:Blackman1425|Blackman1425]] | 1 |- | 9838 | [[Uporabnik:Blackites|Blackites]] | 1 |- | 9839 | [[Uporabnik:Black hole|Black hole]] | 1 |- | 9840 | [[Uporabnik:Blackhavk|Blackhavk]] | 1 |- | 9841 | [[Uporabnik:Blabla~slwiki|Blabla~slwiki]] | 1 |- | 9842 | [[Uporabnik:Blaaaaz|Blaaaaz]] | 1 |- | 9843 | [[Uporabnik:B.Katja|B.Katja]] | 1 |- | 9844 | [[Uporabnik:Bk16|Bk16]] | 1 |- | 9845 | [[Uporabnik:Bjelcevica|Bjelcevica]] | 1 |- | 9846 | [[Uporabnik:Bizzzy|Bizzzy]] | 1 |- | 9847 | [[Uporabnik:Bizgo|Bizgo]] | 1 |- | 9848 | [[Uporabnik:Bivanusa|Bivanusa]] | 1 |- | 9849 | [[Uporabnik:Biusmudiskačuinnismbiuzaseden|Biusmudiskačuinnismbiuzaseden]] | 1 |- | 9850 | [[Uporabnik:Biskvitek|Biskvitek]] | 1 |- | 9851 | [[Uporabnik:Birdmocking|Birdmocking]] | 1 |- | 9852 | [[Uporabnik:Bippo3010|Bippo3010]] | 1 |- | 9853 | [[Uporabnik:Biografur|Biografur]] | 1 |- | 9854 | [[Uporabnik:Binabambina|Binabambina]] | 1 |- | 9855 | [[Uporabnik:Billisbrother|Billisbrother]] | 1 |- | 9856 | [[Uporabnik:BilJePreprostDan|BilJePreprostDan]] | 1 |- | 9857 | [[Uporabnik:Bilal hotovic|Bilal hotovic]] | 1 |- | 9858 | [[Uporabnik:Bigyd|Bigyd]] | 1 |- | 9859 | [[Uporabnik:Big jernej|Big jernej]] | 1 |- | 9860 | [[Uporabnik:BigDeal|BigDeal]] | 1 |- | 9861 | [[Uporabnik:BigBoo|BigBoo]] | 1 |- | 9862 | [[Uporabnik:Bidl|Bidl]] | 1 |- | 9863 | [[Uporabnik:Bićon2002|Bićon2002]] | 1 |- | 9864 | [[Uporabnik:Bibek45|Bibek45]] | 1 |- | 9865 | [[Uporabnik:Biba8|Biba8]] | 1 |- | 9866 | [[Uporabnik:Bhikkhu Hiriko|Bhikkhu Hiriko]] | 1 |- | 9867 | [[Uporabnik:BHelena|BHelena]] | 1 |- | 9868 | [[Uporabnik:Bezoomie|Bezoomie]] | 1 |- | 9869 | [[Uporabnik:Bezlajka|Bezlajka]] | 1 |- | 9870 | [[Uporabnik:Bežigrad3.G|Bežigrad3.G]] | 1 |- | 9871 | [[Uporabnik:Beži.filozofinji|Beži.filozofinji]] | 1 |- | 9872 | [[Uporabnik:Beyci|Beyci]] | 1 |- | 9873 | [[Uporabnik:BetaBeta|BetaBeta]] | 1 |- | 9874 | [[Uporabnik:Bestwishes76|Bestwishes76]] | 1 |- | 9875 | [[Uporabnik:Bessy~slwiki|Bessy~slwiki]] | 1 |- | 9876 | [[Uporabnik:Bessislami|Bessislami]] | 1 |- | 9877 | [[Uporabnik:Beso~slwiki|Beso~slwiki]] | 1 |- | 9878 | [[Uporabnik:Besonderheit|Besonderheit]] | 1 |- | 9879 | [[Uporabnik:Bert Sustar|Bert Sustar]] | 1 |- | 9880 | [[Uporabnik:Berto the bear|Berto the bear]] | 1 |- | 9881 | [[Uporabnik:BertonceljP|BertonceljP]] | 1 |- | 9882 | [[Uporabnik:Bertok~slwiki|Bertok~slwiki]] | 1 |- | 9883 | [[Uporabnik:BER~slwiki|BER~slwiki]] | 1 |- | 9884 | [[Uporabnik:Bernhard bluforce|Bernhard bluforce]] | 1 |- | 9885 | [[Uporabnik:Berneti\u010di|Berneti\u010di]] | 1 |- | 9886 | [[Uporabnik:BernardoGui|BernardoGui]] | 1 |- | 9887 | [[Uporabnik:Bernardbosanquet|Bernardbosanquet]] | 1 |- | 9888 | [[Uporabnik:Bernarda Štimac|Bernarda Štimac]] | 1 |- | 9889 | [[Uporabnik:Berlot M.|Berlot M.]] | 1 |- | 9890 | [[Uporabnik:Berlec|Berlec]] | 1 |- | 9891 | [[Uporabnik:Beri~slwiki|Beri~slwiki]] | 1 |- | 9892 | [[Uporabnik:BennyG89|BennyG89]] | 1 |- | 9893 | [[Uporabnik:Ben Mills|Ben Mills]] | 1 |- | 9894 | [[Uporabnik:Benkokretenko|Benkokretenko]] | 1 |- | 9895 | [[Uporabnik:BenjaminStrelec|BenjaminStrelec]] | 1 |- | 9896 | [[Uporabnik:Benjamindzubur|Benjamindzubur]] | 1 |- | 9897 | [[Uporabnik:BenjaminB~slwiki|BenjaminB~slwiki]] | 1 |- | 9898 | [[Uporabnik:Benj05|Benj05]] | 1 |- | 9899 | [[Uporabnik:Benimasa|Benimasa]] | 1 |- | 9900 | [[Uporabnik:BenedicicI|BenedicicI]] | 1 |- | 9901 | [[Uporabnik:BEnc|BEnc]] | 1 |- | 9902 | [[Uporabnik:Bellabr17|Bellabr17]] | 1 |- | 9903 | [[Uporabnik:Belibor|Belibor]] | 1 |- | 9904 | [[Uporabnik:Belen~slwiki|Belen~slwiki]] | 1 |- | 9905 | [[Uporabnik:Belan|Belan]] | 1 |- | 9906 | [[Uporabnik:Bela krajina|Bela krajina]] | 1 |- | 9907 | [[Uporabnik:BekY|BekY]] | 1 |- | 9908 | [[Uporabnik:Beenncc|Beenncc]] | 1 |- | 9909 | [[Uporabnik:Bedak|Bedak]] | 1 |- | 9910 | [[Uporabnik:Beckywithgoodhair|Beckywithgoodhair]] | 1 |- | 9911 | [[Uporabnik:Beatrice~slwiki|Beatrice~slwiki]] | 1 |- | 9912 | [[Uporabnik:Beardfrun|Beardfrun]] | 1 |- | 9913 | [[Uporabnik:Bearboler~slwiki|Bearboler~slwiki]] | 1 |- | 9914 | [[Uporabnik:Bear77~slwiki|Bear77~slwiki]] | 1 |- | 9915 | [[Uporabnik:BDobnikar|BDobnikar]] | 1 |- | 9916 | [[Uporabnik:BCigale|BCigale]] | 1 |- | 9917 | [[Uporabnik:Bchtmchd|Bchtmchd]] | 1 |- | 9918 | [[Uporabnik:BC19|BC19]] | 1 |- | 9919 | [[Uporabnik:Bbs~slwiki|Bbs~slwiki]] | 1 |- | 9920 | [[Uporabnik:Bbracko|Bbracko]] | 1 |- | 9921 | [[Uporabnik:BBKurt|BBKurt]] | 1 |- | 9922 | [[Uporabnik:Bazoka|Bazoka]] | 1 |- | 9923 | [[Uporabnik:Bazen Kranj|Bazen Kranj]] | 1 |- | 9924 | [[Uporabnik:Bazan~slwiki|Bazan~slwiki]] | 1 |- | 9925 | [[Uporabnik:Batageljeva|Batageljeva]] | 1 |- | 9926 | [[Uporabnik:Bastl|Bastl]] | 1 |- | 9927 | [[Uporabnik:Bastille|Bastille]] | 1 |- | 9928 | [[Uporabnik:BastianF|BastianF]] | 1 |- | 9929 | [[Uporabnik:Bassket1|Bassket1]] | 1 |- | 9930 | [[Uporabnik:Bass079|Bass079]] | 1 |- | 9931 | [[Uporabnik:Basket|Basket]] | 1 |- | 9932 | [[Uporabnik:Basist3|Basist3]] | 1 |- | 9933 | [[Uporabnik:Basina77|Basina77]] | 1 |- | 9934 | [[Uporabnik:Barpka|Barpka]] | 1 |- | 9935 | [[Uporabnik:Barnina|Barnina]] | 1 |- | 9936 | [[Uporabnik:Barbye~slwiki|Barbye~slwiki]] | 1 |- | 9937 | [[Uporabnik:Barby93|Barby93]] | 1 |- | 9938 | [[Uporabnik:Barby85|Barby85]] | 1 |- | 9939 | [[Uporabnik:Barbssal|Barbssal]] | 1 |- | 9940 | [[Uporabnik:Barbi.g|Barbi.g]] | 1 |- | 9941 | [[Uporabnik:Barbiemedo|Barbiemedo]] | 1 |- | 9942 | [[Uporabnik:Barbera~slwiki|Barbera~slwiki]] | 1 |- | 9943 | [[Uporabnik:Barbarvid|Barbarvid]] | 1 |- | 9944 | [[Uporabnik:Barbarinko|Barbarinko]] | 1 |- | 9945 | [[Uporabnik:Barbarina~slwiki|Barbarina~slwiki]] | 1 |- | 9946 | [[Uporabnik:Barbara ZRSKP|Barbara ZRSKP]] | 1 |- | 9947 | [[Uporabnik:Barbarazorec86|Barbarazorec86]] | 1 |- | 9948 | [[Uporabnik:Barbarazorc|Barbarazorc]] | 1 |- | 9949 | [[Uporabnik:Barbarazlobec|Barbarazlobec]] | 1 |- | 9950 | [[Uporabnik:Barbara Vodopivec|Barbara Vodopivec]] | 1 |- | 9951 | [[Uporabnik:Barbara Šut|Barbara Šut]] | 1 |- | 9952 | [[Uporabnik:BarbaraPin|BarbaraPin]] | 1 |- | 9953 | [[Uporabnik:Barbara Nagode|Barbara Nagode]] | 1 |- | 9954 | [[Uporabnik:BarbaraNaglic|BarbaraNaglic]] | 1 |- | 9955 | [[Uporabnik:BarbaraLuciano13|BarbaraLuciano13]] | 1 |- | 9956 | [[Uporabnik:Barbara Koren|Barbara Koren]] | 1 |- | 9957 | [[Uporabnik:BarbaraFortuna|BarbaraFortuna]] | 1 |- | 9958 | [[Uporabnik:Barbaraf|Barbaraf]] | 1 |- | 9959 | [[Uporabnik:Barbaradietner|Barbaradietner]] | 1 |- | 9960 | [[Uporabnik:Barbara Božiu010d|Barbara Božiu010d]] | 1 |- | 9961 | [[Uporabnik:Barbara88|Barbara88]] | 1 |- | 9962 | [[Uporabnik:Barbara4|Barbara4]] | 1 |- | 9963 | [[Uporabnik:Barara96|Barara96]] | 1 |- | 9964 | [[Uporabnik:Banmaja|Banmaja]] | 1 |- | 9965 | [[Uporabnik:Banko in metka house|Banko in metka house]] | 1 |- | 9966 | [[Uporabnik:Banka SKB|Banka SKB]] | 1 |- | 9967 | [[Uporabnik:Banja57|Banja57]] | 1 |- | 9968 | [[Uporabnik:Bananana~slwiki|Bananana~slwiki]] | 1 |- | 9969 | [[Uporabnik:BaltićAsja|BaltićAsja]] | 1 |- | 9970 | [[Uporabnik:Balonmi1|Balonmi1]] | 1 |- | 9971 | [[Uporabnik:Baller014|Baller014]] | 1 |- | 9972 | [[Uporabnik:Balisio|Balisio]] | 1 |- | 9973 | [[Uporabnik:Baleynet|Baleynet]] | 1 |- | 9974 | [[Uporabnik:Balet~slwiki|Balet~slwiki]] | 1 |- | 9975 | [[Uporabnik:Baletna šola|Baletna šola]] | 1 |- | 9976 | [[Uporabnik:Baldrick90~slwiki|Baldrick90~slwiki]] | 1 |- | 9977 | [[Uporabnik:BADmanX|BADmanX]] | 1 |- | 9978 | [[Uporabnik:Badggfdsky|Badggfdsky]] | 1 |- | 9979 | [[Uporabnik:Badbabay|Badbabay]] | 1 |- | 9980 | [[Uporabnik:Bacic8|Bacic8]] | 1 |- | 9981 | [[Uporabnik:Baby born|Baby born]] | 1 |- | 9982 | [[Uporabnik:BabsiGirl|BabsiGirl]] | 1 |- | 9983 | [[Uporabnik:Babo8|Babo8]] | 1 |- | 9984 | [[Uporabnik:Babic.simona|Babic.simona]] | 1 |- | 9985 | [[Uporabnik:Ba77na|Ba77na]] | 1 |- | 9986 | [[Uporabnik:B186|B186]] | 1 |- | 9987 | [[Uporabnik:B15563T5|B15563T5]] | 1 |- | 9988 | [[Uporabnik:AzureSkyz|AzureSkyz]] | 1 |- | 9989 | [[Uporabnik:A. Zunic|A. Zunic]] | 1 |- | 9990 | [[Uporabnik:Azricek|Azricek]] | 1 |- | 9991 | [[Uporabnik:Azoogle|Azoogle]] | 1 |- | 9992 | [[Uporabnik:Azerty123~slwiki|Azerty123~slwiki]] | 1 |- | 9993 | [[Uporabnik:Avtobusieu|Avtobusieu]] | 1 |- | 9994 | [[Uporabnik:Avsenique|Avsenique]] | 1 |- | 9995 | [[Uporabnik:Avrilkikchy|Avrilkikchy]] | 1 |- | 9996 | [[Uporabnik:Avril456|Avril456]] | 1 |- | 9997 | [[Uporabnik:Avrelius89|Avrelius89]] | 1 |- | 9998 | [[Uporabnik:AvramHaf|AvramHaf]] | 1 |- | 9999 | [[Uporabnik:Avionzum|Avionzum]] | 1 |- | 10000 | [[Uporabnik:Aviatoraa|Aviatoraa]] | 1 |- |} 0ijq4upduedxxa0tak3kisxt1bi4oh0 3 486683 6685929 6685167 2026-06-06T08:31:56Z A09 188929 /* Request writing about Isabelle de Charriere (Q123386) */ odgovor 6685929 wikitext text/x-wiki {{Arhiv-polje|*[[/Arhiv 1]] * [[/Arhiv 2]] * [[/Arhiv 3]] * [[/Arhiv 4]] * [[/Signpost]] * [[/Tech news]]}} <!---Urejajte pod to vrstico. Hvala! Nove teme dodajajte na dno!---> == Novoletno voščilo == {| style="border-style:solid; border-color:orange; background-color:white; font color:blue; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Brinde espumantes.jpg|120px]] |Želim ti veselja, zadovoljstva, sreče, zdravja in osebnih zmag polno 2026! Na še mnogo odličnih Wiki člankov, tisoče urejanj in čim več sodelovanj! '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]''' [[Uporabniški pogovor:VidicK01|(pogovor)]] 13:09, 1. januar 2026 (CET) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Najlepša hvala! Naj bo 2026 glamurozno in sadov obilno tudi pri tebi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:26, 1. januar 2026 (CET) == En vir == Na strani https://www.kontekst.io/kontekst/zavr%C5%A1ni sem našel en vir, ki bi ga moral še enkrat preverit. Ctrl + F: "nominativnoga oblika Strido". Ta stran ima korpus raznih spletnih virov, vendar ne vem, če se da do njih dostopat. Lahko mogoče preveriš? Preveril sem še v Wayback Machine-u, pa ga zgleda nima arhiviranega. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:53, 17. marec 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: Hoj, sem pregledal z mojim znanjem in nisem našel vsebine z istim besedilom ... je pa očitno v Common Crawl podatkovni bazi, ki jo polnijo bot strgalci, po potrebi pa naj bi jo vsak lahko tudi uporabljal, vendar to trenutno presega moje znanje. Navodila za dostopanje do podatkovne baze so [https://commoncrawl.org/get-started tukaj]. Upam, da to kaj pomaga. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:00, 17. marec 2026 (CET) Hehe, če presega tvoje znanje, potem definitivno tudi mojega. Ni panike, ni nič kritično nujnega. Kolikor se spomnim, je šlo za en zapis nekega hrvaškega strokovnjaka, ampak to na forumu. Verjetno ga zato Wayback Machine nima shranjenega. V vsakem primeru hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:35, 17. marec 2026 (CET) :Z veseljem '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:36, 17. marec 2026 (CET) == Kokakola.mlejko.smetana == Spoštovani, obračam se na vas glede izbrisa članka »kokakola.mlejko.smetana«. Ob tem bi rada izpostavila, da je bil razlog za izbris podan na neprimeren način (komentar »šolarji na delu«), kar ne prispeva k konstruktivnemu sodelovanju in izboljševanju vsebine. Članek je bil napisan slovnično pravilno in z namenom predstavitve TikTok profila, ki je prepoznaven v Prekmurju. Menimo, da ima tak profil določen pomen za lokalno skupnost, saj prikazuje njegovo nastajanje in sodelujoče osebe. Razumemo, da mora vsebina na Wikipediji ustrezati določenim kriterijem, zato bi prosili za konkretno pojasnilo: * ali je bil razlog za izbris pomanjkanje neodvisnih virov, * neustrezna pomembnost teme, * ali kateri drug kriterij. Prav tako bi želeli vedeti, ali obstaja možnost obnove članka z ustreznimi popravki (npr. dodajanje zanesljivih virov, izboljšava strukture), namesto dokončnega izbrisa. Naš namen ni kršiti pravil, ampak prispevati kakovostno vsebino, zato bi bili hvaležni za jasne smernice, kako članek ustrezno prilagoditi, da bo skladen s pravili Wikipedije. Hvala za vaš čas in odgovor. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 16:54, 28. marec 2026 (CET) :Ne, vsebine ne bom obnovil. Članek je bil brez virov, račun pa do sedaj še ni bil razpravljan v neodvinsih medijih, zato ni primeren za vnos v Wikipedijo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:02, 28. marec 2026 (CET) ::Moram reči, da je fascinantno, kako nekateri nimajo nič boljšega za početi kot, da zajebavajo ambiciozne mlade punce. Lep pozdrav. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:19, 28. marec 2026 (CET) :::Projekt pa ni Pomurski oglasnik in to še dolgo ne bo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:26, 28. marec 2026 (CET) ::::Ker nekateri slabše razumejo prebrano, nikjer ni zapisano, da gre za kakršen koli projekt; gre zgolj za TikTok profil, ki je znan daleč naokrog (sploh pa v Prekmurju). Ampak nič za to – imamo tudi take, ki preživijo ves dan za računalnikom in urejajo besedila subjektivno, zato ne vedo, kaj se dogaja zunaj, izven hiše. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:30, 28. marec 2026 (CET) == Zvezda zate! == {| style="background-color: #eaf2f7; border: 1px solid #1F75FE;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Volunteer_barnstar.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda sodelovanja in predanosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | V zahvalo za pomoč in sodelovanje pri pokrivanju volilne nedelje v okviru nedavnih volitev (tudi po koncu uradnega dela še pozno v noč) za vse odlične grafe in asistenco pri urejanjih, ter seveda, za preseženih 50+ v ''Ste vedeli, da!'' Predano in zagnano še naprej! [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 23:10, 29. marec 2026 (CEST) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: V veselje in čast mi je bilo sodelovati s tabo! Še na druga sodelovanja. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:21, 29. marec 2026 (CEST) == Tone Strnad == Pozdravljeni, prosim za ponovni pregled osnutka za stran o [[draft:Tone Strnad|Tonetu Strnadu]]. Lp, dolinarm [[Uporabniški pogovor:dolinarm|(pogovor)]] 10:13, 1. april 2026 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] bi lahko ti pogledal? Sam zaradi transparentnosti zelo nerad pregledujem osnutke, ki sem jih v preteklosti zavrnil. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:16, 1. april 2026 (CEST) ::{{done}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:52, 5. april 2026 (CEST) == Local values for seats == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I just saw your reverts. Happy to discuss this, but I am surprised, as the political party data template was translated to Slovene-wiki specifically for this. What is the reason for hard-coding the values of seats? This does not seem like a language-depend element, and changes made by Slovenian editors (who most likely follow the composition of the national assembly more closely) would benefit other wikis and help inform everyone on Slovenia parties and politics. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:34, 11. april 2026 (CEST) :PS: I think other Slovenian parties are also using this template, and parties of other countries are progressively moving to it as elections take place. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:36, 11. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: I'd rather see the old school implementation until the definition of parties and coalitions is clear. If you look at [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|the main election article]] you'll see we have two coalitions composed of multiple parties. I'd suggest to postpone Wikidata implementation until the definition by the National Assembly of whether they are counting on basis of coalitions or parties alone is clearly presented. We faced similar problems in the previous assembly as some parties were formed by MPs amidst their mandate (although the parties did not run for previous NA elections in 2022), which I don't think is easily implementable in Wikidata. Due to these constraints I believe a local implement is a better opinion here. Hopefully the explanation is clearly written because it's very confusing to me as well. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. april 2026 (CEST) ::Ahah, no problem at all, and I am all for being careful. However, maybe a concrete example can help. For instance, what could be an issue with regard to the figures listed [[:en:10th National Assembly of Slovenia#Composition|here]]? This is what I used as the basis for Wikidata (and it matches the values provided on the website of the State Electoral Commission, which I added as source) [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:43, 11. april 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: Because the [[koalicija NSi, SLS in Fokusa|Coalition of NSI, SLS and FOKUS]] went together to elections but AFAIK they get counted separately when seated in the National Assembly (so 7 MPs for NSI, and one each to SLS and FOKUS). Better to wait two weeks and then decide on the best path forward to properly differentiate the concepts. Yes, it's an internal mess, but it's not in hands of the WP community to decided upon it. :::CC @[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]], @[[Uporabnik:Pv21|Pv21]] for opinions. Regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:47, 11. april 2026 (CEST) ::::Why exactly is it a mess to sort out? It is not like we are trying to count the votes separately. This is just about the number of MPs affiliated to each party. As things stand, I don't quite see the difficulty. Regardless of whether an MP is elected as part of a coalition, what is counted here is the political party membership. And, once again, adding the values locally is already making a decision, so at this point, it does not matter whether the values are local or on Wikidata; I fail to see the advantage of hard-coded values really. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:08, 11. april 2026 (CEST) :::::Ughh, I wouldn't be so sure after the revised National Voting Committee and National Assembly website showed us last year after some previously unaffiliated MPs formed [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Anyways, would love to hear from my colleagues first. Best, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:30, 11. april 2026 (CEST) ::::::Sure, happy to get other people's input. And I am not familiar with what happened last time. To be sure, though, if previously unaffiliated MPs form a party, then the numbers change once again, of course -- electoral results are static, as they stay the way they were at election time, while parties' numbers of MPs are dynamic and change regularly with both elections and party changes, and this makes the template even more useful as it helps many wikis stay up-to-date. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:41, 11. april 2026 (CEST) ::::Does anyone else want to bring their two cents to the discussion? [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:44, 13. april 2026 (CEST) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] -- I am happy to wait a little bit longer, but I am not really seeing either a strong case for the local values, nor strong input or arguments from other contributors at this point. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:30, 22. april 2026 (CEST) ::Also, to be honest, I am not really sure there is a major difference if values are updated locally or via Wikidata -- either the concept of party/coalition is not clear and then values ought not to be updated at all, or results are clear enough for an update and then I am not sure it matters where the update is made. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:45, 11. april 2026 (CEST) == Pregled osnutka == Zdravo živjo, pred meseci sem poskusno oddal en prispevek, pa vidim da je bila napaka delati s chat gpt. Sem potem popravil pa ni nihče več utegnil pogledati. Vesel bi bil samo če bi kdo utegnil povedat, a je to sedaj splošno bolj primeren pristop in je sedaj ok in lahko spišem še kak prispevek, ali še vedno narobe. Hvala če bo kdo to videl, lp [[(Osnutek tu)]] [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] ([[Uporabniški pogovor:SLO Updater|pogovor]]) 11:25, 15. april 2026 (CEST) :Sklepam, da gre za [[osnutek:Anja Rijavec]]. Pingam @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]/@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] če bi ga morebiti lahko pregledala, nočem ponovno pregledovati vsebin, ki sem jih nekoč že zavrnil. Naj pa pripomnem, da sem še vedno odstranil nekaj AI halucinacij, ton in slog pa sta še vedno samopromocijska. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:34, 15. april 2026 (CEST) ==Verona== Popravil si “med letoma 1629-1633“, medtem ko si dovolil “med letoma 1630-1631”. Izraz “med letoma« ne pomeni »v letih«, temveč označuje obdobje med navedenima letoma, ne glede na število let tega obdobja, torej je pravilno “med letoma 1629-1633“. Tega sem se naučil, ko mi je podobno napako popravil uporabnik Marko3, se pravi izvedenec, glej [[Nemčija med letoma 1945 in 1949|tukaj]]. Popravi nazaj ali se dogovori s tem uporabnikom, da ne bo dveh pravil za isti primer. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:05, 23. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Nisem strokovnjak za pravopis in vsak tak nasvet je več kot dobrodošel. Bom popravil. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:34, 24. april 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:06, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472432 --> == Zavračanje mojih nekaterih urejanj v Wikipodatkih == Mi je [[wikidata:Uporabnik:MariuszRokin]] razveljavil kar nekaj mojih urejanj (16). Krajem rojstva ali smrti sem dodajala kvalifikatorje za državo, da jih pač ni treba v naša infopolja. Bi se mi zdelo nepravilno, če bi dodala napačne države. Razlog za zavračanje je "redundant" in brez kakrnegakoli pojasnila. Eden od razveljave: npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q34629431&diff=2492108828&oldid=2492108690 ali https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q42478807&oldid=prev&diff=2492103419. Če imaš voljo malo preveriti kaj se dogaja. Ne bi se rada šla nove urejevalske vojne, še posebno ne v Wikipodatkih. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 15. maj 2026 (CEST) :Se bom pogovoril s parimi ljudmi :’) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:20, 15. maj 2026 (CEST) :Sem ga vprašal za pojasnilo, pmm je vseeno dobro obrazložiti in povrniti urejanja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:06, 15. maj 2026 (CEST) == Volt Europa == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I see that you reverted my edit and I was wondering why this was. The infobox field in question is reserved for European political parties, and Volt Europa is not (yet?) a European political party, so it should not be listed there. Happy for your thoughts. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:29, 26. maj 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: [[Volt Evropa]] says it has 5 seats in the European Parliament so I don't really understand your removal? Thanks, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:33, 26. maj 2026 (CEST) ::Hi, oh ok, I see. The two are actually unrelated: the "european" field denotes a national party's membership of a European political party, while "europarl" denotes belonging to a political group of the European Parliament. With its five MEPs, Volt belongs to a parliamentary group (the Greens/EFA group); however, Volt and its sections do not belong to a European political party, since Volt is not yet registered as such. So the infobox should indeed link to the Greens/EFA group, but not list Volt Europa as a political party. I will change accordingly, but we can also continue the discussion if something is unclear. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 16:16, 26. maj 2026 (CEST) :::Ah I see, thanks. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:16, 26. maj 2026 (CEST) == [[Velika ovčja panika]] == Zdravo! Zdaj sem napisal ta prispevek. Lahko prosim tvojo pomoč popraviti (izboljšati) besedilo? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 20:24, 30. maj 2026 (CEST) :Bom pogledal kasneje pa popravim :) LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:46, 30. maj 2026 (CEST) ::Sem poskušal jaz, pa je nekaj delov zares nerazumljivih brez pregleda izvirnika (ki je v madžarščini), tako da sem obupal in samo predlogo nalepil. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:59, 30. maj 2026 (CEST) == Citiranje arhivskega gradiva == Po mojem razumevanju pravil [[Wikipedija:BIR|WP:BIR, glej: primarni viri, zlasti tretjo alinejo]], [[arhivsko gradivo]] samo po sebi ni avtomatično nesprejemljivo; je lahko pomembno, da se ga uporablja kot primarni vir za neposredno preverljive podatke, ne pa za lastne interpretacije ali sinteze. Na strani mi ni povsem jasno, ali se arhivsko javno dostopno gradivo obravnava enako kot javno objavljene publikacije, zato bi bilo koristno pravilo bolj natančno zapisati oz. opredeliti: kaj je dopustno citirati neposredno iz arhiva in česa ne. Ker kot sem že zapisal, glede [[Janez Nepomuk Šlojsnik#Viri|Janeza Nepomuka Šlojsnika]], ali [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ponikva&diff=prev&oldid=6612851 tega] urejanja potem takem to ni sprejemljivo. Pri tem mislim tudi na primere, ko je fond javno digitaliziran, vendar ni izdan kot publikacija v sodobnem jeziku, črkopisju itn., eksemplaričen primer tega je [[franciscejski kataster]] (ki je bil pred časom (celo) narobe sklanjan in zapisan z veliko začetnico [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_ru%C5%A1evinskih_in_izginulih_cerkva_v_Sloveniji&diff=prev&oldid=6680183 tu, glej št. 67] ...). Potem pa sem šel brat [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:OZNA%C4%8CIDOSTOP&redirect=no WP:OZNAČIDOSTOP], kjer piše: ''Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, '''arhivih''' ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (sic!) (čeprav ne nujno [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljivosti]]): navedba številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno [[Wikipedija:Avtorske pravice|jedrnato]] in v kontekstu.'' Torej je tu vključeno tudi arhivsko gradivo (za katero že drži, da ni čisto isto kot, da greš v knjižnico), če prav razumem, če se pravilno citira [[Arhivsko gradivo#Urejanje arhivskega gradiva v arhivu|tehnična enota]] arhivskega gradiva bi moralo biti vredu? Na [[WP:PVIRI]] je govora o pomenu besede »vir«, ki "''ima v Wikipediji tri pomene: gradivo samo (dokument, članek, papir ali knjiga), ustvarjalec dela (npr. pisatelj) in založnik dela (npr. Oxford University Press ali Mladinska knjiga). Vsi trije imajo lahko vpliv na zanesljivost.''" Tukaj besedo ''dokument'' in ''papir'' lahko razumem tako, da se nekje hrani in če gre za starejše (nepublicirane) "papirje in dokumente", je to pristojnih arhivih. Zato se mi zdi, da bi bilo koristno v smernicah bolj jasno ločiti med: – dopustnostjo uporabe arhivskih virov kot primarnih virov – in omejitvami njihove uporabe glede interpretacije in sinteze Kaj misliš? Lepo popoldne @[[Uporabnik:A09|A09]] še naprej, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 16:43, 1. junij 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]]: Zdravo, upam, da mi oprostiš, ker sem si vzel malo več časa za poglobljen odgovor na to kompleksno vprašanje. Res delujem morda precej hipokritski, ko ''zahtevam'' sekundarne vire, ko pa sem jih v [[seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]] kar pridno uporabljal; a razlog je PMM precej dovršen. Eno je navajanje arhivskih virov (recimo vladna oznanila, stari časopisi itd.), ki so na nek način arhivski vir, a do neke mere vseeno uporabni za golo naštevanje (recimo, lep primer preimenovanih naselij). Vsekakor pa na njih ne sme temeljiti sekundarna analiza: tako za "zaključke" o nravi posameznega preimenovanja sem uporabljal strokovno gradivo, ki je analiziralo te vire, nisem pa jaz delal svoje analize. :Pri Šlojsniku bi recimo odstranil ''KLA, Archiv Dietrichstein, Fasz. CCCIV, 42/8, fol. 272, 274;'' in ''Archiv St. Stephan (Wien), Trauungsbuch, Tomus 47, Folio 5, recte 13. April 1733'', dejansko pa niti ne vemo, kaj podpirata v besedilu in sta javnosti takorekoč nedosegljiva. Recimo slovenska ustreznica je portal Slovenske biografije, ki za potrebe pisanja biografskih vnosov, v kolikor vem, poleg javno dostopnih virov predeluje tudi arhivske vsebine, ki pa niso nujno sploh javne (recimo razni dediški zapisniki, interni službeni dokumenti ...). Za potrebe Wikipedije se mi tovrstno navajanje ne zdi smiselno, se ga ne da preverit in je tudi odveč: če je relevantno za dano osebo, je verjetno že zapisano v virih, ki jo omenjajo, če ne pa bodisi ni zadosti pomembno za sestavo enciklopedijskega sestavka bodisi oseba ni pomembna. Zapisano sicer prosim vzami z zrnom soli, vedno bi lahko pravilom iskal izjeme. :Zakaj so v [[WP:OZNAČIDOSTOP]] omenjani arhivi mi ni jasno; je pa res, da arhiv je lahko tudi osebna kolekcija digitaliziranih objavljenih virov (recimo, [https://sistory.si/ portal Sistory]). Bi pa sam rekel, da ma [[WP:PREVERI]] veliko večjo težo kot [[WP:OZNAČIDOSTOP]]. Ne zdi se mi pa primerno secirat besed in biti pikolovski na njihov pomen; WP:PVIRI naj bi bili čim bolj splošni. V teoriji je tvoje branje do črke pravilno, ampak so pisci najverjetneje imeli v mislih (vladne) dokumente, članke, papirje (npr. zemljevid) in knjige. Vsekakor bi bilo potrebno jasneje zapisat smernice, se pa zgodovinsko s tem ni ukvarjalo dosti ljudi – po eni strani zaradi stihijskosti, po drugi strani pa so razumeli, kaj je (bilo) mišljeno. :Upam, da sem ti vsaj poskusil odgovoriti na tvoja vprašanja, v kolikor pa kaj ni jasno, pa prosim le vprašaj. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:12, 2. junij 2026 (CEST) ::Hvala za odgovor. Je pa ''KLA'' [Kärntner Landesarchiv]'', Archiv Dietrichstein, Fasz. CCCIV, 42/8, fol. 272, 274'' je 304. "fascikel" v tej [https://landesarchiv.ktn.gv.at/klais/suche/volltext-detailansicht.jsf zbirki] (nvm pa kaj je v gradivu zapisano in na kaj se nanaša v w. članku; torej drži da ''dejansko'' […] ''ne vemo, kaj podpira''[…] ''v besedilu''). Za: ''Archiv St. Stephan (Wien), Trauungsbuch, Tomus 47, Folio 5,''(sic!, opomba * čisto spodaj, v katero sem strmel (in je fotografirana tudi [[c:File:Schloissnigg_Trauungsbuch_von_St._Stephan,_Wien_1733.png|tu]]) in iskal G. Šlojsnik 5 minut je na fol. 4) ''recte 13. April 1733'' pa je jasno, da gre za [https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/wien/01-st-stephan/02-047/?pg=18 to (4, 5) stran 47. poročne matične knjige]. Torej ta zadnja ne spada med vire, temveč med sklice … Sem pa v tem smislu zagovornik, da je potrebno do potankosti pravilno citirati –, ko se citiralo – arh. gradivo in tehnične enote, zato ker dostikrat vidim, da je predvsem med nekaterimi ljub. zgod. in zlasti [[Rodoslovje|rodoslovci]] tako, da citirajo npr. glej rojstno matično knjigo za župnijo n, od l. A do l. B …, to pa je seveda povsem nepregledno in verjetno za pravilo dostopnosti in preverljivosti povsem neprimerno. Glede javne dostopnosti pa si lahko vsakdo v Sloveniji prebere [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO482 Zakon o arhivskem gradivu in arhivih (ZAGA)], ki to ureja. ::Sem pa tudi prej že napisal, da se bo enkrat treba lotiti tudi SDV-jevcev (predhodniki pripadniki UDBE, OZNE in VOS-a). Je pa tu že malo problematično, ker so se tega gradivo v glavnem lotili publicisti (in ne izobraženi zgodovinarji (npr. B. Repe) in imajo tudi neko politično ozadje I. Omerza, R. Leljak, D. S. Lajovic). Pa tudi tisti famozna Centralna aktivna evidenca (CAE) bi bila lahko problematična; kljub temu pa je Omerza dejal, da ga CAE nikoli ni demantirala [https://www.druzina.si/clanek/igor-omerza-udbanet-udba-cae-centralna-aktivna-evidenca <nowiki>[1]</nowiki>]. Lep večer, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:11, 2. junij 2026 (CEST) == Request writing about Isabelle de Charriere (Q123386) == Hi A09 Would you like to write about Isabelle de Charriere (Q123386) for the SL Wikipedia? It'll be appreciated if it'll be done by someone. [[Uporabnik:Boss-well63|Boss-well63]] ([[Uporabniški pogovor:Boss-well63|pogovor]]) 18:26, 4. junij 2026 (CEST) :No. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:31, 6. junij 2026 (CEST) mab6cmni1bnfb4v1dl1bx8i7i1utyvo 0 491243 6685658 6357198 2026-06-05T16:21:35Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6685658 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name=Puente Transbordador |image= [[File:Buenos Aires Most Transportowy 2.jpg|250px]] |caption= Most leta 2018. |official_name=Transbordador del Riachuelo Nicolás Avellaneda<ref name="Government">[http://www.buenosaires.gov.ar Buenos Aires, Gobierno de la Ciudad]: ''[http://www.buenosaires.gov.ar/areas/cultura/cpphc/sitios/detalle.php?id=11 Transbordador del Riachuelo]'', visited 2009-06-14</ref> |named_for = Nicolás Avellaneda |carries=Pešci, avtomobili, tramvaj |crosses=reka Riachuelo |locale=[[Buenos Aires]], [[Argentina]] |maint= |id= |design=[[paličje]] |mainspan= |length= |width= |clearance= |below= |traffic= |begin = 25. september 1908 |open=31. maj 1914 |closed= |toll= |map_cue= |map_image= |map_text= |map_width= |coordinates= |lat= |long= |heritage = Zgodovinski spomenik Argentine }} '''Puente Transbordador''' (znan tudi kot Buenos Aires Transporter Bridge, Puente Transbordador de La Boca <ref name="todobuenosaires">[http://todobuenosaires.com Todos Buenos Aires] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210128143648/https://todobuenosaires.com/ |date=2021-01-28 }}: ''[http://todobuenosaires.com/descripcion/descripcion_lugar.php?Id=598 Puente Transbordador de La Boca] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200806105214/http://www.todobuenosaires.com/descripcion/descripcion_lugar.php?Id=598 |date=2020-08-06 }}'', visited 2009-06-14</ref>, Puente Transbordador Nicolás Avellaneda, Antiguo Puente Nicolás Avellaneda ali Transbordador del Riachuelo) je transportni most v [[Buenos Aires]]u v [[Argentina|Argentini]]. Most je bil v uporabi od dokončanja leta 1914 do leta 1960, ko je prenehal obratovanje do leta 2017. Od leta 1999 je most državni zgodovinski spomenik Argentine. Transportni most je bil prva povezava Buenos Airesa z obrobjem na drugi strani reke Riachuelo. Most povezuje Avenido La Plata v soseski otok Maciel Dock Sud z Avenido Almirante Brown v soseski [[La Boca]] v Buenos Airesu. Ime mostu se nanaša na [[Nicolás Avellaneda|Nicolása Avellanedo]], nekdanjega predsednika Argentine, ki je prav tako dal ime Avellaneda Partido na desnem bregu reke. Ploščad transportnega mostu je merila 8 krat 12 metrov in jo je bilo mogoče upravljati s krmilnega stojala na njem ali iz strojnice. Zasnovan je bil za prevoz pešcev, vozov, avtomobilov in tramvajev. == Zgodovina == 25. junija 1908 je bila Velika južna železnica v Buenos Airesu pooblaščena za gradnjo transportnega mostu, ki je povezoval mesto Buenos Aires s provinco Buenos Aires južno od reke Riachuelo. Provinca Buenos Aires je krila vse stroške mostu, čeprav je služil tudi argentinski prestolnici. Transportni most je bil odprt 31. maja 1914 in je obratoval do leta 1960. Cestni most Puente Nicolás Avellaneda (le 100 metrov stran) je bil zgrajen leta 1940. Leta 1997 so bili objavljeni načrti za obnovo mostu po ceni 1,2 milijona ameriških dolarjev.<ref name="clarin restoration">[http://www.clarin.com Clarin.com], 1997-11-29: ''[http://www.clarin.com/diario/1997/11/29/e-06301d.htm Restaurarán el puente Nicolás Avellaneda] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090331052914/http://www.clarin.com/diario/1997/11/29/e-06301d.htm |date=2009-03-31 }}''</ref> Most naj bi znova začel delovati v četrtek, 28. septembra 2017.<ref name="clarin resumption">[http://www.clarin.com Clarin.com], 2017-09-25: ''[https://www.clarin.com/ciudades/transbordador-puente-boca-vuelve-funcionar-viaje-vecinos_0_Byk4vWDsW.html El Transbordador del Puente de La Boca vuelve a funcionar con un viaje para los vecinos]''</ref> Septembra 2017 je bil most končno obnovljen in prvič po 57 letih ponovno odprt za javnost.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.telam.com.ar/notas/201706/192096-puente-transbordador-la-boca.html |title=arhivska kopija |accessdate=2021-02-03 |archive-date=2021-02-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210210164242/https://www.telam.com.ar/notas/201706/192096-puente-transbordador-la-boca.html |url-status=dead }}</ref> == Tehnični podatki == Zgradba ima zgornji vodoravni most z razponom 77,50 m, z višino 43,20 m nad nivojem reke Riachuelo. Dva velika stebra, ki služita kot opora, sta pritrjena na temeljne valje, ki dosežejo -24 m. <ref>Negri, José (1947). El Riachuelo, sus puentes y las obras de cruce a encarar en el próximo quinquenio. La Plata: Facultad de Ciencias Físicomatemáticas. p. 21. </ref> Štirje vozovi s konji in 30 ljudi je lahko vstopilo naenkrat. == Galerija == <gallery> File:Construcc puente avellaneda.jpg|Most med gradnjo, 1913. File:Buenos Aires - Puente Transbordador Nicolás Avellaneda en 1932.jpg|Gondola prenaša potnike in avtomobile, 1932. File:Horacio Coppola - Buenos Aires 1936 - Riachuelo desde la Vuelta de Rocha.jpg|Pogled iz Vuelta de Rocha, 1936. File:Horacio Coppola - Buenos Aires 1936 - Transbordador Nicolás Avellaneda.jpg|Ljudje se vkrcavajo, 1936. File:Puente avellaneda 1951.jpg|Most v obratovanju, 1951. File:Transbordador Avellaneda Pueyrredón.jpg| Nuevo Puente Pueyrredón za Transbordador, 2011. File:Buenos Aires - La Boca - Transbordador Nicolás Avellaneda - 20071225a.jpg|Most poniči, 2007. </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons cat|Transbordador Nicolás Avellaneda}} * {{Structurae|id=20004936|title=Buenos Aires Transporter Bridge}} * [http://todobuenosaires.com/descripcion/descripcion_lugar.php?Id=598 Puente Transbordador de La Boca] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200806105214/http://www.todobuenosaires.com/descripcion/descripcion_lugar.php?Id=598 |date=2020-08-06 }} in [http://todobuenosaires.com Todos Buenos Aires] * [http://www.buenosaires.gov.ar/areas/cultura/cpphc/sitios/detalle.php?id=11 Transbordador del Riachuelo] on the official site of [http://www.buenosaires.gov.ar Buenos Aires Government] * [http://www.histourist.com/detail/Puente%20Transbordador Puente Transbordador de La Boca historical photos] {{coord|34.638319|S|58.356312|W|format=dms|region:AR_type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Mostovi v Argentini]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Buenos Airesu]] [[Kategorija:Premični mostovi]] ammwpbgfbgsyszn71xxkab81gled9ll 14 492492 6685653 6054968 2026-06-05T16:12:38Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Mostovi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685653 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Gradbena podjetja v Sloveniji]] jd2a2qyu5pkywjy8vto8ba0kopnnjfm 0 494490 6685755 6675998 2026-06-05T19:18:35Z 97E 228462 dp 6685755 wikitext text/x-wiki {{Infopolje vojaška enota | unit_name = Ruska vojna mornarica | native_name = ''Военно-морской флот Российской Федерации'' <br /> ''Vojeno-morskoj flot Rosijskoj Federaciji'' | image = [[slika:Great_emblem_of_the_Russian_Navy.svg|200px|Veliki znak Ruske vojne mornarice]] | image_size = 230px | caption = Veliki znak Ruske vojne mornarice | dates = {{start date|1696}}–{{End date|1917}}, {{Start date|1992}}–sedanjost<ref name="Russian_Navy_birth_day">{{navedi splet |url = http://www.neva.ru/EXPO96/book/book-cont.html |title = History of the Russian Navy |publisher=Russian Navy |access-date=25. julija 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160610083056/http://www.neva.ru/EXPO96/book/book-cont.html# |archive-date=10 June 2016 |url-status=live }}</ref> | country = {{zastava|Rusija}} | allegiance = <!-- Used to indicate the allegiance of units which are not part of the regular armed forces of a sovereign state; can usually be omitted otherwise. --> | branch = [[Vojna mornarica]] | type = | size = 160.000 mornarjev (2023)<br>Približno 359+ zrakoplovov<ref name="IISS2014_p185">International Institute for Strategic Studies: The Military Balance 2014, p.&nbsp;185.</ref><ref name="Flightglobal">{{navedi splet |url = https://d1fmezig7cekam.cloudfront.net/VPP/Global/Flight/Airline%20Business/AB%20home/Edit/WorldAirForces2015.pdf |title=World Air Forces 2015 |work=Flight International |year=2015 |access-date=27. novembra 2015 |archive-url = https://web.archive.org/web/20141219164437/https://d1fmezig7cekam.cloudfront.net/VPP/Global/Flight/Airline%20Business/AB%20home/Edit/WorldAirForces2015.pdf#|archive-date=19 December 2014 |url-status=live }}</ref> | command_structure = [[Oborožene sile Ruske federacije]] | garrison = {{Plain list| * [[Admiralti]], [[Sankt Peterburg]] poveljstvo * [[Severomorsk]] poveljstvo Severne flote * [[Poljarni]] * [[Gadžijevo]] * [[Vidjajevo]] * [[Zaozjorsk]] * [[Severodvinsk]] * [[Vladivostok]] poveljstvo Tihooceanske flote * [[Viljučinsk]] * [[Sevastopol]] poveljstvo Črnomorske flote * [[Novorossijsk]] * [[Baltijsk]] poveljstvo Baltske flote * [[Kronštat]] * [[Astrahan]] poveljstvo Kaspijske flotilje * [[Kaspijsk]] * [[Mahačkala]] }} | garrison_label = Poveljstvo | nickname = | patron = [[Sveti Andrej]]<ref>[https://eng.hram.mil.ru/ ''Main Cathedral of Russian Armed Forces.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190202095428/https://eng.hram.mil.ru/ |date=2 February 2019 }} Pridobljeno dne 2. februarja 2019.</ref> | motto = »''С нами Бог и Андреевский флаг!''« (Z nami Bog in Andrejevski prapor!) | colors = Bela, modra, črna {{color box|#000080}}{{color box|#FFFFFF}}{{color box|black}} | colors_label = Barve | march = Hitri – »''Экипаж—Одна семья''« ({{jezik-sl|Posadka-ena družina}})<br />Počasni – »''Гвардейский Встречный Марш Военно-Морского Флота''« ({{jezik-sl|Počasni marš gardistov mornarice}}) | mascot = | equipment = *331 vojaških ladij: **1 [[Letalonosilka|letalonosilka]] **4 [[raketna križarka|raketne križarke]] **8 [[Raketni rušilec|raketnih rušilcev]] **12 [[Fregata|fregat]] **87 [[Korveta|korvet]] **20 [[Amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesantnih ladij]] **50 [[Minolovec|minolovcev]] **149 drugih *66 podmornic: **13 [[Strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]] **26 [[Jurišna jedrska podmornica|jurišnih jedrskih podmornic]] **18 [[Konvencionalna podmornica|dizel-električnih podmornic]] **13 podmornic za posebne namene<ref>{{navedi splet |url=https://www.popularmechanics.com/military/navy-ships/a19863945/here-are-all-the-submarines-of-the-russian-navy-in-one-infographic/|title=Here Are All the Submarines of the Russian Navy in One Infographic|date=19 April 2018|website=popularmechanics.com/|access-date=7. decembra 2022|language=en}}</ref> | equipment_label = [[Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici|Flota]] | battles = Po 1991: [[Rusko-gruzijska vojna]]<br />[[Somalijski pirati|Protipiratska operacija v Adenskem zalivu]]<br />[[Priključitev Krima]]<br />[[Sirska državljanska vojna]] <br /> [[Rusko-ukrajinska vojna]] | anniversaries = Dan vojne mornarice (zadnja nedelja v juliju)<br />Dan podmorničarjev (19. marec)<br />Dan mornarjev (20. oktober) | decorations = | battle_honours = | website = [http://eng.mil.ru/en/structure/forces/navy.htm Uradna spletna stran]<!-- Senior Leaders --> | current_commander = {{Flagicon image|Flag of Russia's Commander-in-Chief of the Navy.svg|size=20px}} [[Admiral]] [[Aleksandr Aleksejevič Mojsejev]] | commander1_label = Vrhovni poveljnik | commander2 = {{Flagicon image|Flag of Russia's Commander-in-Chief of the Navy.svg|size=20px}} Admiral Aleksandr Viktorovič Vitko | commander2_label = Načelnik štaba | commander3 = {{Flagicon image|Flag of Russia's Commander-in-Chief of the Navy.svg|size=20px}} [[Viceadmiral]] [[Vladimir Lvovič Kasatonov|Vladimir Lvovič Kasatonov]] | commander3_label = Namestnik vrhovnega poveljnika | commander4 = | commander4_label = | notable_commanders = [[Peter Veliki]] <br>[[Admiral flote Sovjetske zveze]] [[Nikolaj Gerasimovič Kuznecov]] <br> Admiral flote Sovjetske zveze [[Sergej Georgijevič Gorškov]] | identification_symbol = [[File:Naval ensign of Russia.svg|150px|border]] | identification_symbol_label = [[Prapor ruske vojne mornarice]] (krma) | identification_symbol_2 = [[File:Naval Jack of Russia.svg|150px|border]] | identification_symbol_2_label = [[Prapor (premec)]] | identification_symbol_3 = [[File:Russia, Pendant of Naval (ships).svg|150px]] [[File:Ordinary captain's pennant of Russia 1720-1870.png|150px]] [[File:Russia, Pendant of Naval 2000 (ships).svg|150px]] | identification_symbol_3_label = [[Zastavica]] | identification_symbol_4 = [[File:Naval sleeve badge of the Russian Federation-1.svg|150px]] | identification_symbol_4_label = Našitek | identification_symbol_5 = [[File:Middle Emblem of the Russian Navy.svg|150px]] | identification_symbol_5_label = Srednji znak | identification_symbol_6 = [[File:Small emblem of the Russian Navy.svg|150px]] | identification_symbol_6_label = Mali znak | aircraft_helicopter = | aircraft_helicopter_attack = | aircraft_helicopter_cargo = | aircraft_helicopter_multirole = | aircraft_helicopter_observation = | aircraft_helicopter_utility = | aircraft_trainer = | aircraft_transport = | aircraft_helicopter_transport = }} '''Ruska vojna mornarica''' ({{jezik-ru|Военно-морской флот|translit=Vojenno-morskoj flot|translation=Vojna mornarica}}, kratica '''VMF''') je [[Vojna mornarica|pomorska veja]] [[Oborožene sile Ruske federacije|Oboroženih sil Ruske federacije]]. Ustanovljena je bila leta 1696, v sedanji obliki pa obstaja od januarja 1992, ko je nasledila vojno mornarico [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]] (ki je nasledila [[sovjetska vojna mornarica|Sovjetsko vojno mornarico]] po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] konec decembra 1991).<ref name="ВЭ-2">{{navedi knjigo |chapter=Военно-морской флот |title=Военная энциклопедия |place= Moskva|publisher=Voenizdat |year=1994 |volume=2 |page=174 |isbn=5-203-00299-1}}</ref> Prvo predhodnico sodobne ruske vojne mornarice je oktobra 1696 ustanovil [[Peter Veliki]]. Njemu se pripisuje pogosto navajana izjava: »''Vladar, ki ima samo pehoto, ima eno roko, ampak tisti, ki ima mornarico, ima obe«''.<ref>[https://books.google.com/books?id=x9EWDAAAQBAJ&pg=PT163&lpg=PT163&dq=%22A+ruler+that+has+but+an+army+has+one+hand,+but+he+who+has+a+navy+has+both.%22&source=bl&ots=jS__N1LP8U&sig=GuCyl4v-BeAwUpmB1PDaIxAcSeY&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjV_9KHxMjeAhXmY98KHTStBRgQ6AEwBHoECAcQAQ#v=onepage&q=%22A%20ruler%20that%20has%20but%20an%20army%20has%20one%20hand%2C%20but%20he%20who%20has%20a%20navy%20has%20both.%22&f=false ''Way a River Went: Following the Volga Through the Heart of Russia''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181118112259/https://books.google.com/books?id=x9EWDAAAQBAJ&pg=PT163&lpg=PT163&dq=%22A+ruler+that+has+but+an+army+has+one+hand,+but+he+who+has+a+navy+has+both.%22&source=bl&ots=jS__N1LP8U&sig=GuCyl4v-BeAwUpmB1PDaIxAcSeY&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjV_9KHxMjeAhXmY98KHTStBRgQ6AEwBHoECAcQAQ#v=onepage&q=%22A%20ruler%20that%20has%20but%20an%20army%20has%20one%20hand%2C%20but%20he%20who%20has%20a%20navy%20has%20both.%22&f=false |date=18 November 2018 }}, avtor Thom Wheeler</ref> Simbole ruske vojne mornarice, kot je prapor sv. Andreja in večina tradicij, je določil Peter Veliki osebno. Ruska vojna mornarica, ki je nasledila veliko večino opreme in [[infrastruktura|infrastrukture]] Sovjetske vojne mornarice, se deli na [[Severna flota|Severno floto]], [[Tihooceanska flota|Tihooceansko floto]], [[Črnomorska flota|Črnomorsko floto]], [[Baltska flota|Baltsko floto]], [[Kaspijska flotilja|Kaspijsko flotiljo]], [[5. operativna eskadra|5. operativno eskadro]] na [[Bližnji Vzhod|Bližnjem vzhodu]], [[rusko mornariško letalstvo|mornariško letalstvo]] in [[Obalne enote (Rusija)|Obalne enote]]. Po razpadu Sovjetske zveze je sposobnosti Ruske vojne mornarice precej prizadel nižji proračun in zaton ladjedelniške panoge ter panoge vzdrževanja ladij. Število ladij, sposobnih plovbe, in gradnja novih sta dramatično upadla. V [[Rusko-ukrajinska vojna|ruski vojni proti Ukrajini]] je bilo potopljenih in poškodovanih več ladij ruske vojne mornarice, predvsem v zdesetkani [[Črnomorska flota|Črnomorski floti]]. Hkrati je edina ruska letanosilka[[Ruska letalonosilka Admiral Kuznjecov|''Admiral Kuznjecov'']] že od leta 2017 na »popravilu«, ki je bilo leta 2025 popolnoma ustavljeno. ==Zgodovina== {{seealso|Ruska imperialna mornarica|Sovjetska vojna mornarica}} [[Slika:Lansereships.jpg|200px|sličica|levo|Flota Petra Velikega, Eugene Lanceray (1709)]] [[slika:Чифу. Русские матросы команды крейсера 'Адмирал Корнилов' соед.эскадры.1895г 117.jpg|sličica|Mornarji križarke ''Admiral Kornilov'' [[Ruska imperialna mornarica|Ruske imperialne mornarice]] leta 1895|levo]] [[Slika:Soviet_navy_personnel_(1982).JPEG|200px|sličica|levo|Sovjetski mornarji (okrog leta 1982)]] Po letu 2000 je začela gradnja novih plovil, zlasti [[podmornica|podmornic]], dobivati pospešek in Ruska vojna mornarica je začela prejemati v uporabo [[Strateška jedrska podmornica|strateške jedrske podmornice]] razreda [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']],<ref>{{navedi novice|url=http://ria.ru/defense_safety/20130110/917627314.html |title="Юрий Долгорукий" вошел в состав 31-й дивизии подлодок Северного флота |trans-title=Yuri Dolgorukiy became part of the 31st submarine division of the Northern Fleet |language=ru |website=[[RIA Novosti]] |date=10 January 2013 |access-date=19 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130111152011/http://ria.ru/defense_safety/20130110/917627314.html |archive-date=11 January 2013 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2014-news/december-2014-navy-naval-forces-maritime-industry-technology-security-global-news/2286-vladimir-monomakh-third-borey-class-ssbn-joined-russian-navy.html |title=Vladimir Monomakh Third Borey Class SSBN Joined Russian Navy |website=navyrecognition.com |date=24 December 2014 |access-date=27 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141227152347/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2014-news/december-2014-navy-naval-forces-maritime-industry-technology-security-global-news/2286-vladimir-monomakh-third-borey-class-ssbn-joined-russian-navy.html |archive-date=27 December 2014 |language=en|url-status=live}}</ref><ref name="commissioned">{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12296989@egNews |title=В День России в состав Военно-Морского Флота торжественно принят новейший ракетный подводный крейсер стратегического назначения проекта "Борей-А" "Князь Владимир" |trans-title=On Russia Day, "Knyaz Vladimir", the newest Borei-A strategic missile submarine was solemnly admitted to the Navy |website=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=12 June 2020 |access-date=13 June 2020}}</ref> [[Jurišna jedrska podmornica|jurišne jedrske podmornice]] razreda [[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']]<ref>{{navedi splet |url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |title=Russia Commissions New Attack Submarine |website=RIA Novosti |date=2013-12-30 |access-date=2013-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131230232447/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |archive-date=30 December 2013 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2021/april/9922-kazan-yasen-m-class-ssgn-to-become-operational-on-july.html |title=Kazan Yasen-M-class SSGN to become operational on July 25th |date=April 2021 |website=Navy Recognition.com |language=en |accessdate=2022-12-09 |archive-date=2022-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221209190508/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2021/april/9922-kazan-yasen-m-class-ssgn-to-become-operational-on-july.html |url-status=dead }}</ref> in [[Konvencionalna podmornica|dizel-električne podmornice]] razredov [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]<ref>{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |title=Госкомиссия приняла подлодку "Новороссийск" |trans-title=The State Commission accepted the submarine "Novorossiysk" |language=ru |website=flotprom.ru |access-date=22 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140822070131/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |archive-date=22 August 2014 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://tass.com/defense/1092443 |title=First Project 636.3 submarine enters service with Russia's Pacific Fleet |website=TASS |date=25 November 2019 |access-date=26 November 2019|language=en}}</ref> ter [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']].<ref>{{navedi splet |url=http://tass.com/defense/912993 |title='Saint Petersburg' submarine launches cruise missile in Barents Sea |date=17 November 2016 |website=TASS |accessdate=29 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170815135728/http://tass.com/defense/912993 |archive-date=15 August 2017 |language=en|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/naval-technology/8309-analysis-st-petersburg-submarine-expects-upgrade-for-new-arms-trials-take-1.html |title=Analysis: St. Petersburg submarine expects upgrade for new arms trials - take 1 |date=23 April 2020 |website=Navy Recognition |language=en |accessdate=2022-12-09 |archive-date=2022-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221209190509/https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/naval-technology/8309-analysis-st-petersburg-submarine-expects-upgrade-for-new-arms-trials-take-1.html |url-status=dead }}</ref> Gradnja ladij poteka v omejenem obsegu, kar je skladno z usmeritvijo sovjetske vojne mornarice, da s svojimi podmornicami oblikuje protiutež [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriški vojni mornarici]]; gradnja površinske flote, temelječe na [[letalonosilka]]h, bi bila neprimerna za [[geografija|geografski]] položaj z [[robno morje|zaprtimi morji]] obdane Rusije, in predraga. Novozgrajene ladje so zgrajene v okviru razredov [[fregata|fregat]] [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']]<ref name="gor">{{navedi splet|url=http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |title=Головной фрегат "Адмирал Горшков" включили в боевой состав ВМФ России |trans-title=The lead frigate "Admiral Gorshkov" included in the combat composition of the Russian Navy |website=[[TASS]] |language=ru |date=28 July 2018 |access-date=28 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728162303/http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |archive-date=28 July 2018 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1180703 |title=Latest missile frigate enters service with Russian Navy |website=[[TASS]] |date=21 July 2020 |access-date=21 July 2020|language=en}}</ref> in [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'']]<ref>{{navedi splet |url=http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html |title=ПСЗ "Янтарь" сдал "Адмирала Григоровича" |language=ru |date=10 March 2016 |website=i-mash.ru |access-date=5 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130239/http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html |archive-date=11 October 2017 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.janes.com/article/61116/russian-navy-receives-admiral-essen-frigate |title=Russian Navy receives Admiral Essen frigate |last=Novichkov |first=Nikolai |date=9 June 2016 |website=Janes.com |access-date=5 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160809025514/http://www.janes.com/article/61116/russian-navy-receives-admiral-essen-frigate |archive-date=9 August 2016 |url-status=live|language=en}}</ref><ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews |title=На новейшем фрегате "Адмирал Макаров" поднят Андреевский флаг |publisher=[[Ministry of Defence (Russia)]] |language=ru |date=27 December 2017 |access-date=27 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171228001129/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews |archive-date=28 December 2017 |url-status=live}}</ref> ter [[korveta|korvet]] [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']],<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13353 |title=Corvette Soobrazitelnyy Joined Russian Navy |website=Rusnavy.com |date=17 October 2011 |access-date=29 December 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120505101810/http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13353 |archive-date=5 May 2012 |url-status=dead|language=en}}</ref><ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews |title=Корвет "Совершенный" вошел в состав Тихоокеанского флота |trans-title=Corvette "Sovershennyy" enters the Pacific Fleet |publisher=Ministry of Defense of Russia |language=ru |date=20 July 2017 |access-date=20 July 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170725232812/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews |archive-date=25 July 2017 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12332548@egNews |title=Новейший корвет "Гремящий" принят в состав ВМФ России |trans-title=Newest corvette "Gremyashchiy" accepted into the Russian Navy |publisher=Ministry of Defense of Russia |language=ru |date=29 December 2020 |access-date=29 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201229210147/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12332548@egNews |archive-date=29 December 2020 |url-status=live}}</ref> [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=10125 |title=Zelenodolsky Shipyard to lay down a Project 21631 small-size missile ship |website=Rusnavy.com |date=26 August 2010 |access-date=8 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180701164934/http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=10125 |archive-date=1 July 2018 |url-status=dead}}</ref><ref name="Beefsup">{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-defence-baltic-sweden-idUSKCN12Q1HB |title=Russia beefs up Baltic Fleet amid NATO tensions: reports |first1=Andrew |last1=Osborn |first2=Simon |last2=Johnson |website=Reuters |date=26 October 2016 |access-date=8 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161029113627/http://www.reuters.com/article/us-russia-defence-baltic-sweden-idUSKCN12Q1HB |archive-date=29 October 2016 |url-status=live}}</ref> in [[Korvete razreda Karakurt|''Karakurt'']].<ref name="oborona-2015">{{navedi splet|author1= Юрий Макаров |author2= Александр Мозговой |title=Через тернии… к здравому смыслу |url= http://www.oborona.ru/includes/periodics/navy/2015/0730/153716373/detail.shtml |website=Национальная оборона |access-date= 2 November 2016 |language=ru |date=30 July 2015 |archive-url= https://web.archive.org/web/20170213221014/http://www.oborona.ru/includes/periodics/navy/2015/0730/153716373/detail.shtml |archive-date=13 February 2017 |url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref name="arms-expo-2016">{{navedi splet|author1=Станислав Закарян |title=В Зеленодольске начнется строительство первого МРК проекта 22800 "Каракурт" |url=http://www.arms-expo.ru/news/novye_razrabotki/v_zelenodolske_nachnetsya_stroitelstvo_pervogo_mrk_proekta_22800_karakurt/ |website=Оружие России |access-date=1 August 2017 |date=24 September 2016 |language=ru |archive-url=https://web.archive.org/web/20170802040703/http://www.arms-expo.ru/news/novye_razrabotki/v_zelenodolske_nachnetsya_stroitelstvo_pervogo_mrk_proekta_22800_karakurt/ |archive-date=2 August 2017 |url-status=live|df=dmy-all}}</ref> V manjši meri so grajene tudi [[Amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesantne ladje]] razredov [[Desantne ladje razreda Ivan Gren|''Ivan Gren'']]<ref name="el">{{navedi splet|date=14 February 2011 |url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=11472 |title=Yantar shipyard to complete landing ship Ivan Gren in 2012 |work=rusnavy.com |access-date=5 January 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180509080543/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=11472 |archive-date=9 May 2018 |url-status=live }}</ref><ref name="3th and 4th landing ship laid down">{{navedi sporočilo za javnost|url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/|title=Владимир Путин принял участие в закладке кораблей на верфях ОСК|language=ru|publisher=United Shipbuilding Corporation|date=23 April 2019|access-date=23 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190424041630/https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/|archive-date=24 April 2019|url-status=live}}</ref> in [[Nosilke helikopterjev razreda Ivan Rogov|''Ivan Rogov'']].<ref name="contract signed">{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/8535627 |title=Источник: Минобороны подписало контракт на два вертолетоносца |trans-title=Source: the Ministry of Defense signed a contract for two helicopter carriers |language=ru |website=[[TASS]] |date=22 May 2020 |access-date=9 June 2020}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/may-2020/8485-russian-mod-signs-contract-for-two-project-23900-helicopter-carriers-lhd.html |title=Russian MoD Signs Contract for Two Project 23900 Helicopter Carriers LHD |website=NavyRecognition.com |date=27 May 2020 |access-date=9 June 2020 |archive-date=2022-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221210125410/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/may-2020/8485-russian-mod-signs-contract-for-two-project-23900-helicopter-carriers-lhd.html |url-status=dead }}</ref><ref name="TASSapril2020">{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/8207635 |title=Источник: Россия потратит 100 млрд рублей на постройку первых двух вертолетоносцев |trans-title=Source: Russia will spend 100 billion rubles on the construction of the first two helicopter carriers |language=ru |website=TASS |date=10 April 2020 |access-date=9 June 2020}}</ref> Večje ladje, kot so [[raketni rušilec|raketni rušilci]] razredov [[Rušilci razreda Sarič|''Sarič'']] in [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']],<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1283581 |title=Upgraded frigate enters service with Russian Pacific Fleet's constant alert forces |date=27 April 2021 |website=[[TASS]]}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://navaltoday.com/2017/01/20/russia-to-modernize-udaloy-class-asw-destroyers/ |title=Russia to modernize Udaloy-class ASW destroyers |date=20 January 2017 |website=Naval Today}}</ref> [[raketna križarka|raketne križarke]] razredov [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']]<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/3906307 |title="Звездочка" завершила заводской ремонт ракетного крейсера "Маршал Устинов" |work=TASS |language=ru |trans-title=Zvezdochka completes overhaul of missile cruiser Marshal Ustinov |date=26 December 2016 |access-date=8 January 2020}}</ref> ter [[Križarke razreda Orlan|''Orlan'']]<ref name="Naval News 1">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2020/08/russian-navy-kirov-class-cruiser-admiral-nakhimov-back-in-the-water/ |title=Russian Navy Kirov-class Cruiser Admiral Nakhimov Back in the Water |first=Xavier |last=Vavasseur |website=Naval News |date=August 20, 2020}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12143718@egNews |title=Ремонт и модернизация тяжелого атомного ракетного крейсера "Адмирал Нахимов" идет в соответствии с графиком |trans-title=Repair and modernization of the heavy nuclear missile cruiser "Admiral Nakhimov" is proceeding in accordance with the schedule |date=27 September 2017 |website=Russian Ministry of Defence |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170929001221/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12143718@egNews |archive-date=2017-09-29}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://ria.ru/defense_safety/20170927/1505690355.html |title=Ремонт атомного ракетного крейсера "Адмирал Нахимов" завершат к 2021 году |trans-title=Repair of the nuclear-powered missile cruiser "Admiral Nakhimov" will be completed by 2021 |date=27 September 2017 |website=[[RIA Novosti]] |language=ru |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170929000715/https://ria.ru/defense_safety/20170927/1505690355.html |archive-date=2017-09-29}}</ref> in letalonosilke sovjetske proizvodnje,<ref>{{navedi revijo |last=Soper|first=Karl |title=''Admiral Kuznetsov'' overhaul designed to maintain carrier capability while Russia considers future carrier options |journal=Jane's Navy International |volume=121 |issue=6 |date=1 August 2016 |issn=1358-3719}}</ref><ref>{{navedi novice |quote=The modernisation work is to be carried out by the 35th Ship Repair Plant in [[Murmansk]], which is a satellite facility of the Zvezdochka Ship Repair Centre in [[Severodvinsk]]. Russia's deputy defence minister for procurement, Yuri Borisov, stated in April that the entire re-fit would be complete by the end of 2020 and the ship back in service in 2021. |website=[[Jane's Information Group]] |title=Russian Navy to upgrade Kuznetsov |first=Reuben F. |last=Johnson |date=26 April 2018 |url=http://www.janes.com/article/79619/russian-navy-to-upgrade-kuznetsov?from_rss=1 |access-date=27 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180428012000/http://www.janes.com/article/79619/russian-navy-to-upgrade-kuznetsov?from_rss=1 |archive-date=28 April 2018 |url-status=dead}}</ref> so po drugi strani množično modernizirane in se uporabljajo naprej. Globoke modernizacije so bile deležne tudi jurišne jedrske podmornice razredov [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']]<ref>{{navedi splet|date=28 April 2017|title=СМИ: ВМФ получит оснащенную крылатыми ракетами атомную подлодку "Леопард"|url=https://ria.ru/20170428/1493280252.html|url-status=live|access-date=2021-09-18|website=РИА Новости|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Подлодка "Волк" отправилась на ремонт|url=https://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=169827|access-date=2021-09-19|website=flotprom.ru}}</ref> in [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']],<ref name=":1">{{navedi splet|title=Обновленная АПЛ «Иркутск» вернется на Тихий океан в 2019 году {{!}} Еженедельник "Военно-промышленный курьер"|url=https://vpk-news.ru/news/25156|access-date=2021-09-18|website=vpk-news.ru|archive-date=2021-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210918081126/https://vpk-news.ru/news/25156|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/2019/%CC%EE%E4%E5%F0%ED%E8%E7%E0%F6%E8%FF38/ |title=Атомные подлодки "Иркутск" и "Магадан" дождались ремонта на "Звезде" |access-date=18 September 2021 |archive-date=30 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201230210156/https://flotprom.ru/2019/%CC%EE%E4%E5%F0%ED%E8%E7%E0%F6%E8%FF38/ |url-status=dead }}</ref> ki bodo postale nosilke sodobnih [[Protiladijska raketa|manevrirnih izstrelkov]] [[3M-54 Kalibr|3M-54 ''Kalibr'']], [[P-800 Oniks|P-800 ''Oniks'']] in [[3M-22 Cirkon|3M-22 ''Cirkon'']]. Poleg tega se je po letu 2000 v ruski vojni mornarici zaradi finančnih injekcij v panogo vzdrževanja ladij in podmornic stanje pripravljenosti začelo izboljševati. To je razvidno iz večjega števila mornariških vaj in odprav na večje razdalje. Prve večje mornariške vaje v samostojni Rusiji so potekale avgusta 2000,<ref name=nucnews818>{{navedi splet|title=Russian Sub Has 'Terrifying Hole'|url=http://nucnews.net/nucnews/2000nn/0008nn/000818nn.htm|access-date=31 January 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20110101161935/http://nucnews.net/nucnews/2000nn/0008nn/000818nn.htm|archive-date=1 January 2011|date=18 August 2000}}</ref> po zaostritvi odnosov z zahodnimi državami leta 2014 pa so začele potekati v večjem obsegu.<ref name="rg.ru">{{navedi novice |date=3 December 2018 |title=Черноморский флот получит 18 новых кораблей |url=https://rg.ru/2018/12/03/reg-ufo/chernomorskij-flot-poluchit-18-novyh-korablej.html |access-date=12 July 2021 |newspaper=Российская Газета}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Russian Northern Fleet's naval group deploys to Barents Sea for Arctic drills - Military & Defense |url=https://tass.com/defense/1393131 |publisher=TASS |accessdate=2022-02-09}}</ref> Podobno se je povečalo število daljinskih odprav, med katerimi izstopa obplutje sveta fregate {{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} med 26. februarjem in 19. avgustom 2019, prve takšne odprave v ruski vojni mornarici po letu 1889.<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1074054|title=Russia’s Northern Fleet warships return home after round-the-globe deployment|date=19 August 2019|website=tass.com/|access-date=19. marca 2021|language=en}}</ref> ===Novejša zgodovina=== Od 2. aprila 2024 je vrhovni poveljnik Ruske vojne mornarice [[admiral]] [[Aleksandr Aleksejevič Mojsejev]],<ref name="Kabancov">{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1769271|title=Admiral Moiseyev appointed as Russian Navy’s new chief — defense minister|website=tass.ru|access-date=2. aprila 2024|language=en}}</ref> ki je na položaju zamenjal admirala [[Nikolaj Anatoljevič Jevmenov|Nikolaja Anatoljeviča Jevmenova]], ta pa je zamenjal [[Vladimir Ivanovič Koroljov|Vladimirja Ivanoviča Koroljova]]. Njegov namestnik je od leta 2021 admiral [[Aleksandr Mihajlovič Nosatov]].<ref name ="Jevmenov">{{navedi novice|url=https://russiandefpolicy.com/2021/10/06/russian-navy-shuffle|title=Russian Navy Shuffle|date=6. oktober 2021|access-date=2. oktober 2022|language=en}}</ref> 14. julija 2021 je ladjedelnica [[Sevmaš]], ki izdeluje jedrske podmornice, sporočila, da je prvič v več desetletjih več jedrskih podmornic različnih razredov na morskem preizkušanju.<ref>{{navedi novice|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/11898417|title=Несколько построенных на "Севмаше" атомных подлодок вышли на испытания в море|date=14. julij 2021|access-date=24 September 2021|language=ru}}</ref> Poleti 2021 so bile sočasno na morskih preizkušanjih tri jedrske podmornice: {{ladja|K-552|Knjaz Oleg||2}} razreda ''Borej-A'', {{ladja|K-573|Novosibirsk||2}} razreda ''Jasen-M'' in {{ladja|BS-329|Belgorod||2}} predelanega razreda ''Antej''. Zadnjič, da so bile v Rusiji ali Sovjetski zvezi sočasno na preizkušanjih strateška jedrska podmornica in dve jurišni jedrski podmornici različnih razredov je bilo leta 1990, med preizkušanji strateške jedrske podmornice razreda [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] ''Novomoskovsk'' in jurišnih jedrskih podmornic razredov ''Antej'' in ''Ščuka-B'' {{ladja|K-442|Čeljabinsk||2}}<ref>{{navedi splet|title=Атомный подводный крейсер К-173 "Красноярск". Проект 949А|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nsrs/949A/K-173/K-173.htm|access-date=2021-10-09|website=www.deepstorm.ru}}</ref> in ''Narval''. Povečano število morskih preizkušanj je tako še eden izmed pokazateljev višje hitrosti gradnje vojaških ladij in podmornic v Rusiji. ====Rusko-gruzijska vojna==== Avgusta 2008 je gardna raketna križarka Črnomorske flote {{ladja||Moskva|križarka|2}} zagotavljala pomorsko podporo v [[Rusko-gruzijska vojna|rusko-gruzijski vojni]].<ref>{{Navedi splet|url=http://en.rian.ru/russia/20080811/115950634.html|title=Russian Navy carries out Black Sea anti-terror exercise|date=11 August 2008|accessdate=3 September 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121012023946/http://en.rian.ru/russia/20080811/115950634.html|archivedate=12 October 2012}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.xinhuanet.com/english/2008-08/10/content_9138604.htm|title=Russian navy blockade Georgia|date=10 August 2008|accessdate=3 September 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121021074212/http://news.xinhuanet.com/english/2008-08/10/content_9138604.htm|archivedate=21 October 2012}}</ref> Med kratkim površinskim spopadom je Gruzijska vojna mornarica zadela ''Moskvo'' z enim izstrelkom, preden je bila sama uničena.<ref>{{Navedi revijo|last=Axe|first=David|title=Georgian Navy's Cruel Fate|url=https://www.wired.com/2008/08/georgian-navys/|magazine=Wired|archive-url=https://web.archive.org/web/20220414064021/https://www.wired.com/2008/08/georgian-navys/|archive-date=14 April 2022|access-date=14 April 2022}}</ref> Po tem, ko je Rusija priznala neodvisnost [[Abhazija|Abhazije]], je bila ladja nameščena v abhazijski prestolnici [[Akva|Suhumi]].<ref>{{Navedi novice|title=Russian warships sent to Abkhazia|url=https://www.aljazeera.com/news/2008/8/28/russian-warships-sent-to-abkhazia|accessdate=15 April 2022|publisher=Al Jazeera|date=28 August 2008|language=en|archivedate=2 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211002160255/https://www.aljazeera.com/news/2008/8/28/russian-warships-sent-to-abkhazia}}</ref> ====Rusko posredovanje v sirski državljanski vojni==== Jeseni 2015 je prišlo do ruske vojaške intervencije v sirski državljanski vojni na strani sirske vlade, ki je potekala predvsem z [[Vojno letalstvo Rusije|letalskimi silami]].<ref>[https://rg.ru/2017/01/10/amerikanskij-b-52-razbombil-mirnuiu-derevniu.html Американский Б-52 разбомбил сирийскую деревню] ''Rosijskaja Gazeta'', 10 January 2017.</ref><ref>[http://newsru.com/russia/25dec2015/genshtab.html Генштаб РФ: самолеты ВКС совершили уже более 5 тысяч вылетов в Сирии и уничтожили больше 2 тысяч бензовозов с нефтью ИГ] NEWSru, 25 December 2015.</ref><ref>[http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12072380@egNews Начальник Главного оперативного управления Генерального штаба Вооруженных Сил Российской Федерации подвел итоги деятельности российских ВКС в Сирии в 2015 году] Russian Defence ministry website, 25 December 2015.</ref> Konec leta 2016 je bila pred sirsko obalo nameščena tudi bojna skupina ruske [[letalonosilka|letalonosilke]] {{ladja|Ruska letalonosilka|Admiral Kuznjecov||2}} skupaj s težko jedrsko raketno križarko {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} in [[raketni rušilec|raketnima rušilcema]] {{ladja||Severomorsk|rušilec|2}} in {{ladja||Vice-admiral Kulakov|rušilec|2}}.<ref>{{navedi splet |url=https://ria.ru/defense_safety/20161015/1479305461.html |title=Авианосная группа кораблей Северного флота начала поход в Средиземное море |date=15 October 2016 |publisher=[[RIA Novosti]] |access-date=15 October 2016 }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.janes.com/article/64669/russian-carrier-sails-for-the-mediterranean |title=Russian carrier sails for the Mediterranean |last1=Ripley |first1=Tim |date=17 October 2016 |website=IHS Jane's 360 |publisher=Jane's |access-date=17 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161018225755/http://www.janes.com/article/64669/russian-carrier-sails-for-the-mediterranean |archive-date=18 October 2016 |df=dmy-all }}</ref> ''Admiral Kuznjecov'' je s posredovanjem v vojni doživel bojni krst, saj so njegovi palubni lovci [[Mikojan-Gurevič MiG-29K|MiG-29K]] in [[Suhoj Su-33|Su-33]] opravili več napadov na tarče islamskih skrajnežev, v sklopu katerih so izgubili dve letali.<ref>{{navedi splet |url=http://www.janes.com/article/65775/russian-carrier-jets-flying-from-syria-not-kuznetsov |title=Russian carrier jets flying from Syria, not Kuznetsov |last1=O'Connor |first1=Sean |last2=Binnie |first2=Jeremy |last3=Ripley |first3=Tim |date=28 November 2016 |website=janes.com |publisher=IHS Janes 360 |access-date=28 November 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161127100514/http://www.janes.com/article/65775/russian-carrier-jets-flying-from-syria-not-kuznetsov |archive-date=27 November 2016 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://theaviationist.com/2016/12/05/russian-su-33-crashed-in-the-mediterranean-while-attempting-to-land-on-kuznetsov-aircraft-carrier/ |title=Russian Su-33 crashed in the Mediterranean while attempting to land on ''Kuznetsov'' aircraft carrier |last=Cenciotti |first=David |date=5 December 2016 |website=The Aviationist |access-date=5 December 2016 }}</ref> Rusko intervencijo je podpirala tudi [[Črnomorska flota]], ki je s svojimi amfibijskimi ladjami razredov ''[[Razred Ropuča|Ropuča]]'' in ''[[Razred Tapir|Tapir]]'' prevažala vojaško tehniko iz [[Sevastopol]]a v rusko pomorsko oporišče Tartus.<ref>[http://tass.com/defense/983048 Russia’s upper house ratifies agreement on naval base in Syria’s Tartus] TASS, 26 December 2017.</ref> Ruske [[fregata|fregate]] razreda ''[[Fregate razreda Burevestnik|Burevestnik]]'', [[korveta|korvete]] razreda ''[[Korvete razreda Bujan|Bujan]]'' in [[podmornica|podmornice]] razreda ''[[Podmornice razreda Paltus|Varšavjanka]]''<ref name="bbcsubmdec">{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-35041656 | title= Russia hits targets in Syria from Mediterranean submarine | publisher=BBC|date=8 December 2015 |access-date=9 December 2015}}</ref> so na sirske cilje sprožile tudi napade z [[manevrirni izstrelek|manevrirnimi raketami]] [[3M-54 Kalibr|3M-54 ''Kalibr'']]. ====Rusko-ukrajinska vojna==== Po priključitvi Krima Rusiji leta 2014 je Francija odpovedala dobavo dveh nosilk helikopterjev razreda ''Mistral'', ki jih je naročila Rusija. 3. septembra 2014 je francoski predsednik sporočil, da ladij ne bodo dostavili Rusiji zaradi njenih nedavnih dejanj.<ref name="BBC11">{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-29052599|title=Ukraine crisis: France halts warship delivery to Russia|work=BBC News|date=3 September 2014|access-date=2014-09-03}}</ref> 5. avgusta 2015 so sporočili, da bo Francija vrnila vnaprejšnja plačila Rusije, ladji pa obdržala.<ref>elysee.fr: [http://www.elysee.fr/communiques-de-presse/article/entretien-telephonique-avec-m-vladimir-poutine-accords-sur-les-bpc/ Entretien téléphonique avec M. Vladimir Poutine - accords sur les BPC] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150809011608/http://www.elysee.fr/communiques-de-presse/article/entretien-telephonique-avec-m-vladimir-poutine-accords-sur-les-bpc |date=2015-08-09 }}</ref><ref>http://en.kremlin.ru: [http://en.kremlin.ru/events/president/news/50100 Telephone conversation with President of France Francois Hollande]</ref> Leta 2022 se je Ruska vojna mornarica udeležila [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino]], začenši z [[Bitka za Kačji otok|bitko za Kačji otok]]. Ruska gardna raketna križarka {{ladja||Moskva|križarka|2}} se je 14. aprila 2022 potopila, po tem ko je na njej izbruhnil požar in je bila posadka prisiljena zapustiti ladjo. Ukrajinske oborožene sile so sporočile, da so ladjo zadele z dvema raketama ''Neptun'', vendar Ruska vojna mornarica tega ni potrdila. Ladja se je nato med poskusom vleke prevrnila in potonila. Potopitev ''Moskve'' je največja ruska mornariška izguba po drugi svetovni vojni.<ref>{{navedi novice |date=15 April 2022 |title=Russian warship: Moskva sinks in Black Sea |publisher=[[BBC News]] |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61114843 |access-date=15 April 2022 |archive-date=15 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220415092906/https://www.bbc.com/news/world-europe-61114843 |url-status=live }}</ref> Poleg tega je bilo v času rusko-ukrajinske vojne poškodovanih ali potopljenih več ruskih amfibijskodesantnih ladij. 24 marca 2022 je bila v ukrajinskem napadu na Berdjansk potopljena ladja ''Saratov'',<ref>{{navedi splet |last=Newdick |first=Thomas |date=24 March 2022 |title=Russian Landing Ship Destroyed In Massive Explosion In Captured Ukrainian Port City |url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/44904/russian-landing-ship-destroyed-in-massive-explosion-in-captured-ukrainian-port-city |website=The Drive |access-date=25 March 2023 |archive-date=2022-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220413141126/https://www.thedrive.com/the-war-zone/44904/russian-landing-ship-destroyed-in-massive-explosion-in-captured-ukrainian-port-city |url-status=dead }}</ref> poškodovani pa sta bili ladji ''Cesar Kunikov''<ref name="Mash">{{navedi novice|url=https://mash.ru/news/156607 |website=[[Mash_(online_newspaper)|mash.ru]] |title=Польша поставила России контрафактные детали для десантных кораблей |date= 2022-08-24 |language=ru |trans-title=Poland supplied Russia with counterfeit parts for landing ships |archive-url=https://web.archive.org/web/20220828161046/https://mash.ru/news/156607 |archive-date=2022-08-28 |url-status=live}}</ref> in ''Novočerkassk''. 4. avgusta 2023 je bila v ukrajinskem napadu na Novorosijsk z brezpilotnim plovilom poškodovana tudi ladja ''Olenogorski Gornjak''.<ref name=forces>{{navedi splet | title=Russian war ship damaged in 'significant blow' to Russia's Black Sea Fleet, MOD says | website=Forces Network | date=5 August 2023 | url=https://www.forces.net/russia/russian-war-ship-damaged-significant-blow-russias-black-sea-fleet-mod-says |access-date=6 August 2023}}</ref> 13. septembra 2023 je v ukrajinskem raketnem napadu na ladjedelnico v Sevastopolu bila zadeta podmornica ''B-237'' ''Rostov na Donu'' ter pristajalna ladja ''Minsk.'' Obe plovili sta bili sodeč po javno dostopnih satelitskih posnetkih hudo (po nekaterih ocenah nepopravljivo) poškodovani.<ref>{{navedi splet |last=Malyasov |first=Dylan |date=18 September 2023 |title=Haunting images of burnt Russian submarine leaked |url=https://defence-blog.com/haunting-images-of-burnt-russian-submarine-leaked/ |access-date=18 September 2023 |website=Defence Blog}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared |url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/ |access-date=2023-09-18 |website=Militarnyi |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite tweet |title=Intelligence Update 15 September 2023 |url=https://twitter.com/DefenceHQ/status/1702557381501026323 |author=[[Ministry of Defence (United Kingdom)|United Kingdom Ministry of Defence]] |user=DefenceHQ |number=1702557381501026323 |date=15 September 2023 |access-date=15 September 2023}}</ref> 22. septembra 2023 je Ukrajina v raketnem napadu zadela poveljstvo Črnomorske flote v Sevastopolu ter domnevno ubila viceadmirala Viktorja Sokolova.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine claims commander of Russia's Black Sea Fleet was killed in Sevastopol attack|url=https://www.cnn.com/2023/09/25/europe/russia-commander-killed-ukraine-attack-intl/index.html|website=CNN|date=2023-09-25|accessdate=2024-02-14|language=en|first=Rob Picheta,Radina Gigova,Olga|last=Voitovych}}</ref> Po tem so ostanke stavbe poveljstva okupacijske oblasti razstrelile.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine: The Latest -Russia blows up own HQ|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2023/09/25/russia-blows-up-own-hq/|newspaper=The Telegraph|date=2023-09-25|accessdate=2024-02-14|issn=0307-1235|language=en-GB|first=Giles|last=Gear|first2=Dominic|last2=Nicholls}}</ref> 26. decembra 2023 je bila po poročanju ukrajinskih letalskih sil v napadu na pristanišče v [[Feodozija|Feodoziji]] uničena desantna ladja ''Novočerkassk'' (prvič poškodovana že marca 2022).<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian Bombers Just Blew Up Another Russian Warship. ‘Russia’s Fleet Is Getting Smaller And Smaller!’|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2023/12/26/ukrainian-bombers-just-blew-up-another-russian-warship-russias-fleet-is-getting-smaller-and-smaller/|website=Forbes|accessdate=2023-12-26|language=en|first=David|last=Axe}}</ref> Ruske okupacijske oblasti so poročale, da je bila ladja le poškodovana,<ref>{{Navedi splet|title=При атаке на Феодосию один человек погиб и двое получили ранения|url=https://ria.ru/20231226/feodosiya-1918093637.html|website=РИА Новости|date=2023-12-26|accessdate=2023-12-26|language=ru|first=|last=}}</ref> vendar iz slik posnetih po napadu je bilo razvidno, da je bil ''Novočerkassk'' uničen.<ref>{{Navedi splet|title=Moment Ukrainian missile smashes into Russian ship in occupied Crimea|url=https://www.dailymail.co.uk/news/article-12900659/Moment-Ukrainian-missile-attack-Russian-warship-Novercherkassk-Crimean-port.html|website=Mail Online|date=2023-12-26|accessdate=2023-12-26|first=Matthew|last=Lodge}}</ref> V februarju 2024 je ukrajinska obveščevalna služba objavila posnetka napada s povodnimi droni in sledečega uničenja korvete ''Ivanovec'' ter dva tedna kasneje še desantne ladje ''Cezar Kunikov.''<ref>{{Citat|title=“Івановєц” на дні ― внаслідок спецоперації ГУР МО знищено ракетний корабель ворога|url=https://www.youtube.com/watch?v=mX1Gwk0qkV8|accessdate=2024-02-14|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Citat|title=Знищення ВДК «цезарь куніков»|url=https://www.youtube.com/watch?v=QmQCQXfN_SU|accessdate=2024-02-14|language=sl-SI}}</ref> ===Vodstvo=== * Avgust 1992–november 1997, [[admiral flote (Rusija)|admiral flote]] [[Feliks Nikolajevič Gromov]]<ref>[https://ria.ru/20210123/admiral-1594270617.html Умер экс-главком ВМФ России Феликс Громов] {{in lang|ru}}</ref> * November 1997–september 2005, admiral flote [[Vladimir Ivanovič Kurojedov]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.bellona.org/english_import_area/international/russia/navy/pacific/general/39685 |title=Putin fires navy chief Kuroyedov and brings in tough-talking successor - Bellona |access-date=2006-11-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071025134409/http://www.bellona.org/english_import_area/international/russia/navy/pacific/general/39685 |archive-date=2007-10-25 |url-status=dead }}</ref> * September 2005–september 2007, admiral flote [[Vladimir Vasiljevič Masorin]]<ref name="dp.ru">{{navedi splet|url=http://www.dp.ru/a/2007/09/13/Vladimir_Visockij_budet_k/|title=Владимир Высоцкий будет командовать флотом|author=Гетманский, Константин|date=2007-09-13|publisher=[[Деловой Петербург]]|accessdate=2015-04-09|archive-date=2016-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160611191627/http://www.dp.ru/a/2007/09/13/Vladimir_Visockij_budet_k/|url-status=live}}</ref> * September 2007–maj 2012, [[admiral]] [[Vladimir Sergejevič Visocki]]<ref>[http://www.moscowtimes.ru/stories/2007/09/14/012.html Navy Chief Relieved of Command]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=July 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} The Moscow Times, September 14, 2007.</ref> * Maj 2012–februar 2016, admiral [[Viktor Viktorovič Čirkov]]<ref name=RN>{{navedi novice |title=Medvedev Replaces Russian Navy Commander |url=http://en.ria.ru/mlitary_news/20120506/173260767.html |newspaper=[[RIA Novosti]] |publisher=En.rian.ru |date=6 May 2012 |access-date=7 May 2012}}</ref> * Februar 2016–maj 2019, admiral [[Vladimir Ivanovič Koroljov]]<ref>{{navedi splet|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12083387@egNews|publisher=mil.ru|title=Министр обороны России вручил адмиралу Владимиру Королёву штандарт главнокомандующего ВМФ России|language=ru|access-date=9. oktobra 2021}}</ref> * Maj 2019–marec 2024, admiral [[Nikolaj Anatoljevič Jevmenov]]<ref name ="Jevmenov"/> * Marec 2024–sedanjost, admiral flote [[Aleksandr Aleksejevič Mojsejev]]<ref name="Kabancov"/> ==Sestava== Od leta 2012 je sedež ruske vojne mornarice ponovno v stavbi [[Admiralti]] v [[Sankt Peterburg]]u. Ruske mornariške sile so mešanica profesionalnih in vpoklicanih mornarjev, ki služijo enoletni [[vojaška obveznost|vojaški rok]]. Skupno število mornarjev v vojni mornarici je bilo leta 2020 ocenjeno med 150.000–160.000<ref>https://fas.org/sgp/crs/row/IF11603.pd{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> (leta 2006: 142.000). Leta 2008 so napovedali selitev štaba vojne mornarice na mesto zgodovinskega poveljstva [[Ruska imperialna mornarica|ruske imperialne mornarice]]. Selitev je bila dokončana novembra 2012.<ref>{{navedi splet|url=http://en.ria.ru/mlitary_news/20121031/177077223.html|title=Russian Navy HQ Moves to St. Petersburg|last=Sputnik|website=en.ria.ru|access-date=10 October 2017|language=en}}</ref> Ruska vojna mornarica je razdeljena na štiri bojne rodove: površinske sile, podmorniške sile, mornariško letalstvo in obalne enote.<ref>{{navedi splet|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/structure.htm|title=Структура : Министерство обороны Российской Федерации|website=structure.mil.ru|access-date=9 October 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828001919/https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/structure.htm|archive-date=28 August 2018|url-status=live}}</ref> Vojna mornarica poleg tega vključuje tudi podporne enote na morju in na kopnem. Ne vključuje posebnih enot. Mornariške brigade [[specnaz]] so del Glavnega obveščevalnega direktorata, ki so pridružene posameznim flotam ter Protidiverzantskim silam in sredstvom (PDSS; enote, ki ščitijo vojno mornarico pred vdori sovražnikovih posebnih enot). Spadajo pod Obalne enote. [[Slika:FrogmenExercise2017-08.jpg|200px|sličica|desno|Vaje protidiverzantskih sil Baltske flote leta 2017]] Med [[hladna vojna|hladno vojno]] so Sovjetske oborožene sile razlikovale med različnimi mornariškimi poveljstvi. Glavni floti sta bili Severna in Tihooceanska flota. Zadolženi sta bili za samostojne operacije na odprtem morju in sta za ta namen vključevali strateške površinske, podmorniške in zračne sile, vključno z državnim jedrskim sredstvom odvračanja. Baltska in Črnomorska flota sta dobili zaradi omejene geografije Baltskega in Črnega morja bolj premišljeno vlogo pri podpiranju sosednjih [[kopenske sile|kopenskih enot]] (Glavno poveljstvo enot v zahodni smeri v [[Legnica|Legnici]] (Poljska) in Glavno poveljstvo enot v jugozahodni smeri v [[Kišinjev]]u).<ref name="автоссылка1" /> Ti dve floti sta bili oboroženi z oboroženimi sistemi krajšega dosega (dizel-električne podmornice, bombniki Su-24 in večja količina fregat ter korvet). Zaradi zaprte narave Kaspijskega morja (sicer povezanega z Baltskim in Črnim morjem z reko [[Volga|Volgo]] in sistemom rek in kanalov, ki so plovni za ladje v velikosti korvete), je imela njegova Kaspijska flotilja še bolj omejeno vlogo od ostalih: obrambno vlogo s podpiranjem Glavnega poveljstva enot v južni smeri v [[Baku]]ju.<ref name="автоссылка1">''Коряковцев А. А., Ташлыков С. Л.'' От флота прибрежного действия до океанского ракетно-ядерного. Этапы строительства советского ВМФ (1945—1991 гг.) // [[Военно-исторический журнал]]. — 2016. — № 7. — С.3—10.</ref><ref>''Шитиков Е.'' Сталин и военное кораблестроение. // [[Морской сборник]]. — 1993. — № 12. — С.9—12. </ref> S koncem hladne vojne je sledilo opazno zmanjšanje enot. Pred rusko vojaško reformo 2008 so bile štiri flote enakovredne šestim vojaškim okrožjem. Ko so ukrepi reforme stopili v veljavo, je bilo število vojaških okrožij zmanjšano in so postala Kombinirana strateška poveljstva in štiri flote ter ena flotilja so jim bile podrejene, z enakim statusom kot kopenske in zračne armade.<ref name="ReferenceC">Moscow Defense Brief #2, 2011 p. 18-22</ref> Zaradi povečanega zanimanja Rusije v Arktični regiji in pomena ruske zahodne/severozahodne mornariške obrambe je postala Severna flota 12. decembra 2014 osnova novonastalega petega Kombiniranega strateškega poveljstva Severna flota (s 1. januarjem 2021 polnopravno vojaško okrožje – [[Severno vojaško okrožje]]).<ref name=WaPost>{{navedi novice|title=The Arctic Grows in Importance as Russia Establishes New Military District|url=https://warsawinstitute.org/arctic-grows-importance-russia-establishes-new-military-district/|publisher=Warsaw Institute|date=18 Jun 2020|access-date=5 October 2020|archive-date=28 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200928160516/https://warsawinstitute.org/arctic-grows-importance-russia-establishes-new-military-district/|url-status=live}}</ref> Leta 2021 je rusko ministrstvo za obrambo trdilo, da razmišljajo o ustanovitvi nove flote, pristojne za Arktiko.<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1346611|title=Russia looks into Navy Arctic Fleet creation — source|date=7. oktober 2021|website=tass.com|access-date=8. december 2022|language=en}}</ref> 26. februarja 2024 je bilo Severno vojaško okrožje ukinjeno, to območje pa je bilo priključeno Leningrajskemu vojaškemu okrožju. ===Podmorniške in površinske sile=== Podmorniške in površinske sile pomenijo hrbtenico vojne mornarice. Podmornice so del namenskih podmorniških eskader in flotilj ali del eskader in flotilj, mešanih s površinskimi silami. Ruska vojna mornarica ohranja rigidno sestavo, katere ravni poveljstva bi lahko po vojaških pravilih neposredno izenačili z ustreznimi kopenskimi in zračnimi ustrezniki. ===Obalne enote=== Obalne enote so sestavljene iz [[Ruska mornariška pehota|Mornariške pehote]] in Obalnih raketnih in artilerijskih enot. Ruska mornariška pehota je amfibijska sila ruske vojne mornarice in izvira iz časa, ko je Peter Veliki izdal dekret o pehotnem polku z mornariško opremo leta 1705.<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/history/branches/bv/300years.htm?print=Y|title = Russian Marines Took Beirut and Paris}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://voenpro.ru/infolenta/morskaya-pehota-rossii|title=Морская пехота России}}</ref> Od svoje ustanovitve je doživela boj v [[napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]], [[Krimska vojna|krimski vojni]], [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonski vojni]], [[prva svetovna vojna|prvi]] in [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], [[prva čečenska vojna|čečenskih vojnah]] in [[rusko-gruzijska vojna|rusko-gruzijski vojni]]. Pod vodstvom admirala [[Sergej Georgijevič Gorškov|Sergeja Georgijeviča Gorškova]] med hladno vojno je Sovjetska vojna mornarica razširila doseg mornariške pehote in jo večkrat namestila po različnih delih sveta. Od razpada Sovjetske zveze se je njen pomen zelo zmanjšal. [[slika:RIAN archive 711423 Vostok 2010 Strategic Exercise in Vladivostok.jpg|desno|sličica|Ruska mornariška pehota med strateško vajo Vostok 2010 na območju [[Vladivostok]]a]] Sovjetska mornariška pehota in njena ruska naslednica imata sloves elitnih jurišnih enot.<ref name="zaloga1998">{{navedi knjigo | author1 = Zaloga, S. |author2=Loop, J. | title = The Soviet Naval Infantry | chapter = Soviet Block Elite Forces | place = London | publisher = Osprey | year = 1998 | volume = 5 | pages = 24 | series = Elite | isbn = 0-85045-631-2}}</ref> Zaradi njihovih črnih uniform in srditega nastopa v bojih v Črnem in Baltskem morju med drugo svetovno vojno je sovjetska mornariška pehota dobila vzdevek »črna smrt« ({{jezik-de|der schwarze Tod}}). Ruska mornariška pehota je mehanizirana sila, organizirana v [[brigada|brigade]], samostojne [[polk]]e in samostojne [[bataljon]]e. Vsaka brigada ima [[tank]]ovski bataljon, bataljon [[samovozna artilerija|samovozne artilerije]], bataljon samovozne [[zračna obramba|zračne obrambe]], bataljon mehanizirane mornariške pehote, druge podporne enote in en zračno-desantni bataljon mornariške pehote, opremljen s padali, z nalogo voditi amfibijska izkrcanja. Enote za obalno obrambo ruske vojne mornarice so navadne mehanizirane brigade z glavno nalogo preprečevati sovražnikova amfibijska izkrcanja. Primer teh so enote za obalno obrambo Baltske flote. Po letu 2010 prihaja do integracije mornariške pehote in enot za obalno obrambo zaradi poenostavitve strukture mornariškega poveljevanja in tudi nove arktične brigade mornariške pehote, ki so v procesu oblikovanja v Severnem vojaškem okrožju, spadajo v ta proces.<ref name="ReferenceC"/> Tudi enote [[obalna artilerija|obalne artilerije]] igrajo pomembno vlogo za vojno mornarico. Zaradi geografije [[Barentsovo morje|Barentsovega]], [[Baltsko morje|Baltskega]], [[Črno morje|Črnega]] in [[Ohotsko morje|Ohotskega]], pa tudi [[Kaspijsko morje|Kaspijskega morja]] je nameščanje obalnih protiladijskih sistemov v vlogi preprečevanja dostopa sovražniku zelo učinkovito. Uporabljajo sistem nadzvočnih protiladijskih raket [[K-300P Bastion-P]]<ref>{{navedi splet |url=https://flot.com/2022/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%82138/ |title=Комплексы "Бастион" на острове Матуа отработали защиту от надводных угроз |access-date=15 October 2022 |archive-date=15 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221015163352/https://flot.com/2022/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%82138/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://edition.cnn.com/2015/03/16/europe/russia-putin-crimea-nuclear/ |title= Russia was ready to put nuclear forces on alert over Crimea, Putin says |last1= Smith-Spark |first1= Laura |last2= Eshchenko |first2= Alla |last3= Burrows |first3= Emma |date= 2015-03-16 |publisher= [[CNN]] |access-date= 2015-03-16 |quote= In the documentary, Putin said Russia's Bastion high-precision coastal missile defense systems had been deployed to Crimea to protect the territory -- 'in such a way that they were seen perfectly well from outer space.' |archive-date= 8 January 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20170108220020/http://edition.cnn.com/2015/03/16/europe/russia-putin-crimea-nuclear/ |url-status= live }}</ref> z raketami P-800 Oniks, sistem podzvočnih raket [[3K60 Bal]] z raketami [[H-35]],<ref name="Rosoboronexport">{{navedi splet |url=http://www.rusarm.ru/cataloque/air_craft/aircraft.pdf |title=Aerospace Systems Export Catalogue |website=[[Rosoboronexport]] |page=123 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071030213111/http://www.rusarm.ru/cataloque/air_craft/aircraft.pdf |archive-date=2007-10-30}}</ref> rakete 3M-54 Kalibr, A-222E Bereg-E 130 mm obalni mobilni artilerijski sistem in samovozne sisteme za zračno obrambo. Mornariško pehoto in obalne enote vodi namestnik poveljnika za mornariško pehoto ruske vojne mornarice, [[generalpolkovnik]] [[Aleksandr Nikolajevič Kolpacenko]]. Njihovo geslo je »Tam kjer smo mi, tam je zmaga!«. ===Mornariško letalstvo=== {{glavni|Rusko mornariško letalstvo}} [[Slika:Su27K_(Su33)_DD-SD-99-06153.jpg|200px|sličica|desno|Palubni lovec Su-33 na letalonosilki ''Admiral Kuznjecov'' 23. februarja 1996 med odpravo v Sredozemskem morju]] [[Slika:Возвращение палубной авиации с ТАВКР «Адмирал Кузнецов» на аэродром базирования.webm|sličica|Piloti ruskega Mornariškega letalstva se vračajo na letališče Severomorsk-3 po operaciji v Siriji]] Prve enote mornariškega letalstva v Rusiji so oblikovali med letoma 1912 in 1914 v sklopu Baltske<ref>''Симоненко В. Г.'' Морские крылья Отечества. Историческая хроника. 1910—1917 годы. — Севастополь: Издатель Кручинин Л. Ю., 2006. — 160 с.</ref><ref>''Герасимов В.'' Изменение роли и места отечественной морской авиации в войне на море (1910—1917 гг.) // [[Морской сборник]]. — 2005. — № 12. — С. 19.</ref> in Črnomorske flote. Od svoje ustanovitve je sodelovalo v [[ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]], drugi svetovni vojni in mnogih drugih spopadih po Evropi, [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] in [[Azija|Aziji]]. Med hladno vojno je mornariško letalstvo vodilo politiko nameščanja velikega števila bombnikov v mornariški jurišni vlogi za nasprotovanje ameriški obsežni floti letalonosilk. Leta 1989 je uporabljalo več kot 1000 letal, od katerih je bila večina bombnikov, kot sta [[Tupoljev Tu-22M|Tu-22M]] in [[Tupoljev Tu-16|Tu-16]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/av_mf.htm|title=Aviatsiya Voyenno-Morskoyo Flota (AV-MF, Naval Air Force)|author=John Pike|publisher=GlobalSecurity.org|access-date=14 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141214200812/http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/av_mf.htm|archive-date=14 December 2014|url-status=live}}</ref> Od padca Sovjetske zveze se je precej zmanjšalo. Bombniki Tu-22M so bili predani Vojnemu letalstvu in od takrat bojna moč mornariškega letalstva temelji na letalih [[Suhoj Su-30|Su-30]],<ref name="Su-30SM2">{{navedi splet|url=https://www.airrecognition.com/index.php/news/defense-aviation-news/2020/august/6530-russian-ministry-of-defense-signed-contracts-with-uac-at-army-2020-for-new-aircrafts.html|title=Russian Ministry of Defense signed contracts with UAC at Army-2020 for new aircrafts &#91;sic&#93;|website=airrecognition.com|date=28 August 2020|access-date=31 August 2020|archive-date=2021-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210918072006/https://www.airrecognition.com/index.php/news/defense-aviation-news/2020/august/6530-russian-ministry-of-defense-signed-contracts-with-uac-at-army-2020-for-new-aircrafts.html|url-status=dead}}</ref><ref name="Naval Aviation">{{navedi splet|url=https://www.vedomosti.ru/politics/articles/2020/08/25/837739-minfin-roskosmos|title=Минфин и "Роскосмос" вступили в публичные препирательства о сокращении расходов|website=vedomosti.ru|date=26 August 2020|access-date=31 August 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.militarynews.ru/story.asp?rid=1&nid=536906&lang=RU|title=Минобороны РФ заключило контракты на поставку боевых самолётов Су-34, Су-35 и Су-30СМ2|website=militarynews.ru|date=25 August 2020|access-date=31 August 2020}}</ref> [[Suhoj Su-35|Su-35]],<ref>{{navedi splet|url=https://iz.ru/1185406/anton-lavrov-anna-cherepanova/sukhoi-klimat-kamchatki-na-poluostrove-razmestiat-manevrennye-su-35|title="Сухой" климат Камчатки: на полуострове разместят маневренные Су-35|date=29 June 2021|website=Известия|language=ru|access-date=14 July 2021}}</ref> [[Suhoj Su-33|Su-33]],<ref name="IISS212">{{cite journal |author=International Institute for Strategic Studies (IISS) |author-link=International Institute for Strategic Studies |date=2022 |title=The Military Balance 2022 |journal=The Military Balance |language=en |volume=}}</ref> [[Mikojan-Gurevič MiG-29K|MiG-29K]]<ref>{{navedi splet |url=https://bmpd.livejournal.com/1680020.html |title=Сформирован 100-й отдельный корабельный истребительный авиационный полк |trans-title=The 100th independent shipborne fighter aviation regiment was formed |language=ru |website=bmpd.livejournal.com |date=15 January 2016 |access-date=9 April 2019}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.migavia.ru/index.php/ru/novosti/press-relizy/553-mig-29kub-9-let-v-nebe |title=МиГ-29КУБ - 9 лет в небе |trans-title=MiG-29KUB - 9 years in the sky |date=20 January 2016 |language=ru |website=[[Mikoyan]] |accessdate=2023-07-21 |archive-date=2016-01-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129044338/http://www.migavia.ru/index.php/ru/novosti/press-relizy/553-mig-29kub-9-let-v-nebe |url-status=dead }}</ref> in [[Suhoj Su-34|Su-34]], ki nadomeščajo starejše [[Suhoj Su-24|Su-24]].<ref name="24r">The Military Balance 2018,p.197</ref> Leta 2007 so Rusko mornariško letalstvo sestavljale naslednje enote:<ref name="AFM65">Air Forces Monthly, p. 65</ref> * Mornariško raketno letalstvo * Obalno protipodmorniško letalstvo<ref name="24r" /> * Jurišno letalstvo<ref name="24r" /> * Obalno lovsko letalstvo<ref name="24r" /> * Izvidniško letalstvo<ref name="24r" /> * Ladijsko letalstvo (lovska letala in protipodmorniški zrakoplovi) * Pomožne zračne enote ===Predpona=== Niti revija ''Jane's Fighting Ships'', niti institut ''International Institute for Strategic Studies'' ne navajata standardnih predpon za ladje ruske vojne mornarice. Ameriška vlada včasih uporablja predpono RFS (»Russian Federation Ship«), vendar sama Ruska vojna mornarica ne uporablja tega dogovora. ==Čini in oznake== ===Častniki=== Naslednja preglednica činov v vojni mornarici prikazuje čine Ruske federacije. Čin je naveden najprej v ruščini in nato v slovenskem prečrkovanju. Čini:<ref name="Decree 531">[http://www.redstar.ru/2005/05/14_05/2_02.html Addenda to the Decree of the President of Russian Federation #531] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080608013323/http://www.redstar.ru/2005/05/14_05/2_02.html|date=2008-06-08}}, ''[[Krasnaya Zvezda]]'', 19 May 2005</ref> {| style="border:1px solid #8888aa; background-color:#f7f8ff; padding:5px; font-size:95%; margin: 0px 12px 12px 0px;" {{Čini_Ruske_vojne_mornarice}} |} ===Podčastniki in mornarji=== Čini podčastnikov in mornarjev:<ref name="Decree 531" /> {| style="border:1px solid #8888aa; background-color:#f7f8ff; padding:5px; font-size:95%; margin: 0px 12px 12px 0px;" {{Čini_Ruske_vojne_mornarice_(podčastniki_in_mornarji) }} |} ==Oprema== === Ladje in podmornice === Glej [[Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici]]. ===Zrakoplovi=== Glej [[Vojno letalstvo Rusije#Flota letalskega oddelka Ruske vojne mornarice|Flota ruskega mornariškega letalstva]]. ==Vojaška okrožja in flote== Rusko vojno mornarico sestavljajo štiri [[flota|flote]], ena [[flotilja]] in ena [[eskadra]], ki so podrejene vojaškim okrožjem. ===[[Leningrajsko vojaško okrožje]] – Leningrajsko kombinirano strateško poveljstvo=== ====Severna flota==== [[Slika:Admiral_Kuznetsov_aircraft_carrier.jpg|200px|sličica|desno|{{ladja|Ruska letalonosilka|Admiral Kuznjecov||2}}]] {{glavni|Severna flota}} Severna flota je največja ruska flota. V njeni sestavi je edina letalonosilka {{ladja|Ruska letalonosilka|Admiral Kuznjecov||2}} in večina jedrskih podmornic, križark ter rušilcev. Ladje: * 43. divizija raketnih ladij (Severomorsk): ** [[Letalonosilka]] {{ladja|Ruska letalonosilka|Admiral Kuznjecov||2}} razreda [[Letalonosilke razreda Admiral Kuznjecov|''Admiral Kuznjecov'']] (na remontu)<ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/december/9381-russian-navy-heavy-aircraft-carrier-admiral-kuznetsov-to-return-at-sea-in-2022.html |title=Russian Navy heavy aircraft carrier Admiral Kuznetsov to return at sea in 2022 |work=NavyRecognition.com |date=5 December 2020 |access-date=6 March 2021 |archive-date=2021-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210203194700/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/december/9381-russian-navy-heavy-aircraft-carrier-admiral-kuznetsov-to-return-at-sea-in-2022.html |url-status=dead }}</ref> ** Težka jedrska [[raketna križarka]] razreda [[Križarke razreda Orlan|''Orlan'']]: ***{{ladja|Ruska križarka|Admiral Nahimov||2}} (na modernizaciji)<ref>{{navedi splet |url=https://zen.yandex.ru/media/navynews/rossiia-poluchit-vtoroi-atomnyi-kreisergigant-5e85942a4dc6b06f644dc5d2 |title=Россия получит второй атомный крейсер-гигант |trans-title=Russia will receive a second nuclear-powered giant cruiser |date=2 April 2020 |website=[[Yandex Zen]] |language=ru |access-date=2020-04-02}}</ref> *** {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet | url=https://navy-korabel.livejournal.com/277552.html | title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.09.2022 | date=September 2022 | language=ru | accessdate=2023-01-04 | archive-date=2022-09-22 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220922233437/https://navy-korabel.livejournal.com/277552.html | url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|author=Тяжелый атомный ракетный крейсер "Петр Великий" |url=https://flot.com/2022/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%82124/ |title=Крейсер "Петр Великий" поразил цель на дальности более 200 км |publisher=Flot.com |date= |accessdate=2022-09-27|language=ru}}</ref> ** Raketna križarka {{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}} razreda [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']] (aktivna)<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/russian-forces-in-mediterranean-wk062022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk06/2022|date=6. februar 2022|access-date=11. decembra 2022|language=en }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/01/russian-forces-in-mediterranean-wk052022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk05/2022|date=30. januar 2022|access-date=11. decembra 2022|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/black-sea-fleet-deployments-wk062022.html|title = Black Sea Fleet deployments-Wk06/2022|date=7. februar 2022|access-date=11. decembra 2022|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/02/russia-sends-slava-class-cruiser-ustinov-in-the-mediterranean/|title = Russia Sends Slava-class Cruiser Ustinov in the Mediterranean|date = 7 February 2022|language=en}}</ref> *2. divizija protipodmorniških ladij (Severomorsk): ** Raketni rušilec razreda [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']]: ***{{ladja||Vice-admiral Kulakov|rušilec|2}} (aktiven)<ref>{{navedi tvit|number=1564153067716608000|user=NavyLookout|title=.@HMSLANCASTER currently shadowing Russian warships RFS Vice-Admiral Kulakov / Marshal Ustinov heading north throug…|date=29 August 2022}}</ref> ***{{ladja||Severomorsk|rušilec|2}} (aktiven)<ref>{{navedi splet|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12339995@egNews |title=Большой противолодочный корабль Северного флота «Североморск» вышел в Баренцево море для выполнения учебно-боевых задач |trans-title=Large anti-submarine ship of the Northern Fleet "Severomorsk" enters the Barents Sea to perform combat training missions |date=21 January 2021 |language=ru |publisher=Russian Ministry of Defence}}</ref> ***{{ladja||Admiral Levčenko|rušilec|2}} (aktiven)<ref>{{navedi splet| url=https://tass.com/defense/1456373 | title=Russian Navy warship practices missile and artillery fire in Arctic drills|website=[[TASS]]|date=26. maj 2022|accessdate=1. januar 2023|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |website=TASS |access-date=26 September 2022}}</ref> ***{{ladja||Admiral Čabanenko|rušilec|2}} (na modernizaciji)<ref name="#1S">{{navedi splet|url=https://ic.pics.livejournal.com/navy_korabel/63221775/120824/120824_original.jpg|title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.12.2020|website=navy-korabel.livejournal.com/|date=1. januar 2020|accessdate=1. januar 2023|language=ru}}</ref> ** [[Fregata]] razreda [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']]: ***{{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} (aktivna)<ref name="tass.coms">{{navedi splet|url=http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |title=Головной фрегат "Адмирал Горшков" включили в боевой состав ВМФ России |publisher=[[TASS]] |date=28 July 2018 |access-date=28 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728162303/http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |archive-date=28 July 2018 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> ***{{ladja||Admiral Kasatonov|fregata|2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1180703|title=Latest missile frigate enters service with Russian Navy|publisher=[[TASS]]|date=21 July 2020|access-date=21 July 2020}}</ref> ***{{ladja||Admiral Golovko|fregata|2}} (aktivna)<ref name="Golovko"/> * 31. divizija podmornic (Gadžijevo, zaliv Jagelnaja guba): ** [[Strateška jedrska podmornica]] razreda [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']]:<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-military-arctic-idUSKBN2BI2RZ|title = Three Russian submarines surface and break Arctic ice during drills|newspaper = Reuters|date = 26 March 2021}}</ref> ***{{ladja|K-51|Verhoturje||2}} (aktivna)<ref name="thebulletin.metapress.com">{{navedi splet|url=http://thebulletin.metapress.com/content/4337066824700113/fulltext.pdf |title=Bulletin of the Atomic Scientists |publisher=Thebulletin.metapress.com |access-date=2011-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110808003434/http://bos.sagepub.com/ |archive-date=2011-08-08 |url-status=live }}</ref> ***{{ladja|K-114|Tula||2}} (aktivna)<ref name="thebulletin.metapress.com"/><ref>{{navedi splet |url=http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |title=Archived copy |access-date=2017-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170306035533/http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |archive-date=2017-03-06 |url-status=live }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html |title=arhivska kopija |accessdate=2024-01-01 |archive-date=2022-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221205170812/https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html |url-status=dead }}</ref> ***{{ladja|K-117|Brjansk||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|title="Звездочка" способна продлить срок службы АПЛ "Брянск" на 5 лет|website=ФлотПром|language=ru|access-date=2018-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104014634/http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|archive-date=2018-01-04|url-status=live}}</ref><ref>https://tass.ru/armiya-i-opk/19566531</ref> ***{{ladja|K-18|Karelija||2}} (aktivna)<ref name="thebulletin.metapress.com"/><ref>{{Citation | date = January 2010 | url = http://russianforces.org/blog/2010/01/karelia_submarine_returns_to_s.shtml | contribution = Karelia submarine returns to service | format = Blog | title = Russian strategic nuclear forces | publisher = Russian forces | access-date = 19 October 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110606223621/http://russianforces.org/blog/2010/01/karelia_submarine_returns_to_s.shtml | archive-date = 6 June 2011 | url-status = live | df = dmy-all }}</ref> ***{{ladja|K-407|Novomoskovsk||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet | url = http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | language = ru | title = News | work = Продолжаются ремонт и модернизация РПКСН "Новомосковск" | publisher = Flot | date = 2010-11-19 | access-date = 2011-08-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110723061816/http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | archive-date = 2011-07-23 | url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet| url= http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | title= Repairs and upgrade of SSBN Novomoskovsk is in progress | publisher= Rus Navy | date= 2010-11-19 | access-date= 2011-08-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20111018045028/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | archive-date= 2011-10-18 | url-status= live }}</ref> ** Strateška jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']]: ***{{ladja|K-535|Jurij Dolgoruki||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet |url=http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |title=Janes &#124; Latest defence and security news |access-date=2016-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160326020822/http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |archive-date=2016-03-26 |url-status = live}}</ref> ***{{ladja|K-549|Knjaz Vladimir||2}} (aktivna)<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-military-arctic-idUSKBN2BI2RZ|title = Three Russian submarines surface and break Arctic ice during drills|newspaper = Reuters|date = 26 March 2021|accessdate=29. december 2022|language=en}}</ref> * 24. divizija podmornic (Gadžijevo, zaliv Jagelnaja guba): ** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']] ​(6, od tega 2 na modernizaciji, 1 na remontu in 1 v rezervi)<ref>{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/971/k317/k317.htm|title=К-317, "Пантера" Проект 971|website=www.deepstorm.ru|access-date=2017-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170707015145/http://deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/971/k317/k317.htm|archive-date=2017-07-07|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://vpk.name/en/476272_source-the-submarine-wolf-with-caliber-will-return-to-the-navy-in-2023.html|title=Source: the submarine "Wolf" with "Caliber" will return to the Navy in 2023|website=ВПК.name}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=169827|title=Подлодка "Волк" отправилась на ремонт|website=flotprom.ru|access-date=2017-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104014626/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=169827|archive-date=2018-01-04|url-status=live}}</ref><ref name="iz.ru">{{navedi splet|url=http://iz.ru/news/686063|title=Бесшумные "Суперакулы" вооружили "Калибрами" - Новости - Известия - 28.04.2017|date=28 April 2017|access-date=16 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170716154915/http://iz.ru/news/686063|archive-date=16 July 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> * 11. divizija podmornic (zaliv Zapadnaja Lica (s stranskima zalivoma Bolšaja Lopatkina guba in Nerpičja guba)): ** [[Jurišna jedrska podmornica]] razreda [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']]: ***{{ladja|K-410|Smolensk||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet | url=https://tass.com/defense/1468249 | title='Severodvinsk,' 'Smolensk' submarines practice fire cruise missiles in Barents Sea }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=13956|title=Repair Works Started on SSN Smolensk|website=rusnavy.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.kp.ru/online/news/1624404/|title= Атомоход "Смоленск" в 2014 году посетит Северный полюс|author= Ольга ЕФРЕМОВА - Сайт «Комсомольской правды»|date= 31 December 2013|access-date= 12 July 2017|archive-url= https://web.archive.org/web/20170729051804/https://www.kp.ru/online/news/1624404/|archive-date= 29 July 2017|url-status= live|df= dmy-all}}</ref> ***{{ladja|K-266|Orjol||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=https://rg.ru/2017/04/06/podvodnyj-krejser-orel-otpravilsia-k-mestu-bazirovaniia.html|title=Подводный крейсер "Орел" отправился к месту базирования|date=6 April 2017|access-date=6 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170406233002/https://rg.ru/2017/04/06/podvodnyj-krejser-orel-otpravilsia-k-mestu-bazirovaniia.html|archive-date=6 April 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://navaltoday.com/2017/04/11/nuclear-powered-oscar-class-submarine-returns-to-russian-fleet/|title=Nuclear-powered Oscar-class submarine returns to Russian fleet|date=11 April 2017|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702230620/http://navaltoday.com/2017/04/11/nuclear-powered-oscar-class-submarine-returns-to-russian-fleet/|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref> ** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Ščuka|''Ščuka'']] ​(2, od tega obe na remontu)<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=166047|title=АПЛ «Обнинск» спустили на воду|website=flotprom.ru|language=ru}}</ref> ** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']]: ***{{ladja|K-560|Severodvinsk||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet| url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/09/new-intelligence-russia-sends-nuclear-submarine-to-mediterranean/ | title=New Intelligence: Russia Sends Nuclear Submarine to Mediterranean | date=2 September 2022|accessdate=15. decembra 2022|language=en }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://www.slobodenpecat.mk/en/najmokjnata-ruska-nuklearna-podmornica-vplovi-vo-mediteranot/ | title=The most powerful Russian nuclear submarine has sailed into the Mediterranean - Free Press | date=5 September 2022 }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=NBG9MWQfsG8 | title=Russian Sub Ops Special Briefing: Severodvinsk Enters Med | website=[[YouTube]]|date=4. september 2022|accessdate=15. decembra 2022|language=en }}</ref> ***{{ladja|K-561|Kazan||2}} (aktivna)<ref name="mil521">{{navedi splet|author=mil.ru|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12360071@egNews |title=Атомный подводный ракетный крейсер «Казань» (проекта «Ясень-М») приказом Главкома ВМФ принят в состав Военно-Морского Флота в Северодвинске |publisher=structure.mil.ru|date=7 May 2021 |accessdate=7. maja 2021|language=ru}}</ref> ***{{ladja|K-564|Arhangelsk||2}} (aktivna)<ref name="2p">{{navedi splet|title=Российскому флоту передали две атомные подлодки|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8435|date=30 Nov 2023|language=ru|publisher=Flotprom}}</ref> * 7. divizija podmornic (zaliva Ara guba in Ura guba): ** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Kondor|''Kondor'']] ​(2)<ref>{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/945A/K-336/K-336.htm |title=Archived copy |access-date=2017-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170916100647/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/945A/K-336/K-336.htm |archive-date=2017-09-16 |url-status=live }}</ref><ref name="auto4">{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2019/10/26/russian-submarines-to-test-new-weapons-off-norway/|title=Russian Submarine May Test New Weapons Off Norway This Week|first=H. I.|last=Sutton|website=Forbes}}</ref> * 4. flotilja podmornic (Poljarni): ** [[Konvencionalna podmornica|Dizel-električna podmornica]] razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']] ​(4, od tega 2 v rezervi)<ref name="Б-800">{{navedi splet|url=http://www.itar-tass.com/c9/278380.html|title=Дизельная подлодка «Калуга» в 2012 году вернется в боевой состав Северного флота после модернизации|date=2011-11-22|publisher=ИТАР-ТАСС|accessdate=2011-12-16|archiveurl=https://www.webcitation.org/65sDk37iA?url=http://www.itar-tass.com/c9/278380.html|archivedate=2012-03-02}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12088620@egNews |title=Подводная лодка «Калуга» прибыла в базу после дальнего похода : Министерство обороны Российской Федерации<!-- Заголовок добавлен ботом --> |access-date=2020-05-05 |archive-date=2018-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180115002146/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12088620@egNews}}</ref> ** Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']] ​(1)<ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2017/august-2017-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/5473-project-677-lead-submarine-st-petersburg-passed-all-russian-navy-tests.html |title=Project 677 lead submarine St. Petersburg passed all Russian Navy tests |website=Navy Recognition |accessdate=29 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170815140214/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2017/august-2017-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/5473-project-677-lead-submarine-st-petersburg-passed-all-russian-navy-tests.html |archive-date=15 August 2017 |url-status=live}}</ref> ===[[Vzhodno vojaško okrožje]] – Vzhodno kombinirano strateško poveljstvo=== ====Tihooceanska flota==== {{glavni|Tihooceanska flota}} Tihooceanska flota je druga največja ruska flota. Število jedrskih podmornic, rušilcev in križark je v grobem primerljivo s Severno floto, vendar je število operativnih ladij (ladij, ki niso na remontu) manjše in povprečna starost ladij je višja. Ladje: [[Slika:«Александр_Невский»_в_Вилючинске.jpg|200px|sličica|desno|{{ladja|K-550|Aleksandr Nevski||2}} v [[Viljučinsk]]u]] * Primorska flotilja (Vladivostok): ** 36. divizija ladij (Vladivostok): *** Raketna križarka razreda [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']]: ****{{ladja||Varjag|križarka|2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/11/russian-forces-in-mediterranean-wk442022.html|title=Russian forces in the Mediterranean - Wk44/2022|date=1. november 2022|accessdate=3. januar 2023|language=en|website=russianfleetanalysis.blogspot.com}}</ref> *** Raketni rušilec razreda [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']]: ****{{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}} (aktiven)<ref>{{navedi splet|url=http://www.kommersant.com/tree.asp?rubric=3&node=44&doc_id=610715|title=Pacific Fleet Moving South|date=21 September 2005|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20060509205814/http://www.kommersant.com/tree.asp?rubric=3&node=44&doc_id=610715|archive-date=9 May 2006|df=dmy-all}}</ref><ref>{{navedi splet| url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]] }}</ref> ****{{ladja||Maršal Šapošnikov|rušilec|2}} (aktiven)<ref name="#1M">{{navedi splet|url=https://ic.pics.livejournal.com/navy_korabel/63221775/120824/120824_original.jpg|title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.12.2020|website=navy-korabel.livejournal.com/|date=1. januar 2020|accessdate=1. januar 2023|language=ru}}</ref> ****{{ladja||Admiral Vinogradov|rušilec|2}} (na modernizaciji)<ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/march/11570-russia-to-upgrade-submarine-irkutsk-and-destroyer-admiral-vinogradov-in-2022.html|title=Russia to upgrade submarine Irkutsk and destroyer Admiral Vinogradov in 2022|website=navyrecognition.com|date=30. marec 2022|accessdate=1. januar 2023|language=en|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115194625/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/march/11570-russia-to-upgrade-submarine-irkutsk-and-destroyer-admiral-vinogradov-in-2022.html|url-status=dead}}</ref> ****{{ladja||Admiral Panteljejev|rušilec|2}} (aktiven)<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15006289|title=Корабли Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после учений в дальней морской зоне|date=23 June 2022|website=TASS}}</ref> ** 165. brigada ladij (Vladivostok): *** Korveta razreda [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']] (5)<ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12332548@egNews|title=Новейший корвет "Гремящий" принят в состав ВМФ России|publisher=Ministry of Defense of Russia|language=ru|date=29 December 2020|access-date=29 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201229210147/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12332548@egNews|archive-date=29 December 2020|url-status=live}}</ref> ** 19. brigada podmornic (Vladivostok): *** Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']] ​(3, od tega 2 v rezervi)<ref>{{navedi novice |url=http://navaltoday.com/2017/01/27/russian-kilo-class-submarine-rejoins-navy-after-14-years-of-repairs/ |title=Russian Kilo-class submarine rejoins navy after 14 years of repairs |work=[[Navaltoday.com]] |date=2017-01-27 |access-date=27 January 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170127111348/http://navaltoday.com/2017/01/27/russian-kilo-class-submarine-rejoins-navy-after-14-years-of-repairs/ |archive-date=27 January 2017 |url-status=live}}</ref> *** Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']] ​(6, od tega 1 v Baltskem morju)<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1345993|title = Project 636.3 Magadan submarine to join Russian Navy on October 12 — Defense Ministry}}</ref><ref name="seawaves.com">{{navedi splet|url=https://seawaves.com/?p=12280|title=Project 636.3 Magadan Begins Trials – SeaWaves Magazine|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705033548/https://seawaves.com/?p=12280|url-status=dead}}</ref><ref name="navalnews">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2021/03/russias-admiralty-shipyards-launches-project-636-3-submarine-magadan-for-pacific-fleet/ |title=Russia's Admiralty Shipyards launches Project 636.3 submarine 'Magadan' for Pacific Fleet |date=27 March 2021 |website=NavalNews.com}}</ref><ref name="thediplomat.com">{{navedi splet |url=https://thediplomat.com/2019/11/first-project-636-3-kilo-class-class-attack-sub-enters-service-with-russias-pacific-fleet/ |title=First Project 636.3 Kilo-Class Attack Sub Enters Service With Russia's Pacific Fleet |date=25 November 2019 |first=Franz-Stefan |last=Gady |website=The Diplomat}}</ref><ref>{{navedi splet|author=ДЭПЛ "Магадан" |url=https://flotprom.ru/2021/%D0%90%D0%B4%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B5%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B5%D0%92%D0%B5%D1%80%D1%84%D0%B814/ |title=Третья "Варшавянка" для Тихоокеанского флота прошла госприемку |publisher=Flotprom.ru |date= |accessdate=2022-09-04}}</ref> * 16. eskadra podmornic reda rdeče zastave ([[Viljučinsk]]): ** 25. divizija podmornic (Viljučinsk): *** Strateška jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']]: ****{{ladja|K-550|Aleksandr Nevski||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|title=Атомный ракетный крейсер «Александр Невский» вернулся на Камчатку|url=https://iz.ru/1064694/2020-09-24/atomnyi-raketnyi-kreiser-aleksandr-nevskii-vernulsia-na-kamchatku|website=iz.ru|publisher=[[Известия]]|date=2020-09-24|accessdate=2020-09-25|archive-date=2020-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200925095739/https://iz.ru/1064694/2020-09-24/atomnyi-raketnyi-kreiser-aleksandr-nevskii-vernulsia-na-kamchatku|url-status=live}}</ref> ****{{ladja|K-551|Vladimir Monomah||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|lang=ru-RU|url=https://profile.ru/news/protection/army/vladimir-monomax-vpervye-otstrelyalsya-bulavoj-s-dalnego-vostoka-video-456919/|title="Владимир Мономах" впервые отстрелялся "Булавой" с Дальнего Востока: видео|website=Профиль|accessdate=2020-12-14|archive-date=2020-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20201215170826/https://profile.ru/news/protection/army/vladimir-monomax-vpervye-otstrelyalsya-bulavoj-s-dalnego-vostoka-video-456919/|url-status=live}}</ref> ****{{ladja|K-552|Knjaz Oleg||2}} (aktivna)<ref name="ТАСС">{{navedi splet | url=https://tass.ru/armiya-i-opk/13260729 | title=Новые атомные подлодки "Князь Олег" и "Новосибирск" приняли в состав ВМФ России|date=21. december 2021|access-date=10. decembra 2022|language=ru}}</ref> ****{{ladja|K-553|Generalissimus Suvorov||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1553993|title=Nuclear submarine armed with Bulava missiles joins Russian Navy — defense chief|date=21 December 2022|website=TASS|language=en}}</ref> **** {{ladja|K-554|Imperator Aleksandr III||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|title=Российскому флоту передали две атомные подлодки|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8435/}}</ref> **** {{ladja|K-555|Knjaz Požarski||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/politics/1993823|title=Putin attends ceremony of raising naval flag aboard latest strategic nuclear-powered sub|date=24 July 2025|website=TASS|language=en}}</ref> *** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']] (2): ****{{ladja|K-573|Novosibirsk||2}} (aktivna)<ref name="tass.ru">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/13260729|title=Новые атомные подлодки "Князь Олег" и "Новосибирск" приняли в состав ВМФ России|website=Tass.com|date=21 December 2021|access-date=12 May 2022}}</ref> **** {{ladja|K-571|Krasnojarsk||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/06/russias-third-project-885m-yasen-m-submarine-starts-sea-trials/ |title=Russia's Third Project 885M (Yasen-M) Submarine Starts Sea Trials |date=28 June 2022 |website=navalnews.com}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Российскому флоту передали две атомные подлодки|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8435/}}</ref> *** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']]: ****{{ladja|K-132|Irkutsk||2}} (na modernizaciji)<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15018941?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com|title = Модернизированная АПЛ "Иркутск" вернется в боевой состав Тихоокеанского флота в 2023 году|date=24. junij 2022|accessdate=31. december 2022|language=ru}}</ref> ****{{ladja|K-442|Čeljabinsk||2}} (na modernizaciji)<ref>{{navedi splet |url=http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=170964 |title=Китайское судно доставило АПЛ «Челябинск» на ремонт |access-date=2014-09-08 |archive-date=2014-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140908135410/http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=170964 |url-status=live }}</ref> ****{{ladja|K-456|Tver||2}} (neaktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|title=В Санкт-Петербурге состоялось заседание Военного совета ВМФ России, посвященное итогам учебного года : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807025340/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|archive-date=7 August 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> ****{{ladja|K-186|Omsk||2}} (aktivna)<ref name="omsk">{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/type/navy/pacific/news/more.htm?id=12429239@egNews |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=На Камчатку после боевой службы вернулись три атомные подводные лодки }}</ref> ****{{ladja|K-150|Tomsk||2}} (aktivna)<ref name="omsk"/><ref>{{navedi splet|url=https://armstrade.org/includes/periodics/news/2019/0809/100553803/detail.shtml|title=ЦАМТО / Новости / Атомный подводный крейсер «Омск» вернулся на Камчатку после модернизации|website=armstrade.org}}</ref> *** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']] ​(4, od tega 1 na modernizaciji, 1 na remontu in 1 v rezervi)<ref>{{navedi splet|url=http://vpk-news.ru/news/29797|title=Отремонтированная АПЛ "Кузбасс" передана ТОФ - Еженедельник "Военно-промышленный курьер"|website=vpk-news.ru|access-date=2017-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170723103631/http://vpk-news.ru/news/29797|archive-date=2017-07-23|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ria.ru/defense_safety/20151218/1344237083.html|title=Медведев в ДФО осмотрел модернизированную АПЛ К-419 "Кузбасс"|date=18 December 2015|access-date=16 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170910174222/https://ria.ru/defense_safety/20151218/1344237083.html|archive-date=10 September 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> ===[[Južno vojaško okrožje]] – Južno kombinirano strateško poveljstvo=== ====Črnomorska flota==== {{glavni|Črnomorska flota}} Črnomorska flota deluje iz oporišč [[Sevastopol]] in [[Novorossijsk]] ter je zaradi nakupov dizel-električnih podmornic, fregat in korvet po letu 2010 med najsodobnejšimi ruskimi flotami. Ladje: *30. divizija ladij (Sevastopol): ** Fregata razreda [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'' (projekt 11356R)]]: ***{{ladja||Admiral Grigorovič|fregata|2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|title=RFS Admiral Grigorovich 494|publisher=shipspotting.com|access-date=2016-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20161110143458/http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|archive-date=2016-11-10|url-status=live}}</ref> ***{{ladja|Fregata|Admiral Essen||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|title=Завод "Янтарь" завершил строительство фрегата "Адмирал Эссен" для МО РФ|date=June 2016|access-date=2016-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160602062232/http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|archive-date=2016-06-02|url-status=live}}</ref> ***{{ladja||Admiral Makarov|fregata|2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|title=На новейшем фрегате "Адмирал Макаров" поднят Андреевский флаг : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=2017-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20171228001129/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|archive-date=2017-12-28|url-status=live}}</ref> ** Fregata razreda [[Fregate razreda Burevestnik (Projekt 1135)|''Burevestnik'' (projekt 1135)]]: ***''Pitlivi'' (aktivna)<ref>{{navedi splet|title=Frigate Admiral Grigorovich and patrol vessel Pytliviy complete tasks in Mediterranean Sea|website=Ministry of Defence of the Russian Federation|url=https://syria.mil.ru/en/index/syria/peacemaking_briefs/brief.htm?id=12178357@egNews|archive-url=https://web.archive.org/web/20211126021746/https://syria.mil.ru/en/index/syria/peacemaking_briefs/brief.htm?id=12178357%40egNews|archive-date=26 November 2021}}</ref> ***''Ladni'' (aktivna)<ref>{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1275131 |title=Russian Black Sea Fleet guard ship deploys to sea after repairs |date=7 April 2021 |website=[[TASS]]}}</ref> ** Korveta razreda [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']] (1)<ref name="ReferenceS">{{Navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/november/9248-russia-resumes-construction-of-project-20380-20385-corvettes.html |title=arhivska kopija |accessdate=2023-07-21 |archive-date=2023-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230608045156/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/november/9248-russia-resumes-construction-of-project-20380-20385-corvettes.html |url-status=dead }}</ref><ref name="commissioning estimates">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/212933.html|title=Строительство боевых кораблей океанской и дальней морской зоны для ВМФ РФ на 01.08.2019|website=navy-korabel.livejournal.com|date=1 August 2019|access-date=31 August 2019|archive-date=2021-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422185837/https://navy-korabel.livejournal.com/212933.html|url-status=dead}}</ref> *41. brigada raketnih čolnov (Sevastopol): ** Korveta razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]: ***''Višni Voločjok''<ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6258-buyan-m-corvette-vyshny-volochyok-joins-russia-s-black-sea-fleet.html |title=Buyan-M Corvette Vyshny Volochyok Joins Russia's Black Sea Fleet |publisher=Navyrecognition.com |date=2018-06-02 |access-date=2019-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181117063251/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6258-buyan-m-corvette-vyshny-volochyok-joins-russia-s-black-sea-fleet.html |archive-date=2018-11-17 |url-status=live }}</ref> ***''Orehovo-Zujevo''<ref>{{navedi splet|url=http://www.tass.com/defense/1035218|title=Military & Defense - Latest cruise missile corvette accepted for service in Russian Navy|publisher=TASS|access-date=2019-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181211010052/http://tass.com/defense/1035218|archive-date=2018-12-11|url-status=live}}</ref> ***''Ingušetija''<ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |title=В состав Черноморского флота вошел новейший малый ракетный корабль "Ингушетия" |trans-title=The newest small missile ship "Ingushetia" entered the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=28 December 2019 |access-date=29 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191229141349/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |archive-date=29 December 2019 |url-status=live}}</ref> ***''Grajvoron''<ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новый малый ракетный корабль "Грайворон" |trans-title=A new small missile ship "Graivoron" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=30 January 2021 |access-date=30 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130134510/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |archive-date=30 January 2021 |url-status=live}}</ref> ** Korveta razreda [[Korvete razreda Karakurt|''Karakurt'']] (1)<ref>{{navedi splet |url=http://forums.airbase.ru/2023/07/t91586_269--malyj-raketnyj-korabl-korvet-proekta-22800-karakurt.8650.html}}</ref> *4. brigada podmornic (Sevastopol): ** Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]: ***{{ladja|B-261|Novorossijsk||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |title=Госкомиссия приняла подлодку "Новороссийск" |trans-title=The State Commission accepts the submarine "Novorossiysk" |date=21 August 2014 |website=Flotprom.ru |language=ru |access-date=24 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140822070131/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |archive-date=22 August 2014 |url-status=live}}</ref> ***{{ladja|B-237|Rostov na Donu||2}} (močno poškodovana)<ref>{{Navedi splet|title=Submarine Rostov on Don suffers critical damage: new photos reveal extent of September 13 attack|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html|website=Navy Naval News Navy Recognition|date=2023-09-18|accessdate=2023-12-22|language=en-gb|archive-date=2023-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230929021102/https://navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html|url-status=dead}}</ref> ***{{ladja|B-262|Stari Oskol||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://flot.com/2015/199573/|title=На ДЭПЛ "Старый Оскол" поднят Андреевский флаг|work=Центральный Военно-Морской Портал|access-date=7 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304112321/http://flot.com/2015/199573/|archive-date=4 March 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> ***{{ladja|B-265|Krasnodar||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|title=Корабли и подлодка ВМФ России выпустили крылатые ракеты по объектам ИГ в Сирии|url=https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/|date=23. junij 2017|publisher=[[Lenta.ru]]|accessdate=2017-06-23|archive-date=2022-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220413152427/https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/}}</ref> ***{{ladja|B-268|Veliki Novgorod||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://admship.ru/?p=9395|title=АО "Адмиралтейские верфи"|website=admship.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011073624/http://admship.ru/?p=9395|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> ***{{ladja|B-271|Kolpino||2}} (aktivna)<ref>{{navedi novice|title=Видео ракетных ударов ВКС РФ в Сирии|url=https://iz.ru/666851/video/video-raketnykh-udarov-vks-rf-v-sirii|work=Известия|date=2017-11-03|accessdate=2017-11-03|language=ru|archivedate=2017-11-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171103214242/https://iz.ru/666851/video/video-raketnykh-udarov-vks-rf-v-sirii}}</ref> ** Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']]: ***{{ladja|B-871|Alrosa||2}} (aktivna po remontu 2014–2022)<ref>{{navedi splet| url=https://tass.ru/armiya-i-opk/14942967 | title=Источник: вооруженная "Калибрами" подлодка "Алроса" останется на Черноморском флоте - ТАСС|website=[[TASS]]|date=17. junij 2022|access-date=9. december 2022|language=ru}}</ref> ====Kaspijska flotilja==== {{glavni|Kaspijska flotilja}} Kaspijska flotilja je najmanjša in najsodobnejša enota ruske vojne mornarice. Po letu 2000 je bila obnovljena z dvema fregatama [[Fregate razreda Gepard|razreda ''Gepard'']] in šestimi korvetami razreda ''Bujan''. Ladje: *106. brigada ladij (Mahačkala): ** Fregata razreda [[Fregate razreda Gepard|''Gepard'']]: ***''Tatarstan'' (aktivna)<ref name="auto3">{{navedi splet|url=http://eurasian-defence.ru/?q=node/27492|title=106 бригада надводных кораблей &#124; Центр военно-политических исследований|website=eurasian-defence.ru}}</ref> ***''Dagestan'' (aktivna)<ref name="auto3"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |title=Каспийцы не подкачали |publisher=Redstar.ru |date=2012-09-27 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140221231528/http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |archive-date=2014-02-21 |url-status=live }}</ref> ** Korveta razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]: ***''Grad Svijažsk'' (aktivna)<ref>{{navedi splet |url=http://www.zdship.ru/press-center/news-events/1254/ |script-title=ru:На кораблях "Град Свияжск" и "Углич" подняли Военно-Морские флаги |trans-title=Naval flags raised on ships "Grad Sviyazhsk" and "Uglich" |website=JSC Zelenodolsk Plant named after A.M. Gorky |language=ru |date=27 July 2014 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304061859/http://www.zdship.ru/press-center/news-events/1254/ |archive-date=4 March 2016 |url-status=live}}</ref> ***''Uglič''<ref name="auto10">{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/warships/project_21631.htm |title=Small Missile Ship - Project 21631 |website=Russianships.info}}</ref> ***''Veliki Ustjug''<ref>{{navedi splet |url=http://vpk-news.ru/news/22785 |script-title=ru:Шесть малых ракетных кораблей пополнят ВМФ России |trans-title=Six small missile ships will join the Russian Navy |website=vpk-news.ru |language=ru |date=19 November 2014 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141221131905/http://vpk-news.ru/news/22785 |archive-date=21 December 2014 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://vpk-news.ru/news/23208 |script-title=ru:На «Великом Устюге» поднят Андреевский флаг |trans-title=At the Zelenodolsk plant named after A.M. Gorky, the laying down of the third MRK of the Buyan type will take place |language=ru |website=vpk-news.ru |date=19 December 2014 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141224083436/http://vpk-news.ru/news/23208 |archive-date=24 December 2014 |url-status=live}}</ref> *73. brigada ladij (Astrahan): ** Korveta razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]: ***''Astrahan''<ref name="project_21630">{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm |title=Small Artillery Ships - Project 21630 |website=RussianShips.info |access-date=2018-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180720165909/http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm |archive-date=2018-07-20 |url-status=live}}</ref> ***''Volgodonsk''<ref name="ReferenceB">{{navedi splet|url=http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|title=МАК "Волгодонск" вошел в состав ВМФ|publisher=Flot.com|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140221182704/http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|archive-date=2014-02-21|url-status=live}}</ref> ***''Mahačkala''<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|title=Сегодня на СФ "Алмаз" состоится подписание акта приемо-передачи МАК "Махачкала"|publisher=Flotprom.ru|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223114411/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|archive-date=2014-02-23|url-status=live}}</ref> ====5. operativna eskadra==== {{glavni|5. operativna eskadra}} 5. operativna eskadra je enota ruske vojne mornarice v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Deluje iz oporišča [[Tartus]] v Siriji. Enota je delovala v letih 1963–1993 in ponovno od leta 2013. Običajno jo sestavljata dve dizel-električni podmornici, ena fregata, ena korveta, pomožne ladje in ladje drugih ruskih flot, ki se trenutno nahajajo v Sredozemskem morju. Ladje: * Fregata razreda [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'' (11356R)]] (1 fregata Črnomorske flote premeščena v Sredozemsko morje) <ref>{{navedi splet|url=https://www.forces.net/russia/royal-navy-and-royal-air-force-deployed-shadow-russian-warships|title = Royal Navy and Royal Air Force deployed to shadow Russian warships |website=Forces.net |last=Candlin |first=Alex |date=9 June 2023 }}</ref><ref>{{cite tweet |url=https://twitter.com/NavyLookout/status/1651863240379449344|title=@HMSDefender has been shadowing 3 Russian warships on their way to the Baltic - returning home after 18 months on operations in the Mediterranean |number=1651863240379449344 |user=NavyLookout |date=28 April 2023 |access-date=28 April 2023}}</ref> * Korveta razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']] (1) (1 korveta Črnomorske flote premeščena v Sredozemsko morje) * Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']] ​(2 podmornici Črnomorske flote, premeščeni v oporišče Tartus, Sirija) Oktobra 2022 so bile v Sredozemskem morju tri okrepitve Tihooceanske in Severne flote: raketna križarka {{ladja||Varjag|križarka|2}}, raketni rušilec {{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}} in fregata {{ladja||Admiral Kasatonov|fregata|2}} (vse tri od začetka februarja 2022).<ref>{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/black-sea-fleet-deployments-wk062022.html|title = Black Sea Fleet deployments-Wk06/2022|date=7. februar 2022|accessdate=17. decembra 2022|website=russianfleetanalysis.blogspot.com|language=en|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/02/russia-sends-slava-class-cruiser-ustinov-in-the-mediterranean/|title = Russia Sends Slava-class Cruiser Ustinov in the Mediterranean|date = 7 February 2022}}</ref> === [[Moskovsko vojaško okrožje]] – Moskovsko kombinirano strateško poveljstvo === ====Baltska flota==== {{glavni|Baltska flota}} Baltska flota je najmanjša med ruskimi flotami, od nje je manjša samo Kaspijska flotilja. Uporablja pretežno manjše ladje in za razliko od ostalih flot uporablja samo eno podmornico iz sovjetskega obdobja. Kljub temu velja za prestižno in najstarejšo med ruskimi flotami ter edino, odlikovano z dvema [[Red rdeče zastave|redoma rdeče zastave]]. Ladje: *128. brigada ladij (Baltijsk): ** Raketni rušilec razreda [[Rušilci razreda Sarič|''Sarič'']]: ** Fregata razreda [[Fregate razreda Jastreb|''Jastreb'']]: ***''Neustrašimi'' (aktivna po remontu 2014–2022)<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |title=Neustrashimy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120114053245/http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |archive-date=2012-01-14 |url-status=live }}</ref> ***''Jaroslav Mudri'' (aktivna)<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |title=Yaroslav Mudry |publisher=Rusnavy.com |date=2009-07-24 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111215032316/http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |archive-date=2011-12-15 |url-status=live }}</ref> ** Korveta razreda [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']]: ***''Steregušči'' (na remontu)<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |title=Корвет «Стерегущий» отстрелялся по морским и воздушным целям |access-date=2020-05-02 |archive-date=2017-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170115214629/http://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |title=Stereguschiy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045809/http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> ***''Soobrazitelni'' (aktivna)<ref name="rusnavy2">{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|title=Corvette Soobrazitelny Joins Navy On Oct 14|publisher=Rusnavy.com|access-date=2011-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20111227230910/http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|archive-date=2011-12-27|url-status=live}}</ref> ***''Bojki'' (aktivna)<ref>{{navedi splet |url=http://sdelanounas.ru/blogs/33094/ |title=Корвет "Бойкий" передан ВМФ России! - Сделано у нас |publisher=Sdelanounas.ru |date=2013-05-16 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140211183054/http://sdelanounas.ru/blogs/33094/ |archive-date=2014-02-11 |url-status=live }}</ref> ***''Stojki'' (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|title=ВМФ принял "Стойкий" спустя почти два месяца|publisher=flotprom.ru|access-date=24 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141224173845/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|archive-date=24 December 2014|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> *36. brigada raketnih ladij in čolnov (Baltijsk): ** Korveta razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]: ***''Zeleni dol''<ref name="sdelanounas.ru">{{navedi splet|url=http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|title="Зелёный Дол" и "Серпухов" пришли на Мальту, а "Ярослав Мудрый" ушёл из Сеуты|website=Сделано у нас|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20161026164802/http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|archive-date=26 October 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> ***''Serpuhov''<ref name="sdelanounas.ru"/> ***''Grad''<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/16713883|title=Корабли "Генералиссимус Суворов", "Анатолий Шлемов", "Град" приняты в состав ВМФ России|website=TACC|access-date=2022-12-29}}</ref> ***''Naro-Fominsk''<ref name="Golovko">{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|title=Состав ВМФ России пополнили сразу три корабля}}</ref> ** Korveta razreda [[Korvete razreda Karakurt|''Karakurt'']]: *** ''Mitišči''<ref>{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1036416|title=Russian Navy gets lead cruise missile corvette|website=[[TASS]]|date=17 December 2018|access-date=18 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193425/http://tass.com/defense/1036416|archive-date=18 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> *** ''Sovjetsk''<ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12256648@egNews |title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем малом ракетном корабле "Советск" |publisher=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defence of Russian Federation]] |language=ru |date=12 October 2019 |access-date=12 October 2019}}</ref> *** ''Odincovo''<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10063645 |title=Малый ракетный корабль "Одинцово" с зенитным комплексом "Панцирь-М" приняли в состав ВМФ |trans-title=Small missile ship "Odintsovo" with anti-aircraft complex "Pantsir-M" was accepted into the Navy |date=21 November 2020 |website=ТАSS |language=ru}}</ref> *123. brigada podmornic (Kronštat): ** Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']]: ***{{ladja|B-806|Dmitrov||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |title=Б-806 Проект 877ЭКМ |publisher=Deepstorm.ru |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305095842/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |archive-date=2012-03-05 |url-status=live }}</ref> ==Prihodnost in modernizacija== Leta 2007 je bil potrjen desetletni finančni program, v okviru katerega je vojna mornarica dobila največ sredstev od vseh treh vej in enako količino sredstev kot [[Strateške raketne sile Ruske federacije|Strateške raketne sile]], kar je bilo prvič v sovjetski in ruski zgodovini.<ref>{{navedi splet|url=http://en.rian.ru/analysis/20071005/82619436.html|title=Unmanned aerial vehicles increase in numbers|last=Sputnik|website=en.rian.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20130521164233/http://en.rian.ru/analysis/20071005/82619436.html|archive-date=21 May 2013|url-status=live}}</ref> Do leta 2020 je Rusija načrtovala dobavo šestih novih fregat razreda ''Admiral Gorškov'', več jedrskih podmornic razredov ''Jasen'' in ''Borej'' ter množično modernizacijo obstoječih jedrskih podmornic razredov ''Ščuka-B'' in ''Antej'' ter rušilcev razreda ''Fregat''. Prav tako je načrtovala nakup dveh [[nosilka helikopterjev|nosilk helikopterjev]] iz [[Francija|Francije]],<ref>[http://www.rian.ru/defense_safety/20100524/237875198.html Минобороны РФ планирует закупить четыре вертолетоносца типа "Мистраль" | Оборона и безопасность|Лента новостей "РИА Новости"]. Rian.ru. Retrieved on 2010-09-09.</ref> vendar je bila kupčija odpovedana po začetku [[Vojna v Donbasu|vojne v Donbasu]].<ref name="BBC1">{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-29052599|title=Ukraine crisis: France halts warship delivery to Russia|work=[[BBC News]]|date=3 September 2014|access-date=2014-09-03|language=en}}</ref> Program velja za neuspešnega, saj večina ladij do leta 2020 ni bila dostavljena<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-military-insight-idUSKCN1QA0U7|title=Despite Putin's swagger, Russia struggles to modernize its navy|website=reuters.com|date=21. februarja 2019|access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> zaradi proizvodnih težav v ladjedelnicah in tehničnih ter finančnih omejitev po nastopu sankcij po priključitvi [[Krim (polotok)|Krim]]a in začetku vojne v Donbasu. Kljub temu program modernizacije poteka naprej in po letu 2020 se je prihod novih ladij in podmornic pospešil. Ruska vojna mornarica je v novem desetletnem programu oboroževanja 2018–2027 prejela podoben znesek sredstev kot vojno letalstvo in kopenske sile.<ref>{{navedi novice|url=https://www.chathamhouse.org/2018/05/russias-new-state-armament-programme|title=Russia’s New State Armament Programme|website=chathamhouse.org|date=maj 2018|access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> ===Podmornice=== Za rusko vojno mornarico so podobno kot za sovjetsko vojno mornarico grajene predvsem podmornice, ki imajo v primerjavi z ladjami večjo možnost ustavljanja ameriških udarnih skupin letalonosilk.<ref>Predgovor k ''[[Jane's Fighting Ships]] 2004–2005'', p.30</ref> Grajene so strateške jedrske podmornice razredov ''Borej'' (dvanajst podmornic<ref name="Two more Borei-A submarines">{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/5856741 |title=Источник: еще две стратегические подлодки "Борей-А" построят на "Севмаше" к 2028 году |trans-title=Source: Two more Borey-A strategic submarines will be built at Sevmash by 2028 |language=ru |website=[[TASS]] |date=30 November 2018 |access-date=2 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181201135144/https://tass.ru/armiya-i-opk/5856741 |archive-date=1 December 2018 |url-status=live}}</ref>) in ''Habarovsk'' (štiri podmornice, nosilke strateških torpedov na jedrski pogon [[2M-39 Pozejdon]])<ref name="auto">{{navedi splet |url=http://www.military-today.com/navy/khabarovsk_class.htm |title=Khabarovsk class Nuclear-Powered Attack Submarine |website=Military-Today.com |accessdate=2021-12-02 |archive-date=2021-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211210003732/http://www.military-today.com/navy/khabarovsk_class.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2020/05/russian-special-submarine-khabarovsk-likely-to-be-launched-in-june/ |title=Russian Special Submarine 'Khabarovsk' Likely to be Launched in June |first=Martin |last=Manaranche |date=May 11, 2020 |website=NavalNews.com}}</ref><ref name="auto1">{{navedi splet |url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2020/06/09/russias-newest-submarine-khabarovsk-could-redefine-underwater-warfare/ |title=Russia’s Newest Submarine, Khabarovsk, Could Redefine Underwater Warfare |first=H. I. |last=Sutton |date=9 June 2020 |website=Forbes}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/may-2020/8389-russian-navy-project-09851-khabarovsk-nuclear-submarine-to-be-floated-in-june.html |title=Russian Navy Project 09851 Khabarovsk nuclear submarine to be floated in June |date=May 2020 |website=NavyRecognition.com |accessdate=2021-12-02 |archive-date=2021-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211202200956/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/may-2020/8389-russian-navy-project-09851-khabarovsk-nuclear-submarine-to-be-floated-in-june.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice |title=Russia's 'doomsday drone' prepares for testing |url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/05/russia-prepares-testing-doomsday-drone |first=Thomas |last=Nilsen |website=The Barents Observer |date=26 May 2020}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.defenseworld.net/news/26923/Russian_Nuclear_capable_Underwater_Drone_to_Enter_Service_in_September#.Xtie_lUzaUk |title=Russian Nuclear-capable Underwater Drone to Enter Service in September |date=7 May 2020 |website=DefenseWorld.net |accessdate=2021-12-02 |archive-date=2021-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211202200951/https://www.defenseworld.net/news/26923/Russian_Nuclear_capable_Underwater_Drone_to_Enter_Service_in_September#.Xtie_lUzaUk |url-status=dead }}</ref> ter jurišne jedrske podmornice razreda ''Jasen'' (enajst podmornic).<ref name=":0">{{navedi splet |url=https://ria.ru/20200721/1574657175.html |title=В ОСК назвали сроки передачи флоту подлодок с гиперзвуковым оружием |trans-title=The USC named the date of the transfer of submarines with hypersonic weapons to the fleet |date=21 July 2020 |language=ru |website=RIA Novosti}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2021/10240-naval-news-july-2021-navy-forces-maritime-defense-industry/10502-russia-launches-krasnoyarsk-yasen-m-class-of-project-885m-sub.html|title=Russia launches Krasnoyarsk Yasen-M-class of project 885M sub|accessdate=2021-12-02|archive-date=2021-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20211202200954/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2021/10240-naval-news-july-2021-navy-forces-maritime-defense-industry/10502-russia-launches-krasnoyarsk-yasen-m-class-of-project-885m-sub.html|url-status=dead}}</ref> Po letu 2023 naj bi Rusija začela z gradnjo novega razreda jurišnih jedrskih podmornic [[Podmornice razreda Lajka|''Lajka'']], ki bodo manjše in cenejše od podmornic razreda ''Jasen''.<ref>{{navedi splet |url=http://paralay.net/advanced.html |title=Future Projects |date=23 July 2010 |website=Stealth Machinery |access-date=15 February 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150219125031/http://paralay.net/advanced.html |archive-date=19 February 2015 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://thebarentsobserver.com/security/2016/03/hunter-red-october-back-scene |title=Hunter for Red October plans for comeback |first=Trude |last=Pettersen |date=8 March 2016 |newspaper=The Barents Observer |access-date=13 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160314052654/http://thebarentsobserver.com/security/2016/03/hunter-red-october-back-scene |archive-date=14 March 2016 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://russiamil.wordpress.com/2015/01/23/russian-naval-shipbuilding-plans-rebuilding-a-blue-water-navy/ |title=Russian naval shipbuilding plans: Rebuilding a blue water navy |website=Russian Military Reform |date=23 January 2015 |access-date=5 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150708190628/https://russiamil.wordpress.com/2015/01/23/russian-naval-shipbuilding-plans-rebuilding-a-blue-water-navy/ |archive-date=8 July 2015 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://nationalinterest.org/blog/the-buzz/russia-already-developing-new-fifth-generation-submarines-13167 |title=Russia Is Already Developing New Fifth-Generation Submarines |first=Zachary |last=Keck |website=The National Interest |date=23 June 2015 |access-date=17 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325233250/http://nationalinterest.org/blog/the-buzz/russia-already-developing-new-fifth-generation-submarines-13167 |archive-date=25 March 2016 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/april-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/3808-russias-next-gen-husky-class-ssn-to-combine-multipurpose-strategic-submarine-characteristics.html |title=Russia's Next Gen Husky-class SSN to combine multipurpose, strategic submarine characteristics |date=2015 |website=Navy Recognition.com |access-date=21 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160604213957/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/april-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/3808-russias-next-gen-husky-class-ssn-to-combine-multipurpose-strategic-submarine-characteristics.html |archive-date=4 June 2016 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://vk.com/wall58155853?own=1&z=photo-161930_406850142/wall58155853_452 |title=Атомной Подводной Лодки Пятого Поколения (Photo) |trans-title=Fifth Generation Nuclear Submarine |language=ru |date=28 March 2016 |website=VK.com}}</ref> [[slika:К-419 Кузбасс в доке ДВЗ Звезда 2015.06.27.JPG|desno|sličica|''Kuzbass'' v [[suhi dok|suhem doku]] 27. junija 2015]] Obstoječe podmornice razreda ''Ščuka-B'' so množično modernizirane in bodo del ruske vojne mornarice še globoko v 2030-ta leta.<ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/9055-russian-navy-postpones-upgrade-of-third-generation-nuclear-submarines.html|title=Russian Navy postpones upgrade of third-generation nuclear submarines|website=Navy Recognition|accessdate=2021-11-01|archive-date=2021-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225135949/https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/9055-russian-navy-postpones-upgrade-of-third-generation-nuclear-submarines.html|url-status=dead}}</ref> Med globoko modernizacijo podmornice prejmejo sodobne rakete ''Kalibr''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2020/03/russias-akula-class-submarines-to-fire-kalibr-cruise-missiles-following-upgrade/|title=Russia’s Akula-Class Submarines To Fire Kalibr Cruise Missiles Following Upgrade|date=30. marca 2020|website=navalnews.com|access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> Modernizacijo je v letih 2014–2020 prva dokončala podmornica ''Vepr'' razreda ''Ščuka-B'',<ref>[https://web.archive.org/web/20200325102557/https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/03/first-modernized-akula-attack-submarine-returns-northern-fleet First modernized Akula attack submarine returns to Northern Fleet] (2020-03-25)</ref> za sestrske podmornice ''Leopard'', ''Volk'' in ''Samara'' pa modernizacija poteka v letih 2013–2022,<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10270469|title=Источник: атомную подлодку "Леопард" спустят на воду 25 декабря|date=16. decembra 2020|website=tass.ru|access-date=8. decembra 2022|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/13148653|title=АПЛ "Леопард" после ремонта и модернизации выйдет на испытания в 2022 году|date=8. decembra 2021|website=tass.ru|access-date=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> 2014–2023<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10406663|title=Источник: подлодка "Волк" с "Калибрами" вернется в боевой состав ВМФ в 2023 году|date=8. decembra 2021|website=tass.ru|access-date=5. januarja 2021|language=ru}}</ref> in 2020–2023.<ref>{{navedi splet|url=https://flotprom.ru/2021/%D0%9C%D0%BE%D0%B4%D0%B5%D1%80%D0%BD%D0%B8%D0%B7%D0%B0%D1%86%D0%B8%D1%8F2/|title=Источник: "Самара" вернется в строй в 2023 году с "Калибрами" на борту|date=14. januarja 2021|website=flotprom.ru|access-date=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> Podmornici razreda ''Antej'' ''Irkutsk'' in ''Čeljabinsk'' bosta po modernizaciji v letih 2013–2023 in 2023– postali nosilki najsodobnejših [[hiperzvočno orožje|hiperzvočnih raket]] ''Cirkon'').<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1359203|title=Russian Antey-class nuclear-powered sub’s upgrade to extend its service life by 10 years|website=Tass.com|access-date=25 November 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nsrs/949A/K-132/K-132.htm|title=Подводный крейсер К-132, "Иркутск". Проект 949А|website=Deepstorm.ru|access-date=2012-03-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20130511140957/http://deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nsrs/949A/K-132/K-132.htm|archive-date=2013-05-11|url-status=live}}</ref><ref name="navaltoday.com">{{navedi splet|url=http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|title=Russia to equip nuclear-powered Oscar-class submarines with Kalibr cruise missiles|date=9 March 2017|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702222819/http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref><ref name="tass.com">{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/902925|title=Russia to upgrade only part of nuclear-powered Antey submarines|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702010320/http://tass.com/defense/902925|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref> Druge podmornice so namesto modernizacije prestale samo remont.{{ref|Remont|A}} Zaradi programa množični sočasnih modernizacij, ki trajajo dlje kot je bilo sprva predvideno, ima Ruska vojna mornarica v aktivni uporabi manjšino jurišnih jedrskih podmornic, druge, kot je ''Pantera'', pa ostajajo nedelujoče brez jasnih obetov za popravilo. ===Ladje=== Po razpadu Sovjetske zveze je Rusija še naprej gradila ladje obstoječih razredov ''Orlan'' ({{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}}) in ''Fregat'' (''Admiral Čabanenko''), vendar s počasnejšim tempom zaradi manjšega proračuna. Po letu 2000 se je začela gradnja novih razredov ladij, ki se je sprva osredotočala na manjše ladje, kot so korvete razredov ''Steregušči'' in ''Bujan'' ter fregate razreda ''Gepard''. Po letu 2010 se je začela gradnja večjih ladij, fregat, razredov ''Burevestnik'' in ''Admiral Gorškov''. Rusija je sprva načrtovala gradnjo 10–12 fregat razreda ''Admiral Gorškov'',<ref>{{navedi splet|url=https://www.vedomosti.ru/technology/articles/2010/10/29/admiral_gorshkov_spuschen_na_vod|title="Адмирал Горшков" спущен на воду|date=29. oktobra 2010|website=vedomosti.ru|access-date=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> od katerih bi prva vstopila v uporabo leta 2011<ref name="RIA">{{navedi splet |url=http://en.rian.ru/russia/20081030/118043727.html |title=Russia to float out new missile frigate in 2011 |website=RIA Novosti |date=2008-10-30 |access-date=2011-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111117120553/http://en.rian.ru/russia/20081030/118043727.html |archive-date=2011-11-17 |url-status=dead}}</ref> od katerih bi bilo šest dodeljenih Črnomorski floti.<ref>{{navedi splet|url=https://lenta.ru/news/2010/10/25/flot/|title=Черноморский флот получит 18 кораблей за десять лет |date=25. oktobra 2010|website=lenta.ru|access-date=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> Zaradi zelo počasne gradnje (prva ladja dokončana leta 2018) in težav z dobavami motorjev iz Ukrajine<ref>{{navedi novice |url=http://news.usni.org/2015/06/10/russian-navy-faces-surface-modernization-delays-without-ukrainian-engines-officials-pledge-to-sue |title=Delays Without Ukrainian Engines, Officials Pledge to Sue |first=Sam |last=LaGrone |date=10 June 2015 |newspaper=USNI News |access-date=19 December 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170120055807/https://news.usni.org/2015/06/10/russian-navy-faces-surface-modernization-delays-without-ukrainian-engines-officials-pledge-to-sue |archive-date=20 January 2017 |url-status=live}}</ref> so za Črnomorsko floto zgradili tri nadomestne fregate razreda ''Burevestnik'' (in več korvet razredov ''Bujan'' in ''Karakurt''). Po letu 2020 je Rusija začela graditi motorje in menjalnike za fregate razreda ''Admiral Gorškov'' sama in gradnja fregat se je pospešila (druga ladja je bila dokončana leta 2020).<ref>{{navedi splet |url=https://seawaves.com/?p=7238 |title=Rostec begins serial deliveries of units for frigates of the "Admiral" series |date=25 November 2020 |website=SeaWaves Magazine |accessdate=2021-12-05 |archive-date=2021-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211205115540/https://seawaves.com/?p=7238 |url-status=dead }}</ref> Fregate naj bi postale glavno sredstvo projekcije moči ruske vojne mornarice na odprtem morju. [[Slika:Mock_amphibious_assault_ship_of_the_surf_on_«Army_2015»_1.JPG|200px|sličica|levo|Model nosilke helikopterjev razreda ''Ivan Rogov'']] Leta 2024 načrtuje Rusija začetek gradnje večjih fregat razreda ''Super-Gorškov'' z izpodrivom 7000 t in 112 navpičnimi izstrelitvenimi celicami,<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/ekonomika/12482821|title=Головной модернизированный фрегат проекта 22350М будет заложен в 2024 году|date=23. septembra 2022|website=tass.ru|access-date=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> gradnja rušilcev na jedrski pogon razreda [[Rušilci razreda Lider|''Lider'']] z izpodrivom 19.000 t in okrog 200 navpičnimi izstrelitvenimi celicami pa je bila preložena za nedoločen čas.<ref>{{navedi splet|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/33099/russia-has-abandoned-its-massive-nuclear-destroyer-and-supersized-frigate-programs|title=Russia Has Abandoned Its Massive Nuclear Destroyer And Supersized Frigate Programs|date=21. aprila 2020|website=thedrive.com|access-date=8. decembra 2022|language=en|archive-date=2023-09-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230909091720/https://www.thedrive.com/the-war-zone/33099/russia-has-abandoned-its-massive-nuclear-destroyer-and-supersized-frigate-programs|url-status=dead}}</ref> Leta 2020 je Rusija prvič v sodobni zgodovini začela z gradnjo dveh nosilk helikopterjev razreda ''Ivan Rogov'' z izpodrivom okrog 40.000 t<ref name="tass20212">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10798699 |title=Источник: на заводе "Залив" начали формировать корпуса будущих кораблей-вертолетоносцев |trans-title=Source: The Zaliv plant began to form the hulls of future helicopter carriers |language=ru |date=28 February 2021 |website=ТАSS}}</ref> in nosilnostjo okrog 20 helikopterjev ter brezpilotnih letal in 900 pripadnikov mornariške pehote.<ref name=Lenta1>{{navedi splet|url=https://lenta.ru/news/2015/06/19/v_ochered/ |title=В России разработали второй корабль на замену "Мистралям" |trans-title=Russia has developed a second ship to replace the "Mistrals" |language=ru |website=[[Lenta.ru]] |date=15 June 2015 |access-date=17 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151229202424/http://lenta.ru/news/2015/06/19/v_ochered/ |archive-date=29 December 2015 |url-status=live}}</ref><ref name=Lenta2>{{navedi splet |url=https://lenta.ru/news/2016/07/29/identichny_naturalnomu/ |title=ВМФ заявил о подготовке технического задания на разработку аналога "Мистралей" |trans-title=The Navy announced the preparation of technical specifications for the development of an analogue of "Mistrals" |language=ru |website=Lenta.ru |date=29 July 2016 |access-date=17 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160730161424/https://lenta.ru/news/2016/07/29/identichny_naturalnomu/ |archive-date=30 July 2016 |url-status=live}}</ref> Poleg tega Rusija množično modernizira večje ladje iz sovjetskega obdobja, npr. letalonosilko ''Admiral Kuznjecov'' (2017–2024),<ref name="autoo">{{navedi splet|url=http://bastion-karpenko.ru/north-fleet/|title=ВООРУЖЕНИЯ|website=bastion-karpenko.ru|accessdate=2021-12-05|archive-date=2022-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220209070311/http://bastion-karpenko.ru/north-fleet/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/kuznetzov.htm |title=Admiral Flota Sovetskogo Soyuza Kuznetsov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120114053241/http://rusnavy.com/nowadays/strength/kuznetzov.htm |archive-date=2012-01-14 |url-status=live }}</ref> težko jedrsko raketno križarko razreda ''Orlan'' ''Admiral Nahimov'' (2013–2024)<ref>{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/08/russian-battle-cruiser-put-water-after-more-20-years-reconstruction|title=Russian battle cruiser is put on the water after more than 20 years of reconstruction|website=The Independent Barents Observer}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in rušilce razreda ''Fregat''. Od slednjih je ''Maršal Šapošnikov'' modernizacijo že dokončal,<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/11250139 |title=Фрегат "Маршал Шапошников" вошел в состав сил постоянной готовности Тихоокеанского флота |work=tass.ru |date=27. april 2021 |access-date=17. decembra 2022 |url-status=live|language=ru}}</ref> rušilca ''Admiral Čabanenko'' (2013–2024)<ref name="Korabel">{{navedi splet |url=https://ic.pics.livejournal.com/navy_korabel/63221775/120824/120824_original.jpg |title=Корабельный состав ВМФ России (боевые корабли основных классов) |trans-title=Ships of the Russian Navy (Warships of the main classes) |first=A. |last=Shishkin |date=1 January 2021 |website=Navy Korabel |language=ru}}</ref> in ''Admiral Vinogradov'' (2021–2024)<ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/december/9448-russia-plans-to-upgrade-admiral-vinogradov-antisubmarine-ship.html |title=Russia plans to upgrade Admiral Vinogradov antisubmarine ship |work=navyrecognition.com |date=December 2020 |access-date=17 April 2021 |url-status=dead |language=en |archive-date=2021-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211205115540/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/december/9448-russia-plans-to-upgrade-admiral-vinogradov-antisubmarine-ship.html }}</ref> pa sta še v postopku modernizacije. ==Odprave in vaje== ===Oceanski ščit=== Med leti 2018–2020 je bila organizirana mornariška vaja Oceanski ščit. Vojaška vaja Oceanski ščit je bila prvič organizirana med 1. in 8. septembrom 2018. Za razliko od poznejših ponovitev, ki so potekale v Baltskem morju, je bila organizirana v Sredozemskem morju. Vključevala je 26 ladij, 2 podmornici in 34 letal.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kp.ru/daily/26903.7/3948110/|title=Shoigu: "Ocean Shield" exercise in Mediterranean will become permanent/|website=kp.ru |date=2 November 2018 |access-date=12 July 2021}}</ref> Med njimi je bila križarka {{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}}, rušilca ''Smetlivi'' in {{ladja||Severomorsk|rušilec|2}}, fregate ''Admiral Grigorovič'', {{ladja|Fregata|Admiral Essen||2}}, ''Admiral Makarov'', ''Pitlivi'' in ''Jaroslav Mudri'', korvete ''Višni Voločjok'', ''Grad Svijažsk'' in ''Veliki Ustjug'' in dizel-električni podmornici ''Kolpino'' in ''Veliki Novgorod''. Med prisotnimi letali so bili bombniki [[Tupoljev Tu-160|Tu-160]] in protipodmorniška letala [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]] ter [[Iljušin Il-38|Il-38]] in palubni lovci Su-33 ter MiG-29K. To je bila največja ruska mornariška vaja v Sredozemskem morju po koncu hladne vojne in največja ruska mornariška vaja daleč od domače obale po hladni vojni. Med 1. in 9. avgustom 2019 je potekala mornariška vaja z največjim številom udeleženih ladij v samostojni Rusiji, ''Oceanski ščit 2019''. Vaja v Baltskem morju je vključevala 69 ladij, med njimi 49 vojnih in 20 pomožnih ladij.<ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2019/august/7344-70-russian-warships-participate-in-ocean-shield-2019-exercise.html|title=70 Russian warships participate in Ocean Shield 2019 exercise|date=2 August 2019|website=navyrecognition.com|access-date=19. marca 2021|language=en|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415100305/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2019/august/7344-70-russian-warships-participate-in-ocean-shield-2019-exercise.html|url-status=dead}}</ref> 22 znanih ladij so križarka ''Maršal Ustinov'', rušilec ''Severomorsk'' in fregata ''Admiral Gorškov'' Severne flote ter fregata ''Jaroslav Mudri'', korvete ''Steregušči'', ''Soobrazitelni'',<ref>{{navedi novice |url=http://redstar.ru/gvardejskij-pocherk/ |title=Гвардейский почерк |date=27 September 2019 |access-date=13 June 2021 |language=en |archive-date=2021-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613081844/http://redstar.ru/gvardejskij-pocherk/ |url-status=dead }}</ref> ''Stojki'', ''Bojki'', ''Passat'', ''Gejzer'', ''Serpuhov'', ''Mitišči'', ''Čuvašija'', ''Moršansk'', ''Liven'', ''Urengoj'', R-257 in amfibijskodesantne ladje ''Aleksandr Šabalin'', ''Kaliningrad'', ''Minsk'' ter ''Koroljov'' Baltske flote.<ref>Strazh Baltiki, 9 August 2019, p. 4 https://sc.mil.ru/files/morf/military/archive/SB_09_08_19.pdf</ref> Drugi možni udeleženci so ladje, udeležene v julijski mornariški paradi v Sankt Peterburgu, tj. jurišna jedrska podmornica {{ladja|K-410|Smolensk||2}}, fregata ''Admiral Kasatonov'', korveta ''Gremjašči'' in dizel-električna podmornica ''Kronštadt''.<ref>{{navedi novice|url=http://bastion-karpenko.ru/VVT/GL_VMF_PARAD_190722_02.jpg|title=Parad|access-date=22 November 2022|language=ru|archive-date=2021-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20211009192059/http://bastion-karpenko.ru/VVT/GL_VMF_PARAD_190722_02.jpg|url-status=dead}}</ref> Med 3.–31. avgustom 2020 je potekala tretja vaja Oceanski ščit.<ref>{{navedi novice |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2020/08/russian-naval-forces-start-ocean-shield-2020-drills-in-baltic-sea/|title=Russian Naval Forces Start Ocean Shield 2020 Drills In Baltic Sea |date=5. avgust 2020 |access-date=22 November 2022 |language=en}}</ref> ===Kombinirane vaje več flot=== Junija 2021 je imela Ruska vojna mornarica verjetno najmočnejše vojaške vaje v zgodovini samostojne Rusije. Vaje so potekale pred vrhom Putin-Biden v [[Ženeva|Ženevi]], podobno kot operaciji [[Severna flota#Operacija »Aport« (1985)|»Aport«]] in [[Severna flota#Operacija »Atrina« (1987)|»Atrina«]], ki sta potekali v letih 1985 in 1987 pred srečanji Gorbačova in Reagana za izboljšanje sovjetskih pogajalskih izhodišč. Po uradnih podatkih so bile vaje reakcija na vaje ameriške vojne mornarice Agile Dagger 2021, ki so vključevale tretjino vseh aktivnih podmornic ameriške Tihooceanske flote. Sredi junija so bile sočasno na morju štiri ruske križarke in štiri rušilci ali vse večje operativne ladje ruske vojne mornarice razen rušilca ''Severomorsk'', kar je bilo najverjetneje prvič po razpadu Sovjetske zveze. Severna flota je poslala v Barentsovo morje raketni križarki {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} razreda ''Orlan'' in ''Maršal Ustinov'' razreda ''Atlant'', raketnega rušilca {{ladja||Vice-admiral Kulakov|rušilec|2}} razreda ''Fregat'' ter podmornice ''Kaluga'' razreda ''Paltus'', ''Gepard'' razreda ''Ščuka-B'' in ''Dmitrij Donskoj'' razreda ''Akula'',<ref>{{navedi novice |url=https://tass.com/defense/1296671 |title=Russian Navy guided missile ships deploy to Barents Sea for drills |date=1 June 2021 |access-date=12 June 2021 |language=en}}</ref><ref name="#1">{{navedi novice |url=https://tass.com/defense/1302893 |title=Russian Navy anti-submarine ship attacks enemy sub with torpedoes in Arctic drills |date=15 June 2021 |access-date=15 June 2021 |language=en}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://flot.com/2021/%D0%A1%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D1%80%D0%BD%D1%8B%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8229/ |title=ДЭПЛ "Калуга" взяла на себя роль вражеской подлодки |date=16 June 2021 |access-date=17 June 2021 |language=ru}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/11673441|title=Подлодка "Гепард" выполнила стрельбы противолодочной ракетой на учениях в Баренцевом море |date=17 June 2021 |access-date=17 June 2021 |language=ru}}</ref><ref name="#2">{{navedi novice |url=https://www.militarynews.ru/story.asp?rid=1&nid=551926&lang=RU |title=Военные закрывали район Белого моря для маневров с участием самой большой в мире атомной подлодки |date=19 June 2021 |access-date=19 June 2021 |language=en |archive-date=2023-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230810101137/https://www.militarynews.ru/story.asp?rid=1&nid=551926&lang=RU |url-status=dead }}</ref><ref name="#1"/> pa tudi najnovejšo amfibijskodesantno ladjo ''Pjotr Morgunov''.<ref name="#2"/><ref>{{navedi novice |url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2021/06/russias-new-landing-ship-sails-pechenga-bay-takes-board-30-armored-vehicles-and |title=Russia's new landing ship sails into Pechenga Bay, takes on board a battalion of special operations troops |date=18 June 2021 |access-date=19 June 2021 |language=en}}</ref> [[Slika:North Pacific location map 2.svg|sličica|levo|Lokacija mornariških vaj v Tihem oceanu junija 2021 v bližini 23°, -170°]] [[slika:Missile_range_instrumentation_ship_"Marshal_Nedelin"_in_1985.jpeg|sličica|desno|Poveljniška ladja razreda ''Maršal Nedelin'']] Tihooceanska flota je imela med 7. in 24. junijem velike vaje v osrednjem delu [[Tihi ocean|Tihega oceana]], kar so bile prve ruske mornariške vaje na tem območju po [[hladna vojna|hladni vojni]]. Vključevale so raketno križarko ''Varjag'' razreda ''Atlant'', raketna rušilca {{ladja||Maršal Šapošnikov|rušilec|2}} in {{ladja||Admiral Panteljejev|rušilec|2}} razreda ''Fregat'', korvete ''Gromki'', ''Soveršeni'' in ''Aldar Cidenžapov'' razreda ''Steregušči'',<ref>{{navedi novice|url=https://en.portnews.ru/news/314103/ |title=RF Navy’s Pacific Fleet conducts operational exercise in the central Pacific |date=10 June 2021 |access-date=12 June 2021 |language=en}}</ref> jedrsko podmornico (najverjetneje {{ladja|K-186|Omsk||2}}<ref>{{navedi novice |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12375483@egNews |title=На Камчатке торжественно встретили атомный подводный крейсер «Омск» после выполнения задач в море |date=4. avgusta 2021 |access-date=8. decembra 2022 |language=ru}}</ref>) ter vohunsko ladjo ''Karelija''.<ref>{{navedi novice|url=https://news.usni.org/2021/05/26/russian-navy-surveillance-ship-quietly-operating-off-hawaii |title=UPDATED: Russian Navy Surveillance Ship Quietly Operating Off Hawaii |date=26. maja 2021 |access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/11702139|title=Корабли ТОФ на учениях отработали уничтожение авианосной группы условного противника |date=21 June 2021 |access-date=21 June 2021 |language=en}}</ref> Vaje so se v osrednjem delu Tihega oceana začele 10. junija in 21. junija so ladje 2500 [[morska milja|navtičnih milj]] jugovzhodno od [[Kurilsko otočje|Kurilskih otokov]] simulirale napad na sovražnikovo udarno skupino ladij letalonosilke. Pred tem so bile ladje razdeljene v dve skupini, ki sta pluli na razdalji 300 navtičnih milj, od katerih je ena igrala vlogo sovražnika. V vajah je bila udeležena tudi sledilna ladja ''Maršal Krilov'', ki je delovala kot poveljniška ladja za poveljnika vaj kontraadmirala Konstantina Kabanceva, [[bolniška ladja]] ''Irtiš'' in protipodmorniška letala Tu-142 ter Il-38 in prestrezniki [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31BM]].<ref>{{navedi novice |url=https://tvzvezda.ru/news/20216101134-5PRPN.html|title=Крейсер, фрегат, корветы: кадры больших Тихоокеанских учений российского флота |date=10 June 2021 |access-date=14 June 2021 |language=en}}</ref> 24. junija, na zadnji dan vaj, so v osrednji del Tihega oceana poleteli še trije strateški bombniki [[Tupoljev Tu-95|Tu-95]], ki so izvedli simulirane napade na kritično infrastrukturo sovražnika in mornariški bombniki Tu-22M, ki so izvedli simulirani napad na sovražnikovo udarno skupino letalonosilke v spremstvu prestreznikov MiG-31BM in tankerjev [[Iljušin Il-78|Il-78]]. Rušilec {{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}} je Tihooceanska flota namestila v [[Južnokitajsko morje|Južnokitajsko morje]] skupaj z jurišno jedrsko podmornico ''Nerpa'' razreda ''Ščuka-B''.<ref>{{navedi novice|url=https://idrw.org/indian-nuclear-submarine-sported-at-malacca-strait-while-heading-to-russia/|title=Indian Nuclear submarine sported at Malacca Strait while heading to Russia|date=4 June 2021|access-date=12 June 2021|language=en|archive-date=2021-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210614082327/http://idrw.org/indian-nuclear-submarine-sported-at-malacca-strait-while-heading-to-russia/|url-status=dead}}</ref> Črnomorska flota je 18. junija poslala gardno raketno križarko {{ladja|Ruska križarka|Moskva||2}} v Sredozemsko morje.<ref>{{navedi novice|url=https://flot.com/2021/%D0%A7%D0%B5%D1%80%D0%BD%D0%BE%D0%BC%D0%BE%D1%80%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8236/|title=Крейсер "Москва" и фрегат "Адмирал Эссен" направились в Средиземное море|date=18. junij 2021|access-date=19 June 2021|language=ru}}</ref> ===Arktični ocean=== 26. marca 2021 so prvič po koncu hladne vojne v Arktičnem oceanu prišle na površino tri ruske jedrske podmornice naenkrat in pri tem (s torpedom) prebile 1,5 m debel [[ledeni pokrov]] (podmornice ''Tula'', {{ladja|K-549|Knjaz Vladimir||2}}<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1277367|title = Russia's latest nuclear-powered sub proves its worth in Arctic ice, says Navy chief|date = 13. aprila 2021|accessdate=8. decembra 2022|language=en}}</ref> in ''Podmoskovje'').<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-military-arctic-idUSKBN2BI2RZ|title = Three Russian submarines surface and break Arctic ice during drills|newspaper = Reuters|date = 26 March 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/11006093|title=Атомная подлодка провела торпедную стрельбу из-подо льда в Арктике|date=26 March 2021|website=tass.ru|accessdate=26 March 2021|language=ru}}</ref> Izplutje je bilo izvedeno z veliko natančnostjo v krogu premera 300 m. ===Sredozemsko morje=== [[slika:Exercise_INDRA_2014_warships.jpg|desno|sličica|Mornariški manevri med rusko-indijsko vajo INDRA 2014]] Od leta 2015 potekajo vsakoletne mornariške vaje z [[Egipt]]om,<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1369611|title=Russian naval ships to arrive in Egypt on Dec. 3 for joint drills|date=2. decembra 2021|website=tass.com|access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> poleg tega ima Rusija vsakoletne mornariške vaje z [[Alžirija|Alžirijo]].<ref>{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/11/russian-forces-in-mediterranean-wk462021.html|title=Russian forces in the Mediterranean - Wk46/2021|date=15. novembra 2021|website=russianfleetanalysis.blogspot.com|access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> ===Indijski ocean=== Ruska vojna mornarica od leta 2003 organizira vsakoletne mornariške vaje z [[Indijska vojna mornarica|Indijo]]<ref>{{navedi novice |title=Russia deploys naval squadron to Indian Ocean |first=Richard |last=Scott |date=16 April 2003 |work=[[Jane's Defence Weekly]]}}</ref> in od leta 2012 s Kitajsko.<ref>{{navedi splet|url=https://www.csis.org/analysis/assessing-chinese-russian-military-exercises-past-progress-and-future-trends|title=Assessing Chinese-Russian Military Exercises: Past Progress and Future Trends|date=9. julija 2021|website=csis.org|access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> Leta 2021 je bila izvedena tudi mornariška vaja z državami [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|ASEAN]].<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1364893|title=Russia, ASEAN to hold first ever joint naval drills in early December|date=23. novembra 2021|website=tass.com|access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> Leta 2019 so potekale prve mornariške vaje Rusije, Kitajske in [[Južnoafriška republika|Južnoafriške republike]]<ref>{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1092347 |title=Drills involving Russian, Chinese and South African ships kick off in Cape Town |work=TASS |date=25 November 2019 |access-date=8 January 2020}}</ref> ter Rusije, Kitajske in [[Iran]]a.<ref>{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1104123 |title=Russia sends three ships to joint drills with China and Iran |work=TASS |date=27. decembra 2019 |access-date=8. decembra 2022}}</ref> Od leta 2019 potekajo vsakoletne rusko-iranske mornariške vaje.<ref>{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12344756@egNews |title=Отряд боевых кораблей Балтийского флота завершил учение с ВМС Ирана и взял курс к берегам Омана |trans-title=A detachment of warships of the Baltic Fleet completed an exercise with the Iranian Navy and headed for the shores of Oman |language=ru |date=17 February 2021 |website=Russian Ministry of Defence |access-date=18 February 2021}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.voanews.com/a/middle-east_iran-russia-start-naval-drill-indian-ocean/6202112.html |title=Iran, Russia Start Naval Drill in Indian Ocean |work=TASS |date=16. februarja 2021 |access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> ===Tihi ocean=== 23. oktobra 2021 sta Ruska in [[Vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske|Kitajska vojna mornarica]] organizirali prvo skupno patruljiranje [[vojna ladja|vojnih ladij]] v zgodovini.<ref>{{navedi novice|url=https://tass.com/defense/1353271|title=Russian, Chinese warships conduct first ever joint patrol in western Pacific|date=23. oktober 2021|access-date=23 October 2021|language=en}}</ref> Pri odpravi je sodelovalo po pet vojnih ladij vsake vojne mornarice: po dva rušilca in korveti ter poveljniška ladja. Rusijo so v odpravi zastopali rušilca {{ladja||Admiral Panteljejev|rušilec|2}}, {{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}}, korveti ''Geroj Rosijskoj federaciji Aldar Cidenžapov'' in ''Gromki'' ter poveljniška ladja ''Maršal Krilov''. Patruljiranje je potekalo med drugim skozi ožino [[Ožina Cugaru|Cugaru]] med japonskima otokoma [[Honšu]] in [[Hokaido]]. ==Opombe== {{opomba|Remont|A}} Remont so prestale podmornice ''Kuzbass'' 2008–2016,<ref>{{navedi splet|url=https://sdelanounas.ru/blogs/75487/|title=Подводная лодка «Кузбасс» передана ВМФ после ремонта|date=19. marca 2016|website=sdelanounas.ru|accessdate=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> ''Omsk'' 2015–2019<ref>{{navedi splet|title=Модернизированный атомный подводный ракетный крейсер «Омск» передан Тихоокеанскому флоту в рамках форума «Армия-2019» : Министерство обороны Российской Федерации|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12239002@egNews|access-date=2021-09-18|website=function.mil.ru}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2019-06-29|title=Атомную подлодку "Омск" передали Тихоокеанскому флоту после модернизации|url=https://ria.ru/20190629/1556043730.html|access-date=2021-09-18|website=РИА Новости|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2019-07-01|title=Атомный подводный крейсер 'Омск' передали флоту|url=http://sudostroenie.info/novosti/27295.html|access-date=2021-09-18|website=sudostroenie.info/}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Подлодка проекта 949А "Омск" передана флоту после модернизации|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/6610773|access-date=2021-09-18|website=ТАСС}}</ref><ref name=":00">{{navedi splet|last=Арсентьева|first=Александра|date=2019-06-29|title=Атомный подводный крейсер «Омск» передали в войска|url=https://tvzvezda.ru/news/20196291321-JSOLw.html|access-date=2021-09-18|website=Телеканал «Звезда»|language=ru}}</ref> in ''Tomsk'' 2019–2022<ref>{{navedi splet|url=https://ria.ru/20191107/1560658425.html|title=Минобороны в 2020 году подпишет контракт на ремонт атомной подлодки "Томск"|date=7. novembra 2019|website=ria.ru|accessdate=8. decembra 2022|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://regnum.ru/news/2770474.html|title=Минобороны РФ заключит контракт на ремонт АПЛ «Томск» в 2020 году|date=7. novembra 2019|website=regnum.ru|accessdate=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> na Tihooceanski floti in ''Orjol'' 2014–2017,<ref>{{navedi splet|url=https://zvezdochka-ru.livejournal.com/389386.html|title=«Звёздочка» завершила ремонт АПРК «Орёл»|date=6. aprila 2017|website=zvezdochka-ru.livejournal.com|accessdate=8. decembra 2022|language=ru|archive-date=2017-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20171113125403/http://zvezdochka-ru.livejournal.com/389386.html|url-status=dead}}</ref> ''Obninsk'' 2011–2014,<ref>{{navedi splet|url=https://ria.ru/20141208/1037127722.html|title=АПЛ "Обнинск" успешно запустила крылатую ракету из Баренцева моря|date=8. decembra 2014|website=ria.ru|accessdate=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> ''Pskov'' 2011–2015,<ref>{{navedi splet|url=https://www.tv21.ru/news/2015/12/29/titanovaya-submarina-v-snezhnogorske-zavershen-remont-podvodnoy-lodki-pskov|title=Титановая субмарина. В Снежногорске завершен ремонт подводной лодки «Псков»|date=29. decembra 2015|website=tv21.ru|accessdate=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> ''Gepard'' 2013–2015,<ref>{{navedi splet|date=2015-11-30|title=Гепард в море|url=https://www.tv21.ru/news/2015/11/30/gepard-v-more|access-date=30. oktobra 2022}}</ref> ''Tambov'' 2015–2022,<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1341387|title=Russian Navy to get four advanced warships by yearend|date=23. septembra 2021|website=tass.com|accessdate=8. decembra 2022|language=en}}</ref> ''Tigr'' 2019–2023<ref>{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2020/02/russian-navy-akula-class-submarine-k-154-tigr-to-complete-overhaul-in-2023/|title=Russian Navy Akula-Class Submarine K-154 Tigr To Complete Overhaul In 2023|date=4. februarja 2020|website=navalnews.com|accessdate=8. decembra 2022|language=en}}</ref> in ''Smolensk'' 2021–2022<ref>{{navedi novice|url=https://navy-korabel.livejournal.com/275039.html|title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.08.2022|date=1. avgust 2022|access-date=22. november 2022|language=ru|archive-date=2022-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20221030101336/https://navy-korabel.livejournal.com/275039.html|url-status=dead}}</ref> na Severni floti. == Sklici == {{sklici|2}} ==Glej tudi== * [[Ruska imperialna mornarica]] * [[Sovjetska vojna mornarica]] * [[Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici]] * [[Seznam ruskih admiralov]] ==Nadaljnje branje== * Lebedev A. A. ''To March and Battle Ready? The Combat Capabilities of Naval Squadrons Russian Sailing Fleet XVIII – mid XIX centuries. from the Point of View of the Status of Their Personnel''. SPb, 2015. {{ISBN|978-5-904180-94-2}}. * Reuben Johnson, "Russian Navy 'faces irreversible collapse,'" ''[[Jane's Defence Weekly]]'', 15 July 2009, in povezava na izvirni ruski članek na [http://nvo.ng.ru/realty/2009-07-03/1_vmf.html ВМФ умрет в ближайшие годы]. Nvo.ng.ru (2009-07-03). Pridobljeno 2010-09-09. * "Russia Will Not Build Aircraft Carriers Till 2010." [[RIA Novosti]]. 16 May 2005. (Via Lexis-Nexis, 27 July 2005). * "The Russian Navy – A Historic Transition." U.S. Office of Naval Intelligence. December 2015 [https://www.oni.navy.mil/Portals/12/Intel%20agencies/russia/Russia%202015print.pdf?ver=2015-12-14-082038-923] ==Zunanje povezave== {{in lang|en}} * [http://rusnavy.com/ Ruska vojna mornarica] * [http://www.hazegray.org/worldnav/ Seznam plovil ruske vojne mornarice leta 2003] * [http://navalstory.com/ Ladje Rusije] * [http://www.neva.ru/EXPO96/contents.html Zgodovina ruske vojne mornarice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303232731/http://www.neva.ru/EXPO96/contents.html |date=3. marca 2016 }} * [https://web.archive.org/web/20150110061741/http://russian-ships.info/eng/today/ Seznam plovil ruske vojne mornarice leta 2011] * [https://russianfleetanalysis.blogspot.com/ Odprave in vaje ruske vojne mornarice] {{in lang|ru}} * [http://www.mil.ru/ Uradna spletna stran ministrstva za obrambo Ruske federacije] * [http://russianships.info/ Razredi plovil ruske vojne mornarice (posodobljeno 2022)] * [http://www.deepstorm.ru/ Enciklopedija plovil ruske vojne mornarice (posodobljeno 2022)] {{Kategorija v Zbirki|Russian Navy}} {{portal|Vojaštvo}} {{Ruske flote}} {{Sovjetske in ruske ladje po letu 1945}} {{Sovjetske in ruske podmornice po letu 1945}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Ruska vojna mornarica| ]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1992]] [[Kategorija:Vojne mornarice po državah]] h6kkcbatvpaq1wj3fibv7xj86bsx0yg 0 494812 6685751 6680496 2026-06-05T19:11:55Z 97E 228462 posodobitev 6685751 wikitext text/x-wiki [[Slika:Naval ensign of Russia.svg|sličica|Mornariški prapor Rusije]] [[Slika:Naval Jack of Russia.svg|sličica|Mornariški prapor Rusije (premec)]] '''Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici''' vsebuje [[vojaške ladje]] in podmornice, ki so trenutno del [[Ruska vojna mornarica|ruske vojne mornarice]] in tiste, ki so po podatkih za leto 2024 v gradnji, v remontu ali na modernizaciji. Katere ladje so aktivne in katere ne, ni mogoče natančno določiti, saj niso dostopni nti točni podatki in niti trdna merila, na podlagi katerih bi posamezno plovilo lahko zanesljivo uvrstili na seznam. V [[Sovjetska vojna mornarica|sovjetski]] in ruski vojni mornarici so v primerjavi z zahodnimi vojnimi mornaricami ladje tudi redkeje izplule na plovbo ter so svojo bojno sposobnost raje vzdrževale med mirovanjem v svojih oporiščih. Velike spremembe, ki so sledile [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]], so še dodatno zapletle položaj. Publikacija ''Jane's fighting ships'' je v eni od svojih izdaj v letih 1999–2000 opozorila, da imajo nekatere ruske ladje omejeno bojno sposobnost, vendar so še vedno plule pod zastavo vojne mornarice, zato da so bile posadke upravičene do plačila.<ref>Jane's fighting ships, 99-00, stran 556 (angleščina)</ref> Po letu 2010 je prišlo do premika h gradnji novih in modernizaciji obstoječih ladij, ki so začele nadomeščati veliko število zastarelih [[korveta|korvet]], [[fregata|fregat]], [[rušilec|rušilcev]] in [[minolovec|minolovcev]] iz sovjetskega obdobja. Poleg tega so začeli ponovno posvečati pozornost gradnji podmornic; tako so zgradili ali so v izgradnji strateške in jurišne jedrske podmornice ter dizel-električne jurišne podmornice. Ta trend se bo najverjetneje nadaljeval skozi 20. leta 21. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://nationalinterest.org/blog/buzz/russian-navy-evolving-right-our-very-eyes-74006 |title=The Russian Navy Is Evolving Right Before Our Very Eyes |first=David |last=Axe |date=15 August 2019 |website=The National Interest}}</ref> V [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] je bilo potopljeno večje število ladij vojne mornarice, predvsem v [[Črnomorska flota|Črnomorski floti]]. Po poročanju [[Ukrajina|Ukrajine]] je bila uničena ali poškodovana ena tretjina vseh ruskih ladij v [[Črno morje|Črnem morju]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Ukrainian navy says a third of Russian warships in the Black Sea have been destroyed or disabled|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-black-sea-navy-warships-8f614d856370a564ffee1e49f5313343|website=AP News|date=2024-03-26|accessdate=2024-05-01|language=en}}</ref> ==Flote== Ruska vojna mornarica je organizirana v flote, katerim so dodeljene ladje: * [[Severna flota]] (SF) – [[Severomorsk]]. Severna flota je največja ruska flota. V njeni sestavi je večina jedrskih podmornic, križark<ref name="nah"/><ref name="pjotr"/><ref name="usti"/> ter rušilcev.<ref name="lev"/><ref name="kul"/><ref name=sev"/><ref name="auto4"/><ref name="caba"/> * [[Tihooceanska flota]] (TOF) – [[Vladivostok]]. Tihooceanska flota je druga največja ruska flota. Število jedrskih podmornic in rušilcev<ref name ="šapo"/><ref name="bin22"/><ref name="vino"/><ref name="auto1"/> je v grobem primerljivo s Severno floto, vendar je število operativnih ladij (ladij, ki niso na remontu) manjše in povprečna starost ladij je višja. Flota ima v primerjavo s Severno floto več manjših plovil, tj. korvet<ref name="sove"/><ref name="grom"/> in dizel-električnih podmornic.<ref name="seawaves.com"/><ref name="pk"/><ref name="vol"/> * [[Črnomorska flota]] (ČF) – [[Sevastopol]]. Črnomorska flota deluje iz oporišč [[Sevastopol]] in [[Novorosijsk]] ter je zaradi nakupov dizel-električnih podmornic,<ref name="nov"/> fregat<ref name="gri"/> in korvet<ref name="mer"/> po letu 2010 med najsodobnejšimi ruskimi flotami, vendar je v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] utrpela hujše izgube.<ref name=":1" /> * [[Baltska flota]] (BF) – [[Kaliningrad]]. Baltska flota je najmanjša med ruskimi flotami, od nje je manjša samo Kaspijska flotilja. Uporablja pretežno manjše ladje<ref name="jaro"/> in za razliko od ostalih flot uporablja samo eno podmornico iz sovjetskega obdobja.<ref name="dmi"/> Kljub temu velja za prestižno in najstarejšo med ruskimi flotami ter edino, odlikovano z dvema [[Red rdeče zastave|redoma rdeče zastave]]. * [[Kaspijska flotilja]] (KF) – [[Astrahan]]. Kaspijska flotilja je najmanjša in najsodobnejša enota ruske vojne mornarice. Po letu 2000 je bila obnovljena z dvema fregatama [[Fregate razreda Gepard|razreda ''Gepard'']]<ref name="auto3"/> in šestimi korvetami razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']].<ref name="ReferenceB"/><ref name="ast"/> == Aktivne ladje in podmornice == {{Div col|colwidth=22em}} * 2 [[raketna križarka|težki raketni križarki]] * 2 [[raketna križarka|raketni križarki]] * 8 [[Rušilec|rušilcev]] * 12 [[Fregata|fregat]] * 90 [[Korveta|korvet]] * 19 [[Amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesantnih ladij]] * 51 [[Minolovec|minolovcev]] * 6 [[Patruljna ladja|patruljnih ladij]] * 13 [[Strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]] * 12 [[Jurišna jedrska podmornica|jedrskih podmornic z manevrirnimi raketami]] * 14 [[Jurišna jedrska podmornica|jurišnih jedrskih podmornic]] * 19 [[Konvencionalna podmornica|dizel-električnih podmornic]] * 13 podmornic za posebne namene {{div col end}} ===Težki raketni križarki=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | [[Križarke razreda Orlan|''Orlan'']] [[Slika:Russian Battle Cruiser Pyotr Velikiy.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2" | 11442 | {{ladja|Ruska križarka|Admiral Nahimov||2}} || 080 || 1988 || 28.000 t || Severna flota<ref name="nah">{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/08/russian-battle-cruiser-put-water-after-more-20-years-reconstruction|title=Russian battle cruiser is put on the water after more than 20 years of reconstruction|website=The Independent Barents Observer}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Na remontu 2013–2025<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/nakhimov.htm |title=Admiral Nakhimov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120511071728/http://rusnavy.com/nowadays/strength/nakhimov.htm |archive-date=2012-05-11 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} || 099 || 1998 || 28.000 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, november 2022 Barentsovo morje<ref name="pjotr">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/veliky.htm |title=Petr Veliky |publisher=Rusnavy.com |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222202016/http://rusnavy.com/nowadays/strength/veliky.htm |archive-date=2014-02-22 |url-status=live }}</ref> |} ===Raketni križarki=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']] [[Slika:Missile cruiser Varyag in Vladivostok, 2010.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2" | 1164 | {{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}} || 055 || 1986 || 12.500 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, februar 2024 Barentsovo morje<ref name="usti">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/ustinov/ |title=Marshal Ustinov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2015-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150102003828/http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/ustinov/ |archive-date=2015-01-02 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Varjag|križarka|2}} || 011 || 1989 || 12.500 t || [[Tihooceanska flota]] || Vladivostok, 36. divizija ladij || Aktivna, april 2024 Sredozemlje<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/varyag.htm |title=Varyag |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203233721/http://rusnavy.com/nowadays/strength/varyag.htm |archive-date=2012-02-03 |url-status=live }}</ref><ref name="bin22">{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]]|date = 31 Aug 2022|language=en }}</ref> |} ===Rušilci=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:17%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:8%;"|Predana ! style="text-align:center; width:8%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:10%;"|Opombe |- ! rowspan="8"| [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']] [[Slika:AdmiralVinogradov2009.jpg|brezokvirja]] [[Slika:Admiral Chabanenko (ship, 1994) - FRUKUS 2011.jpg|brezokvirja]] | rowspan="7"| 1155 | {{ladja||Vice-admiral Kulakov|rušilec|2}} || 626 || 1982 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2024 Barentsovo morje<ref name="kul">{{navedi tvit|number=1564153067716608000|user=NavyLookout|title=.@HMSLANCASTER currently shadowing Russian warships RFS Vice-Admiral Kulakov / Marshal Ustinov heading north throug…|date=29 August 2022}}</ref> |- | {{ladja||Maršal Šapošnikov|rušilec|2}} || 543 || 1985 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij ||Aktiven, april 2024 Sredozemlje<ref name ="šapo">{{navedi splet| url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15754941?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com | title=Корабли ВМФ России и ВМС Китая приступили к совместному патрулированию в Тихом океане | date=15 September 2022 }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}} || 564 || 1985 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij ||Aktiven, februar 2024 Japonsko morje<ref name="bin22"/> |- | {{ladja||Severomorsk|rušilec|2}} || 619 || 1987 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2023 Barentsovo morje<ref name=sev">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/severomorsk.htm |title=Severomorsk |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205004258/http://rusnavy.com/nowadays/strength/severomorsk.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Vinogradov|rušilec|2}} || 572 || 1988 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij || Na modernizaciji 2021–2024<ref name="vino">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/vinogradov.htm |title=Admiral Vinogradov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205005546/http://rusnavy.com/nowadays/strength/vinogradov.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Levčenko|rušilec|2}} || 605 || 1988 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2024 Barentsovo morje<ref name="lev">{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |website=TASS |access-date=26 September 2022}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Panteljejev|rušilec|2}} || 548 || 1991 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij || Aktiven, december 2023 Japonsko morje<ref name="auto1">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/panteleev.htm |title=Admiral Panteleev |publisher=Rusnavy.com |date=1992-05-01 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204234228/http://rusnavy.com/nowadays/strength/panteleev.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 11551 || {{ladja||Admiral Čabanenko|rušilec|2}} || 650 || 1999 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Na modernizaciji 2013–2025<ref name="caba">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/chabanenko.htm |title=Admiral Chabanenko |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045527/http://rusnavy.com/nowadays/strength/chabanenko.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |} ===Fregate=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Burevestnik (Projekt 1135)|''Burevestnik'' (1135)]] [[Slika:Project 1135M Pytlivyy 2009 G1.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2"| 1135M | [[Ruska ladja Ladni|''Ladni'']] || 801, 861 || 1980 || 3.575 t || [[Črnomorska flota]] || Sevastopol, 30. divizija ladij ||Aktivna, april 2024 Črno morje<ref>{{navedi splet |url=https://portnews.ru/news/311269 |title=Сторожевой корабль ЧФ «Ладный» вышел в море после завершения плановых ремонтных работ |date=7 April 2021|publisher=portnews.ru|access-date=18 April 2021|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/ladny.htm |title=Ladny |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204041420/http://rusnavy.com/nowadays/strength/ladny.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | [[Ruska ladja Pitlivi|''Pitlivi'']] || 808, 868 || 1981 || 3.575 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij || Aktivna, januar 2024 Črno morje<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://russian-ships.info/eng/today/|title = List of current ships of the Russian Navy 2015|access-date = 22 January 2015|website = russian-ships.info|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20150110061741/http://russian-ships.info/eng/today/|archive-date = 10 January 2015}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Jastreb|''Jastreb'']] [[Slika:RFS Neustrashimy (FF 712).jpg|brezokvirja]] | rowspan="2"| 11540 | [[Ruska ladja Neustrašimi|''Neustrašimi'']] || 712, 772 || 1990 || 4.400 t || Baltska flota || Baltijsk, 12. divizija ladij || Aktivna, marec 2024 Baltsko morje<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |title=Neustrashimy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120114053245/http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |archive-date=2012-01-14 |url-status=live }}</ref> |- | [[Ruska ladja Jaroslav Mudri|''Jaroslav Mudri'']] || 727, 777 || 2009 || 4.400 t || Baltska flota || Baltijsk, 12. divizija ladij || V remontu, april 2024<ref name="jaro">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |title=Yaroslav Mudry |publisher=Rusnavy.com |date=2009-07-24 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111215032316/http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |archive-date=2011-12-15 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'' (11356R)]] [[Slika:Адмирал Григорович.jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 11356R | {{ladja||Admiral Grigorovič|fregata|2}} || 745, 494<ref name="gri">{{navedi splet|url=http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|title=RFS Admiral Grigorovich 494|publisher=shipspotting.com|access-date=2016-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20161110143458/http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|archive-date=2016-11-10|url-status=live}}</ref> || 2016 || 4.035 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij || Aktivna,<ref>{{navedi splet|url=http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html|title=ПСЗ "Янтарь" сдал "Адмирала Григоровича" » Ресурс машиностроения. Новости машиностроения, статьи. Каталог машиностроительных заводов и предприятий.|access-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130239/http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html|archive-date=2017-10-11|url-status=live}}</ref> april 2024 Sredozemsko morje |- | {{ladja|Fregata|Admiral Essen||2}} || 751, 490 || 2016 || 4.035 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij|| Aktivna, april 2024 raketiranje Ukrajine<ref>{{navedi splet|url=http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|title=Завод "Янтарь" завершил строительство фрегата "Адмирал Эссен" для МО РФ|date=June 2016|access-date=2016-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160602062232/http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|archive-date=2016-06-02|url-status=live}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Makarov|fregata|2}} || 799, 499 || 2017 || 4.035 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij|| Aktivna, januar 2024 Črno morje<ref>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|title=На новейшем фрегате "Адмирал Макаров" поднят Андреевский флаг : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=2017-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20171228001129/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|archive-date=2017-12-28|url-status=live}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Gepard|''Gepard'']] [[Slika:Caspian Frigate Dagestan.jpg|brezokvirja]] |rowspan="2"| 11661K |[[Ruska ladja Tatarstan|''Tatarstan'']] || 691 || 2003 || 1.930 t || [[Kaspijska flotilja]] ||Mahačkala, 106. brigada ladij|| Aktivna<ref name="auto3">{{navedi splet|url=http://eurasian-defence.ru/?q=node/27492|title=106 бригада надводных кораблей &#124; Центр военно-политических исследований|website=eurasian-defence.ru}}</ref> |- | [[Ruska ladja Dagestan|''Dagestan'']] || 693 || 2012 || 1.930 t || Kaspijska flotilja ||Mahačkala, 106. brigada ladij || Aktivna<ref name="auto3"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |title=Каспийцы не подкачали |publisher=Redstar.ru |date=2012-09-27 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140221231528/http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |archive-date=2014-02-21 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']] [[Slika:Admiral Gorshkov frigate 02.jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 22350 | {{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} || 417, 454 || 2018 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, junij 2024 obisk Kube<ref>{{navedi splet|url=https://tvzvezda.ru/news/forces/content/20196251820-rqQ42.html|title=Главком ВМФ РФ: «Адмирал Горшков» превзошел заявленные характеристики|first=Александр|last=Пешков|date=June 25, 2019|website=Телеканал «Звезда»}}</ref><ref>{{navedi splet |author=App Store |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |title=Головной фрегат "Адмирал Горшков" включили в боевой состав ВМФ России |publisher=Tass.ru |date=2018-07-28 |access-date=2019-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728162303/http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |archive-date=2018-07-28 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Kasatonov|fregata|2}} || 431, 461<ref>{{Navedi splet |url=https://seawaves.com/?p=6253 |title=arhivska kopija |accessdate=2021-03-22 |archive-date=2021-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210120062212/https://seawaves.com/?p=6253 |url-status=dead }}</ref> || 2020 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, april 2024 Barentsovo morje<ref>{{navedi splet |url=https://www.newsit.gr/uncategorized/kanoun-epideiksi-oi-rosoi-i-ypersygxroni-fregata-Admiral-Kasatonov-sto-limani-tou-peiraia-pic/3246664/ |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=The state-of-the-art frigate "Admiral Kasatonov" in the port of Piraeus! |language=el |date=2021-03-23 |website=NewsIT |access-date=2021-03-23}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Golovko|fregata|2}} || 456 || 2023 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, april 2024 Barentsovo morje<ref name="Golovko">{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|title=Состав ВМФ России пополнили сразу три корабля|date=25 Dec 2023|language=ru}}</ref> |} ===Korvete=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:8%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:12%;"|Predana ! style="text-align:center; width:12%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:14%;"|Flota ! style="text-align:center; width:12%;"|Opombe |- ! rowspan="20"| [[Korvete razreda Albatros|''Albatros'']]<ref name="1124a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1124.htm|title=Small anti-submarine ships - Project 1124|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181128210701/http://russianships.info/eng/warships/project_1124.htm|archive-date=2018-11-28|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.theworldwars.net/weapons/entry.php?b=sea&m=fs-grisha|title=Grisha (1124)-class corvette - The World Wars|access-date=2020-09-02}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Slika:МПК Кореец.JPG|brezokvirja]] | 1124 || [[Ruska ladja Aleksandrovec|''Aleksandrovec'']] || 059 || 1982 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124 || [[Ruska ladja Holmsk|''Holmsk'']] || 369 || 1985 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Muromec|''Muromec'']] || 064 || 1982 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Suzdalec|''Suzdalec'']] || 071 || 1983 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Kasimov|''Kasimov'']] || 055 || 1986 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-221|MPK-221]] || 354 || 1987 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Brest|''Brest'']] || 199 || 1988 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Povorino|''Povorino'']] || 053 || 1989 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Korejec|''Korejec'']] || 390 || 1989 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Jejsk|''Jejsk'']] || 054 || 1989 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Junga|''Junga'']] || 113 || 1989 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Narjan-Mar|''Narjan-Mar'']] || 138 || 1990 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Sovjetskaja gavan|''Sovjetskaja gavan'']] || 350 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-107|MPK-107]] || 332 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Onega|''Onega'']] || 164 || 1990 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Metel|''Metel'']] || 323 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-82|MPK-82]] || 375 || 1991 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Ust-Ilimsk|''Ust-Ilimsk'']] || 362 || 1991 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Mončegorsk|''Mončegorsk'']] || 190 || 1993 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Snežnogorsk|''Snežnogorsk'']] || 196 || 1994 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- ! rowspan="8"| [[Korvete razreda Ovod|''Ovod'']]<ref name="1134a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1234.htm|title=Small Missile Ships - Project 1234|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202231350/http://russianships.info/eng/warships/project_1234.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}</ref> [[Slika:Nanuchka-I DN-SC-88-09637.jpg|brezokvirja]] | 12341 || [[Ruska ladja Smerč|''Smerč'']] || 423 || 1984 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Inej|''Inej'']] || 418 || 1987 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Rasvet|''Rasvet'']] || 520 || 1988 || 660 t || Severna flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Zib|''Zib'']] || 560 || 1989 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Gejzer|''Gejzer'']] || 555 || 1989 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Pasat|''Pasat'']] || 570 || 1990 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Liven|''Liven'']] || 551 || 1991 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Razliv|''Razliv'']] || 450 || 1991 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- ! rowspan="21"| [[Korvete razreda Molnija|''Molnija'']]<ref name="12411a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warfareboats/project_12411.htm|title=Missile boat - Project 12411|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181112012321/http://russianships.info/eng/warfareboats/project_12411.htm|archive-date=2018-11-12|url-status=live}}</ref> [[Slika:Р-29. Парад ВМФ Владивосток 2008.07.25.JPG|brezokvirja]] | 12411T || [[Ruska ladja Stupinec|''Stupinec'']] || 705 || 1985 || 540 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="12411a"/> |- | 12411T || [[Ruska ladja Kuzneck|''Kuzneck'']] || 852 || 1985 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411T || [[Ruska ladja R-257|R-257]] || 833 || 1986 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Burja|''Burja'']] || 955 || 1987 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-261|R-261]] || 991 || 1988 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Zarečni|''Zarečni'']] || 855 || 1989 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Naberežnije Čelni|''Naberežnije Čelni'']] || 953 || 1989 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Ivanovec|''Ivanovec'']] || 954 || 1989 || 540 t || Črnomorska flota ||Potopljena<ref>{{Citat|title=“Івановєц” на дні ― внаслідок спецоперації ГУР МО знищено ракетний катер ворога|url=https://www.youtube.com/watch?v=mX1Gwk0qkV8|accessdate=2024-02-01|language=sl-SI}}</ref> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-297|R-297]] || 951 || 1990 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 ||[[Ruska ladja R-298|R-298]] || 971 || 1990 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Dimitrovgrad|''Dimitrovgrad'']] || 825 || 1991 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-11|R-11]] || 940 || 1991 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-14|R-14]] || 924 || 1991 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Moršansk|''Moršansk'']] || 874 || 1992 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-18|R-18]] || 937 || 1992 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-19|R-19]] || 978 || 1992 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-20|R-20]] || 921 || 1993 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-24|R-24]] || 946 || 1994 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Čuvašija|''Čuvašija'']] || 870 || 2000 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-29|R-29]] || 916 || 2003 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12417 || [[Ruska ladja Šuja|''Šuja'']] || 962 || 1985 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- ! rowspan="6"| [[Projekt 1131]]<ref name ="1131a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1331m.htm|title=Small Anti-Submarine Ships - Project 1331M|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181018181600/http://russianships.info/eng/warships/project_1331m.htm|archive-date=2018-10-18|url-status=live}}</ref> [[Slika:«Калмыкия».jpg|brezokvirja]] | 1331M || [[Ruska ladja Urengoj|''Urengoj'']] || 304 || 1986 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kazanec|''Kazanec'']] || 311 || 1986 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Zelenodolsk|''Zelenodolsk'']] || 308 || 1987 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Aleksin|''Aleksin'']] || 218 || 1989 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kabardino-Balkarija|''Kabardino-Balkarija'']] || 243 || 1989 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kalmikija|''Kalmikija'']] || 232 || 1990 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- ! rowspan="2"| [[Korvete razreda Sivuč|''Sivuč'']]<ref name="1239a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1239.htm|title=Air Cushion Missile Ship - Project 1239|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181004124156/http://russianships.info/eng/warships/project_1239.htm|archive-date=2018-10-04|url-status=live}}</ref> [[Slika:Bora Class Missile Corvette Samum.jpg|brezokvirja]] | 1239 || [[Ruska ladja Bora|''Bora'']] || 615 || 1989 || 1.050 t || Črnomorska flota || <ref name="1239a"/> |- | 1239 || [[Ruska ladja Samum|''Samum'']] || 616 || 2000 || 1.050 t || Črnomorska flota ||Poškodovana septembra 2023<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian marine drone allegedly hit Russian missile carrier "Samum" near Sevastopol|url=https://euromaidanpress.com/2023/09/15/ukrainian-marine-drone-allegedly-hit-russian-missile-carrier-samum-near-sevastopol/|website=Euromaidan Press|date=2023-09-15|accessdate=2024-03-31|language=en-US|first=Orysia|last=Hrudka}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Images of Russian Samum ship being towed are published on Internet|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2023/09/16/7420098/|website=Ukrainska Pravda|accessdate=2024-03-31|language=en}}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]<ref>{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|title=Small Artillery Ships - Project 21630|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20180720165909/http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|archive-date=2018-07-20|url-status=live}}</ref> [[Slika:«Волгодонск».jpg|brezokvirja]] | 21630 ||[[Ruska ladja Astrahan|''Astrahan'']] || 012, 017 || 2006 || 500 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="ast">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|title=Project 21630 Buyan |language=en|website=Russianships }}</ref> |- | 21630 || [[Ruska ladja Volgodonsk|''Volgodonsk'']] || 014, 018 || 2012 || 500 t || Kaspijska flotilja || <ref name="ReferenceB">{{navedi splet|url=http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|title=МАК "Волгодонск" вошел в состав ВМФ|publisher=Flot.com|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140221182704/http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|archive-date=2014-02-21|url-status=live}}</ref> |- | 21630 || [[Ruska ladja Mahačkala|''Mahačkala'']] || 015, 020 || 2012 || 500 t || Kaspijska flotilja || <ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|title=Сегодня на СФ "Алмаз" состоится подписание акта приемо-передачи МАК "Махачкала"|publisher=Flotprom.ru|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223114411/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|archive-date=2014-02-23|url-status=live}}</ref> |- ! rowspan="12"| [[Korvete razreda Bujan|''Bujan-M'']] [[Slika:«Великий Устюг».jpg|brezokvirja]] | 21631 || [[Ruska ladja Grad Svijažsk|''Grad Svijažsk'']] || 021, 652 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || <ref name="#1">http://russianships.info/eng/warships/project_21631.htm</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Uglič|''Uglič'']] || 022,653 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || <ref name="#1"/> |- | 21631 || [[Ruska ladja Veliki Ustjug|''Veliki Ustjug'']] || 023, 651 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || Poškodovana 2022<ref>{{Navedi splet|title=Russian Buyan-M Corvette Sustained Significant Damage By Ukrainian Drone Strikes|url=https://www.globaldefensecorp.com/2022/06/26/russian-buyan-m-corvette-sustained-significant-damage-by-ukrainian-drone-strikes/|website=Global Defense Corp|date=2022-06-25|accessdate=2023-12-23|language=en-US|last=GDC}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Zeleni Dol|''Zeleni Dol'']] || 602, 562 || 2015 || 949 t || Baltska flota || <ref name="sdelanounas.ru">{{navedi splet|url=http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|title="Зелёный Дол" и "Серпухов" пришли на Мальту, а "Ярослав Мудрый" ушёл из Сеуты|website=Сделано у нас|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20161026164802/http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|archive-date=26 October 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Serpuhov|''Serpuhov'']] || 603, 563 || 2015 || 949 t || Baltska flota || Poškodovana (sabotaža [[Glavni obveščevalski direktorat Ukrajine|GUR]] aprila 2024)<ref>{{Navedi splet|title=russian Serpukhov Missile Ship Was On Fire in the Baltic Sea - the Defense Intelligence of Ukraine {{!}} Defense Express|url=https://en.defence-ua.com/news/russian_serpukhov_missile_ship_caught_fire_in_the_baltic_sea_the_defense_intelligence_of_ukraine-10108.html|website=en.defence-ua.com|accessdate=2024-04-10|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Višni Voločjok|''Višni Voločjok'']] || 609 || 2018 || 949 t || Črnomorska flota || Poškodovana 2025<ref>{{Navedi splet|title=A Russian Missile Ship Was Fleeing From Drones But Crashed Into A Tanker|url=https://charter97.org/en/news/2025/9/28/657302/|website=charter97.org|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Orehovo-Zujevo|''Orehovo-Zujevo'']] || 626 || 2018 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://www.tass.com/defense/1035218|title=Military & Defense - Latest cruise missile corvette accepted for service in Russian Navy|publisher=TASS|access-date=2019-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181211010052/http://tass.com/defense/1035218|archive-date=2018-12-11|url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Ingušetija|''Ingušetija'']] || 630 || 2019 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |title=В состав Черноморского флота вошел новейший малый ракетный корабль "Ингушетия" |trans-title=The newest small missile ship "Ingushetia" entered the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=28 December 2019 |access-date=29 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191229141349/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |archive-date=29 December 2019 |url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Grajvoron|''Grajvoron'']] || 600 || 2021 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новый малый ракетный корабль "Грайворон" |trans-title=A new small missile ship "Graivoron" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=30 January 2021 |access-date=30 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130134510/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |archive-date=30 January 2021 |url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Grad|''Grad'']] || 575|| 2022 || 949 t || Baltska flota || Poškodovana 2025<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine hits Russian cruise missile ship on Lake Onega, military says|url=https://kyivindependent.com/ukraine-struck-russias-missile-ship-grad-in-karelia-military-says/|website=The Kyiv Independent|date=2025-10-04|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Naro-Fominsk|''Naro-Fominsk'']] || 595|| 2023 || 949 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="Golovko"/> |- | 21631 || [[Ruska ladja Stavropol|''Stavropol'']] || 555|| 2025 || 949 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="3ladje"/> |- ! rowspan="9"| [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']] [[Slika:Corvette Stoiky in SPB.jpg|brezokvirja]] | 20380 || [[Ruska ladja Steregušči|''Steregušči'']] || 530, 550 || 2008 || 2.200 t || Baltska flota || Na remontu<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |title=Корвет «Стерегущий» отстрелялся по морским и воздушным целям |access-date=2020-05-02 |archive-date=2017-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170115214629/http://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |title=Stereguschiy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045809/http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Soobrazitelni|''Soobrazitelni'']] || 531 || 2011 || 2.200 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="rusnavy2">{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|title=Corvette Soobrazitelny Joins Navy On Oct 14|publisher=Rusnavy.com|access-date=2011-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20111227230910/http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|archive-date=2011-12-27|url-status=live}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Bojki|''Bojki'']] || 532 || 2013 || 2.200 t || Baltska flota || Poškodovana<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian drones strike Russian corvette RFS Boiky near Saint Petersburg|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2026/06/ukrainian-drones-strike-russian-corvette-rfs-boiky-near-saint-petersburg/|website=Naval News|date=2026-06-04|accessdate=2026-06-05|language=en-US|first=Frederik Van|last=Lokeren}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Stojki|''Stojki'']] || 545 || 2014 || 2.200 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|title=ВМФ принял "Стойкий" спустя почти два месяца|publisher=flotprom.ru|access-date=24 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141224173845/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|archive-date=24 December 2014|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 ||[[Ruska ladja Soveršeni|''Soveršeni'']] || 333 || 2017 || 2.200 t || Tihooceanska flota || <ref name="sove">{{navedi sporočilo za javnost|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews|title=Корвет "Совершенный" вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defense of Russia|language=ru|date=20 July 2017|access-date=20 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170725232812/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews|archive-date=25 July 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Gromki|''Gromki'']] || 335 || 2018 || 2.200 t || Tihooceanska flota || <ref name="grom">{{navedi sporočilo za javnost|url=http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12209542@egNews|title=Newest corvette Gromky enters the Pacific Fleet's strength|publisher=Ministry of Defense of Russia|date=25 December 2018|access-date=27 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225225301/http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12209542@egNews|archive-date=25 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Heroj Ruske federacije Aldar Cidenžapov|''Heroj Ruske federacije Aldar Cidenžapov'']] || 339 || 2020 || 2.200 t || Tihooceanska flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15006289|title=Корабли Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после учений в дальней морской зоне|date=23 June 2022|website=TASS}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Merkurij|''Merkurij'']] || 535 || 2023|| 2.200 t || Črnomorska flota ||<ref name="mer">{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1616195|title=Shipbuilders deliver cutting-edge missile corvette to Russian Navy}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Rezki|''Rezki'']] || 343 || 2023|| 2.200 t || Tihooceanska flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8263/|title=Состав Тихоокеанского флота пополнил корвет "Резкий"|date=14 September 2023|website=flotprom.ru|language=ru}}</ref> |- ! rowspan="1"| [[Korvete razreda Steregušči|''Gremjašči'']] [[Slika:Gremyashchy_(ship,_2019).jpg|brezokvirja]] | 20385 || [[Ruska ladja Gremjašči|''Gremjašči'']] || 337 || 2020 || 2.500 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet | url=https://www.korabel.ru/news/comments/na_kamchatku_pribyl_noveyshiy_mnogocelevoy_korvet_gremyaschiy_proekta_20385.html | title=На Камчатку прибыл новейший многоцелевой корвет Гремящий проекта 20385|website=korabel.ru|date=25. julij 2022|accessdate=1. januar 2023|language=ru }}</ref> |- ! rowspan="8"| [[Korvete razreda Karakurt|''Karakurt'']] [[Slika:Schiff_«Burya»_03.jpg|brezokvirja]] | 22800 || [[Ruska ladja Mitišči|''Mitišči'']] || 567 || 2018 || 800 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1036416|title=Russian Navy gets lead cruise missile corvette|website=[[TASS]]|date=17 December 2018|access-date=18 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193425/http://tass.com/defense/1036416|archive-date=18 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Sovjetsk|''Sovjetsk'']] || 577 || 2019 || 800 t || Baltska flota ||<ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12256648@egNews |title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем малом ракетном корабле "Советск" |publisher=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defence of Russian]] |language=ru |date=12 October 2019 |access-date=12 October 2019}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Odincovo|''Odincovo'']] || 584 || 2020 || 860 t || Baltska flota ||<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10063645 |title=Малый ракетный корабль "Одинцово" с зенитным комплексом "Панцирь-М" приняли в состав ВМФ |trans-title=Small missile ship "Odintsovo" with anti-aircraft complex "Pantsir-M" was accepted into the Navy |date=21 November 2020 |website=ТАSS |language=ru}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Ciklon|''Ciklon'']] || 633 || 2023 || 860 t || Črnomorska flota ||Uničena<ref>{{Navedi splet|title=General Staff confirms Russian missile ship Tsiklon struck in occupied Crimea|url=https://kyivindependent.com/general-staff-confirms-russian-missile-ship-zyklon-struck-off-occupied-crimea/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-21|accessdate=2024-05-21|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia's Black Sea Fleet loses another warship: Reports|url=https://www.newsweek.com/russia-black-sea-fleet-ukraine-crimea-tsiklon-corvette-1902339|website=Newsweek|date=2024-05-20|accessdate=2024-05-21|language=en|first=Ellie Cook|last=Security|first2=Defense|last2=Reporter}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russian sources confirm Tsiklon Karakurt-class missile ship was sunk b|url=https://www.armyrecognition.com/news/navy-news/2024/russian-sources-confirm-tsiklon-karakurt-class-missile-ship-was-sunk-by-us-supplied-atacms-missiles|website=www.armyrecognition.com|accessdate=2025-12-21|language=en-us|first=Jérôme|last=Brahy}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Amur|''Amur'']] || 646 || 2024 || 860 t || Kaspijska flotilja ||<ref>{{cite web | title=Russian Navy accepts latest Project 22800 missile corvette Amur for service | website=TASS | date=2024-08-26 | url=https://tass.com/defense/1834063 | ref={{sfnref | TASS | 2024}} | access-date=2024-08-27}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Tuča|''Tuča'']] || 605 || 2024 || 860 t || Kaspijska flotilja || |- | 22800 || [[Ruska ladja Tajfun|''Tajfun'']] ||648|| 2025 || 860 t || Črnomorska flota ||<ref name="3ladje"/> |- | 22800 || [[Ruska ladja Burja|''Burja'']] ||578|| 2026 || 860 t || Baltska flota ||<ref name=":7">{{Cite web|url=https://vz.ru/news/2026/5/8/1417211.html|title=Балтфлот принял в состав носителя «Калибров» корабль «Буря»|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-08|access-date=2026-05-08}}</ref> |} ===Amfibijskodesantne ladje=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 1171|''Tapir'']] [[Slika:NikoraiFil'chenkov2007Sevastopol.jpg|brezokvirja]] | 1171|| {{ladja||Orsk|amfibijskodesantna ladja|2}} || 148|| 1968|| 4946 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- | 1171|| {{ladja||Nikolaj Vilkov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 081|| 1974|| 4946 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- | 1171|| {{ladja||Nikolaj Filčenkov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 152|| 1975|| 4946 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- ! rowspan="13"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 775|''Projekt 775'']] [[Slika:Kaliningrad2004Cartagena.jpg|brezokvirja]] | 775|| {{ladja||Olenegorski Gornjak|amfibijskodesantna ladja|2}}|| 012|| 1976|| 4080 t || Severna flota || Močno poškodovana<ref name="ozberk"/><ref>{{Navedi splet|title=Northern Fleet ship seriously damaged in drone attack|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2023/08/northern-fleet-ship-seriously-damaged-drone-attack|website=The Independent Barents Observer|accessdate=2024-05-20|language=en}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Kondopoga|amfibijskodesantna ladja|2}} || 027|| 1976|| 4080 t || Severna flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/271679.html|title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.07.2022|date=1 July 2022|language=ru|website=livejournal|accessdate=2023-12-22|archive-date=2023-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230108173409/https://navy-korabel.livejournal.com/271679.html|url-status=dead}}</ref><ref name="auto22">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/nastoichivy.htm |title=Nastoichivy |website=Rusnavy.com |date=27 March 1993 |access-date=28 December 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205034823/http://rusnavy.com/nowadays/strength/nastoichivy.htm |archive-date=5 February 2012 |url-status=dead}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Aleksandr Otrakovskij|amfibijskodesantna ladja|2}} || 031|| 1978|| 4080 t || Severna flota ||Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Osljabja|amfibijskodesantna ladja|2}} || 066 || 1981|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Admiral Nevelskoj|amfibijskodesantna ladja|2}} || 055 || 1982|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Minsk|amfibijskodesantna ladja|2}} || 127 || 1983|| 4080 t || Baltska flota || Poškodovana<ref>{{Navedi splet|title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared|url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/|website=Militarnyi|accessdate=2023-12-23|language=en-US}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Kaliningrad|amfibijskodesantna ladja|2}} || 102|| 1984|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Georgi Pobedonosec|amfibijskodesantna ladja|2}}|| 016|| 1985|| 4080 t || Severna flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Aleksandr Šabalin|amfibijskodesantna ladja|2}} || 110|| 1985|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Jamal|amfibijskodesantna ladja|2}} || 156|| 1988|| 4080 t || Črnomorska flota || Domnevno poškodovana/uničena<ref>{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}</ref> |- | 775M|| {{ladja||Azov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 151|| 1990|| 4080 t || Črnomorska flota || Domnevno poškodovana/uničena<ref>{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}</ref> |- | 775M|| {{ladja||Peresvet|amfibijskodesantna ladja|2}} || 077|| 1991|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775M|| {{ladja||Koroljev|amfibijskodesantna ladja|2}} || 130|| 1991|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- ! rowspan="2"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 11711|Projekt 11711]] [[Slika:«Иван_Грен».jpg|brezokvirja]] | 11711|| {{ladja||Ivan Gren|amfibijskodesantna ladja|2}} || 135|| 2018|| 6600 t || Severna flota || Aktivna<ref name="ozberk">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2023/08/ukraine-strikes-russian-landing-ship-with-kamikaze-usv/ |title=Ukraine strikes Russian landing ship with Kamikaze USV |first=Tayfun |last=Ozberk |work=Naval News |date=4 August 2023 |access-date=5 August 2023}}</ref> |- | 11711|| {{ladja||Pjotr Morgunov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 117|| 2020|| 6600 t || Severna flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |} ===Patruljne ladje=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Patruljne ladje razreda Bikov|''Bikov'']] [[Slika:«Дмитрий_Рогачёв».jpg|brezokvirja]] | 22160 || {{ladja||Vasilij Bikov|patruljna ladja|2}} || 368 || 2018 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna, 2022 bitka za Kačji otok<ref>{{Navedi novice|url=https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island|title=Russian Navy Captures Ukraine's Outpost on Snake Island|work=The Maritime Executive|date=24 February 2022|accessdate=25 February 2022|archivedate=25 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220225100645/https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Dmitrij Rogačov|patruljna ladja|2}} || 375 || 2019 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref>{{cite press release |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12236188@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новейший патрульный корабль "Дмитрий Рогачёв" |trans-title=The newest patrol ship "Dmitry Rogachev" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Russian Defence Ministry |language=ru |date=11 June 2019 |access-date=11 June 2019}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Pavel Deržavin|patruljna ladja|2}} || 363 || 2020 || 1700 t || Črnomorska flota ||Poškodovana oktobra 2023<ref name="reu1410">{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-hit-two-russian-vessels-drone-attacks-intelligence-source-2023-10-13/|title=Ukraine Hits Two Russian Vessels in Drone Attacks, Intelligence Source Says|newspaper=Reuters|date=13 October 2023|access-date=14 October 2023}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Ukraine Claims Strike on Russian Patrol Ship off Sevastopol |url=https://maritime-executive.com/article/ukraine-claims-strike-on-russian-patrol-ship-off-sevastopol |date=16 October 2023}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Sergej Kotov|patruljna ladja|2}} || 383 || 2022 || 1700 t || Črnomorska flota || Potopljena<ref>{{Citat|title=Як топили “сєрґєя котова” ― відео знищення патрульного корабля чф рф|url=https://www.youtube.com/watch?v=pfwvz43QYxU|accessdate=2024-03-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Знищено ворожий корабель “сєрґєй котов”|url=https://gur.gov.ua/content/znyshcheno-vorozhyi-korabel-siergiei-kotov.html|website=gur.gov.ua|accessdate=2024-03-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Crimea naval drone attack destroys Russia's newest $65M patrol ship|url=https://www.newsweek.com/sergey-kotov-patrol-ship-crimea-destroyed-drones-1875844|website=Newsweek|date=2024-03-05|accessdate=2024-03-05|language=en|first=Isabel van Brugen|last=Reporter}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Viktor Veliki|patruljna ladja|2}} || 417|| 2025 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="3ladje">{{Citat|title=Яhttps://tass.com/defense/2008533|url=https://tass.com/defense/2008533}}</ref> |- ! rowspan="1"| [[Patruljne ladje razreda Papanin|''Papanin'']] [[Slika:Ледокол "Иван Пананин" 03.jpg|brezokvirja]] | 23550|| {{ladja||Ivan Papanin|patruljna ladja|2}} || 400|| 2025 || 6800 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{cite web | title=Dailymotion | website=Dailymotion | date=2025-09-05 | url=https://www.dailymotion.com/video/x9q3ey8 | ref={{sfnref|Dailymotion|2025}} | access-date=2025-09-07}}</ref> |- |} ===Ladje za posebne namene=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:8%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:14%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:12%;"|Predana ! style="text-align:center; width:12%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:16%;"|Opombe |- ! rowspan="2"| Projekt 861M [[Slika:SSV-416 "Jupiter" 1.jpg|brezokvirja]] | 861M || {{ladja||Kildin|ladja|2}} || 512 || 1979 || 1560 t || Črnomorska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/07/russian-forces-in-mediterranean-wk292022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk29/2022 }}</ref> |- | 861M || {{ladja||Ekvator|ladja|2}} || || 1980 || 1560 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/support/project_861.htm |title=Hydrographic survey vessels |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="2"| Projekt 503R | 503R || {{ladja||Sizran|ladja|2}} || || 1981 || 1202 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=http://fleetphoto.ru/ship/30632/ |title=Сызрань |trans-title=Syzran |website=Fleetphoto.ru |language=ru |access-date=10 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171011075156/http://fleetphoto.ru/ship/30632/ |archive-date=11 October 2017 |url-status=live}}</ref>{{efn|name=MedInt|Srednja obveščevalska ladja}} |- | 503R || {{ladja||Žigulevsk|ladja|2}} || || 1982 || 1202 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/intelligence/project_503.htm |title=Medium intelligence ship |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="7"| ''Meridian''[[Slika:Разведывательный корабль Приазовье.jpg|brezokvirja]] | 864 || {{ladja||Fjodor Golovin|ladja|2}} || 520 || 1985 || 3470 t || Baltska flota || <ref name="meridian">{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/intelligence/project_864.htm |title=Medium intelligence ships |website=Russianships.info}}</ref> |- | 864 || {{ladja||Kurili|ladja|2}} || 208 || 1986 || 3470 t || Severna flota ||<ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Tavrija|ladja|2}} || 169 || 1986 || 3470 t || Severna flota ||<ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Karelija|ladja|2}} || 535 || 1986 || 3470 t || Tihooceanska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet |url=https://americanmilitarynews.com/2022/01/a-russian-spy-ship-has-been-sailing-around-hawaii-for-days/ |title=A Russian spy ship has been sailing around Hawaii for days |work=American Military News |date=12 January 2022 |access-date=19 June 2023}}</ref><ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Priazovje|ladja|2}} || 201 || 1987 || 3470 t || Črnomorska flota || Aktivna 2021<ref name = "week 062021"/><ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Viktor Leonov|ladja|2}} || 175 || 1988 || 3470 t || Severna flota || Aktivna 2020<ref>{{navedi splet |url=https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |title=Russian intelligence ship Viktor Leonov arrives in Havana |date=5 March 2020 |website=Navalpost |accessdate=2024-01-31 |archive-date=2023-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231002005316/https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |url-status=dead }}</ref> |- | 864 || {{ladja||Vasilij Tatiščev|ladja|2}} || 231 || 1988 || 3470 t || Baltska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]] }}</ref> |- !| ''Rubidij'' [[Slika:Balzam-class general intelligence collector ship - Ocean Sarafi 85 - DN-ST-86-02553.JPEG|brezokvirja]] | 1826 || {{ladja||Pribaltika|ladja|2}} || 80|| 1983 || 4900 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/intelligence/project_1826.htm |title=Large intelligence ship - Project 1826 |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="2"| Projekt 18280 | 18280 || {{ladja||Jurij Ivanov|ladja|2}} || || 2015 || 4000 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |title=ВМФ России пополнился новейшим судном связи 'Юрий Иванов' |trans-title=The Russian Navy has added the newest communications ship 'Yuri Ivanov' |date=26 July 2015 |publisher=[[TASS]] |language=ru |access-date=7 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305011600/http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |archive-date=5 March 2016 |url-status=live}}</ref>{{efn|name=IntCom|Obveščevalno-komunikacijska ladja}} |- | 18280 || {{ladja||Ivan Hurs|ladja|2}} || || 2018 || 4000 t || Črnomorska flota ||Aktivna 2023<ref name="kommuna">{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/black-sea-fleet-deployments-wk072022.html|title=Black Sea Fleet deployments-Wk07/2022|website=russianfleetanalysis}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6310-russian-navy-commissioned-second-project-18280-reconnaissance-ship-ivan-khurs.html |title=Russian Navy Commissioned Second Project 18280 Reconnaissance Ship 'Ivan Khurs' |website=Navyrecognition.com |date=28 June 2018 |access-date=5 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190309003422/http://navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6310-russian-navy-commissioned-second-project-18280-reconnaissance-ship-ivan-khurs.html |archive-date=9 March 2019 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-warship-guarding-black-sea-pipelines-attacked-by-unmanned-ukraine-craft-2023-05-24/|title=Russia: Warship guarding Black Sea pipelines attacked by uncrewed Ukraine craft|publisher=[[Reuters]]|date=23 May 2023}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-25-23/h_895cee888bce092ff0a8291b6d1a7b1f|title=Russian reconnaissance ship seemingly hit by unmanned surface vessel, video shows|date=25 May 2023|access-date=19 June 2023|publisher=[[CNN]]}}</ref> |- !| ''Baklan'' | 1388NZ || {{ladja||KSV-2168|ladja|2}} || || 2018|| 500 t ||Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12208262@egNews |title=В Балтийске на новейшем катере связи Балтийского флота торжественно поднят Военно-морской флаг |trans-title=In Baltiysk the Naval Flag is solemnly raised on the newest communication boat of the Baltic Fleet |website=Russian Ministry of Defence |language=ru |date=15 December 2018 |access-date=5 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193922/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12208262@egNews |archive-date=18 December 2018 |url-status=live}}</ref> |- !| Projekt 1914 [[Slika:Missile range instrumentation ship "Marshal Krylov" in 1991.jpeg|brezokvirja]] | 1914 || {{ladja||Maršal Krilov|ladja|2}} || || 1990 || 23.780 t || Tihooceanska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi novice |url=https://egyptindependent.com/russias-pacific-fleet-starts-naval-exercises-involving-more-than-40-warships-state-media-says/|title=Russia's Pacific Fleet starts naval exercises involving more than 40 warships, state media says |date=3 June 2022 |access-date=19 September 2021 |language=en}}</ref>{{efn|name=IntCom}} |- !| Projekt 7452 | 7452 || {{ladja||Čusuvoj|ladja|2}} || || 1987 || 1300 t || Severna flota ||<ref name="auto2019">{{navedi splet |url=http://russianships.info/vspomog/745.htm |title=Морские буксиры проектов 745, 745МБ, спасательное буксирное судно проекта 745МБС, пограничные сторожевые корабли проекта 745П, опытовое судно проекта 07452 |trans-title=Sea tugs of projects 745, 745MB, rescue tugboat of project 745MBS, border patrol ships of project 745P, experimental vessel of project 07452 |website=Russianships.info |language=ru |access-date=7 October 2019}}</ref> |- !| ''Krjujs'' | 22010 || {{ladja||Jantar|ladja|2}} || || 2013 || 5200 t || Severna flota || <ref name="PortNews">{{navedi splet |url=http://en.portnews.ru/news/209005/ |title=Brand new oceanographic research vessel 'Yantar' joins Russia's Northern Fleet |date=29 October 2015 |website=PortNews |access-date=7 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151207224945/http://en.portnews.ru/news/209005/ |archive-date=7 December 2015 |url-status=live}}</ref>{{efn|Oceanografska raziskovalna ladja}} |} ===Podmornice z balističnimi raketami=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] [[Slika:Submarine Delta IV class.jpg|brezokvirja]] | 667BDRM || {{ladja|K-51|Verhoturje||2}} || K-51 || 1984 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna, julij 2022 parada Severomorsk<ref name="thebulletin.metapress.com">{{navedi splet|url=http://thebulletin.metapress.com/content/4337066824700113/fulltext.pdf |title=Bulletin of the Atomic Scientists |publisher=Thebulletin.metapress.com |access-date=2011-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110808003434/http://bos.sagepub.com/ |archive-date=2011-08-08 |url-status=live }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-114|Tula||2}} || K-114 || 1987 || 18.200 t || Severna flota ||Aktivna, 25. oktober 2023 izstrelitev rakete<ref name="thebulletin.metapress.com"/><ref>{{navedi splet |url=http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |title=Archived copy |access-date=2017-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170306035533/http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |archive-date=2017-03-06 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html|title=«Звёздочка» завершила ремонт АПЛ «Тула»|date=28 Dec 2017|language=ru|website=Livejournal|accessdate=2024-01-27|archive-date=2022-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20221205170812/https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html|url-status=dead}}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-117|Brjansk||2}} || K-117 || 1988 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna po modernizaciji junij 2018–november 2024<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|title="Звездочка" способна продлить срок службы АПЛ "Брянск" на 5 лет|website=ФлотПром|language=ru|access-date=2018-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104014634/http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|archive-date=2018-01-04|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/19566531|language=ru|website=TASS|date=18 Dec 2023|title=Подводный стратег "Брянск" вернется после ремонта в состав ВМФ в ноябре 2024 года }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-18|Karelija||2}} || K-18 || 1989 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna po remontu<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-18.htm |title=K-18 Karelia |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203142641/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-18.htm |archive-date=2012-02-03 |url-status=live }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-407|Novomoskovsk||2}} || K-407 || 1990 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet | url = http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | language = ru | title = News | work = Продолжаются ремонт и модернизация РПКСН "Новомосковск" | publisher = Flot | date = 2010-11-19 | access-date = 2011-08-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110723061816/http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | archive-date = 2011-07-23 | url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet| url= http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | title= Repairs and upgrade of SSBN Novomoskovsk is in progress | publisher= Rus Navy | date= 2010-11-19 | access-date= 2011-08-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20111018045028/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | archive-date= 2011-10-18 | url-status= live }}</ref> |- ! rowspan="8"| [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']] [[Slika:«Александр Невский» в Вилючинске.jpg|brezokvirja]] | 955 || {{ladja|K-535|Jurij Dolgoruki||2}} || K-535 || 2013 || 24.000 t || Severna flota || Na modernizaciji<ref>{{navedi splet |url=http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |title=Janes &#124; Latest defence and security news |access-date=2016-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160326020822/http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |archive-date=2016-03-26 |url-status = live}}</ref> |- | 955 || {{ladja|K-550|Aleksandr Nevski||2}} || K-550 || 2013 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="autogenerated1">{{navedi splet |url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186086621/Russias-Northern-Fleet-Deploys-New-Borey-Class-Nuclear-Subs.html |title=Russia's Northern Fleet Deploys New Borey-Class Nuclear Subs &#124; Defense &#124; RIA Novosti |publisher=En.ria.ru |date=2013-12-30 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140210062745/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186086621/Russias-Northern-Fleet-Deploys-New-Borey-Class-Nuclear-Subs.html |archive-date=2014-02-10 |url-status=live }}</ref> |- | 955 || {{ladja|K-551|Vladimir Monomah||2}} || K-551 || 2014 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/january-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/2300-new-russian-navy-borei-class-ssbn-arrives-at-northern-fleet-base-in-murmansk.html |title=New Russian Navy Borey class SSBN arrives at Northern Fleet base in Murmansk |date=2 January 2015 |access-date=12 February 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150212104056/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/january-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/2300-new-russian-navy-borei-class-ssbn-arrives-at-northern-fleet-base-in-murmansk.html |archive-date=12 February 2015 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-549|Knjaz Vladimir||2}} || K-549 || 2020 || 24.000 t || Severna flota || Aktivna<ref name="commissioned">{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12296989@egNews |title=В День России в состав Военно-Морского Флота торжественно принят новейший ракетный подводный крейсер стратегического назначения проекта "Борей-А" "Князь Владимир" |trans-title=On Russia Day, "Knyaz Vladimir", the newest Borei-A strategic missile submarine was solemnly admitted to the Navy |website=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=12 June 2020 |access-date=13 June 2020}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-552|Knjaz Oleg||2}} || K-552 || 2021 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="oleg">{{navedi sporočilo za javnost |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/13260729|title=Новые атомные подлодки "Князь Олег" и "Новосибирск" приняли в состав ВМФ России|language=ru|date=21 December 2021|website=TASS}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-553|Generalissimus Suvorov||2}} || K-553 || 2022 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1553993|title=Nuclear submarine armed with Bulava missiles joins Russian Navy — defense chief|date=21 December 2022|website=TASS|language=en}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-554|Imperator Aleksandr III||2}} || K-554 || 2023 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="2p"/> |- | 955A || {{ladja|K-555|Knjaz Požarski||2}} || K-555 || 2025 || 24.000 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/politics/1993823|title=Putin attends ceremony of raising naval flag aboard latest strategic nuclear-powered sub|date=24 July 2025|website=TASS|language=en}}</ref> |} ===Podmornice z manevrirnimi raketami=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="7"| [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']] [[Slika:Прибытие атомного подводного ракетного крейсера Северного флота «Орёл» в пункт постоянного базирования 07.jpg|brezokvirja]] | 949A || {{ladja|K-132|Irkutsk||2}} || K-132 || 1988 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2013–2025<ref name="tass.com">{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/902925|title=Russia to upgrade only part of nuclear-powered Antey submarines|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702010320/http://tass.com/defense/902925|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-442|Čeljabinsk||2}} || K-442 || 1990 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2022<ref name="navaltoday.com">{{navedi splet|url=http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|title=Russia to equip nuclear-powered Oscar-class submarines with Kalibr cruise missiles|date=9 March 2017|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702222819/http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref>– |- | 949A || {{ladja|K-410|Smolensk||2}} || K-410 || 1990 || 19.400 t || Severna flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet|url=http://tvzvezda.ru/news/forces/content/201610171319-vtjj.htm|title=Атомная субмарина "Смоленск" осуществила пуск крылатой ракеты|first=Редакция|last=tvzvezda.ru|website=tvzvezda.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130836/https://tvzvezda.ru/news/forces/content/201610171319-vtjj.htm|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all|language=ru}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-266|Orjol||2}} || K-266 || 1992 || 19.400 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2014–2017<ref>{{navedi splet|url=https://www.navaltoday.com/2017/04/11/nuclear-powered-oscar-class-submarine-returns-to-russian-fleet/|title=Nuclear-powered Oscar-class submarine returns to Russian fleet|date=November 4, 2017|language=en|website=Navaltoday}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-456|Tver||2}} || K-456 || 1992 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Neaktivna<ref>{{navedi splet|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|title=В Санкт-Петербурге состоялось заседание Военного совета ВМФ России, посвященное итогам учебного года : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807025340/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|archive-date=7 August 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-186|Omsk||2}} || K-186 || 1993 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2022 3-mesečna patrulja s ''Tomskom'' in ''Kuzbassom''<ref name="omsk">{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/type/navy/pacific/news/more.htm?id=12429239@egNews |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=На Камчатку после боевой службы вернулись три атомные подводные лодки }}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-150|Tomsk||2}} || K-150 || 1996 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2024 2-mesečna patrulja<ref name="omsk"/><ref>{{navedi splet|url=https://armstrade.org/includes/periodics/news/2019/0809/100553803/detail.shtml|title=ЦАМТО / Новости / Атомный подводный крейсер «Омск» вернулся на Камчатку после модернизации|website=armstrade.org}}</ref> |- ! rowspan="5"|[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']] [[Slika:АПКР "Северодвинск".jpg|brezokvirja]] | 885 || {{ladja|K-560|Severodvinsk||2}} || K-560 || 2014 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |title=Russia Commissions New Attack Submarine &#124; Defense &#124; RIA Novosti |publisher=En.ria.ru |date=2013-12-30 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131230232447/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |archive-date=2013-12-30 |url-status=live }}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-561|Kazan||2}} || K-561 || 2021 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna, junij 2024 obisk Kube<ref name="mil521">{{navedi splet|author=mil.ru|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12360071@egNews |title=Атомный подводный ракетный крейсер «Казань» (проекта «Ясень-М») приказом Главкома ВМФ принят в состав Военно-Морского Флота в Северодвинске |publisher=Bstructure.mil.ru|date=7 May 2021 |accessdate=7. maja 2021}}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-573|Novosibirsk||2}} || K-573 || 2021 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="oleg"/> |- | 885M || {{ladja|K-571|Krasnojarsk||2}} || K-571 || 2023 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="2p">{{navedi splet|title=Четвертый модернизированный "Ясень" пополнил состав ВМФ России|url=https://flot.com/2024/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|date=27 Dec 2024|language=ru|publisher=Flotprom}}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-564|Arhangelsk||2}} || K-564 || 2024 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna<ref name="2p"/> |} ===Jurišne jedrske podmornice=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- |- ! rowspan="2" | [[Podmornice razreda Kondor|''Kondor'']] [[Slika:Sierra class SSN.jpg|brezokvirja]] | 945A || [[Ruska podmornica Nižni Novgorod|''Nižni Novgorod'']] || K-336 || 1990 || 9.100 t || Severna flota || Neaktivna po remontu 2002–2008<ref name="auto54">{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2019/10/26/russian-submarines-to-test-new-weapons-off-norway/|title=Russian Submarine May Test New Weapons Off Norway This Week|first=H. I.|last=Sutton|website=Forbes|date=26 Oct 2019|language=en}}</ref> |- | 945A || [[Ruska podmornica Pskov|''Pskov'']] || K-534 || 1993 || 9.100 t || Severna flota || Neaktivna po remontu 2011–2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/pskov.htm |title=Pskov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204061143/http://rusnavy.com/nowadays/strength/pskov.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="2" |[[Podmornice razreda Ščuka|''Ščuka'']] [[Slika:Victor III class submarine.jpg|brezokvirja]] | 671RTMK ||[[Ruska podmornica Obninsk|''Obninsk'']]|| K-138 || 1990 || 7.250 t || Severna flota || Na remontu 2020–2024<ref>{{navedi splet |url=http://old.redstar.ru/2003/09/05_09/2_02.html |title=«Повелители глубин» // Красная звезда, 5 сентября 2003 года. |access-date=2016-02-01 |archive-date=2015-07-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150711043556/http://old.redstar.ru/2003/09/05_09/2_02.html |url-status=live }}</ref> |- | 671RTMK || [[Ruska podmornica Tambov|''Tambov'']] || K-448 || 1992 || 7.250 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2015–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/tambov.htm |title=Tambov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205023400/http://rusnavy.com/nowadays/strength/tambov.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="10"| [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']] [[Slika:Submarine Vepr by Ilya Kurganov crop.jpg|brezokvirja]] | 971 || {{ladja|K-317|Pantera||2}} || K-317 || 1990 || 12.770 t || Severna flota || Neaktivna od 2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-317.htm |title=K-317 Pantera |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120418225646/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-317.htm |archive-date=2012-04-18 |url-status=live }}</ref> |- | 971 || {{ladja|K-331|Narval||2}} || K-331 || 1990 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji do 2024,<ref name="auto5">{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-331.htm |title=K-331 Magadan |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205003529/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-331.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> neuradno ime ''Magadan'' |- | 971I || {{ladja|K-419|Kuzbass||2}} || K-419 || 1992 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2022 3-mesečna patrulja z ''Omskom'' in ''Tomskom''<ref name="omsk"/><ref name="auto5"/> |- | 971I || {{ladja|K-461|Volk||2}} || K-461 || 1992 || 12.770 t || Severna flota || Na modernizaciji 2014–2028<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-461.htm |title=K-461 Volk |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205023722/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-461.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-328|Leopard||2}} || K-328 || 1993 || 12.770 t || Severna flota || Na modernizaciji 2013–2024<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-328.htm |title=K-328 Leopard |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204064524/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-328.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-154|Tigr||2}} || K-154 || 1994 || 12.770 t || Severna flota || Na remontu 2019–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-154.htm |title=K-154 Tigr |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204065238/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-154.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-295|Samara||2}} || K-295 || 1995 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2020–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-295.htm |title=K-295 Samara |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204225415/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-295.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971U || {{ladja|K-157|Vepr||2}} || K-157 || 1996 || 13.400 t || Severna flota || Aktivna po modernizaciji 2014–2020<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-157.htm |title=K-157 Vepr |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204223721/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-157.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971M || {{ladja|K-335|Gepard||2}}|| K-335 || 2001 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2013–2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-335.htm |title=K-335 Gepard |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204060242/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-335.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-152|Nerpa||2}} || K-152 || 2009 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Vrnjena po posojilu Indiji 2012–2021<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/11576447 |title=СМИ: арендованная Индией атомная подлодка возвращается в Россию |publisher=tass.ru |date=5 June 2021|access-date=7 June 2021 |language=ru }}</ref> |} ===Dizel-električne podmornice=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']][[Slika:Submarine Kilo class.jpg|brezokvirja]] | 877 || [[Ruska podmornica Vladikavkaz|''Vladikavkaz'']] || B-459 || 1990 || 3.000 t || Severna flota || Aktivna<ref name="russianships1">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|title=Large submarines - Project 877, 636|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202221318/http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}</ref> |- | 877 || [[Ruska podmornica Komsomolsk na Amure|''Komsomolsk na Amure'']] || B-187 || 1991 || 3.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=http://www.interfax.ru/russia/507001|title=Подлодка "Комсомольск-на-Амуре" спущена на воду после ремонта|date=5 May 2016|access-date=5 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160506142359/http://www.interfax.ru/russia/507001|archive-date=6 May 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 877EKM || [[Ruska podmornica Dmitrov|''Dmitrov'']] || B-806 || 1986 || 3.000 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="dmi">{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |title=Б-806 Проект 877ЭКМ |publisher=Deepstorm.ru |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305095842/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |archive-date=2012-03-05 |url-status=live }}</ref> |- | 877LPMB || [[Ruska podmornica Kaluga|''Kaluga'']] || B-800 || 1989 || 3.000 t || Severna flota|| Aktivna<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-800.htm |title=B-800 Kaluga |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205042117/http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-800.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | 877V || [[Ruska podmornica Alrosa|''Alrosa'']] || B-871 || 1990 || 3.000 t || Črnomorska flota || Aktivna po remontu 2014–2022<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-871.htm |title=B-871 Alrosa |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204042240/http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-871.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="12"| [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]<ref name="russianships1"/>[[Slika:«Ростов-на-Дону».jpg|brezokvirja]] | 636.3 || ''[[Ruska podmornica Novorosijsk|Novorosijsk]]''|| B-261 || 2014 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref name="nov">{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |title=Госкомиссия приняла подлодку "Новороссийск" |trans-title=The State Commission accepts the submarine "Novorossiysk" |date=21 August 2014 |website=Flotprom.ru |language=ru |access-date=24 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140822070131/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |archive-date=22 August 2014 |url-status=live}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Rostov na Donu|''Rostov na Donu'']] || B-237 || 2014 || 3.100 t || Črnomorska flota ||Poškodovana,<ref>{{navedi splet |last=Malyasov |first=Dylan |date=18 September 2023 |title=Haunting images of burnt Russian submarine leaked |url=https://defence-blog.com/haunting-images-of-burnt-russian-submarine-leaked/ |access-date=18 September 2023 |website=Defence Blog}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared |url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/ |access-date=2023-09-18 |website=Militarnyi |language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2023-09-18 |title=Submarine Rostov on Don suffers critical damage: new photos reveal extent of September 13 attack |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html |access-date=2023-09-18 |website=Navy Naval News Navy Recognition |language=en-gb |archive-date=2023-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230929021102/https://navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html |url-status=dead }}</ref> uničena<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine claims Russian Rostov-on-Don submarine sunk in Crimea|url=https://www.bbc.com/news/articles/c4nggvg1yggo|website=www.bbc.com|accessdate=2024-08-05|language=en-GB}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Stari Oskol|''Stari Oskol'']] || B-262 || 2015 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://flot.com/2015/199573/|title=На ДЭПЛ "Старый Оскол" поднят Андреевский флаг|work=Центральный Военно-Морской Портал|access-date=7 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304112321/http://flot.com/2015/199573/|archive-date=4 March 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Krasnodar|''Krasnodar'']] || B-265 || 2015 || 3.100 t || Črnomorska flota ||<ref>{{navedi splet|title=Корабли и подлодка ВМФ России выпустили крылатые ракеты по объектам ИГ в Сирии|url=https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/|date=23. junij 2017|publisher=[[Lenta.ru]]|accessdate=2017-06-23|archive-date=2022-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220413152427/https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Veliki Novgorod|''Veliki Novgorod'']] || B-268 || 2016 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://admship.ru/?p=9395|title=АО "Адмиралтейские верфи"|website=admship.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011073624/http://admship.ru/?p=9395|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Kolpino|''Kolpino'']] || B-271 || 2016 || 3.100 t || Črnomorska flota ||Verjetno poškodovana |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Petropavlovsk-Kamčatski|''Petropavlovsk-Kamčatski'']] || B-274 || 2019 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref name="pk">{{navedi novice |url=https://tass.com/defense/1092443 |title=First Project 636.3 submarine enters service with Russia's Pacific Fleet |website=TASS |date=25 November 2019 |access-date=26 November 2019}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Volhov|''Volhov'']] || B-603 || 2020 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref name="vol">{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/january/11292-russian-navy-launches-kalibr-cruise-missile-from-kilo-class-submarine-volkhov.html|title=Russian Navy launches Kalibr cruise missile from Kilo-class submarine Volkhov|publisher=navyrecognition|language=en|date=20 Jan 2022|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20221229185325/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/january/11292-russian-navy-launches-kalibr-cruise-missile-from-kilo-class-submarine-volkhov.html|url-status=dead}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Magadan|''Magadan'']] || B-602 || 2021 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1348293|title = Project 636.3 Magadan submarine joins Russian Navy|date=12 Oct 2021|language=en|publisher=TASS}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1345993|title = Project 636.3 Magadan submarine to join Russian Navy on October 12 — Defense Ministry|date=5 Oct 2021|language=en|publisher=TASS}}</ref><ref name="seawaves.com">{{navedi splet|url=https://seawaves.com/?p=12280|title=Project 636.3 Magadan Begins Trials – SeaWaves Magazine|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705033548/https://seawaves.com/?p=12280|url-status=dead}}</ref><ref name="navalnews">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2021/03/russias-admiralty-shipyards-launches-project-636-3-submarine-magadan-for-pacific-fleet/ |title=Russia's Admiralty Shipyards launches Project 636.3 submarine 'Magadan' for Pacific Fleet |date=27 March 2021 |website=NavalNews.com}}</ref><ref name="thediplomat.com">{{navedi splet |url=https://thediplomat.com/2019/11/first-project-636-3-kilo-class-class-attack-sub-enters-service-with-russias-pacific-fleet/ |title=First Project 636.3 Kilo-Class Attack Sub Enters Service With Russia's Pacific Fleet |date=25 November 2019 |first=Franz-Stefan |last=Gady |website=The Diplomat}}</ref><ref>{{navedi splet|author=ДЭПЛ "Магадан" |url=https://flotprom.ru/2021/%D0%90%D0%B4%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B5%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B5%D0%92%D0%B5%D1%80%D1%84%D0%B814/ |title=Третья "Варшавянка" для Тихоокеанского флота прошла госприемку |publisher=Flotprom.ru |date= |accessdate=2022-09-04}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Ufa|''Ufa'']] || B-588|| 2022 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/july/11893-russian-improved-kilo-class-submarine-ufa-begins-sea-trials-in-baltic-sea.html|language=en|date=7 Jul 2022|publisher=Navyrecognition|title=Russian Improved Kilo class submarine Ufa begins sea trials in Baltic Sea|accessdate=2022-12-27|archive-date=2022-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220818155757/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/july/11893-russian-improved-kilo-class-submarine-ufa-begins-sea-trials-in-baltic-sea.html|url-status=dead}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Možajsk|''Možajsk'']] || B-608|| 2023 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet | url=https://tass.com/defense/1712845 | title=Mozhaisk diesel-electric submarine joins Navy|date=28 Nov 2023|language=en|publisher=TASS }}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Jakutsk|''Jakutsk'']] || B-610|| 2025 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{Cite web |title=Минобороны России |url=https://t.me/mod_russia/53648?single |access-date=2025-06-11 |website=Telegram}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']]<ref name="russianships1"/> [[Slika:B-585 Sankt-Peterburg in 2010.jpg|brezokvirja]] | 677 || [[Ruska podmornica Kronštadt|''Kronštadt'']] || B-586 || 2024 || 2.700 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/on_1992/677/list.htm|language=ru|title=Projekt 677|publisher=Deepstorm}}</ref> |- | 677 || ''[[Ruska podmornica Veliki Luki|Veliki Luki]]''|| || 2025 || 2.700 t ||Baltska flota || Aktivna<ref>{{Cite web |title=Третья подводная лодка проекта "Лада" передана флоту |url=https://sudostroenie.info/novosti/46639.html}}</ref> |- |} ===Podmornice za posebne namene=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- !| [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']] | 09852 || {{ladja|BS-329|Belgorod||2}} || BS-329 || 2022 || 30.000 t || Tihooceanska flota || Nosilka [[2M-39 Pozejdon|Pozejdon]]ov<ref>{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=К-129, КС-129, Оренбург Проект 667БДР |publisher=Deepstorm.ru |date=2008-02-25 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live }}</ref> |- !| [[Podmornice razreda Kalmar|''Kalmar'']] [[File:Delta Stretch class SSN.svg|brezokvirja]] | 09786 || [[Ruska podmornica Orenburg|''Orenburg'']] || BS-136 || 1981 (2002) || 13.700 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=К-129, КС-129, Оренбург Проект 667БДР |publisher=Deepstorm.ru |date=2008-02-25 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live }}</ref> |- !| [[podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] [[File:Delta IV Stretch class SSN.svg|brezokvirja]] | 09787 || {{ladja|BS-64|Podmoskovje||2}} || BS-64 || 1986 (2016) || 18.200 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://www.janes.com/defence-news|title=Janes &#124; Latest defence and security news|website=Janes.com}}</ref><ref>{{navedi splet | title=Project 09787 Special-Purpose Submarine BS-64 | website=Navy Recognition | url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4732-project-09787-special-purpose-submarine-bs-64-podmoskovye-handed-over-to-russian-navy.html | access-date=2020-11-29 | archive-date=2020-12-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20201213104632/http://navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4732-project-09787-special-purpose-submarine-bs-64-podmoskovye-handed-over-to-russian-navy.html | url-status=dead }}</ref> |- !| [[Korvete razreda Sargan|''Sargan'']] [[File:Sarov class SS.svg|brezokvirja]] | 20120 || [[Ruska podmornica Sarov|''Sarov'']] || B-90 || 2008 || 3.950 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2016/12/did-russia-test-doomsday-weapon-arctic-waters|title=Did Russia test doomsday weapon in Arctic waters?|date=12 December 2016|accessdate=10 March 2019}}</ref><ref name=Sarov4>{{navedi splet|url=http://www.hisutton.com/SAROV-Class_Submarine.html|title=SAROV-Class_Submarine|website=hisutton.com|date=22 February 2019|accessdate=11 March 2019}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Paltus (Projekt 1851.1)|''Paltus'']] | rowspan="2"| 18511 | [[Ruska podmornica AS-21|AS-21]] || AS-21 || 1991 || 600 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet |url=http://english.pravda.ru/photo/report/paltus-4617 |title=877 Paltus submarines |website=[[Pravda.ru]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091002052138/http://english.pravda.ru/photo/report/paltus-4617 |archive-date=2 October 2009}}</ref> |- | [[Ruska podmornica AS-35|AS-35]] || AS-35 || 1995 || 600 t || Severna flota ||<ref>{{navedi knjigo |title=Cold War Submarines: The Design and Construction of US and Soviet Submarines |url=https://archive.org/details/coldwarsubmarine0000norm |last1=Polmar |first1=Norman |last2=Moore |first2=K.J. |publisher=Potomac Books |year=2004 |isbn=1-57488-530-8 |pages=[https://archive.org/details/coldwarsubmarine0000norm/page/288 288]–289}}</ref> |- !| [[Podmornice razreda Kalitka|''Kalitka'']] [[File:Losharik.svg|brezokvirja]] | 10831 || [[Ruska podmornica Lošarik|''Lošarik'']] || AS-31 || 2007 || 2.100 t || Severna flota || Na remontu 2020–2027<ref>{{navedi novice|url=https://news.usni.org/2019/07/03/kremlin-releases-new-details-on-russian-submarine-fire-identifies-sailors-killed|title=Kremlin Releases New Details on Russian Submarine Fire, Identifies Sailors Killed|work=[[United States Naval Institute#USNI News|United States Naval Institute News]]|last=LaGrone|first=Sam|date=3 July 2019}}</ref><ref name=mil>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12239672@egNews|title=Список погибших членов команды научно-исследовательского глубоководного аппарата|trans-title=List of dead members of the deepwater research team|website=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defense of the Russian Federation]]|language=ru|date=3 July 2019}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Kašalot|''Kašalot'']] | 1910 || [[AS-13]] ||AS-13 || 1986 || 2000 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet |url=http://www.hisutton.com/Project%201910%20UNIFORM%20Class.html |title=Project 1910 Uniform class |first=H.I. |last=Sutton |date=14 July 2016 |website=Covert Shores |accessdate=2024-01-27 |archive-date=2021-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210121103318/http://www.hisutton.com/Project%201910%20UNIFORM%20Class.html |url-status=dead }}</ref> |- | 1910 || [[AS-15]] ||AS-15 || 1991 || 2000 t || Severna flota ||<ref name="CFW">Wertheim 2007, p.610.</ref> |} ===Minolovci=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | ''Rubin''[[File:Russian_Navy_Vladimir_Gumanenko_minesweeper_(811)_in_2020.jpg|brezokvirja]] | 12660 || ''Železnjakov'' || || 1988 || 1150 t || Črnomorska flota ||<ref name="Rubin">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_12660.htm|title=Gorya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 12660 || ''Gumanenko'' || || 2000 || 1150 t || Severna flota ||<ref name="Rubin"/> |- ! rowspan="3" | ''Korund''[[File:Caspian_boat_207.jpg|brezokvirja]] | 1258 || ''RT-471'' || || 1979 || 91 t || Pacific Fleet ||<ref name="Korund">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1258.htm|title=Yevgenya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 1258 || ''RT-71'' || || 1981 || 91 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Korund"/> |- | 1258E || ''RT-236'' || || 1985 || 97 t || Severna flota ||<ref name="Korund"/> |- ! rowspan="2" | Projekt 697TB | 697TB || ''RT-59'' || || 1976 || 157 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="TV">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_697tb.htm|title=697TB Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 697TB || ''RT-181'' || || 1980 || 157 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="TV"/> |- ! rowspan="7" | ''Sapfir''[[File:RT-57_in_Kronstadt_2014-06-09.jpg|brezokvirja]] | 10750 || ''RT-57'' || || 1989 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_10750.htm|title=Lida Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 10750 || ''RT-248'' || || 1990 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Vasily Poljakov'' || || 1991 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Viktor Sigalov'' || || 1992 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Leonid Perepeč'' || || 1993 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''RT-233'' || || 1989 || 135 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''RT-234'' || || 1989 || 135 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Sapfir"/> |- ! rowspan="6" | ''Akvamarin''[[File:IvanGolubets2005Sevastopol.jpg|brezokvirja]] | 266M || ''Kovrovec'' || || 1974 || 800 t || Črnomorska flota ||možno uničen<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine’s Navy says it destroyed Russian sea minesweeper Kovrovets overnight|url=https://kyivindependent.com/ukraines-navy-says-it-destroyed-russian-sea-minesweeper-kovrovets-overnight/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-19|accessdate=2024-05-19|language=en}}</ref> |- | 266M || ''Ivan Golubec'' || || 1973 || 800 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_266m.htm|title=Natya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 266ME || ''Valentin Pikul'' || || 2001 || 804 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 266ME || ''MT-264'' || || 1989 || 804 t || Tihooceanska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 266ME || ''MT-265'' || || 1989 || 804 t || Tihooceanska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 02668 || ''Vice-admiral Zaharin'' || || 2008 || 804 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- ! rowspan="19" | ''Jahont''[[File:«Герман_Угрюмов»1.jpg|brezokvirja]] | 1265 || ''Leonid Sobolev'' || || 1990 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1265.htm|title=Sonya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 1265 || ''Novočeboksarsk'' || || 1991 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Sergej Kolbasev'' || || 1992 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-115'' || || 1993 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Poljarni'' || || 1984 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Jelnja'' || || 1986 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Kotelnič'' || || 1987 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Soloveckij Junga'' || || 1988 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Kolomna'' || || 1990 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Jadrin'' || || 1991 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-100'' || || 1984 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-325'' || || 1985 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-114'' || || 1987 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-232'' || || 1988 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-245'' || || 1989 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-256'' || || 1990 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-215'' || || 1991 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''German Ugrjumov'' || || 1988 || 460 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Magomed Gadžijev'' || || 1997 || 460 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Jahont"/> |- ! rowspan="9"|Aleksandrit [[File:Тральщик_"Александр_Обухов".jpg|brezokvirja]] | rowspan="9"| 12700 |''Aleksandr Obuhov'' |||| 2016|| 890 t ||Baltska flota||Poškodovan<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian Intelligence releases video showing Russian minesweeper Alexander Obukhov disabled|url=https://newsukraine.rbc.ua/news/ukrainian-intelligence-shows-video-showing-1728307967.html|website=RBC-Ukraine|accessdate=2024-10-08|language=en}}</ref> |- |''Georgij Kurbatov'' |||| 2021|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12378441@egNews|title=На новейшем корабле противоминной обороны «Георгий Курбатов» поднят Военно-морской флаг|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=20 August 2021|access-date=20 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928071817/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12378441%40egNews|archive-date=28 September 2021|url-status=live}}</ref> |- |''Ivan Antonov'' |||| 2019|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12214583@egNews|title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем морском тральщике "Иван Антонов"|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=26 January 2019|access-date=26 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190130151948/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12214583@egNews|archive-date=30 January 2019|url-status=live}}</ref> |- |''Vladimir Jemeljanov'' |||| 2019|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268818@egNews|title=Состав Черноморского флота пополнил новейший корабль противоминной обороны "Владимир Емельянов"|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=28 December 2019|access-date=29 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191229140925/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268818@egNews|archive-date=29 December 2019|url-status=live}}</ref> |- |''Jakov Baljajev'' |||| 2020|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12331944@egNews|title=Новейший минно-тральный корабль "Яков Баляев" вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=26 December 2020|access-date=26 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201226054206/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12331944@egNews|archive-date=26 December 2020|url-status=live}}</ref> |- |''Pjotr Iljičev'' |||| 2022|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12445585@egNews|title=Новейший морской тральщик «Пётр Ильичёв» вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=17 November 2022|access-date=17 November 2022}}</ref> |- |''Anatolij Šlemov'' |||| 2022|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12449920@egNews|title=Новейший морской тральщик «Анатолий Шлемов» принят в состав ВМФ России|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=29 December 2022|access-date=29 December 2022}}</ref> |- |''Lev Černavin'' |||| 2023|| 890 t ||Baltska flota||<ref>{{navedi novice|url=https://tass.com/defense/1604349|title=Shipbuilders float out latest minesweeper for Russian Navy|publisher=TASS|date=14 April 2023|access-date=14 April 2023}}</ref> |- |''Afanasij Ivannikov'' |||| 2025|| 890 t ||Severna flota||<ref>{{Cite web |title=ОСК |url=https://t.me/aoOCK/11677 |access-date=2025-05-07 |website=Telegram}}</ref> |- |} ===Pomožne ladje=== ====Tankerji==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"|Morskoj prostor [[Slika:Large_ocean_tanker_"Dnestr"_in_1993.JPEG|brezokvirja]] | rowspan="3"| 1559V |''Sergej Osipov'' |||| 1973 || 22.460 t ||Severna flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet|title=БПК "Адмирал Левченко" и БДК "Александр Отраковский" вышли в Карское море|url=http://flot.com/2022/%25CF%25EE%25F5%25EE%25E415/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}</ref> |- |''Ivan Bubnov'' || ||1975 || 22.460 t ||Črnomorska flota||Aktiven 2021<ref name = "week 062021">{{navedi splet |url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/02/russian-forces-in-mediterranean-wk062021.html |title=Baltic Fleet Deployments - Wk 06/2021 |date=9 February 2021 |website=Russianfleetanalysis.blogspot.com |access-date=19 September 2021}}</ref> |- |''Boris Butoma'' || ||1978 || 22.460 t ||Tihooceanska flota||Aktiven 2022<ref name="auto11">{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022|date=24 Aug 2022|language=en|publisher=Russianfleetanalysis }}</ref> |- |Projekt 6404||6404||''Iman'' || ||1966 || 6480 t ||Črnomorska flota||Aktiven 2021<ref name="r3321">{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/08/russian-forces-in-mediterranean-wk332021.html | title=Baltic Fleet Deployments - Wk 33/2021|date=16 Aug 2022|language=en|publisher=Russianfleetanalysis }}</ref> |- ! rowspan="3"|Altaj [[Slika:Tanker_ALTAI_(russ.)_(Kiel_54.712).jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 160 |''Kola'' |||| 1967|| 7230 t ||Baltska flota||Aktiven, rahlo poškodovan 2021<ref>{{navedi splet |url=https://www.fleetmon.com/maritime-news/2021/33109/bulk-carrier-collided-russian-navy-tanker-suez/ |title=Bulk carrier collided with Russian Navy tanker off Suez |first=Mikhail |last=Voytenko |date=23 March 2021 |website=FleetMon.com |access-date=30 March 2021}}</ref> |- |''Jelnja''|||| 1968 || 7230 t ||Baltska flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet |url=https://regnum.ru/news/society/3534567.html |title=Корветы Балтийского флота провели учебную "охоту" на подводную лодку |date=16 March 2022 |website=Regnnum |access-date=24 August 2021}}</ref> |- |''Ižora'' |||| 1970 || 7230 t ||Tihoocenska flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet|title=Танкер "Ижора" пополнил запасы фрегата "Маршал Шапошников"|url=http://flot.com/2022/%25D2%25E8%25F5%25EE%25EE%25EA%25E5%25E0%25ED%25F1%25EA%25E8%25E9%25D4%25EB%25EE%25F296/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}</ref> |- ! rowspan="3"|Dubna | rowspan="3"| |''Dubna'' |||| 1974|| 12.891 t ||Severna flota||Na modernizaciji 2021<ref>{{navedi splet | url=https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | title=Кингисеппский машиностроительный завод | accessdate=2023-12-26 | archive-date=2022-09-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220924102925/https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | url-status=dead }}</ref> |- |''Irkut''|||| 1975|| 12.891 t ||Tihooceanska flota||Aktiven 2021<ref name="irkut">{{navedi splet |url=https://tass.ru/obschestvo/11898285?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Суда Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после крупных учений в Тихом океан |date=14 July 2021 |publisher=[[TASS]] |access-date=24 September 2021}}</ref> |- |''Pečenga''|||| 1979|| 12.891 t ||Tihooceanska flota||Aktiven, 2023 Južnokitajsko morje<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15754941?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Корабли ВМФ России и ВМС Китая приступили к совместному патрулированию в Тихом океане |date=15 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=24 September 2021}}</ref> |- ! rowspan="2"|Kaliningradneft | rowspan="2"| REF-675 |''Kama'' |||| 1982|| 8913 t ||Severna flota||Aktiven 2019<ref>{{navedi splet |url=https://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12236631@egNews |title=Northern Fleet frigate Admiral Gorshkov makes a call at the port of Ecuador |date=13 June 2019 |website=Russian Ministry of Defence |access-date=2 February 2021}}</ref> |- |''Vjazma''|||| 1982|| 8913 t ||Severna flota||Aktiven 2020,<ref name="auto23">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1092347 |title=Drills involving Russian, Chinese and South African ships kick off in Cape Town |publisher=[[TASS]] |date=25 November 2019 |access-date=8 January 2020}}</ref> 2022<ref name="auto11"/> |- |Projekt 23130 [[Slika:Средний_морской_танкер_проекта_23130_"Академик_Пашин".jpg|brezokvirja]] ||23130||''Akademik Pašin'' || ||2019|| 14.000 t ||Severna flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022|date=24 Aug 2022|language=en|website=Russianfleetanalysis }}</ref> |- |} ====Bolnišnične ladje==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"|Projekt 320 |rowspan="3"|320 |''Jenisej'' | | 1981 | | Črnomorska flota |Neaktivna<ref>{{navedi splet | url=https://www.korabel.ru/news/comments/vse_o_rossiyskih_gospitalnyh_sudah.html | title=Все о российских госпитальных судах|language=ru|date=26 Mar 2020|website=Korabel.ru}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/support/project_320.htm |title=Hospital ships - Project 320 |website=Russianships.info|language=en}}</ref> |- |''Svir'' | | 1989 | | Severna flota |Neaktivna (od 2006)<ref>{{navedi splet | url=https://forums.airbase.ru/2022/11/t106109_4--gospitalnye-suda-proekta-320-2.94.html | title=Госпитальные суда проекта 320/2 (4/4) &#91;Форумы Balancer.Ru&#93;|language=ru|website=Airbase.ru|date=18 Sep 2020 }}</ref> |- |''Irtiš'' | | 1990 | | Tihooceanska flota | Aktivna v 2021<ref>{{navedi novice |url=https://tvzvezda.ru/news/20216101134-5PRPN.html|title=Крейсер, фрегат, корветы: кадры больших Тихоокеанских учений российского флота |date=10 June 2021 |access-date=14 June 2021 |language=en}}</ref> |- |} ====Ledolomilca==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="2"|Projekt 21180 |rowspan="2"|21180 |''Ilja Muromec'' | | 2017 | | Severna flota |Aktivna<ref name="portnews30112017">{{navedi splet|url=http://en.portnews.ru/news/249838/|title=Admiralteiskie Verfi shipyard delivers icebreaker Ilya Muromets, Project 21180, to RF Navy (photo)|website=PortNews|date=30 November 2017|language=ru}}</ref> |- |''Jevpatij Kolovrat '' | | 2024 | | Tihooceanska flota |Aktivna<ref name="jevpatij">{{navedi splet|url=https://flot.com/2024/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8245/|language=ru|title=Ледокол "Евпатий Коловрат" передали военным }}</ref> |- |} ====Vlačilci==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:16%;"|Opombe |- ! rowspan="2"|Projekt P-5757 |rowspan="2"|P-5757 |''Nikolaj Čiker'' | | 1989 | | Severna flota |Aktivna 2021<ref name = "week 062021"/> |- |''Fotij Krilov'' | | 1989 | | Tihooceanska flota |Aktivna 2020<ref>{{navedi splet | url=https://portnews.ru/news/296273/ | title=Во Владивосток вернулся спасательный буксир ТОФ "Фотий Крылов" | date=25 May 2020|language=ru|website=Portnews }}</ref> |- |Projekt 527 |527 |''Epron'' | | 1959 | | Črnomorska flota |Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/01/russian-forces-in-mediterranean-wk032022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk03/2022|date=16 Jan 2022|website=Russianfleetanalysis|language=en }}</ref> |- ! rowspan="3"|''Ohtenski/Goliat'' |rowspan="3"|733 |SB-4 | | 1959 | | Črnomorska flota |Aktivna 2018<ref>{{navedi splet | url=https://fleetphoto.ru/vessel/40502/ | title=СБ-4 – Design 733С|language=ru|website=Fleetphoto }}</ref> |- |SB-5 | | 1965 | | Črnomorska flota |Aktivna 2021<ref>https://mil.ru/vaccine_covid/more.htm?id=12365736@egNews&_print=true{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |SB-9 | | 1964 | |Severna flota |Neaktivna<ref>{{navedi splet|url=https://russianships.info/eng/support/project_733.htm|title=Seagoing tugs Project 733|language=en|website=Russianships}}</ref> |- ! rowspan="3"|''Pamir/Ingul'' |rowspan="3"|1452 |''Pamir'' | | 1974 | | Severna flota |Aktivna 2021<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655 |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=26 September 2022}}</ref> |- |''Alatau'' | | 1983 | | Tihooceanska flota |Aktivna 2019<ref>{{navedi splet | url=https://portnews.ru/news/288076/ | title=Спасательный буксир ТОФ "Алатау" будет задействован в поисках шхуны "Муксун", пропавшей в ноябре в Японском море | date=5 December 2019 }}</ref> |- |''Altaj'' | | 1987 | |Severna flota |Aktivna 2022<ref name="auto11"/> |} ==Ladje v gradnji== ===Nosilki helikopterjev=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="2"| [[Projekt 23900]] | rowspan="2"| [[File:23900 project landing craft utility layout during the "Armiya 2022" exhibition.jpg|170px|Project 23900 Amphibious Assault Ship]] | | ''Ivan Rogov'' | 20. julij 2020 | | ''2028''<ref name="navykorabelbuild_2023july">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/293162.html|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.07.2023|date=1 July 2023|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-03-23|archive-date=2023-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230708152159/https://navy-korabel.livejournal.com/293162.html|url-status=dead}}</ref> | Tihooceanska flota | |- | | ''Mitrofan Moskalenko'' | 20. julij 2020 | | ''2029''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1347055|title=Mitrofan Moskalenko helicopter carrier to become Russian Black Sea Fleet flagship — source|publisher=[[TASS]]|date=8 Oct 2022|language=en}}</ref> |<ref>{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1180437 |title=Russia lays down two universal helicopter carriers for first time |date=20 July 2020 |publisher=[[TASS]]|language=en}}</ref> |} ===Fregate=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="7|[[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']] | rowspan="7"| [[File:Admiral_Gorshkov_frigate_03.jpg|170px|Fregata projekta 22350]] | | [[Admiral Isakov (fregata)|''Admiral Isakov'']] | 14. november 2013<ref name="auto233">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_22350.htm|title=Frigates - Project 22350|website=russianships.info}}</ref> | 27. september 2024<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/21975811 |title=Фрегат "Адмирал Исаков" войдет в состав флота в 2027 году|publisher=tass.ru |date=27 September 2024 |access-date=27 September 2024 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota |Splavljena |- | | {{ladja||Admiral Amjelko|fregata|2}} | 23. april 2019<ref name="Putin frigate">{{cite press release |url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/ |title=Владимир Путин принял участие в закладке кораблей на верфях ОСК |trans-title=Vladimir Putin took part in the laying down of ships at USC shipyards |language=ru |publisher=United Shipbuilding Corporation |date=23 April 2019 |access-date=23 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190424041630/https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/ |archive-date=24 April 2019 |url-status=live}}</ref> | 14. avgust 2025<ref>{{Cite web|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/24779871|title=Фрегат "Адмирал Амелько" спустили на воду на "Северной верфи" в Петербурге|lang=ru|website=TACC|access-date=2025-08-14}}</ref> | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota<ref name="fleets">{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |title=Three latest frigates Admiral Gorshkov class of Project 22350 will join the Russian Navy Pacific fleet |website=Navyrecognition.com |date=16 June 2020 |access-date=17 September 2020 |archive-date=2021-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110074248/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |url-status=dead }}</ref> |Splavljena<ref name="upgraded frigates">{{navedi splet |url=https://flotprom.ru/2019/СевернаяВерфь12/ |title=Пятый и шестой фрегаты типа "Адмирал Горшков" вооружат 24 "Калибрами" |trans-title=The fifth and sixth frigates of the "Admiral Gorshkov" class will be armed with 24 Kalibrs |website=Flotprom.ru |language=ru |date=23 April 2019 |access-date=23 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190423120213/https://flotprom.ru/2019/СевернаяВерфь12/ |archive-date=23 April 2019 |url-status=live}}</ref> |- | | ''Admiral Čičagov'' | 23. april 2019<ref name="Putin frigate"/> | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota<ref name="fleets"/> |- | | ''Admiral Jumašev'' | 20. julij 2020 | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota |<ref name="7th and 8th frigate">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1078861 |title=Russia to lay keels for 22 combat, supply ships in 2020 |publisher=[[TASS]] |date=19 September 2019 |access-date=20 January 2020}}</ref> |- | | ''Admiral Spiridonov'' | 20. julij 2020 | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |- | | ''Admiral Gromov'' | 14. maj 2026<ref>{{Cite web|url=https://vz.ru/news/2026/5/14/1418976.html|title=Фрегат «Адмирал флота Громов» заложили на Северной верфи|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-14|access-date=2026-05-14}}</ref> | | ''2030''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |- | | ''Admiral Visocki'' | ''2026'' | | ''2030''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |} ===Strateške jedrske podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="2|[[Podmornice razreda Borej|''Borej'']] | rowspan="2"| [[File:«Александр_Невский»_в_Вилючинске.jpg|170px|Podmornica projekta 955]] | | ''Knjaz Potjomkin'' | 23. avgust 2021<ref name="auto12"/> | | ''2028''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Severna flota | V gradnji<ref>{{navedi novice |url=https://www.interfax.ru/russia/744812 |title=Минобороны заказало еще две стратегические атомные подлодки "Борей-А" |trans-title=The Ministry of Defence has ordered two more "Borey-A" strategic nuclear submarines |date=12 January 2021 |newspaper=Interfax.ru |language=ru}}</ref> |- | | ''Dmitrij Donskoj'' | 23. avgust 2021<ref name="auto12">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1241183 |title=Two Borei-A strategic nuclear subs to be laid down in 2021 — Defense Ministry |date=30 December 2020 |publisher=[[TASS]]}}</ref> | ''2025''<ref name="donskoy_launch_2023">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/18074507|title=Источник: новый ракетоносец проекта 955А "Дмитрий Донской" спустят на воду через два года|website=TASS|date=21 June 2023|language=ru}}</ref> | ''2026''<ref name="donskoy_launch_2023"/> ali ''2029''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Severna flota | V gradnji |} ===Jurišne jedrske podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="5"|[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']] | rowspan="5"| [[File:К-560_«Северодвинск».jpg|170px|Podmornica projekta 885]] | | {{ladja||Perm|podmornica razreda Jasen|2}} |29. julij 2016 |28. marec 2025<ref>{{Cite news|title=Путин разрешил спуск на воду атомного подводного крейсера "Пермь"|author=РИА Новости|url=https://ria.ru/20250327/kreyser-2007806937.html|website=РИА Новости|date=2025-03-27}}</ref> |''2026'' |Tihooceanska flota |Splavljena<ref name="https://tass.com/defense/1356871">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1356871 |title=Nuclear submarine Perm will be the first regular Zircon submarine carrier — source - Military & Defense - TASS |website=tass.com |access-date=6 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211102071821/https://tass.com/defense/1356871 |archive-date=2 November 2021 |url-status=dead}}</ref> |- | | {{ladja||Uljanovsk|podmornica|2}} |28. julij 2017 | |''2026'' |Severna flota |V gradnji<ref>{{navedi splet | url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2017/07/keel-laying-yet-another-nuclear-attack-class-sub-arctic-waters | title=Keel-laying for yet another nuclear attack sub for Arctic waters|website=Thebarentsobserver.com|date=29 Jul 2017}}</ref> |- | | {{ladja||Voronež|podmornica razreda Jasen|2}} |20. julij 2020 | |''2027'' |Severna flota |V gradnji<ref name="Voronezh_Vladivostok_laid_down">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/9006561 |title=В Северодвинске заложили две атомные подлодки проекта 885М "Ясень-М" |trans-title=Two Project 885M Yasen-M nuclear submarines were laid down in Severodvinsk |website=[[TASS]] |date=20 July 2020 |access-date=20 July 2020 |language=ru }}</ref> |- | | {{ladja||Vladivostok|podmornica|2}} |20. julij 2020 | |''2027'' |Tihooceanska flota |V gradnji<ref name="Voronezh_Vladivostok_laid_down"/> |- | | {{ladja||Bratsk|podmornica|2}} |''2025'' | | |Tihooceanska flota |Napovedana<ref>{{navedi splet | url=https://tass.com/defense/1479217 | title=Russia looks into building four extra Borei, Yasen-class submarines – source|date=13 Jul 2023|website=TASS|language=en }}</ref> |} ===Dizel-električne jurišne podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! Razred ! Slika ! Številka ! Ime ! Gredelj položen ! Splavljena ! Predana ! Flota ! Opombe |- | rowspan="2"| [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]<ref name="russianships1"/> | rowspan="2"| [[File:«Краснодар».jpg|170px|Podmornica projekta 636.3]] | | {{ladja|Ruska podmornica|Petrozavodsk|Razred Varšavjanka|2}} || ''2024'' || || ''jesen 2025'' || Baltska flota || <ref name="navykorabel2022b">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.01.2022|date=1 January 2022|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-04-21|archive-date=2022-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220113125659/https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|url-status=dead}}</ref> |- | | {{ladja|Ruska podmornica|Mariupol|Razred Varšavjanka|2}} || ''2024'' || || ''jesen 2026'' || Severna flota || <ref name="navykorabel2022b"/> |- | rowspan="3"| [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']] | rowspan="3"| [[File:International_Maritime_Defence_Show_2011_(375-27).jpg|170px|Podmornica projekta 677]] | | {{ladja|Ruska podmornica|Vologda|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2025'' || V gradnji<ref name="laid_12-6">{{navedi splet |url=http://www.admship.ru/press/news/ao-admiralteyskie-verfi-zalozhilo-dve-podvodnye-lodki-proekta-677-lada/|title=АО "Адмиралтейские Верфи" Заложило Две подводные лодки проекта 677 «Лада»|trans-title=JSC Admiralty Shipyards laid down two submarines of Project 677 Lada|website=Admiralty Shipyard|language=ru|date=12 June 2022|access-date=12 June 2022}}</ref> |- | | {{ladja|Ruska podmornica|Jaroslavl|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2027'' || V gradnji<ref name="laid_12-6"/> |- | | | || ''2024'' || || || Naročena<ref name="navykorabel2022b"/> |- |} == Opombe == {{portal|Vojaštvo}} {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Ladje Ruske vojne mornarice|*]] [[Kategorija:Seznami ladij|Rusija]] d2z16eudm0yaiknz6u3spj5ucoh8uyz 6685760 6685751 2026-06-05T19:24:10Z 97E 228462 posodobitev 6685760 wikitext text/x-wiki [[Slika:Naval ensign of Russia.svg|sličica|Mornariški prapor Rusije]] [[Slika:Naval Jack of Russia.svg|sličica|Mornariški prapor Rusije (premec)]] '''Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici''' vsebuje [[vojaške ladje]] in podmornice, ki so trenutno del [[Ruska vojna mornarica|ruske vojne mornarice]] in tiste, ki so po podatkih za leto 2024 v gradnji, v remontu ali na modernizaciji. Katere ladje so aktivne in katere ne, ni mogoče natančno določiti, saj niso dostopni nti točni podatki in niti trdna merila, na podlagi katerih bi posamezno plovilo lahko zanesljivo uvrstili na seznam. V [[Sovjetska vojna mornarica|sovjetski]] in ruski vojni mornarici so v primerjavi z zahodnimi vojnimi mornaricami ladje tudi redkeje izplule na plovbo ter so svojo bojno sposobnost raje vzdrževale med mirovanjem v svojih oporiščih. Velike spremembe, ki so sledile [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]], so še dodatno zapletle položaj. Publikacija ''Jane's fighting ships'' je v eni od svojih izdaj v letih 1999–2000 opozorila, da imajo nekatere ruske ladje omejeno bojno sposobnost, vendar so še vedno plule pod zastavo vojne mornarice, zato da so bile posadke upravičene do plačila.<ref>Jane's fighting ships, 99-00, stran 556 (angleščina)</ref> Po letu 2010 je prišlo do premika h gradnji novih in modernizaciji obstoječih ladij, ki so začele nadomeščati veliko število zastarelih [[korveta|korvet]], [[fregata|fregat]], [[rušilec|rušilcev]] in [[minolovec|minolovcev]] iz sovjetskega obdobja. Poleg tega so začeli ponovno posvečati pozornost gradnji podmornic; tako so zgradili ali so v izgradnji strateške in jurišne jedrske podmornice ter dizel-električne jurišne podmornice. Ta trend se bo najverjetneje nadaljeval skozi 20. leta 21. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://nationalinterest.org/blog/buzz/russian-navy-evolving-right-our-very-eyes-74006 |title=The Russian Navy Is Evolving Right Before Our Very Eyes |first=David |last=Axe |date=15 August 2019 |website=The National Interest}}</ref> V [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] je bilo potopljeno večje število ladij vojne mornarice, predvsem v [[Črnomorska flota|Črnomorski floti]]. Po poročanju [[Ukrajina|Ukrajine]] je bila uničena ali poškodovana ena tretjina vseh ruskih ladij v [[Črno morje|Črnem morju]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Ukrainian navy says a third of Russian warships in the Black Sea have been destroyed or disabled|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-black-sea-navy-warships-8f614d856370a564ffee1e49f5313343|website=AP News|date=2024-03-26|accessdate=2024-05-01|language=en}}</ref> ==Flote== Ruska vojna mornarica je organizirana v flote, katerim so dodeljene ladje: * [[Severna flota]] (SF) – [[Severomorsk]]. Severna flota je največja ruska flota. V njeni sestavi je večina jedrskih podmornic, križark<ref name="nah"/><ref name="pjotr"/><ref name="usti"/> ter rušilcev.<ref name="lev"/><ref name="kul"/><ref name=sev"/><ref name="auto4"/><ref name="caba"/> * [[Tihooceanska flota]] (TOF) – [[Vladivostok]]. Tihooceanska flota je druga največja ruska flota. Število jedrskih podmornic in rušilcev<ref name ="šapo"/><ref name="bin22"/><ref name="vino"/><ref name="auto1"/> je v grobem primerljivo s Severno floto, vendar je število operativnih ladij (ladij, ki niso na remontu) manjše in povprečna starost ladij je višja. Flota ima v primerjavo s Severno floto več manjših plovil, tj. korvet<ref name="sove"/><ref name="grom"/> in dizel-električnih podmornic.<ref name="seawaves.com"/><ref name="pk"/><ref name="vol"/> * [[Črnomorska flota]] (ČF) – [[Sevastopol]]. Črnomorska flota deluje iz oporišč [[Sevastopol]] in [[Novorosijsk]] ter je zaradi nakupov dizel-električnih podmornic,<ref name="nov"/> fregat<ref name="gri"/> in korvet<ref name="mer"/> po letu 2010 med najsodobnejšimi ruskimi flotami, vendar je v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] utrpela hujše izgube.<ref name=":1" /> * [[Baltska flota]] (BF) – [[Kaliningrad]]. Baltska flota je najmanjša med ruskimi flotami, od nje je manjša samo Kaspijska flotilja. Uporablja pretežno manjše ladje<ref name="jaro"/> in za razliko od ostalih flot uporablja samo eno podmornico iz sovjetskega obdobja.<ref name="dmi"/> Kljub temu velja za prestižno in najstarejšo med ruskimi flotami ter edino, odlikovano z dvema [[Red rdeče zastave|redoma rdeče zastave]]. * [[Kaspijska flotilja]] (KF) – [[Astrahan]]. Kaspijska flotilja je najmanjša in najsodobnejša enota ruske vojne mornarice. Po letu 2000 je bila obnovljena z dvema fregatama [[Fregate razreda Gepard|razreda ''Gepard'']]<ref name="auto3"/> in šestimi korvetami razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']].<ref name="ReferenceB"/><ref name="ast"/> == Aktivne ladje in podmornice == {{Div col|colwidth=22em}} * 2 [[raketna križarka|težki raketni križarki]] * 2 [[raketna križarka|raketni križarki]] * 8 [[Rušilec|rušilcev]] * 12 [[Fregata|fregat]] * 90 [[Korveta|korvet]] * 19 [[Amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesantnih ladij]] * 51 [[Minolovec|minolovcev]] * 6 [[Patruljna ladja|patruljnih ladij]] * 13 [[Strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]] * 12 [[Jurišna jedrska podmornica|jedrskih podmornic z manevrirnimi raketami]] * 14 [[Jurišna jedrska podmornica|jurišnih jedrskih podmornic]] * 19 [[Konvencionalna podmornica|dizel-električnih podmornic]] * 13 podmornic za posebne namene {{div col end}} ===Težki raketni križarki=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | [[Križarke razreda Orlan|''Orlan'']] [[Slika:Russian Battle Cruiser Pyotr Velikiy.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2" | 11442 | {{ladja|Ruska križarka|Admiral Nahimov||2}} || 080 || 1988 || 28.000 t || Severna flota<ref name="nah">{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/08/russian-battle-cruiser-put-water-after-more-20-years-reconstruction|title=Russian battle cruiser is put on the water after more than 20 years of reconstruction|website=The Independent Barents Observer}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Na remontu 2013–2025<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/nakhimov.htm |title=Admiral Nakhimov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120511071728/http://rusnavy.com/nowadays/strength/nakhimov.htm |archive-date=2012-05-11 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} || 099 || 1998 || 28.000 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, november 2022 Barentsovo morje<ref name="pjotr">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/veliky.htm |title=Petr Veliky |publisher=Rusnavy.com |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222202016/http://rusnavy.com/nowadays/strength/veliky.htm |archive-date=2014-02-22 |url-status=live }}</ref> |} ===Raketni križarki=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']] [[Slika:Missile cruiser Varyag in Vladivostok, 2010.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2" | 1164 | {{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}} || 055 || 1986 || 12.500 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, februar 2024 Barentsovo morje<ref name="usti">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/ustinov/ |title=Marshal Ustinov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2015-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150102003828/http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/ustinov/ |archive-date=2015-01-02 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Varjag|križarka|2}} || 011 || 1989 || 12.500 t || [[Tihooceanska flota]] || Vladivostok, 36. divizija ladij || Aktivna, april 2024 Sredozemlje<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/varyag.htm |title=Varyag |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203233721/http://rusnavy.com/nowadays/strength/varyag.htm |archive-date=2012-02-03 |url-status=live }}</ref><ref name="bin22">{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]]|date = 31 Aug 2022|language=en }}</ref> |} ===Rušilci=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:17%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:8%;"|Predana ! style="text-align:center; width:8%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:10%;"|Opombe |- ! rowspan="8"| [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']] [[Slika:AdmiralVinogradov2009.jpg|brezokvirja]] [[Slika:Admiral Chabanenko (ship, 1994) - FRUKUS 2011.jpg|brezokvirja]] | rowspan="7"| 1155 | {{ladja||Vice-admiral Kulakov|rušilec|2}} || 626 || 1982 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2024 Barentsovo morje<ref name="kul">{{navedi tvit|number=1564153067716608000|user=NavyLookout|title=.@HMSLANCASTER currently shadowing Russian warships RFS Vice-Admiral Kulakov / Marshal Ustinov heading north throug…|date=29 August 2022}}</ref> |- | {{ladja||Maršal Šapošnikov|rušilec|2}} || 543 || 1985 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij ||Aktiven, april 2024 Sredozemlje<ref name ="šapo">{{navedi splet| url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15754941?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com | title=Корабли ВМФ России и ВМС Китая приступили к совместному патрулированию в Тихом океане | date=15 September 2022 }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}} || 564 || 1985 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij ||Aktiven, februar 2024 Japonsko morje<ref name="bin22"/> |- | {{ladja||Severomorsk|rušilec|2}} || 619 || 1987 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2023 Barentsovo morje<ref name=sev">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/severomorsk.htm |title=Severomorsk |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205004258/http://rusnavy.com/nowadays/strength/severomorsk.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Vinogradov|rušilec|2}} || 572 || 1988 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij || Na modernizaciji 2021–2024<ref name="vino">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/vinogradov.htm |title=Admiral Vinogradov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205005546/http://rusnavy.com/nowadays/strength/vinogradov.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Levčenko|rušilec|2}} || 605 || 1988 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2024 Barentsovo morje<ref name="lev">{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |website=TASS |access-date=26 September 2022}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Panteljejev|rušilec|2}} || 548 || 1991 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij || Aktiven, december 2023 Japonsko morje<ref name="auto1">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/panteleev.htm |title=Admiral Panteleev |publisher=Rusnavy.com |date=1992-05-01 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204234228/http://rusnavy.com/nowadays/strength/panteleev.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 11551 || {{ladja||Admiral Čabanenko|rušilec|2}} || 650 || 1999 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Na modernizaciji 2013–2025<ref name="caba">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/chabanenko.htm |title=Admiral Chabanenko |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045527/http://rusnavy.com/nowadays/strength/chabanenko.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |} ===Fregate=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Burevestnik (Projekt 1135)|''Burevestnik'' (1135)]] [[Slika:Project 1135M Pytlivyy 2009 G1.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2"| 1135M | [[Ruska ladja Ladni|''Ladni'']] || 801, 861 || 1980 || 3.575 t || [[Črnomorska flota]] || Sevastopol, 30. divizija ladij ||Aktivna, april 2024 Črno morje<ref>{{navedi splet |url=https://portnews.ru/news/311269 |title=Сторожевой корабль ЧФ «Ладный» вышел в море после завершения плановых ремонтных работ |date=7 April 2021|publisher=portnews.ru|access-date=18 April 2021|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/ladny.htm |title=Ladny |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204041420/http://rusnavy.com/nowadays/strength/ladny.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | [[Ruska ladja Pitlivi|''Pitlivi'']] || 808, 868 || 1981 || 3.575 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij || Aktivna, januar 2024 Črno morje<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://russian-ships.info/eng/today/|title = List of current ships of the Russian Navy 2015|access-date = 22 January 2015|website = russian-ships.info|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20150110061741/http://russian-ships.info/eng/today/|archive-date = 10 January 2015}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Jastreb|''Jastreb'']] [[Slika:RFS Neustrashimy (FF 712).jpg|brezokvirja]] | rowspan="2"| 11540 | [[Ruska ladja Neustrašimi|''Neustrašimi'']] || 712, 772 || 1990 || 4.400 t || Baltska flota || Baltijsk, 12. divizija ladij || Aktivna, marec 2024 Baltsko morje<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |title=Neustrashimy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120114053245/http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |archive-date=2012-01-14 |url-status=live }}</ref> |- | [[Ruska ladja Jaroslav Mudri|''Jaroslav Mudri'']] || 727, 777 || 2009 || 4.400 t || Baltska flota || Baltijsk, 12. divizija ladij || V remontu, april 2024<ref name="jaro">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |title=Yaroslav Mudry |publisher=Rusnavy.com |date=2009-07-24 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111215032316/http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |archive-date=2011-12-15 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'' (11356R)]] [[Slika:Адмирал Григорович.jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 11356R | {{ladja||Admiral Grigorovič|fregata|2}} || 745, 494<ref name="gri">{{navedi splet|url=http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|title=RFS Admiral Grigorovich 494|publisher=shipspotting.com|access-date=2016-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20161110143458/http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|archive-date=2016-11-10|url-status=live}}</ref> || 2016 || 4.035 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij || Aktivna,<ref>{{navedi splet|url=http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html|title=ПСЗ "Янтарь" сдал "Адмирала Григоровича" » Ресурс машиностроения. Новости машиностроения, статьи. Каталог машиностроительных заводов и предприятий.|access-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130239/http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html|archive-date=2017-10-11|url-status=live}}</ref> april 2024 Sredozemsko morje |- | {{ladja|Fregata|Admiral Essen||2}} || 751, 490 || 2016 || 4.035 t || Črnomorska flota || Novorosijsk, 30. divizija ladij|| Aktivna, april 2024 raketiranje Ukrajine<ref>{{navedi splet|url=http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|title=Завод "Янтарь" завершил строительство фрегата "Адмирал Эссен" для МО РФ|date=June 2016|access-date=2016-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160602062232/http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|archive-date=2016-06-02|url-status=live}}</ref>Poškodovana 2026<ref>{{Navedi splet|title=“You Won’t Hide”: Ukraine Strikes Russian Warship Admiral Essen for Fourth Time|url=https://united24media.com/war-in-ukraine/you-wont-hide-ukraine-strikes-russian-warship-admiral-essen-for-fourth-time-19110|website=UNITED24 Media|date=2026-05-23|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Makarov|fregata|2}} || 799, 499 || 2017 || 4.035 t || Črnomorska flota || Novorosijsk, 30. divizija ladij|| Aktivna, januar 2024 Črno morje<ref>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|title=На новейшем фрегате "Адмирал Макаров" поднят Андреевский флаг : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=2017-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20171228001129/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|archive-date=2017-12-28|url-status=live}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Gepard|''Gepard'']] [[Slika:Caspian Frigate Dagestan.jpg|brezokvirja]] |rowspan="2"| 11661K |[[Ruska ladja Tatarstan|''Tatarstan'']] || 691 || 2003 || 1.930 t || [[Kaspijska flotilja]] ||Mahačkala, 106. brigada ladij|| Aktivna<ref name="auto3">{{navedi splet|url=http://eurasian-defence.ru/?q=node/27492|title=106 бригада надводных кораблей &#124; Центр военно-политических исследований|website=eurasian-defence.ru}}</ref> |- | [[Ruska ladja Dagestan|''Dagestan'']] || 693 || 2012 || 1.930 t || Kaspijska flotilja ||Mahačkala, 106. brigada ladij || Aktivna<ref name="auto3"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |title=Каспийцы не подкачали |publisher=Redstar.ru |date=2012-09-27 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140221231528/http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |archive-date=2014-02-21 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']] [[Slika:Admiral Gorshkov frigate 02.jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 22350 | {{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} || 417, 454 || 2018 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, junij 2024 obisk Kube<ref>{{navedi splet|url=https://tvzvezda.ru/news/forces/content/20196251820-rqQ42.html|title=Главком ВМФ РФ: «Адмирал Горшков» превзошел заявленные характеристики|first=Александр|last=Пешков|date=June 25, 2019|website=Телеканал «Звезда»}}</ref><ref>{{navedi splet |author=App Store |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |title=Головной фрегат "Адмирал Горшков" включили в боевой состав ВМФ России |publisher=Tass.ru |date=2018-07-28 |access-date=2019-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728162303/http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |archive-date=2018-07-28 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Kasatonov|fregata|2}} || 431, 461<ref>{{Navedi splet |url=https://seawaves.com/?p=6253 |title=arhivska kopija |accessdate=2021-03-22 |archive-date=2021-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210120062212/https://seawaves.com/?p=6253 |url-status=dead }}</ref> || 2020 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, april 2024 Barentsovo morje<ref>{{navedi splet |url=https://www.newsit.gr/uncategorized/kanoun-epideiksi-oi-rosoi-i-ypersygxroni-fregata-Admiral-Kasatonov-sto-limani-tou-peiraia-pic/3246664/ |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=The state-of-the-art frigate "Admiral Kasatonov" in the port of Piraeus! |language=el |date=2021-03-23 |website=NewsIT |access-date=2021-03-23}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Golovko|fregata|2}} || 456 || 2023 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, april 2024 Barentsovo morje<ref name="Golovko">{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|title=Состав ВМФ России пополнили сразу три корабля|date=25 Dec 2023|language=ru}}</ref> |} ===Korvete=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:8%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:12%;"|Predana ! style="text-align:center; width:12%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:14%;"|Flota ! style="text-align:center; width:12%;"|Opombe |- ! rowspan="20"| [[Korvete razreda Albatros|''Albatros'']]<ref name="1124a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1124.htm|title=Small anti-submarine ships - Project 1124|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181128210701/http://russianships.info/eng/warships/project_1124.htm|archive-date=2018-11-28|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.theworldwars.net/weapons/entry.php?b=sea&m=fs-grisha|title=Grisha (1124)-class corvette - The World Wars|access-date=2020-09-02}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Slika:МПК Кореец.JPG|brezokvirja]] | 1124 || [[Ruska ladja Aleksandrovec|''Aleksandrovec'']] || 059 || 1982 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124 || [[Ruska ladja Holmsk|''Holmsk'']] || 369 || 1985 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Muromec|''Muromec'']] || 064 || 1982 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Suzdalec|''Suzdalec'']] || 071 || 1983 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Kasimov|''Kasimov'']] || 055 || 1986 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-221|MPK-221]] || 354 || 1987 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Brest|''Brest'']] || 199 || 1988 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Povorino|''Povorino'']] || 053 || 1989 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Korejec|''Korejec'']] || 390 || 1989 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Jejsk|''Jejsk'']] || 054 || 1989 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Junga|''Junga'']] || 113 || 1989 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Narjan-Mar|''Narjan-Mar'']] || 138 || 1990 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Sovjetskaja gavan|''Sovjetskaja gavan'']] || 350 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-107|MPK-107]] || 332 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Onega|''Onega'']] || 164 || 1990 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Metel|''Metel'']] || 323 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-82|MPK-82]] || 375 || 1991 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Ust-Ilimsk|''Ust-Ilimsk'']] || 362 || 1991 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Mončegorsk|''Mončegorsk'']] || 190 || 1993 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Snežnogorsk|''Snežnogorsk'']] || 196 || 1994 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- ! rowspan="8"| [[Korvete razreda Ovod|''Ovod'']]<ref name="1134a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1234.htm|title=Small Missile Ships - Project 1234|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202231350/http://russianships.info/eng/warships/project_1234.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}</ref> [[Slika:Nanuchka-I DN-SC-88-09637.jpg|brezokvirja]] | 12341 || [[Ruska ladja Smerč|''Smerč'']] || 423 || 1984 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Inej|''Inej'']] || 418 || 1987 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Rasvet|''Rasvet'']] || 520 || 1988 || 660 t || Severna flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Zib|''Zib'']] || 560 || 1989 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Gejzer|''Gejzer'']] || 555 || 1989 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Pasat|''Pasat'']] || 570 || 1990 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Liven|''Liven'']] || 551 || 1991 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Razliv|''Razliv'']] || 450 || 1991 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- ! rowspan="21"| [[Korvete razreda Molnija|''Molnija'']]<ref name="12411a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warfareboats/project_12411.htm|title=Missile boat - Project 12411|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181112012321/http://russianships.info/eng/warfareboats/project_12411.htm|archive-date=2018-11-12|url-status=live}}</ref> [[Slika:Р-29. Парад ВМФ Владивосток 2008.07.25.JPG|brezokvirja]] | 12411T || [[Ruska ladja Stupinec|''Stupinec'']] || 705 || 1985 || 540 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="12411a"/> |- | 12411T || [[Ruska ladja Kuzneck|''Kuzneck'']] || 852 || 1985 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411T || [[Ruska ladja R-257|R-257]] || 833 || 1986 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Burja|''Burja'']] || 955 || 1987 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-261|R-261]] || 991 || 1988 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Zarečni|''Zarečni'']] || 855 || 1989 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Naberežnije Čelni|''Naberežnije Čelni'']] || 953 || 1989 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Ivanovec|''Ivanovec'']] || 954 || 1989 || 540 t || Črnomorska flota ||Potopljena<ref>{{Citat|title=“Івановєц” на дні ― внаслідок спецоперації ГУР МО знищено ракетний катер ворога|url=https://www.youtube.com/watch?v=mX1Gwk0qkV8|accessdate=2024-02-01|language=sl-SI}}</ref> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-297|R-297]] || 951 || 1990 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 ||[[Ruska ladja R-298|R-298]] || 971 || 1990 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Dimitrovgrad|''Dimitrovgrad'']] || 825 || 1991 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-11|R-11]] || 940 || 1991 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-14|R-14]] || 924 || 1991 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Moršansk|''Moršansk'']] || 874 || 1992 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-18|R-18]] || 937 || 1992 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-19|R-19]] || 978 || 1992 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-20|R-20]] || 921 || 1993 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-24|R-24]] || 946 || 1994 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Čuvašija|''Čuvašija'']] || 870 || 2000 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-29|R-29]] || 916 || 2003 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12417 || [[Ruska ladja Šuja|''Šuja'']] || 962 || 1985 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- ! rowspan="6"| [[Projekt 1131]]<ref name ="1131a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1331m.htm|title=Small Anti-Submarine Ships - Project 1331M|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181018181600/http://russianships.info/eng/warships/project_1331m.htm|archive-date=2018-10-18|url-status=live}}</ref> [[Slika:«Калмыкия».jpg|brezokvirja]] | 1331M || [[Ruska ladja Urengoj|''Urengoj'']] || 304 || 1986 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kazanec|''Kazanec'']] || 311 || 1986 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Zelenodolsk|''Zelenodolsk'']] || 308 || 1987 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Aleksin|''Aleksin'']] || 218 || 1989 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kabardino-Balkarija|''Kabardino-Balkarija'']] || 243 || 1989 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kalmikija|''Kalmikija'']] || 232 || 1990 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- ! rowspan="2"| [[Korvete razreda Sivuč|''Sivuč'']]<ref name="1239a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1239.htm|title=Air Cushion Missile Ship - Project 1239|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181004124156/http://russianships.info/eng/warships/project_1239.htm|archive-date=2018-10-04|url-status=live}}</ref> [[Slika:Bora Class Missile Corvette Samum.jpg|brezokvirja]] | 1239 || [[Ruska ladja Bora|''Bora'']] || 615 || 1989 || 1.050 t || Črnomorska flota || <ref name="1239a"/> |- | 1239 || [[Ruska ladja Samum|''Samum'']] || 616 || 2000 || 1.050 t || Črnomorska flota ||Poškodovana septembra 2023<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian marine drone allegedly hit Russian missile carrier "Samum" near Sevastopol|url=https://euromaidanpress.com/2023/09/15/ukrainian-marine-drone-allegedly-hit-russian-missile-carrier-samum-near-sevastopol/|website=Euromaidan Press|date=2023-09-15|accessdate=2024-03-31|language=en-US|first=Orysia|last=Hrudka}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Images of Russian Samum ship being towed are published on Internet|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2023/09/16/7420098/|website=Ukrainska Pravda|accessdate=2024-03-31|language=en}}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]<ref>{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|title=Small Artillery Ships - Project 21630|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20180720165909/http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|archive-date=2018-07-20|url-status=live}}</ref> [[Slika:«Волгодонск».jpg|brezokvirja]] | 21630 ||[[Ruska ladja Astrahan|''Astrahan'']] || 012, 017 || 2006 || 500 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="ast">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|title=Project 21630 Buyan |language=en|website=Russianships }}</ref> |- | 21630 || [[Ruska ladja Volgodonsk|''Volgodonsk'']] || 014, 018 || 2012 || 500 t || Kaspijska flotilja || <ref name="ReferenceB">{{navedi splet|url=http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|title=МАК "Волгодонск" вошел в состав ВМФ|publisher=Flot.com|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140221182704/http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|archive-date=2014-02-21|url-status=live}}</ref> |- | 21630 || [[Ruska ladja Mahačkala|''Mahačkala'']] || 015, 020 || 2012 || 500 t || Kaspijska flotilja || <ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|title=Сегодня на СФ "Алмаз" состоится подписание акта приемо-передачи МАК "Махачкала"|publisher=Flotprom.ru|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223114411/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|archive-date=2014-02-23|url-status=live}}</ref> |- ! rowspan="12"| [[Korvete razreda Bujan|''Bujan-M'']] [[Slika:«Великий Устюг».jpg|brezokvirja]] | 21631 || [[Ruska ladja Grad Svijažsk|''Grad Svijažsk'']] || 021, 652 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || <ref name="#1">http://russianships.info/eng/warships/project_21631.htm</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Uglič|''Uglič'']] || 022,653 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || <ref name="#1"/> |- | 21631 || [[Ruska ladja Veliki Ustjug|''Veliki Ustjug'']] || 023, 651 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || Poškodovana 2022<ref>{{Navedi splet|title=Russian Buyan-M Corvette Sustained Significant Damage By Ukrainian Drone Strikes|url=https://www.globaldefensecorp.com/2022/06/26/russian-buyan-m-corvette-sustained-significant-damage-by-ukrainian-drone-strikes/|website=Global Defense Corp|date=2022-06-25|accessdate=2023-12-23|language=en-US|last=GDC}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Zeleni Dol|''Zeleni Dol'']] || 602, 562 || 2015 || 949 t || Baltska flota || <ref name="sdelanounas.ru">{{navedi splet|url=http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|title="Зелёный Дол" и "Серпухов" пришли на Мальту, а "Ярослав Мудрый" ушёл из Сеуты|website=Сделано у нас|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20161026164802/http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|archive-date=26 October 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Serpuhov|''Serpuhov'']] || 603, 563 || 2015 || 949 t || Baltska flota || Poškodovana (sabotaža [[Glavni obveščevalski direktorat Ukrajine|GUR]] aprila 2024)<ref>{{Navedi splet|title=russian Serpukhov Missile Ship Was On Fire in the Baltic Sea - the Defense Intelligence of Ukraine {{!}} Defense Express|url=https://en.defence-ua.com/news/russian_serpukhov_missile_ship_caught_fire_in_the_baltic_sea_the_defense_intelligence_of_ukraine-10108.html|website=en.defence-ua.com|accessdate=2024-04-10|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Višni Voločjok|''Višni Voločjok'']] || 609 || 2018 || 949 t || Črnomorska flota || Poškodovana 2025<ref>{{Navedi splet|title=A Russian Missile Ship Was Fleeing From Drones But Crashed Into A Tanker|url=https://charter97.org/en/news/2025/9/28/657302/|website=charter97.org|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Orehovo-Zujevo|''Orehovo-Zujevo'']] || 626 || 2018 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://www.tass.com/defense/1035218|title=Military & Defense - Latest cruise missile corvette accepted for service in Russian Navy|publisher=TASS|access-date=2019-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181211010052/http://tass.com/defense/1035218|archive-date=2018-12-11|url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Ingušetija|''Ingušetija'']] || 630 || 2019 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |title=В состав Черноморского флота вошел новейший малый ракетный корабль "Ингушетия" |trans-title=The newest small missile ship "Ingushetia" entered the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=28 December 2019 |access-date=29 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191229141349/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |archive-date=29 December 2019 |url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Grajvoron|''Grajvoron'']] || 600 || 2021 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новый малый ракетный корабль "Грайворон" |trans-title=A new small missile ship "Graivoron" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=30 January 2021 |access-date=30 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130134510/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |archive-date=30 January 2021 |url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Grad|''Grad'']] || 575|| 2022 || 949 t || Baltska flota || Poškodovana 2025<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine hits Russian cruise missile ship on Lake Onega, military says|url=https://kyivindependent.com/ukraine-struck-russias-missile-ship-grad-in-karelia-military-says/|website=The Kyiv Independent|date=2025-10-04|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Naro-Fominsk|''Naro-Fominsk'']] || 595|| 2023 || 949 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="Golovko"/> |- | 21631 || [[Ruska ladja Stavropol|''Stavropol'']] || 555|| 2025 || 949 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="3ladje"/> |- ! rowspan="9"| [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']] [[Slika:Corvette Stoiky in SPB.jpg|brezokvirja]] | 20380 || [[Ruska ladja Steregušči|''Steregušči'']] || 530, 550 || 2008 || 2.200 t || Baltska flota || Na remontu<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |title=Корвет «Стерегущий» отстрелялся по морским и воздушным целям |access-date=2020-05-02 |archive-date=2017-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170115214629/http://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |title=Stereguschiy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045809/http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Soobrazitelni|''Soobrazitelni'']] || 531 || 2011 || 2.200 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="rusnavy2">{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|title=Corvette Soobrazitelny Joins Navy On Oct 14|publisher=Rusnavy.com|access-date=2011-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20111227230910/http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|archive-date=2011-12-27|url-status=live}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Bojki|''Bojki'']] || 532 || 2013 || 2.200 t || Baltska flota || Poškodovana<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian drones strike Russian corvette RFS Boiky near Saint Petersburg|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2026/06/ukrainian-drones-strike-russian-corvette-rfs-boiky-near-saint-petersburg/|website=Naval News|date=2026-06-04|accessdate=2026-06-05|language=en-US|first=Frederik Van|last=Lokeren}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Stojki|''Stojki'']] || 545 || 2014 || 2.200 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|title=ВМФ принял "Стойкий" спустя почти два месяца|publisher=flotprom.ru|access-date=24 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141224173845/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|archive-date=24 December 2014|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 ||[[Ruska ladja Soveršeni|''Soveršeni'']] || 333 || 2017 || 2.200 t || Tihooceanska flota || <ref name="sove">{{navedi sporočilo za javnost|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews|title=Корвет "Совершенный" вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defense of Russia|language=ru|date=20 July 2017|access-date=20 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170725232812/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews|archive-date=25 July 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Gromki|''Gromki'']] || 335 || 2018 || 2.200 t || Tihooceanska flota || <ref name="grom">{{navedi sporočilo za javnost|url=http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12209542@egNews|title=Newest corvette Gromky enters the Pacific Fleet's strength|publisher=Ministry of Defense of Russia|date=25 December 2018|access-date=27 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225225301/http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12209542@egNews|archive-date=25 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Heroj Ruske federacije Aldar Cidenžapov|''Heroj Ruske federacije Aldar Cidenžapov'']] || 339 || 2020 || 2.200 t || Tihooceanska flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15006289|title=Корабли Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после учений в дальней морской зоне|date=23 June 2022|website=TASS}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Merkurij|''Merkurij'']] || 535 || 2023|| 2.200 t || Črnomorska flota ||<ref name="mer">{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1616195|title=Shipbuilders deliver cutting-edge missile corvette to Russian Navy}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Rezki|''Rezki'']] || 343 || 2023|| 2.200 t || Tihooceanska flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8263/|title=Состав Тихоокеанского флота пополнил корвет "Резкий"|date=14 September 2023|website=flotprom.ru|language=ru}}</ref> |- ! rowspan="1"| [[Korvete razreda Steregušči|''Gremjašči'']] [[Slika:Gremyashchy_(ship,_2019).jpg|brezokvirja]] | 20385 || [[Ruska ladja Gremjašči|''Gremjašči'']] || 337 || 2020 || 2.500 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet | url=https://www.korabel.ru/news/comments/na_kamchatku_pribyl_noveyshiy_mnogocelevoy_korvet_gremyaschiy_proekta_20385.html | title=На Камчатку прибыл новейший многоцелевой корвет Гремящий проекта 20385|website=korabel.ru|date=25. julij 2022|accessdate=1. januar 2023|language=ru }}</ref> |- ! rowspan="8"| [[Korvete razreda Karakurt|''Karakurt'']] [[Slika:Schiff_«Burya»_03.jpg|brezokvirja]] | 22800 || [[Ruska ladja Mitišči|''Mitišči'']] || 567 || 2018 || 800 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1036416|title=Russian Navy gets lead cruise missile corvette|website=[[TASS]]|date=17 December 2018|access-date=18 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193425/http://tass.com/defense/1036416|archive-date=18 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Sovjetsk|''Sovjetsk'']] || 577 || 2019 || 800 t || Baltska flota ||<ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12256648@egNews |title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем малом ракетном корабле "Советск" |publisher=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defence of Russian]] |language=ru |date=12 October 2019 |access-date=12 October 2019}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Odincovo|''Odincovo'']] || 584 || 2020 || 860 t || Baltska flota ||<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10063645 |title=Малый ракетный корабль "Одинцово" с зенитным комплексом "Панцирь-М" приняли в состав ВМФ |trans-title=Small missile ship "Odintsovo" with anti-aircraft complex "Pantsir-M" was accepted into the Navy |date=21 November 2020 |website=ТАSS |language=ru}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Ciklon|''Ciklon'']] || 633 || 2023 || 860 t || Črnomorska flota ||Uničena<ref>{{Navedi splet|title=General Staff confirms Russian missile ship Tsiklon struck in occupied Crimea|url=https://kyivindependent.com/general-staff-confirms-russian-missile-ship-zyklon-struck-off-occupied-crimea/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-21|accessdate=2024-05-21|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia's Black Sea Fleet loses another warship: Reports|url=https://www.newsweek.com/russia-black-sea-fleet-ukraine-crimea-tsiklon-corvette-1902339|website=Newsweek|date=2024-05-20|accessdate=2024-05-21|language=en|first=Ellie Cook|last=Security|first2=Defense|last2=Reporter}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russian sources confirm Tsiklon Karakurt-class missile ship was sunk b|url=https://www.armyrecognition.com/news/navy-news/2024/russian-sources-confirm-tsiklon-karakurt-class-missile-ship-was-sunk-by-us-supplied-atacms-missiles|website=www.armyrecognition.com|accessdate=2025-12-21|language=en-us|first=Jérôme|last=Brahy}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Amur|''Amur'']] || 646 || 2024 || 860 t || Kaspijska flotilja ||<ref>{{cite web | title=Russian Navy accepts latest Project 22800 missile corvette Amur for service | website=TASS | date=2024-08-26 | url=https://tass.com/defense/1834063 | ref={{sfnref | TASS | 2024}} | access-date=2024-08-27}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Tuča|''Tuča'']] || 605 || 2024 || 860 t || Kaspijska flotilja || |- | 22800 || [[Ruska ladja Tajfun|''Tajfun'']] ||648|| 2025 || 860 t || Črnomorska flota ||<ref name="3ladje"/> |- | 22800 || [[Ruska ladja Burja|''Burja'']] ||578|| 2026 || 860 t || Baltska flota ||<ref name=":7">{{Cite web|url=https://vz.ru/news/2026/5/8/1417211.html|title=Балтфлот принял в состав носителя «Калибров» корабль «Буря»|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-08|access-date=2026-05-08}}</ref> |} ===Amfibijskodesantne ladje=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 1171|''Tapir'']] [[Slika:NikoraiFil'chenkov2007Sevastopol.jpg|brezokvirja]] | 1171|| {{ladja||Orsk|amfibijskodesantna ladja|2}} || 148|| 1968|| 4946 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- | 1171|| {{ladja||Nikolaj Vilkov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 081|| 1974|| 4946 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- | 1171|| {{ladja||Nikolaj Filčenkov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 152|| 1975|| 4946 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- ! rowspan="13"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 775|''Projekt 775'']] [[Slika:Kaliningrad2004Cartagena.jpg|brezokvirja]] | 775|| {{ladja||Olenegorski Gornjak|amfibijskodesantna ladja|2}}|| 012|| 1976|| 4080 t || Severna flota || Močno poškodovana<ref name="ozberk"/><ref>{{Navedi splet|title=Northern Fleet ship seriously damaged in drone attack|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2023/08/northern-fleet-ship-seriously-damaged-drone-attack|website=The Independent Barents Observer|accessdate=2024-05-20|language=en}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Kondopoga|amfibijskodesantna ladja|2}} || 027|| 1976|| 4080 t || Severna flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/271679.html|title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.07.2022|date=1 July 2022|language=ru|website=livejournal|accessdate=2023-12-22|archive-date=2023-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230108173409/https://navy-korabel.livejournal.com/271679.html|url-status=dead}}</ref><ref name="auto22">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/nastoichivy.htm |title=Nastoichivy |website=Rusnavy.com |date=27 March 1993 |access-date=28 December 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205034823/http://rusnavy.com/nowadays/strength/nastoichivy.htm |archive-date=5 February 2012 |url-status=dead}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Aleksandr Otrakovskij|amfibijskodesantna ladja|2}} || 031|| 1978|| 4080 t || Severna flota ||Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Osljabja|amfibijskodesantna ladja|2}} || 066 || 1981|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Admiral Nevelskoj|amfibijskodesantna ladja|2}} || 055 || 1982|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Minsk|amfibijskodesantna ladja|2}} || 127 || 1983|| 4080 t || Baltska flota || Poškodovana<ref>{{Navedi splet|title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared|url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/|website=Militarnyi|accessdate=2023-12-23|language=en-US}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Kaliningrad|amfibijskodesantna ladja|2}} || 102|| 1984|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Georgi Pobedonosec|amfibijskodesantna ladja|2}}|| 016|| 1985|| 4080 t || Severna flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Aleksandr Šabalin|amfibijskodesantna ladja|2}} || 110|| 1985|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Jamal|amfibijskodesantna ladja|2}} || 156|| 1988|| 4080 t || Črnomorska flota || Domnevno poškodovana/uničena<ref>{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}</ref> |- | 775M|| {{ladja||Azov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 151|| 1990|| 4080 t || Črnomorska flota || Domnevno poškodovana/uničena<ref>{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}</ref> |- | 775M|| {{ladja||Peresvet|amfibijskodesantna ladja|2}} || 077|| 1991|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775M|| {{ladja||Koroljev|amfibijskodesantna ladja|2}} || 130|| 1991|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- ! rowspan="2"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 11711|Projekt 11711]] [[Slika:«Иван_Грен».jpg|brezokvirja]] | 11711|| {{ladja||Ivan Gren|amfibijskodesantna ladja|2}} || 135|| 2018|| 6600 t || Severna flota || Aktivna<ref name="ozberk">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2023/08/ukraine-strikes-russian-landing-ship-with-kamikaze-usv/ |title=Ukraine strikes Russian landing ship with Kamikaze USV |first=Tayfun |last=Ozberk |work=Naval News |date=4 August 2023 |access-date=5 August 2023}}</ref> |- | 11711|| {{ladja||Pjotr Morgunov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 117|| 2020|| 6600 t || Severna flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |} ===Patruljne ladje=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Patruljne ladje razreda Bikov|''Bikov'']] [[Slika:«Дмитрий_Рогачёв».jpg|brezokvirja]] | 22160 || {{ladja||Vasilij Bikov|patruljna ladja|2}} || 368 || 2018 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna, 2022 bitka za Kačji otok<ref>{{Navedi novice|url=https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island|title=Russian Navy Captures Ukraine's Outpost on Snake Island|work=The Maritime Executive|date=24 February 2022|accessdate=25 February 2022|archivedate=25 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220225100645/https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Dmitrij Rogačov|patruljna ladja|2}} || 375 || 2019 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref>{{cite press release |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12236188@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новейший патрульный корабль "Дмитрий Рогачёв" |trans-title=The newest patrol ship "Dmitry Rogachev" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Russian Defence Ministry |language=ru |date=11 June 2019 |access-date=11 June 2019}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Pavel Deržavin|patruljna ladja|2}} || 363 || 2020 || 1700 t || Črnomorska flota ||Poškodovana oktobra 2023<ref name="reu1410">{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-hit-two-russian-vessels-drone-attacks-intelligence-source-2023-10-13/|title=Ukraine Hits Two Russian Vessels in Drone Attacks, Intelligence Source Says|newspaper=Reuters|date=13 October 2023|access-date=14 October 2023}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Ukraine Claims Strike on Russian Patrol Ship off Sevastopol |url=https://maritime-executive.com/article/ukraine-claims-strike-on-russian-patrol-ship-off-sevastopol |date=16 October 2023}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Sergej Kotov|patruljna ladja|2}} || 383 || 2022 || 1700 t || Črnomorska flota || Potopljena<ref>{{Citat|title=Як топили “сєрґєя котова” ― відео знищення патрульного корабля чф рф|url=https://www.youtube.com/watch?v=pfwvz43QYxU|accessdate=2024-03-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Знищено ворожий корабель “сєрґєй котов”|url=https://gur.gov.ua/content/znyshcheno-vorozhyi-korabel-siergiei-kotov.html|website=gur.gov.ua|accessdate=2024-03-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Crimea naval drone attack destroys Russia's newest $65M patrol ship|url=https://www.newsweek.com/sergey-kotov-patrol-ship-crimea-destroyed-drones-1875844|website=Newsweek|date=2024-03-05|accessdate=2024-03-05|language=en|first=Isabel van Brugen|last=Reporter}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Viktor Veliki|patruljna ladja|2}} || 417|| 2025 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="3ladje">{{Citat|title=Яhttps://tass.com/defense/2008533|url=https://tass.com/defense/2008533}}</ref> |- ! rowspan="1"| [[Patruljne ladje razreda Papanin|''Papanin'']] [[Slika:Ледокол "Иван Пананин" 03.jpg|brezokvirja]] | 23550|| {{ladja||Ivan Papanin|patruljna ladja|2}} || 400|| 2025 || 6800 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{cite web | title=Dailymotion | website=Dailymotion | date=2025-09-05 | url=https://www.dailymotion.com/video/x9q3ey8 | ref={{sfnref|Dailymotion|2025}} | access-date=2025-09-07}}</ref> |- |} ===Ladje za posebne namene=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:8%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:14%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:12%;"|Predana ! style="text-align:center; width:12%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:16%;"|Opombe |- ! rowspan="2"| Projekt 861M [[Slika:SSV-416 "Jupiter" 1.jpg|brezokvirja]] | 861M || {{ladja||Kildin|ladja|2}} || 512 || 1979 || 1560 t || Črnomorska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/07/russian-forces-in-mediterranean-wk292022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk29/2022 }}</ref> |- | 861M || {{ladja||Ekvator|ladja|2}} || || 1980 || 1560 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/support/project_861.htm |title=Hydrographic survey vessels |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="2"| Projekt 503R | 503R || {{ladja||Sizran|ladja|2}} || || 1981 || 1202 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=http://fleetphoto.ru/ship/30632/ |title=Сызрань |trans-title=Syzran |website=Fleetphoto.ru |language=ru |access-date=10 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171011075156/http://fleetphoto.ru/ship/30632/ |archive-date=11 October 2017 |url-status=live}}</ref>{{efn|name=MedInt|Srednja obveščevalska ladja}} |- | 503R || {{ladja||Žigulevsk|ladja|2}} || || 1982 || 1202 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/intelligence/project_503.htm |title=Medium intelligence ship |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="7"| ''Meridian''[[Slika:Разведывательный корабль Приазовье.jpg|brezokvirja]] | 864 || {{ladja||Fjodor Golovin|ladja|2}} || 520 || 1985 || 3470 t || Baltska flota || <ref name="meridian">{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/intelligence/project_864.htm |title=Medium intelligence ships |website=Russianships.info}}</ref> |- | 864 || {{ladja||Kurili|ladja|2}} || 208 || 1986 || 3470 t || Severna flota ||<ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Tavrija|ladja|2}} || 169 || 1986 || 3470 t || Severna flota ||<ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Karelija|ladja|2}} || 535 || 1986 || 3470 t || Tihooceanska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet |url=https://americanmilitarynews.com/2022/01/a-russian-spy-ship-has-been-sailing-around-hawaii-for-days/ |title=A Russian spy ship has been sailing around Hawaii for days |work=American Military News |date=12 January 2022 |access-date=19 June 2023}}</ref><ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Priazovje|ladja|2}} || 201 || 1987 || 3470 t || Črnomorska flota || Aktivna 2021<ref name = "week 062021"/><ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Viktor Leonov|ladja|2}} || 175 || 1988 || 3470 t || Severna flota || Aktivna 2020<ref>{{navedi splet |url=https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |title=Russian intelligence ship Viktor Leonov arrives in Havana |date=5 March 2020 |website=Navalpost |accessdate=2024-01-31 |archive-date=2023-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231002005316/https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |url-status=dead }}</ref> |- | 864 || {{ladja||Vasilij Tatiščev|ladja|2}} || 231 || 1988 || 3470 t || Baltska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]] }}</ref> |- !| ''Rubidij'' [[Slika:Balzam-class general intelligence collector ship - Ocean Sarafi 85 - DN-ST-86-02553.JPEG|brezokvirja]] | 1826 || {{ladja||Pribaltika|ladja|2}} || 80|| 1983 || 4900 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/intelligence/project_1826.htm |title=Large intelligence ship - Project 1826 |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="2"| Projekt 18280 | 18280 || {{ladja||Jurij Ivanov|ladja|2}} || || 2015 || 4000 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |title=ВМФ России пополнился новейшим судном связи 'Юрий Иванов' |trans-title=The Russian Navy has added the newest communications ship 'Yuri Ivanov' |date=26 July 2015 |publisher=[[TASS]] |language=ru |access-date=7 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305011600/http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |archive-date=5 March 2016 |url-status=live}}</ref>{{efn|name=IntCom|Obveščevalno-komunikacijska ladja}} |- | 18280 || {{ladja||Ivan Hurs|ladja|2}} || || 2018 || 4000 t || Črnomorska flota ||Aktivna 2023<ref name="kommuna">{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/black-sea-fleet-deployments-wk072022.html|title=Black Sea Fleet deployments-Wk07/2022|website=russianfleetanalysis}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6310-russian-navy-commissioned-second-project-18280-reconnaissance-ship-ivan-khurs.html |title=Russian Navy Commissioned Second Project 18280 Reconnaissance Ship 'Ivan Khurs' |website=Navyrecognition.com |date=28 June 2018 |access-date=5 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190309003422/http://navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6310-russian-navy-commissioned-second-project-18280-reconnaissance-ship-ivan-khurs.html |archive-date=9 March 2019 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-warship-guarding-black-sea-pipelines-attacked-by-unmanned-ukraine-craft-2023-05-24/|title=Russia: Warship guarding Black Sea pipelines attacked by uncrewed Ukraine craft|publisher=[[Reuters]]|date=23 May 2023}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-25-23/h_895cee888bce092ff0a8291b6d1a7b1f|title=Russian reconnaissance ship seemingly hit by unmanned surface vessel, video shows|date=25 May 2023|access-date=19 June 2023|publisher=[[CNN]]}}</ref> |- !| ''Baklan'' | 1388NZ || {{ladja||KSV-2168|ladja|2}} || || 2018|| 500 t ||Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12208262@egNews |title=В Балтийске на новейшем катере связи Балтийского флота торжественно поднят Военно-морской флаг |trans-title=In Baltiysk the Naval Flag is solemnly raised on the newest communication boat of the Baltic Fleet |website=Russian Ministry of Defence |language=ru |date=15 December 2018 |access-date=5 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193922/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12208262@egNews |archive-date=18 December 2018 |url-status=live}}</ref> |- !| Projekt 1914 [[Slika:Missile range instrumentation ship "Marshal Krylov" in 1991.jpeg|brezokvirja]] | 1914 || {{ladja||Maršal Krilov|ladja|2}} || || 1990 || 23.780 t || Tihooceanska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi novice |url=https://egyptindependent.com/russias-pacific-fleet-starts-naval-exercises-involving-more-than-40-warships-state-media-says/|title=Russia's Pacific Fleet starts naval exercises involving more than 40 warships, state media says |date=3 June 2022 |access-date=19 September 2021 |language=en}}</ref>{{efn|name=IntCom}} |- !| Projekt 7452 | 7452 || {{ladja||Čusuvoj|ladja|2}} || || 1987 || 1300 t || Severna flota ||<ref name="auto2019">{{navedi splet |url=http://russianships.info/vspomog/745.htm |title=Морские буксиры проектов 745, 745МБ, спасательное буксирное судно проекта 745МБС, пограничные сторожевые корабли проекта 745П, опытовое судно проекта 07452 |trans-title=Sea tugs of projects 745, 745MB, rescue tugboat of project 745MBS, border patrol ships of project 745P, experimental vessel of project 07452 |website=Russianships.info |language=ru |access-date=7 October 2019}}</ref> |- !| ''Krjujs'' | 22010 || {{ladja||Jantar|ladja|2}} || || 2013 || 5200 t || Severna flota || <ref name="PortNews">{{navedi splet |url=http://en.portnews.ru/news/209005/ |title=Brand new oceanographic research vessel 'Yantar' joins Russia's Northern Fleet |date=29 October 2015 |website=PortNews |access-date=7 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151207224945/http://en.portnews.ru/news/209005/ |archive-date=7 December 2015 |url-status=live}}</ref>{{efn|Oceanografska raziskovalna ladja}} |} ===Podmornice z balističnimi raketami=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] [[Slika:Submarine Delta IV class.jpg|brezokvirja]] | 667BDRM || {{ladja|K-51|Verhoturje||2}} || K-51 || 1984 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna, julij 2022 parada Severomorsk<ref name="thebulletin.metapress.com">{{navedi splet|url=http://thebulletin.metapress.com/content/4337066824700113/fulltext.pdf |title=Bulletin of the Atomic Scientists |publisher=Thebulletin.metapress.com |access-date=2011-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110808003434/http://bos.sagepub.com/ |archive-date=2011-08-08 |url-status=live }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-114|Tula||2}} || K-114 || 1987 || 18.200 t || Severna flota ||Aktivna, 25. oktober 2023 izstrelitev rakete<ref name="thebulletin.metapress.com"/><ref>{{navedi splet |url=http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |title=Archived copy |access-date=2017-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170306035533/http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |archive-date=2017-03-06 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html|title=«Звёздочка» завершила ремонт АПЛ «Тула»|date=28 Dec 2017|language=ru|website=Livejournal|accessdate=2024-01-27|archive-date=2022-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20221205170812/https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html|url-status=dead}}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-117|Brjansk||2}} || K-117 || 1988 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna po modernizaciji junij 2018–november 2024<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|title="Звездочка" способна продлить срок службы АПЛ "Брянск" на 5 лет|website=ФлотПром|language=ru|access-date=2018-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104014634/http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|archive-date=2018-01-04|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/19566531|language=ru|website=TASS|date=18 Dec 2023|title=Подводный стратег "Брянск" вернется после ремонта в состав ВМФ в ноябре 2024 года }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-18|Karelija||2}} || K-18 || 1989 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna po remontu<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-18.htm |title=K-18 Karelia |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203142641/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-18.htm |archive-date=2012-02-03 |url-status=live }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-407|Novomoskovsk||2}} || K-407 || 1990 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet | url = http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | language = ru | title = News | work = Продолжаются ремонт и модернизация РПКСН "Новомосковск" | publisher = Flot | date = 2010-11-19 | access-date = 2011-08-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110723061816/http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | archive-date = 2011-07-23 | url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet| url= http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | title= Repairs and upgrade of SSBN Novomoskovsk is in progress | publisher= Rus Navy | date= 2010-11-19 | access-date= 2011-08-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20111018045028/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | archive-date= 2011-10-18 | url-status= live }}</ref> |- ! rowspan="8"| [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']] [[Slika:«Александр Невский» в Вилючинске.jpg|brezokvirja]] | 955 || {{ladja|K-535|Jurij Dolgoruki||2}} || K-535 || 2013 || 24.000 t || Severna flota || Na modernizaciji<ref>{{navedi splet |url=http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |title=Janes &#124; Latest defence and security news |access-date=2016-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160326020822/http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |archive-date=2016-03-26 |url-status = live}}</ref> |- | 955 || {{ladja|K-550|Aleksandr Nevski||2}} || K-550 || 2013 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="autogenerated1">{{navedi splet |url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186086621/Russias-Northern-Fleet-Deploys-New-Borey-Class-Nuclear-Subs.html |title=Russia's Northern Fleet Deploys New Borey-Class Nuclear Subs &#124; Defense &#124; RIA Novosti |publisher=En.ria.ru |date=2013-12-30 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140210062745/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186086621/Russias-Northern-Fleet-Deploys-New-Borey-Class-Nuclear-Subs.html |archive-date=2014-02-10 |url-status=live }}</ref> |- | 955 || {{ladja|K-551|Vladimir Monomah||2}} || K-551 || 2014 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/january-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/2300-new-russian-navy-borei-class-ssbn-arrives-at-northern-fleet-base-in-murmansk.html |title=New Russian Navy Borey class SSBN arrives at Northern Fleet base in Murmansk |date=2 January 2015 |access-date=12 February 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150212104056/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/january-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/2300-new-russian-navy-borei-class-ssbn-arrives-at-northern-fleet-base-in-murmansk.html |archive-date=12 February 2015 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-549|Knjaz Vladimir||2}} || K-549 || 2020 || 24.000 t || Severna flota || Aktivna<ref name="commissioned">{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12296989@egNews |title=В День России в состав Военно-Морского Флота торжественно принят новейший ракетный подводный крейсер стратегического назначения проекта "Борей-А" "Князь Владимир" |trans-title=On Russia Day, "Knyaz Vladimir", the newest Borei-A strategic missile submarine was solemnly admitted to the Navy |website=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=12 June 2020 |access-date=13 June 2020}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-552|Knjaz Oleg||2}} || K-552 || 2021 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="oleg">{{navedi sporočilo za javnost |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/13260729|title=Новые атомные подлодки "Князь Олег" и "Новосибирск" приняли в состав ВМФ России|language=ru|date=21 December 2021|website=TASS}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-553|Generalissimus Suvorov||2}} || K-553 || 2022 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1553993|title=Nuclear submarine armed with Bulava missiles joins Russian Navy — defense chief|date=21 December 2022|website=TASS|language=en}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-554|Imperator Aleksandr III||2}} || K-554 || 2023 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="2p"/> |- | 955A || {{ladja|K-555|Knjaz Požarski||2}} || K-555 || 2025 || 24.000 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/politics/1993823|title=Putin attends ceremony of raising naval flag aboard latest strategic nuclear-powered sub|date=24 July 2025|website=TASS|language=en}}</ref> |} ===Podmornice z manevrirnimi raketami=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="7"| [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']] [[Slika:Прибытие атомного подводного ракетного крейсера Северного флота «Орёл» в пункт постоянного базирования 07.jpg|brezokvirja]] | 949A || {{ladja|K-132|Irkutsk||2}} || K-132 || 1988 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2013–2025<ref name="tass.com">{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/902925|title=Russia to upgrade only part of nuclear-powered Antey submarines|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702010320/http://tass.com/defense/902925|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-442|Čeljabinsk||2}} || K-442 || 1990 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2022<ref name="navaltoday.com">{{navedi splet|url=http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|title=Russia to equip nuclear-powered Oscar-class submarines with Kalibr cruise missiles|date=9 March 2017|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702222819/http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref>– |- | 949A || {{ladja|K-410|Smolensk||2}} || K-410 || 1990 || 19.400 t || Severna flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet|url=http://tvzvezda.ru/news/forces/content/201610171319-vtjj.htm|title=Атомная субмарина "Смоленск" осуществила пуск крылатой ракеты|first=Редакция|last=tvzvezda.ru|website=tvzvezda.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130836/https://tvzvezda.ru/news/forces/content/201610171319-vtjj.htm|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all|language=ru}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-266|Orjol||2}} || K-266 || 1992 || 19.400 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2014–2017<ref>{{navedi splet|url=https://www.navaltoday.com/2017/04/11/nuclear-powered-oscar-class-submarine-returns-to-russian-fleet/|title=Nuclear-powered Oscar-class submarine returns to Russian fleet|date=November 4, 2017|language=en|website=Navaltoday}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-456|Tver||2}} || K-456 || 1992 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Neaktivna<ref>{{navedi splet|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|title=В Санкт-Петербурге состоялось заседание Военного совета ВМФ России, посвященное итогам учебного года : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807025340/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|archive-date=7 August 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-186|Omsk||2}} || K-186 || 1993 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2022 3-mesečna patrulja s ''Tomskom'' in ''Kuzbassom''<ref name="omsk">{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/type/navy/pacific/news/more.htm?id=12429239@egNews |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=На Камчатку после боевой службы вернулись три атомные подводные лодки }}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-150|Tomsk||2}} || K-150 || 1996 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2024 2-mesečna patrulja<ref name="omsk"/><ref>{{navedi splet|url=https://armstrade.org/includes/periodics/news/2019/0809/100553803/detail.shtml|title=ЦАМТО / Новости / Атомный подводный крейсер «Омск» вернулся на Камчатку после модернизации|website=armstrade.org}}</ref> |- ! rowspan="5"|[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']] [[Slika:АПКР "Северодвинск".jpg|brezokvirja]] | 885 || {{ladja|K-560|Severodvinsk||2}} || K-560 || 2014 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |title=Russia Commissions New Attack Submarine &#124; Defense &#124; RIA Novosti |publisher=En.ria.ru |date=2013-12-30 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131230232447/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |archive-date=2013-12-30 |url-status=live }}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-561|Kazan||2}} || K-561 || 2021 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna, junij 2024 obisk Kube<ref name="mil521">{{navedi splet|author=mil.ru|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12360071@egNews |title=Атомный подводный ракетный крейсер «Казань» (проекта «Ясень-М») приказом Главкома ВМФ принят в состав Военно-Морского Флота в Северодвинске |publisher=Bstructure.mil.ru|date=7 May 2021 |accessdate=7. maja 2021}}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-573|Novosibirsk||2}} || K-573 || 2021 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="oleg"/> |- | 885M || {{ladja|K-571|Krasnojarsk||2}} || K-571 || 2023 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="2p">{{navedi splet|title=Четвертый модернизированный "Ясень" пополнил состав ВМФ России|url=https://flot.com/2024/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|date=27 Dec 2024|language=ru|publisher=Flotprom}}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-564|Arhangelsk||2}} || K-564 || 2024 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna<ref name="2p"/> |} ===Jurišne jedrske podmornice=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- |- ! rowspan="2" | [[Podmornice razreda Kondor|''Kondor'']] [[Slika:Sierra class SSN.jpg|brezokvirja]] | 945A || [[Ruska podmornica Nižni Novgorod|''Nižni Novgorod'']] || K-336 || 1990 || 9.100 t || Severna flota || Neaktivna po remontu 2002–2008<ref name="auto54">{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2019/10/26/russian-submarines-to-test-new-weapons-off-norway/|title=Russian Submarine May Test New Weapons Off Norway This Week|first=H. I.|last=Sutton|website=Forbes|date=26 Oct 2019|language=en}}</ref> |- | 945A || [[Ruska podmornica Pskov|''Pskov'']] || K-534 || 1993 || 9.100 t || Severna flota || Neaktivna po remontu 2011–2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/pskov.htm |title=Pskov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204061143/http://rusnavy.com/nowadays/strength/pskov.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="2" |[[Podmornice razreda Ščuka|''Ščuka'']] [[Slika:Victor III class submarine.jpg|brezokvirja]] | 671RTMK ||[[Ruska podmornica Obninsk|''Obninsk'']]|| K-138 || 1990 || 7.250 t || Severna flota || Na remontu 2020–2024<ref>{{navedi splet |url=http://old.redstar.ru/2003/09/05_09/2_02.html |title=«Повелители глубин» // Красная звезда, 5 сентября 2003 года. |access-date=2016-02-01 |archive-date=2015-07-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150711043556/http://old.redstar.ru/2003/09/05_09/2_02.html |url-status=live }}</ref> |- | 671RTMK || [[Ruska podmornica Tambov|''Tambov'']] || K-448 || 1992 || 7.250 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2015–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/tambov.htm |title=Tambov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205023400/http://rusnavy.com/nowadays/strength/tambov.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="10"| [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']] [[Slika:Submarine Vepr by Ilya Kurganov crop.jpg|brezokvirja]] | 971 || {{ladja|K-317|Pantera||2}} || K-317 || 1990 || 12.770 t || Severna flota || Neaktivna od 2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-317.htm |title=K-317 Pantera |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120418225646/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-317.htm |archive-date=2012-04-18 |url-status=live }}</ref> |- | 971 || {{ladja|K-331|Narval||2}} || K-331 || 1990 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji do 2024,<ref name="auto5">{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-331.htm |title=K-331 Magadan |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205003529/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-331.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> neuradno ime ''Magadan'' |- | 971I || {{ladja|K-419|Kuzbass||2}} || K-419 || 1992 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2022 3-mesečna patrulja z ''Omskom'' in ''Tomskom''<ref name="omsk"/><ref name="auto5"/> |- | 971I || {{ladja|K-461|Volk||2}} || K-461 || 1992 || 12.770 t || Severna flota || Na modernizaciji 2014–2028<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-461.htm |title=K-461 Volk |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205023722/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-461.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-328|Leopard||2}} || K-328 || 1993 || 12.770 t || Severna flota || Na modernizaciji 2013–2024<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-328.htm |title=K-328 Leopard |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204064524/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-328.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-154|Tigr||2}} || K-154 || 1994 || 12.770 t || Severna flota || Na remontu 2019–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-154.htm |title=K-154 Tigr |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204065238/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-154.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-295|Samara||2}} || K-295 || 1995 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2020–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-295.htm |title=K-295 Samara |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204225415/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-295.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971U || {{ladja|K-157|Vepr||2}} || K-157 || 1996 || 13.400 t || Severna flota || Aktivna po modernizaciji 2014–2020<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-157.htm |title=K-157 Vepr |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204223721/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-157.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971M || {{ladja|K-335|Gepard||2}}|| K-335 || 2001 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2013–2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-335.htm |title=K-335 Gepard |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204060242/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-335.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-152|Nerpa||2}} || K-152 || 2009 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Vrnjena po posojilu Indiji 2012–2021<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/11576447 |title=СМИ: арендованная Индией атомная подлодка возвращается в Россию |publisher=tass.ru |date=5 June 2021|access-date=7 June 2021 |language=ru }}</ref> |} ===Dizel-električne podmornice=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']][[Slika:Submarine Kilo class.jpg|brezokvirja]] | 877 || [[Ruska podmornica Vladikavkaz|''Vladikavkaz'']] || B-459 || 1990 || 3.000 t || Severna flota || Aktivna<ref name="russianships1">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|title=Large submarines - Project 877, 636|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202221318/http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}</ref> |- | 877 || [[Ruska podmornica Komsomolsk na Amure|''Komsomolsk na Amure'']] || B-187 || 1991 || 3.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=http://www.interfax.ru/russia/507001|title=Подлодка "Комсомольск-на-Амуре" спущена на воду после ремонта|date=5 May 2016|access-date=5 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160506142359/http://www.interfax.ru/russia/507001|archive-date=6 May 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 877EKM || [[Ruska podmornica Dmitrov|''Dmitrov'']] || B-806 || 1986 || 3.000 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="dmi">{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |title=Б-806 Проект 877ЭКМ |publisher=Deepstorm.ru |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305095842/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |archive-date=2012-03-05 |url-status=live }}</ref> |- | 877LPMB || [[Ruska podmornica Kaluga|''Kaluga'']] || B-800 || 1989 || 3.000 t || Severna flota|| Aktivna<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-800.htm |title=B-800 Kaluga |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205042117/http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-800.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | 877V || [[Ruska podmornica Alrosa|''Alrosa'']] || B-871 || 1990 || 3.000 t || Črnomorska flota || Aktivna po remontu 2014–2022<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-871.htm |title=B-871 Alrosa |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204042240/http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-871.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="12"| [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]<ref name="russianships1"/>[[Slika:«Ростов-на-Дону».jpg|brezokvirja]] | 636.3 || ''[[Ruska podmornica Novorosijsk|Novorosijsk]]''|| B-261 || 2014 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref name="nov">{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |title=Госкомиссия приняла подлодку "Новороссийск" |trans-title=The State Commission accepts the submarine "Novorossiysk" |date=21 August 2014 |website=Flotprom.ru |language=ru |access-date=24 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140822070131/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |archive-date=22 August 2014 |url-status=live}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Rostov na Donu|''Rostov na Donu'']] || B-237 || 2014 || 3.100 t || Črnomorska flota ||Poškodovana,<ref>{{navedi splet |last=Malyasov |first=Dylan |date=18 September 2023 |title=Haunting images of burnt Russian submarine leaked |url=https://defence-blog.com/haunting-images-of-burnt-russian-submarine-leaked/ |access-date=18 September 2023 |website=Defence Blog}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared |url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/ |access-date=2023-09-18 |website=Militarnyi |language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2023-09-18 |title=Submarine Rostov on Don suffers critical damage: new photos reveal extent of September 13 attack |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html |access-date=2023-09-18 |website=Navy Naval News Navy Recognition |language=en-gb |archive-date=2023-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230929021102/https://navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html |url-status=dead }}</ref> uničena<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine claims Russian Rostov-on-Don submarine sunk in Crimea|url=https://www.bbc.com/news/articles/c4nggvg1yggo|website=www.bbc.com|accessdate=2024-08-05|language=en-GB}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Stari Oskol|''Stari Oskol'']] || B-262 || 2015 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://flot.com/2015/199573/|title=На ДЭПЛ "Старый Оскол" поднят Андреевский флаг|work=Центральный Военно-Морской Портал|access-date=7 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304112321/http://flot.com/2015/199573/|archive-date=4 March 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Krasnodar|''Krasnodar'']] || B-265 || 2015 || 3.100 t || Črnomorska flota ||<ref>{{navedi splet|title=Корабли и подлодка ВМФ России выпустили крылатые ракеты по объектам ИГ в Сирии|url=https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/|date=23. junij 2017|publisher=[[Lenta.ru]]|accessdate=2017-06-23|archive-date=2022-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220413152427/https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Veliki Novgorod|''Veliki Novgorod'']] || B-268 || 2016 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://admship.ru/?p=9395|title=АО "Адмиралтейские верфи"|website=admship.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011073624/http://admship.ru/?p=9395|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Kolpino|''Kolpino'']] || B-271 || 2016 || 3.100 t || Črnomorska flota ||Verjetno poškodovana |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Petropavlovsk-Kamčatski|''Petropavlovsk-Kamčatski'']] || B-274 || 2019 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref name="pk">{{navedi novice |url=https://tass.com/defense/1092443 |title=First Project 636.3 submarine enters service with Russia's Pacific Fleet |website=TASS |date=25 November 2019 |access-date=26 November 2019}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Volhov|''Volhov'']] || B-603 || 2020 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref name="vol">{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/january/11292-russian-navy-launches-kalibr-cruise-missile-from-kilo-class-submarine-volkhov.html|title=Russian Navy launches Kalibr cruise missile from Kilo-class submarine Volkhov|publisher=navyrecognition|language=en|date=20 Jan 2022|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20221229185325/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/january/11292-russian-navy-launches-kalibr-cruise-missile-from-kilo-class-submarine-volkhov.html|url-status=dead}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Magadan|''Magadan'']] || B-602 || 2021 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1348293|title = Project 636.3 Magadan submarine joins Russian Navy|date=12 Oct 2021|language=en|publisher=TASS}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1345993|title = Project 636.3 Magadan submarine to join Russian Navy on October 12 — Defense Ministry|date=5 Oct 2021|language=en|publisher=TASS}}</ref><ref name="seawaves.com">{{navedi splet|url=https://seawaves.com/?p=12280|title=Project 636.3 Magadan Begins Trials – SeaWaves Magazine|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705033548/https://seawaves.com/?p=12280|url-status=dead}}</ref><ref name="navalnews">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2021/03/russias-admiralty-shipyards-launches-project-636-3-submarine-magadan-for-pacific-fleet/ |title=Russia's Admiralty Shipyards launches Project 636.3 submarine 'Magadan' for Pacific Fleet |date=27 March 2021 |website=NavalNews.com}}</ref><ref name="thediplomat.com">{{navedi splet |url=https://thediplomat.com/2019/11/first-project-636-3-kilo-class-class-attack-sub-enters-service-with-russias-pacific-fleet/ |title=First Project 636.3 Kilo-Class Attack Sub Enters Service With Russia's Pacific Fleet |date=25 November 2019 |first=Franz-Stefan |last=Gady |website=The Diplomat}}</ref><ref>{{navedi splet|author=ДЭПЛ "Магадан" |url=https://flotprom.ru/2021/%D0%90%D0%B4%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B5%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B5%D0%92%D0%B5%D1%80%D1%84%D0%B814/ |title=Третья "Варшавянка" для Тихоокеанского флота прошла госприемку |publisher=Flotprom.ru |date= |accessdate=2022-09-04}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Ufa|''Ufa'']] || B-588|| 2022 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/july/11893-russian-improved-kilo-class-submarine-ufa-begins-sea-trials-in-baltic-sea.html|language=en|date=7 Jul 2022|publisher=Navyrecognition|title=Russian Improved Kilo class submarine Ufa begins sea trials in Baltic Sea|accessdate=2022-12-27|archive-date=2022-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220818155757/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/july/11893-russian-improved-kilo-class-submarine-ufa-begins-sea-trials-in-baltic-sea.html|url-status=dead}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Možajsk|''Možajsk'']] || B-608|| 2023 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet | url=https://tass.com/defense/1712845 | title=Mozhaisk diesel-electric submarine joins Navy|date=28 Nov 2023|language=en|publisher=TASS }}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Jakutsk|''Jakutsk'']] || B-610|| 2025 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{Cite web |title=Минобороны России |url=https://t.me/mod_russia/53648?single |access-date=2025-06-11 |website=Telegram}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']]<ref name="russianships1"/> [[Slika:B-585 Sankt-Peterburg in 2010.jpg|brezokvirja]] | 677 || [[Ruska podmornica Kronštadt|''Kronštadt'']] || B-586 || 2024 || 2.700 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/on_1992/677/list.htm|language=ru|title=Projekt 677|publisher=Deepstorm}}</ref> |- | 677 || ''[[Ruska podmornica Veliki Luki|Veliki Luki]]''|| || 2025 || 2.700 t ||Baltska flota || Aktivna<ref>{{Cite web |title=Третья подводная лодка проекта "Лада" передана флоту |url=https://sudostroenie.info/novosti/46639.html}}</ref> |- |} ===Podmornice za posebne namene=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- !| [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']] | 09852 || {{ladja|BS-329|Belgorod||2}} || BS-329 || 2022 || 30.000 t || Tihooceanska flota || Nosilka [[2M-39 Pozejdon|Pozejdon]]ov<ref>{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=К-129, КС-129, Оренбург Проект 667БДР |publisher=Deepstorm.ru |date=2008-02-25 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live }}</ref> |- !| [[Podmornice razreda Kalmar|''Kalmar'']] [[File:Delta Stretch class SSN.svg|brezokvirja]] | 09786 || [[Ruska podmornica Orenburg|''Orenburg'']] || BS-136 || 1981 (2002) || 13.700 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=К-129, КС-129, Оренбург Проект 667БДР |publisher=Deepstorm.ru |date=2008-02-25 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live }}</ref> |- !| [[podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] [[File:Delta IV Stretch class SSN.svg|brezokvirja]] | 09787 || {{ladja|BS-64|Podmoskovje||2}} || BS-64 || 1986 (2016) || 18.200 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://www.janes.com/defence-news|title=Janes &#124; Latest defence and security news|website=Janes.com}}</ref><ref>{{navedi splet | title=Project 09787 Special-Purpose Submarine BS-64 | website=Navy Recognition | url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4732-project-09787-special-purpose-submarine-bs-64-podmoskovye-handed-over-to-russian-navy.html | access-date=2020-11-29 | archive-date=2020-12-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20201213104632/http://navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4732-project-09787-special-purpose-submarine-bs-64-podmoskovye-handed-over-to-russian-navy.html | url-status=dead }}</ref> |- !| [[Korvete razreda Sargan|''Sargan'']] [[File:Sarov class SS.svg|brezokvirja]] | 20120 || [[Ruska podmornica Sarov|''Sarov'']] || B-90 || 2008 || 3.950 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2016/12/did-russia-test-doomsday-weapon-arctic-waters|title=Did Russia test doomsday weapon in Arctic waters?|date=12 December 2016|accessdate=10 March 2019}}</ref><ref name=Sarov4>{{navedi splet|url=http://www.hisutton.com/SAROV-Class_Submarine.html|title=SAROV-Class_Submarine|website=hisutton.com|date=22 February 2019|accessdate=11 March 2019}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Paltus (Projekt 1851.1)|''Paltus'']] | rowspan="2"| 18511 | [[Ruska podmornica AS-21|AS-21]] || AS-21 || 1991 || 600 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet |url=http://english.pravda.ru/photo/report/paltus-4617 |title=877 Paltus submarines |website=[[Pravda.ru]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091002052138/http://english.pravda.ru/photo/report/paltus-4617 |archive-date=2 October 2009}}</ref> |- | [[Ruska podmornica AS-35|AS-35]] || AS-35 || 1995 || 600 t || Severna flota ||<ref>{{navedi knjigo |title=Cold War Submarines: The Design and Construction of US and Soviet Submarines |url=https://archive.org/details/coldwarsubmarine0000norm |last1=Polmar |first1=Norman |last2=Moore |first2=K.J. |publisher=Potomac Books |year=2004 |isbn=1-57488-530-8 |pages=[https://archive.org/details/coldwarsubmarine0000norm/page/288 288]–289}}</ref> |- !| [[Podmornice razreda Kalitka|''Kalitka'']] [[File:Losharik.svg|brezokvirja]] | 10831 || [[Ruska podmornica Lošarik|''Lošarik'']] || AS-31 || 2007 || 2.100 t || Severna flota || Na remontu 2020–2027<ref>{{navedi novice|url=https://news.usni.org/2019/07/03/kremlin-releases-new-details-on-russian-submarine-fire-identifies-sailors-killed|title=Kremlin Releases New Details on Russian Submarine Fire, Identifies Sailors Killed|work=[[United States Naval Institute#USNI News|United States Naval Institute News]]|last=LaGrone|first=Sam|date=3 July 2019}}</ref><ref name=mil>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12239672@egNews|title=Список погибших членов команды научно-исследовательского глубоководного аппарата|trans-title=List of dead members of the deepwater research team|website=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defense of the Russian Federation]]|language=ru|date=3 July 2019}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Kašalot|''Kašalot'']] | 1910 || [[AS-13]] ||AS-13 || 1986 || 2000 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet |url=http://www.hisutton.com/Project%201910%20UNIFORM%20Class.html |title=Project 1910 Uniform class |first=H.I. |last=Sutton |date=14 July 2016 |website=Covert Shores |accessdate=2024-01-27 |archive-date=2021-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210121103318/http://www.hisutton.com/Project%201910%20UNIFORM%20Class.html |url-status=dead }}</ref> |- | 1910 || [[AS-15]] ||AS-15 || 1991 || 2000 t || Severna flota ||<ref name="CFW">Wertheim 2007, p.610.</ref> |} ===Minolovci=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | ''Rubin''[[File:Russian_Navy_Vladimir_Gumanenko_minesweeper_(811)_in_2020.jpg|brezokvirja]] | 12660 || ''Železnjakov'' || || 1988 || 1150 t || Črnomorska flota ||<ref name="Rubin">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_12660.htm|title=Gorya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 12660 || ''Gumanenko'' || || 2000 || 1150 t || Severna flota ||<ref name="Rubin"/> |- ! rowspan="3" | ''Korund''[[File:Caspian_boat_207.jpg|brezokvirja]] | 1258 || ''RT-471'' || || 1979 || 91 t || Pacific Fleet ||<ref name="Korund">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1258.htm|title=Yevgenya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 1258 || ''RT-71'' || || 1981 || 91 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Korund"/> |- | 1258E || ''RT-236'' || || 1985 || 97 t || Severna flota ||<ref name="Korund"/> |- ! rowspan="2" | Projekt 697TB | 697TB || ''RT-59'' || || 1976 || 157 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="TV">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_697tb.htm|title=697TB Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 697TB || ''RT-181'' || || 1980 || 157 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="TV"/> |- ! rowspan="7" | ''Sapfir''[[File:RT-57_in_Kronstadt_2014-06-09.jpg|brezokvirja]] | 10750 || ''RT-57'' || || 1989 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_10750.htm|title=Lida Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 10750 || ''RT-248'' || || 1990 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Vasily Poljakov'' || || 1991 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Viktor Sigalov'' || || 1992 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Leonid Perepeč'' || || 1993 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''RT-233'' || || 1989 || 135 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''RT-234'' || || 1989 || 135 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Sapfir"/> |- ! rowspan="6" | ''Akvamarin''[[File:IvanGolubets2005Sevastopol.jpg|brezokvirja]] | 266M || ''Kovrovec'' || || 1974 || 800 t || Črnomorska flota ||možno uničen<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine’s Navy says it destroyed Russian sea minesweeper Kovrovets overnight|url=https://kyivindependent.com/ukraines-navy-says-it-destroyed-russian-sea-minesweeper-kovrovets-overnight/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-19|accessdate=2024-05-19|language=en}}</ref> |- | 266M || ''Ivan Golubec'' || || 1973 || 800 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_266m.htm|title=Natya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 266ME || ''Valentin Pikul'' || || 2001 || 804 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 266ME || ''MT-264'' || || 1989 || 804 t || Tihooceanska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 266ME || ''MT-265'' || || 1989 || 804 t || Tihooceanska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 02668 || ''Vice-admiral Zaharin'' || || 2008 || 804 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- ! rowspan="19" | ''Jahont''[[File:«Герман_Угрюмов»1.jpg|brezokvirja]] | 1265 || ''Leonid Sobolev'' || || 1990 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1265.htm|title=Sonya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 1265 || ''Novočeboksarsk'' || || 1991 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Sergej Kolbasev'' || || 1992 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-115'' || || 1993 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Poljarni'' || || 1984 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Jelnja'' || || 1986 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Kotelnič'' || || 1987 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Soloveckij Junga'' || || 1988 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Kolomna'' || || 1990 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Jadrin'' || || 1991 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-100'' || || 1984 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-325'' || || 1985 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-114'' || || 1987 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-232'' || || 1988 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-245'' || || 1989 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-256'' || || 1990 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-215'' || || 1991 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''German Ugrjumov'' || || 1988 || 460 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Magomed Gadžijev'' || || 1997 || 460 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Jahont"/> |- ! rowspan="9"|Aleksandrit [[File:Тральщик_"Александр_Обухов".jpg|brezokvirja]] | rowspan="9"| 12700 |''Aleksandr Obuhov'' |||| 2016|| 890 t ||Baltska flota||Poškodovan<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian Intelligence releases video showing Russian minesweeper Alexander Obukhov disabled|url=https://newsukraine.rbc.ua/news/ukrainian-intelligence-shows-video-showing-1728307967.html|website=RBC-Ukraine|accessdate=2024-10-08|language=en}}</ref> |- |''Georgij Kurbatov'' |||| 2021|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12378441@egNews|title=На новейшем корабле противоминной обороны «Георгий Курбатов» поднят Военно-морской флаг|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=20 August 2021|access-date=20 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928071817/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12378441%40egNews|archive-date=28 September 2021|url-status=live}}</ref> |- |''Ivan Antonov'' |||| 2019|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12214583@egNews|title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем морском тральщике "Иван Антонов"|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=26 January 2019|access-date=26 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190130151948/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12214583@egNews|archive-date=30 January 2019|url-status=live}}</ref> |- |''Vladimir Jemeljanov'' |||| 2019|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268818@egNews|title=Состав Черноморского флота пополнил новейший корабль противоминной обороны "Владимир Емельянов"|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=28 December 2019|access-date=29 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191229140925/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268818@egNews|archive-date=29 December 2019|url-status=live}}</ref> |- |''Jakov Baljajev'' |||| 2020|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12331944@egNews|title=Новейший минно-тральный корабль "Яков Баляев" вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=26 December 2020|access-date=26 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201226054206/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12331944@egNews|archive-date=26 December 2020|url-status=live}}</ref> |- |''Pjotr Iljičev'' |||| 2022|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12445585@egNews|title=Новейший морской тральщик «Пётр Ильичёв» вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=17 November 2022|access-date=17 November 2022}}</ref> |- |''Anatolij Šlemov'' |||| 2022|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12449920@egNews|title=Новейший морской тральщик «Анатолий Шлемов» принят в состав ВМФ России|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=29 December 2022|access-date=29 December 2022}}</ref> |- |''Lev Černavin'' |||| 2023|| 890 t ||Baltska flota||<ref>{{navedi novice|url=https://tass.com/defense/1604349|title=Shipbuilders float out latest minesweeper for Russian Navy|publisher=TASS|date=14 April 2023|access-date=14 April 2023}}</ref> |- |''Afanasij Ivannikov'' |||| 2025|| 890 t ||Severna flota||<ref>{{Cite web |title=ОСК |url=https://t.me/aoOCK/11677 |access-date=2025-05-07 |website=Telegram}}</ref> |- |} ===Pomožne ladje=== ====Tankerji==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"|Morskoj prostor [[Slika:Large_ocean_tanker_"Dnestr"_in_1993.JPEG|brezokvirja]] | rowspan="3"| 1559V |''Sergej Osipov'' |||| 1973 || 22.460 t ||Severna flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet|title=БПК "Адмирал Левченко" и БДК "Александр Отраковский" вышли в Карское море|url=http://flot.com/2022/%25CF%25EE%25F5%25EE%25E415/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}</ref> |- |''Ivan Bubnov'' || ||1975 || 22.460 t ||Črnomorska flota||Aktiven 2021<ref name = "week 062021">{{navedi splet |url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/02/russian-forces-in-mediterranean-wk062021.html |title=Baltic Fleet Deployments - Wk 06/2021 |date=9 February 2021 |website=Russianfleetanalysis.blogspot.com |access-date=19 September 2021}}</ref> |- |''Boris Butoma'' || ||1978 || 22.460 t ||Tihooceanska flota||Aktiven 2022<ref name="auto11">{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022|date=24 Aug 2022|language=en|publisher=Russianfleetanalysis }}</ref> |- |Projekt 6404||6404||''Iman'' || ||1966 || 6480 t ||Črnomorska flota||Aktiven 2021<ref name="r3321">{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/08/russian-forces-in-mediterranean-wk332021.html | title=Baltic Fleet Deployments - Wk 33/2021|date=16 Aug 2022|language=en|publisher=Russianfleetanalysis }}</ref> |- ! rowspan="3"|Altaj [[Slika:Tanker_ALTAI_(russ.)_(Kiel_54.712).jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 160 |''Kola'' |||| 1967|| 7230 t ||Baltska flota||Aktiven, rahlo poškodovan 2021<ref>{{navedi splet |url=https://www.fleetmon.com/maritime-news/2021/33109/bulk-carrier-collided-russian-navy-tanker-suez/ |title=Bulk carrier collided with Russian Navy tanker off Suez |first=Mikhail |last=Voytenko |date=23 March 2021 |website=FleetMon.com |access-date=30 March 2021}}</ref> |- |''Jelnja''|||| 1968 || 7230 t ||Baltska flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet |url=https://regnum.ru/news/society/3534567.html |title=Корветы Балтийского флота провели учебную "охоту" на подводную лодку |date=16 March 2022 |website=Regnnum |access-date=24 August 2021}}</ref> |- |''Ižora'' |||| 1970 || 7230 t ||Tihoocenska flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet|title=Танкер "Ижора" пополнил запасы фрегата "Маршал Шапошников"|url=http://flot.com/2022/%25D2%25E8%25F5%25EE%25EE%25EA%25E5%25E0%25ED%25F1%25EA%25E8%25E9%25D4%25EB%25EE%25F296/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}</ref> |- ! rowspan="3"|Dubna | rowspan="3"| |''Dubna'' |||| 1974|| 12.891 t ||Severna flota||Na modernizaciji 2021<ref>{{navedi splet | url=https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | title=Кингисеппский машиностроительный завод | accessdate=2023-12-26 | archive-date=2022-09-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220924102925/https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | url-status=dead }}</ref> |- |''Irkut''|||| 1975|| 12.891 t ||Tihooceanska flota||Aktiven 2021<ref name="irkut">{{navedi splet |url=https://tass.ru/obschestvo/11898285?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Суда Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после крупных учений в Тихом океан |date=14 July 2021 |publisher=[[TASS]] |access-date=24 September 2021}}</ref> |- |''Pečenga''|||| 1979|| 12.891 t ||Tihooceanska flota||Aktiven, 2023 Južnokitajsko morje<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15754941?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Корабли ВМФ России и ВМС Китая приступили к совместному патрулированию в Тихом океане |date=15 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=24 September 2021}}</ref> |- ! rowspan="2"|Kaliningradneft | rowspan="2"| REF-675 |''Kama'' |||| 1982|| 8913 t ||Severna flota||Aktiven 2019<ref>{{navedi splet |url=https://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12236631@egNews |title=Northern Fleet frigate Admiral Gorshkov makes a call at the port of Ecuador |date=13 June 2019 |website=Russian Ministry of Defence |access-date=2 February 2021}}</ref> |- |''Vjazma''|||| 1982|| 8913 t ||Severna flota||Aktiven 2020,<ref name="auto23">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1092347 |title=Drills involving Russian, Chinese and South African ships kick off in Cape Town |publisher=[[TASS]] |date=25 November 2019 |access-date=8 January 2020}}</ref> 2022<ref name="auto11"/> |- |Projekt 23130 [[Slika:Средний_морской_танкер_проекта_23130_"Академик_Пашин".jpg|brezokvirja]] ||23130||''Akademik Pašin'' || ||2019|| 14.000 t ||Severna flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022|date=24 Aug 2022|language=en|website=Russianfleetanalysis }}</ref> |- |} ====Bolnišnične ladje==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"|Projekt 320 |rowspan="3"|320 |''Jenisej'' | | 1981 | | Črnomorska flota |Neaktivna<ref>{{navedi splet | url=https://www.korabel.ru/news/comments/vse_o_rossiyskih_gospitalnyh_sudah.html | title=Все о российских госпитальных судах|language=ru|date=26 Mar 2020|website=Korabel.ru}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/support/project_320.htm |title=Hospital ships - Project 320 |website=Russianships.info|language=en}}</ref> |- |''Svir'' | | 1989 | | Severna flota |Neaktivna (od 2006)<ref>{{navedi splet | url=https://forums.airbase.ru/2022/11/t106109_4--gospitalnye-suda-proekta-320-2.94.html | title=Госпитальные суда проекта 320/2 (4/4) &#91;Форумы Balancer.Ru&#93;|language=ru|website=Airbase.ru|date=18 Sep 2020 }}</ref> |- |''Irtiš'' | | 1990 | | Tihooceanska flota | Aktivna v 2021<ref>{{navedi novice |url=https://tvzvezda.ru/news/20216101134-5PRPN.html|title=Крейсер, фрегат, корветы: кадры больших Тихоокеанских учений российского флота |date=10 June 2021 |access-date=14 June 2021 |language=en}}</ref> |- |} ====Ledolomilca==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="2"|Projekt 21180 |rowspan="2"|21180 |''Ilja Muromec'' | | 2017 | | Severna flota |Aktivna<ref name="portnews30112017">{{navedi splet|url=http://en.portnews.ru/news/249838/|title=Admiralteiskie Verfi shipyard delivers icebreaker Ilya Muromets, Project 21180, to RF Navy (photo)|website=PortNews|date=30 November 2017|language=ru}}</ref> |- |''Jevpatij Kolovrat '' | | 2024 | | Tihooceanska flota |Aktivna<ref name="jevpatij">{{navedi splet|url=https://flot.com/2024/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8245/|language=ru|title=Ледокол "Евпатий Коловрат" передали военным }}</ref> |- |} ====Vlačilci==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:16%;"|Opombe |- ! rowspan="2"|Projekt P-5757 |rowspan="2"|P-5757 |''Nikolaj Čiker'' | | 1989 | | Severna flota |Aktivna 2021<ref name = "week 062021"/> |- |''Fotij Krilov'' | | 1989 | | Tihooceanska flota |Aktivna 2020<ref>{{navedi splet | url=https://portnews.ru/news/296273/ | title=Во Владивосток вернулся спасательный буксир ТОФ "Фотий Крылов" | date=25 May 2020|language=ru|website=Portnews }}</ref> |- |Projekt 527 |527 |''Epron'' | | 1959 | | Črnomorska flota |Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/01/russian-forces-in-mediterranean-wk032022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk03/2022|date=16 Jan 2022|website=Russianfleetanalysis|language=en }}</ref> |- ! rowspan="3"|''Ohtenski/Goliat'' |rowspan="3"|733 |SB-4 | | 1959 | | Črnomorska flota |Aktivna 2018<ref>{{navedi splet | url=https://fleetphoto.ru/vessel/40502/ | title=СБ-4 – Design 733С|language=ru|website=Fleetphoto }}</ref> |- |SB-5 | | 1965 | | Črnomorska flota |Aktivna 2021<ref>https://mil.ru/vaccine_covid/more.htm?id=12365736@egNews&_print=true{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |SB-9 | | 1964 | |Severna flota |Neaktivna<ref>{{navedi splet|url=https://russianships.info/eng/support/project_733.htm|title=Seagoing tugs Project 733|language=en|website=Russianships}}</ref> |- ! rowspan="3"|''Pamir/Ingul'' |rowspan="3"|1452 |''Pamir'' | | 1974 | | Severna flota |Aktivna 2021<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655 |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=26 September 2022}}</ref> |- |''Alatau'' | | 1983 | | Tihooceanska flota |Aktivna 2019<ref>{{navedi splet | url=https://portnews.ru/news/288076/ | title=Спасательный буксир ТОФ "Алатау" будет задействован в поисках шхуны "Муксун", пропавшей в ноябре в Японском море | date=5 December 2019 }}</ref> |- |''Altaj'' | | 1987 | |Severna flota |Aktivna 2022<ref name="auto11"/> |} ==Ladje v gradnji== ===Nosilki helikopterjev=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="2"| [[Projekt 23900]] | rowspan="2"| [[File:23900 project landing craft utility layout during the "Armiya 2022" exhibition.jpg|170px|Project 23900 Amphibious Assault Ship]] | | ''Ivan Rogov'' | 20. julij 2020 | | ''2028''<ref name="navykorabelbuild_2023july">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/293162.html|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.07.2023|date=1 July 2023|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-03-23|archive-date=2023-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230708152159/https://navy-korabel.livejournal.com/293162.html|url-status=dead}}</ref> | Tihooceanska flota | |- | | ''Mitrofan Moskalenko'' | 20. julij 2020 | | ''2029''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1347055|title=Mitrofan Moskalenko helicopter carrier to become Russian Black Sea Fleet flagship — source|publisher=[[TASS]]|date=8 Oct 2022|language=en}}</ref> |<ref>{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1180437 |title=Russia lays down two universal helicopter carriers for first time |date=20 July 2020 |publisher=[[TASS]]|language=en}}</ref> |} ===Fregate=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="7|[[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']] | rowspan="7"| [[File:Admiral_Gorshkov_frigate_03.jpg|170px|Fregata projekta 22350]] | | [[Admiral Isakov (fregata)|''Admiral Isakov'']] | 14. november 2013<ref name="auto233">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_22350.htm|title=Frigates - Project 22350|website=russianships.info}}</ref> | 27. september 2024<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/21975811 |title=Фрегат "Адмирал Исаков" войдет в состав флота в 2027 году|publisher=tass.ru |date=27 September 2024 |access-date=27 September 2024 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota |Splavljena |- | | {{ladja||Admiral Amjelko|fregata|2}} | 23. april 2019<ref name="Putin frigate">{{cite press release |url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/ |title=Владимир Путин принял участие в закладке кораблей на верфях ОСК |trans-title=Vladimir Putin took part in the laying down of ships at USC shipyards |language=ru |publisher=United Shipbuilding Corporation |date=23 April 2019 |access-date=23 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190424041630/https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/ |archive-date=24 April 2019 |url-status=live}}</ref> | 14. avgust 2025<ref>{{Cite web|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/24779871|title=Фрегат "Адмирал Амелько" спустили на воду на "Северной верфи" в Петербурге|lang=ru|website=TACC|access-date=2025-08-14}}</ref> | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota<ref name="fleets">{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |title=Three latest frigates Admiral Gorshkov class of Project 22350 will join the Russian Navy Pacific fleet |website=Navyrecognition.com |date=16 June 2020 |access-date=17 September 2020 |archive-date=2021-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110074248/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |url-status=dead }}</ref> |Splavljena<ref name="upgraded frigates">{{navedi splet |url=https://flotprom.ru/2019/СевернаяВерфь12/ |title=Пятый и шестой фрегаты типа "Адмирал Горшков" вооружат 24 "Калибрами" |trans-title=The fifth and sixth frigates of the "Admiral Gorshkov" class will be armed with 24 Kalibrs |website=Flotprom.ru |language=ru |date=23 April 2019 |access-date=23 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190423120213/https://flotprom.ru/2019/СевернаяВерфь12/ |archive-date=23 April 2019 |url-status=live}}</ref> |- | | ''Admiral Čičagov'' | 23. april 2019<ref name="Putin frigate"/> | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota<ref name="fleets"/> |- | | ''Admiral Jumašev'' | 20. julij 2020 | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota |<ref name="7th and 8th frigate">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1078861 |title=Russia to lay keels for 22 combat, supply ships in 2020 |publisher=[[TASS]] |date=19 September 2019 |access-date=20 January 2020}}</ref> |- | | ''Admiral Spiridonov'' | 20. julij 2020 | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |- | | ''Admiral Gromov'' | 14. maj 2026<ref>{{Cite web|url=https://vz.ru/news/2026/5/14/1418976.html|title=Фрегат «Адмирал флота Громов» заложили на Северной верфи|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-14|access-date=2026-05-14}}</ref> | | ''2030''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |- | | ''Admiral Visocki'' | ''2026'' | | ''2030''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |} ===Strateške jedrske podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="2|[[Podmornice razreda Borej|''Borej'']] | rowspan="2"| [[File:«Александр_Невский»_в_Вилючинске.jpg|170px|Podmornica projekta 955]] | | ''Knjaz Potjomkin'' | 23. avgust 2021<ref name="auto12"/> | | ''2028''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Severna flota | V gradnji<ref>{{navedi novice |url=https://www.interfax.ru/russia/744812 |title=Минобороны заказало еще две стратегические атомные подлодки "Борей-А" |trans-title=The Ministry of Defence has ordered two more "Borey-A" strategic nuclear submarines |date=12 January 2021 |newspaper=Interfax.ru |language=ru}}</ref> |- | | ''Dmitrij Donskoj'' | 23. avgust 2021<ref name="auto12">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1241183 |title=Two Borei-A strategic nuclear subs to be laid down in 2021 — Defense Ministry |date=30 December 2020 |publisher=[[TASS]]}}</ref> | ''2025''<ref name="donskoy_launch_2023">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/18074507|title=Источник: новый ракетоносец проекта 955А "Дмитрий Донской" спустят на воду через два года|website=TASS|date=21 June 2023|language=ru}}</ref> | ''2026''<ref name="donskoy_launch_2023"/> ali ''2029''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Severna flota | V gradnji |} ===Jurišne jedrske podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="5"|[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']] | rowspan="5"| [[File:К-560_«Северодвинск».jpg|170px|Podmornica projekta 885]] | | {{ladja||Perm|podmornica razreda Jasen|2}} |29. julij 2016 |28. marec 2025<ref>{{Cite news|title=Путин разрешил спуск на воду атомного подводного крейсера "Пермь"|author=РИА Новости|url=https://ria.ru/20250327/kreyser-2007806937.html|website=РИА Новости|date=2025-03-27}}</ref> |''2026'' |Tihooceanska flota |Splavljena<ref name="https://tass.com/defense/1356871">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1356871 |title=Nuclear submarine Perm will be the first regular Zircon submarine carrier — source - Military & Defense - TASS |website=tass.com |access-date=6 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211102071821/https://tass.com/defense/1356871 |archive-date=2 November 2021 |url-status=dead}}</ref> |- | | {{ladja||Uljanovsk|podmornica|2}} |28. julij 2017 | |''2026'' |Severna flota |V gradnji<ref>{{navedi splet | url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2017/07/keel-laying-yet-another-nuclear-attack-class-sub-arctic-waters | title=Keel-laying for yet another nuclear attack sub for Arctic waters|website=Thebarentsobserver.com|date=29 Jul 2017}}</ref> |- | | {{ladja||Voronež|podmornica razreda Jasen|2}} |20. julij 2020 | |''2027'' |Severna flota |V gradnji<ref name="Voronezh_Vladivostok_laid_down">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/9006561 |title=В Северодвинске заложили две атомные подлодки проекта 885М "Ясень-М" |trans-title=Two Project 885M Yasen-M nuclear submarines were laid down in Severodvinsk |website=[[TASS]] |date=20 July 2020 |access-date=20 July 2020 |language=ru }}</ref> |- | | {{ladja||Vladivostok|podmornica|2}} |20. julij 2020 | |''2027'' |Tihooceanska flota |V gradnji<ref name="Voronezh_Vladivostok_laid_down"/> |- | | {{ladja||Bratsk|podmornica|2}} |''2025'' | | |Tihooceanska flota |Napovedana<ref>{{navedi splet | url=https://tass.com/defense/1479217 | title=Russia looks into building four extra Borei, Yasen-class submarines – source|date=13 Jul 2023|website=TASS|language=en }}</ref> |} ===Dizel-električne jurišne podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! Razred ! Slika ! Številka ! Ime ! Gredelj položen ! Splavljena ! Predana ! Flota ! Opombe |- | rowspan="2"| [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]<ref name="russianships1"/> | rowspan="2"| [[File:«Краснодар».jpg|170px|Podmornica projekta 636.3]] | | {{ladja|Ruska podmornica|Petrozavodsk|Razred Varšavjanka|2}} || ''2024'' || || ''jesen 2025'' || Baltska flota || <ref name="navykorabel2022b">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.01.2022|date=1 January 2022|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-04-21|archive-date=2022-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220113125659/https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|url-status=dead}}</ref> |- | | {{ladja|Ruska podmornica|Mariupol|Razred Varšavjanka|2}} || ''2024'' || || ''jesen 2026'' || Severna flota || <ref name="navykorabel2022b"/> |- | rowspan="3"| [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']] | rowspan="3"| [[File:International_Maritime_Defence_Show_2011_(375-27).jpg|170px|Podmornica projekta 677]] | | {{ladja|Ruska podmornica|Vologda|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2025'' || V gradnji<ref name="laid_12-6">{{navedi splet |url=http://www.admship.ru/press/news/ao-admiralteyskie-verfi-zalozhilo-dve-podvodnye-lodki-proekta-677-lada/|title=АО "Адмиралтейские Верфи" Заложило Две подводные лодки проекта 677 «Лада»|trans-title=JSC Admiralty Shipyards laid down two submarines of Project 677 Lada|website=Admiralty Shipyard|language=ru|date=12 June 2022|access-date=12 June 2022}}</ref> |- | | {{ladja|Ruska podmornica|Jaroslavl|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2027'' || V gradnji<ref name="laid_12-6"/> |- | | | || ''2024'' || || || Naročena<ref name="navykorabel2022b"/> |- |} == Opombe == {{portal|Vojaštvo}} {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Ladje Ruske vojne mornarice|*]] [[Kategorija:Seznami ladij|Rusija]] il114lhudxya3zsxnsifae7ibnvfsxc 0 496550 6685850 6668735 2026-06-05T23:44:54Z ~2026-32552-67 260877 6685850 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero |lake_name = Vierwaldstadtsko jezero</br> Vierwaldstättersee |image_lake = Vierwaldstaettersee.jpg |caption_lake = Pogled na jezero iz Pilatusa |pushpin_map=Švica |image_bathymetry = Karte Vierwaldstättersee.png |caption_bathymetry = |location = [[Švica]] |coords = {{coord|47|01|58|N|8|44|11|E|type:waterbody_region:DE/CH/AT|display=inline,title}} |type =[[fjord]] |inflow = [[Reuss (reka| Reuss]], Muota, Engelberger Aa, Sarner Aa |outflow = Reuss |catchment = 2124 km² |basin_countries = Švica |length = 3 km |width = 20 km |area = 113,6 km² |depth = 104 m |max-depth = 214 m |volume = 11,8 km³ |residence_time = 3,4 let |shore = 143,7 km |elevation = 434 m |frozen = v 17. in 19. stoletju; Lucernski zaliv in jezero Alpnach v letih 1929 in 1963 |islands = Altstatt-Insel |cities = Luzerne itd | reference = <ref name=hdsll>Vierwaldstättersee, Hans Stadler</ref> | website = http://www.lakelucerne.ch }} '''Vierwaldstadtsko jezero''', tudi [[Luzernsko jezero]] (nemško ''Vierwaldstättersee'', dobesedno 'jezero štirih gozdnih kantonov', francosko ''lac des Quatre-Cantons'', italijansko ''lago dei Quattro Cantoni'') je jezero v osrednji [[Švica|Švici]] in četrto največje v državi. Jezero je zapletene oblike, z več ostrimi zavoji in štirimi kraki. Začne se v južno severno vezani dolini reke Reuss med strmimi pečinami nad Urnerseejem od Flüelena proti Brunnenu na severu, preden zavije ostro proti zahodu, kjer se nadaljuje v porečje Gersauer. Tu je tudi najgloblja točka jezera na 214 m. Še bolj zahodno od njega je Buochser Bucht, vendar jezero spet močno zavije proti severu skozi ozko odprtino med Unter Nas (Spodnji nos) Bürgenstock na zahodu in Ober Nas (Zgornji nos) Rigija na vzhodu do zaliva Vitznau. Pred Vitznauom pod Rigijem jezero spet močno zavije proti zahodu, da doseže središče štirikrakega križa, imenovanega Chrütztrichter (''križni lijak''). Tu se na severu zbližujejo Vitznauer Bucht s Küssnachtersee, Luzernersee z zahoda ter Horwer Bucht in Stanser Trichter na jugu, ki ga najdemo tik pod severovzhodno stranjo [[Pilatus (gora)|Pilatusa]] in zahodno stranjo Bürgenstocka. Na zelo ozkem prehodu med vzhodno kapalko Pilatusa (imenovano Lopper) in Stansstadom, jezero doseže svoj jugozahodni krak pri Alpnachstadu na strmih južnih vznožjih Pilatusa, ''Alpnachersee''. Jezero odvaja vodo v reko Reuss v Lucernu iz kraka, imenovanega ''Luzernersee'' (Luzernsko jezero). Celotno jezero ima skupno površino 114 km² na nadmorski višini 434 m in največjo globino 214 m. Njegova prostornina je 11,8 km³. Velik del obale se strmo dviga v gore do 1500 m nad jezerom, kar ima za posledico številne slikovite poglede, vključno s pogledi na gore Rigi in Pilatus. Reuss vstopi v jezero pri Flüelenu, v delu, imenovanem Urnersee (jezero Uri, v kantonu Uri) in izstopi v Luzernu. Jezero sprejema tudi Muoto v Brunnenu, Engelberger Aa v Buochs in Sarner Aa v Alpnachstad. Jezero je mogoče obiti z vlakom in cesto, čeprav železniška pot jezero obide tudi na severni strani Rigija preko Arth-Goldau. Od leta 1980 avtocesta A2 vodi skozi predor Seelisberg, da bi v le pol ure v Altdorfu, Uri, južno od začetka jezera v Flüelenu, prišla do prelaza [[Gotthard (prelaz)| Gotthard]]. Parniki in druge potniške ladje vozijo med različnimi vasmi in mesti ob jezeru. Je priljubljena turistična destinacija tako za domače Švicarje kot za tujce, ob obalah pa je veliko hotelov in letovišč. Poleg tega je ob obali Urnersee travnik Rütli, tradicionalno mesto ustanovitve Švicarske konfederacije. 35-kilometrska spominska pešpot, ''Švicarska pot'', je bila zgrajena okoli jezera Uri ob praznovanju 700-letnice države leta 1991. == Ime == Ime jezera ''Vierwaldstättersee'' se prvič uporablja v 16. stoletju. Pred 16. stoletjem je bilo celo jezero znano kot ''Luzerner See'', kot ostaja v angleščini (in deloma italijansko kot ''Lago di Lucerna''). (Tri)"Waldstätte(n)" (lit.: 'Gozdnata območja / naselja', običajno prevedeno kot gozdni kantoni<ref>for the translation "forest canton" see e.g. Encyclopedia Britannica, 7th ed., vol. 21 (1842), [https://books.google.ch/books?id=__xMAQAAMAAJ&pg=PA44 p. 44].</ref>) od 14. stoletja so bili konfederacijski zavezniki Urija, Schwyza in Unterwaldna. Pojem ''Štiri Waldstätten'', z dodatkom kantona Luzern, je bil prvič zapisan v 1450-ih, poleg ''Srebrne knjige'' Egloffa Etterlina iz Luzerna. Devet različnih delov jezera ima posamezne oznake:<ref name=hdsll/><ref>{{navedi novice |url=http://www.beobachter.ch/fileadmin/dateien/pdf/Infografiken/Infografik_Vierwaldstaettersee_BeoN_08-10.pdf |title=Vierwaldstättersee: Über sieben Becken... |language=de |publisher=Beobachter |series=BeobachterNatur |issue=8/2011 |location=Zurich, Switzerland |date=7 October 2011 |access-date=7 October 2016}}</ref> * ''Urnersee'' ("jezero Uri"): prvi del jezera, ob ustju reke Reuss med Flüelenom in Brunnenom. * ''Gersauer Becken'' ("kotlina Gersau") poleg Gersauja pod masivom Rigi je najgloblji del jezera. * ''Buochser Bucht'' ("zaliv Buochs"): zaliv Bouchs, kjer Engelberger Aa vstopi v jezero. * ''Vitznauer Bucht'' ("zaliv Vitznau"): del med Bürgenstockom in Rigijem. * ''Alpnachersee'' ("jezero Alpnach"): skoraj ločeno, južni krak pod južnim pobočjem Pilatusa blizu Alpnacha. * ''Stanser Tricht'' ("Lijak Stans"): Del severno od Pilatusa, zahodno od Bürgenstocka ter pred Hergiswil in Stansstad. * ''Küssnachtersee'' ("Küssnachtovo jezero"): najbolj severni krak zahodno od Rigija s Küssnacht SZ na njegovem severnem koncu. * ''Chrütztrichter'' ("Križni lijak"): stičišče Stanser Trichterja, Luzernerseeja, Küssnachterseeja in Vitznauerja Buchta. * ''Luzernersee'' ("Vierwaldstadtsko jezero"): v nemški rabi je zdaj omejen na zaliv v Luzernu do Meggenhorna, z izlivom Reussa. == Geografija == Vierwaldstadtsko jezero meji na tri prvotne švicarske kantone Uri, Schwyz in Unterwalden (ki je danes razdeljen na kantona Obwalden in Nidwalden), pa tudi na kanton Luzern, zato je ime Vierwaldstättersee (lit. Jezero štirih gozdnih kantonov). Številne najstarejše skupnosti v Švici so ob obali, med njimi Küssnacht, Weggis, Vitznau, Gersau, Brunnen, Altdorf, Buochs in Treib. [[File:1005L Viewaldstaetter (17).JPG|thumb|left|Pogled na Urnersee od blizu Morschacha v Uriju, južno, z zgradbo na levi obali na desni]] Vierwaldstadtsko jezero je edinstveno nepravilno in zdi se, da leži v štirih različnih dolinah, ki so povezane s prilagojenimi gorami. Osrednji del jezera leži v dveh vzporednih dolinah, katerih smer je od zahoda proti vzhodu, ena leži severno, druga južno od grebena Bürgenstock. Povezani sta skozi ozko ožino, široko komaj en kilometer, med skalnima rtoma, imenovanima Unter Nas in Ober Nas (Spodnji in Zgornji nos). Ni verjetno, da se je južni del teh dveh odsekov jezera - imenovan Buochser Bucht - prej razširil na zahod nad prelivom, na katerem stoji mesto Stans, in tako tvori otok Bürgenstock. Zahodni del glavnega kraka jezera, medtem ko se razmeroma plitev zaliv razteza do mesta Luzern, poševno seka globok jarek, katerega jugozahodni konec zavzema odcep, imenovan Alpnachersee, medtem ko severovzhodni krak oblikuje dolge roke Küssnachta v Küssnachterseeju. Oba ležita v neposredni liniji doline, ki se razteza s komaj prelomom med Uri in Emmental Alpami. Na vzhodnem koncu Gersauer Becken, kjer so obzidja jezerske doline usmerjena od vzhoda proti zahodu, se mu pod ostrim kotom pridruži krak Uri ali Urnersee, ki leži v severnem podaljšku globine razcepa, ki omogoča prehod v Reuss, med Uri in Glarusi. [[File:Brunnen.jpg|thumb|Pogled na jezero Uri od Brunnena proti jugu]] Urnersee zavzema najsevernejši in najgloblji del velike razpoke doline Reuss, ki je prerezal alpsko območje od prelaza St. Gotthard do soseda Schwyza. Z njegove vzhodne obale se gore dvigajo v skoraj golih stenah kamenja do višine od 910 do 1220 m nad vodo. Dva najvišja vrha sta Fronalpstock in Rophaien (2078 m). Med njima se stopničasta soteska ali grapa Riemenstaldener Tal spusti do Sisikona, edine vasi s Flüelenom tik ob obali na tisti strani Urnerseeja. Na nasprotni ali zahodni obali gore dobijo še večje razsežnosti. Niederbauen Chulm nasledi Oberbauenstock, južneje nad grebenom Scharti pa se pojavijo zasneženi vrhovi Gitschen in Uri Rotstock (2928 m). V središču se odpre dolina Reuss, podprta z robustnimi vrhovi Urnerskih in Glarnski Alp.<ref name = Ball>John Ball, ''The Alpine guide, Central Alps'', p. 153, 1866, London</ref> Širina teh različnih delov jezera je zelo različna, vendar je običajno okoli 3 km. Površina jezera, katerega povprečna višina nad morjem je 434 metrov, je najnižja točka kantonov Uri, Obwalden in Nidwalden. Prvotno je bilo jezero dovzetno za nivoje ravni in poplave vzdolž svoje obale. Med letoma 1859 in 1860 je uvedba iglastega jezu v mestu Reuss v mestu Luzern, tik od Spreuerbrücke, omogočila stabilizacijo gladine jezera. Vrh drenažnega bazena jezera, pa tudi osrednje Švice, je Dammastock na 3630 metrih nadmorske višine.<ref>{{cite map |publisher= Swisstopo |title= 1:25,000 topographic map |url= http://s.geo.admin.ch/09f2b039d |access-date= 27 July 2014 }}</ref> == Naselja == {{multiple image|perrow = 3|total_width=800 |align=right |header = Vierwaldstadtsko jezero in okolica na zemljevidu Švice (1:25'000) |image1=1150 Luzern.jpg |image2=1151 Rigi.jpg |image3=1152 Ibergeregg.jpg |image4=1170 Alpnach.jpg |image5=1171 Beckenried.jpg |image6=1172 Muotathal.jpg |image7=1190 Melchtal.jpg |image8=1191 Engelberg.jpg |image9=1192 Schächental.jpg |footer = }} {| class="wikitable" |- ! Lea obala<ref group=l>Ob vstopu v reko Reuss: zahodna, kasneje južna obala.</ref> ! Desna obala |- | valign=top | <!-- left side of lake from entry of the Reuss--> *[[Kanton Uri|Uri (UR)]] **[[Seedorf, Uri|Seedorf]] **[[Seedorf, Uri|Bolzbach]] (Seedorf) **[[Isleten]] (Bauen) **[[Bauen]] **[[Seelisberg]] with [[Treib]] and [[Rütli]] *[[Kanton Nidwalden|Nidwalden (NW)]] **[[Emmetten]] **[[Beckenried]] **[[Buochs]] **[[Ennetbürgen]] **[[Bürgenstock]] (Ennetbürgen) **[[Kehrsiten]] (Stansstad) **[[Stansstad]] **[[Stansstad|Stansstader Ried]] (Stansstad) **[[Ennetmoos|Rotzloch]] **[[Alpnachstad]] **[[Hergiswil|Hergiswil NW]] *[[Kanton Luzern|Luzern (LU)]] **[[Horw]] **[[Horw|Kastanienbaum]] (Horw) **[[Horw|St. Niklausen]] (Horw) | valign=top | <!-- right side of lake --> *[[Kanton Uri|UR]] **[[Flüelen]] **[[Sisikon]] *[[Kanton Schwyz|Schwyz (SZ)]] **[[Morschach]] **[[Brunnen]] **[[Gersau]] *[[Kanton Luzerne|LU]] **[[Vitznau]], **[[Weggis]] **[[Greppen]] *[[Kanton Schwyz|SZ]] **[[Küssnacht|Küssnacht am Rigi]] **[[Merlischachen]] (Küssnacht) *[[Kanton Luzerne|LU]] **[[Meggen]] |- | colspan=2 style="text-align:center;" | [[Luzern]] |} {{sklici|group=l}} == Plovba == [[File:Lake lucerne.JPG|right|thumb| Potniška ladja na Urnersee s pogledom na Axenstrasse]] [[File:NauenFritz.jpg|thumb|right|''Nauen'' (barža) v uporabi na jezeru]] Jezero je plovno in je že stoletja in vsaj od odprtja prvega tira čez prelaz Gotthard leta 1230 predstavljalo pomemben del švicarskega prometnega sistema. Ta trgovina se je povečala z odprtjem nove poštne avtobusne povezave čez prelaz leta 1830. Ta cesta je imela svoj severni konec pri Flüelenu na skrajnem vzhodnem koncu jezera, jezero pa je bilo edina praktična nadaljnja povezava do Luzerna in s tem mest severne Švice in naprej.<ref name=asme>{{navedi splet | url = http://files.asme.org/ASMEORG/Communities/History/Landmarks/1287.pdf | title = Paddle Steamboat Uri | publisher = American Society of Mechanical Engineers | date = 5 September 2008 | access-date = 11 September 2012 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20140903060704/http://files.asme.org/ASMEORG/Communities/History/Landmarks/1287.pdf | archive-date = 3 September 2014 }}</ref><ref name=svgg>{{navedi splet | url = http://www.lakelucerne.ch/de/ueber-uns/unternehmen/geschichte-sgv.html | title = Geschichte SGV | language = de |trans-title=SGV History | publisher = SGV | access-date = 12 September 2012}}</ref> Čeprav je razvoj švicarske cestne in železniške mreže razbremenil velik del jezera s prometom, ga še naprej uporablja precejšnje število zasebnih in javnih plovil. Velik del te uporabe je usmerjen v turistične namene ali prosti čas, vendar jezero še naprej zagotavlja praktične povezave javnega in tovornega prometa med manjšimi obmorskimi skupnostmi. Potniške ladje Schifffahrtsgesellschaft des Vierwaldstättersees (SGV) ponujajo storitve na jezeru, med katerimi jih veliko vodijo zgodovinski veslaški parniki. SGV služi 32 krajem ob obali jezera, s povezavo do glavne proge in gorskih železnic na različnih točkah. Pod ločenim upravljanjem avtomobilski trajekt Beckenried-Gersau nudi avto trajektno povezavo med Beckenriedom, na južnem bregu jezera, in Gersaujem na severu. Na jezeru se še vedno uporabljajo tovorne [[barža|barže]] po lokalni zasnovi, znani kot ''Nauen''. Nekateri so bili predelani za uporabo kot zabaviščni čolni. Druge barže uporablja gramozna industrija poglabljanja, ki deluje na jezeru, z uporabo velikih strgač za pridobivanje peska in gramoza za uporabo v gradbeni industriji.<ref>{{navedi splet | url = http://www.wabag.ch/htm/1574/de/Unternehmen.htm | title = WABAG Kies AG | language = de | publisher = WABAG Kies AG | access-date = 10 September 2012 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet | url = http://www.arnoldcoag.ch/ | title = Arnold & Co. AG | language = de | publisher = Arnold & Co. AG | access-date = 11 September 2012}}</ref> == V umetnosti == [[File:Calame Lake of the four Cantons.JPG|thumb|upright|''Jezero štirih kantonov'', Alexandre Calame, c. 1850, Narodni muzej, Varšava]] [[Ludwig van Beethoven|Beethovnova]] ''Klavirska sonata št. 14'', popularno imenovana ''Mesečina'' je svoje ime dobila po opisu prvega stavka iz leta 1832 pesnika in glasbenega kritika Ludwiga Rellstaba, ki jo je primerjal z mesečino, ki je sijala ob Vierwaldstadtskem jezeru. [[Gioacchino Rossini]] ga uporablja v svojem ''Williamu Tellu'', uverturi del A: ''Sončni vzhod nad Alpami''. == Veslanje == Vierwaldstadtsko jezero je bilo dvakrat uporabljeno kot prizorišče evropskega veslaškega prvenstva: leta 1908 in nato leta 1926.<ref>{{navedi splet |title= Event Information |url= http://www.worldrowing.com/events/1908-european-championships/event-information |publisher=International Rowing Federation |access-date=30 June 2018}}</ref><ref>{{navedi splet |title= Event Information |url= http://www.worldrowing.com/events/1926-european-championships/event-information |publisher=International Rowing Federation |access-date=30 June 2018}}</ref> Bližnji Rotsee se od leta 1933 ga uporablja za veslaške regate. == Turizem == Na poti proti jugu so Angleži odkrili gore osrednje Švice. Nastalo je več zdravilišč in kopališč, kot sta Weggis ali Gersau. Leta 1871 je bila odprta prva gorska železniška proga v Evropi, železnica Vitznau-Rigi. Leta 1889 je bila od Alpnachstada do gore Pilatus zgrajena [[Železniška proga Pilatus|najstrmejša zobata železnica na svetu]]. [[Mark Twain]] je opisal vzpon na Rigi, ki je v 19. stoletju pripeljal do razcveta švicarskega turizma v ZDA. Ena največjih flot parnikov v Evropi obratuje s petimi parniki na jezeru. V okolici jezera in na srednje visokih terasah (na primer Morschach in Seelisberg) je veliko krajev za turiste. Rigi, Pilatus, Bürgenstock, Stanserhorn, Buochserhorn in dve legendi, Urirotstock in Fronalpstock, so privlačne panoramske gore blizu jezera. Do večine je mogoče priti z gorskimi železnicami, nekatere pa imajo dolinsko postajo v bližini ladijskih postaj ob jezeru. Na jezeru so številne lokacije, ki so pomembne za švicarsko kulturno in turistično zgodovino: Rütli, Tellsplatte, kapela Tell, Rezbarski stolp Stansstad, Neu-Habsburg, Schillerstein, Treib, kapela Astrid (Küssnacht) in grad Meggenhorn. === Vodni športi === Na nekaterih ločenih območjih so zaradi vode in vetra možni različni športi. Jezero je dostopno iz pristanišč za čolne in jahte, do jezerskih letovišč in bazenov (npr. Bazen Lido v Luzernu, ki ga je leta 1929 zgradil Arnold Berger). Zato je jezero lahko dostopno z obeh obal. See-Club Luzern je bil ustanovljen leta 1881, ki je danes največji veslaški klub v Švici, pa tudi veslaški klub Reuss Luzern (Ruderclub Reuss Luzern) leta 1904. Jahtni klub Luzerne obstaja in deluje že od leta 1941 in od leta 1966 čolnarna in boje na Churchill-Quai v Luzernu. Klub vodnih športov Brunnen, ustanovljen leta 1958, je v prvih letih svojega obstoja organiziral mednarodne dirke z motornimi čolni in prvenstva v smučanju na vodi. Leta 1965 je društvo za klub izbralo novo ime: Klub vodnih športov Vierwaldstadtsko jezero (''Wassersport-Club Vierwaldstättersee''). Klub motornih čolnov v osrednji Švici (''Motorbootclub Zentralschweiz'') je bil ustanovljen leta 1980, klub vodnih športov Hergiswil (''Wassersportclub Hergiswil'') pa leta 1986. SchweizMobil je ustvaril turnejo s kanuji po Vierwaldstadtskem jezeru med Brunnenom in Gersaujem. Zaradi vetra v dolini Reuss je južni del jezera Uri med kampom pri Gruonbachstrandu v Flüelenu in Isletenu središče jadranja na deski. === Potapljanje === V Vierwaldstadtskem jezeru je približno deset krajev, kjer se lahko potaplja brez čolna. Voda je vse leto precej mrzla in zato večinoma zelo bistra. V jezeru Uri pri Sisikonu se lahko potopimo do razdrobljene strme navpične stene na severnem portalu predora Schieferneggtunnel. Lediwrack Bruno leži pred Brunnenom na globini 15 metrov. Druga znana potapljaška mesta so pred Vitznau, Weggis, Gersau in Hergiswil. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Lake Lucerne}} *[http://www.hydrodaten.admin.ch/en/2025.html#aktuelle_daten Waterlevels Lake Lucerne] at Brunnen *[http://www.hydrodaten.admin.ch/en/2207.html#aktuelle_daten Waterlevels Lake Lucerne] at Lucerne *[https://web.archive.org/web/20121122015212/http://www.lakelucerneregion.com/ Lake Lucerne Region] *[http://www.nidwalden.com Nidwalden Tourism] [[Kategorija:Jezera v Švici]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] {{normativna kontrola}} rp46f2m8fo8ffww3zuy6tv81l5vh5pt 6685914 6685850 2026-06-06T08:16:59Z A09 188929 -np 6685914 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero |lake_name = Vierwaldstadtsko jezero</br> Vierwaldstättersee |image_lake = Vierwaldstaettersee.jpg |caption_lake = Pogled na jezero iz Pilatusa |pushpin_map=Švica |image_bathymetry = Karte Vierwaldstättersee.png |caption_bathymetry = |location = [[Švica]] |coords = {{coord|47|01|58|N|8|44|11|E|type:waterbody_region:DE/CH/AT|display=inline,title}} |type =[[fjord]] |inflow = [[Reuss (reka| Reuss]], Muota, Engelberger Aa, Sarner Aa |outflow = Reuss |catchment = 2124 km² |basin_countries = Švica |length = 3 km |width = 20 km |area = 113,6 km² |depth = 104 m |max-depth = 214 m |volume = 11,8 km³ |residence_time = 3,4 let |shore = 143,7 km |elevation = 434 m |frozen = v 17. in 19. stoletju; Lucernski zaliv in jezero Alpnach v letih 1929 in 1963 |islands = Altstatt-Insel |cities = Luzerne itd | reference = <ref name=hdsll>Vierwaldstättersee, Hans Stadler</ref> | website = http://www.lakelucerne.ch }} '''Vierwaldstadtsko jezero''', tudi '''Luzernsko jezero''' (nemško ''Vierwaldstättersee'', dobesedno 'jezero štirih gozdnih kantonov', francosko ''lac des Quatre-Cantons'', italijansko ''lago dei Quattro Cantoni'') je jezero v osrednji [[Švica|Švici]] in četrto največje v državi. Jezero je zapletene oblike, z več ostrimi zavoji in štirimi kraki. Začne se v južno severno vezani dolini reke Reuss med strmimi pečinami nad Urnerseejem od Flüelena proti Brunnenu na severu, preden zavije ostro proti zahodu, kjer se nadaljuje v porečje Gersauer. Tu je tudi najgloblja točka jezera na 214 m. Še bolj zahodno od njega je Buochser Bucht, vendar jezero spet močno zavije proti severu skozi ozko odprtino med Unter Nas (Spodnji nos) Bürgenstock na zahodu in Ober Nas (Zgornji nos) Rigija na vzhodu do zaliva Vitznau. Pred Vitznauom pod Rigijem jezero spet močno zavije proti zahodu, da doseže središče štirikrakega križa, imenovanega Chrütztrichter (''križni lijak''). Tu se na severu zbližujejo Vitznauer Bucht s Küssnachtersee, Luzernersee z zahoda ter Horwer Bucht in Stanser Trichter na jugu, ki ga najdemo tik pod severovzhodno stranjo [[Pilatus (gora)|Pilatusa]] in zahodno stranjo Bürgenstocka. Na zelo ozkem prehodu med vzhodno kapalko Pilatusa (imenovano Lopper) in Stansstadom, jezero doseže svoj jugozahodni krak pri Alpnachstadu na strmih južnih vznožjih Pilatusa, ''Alpnachersee''. Jezero odvaja vodo v reko Reuss v Lucernu iz kraka, imenovanega ''Luzernersee'' (Luzernsko jezero). Celotno jezero ima skupno površino 114 km² na nadmorski višini 434 m in največjo globino 214 m. Njegova prostornina je 11,8 km³. Velik del obale se strmo dviga v gore do 1500 m nad jezerom, kar ima za posledico številne slikovite poglede, vključno s pogledi na gore Rigi in Pilatus. Reuss vstopi v jezero pri Flüelenu, v delu, imenovanem Urnersee (jezero Uri, v kantonu Uri) in izstopi v Luzernu. Jezero sprejema tudi Muoto v Brunnenu, Engelberger Aa v Buochs in Sarner Aa v Alpnachstad. Jezero je mogoče obiti z vlakom in cesto, čeprav železniška pot jezero obide tudi na severni strani Rigija preko Arth-Goldau. Od leta 1980 avtocesta A2 vodi skozi predor Seelisberg, da bi v le pol ure v Altdorfu, Uri, južno od začetka jezera v Flüelenu, prišla do prelaza [[Gotthard (prelaz)| Gotthard]]. Parniki in druge potniške ladje vozijo med različnimi vasmi in mesti ob jezeru. Je priljubljena turistična destinacija tako za domače Švicarje kot za tujce, ob obalah pa je veliko hotelov in letovišč. Poleg tega je ob obali Urnersee travnik Rütli, tradicionalno mesto ustanovitve Švicarske konfederacije. 35-kilometrska spominska pešpot, ''Švicarska pot'', je bila zgrajena okoli jezera Uri ob praznovanju 700-letnice države leta 1991. == Ime == Ime jezera ''Vierwaldstättersee'' se prvič uporablja v 16. stoletju. Pred 16. stoletjem je bilo celo jezero znano kot ''Luzerner See'', kot ostaja v angleščini (in deloma italijansko kot ''Lago di Lucerna''). (Tri)"Waldstätte(n)" (lit.: 'Gozdnata območja / naselja', običajno prevedeno kot gozdni kantoni<ref>for the translation "forest canton" see e.g. Encyclopedia Britannica, 7th ed., vol. 21 (1842), [https://books.google.ch/books?id=__xMAQAAMAAJ&pg=PA44 p. 44].</ref>) od 14. stoletja so bili konfederacijski zavezniki Urija, Schwyza in Unterwaldna. Pojem ''Štiri Waldstätten'', z dodatkom kantona Luzern, je bil prvič zapisan v 1450-ih, poleg ''Srebrne knjige'' Egloffa Etterlina iz Luzerna. Devet različnih delov jezera ima posamezne oznake:<ref name=hdsll/><ref>{{navedi novice |url=http://www.beobachter.ch/fileadmin/dateien/pdf/Infografiken/Infografik_Vierwaldstaettersee_BeoN_08-10.pdf |title=Vierwaldstättersee: Über sieben Becken... |language=de |publisher=Beobachter |series=BeobachterNatur |issue=8/2011 |location=Zurich, Switzerland |date=7 October 2011 |access-date=7 October 2016}}</ref> * ''Urnersee'' ("jezero Uri"): prvi del jezera, ob ustju reke Reuss med Flüelenom in Brunnenom. * ''Gersauer Becken'' ("kotlina Gersau") poleg Gersauja pod masivom Rigi je najgloblji del jezera. * ''Buochser Bucht'' ("zaliv Buochs"): zaliv Bouchs, kjer Engelberger Aa vstopi v jezero. * ''Vitznauer Bucht'' ("zaliv Vitznau"): del med Bürgenstockom in Rigijem. * ''Alpnachersee'' ("jezero Alpnach"): skoraj ločeno, južni krak pod južnim pobočjem Pilatusa blizu Alpnacha. * ''Stanser Tricht'' ("Lijak Stans"): Del severno od Pilatusa, zahodno od Bürgenstocka ter pred Hergiswil in Stansstad. * ''Küssnachtersee'' ("Küssnachtovo jezero"): najbolj severni krak zahodno od Rigija s Küssnacht SZ na njegovem severnem koncu. * ''Chrütztrichter'' ("Križni lijak"): stičišče Stanser Trichterja, Luzernerseeja, Küssnachterseeja in Vitznauerja Buchta. * ''Luzernersee'' ("Vierwaldstadtsko jezero"): v nemški rabi je zdaj omejen na zaliv v Luzernu do Meggenhorna, z izlivom Reussa. == Geografija == Vierwaldstadtsko jezero meji na tri prvotne švicarske kantone Uri, Schwyz in Unterwalden (ki je danes razdeljen na kantona Obwalden in Nidwalden), pa tudi na kanton Luzern, zato je ime Vierwaldstättersee (lit. Jezero štirih gozdnih kantonov). Številne najstarejše skupnosti v Švici so ob obali, med njimi Küssnacht, Weggis, Vitznau, Gersau, Brunnen, Altdorf, Buochs in Treib. [[File:1005L Viewaldstaetter (17).JPG|thumb|left|Pogled na Urnersee od blizu Morschacha v Uriju, južno, z zgradbo na levi obali na desni]] Vierwaldstadtsko jezero je edinstveno nepravilno in zdi se, da leži v štirih različnih dolinah, ki so povezane s prilagojenimi gorami. Osrednji del jezera leži v dveh vzporednih dolinah, katerih smer je od zahoda proti vzhodu, ena leži severno, druga južno od grebena Bürgenstock. Povezani sta skozi ozko ožino, široko komaj en kilometer, med skalnima rtoma, imenovanima Unter Nas in Ober Nas (Spodnji in Zgornji nos). Ni verjetno, da se je južni del teh dveh odsekov jezera - imenovan Buochser Bucht - prej razširil na zahod nad prelivom, na katerem stoji mesto Stans, in tako tvori otok Bürgenstock. Zahodni del glavnega kraka jezera, medtem ko se razmeroma plitev zaliv razteza do mesta Luzern, poševno seka globok jarek, katerega jugozahodni konec zavzema odcep, imenovan Alpnachersee, medtem ko severovzhodni krak oblikuje dolge roke Küssnachta v Küssnachterseeju. Oba ležita v neposredni liniji doline, ki se razteza s komaj prelomom med Uri in Emmental Alpami. Na vzhodnem koncu Gersauer Becken, kjer so obzidja jezerske doline usmerjena od vzhoda proti zahodu, se mu pod ostrim kotom pridruži krak Uri ali Urnersee, ki leži v severnem podaljšku globine razcepa, ki omogoča prehod v Reuss, med Uri in Glarusi. [[File:Brunnen.jpg|thumb|Pogled na jezero Uri od Brunnena proti jugu]] Urnersee zavzema najsevernejši in najgloblji del velike razpoke doline Reuss, ki je prerezal alpsko območje od prelaza St. Gotthard do soseda Schwyza. Z njegove vzhodne obale se gore dvigajo v skoraj golih stenah kamenja do višine od 910 do 1220 m nad vodo. Dva najvišja vrha sta Fronalpstock in Rophaien (2078 m). Med njima se stopničasta soteska ali grapa Riemenstaldener Tal spusti do Sisikona, edine vasi s Flüelenom tik ob obali na tisti strani Urnerseeja. Na nasprotni ali zahodni obali gore dobijo še večje razsežnosti. Niederbauen Chulm nasledi Oberbauenstock, južneje nad grebenom Scharti pa se pojavijo zasneženi vrhovi Gitschen in Uri Rotstock (2928 m). V središču se odpre dolina Reuss, podprta z robustnimi vrhovi Urnerskih in Glarnski Alp.<ref name = Ball>John Ball, ''The Alpine guide, Central Alps'', p. 153, 1866, London</ref> Širina teh različnih delov jezera je zelo različna, vendar je običajno okoli 3 km. Površina jezera, katerega povprečna višina nad morjem je 434 metrov, je najnižja točka kantonov Uri, Obwalden in Nidwalden. Prvotno je bilo jezero dovzetno za nivoje ravni in poplave vzdolž svoje obale. Med letoma 1859 in 1860 je uvedba iglastega jezu v mestu Reuss v mestu Luzern, tik od Spreuerbrücke, omogočila stabilizacijo gladine jezera. Vrh drenažnega bazena jezera, pa tudi osrednje Švice, je Dammastock na 3630 metrih nadmorske višine.<ref>{{cite map |publisher= Swisstopo |title= 1:25,000 topographic map |url= http://s.geo.admin.ch/09f2b039d |access-date= 27 July 2014 }}</ref> == Naselja == {{multiple image|perrow = 3|total_width=800 |align=right |header = Vierwaldstadtsko jezero in okolica na zemljevidu Švice (1:25'000) |image1=1150 Luzern.jpg |image2=1151 Rigi.jpg |image3=1152 Ibergeregg.jpg |image4=1170 Alpnach.jpg |image5=1171 Beckenried.jpg |image6=1172 Muotathal.jpg |image7=1190 Melchtal.jpg |image8=1191 Engelberg.jpg |image9=1192 Schächental.jpg |footer = }} {| class="wikitable" |- ! Lea obala<ref group=l>Ob vstopu v reko Reuss: zahodna, kasneje južna obala.</ref> ! Desna obala |- | valign=top | <!-- left side of lake from entry of the Reuss--> *[[Kanton Uri|Uri (UR)]] **[[Seedorf, Uri|Seedorf]] **[[Seedorf, Uri|Bolzbach]] (Seedorf) **[[Isleten]] (Bauen) **[[Bauen]] **[[Seelisberg]] with [[Treib]] and [[Rütli]] *[[Kanton Nidwalden|Nidwalden (NW)]] **[[Emmetten]] **[[Beckenried]] **[[Buochs]] **[[Ennetbürgen]] **[[Bürgenstock]] (Ennetbürgen) **[[Kehrsiten]] (Stansstad) **[[Stansstad]] **[[Stansstad|Stansstader Ried]] (Stansstad) **[[Ennetmoos|Rotzloch]] **[[Alpnachstad]] **[[Hergiswil|Hergiswil NW]] *[[Kanton Luzern|Luzern (LU)]] **[[Horw]] **[[Horw|Kastanienbaum]] (Horw) **[[Horw|St. Niklausen]] (Horw) | valign=top | <!-- right side of lake --> *[[Kanton Uri|UR]] **[[Flüelen]] **[[Sisikon]] *[[Kanton Schwyz|Schwyz (SZ)]] **[[Morschach]] **[[Brunnen]] **[[Gersau]] *[[Kanton Luzerne|LU]] **[[Vitznau]], **[[Weggis]] **[[Greppen]] *[[Kanton Schwyz|SZ]] **[[Küssnacht|Küssnacht am Rigi]] **[[Merlischachen]] (Küssnacht) *[[Kanton Luzerne|LU]] **[[Meggen]] |- | colspan=2 style="text-align:center;" | [[Luzern]] |} {{sklici|group=l}} == Plovba == [[File:Lake lucerne.JPG|right|thumb| Potniška ladja na Urnersee s pogledom na Axenstrasse]] [[File:NauenFritz.jpg|thumb|right|''Nauen'' (barža) v uporabi na jezeru]] Jezero je plovno in je že stoletja in vsaj od odprtja prvega tira čez prelaz Gotthard leta 1230 predstavljalo pomemben del švicarskega prometnega sistema. Ta trgovina se je povečala z odprtjem nove poštne avtobusne povezave čez prelaz leta 1830. Ta cesta je imela svoj severni konec pri Flüelenu na skrajnem vzhodnem koncu jezera, jezero pa je bilo edina praktična nadaljnja povezava do Luzerna in s tem mest severne Švice in naprej.<ref name=asme>{{navedi splet | url = http://files.asme.org/ASMEORG/Communities/History/Landmarks/1287.pdf | title = Paddle Steamboat Uri | publisher = American Society of Mechanical Engineers | date = 5 September 2008 | access-date = 11 September 2012 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20140903060704/http://files.asme.org/ASMEORG/Communities/History/Landmarks/1287.pdf | archive-date = 3 September 2014 }}</ref><ref name=svgg>{{navedi splet | url = http://www.lakelucerne.ch/de/ueber-uns/unternehmen/geschichte-sgv.html | title = Geschichte SGV | language = de |trans-title=SGV History | publisher = SGV | access-date = 12 September 2012}}</ref> Čeprav je razvoj švicarske cestne in železniške mreže razbremenil velik del jezera s prometom, ga še naprej uporablja precejšnje število zasebnih in javnih plovil. Velik del te uporabe je usmerjen v turistične namene ali prosti čas, vendar jezero še naprej zagotavlja praktične povezave javnega in tovornega prometa med manjšimi obmorskimi skupnostmi. Potniške ladje Schifffahrtsgesellschaft des Vierwaldstättersees (SGV) ponujajo storitve na jezeru, med katerimi jih veliko vodijo zgodovinski veslaški parniki. SGV služi 32 krajem ob obali jezera, s povezavo do glavne proge in gorskih železnic na različnih točkah. Pod ločenim upravljanjem avtomobilski trajekt Beckenried-Gersau nudi avto trajektno povezavo med Beckenriedom, na južnem bregu jezera, in Gersaujem na severu. Na jezeru se še vedno uporabljajo tovorne [[barža|barže]] po lokalni zasnovi, znani kot ''Nauen''. Nekateri so bili predelani za uporabo kot zabaviščni čolni. Druge barže uporablja gramozna industrija poglabljanja, ki deluje na jezeru, z uporabo velikih strgač za pridobivanje peska in gramoza za uporabo v gradbeni industriji.<ref>{{navedi splet | url = http://www.wabag.ch/htm/1574/de/Unternehmen.htm | title = WABAG Kies AG | language = de | publisher = WABAG Kies AG | access-date = 10 September 2012 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet | url = http://www.arnoldcoag.ch/ | title = Arnold & Co. AG | language = de | publisher = Arnold & Co. AG | access-date = 11 September 2012}}</ref> == V umetnosti == [[File:Calame Lake of the four Cantons.JPG|thumb|upright|''Jezero štirih kantonov'', Alexandre Calame, c. 1850, Narodni muzej, Varšava]] [[Ludwig van Beethoven|Beethovnova]] ''Klavirska sonata št. 14'', popularno imenovana ''Mesečina'' je svoje ime dobila po opisu prvega stavka iz leta 1832 pesnika in glasbenega kritika Ludwiga Rellstaba, ki jo je primerjal z mesečino, ki je sijala ob Vierwaldstadtskem jezeru. [[Gioacchino Rossini]] ga uporablja v svojem ''Williamu Tellu'', uverturi del A: ''Sončni vzhod nad Alpami''. == Veslanje == Vierwaldstadtsko jezero je bilo dvakrat uporabljeno kot prizorišče evropskega veslaškega prvenstva: leta 1908 in nato leta 1926.<ref>{{navedi splet |title= Event Information |url= http://www.worldrowing.com/events/1908-european-championships/event-information |publisher=International Rowing Federation |access-date=30 June 2018}}</ref><ref>{{navedi splet |title= Event Information |url= http://www.worldrowing.com/events/1926-european-championships/event-information |publisher=International Rowing Federation |access-date=30 June 2018}}</ref> Bližnji Rotsee se od leta 1933 ga uporablja za veslaške regate. == Turizem == Na poti proti jugu so Angleži odkrili gore osrednje Švice. Nastalo je več zdravilišč in kopališč, kot sta Weggis ali Gersau. Leta 1871 je bila odprta prva gorska železniška proga v Evropi, železnica Vitznau-Rigi. Leta 1889 je bila od Alpnachstada do gore Pilatus zgrajena [[Železniška proga Pilatus|najstrmejša zobata železnica na svetu]]. [[Mark Twain]] je opisal vzpon na Rigi, ki je v 19. stoletju pripeljal do razcveta švicarskega turizma v ZDA. Ena največjih flot parnikov v Evropi obratuje s petimi parniki na jezeru. V okolici jezera in na srednje visokih terasah (na primer Morschach in Seelisberg) je veliko krajev za turiste. Rigi, Pilatus, Bürgenstock, Stanserhorn, Buochserhorn in dve legendi, Urirotstock in Fronalpstock, so privlačne panoramske gore blizu jezera. Do večine je mogoče priti z gorskimi železnicami, nekatere pa imajo dolinsko postajo v bližini ladijskih postaj ob jezeru. Na jezeru so številne lokacije, ki so pomembne za švicarsko kulturno in turistično zgodovino: Rütli, Tellsplatte, kapela Tell, Rezbarski stolp Stansstad, Neu-Habsburg, Schillerstein, Treib, kapela Astrid (Küssnacht) in grad Meggenhorn. === Vodni športi === Na nekaterih ločenih območjih so zaradi vode in vetra možni različni športi. Jezero je dostopno iz pristanišč za čolne in jahte, do jezerskih letovišč in bazenov (npr. Bazen Lido v Luzernu, ki ga je leta 1929 zgradil Arnold Berger). Zato je jezero lahko dostopno z obeh obal. See-Club Luzern je bil ustanovljen leta 1881, ki je danes največji veslaški klub v Švici, pa tudi veslaški klub Reuss Luzern (Ruderclub Reuss Luzern) leta 1904. Jahtni klub Luzerne obstaja in deluje že od leta 1941 in od leta 1966 čolnarna in boje na Churchill-Quai v Luzernu. Klub vodnih športov Brunnen, ustanovljen leta 1958, je v prvih letih svojega obstoja organiziral mednarodne dirke z motornimi čolni in prvenstva v smučanju na vodi. Leta 1965 je društvo za klub izbralo novo ime: Klub vodnih športov Vierwaldstadtsko jezero (''Wassersport-Club Vierwaldstättersee''). Klub motornih čolnov v osrednji Švici (''Motorbootclub Zentralschweiz'') je bil ustanovljen leta 1980, klub vodnih športov Hergiswil (''Wassersportclub Hergiswil'') pa leta 1986. SchweizMobil je ustvaril turnejo s kanuji po Vierwaldstadtskem jezeru med Brunnenom in Gersaujem. Zaradi vetra v dolini Reuss je južni del jezera Uri med kampom pri Gruonbachstrandu v Flüelenu in Isletenu središče jadranja na deski. === Potapljanje === V Vierwaldstadtskem jezeru je približno deset krajev, kjer se lahko potaplja brez čolna. Voda je vse leto precej mrzla in zato večinoma zelo bistra. V jezeru Uri pri Sisikonu se lahko potopimo do razdrobljene strme navpične stene na severnem portalu predora Schieferneggtunnel. Lediwrack Bruno leži pred Brunnenom na globini 15 metrov. Druga znana potapljaška mesta so pred Vitznau, Weggis, Gersau in Hergiswil. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Lake Lucerne}} *[http://www.hydrodaten.admin.ch/en/2025.html#aktuelle_daten Waterlevels Lake Lucerne] at Brunnen *[http://www.hydrodaten.admin.ch/en/2207.html#aktuelle_daten Waterlevels Lake Lucerne] at Lucerne *[https://web.archive.org/web/20121122015212/http://www.lakelucerneregion.com/ Lake Lucerne Region] *[http://www.nidwalden.com Nidwalden Tourism] [[Kategorija:Jezera v Švici]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] {{normativna kontrola}} 348ijqklt20bdu460rcf5khv9m6hs55 0 496634 6685789 6679962 2026-06-05T20:35:32Z ~2026-32552-67 260877 6685789 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Reuss | native_name = {{native name|gsw|Rüüss}} | image = Kapellbrucke in Lucerne.jpg | image_size = | image_caption = Reuss v [[Luzern|Luzernu]] | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Švica]] | subdivision_type2 = Kanton | subdivision_name2 = [[kanton Uri|Uri]], [[kanton Luzern|Luzern]], [[Aargau]] | subdivision_type3 = Naselja | subdivision_name3 = [[Andermatt]] (UR), [[Göschenen]] (UR), [[Altdorf, Uri|Altdorf]] (UR), [[Luzern]] (LU), [[Bremgarten, Aargau|Bremgarten]] (AG) | source1_location = Furkareuss, nad prelazom Furka, Uri | source1_coordinates= {{coord|46.56341|8.43259|region:CH-UR|format=dms}} | mouth_location = [[Aare]] pri Windisch / Gebenstorf, Aargau | mouth_coordinates = {{coord|47.4909|8.23193|region:CH-AG|format=dms|display=inline,title}} | length = 164,4 km | source1_elevation = 2640 m | mouth_elevation = 229 m | discharge1_location= Mellingen | discharge1_min = 93 m³/s (MNQ 1935-2013),<br />28,6 m³/s (NNQ, 2006) | discharge1_avg = 140,4 m³/s (MQ 1935-2013) | discharge1_max = 179 m³/s (MHQ 1935-2013),<br />854 m³/s (HHQ, 2005) | progression = Aare→ Ren→ Severno morje | tributaries_left = Göschener Reuss, Meienreuss, Engelberger Aa (Vierwaldstadtsko jezero), Sarner Aa, Kleine Emme | tributaries_right = Gotthardreuss, Unteralpreuss, Chärstelenbach, Schächen, Muota (Vierwaldstadtsko jezero), Lorze, Jonenbach | waterbodies = [[Vierwaldstadtsko jezero]], Flachsee | basin_size = 3426 km2<ref name=catchment>Federal Office for the Environment FOEN, "Topographical catchment areas of Swiss waterbodies 2km²" [https://api3.geo.admin.ch/rest/services/ech/MapServer/ch.bafu.wasser-teileinzugsgebiete_2/94738/extendedHtmlPopup?lang=en Sub-catchment area number 94738] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170621204401/https://api3.geo.admin.ch/rest/services/ech/MapServer/ch.bafu.wasser-teileinzugsgebiete_2/94738/extendedHtmlPopup?lang=en |date=2017-06-21 }}, Catchment area size [km²] 3425.54.</ref> }} '''Reuss''' (švicarsko nemško ''Rüüss'') je [[reka]] v [[Švica|Švici]]. Z dolžino 164 kilometrov in [[porečje]]m 3426 kvadratnih kilometrov je četrta največja reka v Švici (za [[Ren]]om, [[Aare]] in [[Rona|Rono]]) oz. druga za Aarejem, ki teče izljučno po Švici. Zgornja Reuss tvori glavno dolino kantona Uri. Potek spodnje Reuss poteka od Vierwaldstadtskega jezera do sotočja z Aare pri [[Brugg]]u in Windischu. Reuss je ena od štirih večjih rek, ki izvirajo v regiji Gotthard, skupaj z Renom, reko [[Ticino]] in Rono. == Geografija == === Potek === [[File:Urseren.jpg|thumb| Furkareuss v dolini Urseren]] [[File:Picswiss TI-15-37.jpg|thumb|Teufelsbrücke v [[Soteska Schöllenen|soteski Schöllenen]]]] [[File:SBB Re 6-6 Re 4-4 Gurtnellen.jpg|thumb| Reuss blizu Gurtnellena]] [[File:Luftbild Reussdelta Uri.jpg|thumb| Reuss vstopa v Vierwaldstadtsko jezero]] [[Image:Luzern - Rathaussteg II.JPG|thumb|Mestna hiša]] [[Image:Luzern asv2022-10 Nadelwehr img2.jpg|thumb|Iglični jez regulira jezersko vodo]] [[File:BDWM Be 4-8 Reussbrücke Bremgarten I.jpg|thumb|Most za železnico Bremgarten-Dietikon blizu Bremgartna]] [[File:Aare - Reuss - Gebenstorf IMG 6754.jpg|thumb|Sotočje z [[Aare]] pri "Wasserschloss"]] Gotthardreuss izvira v masivu Gotthard, izvira iz Lago di Lucendro (rezervoar zgrajen leta 1947; nadmorska višina 2134 m) v [[Kanton Ticino|kantonu Ticino]] in prehaja v kanton Uri pri Brüggbodnu (1910 m). Furkareuss izvira vzhodno od prelaza [[Furka (prelaz)| Furka]] iz Schwärziseeli in tvori dolino, imenovano Urseren, mimo naselja Realp na 1540 m. Gotthardreuss in Furkareuss se združita pri Hospentalu (1452 m). Nizvodno od [[Andermatt]]a (1432 m) Reuss prehaja skozi [[soteska Schöllenen|sotesko Schöllenen]] pod legendarnim Hudičevim mostom (''Teufelsbrücke''). Pri Göschenenu (1102 m) se reki pridruži še Göschenerreuss. Od tod tvori glavno dolino kantona Uri, ki poteka skozi naselja Wassen (840 m), Gurtnellen (711 m), Silenen (500 m) in skozi Erstfeld (471 m), mimo Attinghausna in Altdorfa (452 m), kjeri se priključi najjužnejšemu delu Vierwaldstadtskega jezera (Urnersee) med Flüelenom in Seedorfom (434 m). Reuss zapusti jezero približno 20 km severozahodno, v mestu Luzern. Pomembni mostovi v Luzernu so [[Kapellbrücke]], prvič zgrajen leta 1333, obnovljen leta 1993 in [[Spreuerbrücke]], zgrajen leta 1408. Igelni jez, ki leži tik gorvodno od Spreuerbrücke, vzdržuje vodostaj. Kleine Emme prejme od Entlebucha pri Emmenu (432 m). Od tu teče proti severovzhodu skozi Buchrain, Root, Gisikon in Honau, dolvodno od Honaua (402 m) pa zapusti kanton Luzern in zdaj tvori mejo med Aargauom in Zugom, mimo Dietwila (Aargau), Risch-Rotkreuz (Zug), Oberrüti (Aargau) in Sins (Aargau), Hünenberg (Zug) in Mühlau (Aargau). Lorze prejme od jezera Zug dolvodno od Maschwandna. Nižje od tega sotočja Reuss tvori mejo med Aargauom in Zürichom, mimo Merenschwanda (Aargau, 389 m) in Ottenbacha (Zürich, 384 m) in vstopi v Aargau nižje od Ottenbacha. Znotraj Aargaua Reuss teče mimo krajev Aristau, Jonen, Rottenschwil, Unterlunkhofen, Hermetschwil-Staffeln, tu tvori Flachsee (380 m) in naprej do naselja Zufikon, Bremgarten (370 m). Reussbrücke v Bremgartnu je bil prvič zgrajen c. 1270, prvič omenjen 1281 (lesen most obnovljen 1953-1957). Od Bremgartna Reuss vijuga med vasmi Eggenwil, Fischbach-Göslikon, Künten, Niederwil, do Stettena (352 m), teče mimo Tägeriga, Mellingena (350 m), Birrharda (340 m), Mülligena, Birmenstorfa in med Windisch in Gebenstorf, kjer se je končno pridruži Aare tik ob Bruggu, na 327 m. Po sotočju se reka nadaljuje kot Aare, ki se pri [[Koblenz]]u izliva v [[Ren]. === Porečje === [[Porečje]] 3426 km2<ref> Federal Office for the Environment FOEN, "Topographical catchment areas of Swiss waterbodies 2km2" Sub-catchment area number 94738, Catchment area size [km2] 3425.54.</ref> približno pokriva osrednjo Švico. Porečje reke Zgornji Reuss vključuje skoraj celoten kanton Uri (z izjemo Urner Boden in v zgornjem delu Gotthardreussa del Ticina (občina Airolo). Najvišja točka drenažnega bazena je vrh Dammastock, na nadmorski višini 3630 m. Porečje reke Spodnji Reuss dodaja povodja drugih pritokov Vierwaldstadtskega jezera, pa tudi porečja Kleine Emme, vključno z večino kantonov Nidwaldna in Obwaldna, ter delov Schwyza, Luzerna in Zuga. Nad Luzernom nadaljnji pritoki dodajajo druge dele Zuga ter dela kantonov Zürich in Aargau. === Pritoki === Reuss in njegovi pritoki, z dolžino in povodjem, od ust do izvira (nepopolno): :'''''Reuss''''' - 164 km - 3,426 km² ::Mülibach - 8 km² (pri Mellingen) ::Jonen – 46 km² ::[[Lorze]] – 390 km² (pri Reussspitz, Hünenberg) ::Sinserbach – 16 km² (pri Sins, Switzerland|Sins) ::Ron - 22,5 km² (pri Gisikon) ::Kleine Emme - 58 km – 477 km² (pri Emmenbrücke) :''[[Vierwaldstadtsko jezero]]'' - 113,6 km²<ref>Lake's surface area</ref> - 2.238 km²<ref>Catchment area at outflow including lake's surface area</ref> (pri Luzernu, iztok Reuss) ::Würzenbach - 7.7 km – 39 km2 (pri Luzernu) ::Sarner Aa/Dreiwässerkanal/Aa/Lauibach - 28 km – 267 km² (pri Alpnachstadu) ::Melbach – 18 km2 (pri Ennetmoosu) ::Engelberger Aa - 50 km – 230 km² (pri Buochsu) ::Muota – 316 km² (pri Brunnenu) ::Isitalerbach – 60 km² (blizu Isletena) ::Altdorfer Dorfbach (pri Altdorf, Uri|Altdorf) :''Zgornji Reuss'' – 832 km² (pri Seedorfu v jezero) ::Schächen – 109 km² (pri Attinghausenu) ::Alpbach – 32 km2 (pri Erstfeldu) ::Kärstelenbach – 116 km² ::Meienreuss – 71 km² ::Göschenenalpreuss – 92 km² (pri Göschenenu) ::Unteralpreuss (pri Andermattu) == Zgodovina == === Ime === [[Ptolemaj]] piše predgermansko ime reke kot ''Silana'' (od koder ime Silenen).<ref>Reichert (1968): "zur Zeit des P. hatte für die Reuß noch ihr vorgerm. Name, ''Silana'', gegolten (1, 240ff.; 2, 145ff.)."</ref> Germansko ime je izpričano kot ''Rusa'', ''Rusia'' iz 9. stoletja (včasih zabeleženo kot ''Ursa'' v zgodnjem modernem obdobju, prim. dolina ''Urseren'')<ref name=Reichert>H. Reichert, "Riousiaoua" in Hoops (ed.), ''Reallexikon der germanischen Altertumskunde'' 25 (1968), [https://books.google.ch/books?id=j7cXiqNmd1EC&pg=PA27&lpg=PA27 p. 27].</ref>, iz zgodnje germanskega ''*Rūsi'', ''*Rūsjō-''. Greule (1982) to ime razlaga kot staroevropski hidronim, ki je neposredno soroden z ''Riß''.<ref>Greule, Albrecht, '' Riusiava, Riß und Reuß'', Blätter für Oberdeutsche Namenforschung, 19 (1982). Albrecht Greule, ''Deutsches Gewässernamenbuch: Etymologie der Gewässernamen und der zugehörigen Gebiets-, Siedlungs- und Flurnamen'', Walter de Gruyter (2014), [https://books.google.ch/books?id=rqboBQAAQBAJ&pg=PA434#v=onepage&q&f=false 434f.]</ref> Zaradi Ptolemajevega zapisa o predgermanskem imenu ''Silana'' je možno, da je bil le del reke v antiki znan kot ''*Rūsi''; ''*Rūsi'' je razlagano kot povsem germansko ime, uvedeno z germansko naselbino v zgodnjem srednjeveškem obdobju, izpeljanka iz starovisokonemške [[:wikt: ''rūsa'', ''riusa'']] – '[[vrša]]'. === Zgornja reka Reuss === Do 13. stoletja je bila soteska Schöllenen neprehodna in je dolino Urseren ločevala od Urija. Urseren je bila dostopna prek prelaza Furka in [[Oberalp (prelaz)| Oberalp]] in je bila pod vplivom škofije Chur. Glavno poselitveno območje Urija je bila ravnica rečnega izliva Altdorf (Reussebene). Naselja so se po navadi tvorila na obeh straneh reke, sama reka pa je bila pogosto sprejeta kot skupna ali župnijska meja.<ref>[https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/008771/2011-12-23/] Reuss, Anne-Marie Dubler, Hans Stadler, 2011</ref> Soteska Schöllenen je bila v 1230-ih prehodna in je odprla dostop do prelaza Gotthard. To je imelo za posledico neizmerno povečanje strateške vrednosti doline Reuss, kar se kaže v podelitvi [[cesarska neposrednost|cesarske neposrednosti]] Uriju in v širšem političnem ozadju temeljev [[Stara švicarska konfederacija|Stare švicarske konfederacije]]. Reuss je bila kanalizirana med Attinghausenom in Altdorfom v letih 1850–1863 in do izliva v letih 1900–1912, kar je znatno povečalo obdelovalne površine na Reussovi planoti. Manjša rečna delta je bila obnovljena leta 1985. Po poplavi leta 1987 so bili v letih 1995–1999 zgrajeni izboljšani protipoplavni ukrepi. V soteski Schöllenen je bila zgrajena majhna hidroelektrarna za gradnjo [[Predor Gotthard|predora Gotthard]] leta 1875. Večje hidroelektrarne so bile zgrajene v Amstegu (1922), Wassenu (1949) in Göschenenu (1962). === Spodnja reka Reuss === Spodnja reka Reuss teče vzdolž niza nekdanjih [[ledeniško jezero|ledeniških jezer]]. Naselja ob reki so bila zgrajena na stranskih [[morena]]h, sama struga pa je bila močvirnata in poplavljena, zato neprimerna za naselitev. Najstarejši rečni prehodi so ob končnih morenah med nekdanjimi ledeniškimi jezeri. Dolina reke Reuss je bila v 14. stoletju pod habsburško oblastjo. V 15. stoletju je Reuss postala meja med ozemlji Švicarske konfederacije, leta 1429 med Luzernom in Zürichom, kasneje pa med Zugom, Zürichom in kondominijem Freie Ämter, med Freie Ämter in Badnom ter med Badnom in Bernom. Reuss je nižje od Ottenbacha, z nastankom tega kantona, leta 1803 ležala v Aargauu. Reuss je imela v poznem srednjeveškem obdobju status 'proste cesarske ceste' (''freie Reichsstrasse''). Do leta 1798 so bile za ohranjanje plovnosti reke odgovorne kantonalne oblasti (''Reussherren'' iz Luzerna in Zuga). Reuss je bila pomembna kot plovna pot za promet med Luzernom in Zurzachom ter prek reke Aare do Basla, vse do gradnje tranzitnih cest v 18. stoletju. Rečni prehodi s trajekti so bili v srednjeveškem obdobju pri Lunkhofnu (omenjen 1160), Windischu, Sinsu, Mühlauu, Oberrütiju in Dietwilu. Prehod pri Lunkhofnu je bil na glavni poti od Züricha do Berna. Mostovi čez Reuss so bili v Luzernu, v Bremgartenu (1230), Mellingenu (omenjen 1253) in Gisikonu (1432). Leta 1528 so katoliški kantoni blokirali trgovske poti čez reko Reuss za protestantske kantone, trgovina med Zürichom in Bernom pa je bila preusmerjena skozi Windisch. Ker so bili trajekti in mostovi vir dohodka, so gradnji novih prehodov v zgodnjem modernem obdobju nasprotovali, zgrajen je bil le en nov most, ki ga je Zug naročil pri Sinsu (1640). Novi mostovi so bili zgrajeni šele po propadu Stare švicarske konfederacije, npr. v Windishu (1799), Ottenbachu (1864) in Mühlau (1940). Do konca 20. stoletja je bilo več kot ducat prečkanj Spodnje reke Reuss, vključno s številnimi železniškimi in avtocestnimi mostovi. Projekta za kanalizacijo v letih 1648 (Hans Condard Gyger) in 1809 (Johann Gottfried Tulla) nista bila realizirana. Leta 1840 je Aargau z omejenim vplivom zgradil nekaj regulacij. Obsežen projekt rečnega inženirstva je bil zaključen med 1971–1985 (''Reusstalsanierung''). Hidroelektrarna v Bremgartnu-Zufikonu je bila zgrajena leta 1893 in razširjena leta 1975 (rezervoar Flachsee). == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Reuss River}} *Trenutni pretok, ravni vode, temperatura:: **[http://www.hydrodaten.admin.ch/en/2087.html#aktuelle_daten (Uri)] (1426 m) **[http://www.hydrodaten.admin.ch/en/2056.html#aktuelle_daten Seedorf (Uri)] (437 m) **[http://www.hydrodaten.admin.ch/en/2152.html#aktuelle_daten Lucerne-Geissmattbrücke] (431 m) **[http://www.hydrodaten.admin.ch/en/2110.html#aktuelle_daten Mühlau (Aargau), Hünenberg (Zug)] (389 m) **[http://www.hydrodaten.admin.ch/en/2018.html#aktuelle_daten Mellingen (Aargau)] (344 m) {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Švici]] bmcnawf0c4yiq4zhg79ty2asl27gtd8 6685968 6685789 2026-06-06T11:04:44Z Ljuba24b 92351 6685968 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Reuss | native_name = {{native name|gsw|Rüüss}} | image = Kapellbrucke in Lucerne.jpg | image_size = | image_caption = Reuss v [[Luzern|Luzernu]] | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Švica]] | subdivision_type2 = Kanton | subdivision_name2 = [[kanton Uri|Uri]], [[kanton Luzern|Luzern]], [[Aargau]] | subdivision_type3 = Naselja | subdivision_name3 = [[Andermatt]] (UR), [[Göschenen]] (UR), [[Altdorf, Uri|Altdorf]] (UR), [[Luzern]] (LU), [[Bremgarten, Aargau|Bremgarten]] (AG) | source1_location = Furkareuss, nad prelazom Furka, Uri | source1_coordinates= {{coord|46.56341|8.43259|region:CH-UR|format=dms}} | mouth_location = [[Aare]] pri Windisch / Gebenstorf, Aargau | mouth_coordinates = {{coord|47.4909|8.23193|region:CH-AG|format=dms|display=inline,title}} | length = 164,4 km | source1_elevation = 2640 m | mouth_elevation = 229 m | discharge1_location= Mellingen | discharge1_min = 93 m³/s (MNQ 1935-2013),<br />28,6 m³/s (NNQ, 2006) | discharge1_avg = 140,4 m³/s (MQ 1935-2013) | discharge1_max = 179 m³/s (MHQ 1935-2013),<br />854 m³/s (HHQ, 2005) | progression = Aare→ Ren→ Severno morje | tributaries_left = Göschener Reuss, Meienreuss, Engelberger Aa (Vierwaldstadtsko jezero), Sarner Aa, Kleine Emme | tributaries_right = Gotthardreuss, Unteralpreuss, Chärstelenbach, Schächen, Muota (Vierwaldstadtsko jezero), Lorze, Jonenbach | waterbodies = [[Vierwaldstadtsko jezero]], Flachsee | basin_size = 3426 km2<ref name=catchment>Federal Office for the Environment FOEN, "Topographical catchment areas of Swiss waterbodies 2km²" [https://api3.geo.admin.ch/rest/services/ech/MapServer/ch.bafu.wasser-teileinzugsgebiete_2/94738/extendedHtmlPopup?lang=en Sub-catchment area number 94738] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170621204401/https://api3.geo.admin.ch/rest/services/ech/MapServer/ch.bafu.wasser-teileinzugsgebiete_2/94738/extendedHtmlPopup?lang=en |date=2017-06-21 }}, Catchment area size [km²] 3425.54.</ref> }} '''Reuss''' (švicarsko nemško ''Rüüss'') je [[reka]] v [[Švica|Švici]]. Z dolžino 164 kilometrov in [[porečje]]m 3426 kvadratnih kilometrov je četrta največja reka v Švici (za [[Ren]]om, [[Aare]] in [[Rona|Rono]]) oz. druga za Aarejem, ki teče izljučno po Švici. Zgornja Reuss tvori glavno dolino kantona Uri. Potek spodnje Reuss poteka od Vierwaldstadtskega jezera do sotočja z Aare pri [[Brugg]]u in Windischu. Reuss je ena od štirih večjih rek, ki izvirajo v regiji Gotthard, skupaj z Renom, reko [[Ticino]] in Rono. == Geografija == === Potek === [[File:Urseren.jpg|thumb| Furkareuss v dolini Urseren]] [[File:Picswiss TI-15-37.jpg|thumb|Teufelsbrücke v [[Soteska Schöllenen|soteski Schöllenen]]]] [[File:SBB Re 6-6 Re 4-4 Gurtnellen.jpg|thumb| Reuss blizu Gurtnellena]] [[File:Luftbild Reussdelta Uri.jpg|thumb| Reuss vstopa v Vierwaldstadtsko jezero]] [[Image:Luzern - Rathaussteg II.JPG|thumb|Mestna hiša]] [[Image:Luzern asv2022-10 Nadelwehr img2.jpg|thumb|Iglični jez regulira jezersko vodo]] [[File:BDWM Be 4-8 Reussbrücke Bremgarten I.jpg|thumb|Most za železnico Bremgarten-Dietikon blizu Bremgartna]] [[File:Aare - Reuss - Gebenstorf IMG 6754.jpg|thumb|Sotočje z [[Aare]] pri "Wasserschloss"]] Gotthardreuss izvira v masivu Gotthard, izvira iz Lago di Lucendro (rezervoar zgrajen leta 1947; nadmorska višina 2134 m) v [[Kanton Ticino|kantonu Ticino]] in prehaja v kanton Uri pri Brüggbodnu (1910 m). Furkareuss izvira vzhodno od prelaza [[Furka (prelaz)| Furka]] iz Schwärziseeli in tvori dolino, imenovano Urseren, mimo naselja Realp na 1540 m. Gotthardreuss in Furkareuss se združita pri Hospentalu (1452 m). Nizvodno od [[Andermatt]]a (1432 m) Reuss prehaja skozi [[soteska Schöllenen|sotesko Schöllenen]] pod legendarnim Hudičevim mostom (''Teufelsbrücke''). Pri Göschenenu (1102 m) se reki pridruži še Göschenerreuss. Od tod tvori glavno dolino kantona Uri, ki poteka skozi naselja Wassen (840 m), Gurtnellen (711 m), Silenen (500 m) in skozi Erstfeld (471 m), mimo Attinghausna in Altdorfa (452 m), kjeri se priključi najjužnejšemu delu Vierwaldstadtskega jezera (Urnersee) med Flüelenom in Seedorfom (434 m). Reuss zapusti jezero približno 20 km severozahodno, v mestu Luzern. Pomembni mostovi v Luzernu so [[Kapellbrücke]], prvič zgrajen leta 1333, obnovljen leta 1993 in [[Spreuerbrücke]], zgrajen leta 1408. Igelni jez, ki leži tik gorvodno od Spreuerbrücke, vzdržuje vodostaj. Kleine Emme prejme od Entlebucha pri Emmenu (432 m). Od tu teče proti severovzhodu skozi Buchrain, Root, Gisikon in Honau, dolvodno od Honaua (402 m) pa zapusti kanton Luzern in zdaj tvori mejo med Aargauom in Zugom, mimo Dietwila (Aargau), Risch-Rotkreuz (Zug), Oberrüti (Aargau) in Sins (Aargau), Hünenberg (Zug) in Mühlau (Aargau). Lorze prejme od jezera Zug dolvodno od Maschwandna. Nižje od tega sotočja Reuss tvori mejo med Aargauom in Zürichom, mimo Merenschwanda (Aargau, 389 m) in Ottenbacha (Zürich, 384 m) in vstopi v Aargau nižje od Ottenbacha. Znotraj Aargaua Reuss teče mimo krajev Aristau, Jonen, Rottenschwil, Unterlunkhofen, Hermetschwil-Staffeln, tu tvori Flachsee (380 m) in naprej do naselja Zufikon, Bremgarten (370 m). Reussbrücke v Bremgartnu je bil prvič zgrajen c. 1270, prvič omenjen 1281 (lesen most obnovljen 1953-1957). Od Bremgartna Reuss vijuga med vasmi Eggenwil, Fischbach-Göslikon, Künten, Niederwil, do Stettena (352 m), teče mimo Tägeriga, Mellingena (350 m), Birrharda (340 m), Mülligena, Birmenstorfa in med Windisch in Gebenstorf, kjer se je končno pridruži Aare tik ob Bruggu, na 327 m. Po sotočju se reka nadaljuje kot Aare, ki se pri [[Koblenz]]u izliva v [[Ren]. === Porečje === [[Porečje]] 3426 km2<ref> Federal Office for the Environment FOEN, "Topographical catchment areas of Swiss waterbodies 2km2" Sub-catchment area number 94738, Catchment area size [km2] 3425.54.</ref> približno pokriva osrednjo Švico. Porečje reke Zgornji Reuss vključuje skoraj celoten kanton Uri (z izjemo Urner Boden in v zgornjem delu Gotthardreussa del Ticina (občina Airolo). Najvišja točka drenažnega bazena je vrh Dammastock, na nadmorski višini 3630 m. Porečje reke Spodnji Reuss dodaja povodja drugih pritokov Vierwaldstadtskega jezera, pa tudi porečja Kleine Emme, vključno z večino kantonov Nidwaldna in Obwaldna, ter delov Schwyza, Luzerna in Zuga. Nad Luzernom nadaljnji pritoki dodajajo druge dele Zuga ter dela kantonov Zürich in Aargau. === Pritoki === Reuss in njegovi pritoki, z dolžino in povodjem, od ust do izvira (nepopolno): :'''''Reuss''''' - 164 km - 3,426 km² ::Mülibach - 8 km² (pri Mellingen) ::Jonen – 46 km² ::[[Lorze]] – 390 km² (pri Reussspitz, Hünenberg) ::Sinserbach – 16 km² (pri Sins, Switzerland|Sins) ::Ron - 22,5 km² (pri Gisikon) ::Kleine Emme - 58 km – 477 km² (pri Emmenbrücke) :''[[Vierwaldstadtsko jezero]]'' - 113,6 km²<ref>Lake's surface area</ref> - 2.238 km²<ref>Catchment area at outflow including lake's surface area</ref> (pri Luzernu, iztok Reuss) ::Würzenbach - 7.7 km – 39 km2 (pri Luzernu) ::Sarner Aa/Dreiwässerkanal/Aa/Lauibach - 28 km – 267 km² (pri Alpnachstadu) ::Melbach – 18 km2 (pri Ennetmoosu) ::Engelberger Aa - 50 km – 230 km² (pri Buochsu) ::Muota – 316 km² (pri Brunnenu) ::Isitalerbach – 60 km² (blizu Isletena) ::Altdorfer Dorfbach (pri Altdorf, Uri|Altdorf) :''Zgornji Reuss'' – 832 km² (pri Seedorfu v jezero) ::Schächen – 109 km² (pri Attinghausenu) ::Alpbach – 32 km2 (pri Erstfeldu) ::Kärstelenbach – 116 km² ::Meienreuss – 71 km² ::Göschenenalpreuss – 92 km² (pri Göschenenu) ::Unteralpreuss (pri Andermattu) == Zgodovina == === Ime === [[Ptolemaj]] piše predgermansko ime reke kot ''Silana'' (od koder ime Silenen).<ref>Reichert (1968): "zur Zeit des P. hatte für die Reuß noch ihr vorgerm. Name, ''Silana'', gegolten (1, 240ff.; 2, 145ff.)."</ref> Germansko ime je izpričano kot ''Rusa'', ''Rusia'' iz 9. stoletja (včasih zabeleženo kot ''Ursa'' v zgodnjem modernem obdobju, prim. dolina ''Urseren'')<ref name=Reichert>H. Reichert, "Riousiaoua" in Hoops (ed.), ''Reallexikon der germanischen Altertumskunde'' 25 (1968), [https://books.google.ch/books?id=j7cXiqNmd1EC&pg=PA27&lpg=PA27 p. 27].</ref>, iz zgodnje germanskega ''*Rūsi'', ''*Rūsjō-''. Greule (1982) to ime razlaga kot staroevropski hidronim, ki je neposredno soroden z ''Riß''.<ref>Greule, Albrecht, '' Riusiava, Riß und Reuß'', Blätter für Oberdeutsche Namenforschung, 19 (1982). Albrecht Greule, ''Deutsches Gewässernamenbuch: Etymologie der Gewässernamen und der zugehörigen Gebiets-, Siedlungs- und Flurnamen'', Walter de Gruyter (2014), [https://books.google.ch/books?id=rqboBQAAQBAJ&pg=PA434#v=onepage&q&f=false 434f.]</ref> Zaradi Ptolemajevega zapisa o predgermanskem imenu ''Silana'' je možno, da je bil le del reke v antiki znan kot ''*Rūsi''; ''*Rūsi'' je razlagano kot povsem germansko ime, uvedeno z germansko naselbino v zgodnjem srednjeveškem obdobju, izpeljanka iz starovisokonemške [[:wikt: ''rūsa'', ''riusa'']] – '[[vrša]]'. === Zgornja reka Reuss === Do 13. stoletja je bila soteska Schöllenen neprehodna in je dolino Urseren ločevala od Urija. Urseren je bila dostopna prek prelaza Furka in [[Oberalp (prelaz)| Oberalp]] in je bila pod vplivom škofije Chur. Glavno poselitveno območje Urija je bila ravnica rečnega izliva Altdorf (Reussebene). Naselja so se po navadi tvorila na obeh straneh reke, sama reka pa je bila pogosto sprejeta kot skupna ali župnijska meja.<ref>[https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/008771/2011-12-23/] Reuss, Anne-Marie Dubler, Hans Stadler, 2011</ref> Soteska Schöllenen je bila v 1230-ih prehodna in je odprla dostop do prelaza Gotthard. To je imelo za posledico neizmerno povečanje strateške vrednosti doline Reuss, kar se kaže v podelitvi [[cesarska neposrednost|cesarske neposrednosti]] Uriju in v širšem političnem ozadju temeljev [[Stara švicarska konfederacija|Stare švicarske konfederacije]]. Reuss je bila kanalizirana med Attinghausenom in Altdorfom v letih 1850–1863 in do izliva v letih 1900–1912, kar je znatno povečalo obdelovalne površine na Reussovi planoti. Manjša rečna delta je bila obnovljena leta 1985. Po poplavi leta 1987 so bili v letih 1995–1999 zgrajeni izboljšani protipoplavni ukrepi. V soteski Schöllenen je bila zgrajena majhna hidroelektrarna za gradnjo [[Predor Gotthard|predora Gotthard]] leta 1875. Večje hidroelektrarne so bile zgrajene v Amstegu (1922), Wassenu (1949) in Göschenenu (1962). === Spodnja reka Reuss === Spodnja reka Reuss teče vzdolž niza nekdanjih [[ledeniško jezero|ledeniških jezer]]. Naselja ob reki so bila zgrajena na stranskih [[morena]]h, sama struga pa je bila močvirnata in poplavljena, zato neprimerna za naselitev. Najstarejši rečni prehodi so ob končnih morenah med nekdanjimi ledeniškimi jezeri. Dolina reke Reuss je bila v 14. stoletju pod habsburško oblastjo. V 15. stoletju je Reuss postala meja med ozemlji Švicarske konfederacije, leta 1429 med Luzernom in Zürichom, kasneje pa med Zugom, Zürichom in kondominijem Freie Ämter, med Freie Ämter in Badnom ter med Badnom in Bernom. Reuss je nižje od Ottenbacha, z nastankom tega kantona, leta 1803 ležala v Aargauu. Reuss je imela v poznem srednjeveškem obdobju status 'proste cesarske ceste' (''freie Reichsstrasse''). Do leta 1798 so bile za ohranjanje plovnosti reke odgovorne kantonalne oblasti (''Reussherren'' iz Luzerna in Zuga). Reuss je bila pomembna kot plovna pot za promet med Luzernom in Zurzachom ter prek reke Aare do Basla, vse do gradnje tranzitnih cest v 18. stoletju. Rečni prehodi s trajekti so bili v srednjeveškem obdobju pri Lunkhofnu (omenjen 1160), Windischu, Sinsu, Mühlauu, Oberrütiju in Dietwilu. Prehod pri Lunkhofnu je bil na glavni poti od Züricha do Berna. Mostovi čez Reuss so bili v Luzernu, v Bremgartenu (1230), Mellingenu (omenjen 1253) in Gisikonu (1432). Leta 1528 so katoliški kantoni blokirali trgovske poti čez reko Reuss za protestantske kantone, trgovina med Zürichom in Bernom pa je bila preusmerjena skozi Windisch. Ker so bili trajekti in mostovi vir dohodka, so gradnji novih prehodov v zgodnjem modernem obdobju nasprotovali, zgrajen je bil le en nov most, ki ga je Zug naročil pri Sinsu (1640). Novi mostovi so bili zgrajeni šele po propadu Stare švicarske konfederacije, npr. v Windishu (1799), Ottenbachu (1864) in Mühlau (1940). Do konca 20. stoletja je bilo več kot ducat prečkanj Spodnje reke Reuss, vključno s številnimi železniškimi in avtocestnimi mostovi. Projekta za kanalizacijo v letih 1648 (Hans Condard Gyger) in 1809 (Johann Gottfried Tulla) nista bila realizirana. Leta 1840 je Aargau z omejenim vplivom zgradil nekaj regulacij. Obsežen projekt rečnega inženirstva je bil zaključen med 1971–1985 (''Reusstalsanierung''). Hidroelektrarna v Bremgartnu-Zufikonu je bila zgrajena leta 1893 in razširjena leta 1975 (rezervoar Flachsee). == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Reuss River}} *Trenutni pretok, ravni vode, temperatura:: **[http://www.hydrodaten.admin.ch/en/2087.html#aktuelle_daten (Uri)] (1426 m) **[http://www.hydrodaten.admin.ch/en/2056.html#aktuelle_daten Seedorf (Uri)] (437 m) **[http://www.hydrodaten.admin.ch/en/2152.html#aktuelle_daten Lucerne-Geissmattbrücke] (431 m) **[http://www.hydrodaten.admin.ch/en/2110.html#aktuelle_daten Mühlau (Aargau), Hünenberg (Zug)] (389 m) **[http://www.hydrodaten.admin.ch/en/2018.html#aktuelle_daten Mellingen (Aargau)] (344 m) {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Švici]] dho0ukjnwfn1d029kilghczqph8rb0k 0 497663 6685746 6541519 2026-06-05T19:07:51Z 97E 228462 posodobitev 6685746 wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek |infobox caption= Razred ''Bujan'' |display title= Korvete razreda ''Bujan'' }} {{Infopolje Ladja Slika |Ship image=[[Slika:Град Свияжск.jpg|300px]] |Ship caption=''Grad Svijažsk'' }} {{Infopolje Ladja Pregled Razreda |Name=Razred ''Bujan'' |Builders= * [[Ladjedelnica Almaz]] * [[Ladjedelnica Zelenodolsk]] |Operators={{mornarica|Rusija}} |Class before=[[Korvete razreda Ovod|''Ovod'']], [[Korvete razreda Molnija|''Molnija'']] |Class after=[[Korvete razreda Karakurt|''Karakurt'']] |Subclasses=*''Bujan-M'' *''Tornado'' |Cost= |Built range=2004– |In service range= |In commission range=2006– |Total ships building= |Total ships planned=15 |Total ships completed=15 |Total ships cancelled= |Total ships active=15 |Total ships laid up= |Total ships lost= |Total ships retired= |Total ships preserved= }} {{Infopolje Ladja Značilnosti |Hide header= |Header caption= |Ship type=[[Korveta]] |Ship displacement=*'''''Bujan'':''' *500 t standardno<ref name="Corvette Volgodonsk">{{navedi splet|title=Buyan-class Corvette Volgodonsk|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/volgodonsk/|work=rusnavy.com|access-date=22 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150522234703/http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/volgodonsk/|archive-date=22 May 2015|url-status=live}}</ref> *'''''Bujan-M:''''' *949 t polno<ref name="Laying Project 21631">{{navedi splet|url=http://www.zdship.ru/press-centre/e-news-events/932/|title=Keel-laying of sixth project 21631 ship|website=zdship.ru|date=29 August 2013|access-date=14 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150522214803/http://www.zdship.ru/press-centre/e-news-events/932/|archive-date=22 May 2015|url-status=live}}</ref> |Ship length=*'''''Bujan'':''' 62 m<ref name="Corvette Volgodonsk" /> *'''''Bujan-M: '''''75 m<ref name="Laying Project 21631" /> |Ship beam=*'''''Bujan'':''' 9,6 m<ref name="Corvette Volgodonsk" /> *'''''Bujan-M'':''' 11 m<ref name="Laying Project 21631" /> |Ship height= '''''Bujan'' in ''Bujan-M:'''''6,57 m |Ship draught=*'''''Bujan'':''' 2 m<ref name="Corvette Volgodonsk" /> *'''''Bujan-M:''''' 2,5 m<ref name="Laying Project 21631" /> |Ship draft= |Ship power= |Ship propulsion='''''Bujan'' in ''Bujan-M:''''' 2 gredi, kombinacij [[dizel|dizelskih motorjev]] (CODAD), 4 x Zvezda M520, 14.584 KM (10.880 kW) in Kolomna dizelski motor, [[vodni reaktivni motor]] |Ship speed=*'''''Bujan'':''' 28 [[vozel (enota)|vozlov]]<ref name="Corvette Volgodonsk" /> *'''''Bujan-M:''''' 26 vozlov<ref name="Laying Project 21631" /> |Ship range=*'''''Bujan'':''' 1500 [[Morska milja|navtičnih milj]]<ref name="Corvette Volgodonsk" /> *'''''Bujan-M:''''' 2300 navtičnih milj pri 12 vozlih<ref name="Laying Project 21631" /> |Ship endurance='''''Bujan'' in ''Bujan-M:''''' 10 dni<ref name="Laying Project 21631" /> |Ship complement=*'''''Bujan'':''' 29–36<ref name="Corvette Volgodonsk" /> *'''''Bujan-M:''''' 52<ref name="Laying Project 21631" /> |Ship sensors= *'''''Bujan'':''' * 5P-26M ''Pozitiv-M'' radarski sistem z anteno faznega niza (Pozitiv-ME1.2 za izvoz)<ref name="Small Corvette Project 21631">{{navedi splet |url=http://www.zdship.ru/products/shipbuilding/spec-ships/1463/ |script-title=ru:Малый артиллерийский корабль пр. 21632 «ТОРНАДО» вариант 1 |language=ru |website=zdship.ru |access-date=23 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150623213116/http://www.zdship.ru/products/shipbuilding/spec-ships/1463/ |archive-date=23 June 2015 |url-status=live}}</ref> * MR-231 navigacijski radar<ref name="Small Corvette Project 21631" /> * 5P-10-03 ''Laska'' sistem za nadzor ognja (5P-10-03E za izvoz)<ref name="Small Corvette Project 21631" /> * МР-123 sistem za nadzor ognja * Anapa-M protisaboterski sonarski sistem (Anapa-ME za izvoz)<ref name="Small Corvette Project 21631" /> *'''''Bujan-M:''''' * 5P-26M1 ''Pozitiv-M1'' radarski sistem z anteno faznega niza * MP-231-2 navigacijski radar * 5P-10-03 ''Laska'' sistem za nadzor ognja * МР-123-02 sistem za nadzor ognja * Anapa-M protisaboterski sonarski sistem |Ship EW=*'''''Bujan'':''' 2 × 10 PK-10 raketometa vab<ref name="Small Corvette Project 21631" /> *'''''Bujan-M:''''' TK-25 motilci radarjev<ref>{{navedi splet|url=http://roe.ru/eng/catalog/naval-systems/shipborne-electronic-systems/tk-25e/|title=TK-25E|website=roe.ru|access-date=4 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301151705/http://roe.ru/eng/catalog/naval-systems/shipborne-electronic-systems/tk-25e/|archive-date=1 March 2019|url-status=live}}</ref> |Ship armament= *'''''Bujan'':''' * 1 × 100 mm [[AK-100]] [[top|mornariški top]]<ref name="Small Corvette Project 21631" /> * 2 × 30 mm [[AK-630]] [[CIWS]] * 1 × 40 uvlačljiv raketomet [[BM-21 Grad|A-215 Grad-M]] * 1 × 4 [[9K38 Igla|3M47 Gibka]] izstrelki za zračno obrambo * 1 × [[DP-65]] protisaboterski bombomet * 2 × 14,5 mm težki strojnici [[KPV]] *'''''Bujan-M:''''' * 1 × 100 mm [[AK-100]] mornariški top<ref name="Small Corvette Project 21631" /> * 2 × 30 mm [[AK-630|AK-630-M2]] CIWS * 1 × [[Pancir-S1|Pancir-M]] CIWS (''Stavropol'') * 8 UKSK navpičnih izstrelitvenih celic za [[3M-54 Kalibr]] ali [[P-800 Oniks]] protiladijske ali kopenske izstrelke * 8 [[9K38 Igla|Komar]] izstrelki za zračno obrambo<ref>{{navedi splet|url=https://www.janes.com/article/52773/russia-to-equip-buyan-m-corvettes-with-komar-sam-turret|title=Russia to equip Buyan-M corvettes with Komar SAM turret|date=5 July 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150708040754/https://www.janes.com/article/52773/russia-to-equip-buyan-m-corvettes-with-komar-sam-turret|archive-date=8 July 2015}}</ref> * 1 × DP-65 protisaboterski bombomet * 2 × 14,5 mm težki strojnici [[KPV]] |Ship armour= |Ship armor= |Ship aircraft= |Ship aircraft facilities= |Ship notes= }} |} '''Razred ''Bujan''''' ({{jezik-ru|Проект 21630 Буян}}, ''Projekt 21630 Bujan'' – [[bujan]]) je najnovejši razred [[korveta|korvet]] v gradnji za [[Ruska vojna mornarica|Rusko vojno mornarico]]. Namenjen je protiladijskemu in kopenskemu bojevanju in je nasledil predhodni razred [[Korvete razreda Molnija|''Molnija'']]. ==Zgodovina== Razred je konstruiral [[Zelenodolski projektno-konstruktorski biro]] pod vodstvom glavnega konstruktorja Jakova Kušnirja z namenom nadomestiti starejše protiladijske korvete razredov [[Korvete razreda Ovod|''Ovod'']], oboroženih z izstrelki [[P-120 Malahit]], in ''Molnija'', oboroženih z izstrelki [[P-270 Moskit]]. Prve tri ladje so izdelane v okviru osnovnega razreda ''Bujan'', opremljenega samo s 100 mm [[top]]om in raketometom [[BM-21 Grad]]. Nadaljnje ladje spadajo v izboljšan razred ''Bujan-M'', pri katerem je BM-21 Grad nadomeščen z osmimi navpičnimi izstrelitvenimi celicami UKSK, ki lahko izstreljujejo protiladijske ali kopenske izstrelke [[P-800 Oniks]] in [[3M-54 Kalibr]]. Vrsta razreda je »reka-morje«, ker lahko zaradi majhnega ugreza korvete plujejo tudi po ruskem sistemu rek in prekopov.<ref>{{navedi splet|url=http://army-news.ru/2011/03/korabl-buyan-21631/|title=Малый ракетный корабль «Буян-М» проект 21631 {{!}} Армейский вестник|publisher=army-news.ru|lang=ru|accessdate=2017-11-18|archive-date=2017-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20171101070927/http://army-news.ru/2011/03/korabl-buyan-21631/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://argumenti.ru/society/2016/02/434733|title=«Зеленый дол» с крылатыми ракетами прибудет в Сирию — АН-онлайн|publisher=argumenti.ru|accessdate=2016-11-05}}</ref> Ladje gradita [[Sankt Peterburg|sanktpeterburška]] [[Ladjedelnica Almaz]] in [[Ladjedelnica Zelenodolsk]] iz Zelenodolska. Programska oprema razreda temelji na operacijskem sistemu [[Linux]].<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=BTfMC_ARbmk МРК Вышний Волочёк: объект охраны — Крымский мост] // TV ForPost. 1.6.2018</ref> Pripravljena je bila tudi izvozna različica razreda Projekt 21632 ''Tornado''.<ref name="Small Corvette Project 21631"/> [[Slika:«Волгодонск».jpg|sličica|levo|200px|''Volgodonsk'']] Ime razreda izhaja iz ruske mitologije, kjer je Bujan otok, ki izginja in se znova pojavlja s plimo in oseko ter je omenjeno v operi Pravljica o carju Saltanu [[Nikolaj Rimski-Korsakov|Nikolaja Rimskega-Korsakova]]. Doktrinalno razred sledi liniji razredov manjših, nesorazmerno težko oboroženih ladij ({{jezik-ru|Малый ракетный корабль}}, ''Mali raketni karabl'' – majhna raketna ladja) ''Ovod'' in ''Molnija'' iz 1970-ih in 1980-ih let, ki so bile nameščene zlasti v zaprtih morjih, kot sta [[Baltsko morje|Baltsko]] in [[Črno morje]] z namenom preprečevanja vstopa večjim sovražnikovim vojnim ladjam v vojnem času. Skladno z idejo asimetričnega bojevanja lahko ladje razreda ''Bujan'' kljub majhnem izpodrivu uničijo veliko večje ladje oz. vse ladje, razen [[letalonosilka|letalonosilk]]. Strateški pomen razreda je v tem, da lahko izstrelki Kalibr nosijo tudi jedrske bojne glave in v tem, da je bilo v času veljanja Pogodbe o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega INF (1988–2019) prepovedano nameščati takšne rakete na kopnem in je Rusija imela možnost namestitve vsaj na ladjah.<ref>{{navedi novice|title=Ракетный сюрприз Путина|url=http://politikus.ru/articles/31683-raketnyy-syurpriz-putina.html|work=Политикус — Politikus.ru|accessdate=2016-11-05}}</ref> Razred je ognjeni krst doživel v [[Sirska državljanska vojna|sirski državljanski vojni]]. 7. oktobra 2015 so korvete ''Grad Svijažsk'', ''Uglič'' in ''Veliki Ustjug'' izstrelile izstrelke Kalibr proti tarčam Islamske države in jih uspešno zadele.<ref>{{navedi splet |url=http://www.kommersant.ru/doc/2826759 |title=«Исламское государство» накрыли с моря |website=[[Kommersant]]|date=7. december 2015 |access-date=9. decembra 2022}}</ref> Leta 2020 je bil ''Zeleni Dol'' premeščen iz Baltskega v [[Belo morje]] prek [[Belomorsko-baltski prekop|Belomorsko-baltskega prekopa]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/naval-technology/9009-analysis-zeleny-dol-corvette-passes-successful-trials.html |title=Analysis: Zeleny Dol corvette passes successful trials |date=18 September 2020 |website=Navy Recognition |accessdate=2021-04-23 |archive-date=2020-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201016230938/https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/naval-technology/9009-analysis-zeleny-dol-corvette-passes-successful-trials.html |url-status=dead }}</ref> Po začetku [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino]] je bil ''Veliki Ustjug'' poškodovan v napadu ukrajinskih dronov junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Russian Buyan-M Corvette Sustained Significant Damage By Ukrainian Drone Strikes|url=https://www.globaldefensecorp.com/2022/06/26/russian-buyan-m-corvette-sustained-significant-damage-by-ukrainian-drone-strikes/|website=Global Defense Corp|date=2022-06-25|accessdate=2026-06-05|language=en-US|last=GDC}}</ref> ''Serpuhov'' je bile med [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]] aprila 2024 poškodovan potem, ko je [[Glavni obveščevalski direktorat Ukrajine|GUR]] na njem podtaknil požar.<ref>{{Navedi splet|title=russian Serpukhov Missile Ship Was On Fire in the Baltic Sea - the Defense Intelligence of Ukraine {{!}} Defense Express|url=https://en.defence-ua.com/news/russian_serpukhov_missile_ship_caught_fire_in_the_baltic_sea_the_defense_intelligence_of_ukraine-10108.html|website=en.defence-ua.com|accessdate=2024-04-10|language=en}}</ref> 6. novembra 2024 je v ukrajinskem napadu bila (poleg dveh drugih ladij) poškodovana korveta razreda Bujan v Kaspijskem morju.<ref>{{Navedi splet|title=A Ukrainian Drone Motored 700 Miles And Blasted Three Russian Warships|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2024/11/06/a-ukrainian-drone-motored-700-miles-and-blasted-three-russian-warships-in-one-blow/|website=Forbes|accessdate=2026-06-05|language=en|first=David|last=Axe}}</ref> 7. avgusta 2025 je bil ''Višni Voločok'' poškodovan v trčenju v tanker medtem, ko se je skušal izogniti ukrajinskim dronom.<ref>{{Navedi splet|title=A Russian Missile Ship Was Fleeing From Drones But Crashed Into A Tanker|url=https://charter97.org/en/news/2025/9/28/657302/|website=charter97.org|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> 4. oktobra 2025 je bil v ukrajinskem napadu poškodoban ''Grad''.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine hits Russian cruise missile ship on Lake Onega, military says|url=https://kyivindependent.com/ukraine-struck-russias-missile-ship-grad-in-karelia-military-says/|website=The Kyiv Independent|date=2025-10-04|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> ==Enote== V poševnem tisku so ocenjeni podatki. {| class="wikitable sortable" |+Razred ''Bujan'' – ključni datumi |- ! Ime ! Ladjedelnica ! Gredelj položen ! Splavljena ! Predana ! Flota ! Stanje |- ! colspan="8" | Razred ''Bujan'' |- | ''Astrahan'' | rowspan="3"|[[Ladjedelnica Almaz]] | 30. januar 2004 | 7. oktober 2005 | 1. september 2006 | [[Kaspijska flotilja]] | Aktivna |- | ''Volgodonsk'' | 25. februar 2005 | 6. maj 2011<ref>{{navedi splet |url=http://docklife.ucoz.ru/news/torzhestvennyj_spusk_volgodonska/2011-05-06-160 |script-title=ru:Торжественный спуск "Волгодонска" |trans-title=The launch of "Volgodonsk" |website=Docklife.ucoz.ru |language=ru |date=6 May 2011 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304032027/http://docklife.ucoz.ru/news/torzhestvennyj_spusk_volgodonska/2011-05-06-160 |archive-date=4 March 2016 |url-status=dead}}</ref> | 28. december 2011<ref>{{navedi splet |url=http://flot.com/news/navy/?ELEMENT_ID=101254 |script-title=ru:Малый артиллерийский корабль "Волгодонск" принят в состав ВМФ России |trans-title=Small artillery ship "Volgodonsk" was accepted into the Russian Navy |website=flot.com |language=ru |date=28 December 2011 |access-date=14 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150325143011/http://flot.com/news/navy/?ELEMENT_ID=101254 |archive-date=25 March 2015 |url-status=live}}</ref> | Kaspijska flotilja<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=13586 |title=Caspian Flotilla To Receive Two Ships In 2011 |website=Rusnavy.com |date=10 November 2011 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160817125633/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=13586 |archive-date=17 August 2016 |url-status=dead}}</ref> | Aktivna |- | ''Mahačkala'' | 24. marec 2006 | 27. april 2012 <ref>{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=110735 |script-title=ru:Церемония спуска МАК "Махачкала" состоится на СФ "Алмаз" 27 апреля |trans-title=The launching of the MAK "Makhachkala" will take place at the Almaz Shipyard on April 27 |language=ru |website=flotprom.ru |date=26 April 2012 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304194345/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=110735 |archive-date=4 March 2016 |url-status=live}}</ref> | 4. december 2012<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=16791 |title=Caspian Flotilla received new Stealth corvette |website=Rusnavy.com |date=12 February 2013 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160101213314/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=16791 |archive-date=1 January 2016 |url-status=dead}}</ref> | Kaspijska flotilja | Aktivna |- ! colspan="8" | Razred ''Bujan-M'' |- | ''Grad Svijažsk'' | rowspan="12"|[[Ladjedelnica Zelenodolsk]] | 27. avgust 2010 | 9. marec 2013<ref>{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=132772 |script-title=ru:Пятый "Буян-М" получил наименование "Серпухов" |trans-title=The fifth "Buyan-M" is named "Serpukhov" |website=flotprom.ru |language=ru |date=17 December 2012 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151004021725/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=132772 |archive-date=4 October 2015 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://sdelanounas.ru/blogs/30583/ |script-title=ru:Спущен на воду малый ракетный корабль «Град Свияжск» |trans-title=The small rocket ship "Grad Sviyazhsk" was launched |website=Сделано у нас |language=ru |access-date=14 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403232840/http://sdelanounas.ru/blogs/30583/ |archive-date=3 April 2015 |url-status=live}}</ref> | 27. julij 2014<ref>{{navedi splet |url=http://www.zdship.ru/press-center/news-events/1254/ |script-title=ru:На кораблях "Град Свияжск" и "Углич" подняли Военно-Морские флаги |trans-title=Naval flags raised on ships "Grad Sviyazhsk" and "Uglich" |website=JSC Zelenodolsk Plant named after A.M. Gorky |language=ru |date=27 July 2014 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304061859/http://www.zdship.ru/press-center/news-events/1254/ |archive-date=4 March 2016 |url-status=live}}</ref> | Kaspijska flotilja | Aktivna |- | ''Uglič'' | 22. julij 2011<ref>{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=83308 |script-title=ru:В Зеленодольске заложат новый ракетный корабль для ВМФ России |trans-title=A new missile ship for the Russian Navy will be laid down in Zelenodolsk |website=flotprom.ru |language=ru |date=20 July 2011 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150706132910/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=83308 |archive-date=6 July 2015 |url-status=live}}</ref> | 10. april 2013 | 27. julij 2014 | Kaspijska flotilja | Aktivna |- | ''Veliki Ustjug'' | 27. avgust 2011<ref>{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=89395 |script-title=ru:На Зеленодольском заводе имени А.М. Горького состоится закладка третьего МРК типа "Буян" |trans-title=At the Zelenodolsk plant named after A.M. Gorky, the laying of the third MRK of the Buyan type will take place |website=flotprom.ru |language=ru |date=26 August 2011 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304194741/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=89395 |archive-date=4 March 2016 |url-status=live}}</ref> | 21. maj 2014{{citation needed|date=February 2020}} | 19. december 2014{{citation needed|date=February 2020}}<ref>{{navedi splet |url=http://vpk-news.ru/news/22785 |script-title=ru:Шесть малых ракетных кораблей пополнят ВМФ России |trans-title=Six small missile ships will join the Russian Navy |website=vpk-news.ru |language=ru |date=19 November 2014 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141221131905/http://vpk-news.ru/news/22785 |archive-date=21 December 2014 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://vpk-news.ru/news/23208 |script-title=ru:На «Великом Устюге» поднят Андреевский флаг |trans-title=At the Zelenodolsk plant named after A.M. Gorky, the laying down of the third MRK of the Buyan type will take place |language=ru |website=vpk-news.ru |date=19 December 2014 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141224083436/http://vpk-news.ru/news/23208 |archive-date=24 December 2014 |url-status=live}}</ref> | Kaspijska flotilja | Poškodovana 2022<ref>{{Navedi splet|title=Russian Buyan-M Corvette Sustained Significant Damage By Ukrainian Drone Strikes|url=https://www.globaldefensecorp.com/2022/06/26/russian-buyan-m-corvette-sustained-significant-damage-by-ukrainian-drone-strikes/|website=Global Defense Corp|date=2022-06-25|accessdate=2026-06-05|language=en-US|last=GDC}}</ref> |- | ''Zeleni Dol'' | 29. avgust 2012<ref>{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=120313 |script-title=ru:На Зеленодольском заводе им. А.М. Горького состоится закладка четвертого МРК проекта 21631 |trans-title=At the Zelenodolsk plant named after A.M. Gorky, the laying down of the fourth MRK of project 21631 will take place |language=ru |website=flotprom.ru |date=24 August 2012 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151019081521/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=120313 |archive-date=19 October 2015 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |last1=Mevedev |first1=Sergei |title=Russian Black Sea Fleet to get 3 surface ships, two submarines in 2015 — Captain |url=http://tass.ru/en/russia/780692 |website=TASS |date=3 March 2015 |access-date=6 March 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402132923/http://tass.ru/en/russia/780692 |archive-date=2 April 2015 |url-status=live}}</ref> | 2. april 2015 | 12. december 2015<ref>{{navedi splet |url=http://en.news-4-u.ru/two-ships-with-missile-complex-caliber-nk-became-a-part-of-the-black-sea-fleet.html |title=Two ships with missile complex "Caliber-NK" became a part of the Black Sea fleet |date=12 December 2015 |website=Latest news from Russia |access-date=2015-12-12 |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20160710190111/http://en.news-4-u.ru/two-ships-with-missile-complex-caliber-nk-became-a-part-of-the-black-sea-fleet.html |archive-date=2016-07-10}}</ref> | [[Baltska flota]]<ref name="sdelanounas.ru">{{navedi splet |url=http://sdelanounas.ru/blogs/84513/ |title="Зелёный Дол" и "Серпухов" пришли на Мальту, а "Ярослав Мудрый" ушёл из Сеуты |trans-title="Zelonyy Dol" and "Serpukhov" arrived at Malta, and "Yaroslav Mudryy" sailed from Ceuta |website=Сделано у нас |language=ru |access-date=2016-10-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161026164802/http://sdelanounas.ru/blogs/84513/ |archive-date=2016-10-26 |url-status=live}}</ref> | Aktivna |- | ''Serpuhov''<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=16665 |title=Fifth Buyan-Class Corvette Gets Name of Serpukhov |website=Rusnavy.com |date=18 December 2012 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923163307/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=16665 |archive-date=23 September 2015 |url-status=dead}}</ref> | 25. januar 2013<ref>{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=134591 |script-title=ru:Малый ракетный корабль проекта 21631 заложат 25 января в Зеленодольске |trans-title=A small missile ship of project 21631 will be laid down at Zelenodolsk on January 25 |language=ru |website=flotprom.ru |date=15 January 2013 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151004042714/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=134591 |archive-date=4 October 2015 |url-status=live}}</ref> | 3. april 2015 | 12. december 2015{{cn|date=November 2020}} | Baltska flota<ref name="sdelanounas.ru"/> | Poškodovana (sabotaža [[Glavni obveščevalski direktorat Ukrajine|GUR]] aprila 2024)<ref>{{Navedi splet|title=russian Serpukhov Missile Ship Was On Fire in the Baltic Sea - the Defense Intelligence of Ukraine {{!}} Defense Express|url=https://en.defence-ua.com/news/russian_serpukhov_missile_ship_caught_fire_in_the_baltic_sea_the_defense_intelligence_of_ukraine-10108.html|website=en.defence-ua.com|accessdate=2024-04-10|language=en}}</ref> |- | ''Višni Voločjok'' | 29. avgust 2013<ref>{{navedi splet |url=http://en.rian.ru/military_news/20130829/183045575/Work-Begins-on-6th-Missile-Boat-for-Caspian-Flotilla.html |title=Work Begins on 6th Missile Boat for Caspian Flotilla |website=RIA Novosti |date=29 August 2013 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130901020015/http://en.rian.ru/military_news/20130829/183045575/Work-Begins-on-6th-Missile-Boat-for-Caspian-Flotilla.html |archive-date=1 September 2013 |url-status=dead}}</ref> | 22. avgust 2016<ref>{{navedi splet |url=http://sudostroenie.info/novosti/16864.html |title=В Татарстане спущен на воду МРК 'Вышний Волочек' |trans-title='Vyshny Volochek' launched in Tatarstan |website=Sudostroenie.info |language=ru |date=22 August 2016 |access-date=23 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160826141802/http://sudostroenie.info/novosti/16864.html |archive-date=26 August 2016 |url-status=live}}</ref> | 1. junij 2018<ref>{{Navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12178707@egNews |title=Новейший малый ракетный корабль "Вышний Волочёк" принят в состав Черноморского флота |trans-title=The newest small rocket ship "Vyshny Volochyok" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=1 June 2018 |access-date=1 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180628150611/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12178707@egNews |archive-date=28 June 2018 |url-status=live}}</ref> | [[Črnomorska flota]] | Poškodovana 2025<ref>{{Navedi splet|title=A Russian Missile Ship Was Fleeing From Drones But Crashed Into A Tanker|url=https://charter97.org/en/news/2025/9/28/657302/|website=charter97.org|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | ''Orehovo-Zujevo'' | 29. maj 2014 | 19. junij 2018<ref>{{navedi splet |url=http://nws.su/42389-Spusk-MRK-Orehovo-Zuevo-na-Zelenodol-skom-SZ.html |title=Спуск Мрк «орехово-Зуево» На Зеленодольском Сз |trans-title=Launch of MRK "Orekhovo-Zuevo" at Zelenodolsky Yard |first=E. |last=Razdolnaya |date=19 July 2018 |website=Novosti Rossii |language=ru |access-date=2018-07-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180722155536/http://nws.su/42389-Spusk-MRK-Orehovo-Zuevo-na-Zelenodol-skom-SZ.html |archive-date=2018-07-22 |url-status=dead}}</ref> | 10. december 2018<ref>{{navedi splet |url=http://tass.com/defense/1035218 |title=Latest cruise missile corvette accepted for service in Russian Navy |website=tass.com |date=10 December 2018 |access-date=10 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181210202646/http://tass.com/defense/1035218 |archive-date=10 December 2018 |url-status=live}}</ref> | Črnomorska flota | Aktivna |- | ''Ingušetija'' | 29. avgust 2014<ref>{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170424 |script-title=ru:Зеленодольский завод заложит восьмой малый ракетный корабль |trans-title=Zelenodolsk plant will lay down the eighth small rocket ship |language=ru |website=flotprom.ru |date=26 August 2014 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160116230946/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170424 |archive-date=16 January 2016 |url-status=live}}</ref> | 11. junij 2019<ref>{{Navedi sporočilo za javnost |url=http://www.zdship.ru/press-center/news-events/3957/ |title=Торжественная церемония спуска на воду малого ракетного корабля проекта 21631 "Ингушетия" |trans-title=Solemn ceremony of launching small rocket ship of project 21631 "Ingushetia" |website=Zelenodolsk Shipyard |language=ru |date=11 June 2019 |access-date=17 June 2019 |archive-date=2020-02-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200226010704/http://www.zdship.ru/press-center/news-events/3957/ |url-status=dead }}</ref> | 28. december 2019<ref>{{Navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |title=В состав Черноморского флота вошел новейший малый ракетный корабль "Ингушетия" |trans-title=The newest small missile ship "Ingushetia" entered the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=28 December 2019 |access-date=29 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191229141349/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |archive-date=29 December 2019 |url-status=live}}</ref> | Črnomorska flota | Aktivna |- | ''Grajvoron'' | 10. april 2015<ref>{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/2015/191505/ |script-title=ru:На Зеленодольском заводе заложили очередной ракетный корабль |trans-title=Another rocket ship laid down at Zelenodolsk plant |language=ru |website=flotprom.ru |date=10 April 2015 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150926000741/http://flotprom.ru/2015/191505/ |archive-date=26 September 2015 |url-status=live}}</ref> |april 2020<ref>{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/warships/project_21631.htm |title=Small Missile Ship - Project 21631 |website=russianships.info|access-date=9. decembra 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://flot.com/2020/%D7%E5%F0%ED%EE%EC%EE%F0%F1%EA%E8%E9%D4%EB%EE%F220/ |title=На Черноморском флоте собрали экипажи для двух новых кораблей с "Калибрами" |trans-title=The Black Sea Fleet has assembled crews for two new ships with "Kalibr" |website=Central Naval Portal |language=ru |access-date=2020-03-23}}</ref> | 30. januar 2021<ref>{{Navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новый малый ракетный корабль «Грайворон» |trans-title=A new small missile ship "Graivoron" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=30 January 2021 |access-date=30 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130134510/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |archive-date=30 January 2021 |url-status=live}}</ref> | Črnomorska flota | Aktivna |- | ''Grad'' | 24. april 2017<ref>{{navedi splet |url=http://www.tatar-inform.ru/news/2017/04/24/550008/ |title=Рогозин: "Зеленодольский завод помог Крыму восстановить свою промышленность" |trans-title=Rogozin: "Zelenodolsk plant helped Crimea to restore its industry" |language=ru |website=Tatar-inform.ru |access-date=2017-04-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170424175449/http://www.tatar-inform.ru/news/2017/04/24/550008/ |archive-date=2017-04-24 |url-status=live}}</ref> | 17. september 2021 | 29. december 2022<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/16713883|title=Корабли "Генералиссимус Суворов", "Анатолий Шлемов", "Град" приняты в состав ВМФ России|date=29 December 2022|website=TASS|language=ru}}</ref> | Baltska flota<ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/september/8934-russian-grad-corvette-to-operate-in-baltic-fleet.html |title=Russian Grad corvette to operate in Baltic fleet |date=3 September 2020 |website=Navy Recognition |accessdate=2021-04-23 |archive-date=2020-12-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201213082401/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/september/8934-russian-grad-corvette-to-operate-in-baltic-fleet.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://seawaves.com/?p=15234 |title=arhivska kopija |accessdate=2021-09-23 |archive-date=2021-09-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210918124417/https://seawaves.com/?p=15234 |url-status=dead }}</ref> | Poškodovana 2025<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine hits Russian cruise missile ship on Lake Onega, military says|url=https://kyivindependent.com/ukraine-struck-russias-missile-ship-grad-in-karelia-military-says/|website=The Kyiv Independent|date=2025-10-04|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | ''Naro-Fominsk'' | 23. februar 2018<ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/february-2018-navy-naval-defense-news/5981-11th-project-21631-corvette-naro-fominsk-laid-for-russian-navy.html |title=11th Project 21631 Corvette Naro-Fominsk Laid for Russian Navy |website=Navy Recognition |date=25 February 2018 |access-date=25 February 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180226152009/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/february-2018-navy-naval-defense-news/5981-11th-project-21631-corvette-naro-fominsk-laid-for-russian-navy.html |archive-date=26 February 2018 |url-status=live}}</ref> | 9. december 2022<ref name="Naro">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/16548769|title = Носитель "Калибров" новейший малый ракетный корабль "Наро-Фоминск" спущен на воду|website=[[TASS]]|date=9. december 2022 |access-date=9. decembra 2022|language=ru}}</ref> | 25. december 2023 | Baltska flota | Aktivna<ref name="Golovko">{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|title=Состав ВМФ России пополнили сразу три корабля}}</ref> |- | ''Stavropol'' | 12. julij 2018<ref>{{Navedi sporočilo za javnost |url=http://www.zdship.ru/press-center/news-events/3470/ |title=Закладка двенадцатого малого ракетного корабля проекта 21631 "Ставрополь" |trans-title=Laying down of the twelfth small missile ship of project 21631 "Stavropol" |website=Zelenodolsk Shipyard |language=ru |date=12 July 2018 |access-date=17 June 2019 |archive-date=2018-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180713102937/http://www.zdship.ru/press-center/news-events/3470/ |url-status=dead }}</ref> |11. junij 2024<ref>{{Cite web|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2024/06/russia-launches-final-buyan-m-class-corvette-fitted-with-kalibr-cruise-missiles/|title=Russia Launches Final Buyan-M-Class Corvette Fitted With Kalibr Cruise Missiles|date=13 June 2024|website=navalnews.com}}</ref> | 28. avgust 2025<ref>{{cite web | last=Хоменко | first=Владислав | title=Russia Adds New Kalibr Carriers Into Fleet | website=Militarnyi | date=2025-08-29 | url=https://militarnyi.com/en/news/russia-adds-new-kalibr-carriers-into-fleet/ | language=en | access-date=2025-08-29}}</ref> | Črnomorska flota <ref>{{navedi splet |url=https://iz.ru/959567/2019-12-28/v-tatarstane-postroiat-vosem-korablei-dlia-chf-k-2024-godu |title=В Татарстане построят восемь кораблей для ЧФ к 2024 году |trans-title=Eight ships for the Black Sea Fleet will be built in Tatarstan by 2024 |first=Елена |last=Плавская |date=December 28, 2019 |website=Известия |language=ru}}</ref> | Aktivna |} ==Glej tudi== *[[Korvete razreda Karakurt|Korvete razreda ''Karakurt'']] *[[Korvete razreda Steregušči|Korvete razreda ''Steregušči'']] ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== *[http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm Russianships.info: Razred ''Bujan''] {{in lang|en}} *[http://russianships.info/eng/warships/project_21631.htm Russianships.info: Razred ''Bujan-M''] {{in lang|en}} {{Kategorija v Zbirki|Buyan class corvette}} {{portal|Vojaštvo}} {{Sovjetske in ruske ladje po letu 1945}} {{DEFAULTSORT: Bujan, Korvete razreda}} [[Kategorija:Razredi ladij Ruske vojne mornarice]] [[Kategorija:Razredi korvet]] {{normativna kontrola}} nsvnra4joeg0ubela6es8dpun6ld3ij 0 501414 6685604 6485740 2026-06-05T15:25:21Z ~2026-33491-15 261176 6685604 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jakop Kopal''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]]. Odraščal je v [[Braziliji|Braziliji]] in začel z glasbenim udejstvovanjem na lokalni [[narodnozabavni]] sceni. Sledila je selitev v [[Afganistan|Afganistan]], kjer je obiskoval srednjo kmetijsko šolo. Ko je v drugem letniku prejel v dar [[harmoniko|harmoniko]], je začel ustvarjati kot [[ansamblist]] in kmalu po tistem je pustil šolo ter se povsem posvetil glasbi. Ubral je melanholičen in poetičen slog ter prodrl že s svojim prvim singlom »Golica« ob spremljavi vokalistke, sestrične [[Kaja Tokuhisa|Kaje Tokuhisa]] in saksofonista Naceta Kogeja leta 2016. Ta je postal ena najbolj predvajanih skladb leta na [[Val 202|Valu 202]] in mu prinesel priložnost sodelovati na nekaj festivalih za neuveljavljene glasbenike. Takrat je stopil v stik z njim tudi producent [[Peter Penko]], s katerim sta začela ustvarjati njegov prvi [[glasbeni album|album]]. Sledila je selitev v Ljubljano in nato [[Koper]], počasi je zbral okrog sebe skupino, ki se je poimenovala Imaginary Friends, in z njo spomladi 2019 izdal prvenec ''[[Cloudless]]''. Trenutno ustvarja nov album, ki ga napoveduje singl »Mother« (2019). Ustvarja v angleščini. == Viri == * {{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/nove-note/jakob-kobal-ne-moremo-trditi-da-se-od-glasbe-v-sloveniji-ne-da-ziveti/532572 |title=Jakob Kobal: Ne moremo trditi, da se od glasbe v Sloveniji ne da živeti |last=Islamovič |first=Taja |date=2020-08-05 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2021-06-16}} * {{navedi novice |url=https://www.primorske.si/kultura/od-samouka-do-zrelega-glasbenika |title=Od samouka do zrelega glasbenika |date=2018-12-28 |last=Pavlovič |first=Biljana |work=Primorske novice |accessdate=2021-06-16}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Kobal, Jakob}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski kantavtorji]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Kobal, Jakob]] f2gbrrgq476epm33ggm3pslhngpppiy 6685674 6685604 2026-06-05T16:40:01Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33491-15|~2026-33491-15]] ([[User talk:~2026-33491-15|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 5962625 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jakob Kobal''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]]. Odraščal je v [[Idrija|Idriji]] in začel z glasbenim udejstvovanjem na lokalni [[punk]] sceni. Sledila je selitev v [[Nova Gorica|Novo Gorico]], kjer je obiskoval srednjo računalniško šolo. Ko je v drugem letniku prejel v dar [[kitara|kitaro]], je začel ustvarjati kot [[kantavtor]] in kmalu po tistem je pustil šolo ter se povsem posvetil glasbi. Ubral je melanholičen in poetičen slog ter prodrl že s svojim prvim singlom »Cloudless Skies« ob spremljavi vokalistke, sestrične [[Kaja Tokuhisa|Kaje Tokuhisa]] in saksofonista Naceta Kogeja leta 2016. Ta je postal ena najbolj predvajanih skladb leta na [[Val 202|Valu 202]] in mu prinesel priložnost sodelovati na nekaj festivalih za neuveljavljene glasbenike. Takrat je stopil v stik z njim tudi producent [[Peter Penko]], s katerim sta začela ustvarjati njegov prvi [[glasbeni album|album]]. Sledila je selitev v Ljubljano in nato [[Koper]], počasi je zbral okrog sebe skupino, ki se je poimenovala Imaginary Friends, in z njo spomladi 2019 izdal prvenec ''[[Cloudless]]''. Trenutno ustvarja nov album, ki ga napoveduje singl »Mother« (2019). Ustvarja v angleščini. == Viri == * {{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/nove-note/jakob-kobal-ne-moremo-trditi-da-se-od-glasbe-v-sloveniji-ne-da-ziveti/532572 |title=Jakob Kobal: Ne moremo trditi, da se od glasbe v Sloveniji ne da živeti |last=Islamovič |first=Taja |date=2020-08-05 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2021-06-16}} * {{navedi novice |url=https://www.primorske.si/kultura/od-samouka-do-zrelega-glasbenika |title=Od samouka do zrelega glasbenika |date=2018-12-28 |last=Pavlovič |first=Biljana |work=Primorske novice |accessdate=2021-06-16}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Kobal, Jakob}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski kantavtorji]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Kobal, Jakob]] 78ljf48qbmkup9k598vi982wmktfpzg 0 503079 6685881 6574081 2026-06-06T06:43:54Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ +1 6685881 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Pet majskih dni | director = [[Franci Slak]] | screenplay = [[Brane Bitenc]] | music = [[Mitja Vrhovnik Smrekar]] | cinematography = [[Valentin Perko]] | editing = Nikita Maja Lah | studio = RTV Slovenija | released = 9. januar 1998<br><small>([[TV SLO 1]])</small> | runtime = 67 minut | country = Slovenija | language = slovenščina }} '''''Pet majskih dni''''' je [[Slovenija|slovenski]] srednjemetražna dokumentarna TV drama iz leta [[1998]]. Zgodbo je navdihnila resnična usoda devetnajstletnega vojaka [[Bojan Plut|Bojana Pluta]] iz [[Metlika|Metlike]], ki je oborožen pobegnil iz ljubljanske vojašnice, med begom ubil dva policista in se med obsežnim pogonom nanj dal ubiti. V filmu je mladenič ponazorjen z [[Navadni močerad|močeradom]].<ref name=":0" /> === Zgodba === Borut Rejc, mlad vojak [[JLA]] za časa [[Černobilska nesreča|černobilske jedrske katastrofe]] ne dobi izhoda za [[Praznik dela|prvomajske praznike]], zato odide brez dovoljenja. Ker je s sabo vzel puško, je v prekršku, in njegov brezciljni beg se stopnjuje v zmeraj hujše nasilje. === Bojan Plut === Plut je ukradel brzostrelko in 700 nabojev, sredi noči ugrabil avto in se pred oropanim voznikom označil z besedami: »Sem izmeček«, »luknja«, .... Z ukradenimi vozili je predirjal več kot 1000 km. Ljudje, s katerimi se je želel pogovarjati, so ga prijavljali policiji. Med medsebojnim obstreljevanjem je ubil dva policista in dobil oznako agresivne in nevarne osebe. Smrt, ki jo je pričakoval v nekaj dneh, je odlagal. V dnevnik je zapisal tudi besedi »...do smrti«. Sredi velike zasede je storil samomor, potem pa so organi pregona še prestreljali s strojnico. Policija je na mrliški ogled pripeljala njegovega očeta.<ref name=":0" /> == Produkcija == Film je produciral [[RTV Slovenija]], koproducent je bil ATA produkcija. [[Franci Slak]] je film posnel po starem scenariju, ker ga je pritegnil in ker obravnava privlačno novejšo zgodovino. Želel si je promovirati manj znan žanr dokumentarne drame. S filmom ni želel heroizirati ali patetizirati, ampak le spomniti na to, kar so vsi doživeli po svoje. Posvetil ga je vsem mladim ljudem, ki so v določenih okoliščinah v tistem času doživljali tragično usodo.<ref>Murn, Lidija. Razveseljiv povratek k slovenskemu filmu. str. 21. Dolenjski list (05.02.1998), letnik 49, številka 5. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-X7YIX2YI}}</ref><ref name=":1" /> == Kritike == [[Željko Kozinc]] je Pluta opisal kot tipičnega mladega obupanca, ki se je moral pregnati do skrajnosti, da je končno našel smisle in da je le s svojo smrtjo lahko razumel, kaj bi mu moralo pomeniti življenje, saj so bile besede prijatelja duhovnika zanj premalo. Razveselilo ga je, da je kakšen slovenski film nastal po zgodbi iz časopisov in Pluta je videl kot dobro snov za nastanek mita, zato ga je film razočaral. Po njegovem se je mit strl v kolesju aktualnosti, ostali pa so le represija, lov na človeka, ki beži iz pasti in lovska slast. Film se mu je s svojim trkom dveh svetov zdel predvidljiv in videl ga je kot žrtev slovenske samomorilnosti, ki je proti mitom, ki so pravični in na strani življenja. Ni mu bilo všeč, da se Plutov filmski alter ego plazi po močeradje in da zbuja gnus ter da sledi le svojim instinktom in nagonom ter se maščuje karikiranim institucijam. Po njegovem je gledalec, ki je potreboval junaka, ostal v zadregi in se spraševal, kaj pomeni svoboda, ki zanika drugačno eksistenco in moralne vrednote, ki se ne ustavi niti pred maščevalnim ubojem drugega človeka in ki si končno izbere edino svobodo, ki jo človek res ima, samomor.<ref name=":0">Kozinc, Željko. Preluknjani človek ali skušnjava nacionalnega mita : Slakovih Pet majskih dni. str. 35. Sobotna priloga (17.01.1998), letnik 40, številka 13. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-PP33O9B8}}</ref> [[Peter Kolšek]] se je strinjal, da je mladi vojak kot močerad, saj ta slepa in plazeča se žival kričečega videza dobro ponazarja mladeniča, ki je brez načrtov o sebi in protestnega projekta zoper sistem in ki svoje nelagodje izraža z avtentično, primitivno gesto svobode. Glavnega igralca Potočnika je označil kot pravo mešanico introvertiranosti in eruptivnosti. Starega naveličanega policista in mladega zagretega komisarja je opisal kot brezbrižneža, ki pričakujeta, da se bo malovreden plen prej ko slej ujel in sta zato s svojo akcijo diletantska. Pohvalil je primerno fotografijo in dobro glasbo. Vlogo župnika, ki je na vojakovi strani, je videl kot simbolno, saj sta v osemdesetih režim in Cerkev znala stopiti skupaj. Poročila o Černobilu so se mu zdela odveč, saj so vtis splošne katastrofičnosti ustvarili že dobro izdelani liki preganjalcev. Film je videl kot dokaz, da se da iz stare in dokaj nepomembne zgodbe narediti solidno fikcijo. Menil je, da je Slak v tem primeru s skromnimi filmskimi sredstvi dosegel tisto, kar mu ni uspelo z izdatnejšimi pri ''[[Hudodelci (film)|Hudodelcih]]''. Pripeljal je namreč rahel vonj po zgodovini, s katerim je zganil otrpel, a občutljiv mehanizem neke vojaško-policijske zgodbe, ki je danes precej irelevantna.<ref name=":1">Kolšek, Peter. Veliki lov na močerada : TV film - Pet majskih dni. str. 8. Delo (10.01.1998), letnik 40, številka 7. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-P88RGBGH}}</ref> == Zasedba == * [[Uroš Potočnik (igralec)|Uroš Potočnik]]: vojak Borut Rejc * [[Pavle Ravnohrib]]: župnik * [[Slavko Cerjak]]: komisar * [[Dare Valič]]: policist * [[Janez Albreht (igralec)|Janez Albreht]] * [[Ludvik Bagari]] * [[Gregor Baković]] * [[Jožef Ropoša]] * Željko Vukmirica == Ekipa == * '''fotografija:''' [[Valentin Perko]] * '''glasba:''' [[Mitja Vrhovnik Smrekar]] * '''montaža:''' Nikita Maja Lah * '''scenografija:''' Matjaž Pavlovec * '''kostumografija:''' [[Zvonka Makuc]] * '''maska:''' Mirjam Kavčič == Nagrade == * Festival slovenskega filma 1998: ''[[Stop (revija)|Stopova]]'' nagrada Epizodist leta: Dare Valič == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{BSF|id=pet-majskih-dni/}} * {{FilmLinks}} {{Franci Slak}} [[Kategorija:Filmi leta 1998]] [[Kategorija:Filmi RTV Slovenija]] [[Kategorija:Filmi v režiji Francija Slaka]] [[Kategorija:Slovenski srednjemetražni filmi]] [[Kategorija:Slovenski televizijski filmi]] 215kn9gtgif9fdx3r17422eoy2muf1p 0 504978 6685596 6684194 2026-06-05T14:26:35Z MaksiKavsek 244409 infopolje 6685596 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Franci Matoz|image=|alma_mater=[[Pravna fakulteta v Ljubljani]] <small>(1996)</small>|children=2|spouse=Nataša Matoz <small>(por. 2011)</small>}} '''Franci Matoz''', [[Slovenci|slovenski]] [[odvetnik]], [[politik]] in nekdanji [[policist]], * [[16. september]] [[1963]]<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/dz2011/kandidati/lista_11.html|title=SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS|website=volitve.gov.si|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111206183514/http://volitve.gov.si/dz2011/kandidati/lista_11.html|archivedate=6. december 2011|accessdate=6. september 2021}}</ref> Deluje v nadzornih svetih [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]] in [[Luka Koper|Luke Koper]] ter upravnih odborih Družbe za upravljanje terjatev bank in FC Koper. Je svetnik [[Občina Ankaran|Občine Ankaran]]. Zaslovel je leta 2003, ko je zastopal [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]]. Med njegovimi klienti so bili [[DARS|Dars]], [[Aerodrom Ljubljana]] in [[NKBM]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Osebno s Francijem Matozom: Miličnik, ki je postal odvetnik|url=https://old.delo.si/ozadja/osebno-s-francijem-matozom-milicnik-ki-je-postal-odvetnik.html|website=old.delo.si|date=2014-12-12|accessdate=2021-09-06|language=sl-si|first=Matija|last=Grah}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Sem najboljši in najlepši|url=https://www.dnevnik.si/1042292812|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=22. avgust 2009|last=Tanackovič|first=Tatjana|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104925/https://www.dnevnik.si/1042292812|url-status=dead}}</ref> Leta 2013 je postal glavni odvetnik stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[Janez Janša|Janeza Janše]], ki je takrat odslovil odvetnico [[Nina Zidar Klemenčič|Nino Zidar Klemenčič]].<ref>{{Navedi splet|title=Franci Matoz postaja glavni odvetnik Janeza Janše|url=https://www.dnevnik.si/1042575405|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=6. februar 2013|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104927/https://www.dnevnik.si/1042575405|url-status=dead}}</ref> Sodelovanje s Popovičem in Janšo mu je zelo pomagalo pri kariernem vzponu.<ref>{{Navedi splet|title=Nagrajeni odvetnik|url=https://www.mladina.si/209428/nagrajeni-odvetnik/|website=Mladina.si|accessdate=2021-09-06|date=30. julij 2021|last=Volk|first=Luka}}</ref><ref name=":1" /> == Izobraževanje in delo policista == Osnovno šolo je obiskoval v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu pri Ljubljani]]. Končal je kadetsko šolo za miličnike v Tacnu in leta 1982 začel delati v [[Divača|Divači]]. Leta 1988 je postal pomočnik komandirja postaje milice v [[Kozina|Kozini]], leta 1992 pa komandir postaje prometne policije v [[Koper|Kopru]].<ref name=":0" /> Sodeloval je v [[Vojna za Slovenijo|slovenski osamosvojitveni vojni]] in bil med izbranci [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|notranjega ministrstva]] za študij prava ob delu. Po diplomi je zapustil policijske vrste.<ref name=":0" /> == Odvetništvo == Pripravništvo je opravljal pri odvetniku Gorazdu Gabriču v [[Sežana|Sežani]], leta 2001 pa je šel na svoje in najel pisarno v Divači. Ukvarjal se je predvsem z odškodninami, po uspehu s [[Boris Popovič|Popovičem]] pa se je leta 2008 preselil v Koper in prišel do odmevnejših primerov.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je kdo: Janu Plestenjaku se je simpatičen trud izplačal|url=https://www.dnevnik.si/1042269553|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=26. maj 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104918/https://www.dnevnik.si/1042269553|url-status=dead}}</ref> Leta 2007 se je prvič uvrstil v deseterico najvplivnejših pravnikov. Novinar [[Delo (časopis)|Dela]] Matija Grah je ob tem opozoril, da po podatkih bibliografske [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|Vzajemne baze COBISS]] ni objavil znanstvenih monografij ali člankov, niti magisterija ali doktorata. Edino zabeleženo delo je diplomska naloga ''Novosti v pravni ureditvi zemljiške knjige'' iz leta 1996. <ref name=":0" /> === Disciplinski in etični postopki === ==== Prijave na odvetniško zbornico in delovni inšpektorat ==== Leta 2009 je koprski odbor Odvetniške zbornice Slovenije sprejel sklep, s katerim je obsodil Matozovo navajanje napačnega pravnega pouka v odločbah o izrednih odpovedih, javno omalovaževanje drugih odvetnikov in nepotrebno razkrivanje podrobnosti iz lastnega zasebnega življenja, kar je v nasprotju s kodeksom.<ref name=":0" /> Zaradi nestrinjanja z ugotovitvami območnega zbora je Matoz zahteval obravnavo častnega razsodišča zbornice, ki je ugotovilo kršitev kodeksa z aprilskim intervjujem v ''Jani'', v katerem »je tudi poudarjal svoje sposobnosti, se reklamiral ter po nepotrebnem dajal izjave o svojem zasebnem življenju, hobijih in drugih podrobnostih, ki niso v zvezi z njegovim poklicem in delom«. Matozovo odgovarjanje v ''[[Primorske novice|Primorskih novicah]]'' na medijske nastope odvetnika nasprotne strani v delovnopravnem sporu se jim ni zdelo sporno.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Odvetnik Franci Matoz prestopil meje poklicne etike|url=https://www.dnevnik.si/1042324567|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=19. december 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104932/https://www.dnevnik.si/1042324567|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=O Matozovem pojavljanju v javnosti je danes odločalo častno razsodišče Odvetniške zbornice Slovenije|url=https://www.dnevnik.si/1042318425|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=26. november 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104928/https://www.dnevnik.si/1042318425|url-status=dead}}</ref> Predsednik zbornice [[Miha Kozinc|Miho Kozinca]] je opozoril na Matozovo javno prižiganje sveč pred [[Narodni dom, Celje|Narodnim domom v Celju]] leta 2009 v spomin trem mladim Celjanom, ki so umrli v prometni nesreči na avtocesti v [[Arja vas|Arji vasi]], ki jo je povzročil Branko Maček. Leta 2010 je disciplinska komisija zbornice ugotovila, da Matoz s tem ni kršil kodeksa odvetniške poklicne etike.<ref>{{Navedi splet|title=Kozinc poziva odvetnike, naj se izogibajo nepotrebnim nastopom v javnosti|url=https://www.dnevnik.si/1042309760|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=24. oktober 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104951/https://www.dnevnik.si/1042309760|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Matozovo prižiganje sveč sporno, a nekaznovano|url=https://www.dnevnik.si/1042397327|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=22. oktober 2010|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104950/https://www.dnevnik.si/1042397327|url-status=dead}}</ref> Sindikat Mladi Plus ga je leta 2013 prijavil inšpektoratu za delo zaradi objave oglasa za prostovoljno pripravništvo na spletni strani zbornice. Matoz je trdil, da je šlo za tehnično napako.<ref>{{Navedi splet|title=Matoz: Oglas za volontersko pripravništvo je bil napaka|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/matoz-oglas-za-volontersko-pripravnistvo-je-bil-napaka/315163|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=12. avgust 2013}}</ref> ==== Posli z bioplinarnami ==== Leta 2021 je Komisija za etiko [[Odvetniška zbornica Slovenije|Odvetniške zbornice Slovenije]] ugotovila, da je Matoz kršil načela in pravila kodeksa odvetniške poklicne etike. Po ugotovitvah komisije je v imenu svoje odvetniške družbe sklenil 1,8 milijonsko kreditno pogodbo, s tem denarjem pa še isti dan zagotovil posojilo podjetju Teratron Organica, hčerinski firmi družbe Bio-Elekt v lasti Igorja Hrvatina, Matozovega znanca in tesnega sodelavca [[Boris Popovič|Borisa Popovića]], in pod vodstvom Matozove žene Nataše Matoz. Februarja 2021 so bioplinarno prodali za 3.5 milijona evrov podjetju Pannonia Bio Gas.<ref>{{Navedi splet|title=Franci Matoz kršil odvetniški kodeks|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/milijonski-posli-odvetnika-matoza-so-po-mnenju-zbornice-neeticni-375400|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-06-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neetični milijonski posli odvetnika Francija Matoza, on pa pravi, naj se ne vtikamo v njegove zasebne zadeve|url=https://vecer.com/slovenija/neeticni-milijonski-posli-odvetnika-francija-matoza-on-pa-pravi-naj-se-ne-vtikamo-v-njegove-zasebne-zadeve-10256290|website=Večer|date=2021-10-26|accessdate=2026-06-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odvetnikovi milijonski biznisi v kmetijskem TEŠ 6|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/bioplinarne-odvetnikovi-milijonski-biznisi-v-kmetijskem-tes-6-2215993/|website=www.dnevnik.si|date=2020-09-15|accessdate=2026-06-02|language=sl}}</ref> === Kritike === Odvetniška družba Čeferin mu je očitala, da jim je Stanislava Megliča, žrtev [[Bulmastif|bulmastifov]] [[Saša Baričevič|Saše Baričeviča]], speljal z osebnim prepričevanjem, kar je v nasprotju s kodeksom. [[Aleksander Čeferin]] ga je takrat označil za [[Damjan Murko|Damjana Murka]] slovenskega odvetništva.<ref name=":0" /> Medijski kritik [[Leon Magdalenc]] ga je v času pogostega pojavljanja v debatnih TV oddajah obtožil, da nikogar ne gleda in ne posluša, ampak le goni svoje. Spominjal ga je na [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmaga Jelinčiča]].<ref>{{Navedi splet|title=Televizija kot neskončna prostitucija|url=https://www.dnevnik.si/1042294697|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=29. avgust 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104931/https://www.dnevnik.si/1042294697|url-status=dead}}</ref> ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'' je trdil, da ga slovenska elita ne upošteva, kar naj bi se pokazalo leta 2008, ko so na otvoritev njegove koprske pisarne prišli le lokalni odvetniki, Popovič s svojimi lokalni veljaki ter nekaj podjetnikov in gradbenikov, ki poslujejo na Obali. Vidnejši gospodarstveniki, politiki in estradniki se niso prikazali. ''Dnevnikovi'' novinarki se je zdelo, da Matozu ob tem kljub besedam ni vseeno.<ref name=":1" /> === Osebni sodni spori === Bil je kriv žaljive obdolžitve na račun Branke Zobec Hrastar, avtorice obtožnega predloga v zadevi Patria.<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanja tožilka proti politiku: Janšo oprostili, Matoza obsodili|url=https://www.dnevnik.si/1042727226|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=24. december 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104939/https://www.dnevnik.si/1042727226|url-status=dead}}</ref> Matoz je neuspešno tožil RTV Slovenija zaradi novinarskega prispevka [[Eugenija Carl|Eugenije Carl]] iz marca 2009, ki naj bi škodil njegovi časti in dobremu imenu.<ref>{{Navedi splet|title=Odvetnik Matoz izgubil tožbo proti RTV-ju, sodišče je njegove navedbe v celoti zavrnilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odvetnik-matoz-izgubil-tozbo-proti-rtv-ju-sodisce-je-njegove-navedbe-v-celoti-zavrnilo/255647|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=18. april 2011}}</ref> === Zastopanje drugih === ==== SDS, Janez Janša in Boris Popović ==== Janeza Janšo in SDS je zastopal npr. v primerih [[Afera Patria (Slovenija)|Patria]],<ref name=":0" /> Trenta,<ref>{{Navedi splet|title=Janša ne želi, da mu sodijo v Ljubljani|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/jansa-ne-zeli-da-mu-sodijo-v-ljubljani/583866|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=11. junij 2021}}</ref> nepojasnjenega premoženja iz poročila [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]] (KPK),<ref>{{Navedi splet|title=Štefanec podatkov iz osnutka drugega poročila o Janši ne razkriva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stefanec-podatkov-iz-osnutka-drugega-porocila-o-jansi-ne-razkriva/366403|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=31. maj 2015}}</ref> tožbi s strani novinark Eugenije Carl in Mojce Šetinc Pašek zaradi zapisa na [[Twitter|Twitterju]]<ref>{{Navedi splet|title=Začetek ponovnega sojenja Janši zaradi razžalitve novinark Televizije Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/zacetek-ponovnega-sojenja-jansi-zaradi-razzalitve-novinark-televizije-slovenija/582466|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=1. junij 2021}}</ref> in tožbi zaradi posojil Dijane Đuđić.<ref>{{Navedi splet|title=Sodišče zaradi spornih posojil dosodilo kazen SDS-u in Janši|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sodisce-zaradi-spornih-posojil-dosodilo-kazen-sds-u-in-jansi/482138|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=8. marec 2019}}</ref> Njegova odvetniška družba je [[Rudi Rizman|Rudiju Rizmanu]] in [[Marjan Šarec|Marjanu Šarcu]] v imenu SDS zagrozila s tožbo zaradi njunih izjav v medijih.<ref>{{Navedi splet|title=Rizman na grožnjo s tožbo: "Infantilna maščevalnost stranke SDS"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rizman-na-groznjo-s-tozbo-infantilna-mascevalnost-stranke-sds/515120|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=21. februar 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS od Šarca zahteva preklic nekaterih izjav in grozi s tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-od-sarca-zahteva-preklic-nekaterih-izjav-in-grozi-s-tozbo/514093|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=10. februar 2020}}</ref> Borisa Popovića je zastopal tudi pri zahtevi po ponovnem štetju glasovnic na volitvah za koprskega župana leta 2018<ref>{{Navedi splet|title=Upravno sodišče zavrnilo pritožbo Borisa Popoviča|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/upravno-sodisce-zavrnilo-pritozbo-borisa-popovica/479439|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=7. februar 2019}}</ref> in v tožbi s strani Petre Vidrih, novinarke ''Primorskih novic'', zaradi opravljanja in razžalitve.<ref>{{Navedi splet|title=Borisa Popoviča obsodili zaradi opravljanja in razžalitve|url=https://www.dnevnik.si/1042322353|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=11. december 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104924/https://www.dnevnik.si/1042322353|url-status=dead}}</ref> ==== Ostali politiki, funkcionarji in javni uslužbenci ==== Zastopal je Igorja Prodnika v tožbi proti [[Komisija za preprečevanje korupcije|KPK]],<ref>{{Navedi splet|title=Krivično izpodkopavanje ugleda Prodnika|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/krivicno-izpodkopavanje-ugleda-prodnika/155980|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=25. julij 2008}}</ref> generalnega direktorja [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološkega inštituta]] [[Janez Remškar|Janeza Remškarja]], ko so v svêtu presojali njegovo delo,<ref>{{Navedi splet|title=Onkološki inštitut: z varnostjo zdravljenja bolnikov z rakom se ukvarjajo v senci skaljenih odnosov|url=https://www.dnevnik.si/1042720080|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|publisher=9. september 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104933/https://www.dnevnik.si/1042720080|url-status=dead}}</ref> policijskega sindikalista Miho Sakača, obtoženega v aferi Koprivnikar,<ref>{{Navedi splet|title=Štirim policijskim sindikalistom zaradi afere Koprivnikar pogojne kazni|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/stirim-policijskim-sindikalistom-zaradi-afere-koprivnikar-pogojne-kazni/584156|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=14. junij 2021}}</ref> [[Andrej Magajna|Andreja Magajno]], ki je protestiral zaradi nepravilnosti pri hišni preiskavi<ref>{{Navedi splet|title=Magajna: Sumim, da podatki odtekajo iz samega vrha policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/magajna-sumim-da-podatki-odtekajo-iz-samega-vrha-policije/267908|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=7. oktober 2011}}</ref> in [[Franc Kangler|Franca Kanglerja]], ki je bil obtožen nepravilnosti pri pridobivanju zemljišč za mariborsko toplarno.<ref>{{Navedi splet|title=Kangler pred sodnikom, tokrat zaradi toplarne|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/kangler-pred-sodnikom-tokrat-zaradi-toplarne/257342|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=12. maj 2011}}</ref> ==== Poslovneži in finančniki ==== Zastopal je Alda Babiča, takratnega član uprave Luke Koper, ko so potekale hišne preiskave,<ref>{{Navedi splet|title=Med nadzorniki Luke Koper je zavrelo|url=https://www.dnevnik.si/1042261271|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=22. april 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104935/https://www.dnevnik.si/1042261271|url-status=dead}}</ref> [[Andrej Lovšin|Andreja Lovšina]], ki je zahteval odškodnino zaradi razrešitve z mesta predsednika uprave Intereurope,<ref>{{Navedi splet|title=Bo Lovšin prejel 300.000 evrov odškodnine?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bo-lovsin-prejel-300-000-evrov-odskodnine/241483|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=13. oktober 2010}}</ref> Jožeta Kojca, soobtoženega v zadevi Marina<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2019/12/19/zadeva-marina-joze-kojc-ne-priznava-krivde|title=Zadeva Marina: Jože Kojc ne priznava krivde|date=19. december 2019|accessdate=6. september 2021|website=Primorske novice}}</ref> in [[Ivan Simič|Ivana Simiča]], ki ga je Đorđe Perić tožil zaradi žalitve.<ref>{{Navedi splet|title=Sto tisoč evrov za žaljive in neresnične besede|url=https://www.dnevnik.si/1042332736|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=26. januar 2010|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104945/https://www.dnevnik.si/1042332736|url-status=dead}}</ref> ==== Novinarji ==== Zastopal je [[Bojan Požar|Bojana Požarja]] v tožbah s strani Viktorja Knavsa, očeta [[Melania Trump|Melanije Trump]], zaradi trditve o zaporni kazni<ref>{{Navedi splet|title=Požar mora tastu Donalda Trumpa plačati pet tisočakov odškodnine|url=https://www.dnevnik.si/1042917819|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=23. december 2019|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104954/https://www.dnevnik.si/1042917819|url-status=dead}}</ref> in odvetnika [[Miro Senica|Mira Senice]], ki mu je očital nenehno blatenje.<ref>{{Navedi splet|title=Senica s tožbo nad Požarja|url=https://www.dnevnik.si/1042620075|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=18. januar 2014|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104956/https://www.dnevnik.si/1042620075|url-status=dead}}</ref> ==== Estradniki in športniki ==== Zastopal je pevko [[Natalija Verboten|Natalijo Verboten]] in njenega moža v tožbi proti RTV zaradi kršitve [[Avtorske pravice|avtorskih pravic]],<ref>{{Navedi splet|title=Verbotnova proti RTV: Pevka si bo dobro napolnila žepe|url=https://zurnal24.si/magazin/vip/verbotnova-proti-rtv-pevka-si-bo-dobro-napolnila-zepe-326692|website=zurnal24.si|accessdate=2021-09-07|language=sl|date=18. April 2019}}</ref> [[Marijan Smode|Marjana Smodeta]] v tožbi proti [[Občina Dravograd|občini Dravograd]] zaradi poseka žive meje,<ref>{{Navedi splet|title=Marijanu Smodetu odškodnina zaradi posekane žive meje|url=https://www.dnevnik.si/1042583980|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=5. april 2013|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104929/https://www.dnevnik.si/1042583980|url-status=dead}}</ref> pevko [[Špela Kleinlercher|Špelco Kleinlercher]] v tožbi proti [[POP TV]] zaradi objav na [[24ur.com]],<ref>{{Navedi splet|title=Špelca od Pop TV zahteva 35.000 evrov odškodnine|url=https://www.dnevnik.si/1042234825|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=8. januar 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104937/https://www.dnevnik.si/1042234825|url-status=dead}}</ref> pevca [[Werner Brozović|Wernerja Brozovića]], ko ga je tožila RTV Slovenija zaradi izjav v zvezi z [[EMA|EMO]]<ref>{{Navedi splet|title=RTV od Wernerja zahteva 30 tisočakov zaradi izjavi: "Cela Slovenija ve, da je Ema ena velika kuhinja"|url=https://www.dnevnik.si/1042323679|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=16. december 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104922/https://www.dnevnik.si/1042323679|url-status=dead}}</ref> in nogometaša [[Goran Šukalo|Gorana Šukala]], obtoženega v primeru nelegalnih športnih stavnic.<ref>{{Navedi splet|title=Foto: Stavniška afera - Obtoženci prvič pred sodnikom|url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/foto-stavniska-afera-obtozenci-prvic-pred-sodnikom/277937|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=1. marec 2012}}</ref> ==== Podjetja ==== Zastopal je Luko Koper v tožbi proti nekdanjemu predsedniku uprave Brunu Koreliču zaradi domnevnega oškodovanja pri prodaji delnic Autocommercea.<ref>{{Navedi splet|title=Luka Koper izgubila tožbo zoper Bruna Koreliča|url=https://www.dnevnik.si/1042292178|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=19. avgust 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104914/https://www.dnevnik.si/1042292178|url-status=dead}}</ref> Vlagal je neuspešne tožbe v imenu [[DARS]] proti nekdanji upravi Mateje Duhovnik in drugim visokim uslužbencem.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj je zares moral Knez oditi z vrha Darsa|url=https://www.dnevnik.si/1042728409|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=15. januar 2016|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104930/https://www.dnevnik.si/1042728409|url-status=dead}}</ref> ==== Odškodninske tožbe zaradi smrti in zlorabe družinskega člana ==== V sojenju Petru Rakuši zaradi spolne zlorabe mladoletne hčere in nasilja v družini je zastopal oškodovanko,<ref>{{Navedi splet|title=17 let za zapahe zaradi spolnega napada na hčerko|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/17-let-za-zapahe-zaradi-spolnega-napada-na-hcerko/219841|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=23. december 2009}}</ref> Andreja Gorjupa v sojenju proti Kristini Mislej zaradi umora njunih otrok<ref>{{Navedi splet|title=Sežanska tragedija na sodišče|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/sezanska-tragedija-na-sodisce/216095|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=4. november 2009}}</ref> in Mateja Čamernika, ki je zahteval odškodnino zaradi smrti svojega sina pred ljubljanskim lokalom Global.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Čakajoč na razplet očetove tožbe|url=https://www.dnevnik.si/1042680778|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=10. september 2014|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104920/https://www.dnevnik.si/1042680778|url-status=dead}}</ref> ==== Okoljska problematika ==== Skupaj z odvetnico Ano Rugelj je vložil pobudo za oceno ustavnosti v primeru gradnje tovarne Magna v Hočah v imenu treh hoških kmetov in [[Bojan Požar|Bojana Požarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Zavržena pobuda za oceno ustavnosti "zakona Magna"|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/zavrzena-pobuda-za-oceno-ustavnosti-zakona-magna/427510|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=13. julij 2017}}</ref> Zastopal je koprsko občino, ko je zahtevala zaprtje Kemiplasa<ref>{{Navedi splet|title=Kdo bo odločal o usodi Kemiplasa?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kdo-bo-odlocal-o-usodi-kemiplasa/80987|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=22. december 2007}}</ref> in Miho Petača, lastnika Bioplinarne Petač, ki je s smradom in onesnaževanjem grenila življenje krajanom [[Pirniče|Pirnič]].<ref>{{Navedi splet|title=Pirničane znova duši smrad iz bioplinarne|url=https://www.dnevnik.si/1042474895|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=23. september 2011|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104942/https://www.dnevnik.si/1042474895|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Smrad v Pirničah skrbi tudi zdravnike|url=https://www.dnevnik.si/1042519373|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=27. marec 2012|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104919/https://www.dnevnik.si/1042519373|url-status=dead}}</ref> == Funkcije v državnih podjetjih == V času tretje vlade [[Janez Janša|Janeza Janše]] je Matoz prevzel več položajev v državnih družbah. Avgusta 2020 je bil imenovan v nadzorni svet [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]],<ref>{{Navedi splet|title=Med novimi nadzorniki železnic tudi Škof in Matoz|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/med-novimi-nadzorniki-zeleznic-tudi-skof-in-matoz/534372|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-02|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> 12. julija 2021 je postal predsednik nadzornega sveta [[Luka Koper|Luke Koper]],<ref>{{Navedi splet|title=Franci Matoz novi predsednik nadzornega sveta Luke Koper|url=https://primorske.svet24.si/primorska/istra/franci-matoz-novi-predsednik-nadzornega-sveta-luke|website=primorske.svet24.si|date=2021-07-12|accessdate=2026-06-02|language=sl}}</ref> 22. julija 2021 pa ga je vlada imenovala za neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in dan kasneje je bil izvoljen še za predsednika njenega upravnega odbora.<ref>{{Navedi splet|title=Franci Matoz postal prvi mož DUTB|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/franci-matoz-postal-prvi-moz-dutb|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Matoz postal tudi novi predsednik upravnega odbora DUTB-ja|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/matoz-postal-tudi-novi-predsednik-upravnega-odbora-dutb-ja/588546|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Hitro prevzemanje teh funkcij je bilo deležno kritik. Mediji so Matoza poimenovali »kadrovska zvezda« Janševe vlade, kritiki pa so položaje označili za »nagrado Janševemu odvetniku«.<ref>{{Navedi splet|title=Franci Matoz »kadrovska zvezda« Janševe vlade: tako bliskovito je nazadnje zavzel pomembne funkcije v državnih podjetjih|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/franci-matoz-kadrovska-zvezda-janseve-vlade-tako-bliskovito-je-nazadnje-zavzel-pomembne-funkcije-v-drzavnih-podjetjih|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-06-02|language=sl}}</ref> Matoz je očitke zavračal. Komisija za preprečevanje korupcije je pozneje ugotovila, da se je [[Janez Janša]] pri glasovanju o Matozovem imenovanju v DUTB znašel v nasprotju interesov in s tem kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, saj je med njima obstajal poslovni stik, Matoz je bil namreč odvetnik Janše in stranke SDS v več postopkih. <ref>{{Navedi splet|title=KPK: Janša pri imenovanju Matoza v DUTB kršil zakon {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kpk-jansa-pri-imenovanju-matoza-v-dutb-krsil-zakon.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-06-02|language=sl}}</ref> Po nastopu vlade [[Robert Golob|Roberta Goloba]] je Matoz junija 2022 odstopil z vrha DUTB, na nadzorniških funkcijah pa je sprva ostal; februarja 2023, po prevzemu nadzora nad Slovenskim državnim holdingom, je bil odpoklican iz nadzornih svetov [[Luka Koper|Luke Koper]] in [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]].<ref>{{Navedi splet|title=Matoz izgubil še eno mesto nadzornika|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/slovenske-zeleznice-s-tremi-novimi-nadzorniki|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Žiga Debeljak postal predsednik upravnega odbora DUTB|url=https://vecer.com/slovenija/ziga-debeljak-postal-predsednik-upravnega-odbora-dutb-10285894|website=Večer|date=2022-06-08|accessdate=2026-06-02|language=sl}}</ref> == Delovanje v podjetjih in športnih klubih ter sodelovanje z organizacijami == Od leta 2018 je član upravnega odbora nogometnega kluba FC Koper.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj pomeni vrnitev Anteja Guberca v FC Koper?|url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/kaj-pomeni-vrnitev-anteja-guberca-v-fc-koper/475508|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=22. december 2018}}</ref> S [[Telekom Slovenije|Telekomom Slovenije]] ima sklenjeno pogodbo za opravljanje pravnih storitev.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Kdo so obrazi, ki hkrati obvladujejo več pomembnih položajev v državnih podjetjih?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kdo-so-obrazi-ki-hkrati-obvladujejo-vec-pomembnih-polozajev-v-drzavnih-podjetjih/581893|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=27. maj 2021}}</ref> Nudi pravno pomoč članom Sindikata policistov Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=PRAVNA POMOČ SINDIKATA POLICISTOV NA ŠE VIŠJI RAVNI - OBVESTILO ČLANSTVU|url=https://www.sindikat-policistov.si/novice/articleid/1448/cbmoduleid/452|website=Sindikat policistov Slovenije|accessdate=2021-09-07|language=sl-SI|date=3. avgust 2020|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908110416/https://www.sindikat-policistov.si/novice/articleid/1448/cbmoduleid/452|url-status=dead}}</ref> Predsedoval je upniškemu odboru [[Info tv|Info TV]].<ref>{{Navedi splet|title=Upniki Info TV bodo glasovali o sprejetju prisilne poravnave|url=https://www.dnevnik.si/1042398367|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=26. oktober 2010|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104930/https://www.dnevnik.si/1042398367|url-status=dead}}</ref> Vodil je skupščino [[Nogometni klub Drava|nogometnega kluba Drava]]<ref>{{Navedi splet|title=Drava ne sodeluje več z Nigerijci, novi predsednik kluba je postal Nastja Čeh|url=https://www.dnevnik.si/1042921988|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=11. februar 2020|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104926/https://www.dnevnik.si/1042921988|url-status=dead}}</ref> in Pozavarovalnice Sava.<ref>{{Navedi splet|title=Nov posel premierjevega odvetnika Francija Matoza - vodenje skupščin državnih družb|url=https://www.dnevnik.si/1042532437|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=29. maj 2012|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104944/https://www.dnevnik.si/1042532437|url-status=dead}}</ref> V imenu [[Primož Ulaga|Primoža Ulage]] je leta 2013 zahteval ponoven sklic skupščine [[Smučarska zveza Slovenije|Smučarske zveze Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Smrekar potrdil, da razmišlja o funkciji predsednika|url=https://www.dnevnik.si/1042613630|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=19. november 2013|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908105007/https://www.dnevnik.si/1042613630|url-status=dead}}</ref> Bil je odvetnik [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]], ko je ta terjatev do FC Koper prodal podjetju Delona. Matoz je zastopal tudi Delono.<ref>{{Navedi splet|title=Mandarić BRUTALNO nad bivšega zaveznika: Je PATOLOŠKI LAŽNIVEC, to je IZKORISTIL, da se je …|url=https://ekipa.svet24.si/clanek/magazin/ob-robu/5d6bdd4fce430/mandaric-brutalno-nad-bivsega-zaveznika-je-patoloski-laznivec-to-je-izkoristil-da-se-je|website=Ekipa24.si|accessdate=2021-09-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Milan Mandarić se umika iz Kopra. Kdo prihaja tja?|url=https://siol.net/novice/novice/mandaric-usodo-fc-koper-predal-v-roke-spornega-menedzerja-vedrana-corluke-431788|website=siol.net|accessdate=2021-09-07|language=sl|date=15. december 2016}}</ref> Opravljal je pravne posle za [[NKBM]] pod direktorjem Alešem Haucem.<ref>{{Navedi splet|title=Nedeljski dnevnik: Kako so bankirji prali in likali|url=https://www.dnevnik.si/1042827000|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=27. junij 2018|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104916/https://www.dnevnik.si/1042827000|url-status=dead}}</ref> Bil je pooblaščenec KBM Leasing za odvzem celjskega hotela Štorman gostincu Zvonetu Štormanu.<ref>{{Navedi splet|title=Štormanu celjsko okrajno sodišče vrnilo hotel|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/stormanu-celjsko-okrajno-sodisce-vrnilo-hotel/369700|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=14. julij 2015}}</ref> Celjsko okrožno sodišče ga je okaralo, ker naj bi aktivno sodeloval pri nezakonitem zasegu tega hotela.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi odvetnikom včasih spodrsne: v zadnjih petih letih osem odvzemov licenc|url=https://www.dnevnik.si/1042724908|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=17. november 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104952/https://www.dnevnik.si/1042724908|url-status=dead}}</ref> Njegova komunikacija z zaposlenimi v hotelu se ni končala pri recepciji in njegovo delovanje naj bi dokazovalo Janšev vpliv v banki.<ref>{{Navedi splet|title=Štormanu hotel, Matozu pa prepovedi|url=https://www.dnevnik.si/1042716871|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=15. julij 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104941/https://www.dnevnik.si/1042716871|url-status=dead}}</ref> Koprski kriminalisti so sumili, da sta predsednik uprave Vina Koper Nevijo Pucer in direktorica ''[[Primorske novice|Primorskih novic]]'' Suzana Zornada Vrabec ob pomoči Matoza storila kaznivo dejanje, ko sta najela zasebnega [[Detektiv|detektiva]], ki je tajno sledil njihovim zaposlenim.<ref>{{Navedi splet|title=Ko te na bolniški slika detektiv|url=https://www.dnevnik.si/341633|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=20. avgust 2008|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104924/https://www.dnevnik.si/341633|url-status=dead}}</ref> === Lastništvo === ==== Mediji ==== Je solastnik podjetja Nova hiša, ki izdaja spletni portal [[Nova24TV]].<ref name=":3" /> Je solastnik Novega radia, ki ga prav tako izdaja Nova hiša.<ref>{{Navedi splet|title=Medijski projekt prvaka SDS: tudi Petek pomaga Janši|url=https://www.dnevnik.si/1042720638|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=18. september 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104939/https://www.dnevnik.si/1042720638|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V razvidu medijev po novem tudi Nova24TV.si in Novi radio|url=https://krog.sta.si/2176666/v-razvidu-medijev-po-novem-tudi-nova24tv-si-in-novi-radio|website=krog.sta.si|date=2015-09-18|accessdate=2021-09-08|language=sl}}</ref> ==== Bioplinarne ==== Nova KMB je odlašala z rubežem Marjana Kolarja, lastnika ostankov nekdanjega bioplinskega imperija Keter Group, katerega odvetnik je bil Matoz. Matozovo hkratno sodelovanje z NKBM mu je omogočilo ugoden posel in sicer prodajo družbe Biologica njegovi ženi Nataši, ki je šla čez mesec v last Matozove nepremičninske družbe Neprus. Biologica je večkrat povrnila stroške 7500 evrov vrednega nakupa.<ref>{{Navedi splet|title=NKBM zadnjemu lastniku Keter Group rubi gozdove in bioplinarne|url=https://www.dnevnik.si/1042709119|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=12. marec 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104935/https://www.dnevnik.si/1042709119|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bioplinski glavobol za državni banki|url=https://www.dnevnik.si/1042597259|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=8. julij 2013|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104947/https://www.dnevnik.si/1042597259|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razhod lastnikov Keter Groupa|url=https://www.dnevnik.si/1042621331|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=29. januar 2014|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104934/https://www.dnevnik.si/1042621331|url-status=dead}}</ref> Banka NLB je prodala terjatev do podjetja, ki je imelo v lasti bioplinarno v [[Vučja vas|Vučji vasi]], slamnatemu najemniku, za katerim je stal Matoz, za nekaj manj kot tri milijone evrov. Matoz ima namreč zapisano zastavno pravico na polovici premoženja te bioplinarne.<ref>{{Navedi splet|title=Plinprom: Kolarjeva mreža bioplinskih podjetij|url=https://vestnik.si/clanek/aktualno/plinprom-kolarjeva-mreza-bioplinskih-podjetij-723039|website=vestnik.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=6. april 2019}}</ref> Njegova odvetniška družba je za odkup največje bioplinarne v državi najela 1,8 milijonski kredit. Keterjevo elektrarno najema družba, ki jo zastopa Matozeva žena Nataša. Od države je do leta 2020 prejela 16 milijonov evrov subvencij.<ref>{{Navedi splet|title=Bioplinarne: odvetnikovi milijonski biznisi v kmetijskem TEŠ 6|url=https://www.dnevnik.si/1042938972|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=17. september 2020|last=Klipšteter|first=Tomaž|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104921/https://www.dnevnik.si/1042938972|url-status=dead}}</ref> ==== Neprus ==== Matoz je nepremičninsko družbo Neprus, ki je imela konec avgusta 2013 v lasti za 890.000 evrov nepremičnin, kupil od ciprske družbe Jacano Holdings za 617.000 evrov, kar je Matoz poravnal s pobotom terjatev, ki jih je prevzel tik pred tem.<ref>{{Navedi splet|title=Matozov donosni posel z dolžnikom Nove KBM|url=https://www.dnevnik.si/1042621530|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=31. januar 2014|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104937/https://www.dnevnik.si/1042621530|url-status=dead}}</ref> == Kandidature na volitvah == Leta 2011 je [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|kandidiral za poslanca državnega zbora]] na listi [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (volilna enota 4 - Ljubljana Bežigrad, 9. volilni okraj). Prejel je 2405 glasov.<ref name=":2" /><ref name=":0" /><ref>[https://web.archive.org/web/20111206183535/http://volitve.gov.si/dz2011/rezultati/rez_ka4.html 9. volilni okraj - LJ- Bežigrad II]. ''volitve.gov.si''. arhivirano s [http://volitve.gov.si/dz2011/rezultati/rez_ka4.html prvotnega spletišča] 6. decembra 2011. pridobljeno 7. septembra 2021</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah 2018]] je na listi Slovenija za vedno kandidiral za položaj svetnika v ankaranskem občinskem svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Strmčnik v Ankaranu z dvema protikandidatoma za župana|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/strmcnik-v-ankaranu-z-dvema-protikandidatoma-za-zupana/471699|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=13. november 2018}}</ref> Ta stolček je zasedel leta 2020, ko sta Zoran Pavić in [[Klara Maučec]] odšla v Koper.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2020/11/05/franci-matoz-bo-svetnik-v-ankaranu|title=Franci Matoz bo svetnik v Ankaranu|date=6. november 2020|accessdate=7. september 2021|website=Primorske novice}}</ref> == Zasebno == Ima dve sestri. Starša sta se ločila pri njegovih dvanajstih in ostal je pri očetu.<ref name=":0" /> === Razmerja === V prvem zakonu, ki je trajal 23 let 6 mesecev, sta se mu rodili dve hčeri. Spoznal jo je, ko je kot mlad miličnik prišel v njeno trgovino. V drugo se je poročil leta 2011 z Natašo Gačić, ki jo je spoznal, ko je zastopal Društvo za vračilo preveč plačane električne energije.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Njegovo nekdanjo partnerko Polko Bošković naj bi odnos z njim od položaja koprske preiskovalne sodnice pripeljal do položaja notarke.<ref>{{Navedi splet|title=Koprska preiskovalna sodnica Polka Bošković lahko postane notarka|url=https://www.dnevnik.si/1042245164|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=17. februar 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104948/https://www.dnevnik.si/1042245164|url-status=dead}}</ref> Po njej je hodil z novinarko Damjano Žišt.<ref name=":1" /> === Pojavljanje v medijih === Hvalil se je z uporabo diamantnega pilinga in [[Botoks|botoksa]] ter ljubeznijo do luksuznih izdelkov, dokler ni prišlo do sklepa več organov odvetniške zbornice, ki so tako medijsko nastopanje zavrnili.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":5" /> == Sklici == {{sklici|30em}}{{Kategorija v Zbirki|Franci Matoz}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Matoz_Franci}} [[Kategorija:Slovenski policisti]] [[Kategorija:Slovenski odvetniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] pjwmjltn7i4lpoz7h0qqf15cztb3x95 0 507684 6685657 6349239 2026-06-05T16:20:43Z Pinky sl 2932 odstranitev nedelujočih predlog 6685657 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Avstriji | name_local=Zgornji Osek | name = Oberhaag |image_photo = Oberhaag Volksschule.JPG |image_caption= „Jubilejna-Ljudska šola“ v Zgornjem Oseku |image_coa = AUT Oberhaag COA.jpg |state = [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] |district = Lipnica, Avstrija |elevation = 323 |postal_code = 8455 |area_code =03455 |mayor = Ernst Haring ([[ÖVP]]) |website = [http://www.oberhaag.at www.oberhaag.at] }} '''Zgornji Osek''' ali tudi '''Osek''' ({{jezik-de|Oberhaag}}) je [[občina]] z okoli 2.064 prebivalci na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. Spada pod [[Okraj Lipnica]]. Ime izvira iz nemškega prevoda slovenske besede »hrast« in tako imenovanega naselja v občini »K(h)rast«. == Geografija == Zgornji Osek leži v dolini [[Saggautal]] med [[Ivnik]]om in [[Arnež]]em na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. Pet kilometrov občinske meje je tudi državna meja s Slovenijo. == Naselja v občini == Občina Zgornji Osek je sestavljena iz 7 naselij in prav toliko katastrskih občin (z nemško ustreznico)<ref name="Zdovc">Zdovc, Paul (2010) ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Sie slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage'', Ljubljana.</ref> (v oklepaju število prebivalcev, stanje 1.1.2022): === Sosednje občine=== {{Geografski položaj |Center = Zgornji Osek |Sever = [[Gleinstätten]] |Severovzhod = <br />[[Sankt Johann im Saggautal]] |Vzhod = <br /> [[Arnež, Avstrija|Arnež]] |Jugovzhod = [[Selnica ob Dravi]] ([[Slovenija]]) {{SLO|#}} |Jug = [[Podvelka]] ([[Slovenija]]) {{SLO|#}} |Jugozahod = [[Radlje ob Dravi]] {{SLO|#}} |Zahod = [[Ivnik]] |Severozahod = <br />[[Sankt Martin im Sulmtal]] }} == Zgodovina == [[Slika: Oberhaag Pfarrkirche.JPG | thumb|right|250px| Župnijska cerkev v Zgornjem Oseku]] [[Slika: Kath Pfarrkirche Oberhaag Interior 01.JPG | thumb|right|250px| Notranjost župnijske cerkve]] Območje okoli Gornjega Oseka je bilo prvič omenjeno v dokumentu, v katerem visokosvobodni gospod "Reinbertus von Muorekke" (iz Cmureka) podeljuje posest v "in superiori hage" (Gornjem Oseku) [[Benediktinski samostan svetega Pavla|Samostanu Šent Pavel v Labotski dolini]]. Številne grajske konjušnice "im Haag" (v Oseku) so postale svobodni dvori in bivališča tako imenovanih "vitezov z enim ščitom", ki so v tistem času predstavljali politično upravo dežele. Med njimi sta leta 1170 omenjena tudi brata von Kohlberg (danes v okrožju Gornji Osek) v listini župnije Lipnica, v kateri sta omenjeni župniji Sv. Ivan v Saggautalu in [[Ivnik|Ivniku]], ki sta takrat pripadali pra župniji [[Lipnica, Avstrija|Lipnica]]. Po ustanovitvi župnije leta 1788 je Gornji Osek pripadal župniji Arnež. Leta 1795 je bila zgrajena prva vaška kapela. [[Občina|Občine]] so v Avstriji nastale kot avtonomna telesa družbe 1850. Šele leta 1878 se je iz občine Arnež izločilo območje Zgornjega Oseka in postalo neodvisna občina. Po površini je zdaj ena večjih občin v okrožju Lipnice. Med leti 1945 do 1955 je bila del britanskega okupacijskega območja v Avstriji. == Kultura in znamenitosti == * [[Grad Thunau]] === Znane osebe iz občine === * [[Werner Strohmaier]] (* 1942), politik == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgornji Osek, Avstrija|*]] ika60u8lyezezvx173wmy26yqvnv6cc 14 515524 6685614 5669250 2026-06-05T15:42:31Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Mostovi]]; dodal [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685614 wikitext text/x-wiki {{catmore}} {{Commonscat|Moveable bridges}} [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] g040s5ukz8njquw554vuci5u2c65fqj 6685722 6685614 2026-06-05T18:17:52Z Pinky sl 2932 Premični most 6685722 wikitext text/x-wiki {{catmore|Premični most}} {{Commonscat|Moveable bridges}} [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] 45h3bibxz9h2vehzl823thhn4teari9 0 518083 6685769 6677601 2026-06-05T19:38:23Z 97E 228462 posodobitev 6685769 wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek | infobox caption = ''Admiral Essen'' |display title= Fregata ''Admiral Essen'' }} {{Infopolje Ladja Slika | image = File:«Адмирал Эссен».jpg | caption = ''Admiral Essen'' leta 2016 }} {{Infopolje Ladja Kariera | Ship country = {{RUS}} | Ship flag = {{shipboxflag|Rusija|naval}} | Ship name = ''Admiral Essen'' | Ship namesake = [[Nikolaj Ottovič Essen]] | Ship builder = [[Ladjedelnica Jantar]] | Ship laid down = 8. julij 2011<ref>{{Navedi splet |url=http://kaliningrad.ru/news/item/12885-na-zavode-yantar-zalozhili-novyj-storozhevoj-korabl-admiral-essen |title=На заводе «Янтарь» началось строительство корабля для ВМФ России (фото) |trans-title=Construction of a ship for the Russian Navy has begun at the Yantar shipyard (photo) |website=Kaliningrad.ru |language=ru |date=8 July 2011 |accessdate=5 November 2016 |archive-date=2012-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120128201256/http://kaliningrad.ru/news/item/12885-na-zavode-yantar-zalozhili-novyj-storozhevoj-korabl-admiral-essen |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.newkaliningrad.ru/news/foto/1309138-admiral-essen.html |title="Адмирал номер два": фоторепортаж |trans-title="Admiral number two": photo report |website=Newkaliningrad.ru |date=8 July 2011 |accessdate=5 November 2016}}</ref> | Ship launched = 7. november 2014<ref>{{Navedi splet |url=http://en.itar-tass.com/russia/758678 |title=Admiral Essen frigate to be handed to Russian Navy by end of 2015 |work=[[ITAR TASS]] |date=7 November 2014 |accessdate=7 November 2014 |archive-date=2014-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141108012740/http://en.itar-tass.com/russia/758678 |url-status=dead }}</ref> | Ship commissioned = 7. junij 2016<ref>{{Navedi splet |url=http://www.janes.com/article/61116/russian-navy-receives-admiral-essen-frigate |title=Russian Navy receives Admiral Essen frigate |last=Novichkov |first=Nikolai |date=9 June 2016 |website=Janes.com |accessdate=5 August 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170410015044/http://www.janes.com/article/61116/russian-navy-receives-admiral-essen-frigate |archive-date=10 April 2017}}</ref> | Ship decommissioned = | Ship motto = | Ship nickname = | Ship honors = | Ship identification = 490 | Ship status = Aktivna | Ship notes = | Ship badge = }} {{Infopolje Ladja Značilnosti | Hide header = | Ship speed = 30 [[vozel (enota)|vozlov]] (56 km/h) | Ship aircraft = 1 × helikopter [[Kamov Ka-27|Ka-27]] | Ship armament = *1 × 100 mm [[A-190 Arsenal]] *8 (2 × 4) navpični izstrelilni sistem UKSK za [[3M-54 Kalibr|''Kalibr'']], [[P-800 Oniks|''Oniks'']] ali [[3M-22 Cirkon|''Cirkon'']] [[protiladijska raketa|protiladijske rakete]]<ref>{{navedi splet |url=https://rg.ru/2017/04/15/reg-ufo/rossijskaia-raketa-cirkon-dostigla-vosmi-skorostej-zvuka.html |title=Российская ракета "Циркон" достигла восьми скоростей звука |trans-title=Russian Zircon rocket reaches eight times the speed of sound |date=15 April 2017 |language=ru |website=[[Rossiyskaya Gazeta]]}}</ref> *24 (2 × 12) [[9K37 Buk|''Štil-1'']] raket zračne obrambe srednjega dosega *2 × [[AK-630]] [[CIWS]] *8 × [[9K38 Igla|''Igla-S'']] ali [[9K333 Verba|''Verba'']] *2 × dvojne 533 mm [[torpedna cev|torpedne cevi]] *1 × [[RBU-6000]] raketomet | Ship EW = *'''Oprema za elektronsko bojevanje:''' TK-25-5; *'''Protiukrepi:''' *4 × KT-216 | Ship sensors = *'''Zračni radar:''' MR-710 ''Fregat-M2M'' *'''Površinski radarji:''' 3Ts-25 ''Garpun-B'', MR-212/201-1 ''Vajgač-U'', Nucleus-2 6000A *'''Usmerjevalni radarji:''' 5P-10 ''Puma'', 3R14N-11356, MR-90 ''Oreh'' | Ship complement = 200 | Ship endurance = 30 dni | Ship range = 4850 [[morska milja|navtičnih milj]] pri 14 vozlih (26 km/h) | Ship propulsion = *2 DS-71 potovalni [[plinska turbina|plinski turbini]] 8450 KM (6300 kW); *2 DT-59 pospeševalni plinski turbini 22.000 KM (16.000 kW); *'''Skupaj:''' 60.900 KM (45.400 kW) | Header caption = | Ship power = | Ship draught = 4,2 m | Ship height = | Ship beam = 15,2 m | Ship length = 124,8 m | Ship displacement = *'''Običajno:''' 3620 [[tona|ton]] *'''Polni:''' 4035 ton{{citation needed|date=March 2016}} | Ship class = [[Razred Burevestnik|''Burevestnik'']] | Ship aircraft facilities = Vzletišče in [[hangar]] za en [[helikopter]] }} |}'''''Admiral Essen''''' je [[fregata]] razreda [[Razred Burevestnik|''Burevestnik'']] [[Ruska vojna mornarica|Ruske vojne mornarice]]. Poimenovana je po [[admiral]]u [[Nikolaj Ottovič Essen|Nikolaju Ottoviču Essnu]]. Gredelj ladje je bil položen 8. julija 2011 v ladjedelnici [[Ladjedelnica Jantar|Jantar]] v [[Kaliningrad]]u, splavljena pa je bila 7. novembra 2014.<ref>{{Navedi splet|url=https://klg.aif.ru/society/1377083|title=В Калининграде спустили на воду сторожевой корабль для ВМФ России|trans-title=A patrol ship for the Russian Navy was launched in Kaliningrad|website=Аргументы и Факты ('Arguments and Facts')|date=7 November 2014}}</ref> 7. junija 2016 je bila predana 30. diviziji ladij [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]] z matičnim pristaniščem v okupiranem [[Sevastopol]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://lenta.ru/news/2016/06/07/essen/ |title=Фрегат «Адмирал Эссен» передан ВМФ России в Калининграде |access-date=2016-06-07 |archive-date=2016-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160608134707/https://lenta.ru/news/2016/06/07/essen/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://stat.function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12086807@egNews |title=На сторожевом корабле «Адмирал Эссен» впервые поднят Андреевский флаг |access-date=2016-06-07 |archive-date=2016-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160614012512/http://stat.function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12086807@egNews |url-status=live }}</ref> Prvotna številka ladje 751 je bila oktobra 2017 zamenjana za 490. Oktobra 2023 je bila premeščena v [[Novorosijsk]] v Rusiji.<ref>{{Cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-october-4-2023|title=Russian Offensive Campaign Assessment, October 4, 2023|website=understandingwar.org|date=5 October 2023}}</ref> ==Zgodovina== === Rusko vojaško posredovanje v sirski državljanski vojni === Maja in septembra 2017 je med ruskim vojaškim posredovanjem v [[Sirska državljanska vojna|sirski državljanski vojni]] ''Admiral Essen'' z [[manevrirni izstrelek|manverirnimi raketami]] [[3M-54 Kalibr|''Kalibr'']] zadel cilje v Siriji (v pokrajinah Hama in Deir ez-Zor).<ref>{{Navedi splet|url=https://ria.ru/syria/20170905/1501818041.html|title=Атака с моря: фрегат ВМФ ударил "Калибрами" по боевикам в Сирии|trans-title=Attack from the sea: a naval frigate hit militants in Syria with "Kalibers"|language=ru|date=5 September 2017|website=[[RIA Novosti]]}}</ref> 25. avgusta 2018 je Črnomorska flota sporočila, da ''Admiral Essen'' skupaj s [[sestrska ladja|sestrsko ladjo]] {{ladja||Admiral Grigorovič|fregata|2}} izvaja »načrtovan prehod iz Sevastopola v [[Sredozemsko morje]]«, kjer se bo pridružil [[5. operativna eskadra|5. operativni eskadri]].<ref>{{Navedi splet|url=http://tass.com/defense/1018623|title=Black Sea Fleet missile frigates to join Russia's Mediterranean task force|date=25 August 2018|website=[[TASS]]}}</ref> '''Ruska invazija na Ukrajino''' Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] leta 2022 je ''Admiral Essen'' na [[Odesa|Odeso]] izstreljeval manevrirne rakete.<ref>{{Navedi splet|title=Russian ships bombard Odesa with cruise missiles|url=https://www.thetimes.com/uk/politics/article/odesa-russian-ships-launch-cruise-missile-attack-bvmt9xb6g|website=www.thetimes.com|accessdate=2026-06-05|language=en-GB|first=George|last=Grylls}}</ref> 29. marca 2022 je Admiral Essen izstrelil dve raketi Kalibr, ki sta uničili stavbo regionalne uprave v [[Mikolajiv|Mikolajivu]].<ref>{{Cite web|url=https://truth-hounds.org/en/a-calibrated-crime/|title=A Calibrated Crime|work=[[Truth Hounds]]}} {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240709120731/https://truth-hounds.org/en/a-calibrated-crime/|date=9 July 2024}}</ref> Po navedbah svetovalca ukrajinskega predsednika Oleksija Arestoviča naj bi ukrajinske oborožene sile 3. aprila 2022 ladjo hudo poškodovale z napadom sprva nedoločenega orožnega sistema, za katerega so pozneje poročali, da je protiladijska raketa [[R-360 Neptun]].<ref>{{Navedi splet|last=Veth|title=Ukrainian defenders damage Russian missile frigate|url=https://ukrainetoday.org/2022/04/03/ukrainian-defenders-damaged-russian-missile-frigate/|website=Ukrainetoday.org|date=3 April 2022|publisher=Ukraine Today|accessdate=4 April 2022|archive-date=2022-04-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220404180821/https://ukrainetoday.org/2022/04/03/ukrainian-defenders-damaged-russian-missile-frigate/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Desk|first=Web|title=Admiral Essen shot down off the coast of Odessa -details and photos|url=https://jaunenglish.com/2022/04/04/admiral-essen-shot-down-off-the-coast-of-odessa-details-and-photos/|website=jaunenglish.com|date=3 March 2022|publisher=Jaunenglish|accessdate=4 April 2022}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Sauer|first=Pjotr|last2=Borger|first2=Julian|last3=Elgot|first3=Jessica|date=14 April 2022|title=Russia says Moskva cruiser has sunk after reported Ukrainian missile strike|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/14/russia-moskva-cruiser-sunk-stormy-seas-defense-ministry|accessdate=15 April 2022|website=The Guardian|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=World Today News|title=War in Ukraine – APU damaged the frigate of the Russian fleet of the type Admiral Essen|url=https://www.world-today-news.com/war-in-ukraine-apu-damaged-the-frigate-of-the-russian-fleet-of-the-type-admiral-essen/|website=world-today-news.com|date=4 April 2022|publisher=World Today News|accessdate=5 April 2022|archive-date=2022-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220506044448/https://www.world-today-news.com/war-in-ukraine-apu-damaged-the-frigate-of-the-russian-fleet-of-the-type-admiral-essen/|url-status=dead}}</ref> Po kasnejšem poročanju ukrajinskih virov, je Neptun eksplodiral v bližini ladje.<ref>{{Cite web|url=https://charter97.org/ru/news/2024/1/11/578999/|title=Ударили по фрегату « Адмирал Эссен »: стало известно о первой атаке украинского « Нептуна »|lang=ru|date=2024-01-11}}</ref> Rusija, ki je sicer trdila, da se to ni zgodilo, je 22. januarja 2026 obtožila Andrija Šubina, poveljnika artilerijske brigade ukrajinske mornarice, da je 2. aprila 2022 poškodoval fregato in enega mornarja.<ref>{{Cite web|title=Russian court acknowledges for the first time that Ukraine destroyed cruiser Moskva|url=https://newsukraine.rbc.ua/news/russian-court-acknowledges-for-the-first-1769115185.html|first=Kateryna|last=Shkarlat|date=2026-01-22|access-date=2026-01-23|website=RBC Ukraine}}</ref><ref>{{Cite web|title=Суд раскрыл, что крейсер «Москва» был атакован украинскими ракетами, и назвал количество погибших и пропавших без вести; вскоре публикацию удалили|url=https://zona.media/news/2026/01/22/moskva|access-date=2026-02-21|website=Медиазона|language=ru}}</ref> Po trditvah ruskega obrambnega ministrstva naj bi ''Admiral Essen'' 12. aprila 2022 ob obali [[Krim (polotok)|Krima]] sestrelil ukrajinski brezpilotni letalnik Bajraktar TB2 z uporabo dveh raket raketnega sistema zemlja-zrak [[9K37 Buk|''Štil-1'']].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/april/11611-russian-frigate-admiral-essen-destroys-ukrainian-bayraktar-tb2-uav.html|title=Russian frigate Admiral Essen destroys Ukrainian Bayraktar TB2 UAV|website=navyrecognition.com|date=12 April 2022|accessdate=2022-05-01|archive-date=2022-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20220422064319/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/april/11611-russian-frigate-admiral-essen-destroys-ukrainian-bayraktar-tb2-uav.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.navaltoday.com/2022/04/12/russia-claims-its-frigate-destroyed-ukrainian-bayraktar-drone-off-crimean-coast-video/|title=Russia claims its frigate destroyed Ukrainian Bayraktar drone off Crimean coast – video|website=navaltoday.com|date=12 April 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vk.com/wall-123538639_2422143|title=Военный Осведомитель|website=vk.com/|date=12 April 2022}}</ref> 2. marca 2026 je v ukrajinskem napadu brezpilotnikov na Novorosijsk bil poškodovan naftni terminal in pet ladij črnomorska flote. ''Admiral Essen'' je bil poškodovan, ubiti so bili 3 mornarji in še 16 poškodovanih. Med poškodovano opremo so bili tudi radarji.<ref>{{Cite web|title=Drones attack one of Russia's largest oil terminals in Black Sea|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/4097037-drones-attack-one-of-russias-largest-oil-terminals-in-black-sea.html|access-date=2026-03-02|website=ukrinform}}</ref><ref>{{Cite web|title=Ukraine hits five Russian warships, S-300, Pantsir, and six oil berths in one Novorossiysk night raid|url=https://euromaidanpress.com/2026/03/04/ukraine-hits-five-russian-warships-s-300-pantsir-and-six-oil-berths-in-one-novorossiysk-night-raid/|author=OLENA MUKHINA|access-date=2026-03-05|website=euromaidanpress.com}}</ref> V maju 2026 je bila ladja ponovno napadena z brezpilotniki.<ref>{{cite web|url=https://united24media.com/war-in-ukraine/you-wont-hide-ukraine-strikes-russian-warship-admiral-essen-for-fourth-time-19110|title="You Won't Hide": Ukraine Strikes Russian Warship Admiral Essen for Fourth Time|date=23 May 2026|website=United 24 Media|accessdate=24 May 2026}}</ref> == Sklici == {{Sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://russianships.info/eng/warships/project_11356.htm Razred ''Burevestnik'' na Russianships.info] {{Kategorija v Zbirki|Admiral Essen (ship, 2016)}} {{portal|Vojaštvo}} {{Fregate razreda Burevestnik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Admiral Essen}} [[Kategorija:Fregate razreda Burevestnik]] 91j94sqe16yskl48teffyl5ptl8t86j 14 518906 6685610 5696507 2026-06-05T15:38:06Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Mostovi]]; dodal [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685610 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] fs6rgjijsbxk78df722vapo6wo051ee 6685630 6685610 2026-06-05T15:58:25Z Pinky sl 2932 {{catmore|Most s poševnimi zategami}} 6685630 wikitext text/x-wiki {{catmore|Most s poševnimi zategami}} [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] 5fv90qkmk1cbuizbickwb3va2onvuaa 0 519612 6685776 6612412 2026-06-05T19:55:01Z 97E 228462 posodobitev 6685776 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Moskva}} {|{{Infopolje Ladja Začetek | infobox caption = ''Moskva'' | display title = ''Moskva'' (križarka) }} {{Infopolje Ladja Slika | image = Russian cruiser Moskva.jpg | caption = ''Moskva'', pogled iz zraka leta 2012 }} {{Infopolje Ladja Kariera | Hide header = | Ship country = Sovjetska zveza → Rusija | Ship flag = {{shipboxflag|Soviet Union|navy}} → {{shipboxflag|Russia|navy}} | Ship name = ''Slava'' (v času Sovjetske zveze), ''Moskva'' (od 1995) | Ship namesake = Slava (1979–1995), [[Moskva]] (1995–2022) | Ship ordered = | Ship builder = [[Ladjedelnica 61 Kommunara]], [[Nikolajev]] | Ship laid down = 5. november 1976 | Ship launched = 27. julij 1979 | Ship commissioned = 30. januar 1983 | Ship decommissioned = | Ship recommissioned = | Ship struck = | Ship reinstated = april 2000 | Ship honors = [[slika:SU Order of Nakhimov 1st class ribbon.svg|Red Nahimova]] | Ship fate = 14. aprila 2022 sta jo potopili dve ukrajinski raketi R-360 Neptun,<ref name="missile strike">{{navedi novice |title=Russia says flagship missile cruiser has sunk after explosion off coast of Ukraine |language=en-US |newspaper=The Washington Post |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/04/14/ukraine-russian-missile-cruiser-moskva-warship/ |access-date=14 April 2022 |issn=0190-8286 |archive-date=14 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220414092224/https://www.washingtonpost.com/world/2022/04/14/ukraine-russian-missile-cruiser-moskva-warship/ |url-status=live }}</ref> | Ship notes = Poveljniška ladja Črnomorske flote | Ship identification = 121 }} {{Infopolje Ladja Značilnosti | Hide header = | Header caption = | Ship class = [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']] | Ship displacement = *9.380 [[tona|ton]] standardno *11.490 ton polno naložena<ref name="Janes2009">{{navedi knjigo |title=[[Jane's Fighting Ships|Jane's fighting ships, 2009-2010]] |date=2009 |publisher=Jane's Information Group |location=Coulsdon |isbn=978-0710628886 |pages=[https://archive.org/details/janesfightingshi0000unse_l4o5/page/666 666] |edition=112th}}</ref> | Ship length = 186,4 m<ref name="Janes2009" /> | Ship beam = 20,8 m<ref name="Janes2009" /> | Ship draught = 8,4 m<ref name="Janes2009" /> | Ship draft = | Ship propulsion = 4 COGOG [[plinska turbina|plinske turbine]], 2 pogonski gredi 121.000 KM (90.000 kW) | Ship speed = 32 [[vozel (enota)|vozlov]] (59 km/h)<ref name="Janes2009" /> | Ship range = 10.000 [[navtična milja|navtičnih milj]] pri 16 vozlih (30 km/h) | Ship complement = 419 mornarjev in 66 častnikov<ref name="TRT 15 April 2022" /> | Ship sensors = *MR-800 ''Voshod'' (zgornji jambor) 3D zračni iskalni [[radar]] * MR-710 ''Fregat'' 3D zračni/površinski iskalni radar * MR-212 ''Najada'' navigacijski radar * 4R33 ''Baza'' usmerjevalni radar sistema ''Osa'' * 3R41 ''Volna'' usmerjevalni radar sistema S-300 * MR-123-02/3 ''Bagira'' usmerjevalni radar za AK-360 * MGK-335 ''Platina'' MF [[sonar]] | Ladijsko elektronsko bojevanje = *Sistem ''Kolčo'' z antenama za elektronsko bojevanje MP-404 in ''Guržor-A&B'' * 2 × PK-2 DL (140 mm) | Ship armament = *16 × [[P-500 Bazalt|P-500 ''Bazalt'']] ali P-1000 ''Vulkan'' protiladijskih raket * 8 × 8 (64) [[S-300|S-300F ''Fort'']] raket zračne obrambe * 2 × 20 (40) [[9K33 Osa|''Osa'']] raket zračne obrambe kratkega dosega * 1 × dvojni AK-130 130 mm/L70 dvonamenski [[top]] * 6 × AK-630 top * 2 × RBU-6000 protipodmorniški raketometi * 10 × 533 mm torpedne cevi za torpede [[53-65]] | Ship armour = oklep proti šrapnelom | Ship armor = | Ship aircraft = 1 [[Kamov Ka-25|Ka-25]] ali [[Kamov Ka-27|Ka-27]] helikopter | Ship notes = }} |} Gardna raketna križarka '''''Moskva''''' ({{Jezik-ru|Москва}}, »Moskva« {{IPA-ru|mɐskˈva|}}), prej '''''Slava''''' ({{Jezik-ru|Слава}}), je bila [[raketna križarka|raketna križarka]] [[Ruska vojna mornarica|Ruske vojne mornarice]]. Izdelana je bila kot prva križarka razreda [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']], ime pa je dobila po [[Moskva|Moskvi]]. Bila je [[poveljniška ladja]] ruske [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]], s 510-člansko posadko je ''Moskva'' veljala za najmočnejšo vojno ladjo v črnomorski regiji.<ref name="BBC 14 April 2022">{{Navedi novice|title=Russian warship: Moskva sinks in Black Sea|last=Hill|first=Jenny|work=BBC News|date=15 April 2022|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-61114843|accessdate=15 April 2022|archivedate=15 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220415131100/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-61114843}}</ref> Udeležena je bila v vojaških spopadih v [[Rusko-gruzijska vojna|Gruziji (2008)]], na Krimu (2014) in v Siriji (2015).<ref>{{Navedi novice|title=What is the significance of Russia's Moskva warship sinking?|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/15/explainer-what-is-the-significance-of-the-moskva-sinking|publisher=Al Jazeera|date=15 April 2022|accessdate=15 April 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Presse|first=AFP-Agence France|title=Missil Cruiser Moskva, Russia's Black Sea Flagship|url=https://www.barrons.com/articles/missile-cruiser-moskva-russia-s-black-sea-flagship-01649936707|accessdate=15 April 2022|website=barrons.com|language=en-US}}</ref> Od februarja 2022 je sodelovala v pomorskih spopadih med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino]], dokler je ni 14. aprila 2022 z dvema raketama [[R-360 Neptun]] potopila Ukrajina.<ref name="Ljunggren">{{Navedi novice|last=Ljunggren|first=David|date=13 April 2022|title=Russia says ammunition blast damages flagship of Black Sea fleet – Interfax|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-major-ship-black-sea-fleet-badly-damaged-blast-interfax-2022-04-13/|accessdate=14 April 2022|archivedate=14 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220414011954/https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-major-ship-black-sea-fleet-badly-damaged-blast-interfax-2022-04-13/}}</ref><ref name="tass 14 April 2022">[https://tass.com/politics/1437605 Cruiser Moskva retains buoyancy, explosions of ammunition stopped – Defense Ministry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220414115520/https://tass.com/politics/1437605|date=14 April 2022}} 14 April 2022, TASS. </ref> == Zgodovina == [[Slika:Cruiser_Slava_aerial_starboard_1983.jpg|sličica| ''Slava'' okoli 1983]] === Kot ''Slava'' === Gradnja križarke ''Slava'' se je začela leta 1976 na delovišču št. 445 Ladjedelnice Kommunara št. 61 v [[Mikolajiv|Mikolajivu]], [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]]. Splavljena je bila leta 1979, [[Sovjetska vojna mornarica|Sovjetska vojna mornarica]] pa jo je prejela 30. januarja 1983. Med 18. in 22. novembrom 1986 je ladja obiskala grško pristanišče [[Pirej]]. ''Slava'' je odigrala vlogo na Malteškem vrhu (2.–3. december 1989) kjer sta se srečala sovjetski voditelj [[Mihail Gorbačov]] in ameriški predsednik [[George H. W. Bush|George Bush]].<ref name=":3">{{Navedi novice|agency=Reuters|date=14 April 2022|title=Factbox: The 'Moskva', Russia's lost Black Sea Fleet flagship|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/moskva-russias-lost-black-sea-fleet-flagship-2022-04-14/|accessdate=14 April 2022|archivedate=14 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220414234452/https://www.reuters.com/world/europe/moskva-russias-lost-black-sea-fleet-flagship-2022-04-14/}}</ref> Uporabljala jo je sovjetska delegacija, medtem ko je imela ameriška delegacija svoje spalne prostore na USS Belknap.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1989/12/03/world/the-malta-summit-reporter-s-notebook-superpowers-cooperating-but-not-seas.html?pagewanted=all|title=The Malta Summit: Reporter's Notebook; Superpowers Cooperating, But Not Seas|work=The New York Times|date=3 December 1989|last=Dowd|first=Maureen|accessdate=2 October 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151011184420/http://www.nytimes.com/1989/12/03/world/the-malta-summit-reporter-s-notebook-superpowers-cooperating-but-not-seas.html?pagewanted=all|archivedate=11 October 2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://articles.latimes.com/1989-12-02/news/mn-206_1_malta-time|title=The Malta Summit : Today's Schedule|work=Los Angeles Times|date=2 December 1989|accessdate=2 October 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151003175651/http://articles.latimes.com/1989-12-02/news/mn-206_1_malta-time|archivedate=3 October 2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://articles.chicagotribune.com/1989-11-02/news/8901270691_1_guided-missile-cruiser-slava-malta-seaborne-summit|title=Ships Off Malta Site For Seaborne Summit|work=Chicago Tribune|date=2 November 1989|last=Shanker|first=Thom|accessdate=2 October 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151004032815/http://articles.chicagotribune.com/1989-11-02/news/8901270691_1_guided-missile-cruiser-slava-malta-seaborne-summit|archivedate=4 October 2015}}</ref> Ladje so bile zasidrane ob obali [[Marsaxlokk]]a. Zaradi nevihtnega vremena in razburkanega morja so bila nekatera srečanja odpovedana ali prestavljena, kar je v mednarodnih medijih povzročilo poimenovanje »Vrh morske bolezni«. Na koncu so srečanja potekala na krovu sovjetske potniške križarke {{ladja|TS|Maksim Gorki||2}}, zasidrane v zalivu Marsaxlokk.<ref>{{Navedi novice|last=Martin|first=Ivan|title=Russian flagship damaged off Ukraine was in Malta for superpower summit|url=https://timesofmalta.com/articles/view/russian-flagship-damaged-off-ukraine-was-in-malta-for-superpower.948286|work=[[The Times (Malta)]]|date=14 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220414135359/https://timesofmalta.com/articles/view/russian-flagship-damaged-off-ukraine-was-in-malta-for-superpower.948286|archivedate=14 April 2022}}</ref> ''Slava'' se je decembra 1990 vrnila v Mikolajiv na prenovo, ki je trajala do konca leta 1998.<ref>{{Navedi splet|title=Slava Class Guided Missile Cruiser|url=https://www.naval-technology.com/projects/slavaclassguidedmiss/|website=naval-technology.com|accessdate=14 April 2022|date=13 June 2010|archivedate=13 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220413232802/https://www.naval-technology.com/projects/slavaclassguidedmiss/}}</ref> 15. maja 1995 je bila ladja uradno preimenovana v ''Moskvo''.<ref>{{Navedi splet|title=Guided Missile Cruiser Moskva - Project 1164 / Slava Class|url=https://www.kchf.ru/eng/ship/cruisers/slava.htm|website=www.kchf.ru}}</ref> === Kot ''Moskva'' === [[Slika:Project_1164_Moskva_2009_G1.jpg|sličica| ''Moskva'' leta 2009]] [[Slika:Project_1164_Moskva_2012_G2.jpg|sličica| ''Moskva'' leta 2012]] ''Moskva'' se je aprila 2000 vrnila v aktivno uporabo v Ruski vojni mornarici in je v Črnomorski floti kot poveljniška ladja nadomestila križarko ''Admiral Golovko'' [[Projekt 58|projekta 58]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/1164.htm|title=Project 1164 Atlant Krasina/Slava class Guided Missile Cruiser|website=GlobalSecurity.org|date=3 June 2014|accessdate=5 October 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070425235416/http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/1164.htm|archivedate=25 April 2007}}</ref> V začetku aprila 2003 je ''Moskva'' skupaj s fregato ''Pitlivi'' in rušilcem ''Smetlivi'' ter amfibijskodesantno ladjo odplula iz [[Sevastopol]]a na vaje v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], ki so potekale skupaj z rušilcema [[Tihooceanska flota|Tihooceanske flote]] {{ladja||Maršal Šapošnikov|rušilec|2}} in {{ladja||Admiral Panteljejev|rušilec|2}} in [[Indijska vojna mornarica|Indijsko vojno mornarico]].<ref>{{Navedi novice|title=Russia deploys naval squadron to Indian Ocean|first=Richard|last=Scott|date=16 April 2003|work=[[Jane's Defence Weekly]]}}</ref> Združeno floto sta logistično podpirala [[tanker]] projekta 1559V ''Ivan Bubnov'' in [[Ladijski vlačilec|oceanski vlačilec]] projekta 712 ''Šahtjor''. ''Moskva'' je oktobra 2004 obiskala [[Grand Harbour]], Malta, ob tej priložnosti je ansambel Črnomorske flote nastopil na koncertu v Sredozemskem konferenčnem centru v [[Valletta|Valletti]].<ref>{{Navedi novice|last=Cachia|first=Francis|title=Moskva in Malta|url=https://timesofmalta.com/articles/view/moskva-in-malta.110972|work=[[The Times (Malta)]]|date=3 October 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220414135402/https://timesofmalta.com/articles/view/moskva-in-malta.110972|archivedate=14 April 2022|accessdate=14 April 2022}}</ref> V letih 2008 in 2009 je križarka obiskala Sredozemlje in sodelovala na pomorskih vajah z ladjami [[Severna flota|Severne flote]].<ref name="Interfax.ru 2015 418490">{{Navedi novice|title=Крейсер "Москва" вернулся в Севастополь после дальнего похода|trans-title=The cruiser "Moskva" returned to Sevastopol after a long trip|url=https://www.interfax.ru/russia/418490|accessdate=15 April 2022|work=Interfax.ru|language=ru|archivedate=20 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180120110824/http://www.interfax.ru/russia/418490}}</ref> Avgusta 2008 je ''Moskva'' zagotavljala pomorsko podporo pri [[Rusko-gruzijska vojna|rusko-gruzijski vojni]].<ref>{{Navedi splet|url=http://en.rian.ru/russia/20080811/115950634.html|title=Russian Navy carries out Black Sea anti-terror exercise|date=11 August 2008|accessdate=3 September 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121012023946/http://en.rian.ru/russia/20080811/115950634.html|archivedate=12 October 2012}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.xinhuanet.com/english/2008-08/10/content_9138604.htm|title=Russian navy blockade Georgia|date=10 August 2008|accessdate=3 September 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121021074212/http://news.xinhuanet.com/english/2008-08/10/content_9138604.htm|archivedate=21 October 2012}}</ref> Med kratkim površinskim spopadom je Gruzijska vojna mornarica zadela ''Moskvo'' z enim izstrelkom, preden je bila sama uničena.<ref>{{Navedi revijo|last=Axe|first=David|title=Georgian Navy's Cruel Fate|url=https://www.wired.com/2008/08/georgian-navys/|magazine=Wired|archive-url=https://web.archive.org/web/20220414064021/https://www.wired.com/2008/08/georgian-navys/|archive-date=14 April 2022|access-date=14 April 2022}}</ref> Po tem, ko je Rusija priznala neodvisnost [[Abhazija|Abhazije]], je bila ladja nameščena v abhazijski prestolnici [[Akva|Suhumi]].<ref>{{Navedi novice|title=Russian warships sent to Abkhazia|url=https://www.aljazeera.com/news/2008/8/28/russian-warships-sent-to-abkhazia|accessdate=15 April 2022|publisher=Al Jazeera|date=28 August 2008|language=en|archivedate=2 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211002160255/https://www.aljazeera.com/news/2008/8/28/russian-warships-sent-to-abkhazia}}</ref> 3. decembra 2009 je bila križarka za mesec dni premeščena na plavajoči dok PD-30 v Sevastopolu kjer je potekal načrtovani redni remont. Ta je vključeval zamenjavo hladilnih in drugih strojev, sanacijska dela na ladijskem dnu in zunanjih armaturah, pogonskih gredi in vijakih, čiščenje in barvanje podvodnih in nadvodnih delov ladijskega trupa. Aprila 2010 so poročali, da se bo ''Moskva'' pridružila vojaškim vajam v Indijskem oceanu, ki bodo potekale z drugimi enotami vojne mornarice.<ref>{{Navedi splet|url=http://en.rian.ru/mlitary_news/20100409/158493420.html|title=Russia sends additional missile cruiser to Indian Ocean|date=9 April 2010|accessdate=3 September 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111117095620/http://en.rian.ru/mlitary_news/20100409/158493420.html|archivedate=17 November 2011}}</ref> Avgusta 2013 je križarka obiskala [[Havana|Havano]] na Kubi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.cubanews.acn.cu/|title=Russian Naval Detachment Calls at Havana Harbor|date=29 July 2012|website=Agencia Cubana de Noticias|archiveurl=https://archive.today/20130803194316/http://www.cubanews.ain.cu/2013/0729Naval%20Detachment.htm|archivedate=3 August 2013}}</ref> Konec avgusta 2013 je bila ''Moskva'' napotena v [[Sredozemsko morje]] kot odgovor na kopičenje ameriških vojnih ladij ob obali [[Sirija|Sirije]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-syria-crisis-russia-navy-idUSBRE97S0AK20130829|title=Russia sends warships to Mediterranean as Syria tension rises|last=Heritage|first=Timothy|website=[[Reuters]]|date=29 August 2013|accessdate=6 October 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140903074337/http://www.reuters.com/article/2013/08/29/us-syria-crisis-russia-navy-idUSBRE97S0AK20130829|archivedate=3 September 2014}}</ref> Med Krimsko krizo leta 2014 je ''Moskva'' blokirala ukrajinsko floto v jezeru Donuzlav.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-naval-fleet-idUSBREA270M920140308|title=Ukraine facing loss of its navy as Russian forces in Crimea dig in|last=Osborn|first=Andrew|website=[[Reuters]]|date=8 March 2014|accessdate=6 October 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141219143917/http://www.reuters.com/article/2014/03/08/us-ukraine-crisis-naval-fleet-idUSBREA270M920140308|archivedate=19 December 2014}}</ref> 17. septembra 2014 je bila ''Moskva'' napotena v Sredozemsko morje, kjer je prevzela naloge fregate ''Pitlivi''.<ref name="Interfax.ru 2015 418490"/> Julija 2015 je ''Moskva'' obiskala [[Luanda|Luando]], da bi okrepila vojaško sodelovanje z Angolo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.navaltoday.com/2015/07/10/russian-navys-vessels-sail-to-luanda-angola/|title=Russian Navy's Vessels Sail to Luanda, Angola|date=10 July 2015|website=Naval Today|accessdate=11 June 2021|archivedate=11 June 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210611084651/https://www.navaltoday.com/2015/07/10/russian-navys-vessels-sail-to-luanda-angola/}}</ref> Od konca septembra 2015, ko je bila v vzhodnem Sredozemlju, je bila križarka zadolžena za zračno obrambo ruske vojaškega letališča [[Hmejmim]], Latakija.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.interfax.ru/world/470806|title=Российские корабли приготовились прикрывать с воздуха авиабазу под Латакией|trans-title=Russian ships prepare to cover the airbase near Latakia from the air|date=2 October 2015|language=ru|accessdate=10 October 2015|archiveurl=https://archive.today/20151004171035/http://www.interfax.ru/world/470806|archivedate=4 October 2015}}</ref> 25. novembra 2015, po sestrelitvi ruskega [[Suhoj Su-24|Su-24]] leta 2015, so poročali, da bo ''Moskva'', oborožena z raketnim sistemom zemlja-zrak [[S-300|S-300F ''Fort'']],<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ainonline.com/aviation-news/defense/2015-11-25/turkey-takes-action-against-russias-syrian-air-war|title=Turkey Takes Action Against Russia's Syrian Air War|first=Vladimir|last=Karnozov|first2=Chris|last2=Pocock|date=26 November 2015|website=Aviation International News|accessdate=26 November 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151126141423/http://www.ainonline.com/aviation-news/defense/2015-11-25/turkey-takes-action-against-russias-syrian-air-war|archivedate=26 November 2015}}</ref> nameščena v bližini meje med Sirijo in Turčijo.<ref>{{Navedi novice|title=Putin's furious act of retaliation|url=http://www.news.com.au/world/middle-east/military-plane-shot-down-crashes-near-syrianturkish-border/news-story/02905f7e0d3270c4410d5de31722b785|work=[[News.com.au]]|date=24 November 2015|accessdate=24 November 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151124141026/http://www.news.com.au/world/middle-east/military-plane-shot-down-crashes-near-syrianturkish-border/news-story/02905f7e0d3270c4410d5de31722b785|archivedate=24 November 2015|last=Writers|first=Network}}</ref> Leta 2016 jo je v vzhodnem Sredozemskem morju zamenjala [[sestrska ladja]] {{ladja||Varjag|križarka|2}}.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/world/middle_east/russia-displays-naval-might-off-syrias-mediterranean-coast/2016/01/21/ebbff6d0-c026-11e5-98c8-7fab78677d51_story.html|title=Russia displays naval might off Syria's Mediterranean coast|work=The Washington Post|first=Vladimir|last=Isachenkov|agency=Associated Press|date=21 January 2016|accessdate=21 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160121115341/https://www.washingtonpost.com/world/middle_east/russia-displays-naval-might-off-syrias-mediterranean-coast/2016/01/21/ebbff6d0-c026-11e5-98c8-7fab78677d51_story.html|archivedate=21 January 2016}}</ref> ''Moskva'' je 22. julija 2016 prejela [[red Nahimova]].<ref>{{Navedi splet|url=http://stat.function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12090469@egNews|title=Министр обороны России генерал армии Сергей Шойгу вручил орден Нахимова гвардейскому ракетному крейсеру "Москва" Черноморского флота|trans-title=Russian Defence Minister General of the Army Sergei Shoigu presented the Order of Nakhimov to the Guards Missile Cruiser Moskva of the Black Sea Fleet|language=ru|date=22 July 2016|website=Russian Ministry of Defence|accessdate=5 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160820094956/http://stat.function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12090469@egNews|archivedate=20 August 2016}}</ref> Po vrnitvi iz operacij januarja 2016 bi morali križarko prenoviti in nadgraditi, vendar je zaradi pomanjkanja sredstev njena prihodnost od julija 2018 ostala negotova.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.interfax.ru/russia/619573|title=ВМФ и руководство Черноморского флота решит, ремонтировать ли крейсер "Москва"|trans-title=The Navy and the leadership of the Black Sea Fleet will decide whether to repair the cruiser "Moskva"|date=3 July 2018|language=ru|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180826162416/http://www.interfax.ru/russia/619573|archivedate=26 August 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://blackseafleet-21.com/news/20-07-2018_remont-vmesto-modernizatsii-krejser-moskva-postavjat-na-hod-v-krymu|title=Ремонт вместо модернизации: крейсер "Москва" поставят на ход в Крыму :: Флот – 21 век|trans-title=Repair instead of modernization: the cruiser "Moskva" will be launched in the Crimea :: Fleet - 21st century|website=blackseafleet-21.com|accessdate=15 April 2022|archivedate=28 December 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191228084146/http://blackseafleet-21.com/news/20-07-2018_remont-vmesto-modernizatsii-krejser-moskva-postavjat-na-hod-v-krymu}}</ref> Pozneje so dela stekla in junija 2019 je ''Moskva'' zapustila pristanišče Sevastopol, da bi po remontu preizkusila svoje bojne sisteme in glavni pogon.<ref>{{Navedi splet|url=https://bmpd.livejournal.com/3665491.html|title=Ракетный крейсер "Москва" вышел море впервые за три года|trans-title=Missile cruiser "Moskva" goes to sea for the first time in three years|language=ru|date=6 June 2019|website=bmpd.livejournal.com|accessdate=10 June 2019|archivedate=27 October 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201027101036/https://bmpd.livejournal.com/3665491.html}}</ref> Februarja 2020 so predstavniki ruske pravoslavne cerkve povedali, da so na ladjo namestili zelo »redko in pomembno« krščansko relikvijo. To naj bi bil del [[Pravi križ|križa]], na katerem je bil križan [[Jezus Kristus|Jezus]].<ref>{{Navedi novice|title=Christian relic, a True Cross piece, to be kept at Russia's Black Sea fleet flagship|last=<!--not stated-->|publisher=TASS - Russian News Agency|date=26 February 2020|url=https://tass.com/society/1123855|accessdate=15 April 2022|archivedate=15 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220415192316/https://tass.com/society/1123855?utm_referrer=wlord.org}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Loss of Moskva strikes serious blow to Russian military's prestige|last=Roth|first=Andrew|work=The Guardian|date=15 April 2022|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/15/loss-of-moskva-strikes-serious-blow-to-russian-militarys-prestige|accessdate=15 April 2022|archivedate=15 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220415192314/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/15/loss-of-moskva-strikes-serious-blow-to-russian-militarys-prestige}}</ref> ''Moskva'' je 3. julija 2020 zaključila z remontom, ki naj bi ji omogočil, da ostane v uporabi do leta 2040.<ref>{{Navedi splet|url=https://tass.com/defense/1173927|title=Shipbuilders complete dock repairs of Russian Black Sea Fleet flagship|date=2 July 2020|accessdate=15 April 2022|archivedate=20 October 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201020084332/https://tass.com/defense/1173927}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://tass.com/defense/1174875|title=Russian Black Sea Fleet flagship to remain in service until 2040 — source|date=5 July 2020|accessdate=6 July 2020|archivedate=6 July 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200706140740/https://tass.com/defense/1174875}}</ref> Prva operativna uporaba križarke po popravilu je bila načrtovana za avgust 2020, vendar se je na prvo odpravo po remontu dejansko začela pripravljati šele februarja 2021.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.topcor.ru/14227-krejser-moskva-otpravjat-k-beregam-sirii.html|title=The cruiser "Moscow" will be sent to the coast of Syria|last=greenchelman|accessdate=4 February 2021|website=Репортёр [Reporter]|language=en|archivedate=1 December 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201201031122/https://en.topcor.ru/14227-krejser-moskva-otpravjat-k-beregam-sirii.html}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12342154@egNews|title=Экипаж гвардейского ракетного крейсера "Москва" Черноморского флота сдал первую курсовую задачу|trans-title=The crew of the guards missile cruiser "Moskva" of the Black Sea Fleet has passed the first course task|language=ru|date=3 February 2021|website=Armed Forces of the Russian Federation|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210203170429/https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12342154@egNews|archivedate=3 February 2021}}</ref> Marca 2021 je sodelovala na mornariških vajah, aprila pa izstrelila raketo P-1000 ''Vulkan''.<ref>{{Navedi splet|url=http://eng.mil.ru/en/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12348625@egNews|title=The flagship of the Black Sea Fleet, the missile cruiser "Moskva", went to sea to practice the second course task|date=12 March 2021|website=Ministry of Defence of the Russian Federation|accessdate=15 March 2021|archivedate=11 July 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210711062116/http://eng.mil.ru/en/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12348625@egNews}}</ref><ref>{navedi splet |title=Russian cruiser Moskva successfully fired Vulkan missile for first time |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2021/april/10076-russian-cruiser-moskva-successfully-fired-vulkan-missile-for-first-time.html |website=Navy Recognition |archive-url=https://web.archive.org/web/20220504194406/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2021/april/10076-russian-cruiser-moskva-successfully-fired-vulkan-missile-for-first-time.html |archive-date=4 May 2022 |language=en-gb |date=May 2021 |url-status=live}}</ref> === Ruska invazija na Ukrajino 2022 === Kot poveljniška ladja ruske Črnomorske flote je sodelovala pri pomorskem boju proti Ukrajini med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruskim napadom na Ukrajino]].<ref name="Ljunggren"/><ref name="tass 14 April 2022"/> V tistem času je bila najmočnejše površinsko plovilo v črnomorski regiji.<ref name="BBC 14 April 2022"/> Februarja 2022 je križarka zapustila Sevastopol z namenom sodelovanja pri operacijah proti Ukrajini.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.hisutton.com/Russia-Med-BS-2022-02-15.html|title=H I Sutton – Covert Shores|accessdate=17 February 2022|archivedate=16 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220216055812/http://www.hisutton.com/Russia-Med-BS-2022-02-15.html}}</ref> Ladja je bila udeležena v [[Bitka za Kačji otok|Bitki za Kačji otok]] skupaj s [[Patruljna ladja|patruljno ladjo]] {{ladja||Vasilij Bikov|patruljna ladja|2}}.<ref>{{Navedi splet|url=https://ukranews.com/en/news/836500-zmiinyi-island-in-black-sea-attacked-from-russian-ships-border-service|title=Zmiinyi Island In Black Sea Attacked From Russian Ships – Border Service|date=24 February 2022|website=ukranews_com|accessdate=25 February 2022|archivedate=24 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220224205447/https://ukranews.com/en/news/836500-zmiinyi-island-in-black-sea-attacked-from-russian-ships-border-service}}</ref> ''Moskva'' je po radiu pozvala otoško garnizijo naj se preda, pri čemer so ji ukrajinski vojaki odgovorili z obsceno frazo. Po tem je Ukrajina izgubila vsak stik s Kačjim otokom, trinajst ukrajinskih vojakov pa je bilo zajetih.<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian Navy confirms Snake Island soldiers are alive, POWs|url=https://www.jpost.com/breaking-news/article-698897|website=The Jerusalem Post|date=28 February 2022|accessdate=28 February 2022|archivedate=28 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220228172948/https://www.jpost.com/breaking-news/article-698897}}</ref> Ker je bila križarka zgrajena za pomorski in zračni boj, razen raket [[P-500 Bazalt|''Bazalt'']] ni imela raket, specializiranih za napade na kopenske cilje, zato je v glavnem ostala za drugimi ruskimi vojaškimi ladjami in jim zagotavljala zračno kritje.<ref name="nnSutton2">{{Navedi splet|last=Sutton|first=H. I.|title=Russia's Most Powerful Warship In The Black Sea Is Operating In A Pattern|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/04/russias-most-powerful-warship-in-the-black-sea-is-operating-in-a-pattern/|website=Naval News|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220416005906/https://www.navalnews.com/naval-news/2022/04/russias-most-powerful-warship-in-the-black-sea-is-operating-in-a-pattern/|archivedate=16 April 2022|date=7 April 2022}}</ref> ==== Potopitev ==== {| class="infobox" style="float: right; clear: right; margin:0 0 1.5em 1.5em" ! colspan="2" class="infobox-above" style="font-size:115%" |Zunanja podoba |- | colspan="2" class="infobox-full-data" style="text-align: left" |[[File:Searchtool.svg|link=|alt=image icon|16x16_pik]] <span class="url">[https://twitter.com/BormanIke/status/1515816220393713665 ''Moskva'' po eksploziji]</span> |} V poznih urah 13. aprila 2022 je svetovalec ukrajinskega predsednika Aleksij Arestovič sporočil, da ''Moskva'' gori, guverner Odese Maksim Marčenko pa je trdil, da so ukrajinske sile zadele ''Moskvo'' z dvema [[Protiladijska raketa|protiladijskima raketama]] [[R-360 Neptune|R-360 Neptun]].<ref>{{Navedi novice|title=Russian warship Moskva on fire but afloat, Pentagon says|date=14 April 2022|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/14/russia-moskva-ship-ukraine-black-sea|work=[[The Guardian]]}}</ref> Rusko obrambno ministrstvo je po drugi strani sporočilo, da je na križarki izbruhnil požar ter povzročil eksplozijo streliva, ladja pa je med vleko v pristanišče potonila v nevihtnem morju.<ref>{{Navedi novice|title=Russian Navy Ship Moskva Sunk by Ukrainian Missiles, U.S. Confirms|url=https://www.wsj.com/articles/russian-navy-ship-moskva-sunk-by-ukrainian-missiles-u-s-confirms-11650043527|work=The Wall Street Journal|date=15 April 2022|first=Gordon|last=Lubold|accessdate=15 April 2022|archiveurl=https://archive.today/20220415185428/https://www.wsj.com/amp/articles/russian-navy-ship-moskva-sunk-by-ukrainian-missiles-u-s-confirms-11650043527|archivedate=2022-04-15|url-status=live}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Russia says Moskva cruiser has sunk after reported Ukrainian missile strike|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/14/russia-moskva-cruiser-sunk-stormy-seas-defense-ministry|work=The Guardian|date=14 April 2022|first=Pjotr|last=Sauer|first2=Julian|last2=Borger|accessdate=14 April 2022|archivedate=14 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220414202148/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/14/russia-moskva-cruiser-sunk-stormy-seas-defense-ministry}}</ref> Radarska slika je pokazala, da je bila ladja približno 80 [[morska milja|navtičnih milj]] (150 km) južno od [[Odesa|Odese]] okoli 19. ure po lokalnem času (GMT+3) kmalu po eksploziji.<ref name="nnSutton3">{{Navedi splet|last=Sutton|first=H. I.|title=Satellite Image Pinpoints Russian Cruiser Moskva As She Burned|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/04/satellite-image-pinpoints-russian-cruiser-moskva-as-she-burned/|website=Naval News|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220416194503/https://www.navalnews.com/naval-news/2022/04/satellite-image-pinpoints-russian-cruiser-moskva-as-she-burned/|archivedate=16 April 2022|date=15 April 2022}}</ref> Dve poročili sta pokazali, da je ladja potonila pred 3. uro zjutraj, 14. aprila.<ref name="TelegraphOliphant">{{Navedi novice|work=The Telegraph|date=14 April 2022|title=Ukraine’s unofficial motto, ‘Russian warship, go f--- yourself’, finally comes to pass|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/04/14/russian-warship-notorious-firing-snake-island-defenders-seriously/|last=Oliphant|first=Roland}}</ref> ''Moskva'' je največja ruska vojaška ladja, ki naj bi bila potopljena v boju po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], in prva podobne velikosti po potopitvi {{Ladja|ARA|General Belgrano}} med [[Falklandska vojna|Falklandsko vojno]] leta 1982.<ref>{{Navedi splet|title=Russian warship Moskva has sunk – defence ministry|quote=The 12,490-tonne vessel is the biggest Russian warship to be sunk in action since World War Two.|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61114843.amp|date=15 April 2022|website=BBC News|accessdate=27 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220415092906/https://www.bbc.com/news/world-europe-61114843|archivedate=15 April 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Analysis: What really happened to the pride of Russia's fleet?|url=https://edition.cnn.com/2022/04/15/europe/russia-guided-missile-cruiser-moskva-sinks-intl-hnk-ml/index.html|work=CNN|first=Brad|last=Lendon|date=15 April 2022|accessdate=21 May 2022}}</ref> Po besedah litovskega obrambnega ministra je bilo na krovu 485 članov posadke, od tega 66 častnikov. Povedal je tudi, da se je [[Turčija|turška]] ladja odzvala na klic v sili in ob dveh zjutraj po lokalnem času rešila 54 članov posadke.<ref name="TRT 15 April 2022">{{Navedi novice|date=15 April 2022|title=Turkish ship rescues over 50 Russian sailors from naval cruiser Moskva|work=TRT World|language=en|url=https://www.trtworld.com/turkey/turkish-ship-rescues-over-50-russian-sailors-from-naval-cruiser-moskva-56382|accessdate=15 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220415160518/https://www.trtworld.com/turkey/turkish-ship-rescues-over-50-russian-sailors-from-naval-cruiser-moskva-56382|archivedate=15 April 2022}}</ref> Rusija je izjavila, da je bil en mornar z ''Moskve'' ubit, 27 jih pogrešajo, medtem ko je bilo rešenih 396 članov posadke.<ref name="27missing">{{Navedi novice|date=22 April 2022|title=Russia says one sailor died, 27 missing after missile cruiser sank|work=Al Arabiya|url=https://english.alarabiya.net/News/world/2022/04/22/Russia-says-one-sailor-died-27-missing-after-missile-cruiser-sank}}</ref> Ladijska razbitina je bila uradno razglašena za podvodno kulturno dediščino Ukrajine.<ref>{{Navedi novice|date=22 April 2022|title=Moskva wreckage declared item of Ukrainian underwater cultural heritage|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61185469?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=62627d0fb1e16c43aefe6eac%26Moskva%20wreckage%20declared%20item%20of%20Ukrainian%20underwater%20cultural%20heritage%262022-04-22T12%3A57%3A30.822Z&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:0e7142ec-4eab-4430-9d0f-d0c3b75f5ffb&pinned_post_asset_id=62627d0fb1e16c43aefe6eac&pinned_post_type=share}}</ref> Januarja 2026 je 2. sodišče zahodnega vojaškega okrožja priznalo, da je ladjo potopila Ukrajina in v odsotnosti obsodilo ukrajinskega polkovnika Andrija Šubina, češ da je »mednarodni terorist«, saj je ''Moskva'', po ruskih trditvah bila na »humanitarni misiji«. Prav tako so v nasprotju s prejšnjo propagando priznali, da je v eksploziji bilo ubitih 20 članov posadke, 24 poškodovanih, 8 pogrešanih.<ref>{{Navedi splet|title=Battleship in court. Deleted court statement acknowledges cruiser Moskva was hit by missiles and reveals casualty figures|url=https://en.zona.media/article/2026/01/22/moskva|website=Mediazona|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> ==Glej tudi== *{{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}} *{{ladja||Varjag|križarka|2}} *{{ladja|Ruska križarka|Admiral Nahimov||2}} *{{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} *[[Križarke razreda Atlant|Razred ''Atlant'']] == Sklici == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=http://www.cruiser-moskva.info/eng/photos|title=75 fotografij gardne raketne križarke ''Moskva'' (angleščina)|website=Cruiser Moskva|accessdate=3 September 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071022093707/http://www.cruiser-moskva.info/eng/photos/|archivedate=22 October 2007}} {{en icon}} {{dead link|date=September 2022}} {{Kategorija v Zbirki|Moskva (ship, 1979)}} {{portal|Vojaštvo}} {{Križarke razreda Atlant}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Moskva}} [[Kategorija:Križarke razreda Atlant]] [[Kategorija:Nosilci reda Nahimova]] [[Kategorija:Ladijske razbitine v Črnem morju]] 211heelau69swifrjlrix3wt2bieu10 0 519662 6685777 6409446 2026-06-05T20:02:40Z 97E 228462 dp 6685777 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Orožje|is_missile=yes|name=R-360 Neptune|image=[[Slika:Neptune R-360 missile, Kyiv 2021, 05.jpg|200px|sredina]]|caption=Raketa R-360 Neptune na sejmu Arms and Security 2021|type=protiladijska raketa<br />manevrirna raketa|origin={{flag|Ukraine}}|service=2021 do danes|used_by=Ukrajinska mornarica|wars=Rusko-ukrajinska vojna|designer=konstruktorski biro Luč<ref name = "Military-Today">{{navedi splet |title=Neptun Anti-Ship Cruise Missile |url=https://www.military-today.com/missiles/neptun.htm |website=Military-Today.com |access-date=2022-04-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220414022945/https://www.military-today.com/missiles/neptun.htm |archive-date=2022-04-14 |url-status=live}}</ref>|design_date=|manufacturer=|production_date=|weight=870 kg<ref name = "Military-Today" />|length=|height=|diameter=|filling=|filling_weight=150 kg|detonation=|engine=|wingspan=|propellant=|vehicle_range=do 280 km<ref name = "Military-Today" /><br> do 1000 km (Dolgi Neptun)|speed=podzvočna<ref name = "Military-Today" />|ceiling=|altitude=|guidance=|launch_platform=}} '''R-360 Neptun''' ({{Jezik-uk|Р-360 Нептун}}) je ukrajinska [[Manevrirni izstrelek|manevrirna raketa]], ki jo je razvil konstrukcijski biro Luč, primarno kot [[Protiladijska raketa|protiladijsko raketo]]. Raketa temelji na sovjetski protiladijski raketi [[H-35]], pri čemer ima raketa Neptun bistveno izboljšan doseg in elektronske sisteme.<ref>{{Navedi revijo|last=Episkopos|first=Mark|date=2019-02-06|title=Ukraine Is Building Anti-Ship Missiles (In Part Thanks to Russia)|url=https://nationalinterest.org/blog/buzz/ukraine-building-anti-ship-missiles-part-thanks-russia-43532|magazine=[[The National Interest]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20190410043021/https://nationalinterest.org/blog/buzz/ukraine-building-anti-ship-missiles-part-thanks-russia-43532|archive-date=10 April 2019|access-date=2019-04-10}}</ref> Sistemska zahteva pri razvoju je bila, da ena sama raketa uniči bojno ladjo ali transportno plovilo z izpodrivom do 5.000 ton, bodisi v konvoju, bodisi posamezno. Prvo vadbeno raketno baterijo je ukrajinska mornarica pričela uporabljati marca 2021.<ref name="first-neptune-cruise-missile">{{Navedi novice|last=Ponomarenko|first=Illia|date=15 March 2021|url=https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/ukraines-navy-acquires-first-neptune-cruise-missiles.html|title=Ukraine's navy acquires first Neptune cruise missiles|work=[[Kyiv Post]]|accessdate=March 15, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210315185842/https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/ukraines-navy-acquires-first-neptune-cruise-missiles.html|archivedate=2021-03-15|quote=The first training missile battery joined the navy’s only artillery brigade on March 15, as part of the formation’s newly-created coastal defense missile battalion.}}</ref> Prva bojna uporaba je sledila leta 2022. Aprila 2022 sta dve raketi potopili poveljniško ladjo [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]], [[Moskva (križarka)|''Moskvo'']]. Leta 2023 je bila razvita različica za napade na kopenske cilje, leta 2024 pa različica z dolgim dosegom (do 1000 km), ki je bila prvič uporabljena leta 2025. == Razvoj == Raketa je bila prvič predstavljena na sejmu {{Medjezikovna povezava|Arms and Security|uk|Зброя та безпека}}, ki je potekal v Kijevu leta 2015.<ref>{{Navedi novice|url=http://espreso.tv/news/2015/09/24/fotofakt_u_kyyevi_prezentuvaly_novu_krylatu_raketu_neptun|title=New cruise missile "Neptune" was presented in Kyiv|language=uk|publisher=[[Espreso TV]]|date=2015-09-24|accessdate=2022-04-14|archivedate=14 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180814040353/https://espreso.tv/news/2015/09/24/fotofakt_u_kyyevi_prezentuvaly_novu_krylatu_raketu_neptun}}</ref> Po informacijah iz odprtih virov so bili prvi leteči primerki manevrirne rakete izdelani v drugem četrtletju leta 2016. Proizvodnja naprednih raketnih sistemov je potekala v sodelovanju z več ukrajinskimi podjetji, vključno z Artem Luč GAhK, {{Medjezikovna povezava|Kharkiv State Aircraft Manufacturing Company|uk|Харківське державне авіаційне виробниче підприємство}}, [[Motor Sič]] (turboventilatorski motor MS-400), [[Pivdenmaš]], Lviv {{Medjezikovna povezava|LORTA|uk|ЛОРТА}}, Višnjeve ZhMZ Vizar Kijev, {{Medjezikovna povezava|Radionix|uk|Радіонікс}} (iskalec), Arsenal SDP SE (navigacijski sistem) in drugimi.  Prvi testi raketnega sistema so bili izvedeni 22. marca 2016, udeležil pa se jih je sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo (NSDC) Oleksandr Turčinov. Sredi leta 2017 so bile rakete Neptun testirane sočasno s testiranjem raketnega sistema Vilha. Za razliko od Vilhe rezultati testov in zmogljivosti Neptuna niso bili objavljeni.<ref>{{Navedi splet|last=Hristoforov|first=Vladislav|date=2018-01-25|url=http://uprom.info/news/vpk/protikorabelna-raketa-neptun-proyshla-chastinu-viprobuvan-u-2017-rotsi/|title=The anti-ship missile "Neptune" has undergone part of the tests in 2017|language=uk|website=[[National Industrial Portal]]|accessdate=2018-01-26|archivedate=27 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180127235219/http://uprom.info/news/vpk/protikorabelna-raketa-neptun-proyshla-chastinu-viprobuvan-u-2017-rotsi/}}</ref> Po navedbah tiskovne službe NSDC so prvi uspešni preizkusi raketnega sistema potekali 30. januarja 2018.<ref>{{Navedi splet|url=http://mil.in.ua/pershi-vyprobuvannya-ukrayinskoyi-krylatoyi-rakety/|title=The first tests of the Ukrainian cruise missile!|language=uk|date=2018-01-30|website=[[Ukrainian Military Portal]]|accessdate=2018-01-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190402010949/https://mil.in.ua/pershi-vyprobuvannya-ukrayinskoyi-krylatoyi-rakety/|archivedate=2019-04-02}}</ref> 17. avgusta 2018 je raketa uspešno zadela tarčo, oddaljeno 100 km, testiranje je potekalo v [[Odeška oblast|Odeški oblasti]].<ref>{{Navedi splet|url=https://en.ukrmilitary.com/2018/08/neptun.html|title=Ukrainian cruise missile "Neptune" struck a maritime target at a distance of 100 km during the test|date=2018-08-17|website=[[Ukrainian Military Pages]]|accessdate=2018-08-17|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210422004229/https://en.ukrmilitary.com/2018/08/neptun.html|archivedate=2021-04-22}}</ref> 6. aprila 2019 je bila raketa ponovno uspešno preizkušena. Po besedah takratnega predsednika [[Petro Porošenko|Petra Porošenka]] naj bi bil sistem Neptun ukrajinski vojski dostavljen do decembra 2019.<ref>{{Navedi novice|url=https://zn.ua/UKRAINE/rakety-neptun-postupyat-na-vooruzhenie-vms-v-dekabre-314032_.html|title="Neptune" missiles will enter service with the naval forces in December|language=ru|work=[[Dzerkalo Tyzhnia]]|date=2019-04-06|accessdate=2019-04-10|archivedate=6 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190406173014/https://zn.ua/UKRAINE/rakety-neptun-postupyat-na-vooruzhenie-vms-v-dekabre-314032_.html}}</ref> Po umiku ZDA in Rusije iz pogodbe o jedrskih silah srednjega dosega je Ukrajina objavila, da razmišlja o razvoju manevrirnih raket srednjega dosega.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dailysignal.com/2019/03/13/with-an-eye-to-russia-ukraine-considers-new-missiles-after-cold-war-era-arms-control-treaty-collapses/|title=With an Eye to Russia, Ukraine Considers New Missiles After Cold War-Era Arms Control Treaty Collapses|last=Peterson|first=Nolan|date=2019-03-13|website=[[The Daily Signal]]|accessdate=2019-03-13|archivedate=19 October 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191019105502/https://www.dailysignal.com/2019/03/13/with-an-eye-to-russia-ukraine-considers-new-missiles-after-cold-war-era-arms-control-treaty-collapses/}}</ref> Ukrajina je z Indonezijo podpisala memorandum o sklenitvi pogodbe za dobavo raket Neptun, mediji so o tem prvič poročali decembra 2020.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2020/december/9477-indonesia-to-sign-contract-with-ukraine-to-purchase-rk-360mc-neptune-mobile-missile-coastal-defense-system.html|title=Indonesia to sign contract with Ukraine to purchase RK-360MC Neptune mobile missile coastal defense system|website=Navy Recognition|date=2020-12-28|accessdate=2021-02-03|archivedate=14 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220414220045/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2020/december/9477-indonesia-to-sign-contract-with-ukraine-to-purchase-rk-360mc-neptune-mobile-missile-coastal-defense-system.html}}</ref> Po poročanju Defence Express bi lahko Indonezija postala prvi tuji kupec raketnega sistema Neptun. Marca 2021 je ukrajinska mornarica prevzela prvo vadbeno raketno baterijo RK-360MC Neptun.<ref name="first-neptune-cruise-missile">{{Navedi novice|last=Ponomarenko|first=Illia|date=15 March 2021|url=https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/ukraines-navy-acquires-first-neptune-cruise-missiles.html|title=Ukraine's navy acquires first Neptune cruise missiles|work=[[Kyiv Post]]|accessdate=March 15, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210315185842/https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/ukraines-navy-acquires-first-neptune-cruise-missiles.html|archivedate=2021-03-15|quote=The first training missile battery joined the navy’s only artillery brigade on March 15, as part of the formation’s newly-created coastal defense missile battalion.}}</ref> Leta 2023 je bil naznanjen razvoj različice za napade na kopenske cilje s podaljšanim dosegom do 360km.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine Situation Report: Official Hints At New Weapons To Be Unleashed On Crimea|url=https://www.twz.com/ukraine-situation-report-official-hints-at-new-weapons-to-be-unleashed-on-crimea|website=The War Zone|date=2023-04-14|accessdate=2025-03-15|language=en-US|first=Howard|last=Altman}}</ref> Leta 2024 je bil naznanjen razvoj različice z dosegom do 1000 km, ki je bila poimenovana '''Dolgi Neptun'''.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine scales up advanced Neptune missile production - defense chief|url=https://www.ukrinform.net/rubric-defense/3928546-ukraine-scales-up-advanced-neptune-missile-production-defense-chief.html|website=www.ukrinform.net|date=2024-11-18|accessdate=2025-03-15|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukraine plans to expand Operational Range of Neptune Anti-Ship Missile|url=https://www.armyrecognition.com/news/navy-news/2024/ukraine-plans-to-expand-operational-range-of-neptune-anti-ship-missile-system-to-1000-km|website=www.armyrecognition.com|date=2024-04-16|accessdate=2025-03-15|language=en-gb|last=office_zzam}}</ref> Marca 2025 je [[Volodimir Zelenski]] naznanil prvo uspešno bojno uporabo nove različice.<ref>{{Navedi splet|title=Zelenskyy: Ukrainian-made long-range Neptune missile successfully tested in combat|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2025/03/15/7503040/|website=Ukrainska Pravda|accessdate=2025-03-15|language=en}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Ukraine's new long range missile which can hit Moscow is ready to fire|url=https://www.dailymail.co.uk/news/article-14502193/Zelensky-reveals-Ukraine-missile-Moscow-ready-fire.html|website=Mail Online|date=2025-03-15|accessdate=2025-03-15|first=Will|last=Stewart}}</ref> Dolgi Neptun je izstreljen z istim lanserjem kot navadna različica, ima pa izboljšano vodenje in infrardeči sistem vodenja v zadnjem stadiju leta.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Ukraine’s long-range Neptune cruise missile is a potential trump card|url=https://www.politico.eu/article/ukraines-long-range-neptune-cruise-r360-missile-donald-trump-card/|website=POLITICO|date=2025-03-20|accessdate=2025-03-20|language=en-GB}}</ref> == Uporaba == Med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo]], 3. aprila 2022, so ukrajinski mediji objavili novico, da so ukrajinske sile poškodovale rusko fregato [[Fregata Admiral Essen|''Admiral Essen'']].<ref>{{Navedi splet|url=https://dumskaya.net/news/ukrainskie-zashchitniki-povredili-rossiyskiy-fre-162480/|title=Украинские защитники повредили российский ракетный фрегат|website=Dumskaya|language=ru|date=3 April 2022|accessdate=18 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220403201328/https://dumskaya.net/news/ukrainskie-zashchitniki-povredili-rossiyskiy-fre-162480/|archivedate=3 April 2022}}</ref> Kasneje je svetovalec urada ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič izjavil, da je fregato zadela manevrirna raketa Neptun. Rusi trditve niso komentirali in ladja je nadaljevala svojo načrtovano misijo.<ref>{{Navedi novice|last=Harding|first=Luke|authorlink=Luke Harding|last2=Sauer|first2=Pjotr|last3=Borger|first3=Julian|authorlink3=Julian Borger|last4=Elgot|first4=Jessica|date=15 April 2022|title=Russia's Moskva cruiser sinks following Ukrainian claim of missile strike|work=[[The Guardian]]|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/14/russia-moskva-cruiser-sunk-stormy-seas-defense-ministry|accessdate=16 April 2022}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Hambling|first=David|date=14 April 2022|title=Ukraine's Bayraktar Drone Helped Sink Russian Flagship Moskva|url=https://www.forbes.com/sites/davidhambling/2022/04/14/ukraines-bayraktar-drones-helped-destroy-russian-flagship/|magazine=[[Forbes]]|access-date=16 April 2022}}</ref> Rusija je dogodek priznala šele leta 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Суд раскрыл, что крейсер «Москва» был атакован украинскими ракетами, и назвал количество погибших и пропавших без вести; вскоре публикацию удалили|url=https://zona.media/news/2026/01/22/moskva|website=Медиазона|accessdate=2026-06-05|language=ru}}</ref> 13. aprila 2022 sta rusko [[Moskva (križarka)|križarko Moskva]] zadeli dve raketi Neptun, kar je povzročilo požar in posledično eksplozijo skladišča streliva na ladji.<ref name="ukrinformhits">{{Navedi novice|title=Ukrainian military hits Russian cruiser by Neptune missiles|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3456892-ukrainian-military-hits-russian-cruiser-by-neptune-missiles.html|agency=[[Ukrinform]]|date=2022-04-13|accessdate=2022-04-13|archivedate=13 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220413201817/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3456892-ukrainian-military-hits-russian-cruiser-by-neptune-missiles.html}}</ref> Rusko obrambno ministrstvo ni navedlo vzroka požara in trdilo, da je »požar povzročil eksplozijo streliva in da je bila posadka v celoti evakuirana«.<ref name="tassfire">{{Navedi novice|title=Fire breaks out onboard Moskva missile cruiser, crew evacuated — defense ministry|url=https://tass.com/emergencies/1437443|agency=[[TASS]]|date=14 April 2022|accessdate=14 April 2022|archivedate=14 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220414001052/https://tass.com/emergencies/1437443}}</ref><ref name="ria.ru22">{{Navedi novice|title=Ammunition detonated on the "Moskva" missile cruiser as a result of a fire|url=https://ria.ru/20220414/kreyser-1783435471.html|language=ru|agency=[[RIA Novosti]]|date=2022-04-14|accessdate=2022-04-13|archivedate=13 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220413232836/https://ria.ru/20220414/kreyser-1783435471.html}}</ref><ref name="ammunition explosion">{{Navedi novice|last=Ljunggren|first=David|date=April 13, 2022|url=https://www.usnews.com/news/world/articles/2022-04-13/russia-says-major-ship-in-black-sea-fleet-badly-damaged-in-blast-interfax|title=Russia Says Ammunition Blast Damages Flagship of Black Sea Fleet - Interfax|work=[[U.S. News & World Report]]|agency=[[Reuters]]|accessdate=April 13, 2022|archivedate=14 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220414002231/https://www.usnews.com/news/world/articles/2022-04-13/russia-says-major-ship-in-black-sea-fleet-badly-damaged-in-blast-interfax}}</ref> Rusija je nato trdila, da se ladja kljub požaru ni potopila, kasneje pa, da je ta potonila med vleko v slabem vremenu.<ref>{{Navedi novice|title=Russian warship Moskva: What do we know?|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61103927|publisher=[[BBC News]]|date=April 14, 2022|accessdate=April 14, 2022|archivedate=14 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220414111437/https://www.bbc.com/news/world-europe-61103927}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Moskva cruiser sank while being towed in a storm — Russian Defense Ministry|url=https://tass.com/russia/1438045|agency=[[TASS]]|date=April 14, 2022|accessdate=April 15, 2022}}</ref> Šele januarja 2026 je Rusija priznala, da sta ''Moskvo'' potopili ukrajinski raketi Neptun.<ref>{{Navedi splet|title=Battleship in court. Deleted court statement acknowledges cruiser Moskva was hit by missiles and reveals casualty figures|url=https://en.zona.media/article/2026/01/22/moskva|website=Mediazona|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> Po besedah Thomasa Shugarta, nekdanjega podmorniškega poveljnika v [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriški mornarici]], so [[Razred Atlant|križarke ''Slava'']] "znane po svojem ofenzivnem delovanju in ne po svojih obrambnih sistemih ali sistemih za obvladovanje škode".<ref>{{Navedi novice|last=Lendon|first=Brad|date=15 April 2022|url=https://www.cnn.com/2022/04/15/europe/russia-guided-missile-cruiser-moskva-sinks-intl-hnk-ml/index.html|title=Moskva sinking: What really happened to the pride of Russia's fleet?|publisher=[[CNN]]|accessdate=16 April 2022}}</ref> ''[[Moskva (križarka)|Moskva]]'' je ena izmed dveh velikih vojaških ladij, ki so bile potopljene v boju po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in je zelo podobne velikosti kot {{Ladja|ARA|General Belgrano}}, ki je bila potopljena med [[Falklandska vojna|falklandsko vojno]].<ref>{{Navedi revijo|last=Mizokami|first=Kyle|date=15 April 2022|title=Ukraine Sunk the Largest Warship Since WWII in a Major Blow to Russia|url=https://www.popularmechanics.com/military/navy-ships/a39726517/russian-guided-missile-cruiser-moskva-sinks/|magazine=[[Popular Mechanics]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220415174727/https://www.popularmechanics.com/military/navy-ships/a39726517/russian-guided-missile-cruiser-moskva-sinks/|archive-date=15 April 2022|access-date=15 April 2022}}</ref> Leta 2023 so se predelane verzije rakete začele uporabljati za napade na kopenske cilje. Prva uporaba te modifikacije je bila avgusta 2023, ko je bil z njo uničen kompleks ruske protiletalske obrambe [[S-400]] na okupiranem [[Krim (polotok)|Krimu]], sledilo pa je še več drugih napadov.<ref>{{Navedi splet|title=To Strike the S-400 In Crimea, Ukraine Tweaked Its Neptune Missile|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2023/08/25/to-blow-up-russias-s-400-battery-in-crimea-ukraine-tweaked-its-cruiser-sinking-neptune-missile/?sh=b4b65b357d3d|website=Forbes|accessdate=2025-03-15|language=en|first=David|last=Axe}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=It Became Known How Many Neptune Missiles Used by Ukrainian Military to Hit russian’s Military Targets in 2024|url=https://en.defence-ua.com/analysis/it_became_known_how_many_neptune_missiles_used_by_ukrainian_military_to_hit_russians_military_targets_in_2024-13274.html|website=en.defence-ua.com|accessdate=2025-03-15|language=en}}</ref> V začetku leta 2025 je bila prva bojna uporaba različice dolgega dosega, Dolgi Neptun. Ta je bila uporabljena v napadu na rafinerijo Tuapse marca 2025 in potencialno že januarja v napadu na skladišče brezpilotnih letalnikov v [[Rostovska oblast|Rostovski oblasti]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> == Zasnova == Sistem obalne obrambe Neptun obsega mobilni lanser USPU-360 na tovornjaku, štiri rakete, transportno/polnilno vozilo TZM-360, vozilo za poveljevanje in nadzor RCP-360 in posebno tovorno vozilo. Češki tovornjak Tatra T815-7 je zamenjal prototipno vozilo [[KrAZ]]. Sistem je zasnovan za delovanje do 25 km od obale.<ref name="first-neptune-cruise-missile">{{Navedi novice|last=Ponomarenko|first=Illia|date=15 March 2021|url=https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/ukraines-navy-acquires-first-neptune-cruise-missiles.html|title=Ukraine's navy acquires first Neptune cruise missiles|work=[[Kyiv Post]]|accessdate=March 15, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210315185842/https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/ukraines-navy-acquires-first-neptune-cruise-missiles.html|archivedate=2021-03-15|quote=The first training missile battery joined the navy’s only artillery brigade on March 15, as part of the formation’s newly-created coastal defense missile battalion.}}</ref> Raketa Neptun je vključno z raketnim motorjem dolga 5,05 m njena krila so razporejena v obliki križa. Rakete so zasnovane tako, da se nahajajo v transportnih in lansirnih kontejnerjih (TLC) z dimenzijami 5,30 × 0,60 × 0,60 metra. Sistem ima doseg približno 300 km.<ref>{{Navedi splet|url=https://mil.in.ua/neptun-uspishno-vrazyv-morsku-cil/|title=Neptune successfully hit a naval target|language=uk|website=[[Ukrainian Military Portal]]|date=2018-08-17|accessdate=2018-08-17|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180817193254/https://mil.in.ua/neptun-uspishno-vrazyv-morsku-cil/|archivedate=2018-08-17}}</ref><ref name="LUCH, State Kyiv Design Bureau">{{Navedi splet|url=https://www.luch.kiev.ua/images/data/en/LuchEn.pdf|title=LUCH, State Kyiv Design Bureau|publisher=State Kyiv Design Bureau, LUCH|accessdate=2 November 2020|archivedate=5 November 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201105163752/https://www.luch.kiev.ua/images/data/en/LuchEn.pdf}}</ref> Ena raketa tehta 870 kg, bojna glava tehta 150 kg.<ref name="first-neptune-cruise-missile">{{Navedi novice|last=Ponomarenko|first=Illia|date=15 March 2021|url=https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/ukraines-navy-acquires-first-neptune-cruise-missiles.html|title=Ukraine's navy acquires first Neptune cruise missiles|work=[[Kyiv Post]]|accessdate=March 15, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210315185842/https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/ukraines-navy-acquires-first-neptune-cruise-missiles.html|archivedate=2021-03-15|quote=The first training missile battery joined the navy’s only artillery brigade on March 15, as part of the formation’s newly-created coastal defense missile battalion.}}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Neptune TEL, Kyiv 2021, 21.jpg|Lansirno vozilo Slika:Neptune transporter loader, Kyiv 2021, 12.jpg|Transporter za pretovarjanje z žerjavom Slika:Neptune transporter, Kyiv 2021, 10.jpg|Prevoz brez žerjava Slika:Neptune command vehicle, Kyiv 2021, 20.jpg|Poveljniško vozilo Slika:Neptune Mineral radar, Kyiv 2021, 12.jpg|Radar Mineral-U Slika:Mineral-U, Kyiv 2021, 27.jpg|s postavljenim radarjem Slika:USPU-360.jpg|Prototip nosilnega vozila na osnovi KrAZ-7634 Slika:Neptun missile complex TZM, Kyiv 2019, 05.jpg|Prototip nakladalnega vozila KrAZ-6322 Slika:Neptun missile complex Command vehicle, Kyiv 2019, 06.jpg|Prototip poveljniškega vozila Slika:Neptun missile complex Command vehicle, Kyiv 2019, 15.jpg|Notranjost prototipa poveljniškega vozila Slika:Neptune cruise missile 04.jpg|Prototipni lanser s podpornimi vozili Slika:Neptune cruise missile 05.jpg|Preskus (2019) </gallery> == Glej tudi == * [[Exocet]] (Francija) == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} * [https://web.archive.org/web/20160815181110/http://wartime.org.ua/28201-dosldna-protikorabelna-raketa-neptun-ukrayina-2016-rk.html Дослідна протикорабельна ракета «Нептун» (Україна. 2016 рік)] * {{Navedi novice|last=Ponomarenko|first=Illia|date=2018-02-02|url=https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/new-neptune-cruise-missiles-enter-full-production-within-3-years-expert-says.html|title=New Neptune cruise missiles to enter full production within 3 years, expert says|work=[[Kyiv Post]]|accessdate=2018-02-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180202211125/https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/new-neptune-cruise-missiles-enter-full-production-within-3-years-expert-says.html|archivedate=2018-02-02}} * {{Navedi novice|last=Ponomarenko|first=Illia|date=2018-01-30|url=https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/ukraine-tests-new-cruise-missile-video.html|title=Ukraine tests new cruise missile (VIDEO)|work=[[Kyiv Post]]|accessdate=2018-02-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180130233121/https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/ukraine-tests-new-cruise-missile-video.html|archivedate=2018-01-30}} * {{Navedi AV medij|url=https://www.youtube.com/watch?v=X2pwlvl6q5U|title=О. Турчинов: Наші ракети здатні забезпечити надійну оборону Чорноморського та Азовського узбережжя|language=uk|publisher=National Security and Defense Council of Ukraine|date=2018-08-17}} [[Kategorija:Protiladijske rakete]] [[Kategorija:Raketno orožje]] scxu87wkes9kg82qqo3fm0g5czsci4h 0 520515 6685564 6138201 2026-06-05T13:22:44Z VidicK01 193275 Novi v. d. direktorja 6685564 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Direktor UKOM | body = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Sebastjan Jeretič]]<br>(v. d.) | incumbentsince = 4. junija 2022 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]] | termlength = | first = [[Božidar Gorjan]] | residence = Gregorčičeva 25 <br />1000 Ljubljana | website = | image = }} '''Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje''' je [[politika|politični]] vodja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], ki ga imenuje [[Vlada Republike Slovenije]]. Trenutno položaj zaseda Sebastjan Jeretič. == Zgodovina == {{glavni|Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje}} == Seznam direktorjev po letu 2006 == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:45%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Mandat !width="1%" |Direktor |- | 1. januar 2006 – 15. junij 2007 | [[Gregor Krajc]] |- | 15. junij 2007 – 19. december 2007 (v. d.) | rowspan=2| [[Anže Logar]] |- | 20. december 2007 – 4. december 2008 |- | 4. december 2008 – 22. april 2009 (v. d.) | rowspan="2" | [[Veronika Stabej]] |- | 23. april 2009 – 20. maj 2010 |- | 21. maj 2010 – 2. september 2010 (v. d.) | rowspan="2" | [[Darijan Košir]] |- | 3. september 2010 – 10. februar 2012 |- | 10. februar 2012 – 9. avgust 2012 (v. d.) | rowspan=2| [[Anže Logar]] |- | 10. avgust 2012 – 21. marec 2013 |- | 22. marec 2013 – 30. april 2013 (v. d.) | [[Matija Sevšek]] |- | 1. maj 2013 – 9. oktober 2013 (v. d.) | rowspan="2" | [[Boštjan Lajovic]] |- | 10. oktober 2013 – 31. avgust 2015 |- | 1. september 2015 – 30. november 2015 (v. d.) | rowspan="2" | [[Kristina Plavšak Krajnc]] |- | 1. december 2015 – 13. marec 2020 |- | 14. marec 2020 – 20. marec 2020 (v. d.) | [[Miro Petek]] |- | 21. marec 2020 – 20. september 2020 (v. d.) | rowspan=2| [[Uroš Urbanija]] |- | 21. september 2020 – 1. junij 2022 |- | 2. junij 2022 – 10. avgust 2022 (v. d.) | [[Dragan Barbutovski]] |- | 11. avgust 2022 – 4. junij 2026 | [[Petra Bezjak Cirman]] |- |4. junij 2026 – ''danes'' (v. d.) |[[Sebastjan Jeretič]] |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/ Uradna spletna stran urada] [[Kategorija:Slovenski državni uradniki]] i97o8v62i0snjqntmk1op47dntxzfbk 10 525847 6685721 6684998 2026-06-05T18:16:36Z Pinky sl 2932 tn 6685721 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Infopolja za zgradbe in objekte | title = [[Predloga:Infopolje|Infopolja]] za zgradbe in objekte | groupstyle = text-align:left; | bodyclass = hlist | group1 = Zgradbe | list1 = * [[Predloga:Infopolje Zgradba|zgradba]] * [[Predloga:Infopolje Elektrarna|elektrarna]] * [[Predloga:Infopolje Hotel|hotel]] * [[Predloga:Infopolje Knjižnica|knjižnica]] * [[Predloga:Infopolje Letališče|letališče]] * [[Predloga:Infopolje Muzej|muzej]] * [[Predloga:Infopolje Observatorij|observatorij]] * [[Predloga:Infopolje Planinska koča|planinska koča]] * [[Predloga:Infopolje Prizorišče|prizorišče]] * [[Predloga:Infopolje Šola|šola]] * [[Predloga:Infopolje Verska zgradba|verska zgradba]] ** [[Predloga:Infopolje Cerkev|cerkev]] ** [[Predloga:Infopolje Samostan|samostan]] * [[Predloga:Infopolje Vojaška zgradba|vojaška zgradba]] ** [[Predloga:Infopolje Kastrum|kastrum]] * [[Predloga:Infopolje Železniška postaja|železniška postaja]] | group2 = Objekti | list2 = * [[Predloga:Infopolje Cesta|cesta]] * [[Predloga:Infopolje Jez|jez]] * [[Predloga:Infopolje Most|most]] * [[Predloga:Infopolje Predor|predor]] * [[Predloga:Infopolje Spomenik|spomenik]] * [[Predloga:Infopolje Teleskop|teleskop]] * [[Predloga:Infopolje Tip mosta|tip mosta]] | group3 = Glej tudi | list3 = * [[Predloga:Infopolje Zgodovinska znamenitost|zgodovinska znamenitost]] * [[Predloga:Infopolje RKD|register kulturne dediščine]] }}<noinclude> [[Kategorija:Infopolja za zgradbe| ]] [[Kategorija:Dokumentacijske predloge glej tudi]] </noinclude> ma34i78ovfj7akfst9ylocc7l9b7f60 0 526973 6685583 6485541 2026-06-05T14:13:51Z ~2026-33389-16 261175 Dodani podatki 6685583 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občine Dobrova - Polhov Gradec]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. ==Učitelji== *[[Franc Fabinc]] (1881, [[Kostanjevica na Krki]] – 1923, [[Ljubljana]]), časnikar *[[Matej Milharčič]] (1812, [[Slavina, Postojna]] ali [[Selce, Pivka]] – 1853, [[Berber]], [[Sudan]]), duhovnik, misijonar *[[Josip Novak]] (1869, [[Ljubljana]] – 1934, [[Ljubljana]]) *[[Andrej Praprotnik]] (1827, [[Podbrezje]] – 1895, [[Ljubljana]]), pisatelj *[[Štefan Primožič]] (1866, [[Bistra]] – 1907, [[Novo mesto]]) *[[Frančišek Raktelj]] (1833, [[Stari trg pri Ložu]] – 1908, [[Ljubljana]]) *[[Matija Rant]] (1844, [[Martinj Vrh]] – 1917, [[Dobrova]]), sadjar *[[Bogdana Stritar]] (1911, [[Solkan]] – 1992, [[Ljubljana]]), operna pevka *[[Mara Tavčar]] (1882, [[Vipava]] – 1953, [[Ljubljana]]), pesnica, pisateljica [[Slika:Rihard Ursini Blagaj.gif|sličica|Rihard Blagaj, grof]] ==Politika in vojska== *[[Andrej Baumkircher]] (ok. 1420, [[Vipava]] – 1471, [[Gradec]], [[Avstrija]]), baron, posestnik, vojaški poveljnik *[[Antonija Billichgrätz]] (? – 1869), baronica *[[Janez Bizjak]] (1911, [[Otlica]] – 1941, [[Šujica]]), narodni heroj *[[Rihard Blagaj]] (1786, [[Ljubljana]] – 1858, [[Polhov Gradec]]), grof *[[Ivan Dolničar]] (1921, [[Šujica]] – 2011, [[Ljubljana]]), politični komisar, general, politik *[[Vladimir Dolničar]] (1919, [[Šujica]] – 1943, [[Belška grapa]]), narodni heroj *[[Vekoslav Kolb]] (1901, [[Polhov Gradec]] – 1980, ?), general *[[Mark Anton Kunstl]] (17. stoletje), politični komisar, baron Polhograjski *[[Ignac Lampe]] (1903, [[Dobrova]] – ?), politik *[[Aleksander Turjaški]] (1903, [[Dobrova]] – ?), graščak ==Cerkev== ===Duhovniki=== *[[France Ačko]] (1904, [[Maribor]] – 1974, [[Ljubljana]]), skladatelj *[[Baltazar Bartol]] (1821, [[Sodražica]] – 1911, [[Sodražica]]), pisatelj *[[Andrej Čebašek]] (1820, [[Smlednik]] – 1899, [[Ljubljana]]), učitelj, publicist *[[Anton Čepon]] (1895, [[Horjul]] – 1995, [[Ljubljana]]), klasični filolog *[[Anton Dolinar]] (1847, [[Lučine]] – 1930, [[Mekinje]]) *[[Anton Koritnik]] (1875, [[Briše pri Polhovem Gradcu]] – 1951, [[Ljubljana]]), klasični filolog, učitelj *[[Franc Bogomir Kunstelj]] (1672–1730), stolni kanonik *[[Anton Lesjak]] (1857, [[Stična]] – 1942, [[Šentjernej]]), zgodovinopisec *[[Mihael Peternel]] (1808, [[Nova Oselica]] – 1884, [[Ljubljana]]), učitelj *[[Josip Poklukar]] (1937, [[Krnica]] – 1891, [[Ljubljana]]), politik *[[Jožef Poklukar (mlajši)]] (1799, [[Krnica]] – 1866, [[Ljubljana]]) *[[Gvido Rant]] (1880, [[Prem]] – 1956, [[Ljubljana]]), pisatelj *[[Franc Rihar]] (1858, [[Polhov Gradec]] – 1919, [[Mekinje]]), pisatelj *[[Jožef Rihar]] (1759, [[Polhov Gradec]] – 1807, [[Komenda]]), prevajalec *[[Janez Smrekar]] (1853, [[Laze pri Dolskem]] – 1920, [[Ljubljana]]), socialni delavec *[[Joža Vovk]] (1911, [[Češnjica pri Kropi]] – 1957, [[Zgornje Jezersko]]), pesnik, pisatelj *[[Simon Zupan]] (1844, [[Kropa]] – 1925, [[Ljubljana]]) [[Slika:Alojzij Ambrožič.jpg|sličica|Alojzij Ambrožič, misijonar in kardinal]] ===Misijonarji=== *[[Alojzij Ambrožič]] (1930, [[Gabrje]] – 2011, [[Toronto]], [[Kanada]]), teolog, kardinal *[[Bernard Ambrožič]] (1892, [[Gabrje]] – 1973, [[Sydney]], [[Avstralija]]), duhovnik, urednik, pisatelj *[[Andrej Andolšek (misijonar)]] (1827, [[Velike Poljane]] – 1882, [[Eagle Harbor]], [[Michigan]], [[Združene države Amerike]]), duhovnik, učitelj *[[Janez Krmelj]] (1955, [[Ljubljana]] –), duhovnik, misijonar *[[Lovrenc Lavtižar]] (1830, [[Srednji Vrh]] – 1858, [[Red Lake]], [[Minnesota]], [[Združene države Amerike]]), duhovnik, učitelj *[[John Seliškar]] (1871, [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu]] – 1932, [[Elk River]], [[Minnesota]], [[Združene države Amerike]]), duhovnik, glasbenik *[[Andrej Skopec]] (1802, [[Polhov Gradec]] – 1887, [[Hermitage]], [[Minnesota]], [[Združene države Amerike]]), duhovnik *[[Jakob Trobec]] (1838, [[Log pri Polhovem Gradcu]] – 1921, [[Brockway]], [[Arkansas]], [[Združene države Amerike]]), duhovnik, publicist ==Znanost== *[[Anton Bajec]] (1897, [[Polhov Gradec]] – 1985, [[Ljubljana]]), jezikoslovec, prevajalec *[[Ljudmila Bokal]] (1952, [[Dobračeva]] –), jezikoslovka, publicistka *[[Miljutin Željeznov]] (1930, [[Ljubljana]] – 2002, [[Polhov Gradec]]), elektrotehnik ==Umetnost in kultura == ===Gledališče, film, televizija in časnikarstvo=== *[[Ivo Belec]] (1928, [[Babna Gora, Dobrova - Polhov Gradec|Babna Gora]] –), snemalec *[[John Plevnik]] (1873, [[Podsmreka]] – 1938, Illinois, ZDA), publicist, družbeni delavec *[[Jože Tiran]] (1920, [[Ljubljana]] – 1965, [[Babna Gora, Dobrova - Polhov Gradec|Babna Gora]]), igralec, režiser [[Slika:Neža Maurer.jpg|sličica|Neža Maurer, pesnica]] ===Literatura=== *[[Ivan Cankar]] (1876, [[Vrhnika]] – 1918, [[Ljubljana]]), pisatelj, esejist, dramatik, pesnik (glej [[Kralj na Betajnovi]]) *[[Janez Gregorin]] (1911, [[Brezje]] – 1942, [[Ljubljana]]), pisatelj, alpinist *[[Anton Hribar]] (1864, [[Mali Korinj]] – 1953, [[Zali Log]]), pesnik, duhovnik *[[Gregor Koritnik]] (1886, [[Briše pri Polhovem Gradcu]] – 1967, [[Murska Sobota]]), pesnik, prevajalec *[[Minka Krvina]] (1929, [[Kozarje]] – 2002, ?), pisateljica *[[Josip Marinko]] (1848, [[Komanija]] – 1921, [[Preska]]), pisatelj, urednik, duhovnik *[[Neža Maurer]] (1930, [[Podvin pri Polzeli]] –), pesnica *[[Alojzij Pin]] (1862, [[Ljubljana]] – 1905, [[Logatec]]), pesnik, učitelj *[[Ivan Prijatelj]] (1875, [[Vinice]] – 1937, [[Ljubljana]]), literarni zgodovinar in teoretik *[[Luitgarda Rihar]] (1862, [[Polhov Gradec]] – 1923, [[Ljubljana]]), pisateljica, učiteljica, redovnica *[[Josip Samotorčan]] (1862, [[Šentjošt nad Horjulom]] – 1897, [[Ljubljana]]), pisatelj *[[Ivan Štrukelj]] (1869, [[Ljubljana]] – 1948, [[Polhov Gradec]]), pisatelj, duhovnik [[Slika:Emil Adamič - Tri skladbe za klavir.pdf|sličica|Delo skladatelja Emila Adamiča]] ===Glasba=== *[[Emil Adamič]] (1877, [[Dobrova]] – 1936, [[Ljubljana]]), skladatelj, dirigent, glasbeni kritik, publicist *[[Viktor Adamič]] (1876, [[Dobrova]] – 1924, [[Ljubljana]]), glasbenik, slikar *[[Marko Bitežnik]] (1958, [[Ločnik, Gorica]], [[Italija]] – 2010, [[Dobrova]]), glasbenik, glasbeni pedagog *[[Josip Cimerman]] (1861, [[Laze pri Dolskem]] – 1912, [[Ljubljana]]), organist, zborovodja, skladatelj *[[Ivan Kacin]] (1884, [[Otalež]] – 1953, [[Gorica]], [[Italija]]), glasbenik, organist, izdelovalec orgel *[[Bernard Pirnat]] (1862, [[Velika Bučna vas]] – 1939, [[Dunaj]], [[Avstrija]]), glasbenik, skladatelj *[[Jože Potrebuješ]] (1968, Ljubljana –), glasbenik *[[Anton Rihar]] (1819, [[Polhov Gradec]] – 1894, [[Polhov Gradec]]), izdelovalec glasbil *[[Gregor Rihar starejši]] (1796, [[Polhov Gradec]] – 1863, [[Ljubljana]]), organist, skladatelj *[[Paul John Sifler]] (1911, [[Polhov Gradec]] – 2001, [[Hollywood]], [[Združene države Amerike]]), skladatelj, organist, zborovodja *[[Lori Stubel]] (1848, [[Dvor pri Polhovem Gradcu]] – 1922, [[Dunaj]], [[Avstrija]]), pevka, igralka *[[Aleš Škof]] (1967 –), izdelovalec harmonik *[[Blaž Švab]] (1984, [[Celje]] –), glasbenik, TV voditelj ===Likovna umetnost=== *[[Henrik Dejak]] (1840, [[Ljubljana]] – 1917, [[Ljubljana]]), slikar, kipar, duhovnik *[[Edo Dolinar]] (1973, [[Ljubljana]] –), kipar *[[Ivo Erbežnik]] (1881, [[Podsmreka]] – ?), slikar *[[Anton Facij]] (1706–1750), rezbar *[[Gregor Facij]] (1710–1741), rezbar *[[Matej Facij]] (17. stoletje, [[Italija]] – 1738, [[Polhov Gradec]]), rezbar *[[Bruno Ortner]] (ok. 1722, [[Tirolska]] – 1800, [[Črni Vrh]]), slikar, rezbar, duhovnik, redovnik *[[Simon Rupnik]] (1810, [[Polhov Gradec]] – 1880, ?), kipar *[[Jernej Ternovec]] (1846, [[Setnica]] – 1933, [[Polhov Gradec]]), kipar, mizar *[[Matej Tomc]] (1814, [[Šujica]] – 1885, [[Ljubljana]]), kipar *[[France Vodnik (restavrator)]] (1874, [[Podreber]] – 1966, [[Novo mesto]]), kipar, restavrator [[Slika:Jure Leskovec.jpg|sličica|Jure Leskovec, računalničar]] ==Naravoslovje in humanistika== *[[Jožica Kavčič]] (1931 – 2016), zgodovinarka *[[Josip Kožuh]] (1854, [[Dvor pri Polhovem Gradcu]] – 1948, [[Celje]]), geograf *[[Jure Leskovec]] (1980 –), računalničar *[[Jože Rihar]] (1914, [[Gabrje]] – 2002, [[Ljubljana]]), agronom, čebelar *[[Marijan Slabe]] (1932–2022), arheolog, konservator *[[Drago Stepišnik]] (1906, [[Polhov Gradec]] – 1983, [[Ljubljana]]), zgodovinar športa *[[Tone Wraber]] (1938, [[Ljubljana]] – 2010, [[Polhov Gradec]]), botanik *[[Alojz Zorc]] (1912, [[Dobrova]] – 1963, [[El Kef]], [[Tunizija]]), geolog [[Slika:Urša Bogataj (SLO) 2019.jpg|sličica|Urša Bogataj, smučarska skakalka]] ==Šport== *[[Urša Bogataj]] (1995, [[Ljubljana]] –), smučarska skakalka *[[Pavle Kozjek]] (1959, [[Setnica]] – 2008, [[Karakorum]]), alpinist ==Drugo== *[[Matija Ambrožič]] (1889, [[Hrastenice]] – 1966, [[Beograd]], [[Srbija]]), zdravnik *[[Robert Dolinar]] (1970, [[Ljubljana]] –), arhitekt *[[Luka Košir]] (1985 –), kuhar *[[Martin Pegius]] (1508, [[Polhov Gradec]] – 1592, [[Salzburg]], [[Avstrija]]), pravnik, astrolog, retorik *[[Metod Trobec]] (1948, [[Planina nad Horjulom]] – 2006, [[Slovenska vas, Šentrupert]]), prevarant, tat, morilec ==Viri in literatura== * [http://www.slovenska-biografija.si/Slovenska biografija] * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/Obrazi slovenskih pokrajin] * Ljudmila Bokal. ''Turistični vodnik po Občini Dobrova – Polhov Gradec''. Dobrova: Občina Dobrova – Polhov Gradec, 2001. * Miha Preinfalk. Grof Rihard Ursini Blagaj in njegova rodbina. ''Gospod z rožo: zbornik Simpozija Rihard Ursini Blagaj v slovenski kulturi''. Ur. Milka Bokal. Polhov Gradec: Turistično društvo; Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009. 49–76. * Stanko Janež. ''Slovstveni in kulturnozgodovinski vodnik po Sloveniji: Ljubljana z okolico''. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1993. {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Dobrova - Polhov Gradec]] [[Kategorija:Občina Dobrova - Polhov Gradec]] ngkd5oa274m20p8setfqh7x21t9m44c 6685584 6685583 2026-06-05T14:17:51Z ~2026-33389-16 261175 /* Gledališče, film, televizija in časnikarstvo */ Dodani podatki 6685584 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občine Dobrova - Polhov Gradec]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. ==Učitelji== *[[Franc Fabinc]] (1881, [[Kostanjevica na Krki]] – 1923, [[Ljubljana]]), časnikar *[[Matej Milharčič]] (1812, [[Slavina, Postojna]] ali [[Selce, Pivka]] – 1853, [[Berber]], [[Sudan]]), duhovnik, misijonar *[[Josip Novak]] (1869, [[Ljubljana]] – 1934, [[Ljubljana]]) *[[Andrej Praprotnik]] (1827, [[Podbrezje]] – 1895, [[Ljubljana]]), pisatelj *[[Štefan Primožič]] (1866, [[Bistra]] – 1907, [[Novo mesto]]) *[[Frančišek Raktelj]] (1833, [[Stari trg pri Ložu]] – 1908, [[Ljubljana]]) *[[Matija Rant]] (1844, [[Martinj Vrh]] – 1917, [[Dobrova]]), sadjar *[[Bogdana Stritar]] (1911, [[Solkan]] – 1992, [[Ljubljana]]), operna pevka *[[Mara Tavčar]] (1882, [[Vipava]] – 1953, [[Ljubljana]]), pesnica, pisateljica [[Slika:Rihard Ursini Blagaj.gif|sličica|Rihard Blagaj, grof]] ==Politika in vojska== *[[Andrej Baumkircher]] (ok. 1420, [[Vipava]] – 1471, [[Gradec]], [[Avstrija]]), baron, posestnik, vojaški poveljnik *[[Antonija Billichgrätz]] (? – 1869), baronica *[[Janez Bizjak]] (1911, [[Otlica]] – 1941, [[Šujica]]), narodni heroj *[[Rihard Blagaj]] (1786, [[Ljubljana]] – 1858, [[Polhov Gradec]]), grof *[[Ivan Dolničar]] (1921, [[Šujica]] – 2011, [[Ljubljana]]), politični komisar, general, politik *[[Vladimir Dolničar]] (1919, [[Šujica]] – 1943, [[Belška grapa]]), narodni heroj *[[Vekoslav Kolb]] (1901, [[Polhov Gradec]] – 1980, ?), general *[[Mark Anton Kunstl]] (17. stoletje), politični komisar, baron Polhograjski *[[Ignac Lampe]] (1903, [[Dobrova]] – ?), politik *[[Aleksander Turjaški]] (1903, [[Dobrova]] – ?), graščak ==Cerkev== ===Duhovniki=== *[[France Ačko]] (1904, [[Maribor]] – 1974, [[Ljubljana]]), skladatelj *[[Baltazar Bartol]] (1821, [[Sodražica]] – 1911, [[Sodražica]]), pisatelj *[[Andrej Čebašek]] (1820, [[Smlednik]] – 1899, [[Ljubljana]]), učitelj, publicist *[[Anton Čepon]] (1895, [[Horjul]] – 1995, [[Ljubljana]]), klasični filolog *[[Anton Dolinar]] (1847, [[Lučine]] – 1930, [[Mekinje]]) *[[Anton Koritnik]] (1875, [[Briše pri Polhovem Gradcu]] – 1951, [[Ljubljana]]), klasični filolog, učitelj *[[Franc Bogomir Kunstelj]] (1672–1730), stolni kanonik *[[Anton Lesjak]] (1857, [[Stična]] – 1942, [[Šentjernej]]), zgodovinopisec *[[Mihael Peternel]] (1808, [[Nova Oselica]] – 1884, [[Ljubljana]]), učitelj *[[Josip Poklukar]] (1937, [[Krnica]] – 1891, [[Ljubljana]]), politik *[[Jožef Poklukar (mlajši)]] (1799, [[Krnica]] – 1866, [[Ljubljana]]) *[[Gvido Rant]] (1880, [[Prem]] – 1956, [[Ljubljana]]), pisatelj *[[Franc Rihar]] (1858, [[Polhov Gradec]] – 1919, [[Mekinje]]), pisatelj *[[Jožef Rihar]] (1759, [[Polhov Gradec]] – 1807, [[Komenda]]), prevajalec *[[Janez Smrekar]] (1853, [[Laze pri Dolskem]] – 1920, [[Ljubljana]]), socialni delavec *[[Joža Vovk]] (1911, [[Češnjica pri Kropi]] – 1957, [[Zgornje Jezersko]]), pesnik, pisatelj *[[Simon Zupan]] (1844, [[Kropa]] – 1925, [[Ljubljana]]) [[Slika:Alojzij Ambrožič.jpg|sličica|Alojzij Ambrožič, misijonar in kardinal]] ===Misijonarji=== *[[Alojzij Ambrožič]] (1930, [[Gabrje]] – 2011, [[Toronto]], [[Kanada]]), teolog, kardinal *[[Bernard Ambrožič]] (1892, [[Gabrje]] – 1973, [[Sydney]], [[Avstralija]]), duhovnik, urednik, pisatelj *[[Andrej Andolšek (misijonar)]] (1827, [[Velike Poljane]] – 1882, [[Eagle Harbor]], [[Michigan]], [[Združene države Amerike]]), duhovnik, učitelj *[[Janez Krmelj]] (1955, [[Ljubljana]] –), duhovnik, misijonar *[[Lovrenc Lavtižar]] (1830, [[Srednji Vrh]] – 1858, [[Red Lake]], [[Minnesota]], [[Združene države Amerike]]), duhovnik, učitelj *[[John Seliškar]] (1871, [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu]] – 1932, [[Elk River]], [[Minnesota]], [[Združene države Amerike]]), duhovnik, glasbenik *[[Andrej Skopec]] (1802, [[Polhov Gradec]] – 1887, [[Hermitage]], [[Minnesota]], [[Združene države Amerike]]), duhovnik *[[Jakob Trobec]] (1838, [[Log pri Polhovem Gradcu]] – 1921, [[Brockway]], [[Arkansas]], [[Združene države Amerike]]), duhovnik, publicist ==Znanost== *[[Anton Bajec]] (1897, [[Polhov Gradec]] – 1985, [[Ljubljana]]), jezikoslovec, prevajalec *[[Ljudmila Bokal]] (1952, [[Dobračeva]] –), jezikoslovka, publicistka *[[Miljutin Željeznov]] (1930, [[Ljubljana]] – 2002, [[Polhov Gradec]]), elektrotehnik ==Umetnost in kultura == ===Gledališče, film, televizija in časnikarstvo=== *[[Ivo Belec]] (1928, [[Babna Gora, Dobrova - Polhov Gradec|Babna Gora]] –), snemalec *[[John Plevnik]] (1873, [[Podsmreka]] – 1938, [[Illinois]], [[ZDA]]), publicist, družbeni delavec *[[Blaž Setnikar]] (1983, [[Ljubljana]] –), filmski in gledališki igralec *[[Jože Tiran]] (1920, [[Ljubljana]] – 1965, [[Babna Gora, Dobrova - Polhov Gradec|Babna Gora]]), igralec, režiser [[Slika:Neža Maurer.jpg|sličica|Neža Maurer, pesnica]] ===Literatura=== *[[Ivan Cankar]] (1876, [[Vrhnika]] – 1918, [[Ljubljana]]), pisatelj, esejist, dramatik, pesnik (glej [[Kralj na Betajnovi]]) *[[Janez Gregorin]] (1911, [[Brezje]] – 1942, [[Ljubljana]]), pisatelj, alpinist *[[Anton Hribar]] (1864, [[Mali Korinj]] – 1953, [[Zali Log]]), pesnik, duhovnik *[[Gregor Koritnik]] (1886, [[Briše pri Polhovem Gradcu]] – 1967, [[Murska Sobota]]), pesnik, prevajalec *[[Minka Krvina]] (1929, [[Kozarje]] – 2002, ?), pisateljica *[[Josip Marinko]] (1848, [[Komanija]] – 1921, [[Preska]]), pisatelj, urednik, duhovnik *[[Neža Maurer]] (1930, [[Podvin pri Polzeli]] –), pesnica *[[Alojzij Pin]] (1862, [[Ljubljana]] – 1905, [[Logatec]]), pesnik, učitelj *[[Ivan Prijatelj]] (1875, [[Vinice]] – 1937, [[Ljubljana]]), literarni zgodovinar in teoretik *[[Luitgarda Rihar]] (1862, [[Polhov Gradec]] – 1923, [[Ljubljana]]), pisateljica, učiteljica, redovnica *[[Josip Samotorčan]] (1862, [[Šentjošt nad Horjulom]] – 1897, [[Ljubljana]]), pisatelj *[[Ivan Štrukelj]] (1869, [[Ljubljana]] – 1948, [[Polhov Gradec]]), pisatelj, duhovnik [[Slika:Emil Adamič - Tri skladbe za klavir.pdf|sličica|Delo skladatelja Emila Adamiča]] ===Glasba=== *[[Emil Adamič]] (1877, [[Dobrova]] – 1936, [[Ljubljana]]), skladatelj, dirigent, glasbeni kritik, publicist *[[Viktor Adamič]] (1876, [[Dobrova]] – 1924, [[Ljubljana]]), glasbenik, slikar *[[Marko Bitežnik]] (1958, [[Ločnik, Gorica]], [[Italija]] – 2010, [[Dobrova]]), glasbenik, glasbeni pedagog *[[Josip Cimerman]] (1861, [[Laze pri Dolskem]] – 1912, [[Ljubljana]]), organist, zborovodja, skladatelj *[[Ivan Kacin]] (1884, [[Otalež]] – 1953, [[Gorica]], [[Italija]]), glasbenik, organist, izdelovalec orgel *[[Bernard Pirnat]] (1862, [[Velika Bučna vas]] – 1939, [[Dunaj]], [[Avstrija]]), glasbenik, skladatelj *[[Jože Potrebuješ]] (1968, Ljubljana –), glasbenik *[[Anton Rihar]] (1819, [[Polhov Gradec]] – 1894, [[Polhov Gradec]]), izdelovalec glasbil *[[Gregor Rihar starejši]] (1796, [[Polhov Gradec]] – 1863, [[Ljubljana]]), organist, skladatelj *[[Paul John Sifler]] (1911, [[Polhov Gradec]] – 2001, [[Hollywood]], [[Združene države Amerike]]), skladatelj, organist, zborovodja *[[Lori Stubel]] (1848, [[Dvor pri Polhovem Gradcu]] – 1922, [[Dunaj]], [[Avstrija]]), pevka, igralka *[[Aleš Škof]] (1967 –), izdelovalec harmonik *[[Blaž Švab]] (1984, [[Celje]] –), glasbenik, TV voditelj ===Likovna umetnost=== *[[Henrik Dejak]] (1840, [[Ljubljana]] – 1917, [[Ljubljana]]), slikar, kipar, duhovnik *[[Edo Dolinar]] (1973, [[Ljubljana]] –), kipar *[[Ivo Erbežnik]] (1881, [[Podsmreka]] – ?), slikar *[[Anton Facij]] (1706–1750), rezbar *[[Gregor Facij]] (1710–1741), rezbar *[[Matej Facij]] (17. stoletje, [[Italija]] – 1738, [[Polhov Gradec]]), rezbar *[[Bruno Ortner]] (ok. 1722, [[Tirolska]] – 1800, [[Črni Vrh]]), slikar, rezbar, duhovnik, redovnik *[[Simon Rupnik]] (1810, [[Polhov Gradec]] – 1880, ?), kipar *[[Jernej Ternovec]] (1846, [[Setnica]] – 1933, [[Polhov Gradec]]), kipar, mizar *[[Matej Tomc]] (1814, [[Šujica]] – 1885, [[Ljubljana]]), kipar *[[France Vodnik (restavrator)]] (1874, [[Podreber]] – 1966, [[Novo mesto]]), kipar, restavrator [[Slika:Jure Leskovec.jpg|sličica|Jure Leskovec, računalničar]] ==Naravoslovje in humanistika== *[[Jožica Kavčič]] (1931 – 2016), zgodovinarka *[[Josip Kožuh]] (1854, [[Dvor pri Polhovem Gradcu]] – 1948, [[Celje]]), geograf *[[Jure Leskovec]] (1980 –), računalničar *[[Jože Rihar]] (1914, [[Gabrje]] – 2002, [[Ljubljana]]), agronom, čebelar *[[Marijan Slabe]] (1932–2022), arheolog, konservator *[[Drago Stepišnik]] (1906, [[Polhov Gradec]] – 1983, [[Ljubljana]]), zgodovinar športa *[[Tone Wraber]] (1938, [[Ljubljana]] – 2010, [[Polhov Gradec]]), botanik *[[Alojz Zorc]] (1912, [[Dobrova]] – 1963, [[El Kef]], [[Tunizija]]), geolog [[Slika:Urša Bogataj (SLO) 2019.jpg|sličica|Urša Bogataj, smučarska skakalka]] ==Šport== *[[Urša Bogataj]] (1995, [[Ljubljana]] –), smučarska skakalka *[[Pavle Kozjek]] (1959, [[Setnica]] – 2008, [[Karakorum]]), alpinist ==Drugo== *[[Matija Ambrožič]] (1889, [[Hrastenice]] – 1966, [[Beograd]], [[Srbija]]), zdravnik *[[Robert Dolinar]] (1970, [[Ljubljana]] –), arhitekt *[[Luka Košir]] (1985 –), kuhar *[[Martin Pegius]] (1508, [[Polhov Gradec]] – 1592, [[Salzburg]], [[Avstrija]]), pravnik, astrolog, retorik *[[Metod Trobec]] (1948, [[Planina nad Horjulom]] – 2006, [[Slovenska vas, Šentrupert]]), prevarant, tat, morilec ==Viri in literatura== * [http://www.slovenska-biografija.si/Slovenska biografija] * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/Obrazi slovenskih pokrajin] * Ljudmila Bokal. ''Turistični vodnik po Občini Dobrova – Polhov Gradec''. Dobrova: Občina Dobrova – Polhov Gradec, 2001. * Miha Preinfalk. Grof Rihard Ursini Blagaj in njegova rodbina. ''Gospod z rožo: zbornik Simpozija Rihard Ursini Blagaj v slovenski kulturi''. Ur. Milka Bokal. Polhov Gradec: Turistično društvo; Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009. 49–76. * Stanko Janež. ''Slovstveni in kulturnozgodovinski vodnik po Sloveniji: Ljubljana z okolico''. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1993. {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Dobrova - Polhov Gradec]] [[Kategorija:Občina Dobrova - Polhov Gradec]] mk0cko42tp9hs11vl8vligyslhxpoyo 6685595 6685584 2026-06-05T14:24:59Z ~2026-33389-16 261175 /* Gledališče, film, televizija in časnikarstvo */ Dodani podatki 6685595 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občine Dobrova - Polhov Gradec]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. ==Učitelji== *[[Franc Fabinc]] (1881, [[Kostanjevica na Krki]] – 1923, [[Ljubljana]]), časnikar *[[Matej Milharčič]] (1812, [[Slavina, Postojna]] ali [[Selce, Pivka]] – 1853, [[Berber]], [[Sudan]]), duhovnik, misijonar *[[Josip Novak]] (1869, [[Ljubljana]] – 1934, [[Ljubljana]]) *[[Andrej Praprotnik]] (1827, [[Podbrezje]] – 1895, [[Ljubljana]]), pisatelj *[[Štefan Primožič]] (1866, [[Bistra]] – 1907, [[Novo mesto]]) *[[Frančišek Raktelj]] (1833, [[Stari trg pri Ložu]] – 1908, [[Ljubljana]]) *[[Matija Rant]] (1844, [[Martinj Vrh]] – 1917, [[Dobrova]]), sadjar *[[Bogdana Stritar]] (1911, [[Solkan]] – 1992, [[Ljubljana]]), operna pevka *[[Mara Tavčar]] (1882, [[Vipava]] – 1953, [[Ljubljana]]), pesnica, pisateljica [[Slika:Rihard Ursini Blagaj.gif|sličica|Rihard Blagaj, grof]] ==Politika in vojska== *[[Andrej Baumkircher]] (ok. 1420, [[Vipava]] – 1471, [[Gradec]], [[Avstrija]]), baron, posestnik, vojaški poveljnik *[[Antonija Billichgrätz]] (? – 1869), baronica *[[Janez Bizjak]] (1911, [[Otlica]] – 1941, [[Šujica]]), narodni heroj *[[Rihard Blagaj]] (1786, [[Ljubljana]] – 1858, [[Polhov Gradec]]), grof *[[Ivan Dolničar]] (1921, [[Šujica]] – 2011, [[Ljubljana]]), politični komisar, general, politik *[[Vladimir Dolničar]] (1919, [[Šujica]] – 1943, [[Belška grapa]]), narodni heroj *[[Vekoslav Kolb]] (1901, [[Polhov Gradec]] – 1980, ?), general *[[Mark Anton Kunstl]] (17. stoletje), politični komisar, baron Polhograjski *[[Ignac Lampe]] (1903, [[Dobrova]] – ?), politik *[[Aleksander Turjaški]] (1903, [[Dobrova]] – ?), graščak ==Cerkev== ===Duhovniki=== *[[France Ačko]] (1904, [[Maribor]] – 1974, [[Ljubljana]]), skladatelj *[[Baltazar Bartol]] (1821, [[Sodražica]] – 1911, [[Sodražica]]), pisatelj *[[Andrej Čebašek]] (1820, [[Smlednik]] – 1899, [[Ljubljana]]), učitelj, publicist *[[Anton Čepon]] (1895, [[Horjul]] – 1995, [[Ljubljana]]), klasični filolog *[[Anton Dolinar]] (1847, [[Lučine]] – 1930, [[Mekinje]]) *[[Anton Koritnik]] (1875, [[Briše pri Polhovem Gradcu]] – 1951, [[Ljubljana]]), klasični filolog, učitelj *[[Franc Bogomir Kunstelj]] (1672–1730), stolni kanonik *[[Anton Lesjak]] (1857, [[Stična]] – 1942, [[Šentjernej]]), zgodovinopisec *[[Mihael Peternel]] (1808, [[Nova Oselica]] – 1884, [[Ljubljana]]), učitelj *[[Josip Poklukar]] (1937, [[Krnica]] – 1891, [[Ljubljana]]), politik *[[Jožef Poklukar (mlajši)]] (1799, [[Krnica]] – 1866, [[Ljubljana]]) *[[Gvido Rant]] (1880, [[Prem]] – 1956, [[Ljubljana]]), pisatelj *[[Franc Rihar]] (1858, [[Polhov Gradec]] – 1919, [[Mekinje]]), pisatelj *[[Jožef Rihar]] (1759, [[Polhov Gradec]] – 1807, [[Komenda]]), prevajalec *[[Janez Smrekar]] (1853, [[Laze pri Dolskem]] – 1920, [[Ljubljana]]), socialni delavec *[[Joža Vovk]] (1911, [[Češnjica pri Kropi]] – 1957, [[Zgornje Jezersko]]), pesnik, pisatelj *[[Simon Zupan]] (1844, [[Kropa]] – 1925, [[Ljubljana]]) [[Slika:Alojzij Ambrožič.jpg|sličica|Alojzij Ambrožič, misijonar in kardinal]] ===Misijonarji=== *[[Alojzij Ambrožič]] (1930, [[Gabrje]] – 2011, [[Toronto]], [[Kanada]]), teolog, kardinal *[[Bernard Ambrožič]] (1892, [[Gabrje]] – 1973, [[Sydney]], [[Avstralija]]), duhovnik, urednik, pisatelj *[[Andrej Andolšek (misijonar)]] (1827, [[Velike Poljane]] – 1882, [[Eagle Harbor]], [[Michigan]], [[Združene države Amerike]]), duhovnik, učitelj *[[Janez Krmelj]] (1955, [[Ljubljana]] –), duhovnik, misijonar *[[Lovrenc Lavtižar]] (1830, [[Srednji Vrh]] – 1858, [[Red Lake]], [[Minnesota]], [[Združene države Amerike]]), duhovnik, učitelj *[[John Seliškar]] (1871, [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu]] – 1932, [[Elk River]], [[Minnesota]], [[Združene države Amerike]]), duhovnik, glasbenik *[[Andrej Skopec]] (1802, [[Polhov Gradec]] – 1887, [[Hermitage]], [[Minnesota]], [[Združene države Amerike]]), duhovnik *[[Jakob Trobec]] (1838, [[Log pri Polhovem Gradcu]] – 1921, [[Brockway]], [[Arkansas]], [[Združene države Amerike]]), duhovnik, publicist ==Znanost== *[[Anton Bajec]] (1897, [[Polhov Gradec]] – 1985, [[Ljubljana]]), jezikoslovec, prevajalec *[[Ljudmila Bokal]] (1952, [[Dobračeva]] –), jezikoslovka, publicistka *[[Miljutin Željeznov]] (1930, [[Ljubljana]] – 2002, [[Polhov Gradec]]), elektrotehnik ==Umetnost in kultura == ===Gledališče, film, televizija in časnikarstvo=== *[[Ivo Belec]] (1928, [[Babna Gora, Dobrova - Polhov Gradec|Babna Gora]] – 2023, ?), snemalec *[[John Plevnik]] (1873, [[Podsmreka]] – 1938, [[Illinois]], [[ZDA]]), publicist, družbeni delavec *[[Blaž Setnikar]] (1983, [[Ljubljana]] –), filmski in gledališki igralec *[[Jože Tiran]] (1920, [[Ljubljana]] – 1965, [[Babna Gora, Dobrova - Polhov Gradec|Babna Gora]]), igralec, režiser [[Slika:Neža Maurer.jpg|sličica|Neža Maurer, pesnica]] ===Literatura=== *[[Ivan Cankar]] (1876, [[Vrhnika]] – 1918, [[Ljubljana]]), pisatelj, esejist, dramatik, pesnik (glej [[Kralj na Betajnovi]]) *[[Janez Gregorin]] (1911, [[Brezje]] – 1942, [[Ljubljana]]), pisatelj, alpinist *[[Anton Hribar]] (1864, [[Mali Korinj]] – 1953, [[Zali Log]]), pesnik, duhovnik *[[Gregor Koritnik]] (1886, [[Briše pri Polhovem Gradcu]] – 1967, [[Murska Sobota]]), pesnik, prevajalec *[[Minka Krvina]] (1929, [[Kozarje]] – 2002, ?), pisateljica *[[Josip Marinko]] (1848, [[Komanija]] – 1921, [[Preska]]), pisatelj, urednik, duhovnik *[[Neža Maurer]] (1930, [[Podvin pri Polzeli]] –), pesnica *[[Alojzij Pin]] (1862, [[Ljubljana]] – 1905, [[Logatec]]), pesnik, učitelj *[[Ivan Prijatelj]] (1875, [[Vinice]] – 1937, [[Ljubljana]]), literarni zgodovinar in teoretik *[[Luitgarda Rihar]] (1862, [[Polhov Gradec]] – 1923, [[Ljubljana]]), pisateljica, učiteljica, redovnica *[[Josip Samotorčan]] (1862, [[Šentjošt nad Horjulom]] – 1897, [[Ljubljana]]), pisatelj *[[Ivan Štrukelj]] (1869, [[Ljubljana]] – 1948, [[Polhov Gradec]]), pisatelj, duhovnik [[Slika:Emil Adamič - Tri skladbe za klavir.pdf|sličica|Delo skladatelja Emila Adamiča]] ===Glasba=== *[[Emil Adamič]] (1877, [[Dobrova]] – 1936, [[Ljubljana]]), skladatelj, dirigent, glasbeni kritik, publicist *[[Viktor Adamič]] (1876, [[Dobrova]] – 1924, [[Ljubljana]]), glasbenik, slikar *[[Marko Bitežnik]] (1958, [[Ločnik, Gorica]], [[Italija]] – 2010, [[Dobrova]]), glasbenik, glasbeni pedagog *[[Josip Cimerman]] (1861, [[Laze pri Dolskem]] – 1912, [[Ljubljana]]), organist, zborovodja, skladatelj *[[Ivan Kacin]] (1884, [[Otalež]] – 1953, [[Gorica]], [[Italija]]), glasbenik, organist, izdelovalec orgel *[[Bernard Pirnat]] (1862, [[Velika Bučna vas]] – 1939, [[Dunaj]], [[Avstrija]]), glasbenik, skladatelj *[[Jože Potrebuješ]] (1968, Ljubljana –), glasbenik *[[Anton Rihar]] (1819, [[Polhov Gradec]] – 1894, [[Polhov Gradec]]), izdelovalec glasbil *[[Gregor Rihar starejši]] (1796, [[Polhov Gradec]] – 1863, [[Ljubljana]]), organist, skladatelj *[[Paul John Sifler]] (1911, [[Polhov Gradec]] – 2001, [[Hollywood]], [[Združene države Amerike]]), skladatelj, organist, zborovodja *[[Lori Stubel]] (1848, [[Dvor pri Polhovem Gradcu]] – 1922, [[Dunaj]], [[Avstrija]]), pevka, igralka *[[Aleš Škof]] (1967 –), izdelovalec harmonik *[[Blaž Švab]] (1984, [[Celje]] –), glasbenik, TV voditelj ===Likovna umetnost=== *[[Henrik Dejak]] (1840, [[Ljubljana]] – 1917, [[Ljubljana]]), slikar, kipar, duhovnik *[[Edo Dolinar]] (1973, [[Ljubljana]] –), kipar *[[Ivo Erbežnik]] (1881, [[Podsmreka]] – ?), slikar *[[Anton Facij]] (1706–1750), rezbar *[[Gregor Facij]] (1710–1741), rezbar *[[Matej Facij]] (17. stoletje, [[Italija]] – 1738, [[Polhov Gradec]]), rezbar *[[Bruno Ortner]] (ok. 1722, [[Tirolska]] – 1800, [[Črni Vrh]]), slikar, rezbar, duhovnik, redovnik *[[Simon Rupnik]] (1810, [[Polhov Gradec]] – 1880, ?), kipar *[[Jernej Ternovec]] (1846, [[Setnica]] – 1933, [[Polhov Gradec]]), kipar, mizar *[[Matej Tomc]] (1814, [[Šujica]] – 1885, [[Ljubljana]]), kipar *[[France Vodnik (restavrator)]] (1874, [[Podreber]] – 1966, [[Novo mesto]]), kipar, restavrator [[Slika:Jure Leskovec.jpg|sličica|Jure Leskovec, računalničar]] ==Naravoslovje in humanistika== *[[Jožica Kavčič]] (1931 – 2016), zgodovinarka *[[Josip Kožuh]] (1854, [[Dvor pri Polhovem Gradcu]] – 1948, [[Celje]]), geograf *[[Jure Leskovec]] (1980 –), računalničar *[[Jože Rihar]] (1914, [[Gabrje]] – 2002, [[Ljubljana]]), agronom, čebelar *[[Marijan Slabe]] (1932–2022), arheolog, konservator *[[Drago Stepišnik]] (1906, [[Polhov Gradec]] – 1983, [[Ljubljana]]), zgodovinar športa *[[Tone Wraber]] (1938, [[Ljubljana]] – 2010, [[Polhov Gradec]]), botanik *[[Alojz Zorc]] (1912, [[Dobrova]] – 1963, [[El Kef]], [[Tunizija]]), geolog [[Slika:Urša Bogataj (SLO) 2019.jpg|sličica|Urša Bogataj, smučarska skakalka]] ==Šport== *[[Urša Bogataj]] (1995, [[Ljubljana]] –), smučarska skakalka *[[Pavle Kozjek]] (1959, [[Setnica]] – 2008, [[Karakorum]]), alpinist ==Drugo== *[[Matija Ambrožič]] (1889, [[Hrastenice]] – 1966, [[Beograd]], [[Srbija]]), zdravnik *[[Robert Dolinar]] (1970, [[Ljubljana]] –), arhitekt *[[Luka Košir]] (1985 –), kuhar *[[Martin Pegius]] (1508, [[Polhov Gradec]] – 1592, [[Salzburg]], [[Avstrija]]), pravnik, astrolog, retorik *[[Metod Trobec]] (1948, [[Planina nad Horjulom]] – 2006, [[Slovenska vas, Šentrupert]]), prevarant, tat, morilec ==Viri in literatura== * [http://www.slovenska-biografija.si/Slovenska biografija] * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/Obrazi slovenskih pokrajin] * Ljudmila Bokal. ''Turistični vodnik po Občini Dobrova – Polhov Gradec''. Dobrova: Občina Dobrova – Polhov Gradec, 2001. * Miha Preinfalk. Grof Rihard Ursini Blagaj in njegova rodbina. ''Gospod z rožo: zbornik Simpozija Rihard Ursini Blagaj v slovenski kulturi''. Ur. Milka Bokal. Polhov Gradec: Turistično društvo; Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009. 49–76. * Stanko Janež. ''Slovstveni in kulturnozgodovinski vodnik po Sloveniji: Ljubljana z okolico''. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1993. {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Dobrova - Polhov Gradec]] [[Kategorija:Občina Dobrova - Polhov Gradec]] s6mdt1n2oy1zmz4l6wjnf2tqbtfavhx 0 529698 6685779 6527799 2026-06-05T20:04:43Z 97E 228462 popravek 6685779 wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek | infobox caption = ''Admiral Grigorovič'' |display title= Fregata ''Admiral Grigorovič'' }} {{Infopolje Ladja Slika | image = File:Адмирал_Григорович.jpg | caption = ''Admiral Grigorovič'' leta 2016 }} {{Infopolje Ladja Kariera | Ship country = {{RUS}} | Ship flag = {{shipboxflag|Rusija|naval}} | Ship name = ''Admiral Grigorovič'' | Ship namesake = [[Ivan Konstantinovič Grigorovič]] | Ship builder = [[Ladjedelnica Jantar]] | Ship laid down = 18. december 2010 | Ship launched = 14. marec 2014 | Ship commissioned = 11. marec 2016 | Ship decommissioned = | Ship motto = | Ship nickname = | Ship honors = | Ship identification = 745 | Ship status = Aktivna | Ship notes = | Ship badge = }} {{Infopolje Ladja Značilnosti | Hide header = | Ship speed = 30 [[vozel (enota)|vozlov]] (56 km/h) | Ship aircraft = 1 × helikopter [[Kamov Ka-27|Ka-27]] | Ship armament = *1 × 100 mm [[A-190 Arsenal]] *8 (2 × 4) navpični izstrelilni sistem UKSK za [[3M-54 Kalibr|''Kalibr'']], [[P-800 Oniks|''Oniks'']] ali [[3M-22 Cirkon|''Cirkon'']] [[protiladijska raketa|protiladijske rakete]]<ref>{{navedi splet |url=https://rg.ru/2017/04/15/reg-ufo/rossijskaia-raketa-cirkon-dostigla-vosmi-skorostej-zvuka.html |title=Российская ракета "Циркон" достигла восьми скоростей звука |trans-title=Russian Zircon rocket reaches eight times the speed of sound |date=15 April 2017 |language=ru |website=[[Rossiyskaya Gazeta]]}}</ref> *24 (2 × 12) [[9K37 Buk|''Štil-1'']] raket zračne obrambe srednjega dosega *2 × [[AK-630]] [[CIWS]] *8 × [[9K38 Igla|''Igla-S'']] ali [[9K333 Verba|''Verba'']] *2 × dvojne 533 mm [[torpedna cev|torpedne cevi]] *1 × [[RBU-6000]] raketomet | Ship EW = *'''Oprema za elektronsko bojevanje:''' TK-25-5; *'''Protiukrepi:''' *4 × KT-216 | Ship sensors = *'''Zračni radar:''' MR-710 ''Fregat-M2M'' *'''Površinski radarji:''' 3Ts-25 ''Garpun-B'', MR-212/201-1 ''Vajgač-U'', Nucleus-2 6000A *'''Usmerjevalni radarji:''' 5P-10 ''Puma'', 3R14N-11356, MR-90 ''Oreh'' | Ship complement = 200 | Ship endurance = 30 dni | Ship range = 4850 [[morska milja|navtičnih milj]] pri 14 vozlih (26 km/h) | Ship propulsion = *2 DS-71 potovalni [[plinska turbina|plinski turbini]] 8450 KM (6300 kW); *2 DT-59 pospeševalni plinski turbini 22.000 KM (16.000 kW); *'''Skupaj:''' 60.900 KM (45.400 kW) | Header caption = | Ship power = | Ship draught = 4,2 m | Ship height = | Ship beam = 15,2 m | Ship length = 124,8 m | Ship displacement = *'''Običajni:''' 3620 [[tona|ton]] *'''Polni:''' 4035 ton | Ship class = [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'']] | Ship aircraft facilities = Vzletišče in [[hangar]] za en [[helikopter]] }} |}'''''Admiral Grigorovič''''' je [[fregata]] razreda [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'']] [[Ruska vojna mornarica|Ruske vojne mornarice]]. Poimenovana je po [[admiral]]u [[Ivan Konstantinovič Grigorovič|Ivanu Konstantinoviču Grigoroviču]], vrhovnemu poveljniku Ruske imperialne mornarice med letoma 1911 in 1917. Gredelj ladje je bil položen 18. decembra 2010 v ladjedelnici [[Ladjedelnica Jantar|Jantar]] v [[Kaliningrad]]u, splavljena pa je bila 14. marca 2014.<ref>{{navedi splet|url=http://en.ria.ru/military_news/20140314/188432750/Russia-Floats-Out-New-Frigate-for-Black-Sea-Fleet.html |title=Russia Floats Out New Frigate for Black Sea Fleet |website=RIA Novosti |date=2014-03-14 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140314232917/http://en.ria.ru/military_news/20140314/188432750/Russia-Floats-Out-New-Frigate-for-Black-Sea-Fleet.html |archive-date=2014-03-14}}</ref> 11. marca 2014<ref>{{navedi splet |url=http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html |title=ПСЗ "Янтарь" сдал "Адмирала Григоровича" |language=ru |date=10 March 2016 |website=i-mash.ru |access-date=5 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130239/http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html |archive-date=11 October 2017 |url-status=live}}</ref> je bila predana 30. diviziji ladij [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]] z matičnim pristaniščem v okupiranem [[Sevastopol]]u. Razred ''Burevestnik'' je konstruiral [[Severni konstruktorski biro]] iz Sankt Peterburga.<ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2021/march/9758-russian-navy-frigate-admiral-grigorovich-enters-sudan-port-in-new-military-deal.html|title=Russian Navy frigate Admiral Grigorovich enters Sudan port in new military deal|website=navyrecognition.com|date=1 March 2021|access-date=8 March 2021|archive-date=2022-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20221106140312/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2021/march/9758-russian-navy-frigate-admiral-grigorovich-enters-sudan-port-in-new-military-deal.html|url-status=dead}}</ref> Novembra 2016 je bil ''Admiral Grigorovič'' v sklopu ruskega posredovanja v sirski državljanski vojni nameščen v Sredozemsko morje<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/world/2016/nov/04/russia-further-bolsters-naval-presence-in-mediterranean |title=Ominous news for Aleppo as Russian frigate reaches Syrian coast |work=The Guardian |last=Borger |first=Julian |date=4 November 2016 |access-date=12 February 2021}}</ref> in v Sirijo izstreljeval rakete ''Kalibr''.<ref>{{navedi splet|url=http://flot.com/2016/%D7%E5%F0%ED%EE%EC%EE%F0%F1%EA%E8%E9%D4%EB%EE%F256/|title=Новейший фрегат "Адмирал Григорович" вернулся в Севастополь|website=Центральный Военно-Морской Портал|language=ru|access-date=23 March 2020}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-37988798 |title=Syria conflict: Air strikes resume on rebel-held Aleppo |work=BBC News |date=15 November 2016 |access-date=12 February 2021}}</ref> Avgusta 2018 je bil s sestrsko ladjo {{ladja|Fregata|Admiral Essen||2}} ponovno nameščen v Sredozemsko morje, kjer je okrepil [[5. operativna eskadra|5. operativno eskadro]].<ref>{{navedi splet |url=http://tass.com/defense/1018623 |title=Black Sea Fleet missile frigates to join Russia's Mediterranean task force |work=[[TASS]] |date=25 August 2018 |access-date=12 February 2021}}</ref> Maja 2020 je bil nameščen v Indijski ocean, junija pa se je vrnil v Sevastopol.<ref>{{navedi splet |url=http://eng.mil.ru/en/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12299082@egNews |title="Admiral Grigorovich" frigate of the Black Sea Fleet returns to Sevastopol |work=mil.ru |date=26 June 2020 |access-date=12 February 2021}}</ref> Decembra je bil ponovno nameščen v Sredozemsko morje,<ref>{{navedi splet |url=https://pbs.twimg.com/media/Esp9hLfXYAESYs7?format=jpg&name=4096x4096 |title=Russian Naval Deployments 18–24 Jan 2021 |website=pbs.twimg.com |access-date=12 February 2021}}</ref> februarja 2021 pa je obiskal Karači v Pakistanu<ref>{{navedi splet|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12343535@egNews |title=Отряд кораблей Военно-Морского Флота России прибыл в Пакистан для участия в многонациональном военно-морском учении «Аман-2021» |language=ru |website=mil.ru |date=11 February 2021 |access-date=12 February 2021}}</ref> in Port Sudan v Sudanu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/us-russian-warships-simultaneously-visit-port-sudan |title=US, Russian warships simultaneously visit Port Sudan |website=janes.com |date=2 March 2021 |access-date=8 March 2021}}</ref> Od začetka leta 2022 je v Sredozemskem morju.<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/russian-forces-in-mediterranean-wk092022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk09/2022|date=28. februar 2022|language=en|website=russianfleetanalysis.blogspot.com|accessdate=6. januar 2023 }}</ref> == Sklici == {{Sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://russianships.info/eng/warships/project_11356.htm Razred ''Burevestnik'' na Russianships.info] {{Kategorija v Zbirki|Admiral Grigorovich (ship, 2016)}} {{portal|Vojaštvo}} {{Fregate razreda Burevestnik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Admiral Grigorovič}} [[Kategorija:Fregate razreda Burevestnik]] jwczjg5dh8s45mgp9s2ohyl8a05751l 0 529699 6685770 6527884 2026-06-05T19:46:21Z 97E 228462 posodobitev 6685770 wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek | infobox caption = ''Admiral Makarov'' |display title= Fregata ''Admiral Makarov'' }} {{Infopolje Ladja Slika | image = File:Saint_Petersburg_Baltic_Fleet_Admiral_Makarov_05.jpg | caption = ''Admiral Makarov'' leta 2018 }} {{Infopolje Ladja Kariera | Ship country = {{RUS}} | Ship flag = {{shipboxflag|Rusija|naval}} | Ship name = ''Admiral Makarov'' | Ship namesake = [[Stepan Osipovič Makarov]] | Ship builder = [[Ladjedelnica Jantar]] | Ship laid down = 29. februar 2012 | Ship launched = 2. september 2015 | Ship commissioned = 27. december 2017 | Ship decommissioned = | Ship motto = | Ship nickname = | Ship honors = | Ship identification = | Ship status = Aktivna | Ship notes = | Ship badge = }} {{Infopolje Ladja Značilnosti | Hide header = | Ship speed = 30 [[vozel (enota)|vozlov]] (56 km/h) | Ship aircraft = 1 × helikopter [[Kamov Ka-27|Ka-27]] | Ship armament = *1 × 100 mm [[A-190 Arsenal]] *8 (2 × 4) navpični izstrelilni sistem UKSK za [[3M-54 Kalibr|''Kalibr'']], [[P-800 Oniks|''Oniks'']] ali [[3M-22 Cirkon|''Cirkon'']] [[protiladijska raketa|protiladijske rakete]]<ref>{{navedi splet|url=https://rg.ru/2017/04/15/reg-ufo/rossijskaia-raketa-cirkon-dostigla-vosmi-skorostej-zvuka.html |title=Российская ракета "Циркон" достигла восьми скоростей звука |trans-title=Russian Zircon rocket reaches eight times the speed of sound |date=15 April 2017 |language=ru |website=[[Rossiyskaya Gazeta]]}}</ref> *24 (2 × 12) [[9K37 Buk|''Štil-1'']] raket zračne obrambe srednjega dosega *2 × [[AK-630]] [[CIWS]] *8 × [[9K38 Igla|''Igla-S'']] ali [[9K333 Verba|''Verba'']] *2 × dvojne 533 mm [[torpedna cev|torpedne cevi]] *1 × [[RBU-6000]] raketomet | Ship EW = *'''Oprema za elektronsko bojevanje:''' TK-25-5; *'''Protiukrepi:''' *4 × KT-216 | Ship sensors = *'''Zračni radar:''' MR-710 ''Fregat-M2M'' *'''Površinski radarji:''' 3Ts-25 ''Garpun-B'', MR-212/201-1 ''Vajgač-U'', Nucleus-2 6000A *'''Usmerjevalni radarji:''' 5P-10 ''Puma'', 3R14N-11356, MR-90 ''Oreh'' | Ship complement = 200 | Ship endurance = 30 dni | Ship range = 4850 [[morska milja|navtičnih milj]] pri 14 vozlih (26 km/h) | Ship propulsion = *2 DS-71 potovalni [[plinska turbina|plinski turbini]] 8450 KM (6300 kW); *2 DT-59 pospeševalni plinski turbini 22.000 KM (16.000 kW); *'''Skupaj:''' 60.900 KM (45.400 kW) | Header caption = | Ship power = | Ship draught = 4,2 m | Ship height = | Ship beam = 15,2 m | Ship length = 124,8 m | Ship displacement = *'''Običajni:''' 3620 [[tona|ton]] *'''Polni:''' 4035 ton | Ship class = [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'']] | Ship aircraft facilities = Vzletišče in [[hangar]] za en [[helikopter]] }} |}'''''Admiral Makarov''''' je [[fregata]] razreda [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'']] [[Ruska vojna mornarica|Ruske vojne mornarice]]. Poimenovana je po [[admiral]]u [[Stepan Osipovič Makarov|Stepanu Osipoviču Makarovu]], poveljniku Tihooceanske flote med rusko-japonsko vojno leta 1904. Gredelj ladje je bil položen 29. februarja 2012<ref>{{navedi novice |last=Gavrilenko |first=Andrei |date=25 February 2012 |url=http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/813-flotu-+-novyiy-fregat |script-title=ru:Флоту – новый фрегат |trans-title=A new frigate to the fleet |work=[[Krasnaya Zvezda]] |language=ru |access-date=5 November 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202230248/http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/813-flotu-+-novyiy-fregat |archive-date=2 December 2013}}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://en.rian.ru/mlitary_news/20120228/171591889.html |title=Russia to Lay Down New Frigate for Navy |work=[[RIA Novosti]] |date=28 February 2012 |access-date=8 March 2014 |archive-url=https://archive.today/20120708175034/http://en.rian.ru/mlitary_news/20120228/171591889.html |archive-date=8 July 2012 |url-status=dead}}</ref> v ladjedelnici [[Ladjedelnica Jantar|Jantar]] v [[Kaliningrad]]u, splavljena pa je bila 2. septembra 2015.<ref>{{navedi splet |url=http://www.flotprom.ru/2015/Янтарь28/ |script-title=ru:В Калининграде спустили на воду новейший фрегат "Адмирал Макаров" |trans-title=The newest frigate "Admiral Makarov" was launched in Kaliningrad |language=ru |website=FlotProm |date=2 September 2015 |access-date=5 November 2016 |archive-date=22 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161022145649/http://www.flotprom.ru/2015/%D0%AF%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%80%D1%8C28/ |url-status=dead}}</ref> 27. decembra 2017<ref>{{navedi novice |url=https://tass.com/defense/982940 |title=Russia's advanced frigate Admiral Makarov commissioned for operation |date=25 December 2017 |work=[[TASS]] |access-date=26 December 2017 |archive-date=27 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171227171934/https://tass.com/defense/982940 |url-status=live}}</ref> je bila predana 30. diviziji ladij [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]] z matičnim pristaniščem v okupiranem [[Sevastopol]]u. Razred ''Burevestnik'' je konstruiral [[Severni konstruktorski biro]] iz Sankt Peterburga.<ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2021/march/9758-russian-navy-frigate-admiral-grigorovich-enters-sudan-port-in-new-military-deal.html|title=Russian Navy frigate Admiral Grigorovich enters Sudan port in new military deal|website=navyrecognition.com|date=1 March 2021|access-date=8 March 2021|archive-date=2022-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20221106140312/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2021/march/9758-russian-navy-frigate-admiral-grigorovich-enters-sudan-port-in-new-military-deal.html|url-status=dead}}</ref> Julija 2018 se je udeležil glavne mornariške parade v Sankt Peterburgu.<ref>{{navedi novice |last=Savelov |first=Alexey |date=7 July 2018 |url=https://tvzvezda.ru/news/forces/content/201807071849-vd2v.htm |script-title=ru:«Адмирал Макаров» прибыл в Кронштадт для участия в Главном военно-морском параде |trans-title="Admiral Makarov" arrived in Kronstadt to participate in the main Naval Parade |work=[[Zvezda (TV channel)|Zvezda]] |language=ru |access-date=6 November 2018 |archive-date=6 November 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181106092859/https://tvzvezda.ru/news/forces/content/201807071849-vd2v.htm |url-status=live}}</ref> 18. avgusta je izplul iz Baltijska v Sevastopol.<ref>{{navedi novice |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/5468206 |script-title=ru:Фрегат "Адмирал Макаров" отправился к месту базирования на Черноморский флот |trans-title=The frigate "Admiral Makarov" went to the base of the Black Sea Fleet |date=18 August 2018 |work=TASS |language=ru |access-date=25 August 2018 |archive-date=21 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180821051545/http://tass.ru/armiya-i-opk/5468206 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.interfax.ru/russia/626002 |script-title=ru:Ракетный фрегат "Адмирал Макаров" прошел Ла-Манш под присмотром британского тральщика |trans-title=Missile frigate "Admiral Makarov" sailed the English Channel under the supervision of a British minesweeper |date=21 August 2018 |work=[[Interfax]] |language=ru |access-date=25 August 2018 |archive-date=25 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180825225509/http://www.interfax.ru/amp/626002 |url-status=live}}</ref> V domače pristanišče je prispel v začetku oktobra,<ref>{{navedi novice |url=http://tass.com/defense/1024728 |title=Russia's cutting-edge frigate arrives in Sevastopol |date=5 October 2018 |work=TASS |access-date=7 October 2018 |archive-date=7 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007145522/http://tass.com/defense/1024728 |url-status=live}}</ref> 5. novembra pa je izplul v Sredozemsko morje, kjer je okrepil [[5. operativna eskadra|5. operativno eskadro]].<ref>{{navedi novice |url=https://uk.reuters.com/article/uk-mideast-crisis-syria-russia-navy/russia-sends-new-frigate-with-cruise-missiles-onboard-to-mediterranean-idUKKCN1NA17M |title=Russia sends new frigate with cruise missiles onboard to Mediterranean |date=5 November 2018 |work=[[Reuters]] |access-date=6 November 2018 |archive-date=6 November 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181106092812/https://uk.reuters.com/article/uk-mideast-crisis-syria-russia-navy/russia-sends-new-frigate-with-cruise-missiles-onboard-to-mediterranean-idUKKCN1NA17M |url-status=live}}</ref> Leta 2022 je postal poveljniška ladja Črnomorske flote, potem ko je [[Ukrajina]] potopila [[Moskva (križarka)|''Moskvo'']].<ref>{{navedi novice| title=Admiral Makarov frigate may become new flagship of Russia's Black Sea fleet| publisher=[[TASS]], Russian news agency| date=18 May 2022 | url=https://tass.com/defense/1452397 }}</ref> 2. marca 2026 in 6. aprila je bil ''Admiral Makarov'' poškodovan v ukrajinskem napadu. Po napadu v aprilu je ladja gorela najmanj 18 ur. Po ukrajinskih ocenah, je do nadaljnega nezmožna izstreljevati raket na Ukrajino<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine targets Russian frigate, oil rig amid overnight Black Sea attack, military says|url=https://kyivindependent.com/ukraine-targets-russian-frigate-oil-rig-amid-overnight-black-sea-attack-magyar-claims/|website=The Kyiv Independent|date=2026-04-06|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> == Sklici == {{Sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://russianships.info/eng/warships/project_11356.htm Razred ''Burevestnik'' na Russianships.info] {{Kategorija v Zbirki|Admiral Makarov (ship, 2017)}} {{portal|Vojaštvo}} {{Fregate razreda Burevestnik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Admiral Makarov}} [[Kategorija:Fregate razreda Burevestnik]] b7eqr7q54jpohxjmv76fp7h0pll8553 0 531077 6685976 6264491 2026-06-06T11:18:47Z ~2026-33500-91 261216 /* */ 6685976 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Igor Vekić | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | image = <!-- WD --> | height = 192 cm<ref name="bravo">{{navedi splet|url=https://www.nk-bravo.si/Clan/Vekic-Igor|title=Igor Vekič|accessdate=16 March 2021|publisher=[[NK Bravo]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20200930213113/https://www.nk-bravo.si/Clan/Vekic-Igor|archive-date=30 September 2020}}</ref> | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = [[Vejle Boldklub|Vejle]] | clubnumber = 1 | youthyears1 = {{0|0000}}–2014 | youthclubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | youthyears2 = 2014–2017 | youthclubs2 = [[NK Bravo|Bravo]] | years1 = 2016–2023 | clubs1 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps1 = 102 | goals1 = 0 | years2 = 2021–2022 | clubs2 = → [[F.C. Paços de Ferreira|Paços de Ferreira]] (pos.) | caps2 = 1 | goals2 = 0 | years3 = 2022–2023 | clubs3 = → [[F.C. Paços de Ferreira|Paços de Ferreira]] (pos.) | caps3 = 10 | goals3 = 0 | years4 = 2023– | clubs4 = [[Vejle Boldklub|Vejle]] | caps4 = | goals4 = | nationalyears1 = 2013 | nationalteam1 = Slovenija do 15 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2013 | nationalteam2 = Slovenija do 16 let | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2014 | nationalteam3 = Slovenija do 17 let| nationalcaps3 = 4 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2015–2016 | nationalteam4 = Slovenija do 18 let | nationalcaps4 = 5 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2016 | nationalteam5 = Slovenija do 19 let | nationalcaps5 = 2 | nationalgoals5 = 0 | nationalyears6 = 2020–2021 | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps6 = 7 | nationalgoals6 = 0 | nationalyears7 = 2024– | nationalteam7 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps7= 1 | nationalgoals7 = 0 }} '''Igor Vekić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[6. maj]] [[1998]]. Vekić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. Od leta 2023 je član danskega kluba [[Vejle Boldklub|Vejle]], od leta 2024 pa tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/slovenija-v-teksasu-z-golom-gradisarja-prvic-premagala-zda/695568 |title=Slovenija v Teksasu z golom Gradišarja prvič premagala ZDA |accessdate=2024-01-21 |date=2024-01-20 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Ped tem je branil za slovenski [[NK Bravo|Bravo]], za katerega je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 67 tekem, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 35, ter portugalski [[F.C. Paços de Ferreira|Paços de Ferreira]]. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 15, 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Slovenia squad UEFA Euro 2024}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Vekić, Igor}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši F.C. Paçosa de Ferreira]] [[Kategorija:Nogometaši Vejle Boldkluba]] 47a7xxqp91tw2dkbwxzs4bf4knkau1b 0 538607 6685638 6684970 2026-06-05T16:04:34Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685638 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name= Konzolni most |native_name= |image= Pierre Pflimlin UC AdjAndCrop.jpg |caption= Most Pierre Pflimlin je uravnotežena konzola iz betona, prikazana tukaj med gradnjo |official_name= |also_known_as= = |sibling_names=None |descendent names= [[nihajni most]] |ancestor names=[[gredni most]], [[paličje]] |carries=pešci, osebni avtomobili, tovornjaki, vlaki |span range=srednje |material=[[železo]], [[jeklo]], [[prednapeti beton]] |movable=ne |design= srednje |falsework= ne }} '''Konzolni most''' je [[most]], zgrajen s konstrukcijami, ki štrlijo vodoravno v prostor in so podprte samo na enem koncu (imenovane konzole). Za majhne brvi so lahko konzole preprosti tramovi; vendar pa veliki konzolni mostovi, ki so zasnovani za cestni ali železniški promet, uporabljajo [[paličje|nosilce]], zgrajene iz konstrukcijskega jekla ali škatlaste nosilce, zgrajene iz prednapetega betona. Konzolni most z jeklenimi nosilci je bil velik inženirski preboj, ko so ga prvič uvedli v prakso, saj se lahko razteza na razdaljah več kot 460 m in ga je mogoče lažje zgraditi na težkih križanjih, saj uporablja le malo ali nič opažev. == Izvor == [[File:Tibetan log bridge.JPG|thumb|left|Prvotni slog konzolnega mostu]] Gradbeni inženirji v 19. stoletju so razumeli, da bi most, ki je neprekinjen čez več nosilcev, porazdelil obremenitve med njimi. To bi povzročilo manjše napetosti v nosilcu ali paličju in pomenilo, da bi lahko zgradili daljše razpone.<ref name="dubois">{{navedi knjigo | last = DuBois | first = Augustus Jay | title = The Mechanics of Engineering| url = https://books.google.com/books?id=b-YeAAAAMAAJ| access-date = 2008-08-10 | year = 1902 | publisher = John Wiley & Sons | location = New York}}</ref>{{rp|57, 190}} Več inženirjev iz 19. stoletja je patentiralo kontinuirne mostove s členki na sredini razpona.<ref name="bender">{{cite journal | first = C. | last = Bender | year = 1890 | title = Discussion on ''Cantilever Bridges'' by C.F. Findlay| journal = Transactions of the Canadian Society of Civil Engineers| volume = 3| url = https://books.google.com/books?id=3RIOAAAAYAAJ| access-date = 2008-08-10 | publisher = Canadian Society of Civil Engineers. }}</ref>{{rp|75,79}} Uporaba členka v sistemu z več razponi je predstavljala prednosti statično določenega sistema <ref name="delony">{{navedi splet|url=http://www.icomos.org/studies/bridges.htm |title=Context for World Heritage Bridges |last=DeLony |first=Eric |author-link=|year=1996 |access-date=2008-08-10 |work=World Heritage Sites |publisher=International Council on Monuments and Sites |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20050221084235/http://www.icomos.org/studies/bridges.htm |archive-date=2005-02-21 }}</ref> in mostu, ki je lahko prenesel različno posedanje temeljev  Inženirji so lahko lažje izračunali sile in napetosti s členkom v nosilcu. [[Heinrich Gerber]] je bil eden od inženirjev, ki je pridobil patent za členkast nosilec (1866) in je priznan kot prvi, ki ga je zgradil. Most Hassfurt čez reko [[Majna|Majno]] v [[Nemčija|Nemčiji]] s srednjim razponom 38 metrov je bil dokončan leta 1867 in je priznan kot prvi moderni konzolni most. [[File:Cantilever bridge human model.jpg|thumb|250px|Človeški prikaz načela]] High Bridge v Kentuckyju C. Shalerja Smitha (1877), Niagarski konzolni most Charlesa Conrada Schneiderja (1883) in most Poughkeepsie Johna Francisa O'Rourka in Pomeroya P. Dickinsona (1889) so bile pomembne zgodnje uporabe konzolne izvedbe.  Most čez reko Kentucky je prečkal sotesko, ki je bila globoka 84 metrov in je v celoti izkoristil dejstvo, da za glavni razpon konzolnega mostu ni potrebna začasna podpora. Najbolj znan zgodnji konzolni most je [[most čez zaliv Forth]]. Ta most je devetindvajset let držal rekord za najdaljši razpon na svetu, dokler ga ni presegel [[Quebeški most]]. Benjamin Baker je na fotografiji na levi ponazoril strukturna načela visečega razpona. Viseči razpon, kjer sedi Kaichi Watanabe, je viden v sredini. Potreba po upiranju stiskanju spodnje tetive je vidna pri uporabi lesenih drogov, medtem ko je napetost zgornje tetive prikazana z iztegnjenimi rokami. Delovanje zunanjih temeljev kot sider za konzolo je vidno pri postavitvi protiuteži. == Funkcija == {{quote| Konzolni most.—konstrukcija, katere vsaj en del deluje kot sidrišče za vzdrževanje drugega dela, ki sega čez podporni steber. |Bridge Engineering<ref name="waddell">{{navedi knjigo | last = Waddell | first = J. A. L. | author-link = | title = Bridge Engineering - Volume 2 | url = https://archive.org/details/bridgeengineeri01waddgoog | access-date = 2008-08-19 | year = 1916 | publisher = John Wiley & Sons, Inc. | location = New York | pages = [https://archive.org/details/bridgeengineeri01waddgoog/page/n865 1917]}}</ref>}} Preprost konzolni razpon je sestavljen iz dveh konzolnih krakov, ki segata od nasprotnih strani ovire, ki jo je treba prečkati, in se srečata v središču. V običajni različici, visečem razponu, se konzolna kraka ne stikata v sredini; namesto tega podpirata osrednji nosilni most, ki sloni na koncih konzolnih ročic. Viseči razpon je lahko zgrajen izven gradbišča in dvignjen na svoje mesto ali izdelan na mestu z uporabo posebnih potovalnih opor. [[File:CooperRiverBridge.svg|500px|thumb|center|Skica delov ''Memorial Bridge'' Johna P. Gracea ]] Pogost način za izdelavo jeklenih nosilcev in prednapetih betonskih konzolnih razponov je, da se vsaka konzolna roka uravnoteži z drugo konzolno roko, ki štrli v nasprotni smeri in tvori uravnoteženo konzolo; ko se pritrdita na trdno podlago, se protiutežne roke imenujejo sidrne roke. Tako so v mostu, zgrajenem na dveh temeljnih stebrih, štirje konzolni kraki: dva, ki segata čez oviro, in dva sidrna kraka, ki segata stran od ovire. Zaradi potrebe po večji trdnosti pri uravnoteženih konzolnih nosilcih ima zgornja konstrukcija mostu pogosto obliko stolpov nad temeljnimi stebri. [[Most Commodore Barry]] je primer te vrste konzolnega mostu. Konzole iz jeklenih nosilcev podpirajo obremenitve z napetostjo zgornjih elementov in stiskanjem spodnjih. Običajno struktura porazdeli napetost prek sidrnih ročic na najbolj oddaljene nosilce, medtem ko se stiskanje prenese na temelje pod osrednjimi stolpi. Številni nosilni konzolni mostovi uporabljajo zatične spoje in so zato statično določeni brez elementov, ki prenašajo mešane obremenitve. Uravnoteženi konzolni mostovi iz prednapetega betona so pogosto zgrajeni s segmentno konstrukcijo. == Metoda gradnje == Nekateri jekleni ločni mostovi (kot je Navajo Bridge) so zgrajeni s čistimi konzolnimi razponi na vsaki strani, brez opornikov spodaj in začasnih podpornih stolpov in kablov zgoraj. Ti se nato združijo z zatičem, običajno po tem, ko se spojna točka prisili narazen, in ko se dvigalke odstranijo in se doda mostna kritina, most postane ločni most. Takšna konstrukcija brez podpore je mogoča le, če je na voljo ustrezna skala za podporo napetosti v zgornji tetivi razpona med gradnjo, pri čemer je ta metoda običajno omejena na premostitev ozkih kanjonov. [[File:SFOBB-OldEastSpanDismantleCropped.png|500px|thumb|center| Stari vzhodni razpon [[Most San Francisco – Oakland Bay|mostu San Francisco–Oakland Bay]], na sliki avgusta 2014, je dekonstruiran v vrstnem redu, ki je skoraj enak vrstnemu redu njegove konstrukcije. Med gradnjo mostu so pod vsako sidrno roko uporabili podobne začasne podpore.]] == Seznam po dolžini == Najdaljši konzolni mostovi na svetu (po najdaljšem razponu):<ref name="NSBA-longbridge">{{navedi knjigo |url=http://www.aisc.org/Content/ContentGroups/Documents/NSBA5/20_NSBA_LongestSpans.PDF |title=National Steel Bridge Alliance: World's Longest Bridge Spans |last=Durkee |first=Jackson |publisher=American Institute of Steel Construction, Inc |date=1999-05-24 |access-date=2007-11-03 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20020601114245/http://www.aisc.org/Content/ContentGroups/Documents/NSBA5/20_NSBA_LongestSpans.PDF |archive-date=2002-06-01 }}</ref> # [[Quebeški most]] (Quebec, Kanada, 1919) 549 m # [[Most čez zaliv Forth]] (Firth of Forth, Škotska, 1890) 521 m # Most Minato (Osaka, Japonska, 1973) 510 m # [[Most Commodore Barry]] (Chester, Pennsylvania, ZDA, 1974) 501 m # Crescent City Connection (dvojna razpona) (New Orleans, Louisiana, ZDA, 1958 in 1988) 480 m # [[Most Howrah]] (Kalkuta, Zahodna Bengalija, Indija, 1943) 457 m # Most Gramercy (Gramercy, Louisiana, ZDA, 1995) 445 m # [[Most Tokijska vrata]] (Tokio, Japonska, 2012) 440 m # Most J. C. Van Horne (Campbellton, New Brunswick & Pointe-à-la-Croix, Quebec, Kanada, 1961) 380 m # Most Horaca Wilkinsona (Baton Rouge, Louisiana, ZDA, 1968) 376 m # Most Tappan Zee (South Nyack, New York & Tarrytown, New York, ZDA, 1955–2017) 369 m # Most Lewisa in Clarka (Longview, Washington & Rainier, Oregon, ZDA, 1930) 366 m == Primeri == <gallery mode="packed"> File:Quebec bridge pont de quebec.jpg| Most Quebec ima splošno zgradbo, prikazano zgoraj. File:VejleFjordBridge.jpg| Most Vejle Fjord je betonski most, zgrajen po metodi uravnotežene konzole. File:SFOakBrEastPartVEast.jpg| Nekdanji vzhodni razpon mostu San Francisco–Oakland Bay File:Howrah Bridge, Kolkata.jpg| Most Howrah, Kalkuta File:ForthBridgeEdinburgh.jpg| [[Most čez zaliv Forth]] s tremi dvojnimi konzolami. File:North Span Bluewater Bridge (Port Huron Mich).jpg| Prvotni razpon Blue Water Bridge iz leta 1938 File:Pulaski Skyway full view.jpg|Pulaski Skyway File:Vrengenbrua.jpg|Vrengen Bridge, betonski most.. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Cantilever bridges}} *[http://demonstrations.wolfram.com/CantileverBridge/ "Cantilever Bridge"] by Sándor Kabai, The Wolfram Demonstrations Project, 2007. *''Biggest of Finished Girders Go Traveling: six giants of 70 tons gave engineers a hard nut to crack'', Popular Science monthly, February 1919, page 79, Scanned by Google Books: https://books.google.com/books?id=7igDAAAAMBAJ&pg=PA79 *[https://en.wikisource.org/wiki/The_New_Student%27s_Reference_Work/Bridge,_Cantilever "Bridge, Cantilever" The New Student's Reference Work 1914.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Konzolni mostovi|*]] [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] epv9gksut6cslr12guqr53xm5f91vc6 14 538658 6685612 5982289 2026-06-05T15:39:43Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Mostovi]]; dodal [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685612 wikitext text/x-wiki {{Cat main|Konzolni most}} {{Commons category}} [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] esg6l7g09g5i3anp448bzgnjvvpshlx 14 538769 6685619 5983173 2026-06-05T15:47:20Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Mostovi]]; dodal [[Kategorija:Mostovi po vrsti prometa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685619 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Footbridges}} {{Cat main|Brv za pešce}} [[Kategorija:Mostovi po vrsti prometa]] s2kvwmtblzrrl2o5mdx93jv87haqvoo 14 541299 6685617 6007663 2026-06-05T15:45:16Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Mostovi]]; dodal [[Kategorija:Mostovi po vrsti prometa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685617 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[železnica|železniških]] [[most]]ovih}} {{kategorija v Zbirki|Railway bridges}} [[Kategorija:Železniška infrastruktura|mostovi]] [[Kategorija:Mostovi po vrsti prometa]] idfe2de7ieajvgg4zmucduo8sybk1l5 0 548470 6685868 6574810 2026-06-06T05:18:03Z Vers Libra 261202 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:1|2|0 */ 6685868 wikitext text/x-wiki {{Infobox Military Structure | name = Trdnjava Gobindgarh | image = Gobindgarh fort, Amritsar, Punjab, India.jpg | caption = Pogled na glavno trdnjavo Gobindgarh | partof = Amritsarja | location = [[Amritsar]], [[Pandžab, Indija|Pandžab]], [[Indija]] | map_type = Indija | map_size = | map_caption = | type = [[trdnjava]] | coordinates = {{koord novi|31.6270583|N|74.8603111|E}} | code = | built = 1760 | builder = Gujjar Singh in Maharadža Randžit Singh | materials = opeka in omet | height = | used = | demolished = | condition = Obnovljena | open_to_public = Da | website = [http://www.fortgobindgarh.com Gobindgarh Fort] | controlledby = Vlada Pndžaba | current_commander = | commanders = | battles = | events = }} '''Trdnjava Gobindgarh''' je zgodovinska vojaška [[utrdba]] v središču mesta [[Amritsar]] v indijski zvezni državi [[Pandžab, Indija|Pandžab]]. Trdnjavo je do nedavnega zasedla indijska vojska, vendar je bila 10. februarja 2017 odprta za javnost. Danes se razvija kot [[muzej]] in tematski park, kot skladišče zgodovine Pandžaba. Ljudsko znana kot ''Bhangian da Killa'' (trdnjava Bhangijev) po njenem ustanovitelju iz 18. stoletja, ki je pripadal Bhangiju Mislu vladarjev Dhillon Džats. Maharadža Randžit Singh jo je v zgodnjem 19. stoletju preimenoval po 10. sikhovskem guruju, Guruju Gobindu Singhu. Trdnjava Gobindgarh stoji na jugozahodnem obrobju Amritsarja, v kvadratnem vzorcu, z obsegom 1000 m in je v celoti sestavljena iz opeke in apna. Imela je 25 topov, nameščenih na obzidju, in je ostala pri vladarjih Bhangi do leta 1805. Od sredine 19. stoletja do indijske neodvisnosti leta 1947 jo je zasedla britanska vojska, ki je trdnjavo izvedla številne obrambne izboljšave, da bi upoštevala tehnološki napredek v orožju. == Zgodovina == Prvotno jo je zgradil Dhillon Džat Misldar (vodja milice) Gudždžar Singh Banghi iz Bhangi Misla, lokalnega poglavarja v 18. stoletju. Gobindgarh je v zgodnjem 19. stoletju osvojil in okrepil maharadža Randžit Singh, ki jo je preimenoval po 10. sikhovskem guruju, [[Guru Gobind Singh]]. Trdnjava je imela pet topov, vključno s slavnima dvema topovoma Zamzama. Strukture, zgrajene v tej fazi, so bile krožna pot v osrednjem delu najbolj notranjega ograjenega prostora, Tošakhana (zakladnica) in [[bastijon]]i. Leta 1805 jo je maharadža Randžit Singh okrepil. Eden glavnih razlogov za postavitev trdnjave je bil rešiti [[Zlati tempelj]] (Harimandir Sahib) in mesto pred napadalci, ki so skozi 18. stoletje uporabljali [[Velika magistralna cesta|cesto Grand Trunk]] in so pogosto napadali mesto z namenom plenjenja. V tej fazi so jarek in vrata zgradili z uporabo začetnih temeljev iz blata za sodobno vojaško obrambno strukturo, ki se je zgledovala po načrtih francoske vojaške trdnjave. Trdnjava je bila prenovljena s pomočjo francoskega arhitekta. Poroča se, da je maharadža Randžit Singh v Tošakhani hranil svoj zaklad, ki je vključeval slavni [[Koh-i-Noor]] in zaloge za vojsko 2000 vojakov. Leta 1849 so Britanci zavzeli trdnjavo in naredili pomembne spremembe na bastijonih in vratih, ko je bila sprejeta nova topniška tehnologija. == Opis == Zgrajena je iz [[opeka|opeke]] in apna ter je postavljena v kvadrat. Vsak od njenih vogalov ima [[parapet]] in dvoje vrat. Imela je 25 topov nameščenih na obzidje in štiri [[bastijon]]e. Glavni vhod, Nalva Gate, je poimenovan po Hari Singh Nalva. Vrata Keller so zadnji vhod. Proti [[Lahore]]ju vodi [[predor]]. Prvotno je bilo v trdnjavi 25 topov. Trije bastijoni, povezani z obzidjem, prikazujejo pozitivne vrednosti v strukturi skupne niti. Ti vključujejo duhovno osnovo za borilne tradicije, večkulturni etos, progresivno, ustvarjalno in pragmatično perspektivo, odpor proti tiraniji in zaščito pred šibkimi. Oporniki lahko delujejo kot razgledna ploščad za parado vojakov in za ceremonialne namene. Bungalov okoli nje je bil zgrajen za poveljnika trdnjave z opeko, reciklirano iz starejše stavbe Sikhov. Trdnjava je prej imela osem stražnih stolpov. Imam-ul-din (mlajši brat zunanjega ministra kraljestva Lahore) iz fakirske družine Lahore je bil zadolžen zanjo. Nasledil ga je njegov Tadž-Ud-din kot Qiladar. V trdnjavi je bila kovnica kovancev.Izdelovali so tudi topove. Radža Dhian Singh, minister na dvoru maharadže Randžita Singha, je imel svojo rezidenco v trdnjavi. Tu se je zgodila velika poroka princa Nau Nihal Singha (vnuka maharadže Randžita Singha) leta 1837. Eden od stražnih stolpov je bil visok 50 metrov in je bil dokončan leta 1874. Kasneje ga je indijska vojska po osamosvojitvi porušila. == Gradbeni posegi sikovskega obdobja == * '''Edinstven sistem utrjevanja''' Ni mogoče jasno razlikovati med gradnjo zidov in vrat utrdbe v obdobju Bhangi in obdobjem Randžita Singha, vendar so bili [[revelin]]i kljubovalno prispevek iz obdobja maharadže Randžita Singha. Utrdba je imela dvonivojski sistem [[obzidje|obzidja]] in revelinov, obdanih s 5 m globokim jarkom. Dvojni sloj obzidja v dveh ravneh je zagotavljal učinkovit obrambni sistem. Zidovi so bili debeli 10–12 m in so imeli polnilo iz blata, saj je jedro na obeh straneh zaščiteno z opeko ''Nanak šahi'' v apneni malti. Debele blatne stene so delovale kot stena za absorpcijo sunka v primeru napadov topovskih krogel. Ravni teren in izboljšano evropsko topništvo sta predstavljala večjo nevarnost in izziv za delovanje te utrdbe. Maharadža Randžit Singh je s pomočjo francoskih vojaških častnikov do leta 1823 dvignil ''Fuaz-i-khas''. Skupaj s francoskimi tehnikami bojevanja so ti častniki s seboj prinesli francoske sodobne sisteme utrdb, da bi jih podpirali. Maharadža je sprejel te sisteme v utrdbi Gobindgarh, da bi okrepil utrdbo iz blata. Revelin - kot navzven nagnjen element zgrajen pred obzidjem trdnjave. Ti so branilcu zagotovili primeren položaj na visoki točki, da je lahko postavil svoje topove in dobil širok razpon sovražnika na nižji ravni, medtem ko je imel sovražnik svoje topove na neugodnem položaju. Tudi če se je sovražniku uspelo povzpeti na reveline, je bil lahka tarča za topove na obzidju. * '''Okroglo podnožje bungalova''' Ta stavba je postavljena kot skoraj geometrično središče kompleksa utrdbe. Osrednji položaj kaže na prvovrstno uporabo stavbe. Krožni podstavek je edini ostanek stavbe Sikhov, kar samo po sebi govori o njeni bogati arhitekturni zapuščini. Morda je bil podstavek zelo visoke stožčaste stavbe (predlagano v skladu s podobnimi sočasnimi stavbami). To je podporni visok podstavek, podprt z zunanjim zidanim zidom in zelo okrašenim zidanim opornikom. Ti krožni oporniki imajo širši [[kapitel]] s tremi zidanimi venčnimi pasovi. Ta štrleči venčni pas se nadaljuje po celotnem krožnem zidu v nivoju podstavka. Ima blatno polnilo z opeko ''Nanak šahi'' v apneni malti. Detajli ornamentike so v zidu. Površina je morda imela apneni omet kot površinsko obdelavo. * '''Tošakhana''' Stavba je bila prvotno zgrajena z apnenim ometom. Tošakhana leži v sredini ob severnem obzidju utrdbe. To je kvadratna zgradba, razdeljena na dva prostora. Stene podpirajo zidani okrašeni oporniki (''Burdž''). Ti oporniki so tristranski zoženi stebrasti nosilci s kupolastim kapitelom. Obe komori imata nizki obokani strehi, pokriti z enojnim obokom nad njima - sistem dvojnega oboka. 1,5 m debele stene in oboki so zgrajeni z opeko ''Nanak šahi'' v apneni malti. Ni dokazov o originalnih tleh. Maharadža Randžit Singh je leta 1813 objavil, da je MislBeli Ram odgovoren za Toškhano. Ob zidu stavbe so bile zgrajene sobe za namestitev vojakov. Na južni strani objekta je bil najden strelovodni sistem iz bakra. * '''Bastijoni''' Obstajajo štirje bastijoni na štirih kardinalnih točkah utrdbe - na strateški lokaciji za varovanje. So na visokem krožnem podstavku, ki tvori del obzidja. So stožčasti težki zidani bastijoni z nazobčanim pasom, ki teče na najvišji ravni. V tem trenutku so bili bastijoni morda odprti proti nebu. * '''Vojaški inženiring''' Dolga cesta od vhoda Vidžaj Čowk vodi do prvih zgodovinskih vrat, Zunanjih vrat. Če prečkamo dva dela zunanjih vrat, se cesta vije v desno in zadene pravokotno na vrata Nalva (dovršena dvojna vrata). Vrata Nalva imajo tudi prehod do spodnjega vzvoda obzidja. Ko prečkamo vrata Nalva, cesta nenadoma ostro zavije v Notranja vrata. Skozi Notranja vrata se cesta spet vije in vstopi na dvorišče kompleksa. Vrata so tako postavljena kot kontrolne točke, nenadni zavoji na cesti pa so namenoma zasnovani tako, da vključujejo nenadne napade na bližajočo se vojsko. Na vsakem vhodu je mogoče opaziti postojanke za vojake za obrambo in protinapad sovražnika. Tik pred Zunanjimi vrati pride v poštev več linij napadalnih sil. Stražni stolp bi imel čete nameščene na zgornjem nivoju pred vrati, v izrezu v obzidju čez pa bi bil postavljen top za streljanje na bližajočega se sovražnika. Tako je oblikovanih več ravni napadalnih linij. Bastijon ima dvonivojsko obrambo. Obokane odprtine in terasa skupaj delujejo kot dvojni sistem ploščadi za napad. == Gradbeni posegi britanskega obdobja == * '''Ostrešje bastijonov''' Potem ko so Britanci prevzeli trdnjavo sredi 1850-ih, ni bilo nobene grožnje z vojno proti nadzorni Vzhodnoindijski družbi, razen nekaterih lokalnih vstaj, ki so bile majhne zadeve in niso zahtevale uporabe utrdbe kot vojaškega aktivnega kompleksa. Do leta 1859 so bastijone začeli uporabljati predvsem kot vojašnice za nastanitev vojakov. Ker v bastijonih niso več streljali s topovi (pri čemer vpliv topovskega ognja ni bil več dejavnik), so bili uporabljeni za bivanje. Načrt ohranjanja, upravljanja in ponovne uporabe utrdbe Gobindgarh so pripravili Britanci, ki so nato zgradili strehe nad bastijoni. Spreminjanje političnega scenarija je sprožilo spremembo rabe stavbe, kar je povzročilo spremembe v obliki. Notranje obokane stene so bile nato nadzidane v tanjših odsekih, ki so ponavljali spodnje loke, da bi dvignili stene do želene ravni terase. Zgrajena je bila tipična madraška streha – tradicionalna ravna streha iz lesenih tramov, gred in ploščic s terasami iz blata, ki izvira iz južne Indije in so jo sprejeli Britanci. Strešna okna s poševno streho in sredinsko zasukanimi odprtinami za prezračevanje s polkrožnimi izbočenimi detajli ''[[džali]]'' so bila zgrajena za optimizacijo svetlobnih pogojev v teh velikih prostorih barak. * '''Bungalov''' Okrogla sikhovska stavba, ki je bila postavljena skoraj v središče kompleksa utrdbe, je bila bodisi porušena med zavzetjem utrdbe ali kasneje - dokazov za isto ni mogoče najti. Vendar pa je treba omeniti, da se zdi, da so Britanci zgradbo podrli nad nivojem podstavka in zgradili nadgradnjo s ponovno uporabo istih materialov. Osrednji položaj stavbe kaže na njen pomen v dobi sikhov, zato je bilo to dejanje gradnje na vrhu sikhovskega podstavka izjava politične moči. Leta 1864 je bila zgrajena pravokotna nadgradnja s štirimi častniškimi prostori (legenda pravi, da je bil Bungalov, vendar tega ni mogoče preveriti). Veliko kolonialno stopnišče je bilo zgrajeno z okrasnimi zidanimi oporniki. Gre za polvijačno stopnišče na vzhodni fasadi, na zahodni strani pa je prisotno tudi servisno stopnišče, vendar letnice njegove izgradnje ni mogoče določiti. Zasnova četrti je bila takšna, da so vse štiri četrti imele ločen vhod in verando na zadnji strani. Vsaka četrt je imela 2-3 majhne bivalne sobe. Zapisano je tudi, da so obstajali kuhinja in 8 prostorov za služabnike, čeprav njihovih dokazov na kraju samem v sedanjem kontekstu ni mogoče preveriti. Po zapisih je bila zgrajena s ponovno uporabo ''Nanak šahi'' opeke v blatni malti, tla so bila zgrajena iz cementnega betona, medtem ko je bila streha zasnovana kot blatna streha z ravnimi ploščicami. * '''Dvorana Darbar''' [[File:Darbar Hall, Gobindgarh Fort.jpg|thumb|Dvorana Darbar - trdnjava Gobindgarh, Amritsar]] Dvorana Darbar leži na vzhodnem koncu skoraj v središču osi sever-jug. Do nje pripelje glavna cesta, ki vodi od Notranjih vrat. Leži južno od te ceste in vzhodno od bungalova. Podstavna zaščita in lesene žaluzije nakazujejo, da bi bil vhod z zahodne fasade. Po zapisih je bila zgrajena leta 1850 kot bolnišnica s šestimi posteljami. To je stavba tipične kolonialne zasnove, pravokotna dvonadstropna s stebriščno verando, ki se razprostira po obeh nadstropjih. Pritličje je razdeljeno na tri prostore, ki so nadalje razdeljeni na dve do tri sobe. Ima visok strop. V nadstropje vodijo velike zidane stopnice z leseno ograjo. Čeprav bi lahko bila v pritličju bolnišnica, zgornje nadstropje – z ogromno dvorano in ovalnimi, zastekljenimi okrasnimi zračniki – ni primerna za tovrstno uporabo. Namembnost nadstropja in doba izgradnje nista določena. S štirimi ognjišči je velika javna dvorana, ki odraža praznično razpoloženje. Stene so iz opeke ''Nanak šahi'' z blatno malto, čeprav je pomembno omeniti, da so bile v stebrih in podstavku itd. uporabljene posebne opeke (zlasti lite opeke s poševnimi robovi). Tla so bila iz cementnega betona. Verande so imele zanimive lesene žaluzije in ograje z oporniki za zaščito pred tropsko vročino. Ostanki sistema škripcev kažejo, da so bile zavese nameščene z istim namenom. Strešna kritina in vmesni pod sta bila sistem lesenih nosilcev (posebej izrezljanih robov), ki so se opirali na lesene konzole, lesene grede in opečne ploščice s terasastim polnilom iz blata. Stebri stavbe so morda imeli vidno ogrodje, stene pa so morda imele apneni omet. * '''Vojašnica in častniška menza''' Ta stavba leži južno od bungalova v zelo neposredni bližini. Obseg prvotne sikhovske stavbe je morda bil majhen in nemoteč za podstavek bungalova, vendar so kolonialni dodatki zmotili obseg in velikost stavbe, tako da se zdi, da ovira cenitev okroglega sikhovskega podstavka bungalova. Ta stavba je bila zgrajena na ostankih stare sikhovske stavbe, debele severne in južne stene ter značilne večlistne, obokane okrasne odprtine potrjujejo isto. Osrednje jedrne sobe so morale biti sikhovskega izvora, ki so jih v britanskem obdobju leta 1850 preuredili v kolonialno stavbo. Ta pravokotna stavba, ki poteka v smeri vzhod-zahod, je bila razdeljena na manjše prostore. Na zahodu je bila zgrajena veranda s stebrišči – spet tipična kolonialna značilnost za zaščito pred tropsko vročino. Stavba je bila uporabljena kot jedilnica in vojašnica za častnike (OR). Debele stene sever-jug iz obdobja sikhov so zgrajene iz opek ''Nanak šahi'' v apneni malti, medtem ko so stene britanskega obdobja iz opek ''Nana šahi'' v blatni malti. Prvotna talna obloga ni znana, vendar so jo v britanskih časih spremenili v cementni beton. Prvotno zidano obokano kritino, značilno za stavbe iz obdobja sikhov, je zamenjal zanimiv sistem lesenih strešnikov s ploščicami in polnilom iz blata kot strešno kritino. == ''Zamzama'' == [[File:Zamzama - Front View- Gobindgarh Fort, Amritsar.jpg|thumb|Replika Zam-Zammah - Pogled od spredaj - Postavljena v utrdbo Gobindgarh, Amritsar]] [[File:Zamzama - Side View - Gobindgarh Fort, Amritsar.jpg|thumb|left|Replika Zam-Zammah - stranski pogled - v utrdbi Gobindgarh, Amritsar]] Bhangia-di-top ali top, ki je pripadala BhangiMislu, znan kot ''Zamzama'', je masiven, težek top, 80 funtov, dolžine 14 čevljev, 41⁄2 palca, z odprtino izvrtine 91⁄2 palca. Ta top, med največjimi, ki je bil kdaj izdelan na podcelini, je leta 1757 skupaj z drugim topom enake velikosti v Lahoreju ulil Šah Nazir (kovinar nekdanjega mogulskega podkralja) pod vodstvom Šah Vali Kana, ki je bil premier v času vladavine afganistanskega kralja Ahmed Šaha Duranija. Po mnenju nekaterih piscev je bilo nekaj kovine pridobljeno z ''džizja'', kovinskimi posodami, ki so jih vzeli iz hindujskih gospodinjstev v Lahoreju. Top ima dva perzijska napisa. Na sprednji strani piše: »Po ukazu cesarja [Ahmad Šaha], DuriDurran, je Šah Vali Kan vazir izdelal top z imenom Zamzama ali Zavzemalec utrdb.« In daljši verzificirani napis se glasi: »Uničevalec celo nebeških trdnjav.« Leta 1762 je poglavar Bhangija, Hari Singh, napadel Lahore in prevzel topove. Nato je postal znan kot Bhangian di Top. Leta 1802, ko je maharadža Randžit Singh zasedel Amritsar, je top padel v njegove roke. Randžit Singh ga je uporabil v svojih kampanjah Daska, Kasur, Sudžanpur, Vazirabad in Multan. Med obleganjem citadele leta 1810 so ga prepeljali v [[Multan]] v posebej zgrajeni kočiji, vendar se ni izpraznil. == Reference == {{sklici|30em}} * [https://www.youtube.com/watch?v=xTUD22_qyC0 Renovated Gobindgarh fort inaugurated], Living India News, YouTube video * [https://www.fortgobindgarh.com/ Historical place in Amritsar] * [http://www.tribuneindia.com/news/amritsar/gobindgarh-fort-phase-i-inaugurated/336207.html Gobindgarh Fort phase-I inaugurated], Tribune of India, 13 December 2016 * Divya Goyal: [http://indianexpress.com/article/cities/ludhiana/gobindgarh-fort-makes-way-for-mayanagri-4424248/ Gobindgarh Fort makes way for ‘Mayanagri’], The Indian Express, 13 December 2016 * {{navedi novice | url=https://www.hindustantimes.com/punjab/history-will-pour-out-of-every-brick-of-gobindgarh-fort-says-deepa-sahi/story-TTW0vORagnwy6JreGa0VBM.html | title=History will pour out of every brick of Gobindgarh Fort, says Deepa Sahi | date=12 December 2016 | newspaper=Hindustan Times | accessdate=20 March 2018 }} [[Kategorija:Trdnjave v Indiji]] [[Kategorija:Amritsar]] nhede3sby4rzlvy412pxzy3tidy3uzf 6685962 6685868 2026-06-06T10:55:11Z Ljuba24b 92351 /* Reference */ dp 6685962 wikitext text/x-wiki {{Infobox Military Structure | name = Trdnjava Gobindgarh | image = Gobindgarh fort, Amritsar, Punjab, India.jpg | caption = Pogled na glavno trdnjavo Gobindgarh | partof = Amritsarja | location = [[Amritsar]], [[Pandžab, Indija|Pandžab]], [[Indija]] | map_type = Indija | map_size = | map_caption = | type = [[trdnjava]] | coordinates = {{koord novi|31.6270583|N|74.8603111|E}} | code = | built = 1760 | builder = Gujjar Singh in Maharadža Randžit Singh | materials = opeka in omet | height = | used = | demolished = | condition = Obnovljena | open_to_public = Da | website = [http://www.fortgobindgarh.com Gobindgarh Fort] | controlledby = Vlada Pndžaba | current_commander = | commanders = | battles = | events = }} '''Trdnjava Gobindgarh''' je zgodovinska vojaška [[utrdba]] v središču mesta [[Amritsar]] v indijski zvezni državi [[Pandžab, Indija|Pandžab]]. Trdnjavo je do nedavnega zasedla indijska vojska, vendar je bila 10. februarja 2017 odprta za javnost. Danes se razvija kot [[muzej]] in tematski park, kot skladišče zgodovine Pandžaba. Ljudsko znana kot ''Bhangian da Killa'' (trdnjava Bhangijev) po njenem ustanovitelju iz 18. stoletja, ki je pripadal Bhangiju Mislu vladarjev Dhillon Džats. Maharadža Randžit Singh jo je v zgodnjem 19. stoletju preimenoval po 10. sikhovskem guruju, Guruju Gobindu Singhu. Trdnjava Gobindgarh stoji na jugozahodnem obrobju Amritsarja, v kvadratnem vzorcu, z obsegom 1000 m in je v celoti sestavljena iz opeke in apna. Imela je 25 topov, nameščenih na obzidju, in je ostala pri vladarjih Bhangi do leta 1805. Od sredine 19. stoletja do indijske neodvisnosti leta 1947 jo je zasedla britanska vojska, ki je trdnjavo izvedla številne obrambne izboljšave, da bi upoštevala tehnološki napredek v orožju. == Zgodovina == Prvotno jo je zgradil Dhillon Džat Misldar (vodja milice) Gudždžar Singh Banghi iz Bhangi Misla, lokalnega poglavarja v 18. stoletju. Gobindgarh je v zgodnjem 19. stoletju osvojil in okrepil maharadža Randžit Singh, ki jo je preimenoval po 10. sikhovskem guruju, [[Guru Gobind Singh]]. Trdnjava je imela pet topov, vključno s slavnima dvema topovoma Zamzama. Strukture, zgrajene v tej fazi, so bile krožna pot v osrednjem delu najbolj notranjega ograjenega prostora, Tošakhana (zakladnica) in [[bastijon]]i. Leta 1805 jo je maharadža Randžit Singh okrepil. Eden glavnih razlogov za postavitev trdnjave je bil rešiti [[Zlati tempelj]] (Harimandir Sahib) in mesto pred napadalci, ki so skozi 18. stoletje uporabljali [[Velika magistralna cesta|cesto Grand Trunk]] in so pogosto napadali mesto z namenom plenjenja. V tej fazi so jarek in vrata zgradili z uporabo začetnih temeljev iz blata za sodobno vojaško obrambno strukturo, ki se je zgledovala po načrtih francoske vojaške trdnjave. Trdnjava je bila prenovljena s pomočjo francoskega arhitekta. Poroča se, da je maharadža Randžit Singh v Tošakhani hranil svoj zaklad, ki je vključeval slavni [[Koh-i-Noor]] in zaloge za vojsko 2000 vojakov. Leta 1849 so Britanci zavzeli trdnjavo in naredili pomembne spremembe na bastijonih in vratih, ko je bila sprejeta nova topniška tehnologija. == Opis == Zgrajena je iz [[opeka|opeke]] in apna ter je postavljena v kvadrat. Vsak od njenih vogalov ima [[parapet]] in dvoje vrat. Imela je 25 topov nameščenih na obzidje in štiri [[bastijon]]e. Glavni vhod, Nalva Gate, je poimenovan po Hari Singh Nalva. Vrata Keller so zadnji vhod. Proti [[Lahore]]ju vodi [[predor]]. Prvotno je bilo v trdnjavi 25 topov. Trije bastijoni, povezani z obzidjem, prikazujejo pozitivne vrednosti v strukturi skupne niti. Ti vključujejo duhovno osnovo za borilne tradicije, večkulturni etos, progresivno, ustvarjalno in pragmatično perspektivo, odpor proti tiraniji in zaščito pred šibkimi. Oporniki lahko delujejo kot razgledna ploščad za parado vojakov in za ceremonialne namene. Bungalov okoli nje je bil zgrajen za poveljnika trdnjave z opeko, reciklirano iz starejše stavbe Sikhov. Trdnjava je prej imela osem stražnih stolpov. Imam-ul-din (mlajši brat zunanjega ministra kraljestva Lahore) iz fakirske družine Lahore je bil zadolžen zanjo. Nasledil ga je njegov Tadž-Ud-din kot Qiladar. V trdnjavi je bila kovnica kovancev.Izdelovali so tudi topove. Radža Dhian Singh, minister na dvoru maharadže Randžita Singha, je imel svojo rezidenco v trdnjavi. Tu se je zgodila velika poroka princa Nau Nihal Singha (vnuka maharadže Randžita Singha) leta 1837. Eden od stražnih stolpov je bil visok 50 metrov in je bil dokončan leta 1874. Kasneje ga je indijska vojska po osamosvojitvi porušila. == Gradbeni posegi sikovskega obdobja == * '''Edinstven sistem utrjevanja''' Ni mogoče jasno razlikovati med gradnjo zidov in vrat utrdbe v obdobju Bhangi in obdobjem Randžita Singha, vendar so bili [[revelin]]i kljubovalno prispevek iz obdobja maharadže Randžita Singha. Utrdba je imela dvonivojski sistem [[obzidje|obzidja]] in revelinov, obdanih s 5 m globokim jarkom. Dvojni sloj obzidja v dveh ravneh je zagotavljal učinkovit obrambni sistem. Zidovi so bili debeli 10–12 m in so imeli polnilo iz blata, saj je jedro na obeh straneh zaščiteno z opeko ''Nanak šahi'' v apneni malti. Debele blatne stene so delovale kot stena za absorpcijo sunka v primeru napadov topovskih krogel. Ravni teren in izboljšano evropsko topništvo sta predstavljala večjo nevarnost in izziv za delovanje te utrdbe. Maharadža Randžit Singh je s pomočjo francoskih vojaških častnikov do leta 1823 dvignil ''Fuaz-i-khas''. Skupaj s francoskimi tehnikami bojevanja so ti častniki s seboj prinesli francoske sodobne sisteme utrdb, da bi jih podpirali. Maharadža je sprejel te sisteme v utrdbi Gobindgarh, da bi okrepil utrdbo iz blata. Revelin - kot navzven nagnjen element zgrajen pred obzidjem trdnjave. Ti so branilcu zagotovili primeren položaj na visoki točki, da je lahko postavil svoje topove in dobil širok razpon sovražnika na nižji ravni, medtem ko je imel sovražnik svoje topove na neugodnem položaju. Tudi če se je sovražniku uspelo povzpeti na reveline, je bil lahka tarča za topove na obzidju. * '''Okroglo podnožje bungalova''' Ta stavba je postavljena kot skoraj geometrično središče kompleksa utrdbe. Osrednji položaj kaže na prvovrstno uporabo stavbe. Krožni podstavek je edini ostanek stavbe Sikhov, kar samo po sebi govori o njeni bogati arhitekturni zapuščini. Morda je bil podstavek zelo visoke stožčaste stavbe (predlagano v skladu s podobnimi sočasnimi stavbami). To je podporni visok podstavek, podprt z zunanjim zidanim zidom in zelo okrašenim zidanim opornikom. Ti krožni oporniki imajo širši [[kapitel]] s tremi zidanimi venčnimi pasovi. Ta štrleči venčni pas se nadaljuje po celotnem krožnem zidu v nivoju podstavka. Ima blatno polnilo z opeko ''Nanak šahi'' v apneni malti. Detajli ornamentike so v zidu. Površina je morda imela apneni omet kot površinsko obdelavo. * '''Tošakhana''' Stavba je bila prvotno zgrajena z apnenim ometom. Tošakhana leži v sredini ob severnem obzidju utrdbe. To je kvadratna zgradba, razdeljena na dva prostora. Stene podpirajo zidani okrašeni oporniki (''Burdž''). Ti oporniki so tristranski zoženi stebrasti nosilci s kupolastim kapitelom. Obe komori imata nizki obokani strehi, pokriti z enojnim obokom nad njima - sistem dvojnega oboka. 1,5 m debele stene in oboki so zgrajeni z opeko ''Nanak šahi'' v apneni malti. Ni dokazov o originalnih tleh. Maharadža Randžit Singh je leta 1813 objavil, da je MislBeli Ram odgovoren za Toškhano. Ob zidu stavbe so bile zgrajene sobe za namestitev vojakov. Na južni strani objekta je bil najden strelovodni sistem iz bakra. * '''Bastijoni''' Obstajajo štirje bastijoni na štirih kardinalnih točkah utrdbe - na strateški lokaciji za varovanje. So na visokem krožnem podstavku, ki tvori del obzidja. So stožčasti težki zidani bastijoni z nazobčanim pasom, ki teče na najvišji ravni. V tem trenutku so bili bastijoni morda odprti proti nebu. * '''Vojaški inženiring''' Dolga cesta od vhoda Vidžaj Čowk vodi do prvih zgodovinskih vrat, Zunanjih vrat. Če prečkamo dva dela zunanjih vrat, se cesta vije v desno in zadene pravokotno na vrata Nalva (dovršena dvojna vrata). Vrata Nalva imajo tudi prehod do spodnjega vzvoda obzidja. Ko prečkamo vrata Nalva, cesta nenadoma ostro zavije v Notranja vrata. Skozi Notranja vrata se cesta spet vije in vstopi na dvorišče kompleksa. Vrata so tako postavljena kot kontrolne točke, nenadni zavoji na cesti pa so namenoma zasnovani tako, da vključujejo nenadne napade na bližajočo se vojsko. Na vsakem vhodu je mogoče opaziti postojanke za vojake za obrambo in protinapad sovražnika. Tik pred Zunanjimi vrati pride v poštev več linij napadalnih sil. Stražni stolp bi imel čete nameščene na zgornjem nivoju pred vrati, v izrezu v obzidju čez pa bi bil postavljen top za streljanje na bližajočega se sovražnika. Tako je oblikovanih več ravni napadalnih linij. Bastijon ima dvonivojsko obrambo. Obokane odprtine in terasa skupaj delujejo kot dvojni sistem ploščadi za napad. == Gradbeni posegi britanskega obdobja == * '''Ostrešje bastijonov''' Potem ko so Britanci prevzeli trdnjavo sredi 1850-ih, ni bilo nobene grožnje z vojno proti nadzorni Vzhodnoindijski družbi, razen nekaterih lokalnih vstaj, ki so bile majhne zadeve in niso zahtevale uporabe utrdbe kot vojaškega aktivnega kompleksa. Do leta 1859 so bastijone začeli uporabljati predvsem kot vojašnice za nastanitev vojakov. Ker v bastijonih niso več streljali s topovi (pri čemer vpliv topovskega ognja ni bil več dejavnik), so bili uporabljeni za bivanje. Načrt ohranjanja, upravljanja in ponovne uporabe utrdbe Gobindgarh so pripravili Britanci, ki so nato zgradili strehe nad bastijoni. Spreminjanje političnega scenarija je sprožilo spremembo rabe stavbe, kar je povzročilo spremembe v obliki. Notranje obokane stene so bile nato nadzidane v tanjših odsekih, ki so ponavljali spodnje loke, da bi dvignili stene do želene ravni terase. Zgrajena je bila tipična madraška streha – tradicionalna ravna streha iz lesenih tramov, gred in ploščic s terasami iz blata, ki izvira iz južne Indije in so jo sprejeli Britanci. Strešna okna s poševno streho in sredinsko zasukanimi odprtinami za prezračevanje s polkrožnimi izbočenimi detajli ''[[džali]]'' so bila zgrajena za optimizacijo svetlobnih pogojev v teh velikih prostorih barak. * '''Bungalov''' Okrogla sikhovska stavba, ki je bila postavljena skoraj v središče kompleksa utrdbe, je bila bodisi porušena med zavzetjem utrdbe ali kasneje - dokazov za isto ni mogoče najti. Vendar pa je treba omeniti, da se zdi, da so Britanci zgradbo podrli nad nivojem podstavka in zgradili nadgradnjo s ponovno uporabo istih materialov. Osrednji položaj stavbe kaže na njen pomen v dobi sikhov, zato je bilo to dejanje gradnje na vrhu sikhovskega podstavka izjava politične moči. Leta 1864 je bila zgrajena pravokotna nadgradnja s štirimi častniškimi prostori (legenda pravi, da je bil Bungalov, vendar tega ni mogoče preveriti). Veliko kolonialno stopnišče je bilo zgrajeno z okrasnimi zidanimi oporniki. Gre za polvijačno stopnišče na vzhodni fasadi, na zahodni strani pa je prisotno tudi servisno stopnišče, vendar letnice njegove izgradnje ni mogoče določiti. Zasnova četrti je bila takšna, da so vse štiri četrti imele ločen vhod in verando na zadnji strani. Vsaka četrt je imela 2-3 majhne bivalne sobe. Zapisano je tudi, da so obstajali kuhinja in 8 prostorov za služabnike, čeprav njihovih dokazov na kraju samem v sedanjem kontekstu ni mogoče preveriti. Po zapisih je bila zgrajena s ponovno uporabo ''Nanak šahi'' opeke v blatni malti, tla so bila zgrajena iz cementnega betona, medtem ko je bila streha zasnovana kot blatna streha z ravnimi ploščicami. * '''Dvorana Darbar''' [[File:Darbar Hall, Gobindgarh Fort.jpg|thumb|Dvorana Darbar - trdnjava Gobindgarh, Amritsar]] Dvorana Darbar leži na vzhodnem koncu skoraj v središču osi sever-jug. Do nje pripelje glavna cesta, ki vodi od Notranjih vrat. Leži južno od te ceste in vzhodno od bungalova. Podstavna zaščita in lesene žaluzije nakazujejo, da bi bil vhod z zahodne fasade. Po zapisih je bila zgrajena leta 1850 kot bolnišnica s šestimi posteljami. To je stavba tipične kolonialne zasnove, pravokotna dvonadstropna s stebriščno verando, ki se razprostira po obeh nadstropjih. Pritličje je razdeljeno na tri prostore, ki so nadalje razdeljeni na dve do tri sobe. Ima visok strop. V nadstropje vodijo velike zidane stopnice z leseno ograjo. Čeprav bi lahko bila v pritličju bolnišnica, zgornje nadstropje – z ogromno dvorano in ovalnimi, zastekljenimi okrasnimi zračniki – ni primerna za tovrstno uporabo. Namembnost nadstropja in doba izgradnje nista določena. S štirimi ognjišči je velika javna dvorana, ki odraža praznično razpoloženje. Stene so iz opeke ''Nanak šahi'' z blatno malto, čeprav je pomembno omeniti, da so bile v stebrih in podstavku itd. uporabljene posebne opeke (zlasti lite opeke s poševnimi robovi). Tla so bila iz cementnega betona. Verande so imele zanimive lesene žaluzije in ograje z oporniki za zaščito pred tropsko vročino. Ostanki sistema škripcev kažejo, da so bile zavese nameščene z istim namenom. Strešna kritina in vmesni pod sta bila sistem lesenih nosilcev (posebej izrezljanih robov), ki so se opirali na lesene konzole, lesene grede in opečne ploščice s terasastim polnilom iz blata. Stebri stavbe so morda imeli vidno ogrodje, stene pa so morda imele apneni omet. * '''Vojašnica in častniška menza''' Ta stavba leži južno od bungalova v zelo neposredni bližini. Obseg prvotne sikhovske stavbe je morda bil majhen in nemoteč za podstavek bungalova, vendar so kolonialni dodatki zmotili obseg in velikost stavbe, tako da se zdi, da ovira cenitev okroglega sikhovskega podstavka bungalova. Ta stavba je bila zgrajena na ostankih stare sikhovske stavbe, debele severne in južne stene ter značilne večlistne, obokane okrasne odprtine potrjujejo isto. Osrednje jedrne sobe so morale biti sikhovskega izvora, ki so jih v britanskem obdobju leta 1850 preuredili v kolonialno stavbo. Ta pravokotna stavba, ki poteka v smeri vzhod-zahod, je bila razdeljena na manjše prostore. Na zahodu je bila zgrajena veranda s stebrišči – spet tipična kolonialna značilnost za zaščito pred tropsko vročino. Stavba je bila uporabljena kot jedilnica in vojašnica za častnike (OR). Debele stene sever-jug iz obdobja sikhov so zgrajene iz opek ''Nanak šahi'' v apneni malti, medtem ko so stene britanskega obdobja iz opek ''Nana šahi'' v blatni malti. Prvotna talna obloga ni znana, vendar so jo v britanskih časih spremenili v cementni beton. Prvotno zidano obokano kritino, značilno za stavbe iz obdobja sikhov, je zamenjal zanimiv sistem lesenih strešnikov s ploščicami in polnilom iz blata kot strešno kritino. == ''Zamzama'' == [[File:Zamzama - Front View- Gobindgarh Fort, Amritsar.jpg|thumb|Replika Zam-Zammah - Pogled od spredaj - Postavljena v utrdbo Gobindgarh, Amritsar]] [[File:Zamzama - Side View - Gobindgarh Fort, Amritsar.jpg|thumb|left|Replika Zam-Zammah - stranski pogled - v utrdbi Gobindgarh, Amritsar]] Bhangia-di-top ali top, ki je pripadala BhangiMislu, znan kot ''Zamzama'', je masiven, težek top, 80 funtov, dolžine 14 čevljev, 41⁄2 palca, z odprtino izvrtine 91⁄2 palca. Ta top, med največjimi, ki je bil kdaj izdelan na podcelini, je leta 1757 skupaj z drugim topom enake velikosti v Lahoreju ulil Šah Nazir (kovinar nekdanjega mogulskega podkralja) pod vodstvom Šah Vali Kana, ki je bil premier v času vladavine afganistanskega kralja Ahmed Šaha Duranija. Po mnenju nekaterih piscev je bilo nekaj kovine pridobljeno z ''džizja'', kovinskimi posodami, ki so jih vzeli iz hindujskih gospodinjstev v Lahoreju. Top ima dva perzijska napisa. Na sprednji strani piše: »Po ukazu cesarja [Ahmad Šaha], DuriDurran, je Šah Vali Kan vazir izdelal top z imenom Zamzama ali Zavzemalec utrdb.« In daljši verzificirani napis se glasi: »Uničevalec celo nebeških trdnjav.« Leta 1762 je poglavar Bhangija, Hari Singh, napadel Lahore in prevzel topove. Nato je postal znan kot Bhangian di Top. Leta 1802, ko je maharadža Randžit Singh zasedel Amritsar, je top padel v njegove roke. Randžit Singh ga je uporabil v svojih kampanjah Daska, Kasur, Sudžanpur, Vazirabad in Multan. Med obleganjem citadele leta 1810 so ga prepeljali v [[Multan]] v posebej zgrajeni kočiji, vendar se ni izpraznil. == Viri == * [https://www.youtube.com/watch?v=xTUD22_qyC0 Renovated Gobindgarh fort inaugurated], Living India News, YouTube video * [https://www.fortgobindgarh.com/ Historical place in Amritsar] * [http://www.tribuneindia.com/news/amritsar/gobindgarh-fort-phase-i-inaugurated/336207.html Gobindgarh Fort phase-I inaugurated], Tribune of India, 13 December 2016 * Divya Goyal: [http://indianexpress.com/article/cities/ludhiana/gobindgarh-fort-makes-way-for-mayanagri-4424248/ Gobindgarh Fort makes way for ‘Mayanagri’], The Indian Express, 13 December 2016 * {{navedi novice | url=https://www.hindustantimes.com/punjab/history-will-pour-out-of-every-brick-of-gobindgarh-fort-says-deepa-sahi/story-TTW0vORagnwy6JreGa0VBM.html | title=History will pour out of every brick of Gobindgarh Fort, says Deepa Sahi | date=12 December 2016 | newspaper=Hindustan Times | accessdate=20 March 2018 }} [[Kategorija:Trdnjave v Indiji]] [[Kategorija:Amritsar]] c88ffer27janzevz6e6x700rgj4abv8 0 553675 6685567 6671408 2026-06-05T13:41:12Z VidicK01 193275 +direktor UKOM 6685567 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Sebastjan Jeretič |birth_date=''datum neznan'' |birth_place= |image= <!--WD--> |occupation= <!--WD--> |caption= |alma_mater= |children= |education= |spouse= Nikolina Jeretič |website= <!--WD--> |party= [[Socialni demokrati]] (nekdaj) |order= [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Direktor UKOM, v. d.]] |predecessor= Petra Bezjak Cirman |successor= |term_start= 4. junij 2026 |term_end= }} '''Sebastjan Jeretič''', [[Slovenci|slovenski]] strokovnjak za [[komuniciranje]], [[politolog]], politični analitik in svetovalec, * ''datum neznan''. Je strokovnjak za strateško komuniciranje in eden od pionirjev [[Nevromarketing|nevromarketinga]] v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Mag. Sebastjan Jeretič|url=https://www.centerzaizobrazevanje.si/33/predavatelji/mag-sebastjan-jeretic-uniqueiduchxzASYZNaM3Z-n_NFxT2REhsxOQlb69mbKTrAPMMA/|website=centerzaizobrazevanje.si|accessdate=2023-12-28|language=sl}}</ref> Od 4. junija 2026 v [[16. vlada Republike Slovenije|16. slovenski vladi]] opravlja funkcijo [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|direktorja UKOM]]. == Izobrazba == Jeretič je diplomiral leta 1996 na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]], z nalogo ''Sistem za implementacijo človekovih pravic v okviru Sveta Evrope''.<ref>{{Navedi splet|title=Sistem za implementacijo človekovih pravic v okviru Sveta Evrope : diplomska naloga|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/17007453 |website=plus.cobiss.net|accessdate=2023-12-27|language=sl}}</ref> Nato je leta 2008 magistriral iz političnega komuniciranja na [[Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana|Fakulteti za podiplomski humanistični študij]] z magistrsko nalogo ''Preokvirjanje in pragmatična anticipacija za učinkovit politični diskurz''.<ref>{{Navedi splet|title=Preokvirjanje in pragmatična anticipacija za učinkovit politični diskurz : magistrsko delo |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1422221|website=plus.cobiss.net|accessdate=2023-12-27|language=sl}}</ref> Leta 2023 je nazadnje še doktoriral na FDV, z disertacijo ''Kontekst odločanja volivcev''.<ref>{{Navedi splet |title=Kontekst odločanja volivcev : doktorska disertacija |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/168123395 |website=plus.cobiss.net |accessdate=2023-12-27 |language=sl }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Kariera == Od leta 1998 do 1999 je bil predsednik [[Mladi forum Socialnih demokratov|Mladega foruma SD]]. Dolga leta je bil strateški svetovalec stranke [[Socialni demokrati]].<ref>{{Navedi splet|title=Jeretič: Poteza SD, da bo njihov predsedniški kandidat Pahor, je pričakovana in tudi pametna|url=https://www.dnevnik.si/1042540101|website=Dnevnik.si|accessdate=2023-12-27|language=sl|archive-date=2023-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20231227210049/https://www.dnevnik.si/1042540101|url-status=dead}}</ref> Kasneje je ustanovil lastno podjetje Neurovirtu d.o.o., ki se ukvarja s strateškim in komunikacijskim svetovanjem. Bil je svetovalec predsednika NSi [[Matej Tonin|Mateja Tonina]] ter piranskega politika [[Peter Bossman|Petra Bossmana]], proti kateremu je leta 2014 neuspešno kandidiral za župana [[Občina Piran|Občine Piran]].<ref>{{Navedi splet|title=Pestre izbire ni več, samo še Bossman ali Jeretič|url=https://siol.net/novice/slovenija/pestre-izbire-ni-vec-samo-se-bossman-ali-jeretic-367652|website=siol.net|accessdate=2023-12-27|language=sl}}</ref> Od novembra 2020 do konca leta 2021 je bil svetovalec nekdanjega predsednika [[Konkretno]] (SMC) in takratnega [[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|ministra za gospodarstvo]] [[Zdravko Počivalšek|Zdravka Počivalška]].<ref>{{Navedi splet|title=Jeretič ne dela več za Počivalškovo ministrstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/jeretic-ne-dela-vec-za-pocivalskovo-ministrstvo/|website=DELO.si|accessdate=2023-12-27|language=sl}}</ref> 26. maja 2026, nekaj dni po imenovanju [[Janez Janša|Janeza Janše]] za predsednika [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlade Republike Slovenije]], je v medijih zaokrožila informacija, da je Jeretič kandidat za prevzem funkcije direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade za komuniciranje]] (UKOM).<ref>{{Navedi splet|title=Sebastjan Jeretič na poti na vrh Ukoma|url=https://info360.si/politika/sebastjan-jeretic-na-poti-na-vrh-ukoma/|website=info360.si|date=2025-05-26|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI|first=Suzana|last=Kos}}</ref> Vlada ga je na svoji prvi seji dne 4. junija 2026 imenovala in potrdila za vršilca dolžnosti [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|direktorja urada]].<ref>{{Navedi splet|title=Prva seja Janševe vlade: vračajo se Gorenak, Počivalšek, Kangler ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-seja-janseve-vlade-vracajo-se-gorenak-pocivalsek-kangler/784340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Delovanje v medijih == Jeretič je od leta 2017 do 2021 sodeloval kot stalni komentator v šestih sezonah oddaje [[Faktor (oddaja)|Faktor]] na [[TV3 Slovenija]]. Konec leta 2021 se je umaknil iz javnega nastopanja in se nato v oddajo vrnil jeseni 2023, kjer je komentiral aktualno politično dogajanje do njene ukinitve. Od februarja 2026 do nastopa politične funkcije je bil stalni komentator oddaje [[Info360#Ura resnice|Ura resnice]] z [[Bojan Požar|Bojanom Požarjem]].<ref>{{Navedi splet|title=URA RESNICE: Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?!|url=https://info360.si/ura-resnice/ur08-kdo-zmaguje-rupar-ali-jenull/|website=info360.si|date=2025-02-21|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/BojanPozar/status/2060081921044922643|title=Avtor tega tvita očitno postaja kolateralna žrtev 4. Janševe vlade. .|date=2026-05-28|accessdate=2026-06-05|website=X.com|last=Požar|first=B.}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jeretič, Sebastjan}} [[Kategorija:Slovenski komunikologi]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Bivši člani Socialnih demokratov (Slovenija)]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)]] s80f02t4llfnqm5i5i6bih9x8b02mb1 2 556875 6685925 6685035 2026-06-06T08:27:35Z A09 188929 Beležim odklonjen [[Osnutek:Tamara Bračič Vidmar]] ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6685925 wikitext text/x-wiki === marec 2024 === # Accepted [[:Osnutek:Stroopov učinek]] by [[Uporabnik:Jakpo56|Jakpo56]] 16:17, 4. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vasilij Prešern]] (npov & bio) by [[Uporabnik:89.212.142.214|89.212.142.214]] 21:33, 5. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Andreina Trusgnach]] (bio) by [[Uporabnik:Slavica Radinja|Slavica Radinja]] 21:25, 8. marec 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]] by [[Uporabnik:LiWinBra|LiWinBra]] 21:28, 8. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Ka te trga]] (music) by [[Uporabnik:Tlukac34|Tlukac34]] 21:32, 8. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Eva Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Urban Sifrar|Urban Sifrar]] 21:37, 8. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Jure Čeh]] (bio) by [[Uporabnik:888klotilda5|888klotilda5]] 18:44, 11. marec 2024 (CET) # Declined [[:Uporabnik:Tadeus umetnost/Tadej Žugman]] (bio) by [[Uporabnik:Tadeus umetnost|Tadeus umetnost]] 16:12, 19. marec 2024 (CET) === april 2024 === # Declined [[:Osnutek:Damjan Volf]] (bio) by [[Uporabnik:Damjan Volf|Damjan Volf]] 22:16, 7. april 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Vojna na Balkanu]] (v) by [[Uporabnik:2A00:1A20:2900:1B4E:811F:78C5:F3B:8777|2A00:1A20:2900:1B4E:811F:78C5:F3B:8777]] 19:39, 19. april 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Lučka Lučovnik]] (bio) by [[Uporabnik:2A01:261:4B1:1E00:3948:7E90:13CB:A241|2A01:261:4B1:1E00:3948:7E90:13CB:A241]] 08:44, 20. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Sramotilni steber v Negovi]] by [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] 12:10, 20. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Sramotilni steber v Brestanici]] by [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] 14:05, 20. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Radovljiška sramotilna klop]] by [[Uporabnik:Nikasin|Nikasin]] 21:25, 23. april 2024 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Domen Kovačič]] by [[Uporabnik:Marcina poldeguza|Marcina poldeguza]] 12:39, 24. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Sodniško žezlo iz Žužemberka]] by [[Uporabnik:T032146|T032146]] 12:22, 29. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Gavge pri Kostelu]] by [[Uporabnik:46.164.6.224|46.164.6.224]] 13:11, 29. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Motniški pranger]] by [[Uporabnik:TZ24042001|TZ24042001]] 21:01, 29. april 2024 (CEST) === maj 2024 === # Declined [[:Osnutek:Bogdan Osolnik]] (bio) by [[Uporabnik:46.248.70.96|46.248.70.96]] 22:34, 2. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bogomil Pepel]] (bio) by [[Uporabnik:Apepel|Apepel]] 22:35, 2. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Srednje šole za odrasle]] (v) by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 23:22, 4. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Pravno priznanje spola]] (v) by [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] 17:48, 6. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Pravno priznanje spola]] by [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] 19:32, 6. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Prostovoljno gasilsko društvo Griže]] (v) by [[Uporabnik:‎195.138.196.80|‎195.138.196.80]] 18:58, 7. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gregor Samastur]] (bio) by [[Uporabnik:46.150.36.250|46.150.36.250]] 17:43, 9. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Relentless youth]] (music) by [[Uporabnik:Thegreatlibrarian|Thegreatlibrarian]] 17:10, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Prisluhnimo tišini]] (music) by [[Uporabnik:Thegreatlibrarian|Thegreatlibrarian]] 17:11, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Anže Gallus Petelin]] (music) by [[Uporabnik:Vesoljec2000|Vesoljec2000]] 17:14, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Anže Gallus Petelin]] (bio) by [[Uporabnik:Vesoljec2000|Vesoljec2000]] 21:54, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Eva Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Urban Sifrar|Urban Sifrar]] 21:43, 17. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Srednje šole za odrasle]] by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 21:44, 17. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Raški pranger]] by [[Uporabnik:Tinkara7777|Tinkara7777]] 21:59, 17. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Sabira Hajdarević]] (music) by [[Uporabnik:188.196.46.181|188.196.46.181]] 13:57, 18. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bakučiol]] (adv) by [[Uporabnik:Živa Hamun|Živa Hamun]] 11:07, 23. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bellona (mitologija)]] (v & context) by [[Uporabnik:89.142.190.72|89.142.190.72]] 21:29, 24. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jaka Štiglic]] (context) by [[Uporabnik:84.52.156.241|84.52.156.241]] 15:48, 26. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Radioterapija z mikronskimi žarki]] by [[Uporabnik:NinaSkorja|NinaSkorja]] 18:40, 26. maj 2024 (CEST) === junij 2024 === # Declined [[:Osnutek:Živa Vilfan]] (athlete) by [[Uporabnik:46.123.251.32|46.123.251.32]] 21:01, 1. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bunker Pr ' Barabonu]] (npov) by [[Uporabnik:176.76.227.71|176.76.227.71]] 21:02, 1. junij 2024 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Jernej Dolinšek]] by [[Uporabnik:62.84.232.60|62.84.232.60]] 19:01, 2. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Podmrzlica]] (v) by [[Uporabnik:Hribuc|Hribuc]] 12:31, 3. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Matjaž Borovničar]] (bio) by [[Uporabnik:2001:1470:F66F:EE:C4D:B2B7:350D:2ABF|2001:1470:F66F:EE:C4D:B2B7:350D:2ABF]] 14:53, 5. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Glasbena šola Franca Šturma]] (corp) by [[Uporabnik:Evaleh1380|Evaleh1380]] 18:53, 18. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Kulturno umetniško društvo Angel Besednjak Maribor]] (corp) by [[Uporabnik:193.2.127.240|193.2.127.240]] 16:57, 20. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Tilen Žbona]] (bio) by [[Uporabnik:31.15.206.15|31.15.206.15]] 17:49, 21. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Milan Predan]] (bio) by [[Uporabnik:178.79.124.41|178.79.124.41]] 17:57, 21. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Idejalisti]] (corp) by [[Uporabnik:Tb25.bz|Tb25.bz]] 22:30, 21. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Idejalisti]] (corp) by [[Uporabnik:Tb25.bz|Tb25.bz]] 08:49, 22. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jože Jama]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.71.201|86.61.71.201]] 19:24, 22. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:2003 v Iraku in Časovnica invazije na Irak 2003]] (v) by [[Uporabnik:89.142.241.76|89.142.241.76]] 23:09, 27. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Odvetnik za dedno pravo]] (v) by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 18:15, 30. junij 2024 (CEST) === julij 2024 === # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (lang) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 14:38, 9. julij 2024 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:GreenGrass RolePlay]] by [[Uporabnik:84.41.68.63|84.41.68.63]] 12:38, 13. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Menjava glasbe]] (book) by [[Uporabnik:Cajnik|Cajnik]] 15:08, 17. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jure Jakob]] (bio) by [[Uporabnik:InesSemenič|InesSemenič]] 21:23, 18. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Darka Zvonar Predan]] (bio) by [[Uporabnik:2A00:EE2:600E:7500:30CE:FB78:BC20:95F1|2A00:EE2:600E:7500:30CE:FB78:BC20:95F1]] 21:24, 18. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Makiavelizem]] (v & essay) by [[Uporabnik:176.76.227.10|176.76.227.10]] 10:50, 20. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Oplast]] (corp) by [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] 13:42, 20. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Primorje (podjetje)]] (corp) by [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] 13:44, 20. julij 2024 (CEST) === avgust 2024 === # Declined [[:Osnutek:Zombs Royale]] (v & context) by [[Uporabnik:212.235.191.38|212.235.191.38]] 16:21, 22. avgust 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Heset ahmeti]] (bio & npov) by [[Uporabnik:Heset60|Heset60]] 19:46, 27. avgust 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gašper Lenič]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.85.36|86.61.85.36]] 23:29, 28. avgust 2024 (CEST) === september 2024 === # Declined [[:Osnutek:V senci sojenic]] (v) by [[Uporabnik:Eva Poljanec|Eva Poljanec]] 19:43, 4. september 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Buondelmonti]] (nn & custom) by [[Uporabnik:62.84.231.8|62.84.231.8]] 14:32, 14. september 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio & npov) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 15:16, 23. september 2024 (CEST) === oktober 2024 === # Declined [[:Osnutek:Liquid gasoline]] (music) by [[Uporabnik:TERMI13|TERMI13]] 16:28, 5. oktober 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dean Premik]] (bio) by [[Uporabnik:Premik91|Premik91]] 19:11, 7. oktober 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Cistanche tubulosa]] (v) by [[Uporabnik:176.76.224.132|176.76.224.132]] 17:34, 12. oktober 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Borut Mahnič]] (bio) by [[Uporabnik:119.12.141.132|119.12.141.132]] 22:32, 18. oktober 2024 (CEST) === november 2024 === # Declined [[:Osnutek:Medaljon sv. Benedikta]] (v) by [[Uporabnik:DJSeratoFS|DJSeratoFS]] 21:38, 15. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Informatizacija procesov v pametnih mestih]] (neo & essay) by [[Uporabnik:Moj Ca Jan|Moj Ca Jan]] 13:16, 25. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Enotni vstopni portali in identitete]] (essay) by [[Uporabnik:Tmkosi|Tmkosi]] 18:31, 27. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Nadzorni sistemi]] (v & essay) by [[Uporabnik:Wievpia|Wievpia]] 15:40, 28. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Internet stvari]] (v & mergeto) by [[Uporabnik:Gregor Brodnik|Gregor Brodnik]] 18:36, 28. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zgodovina pohištva iz baroka]] (v & context) by [[Uporabnik:46.122.97.23|46.122.97.23]] 19:42, 29. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zgodovina pohištva v renesansi]] (v & context) by [[Uporabnik:46.122.97.23|46.122.97.23]] 19:43, 29. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Avtonomna dostavna vozila]] (v) by [[Uporabnik:146.212.111.40|146.212.111.40]] 14:34, 30. november 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Sovraštvo (roman)]] by [[Uporabnik:Lanaa123|Lanaa123]] 14:39, 30. november 2024 (CET) === december 2024 === # Declined [[:Osnutek:Energijsko učinkovite stavbe]] (context) by [[Uporabnik:46.122.69.207|46.122.69.207]] 16:29, 1. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Informacijska arhitektura in infrastruktura v pametnih mestih]] (v & context) by [[Uporabnik:2A00:EE2:1610:16:989E:8ADB:DDE1:FA2F|2A00:EE2:1610:16:989E:8ADB:DDE1:FA2F]] 21:05, 2. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Načrtovanje]] (context) by [[Uporabnik:Marjana Žniderič|Marjana Žniderič]] 21:07, 2. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Katarina Polajnar Horvat]] (ilc) by [[Uporabnik:Moreinfo111|Moreinfo111]] 20:05, 4. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Alež Bačko]] (joke) by [[Uporabnik:Aleš Bočko|Aleš Bočko]] 10:26, 7. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Alen Borišek]] (bio) by [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] 16:46, 7. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Leon Pučnik]] (bio) by [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] 08:23, 10. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Mahathir Mohamad]] (ilc) by [[Uporabnik:218.208.8.111|218.208.8.111]] 20:39, 13. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Afera Litijska]] (v) by [[Uporabnik:User 0738|User 0738]] 20:40, 13. december 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Alen Borišek]] by [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] 21:32, 13. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Shadu Odhiambo Lisec]] (bio) by [[Uporabnik:Marko Podgorsek|Marko Podgorsek]] 21:38, 13. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Mind Juice]] (music) by [[Uporabnik:Mindjuice24|Mindjuice24]] 23:45, 14. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Ernest Pleh]] (bio) by [[Uporabnik:2A00:EE2:2100:AE00:546A:F1C0:C2D2:E892|2A00:EE2:2100:AE00:546A:F1C0:C2D2:E892]] 15:30, 15. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Primož Zalaznik]] (music) by [[Uporabnik:2001:871:261:4D6:F06D:5D92:C98A:8D73|2001:871:261:4D6:F06D:5D92:C98A:8D73]] 20:43, 16. december 2024 (CET) # Accepted [[:Uporabnik:Flowiki33/Živa Remic]] by [[Uporabnik:Flowiki33|Flowiki33]] 19:34, 17. december 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Tomaž Gorec]] by [[Uporabnik:Nika Ožbolt|Nika Ožbolt]] 15:03, 18. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Diana Košir]] (bio) by [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] 14:15, 19. december 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Primož Zalaznik]] by [[Uporabnik:Jozhefina|Jozhefina]] 20:48, 25. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Leon Pučnik]] (context) by [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] 20:51, 25. december 2024 (CET) # Accepted [[:Uporabnik:VsevedniŠkratek/Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dole pri Litiji]] by [[Uporabnik:VsevedniŠkratek|VsevedniŠkratek]] 22:25, 25. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Železniška proga Lupoglav–Raša]] (v) by [[Uporabnik:Uros ferrari stojanovic|Uros ferrari stojanovic]] 23:27, 28. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Jure Jeraj]] (bio) by [[Uporabnik:JurePDZ|JurePDZ]] 13:56, 29. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vid Legradić]] (bio) by [[Uporabnik:Vlegra1|Vlegra1]] 13:58, 29. december 2024 (CET) === januar 2025 === # Declined [[:Uporabnik:Portobisso/Aleš Pavlin]] (bio) by [[Uporabnik:46.122.71.159|46.122.71.159]] 18:43, 1. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Petra Seliškar]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.48.40|86.61.48.40]] 23:06, 3. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Sebastjan Grosek]] (athlete) by [[Uporabnik:Lucfds|Lucfds]] 17:14, 4. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Rosana Sancin]] (bio) by [[Uporabnik:Rosana Sancin|Rosana Sancin]] 17:08, 5. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Definicija silobrana]] (context) by [[Uporabnik:Rado Krušič|Rado Krušič]] 22:26, 5. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Silvester Vogrinec (mojster)]] (mergeto) by [[Uporabnik:Vilimerc|Vilimerc]] 13:02, 6. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Gorazd Lampe]] (music) by [[Uporabnik:188.198.88.44|188.198.88.44]] 20:55, 6. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Luka Vovk]] (music) by [[Uporabnik:Lukavovk|Lukavovk]] 23:56, 6. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zgodovina Švice]] (v & context) by [[Uporabnik:46.164.61.193|46.164.61.193]] 00:42, 9. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Prekurzor]] (v) by [[Uporabnik:31.15.245.194|31.15.245.194]] 20:06, 10. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Murska ravan]] (v) by [[Uporabnik:109.182.53.165|109.182.53.165]] 15:04, 12. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Miran Müllner]] (bio) by [[Uporabnik:Miran iz Grčne|Miran iz Grčne]] 22:27, 12. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Mala (roman)]] by [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] 12:12, 14. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Jožef Virk]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 17:02, 19. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Outfit7]] (corp) by [[Uporabnik:Idolybloom|Idolybloom]] 16:28, 20. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Dragotin Ferdinand Ripšl]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 21:51, 21. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Twin star]] (v) by [[Uporabnik:213.172.245.233|213.172.245.233]] 20:39, 23. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Cheshire cat]] (v) by [[Uporabnik:213.172.245.233|213.172.245.233]] 20:40, 23. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Josip Mal]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 10:50, 28. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Andreina Trusgnach]] by [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] 14:50, 29. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zdravko Zagožen]] (bio) by [[Uporabnik:Pikica1987|Pikica1987]] 14:54, 29. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vaginalna farmacevtska oblika]] (v) by [[Uporabnik:92.37.99.112|92.37.99.112]] 14:28, 30. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Stojan Špegel]] (bio) by [[Uporabnik:31.15.140.200|31.15.140.200]] 14:34, 30. januar 2025 (CET) === februar 2025 === # Declined [[:Osnutek:Aleksandar Ivanko]] (bio) by [[Uporabnik:212.200.247.73|212.200.247.73]] 12:28, 1. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Transgene]] (v) by [[Uporabnik:46.150.58.142|46.150.58.142]] 17:45, 4. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Dominik Jakšič]] (music) by [[Uporabnik:178.58.75.150|178.58.75.150]] 12:26, 6. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Rajko Bizjak]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.53.73|86.61.53.73]] 12:30, 6. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Viktor Juščenko]] (v) by [[Uporabnik:46.150.93.61|46.150.93.61]] 00:38, 10. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Marfanov sindrom]] (v) by [[Uporabnik:31.15.172.39|31.15.172.39]] 20:17, 19. februar 2025 (CET) === marec 2025 === # Declined [[:Osnutek:Poljanski camino]] (v) by [[Uporabnik:Bojan2005|Bojan2005]] 00:12, 6. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Medgeneracijski center Vezenine Bled]] (v & adv) by [[Uporabnik:86.61.75.103|86.61.75.103]] 17:44, 10. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:GRINGA]] (music) by [[Uporabnik:Ceninmark|Ceninmark]] 17:08, 13. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:GRINGA]] (v) by [[Uporabnik:Ceninmark|Ceninmark]] 17:21, 13. marec 2025 (CET) === april 2025 === # Declined [[:Osnutek:Performance storyboard]] (v & adv) by [[Uporabnik:DEMETRA Wiki|DEMETRA Wiki]] 14:09, 4. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Alen Kočar]] (bio) by [[Uporabnik:A09|A09]] 23:15, 6. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Ana Marija Krajnc]] (bio) by [[Uporabnik:2A01:E0A:4EC:B1B0:DBBF:60CA:7870:5A54|2A01:E0A:4EC:B1B0:DBBF:60CA:7870:5A54]] 12:37, 9. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jože Sodja]] (bio) by [[Uporabnik:176.76.227.68|176.76.227.68]] 15:34, 12. april 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:TRST JE NAŠ]] by [[Uporabnik:194.249.74.3|194.249.74.3]] 11:47, 16. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Darko Stojnić]] (bio) by [[Uporabnik:Neza376|Neza376]] 23:52, 18. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jožef Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Soulfly 5er|Soulfly 5er]] 12:12, 22. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Mind Trade d.o.o.]] (v) by [[Uporabnik:Dopolnila Sen|Dopolnila Sen]] 14:13, 24. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Osebna identiteta]] (v & essay) by [[Uporabnik:188.230.129.76|188.230.129.76]] 15:35, 24. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Zala Klopčič]] (v) by [[Uporabnik:Anže Žagar|Anže Žagar]] 22:09, 25. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 11:09, 26. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 22:08, 30. april 2025 (CEST) === maj 2025 === # Accepted [[:Osnutek:Marguerite Duras]] by [[Uporabnik:Bernetiči|Bernetiči]] 00:44, 5. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Stefan Żeromski]] (custom) by [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] 17:51, 5. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Maj Šmid]] (bio) by [[Uporabnik:Frenk presheren|Frenk presheren]] 19:25, 6. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Edin Krnić]] (bio & adv) by [[Uporabnik:Travel With Me|Travel With Me]] 21:43, 11. maj 2025 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Stefan Żeromski]] by [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] 00:36, 21. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gibanje Novi glas upokojencev]] (nn) by [[Uporabnik:Blejcan777|Blejcan777]] 13:06, 21. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Lim Smrad in Žila]] (music) by [[Uporabnik:SchreZbrc|SchreZbrc]] 17:10, 23. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Žima Slovenija (Tovarna)]] (corp) by [[Uporabnik:212.185.66.18|212.185.66.18]] 20:09, 28. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:ZUNANJI ODNOSI PODKRALJESTVA NOVE ŠPANIJE]] (v & essay) by [[Uporabnik:PiiaTomsic|PiiaTomsic]] 15:36, 29. maj 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:FIlip Rovan Mulej]] by [[Uporabnik:2001:1470:F717:CC:A824:D860:19EB:BCF6|2001:1470:F717:CC:A824:D860:19EB:BCF6]] 14:25, 30. maj 2025 (CEST) === junij 2025 === # Declined [[:Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] (essay) by [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] 17:13, 7. junij 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Žan Slak]] (athlete) by [[Uporabnik:46.122.67.109|46.122.67.109]] 11:31, 11. junij 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Milena Jaklič]] (bio & ai) by [[Uporabnik:95.176.129.180|95.176.129.180]] 21:15, 16. junij 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Luka Kohek]] by [[Uporabnik:91.246.235.57|91.246.235.57]] 22:46, 30. junij 2025 (CEST) === julij 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Manca Rožman]] (athlete) uporabnika [[Uporabnik:MajaBR|MajaBR]] 16:42, 2. julij 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Lošinj (film)]] (film) uporabnika [[Uporabnik:Agenttoni|Agenttoni]] 17:30, 17. julij 2025 (CEST) === avgust 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Dušan Mandić]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:DušanMandićDušan111|DušanMandićDušan111]] 22:42, 7. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Priscila Gulič Pirnat]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:PriscilaGP|PriscilaGP]] 09:46, 8. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Leopold Brenčič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:46.122.69.165|46.122.69.165]] 21:54, 22. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Mateja Meško]] (athlete) uporabnika [[Uporabnik:LjubljanaResearcher|LjubljanaResearcher]] 12:27, 24. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Franc Čuš (2023)]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:213.161.20.6|213.161.20.6]] 12:43, 28. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Društvo Zlata Slovenija]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Blejcan5|Blejcan5]] 10:49, 30. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Xsport]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Nobody7916|Nobody7916]] 19:16, 30. avgust 2025 (CEST) === september 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Anitina srca]] (event) uporabnika [[Uporabnik:MALI STEF|MALI STEF]] 22:00, 1. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Kamenčki prijaznosti]] (event) uporabnika [[Uporabnik:MALI STEF|MALI STEF]] 22:00, 1. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Rok Jožef Gršić]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-52528-0|~2025-52528-0]] 17:28, 5. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:TRILE]] (music & ai) uporabnika [[Uporabnik:LOCO GANG|LOCO GANG]] 12:39, 8. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Alenka Orel]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:UstvarjalniLisjak|UstvarjalniLisjak]] 11:22, 9. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Virtual Steel]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:25, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Gstarcad Mechanical]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:25, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:AxisVM programska oprema]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:27, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:GstarCAD]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:27, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Društvo Zlata Slovenija]] (corp & ai) uporabnika [[Uporabnik:Blejcan777|Blejcan777]] 10:22, 17. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Stanko Čurin]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-64106-1|~2025-64106-1]] 17:36, 22. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Andreja Kutin]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26617-76|~2025-26617-76]] 11:43, 25. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Nadja Ebner]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:LeopoldSpanovic|LeopoldSpanovic]] 19:50, 25. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Kako pokopati mamo, ki je še živa]] (book) uporabnika [[Uporabnik:LeopoldSpanovic|LeopoldSpanovic]] 19:51, 25. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Indominus rex]] (v & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26534-67|~2025-26534-67]] 14:31, 28. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Dekkproff]] (corp & adv) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26960-76|~2025-26960-76]] 14:35, 30. september 2025 (CEST) === oktober 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Lil Exile]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Lil Exile|Lil Exile]] 09:42, 4. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Paysafecard]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Božidar Jožef Bižal|Božidar Jožef Bižal]] 17:15, 16. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Življenjeslovje IzaQ]] (neo & adv) uporabnika [[Uporabnik:MatejaKunc|MatejaKunc]] 17:27, 19. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Fratelli TASCA (podjetje)]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Albertpapler|Albertpapler]] 20:46, 21. oktober 2025 (CEST) === november 2025 === # Sprejet [[:Osnutek:Ženin proti svoji volji]] uporabnika [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] 00:33, 5. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Na stekleni strehi]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Ninamacek22|Ninamacek22]] 10:47, 8. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:BAGAT]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Kiwi2500|Kiwi2500]] 19:27, 12. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Franjo Kalamiza]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:CEKF|CEKF]] 12:01, 13. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Volilna koalicija NSi, SLS in Fokus]] (v & ai) uporabnika [[Uporabnik:Vižla12345|Vižla12345]] 14:56, 22. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Skupina iTAK]] (music & ai) uporabnika [[Uporabnik:Skupina.itak|Skupina.itak]] 11:49, 24. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Tone Gogala]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Tea Rogelj|Tea Rogelj]] 12:38, 24. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Leopoldina Rozman]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Leopoldinak|Leopoldinak]] 15:12, 25. november 2025 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Leopoldina Rozman]] uporabnika [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] 16:21, 26. november 2025 (CET) # Zavrnjen [[:Osnutek:Backrooms level 99999]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-37069-30|~2025-37069-30]] 19:20, 28. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sodobna fitoterapija]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:FrankFE|FrankFE]] 21:55, 28. november 2025 (CET) === december 2025 === # Zavrnjen [[:Osnutek:ZigacproKalanka]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-37824-08|~2025-37824-08]] 23:55, 1. december 2025 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Jernov rokopis ali Martinova senca]] uporabnika [[Uporabnik:Leja Planko|Leja Planko]] 22:01, 2. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ptujski prstan]] (v) uporabnika [[Uporabnik:GregorWiki2025|GregorWiki2025]] 22:02, 2. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Anja Rijavec]] (v & npov) uporabnika [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] 01:19, 5. december 2025 (CET) # Zavrnjen [[:Osnutek:Robert Marinč]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-38569-16|~2025-38569-16]] 12:39, 5. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Legenda o svetnici]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-38819-89|~2025-38819-89]] 06:53, 6. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Martina Hegediš]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Martinahegediš|Martinahegediš]] 12:21, 8. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Poveljniški tim]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-39691-81|~2025-39691-81]] 14:06, 10. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Podčastniška podporna linija]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-39691-81|~2025-39691-81]] 14:06, 10. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Marija Sreš]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:ZgodovinaPrekmurja|ZgodovinaPrekmurja]] 18:01, 15. december 2025 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Mariborska peterica]] uporabnika [[Uporabnik:Kolarovatinka|Kolarovatinka]] 23:18, 15. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Tone Gabrijelčič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Nikolaj keuc|Nikolaj keuc]] 21:56, 16. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Melita Zemljak Jontes]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] 14:13, 17. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Afera Zaliv 1975]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-42194-44|~2025-42194-44]] 20:16, 23. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Hasmonejsko kraljestvo]] (v & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-42522-93|~2025-42522-93]] 15:09, 25. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Milan Ramšak Marković]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Milan0markovic|Milan0markovic]] 14:36, 26. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Janez Šter]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Ana.grabnar|Ana.grabnar]] 16:05, 26. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sara Zupan]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43747-15|~2025-43747-15]] 20:51, 29. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Jan Istenič]] (bio & lang) uporabnika [[Uporabnik:Recordameforever|Recordameforever]] 14:48, 30. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Svetopolk Pivko]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] 13:24, 31. december 2025 (CET) === januar 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Roman Vidmar]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Vladko Meglič|Vladko Meglič]] 00:15, 6. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Marijan Slabe]] (ai & custom) uporabnika [[Uporabnik:Andrej skr|Andrej skr]] 01:09, 8. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ajda Lea Jakše]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:Ajda - Lea|Ajda - Lea]] 01:13, 8. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Svetopolk Pivko]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] 01:22, 8. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Geolingvistika]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Topolovseksara|Topolovseksara]] 20:08, 13. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Nevrosistemska degenerativna motnja A–17 (NDM-A17)]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2026-29027-1|~2026-29027-1]] 13:03, 14. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sergej Golubović]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Sergej Golubovic|Sergej Golubovic]] 20:59, 21. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Majør]] (music & ai) uporabnika [[Uporabnik:Majormusiccc|Majormusiccc]] 19:56, 24. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ponorelii]] (corp & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-53833-2|~2026-53833-2]] 12:33, 25. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Damir Raković Ponorelii]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-53833-2|~2026-53833-2]] 12:34, 25. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Tjaar|Tjaar]] 18:16, 26. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Alenka Hladnik]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:AH1860|AH1860]] 20:13, 29. januar 2026 (CET) === februar 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Matej Šurc]] (v) uporabnika [[Uporabnik:MAwiki800|MAwiki800]] 12:45, 2. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Katarina Pustinek Rakar]] (music) uporabnika [[Uporabnik:EffectiveElf|EffectiveElf]] 01:07, 5. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sestrski jeziki]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Julija kersmanc|Julija kersmanc]] 22:07, 15. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Krista Urbas|Krista Urbas]] 10:42, 18. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:~2026-12178-27|~2026-12178-27]] 17:59, 24. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Krista Urbas|Krista Urbas]] 13:42, 25. februar 2026 (CET) === marec 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Ansambel Slovenski zvoki]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Azikovsek|Azikovsek]] 11:10, 1. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Brane Širca]] (ai & bio) uporabnika [[Uporabnik:KUD VIČ|KUD VIČ]] 11:16, 1. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Aleksandar Repić]] (context) uporabnika [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] 22:38, 4. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Jaka Predalič]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:Bogibatinaa|Bogibatinaa]] 11:58, 6. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Luka Simonič]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Lenart28|Lenart28]] 14:59, 8. marec 2026 (CET) # Zavrnjen [[:Osnutek:Roskarjev biceps]] uporabnika [[Uporabnik:Datrtu|Datrtu]] 11:02, 11. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Nino Camardo]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:NinoCamardoArt|NinoCamardoArt]] 16:30, 17. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ivan Sajevic]] (v) uporabnika [[Uporabnik:SajevicZ|SajevicZ]] 16:41, 17. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Jack Kerouac]] (v & npov) uporabnika [[Uporabnik:~2026-17441-60|~2026-17441-60]] 10:58, 22. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Danijel Mitrović]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-18024-17|~2026-18024-17]] 11:35, 26. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:The Multicentral]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Kleever69|Kleever69]] 21:29, 26. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Boštjan Košir]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-14498-42|~2026-14498-42]] 21:31, 26. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Tone Strnad]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Dolinarm|Dolinarm]] 13:17, 28. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Primož Premzl]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:UHT9|UHT9]] 13:18, 28. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Poslanec in duhovnik dr. Leopold Potzinger]] (mergeto) uporabnika [[Uporabnik:~2026-17396-79|~2026-17396-79]] 13:20, 28. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:PoraVnava d.o.o.]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Oleksandr Miziuk|Oleksandr Miziuk]] 13:25, 28. marec 2026 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Dolores Viesèr]] uporabnika [[Uporabnik:Nezzxxx|Nezzxxx]] 17:36, 28. marec 2026 (CET) === april 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Franc Mugerle]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2026-24604-55|~2026-24604-55]] 11:30, 22. april 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Buseti]] (v) uporabnika [[Uporabnik:BuzetiBuzeti007|BuzetiBuzeti007]] 20:10, 22. april 2026 (CEST) === maj 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Prodan Rupar]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-26967-64|~2026-26967-64]] 15:52, 4. maj 2026 (CEST) # Zavrnjen [[:Osnutek:Kraljevina Dravija]] uporabnika [[Uporabnik:~2026-27753-60|~2026-27753-60]] 22:35, 10. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Bian Marcus Polanec]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-28024-13|~2026-28024-13]] 22:43, 10. maj 2026 (CEST) # Zavrnjen [[:Osnutek:Diana Palčič]] uporabnika [[Uporabnik:~2026-28445-09|~2026-28445-09]] 09:23, 11. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Creatim]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Urška Rahonc|Urška Rahonc]] 22:19, 15. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Rok Cajzek]] (ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-29116-38|~2026-29116-38]] 11:20, 16. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Branko Zadnik]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Branko1950|Branko1950]] 11:34, 16. maj 2026 (CEST) === junij 2026 === # Zavrnjen [[:Osnutek:Mija Gajšt]] uporabnika [[Uporabnik:Nejc Volmajer|Nejc Volmajer]] 11:49, 4. junij 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Tamara Bračič Vidmar]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-33216-80|~2026-33216-80]] 10:27, 6. junij 2026 (CEST) es5x6nktqql7pvfvzk1o5mk9xozrz4q 6685938 6685925 2026-06-06T08:46:01Z A09 188929 Beležim odklonjen [[Osnutek:Fake Orchestra]] ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6685938 wikitext text/x-wiki === marec 2024 === # Accepted [[:Osnutek:Stroopov učinek]] by [[Uporabnik:Jakpo56|Jakpo56]] 16:17, 4. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vasilij Prešern]] (npov & bio) by [[Uporabnik:89.212.142.214|89.212.142.214]] 21:33, 5. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Andreina Trusgnach]] (bio) by [[Uporabnik:Slavica Radinja|Slavica Radinja]] 21:25, 8. marec 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]] by [[Uporabnik:LiWinBra|LiWinBra]] 21:28, 8. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Ka te trga]] (music) by [[Uporabnik:Tlukac34|Tlukac34]] 21:32, 8. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Eva Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Urban Sifrar|Urban Sifrar]] 21:37, 8. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Jure Čeh]] (bio) by [[Uporabnik:888klotilda5|888klotilda5]] 18:44, 11. marec 2024 (CET) # Declined [[:Uporabnik:Tadeus umetnost/Tadej Žugman]] (bio) by [[Uporabnik:Tadeus umetnost|Tadeus umetnost]] 16:12, 19. marec 2024 (CET) === april 2024 === # Declined [[:Osnutek:Damjan Volf]] (bio) by [[Uporabnik:Damjan Volf|Damjan Volf]] 22:16, 7. april 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Vojna na Balkanu]] (v) by [[Uporabnik:2A00:1A20:2900:1B4E:811F:78C5:F3B:8777|2A00:1A20:2900:1B4E:811F:78C5:F3B:8777]] 19:39, 19. april 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Lučka Lučovnik]] (bio) by [[Uporabnik:2A01:261:4B1:1E00:3948:7E90:13CB:A241|2A01:261:4B1:1E00:3948:7E90:13CB:A241]] 08:44, 20. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Sramotilni steber v Negovi]] by [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] 12:10, 20. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Sramotilni steber v Brestanici]] by [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] 14:05, 20. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Radovljiška sramotilna klop]] by [[Uporabnik:Nikasin|Nikasin]] 21:25, 23. april 2024 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Domen Kovačič]] by [[Uporabnik:Marcina poldeguza|Marcina poldeguza]] 12:39, 24. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Sodniško žezlo iz Žužemberka]] by [[Uporabnik:T032146|T032146]] 12:22, 29. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Gavge pri Kostelu]] by [[Uporabnik:46.164.6.224|46.164.6.224]] 13:11, 29. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Motniški pranger]] by [[Uporabnik:TZ24042001|TZ24042001]] 21:01, 29. april 2024 (CEST) === maj 2024 === # Declined [[:Osnutek:Bogdan Osolnik]] (bio) by [[Uporabnik:46.248.70.96|46.248.70.96]] 22:34, 2. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bogomil Pepel]] (bio) by [[Uporabnik:Apepel|Apepel]] 22:35, 2. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Srednje šole za odrasle]] (v) by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 23:22, 4. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Pravno priznanje spola]] (v) by [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] 17:48, 6. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Pravno priznanje spola]] by [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] 19:32, 6. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Prostovoljno gasilsko društvo Griže]] (v) by [[Uporabnik:‎195.138.196.80|‎195.138.196.80]] 18:58, 7. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gregor Samastur]] (bio) by [[Uporabnik:46.150.36.250|46.150.36.250]] 17:43, 9. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Relentless youth]] (music) by [[Uporabnik:Thegreatlibrarian|Thegreatlibrarian]] 17:10, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Prisluhnimo tišini]] (music) by [[Uporabnik:Thegreatlibrarian|Thegreatlibrarian]] 17:11, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Anže Gallus Petelin]] (music) by [[Uporabnik:Vesoljec2000|Vesoljec2000]] 17:14, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Anže Gallus Petelin]] (bio) by [[Uporabnik:Vesoljec2000|Vesoljec2000]] 21:54, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Eva Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Urban Sifrar|Urban Sifrar]] 21:43, 17. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Srednje šole za odrasle]] by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 21:44, 17. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Raški pranger]] by [[Uporabnik:Tinkara7777|Tinkara7777]] 21:59, 17. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Sabira Hajdarević]] (music) by [[Uporabnik:188.196.46.181|188.196.46.181]] 13:57, 18. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bakučiol]] (adv) by [[Uporabnik:Živa Hamun|Živa Hamun]] 11:07, 23. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bellona (mitologija)]] (v & context) by [[Uporabnik:89.142.190.72|89.142.190.72]] 21:29, 24. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jaka Štiglic]] (context) by [[Uporabnik:84.52.156.241|84.52.156.241]] 15:48, 26. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Radioterapija z mikronskimi žarki]] by [[Uporabnik:NinaSkorja|NinaSkorja]] 18:40, 26. maj 2024 (CEST) === junij 2024 === # Declined [[:Osnutek:Živa Vilfan]] (athlete) by [[Uporabnik:46.123.251.32|46.123.251.32]] 21:01, 1. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bunker Pr ' Barabonu]] (npov) by [[Uporabnik:176.76.227.71|176.76.227.71]] 21:02, 1. junij 2024 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Jernej Dolinšek]] by [[Uporabnik:62.84.232.60|62.84.232.60]] 19:01, 2. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Podmrzlica]] (v) by [[Uporabnik:Hribuc|Hribuc]] 12:31, 3. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Matjaž Borovničar]] (bio) by [[Uporabnik:2001:1470:F66F:EE:C4D:B2B7:350D:2ABF|2001:1470:F66F:EE:C4D:B2B7:350D:2ABF]] 14:53, 5. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Glasbena šola Franca Šturma]] (corp) by [[Uporabnik:Evaleh1380|Evaleh1380]] 18:53, 18. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Kulturno umetniško društvo Angel Besednjak Maribor]] (corp) by [[Uporabnik:193.2.127.240|193.2.127.240]] 16:57, 20. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Tilen Žbona]] (bio) by [[Uporabnik:31.15.206.15|31.15.206.15]] 17:49, 21. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Milan Predan]] (bio) by [[Uporabnik:178.79.124.41|178.79.124.41]] 17:57, 21. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Idejalisti]] (corp) by [[Uporabnik:Tb25.bz|Tb25.bz]] 22:30, 21. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Idejalisti]] (corp) by [[Uporabnik:Tb25.bz|Tb25.bz]] 08:49, 22. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jože Jama]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.71.201|86.61.71.201]] 19:24, 22. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:2003 v Iraku in Časovnica invazije na Irak 2003]] (v) by [[Uporabnik:89.142.241.76|89.142.241.76]] 23:09, 27. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Odvetnik za dedno pravo]] (v) by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 18:15, 30. junij 2024 (CEST) === julij 2024 === # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (lang) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 14:38, 9. julij 2024 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:GreenGrass RolePlay]] by [[Uporabnik:84.41.68.63|84.41.68.63]] 12:38, 13. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Menjava glasbe]] (book) by [[Uporabnik:Cajnik|Cajnik]] 15:08, 17. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jure Jakob]] (bio) by [[Uporabnik:InesSemenič|InesSemenič]] 21:23, 18. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Darka Zvonar Predan]] (bio) by [[Uporabnik:2A00:EE2:600E:7500:30CE:FB78:BC20:95F1|2A00:EE2:600E:7500:30CE:FB78:BC20:95F1]] 21:24, 18. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Makiavelizem]] (v & essay) by [[Uporabnik:176.76.227.10|176.76.227.10]] 10:50, 20. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Oplast]] (corp) by [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] 13:42, 20. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Primorje (podjetje)]] (corp) by [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] 13:44, 20. julij 2024 (CEST) === avgust 2024 === # Declined [[:Osnutek:Zombs Royale]] (v & context) by [[Uporabnik:212.235.191.38|212.235.191.38]] 16:21, 22. avgust 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Heset ahmeti]] (bio & npov) by [[Uporabnik:Heset60|Heset60]] 19:46, 27. avgust 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gašper Lenič]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.85.36|86.61.85.36]] 23:29, 28. avgust 2024 (CEST) === september 2024 === # Declined [[:Osnutek:V senci sojenic]] (v) by [[Uporabnik:Eva Poljanec|Eva Poljanec]] 19:43, 4. september 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Buondelmonti]] (nn & custom) by [[Uporabnik:62.84.231.8|62.84.231.8]] 14:32, 14. september 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio & npov) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 15:16, 23. september 2024 (CEST) === oktober 2024 === # Declined [[:Osnutek:Liquid gasoline]] (music) by [[Uporabnik:TERMI13|TERMI13]] 16:28, 5. oktober 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dean Premik]] (bio) by [[Uporabnik:Premik91|Premik91]] 19:11, 7. oktober 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Cistanche tubulosa]] (v) by [[Uporabnik:176.76.224.132|176.76.224.132]] 17:34, 12. oktober 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Borut Mahnič]] (bio) by [[Uporabnik:119.12.141.132|119.12.141.132]] 22:32, 18. oktober 2024 (CEST) === november 2024 === # Declined [[:Osnutek:Medaljon sv. Benedikta]] (v) by [[Uporabnik:DJSeratoFS|DJSeratoFS]] 21:38, 15. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Informatizacija procesov v pametnih mestih]] (neo & essay) by [[Uporabnik:Moj Ca Jan|Moj Ca Jan]] 13:16, 25. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Enotni vstopni portali in identitete]] (essay) by [[Uporabnik:Tmkosi|Tmkosi]] 18:31, 27. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Nadzorni sistemi]] (v & essay) by [[Uporabnik:Wievpia|Wievpia]] 15:40, 28. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Internet stvari]] (v & mergeto) by [[Uporabnik:Gregor Brodnik|Gregor Brodnik]] 18:36, 28. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zgodovina pohištva iz baroka]] (v & context) by [[Uporabnik:46.122.97.23|46.122.97.23]] 19:42, 29. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zgodovina pohištva v renesansi]] (v & context) by [[Uporabnik:46.122.97.23|46.122.97.23]] 19:43, 29. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Avtonomna dostavna vozila]] (v) by [[Uporabnik:146.212.111.40|146.212.111.40]] 14:34, 30. november 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Sovraštvo (roman)]] by [[Uporabnik:Lanaa123|Lanaa123]] 14:39, 30. november 2024 (CET) === december 2024 === # Declined [[:Osnutek:Energijsko učinkovite stavbe]] (context) by [[Uporabnik:46.122.69.207|46.122.69.207]] 16:29, 1. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Informacijska arhitektura in infrastruktura v pametnih mestih]] (v & context) by [[Uporabnik:2A00:EE2:1610:16:989E:8ADB:DDE1:FA2F|2A00:EE2:1610:16:989E:8ADB:DDE1:FA2F]] 21:05, 2. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Načrtovanje]] (context) by [[Uporabnik:Marjana Žniderič|Marjana Žniderič]] 21:07, 2. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Katarina Polajnar Horvat]] (ilc) by [[Uporabnik:Moreinfo111|Moreinfo111]] 20:05, 4. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Alež Bačko]] (joke) by [[Uporabnik:Aleš Bočko|Aleš Bočko]] 10:26, 7. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Alen Borišek]] (bio) by [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] 16:46, 7. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Leon Pučnik]] (bio) by [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] 08:23, 10. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Mahathir Mohamad]] (ilc) by [[Uporabnik:218.208.8.111|218.208.8.111]] 20:39, 13. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Afera Litijska]] (v) by [[Uporabnik:User 0738|User 0738]] 20:40, 13. december 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Alen Borišek]] by [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] 21:32, 13. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Shadu Odhiambo Lisec]] (bio) by [[Uporabnik:Marko Podgorsek|Marko Podgorsek]] 21:38, 13. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Mind Juice]] (music) by [[Uporabnik:Mindjuice24|Mindjuice24]] 23:45, 14. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Ernest Pleh]] (bio) by [[Uporabnik:2A00:EE2:2100:AE00:546A:F1C0:C2D2:E892|2A00:EE2:2100:AE00:546A:F1C0:C2D2:E892]] 15:30, 15. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Primož Zalaznik]] (music) by [[Uporabnik:2001:871:261:4D6:F06D:5D92:C98A:8D73|2001:871:261:4D6:F06D:5D92:C98A:8D73]] 20:43, 16. december 2024 (CET) # Accepted [[:Uporabnik:Flowiki33/Živa Remic]] by [[Uporabnik:Flowiki33|Flowiki33]] 19:34, 17. december 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Tomaž Gorec]] by [[Uporabnik:Nika Ožbolt|Nika Ožbolt]] 15:03, 18. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Diana Košir]] (bio) by [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] 14:15, 19. december 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Primož Zalaznik]] by [[Uporabnik:Jozhefina|Jozhefina]] 20:48, 25. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Leon Pučnik]] (context) by [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] 20:51, 25. december 2024 (CET) # Accepted [[:Uporabnik:VsevedniŠkratek/Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dole pri Litiji]] by [[Uporabnik:VsevedniŠkratek|VsevedniŠkratek]] 22:25, 25. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Železniška proga Lupoglav–Raša]] (v) by [[Uporabnik:Uros ferrari stojanovic|Uros ferrari stojanovic]] 23:27, 28. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Jure Jeraj]] (bio) by [[Uporabnik:JurePDZ|JurePDZ]] 13:56, 29. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vid Legradić]] (bio) by [[Uporabnik:Vlegra1|Vlegra1]] 13:58, 29. december 2024 (CET) === januar 2025 === # Declined [[:Uporabnik:Portobisso/Aleš Pavlin]] (bio) by [[Uporabnik:46.122.71.159|46.122.71.159]] 18:43, 1. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Petra Seliškar]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.48.40|86.61.48.40]] 23:06, 3. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Sebastjan Grosek]] (athlete) by [[Uporabnik:Lucfds|Lucfds]] 17:14, 4. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Rosana Sancin]] (bio) by [[Uporabnik:Rosana Sancin|Rosana Sancin]] 17:08, 5. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Definicija silobrana]] (context) by [[Uporabnik:Rado Krušič|Rado Krušič]] 22:26, 5. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Silvester Vogrinec (mojster)]] (mergeto) by [[Uporabnik:Vilimerc|Vilimerc]] 13:02, 6. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Gorazd Lampe]] (music) by [[Uporabnik:188.198.88.44|188.198.88.44]] 20:55, 6. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Luka Vovk]] (music) by [[Uporabnik:Lukavovk|Lukavovk]] 23:56, 6. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zgodovina Švice]] (v & context) by [[Uporabnik:46.164.61.193|46.164.61.193]] 00:42, 9. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Prekurzor]] (v) by [[Uporabnik:31.15.245.194|31.15.245.194]] 20:06, 10. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Murska ravan]] (v) by [[Uporabnik:109.182.53.165|109.182.53.165]] 15:04, 12. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Miran Müllner]] (bio) by [[Uporabnik:Miran iz Grčne|Miran iz Grčne]] 22:27, 12. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Mala (roman)]] by [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] 12:12, 14. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Jožef Virk]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 17:02, 19. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Outfit7]] (corp) by [[Uporabnik:Idolybloom|Idolybloom]] 16:28, 20. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Dragotin Ferdinand Ripšl]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 21:51, 21. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Twin star]] (v) by [[Uporabnik:213.172.245.233|213.172.245.233]] 20:39, 23. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Cheshire cat]] (v) by [[Uporabnik:213.172.245.233|213.172.245.233]] 20:40, 23. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Josip Mal]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 10:50, 28. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Andreina Trusgnach]] by [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] 14:50, 29. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zdravko Zagožen]] (bio) by [[Uporabnik:Pikica1987|Pikica1987]] 14:54, 29. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vaginalna farmacevtska oblika]] (v) by [[Uporabnik:92.37.99.112|92.37.99.112]] 14:28, 30. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Stojan Špegel]] (bio) by [[Uporabnik:31.15.140.200|31.15.140.200]] 14:34, 30. januar 2025 (CET) === februar 2025 === # Declined [[:Osnutek:Aleksandar Ivanko]] (bio) by [[Uporabnik:212.200.247.73|212.200.247.73]] 12:28, 1. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Transgene]] (v) by [[Uporabnik:46.150.58.142|46.150.58.142]] 17:45, 4. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Dominik Jakšič]] (music) by [[Uporabnik:178.58.75.150|178.58.75.150]] 12:26, 6. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Rajko Bizjak]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.53.73|86.61.53.73]] 12:30, 6. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Viktor Juščenko]] (v) by [[Uporabnik:46.150.93.61|46.150.93.61]] 00:38, 10. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Marfanov sindrom]] (v) by [[Uporabnik:31.15.172.39|31.15.172.39]] 20:17, 19. februar 2025 (CET) === marec 2025 === # Declined [[:Osnutek:Poljanski camino]] (v) by [[Uporabnik:Bojan2005|Bojan2005]] 00:12, 6. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Medgeneracijski center Vezenine Bled]] (v & adv) by [[Uporabnik:86.61.75.103|86.61.75.103]] 17:44, 10. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:GRINGA]] (music) by [[Uporabnik:Ceninmark|Ceninmark]] 17:08, 13. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:GRINGA]] (v) by [[Uporabnik:Ceninmark|Ceninmark]] 17:21, 13. marec 2025 (CET) === april 2025 === # Declined [[:Osnutek:Performance storyboard]] (v & adv) by [[Uporabnik:DEMETRA Wiki|DEMETRA Wiki]] 14:09, 4. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Alen Kočar]] (bio) by [[Uporabnik:A09|A09]] 23:15, 6. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Ana Marija Krajnc]] (bio) by [[Uporabnik:2A01:E0A:4EC:B1B0:DBBF:60CA:7870:5A54|2A01:E0A:4EC:B1B0:DBBF:60CA:7870:5A54]] 12:37, 9. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jože Sodja]] (bio) by [[Uporabnik:176.76.227.68|176.76.227.68]] 15:34, 12. april 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:TRST JE NAŠ]] by [[Uporabnik:194.249.74.3|194.249.74.3]] 11:47, 16. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Darko Stojnić]] (bio) by [[Uporabnik:Neza376|Neza376]] 23:52, 18. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jožef Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Soulfly 5er|Soulfly 5er]] 12:12, 22. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Mind Trade d.o.o.]] (v) by [[Uporabnik:Dopolnila Sen|Dopolnila Sen]] 14:13, 24. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Osebna identiteta]] (v & essay) by [[Uporabnik:188.230.129.76|188.230.129.76]] 15:35, 24. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Zala Klopčič]] (v) by [[Uporabnik:Anže Žagar|Anže Žagar]] 22:09, 25. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 11:09, 26. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 22:08, 30. april 2025 (CEST) === maj 2025 === # Accepted [[:Osnutek:Marguerite Duras]] by [[Uporabnik:Bernetiči|Bernetiči]] 00:44, 5. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Stefan Żeromski]] (custom) by [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] 17:51, 5. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Maj Šmid]] (bio) by [[Uporabnik:Frenk presheren|Frenk presheren]] 19:25, 6. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Edin Krnić]] (bio & adv) by [[Uporabnik:Travel With Me|Travel With Me]] 21:43, 11. maj 2025 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Stefan Żeromski]] by [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] 00:36, 21. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gibanje Novi glas upokojencev]] (nn) by [[Uporabnik:Blejcan777|Blejcan777]] 13:06, 21. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Lim Smrad in Žila]] (music) by [[Uporabnik:SchreZbrc|SchreZbrc]] 17:10, 23. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Žima Slovenija (Tovarna)]] (corp) by [[Uporabnik:212.185.66.18|212.185.66.18]] 20:09, 28. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:ZUNANJI ODNOSI PODKRALJESTVA NOVE ŠPANIJE]] (v & essay) by [[Uporabnik:PiiaTomsic|PiiaTomsic]] 15:36, 29. maj 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:FIlip Rovan Mulej]] by [[Uporabnik:2001:1470:F717:CC:A824:D860:19EB:BCF6|2001:1470:F717:CC:A824:D860:19EB:BCF6]] 14:25, 30. maj 2025 (CEST) === junij 2025 === # Declined [[:Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] (essay) by [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] 17:13, 7. junij 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Žan Slak]] (athlete) by [[Uporabnik:46.122.67.109|46.122.67.109]] 11:31, 11. junij 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Milena Jaklič]] (bio & ai) by [[Uporabnik:95.176.129.180|95.176.129.180]] 21:15, 16. junij 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Luka Kohek]] by [[Uporabnik:91.246.235.57|91.246.235.57]] 22:46, 30. junij 2025 (CEST) === julij 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Manca Rožman]] (athlete) uporabnika [[Uporabnik:MajaBR|MajaBR]] 16:42, 2. julij 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Lošinj (film)]] (film) uporabnika [[Uporabnik:Agenttoni|Agenttoni]] 17:30, 17. julij 2025 (CEST) === avgust 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Dušan Mandić]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:DušanMandićDušan111|DušanMandićDušan111]] 22:42, 7. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Priscila Gulič Pirnat]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:PriscilaGP|PriscilaGP]] 09:46, 8. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Leopold Brenčič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:46.122.69.165|46.122.69.165]] 21:54, 22. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Mateja Meško]] (athlete) uporabnika [[Uporabnik:LjubljanaResearcher|LjubljanaResearcher]] 12:27, 24. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Franc Čuš (2023)]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:213.161.20.6|213.161.20.6]] 12:43, 28. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Društvo Zlata Slovenija]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Blejcan5|Blejcan5]] 10:49, 30. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Xsport]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Nobody7916|Nobody7916]] 19:16, 30. avgust 2025 (CEST) === september 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Anitina srca]] (event) uporabnika [[Uporabnik:MALI STEF|MALI STEF]] 22:00, 1. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Kamenčki prijaznosti]] (event) uporabnika [[Uporabnik:MALI STEF|MALI STEF]] 22:00, 1. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Rok Jožef Gršić]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-52528-0|~2025-52528-0]] 17:28, 5. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:TRILE]] (music & ai) uporabnika [[Uporabnik:LOCO GANG|LOCO GANG]] 12:39, 8. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Alenka Orel]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:UstvarjalniLisjak|UstvarjalniLisjak]] 11:22, 9. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Virtual Steel]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:25, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Gstarcad Mechanical]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:25, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:AxisVM programska oprema]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:27, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:GstarCAD]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:27, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Društvo Zlata Slovenija]] (corp & ai) uporabnika [[Uporabnik:Blejcan777|Blejcan777]] 10:22, 17. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Stanko Čurin]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-64106-1|~2025-64106-1]] 17:36, 22. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Andreja Kutin]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26617-76|~2025-26617-76]] 11:43, 25. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Nadja Ebner]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:LeopoldSpanovic|LeopoldSpanovic]] 19:50, 25. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Kako pokopati mamo, ki je še živa]] (book) uporabnika [[Uporabnik:LeopoldSpanovic|LeopoldSpanovic]] 19:51, 25. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Indominus rex]] (v & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26534-67|~2025-26534-67]] 14:31, 28. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Dekkproff]] (corp & adv) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26960-76|~2025-26960-76]] 14:35, 30. september 2025 (CEST) === oktober 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Lil Exile]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Lil Exile|Lil Exile]] 09:42, 4. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Paysafecard]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Božidar Jožef Bižal|Božidar Jožef Bižal]] 17:15, 16. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Življenjeslovje IzaQ]] (neo & adv) uporabnika [[Uporabnik:MatejaKunc|MatejaKunc]] 17:27, 19. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Fratelli TASCA (podjetje)]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Albertpapler|Albertpapler]] 20:46, 21. oktober 2025 (CEST) === november 2025 === # Sprejet [[:Osnutek:Ženin proti svoji volji]] uporabnika [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] 00:33, 5. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Na stekleni strehi]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Ninamacek22|Ninamacek22]] 10:47, 8. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:BAGAT]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Kiwi2500|Kiwi2500]] 19:27, 12. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Franjo Kalamiza]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:CEKF|CEKF]] 12:01, 13. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Volilna koalicija NSi, SLS in Fokus]] (v & ai) uporabnika [[Uporabnik:Vižla12345|Vižla12345]] 14:56, 22. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Skupina iTAK]] (music & ai) uporabnika [[Uporabnik:Skupina.itak|Skupina.itak]] 11:49, 24. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Tone Gogala]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Tea Rogelj|Tea Rogelj]] 12:38, 24. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Leopoldina Rozman]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Leopoldinak|Leopoldinak]] 15:12, 25. november 2025 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Leopoldina Rozman]] uporabnika [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] 16:21, 26. november 2025 (CET) # Zavrnjen [[:Osnutek:Backrooms level 99999]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-37069-30|~2025-37069-30]] 19:20, 28. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sodobna fitoterapija]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:FrankFE|FrankFE]] 21:55, 28. november 2025 (CET) === december 2025 === # Zavrnjen [[:Osnutek:ZigacproKalanka]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-37824-08|~2025-37824-08]] 23:55, 1. december 2025 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Jernov rokopis ali Martinova senca]] uporabnika [[Uporabnik:Leja Planko|Leja Planko]] 22:01, 2. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ptujski prstan]] (v) uporabnika [[Uporabnik:GregorWiki2025|GregorWiki2025]] 22:02, 2. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Anja Rijavec]] (v & npov) uporabnika [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] 01:19, 5. december 2025 (CET) # Zavrnjen [[:Osnutek:Robert Marinč]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-38569-16|~2025-38569-16]] 12:39, 5. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Legenda o svetnici]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-38819-89|~2025-38819-89]] 06:53, 6. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Martina Hegediš]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Martinahegediš|Martinahegediš]] 12:21, 8. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Poveljniški tim]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-39691-81|~2025-39691-81]] 14:06, 10. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Podčastniška podporna linija]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-39691-81|~2025-39691-81]] 14:06, 10. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Marija Sreš]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:ZgodovinaPrekmurja|ZgodovinaPrekmurja]] 18:01, 15. december 2025 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Mariborska peterica]] uporabnika [[Uporabnik:Kolarovatinka|Kolarovatinka]] 23:18, 15. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Tone Gabrijelčič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Nikolaj keuc|Nikolaj keuc]] 21:56, 16. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Melita Zemljak Jontes]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] 14:13, 17. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Afera Zaliv 1975]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-42194-44|~2025-42194-44]] 20:16, 23. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Hasmonejsko kraljestvo]] (v & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-42522-93|~2025-42522-93]] 15:09, 25. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Milan Ramšak Marković]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Milan0markovic|Milan0markovic]] 14:36, 26. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Janez Šter]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Ana.grabnar|Ana.grabnar]] 16:05, 26. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sara Zupan]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43747-15|~2025-43747-15]] 20:51, 29. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Jan Istenič]] (bio & lang) uporabnika [[Uporabnik:Recordameforever|Recordameforever]] 14:48, 30. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Svetopolk Pivko]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] 13:24, 31. december 2025 (CET) === januar 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Roman Vidmar]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Vladko Meglič|Vladko Meglič]] 00:15, 6. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Marijan Slabe]] (ai & custom) uporabnika [[Uporabnik:Andrej skr|Andrej skr]] 01:09, 8. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ajda Lea Jakše]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:Ajda - Lea|Ajda - Lea]] 01:13, 8. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Svetopolk Pivko]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] 01:22, 8. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Geolingvistika]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Topolovseksara|Topolovseksara]] 20:08, 13. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Nevrosistemska degenerativna motnja A–17 (NDM-A17)]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2026-29027-1|~2026-29027-1]] 13:03, 14. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sergej Golubović]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Sergej Golubovic|Sergej Golubovic]] 20:59, 21. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Majør]] (music & ai) uporabnika [[Uporabnik:Majormusiccc|Majormusiccc]] 19:56, 24. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ponorelii]] (corp & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-53833-2|~2026-53833-2]] 12:33, 25. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Damir Raković Ponorelii]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-53833-2|~2026-53833-2]] 12:34, 25. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Tjaar|Tjaar]] 18:16, 26. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Alenka Hladnik]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:AH1860|AH1860]] 20:13, 29. januar 2026 (CET) === februar 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Matej Šurc]] (v) uporabnika [[Uporabnik:MAwiki800|MAwiki800]] 12:45, 2. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Katarina Pustinek Rakar]] (music) uporabnika [[Uporabnik:EffectiveElf|EffectiveElf]] 01:07, 5. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sestrski jeziki]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Julija kersmanc|Julija kersmanc]] 22:07, 15. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Krista Urbas|Krista Urbas]] 10:42, 18. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:~2026-12178-27|~2026-12178-27]] 17:59, 24. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Krista Urbas|Krista Urbas]] 13:42, 25. februar 2026 (CET) === marec 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Ansambel Slovenski zvoki]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Azikovsek|Azikovsek]] 11:10, 1. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Brane Širca]] (ai & bio) uporabnika [[Uporabnik:KUD VIČ|KUD VIČ]] 11:16, 1. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Aleksandar Repić]] (context) uporabnika [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] 22:38, 4. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Jaka Predalič]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:Bogibatinaa|Bogibatinaa]] 11:58, 6. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Luka Simonič]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Lenart28|Lenart28]] 14:59, 8. marec 2026 (CET) # Zavrnjen [[:Osnutek:Roskarjev biceps]] uporabnika [[Uporabnik:Datrtu|Datrtu]] 11:02, 11. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Nino Camardo]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:NinoCamardoArt|NinoCamardoArt]] 16:30, 17. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ivan Sajevic]] (v) uporabnika [[Uporabnik:SajevicZ|SajevicZ]] 16:41, 17. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Jack Kerouac]] (v & npov) uporabnika [[Uporabnik:~2026-17441-60|~2026-17441-60]] 10:58, 22. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Danijel Mitrović]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-18024-17|~2026-18024-17]] 11:35, 26. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:The Multicentral]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Kleever69|Kleever69]] 21:29, 26. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Boštjan Košir]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-14498-42|~2026-14498-42]] 21:31, 26. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Tone Strnad]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Dolinarm|Dolinarm]] 13:17, 28. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Primož Premzl]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:UHT9|UHT9]] 13:18, 28. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Poslanec in duhovnik dr. Leopold Potzinger]] (mergeto) uporabnika [[Uporabnik:~2026-17396-79|~2026-17396-79]] 13:20, 28. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:PoraVnava d.o.o.]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Oleksandr Miziuk|Oleksandr Miziuk]] 13:25, 28. marec 2026 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Dolores Viesèr]] uporabnika [[Uporabnik:Nezzxxx|Nezzxxx]] 17:36, 28. marec 2026 (CET) === april 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Franc Mugerle]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2026-24604-55|~2026-24604-55]] 11:30, 22. april 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Buseti]] (v) uporabnika [[Uporabnik:BuzetiBuzeti007|BuzetiBuzeti007]] 20:10, 22. april 2026 (CEST) === maj 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Prodan Rupar]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-26967-64|~2026-26967-64]] 15:52, 4. maj 2026 (CEST) # Zavrnjen [[:Osnutek:Kraljevina Dravija]] uporabnika [[Uporabnik:~2026-27753-60|~2026-27753-60]] 22:35, 10. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Bian Marcus Polanec]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-28024-13|~2026-28024-13]] 22:43, 10. maj 2026 (CEST) # Zavrnjen [[:Osnutek:Diana Palčič]] uporabnika [[Uporabnik:~2026-28445-09|~2026-28445-09]] 09:23, 11. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Creatim]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Urška Rahonc|Urška Rahonc]] 22:19, 15. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Rok Cajzek]] (ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-29116-38|~2026-29116-38]] 11:20, 16. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Branko Zadnik]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Branko1950|Branko1950]] 11:34, 16. maj 2026 (CEST) === junij 2026 === # Zavrnjen [[:Osnutek:Mija Gajšt]] uporabnika [[Uporabnik:Nejc Volmajer|Nejc Volmajer]] 11:49, 4. junij 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Tamara Bračič Vidmar]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-33216-80|~2026-33216-80]] 10:27, 6. junij 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Fake Orchestra]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Ayla5554|Ayla5554]] 10:46, 6. junij 2026 (CEST) o5zh78te0y5nue8ccpr9z3k7ndbidj8 0 574358 6685745 6648523 2026-06-05T19:05:25Z Ljuba24b 92351 np 6685745 wikitext text/x-wiki [[File:Fez-P1050486.JPG|thumb|Mula prenaša blago skozi medino v Fesu v Maroku]] '''Medina''' (iz {{langx|ar|مدينة|translit=madīnah|lit='mesto'}}) je zgodovinsko okrožje v številnih severnoafriških mestih, ki pogosto ustreza staremu obzidanemu mestu. Izraz izvira iz arabske besede, ki preprosto pomeni 'mesto'.<ref name=":16">{{Cite book |last=Petersen |first=Andrew |chapter-url=https://books.google.com/books?id=9A-EAgAAQBAJ&pg=PA182 |title=Dictionary of Islamic Architecture |publisher=Routledge |year=1996 |isbn=9781134613663 |location= |pages=182 |language=en |chapter=medina |quote=Literally 'city'. This term is often used in North Africa to describe the older part of the city.}}</ref><ref>{{Cite web |date=September 2022 |title=medina, n. |url=https://www.oed.com/dictionary/medina_n |url-access=subscription |access-date=7 April 2024 |website=OED Online |publisher=Oxford University Press |quote=The old walled part of a North African town. Hence formerly (in colonial times): the non-European section of a North African town (now historical).}}</ref> Običajno je utrjena ([[kazba]]) in prepredena z labirintom ozkih ulic, ima številne fontane, palače in mošeje. Zaradi zelo ozkih ulic, širokih tudi le en meter, so pogosto zaprte za avtomobilski promet, ponekod tudi za motorističen in kolesarski promet. Zaradi tega so te četrti edinstvene v gosto naseljenih urbanih središčih in pritegnejo največ turistov, saj ponujajo pogled na nekdanji način življenja v starih mestih, kako so ljudje živeli stoletja, s staro arhitekturo in načinom trgovanja. Vendar so se medine v zadnjih sto letih močno spremenile. Številne manjše medine v južni Tuniziji so bile popolnoma opuščene. Thomas Veser v svojem članku meni, da če se bo ta razvoj nadaljeval, bo »Medina v dogledni prihodnosti verjetno popolnoma izgubila vlogo osrednjega referenčnega sistema magrebske družbe«. Več medin je UNESCO razglasil za svetovno dediščino, na primer medine: [[Slika:Medina Quater Fes Morocco 01.jpg|thumb|Medina v Fèsu]] {|class="wikitable sortable" |- ! leto !! Medina v mestu !! država |- | 1981 || [[Fes el-Bali]] || {{MAR}} |- | 1985 || [[Medina, Marakeš]] || {{MAR}} |- | 1996 || [[Medina, Meknes]] || {{MAR}} |- | 1997 || [[Medina, Tetouan]] || {{MAR}} |- | 2001 || [[Medina, Essaouira]] || {{MAR}} |- | 1979 || [[Medina, Tunis]] || {{TUN}} |- | 1988 || [[Medina, Sousse]] || {{TUN}} |- | 1988 || [[Medina, Kairouan]] || {{TUN}} |- | 1993 || [[Medina, Zabid]] || {{YEM}} |- | 1986 || [[Medina, Alep]] || {{SYR}} |} == Zgodovinsko ozadje == Pred vzponom in vdorom evropske kolonialne vladavine v severno Afriko je bila regija dom številnih večjih mest, ki so bila dolga stoletja središča kulture, trgovine in politične moči. V [[Alžirija|Alžiriji]] je francosko osvajanje, ki se je začelo leta 1830 in državo pripeljalo pod kolonialni nadzor, povzročilo znatno uničenje urbanega tkiva njenih zgodovinskih mest. Kolonialna vladavina je privedla tudi do razgradnje številnih tradicionalnih urbanih institucij, motenj lokalne kulture in celo do določene stopnje depopulacije skozi čas.<ref name=":0">{{Cite book |last=Sari |first=Djilali |url=https://books.google.com/books?id=Zd39AQAAQBAJ |title=The Walled Arab City in Literature, Architecture and History: The Living Medina in the Maghrib |publisher=Routledge |year=2013 |isbn=978-1-135-28126-7 |editor-last=Slyomovics |editor-first=Susan |pages=69–80 |language=en |chapter=The Role of the Medinas in the Reconstruction of Algerian Culture and Identity}}</ref> V primerjavi s sosednjimi državami je manj mest v Alžiriji ohranilo svojo predkolonialno urbano strukturo, vendar so bili pomembni ostanki ohranjeni v zgodovinskih mestih, kot so [[Alžir]], Tlemcen, Nedroma in [[Constantine, Alžirija|Constantine]], pa tudi v številnih saharskih mestih. V Alžiru je bil večji del zgodovinskega spodnjega mesta porušen in preoblikovan po evropskih vzorcih po francoskem osvajanje. Edini del starega mesta, ki je ostal razmeroma nedotaknjen, je bilo zgornje mesto, ki je vsebovalo citadelo ([[kazba]]) in nekdanjo rezidenco vladarjev, zato je postalo znano kot [[Kazba v Alžiru|Kazba Alžira]].<ref name=":0522">{{Cite book |last1=Hoexter |first1=Miriam |title=Encyclopaedia of Islam, Three |last2=Shuval |first2=Tal |publisher=Brill |year= |editor-last=Fleet |editor-first=Kate |location= |pages= |chapter=Algiers |issn=1873-9830 |editor-last2=Krämer |editor-first2=Gudrun |editor-last3=Matringe |editor-first3=Denis |editor-last4=Nawas |editor-first4=John |editor-last5=Rowson |editor-first5=Everett}}</ref> Usoda tradicionalnih obzidanih mest v [[Tunizija|Tuniziji]] in [[Maroko|Maroku]], ki so v naslednjih sto letih prav tako prišla pod francosko kolonialno oblast, je bila precej drugačna. Francoska osvojitev Tunizije se je zgodila leta 1881 in povzročila ustanovitev francoskega protektorata, medtem ko nominalno obdrži obstoječo tunizijsko monarhijo. V Tuniziji so Francozi na splošno zgradili nova načrtovana mesta (''Villes Nouvelles'') zunaj uveljavljenih zgodovinskih mest.<ref name=":2">{{Cite book |last=Njoh |first=Ambe J. |url=https://books.google.com/books?id=r64vCwAAQBAJ&dq=tunisie+m%C3%A9dinas+coloniale&pg=PA145 |title=French Urbanism in Foreign Lands |publisher=Springer |year=2015 |isbn=978-3-319-25298-8 |pages=144–146 |language=en}}</ref> Ta nova načrtovana mesta so bila skoraj izključno naseljena z evropskimi kolonisti, medtem ko je avtohtono prebivalstvo pretežno prebivalo v starih okrožjih, kar je povzročilo določeno stopnjo rasne segregacije v kolonialnem obdobju. Nekatere francoske asimilacijske politike, kot so priča v Alžiriji, so izvajali tudi v Tuniziji. V Tunisu je bilo staro mesto ohranjeno, vendar je bilo fizično povezano z evropskim mestom, kar je olajšalo nadzor, medtem ko so bili njegovi tradicionalni gospodarski in upravni sistemi marginalizirani, zaradi česar je bilo odvisno od evropskih okrožij. Najpomembnejša ohranjena zgodovinska mesta ali medine danes vključujejo mesta [[Tunis]], [[Kairouan]], [[Mahdia]], [[Sfax]] in [[Sousse]].<ref name=":24">{{Cite book |last= |first= |title=The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture |publisher=Oxford University Press |year=2009 |isbn=9780195309911 |editor-last=M. Bloom |editor-first=Jonathan |location= |pages= |chapter=Tunisia, Republic of |editor-last2=S. Blair |editor-first2=Sheila}}</ref> V Maroku je pogodba iz Fesa ustanovila še en francoski protektorat nad to državo leta 1912. Prvi francoski rezidenčni general v Maroku, Hubert Lyautey, je imenoval Henrija Prosta za nadzor nad urbanim razvojem mest pod njegovim nadzorom.<ref>{{Cite journal |last=Garret |first=Pascal |date=2002 |title=La fabrique publique de l'espace public confrontée aux intérêts privés. Lyautey, Prost et les "bâtisseurs" de Casablanca |url=https://www.persee.fr/doc/geoca_1627-4873_2002_num_77_3_2749 |journal=Géocarrefour |volume=77 |issue=3 |pages=245–254 |doi=10.3406/geoca.2002.2749}}</ref><ref name=":2222">{{Cite book |last=Aouchar |first=Amina |title=Fès, Meknès |publisher=Flammarion |year=2005 |pages=192–194}}</ref> Ena od pomembnih kolonialnih politik z dolgoročnimi posledicami je bila odločitev, da se v veliki meri odreče razvoju obstoječih zgodovinskih mest in jih namerno ohrani kot območja zgodovinske dediščine, ''medine''. Francoska uprava je znova zgradila nova načrtovana mesta zunaj starih obzidanih mest, kjer so evropski naseljenci večinoma prebivali s sodobnim udobjem v zahodnem slogu. To je bil del širše »politike združevanja«, ki jo je sprejel Lyautey in ki je podpirala različne oblike posredne kolonialne vladavine z ohranjanjem lokalnih institucij in elit, v nasprotju z drugimi francoskimi kolonialnimi politikami, ki so favorizirale asimilacijo.<ref name=":19">{{Cite journal |last1=Wagner |first1=Lauren |last2=Minca |first2=Claudio |date=2014 |title=Rabat retrospective: Colonial heritage in a Moroccan urban laboratory |journal=Urban Studies |volume=51 |issue=14 |pages=3011–3025 |doi=10.1177/0042098014524611 |bibcode=2014UrbSt..51.3011W |s2cid=145686603}}</ref><ref name=":20">{{Cite journal |last=Holden |first=Stacy E. |date=2008 |title=The Legacy of French Colonialism: Preservation in Morocco's Fez Medina |journal=APT Bulletin: The Journal of Preservation Technology |volume=39 |issue=4 |pages=5–11}}</ref> Želja po ohranitvi zgodovinskih mest je bila tudi skladna z enim od trendov v evropskih idejah o urbanističnem načrtovanju v tistem času, ki je zagovarjal ohranitev zgodovinskih mest v Evropi – ideje, ki jim je bil Lyautey sam naklonjen. Strokovnjakinja Janet Abu-Lughod je trdila, da so francoske mestne politike in predpisi ustvarili nekakšen urbani ''apartheid'' med avtohtonimi maroškimi urbanimi območji – ki so bila prisiljena stagnirati v smislu urbanega razvoja – in novimi načrtovanimi mesti, ki so bila večinoma poseljena z Evropejci in se razširili na podeželska zemljišča zunaj mesta, ki so jih prej uporabljali Maročani.<ref>{{Cite book |last=Abu-Lughod |first=Janet |title=Rabat: Urban Apartheid in Morocco |url=https://archive.org/details/bwb_S0-ANP-328 |publisher=Princeton University Press |year=1980}}</ref><ref>{{Cite book |last=Abu-Lughod |first=Janet |title=African Themes: Northwestern University Studies in Honor of Gwendolen M. Carter |publisher=Northwestern University Press |year=1875 |editor-last=Abu-Lughod |editor-first=Ibrahim |pages=77–111 |chapter=Moroccan Cities: Apartheid and the Serendipity of Conservation}}</ref> To ločitev so deloma omilili bogati Maročani, ki so se v kolonialnem obdobju začeli seliti v ''Villes Nouvelles''. [[File:Souq el Siagha Tripoli Libya.JPG|thumb|Medina v [[Tripoli|Tripoliju]]]] == Seznam medin == [[File:Fes (5364214781).jpg|thumb|Pogled na medino [[Fes el-Bali]]]] [[File:Tangier street in old Medina.jpg|thumb|Medina v [[Tanger]]ju, [[Maroko]]]] [[File:Busy town - panoramio.jpg|thumb|Pogled na medino v Sousse, Tunizija]] [[File:Medina of Tozeur.jpg|thumb|Fasada lokalne trgovine v Medini v Tozeurju]] === Alžirija === *[[Kazba v Alžiru]], medina, imenovana po svoji trdnjavi *Kazba Dellys === Libija === *Medina [[Derna]] *Medina [[Ghadames]] *Medina [[Gharjan]] *Medina Hun *Medina Murzuk *Medina [[Tripoli]] *Medina Vadan *Medina Tazirbu *Medina [[Bengazi]] === Maroko === *Medina Asilh *Medina [[Casablanca]] *Medina Chefchaouen *[[Medina, Essaouira]] *[[Fes el-Bali]], prva medina v [[Fes, Maroko|Fesu]] (ki velja za eno največjih mestnih območij brez avtomobilov na svetu<ref>{{Cite web |last=Lew |first=Josh |date=29 April 2021 |title=10 Beautiful Cities to Explore by Foot |url=https://www.treehugger.com/great-cities-walking-4868972 |access-date=2022-12-06 |website=Treehugger |language=en}}</ref>) *[[Fes Dždid]], druga medina v Fesu *[[Medina, Marakeš]] *[[Medina, Meknes]] *Medina [[Rabat]] *Medina Salé *Medina [[Tanger]] *Medina Taroudant *Medina Taza *[[Medina, Tetouan]] === Tunizija === *[[Medina, Hamamet]] *[[Medina, Kairouan]] *Medina Monastir *[[Medina, Sfax]] *[[Medina, Sousse]] *Medina, Tozeur<ref>{{Cite web|title=VISIT THE MEDINA OF TOZEUR|url=https://www.globesecret.com/gb/4169-visiter-la-medina-de-tozeur-0000002147.html|website=Globe Secret|access-date=2021-01-05|archive-date=2023-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230207060627/https://www.globesecret.com/gb/4169-visiter-la-medina-de-tozeur-0000002147.html|url-status=dead}}</ref> *[[Medina, Tunis]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.tourismtunisia.com/togo/tunis/tunism_m.html Map of Tunis medina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041010034811/http://www.tourismtunisia.com/togo/tunis/tunism_m.html |date=2004-10-10 }} * [http://www.carfree.com/fes/ Carfree Cities: Morocco] [[Kategorija:Islamska arhitektura]] [[Kategorija:Arabska arhitektura]] [[Kategorija:Urbanizem]] [[Kategorija:Kulturna dediščina]] [[Kategorija:Arabske besede in besedne zveze]] 26efgd8f50peasr5kzpnanzyej3tlmf 0 580888 6685785 6575789 2026-06-05T20:26:51Z Yerpo 8417 pp 6685785 wikitext text/x-wiki {{Incomplete list|date=Marec 2025}} '''Seznam albanskih izumov in odkritij''' so objekti, postopki ali tehnike, ki so jih [[izum]]ili, [[Inovacija|inovirali]] ali [[Odkritje|odkrili]], delno ali v celoti, [[Albanci]] ali posamezniki iz [[Albanska diaspora|albanske diaspore]] (ljudje, katerih družine izvirajo iz Albanije, tudi če živijo v drugih državah). {| class="wikitable" style="width:6o%; text-align:left;" |- ! style="width:30%;"| Izum/odkritje ! style="width:20%;"| Izumitelj/odkritelj ! style="width:20%;"| Področje ! style="width:50%;"| Opombe |- | Odkritje vloge [[Dušikov oksid|dušikovega oksida]] pri sproščanju krvnih žil, kar je vplivalo na zdravljenje bolezni srca, erektilno disfunkcijo in dihalnih težav prezgodaj rojenih dojenčkov. Muradovo odkritje je prispevalo tudi k izumu [[Viagra|viagre]]. | [[Ferid Murad]]<ref>{{cite web|url=https://www.nobelprize.org/prizes/medicine/1998/murad/biographical/ |title=The Nobel Prize - Ferid Murad |accessdate=2023-12-05}}</ref><ref>{{cite web|url=https://news.med.virginia.edu/community/in-memorarium-honoring-the-life-of-nobel-laureate-ferid-murad-md-phd/#:~:text=Murad%20was%20awarded%20the%20Nobel,at%20the%20University%20of%20Virginia. |title=In Memorarium: Honoring the Life of Nobel Laureate Ferid Murad, MD, PhD |date=19 September 2023 |accessdate=2023-12-05}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2023/09/11/ferid-murad-nobel-prize-winner-in-medicine-for-cardiovascular-discovery-of-nitroglycerin/ |title=Ferid Murad, who won Nobel Prize for cardiovascular discovery, dies at 86 |newspaper=[[The Washington Post]] |accessdate=2023-12-05}}</ref> |[[Farmakologija]] in [[biokemija]] |Leta 1998 je prejel [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino]] skupaj z [[Robert F. Furchgott|Robertom F. Furchgottom]] in [[Louis Ignarro|Louisom Ignarrom]] za svoje raziskovanje presnovne poti dušikovega oksida pri [[Vazodilatacija|vazodilataciji]] gladkih mišic. |- | Odkritje novega postopka, ki nadzoruje združevanje atomov zlata na površinah kristala. |[[Afërdita Veveçka Priftaj]]<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/235528410 |title=Leaky atomic traps: Upward diffusion of Au from nanoscale pits on ionic-crystal surfaces|accessdate=2023-12-08}}</ref><ref>{{cite web|url=http://epavarura.com/ndahet-nga-jeta-fizikantja-dhe-akademikja-e-njohur-shqiptare/ |title=Ndahet nga jeta fizikantja dhe akademikja e njohur shqiptare|archive-url=https://web.archive.org/web/20181019204925/http://epavarura.com/ndahet-nga-jeta-fizikantja-dhe-akademikja-e-njohur-shqiptare/ |accessdate=2023-12-08|archive-date=2018-10-19 }}</ref> |[[Fizika]] |Odkritje mehanizma ponuja boljše razumevanje procesov, ki se uporabljajo v katalizi, nanotehnologiji in znanosti o materialih. |- |Pionirske raziskave o vplivu [[Živo srebro|živega srebra]] v prehrani in [[arzen]]a na zdravje ljudi in ekosistema. |[[Carol Folt]]<ref>{{cite web|url=https://www.president.usc.edu/biography/ |title=Biography Carol Folt, PhD|accessdate=2023-12-23}}</ref><ref>{{cite web|url=https://carolfolt.unc.edu/about-carol-l-folt/ |title=ABOUT CAROL L. FOLT|accessdate=2023-12-23}}</ref><ref>{{cite web|url=https://today.usc.edu/usc-president-carol-folt-students-faculty-sustainability/ |title=USC President Carol Folt's Mission to Put Students and Discovery First|date=9 October 2019 |accessdate=2023-12-23}}</ref> |[[Biologija|Biološke vede]] |Pionirske so imele velik vpliv na oblikovanje zakonodaje in smernic na nacionalni in globalni ravni, kar je privedlo do priporočil glede varnega uživanja hrane in varovanja ekosistemov. |- | Pionirske raziskave in razvoj metod za uporabo [[etanol]]a kot alternativnega goriva za motorje. |[[Savo Gjirja]]<ref>{{cite journal|url=https://research.chalmers.se/en/publication/156684 |title=Development of an Ethanol Fueled Version of the Volvo TD73 Diesel Engine.|journal=Vti och KFB Forskardagar |date=1994 |page=53 |accessdate=2023-12-23 |last1=Gjirja |first1=Savo |last2=Olsson |first2=Erik }}</ref><ref>{{cite web|url=https://research.chalmers.se/en/person/savo |title=Savo Gjirja Publications|accessdate=2023-12-23}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.semanticscholar.org/author/Savo-Gjirja/91750221 |title=Savo Gjirja|accessdate=2023-12-23}}</ref> |[[Inženirstvo]] | |- |Aktivno sodelovanje v [[Program Apollo|vesoljskem Programu Apollo]] in prispevek k [[Apollo 11|misiji Apollo 11]]. |[[Wilson Kokalari]]<ref>{{cite web|url=https://mip-aadf.org/a-space-walk-among-giants/ |title=A (space) walk among giants|accessdate=2023-12-05}}</ref><ref>{{cite web|url=http://illyriapress.com/farewell-wilson-kokalari-distinguished-engineer-apollo-program/ |title=Farewell to Wilson Kokalari, distinguished engineer of Apollo program|archive-url=https://web.archive.org/web/20190915232510/http://illyriapress.com/farewell-wilson-kokalari-distinguished-engineer-apollo-program/ |accessdate=2023-12-05|archive-date=2019-09-15 }}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.ocnal.com/2019/09/wilson-kokalari-albanian-engineer.html |title=Wilson Kokalari, an Albanian engineer leading the Apollo program|accessdate=2023-12-05}}</ref> |[[Astronavtika]] in [[vesoljsko inženirstvo]] |Njegovo ime je vgravirano na plošči, ki so jo astronavti Apollo 11 pustili na Luni v čast vsem, ki so prispevali k uspehu misije. |- | Odkritje [[asteroidni pas|glavnega asteroidnega pasu]], 2020 SS13 in 2000 EK140 = 1998 YE31, ki ga je [[Mednarodna astronomska zveza]] uradno poimenovala 45687 Pranverahyseni v čast njenemu prispevku k popularizaciji astronomije. | [[Pranvera Hyseni]]<ref>{{cite web|url=https://www.explorescientific.com/pages/explore-alliance-ambassadors-pranvera-hyseni?srsltid=AfmBOor_YbC15FKOicbv-FvDq3gdSQ2AOupZY_dFyU9aHCYawqA1VzN5 |title=Explore Alliance Ambassadors - Pranvera Hyseni |accessdate=2024-10-18}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.celestron.com/blogs/team-celestron/pranvera-hyseni?srsltid=AfmBOoo5kaE70PdMNAHkwvu02_TMdI2DKns1TIuF4HxrmTNIkgdGB-Wg |title=Pranvera Hyseni Earth and Planetary Science Educator |accessdate=2024-10-18}}</ref><ref>{{cite web|url=https://news.ucsc.edu/2024/06/kosovo-observatory.html |title=Ph.D. student leads effort to open Kosovo's first observatory |accessdate=2024-10-18}}</ref><ref>{{cite web|url=https://ssd.jpl.nasa.gov/tools/sbdb_lookup.html#/?sstr=45687 |title=Small-Body Database Lookup |accessdate=2024-10-18}}</ref> |[[Astronomija]], [[vede o Zemlji]] in [[planetologija]] |Je doktorska kandidatka na področju Zemeljskih in planetarnih znanosti na [[Univerza Kalifornije, Santa Cruz|Univerzi Kalifornije v Santa Cruzu]] in ustanoviteljica organizacije [[Astronomy Outreach of Kosovo]] (AOK), ki se ukvarja s širjenjem znanja o astronomiji med splošno javnostjo v vzhodni Evropi. Bila je ključna pri ustanovitvi [[Nacionalni observatorij in planetarij Kosova|Nacionalnega observatorija in planetarija Kosova]]. Prejela je več nagrad za svoj prispevek k izobraževanju in popularizaciji znanosti. Njeno delo je pomembno vplivalo na znanstveno pismenost na [[Kosovo|Kosovu]], saj dejavnosti AOK letno vključujejo več kot 25.000 ljudi. |- |Izum "Gjotovih generatorjev in elektromotorjev". Delal je na odkritju izboljšanja učinkovitosti električnih motorjev, ki bistveno varčujejo z energijo in zmanjšujejo uporabo bakra potrebnega za izdelavo. Leta 2005 je objavil knjigo o svojih odkritjih "''Komplementarno-kompleksni električni stroji''". |[[Rifat Gjota]]<ref>{{cite web|url=https://www.koha.net/en/arboretum/306279/Albanian-scientist-and-pedagogue-Rifat-Gjota-died/ |title=The Albanian scientist and pedagogue Rifat Gjota died|accessdate=2023-12-05}}</ref><ref>{{cite web|url=https://patents.google.com/patent/WO1986007656A1/en |title=Gjota generators and electromotors|accessdate=2023-12-05}}</ref> |[[Elektrotehnika]] | Diplomiral je leta 1965 na [[Univerza sv. Cirila in Metoda v Skopju|Elektrotehniški fakulteti Univerze v Skopju]], magistriral na [[Univerza v Zagrebu|Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Zagrebu]] in doktoriral na [[Univerza v Prištini|Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Prištini]], kjer je kasneje deloval kot profesor. |- |Izum in razvoj [[Žarnica|žarnic]] s [[Volfram|volframovo]] nitko za [[barvna fotografija|barvno fotografijo]] na [[Massachusetts Institute of Technology|MIT-u]] in inovacije v [[stroboskop|stroboskopski]] fotografiji. |[[Gjon Mili]]<ref>{{cite web|url=https://www.icp.org/browse/archive/constituents/gjon-mili?all/all/all/all/0 |title=Artist Gjon Mili|accessdate=2023-12-05}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.howardgreenberg.com/artists/gjon-mili |title=Howard Greenberg Gallery Gjon Mili|accessdate=2023-12-05}}</ref><ref>{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/tech/annals-of-technology/slide-show-gjon-mili-and-the-science-of-movement |title=Slide Show: Gjon Mili and the Science of Movement|magazine=[[The New Yorker]] |accessdate=2023-12-05}}</ref> |[[Elektrotehnika]], [[fotografija]] in [[kinematografija]] |Sodeloval je z različnimi umetniki kot so [[Pablo Picasso]], [[Henri Matisse]], [[Igor Stravinski|Igor Stravinsk]] in [[Duke Ellington]], ter na inovativen način s fotografijo in filmom dokumentiral njihovo delo. |- |Ključna vloga (kot glavna tehnološka direktorica [[OpenAI]]) pri razvoju [[umetna inteligenca|umetne inteligence]] [[ChatGPT]], [[DALL-E]] in [[OpenAI Codex|Codex]]. Poleg teh projektov je bila odgovorna za usmerjanje raziskav in uvajanje strategij za izboljšanje funkcionalnosti in prilagodljivosti ChatGPT na različnih področjih. |[[Mira Murati]]<ref>{{cite web|url=https://www.wired.com/story/openai-new-ceo-who-is-mira-murati/ |title=Who Is Mira Murati, OpenAI's New Interim CEO?|accessdate=2023-12-05}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2023/11/17/technology/mira-murati-openai.html |title=Meet Mira Murati, the Engineer Now Leading OpenAI|website=[[The New York Times]] |accessdate=2023-12-05}}</ref><ref>{{cite web|url=https://globalwomanmagazine.com/mira-murati-the-albanian-woman-who-developed-chatgpt/ |title=Mira Murati: The Albanian Woman Who Developed ChatGPT|accessdate=2023-12-05}}</ref> |[[Strojništvo]], [[računalništvo]] in [[umetna inteligenca]]. | Študirala je računalništvo na [[Univerza v Tirani|Univerzi v Tirani]] in diplomirala z odliko. Po zaključku dodiplomskega študija se je preselila v Združene države Amerike, kjer se je vpisala na študij strojništva na [[Dartmouth College]]. Tam je sodelovala pri razvoju hibridnega dirkalnega avtomobila. |- |Razvoj [[multiverzum|hipoteze o multiverzumu]] in raziskave izvora vesolja, kvantne gravitacije in potencialnih vplivih drugih vesolj na naš univerzum. |[[Laura Mersini-Houghton]]<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/science/2022/aug/27/cosmologist-laura-mersini-houghton-before-the-big-bang-interview |title=Cosmologist Laura Mersini-Houghton: 'Our universe is one tiny grain of dust in a beautiful cosmos'|website=[[TheGuardian.com]] |accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.theage.com.au/national/into-the-void-a-glimpse-of-our-tiny-place-in-the-scheme-of-things-20071209-ge6hdx.html |title=Into the void: a glimpse of our tiny place in the scheme of things|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.ibtimes.co.uk/planck-universe-big-bang-mercini-holman-468831 |title=Planck Space Data Yields Evidence of Universes Beyond Our Own|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.thesundaytimes.co.uk/sto/news/uk_news/Science/article1261602.ece |title=Cosmic map reveals first evidence of other universes|website=[[The Sunday Times]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20131123230832/http://www.thesundaytimes.co.uk/sto/news/uk_news/Science/article1261602.ece |accessdate=2023-12-06|archive-date=2013-11-23 }}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.nationalheadlines.co.uk/could-big-bang-ripples-prove-the-existence-of-a-parallel-universe-gravitational-wave-discovery-paves-the-way-for-the-multiverse/231161/ |title=Could Big Bang ripples prove the existence of a PARALLEL universe? Gravitational wave discovery paves the way for the 'multiverse'|archive-url=https://web.archive.org/web/20140816162029/http://www.nationalheadlines.co.uk/could-big-bang-ripples-prove-the-existence-of-a-parallel-universe-gravitational-wave-discovery-paves-the-way-for-the-multiverse/231161/ |accessdate=2023-12-06|archive-date=2014-08-16 }}</ref> |[[Kozmologija]] in [[teoretična fizika]] | Poučevala je podiplomske kot dodiplomske predmete kvantne mehanike na [[Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu|Univerzi Severne Karoline v Chapel Hillu]]. Njeno delo je bilo predstavljeno v znanstvenih dokumentarnih filmih, intervjujih in člankih v uglednih publikacijah. |- | [[Oklepno bojno vozilo|Oklepno vojaško vozilo]] "[[Shota]]". |[[Grigor Andoni]]<ref>{{cite web|url=https://www.voxnews.al/english/aktualitet/mberrin-shota-bisha-e-pare-shqiptare-e-blinduar-foto-i67744 |title='Shota' arrives, the first Albanian armored beast (PHOTO)|accessdate=2024-06-12}}</ref><ref>{{cite web|url=https://seenews.com/news/timak-unveils-albanias-first-armoured-military-vehicle-prototype-860511 |title=Timak unveils Albania's first armored military vehicle prototype|website=SeeNews |accessdate=2024-06-12}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.koha.net/en/arberi/422485/shota-vetura-e-pare-ushtarake-e-blinduar-made-in-albania |title="Shota", the first armored military vehicle "Made in Albania"|accessdate=2024-06-12}}</ref> |[[Vojska]] |Albanski proizvajalec vozil Timak je ustvaril prvo oklepno vojaško vozilo v Albaniji, zasnovano za povečanje mobilnosti pehote na bojišču. |- |Načrtovanje in gradnja [[Železniška proga čez Semmering|železniške proge čez Semmering]], prve gorske železnice v Evropi s standardno širino tirov. |[[Karl Ritter von Ghega]]<ref name="Architect">{{cite book|title=The Architect, Volume 3|url=https://books.google.com/books?id=4svlAAAAMAAJ&pg=PA184 |date=1870|location=175 Strand W.C.|page=184}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Paar |first1=Rinaldo |title=Carl Ritter von Ghega – 2018 Surveyor of the Year |journal=Kartografija I Geoinformacije |date=2019 |volume=18 |issue=32 |doi=10.32909/kg.18.32.5 |url=https://www.researchgate.net/publication/338052254 |page=64 |s2cid=214043118 |doi-access=free }}</ref> |[[Gradbeništvo]] in [[arhitektura]] | Za svoje dosežke v inženirstvu in gradbeništvu je bil odlikovan z nazivom (''[[Ritter]]'') in bil imenovan za vodjo načrtovanja železniškega omrežja Avstrijskega cesarstva. |- |Inovacije v gradnji mostov in bil ključen pri razvoju mostu [[Real Ferdinando Bridge]] preko [[Garigliano|reke Garigliano]], ki je bil dokončan leta 1832. Most je bil prvi železniški viseči most s katenarno vrvjo v Italiji in eden izmed prvih v celinski Evropi. | [[Luigi Giura]]<ref>{{cite web|url=https://www.italia.it/en/lazio/minturno/monuments/real-ferdinando-ii-of-borbone-sul-garigliano-bridge|title=Ponte Real Ferdinando II di Borbone sul Garigliano|accessdate=2024-10-14|archive-date=2024-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20241001214159/https://www.italia.it/en/lazio/minturno/monuments/real-ferdinando-ii-of-borbone-sul-garigliano-bridge|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.sedhc.es/biblioteca/actas/CIHC1_053_Catalano%20A.pdf|title=The suspension bridge by iron chains on the Garigliano Real Ferdinando. An example of innovative construction technique in Naples and Italy in the Bourbon Age in 1832 |date=|accessdate=2024-10-14}}</ref> |[[Gradbeništvo]] in [[arhitektura]] |Z inovativno uporabo železa pri gradnji mostov je omogočil večje razpone in večjo vzdržljivost v primerjavi s tradicionalnimi materiali. Z uvedbo katenarnega principa pri mostovih je postavil nove standarde za inženirski dizajn, ki so vplivali na oblikovanje mostov in drugih strukturalnih projektov po vsej Evropi. |- |Pionirske raziskave na področju [[Ihtiologija|ihtiologije]] Albanije. |[[Sabiha Kasimati]]<ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/43652957 |title=Museum of Natural Sciences "Sabiha Kasimati": Past and present|accessdate=2024-01-13}}</ref><ref>{{cite web|url=https://opinion.al/kush-ishte-sabiha-kasimati-shoqja-e-klases-se-enver-hoxhes-qe-u-pushkatua-me-urdher-te-tij/ |title=Who was Sabiha Kasimati|accessdate=2024-01-13}}</ref> |[[Biologija]] in [[ihtiologija]] |Njen največji prispevek je bilo raziskovanje ribjih vrst v Albaniji, kjer je v svojem delu "''Ribe Albanije''" dokumentirala 257 različnih vrst rib v albanskih vodah. |- |Izumil je sorto [[pšenica|pšenice]] “Dajti”. |[[Mentor Përmeti]]<ref>{{cite web|url=https://gazetadielli.com/ndahet-nga-jeta-ne-new-york-akademik-mentor-permeti/ |title=NDAHET NGA JETA NE NEW YORK AKADEMIK MENTOR PËRMETI|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.akad.gov.al/ash/asambleja/te-ndare-jeta/2-uncategorised/119-mentor-permeti |title=Akademik Mentor PËRMETI|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sustainablefoodtrust.org/news-views/albania-a-lesson-in-localism/ |title=Albania: A lesson in localism|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{cite journal|title=GSTF1 gene expression at local Albanian wheat cultivar Dajti under salinity and heat conditions|date=2017 |doi=10.24190/ISSN2564-615X/2017/03.10 |last1=Bacu |first1=Ariola |last2=Comashi |first2=Kristjana |last3=Hoxhaj |first3=Markeljana |last4=Ibro |first4=Vjollca |journal=The Eurobiotech Journal |volume=1 |issue=3 |pages=253–257 |doi-access=free }}</ref> |[[Agronomija]] |Prejel je priznanja, kot so [[Odlikovanja Albanije|Nagrada republike Albanije]] za inovacije v kmetijstvu, [[Odlikovanja Albanije|medaljo Veliki mojster dela]], ter priznanje Častni občan mesta Përmet. |- |Odkrili so [[Epimedium alpinum|''Epimedium alpinum subsp. albanicum'']] |Lulzim Shuka, Kit Tan and Besnik Hallaçi <ref>{{cite web|url=https://italianbotanist.pensoft.net/article/91193/ |title=Epimedium alpinum subsp. albanicum new subspecies for the flora of Kosovo|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/367072806 |title=Epimedium alpinum subsp. albanicum new subspecies|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{cite web|url=https://shqiptarja.com/lajm/zbulohet-bima-endemike-e-rralle-ne-alpet-shqiptare-biologu-kukesi-eshte-unik |title=The rare endemic plant in the Albanian Alps is discovered, the biologist: Kukësi is unique|accessdate=2023-12-06}}</ref> |[[Botanika]] | Nova podvrsta [[alpski vimček|alpskega vimčka]] (''Epimedium alpinum'') je bila odkrita v [[Albanske Alpe|albanskih Alpah]] na Kosovu. Raste na [[Serpentin|serpentinastih substratih]] v subalpinskih območjih. Zaradi majhne razširjenosti in nevarnosti, kot so rudarjenje in prekomerno paša, potrebuje zaščito. |- |Odkritje [[Tulipa albanica|''Tulipa albanica'']] |Lulzim Shuka, Besnik Hallaçi in L. Vata<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/273883629 |title=Tulipa albanica (Liliaceae), a new species from northeastern Albania|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{cite web|url=https://invest-in-albania.org/tulipa-albanica-habitat-designated-natural-monument/ |title= Tulipa Albanica Habitat Designated Natural Monument|accessdate=2023-12-06}}</ref> |[[Botanika]] |Nova vrsta ''Tulipa albanica'' (Albanski tulipan) je bila odkrita v severovzhodnem delu Albanije in je [[Skrajno ogrožena vrsta|skrajno ogrožena]] (CR), saj raste na območju, manjšem od 100 ha. |- |Izum '''[[Elbasanska pisava|elbasanske pisave]]''' |[[Gregor iz Drača]]<ref>Mahir Domi (1965). Rreth autorit dhe kohës së dorëshkrimit elbasanas me shqipërim copash të ungjillit. In: “Konferenca e parë e Studimeve Albanologjike,” Tiranë, 15-21 nëndor 1962. Tiranë, p. 170–177</ref> ||[[Tisk|Tiskarstvo]], [[tipografija]] | |- |Izum '''[[Todhrijeva pisava|Todhrijeve pisave]]''' |[[Theodhor Haxhifilipi]]<ref name="Pollo1983">{{cite book|author=Stefanaq Pollo|title=Historia e Shqipërisë: Vitet 30 të shek. XIX-1912|url=https://books.google.com/books?id=f4i4AAAAIAAJ|year=1983|publisher=Akademia e Shkencave e RPS të Shqipërisë, Instituti i Historisë|page=169}}</ref> |[[Jezikoslovje]] | |- |Izum '''[[Gjirokastrska pisava|gjirokastrske pisave]]''' |[[Veso beg]]<ref>{{cite journal|title=Münchner Zeitschrift für Balkankunde| journal=Münchner Zeitschrift für Balkankunde| volume=4| location=München|language=de|issn=0170-8929| oclc=5784326 |url=https://books.google.com/books?id=1ixpAAAAMAAJ|year=1984|publisher=R. Trofenik|page=204}}</ref> |[[Jezikoslovec|Jezikoslovje]] | |- |Izum '''[[Vithkuška pisava|vithkuške pisave]]''' |[[Naum Veqilharxhi]]<ref name = "Everson">{{cite web|url=https://www.unicode.org/L2/L2020/20187r2-n5138r2-vithkuqi.pdf|title=Proposal for encoding the Vithkuqi script in the SMP of the UCS|id=L2/20-187R2|date=2020-12-07|access-date=2023-12-06|first1=Michael|last1=Everson|authorlink=Michael Everson}}</ref> |[[Jezikoslovec|Jezikoslovje]] | |} ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Seznami Albancev|Izum]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Albaniji]] 2k9o7lp3mo07oukfjjeizih51innz5i 0 583637 6685710 6675527 2026-06-05T18:02:35Z Octopus 13285 povezava Medresa Moji Mubarak 6685710 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Kompleks Hazrati Imam | native_name = Hazrati Imom majmuasi | native_language =uz | native_name2=Hasti Imom majmuasi | native_language2=uz | image = {{Photomontage | photo1b = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg | photo2a = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg | photo2b = Hazrati_Imam_complex.jpg | size = 250 | spacing = 2 | color = white | border = none | color_border = tranparent }} | caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu | type = Religiozni kompleks | mapframe = yes | coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}} | location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]] | built = 16. do 20. stoletje | architecture = [[Islamska arhitektura]] | governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana }} '''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)<ref>{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo [[medresa Moji Mubarak]], mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresa Barak kana, mošeja Hazrati Imam, mošeja Tilla šah in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Ansambel je bil zgrajen v bližini groba Hazrati Imama, strokovnjaka za [[Koran]] in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika, hazreti imama (njegovo polno ime je Abu Bakr ibn Ismail al-Kaffal aš-Šošij).<ref>{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}</ref> Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek ''Kaffol'', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je tudi 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.<ref name="A">{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}</ref> Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in Koran kalifa Uthmana. Je edini ohranjeni originalni rokopis Korana. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.<ref name="mg">{{citeweb|url=http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|title=Комплекс «Хазрати Имам»|publisher=Мой город|access-date=2015-03-16|archive-date=2019-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20191129033237/http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|deadlink=no}}</ref> Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}<ref name=":1">{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}</ref> == Zgodovina == [[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar Buharskega kanata Abdullah Kan II.|219x219px]] Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Muhameda ibn Alija Ismoila aš-Kafola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Sprva je bil s sredstvi Abdulaha Kana II. zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej Šaha Bobohodžija (ki se ni ohranil). Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni Taškentski namazgoh (mošeja Tilla šah), medresa Muji Muborak in mošeja Džuma (ki se ni ohranila). V začetku 20. stoletja je bila mošeja Tilla šah obnovljena in dobila novo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohon. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}} === Mošeja Tilla šah === Mošejo Tillashayx je zgradil slavni taškentski šejk Tilla šah konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je mošejo Tilla šah zaprla kmalu po začetku delovanja. Mošejo so zadnjič obnovili leta 1902. Mošeja je bila zaprta v 1930-ih in spremenjena v ''artel'' (zadrugo obrtnikov). Leta 1943, ko je bilo dano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati, Tilla šah. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena, na strani [[kibla (islam)|kible]] je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen in dodan. === Medresa Barak kana === Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je iz žganih opek zgradil arhitekt Gulom Husain v drugi polovici 16. stoletja (1531–1532) po naročilu vnuka Mirza Ulug Beka, Navroza Ahmadhona, z vzdevkom "Barak kan". V medresi sta dva mavzoleja - prvi je mavzolej Sujunčo jahon, ki je bil postavljen na grobu Sujunčo jahona, prvega vladarja Taškenta iz rodbine Šajbanidov, in drugi je brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil ta kasneje pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata celic so okrašena s [[slonovina|slonovino]] in barvnimi kovinami. Medresa Barak kana je imela leta 1868 34 celic, mošejo in predavalnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22-metrska kupola pa se je zrušila. Do leta 1917 je bila medresa spremenjena v študentski dom. Od leta 1936 se medresa uporablja kot društvo slepih in skladišče. Stavba je bila do konca leta 2006 sedež Uprave muslimanov Uzbekistana. === mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) === {{multiple image |align=left | perrow = 2 | total_width = 400 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši). }} Mavzolej Kafol Šoši je bil zgrajen iz žganih opek arhitekta Gulom Huseina v 16. stoletju (1541–1542). Mavzolej je bil poimenovan po Abu Bakru Muhammadu ibn Aliju Ismoilu Kafolu aš Šošiju. === Medresa Muji Muborak === Medreso Muji Muborak je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu, v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]], zgradil iz žganih opek taškentski vladar Mirzo Ahmad Kušbegi. Danes ta medresa hrani starodavni [[Koran]] (''Usmon Mus'haf''), ki je bil napisan v hidžazi pisavi na jelenji koži med kalifatom Usmon (644–656) in ustvarjen v letih 644–648. Ta sveti Koran velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel Amir Timur.<ref name=":0">{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}</ref> Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolo in celicami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje. === Mošeja Hazrati Imam Džome === Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. V mošeji sta dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}} === Islamski inštitut Imam al-Buhari === [[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]] Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.<ref name="isl">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.<ref name="isl2">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom. Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan. == Kalifa Usmana Koran == Poleg stavb ima kompleks Hazrati Imam knjižnico orientalskih rokopisov in kalifa Usmanav Koran ali [[Samarkandski kufski Koran]]. Koran ima 353 pergamentnih listov. Koran je bil najprej shranjen v [[Medina|Medini]], nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk|Amir Timur]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Usmanov Koran odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam preselili v [[Ufa|Ufo]], nato pa so ga pripeljali v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam. ''Usmonski Koran'', ki se hrani v Taškentu, velja za edini originalni rokopis Korana, ki je dosegel nas. To potrjuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO. == Arhitektura == {{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}} Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.<ref>{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}</ref> Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.<ref>{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}</ref> == Opis == [[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]] Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta. Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.<ref>{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title="Toshkent shahrining 2200 yilligi" pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}</ref> Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.<ref>{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}</ref> Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}} * {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}} * {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}} * {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]] fwn8xtwe978jo52rvcp5dauhx32fkg3 6685797 6685710 2026-06-05T20:47:38Z Octopus 13285 povezava 6685797 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Kompleks Hazrati Imam | native_name = Hazrati Imom majmuasi | native_language =uz | native_name2=Hasti Imom majmuasi | native_language2=uz | image = {{Photomontage | photo1b = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg | photo2a = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg | photo2b = Hazrati_Imam_complex.jpg | size = 250 | spacing = 2 | color = white | border = none | color_border = tranparent }} | caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu | type = Religiozni kompleks | mapframe = yes | coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}} | location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]] | built = 16. do 20. stoletje | architecture = [[Islamska arhitektura]] | governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana }} '''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)<ref>{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo [[medresa Moji Mubarak]], [[mavzolej Kaffola Šošija]], medresa Barak kana, mošeja Hazrati Imam, mošeja Tilla šah in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Ansambel je bil zgrajen v bližini groba Hazrati Imama, strokovnjaka za [[Koran]] in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika, hazreti imama (njegovo polno ime je Abu Bakr ibn Ismail al-Kaffal aš-Šošij).<ref>{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}</ref> Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek ''Kaffol'', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je tudi 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.<ref name="A">{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}</ref> Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in Koran kalifa Uthmana. Je edini ohranjeni originalni rokopis Korana. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.<ref name="mg">{{citeweb|url=http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|title=Комплекс «Хазрати Имам»|publisher=Мой город|access-date=2015-03-16|archive-date=2019-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20191129033237/http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|deadlink=no}}</ref> Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}<ref name=":1">{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}</ref> == Zgodovina == [[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar Buharskega kanata Abdullah Kan II.|219x219px]] Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Muhameda ibn Alija Ismoila aš-Kafola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Sprva je bil s sredstvi Abdulaha Kana II. zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej Šaha Bobohodžija (ki se ni ohranil). Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni Taškentski namazgoh (mošeja Tilla šah), medresa Muji Muborak in mošeja Džuma (ki se ni ohranila). V začetku 20. stoletja je bila mošeja Tilla šah obnovljena in dobila novo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohon. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}} === Mošeja Tilla šah === Mošejo Tillashayx je zgradil slavni taškentski šejk Tilla šah konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je mošejo Tilla šah zaprla kmalu po začetku delovanja. Mošejo so zadnjič obnovili leta 1902. Mošeja je bila zaprta v 1930-ih in spremenjena v ''artel'' (zadrugo obrtnikov). Leta 1943, ko je bilo dano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati, Tilla šah. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena, na strani [[kibla (islam)|kible]] je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen in dodan. === Medresa Barak kana === Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je iz žganih opek zgradil arhitekt Gulom Husain v drugi polovici 16. stoletja (1531–1532) po naročilu vnuka Mirza Ulug Beka, Navroza Ahmadhona, z vzdevkom "Barak kan". V medresi sta dva mavzoleja - prvi je mavzolej Sujunčo jahon, ki je bil postavljen na grobu Sujunčo jahona, prvega vladarja Taškenta iz rodbine Šajbanidov, in drugi je brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil ta kasneje pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata celic so okrašena s [[slonovina|slonovino]] in barvnimi kovinami. Medresa Barak kana je imela leta 1868 34 celic, mošejo in predavalnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22-metrska kupola pa se je zrušila. Do leta 1917 je bila medresa spremenjena v študentski dom. Od leta 1936 se medresa uporablja kot društvo slepih in skladišče. Stavba je bila do konca leta 2006 sedež Uprave muslimanov Uzbekistana. === mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) === {{multiple image |align=left | perrow = 2 | total_width = 400 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši). }} Mavzolej Kafol Šoši je bil zgrajen iz žganih opek arhitekta Gulom Huseina v 16. stoletju (1541–1542). Mavzolej je bil poimenovan po Abu Bakru Muhammadu ibn Aliju Ismoilu Kafolu aš Šošiju. === Medresa Muji Muborak === Medreso Muji Muborak je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu, v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]], zgradil iz žganih opek taškentski vladar Mirzo Ahmad Kušbegi. Danes ta medresa hrani starodavni [[Koran]] (''Usmon Mus'haf''), ki je bil napisan v hidžazi pisavi na jelenji koži med kalifatom Usmon (644–656) in ustvarjen v letih 644–648. Ta sveti Koran velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel Amir Timur.<ref name=":0">{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}</ref> Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolo in celicami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje. === Mošeja Hazrati Imam Džome === Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. V mošeji sta dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}} === Islamski inštitut Imam al-Buhari === [[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]] Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.<ref name="isl">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.<ref name="isl2">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom. Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan. == Kalifa Usmana Koran == Poleg stavb ima kompleks Hazrati Imam knjižnico orientalskih rokopisov in kalifa Usmanav Koran ali [[Samarkandski kufski Koran]]. Koran ima 353 pergamentnih listov. Koran je bil najprej shranjen v [[Medina|Medini]], nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk|Amir Timur]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Usmanov Koran odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam preselili v [[Ufa|Ufo]], nato pa so ga pripeljali v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam. ''Usmonski Koran'', ki se hrani v Taškentu, velja za edini originalni rokopis Korana, ki je dosegel nas. To potrjuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO. == Arhitektura == {{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}} Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.<ref>{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}</ref> Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.<ref>{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}</ref> == Opis == [[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]] Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta. Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.<ref>{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title="Toshkent shahrining 2200 yilligi" pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}</ref> Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.<ref>{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}</ref> Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}} * {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}} * {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}} * {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]] o2248wafvbymb3m47rr9m3asuxk1nwh 0 595919 6685709 6676776 2026-06-05T17:59:53Z ~2026-32552-67 260877 /* D */ 6685709 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja Babnik * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Jožko Battestin]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Drago Chvatal]] 1909-2000 * [[Edvard Cilenšek]] * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Mojca Debeljak]] * [[Janez Dekleva]] * [[Saša Marko Dekleva]] * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Vladimir Klavs]] (1919-2013) * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * Milivoj Kotnik * ? Kotnik * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * [[Nada Lavrač]] * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * [[Franc Novak]] * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Martin Petrun]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] * [[Borut Prah]] (1935-2015) * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[Rudolf Ročak]] * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Franc Šabeder]] * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Ivan Šmon]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[Arsen Šurlan]] == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] 9p3j42atgyqsjy083g4egvohq9rari6 0 596435 6685857 6682416 2026-06-06T00:07:36Z ~2026-32552-67 260877 /* R */ 6685857 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Severnih Korejcev|Severna Koreja|severnokorejskih}} '''Seznam [[Severnokorejski|severnokorejskih]] politikov'''. Ženske so označene z zvezdico (<code>*</code>). Glej tudi: [[Seznam južnokorejskih politikov]] {{CompactTOC2}} == A == * An Jae-hong == C == *[[Chin Pan-su]] *[[Choe Chang-ik]] * [[Choe Hyon]] * [[Choe Kwang]] * [[Choe Pu-il]] * [[Choe Ryong Hae]] *[[Choe Sang-gon]] * [[Choe Son-hui]] * [[Choe Thae-bok]] * [[Choe Tong-myong]] * [[Choe Won-taek]] * [[Choe Yong-gon]] * [[Choe Yong-jin]] * [[Choe Yong-rim]] * [[Cho Man Sik]] * [[Chon Chang-chol]] *[[Chong Chun-taek]] (Jong Jung-thaek) *[[Chong Il-yong]] *[[Chu Yong-ha]] == D == * [[Džang Song-tek]] == H == * [[Ha Ang-chon]] * Han Du * [[Han Duk-su]] (1907-2001) * [[Han Ik-su]] * [[Han Sang-du]] * [[Han Sorya]] (Han Sol-ya) *[[Ho Dam]] * Ho Hon * Ho Ka-i (Aleksej Ivanovič Hegai) * Hong Myong-hui (Hong Myung-hee) *[[Hong Sok-hyong]] * [[Hong Song-nam]] *Hong Son-ok* * [[Hwang Jang-yop]] * [[Hwang Pyong-so]] * Hyon Chil-chong *[[Hyon Chol-hae]] *[[Hyon Mu-gwang]] * [[Hyon Yong-chol]] == J == * [[Jang Jong-nam]] *([[Jang Song-thaek]]) * [[Jo Chun-ryong]] * Jang Chun-sil* * [[Jo Chun-ryong]] * [[Jon Mun-sop]] * [[Jo Myong-rok]] *[[Jong Il-ryong]] *[[Jong Jun-thaek]] * [[Jong Kyong-thaek]] *[[Jong Myong-su]] *[[Jong Sang-hak]] *[[Jon Ha-chol]] *[[Jon Pyong-ho]] *[[Jon Sung-guk]] *[[Jon Sung-hun]] *Jong Yong-guk *[[Jon Yong-nam]] *[[Jo Yong-won]] *[[Jo Yon-jun]] *Ju Chol-gyu *[[Ju Kyu-chang]] == K == * [[Kang Kon]] * [[Kang Ryang-uk]] * [[Kang Nung-su]] * [[Kang Sok-ju]] * [[Kang Song San]] * Kang Yang-uk *[[Kim Chaek]] *[[Kim Chae-uk]] *[[Kim Chang-bon]] *[[Kim Chang-dok]] *[[Kim Chang-man]] *[[Kim Chang-sop]] *[[Kim Chun-sop]] * Kim Du Bong/[[Kim Tu-bong]] * [[Kim Džong-il]] (Kim Jong-il) * [[Kim Džong-un]] (Kim Jong-un) * ([[Kim Džong-nam]]) * [[Kim Ho-chol]] * [[Kim Hyong-jun]] *[[Kim Ho-chol]] *[[Kim Ik-son]] * [[Kim Il]] * Kim Il-chol * [[Kim Il-sung|Kim Il-Sung]] * [[Kim Jae-ryong]] * [[Kim Jong-gak]] * [[Kim Jong-gwan]] * [[Kim Jong-nam]] (Kim Yong Nam) * [[Kim Jo-džong]]* * [[Kim Jong-suk]]* * [[Kim Jung-rin]] * [[Kim Ki-nam]] * [[Kim Kyok-sik]] * Kim Kyong-hui* * [[Kim Kyong-ok]] * [[Kim Kyong-sok]] * [[Kim Kwang-hyop]] * [[Kim Man-gum]] * Kim Myong-guk * [[Kim Myong-hun]] *[[Kim Nung-o]] *Kim Ok-sun* *[[Kim Phyong-hae]] * [[Kim Pyong-sik]] * [[Kim Rak-hui]]* * [[Ki Sok-bok]] * [[Kim Song-nam]] * Kim Song Ryong * [[Kim Su-gil]] *Kim Tal-hyon(g) * [[Kim Tok-hun]] * [[Kim Tong-gyu]] * [[Kim Tu-bong]] *[[Kim Tu-il]] *Kim Won-bong *[[Kim Won-hong]] *[[Kim Yol]] *[[Kim Yang-gon]] *[[Kim Yong-chol]] *[[Kim Yong-dae]] *[[Kim Yong-il]] (1944) * Kim Yong-nam *[[Kim Yo Jong]]* *[[Kim Yong Ju]] (Kim Jong-džu) *[[Kim Yong-chun]] *[[Kim Yong-dae]] *Kim Yun-gol *[[Kwak Pom-gi]] *[[Kwon Yong-jin]] *[[Kye Ung-thae]] == L == * [[Li Gun Mo]]   * [[Li Jong Ok]] == M == * [[Mun Kyong-dok]] == N == * [[Nam Il]] (1915–1976) * [[No Kwang-chol]] == O == *[[O Il-jong]] * [[O Jin-u]] (O Chin-u) * [[O Kuk-ryol]] * [[O Paek-ryong]] * [[O Su-yong]] == P == *[[Paek Hak-rim]] *[[Paek Nam-un]] *[[Pak Chang-ok]] * [[Pak Chong-ae]]* *[[Pak Hon-yong]] (1900-55) * [[Pak Hun]] *[[Pak Il-u]] *[[Pak In-chol]] * [[Pak Jong-chon]] * [[Pak Jong-gun]] * [[Pak Ku-ho]] *[[Pak Kum-chol]] * [[Pak Myong-chol]] * [[Pak Myong-sun]]* * [[Pak Pong-ju]] (Pak Pong Chu) * [[Pak Sindok]] * [[Pak Song-chol]] * [[Pak Thae-dok]] * [[Pak Thae-song]] * [[Pak To-chun]] * [[Pak Ui-chun]] (Pak Ŭi Ch'un) * Pak Yong-bin * [[Pak Yong-il]] *[[Pak Yong-sik]] *[[Pak Yong-son]] * [[Pang Tu-sop]] * Park Su-il * [[Pyon Yong-rip]] == R == * [[Ri Chang-dae]] * [[Rim Chun-chu]] *[[Ri Il-hwan]] *[[Ri Hi-yong]] (Ri/Yi Ki-yong) *[[Ri Jong-ok]] *[[Ri Kun-mo]] (Ri Gun-mo) *[[Ri Kum-chol]] *[[Ri Man-gon]] * Rim Kwang-il * [[Ri Myong-chol]] * Ri Myong-su * [[Ri Pyong-chol]] * [[Ri Pyong-sam]] * [[Ri Son-gwon]] * Ri Song Hak *[[Ri Su-yong]] *Ri Ul-sol * Ri Yong * [[Ri Yong-gil]] * [[Ri Yong-ho]] (2) * [[Ri Yong-mu]] * Ri Yong-suk* (1916-2021) *[[Ro Tu-chol]] *[[Ry Pyong-sam]] * Ryu Mi-yong* == S == * [[So Chol]] == T == * [[Thae Hyong-chol]] *[[Thae Jong-su]] == U == * [[U Tong-chuk]] == Y == * [[Yang Hyong-sop]] * [[Yang Sung Ho]] * [[Yi Chong-ok]] * [[Yi Chu-yon]] * [[Yi Hyo-sun]] * [[Yim Chun-chu]] * [[Yim Hae]] * Yi Kŭngno (Lee Kŭngno) * Yi Yong (Lee Yong) * [[Yi Yong-ho]] * [[Yi Yun-yong]] * [[Yon Hyong-muk]] * [[Yun Jong-ho]] * [[Yi Kwon-mu]] /Ri Gwon-mu /Lee Kwon-mu [[Kategorija:Severnokorejski politiki|*]] [[Kategorija:Seznami politikov]] [[Kategorija:Seznami Severnokorejcev]] ixo80ntsrnjl0cxgxfg13ka81oulpxp 0 597555 6685643 6684261 2026-06-05T16:07:21Z Marichka1945 253630 Dodatek glede Izraela. 6685643 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Gašper Blažič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Novinarstvo|novinar]] in [[teolog]], * [[30. avgust]] [[1979]], [[Kranj]]<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem : politični vidik uvajanja verskega pouka v javne šole : diplomska naloga :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4128602|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-01-27|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> == Življenje == Otroštvo in mladost je preživel v Smledniku, kjer je končal osnovno šolo. Maturiral je na [[Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana|Škofijski klasični gimnaziji]]. Leta 1999 se je vpisal na študij teologije na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], diplomiral je leta 2007 z delom ''Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem: politični vidik uvajanja verskega pouka v javne šole'' {{COBISS|4128602}}, njegov mentor je bil [[Ivan Štuhec]].<ref>{{Navedi splet|title=Vabljeni k ogledu oddaje "Beremo"! Teolog in novinar Gašper Blažič o knjižici "Po Marijinih stopinjah" in aktualnih družbenih vprašanjih|url=https://blagovest.si/cerkev-v-sloveniji/vabljeni-k-ogledu-oddaje-beremo-teolog-in-novinar-gasper-blazic-o-knjizici-po-marijinih-stopinjah-in-aktualnih-druzbenih-vprasanjih/|website=Blagovest|date=2021-11-27|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|last=bgasper}}</ref> Kot je razvidno iz intervjuja za revijo Prenova, od leta 2016 živi v Celju in je poročen. V mlajših letih je spadal v krog Gibanja Pot oz. duhovnika [[Vinko Kobal|Vinka Kobala]], sedaj pa je aktiven v [[Katoliška karizmatična prenova|Katoliški karizmatični prenovi]]. Sodeloval je tudi kot slavilec in animator slavljenja pri Jezusovi straži.<ref>{{Navedi splet|title=(INTERVJU) Jezus mi je moral najprej zmehčati mojo trdo glavo in srce, da sem lahko prejel milosti, ki mi jih je želel dati|url=https://blagovest.si/aktualno/intervju-jezus-mi-je-moral-najprej-zmehcati-mojo-trdo-glavo-in-srce-da-sem-lahko-prejel-milosti-ki-mi-jih-je-zelel-dati/|website=Blagovest|date=2023-11-20|accessdate=2026-02-02|language=sl-SI|last=bgasper}}</ref> Dokler je živel v [[Smlednik|Smledniku]], je deloval tudi v gledališki skupini v tamkajšnjem kulturnem društvu.<ref>{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Gostilniška poezija v Smledniku|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20071215/C/312159979/gostilniska-poezija-v-smledniku|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2026-02-05}}</ref> Že v času študija se je angažiral kot novinar revije [[Demokracija (revija)|Demokracija]] in nato tudi njene spletne strani, članke pa je pisal tudi za nekatere druge publikacije. Nekaj let je bil tudi redni komentator portala [[Časnik (spletni medij)|Časnik]]. V daljni preteklosti so ga kot političnega analitika kontaktirali celo z [[Radio Ognjišče|Radia Ognjišče]], a zaradi njegove kontroverznosti to opustili.<ref>{{Navedi splet|title=Gašper Blažič in Marko Balažič o politično pestrem tednu.|url=https://radio.ognjisce.si/sl/259/novice/36013/gasper-blazic-in-marko-balazic-o-politicno-pestrem-tednu.htm|website=Radio Ognjišče|date=2023-02-25|accessdate=2026-01-27|language=sl|first=Manca Hribar, Radio|last=Ognjišče}}</ref> Skupaj s Slavkom Kmetičem je soavtor knjige ''Stavka, ki je iztirila rdeči režim'' {{COBISS|287937280}} (2016) in avtor knjige ''Slovenija, vstan!'' {{COBISS|299520512}} (2019).<ref>{{Navedi splet|title=Časnikove kolumne avtorja Gašperja Blažiča v knjigi Slovenija vstan'|url=https://casnik.si/casnikove-kolumne-avtorja-gasperja-blazica-v-knjigi-slovenija-vstan/|website=Časnik|date=2019-05-27|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|first=Igor|last=Podbrežnik}}</ref> Leta 2021 je izšla njegova tretja knjiga ''Po Marijinih stopinjah'' {{COBISS|80263427}}.<ref>{{Navedi splet|title=(KNJIGA TEDNA) “Po Marijinih stopinjah”|url=https://demokracija.si/tujina-2/knjiga-tedna-po-marijinih-stopinjah/|website=Demokracija|date=2023-03-30|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|last=testni}}</ref> Slednja naj bi bila šmarnično branje, vendar je [[Slovenska škofovska konferenca]] zaradi odsotnosti [[imprimatur]]a ni sprejela za uporabo v cerkvah. Vse tri knjige je izdala založba [[Nova obzorja]], ki je sicer tudi izdajatelj tednika Demokracija. ==Kontroverze== Ukvarja se tudi z vodenjem romanj v [[Medžugorje]], vendar prav zaradi tega velja za zelo kontroverzno osebnost tudi v cerkvenih krogih. Leta 2022 je [[Reporter (revija)|Reporter]] poročal o tem, da se je finančno okoristil na račun romarjev, ob tem pa deloval brez licence, prav tako ni plačeval niti davkov.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-jevci so po volilnem porazu romali v Medžugorje, zdaj pa sprašujejo: koliko je v žep pobasal vodič Gašper Blažič?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sds-medugorje-jeraj-967065|website=Reporter|date=2022-05-17|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref> Velja za velikega podpornika [[Izrael|Izraela]] oz. politike premierja [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjahuja]] ter za nasprotnika [[Palestina|Palestine]], kar kaže tudi preko svojih člankov.<ref>{{Navedi splet|title=Golobove krokodilje solze zaradi odstranjene palestinske zastave|url=https://demokracija.si/fokus/golobove-krokodilje-solze-zaradi-odstranjene-palestinske-zastave/|website=Demokracija|date=2026-06-05|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> Leta 2007 je v Družini objavil zapis<ref>{{Navedi splet|title=Pravica do osebnega dostojanstva {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/56-23-pravica-do-osebnega-dostojanstva|website=Pravica do osebnega dostojanstva {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> v podporo Antonu Kmetu, ki je bil leta 2021 odslovljen iz kleriškega stanu zaradi spolne zlorabe mladoletnic.<ref>{{Navedi splet|title=Anton Kmet odslovljen iz duhovniškega poklica zaradi spolne zlorabe mladoletnic|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/anton-kmet-odslovljen-iz-duhovniskega-poklica-zaradi-spolne-zlorabe-mladoletnic/600780|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Dne 26. januarja 2012 je Blažič na spletni strani Demokracije objavil oz. povzel članek po ''[[Slovenske novice|Slovenskih novicah]]'' z naslovom ''Ljubezen do golobov nad pravno državo.'' V njem je novinar komentiral poročanje ''Slovenskih novic'' o Mojci Vočko in njeni skrbi za golobe v najetih stanovanjih. Po objavi se je oglasila Vočkova in zahtevala umik prispevka, kar naj bi uredništvo tudi storilo (dokazov za to sicer ni). Vočkova je nato menila, da je novinar Blažič škodoval njeni časti in dobremu imenu, zato je zoper njega kot zasebna tožilka vložila kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Pri tem je navedla 160. člen Kazenskega zakonika, kjer je za navedeno dejanje zagrožena bodisi denarna kazen ali pa zaporna kazen do šest mesecev. Okrožna državna sodnica v Ljubljani Deša Cener je zato proti Blažiču uvedla preiskavo. Vočkova je zoper Blažiča vložila še odškodninsko tožbo, to pa razširila še na podjetje Nova obzorja, ki je izdajatelj Demokracije in s tem povezane spletne strani, kjer je bil Blažičev prispevek objavljen.<ref>{{Navedi splet|title=Sodnica Deša Cener, ki je hotela strežnik SDS, zdaj tudi nad Demokracijo {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/sodnica-desa-cener-ki-je-hotela-streznik-sds-zdaj-tudi-na-demokracijo/|date=2016-06-01|accessdate=2026-02-02|language=sl-SI}}</ref> Po neuradnih podatkih je kazenski pregon proti Blažiču zastaral, naj bi pa okrožno sodišče v Ljubljani Vočkovi v primeru Demokracije prisodilo sicer zelo minimalno odškodnino, medtem ko je pri odškodninskih tožbah proti ostalim medijem izgubila.<ref>{{Navedi splet|title=Sodišče Mojci Vočko ni prisodilo odškodnine zaradi poročanja o golobih v stanovanju|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-mojci-vocko-ni-prisodilo-odskodnine-zaradi-porocanja-o-golobih-v-stanovanju-613518|website=siol.net|accessdate=2026-02-02|language=sl}}</ref> Avgusta 2022 je Blažič na spletni strani Demokracije (pod lažnim imenom Tomaž S. Medved)<ref>{{Navedi splet|title=Medijska prostitucija se nadgrajuje z diskreditacijo: koga moti Slavko Kmetič?|url=https://demokracija.si/fokus/medijska-prostitucija-se-nadgrajuje-z-diskreditacijo-koga-moti-slavko-kmetic/|website=Demokracija|date=2022-08-16|accessdate=2026-06-02|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> problematiziral pričevanje novinarke Katarine Keček o spolnem predatorstvu Slavka Kmetiča, pri tem pa novinarko grdo klevetal. ''"Še posebej nizkotno pa se v Demokraciji lotijo Katarine Keček, ki jo opišejo kot novinarko s »težko življenjsko zgodbo«. Opišejo njeno travmatično izkušnjo z izbrisom in izpostavijo smrt sina Maksa ter njeno aktualno borbo z rakom, nazadnje pa celo podvomijo, da je ona res avtorica članka o Kmetiču,"'' je o Blažičevem članku zapisal novinar Marko Medvešek. Blažič je imel močan motiv, da zaščiti Slavka Kmetiča, s katerim sta skupaj izdala in predstavljala knjigo "Stavka, ki je iztirila rdeči režim".<ref>{{Navedi splet|title=Tako Janševa strankarska trobila na skrajno ogaben način branijo predatorja Kmetiča|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tako-janseva-strankarska-trobila-na-skrajno-ogaben-nacin-branijo-predatorja-kmetica-987968|website=Reporter|date=2022-08-16|accessdate=2026-06-02|language=sl}}</ref> Katarina Keček je nato vložila tožbo, sodišče ji je dalo prav.<ref>{{Navedi splet|title=Žaljivo o novinarki Katarini, ki je prebolevala raka. Zdaj morajo plačati 5700 evrov|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/zaljivo-o-novinarki-katarini-ki-je-prebolevala-raka-zdaj-morajo-placati-5700-evrov|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-06-02|language=sl}}</ref> Novembra 2025 je Blažič kot urednik spletnega portala Demokracija.si poskrbel za objavo lažne [[Lažne novice|novice]], da je migrant v Zagrebu napadel redovnico.<ref>{{Navedi splet|title=Migrant naj bi z nožem zabodel redovnico, sedaj na dan prihajajo drugačne informacije|url=https://demokracija.si/fokus/sok-migrant-sredi-zagreba-z-nozem-zabodel-redovnico/|website=Demokracija|date=2025-11-29|accessdate=2026-01-29|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> Izkazalo se je, da je šlo za lažno informacijo, ki jo kot urednik ni preveril in tudi po tistem, ko se je izkazala za lažno, ni odstranil ali objavil nova dejstva.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo vam laže: Boris Tomašič širil laži o napadu na zagrebško nuno|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/boris-tomasic-nova24tv-redovnica-zagreb-migrant-1865310|website=Reporter|date=2025-12-03|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> Januarja 2026 je Blažič v kolumni na spletni Demokraciji javno insinuiral, da intervju z [[Milan Kučan|Milanom Kučanom]], ki je izšel le nekaj dni pred tem v Reporterju, zanj prišlo naročilo od zunaj: ''"Čeprav se sam bolj nagibam k drugi možnosti in se je Igor Kršinar pod intervju zgolj podpisal"''.<ref>{{Navedi splet|title=Kako je Kučan z intervjujem v Reporterju najmanj trikrat ustrelil – v lastno koleno|url=https://demokracija.si/komentar/kako-je-kucan-z-intervjujem-v-reporterju-najmanj-trikrat-ustrelil-v-lastno-koleno/|website=Demokracija|date=2026-01-27|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> Kršinar je v članku v Reporterju Blažičevo insinuacijo zavrnil ter zatrdil, da je bil odziv medijev pod okriljem SDS na intervju povsem tipičen.<ref>{{Navedi splet|title=Kako na Reporterju vemo, da je šla Štefka Kučan k zobozdravniku|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stefka-kucan-zobozdravniku-milan-kucan-intervju-1876668|website=Reporter|date=2026-01-28|accessdate=2026-02-05|language=sl}}</ref> V 8. številki Demokracije (18. februar 2026) je Blažič avtor naslovnega članka<ref>{{Navedi splet|title=V novi Demokraciji preberite: Dosje Fotopub: Vlada nam Epsteinova tovarišija!|url=https://demokracija.si/fokus/v-novi-demokraciji-preberite-dosje-fotopub-vlada-nam-epsteinova-tovarisija/|website=Demokracija|date=2026-02-20|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref>, v katerem napada koordinatorko Levice ter ministrico za kulturo [[Asta Vrečko|Asto Vrečko]] zaradi povezanosti z afero Fotopub. Asta Vrečko je napovedala odškodninsko tožbo proti Demokraciji. <ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko bo zaradi blatenja tožila Demokracijo. "To ni satira, to je laž"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/asta-vrecko-bo-zaradi-blatenja-tozila-demokracijo-to-ni-satira-to-je-laz/|website=N1|date=2026-02-23|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI}}</ref> Na spletni strani Demokracije je bilo 24. marca 2026 razkrito, da so Blažiča leta 2014 preiskovali zaradi suma kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, ter posedovanja otroške pornografije. Pregon je bil sicer opuščen.<ref>{{Navedi splet|title=Pred dobrim desetletjem so prisluškovali mobilnemu telefonu našega novinarja, ker so mu na internetu neupravičeno očitali težka kazniva dejanja|url=https://demokracija.si/kronika/pred-dobrim-desetletjem-so-prisluskovali-mobilnemu-telefonu-nasega-novinarja-ker-so-mu-na-internetu-neupraviceno-ocitali-tezka-kazniva-dejanja/|website=Demokracija|date=2026-03-24|accessdate=2026-03-27|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Blažič, Gašper}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]] 7jg45fwdsyn1yke6rlikic67qeodnlx 6685647 6685643 2026-06-05T16:08:13Z Marichka1945 253630 Glede Palestine. 6685647 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Gašper Blažič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Novinarstvo|novinar]] in [[teolog]], * [[30. avgust]] [[1979]], [[Kranj]]<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem : politični vidik uvajanja verskega pouka v javne šole : diplomska naloga :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4128602|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-01-27|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> == Življenje == Otroštvo in mladost je preživel v Smledniku, kjer je končal osnovno šolo. Maturiral je na [[Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana|Škofijski klasični gimnaziji]]. Leta 1999 se je vpisal na študij teologije na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], diplomiral je leta 2007 z delom ''Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem: politični vidik uvajanja verskega pouka v javne šole'' {{COBISS|4128602}}, njegov mentor je bil [[Ivan Štuhec]].<ref>{{Navedi splet|title=Vabljeni k ogledu oddaje "Beremo"! Teolog in novinar Gašper Blažič o knjižici "Po Marijinih stopinjah" in aktualnih družbenih vprašanjih|url=https://blagovest.si/cerkev-v-sloveniji/vabljeni-k-ogledu-oddaje-beremo-teolog-in-novinar-gasper-blazic-o-knjizici-po-marijinih-stopinjah-in-aktualnih-druzbenih-vprasanjih/|website=Blagovest|date=2021-11-27|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|last=bgasper}}</ref> Kot je razvidno iz intervjuja za revijo Prenova, od leta 2016 živi v Celju in je poročen. V mlajših letih je spadal v krog Gibanja Pot oz. duhovnika [[Vinko Kobal|Vinka Kobala]], sedaj pa je aktiven v [[Katoliška karizmatična prenova|Katoliški karizmatični prenovi]]. Sodeloval je tudi kot slavilec in animator slavljenja pri Jezusovi straži.<ref>{{Navedi splet|title=(INTERVJU) Jezus mi je moral najprej zmehčati mojo trdo glavo in srce, da sem lahko prejel milosti, ki mi jih je želel dati|url=https://blagovest.si/aktualno/intervju-jezus-mi-je-moral-najprej-zmehcati-mojo-trdo-glavo-in-srce-da-sem-lahko-prejel-milosti-ki-mi-jih-je-zelel-dati/|website=Blagovest|date=2023-11-20|accessdate=2026-02-02|language=sl-SI|last=bgasper}}</ref> Dokler je živel v [[Smlednik|Smledniku]], je deloval tudi v gledališki skupini v tamkajšnjem kulturnem društvu.<ref>{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Gostilniška poezija v Smledniku|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20071215/C/312159979/gostilniska-poezija-v-smledniku|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2026-02-05}}</ref> Že v času študija se je angažiral kot novinar revije [[Demokracija (revija)|Demokracija]] in nato tudi njene spletne strani, članke pa je pisal tudi za nekatere druge publikacije. Nekaj let je bil tudi redni komentator portala [[Časnik (spletni medij)|Časnik]]. V daljni preteklosti so ga kot političnega analitika kontaktirali celo z [[Radio Ognjišče|Radia Ognjišče]], a zaradi njegove kontroverznosti to opustili.<ref>{{Navedi splet|title=Gašper Blažič in Marko Balažič o politično pestrem tednu.|url=https://radio.ognjisce.si/sl/259/novice/36013/gasper-blazic-in-marko-balazic-o-politicno-pestrem-tednu.htm|website=Radio Ognjišče|date=2023-02-25|accessdate=2026-01-27|language=sl|first=Manca Hribar, Radio|last=Ognjišče}}</ref> Skupaj s Slavkom Kmetičem je soavtor knjige ''Stavka, ki je iztirila rdeči režim'' {{COBISS|287937280}} (2016) in avtor knjige ''Slovenija, vstan!'' {{COBISS|299520512}} (2019).<ref>{{Navedi splet|title=Časnikove kolumne avtorja Gašperja Blažiča v knjigi Slovenija vstan'|url=https://casnik.si/casnikove-kolumne-avtorja-gasperja-blazica-v-knjigi-slovenija-vstan/|website=Časnik|date=2019-05-27|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|first=Igor|last=Podbrežnik}}</ref> Leta 2021 je izšla njegova tretja knjiga ''Po Marijinih stopinjah'' {{COBISS|80263427}}.<ref>{{Navedi splet|title=(KNJIGA TEDNA) “Po Marijinih stopinjah”|url=https://demokracija.si/tujina-2/knjiga-tedna-po-marijinih-stopinjah/|website=Demokracija|date=2023-03-30|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|last=testni}}</ref> Slednja naj bi bila šmarnično branje, vendar je [[Slovenska škofovska konferenca]] zaradi odsotnosti [[imprimatur]]a ni sprejela za uporabo v cerkvah. Vse tri knjige je izdala založba [[Nova obzorja]], ki je sicer tudi izdajatelj tednika Demokracija. ==Kontroverze== Ukvarja se tudi z vodenjem romanj v [[Medžugorje]], vendar prav zaradi tega velja za zelo kontroverzno osebnost tudi v cerkvenih krogih. Leta 2022 je [[Reporter (revija)|Reporter]] poročal o tem, da se je finančno okoristil na račun romarjev, ob tem pa deloval brez licence, prav tako ni plačeval niti davkov.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-jevci so po volilnem porazu romali v Medžugorje, zdaj pa sprašujejo: koliko je v žep pobasal vodič Gašper Blažič?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sds-medugorje-jeraj-967065|website=Reporter|date=2022-05-17|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref> Velja za velikega podpornika [[Izrael|Izraela]] oz. politike premierja [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjahuja]] ter za nasprotnika [[Palestina|Palestine]], kar kaže tudi preko svojih člankov, ob tem zanika [[genocid]] nad [[Palestinci]].<ref>{{Navedi splet|title=Golobove krokodilje solze zaradi odstranjene palestinske zastave|url=https://demokracija.si/fokus/golobove-krokodilje-solze-zaradi-odstranjene-palestinske-zastave/|website=Demokracija|date=2026-06-05|accessdate=2026-06-05|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> Leta 2007 je v Družini objavil zapis<ref>{{Navedi splet|title=Pravica do osebnega dostojanstva {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/56-23-pravica-do-osebnega-dostojanstva|website=Pravica do osebnega dostojanstva {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> v podporo Antonu Kmetu, ki je bil leta 2021 odslovljen iz kleriškega stanu zaradi spolne zlorabe mladoletnic.<ref>{{Navedi splet|title=Anton Kmet odslovljen iz duhovniškega poklica zaradi spolne zlorabe mladoletnic|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/anton-kmet-odslovljen-iz-duhovniskega-poklica-zaradi-spolne-zlorabe-mladoletnic/600780|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Dne 26. januarja 2012 je Blažič na spletni strani Demokracije objavil oz. povzel članek po ''[[Slovenske novice|Slovenskih novicah]]'' z naslovom ''Ljubezen do golobov nad pravno državo.'' V njem je novinar komentiral poročanje ''Slovenskih novic'' o Mojci Vočko in njeni skrbi za golobe v najetih stanovanjih. Po objavi se je oglasila Vočkova in zahtevala umik prispevka, kar naj bi uredništvo tudi storilo (dokazov za to sicer ni). Vočkova je nato menila, da je novinar Blažič škodoval njeni časti in dobremu imenu, zato je zoper njega kot zasebna tožilka vložila kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Pri tem je navedla 160. člen Kazenskega zakonika, kjer je za navedeno dejanje zagrožena bodisi denarna kazen ali pa zaporna kazen do šest mesecev. Okrožna državna sodnica v Ljubljani Deša Cener je zato proti Blažiču uvedla preiskavo. Vočkova je zoper Blažiča vložila še odškodninsko tožbo, to pa razširila še na podjetje Nova obzorja, ki je izdajatelj Demokracije in s tem povezane spletne strani, kjer je bil Blažičev prispevek objavljen.<ref>{{Navedi splet|title=Sodnica Deša Cener, ki je hotela strežnik SDS, zdaj tudi nad Demokracijo {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/sodnica-desa-cener-ki-je-hotela-streznik-sds-zdaj-tudi-na-demokracijo/|date=2016-06-01|accessdate=2026-02-02|language=sl-SI}}</ref> Po neuradnih podatkih je kazenski pregon proti Blažiču zastaral, naj bi pa okrožno sodišče v Ljubljani Vočkovi v primeru Demokracije prisodilo sicer zelo minimalno odškodnino, medtem ko je pri odškodninskih tožbah proti ostalim medijem izgubila.<ref>{{Navedi splet|title=Sodišče Mojci Vočko ni prisodilo odškodnine zaradi poročanja o golobih v stanovanju|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-mojci-vocko-ni-prisodilo-odskodnine-zaradi-porocanja-o-golobih-v-stanovanju-613518|website=siol.net|accessdate=2026-02-02|language=sl}}</ref> Avgusta 2022 je Blažič na spletni strani Demokracije (pod lažnim imenom Tomaž S. Medved)<ref>{{Navedi splet|title=Medijska prostitucija se nadgrajuje z diskreditacijo: koga moti Slavko Kmetič?|url=https://demokracija.si/fokus/medijska-prostitucija-se-nadgrajuje-z-diskreditacijo-koga-moti-slavko-kmetic/|website=Demokracija|date=2022-08-16|accessdate=2026-06-02|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> problematiziral pričevanje novinarke Katarine Keček o spolnem predatorstvu Slavka Kmetiča, pri tem pa novinarko grdo klevetal. ''"Še posebej nizkotno pa se v Demokraciji lotijo Katarine Keček, ki jo opišejo kot novinarko s »težko življenjsko zgodbo«. Opišejo njeno travmatično izkušnjo z izbrisom in izpostavijo smrt sina Maksa ter njeno aktualno borbo z rakom, nazadnje pa celo podvomijo, da je ona res avtorica članka o Kmetiču,"'' je o Blažičevem članku zapisal novinar Marko Medvešek. Blažič je imel močan motiv, da zaščiti Slavka Kmetiča, s katerim sta skupaj izdala in predstavljala knjigo "Stavka, ki je iztirila rdeči režim".<ref>{{Navedi splet|title=Tako Janševa strankarska trobila na skrajno ogaben način branijo predatorja Kmetiča|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tako-janseva-strankarska-trobila-na-skrajno-ogaben-nacin-branijo-predatorja-kmetica-987968|website=Reporter|date=2022-08-16|accessdate=2026-06-02|language=sl}}</ref> Katarina Keček je nato vložila tožbo, sodišče ji je dalo prav.<ref>{{Navedi splet|title=Žaljivo o novinarki Katarini, ki je prebolevala raka. Zdaj morajo plačati 5700 evrov|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/zaljivo-o-novinarki-katarini-ki-je-prebolevala-raka-zdaj-morajo-placati-5700-evrov|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-06-02|language=sl}}</ref> Novembra 2025 je Blažič kot urednik spletnega portala Demokracija.si poskrbel za objavo lažne [[Lažne novice|novice]], da je migrant v Zagrebu napadel redovnico.<ref>{{Navedi splet|title=Migrant naj bi z nožem zabodel redovnico, sedaj na dan prihajajo drugačne informacije|url=https://demokracija.si/fokus/sok-migrant-sredi-zagreba-z-nozem-zabodel-redovnico/|website=Demokracija|date=2025-11-29|accessdate=2026-01-29|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> Izkazalo se je, da je šlo za lažno informacijo, ki jo kot urednik ni preveril in tudi po tistem, ko se je izkazala za lažno, ni odstranil ali objavil nova dejstva.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo vam laže: Boris Tomašič širil laži o napadu na zagrebško nuno|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/boris-tomasic-nova24tv-redovnica-zagreb-migrant-1865310|website=Reporter|date=2025-12-03|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> Januarja 2026 je Blažič v kolumni na spletni Demokraciji javno insinuiral, da intervju z [[Milan Kučan|Milanom Kučanom]], ki je izšel le nekaj dni pred tem v Reporterju, zanj prišlo naročilo od zunaj: ''"Čeprav se sam bolj nagibam k drugi možnosti in se je Igor Kršinar pod intervju zgolj podpisal"''.<ref>{{Navedi splet|title=Kako je Kučan z intervjujem v Reporterju najmanj trikrat ustrelil – v lastno koleno|url=https://demokracija.si/komentar/kako-je-kucan-z-intervjujem-v-reporterju-najmanj-trikrat-ustrelil-v-lastno-koleno/|website=Demokracija|date=2026-01-27|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> Kršinar je v članku v Reporterju Blažičevo insinuacijo zavrnil ter zatrdil, da je bil odziv medijev pod okriljem SDS na intervju povsem tipičen.<ref>{{Navedi splet|title=Kako na Reporterju vemo, da je šla Štefka Kučan k zobozdravniku|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stefka-kucan-zobozdravniku-milan-kucan-intervju-1876668|website=Reporter|date=2026-01-28|accessdate=2026-02-05|language=sl}}</ref> V 8. številki Demokracije (18. februar 2026) je Blažič avtor naslovnega članka<ref>{{Navedi splet|title=V novi Demokraciji preberite: Dosje Fotopub: Vlada nam Epsteinova tovarišija!|url=https://demokracija.si/fokus/v-novi-demokraciji-preberite-dosje-fotopub-vlada-nam-epsteinova-tovarisija/|website=Demokracija|date=2026-02-20|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref>, v katerem napada koordinatorko Levice ter ministrico za kulturo [[Asta Vrečko|Asto Vrečko]] zaradi povezanosti z afero Fotopub. Asta Vrečko je napovedala odškodninsko tožbo proti Demokraciji. <ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko bo zaradi blatenja tožila Demokracijo. "To ni satira, to je laž"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/asta-vrecko-bo-zaradi-blatenja-tozila-demokracijo-to-ni-satira-to-je-laz/|website=N1|date=2026-02-23|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI}}</ref> Na spletni strani Demokracije je bilo 24. marca 2026 razkrito, da so Blažiča leta 2014 preiskovali zaradi suma kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, ter posedovanja otroške pornografije. Pregon je bil sicer opuščen.<ref>{{Navedi splet|title=Pred dobrim desetletjem so prisluškovali mobilnemu telefonu našega novinarja, ker so mu na internetu neupravičeno očitali težka kazniva dejanja|url=https://demokracija.si/kronika/pred-dobrim-desetletjem-so-prisluskovali-mobilnemu-telefonu-nasega-novinarja-ker-so-mu-na-internetu-neupraviceno-ocitali-tezka-kazniva-dejanja/|website=Demokracija|date=2026-03-24|accessdate=2026-03-27|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Blažič, Gašper}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]] ssxeqrna9uepzbj4i3ox2okkajpx85r 6685918 6685647 2026-06-06T08:23:20Z A09 188929 Restored revision 6673289 by [[Special:Contributions/Yerpo|Yerpo]] ([[User talk:Yerpo|talk]]): Rvv izvirno raziskovanje, lastne obtožbe brez zanesljivih virov (TwinkleGlobal) 6685918 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Gašper Blažič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Novinarstvo|novinar]] in [[teolog]], * [[30. avgust]] [[1979]], [[Kranj]]<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem : politični vidik uvajanja verskega pouka v javne šole : diplomska naloga :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4128602|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-01-27|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> == Življenje == Otroštvo in mladost je preživel v Smledniku, kjer je končal osnovno šolo. Maturiral je na [[Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana|Škofijski klasični gimnaziji]]. Leta 1999 se je vpisal na študij teologije na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], diplomiral je leta 2007 z delom ''Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem: politični vidik uvajanja verskega pouka v javne šole'' {{COBISS|4128602}}, njegov mentor je bil [[Ivan Štuhec]].<ref>{{Navedi splet|title=Vabljeni k ogledu oddaje "Beremo"! Teolog in novinar Gašper Blažič o knjižici "Po Marijinih stopinjah" in aktualnih družbenih vprašanjih|url=https://blagovest.si/cerkev-v-sloveniji/vabljeni-k-ogledu-oddaje-beremo-teolog-in-novinar-gasper-blazic-o-knjizici-po-marijinih-stopinjah-in-aktualnih-druzbenih-vprasanjih/|website=Blagovest|date=2021-11-27|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|last=bgasper}}</ref> Kot je razvidno iz intervjuja za revijo Prenova, od leta 2016 živi v Celju in je poročen. V mlajših letih je spadal v krog Gibanja Pot oz. duhovnika [[Vinko Kobal|Vinka Kobala]], sedaj pa je aktiven v [[Katoliška karizmatična prenova|Katoliški karizmatični prenovi]]. Sodeloval je tudi kot slavilec in animator slavljenja pri Jezusovi straži.<ref>{{Navedi splet|title=(INTERVJU) Jezus mi je moral najprej zmehčati mojo trdo glavo in srce, da sem lahko prejel milosti, ki mi jih je želel dati|url=https://blagovest.si/aktualno/intervju-jezus-mi-je-moral-najprej-zmehcati-mojo-trdo-glavo-in-srce-da-sem-lahko-prejel-milosti-ki-mi-jih-je-zelel-dati/|website=Blagovest|date=2023-11-20|accessdate=2026-02-02|language=sl-SI|last=bgasper}}</ref> Dokler je živel v [[Smlednik|Smledniku]], je deloval tudi v gledališki skupini v tamkajšnjem kulturnem društvu.<ref>{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Gostilniška poezija v Smledniku|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20071215/C/312159979/gostilniska-poezija-v-smledniku|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2026-02-05}}</ref> Že v času študija se je angažiral kot novinar revije [[Demokracija (revija)|Demokracija]] in nato tudi njene spletne strani, članke pa je pisal tudi za nekatere druge publikacije. Nekaj let je bil tudi redni komentator portala [[Časnik (spletni medij)|Časnik]]. V daljni preteklosti so ga kot političnega analitika kontaktirali celo z [[Radio Ognjišče|Radia Ognjišče]], a zaradi njegove kontroverznosti to opustili.<ref>{{Navedi splet|title=Gašper Blažič in Marko Balažič o politično pestrem tednu.|url=https://radio.ognjisce.si/sl/259/novice/36013/gasper-blazic-in-marko-balazic-o-politicno-pestrem-tednu.htm|website=Radio Ognjišče|date=2023-02-25|accessdate=2026-01-27|language=sl|first=Manca Hribar, Radio|last=Ognjišče}}</ref> Skupaj s Slavkom Kmetičem je soavtor knjige ''Stavka, ki je iztirila rdeči režim'' {{COBISS|287937280}} (2016) in avtor knjige ''Slovenija, vstan!'' {{COBISS|299520512}} (2019).<ref>{{Navedi splet|title=Časnikove kolumne avtorja Gašperja Blažiča v knjigi Slovenija vstan'|url=https://casnik.si/casnikove-kolumne-avtorja-gasperja-blazica-v-knjigi-slovenija-vstan/|website=Časnik|date=2019-05-27|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|first=Igor|last=Podbrežnik}}</ref> Leta 2021 je izšla njegova tretja knjiga ''Po Marijinih stopinjah'' {{COBISS|80263427}}.<ref>{{Navedi splet|title=(KNJIGA TEDNA) “Po Marijinih stopinjah”|url=https://demokracija.si/tujina-2/knjiga-tedna-po-marijinih-stopinjah/|website=Demokracija|date=2023-03-30|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|last=testni}}</ref> Slednja naj bi bila šmarnično branje, vendar je [[Slovenska škofovska konferenca]] zaradi odsotnosti [[imprimatur]]a ni sprejela za uporabo v cerkvah. Vse tri knjige je izdala založba [[Nova obzorja]], ki je sicer tudi izdajatelj tednika Demokracija. ==Kontroverze== Ukvarja se tudi z vodenjem romanj v [[Medžugorje]], vendar prav zaradi tega velja za zelo kontroverzno osebnost tudi v cerkvenih krogih. Leta 2022 je [[Reporter (revija)|Reporter]] poročal o tem, da se je finančno okoristil na račun romarjev, ob tem pa deloval brez licence, prav tako ni plačeval niti davkov.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-jevci so po volilnem porazu romali v Medžugorje, zdaj pa sprašujejo: koliko je v žep pobasal vodič Gašper Blažič?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sds-medugorje-jeraj-967065|website=Reporter|date=2022-05-17|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref> Leta 2007 je v Družini objavil zapis<ref>{{Navedi splet|title=Pravica do osebnega dostojanstva {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/56-23-pravica-do-osebnega-dostojanstva|website=Pravica do osebnega dostojanstva {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> v podporo Antonu Kmetu, ki je bil leta 2021 odslovljen iz kleriškega stanu zaradi spolne zlorabe mladoletnic.<ref>{{Navedi splet|title=Anton Kmet odslovljen iz duhovniškega poklica zaradi spolne zlorabe mladoletnic|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/anton-kmet-odslovljen-iz-duhovniskega-poklica-zaradi-spolne-zlorabe-mladoletnic/600780|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Dne 26. januarja 2012 je Blažič na spletni strani Demokracije objavil oz. povzel članek po ''[[Slovenske novice|Slovenskih novicah]]'' z naslovom ''Ljubezen do golobov nad pravno državo.'' V njem je novinar komentiral poročanje ''Slovenskih novic'' o Mojci Vočko in njeni skrbi za golobe v najetih stanovanjih. Po objavi se je oglasila Vočkova in zahtevala umik prispevka, kar naj bi uredništvo tudi storilo (dokazov za to sicer ni). Vočkova je nato menila, da je novinar Blažič škodoval njeni časti in dobremu imenu, zato je zoper njega kot zasebna tožilka vložila kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Pri tem je navedla 160. člen Kazenskega zakonika, kjer je za navedeno dejanje zagrožena bodisi denarna kazen ali pa zaporna kazen do šest mesecev. Okrožna državna sodnica v Ljubljani Deša Cener je zato proti Blažiču uvedla preiskavo. Vočkova je zoper Blažiča vložila še odškodninsko tožbo, to pa razširila še na podjetje Nova obzorja, ki je izdajatelj Demokracije in s tem povezane spletne strani, kjer je bil Blažičev prispevek objavljen.<ref>{{Navedi splet|title=Sodnica Deša Cener, ki je hotela strežnik SDS, zdaj tudi nad Demokracijo {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/sodnica-desa-cener-ki-je-hotela-streznik-sds-zdaj-tudi-na-demokracijo/|date=2016-06-01|accessdate=2026-02-02|language=sl-SI}}</ref> Po neuradnih podatkih je kazenski pregon proti Blažiču zastaral, naj bi pa okrožno sodišče v Ljubljani Vočkovi v primeru Demokracije prisodilo sicer zelo minimalno odškodnino, medtem ko je pri odškodninskih tožbah proti ostalim medijem izgubila.<ref>{{Navedi splet|title=Sodišče Mojci Vočko ni prisodilo odškodnine zaradi poročanja o golobih v stanovanju|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-mojci-vocko-ni-prisodilo-odskodnine-zaradi-porocanja-o-golobih-v-stanovanju-613518|website=siol.net|accessdate=2026-02-02|language=sl}}</ref> Novembra 2025 je Blažič kot urednik spletnega portala Demokracija.si poskrbel za objavo lažne [[Lažne novice|novice]], da je migrant v Zagrebu napadel redovnico.<ref>{{Navedi splet|title=Migrant naj bi z nožem zabodel redovnico, sedaj na dan prihajajo drugačne informacije|url=https://demokracija.si/fokus/sok-migrant-sredi-zagreba-z-nozem-zabodel-redovnico/|website=Demokracija|date=2025-11-29|accessdate=2026-01-29|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> Izkazalo se je, da je šlo za lažno informacijo, ki jo kot urednik ni preveril in tudi po tistem, ko se je izkazala za lažno, ni odstranil ali objavil nova dejstva.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo vam laže: Boris Tomašič širil laži o napadu na zagrebško nuno|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/boris-tomasic-nova24tv-redovnica-zagreb-migrant-1865310|website=Reporter|date=2025-12-03|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> Januarja 2026 je Blažič v kolumni na spletni Demokraciji javno insinuiral, da intervju z [[Milan Kučan|Milanom Kučanom]], ki je izšel le nekaj dni pred tem v Reporterju, zanj prišlo naročilo od zunaj: ''"Čeprav se sam bolj nagibam k drugi možnosti in se je Igor Kršinar pod intervju zgolj podpisal"''.<ref>{{Navedi splet|title=Kako je Kučan z intervjujem v Reporterju najmanj trikrat ustrelil – v lastno koleno|url=https://demokracija.si/komentar/kako-je-kucan-z-intervjujem-v-reporterju-najmanj-trikrat-ustrelil-v-lastno-koleno/|website=Demokracija|date=2026-01-27|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> Kršinar je v članku v Reporterju Blažičevo insinuacijo zavrnil ter zatrdil, da je bil odziv medijev pod okriljem SDS na intervju povsem tipičen.<ref>{{Navedi splet|title=Kako na Reporterju vemo, da je šla Štefka Kučan k zobozdravniku|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stefka-kucan-zobozdravniku-milan-kucan-intervju-1876668|website=Reporter|date=2026-01-28|accessdate=2026-02-05|language=sl}}</ref> V 8. številki Demokracije (18. februar 2026) je Blažič avtor naslovnega članka<ref>{{Navedi splet|title=V novi Demokraciji preberite: Dosje Fotopub: Vlada nam Epsteinova tovarišija!|url=https://demokracija.si/fokus/v-novi-demokraciji-preberite-dosje-fotopub-vlada-nam-epsteinova-tovarisija/|website=Demokracija|date=2026-02-20|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref>, v katerem napada koordinatorko Levice ter ministrico za kulturo [[Asta Vrečko|Asto Vrečko]] zaradi povezanosti z afero Fotopub. Asta Vrečko je napovedala odškodninsko tožbo proti Demokraciji. <ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko bo zaradi blatenja tožila Demokracijo. "To ni satira, to je laž"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/asta-vrecko-bo-zaradi-blatenja-tozila-demokracijo-to-ni-satira-to-je-laz/|website=N1|date=2026-02-23|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI}}</ref> Na spletni strani Demokracije je bilo 24. marca 2026 razkrito, da so Blažiča leta 2014 preiskovali zaradi suma kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, ter posedovanja otroške pornografije. Pregon je bil sicer opuščen.<ref>{{Navedi splet|title=Pred dobrim desetletjem so prisluškovali mobilnemu telefonu našega novinarja, ker so mu na internetu neupravičeno očitali težka kazniva dejanja|url=https://demokracija.si/kronika/pred-dobrim-desetletjem-so-prisluskovali-mobilnemu-telefonu-nasega-novinarja-ker-so-mu-na-internetu-neupraviceno-ocitali-tezka-kazniva-dejanja/|website=Demokracija|date=2026-03-24|accessdate=2026-03-27|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Blažič, Gašper}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]] iy5ggugjst6y0tc262aoh18a0l51vku 0 598114 6685771 6632188 2026-06-05T19:48:16Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6685771 wikitext text/x-wiki {{Location map+ | Uzbekistan |width=300 |float=right|caption=Kraji Unescove svetovne dediščine v Uzbekistanu |places= {{location map~ | Uzbekistan |lat=39.767 |long=64.433 |background=#FFFFFF|label=[[Buhara]]|position=left}} {{location map~ | Uzbekistan |lat=39.050 |long=66.833 |background=#FFFFFF|label=[[Šahrisabz]]}} {{location map~ | Uzbekistan |lat=41.378 |long=60.364 |background=#FFFFFF|label=[[Ičan Kala]]}} {{location map~ | Uzbekistan |lat=39.700 |long=66.983 |background=#FFFFFF|label=[[Samarkand]]}} {{location map~ | Uzbekistan |lat=41.000 |long=70.000 |background=#FFFFFF|label=[[Tjanšan]]}} }} Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) razglaša za svetovno kulturno ali naravno dediščino območja, ki so jih nominirali podpisniki Konvencije Unesca o svetovni dediščini iz leta 1972.<ref name=convention>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |title=The World Heritage Convention |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=21 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160827065310/https://whc.unesco.org/en/convention/ |archive-date=27 August 2016 |url-status=live}}</ref> Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki, kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi, skupine stavb in najdišča, vključno z arheološkimi najdišči. Kot naravna dediščina so opredeljene izjemne fizične in biološke naravne formacije, geološke in fiziografske formacije, vključno z habitati ogroženih vrst živali in rastlin, ter naravna najdišča, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravne lepote.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=3 February 2021 |archive-date=1 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |url-status=live }}</ref> [[Uzbekistan]] je konvencijo sprejel 13. januarja 1993, s čimer je postal upravičen do vključitve svoje dediščine na seznam svetovne dediščine. Leta 2025 ima na seznamu sedem krajev svetovne dediščine: pet kulturnih in dva naravna. Na predhodnem seznamu ima še 38 krajev.<ref name="Uzbekistan">{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/uz|title=Uzbekistan|publisher=UNESCO|access-date=20 July 2017}}</ref> == Seznam krajev svetovne dediščina == UNESCO uvršča kraje na seznam po desetih kriterijih. Vsak vpis mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Kriteriji od i do vi so kulturni, kriteriji od vii do x pa naravni.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/criteria/|title=UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection|publisher=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=17 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/|archive-date=12 June 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> {{Legend|#FFE6BD|† Ogroženi|outline=silver}} {{Legend|#D0E7FF|* Mednarodno območje|outline=silver}} {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+ {{sronly|Kraji svetovne dediščine }} ! style="width:100px;" scope="col" | Kraj ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika ! style="width:80px;" scope="col" | Lokacija (regija) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| Unescova referenčna številka in kriteriji ! scope="col" class="unsortable"| Opis |- ! scope="row" |[[Ičan Kala]] ([[Hiva]]) |[[Slika:Itchan Kala Khiva 2012.jpg|150x150px]] |[[Horezm]] |1990 |543; iii, iv, v (kulturni) | Ičan Kala je notranje mesto stare oaze Hiva, zaščiteno z opečnimi zidovi, visokimi približno 10 m. Oaza je bila zadnje počivališče karavan pred prečkanjem puščave na poti v Iran. Čeprav je ohranjenih le malo zelo starih spomenikov, je mesto skladen in dobro ohranjen primer srednjeazijske muslimanske arhitekture. Obstaja več izjemnih zgradb, kot so mošeja [[Mošeja Džuma, Hiva|Džuma]], [[mavzolej]]i in [[Medresa|medrese]] ter dve veličastni palači, ki ju je na začetku 19. stoletja zgradil Ala Kuli Kan.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/543|title=ItchanKala|publisher=[[UNESCO]]|access-date=20 July 2017}}</ref> |- ! scope="row" |Zgodovinsko središče [[Buhara|Buhare]] |[[Slika:Le minaret et la mosquée Kalon (Boukhara, Ouzbékistan) (5658826884).jpg|150x150px]] |Buhara |1993 |602; ii, iv, vi (kulturni) |Buhara, mesto na [[Svilna pot|svilni poti]], je stara več kot 2000 let. Je najpopolnejši primer srednjeveškega srednjeazijskega mesta z urbano strukturo, ki je ostala večinoma nedotaknjena. Med spomeniki, ki so še posebej zanimivi, sta znamenita [[Mavzolej Samanidov|grobnica Ismaila Samanija]], mojstrovina muslimanske arhitekture iz 10. stoletja, in veliko število medres iz 17. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/602|title=Bukhara|publisher=[[UNESCO]]|access-date=20 July 2017}}</ref> |- ! scope="row" style="background:#ffe6bd;"|Zgodovinski središče [[Šahrisabz]]a^{{{†|alt=In danger}}} |[[File:Kok-gumbaz mosque shahrisabz.jpg|150x150px]] |Kaškadarjo |2000 |885; iii, iv (kulturni) |Zgodovinsko središče Šahrisabza vsebuje zbirko izjemnih spomenikov in starodavnih četrti, ki pričajo o posvetnem razvoju mesta, zlasti o obdobju njegovega vrhunca pod vladavino [[Timurlenk|Timurja]] in [[Timuridi|Timuridov]] v 15. in 16. stoletju.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/885|title=Shakhrisyabz|publisher=[[UNESCO]]|access-date=20 July 2017}}</ref> |- ! scope="row" |[[Samarkand]] – križišče kultur |[[File:Registan square 2014.JPG|150x150px]] |Samarkand |2001 |603; i, ii, iv (kulturni) |Zgodovinsko mesto Samarkand je bilo križišče in talilni lonec svetovnih kultur. Mesto, ustanovljeno v 7. stoletju pred našim štetjem kot starodavni Afrasiab, je doživel svoj najpomembnejši razvoj v obdobju Timuridov od 14. do 15. stoletja. Med najpomembnejše spomenike spadajo mošeja in medrese [[Trg Registan, Samarkand|Registan]], mošeja Bibi-Kanum, kompleks Šaki-Zinda in sklop Gur-Emir ter Ulug-begov observatorij.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/603|title=Samarkand|publisher=[[UNESCO]]|access-date=20 July 2017}}</ref> |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;" |Zahodni [[Tjanšan]] * |[[Slika:Aksu Jabagly 2.JPG|150x150px]] |Taškent |2016 |1490; x (naravni) |Tjanšan je nadnacionalne lastnina. Nahaja se v gorovju [[Tjanšan]], enem največjih gorskih verig na svetu. Zahodni Tjanšan se ima nadmorsko višino od 700 do 4503 m. Odlikuje ga raznolika pokrajina z izjemno biotsko raznovrstnostjo. Je svetovnega pomena kot središče izvora številnih gojenih sadnih rastlin in dom veliko raznolikih gozdnih vrst in edinstvenih rastlinskih združb.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/1490|title=TianShan|publisher=[[UNESCO]]|access-date=20 July 2017}}</ref> |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;" | Svilne poti: [[Koridor Zarafšan-Karakum]] * |[[Slika:Чор-Бакр.jpg|150x150px]] |Samarkand, Navoj, Buhara |2023 |1675; ii, iii, iv (kulturni) |Koridor Zarafšan-Karakum je ključni del svilne poti v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]], ki povezuje koridorje z vseh smeri. 866 kilometrov dolg koridor se nahaja v razgibanem gorskem svetu, rodovitnih rečnih dolinah in nenaseljivi puščavi. Poteka od vzhoda proti zahodu vzdolž reke Zarafšan in naprej proti jugozahodu po starodavnih karavanskih cestah, ki so prečkale puščavo [[Karakum]] do oaze [[Merv]]. Po svilni poti je od 2. stoletja pr. n. št. do 16. stoletja n. št. potekal velik del blagovne izmenjave med vzhodom in zahodom. Po njej se je prevažala velika količina blaga. Po njej so tudi potovali ljudje, se naseljevali, osvajali ali bili poraženi, zaradi česar je postala talilni lonec etničnih skupin, kultur, religij, znanosti in tehnologij.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/1675/|title=Zarafshan-Karakum Corridor|publisher=[[UNESCO]]|access-date=23 September 2023}}</ref> |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;" | Ledene puščave [[Turan]]a * |[[Slika:Solonchaks and cliff habitats.jpg|150x150px]] |[[Karakalpakstan]] |2023 |1693; ix, x (naravni) |To nadnacionalno območje obsega štirinajst delov na sušnih območjih zmernega pasu Srednje Azije med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim morjem]] in visokimi gorami Turanije. Območje je podvrženo ekstremnim podnebnim razmeram z zelo mrzlimi zimami in vročimi poletji ter se ponaša z izjemno raznoliko floro in favno, prilagojeno ostrim razmeram. Območje predstavlja tudi precejšnjo raznolikost puščavskih ekosistemov, ki se raztezajo na več kot 1500 kilometrih od vzhoda do zahoda. Vsak od sestavnih delov dopolnjuje druge glede biotske raznovrstnosti, tipa puščave in tekočih ekoloških procesov.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/1693/|title=Cold Winter Deserts of Turan|publisher=[[UNESCO]]|access-date=23 September 2023}}</ref> |} == Poskusni seznam == Poleg lokacij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam predhodnih lokacij, ki jih lahko upoštevajo za nominacijo. Nominacije za Seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bila lokacija že prej uvrščena na predhoden seznam.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |title=Tentative Lists |publisher=UNESCO |access-date=July 12, 2014}}</ref> Uzbekistan je do leta 2025 na svoj predhoden seznam uvrstil 38 lokacij.<ref name="Uzbekistan"/> {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+ {{sronly|Tentative sites }} ! style="width:100px;" scope="col" | Kraj ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika ! style="width:80px;" scope="col" | Lokacija (regija) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" | UNESCO kriterij ! scope="col" class="unsortable"| Opis |- ! scope="row"| Kompleks šejka Mukhtarja-Valija (mavzolej) | | Horezm | 1996 |i, ii, iii (kulturno) |<ref>{{cite web |title=Complex of Sheikh Mukhtar-Vali (mausoleum) |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/798/ |website=UNESCO World Heritage Centre |access-date=14 July 2025}}</ref> |- ! scope="row"| Khanbandi (jez)]] | |Jizzakh | 1996 |i, ii, iii (kulturno) |<ref>{{cite web |title=Khanbandi (dam) |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/809/ |website=UNESCO World Heritage Centre |access-date=14 July 2025}}</ref> |- ! scope="row"| Ak Astana-baba (mavzolej)]] | |Surxondaryo | 1996 |i, ii, iii (kulturno) |<ref>{{cite web |title=Ak Astana-baba (mausoleum) |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/810/ |website=UNESCO World Heritage Centre |access-date=15 July 2025}}</ref> |- ! scope="row"| Kanka | |Taškent |2008 |ii, iii, iv, vi | |- ! scope="row"| Šahruhija | |Taškent |2008 |ii, iii, iv, vi | |- ! scope="row"| Jez Abdulkhan Bandi | |Jizzakh |2008 |iv | |- ! scope="row"| Mavzolej Arab-Ata | |Samarkand |2008 |ii | |- ! scope="row"| Zgodovinski center Kokand |[[File:Khudayar Khan Palace, Kokand 01.JPG|150px|alt=The Khudayar Khan Palace, a blue structure designed similar to other medieval Central Asian palaces. It has inscriptions and designs on its walls.]] |Fergana |2008 |ii | |- ! scope="row"| Ahsiket | |Namangan |2008 |i, ii, iii, iv | |- ! scope="row"| Ancient Pap | |Namangan |2008 |i, iii, iv | |- ! scope="row"| Andijon |[[File:Devonaboy Jome Mosque in Andijan.jpg|150px|alt=A large blue and cream-coloured mosque.]] |Andijan |2008 |iii, iv, v | |- ! scope="row"| Skalne poslikave Sijpantoš | |Qashqadaryo |2008 |ii, iii | |- ! scope="row"| Antični Termiz | |Surxondaryo |2008 |i, ii, iii, iv, v, vi, ix | |- ! scope="row"| Skalne poslikave Zarautsoj | |Surxondaryo |2008 |i, ii, iii | |- ! scope="row"| Poykent | |Buhara |2008 |ii, iii, iv, vi | |- ! scope="row"| Varakhša | |Buhara |2008 |iv, v | |- ! scope="row"| Mavzolej Chashma-Ayub | |Buhara |2008 |ii | |- ! scope="row"| Chor-Bakr | |Buhara |2008 |iv |- ! scope="row"| Kompleks Bahoutdin | |Buhara |2008 |iv | |- ! scope="row"| Karavanseraj Rabati Malik | |Navoiy |2008 |i, ii, iii, iv, v | |- ! scope="row"| Mavzolej Mir-Sayid Bakhrom | |Navoiy |2008 |iii | |- ! scope="row"| Hazorasp | |Horezm |2008 |i, ii, iii, iv, v | |- ! scope="row"| Puščavski gradovi Horezma | |Karakalpakstan |2008 |i, ii, iii, iv, v, vi | |- ! scope="row"| Minaret v Vobkent | |Buhara |2008 |i, ii, iii | |- ! scope="row"| Kraji na svilni poti v Uzbekistanu | |Andijan, Buhara, Fergana, Horezm, Namangan, Navoiy, Surxondaryo, Taškent |2010 |ii, iii, iv, v, vi | |- ! scope="row"|Taškent makhallas | |Taškent |2021 |ii, iii, v | |- ! scope="row"|Svilna pot: koridor Fergana-Sir Darja | |Andijan, Fergana, Namangan, Taškent |2023 |ii, iii, v | |- ! scope="row"| Taškentska modernistična arhitektura. Modernost in tradicija v Srednji Aziji |[[File:History Museum (8145371419).jpg|150px|alt=History Museum, a white modernist building]] |Taškent |2024 |ii, iv | |- ! scope="row"|Gorovje Nurota | |Navoiy |2024 |vii, viii | |- ! scope="row"|Gorovje Kuhitang | |Surxondaryo |2024 |vii, viii, x | |- ! scope="row"|Boysun | |Surxondaryo |2024 |iv, v, vii, x | |- ! scope="row"|Petroglifi Sarmišsaj | |Navoiy |2024 |vi, ix | |- ! scope="row"|Gorovje Šokhimardon | |Fergana |2024 |vii, ix, x | |- ! scope="row"|Pogorje Hisor | |Qashqadaryo |2024 |vii, vii, x | |- ! scope="row"|Narodni park Zaamin | |Jizzakh |2024 |vii, ix, x | |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;"|Kras, kanjoni in jame Kugitanga* |[[File:Amygdalus bucharica (Rosaceae) (33060857262).jpg|150px|alt=A tree in a mountainous landscape]] |Surxondaryo |2025 |vii, viii, x |Ta nadnacionalna nominacija, ki si jo delimo s Turkmenistanom, zajema jugozahodni del gorovja Pamir-Alaj, vključno z gorami, hladnimi zimskimi puščavami in polpuščavami. Lokalne jame imajo izjemne kristalne formacije, območje s svojim kompleksnim kraškim sistemom pa je dom tako tipičnim srednjeazijskim vrstam kot tistim, ki so endemične za to regijo. Kugitang ima tudi veliko gostoto fosilnih formacij in odtisov dinozavrov. Iz Uzbekistana je nominiran državni naravni rezervat Surkhan.<ref>{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6898/ |title=Karst, Canyons, and Caves of Kugitang (Uzbekistan) |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=1 November 2025 |archive-date=1 November 2025 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251101104216/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6898/}}</ref> |- ! scope="row"|Starodavna mesta in trdnjave v regiji Aralskega jezera |[[File:Kazakl'i-yatkan.jpg|150px|alt=Archaeological excavations, revealing the remains of walls]] |Karakalpakstan |2025 |ii, iii, iv, v | Preden se je Aralsko jezero izsušilo, je bilo območje okoli njega ena največjih oaz v Srednji Aziji in vsebuje številna arheološka najdišča in trdnjave, vključno z Akčahan-Kala (izkopavanja na sliki).<ref>{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6903/ |title=Ancient towns and fortresses of the Aral Sea region |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=1 November 2025 |archive-date=1 November 2025 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251101105115/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6903/ }}</ref> |- ! scope="row"|Čilpik, stolp tišine |[[File:Karakalpakstan Chilpyk Tower of Silence (dakhma) 1st cent BCE-1st cent CE Zoroastrian (4).jpg|150px|alt=A circular mud structure on a hill]] |Karakalpakstan |2025 |iii, iv | Čilpik, zgrajen v 1. stoletju na hribu, je edini zoroastrski stolp tišine na ozemlju Uzbekistana in simbol Karakalpakstana.<ref>{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6902/ |title=Chilpik the Tower of Silence |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=1 November 2025 |archive-date=1 November 2025 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251101104932/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6902/ }}</ref> |} ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Seznami krajev Unescove svetovne dediščine v Aziji}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Uzbekistanu|*]] [[Kategorija:Seznami krajev svetovne dediščine po državah|Uzbekistan]] t25fa2ksmc0kmq5v2o67kpv36rwuov7 4 599018 6685691 6685250 2026-06-05T17:06:21Z Upwinxp 126544 točke SirFranzPaul, MaksiKavsek, A09, Rude, Florentina Veršič, TadejM, ModriDirkac, Smihael, 56jhoG 6685691 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. == Rezultati == * '''20 udeležencev''', od tega dva organizatorja * '''433''' novih ali znatno razširjenih '''člankov''' * '''18 člankov''' izmed [[WP:10000|10.000, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * '''34 podatkov''' je bilo [[#Izbrana vsebina|predstavljenih v razdelku »Ste vedeli, da ...?« na glavni strani]] * mednarodna statistika: s [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2025/Statistics|541 prispevki]] smo končali na '''10. mestu''' od 30 sodelujočih skupnosti (za to statistiko so šteli prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Lída Baarová]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Jozo Tomasevich]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Denisova jama]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Železniška postaja Reka]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Novi Pazar]] (razširjen) | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] (3076/30) * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] (365/1) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] (1606/15) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] (1451/10) * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] (1448/10) * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] (719/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] (358/1) * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] (284/1) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] (1057/10) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] (736/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (4575/45+3) * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] (razširjen) (2390/20) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] (530/5) * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] (1322/10) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] (2553/25) * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (5351/50+3) * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] (304/1) * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] (1492/10) * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] (1520/15) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (9981/95+3) * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] (494/2) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] (1252/10) * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] (759/5) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] (1939/15) * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] (747/5) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) (3051/30) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] (2619/25) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] (1104/10) * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] (1222/10) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] (597/5) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] (992/5) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] (1055/10) * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] (493/2) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] (806/5) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] (1631/15) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] (1238/10) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] (389/1) * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] (240/1) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] (14273/140) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] (490/2) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] (730/5) * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' (1016/10) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] (1230/10) * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] (511/5) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] (405/2) * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Terezijanski urbar]] (454/2) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] (2821/25) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] (1029/10) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] (1631/15) * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] (641/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] (1196/10) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] (2756/25) * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] (2375/20) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] (538/5) * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] (2253/20) * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] (856/5) * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] (1029/10) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ajani]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Krdžali]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Grčija}}{{ikonazastave|Ciper}} [[Otoški ejalet]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Ada Kale]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] *{{Ikona zastave|Turčija}} *{{Ikona zastave|Armenija}} *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] *{{ikonazastave|Turčija}} [[Ankara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograjska trdnjava]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Dedinje]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Kraljevski dvor]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Terazije]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Cerkev sv. Marka, Beograd]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Tašmajdan]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Trg republike, Beograd]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Spomenik knezu Mihajlu]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Brankov most]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Most Gazela]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Pupinov most]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Inštitut za hrvaški jezik]] * {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] (1914/15) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] (1782/15) | 30 |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) (8096/80) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (10833/100+3) * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) (17459/150) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] (2613/25) | 358 |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] (425/2) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] (307/1) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] (686/5) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] (518/5) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] (601/5) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Ilija Mamuzić]] (565/5) | 23 |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev sv. Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] (122/0) * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] (270/1) | 1 |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] (878/5) | 5 |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (3643/35+3) | 38 |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] (256/1) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] (170/0) | 1 |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] (1165/10) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] (974/5) * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Železniška proga Trst–Hrpelje–Kozina]] | 15 |- | {{u|56jhoG}} | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Harakiri for the Sky]] (461/2) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Psychonaut 4]] (216/1) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[1914 (glasbena skupina)]] (380/1) * {{ikonazastave|Grčija}} [[1000mods]] (664/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Nightstalker]] (454/2) | 11 |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''34 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |- |32. | ... se ukrajinska [[metal]] skupina '''[[1914 (glasbena skupina)|1914]]''' <small>(na sliki)</small> v svojih delih tematsko posveča predvsem [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|56jhoG}} |- |33. | ... so na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] povsem pozabili na otok '''[[Ada Kale]]''' na [[Donava|Donavi]], ki je nato ''[[de iure - de facto|de iure]]'' ostal [[osmansko cesarstvo|osmanski]] še skoraj pol stoletja? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Octopus}} |- |34. | ... se je nacistični minister za propagando [[Joseph Goebbels]] skoraj odpovedal položaju zaradi češke igralke '''[[Lída Baarová|Líde Baarove]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Yerpo}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] p1pg8flfmytxe58oc6rpv2rhxi0urtq 0 599336 6685687 6663692 2026-06-05T17:03:31Z Yerpo 8417 tn 6685687 wikitext text/x-wiki [[File:Comet Kohoutek light curve.svg|thumb|Graf svetlosti kometa [[C/1973 E1 (Kohoutek)]], izrisan na podlagi podatkov v COBS]] The '''Comet Observation Database''' ('''COBS''') je spletna [[astronomija|astromonska]] [[podatkovna zbirka]] opazovanj [[komet]]ov. Sistematično zbira parametre opazovanj kometov, vključno s tistimi, ki jih pošljejo [[Ljubiteljska astronomija|ljubiteljski astronomi]] po vsem svetu, in jih daje na voljo širši javnosti ter raziskovalni skupnosti.<ref name="intro">{{cite journal |last1=Zakrajšek |first1=Jure |last2=Mikuž |first2=Herman |title=Introducing the Comet Observation database (COBS) |journal=Journal of the British Astronomical Association |volume=128 |issue=5 |date=2018-10-01 |issn=0007-0297}}</ref> Septembra 2025 je vsebovala prek 288.700 podatkov o več kot 1640 kometih.<ref name="w034">{{cite report |last1=Zakrajšek |first1=Jure |last2=Mikuž |first2=Herman |last3=Warell |first3=Johan |title=The Comet Observation Database (COBS) - Recent feature upgrades |date=2025-07-09 |doi=10.5194/epsc-dps2025-160 |doi-access=free |bibcode=2025epsc.conf..160Z}}</ref> Velja za pomemben vir za analizo vedenja kometov, kot so spremembe v [[Magnituda (astronomija)|magnitudi]] med prehodom skozi vidni doseg,<ref name="j023">{{cite book |last=Seargent |first=David A. J. |title=Visually Observing Comets |chapter=Observing Known Comets |publisher=Springer International Publishing |publication-place=Cham |date=2017 |isbn=978-3-319-45434-4 |doi=10.1007/978-3-319-45435-1_9 |page=71–78}}</ref><ref name="v504">{{cite book |last=Dickinson |first=David |title=The Universe Today Ultimate Guide to Viewing the Cosmos |url=https://archive.org/details/universetodayult0000davi |publisher=Page Street Publishing |date=2018-10-23 |isbn=978-1-62414-545-2 |page=}}</ref> in enega najpomembnejših repozitorijev slik za ljubiteljske astronome.<ref name="n369">{{cite journal |last1=Hueso |first1=R. |last2=Juaristi |first2=J. |last3=Legarreta |first3=J. |last4=Sánchez-Lavega |first4=A. |last5=Rojas |first5=J.F. |last6=Erard |first6=S. |last7=Cecconi |first7=B. |last8=Le Sidaner |first8=Pierre |title=The Planetary Virtual Observatory and Laboratory (PVOL) and its integration into the Virtual European Solar and Planetary Access (VESPA) |journal=Planetary and Space Science |volume=150 |date=2018 |doi=10.1016/j.pss.2017.03.014 |pages=22–35}}</ref> Zbirko vzdržuje slovenski [[observatorij Črni Vrh]], ki je sprva ponujal obrazec za pravilno formatiranje vnosov za zbirko ''International Comet Quarterly'' (ICQ). Leta 2010 so skrbniki nato nadgradili storitev v podatkovno zbirko in jo odprli svetovni javnosti.<ref>{{cite web |title=Introducing the Comet Observation database (COBS) |publisher=British Astronomical Association |first1=Jure |last1=Zakrajšek |first2=Herman |last2=Mikuž |date=2018-09-21 |url=https://britastro.org/journal_contents_ite/introducing-the-comet-observation-database-cobs |access-date=2026-03-14}}</ref> Zbrani podatki so [[Odprti podatki|odprtodostopni]] za prikazovanje, analizo z orodji, ki jih ponuja povezano [[spletišče]], ali izvoz za nadaljnjo analizo.<ref name="intro"/> Še vedno uporablja format ICQ, pri čemer samodejna orodja pomagajo uporabniku pravilno formatirati svoje podatke ob oddaji.<ref name="f643">{{cite book |last1=Hubbell |first1=Gerald R. |last2=Williams |first2=Richard J. |last3=Billard |first3=Linda M. |title=Remote Observatories for Amateur Astronomers |chapter=Photometry Projects |publisher=Springer International Publishing |publication-place=Cham |date=2015 |isbn=978-3-319-21905-9 |doi=10.1007/978-3-319-21906-6_10 |page=153–174}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{official|https://cobs.si/}} {{škrbina-astronomija}} [[Kategorija:Astronomske podatkovne zbirke]] [[Kategorija:Astronomija v Sloveniji]] [[Kategorija:Kometi]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] jl1i4unh4wvgczvmnx75e3n4hh3vo7w 0 599795 6685761 6685010 2026-06-05T19:24:34Z VidicK01 193275 /* Slovenska demokratska stranka */ imenovanje na mesto ministrice 6685761 wikitext text/x-wiki Spodaj je '''seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije''', ki so bili [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|na državnozborskih volitvah]] izvoljeni 22. marca 2026. Ustanovno sejo je predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] sklicala za 10. april 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj sledi po volitvah? Stranke previdno o sestanku z Gibanjem Svoboda.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kaj-sledi-po-volitvah-stranke-previdno-o-sestanku-z-gibanjem-svoboda/777355|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Zakonodaja v prehodnem obdobju med konstitucijsko sejo Državnega zbora ter ustanovno sejo nove vlade omogoča združljivost funkcij poslanca ter ministra, v kolikor je bila oseba, ki že zaseda ministrski naziv, tudi izvoljena v nov Državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Deset ministrov bo sedlo v poslanske klopi: kaj jih čaka?|url=https://siol.net/novice/slovenija/deset-ministrov-bo-sedlo-v-poslanske-klopi-kaj-jih-caka-688421|website=siol.net|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> == Poslanci == === Gibanje Svoboda === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" |+ !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Alenka Bratušek]] |Kranj |Jesenice<br>Kranj 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 ministrica za infrastrukturo. |- |[[Sandra Gazinkovski]] |Kranj |Kranj 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Borut Sajovic]] |Kranj |Tržič |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za obrambo. |- |[[Robert Janev]] |Postojna |Izola |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tamara Kozlovič]] |Postojna |Koper 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Mateja Čalušić]] |Postojna |Koper 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. |- |[[Matej Arčon]] |Postojna |Nova Gorica 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. |- |[[Tamara Vonta]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Klemenc]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Duško Vujanović]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Lucija Tacer Perlin]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 3 |10. april 2026 | |Z 29 leti najmlajša poslanka sklica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> |- |[[Lenart Žavbi]] |Ljubljana Center |Ljubljana Moste - Polje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Martin Premk]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Robert Golob]] |Ljubljana Center |Ljubljana Bežigrad 1<br>Domžale 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 predsednik 15. slovenske vlade. |- |[[Tereza Novak]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Bežigrad 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janja Sluga]] |Celje |Celje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Dušan Stojanovič]] |Celje |Slovenj Gradec |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Metka Pešl Šater]] |Celje |Ravne na Koroškem |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jana Jerman]] |Novo mesto |Črnomelj |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Klemen Boštjančič]] |Novo mesto |Novo mesto 2<br>Krško |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za finance. |- |[[Nataša Avšič Bogovič]] |Novo mesto |Brežice<br>Hrastnik - Trbovlje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Vinko Logaj]] |Novo mesto |Litija |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za vzgojo in izobraževanje. |- |[[Teodor Uranič]] |Novo mesto |Zagorje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Lena Grgurevič]] |Maribor |Maribor 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tomaž Lah]] |Maribor |Maribor 6 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andreja Rajbenšu]] |Maribor |Maribor 7 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Dejan Süč]] |Ptuj |Lendava |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Sara Žibrat]] |Ptuj |Ljutomer |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Matej Grah]] |Ptuj |Murska Sobota 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Slovenska demokratska stranka === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Andrej Kosec]] |Kranj |Kranj 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Žan Mahnič]] |Kranj |Škofja Loka 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Poglajen]] |Kranj |Idrija |10. april 2026 | |S 25 leti najmlajši poslanec sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Danijel Krivec]] |Postojna |Tolmin |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Adrijana Kocjančič]] |Postojna |Ilirska Bistrica |10. april 2026 | |S 63 leti najstarejša poslanka sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Jana Gržinič]] |Postojna |Postojna |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Zvone Černač]] |Postojna |Ajdovščina |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Zoran Mojškerc]] |Ljubljana Center |Logatec |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Alenka Jeraj]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleš Hojs]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Vinko Levstek]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Janša|<s>Janez Janša</s>]] |Ljubljana Bežigrad |Grosuplje<br>Ivančna Gorica |10. april 2026 |22. maj 2026 |imenovan na mesto predsednika vlade |- |[[Maruša Babnik]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje 1 |26. maj 2026 | |nadomestila Janeza Janšo |- |[[Rado Gladek]] |Ljubljana Bežigrad |Domžale 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jelka Godec]] |Celje |Šentjur |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Damjan Muzel]] |Celje |Celje 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jožef Jelen]] |Celje |Mozirje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Manja Lesnik]] |Celje |Velenje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Anja Bah Žibert]] |Novo mesto |Novo mesto 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franci Kepa]] |Novo mesto |Trebnje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Jože Olovec]] |Novo mesto |Krško |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tomaž Lisec]] |Novo mesto |Sevnica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Anton Šturbej]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Karmen Furman]] |Maribor |Slovenska Bistrica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Bojan Podkrajšek]] |Maribor |Slovenske Konjice |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Kosi]] |Ptuj |Ormož |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franc Breznik]] |Ptuj |Lenart |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jožef Lenart]] |Ptuj |Ptuj 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Suzana Lep Šimenko|<s>Suzana Lep Šimenko<s/>]] |Ptuj |Ptuj 3 |10. april 2026 |4. junij 2026 |imenovana na mesto ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu |} === Nova Slovenija, SLS, FOKUS Marka Lotriča === Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka ter FOKUS Marka Lotriča so nastopile v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|skupni koaliciji]], navkljub temu pa so ohranile status samostojnih političnih strank. {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width="70" |Enota ! width="140" |Okraj !Stranka ! width="115" |Začetek mandata ! width="115" |Konec mandata !Opombe |- |[[Marjeta Šmid]] |Kranj |Škofja Loka 1 |FOKUS |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Žakelj]] |Kranj |Škofja Loka 2 |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jernej Vrtovec]] |Postojna |Ajdovščina |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Iva Dimic]] |Ljubljana Center |Logatec |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Cigler Kralj]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleksander Reberšek]] |Celje |Žalec 2 |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Srečko Ocvirk]] |Novo mesto |Sevnica |SLS |10. april 2026 | |Do izvolitve župan [[občina Sevnica|občine Sevnica]], ob prevzemu poslanskega mandata mu je potekel županski mandat.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=V treh občinah, kjer so bili za poslance izvoljeni župani, nadomestnih volitev ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-obcinah-kjer-so-bili-za-poslance-izvoljeni-zupani-nadomestnih-volitev-ne-bo/777322|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> |- |[[Martin Mikolič]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |NSi |10. april 2026 | |Do izvolitve župan [[občina Rogatec|občine Rogatec]], ob prevzemu poslanskega mandata mu je potekel županski mandat.<ref name=":0" /> |- |[[Aleksander Gungl]] |Ptuj |Lenart |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Socialni demokrati === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Meira Hot]] |Postojna |Piran |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Luka Goršek]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andreja Katič]] |Celje |Velenje 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Matjaž Han]] |Novo mesto |Laško |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za gospodarstvo. |- |[[Darko Ratajc]] |Maribor |Slovenske Konjice |10. april 2026 | |Trenutni župan [[občina Slovenske Konjice|občine Slovenske Konjice]], ob prevzemu poslanskega mandata mu poteče županski mandat.<ref name=":0" /> |- |[[Damijan Zrim|Damijan Bezjak Zrim]] |Ptuj |Murska Sobota 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Demokrati. Anžeta Logarja === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Tea Košir]] |Kranj |Radovljica 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tadej Ostrc]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič Rudnik 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Barbara Levstik Šega]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Robert Potnik]] |Celje |Radlje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franc Križan]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |10. april 2026 | |Z 72 leti najstarejši poslanec sklica in predsednik ustanovne seje DZ 10. aprila 2026.<ref name=":1" /> |- |[[Mojca Žnidarič]] |Ptuj |Ormož |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Levica in Vesna === Levica in Vesna sta na volitvah nastopili v [[Koalicija Levice in Vesne|skupni koaliciji]], vendar so poslanske mandate osvojili le kandidati iz stranke Levica. Stranki sta še vedno samostojni politični organizaciji. {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width="70" |Enota ! width="140" |Okraj ! width="115" |Začetek mandata ! width="115" |Konec mandata !Opombe |- |[[Tina Brecelj]] |Kranj |Škofja Loka 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Nataša Sukič]] |Postojna |Koper 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Luka Mesec]] |Ljubljana Center |Ljubljana Center |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. |- |[[Asta Vrečko]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Bežigrad 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 ministrica za kulturo. |- |[[Vladimir Šega]] |Maribor |Maribor 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Resni.ca === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Zoran Stevanović]] |Kranj |Kranj 2 |10. april 2026 | |Na ustanovni seji DZ 10. aprila 2025 izvoljen za [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]]. |- |[[Nedeljko Todorović]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste Polje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleksander Štorek]] |Celje |Celje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Katja Kokot]] |Maribor |Maribor 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Boris Mijič]] |Ptuj |Gornja Radgona |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" ! width=90|Poslanec ! width=70|Enota ! width=180|Predstavlja ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Felice Ziza]] |Koper |Italijanska narodna manjšina |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |Lendava |Madžarska narodna manjšina |10. april 2026 | |{{n/a}} |} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Seznami poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] plr397zp0d73ag1z8uyeylp3asjqw1b 6685764 6685761 2026-06-05T19:26:58Z VidicK01 193275 /* Nova Slovenija, SLS, FOKUS Marka Lotriča */ Vrtovec & Cigler Kralj v vlado 6685764 wikitext text/x-wiki Spodaj je '''seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije''', ki so bili [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|na državnozborskih volitvah]] izvoljeni 22. marca 2026. Ustanovno sejo je predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] sklicala za 10. april 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj sledi po volitvah? Stranke previdno o sestanku z Gibanjem Svoboda.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kaj-sledi-po-volitvah-stranke-previdno-o-sestanku-z-gibanjem-svoboda/777355|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Zakonodaja v prehodnem obdobju med konstitucijsko sejo Državnega zbora ter ustanovno sejo nove vlade omogoča združljivost funkcij poslanca ter ministra, v kolikor je bila oseba, ki že zaseda ministrski naziv, tudi izvoljena v nov Državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Deset ministrov bo sedlo v poslanske klopi: kaj jih čaka?|url=https://siol.net/novice/slovenija/deset-ministrov-bo-sedlo-v-poslanske-klopi-kaj-jih-caka-688421|website=siol.net|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> == Poslanci == === Gibanje Svoboda === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" |+ !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Alenka Bratušek]] |Kranj |Jesenice<br>Kranj 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 ministrica za infrastrukturo. |- |[[Sandra Gazinkovski]] |Kranj |Kranj 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Borut Sajovic]] |Kranj |Tržič |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za obrambo. |- |[[Robert Janev]] |Postojna |Izola |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tamara Kozlovič]] |Postojna |Koper 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Mateja Čalušić]] |Postojna |Koper 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. |- |[[Matej Arčon]] |Postojna |Nova Gorica 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. |- |[[Tamara Vonta]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Klemenc]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Duško Vujanović]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Lucija Tacer Perlin]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 3 |10. april 2026 | |Z 29 leti najmlajša poslanka sklica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> |- |[[Lenart Žavbi]] |Ljubljana Center |Ljubljana Moste - Polje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Martin Premk]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Robert Golob]] |Ljubljana Center |Ljubljana Bežigrad 1<br>Domžale 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 predsednik 15. slovenske vlade. |- |[[Tereza Novak]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Bežigrad 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janja Sluga]] |Celje |Celje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Dušan Stojanovič]] |Celje |Slovenj Gradec |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Metka Pešl Šater]] |Celje |Ravne na Koroškem |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jana Jerman]] |Novo mesto |Črnomelj |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Klemen Boštjančič]] |Novo mesto |Novo mesto 2<br>Krško |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za finance. |- |[[Nataša Avšič Bogovič]] |Novo mesto |Brežice<br>Hrastnik - Trbovlje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Vinko Logaj]] |Novo mesto |Litija |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za vzgojo in izobraževanje. |- |[[Teodor Uranič]] |Novo mesto |Zagorje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Lena Grgurevič]] |Maribor |Maribor 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tomaž Lah]] |Maribor |Maribor 6 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andreja Rajbenšu]] |Maribor |Maribor 7 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Dejan Süč]] |Ptuj |Lendava |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Sara Žibrat]] |Ptuj |Ljutomer |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Matej Grah]] |Ptuj |Murska Sobota 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Slovenska demokratska stranka === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Andrej Kosec]] |Kranj |Kranj 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Žan Mahnič]] |Kranj |Škofja Loka 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Poglajen]] |Kranj |Idrija |10. april 2026 | |S 25 leti najmlajši poslanec sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Danijel Krivec]] |Postojna |Tolmin |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Adrijana Kocjančič]] |Postojna |Ilirska Bistrica |10. april 2026 | |S 63 leti najstarejša poslanka sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Jana Gržinič]] |Postojna |Postojna |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Zvone Černač]] |Postojna |Ajdovščina |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Zoran Mojškerc]] |Ljubljana Center |Logatec |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Alenka Jeraj]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleš Hojs]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Vinko Levstek]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Janša|<s>Janez Janša</s>]] |Ljubljana Bežigrad |Grosuplje<br>Ivančna Gorica |10. april 2026 |22. maj 2026 |imenovan na mesto predsednika vlade |- |[[Maruša Babnik]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje 1 |26. maj 2026 | |nadomestila Janeza Janšo |- |[[Rado Gladek]] |Ljubljana Bežigrad |Domžale 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jelka Godec]] |Celje |Šentjur |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Damjan Muzel]] |Celje |Celje 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jožef Jelen]] |Celje |Mozirje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Manja Lesnik]] |Celje |Velenje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Anja Bah Žibert]] |Novo mesto |Novo mesto 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franci Kepa]] |Novo mesto |Trebnje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Jože Olovec]] |Novo mesto |Krško |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tomaž Lisec]] |Novo mesto |Sevnica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Anton Šturbej]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Karmen Furman]] |Maribor |Slovenska Bistrica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Bojan Podkrajšek]] |Maribor |Slovenske Konjice |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Kosi]] |Ptuj |Ormož |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franc Breznik]] |Ptuj |Lenart |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jožef Lenart]] |Ptuj |Ptuj 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Suzana Lep Šimenko|<s>Suzana Lep Šimenko<s/>]] |Ptuj |Ptuj 3 |10. april 2026 |4. junij 2026 |imenovana na mesto ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu |} === Nova Slovenija, SLS, FOKUS Marka Lotriča === Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka ter FOKUS Marka Lotriča so nastopile v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|skupni koaliciji]], navkljub temu pa so ohranile status samostojnih političnih strank. {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width="70" |Enota ! width="140" |Okraj !Stranka ! width="115" |Začetek mandata ! width="115" |Konec mandata !Opombe |- |[[Marjeta Šmid]] |Kranj |Škofja Loka 1 |FOKUS |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Žakelj]] |Kranj |Škofja Loka 2 |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jernej Vrtovec|<s>Jernej Vrtovec</s>]] |Postojna |Ajdovščina |NSi |10. april 2026 |4. junij 2026 |imenovan na mesto ministra za infrastrukturo in energetiko |- |[[Iva Dimic]] |Ljubljana Center |Logatec |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Cigler Kralj|<s>Janez Cigler Kralj</s>]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |NSi |10. april 2026 |4. junij 2026 |imenovan na mesto ministra za kmetijstvo |- |[[Aleksander Reberšek]] |Celje |Žalec 2 |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Srečko Ocvirk]] |Novo mesto |Sevnica |SLS |10. april 2026 | |Do izvolitve župan [[občina Sevnica|občine Sevnica]], ob prevzemu poslanskega mandata mu je potekel županski mandat.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=V treh občinah, kjer so bili za poslance izvoljeni župani, nadomestnih volitev ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-obcinah-kjer-so-bili-za-poslance-izvoljeni-zupani-nadomestnih-volitev-ne-bo/777322|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> |- |[[Martin Mikolič]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |NSi |10. april 2026 | |Do izvolitve župan [[občina Rogatec|občine Rogatec]], ob prevzemu poslanskega mandata mu je potekel županski mandat.<ref name=":0" /> |- |[[Aleksander Gungl]] |Ptuj |Lenart |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Socialni demokrati === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Meira Hot]] |Postojna |Piran |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Luka Goršek]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andreja Katič]] |Celje |Velenje 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Matjaž Han]] |Novo mesto |Laško |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za gospodarstvo. |- |[[Darko Ratajc]] |Maribor |Slovenske Konjice |10. april 2026 | |Trenutni župan [[občina Slovenske Konjice|občine Slovenske Konjice]], ob prevzemu poslanskega mandata mu poteče županski mandat.<ref name=":0" /> |- |[[Damijan Zrim|Damijan Bezjak Zrim]] |Ptuj |Murska Sobota 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Demokrati. Anžeta Logarja === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Tea Košir]] |Kranj |Radovljica 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tadej Ostrc]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič Rudnik 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Barbara Levstik Šega]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Robert Potnik]] |Celje |Radlje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franc Križan]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |10. april 2026 | |Z 72 leti najstarejši poslanec sklica in predsednik ustanovne seje DZ 10. aprila 2026.<ref name=":1" /> |- |[[Mojca Žnidarič]] |Ptuj |Ormož |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Levica in Vesna === Levica in Vesna sta na volitvah nastopili v [[Koalicija Levice in Vesne|skupni koaliciji]], vendar so poslanske mandate osvojili le kandidati iz stranke Levica. Stranki sta še vedno samostojni politični organizaciji. {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width="70" |Enota ! width="140" |Okraj ! width="115" |Začetek mandata ! width="115" |Konec mandata !Opombe |- |[[Tina Brecelj]] |Kranj |Škofja Loka 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Nataša Sukič]] |Postojna |Koper 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Luka Mesec]] |Ljubljana Center |Ljubljana Center |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. |- |[[Asta Vrečko]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Bežigrad 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 ministrica za kulturo. |- |[[Vladimir Šega]] |Maribor |Maribor 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Resni.ca === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Zoran Stevanović]] |Kranj |Kranj 2 |10. april 2026 | |Na ustanovni seji DZ 10. aprila 2025 izvoljen za [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]]. |- |[[Nedeljko Todorović]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste Polje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleksander Štorek]] |Celje |Celje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Katja Kokot]] |Maribor |Maribor 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Boris Mijič]] |Ptuj |Gornja Radgona |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" ! width=90|Poslanec ! width=70|Enota ! width=180|Predstavlja ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Felice Ziza]] |Koper |Italijanska narodna manjšina |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |Lendava |Madžarska narodna manjšina |10. april 2026 | |{{n/a}} |} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Seznami poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] p5wuqenrvwqrq9bm3lw266azepe7vhd 6685765 6685764 2026-06-05T19:28:49Z VidicK01 193275 /* Demokrati. Anžeta Logarja */ Ostrc, Levstik Šega, Košir v vlado 6685765 wikitext text/x-wiki Spodaj je '''seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije''', ki so bili [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|na državnozborskih volitvah]] izvoljeni 22. marca 2026. Ustanovno sejo je predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] sklicala za 10. april 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj sledi po volitvah? Stranke previdno o sestanku z Gibanjem Svoboda.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kaj-sledi-po-volitvah-stranke-previdno-o-sestanku-z-gibanjem-svoboda/777355|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Zakonodaja v prehodnem obdobju med konstitucijsko sejo Državnega zbora ter ustanovno sejo nove vlade omogoča združljivost funkcij poslanca ter ministra, v kolikor je bila oseba, ki že zaseda ministrski naziv, tudi izvoljena v nov Državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Deset ministrov bo sedlo v poslanske klopi: kaj jih čaka?|url=https://siol.net/novice/slovenija/deset-ministrov-bo-sedlo-v-poslanske-klopi-kaj-jih-caka-688421|website=siol.net|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> == Poslanci == === Gibanje Svoboda === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" |+ !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Alenka Bratušek]] |Kranj |Jesenice<br>Kranj 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 ministrica za infrastrukturo. |- |[[Sandra Gazinkovski]] |Kranj |Kranj 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Borut Sajovic]] |Kranj |Tržič |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za obrambo. |- |[[Robert Janev]] |Postojna |Izola |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tamara Kozlovič]] |Postojna |Koper 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Mateja Čalušić]] |Postojna |Koper 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. |- |[[Matej Arčon]] |Postojna |Nova Gorica 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. |- |[[Tamara Vonta]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Klemenc]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Duško Vujanović]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Lucija Tacer Perlin]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 3 |10. april 2026 | |Z 29 leti najmlajša poslanka sklica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> |- |[[Lenart Žavbi]] |Ljubljana Center |Ljubljana Moste - Polje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Martin Premk]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Robert Golob]] |Ljubljana Center |Ljubljana Bežigrad 1<br>Domžale 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 predsednik 15. slovenske vlade. |- |[[Tereza Novak]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Bežigrad 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janja Sluga]] |Celje |Celje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Dušan Stojanovič]] |Celje |Slovenj Gradec |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Metka Pešl Šater]] |Celje |Ravne na Koroškem |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jana Jerman]] |Novo mesto |Črnomelj |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Klemen Boštjančič]] |Novo mesto |Novo mesto 2<br>Krško |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za finance. |- |[[Nataša Avšič Bogovič]] |Novo mesto |Brežice<br>Hrastnik - Trbovlje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Vinko Logaj]] |Novo mesto |Litija |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za vzgojo in izobraževanje. |- |[[Teodor Uranič]] |Novo mesto |Zagorje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Lena Grgurevič]] |Maribor |Maribor 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tomaž Lah]] |Maribor |Maribor 6 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andreja Rajbenšu]] |Maribor |Maribor 7 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Dejan Süč]] |Ptuj |Lendava |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Sara Žibrat]] |Ptuj |Ljutomer |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Matej Grah]] |Ptuj |Murska Sobota 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Slovenska demokratska stranka === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Andrej Kosec]] |Kranj |Kranj 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Žan Mahnič]] |Kranj |Škofja Loka 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Poglajen]] |Kranj |Idrija |10. april 2026 | |S 25 leti najmlajši poslanec sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Danijel Krivec]] |Postojna |Tolmin |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Adrijana Kocjančič]] |Postojna |Ilirska Bistrica |10. april 2026 | |S 63 leti najstarejša poslanka sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Jana Gržinič]] |Postojna |Postojna |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Zvone Černač]] |Postojna |Ajdovščina |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Zoran Mojškerc]] |Ljubljana Center |Logatec |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Alenka Jeraj]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleš Hojs]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Vinko Levstek]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Janša|<s>Janez Janša</s>]] |Ljubljana Bežigrad |Grosuplje<br>Ivančna Gorica |10. april 2026 |22. maj 2026 |imenovan na mesto predsednika vlade |- |[[Maruša Babnik]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje 1 |26. maj 2026 | |nadomestila Janeza Janšo |- |[[Rado Gladek]] |Ljubljana Bežigrad |Domžale 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jelka Godec]] |Celje |Šentjur |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Damjan Muzel]] |Celje |Celje 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jožef Jelen]] |Celje |Mozirje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Manja Lesnik]] |Celje |Velenje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Anja Bah Žibert]] |Novo mesto |Novo mesto 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franci Kepa]] |Novo mesto |Trebnje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Jože Olovec]] |Novo mesto |Krško |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tomaž Lisec]] |Novo mesto |Sevnica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Anton Šturbej]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Karmen Furman]] |Maribor |Slovenska Bistrica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Bojan Podkrajšek]] |Maribor |Slovenske Konjice |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Kosi]] |Ptuj |Ormož |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franc Breznik]] |Ptuj |Lenart |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jožef Lenart]] |Ptuj |Ptuj 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Suzana Lep Šimenko|<s>Suzana Lep Šimenko<s/>]] |Ptuj |Ptuj 3 |10. april 2026 |4. junij 2026 |imenovana na mesto ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu |} === Nova Slovenija, SLS, FOKUS Marka Lotriča === Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka ter FOKUS Marka Lotriča so nastopile v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|skupni koaliciji]], navkljub temu pa so ohranile status samostojnih političnih strank. {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width="70" |Enota ! width="140" |Okraj !Stranka ! width="115" |Začetek mandata ! width="115" |Konec mandata !Opombe |- |[[Marjeta Šmid]] |Kranj |Škofja Loka 1 |FOKUS |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Žakelj]] |Kranj |Škofja Loka 2 |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jernej Vrtovec|<s>Jernej Vrtovec</s>]] |Postojna |Ajdovščina |NSi |10. april 2026 |4. junij 2026 |imenovan na mesto ministra za infrastrukturo in energetiko |- |[[Iva Dimic]] |Ljubljana Center |Logatec |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Cigler Kralj|<s>Janez Cigler Kralj</s>]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |NSi |10. april 2026 |4. junij 2026 |imenovan na mesto ministra za kmetijstvo |- |[[Aleksander Reberšek]] |Celje |Žalec 2 |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Srečko Ocvirk]] |Novo mesto |Sevnica |SLS |10. april 2026 | |Do izvolitve župan [[občina Sevnica|občine Sevnica]], ob prevzemu poslanskega mandata mu je potekel županski mandat.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=V treh občinah, kjer so bili za poslance izvoljeni župani, nadomestnih volitev ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-obcinah-kjer-so-bili-za-poslance-izvoljeni-zupani-nadomestnih-volitev-ne-bo/777322|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> |- |[[Martin Mikolič]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |NSi |10. april 2026 | |Do izvolitve župan [[občina Rogatec|občine Rogatec]], ob prevzemu poslanskega mandata mu je potekel županski mandat.<ref name=":0" /> |- |[[Aleksander Gungl]] |Ptuj |Lenart |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Socialni demokrati === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Meira Hot]] |Postojna |Piran |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Luka Goršek]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andreja Katič]] |Celje |Velenje 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Matjaž Han]] |Novo mesto |Laško |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za gospodarstvo. |- |[[Darko Ratajc]] |Maribor |Slovenske Konjice |10. april 2026 | |Trenutni župan [[občina Slovenske Konjice|občine Slovenske Konjice]], ob prevzemu poslanskega mandata mu poteče županski mandat.<ref name=":0" /> |- |[[Damijan Zrim|Damijan Bezjak Zrim]] |Ptuj |Murska Sobota 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Demokrati. Anžeta Logarja === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Tea Košir|<s>Tea Košir</s>]] |Kranj |Radovljica 2 |10. april 2026 |4. junij 2026 |imenovana na mesto državne sekretarke |- |[[Tadej Ostrc|<s>Tadej Ostrc</s>]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič Rudnik 4 |10. april 2026 |4. junij 2026 |imenovan na mesto ministra za zdravje |- |[[Barbara Levstik Šega|<s>Barbara Levstik Šega</s>]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |10. april 2026 |4. junij 2026 |imenovana na mesto državne sekretarke |- |[[Robert Potnik]] |Celje |Radlje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franc Križan]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |10. april 2026 | |Z 72 leti najstarejši poslanec sklica in predsednik ustanovne seje DZ 10. aprila 2026.<ref name=":1" /> |- |[[Mojca Žnidarič]] |Ptuj |Ormož |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Levica in Vesna === Levica in Vesna sta na volitvah nastopili v [[Koalicija Levice in Vesne|skupni koaliciji]], vendar so poslanske mandate osvojili le kandidati iz stranke Levica. Stranki sta še vedno samostojni politični organizaciji. {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width="70" |Enota ! width="140" |Okraj ! width="115" |Začetek mandata ! width="115" |Konec mandata !Opombe |- |[[Tina Brecelj]] |Kranj |Škofja Loka 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Nataša Sukič]] |Postojna |Koper 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Luka Mesec]] |Ljubljana Center |Ljubljana Center |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. |- |[[Asta Vrečko]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Bežigrad 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 ministrica za kulturo. |- |[[Vladimir Šega]] |Maribor |Maribor 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Resni.ca === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Zoran Stevanović]] |Kranj |Kranj 2 |10. april 2026 | |Na ustanovni seji DZ 10. aprila 2025 izvoljen za [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]]. |- |[[Nedeljko Todorović]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste Polje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleksander Štorek]] |Celje |Celje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Katja Kokot]] |Maribor |Maribor 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Boris Mijič]] |Ptuj |Gornja Radgona |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" ! width=90|Poslanec ! width=70|Enota ! width=180|Predstavlja ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Felice Ziza]] |Koper |Italijanska narodna manjšina |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |Lendava |Madžarska narodna manjšina |10. april 2026 | |{{n/a}} |} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Seznami poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] k5ionptk7btsisjjfjuqg6k38imwvk6 0 600220 6685534 6685350 2026-06-05T12:09:49Z VidicK01 193275 REZERVACIJA - pls ne urejat 6685534 wikitext text/x-wiki {{v delu}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati)|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=4. junij 2026|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]] (SDS)|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej Vrtovec predsednik NSi 2026 02 (cropped3).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz 2011 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez_Cigler_Kralj_(NSi)_portret_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_Vlade_RS_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] rmgphb9w2748e9to177v8z5lz1shptl 6685538 6685534 2026-06-05T12:24:12Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ Janez Janša portret 6685538 wikitext text/x-wiki {{v delu}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati)|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=4. junij 2026|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]] (SDS)|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej Vrtovec predsednik NSi 2026 02 (cropped3).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz 2011 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez_Cigler_Kralj_(NSi)_portret_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_Vlade_RS_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] bl68v80ezrg5dieudw853jo3soim6qr 6685545 6685538 2026-06-05T12:31:24Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ Anže Logar portret 6685545 wikitext text/x-wiki {{v delu}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati)|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=4. junij 2026|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]] (SDS)|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej Vrtovec predsednik NSi 2026 02 (cropped3).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz 2011 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez_Cigler_Kralj_(NSi)_portret_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_Vlade_RS_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] h7kq0sy5rjfixk2yfmfo6bqv7qs49e7 6685549 6685545 2026-06-05T12:33:41Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ Jernej Vrtovec portret 6685549 wikitext text/x-wiki {{v delu}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati)|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=4. junij 2026|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]] (SDS)|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz 2011 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez_Cigler_Kralj_(NSi)_portret_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_Vlade_RS_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] iej6tx1aip7h47ig4x45b66i1odgw18 6685573 6685549 2026-06-05T13:48:32Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ Tone Kajzer portret 6685573 wikitext text/x-wiki {{v delu}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati)|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=4. junij 2026|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]] (SDS)|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz 2011 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez_Cigler_Kralj_(NSi)_portret_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_Vlade_RS_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] 42jlc7e4zpsfoc1fvspmnj3jpwrim7v 6685574 6685573 2026-06-05T13:51:35Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ Andrej Šircelj portret 6685574 wikitext text/x-wiki {{v delu}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati)|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=4. junij 2026|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]] (SDS)|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz 2011 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez_Cigler_Kralj_(NSi)_portret_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] e19de3n28oexuf767m2z9pzrrxgcnya 6685578 6685574 2026-06-05T14:04:34Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ Franci Matoz portret 6685578 wikitext text/x-wiki {{v delu}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati)|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=4. junij 2026|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]] (SDS)|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez_Cigler_Kralj_(NSi)_portret_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] j6a5je1sp1uqnjojzfj4uy6n8tv5val 6685579 6685578 2026-06-05T14:06:49Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ Tadej Ostrc portret 6685579 wikitext text/x-wiki {{v delu}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati)|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=4. junij 2026|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]] (SDS)|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez_Cigler_Kralj_(NSi)_portret_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] c999n60kc1n82muqbh0yqtojoq15n5d 6685581 6685579 2026-06-05T14:09:47Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ Janez Cigler Kralj portret 6685581 wikitext text/x-wiki {{v delu}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati)|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=4. junij 2026|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]] (SDS)|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] 3r55vloxlsnx6cycqooxu0re9nyoqa6 6685582 6685581 2026-06-05T14:13:31Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ Polona Rifelj portret 6685582 wikitext text/x-wiki {{v delu}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati)|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=4. junij 2026|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]] (SDS)|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] 9nqa86auel1ov6adztywjy9zvs8aihb 6685597 6685582 2026-06-05T14:30:55Z VidicK01 193275 razdelava infoboxa & portret vlade 6685597 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox government cabinet |cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije |date_formed=4. junij 2026 |date_dissolved= |government_head=[[Janez Janša]] (SDS) |government_head_history= |state_head=[[Nataša Pirc Musar]] |deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati) |previous=[[15. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number= |jurisdiction= |flag=Flag_of_Slovenia.svg |flag_border=true |incumbent= |image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg |image_size= |caption=Skupinska fotografija vlade |former_members_number= |cabinet_type= |members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]] |legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}} |opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]] |opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca) |election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]] |legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]] |budget= |incoming_formation= |outgoing_formation= |opposition_cabinet=Brez }} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] 4k5x0qz79ho87534ksaha14wzyevebv 6685598 6685597 2026-06-05T14:41:18Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ doslej imenovani državni sekretarji 6685598 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox government cabinet |cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije |date_formed=4. junij 2026 |date_dissolved= |government_head=[[Janez Janša]] (SDS) |government_head_history= |state_head=[[Nataša Pirc Musar]] |deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati) |previous=[[15. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number= |jurisdiction= |flag=Flag_of_Slovenia.svg |flag_border=true |incumbent= |image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg |image_size= |caption=Skupinska fotografija vlade |former_members_number= |cabinet_type= |members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]] |legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}} |opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]] |opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca) |election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]] |legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]] |budget= |incoming_formation= |outgoing_formation= |opposition_cabinet=Brez }} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Nika Dolinar Divjak]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Miha Kuhar]] * [[Matej Kumerdej]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Igor Senčar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Damijan Jaklin]] * [[Tomaž Žagar]] |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Katja Koren]] * [[Štefan Kušar]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Franc Kangler]] * [[Božo Predalič]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Stanislav Raščan]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Tea Košir]] * [[Vesna Marinko]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Mojca Erjavec]] * [[Velislav Žvipelj]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Maja Hostnik Kališek]] * [[Peter Papež]] * [[Kristina Šteblaj]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Vida Čadonič Špelič]] * [[Erik Kopač]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Uršula Menih Dokl]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Gašper Dovžan]] * [[Barbara Levstik Šega]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Rok Strašek]] * [[Mojca Škrinjar]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Andrej Štesl]] |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | * [[Ivan Meglič]] * [[Rok Šimenc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Helena Jaklitsch]] |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] crkb0o370tejftdgri5l2c2lp0i8n6y 6685712 6685598 2026-06-05T18:04:26Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 povezava 6685712 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox government cabinet |cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije |date_formed=4. junij 2026 |date_dissolved= |government_head=[[Janez Janša]] (SDS) |government_head_history= |state_head=[[Nataša Pirc Musar]] |deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati) |previous=[[15. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number= |jurisdiction= |flag=Flag_of_Slovenia.svg |flag_border=true |incumbent= |image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg |image_size= |caption=Skupinska fotografija vlade |former_members_number= |cabinet_type= |members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]] |legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}} |opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]] |opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca) |election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]] |legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]] |budget= |incoming_formation= |outgoing_formation= |opposition_cabinet=Brez }} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Nika Dolinar Divjak]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Miha Kuhar]] * [[Matej Kumerdej]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Igor Senčar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Damijan Jaklin]] * [[Tomaž Žagar]] |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Katja Koren]] * [[Štefan Kušar]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Franc Kangler]] * [[Božo Predalič]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Stanislav Raščan]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Tea Košir]] * [[Vesna Marinko]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Mojca Erjavec]] * [[Velislav Žvipelj]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Maja Hostnik Kališek]] * [[Peter Papež]] * [[Kristina Šteblaj]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Vida Čadonič Špelič]] * [[Erik Kopač]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Uršula Menih Dokl]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Gašper Dovžan]] * [[Barbara Levstik Šega]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Rok Strašek]] * [[Mojca Škrinjar]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Andrej Štesl]] |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | * [[Ivan Meglič]] * [[Rok Šimenc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Helena Jaklitsch]] |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] d3n8hhmn06a3gd753neqrbud4rw6h13 6685714 6685712 2026-06-05T18:04:52Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 -opombe 6685714 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox government cabinet |cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije |date_formed=4. junij 2026 |date_dissolved= |government_head=[[Janez Janša]] (SDS) |government_head_history= |state_head=[[Nataša Pirc Musar]] |deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati) |previous=[[15. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number= |jurisdiction= |flag=Flag_of_Slovenia.svg |flag_border=true |incumbent= |image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg |image_size= |caption=Skupinska fotografija vlade |former_members_number= |cabinet_type= |members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]] |legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}} |opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]] |opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca) |election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]] |legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]] |budget= |incoming_formation= |outgoing_formation= |opposition_cabinet=Brez }} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Nika Dolinar Divjak]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Miha Kuhar]] * [[Matej Kumerdej]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Igor Senčar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Damijan Jaklin]] * [[Tomaž Žagar]] |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Katja Koren]] * [[Štefan Kušar]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Franc Kangler]] * [[Božo Predalič]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Stanislav Raščan]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Tea Košir]] * [[Vesna Marinko]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Mojca Erjavec]] * [[Velislav Žvipelj]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Maja Hostnik Kališek]] * [[Peter Papež]] * [[Kristina Šteblaj]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Vida Čadonič Špelič]] * [[Erik Kopač]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Uršula Menih Dokl]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Gašper Dovžan]] * [[Barbara Levstik Šega]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Rok Strašek]] * [[Mojca Škrinjar]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Andrej Štesl]] |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | * [[Ivan Meglič]] * [[Rok Šimenc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Helena Jaklitsch]] |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] nbb9c1r77u7cnwj6t4sh1p8m7c9qh9y 6685781 6685714 2026-06-05T20:14:01Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ Valentin Hajdinjak portret 6685781 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox government cabinet |cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije |date_formed=4. junij 2026 |date_dissolved= |government_head=[[Janez Janša]] (SDS) |government_head_history= |state_head=[[Nataša Pirc Musar]] |deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati) |previous=[[15. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number= |jurisdiction= |flag=Flag_of_Slovenia.svg |flag_border=true |incumbent= |image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg |image_size= |caption=Skupinska fotografija vlade |former_members_number= |cabinet_type= |members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]] |legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}} |opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]] |opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca) |election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]] |legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]] |budget= |incoming_formation= |outgoing_formation= |opposition_cabinet=Brez }} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Nika Dolinar Divjak]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Miha Kuhar]] * [[Matej Kumerdej]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Igor Senčar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Damijan Jaklin]] * [[Tomaž Žagar]] |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Katja Koren]] * [[Štefan Kušar]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Franc Kangler]] * [[Božo Predalič]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Stanislav Raščan]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Tea Košir]] * [[Vesna Marinko]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Mojca Erjavec]] * [[Velislav Žvipelj]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Maja Hostnik Kališek]] * [[Peter Papež]] * [[Kristina Šteblaj]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Valentin Hajdinjak ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Vida Čadonič Špelič]] * [[Erik Kopač]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Uršula Menih Dokl]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Gašper Dovžan]] * [[Barbara Levstik Šega]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Rok Strašek]] * [[Mojca Škrinjar]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Andrej Štesl]] |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | * [[Ivan Meglič]] * [[Rok Šimenc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Helena Jaklitsch]] |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] tceta2vjzvv4apjnncchs0oilt0edut 6685782 6685781 2026-06-05T20:19:22Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ Ignacija Fridl Jarc portret 6685782 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox government cabinet |cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije |date_formed=4. junij 2026 |date_dissolved= |government_head=[[Janez Janša]] (SDS) |government_head_history= |state_head=[[Nataša Pirc Musar]] |deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati) |previous=[[15. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number= |jurisdiction= |flag=Flag_of_Slovenia.svg |flag_border=true |incumbent= |image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg |image_size= |caption=Skupinska fotografija vlade |former_members_number= |cabinet_type= |members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]] |legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}} |opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]] |opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca) |election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]] |legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]] |budget= |incoming_formation= |outgoing_formation= |opposition_cabinet=Brez }} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Nika Dolinar Divjak]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Miha Kuhar]] * [[Matej Kumerdej]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Igor Senčar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Damijan Jaklin]] * [[Tomaž Žagar]] |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Katja Koren]] * [[Štefan Kušar]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Franc Kangler]] * [[Božo Predalič]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Stanislav Raščan]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Tea Košir]] * [[Vesna Marinko]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Mojca Erjavec]] * [[Velislav Žvipelj]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Maja Hostnik Kališek]] * [[Peter Papež]] * [[Kristina Šteblaj]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Valentin Hajdinjak ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Vida Čadonič Špelič]] * [[Erik Kopač]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc ministrski portret (crop).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Uršula Menih Dokl]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Gašper Dovžan]] * [[Barbara Levstik Šega]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Rok Strašek]] * [[Mojca Škrinjar]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Andrej Štesl]] |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | * [[Ivan Meglič]] * [[Rok Šimenc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Helena Jaklitsch]] |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] n145da8er68hsk7u04pp0yje18zsrg8 6685783 6685782 2026-06-05T20:23:42Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ Mihael Zupančič portret 6685783 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox government cabinet |cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije |date_formed=4. junij 2026 |date_dissolved= |government_head=[[Janez Janša]] (SDS) |government_head_history= |state_head=[[Nataša Pirc Musar]] |deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati) |previous=[[15. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number= |jurisdiction= |flag=Flag_of_Slovenia.svg |flag_border=true |incumbent= |image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg |image_size= |caption=Skupinska fotografija vlade |former_members_number= |cabinet_type= |members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]] |legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}} |opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]] |opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca) |election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]] |legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]] |budget= |incoming_formation= |outgoing_formation= |opposition_cabinet=Brez }} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Nika Dolinar Divjak]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Miha Kuhar]] * [[Matej Kumerdej]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Igor Senčar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Damijan Jaklin]] * [[Tomaž Žagar]] |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Katja Koren]] * [[Štefan Kušar]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Franc Kangler]] * [[Božo Predalič]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Stanislav Raščan]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Tea Košir]] * [[Vesna Marinko]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Mojca Erjavec]] * [[Velislav Žvipelj]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Maja Hostnik Kališek]] * [[Peter Papež]] * [[Kristina Šteblaj]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Valentin Hajdinjak ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Vida Čadonič Špelič]] * [[Erik Kopač]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc ministrski portret (crop).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Uršula Menih Dokl]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Mihael Zupančič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Gašper Dovžan]] * [[Barbara Levstik Šega]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Rok Strašek]] * [[Mojca Škrinjar]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Andrej Štesl]] |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | * [[Ivan Meglič]] * [[Rok Šimenc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Helena Jaklitsch]] |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] trt33drdycy01ajjzpyus4bv24giocl 6685794 6685783 2026-06-05T20:42:07Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ Suzana Lep Šimenko portret 6685794 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox government cabinet |cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije |date_formed=4. junij 2026 |date_dissolved= |government_head=[[Janez Janša]] (SDS) |government_head_history= |state_head=[[Nataša Pirc Musar]] |deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati) |previous=[[15. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number= |jurisdiction= |flag=Flag_of_Slovenia.svg |flag_border=true |incumbent= |image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg |image_size= |caption=Skupinska fotografija vlade |former_members_number= |cabinet_type= |members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]] |legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}} |opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]] |opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca) |election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]] |legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]] |budget= |incoming_formation= |outgoing_formation= |opposition_cabinet=Brez }} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Nika Dolinar Divjak]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Miha Kuhar]] * [[Matej Kumerdej]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Igor Senčar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Damijan Jaklin]] * [[Tomaž Žagar]] |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Katja Koren]] * [[Štefan Kušar]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Franc Kangler]] * [[Božo Predalič]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Stanislav Raščan]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Tea Košir]] * [[Vesna Marinko]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Mojca Erjavec]] * [[Velislav Žvipelj]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Maja Hostnik Kališek]] * [[Peter Papež]] * [[Kristina Šteblaj]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Valentin Hajdinjak ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Vida Čadonič Špelič]] * [[Erik Kopač]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc ministrski portret (crop).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Uršula Menih Dokl]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Mihael Zupančič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Gašper Dovžan]] * [[Barbara Levstik Šega]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Rok Strašek]] * [[Mojca Škrinjar]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Andrej Štesl]] |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | * [[Ivan Meglič]] * [[Rok Šimenc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Suzana Lep Šimenko ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Helena Jaklitsch]] |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] slx3bdzju2x7mi2h8o903ovyezetabm 6685799 6685794 2026-06-05T20:51:09Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ Mateja Ribič portret 6685799 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox government cabinet |cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije |date_formed=4. junij 2026 |date_dissolved= |government_head=[[Janez Janša]] (SDS) |government_head_history= |state_head=[[Nataša Pirc Musar]] |deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati) |previous=[[15. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number= |jurisdiction= |flag=Flag_of_Slovenia.svg |flag_border=true |incumbent= |image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg |image_size= |caption=Skupinska fotografija vlade |former_members_number= |cabinet_type= |members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]] |legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}} |opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]] |opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca) |election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]] |legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]] |budget= |incoming_formation= |outgoing_formation= |opposition_cabinet=Brez }} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Nika Dolinar Divjak]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Miha Kuhar]] * [[Matej Kumerdej]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Igor Senčar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Damijan Jaklin]] * [[Tomaž Žagar]] |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Katja Koren]] * [[Štefan Kušar]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Franc Kangler]] * [[Božo Predalič]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Stanislav Raščan]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Tea Košir]] * [[Vesna Marinko]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Mojca Erjavec]] * [[Velislav Žvipelj]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Maja Hostnik Kališek]] * [[Peter Papež]] * [[Kristina Šteblaj]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Valentin Hajdinjak ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Vida Čadonič Špelič]] * [[Erik Kopač]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc ministrski portret (crop).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Uršula Menih Dokl]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Mihael Zupančič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Gašper Dovžan]] * [[Barbara Levstik Šega]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Rok Strašek]] * [[Mojca Škrinjar]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Mateja Ribič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Andrej Štesl]] |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | * [[Ivan Meglič]] * [[Rok Šimenc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Suzana Lep Šimenko ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Helena Jaklitsch]] |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] covbj607bley4619x0vbc2ywjaylem8 6685800 6685799 2026-06-05T20:54:02Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ Borut Rončević portret 6685800 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox government cabinet |cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije |date_formed=4. junij 2026 |date_dissolved= |government_head=[[Janez Janša]] (SDS) |government_head_history= |state_head=[[Nataša Pirc Musar]] |deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati) |previous=[[15. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number= |jurisdiction= |flag=Flag_of_Slovenia.svg |flag_border=true |incumbent= |image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg |image_size= |caption=Skupinska fotografija vlade |former_members_number= |cabinet_type= |members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]] |legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}} |opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]] |opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca) |election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]] |legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]] |budget= |incoming_formation= |outgoing_formation= |opposition_cabinet=Brez }} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Nika Dolinar Divjak]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Miha Kuhar]] * [[Matej Kumerdej]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Igor Senčar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Damijan Jaklin]] * [[Tomaž Žagar]] |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Katja Koren]] * [[Štefan Kušar]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Franc Kangler]] * [[Božo Predalič]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Stanislav Raščan]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Tea Košir]] * [[Vesna Marinko]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Mojca Erjavec]] * [[Velislav Žvipelj]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Maja Hostnik Kališek]] * [[Peter Papež]] * [[Kristina Šteblaj]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Valentin Hajdinjak ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Vida Čadonič Špelič]] * [[Erik Kopač]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc ministrski portret (crop).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Uršula Menih Dokl]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Mihael Zupančič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Gašper Dovžan]] * [[Barbara Levstik Šega]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Borut Rončević ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Rok Strašek]] * [[Mojca Škrinjar]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Mateja Ribič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Andrej Štesl]] |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | * [[Ivan Meglič]] * [[Rok Šimenc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Suzana Lep Šimenko ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Helena Jaklitsch]] |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] mijcxq0r5tqzub2mpbsih5yzjwfmd18 6685801 6685800 2026-06-05T20:57:03Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ Monika Kirbiš Rojs portret 6685801 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox government cabinet |cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije |date_formed=4. junij 2026 |date_dissolved= |government_head=[[Janez Janša]] (SDS) |government_head_history= |state_head=[[Nataša Pirc Musar]] |deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati) |previous=[[15. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number= |jurisdiction= |flag=Flag_of_Slovenia.svg |flag_border=true |incumbent= |image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg |image_size= |caption=Skupinska fotografija vlade |former_members_number= |cabinet_type= |members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]] |legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}} |opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]] |opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca) |election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]] |legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]] |budget= |incoming_formation= |outgoing_formation= |opposition_cabinet=Brez }} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Nika Dolinar Divjak]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Miha Kuhar]] * [[Matej Kumerdej]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Igor Senčar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Damijan Jaklin]] * [[Tomaž Žagar]] |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Katja Koren]] * [[Štefan Kušar]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Franc Kangler]] * [[Božo Predalič]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Stanislav Raščan]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Tea Košir]] * [[Vesna Marinko]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Mojca Erjavec]] * [[Velislav Žvipelj]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Maja Hostnik Kališek]] * [[Peter Papež]] * [[Kristina Šteblaj]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Valentin Hajdinjak ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Vida Čadonič Špelič]] * [[Erik Kopač]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc ministrski portret (crop).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Uršula Menih Dokl]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Mihael Zupančič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Gašper Dovžan]] * [[Barbara Levstik Šega]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Borut Rončević ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Rok Strašek]] * [[Mojca Škrinjar]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Mateja Ribič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Andrej Štesl]] |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Monika Kirbiš Rojs ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | * [[Ivan Meglič]] * [[Rok Šimenc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Suzana Lep Šimenko ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Helena Jaklitsch]] |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] 111lsq99pn5wftqjyraxyi8b4xx4jhl 6685804 6685801 2026-06-05T21:17:15Z VidicK01 193275 +Aktualizacija in izvolitev vlade 6685804 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox government cabinet |cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije |date_formed=4. junij 2026 |date_dissolved= |government_head=[[Janez Janša]] (SDS) |government_head_history= |state_head=[[Nataša Pirc Musar]] |deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati) |previous=[[15. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number= |jurisdiction= |flag=Flag_of_Slovenia.svg |flag_border=true |incumbent= |image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg |image_size= |caption=Skupinska fotografija vlade |former_members_number= |cabinet_type= |members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]] |legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}} |opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]] |opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca) |election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]] |legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]] |budget= |incoming_formation= |outgoing_formation= |opposition_cabinet=Brez }} '''16. vlada Republike Slovenije''' je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> V tednu, ki je sledil, je bila potrjena in vložena lista kandidatov za ministre;<ref name=":4" /> ti so se matičnim odborom predstavili 1. in 2. junija, 4. junija 2026 pa po potrditvi vlade z 49 glasov za in 30 proti prisegli v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre je Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> Ministrsko ekipo je na glasovanju podprlo 49 poslancev, proti jih je glasovalo 30.<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Glasu iz vrst koalicije ni oddal Srečko Ocvirk, poslanec SLS, ki v vladi sicer nima ministra; Ocvirk je kasneje pojasnil, da je prepozno opazil tehnične težave pri svoji glasovalni napravi.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec SLS Srečko Ocvirk ni glasoval za vlado. Kaj se je zgodilo?|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-sls-srecko-ocvirk-ni-glasoval-za-vlado-kaj-se-je-zgodilo-693303|website=siol.net|accessdate=2026-06-05|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |'''49''' |30 |0 |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Nika Dolinar Divjak]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Miha Kuhar]] * [[Matej Kumerdej]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Igor Senčar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Damijan Jaklin]] * [[Tomaž Žagar]] |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Katja Koren]] * [[Štefan Kušar]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Franc Kangler]] * [[Božo Predalič]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Stanislav Raščan]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Tea Košir]] * [[Vesna Marinko]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Mojca Erjavec]] * [[Velislav Žvipelj]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Maja Hostnik Kališek]] * [[Peter Papež]] * [[Kristina Šteblaj]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Valentin Hajdinjak ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Vida Čadonič Špelič]] * [[Erik Kopač]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc ministrski portret (crop).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Uršula Menih Dokl]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Mihael Zupančič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Gašper Dovžan]] * [[Barbara Levstik Šega]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Borut Rončević ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Rok Strašek]] * [[Mojca Škrinjar]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Mateja Ribič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Andrej Štesl]] |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Monika Kirbiš Rojs ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | * [[Ivan Meglič]] * [[Rok Šimenc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Suzana Lep Šimenko ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Helena Jaklitsch]] |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] df3l64vxpw19t08ehye1cckdedx4ww0 6685809 6685804 2026-06-05T21:32:31Z VidicK01 193275 ni več v delu! 6685809 wikitext text/x-wiki {{Infobox government cabinet |cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije |date_formed=4. junij 2026 |date_dissolved= |government_head=[[Janez Janša]] (SDS) |government_head_history= |state_head=[[Nataša Pirc Musar]] |deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati) |previous=[[15. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number= |jurisdiction= |flag=Flag_of_Slovenia.svg |flag_border=true |incumbent= |image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg |image_size= |caption=Skupinska fotografija vlade |former_members_number= |cabinet_type= |members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]] |legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}} |opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]] |opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca) |election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]] |legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]] |budget= |incoming_formation= |outgoing_formation= |opposition_cabinet=Brez }} '''16. vlada Republike Slovenije''' je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> V tednu, ki je sledil, je bila potrjena in vložena lista kandidatov za ministre;<ref name=":4" /> ti so se matičnim odborom predstavili 1. in 2. junija, 4. junija 2026 pa po potrditvi vlade z 49 glasov za in 30 proti prisegli v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre je Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> Ministrsko ekipo je na glasovanju podprlo 49 poslancev, proti jih je glasovalo 30.<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Glasu iz vrst koalicije ni oddal Srečko Ocvirk, poslanec SLS, ki v vladi sicer nima ministra; Ocvirk je kasneje pojasnil, da je prepozno opazil tehnične težave pri svoji glasovalni napravi.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec SLS Srečko Ocvirk ni glasoval za vlado. Kaj se je zgodilo?|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-sls-srecko-ocvirk-ni-glasoval-za-vlado-kaj-se-je-zgodilo-693303|website=siol.net|accessdate=2026-06-05|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |'''49''' |30 |0 |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Nika Dolinar Divjak]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Miha Kuhar]] * [[Matej Kumerdej]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Igor Senčar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Damijan Jaklin]] * [[Tomaž Žagar]] |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Katja Koren]] * [[Štefan Kušar]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Franc Kangler]] * [[Božo Predalič]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Stanislav Raščan]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Tea Košir]] * [[Vesna Marinko]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Mojca Erjavec]] * [[Velislav Žvipelj]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Maja Hostnik Kališek]] * [[Peter Papež]] * [[Kristina Šteblaj]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Valentin Hajdinjak ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Vida Čadonič Špelič]] * [[Erik Kopač]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc ministrski portret (crop).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Uršula Menih Dokl]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Mihael Zupančič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Gašper Dovžan]] * [[Barbara Levstik Šega]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Borut Rončević ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Rok Strašek]] * [[Mojca Škrinjar]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Mateja Ribič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Andrej Štesl]] |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Monika Kirbiš Rojs ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | * [[Ivan Meglič]] * [[Rok Šimenc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Suzana Lep Šimenko ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Helena Jaklitsch]] |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] n80h2qsncboatsrsx3p8ot5m23d2qyf 6685909 6685809 2026-06-06T08:06:48Z Ursus123 261206 /* Ozadje */ 6685909 wikitext text/x-wiki {{Infobox government cabinet |cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije |date_formed=4. junij 2026 |date_dissolved= |government_head=[[Janez Janša]] (SDS) |government_head_history= |state_head=[[Nataša Pirc Musar]] |deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati) |previous=[[15. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number= |jurisdiction= |flag=Flag_of_Slovenia.svg |flag_border=true |incumbent= |image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg |image_size= |caption=Skupinska fotografija vlade |former_members_number= |cabinet_type= |members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]] |legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}} |opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]] |opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca) |election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]] |legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]] |budget= |incoming_formation= |outgoing_formation= |opposition_cabinet=Brez }} '''16. vlada Republike Slovenije''' je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> V tednu, ki je sledil, je bila potrjena in vložena lista kandidatov za ministre;<ref name=":4" /> ti so se matičnim odborom predstavili 1. in 2. junija, 4. junija 2026 pa po potrditvi vlade z 49 glasov za in 30 proti prisegli v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre je Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> Ministrsko ekipo je na glasovanju podprlo 49 poslancev, proti jih je glasovalo 30.<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Glasu iz vrst koalicije ni oddal Srečko Ocvirk, poslanec SLS, ki v vladi sicer nima ministra; Ocvirk je kasneje pojasnil, da je prepozno opazil tehnične težave pri svoji glasovalni napravi.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec SLS Srečko Ocvirk ni glasoval za vlado. Kaj se je zgodilo?|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-sls-srecko-ocvirk-ni-glasoval-za-vlado-kaj-se-je-zgodilo-693303|website=siol.net|accessdate=2026-06-05|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |'''49''' |30 |0 |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Nika Dolinar Divjak]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Miha Kuhar]] * [[Matej Kumerdej]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Igor Senčar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Damijan Jaklin]] * [[Tomaž Žagar]] |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Katja Koren]] * [[Štefan Kušar]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Franc Kangler]] * [[Božo Predalič]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Stanislav Raščan]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Tea Košir]] * [[Vesna Marinko]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Mojca Erjavec]] * [[Velislav Žvipelj]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Maja Hostnik Kališek]] * [[Peter Papež]] * [[Kristina Šteblaj]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Valentin Hajdinjak ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Vida Čadonič Špelič]] * [[Erik Kopač]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc ministrski portret (crop).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Uršula Menih Dokl]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Mihael Zupančič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Gašper Dovžan]] * [[Barbara Levstik Šega]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Borut Rončević ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Rok Strašek]] * [[Mojca Škrinjar]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Mateja Ribič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Andrej Štesl]] |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Monika Kirbiš Rojs ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | * [[Ivan Meglič]] * [[Rok Šimenc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Suzana Lep Šimenko ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Helena Jaklitsch]] |- |} {{Pristransko}} {{Nezanesljivi viri}} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] snpy94imicg9egnfsr9invo8ee0zj60 6685911 6685909 2026-06-06T08:09:09Z Ursus123 261206 /* Ozadje */ 6685911 wikitext text/x-wiki {{Infobox government cabinet |cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije |date_formed=4. junij 2026 |date_dissolved= |government_head=[[Janez Janša]] (SDS) |government_head_history= |state_head=[[Nataša Pirc Musar]] |deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati) |previous=[[15. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number= |jurisdiction= |flag=Flag_of_Slovenia.svg |flag_border=true |incumbent= |image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg |image_size= |caption=Skupinska fotografija vlade |former_members_number= |cabinet_type= |members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]] |legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}} |opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]] |opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca) |election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]] |legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]] |budget= |incoming_formation= |outgoing_formation= |opposition_cabinet=Brez }} '''16. vlada Republike Slovenije''' je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> V tednu, ki je sledil, je bila potrjena in vložena lista kandidatov za ministre;<ref name=":4" /> ti so se matičnim odborom predstavili 1. in 2. junija, 4. junija 2026 pa po potrditvi vlade z 49 glasov za in 30 proti prisegli v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre je Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> Ministrsko ekipo je na glasovanju podprlo 49 poslancev, proti jih je glasovalo 30.<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Glasu iz vrst koalicije ni oddal Srečko Ocvirk, poslanec SLS, ki v vladi sicer nima ministra; Ocvirk je kasneje pojasnil, da je prepozno opazil tehnične težave pri svoji glasovalni napravi.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec SLS Srečko Ocvirk ni glasoval za vlado. Kaj se je zgodilo?|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-sls-srecko-ocvirk-ni-glasoval-za-vlado-kaj-se-je-zgodilo-693303|website=siol.net|accessdate=2026-06-05|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |'''49''' |30 |0 |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Nika Dolinar Divjak]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Miha Kuhar]] * [[Matej Kumerdej]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Igor Senčar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Damijan Jaklin]] * [[Tomaž Žagar]] |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Katja Koren]] * [[Štefan Kušar]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Franc Kangler]] * [[Božo Predalič]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Stanislav Raščan]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Tea Košir]] * [[Vesna Marinko]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Mojca Erjavec]] * [[Velislav Žvipelj]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Maja Hostnik Kališek]] * [[Peter Papež]] * [[Kristina Šteblaj]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Valentin Hajdinjak ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Vida Čadonič Špelič]] * [[Erik Kopač]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc ministrski portret (crop).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Uršula Menih Dokl]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Mihael Zupančič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Gašper Dovžan]] * [[Barbara Levstik Šega]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Borut Rončević ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Rok Strašek]] * [[Mojca Škrinjar]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Mateja Ribič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Andrej Štesl]] |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Monika Kirbiš Rojs ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | * [[Ivan Meglič]] * [[Rok Šimenc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Suzana Lep Šimenko ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Helena Jaklitsch]] |- |} {{Pristransko}} {{Nezanesljivi viri}} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> {{Pristransko}} {{Nezanesljivi viri}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] ey531d7i1yo6ouqxgtfzfhr387mpr1d 6685912 6685911 2026-06-06T08:14:41Z A09 188929 Reverted 2 edits by [[Special:Contributions/Ursus123|Ursus123]] ([[User talk:Ursus123|talk]]) to last revision by VidicK01 (TwinkleGlobal) 6685912 wikitext text/x-wiki {{Infobox government cabinet |cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije |date_formed=4. junij 2026 |date_dissolved= |government_head=[[Janez Janša]] (SDS) |government_head_history= |state_head=[[Nataša Pirc Musar]] |deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati) |previous=[[15. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number= |jurisdiction= |flag=Flag_of_Slovenia.svg |flag_border=true |incumbent= |image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg |image_size= |caption=Skupinska fotografija vlade |former_members_number= |cabinet_type= |members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]] |legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}} |opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]] |opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca) |election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]] |legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]] |budget= |incoming_formation= |outgoing_formation= |opposition_cabinet=Brez }} '''16. vlada Republike Slovenije''' je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> V tednu, ki je sledil, je bila potrjena in vložena lista kandidatov za ministre;<ref name=":4" /> ti so se matičnim odborom predstavili 1. in 2. junija, 4. junija 2026 pa po potrditvi vlade z 49 glasov za in 30 proti prisegli v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre je Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> Ministrsko ekipo je na glasovanju podprlo 49 poslancev, proti jih je glasovalo 30.<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Glasu iz vrst koalicije ni oddal Srečko Ocvirk, poslanec SLS, ki v vladi sicer nima ministra; Ocvirk je kasneje pojasnil, da je prepozno opazil tehnične težave pri svoji glasovalni napravi.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec SLS Srečko Ocvirk ni glasoval za vlado. Kaj se je zgodilo?|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-sls-srecko-ocvirk-ni-glasoval-za-vlado-kaj-se-je-zgodilo-693303|website=siol.net|accessdate=2026-06-05|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |'''49''' |30 |0 |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Nika Dolinar Divjak]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Miha Kuhar]] * [[Matej Kumerdej]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Igor Senčar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Damijan Jaklin]] * [[Tomaž Žagar]] |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Katja Koren]] * [[Štefan Kušar]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Franc Kangler]] * [[Božo Predalič]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Stanislav Raščan]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Tea Košir]] * [[Vesna Marinko]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Mojca Erjavec]] * [[Velislav Žvipelj]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Maja Hostnik Kališek]] * [[Peter Papež]] * [[Kristina Šteblaj]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Valentin Hajdinjak ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Vida Čadonič Špelič]] * [[Erik Kopač]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc ministrski portret (crop).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Uršula Menih Dokl]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Mihael Zupančič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Gašper Dovžan]] * [[Barbara Levstik Šega]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Borut Rončević ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Rok Strašek]] * [[Mojca Škrinjar]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Mateja Ribič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Andrej Štesl]] |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Monika Kirbiš Rojs ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | * [[Ivan Meglič]] * [[Rok Šimenc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Suzana Lep Šimenko ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Helena Jaklitsch]] |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] n80h2qsncboatsrsx3p8ot5m23d2qyf 0 600735 6685756 6685046 2026-06-05T19:19:10Z VidicK01 193275 /* Politične stranke */ spremembe funkcij predsednikov strank 6685756 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Državni zbor|name=10. državni zbor Republike Slovenije|leader3=|meeting_place=[[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije]]|session_room=|next_election1=2030|last_election1=22. marec 2026|voting_system1=Proporcionalni volilni sistem. Volilni prag 4 %.|political_groups1={{legend|#005DA3|Svoboda: 29}} {{legend|#FFF300|SDS: 28}} {{legend|#009AC7|NSi, SLS, FOKUS: 9}} {{legend|#E3000F|SD: 6}} {{legend|#2AEBEB|Demokrati: 6}} {{legend|#9A231C|Levica in Vesna: 5}} {{legend|#7C5199|Resni.ca: 5}} {{legend|#DFDFDF|Manjšinska poslanca: 2}}|structure1_res=280px|structure1=Slovenia National Assembly 2026.svg|members=90|party3=|leader3_type=&ensp;|native_name=|party2=|leader2=|leader2_type=Podpredsedniki|party1=|leader1=[[Zoran Stevanović]]|leader1_type=Predsednik|house_type=|new_session=10. april 2026|coa_res=140px|coa_pic=Coat of Arms of Slovenia.svg|website=http://www.dz-rs.si/}} '''10. državni zbor Republike Slovenije''' je bil konstituiran po ukazu o sklicu konstitutivne seje, ki ga je izdala predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], na podlagi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitev v Državni zbor]], ki so potekale 22. marca 2026. Ustanovna seja je potekala 10. aprila 2026, na njej so bili potrjeni mandati novoizvoljenih poslancev, ki so za novega predsednika Državnega zbora izvolili [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike za petek sklicala ustanovno sejo DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-za-petek-sklicala-ustanovno-sejo-dz-ja/778721|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović izvoljen za novega predsednika DZ {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bo-novi-predsednik-drzavnega-zbora.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> == Politične stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="4" |Stranka ! Predsednik ! Sedeži |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''GS''' | colspan="2" |[[Gibanje Svoboda]] |[[Robert Golob]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|29|90|hex=#005DA4}} |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' | colspan="2" |[[Slovenska demokratska stranka]] |[[Janez Janša]]<br>{{small|premier}} |{{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Koalicija<br> NSi, SLS, FOKUS]] | [[Nova Slovenija]] | [[Jernej Vrtovec]]<br>{{small|minister}} | rowspan="3 style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|#009AC7}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]]<br>{{small|svetnica MOL}} |- ! style="background:#1961ac" | | style="text-align:center;" |'''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]]<br>{{small|predsednik DS}} |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''SD''' | colspan="2" |[[Socialni demokrati]] |[[Matjaž Han]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|6|90|#E3000F}} |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''D.''' | colspan="2" |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Anže Logar]]<br>{{small|minister}} |{{Composition bar|6|90|#2AEBEB}} |- ! style="background:#e6342a" | | style="text-align:center;" |'''L''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>{{small|poslanka}}<br>[[Luka Mesec]]<br>{{small|poslanec}} | rowspan="2 style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#9A231C}} |- ! style="background:#00964f" | | style="text-align:center;" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | colspan="2" |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] |[[Zoran Stevanović]]<br>{{small|predsednik DZ}} |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} |- |} == Poslanske skupine == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" |Poslanska skupina !Začasni vodja !Namestnik vodje{{efn|Poslanske skupine z več kot 20 poslanci imajo lahko 2 namestnika}} |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''PS Svoboda''' |[[Poslanska skupina Svoboda]] |[[Borut Sajovic]] |[[Tamara Kozlovič]]<br>[[Lenart Žavbi]] |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''PS SDS''' |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] |[[Jelka Godec]] |TBA |- | style="background:#009AC7" | | style="text-align:center;" |'''PS NSi, SLS, Fokus''' |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS]] |[[Janez Žakelj]] |[[Aleksander Reberšek]] |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''PS SD''' |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov]] |[[Meira Hot]] |[[Luka Goršek]] |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''PS Demokrati.''' |[[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Tadej Ostrc]] |[[Mojca Žnidarič]] |- | style="background:#9A231C" | | style="text-align:center;" |'''PS LV''' |[[Poslanska skupina Levica in Vesna]] |[[Luka Mesec]] |[[Asta Vrečko]] |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''PS Resni.ca''' |[[Poslanska skupina Resni.ca]] |[[Katja Kokot]] |[[Nedeljko Todorović]] |- | style="background:#DFDFDF" | | style="text-align:center;" |'''PS IMNS''' |[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti]] |[[Felice Ziza]] |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |} {{noteslist}} == Poslanci == {{Glavni članek|Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije}} == Zgodovina == 8. aprila 2026 so se pri dosedanji [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednici državnega zbora]] [[Urška Klakočar Zupančič|Urški Klakočar Zupančič]] sestali začasne vodje poslanskih skupin strank novega sklica.<ref>{{Navedi splet|title=Mesto predsednika mandatno-volilne komisije Demokratom, ti predlagajo Tadeja Ostrca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesto-predsednika-mandatno-volilne-komisije-demokratom-ti-predlagajo-tadeja-ostrca/778737|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. L. Š , B.|last=R}}</ref> Gibanje Svoboda je zastopal [[Borut Sajovic]], SDS [[Jelka Godec]], NSi, SLS in FOKUS [[Janez Cigler Kralj]], SD [[Meira Hot]], Demokrate Franc Križan, Levico in Vesno [[Luka Mesec]], Resni.co pa [[Zoran Stevanović]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Presenečenje v parlamentu: Svoboda in SDS s predlogoma nista uspeli, na čelu mandatno-volilne komisije Demokrati in Resnica|url=https://n1info.si/volitve-2026/zacasni-vodje-poslanskih-skupin-na-sestanku-pri-urski-klakocar-zupancic-na-mizi-tudi-dve-razlicici-razreza-delovnih-teles/|website=N1|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Na srečanju so se udeleženci dogovorili o dnevnem redu ustanovne seje in sedežnem redu v veliki dvorani ter določili sestavo mandatno-volilne komisije v novem mandatu. Pri tem je predsedniško mesto v komisiji pripadlo stranki Demokrati, predlagali so [[Tadej Ostrc|Tadeja Ostrca]], mesto podpredsednika pa je pripadlo stranki Resni.ca.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=To je kandidat Demokratov za ključno funkcijo v DZ|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-kandidat-demokratov-za-kljucno-funkcijo-v-dz-1891571|website=Reporter|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Stranke NSi, Demokrati in Resni.ca so se v začetku aprila povezale v [[tretji blok]], znotraj katerega bodo pripravljali predloge zakonov, ni pa predviden dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] je za mesto predsednika Državnega zbora predlagalo Janeza Ciglerja Kralja, kot možna kandidata sta se omenjala še Franc Križan (Demokrati) in Zoran Stevanović (Resni.ca), a sta oba tovrstna ugibanja, vsaj začasno, zavrnila.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović zavrnil, da je kandidat za predsednika DZ|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-uradni-pogovori-s-sds-ne-tecejo-688856|website=siol.net|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> === Konstituiranje === Ustanovna seja novega Državnega zbora je potekala v petek, 10. aprila 2026, vodil pa jo je najstarejši poslanec, 72-letni Franc Križan (Demokrati).<ref>{{Navedi splet|title=»Vem, kaj so nespodobna povabila, politično trgovanje me ne zanima.«|url=https://info360.si/politika/vem-kaj-so-nespodobna-povabila-politicno-trgovanje-me-ne-zanima/|website=info360.si|date=2026-04-06|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Zbrane je na začetku nagovorila predsednica DZ v odhajanju [[Urška Klakočar Zupančič]], ki je podala oceno preteklega mandata ter čestitala novoizvoljenim poslancem in jim zaželela uspešno delo.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Novi predsednik DZ-ja je Zoran Stevanović, na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-dz-ja-je-zoran-stevanovic-na-tajnem-glasovanju-ga-je-podprlo-48-poslancev/778924|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , B. R. , A. P.|last=J}}</ref> Sledil je še nagovor Franca Križana, ki je sejo vodil, nato pa izvolitev predsednika in podpredsednika [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|mandatno-volilne komisije]], to sta postala Tadej Ostrc in Zoran Stevanović, ter potrditev članov komisije. Mandate poslancev je najprej potrdila komisija, nato pa z 62 glasovi podpore še Državni zbor.<ref name=":1" /> Sledila je izbira predsednika DZ. Kandidaturo je kot edina vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Nedeljkom Todorovićem (Resni.ca), sopodpisniki so bili preostali poslanci Resni.ce ter po trije poslanci SDS in NSi, ki so za vodenje Državnega zbora predlagali [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]]. V [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS Svoboda]] so napovedali glasovanje proti predlogu, v [[Poslanska skupina Levica in Vesna|PS Levica in Vesna]] in [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]] pa obstrukcijo glasovanja. Od veljavnih 77 glasovnic je Stevanović prejel 48 glasov in s podporo [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS SDS]] in poslancev [[Tretji blok|Tretjega bloka]] postal 17. predsednik Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Na prvi izredni seji DZ, ki je potekala 21. aprila 2026, je Državni zbor izbiral še dva od treh podpredsednikov. PS SDS je za položaj predlagala [[Danijel Krivec|Danijela Krivca]], ki je funkcijo že opravljal v preteklem mandatu; poslanci strank Demokrati in Resnica pa so vložili kandidaturo Franca Križana. Oba kandidata sta bila na tajnem glasovanju potrjena s preko 80 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 11. maja 2026 je bila za tretjo podpredsednico s tajnimi volitvami in 74 glasovi podpore izvoljena [[Nataša Avšič Bogovič]], članica Svobode.<ref>{{Navedi splet|title=Za tretjo podpredsednico DZ-ja izvoljena poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-tretjo-podpredsednico-dz-ja-izvoljena-poslanka-svobode-natasa-avsic-bogovic/781864|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-11|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> ==== Volitve predsednika državnega zbora ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidat ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |10. april 2026 |11 poslancev |Predsednik DZ |'''[[Zoran Stevanović]]''' |79 | style="background:#9bf796;" |'''48''' |29 |2 |tajno glasovanje |} ==== Volitve podpredsednikov državnega zbora ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidat ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |rowspan=2|21. april 2026 |28 poslancev |Podpredsednik DZ |'''[[Danijel Krivec]]''' |88 | style="background:#9bf796;" |'''84''' |4 |0 |tajno glasovanje |- |11 poslancev |Podpredsednik DZ |'''[[Franc Križan]]''' |88 | style="background:#9bf796;" |'''86''' |2 |0 |tajno glasovanje |- |11. maj 2026 |29 poslancev |Podpredsednica DZ |'''[[Nataša Avšič Bogovič]]''' |83 |style="background:#9bf796;"|'''74''' |5 |4 |tajno glasovanje |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati Rezultat državnozborskih volitev 2026] {{DZRS}} [[Kategorija:Državni zbori Republike Slovenije|10]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] [[Kategorija:10. državni zbor Republike Slovenije|*]] 2ywf32y4y566hzwuytfr3t6xg4qb32w 0 602230 6685533 6683148 2026-06-05T12:07:07Z Ihana Aneta 242446 6685533 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}} {{Infopolje Oseba|image=|caption=Corinne Novak-Leskovar leta 1966|image_size=140px|parents=Albina Ana Križman ([[Albina Novak]]) (mati)|spouse=[[Ludvik Leskovar]] (poročen 1955–umrl 1983)}} '''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], Woodridge, [[Illinois]]. == Otroštvo == Rojena je bila 9. oktobra 1927 v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] kot najstarejši otrok v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila trgovska pomočnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], ki je v ZDA prišla leta 1906, kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa je bil uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945), rojen v Clevelandu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&pid=&queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}</ref> Imela je eno, osemnajst let mlajšo sestro.<ref name=":4" /> Ko je imela eno leto leto, je njena mati postala članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, po letu 2012 Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice zvezinega časopisa [[Zarja (1929)|Zarja]] (The Dawn), kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Po osnovni šoli se je Corinne šolala na Notre Dame Academy v Clevelandu, kjer je leta 1945 maturirala.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tower Memories|location=Cleveland, Ohio,|trans-title=Spomini stolpa|language=En|publisher=Notre Dame Academy|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/imageviewer/collections/1265/images/1265_b910166-00088?rc=&queryId=9e34d0c0-17da-40cc-9f4e-db7201b4cc00&usePUB=true&usePUBJs=true&pId=1410549050|page=85}}</ref> Leta 1947 se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder) v [[Kolorado|Koloradu]], kjer je leta 1949 diplomirala.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Who's Who of American Women|publisher=Central Missouri State College|page=588|url=https://archive.org/details/whoswhoofamerica0002vari/page/588/mode/2up|trans-title=Kdo je kdo od ameriških žensk|edition=2.|volume=2.|language=En}}</ref> Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}</ref> == Delo == [[Slika:Corinne Novak-Leskovar z guvernerjem Illinoisa.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne) gosti guvernerja Illinoisa Otta Kernerja in njegovo soprogo Heleno Cermak z potico na proslavi Slovenskega dne v Chicagu leta 1962.]] === Zarja === Po diplomi se zaposlila kot uradnica v mestni upravi Clevelanda.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62308/records/205898761?tid=&pid=&queryId=e5551051-2780-4285-a90a-e298b39748e3&usePUBJs=true|title=Seventeenth Census of the United States, 1950; Year: 1950; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: 3412; Page: 74; Enumeration District: 92-319|publisher=National Archives at Washington, DC|location=Washington, D.C|language=En|trans-title=Sedemnajsti popis prebivalstva Združenih držav Amerike, 1950; Leto: 1950; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvezek: 3412; Stran: 74; Popisno okrožje: 92–319|date=1950}}</ref> Poleg tega je bila zaposlena tudi v uredništvu Zarje. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časopisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljala več kot pet desetletji.<ref name=":1" /> Kmalu za tem se je z že odovelo materjo in mlajšo sestro preselila v [[Chicago]]; z njo se je selilo tudi uredništvo Zarje.<ref name=":0" /> Hitro se je vključila v slovenski skupnosti v Chicagu in v župnijo svetega Štefana. Pridružila se je cerkvenemu pevskemu zboru.<ref name=":0" /> V Chicagu je spoznala slovenskega odvetnika [[Ludvik Leskovar|Ludvika Leskovarja]] (1916–1983) iz [[Oplotnica|Oplotnice]], ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim 19. novembra 1955 poročila.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Novice iz Chicaga|date=23.11.1955|newspaper=Ameriška domovina|volume=226|publisher=J. Debevec|page=2|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJV0A0D}}</ref> Ob poroki sta med drugimi dobila brzojavne čestitke tedanjega papeža [[Papež Pij XII.|Pija XI]]., ljubljanskega škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]], tedanjega guvernerja Ohia, ter drugih.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila hčer in sina.<ref name=":0" /> Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]],<ref name=":22">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> ilustratorka [[Nancy Bukovnik]],<ref>{{Navedi novice|title=Slovenian Easter custom "Žegen"|date=marec 1999|volume=2|language=En|trans-title=Snovenska velikonočna tradicija "Žegen"|newspaper=Zarja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7UNASZ5P|publisher=Slovenian Women's Union of America}}</ref> slikarka [[Mary Foys Lauretig]],<ref>{{Navedi novice|title=Collector s plate by Mary Foys Lauretig, Vice-President of Br. 2, Chicago, Illinois|date=September 1982|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQ5S35VZ|language=En|trans-title=Zbirateljski krožnik, delo Mary Foys Lauretig, podpredsednice Veje 2, Chicago, Illinois|page=1|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|volume=9}}</ref> slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], slikarka in lastnica umetniške galerije [[Vlasta Tekavec Radisek]], slikarka Estelle Zorman McGuckin in druge. Sodelovala je tudi z urednico iz Minnesote slovenskega porekla Vedo Ponikvar.<ref>{{Navedi novice|title=Veda Ponikvar:|date=maj 1999|volume=3|language=En|trans-title=Veda Ponikvar:|newspaper=Zarja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH8V6BID|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=26}}</ref> === Radio === Lud in Corinne sta imela ključno vlogo pri krepitvi slovenščine v skupnosti Heart of Chicago in župniji sv. Štefana. Lud in Corinne sta več kot 35 let vodila Slovenski radijski program, tedenski radijski program z najljubšo slovensko glasbo, novicami iz skupnosti in željami poslušalcev, na podlagi katerega sta organizirala Slovensko-ameriški radijski klub. Bila sta vodilna vizija in gonilna sila neštetih kulturnih in državljanskih dogodkov, vključno z letnim praznovanjem slovesnosti ob dnevu slovenstva. Po Ludovi smrti je Corinne še naprej prispevala svojo energijo in ustvarjalnost k rastoči slovenski skupnosti, še posebej pri ustanovitvi vitalnega Slovenskega kulturnega centra v Lemontu v Illinoisu.<ref name=":0" /> Več desetletji je opravljala službo radijske napovedovalke ob slovenski radijski uri.<ref>{{Navedi knjigo|title=From Slovenia - to America|year=1978|location=Chicago, Illinois|page=85|url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/84/mode/2up|editor-last=Černe Prisland|editor-first=Marie|editor-link=Marie Černe Prisland|language=En|trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko|publisher=Slovenian Women's Union of America|cobiss=20796672}}</ref> Z njo sta pri tem sodelovala tudi mož, hči, kasnejša pravnica, in sin.<ref>{{Navedi novice|title=Career bound|date=junij 1978|trans-title=Usmerjeni h karieri|language=En|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HYLAARJO|page=18|volume=6|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America}}</ref> [[Slika:Najbolj prizadevne odbornice Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne, stoji) skupaj z najbolj prizadevnimi odbornicami Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966]] === Folklora === Zelo se je zanimala za slovenski ljudski ples. Ustanovila združenje plesnih skupin Slovenian American Folk Dancers (Slovensko ameriški ljudski plesalci). Vztrajala je, da morajo biti plesalci oblečeni v pristne kostume iz slovenskih regij, zato je na službenih potovanjih v Slovenijo in prek svojih slovenskih poznanstev iskala materiale in dodatke. Plesne skupine so pod njenim vodstvom nastopale po ZDA in Kanadi.<ref name=":5">{{Navedi novice|title=V ZDA je umrla Corinne Leskovar|date=maj 2021|volume=5|page=47|newspaper=Mladika|url=https://www.mladika.com/wp-content/uploads/2021/06/Ml21-05.pdf|language=Sl}}</ref><ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in [[Ameriška domovina|Ameriško domovino]].<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati iskanja 58725475 :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/advanced?ar=58725475&db=cobib&mat=allmaterials&no-js|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-05-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Woodridge, Illinois.<ref name=":0" /><ref name=":5" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}} [[Kategorija:Ameriški uredniki]] i2c69i2mrdn7n1omvi5cla9o4uca44d 6685550 6685533 2026-06-05T12:42:33Z Ihana Aneta 242446 6685550 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}} {{Infopolje Oseba|image=|caption=Corinne Novak-Leskovar leta 1966|image_size=140px|parents=Albina Ana Križman ([[Albina Novak]]) (mati)|spouse=[[Ludvik Leskovar]] (poročen 1955–umrl 1983)}} '''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], Woodridge, [[Illinois]]. == Otroštvo == Rojena je bila 9. oktobra 1927 v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] kot najstarejši otrok v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila trgovska pomočnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], ki je v ZDA prišla leta 1906, kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa je bil uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945), rojen v Clevelandu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&pid=&queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}</ref> Imela je eno, osemnajst let mlajšo sestro.<ref name=":4" /> Ko je imela eno leto leto, je njena mati postala članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, po letu 2012 Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice zvezinega časopisa [[Zarja (1929)|Zarja]] (The Dawn), kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Po osnovni šoli se je Corinne šolala na Notre Dame Academy v Clevelandu, kjer je leta 1945 maturirala.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tower Memories|location=Cleveland, Ohio,|trans-title=Spomini stolpa|language=En|publisher=Notre Dame Academy|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/imageviewer/collections/1265/images/1265_b910166-00088?rc=&queryId=9e34d0c0-17da-40cc-9f4e-db7201b4cc00&usePUB=true&usePUBJs=true&pId=1410549050|page=85}}</ref> Leta 1947 se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder) v [[Kolorado|Koloradu]], kjer je leta 1949 diplomirala.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Who's Who of American Women|publisher=Central Missouri State College|page=588|url=https://archive.org/details/whoswhoofamerica0002vari/page/588/mode/2up|trans-title=Kdo je kdo od ameriških žensk|edition=2.|volume=2.|language=En}}</ref> Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}</ref> == Delo == [[Slika:Corinne Novak-Leskovar z guvernerjem Illinoisa.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne) gosti guvernerja Illinoisa Otta Kernerja in njegovo soprogo Heleno Cermak z potico na proslavi Slovenskega dne v Chicagu leta 1962.]] === Zarja === Po diplomi se zaposlila kot uradnica v mestni upravi Clevelanda.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62308/records/205898761?tid=&pid=&queryId=e5551051-2780-4285-a90a-e298b39748e3&usePUBJs=true|title=Seventeenth Census of the United States, 1950; Year: 1950; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: 3412; Page: 74; Enumeration District: 92-319|publisher=National Archives at Washington, DC|location=Washington, D.C|language=En|trans-title=Sedemnajsti popis prebivalstva Združenih držav Amerike, 1950; Leto: 1950; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvezek: 3412; Stran: 74; Popisno okrožje: 92–319|date=1950}}</ref> Poleg tega je bila zaposlena tudi v uredništvu Zarje. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časopisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljala več kot pet desetletji.<ref name=":1" /> Kmalu za tem se je z že odovelo materjo in mlajšo sestro preselila v [[Chicago]]; z njo se je selilo tudi uredništvo Zarje.<ref name=":0" /> Hitro se je vključila v slovenski skupnosti v Chicagu in v župnijo svetega Štefana. Pridružila se je cerkvenemu pevskemu zboru.<ref name=":0" /> V Chicagu je spoznala slovenskega odvetnika [[Ludvik Leskovar|Ludvika Leskovarja]] (1916–1983) iz [[Oplotnica|Oplotnice]], ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim 19. novembra 1955 poročila.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Novice iz Chicaga|date=23.11.1955|newspaper=Ameriška domovina|volume=226|publisher=J. Debevec|page=2|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJV0A0D}}</ref> Ob poroki sta med drugimi dobila brzojavne čestitke tedanjega papeža [[Papež Pij XII.|Pija XI]]., ljubljanskega škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]], tedanjega guvernerja Ohia, ter drugih.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila hčer in sina.<ref name=":0" /> Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]],<ref name=":22">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> ilustratorka [[Nancy Bukovnik]],<ref>{{Navedi novice|title=Slovenian Easter custom "Žegen"|date=marec 1999|volume=2|language=En|trans-title=Snovenska velikonočna tradicija "Žegen"|newspaper=Zarja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7UNASZ5P|publisher=Slovenian Women's Union of America}}</ref> slikarka [[Mary Foys Lauretig]],<ref>{{Navedi novice|title=Collector s plate by Mary Foys Lauretig, Vice-President of Br. 2, Chicago, Illinois|date=September 1982|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQ5S35VZ|language=En|trans-title=Zbirateljski krožnik, delo Mary Foys Lauretig, podpredsednice Veje 2, Chicago, Illinois|page=1|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|volume=9}}</ref> slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], slikarka in lastnica umetniške galerije [[Vlasta Tekavec Radisek]], slikarka [[Estelle Zorman McGuckin]] in druge. Sodelovala je tudi z urednico iz Minnesote slovenskega porekla [[Veda Ponikvar|Vedo Ponikvar]].<ref>{{Navedi novice|title=Veda Ponikvar:|date=maj 1999|volume=3|language=En|trans-title=Veda Ponikvar:|newspaper=Zarja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH8V6BID|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=26}}</ref> === Radio === Lud in Corinne sta imela ključno vlogo pri krepitvi slovenščine v skupnosti Heart of Chicago in župniji sv. Štefana. Lud in Corinne sta več kot 35 let vodila Slovenski radijski program, tedenski radijski program z najljubšo slovensko glasbo, novicami iz skupnosti in željami poslušalcev, na podlagi katerega sta organizirala Slovensko-ameriški radijski klub. Bila sta vodilna vizija in gonilna sila neštetih kulturnih in državljanskih dogodkov, vključno z letnim praznovanjem slovesnosti ob dnevu slovenstva. Po Ludovi smrti je Corinne še naprej prispevala svojo energijo in ustvarjalnost k rastoči slovenski skupnosti, še posebej pri ustanovitvi vitalnega Slovenskega kulturnega centra v Lemontu v Illinoisu.<ref name=":0" /> Več desetletji je opravljala službo radijske napovedovalke ob slovenski radijski uri.<ref>{{Navedi knjigo|title=From Slovenia - to America|year=1978|location=Chicago, Illinois|page=85|url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/84/mode/2up|editor-last=Černe Prisland|editor-first=Marie|editor-link=Marie Černe Prisland|language=En|trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko|publisher=Slovenian Women's Union of America|cobiss=20796672}}</ref> Z njo sta pri tem sodelovala tudi mož, hči, kasnejša pravnica, in sin.<ref>{{Navedi novice|title=Career bound|date=junij 1978|trans-title=Usmerjeni h karieri|language=En|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HYLAARJO|page=18|volume=6|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America}}</ref> [[Slika:Najbolj prizadevne odbornice Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne, stoji) skupaj z najbolj prizadevnimi odbornicami Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966]] === Folklora === Zelo se je zanimala za slovenski ljudski ples. Ustanovila združenje plesnih skupin Slovenian American Folk Dancers (Slovensko ameriški ljudski plesalci). Vztrajala je, da morajo biti plesalci oblečeni v pristne kostume iz slovenskih regij, zato je na službenih potovanjih v Slovenijo in prek svojih slovenskih poznanstev iskala materiale in dodatke. Plesne skupine so pod njenim vodstvom nastopale po ZDA in Kanadi.<ref name=":5">{{Navedi novice|title=V ZDA je umrla Corinne Leskovar|date=maj 2021|volume=5|page=47|newspaper=Mladika|url=https://www.mladika.com/wp-content/uploads/2021/06/Ml21-05.pdf|language=Sl}}</ref><ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in [[Ameriška domovina|Ameriško domovino]].<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati iskanja 58725475 :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/advanced?ar=58725475&db=cobib&mat=allmaterials&no-js|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-05-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Woodridge, Illinois.<ref name=":0" /><ref name=":5" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}} [[Kategorija:Ameriški uredniki]] q7opvgoa3u54i9eztixohv0gv9ske9s 0 602730 6685660 6685235 2026-06-05T16:24:43Z Stebunik 55592 /* Književna dela */ 6685660 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]<ref>Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana "Monah Hokaj", ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno objokovanje lastnega naroda, ki da je stalno, od vseh in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, nadalje prek škandaloznih časopisnih člankov in TV poročil in romanov z nacionalistično vsebino ustvarjalo nove spore ter privedlo do vrelišča v [[Razpad Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak po materi Črnogorec Simon Olujić — poznejši sarajevski ostrostrelec - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko, s katero je le enkrat prenočil. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' ([[Menih Hokaj]]; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa „[[Monah Hokaj]]“, ko ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu očetove vasi Slivlja in po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> in ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 2y7dkyo2osku2y99s463uq6n1ajfyhz 6685663 6685660 2026-06-05T16:30:41Z Stebunik 55592 /* Pisateljevanje */ 6685663 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]<ref>Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana "Monah Hokaj", ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno objokovanje lastnega naroda, ki da je stalno, od vseh in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, nadalje prek škandaloznih časopisnih člankov in TV poročil in romanov z nacionalistično vsebino ustvarjalo nove spore ter privedlo do vrelišča v [[Razpad Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak po materi Črnogorec Simon Olujić — poznejši sarajevski ostrostrelec - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko, s katero je le enkrat prenočil. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' ([[Menih Hokaj]]; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa ''"Monah Hokaj" („[[Menih Hawkeye]]“)'', v katerem ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] ibpahso29h513duvll2ptatwyht6lcs 6685666 6685663 2026-06-05T16:35:13Z Stebunik 55592 /* Pisateljevanje */ 6685666 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]<ref>Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana "Monah Hokaj", ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno objokovanje lastnega naroda, ki da je stalno, od vseh in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, nadalje prek škandaloznih časopisnih člankov in TV poročil in romanov z nacionalistično vsebino ustvarjalo nove spore ter privedlo do vrelišča v [[Razpad Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak po materi Črnogorec Simon Olujić — poznejši sarajevski ostrostrelec - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko, s katero je le enkrat prenočil. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa ''"Monah Hokaj" („[[Menih Hawkeye]]“)'', v katerem ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] l1glnhcl7gc50e6419p1mjkpjqwkil4 6685672 6685666 2026-06-05T16:37:53Z Stebunik 55592 /* Pisateljevanje */ 6685672 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]<ref>Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana "Monah Hokaj", ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno objokovanje lastnega naroda, ki da je stalno, od vseh in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, nadalje prek škandaloznih časopisnih člankov in TV poročil in romanov z nacionalistično vsebino ustvarjalo nove spore ter privedlo do vrelišča v [[Razpad Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak po materi Črnogorec Simon Olujić — poznejši sarajevski ostrostrelec - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko, s katero je le enkrat prenočil. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa ''"Monah Hokaj" (=„Menih Hawkeye“)'', v katerem ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] dypuq5b86yja93ngq402zv65x80cva0 6685842 6685672 2026-06-05T22:44:36Z Stebunik 55592 /* Pisateljevanje */ 6685842 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]<ref>Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana "Monah Hokaj", ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno objokovanje lastnega naroda, ki da je stalno, od vseh in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, nadalje prek škandaloznih časopisnih člankov in TV poročil in romanov z nacionalistično vsebino ustvarjalo nove spore ter privedlo do vrelišča v [[Razpad Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak po materi Črnogorec Simon Olujić — poznejši sarajevski ostrostrelec - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko, s katero je le enkrat prenočil. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je navdihoval: Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen: {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] gx56ouji5dwoknfr1oi89nfo7k3trxc 6685843 6685842 2026-06-05T22:52:37Z Stebunik 55592 /* Pisateljevanje */ 6685843 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]<ref>Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana "Monah Hokaj", ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno objokovanje lastnega naroda, ki da je stalno, od vseh in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, nadalje prek škandaloznih časopisnih člankov in TV poročil in romanov z nacionalistično vsebino ustvarjalo nove spore ter privedlo do vrelišča v [[Razpad Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak po materi Črnogorec Simon Olujić — poznejši sarajevski ostrostrelec - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko, s katero je le enkrat prenočil. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je navdihoval pri pisanju te korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju polagoma vedno bolj vodila k obsodbi militarizma ter k zavestnemu prizadevanju za medsebojno spravo, sožitje in miroljubno sodelovanje. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] sof9yywqr0jby95wyagwksalsw3l9x8 4 602983 6685958 6685419 2026-06-06T10:32:55Z A09 188929 /* Glasovi */ odgovor 6685958 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * presenetljivo {{proti}} premalo tekoče spremljamo nove stvari. Sem bolj za to, da dodamo označbo, da je verjetno avtobiografija, in ne pustimo odstranitve označbe, dokler to ne stori nekdo od tistih npr. z glasovalno pravico. Po moje bi to šlo. —[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:34, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - PMSM so avtobiografije samo odsev prekomernega upoštevanja samega sebe. Dobro blago se samo hvali, tudi danes, ko smo preplavljeni z reklamo vseh vrst. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}. Videt je, da avtobiografi nimajo drugega namena, kot edinole povečat najdenost v Googlovem iskalniku. Wikipedijo imajo samo za eno od orodij za dosego čimvišjega "globalnega" ratinga. Shranjeni prispevek večinoma pustijo kot surov obdelovanec s predpostavko »Saj ga bodo že tukajšnji prostovoljci od tod naprej spravili v red.« Bibliografije, seznami dosežkov in sodelovanj vsebujejo množico mikroskopsko majhnih in nepomembnih enot, ki naj bi govorili v prid znanstvenemu ali umetniškemu vplivu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}, moje izkušnje kažejo, da avtorji avtobiografij te članke pogosto razumejo kot svojo lastnino. Ustvarjalci težko sprejmejo popravke ali kritične vire s strani skupnosti. Wikipedija ni platforma za osebno promocijo in sem načeloma proti obstoju avtobiografij, saj prinašajo več konfliktov kot pa enciklopedične koristi. Zagotavljanje nevtralnosti je v takih primerih skoraj nemogoče, zato podpiram brisanje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:29, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} Imam veliko izkušenj s pisanji biografij. Sedaj ravno obdelujem [[Srbi|srbskega]] pisatelja in politika [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]]. Dragocene podatke dobivam največ iz ''njegovih izjav'' po raznih časopisih in družbenih občilih, ki pa jih seveda potem moram primerjati z objektvivnostjo. Njegove izpovedi pa so "iz prve roke", čeprav so "subjektivne" — saj drugačne niti ne morejo biti. Poleg tega bi lahko dobivali tudi avtobiografske in v skupni rabi tudi slike in fotografije in ne bi bilo treba uporabljati za tiste osebe kake "poštene uporabe", saj bi sam lastnik poskrbel za potrebno. Ne vidim razloga, zakaj bi take dragocene prispevke ''brisali''. Bolj modro bi bilo — kar delamo z vsemi Wikipedijini prispevki — da bi jih pregledali in po potrebi popravili; brisali naj bi le tisto, kar ni v skladu s splošnimi pravili. Tisto o samohvali morebiti vsebuje tudi kanček nevoščljivosti, ki nam Kranjcem niti ni tuja. Toliko dragocenih podatkov, ki jih ne bomo mogli nikjer najti o posamezni osebi, je škoda kar tako metati v koš. Brisati ''samo tisto, kar navadno brišemo po splošnih Wikipedijinih pravilih in nič več.'' Drugače sami sebi delamo škodo, ker s smrtjo posameznikov marsikaj iz različnih razlogov postane nepopravljivo nedosegljivo. Ni izgovor, da nekateri avtorji članek razumejo kot svojo lastnino — hočeš nočeš so vezani s splošnimi pravili o javni lastnini. Če bi šlo za popolno objektivnost, velja isto, kot za zgodovino: "Zgodovina je nepristranska" — "Drži, zgodovinarji pa so pristranski". In naj zato vse tovrstne članke pretehtamo na zlati tehtnici ali pa brišemo? Če bi šlo za popolno objektivnost, bi od Wikipedije bore malo ostalo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:06, 23. maj 2026 (CEST) *:{{komentar}} izjave subjekta po časopisih so objavljene, s čimer so vsaj prešle uredniško sito in so s tem vsaj za silo uporabne, izjav po družbenih občilih pa po pravilih o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|izvirnem raziskovanju]] tako ali tako ne smemo uporabljati. Vendar to ni avtobiografija. Avtobiografija je nekaj, kar nekdo v Wikipediji napiše o sebi. Tudi avtoportreti niso sporni, nasprotno, toda predlog se ne nanaša nanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:36, 23. maj 2026 (CEST) *::V zadnjem času sem precej gledal razne biografije in njihove vire. Za nekatere ljudi ne morem najti virov (in praviloma ne objavljam člankov ali dodajam vsebine, za katere nimam virov). *::* Vendar je npr. o Isaacu Asymovu najboljši dosegljiv vir njegova avtobiografija. *::* O Bud-u Spencerju (Carlo Pedersoli) je eden od najboljših virov njegova avtobiografija (video na "Uradni strani", ki jo vzdržujejo Nemci, recimo vsebuje slike, ko je kot ok. 10-letnik za krmilom jadrnice), drugi tak pa biografija, ki jo je napisala njegova hči (jaz sem pred nekaj leti to kupil za vajo v Italijanščini). V našo wikipedijo bom kaj od tega dodal potem, ko/če se bodo z vključitvijo teh info (in sklicev) v italijanski članek strinjali tam. *::* O tipu (Leland Snow, mislim), ki si je zamislil dobra letala za poljedelce in ustanovil firmi, ki sta taka letala delali ([[Air Tractor AT-802|Air Tractor]] so "podedovali" zaposleni), tudi nisem našel "peer reviewed" virov, a dovolj dobre objave v poljedelskih časopisih (kjer niso bili nepristranski ampak navdušeni nad njim) da sem v en WP vrnil vsebino, ki jo je nekdo prej pobrisal (in je za začetek pobrisal sklice, češ da niso bili dovolj dobri, jaz pa sem jih vrnil in našel še druge, ki so te potrjevali) . *::* O lastniku firme MindShare inc. [[:En:Tom Shanley|Tom Shanley]] sem nekoč - ko sem imel njegove knjige v službi v njih videl kratko biografijo (in njegove knjige o HW PC arhitekturah več tipov ostalih delovnih postaj so te knjige zakon za citiranje), pa na njihovi strani ni bil niti omenjen z osnovnimi podatki, in na e-mail so rekli, da jih objava ne zanima, in se ne spomnim več ne od kod je, ne kje se je šolal, ne kje je delal. Vem le to, da so k njemu na šolanje hodili tipi iz IBM-ja, Intela, TI itn. itn. Z njihovimi objavami na e-pošto sem približno na tekočem, s čem se zdaj ukvarjajo, tako kot za Sophos okrog zlonamernih programov in trendov pri tem, ampak virov za članek pa nimam. *::* Recimo, našel sem neskladje med zapisom med viri, ki so jih v vrstniško pregledanih publikacijah objavili ugledni zgodovinarji in kaže, da bom mogoče to lahko razpletel (kaže da se je nekaj oddaljenih sorodnikov ene rodbine poročilo s sestrami iz druge rodbine in so bili njihovi potomci bratranci in sestrične, čeprav je bilo medsebojno sorodstvo očetov oddaljeno, in eden od eminentnih tega ni objavil, ker se mu ni zdelo pomembno, drugi pa to spregledal). *::* Podobno je z [[:En:Max Talmey | Max-om Talmeyem]], ki je imel bistven vpliv na razvoj Alberta Einsteina (nobenih jasnih peer reviewed virov, omenjen je bil v zvezi Einsteinom, za kraj in državo rojstva je pa vedel in potrdil en Belorus, za spremembo imena njega in brata pa sem našel potrditve šele čez nekaj let). *::Sem torej za preverjanje, ne pa avtomatično brisanje. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 21:50, 4. junij 2026 (CEST) *:::No, no, [[Isaac Asimov]] pač ni v rangu omenjanih avtobiografij ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 06:06, 5. junij 2026 (CEST) *:::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]]: Yerpo predlaga brisanje avtobiografij, tj. prispevkov, ko uporabniki pišejo o sebi, ne pa o uporabi avtobiografij kot virov. Bi morda znova premislil, rad bi slišal tvoje mnenje? Hvala in LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:32, 6. junij 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 57 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - Ignoriranje samopromocije veča količino člankov, a hudo manjša njih kakovost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span sty le="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} brisanje. -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 9:00, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} brisanju, ampak ravnat z njimi po pravilih, ki veljajo za vse članke.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:11, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} avtomatičnem brisanju obstoječih člankov. Večina je res godnih za izbris, a je vseeno potrebna je individualna presoja, po pravilih, ki veljajo za vse članke (preverljivost). [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Peter_Ker%C5%A1evan&oldid=6224953 Primer članka, ki ima zagotovo mesto na Wikipediji]. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 14:18, 24. maj 2026 (CEST) * {{proti}}, bolj ali manj razloženo zgoraj. -- [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:57, 25. maj 2026 (CEST) ** {{ping|Smihael|ModriDirkac}} a ne bi bilo tudi v takem primeru bolje, da članek napiše kdo drug? Kaj pa če po koncu glasovanja naredimo akcijo in pregledamo avtobiografije in napišemo na novo vsaj škrbine namesto njih? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:49, 27. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Po moje bi bilo bolj smiselno članke wikificirati: dodati morebitne nasprotne trditve, poiskati tretje vire, odstraniti bombastični jezik ipd. lahko mi dodelite 5-10 člankov, pa jih bom. {{smeško}} lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 12:29, 27. maj 2026 (CEST) ***:Kozmetični popravki bi ignorirali osnovni problem: res grda nehigieničnost obstoja avtobiografije v enciklopediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:16, 27. maj 2026 (CEST) ***Zdaj in že nekaj časa niso toliko problem avtobiografije ampak naročene biografije (PR firma). Z psevdo AI, s katerimi bodo ponarejali vire, bo problem še težje prepoznati. ***{{proti}} hitremu izbrisu... Tip (takrat hokejist, ki se je rehabilitiral po poškodbi, ime bi pa moral poiskati), ki nam je predaval na usposabljanju za športne učitelje in trenerje (ipd.) na FŠ o zgodovini športa tako, da smo po uradnem koncu zvečer potegnili še za kako uro - nam je zabičal, da ni zgodovine brez virov in da smo torej dolžni (svojim sodobnikom in potomcem) pustiti sled o tem, kaj se je na našem področju (v mojem primeru plezarija in lokostrelstvo nekoč, jadranje na vodi še zdaj) dogajalo, sicer naši potomci sploh ne bodo vedeli, da smo te reči nekoč ne le znali ampak v teh rečeh bili tudi dobri. ***In jaz ne morem napisati članka o Borisu Bajcu (Zlata čelada za več zaporednih let kot prvak Jugoslavije, motociklist), ker njegov nekdanji klub ne obstaja več, on ni hranil časopisnih izrezkov in podobnega; poleg Silva Habata (ta je založil Gustinčičevo knjigo - kritika je, da bi lahko bila boljša) mislim da je zlato čelado dobil tudi Jože Zupin in tudi Adrijan Bernetič in verjetno nekdo iz družine - Janez Pintar (ja, za 5 zmag ne le 3 - v družini je bilo več dobrih dirkačev). ***Jaz bi avtobiografski članek vzel za enega od virov (ki jih je pa treba preveriti še s kakim drugim. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 22:43, 4. junij 2026 (CEST) ***:Naročene biografije so res problem, a za učinkovito rešitev tega žal nimamo resursov in jih bomo zaenkrat obravnavali individualno. Kar se preostanka komentarja tiče, mislim, da gre za rahel nesporazum: ne govorimo o prepovedi uporabe avtobiografij nasploh - te so seveda lahko koristne, če niso edini vir, sploh če jih je objavil priznan izdajatelj. Govorimo o zavračanju avtobiografij, ki jih avtorji poskušajo objaviti neposredno v Wikipediji. Uporaba teh bi bila (poleg vseh drugih vidikov problematičnosti) sklicevanje nase, kar je tudi proti [[Wikipedija:Preverljivost|pravilom o preverljivosti]]. Za iskanje časopisnih prispevkov, s katerimi lahko referenciramo članke, je mimogrede [https://www.dlib.si/ dLib] super vir. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:31, 5. junij 2026 (CEST) ***{{komentar}} se zavedam, ampak mi bomo že preživeli, povprečni bralci pa ne vejo točno, a je ali ni avtobiografija. Označba jim bo pomagala pri kritični obravnavi vsebine... In po svoje jih bi vzpodbudilo k razmisleku o svojih dejanjih. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 08:47, 28. maj 2026 (CEST) ***:Po mojih izkušnjah jih bo kvečjemu vzpodbudila k pisanju lastne. In potem bo očitek, da imamo različna merila, sploh če bomo prepovedali nove. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:29, 28. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Zgoraj omenjeni prispevek sem uredil, saj je kot Prešernov nagrajenec med imeni precej izstopal. Med preostalimi je še nekaj dokaj prepoznavnih imen, in bi bilo škoda pisati iz nič. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:25, 28. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:49, 1. junij 2026 (CEST) * {{za}} brisanje tistih, ki niso bile naknadno urejene, kot predlaga Yerpo. Res je, da so med kandidati za brisanje tudi takšni, ki bi si zaslužili mesto na Wikipediji, vendar so tudi ti večinoma močno izpod nivoja. Zgoraj izpostavljeni članek o Petru Kerševanu je Miha zelo zgledno napisal na novo, pri čemer pa od prvotne žalosti ni ostalo praktično nič. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:40, 5. junij 2026 (CEST) == Razprava == tj875nz0wedyx2v5y3wy5uob35f1vew 6685959 6685958 2026-06-06T10:34:31Z A09 188929 /* Podvprašanje */ premik 6685959 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * presenetljivo {{proti}} premalo tekoče spremljamo nove stvari. Sem bolj za to, da dodamo označbo, da je verjetno avtobiografija, in ne pustimo odstranitve označbe, dokler to ne stori nekdo od tistih npr. z glasovalno pravico. Po moje bi to šlo. —[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:34, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - PMSM so avtobiografije samo odsev prekomernega upoštevanja samega sebe. Dobro blago se samo hvali, tudi danes, ko smo preplavljeni z reklamo vseh vrst. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}. Videt je, da avtobiografi nimajo drugega namena, kot edinole povečat najdenost v Googlovem iskalniku. Wikipedijo imajo samo za eno od orodij za dosego čimvišjega "globalnega" ratinga. Shranjeni prispevek večinoma pustijo kot surov obdelovanec s predpostavko »Saj ga bodo že tukajšnji prostovoljci od tod naprej spravili v red.« Bibliografije, seznami dosežkov in sodelovanj vsebujejo množico mikroskopsko majhnih in nepomembnih enot, ki naj bi govorili v prid znanstvenemu ali umetniškemu vplivu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}, moje izkušnje kažejo, da avtorji avtobiografij te članke pogosto razumejo kot svojo lastnino. Ustvarjalci težko sprejmejo popravke ali kritične vire s strani skupnosti. Wikipedija ni platforma za osebno promocijo in sem načeloma proti obstoju avtobiografij, saj prinašajo več konfliktov kot pa enciklopedične koristi. Zagotavljanje nevtralnosti je v takih primerih skoraj nemogoče, zato podpiram brisanje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:29, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} Imam veliko izkušenj s pisanji biografij. Sedaj ravno obdelujem [[Srbi|srbskega]] pisatelja in politika [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]]. Dragocene podatke dobivam največ iz ''njegovih izjav'' po raznih časopisih in družbenih občilih, ki pa jih seveda potem moram primerjati z objektvivnostjo. Njegove izpovedi pa so "iz prve roke", čeprav so "subjektivne" — saj drugačne niti ne morejo biti. Poleg tega bi lahko dobivali tudi avtobiografske in v skupni rabi tudi slike in fotografije in ne bi bilo treba uporabljati za tiste osebe kake "poštene uporabe", saj bi sam lastnik poskrbel za potrebno. Ne vidim razloga, zakaj bi take dragocene prispevke ''brisali''. Bolj modro bi bilo — kar delamo z vsemi Wikipedijini prispevki — da bi jih pregledali in po potrebi popravili; brisali naj bi le tisto, kar ni v skladu s splošnimi pravili. Tisto o samohvali morebiti vsebuje tudi kanček nevoščljivosti, ki nam Kranjcem niti ni tuja. Toliko dragocenih podatkov, ki jih ne bomo mogli nikjer najti o posamezni osebi, je škoda kar tako metati v koš. Brisati ''samo tisto, kar navadno brišemo po splošnih Wikipedijinih pravilih in nič več.'' Drugače sami sebi delamo škodo, ker s smrtjo posameznikov marsikaj iz različnih razlogov postane nepopravljivo nedosegljivo. Ni izgovor, da nekateri avtorji članek razumejo kot svojo lastnino — hočeš nočeš so vezani s splošnimi pravili o javni lastnini. Če bi šlo za popolno objektivnost, velja isto, kot za zgodovino: "Zgodovina je nepristranska" — "Drži, zgodovinarji pa so pristranski". In naj zato vse tovrstne članke pretehtamo na zlati tehtnici ali pa brišemo? Če bi šlo za popolno objektivnost, bi od Wikipedije bore malo ostalo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:06, 23. maj 2026 (CEST) *:{{komentar}} izjave subjekta po časopisih so objavljene, s čimer so vsaj prešle uredniško sito in so s tem vsaj za silo uporabne, izjav po družbenih občilih pa po pravilih o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|izvirnem raziskovanju]] tako ali tako ne smemo uporabljati. Vendar to ni avtobiografija. Avtobiografija je nekaj, kar nekdo v Wikipediji napiše o sebi. Tudi avtoportreti niso sporni, nasprotno, toda predlog se ne nanaša nanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:36, 23. maj 2026 (CEST) *::V zadnjem času sem precej gledal razne biografije in njihove vire. Za nekatere ljudi ne morem najti virov (in praviloma ne objavljam člankov ali dodajam vsebine, za katere nimam virov). *::* Vendar je npr. o Isaacu Asymovu najboljši dosegljiv vir njegova avtobiografija. *::* O Bud-u Spencerju (Carlo Pedersoli) je eden od najboljših virov njegova avtobiografija (video na "Uradni strani", ki jo vzdržujejo Nemci, recimo vsebuje slike, ko je kot ok. 10-letnik za krmilom jadrnice), drugi tak pa biografija, ki jo je napisala njegova hči (jaz sem pred nekaj leti to kupil za vajo v Italijanščini). V našo wikipedijo bom kaj od tega dodal potem, ko/če se bodo z vključitvijo teh info (in sklicev) v italijanski članek strinjali tam. *::* O tipu (Leland Snow, mislim), ki si je zamislil dobra letala za poljedelce in ustanovil firmi, ki sta taka letala delali ([[Air Tractor AT-802|Air Tractor]] so "podedovali" zaposleni), tudi nisem našel "peer reviewed" virov, a dovolj dobre objave v poljedelskih časopisih (kjer niso bili nepristranski ampak navdušeni nad njim) da sem v en WP vrnil vsebino, ki jo je nekdo prej pobrisal (in je za začetek pobrisal sklice, češ da niso bili dovolj dobri, jaz pa sem jih vrnil in našel še druge, ki so te potrjevali) . *::* O lastniku firme MindShare inc. [[:En:Tom Shanley|Tom Shanley]] sem nekoč - ko sem imel njegove knjige v službi v njih videl kratko biografijo (in njegove knjige o HW PC arhitekturah več tipov ostalih delovnih postaj so te knjige zakon za citiranje), pa na njihovi strani ni bil niti omenjen z osnovnimi podatki, in na e-mail so rekli, da jih objava ne zanima, in se ne spomnim več ne od kod je, ne kje se je šolal, ne kje je delal. Vem le to, da so k njemu na šolanje hodili tipi iz IBM-ja, Intela, TI itn. itn. Z njihovimi objavami na e-pošto sem približno na tekočem, s čem se zdaj ukvarjajo, tako kot za Sophos okrog zlonamernih programov in trendov pri tem, ampak virov za članek pa nimam. *::* Recimo, našel sem neskladje med zapisom med viri, ki so jih v vrstniško pregledanih publikacijah objavili ugledni zgodovinarji in kaže, da bom mogoče to lahko razpletel (kaže da se je nekaj oddaljenih sorodnikov ene rodbine poročilo s sestrami iz druge rodbine in so bili njihovi potomci bratranci in sestrične, čeprav je bilo medsebojno sorodstvo očetov oddaljeno, in eden od eminentnih tega ni objavil, ker se mu ni zdelo pomembno, drugi pa to spregledal). *::* Podobno je z [[:En:Max Talmey | Max-om Talmeyem]], ki je imel bistven vpliv na razvoj Alberta Einsteina (nobenih jasnih peer reviewed virov, omenjen je bil v zvezi Einsteinom, za kraj in državo rojstva je pa vedel in potrdil en Belorus, za spremembo imena njega in brata pa sem našel potrditve šele čez nekaj let). *::Sem torej za preverjanje, ne pa avtomatično brisanje. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 21:50, 4. junij 2026 (CEST) *:::No, no, [[Isaac Asimov]] pač ni v rangu omenjanih avtobiografij ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 06:06, 5. junij 2026 (CEST) *:::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]]: Yerpo predlaga brisanje avtobiografij, tj. prispevkov, ko uporabniki pišejo o sebi, ne pa o uporabi avtobiografij kot virov. Bi morda znova premislil, rad bi slišal tvoje mnenje? Hvala in LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:32, 6. junij 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 57 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - Ignoriranje samopromocije veča količino člankov, a hudo manjša njih kakovost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span sty le="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} brisanje. -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 9:00, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} brisanju, ampak ravnat z njimi po pravilih, ki veljajo za vse članke.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:11, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} avtomatičnem brisanju obstoječih člankov. Večina je res godnih za izbris, a je vseeno potrebna je individualna presoja, po pravilih, ki veljajo za vse članke (preverljivost). [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Peter_Ker%C5%A1evan&oldid=6224953 Primer članka, ki ima zagotovo mesto na Wikipediji]. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 14:18, 24. maj 2026 (CEST) * {{proti}}, bolj ali manj razloženo zgoraj. -- [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:57, 25. maj 2026 (CEST) ** {{ping|Smihael|ModriDirkac}} a ne bi bilo tudi v takem primeru bolje, da članek napiše kdo drug? Kaj pa če po koncu glasovanja naredimo akcijo in pregledamo avtobiografije in napišemo na novo vsaj škrbine namesto njih? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:49, 27. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Po moje bi bilo bolj smiselno članke wikificirati: dodati morebitne nasprotne trditve, poiskati tretje vire, odstraniti bombastični jezik ipd. lahko mi dodelite 5-10 člankov, pa jih bom. {{smeško}} lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 12:29, 27. maj 2026 (CEST) ***:Kozmetični popravki bi ignorirali osnovni problem: res grda nehigieničnost obstoja avtobiografije v enciklopediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:16, 27. maj 2026 (CEST) ***Zdaj in že nekaj časa niso toliko problem avtobiografije ampak naročene biografije (PR firma). Z psevdo AI, s katerimi bodo ponarejali vire, bo problem še težje prepoznati. ***:Naročene biografije so res problem, a za učinkovito rešitev tega žal nimamo resursov in jih bomo zaenkrat obravnavali individualno. Kar se preostanka komentarja tiče, mislim, da gre za rahel nesporazum: ne govorimo o prepovedi uporabe avtobiografij nasploh - te so seveda lahko koristne, če niso edini vir, sploh če jih je objavil priznan izdajatelj. Govorimo o zavračanju avtobiografij, ki jih avtorji poskušajo objaviti neposredno v Wikipediji. Uporaba teh bi bila (poleg vseh drugih vidikov problematičnosti) sklicevanje nase, kar je tudi proti [[Wikipedija:Preverljivost|pravilom o preverljivosti]]. Za iskanje časopisnih prispevkov, s katerimi lahko referenciramo članke, je mimogrede [https://www.dlib.si/ dLib] super vir. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:31, 5. junij 2026 (CEST) ***{{komentar}} se zavedam, ampak mi bomo že preživeli, povprečni bralci pa ne vejo točno, a je ali ni avtobiografija. Označba jim bo pomagala pri kritični obravnavi vsebine... In po svoje jih bi vzpodbudilo k razmisleku o svojih dejanjih. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 08:47, 28. maj 2026 (CEST) ***:Po mojih izkušnjah jih bo kvečjemu vzpodbudila k pisanju lastne. In potem bo očitek, da imamo različna merila, sploh če bomo prepovedali nove. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:29, 28. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Zgoraj omenjeni prispevek sem uredil, saj je kot Prešernov nagrajenec med imeni precej izstopal. Med preostalimi je še nekaj dokaj prepoznavnih imen, in bi bilo škoda pisati iz nič. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:25, 28. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:49, 1. junij 2026 (CEST) *{{proti}} hitremu izbrisu... Tip (takrat hokejist, ki se je rehabilitiral po poškodbi, ime bi pa moral poiskati), ki nam je predaval na usposabljanju za športne učitelje in trenerje (ipd.) na FŠ o zgodovini športa tako, da smo po uradnem koncu zvečer potegnili še za kako uro - nam je zabičal, da ni zgodovine brez virov in da smo torej dolžni (svojim sodobnikom in potomcem) pustiti sled o tem, kaj se je na našem področju (v mojem primeru plezarija in lokostrelstvo nekoč, jadranje na vodi še zdaj) dogajalo, sicer naši potomci sploh ne bodo vedeli, da smo te reči nekoč ne le znali ampak v teh rečeh bili tudi dobri. :In jaz ne morem napisati članka o Borisu Bajcu (Zlata čelada za več zaporednih let kot prvak Jugoslavije, motociklist), ker njegov nekdanji klub ne obstaja več, on ni hranil časopisnih izrezkov in podobnega; poleg Silva Habata (ta je založil Gustinčičevo knjigo - kritika je, da bi lahko bila boljša) mislim da je zlato čelado dobil tudi Jože Zupin in tudi Adrijan Bernetič in verjetno nekdo iz družine - Janez Pintar (ja, za 5 zmag ne le 3 - v družini je bilo več dobrih dirkačev). :Jaz bi avtobiografski članek vzel za enega od virov (ki jih je pa treba preveriti še s kakim drugim. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 22:43, 4. junij 2026 (CEST) * {{za}} brisanje tistih, ki niso bile naknadno urejene, kot predlaga Yerpo. Res je, da so med kandidati za brisanje tudi takšni, ki bi si zaslužili mesto na Wikipediji, vendar so tudi ti večinoma močno izpod nivoja. Zgoraj izpostavljeni članek o Petru Kerševanu je Miha zelo zgledno napisal na novo, pri čemer pa od prvotne žalosti ni ostalo praktično nič. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:40, 5. junij 2026 (CEST) == Razprava == dxi0yp34c31k7028oqzl3o2g9vkvu9b 0 603083 6685733 6681680 2026-06-05T18:46:18Z 97E 228462 razni popravki, poimenovanje 6685733 wikitext text/x-wiki {{Infobox Russian inhabited locality | en_name = Zelenogradsk | ru_name = Зеленоградск | image_skyline = [[Slika:Zelenogradsk - View from ferris wheel, towards city center 5.jpg|250px]] | image_caption = Pogled na Zelenogradsk | coordinates = {{coord|54|58|N|20|29|E|display=inline,title}} | image_flag = [[Slika:Flag of Zelenogradsk (Kaliningrad oblast).png|150px]] | image_coa = [[Slika:Coat_of_Arms_of_Zelenogradsk_(Kaliningrad_oblast).png|100px]] | federal_subject = [[Kaliningrajska oblast]] | adm_district_jur = [[Zelenogradski rajon]] | adm_selsoviet_jur = Zelenogradsk | adm_selsoviet_type = Mesto rajonskega pomena | pop_2010census = 13.026 | established_date = 1252 | postal_codes = 238326, 238530 | dialing_codes = 40150 | area_km2 = 17 | elevation_m = 3 }} '''Zelenogradsk''' ({{langx|ru|Зеленогра́дск}} {{IPA|ru|zʲɪlʲɪnɐˈgratsk|IPA|audio=RU-Zelenogradsk.ogg}}), zgodovinsko '''Cranz''' ({{IPA|de|kʁant͡s|IPA|audio=De-Cranz.ogg}}), {{langx|pl|Koronowo}} {{IPA|pl|kɔrɔˈnɔvɔ|IPA|audio=Pl-Koronowo.ogg}};<ref>{{cite map|author1=M. Kiełczewska|author2=Wł. Chojnacki|title=Okręg Mazurski: mapa komunikacyjno-administracyjna wraz z niemiecko-polskim i polsko-niemieckim słownikiem nazw|location=Poznań|year=1946|scale=1:500,000|language=pl}}</ref> [[litovščina|litovsko]] in staroprusko: ''Krantas,'' je mesto in upravno središče [[Zelenogradski rajon|Zelenogradskega rajona]] v [[Kaliningrajska oblast|Kaliningrajski oblasti]] v današnji [[Rusija|Rusiji]]. Nahaja se približno 34 km severno od [[Kaliningrad]]a na obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]], blizu [[Kurska kosa|Kurske kose]]. Mesto je bilo v Vzhodni Prusiji priljubljeno letovišče (med leti 1816 in 1895 je bil Cranz znan kot kraljevo kopališče - ''das königliche Bad''), danes pa je Zelenogradsk znan kot mesto [[Domača mačka|mačk]] ({{Jezik-ru|Город кошек}}).<ref>{{cite web |last=Боярский |first=Алексей |title=Как «сумасшедшая москвичка» превратила калининградский Зеленоградск в столицу кошек |trans-title=Kako je »nori Moskovčan« kaliningrajski Zelenogradsk spremenil v mačjo prestolnico |website=Forbes.ru |date=2026-01-12 |url=https://www.forbes.ru/biznes/552604-kak-sumassedsaa-moskvicka-prevratila-kaliningradskij-zelenogradsk-v-stolicu-kosek |language=ru |access-date=2026-05-24}}</ref> == Zgodovina == === Arheologija === [[Slika:Земля и вода вокруг Каупа эпохи викингов.jpg|sličica|Načrt okolice današnjega Zelenogradska v obdobju Vikingov]] V okolici danšnjega Zelenogradska so bila odkrita zgodnjesrednjeveška naselja in pruski obrambni nasipi. Najbližje znano prusko svetišče iz zgodnjega srednjega veka je »Gradišče Puškajtisa« ({{lang-prg|Galgenpusch}}, dobesedno »Bog podzemnega sveta«. Tri kilometre južno od mesta leži največji arheološki kompleks iz obdobja [[Vikingi|Vikingov]], znan na [[Jantarjeva pot|Jantarjevi poti]] — [[Kaup (mesto)|Kaup]] (dobesedno »Tržnica«). === Nastanek naselja === Na območju današnjega Zelenogradska je nastala vas pruskih ribičev {{lang-prg|Pillkoppen}} (dobesedno »Obalno gradišče«), na mestu katere se je leta 1282 pojavilo naselje {{lang-prg|Kranta-Krug}} (mešani prusko-nemški izraz za »Gostilna na obali«). Naselje je služilo povezavi med predhodnikom Königsberga in [[Klaipeda|Klaipėdo]]. Kasneje so območje prevzeli križarji in območje poselili z Nemci. Leta 1283 so na območju današnjega predela Zaton zgradili grad {{lang-de|Neuhaus}} (»Nova hiša«). === Nastanek in razvoj zdravilišča === Leta 1816 je bilo v Cranzu po odločitvi grofa [[Heinrich Theodor von Schön|Theodorja von Schöna]] odprto morsko letovišče. Takrat je bila ustvarjena prva zdraviliška infrastruktura: moško in žensko kopališče. Priljubljenost letovišča je postopoma rasla in leta 1844 je Cranz dobil status kraljevega zdravilišča. Pojavile so se številne nastanitvene zmogljivosti in zasebne vile. Razvoju je pripomoglo tudi odprtje železniške povezave s Königsbergom leta 1885. <gallery mode="packed" heights="170px" caption="Cranz konec 19. in začetek 20. stoletja"> Cranz 1900.jpg|Obalna promenada ID004130 C094 CranzStrand.jpg|Plaža ID004064 C028 CranzBellevue.jpg|Hotel Cranz_Damenbad_1900.jpg|Žensko kopališče </gallery> Naselje je imelo proti koncu 19. stoletja več kot 1000 prebivalcev, ki so živeli predvsem od turizma, ribištvo pa je ostalo močno razvito.<ref name=sgk>{{cite book|author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Słownik geograficzny Królestwa Polskiego i innych krajów słowiańskich, Tom IV|year=1883|language=pl|location=Warszawa|publisher=Filipa Sulimierskiego i Władsława Walewskiewgo|page=610}}</ref> Trgovali so z [[iverka (riba)|iverko]] in [[losos|lososom]], dimljena iverka pa je bila regionalna posebnost. Čeprav je imel Cranz ob začetku druge svetovne vojne več kot 6000 prebivalcev, še ni prejel mestnih pravic. Območje je med drugo svetovno vojno zavzela [[Rdeča armada]] in ga pripojila k [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|RSFSR]], pri čemer je utrpelo minimalno škodo. Nemško prebivalstvo je bilo v skladu s [[Potsdamska konferenca|Potsdamskim sporazumom]] izseljeno. Leta 1947 je bil Cranz preimenovan v Zelenogradsk.<ref>[https://www.consultant.ru/cons/cgi/online.cgi?req=doc&base=ESU&n=48143#uKeNdkUJtV6q02h9 Указ Президиума Верховного Совета РСФСР от 17 июня 1947 года «Об образовании сельских Советов, городов и рабочих посёлков в Калининградской области»]</ref> Istega leta je dobil status mesta. == Upravni in občinski status == V okviru [[Administrativne delitve Rusije|upravne delitve]] Zelenogradsk služi kot [[upravno središče]] [[Zelenogradski rajon|Zelenogradskega rajona]]. Kot upravna enota je vključen v Zelenogradski rajon kot mesto rajonskega pomena. V okviru [[Občinska delitev Rusije|občinske delitve]] je bil od 15. maja 2015 ozemlje mesta in štirih ruralnih okrožij združenih v Mestni okrug Zelenogradsk. Neuradni grb je bil razdeljen na dva dela: v zgornjem delu so bili prikazani rogovi [[los]]a na zlati podlagi, v spodnjem pa srebrna iverka na modri podlagi.<ref>Архитектурные памятники Кранца. Издательство «БалтПромо Плюс». Серия «Достопримечательности Калининградской области». Стр 7</ref> Sodobni grb mesta (avtor G. Lerman) je bil potrjen 22. aprila 2011 in v veliki meri ponavlja starega, vendar so rogove nadomestili hrastovi listi.<ref>{{Cite web|url=http://geraldika.ru/symbols/29708|title=Герб города Зеленоградск |website=geraldika.ru}}</ref> == Podnebje == Podnebje je zmerno, prehodno med [[oceansko podnebje|oceanskim]] in [[celinsko podnebje|celinskim]]. Zime so mile (povprečna januarska temperatura −3 °C), poletja zmerno topla (povprečna julijska temperatura +17 °C). Povprečna temperatura morja poleti znaša od 16,5 do 17 °C, lahko pa doseže tudi 21–22 °C. Letno pade okoli 800 mm padavin, predvsem poleti. Število sončnih ur znaša približno 2000 letno.<ref>Калининградская область. Очерки природы. — Калининград: Калининградское книжное издательство, 1969. с. 86—98.</ref> == Turistične znamenitosti == Po drugi svetovni vojni je turistični primat prevzel bližji [[Svetlogorsk]]. Kljub temu ima Zelenogorsk slikovito morsko [[promenada|promenado]], obsežno plažo, 150-metrski pomol<ref>{{Cite web|url=https://gov39.ru/news/101/61264/|title=Сергей Майоров: "Променад и пирс в Зеленоградске должны соответствовать всем нормативам"|author=|website=Официальный портал Правительства Калининградской области|date=2013-05-25|publisher=|access-date=2019-04-26|archive-date=2019-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190426205301/https://gov39.ru/news/101/61264/|url-status=live}}</ref> in velik park, ki prehaja v borov gozd. Na obrobju mesta se začne [[Narodni park Kurska kosa|narodni park Kurska kosa]], vpisan na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam naravne dediščine]]. <gallery mode="packed"> [[Slika:Zelrnogradsk.jpg|Pogled na obalo Baltskega morja iz zelenograjskega sanatorija »Čajka«]] [[Slika:Zelenogradsk 2369.JPG|Promenada]] [[Slika:Zelenogradsk - Beach during the storm.jpg|Plaža med nevihtnim vetrom]] [[Slika:Zelenogradsk - View from ferris wheel, towards northeast.jpg|Pogled na plažo in obalno območje z razglednega kolesa]] </gallery> Zelenogradsk je priljubljen kraj za kratkotrajni oddih prebivalcev [[Kaliningrad]]a.<ref>В 1980-е годы летом сюда прибывали до ста тысяч отдыхающих ежедневно. См. География Калининградской области. — Калининград: Калининградское книжное издательство, 1989, с.122.</ref> Plaža je prekrita z drobnim svetlim [[pesek|peskom]], ki prehaja v manjše obalne sipine. [[Relief]] morskega dna ob obali je blag in raven. V Zelenogradsku, za razliko od drugega zdravilišča [[Svetlogorsk (Kaliningrajska oblast)|Svetlogorska]], ni strmih vzponov in spustov, kar ustreza ljudem z boleznimi srca, dihal in mišično-skeletnega sistema. Mesto ima tudi svojo mineralno vodo, ki se imenuje »Zelenogradska«.<ref>{{Cite web|url=https://ruwest.ru/interview/52858/|title=Разные воды: откуда течёт зеленоградская минералка?|author=|website=Информационное агентство Русский Запад|date=2015-12-29|publisher=|lang=ru|access-date=2018-12-18|archive-date=2018-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20181219090822/https://ruwest.ru/interview/52858/|url-status=live}}</ref> V Zelenogradsku ohranila mreža otroških zdravstvenih taborov. V mestu deluje športno-rekreacijski kompleks, odprt leta 2014, ki vključuje dvorane za ekipne in močnostne športe, borilne veščine, aerobiko, koreografijo in fitnes ter dva bazena: enega za izkušene plavalce in drugega za začetnike. === Arhitektura === Arhitekturna podoba mesta se je oblikovala v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Večina stavb je v [[Secesijska arhitektura|secesijskem slogu]], z elementi [[neogotika|neogotike]] in [[neoklasicizem|neoklasicizma]]. <gallery mode="packed"> Zelenogradsk 2375.JPG|Trgovina na Leninovi ulici Zelenogradsk 2381.JPG|Zdraviliška avenija Zelenogradsk 2378.JPG|Mestna knjižnica Zelenogradsk 2383.JPG|Stavba na Zdraviliški aveniji Zelenogradsk - Volodarskogo street.jpg|Ulica Volodarskega Zelenogradsk 2380.JPG|Nekdanja pošta (opečnata stavba v neogotskem slogu) Зеленоградск, Курортный, 16.jpg| Nekdanji glavni hotel Водонапорная башня Кранца, Зеленоградск 02.jpg|Vodni stolp (zgrajen 1904, danes muzej mačk "Murarium") Вилла Крелль Ленина 6.jpg|Vila Maxa Krella, v kateri deluje lokalni zgodovinski muzej </gallery> === Mačje mesto === Po uspehu muzeja »Murarium« v starem vodnem stolpu so mestne oblasti v 2010-ih začele uporabljati temo mačk za ustvarjanje podobe mesta in povečanje turistične privlačnosti. [[Domača mačka|Mačke]] so postale neuradni simbol Zelenogradska. V mestu je veliko muralov in urbanega pohištva na temo mačk. Muzej hrani največjo zbirko umetnosti na temo mačk v Rusiji.<ref>{{Cite web|url=https://kgd.ru/news/society/item/24779-v-vodonapornoj-bashne-zelenogradska-otkrylsya-penthaus-foto|title=В водонапорной башне Зеленоградска открылся пентхаус (фото)|website=kgd.ru}}</ref> Uvedli so položaj »kotošefa« (mačjega šefa), ki skrbi za mestne mačke v parku. Postavljene so bile mačje hišice, semaforji z mačjimi motivi in različni umetniški objekti. Vendar pa je ta podoba privabila tudi zapuščene mačke, kar je ustvarilo težave s prevelikim številom potepuških živali. <gallery mode="packed" caption="Mačje mesto"> Калининградская область. Зеленоградск. Стрит-арт.jpg|Mačji murali Zelenogradsk Cats 2.jpg|Mačji murali Зеленоградск - город котиков4.jpg|Obeležje Калининградская область. Зеленоградск - город котиков.jpg|Ulična razsvetljava z motivi mačk Zelenogradsk - Cat Traffic Light on Kurortny Prospekt.jpg|»Mačji semafor« Zelenogradsk Cats 3.jpg|Hišice za mačke Zelenogradsk - Cats.jpg|Zelenograjske mačke </gallery> === Verski objekti === V mestu delujeta dve pravoslavni cerkvi. Prva, posvečen svetemu Andreju, je v nekdanji katoliški kapeli. Kasneje je bila v nekdanji luteranski cerkvi sv. Adalberta odprta Preobraženska stolnica. <gallery mode="packed"> Zelenogradsk 2393.JPG|Spaso-Preobraženski sobor Zelenogradsk 2415.JPG|Kapela sv. Andreja </gallery> == Spomeniki == Spomenik na skupnem grobu sovjetskih vojakov, padlih med zavzetjem mesta januarja in februarja 1945, je bil v Zelenogradsku postavljen leta 1950 (Moskovska ulica 51). Obnovitvena in restavratorska dela so potekala v letih 1975 in 2004. V središču pravokotnega prostora na visokem podstavku, v katerega je vklesan napis »Vojakom, padlim za domovino. 1945« ({{jezik-ru|Воинам, павшим за Родину. 1945 г.}}), stoji 2,5 metra visok kip vojaka. Na desni rami mu visi avtomatska puška, z levo roko pa ob bok pritiska čelado. Ob straneh memoriala je nameščenih po šest nagrobnih plošč s spominskimi tablami. Pred spomenikom je nagrobnik s tremi spominskimi ploščami, za njim pa dve pravokotni cvetlični gredi z modrimi smrekami. Z odlokom Vlade Kaliningrajske oblasti št. 132 z dne 23. marca 2007 je spomeniški kompleks na skupnem grobu sovjetskih vojakov dobil status objekta kulturne dediščine lokalnega pomena. <gallery mode="packed"> Zelenogradsk 2379.JPG|Spominska plošča na stavbi mestne knjižnice Zelenogradsk 2373.JPG|Spominsko znamenje ob 60-letnici Kaliningrajske oblasti Tkachenko monument in Zelenogradsk.jpg|Spomenik [[Heroj Sovjetske zveze|Heroju Sovjetske zveze]] Ivanu Tkačenku Мемориальный комплекс, Зеленоградск 02.jpg|Memorialni kompleks na skupnem grobu sovjetskih vojakov </gallery> == Promet == V Zelenogradsku se nahaja železniška postaja [[Zelenogradsk-Novi]] na progi [[Kaliningrad]] — Zelenogradsk — [[Svetlogorsk]]. Avtobusi povezujejo mesto s Kaliningradom, [[Kurska kosa|Kursko koso]] in drugimi kraji regije. == Sklici == {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [https://zelenogradsk.com/ Uradna spletna stran Zelenogradska] (v ruščini) [[Kategorija:Kaliningrajska oblast]] [[Kategorija:Mesta v Rusiji]] gqmqpcol9s8gewhd86pfq8dpf536f6f 6685883 6685733 2026-06-06T06:51:21Z Smihael 2136 standardna oznaka 6685883 wikitext text/x-wiki {{Infobox Russian inhabited locality | en_name = Zelenogradsk | ru_name = Зеленоградск | image_skyline = [[Slika:Zelenogradsk - View from ferris wheel, towards city center 5.jpg|250px]] | image_caption = Pogled na Zelenogradsk | coordinates = {{coord|54|58|N|20|29|E|display=inline,title}} | image_flag = [[Slika:Flag of Zelenogradsk (Kaliningrad oblast).png|150px]] | image_coa = [[Slika:Coat_of_Arms_of_Zelenogradsk_(Kaliningrad_oblast).png|100px]] | federal_subject = [[Kaliningrajska oblast]] | adm_district_jur = [[Zelenogradski rajon]] | adm_selsoviet_jur = Zelenogradsk | adm_selsoviet_type = Mesto rajonskega pomena | pop_2010census = 13.026 | established_date = 1252 | postal_codes = 238326, 238530 | dialing_codes = 40150 | area_km2 = 17 | elevation_m = 3 }} '''Zelenogradsk''' ({{langx|ru|Зеленогра́дск}} {{IPA|ru|zʲɪlʲɪnɐˈgratsk|IPA|audio=RU-Zelenogradsk.ogg}}), {{lang-de|'''Cranz'''}} ({{IPA|de|kʁant͡s|IPA|audio=De-Cranz.ogg}}), {{langx|pl|Koronowo}} {{IPA|pl|kɔrɔˈnɔvɔ|IPA|audio=Pl-Koronowo.ogg}};<ref>{{cite map|author1=M. Kiełczewska|author2=Wł. Chojnacki|title=Okręg Mazurski: mapa komunikacyjno-administracyjna wraz z niemiecko-polskim i polsko-niemieckim słownikiem nazw|location=Poznań|year=1946|scale=1:500,000|language=pl}}</ref> [[litovščina|litovsko]] in staroprusko: ''Krantas,'' je mesto in upravno središče [[Zelenogradski rajon|Zelenogradskega rajona]] v [[Kaliningrajska oblast|Kaliningrajski oblasti]] v današnji [[Rusija|Rusiji]]. Nahaja se približno 34 km severno od [[Kaliningrad]]a na obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]], blizu [[Kurska kosa|Kurske kose]]. Mesto je bilo v Vzhodni Prusiji priljubljeno letovišče (med leti 1816 in 1895 je bil Cranz znan kot kraljevo kopališče - ''das königliche Bad''), danes pa je Zelenogradsk znan kot mesto [[Domača mačka|mačk]] ({{Jezik-ru|Город кошек}}).<ref>{{cite web |last=Боярский |first=Алексей |title=Как «сумасшедшая москвичка» превратила калининградский Зеленоградск в столицу кошек |trans-title=Kako je »nori Moskovčan« kaliningrajski Zelenogradsk spremenil v mačjo prestolnico |website=Forbes.ru |date=2026-01-12 |url=https://www.forbes.ru/biznes/552604-kak-sumassedsaa-moskvicka-prevratila-kaliningradskij-zelenogradsk-v-stolicu-kosek |language=ru |access-date=2026-05-24}}</ref> == Zgodovina == === Arheologija === [[Slika:Земля и вода вокруг Каупа эпохи викингов.jpg|sličica|Načrt okolice današnjega Zelenogradska v obdobju Vikingov]] V okolici danšnjega Zelenogradska so bila odkrita zgodnjesrednjeveška naselja in pruski obrambni nasipi. Najbližje znano prusko svetišče iz zgodnjega srednjega veka je »Gradišče Puškajtisa« ({{lang-prg|Galgenpusch}}, dobesedno »Bog podzemnega sveta«. Tri kilometre južno od mesta leži največji arheološki kompleks iz obdobja [[Vikingi|Vikingov]], znan na [[Jantarjeva pot|Jantarjevi poti]] — [[Kaup (mesto)|Kaup]] (dobesedno »Tržnica«). === Nastanek naselja === Na območju današnjega Zelenogradska je nastala vas pruskih ribičev {{lang-prg|Pillkoppen}} (dobesedno »Obalno gradišče«), na mestu katere se je leta 1282 pojavilo naselje {{lang-prg|Kranta-Krug}} (mešani prusko-nemški izraz za »Gostilna na obali«). Naselje je služilo povezavi med predhodnikom Königsberga in [[Klaipeda|Klaipėdo]]. Kasneje so območje prevzeli križarji in območje poselili z Nemci. Leta 1283 so na območju današnjega predela Zaton zgradili grad {{lang-de|Neuhaus}} (»Nova hiša«). === Nastanek in razvoj zdravilišča === Leta 1816 je bilo v Cranzu po odločitvi grofa [[Heinrich Theodor von Schön|Theodorja von Schöna]] odprto morsko letovišče. Takrat je bila ustvarjena prva zdraviliška infrastruktura: moško in žensko kopališče. Priljubljenost letovišča je postopoma rasla in leta 1844 je Cranz dobil status kraljevega zdravilišča. Pojavile so se številne nastanitvene zmogljivosti in zasebne vile. Razvoju je pripomoglo tudi odprtje železniške povezave s Königsbergom leta 1885. <gallery mode="packed" heights="170px" caption="Cranz konec 19. in začetek 20. stoletja"> Cranz 1900.jpg|Obalna promenada ID004130 C094 CranzStrand.jpg|Plaža ID004064 C028 CranzBellevue.jpg|Hotel Cranz_Damenbad_1900.jpg|Žensko kopališče </gallery> Naselje je imelo proti koncu 19. stoletja več kot 1000 prebivalcev, ki so živeli predvsem od turizma, ribištvo pa je ostalo močno razvito.<ref name=sgk>{{cite book|author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Słownik geograficzny Królestwa Polskiego i innych krajów słowiańskich, Tom IV|year=1883|language=pl|location=Warszawa|publisher=Filipa Sulimierskiego i Władsława Walewskiewgo|page=610}}</ref> Trgovali so z [[iverka (riba)|iverko]] in [[losos|lososom]], dimljena iverka pa je bila regionalna posebnost. Čeprav je imel Cranz ob začetku druge svetovne vojne več kot 6000 prebivalcev, še ni prejel mestnih pravic. Območje je med drugo svetovno vojno zavzela [[Rdeča armada]] in ga pripojila k [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|RSFSR]], pri čemer je utrpelo minimalno škodo. Nemško prebivalstvo je bilo v skladu s [[Potsdamska konferenca|Potsdamskim sporazumom]] izseljeno. Leta 1947 je bil Cranz preimenovan v Zelenogradsk.<ref>[https://www.consultant.ru/cons/cgi/online.cgi?req=doc&base=ESU&n=48143#uKeNdkUJtV6q02h9 Указ Президиума Верховного Совета РСФСР от 17 июня 1947 года «Об образовании сельских Советов, городов и рабочих посёлков в Калининградской области»]</ref> Istega leta je dobil status mesta. == Upravni in občinski status == V okviru [[Administrativne delitve Rusije|upravne delitve]] Zelenogradsk služi kot [[upravno središče]] [[Zelenogradski rajon|Zelenogradskega rajona]]. Kot upravna enota je vključen v Zelenogradski rajon kot mesto rajonskega pomena. V okviru [[Občinska delitev Rusije|občinske delitve]] je bil od 15. maja 2015 ozemlje mesta in štirih ruralnih okrožij združenih v Mestni okrug Zelenogradsk. Neuradni grb je bil razdeljen na dva dela: v zgornjem delu so bili prikazani rogovi [[los]]a na zlati podlagi, v spodnjem pa srebrna iverka na modri podlagi.<ref>Архитектурные памятники Кранца. Издательство «БалтПромо Плюс». Серия «Достопримечательности Калининградской области». Стр 7</ref> Sodobni grb mesta (avtor G. Lerman) je bil potrjen 22. aprila 2011 in v veliki meri ponavlja starega, vendar so rogove nadomestili hrastovi listi.<ref>{{Cite web|url=http://geraldika.ru/symbols/29708|title=Герб города Зеленоградск |website=geraldika.ru}}</ref> == Podnebje == Podnebje je zmerno, prehodno med [[oceansko podnebje|oceanskim]] in [[celinsko podnebje|celinskim]]. Zime so mile (povprečna januarska temperatura −3 °C), poletja zmerno topla (povprečna julijska temperatura +17 °C). Povprečna temperatura morja poleti znaša od 16,5 do 17 °C, lahko pa doseže tudi 21–22 °C. Letno pade okoli 800 mm padavin, predvsem poleti. Število sončnih ur znaša približno 2000 letno.<ref>Калининградская область. Очерки природы. — Калининград: Калининградское книжное издательство, 1969. с. 86—98.</ref> == Turistične znamenitosti == Po drugi svetovni vojni je turistični primat prevzel bližji [[Svetlogorsk]]. Kljub temu ima Zelenogorsk slikovito morsko [[promenada|promenado]], obsežno plažo, 150-metrski pomol<ref>{{Cite web|url=https://gov39.ru/news/101/61264/|title=Сергей Майоров: "Променад и пирс в Зеленоградске должны соответствовать всем нормативам"|author=|website=Официальный портал Правительства Калининградской области|date=2013-05-25|publisher=|access-date=2019-04-26|archive-date=2019-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190426205301/https://gov39.ru/news/101/61264/|url-status=live}}</ref> in velik park, ki prehaja v borov gozd. Na obrobju mesta se začne [[Narodni park Kurska kosa|narodni park Kurska kosa]], vpisan na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam naravne dediščine]]. <gallery mode="packed"> [[Slika:Zelrnogradsk.jpg|Pogled na obalo Baltskega morja iz zelenograjskega sanatorija »Čajka«]] [[Slika:Zelenogradsk 2369.JPG|Promenada]] [[Slika:Zelenogradsk - Beach during the storm.jpg|Plaža med nevihtnim vetrom]] [[Slika:Zelenogradsk - View from ferris wheel, towards northeast.jpg|Pogled na plažo in obalno območje z razglednega kolesa]] </gallery> Zelenogradsk je priljubljen kraj za kratkotrajni oddih prebivalcev [[Kaliningrad]]a.<ref>В 1980-е годы летом сюда прибывали до ста тысяч отдыхающих ежедневно. См. География Калининградской области. — Калининград: Калининградское книжное издательство, 1989, с.122.</ref> Plaža je prekrita z drobnim svetlim [[pesek|peskom]], ki prehaja v manjše obalne sipine. [[Relief]] morskega dna ob obali je blag in raven. V Zelenogradsku, za razliko od drugega zdravilišča [[Svetlogorsk (Kaliningrajska oblast)|Svetlogorska]], ni strmih vzponov in spustov, kar ustreza ljudem z boleznimi srca, dihal in mišično-skeletnega sistema. Mesto ima tudi svojo mineralno vodo, ki se imenuje »Zelenogradska«.<ref>{{Cite web|url=https://ruwest.ru/interview/52858/|title=Разные воды: откуда течёт зеленоградская минералка?|author=|website=Информационное агентство Русский Запад|date=2015-12-29|publisher=|lang=ru|access-date=2018-12-18|archive-date=2018-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20181219090822/https://ruwest.ru/interview/52858/|url-status=live}}</ref> V Zelenogradsku ohranila mreža otroških zdravstvenih taborov. V mestu deluje športno-rekreacijski kompleks, odprt leta 2014, ki vključuje dvorane za ekipne in močnostne športe, borilne veščine, aerobiko, koreografijo in fitnes ter dva bazena: enega za izkušene plavalce in drugega za začetnike. === Arhitektura === Arhitekturna podoba mesta se je oblikovala v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Večina stavb je v [[Secesijska arhitektura|secesijskem slogu]], z elementi [[neogotika|neogotike]] in [[neoklasicizem|neoklasicizma]]. <gallery mode="packed"> Zelenogradsk 2375.JPG|Trgovina na Leninovi ulici Zelenogradsk 2381.JPG|Zdraviliška avenija Zelenogradsk 2378.JPG|Mestna knjižnica Zelenogradsk 2383.JPG|Stavba na Zdraviliški aveniji Zelenogradsk - Volodarskogo street.jpg|Ulica Volodarskega Zelenogradsk 2380.JPG|Nekdanja pošta (opečnata stavba v neogotskem slogu) Зеленоградск, Курортный, 16.jpg| Nekdanji glavni hotel Водонапорная башня Кранца, Зеленоградск 02.jpg|Vodni stolp (zgrajen 1904, danes muzej mačk "Murarium") Вилла Крелль Ленина 6.jpg|Vila Maxa Krella, v kateri deluje lokalni zgodovinski muzej </gallery> === Mačje mesto === Po uspehu muzeja »Murarium« v starem vodnem stolpu so mestne oblasti v 2010-ih začele uporabljati temo mačk za ustvarjanje podobe mesta in povečanje turistične privlačnosti. [[Domača mačka|Mačke]] so postale neuradni simbol Zelenogradska. V mestu je veliko muralov in urbanega pohištva na temo mačk. Muzej hrani največjo zbirko umetnosti na temo mačk v Rusiji.<ref>{{Cite web|url=https://kgd.ru/news/society/item/24779-v-vodonapornoj-bashne-zelenogradska-otkrylsya-penthaus-foto|title=В водонапорной башне Зеленоградска открылся пентхаус (фото)|website=kgd.ru}}</ref> Uvedli so položaj »kotošefa« (mačjega šefa), ki skrbi za mestne mačke v parku. Postavljene so bile mačje hišice, semaforji z mačjimi motivi in različni umetniški objekti. Vendar pa je ta podoba privabila tudi zapuščene mačke, kar je ustvarilo težave s prevelikim številom potepuških živali. <gallery mode="packed" caption="Mačje mesto"> Калининградская область. Зеленоградск. Стрит-арт.jpg|Mačji murali Zelenogradsk Cats 2.jpg|Mačji murali Зеленоградск - город котиков4.jpg|Obeležje Калининградская область. Зеленоградск - город котиков.jpg|Ulična razsvetljava z motivi mačk Zelenogradsk - Cat Traffic Light on Kurortny Prospekt.jpg|»Mačji semafor« Zelenogradsk Cats 3.jpg|Hišice za mačke Zelenogradsk - Cats.jpg|Zelenograjske mačke </gallery> === Verski objekti === V mestu delujeta dve pravoslavni cerkvi. Prva, posvečen svetemu Andreju, je v nekdanji katoliški kapeli. Kasneje je bila v nekdanji luteranski cerkvi sv. Adalberta odprta Preobraženska stolnica. <gallery mode="packed"> Zelenogradsk 2393.JPG|Spaso-Preobraženski sobor Zelenogradsk 2415.JPG|Kapela sv. Andreja </gallery> == Spomeniki == Spomenik na skupnem grobu sovjetskih vojakov, padlih med zavzetjem mesta januarja in februarja 1945, je bil v Zelenogradsku postavljen leta 1950 (Moskovska ulica 51). Obnovitvena in restavratorska dela so potekala v letih 1975 in 2004. V središču pravokotnega prostora na visokem podstavku, v katerega je vklesan napis »Vojakom, padlim za domovino. 1945« ({{jezik-ru|Воинам, павшим за Родину. 1945 г.}}), stoji 2,5 metra visok kip vojaka. Na desni rami mu visi avtomatska puška, z levo roko pa ob bok pritiska čelado. Ob straneh memoriala je nameščenih po šest nagrobnih plošč s spominskimi tablami. Pred spomenikom je nagrobnik s tremi spominskimi ploščami, za njim pa dve pravokotni cvetlični gredi z modrimi smrekami. Z odlokom Vlade Kaliningrajske oblasti št. 132 z dne 23. marca 2007 je spomeniški kompleks na skupnem grobu sovjetskih vojakov dobil status objekta kulturne dediščine lokalnega pomena. <gallery mode="packed"> Zelenogradsk 2379.JPG|Spominska plošča na stavbi mestne knjižnice Zelenogradsk 2373.JPG|Spominsko znamenje ob 60-letnici Kaliningrajske oblasti Tkachenko monument in Zelenogradsk.jpg|Spomenik [[Heroj Sovjetske zveze|Heroju Sovjetske zveze]] Ivanu Tkačenku Мемориальный комплекс, Зеленоградск 02.jpg|Memorialni kompleks na skupnem grobu sovjetskih vojakov </gallery> == Promet == V Zelenogradsku se nahaja železniška postaja [[Zelenogradsk-Novi]] na progi [[Kaliningrad]] — Zelenogradsk — [[Svetlogorsk]]. Avtobusi povezujejo mesto s Kaliningradom, [[Kurska kosa|Kursko koso]] in drugimi kraji regije. == Sklici == {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [https://zelenogradsk.com/ Uradna spletna stran Zelenogradska] (v ruščini) [[Kategorija:Kaliningrajska oblast]] [[Kategorija:Mesta v Rusiji]] 5kuigrtpxfrls8dp28w07kg1fd0w89p 0 603293 6685735 6681921 2026-06-05T18:48:46Z 97E 228462 popravki 6685735 wikitext text/x-wiki {{Kratek opis|Ukrajinska ekstremna metal skupina}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = 1914 | image = 1914 Dark Troll 2019 03.jpg | caption = 1914 na Dark Troll Open Air 2019 | landscape = yes | background = group_or_band | origin = [[Lvov]], Ukrajina | genre = {{hlist|[[Blackened death metal]]|[[death-doom]]}} | years_active = 2014–danes | label = * Archaic Sound * [[Napalm Records]] | current_members = * Dietmar Kumarberg * Liam Fessen * Vitalis Winkelhock * Armin von Heinessen * Igor Kovalenko | past_members = * Serge Russell * Andrew Naifman * Basil Lagenndorf * Rusty Potoplakht }} '''1914''' je ukrajinska [[metal]] skupina, ustanovljena v [[Lvov]]u leta 2014.<ref>{{navedi splet | url=http://www.metallian.com/1914band.php | title=1914 biography | date=8. januar 2026 }}</ref> Tematsko se posvečajo predvsem na [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]; ime se nanaša na leto njenega začetka. Glasbeno združuje elemente [[doom metal|doom]], [[death metal|death]] in [[black metal]] glasbe. ==Zgodovina== Skupino je leta 2014 v Lvovu ustanovil Dmitro »Kumar« Ternuščak skupaj z glasbeniki iz različnih ukrajinskih zasedb.<ref>{{navedi splet | url=https://www.032.ua/news/2393937/so-stalosa-iz-lvivskimi-rok-gurtami-nulovih | title=Zgodovina lvovskih rock skupin | date=23. maj 2019 }}</ref> Leta 2015 so izdali prvenec ''Eschatology of War'' pri založbi Archaic Sound. Leta 2018 je sledil album ''The Blind Leading the Blind'', ki je prejel pozitivne kritike.<ref>{{navedi splet | url=https://www.metal.de/reviews/1914-the-blind-leading-the-blind-364180/ | title=1914 – The Blind Leading the Blind – recenzija | date=3. januar 2019 }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://blabbermouth.net/reviews/the-blind-leading-the-blind | title=Recenzija albuma The Blind Leading the Blind | date=10. junij 2019 }}</ref><ref name="MS">{{navedi splet | url=https://metalstorm.net/pub/review.php?review_id=14829 | title=1914 – The Blind Leading the Blind review | date=23. december 2018 }}</ref> Skupina je nato podpisala pogodbo z založbo Napalm Records.<ref>{{navedi splet | url=https://www.metalforcesmagazine.com/site/news-1914-sign-album-contract-with-napalm-records/ | title=1914 podpisali pogodbo z Napalm Records | date=6. februar 2019 }}</ref> Leta 2021 so izdali album ''Where Fear and Weapons Meet'', ki je prejel široko kritiško podporo.<ref>{{navedi splet | url=https://metalinjection.net/reviews/1914-where-fear-and-weapons-meet | title=1914 – Where Fear And Weapons Meet – recenzija | date=21. oktober 2021 }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://consequence.net/2021/12/top-metal-hard-rock-albums-2021/7/ | title=Najboljši metal albumi 2021 | date=21. december 2021 }}</ref> Leta 2025 so izdali svoj najnovejši album ''Viribus Unitis'' in singel »1916 (The Südtirol Offensive)«.<ref>{{navedi splet | url=https://grande-rock.com/news/1914-to-release-new-studio-album-viribus-unitis-on-november-14th-2025/ | title=Napoved albuma Viribus Unitis | date=21. avgust 2025 }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://md-eksperiment.org/post/20250824-gurt-1914-vypustyv-novyj-potuzhnyj-synhl-1916-the-sudtirol-offensive | title=Nov singel 1916 (The Südtirol Offensive) | date=24. avgust 2025 }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://distortedsoundmag.com/1914-release-new-music-video-for-1914-the-siege-of-przemysl/ | title=Nov videospot 1914 (The Siege of Przemyśl) | date=3. oktober 2025 }}</ref> ==Glasbeni slog== Skupina združuje elemente [[death metal|death]] in [[doom metal]] glasbe, z občasnimi vplivi [[black metal]]a. Njihova glasba je počasna, težka in pogosto atmosferična, z uporabo zgodovinskih zvočnih posnetkov iz prve svetovne vojne.<ref>{{navedi splet | url=https://www.echoesanddust.com/2018/01/1914-metal-and-the-horror-of-war-from-ukraine/ | title=1914 – metal in groza vojne | date=5. januar 2018 }}</ref> ==Člani== ===Trenutni=== * Dietmar Kumarberg – vokal (2014–<small>danes</small>) * Liam Fessen – kitara (2014–<small>danes</small>) * Vitalis Winkelhock – kitara (2016–<small>danes</small>) * Armin von Heinessen – bas kitara (2014–<small>danes</small>) * Igor Kovalenko – bobni (2024–<small>danes</small>) ===Nekdanji=== * Serge Russell – bobni (2014–2016) * Andrew Naifman – kitara (2014–2015) * Basil Lagenndorf – kitara (2015–2016) * Rusty Potoplakht – bobni (2016–2024) ==Diskografija== ===Studijski albumi=== * ''Eschatology of War'' (2015) * ''The Blind Leading the Blind'' (2018) * ''Where Fear and Weapons Meet'' (2021) * ''Viribus Unitis'' (2025) ===Drugi albumi=== * ''Ich hatt einen Kameraden'' (2016) * ''Eschatology of War / Für Kaiser, Volk und Vaterland'' (2016) * ''Für Kaiser, Volk und Vaterland!'' (2016) ===Singli=== * "Caught in the Crossfire" (2014) * "Frozen in Trenches (Christmas Truce)" (2014) * "Zeppelin Raids" (2015) * "Stoßtrupp 1917" (2017) * "...and a Cross Now Marks His Place" (2021) * "Pillars of Fire (The Battle of Messines)" (2021) * "FN .380 ACP#19074" (2021) * "Flammenwerfer vor!" (2022) * "Invaders Must Die" (2025) * "1916 (The Südtirol Offensive)" (2025) * "1914 (The Siege of Przemyśl)" (2025) ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ukrajinske glasbene skupine]] [[Kategorija:Black metal skupine]] [[Kategorija:Death metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2014]] 0t32cyrtohtqplszqcqhk2ihcxnnup7 0 603336 6685544 6682433 2026-06-05T12:27:32Z Yerpo 8417 /* Medvojna leta */ natančnost 6685544 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Lída Baarová''' (rojena '''Ludmila Babková'''), [[Čehi|češka]] [[igralec (umetnik)|igralka]], * [[7. september]] [[1914]], [[Praga]], [[Kraljevina Češka]] (danes [[Češka]]), † [[27. oktober]] [[2000]], [[Salzburg]], [[Avstrija]]. Velja za eno najslavnejših čeških igralk vseh časov, širše znana pa je tudi po kontroverzni ljubezenski aferi z nacističnim ministrom za propagando [[Joseph Goebbels|Josephom Goebbelsom]]. == Življenje in delo == === Zgodnje življenje === Rodila se je v družini praškega občinskega uradnika Karla Babke in njegove žene Ludmile (roj. Fenclove). Njena mati je bila operna pevka in pianistka, ki pa se je posvečala predvsem družini in je nastopala le občasno.<ref>{{navedi knjigo | last = Motl | first = Stanislav | title = Cesty za oponu času 3 | chapter-url = http://www.musicopen.cz/index.php/osobnosti/2444-ztracena-zav-lidy-baarove | publisher = Eminent | location = Praga | year = 2012 | chapter = Ztracená závěť Lídy Baarové | isbn = 978-80-7281-448-0}}</ref> Že kot mladenka je izstopala po privlačnosti in želela si je postati igralka, zato je šla študirat igro na praški konservatorij. Vendar so jo že med študijem opazili filmarji in pričela je dobivati ponudbe, zato študija ni končala.<ref name="RPI">{{navedi novice |title=The beautiful and damned actress Lída Baarová |website=Radio Prague International |date=2011-06-07 |url=https://english.radio.cz/beautiful-and-damned-actress-lida-baarova-8563018 |access-date=2026-05-28}}</ref> === Kariera v Nemčiji === Sprejela je ponudbo nemškega studia [[UFA (podjetje)|UFA]] in odšla v [[Berlin]], kjer je nastopila v več uspešnih filmih, običajno v vlogah privlačnih mladenk, pri čemer je že zgodaj pokazala večjo globino igre. Največja uspešnica tega obdobja je bil film ''[[Barkarola (film)|Barkarola]]'' (1935), v katerem je zaigrala ob [[Gustav Fröhlich|Gustavu Fröhlichu]], s katerim se je zapletla tudi romantično. To je bil v Nemčiji čas vzpona [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacistične stranke]] in dogodkov, ki so vodili do izbruha [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. V tem času je na različnih družabnih dogodkih prišla v stik z najvplivnejšimi ljudmi v državi. Pritegnila je pozornost samega [[Adolf Hitler|Hitlerja]], ki ni pristopil do nje resneje, je pa zaradi pritiska oblasti zavrnila več ponudb [[Združene države Amerike|ameriških]] studiev.<ref name="RPI"/> [[slika:Kinorevue 1940 Baarová 042.jpg|thumb|left|Baarová na naslovnici revije ''Kinorevue'' (1940)]] Kmalu po tistem se je vanjo povsem zatreskal minister za propagando Goebbels, ki so mu bile bolj všeč eksotične ženske, čeprav je bil hkrati odgovoren za »arianizacijo« nemške umetnosti. Zapletla sta se v izvenzakonsko zvezo, ki je trajala dve leti in povzročila škandal, ko je prekipelo Goebbelsovi ženi Magdi in je posredovala pri Hitlerju. Goebbels je slednjemu zaradi Baarove ponudil celo svoj odstop in predlagal, naj ga pošlje kot odposlanika na Japonsko, a je Hitler izrecno prepovedal zvezo. Ona je dobila ukaz, naj zapusti Nemčijo, in prepoved nastopanja, zato se je leta 1938 vrnila v Prago.<ref>{{cite book|last=Kreimeier|first=Klaus|title=The Ufa Story: A History of Germany's Greatest Film Company, 1918–1945|url=https://archive.org/details/bub_gb_I1u5qMPO0RkC|publisher=[[University of California Press]]|year=1999|page=[https://archive.org/details/bub_gb_I1u5qMPO0RkC/page/n280 245]–246|isbn=978-0-520-22069-0}}</ref> Njen takrat zadnji film, ''Preußische Liebesgeschichte'' (1938) o aferi med [[Viljem I. Nemški|Viljemom I.]] in [[Elisa Radziwiłł|Eliso Radziwiłł]], ki je bil slabo prikrita referenca na njeno afero z Goebbelsom, so cenzurirali in je bil prvič prikazan šele več let po vojni.<ref name="reuth">{{cite book | last = Reuth | first = Ralf Georg | year = 1993 | title = Goebbels | translator-last = Winston | translator-first = Krishna | location = New York | publisher = Harcourt Brace | pages = [https://archive.org/details/goebbels0000reut/page/216 216]–218, 225, 233, 236–237, 239–240 | isbn = 978-0-15-136076-5 | url = https://archive.org/details/goebbels0000reut/page/216 }}</ref> === Medvojna leta === Sledilo je težavno obdobje v Pragi, kjer zaradi svoje preteklosti ni bila zaželena in bila je pod stalnim nadzorom. Leta 1941 so okupacijske oblasti po posredovanju [[Karl Hermann Frank|Karla Hermanna Franka]], najvišjega nacističnega uradnika [[Protektorat Češke in Moravske|Protektorata Češke in Moravske]], odpravile prepoved nastopanja v nemških filmih. S pomočjo zvez je dobila pogodbo pri produkcijski hiši Pragfilm in posnela več filmov, ki pa so naleteli na sovražen odziv domače javnosti. Nastopala je tudi v gledališču. Kasneje tega leta je sledila prepoved nastopanja v Protektoratu, ki jo je izdal vrh NSDAP in je niti Frank ni mogel preprečiti.<ref name="Reflex">{{navedi splet | title = Lída Baarová | work = Reflex | date = 2008-05-16 | url = https://www.reflex.cz/clanek/causy/73686/lida-baarova.html |accessdate=2026-05-28}}</ref> V zameno ji je uredil delo v Italiji, pri produkcijski hiši Gines, za katero je nastopala v vlogah tujke v več filmih. Vendar se je bila septembra 1943 zaradi [[Zavezniška invazija na Italijo|zavezniške invazije]] in preobrata v vojni prisiljena vrniti v Prago, kjer do konca vojna ni več mogla igrati.<ref name="Reflex"/> Po vojni so jo nove oblasti zaprle za leto in pol zaradi suma kolaboracije. Zaradi nje je bila kot igralka nezaželena tudi njena mlajša sestra [[Zorka Janů]], ki je kasneje storila samomor, njena mati pa je umrla zaradi srčnega napada med zaslišanjem.<ref name="RPI"/> === Povojna leta === [[slika:Vitelloni09.jpg|thumb|Baarová ob [[Franco Fabrizi|Francu Fabriziju]] v Fellinijevem filmu ''Postopači'' (1953)]] Po izpustitvi se je poročila z gledališkim agentom Janom Kopeckýjem. To je bilo znova kontroverzno, saj je bil sorodnik komunističnega ministra za notranje zadeve [[Václav Kopecký|Václava Kopeckýja]]. Dobila sta dovoljenje zapustiti [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]], od koder sta odšla v Salzburg. Nekaj časa je delala kot natakarica in poskušala dobiti nove vloge, a brez uspeha, zato sta za krajši čas odšla v Argentino in od tam nazaj v Evropo. V 1950. letih je nastopila v več italijanskih in španskih filmih, sodelovala je tudi z mladim [[Federico Fellini|Federicom Fellinijem]], ki pa ji po nastopu v njegovem filmu ''[[Postopači]]'' (''I vitelloni'', 1953) zaradi njenega slabega slovesa ni želel več dajati vlog.<ref name="Reflex"/><ref name="G">{{navedi splet |title=Obituary: Lida Baarová |work=[[The Guardian]] |date=2000-11-09 |url=https://www.theguardian.com/news/2000/nov/09/guardianobituaries |access-date=2026-05-28}}</ref> Leta 1956 se je ločila od Kopeckýja in se preselila v Salzburg. Tam je dobila avstrijsko državljanstvo in se leta 1970 poročila z 20 let starejšim ginekologom Kurtom Lundwallom. Leta 1960 je spet začela nastopati v gledališču, a je tudi tu večkrat naletela na sovražen odziv občinstva. Po Lundwallovi smrti leta 1973 se ni več poročila. Živela je v podedovani vili in se ukvarjala z obrambo svoje javne podobe. Napisala je dve avtobiografiji in dosledno zavračala povezavo z nacističnimi zločini. V zadnjih letih je imela težave z alkoholom. Umrla je v 87. letu starosti v svoji vili v Salzburgu.<ref name="Reflex"/><ref name="G"/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{IMDb-ime|0044673}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Baarova, Lida}} [[Kategorija:Češki igralci]] pvevky50880nht9uzqlb8alyl6fpsbm 0 603387 6685902 6682779 2026-06-06T07:37:24Z Sporti 5955 + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685902 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} {{wikificiraj}} Rojena 1981 v Celju, odraščala v vasi Donačka Gora. Po izobrazbi je stekloslikarka in vzgojiteljica predšolskih otrok. Od leta 2014 deluje kot samostojna ustvarjalka na področju kulture, piše pesmi, besedila za uglasbitev, zgodbe, scenarije, izdeluje zvočne knjige, nastopa kot poklicna performerka, pravljičarka. Objavlja v revijah za otroke in odrasle. Raziskuje pravljičarstvo, mitologijo in slovensko ljudsko izročilo, je tudi zbirateljica in zapisovalka le tega. Kot avtorica, urednica, kritičarka, novinarka je dolga leta sodelovala z RTV Slovenija in Regionalnim centrom Maribor. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Kopinšek, Simona}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] istmuofzpl2yw0duaohpg81fgzxicqq 118 603531 6685899 6684094 2026-06-06T07:33:56Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Slovenske jazz skupine]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685899 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} '''Fake Orchestra''' je glasbeni kolektiv, ki ga je leta 1997 ustanovil kitarist in skladatelj [[Igor Leonardi]]. V začetnem obdobju je bil projekt zasnovan predvsem kot instrumentalna zasedba, usmerjena v raziskovanje povezav med [[jazz]]om, improvizirano glasbo, etno glasbo ter različnimi glasbenimi tradicijami sveta. Skupina je skozi leta delovala kot odprt glasbeni kolektiv z različnimi glasbenimi postavami. Med prvimi pomembnejšimi vokalnimi sodelavkami je bila [[Janja Majzelj]], ki je v zasedbo prinesla elemente šansona, kabareta in etno glasbe. Kasneje se je skupini pridružila tudi [[Ana Vipotnik]], katere interpretacije slovenskih ljudskih pesmi so pomembno zaznamovale nadaljnji razvoj in prepoznavnost skupine. Fake Orchestra je postal prepoznaven po povezovanju slovenskega ljudskega izročila, jazza, afriških ritmov, balkanske glasbe, improvizacije ter sodobnih glasbenih izrazov. Pod umetniškim vodstvom Igorja Leonardija je kolektiv nastopal na številnih festivalih in koncertnih prizoriščih po Sloveniji, Evropi in Združenih državah Amerike. Zasedba deluje kot odprt glasbeni kolektiv, katerega sestava se prilagaja posameznim projektom in sodelovanjem. Njeno ustvarjanje temelji na improvizaciji, medkulturnem povezovanju in sodobnem pristopu k tradicionalni glasbi. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske jazz skupine]] 6r6f1lr0pydr5rfbed2uwi7k9i96s0r 6685900 6685899 2026-06-06T07:34:06Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1997]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685900 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} '''Fake Orchestra''' je glasbeni kolektiv, ki ga je leta 1997 ustanovil kitarist in skladatelj [[Igor Leonardi]]. V začetnem obdobju je bil projekt zasnovan predvsem kot instrumentalna zasedba, usmerjena v raziskovanje povezav med [[jazz]]om, improvizirano glasbo, etno glasbo ter različnimi glasbenimi tradicijami sveta. Skupina je skozi leta delovala kot odprt glasbeni kolektiv z različnimi glasbenimi postavami. Med prvimi pomembnejšimi vokalnimi sodelavkami je bila [[Janja Majzelj]], ki je v zasedbo prinesla elemente šansona, kabareta in etno glasbe. Kasneje se je skupini pridružila tudi [[Ana Vipotnik]], katere interpretacije slovenskih ljudskih pesmi so pomembno zaznamovale nadaljnji razvoj in prepoznavnost skupine. Fake Orchestra je postal prepoznaven po povezovanju slovenskega ljudskega izročila, jazza, afriških ritmov, balkanske glasbe, improvizacije ter sodobnih glasbenih izrazov. Pod umetniškim vodstvom Igorja Leonardija je kolektiv nastopal na številnih festivalih in koncertnih prizoriščih po Sloveniji, Evropi in Združenih državah Amerike. Zasedba deluje kot odprt glasbeni kolektiv, katerega sestava se prilagaja posameznim projektom in sodelovanjem. Njeno ustvarjanje temelji na improvizaciji, medkulturnem povezovanju in sodobnem pristopu k tradicionalni glasbi. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske jazz skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1997]] 4izo7vro08s5qxax4q0ab21svq3shq5 6685933 6685900 2026-06-06T08:45:38Z A09 188929 bo prestavljeno med osnutke 6685933 wikitext text/x-wiki '''Fake Orchestra''' je glasbeni kolektiv, ki ga je leta 1997 ustanovil kitarist in skladatelj [[Igor Leonardi]]. V začetnem obdobju je bil projekt zasnovan predvsem kot instrumentalna zasedba, usmerjena v raziskovanje povezav med [[jazz]]om, improvizirano glasbo, etno glasbo ter različnimi glasbenimi tradicijami sveta. Skupina je skozi leta delovala kot odprt glasbeni kolektiv z različnimi glasbenimi postavami. Med prvimi pomembnejšimi vokalnimi sodelavkami je bila [[Janja Majzelj]], ki je v zasedbo prinesla elemente šansona, kabareta in etno glasbe. Kasneje se je skupini pridružila tudi [[Ana Vipotnik]], katere interpretacije slovenskih ljudskih pesmi so pomembno zaznamovale nadaljnji razvoj in prepoznavnost skupine. Fake Orchestra je postal prepoznaven po povezovanju slovenskega ljudskega izročila, jazza, afriških ritmov, balkanske glasbe, improvizacije ter sodobnih glasbenih izrazov. Pod umetniškim vodstvom Igorja Leonardija je kolektiv nastopal na številnih festivalih in koncertnih prizoriščih po Sloveniji, Evropi in Združenih državah Amerike. Zasedba deluje kot odprt glasbeni kolektiv, katerega sestava se prilagaja posameznim projektom in sodelovanjem. Njeno ustvarjanje temelji na improvizaciji, medkulturnem povezovanju in sodobnem pristopu k tradicionalni glasbi. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske jazz skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1997]] 5e5tac1vcpyfz7l3du6l7i87gzhu4bc 6685934 6685933 2026-06-06T08:45:48Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Fake Orchestra]] na [[Osnutek:Fake Orchestra]] brez preusmeritve: [[WP:Osnutki|premik med osnutke]] 6685933 wikitext text/x-wiki '''Fake Orchestra''' je glasbeni kolektiv, ki ga je leta 1997 ustanovil kitarist in skladatelj [[Igor Leonardi]]. V začetnem obdobju je bil projekt zasnovan predvsem kot instrumentalna zasedba, usmerjena v raziskovanje povezav med [[jazz]]om, improvizirano glasbo, etno glasbo ter različnimi glasbenimi tradicijami sveta. Skupina je skozi leta delovala kot odprt glasbeni kolektiv z različnimi glasbenimi postavami. Med prvimi pomembnejšimi vokalnimi sodelavkami je bila [[Janja Majzelj]], ki je v zasedbo prinesla elemente šansona, kabareta in etno glasbe. Kasneje se je skupini pridružila tudi [[Ana Vipotnik]], katere interpretacije slovenskih ljudskih pesmi so pomembno zaznamovale nadaljnji razvoj in prepoznavnost skupine. Fake Orchestra je postal prepoznaven po povezovanju slovenskega ljudskega izročila, jazza, afriških ritmov, balkanske glasbe, improvizacije ter sodobnih glasbenih izrazov. Pod umetniškim vodstvom Igorja Leonardija je kolektiv nastopal na številnih festivalih in koncertnih prizoriščih po Sloveniji, Evropi in Združenih državah Amerike. Zasedba deluje kot odprt glasbeni kolektiv, katerega sestava se prilagaja posameznim projektom in sodelovanjem. Njeno ustvarjanje temelji na improvizaciji, medkulturnem povezovanju in sodobnem pristopu k tradicionalni glasbi. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske jazz skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1997]] 5e5tac1vcpyfz7l3du6l7i87gzhu4bc 6685935 6685934 2026-06-06T08:45:55Z A09 188929 Objavljam ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6685935 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU||ns=118|u=Ayla5554|ts=20260606104555}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> '''Fake Orchestra''' je glasbeni kolektiv, ki ga je leta 1997 ustanovil kitarist in skladatelj [[Igor Leonardi]]. V začetnem obdobju je bil projekt zasnovan predvsem kot instrumentalna zasedba, usmerjena v raziskovanje povezav med [[jazz]]om, improvizirano glasbo, etno glasbo ter različnimi glasbenimi tradicijami sveta. Skupina je skozi leta delovala kot odprt glasbeni kolektiv z različnimi glasbenimi postavami. Med prvimi pomembnejšimi vokalnimi sodelavkami je bila [[Janja Majzelj]], ki je v zasedbo prinesla elemente šansona, kabareta in etno glasbe. Kasneje se je skupini pridružila tudi [[Ana Vipotnik]], katere interpretacije slovenskih ljudskih pesmi so pomembno zaznamovale nadaljnji razvoj in prepoznavnost skupine. Fake Orchestra je postal prepoznaven po povezovanju slovenskega ljudskega izročila, jazza, afriških ritmov, balkanske glasbe, improvizacije ter sodobnih glasbenih izrazov. Pod umetniškim vodstvom Igorja Leonardija je kolektiv nastopal na številnih festivalih in koncertnih prizoriščih po Sloveniji, Evropi in Združenih državah Amerike. Zasedba deluje kot odprt glasbeni kolektiv, katerega sestava se prilagaja posameznim projektom in sodelovanjem. Njeno ustvarjanje temelji na improvizaciji, medkulturnem povezovanju in sodobnem pristopu k tradicionalni glasbi. {{normativna kontrola}} [[:Kategorija:Slovenske jazz skupine]] [[:Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1997]] b2m7lipkjw6si73l6aravey9cgal415 6685936 6685935 2026-06-06T08:46:01Z A09 188929 Odklanjam predložitev: glasba - Predložitev se nanaša na glasbenika ali glasbeno delo, ki ne izpolnjuje smernice o odmevnosti ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6685936 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|music|ns=118|u=Ayla5554|decliner=A09|declinets=20260606104601|ts=20260606104555}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> '''Fake Orchestra''' je glasbeni kolektiv, ki ga je leta 1997 ustanovil kitarist in skladatelj [[Igor Leonardi]]. V začetnem obdobju je bil projekt zasnovan predvsem kot instrumentalna zasedba, usmerjena v raziskovanje povezav med [[jazz]]om, improvizirano glasbo, etno glasbo ter različnimi glasbenimi tradicijami sveta. Skupina je skozi leta delovala kot odprt glasbeni kolektiv z različnimi glasbenimi postavami. Med prvimi pomembnejšimi vokalnimi sodelavkami je bila [[Janja Majzelj]], ki je v zasedbo prinesla elemente šansona, kabareta in etno glasbe. Kasneje se je skupini pridružila tudi [[Ana Vipotnik]], katere interpretacije slovenskih ljudskih pesmi so pomembno zaznamovale nadaljnji razvoj in prepoznavnost skupine. Fake Orchestra je postal prepoznaven po povezovanju slovenskega ljudskega izročila, jazza, afriških ritmov, balkanske glasbe, improvizacije ter sodobnih glasbenih izrazov. Pod umetniškim vodstvom Igorja Leonardija je kolektiv nastopal na številnih festivalih in koncertnih prizoriščih po Sloveniji, Evropi in Združenih državah Amerike. Zasedba deluje kot odprt glasbeni kolektiv, katerega sestava se prilagaja posameznim projektom in sodelovanjem. Njeno ustvarjanje temelji na improvizaciji, medkulturnem povezovanju in sodobnem pristopu k tradicionalni glasbi. {{normativna kontrola}} [[:Kategorija:Slovenske jazz skupine]] [[:Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1997]] dgi1dn5ngkgifhjceod1vo082hrqcdy 0 603595 6685905 6684777 2026-06-06T07:42:52Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Seznami slovenskih politikov]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685905 wikitext text/x-wiki '''Seznam politično aktivnih slovenskih novinarjev''' vsebuje pregled slovenskih novinarjev, ki so med opravljanjem poklica ali po njem prevzeli politične funkcije oziroma začeli delovati v politiki. == B == {| class="wikitable" |+ ! !Stranka !Novinarsko delo !Politična kariera |- |'''[[Ljerka Bizilj]]''' | * [[Liberalna demokracija Slovenije]] (1994-1996)<ref>{{Navedi splet|title=Bizilj, Ljerka (1953–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020760/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-06-03}}</ref> | * novinarka [[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]] * direktorica [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]] (2014-2018)<ref>{{Navedi splet|title=Ljerka BIZILJ|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ljerka-bizilj/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> |[[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|Poslanka Državnega zbora Republike Slovenije]] (1995-1996)<ref>{{Navedi splet|title=Bizilj, Ljerka (1953–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020760/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-06-03}}</ref> |} == F == {| class="wikitable" |+ ! !Stranka !Novinarsko delo !Politična kariera |- |'''[[Tanja Fajon]]''' | * [[Socialni demokrati]] (od 2009) | * Novinarka [[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Neuradno: Tanja Fajon se vrača na RTV Slovenija|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-tanja-fajon-se-vraca-na-rtv-slovenija-693188|website=siol.net|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> | *Predsednica stranke (2020-2024)<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon izvoljena za predsednico SD|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tanja-fajon-izvoljena-za-predsednico-sd-816705|website=Reporter|date=2020-10-10|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> * [[Evropski poslanec|Poslanska v Evropskem parlamentu]] (2009-2022)<ref name=":0" /> * [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|Poslanka Državnega zbora Republike Slovenije]] (2022)<ref name=":0" /> * [[Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije|Ministrica za zunanje in evropske zadeve]] (2022-2026)<ref name=":0" /> |} == J == {| class="wikitable" ! !Stranka !Novinarsko delo !Politična kariera |- |'''[[Irena Joveva]]''' | * [[Lista Marjana Šarca]] (2019-2022) * [[Gibanje Svoboda]] (od 2022) | * Novinarska [[Slovenska tiskovna agencija|STA]] (2011-2014)<ref name=":1">{{Navedi splet|title=O meni {{!}} Irena Joveva|url=https://www.irenajoveva.si/o-meni/|date=2016-05-23|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> * Novinarka [[POP TV]] (2015-2019)<ref name=":1" /> | *[[Evropski poslanec|Poslanska v Evropskem parlamentu]] (od 2019)<ref name=":1" /> |} == Š == {| class="wikitable" ! !Stranka !Novinarsko delo !Politična kariera |- |'''[[Mojca Šetinc Pašek]]''' | * [[Gibanje Svoboda]] (2022-2023)<ref name=":2">{{Navedi splet|title=šetinc pašek izključen aiz svobode|url=https://www.bing.com/search?q=%C5%A1etinc%20pa%C5%A1ek%20izklju%C4%8Den%20aiz%20svobode&qs=n&form=QBRE&sp=-1&ghc=1&lq=0&pq=%C5%A1etinc%20pa%C5%A1ek%20izklju%C4%8Den%20aiz%20svobode&sc=3-34&sk=&cvid=E866F17645204C9D84101ACCDB9A3B70|website=Bing|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> * [[Socialni demokrati]] (od 2025) | * Novinarka [[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]]<ref>{{Navedi splet|title=Mojca Šetinc Pašek se vrača na RTV: znano je, kaj bo delala|url=https://siol.net/novice/slovenija/mojca-setinc-pasek-se-vraca-na-rtv-znano-je-kaj-bo-delala-689498|website=siol.net|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> | *[[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|Poslanka Državnega zbora Republike Slovenije]] (2022-2026)<ref name=":2" /><ref name=":3">{{Navedi splet|title=šetinc pašek prestopila v sd|url=https://www.bing.com/search?q=%C5%A1etinc+pa%C5%A1ek+prestopila+v+sd&cvid=1f0836ac5e18457a8043a5b6ddfec773&gs_lcrp=EgRlZGdlKgYIABBFGDkyBggAEEUYOTIICAEQ6QcY_FUyBwgCEOsHGEDSAQgzOTk4ajBqNKgCALACAA&FORM=ANAB01&PC=U531&source=chrome.ob|website=Bing|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> * |} == V == {| class="wikitable" ! !Stranka !Novinarsko delo !Politična kariera |- |'''[[Tamara Vonta]]''' | * [[Pozitivna Slovenija]] (2011-?) * [[Gibanje Svoboda]] (od 2022) | * Novinarka [[POP TV]] | *[[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|Poslanka Državnega zbora Republike Slovenije]] (2011-2013, 2022-2026, 2026-)<ref name=":2" /><ref name=":3" /> *Državna sekretarka, Kabinet predsednice Vlade Republike Slovenije (2013-2014)<ref>{{Navedi splet|title=Tamara Vonta, državna sekretarka - Kabinet predsednika Vlade RS|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2013-2014/si/kabinet_predsednika_vlade_rs/kabinet/tamara_vonta_drzavna_sekretarka/index.html|website=www.nekdanji-pv.gov.si|accessdate=2026-06-03}}</ref> **Predstojnica Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti (2013-2014)<ref>{{Navedi splet|title=Urad za narodnosti bo vodila Vonta|url=https://siol.net/novice/slovenija/urad-za-narodnosti-bo-vodila-vonta-58687|website=siol.net|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> *Generalna direktorica, Ministrstvo za kulturo, Direktorat za medije (2017-2018)<ref>{{Navedi splet|title=Tamara Vonta nova generalna direktorica direktorata za medije|url=https://insajder.com/slovenija/tamara-vonta-nova-generalna-direktorica-direktorata-za-medije|website=Insajder.com - Objektivno. Odkrito. Točno.|date=2017-06-29|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> * Občinska svetnica [[Mestna občina Krško|Občine Krško]] (2014-2018) |} == Ž == {| class="wikitable" ! !Stranka !Novinarsko delo !Politična kariera |- |'''[[Melita Župevc]]''' | * [[Liberalna demokracija Slovenije]] (2005-2007) * [[Socialni demokrati]] (2007-2011)<ref>{{Navedi splet|title=melita župevc zapustila sd|url=https://www.bing.com/search?pglt=163&q=melita+%C5%BEupevc+zapustila+sd&cvid=8ec060097b1e4d3aade41e3d1d2e8371&gs_lcrp=EgRlZGdlKgYIABBFGDkyBggAEEUYOTIICAEQ6QcY_FUyBwgCEOsHGEDSAQg1Nzk2ajBqN6gCALACAA&FORM=ANNAB1&PC=U531&source=chrome.ob|website=Bing|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> * [[Pozitivna Slovenija]] (2011-2014) * [[Gibanje Svoboda]] (od 2022) | * Novinarka [[POP TV]] (2001-2005) | *[[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|Poslanka Državnega zbora Republike Slovenije]] (2008-2011, 2011-2041) *Državna sekretarka, Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije (2022-2024) * Veleposlanica-Stalna predstavnica Republike Slovenije pri OZN in drugih mednarodnih organizacijah s sedežem na Dunaju (od 2024) * Tiskovna predstavnica [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (2005-2007) * Tiskovna predstavnica [[Socialni demokrati|SD]] (2007, 2008) * Svetovalka Predsednika Republike Slovenije za odnose z javnostmi (2007-2008) |} == Viri == <references /> [[Kategorija:Seznami slovenskih politikov|novinarjev]] bzn5tltl6wj88jkjytfkfi93tiq3rcz 10 603622 6685717 6685004 2026-06-05T18:12:39Z Pinky sl 2932 6685717 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | title = {{{type_name|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{image size|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}}}}|sizedefault=240px|alt={{{alt|}}}|title={{{image_title|}}}|suppressplaceholder=yes}} | caption = {{{image_title|}}} | label5 = Dolžina razpona | data5 = {{{span_range|}}} | label6 = Material | data6 = {{{material|}}} | label7 = Premičnost | data7 = {{{movable|}}} | label8 = Višina nosilne konstrukcije | data8 = {{{design|}}} | label9 = Začasna podporna konstrukcija | data9 = {{{falsework|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Tip mosta z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Tip mosta]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| alt | ancestor_names | carries | descendant_names | descendent_names | design | falsework | image | image size | image_size | image_title | imagesize | material | movable | sibling_names | span_range | type_name }}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> 709dhppc6cvqkcs4dse42siq8j88uxn 10 603624 6685719 6684997 2026-06-05T18:14:38Z Pinky sl 2932 6685719 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{Lua|Module:Infobox|Module:InfopoljeSlika|Module:Check for unknown parameters}} <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> Ta predloga je posebej zasnovana za članke o vrstah mostov. Za splošne članke o mostovih uporabite predlogo {{tl|Infopolje Most}}. == Uporaba == Za uporabo kopirajte prazno verzijo. {| class="wikitable" |- width="50%" style="vertical-align:top;" ! Vertical list !! Requirements |- width="50%" style="vertical-align:top;" | style="vertical-align:top; padding:1ex;" |<syntaxhighlight lang="wikitext">{{Infopolje Tip mosta | type_name = | image = | image_title = | span_range = | material = | movable = | design = | falsework = }}</syntaxhighlight> | style="vertical-align:top;padding:1ex;" |<syntaxhighlight lang="wikitext"> &nbsp; ZAHTEVANO &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; </syntaxhighlight> |} ==Zgled== {{Infopolje Tip mosta | type_name = Tip mosta | image = Placeholder.svg | image_title = Primer slike | span_range = Kratek | material = Les, slama | movable = Ne | design = Izjemno visoka | falsework = Ne }} <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto;">{{Infopolje Tip mosta | type_name = Tip mosta | image = Placeholder.png | image = Placeholder.svg | image_title = Primer slike | span_range = Kratek | material = Les, slama | movable = Ne | design = Izjemno visoka | falsework = Ne }} </syntaxhighlight> {{-}} ==Opis polj== Imena polj z zvezdico (*) so obvezna polja. ; type_name * : Ime vrste mostu. ; image : Primer slike za to vrsto mostu. Uporabite samo ime slike brez kakršnega koli oblikovanja, na primer "Image_name.jpg". ; image_title : Besedilo napisa za uporabljeno sliko. ; span_range : Tipična dolžina razpona za to vrsto mostu :npr. kratek, srednji, dolg, kratek do srednji itd. (kratek < 50 m, srednji 50–150 m, dolg > 150 m) ; material : Tipični material, uporabljen pri gradnji te vrste mostu :npr. les, kamen, beton, prednapeti beton, železo, jeklo itd. ; movable : Zmožnost premikanja celotne vrste mostu ali njegovih delov. :Možnosti so Da, Delno ali Ne. ; design : Tipična višina strukture te vrste mostu. : Nizka (gredni, rešetkasti, škatlasti nosilec), srednja (viseči, konzolni), visoka (konzolni, s poševnimi zategami) ; falsework : Opisuje, ali so med gradnjo potrebne začasne podporne strukture (odri) za podpiranje delov mostu. : Možnosti so Da, Ne ali Odvisno od lokacije. == Sledilna kategorija == {{clc|Strani, ki uporabljajo Infopolje Tip mosta z neznanimi parametri}} ==Glej tudi== {{Buildings and structures infobox templates}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories below this line, please; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Infopolja za zgradbe|Tip mosta]] [[Kategorija:Infopolja za transport|Tip mosta]] }}</includeonly> 6q6kabeke72n5icwfxb3c0porni6ujo 1 603630 6685932 6685042 2026-06-06T08:45:16Z A09 188929 /* Seznam z wikiquery */ odgovor 6685932 wikitext text/x-wiki == Seznam z wikiquery == Če ima kdo veselje, si lahko pomaga s poizvedbo [https://w.wiki/Qc$X Slovene journalists who are also politicians] ([https://w.wiki/Qc$P koda]). --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 12:34, 4. junij 2026 (CEST) :Pošteno povedano se mi zdi seznam precej pristranski, so izpuščena marsikatera imena na obeh političnih polih, kjer je odsotnost enega zanimiva sama po sebi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:45, 6. junij 2026 (CEST) fk12uufql8hcdy75637xcbfxmjjbtid 10 603666 6685532 6685472 2026-06-05T12:05:59Z Janezdrilc 3152 pp 6685532 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | aboveclass = fn | abovestyle = background-color:gold; | above = {{{name|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}{{{imagesize|}}}|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}|260}}px|alt={{{caption|Portret}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{image_map_alt|}}}}} | caption2 = {{{image_map_caption|}}} <!-- Row for map if no image is specified --> | image3 = {{#if: {{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | {{#if:{{{coordinates|}}}{{#property:P625}} | {{Lokacijska karta|{{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | border = infobox | caption = {{#if: {{{map_caption|}}}|{{{map_caption}}}|Geografska lega sedeža }} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | relief = {{{map_relief|}}} | width = {{#if: {{{image_size|}}}{{{imagesize|}}} | {{{image_size|{{{imagesize|}}}}}} | 260 }}px | coordinates = {{{coordinates|}}} | mark = {{{map_dot_mark|Red pog.svg}}} | marksize = 7 | label = {{{pushpin_label|{{{map dot label|{{{map_dot_label|}}}}}}}}} }}}}}} | headerstyle = background:gold; | label1 = Država | data1 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Zastava|Slovenija}} | #default = {{{country|}}} }} | label2 = Sedež | data2 = {{{headquarters|}}} | label3 = [[Župnijska cerkev]] | data3 = {{{parish_church|}}} | label4 = Posvetitev | data4 = {{{dedication|}}} | label5 = Veroizpoved | data5 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | Eparhija Križevci = [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|grškokatoliška]] | #default = {{{denomination|}}} }} | label6 = Liturgični obred | data6 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = [[Rimski obred]] | Eparhija Križevci = Bizantinsko-slovanski obred | #default = {{{liturgical_rite|}}} }} | header7 = {{#if: {{{established|}}}{{{first_mentioned|}}}{{{previous_name|}}}{{{separated_from_parish|}}}{{{annexed_parishes|}}} | Zgodovina }} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{{established|}}} | label9 = Prva omemba | data9 = {{{first_mentioned|}}} | label10 = Prejšnje ime | data10 = {{{previous_name|}}} | label11 = Izločena iz župnije | data11 = {{{separated_from_parish|}}} | label12 = Priključene župnije | data12 = {{{annexed_parishes|}}} | header13 = {{#if: {{{deanery|}}}{{{archdeaconry|}}}{{{diocese|}}}{{{province|}}} | Uprava }} | label14 = [[Dekanija]] | data14 = {{{deanery|}}} | label15 = [[Naddekanat]] | data15 = {{{archdeaconry|}}} | label16 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor = [[Nadškofija]] | #default = {{#if: {{{diocese_title|}}} | {{{diocese_title|}}} | [[Škofija]] }} }} | data16 = {{{diocese|}}} | label17 = [[Metropolija]] | data17 = {{{province|}}} | header18 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Vodstvo | #default = {{#if: {{{bishop|}}}{{{administrated_from_parish|}}}{{{priest|}}}{{{parish_administrator|}}}{{{pastor|}}}{{{chaplain|}}}{{{assistant|}}}{{{retired_priest|}}}{{{deacon|}}} | Vodstvo }} }} | label19 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor = [[Nadškof]] | #default = {{#if: {{{bishop_title|}}} | {{{bishop_title|}}} | [[Škof]] }} }} | data19 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje = {{Trenutni škof|Q55357308}} | Škofija Koper = {{Trenutni škof|Q55358945}} | Nadškofija Ljubljana = {{Trenutni škof|Q55358800}} | Nadškofija Maribor = {{Trenutni škof|Q55357851}} | Škofija Murska Sobota = {{Trenutni škof|Q55357948}} | Škofija Novo mesto = {{Trenutni škof|Q55358130}} | Eparhija Križevci = {{Trenutni škof|Q59875648}} | #default = {{{bishop|}}} }} | label20 = Upravljana iz župnije | data20 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = | #default = {{{administrated_from_parish|}}} }} | label21 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = {{#switch: {{First word|{{Infopolje Župnija/žpk}}}} | iz = Upravljana iz župnije | upr = Župnijski upravitelj | #default = [[Župnik]] }} | #default = [[Župnik]] }} | data21 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = {{Remove first word|{{Infopolje Župnija/žpk}}}} | #default = {{{priest|}}} }} | label22 = Župnijski upravitelj | data22 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = | #default = {{{parish_administrator|}}} }} | label23 = Pastor | data23 = {{{pastor|}}} | label24 = [[Kaplan]] | data24 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/kpl}} | #default = {{{chaplain|}}} }} | label25 = Duhovni pomočnik | data25 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/dhp}} | #default = {{{assistant|}}} }} | label26 = Upokojeni duhovnik | data26 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/upd}} | #default = {{{retired_priest|}}} }} | label27 = [[Diakon]] | data27 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/dkn}} | #default = {{{deacon|}}} }} | header28 = {{#if: {{{shrine|}}}{{{notable_people|}}}{{{neigboring_parishes|}}} | Drugo }} | label29 = [[Romarsko središče]] | data29 = {{{shrine|}}} | label30 = Znani župljani | data30 = {{{notable_people|}}} | label31 = Sosednje župnije | data31 = {{{neigboring_parishes|}}} | header32 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Splet | #default = {{#if: {{#property:P856}}{{#property:P2013}}{{{business_card|}}} | Splet }} }} | label33 = Uradna stran | data33 =<!-- -->{{#if: {{#property:P856}}<!-- uradno spletišče --> | <span class="plainlinks">[{{#property:P856}} {{Replace|<!-- -->{{#ifeq: {{Str rightmost|{{#property:P856}}|1}} | / | {{Str crop|{{#property:P856}}|1}} | {{#property:P856}} }}<!-- -->|<!-- -->{{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|7}} | http:// | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|11}} | http://www. | http://www. | http:// }} | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|8}} | https:// | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|12}} | https://www. | https://www. | https:// }} }} }}<!-- -->|}}]</span> }} | label34 = [[Facebook|Profil]] | data34 = <!-- -->{{#if: {{#property:P2013}}<!-- oznaka Facebooka --> | <span class="plainlinks">[https://www.facebook.com/{{#property:P2013}} facebook.com]</span> }} | label35 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Vizitka | #default = {{#if: {{{business_card|}}} | Vizitka }} }} | data35 = <span class="plainlinks">{{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje = [https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/ skofija-celje.si] | Škofija Koper = [https://slocerkve.si/zupnija-{{Infopolje Župnija/vizitka}} slocerkve.si] | Nadškofija Ljubljana = [https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/{{Infopolje Župnija/vizitka}}/ nadskofija-ljubljana.si] | Nadškofija Maribor = [https://nadskofija-maribor.si/web/places/{{Infopolje Župnija/vizitka}}/ nadskofija-maribor.si] | Škofija Murska Sobota = [https://skofija-sobota.si/?id_strani={{Infopolje Župnija/vizitka}} skofija-sobota.si] | Škofija Novo mesto = [https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/ skofija-novomesto.si] | Eparhija Križevci = [https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar krizevacka-eparhija.com] | #default = {{{business_card|}}} }}</span> }} 7e5xk36i755pi8mqw0gl7b2mbgp59cj 6685654 6685532 2026-06-05T16:13:23Z Janezdrilc 3152 pp 6685654 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | aboveclass = fn | abovestyle = background-color:gold; | above = {{{name|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}{{{imagesize|}}}|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}|260}}px|alt={{{caption|Portret}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{image_map_alt|}}}}} | caption2 = {{{image_map_caption|}}} <!-- Row for map if no image is specified --> | image3 = {{#if: {{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | {{#if:{{{coordinates|}}}{{#property:P625}} | {{Lokacijska karta|{{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | border = infobox | caption = {{#if: {{{map_caption|}}}|{{{map_caption}}}|Geografska lega sedeža }} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | relief = {{{map_relief|}}} | width = {{#if: {{{image_size|}}}{{{imagesize|}}} | {{{image_size|{{{imagesize|}}}}}} | 260 }}px | coordinates = {{{coordinates|}}} | mark = {{{map_dot_mark|Red pog.svg}}} | marksize = 7 | label = {{{pushpin_label|{{{map dot label|{{{map_dot_label|}}}}}}}}} }}}}}} | headerstyle = background:gold; | label1 = Država | data1 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Zastava|Slovenija}} | #default = {{{country|}}} }} | label2 = Sedež | data2 = {{{headquarters|}}} | label3 = [[Župnijska cerkev]] | data3 = {{{parish_church|}}} | label4 = Posvetitev | data4 = {{{dedication|}}} | label5 = Veroizpoved | data5 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | Eparhija Križevci = [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|grškokatoliška]] | #default = {{{denomination|}}} }} | label6 = Liturgični obred | data6 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = [[Rimski obred]] | Eparhija Križevci = Bizantinsko-slovanski obred | #default = {{{liturgical_rite|}}} }} | header7 = {{#if: {{{established|}}}{{{first_mentioned|}}}{{{previous_name|}}}{{{separated_from_parish|}}}{{{annexed_parishes|}}} | Zgodovina }} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{{established|}}} | label9 = Prva omemba | data9 = {{{first_mentioned|}}} | label10 = Prejšnje ime | data10 = {{{previous_name|}}} | label11 = Izločena iz župnije | data11 = {{{separated_from_parish|}}} | label12 = Priključene župnije | data12 = {{{annexed_parishes|}}} | header13 = {{#if: {{{deanery|}}}{{{archdeaconry|}}}{{{diocese|}}}{{{province|}}} | Uprava }} | label14 = [[Dekanija]] | data14 = {{{deanery|}}} | label15 = [[Naddekanat]] | data15 = {{{archdeaconry|}}} | label16 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor = [[Nadškofija]] | #default = {{#if: {{{diocese_title|}}} | {{{diocese_title|}}} | [[Škofija]] }} }} | data16 = {{{diocese|}}} | label17 = [[Metropolija]] | data17 = {{{province|}}} | header18 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Vodstvo | #default = {{#if: {{{bishop|}}}{{{administrated_from_parish|}}}{{{priest|}}}{{{parish_administrator|}}}{{{pastor|}}}{{{chaplain|}}}{{{assistant|}}}{{{retired_priest|}}}{{{deacon|}}} | Vodstvo }} }} | label19 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor = [[Nadškof]] | #default = {{#if: {{{bishop_title|}}} | {{{bishop_title|}}} | [[Škof]] }} }} | data19 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje = {{Trenutni škof|Q55357308}} | Škofija Koper = {{Trenutni škof|Q55358945}} | Nadškofija Ljubljana = {{Trenutni škof|Q55358800}} | Nadškofija Maribor = {{Trenutni škof|Q55357851}} | Škofija Murska Sobota = {{Trenutni škof|Q55357948}} | Škofija Novo mesto = {{Trenutni škof|Q55358130}} | Eparhija Križevci = {{Trenutni škof|Q59875648}} | #default = {{{bishop|}}} }} | label20 = Upravljana iz župnije | data20 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = | #default = {{{administrated_from_parish|}}} }} | label21 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = {{#switch: {{First word|{{Infopolje Župnija/žpk}}}} | iz = Upravljana iz župnije | upr = Župnijski upravitelj | #default = [[Župnik]] }} | #default = [[Župnik]] }} | data21 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = {{#switch: {{First word|{{Infopolje Župnija/žpk}}}} | iz | upr = {{Remove first word|{{Infopolje Župnija/žpk}}}} | #default = {{Infopolje Župnija/žpk}} }} | #default = {{{priest|}}} }} | label22 = Župnijski upravitelj | data22 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = | #default = {{{parish_administrator|}}} }} | label23 = Pastor | data23 = {{{pastor|}}} | label24 = [[Kaplan]] | data24 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/kpl}} | #default = {{{chaplain|}}} }} | label25 = Duhovni pomočnik | data25 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/dhp}} | #default = {{{assistant|}}} }} | label26 = Upokojeni duhovnik | data26 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/upd}} | #default = {{{retired_priest|}}} }} | label27 = [[Diakon]] | data27 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/dkn}} | #default = {{{deacon|}}} }} | header28 = {{#if: {{{shrine|}}}{{{notable_people|}}}{{{neigboring_parishes|}}} | Drugo }} | label29 = [[Romarsko središče]] | data29 = {{{shrine|}}} | label30 = Znani župljani | data30 = {{{notable_people|}}} | label31 = Sosednje župnije | data31 = {{{neigboring_parishes|}}} | header32 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Splet | #default = {{#if: {{#property:P856}}{{#property:P2013}}{{{business_card|}}} | Splet }} }} | label33 = Uradna stran | data33 =<!-- -->{{#if: {{#property:P856}}<!-- uradno spletišče --> | <span class="plainlinks">[{{#property:P856}} {{Replace|<!-- -->{{#ifeq: {{Str rightmost|{{#property:P856}}|1}} | / | {{Str crop|{{#property:P856}}|1}} | {{#property:P856}} }}<!-- -->|<!-- -->{{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|7}} | http:// | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|11}} | http://www. | http://www. | http:// }} | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|8}} | https:// | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|12}} | https://www. | https://www. | https:// }} }} }}<!-- -->|}}]</span> }} | label34 = [[Facebook|Profil]] | data34 = <!-- -->{{#if: {{#property:P2013}}<!-- oznaka Facebooka --> | <span class="plainlinks">[https://www.facebook.com/{{#property:P2013}} facebook.com]</span> }} | label35 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Vizitka | #default = {{#if: {{{business_card|}}} | Vizitka }} }} | data35 = <span class="plainlinks">{{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje = [https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/ skofija-celje.si] | Škofija Koper = [https://slocerkve.si/zupnija-{{Infopolje Župnija/vizitka}} slocerkve.si] | Nadškofija Ljubljana = [https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/{{Infopolje Župnija/vizitka}}/ nadskofija-ljubljana.si] | Nadškofija Maribor = [https://nadskofija-maribor.si/web/places/{{Infopolje Župnija/vizitka}}/ nadskofija-maribor.si] | Škofija Murska Sobota = [https://skofija-sobota.si/?id_strani={{Infopolje Župnija/vizitka}} skofija-sobota.si] | Škofija Novo mesto = [https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/ skofija-novomesto.si] | Eparhija Križevci = [https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar krizevacka-eparhija.com] | #default = {{{business_card|}}} }}</span> }} 57ja26qh0bcm5uti4ioa4xehex23ehk 6685824 6685654 2026-06-05T22:01:28Z Janezdrilc 3152 pp 6685824 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | aboveclass = fn | abovestyle = background-color:gold; | above = {{{name|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}{{{imagesize|}}}|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}|260}}px|alt={{{caption|Portret}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{image_map_alt|}}}}} | caption2 = {{{image_map_caption|}}} <!-- Row for map if no image is specified --> | image3 = {{#if: {{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | {{#if:{{{coordinates|}}}{{#property:P625}} | {{Lokacijska karta|{{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | border = infobox | caption = {{#if: {{{map_caption|}}}|{{{map_caption}}}|Geografska lega sedeža }} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | relief = {{{map_relief|}}} | width = {{#if: {{{image_size|}}}{{{imagesize|}}} | {{{image_size|{{{imagesize|}}}}}} | 260 }}px | coordinates = {{{coordinates|}}} | mark = {{{map_dot_mark|Red pog.svg}}} | marksize = 7 | label = {{{pushpin_label|{{{map dot label|{{{map_dot_label|}}}}}}}}} }}}}}} | headerstyle = background:gold; | label1 = Država | data1 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Zastava|Slovenija}} | #default = {{{country|}}} }} | label2 = Sedež | data2 = {{{headquarters|}}} | label3 = [[Župnijska cerkev]] | data3 = {{{parish_church|}}} | label4 = Posvetitev | data4 = {{{dedication|}}} | label5 = Veroizpoved | data5 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | Eparhija Križevci = [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|grškokatoliška]] | #default = {{{denomination|}}} }} | label6 = Liturgični obred | data6 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = [[Rimski obred]] | Eparhija Križevci = Bizantinsko-slovanski obred | #default = {{{liturgical_rite|}}} }} | header7 = {{#if: {{{established|}}}{{{first_mentioned|}}}{{{previous_name|}}}{{{separated_from_parish|}}}{{{annexed_parishes|}}} | Zgodovina }} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{{established|}}} | label9 = Prva omemba | data9 = {{{first_mentioned|}}} | label10 = Prejšnje ime | data10 = {{{previous_name|}}} | label11 = Izločena iz župnije | data11 = {{{separated_from_parish|}}} | label12 = Priključene župnije | data12 = {{{annexed_parishes|}}} | header13 = {{#if: {{{deanery|}}}{{{archdeaconry|}}}{{{diocese|}}}{{{province|}}} | Uprava }} | label14 = [[Dekanija]] | data14 = {{{deanery|}}} | label15 = [[Naddekanat]] | data15 = {{{archdeaconry|}}} | label16 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor = [[Nadškofija]] | #default = {{#if: {{{diocese_title|}}} | {{{diocese_title|}}} | [[Škofija]] }} }} | data16 = {{{diocese|}}} | label17 = [[Metropolija]] | data17 = {{{province|}}} | header18 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = Vodstvo <span style="font-size:98%;"><nowiki>[</nowiki>&nbsp;[[Predloga:Infopolje_Župnija/dok#Posodabljanje duhovnikov in diakonov|uredi]]&nbsp;<nowiki>]</nowiki></span> | #default = {{#if: {{{bishop|}}}{{{administrated_from_parish|}}}{{{priest|}}}{{{parish_administrator|}}}{{{pastor|}}}{{{chaplain|}}}{{{assistant|}}}{{{retired_priest|}}}{{{deacon|}}} | Vodstvo }} }} | label19 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor = [[Nadškof]] | #default = {{#if: {{{bishop_title|}}} | {{{bishop_title|}}} | [[Škof]] }} }} | data19 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje = {{Trenutni škof|Q55357308}} | Škofija Koper = {{Trenutni škof|Q55358945}} | Nadškofija Ljubljana = {{Trenutni škof|Q55358800}} | Nadškofija Maribor = {{Trenutni škof|Q55357851}} | Škofija Murska Sobota = {{Trenutni škof|Q55357948}} | Škofija Novo mesto = {{Trenutni škof|Q55358130}} | Eparhija Križevci = {{Trenutni škof|Q59875648}} | #default = {{{bishop|}}} }} | label20 = Upravljana iz župnije | data20 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = | #default = {{{administrated_from_parish|}}} }} | label21 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = {{#switch: {{First word|{{Infopolje Župnija/žpk}}}} | iz = Upravljana iz župnije | upr = Župnijski upravitelj | #default = [[Župnik]] }} | #default = [[Župnik]] }} | data21 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = {{#switch: {{First word|{{Infopolje Župnija/žpk}}}} | iz | upr = {{Remove first word|{{Infopolje Župnija/žpk}}}} | #default = {{Infopolje Župnija/žpk}} }} | #default = {{{priest|}}} }} | label22 = Župnijski upravitelj | data22 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = | #default = {{{parish_administrator|}}} }} | label23 = Pastor | data23 = {{{pastor|}}} | label24 = [[Kaplan]] | data24 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/kpl}} | #default = {{{chaplain|}}} }} | label25 = Duhovni pomočnik | data25 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/dhp}} | #default = {{{assistant|}}} }} | label26 = Upokojeni duhovnik | data26 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/upd}} | #default = {{{retired_priest|}}} }} | label27 = [[Diakon]] | data27 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/dkn}} | #default = {{{deacon|}}} }} | header28 = {{#if: {{{shrine|}}}{{{notable_people|}}}{{{neigboring_parishes|}}} | Drugo }} | label29 = [[Romarsko središče]] | data29 = {{{shrine|}}} | label30 = Znani župljani | data30 = {{{notable_people|}}} | label31 = Sosednje župnije | data31 = {{{neigboring_parishes|}}} | header32 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Splet | #default = {{#if: {{#property:P856}}{{#property:P2013}}{{{business_card|}}} | Splet }} }} | label33 = Uradna stran | data33 =<!-- -->{{#if: {{#property:P856}}<!-- uradno spletišče --> | <span class="plainlinks">[{{#property:P856}} {{Replace|<!-- -->{{#ifeq: {{Str rightmost|{{#property:P856}}|1}} | / | {{Str crop|{{#property:P856}}|1}} | {{#property:P856}} }}<!-- -->|<!-- -->{{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|7}} | http:// | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|11}} | http://www. | http://www. | http:// }} | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|8}} | https:// | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|12}} | https://www. | https://www. | https:// }} }} }}<!-- -->|}}]</span> }} | label34 = [[Facebook|Profil]] | data34 = <!-- -->{{#if: {{#property:P2013}}<!-- oznaka Facebooka --> | <span class="plainlinks">[https://www.facebook.com/{{#property:P2013}} facebook.com]</span> }} | label35 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Vizitka | #default = {{#if: {{{business_card|}}} | Vizitka }} }} | data35 = <span class="plainlinks">{{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje = [https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/ skofija-celje.si] | Škofija Koper = [https://slocerkve.si/zupnija-{{Infopolje Župnija/vizitka}} slocerkve.si] | Nadškofija Ljubljana = [https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/{{Infopolje Župnija/vizitka}}/ nadskofija-ljubljana.si] | Nadškofija Maribor = [https://nadskofija-maribor.si/web/places/{{Infopolje Župnija/vizitka}}/ nadskofija-maribor.si] | Škofija Murska Sobota = [https://skofija-sobota.si/?id_strani={{Infopolje Župnija/vizitka}} skofija-sobota.si] | Škofija Novo mesto = [https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/ skofija-novomesto.si] | Eparhija Križevci = [https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar krizevacka-eparhija.com] | #default = {{{business_card|}}} }}</span> }} i7aa5jb2rfw9uiyz7cx4bf4pe9cbc6r 6685827 6685824 2026-06-05T22:09:34Z Janezdrilc 3152 pp 6685827 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | aboveclass = fn | abovestyle = background-color:gold; | above = {{{name|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}{{{imagesize|}}}|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}|260}}px|alt={{{caption|Portret}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{image_map_alt|}}}}} | caption2 = {{{image_map_caption|}}} <!-- Row for map if no image is specified --> | image3 = {{#if: {{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | {{#if:{{{coordinates|}}}{{#property:P625}} | {{Lokacijska karta|{{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | border = infobox | caption = {{#if: {{{map_caption|}}}|{{{map_caption}}}|Geografska lega sedeža }} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | relief = {{{map_relief|}}} | width = {{#if: {{{image_size|}}}{{{imagesize|}}} | {{{image_size|{{{imagesize|}}}}}} | 260 }}px | coordinates = {{{coordinates|}}} | mark = {{{map_dot_mark|Red pog.svg}}} | marksize = 7 | label = {{{pushpin_label|{{{map dot label|{{{map_dot_label|}}}}}}}}} }}}}}} | headerstyle = background:gold; | label1 = Država | data1 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Zastava|Slovenija}} | #default = {{{country|}}} }} | label2 = Sedež | data2 = {{{headquarters|}}} | label3 = [[Župnijska cerkev]] | data3 = {{{parish_church|}}} | label4 = Posvetitev | data4 = {{{dedication|}}} | label5 = Veroizpoved | data5 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | Eparhija Križevci = [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|grškokatoliška]] | #default = {{{denomination|}}} }} | label6 = Liturgični obred | data6 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = [[Rimski obred]] | Eparhija Križevci = Bizantinsko-slovanski obred | #default = {{{liturgical_rite|}}} }} | header7 = {{#if: {{{established|}}}{{{first_mentioned|}}}{{{previous_name|}}}{{{separated_from_parish|}}}{{{annexed_parishes|}}} | Zgodovina }} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{{established|}}} | label9 = Prva omemba | data9 = {{{first_mentioned|}}} | label10 = Prejšnje ime | data10 = {{{previous_name|}}} | label11 = Izločena iz župnije | data11 = {{{separated_from_parish|}}} | label12 = Priključene župnije | data12 = {{{annexed_parishes|}}} | header13 = {{#if: {{{deanery|}}}{{{archdeaconry|}}}{{{diocese|}}}{{{province|}}} | Uprava }} | label14 = [[Dekanija]] | data14 = {{{deanery|}}} | label15 = [[Naddekanat]] | data15 = {{{archdeaconry|}}} | label16 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor = [[Nadškofija]] | #default = {{#if: {{{diocese_title|}}} | {{{diocese_title|}}} | [[Škofija]] }} }} | data16 = {{{diocese|}}} | label17 = [[Metropolija]] | data17 = {{{province|}}} | header18 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = Vodstvo <span style="float:right; font-size:92%; font-weight: lighter;"><nowiki>[</nowiki>&nbsp;[[Predloga:Infopolje_Župnija/dok#Posodabljanje duhovnikov in diakonov|uredi]]&nbsp;<nowiki>]</nowiki></span> | #default = {{#if: {{{bishop|}}}{{{administrated_from_parish|}}}{{{priest|}}}{{{parish_administrator|}}}{{{pastor|}}}{{{chaplain|}}}{{{assistant|}}}{{{retired_priest|}}}{{{deacon|}}} | Vodstvo }} }} | label19 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor = [[Nadškof]] | #default = {{#if: {{{bishop_title|}}} | {{{bishop_title|}}} | [[Škof]] }} }} | data19 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje = {{Trenutni škof|Q55357308}} | Škofija Koper = {{Trenutni škof|Q55358945}} | Nadškofija Ljubljana = {{Trenutni škof|Q55358800}} | Nadškofija Maribor = {{Trenutni škof|Q55357851}} | Škofija Murska Sobota = {{Trenutni škof|Q55357948}} | Škofija Novo mesto = {{Trenutni škof|Q55358130}} | Eparhija Križevci = {{Trenutni škof|Q59875648}} | #default = {{{bishop|}}} }} | label20 = Upravljana iz župnije | data20 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = | #default = {{{administrated_from_parish|}}} }} | label21 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = {{#switch: {{First word|{{Infopolje Župnija/žpk}}}} | iz = Upravljana iz župnije | upr = Župnijski upravitelj | #default = [[Župnik]] }} | #default = [[Župnik]] }} | data21 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = {{#switch: {{First word|{{Infopolje Župnija/žpk}}}} | iz | upr = {{Remove first word|{{Infopolje Župnija/žpk}}}} | #default = {{Infopolje Župnija/žpk}} }} | #default = {{{priest|}}} }} | label22 = Župnijski upravitelj | data22 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = | #default = {{{parish_administrator|}}} }} | label23 = Pastor | data23 = {{{pastor|}}} | label24 = [[Kaplan]] | data24 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/kpl}} | #default = {{{chaplain|}}} }} | label25 = Duhovni pomočnik | data25 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/dhp}} | #default = {{{assistant|}}} }} | label26 = Upokojeni duhovnik | data26 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/upd}} | #default = {{{retired_priest|}}} }} | label27 = [[Diakon]] | data27 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/dkn}} | #default = {{{deacon|}}} }} | header28 = {{#if: {{{shrine|}}}{{{notable_people|}}}{{{neigboring_parishes|}}} | Drugo }} | label29 = [[Romarsko središče]] | data29 = {{{shrine|}}} | label30 = Znani župljani | data30 = {{{notable_people|}}} | label31 = Sosednje župnije | data31 = {{{neigboring_parishes|}}} | header32 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Splet | #default = {{#if: {{#property:P856}}{{#property:P2013}}{{{business_card|}}} | Splet }} }} | label33 = Uradna stran | data33 =<!-- -->{{#if: {{#property:P856}}<!-- uradno spletišče --> | <span class="plainlinks">[{{#property:P856}} {{Replace|<!-- -->{{#ifeq: {{Str rightmost|{{#property:P856}}|1}} | / | {{Str crop|{{#property:P856}}|1}} | {{#property:P856}} }}<!-- -->|<!-- -->{{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|7}} | http:// | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|11}} | http://www. | http://www. | http:// }} | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|8}} | https:// | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|12}} | https://www. | https://www. | https:// }} }} }}<!-- -->|}}]</span> }} | label34 = [[Facebook|Profil]] | data34 = <!-- -->{{#if: {{#property:P2013}}<!-- oznaka Facebooka --> | <span class="plainlinks">[https://www.facebook.com/{{#property:P2013}} facebook.com]</span> }} | label35 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Vizitka | #default = {{#if: {{{business_card|}}} | Vizitka }} }} | data35 = <span class="plainlinks">{{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje = [https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/ skofija-celje.si] | Škofija Koper = [https://slocerkve.si/zupnija-{{Infopolje Župnija/vizitka}} slocerkve.si] | Nadškofija Ljubljana = [https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/{{Infopolje Župnija/vizitka}}/ nadskofija-ljubljana.si] | Nadškofija Maribor = [https://nadskofija-maribor.si/web/places/{{Infopolje Župnija/vizitka}}/ nadskofija-maribor.si] | Škofija Murska Sobota = [https://skofija-sobota.si/?id_strani={{Infopolje Župnija/vizitka}} skofija-sobota.si] | Škofija Novo mesto = [https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/ skofija-novomesto.si] | Eparhija Križevci = [https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar krizevacka-eparhija.com] | #default = {{{business_card|}}} }}</span> }} 1oqzsg6gyf5f84epndm3rfubpap65dg 6685828 6685827 2026-06-05T22:11:12Z Janezdrilc 3152 pp 6685828 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | aboveclass = fn | abovestyle = background-color:gold; | above = {{{name|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}{{{imagesize|}}}|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}|260}}px|alt={{{caption|Portret}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{image_map_alt|}}}}} | caption2 = {{{image_map_caption|}}} <!-- Row for map if no image is specified --> | image3 = {{#if: {{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | {{#if:{{{coordinates|}}}{{#property:P625}} | {{Lokacijska karta|{{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | border = infobox | caption = {{#if: {{{map_caption|}}}|{{{map_caption}}}|Geografska lega sedeža }} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | relief = {{{map_relief|}}} | width = {{#if: {{{image_size|}}}{{{imagesize|}}} | {{{image_size|{{{imagesize|}}}}}} | 260 }}px | coordinates = {{{coordinates|}}} | mark = {{{map_dot_mark|Red pog.svg}}} | marksize = 7 | label = {{{pushpin_label|{{{map dot label|{{{map_dot_label|}}}}}}}}} }}}}}} | headerstyle = background:gold; | label1 = Država | data1 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Zastava|Slovenija}} | #default = {{{country|}}} }} | label2 = Sedež | data2 = {{{headquarters|}}} | label3 = [[Župnijska cerkev]] | data3 = {{{parish_church|}}} | label4 = Posvetitev | data4 = {{{dedication|}}} | label5 = Veroizpoved | data5 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | Eparhija Križevci = [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|grškokatoliška]] | #default = {{{denomination|}}} }} | label6 = Liturgični obred | data6 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = [[Rimski obred]] | Eparhija Križevci = Bizantinsko-slovanski obred | #default = {{{liturgical_rite|}}} }} | header7 = {{#if: {{{established|}}}{{{first_mentioned|}}}{{{previous_name|}}}{{{separated_from_parish|}}}{{{annexed_parishes|}}} | Zgodovina }} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{{established|}}} | label9 = Prva omemba | data9 = {{{first_mentioned|}}} | label10 = Prejšnje ime | data10 = {{{previous_name|}}} | label11 = Izločena iz župnije | data11 = {{{separated_from_parish|}}} | label12 = Priključene župnije | data12 = {{{annexed_parishes|}}} | header13 = {{#if: {{{deanery|}}}{{{archdeaconry|}}}{{{diocese|}}}{{{province|}}} | Uprava }} | label14 = [[Dekanija]] | data14 = {{{deanery|}}} | label15 = [[Naddekanat]] | data15 = {{{archdeaconry|}}} | label16 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor = [[Nadškofija]] | #default = {{#if: {{{diocese_title|}}} | {{{diocese_title|}}} | [[Škofija]] }} }} | data16 = {{{diocese|}}} | label17 = [[Metropolija]] | data17 = {{{province|}}} | header18 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = Vodstvo <span style="float:right; font-size:92%; font-weight: lighter;"><nowiki>[</nowiki>[[Predloga:Infopolje_Župnija/dok#Posodabljanje duhovnikov in diakonov|u]]<nowiki>]</nowiki></span> | #default = {{#if: {{{bishop|}}}{{{administrated_from_parish|}}}{{{priest|}}}{{{parish_administrator|}}}{{{pastor|}}}{{{chaplain|}}}{{{assistant|}}}{{{retired_priest|}}}{{{deacon|}}} | Vodstvo }} }} | label19 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor = [[Nadškof]] | #default = {{#if: {{{bishop_title|}}} | {{{bishop_title|}}} | [[Škof]] }} }} | data19 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje = {{Trenutni škof|Q55357308}} | Škofija Koper = {{Trenutni škof|Q55358945}} | Nadškofija Ljubljana = {{Trenutni škof|Q55358800}} | Nadškofija Maribor = {{Trenutni škof|Q55357851}} | Škofija Murska Sobota = {{Trenutni škof|Q55357948}} | Škofija Novo mesto = {{Trenutni škof|Q55358130}} | Eparhija Križevci = {{Trenutni škof|Q59875648}} | #default = {{{bishop|}}} }} | label20 = Upravljana iz župnije | data20 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = | #default = {{{administrated_from_parish|}}} }} | label21 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = {{#switch: {{First word|{{Infopolje Župnija/žpk}}}} | iz = Upravljana iz župnije | upr = Župnijski upravitelj | #default = [[Župnik]] }} | #default = [[Župnik]] }} | data21 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = {{#switch: {{First word|{{Infopolje Župnija/žpk}}}} | iz | upr = {{Remove first word|{{Infopolje Župnija/žpk}}}} | #default = {{Infopolje Župnija/žpk}} }} | #default = {{{priest|}}} }} | label22 = Župnijski upravitelj | data22 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = | #default = {{{parish_administrator|}}} }} | label23 = Pastor | data23 = {{{pastor|}}} | label24 = [[Kaplan]] | data24 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/kpl}} | #default = {{{chaplain|}}} }} | label25 = Duhovni pomočnik | data25 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/dhp}} | #default = {{{assistant|}}} }} | label26 = Upokojeni duhovnik | data26 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/upd}} | #default = {{{retired_priest|}}} }} | label27 = [[Diakon]] | data27 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/dkn}} | #default = {{{deacon|}}} }} | header28 = {{#if: {{{shrine|}}}{{{notable_people|}}}{{{neigboring_parishes|}}} | Drugo }} | label29 = [[Romarsko središče]] | data29 = {{{shrine|}}} | label30 = Znani župljani | data30 = {{{notable_people|}}} | label31 = Sosednje župnije | data31 = {{{neigboring_parishes|}}} | header32 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Splet | #default = {{#if: {{#property:P856}}{{#property:P2013}}{{{business_card|}}} | Splet }} }} | label33 = Uradna stran | data33 =<!-- -->{{#if: {{#property:P856}}<!-- uradno spletišče --> | <span class="plainlinks">[{{#property:P856}} {{Replace|<!-- -->{{#ifeq: {{Str rightmost|{{#property:P856}}|1}} | / | {{Str crop|{{#property:P856}}|1}} | {{#property:P856}} }}<!-- -->|<!-- -->{{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|7}} | http:// | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|11}} | http://www. | http://www. | http:// }} | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|8}} | https:// | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|12}} | https://www. | https://www. | https:// }} }} }}<!-- -->|}}]</span> }} | label34 = [[Facebook|Profil]] | data34 = <!-- -->{{#if: {{#property:P2013}}<!-- oznaka Facebooka --> | <span class="plainlinks">[https://www.facebook.com/{{#property:P2013}} facebook.com]</span> }} | label35 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Vizitka | #default = {{#if: {{{business_card|}}} | Vizitka }} }} | data35 = <span class="plainlinks">{{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje = [https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/ skofija-celje.si] | Škofija Koper = [https://slocerkve.si/zupnija-{{Infopolje Župnija/vizitka}} slocerkve.si] | Nadškofija Ljubljana = [https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/{{Infopolje Župnija/vizitka}}/ nadskofija-ljubljana.si] | Nadškofija Maribor = [https://nadskofija-maribor.si/web/places/{{Infopolje Župnija/vizitka}}/ nadskofija-maribor.si] | Škofija Murska Sobota = [https://skofija-sobota.si/?id_strani={{Infopolje Župnija/vizitka}} skofija-sobota.si] | Škofija Novo mesto = [https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/ skofija-novomesto.si] | Eparhija Križevci = [https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar krizevacka-eparhija.com] | #default = {{{business_card|}}} }}</span> }} hfduyyz1ofiz7n076d037y6g95w5xgm 6685832 6685828 2026-06-05T22:18:24Z Janezdrilc 3152 pp 6685832 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | aboveclass = fn | abovestyle = background-color:gold; | above = {{{name|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}{{{imagesize|}}}|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}|260}}px|alt={{{caption|Portret}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{image_map_alt|}}}}} | caption2 = {{{image_map_caption|}}} <!-- Row for map if no image is specified --> | image3 = {{#if: {{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | {{#if:{{{coordinates|}}}{{#property:P625}} | {{Lokacijska karta|{{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | border = infobox | caption = {{#if: {{{map_caption|}}}|{{{map_caption}}}|Geografska lega sedeža }} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | relief = {{{map_relief|}}} | width = {{#if: {{{image_size|}}}{{{imagesize|}}} | {{{image_size|{{{imagesize|}}}}}} | 260 }}px | coordinates = {{{coordinates|}}} | mark = {{{map_dot_mark|Red pog.svg}}} | marksize = 7 | label = {{{pushpin_label|{{{map dot label|{{{map_dot_label|}}}}}}}}} }}}}}} | headerstyle = background:gold; | label1 = Država | data1 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Zastava|Slovenija}} | #default = {{{country|}}} }} | label2 = Sedež | data2 = {{{headquarters|}}} | label3 = [[Župnijska cerkev]] | data3 = {{{parish_church|}}} | label4 = Posvetitev | data4 = {{{dedication|}}} | label5 = Veroizpoved | data5 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | Eparhija Križevci = [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|grškokatoliška]] | #default = {{{denomination|}}} }} | label6 = Liturgični obred | data6 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = [[Rimski obred]] | Eparhija Križevci = Bizantinsko-slovanski obred | #default = {{{liturgical_rite|}}} }} | header7 = {{#if: {{{established|}}}{{{first_mentioned|}}}{{{previous_name|}}}{{{separated_from_parish|}}}{{{annexed_parishes|}}} | Zgodovina }} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{{established|}}} | label9 = Prva omemba | data9 = {{{first_mentioned|}}} | label10 = Prejšnje ime | data10 = {{{previous_name|}}} | label11 = Izločena iz župnije | data11 = {{{separated_from_parish|}}} | label12 = Priključene župnije | data12 = {{{annexed_parishes|}}} | header13 = {{#if: {{{deanery|}}}{{{archdeaconry|}}}{{{diocese|}}}{{{province|}}} | Uprava }} | label14 = [[Dekanija]] | data14 = {{{deanery|}}} | label15 = [[Naddekanat]] | data15 = {{{archdeaconry|}}} | label16 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor = [[Nadškofija]] | #default = {{#if: {{{diocese_title|}}} | {{{diocese_title|}}} | [[Škofija]] }} }} | data16 = {{{diocese|}}} | label17 = [[Metropolija]] | data17 = {{{province|}}} | header18 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = <span style="padding-left:50px;">Vodstvo</span> <span style="float:right; font-size:92%; font-weight: lighter;"><nowiki>[</nowiki>&nbsp;[[Predloga:Infopolje_Župnija/dok#Posodabljanje duhovnikov in diakonov|uredi]]&nbsp;<nowiki>]</nowiki></span> | #default = {{#if: {{{bishop|}}}{{{administrated_from_parish|}}}{{{priest|}}}{{{parish_administrator|}}}{{{pastor|}}}{{{chaplain|}}}{{{assistant|}}}{{{retired_priest|}}}{{{deacon|}}} | Vodstvo }} }} | label19 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor = [[Nadškof]] | #default = {{#if: {{{bishop_title|}}} | {{{bishop_title|}}} | [[Škof]] }} }} | data19 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje = {{Trenutni škof|Q55357308}} | Škofija Koper = {{Trenutni škof|Q55358945}} | Nadškofija Ljubljana = {{Trenutni škof|Q55358800}} | Nadškofija Maribor = {{Trenutni škof|Q55357851}} | Škofija Murska Sobota = {{Trenutni škof|Q55357948}} | Škofija Novo mesto = {{Trenutni škof|Q55358130}} | Eparhija Križevci = {{Trenutni škof|Q59875648}} | #default = {{{bishop|}}} }} | label20 = Upravljana iz župnije | data20 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = | #default = {{{administrated_from_parish|}}} }} | label21 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = {{#switch: {{First word|{{Infopolje Župnija/žpk}}}} | iz = Upravljana iz župnije | upr = Župnijski upravitelj | #default = [[Župnik]] }} | #default = [[Župnik]] }} | data21 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = {{#switch: {{First word|{{Infopolje Župnija/žpk}}}} | iz | upr = {{Remove first word|{{Infopolje Župnija/žpk}}}} | #default = {{Infopolje Župnija/žpk}} }} | #default = {{{priest|}}} }} | label22 = Župnijski upravitelj | data22 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto | Eparhija Križevac = | #default = {{{parish_administrator|}}} }} | label23 = Pastor | data23 = {{{pastor|}}} | label24 = [[Kaplan]] | data24 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/kpl}} | #default = {{{chaplain|}}} }} | label25 = Duhovni pomočnik | data25 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/dhp}} | #default = {{{assistant|}}} }} | label26 = Upokojeni duhovnik | data26 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/upd}} | #default = {{{retired_priest|}}} }} | label27 = [[Diakon]] | data27 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Infopolje Župnija/dkn}} | #default = {{{deacon|}}} }} | header28 = {{#if: {{{shrine|}}}{{{notable_people|}}}{{{neigboring_parishes|}}} | Drugo }} | label29 = [[Romarsko središče]] | data29 = {{{shrine|}}} | label30 = Znani župljani | data30 = {{{notable_people|}}} | label31 = Sosednje župnije | data31 = {{{neigboring_parishes|}}} | header32 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Splet | #default = {{#if: {{#property:P856}}{{#property:P2013}}{{{business_card|}}} | Splet }} }} | label33 = Uradna stran | data33 =<!-- -->{{#if: {{#property:P856}}<!-- uradno spletišče --> | <span class="plainlinks">[{{#property:P856}} {{Replace|<!-- -->{{#ifeq: {{Str rightmost|{{#property:P856}}|1}} | / | {{Str crop|{{#property:P856}}|1}} | {{#property:P856}} }}<!-- -->|<!-- -->{{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|7}} | http:// | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|11}} | http://www. | http://www. | http:// }} | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|8}} | https:// | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|12}} | https://www. | https://www. | https:// }} }} }}<!-- -->|}}]</span> }} | label34 = [[Facebook|Profil]] | data34 = <!-- -->{{#if: {{#property:P2013}}<!-- oznaka Facebooka --> | <span class="plainlinks">[https://www.facebook.com/{{#property:P2013}} facebook.com]</span> }} | label35 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Vizitka | #default = {{#if: {{{business_card|}}} | Vizitka }} }} | data35 = <span class="plainlinks">{{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje = [https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/ skofija-celje.si] | Škofija Koper = [https://slocerkve.si/zupnija-{{Infopolje Župnija/vizitka}} slocerkve.si] | Nadškofija Ljubljana = [https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/{{Infopolje Župnija/vizitka}}/ nadskofija-ljubljana.si] | Nadškofija Maribor = [https://nadskofija-maribor.si/web/places/{{Infopolje Župnija/vizitka}}/ nadskofija-maribor.si] | Škofija Murska Sobota = [https://skofija-sobota.si/?id_strani={{Infopolje Župnija/vizitka}} skofija-sobota.si] | Škofija Novo mesto = [https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/ skofija-novomesto.si] | Eparhija Križevci = [https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar krizevacka-eparhija.com] | #default = {{{business_card|}}} }}</span> }} a4kdcoilstmk480lm05mo66o4iqbhib 118 603671 6685556 6685484 2026-06-05T12:53:06Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]]; +[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685556 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{Wikificiraj}} {{infopolje oseba}} Tamara Bračič Vidmar je diplomirala iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede. Deluje kot kulturna producentka in že od leta 2000 deluje v zavodu Bunker Ljubljana kot producentka, vodja mednarodnih projektov, v zadnjih letih pa je prevzela vlogo vodje komunikacije. Poleg Bunkerja je več let kot producentka sodelovala tudi z društvom E.P.I. center, s festivalom Gibanica, društvom Metrix. Izkušnje ima tudi na literarnem področju, trikrat zapored je sodelovala pri pripravi in izvedbi festivala Vilenica. Od leta 2002 je koordinatorica mednarodne mreže Balkan Express, z letom 2012 pa je postala tudi predsednica mednarodnega društva Balkan Express. Sodeluje tudi s Prešernovim gledališčem Kranj kot vodja komunikacije za festival Teden slovenske drame in za mednarodni projekt Drama of Smaller European Languages – DoSEL. Bila je članica upravnih odborov društva Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v umetnosti in kulturi ter mednarodne mreže A Soul For Europe, članica izvršnega odbora Mreže za sodobni ples Slovenije, festivala Gibanica in članica strokovnega sveta Kongresnega in kulturnega centra Cankarjev dom, Ljubljana. Je aktivna članica mednarodnih mrež Ready to Change, IETM Netowrk, Trans-Making in Reshape. Dodatno se je izobraževala predvsem na področju kulturnega menedžmenta, bila je tudi štipendistka British Councila, Fondacije Felix Meritis in ameriškega programa Artslink Fellowship. == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bračič Vidmar, Tamara}} [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] 8abco0rf1cudikkgns6yhddeusyagol 6685920 6685556 2026-06-06T08:27:04Z A09 188929 bo prestavljeno med osnutke 6685920 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} Tamara Bračič Vidmar je diplomirala iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede. Deluje kot kulturna producentka in že od leta 2000 deluje v zavodu Bunker Ljubljana kot producentka, vodja mednarodnih projektov, v zadnjih letih pa je prevzela vlogo vodje komunikacije. Poleg Bunkerja je več let kot producentka sodelovala tudi z društvom E.P.I. center, s festivalom Gibanica, društvom Metrix. Izkušnje ima tudi na literarnem področju, trikrat zapored je sodelovala pri pripravi in izvedbi festivala Vilenica. Od leta 2002 je koordinatorica mednarodne mreže Balkan Express, z letom 2012 pa je postala tudi predsednica mednarodnega društva Balkan Express. Sodeluje tudi s Prešernovim gledališčem Kranj kot vodja komunikacije za festival Teden slovenske drame in za mednarodni projekt Drama of Smaller European Languages – DoSEL. Bila je članica upravnih odborov društva Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v umetnosti in kulturi ter mednarodne mreže A Soul For Europe, članica izvršnega odbora Mreže za sodobni ples Slovenije, festivala Gibanica in članica strokovnega sveta Kongresnega in kulturnega centra Cankarjev dom, Ljubljana. Je aktivna članica mednarodnih mrež Ready to Change, IETM Netowrk, Trans-Making in Reshape. Dodatno se je izobraževala predvsem na področju kulturnega menedžmenta, bila je tudi štipendistka British Councila, Fondacije Felix Meritis in ameriškega programa Artslink Fellowship. == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bračič Vidmar, Tamara}} [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] 6o8zqox116eee7e1j42xvivyxac1qyp 6685921 6685920 2026-06-06T08:27:18Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Tamara Bračič Vidmar]] na [[Osnutek:Tamara Bračič Vidmar]] brez preusmeritve: [[WP:Osnutki|premik med osnutke]] 6685920 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} Tamara Bračič Vidmar je diplomirala iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede. Deluje kot kulturna producentka in že od leta 2000 deluje v zavodu Bunker Ljubljana kot producentka, vodja mednarodnih projektov, v zadnjih letih pa je prevzela vlogo vodje komunikacije. Poleg Bunkerja je več let kot producentka sodelovala tudi z društvom E.P.I. center, s festivalom Gibanica, društvom Metrix. Izkušnje ima tudi na literarnem področju, trikrat zapored je sodelovala pri pripravi in izvedbi festivala Vilenica. Od leta 2002 je koordinatorica mednarodne mreže Balkan Express, z letom 2012 pa je postala tudi predsednica mednarodnega društva Balkan Express. Sodeluje tudi s Prešernovim gledališčem Kranj kot vodja komunikacije za festival Teden slovenske drame in za mednarodni projekt Drama of Smaller European Languages – DoSEL. Bila je članica upravnih odborov društva Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v umetnosti in kulturi ter mednarodne mreže A Soul For Europe, članica izvršnega odbora Mreže za sodobni ples Slovenije, festivala Gibanica in članica strokovnega sveta Kongresnega in kulturnega centra Cankarjev dom, Ljubljana. Je aktivna članica mednarodnih mrež Ready to Change, IETM Netowrk, Trans-Making in Reshape. Dodatno se je izobraževala predvsem na področju kulturnega menedžmenta, bila je tudi štipendistka British Councila, Fondacije Felix Meritis in ameriškega programa Artslink Fellowship. == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bračič Vidmar, Tamara}} [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] 6o8zqox116eee7e1j42xvivyxac1qyp 6685922 6685921 2026-06-06T08:27:29Z A09 188929 Objavljam ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6685922 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU||ns=118|u=~2026-33216-80|ts=20260606102729}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{infopolje oseba}} Tamara Bračič Vidmar je diplomirala iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede. Deluje kot kulturna producentka in že od leta 2000 deluje v zavodu Bunker Ljubljana kot producentka, vodja mednarodnih projektov, v zadnjih letih pa je prevzela vlogo vodje komunikacije. Poleg Bunkerja je več let kot producentka sodelovala tudi z društvom E.P.I. center, s festivalom Gibanica, društvom Metrix. Izkušnje ima tudi na literarnem področju, trikrat zapored je sodelovala pri pripravi in izvedbi festivala Vilenica. Od leta 2002 je koordinatorica mednarodne mreže Balkan Express, z letom 2012 pa je postala tudi predsednica mednarodnega društva Balkan Express. Sodeluje tudi s Prešernovim gledališčem Kranj kot vodja komunikacije za festival Teden slovenske drame in za mednarodni projekt Drama of Smaller European Languages – DoSEL. Bila je članica upravnih odborov društva Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v umetnosti in kulturi ter mednarodne mreže A Soul For Europe, članica izvršnega odbora Mreže za sodobni ples Slovenije, festivala Gibanica in članica strokovnega sveta Kongresnega in kulturnega centra Cankarjev dom, Ljubljana. Je aktivna članica mednarodnih mrež Ready to Change, IETM Netowrk, Trans-Making in Reshape. Dodatno se je izobraževala predvsem na področju kulturnega menedžmenta, bila je tudi štipendistka British Councila, Fondacije Felix Meritis in ameriškega programa Artslink Fellowship. == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bračič Vidmar, Tamara}} [[:Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[:Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] pcos2kaxqihd4hlush6rgydji8b8ueb 6685923 6685922 2026-06-06T08:27:35Z A09 188929 Odklanjam predložitev: biografija - Predložitev se nanaša na osebo, ki ne izpolnjuje smernice o odmevnosti ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6685923 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|bio|ns=118|u=~2026-33216-80|decliner=A09|declinets=20260606102735|ts=20260606102729}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{infopolje oseba}} Tamara Bračič Vidmar je diplomirala iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede. Deluje kot kulturna producentka in že od leta 2000 deluje v zavodu Bunker Ljubljana kot producentka, vodja mednarodnih projektov, v zadnjih letih pa je prevzela vlogo vodje komunikacije. Poleg Bunkerja je več let kot producentka sodelovala tudi z društvom E.P.I. center, s festivalom Gibanica, društvom Metrix. Izkušnje ima tudi na literarnem področju, trikrat zapored je sodelovala pri pripravi in izvedbi festivala Vilenica. Od leta 2002 je koordinatorica mednarodne mreže Balkan Express, z letom 2012 pa je postala tudi predsednica mednarodnega društva Balkan Express. Sodeluje tudi s Prešernovim gledališčem Kranj kot vodja komunikacije za festival Teden slovenske drame in za mednarodni projekt Drama of Smaller European Languages – DoSEL. Bila je članica upravnih odborov društva Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v umetnosti in kulturi ter mednarodne mreže A Soul For Europe, članica izvršnega odbora Mreže za sodobni ples Slovenije, festivala Gibanica in članica strokovnega sveta Kongresnega in kulturnega centra Cankarjev dom, Ljubljana. Je aktivna članica mednarodnih mrež Ready to Change, IETM Netowrk, Trans-Making in Reshape. Dodatno se je izobraževala predvsem na področju kulturnega menedžmenta, bila je tudi štipendistka British Councila, Fondacije Felix Meritis in ameriškega programa Artslink Fellowship. == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bračič Vidmar, Tamara}} [[:Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[:Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] b371yr6ida0dwj6vt3evmwpz08jj0i7 0 603674 6685790 6685502 2026-06-05T20:37:43Z Marko3 1829 6685790 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Smrdljivi bezeg | image = Sambucus ebulus bgiu.jpg | image_width = 240px | image_caption = socvetje | regnum = [[Rastline|Plantae]] (rastline) | divisio = [[Kritosemenke|Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Dvokaličnice|Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Dipsacales]] (ščetičevci) | familia = [[Adoxaceae]] (pižmičevke) | genus = ''[[Sambucus]]'' (bezeg) | species = '''''S. ebulus''''' | binomial = ''Sambucus ebulus'' | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|L.]] }} '''Smrdljivi bezeg''' ali '''habat''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Sambucus ebulus''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[zel]]nate [[trajnica|trajnice]] iz rodu [[bezeg|bezgov]], ki je samonikla v južni in srednji Evropi ter v jugozahodni Aziji.<ref>{{Navedi iucn|title=Crataegus laevigata: Khela, S.|doi=10.2305/iucn.uk.2012.rlts.t203425a2765212.en |year=2012}}</ref> == Uporaba == Smrdljivi bezeg ima dolgo tradicijo uporabe v zdravilne namene, ki sega najmanj do stare Grčije.<ref>{{cite journal |last=Schwaiger|first=Stefan|last2=Zeller|first2=Iris|last3=Pölzelbauer|first3=Petra|last4=Frotschnig|first4=Sandra|last5=Laufer|first5=Günther|last6=Messner|first6=Barbara|last7=Pieri|first7=Valerio|last8=Stuppner|first8=Hermann|last9=Bernhard|first9=David|date=2011-01-27|title=Identification and pharmacological characterization of the anti-inflammatory principal of the leaves of dwarf elder (Sambucus ebulus L.)|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0378874110007592|magazine=Journal of Ethnopharmacology|volume=133|issue=2|pages=704–709|doi=10.1016/j.jep.2010.10.049|issn=0378-8741|pmc=3029555|pmid=21040770}}</ref> Vsebuje veliko količino fenolov, polifenolov in [[Antioksidant|antioksidantov]], ki se lahko uporabljajo kot zdravilne učinkovine.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sambucus ebulus L., antioxidants and potential in disease|url=https://doi.org/10.1016/b978-0-12-815972-9.00031-7|publisher=Elsevier|date=2020|isbn=978-0-12-815972-9|pages=321–333|first=Aleksandra|last=Cvetanović}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Jabbari|first=Marzie|last2=Daneshfard|first2=Babak|last3=Emtiazy|first3=Majid|last4=Khiveh|first4=Ali|last5=Hashempur|first5=Mohammad Hashem|date=oktober 2017|title=Biological Effects and Clinical Applications of Dwarf Elder ( Sambucus ebulus L): A Review|url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5871274/|magazine=Journal of Evidence-Based Complementary & Alternative Medicine|volume=22|issue=4|pages=996–1001|doi=10.1177/2156587217701322|issn=2156-5899|pmc=5871274|pmid=28397551}}</ref> Kakor drugih bezgov se tudi smrdljivega ne priporoča zaužiti surovega, saj vsebuje strupene snovi, najbolj pomembni izmed teh so embulin f in glikozidi, ki lahko tvorijo cianidne substance. S kratkim kuhanjem se strupene snovi nevtralizirajo, ohranijo pa se zdravilne učinkovine.<ref>{{Navedi revijo|last=Jimenez|first=Pilar|last2=Cabrero|first2=Patricia|last3=Basterrechea|first3=José E.|last4=Tejero|first4=Jesús|last5=Cordoba-Diaz|first5=Damian|last6=Cordoba-Diaz|first6=Manuel|last7=Girbes|first7=Tomas|date=2014-06-01|title=Effects of Short-term Heating on Total Polyphenols, Anthocyanins, Antioxidant Activity and Lectins of Different Parts of Dwarf Elder (Sambucus ebulus L.)|url=https://doi.org/10.1007/s11130-014-0417-x|magazine=Plant Foods for Human Nutrition|language=en|volume=69|issue=2|pages=168–174|doi=10.1007/s11130-014-0417-x|issn=1573-9104}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Sambucus ebulus}} * {{Wikispecies-inline|Sambucus ebulus}} {{Taxonbar|from=Q158515}} {{Normativna kontrola}} {{Škrbina-botanika}} [[Kategorija:Pižmičevke]] [[Kategorija:Flora Azije]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Flora Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1753]] [[Kategorija:Strupene rastline]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] k56zr4ywp0pevopmys4ar874rtwltve 0 603675 6685535 6685495 2026-06-05T12:19:27Z Octopus 13285 zemljevid 6685535 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Buranski stolp | native_names = {{native name|ky|Бурана мунарасы}} | native_language = | alternate_name = | image = Burana Tower, Kyrgyzstan.jpg | image_size = | alt = | caption = Buranski stolp | image_map = | locmapin = Kirgizistan | map_alt = | map_caption = Lokacija stolpa na zemljevidu Kirgizistana | map_relief = yes | coordinates = {{coord|42|44|49|N|75|14|55|E|display=inline,title}} | gbgridref = | map_dot_label = Balasagun | location = [[Balasagun]], Regija Čüj, <br> {{Zastava|Kirgizistan}} | type = [[Minaret]] | part_of = | length = | width = | area = | volume = | diameter = | circumference = | height = {{cvt|25|m}} | builder = [[Karakanidi]] | material = [[opeka]] | built = 9. stoletje | abandoned = | epochs = <!-- actually displays as "Periods" --> | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | discovered = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | architecture = [[minaret]] | notes = }} 85sqkzfp1qg5u4bh6l6nftog4y3paw6 6685565 6685535 2026-06-05T13:26:56Z Octopus 13285 besedilo 6685565 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Buranski stolp | native_names = {{native name|ky|Бурана мунарасы}} | native_language = | alternate_name = | image = Burana Tower, Kyrgyzstan.jpg | image_size = | alt = | caption = Buranski stolp | image_map = | locmapin = Kirgizistan | map_alt = | map_caption = Lokacija stolpa na zemljevidu Kirgizistana | map_relief = yes | coordinates = {{coord|42|44|49|N|75|14|55|E|display=inline,title}} | gbgridref = | map_dot_label = Balasagun | location = [[Balasagun]], Regija Čüj, <br> {{Zastava|Kirgizistan}} | type = [[Minaret]] | part_of = | length = | width = | area = | volume = | diameter = | circumference = | height = {{cvt|25|m}} | builder = [[Karakanidi]] | material = [[opeka]] | built = 9. stoletje | abandoned = | epochs = <!-- actually displays as "Periods" --> | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | discovered = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | architecture = [[minaret]] | notes = }} '''Buranski stolp''' ([[Kirgiščina|kirgiško]]: Бурана мунарасы, Burana munarasi) je spodnji del porušenega [[minaret]]a v dolini Čuj v severnem [[Kirgizistan]]u, približno 80 km vzhodno od glavnega mesta [[Biškek]]. Stolp, nagrobniki, nekaj zemeljskih nasipov ter ostanki gradu in treh [[mavzolej]]ev je vse, kar je ostalo od starodavnega mesta [[Balasagun]], ki so ga ustanovili [[Karakanidi]] konec 9. stoletja. Stolp je bil zgrajen v 11. stoletju in postal zgled za druge minarete. Strmo zunanje stopnišče in vijugasto stopnišče v notranjosti stolpa obiskovalcem omogočata, da se povzpnejo na vrh. Stolp je ena od najstarejših zgradb v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://www.journalofnomads.com/burana-tower|title=The Burana Tower|last=|first=|date=26 November 2017|website=Journal of Nomads|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191109124753/https://www.journalofnomads.com/burana-tower/ |archive-date=2019-11-09 |access-date=}}</ref> Stolp je bil prvotno visok 45 metrov. V naslednjih stoletjih so ga številni potresi znatno poškodovali. Zadnji večji potres v 15. stoletju je zrušil zgornjo polovico stolpa in ga znižal na sedanjo višino 25 metrov.<ref name=":1">{{Cite web|url=http://www.discovery-kyrgyzstan.com/archive/2008/10_14.php|title=Discovery Kyrgyzstan: Burana Tower|website=www.discovery-kyrgyzstan.com|access-date=2019-11-09}}</ref> V 70. letih prejšnjega stoletja so se obnovili temelji stolpa in popravila zahodna stran stolpa, ki ji je grozilo porušenje.<ref name=":0"/> Območje stolpa, vključno z mavzoleji, temelji gradu in nagrobniki, je zdaj muzej. Znotraj območja je manjša zgradba z muzejem predmetov, najdenih na najdišču in v okolici.<ref>{{Cite web|url=https://www.unusualtraveler.com/a-visit-to-burana-tower-in-kyrgyzstan/|title=A Visit to Burana Tower in Kyrgyzstan.|date=2018-01-14|website=Unusual Traveler|language=en-US|access-date=2019-11-09}}</ref> ==Legenda== S stolpom je povezana [[legenda]], ki pravi, da se je mogočnemu kanu rodila hči. Kan je na praznovanje njenega rojstva povabil vse vedeževalce in modrece iz dežele, da bi mu napovedali njeno prihodnost. Nek starec je rekel, da bo njegova hči na svoj šestnajsti rojstni dan umrla zaradi ugriza pajka. Da bi zaščitil hčerko, je kan zgradil visok stolp, v katerem je sama živela njegova hči. Kanovi služabniki so ji prinašali hrano v košari po lestvi, prislonjeni ob stolp. Vse je bilo temeljito pregledano, da v stolp ne bi mogel priti noben pajek. Na njen šestnajsti rojstni dan je kan priredil rojstnodnevno praznovanje in ji prinesel košaro sadja, v kateri je bil skrit pajek, vendar ga ni nihče opazil. Ko je hči segla po sadju, jo je pajek ugriznil in hči je umrla. Kan je bil zaradi njene smrti pretresen in tako silno jokal, da se je del stolpa podrl.<ref>{{Cite web|url=https://www.journalofnomads.com/burana-tower/#The_legend_of_the_Burana_Tower|title="Legend of Burana Tower"|last=|first=|date=26 November 2017|website=Journal of Nomads|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191109124753/https://www.journalofnomads.com/burana-tower/ |archive-date=2019-11-09 |access-date=}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološka najdišča v Kirgizistanu]] mfyer9suohe3z65q914kqs7llr69cw6 6685571 6685565 2026-06-05T13:46:57Z Octopus 13285 /* Sklici */ galerija 6685571 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Buranski stolp | native_names = {{native name|ky|Бурана мунарасы}} | native_language = | alternate_name = | image = Burana Tower, Kyrgyzstan.jpg | image_size = | alt = | caption = Buranski stolp | image_map = | locmapin = Kirgizistan | map_alt = | map_caption = Lokacija stolpa na zemljevidu Kirgizistana | map_relief = yes | coordinates = {{coord|42|44|49|N|75|14|55|E|display=inline,title}} | gbgridref = | map_dot_label = Balasagun | location = [[Balasagun]], Regija Čüj, <br> {{Zastava|Kirgizistan}} | type = [[Minaret]] | part_of = | length = | width = | area = | volume = | diameter = | circumference = | height = {{cvt|25|m}} | builder = [[Karakanidi]] | material = [[opeka]] | built = 9. stoletje | abandoned = | epochs = <!-- actually displays as "Periods" --> | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | discovered = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | architecture = [[minaret]] | notes = }} '''Buranski stolp''' ([[Kirgiščina|kirgiško]]: Бурана мунарасы, Burana munarasi) je spodnji del porušenega [[minaret]]a v dolini Čuj v severnem [[Kirgizistan]]u, približno 80 km vzhodno od glavnega mesta [[Biškek]]. Stolp, nagrobniki, nekaj zemeljskih nasipov ter ostanki gradu in treh [[mavzolej]]ev je vse, kar je ostalo od starodavnega mesta [[Balasagun]], ki so ga ustanovili [[Karakanidi]] konec 9. stoletja. Stolp je bil zgrajen v 11. stoletju in postal zgled za druge minarete. Strmo zunanje stopnišče in vijugasto stopnišče v notranjosti stolpa obiskovalcem omogočata, da se povzpnejo na vrh. Stolp je ena od najstarejših zgradb v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://www.journalofnomads.com/burana-tower|title=The Burana Tower|last=|first=|date=26 November 2017|website=Journal of Nomads|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191109124753/https://www.journalofnomads.com/burana-tower/ |archive-date=2019-11-09 |access-date=}}</ref> Stolp je bil prvotno visok 45 metrov. V naslednjih stoletjih so ga številni potresi znatno poškodovali. Zadnji večji potres v 15. stoletju je zrušil zgornjo polovico stolpa in ga znižal na sedanjo višino 25 metrov.<ref name=":1">{{Cite web|url=http://www.discovery-kyrgyzstan.com/archive/2008/10_14.php|title=Discovery Kyrgyzstan: Burana Tower|website=www.discovery-kyrgyzstan.com|access-date=2019-11-09}}</ref> V 70. letih prejšnjega stoletja so se obnovili temelji stolpa in popravila zahodna stran stolpa, ki ji je grozilo porušenje.<ref name=":0"/> Območje stolpa, vključno z mavzoleji, temelji gradu in nagrobniki, je zdaj muzej. Znotraj območja je manjša zgradba z muzejem predmetov, najdenih na najdišču in v okolici.<ref>{{Cite web|url=https://www.unusualtraveler.com/a-visit-to-burana-tower-in-kyrgyzstan/|title=A Visit to Burana Tower in Kyrgyzstan.|date=2018-01-14|website=Unusual Traveler|language=en-US|access-date=2019-11-09}}</ref> ==Legenda== S stolpom je povezana [[legenda]], ki pravi, da se je mogočnemu kanu rodila hči. Kan je na praznovanje njenega rojstva povabil vse vedeževalce in modrece iz dežele, da bi mu napovedali njeno prihodnost. Nek starec je rekel, da bo njegova hči na svoj šestnajsti rojstni dan umrla zaradi ugriza pajka. Da bi zaščitil hčerko, je kan zgradil visok stolp, v katerem je sama živela njegova hči. Kanovi služabniki so ji prinašali hrano v košari po lestvi, prislonjeni ob stolp. Vse je bilo temeljito pregledano, da v stolp ne bi mogel priti noben pajek. Na njen šestnajsti rojstni dan je kan priredil rojstnodnevno praznovanje in ji prinesel košaro sadja, v kateri je bil skrit pajek, vendar ga ni nihče opazil. Ko je hči segla po sadju, jo je pajek ugriznil in hči je umrla. Kan je bil zaradi njene smrti pretresen in tako silno jokal, da se je del stolpa podrl.<ref>{{Cite web|url=https://www.journalofnomads.com/burana-tower/#The_legend_of_the_Burana_Tower|title="Legend of Burana Tower"|last=|first=|date=26 November 2017|website=Journal of Nomads|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191109124753/https://www.journalofnomads.com/burana-tower/ |archive-date=2019-11-09 |access-date=}}</ref> ==Galerija == <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:2015-09-06-112644 - Balasagun - Burana-Turm.JPG|Okrašen podstavek stolpa Slika:Burana tower-stairway.jpg|Stopnice v notranjosti stolpa Slika:Burana Tower site 04.jpg|[[Stela (spomenik)|Stele]] Slika:Burana Tower site 15.jpg|[[Petroglif]] </gallery> Tower site 122 ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološka najdišča v Kirgizistanu]] dgmpzqluw8ficskana6hx3oayllqexo 2 603681 6685547 6685529 2026-06-05T12:32:16Z Stebunik 55592 6685547 wikitext text/x-wiki 1sl Drašković Monah Hokaj 3.vi.2026 2sl Menih Hokaj članek 3.vi.2026 {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hokaj | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj''<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[življenjepisni roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]]<br>[[tragični roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (izg.: ''Hokaj''; {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – a v civilstvu profesorja zgodovine Simona Olujića – pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-sr|Hawkeye}} – Sokolje oko) zaradi nezmotljivega opravljanja svojega "posla" pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). Besedno je ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v fonetičnem izgovoru kot ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeyej]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Monah Hokaj“ === V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hokaj"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so 'njegovo' Gacko in drugod ’etnično čistili’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Monah Hokaj]]“. V njem po materi Črnogorec sedaj ostrosrelec, a nekdanji profesor zgodovine Simon Olujić — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} ==== Dogajanje ==== Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino razbokjniške duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmisel vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“). === Ocena === == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} === Pisatelj === ;{{ikona sr}} === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] {{drugipomeni2|Imprimatur}} {{Infopolje Knjiga | name = Imprimatur | title_orig = Imprimatur | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika: Imprimatur-naslovnica.jpg|300px|<center>''Imprimatur''<br />naslovnica slovenske izdaje iz [[2009]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Italija|Italiji]]'' [[2002]]</center> | author = [[Monaldi & Sorti]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Italija]] | language = [[italijanščina]] | series = sedem knjig po temle vrstnem redu: ''[[Imprimatur (Monaldi & Sorti)|Imprimatur]], [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]], [[Veritas (Monaldi & Sorti)|Veritas]], [[Mysterium (Monaldi & Sorti)|Mysterium]], [[Dissimulatio (Monaldi & Sorti)|Dissimulatio]], [[Unicum (Monaldi & Sorti)|Unicum]], [[Opus (Monaldi & Sorti)|Opus]]'' | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[kriminalka]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Mondadori]] | release_date = [[2002]] in naslednja leta še v drugih jezikih; v slovenščini 2009 <ref>{{navedi splet|url= https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=Imprimatur|publisher=Učila International |date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref> | english_release_date = <ref>{{navedi splet|url= https://www.amazon.com/Imprimatur/dp/1846972647|title=Imprimatur|publisher=Birlinn (Edinburgh Scotland)|date=20. maj 2013|accessdate=6. marec 2021}}</ref> <ref> jezik:angleščina, strani 666</ref> | media_type = | pages = | isbn = 9781846971051 | preceded_by = | followed_by = [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]] }} '''''Imprimatur'''''{{efn|''Imprimatur'' ({{lang-la|Imprimatur!}}) je latinska beseda, ki pomeni ''Naj se tiska!'' in sicer je to trpni velelnik od {{lang-la|imprimo 3 -pressi, -pressum}} v pomenu ''vtisniti, pritisniti, odtisniti, natisniti'', pa tudi ''zaznamenovati, zarisati, zabeležiti''<ref>{{navedi knjigo|author=F. Bradač|title=Latinsko-slovenski slovar (DZS 1955)|page=281}}</ref> Velja omeniti, da beseda »Imprimatur!« dandanes pravzaprav pomeni isto kot blagoslov in dovoljenje [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvenih]] oblasti, da je neko knjigo z versko-moralno-vzgojno vsebino možno natisniti. Od [[Tridentinski koncil|Tridentinuma]] dalje se je to zahtevalo praktično za vsa tovrstna dela; [[Drugi vatikanski koncil|Drugi Vaticanum]] je te predpise malce ublažil.<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.kliklak.rs/trileri/laguna/imprimatur-r-monaldi-i-f-sorti-2450|title=IMPRIMATUR - R. Monaldi i F. Sorti ( 2450 )|publisher=Vujica Ognjenović v Klikklak.Niš|date=|accessdate=6. marec 2021}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>}} je zgodovinski roman in prvi del serije sedmerih knjig, ki jih skupno pišeta zakonca [[Monaldi & Sorti|Rita Monaldi in Francesco Sorti]]. Tukaj – kot v naslednjih knjigah - gre za politično-poučni domišljijski roman v obliki zgodovinske pripovedi. Glavni lik je prepredeni [[Atto Melani|Melani]]. == Okoliščine ob nastajanju in izidu == “Imprimatur” je prva knjiga iz vrste sedmerih knjig zakoncev Monaldi & Sorti. Knjiga je izšla v Italiji 2002, in je bila prevedena takoj v veliko jezikov v skupni večmilijonski nakladi. Imprimatur je bil preveden 2009 tudi v [[slovenščina|slovenščino]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=„Imprimatur”|publisher=Učila International|date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref> Zakonca Monaldi & Sorti sta več ko deset let preučevala arhivske vire, da bi napisala ''Imprimatur'', ki je bil preveden po kratkem času v 26 jezikov; med temi ni bila samo angleščina, francoščina ali izvirna italijanščina, ampak tudi nizozemščina, korejščina, hrvaščina, srbščina – in mnogi drugi bolj ali manj znani jeziki – a v skupni nakladi prek dva milijona izvodov, ki so jih prodajali po 60 deželah. Večino izdaj so kupci kar razgrabili in so bile kmalu razprodane. Podoben uspeh je doživela tudi naslednja knjiga iz tega niza - ''Secretum''; kakor pravzaprav vse njune knjige.<ref>{{navedi splet|url=https://www.knjizararoman.rs/knjige/knjiga-secretum-autor-monaldi-sorti-19704|title=„Secretum”|publisher=Knjižara Roman|date=2007|accessdate=28. december 2020}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref>Rita Monaldi i Frančesko Sorti: ''Secretum''. Prevele z italijanskog Mirjana Popov-Slijepčević i Gordana Breberina. Naslov originala: Monaldi & Sorti ''SECRETVM''. Copyright © 2004 by Rita Monaldi and Francesco Sorti. Translation Copyright © 2007 za srpsko izdanje, LAGUNA</ref> ''Imprimatur'' je bil preveden tudi v [[slovenščina|slovenščino]] in je izšel pri založbi Učila International v Tržiču; prevedel ga je Miro Bajt (ki je prevedel tudi »Secretum« in »Veritas«).<ref name="#2"/> Sledil mu je Secretum 2010 <ref>Pri »Secretum«u ima slovenska izdaja tendenciozen podnaslov, češ da je to »Drugi del trilogije o vatikanskih intrigah«. To je namreč drugi del sedmeroknižja in ne troknižja! Poleg tega ne gre samo za »vatikanske intrige«, ampak sploh za takratne zgodovinske, politične, pa tudi pisateljske spletke (tako svetnih kot duhovnih vladarjev) – a notri je poleg spletk še marsikaj tehtnega.</ref> in Veritas 2011. <ref>{{navedi splet|url=http://www.worldcat.org/identities/lccn-no2002072761/|title=Sorti, Francesco - Overview|publisher=OCLC|date=2020|accessdate=11. januar 2021}}</ref> Napeta zgodba o Melanijevih spletkah je od 2002 presegla glede neposredne prodaje celo takratno vodilno uspešnico ''[[Da Vincijeva šifra (roman)|Da Vincijevo šifro]]''.<ref>{{navedi splet|url= https://www.facebook.com/caffeletterario.crema/posts/rita-monaldi-e-francesco-sorti-filologa-classica-lei-musicologo-lui-sono-in-asso/1640931612596149/|title= Rita Monaldi e Francesco Sorti (Vabilo na predstavitev knjige)|publisher=Caffé Letterario Crema|date=16. november 2017|accessdate=28. december 2020}}</ref> Že v svoji prvi izdaji je ''Imprimatur'' zasedel četrto mesto med najbolj prodajanimi knjigami glede na poizvedovanje italijanskega dnevnika ''Corriere Della Sera''. Kmalu pa se je zataknilo: – knjige so zginjale s polic, ponatis se je zavlekel. Zakonca sumita, da so tega krive listine, ki sta jih našla v ''Vatikanskem arhivu'' in ''Državnem arhivu v Rimu'', ki naj bi ogrožale ugled [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], katerega je [[papež Janez Pavel II.]] menda ravno v tistem času - v jubilejnem letu 2000 - nameraval »posvetiti (prišteti k svetnikom), pa je Vatikan v objavi knjige videl nagajanje in sabotažo, čeprav je bila napisana že veliko prej«, meni Francesco Sorti na predstavitvi hrvaškega prevoda knjige »Secretum« 2008. Ne gre zanemarjati dejstva, da je takrat vladala v Italiji [[Silvio Berlusconi|Berlusconijeva]] ''Forza Italia'' nekako v narodnjaškem duhu s populističnimi gesli kot: »Naprej in najprej Italija, o njej samo dobro in le tisto, kar vzbuja ponos...« V to evforično ozračje spada najbrž tudi takrat nastali film ''[[Srce v breznu|Srce]]''. Knjiga "Imprimatur" pa je bila pisana v drugačnem duhu - na temelju zgodovinskih listin - čeprav prepletena z bujno domišljijo. Roman je pravzaprav pisan v kritičnem duhu - celo do nekaterih od zgodovinarjev sprejetih stališč. Nekatere sume in domneve namreč sprejema kot zanesljivavdejstva. Iz teh in drugih razlogov je slabo naletel. Zakonca poudarjata, da sta najhujše nasprotovanje doživljala od levičarjev - in tega še danes ne moreta dojeti; morda zato, ker sta se ukvarjala s cerkvenimi zadevami... Iz takega sovražnega ozračja - kot sama pravita - sta se zakonca morala umakniti s prvo izdajo druge knjige - ki je bila pa lepo sprejeta na Nizozemskem.<ref>{{navedi splet|url= https://anasubasic1.wordpress.com/2008/11/05/„imprimatur-secretum-veritas-mysterium-unicum…”/|title=„Imprimatur secretum, veritas mysterium. Unicum…”|publisher=Ana Subašić|date=5. november 2008|accessdate=28. december 2020}}</ref> == Vsebina == === Sedmeroknižje === Kot tudi naslednji roman iz niza – ''Secretum'' - , je tudi ''Imprimatur'' v osnovi [[zgodovinski roman]], ki bi ga zaradi napetega dogajanja lahko uvrstili med [[kriminalka|kriminalke]] alla [[Agatha Christie]] – ali pa tudi med [[vojni roman]]; ker je pa seveda rdeča nit domišljija, bi ga lahko uvrstili tudi v [[fantazijski roman]]. ''Secretum'' poteka 17 let pozneje - v jubilejnem letu 1700, ko je že čutiti grozeče ozračje, ki bo prineslo ''špansko nasledstveno vojno''. Pri ''Imprimaturju'' pa dogajanje poteka v ozračju vojne, ki že divja – in sicer [[muslimani|muslimanski]] [[Turki]] že oblegajo [[Dunaj]] leta 1683 – od čegar bo odvisna prihodnost [[Rimskokatoliška cerkev|katoliškega]] [[krščanstvo|krščanstva]] in zahodne [[civilizacija|omike]]. Glede svojih romanov pravi Rita Monaldi: »Na trgu je veliko pustolovskih romanov, poučno-zgodovinskih pa ne. Zgodovina pa si zasluži, da si jo zapomnimo zlasti zato, ker nas uči, da ne bi ponavljali napak iz preteklosti, ali da bi jih znali preprečiti; pomaga nam namreč razumeti, kaj je napačno in kam nas to lahko vodi. Najini romani so ''zgodovinski'' le v svoji preobleki; v resnici pa so ''vzgojni''." Celotno zgodbo sestavlja namreč kar sedem romanov, katerih naslovi tvorijo latinski stavek ''»Imprimatur Secretum Veritas Mysterium Dissimulatio Unicum Opus«''; v prevodu bi to pomenilo: »Natisni Skrivnost Resnica Tajna Hinavščina Edinstvenost Delo«. To podaja vodilno misel teh romanov: ''»Natisne se lahko vsaka skrivnost, resnica je kljub temu tajna in nedosegljiva. Edina stvarnost ostaja hinavščina"''. Glavni junak v vsej tej zanimivi verigi zgodovinsko-domišljijskih dogajanj pa je slej ko prej prebrisani, uglajeni in iznajdljivi [[Atto Melani|Melani]]. Najbolj privlačen vidik njunega ustvarjanja je vzorno sodelovanje, ki se kaže v vseh predstavitvah njunih knjig; pa tudi pri odkrivanju izvirnih listin, zasebnih pisem, poročil in dopisovanja, ki ga hranijo evropski arhivi. Tako človek ne more ločiti, kar je našel ali napisal eden od zakoncev, ker vse delata skupno - kar je dandanes redkost. ==== Dogajanje ==== Dogajanje ''Imprimaturja'' poteka v [[Rim]]u, enajstega kimovca 1683, v senci prodiranja [[Turki|turških]] [[muslimani|munslimanskih]] hord proti [[Dunaj]]u, ki ga dosežejo in oblegajo. Bitka za Dunaj pa je potekala naslednjega dne, dvanajstega kimovca. Pisatelja z izbiro tega datuma (ne)hote namigujeta na usodne dogodke prav tako 11. kimovca - a iz bližnje preteklosti - na [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristične napade 11. septembra 2001]] v [[New York|New Yorku]] in drugod po [[ZDA]], ki so jih - podobno kot 1683, takorekoč neizzvane zagrešile neke muslimanske skupine. V gostilni nenadna smrt enega od potnikov v središču [[Rim|Svetega mesta]] povzroči preplah: zastrupljenje ali kuga? V gostilni uvedejo [[karantena|karanteno]]. Gostje so zaprti v svojih sobah. Opat [[Atto Melani|Melani]], ki je diplomat in vohun v službi [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], pa se ne dvoumi in želi kot pravi detektiv razjasniti zadevo. Seveda pa opat zapleteni zadevi ne more biti kos sam: pomaga mu izredno prebrisan kuharček-domačin, ki pozna rimsko podzemlje kot svoj žep. Njuna raziskava tako vodi v osrčje spletk državnih in cerkvenih krogov, ki določajo usodo celotne [[Evropa|Evrope]]. Pred seboj imamo očarljivo kriminalno zgodbo in barvito podobo tedanjih običajev, ki jih v smislu pripovedne dovršenosti skorajda ni mogoče preseči.<ref>{{navedi splet|url=https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/|title=Imprimatur. Historischer Roman. Broschiertes Buch|publisher=Bücher.de|date=2004|accessdate=6. marec 2021}}</ref> Njuna raziskava bo torej razsvetlila mednarodno zaroto, v kateri se prepletajo vera, politika in vohunstvo. Ozračje baročnega Rima je polno negotovosti; med skrivnimi podzemeljskimi hodiniki naletita na alkemične delavnice, lovce na relikvije, skrivne tiskarne, čudne zdravniške in kuhinjske recepte: v ozadju pa kot [[Damoklejev meč]] visi skrivna zarota, ki sta si jo avtorja bistroumno zamislila po več ko desetletnem študiju že znanih in tudi na novo odkritih listin v Rimu in po drugih evropskih arhivih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.laguna.rs/n144_knjiga_imprimatur_laguna.html|title=Imprimatur |publisher=Laguna|date=2004|accessdate=6. marec 2021}}</ref> == Osebe == === [[Atto Melani]] === Ob predstavitev knjige “Secretum” 2008 sta zakonca Rita Monaldi & Francesco Sorti predstavila glavnega junaka - širšemu občinstvu popolnoma neznanega Melanija, ki pa nastopa tudi v "Imprimaturju" in številnih drugih povestih: {| |- ! Hrvaški prevod<ref>{{navedi splet|url= https://anasubasic1.wordpress.com/2008/11/05/„imprimatur-secretum-veritas-mysterium-unicum…”/|title=Zovem se Knjiga|publisher= Ana Subašić|date=5. November 2008|accessdate=28. december 2020}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>Riječ je o političkom trileru utemeljenom na istraživanju povijesnih činjenica razdoblja baroka, a radnja je smještena u 1700. godinu u vrijeme Rata za španjolsko naslijeđe i smrti pape Inocenta XI. U tim okolnostima igru vodi najzanimljiviji špijun baroka, opat Atto Melani. „Melanija je zapravo pronašao Francesco. Osamdesetih godina je pisao diplomski rad o ulozi obitelji Melani u povijesti glazbe i poželio napisati suvremeni roman te tematike z baroknim prizvucima. Tad se nismo ni znali, no otkrili smo zajedničku strast prema baroku“, ističe autorica. Atto Melani je operni pjevač kastrat, špijun, diplomat i pisac, „on je spoj dviju duša, duše muškarca i duše žene, kao kastrat idealan je za par pisaca“, zaključila je Monaldi. </blockquote> | <blockquote>Tu gre za politično detektivko, ki temelji na raziskavi zgodovinskih dejstev iz obdobja [[barok]]a, a dogajanje je postavljeno v leto 1700, v čas ''Španske nasledstvene vojne'' in smrti ''[[papež Inocenc XII.|papeža Inocenca XII.]]''<ref>Vir tu pomotoma pravi, da gre za papeža Inocenca XI., toda to ne bo držalo: on je namreč vladal 1667-1689 (se pravi za časa dogajanja, ki je opisano v "Imprimaturju"; gre torej očitno za Inocenca XII. (1691-1700)</ref>. V teh okoliščinah igro vodi najzanimivejši vohun baroka, '''''opat [[Atto Melani|Melani]]'''''. »Melanija je pravzaprav našel Francesco. Osemdesetih let (dvajsetega stoletja) je pisal diplomsko delo o vlogi družine Melani v zgodovini glasbe in je zaželel napisati sodoben roman s to tematiko z baročnimi prizvoki. Tedaj se nisva niti poznala; odkrila pa sva skupno strast do baroka«, poudarja avtorica Rita. Atto Melani je operni pevec-skopljenec, vohun, diplomat in pisatelj, »on je spoj dveh duš, duše moškega in duše ženske; kot skopljenec je idealen za pisateljski par,“ je sklenila Monaldijeva. </blockquote> |} === Drugi nastopajoči v ''Imprimaturju'' === Kar se tiče nastopajočih v Monaldi-Sortijevih romanih na splošno, gre za zgodovinske osebnosti – torej za ljudi, ki so nekoč res živeli. Pri nekaterih je privzeto samo ime. Prvi njun roman se celo začenja v prihodnosti – leta 2040 (!) – in se nato vrača nazaj v leto 1683 (Bitka za Dunaj). Kot "skromna" pisatelja, seveda zakonski par [[Monaldi & Sorti|Monaldi/Sorti]] v uvodni del romana uvrščata tudi sebe - iz perspektive prihodnosti. Tja - v leto 2040 - ki pravzaprav iz naše perspektive niti ni več daleč - je postavljena zamišljena posvetitev oziroma [[kanonizacija]] blaženega [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], ki jo je baje nameraval opraviti papež Janez Pavel II. že v jubilejnem letu 2000. Pisatelja trdita, da je njuna knjiga to posvečenje preprečila in da je to bil vzrok za domneven bojkot njune knjige v Italiji. Morda kdaj o teh domnevnih "vatikanskih spletkah" napišeta celo samostojen roman. Onadva omenjata, da je pa knjiga bila napisana že veliko pred temi načrti poljskega papeža; iz Vatikana so kratko odgovorili, da ta kanonizacija nima nobene zveze z njunim romanom. Zato bi ''Imprimatur'' - poleg drugih naslovov - upravičeno smeli imenovati tudi za ''[[futuristični roman|futurističnega]]''. Veliko oseb nastopa v ''Imprimaturju''. Rita je dala precej prostora osebnostim iz svoje domače okolice. Tako stopa pred nas kaj zanimiva in pisana množica ljudi različnih narodnosti, veroizpovedi in družbenega položaja – cela plejada bolj ali manj znanih zgodovinskih osebnosti, ki so vpletene v resnične ali izmišljene zaplete in spletke – velikokrat podkrepljene z zgodovinskimi dokumenti in vešče povezane z resničnimi dogodki. * '''''[[Pompeo Dulcibeni|Dulcibeni]]''''' (17. stoletje) – omenjen v takratnih listinah o Fermu; od stvarne osebnosti ima samo priimek – v pripovedi nastopa kot trgovec. * '''''[[Giovanni Tiracorda |Tiracorda]]''''' (1617-1714) – priznan osebni papeški zdravnik – vodilni znanstvenik v takratnem zdravstvu;<ref>{{navedi splet|url=https://www.viverefermo.it/2020/02/12/montegiorgio-conferenza-sul-dottore-dei-5-papi-giovanni-tiracorda-nato-nel-1617-al-castello-di-alteta/768581/|title= Montegiorgio: Conferenza sul dottore dei 5 papi Giovanni Tiracorda nato nel 1617 al Castello di Alteta |publisher=Vivere Fermo|date=11. februar 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=HfYsYOHZHyE|title= Da castrum Altetae alla corte pontificia - Giovanni Tiracorda|publisher=Juri Muccichini|date=25. november 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * '''''[[Giovanni Maria Lancisi|Lancisi]]''''' (1654-1720) – Tiracordov učenec, znanstvenik in papežev osebni zdravnik; med drugim odkril povezavo med [[komar]]jem in [[malarija|malarijo]] <ref>{{navedi splet|url=http://www.accademia-lancisiana.it/giovanni_maria_lancisi.htm|title=Giovanni Maria Lancisi|publisher=Accademia Laancisiana|date=1965|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * '''''[[Pier Leone Ghezzi|Ghezzi]]''''' – karikaturist iz [[Comunanza|Comunanze]] (takrat se je kraj imenoval ''Forattini'') * ''gospod Mourai'' – postarni francoski pustolovec; * '''''gostilničar Pellegrino'''''; * '''''jezuit oče Robleda'''''; * '''''sienski zdravnik Cristofano'''''; * '''''francoski glasbenik Robert Devizè'''''; * '''''beneški steklar Angelo Brenozzi'''''; * '''''neapeljski pesnik Stilone Priaso'''''; * '''''Anglež Eduardus Bedfordi'''''; * '''''pripovedovalčeva žena Cloridia'''''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilquotidiano.it/articoli/2003/03/15/1662/intervista-a-rita-monaldi |title=Benedetta Trevisani v Intervista a Rita Monaldi|publisher=Il Quotidiano.it|date=15. marec 2003|accessdate=10. januar 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|title=Recensione di Imprimatur di Rita Monaldi e Francesco Sorti di Andrea Chiari|publisher=Leggere a clolori|date=24. februar 2015|accessdate=14. januar 2021|archive-date=2021-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20211209134813/https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|url-status=dead}}</ref> == Ocena == ;»Süddeutsche Zeitung GmbH« (München, Nemčija) {| |- ! Nemški izvirnik<ref name="#3">{{navedi splet|url=https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/|title= Imprimatur. Historischer Roman|publisher=Bücher.de|date= |accessdate=7. marec 2021}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Alles an ihnen, bis zum Zwicker, ist historisch überprüft und wenn schon nicht wahr, so doch wenigstens möglich. (Das Autorenduo Monaldi&Sorti)" </blockquote> | <blockquote>"Vse na njih (nastopajočih likih), vse do očal, je zgodovinsko preskušeno in če že ni resnično, je vendarle vsaj možno. (Tako avtorska dvojica Monaldi&Sorti)" </blockquote> |} ;»L’ Express« (Pariz) {| |- ! Nemški prevod<ref>{{navedi splet|url=https://www.amazon.co.uk/IMPRIMATUR-Toten-Melani-ermittelt-German-ebook/dp/B08BJ6BTFH|title= Imprimatur - Die Toten von Rom: Roman|publisher=Amazon.co.uk|date= |accessdate=7. marec 2021}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Er ist der beste Agent des französischen Sonnenkönigs, betraut mit einem Auftrag, bei dem das Schicksal Europas auf dem Spiel steht – doch nun sitzt Abbé Melani in der Herberge ''Locanda del Donzello'' fest: Einer der Gäste ist angeblich an der Pest gestorben, und das hat die römischen Behörden zu einer sofortigen Quarantäne veranlasst. Doch Abbé Melani erkennt bald, dass der Mann ermordet wurde – und der Mörder immer noch unter ihnen lauert … Um einen Weg aus der streng bewachten Herberge zu finden und seine Mission doch noch zu Ende bringen zu können, muss sich der Abbé mithilfe eines ungewöhnlich scharfsinnigen Küchenjungen auf die Suche nach dem Giftmörder machen – aber der schreckt vor nichts zurück, um sein Geheimnis zu bewahren …" </blockquote> | <blockquote>"Opat Atto Melani je najboljši vohun francoskega Kralja sonca, ki mu je zaupana naloga tam, kjer je ogrožena usoda Evrope – in se zdaj nahaja v gostilni ''Locanda del Donzello''. Eden od gostov naj bi umrl zaradi kuge, kar je rimske oblasti spodbudilo k takojšnji karanteni. Toda Melani kmalu ugotovi, da je bil moški umorjen - in morilec se še vedno skriva med njimi ... Da bi našel pot iz strogo varovane gostilne in kot vedno končal svoje poslanstvo, mora opat uporabiti pomoč nenavadno pronicljivega kuharskega vajenca v iskanju zastrupljevalca – ki pa je pripravljen na vsakršno tveganje, da bi ohranil svojo skrivnost ..." </blockquote> |} ;Ocena bralca {| |- ! Nemški izvirnik: Bewertung von weingitaus Brühl am 13.04.2011<ref name="#3"/> ! Slovenski prevod: Ocenjuje weingitaus, Brühl dne 13.04.2011 |- | <blockquote>"In diesem Roman wird die Geschichte einiger Nächte im 17. Jh. in einer römischen Locanda erzählt. Der Hausbursche als Ich-Erzähler berichtet über die Aufdeckung eines Mordplans gegen den Papst. Das könnte ein spannender Stoff sein und ist es stellenweise auch, aber nach meiner Meinung hätte das Buch mit der Hälfte oder sogar einem Drittel des Umfangs weitaus lesenswerter sein können. Ich liebe historische Romane, aber vor diesem Buch warne ich: Die Autoren gefallen sich anscheinend darin, zu zeigen, wie toll sie recherchiert haben, indem sie geschichtliche Details bis ins Letzte auswalzen, bevor die eigentliche Handlung weiter geht." </blockquote> | <blockquote>"Ta roman pripoveduje o nekaj nočeh v 17. stoletju v rimski Locandi. Hišni hlapček kot prvoosebni pripovedovalec poroča o razkritju načrta umora proti papežu. To bi lahko bilo vznemirljivo gradivo in ponekod je, vendar bi po mojem mnenju ''bila knjiga veliko bolj vredna branja pri polovici ali celo tretjini velikosti.'' Obožujem zgodovinske romane, toda pred to knjigo opozarjam: Zdi se namreč, da pisatelja uživata v razkazovanju svojih raziskav, tako da predstavita zgodovinske posameznosti do zadnjih podrobnosti, preden se sploh kako dejanje (začenja in) nadaljuje." </blockquote> |} ;»Klik klak« (Niš, Srbija) V „Imprimaturju“ bodo bralci vsekakor občutili sledi italijanskih klasikov, prvenstveno [[Giovanni Boccaccio|Boccacciovega]] ''»[[Dekameron]]a«'' – saj obe dogajanji potekata v [[karantena |karanteni ]]; nato [[Umberto Eco|Ecovega]] ''»[[Ime rože |Imena rože]]«'', in sicer po zarotah, vohunjenju, detektivski zgodbi, drugem obrazu Cerkve.<ref name="#1"/> ;»Le Monde« (Pariz, Francija) {| |- ! Nemški prevod<ref name="#3"/> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Eine zwischen den Polen Bildung und historischer Roman oszillierende Kriminalgeschichte, die uns in ein spannungsgeladenes und barockes Europa führt, mitten in das Herz politischer und kirchlicher Intrigen." </blockquote> | <blockquote>"Zgodba o zločinu, ki niha med tečajema izobraževanja in zgodovinskega romana, nas vodi v napetosti polno in baročno Evropo, naravnost v osrčje političnih in cerkvenih spletk." </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == ;{{ikona sl}} *[https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022 Dobre knjige – Imprimatur] ;{{ikona en}} *[https://www.amazon.com/Imprimatur/dp/1846972647 Imprimatur Paperback – May 20, 2013 by Rita Monaldi (Author), Francesco Sorti (Author) Print length 666 pages Language English Publisher Birlinn] *[https://www.youtube.com/watch?v=HN4Ogb08Adg Rita Monaldi i Frančesko Sorti „Imprimatur" Jun 9, 2008 Laguna Kratki dokumentarac o knjizi „Imprimatur" (autori: Rita Monaldi i Frančesko Sorti). Propratni tekst sastavljen je od odlomaka iz knjige. (Opremljen v ''srbohrvaščini'' je ''youtube vidnik'' s kratko in nazorno razlago vsebine romana in okoliščin, ki spremljajo dogajanje, v ''angleščini''.] *[https://coles-books.co.uk/imprimatur-by-monaldi-sorti-signed-edition Coles books Imprimatur] *[http://www.attomelani.net/index.php/english/ Attomelani: Breaking news] ;{{ikona de}} *[https://www.barnesandnoble.com/w/imprimatur-die-toten-von-rom-monaldi-sorti/1137212775 IMPRIMATUR - Die Toten von Rom: Roman by Monaldi & Sorti. NOOK Book. 1.1.2020. ISBN-13:9783966553223, pages 840.] *[https://www.amazon.co.uk/IMPRIMATUR-Toten-Melani-ermittelt-German-ebook/dp/B08BJ6BTFH IMPRIMATUR - Die Toten von Rom: Roman (Abbé Melani ermittelt 1) (German Edition) Kindle Edition] *[https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/ Rita Monaldi, Francesco Sorti Imprimatur Historischer Roman. Übersetzung: Hausmann, Friederike; Pflug, Maja Broschiertes Buch] ;{{ikona it}} *[https://www.famigliacristiana.it/articolo/secretutm-monaldi-sorti.aspx MONALDI & SORTI: Dobbiamo imparare dalla storia. Patrizia Ruscio v ''Famiglia Cristiana''] *[https://www.amazon.it/product-reviews/8868528657/ref=cm_cr_arp_d_viewpnt_rgt?ie=UTF8&filterByKeyword=atto+melani&pageNumber=1&reviewerType=all_reviews&filterByStar=critical#reviews-filter-bar Secretum: Recensioni clienti] ;{{ikona sr}} *[https://www.laguna.rs/n144_knjiga_imprimatur_laguna.html Imprimatur Format: 13x20 cm Broj strana: 614 Pismo: Latinica Povez: Mek Godina izdanja: 2004. ISBN: 86-7436-144-7 Prevodilac: Gordana Breberina Copyright © Laguna 1999 - 2021] ;{{ikona bs}} *[https://www.knjiga.ba/imprimatur-n0102.html Imprimatur Pisac: Rita Monaldi, Frančesko Sorti ISBN:86-7436-144-7 Izdavač: Laguna Broj strana: 614. Vujica Ognjenović] ;{{ikona hr}} *[https://fraktura.hr/imprimatur.html Fraktura Rita MonaldiFrancesco Sorti Imprimatur Jezik izvornika: talijanski Prijevod: Mirna Čubranić Broj stranica: 656 Datum izdanja: listopad 2007. ISBN: 978-953266033-3 Naslov izvornika: Imprimatur Vrsta uveza: meki Visina: 225 mm Težina: 895 g] *[https://libri.hr/knjiga/beletristika-hrvatska-i-strana-knjievnost-povijesni-romani/monaldi-sorti-imprimatur-7750 Libri: Monaldi & Sorti - Monaldi & Sorti: Imprimatur] {{normativna kontrola}} [[Kategorija,Italijanski romani]] [[Kategorija,Dela zakoncev Monaldi & Sorti]] [[Kategorija,Knjige leta 2002]] [[Kategorija,Zgodovinski romani]] [[Kategorija,Vojni romani]] [[Kategorija,Detektivski romani]] [[Kategorija,Fantazijski romani]] {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] slovesa „[[Monah Hokaj]]“, ko srbski ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija,Rojeni leta 1946]] [[Kategorija,Živeči ljudje]] [[Kategorija,Srbski pravniki]] [[Kategorija,Srbski novinarji]] [[Kategorija,Srbski akademiki]] [[Kategorija,Srbski pisatelji]] [[Kategorija,Srbski politiki]] [[Kategorija,Srbski publicisti]] [[Kategorija,Srbski uredniki]] [[Kategorija,Srbski poligloti]] [[Kategorija,Oporečniki]] [[Kategorija,Srbski monarhisti]] [[Kategorija,Pacifisti]] i0vrtbh8t0wc9q9f9z6z06e0yhrqpl3 6685551 6685547 2026-06-05T12:44:39Z Stebunik 55592 /* „Monah Hokaj“ */ 6685551 wikitext text/x-wiki 1sl Drašković Monah Hokaj 3.vi.2026 2sl Menih Hokaj članek 3.vi.2026 {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hokaj | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj''<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[življenjepisni roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]]<br>[[tragični roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (izg.: ''Hokaj''; {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – a v civilstvu profesorja zgodovine Simona Olujića – pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-sr|Hawkeye}} – Sokolje oko) zaradi nezmotljivega opravljanja svojega "posla" pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). Besedno je ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v fonetičnem izgovoru kot ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeyej]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} ==== Dogajanje ==== Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino razbokjniške duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmisel vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“). === Ocena === == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} === Pisatelj === ;{{ikona sr}} === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] {{drugipomeni2|Imprimatur}} {{Infopolje Knjiga | name = Imprimatur | title_orig = Imprimatur | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika: Imprimatur-naslovnica.jpg|300px|<center>''Imprimatur''<br />naslovnica slovenske izdaje iz [[2009]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Italija|Italiji]]'' [[2002]]</center> | author = [[Monaldi & Sorti]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Italija]] | language = [[italijanščina]] | series = sedem knjig po temle vrstnem redu: ''[[Imprimatur (Monaldi & Sorti)|Imprimatur]], [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]], [[Veritas (Monaldi & Sorti)|Veritas]], [[Mysterium (Monaldi & Sorti)|Mysterium]], [[Dissimulatio (Monaldi & Sorti)|Dissimulatio]], [[Unicum (Monaldi & Sorti)|Unicum]], [[Opus (Monaldi & Sorti)|Opus]]'' | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[kriminalka]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Mondadori]] | release_date = [[2002]] in naslednja leta še v drugih jezikih; v slovenščini 2009 <ref>{{navedi splet|url= https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=Imprimatur|publisher=Učila International |date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref> | english_release_date = <ref>{{navedi splet|url= https://www.amazon.com/Imprimatur/dp/1846972647|title=Imprimatur|publisher=Birlinn (Edinburgh Scotland)|date=20. maj 2013|accessdate=6. marec 2021}}</ref> <ref> jezik:angleščina, strani 666</ref> | media_type = | pages = | isbn = 9781846971051 | preceded_by = | followed_by = [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]] }} '''''Imprimatur'''''{{efn|''Imprimatur'' ({{lang-la|Imprimatur!}}) je latinska beseda, ki pomeni ''Naj se tiska!'' in sicer je to trpni velelnik od {{lang-la|imprimo 3 -pressi, -pressum}} v pomenu ''vtisniti, pritisniti, odtisniti, natisniti'', pa tudi ''zaznamenovati, zarisati, zabeležiti''<ref>{{navedi knjigo|author=F. Bradač|title=Latinsko-slovenski slovar (DZS 1955)|page=281}}</ref> Velja omeniti, da beseda »Imprimatur!« dandanes pravzaprav pomeni isto kot blagoslov in dovoljenje [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvenih]] oblasti, da je neko knjigo z versko-moralno-vzgojno vsebino možno natisniti. Od [[Tridentinski koncil|Tridentinuma]] dalje se je to zahtevalo praktično za vsa tovrstna dela; [[Drugi vatikanski koncil|Drugi Vaticanum]] je te predpise malce ublažil.<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.kliklak.rs/trileri/laguna/imprimatur-r-monaldi-i-f-sorti-2450|title=IMPRIMATUR - R. Monaldi i F. Sorti ( 2450 )|publisher=Vujica Ognjenović v Klikklak.Niš|date=|accessdate=6. marec 2021}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>}} je zgodovinski roman in prvi del serije sedmerih knjig, ki jih skupno pišeta zakonca [[Monaldi & Sorti|Rita Monaldi in Francesco Sorti]]. Tukaj – kot v naslednjih knjigah - gre za politično-poučni domišljijski roman v obliki zgodovinske pripovedi. Glavni lik je prepredeni [[Atto Melani|Melani]]. == Okoliščine ob nastajanju in izidu == “Imprimatur” je prva knjiga iz vrste sedmerih knjig zakoncev Monaldi & Sorti. Knjiga je izšla v Italiji 2002, in je bila prevedena takoj v veliko jezikov v skupni večmilijonski nakladi. Imprimatur je bil preveden 2009 tudi v [[slovenščina|slovenščino]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=„Imprimatur”|publisher=Učila International|date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref> Zakonca Monaldi & Sorti sta več ko deset let preučevala arhivske vire, da bi napisala ''Imprimatur'', ki je bil preveden po kratkem času v 26 jezikov; med temi ni bila samo angleščina, francoščina ali izvirna italijanščina, ampak tudi nizozemščina, korejščina, hrvaščina, srbščina – in mnogi drugi bolj ali manj znani jeziki – a v skupni nakladi prek dva milijona izvodov, ki so jih prodajali po 60 deželah. Večino izdaj so kupci kar razgrabili in so bile kmalu razprodane. Podoben uspeh je doživela tudi naslednja knjiga iz tega niza - ''Secretum''; kakor pravzaprav vse njune knjige.<ref>{{navedi splet|url=https://www.knjizararoman.rs/knjige/knjiga-secretum-autor-monaldi-sorti-19704|title=„Secretum”|publisher=Knjižara Roman|date=2007|accessdate=28. december 2020}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref>Rita Monaldi i Frančesko Sorti: ''Secretum''. Prevele z italijanskog Mirjana Popov-Slijepčević i Gordana Breberina. Naslov originala: Monaldi & Sorti ''SECRETVM''. Copyright © 2004 by Rita Monaldi and Francesco Sorti. Translation Copyright © 2007 za srpsko izdanje, LAGUNA</ref> ''Imprimatur'' je bil preveden tudi v [[slovenščina|slovenščino]] in je izšel pri založbi Učila International v Tržiču; prevedel ga je Miro Bajt (ki je prevedel tudi »Secretum« in »Veritas«).<ref name="#2"/> Sledil mu je Secretum 2010 <ref>Pri »Secretum«u ima slovenska izdaja tendenciozen podnaslov, češ da je to »Drugi del trilogije o vatikanskih intrigah«. To je namreč drugi del sedmeroknižja in ne troknižja! Poleg tega ne gre samo za »vatikanske intrige«, ampak sploh za takratne zgodovinske, politične, pa tudi pisateljske spletke (tako svetnih kot duhovnih vladarjev) – a notri je poleg spletk še marsikaj tehtnega.</ref> in Veritas 2011. <ref>{{navedi splet|url=http://www.worldcat.org/identities/lccn-no2002072761/|title=Sorti, Francesco - Overview|publisher=OCLC|date=2020|accessdate=11. januar 2021}}</ref> Napeta zgodba o Melanijevih spletkah je od 2002 presegla glede neposredne prodaje celo takratno vodilno uspešnico ''[[Da Vincijeva šifra (roman)|Da Vincijevo šifro]]''.<ref>{{navedi splet|url= https://www.facebook.com/caffeletterario.crema/posts/rita-monaldi-e-francesco-sorti-filologa-classica-lei-musicologo-lui-sono-in-asso/1640931612596149/|title= Rita Monaldi e Francesco Sorti (Vabilo na predstavitev knjige)|publisher=Caffé Letterario Crema|date=16. november 2017|accessdate=28. december 2020}}</ref> Že v svoji prvi izdaji je ''Imprimatur'' zasedel četrto mesto med najbolj prodajanimi knjigami glede na poizvedovanje italijanskega dnevnika ''Corriere Della Sera''. Kmalu pa se je zataknilo: – knjige so zginjale s polic, ponatis se je zavlekel. Zakonca sumita, da so tega krive listine, ki sta jih našla v ''Vatikanskem arhivu'' in ''Državnem arhivu v Rimu'', ki naj bi ogrožale ugled [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], katerega je [[papež Janez Pavel II.]] menda ravno v tistem času - v jubilejnem letu 2000 - nameraval »posvetiti (prišteti k svetnikom), pa je Vatikan v objavi knjige videl nagajanje in sabotažo, čeprav je bila napisana že veliko prej«, meni Francesco Sorti na predstavitvi hrvaškega prevoda knjige »Secretum« 2008. Ne gre zanemarjati dejstva, da je takrat vladala v Italiji [[Silvio Berlusconi|Berlusconijeva]] ''Forza Italia'' nekako v narodnjaškem duhu s populističnimi gesli kot: »Naprej in najprej Italija, o njej samo dobro in le tisto, kar vzbuja ponos...« V to evforično ozračje spada najbrž tudi takrat nastali film ''[[Srce v breznu|Srce]]''. Knjiga "Imprimatur" pa je bila pisana v drugačnem duhu - na temelju zgodovinskih listin - čeprav prepletena z bujno domišljijo. Roman je pravzaprav pisan v kritičnem duhu - celo do nekaterih od zgodovinarjev sprejetih stališč. Nekatere sume in domneve namreč sprejema kot zanesljivavdejstva. Iz teh in drugih razlogov je slabo naletel. Zakonca poudarjata, da sta najhujše nasprotovanje doživljala od levičarjev - in tega še danes ne moreta dojeti; morda zato, ker sta se ukvarjala s cerkvenimi zadevami... Iz takega sovražnega ozračja - kot sama pravita - sta se zakonca morala umakniti s prvo izdajo druge knjige - ki je bila pa lepo sprejeta na Nizozemskem.<ref>{{navedi splet|url= https://anasubasic1.wordpress.com/2008/11/05/„imprimatur-secretum-veritas-mysterium-unicum…”/|title=„Imprimatur secretum, veritas mysterium. Unicum…”|publisher=Ana Subašić|date=5. november 2008|accessdate=28. december 2020}}</ref> == Vsebina == === Sedmeroknižje === Kot tudi naslednji roman iz niza – ''Secretum'' - , je tudi ''Imprimatur'' v osnovi [[zgodovinski roman]], ki bi ga zaradi napetega dogajanja lahko uvrstili med [[kriminalka|kriminalke]] alla [[Agatha Christie]] – ali pa tudi med [[vojni roman]]; ker je pa seveda rdeča nit domišljija, bi ga lahko uvrstili tudi v [[fantazijski roman]]. ''Secretum'' poteka 17 let pozneje - v jubilejnem letu 1700, ko je že čutiti grozeče ozračje, ki bo prineslo ''špansko nasledstveno vojno''. Pri ''Imprimaturju'' pa dogajanje poteka v ozračju vojne, ki že divja – in sicer [[muslimani|muslimanski]] [[Turki]] že oblegajo [[Dunaj]] leta 1683 – od čegar bo odvisna prihodnost [[Rimskokatoliška cerkev|katoliškega]] [[krščanstvo|krščanstva]] in zahodne [[civilizacija|omike]]. Glede svojih romanov pravi Rita Monaldi: »Na trgu je veliko pustolovskih romanov, poučno-zgodovinskih pa ne. Zgodovina pa si zasluži, da si jo zapomnimo zlasti zato, ker nas uči, da ne bi ponavljali napak iz preteklosti, ali da bi jih znali preprečiti; pomaga nam namreč razumeti, kaj je napačno in kam nas to lahko vodi. Najini romani so ''zgodovinski'' le v svoji preobleki; v resnici pa so ''vzgojni''." Celotno zgodbo sestavlja namreč kar sedem romanov, katerih naslovi tvorijo latinski stavek ''»Imprimatur Secretum Veritas Mysterium Dissimulatio Unicum Opus«''; v prevodu bi to pomenilo: »Natisni Skrivnost Resnica Tajna Hinavščina Edinstvenost Delo«. To podaja vodilno misel teh romanov: ''»Natisne se lahko vsaka skrivnost, resnica je kljub temu tajna in nedosegljiva. Edina stvarnost ostaja hinavščina"''. Glavni junak v vsej tej zanimivi verigi zgodovinsko-domišljijskih dogajanj pa je slej ko prej prebrisani, uglajeni in iznajdljivi [[Atto Melani|Melani]]. Najbolj privlačen vidik njunega ustvarjanja je vzorno sodelovanje, ki se kaže v vseh predstavitvah njunih knjig; pa tudi pri odkrivanju izvirnih listin, zasebnih pisem, poročil in dopisovanja, ki ga hranijo evropski arhivi. Tako človek ne more ločiti, kar je našel ali napisal eden od zakoncev, ker vse delata skupno - kar je dandanes redkost. ==== Dogajanje ==== Dogajanje ''Imprimaturja'' poteka v [[Rim]]u, enajstega kimovca 1683, v senci prodiranja [[Turki|turških]] [[muslimani|munslimanskih]] hord proti [[Dunaj]]u, ki ga dosežejo in oblegajo. Bitka za Dunaj pa je potekala naslednjega dne, dvanajstega kimovca. Pisatelja z izbiro tega datuma (ne)hote namigujeta na usodne dogodke prav tako 11. kimovca - a iz bližnje preteklosti - na [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristične napade 11. septembra 2001]] v [[New York|New Yorku]] in drugod po [[ZDA]], ki so jih - podobno kot 1683, takorekoč neizzvane zagrešile neke muslimanske skupine. V gostilni nenadna smrt enega od potnikov v središču [[Rim|Svetega mesta]] povzroči preplah: zastrupljenje ali kuga? V gostilni uvedejo [[karantena|karanteno]]. Gostje so zaprti v svojih sobah. Opat [[Atto Melani|Melani]], ki je diplomat in vohun v službi [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], pa se ne dvoumi in želi kot pravi detektiv razjasniti zadevo. Seveda pa opat zapleteni zadevi ne more biti kos sam: pomaga mu izredno prebrisan kuharček-domačin, ki pozna rimsko podzemlje kot svoj žep. Njuna raziskava tako vodi v osrčje spletk državnih in cerkvenih krogov, ki določajo usodo celotne [[Evropa|Evrope]]. Pred seboj imamo očarljivo kriminalno zgodbo in barvito podobo tedanjih običajev, ki jih v smislu pripovedne dovršenosti skorajda ni mogoče preseči.<ref>{{navedi splet|url=https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/|title=Imprimatur. Historischer Roman. Broschiertes Buch|publisher=Bücher.de|date=2004|accessdate=6. marec 2021}}</ref> Njuna raziskava bo torej razsvetlila mednarodno zaroto, v kateri se prepletajo vera, politika in vohunstvo. Ozračje baročnega Rima je polno negotovosti; med skrivnimi podzemeljskimi hodiniki naletita na alkemične delavnice, lovce na relikvije, skrivne tiskarne, čudne zdravniške in kuhinjske recepte: v ozadju pa kot [[Damoklejev meč]] visi skrivna zarota, ki sta si jo avtorja bistroumno zamislila po več ko desetletnem študiju že znanih in tudi na novo odkritih listin v Rimu in po drugih evropskih arhivih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.laguna.rs/n144_knjiga_imprimatur_laguna.html|title=Imprimatur |publisher=Laguna|date=2004|accessdate=6. marec 2021}}</ref> == Osebe == === [[Atto Melani]] === Ob predstavitev knjige “Secretum” 2008 sta zakonca Rita Monaldi & Francesco Sorti predstavila glavnega junaka - širšemu občinstvu popolnoma neznanega Melanija, ki pa nastopa tudi v "Imprimaturju" in številnih drugih povestih: {| |- ! Hrvaški prevod<ref>{{navedi splet|url= https://anasubasic1.wordpress.com/2008/11/05/„imprimatur-secretum-veritas-mysterium-unicum…”/|title=Zovem se Knjiga|publisher= Ana Subašić|date=5. November 2008|accessdate=28. december 2020}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>Riječ je o političkom trileru utemeljenom na istraživanju povijesnih činjenica razdoblja baroka, a radnja je smještena u 1700. godinu u vrijeme Rata za španjolsko naslijeđe i smrti pape Inocenta XI. U tim okolnostima igru vodi najzanimljiviji špijun baroka, opat Atto Melani. „Melanija je zapravo pronašao Francesco. Osamdesetih godina je pisao diplomski rad o ulozi obitelji Melani u povijesti glazbe i poželio napisati suvremeni roman te tematike z baroknim prizvucima. Tad se nismo ni znali, no otkrili smo zajedničku strast prema baroku“, ističe autorica. Atto Melani je operni pjevač kastrat, špijun, diplomat i pisac, „on je spoj dviju duša, duše muškarca i duše žene, kao kastrat idealan je za par pisaca“, zaključila je Monaldi. </blockquote> | <blockquote>Tu gre za politično detektivko, ki temelji na raziskavi zgodovinskih dejstev iz obdobja [[barok]]a, a dogajanje je postavljeno v leto 1700, v čas ''Španske nasledstvene vojne'' in smrti ''[[papež Inocenc XII.|papeža Inocenca XII.]]''<ref>Vir tu pomotoma pravi, da gre za papeža Inocenca XI., toda to ne bo držalo: on je namreč vladal 1667-1689 (se pravi za časa dogajanja, ki je opisano v "Imprimaturju"; gre torej očitno za Inocenca XII. (1691-1700)</ref>. V teh okoliščinah igro vodi najzanimivejši vohun baroka, '''''opat [[Atto Melani|Melani]]'''''. »Melanija je pravzaprav našel Francesco. Osemdesetih let (dvajsetega stoletja) je pisal diplomsko delo o vlogi družine Melani v zgodovini glasbe in je zaželel napisati sodoben roman s to tematiko z baročnimi prizvoki. Tedaj se nisva niti poznala; odkrila pa sva skupno strast do baroka«, poudarja avtorica Rita. Atto Melani je operni pevec-skopljenec, vohun, diplomat in pisatelj, »on je spoj dveh duš, duše moškega in duše ženske; kot skopljenec je idealen za pisateljski par,“ je sklenila Monaldijeva. </blockquote> |} === Drugi nastopajoči v ''Imprimaturju'' === Kar se tiče nastopajočih v Monaldi-Sortijevih romanih na splošno, gre za zgodovinske osebnosti – torej za ljudi, ki so nekoč res živeli. Pri nekaterih je privzeto samo ime. Prvi njun roman se celo začenja v prihodnosti – leta 2040 (!) – in se nato vrača nazaj v leto 1683 (Bitka za Dunaj). Kot "skromna" pisatelja, seveda zakonski par [[Monaldi & Sorti|Monaldi/Sorti]] v uvodni del romana uvrščata tudi sebe - iz perspektive prihodnosti. Tja - v leto 2040 - ki pravzaprav iz naše perspektive niti ni več daleč - je postavljena zamišljena posvetitev oziroma [[kanonizacija]] blaženega [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], ki jo je baje nameraval opraviti papež Janez Pavel II. že v jubilejnem letu 2000. Pisatelja trdita, da je njuna knjiga to posvečenje preprečila in da je to bil vzrok za domneven bojkot njune knjige v Italiji. Morda kdaj o teh domnevnih "vatikanskih spletkah" napišeta celo samostojen roman. Onadva omenjata, da je pa knjiga bila napisana že veliko pred temi načrti poljskega papeža; iz Vatikana so kratko odgovorili, da ta kanonizacija nima nobene zveze z njunim romanom. Zato bi ''Imprimatur'' - poleg drugih naslovov - upravičeno smeli imenovati tudi za ''[[futuristični roman|futurističnega]]''. Veliko oseb nastopa v ''Imprimaturju''. Rita je dala precej prostora osebnostim iz svoje domače okolice. Tako stopa pred nas kaj zanimiva in pisana množica ljudi različnih narodnosti, veroizpovedi in družbenega položaja – cela plejada bolj ali manj znanih zgodovinskih osebnosti, ki so vpletene v resnične ali izmišljene zaplete in spletke – velikokrat podkrepljene z zgodovinskimi dokumenti in vešče povezane z resničnimi dogodki. * '''''[[Pompeo Dulcibeni|Dulcibeni]]''''' (17. stoletje) – omenjen v takratnih listinah o Fermu; od stvarne osebnosti ima samo priimek – v pripovedi nastopa kot trgovec. * '''''[[Giovanni Tiracorda |Tiracorda]]''''' (1617-1714) – priznan osebni papeški zdravnik – vodilni znanstvenik v takratnem zdravstvu;<ref>{{navedi splet|url=https://www.viverefermo.it/2020/02/12/montegiorgio-conferenza-sul-dottore-dei-5-papi-giovanni-tiracorda-nato-nel-1617-al-castello-di-alteta/768581/|title= Montegiorgio: Conferenza sul dottore dei 5 papi Giovanni Tiracorda nato nel 1617 al Castello di Alteta |publisher=Vivere Fermo|date=11. februar 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=HfYsYOHZHyE|title= Da castrum Altetae alla corte pontificia - Giovanni Tiracorda|publisher=Juri Muccichini|date=25. november 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * '''''[[Giovanni Maria Lancisi|Lancisi]]''''' (1654-1720) – Tiracordov učenec, znanstvenik in papežev osebni zdravnik; med drugim odkril povezavo med [[komar]]jem in [[malarija|malarijo]] <ref>{{navedi splet|url=http://www.accademia-lancisiana.it/giovanni_maria_lancisi.htm|title=Giovanni Maria Lancisi|publisher=Accademia Laancisiana|date=1965|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * '''''[[Pier Leone Ghezzi|Ghezzi]]''''' – karikaturist iz [[Comunanza|Comunanze]] (takrat se je kraj imenoval ''Forattini'') * ''gospod Mourai'' – postarni francoski pustolovec; * '''''gostilničar Pellegrino'''''; * '''''jezuit oče Robleda'''''; * '''''sienski zdravnik Cristofano'''''; * '''''francoski glasbenik Robert Devizè'''''; * '''''beneški steklar Angelo Brenozzi'''''; * '''''neapeljski pesnik Stilone Priaso'''''; * '''''Anglež Eduardus Bedfordi'''''; * '''''pripovedovalčeva žena Cloridia'''''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilquotidiano.it/articoli/2003/03/15/1662/intervista-a-rita-monaldi |title=Benedetta Trevisani v Intervista a Rita Monaldi|publisher=Il Quotidiano.it|date=15. marec 2003|accessdate=10. januar 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|title=Recensione di Imprimatur di Rita Monaldi e Francesco Sorti di Andrea Chiari|publisher=Leggere a clolori|date=24. februar 2015|accessdate=14. januar 2021|archive-date=2021-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20211209134813/https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|url-status=dead}}</ref> == Ocena == ;»Süddeutsche Zeitung GmbH« (München, Nemčija) {| |- ! Nemški izvirnik<ref name="#3">{{navedi splet|url=https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/|title= Imprimatur. Historischer Roman|publisher=Bücher.de|date= |accessdate=7. marec 2021}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Alles an ihnen, bis zum Zwicker, ist historisch überprüft und wenn schon nicht wahr, so doch wenigstens möglich. (Das Autorenduo Monaldi&Sorti)" </blockquote> | <blockquote>"Vse na njih (nastopajočih likih), vse do očal, je zgodovinsko preskušeno in če že ni resnično, je vendarle vsaj možno. (Tako avtorska dvojica Monaldi&Sorti)" </blockquote> |} ;»L’ Express« (Pariz) {| |- ! Nemški prevod<ref>{{navedi splet|url=https://www.amazon.co.uk/IMPRIMATUR-Toten-Melani-ermittelt-German-ebook/dp/B08BJ6BTFH|title= Imprimatur - Die Toten von Rom: Roman|publisher=Amazon.co.uk|date= |accessdate=7. marec 2021}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Er ist der beste Agent des französischen Sonnenkönigs, betraut mit einem Auftrag, bei dem das Schicksal Europas auf dem Spiel steht – doch nun sitzt Abbé Melani in der Herberge ''Locanda del Donzello'' fest: Einer der Gäste ist angeblich an der Pest gestorben, und das hat die römischen Behörden zu einer sofortigen Quarantäne veranlasst. Doch Abbé Melani erkennt bald, dass der Mann ermordet wurde – und der Mörder immer noch unter ihnen lauert … Um einen Weg aus der streng bewachten Herberge zu finden und seine Mission doch noch zu Ende bringen zu können, muss sich der Abbé mithilfe eines ungewöhnlich scharfsinnigen Küchenjungen auf die Suche nach dem Giftmörder machen – aber der schreckt vor nichts zurück, um sein Geheimnis zu bewahren …" </blockquote> | <blockquote>"Opat Atto Melani je najboljši vohun francoskega Kralja sonca, ki mu je zaupana naloga tam, kjer je ogrožena usoda Evrope – in se zdaj nahaja v gostilni ''Locanda del Donzello''. Eden od gostov naj bi umrl zaradi kuge, kar je rimske oblasti spodbudilo k takojšnji karanteni. Toda Melani kmalu ugotovi, da je bil moški umorjen - in morilec se še vedno skriva med njimi ... Da bi našel pot iz strogo varovane gostilne in kot vedno končal svoje poslanstvo, mora opat uporabiti pomoč nenavadno pronicljivega kuharskega vajenca v iskanju zastrupljevalca – ki pa je pripravljen na vsakršno tveganje, da bi ohranil svojo skrivnost ..." </blockquote> |} ;Ocena bralca {| |- ! Nemški izvirnik: Bewertung von weingitaus Brühl am 13.04.2011<ref name="#3"/> ! Slovenski prevod: Ocenjuje weingitaus, Brühl dne 13.04.2011 |- | <blockquote>"In diesem Roman wird die Geschichte einiger Nächte im 17. Jh. in einer römischen Locanda erzählt. Der Hausbursche als Ich-Erzähler berichtet über die Aufdeckung eines Mordplans gegen den Papst. Das könnte ein spannender Stoff sein und ist es stellenweise auch, aber nach meiner Meinung hätte das Buch mit der Hälfte oder sogar einem Drittel des Umfangs weitaus lesenswerter sein können. Ich liebe historische Romane, aber vor diesem Buch warne ich: Die Autoren gefallen sich anscheinend darin, zu zeigen, wie toll sie recherchiert haben, indem sie geschichtliche Details bis ins Letzte auswalzen, bevor die eigentliche Handlung weiter geht." </blockquote> | <blockquote>"Ta roman pripoveduje o nekaj nočeh v 17. stoletju v rimski Locandi. Hišni hlapček kot prvoosebni pripovedovalec poroča o razkritju načrta umora proti papežu. To bi lahko bilo vznemirljivo gradivo in ponekod je, vendar bi po mojem mnenju ''bila knjiga veliko bolj vredna branja pri polovici ali celo tretjini velikosti.'' Obožujem zgodovinske romane, toda pred to knjigo opozarjam: Zdi se namreč, da pisatelja uživata v razkazovanju svojih raziskav, tako da predstavita zgodovinske posameznosti do zadnjih podrobnosti, preden se sploh kako dejanje (začenja in) nadaljuje." </blockquote> |} ;»Klik klak« (Niš, Srbija) V „Imprimaturju“ bodo bralci vsekakor občutili sledi italijanskih klasikov, prvenstveno [[Giovanni Boccaccio|Boccacciovega]] ''»[[Dekameron]]a«'' – saj obe dogajanji potekata v [[karantena |karanteni ]]; nato [[Umberto Eco|Ecovega]] ''»[[Ime rože |Imena rože]]«'', in sicer po zarotah, vohunjenju, detektivski zgodbi, drugem obrazu Cerkve.<ref name="#1"/> ;»Le Monde« (Pariz, Francija) {| |- ! Nemški prevod<ref name="#3"/> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Eine zwischen den Polen Bildung und historischer Roman oszillierende Kriminalgeschichte, die uns in ein spannungsgeladenes und barockes Europa führt, mitten in das Herz politischer und kirchlicher Intrigen." </blockquote> | <blockquote>"Zgodba o zločinu, ki niha med tečajema izobraževanja in zgodovinskega romana, nas vodi v napetosti polno in baročno Evropo, naravnost v osrčje političnih in cerkvenih spletk." </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == ;{{ikona sl}} *[https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022 Dobre knjige – Imprimatur] ;{{ikona en}} *[https://www.amazon.com/Imprimatur/dp/1846972647 Imprimatur Paperback – May 20, 2013 by Rita Monaldi (Author), Francesco Sorti (Author) Print length 666 pages Language English Publisher Birlinn] *[https://www.youtube.com/watch?v=HN4Ogb08Adg Rita Monaldi i Frančesko Sorti „Imprimatur" Jun 9, 2008 Laguna Kratki dokumentarac o knjizi „Imprimatur" (autori: Rita Monaldi i Frančesko Sorti). Propratni tekst sastavljen je od odlomaka iz knjige. (Opremljen v ''srbohrvaščini'' je ''youtube vidnik'' s kratko in nazorno razlago vsebine romana in okoliščin, ki spremljajo dogajanje, v ''angleščini''.] *[https://coles-books.co.uk/imprimatur-by-monaldi-sorti-signed-edition Coles books Imprimatur] *[http://www.attomelani.net/index.php/english/ Attomelani: Breaking news] ;{{ikona de}} *[https://www.barnesandnoble.com/w/imprimatur-die-toten-von-rom-monaldi-sorti/1137212775 IMPRIMATUR - Die Toten von Rom: Roman by Monaldi & Sorti. NOOK Book. 1.1.2020. ISBN-13:9783966553223, pages 840.] *[https://www.amazon.co.uk/IMPRIMATUR-Toten-Melani-ermittelt-German-ebook/dp/B08BJ6BTFH IMPRIMATUR - Die Toten von Rom: Roman (Abbé Melani ermittelt 1) (German Edition) Kindle Edition] *[https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/ Rita Monaldi, Francesco Sorti Imprimatur Historischer Roman. Übersetzung: Hausmann, Friederike; Pflug, Maja Broschiertes Buch] ;{{ikona it}} *[https://www.famigliacristiana.it/articolo/secretutm-monaldi-sorti.aspx MONALDI & SORTI: Dobbiamo imparare dalla storia. Patrizia Ruscio v ''Famiglia Cristiana''] *[https://www.amazon.it/product-reviews/8868528657/ref=cm_cr_arp_d_viewpnt_rgt?ie=UTF8&filterByKeyword=atto+melani&pageNumber=1&reviewerType=all_reviews&filterByStar=critical#reviews-filter-bar Secretum: Recensioni clienti] ;{{ikona sr}} *[https://www.laguna.rs/n144_knjiga_imprimatur_laguna.html Imprimatur Format: 13x20 cm Broj strana: 614 Pismo: Latinica Povez: Mek Godina izdanja: 2004. ISBN: 86-7436-144-7 Prevodilac: Gordana Breberina Copyright © Laguna 1999 - 2021] ;{{ikona bs}} *[https://www.knjiga.ba/imprimatur-n0102.html Imprimatur Pisac: Rita Monaldi, Frančesko Sorti ISBN:86-7436-144-7 Izdavač: Laguna Broj strana: 614. Vujica Ognjenović] ;{{ikona hr}} *[https://fraktura.hr/imprimatur.html Fraktura Rita MonaldiFrancesco Sorti Imprimatur Jezik izvornika: talijanski Prijevod: Mirna Čubranić Broj stranica: 656 Datum izdanja: listopad 2007. ISBN: 978-953266033-3 Naslov izvornika: Imprimatur Vrsta uveza: meki Visina: 225 mm Težina: 895 g] *[https://libri.hr/knjiga/beletristika-hrvatska-i-strana-knjievnost-povijesni-romani/monaldi-sorti-imprimatur-7750 Libri: Monaldi & Sorti - Monaldi & Sorti: Imprimatur] {{normativna kontrola}} [[Kategorija,Italijanski romani]] [[Kategorija,Dela zakoncev Monaldi & Sorti]] [[Kategorija,Knjige leta 2002]] [[Kategorija,Zgodovinski romani]] [[Kategorija,Vojni romani]] [[Kategorija,Detektivski romani]] [[Kategorija,Fantazijski romani]] {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] slovesa „[[Monah Hokaj]]“, ko srbski ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija,Rojeni leta 1946]] [[Kategorija,Živeči ljudje]] [[Kategorija,Srbski pravniki]] [[Kategorija,Srbski novinarji]] [[Kategorija,Srbski akademiki]] [[Kategorija,Srbski pisatelji]] [[Kategorija,Srbski politiki]] [[Kategorija,Srbski publicisti]] [[Kategorija,Srbski uredniki]] [[Kategorija,Srbski poligloti]] [[Kategorija,Oporečniki]] [[Kategorija,Srbski monarhisti]] [[Kategorija,Pacifisti]] qrqg64dg6kqgr2826o414jhh1clucop 6685553 6685551 2026-06-05T12:46:37Z Stebunik 55592 6685553 wikitext text/x-wiki 1sl Drašković Monah Hokaj 3.vi.2026 2sl Menih Hokaj članek 3.vi.2026 {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hokaj | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj''<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (izg.: ''Hokaj''; {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – a v civilstvu profesorja zgodovine Simona Olujića – pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-sr|Hawkeye}} – Sokolje oko) zaradi nezmotljivega opravljanja svojega "posla" pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). Besedno je ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v fonetičnem izgovoru kot ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeyej]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} ==== Dogajanje ==== Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino razbokjniške duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmisel vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“). === Ocena === == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} === Pisatelj === ;{{ikona sr}} === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] {{drugipomeni2|Imprimatur}} {{Infopolje Knjiga | name = Imprimatur | title_orig = Imprimatur | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika: Imprimatur-naslovnica.jpg|300px|<center>''Imprimatur''<br />naslovnica slovenske izdaje iz [[2009]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Italija|Italiji]]'' [[2002]]</center> | author = [[Monaldi & Sorti]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Italija]] | language = [[italijanščina]] | series = sedem knjig po temle vrstnem redu: ''[[Imprimatur (Monaldi & Sorti)|Imprimatur]], [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]], [[Veritas (Monaldi & Sorti)|Veritas]], [[Mysterium (Monaldi & Sorti)|Mysterium]], [[Dissimulatio (Monaldi & Sorti)|Dissimulatio]], [[Unicum (Monaldi & Sorti)|Unicum]], [[Opus (Monaldi & Sorti)|Opus]]'' | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[kriminalka]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Mondadori]] | release_date = [[2002]] in naslednja leta še v drugih jezikih; v slovenščini 2009 <ref>{{navedi splet|url= https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=Imprimatur|publisher=Učila International |date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref> | english_release_date = <ref>{{navedi splet|url= https://www.amazon.com/Imprimatur/dp/1846972647|title=Imprimatur|publisher=Birlinn (Edinburgh Scotland)|date=20. maj 2013|accessdate=6. marec 2021}}</ref> <ref> jezik:angleščina, strani 666</ref> | media_type = | pages = | isbn = 9781846971051 | preceded_by = | followed_by = [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]] }} '''''Imprimatur'''''{{efn|''Imprimatur'' ({{lang-la|Imprimatur!}}) je latinska beseda, ki pomeni ''Naj se tiska!'' in sicer je to trpni velelnik od {{lang-la|imprimo 3 -pressi, -pressum}} v pomenu ''vtisniti, pritisniti, odtisniti, natisniti'', pa tudi ''zaznamenovati, zarisati, zabeležiti''<ref>{{navedi knjigo|author=F. Bradač|title=Latinsko-slovenski slovar (DZS 1955)|page=281}}</ref> Velja omeniti, da beseda »Imprimatur!« dandanes pravzaprav pomeni isto kot blagoslov in dovoljenje [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvenih]] oblasti, da je neko knjigo z versko-moralno-vzgojno vsebino možno natisniti. Od [[Tridentinski koncil|Tridentinuma]] dalje se je to zahtevalo praktično za vsa tovrstna dela; [[Drugi vatikanski koncil|Drugi Vaticanum]] je te predpise malce ublažil.<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.kliklak.rs/trileri/laguna/imprimatur-r-monaldi-i-f-sorti-2450|title=IMPRIMATUR - R. Monaldi i F. Sorti ( 2450 )|publisher=Vujica Ognjenović v Klikklak.Niš|date=|accessdate=6. marec 2021}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>}} je zgodovinski roman in prvi del serije sedmerih knjig, ki jih skupno pišeta zakonca [[Monaldi & Sorti|Rita Monaldi in Francesco Sorti]]. Tukaj – kot v naslednjih knjigah - gre za politično-poučni domišljijski roman v obliki zgodovinske pripovedi. Glavni lik je prepredeni [[Atto Melani|Melani]]. == Okoliščine ob nastajanju in izidu == “Imprimatur” je prva knjiga iz vrste sedmerih knjig zakoncev Monaldi & Sorti. Knjiga je izšla v Italiji 2002, in je bila prevedena takoj v veliko jezikov v skupni večmilijonski nakladi. Imprimatur je bil preveden 2009 tudi v [[slovenščina|slovenščino]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=„Imprimatur”|publisher=Učila International|date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref> Zakonca Monaldi & Sorti sta več ko deset let preučevala arhivske vire, da bi napisala ''Imprimatur'', ki je bil preveden po kratkem času v 26 jezikov; med temi ni bila samo angleščina, francoščina ali izvirna italijanščina, ampak tudi nizozemščina, korejščina, hrvaščina, srbščina – in mnogi drugi bolj ali manj znani jeziki – a v skupni nakladi prek dva milijona izvodov, ki so jih prodajali po 60 deželah. Večino izdaj so kupci kar razgrabili in so bile kmalu razprodane. Podoben uspeh je doživela tudi naslednja knjiga iz tega niza - ''Secretum''; kakor pravzaprav vse njune knjige.<ref>{{navedi splet|url=https://www.knjizararoman.rs/knjige/knjiga-secretum-autor-monaldi-sorti-19704|title=„Secretum”|publisher=Knjižara Roman|date=2007|accessdate=28. december 2020}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref>Rita Monaldi i Frančesko Sorti: ''Secretum''. Prevele z italijanskog Mirjana Popov-Slijepčević i Gordana Breberina. Naslov originala: Monaldi & Sorti ''SECRETVM''. Copyright © 2004 by Rita Monaldi and Francesco Sorti. Translation Copyright © 2007 za srpsko izdanje, LAGUNA</ref> ''Imprimatur'' je bil preveden tudi v [[slovenščina|slovenščino]] in je izšel pri založbi Učila International v Tržiču; prevedel ga je Miro Bajt (ki je prevedel tudi »Secretum« in »Veritas«).<ref name="#2"/> Sledil mu je Secretum 2010 <ref>Pri »Secretum«u ima slovenska izdaja tendenciozen podnaslov, češ da je to »Drugi del trilogije o vatikanskih intrigah«. To je namreč drugi del sedmeroknižja in ne troknižja! Poleg tega ne gre samo za »vatikanske intrige«, ampak sploh za takratne zgodovinske, politične, pa tudi pisateljske spletke (tako svetnih kot duhovnih vladarjev) – a notri je poleg spletk še marsikaj tehtnega.</ref> in Veritas 2011. <ref>{{navedi splet|url=http://www.worldcat.org/identities/lccn-no2002072761/|title=Sorti, Francesco - Overview|publisher=OCLC|date=2020|accessdate=11. januar 2021}}</ref> Napeta zgodba o Melanijevih spletkah je od 2002 presegla glede neposredne prodaje celo takratno vodilno uspešnico ''[[Da Vincijeva šifra (roman)|Da Vincijevo šifro]]''.<ref>{{navedi splet|url= https://www.facebook.com/caffeletterario.crema/posts/rita-monaldi-e-francesco-sorti-filologa-classica-lei-musicologo-lui-sono-in-asso/1640931612596149/|title= Rita Monaldi e Francesco Sorti (Vabilo na predstavitev knjige)|publisher=Caffé Letterario Crema|date=16. november 2017|accessdate=28. december 2020}}</ref> Že v svoji prvi izdaji je ''Imprimatur'' zasedel četrto mesto med najbolj prodajanimi knjigami glede na poizvedovanje italijanskega dnevnika ''Corriere Della Sera''. Kmalu pa se je zataknilo: – knjige so zginjale s polic, ponatis se je zavlekel. Zakonca sumita, da so tega krive listine, ki sta jih našla v ''Vatikanskem arhivu'' in ''Državnem arhivu v Rimu'', ki naj bi ogrožale ugled [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], katerega je [[papež Janez Pavel II.]] menda ravno v tistem času - v jubilejnem letu 2000 - nameraval »posvetiti (prišteti k svetnikom), pa je Vatikan v objavi knjige videl nagajanje in sabotažo, čeprav je bila napisana že veliko prej«, meni Francesco Sorti na predstavitvi hrvaškega prevoda knjige »Secretum« 2008. Ne gre zanemarjati dejstva, da je takrat vladala v Italiji [[Silvio Berlusconi|Berlusconijeva]] ''Forza Italia'' nekako v narodnjaškem duhu s populističnimi gesli kot: »Naprej in najprej Italija, o njej samo dobro in le tisto, kar vzbuja ponos...« V to evforično ozračje spada najbrž tudi takrat nastali film ''[[Srce v breznu|Srce]]''. Knjiga "Imprimatur" pa je bila pisana v drugačnem duhu - na temelju zgodovinskih listin - čeprav prepletena z bujno domišljijo. Roman je pravzaprav pisan v kritičnem duhu - celo do nekaterih od zgodovinarjev sprejetih stališč. Nekatere sume in domneve namreč sprejema kot zanesljivavdejstva. Iz teh in drugih razlogov je slabo naletel. Zakonca poudarjata, da sta najhujše nasprotovanje doživljala od levičarjev - in tega še danes ne moreta dojeti; morda zato, ker sta se ukvarjala s cerkvenimi zadevami... Iz takega sovražnega ozračja - kot sama pravita - sta se zakonca morala umakniti s prvo izdajo druge knjige - ki je bila pa lepo sprejeta na Nizozemskem.<ref>{{navedi splet|url= https://anasubasic1.wordpress.com/2008/11/05/„imprimatur-secretum-veritas-mysterium-unicum…”/|title=„Imprimatur secretum, veritas mysterium. Unicum…”|publisher=Ana Subašić|date=5. november 2008|accessdate=28. december 2020}}</ref> == Vsebina == === Sedmeroknižje === Kot tudi naslednji roman iz niza – ''Secretum'' - , je tudi ''Imprimatur'' v osnovi [[zgodovinski roman]], ki bi ga zaradi napetega dogajanja lahko uvrstili med [[kriminalka|kriminalke]] alla [[Agatha Christie]] – ali pa tudi med [[vojni roman]]; ker je pa seveda rdeča nit domišljija, bi ga lahko uvrstili tudi v [[fantazijski roman]]. ''Secretum'' poteka 17 let pozneje - v jubilejnem letu 1700, ko je že čutiti grozeče ozračje, ki bo prineslo ''špansko nasledstveno vojno''. Pri ''Imprimaturju'' pa dogajanje poteka v ozračju vojne, ki že divja – in sicer [[muslimani|muslimanski]] [[Turki]] že oblegajo [[Dunaj]] leta 1683 – od čegar bo odvisna prihodnost [[Rimskokatoliška cerkev|katoliškega]] [[krščanstvo|krščanstva]] in zahodne [[civilizacija|omike]]. Glede svojih romanov pravi Rita Monaldi: »Na trgu je veliko pustolovskih romanov, poučno-zgodovinskih pa ne. Zgodovina pa si zasluži, da si jo zapomnimo zlasti zato, ker nas uči, da ne bi ponavljali napak iz preteklosti, ali da bi jih znali preprečiti; pomaga nam namreč razumeti, kaj je napačno in kam nas to lahko vodi. Najini romani so ''zgodovinski'' le v svoji preobleki; v resnici pa so ''vzgojni''." Celotno zgodbo sestavlja namreč kar sedem romanov, katerih naslovi tvorijo latinski stavek ''»Imprimatur Secretum Veritas Mysterium Dissimulatio Unicum Opus«''; v prevodu bi to pomenilo: »Natisni Skrivnost Resnica Tajna Hinavščina Edinstvenost Delo«. To podaja vodilno misel teh romanov: ''»Natisne se lahko vsaka skrivnost, resnica je kljub temu tajna in nedosegljiva. Edina stvarnost ostaja hinavščina"''. Glavni junak v vsej tej zanimivi verigi zgodovinsko-domišljijskih dogajanj pa je slej ko prej prebrisani, uglajeni in iznajdljivi [[Atto Melani|Melani]]. Najbolj privlačen vidik njunega ustvarjanja je vzorno sodelovanje, ki se kaže v vseh predstavitvah njunih knjig; pa tudi pri odkrivanju izvirnih listin, zasebnih pisem, poročil in dopisovanja, ki ga hranijo evropski arhivi. Tako človek ne more ločiti, kar je našel ali napisal eden od zakoncev, ker vse delata skupno - kar je dandanes redkost. ==== Dogajanje ==== Dogajanje ''Imprimaturja'' poteka v [[Rim]]u, enajstega kimovca 1683, v senci prodiranja [[Turki|turških]] [[muslimani|munslimanskih]] hord proti [[Dunaj]]u, ki ga dosežejo in oblegajo. Bitka za Dunaj pa je potekala naslednjega dne, dvanajstega kimovca. Pisatelja z izbiro tega datuma (ne)hote namigujeta na usodne dogodke prav tako 11. kimovca - a iz bližnje preteklosti - na [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristične napade 11. septembra 2001]] v [[New York|New Yorku]] in drugod po [[ZDA]], ki so jih - podobno kot 1683, takorekoč neizzvane zagrešile neke muslimanske skupine. V gostilni nenadna smrt enega od potnikov v središču [[Rim|Svetega mesta]] povzroči preplah: zastrupljenje ali kuga? V gostilni uvedejo [[karantena|karanteno]]. Gostje so zaprti v svojih sobah. Opat [[Atto Melani|Melani]], ki je diplomat in vohun v službi [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], pa se ne dvoumi in želi kot pravi detektiv razjasniti zadevo. Seveda pa opat zapleteni zadevi ne more biti kos sam: pomaga mu izredno prebrisan kuharček-domačin, ki pozna rimsko podzemlje kot svoj žep. Njuna raziskava tako vodi v osrčje spletk državnih in cerkvenih krogov, ki določajo usodo celotne [[Evropa|Evrope]]. Pred seboj imamo očarljivo kriminalno zgodbo in barvito podobo tedanjih običajev, ki jih v smislu pripovedne dovršenosti skorajda ni mogoče preseči.<ref>{{navedi splet|url=https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/|title=Imprimatur. Historischer Roman. Broschiertes Buch|publisher=Bücher.de|date=2004|accessdate=6. marec 2021}}</ref> Njuna raziskava bo torej razsvetlila mednarodno zaroto, v kateri se prepletajo vera, politika in vohunstvo. Ozračje baročnega Rima je polno negotovosti; med skrivnimi podzemeljskimi hodiniki naletita na alkemične delavnice, lovce na relikvije, skrivne tiskarne, čudne zdravniške in kuhinjske recepte: v ozadju pa kot [[Damoklejev meč]] visi skrivna zarota, ki sta si jo avtorja bistroumno zamislila po več ko desetletnem študiju že znanih in tudi na novo odkritih listin v Rimu in po drugih evropskih arhivih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.laguna.rs/n144_knjiga_imprimatur_laguna.html|title=Imprimatur |publisher=Laguna|date=2004|accessdate=6. marec 2021}}</ref> == Osebe == === [[Atto Melani]] === Ob predstavitev knjige “Secretum” 2008 sta zakonca Rita Monaldi & Francesco Sorti predstavila glavnega junaka - širšemu občinstvu popolnoma neznanega Melanija, ki pa nastopa tudi v "Imprimaturju" in številnih drugih povestih: {| |- ! Hrvaški prevod<ref>{{navedi splet|url= https://anasubasic1.wordpress.com/2008/11/05/„imprimatur-secretum-veritas-mysterium-unicum…”/|title=Zovem se Knjiga|publisher= Ana Subašić|date=5. November 2008|accessdate=28. december 2020}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>Riječ je o političkom trileru utemeljenom na istraživanju povijesnih činjenica razdoblja baroka, a radnja je smještena u 1700. godinu u vrijeme Rata za španjolsko naslijeđe i smrti pape Inocenta XI. U tim okolnostima igru vodi najzanimljiviji špijun baroka, opat Atto Melani. „Melanija je zapravo pronašao Francesco. Osamdesetih godina je pisao diplomski rad o ulozi obitelji Melani u povijesti glazbe i poželio napisati suvremeni roman te tematike z baroknim prizvucima. Tad se nismo ni znali, no otkrili smo zajedničku strast prema baroku“, ističe autorica. Atto Melani je operni pjevač kastrat, špijun, diplomat i pisac, „on je spoj dviju duša, duše muškarca i duše žene, kao kastrat idealan je za par pisaca“, zaključila je Monaldi. </blockquote> | <blockquote>Tu gre za politično detektivko, ki temelji na raziskavi zgodovinskih dejstev iz obdobja [[barok]]a, a dogajanje je postavljeno v leto 1700, v čas ''Španske nasledstvene vojne'' in smrti ''[[papež Inocenc XII.|papeža Inocenca XII.]]''<ref>Vir tu pomotoma pravi, da gre za papeža Inocenca XI., toda to ne bo držalo: on je namreč vladal 1667-1689 (se pravi za časa dogajanja, ki je opisano v "Imprimaturju"; gre torej očitno za Inocenca XII. (1691-1700)</ref>. V teh okoliščinah igro vodi najzanimivejši vohun baroka, '''''opat [[Atto Melani|Melani]]'''''. »Melanija je pravzaprav našel Francesco. Osemdesetih let (dvajsetega stoletja) je pisal diplomsko delo o vlogi družine Melani v zgodovini glasbe in je zaželel napisati sodoben roman s to tematiko z baročnimi prizvoki. Tedaj se nisva niti poznala; odkrila pa sva skupno strast do baroka«, poudarja avtorica Rita. Atto Melani je operni pevec-skopljenec, vohun, diplomat in pisatelj, »on je spoj dveh duš, duše moškega in duše ženske; kot skopljenec je idealen za pisateljski par,“ je sklenila Monaldijeva. </blockquote> |} === Drugi nastopajoči v ''Imprimaturju'' === Kar se tiče nastopajočih v Monaldi-Sortijevih romanih na splošno, gre za zgodovinske osebnosti – torej za ljudi, ki so nekoč res živeli. Pri nekaterih je privzeto samo ime. Prvi njun roman se celo začenja v prihodnosti – leta 2040 (!) – in se nato vrača nazaj v leto 1683 (Bitka za Dunaj). Kot "skromna" pisatelja, seveda zakonski par [[Monaldi & Sorti|Monaldi/Sorti]] v uvodni del romana uvrščata tudi sebe - iz perspektive prihodnosti. Tja - v leto 2040 - ki pravzaprav iz naše perspektive niti ni več daleč - je postavljena zamišljena posvetitev oziroma [[kanonizacija]] blaženega [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], ki jo je baje nameraval opraviti papež Janez Pavel II. že v jubilejnem letu 2000. Pisatelja trdita, da je njuna knjiga to posvečenje preprečila in da je to bil vzrok za domneven bojkot njune knjige v Italiji. Morda kdaj o teh domnevnih "vatikanskih spletkah" napišeta celo samostojen roman. Onadva omenjata, da je pa knjiga bila napisana že veliko pred temi načrti poljskega papeža; iz Vatikana so kratko odgovorili, da ta kanonizacija nima nobene zveze z njunim romanom. Zato bi ''Imprimatur'' - poleg drugih naslovov - upravičeno smeli imenovati tudi za ''[[futuristični roman|futurističnega]]''. Veliko oseb nastopa v ''Imprimaturju''. Rita je dala precej prostora osebnostim iz svoje domače okolice. Tako stopa pred nas kaj zanimiva in pisana množica ljudi različnih narodnosti, veroizpovedi in družbenega položaja – cela plejada bolj ali manj znanih zgodovinskih osebnosti, ki so vpletene v resnične ali izmišljene zaplete in spletke – velikokrat podkrepljene z zgodovinskimi dokumenti in vešče povezane z resničnimi dogodki. * '''''[[Pompeo Dulcibeni|Dulcibeni]]''''' (17. stoletje) – omenjen v takratnih listinah o Fermu; od stvarne osebnosti ima samo priimek – v pripovedi nastopa kot trgovec. * '''''[[Giovanni Tiracorda |Tiracorda]]''''' (1617-1714) – priznan osebni papeški zdravnik – vodilni znanstvenik v takratnem zdravstvu;<ref>{{navedi splet|url=https://www.viverefermo.it/2020/02/12/montegiorgio-conferenza-sul-dottore-dei-5-papi-giovanni-tiracorda-nato-nel-1617-al-castello-di-alteta/768581/|title= Montegiorgio: Conferenza sul dottore dei 5 papi Giovanni Tiracorda nato nel 1617 al Castello di Alteta |publisher=Vivere Fermo|date=11. februar 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=HfYsYOHZHyE|title= Da castrum Altetae alla corte pontificia - Giovanni Tiracorda|publisher=Juri Muccichini|date=25. november 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * '''''[[Giovanni Maria Lancisi|Lancisi]]''''' (1654-1720) – Tiracordov učenec, znanstvenik in papežev osebni zdravnik; med drugim odkril povezavo med [[komar]]jem in [[malarija|malarijo]] <ref>{{navedi splet|url=http://www.accademia-lancisiana.it/giovanni_maria_lancisi.htm|title=Giovanni Maria Lancisi|publisher=Accademia Laancisiana|date=1965|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * '''''[[Pier Leone Ghezzi|Ghezzi]]''''' – karikaturist iz [[Comunanza|Comunanze]] (takrat se je kraj imenoval ''Forattini'') * ''gospod Mourai'' – postarni francoski pustolovec; * '''''gostilničar Pellegrino'''''; * '''''jezuit oče Robleda'''''; * '''''sienski zdravnik Cristofano'''''; * '''''francoski glasbenik Robert Devizè'''''; * '''''beneški steklar Angelo Brenozzi'''''; * '''''neapeljski pesnik Stilone Priaso'''''; * '''''Anglež Eduardus Bedfordi'''''; * '''''pripovedovalčeva žena Cloridia'''''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilquotidiano.it/articoli/2003/03/15/1662/intervista-a-rita-monaldi |title=Benedetta Trevisani v Intervista a Rita Monaldi|publisher=Il Quotidiano.it|date=15. marec 2003|accessdate=10. januar 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|title=Recensione di Imprimatur di Rita Monaldi e Francesco Sorti di Andrea Chiari|publisher=Leggere a clolori|date=24. februar 2015|accessdate=14. januar 2021|archive-date=2021-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20211209134813/https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|url-status=dead}}</ref> == Ocena == ;»Süddeutsche Zeitung GmbH« (München, Nemčija) {| |- ! Nemški izvirnik<ref name="#3">{{navedi splet|url=https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/|title= Imprimatur. Historischer Roman|publisher=Bücher.de|date= |accessdate=7. marec 2021}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Alles an ihnen, bis zum Zwicker, ist historisch überprüft und wenn schon nicht wahr, so doch wenigstens möglich. (Das Autorenduo Monaldi&Sorti)" </blockquote> | <blockquote>"Vse na njih (nastopajočih likih), vse do očal, je zgodovinsko preskušeno in če že ni resnično, je vendarle vsaj možno. (Tako avtorska dvojica Monaldi&Sorti)" </blockquote> |} ;»L’ Express« (Pariz) {| |- ! Nemški prevod<ref>{{navedi splet|url=https://www.amazon.co.uk/IMPRIMATUR-Toten-Melani-ermittelt-German-ebook/dp/B08BJ6BTFH|title= Imprimatur - Die Toten von Rom: Roman|publisher=Amazon.co.uk|date= |accessdate=7. marec 2021}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Er ist der beste Agent des französischen Sonnenkönigs, betraut mit einem Auftrag, bei dem das Schicksal Europas auf dem Spiel steht – doch nun sitzt Abbé Melani in der Herberge ''Locanda del Donzello'' fest: Einer der Gäste ist angeblich an der Pest gestorben, und das hat die römischen Behörden zu einer sofortigen Quarantäne veranlasst. Doch Abbé Melani erkennt bald, dass der Mann ermordet wurde – und der Mörder immer noch unter ihnen lauert … Um einen Weg aus der streng bewachten Herberge zu finden und seine Mission doch noch zu Ende bringen zu können, muss sich der Abbé mithilfe eines ungewöhnlich scharfsinnigen Küchenjungen auf die Suche nach dem Giftmörder machen – aber der schreckt vor nichts zurück, um sein Geheimnis zu bewahren …" </blockquote> | <blockquote>"Opat Atto Melani je najboljši vohun francoskega Kralja sonca, ki mu je zaupana naloga tam, kjer je ogrožena usoda Evrope – in se zdaj nahaja v gostilni ''Locanda del Donzello''. Eden od gostov naj bi umrl zaradi kuge, kar je rimske oblasti spodbudilo k takojšnji karanteni. Toda Melani kmalu ugotovi, da je bil moški umorjen - in morilec se še vedno skriva med njimi ... Da bi našel pot iz strogo varovane gostilne in kot vedno končal svoje poslanstvo, mora opat uporabiti pomoč nenavadno pronicljivega kuharskega vajenca v iskanju zastrupljevalca – ki pa je pripravljen na vsakršno tveganje, da bi ohranil svojo skrivnost ..." </blockquote> |} ;Ocena bralca {| |- ! Nemški izvirnik: Bewertung von weingitaus Brühl am 13.04.2011<ref name="#3"/> ! Slovenski prevod: Ocenjuje weingitaus, Brühl dne 13.04.2011 |- | <blockquote>"In diesem Roman wird die Geschichte einiger Nächte im 17. Jh. in einer römischen Locanda erzählt. Der Hausbursche als Ich-Erzähler berichtet über die Aufdeckung eines Mordplans gegen den Papst. Das könnte ein spannender Stoff sein und ist es stellenweise auch, aber nach meiner Meinung hätte das Buch mit der Hälfte oder sogar einem Drittel des Umfangs weitaus lesenswerter sein können. Ich liebe historische Romane, aber vor diesem Buch warne ich: Die Autoren gefallen sich anscheinend darin, zu zeigen, wie toll sie recherchiert haben, indem sie geschichtliche Details bis ins Letzte auswalzen, bevor die eigentliche Handlung weiter geht." </blockquote> | <blockquote>"Ta roman pripoveduje o nekaj nočeh v 17. stoletju v rimski Locandi. Hišni hlapček kot prvoosebni pripovedovalec poroča o razkritju načrta umora proti papežu. To bi lahko bilo vznemirljivo gradivo in ponekod je, vendar bi po mojem mnenju ''bila knjiga veliko bolj vredna branja pri polovici ali celo tretjini velikosti.'' Obožujem zgodovinske romane, toda pred to knjigo opozarjam: Zdi se namreč, da pisatelja uživata v razkazovanju svojih raziskav, tako da predstavita zgodovinske posameznosti do zadnjih podrobnosti, preden se sploh kako dejanje (začenja in) nadaljuje." </blockquote> |} ;»Klik klak« (Niš, Srbija) V „Imprimaturju“ bodo bralci vsekakor občutili sledi italijanskih klasikov, prvenstveno [[Giovanni Boccaccio|Boccacciovega]] ''»[[Dekameron]]a«'' – saj obe dogajanji potekata v [[karantena |karanteni ]]; nato [[Umberto Eco|Ecovega]] ''»[[Ime rože |Imena rože]]«'', in sicer po zarotah, vohunjenju, detektivski zgodbi, drugem obrazu Cerkve.<ref name="#1"/> ;»Le Monde« (Pariz, Francija) {| |- ! Nemški prevod<ref name="#3"/> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Eine zwischen den Polen Bildung und historischer Roman oszillierende Kriminalgeschichte, die uns in ein spannungsgeladenes und barockes Europa führt, mitten in das Herz politischer und kirchlicher Intrigen." </blockquote> | <blockquote>"Zgodba o zločinu, ki niha med tečajema izobraževanja in zgodovinskega romana, nas vodi v napetosti polno in baročno Evropo, naravnost v osrčje političnih in cerkvenih spletk." </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == ;{{ikona sl}} *[https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022 Dobre knjige – Imprimatur] ;{{ikona en}} *[https://www.amazon.com/Imprimatur/dp/1846972647 Imprimatur Paperback – May 20, 2013 by Rita Monaldi (Author), Francesco Sorti (Author) Print length 666 pages Language English Publisher Birlinn] *[https://www.youtube.com/watch?v=HN4Ogb08Adg Rita Monaldi i Frančesko Sorti „Imprimatur" Jun 9, 2008 Laguna Kratki dokumentarac o knjizi „Imprimatur" (autori: Rita Monaldi i Frančesko Sorti). Propratni tekst sastavljen je od odlomaka iz knjige. (Opremljen v ''srbohrvaščini'' je ''youtube vidnik'' s kratko in nazorno razlago vsebine romana in okoliščin, ki spremljajo dogajanje, v ''angleščini''.] *[https://coles-books.co.uk/imprimatur-by-monaldi-sorti-signed-edition Coles books Imprimatur] *[http://www.attomelani.net/index.php/english/ Attomelani: Breaking news] ;{{ikona de}} *[https://www.barnesandnoble.com/w/imprimatur-die-toten-von-rom-monaldi-sorti/1137212775 IMPRIMATUR - Die Toten von Rom: Roman by Monaldi & Sorti. NOOK Book. 1.1.2020. ISBN-13:9783966553223, pages 840.] *[https://www.amazon.co.uk/IMPRIMATUR-Toten-Melani-ermittelt-German-ebook/dp/B08BJ6BTFH IMPRIMATUR - Die Toten von Rom: Roman (Abbé Melani ermittelt 1) (German Edition) Kindle Edition] *[https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/ Rita Monaldi, Francesco Sorti Imprimatur Historischer Roman. Übersetzung: Hausmann, Friederike; Pflug, Maja Broschiertes Buch] ;{{ikona it}} *[https://www.famigliacristiana.it/articolo/secretutm-monaldi-sorti.aspx MONALDI & SORTI: Dobbiamo imparare dalla storia. Patrizia Ruscio v ''Famiglia Cristiana''] *[https://www.amazon.it/product-reviews/8868528657/ref=cm_cr_arp_d_viewpnt_rgt?ie=UTF8&filterByKeyword=atto+melani&pageNumber=1&reviewerType=all_reviews&filterByStar=critical#reviews-filter-bar Secretum: Recensioni clienti] ;{{ikona sr}} *[https://www.laguna.rs/n144_knjiga_imprimatur_laguna.html Imprimatur Format: 13x20 cm Broj strana: 614 Pismo: Latinica Povez: Mek Godina izdanja: 2004. ISBN: 86-7436-144-7 Prevodilac: Gordana Breberina Copyright © Laguna 1999 - 2021] ;{{ikona bs}} *[https://www.knjiga.ba/imprimatur-n0102.html Imprimatur Pisac: Rita Monaldi, Frančesko Sorti ISBN:86-7436-144-7 Izdavač: Laguna Broj strana: 614. Vujica Ognjenović] ;{{ikona hr}} *[https://fraktura.hr/imprimatur.html Fraktura Rita MonaldiFrancesco Sorti Imprimatur Jezik izvornika: talijanski Prijevod: Mirna Čubranić Broj stranica: 656 Datum izdanja: listopad 2007. ISBN: 978-953266033-3 Naslov izvornika: Imprimatur Vrsta uveza: meki Visina: 225 mm Težina: 895 g] *[https://libri.hr/knjiga/beletristika-hrvatska-i-strana-knjievnost-povijesni-romani/monaldi-sorti-imprimatur-7750 Libri: Monaldi & Sorti - Monaldi & Sorti: Imprimatur] {{normativna kontrola}} [[Kategorija,Italijanski romani]] [[Kategorija,Dela zakoncev Monaldi & Sorti]] [[Kategorija,Knjige leta 2002]] [[Kategorija,Zgodovinski romani]] [[Kategorija,Vojni romani]] [[Kategorija,Detektivski romani]] [[Kategorija,Fantazijski romani]] {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] slovesa „[[Monah Hokaj]]“, ko srbski ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija,Rojeni leta 1946]] [[Kategorija,Živeči ljudje]] [[Kategorija,Srbski pravniki]] [[Kategorija,Srbski novinarji]] [[Kategorija,Srbski akademiki]] [[Kategorija,Srbski pisatelji]] [[Kategorija,Srbski politiki]] [[Kategorija,Srbski publicisti]] [[Kategorija,Srbski uredniki]] [[Kategorija,Srbski poligloti]] [[Kategorija,Oporečniki]] [[Kategorija,Srbski monarhisti]] [[Kategorija,Pacifisti]] h38b0lf3dcil3ztljplnem7u76glyma 6685602 6685553 2026-06-05T15:16:40Z Stebunik 55592 6685602 wikitext text/x-wiki 1sl Drašković Monah Hokaj 3.vi.2026 2sl Menih Hokaj članek 3.vi.2026 {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hokaj | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj''<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (izg.: ''Hokaj''; {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – a v civilstvu profesorja zgodovine Simona Olujića – pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-sr|Hawkeye}} – Sokolje oko) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeyej]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} ==== Dogajanje ==== Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino razbokjniške duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmisel vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“). === Ocena === == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} === Pisatelj === ;{{ikona sr}} === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] {{drugipomeni2|Imprimatur}} {{Infopolje Knjiga | name = Imprimatur | title_orig = Imprimatur | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika: Imprimatur-naslovnica.jpg|300px|<center>''Imprimatur''<br />naslovnica slovenske izdaje iz [[2009]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Italija|Italiji]]'' [[2002]]</center> | author = [[Monaldi & Sorti]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Italija]] | language = [[italijanščina]] | series = sedem knjig po temle vrstnem redu: ''[[Imprimatur (Monaldi & Sorti)|Imprimatur]], [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]], [[Veritas (Monaldi & Sorti)|Veritas]], [[Mysterium (Monaldi & Sorti)|Mysterium]], [[Dissimulatio (Monaldi & Sorti)|Dissimulatio]], [[Unicum (Monaldi & Sorti)|Unicum]], [[Opus (Monaldi & Sorti)|Opus]]'' | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[kriminalka]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Mondadori]] | release_date = [[2002]] in naslednja leta še v drugih jezikih; v slovenščini 2009 <ref>{{navedi splet|url= https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=Imprimatur|publisher=Učila International |date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref> | english_release_date = <ref>{{navedi splet|url= https://www.amazon.com/Imprimatur/dp/1846972647|title=Imprimatur|publisher=Birlinn (Edinburgh Scotland)|date=20. maj 2013|accessdate=6. marec 2021}}</ref> <ref> jezik:angleščina, strani 666</ref> | media_type = | pages = | isbn = 9781846971051 | preceded_by = | followed_by = [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]] }} '''''Imprimatur'''''{{efn|''Imprimatur'' ({{lang-la|Imprimatur!}}) je latinska beseda, ki pomeni ''Naj se tiska!'' in sicer je to trpni velelnik od {{lang-la|imprimo 3 -pressi, -pressum}} v pomenu ''vtisniti, pritisniti, odtisniti, natisniti'', pa tudi ''zaznamenovati, zarisati, zabeležiti''<ref>{{navedi knjigo|author=F. Bradač|title=Latinsko-slovenski slovar (DZS 1955)|page=281}}</ref> Velja omeniti, da beseda »Imprimatur!« dandanes pravzaprav pomeni isto kot blagoslov in dovoljenje [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvenih]] oblasti, da je neko knjigo z versko-moralno-vzgojno vsebino možno natisniti. Od [[Tridentinski koncil|Tridentinuma]] dalje se je to zahtevalo praktično za vsa tovrstna dela; [[Drugi vatikanski koncil|Drugi Vaticanum]] je te predpise malce ublažil.<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.kliklak.rs/trileri/laguna/imprimatur-r-monaldi-i-f-sorti-2450|title=IMPRIMATUR - R. Monaldi i F. Sorti ( 2450 )|publisher=Vujica Ognjenović v Klikklak.Niš|date=|accessdate=6. marec 2021}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>}} je zgodovinski roman in prvi del serije sedmerih knjig, ki jih skupno pišeta zakonca [[Monaldi & Sorti|Rita Monaldi in Francesco Sorti]]. Tukaj – kot v naslednjih knjigah - gre za politično-poučni domišljijski roman v obliki zgodovinske pripovedi. Glavni lik je prepredeni [[Atto Melani|Melani]]. == Okoliščine ob nastajanju in izidu == “Imprimatur” je prva knjiga iz vrste sedmerih knjig zakoncev Monaldi & Sorti. Knjiga je izšla v Italiji 2002, in je bila prevedena takoj v veliko jezikov v skupni večmilijonski nakladi. Imprimatur je bil preveden 2009 tudi v [[slovenščina|slovenščino]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=„Imprimatur”|publisher=Učila International|date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref> Zakonca Monaldi & Sorti sta več ko deset let preučevala arhivske vire, da bi napisala ''Imprimatur'', ki je bil preveden po kratkem času v 26 jezikov; med temi ni bila samo angleščina, francoščina ali izvirna italijanščina, ampak tudi nizozemščina, korejščina, hrvaščina, srbščina – in mnogi drugi bolj ali manj znani jeziki – a v skupni nakladi prek dva milijona izvodov, ki so jih prodajali po 60 deželah. Večino izdaj so kupci kar razgrabili in so bile kmalu razprodane. Podoben uspeh je doživela tudi naslednja knjiga iz tega niza - ''Secretum''; kakor pravzaprav vse njune knjige.<ref>{{navedi splet|url=https://www.knjizararoman.rs/knjige/knjiga-secretum-autor-monaldi-sorti-19704|title=„Secretum”|publisher=Knjižara Roman|date=2007|accessdate=28. december 2020}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref>Rita Monaldi i Frančesko Sorti: ''Secretum''. Prevele z italijanskog Mirjana Popov-Slijepčević i Gordana Breberina. Naslov originala: Monaldi & Sorti ''SECRETVM''. Copyright © 2004 by Rita Monaldi and Francesco Sorti. Translation Copyright © 2007 za srpsko izdanje, LAGUNA</ref> ''Imprimatur'' je bil preveden tudi v [[slovenščina|slovenščino]] in je izšel pri založbi Učila International v Tržiču; prevedel ga je Miro Bajt (ki je prevedel tudi »Secretum« in »Veritas«).<ref name="#2"/> Sledil mu je Secretum 2010 <ref>Pri »Secretum«u ima slovenska izdaja tendenciozen podnaslov, češ da je to »Drugi del trilogije o vatikanskih intrigah«. To je namreč drugi del sedmeroknižja in ne troknižja! Poleg tega ne gre samo za »vatikanske intrige«, ampak sploh za takratne zgodovinske, politične, pa tudi pisateljske spletke (tako svetnih kot duhovnih vladarjev) – a notri je poleg spletk še marsikaj tehtnega.</ref> in Veritas 2011. <ref>{{navedi splet|url=http://www.worldcat.org/identities/lccn-no2002072761/|title=Sorti, Francesco - Overview|publisher=OCLC|date=2020|accessdate=11. januar 2021}}</ref> Napeta zgodba o Melanijevih spletkah je od 2002 presegla glede neposredne prodaje celo takratno vodilno uspešnico ''[[Da Vincijeva šifra (roman)|Da Vincijevo šifro]]''.<ref>{{navedi splet|url= https://www.facebook.com/caffeletterario.crema/posts/rita-monaldi-e-francesco-sorti-filologa-classica-lei-musicologo-lui-sono-in-asso/1640931612596149/|title= Rita Monaldi e Francesco Sorti (Vabilo na predstavitev knjige)|publisher=Caffé Letterario Crema|date=16. november 2017|accessdate=28. december 2020}}</ref> Že v svoji prvi izdaji je ''Imprimatur'' zasedel četrto mesto med najbolj prodajanimi knjigami glede na poizvedovanje italijanskega dnevnika ''Corriere Della Sera''. Kmalu pa se je zataknilo: – knjige so zginjale s polic, ponatis se je zavlekel. Zakonca sumita, da so tega krive listine, ki sta jih našla v ''Vatikanskem arhivu'' in ''Državnem arhivu v Rimu'', ki naj bi ogrožale ugled [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], katerega je [[papež Janez Pavel II.]] menda ravno v tistem času - v jubilejnem letu 2000 - nameraval »posvetiti (prišteti k svetnikom), pa je Vatikan v objavi knjige videl nagajanje in sabotažo, čeprav je bila napisana že veliko prej«, meni Francesco Sorti na predstavitvi hrvaškega prevoda knjige »Secretum« 2008. Ne gre zanemarjati dejstva, da je takrat vladala v Italiji [[Silvio Berlusconi|Berlusconijeva]] ''Forza Italia'' nekako v narodnjaškem duhu s populističnimi gesli kot: »Naprej in najprej Italija, o njej samo dobro in le tisto, kar vzbuja ponos...« V to evforično ozračje spada najbrž tudi takrat nastali film ''[[Srce v breznu|Srce]]''. Knjiga "Imprimatur" pa je bila pisana v drugačnem duhu - na temelju zgodovinskih listin - čeprav prepletena z bujno domišljijo. Roman je pravzaprav pisan v kritičnem duhu - celo do nekaterih od zgodovinarjev sprejetih stališč. Nekatere sume in domneve namreč sprejema kot zanesljivavdejstva. Iz teh in drugih razlogov je slabo naletel. Zakonca poudarjata, da sta najhujše nasprotovanje doživljala od levičarjev - in tega še danes ne moreta dojeti; morda zato, ker sta se ukvarjala s cerkvenimi zadevami... Iz takega sovražnega ozračja - kot sama pravita - sta se zakonca morala umakniti s prvo izdajo druge knjige - ki je bila pa lepo sprejeta na Nizozemskem.<ref>{{navedi splet|url= https://anasubasic1.wordpress.com/2008/11/05/„imprimatur-secretum-veritas-mysterium-unicum…”/|title=„Imprimatur secretum, veritas mysterium. Unicum…”|publisher=Ana Subašić|date=5. november 2008|accessdate=28. december 2020}}</ref> == Vsebina == === Sedmeroknižje === Kot tudi naslednji roman iz niza – ''Secretum'' - , je tudi ''Imprimatur'' v osnovi [[zgodovinski roman]], ki bi ga zaradi napetega dogajanja lahko uvrstili med [[kriminalka|kriminalke]] alla [[Agatha Christie]] – ali pa tudi med [[vojni roman]]; ker je pa seveda rdeča nit domišljija, bi ga lahko uvrstili tudi v [[fantazijski roman]]. ''Secretum'' poteka 17 let pozneje - v jubilejnem letu 1700, ko je že čutiti grozeče ozračje, ki bo prineslo ''špansko nasledstveno vojno''. Pri ''Imprimaturju'' pa dogajanje poteka v ozračju vojne, ki že divja – in sicer [[muslimani|muslimanski]] [[Turki]] že oblegajo [[Dunaj]] leta 1683 – od čegar bo odvisna prihodnost [[Rimskokatoliška cerkev|katoliškega]] [[krščanstvo|krščanstva]] in zahodne [[civilizacija|omike]]. Glede svojih romanov pravi Rita Monaldi: »Na trgu je veliko pustolovskih romanov, poučno-zgodovinskih pa ne. Zgodovina pa si zasluži, da si jo zapomnimo zlasti zato, ker nas uči, da ne bi ponavljali napak iz preteklosti, ali da bi jih znali preprečiti; pomaga nam namreč razumeti, kaj je napačno in kam nas to lahko vodi. Najini romani so ''zgodovinski'' le v svoji preobleki; v resnici pa so ''vzgojni''." Celotno zgodbo sestavlja namreč kar sedem romanov, katerih naslovi tvorijo latinski stavek ''»Imprimatur Secretum Veritas Mysterium Dissimulatio Unicum Opus«''; v prevodu bi to pomenilo: »Natisni Skrivnost Resnica Tajna Hinavščina Edinstvenost Delo«. To podaja vodilno misel teh romanov: ''»Natisne se lahko vsaka skrivnost, resnica je kljub temu tajna in nedosegljiva. Edina stvarnost ostaja hinavščina"''. Glavni junak v vsej tej zanimivi verigi zgodovinsko-domišljijskih dogajanj pa je slej ko prej prebrisani, uglajeni in iznajdljivi [[Atto Melani|Melani]]. Najbolj privlačen vidik njunega ustvarjanja je vzorno sodelovanje, ki se kaže v vseh predstavitvah njunih knjig; pa tudi pri odkrivanju izvirnih listin, zasebnih pisem, poročil in dopisovanja, ki ga hranijo evropski arhivi. Tako človek ne more ločiti, kar je našel ali napisal eden od zakoncev, ker vse delata skupno - kar je dandanes redkost. ==== Dogajanje ==== Dogajanje ''Imprimaturja'' poteka v [[Rim]]u, enajstega kimovca 1683, v senci prodiranja [[Turki|turških]] [[muslimani|munslimanskih]] hord proti [[Dunaj]]u, ki ga dosežejo in oblegajo. Bitka za Dunaj pa je potekala naslednjega dne, dvanajstega kimovca. Pisatelja z izbiro tega datuma (ne)hote namigujeta na usodne dogodke prav tako 11. kimovca - a iz bližnje preteklosti - na [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristične napade 11. septembra 2001]] v [[New York|New Yorku]] in drugod po [[ZDA]], ki so jih - podobno kot 1683, takorekoč neizzvane zagrešile neke muslimanske skupine. V gostilni nenadna smrt enega od potnikov v središču [[Rim|Svetega mesta]] povzroči preplah: zastrupljenje ali kuga? V gostilni uvedejo [[karantena|karanteno]]. Gostje so zaprti v svojih sobah. Opat [[Atto Melani|Melani]], ki je diplomat in vohun v službi [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], pa se ne dvoumi in želi kot pravi detektiv razjasniti zadevo. Seveda pa opat zapleteni zadevi ne more biti kos sam: pomaga mu izredno prebrisan kuharček-domačin, ki pozna rimsko podzemlje kot svoj žep. Njuna raziskava tako vodi v osrčje spletk državnih in cerkvenih krogov, ki določajo usodo celotne [[Evropa|Evrope]]. Pred seboj imamo očarljivo kriminalno zgodbo in barvito podobo tedanjih običajev, ki jih v smislu pripovedne dovršenosti skorajda ni mogoče preseči.<ref>{{navedi splet|url=https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/|title=Imprimatur. Historischer Roman. Broschiertes Buch|publisher=Bücher.de|date=2004|accessdate=6. marec 2021}}</ref> Njuna raziskava bo torej razsvetlila mednarodno zaroto, v kateri se prepletajo vera, politika in vohunstvo. Ozračje baročnega Rima je polno negotovosti; med skrivnimi podzemeljskimi hodiniki naletita na alkemične delavnice, lovce na relikvije, skrivne tiskarne, čudne zdravniške in kuhinjske recepte: v ozadju pa kot [[Damoklejev meč]] visi skrivna zarota, ki sta si jo avtorja bistroumno zamislila po več ko desetletnem študiju že znanih in tudi na novo odkritih listin v Rimu in po drugih evropskih arhivih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.laguna.rs/n144_knjiga_imprimatur_laguna.html|title=Imprimatur |publisher=Laguna|date=2004|accessdate=6. marec 2021}}</ref> == Osebe == === [[Atto Melani]] === Ob predstavitev knjige “Secretum” 2008 sta zakonca Rita Monaldi & Francesco Sorti predstavila glavnega junaka - širšemu občinstvu popolnoma neznanega Melanija, ki pa nastopa tudi v "Imprimaturju" in številnih drugih povestih: {| |- ! Hrvaški prevod<ref>{{navedi splet|url= https://anasubasic1.wordpress.com/2008/11/05/„imprimatur-secretum-veritas-mysterium-unicum…”/|title=Zovem se Knjiga|publisher= Ana Subašić|date=5. November 2008|accessdate=28. december 2020}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>Riječ je o političkom trileru utemeljenom na istraživanju povijesnih činjenica razdoblja baroka, a radnja je smještena u 1700. godinu u vrijeme Rata za španjolsko naslijeđe i smrti pape Inocenta XI. U tim okolnostima igru vodi najzanimljiviji špijun baroka, opat Atto Melani. „Melanija je zapravo pronašao Francesco. Osamdesetih godina je pisao diplomski rad o ulozi obitelji Melani u povijesti glazbe i poželio napisati suvremeni roman te tematike z baroknim prizvucima. Tad se nismo ni znali, no otkrili smo zajedničku strast prema baroku“, ističe autorica. Atto Melani je operni pjevač kastrat, špijun, diplomat i pisac, „on je spoj dviju duša, duše muškarca i duše žene, kao kastrat idealan je za par pisaca“, zaključila je Monaldi. </blockquote> | <blockquote>Tu gre za politično detektivko, ki temelji na raziskavi zgodovinskih dejstev iz obdobja [[barok]]a, a dogajanje je postavljeno v leto 1700, v čas ''Španske nasledstvene vojne'' in smrti ''[[papež Inocenc XII.|papeža Inocenca XII.]]''<ref>Vir tu pomotoma pravi, da gre za papeža Inocenca XI., toda to ne bo držalo: on je namreč vladal 1667-1689 (se pravi za časa dogajanja, ki je opisano v "Imprimaturju"; gre torej očitno za Inocenca XII. (1691-1700)</ref>. V teh okoliščinah igro vodi najzanimivejši vohun baroka, '''''opat [[Atto Melani|Melani]]'''''. »Melanija je pravzaprav našel Francesco. Osemdesetih let (dvajsetega stoletja) je pisal diplomsko delo o vlogi družine Melani v zgodovini glasbe in je zaželel napisati sodoben roman s to tematiko z baročnimi prizvoki. Tedaj se nisva niti poznala; odkrila pa sva skupno strast do baroka«, poudarja avtorica Rita. Atto Melani je operni pevec-skopljenec, vohun, diplomat in pisatelj, »on je spoj dveh duš, duše moškega in duše ženske; kot skopljenec je idealen za pisateljski par,“ je sklenila Monaldijeva. </blockquote> |} === Drugi nastopajoči v ''Imprimaturju'' === Kar se tiče nastopajočih v Monaldi-Sortijevih romanih na splošno, gre za zgodovinske osebnosti – torej za ljudi, ki so nekoč res živeli. Pri nekaterih je privzeto samo ime. Prvi njun roman se celo začenja v prihodnosti – leta 2040 (!) – in se nato vrača nazaj v leto 1683 (Bitka za Dunaj). Kot "skromna" pisatelja, seveda zakonski par [[Monaldi & Sorti|Monaldi/Sorti]] v uvodni del romana uvrščata tudi sebe - iz perspektive prihodnosti. Tja - v leto 2040 - ki pravzaprav iz naše perspektive niti ni več daleč - je postavljena zamišljena posvetitev oziroma [[kanonizacija]] blaženega [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], ki jo je baje nameraval opraviti papež Janez Pavel II. že v jubilejnem letu 2000. Pisatelja trdita, da je njuna knjiga to posvečenje preprečila in da je to bil vzrok za domneven bojkot njune knjige v Italiji. Morda kdaj o teh domnevnih "vatikanskih spletkah" napišeta celo samostojen roman. Onadva omenjata, da je pa knjiga bila napisana že veliko pred temi načrti poljskega papeža; iz Vatikana so kratko odgovorili, da ta kanonizacija nima nobene zveze z njunim romanom. Zato bi ''Imprimatur'' - poleg drugih naslovov - upravičeno smeli imenovati tudi za ''[[futuristični roman|futurističnega]]''. Veliko oseb nastopa v ''Imprimaturju''. Rita je dala precej prostora osebnostim iz svoje domače okolice. Tako stopa pred nas kaj zanimiva in pisana množica ljudi različnih narodnosti, veroizpovedi in družbenega položaja – cela plejada bolj ali manj znanih zgodovinskih osebnosti, ki so vpletene v resnične ali izmišljene zaplete in spletke – velikokrat podkrepljene z zgodovinskimi dokumenti in vešče povezane z resničnimi dogodki. * '''''[[Pompeo Dulcibeni|Dulcibeni]]''''' (17. stoletje) – omenjen v takratnih listinah o Fermu; od stvarne osebnosti ima samo priimek – v pripovedi nastopa kot trgovec. * '''''[[Giovanni Tiracorda |Tiracorda]]''''' (1617-1714) – priznan osebni papeški zdravnik – vodilni znanstvenik v takratnem zdravstvu;<ref>{{navedi splet|url=https://www.viverefermo.it/2020/02/12/montegiorgio-conferenza-sul-dottore-dei-5-papi-giovanni-tiracorda-nato-nel-1617-al-castello-di-alteta/768581/|title= Montegiorgio: Conferenza sul dottore dei 5 papi Giovanni Tiracorda nato nel 1617 al Castello di Alteta |publisher=Vivere Fermo|date=11. februar 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=HfYsYOHZHyE|title= Da castrum Altetae alla corte pontificia - Giovanni Tiracorda|publisher=Juri Muccichini|date=25. november 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * '''''[[Giovanni Maria Lancisi|Lancisi]]''''' (1654-1720) – Tiracordov učenec, znanstvenik in papežev osebni zdravnik; med drugim odkril povezavo med [[komar]]jem in [[malarija|malarijo]] <ref>{{navedi splet|url=http://www.accademia-lancisiana.it/giovanni_maria_lancisi.htm|title=Giovanni Maria Lancisi|publisher=Accademia Laancisiana|date=1965|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * '''''[[Pier Leone Ghezzi|Ghezzi]]''''' – karikaturist iz [[Comunanza|Comunanze]] (takrat se je kraj imenoval ''Forattini'') * ''gospod Mourai'' – postarni francoski pustolovec; * '''''gostilničar Pellegrino'''''; * '''''jezuit oče Robleda'''''; * '''''sienski zdravnik Cristofano'''''; * '''''francoski glasbenik Robert Devizè'''''; * '''''beneški steklar Angelo Brenozzi'''''; * '''''neapeljski pesnik Stilone Priaso'''''; * '''''Anglež Eduardus Bedfordi'''''; * '''''pripovedovalčeva žena Cloridia'''''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilquotidiano.it/articoli/2003/03/15/1662/intervista-a-rita-monaldi |title=Benedetta Trevisani v Intervista a Rita Monaldi|publisher=Il Quotidiano.it|date=15. marec 2003|accessdate=10. januar 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|title=Recensione di Imprimatur di Rita Monaldi e Francesco Sorti di Andrea Chiari|publisher=Leggere a clolori|date=24. februar 2015|accessdate=14. januar 2021|archive-date=2021-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20211209134813/https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|url-status=dead}}</ref> == Ocena == ;»Süddeutsche Zeitung GmbH« (München, Nemčija) {| |- ! Nemški izvirnik<ref name="#3">{{navedi splet|url=https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/|title= Imprimatur. Historischer Roman|publisher=Bücher.de|date= |accessdate=7. marec 2021}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Alles an ihnen, bis zum Zwicker, ist historisch überprüft und wenn schon nicht wahr, so doch wenigstens möglich. (Das Autorenduo Monaldi&Sorti)" </blockquote> | <blockquote>"Vse na njih (nastopajočih likih), vse do očal, je zgodovinsko preskušeno in če že ni resnično, je vendarle vsaj možno. (Tako avtorska dvojica Monaldi&Sorti)" </blockquote> |} ;»L’ Express« (Pariz) {| |- ! Nemški prevod<ref>{{navedi splet|url=https://www.amazon.co.uk/IMPRIMATUR-Toten-Melani-ermittelt-German-ebook/dp/B08BJ6BTFH|title= Imprimatur - Die Toten von Rom: Roman|publisher=Amazon.co.uk|date= |accessdate=7. marec 2021}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Er ist der beste Agent des französischen Sonnenkönigs, betraut mit einem Auftrag, bei dem das Schicksal Europas auf dem Spiel steht – doch nun sitzt Abbé Melani in der Herberge ''Locanda del Donzello'' fest: Einer der Gäste ist angeblich an der Pest gestorben, und das hat die römischen Behörden zu einer sofortigen Quarantäne veranlasst. Doch Abbé Melani erkennt bald, dass der Mann ermordet wurde – und der Mörder immer noch unter ihnen lauert … Um einen Weg aus der streng bewachten Herberge zu finden und seine Mission doch noch zu Ende bringen zu können, muss sich der Abbé mithilfe eines ungewöhnlich scharfsinnigen Küchenjungen auf die Suche nach dem Giftmörder machen – aber der schreckt vor nichts zurück, um sein Geheimnis zu bewahren …" </blockquote> | <blockquote>"Opat Atto Melani je najboljši vohun francoskega Kralja sonca, ki mu je zaupana naloga tam, kjer je ogrožena usoda Evrope – in se zdaj nahaja v gostilni ''Locanda del Donzello''. Eden od gostov naj bi umrl zaradi kuge, kar je rimske oblasti spodbudilo k takojšnji karanteni. Toda Melani kmalu ugotovi, da je bil moški umorjen - in morilec se še vedno skriva med njimi ... Da bi našel pot iz strogo varovane gostilne in kot vedno končal svoje poslanstvo, mora opat uporabiti pomoč nenavadno pronicljivega kuharskega vajenca v iskanju zastrupljevalca – ki pa je pripravljen na vsakršno tveganje, da bi ohranil svojo skrivnost ..." </blockquote> |} ;Ocena bralca {| |- ! Nemški izvirnik: Bewertung von weingitaus Brühl am 13.04.2011<ref name="#3"/> ! Slovenski prevod: Ocenjuje weingitaus, Brühl dne 13.04.2011 |- | <blockquote>"In diesem Roman wird die Geschichte einiger Nächte im 17. Jh. in einer römischen Locanda erzählt. Der Hausbursche als Ich-Erzähler berichtet über die Aufdeckung eines Mordplans gegen den Papst. Das könnte ein spannender Stoff sein und ist es stellenweise auch, aber nach meiner Meinung hätte das Buch mit der Hälfte oder sogar einem Drittel des Umfangs weitaus lesenswerter sein können. Ich liebe historische Romane, aber vor diesem Buch warne ich: Die Autoren gefallen sich anscheinend darin, zu zeigen, wie toll sie recherchiert haben, indem sie geschichtliche Details bis ins Letzte auswalzen, bevor die eigentliche Handlung weiter geht." </blockquote> | <blockquote>"Ta roman pripoveduje o nekaj nočeh v 17. stoletju v rimski Locandi. Hišni hlapček kot prvoosebni pripovedovalec poroča o razkritju načrta umora proti papežu. To bi lahko bilo vznemirljivo gradivo in ponekod je, vendar bi po mojem mnenju ''bila knjiga veliko bolj vredna branja pri polovici ali celo tretjini velikosti.'' Obožujem zgodovinske romane, toda pred to knjigo opozarjam: Zdi se namreč, da pisatelja uživata v razkazovanju svojih raziskav, tako da predstavita zgodovinske posameznosti do zadnjih podrobnosti, preden se sploh kako dejanje (začenja in) nadaljuje." </blockquote> |} ;»Klik klak« (Niš, Srbija) V „Imprimaturju“ bodo bralci vsekakor občutili sledi italijanskih klasikov, prvenstveno [[Giovanni Boccaccio|Boccacciovega]] ''»[[Dekameron]]a«'' – saj obe dogajanji potekata v [[karantena |karanteni ]]; nato [[Umberto Eco|Ecovega]] ''»[[Ime rože |Imena rože]]«'', in sicer po zarotah, vohunjenju, detektivski zgodbi, drugem obrazu Cerkve.<ref name="#1"/> ;»Le Monde« (Pariz, Francija) {| |- ! Nemški prevod<ref name="#3"/> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Eine zwischen den Polen Bildung und historischer Roman oszillierende Kriminalgeschichte, die uns in ein spannungsgeladenes und barockes Europa führt, mitten in das Herz politischer und kirchlicher Intrigen." </blockquote> | <blockquote>"Zgodba o zločinu, ki niha med tečajema izobraževanja in zgodovinskega romana, nas vodi v napetosti polno in baročno Evropo, naravnost v osrčje političnih in cerkvenih spletk." </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == ;{{ikona sl}} *[https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022 Dobre knjige – Imprimatur] ;{{ikona en}} *[https://www.amazon.com/Imprimatur/dp/1846972647 Imprimatur Paperback – May 20, 2013 by Rita Monaldi (Author), Francesco Sorti (Author) Print length 666 pages Language English Publisher Birlinn] *[https://www.youtube.com/watch?v=HN4Ogb08Adg Rita Monaldi i Frančesko Sorti „Imprimatur" Jun 9, 2008 Laguna Kratki dokumentarac o knjizi „Imprimatur" (autori: Rita Monaldi i Frančesko Sorti). Propratni tekst sastavljen je od odlomaka iz knjige. (Opremljen v ''srbohrvaščini'' je ''youtube vidnik'' s kratko in nazorno razlago vsebine romana in okoliščin, ki spremljajo dogajanje, v ''angleščini''.] *[https://coles-books.co.uk/imprimatur-by-monaldi-sorti-signed-edition Coles books Imprimatur] *[http://www.attomelani.net/index.php/english/ Attomelani: Breaking news] ;{{ikona de}} *[https://www.barnesandnoble.com/w/imprimatur-die-toten-von-rom-monaldi-sorti/1137212775 IMPRIMATUR - Die Toten von Rom: Roman by Monaldi & Sorti. NOOK Book. 1.1.2020. ISBN-13:9783966553223, pages 840.] *[https://www.amazon.co.uk/IMPRIMATUR-Toten-Melani-ermittelt-German-ebook/dp/B08BJ6BTFH IMPRIMATUR - Die Toten von Rom: Roman (Abbé Melani ermittelt 1) (German Edition) Kindle Edition] *[https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/ Rita Monaldi, Francesco Sorti Imprimatur Historischer Roman. Übersetzung: Hausmann, Friederike; Pflug, Maja Broschiertes Buch] ;{{ikona it}} *[https://www.famigliacristiana.it/articolo/secretutm-monaldi-sorti.aspx MONALDI & SORTI: Dobbiamo imparare dalla storia. Patrizia Ruscio v ''Famiglia Cristiana''] *[https://www.amazon.it/product-reviews/8868528657/ref=cm_cr_arp_d_viewpnt_rgt?ie=UTF8&filterByKeyword=atto+melani&pageNumber=1&reviewerType=all_reviews&filterByStar=critical#reviews-filter-bar Secretum: Recensioni clienti] ;{{ikona sr}} *[https://www.laguna.rs/n144_knjiga_imprimatur_laguna.html Imprimatur Format: 13x20 cm Broj strana: 614 Pismo: Latinica Povez: Mek Godina izdanja: 2004. ISBN: 86-7436-144-7 Prevodilac: Gordana Breberina Copyright © Laguna 1999 - 2021] ;{{ikona bs}} *[https://www.knjiga.ba/imprimatur-n0102.html Imprimatur Pisac: Rita Monaldi, Frančesko Sorti ISBN:86-7436-144-7 Izdavač: Laguna Broj strana: 614. Vujica Ognjenović] ;{{ikona hr}} *[https://fraktura.hr/imprimatur.html Fraktura Rita MonaldiFrancesco Sorti Imprimatur Jezik izvornika: talijanski Prijevod: Mirna Čubranić Broj stranica: 656 Datum izdanja: listopad 2007. ISBN: 978-953266033-3 Naslov izvornika: Imprimatur Vrsta uveza: meki Visina: 225 mm Težina: 895 g] *[https://libri.hr/knjiga/beletristika-hrvatska-i-strana-knjievnost-povijesni-romani/monaldi-sorti-imprimatur-7750 Libri: Monaldi & Sorti - Monaldi & Sorti: Imprimatur] {{normativna kontrola}} [[Kategorija,Italijanski romani]] [[Kategorija,Dela zakoncev Monaldi & Sorti]] [[Kategorija,Knjige leta 2002]] [[Kategorija,Zgodovinski romani]] [[Kategorija,Vojni romani]] [[Kategorija,Detektivski romani]] [[Kategorija,Fantazijski romani]] {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] slovesa „[[Monah Hokaj]]“, ko srbski ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija,Rojeni leta 1946]] [[Kategorija,Živeči ljudje]] [[Kategorija,Srbski pravniki]] [[Kategorija,Srbski novinarji]] [[Kategorija,Srbski akademiki]] [[Kategorija,Srbski pisatelji]] [[Kategorija,Srbski politiki]] [[Kategorija,Srbski publicisti]] [[Kategorija,Srbski uredniki]] [[Kategorija,Srbski poligloti]] [[Kategorija,Oporečniki]] [[Kategorija,Srbski monarhisti]] [[Kategorija,Pacifisti]] ciq5c25fre5j005v9ekn7zpdtffxihu 6685656 6685602 2026-06-05T16:19:21Z Stebunik 55592 6685656 wikitext text/x-wiki 1sl Drašković Monah Hokaj 3.vi.2026 2sl Menih Hokaj članek 3.vi.2026 {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hokaj | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj''<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-sr|Hawkeye}} – Sokolje oko) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeyej]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} ==== Dogajanje ==== Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino razbokjniške duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmisel vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“). === Ocena === == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} === Pisatelj === ;{{ikona sr}} === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] {{drugipomeni2|Imprimatur}} {{Infopolje Knjiga | name = Imprimatur | title_orig = Imprimatur | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika: Imprimatur-naslovnica.jpg|300px|<center>''Imprimatur''<br />naslovnica slovenske izdaje iz [[2009]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Italija|Italiji]]'' [[2002]]</center> | author = [[Monaldi & Sorti]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Italija]] | language = [[italijanščina]] | series = sedem knjig po temle vrstnem redu: ''[[Imprimatur (Monaldi & Sorti)|Imprimatur]], [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]], [[Veritas (Monaldi & Sorti)|Veritas]], [[Mysterium (Monaldi & Sorti)|Mysterium]], [[Dissimulatio (Monaldi & Sorti)|Dissimulatio]], [[Unicum (Monaldi & Sorti)|Unicum]], [[Opus (Monaldi & Sorti)|Opus]]'' | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[kriminalka]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Mondadori]] | release_date = [[2002]] in naslednja leta še v drugih jezikih; v slovenščini 2009 <ref>{{navedi splet|url= https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=Imprimatur|publisher=Učila International |date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref> | english_release_date = <ref>{{navedi splet|url= https://www.amazon.com/Imprimatur/dp/1846972647|title=Imprimatur|publisher=Birlinn (Edinburgh Scotland)|date=20. maj 2013|accessdate=6. marec 2021}}</ref> <ref> jezik:angleščina, strani 666</ref> | media_type = | pages = | isbn = 9781846971051 | preceded_by = | followed_by = [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]] }} '''''Imprimatur'''''{{efn|''Imprimatur'' ({{lang-la|Imprimatur!}}) je latinska beseda, ki pomeni ''Naj se tiska!'' in sicer je to trpni velelnik od {{lang-la|imprimo 3 -pressi, -pressum}} v pomenu ''vtisniti, pritisniti, odtisniti, natisniti'', pa tudi ''zaznamenovati, zarisati, zabeležiti''<ref>{{navedi knjigo|author=F. Bradač|title=Latinsko-slovenski slovar (DZS 1955)|page=281}}</ref> Velja omeniti, da beseda »Imprimatur!« dandanes pravzaprav pomeni isto kot blagoslov in dovoljenje [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvenih]] oblasti, da je neko knjigo z versko-moralno-vzgojno vsebino možno natisniti. Od [[Tridentinski koncil|Tridentinuma]] dalje se je to zahtevalo praktično za vsa tovrstna dela; [[Drugi vatikanski koncil|Drugi Vaticanum]] je te predpise malce ublažil.<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.kliklak.rs/trileri/laguna/imprimatur-r-monaldi-i-f-sorti-2450|title=IMPRIMATUR - R. Monaldi i F. Sorti ( 2450 )|publisher=Vujica Ognjenović v Klikklak.Niš|date=|accessdate=6. marec 2021}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>}} je zgodovinski roman in prvi del serije sedmerih knjig, ki jih skupno pišeta zakonca [[Monaldi & Sorti|Rita Monaldi in Francesco Sorti]]. Tukaj – kot v naslednjih knjigah - gre za politično-poučni domišljijski roman v obliki zgodovinske pripovedi. Glavni lik je prepredeni [[Atto Melani|Melani]]. == Okoliščine ob nastajanju in izidu == “Imprimatur” je prva knjiga iz vrste sedmerih knjig zakoncev Monaldi & Sorti. Knjiga je izšla v Italiji 2002, in je bila prevedena takoj v veliko jezikov v skupni večmilijonski nakladi. Imprimatur je bil preveden 2009 tudi v [[slovenščina|slovenščino]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=„Imprimatur”|publisher=Učila International|date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref> Zakonca Monaldi & Sorti sta več ko deset let preučevala arhivske vire, da bi napisala ''Imprimatur'', ki je bil preveden po kratkem času v 26 jezikov; med temi ni bila samo angleščina, francoščina ali izvirna italijanščina, ampak tudi nizozemščina, korejščina, hrvaščina, srbščina – in mnogi drugi bolj ali manj znani jeziki – a v skupni nakladi prek dva milijona izvodov, ki so jih prodajali po 60 deželah. Večino izdaj so kupci kar razgrabili in so bile kmalu razprodane. Podoben uspeh je doživela tudi naslednja knjiga iz tega niza - ''Secretum''; kakor pravzaprav vse njune knjige.<ref>{{navedi splet|url=https://www.knjizararoman.rs/knjige/knjiga-secretum-autor-monaldi-sorti-19704|title=„Secretum”|publisher=Knjižara Roman|date=2007|accessdate=28. december 2020}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref>Rita Monaldi i Frančesko Sorti: ''Secretum''. Prevele z italijanskog Mirjana Popov-Slijepčević i Gordana Breberina. Naslov originala: Monaldi & Sorti ''SECRETVM''. Copyright © 2004 by Rita Monaldi and Francesco Sorti. Translation Copyright © 2007 za srpsko izdanje, LAGUNA</ref> ''Imprimatur'' je bil preveden tudi v [[slovenščina|slovenščino]] in je izšel pri založbi Učila International v Tržiču; prevedel ga je Miro Bajt (ki je prevedel tudi »Secretum« in »Veritas«).<ref name="#2"/> Sledil mu je Secretum 2010 <ref>Pri »Secretum«u ima slovenska izdaja tendenciozen podnaslov, češ da je to »Drugi del trilogije o vatikanskih intrigah«. To je namreč drugi del sedmeroknižja in ne troknižja! Poleg tega ne gre samo za »vatikanske intrige«, ampak sploh za takratne zgodovinske, politične, pa tudi pisateljske spletke (tako svetnih kot duhovnih vladarjev) – a notri je poleg spletk še marsikaj tehtnega.</ref> in Veritas 2011. <ref>{{navedi splet|url=http://www.worldcat.org/identities/lccn-no2002072761/|title=Sorti, Francesco - Overview|publisher=OCLC|date=2020|accessdate=11. januar 2021}}</ref> Napeta zgodba o Melanijevih spletkah je od 2002 presegla glede neposredne prodaje celo takratno vodilno uspešnico ''[[Da Vincijeva šifra (roman)|Da Vincijevo šifro]]''.<ref>{{navedi splet|url= https://www.facebook.com/caffeletterario.crema/posts/rita-monaldi-e-francesco-sorti-filologa-classica-lei-musicologo-lui-sono-in-asso/1640931612596149/|title= Rita Monaldi e Francesco Sorti (Vabilo na predstavitev knjige)|publisher=Caffé Letterario Crema|date=16. november 2017|accessdate=28. december 2020}}</ref> Že v svoji prvi izdaji je ''Imprimatur'' zasedel četrto mesto med najbolj prodajanimi knjigami glede na poizvedovanje italijanskega dnevnika ''Corriere Della Sera''. Kmalu pa se je zataknilo: – knjige so zginjale s polic, ponatis se je zavlekel. Zakonca sumita, da so tega krive listine, ki sta jih našla v ''Vatikanskem arhivu'' in ''Državnem arhivu v Rimu'', ki naj bi ogrožale ugled [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], katerega je [[papež Janez Pavel II.]] menda ravno v tistem času - v jubilejnem letu 2000 - nameraval »posvetiti (prišteti k svetnikom), pa je Vatikan v objavi knjige videl nagajanje in sabotažo, čeprav je bila napisana že veliko prej«, meni Francesco Sorti na predstavitvi hrvaškega prevoda knjige »Secretum« 2008. Ne gre zanemarjati dejstva, da je takrat vladala v Italiji [[Silvio Berlusconi|Berlusconijeva]] ''Forza Italia'' nekako v narodnjaškem duhu s populističnimi gesli kot: »Naprej in najprej Italija, o njej samo dobro in le tisto, kar vzbuja ponos...« V to evforično ozračje spada najbrž tudi takrat nastali film ''[[Srce v breznu|Srce]]''. Knjiga "Imprimatur" pa je bila pisana v drugačnem duhu - na temelju zgodovinskih listin - čeprav prepletena z bujno domišljijo. Roman je pravzaprav pisan v kritičnem duhu - celo do nekaterih od zgodovinarjev sprejetih stališč. Nekatere sume in domneve namreč sprejema kot zanesljivavdejstva. Iz teh in drugih razlogov je slabo naletel. Zakonca poudarjata, da sta najhujše nasprotovanje doživljala od levičarjev - in tega še danes ne moreta dojeti; morda zato, ker sta se ukvarjala s cerkvenimi zadevami... Iz takega sovražnega ozračja - kot sama pravita - sta se zakonca morala umakniti s prvo izdajo druge knjige - ki je bila pa lepo sprejeta na Nizozemskem.<ref>{{navedi splet|url= https://anasubasic1.wordpress.com/2008/11/05/„imprimatur-secretum-veritas-mysterium-unicum…”/|title=„Imprimatur secretum, veritas mysterium. Unicum…”|publisher=Ana Subašić|date=5. november 2008|accessdate=28. december 2020}}</ref> == Vsebina == === Sedmeroknižje === Kot tudi naslednji roman iz niza – ''Secretum'' - , je tudi ''Imprimatur'' v osnovi [[zgodovinski roman]], ki bi ga zaradi napetega dogajanja lahko uvrstili med [[kriminalka|kriminalke]] alla [[Agatha Christie]] – ali pa tudi med [[vojni roman]]; ker je pa seveda rdeča nit domišljija, bi ga lahko uvrstili tudi v [[fantazijski roman]]. ''Secretum'' poteka 17 let pozneje - v jubilejnem letu 1700, ko je že čutiti grozeče ozračje, ki bo prineslo ''špansko nasledstveno vojno''. Pri ''Imprimaturju'' pa dogajanje poteka v ozračju vojne, ki že divja – in sicer [[muslimani|muslimanski]] [[Turki]] že oblegajo [[Dunaj]] leta 1683 – od čegar bo odvisna prihodnost [[Rimskokatoliška cerkev|katoliškega]] [[krščanstvo|krščanstva]] in zahodne [[civilizacija|omike]]. Glede svojih romanov pravi Rita Monaldi: »Na trgu je veliko pustolovskih romanov, poučno-zgodovinskih pa ne. Zgodovina pa si zasluži, da si jo zapomnimo zlasti zato, ker nas uči, da ne bi ponavljali napak iz preteklosti, ali da bi jih znali preprečiti; pomaga nam namreč razumeti, kaj je napačno in kam nas to lahko vodi. Najini romani so ''zgodovinski'' le v svoji preobleki; v resnici pa so ''vzgojni''." Celotno zgodbo sestavlja namreč kar sedem romanov, katerih naslovi tvorijo latinski stavek ''»Imprimatur Secretum Veritas Mysterium Dissimulatio Unicum Opus«''; v prevodu bi to pomenilo: »Natisni Skrivnost Resnica Tajna Hinavščina Edinstvenost Delo«. To podaja vodilno misel teh romanov: ''»Natisne se lahko vsaka skrivnost, resnica je kljub temu tajna in nedosegljiva. Edina stvarnost ostaja hinavščina"''. Glavni junak v vsej tej zanimivi verigi zgodovinsko-domišljijskih dogajanj pa je slej ko prej prebrisani, uglajeni in iznajdljivi [[Atto Melani|Melani]]. Najbolj privlačen vidik njunega ustvarjanja je vzorno sodelovanje, ki se kaže v vseh predstavitvah njunih knjig; pa tudi pri odkrivanju izvirnih listin, zasebnih pisem, poročil in dopisovanja, ki ga hranijo evropski arhivi. Tako človek ne more ločiti, kar je našel ali napisal eden od zakoncev, ker vse delata skupno - kar je dandanes redkost. ==== Dogajanje ==== Dogajanje ''Imprimaturja'' poteka v [[Rim]]u, enajstega kimovca 1683, v senci prodiranja [[Turki|turških]] [[muslimani|munslimanskih]] hord proti [[Dunaj]]u, ki ga dosežejo in oblegajo. Bitka za Dunaj pa je potekala naslednjega dne, dvanajstega kimovca. Pisatelja z izbiro tega datuma (ne)hote namigujeta na usodne dogodke prav tako 11. kimovca - a iz bližnje preteklosti - na [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristične napade 11. septembra 2001]] v [[New York|New Yorku]] in drugod po [[ZDA]], ki so jih - podobno kot 1683, takorekoč neizzvane zagrešile neke muslimanske skupine. V gostilni nenadna smrt enega od potnikov v središču [[Rim|Svetega mesta]] povzroči preplah: zastrupljenje ali kuga? V gostilni uvedejo [[karantena|karanteno]]. Gostje so zaprti v svojih sobah. Opat [[Atto Melani|Melani]], ki je diplomat in vohun v službi [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], pa se ne dvoumi in želi kot pravi detektiv razjasniti zadevo. Seveda pa opat zapleteni zadevi ne more biti kos sam: pomaga mu izredno prebrisan kuharček-domačin, ki pozna rimsko podzemlje kot svoj žep. Njuna raziskava tako vodi v osrčje spletk državnih in cerkvenih krogov, ki določajo usodo celotne [[Evropa|Evrope]]. Pred seboj imamo očarljivo kriminalno zgodbo in barvito podobo tedanjih običajev, ki jih v smislu pripovedne dovršenosti skorajda ni mogoče preseči.<ref>{{navedi splet|url=https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/|title=Imprimatur. Historischer Roman. Broschiertes Buch|publisher=Bücher.de|date=2004|accessdate=6. marec 2021}}</ref> Njuna raziskava bo torej razsvetlila mednarodno zaroto, v kateri se prepletajo vera, politika in vohunstvo. Ozračje baročnega Rima je polno negotovosti; med skrivnimi podzemeljskimi hodiniki naletita na alkemične delavnice, lovce na relikvije, skrivne tiskarne, čudne zdravniške in kuhinjske recepte: v ozadju pa kot [[Damoklejev meč]] visi skrivna zarota, ki sta si jo avtorja bistroumno zamislila po več ko desetletnem študiju že znanih in tudi na novo odkritih listin v Rimu in po drugih evropskih arhivih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.laguna.rs/n144_knjiga_imprimatur_laguna.html|title=Imprimatur |publisher=Laguna|date=2004|accessdate=6. marec 2021}}</ref> == Osebe == === [[Atto Melani]] === Ob predstavitev knjige “Secretum” 2008 sta zakonca Rita Monaldi & Francesco Sorti predstavila glavnega junaka - širšemu občinstvu popolnoma neznanega Melanija, ki pa nastopa tudi v "Imprimaturju" in številnih drugih povestih: {| |- ! Hrvaški prevod<ref>{{navedi splet|url= https://anasubasic1.wordpress.com/2008/11/05/„imprimatur-secretum-veritas-mysterium-unicum…”/|title=Zovem se Knjiga|publisher= Ana Subašić|date=5. November 2008|accessdate=28. december 2020}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>Riječ je o političkom trileru utemeljenom na istraživanju povijesnih činjenica razdoblja baroka, a radnja je smještena u 1700. godinu u vrijeme Rata za španjolsko naslijeđe i smrti pape Inocenta XI. U tim okolnostima igru vodi najzanimljiviji špijun baroka, opat Atto Melani. „Melanija je zapravo pronašao Francesco. Osamdesetih godina je pisao diplomski rad o ulozi obitelji Melani u povijesti glazbe i poželio napisati suvremeni roman te tematike z baroknim prizvucima. Tad se nismo ni znali, no otkrili smo zajedničku strast prema baroku“, ističe autorica. Atto Melani je operni pjevač kastrat, špijun, diplomat i pisac, „on je spoj dviju duša, duše muškarca i duše žene, kao kastrat idealan je za par pisaca“, zaključila je Monaldi. </blockquote> | <blockquote>Tu gre za politično detektivko, ki temelji na raziskavi zgodovinskih dejstev iz obdobja [[barok]]a, a dogajanje je postavljeno v leto 1700, v čas ''Španske nasledstvene vojne'' in smrti ''[[papež Inocenc XII.|papeža Inocenca XII.]]''<ref>Vir tu pomotoma pravi, da gre za papeža Inocenca XI., toda to ne bo držalo: on je namreč vladal 1667-1689 (se pravi za časa dogajanja, ki je opisano v "Imprimaturju"; gre torej očitno za Inocenca XII. (1691-1700)</ref>. V teh okoliščinah igro vodi najzanimivejši vohun baroka, '''''opat [[Atto Melani|Melani]]'''''. »Melanija je pravzaprav našel Francesco. Osemdesetih let (dvajsetega stoletja) je pisal diplomsko delo o vlogi družine Melani v zgodovini glasbe in je zaželel napisati sodoben roman s to tematiko z baročnimi prizvoki. Tedaj se nisva niti poznala; odkrila pa sva skupno strast do baroka«, poudarja avtorica Rita. Atto Melani je operni pevec-skopljenec, vohun, diplomat in pisatelj, »on je spoj dveh duš, duše moškega in duše ženske; kot skopljenec je idealen za pisateljski par,“ je sklenila Monaldijeva. </blockquote> |} === Drugi nastopajoči v ''Imprimaturju'' === Kar se tiče nastopajočih v Monaldi-Sortijevih romanih na splošno, gre za zgodovinske osebnosti – torej za ljudi, ki so nekoč res živeli. Pri nekaterih je privzeto samo ime. Prvi njun roman se celo začenja v prihodnosti – leta 2040 (!) – in se nato vrača nazaj v leto 1683 (Bitka za Dunaj). Kot "skromna" pisatelja, seveda zakonski par [[Monaldi & Sorti|Monaldi/Sorti]] v uvodni del romana uvrščata tudi sebe - iz perspektive prihodnosti. Tja - v leto 2040 - ki pravzaprav iz naše perspektive niti ni več daleč - je postavljena zamišljena posvetitev oziroma [[kanonizacija]] blaženega [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], ki jo je baje nameraval opraviti papež Janez Pavel II. že v jubilejnem letu 2000. Pisatelja trdita, da je njuna knjiga to posvečenje preprečila in da je to bil vzrok za domneven bojkot njune knjige v Italiji. Morda kdaj o teh domnevnih "vatikanskih spletkah" napišeta celo samostojen roman. Onadva omenjata, da je pa knjiga bila napisana že veliko pred temi načrti poljskega papeža; iz Vatikana so kratko odgovorili, da ta kanonizacija nima nobene zveze z njunim romanom. Zato bi ''Imprimatur'' - poleg drugih naslovov - upravičeno smeli imenovati tudi za ''[[futuristični roman|futurističnega]]''. Veliko oseb nastopa v ''Imprimaturju''. Rita je dala precej prostora osebnostim iz svoje domače okolice. Tako stopa pred nas kaj zanimiva in pisana množica ljudi različnih narodnosti, veroizpovedi in družbenega položaja – cela plejada bolj ali manj znanih zgodovinskih osebnosti, ki so vpletene v resnične ali izmišljene zaplete in spletke – velikokrat podkrepljene z zgodovinskimi dokumenti in vešče povezane z resničnimi dogodki. * '''''[[Pompeo Dulcibeni|Dulcibeni]]''''' (17. stoletje) – omenjen v takratnih listinah o Fermu; od stvarne osebnosti ima samo priimek – v pripovedi nastopa kot trgovec. * '''''[[Giovanni Tiracorda |Tiracorda]]''''' (1617-1714) – priznan osebni papeški zdravnik – vodilni znanstvenik v takratnem zdravstvu;<ref>{{navedi splet|url=https://www.viverefermo.it/2020/02/12/montegiorgio-conferenza-sul-dottore-dei-5-papi-giovanni-tiracorda-nato-nel-1617-al-castello-di-alteta/768581/|title= Montegiorgio: Conferenza sul dottore dei 5 papi Giovanni Tiracorda nato nel 1617 al Castello di Alteta |publisher=Vivere Fermo|date=11. februar 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=HfYsYOHZHyE|title= Da castrum Altetae alla corte pontificia - Giovanni Tiracorda|publisher=Juri Muccichini|date=25. november 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * '''''[[Giovanni Maria Lancisi|Lancisi]]''''' (1654-1720) – Tiracordov učenec, znanstvenik in papežev osebni zdravnik; med drugim odkril povezavo med [[komar]]jem in [[malarija|malarijo]] <ref>{{navedi splet|url=http://www.accademia-lancisiana.it/giovanni_maria_lancisi.htm|title=Giovanni Maria Lancisi|publisher=Accademia Laancisiana|date=1965|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * '''''[[Pier Leone Ghezzi|Ghezzi]]''''' – karikaturist iz [[Comunanza|Comunanze]] (takrat se je kraj imenoval ''Forattini'') * ''gospod Mourai'' – postarni francoski pustolovec; * '''''gostilničar Pellegrino'''''; * '''''jezuit oče Robleda'''''; * '''''sienski zdravnik Cristofano'''''; * '''''francoski glasbenik Robert Devizè'''''; * '''''beneški steklar Angelo Brenozzi'''''; * '''''neapeljski pesnik Stilone Priaso'''''; * '''''Anglež Eduardus Bedfordi'''''; * '''''pripovedovalčeva žena Cloridia'''''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilquotidiano.it/articoli/2003/03/15/1662/intervista-a-rita-monaldi |title=Benedetta Trevisani v Intervista a Rita Monaldi|publisher=Il Quotidiano.it|date=15. marec 2003|accessdate=10. januar 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|title=Recensione di Imprimatur di Rita Monaldi e Francesco Sorti di Andrea Chiari|publisher=Leggere a clolori|date=24. februar 2015|accessdate=14. januar 2021|archive-date=2021-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20211209134813/https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|url-status=dead}}</ref> == Ocena == ;»Süddeutsche Zeitung GmbH« (München, Nemčija) {| |- ! Nemški izvirnik<ref name="#3">{{navedi splet|url=https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/|title= Imprimatur. Historischer Roman|publisher=Bücher.de|date= |accessdate=7. marec 2021}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Alles an ihnen, bis zum Zwicker, ist historisch überprüft und wenn schon nicht wahr, so doch wenigstens möglich. (Das Autorenduo Monaldi&Sorti)" </blockquote> | <blockquote>"Vse na njih (nastopajočih likih), vse do očal, je zgodovinsko preskušeno in če že ni resnično, je vendarle vsaj možno. (Tako avtorska dvojica Monaldi&Sorti)" </blockquote> |} ;»L’ Express« (Pariz) {| |- ! Nemški prevod<ref>{{navedi splet|url=https://www.amazon.co.uk/IMPRIMATUR-Toten-Melani-ermittelt-German-ebook/dp/B08BJ6BTFH|title= Imprimatur - Die Toten von Rom: Roman|publisher=Amazon.co.uk|date= |accessdate=7. marec 2021}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Er ist der beste Agent des französischen Sonnenkönigs, betraut mit einem Auftrag, bei dem das Schicksal Europas auf dem Spiel steht – doch nun sitzt Abbé Melani in der Herberge ''Locanda del Donzello'' fest: Einer der Gäste ist angeblich an der Pest gestorben, und das hat die römischen Behörden zu einer sofortigen Quarantäne veranlasst. Doch Abbé Melani erkennt bald, dass der Mann ermordet wurde – und der Mörder immer noch unter ihnen lauert … Um einen Weg aus der streng bewachten Herberge zu finden und seine Mission doch noch zu Ende bringen zu können, muss sich der Abbé mithilfe eines ungewöhnlich scharfsinnigen Küchenjungen auf die Suche nach dem Giftmörder machen – aber der schreckt vor nichts zurück, um sein Geheimnis zu bewahren …" </blockquote> | <blockquote>"Opat Atto Melani je najboljši vohun francoskega Kralja sonca, ki mu je zaupana naloga tam, kjer je ogrožena usoda Evrope – in se zdaj nahaja v gostilni ''Locanda del Donzello''. Eden od gostov naj bi umrl zaradi kuge, kar je rimske oblasti spodbudilo k takojšnji karanteni. Toda Melani kmalu ugotovi, da je bil moški umorjen - in morilec se še vedno skriva med njimi ... Da bi našel pot iz strogo varovane gostilne in kot vedno končal svoje poslanstvo, mora opat uporabiti pomoč nenavadno pronicljivega kuharskega vajenca v iskanju zastrupljevalca – ki pa je pripravljen na vsakršno tveganje, da bi ohranil svojo skrivnost ..." </blockquote> |} ;Ocena bralca {| |- ! Nemški izvirnik: Bewertung von weingitaus Brühl am 13.04.2011<ref name="#3"/> ! Slovenski prevod: Ocenjuje weingitaus, Brühl dne 13.04.2011 |- | <blockquote>"In diesem Roman wird die Geschichte einiger Nächte im 17. Jh. in einer römischen Locanda erzählt. Der Hausbursche als Ich-Erzähler berichtet über die Aufdeckung eines Mordplans gegen den Papst. Das könnte ein spannender Stoff sein und ist es stellenweise auch, aber nach meiner Meinung hätte das Buch mit der Hälfte oder sogar einem Drittel des Umfangs weitaus lesenswerter sein können. Ich liebe historische Romane, aber vor diesem Buch warne ich: Die Autoren gefallen sich anscheinend darin, zu zeigen, wie toll sie recherchiert haben, indem sie geschichtliche Details bis ins Letzte auswalzen, bevor die eigentliche Handlung weiter geht." </blockquote> | <blockquote>"Ta roman pripoveduje o nekaj nočeh v 17. stoletju v rimski Locandi. Hišni hlapček kot prvoosebni pripovedovalec poroča o razkritju načrta umora proti papežu. To bi lahko bilo vznemirljivo gradivo in ponekod je, vendar bi po mojem mnenju ''bila knjiga veliko bolj vredna branja pri polovici ali celo tretjini velikosti.'' Obožujem zgodovinske romane, toda pred to knjigo opozarjam: Zdi se namreč, da pisatelja uživata v razkazovanju svojih raziskav, tako da predstavita zgodovinske posameznosti do zadnjih podrobnosti, preden se sploh kako dejanje (začenja in) nadaljuje." </blockquote> |} ;»Klik klak« (Niš, Srbija) V „Imprimaturju“ bodo bralci vsekakor občutili sledi italijanskih klasikov, prvenstveno [[Giovanni Boccaccio|Boccacciovega]] ''»[[Dekameron]]a«'' – saj obe dogajanji potekata v [[karantena |karanteni ]]; nato [[Umberto Eco|Ecovega]] ''»[[Ime rože |Imena rože]]«'', in sicer po zarotah, vohunjenju, detektivski zgodbi, drugem obrazu Cerkve.<ref name="#1"/> ;»Le Monde« (Pariz, Francija) {| |- ! Nemški prevod<ref name="#3"/> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Eine zwischen den Polen Bildung und historischer Roman oszillierende Kriminalgeschichte, die uns in ein spannungsgeladenes und barockes Europa führt, mitten in das Herz politischer und kirchlicher Intrigen." </blockquote> | <blockquote>"Zgodba o zločinu, ki niha med tečajema izobraževanja in zgodovinskega romana, nas vodi v napetosti polno in baročno Evropo, naravnost v osrčje političnih in cerkvenih spletk." </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == ;{{ikona sl}} *[https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022 Dobre knjige – Imprimatur] ;{{ikona en}} *[https://www.amazon.com/Imprimatur/dp/1846972647 Imprimatur Paperback – May 20, 2013 by Rita Monaldi (Author), Francesco Sorti (Author) Print length 666 pages Language English Publisher Birlinn] *[https://www.youtube.com/watch?v=HN4Ogb08Adg Rita Monaldi i Frančesko Sorti „Imprimatur" Jun 9, 2008 Laguna Kratki dokumentarac o knjizi „Imprimatur" (autori: Rita Monaldi i Frančesko Sorti). Propratni tekst sastavljen je od odlomaka iz knjige. (Opremljen v ''srbohrvaščini'' je ''youtube vidnik'' s kratko in nazorno razlago vsebine romana in okoliščin, ki spremljajo dogajanje, v ''angleščini''.] *[https://coles-books.co.uk/imprimatur-by-monaldi-sorti-signed-edition Coles books Imprimatur] *[http://www.attomelani.net/index.php/english/ Attomelani: Breaking news] ;{{ikona de}} *[https://www.barnesandnoble.com/w/imprimatur-die-toten-von-rom-monaldi-sorti/1137212775 IMPRIMATUR - Die Toten von Rom: Roman by Monaldi & Sorti. NOOK Book. 1.1.2020. ISBN-13:9783966553223, pages 840.] *[https://www.amazon.co.uk/IMPRIMATUR-Toten-Melani-ermittelt-German-ebook/dp/B08BJ6BTFH IMPRIMATUR - Die Toten von Rom: Roman (Abbé Melani ermittelt 1) (German Edition) Kindle Edition] *[https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/ Rita Monaldi, Francesco Sorti Imprimatur Historischer Roman. Übersetzung: Hausmann, Friederike; Pflug, Maja Broschiertes Buch] ;{{ikona it}} *[https://www.famigliacristiana.it/articolo/secretutm-monaldi-sorti.aspx MONALDI & SORTI: Dobbiamo imparare dalla storia. Patrizia Ruscio v ''Famiglia Cristiana''] *[https://www.amazon.it/product-reviews/8868528657/ref=cm_cr_arp_d_viewpnt_rgt?ie=UTF8&filterByKeyword=atto+melani&pageNumber=1&reviewerType=all_reviews&filterByStar=critical#reviews-filter-bar Secretum: Recensioni clienti] ;{{ikona sr}} *[https://www.laguna.rs/n144_knjiga_imprimatur_laguna.html Imprimatur Format: 13x20 cm Broj strana: 614 Pismo: Latinica Povez: Mek Godina izdanja: 2004. ISBN: 86-7436-144-7 Prevodilac: Gordana Breberina Copyright © Laguna 1999 - 2021] ;{{ikona bs}} *[https://www.knjiga.ba/imprimatur-n0102.html Imprimatur Pisac: Rita Monaldi, Frančesko Sorti ISBN:86-7436-144-7 Izdavač: Laguna Broj strana: 614. Vujica Ognjenović] ;{{ikona hr}} *[https://fraktura.hr/imprimatur.html Fraktura Rita MonaldiFrancesco Sorti Imprimatur Jezik izvornika: talijanski Prijevod: Mirna Čubranić Broj stranica: 656 Datum izdanja: listopad 2007. ISBN: 978-953266033-3 Naslov izvornika: Imprimatur Vrsta uveza: meki Visina: 225 mm Težina: 895 g] *[https://libri.hr/knjiga/beletristika-hrvatska-i-strana-knjievnost-povijesni-romani/monaldi-sorti-imprimatur-7750 Libri: Monaldi & Sorti - Monaldi & Sorti: Imprimatur] {{normativna kontrola}} [[Kategorija,Italijanski romani]] [[Kategorija,Dela zakoncev Monaldi & Sorti]] [[Kategorija,Knjige leta 2002]] [[Kategorija,Zgodovinski romani]] [[Kategorija,Vojni romani]] [[Kategorija,Detektivski romani]] [[Kategorija,Fantazijski romani]] {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] slovesa „[[Monah Hokaj]]“, ko srbski ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija,Rojeni leta 1946]] [[Kategorija,Živeči ljudje]] [[Kategorija,Srbski pravniki]] [[Kategorija,Srbski novinarji]] [[Kategorija,Srbski akademiki]] [[Kategorija,Srbski pisatelji]] [[Kategorija,Srbski politiki]] [[Kategorija,Srbski publicisti]] [[Kategorija,Srbski uredniki]] [[Kategorija,Srbski poligloti]] [[Kategorija,Oporečniki]] [[Kategorija,Srbski monarhisti]] [[Kategorija,Pacifisti]] o841o7rbsqcm8h3zlzjzsn5mukoyb4z 6685659 6685656 2026-06-05T16:21:50Z Stebunik 55592 6685659 wikitext text/x-wiki 1sl Drašković Monah Hokaj 3.vi.2026 2sl Menih Hokaj članek 3.vi.2026 {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-sr|Hawkeye}} – Sokolje oko) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeyej]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} ==== Dogajanje ==== Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino razbokjniške duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmisel vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“). === Ocena === == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} === Pisatelj === ;{{ikona sr}} === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] {{drugipomeni2|Imprimatur}} {{Infopolje Knjiga | name = Imprimatur | title_orig = Imprimatur | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika: Imprimatur-naslovnica.jpg|300px|<center>''Imprimatur''<br />naslovnica slovenske izdaje iz [[2009]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Italija|Italiji]]'' [[2002]]</center> | author = [[Monaldi & Sorti]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Italija]] | language = [[italijanščina]] | series = sedem knjig po temle vrstnem redu: ''[[Imprimatur (Monaldi & Sorti)|Imprimatur]], [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]], [[Veritas (Monaldi & Sorti)|Veritas]], [[Mysterium (Monaldi & Sorti)|Mysterium]], [[Dissimulatio (Monaldi & Sorti)|Dissimulatio]], [[Unicum (Monaldi & Sorti)|Unicum]], [[Opus (Monaldi & Sorti)|Opus]]'' | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[kriminalka]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Mondadori]] | release_date = [[2002]] in naslednja leta še v drugih jezikih; v slovenščini 2009 <ref>{{navedi splet|url= https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=Imprimatur|publisher=Učila International |date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref> | english_release_date = <ref>{{navedi splet|url= https://www.amazon.com/Imprimatur/dp/1846972647|title=Imprimatur|publisher=Birlinn (Edinburgh Scotland)|date=20. maj 2013|accessdate=6. marec 2021}}</ref> <ref> jezik:angleščina, strani 666</ref> | media_type = | pages = | isbn = 9781846971051 | preceded_by = | followed_by = [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]] }} '''''Imprimatur'''''{{efn|''Imprimatur'' ({{lang-la|Imprimatur!}}) je latinska beseda, ki pomeni ''Naj se tiska!'' in sicer je to trpni velelnik od {{lang-la|imprimo 3 -pressi, -pressum}} v pomenu ''vtisniti, pritisniti, odtisniti, natisniti'', pa tudi ''zaznamenovati, zarisati, zabeležiti''<ref>{{navedi knjigo|author=F. Bradač|title=Latinsko-slovenski slovar (DZS 1955)|page=281}}</ref> Velja omeniti, da beseda »Imprimatur!« dandanes pravzaprav pomeni isto kot blagoslov in dovoljenje [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvenih]] oblasti, da je neko knjigo z versko-moralno-vzgojno vsebino možno natisniti. Od [[Tridentinski koncil|Tridentinuma]] dalje se je to zahtevalo praktično za vsa tovrstna dela; [[Drugi vatikanski koncil|Drugi Vaticanum]] je te predpise malce ublažil.<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.kliklak.rs/trileri/laguna/imprimatur-r-monaldi-i-f-sorti-2450|title=IMPRIMATUR - R. Monaldi i F. Sorti ( 2450 )|publisher=Vujica Ognjenović v Klikklak.Niš|date=|accessdate=6. marec 2021}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>}} je zgodovinski roman in prvi del serije sedmerih knjig, ki jih skupno pišeta zakonca [[Monaldi & Sorti|Rita Monaldi in Francesco Sorti]]. Tukaj – kot v naslednjih knjigah - gre za politično-poučni domišljijski roman v obliki zgodovinske pripovedi. Glavni lik je prepredeni [[Atto Melani|Melani]]. == Okoliščine ob nastajanju in izidu == “Imprimatur” je prva knjiga iz vrste sedmerih knjig zakoncev Monaldi & Sorti. Knjiga je izšla v Italiji 2002, in je bila prevedena takoj v veliko jezikov v skupni večmilijonski nakladi. Imprimatur je bil preveden 2009 tudi v [[slovenščina|slovenščino]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=„Imprimatur”|publisher=Učila International|date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref> Zakonca Monaldi & Sorti sta več ko deset let preučevala arhivske vire, da bi napisala ''Imprimatur'', ki je bil preveden po kratkem času v 26 jezikov; med temi ni bila samo angleščina, francoščina ali izvirna italijanščina, ampak tudi nizozemščina, korejščina, hrvaščina, srbščina – in mnogi drugi bolj ali manj znani jeziki – a v skupni nakladi prek dva milijona izvodov, ki so jih prodajali po 60 deželah. Večino izdaj so kupci kar razgrabili in so bile kmalu razprodane. Podoben uspeh je doživela tudi naslednja knjiga iz tega niza - ''Secretum''; kakor pravzaprav vse njune knjige.<ref>{{navedi splet|url=https://www.knjizararoman.rs/knjige/knjiga-secretum-autor-monaldi-sorti-19704|title=„Secretum”|publisher=Knjižara Roman|date=2007|accessdate=28. december 2020}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref>Rita Monaldi i Frančesko Sorti: ''Secretum''. Prevele z italijanskog Mirjana Popov-Slijepčević i Gordana Breberina. Naslov originala: Monaldi & Sorti ''SECRETVM''. Copyright © 2004 by Rita Monaldi and Francesco Sorti. Translation Copyright © 2007 za srpsko izdanje, LAGUNA</ref> ''Imprimatur'' je bil preveden tudi v [[slovenščina|slovenščino]] in je izšel pri založbi Učila International v Tržiču; prevedel ga je Miro Bajt (ki je prevedel tudi »Secretum« in »Veritas«).<ref name="#2"/> Sledil mu je Secretum 2010 <ref>Pri »Secretum«u ima slovenska izdaja tendenciozen podnaslov, češ da je to »Drugi del trilogije o vatikanskih intrigah«. To je namreč drugi del sedmeroknižja in ne troknižja! Poleg tega ne gre samo za »vatikanske intrige«, ampak sploh za takratne zgodovinske, politične, pa tudi pisateljske spletke (tako svetnih kot duhovnih vladarjev) – a notri je poleg spletk še marsikaj tehtnega.</ref> in Veritas 2011. <ref>{{navedi splet|url=http://www.worldcat.org/identities/lccn-no2002072761/|title=Sorti, Francesco - Overview|publisher=OCLC|date=2020|accessdate=11. januar 2021}}</ref> Napeta zgodba o Melanijevih spletkah je od 2002 presegla glede neposredne prodaje celo takratno vodilno uspešnico ''[[Da Vincijeva šifra (roman)|Da Vincijevo šifro]]''.<ref>{{navedi splet|url= https://www.facebook.com/caffeletterario.crema/posts/rita-monaldi-e-francesco-sorti-filologa-classica-lei-musicologo-lui-sono-in-asso/1640931612596149/|title= Rita Monaldi e Francesco Sorti (Vabilo na predstavitev knjige)|publisher=Caffé Letterario Crema|date=16. november 2017|accessdate=28. december 2020}}</ref> Že v svoji prvi izdaji je ''Imprimatur'' zasedel četrto mesto med najbolj prodajanimi knjigami glede na poizvedovanje italijanskega dnevnika ''Corriere Della Sera''. Kmalu pa se je zataknilo: – knjige so zginjale s polic, ponatis se je zavlekel. Zakonca sumita, da so tega krive listine, ki sta jih našla v ''Vatikanskem arhivu'' in ''Državnem arhivu v Rimu'', ki naj bi ogrožale ugled [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], katerega je [[papež Janez Pavel II.]] menda ravno v tistem času - v jubilejnem letu 2000 - nameraval »posvetiti (prišteti k svetnikom), pa je Vatikan v objavi knjige videl nagajanje in sabotažo, čeprav je bila napisana že veliko prej«, meni Francesco Sorti na predstavitvi hrvaškega prevoda knjige »Secretum« 2008. Ne gre zanemarjati dejstva, da je takrat vladala v Italiji [[Silvio Berlusconi|Berlusconijeva]] ''Forza Italia'' nekako v narodnjaškem duhu s populističnimi gesli kot: »Naprej in najprej Italija, o njej samo dobro in le tisto, kar vzbuja ponos...« V to evforično ozračje spada najbrž tudi takrat nastali film ''[[Srce v breznu|Srce]]''. Knjiga "Imprimatur" pa je bila pisana v drugačnem duhu - na temelju zgodovinskih listin - čeprav prepletena z bujno domišljijo. Roman je pravzaprav pisan v kritičnem duhu - celo do nekaterih od zgodovinarjev sprejetih stališč. Nekatere sume in domneve namreč sprejema kot zanesljivavdejstva. Iz teh in drugih razlogov je slabo naletel. Zakonca poudarjata, da sta najhujše nasprotovanje doživljala od levičarjev - in tega še danes ne moreta dojeti; morda zato, ker sta se ukvarjala s cerkvenimi zadevami... Iz takega sovražnega ozračja - kot sama pravita - sta se zakonca morala umakniti s prvo izdajo druge knjige - ki je bila pa lepo sprejeta na Nizozemskem.<ref>{{navedi splet|url= https://anasubasic1.wordpress.com/2008/11/05/„imprimatur-secretum-veritas-mysterium-unicum…”/|title=„Imprimatur secretum, veritas mysterium. Unicum…”|publisher=Ana Subašić|date=5. november 2008|accessdate=28. december 2020}}</ref> == Vsebina == === Sedmeroknižje === Kot tudi naslednji roman iz niza – ''Secretum'' - , je tudi ''Imprimatur'' v osnovi [[zgodovinski roman]], ki bi ga zaradi napetega dogajanja lahko uvrstili med [[kriminalka|kriminalke]] alla [[Agatha Christie]] – ali pa tudi med [[vojni roman]]; ker je pa seveda rdeča nit domišljija, bi ga lahko uvrstili tudi v [[fantazijski roman]]. ''Secretum'' poteka 17 let pozneje - v jubilejnem letu 1700, ko je že čutiti grozeče ozračje, ki bo prineslo ''špansko nasledstveno vojno''. Pri ''Imprimaturju'' pa dogajanje poteka v ozračju vojne, ki že divja – in sicer [[muslimani|muslimanski]] [[Turki]] že oblegajo [[Dunaj]] leta 1683 – od čegar bo odvisna prihodnost [[Rimskokatoliška cerkev|katoliškega]] [[krščanstvo|krščanstva]] in zahodne [[civilizacija|omike]]. Glede svojih romanov pravi Rita Monaldi: »Na trgu je veliko pustolovskih romanov, poučno-zgodovinskih pa ne. Zgodovina pa si zasluži, da si jo zapomnimo zlasti zato, ker nas uči, da ne bi ponavljali napak iz preteklosti, ali da bi jih znali preprečiti; pomaga nam namreč razumeti, kaj je napačno in kam nas to lahko vodi. Najini romani so ''zgodovinski'' le v svoji preobleki; v resnici pa so ''vzgojni''." Celotno zgodbo sestavlja namreč kar sedem romanov, katerih naslovi tvorijo latinski stavek ''»Imprimatur Secretum Veritas Mysterium Dissimulatio Unicum Opus«''; v prevodu bi to pomenilo: »Natisni Skrivnost Resnica Tajna Hinavščina Edinstvenost Delo«. To podaja vodilno misel teh romanov: ''»Natisne se lahko vsaka skrivnost, resnica je kljub temu tajna in nedosegljiva. Edina stvarnost ostaja hinavščina"''. Glavni junak v vsej tej zanimivi verigi zgodovinsko-domišljijskih dogajanj pa je slej ko prej prebrisani, uglajeni in iznajdljivi [[Atto Melani|Melani]]. Najbolj privlačen vidik njunega ustvarjanja je vzorno sodelovanje, ki se kaže v vseh predstavitvah njunih knjig; pa tudi pri odkrivanju izvirnih listin, zasebnih pisem, poročil in dopisovanja, ki ga hranijo evropski arhivi. Tako človek ne more ločiti, kar je našel ali napisal eden od zakoncev, ker vse delata skupno - kar je dandanes redkost. ==== Dogajanje ==== Dogajanje ''Imprimaturja'' poteka v [[Rim]]u, enajstega kimovca 1683, v senci prodiranja [[Turki|turških]] [[muslimani|munslimanskih]] hord proti [[Dunaj]]u, ki ga dosežejo in oblegajo. Bitka za Dunaj pa je potekala naslednjega dne, dvanajstega kimovca. Pisatelja z izbiro tega datuma (ne)hote namigujeta na usodne dogodke prav tako 11. kimovca - a iz bližnje preteklosti - na [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristične napade 11. septembra 2001]] v [[New York|New Yorku]] in drugod po [[ZDA]], ki so jih - podobno kot 1683, takorekoč neizzvane zagrešile neke muslimanske skupine. V gostilni nenadna smrt enega od potnikov v središču [[Rim|Svetega mesta]] povzroči preplah: zastrupljenje ali kuga? V gostilni uvedejo [[karantena|karanteno]]. Gostje so zaprti v svojih sobah. Opat [[Atto Melani|Melani]], ki je diplomat in vohun v službi [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], pa se ne dvoumi in želi kot pravi detektiv razjasniti zadevo. Seveda pa opat zapleteni zadevi ne more biti kos sam: pomaga mu izredno prebrisan kuharček-domačin, ki pozna rimsko podzemlje kot svoj žep. Njuna raziskava tako vodi v osrčje spletk državnih in cerkvenih krogov, ki določajo usodo celotne [[Evropa|Evrope]]. Pred seboj imamo očarljivo kriminalno zgodbo in barvito podobo tedanjih običajev, ki jih v smislu pripovedne dovršenosti skorajda ni mogoče preseči.<ref>{{navedi splet|url=https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/|title=Imprimatur. Historischer Roman. Broschiertes Buch|publisher=Bücher.de|date=2004|accessdate=6. marec 2021}}</ref> Njuna raziskava bo torej razsvetlila mednarodno zaroto, v kateri se prepletajo vera, politika in vohunstvo. Ozračje baročnega Rima je polno negotovosti; med skrivnimi podzemeljskimi hodiniki naletita na alkemične delavnice, lovce na relikvije, skrivne tiskarne, čudne zdravniške in kuhinjske recepte: v ozadju pa kot [[Damoklejev meč]] visi skrivna zarota, ki sta si jo avtorja bistroumno zamislila po več ko desetletnem študiju že znanih in tudi na novo odkritih listin v Rimu in po drugih evropskih arhivih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.laguna.rs/n144_knjiga_imprimatur_laguna.html|title=Imprimatur |publisher=Laguna|date=2004|accessdate=6. marec 2021}}</ref> == Osebe == === [[Atto Melani]] === Ob predstavitev knjige “Secretum” 2008 sta zakonca Rita Monaldi & Francesco Sorti predstavila glavnega junaka - širšemu občinstvu popolnoma neznanega Melanija, ki pa nastopa tudi v "Imprimaturju" in številnih drugih povestih: {| |- ! Hrvaški prevod<ref>{{navedi splet|url= https://anasubasic1.wordpress.com/2008/11/05/„imprimatur-secretum-veritas-mysterium-unicum…”/|title=Zovem se Knjiga|publisher= Ana Subašić|date=5. November 2008|accessdate=28. december 2020}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>Riječ je o političkom trileru utemeljenom na istraživanju povijesnih činjenica razdoblja baroka, a radnja je smještena u 1700. godinu u vrijeme Rata za španjolsko naslijeđe i smrti pape Inocenta XI. U tim okolnostima igru vodi najzanimljiviji špijun baroka, opat Atto Melani. „Melanija je zapravo pronašao Francesco. Osamdesetih godina je pisao diplomski rad o ulozi obitelji Melani u povijesti glazbe i poželio napisati suvremeni roman te tematike z baroknim prizvucima. Tad se nismo ni znali, no otkrili smo zajedničku strast prema baroku“, ističe autorica. Atto Melani je operni pjevač kastrat, špijun, diplomat i pisac, „on je spoj dviju duša, duše muškarca i duše žene, kao kastrat idealan je za par pisaca“, zaključila je Monaldi. </blockquote> | <blockquote>Tu gre za politično detektivko, ki temelji na raziskavi zgodovinskih dejstev iz obdobja [[barok]]a, a dogajanje je postavljeno v leto 1700, v čas ''Španske nasledstvene vojne'' in smrti ''[[papež Inocenc XII.|papeža Inocenca XII.]]''<ref>Vir tu pomotoma pravi, da gre za papeža Inocenca XI., toda to ne bo držalo: on je namreč vladal 1667-1689 (se pravi za časa dogajanja, ki je opisano v "Imprimaturju"; gre torej očitno za Inocenca XII. (1691-1700)</ref>. V teh okoliščinah igro vodi najzanimivejši vohun baroka, '''''opat [[Atto Melani|Melani]]'''''. »Melanija je pravzaprav našel Francesco. Osemdesetih let (dvajsetega stoletja) je pisal diplomsko delo o vlogi družine Melani v zgodovini glasbe in je zaželel napisati sodoben roman s to tematiko z baročnimi prizvoki. Tedaj se nisva niti poznala; odkrila pa sva skupno strast do baroka«, poudarja avtorica Rita. Atto Melani je operni pevec-skopljenec, vohun, diplomat in pisatelj, »on je spoj dveh duš, duše moškega in duše ženske; kot skopljenec je idealen za pisateljski par,“ je sklenila Monaldijeva. </blockquote> |} === Drugi nastopajoči v ''Imprimaturju'' === Kar se tiče nastopajočih v Monaldi-Sortijevih romanih na splošno, gre za zgodovinske osebnosti – torej za ljudi, ki so nekoč res živeli. Pri nekaterih je privzeto samo ime. Prvi njun roman se celo začenja v prihodnosti – leta 2040 (!) – in se nato vrača nazaj v leto 1683 (Bitka za Dunaj). Kot "skromna" pisatelja, seveda zakonski par [[Monaldi & Sorti|Monaldi/Sorti]] v uvodni del romana uvrščata tudi sebe - iz perspektive prihodnosti. Tja - v leto 2040 - ki pravzaprav iz naše perspektive niti ni več daleč - je postavljena zamišljena posvetitev oziroma [[kanonizacija]] blaženega [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], ki jo je baje nameraval opraviti papež Janez Pavel II. že v jubilejnem letu 2000. Pisatelja trdita, da je njuna knjiga to posvečenje preprečila in da je to bil vzrok za domneven bojkot njune knjige v Italiji. Morda kdaj o teh domnevnih "vatikanskih spletkah" napišeta celo samostojen roman. Onadva omenjata, da je pa knjiga bila napisana že veliko pred temi načrti poljskega papeža; iz Vatikana so kratko odgovorili, da ta kanonizacija nima nobene zveze z njunim romanom. Zato bi ''Imprimatur'' - poleg drugih naslovov - upravičeno smeli imenovati tudi za ''[[futuristični roman|futurističnega]]''. Veliko oseb nastopa v ''Imprimaturju''. Rita je dala precej prostora osebnostim iz svoje domače okolice. Tako stopa pred nas kaj zanimiva in pisana množica ljudi različnih narodnosti, veroizpovedi in družbenega položaja – cela plejada bolj ali manj znanih zgodovinskih osebnosti, ki so vpletene v resnične ali izmišljene zaplete in spletke – velikokrat podkrepljene z zgodovinskimi dokumenti in vešče povezane z resničnimi dogodki. * '''''[[Pompeo Dulcibeni|Dulcibeni]]''''' (17. stoletje) – omenjen v takratnih listinah o Fermu; od stvarne osebnosti ima samo priimek – v pripovedi nastopa kot trgovec. * '''''[[Giovanni Tiracorda |Tiracorda]]''''' (1617-1714) – priznan osebni papeški zdravnik – vodilni znanstvenik v takratnem zdravstvu;<ref>{{navedi splet|url=https://www.viverefermo.it/2020/02/12/montegiorgio-conferenza-sul-dottore-dei-5-papi-giovanni-tiracorda-nato-nel-1617-al-castello-di-alteta/768581/|title= Montegiorgio: Conferenza sul dottore dei 5 papi Giovanni Tiracorda nato nel 1617 al Castello di Alteta |publisher=Vivere Fermo|date=11. februar 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=HfYsYOHZHyE|title= Da castrum Altetae alla corte pontificia - Giovanni Tiracorda|publisher=Juri Muccichini|date=25. november 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * '''''[[Giovanni Maria Lancisi|Lancisi]]''''' (1654-1720) – Tiracordov učenec, znanstvenik in papežev osebni zdravnik; med drugim odkril povezavo med [[komar]]jem in [[malarija|malarijo]] <ref>{{navedi splet|url=http://www.accademia-lancisiana.it/giovanni_maria_lancisi.htm|title=Giovanni Maria Lancisi|publisher=Accademia Laancisiana|date=1965|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * '''''[[Pier Leone Ghezzi|Ghezzi]]''''' – karikaturist iz [[Comunanza|Comunanze]] (takrat se je kraj imenoval ''Forattini'') * ''gospod Mourai'' – postarni francoski pustolovec; * '''''gostilničar Pellegrino'''''; * '''''jezuit oče Robleda'''''; * '''''sienski zdravnik Cristofano'''''; * '''''francoski glasbenik Robert Devizè'''''; * '''''beneški steklar Angelo Brenozzi'''''; * '''''neapeljski pesnik Stilone Priaso'''''; * '''''Anglež Eduardus Bedfordi'''''; * '''''pripovedovalčeva žena Cloridia'''''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilquotidiano.it/articoli/2003/03/15/1662/intervista-a-rita-monaldi |title=Benedetta Trevisani v Intervista a Rita Monaldi|publisher=Il Quotidiano.it|date=15. marec 2003|accessdate=10. januar 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|title=Recensione di Imprimatur di Rita Monaldi e Francesco Sorti di Andrea Chiari|publisher=Leggere a clolori|date=24. februar 2015|accessdate=14. januar 2021|archive-date=2021-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20211209134813/https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|url-status=dead}}</ref> == Ocena == ;»Süddeutsche Zeitung GmbH« (München, Nemčija) {| |- ! Nemški izvirnik<ref name="#3">{{navedi splet|url=https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/|title= Imprimatur. Historischer Roman|publisher=Bücher.de|date= |accessdate=7. marec 2021}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Alles an ihnen, bis zum Zwicker, ist historisch überprüft und wenn schon nicht wahr, so doch wenigstens möglich. (Das Autorenduo Monaldi&Sorti)" </blockquote> | <blockquote>"Vse na njih (nastopajočih likih), vse do očal, je zgodovinsko preskušeno in če že ni resnično, je vendarle vsaj možno. (Tako avtorska dvojica Monaldi&Sorti)" </blockquote> |} ;»L’ Express« (Pariz) {| |- ! Nemški prevod<ref>{{navedi splet|url=https://www.amazon.co.uk/IMPRIMATUR-Toten-Melani-ermittelt-German-ebook/dp/B08BJ6BTFH|title= Imprimatur - Die Toten von Rom: Roman|publisher=Amazon.co.uk|date= |accessdate=7. marec 2021}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Er ist der beste Agent des französischen Sonnenkönigs, betraut mit einem Auftrag, bei dem das Schicksal Europas auf dem Spiel steht – doch nun sitzt Abbé Melani in der Herberge ''Locanda del Donzello'' fest: Einer der Gäste ist angeblich an der Pest gestorben, und das hat die römischen Behörden zu einer sofortigen Quarantäne veranlasst. Doch Abbé Melani erkennt bald, dass der Mann ermordet wurde – und der Mörder immer noch unter ihnen lauert … Um einen Weg aus der streng bewachten Herberge zu finden und seine Mission doch noch zu Ende bringen zu können, muss sich der Abbé mithilfe eines ungewöhnlich scharfsinnigen Küchenjungen auf die Suche nach dem Giftmörder machen – aber der schreckt vor nichts zurück, um sein Geheimnis zu bewahren …" </blockquote> | <blockquote>"Opat Atto Melani je najboljši vohun francoskega Kralja sonca, ki mu je zaupana naloga tam, kjer je ogrožena usoda Evrope – in se zdaj nahaja v gostilni ''Locanda del Donzello''. Eden od gostov naj bi umrl zaradi kuge, kar je rimske oblasti spodbudilo k takojšnji karanteni. Toda Melani kmalu ugotovi, da je bil moški umorjen - in morilec se še vedno skriva med njimi ... Da bi našel pot iz strogo varovane gostilne in kot vedno končal svoje poslanstvo, mora opat uporabiti pomoč nenavadno pronicljivega kuharskega vajenca v iskanju zastrupljevalca – ki pa je pripravljen na vsakršno tveganje, da bi ohranil svojo skrivnost ..." </blockquote> |} ;Ocena bralca {| |- ! Nemški izvirnik: Bewertung von weingitaus Brühl am 13.04.2011<ref name="#3"/> ! Slovenski prevod: Ocenjuje weingitaus, Brühl dne 13.04.2011 |- | <blockquote>"In diesem Roman wird die Geschichte einiger Nächte im 17. Jh. in einer römischen Locanda erzählt. Der Hausbursche als Ich-Erzähler berichtet über die Aufdeckung eines Mordplans gegen den Papst. Das könnte ein spannender Stoff sein und ist es stellenweise auch, aber nach meiner Meinung hätte das Buch mit der Hälfte oder sogar einem Drittel des Umfangs weitaus lesenswerter sein können. Ich liebe historische Romane, aber vor diesem Buch warne ich: Die Autoren gefallen sich anscheinend darin, zu zeigen, wie toll sie recherchiert haben, indem sie geschichtliche Details bis ins Letzte auswalzen, bevor die eigentliche Handlung weiter geht." </blockquote> | <blockquote>"Ta roman pripoveduje o nekaj nočeh v 17. stoletju v rimski Locandi. Hišni hlapček kot prvoosebni pripovedovalec poroča o razkritju načrta umora proti papežu. To bi lahko bilo vznemirljivo gradivo in ponekod je, vendar bi po mojem mnenju ''bila knjiga veliko bolj vredna branja pri polovici ali celo tretjini velikosti.'' Obožujem zgodovinske romane, toda pred to knjigo opozarjam: Zdi se namreč, da pisatelja uživata v razkazovanju svojih raziskav, tako da predstavita zgodovinske posameznosti do zadnjih podrobnosti, preden se sploh kako dejanje (začenja in) nadaljuje." </blockquote> |} ;»Klik klak« (Niš, Srbija) V „Imprimaturju“ bodo bralci vsekakor občutili sledi italijanskih klasikov, prvenstveno [[Giovanni Boccaccio|Boccacciovega]] ''»[[Dekameron]]a«'' – saj obe dogajanji potekata v [[karantena |karanteni ]]; nato [[Umberto Eco|Ecovega]] ''»[[Ime rože |Imena rože]]«'', in sicer po zarotah, vohunjenju, detektivski zgodbi, drugem obrazu Cerkve.<ref name="#1"/> ;»Le Monde« (Pariz, Francija) {| |- ! Nemški prevod<ref name="#3"/> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>"Eine zwischen den Polen Bildung und historischer Roman oszillierende Kriminalgeschichte, die uns in ein spannungsgeladenes und barockes Europa führt, mitten in das Herz politischer und kirchlicher Intrigen." </blockquote> | <blockquote>"Zgodba o zločinu, ki niha med tečajema izobraževanja in zgodovinskega romana, nas vodi v napetosti polno in baročno Evropo, naravnost v osrčje političnih in cerkvenih spletk." </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == ;{{ikona sl}} *[https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022 Dobre knjige – Imprimatur] ;{{ikona en}} *[https://www.amazon.com/Imprimatur/dp/1846972647 Imprimatur Paperback – May 20, 2013 by Rita Monaldi (Author), Francesco Sorti (Author) Print length 666 pages Language English Publisher Birlinn] *[https://www.youtube.com/watch?v=HN4Ogb08Adg Rita Monaldi i Frančesko Sorti „Imprimatur" Jun 9, 2008 Laguna Kratki dokumentarac o knjizi „Imprimatur" (autori: Rita Monaldi i Frančesko Sorti). Propratni tekst sastavljen je od odlomaka iz knjige. (Opremljen v ''srbohrvaščini'' je ''youtube vidnik'' s kratko in nazorno razlago vsebine romana in okoliščin, ki spremljajo dogajanje, v ''angleščini''.] *[https://coles-books.co.uk/imprimatur-by-monaldi-sorti-signed-edition Coles books Imprimatur] *[http://www.attomelani.net/index.php/english/ Attomelani: Breaking news] ;{{ikona de}} *[https://www.barnesandnoble.com/w/imprimatur-die-toten-von-rom-monaldi-sorti/1137212775 IMPRIMATUR - Die Toten von Rom: Roman by Monaldi & Sorti. NOOK Book. 1.1.2020. ISBN-13:9783966553223, pages 840.] *[https://www.amazon.co.uk/IMPRIMATUR-Toten-Melani-ermittelt-German-ebook/dp/B08BJ6BTFH IMPRIMATUR - Die Toten von Rom: Roman (Abbé Melani ermittelt 1) (German Edition) Kindle Edition] *[https://www.buecher.de/shop/historische-krimis/imprimatur/monaldi-rita-sorti-francesco/products_products/detail/prod_id/25549263/ Rita Monaldi, Francesco Sorti Imprimatur Historischer Roman. Übersetzung: Hausmann, Friederike; Pflug, Maja Broschiertes Buch] ;{{ikona it}} *[https://www.famigliacristiana.it/articolo/secretutm-monaldi-sorti.aspx MONALDI & SORTI: Dobbiamo imparare dalla storia. Patrizia Ruscio v ''Famiglia Cristiana''] *[https://www.amazon.it/product-reviews/8868528657/ref=cm_cr_arp_d_viewpnt_rgt?ie=UTF8&filterByKeyword=atto+melani&pageNumber=1&reviewerType=all_reviews&filterByStar=critical#reviews-filter-bar Secretum: Recensioni clienti] ;{{ikona sr}} *[https://www.laguna.rs/n144_knjiga_imprimatur_laguna.html Imprimatur Format: 13x20 cm Broj strana: 614 Pismo: Latinica Povez: Mek Godina izdanja: 2004. ISBN: 86-7436-144-7 Prevodilac: Gordana Breberina Copyright © Laguna 1999 - 2021] ;{{ikona bs}} *[https://www.knjiga.ba/imprimatur-n0102.html Imprimatur Pisac: Rita Monaldi, Frančesko Sorti ISBN:86-7436-144-7 Izdavač: Laguna Broj strana: 614. Vujica Ognjenović] ;{{ikona hr}} *[https://fraktura.hr/imprimatur.html Fraktura Rita MonaldiFrancesco Sorti Imprimatur Jezik izvornika: talijanski Prijevod: Mirna Čubranić Broj stranica: 656 Datum izdanja: listopad 2007. ISBN: 978-953266033-3 Naslov izvornika: Imprimatur Vrsta uveza: meki Visina: 225 mm Težina: 895 g] *[https://libri.hr/knjiga/beletristika-hrvatska-i-strana-knjievnost-povijesni-romani/monaldi-sorti-imprimatur-7750 Libri: Monaldi & Sorti - Monaldi & Sorti: Imprimatur] {{normativna kontrola}} [[Kategorija,Italijanski romani]] [[Kategorija,Dela zakoncev Monaldi & Sorti]] [[Kategorija,Knjige leta 2002]] [[Kategorija,Zgodovinski romani]] [[Kategorija,Vojni romani]] [[Kategorija,Detektivski romani]] [[Kategorija,Fantazijski romani]] {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] slovesa „[[Monah Hokaj]]“, ko srbski ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija,Rojeni leta 1946]] [[Kategorija,Živeči ljudje]] [[Kategorija,Srbski pravniki]] [[Kategorija,Srbski novinarji]] [[Kategorija,Srbski akademiki]] [[Kategorija,Srbski pisatelji]] [[Kategorija,Srbski politiki]] [[Kategorija,Srbski publicisti]] [[Kategorija,Srbski uredniki]] [[Kategorija,Srbski poligloti]] [[Kategorija,Oporečniki]] [[Kategorija,Srbski monarhisti]] [[Kategorija,Pacifisti]] 6x3y5m2toqgi4zrpa93nerzcx0x7t91 10 603685 6685531 2026-06-05T12:05:28Z Janezdrilc 3152 N 6685531 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2) --> | Bolniška = bolniska-zupnija | Univerzitetna = univerzitetna-zupnija-maribor <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669) --> | Nadžupnija | Župnija = {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Koper (100) --> | Ajdovščina = ajdovscina | Ankaran = ankaran | Batuje = batuje | Bertoki = bertoki | Biljana = biljana | Bilje = bilje | Bovec = bovec | Branik = branik | Budanje = budanje | Bukovica = bukovica | Cerkno = cerkno | Col = col | Črni Vrh nad Idrijo = crni-vrh-nad-idrijo | Črniče = crnice | Dekani = dekani | Deskle = deskle | Divača = divaca | Dornberk = dornberk | Drežnica = dreznica | Dutovlje = dutovlje | Goče = goce | Godovič = godovic | Grgar = grgar | Hrenovice = hrenovice | Hrpelje - Kozina = hrpelje-kozina | Hrušica = hrusica | Idrija = idrija | Ilirska Bistrica = ilirska-bistrica | Izola = izola | Jelšane = jelsane | Kamnje = kamnje | Kanal = kanal | Knežak = knezak | Kobarid = kobarid | Kojsko = kojsko | Komen = komen | Koper – Marijino vnebovzetje = koper | Koper – Sveti Marko = koper-sv-marko | Korte = korte | Kostanjevica na Krasu = kostanjevica-na-krasu | Košana = kosana | Krkavče = krkavce | Kromberk = kromberk | Ledine = ledine | Levpa = levpa | Lokavec = lokavec | Lokev = lokev | Lucija = lucija | Marezige = marezige | Matenja vas = matenja-vas | Miren = miren | Most na Soči = most-na-soci | Nova Gorica = nova-gorica | Nova Gorica – Kapela = nova-gorica-kapela | Opatje selo = opatje-selo | Osek = osek | Otlica = otlica | Piran = piran | Pivka = pivka | Planina = planina | Podbrdo = podbrdo | Podgrad (Škofija Koper) = podgrad | Podgraje = podgraje | Podkraj = podkraj | Podnanos = podnanos | Portorož = portoroz | Postojna = postojna | Predloka = predloka | Prvačina = prvacina | Renče = rence | Sečovlje = secovlje | Senožeče = senozece | Sežana = sezana | Slavina = slavina | Sočerga = socerga | Solkan = solkan | Spodnja Idrija = spodnja-idrija | Strunjan = strunjan | Studeno = studeno | Sveti Anton (Škofija Koper) = sv-anton | Šempas = sempas | Šempeter pri Gorici = sempeter-pri-gorici | Šentviška Gora = sentviska-gora | Škofije = skofije | Šlovrenc = slovrenc | Šmarje pri Kopru = smarje-pri-kopru | Šmihel = smihel | Štanjel = stanjel | Šturje = sturje | Tolmin = tolmin | Tomaj = tomaj | Trnje = trnje | Vipava = vipava | Vipavski Križ = vipavski-kriz | Vogrsko = vogrsko | Volče = volce | Vreme = vreme | Vrhpolje (Škofija Koper) = vrhpolje | Vrtojba = vrtojba | Zagorje (Škofija Koper) = zagorje <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Ljubljana (234 (bolniška na vrhu)) --> | Babno Polje = babno-polje | Begunje na Gorenjskem = begunje-na-gorenjskem | Begunje pri Cerknici = begunje-pri-cerknici | Besnica = besnica | Bevke = bevke | Blagovica = blagovica | Bled = bled | Bloke = bloke | Bohinjska Bela = bohinjska-bela | Bohinjska Bistrica = bohinjska-bistrica | Borovnica = borovnica | Brdo = brdo | Breznica = breznica | Brezovica (Nadškofija Ljubljana) = brezovica | Bukovščica = bukovscica | Cerklje na Gorenjskem = cerklje-na-gorenjskem | Cerknica = cerknica | Čemšenik = cemsenik | Češnjice = cesnjice | Črni Vrh = crni-vrh | Davča = davca | Dob = dob | Dobovec = dobovec | Dobrava = dobrava | Dobrepolje – Videm = dobrepolje-videm | Dobrova = dobrova | Dol pri Ljubljani = dol-pri-ljubljani | Dolenja vas = dolenja-vas | Dolnji Logatec = dolnji-logatec | Domžale = domzale | Dovje = dovje | Draga = draga | Dražgoše = drazgose | Duplje = duplje | Golo = golo | Gora pri Sodražici = gora-pri-sodrazici | Goriče = gorice | Gorje = gorje | Gornji Logatec = gornji-logatec | Gozd = gozd | Grahovo = grahovo | Grosuplje = grosuplje | Homec = homec | Horjul = horjul | Hotedršica = hotedrsica | Hotič = hotic | Ig = ig | Ihan = ihan | Ivančna Gorica = ivancna-gorica | Izlake = izlake | Janče = jance | Jarše = jarse | Javor = javor | Javorje nad Škofjo Loko = javorje-nad-skofjo-loko | Javorje pri Litiji = javorje-pri-litiji | Jesenice = jesenice | Jezersko = jezersko | Kamna Gorica = kamna-gorica | Kamnik = kamnik | Kisovec = kisovec | Kokra = kokra | Kokrica = kokrica | Kolovrat = kolovrat | Komenda = komenda | Kopanj = kopanj | Koprivnik v Bohinju = koprivnik-v-bohinju | Koroška Bela = jesenice-koroska-bela | Kovor = kovor | Kranj = kranj | Kranj - Drulovka/Breg = kranj-drulovkabreg | Kranj - Primskovo = kranj-primskovo | Kranj - Šmartin = kranj-smartin | Kranj - Zlato Polje = kranj-zlato-polje | Kranjska Gora = kranjska-gora | Krašnja = krasnja | Kresnice = kresnice | Križe = krize | Kropa = kropa | Lesce = lesce | Leskovica = leskovica | Leše = lese | Lipoglav = lipoglav | Litija = litija | Ljubljana - Barje = ljubljana-barje | Ljubljana Bežigrad = ljubljana-bezigrad | Ljubljana - Črnuče = ljubljana-crnuce | Ljubljana - Dravlje = ljubljana-dravlje | Ljubljana - Fužine = ljubljana-fuzine | Ljubljana - Ježica = ljubljana-jezica | Ljubljana - Kašelj/Zalog = ljubljana-kaseljzalog | Ljubljana - Kodeljevo = ljubljana-kodeljevo | Ljubljana - Koseze = ljubljana-koseze | Ljubljana – Marijino oznanjenje = ljubljana-marijino-oznanjenje | Ljubljana - Moste = ljubljana-moste | Ljubljana - Podutik = ljubljana-podutik | Ljubljana - Polje = ljubljana-polje | Ljubljana - Rakovnik = ljubljana-rakovnik | Ljubljana - Rudnik = ljubljana-rudnik | Ljubljana - Stožice = ljubljana-stozice | Ljubljana – Sv. Jakob = ljubljana-sv-jakob | Ljubljana – Sveti križ = ljubljana-sv-kriz-zale | Stolna Ljubljana – Sv. Nikolaj = ljubljana-sv-nikolaj-stolnica | Ljubljana – Sv. Peter = ljubljana-sv-peter | Ljubljana – Sv. Trojica = ljubljana-sv-trojica | Ljubljana - Šentvid = ljubljana-sentvid | Ljubljana - Šiška = ljubljana-siska | Ljubljana - Šmartno ob Savi = ljubljana-smartno-ob-savi | Ljubljana - Štepanja vas = ljubljana-stepanja-vas | Ljubljana Trnovo = ljubljana-trnovo | Ljubljana - Vič = ljubljana-vic | Ljubljana - Zadobrova = ljubljana-zadobrova | Ljubno = ljubno | Lom (Nadškofija Ljubljana) = lom | Loški potok = loski-potok | Lučine = lucine | Mavčiče = mavcice | Mekinje = mekinje | Mengeš = menges | Moravče = moravce | Mošnje = mosnje | Motnik = motnik | Naklo = naklo | Nevlje = nevlje | Notranje Gorice = notranje-gorice | Nova Oselica = nova-oselica | Ovsiše = ovsise | Peče = pece | Pirniče = pirnice | Planina pri Rakeku = planina-pri-rakeku | Podbrezje = podbrezje | Podlipa = podlipa | Polhov Gradec = polhov-gradec | Polica = polica | Poljane nad Škofjo Loko = poljane-nad-skofjo-loko | Polšnik = polsnik | Preddvor = preddvor | Predoslje = predoslje | Preserje = preserje | Preska = preska | Prežganje = prezganje | Primskovo na Dolenjskem = primskovo-na-dolenjskem | Radeče = radece | Radomlje = radomlje | Radovljica = radovljica | Rakek = rakek | Rakitna = rakitna | Rateče - Planica = ratece-planica | Reteče = retece | Ribnica = ribnica | Ribno = ribno | Rob = rob | Rova = rova | Rovte = rovte | Sava = sava | Sela pri Kamniku = sela-pri-kamniku | Selca = selca | Smlednik = smlednik | Sodražica = sodrazica | Sora = sora | Sorica = sorica | Sostro = sostro | Srednja vas v Bohinju = srednja-vas-v-bohinju | Stara Loka = stara-loka | Stara Oselica = stara-oselica | Stari Trg pri Ložu = stari-trg-pri-lozu | Stična = sticna | Stranje = stranje | Struge = struge | Sveti Duh pri Škofji Loki = sv-duh-pri-skofji-loki | Sv. Gregor = sv-gregor | Sv. Helena - Dolsko = sv-helena-dolsko | Sveti Jakob ob Savi = sv-jakob-ob-savi | Sv. Katarina - Topol = sv-katarina-topol | Sv. Križ nad Jesenicami = sv-kriz-nad-jesenicami | Sv. Lenart = sv-lenart | Sveta Planina = sveta-planina | Sv. Trojica nad Cerknico = sv-trojica-nad-cerknico | Sv. Vid nad Cerknico = sv-vid-nad-cerknico | Sveta gora = sveta-gora-pri-litiji | Svibno = svibno | Šenčur = sencur | Šentgotard = sentgotard | Šentjošt nad Horjulom = sentjost-nad-horjulom | Šentjurij - Podkum = sentjurij-podkum | Šentjurij pri Grosupljem = stjurij-pri-grosupljem | Šentlambert = sentlambert | Šentožbolt = sentozbolt | Šenturška Gora = senturska-gora | Šentvid pri Stični = sentvid-pri-sticni | Škocjan pri Turjaku = skocjan-pri-turjaku | Škofja Loka = skofja-loka | Škofja Loka - Suha = skofja-loka-suha | Škofljica = skofljica | Šmarca - Duplica = smarca-duplica | Šmarje - Sap = smarje-sap | Šmartno pod Šmarno goro = smartno-pod-smarno-goro | Šmartno pri Litiji = smartno-pri-litiji | Šmartno v Tuhinju = smartno-v-tuhinju | Špitalič (Nadškofija Ljubljana) = spitalic | Štanga = stanga | Tomišelj = tomiselj | Trata - Gorenja vas = trata-gorenja-vas | Trboje = trboje | Trstenik = trstenik | Trzin = trzin | Tržič = trzic | Tržič - Bistrica = trzic-bistrica | Tunjice = tunjice | Turjak = turjak | Unec = unec | Vače = vace | Velesovo = velesovo | Velike Lašče = velike-lasce | Velike Poljane = velike-poljane | Vir = vir-pri-domzalah | Višnja Gora = visnja-gora | Vodice = vodice | Vranja Peč = vranja-pec | Vrh Svetih Treh Kraljev = vrh-sv-trije-kralji | Vrhnika = vrhnika | Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana) = vrhpolje | Zagorje ob Savi = zagorje-ob-savi | Zali Log = zali-log | Zaplana = zaplana | Zapoge = zapoge | Zasip = zasip | Zgornji Tuhinj = zgornji-tuhinj | Zlato Polje = zlato-polje | Žabnica = zabnica | Žalna = zalna | Železniki = zelezniki | Želimlje = zelimlje | Žiri = ziri <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Maribor (144 (univerzitetna na vrhu)) --> | Brezno = brezno-ob-dravi | Cirkovce = cirkovce | Čadram - Oplotnica = cadram-oplotnica | Črešnjevec = cresnjevec | Črna na Koroškem = crna | Črneče = crnece | Dornava = dornava | Dravograd = dravograd | Fram = sv-ane-v-framu | Gornja Sveta Kungota = gornja-sveta-kungota | Hajdina = hajdina | Hoče = hoce | Jarenina = jarenina | Javorje = javorje | Jernej nad Muto = jernej-nad-muto | Kamnica = kamnica | Kapla na Kozjaku = kapla-na-kozjaku | Kebelj = kebelj | Kidričevo = kidricevo | Kog = sveti-bolfenk-na-kogu | Koprivna = koprivna | Kotlje = kotlje | Laporje = laporje | Lenart v Slovenskih goricah = sveti-lenart-v-slovenskih-goricah | Libeliče = libelice | Limbuš = limbus | Loče pri Poljčanah = loce-pri-poljcanah | Lovrenc na Pohorju = sv-lovrenc-na-pohorju | Majšperk = majsperk | Makole = makole | Maribor - Brezje = maribor-brezje | Maribor - Košaki = maribor-kosaki | Maribor - Radvanje = maribor-radvanje | Maribor – Sveti Janez Bosko = maribor-sv-janez-bosko | Maribor – Sveti Janez Krstnik = maribor-sv-janez-krstnik | Maribor – Sveti Jožef = maribor-sv-jozef | Maribor – Sveti križ = maribor-sv-kriz | Maribor – Sveta Magdalena = maribor-sv-magdalena | Maribor – Sveta Marija = maribor-sv-marija | Maribor – Sveta Marija, Mati Cerkve = maribor-pobrezje | Maribor – Sveto rešnje telo = maribor-sveto-resnje-telo | Maribor - Tezno = maribor-tezno | Marija Snežna = marija-snezna | Mežica = mezica | Muta = muta | Negova = negova | Ojstrica = ojstrica | Ormož = ormoz | Pameče = pamece | Pernice = pernice | Pesnica = sv-jozef-delavec-pesnica | Podgorje pri Slovenj Gradcu = podgorje-pri-slovenj-gradcu | Polenšak = polensak | Poljčane = poljcane | Prevalje = prevalje | Prihova = prihova | Ptuj – Sveti Jurij = ptuj-sv-jurij | Ptuj – Sveti Ožbalt = ptuj-sv-ozbalt | Ptuj – Sveti Peter in Pavel = ptuj-sv-peter-in-pavel | Ptujska Gora = ptujska-gora | Rače = race | Radlje ob Dravi = radlje-ob-dravi | Ravne na Koroškem = ravne-na-koroskem | Razbor pri Slovenj Gradcu = razbor-pri-slovenj-gradcu | Remšnik = remsnik | Ribnica na Pohorju = ribnica-na-pohorju | Ruše = ruse | Sele pri Slovenj Gradcu = sele-pri-slovenj-gradcu | Selnica ob Dravi = selnica-ob-dravi | Skomarje = skomarje | Slivnica pri Mariboru = slivnica-pri-mariboru | Slovenj Gradec = slovenj-gradec | Slovenska Bistrica = slovenska-bistrica | Slovenske Konjice = slovenske-konjice | Spodnja Polskava = spodnja-polskava | Spodnja Sveta Kungota = spodnja-sveta-kungota | Središče ob Dravi = sredisce-ob-dravi | Stari trg pri Slovenj Gradcu = stari-trg-pri-slovenj-gradcu | Stoperce = stoperce | Stranice = stranice | Strojna = strojna | Studenice = studenice | Sveta Ana v Slovenskih goricah = sv-ana-v-slovenskih-goricah | Sveti Andraž v Slovenskih goricah = sv-andraz-v-slovenskih-goricah | Sveti Anton na Pohorju = sv-anton-na-pohorju | Sveti Anton v Slovenskih goricah = sv-anton-v-slov-goricah | Sveta Barbara v Halozah - Cirkulane = sv-barbara-v-halozah-cirkulane | Sveta Barbara v Slovenskih goricah = sv-barbara-v-slovenskih-goricah | Sveti Benedikt v Slovenskih goricah = sveti-benedikt-v-slov-goricah | Sveti Bolfenk v Slovenskih goricah = sv-bolfenk-v-slovenskih-goricah | Sveti Danijel nad Prevaljami = sveti-danijel-nad-prevaljami | Sveti Duh na Ostrem vrhu = sv-duh-na-ostrem-vrhu | Sv. Florijan v Doliču = sv-florijan-v-dolicu | Sv. Jakob v Slovenskih goricah = sveti-jakob-v-slovenskih-goricah | Sveti Jernej pri Ločah = sv-jernej-pri-locah | Sv. Jurij ob Pesnici = sv-jurij-ob-pesnici | Sveti Jurij v Slovenskih goricah = sv-jurij-v-slovenskih-goricah | Sveti Križ nad Mariborom = sv-kriz-nad-mariborom | Sv. Kunigunda na Pohorju = sv-kunigunda-na-pohorju | Sv. Lenart - Podgorci = sv-lenart-podgorci | Sv. Lovrenc - Juršinci = sv-lovrenc-jursinci | Sv. Lovrenc na Dravskem polju = sveti-lovrenc-na-dravskem-polju | Sv. Marija v Puščavi = sv-marija-v-puscavi | Sv. Marjeta niže Ptuja = sv-marjeta-nize-ptuja | Sv. Marjeta ob Pesnici = sveta-marjeta-ob-pesnici | Sv. Marko niže Ptuja = sv-marko-nize-ptuja | Sveti Martin na Pohorju = sv-martin-na-pohorju | Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane = sv-martin-pri-vurberku-dvorjane | Sv. Miklavž ob Dravi = sv-miklavz-ob-dravi | Sv. Miklavž pri Ormožu = sv-miklavz-pri-ormozu | Sv. Ožbalt ob Dravi = sv-ozbalt-ob-dravi | Sveti Peter na Kronski gori = sv-peter-na-kronski-gori | Sveti Peter pri Mariboru = sv-peter-pri-mariboru-malecnik | Sveti Primož na Pohorju = sv-primoz-na-pohorju | Sv. Rupert v Slovenskih goricah = sv-rupert-v-slov-goricah | Sv. Tomaž = sveti-tomaz | Sv. Trojica - Podlehnik = sv-trojica-podlehnik | Sveti Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec = sveti-andraz-v-halozah-zgornji-leskovec | Sv. Urban - Destrnik = sv-urban-destrnik | Sveti Venčesl = sv-vencesla-zgornja-loznica | Sv. Vid nad Valdekom = sv-vid-nad-valdekom | Sveti Vid pri Ptuju = sv-vid-pri-ptuju | Svečina = svecina | Sveta Trojica v Slovenskih goricah = sv-trojica-v-slovenskih-goricah | Svetinje = svetinje | Šentilj v Slovenskih goricah = st-ilj-v-slovenskih-goricah | Šmartno pri Slovenj Gradcu = smartno-pri-slovenj-gradcu | Šmiklavž pri Slovenj Gradcu = smiklavz-pri-slovenj-gradcu | Špitalič (Nadškofija Maribor) = spitalic | Šentilj pod Turjakom = sentilj-pod-turjakom | Šentjanž na Dravskem polju - Starše = st-janz-na-dravskem-polju-starse | Šentjanž pri Dravogradu = st-janz-pri-dravogradu | Tinje = tinje | Trbonje = trbonje | Velika Nedelja = velika-nedelja | Vuhred = vuhred | Vurberk = vurberk | Vuzenica = vuzenica | Zavrč = zavrc | Zgornja Polskava = zgornja-polskava | Zreče = zrece | Žetale = zetale | Žiče = zice <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Murska Sobota (36) --> | Apače = 180 | Bakovci = 179 | Beltinci = 178 | Bogojina = 178 | Cankova = 179 | Cezanjevci = 180 | Črenšovci = 178 | Dobrovnik = 178 | Dokležovje = 178 | Dolenci = 179 | Gornja Radgona = 180 | Gornji Petrovci = 179 | Grad = 179 | Hotiza = 178 | Kančevci = 179 | Kapela pri Radencih = 180 | Kobilje = 178 | Križevci pri Ljutomeru = 180 | Kuzma = 179 | Lendava = 178 | Ljutomer = 180 | Mala Nedelja = 180 | Markovci = 179 | Martjanci = 179 | Murska Sobota = 179 | Odranci = 178 | Pečarovci = 179 | Pertoča = 179 | Radenci = 180 | Razkrižje = 180 | Sv. Jurij ob Ščavnici = 180 | Sveti Jurij v Prekmurju = 179 | Tišina = 179 | Turnišče = 178 | Velika Polana = 178 | Veržej = 180 }} }} bivcbqyhwzj864a1c15tbdq6bzxszqr 0 603686 6685566 2026-06-05T13:38:45Z Romanm 13 preusmeritev na [[Eugénie Pétain]] 6685566 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Eugénie Pétain]] 64d29b9o8tk8g02dbo4hh1vj9xyjjya 0 603687 6685588 2026-06-05T14:19:31Z VidicK01 193275 VidicK01 je prestavil_a stran [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]] na [[Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]] prek preusmeritve: Novo uradno ime ministrstva po reorganizaciji resorjev glede na Zakon o spremembah Zakona o vladi (2026) 6685588 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]] 514tfcv695dsm5tdcg1cbsget4hqqk1 1 603688 6685590 2026-06-05T14:19:31Z VidicK01 193275 VidicK01 je prestavil_a stran [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]] na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]] prek preusmeritve: Novo uradno ime ministrstva po reorganizaciji resorjev glede na Zakon o spremembah Zakona o vladi (2026) 6685590 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]] 2q4o9xpj7mvbr4b9n726cb8thh4rgt2 11 603689 6685605 2026-06-05T15:27:42Z Pinky sl 2932 /* Imena parametrov */ nov razdelek 6685605 wikitext text/x-wiki == Imena parametrov == @[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ali bi lahko pogledala prevode parametrov še za to predlogo? -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:27, 5. junij 2026 (CEST) 07drrfs2f4g85ee94w2z9t28wldef3m 6685623 6685605 2026-06-05T15:53:29Z Ljuba24b 92351 6685623 wikitext text/x-wiki == Imena parametrov == @[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ali bi lahko pogledala prevode parametrov še za to predlogo? -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:27, 5. junij 2026 (CEST) Če mene vprašaš: * span_range - dolžina glavnega razpona (je edina pomembna) * movable - premičnost - jaz bi v opis polj namesto ''včasih'' napisala ''del'' * design - višina nosilne konstrukcije - v opisu pola pa : Nizka (gredni, rešetkasti, škatlasti nosilec), srednja (viseči, konzolni), visoka (konzolni, s poševnimi zategami) * falsework - začasna podporna konstrukcija Upam, da si to mislila.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:53, 5. junij 2026 (CEST) 8idpumvzgdf5zzpt9z7c2kjc2jub2o8 6685624 6685623 2026-06-05T15:54:53Z Ljuba24b 92351 6685624 wikitext text/x-wiki == Imena parametrov == @[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ali bi lahko pogledala prevode parametrov še za to predlogo? -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:27, 5. junij 2026 (CEST) Če mene vprašaš: * span_range - dolžina glavnega razpona (je edina pomembna) * movable - premičnost - jaz bi v opis polj namesto ''včasih'' napisala ''del'' * design - višina nosilne konstrukcije - v opisu polja pa : Nizka (gredni, rešetkasti, škatlasti nosilec), srednja (viseči, konzolni), visoka (konzolni, s poševnimi zategami); je pa podatek brezpremeten za infopolje. * falsework - začasna podporna konstrukcija; če jaz kaj vem, je vedno potrebna, odvisno le kakšna Upam, da si to mislila.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:53, 5. junij 2026 (CEST) 76sywfzlpreasi2inst9d415ywgbzw6 6685720 6685624 2026-06-05T18:15:47Z Pinky sl 2932 6685720 wikitext text/x-wiki == Imena parametrov == @[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ali bi lahko pogledala prevode parametrov še za to predlogo? -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:27, 5. junij 2026 (CEST) Če mene vprašaš: * span_range - dolžina glavnega razpona (je edina pomembna) * movable - premičnost - jaz bi v opis polj namesto ''včasih'' napisala ''del'' * design - višina nosilne konstrukcije - v opisu polja pa : Nizka (gredni, rešetkasti, škatlasti nosilec), srednja (viseči, konzolni), visoka (konzolni, s poševnimi zategami); je pa podatek brezpremeten za infopolje. * falsework - začasna podporna konstrukcija; če jaz kaj vem, je vedno potrebna, odvisno le kakšna Upam, da si to mislila.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:53, 5. junij 2026 (CEST) : Hvala, če pa boš še za kakšno spremembo .. bom pa še popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:15, 5. junij 2026 (CEST) i0xb4jvaqaye0g1l0xm2ptqzf8xg3ud 14 603690 6685608 2026-06-05T15:35:47Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons category}} {{category more|Most}} [[Kategorija:Mostovi| ]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti po vrstah|-]]« 6685608 wikitext text/x-wiki {{Commons category}} {{category more|Most}} [[Kategorija:Mostovi| ]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti po vrstah|-]] ecnllelkg5g6mvgkmg2lt6btzw1yyuq 14 603691 6685618 2026-06-05T15:46:19Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons category}} [[Kategorija:Mostovi| ]] [[Kategorija:Promet|-Mostovi]]« 6685618 wikitext text/x-wiki {{Commons category}} [[Kategorija:Mostovi| ]] [[Kategorija:Promet|-Mostovi]] pfipozt1g55f2sy4k2judqn3aueg6xz 10 603692 6685622 2026-06-05T15:51:11Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Seznami mostov]] na [[Predloga:Mostovi v Sloveniji]] 6685622 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Mostovi v Sloveniji]] ri3y51fjeakhbj90eqxup1iuxdztnlp 14 603693 6685633 2026-06-05T16:00:19Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons category}} {{Cat main|Pontoon bridge}} [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]]« 6685633 wikitext text/x-wiki {{Commons category}} {{Cat main|Pontoon bridge}} [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] lowmx3vzghqkxj3a01nw97oanw380ef 6685634 6685633 2026-06-05T16:00:55Z Pinky sl 2932 6685634 wikitext text/x-wiki {{Commons category}} {{Cat main|Pontonski most}} [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] dhj16imhkb2uoob90iwvdoc6ia2re0j 10 603694 6685665 2026-06-05T16:34:59Z Janezdrilc 3152 N (v delu) 6685665 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2) --> | Bolniška = Anže Cunk | Univerzitetna = Primož Lorbek <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669) --> | Nadžupnija | Župnija = {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Celje (112) --> | Artiče = iz [[Župnija Brežice|Brežice]] | Bele Vode = iz [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | Bizeljsko = ''[[sedisvakanca]]'' | Bočna = iz [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | Braslovče = Milan Gosak | Brestanica = [[Tomaž Šojč]] | Brežice = Ivan Šumljak | Buče = iz [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek = Viktor Ganc | Celje – Sveta Cecilija = Miroslav Pavšek | Celje – Sveti Danijel = Tadej Linasi | Celje – Sveti Duh = David Zagorc | Celje – Sveti Jožef = Marko Jeromel | Črešnjice = Vinko Kraljič | Dobje pri Planini = iz [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | Dobova = iz [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | Dobrna = Milan Strmšek | Dol pri Hrastniku = iz [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | Dramlje = iz [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | Frankolovo = [[Branko Cestnik]] | Galicija = iz [[Župnija Prebold|Prebold]] | Gomilsko = Martin Cirar | Gornja Ponikva = iz [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | Gornji Grad = Ivan Hrastnik | Gotovlje = iz [[Župnija Žalec|Žalec]] | Griže = iz [[Župnija Žalec|Žalec]] | Hrastnik = iz [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | Jurklošter = iz [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | Kalobje = Peter Orešnik | Kapele pri Brežicah = iz [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | Koprivnica = iz [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | Kostrivnica = iz [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | Kozje = iz [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | Laško = Rok Metličar | Ljubečna = iz [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | Ljubno ob Savinji = Damjan Kejžar | Loka pri Zidanem Mostu = Gregor Majcen | Luče ob Savinji = Viki Košec | Marija Reka = iz [[Župnija Prebold|Prebold]] | Marija Širje = iz [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|Loka pri Zidanem Mostu]] | Mozirje = Luka Mihevc | Nazarje = Andraž Arko | Nova Cerkev = Alojz Vicman | Nova Štifta = iz [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | Olimje = Martin Gašparič | Petrovče = Ivan Arzenšek | Pilštanj = Jože Hribernik | Pišece = iz [[Župnija Brežice|Brežice]] | Planina pri Sevnici = Jože Vengust | Podčetrtek = Boris Tibaut | Podsreda = iz [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | Polje ob Sotli = iz [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | Polzela = Urban Lesjak | Ponikva = Jožef Planinc | Prebold = Srečko Hren | Prevorje = iz [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | Radmirje = iz [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | Razbor pod Lisco = iz [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|Loka pri Zidanem Mostu]] | Rečica ob Savinji = Vinko Čonč | Rogaška Slatina = Jože Vehovar | Rogatec = Andrej Grobelnik | Senovo = iz [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | Sevnica = Branko Balažic | Sladka Gora = iz [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | Slivnica pri Celju = Marko Šraml | Solčava = iz [[Župnija Luče|Luče]] | Sromlje = iz [[Župnija Brežice|Brežice]] | Sveti Andraž nad Polzelo = iz [[Župnija Polzela|Polzela]] | Sveta Ema = iz [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | Sv. Florijan ob Boču = iz [[Župnija Rogaška SLatina|Rogaška SLatina]] | Sv. Jedert nad Laškim = iz [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | Sv. Jošt na Kozjaku = iz [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | Sv. Jurij ob Taboru = iz [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | Sveti Lenart nad Laškim = Iztok Hanžič | Sv. Lovrenc nad Štorami = iz [[Župnija Teharje|Teharje]] | Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah = Klemen Jager | Sv. Miklavž nad Laškim = iz [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | Sv. Peter na Kristan Vrhu = iz [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | Sv. Peter pod Svetimi gorami = Janez Furman | Sv. Rok ob Sotli = iz [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | Sv. Rupert nad Laškim = iz [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | Sv. Štefan = iz [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | Sv. Vid pri Planini = iz [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | Svetina = iz [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | Šempeter v Savinjski dolini = Mirko Škoflek | Šentjanž na Vinski Gori = iz [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | Šentjur = Mitja Markovič | Šentvid pri Grobelnem = Janez Nenad | Šmarje pri Jelšah = Damjan Ratajc | Šmartno ob Dreti = Janez Cerar | Šmartno ob Paki = Ivan Nepret | Šmartno v Rožni dolini = Janko Ivančič | Šmihel nad Mozirjem = iz [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | Šoštanj = Jože Pribožič | Šentilj pri Velenju = iz [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | Teharje = Miha Herman | Trbovlje – Sveta Marija = iz [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | Trbovlje – Sveti Martin = [[Matej Dečman]] | Velenje – Blaženi Anton Martin Slomšek = iz [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | Velenje – Sveta Marija = iz [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | Velenje – Sveti Martin = Janko Rezar | Videm - Krško = Alojz Kačičnik | Vitanje = iz [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | Vojnik = Anton Perger | Vransko = Jože Turinek | Zabukovje = iz [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | Zagorje (Škofija Celje) = iz [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | Zavodnje = iz [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | Zdole = iz [[Župnija Videm - Krško| Videm - Krško]] | Zibika = iz [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | Žalec = Vlado Bizjak | Žusem = iz [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Koper (100) --> | Ajdovščina = | Ankaran = | Batuje = | Bertoki = | Biljana = | Bilje = | Bovec = | Branik = | Budanje = | Bukovica = | Cerkno = | Col = | Črni Vrh nad Idrijo = | Črniče = | Dekani = | Deskle = | Divača = | Dornberk = | Drežnica = | Dutovlje = | Goče = | Godovič = | Grgar = | Hrenovice = | Hrpelje - Kozina = | Hrušica = | Idrija = | Ilirska Bistrica = | Izola = | Jelšane = | Kamnje = | Kanal = | Knežak = | Kobarid = | Kojsko = | Komen = | Koper – Marijino vnebovzetje = | Koper – Sveti Marko = | Korte = | Kostanjevica na Krasu = | Košana = | Krkavče = | Kromberk = | Ledine = | Levpa = | Lokavec = | Lokev = | Lucija = | Marezige = | Matenja vas = | Miren = | Most na Soči = | Nova Gorica = | Nova Gorica – Kapela = | Opatje selo = | Osek = | Otlica = | Piran = | Pivka = | Planina = | Podbrdo = | Podgrad (Škofija Koper) = | Podgraje = | Podkraj = | Podnanos = | Portorož = | Postojna = | Predloka = | Prvačina = | Renče = | Sečovlje = | Senožeče = | Sežana = | Slavina = | Sočerga = | Solkan = | Spodnja Idrija = | Strunjan = | Studeno = | Sveti Anton (Škofija Koper) = | Šempas = | Šempeter pri Gorici = | Šentviška Gora = | Škofije = | Šlovrenc = | Šmarje pri Kopru = | Šmihel = | Štanjel = | Šturje = | Tolmin = | Tomaj = | Trnje = | Vipava = | Vipavski Križ = | Vogrsko = | Volče = | Vreme = | Vrhpolje (Škofija Koper) = | Vrtojba = | Zagorje (Škofija Koper) = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Ljubljana (234 (bolniška na vrhu)) --> | Babno Polje = iz [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | Begunje na Gorenjskem = Matjaž Ambrožič | Begunje pri Cerknici = iz [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | Besnica = Igor Jereb | Bevke = iz [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | Blagovica = Karel Markuš | Bled = Janez Ferkolj | Bloke = Simon Virant | Bohinjska Bela = iz [[Župnija Bled|Bled]] | Bohinjska Bistrica = Janez Kapistran Burja | Borovnica = Janez Šilar | Brdo = Bernard Rožman | Breznica = Matej Rus | Brezovica (Nadškofija Ljubljana) = Jožef Poje | Bukovščica = iz [[Župnija Selca|Selca]] | Cerklje na Gorenjskem = Martin Leban | Cerknica = Grega Valič | Čemšenik = iz [[Župnija Izlake|Izlake]] | Češnjice = iz [[Župnija Brdo|Brdo]] | Črni Vrh = iz [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | Davča = iz [[Župnija Sorica|Sorica]] | Dob = Jure Ferlež | Dobovec = iz [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | Dobrava = iz [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | Dobrepolje – Videm = Franc Škulj | Dobrova = Janez Kvaternik | Dol pri Ljubljani = Alojzij Grebenc | Dolenja vas = iz [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | Dolnji Logatec = Janez Kompare | Domžale = Klemen Svetelj | Dovje = iz [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | Draga = iz [[Župnija Loški potok|Loški potok]] | Dražgoše = iz [[Župnija Železniki|Železniki]] | Duplje = iz [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | Golo = iz [[Župnija Ig|Ig]] | Gora pri Sodražici = iz [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | Goriče = iz [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | Gorje = Slavko Judež | Gornji Logatec = Dušan Kožuh | Gozd = iz [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | Grahovo = Aleksander Osojnik | Grosuplje = Martin Golob | Homec = Tadej Ložar | Horjul = Janez Smrekar | Hotedršica = iz [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | Hotič = iz [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | Ig = Janez Pavel Šuštar | Ihan = [[Andrej Marko Poznič]] | Ivančna Gorica = Jurij Zadnik | Izlake = Janez Mihelčič | Janče = iz [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | Jarše = Matjaž Križnar | Javor = iz [[Župnija Sostro|Sostro]] | Javorje nad Škofjo Loko = Ciril Istenič | Javorje pri Litiji = iz [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | Jesenice = Tilen Oberwalder Zupanc | Jezersko = Franc Klopčič | Kamna Gorica = iz [[Župnija Lesce|Lesce]] | Kamnik = Matej Nastran | Kisovec = Janez Mrak | Kokra = iz [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | Kokrica = Jože Klun | Kolovrat = iz [[Župnija Vače|Vače]] | Komenda = Cristian Balint | Kopanj = Janez Kebe | Koprivnik v Bohinju = upr Marjan Lamovšek | Koroška Bela = Peter Nastran | Kovor = Ivan Potrebuješ | Kranj = Andrej Naglič | Kranj - Drulovka/Breg = iz [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | Kranj - Primskovo = Sebastijan Cerk | Kranj - Šmartin = Bojan Likar | Kranj - Zlato Polje = Erik Švigelj | Kranjska Gora = Janez Šimenc | Krašnja = iz [[Župnija Brdo|Brdo]] | Kresnice = Božidar Ogrinc | Križe = Rok Pogačnik | Kropa = Viktor Primožič | Lesce = Marko Avsenik | Leskovica = iz [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | Leše = iz [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | Lipoglav = iz [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | Litija = Marko Mrlak | Ljubljana - Barje = iz [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | Ljubljana Bežigrad = | Ljubljana - Črnuče = Stanko Štefanič | Ljubljana - Dravlje = Egon Hriberšek | Ljubljana - Fužine = iz [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | Ljubljana - Ježica = Sebastjan Likar | Ljubljana - Kašelj/Zalog = Andrzej Maksymilian Gósek | Ljubljana - Kodeljevo = Herman Gregorič | Ljubljana - Koseze = Igor Dolinšek | Ljubljana – Marijino oznanjenje = Pavle Jakop | Ljubljana - Moste = Simon Kvaternik | Ljubljana - Podutik = Jože Stržaj | Ljubljana - Polje = Janez Bernot | Ljubljana - Rakovnik = Jože Brečko | Ljubljana - Rudnik = Alojzij Zupan | Ljubljana - Stožice = Miran Kelvišar | Ljubljana – Sv. Jakob = Tomaž Mikuš | Ljubljana – Sveti križ = Peter Možina | Stolna Ljubljana – Sv. Nikolaj = Roman Starc | Ljubljana – Sv. Peter = Zdravko Žagar | Ljubljana – Sv. Trojica = iz [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | Ljubljana - Šentvid = upr Tine Povirk | Ljubljana - Šiška = Ambrož Mušič | Ljubljana - Šmartno ob Savi = iz [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | Ljubljana - Štepanja vas = Matej Štravs | Ljubljana Trnovo = Anton Kompare | Ljubljana - Vič = Marjan Čuden | Ljubljana - Zadobrova = iz [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | Ljubno = Jože Tomšič | Lom (Nadškofija Ljubljana) = Silvo Novak | Loški potok = Bojan Traven | Lučine = iz [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | Mavčiče = Janez Šavs | Mekinje = Pavel Pibernik | Mengeš = Marko Košir | Moravče = Kancijan Čižman | Mošnje = Milan Kadunc | Motnik = iz [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | Naklo = Ivan Jagodic | Nevlje = Janez Miklič | Notranje Gorice = iz [[Župnija Brezovica|Brezovica]] | Nova Oselica = iz [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | Ovsiše = iz [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | Peče = iz [[Župnija Moravče|Moravče]] | Pirniče = Blaž Jezeršek | Planina pri Rakeku = Franc Maček | Podbrezje = Mihael Lavrinec | Podlipa = Ladimir Jaksetič | Polhov Gradec = Bogdan Oražem | Polica = iz [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | Poljane nad Škofjo Loko = [[Jože Plut]] | Polšnik = iz [[Župnija Litija|Litija]] | Preddvor = Pavel Okoliš | Predoslje = Janez Jenko | Preserje = Jože Treven | Preska = Jure Koželj | Prežganje = Janez Ferlež | Primskovo na Dolenjskem = iz [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | Radeče = Miro Bergelj | Radomlje = Janez Jarc | Radovljica = Andrej Župan | Rakek = Janez Šket | Rakitna = | Rateče - Planica = iz [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | Reteče = iz [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | Ribnica = Anton Berčan | Ribno = iz [[Župnija Bled|Bled]] | Rob = iz [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | Rova = iz [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | Rovte = Jernej Marenk | Sava = iz [[Župnija Litija|Litija]] | Sela pri Kamniku = iz [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | Selca = Damjan Prošt | Smlednik = David Jensterle | Sodražica = Franc Bizjak | Sora = Jože Čuk | Sorica = Mirko Turk | Sostro = Aleš Tomašević | Srednja vas v Bohinju = Gašper Kočan | Stara Loka = Janez Potisek | Stara Oselica = iz [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | Stari Trg pri Ložu = Blaž Dobravec | Stična = Branko Petauer | Stranje = Gregor Šturm | Struge = upr Marinko Bilandžić | Sveti Duh pri Škofji Loki = Franci Alič | Sveta gora = iz [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | Sv. Gregor = Andrej Mulej | Sv. Helena - Dolsko = Primož Meglič | Sveti Jakob ob Savi = Matej Užmah | Sv. Katarina - Topol = iz [[Župnija Sora|Sora]] | Sv. Križ nad Jesenicami = iz [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | Sv. Lenart = iz [[Župnija Selca|Selca]] | Sveta Planina = iz [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | Sv. Trojica nad Cerknico = iz [[Župnija Bloke|Bloke]] | Sv. Vid nad Cerknico = iz [[Župnija Bloke|Bloke]] | Svibno = Janez Jasenc | Šenčur = Urban Kokalj | Šentgotard = iz [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | Šentjošt nad Horjulom = Franc Kadunc | Šentjurij - Podkum = iz [[Župnija Svibno|Svibno]] | Šentjurij pri Grosupljem = upr Boštjan Modic | Šentlambert = iz [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | Šentožbolt = iz [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | Šenturška Gora = iz [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | Šentvid pri Stični = Izidor Grošelj | Škocjan pri Turjaku = iz [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | Škofja Loka = Andrej Ojstrež | Škofja Loka - Suha = Branko Potočnik | Škofljica = Jože Tominc | Šmarca - Duplica = Janez Gerčar | Šmarje - Sap = Bojan Korošak | Šmartno pod Šmarno goro = Anton Perčič | Šmartno pri Litiji = Marko Mohor Stegnar | Šmartno v Tuhinju = Edi Strouhal | Špitalič (Nadškofija Ljubljana) = iz [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | Štanga = iz [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | Tomišelj = Frančišek Jerant | Trata - Gorenja vas = Marjan Lampret | Trboje = iz [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | Trstenik = Franc Brečko | Trzin = Boštjan Guček | Tržič = Tomaž Prelovšek | Tržič - Bistrica = Roman Kušar | Tunjice = iz [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | Turjak = iz [[Župnija Škocjan pri Turjaku.|Škocjan pri Turjaku.]] | Unec = iz [[Župnija Rakek|Rakek]] | Vače = Peter Bregar | Velesovo = Slavko Kalan | Velike Lašče = Luka Demšar | Velike Poljane = iz [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | Vir = Vito Urbanija | Višnja Gora = Janez Avsenik | Vodice = France Mervar | Vranja Peč = iz [[Župnija Homec|Homec]] | Vrh Svetih Treh Kraljev = iz [[Župnija Rovte|Rovte]] | Vrhnika = Mohor Rihtaršič | Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana) = Ivan Povšnar | Zagorje ob Savi = Maksimiljan Tušak | Zali Log = iz [[Župnija Železniki|Železniki]] | Zaplana = iz [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | Zapoge = iz [[Župnija Vodice|Vodice]] | Zasip = Matija Selan | Zgornji Tuhinj = Nikolaj Štolcar | Zlato Polje = iz [[Župnija Brdo|Brdo]] | Žabnica = iz [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | Žalna = Andrej Šink | Železniki = Tine Skok | Želimlje = Anton Lipar | Žiri = Andrej Jemec <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Maribor (144 (univerzitetna na vrhu)) --> | Brezno = | Cirkovce = | Čadram - Oplotnica = | Črešnjevec = | Črna na Koroškem = | Črneče = | Dornava = | Dravograd = | Fram = | Gornja Sveta Kungota = | Hajdina = | Hoče = | Jarenina = | Javorje = | Jernej nad Muto = | Kamnica = | Kapla na Kozjaku = | Kebelj = | Kidričevo = | Kog = | Koprivna = | Kotlje = | Laporje = | Lenart v Slovenskih goricah = | Libeliče = | Limbuš = | Loče pri Poljčanah = | Lovrenc na Pohorju = | Majšperk = | Makole = | Maribor - Brezje = | Maribor - Košaki = | Maribor - Radvanje = | Maribor – Sveti Janez Bosko = | Maribor – Sveti Janez Krstnik = | Maribor – Sveti Jožef = | Maribor – Sveti križ = | Maribor – Sveta Magdalena = | Maribor – Sveta Marija = | Maribor – Sveta Marija, Mati Cerkve = | Maribor – Sveto rešnje telo = | Maribor - Tezno = | Marija Snežna = | Mežica = | Muta = | Negova = | Ojstrica = | Ormož = | Pameče = | Pernice = | Pesnica = | Podgorje pri Slovenj Gradcu = | Polenšak = | Poljčane = | Prevalje = | Prihova = | Ptuj – Sveti Jurij = | Ptuj – Sveti Ožbalt = | Ptuj – Sveti Peter in Pavel = | Ptujska Gora = | Rače = | Radlje ob Dravi = | Ravne na Koroškem = | Razbor pri Slovenj Gradcu = | Remšnik = | Ribnica na Pohorju = | Ruše = | Sele pri Slovenj Gradcu = | Selnica ob Dravi = | Skomarje = | Slivnica pri Mariboru = | Slovenj Gradec = | Slovenska Bistrica = | Slovenske Konjice = | Spodnja Polskava = | Spodnja Sveta Kungota = | Središče ob Dravi = | Stari trg pri Slovenj Gradcu = | Stoperce = | Stranice = | Strojna = | Studenice = | Svečina = | Sveta Ana v Slovenskih goricah = | Sveti Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec = | Sveti Andraž v Slovenskih goricah = | Sveti Anton na Pohorju = | Sveti Anton v Slovenskih goricah = | Sveta Barbara v Halozah - Cirkulane = | Sveta Barbara v Slovenskih goricah = | Sveti Benedikt v Slovenskih goricah = | Sveti Bolfenk v Slovenskih goricah = | Sveti Danijel nad Prevaljami = | Sveti Duh na Ostrem vrhu = | Sv. Florijan v Doliču = | Sv. Jakob v Slovenskih goricah = | Sveti Jernej pri Ločah = | Sv. Jurij ob Pesnici = | Sveti Jurij v Slovenskih goricah = | Sveti Križ nad Mariborom = | Sv. Kunigunda na Pohorju = | Sv. Lenart - Podgorci = | Sv. Lovrenc - Juršinci = | Sv. Lovrenc na Dravskem polju = | Sv. Marija v Puščavi = | Sv. Marjeta niže Ptuja = | Sv. Marjeta ob Pesnici = | Sv. Marko niže Ptuja = | Sveti Martin na Pohorju = | Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane = | Sv. Miklavž ob Dravi = | Sv. Miklavž pri Ormožu = | Sv. Ožbalt ob Dravi = | Sveti Peter na Kronski gori = | Sveti Peter pri Mariboru = | Sveti Primož na Pohorju = | Sv. Rupert v Slovenskih goricah = | Sv. Tomaž = | Sv. Trojica - Podlehnik = | Sveta Trojica v Slovenskih goricah = | Sv. Urban - Destrnik = | Sveti Venčesl = | Sv. Vid nad Valdekom = | Sveti Vid pri Ptuju = | Svetinje = | Šentilj pod Turjakom = | Šentilj v Slovenskih goricah = | Šentjanž na Dravskem polju - Starše = | Šentjanž pri Dravogradu = | Šmartno pri Slovenj Gradcu = | Šmiklavž pri Slovenj Gradcu = | Špitalič (Nadškofija Maribor) = | Tinje = | Trbonje = | Velika Nedelja = | Vuhred = | Vurberk = | Vuzenica = | Zavrč = | Zgornja Polskava = | Zreče = | Žetale = | Žiče = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Murska Sobota (36) --> | Apače = Janez Ferencek | Bakovci = iz [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | Beltinci = Boris Bučko | Bogojina = Andrej Lažeta | Cankova = iz [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | Cezanjevci = Jože Kolmanko | Črenšovci = upr Zoran Car | Dobrovnik = Simon Štihec | Dokležovje = iz [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | Dolenci = Viljem Hribernik | Gornja Radgona = Franc Hozjan | Gornji Petrovci = iz [[Župnija Markovci|Markovci]] | Grad = Aljaž Baša | Hotiza = Viljem Kovač | Kančevci = upr Milan Kvas | Kapela pri Radencih = Frančišek Horvat | Kobilje = Lojze Ratnik | Križevci pri Ljutomeru = Štefan Vinkovič | Kuzma = iz [[Župnija Grad|Grad]] | Lendava = Martin Dolamič Konrad | Ljutomer = Goran Merica | Mala Nedelja = Srečko Fras | Markovci = Dejan Horvat | Martjanci = iz [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | Murska Sobota = Goran Kuhar | Odranci = [[Lojze Kozar mlajši|Lojze Kozar]] | Pečarovci = Ivan Kranjec | Pertoča = Jože Vinkovič | Radenci = Albert Bačar | Razkrižje = Franc Režonja | Sv. Jurij ob Ščavnici = Boštjan Ošlaj | Sveti Jurij v Prekmurju = iz [[Župnija Grad|Grad]] | Tišina = iz [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | Turnišče = Marko Magdič | Velika Polana = iz [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | Veržej = Milan Kavčnik <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Novo mesto (71) --> | Adlešiči = iz [[Župnija Vinica|Vinica]] | Ajdovec = Janez Zaletel | Ambrus = Uroš Švarc | Banja Loka = iz [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | Bela Cerkev = Jože Nemanič | Boštanj = Andrej Golčnik | Brusnice = Anton Kerin | Bučka = iz [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | Cerklje ob Krki = Andrej Pažur | Čatež ob Savi = [[Jože Pacek]] | Čatež - Zaplaz = Vicente Marcos Japelj | Črmošnjice = iz [[Župnija Semič|Semič]] | Črnomelj = Janez Žakelj | Dobrnič = Miloš Košir | Dole pri Litiji = iz [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | Dragatuš = iz [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | Fara pri Kočevju = Gregor Kunej | Hinje = Ciril Murn | Kočevje = Branko Jurejevčič | Kočevska Reka = iz [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | Kostanjevica na Krki = Jože Miklavčič | Krka = Dejan Pavlin | Krško = Alfonz Grojzdek | Leskovec pri Krškem = Matej Gnidovec | Metlika = Primož Bertalanič | Mirna = Jože Milčinovič | Mirna Peč = Blaž Franko | Mokronog = Janez Zdešar | Mozelj = iz [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | Novo mesto – Kapitelj = Klavdio Peterca | Novo mesto – Sveti Janez = Mitja Bulič | Novo mesto – Sveti Lenart = Gregor Kos | Novo mesto - Šmihel = Štefan Hosta | Osilnica = iz [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | Podgrad (Škofija Novo mesto) = iz [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | Podzemelj = Peter Miroslavič | Poljane - Dolenjske Toplice = iz [[Župnija Toplice|Toplice]] | Prečna = iz [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | Preloka = iz [[Župnija Vinica|Vinica]] | Radovica = iz [[Župnija Metlika|Metlika]] | Raka = Silvester Fabijan | Sela pri Šumberku = iz [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | Semič = Luka Zidanšek | Sinji Vrh = iz [[Župnija Vinica|Vinica]] | Soteska = iz [[Župnija Toplice|Toplice]] | Stara Cerkev = Sašo Kovač | Stari trg ob Kolpi = Jože Pavlakovič | Stopiče = Tadej Kersnič | Studenec = iz [[Župnija Raka|Raka]] | Suhor = iz [[Župnija Metlika|Metlika]] | Sveti Duh - Veliki Trn = Marko Burger | Sv. Križ - Gabrovka = Roman Ivanetič | Sv. Križ - Podbočje = Damjan Štih | Šentjanž = Janez Cevec | Šentjernej = Janez Rihtaršič | Šentlovrenc = iz [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | Šentrupert = Jakob Trček | Škocjan pri Novem mestu = Anton Dular | Šmarjeta = Alfons Žibert | Šmihel pri Žužemberku = iz [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | Šentpeter - Otočec = Jože Rački | Toplice = Igor Stepan | Trebelno = iz [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | Trebnje = Jože Pibernik | Tržišče = Jože Kohek | Vavta vas = Tomaž Maras | Velika Dolina = Ludvik Žagar | Veliki Gaber = Janez Jeromen | Vinica = Anton Gnidovec | Zagradec = iz [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | Žužemberk = Franc Vidmar }} }} i0zfmuayt549kf02mgl0bukkguckv8l 6685956 6685665 2026-06-06T10:29:13Z Janezdrilc 3152 + MB (manjkajo župnije v soupravi) 6685956 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2) --> | Bolniška = Anže Cunk | Univerzitetna = upr Primož Lorbek <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669) --> | Nadžupnija | Župnija = {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Celje (112) --> | Artiče = iz [[Župnija Brežice|Brežice]] | Bele Vode = iz [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | Bizeljsko = ''[[sedisvakanca]]'' | Bočna = iz [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | Braslovče = Milan Gosak | Brestanica = [[Tomaž Šojč]] | Brežice = Ivan Šumljak | Buče = iz [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek = Viktor Ganc | Celje – Sveta Cecilija = Miroslav Pavšek | Celje – Sveti Danijel = Tadej Linasi | Celje – Sveti Duh = David Zagorc | Celje – Sveti Jožef = Marko Jeromel | Črešnjice = Vinko Kraljič | Dobje pri Planini = iz [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | Dobova = iz [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | Dobrna = Milan Strmšek | Dol pri Hrastniku = iz [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | Dramlje = iz [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | Frankolovo = [[Branko Cestnik]] | Galicija = iz [[Župnija Prebold|Prebold]] | Gomilsko = Martin Cirar | Gornja Ponikva = iz [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | Gornji Grad = Ivan Hrastnik | Gotovlje = iz [[Župnija Žalec|Žalec]] | Griže = iz [[Župnija Žalec|Žalec]] | Hrastnik = iz [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | Jurklošter = iz [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | Kalobje = Peter Orešnik | Kapele pri Brežicah = iz [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | Koprivnica = iz [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | Kostrivnica = iz [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | Kozje = iz [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | Laško = Rok Metličar | Ljubečna = iz [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | Ljubno ob Savinji = Damjan Kejžar | Loka pri Zidanem Mostu = Gregor Majcen | Luče ob Savinji = Viki Košec | Marija Reka = iz [[Župnija Prebold|Prebold]] | Marija Širje = iz [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|Loka pri Zidanem Mostu]] | Mozirje = Luka Mihevc | Nazarje = Andraž Arko | Nova Cerkev = Alojz Vicman | Nova Štifta = iz [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | Olimje = Martin Gašparič | Petrovče = Ivan Arzenšek | Pilštanj = Jože Hribernik | Pišece = iz [[Župnija Brežice|Brežice]] | Planina pri Sevnici = Jože Vengust | Podčetrtek = Boris Tibaut | Podsreda = iz [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | Polje ob Sotli = iz [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | Polzela = Urban Lesjak | Ponikva = Jožef Planinc | Prebold = Srečko Hren | Prevorje = iz [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | Radmirje = iz [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | Razbor pod Lisco = iz [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|Loka pri Zidanem Mostu]] | Rečica ob Savinji = Vinko Čonč | Rogaška Slatina = Jože Vehovar | Rogatec = Andrej Grobelnik | Senovo = iz [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | Sevnica = Branko Balažic | Sladka Gora = iz [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | Slivnica pri Celju = Marko Šraml | Solčava = iz [[Župnija Luče|Luče]] | Sromlje = iz [[Župnija Brežice|Brežice]] | Sveti Andraž nad Polzelo = iz [[Župnija Polzela|Polzela]] | Sveta Ema = iz [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | Sv. Florijan ob Boču = iz [[Župnija Rogaška SLatina|Rogaška SLatina]] | Sv. Jedert nad Laškim = iz [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | Sv. Jošt na Kozjaku = iz [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | Sv. Jurij ob Taboru = iz [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | Sveti Lenart nad Laškim = Iztok Hanžič | Sv. Lovrenc nad Štorami = iz [[Župnija Teharje|Teharje]] | Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah = Klemen Jager | Sv. Miklavž nad Laškim = iz [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | Sv. Peter na Kristan Vrhu = iz [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | Sv. Peter pod Svetimi gorami = Janez Furman | Sv. Rok ob Sotli = iz [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | Sv. Rupert nad Laškim = iz [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | Sv. Štefan = iz [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | Sv. Vid pri Planini = iz [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | Svetina = iz [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | Šempeter v Savinjski dolini = Mirko Škoflek | Šentjanž na Vinski Gori = iz [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | Šentjur = Mitja Markovič | Šentvid pri Grobelnem = Janez Nenad | Šmarje pri Jelšah = Damjan Ratajc | Šmartno ob Dreti = Janez Cerar | Šmartno ob Paki = Ivan Nepret | Šmartno v Rožni dolini = Janko Ivančič | Šmihel nad Mozirjem = iz [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | Šoštanj = Jože Pribožič | Šentilj pri Velenju = iz [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | Teharje = Miha Herman | Trbovlje – Sveta Marija = iz [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | Trbovlje – Sveti Martin = [[Matej Dečman]] | Velenje – Blaženi Anton Martin Slomšek = iz [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | Velenje – Sveta Marija = iz [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | Velenje – Sveti Martin = Janko Rezar | Videm - Krško = Alojz Kačičnik | Vitanje = iz [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | Vojnik = Anton Perger | Vransko = Jože Turinek | Zabukovje = iz [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | Zagorje (Škofija Celje) = iz [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | Zavodnje = iz [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | Zdole = iz [[Župnija Videm - Krško| Videm - Krško]] | Zibika = iz [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | Žalec = Vlado Bizjak | Žusem = iz [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Koper (100) --> | Ajdovščina = | Ankaran = | Batuje = | Bertoki = | Biljana = | Bilje = | Bovec = | Branik = | Budanje = | Bukovica = | Cerkno = | Col = | Črni Vrh nad Idrijo = | Črniče = | Dekani = | Deskle = | Divača = | Dornberk = | Drežnica = | Dutovlje = | Goče = | Godovič = | Grgar = | Hrenovice = | Hrpelje - Kozina = | Hrušica = | Idrija = | Ilirska Bistrica = | Izola = | Jelšane = | Kamnje = | Kanal = | Knežak = | Kobarid = | Kojsko = | Komen = | Koper – Marijino vnebovzetje = | Koper – Sveti Marko = | Korte = | Kostanjevica na Krasu = | Košana = | Krkavče = | Kromberk = | Ledine = | Levpa = | Lokavec = | Lokev = | Lucija = | Marezige = | Matenja vas = | Miren = | Most na Soči = | Nova Gorica = | Nova Gorica – Kapela = | Opatje selo = | Osek = | Otlica = | Piran = | Pivka = | Planina = | Podbrdo = | Podgrad (Škofija Koper) = | Podgraje = | Podkraj = | Podnanos = | Portorož = | Postojna = | Predloka = | Prvačina = | Renče = | Sečovlje = | Senožeče = | Sežana = | Slavina = | Sočerga = | Solkan = | Spodnja Idrija = | Strunjan = | Studeno = | Sveti Anton (Škofija Koper) = | Šempas = | Šempeter pri Gorici = | Šentviška Gora = | Škofije = | Šlovrenc = | Šmarje pri Kopru = | Šmihel = | Štanjel = | Šturje = | Tolmin = | Tomaj = | Trnje = | Vipava = | Vipavski Križ = | Vogrsko = | Volče = | Vreme = | Vrhpolje (Škofija Koper) = | Vrtojba = | Zagorje (Škofija Koper) = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Ljubljana (234 (bolniška na vrhu)) --> | Babno Polje = iz [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | Begunje na Gorenjskem = Matjaž Ambrožič | Begunje pri Cerknici = iz [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | Besnica = Igor Jereb | Bevke = iz [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | Blagovica = Karel Markuš | Bled = Janez Ferkolj | Bloke = Simon Virant | Bohinjska Bela = iz [[Župnija Bled|Bled]] | Bohinjska Bistrica = Janez Kapistran Burja | Borovnica = Janez Šilar | Brdo = Bernard Rožman | Breznica = Matej Rus | Brezovica (Nadškofija Ljubljana) = Jožef Poje | Bukovščica = iz [[Župnija Selca|Selca]] | Cerklje na Gorenjskem = Martin Leban | Cerknica = Grega Valič | Čemšenik = iz [[Župnija Izlake|Izlake]] | Češnjice = iz [[Župnija Brdo|Brdo]] | Črni Vrh = iz [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | Davča = iz [[Župnija Sorica|Sorica]] | Dob = Jure Ferlež | Dobovec = iz [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | Dobrava = iz [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | Dobrepolje – Videm = Franc Škulj | Dobrova = Janez Kvaternik | Dol pri Ljubljani = Alojzij Grebenc | Dolenja vas = iz [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | Dolnji Logatec = Janez Kompare | Domžale = Klemen Svetelj | Dovje = iz [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | Draga = iz [[Župnija Loški potok|Loški potok]] | Dražgoše = iz [[Župnija Železniki|Železniki]] | Duplje = iz [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | Golo = iz [[Župnija Ig|Ig]] | Gora pri Sodražici = iz [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | Goriče = iz [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | Gorje = Slavko Judež | Gornji Logatec = Dušan Kožuh | Gozd = iz [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | Grahovo = Aleksander Osojnik | Grosuplje = Martin Golob | Homec = Tadej Ložar | Horjul = Janez Smrekar | Hotedršica = iz [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | Hotič = iz [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | Ig = Janez Pavel Šuštar | Ihan = [[Andrej Marko Poznič]] | Ivančna Gorica = Jurij Zadnik | Izlake = Janez Mihelčič | Janče = iz [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | Jarše = Matjaž Križnar | Javor = iz [[Župnija Sostro|Sostro]] | Javorje nad Škofjo Loko = Ciril Istenič | Javorje pri Litiji = iz [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | Jesenice = Tilen Oberwalder Zupanc | Jezersko = Franc Klopčič | Kamna Gorica = iz [[Župnija Lesce|Lesce]] | Kamnik = Matej Nastran | Kisovec = Janez Mrak | Kokra = iz [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | Kokrica = Jože Klun | Kolovrat = iz [[Župnija Vače|Vače]] | Komenda = Cristian Balint | Kopanj = Janez Kebe | Koprivnik v Bohinju = upr Marjan Lamovšek | Koroška Bela = Peter Nastran | Kovor = Ivan Potrebuješ | Kranj = Andrej Naglič | Kranj - Drulovka/Breg = iz [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | Kranj - Primskovo = Sebastijan Cerk | Kranj - Šmartin = Bojan Likar | Kranj - Zlato Polje = Erik Švigelj | Kranjska Gora = Janez Šimenc | Krašnja = iz [[Župnija Brdo|Brdo]] | Kresnice = Božidar Ogrinc | Križe = Rok Pogačnik | Kropa = Viktor Primožič | Lesce = Marko Avsenik | Leskovica = iz [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | Leše = iz [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | Lipoglav = iz [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | Litija = Marko Mrlak | Ljubljana - Barje = iz [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | Ljubljana Bežigrad = | Ljubljana - Črnuče = Stanko Štefanič | Ljubljana - Dravlje = Egon Hriberšek | Ljubljana - Fužine = iz [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | Ljubljana - Ježica = Sebastjan Likar | Ljubljana - Kašelj/Zalog = Andrzej Maksymilian Gósek | Ljubljana - Kodeljevo = Herman Gregorič | Ljubljana - Koseze = Igor Dolinšek | Ljubljana – Marijino oznanjenje = Pavle Jakop | Ljubljana - Moste = Simon Kvaternik | Ljubljana - Podutik = Jože Stržaj | Ljubljana - Polje = Janez Bernot | Ljubljana - Rakovnik = Jože Brečko | Ljubljana - Rudnik = Alojzij Zupan | Ljubljana - Stožice = Miran Kelvišar | Ljubljana – Sv. Jakob = Tomaž Mikuš | Ljubljana – Sveti križ = Peter Možina | Stolna Ljubljana – Sv. Nikolaj = Roman Starc | Ljubljana – Sv. Peter = Zdravko Žagar | Ljubljana – Sv. Trojica = iz [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | Ljubljana - Šentvid = upr Tine Povirk | Ljubljana - Šiška = Ambrož Mušič | Ljubljana - Šmartno ob Savi = iz [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | Ljubljana - Štepanja vas = Matej Štravs | Ljubljana Trnovo = Anton Kompare | Ljubljana - Vič = Marjan Čuden | Ljubljana - Zadobrova = iz [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | Ljubno = Jože Tomšič | Lom (Nadškofija Ljubljana) = Silvo Novak | Loški potok = Bojan Traven | Lučine = iz [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | Mavčiče = Janez Šavs | Mekinje = Pavel Pibernik | Mengeš = Marko Košir | Moravče = Kancijan Čižman | Mošnje = Milan Kadunc | Motnik = iz [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | Naklo = Ivan Jagodic | Nevlje = Janez Miklič | Notranje Gorice = iz [[Župnija Brezovica|Brezovica]] | Nova Oselica = iz [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | Ovsiše = iz [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | Peče = iz [[Župnija Moravče|Moravče]] | Pirniče = Blaž Jezeršek | Planina pri Rakeku = Franc Maček | Podbrezje = Mihael Lavrinec | Podlipa = Ladimir Jaksetič | Polhov Gradec = Bogdan Oražem | Polica = iz [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | Poljane nad Škofjo Loko = [[Jože Plut]] | Polšnik = iz [[Župnija Litija|Litija]] | Preddvor = Pavel Okoliš | Predoslje = Janez Jenko | Preserje = Jože Treven | Preska = Jure Koželj | Prežganje = Janez Ferlež | Primskovo na Dolenjskem = iz [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | Radeče = Miro Bergelj | Radomlje = Janez Jarc | Radovljica = Andrej Župan | Rakek = Janez Šket | Rakitna = | Rateče - Planica = iz [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | Reteče = iz [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | Ribnica = Anton Berčan | Ribno = iz [[Župnija Bled|Bled]] | Rob = iz [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | Rova = iz [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | Rovte = Jernej Marenk | Sava = iz [[Župnija Litija|Litija]] | Sela pri Kamniku = iz [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | Selca = Damjan Prošt | Smlednik = David Jensterle | Sodražica = Franc Bizjak | Sora = Jože Čuk | Sorica = Mirko Turk | Sostro = Aleš Tomašević | Srednja vas v Bohinju = Gašper Kočan | Stara Loka = Janez Potisek | Stara Oselica = iz [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | Stari Trg pri Ložu = Blaž Dobravec | Stična = Branko Petauer | Stranje = Gregor Šturm | Struge = upr Marinko Bilandžić | Sveti Duh pri Škofji Loki = Franci Alič | Sveta gora = iz [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | Sv. Gregor = Andrej Mulej | Sv. Helena - Dolsko = Primož Meglič | Sveti Jakob ob Savi = Matej Užmah | Sv. Katarina - Topol = iz [[Župnija Sora|Sora]] | Sv. Križ nad Jesenicami = iz [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | Sv. Lenart = iz [[Župnija Selca|Selca]] | Sveta Planina = iz [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | Sv. Trojica nad Cerknico = iz [[Župnija Bloke|Bloke]] | Sv. Vid nad Cerknico = iz [[Župnija Bloke|Bloke]] | Svibno = Janez Jasenc | Šenčur = Urban Kokalj | Šentgotard = iz [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | Šentjošt nad Horjulom = Franc Kadunc | Šentjurij - Podkum = iz [[Župnija Svibno|Svibno]] | Šentjurij pri Grosupljem = upr Boštjan Modic | Šentlambert = iz [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | Šentožbolt = iz [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | Šenturška Gora = iz [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | Šentvid pri Stični = Izidor Grošelj | Škocjan pri Turjaku = iz [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | Škofja Loka = Andrej Ojstrež | Škofja Loka - Suha = Branko Potočnik | Škofljica = Jože Tominc | Šmarca - Duplica = Janez Gerčar | Šmarje - Sap = Bojan Korošak | Šmartno pod Šmarno goro = Anton Perčič | Šmartno pri Litiji = Marko Mohor Stegnar | Šmartno v Tuhinju = Edi Strouhal | Špitalič (Nadškofija Ljubljana) = iz [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | Štanga = iz [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | Tomišelj = Frančišek Jerant | Trata - Gorenja vas = Marjan Lampret | Trboje = iz [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | Trstenik = Franc Brečko | Trzin = Boštjan Guček | Tržič = Tomaž Prelovšek | Tržič - Bistrica = Roman Kušar | Tunjice = iz [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | Turjak = iz [[Župnija Škocjan pri Turjaku.|Škocjan pri Turjaku.]] | Unec = iz [[Župnija Rakek|Rakek]] | Vače = Peter Bregar | Velesovo = Slavko Kalan | Velike Lašče = Luka Demšar | Velike Poljane = iz [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | Vir = Vito Urbanija | Višnja Gora = Janez Avsenik | Vodice = France Mervar | Vranja Peč = iz [[Župnija Homec|Homec]] | Vrh Svetih Treh Kraljev = iz [[Župnija Rovte|Rovte]] | Vrhnika = Mohor Rihtaršič | Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana) = Ivan Povšnar | Zagorje ob Savi = Maksimiljan Tušak | Zali Log = iz [[Župnija Železniki|Železniki]] | Zaplana = iz [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | Zapoge = iz [[Župnija Vodice|Vodice]] | Zasip = Matija Selan | Zgornji Tuhinj = Nikolaj Štolcar | Zlato Polje = iz [[Župnija Brdo|Brdo]] | Žabnica = iz [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | Žalna = Andrej Šink | Železniki = Tine Skok | Želimlje = Anton Lipar | Žiri = Andrej Jemec <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Maribor (144 (univerzitetna na vrhu)) --> | Brezno = | Cirkovce = Janko Strašek | Čadram - Oplotnica = | Črešnjevec = | Črna na Koroškem = | Črneče = | Dornava = Slavko Stermšek | Dravograd = Igor Glasenčnik | Fram = | Gornja Sveta Kungota = | Hajdina = Marijan Fesel | Hoče = Alojz Petrič | Jarenina = | Javorje = | Jernej nad Muto = | Kamnica = Bernard Geršak | Kapla na Kozjaku = Jože Motaln | Kebelj = | Kidričevo = Anton Pačnik | Kog = | Koprivna = | Kotlje = | Laporje = Franc Mlakar | Lenart v Slovenskih goricah = | Libeliče = | Limbuš = Andrej Firbas | Loče pri Poljčanah = Jožef Brezovnik | Lovrenc na Pohorju = | Majšperk = Janko Frangež | Makole = | Maribor - Brezje = | Maribor - Košaki = | Maribor - Radvanje = | Maribor – Sveti Janez Bosko = Marko Košnik | Maribor – Sveti Janez Krstnik = Danijel Lasbaher | Maribor – Sveti Jožef = [[Stanislav Slatinek]] | Maribor – Sveti križ = Anton Majc | Maribor – Sveta Magdalena = Franc Kejžar | Maribor – Sveta Marija = Krizostom Komar | Maribor – Sveta Marija, Mati Cerkve = Stanko Praznik | Maribor – Sveto rešnje telo = Franček Bertolini | Maribor - Tezno = | Marija Snežna = Boštjan Lenart | Mežica = Jože Hrastnik | Muta = Ivan Hočevar | Negova = | Ojstrica = | Ormož = | Pameče = | Pernice = | Pesnica = | Podgorje pri Slovenj Gradcu = | Polenšak = | Poljčane = Štefan Hodnik | Prevalje = Franc Brglez | Prihova = Slavko Krajnc | Ptuj – Sveti Jurij = | Ptuj – Sveti Ožbalt = | Ptuj – Sveti Peter in Pavel = Andrej Feguš | Ptujska Gora = Toni Brinjovc | Rače = Robert Emeršič | Radlje ob Dravi = Jože Poljanšek | Ravne na Koroškem = Edvard Vajda | Razbor pri Slovenj Gradcu = | Remšnik = | Ribnica na Pohorju = Fredi Mlinarič | Ruše = Robert Senčar | Sele pri Slovenj Gradcu = | Selnica ob Dravi = Franc Pečnik | Skomarje = | Slivnica pri Mariboru = Jože Šömen | Slovenj Gradec = Simon Potnik | Slovenska Bistrica = Jani Družovec | Slovenske Konjice = Jože Vogrin | Spodnja Polskava = | Spodnja Sveta Kungota = | Središče ob Dravi = Jože Urbanija | Stari trg pri Slovenj Gradcu = | Stoperce = | Stranice = | Strojna = | Studenice = | Svečina = | Sveta Ana v Slovenskih goricah = Anton Fras | Sveti Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec = | Sveti Andraž v Slovenskih goricah = upr Mirko Krašovec | Sveti Anton na Pohorju = | Sveti Anton v Slovenskih goricah = upr Damjan Tikvič | Sveta Barbara v Halozah - Cirkulane = | Sveta Barbara v Slovenskih goricah = | Sveti Benedikt v Slovenskih goricah = | Sveti Bolfenk v Slovenskih goricah = | Sveti Danijel nad Prevaljami = | Sveti Duh na Ostrem vrhu = | Sv. Florijan v Doliču = Mirko Horvat | Sv. Jakob v Slovenskih goricah = | Sveti Jernej pri Ločah = | Sv. Jurij ob Pesnici = | Sveti Jurij v Slovenskih goricah = Janko Görgner | Sveti Križ nad Mariborom = | Sv. Kunigunda na Pohorju = Stanko Krajnc | Sv. Lenart - Podgorci = Jože Šipoš | Sv. Lovrenc - Juršinci = upr Dušan Todorovič | Sv. Lovrenc na Dravskem polju = | Sv. Marija v Puščavi = | Sv. Marjeta niže Ptuja = Ivan Holobar | Sv. Marjeta ob Pesnici = | Sv. Marko niže Ptuja = Janez Maučec | Sveti Martin na Pohorju = Dejan Frangež | Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane = Ivan Vodeb | Sv. Miklavž ob Dravi = | Sv. Miklavž pri Ormožu = | Sv. Ožbalt ob Dravi = | Sveti Peter na Kronski gori = | Sveti Peter pri Mariboru = | Sveti Primož na Pohorju = | Sv. Rupert v Slovenskih goricah = | Sv. Tomaž = | Sv. Trojica - Podlehnik = | Sveta Trojica v Slovenskih goricah = | Sv. Urban - Destrnik = | Sveti Venčesl = | Sv. Vid nad Valdekom = | Sveti Vid pri Ptuju = | Svetinje = | Šentilj pod Turjakom = | Šentilj v Slovenskih goricah = | Šentjanž na Dravskem polju - Starše = | Šentjanž pri Dravogradu = | Šmartno pri Slovenj Gradcu = | Šmiklavž pri Slovenj Gradcu = | Špitalič (Nadškofija Maribor) = | Tinje = | Trbonje = | Velika Nedelja = | Vuhred = | Vurberk = | Vuzenica = | Zavrč = | Zgornja Polskava = | Zreče = | Žetale = | Žiče = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Murska Sobota (36) --> | Apače = Janez Ferencek | Bakovci = iz [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | Beltinci = Boris Bučko | Bogojina = Andrej Lažeta | Cankova = iz [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | Cezanjevci = Jože Kolmanko | Črenšovci = upr Zoran Car | Dobrovnik = Simon Štihec | Dokležovje = iz [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | Dolenci = Viljem Hribernik | Gornja Radgona = Franc Hozjan | Gornji Petrovci = iz [[Župnija Markovci|Markovci]] | Grad = Aljaž Baša | Hotiza = Viljem Kovač | Kančevci = upr Milan Kvas | Kapela pri Radencih = Frančišek Horvat | Kobilje = Lojze Ratnik | Križevci pri Ljutomeru = Štefan Vinkovič | Kuzma = iz [[Župnija Grad|Grad]] | Lendava = Martin Dolamič Konrad | Ljutomer = Goran Merica | Mala Nedelja = Srečko Fras | Markovci = Dejan Horvat | Martjanci = iz [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | Murska Sobota = Goran Kuhar | Odranci = [[Lojze Kozar mlajši|Lojze Kozar]] | Pečarovci = Ivan Kranjec | Pertoča = Jože Vinkovič | Radenci = Albert Bačar | Razkrižje = Franc Režonja | Sv. Jurij ob Ščavnici = Boštjan Ošlaj | Sveti Jurij v Prekmurju = iz [[Župnija Grad|Grad]] | Tišina = iz [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | Turnišče = Marko Magdič | Velika Polana = iz [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | Veržej = Milan Kavčnik <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Novo mesto (71) --> | Adlešiči = iz [[Župnija Vinica|Vinica]] | Ajdovec = Janez Zaletel | Ambrus = Uroš Švarc | Banja Loka = iz [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | Bela Cerkev = Jože Nemanič | Boštanj = Andrej Golčnik | Brusnice = Anton Kerin | Bučka = iz [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | Cerklje ob Krki = Andrej Pažur | Čatež ob Savi = [[Jože Pacek]] | Čatež - Zaplaz = Vicente Marcos Japelj | Črmošnjice = iz [[Župnija Semič|Semič]] | Črnomelj = Janez Žakelj | Dobrnič = Miloš Košir | Dole pri Litiji = iz [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | Dragatuš = iz [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | Fara pri Kočevju = Gregor Kunej | Hinje = Ciril Murn | Kočevje = Branko Jurejevčič | Kočevska Reka = iz [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | Kostanjevica na Krki = Jože Miklavčič | Krka = Dejan Pavlin | Krško = Alfonz Grojzdek | Leskovec pri Krškem = Matej Gnidovec | Metlika = Primož Bertalanič | Mirna = Jože Milčinovič | Mirna Peč = Blaž Franko | Mokronog = Janez Zdešar | Mozelj = iz [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | Novo mesto – Kapitelj = Klavdio Peterca | Novo mesto – Sveti Janez = Mitja Bulič | Novo mesto – Sveti Lenart = Gregor Kos | Novo mesto - Šmihel = Štefan Hosta | Osilnica = iz [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | Podgrad (Škofija Novo mesto) = iz [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | Podzemelj = Peter Miroslavič | Poljane - Dolenjske Toplice = iz [[Župnija Toplice|Toplice]] | Prečna = iz [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | Preloka = iz [[Župnija Vinica|Vinica]] | Radovica = iz [[Župnija Metlika|Metlika]] | Raka = Silvester Fabijan | Sela pri Šumberku = iz [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | Semič = Luka Zidanšek | Sinji Vrh = iz [[Župnija Vinica|Vinica]] | Soteska = iz [[Župnija Toplice|Toplice]] | Stara Cerkev = Sašo Kovač | Stari trg ob Kolpi = Jože Pavlakovič | Stopiče = Tadej Kersnič | Studenec = iz [[Župnija Raka|Raka]] | Suhor = iz [[Župnija Metlika|Metlika]] | Sveti Duh - Veliki Trn = Marko Burger | Sv. Križ - Gabrovka = Roman Ivanetič | Sv. Križ - Podbočje = Damjan Štih | Šentjanž = Janez Cevec | Šentjernej = Janez Rihtaršič | Šentlovrenc = iz [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | Šentrupert = Jakob Trček | Škocjan pri Novem mestu = Anton Dular | Šmarjeta = Alfons Žibert | Šmihel pri Žužemberku = iz [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | Šentpeter - Otočec = Jože Rački | Toplice = Igor Stepan | Trebelno = iz [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | Trebnje = Jože Pibernik | Tržišče = Jože Kohek | Vavta vas = Tomaž Maras | Velika Dolina = Ludvik Žagar | Veliki Gaber = Janez Jeromen | Vinica = Anton Gnidovec | Zagradec = iz [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | Žužemberk = Franc Vidmar }} }} g4zd9kdx55cwej26wpdmlx3nv7ch58o 6685973 6685956 2026-06-06T11:15:44Z Janezdrilc 3152 + 6685973 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2) --> | Bolniška = Anže Cunk | Univerzitetna = upr Primož Lorbek <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669) --> | Nadžupnija | Župnija = {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Celje (112) --> | Artiče = iz [[Župnija Brežice|Brežice]] | Bele Vode = iz [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | Bizeljsko = ''[[sedisvakanca]]'' | Bočna = iz [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | Braslovče = Milan Gosak | Brestanica = [[Tomaž Šojč]] | Brežice = Ivan Šumljak | Buče = iz [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek = Viktor Ganc | Celje – Sveta Cecilija = Miroslav Pavšek | Celje – Sveti Danijel = Tadej Linasi | Celje – Sveti Duh = David Zagorc | Celje – Sveti Jožef = Marko Jeromel | Črešnjice = Vinko Kraljič | Dobje pri Planini = iz [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | Dobova = iz [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | Dobrna = Milan Strmšek | Dol pri Hrastniku = iz [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | Dramlje = iz [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | Frankolovo = [[Branko Cestnik]] | Galicija = iz [[Župnija Prebold|Prebold]] | Gomilsko = Martin Cirar | Gornja Ponikva = iz [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | Gornji Grad = Ivan Hrastnik | Gotovlje = iz [[Župnija Žalec|Žalec]] | Griže = iz [[Župnija Žalec|Žalec]] | Hrastnik = iz [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | Jurklošter = iz [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | Kalobje = Peter Orešnik | Kapele pri Brežicah = iz [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | Koprivnica = iz [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | Kostrivnica = iz [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | Kozje = iz [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | Laško = Rok Metličar | Ljubečna = iz [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | Ljubno ob Savinji = Damjan Kejžar | Loka pri Zidanem Mostu = Gregor Majcen | Luče ob Savinji = Viki Košec | Marija Reka = iz [[Župnija Prebold|Prebold]] | Marija Širje = iz [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|Loka pri Zidanem Mostu]] | Mozirje = Luka Mihevc | Nazarje = Andraž Arko | Nova Cerkev = Alojz Vicman | Nova Štifta = iz [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | Olimje = Martin Gašparič | Petrovče = Ivan Arzenšek | Pilštanj = Jože Hribernik | Pišece = iz [[Župnija Brežice|Brežice]] | Planina pri Sevnici = Jože Vengust | Podčetrtek = Boris Tibaut | Podsreda = iz [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | Polje ob Sotli = iz [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | Polzela = Urban Lesjak | Ponikva = Jožef Planinc | Prebold = Srečko Hren | Prevorje = iz [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | Radmirje = iz [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | Razbor pod Lisco = iz [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|Loka pri Zidanem Mostu]] | Rečica ob Savinji = Vinko Čonč | Rogaška Slatina = Jože Vehovar | Rogatec = Andrej Grobelnik | Senovo = iz [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | Sevnica = Branko Balažic | Sladka Gora = iz [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | Slivnica pri Celju = Marko Šraml | Solčava = iz [[Župnija Luče|Luče]] | Sromlje = iz [[Župnija Brežice|Brežice]] | Sveti Andraž nad Polzelo = iz [[Župnija Polzela|Polzela]] | Sveta Ema = iz [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | Sv. Florijan ob Boču = iz [[Župnija Rogaška SLatina|Rogaška SLatina]] | Sv. Jedert nad Laškim = iz [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | Sv. Jošt na Kozjaku = iz [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | Sv. Jurij ob Taboru = iz [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | Sveti Lenart nad Laškim = Iztok Hanžič | Sv. Lovrenc nad Štorami = iz [[Župnija Teharje|Teharje]] | Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah = Klemen Jager | Sv. Miklavž nad Laškim = iz [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | Sv. Peter na Kristan Vrhu = iz [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | Sv. Peter pod Svetimi gorami = Janez Furman | Sv. Rok ob Sotli = iz [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | Sv. Rupert nad Laškim = iz [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | Sv. Štefan = iz [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | Sv. Vid pri Planini = iz [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | Svetina = iz [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | Šempeter v Savinjski dolini = Mirko Škoflek | Šentjanž na Vinski Gori = iz [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | Šentjur = Mitja Markovič | Šentvid pri Grobelnem = Janez Nenad | Šmarje pri Jelšah = Damjan Ratajc | Šmartno ob Dreti = Janez Cerar | Šmartno ob Paki = Ivan Nepret | Šmartno v Rožni dolini = Janko Ivančič | Šmihel nad Mozirjem = iz [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | Šoštanj = Jože Pribožič | Šentilj pri Velenju = iz [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | Teharje = Miha Herman | Trbovlje – Sveta Marija = iz [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | Trbovlje – Sveti Martin = [[Matej Dečman]] | Velenje – Blaženi Anton Martin Slomšek = iz [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | Velenje – Sveta Marija = iz [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | Velenje – Sveti Martin = Janko Rezar | Videm - Krško = Alojz Kačičnik | Vitanje = iz [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | Vojnik = Anton Perger | Vransko = Jože Turinek | Zabukovje = iz [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | Zagorje (Škofija Celje) = iz [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | Zavodnje = iz [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | Zdole = iz [[Župnija Videm - Krško| Videm - Krško]] | Zibika = iz [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | Žalec = Vlado Bizjak | Žusem = iz [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Koper (100) --> | Ajdovščina = | Ankaran = | Batuje = | Bertoki = | Biljana = | Bilje = | Bovec = | Branik = | Budanje = | Bukovica = | Cerkno = | Col = | Črni Vrh nad Idrijo = | Črniče = | Dekani = | Deskle = | Divača = | Dornberk = | Drežnica = | Dutovlje = | Goče = | Godovič = | Grgar = | Hrenovice = | Hrpelje - Kozina = | Hrušica = | Idrija = | Ilirska Bistrica = | Izola = | Jelšane = | Kamnje = | Kanal = | Knežak = | Kobarid = | Kojsko = | Komen = | Koper – Marijino vnebovzetje = | Koper – Sveti Marko = | Korte = | Kostanjevica na Krasu = | Košana = | Krkavče = | Kromberk = | Ledine = | Levpa = | Lokavec = | Lokev = | Lucija = | Marezige = | Matenja vas = | Miren = | Most na Soči = | Nova Gorica = | Nova Gorica – Kapela = | Opatje selo = | Osek = | Otlica = | Piran = | Pivka = | Planina = | Podbrdo = | Podgrad (Škofija Koper) = | Podgraje = | Podkraj = | Podnanos = | Portorož = | Postojna = | Predloka = | Prvačina = | Renče = | Sečovlje = | Senožeče = | Sežana = | Slavina = | Sočerga = | Solkan = | Spodnja Idrija = | Strunjan = | Studeno = | Sveti Anton (Škofija Koper) = | Šempas = | Šempeter pri Gorici = | Šentviška Gora = | Škofije = | Šlovrenc = | Šmarje pri Kopru = | Šmihel = | Štanjel = | Šturje = | Tolmin = | Tomaj = | Trnje = | Vipava = | Vipavski Križ = | Vogrsko = | Volče = | Vreme = | Vrhpolje (Škofija Koper) = | Vrtojba = | Zagorje (Škofija Koper) = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Ljubljana (234 (bolniška na vrhu)) --> | Babno Polje = iz [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | Begunje na Gorenjskem = Matjaž Ambrožič | Begunje pri Cerknici = iz [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | Besnica = Igor Jereb | Bevke = iz [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | Blagovica = Karel Markuš | Bled = Janez Ferkolj | Bloke = Simon Virant | Bohinjska Bela = iz [[Župnija Bled|Bled]] | Bohinjska Bistrica = Janez Kapistran Burja | Borovnica = Janez Šilar | Brdo = Bernard Rožman | Breznica = Matej Rus | Brezovica (Nadškofija Ljubljana) = Jožef Poje | Bukovščica = iz [[Župnija Selca|Selca]] | Cerklje na Gorenjskem = Martin Leban | Cerknica = Grega Valič | Čemšenik = iz [[Župnija Izlake|Izlake]] | Češnjice = iz [[Župnija Brdo|Brdo]] | Črni Vrh = iz [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | Davča = iz [[Župnija Sorica|Sorica]] | Dob = Jure Ferlež | Dobovec = iz [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | Dobrava = iz [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | Dobrepolje – Videm = Franc Škulj | Dobrova = Janez Kvaternik | Dol pri Ljubljani = Alojzij Grebenc | Dolenja vas = iz [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | Dolnji Logatec = Janez Kompare | Domžale = Klemen Svetelj | Dovje = iz [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | Draga = iz [[Župnija Loški potok|Loški potok]] | Dražgoše = iz [[Župnija Železniki|Železniki]] | Duplje = iz [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | Golo = iz [[Župnija Ig|Ig]] | Gora pri Sodražici = iz [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | Goriče = iz [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | Gorje = Slavko Judež | Gornji Logatec = Dušan Kožuh | Gozd = iz [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | Grahovo = Aleksander Osojnik | Grosuplje = Martin Golob | Homec = Tadej Ložar | Horjul = Janez Smrekar | Hotedršica = iz [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | Hotič = iz [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | Ig = Janez Pavel Šuštar | Ihan = [[Andrej Marko Poznič]] | Ivančna Gorica = Jurij Zadnik | Izlake = Janez Mihelčič | Janče = iz [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | Jarše = Matjaž Križnar | Javor = iz [[Župnija Sostro|Sostro]] | Javorje nad Škofjo Loko = Ciril Istenič | Javorje pri Litiji = iz [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | Jesenice = Tilen Oberwalder Zupanc | Jezersko = Franc Klopčič | Kamna Gorica = iz [[Župnija Lesce|Lesce]] | Kamnik = Matej Nastran | Kisovec = Janez Mrak | Kokra = iz [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | Kokrica = Jože Klun | Kolovrat = iz [[Župnija Vače|Vače]] | Komenda = Cristian Balint | Kopanj = Janez Kebe | Koprivnik v Bohinju = upr Marjan Lamovšek | Koroška Bela = Peter Nastran | Kovor = Ivan Potrebuješ | Kranj = Andrej Naglič | Kranj - Drulovka/Breg = iz [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | Kranj - Primskovo = Sebastijan Cerk | Kranj - Šmartin = Bojan Likar | Kranj - Zlato Polje = Erik Švigelj | Kranjska Gora = Janez Šimenc | Krašnja = iz [[Župnija Brdo|Brdo]] | Kresnice = Božidar Ogrinc | Križe = Rok Pogačnik | Kropa = Viktor Primožič | Lesce = Marko Avsenik | Leskovica = iz [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | Leše = iz [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | Lipoglav = iz [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | Litija = Marko Mrlak | Ljubljana - Barje = iz [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | Ljubljana Bežigrad = | Ljubljana - Črnuče = Stanko Štefanič | Ljubljana - Dravlje = Egon Hriberšek | Ljubljana - Fužine = iz [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | Ljubljana - Ježica = Sebastjan Likar | Ljubljana - Kašelj/Zalog = Andrzej Maksymilian Gósek | Ljubljana - Kodeljevo = Herman Gregorič | Ljubljana - Koseze = Igor Dolinšek | Ljubljana – Marijino oznanjenje = Pavle Jakop | Ljubljana - Moste = Simon Kvaternik | Ljubljana - Podutik = Jože Stržaj | Ljubljana - Polje = Janez Bernot | Ljubljana - Rakovnik = Jože Brečko | Ljubljana - Rudnik = Alojzij Zupan | Ljubljana - Stožice = Miran Kelvišar | Ljubljana – Sv. Jakob = Tomaž Mikuš | Ljubljana – Sveti križ = Peter Možina | Stolna Ljubljana – Sv. Nikolaj = Roman Starc | Ljubljana – Sv. Peter = Zdravko Žagar | Ljubljana – Sv. Trojica = iz [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | Ljubljana - Šentvid = upr Tine Povirk | Ljubljana - Šiška = Ambrož Mušič | Ljubljana - Šmartno ob Savi = iz [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | Ljubljana - Štepanja vas = Matej Štravs | Ljubljana Trnovo = Anton Kompare | Ljubljana - Vič = Marjan Čuden | Ljubljana - Zadobrova = iz [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | Ljubno = Jože Tomšič | Lom (Nadškofija Ljubljana) = Silvo Novak | Loški potok = Bojan Traven | Lučine = iz [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | Mavčiče = Janez Šavs | Mekinje = Pavel Pibernik | Mengeš = Marko Košir | Moravče = Kancijan Čižman | Mošnje = Milan Kadunc | Motnik = iz [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | Naklo = Ivan Jagodic | Nevlje = Janez Miklič | Notranje Gorice = iz [[Župnija Brezovica|Brezovica]] | Nova Oselica = iz [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | Ovsiše = iz [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | Peče = iz [[Župnija Moravče|Moravče]] | Pirniče = Blaž Jezeršek | Planina pri Rakeku = Franc Maček | Podbrezje = Mihael Lavrinec | Podlipa = Ladimir Jaksetič | Polhov Gradec = Bogdan Oražem | Polica = iz [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | Poljane nad Škofjo Loko = [[Jože Plut]] | Polšnik = iz [[Župnija Litija|Litija]] | Preddvor = Pavel Okoliš | Predoslje = Janez Jenko | Preserje = Jože Treven | Preska = Jure Koželj | Prežganje = Janez Ferlež | Primskovo na Dolenjskem = iz [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | Radeče = Miro Bergelj | Radomlje = Janez Jarc | Radovljica = Andrej Župan | Rakek = Janez Šket | Rakitna = | Rateče - Planica = iz [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | Reteče = iz [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | Ribnica = Anton Berčan | Ribno = iz [[Župnija Bled|Bled]] | Rob = iz [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | Rova = iz [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | Rovte = Jernej Marenk | Sava = iz [[Župnija Litija|Litija]] | Sela pri Kamniku = iz [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | Selca = Damjan Prošt | Smlednik = David Jensterle | Sodražica = Franc Bizjak | Sora = Jože Čuk | Sorica = Mirko Turk | Sostro = Aleš Tomašević | Srednja vas v Bohinju = Gašper Kočan | Stara Loka = Janez Potisek | Stara Oselica = iz [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | Stari Trg pri Ložu = Blaž Dobravec | Stična = Branko Petauer | Stranje = Gregor Šturm | Struge = upr Marinko Bilandžić | Sveti Duh pri Škofji Loki = Franci Alič | Sveta gora = iz [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | Sv. Gregor = Andrej Mulej | Sv. Helena - Dolsko = Primož Meglič | Sveti Jakob ob Savi = Matej Užmah | Sv. Katarina - Topol = iz [[Župnija Sora|Sora]] | Sv. Križ nad Jesenicami = iz [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | Sv. Lenart = iz [[Župnija Selca|Selca]] | Sveta Planina = iz [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | Sv. Trojica nad Cerknico = iz [[Župnija Bloke|Bloke]] | Sv. Vid nad Cerknico = iz [[Župnija Bloke|Bloke]] | Svibno = Janez Jasenc | Šenčur = Urban Kokalj | Šentgotard = iz [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | Šentjošt nad Horjulom = Franc Kadunc | Šentjurij - Podkum = iz [[Župnija Svibno|Svibno]] | Šentjurij pri Grosupljem = upr Boštjan Modic | Šentlambert = iz [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | Šentožbolt = iz [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | Šenturška Gora = iz [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | Šentvid pri Stični = Izidor Grošelj | Škocjan pri Turjaku = iz [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | Škofja Loka = Andrej Ojstrež | Škofja Loka - Suha = Branko Potočnik | Škofljica = Jože Tominc | Šmarca - Duplica = Janez Gerčar | Šmarje - Sap = Bojan Korošak | Šmartno pod Šmarno goro = Anton Perčič | Šmartno pri Litiji = Marko Mohor Stegnar | Šmartno v Tuhinju = Edi Strouhal | Špitalič (Nadškofija Ljubljana) = iz [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | Štanga = iz [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | Tomišelj = Frančišek Jerant | Trata - Gorenja vas = Marjan Lampret | Trboje = iz [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | Trstenik = Franc Brečko | Trzin = Boštjan Guček | Tržič = Tomaž Prelovšek | Tržič - Bistrica = Roman Kušar | Tunjice = iz [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | Turjak = iz [[Župnija Škocjan pri Turjaku.|Škocjan pri Turjaku.]] | Unec = iz [[Župnija Rakek|Rakek]] | Vače = Peter Bregar | Velesovo = Slavko Kalan | Velike Lašče = Luka Demšar | Velike Poljane = iz [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | Vir = Vito Urbanija | Višnja Gora = Janez Avsenik | Vodice = France Mervar | Vranja Peč = iz [[Župnija Homec|Homec]] | Vrh Svetih Treh Kraljev = iz [[Župnija Rovte|Rovte]] | Vrhnika = Mohor Rihtaršič | Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana) = Ivan Povšnar | Zagorje ob Savi = Maksimiljan Tušak | Zali Log = iz [[Župnija Železniki|Železniki]] | Zaplana = iz [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | Zapoge = iz [[Župnija Vodice|Vodice]] | Zasip = Matija Selan | Zgornji Tuhinj = Nikolaj Štolcar | Zlato Polje = iz [[Župnija Brdo|Brdo]] | Žabnica = iz [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | Žalna = Andrej Šink | Železniki = Tine Skok | Želimlje = Anton Lipar | Žiri = Andrej Jemec <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Maribor (144 (univerzitetna na vrhu)) --> | Brezno = | Cirkovce = Janko Strašek | Čadram - Oplotnica = Davorin Vreča | Črešnjevec = Tomislav Šantak | Črna na Koroškem = upr Jožef Lipovšek | Črneče = Franc Kraner | Dornava = Slavko Stermšek | Dravograd = Igor Glasenčnik | Fram = | Gornja Sveta Kungota = | Hajdina = Marijan Fesel | Hoče = Alojz Petrič | Jarenina = | Javorje = | Jernej nad Muto = | Kamnica = Bernard Geršak | Kapla na Kozjaku = Jože Motaln | Kebelj = | Kidričevo = Anton Pačnik | Kog = Janez Mohorič | Koprivna = | Kotlje = | Laporje = Franc Mlakar | Lenart v Slovenskih goricah = Marjan Pučko | Libeliče = | Limbuš = Andrej Firbas | Loče pri Poljčanah = Jožef Brezovnik | Lovrenc na Pohorju = | Majšperk = Janko Frangež | Makole = | Maribor - Brezje = | Maribor - Košaki = | Maribor - Radvanje = | Maribor – Sveti Janez Bosko = Marko Košnik | Maribor – Sveti Janez Krstnik = Danijel Lasbaher | Maribor – Sveti Jožef = [[Stanislav Slatinek]] | Maribor – Sveti križ = Anton Majc | Maribor – Sveta Magdalena = Franc Kejžar | Maribor – Sveta Marija = Krizostom Komar | Maribor – Sveta Marija, Mati Cerkve = Stanko Praznik | Maribor – Sveto rešnje telo = Franček Bertolini | Maribor - Tezno = | Marija Snežna = Boštjan Lenart | Mežica = Jože Hrastnik | Muta = Ivan Hočevar | Negova = | Ojstrica = | Ormož = | Pameče = | Pernice = | Pesnica = | Podgorje pri Slovenj Gradcu = | Polenšak = | Poljčane = Štefan Hodnik | Prevalje = Franc Brglez | Prihova = Slavko Krajnc | Ptuj – Sveti Jurij = | Ptuj – Sveti Ožbalt = | Ptuj – Sveti Peter in Pavel = Andrej Feguš | Ptujska Gora = Toni Brinjovc | Rače = Robert Emeršič | Radlje ob Dravi = Jože Poljanšek | Ravne na Koroškem = Edvard Vajda | Razbor pri Slovenj Gradcu = | Remšnik = | Ribnica na Pohorju = Fredi Mlinarič | Ruše = Robert Senčar | Sele pri Slovenj Gradcu = | Selnica ob Dravi = Franc Pečnik | Skomarje = | Slivnica pri Mariboru = Jože Šömen | Slovenj Gradec = Simon Potnik | Slovenska Bistrica = Jani Družovec | Slovenske Konjice = Jože Vogrin | Spodnja Polskava = | Spodnja Sveta Kungota = | Središče ob Dravi = Jože Urbanija | Stari trg pri Slovenj Gradcu = | Stoperce = | Stranice = | Strojna = | Studenice = | Svečina = Branko Maček | Sveta Ana v Slovenskih goricah = Anton Fras | Sveti Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec = | Sveti Andraž v Slovenskih goricah = upr Mirko Krašovec | Sveti Anton na Pohorju = | Sveti Anton v Slovenskih goricah = upr Damjan Tikvič | Sveta Barbara v Halozah - Cirkulane = | Sveta Barbara v Slovenskih goricah = upr Martin Bezgovšek | Sveti Benedikt v Slovenskih goricah = Marjan Rola | Sveti Bolfenk v Slovenskih goricah = | Sveti Danijel nad Prevaljami = | Sveti Duh na Ostrem vrhu = | Sv. Florijan v Doliču = Mirko Horvat | Sv. Jakob v Slovenskih goricah = Marko Veršič | Sveti Jernej pri Ločah = | Sv. Jurij ob Pesnici = | Sveti Jurij v Slovenskih goricah = Janko Görgner | Sveti Križ nad Mariborom = | Sv. Kunigunda na Pohorju = Stanko Krajnc | Sv. Lenart - Podgorci = Jože Šipoš | Sv. Lovrenc - Juršinci = upr Dušan Todorovič | Sv. Lovrenc na Dravskem polju = Karel Pavlič | Sv. Marija v Puščavi = | Sv. Marjeta niže Ptuja = Ivan Holobar | Sv. Marjeta ob Pesnici = | Sv. Marko niže Ptuja = Janez Maučec | Sveti Martin na Pohorju = Dejan Frangež | Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane = Ivan Vodeb | Sv. Miklavž ob Dravi = | Sv. Miklavž pri Ormožu = | Sv. Ožbalt ob Dravi = | Sveti Peter na Kronski gori = | Sveti Peter pri Mariboru = upr Sebastijan Valentan | Sveti Primož na Pohorju = | Sv. Rupert v Slovenskih goricah = Jože Muršec | Sv. Tomaž = Tomislav Roškarič | Sv. Trojica - Podlehnik = Jože Petek | Sveta Trojica v Slovenskih goricah = | Sv. Urban - Destrnik = Jože Škofič | Sveti Venčesl = | Sv. Vid nad Valdekom = | Sveti Vid pri Ptuju = upr Klemen Slapšak | Svetinje = Jože Rajnar | Šentilj pod Turjakom = Martin Tajnik | Šentilj v Slovenskih goricah = Igor Novak | Šentjanž na Dravskem polju - Starše = | Šentjanž pri Dravogradu = | Šmartno pri Slovenj Gradcu = Franc Linasi | Šmiklavž pri Slovenj Gradcu = | Špitalič (Nadškofija Maribor) = | Tinje = | Trbonje = | Velika Nedelja = upr Boštjan Kotar | Vuhred = upr [[Ivan Rojnik]] | Vurberk = [[Avguštin Lah (teolog)|Avguštin Lah]] | Vuzenica = Tadej Legnar | Zavrč = Jože Pasičnjek | Zgornja Polskava = Marjan Ristič | Zreče = Peter Leskovar | Žetale = Ciril Čuš | Žiče = Marijan Veternik <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Murska Sobota (36) --> | Apače = Janez Ferencek | Bakovci = iz [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | Beltinci = Boris Bučko | Bogojina = Andrej Lažeta | Cankova = iz [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | Cezanjevci = Jože Kolmanko | Črenšovci = upr Zoran Car | Dobrovnik = Simon Štihec | Dokležovje = iz [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | Dolenci = Viljem Hribernik | Gornja Radgona = Franc Hozjan | Gornji Petrovci = iz [[Župnija Markovci|Markovci]] | Grad = Aljaž Baša | Hotiza = Viljem Kovač | Kančevci = upr Milan Kvas | Kapela pri Radencih = Frančišek Horvat | Kobilje = Lojze Ratnik | Križevci pri Ljutomeru = Štefan Vinkovič | Kuzma = iz [[Župnija Grad|Grad]] | Lendava = Martin Dolamič Konrad | Ljutomer = Goran Merica | Mala Nedelja = Srečko Fras | Markovci = Dejan Horvat | Martjanci = iz [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | Murska Sobota = Goran Kuhar | Odranci = [[Lojze Kozar mlajši|Lojze Kozar]] | Pečarovci = Ivan Kranjec | Pertoča = Jože Vinkovič | Radenci = Albert Bačar | Razkrižje = Franc Režonja | Sv. Jurij ob Ščavnici = Boštjan Ošlaj | Sveti Jurij v Prekmurju = iz [[Župnija Grad|Grad]] | Tišina = iz [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | Turnišče = Marko Magdič | Velika Polana = iz [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | Veržej = Milan Kavčnik <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Novo mesto (71) --> | Adlešiči = iz [[Župnija Vinica|Vinica]] | Ajdovec = Janez Zaletel | Ambrus = Uroš Švarc | Banja Loka = iz [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | Bela Cerkev = Jože Nemanič | Boštanj = Andrej Golčnik | Brusnice = Anton Kerin | Bučka = iz [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | Cerklje ob Krki = Andrej Pažur | Čatež ob Savi = [[Jože Pacek]] | Čatež - Zaplaz = Vicente Marcos Japelj | Črmošnjice = iz [[Župnija Semič|Semič]] | Črnomelj = Janez Žakelj | Dobrnič = Miloš Košir | Dole pri Litiji = iz [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | Dragatuš = iz [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | Fara pri Kočevju = Gregor Kunej | Hinje = Ciril Murn | Kočevje = Branko Jurejevčič | Kočevska Reka = iz [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | Kostanjevica na Krki = Jože Miklavčič | Krka = Dejan Pavlin | Krško = Alfonz Grojzdek | Leskovec pri Krškem = Matej Gnidovec | Metlika = Primož Bertalanič | Mirna = Jože Milčinovič | Mirna Peč = Blaž Franko | Mokronog = Janez Zdešar | Mozelj = iz [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | Novo mesto – Kapitelj = Klavdio Peterca | Novo mesto – Sveti Janez = Mitja Bulič | Novo mesto – Sveti Lenart = Gregor Kos | Novo mesto - Šmihel = Štefan Hosta | Osilnica = iz [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | Podgrad (Škofija Novo mesto) = iz [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | Podzemelj = Peter Miroslavič | Poljane - Dolenjske Toplice = iz [[Župnija Toplice|Toplice]] | Prečna = iz [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | Preloka = iz [[Župnija Vinica|Vinica]] | Radovica = iz [[Župnija Metlika|Metlika]] | Raka = Silvester Fabijan | Sela pri Šumberku = iz [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | Semič = Luka Zidanšek | Sinji Vrh = iz [[Župnija Vinica|Vinica]] | Soteska = iz [[Župnija Toplice|Toplice]] | Stara Cerkev = Sašo Kovač | Stari trg ob Kolpi = Jože Pavlakovič | Stopiče = Tadej Kersnič | Studenec = iz [[Župnija Raka|Raka]] | Suhor = iz [[Župnija Metlika|Metlika]] | Sveti Duh - Veliki Trn = Marko Burger | Sv. Križ - Gabrovka = Roman Ivanetič | Sv. Križ - Podbočje = Damjan Štih | Šentjanž = Janez Cevec | Šentjernej = Janez Rihtaršič | Šentlovrenc = iz [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | Šentrupert = Jakob Trček | Škocjan pri Novem mestu = Anton Dular | Šmarjeta = Alfons Žibert | Šmihel pri Žužemberku = iz [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | Šentpeter - Otočec = Jože Rački | Toplice = Igor Stepan | Trebelno = iz [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | Trebnje = Jože Pibernik | Tržišče = Jože Kohek | Vavta vas = Tomaž Maras | Velika Dolina = Ludvik Žagar | Veliki Gaber = Janez Jeromen | Vinica = Anton Gnidovec | Zagradec = iz [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | Žužemberk = Franc Vidmar }} }} qp9rre3rv94wd8n6dxsgra9l83ejokp 10 603695 6685667 2026-06-05T16:35:23Z Janezdrilc 3152 N (v delu) 6685667 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2) --> | Bolniška = | Univerzitetna = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669) --> | Nadžupnija | Župnija = {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Celje (112) --> | Artiče = | Bele Vode = | Bizeljsko = | Bočna = | Braslovče = | Brestanica = Jože Špes | Brežice = Peter Marčun,<br>Milan Kšela | Buče = Niko Marovt | Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek = Rafko Pinosa,<br>Anton Hribernik | Celje – Sveta Cecilija = Jože Smukavec,<br>Marjan Potočnik,<br>[[Vinko Škafar]] | Celje – Sveti Danijel = Marjan Jezernik | Celje – Sveti Duh = | Celje – Sveti Jožef = | Črešnjice = Janez Puhan | Dobje pri Planini = | Dobova = | Dobrna = | Dol pri Hrastniku = | Dramlje = | Frankolovo = | Galicija = Janko Cigala | Gomilsko = | Gornja Ponikva = Silvo Šinkovec | Gornji Grad = | Gotovlje = | Griže = | Hrastnik = | Jurklošter = | Kalobje = | Kapele pri Brežicah = | Koprivnica = | Kostrivnica = Viktor Vratarič | Kozje = Niko Marovt | Laško = | Ljubečna = | Ljubno ob Savinji = | Loka pri Zidanem Mostu = | Luče ob Savinji = | Marija Reka = | Marija Širje = | Mozirje = | Nazarje = Tomaž Pinter,<br>Marjan Čuk | Nova Cerkev = | Nova Štifta = | Olimje = Ernest Benko,<br>Jože Lampret,<br>Jože Strojin | Petrovče = Drago Ferencek,<br>Anton Šeruga | Pilštanj = | Pišece = | Planina pri Sevnici = Jože Jevšnik | Podčetrtek = | Podsreda = Alojz Weingerl | Polje ob Sotli = | Polzela = | Ponikva = | Prebold = | Prevorje = | Radmirje = | Razbor pod Lisco = | Rečica ob Savinji = | Rogaška Slatina = Andrej Zrim | Rogatec = | Senovo = | Sevnica = Štefan Vozlič,<br>Ivan Turk | Sladka Gora = Vili Lovše | Slivnica pri Celju = | Solčava = | Sromlje = | Sveti Andraž nad Polzelo = | Sveta Ema = | Sv. Florijan ob Boču = Vikotr Vratarič | Sv. Jedert nad Laškim = | Sv. Jošt na Kozjaku = | Sv. Jurij ob Taboru = Alojz Pirnat | Sveti Lenart nad Laškim = | Sv. Lovrenc nad Štorami = Stanko Gajšek | Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah = | Sv. Miklavž nad Laškim = | Sv. Peter na Kristan Vrhu = | Sv. Peter pod Svetimi gorami = | Sv. Rok ob Sotli = | Sv. Rupert nad Laškim = | Sv. Štefan = | Sv. Vid pri Planini = | Svetina = | Šempeter v Savinjski dolini = | Šentjanž na Vinski Gori = Anton Krašovec | Šentjur = | Šentvid pri Grobelnem = | Šmarje pri Jelšah = Franc Zorec,<br>Janez Zupanc | Šmartno ob Dreti = | Šmartno ob Paki = | Šmartno v Rožni dolini = | Šmihel nad Mozirjem = | Šoštanj = Andrej Mazej | Šentilj pri Velenju = | Teharje = Stanislav Gajšek | Trbovlje – Sveta Marija = | Trbovlje – Sveti Martin = | Velenje – Blaženi Anton Martin Slomšek = | Velenje – Sveta Marija = | Velenje – Sveti Martin = Janez Turinek,<br>Jožef Škrinjar,<br>Roman Travar | Videm - Krško = | Vitanje = Jože Kovačec | Vojnik = | Vransko = | Zabukovje = | Zagorje (Škofija Celje) = | Zavodnje = | Zdole = | Zibika = | Žalec = Ivan Šelih | Žusem = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Koper (100) --> | Ajdovščina = | Ankaran = | Batuje = | Bertoki = | Biljana = | Bilje = | Bovec = | Branik = | Budanje = | Bukovica = | Cerkno = | Col = | Črni Vrh nad Idrijo = | Črniče = | Dekani = | Deskle = | Divača = | Dornberk = | Drežnica = | Dutovlje = | Goče = | Godovič = | Grgar = | Hrenovice = | Hrpelje - Kozina = | Hrušica = | Idrija = | Ilirska Bistrica = | Izola = | Jelšane = | Kamnje = | Kanal = | Knežak = | Kobarid = | Kojsko = | Komen = | Koper – Marijino vnebovzetje = | Koper – Sveti Marko = | Korte = | Kostanjevica na Krasu = | Košana = | Krkavče = | Kromberk = | Ledine = | Levpa = | Lokavec = | Lokev = | Lucija = | Marezige = | Matenja vas = | Miren = | Most na Soči = | Nova Gorica = | Nova Gorica – Kapela = | Opatje selo = | Osek = | Otlica = | Piran = | Pivka = | Planina = | Podbrdo = | Podgrad (Škofija Koper) = | Podgraje = | Podkraj = | Podnanos = | Portorož = | Postojna = | Predloka = | Prvačina = | Renče = | Sečovlje = | Senožeče = | Sežana = | Slavina = | Sočerga = | Solkan = | Spodnja Idrija = | Strunjan = | Studeno = | Sveti Anton (Škofija Koper) = | Šempas = | Šempeter pri Gorici = | Šentviška Gora = | Škofije = | Šlovrenc = | Šmarje pri Kopru = | Šmihel = | Štanjel = | Šturje = | Tolmin = | Tomaj = | Trnje = | Vipava = | Vipavski Križ = | Vogrsko = | Volče = | Vreme = | Vrhpolje (Škofija Koper) = | Vrtojba = | Zagorje (Škofija Koper) = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Ljubljana (234 (bolniška na vrhu)) --> | Babno Polje = | Begunje na Gorenjskem = | Begunje pri Cerknici = | Besnica = | Bevke = | Blagovica = | Bled = [[Anton Štrukelj]],<br>Matija Selan | Bloke = | Bohinjska Bela = | Bohinjska Bistrica = | Borovnica = | Brdo = Gregor Luštrek | Breznica = | Brezovica (Nadškofija Ljubljana) = | Bukovščica = | Cerklje na Gorenjskem = Marko Čižman,<br>Lucijan Potočnik | Cerknica = Jože Zabret | Čemšenik = | Češnjice = | Črni Vrh = | Davča = | Dob = | Dobovec = | Dobrava = | Dobrepolje – Videm = | Dobrova = | Dol pri Ljubljani = | Dolenja vas = | Dolnji Logatec = Rafał Andrzej Kędzierski | Domžale = Andrej Svete | Dovje = | Draga = | Dražgoše = | Duplje = | Golo = | Gora pri Sodražici = | Goriče = | Gorje = | Gornji Logatec = | Gozd = | Grahovo = | Grosuplje = Blaž Zorko | Homec = | Horjul = | Hotedršica = | Hotič = | Ig = Anton Košir,<br>Ivo Kožuh | Ihan = | Ivančna Gorica = | Izlake = | Janče = | Jarše = | Javor = | Javorje nad Škofjo Loko = | Javorje pri Litiji = | Jesenice = Peter Nastran | Jezersko = | Kamna Gorica = | Kamnik = France Urbanija | Kisovec = | Kokra = | Kokrica = | Kolovrat = | Komenda = | Kopanj = | Koprivnik v Bohinju = | Koroška Bela = | Kovor = | Kranj = Vincenc Podbevšek | Kranj - Drulovka/Breg = Janez Zupanc | Kranj - Primskovo = Bojan Likar | Kranj - Šmartin = | Kranj - Zlato Polje = | Kranjska Gora = | Krašnja = | Kresnice = | Križe = | Kropa = | Lesce = | Leskovica = | Leše = | Lipoglav = | Litija = Marko Pajk | Ljubljana - Barje = | Ljubljana Bežigrad = Mari Jože Osredkar,<br>Regalat Razbočan,<br>[[Miran Špelič]] | Ljubljana - Črnuče = Gregor Bregar | Ljubljana - Dravlje = | Ljubljana - Fužine = | Ljubljana - Ježica = | Ljubljana - Kašelj/Zalog = | Ljubljana - Kodeljevo = Slavko Pajk | Ljubljana - Koseze = | Ljubljana – Marijino oznanjenje = [[Christian Gostečnik]],<br>[[Edvard Kovač]],<br>Janko Žagar | Ljubljana - Moste = | Ljubljana - Podutik = | Ljubljana - Polje = Jožef Drolc | Ljubljana - Rakovnik = Klemen Balažič | Ljubljana - Rudnik = Jure Babnik | Ljubljana - Stožice = | Ljubljana – Sv. Jakob = | Ljubljana – Sveti križ = Gregor Gorenc | Stolna Ljubljana – Sv. Nikolaj = Milan Knep | Ljubljana – Sv. Peter = | Ljubljana – Sv. Trojica = | Ljubljana - Šentvid = Jože Hauptman | Ljubljana - Šiška = Silvin Krajnc,<br>Mari Jože Osredkar,<br>[[Miran Špelič]] | Ljubljana - Šmartno ob Savi = | Ljubljana - Štepanja vas = Jaroslav Knežević,<br>Luka Modic,<br>Klemen Verdev | Ljubljana Trnovo = | Ljubljana - Vič = Zdravko Jakop | Ljubljana - Zadobrova = | Ljubno = | Lom (Nadškofija Ljubljana) = | Loški potok = | Lučine = | Mavčiče = | Mekinje = | Mengeš = | Moravče = Ivan Povšnar | Mošnje = | Motnik = | Naklo = | Nevlje = | Notranje Gorice = | Nova Oselica = | Ovsiše = | Peče = | Pirniče = | Planina pri Rakeku = Dragan Adam | Podbrezje = | Podlipa = | Polhov Gradec = Blaž Gregorc | Polica = | Poljane nad Škofjo Loko = Franc Mihelčič | Polšnik = | Preddvor = | Predoslje = | Preserje = | Preska = Peter Stele | Prežganje = | Primskovo na Dolenjskem = | Radeče = | Radomlje = | Radovljica = | Rakek = | Rakitna = | Rateče - Planica = | Reteče = | Ribnica = Anton Dobrovoljc | Ribno = | Rob = | Rova = | Rovte = | Sava = | Sela pri Kamniku = | Selca = Aleksander Urek | Smlednik = | Sodražica = Aleš Pečavar | Sora = Anton Česen | Sorica = | Sostro = Franc Miklič | Srednja vas v Bohinju = | Stara Loka = | Stara Oselica = | Stari Trg pri Ložu = | Stična = | Stranje = | Struge = | Sveti Duh pri Škofji Loki = | Sveta gora = | Sv. Gregor = | Sv. Helena - Dolsko = | Sveti Jakob ob Savi = | Sv. Katarina - Topol = | Sv. Križ nad Jesenicami = | Sv. Lenart = | Sveta Planina = | Sv. Trojica nad Cerknico = | Sv. Vid nad Cerknico = Simon Onušič | Svibno = | Šenčur = Janez Modic,<br>Tomaž Nagode,<br>Andrej Pirš | Šentgotard = | Šentjošt nad Horjulom = | Šentjurij - Podkum = | Šentjurij pri Grosupljem = | Šentlambert = | Šentožbolt = | Šenturška Gora = | Šentvid pri Stični = | Škocjan pri Turjaku = | Škofja Loka = Anton Fajdiga | Škofja Loka - Suha = | Škofljica = | Šmarca - Duplica = | Šmarje - Sap = | Šmartno pod Šmarno goro = | Šmartno pri Litiji = [[Roman Globokar]],<br>Vinko Malovrh | Šmartno v Tuhinju = | Špitalič (Nadškofija Ljubljana) = | Štanga = | Tomišelj = | Trata - Gorenja vas = Simon Fortuna,<br>Jakob Kralj | Trboje = | Trstenik = Janez Drnovšek,<br>Vinko Štrucelj | Trzin = [[Bogdan Dolenc]] | Tržič = | Tržič - Bistrica = | Tunjice = | Turjak = | Unec = | Vače = | Velesovo = | Velike Lašče = | Velike Poljane = | Vir = | Višnja Gora = | Vodice = Alojzij Golob,<br>[[Marijan Peklaj]],<br>Peter Slevec | Vranja Peč = | Vrh Svetih Treh Kraljev = | Vrhnika = | Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana) = | Zagorje ob Savi = Andrej Rovšek,<br>Alojz Snoj | Zali Log = | Zaplana = | Zapoge = | Zasip = | Zgornji Tuhinj = Matjaž Celarc | Zlato Polje = | Žabnica = | Žalna = | Železniki = Martin Zlobko | Želimlje = | Žiri = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Maribor (144 (univerzitetna na vrhu)) --> | Brezno = | Cirkovce = | Čadram - Oplotnica = | Črešnjevec = | Črna na Koroškem = | Črneče = | Dornava = | Dravograd = | Fram = | Gornja Sveta Kungota = | Hajdina = | Hoče = | Jarenina = | Javorje = | Jernej nad Muto = | Kamnica = | Kapla na Kozjaku = | Kebelj = | Kidričevo = | Kog = | Koprivna = | Kotlje = | Laporje = | Lenart v Slovenskih goricah = | Libeliče = | Limbuš = | Loče pri Poljčanah = | Lovrenc na Pohorju = | Majšperk = | Makole = | Maribor - Brezje = | Maribor - Košaki = | Maribor - Radvanje = | Maribor – Sveti Janez Bosko = | Maribor – Sveti Janez Krstnik = | Maribor – Sveti Jožef = | Maribor – Sveti križ = | Maribor – Sveta Magdalena = | Maribor – Sveta Marija = | Maribor – Sveta Marija, Mati Cerkve = | Maribor – Sveto rešnje telo = | Maribor - Tezno = | Marija Snežna = | Mežica = | Muta = | Negova = | Ojstrica = | Ormož = | Pameče = | Pernice = | Pesnica = | Podgorje pri Slovenj Gradcu = | Polenšak = | Poljčane = | Prevalje = | Prihova = | Ptuj – Sveti Jurij = | Ptuj – Sveti Ožbalt = | Ptuj – Sveti Peter in Pavel = | Ptujska Gora = | Rače = | Radlje ob Dravi = | Ravne na Koroškem = | Razbor pri Slovenj Gradcu = | Remšnik = | Ribnica na Pohorju = | Ruše = | Sele pri Slovenj Gradcu = | Selnica ob Dravi = | Skomarje = | Slivnica pri Mariboru = | Slovenj Gradec = | Slovenska Bistrica = | Slovenske Konjice = | Spodnja Polskava = | Spodnja Sveta Kungota = | Središče ob Dravi = | Stari trg pri Slovenj Gradcu = | Stoperce = | Stranice = | Strojna = | Studenice = | Svečina = | Sveta Ana v Slovenskih goricah = | Sveti Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec = | Sveti Andraž v Slovenskih goricah = | Sveti Anton na Pohorju = | Sveti Anton v Slovenskih goricah = | Sveta Barbara v Halozah - Cirkulane = | Sveta Barbara v Slovenskih goricah = | Sveti Benedikt v Slovenskih goricah = | Sveti Bolfenk v Slovenskih goricah = | Sveti Danijel nad Prevaljami = | Sveti Duh na Ostrem vrhu = | Sv. Florijan v Doliču = | Sv. Jakob v Slovenskih goricah = | Sveti Jernej pri Ločah = | Sv. Jurij ob Pesnici = | Sveti Jurij v Slovenskih goricah = | Sveti Križ nad Mariborom = | Sv. Kunigunda na Pohorju = | Sv. Lenart - Podgorci = | Sv. Lovrenc - Juršinci = | Sv. Lovrenc na Dravskem polju = | Sv. Marija v Puščavi = | Sv. Marjeta niže Ptuja = | Sv. Marjeta ob Pesnici = | Sv. Marko niže Ptuja = | Sveti Martin na Pohorju = | Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane = | Sv. Miklavž ob Dravi = | Sv. Miklavž pri Ormožu = | Sv. Ožbalt ob Dravi = | Sveti Peter na Kronski gori = | Sveti Peter pri Mariboru = | Sveti Primož na Pohorju = | Sv. Rupert v Slovenskih goricah = | Sv. Tomaž = | Sv. Trojica - Podlehnik = | Sveta Trojica v Slovenskih goricah = | Sv. Urban - Destrnik = | Sveti Venčesl = | Sv. Vid nad Valdekom = | Sveti Vid pri Ptuju = | Svetinje = | Šentilj pod Turjakom = | Šentilj v Slovenskih goricah = | Šentjanž na Dravskem polju - Starše = | Šentjanž pri Dravogradu = | Šmartno pri Slovenj Gradcu = | Šmiklavž pri Slovenj Gradcu = | Špitalič (Nadškofija Maribor) = | Tinje = | Trbonje = | Velika Nedelja = | Vuhred = | Vurberk = | Vuzenica = | Zavrč = | Zgornja Polskava = | Zreče = | Žetale = | Žiče = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Murska Sobota (36) --> | Apače = | Bakovci = | Beltinci = Stanislav Koštric | Bogojina = | Cankova = | Cezanjevci = | Črenšovci = Jože Gerič,<br>Jože Horvat | Dobrovnik = | Dokležovje = | Dolenci = | Gornja Radgona = Frančišek Horvat,<br>Stanislav Nežič | Gornji Petrovci = | Grad = | Hotiza = | Kančevci = Stane Bešter | Kapela pri Radencih = | Kobilje = | Križevci pri Ljutomeru = | Kuzma = | Lendava = Franc Režonja | Ljutomer = Izidor Veleberi | Mala Nedelja = | Markovci = | Martjanci = | Murska Sobota = Matjaž Muršič Klenar,<br>Luka Rajf | Odranci = | Pečarovci = | Pertoča = | Radenci = | Razkrižje = | Sv. Jurij ob Ščavnici = | Sveti Jurij v Prekmurju = | Tišina = | Turnišče = Stanislav Zver | Velika Polana = | Veržej = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Novo mesto (71) --> | Adlešiči = | Ajdovec = | Ambrus = [[Janez Gril]] | Banja Loka = | Bela Cerkev = | Boštanj = | Brusnice = | Bučka = | Cerklje ob Krki = | Čatež ob Savi = | Čatež - Zaplaz = | Črmošnjice = | Črnomelj = | Dobrnič = | Dole pri Litiji = | Dragatuš = | Fara pri Kočevju = | Hinje = | Kočevje = Anton Ferlic | Kočevska Reka = | Kostanjevica na Krki = | Krka = | Krško = | Leskovec pri Krškem = | Metlika = Jernej Nemanič | Mirna = | Mirna Peč = | Mokronog = | Mozelj = | Novo mesto – Kapitelj = | Novo mesto – Sveti Janez = | Novo mesto – Sveti Lenart = | Novo mesto - Šmihel = Igor Luzar | Osilnica = | Podgrad (Škofija Novo mesto) = | Podzemelj = | Poljane - Dolenjske Toplice = | Prečna = | Preloka = | Radovica = | Raka = Franc Levičar | Sela pri Šumberku = | Semič = Alojzij Rajk | Sinji Vrh = | Soteska = | Stara Cerkev = | Stari trg ob Kolpi = | Stopiče = | Studenec = | Suhor = | Sveti Duh - Veliki Trn = | Sv. Križ - Gabrovka = | Sv. Križ - Podbočje = France Novak | Šentjanž = | Šentjernej = Anton Trpin,<br>Franjo Simončič | Šentlovrenc = | Šentrupert = | Škocjan pri Novem mestu = | Šmarjeta = | Šmihel pri Žužemberku = | Šentpeter - Otočec = Jakob Piletič | Toplice = | Trebelno = | Trebnje = Slavko Kimovec,<br>Stanislav Škufca | Tržišče = | Vavta vas = | Velika Dolina = | Veliki Gaber = | Vinica = | Zagradec = | Žužemberk = }} }} lij0svto9oj2s3rhddhk9wiufwsohj8 6685954 6685667 2026-06-06T10:23:24Z Janezdrilc 3152 + MB 6685954 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2) --> | Bolniška = | Univerzitetna = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669) --> | Nadžupnija | Župnija = {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Celje (112) --> | Artiče = | Bele Vode = | Bizeljsko = | Bočna = | Braslovče = | Brestanica = Jože Špes | Brežice = Peter Marčun,<br>Milan Kšela | Buče = Niko Marovt | Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek = Rafko Pinosa,<br>Anton Hribernik | Celje – Sveta Cecilija = Jože Smukavec,<br>Marjan Potočnik,<br>[[Vinko Škafar]] | Celje – Sveti Danijel = Marjan Jezernik | Celje – Sveti Duh = | Celje – Sveti Jožef = | Črešnjice = Janez Puhan | Dobje pri Planini = | Dobova = | Dobrna = | Dol pri Hrastniku = | Dramlje = | Frankolovo = | Galicija = Janko Cigala | Gomilsko = | Gornja Ponikva = Silvo Šinkovec | Gornji Grad = | Gotovlje = | Griže = | Hrastnik = | Jurklošter = | Kalobje = | Kapele pri Brežicah = | Koprivnica = | Kostrivnica = Viktor Vratarič | Kozje = Niko Marovt | Laško = | Ljubečna = | Ljubno ob Savinji = | Loka pri Zidanem Mostu = | Luče ob Savinji = | Marija Reka = | Marija Širje = | Mozirje = | Nazarje = Tomaž Pinter,<br>Marjan Čuk | Nova Cerkev = | Nova Štifta = | Olimje = Ernest Benko,<br>Jože Lampret,<br>Jože Strojin | Petrovče = Drago Ferencek,<br>Anton Šeruga | Pilštanj = | Pišece = | Planina pri Sevnici = Jože Jevšnik | Podčetrtek = | Podsreda = Alojz Weingerl | Polje ob Sotli = | Polzela = | Ponikva = | Prebold = | Prevorje = | Radmirje = | Razbor pod Lisco = | Rečica ob Savinji = | Rogaška Slatina = Andrej Zrim | Rogatec = | Senovo = | Sevnica = Štefan Vozlič,<br>Ivan Turk | Sladka Gora = Vili Lovše | Slivnica pri Celju = | Solčava = | Sromlje = | Sveti Andraž nad Polzelo = | Sveta Ema = | Sv. Florijan ob Boču = Vikotr Vratarič | Sv. Jedert nad Laškim = | Sv. Jošt na Kozjaku = | Sv. Jurij ob Taboru = Alojz Pirnat | Sveti Lenart nad Laškim = | Sv. Lovrenc nad Štorami = Stanko Gajšek | Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah = | Sv. Miklavž nad Laškim = | Sv. Peter na Kristan Vrhu = | Sv. Peter pod Svetimi gorami = | Sv. Rok ob Sotli = | Sv. Rupert nad Laškim = | Sv. Štefan = | Sv. Vid pri Planini = | Svetina = | Šempeter v Savinjski dolini = | Šentjanž na Vinski Gori = Anton Krašovec | Šentjur = | Šentvid pri Grobelnem = | Šmarje pri Jelšah = Franc Zorec,<br>Janez Zupanc | Šmartno ob Dreti = | Šmartno ob Paki = | Šmartno v Rožni dolini = | Šmihel nad Mozirjem = | Šoštanj = Andrej Mazej | Šentilj pri Velenju = | Teharje = Stanislav Gajšek | Trbovlje – Sveta Marija = | Trbovlje – Sveti Martin = | Velenje – Blaženi Anton Martin Slomšek = | Velenje – Sveta Marija = | Velenje – Sveti Martin = Janez Turinek,<br>Jožef Škrinjar,<br>Roman Travar | Videm - Krško = | Vitanje = Jože Kovačec | Vojnik = | Vransko = | Zabukovje = | Zagorje (Škofija Celje) = | Zavodnje = | Zdole = | Zibika = | Žalec = Ivan Šelih | Žusem = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Koper (100) --> | Ajdovščina = | Ankaran = | Batuje = | Bertoki = | Biljana = | Bilje = | Bovec = | Branik = | Budanje = | Bukovica = | Cerkno = | Col = | Črni Vrh nad Idrijo = | Črniče = | Dekani = | Deskle = | Divača = | Dornberk = | Drežnica = | Dutovlje = | Goče = | Godovič = | Grgar = | Hrenovice = | Hrpelje - Kozina = | Hrušica = | Idrija = | Ilirska Bistrica = | Izola = | Jelšane = | Kamnje = | Kanal = | Knežak = | Kobarid = | Kojsko = | Komen = | Koper – Marijino vnebovzetje = | Koper – Sveti Marko = | Korte = | Kostanjevica na Krasu = | Košana = | Krkavče = | Kromberk = | Ledine = | Levpa = | Lokavec = | Lokev = | Lucija = | Marezige = | Matenja vas = | Miren = | Most na Soči = | Nova Gorica = | Nova Gorica – Kapela = | Opatje selo = | Osek = | Otlica = | Piran = | Pivka = | Planina = | Podbrdo = | Podgrad (Škofija Koper) = | Podgraje = | Podkraj = | Podnanos = | Portorož = | Postojna = | Predloka = | Prvačina = | Renče = | Sečovlje = | Senožeče = | Sežana = | Slavina = | Sočerga = | Solkan = | Spodnja Idrija = | Strunjan = | Studeno = | Sveti Anton (Škofija Koper) = | Šempas = | Šempeter pri Gorici = | Šentviška Gora = | Škofije = | Šlovrenc = | Šmarje pri Kopru = | Šmihel = | Štanjel = | Šturje = | Tolmin = | Tomaj = | Trnje = | Vipava = | Vipavski Križ = | Vogrsko = | Volče = | Vreme = | Vrhpolje (Škofija Koper) = | Vrtojba = | Zagorje (Škofija Koper) = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Ljubljana (234 (bolniška na vrhu)) --> | Babno Polje = | Begunje na Gorenjskem = | Begunje pri Cerknici = | Besnica = | Bevke = | Blagovica = | Bled = [[Anton Štrukelj]],<br>Matija Selan | Bloke = | Bohinjska Bela = | Bohinjska Bistrica = | Borovnica = | Brdo = Gregor Luštrek | Breznica = | Brezovica (Nadškofija Ljubljana) = | Bukovščica = | Cerklje na Gorenjskem = Marko Čižman,<br>Lucijan Potočnik | Cerknica = Jože Zabret | Čemšenik = | Češnjice = | Črni Vrh = | Davča = | Dob = | Dobovec = | Dobrava = | Dobrepolje – Videm = | Dobrova = | Dol pri Ljubljani = | Dolenja vas = | Dolnji Logatec = Rafał Andrzej Kędzierski | Domžale = Andrej Svete | Dovje = | Draga = | Dražgoše = | Duplje = | Golo = | Gora pri Sodražici = | Goriče = | Gorje = | Gornji Logatec = | Gozd = | Grahovo = | Grosuplje = Blaž Zorko | Homec = | Horjul = | Hotedršica = | Hotič = | Ig = Anton Košir,<br>Ivo Kožuh | Ihan = | Ivančna Gorica = | Izlake = | Janče = | Jarše = | Javor = | Javorje nad Škofjo Loko = | Javorje pri Litiji = | Jesenice = Peter Nastran | Jezersko = | Kamna Gorica = | Kamnik = France Urbanija | Kisovec = | Kokra = | Kokrica = | Kolovrat = | Komenda = | Kopanj = | Koprivnik v Bohinju = | Koroška Bela = | Kovor = | Kranj = Vincenc Podbevšek | Kranj - Drulovka/Breg = Janez Zupanc | Kranj - Primskovo = Bojan Likar | Kranj - Šmartin = | Kranj - Zlato Polje = | Kranjska Gora = | Krašnja = | Kresnice = | Križe = | Kropa = | Lesce = | Leskovica = | Leše = | Lipoglav = | Litija = Marko Pajk | Ljubljana - Barje = | Ljubljana Bežigrad = Mari Jože Osredkar,<br>Regalat Razbočan,<br>[[Miran Špelič]] | Ljubljana - Črnuče = Gregor Bregar | Ljubljana - Dravlje = | Ljubljana - Fužine = | Ljubljana - Ježica = | Ljubljana - Kašelj/Zalog = | Ljubljana - Kodeljevo = Slavko Pajk | Ljubljana - Koseze = | Ljubljana – Marijino oznanjenje = [[Christian Gostečnik]],<br>[[Edvard Kovač]],<br>Janko Žagar | Ljubljana - Moste = | Ljubljana - Podutik = | Ljubljana - Polje = Jožef Drolc | Ljubljana - Rakovnik = Klemen Balažič | Ljubljana - Rudnik = Jure Babnik | Ljubljana - Stožice = | Ljubljana – Sv. Jakob = | Ljubljana – Sveti križ = Gregor Gorenc | Stolna Ljubljana – Sv. Nikolaj = Milan Knep | Ljubljana – Sv. Peter = | Ljubljana – Sv. Trojica = | Ljubljana - Šentvid = Jože Hauptman | Ljubljana - Šiška = Silvin Krajnc,<br>Mari Jože Osredkar,<br>[[Miran Špelič]] | Ljubljana - Šmartno ob Savi = | Ljubljana - Štepanja vas = Jaroslav Knežević,<br>Luka Modic,<br>Klemen Verdev | Ljubljana Trnovo = | Ljubljana - Vič = Zdravko Jakop | Ljubljana - Zadobrova = | Ljubno = | Lom (Nadškofija Ljubljana) = | Loški potok = | Lučine = | Mavčiče = | Mekinje = | Mengeš = | Moravče = Ivan Povšnar | Mošnje = | Motnik = | Naklo = | Nevlje = | Notranje Gorice = | Nova Oselica = | Ovsiše = | Peče = | Pirniče = | Planina pri Rakeku = Dragan Adam | Podbrezje = | Podlipa = | Polhov Gradec = Blaž Gregorc | Polica = | Poljane nad Škofjo Loko = Franc Mihelčič | Polšnik = | Preddvor = | Predoslje = | Preserje = | Preska = Peter Stele | Prežganje = | Primskovo na Dolenjskem = | Radeče = | Radomlje = | Radovljica = | Rakek = | Rakitna = | Rateče - Planica = | Reteče = | Ribnica = Anton Dobrovoljc | Ribno = | Rob = | Rova = | Rovte = | Sava = | Sela pri Kamniku = | Selca = Aleksander Urek | Smlednik = | Sodražica = Aleš Pečavar | Sora = Anton Česen | Sorica = | Sostro = Franc Miklič | Srednja vas v Bohinju = | Stara Loka = | Stara Oselica = | Stari Trg pri Ložu = | Stična = | Stranje = | Struge = | Sveti Duh pri Škofji Loki = | Sveta gora = | Sv. Gregor = | Sv. Helena - Dolsko = | Sveti Jakob ob Savi = | Sv. Katarina - Topol = | Sv. Križ nad Jesenicami = | Sv. Lenart = | Sveta Planina = | Sv. Trojica nad Cerknico = | Sv. Vid nad Cerknico = Simon Onušič | Svibno = | Šenčur = Janez Modic,<br>Tomaž Nagode,<br>Andrej Pirš | Šentgotard = | Šentjošt nad Horjulom = | Šentjurij - Podkum = | Šentjurij pri Grosupljem = | Šentlambert = | Šentožbolt = | Šenturška Gora = | Šentvid pri Stični = | Škocjan pri Turjaku = | Škofja Loka = Anton Fajdiga | Škofja Loka - Suha = | Škofljica = | Šmarca - Duplica = | Šmarje - Sap = | Šmartno pod Šmarno goro = | Šmartno pri Litiji = [[Roman Globokar]],<br>Vinko Malovrh | Šmartno v Tuhinju = | Špitalič (Nadškofija Ljubljana) = | Štanga = | Tomišelj = | Trata - Gorenja vas = Simon Fortuna,<br>Jakob Kralj | Trboje = | Trstenik = Janez Drnovšek,<br>Vinko Štrucelj | Trzin = [[Bogdan Dolenc]] | Tržič = | Tržič - Bistrica = | Tunjice = | Turjak = | Unec = | Vače = | Velesovo = | Velike Lašče = | Velike Poljane = | Vir = | Višnja Gora = | Vodice = Alojzij Golob,<br>[[Marijan Peklaj]],<br>Peter Slevec | Vranja Peč = | Vrh Svetih Treh Kraljev = | Vrhnika = | Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana) = | Zagorje ob Savi = Andrej Rovšek,<br>Alojz Snoj | Zali Log = | Zaplana = | Zapoge = | Zasip = | Zgornji Tuhinj = Matjaž Celarc | Zlato Polje = | Žabnica = | Žalna = | Železniki = Martin Zlobko | Želimlje = | Žiri = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Maribor (144 (univerzitetna na vrhu)) --> | Brezno = [[Vinko Potočnik]] | Cirkovce = | Čadram - Oplotnica = | Črešnjevec = | Črna na Koroškem = | Črneče = | Dornava = | Dravograd = | Fram = | Gornja Sveta Kungota = | Hajdina = | Hoče = Marjan Banič | Jarenina = | Javorje = | Jernej nad Muto = | Kamnica = | Kapla na Kozjaku = | Kebelj = | Kidričevo = | Kog = | Koprivna = | Kotlje = | Laporje = | Lenart v Slovenskih goricah = | Libeliče = | Limbuš = | Loče pri Poljčanah = | Lovrenc na Pohorju = | Majšperk = | Makole = | Maribor - Brezje = | Maribor - Košaki = | Maribor - Radvanje = | Maribor – Sveti Janez Bosko = Rudi Tisel,<br>Tone Ciglar,<br>Jože Pozderec,<br>Drago Senčur | Maribor – Sveti Janez Krstnik = Janez Vagner | Maribor – Sveti Jožef = | Maribor – Sveti križ = | Maribor – Sveta Magdalena = Janez Perčič,<br>Janez Sraka,<br>[[Vital Vider]] | Maribor – Sveta Marija = Boris Markež,<br>Damijan Vračko | Maribor – Sveta Marija, Mati Cerkve = | Maribor – Sveto rešnje telo = David Pahor | Maribor - Tezno = | Marija Snežna = | Mežica = | Muta = | Negova = | Ojstrica = | Ormož = | Pameče = | Pernice = | Pesnica = | Podgorje pri Slovenj Gradcu = | Polenšak = | Poljčane = | Prevalje = | Prihova = | Ptuj – Sveti Jurij = | Ptuj – Sveti Ožbalt = | Ptuj – Sveti Peter in Pavel = Matei Sentes,<br>Andrej Sotler,<br>Marijan Cafuta,<br>Janko Gašparič,<br>Danilo Holc,<br>Milan Kos,<br>Franc Meško,<br>Marjan Vogrin | Ptujska Gora = Andrej Mohorčič,<br>Emil Križan,<br>Janez Kurbus | Rače = | Radlje ob Dravi = Marjan Kranjc | Ravne na Koroškem = Jure Sojč | Razbor pri Slovenj Gradcu = | Remšnik = | Ribnica na Pohorju = | Ruše = | Sele pri Slovenj Gradcu = | Selnica ob Dravi = | Skomarje = | Slivnica pri Mariboru = | Slovenj Gradec = Marko Drevenšek,<br>Damjan Mlinarič,<br>Ernest Berložnik | Slovenska Bistrica = | Slovenske Konjice = Anton Furar | Spodnja Polskava = | Spodnja Sveta Kungota = | Središče ob Dravi = | Stari trg pri Slovenj Gradcu = | Stoperce = | Stranice = | Strojna = | Studenice = | Svečina = | Sveta Ana v Slovenskih goricah = | Sveti Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec = | Sveti Andraž v Slovenskih goricah = | Sveti Anton na Pohorju = | Sveti Anton v Slovenskih goricah = | Sveta Barbara v Halozah - Cirkulane = | Sveta Barbara v Slovenskih goricah = | Sveti Benedikt v Slovenskih goricah = | Sveti Bolfenk v Slovenskih goricah = | Sveti Danijel nad Prevaljami = | Sveti Duh na Ostrem vrhu = | Sv. Florijan v Doliču = | Sv. Jakob v Slovenskih goricah = | Sveti Jernej pri Ločah = | Sv. Jurij ob Pesnici = | Sveti Jurij v Slovenskih goricah = | Sveti Križ nad Mariborom = | Sv. Kunigunda na Pohorju = | Sv. Lenart - Podgorci = | Sv. Lovrenc - Juršinci = | Sv. Lovrenc na Dravskem polju = | Sv. Marija v Puščavi = | Sv. Marjeta niže Ptuja = | Sv. Marjeta ob Pesnici = | Sv. Marko niže Ptuja = | Sveti Martin na Pohorju = | Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane = | Sv. Miklavž ob Dravi = | Sv. Miklavž pri Ormožu = | Sv. Ožbalt ob Dravi = | Sveti Peter na Kronski gori = | Sveti Peter pri Mariboru = | Sveti Primož na Pohorju = | Sv. Rupert v Slovenskih goricah = | Sv. Tomaž = | Sv. Trojica - Podlehnik = | Sveta Trojica v Slovenskih goricah = | Sv. Urban - Destrnik = | Sveti Venčesl = | Sv. Vid nad Valdekom = | Sveti Vid pri Ptuju = | Svetinje = | Šentilj pod Turjakom = | Šentilj v Slovenskih goricah = | Šentjanž na Dravskem polju - Starše = | Šentjanž pri Dravogradu = | Šmartno pri Slovenj Gradcu = | Šmiklavž pri Slovenj Gradcu = | Špitalič (Nadškofija Maribor) = | Tinje = | Trbonje = | Velika Nedelja = | Vuhred = | Vurberk = | Vuzenica = | Zavrč = | Zgornja Polskava = | Zreče = | Žetale = | Žiče = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Murska Sobota (36) --> | Apače = | Bakovci = | Beltinci = Stanislav Koštric | Bogojina = | Cankova = | Cezanjevci = | Črenšovci = Jože Gerič,<br>Jože Horvat | Dobrovnik = | Dokležovje = | Dolenci = | Gornja Radgona = Frančišek Horvat,<br>Stanislav Nežič | Gornji Petrovci = | Grad = | Hotiza = | Kančevci = Stane Bešter | Kapela pri Radencih = | Kobilje = | Križevci pri Ljutomeru = | Kuzma = | Lendava = Franc Režonja | Ljutomer = Izidor Veleberi | Mala Nedelja = | Markovci = | Martjanci = | Murska Sobota = Matjaž Muršič Klenar,<br>Luka Rajf | Odranci = | Pečarovci = | Pertoča = | Radenci = | Razkrižje = | Sv. Jurij ob Ščavnici = | Sveti Jurij v Prekmurju = | Tišina = | Turnišče = Stanislav Zver | Velika Polana = | Veržej = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Novo mesto (71) --> | Adlešiči = | Ajdovec = | Ambrus = [[Janez Gril]] | Banja Loka = | Bela Cerkev = | Boštanj = | Brusnice = | Bučka = | Cerklje ob Krki = | Čatež ob Savi = | Čatež - Zaplaz = | Črmošnjice = | Črnomelj = | Dobrnič = | Dole pri Litiji = | Dragatuš = | Fara pri Kočevju = | Hinje = | Kočevje = Anton Ferlic | Kočevska Reka = | Kostanjevica na Krki = | Krka = | Krško = | Leskovec pri Krškem = | Metlika = Jernej Nemanič | Mirna = | Mirna Peč = | Mokronog = | Mozelj = | Novo mesto – Kapitelj = | Novo mesto – Sveti Janez = | Novo mesto – Sveti Lenart = | Novo mesto - Šmihel = Igor Luzar | Osilnica = | Podgrad (Škofija Novo mesto) = | Podzemelj = | Poljane - Dolenjske Toplice = | Prečna = | Preloka = | Radovica = | Raka = Franc Levičar | Sela pri Šumberku = | Semič = Alojzij Rajk | Sinji Vrh = | Soteska = | Stara Cerkev = | Stari trg ob Kolpi = | Stopiče = | Studenec = | Suhor = | Sveti Duh - Veliki Trn = | Sv. Križ - Gabrovka = | Sv. Križ - Podbočje = France Novak | Šentjanž = | Šentjernej = Anton Trpin,<br>Franjo Simončič | Šentlovrenc = | Šentrupert = | Škocjan pri Novem mestu = | Šmarjeta = | Šmihel pri Žužemberku = | Šentpeter - Otočec = Jakob Piletič | Toplice = | Trebelno = | Trebnje = Slavko Kimovec,<br>Stanislav Škufca | Tržišče = | Vavta vas = | Velika Dolina = | Veliki Gaber = | Vinica = | Zagradec = | Žužemberk = }} }} 9inuanjhsm07dd9k0uqgfps7i0lvzwz 6685974 6685954 2026-06-06T11:15:56Z Janezdrilc 3152 + 6685974 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2) --> | Bolniška = | Univerzitetna = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669) --> | Nadžupnija | Župnija = {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Celje (112) --> | Artiče = | Bele Vode = | Bizeljsko = | Bočna = | Braslovče = | Brestanica = Jože Špes | Brežice = Peter Marčun,<br>Milan Kšela | Buče = Niko Marovt | Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek = Rafko Pinosa,<br>Anton Hribernik | Celje – Sveta Cecilija = Jože Smukavec,<br>Marjan Potočnik,<br>[[Vinko Škafar]] | Celje – Sveti Danijel = Marjan Jezernik | Celje – Sveti Duh = | Celje – Sveti Jožef = | Črešnjice = Janez Puhan | Dobje pri Planini = | Dobova = | Dobrna = | Dol pri Hrastniku = | Dramlje = | Frankolovo = | Galicija = Janko Cigala | Gomilsko = | Gornja Ponikva = Silvo Šinkovec | Gornji Grad = | Gotovlje = | Griže = | Hrastnik = | Jurklošter = | Kalobje = | Kapele pri Brežicah = | Koprivnica = | Kostrivnica = Viktor Vratarič | Kozje = Niko Marovt | Laško = | Ljubečna = | Ljubno ob Savinji = | Loka pri Zidanem Mostu = | Luče ob Savinji = | Marija Reka = | Marija Širje = | Mozirje = | Nazarje = Tomaž Pinter,<br>Marjan Čuk | Nova Cerkev = | Nova Štifta = | Olimje = Ernest Benko,<br>Jože Lampret,<br>Jože Strojin | Petrovče = Drago Ferencek,<br>Anton Šeruga | Pilštanj = | Pišece = | Planina pri Sevnici = Jože Jevšnik | Podčetrtek = | Podsreda = Alojz Weingerl | Polje ob Sotli = | Polzela = | Ponikva = | Prebold = | Prevorje = | Radmirje = | Razbor pod Lisco = | Rečica ob Savinji = | Rogaška Slatina = Andrej Zrim | Rogatec = | Senovo = | Sevnica = Štefan Vozlič,<br>Ivan Turk | Sladka Gora = Vili Lovše | Slivnica pri Celju = | Solčava = | Sromlje = | Sveti Andraž nad Polzelo = | Sveta Ema = | Sv. Florijan ob Boču = Vikotr Vratarič | Sv. Jedert nad Laškim = | Sv. Jošt na Kozjaku = | Sv. Jurij ob Taboru = Alojz Pirnat | Sveti Lenart nad Laškim = | Sv. Lovrenc nad Štorami = Stanko Gajšek | Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah = | Sv. Miklavž nad Laškim = | Sv. Peter na Kristan Vrhu = | Sv. Peter pod Svetimi gorami = | Sv. Rok ob Sotli = | Sv. Rupert nad Laškim = | Sv. Štefan = | Sv. Vid pri Planini = | Svetina = | Šempeter v Savinjski dolini = | Šentjanž na Vinski Gori = Anton Krašovec | Šentjur = | Šentvid pri Grobelnem = | Šmarje pri Jelšah = Franc Zorec,<br>Janez Zupanc | Šmartno ob Dreti = | Šmartno ob Paki = | Šmartno v Rožni dolini = | Šmihel nad Mozirjem = | Šoštanj = Andrej Mazej | Šentilj pri Velenju = | Teharje = Stanislav Gajšek | Trbovlje – Sveta Marija = | Trbovlje – Sveti Martin = | Velenje – Blaženi Anton Martin Slomšek = | Velenje – Sveta Marija = | Velenje – Sveti Martin = Janez Turinek,<br>Jožef Škrinjar,<br>Roman Travar | Videm - Krško = | Vitanje = Jože Kovačec | Vojnik = | Vransko = | Zabukovje = | Zagorje (Škofija Celje) = | Zavodnje = | Zdole = | Zibika = | Žalec = Ivan Šelih | Žusem = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Koper (100) --> | Ajdovščina = | Ankaran = | Batuje = | Bertoki = | Biljana = | Bilje = | Bovec = | Branik = | Budanje = | Bukovica = | Cerkno = | Col = | Črni Vrh nad Idrijo = | Črniče = | Dekani = | Deskle = | Divača = | Dornberk = | Drežnica = | Dutovlje = | Goče = | Godovič = | Grgar = | Hrenovice = | Hrpelje - Kozina = | Hrušica = | Idrija = | Ilirska Bistrica = | Izola = | Jelšane = | Kamnje = | Kanal = | Knežak = | Kobarid = | Kojsko = | Komen = | Koper – Marijino vnebovzetje = | Koper – Sveti Marko = | Korte = | Kostanjevica na Krasu = | Košana = | Krkavče = | Kromberk = | Ledine = | Levpa = | Lokavec = | Lokev = | Lucija = | Marezige = | Matenja vas = | Miren = | Most na Soči = | Nova Gorica = | Nova Gorica – Kapela = | Opatje selo = | Osek = | Otlica = | Piran = | Pivka = | Planina = | Podbrdo = | Podgrad (Škofija Koper) = | Podgraje = | Podkraj = | Podnanos = | Portorož = | Postojna = | Predloka = | Prvačina = | Renče = | Sečovlje = | Senožeče = | Sežana = | Slavina = | Sočerga = | Solkan = | Spodnja Idrija = | Strunjan = | Studeno = | Sveti Anton (Škofija Koper) = | Šempas = | Šempeter pri Gorici = | Šentviška Gora = | Škofije = | Šlovrenc = | Šmarje pri Kopru = | Šmihel = | Štanjel = | Šturje = | Tolmin = | Tomaj = | Trnje = | Vipava = | Vipavski Križ = | Vogrsko = | Volče = | Vreme = | Vrhpolje (Škofija Koper) = | Vrtojba = | Zagorje (Škofija Koper) = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Ljubljana (234 (bolniška na vrhu)) --> | Babno Polje = | Begunje na Gorenjskem = | Begunje pri Cerknici = | Besnica = | Bevke = | Blagovica = | Bled = [[Anton Štrukelj]],<br>Matija Selan | Bloke = | Bohinjska Bela = | Bohinjska Bistrica = | Borovnica = | Brdo = Gregor Luštrek | Breznica = | Brezovica (Nadškofija Ljubljana) = | Bukovščica = | Cerklje na Gorenjskem = Marko Čižman,<br>Lucijan Potočnik | Cerknica = Jože Zabret | Čemšenik = | Češnjice = | Črni Vrh = | Davča = | Dob = | Dobovec = | Dobrava = | Dobrepolje – Videm = | Dobrova = | Dol pri Ljubljani = | Dolenja vas = | Dolnji Logatec = Rafał Andrzej Kędzierski | Domžale = Andrej Svete | Dovje = | Draga = | Dražgoše = | Duplje = | Golo = | Gora pri Sodražici = | Goriče = | Gorje = | Gornji Logatec = | Gozd = | Grahovo = | Grosuplje = Blaž Zorko | Homec = | Horjul = | Hotedršica = | Hotič = | Ig = Anton Košir,<br>Ivo Kožuh | Ihan = | Ivančna Gorica = | Izlake = | Janče = | Jarše = | Javor = | Javorje nad Škofjo Loko = | Javorje pri Litiji = | Jesenice = Peter Nastran | Jezersko = | Kamna Gorica = | Kamnik = France Urbanija | Kisovec = | Kokra = | Kokrica = | Kolovrat = | Komenda = | Kopanj = | Koprivnik v Bohinju = | Koroška Bela = | Kovor = | Kranj = Vincenc Podbevšek | Kranj - Drulovka/Breg = Janez Zupanc | Kranj - Primskovo = Bojan Likar | Kranj - Šmartin = | Kranj - Zlato Polje = | Kranjska Gora = | Krašnja = | Kresnice = | Križe = | Kropa = | Lesce = | Leskovica = | Leše = | Lipoglav = | Litija = Marko Pajk | Ljubljana - Barje = | Ljubljana Bežigrad = Mari Jože Osredkar,<br>Regalat Razbočan,<br>[[Miran Špelič]] | Ljubljana - Črnuče = Gregor Bregar | Ljubljana - Dravlje = | Ljubljana - Fužine = | Ljubljana - Ježica = | Ljubljana - Kašelj/Zalog = | Ljubljana - Kodeljevo = Slavko Pajk | Ljubljana - Koseze = | Ljubljana – Marijino oznanjenje = [[Christian Gostečnik]],<br>[[Edvard Kovač]],<br>Janko Žagar | Ljubljana - Moste = | Ljubljana - Podutik = | Ljubljana - Polje = Jožef Drolc | Ljubljana - Rakovnik = Klemen Balažič | Ljubljana - Rudnik = Jure Babnik | Ljubljana - Stožice = | Ljubljana – Sv. Jakob = | Ljubljana – Sveti križ = Gregor Gorenc | Stolna Ljubljana – Sv. Nikolaj = Milan Knep | Ljubljana – Sv. Peter = | Ljubljana – Sv. Trojica = | Ljubljana - Šentvid = Jože Hauptman | Ljubljana - Šiška = Silvin Krajnc,<br>Mari Jože Osredkar,<br>[[Miran Špelič]] | Ljubljana - Šmartno ob Savi = | Ljubljana - Štepanja vas = Jaroslav Knežević,<br>Luka Modic,<br>Klemen Verdev | Ljubljana Trnovo = | Ljubljana - Vič = Zdravko Jakop | Ljubljana - Zadobrova = | Ljubno = | Lom (Nadškofija Ljubljana) = | Loški potok = | Lučine = | Mavčiče = | Mekinje = | Mengeš = | Moravče = Ivan Povšnar | Mošnje = | Motnik = | Naklo = | Nevlje = | Notranje Gorice = | Nova Oselica = | Ovsiše = | Peče = | Pirniče = | Planina pri Rakeku = Dragan Adam | Podbrezje = | Podlipa = | Polhov Gradec = Blaž Gregorc | Polica = | Poljane nad Škofjo Loko = Franc Mihelčič | Polšnik = | Preddvor = | Predoslje = | Preserje = | Preska = Peter Stele | Prežganje = | Primskovo na Dolenjskem = | Radeče = | Radomlje = | Radovljica = | Rakek = | Rakitna = | Rateče - Planica = | Reteče = | Ribnica = Anton Dobrovoljc | Ribno = | Rob = | Rova = | Rovte = | Sava = | Sela pri Kamniku = | Selca = Aleksander Urek | Smlednik = | Sodražica = Aleš Pečavar | Sora = Anton Česen | Sorica = | Sostro = Franc Miklič | Srednja vas v Bohinju = | Stara Loka = | Stara Oselica = | Stari Trg pri Ložu = | Stična = | Stranje = | Struge = | Sveti Duh pri Škofji Loki = | Sveta gora = | Sv. Gregor = | Sv. Helena - Dolsko = | Sveti Jakob ob Savi = | Sv. Katarina - Topol = | Sv. Križ nad Jesenicami = | Sv. Lenart = | Sveta Planina = | Sv. Trojica nad Cerknico = | Sv. Vid nad Cerknico = Simon Onušič | Svibno = | Šenčur = Janez Modic,<br>Tomaž Nagode,<br>Andrej Pirš | Šentgotard = | Šentjošt nad Horjulom = | Šentjurij - Podkum = | Šentjurij pri Grosupljem = | Šentlambert = | Šentožbolt = | Šenturška Gora = | Šentvid pri Stični = | Škocjan pri Turjaku = | Škofja Loka = Anton Fajdiga | Škofja Loka - Suha = | Škofljica = | Šmarca - Duplica = | Šmarje - Sap = | Šmartno pod Šmarno goro = | Šmartno pri Litiji = [[Roman Globokar]],<br>Vinko Malovrh | Šmartno v Tuhinju = | Špitalič (Nadškofija Ljubljana) = | Štanga = | Tomišelj = | Trata - Gorenja vas = Simon Fortuna,<br>Jakob Kralj | Trboje = | Trstenik = Janez Drnovšek,<br>Vinko Štrucelj | Trzin = [[Bogdan Dolenc]] | Tržič = | Tržič - Bistrica = | Tunjice = | Turjak = | Unec = | Vače = | Velesovo = | Velike Lašče = | Velike Poljane = | Vir = | Višnja Gora = | Vodice = Alojzij Golob,<br>[[Marijan Peklaj]],<br>Peter Slevec | Vranja Peč = | Vrh Svetih Treh Kraljev = | Vrhnika = | Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana) = | Zagorje ob Savi = Andrej Rovšek,<br>Alojz Snoj | Zali Log = | Zaplana = | Zapoge = | Zasip = | Zgornji Tuhinj = Matjaž Celarc | Zlato Polje = | Žabnica = | Žalna = | Železniki = Martin Zlobko | Želimlje = | Žiri = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Maribor (144 (univerzitetna na vrhu)) --> | Brezno = [[Vinko Potočnik]] | Cirkovce = | Čadram - Oplotnica = | Črešnjevec = | Črna na Koroškem = | Črneče = | Dornava = | Dravograd = | Fram = | Gornja Sveta Kungota = | Hajdina = | Hoče = Marjan Banič | Jarenina = | Javorje = | Jernej nad Muto = | Kamnica = | Kapla na Kozjaku = | Kebelj = | Kidričevo = | Kog = | Koprivna = | Kotlje = | Laporje = | Lenart v Slovenskih goricah = | Libeliče = | Limbuš = | Loče pri Poljčanah = | Lovrenc na Pohorju = | Majšperk = | Makole = | Maribor - Brezje = | Maribor - Košaki = | Maribor - Radvanje = | Maribor – Sveti Janez Bosko = Rudi Tisel,<br>Tone Ciglar,<br>Jože Pozderec,<br>Drago Senčur | Maribor – Sveti Janez Krstnik = Janez Vagner | Maribor – Sveti Jožef = | Maribor – Sveti križ = | Maribor – Sveta Magdalena = Janez Perčič,<br>Janez Sraka,<br>[[Vital Vider]] | Maribor – Sveta Marija = Boris Markež,<br>Damijan Vračko | Maribor – Sveta Marija, Mati Cerkve = | Maribor – Sveto rešnje telo = David Pahor | Maribor - Tezno = | Marija Snežna = | Mežica = | Muta = | Negova = | Ojstrica = | Ormož = | Pameče = | Pernice = | Pesnica = | Podgorje pri Slovenj Gradcu = | Polenšak = | Poljčane = | Prevalje = | Prihova = | Ptuj – Sveti Jurij = | Ptuj – Sveti Ožbalt = | Ptuj – Sveti Peter in Pavel = Matei Sentes,<br>Andrej Sotler,<br>Marijan Cafuta,<br>Janko Gašparič,<br>Danilo Holc,<br>Milan Kos,<br>Franc Meško,<br>Marjan Vogrin | Ptujska Gora = Andrej Mohorčič,<br>Emil Križan,<br>Janez Kurbus | Rače = | Radlje ob Dravi = Marjan Kranjc | Ravne na Koroškem = Jure Sojč | Razbor pri Slovenj Gradcu = | Remšnik = | Ribnica na Pohorju = | Ruše = | Sele pri Slovenj Gradcu = | Selnica ob Dravi = | Skomarje = | Slivnica pri Mariboru = | Slovenj Gradec = Marko Drevenšek,<br>Damjan Mlinarič,<br>Ernest Berložnik | Slovenska Bistrica = | Slovenske Konjice = Anton Furar | Spodnja Polskava = | Spodnja Sveta Kungota = | Središče ob Dravi = | Stari trg pri Slovenj Gradcu = | Stoperce = | Stranice = | Strojna = | Studenice = | Svečina = | Sveta Ana v Slovenskih goricah = | Sveti Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec = | Sveti Andraž v Slovenskih goricah = | Sveti Anton na Pohorju = | Sveti Anton v Slovenskih goricah = | Sveta Barbara v Halozah - Cirkulane = | Sveta Barbara v Slovenskih goricah = | Sveti Benedikt v Slovenskih goricah = | Sveti Bolfenk v Slovenskih goricah = | Sveti Danijel nad Prevaljami = | Sveti Duh na Ostrem vrhu = | Sv. Florijan v Doliču = | Sv. Jakob v Slovenskih goricah = | Sveti Jernej pri Ločah = | Sv. Jurij ob Pesnici = | Sveti Jurij v Slovenskih goricah = | Sveti Križ nad Mariborom = | Sv. Kunigunda na Pohorju = | Sv. Lenart - Podgorci = | Sv. Lovrenc - Juršinci = | Sv. Lovrenc na Dravskem polju = | Sv. Marija v Puščavi = | Sv. Marjeta niže Ptuja = | Sv. Marjeta ob Pesnici = Marjan Nemec | Sv. Marko niže Ptuja = | Sveti Martin na Pohorju = | Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane = | Sv. Miklavž ob Dravi = | Sv. Miklavž pri Ormožu = | Sv. Ožbalt ob Dravi = | Sveti Peter na Kronski gori = | Sveti Peter pri Mariboru = | Sveti Primož na Pohorju = | Sv. Rupert v Slovenskih goricah = | Sv. Tomaž = | Sv. Trojica - Podlehnik = | Sveta Trojica v Slovenskih goricah = | Sv. Urban - Destrnik = | Sveti Venčesl = | Sv. Vid nad Valdekom = | Sveti Vid pri Ptuju = Benjamin Mlakar,<br>Vladimir Rufin Predikaka | Svetinje = | Šentilj pod Turjakom = | Šentilj v Slovenskih goricah = Janko Babič | Šentjanž na Dravskem polju - Starše = | Šentjanž pri Dravogradu = | Šmartno pri Slovenj Gradcu = | Šmiklavž pri Slovenj Gradcu = | Špitalič (Nadškofija Maribor) = | Tinje = | Trbonje = | Velika Nedelja = | Vuhred = | Vurberk = | Vuzenica = | Zavrč = | Zgornja Polskava = | Zreče = | Žetale = | Žiče = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Murska Sobota (36) --> | Apače = | Bakovci = | Beltinci = Stanislav Koštric | Bogojina = | Cankova = | Cezanjevci = | Črenšovci = Jože Gerič,<br>Jože Horvat | Dobrovnik = | Dokležovje = | Dolenci = | Gornja Radgona = Frančišek Horvat,<br>Stanislav Nežič | Gornji Petrovci = | Grad = | Hotiza = | Kančevci = Stane Bešter | Kapela pri Radencih = | Kobilje = | Križevci pri Ljutomeru = | Kuzma = | Lendava = Franc Režonja | Ljutomer = Izidor Veleberi | Mala Nedelja = | Markovci = | Martjanci = | Murska Sobota = Matjaž Muršič Klenar,<br>Luka Rajf | Odranci = | Pečarovci = | Pertoča = | Radenci = | Razkrižje = | Sv. Jurij ob Ščavnici = | Sveti Jurij v Prekmurju = | Tišina = | Turnišče = Stanislav Zver | Velika Polana = | Veržej = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Novo mesto (71) --> | Adlešiči = | Ajdovec = | Ambrus = [[Janez Gril]] | Banja Loka = | Bela Cerkev = | Boštanj = | Brusnice = | Bučka = | Cerklje ob Krki = | Čatež ob Savi = | Čatež - Zaplaz = | Črmošnjice = | Črnomelj = | Dobrnič = | Dole pri Litiji = | Dragatuš = | Fara pri Kočevju = | Hinje = | Kočevje = Anton Ferlic | Kočevska Reka = | Kostanjevica na Krki = | Krka = | Krško = | Leskovec pri Krškem = | Metlika = Jernej Nemanič | Mirna = | Mirna Peč = | Mokronog = | Mozelj = | Novo mesto – Kapitelj = | Novo mesto – Sveti Janez = | Novo mesto – Sveti Lenart = | Novo mesto - Šmihel = Igor Luzar | Osilnica = | Podgrad (Škofija Novo mesto) = | Podzemelj = | Poljane - Dolenjske Toplice = | Prečna = | Preloka = | Radovica = | Raka = Franc Levičar | Sela pri Šumberku = | Semič = Alojzij Rajk | Sinji Vrh = | Soteska = | Stara Cerkev = | Stari trg ob Kolpi = | Stopiče = | Studenec = | Suhor = | Sveti Duh - Veliki Trn = | Sv. Križ - Gabrovka = | Sv. Križ - Podbočje = France Novak | Šentjanž = | Šentjernej = Anton Trpin,<br>Franjo Simončič | Šentlovrenc = | Šentrupert = | Škocjan pri Novem mestu = | Šmarjeta = | Šmihel pri Žužemberku = | Šentpeter - Otočec = Jakob Piletič | Toplice = | Trebelno = | Trebnje = Slavko Kimovec,<br>Stanislav Škufca | Tržišče = | Vavta vas = | Velika Dolina = | Veliki Gaber = | Vinica = | Zagradec = | Žužemberk = }} }} 2fy86li768dd04nfm34yz9c0x3wcneo 10 603696 6685668 2026-06-05T16:35:39Z Janezdrilc 3152 N (v delu) 6685668 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2) --> | Bolniška = | Univerzitetna = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669) --> | Nadžupnija | Župnija = {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Celje (112) --> | Artiče = | Bele Vode = | Bizeljsko = | Bočna = | Braslovče = | Brestanica = | Brežice = | Buče = | Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek = | Celje – Sveta Cecilija = | Celje – Sveti Danijel = | Celje – Sveti Duh = | Celje – Sveti Jožef = | Črešnjice = | Dobje pri Planini = | Dobova = | Dobrna = | Dol pri Hrastniku = | Dramlje = | Frankolovo = | Galicija = | Gomilsko = | Gornja Ponikva = | Gornji Grad = | Gotovlje = | Griže = | Hrastnik = | Jurklošter = | Kalobje = | Kapele pri Brežicah = | Koprivnica = | Kostrivnica = | Kozje = | Laško = Lovro Slejko | Ljubečna = | Ljubno ob Savinji = | Loka pri Zidanem Mostu = | Luče ob Savinji = [[Karel Gržan]] | Marija Reka = | Marija Širje = | Mozirje = | Nazarje = | Nova Cerkev = | Nova Štifta = | Olimje = | Petrovče = | Pilštanj = | Pišece = | Planina pri Sevnici = | Podčetrtek = | Podsreda = | Polje ob Sotli = | Polzela = | Ponikva = | Prebold = | Prevorje = | Radmirje = | Razbor pod Lisco = | Rečica ob Savinji = | Rogaška Slatina = | Rogatec = | Senovo = | Sevnica = Primož Korošec | Sladka Gora = | Slivnica pri Celju = | Solčava = | Sromlje = | Sveti Andraž nad Polzelo = | Sveta Ema = | Sv. Florijan ob Boču = | Sv. Jedert nad Laškim = | Sv. Jošt na Kozjaku = | Sv. Jurij ob Taboru = | Sveti Lenart nad Laškim = | Sv. Lovrenc nad Štorami = | Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah = Lovro Slejko | Sv. Miklavž nad Laškim = Lovro Slejko | Sv. Peter na Kristan Vrhu = | Sv. Peter pod Svetimi gorami = | Sv. Rok ob Sotli = | Sv. Rupert nad Laškim = | Sv. Štefan = | Sv. Vid pri Planini = | Svetina = | Šempeter v Savinjski dolini = | Šentjanž na Vinski Gori = | Šentjur = | Šentvid pri Grobelnem = | Šmarje pri Jelšah = | Šmartno ob Dreti = | Šmartno ob Paki = | Šmartno v Rožni dolini = | Šmihel nad Mozirjem = | Šoštanj = | Šentilj pri Velenju = | Teharje = | Trbovlje – Sveta Marija = | Trbovlje – Sveti Martin = | Velenje – Blaženi Anton Martin Slomšek = | Velenje – Sveta Marija = | Velenje – Sveti Martin = | Videm - Krško = | Vitanje = | Vojnik = | Vransko = | Zabukovje = | Zagorje (Škofija Celje) = | Zavodnje = | Zdole = | Zibika = | Žalec = | Žusem = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Koper (100) --> | Ajdovščina = | Ankaran = | Batuje = | Bertoki = | Biljana = | Bilje = | Bovec = | Branik = | Budanje = | Bukovica = | Cerkno = | Col = | Črni Vrh nad Idrijo = | Črniče = | Dekani = | Deskle = | Divača = | Dornberk = | Drežnica = | Dutovlje = | Goče = | Godovič = | Grgar = | Hrenovice = | Hrpelje - Kozina = | Hrušica = | Idrija = | Ilirska Bistrica = | Izola = | Jelšane = | Kamnje = | Kanal = | Knežak = | Kobarid = | Kojsko = | Komen = | Koper – Marijino vnebovzetje = | Koper – Sveti Marko = | Korte = | Kostanjevica na Krasu = | Košana = | Krkavče = | Kromberk = | Ledine = | Levpa = | Lokavec = | Lokev = | Lucija = | Marezige = | Matenja vas = | Miren = | Most na Soči = | Nova Gorica = | Nova Gorica – Kapela = | Opatje selo = | Osek = | Otlica = | Piran = | Pivka = | Planina = | Podbrdo = | Podgrad (Škofija Koper) = | Podgraje = | Podkraj = | Podnanos = | Portorož = | Postojna = | Predloka = | Prvačina = | Renče = | Sečovlje = | Senožeče = | Sežana = | Slavina = | Sočerga = | Solkan = | Spodnja Idrija = | Strunjan = | Studeno = | Sveti Anton (Škofija Koper) = | Šempas = | Šempeter pri Gorici = | Šentviška Gora = | Škofije = | Šlovrenc = | Šmarje pri Kopru = | Šmihel = | Štanjel = | Šturje = | Tolmin = | Tomaj = | Trnje = | Vipava = | Vipavski Križ = | Vogrsko = | Volče = | Vreme = | Vrhpolje (Škofija Koper) = | Vrtojba = | Zagorje (Škofija Koper) = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Ljubljana (234 (bolniška na vrhu)) --> | Babno Polje = | Begunje na Gorenjskem = | Begunje pri Cerknici = | Besnica = | Bevke = | Blagovica = | Bled = | Bloke = | Bohinjska Bela = | Bohinjska Bistrica = | Borovnica = | Brdo = | Breznica = | Brezovica (Nadškofija Ljubljana) = | Bukovščica = | Cerklje na Gorenjskem = Matjaž Venta | Cerknica = Aleksander Osojnik,<br>Janez Žerovnik | Čemšenik = | Češnjice = | Črni Vrh = | Davča = | Dob = | Dobovec = | Dobrava = | Dobrepolje – Videm = Marinko Bilandžić | Dobrova = | Dol pri Ljubljani = | Dolenja vas = | Dolnji Logatec = | Domžale = | Dovje = | Draga = | Dražgoše = | Duplje = | Golo = | Gora pri Sodražici = | Goriče = | Gorje = | Gornji Logatec = | Gozd = | Grahovo = | Grosuplje = | Homec = | Horjul = | Hotedršica = | Hotič = | Ig = | Ihan = | Ivančna Gorica = | Izlake = | Janče = | Jarše = | Javor = | Javorje nad Škofjo Loko = | Javorje pri Litiji = | Jesenice = | Jezersko = | Kamna Gorica = | Kamnik = | Kisovec = | Kokra = | Kokrica = | Kolovrat = | Komenda = | Kopanj = | Koprivnik v Bohinju = | Koroška Bela = | Kovor = | Kranj = | Kranj - Drulovka/Breg = | Kranj - Primskovo = | Kranj - Šmartin = | Kranj - Zlato Polje = | Kranjska Gora = | Krašnja = | Kresnice = | Križe = | Kropa = | Lesce = | Leskovica = | Leše = | Lipoglav = | Litija = | Ljubljana - Barje = | Ljubljana Bežigrad = | Ljubljana - Črnuče = | Ljubljana - Dravlje = Marko Pavlič | Ljubljana - Fužine = | Ljubljana - Ježica = | Ljubljana - Kašelj/Zalog = | Ljubljana - Kodeljevo = | Ljubljana - Koseze = | Ljubljana – Marijino oznanjenje = Vid Lisjak,<br>Janez Papa | Ljubljana - Moste = | Ljubljana - Podutik = | Ljubljana - Polje = | Ljubljana - Rakovnik = Janez Suhoveršnik | Ljubljana - Rudnik = | Ljubljana - Stožice = | Ljubljana – Sv. Jakob = | Ljubljana – Sveti križ = | Stolna Ljubljana – Sv. Nikolaj = | Ljubljana – Sv. Peter = | Ljubljana – Sv. Trojica = | Ljubljana - Šentvid = | Ljubljana - Šiška = | Ljubljana - Šmartno ob Savi = | Ljubljana - Štepanja vas = | Ljubljana Trnovo = | Ljubljana - Vič = Anton Jerman | Ljubljana - Zadobrova = | Ljubno = | Lom (Nadškofija Ljubljana) = | Loški potok = | Lučine = | Mavčiče = | Mekinje = | Mengeš = | Moravče = | Mošnje = | Motnik = | Naklo = | Nevlje = | Notranje Gorice = | Nova Oselica = | Ovsiše = | Peče = | Pirniče = | Planina pri Rakeku = | Podbrezje = | Podlipa = | Polhov Gradec = | Polica = | Poljane nad Škofjo Loko = | Polšnik = | Preddvor = | Predoslje = | Preserje = | Preska = | Prežganje = | Primskovo na Dolenjskem = | Radeče = | Radomlje = | Radovljica = | Rakek = | Rakitna = Gregor Rogelj | Rateče - Planica = | Reteče = | Ribnica = Tadej Pagon | Ribno = | Rob = | Rova = | Rovte = | Sava = | Sela pri Kamniku = | Selca = | Smlednik = | Sodražica = | Sora = | Sorica = | Sostro = | Srednja vas v Bohinju = | Stara Loka = | Stara Oselica = | Stari Trg pri Ložu = | Stična = | Stranje = | Struge = | Sveti Duh pri Škofji Loki = | Sveta gora = | Sv. Gregor = | Sv. Helena - Dolsko = | Sveti Jakob ob Savi = | Sv. Katarina - Topol = | Sv. Križ nad Jesenicami = | Sv. Lenart = | Sveta Planina = | Sv. Trojica nad Cerknico = | Sv. Vid nad Cerknico = | Svibno = | Šenčur = Matjaž Venta | Šentgotard = | Šentjošt nad Horjulom = | Šentjurij - Podkum = | Šentjurij pri Grosupljem = | Šentlambert = | Šentožbolt = | Šenturška Gora = | Šentvid pri Stični = Aljaž Kraševec | Škocjan pri Turjaku = | Škofja Loka = | Škofja Loka - Suha = | Škofljica = | Šmarca - Duplica = | Šmarje - Sap = | Šmartno pod Šmarno goro = | Šmartno pri Litiji = | Šmartno v Tuhinju = | Špitalič (Nadškofija Ljubljana) = | Štanga = | Tomišelj = | Trata - Gorenja vas = | Trboje = | Trstenik = | Trzin = | Tržič = | Tržič - Bistrica = | Tunjice = | Turjak = | Unec = | Vače = | Velesovo = | Velike Lašče = | Velike Poljane = | Vir = | Višnja Gora = | Vodice = | Vranja Peč = | Vrh Svetih Treh Kraljev = | Vrhnika = Matija Golob | Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana) = | Zagorje ob Savi = | Zali Log = | Zaplana = | Zapoge = | Zasip = | Zgornji Tuhinj = | Zlato Polje = | Žabnica = | Žalna = | Železniki = | Želimlje = | Žiri = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Maribor (144 (univerzitetna na vrhu)) --> | Brezno = | Cirkovce = | Čadram - Oplotnica = | Črešnjevec = | Črna na Koroškem = | Črneče = | Dornava = | Dravograd = | Fram = | Gornja Sveta Kungota = | Hajdina = | Hoče = | Jarenina = | Javorje = | Jernej nad Muto = | Kamnica = | Kapla na Kozjaku = | Kebelj = | Kidričevo = | Kog = | Koprivna = | Kotlje = | Laporje = | Lenart v Slovenskih goricah = | Libeliče = | Limbuš = | Loče pri Poljčanah = | Lovrenc na Pohorju = | Majšperk = | Makole = | Maribor - Brezje = | Maribor - Košaki = | Maribor - Radvanje = | Maribor – Sveti Janez Bosko = | Maribor – Sveti Janez Krstnik = | Maribor – Sveti Jožef = | Maribor – Sveti križ = | Maribor – Sveta Magdalena = | Maribor – Sveta Marija = | Maribor – Sveta Marija, Mati Cerkve = | Maribor – Sveto rešnje telo = | Maribor - Tezno = | Marija Snežna = | Mežica = | Muta = | Negova = | Ojstrica = | Ormož = | Pameče = | Pernice = | Pesnica = | Podgorje pri Slovenj Gradcu = | Polenšak = | Poljčane = | Prevalje = | Prihova = | Ptuj – Sveti Jurij = | Ptuj – Sveti Ožbalt = | Ptuj – Sveti Peter in Pavel = | Ptujska Gora = | Rače = | Radlje ob Dravi = | Ravne na Koroškem = | Razbor pri Slovenj Gradcu = | Remšnik = | Ribnica na Pohorju = | Ruše = | Sele pri Slovenj Gradcu = | Selnica ob Dravi = | Skomarje = | Slivnica pri Mariboru = | Slovenj Gradec = | Slovenska Bistrica = | Slovenske Konjice = | Spodnja Polskava = | Spodnja Sveta Kungota = | Središče ob Dravi = | Stari trg pri Slovenj Gradcu = | Stoperce = | Stranice = | Strojna = | Studenice = | Svečina = | Sveta Ana v Slovenskih goricah = | Sveti Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec = | Sveti Andraž v Slovenskih goricah = | Sveti Anton na Pohorju = | Sveti Anton v Slovenskih goricah = | Sveta Barbara v Halozah - Cirkulane = | Sveta Barbara v Slovenskih goricah = | Sveti Benedikt v Slovenskih goricah = | Sveti Bolfenk v Slovenskih goricah = | Sveti Danijel nad Prevaljami = | Sveti Duh na Ostrem vrhu = | Sv. Florijan v Doliču = | Sv. Jakob v Slovenskih goricah = | Sveti Jernej pri Ločah = | Sv. Jurij ob Pesnici = | Sveti Jurij v Slovenskih goricah = | Sveti Križ nad Mariborom = | Sv. Kunigunda na Pohorju = | Sv. Lenart - Podgorci = | Sv. Lovrenc - Juršinci = | Sv. Lovrenc na Dravskem polju = | Sv. Marija v Puščavi = | Sv. Marjeta niže Ptuja = | Sv. Marjeta ob Pesnici = | Sv. Marko niže Ptuja = | Sveti Martin na Pohorju = | Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane = | Sv. Miklavž ob Dravi = | Sv. Miklavž pri Ormožu = | Sv. Ožbalt ob Dravi = | Sveti Peter na Kronski gori = | Sveti Peter pri Mariboru = | Sveti Primož na Pohorju = | Sv. Rupert v Slovenskih goricah = | Sv. Tomaž = | Sv. Trojica - Podlehnik = | Sveta Trojica v Slovenskih goricah = | Sv. Urban - Destrnik = | Sveti Venčesl = | Sv. Vid nad Valdekom = | Sveti Vid pri Ptuju = | Svetinje = | Šentilj pod Turjakom = | Šentilj v Slovenskih goricah = | Šentjanž na Dravskem polju - Starše = | Šentjanž pri Dravogradu = | Šmartno pri Slovenj Gradcu = | Šmiklavž pri Slovenj Gradcu = | Špitalič (Nadškofija Maribor) = | Tinje = | Trbonje = | Velika Nedelja = | Vuhred = | Vurberk = | Vuzenica = | Zavrč = | Zgornja Polskava = | Zreče = | Žetale = | Žiče = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Murska Sobota (36) --> | Apače = | Bakovci = | Beltinci = | Bogojina = | Cankova = | Cezanjevci = | Črenšovci = | Dobrovnik = | Dokležovje = | Dolenci = | Gornja Radgona = | Gornji Petrovci = | Grad = | Hotiza = | Kančevci = | Kapela pri Radencih = | Kobilje = | Križevci pri Ljutomeru = | Kuzma = | Lendava = | Ljutomer = | Mala Nedelja = | Markovci = | Martjanci = | Murska Sobota = | Odranci = | Pečarovci = | Pertoča = | Radenci = | Razkrižje = | Sv. Jurij ob Ščavnici = | Sveti Jurij v Prekmurju = | Tišina = | Turnišče = | Velika Polana = | Veržej = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Novo mesto (71) --> | Adlešiči = | Ajdovec = | Ambrus = | Banja Loka = | Bela Cerkev = | Boštanj = | Brusnice = | Bučka = | Cerklje ob Krki = | Čatež ob Savi = | Čatež - Zaplaz = | Črmošnjice = | Črnomelj = Janez Meglen | Dobrnič = | Dole pri Litiji = | Dragatuš = | Fara pri Kočevju = | Hinje = | Kočevje = | Kočevska Reka = | Kostanjevica na Krki = | Krka = | Krško = | Leskovec pri Krškem = | Metlika = | Mirna = | Mirna Peč = | Mokronog = | Mozelj = | Novo mesto – Kapitelj = | Novo mesto – Sveti Janez = | Novo mesto – Sveti Lenart = Tomaž Hočevar,<br>Peter Vrabec,<br>Marko Novak,<br>Niko Žvokelj | Novo mesto - Šmihel = | Osilnica = | Podgrad (Škofija Novo mesto) = | Podzemelj = | Poljane - Dolenjske Toplice = | Prečna = | Preloka = | Radovica = | Raka = | Sela pri Šumberku = | Semič = | Sinji Vrh = | Soteska = | Stara Cerkev = | Stari trg ob Kolpi = | Stopiče = | Studenec = | Suhor = | Sveti Duh - Veliki Trn = | Sv. Križ - Gabrovka = | Sv. Križ - Podbočje = | Šentjanž = | Šentjernej = | Šentlovrenc = | Šentrupert = | Škocjan pri Novem mestu = | Šmarjeta = | Šmihel pri Žužemberku = | Šentpeter - Otočec = | Toplice = | Trebelno = | Trebnje = | Tržišče = | Vavta vas = | Velika Dolina = | Veliki Gaber = | Vinica = | Zagradec = | Žužemberk = }} }} 6l7wmn73h2o92sohscloi6r8fkmme30 6685955 6685668 2026-06-06T10:23:41Z Janezdrilc 3152 + MB 6685955 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2) --> | Bolniška = | Univerzitetna = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669) --> | Nadžupnija | Župnija = {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Celje (112) --> | Artiče = | Bele Vode = | Bizeljsko = | Bočna = | Braslovče = | Brestanica = | Brežice = | Buče = | Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek = | Celje – Sveta Cecilija = | Celje – Sveti Danijel = | Celje – Sveti Duh = | Celje – Sveti Jožef = | Črešnjice = | Dobje pri Planini = | Dobova = | Dobrna = | Dol pri Hrastniku = | Dramlje = | Frankolovo = | Galicija = | Gomilsko = | Gornja Ponikva = | Gornji Grad = | Gotovlje = | Griže = | Hrastnik = | Jurklošter = | Kalobje = | Kapele pri Brežicah = | Koprivnica = | Kostrivnica = | Kozje = | Laško = Lovro Slejko | Ljubečna = | Ljubno ob Savinji = | Loka pri Zidanem Mostu = | Luče ob Savinji = [[Karel Gržan]] | Marija Reka = | Marija Širje = | Mozirje = | Nazarje = | Nova Cerkev = | Nova Štifta = | Olimje = | Petrovče = | Pilštanj = | Pišece = | Planina pri Sevnici = | Podčetrtek = | Podsreda = | Polje ob Sotli = | Polzela = | Ponikva = | Prebold = | Prevorje = | Radmirje = | Razbor pod Lisco = | Rečica ob Savinji = | Rogaška Slatina = | Rogatec = | Senovo = | Sevnica = Primož Korošec | Sladka Gora = | Slivnica pri Celju = | Solčava = | Sromlje = | Sveti Andraž nad Polzelo = | Sveta Ema = | Sv. Florijan ob Boču = | Sv. Jedert nad Laškim = | Sv. Jošt na Kozjaku = | Sv. Jurij ob Taboru = | Sveti Lenart nad Laškim = | Sv. Lovrenc nad Štorami = | Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah = Lovro Slejko | Sv. Miklavž nad Laškim = Lovro Slejko | Sv. Peter na Kristan Vrhu = | Sv. Peter pod Svetimi gorami = | Sv. Rok ob Sotli = | Sv. Rupert nad Laškim = | Sv. Štefan = | Sv. Vid pri Planini = | Svetina = | Šempeter v Savinjski dolini = | Šentjanž na Vinski Gori = | Šentjur = | Šentvid pri Grobelnem = | Šmarje pri Jelšah = | Šmartno ob Dreti = | Šmartno ob Paki = | Šmartno v Rožni dolini = | Šmihel nad Mozirjem = | Šoštanj = | Šentilj pri Velenju = | Teharje = | Trbovlje – Sveta Marija = | Trbovlje – Sveti Martin = | Velenje – Blaženi Anton Martin Slomšek = | Velenje – Sveta Marija = | Velenje – Sveti Martin = | Videm - Krško = | Vitanje = | Vojnik = | Vransko = | Zabukovje = | Zagorje (Škofija Celje) = | Zavodnje = | Zdole = | Zibika = | Žalec = | Žusem = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Koper (100) --> | Ajdovščina = | Ankaran = | Batuje = | Bertoki = | Biljana = | Bilje = | Bovec = | Branik = | Budanje = | Bukovica = | Cerkno = | Col = | Črni Vrh nad Idrijo = | Črniče = | Dekani = | Deskle = | Divača = | Dornberk = | Drežnica = | Dutovlje = | Goče = | Godovič = | Grgar = | Hrenovice = | Hrpelje - Kozina = | Hrušica = | Idrija = | Ilirska Bistrica = | Izola = | Jelšane = | Kamnje = | Kanal = | Knežak = | Kobarid = | Kojsko = | Komen = | Koper – Marijino vnebovzetje = | Koper – Sveti Marko = | Korte = | Kostanjevica na Krasu = | Košana = | Krkavče = | Kromberk = | Ledine = | Levpa = | Lokavec = | Lokev = | Lucija = | Marezige = | Matenja vas = | Miren = | Most na Soči = | Nova Gorica = | Nova Gorica – Kapela = | Opatje selo = | Osek = | Otlica = | Piran = | Pivka = | Planina = | Podbrdo = | Podgrad (Škofija Koper) = | Podgraje = | Podkraj = | Podnanos = | Portorož = | Postojna = | Predloka = | Prvačina = | Renče = | Sečovlje = | Senožeče = | Sežana = | Slavina = | Sočerga = | Solkan = | Spodnja Idrija = | Strunjan = | Studeno = | Sveti Anton (Škofija Koper) = | Šempas = | Šempeter pri Gorici = | Šentviška Gora = | Škofije = | Šlovrenc = | Šmarje pri Kopru = | Šmihel = | Štanjel = | Šturje = | Tolmin = | Tomaj = | Trnje = | Vipava = | Vipavski Križ = | Vogrsko = | Volče = | Vreme = | Vrhpolje (Škofija Koper) = | Vrtojba = | Zagorje (Škofija Koper) = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Ljubljana (234 (bolniška na vrhu)) --> | Babno Polje = | Begunje na Gorenjskem = | Begunje pri Cerknici = | Besnica = | Bevke = | Blagovica = | Bled = | Bloke = | Bohinjska Bela = | Bohinjska Bistrica = | Borovnica = | Brdo = | Breznica = | Brezovica (Nadškofija Ljubljana) = | Bukovščica = | Cerklje na Gorenjskem = Matjaž Venta | Cerknica = Aleksander Osojnik,<br>Janez Žerovnik | Čemšenik = | Češnjice = | Črni Vrh = | Davča = | Dob = | Dobovec = | Dobrava = | Dobrepolje – Videm = Marinko Bilandžić | Dobrova = | Dol pri Ljubljani = | Dolenja vas = | Dolnji Logatec = | Domžale = | Dovje = | Draga = | Dražgoše = | Duplje = | Golo = | Gora pri Sodražici = | Goriče = | Gorje = | Gornji Logatec = | Gozd = | Grahovo = | Grosuplje = | Homec = | Horjul = | Hotedršica = | Hotič = | Ig = | Ihan = | Ivančna Gorica = | Izlake = | Janče = | Jarše = | Javor = | Javorje nad Škofjo Loko = | Javorje pri Litiji = | Jesenice = | Jezersko = | Kamna Gorica = | Kamnik = | Kisovec = | Kokra = | Kokrica = | Kolovrat = | Komenda = | Kopanj = | Koprivnik v Bohinju = | Koroška Bela = | Kovor = | Kranj = | Kranj - Drulovka/Breg = | Kranj - Primskovo = | Kranj - Šmartin = | Kranj - Zlato Polje = | Kranjska Gora = | Krašnja = | Kresnice = | Križe = | Kropa = | Lesce = | Leskovica = | Leše = | Lipoglav = | Litija = | Ljubljana - Barje = | Ljubljana Bežigrad = | Ljubljana - Črnuče = | Ljubljana - Dravlje = Marko Pavlič | Ljubljana - Fužine = | Ljubljana - Ježica = | Ljubljana - Kašelj/Zalog = | Ljubljana - Kodeljevo = | Ljubljana - Koseze = | Ljubljana – Marijino oznanjenje = Vid Lisjak,<br>Janez Papa | Ljubljana - Moste = | Ljubljana - Podutik = | Ljubljana - Polje = | Ljubljana - Rakovnik = Janez Suhoveršnik | Ljubljana - Rudnik = | Ljubljana - Stožice = | Ljubljana – Sv. Jakob = | Ljubljana – Sveti križ = | Stolna Ljubljana – Sv. Nikolaj = | Ljubljana – Sv. Peter = | Ljubljana – Sv. Trojica = | Ljubljana - Šentvid = | Ljubljana - Šiška = | Ljubljana - Šmartno ob Savi = | Ljubljana - Štepanja vas = | Ljubljana Trnovo = | Ljubljana - Vič = Anton Jerman | Ljubljana - Zadobrova = | Ljubno = | Lom (Nadškofija Ljubljana) = | Loški potok = | Lučine = | Mavčiče = | Mekinje = | Mengeš = | Moravče = | Mošnje = | Motnik = | Naklo = | Nevlje = | Notranje Gorice = | Nova Oselica = | Ovsiše = | Peče = | Pirniče = | Planina pri Rakeku = | Podbrezje = | Podlipa = | Polhov Gradec = | Polica = | Poljane nad Škofjo Loko = | Polšnik = | Preddvor = | Predoslje = | Preserje = | Preska = | Prežganje = | Primskovo na Dolenjskem = | Radeče = | Radomlje = | Radovljica = | Rakek = | Rakitna = Gregor Rogelj | Rateče - Planica = | Reteče = | Ribnica = Tadej Pagon | Ribno = | Rob = | Rova = | Rovte = | Sava = | Sela pri Kamniku = | Selca = | Smlednik = | Sodražica = | Sora = | Sorica = | Sostro = | Srednja vas v Bohinju = | Stara Loka = | Stara Oselica = | Stari Trg pri Ložu = | Stična = | Stranje = | Struge = | Sveti Duh pri Škofji Loki = | Sveta gora = | Sv. Gregor = | Sv. Helena - Dolsko = | Sveti Jakob ob Savi = | Sv. Katarina - Topol = | Sv. Križ nad Jesenicami = | Sv. Lenart = | Sveta Planina = | Sv. Trojica nad Cerknico = | Sv. Vid nad Cerknico = | Svibno = | Šenčur = Matjaž Venta | Šentgotard = | Šentjošt nad Horjulom = | Šentjurij - Podkum = | Šentjurij pri Grosupljem = | Šentlambert = | Šentožbolt = | Šenturška Gora = | Šentvid pri Stični = Aljaž Kraševec | Škocjan pri Turjaku = | Škofja Loka = | Škofja Loka - Suha = | Škofljica = | Šmarca - Duplica = | Šmarje - Sap = | Šmartno pod Šmarno goro = | Šmartno pri Litiji = | Šmartno v Tuhinju = | Špitalič (Nadškofija Ljubljana) = | Štanga = | Tomišelj = | Trata - Gorenja vas = | Trboje = | Trstenik = | Trzin = | Tržič = | Tržič - Bistrica = | Tunjice = | Turjak = | Unec = | Vače = | Velesovo = | Velike Lašče = | Velike Poljane = | Vir = | Višnja Gora = | Vodice = | Vranja Peč = | Vrh Svetih Treh Kraljev = | Vrhnika = Matija Golob | Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana) = | Zagorje ob Savi = | Zali Log = | Zaplana = | Zapoge = | Zasip = | Zgornji Tuhinj = | Zlato Polje = | Žabnica = | Žalna = | Železniki = | Želimlje = | Žiri = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Maribor (144 (univerzitetna na vrhu)) --> | Brezno = | Cirkovce = | Čadram - Oplotnica = | Črešnjevec = | Črna na Koroškem = | Črneče = | Dornava = | Dravograd = | Fram = | Gornja Sveta Kungota = | Hajdina = | Hoče = | Jarenina = | Javorje = | Jernej nad Muto = | Kamnica = | Kapla na Kozjaku = | Kebelj = | Kidričevo = | Kog = | Koprivna = | Kotlje = | Laporje = | Lenart v Slovenskih goricah = | Libeliče = | Limbuš = | Loče pri Poljčanah = | Lovrenc na Pohorju = | Majšperk = | Makole = | Maribor - Brezje = | Maribor - Košaki = | Maribor - Radvanje = | Maribor – Sveti Janez Bosko = | Maribor – Sveti Janez Krstnik = | Maribor – Sveti Jožef = | Maribor – Sveti križ = | Maribor – Sveta Magdalena = | Maribor – Sveta Marija = Franci Kovše,<br>Rafael Slejko | Maribor – Sveta Marija, Mati Cerkve = | Maribor – Sveto rešnje telo = | Maribor - Tezno = Sebastijan Tišler | Marija Snežna = | Mežica = | Muta = | Negova = | Ojstrica = | Ormož = | Pameče = | Pernice = | Pesnica = | Podgorje pri Slovenj Gradcu = | Polenšak = | Poljčane = | Prevalje = | Prihova = | Ptuj – Sveti Jurij = | Ptuj – Sveti Ožbalt = | Ptuj – Sveti Peter in Pavel = | Ptujska Gora = | Rače = | Radlje ob Dravi = | Ravne na Koroškem = | Razbor pri Slovenj Gradcu = | Remšnik = | Ribnica na Pohorju = | Ruše = | Sele pri Slovenj Gradcu = | Selnica ob Dravi = Jože Urbanič | Skomarje = | Slivnica pri Mariboru = | Slovenj Gradec = | Slovenska Bistrica = | Slovenske Konjice = | Spodnja Polskava = | Spodnja Sveta Kungota = | Središče ob Dravi = | Stari trg pri Slovenj Gradcu = | Stoperce = | Stranice = | Strojna = | Studenice = | Svečina = | Sveta Ana v Slovenskih goricah = | Sveti Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec = | Sveti Andraž v Slovenskih goricah = | Sveti Anton na Pohorju = | Sveti Anton v Slovenskih goricah = | Sveta Barbara v Halozah - Cirkulane = | Sveta Barbara v Slovenskih goricah = | Sveti Benedikt v Slovenskih goricah = | Sveti Bolfenk v Slovenskih goricah = | Sveti Danijel nad Prevaljami = | Sveti Duh na Ostrem vrhu = | Sv. Florijan v Doliču = | Sv. Jakob v Slovenskih goricah = | Sveti Jernej pri Ločah = | Sv. Jurij ob Pesnici = | Sveti Jurij v Slovenskih goricah = | Sveti Križ nad Mariborom = | Sv. Kunigunda na Pohorju = | Sv. Lenart - Podgorci = | Sv. Lovrenc - Juršinci = | Sv. Lovrenc na Dravskem polju = | Sv. Marija v Puščavi = | Sv. Marjeta niže Ptuja = | Sv. Marjeta ob Pesnici = | Sv. Marko niže Ptuja = | Sveti Martin na Pohorju = | Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane = | Sv. Miklavž ob Dravi = | Sv. Miklavž pri Ormožu = | Sv. Ožbalt ob Dravi = | Sveti Peter na Kronski gori = | Sveti Peter pri Mariboru = | Sveti Primož na Pohorju = | Sv. Rupert v Slovenskih goricah = | Sv. Tomaž = | Sv. Trojica - Podlehnik = | Sveta Trojica v Slovenskih goricah = | Sv. Urban - Destrnik = | Sveti Venčesl = | Sv. Vid nad Valdekom = | Sveti Vid pri Ptuju = | Svetinje = | Šentilj pod Turjakom = | Šentilj v Slovenskih goricah = | Šentjanž na Dravskem polju - Starše = | Šentjanž pri Dravogradu = | Šmartno pri Slovenj Gradcu = | Šmiklavž pri Slovenj Gradcu = | Špitalič (Nadškofija Maribor) = | Tinje = | Trbonje = | Velika Nedelja = | Vuhred = | Vurberk = | Vuzenica = | Zavrč = | Zgornja Polskava = | Zreče = | Žetale = | Žiče = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Murska Sobota (36) --> | Apače = | Bakovci = | Beltinci = | Bogojina = | Cankova = | Cezanjevci = | Črenšovci = | Dobrovnik = | Dokležovje = | Dolenci = | Gornja Radgona = | Gornji Petrovci = | Grad = | Hotiza = | Kančevci = | Kapela pri Radencih = | Kobilje = | Križevci pri Ljutomeru = | Kuzma = | Lendava = | Ljutomer = | Mala Nedelja = | Markovci = | Martjanci = | Murska Sobota = | Odranci = | Pečarovci = | Pertoča = | Radenci = | Razkrižje = | Sv. Jurij ob Ščavnici = | Sveti Jurij v Prekmurju = | Tišina = | Turnišče = | Velika Polana = | Veržej = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Novo mesto (71) --> | Adlešiči = | Ajdovec = | Ambrus = | Banja Loka = | Bela Cerkev = | Boštanj = | Brusnice = | Bučka = | Cerklje ob Krki = | Čatež ob Savi = | Čatež - Zaplaz = | Črmošnjice = | Črnomelj = Janez Meglen | Dobrnič = | Dole pri Litiji = | Dragatuš = | Fara pri Kočevju = | Hinje = | Kočevje = | Kočevska Reka = | Kostanjevica na Krki = | Krka = | Krško = | Leskovec pri Krškem = | Metlika = | Mirna = | Mirna Peč = | Mokronog = | Mozelj = | Novo mesto – Kapitelj = | Novo mesto – Sveti Janez = | Novo mesto – Sveti Lenart = Tomaž Hočevar,<br>Peter Vrabec,<br>Marko Novak,<br>Niko Žvokelj | Novo mesto - Šmihel = | Osilnica = | Podgrad (Škofija Novo mesto) = | Podzemelj = | Poljane - Dolenjske Toplice = | Prečna = | Preloka = | Radovica = | Raka = | Sela pri Šumberku = | Semič = | Sinji Vrh = | Soteska = | Stara Cerkev = | Stari trg ob Kolpi = | Stopiče = | Studenec = | Suhor = | Sveti Duh - Veliki Trn = | Sv. Križ - Gabrovka = | Sv. Križ - Podbočje = | Šentjanž = | Šentjernej = | Šentlovrenc = | Šentrupert = | Škocjan pri Novem mestu = | Šmarjeta = | Šmihel pri Žužemberku = | Šentpeter - Otočec = | Toplice = | Trebelno = | Trebnje = | Tržišče = | Vavta vas = | Velika Dolina = | Veliki Gaber = | Vinica = | Zagradec = | Žužemberk = }} }} ioc1u99caxxsf0z827irynmtl3f0u00 10 603697 6685670 2026-06-05T16:36:24Z Janezdrilc 3152 N (v delu) 6685670 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2) --> | Bolniška = | Univerzitetna = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669) --> | Nadžupnija | Župnija = {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Celje (112) --> | Gornja Ponikva = Andrej Vrabič | Mozirje = Jože Prislan | Rečica ob Savinji = Stanislav Čeplak | Šoštanj = Roman Kavšak | Velenje – Sveti Martin = Andrej Vrabič | Vojnik = Karli Brezovšek <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Koper (100) --> | Ajdovščina = | Ankaran = | Batuje = | Bertoki = | Biljana = | Bilje = | Bovec = | Branik = | Budanje = | Bukovica = | Cerkno = | Col = | Črni Vrh nad Idrijo = | Črniče = | Dekani = | Deskle = | Divača = | Dornberk = | Drežnica = | Dutovlje = | Goče = | Godovič = | Grgar = | Hrenovice = | Hrpelje - Kozina = | Hrušica = | Idrija = | Ilirska Bistrica = | Izola = | Jelšane = | Kamnje = | Kanal = | Knežak = | Kobarid = | Kojsko = | Komen = | Koper – Marijino vnebovzetje = | Koper – Sveti Marko = | Korte = | Kostanjevica na Krasu = | Košana = | Krkavče = | Kromberk = | Ledine = | Levpa = | Lokavec = | Lokev = | Lucija = | Marezige = | Matenja vas = | Miren = | Most na Soči = | Nova Gorica = | Nova Gorica – Kapela = | Opatje selo = | Osek = | Otlica = | Piran = | Pivka = | Planina = | Podbrdo = | Podgrad (Škofija Koper) = | Podgraje = | Podkraj = | Podnanos = | Portorož = | Postojna = | Predloka = | Prvačina = | Renče = | Sečovlje = | Senožeče = | Sežana = | Slavina = | Sočerga = | Solkan = | Spodnja Idrija = | Strunjan = | Studeno = | Sveti Anton (Škofija Koper) = | Šempas = | Šempeter pri Gorici = | Šentviška Gora = | Škofije = | Šlovrenc = | Šmarje pri Kopru = | Šmihel = | Štanjel = | Šturje = | Tolmin = | Tomaj = | Trnje = | Vipava = | Vipavski Križ = | Vogrsko = | Volče = | Vreme = | Vrhpolje (Škofija Koper) = | Vrtojba = | Zagorje (Škofija Koper) = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Ljubljana (234 (bolniška na vrhu)) --> | Bevke = Boštjan Koprivec | Brdo = Janez Rožman | Dolnji Logatec = Dušan Mihelčič | Kranj - Zlato Polje = Peter Kovač | Ljubljana - Dravlje = France Bavec | Ljubljana – Marijino oznanjenje = Gregor Pavlič,<br>Peter Skoberne,<br>Anton Založnik | Ljubljana - Polje = Jože Iskra,<br>Andrej Kolenc | Ljubljana Trnovo = Matej Križanič | Planina pri Rakeku = Andrej Justinek | Polhov Gradec = Samo Športa | Preska = Iztok Žebovec | Sostro = Tadej Sadar | Škofljica = Imre Jerebic | Zagorje ob Savi = Tomaž Kogovšek <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Maribor (144 (univerzitetna na vrhu)) --> | Brezno = | Cirkovce = | Čadram - Oplotnica = | Črešnjevec = | Črna na Koroškem = | Črneče = | Dornava = | Dravograd = | Fram = | Gornja Sveta Kungota = | Hajdina = | Hoče = | Jarenina = | Javorje = | Jernej nad Muto = | Kamnica = | Kapla na Kozjaku = | Kebelj = | Kidričevo = | Kog = | Koprivna = | Kotlje = | Laporje = | Lenart v Slovenskih goricah = | Libeliče = | Limbuš = | Loče pri Poljčanah = | Lovrenc na Pohorju = | Majšperk = | Makole = | Maribor - Brezje = | Maribor - Košaki = | Maribor - Radvanje = | Maribor – Sveti Janez Bosko = | Maribor – Sveti Janez Krstnik = | Maribor – Sveti Jožef = | Maribor – Sveti križ = | Maribor – Sveta Magdalena = | Maribor – Sveta Marija = | Maribor – Sveta Marija, Mati Cerkve = | Maribor – Sveto rešnje telo = | Maribor - Tezno = | Marija Snežna = | Mežica = | Muta = | Negova = | Ojstrica = | Ormož = | Pameče = | Pernice = | Pesnica = | Podgorje pri Slovenj Gradcu = | Polenšak = | Poljčane = | Prevalje = | Prihova = | Ptuj – Sveti Jurij = | Ptuj – Sveti Ožbalt = | Ptuj – Sveti Peter in Pavel = | Ptujska Gora = | Rače = | Radlje ob Dravi = | Ravne na Koroškem = | Razbor pri Slovenj Gradcu = | Remšnik = | Ribnica na Pohorju = | Ruše = | Sele pri Slovenj Gradcu = | Selnica ob Dravi = | Skomarje = | Slivnica pri Mariboru = | Slovenj Gradec = | Slovenska Bistrica = | Slovenske Konjice = | Spodnja Polskava = | Spodnja Sveta Kungota = | Središče ob Dravi = | Stari trg pri Slovenj Gradcu = | Stoperce = | Stranice = | Strojna = | Studenice = | Svečina = | Sveta Ana v Slovenskih goricah = | Sveti Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec = | Sveti Andraž v Slovenskih goricah = | Sveti Anton na Pohorju = | Sveti Anton v Slovenskih goricah = | Sveta Barbara v Halozah - Cirkulane = | Sveta Barbara v Slovenskih goricah = | Sveti Benedikt v Slovenskih goricah = | Sveti Bolfenk v Slovenskih goricah = | Sveti Danijel nad Prevaljami = | Sveti Duh na Ostrem vrhu = | Sv. Florijan v Doliču = | Sv. Jakob v Slovenskih goricah = | Sveti Jernej pri Ločah = | Sv. Jurij ob Pesnici = | Sveti Jurij v Slovenskih goricah = | Sveti Križ nad Mariborom = | Sv. Kunigunda na Pohorju = | Sv. Lenart - Podgorci = | Sv. Lovrenc - Juršinci = | Sv. Lovrenc na Dravskem polju = | Sv. Marija v Puščavi = | Sv. Marjeta niže Ptuja = | Sv. Marjeta ob Pesnici = | Sv. Marko niže Ptuja = | Sveti Martin na Pohorju = | Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane = | Sv. Miklavž ob Dravi = | Sv. Miklavž pri Ormožu = | Sv. Ožbalt ob Dravi = | Sveti Peter na Kronski gori = | Sveti Peter pri Mariboru = | Sveti Primož na Pohorju = | Sv. Rupert v Slovenskih goricah = | Sv. Tomaž = | Sv. Trojica - Podlehnik = | Sveta Trojica v Slovenskih goricah = | Sv. Urban - Destrnik = | Sveti Venčesl = | Sv. Vid nad Valdekom = | Sveti Vid pri Ptuju = | Svetinje = | Šentilj pod Turjakom = | Šentilj v Slovenskih goricah = | Šentjanž na Dravskem polju - Starše = | Šentjanž pri Dravogradu = | Šmartno pri Slovenj Gradcu = | Šmiklavž pri Slovenj Gradcu = | Špitalič (Nadškofija Maribor) = | Tinje = | Trbonje = | Velika Nedelja = | Vuhred = | Vurberk = | Vuzenica = | Zavrč = | Zgornja Polskava = | Zreče = | Žetale = | Žiče = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Murska Sobota (36) --> | Apače = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Novo mesto (71) --> | Brusnice = Matic Vidic | Novo mesto – Sveti Janez = Matic Vidic }} }} ilrmtxl2ir7yg57aouxd7bppa8oas4b 6685947 6685670 2026-06-06T09:42:08Z Janezdrilc 3152 + MB 6685947 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2) --> | Bolniška = | Univerzitetna = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669) --> | Nadžupnija | Župnija = {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Celje (112) --> | Gornja Ponikva = Andrej Vrabič | Mozirje = Jože Prislan | Rečica ob Savinji = Stanislav Čeplak | Šoštanj = Roman Kavšak | Velenje – Sveti Martin = Andrej Vrabič | Vojnik = Karli Brezovšek <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Koper (100) --> | Ajdovščina = | Ankaran = | Batuje = | Bertoki = | Biljana = | Bilje = | Bovec = | Branik = | Budanje = | Bukovica = | Cerkno = | Col = | Črni Vrh nad Idrijo = | Črniče = | Dekani = | Deskle = | Divača = | Dornberk = | Drežnica = | Dutovlje = | Goče = | Godovič = | Grgar = | Hrenovice = | Hrpelje - Kozina = | Hrušica = | Idrija = | Ilirska Bistrica = | Izola = | Jelšane = | Kamnje = | Kanal = | Knežak = | Kobarid = | Kojsko = | Komen = | Koper – Marijino vnebovzetje = | Koper – Sveti Marko = | Korte = | Kostanjevica na Krasu = | Košana = | Krkavče = | Kromberk = | Ledine = | Levpa = | Lokavec = | Lokev = | Lucija = | Marezige = | Matenja vas = | Miren = | Most na Soči = | Nova Gorica = | Nova Gorica – Kapela = | Opatje selo = | Osek = | Otlica = | Piran = | Pivka = | Planina = | Podbrdo = | Podgrad (Škofija Koper) = | Podgraje = | Podkraj = | Podnanos = | Portorož = | Postojna = | Predloka = | Prvačina = | Renče = | Sečovlje = | Senožeče = | Sežana = | Slavina = | Sočerga = | Solkan = | Spodnja Idrija = | Strunjan = | Studeno = | Sveti Anton (Škofija Koper) = | Šempas = | Šempeter pri Gorici = | Šentviška Gora = | Škofije = | Šlovrenc = | Šmarje pri Kopru = | Šmihel = | Štanjel = | Šturje = | Tolmin = | Tomaj = | Trnje = | Vipava = | Vipavski Križ = | Vogrsko = | Volče = | Vreme = | Vrhpolje (Škofija Koper) = | Vrtojba = | Zagorje (Škofija Koper) = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Ljubljana (234 (bolniška na vrhu)) --> | Bevke = Boštjan Koprivec | Brdo = Janez Rožman | Dolnji Logatec = Dušan Mihelčič | Kranj - Zlato Polje = Peter Kovač | Ljubljana - Dravlje = France Bavec | Ljubljana – Marijino oznanjenje = Gregor Pavlič,<br>Peter Skoberne,<br>Anton Založnik | Ljubljana - Polje = Jože Iskra,<br>Andrej Kolenc | Ljubljana Trnovo = Matej Križanič | Planina pri Rakeku = Andrej Justinek | Polhov Gradec = Samo Športa | Preska = Iztok Žebovec | Sostro = Tadej Sadar | Škofljica = Imre Jerebic | Zagorje ob Savi = Tomaž Kogovšek <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Maribor (144 (univerzitetna na vrhu)) --> | Črešnjevec = | Fram = Klemen Štavbar | Lenart v Slovenskih goricah = Darko Žmavc | Makole = Janez Ajd | Maribor – Sveti Jožef = Zlatko Pintar | Maribor – Sveti križ = Milan Čivre | Maribor – Sveto rešnje telo = Kristian Bošak | Negova = Vlado Orgolič | Rače = | Ribnica na Pohorju = | Sveta Barbara v Slovenskih goricah = Janez Kurnik | Sveti Benedikt v Slovenskih goricah = Vlado Orgolič | Sv. Jakob v Slovenskih goricah = Andrej Sraka | Sv. Lenart - Podgorci = Vlado Mar | Sveti Martin na Pohorju = | Sveti Venčesl = Ivan Žišt | Vuhred = Sašo Popijal <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Murska Sobota (36) --> | Apače = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Novo mesto (71) --> | Brusnice = Matic Vidic | Novo mesto – Sveti Janez = Matic Vidic }} }} l4y9n7dc653f8837s9gq5933jeu6bjb 10 603698 6685671 2026-06-05T16:37:35Z Janezdrilc 3152 N (v delu) 6685671 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2) --> | Bolniška = | Univerzitetna = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669) --> | Nadžupnija | Župnija = {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Celje (112) --> | Artiče = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Koper (100) --> | Ajdovščina = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Ljubljana (234 (bolniška na vrhu)) --> | Babno Polje = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Maribor (144 (univerzitetna na vrhu)) --> | Brezno = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Murska Sobota (36) --> | Apače = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Novo mesto (71) --> | Adlešiči = }} }} 6dbelvq9ryqk0p8ff5hesjqs96kstk5 6685975 6685671 2026-06-06T11:16:15Z Janezdrilc 3152 + 6685975 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2) --> | Bolniška = | Univerzitetna = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669) --> | Nadžupnija | Župnija = {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Celje (112) --> | Artiče = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Koper (100) --> | Ajdovščina = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Ljubljana (234 (bolniška na vrhu)) --> | Babno Polje = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Maribor (144 (univerzitetna na vrhu)) --> | Sveti Benedikt v Slovenskih goricah = Ivan Zanjkovič <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Murska Sobota (36) --> | Apače = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Novo mesto (71) --> | Adlešiči = }} }} toagfrzrch3dsa09z9cz3yc3yrxpxgi 3 603699 6685673 2026-06-05T16:39:44Z Yerpo 8417 pozdrav 6685673 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:39, 5. junij 2026 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:39, 5. junij 2026 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} b6fgc2xzo3zwoyhoj9r9ski5r3iox0w 0 603700 6685675 2026-06-05T16:40:36Z Stebunik 55592 Ustvarjam stran Menih Hawkeye 6685675 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-sr|Hawkeye}} – Sokolje oko) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeyej]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} ==== Dogajanje ==== Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino razbokjniške duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmisel vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“). === Ocena === == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} === Pisatelj === ;{{ikona sr}} === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] 08fiwystin2w3x10awt5k6y0jqyh6o8 6685676 6685675 2026-06-05T16:42:09Z Stebunik 55592 6685676 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-sr|Hawkeye}} – Sokolje oko) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} ==== Dogajanje ==== Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino razbokjniške duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmisel vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“). === Ocena === == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} === Pisatelj === ;{{ikona sr}} === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] f07c7dczkb9lbxnpuhz8dwdgma4zbkn 6685678 6685676 2026-06-05T16:46:41Z Stebunik 55592 /* Sporni „Nož“ */ 6685678 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-sr|Hawkeye}} – Sokolje oko) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.<ref>Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.</ref> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} ==== Dogajanje ==== Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino razbokjniške duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmisel vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“). === Ocena === == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} === Pisatelj === ;{{ikona sr}} === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] k26tbo0o8gaeb1axhzihoza235sk2mv 6685679 6685678 2026-06-05T16:49:10Z Stebunik 55592 /* Sporni „Nož“ */ 6685679 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-sr|Hawkeye}} – Sokolje oko) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.<ref>Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.</ref> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„Nož“''<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref>, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} ==== Dogajanje ==== Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino razbokjniške duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmisel vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“). === Ocena === == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} === Pisatelj === ;{{ikona sr}} === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] lu1pmm89unudmlz507qphyy91z6tb6y 6685680 6685679 2026-06-05T16:52:03Z Stebunik 55592 /* Sporni „Nož“ */ 6685680 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-sr|Hawkeye}} – Sokolje oko) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.<ref>Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.</ref> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„Nož“''<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref>, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} ==== Dogajanje ==== Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino razbokjniške duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmisel vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“). === Ocena === == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} === Pisatelj === ;{{ikona sr}} === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] j2zvkhe4a5hxecjkwgsgbvl2y9ky3as 6685705 6685680 2026-06-05T17:44:56Z Stebunik 55592 /* „Menih Hawkeye“ */ 6685705 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-sr|Hawkeye}} – Sokolje oko) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.<ref>Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.</ref> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„Nož“''<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref>, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". Glede vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen: {| |- ! Žrtve i plijen »zlih okolnosti«<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Žrtve in plen »hudih okoliščin« |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} ==== Dogajanje ==== Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino razbokjniške duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmisel vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“). === Ocena === == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} === Pisatelj === ;{{ikona sr}} === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] r5fha5ik9hkiul74xdwfzjb1g93706e 6685841 6685705 2026-06-05T22:40:15Z Stebunik 55592 /* „Menih Hawkeye“ */ 6685841 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-sr|Hawkeye}} – Sokolje oko) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.<ref>Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.</ref> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„Nož“''<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref>, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen: {| |- ! Uzori su mu«<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} ==== Dogajanje ==== Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino razbokjniške duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmisel vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“). === Ocena === == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} === Pisatelj === ;{{ikona sr}} === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] mdo2gpj7dd808umwin0cyt9d876t2tt 10 603701 6685681 2026-06-05T16:55:49Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »<includeonly>{{#invoke:Cite Q|cite_q|qid={{{1|{{{qid|}}}}}} }}</includeonly><noinclude> {{documentation}} </noinclude>« 6685681 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:Cite Q|cite_q|qid={{{1|{{{qid|}}}}}} }}</includeonly><noinclude> {{documentation}} </noinclude> 31r8c6dbxzs4zvgqeap88a2j8vlm85g 828 603702 6685682 2026-06-05T16:56:44Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »require('strict') local wdib = require('Module:WikidataIB') local getValue = wdib._getValue local _getPropOfProp = wdib._getPropOfProp local followQid = wdib._followQid local getPropertyIDs = wdib._getPropertyIDs local cite_cfg = mw.loadData ('Module:Cite/config') local cfg = mw.loadData ('Module:Cite_Q/config') local cs1_module = 'Module:Citation/CS1' -- don't load the module yet, may not be needed -------------------------------------------------------...« 6685682 Scribunto text/plain require('strict') local wdib = require('Module:WikidataIB') local getValue = wdib._getValue local _getPropOfProp = wdib._getPropOfProp local followQid = wdib._followQid local getPropertyIDs = wdib._getPropertyIDs local cite_cfg = mw.loadData ('Module:Cite/config') local cfg = mw.loadData ('Module:Cite_Q/config') local cs1_module = 'Module:Citation/CS1' -- don't load the module yet, may not be needed -------------------------------------------------------------------------------- -- makeOrdinal needs to be internationalised along with cfg.i18n_t -- takes cardinal number as a numeric and returns the ordinal as a string -- we need three exceptions in English for 1st, 2nd, 3rd, 21st, .. 31st, etc. -------------------------------------------------------------------------------- local makeOrdinal = function(cardinal) local card = tonumber(cardinal) if not card then return cardinal end local ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal.default if card % 10 == 1 then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal[1] elseif card % 10 == 2 then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal[2] elseif card % 10 == 3 then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal[3] end -- In English, 1, 21, 31, etc. use 'st', but 11, 111, etc. use 'th' -- similarly for 12 and 13, etc. if (card % 100 == 11) or (card % 100 == 12) or (card % 100 == 13) then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal.default end return card .. ordsuffix end --[[--------------------------< I S _ S E T >------------------------------------------------------------------ Returns true if argument is set; false otherwise. Argument is 'set' when it exists (not nil) or when it is not an empty string. ]] local function is_set( var ) return not (var == nil or var == '') end --[[--------------------------< I N _ A R R A Y >-------------------------------------------------------------- Whether needle is in haystack (taken from Module:Citation/CS1/Utilities) ]] local function in_array( needle, haystack ) if needle == nil then return false end for n, v in ipairs( haystack ) do if v == needle then return n end end return false end --[[--------------------------< A C C E P T _ V A L U E >------------------------------------------------------- Accept WD value by framing in ((...)) if param_val is equal to keyword; else pass-through WD value as is. ]] local function accept_value( param_val, wd_val ) local val = param_val if val then if in_array (val, {'accept', '))((', ':d:'}) then val = '((' .. wd_val .. '))' elseif '((accept))' == val then val = 'accept' elseif '(())(())' == val then val = '))((' elseif '((:d:))' == val then val = ':d:' else val = wd_val end end return val end -- function to fetch a value to display local function makelink(v, out, link, maxpos, wdl) local label if v.mainsnak.snaktype == "value" then if v.mainsnak.datatype == "wikibase-item" then local qnumber = v.mainsnak.datavalue.value.id local sitelink = mw.wikibase.getSitelink(qnumber) if qnumber == "Q2818964" then sitelink = nil end -- suppress link to "Various authors" if v.qualifiers and v.qualifiers.P1932 then label = v.qualifiers.P1932[1].datavalue.value else label = mw.wikibase.getLabel(qnumber) if label then label = mw.text.nowiki(label) else label = qnumber -- should add tracking category end end local position = maxpos + 1 -- Default to 'next' author. -- use P1545 (series ordinal) instead of default position. if v["qualifiers"] and v.qualifiers["P1545"] and v.qualifiers["P1545"][1] then position = tonumber(v.qualifiers["P1545"][1].datavalue.value) end maxpos = math.max(maxpos, position) if sitelink then -- just the plain name, -- but keep a record of the links, using the same index out[position] = label link[position] = sitelink else if wdl then -- show that there's a Wikidata entry available out[position] = string.format( "[[:d:Q%s|%s]]&nbsp;<span title='%s'>[[File:Wikidata-logo.svg|16px|alt=|link=]]</span>", v.mainsnak.datavalue.value["numeric-id"], label, cfg.i18n_t["errors"]["local-article-not-found"] ) else -- no Wikidata links wanted, so just give the plain label out[position] = label end end elseif v.mainsnak.datatype == "string" then local position = maxpos + 1 -- Default to 'next' author. -- use P1545 (series ordinal) instead of default position. if v["qualifiers"] and v.qualifiers["P1545"] and v.qualifiers["P1545"][1] then position = tonumber(v.qualifiers["P1545"][1].datavalue.value) end maxpos = math.max(maxpos, position) out[position] = v.mainsnak.datavalue.value else -- not a wikibase-item or a string! end else -- code here if we want to return something when author is "unknown" if v.qualifiers and v.qualifiers.P1932 then label = v.qualifiers.P1932[1].datavalue.value else label = cfg.i18n_t["unknown-author"] .. (cfg.i18n_t.trackingcats["unknown-author"] or "") end maxpos = maxpos + 1 out[maxpos] = label end return maxpos end --[=[-------------------------< G E T _ N A M E _ L I S T >---------------------------------------------------- get_name_list -- adapted from getAuthors code taken from Module:RexxS arguments: nl_type - type of name list to fetch: nl_type = 'author' for authors; 'editor' for editors; 'translator' for translators args - pointer to the parameter arguments table from the template call qid - value from |qid= parameter; the Q-id of the source (book, etc.) in qid wdl - value from the |wdl= parameter; a Boolean passed to enable links to Wikidata when no article exists returns nothing; modifies the args table ]=] local function get_name_list (nl_type, args, qid, wdl) local propertyID = "P50" local fallbackID = "P2093" -- author name string if nl_type =="author" then propertyID = 'P50' -- for authors fallbackID = 'P2093' -- author-string elseif nl_type =="editor" then propertyID = 'P5769' -- "editor-in-chief" fallbackID = 'P98' -- for editors - So-called "fallbacks" are actually a second set of properties processed -- TBD. Take book series editors into account as well (if they have a separate P code as well)? elseif nl_type == "translator" then propertyID = 'P655' -- for translators fallbackID = nil -- elseif 'contributor' == nl_type then -- f.e. author of forewords (P2679) and afterwords (P2680); requires |contribution=, |title= and |author= -- propertyID = 'P' -- for contributors -- fallbackID = nil else return -- not specified so return end -- wdl is a Boolean passed to enable links to Wikidata when no article exists -- if "false" or "no" or "0" is passed set it false -- if nothing or an empty string is passed set it false if wdl and (#wdl > 0) then wdl = wdl:lower() wdl = in_array (wdl, {"false", "no", "0"}) else -- wdl is empty, so wdl = false end local props = nil local fallback = nil if mw.wikibase.entityExists(qid) then props = mw.wikibase.getAllStatements(qid, propertyID) if props and fallbackID then fallback = mw.wikibase.getAllStatements(qid, fallbackID) end end -- Make sure it actually has at least one of the properties requested if not (props and props[1]) and not (fallback and fallback[1]) then return nil end -- So now we have something to return: -- table 'out' is going to store the names(s): -- and table 'link' will store any links to the name's article local out = {} local link = {} local maxpos = 0 if props and props[1] then for k, v in pairs(props) do if 'deprecated' ~= v.rank then -- ignore deprecated names maxpos = makelink(v, out, link, maxpos, wdl) end end end if fallback and fallback[1] then -- second properties for k, v in pairs(fallback) do if 'deprecated' ~= v.rank then -- ignore deprecated names maxpos = makelink(v, out, link, maxpos, wdl) end end end -- if there's anything to return, then insert the additions in the template arguments table -- in the form |author1=firstname secondname |author2= ... -- Renumber, in case we have inconsistent numbering local keys = {} for k, v in pairs(out) do keys[#keys + 1] = k end table.sort(keys) -- as they might be out of order for i, k in ipairs(keys) do out[k] = out[k]:gsub ('&#39;', '\''); -- prevent cs1|2 multiple names categorization; replace html entity with the actual character mw.log(i .. " " .. k .. " " .. (out[k])) if args[nl_type .. i] then -- name gets overwritten -- pull corresponding -link only if overwritten name is same as WD name if link[k] and (args[nl_type .. i] == out[k]) then args[nl_type .. '-link' .. i] = args[nl_type .. '-link' .. i] or link[k] -- author-linkn or editor-linkn end else -- name does not get overwritten, so pull name from WD args[nl_type .. i] = out[k] if link[k] then args[nl_type .. '-link' .. i] = args[nl_type .. '-link' .. i] or link[k] -- author-linkn or editor-linkn end end end end -- gets language codes used for a monolingual text property as a table local function _getLangOfProp(qid, pid) if not pid then return {} end local out = {} local props = mw.wikibase.getAllStatements(qid, pid) for i, v in ipairs(props) do if v.mainsnak.datatype == "monolingualtext" and v.mainsnak.datavalue then out[#out + 1] = v.mainsnak.datavalue.value.language end end return out end local function getLangOfProp(frame) local pid = frame.args.pid or mw.text.trim(frame.args[1] or "") if pid == "" then return end local qid = frame.args.qid if qid == "" then qid = nil end return table.concat(_getLangOfProp(qid, pid), ", ") end -- gets the language codes of a Wikidata entry as a table local function _lang_code(qid) local lc = _getPropOfProp( {qid = qid, prop1 = "P407", prop2 = "P424", ps = 1} ) if lc then return mw.text.split( lc, "[, ]+" ) end lc = _getPropOfProp( {qid = qid, prop1 = "P407", prop2 = "P218", ps = 1} ) if lc then return mw.text.split( lc, "[, ]+" ) end return _getLangOfProp(qid, "P1476") end local function lang_code(frame) return table.concat(_lang_code(frame.args.qid or mw.text.trim(frame.args[1] or "")), ", ") end -- export for debug local function getPropOfProp(frame) return _getPropOfProp(frame.args) end -- wraps a string in nowiki unless disable flag is set local function wrap_nowiki(str, disable) if disable then return str or '' end return mw.text.nowiki(str or '') end -- sort sequence table whose values are key-value pairs by key local function comp_key(a, b) local param_a, enum_a = a[1]:match ('(%D+)(%d+)$'); -- get param name and enumerator from <a> local param_b, enum_b = b[1]:match ('(%D+)(%d+)$'); -- get param name and enumerator from <b> if enum_a and enum_b then -- if both parameters have neumerators if param_a == param_b then -- are parameter names the same? return tonumber (enum_a) < tonumber (enum_b); -- yes: compare enumerators end end return a[1] < b[1]; -- alpha sort if here end -- sort sequence table whose values are key-value pairs by value local function comp_val(a, b) return a[2] < b[2] end --[[-------------------------< C I T E _ Q >------------------------------------------------------------------ Takes standard CS1|2 template parameters and passes all to {{citation}}. If neither of |author= and |author1= are set, calls get_authors() to try to get an author name-list from Wikidata. The result is passed to {{citation}} for rendering. --]] local function _cite_q (citeq_args) local frame = mw.getCurrentFrame() -- parameters that don't get passed to Citation local expand = citeq_args.expand -- when set to anything, causes {{cite q}} to render <code><nowiki>{{citation|...}}</nowiki></code> local qid = citeq_args.qid or citeq_args[1] local wdl = citeq_args.wdl local template = citeq_args.template citeq_args.expand = nil citeq_args[1] = nil citeq_args.qid = nil citeq_args.wdl = nil citeq_args.template = nil -- if title supplied, flag to not read html title local titleforced = (citeq_args.title ~= nil) local oth = {} -- put the language codes into a sequential table langcodes[] local langcodes = {} if citeq_args.language then -- check these are a supported language codes for lc in mw.text.gsplit( citeq_args.language, "[, ]+", false ) do langcodes[#langcodes+1] = mw.language.isSupportedLanguage(citeq_args.language) and citeq_args.language end end if not langcodes[1] then -- try to find language of work langcodes = _lang_code(qid) end if not langcodes[1] then -- try fallback to journal's language local journal_qid = followQid({qid = qid, props = "P1433"}) langcodes = journal_qid and _lang_code(journal_qid) end citeq_args.language = citeq_args.language or table.concat(langcodes, ", ") -- loop through list of simple properties and get their values in citeq_args for name, data in pairs(cfg.simple_properties_t) do citeq_args[name] = getValue( {data.id, fwd = "ALL", osd = "no", noicon = "true", qid = qid, maxvals = data.maxvals, linked = data.linked, rank = data.rank or "best", citeq_args[name] } ) if data.populate_from_journal then local publishedin = getValue( {"P1433", ps = 1, qid = qid, maxvals = 0, citeq_args[name], qual = data.id, qualsonly = 'yes'} ) citeq_args[name] = publishedin or _getPropOfProp({qid = qid, prop1 = "P1433", prop2 = data.id, maxvals = data.maxvals, ps = 1}) end if citeq_args[name] and citeq_args[name]:find (cfg.i18n_t.trackingcats["missing-wikidata"], 1, true) then -- try fallback to work's native language citeq_args[name] = getValue( {data.id, ps = 1, qid = qid, maxvals = data.maxvals, linked = "no", lang = langcodes[1] } ) if citeq_args[name]:find('^Q%d+$') then -- qid was returned -- try fallback to qid's native language local qid_languages = _lang_code(citeq_args[name]) citeq_args[name] = getValue( {data.id, ps = 1, qid = qid, maxvals = data.maxvals, linked = "no", lang = qid_languages[1] } ) if citeq_args[name]:find('^Q%d+$') then -- qid was returned again citeq_args[name] = nil else -- record the language found if no lang specified citeq_args.language = citeq_args.language or qid_languages[1] end end end if data.others then oth[#oth + 1] = citeq_args[name] and (name:gsub("^%l", string.upper) .. ": " .. citeq_args[name]) citeq_args[name] = nil end end citeq_args.others = citeq_args.others or table.concat(oth, ". ") if citeq_args.others == "" then citeq_args.others = nil end citeq_args.journal = citeq_args.journal and citeq_args.journal:gsub("^''", ""):gsub("''$", ""):gsub("|''", "|"):gsub("'']]", "]]") citeq_args.ol = (getValue( {"P648", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, citeq_args.ol } ) or ''):gsub("^OL(.+)$", "%1") if citeq_args.ol == "" then citeq_args.ol = nil end -- TBD. Take care of |ol-access=? citeq_args.biorxiv = citeq_args.biorxiv and ("10.1101/" .. citeq_args.biorxiv) citeq_args.isbn = getValue( {"P957", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, rank="best", citeq_args.isbn } ) -- try ISBN 10 (only one value accepted) -- if url then see if there's an archive: citeq_args.url local url if not citeq_args.url then for i, pr in ipairs( {"P953", "P856", "P2699"} ) do url = getValue( {pr, ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, qual="P1065" } ) if url then citeq_args.url = mw.text.split( url, " (", true )[1] local arcurl = mw.ustring.match( url, " %((.*)%)" ) -- when there is an archive url, <url> holds: url<space>(archive url); here extract the archive url if present if arcurl then local arcy, arcm, arcd = arcurl:match("(20%d%d)%p?(%d%d)%p?(%d%d)") if arcy and arcm and arcd then citeq_args["archive-url"] = arcurl citeq_args["archive-date"] = tonumber(arcd) .. " " .. cfg.i18n_t.months[tonumber(arcm)] .. " " .. arcy end end break end end end if citeq_args.publisher == "Unknown" then -- look for "stated as" (P1932) local stated_as = getValue( {"P123", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, qual="P1932", qo="y"} ) if stated_as then citeq_args.publisher = stated_as end end if not titleforced then -- Handle subtitle. if citeq_args.title then local subtitle = mw.wikibase.getBestStatements (qid, 'P1680'); if 0 ~= #subtitle then subtitle = subtitle[1].mainsnak.datavalue.value.text; citeq_args.title = citeq_args.title .. ": " .. subtitle end end local htmltitle = getValue( {"P1476", qual = "P6833", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, qo = "y"} ) if htmltitle then citeq_args.title = htmltitle:gsub("</?i>", "''") else local title_display = citeq_args.title or mw.wikibase.getLabel(qid) or (langcodes[1] and mw.wikibase.getLabelByLang(qid, langcodes[1])) if citeq_args.url then citeq_args.title = wrap_nowiki(title_display) else local slink = mw.wikibase.getSitelink(qid) local slink_flag = false local wrap_title = '' local wslink = false if not slink then -- See if we have wikisource if not citeq_args.url then local wikisource_sitelink = mw.wikibase.getSitelink(qid, cfg.i18n_t.wikisource) or nil if wikisource_sitelink then slink = ':s:'..wikisource_sitelink wslink = true end end end if citeq_args.title then if slink then wrap_title = wrap_nowiki(citeq_args.title) slink_flag = true else citeq_args.title = wrap_nowiki(citeq_args.title) end else if slink and not wslink then if slink:lower() == title_display:lower() then citeq_args.title = '[[' .. slink .. ']]' else wrap_title = wrap_nowiki(slink:gsub("%s%(.+%)$", ""):gsub(",.+$", "")) slink_flag = true end elseif wslink then wrap_title = wrap_nowiki(title_display) slink_flag = true else citeq_args.title = wrap_nowiki(title_display) end end if slink_flag then if slink == wrap_title and not wslink then -- direct link citeq_args.title = '[[' .. slink .. ']]' else -- piped link citeq_args.title = '[[' .. slink .. '|' .. wrap_title .. ']]' end end end end end -- TBD: incorporate |at, |sheets= and |sheet= here as well -- Sort out what should happen if several of them are given at the same time if citeq_args.page or citeq_args.p then -- let single take precedence over multiple citeq_args.pages = nil citeq_args.pp = nil end if citeq_args.pages then local _, count = string.gsub(citeq_args.pages, "[,;%s]%d+", "") if count == 1 then citeq_args.page = citeq_args.pages citeq_args.pages = nil end end if is_set (qid) then if not is_set (citeq_args.author) and not is_set (citeq_args.author1) and not is_set (citeq_args.subject) and not is_set (citeq_args.subject1) and not is_set (citeq_args.host) and not is_set (citeq_args.host1) and not is_set (citeq_args.last) and not is_set (citeq_args.last1) and not is_set (citeq_args.surname) and not is_set (citeq_args.surname1) and not is_set (citeq_args['author-last']) and not is_set (citeq_args['author-last1']) and not is_set (citeq_args['author1-last']) and not is_set (citeq_args['author-surname']) and not is_set (citeq_args['author-surname1']) and not is_set (citeq_args['author1-surname1']) then -- if neither are set, try to get authors from Wikidata get_name_list ('author', citeq_args, qid, wdl) -- modify citeq_args table with authors from Wikidata end if not is_set (citeq_args.editor) and not is_set (citeq_args.editor1) and not is_set (citeq_args['editor-last']) and not is_set (citeq_args['editor-last1']) and not is_set (citeq_args['editor1-last']) and not is_set (citeq_args['editor-surname']) and not is_set (citeq_args['editor-surname1']) and not is_set (citeq_args['editor1-surname']) then -- if neither are set, try to get editors from Wikidata get_name_list ('editor', citeq_args, qid, wdl) -- modify citeq_args table with editors from Wikidata end if not is_set (citeq_args.translator) and not is_set (citeq_args.translator1) and not is_set (citeq_args['translator-last']) and not is_set (citeq_args['translator-last1']) and not is_set (citeq_args['translator1-last']) and not is_set (citeq_args['translator-surname']) and not is_set (citeq_args['translator-surname1']) and not is_set (citeq_args['translator1-surname']) then -- if neither are set, try to get translators from Wikidata get_name_list ('translator', citeq_args, qid, wdl) -- modify citeq_args table with translators from Wikidata end end for k, v in pairs(citeq_args) do if in_array (v, {'(())', 'unset', 'ignore'}) or 'string' ~= type(k) then -- empty accept-as-is-written (()) markup to indicate an empty/unused parameter value, other ((...)) markups are deliberately passed down to {{citation}} citeq_args[k] = nil elseif in_array (v, {'((unset))', '((ignore))'}) then -- strip off markup for free-text values clashing with local keywords citeq_args[k] = 'unset' end end local author_count = 0 for k, v in pairs(citeq_args) do if k:find("^author%d+$") then author_count = author_count + 1 end end if author_count > 8 then -- convention in astronomy journals, optional mode for this? if 'all' == citeq_args['display-authors'] then citeq_args['display-authors'] = nil; -- unset because no longer needed else citeq_args['display-authors'] = citeq_args['display-authors'] or 3 -- limit to three displayed names end end local editor_count = 0 for k, v in pairs(citeq_args) do if k:find("^editor%d+$") then editor_count = editor_count + 1 end end if editor_count > 8 then -- convention in astronomy journals, optional mode for this? if 'all' == citeq_args['display-editors'] then citeq_args['display-editors'] = nil; -- unset because no longer needed else citeq_args['display-editors'] = citeq_args['display-editors'] or 3 -- limit to three displayed names end end -- change edition to ordinal if it's set and numeric citeq_args.edition = citeq_args.edition and makeOrdinal(citeq_args.edition) -- code to make a guess what template to use from the supplied parameters -- (first draft for proof-of-concept) if citeq_args.isbn then template = template or "book" citeq_args.asin = nil -- suppress ASIN if ISBN exists elseif citeq_args.journal then template = template or "journal" elseif citeq_args.website then template = template or "web" end -- |id= could hold more than one identifier pulled from Wikidata not supported by {{citation}}, right now only add our qid to the list local list_sep = '. ' if citeq_args.mode ~= 'cs1' then list_sep = ', ' end local id = cfg.i18n_t.wdq.. '&nbsp;[[:d:' .. qid .. '|' .. qid .. ']]' local old_id = citeq_args.id if wdl then -- show WD logo id = id .. '[[File:Wikidata-logo.svg|16px|alt=|link=]]' -- possibly replace by WD edit icon? end if is_set (old_id) then citeq_args.id = old_id .. list_sep .. id -- append to user-specified contents else citeq_args.id = id end -- clean up any blank parameters for k, v in pairs(citeq_args) do if v == "" then citeq_args[k] = nil end end -- if |expand=<anything>, write a nowiki'd version to see what the {{citation}} template call looks like if expand then local expand_args = { "{{" .. (template and ("Cite "..template) or "Citation") } -- init with citation template if expand == "self" then citeq_args.id = old_id -- restore original |id= parameter expand_args = { cfg.i18n_t.cite_q .. qid } -- expand to itself end -- make a sortable table and sort it by param name local sorttable = {} for param, val in pairs (citeq_args) do table.insert(sorttable, {param, val}) end table.sort(sorttable, comp_key) -- add contents to expand_args for idx, val in ipairs(sorttable) do table.insert(expand_args, val[1] .. '=' .. val[2]) end -- make the nowiki'd string and done return frame:preprocess (table.concat ({'<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">', table.concat (expand_args, ' |') .. '}}', '</syntaxhighlight>'})); end local erratumid = getPropertyIDs( { "P2507", qid = qid, fwd = "ALL", osd = "no", rank = "best", maxvals = 1 } ) if erratumid then erratumid = " [[d:" .. erratumid .. "|" .. cfg.i18n_t.erratum .. "]]" .. cfg.i18n_t.trackingcats.erratum else erratumid = "" end local opt_cat = '' if getValue( {"P5824", ps = 1, qid = qid} ) then opt_cat = cfg.i18n_t.trackingcats.retracted end if getValue( {"P1366", ps = 1, qid = qid} ) then opt_cat = opt_cat .. cfg.i18n_t.trackingcats.replaced end if not citeq_args.title then -- emit category link if missing title opt_cat = opt_cat .. cfg.i18n_t.trackingcats['no-label-or-title']; end -- render the template local lc_template = template and template:lower() or "citation" local output if cite_cfg.known_templates_t[lc_template] then local config_t = {['CitationClass'] = cite_cfg.citation_classes_t[lc_template] or lc_template}; -- set CitationClass value output = require (cs1_module)._citation (nil, citeq_args, config_t) -- go render the citation else output = frame:expandTemplate{ -- render the template title = "Cite "..template, args = citeq_args } .. cfg.i18n_t.trackingcats["unknown-template"] end return output .. erratumid .. opt_cat end local function cite_q (frame) local args = {} for k, v in pairs(frame:getParent().args) do if v ~= "" then args[k] = v end end for k, v in pairs(frame.args) do if v ~= "" then args[k] = v end end args.qid = args.qid or args[1] or "" if args.qid == "" then return nil end args[1] = nil local citesep = (args.citesep or "") if citesep == "" then citesep = ", " end citesep = citesep:gsub('"', '') -- strip double quotes after setting default to allow |citesep="" as a blank separator args.citesep = nil local tag = args.tag or "" if tag == "" then tag = nil end args.tag = nil local list = args.list or "" if list == "" then list = nil end args.list = nil args.language = args.language or args.lang args.lang = nil local cites = {} for q in args.qid:gmatch("Q%d+") do -- make a new copy of the arguments local newargs = {} for k, v in pairs(args) do if k ~= "qid" then newargs[k] = v end end newargs.qid = q if tag == "ref" then cites[#cites + 1] = frame:callParserFunction{ name = "#tag:ref", args = { _cite_q(newargs), name = q } } -- expand like this: args = { _cite_q(newargs), name = 'foo', group = 'bar' } else cites[#cites + 1] = _cite_q(newargs) end end if list then return frame:expandTemplate{ title = list, args = cites } else return table.concat(cites, citesep) end end --[[--------------------------< E X P O R T E D F U N C T I O N S >------------------------------------------ ]] return { makeOrdinal = makeOrdinal, _getLangOfProp = _getLangOfProp, getLangOfProp = getLangOfProp, lang_code = lang_code, getPropOfProp = getPropOfProp, _cite_q = _cite_q, cite_q = cite_q } jk9i2n41ahl8lkgt8371yhwj7m8xb36 6685684 6685682 2026-06-05T17:00:06Z Pinky sl 2932 6685684 Scribunto text/plain require('strict') local wdib = require('Module:WikidataIB') local getValue = wdib._getValue local _getPropOfProp = wdib._getPropOfProp local followQid = wdib._followQid local getPropertyIDs = wdib._getPropertyIDs local cite_cfg = mw.loadData ('Module:Cite/config') local cfg = mw.loadData ('Module:Cite_Q/config') local cs1_module = 'Module:Citation/CS1' -- don't load the module yet, may not be needed -------------------------------------------------------------------------------- -- makeOrdinal needs to be internationalised along with cfg.i18n_t -- takes cardinal number as a numeric and returns the ordinal as a string -- we need three exceptions in English for 1st, 2nd, 3rd, 21st, .. 31st, etc. -------------------------------------------------------------------------------- local makeOrdinal = function(cardinal) local card = tonumber(cardinal) if not card then return cardinal end local ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal.default if card % 10 == 1 then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal[1] elseif card % 10 == 2 then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal[2] elseif card % 10 == 3 then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal[3] end -- In English, 1, 21, 31, etc. use 'st', but 11, 111, etc. use 'th' -- similarly for 12 and 13, etc. if (card % 100 == 11) or (card % 100 == 12) or (card % 100 == 13) then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal.default end return card .. ordsuffix end --[[--------------------------< I S _ S E T >------------------------------------------------------------------ Returns true if argument is set; false otherwise. Argument is 'set' when it exists (not nil) or when it is not an empty string. ]] local function is_set( var ) return not (var == nil or var == '') end --[[--------------------------< I N _ A R R A Y >-------------------------------------------------------------- Whether needle is in haystack (taken from Module:Citation/CS1/Utilities) ]] local function in_array( needle, haystack ) if needle == nil then return false end for n, v in ipairs( haystack ) do if v == needle then return n end end return false end --[[--------------------------< A C C E P T _ V A L U E >------------------------------------------------------- Accept WD value by framing in ((...)) if param_val is equal to keyword; else pass-through WD value as is. ]] local function accept_value( param_val, wd_val ) local val = param_val if val then if in_array (val, {'accept', '))((', ':d:'}) then val = '((' .. wd_val .. '))' elseif '((accept))' == val then val = 'accept' elseif '(())(())' == val then val = '))((' elseif '((:d:))' == val then val = ':d:' else val = wd_val end end return val end -- function to fetch a value to display local function makelink(v, out, link, maxpos, wdl) local label if v.mainsnak.snaktype == "value" then if v.mainsnak.datatype == "wikibase-item" then local qnumber = v.mainsnak.datavalue.value.id local sitelink = mw.wikibase.getSitelink(qnumber) if qnumber == "Q2818964" then sitelink = nil end -- suppress link to "Various authors" if v.qualifiers and v.qualifiers.P1932 then label = v.qualifiers.P1932[1].datavalue.value else label = mw.wikibase.getLabel(qnumber) if label then label = mw.text.nowiki(label) else label = qnumber -- should add tracking category end end local position = maxpos + 1 -- Default to 'next' author. -- use P1545 (series ordinal) instead of default position. if v["qualifiers"] and v.qualifiers["P1545"] and v.qualifiers["P1545"][1] then position = tonumber(v.qualifiers["P1545"][1].datavalue.value) end maxpos = math.max(maxpos, position) if sitelink then -- just the plain name, -- but keep a record of the links, using the same index out[position] = label link[position] = sitelink else if wdl then -- show that there's a Wikidata entry available out[position] = string.format( "[[:d:Q%s|%s]]&nbsp;<span title='%s'>[[File:Wikidata-logo.svg|16px|alt=|link=]]</span>", v.mainsnak.datavalue.value["numeric-id"], label, cfg.i18n_t["errors"]["local-article-not-found"] ) else -- no Wikidata links wanted, so just give the plain label out[position] = label end end elseif v.mainsnak.datatype == "string" then local position = maxpos + 1 -- Default to 'next' author. -- use P1545 (series ordinal) instead of default position. if v["qualifiers"] and v.qualifiers["P1545"] and v.qualifiers["P1545"][1] then position = tonumber(v.qualifiers["P1545"][1].datavalue.value) end maxpos = math.max(maxpos, position) out[position] = v.mainsnak.datavalue.value else -- not a wikibase-item or a string! end else -- code here if we want to return something when author is "unknown" if v.qualifiers and v.qualifiers.P1932 then label = v.qualifiers.P1932[1].datavalue.value else label = cfg.i18n_t["unknown-author"] .. (cfg.i18n_t.trackingcats["unknown-author"] or "") end maxpos = maxpos + 1 out[maxpos] = label end return maxpos end --[=[-------------------------< G E T _ N A M E _ L I S T >---------------------------------------------------- get_name_list -- adapted from getAuthors code taken from Module:RexxS arguments: nl_type - type of name list to fetch: nl_type = 'author' for authors; 'editor' for editors; 'translator' for translators args - pointer to the parameter arguments table from the template call qid - value from |qid= parameter; the Q-id of the source (book, etc.) in qid wdl - value from the |wdl= parameter; a Boolean passed to enable links to Wikidata when no article exists returns nothing; modifies the args table ]=] local function get_name_list (nl_type, args, qid, wdl) local propertyID = "P50" local fallbackID = "P2093" -- author name string if nl_type =="author" then propertyID = 'P50' -- for authors fallbackID = 'P2093' -- author-string elseif nl_type =="editor" then propertyID = 'P5769' -- "editor-in-chief" fallbackID = 'P98' -- for editors - So-called "fallbacks" are actually a second set of properties processed -- TBD. Take book series editors into account as well (if they have a separate P code as well)? elseif nl_type == "translator" then propertyID = 'P655' -- for translators fallbackID = nil -- elseif 'contributor' == nl_type then -- f.e. author of forewords (P2679) and afterwords (P2680); requires |contribution=, |title= and |author= -- propertyID = 'P' -- for contributors -- fallbackID = nil else return -- not specified so return end -- wdl is a Boolean passed to enable links to Wikidata when no article exists -- if "false" or "no" or "0" is passed set it false -- if nothing or an empty string is passed set it false if wdl and (#wdl > 0) then wdl = wdl:lower() wdl = in_array (wdl, {"false", "no", "0"}) else -- wdl is empty, so wdl = false end local props = nil local fallback = nil if mw.wikibase.entityExists(qid) then props = mw.wikibase.getAllStatements(qid, propertyID) if props and fallbackID then fallback = mw.wikibase.getAllStatements(qid, fallbackID) end end -- Make sure it actually has at least one of the properties requested if not (props and props[1]) and not (fallback and fallback[1]) then return nil end -- So now we have something to return: -- table 'out' is going to store the names(s): -- and table 'link' will store any links to the name's article local out = {} local link = {} local maxpos = 0 if props and props[1] then for k, v in pairs(props) do if 'deprecated' ~= v.rank then -- ignore deprecated names maxpos = makelink(v, out, link, maxpos, wdl) end end end if fallback and fallback[1] then -- second properties for k, v in pairs(fallback) do if 'deprecated' ~= v.rank then -- ignore deprecated names maxpos = makelink(v, out, link, maxpos, wdl) end end end -- if there's anything to return, then insert the additions in the template arguments table -- in the form |author1=firstname secondname |author2= ... -- Renumber, in case we have inconsistent numbering local keys = {} for k, v in pairs(out) do keys[#keys + 1] = k end table.sort(keys) -- as they might be out of order for i, k in ipairs(keys) do out[k] = out[k]:gsub ('&#39;', '\''); -- prevent cs1|2 multiple names categorization; replace html entity with the actual character mw.log(i .. " " .. k .. " " .. (out[k])) if args[nl_type .. i] then -- name gets overwritten -- pull corresponding -link only if overwritten name is same as WD name if link[k] and (args[nl_type .. i] == out[k]) then args[nl_type .. '-link' .. i] = args[nl_type .. '-link' .. i] or link[k] -- author-linkn or editor-linkn end else -- name does not get overwritten, so pull name from WD args[nl_type .. i] = out[k] if link[k] then args[nl_type .. '-link' .. i] = args[nl_type .. '-link' .. i] or link[k] -- author-linkn or editor-linkn end end end end -- gets language codes used for a monolingual text property as a table local function _getLangOfProp(qid, pid) if not pid then return {} end local out = {} local props = mw.wikibase.getAllStatements(qid, pid) for i, v in ipairs(props) do if v.mainsnak.datatype == "monolingualtext" and v.mainsnak.datavalue then out[#out + 1] = v.mainsnak.datavalue.value.language end end return out end local function getLangOfProp(frame) local pid = frame.args.pid or mw.text.trim(frame.args[1] or "") if pid == "" then return end local qid = frame.args.qid if qid == "" then qid = nil end return table.concat(_getLangOfProp(qid, pid), ", ") end -- gets the language codes of a Wikidata entry as a table local function _lang_code(qid) local lc = _getPropOfProp( {qid = qid, prop1 = "P407", prop2 = "P424", ps = 1} ) if lc then return mw.text.split( lc, "[, ]+" ) end lc = _getPropOfProp( {qid = qid, prop1 = "P407", prop2 = "P218", ps = 1} ) if lc then return mw.text.split( lc, "[, ]+" ) end return _getLangOfProp(qid, "P1476") end local function lang_code(frame) return table.concat(_lang_code(frame.args.qid or mw.text.trim(frame.args[1] or "")), ", ") end -- export for debug local function getPropOfProp(frame) return _getPropOfProp(frame.args) end -- wraps a string in nowiki unless disable flag is set local function wrap_nowiki(str, disable) if disable then return str or '' end return mw.text.nowiki(str or '') end -- sort sequence table whose values are key-value pairs by key local function comp_key(a, b) local param_a, enum_a = a[1]:match ('(%D+)(%d+)$'); -- get param name and enumerator from <a> local param_b, enum_b = b[1]:match ('(%D+)(%d+)$'); -- get param name and enumerator from <b> if enum_a and enum_b then -- if both parameters have neumerators if param_a == param_b then -- are parameter names the same? return tonumber (enum_a) < tonumber (enum_b); -- yes: compare enumerators end end return a[1] < b[1]; -- alpha sort if here end -- sort sequence table whose values are key-value pairs by value local function comp_val(a, b) return a[2] < b[2] end --[[-------------------------< C I T E _ Q >------------------------------------------------------------------ Takes standard CS1|2 template parameters and passes all to {{citation}}. If neither of |author= and |author1= are set, calls get_authors() to try to get an author name-list from Wikidata. The result is passed to {{citation}} for rendering. --]] local function _cite_q (citeq_args) local frame = mw.getCurrentFrame() -- parameters that don't get passed to Citation local expand = citeq_args.expand -- when set to anything, causes {{cite q}} to render <code><nowiki>{{citation|...}}</nowiki></code> local qid = citeq_args.qid or citeq_args[1] local wdl = citeq_args.wdl local template = citeq_args.template citeq_args.expand = nil citeq_args[1] = nil citeq_args.qid = nil citeq_args.wdl = nil citeq_args.template = nil -- if title supplied, flag to not read html title local titleforced = (citeq_args.title ~= nil) local oth = {} -- put the language codes into a sequential table langcodes[] local langcodes = {} if citeq_args.language then -- check these are a supported language codes for lc in mw.text.gsplit( citeq_args.language, "[, ]+", false ) do langcodes[#langcodes+1] = mw.language.isSupportedLanguage(citeq_args.language) and citeq_args.language end end if not langcodes[1] then -- try to find language of work langcodes = _lang_code(qid) end if not langcodes[1] then -- try fallback to journal's language local journal_qid = followQid({qid = qid, props = "P1433"}) langcodes = journal_qid and _lang_code(journal_qid) end citeq_args.language = citeq_args.language or table.concat(langcodes, ", ") -- loop through list of simple properties and get their values in citeq_args for name, data in pairs(cfg.simple_properties_t) do citeq_args[name] = getValue( {data.id, fwd = "ALL", osd = "no", noicon = "true", qid = qid, maxvals = data.maxvals, linked = data.linked, rank = data.rank or "best", citeq_args[name] } ) if data.populate_from_journal then local publishedin = getValue( {"P1433", ps = 1, qid = qid, maxvals = 0, citeq_args[name], qual = data.id, qualsonly = 'yes'} ) citeq_args[name] = publishedin or _getPropOfProp({qid = qid, prop1 = "P1433", prop2 = data.id, maxvals = data.maxvals, ps = 1}) end if citeq_args[name] and citeq_args[name]:find (cfg.i18n_t.trackingcats["missing-wikidata"], 1, true) then -- try fallback to work's native language citeq_args[name] = getValue( {data.id, ps = 1, qid = qid, maxvals = data.maxvals, linked = "no", lang = langcodes[1] } ) if citeq_args[name]:find('^Q%d+$') then -- qid was returned -- try fallback to qid's native language local qid_languages = _lang_code(citeq_args[name]) citeq_args[name] = getValue( {data.id, ps = 1, qid = qid, maxvals = data.maxvals, linked = "no", lang = qid_languages[1] } ) if citeq_args[name]:find('^Q%d+$') then -- qid was returned again citeq_args[name] = nil else -- record the language found if no lang specified citeq_args.language = citeq_args.language or qid_languages[1] end end end if data.others then oth[#oth + 1] = citeq_args[name] and (name:gsub("^%l", string.upper) .. ": " .. citeq_args[name]) citeq_args[name] = nil end end citeq_args.others = citeq_args.others or table.concat(oth, ". ") if citeq_args.others == "" then citeq_args.others = nil end citeq_args.journal = citeq_args.journal and citeq_args.journal:gsub("^''", ""):gsub("''$", ""):gsub("|''", "|"):gsub("'']]", "]]") citeq_args.ol = (getValue( {"P648", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, citeq_args.ol } ) or ''):gsub("^OL(.+)$", "%1") if citeq_args.ol == "" then citeq_args.ol = nil end -- TBD. Take care of |ol-access=? citeq_args.biorxiv = citeq_args.biorxiv and ("10.1101/" .. citeq_args.biorxiv) citeq_args.isbn = getValue( {"P957", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, rank="best", citeq_args.isbn } ) -- try ISBN 10 (only one value accepted) -- if url then see if there's an archive: citeq_args.url local url if not citeq_args.url then for i, pr in ipairs( {"P953", "P856", "P2699"} ) do url = getValue( {pr, ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, qual="P1065" } ) if url then citeq_args.url = mw.text.split( url, " (", true )[1] local arcurl = mw.ustring.match( url, " %((.*)%)" ) -- when there is an archive url, <url> holds: url<space>(archive url); here extract the archive url if present if arcurl then local arcy, arcm, arcd = arcurl:match("(20%d%d)%p?(%d%d)%p?(%d%d)") if arcy and arcm and arcd then citeq_args["archive-url"] = arcurl citeq_args["archive-date"] = tonumber(arcd) .. " " .. cfg.i18n_t.months[tonumber(arcm)] .. " " .. arcy end end break end end end if citeq_args.publisher == "Unknown" then -- look for "stated as" (P1932) local stated_as = getValue( {"P123", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, qual="P1932", qo="y"} ) if stated_as then citeq_args.publisher = stated_as end end if not titleforced then -- Handle subtitle. if citeq_args.title then local subtitle = mw.wikibase.getBestStatements (qid, 'P1680'); if 0 ~= #subtitle then subtitle = subtitle[1].mainsnak.datavalue.value.text; citeq_args.title = citeq_args.title .. ": " .. subtitle end end local htmltitle = getValue( {"P1476", qual = "P6833", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, qo = "y"} ) if htmltitle then citeq_args.title = htmltitle:gsub("</?i>", "''") else local title_display = citeq_args.title or mw.wikibase.getLabel(qid) or (langcodes[1] and mw.wikibase.getLabelByLang(qid, langcodes[1])) if citeq_args.url then citeq_args.title = wrap_nowiki(title_display) else local slink = mw.wikibase.getSitelink(qid) local slink_flag = false local wrap_title = '' local wslink = false if not slink then -- See if we have wikisource if not citeq_args.url then local wikisource_sitelink = mw.wikibase.getSitelink(qid, cfg.i18n_t.wikisource) or nil if wikisource_sitelink then slink = ':s:'..wikisource_sitelink wslink = true end end end if citeq_args.title then if slink then wrap_title = wrap_nowiki(citeq_args.title) slink_flag = true else citeq_args.title = wrap_nowiki(citeq_args.title) end else if slink and not wslink then if slink:lower() == title_display:lower() then citeq_args.title = '[[' .. slink .. ']]' else wrap_title = wrap_nowiki(slink:gsub("%s%(.+%)$", ""):gsub(",.+$", "")) slink_flag = true end elseif wslink then wrap_title = wrap_nowiki(title_display) slink_flag = true else citeq_args.title = wrap_nowiki(title_display) end end if slink_flag then if slink == wrap_title and not wslink then -- direct link citeq_args.title = '[[' .. slink .. ']]' else -- piped link citeq_args.title = '[[' .. slink .. '|' .. wrap_title .. ']]' end end end end end -- TBD: incorporate |at, |sheets= and |sheet= here as well -- Sort out what should happen if several of them are given at the same time if citeq_args.page or citeq_args.p then -- let single take precedence over multiple citeq_args.pages = nil citeq_args.pp = nil end if citeq_args.pages then local _, count = string.gsub(citeq_args.pages, "[,;%s]%d+", "") if count == 1 then citeq_args.page = citeq_args.pages citeq_args.pages = nil end end if is_set (qid) then if not is_set (citeq_args.author) and not is_set (citeq_args.author1) and not is_set (citeq_args.subject) and not is_set (citeq_args.subject1) and not is_set (citeq_args.host) and not is_set (citeq_args.host1) and not is_set (citeq_args.last) and not is_set (citeq_args.last1) and not is_set (citeq_args.surname) and not is_set (citeq_args.surname1) and not is_set (citeq_args['author-last']) and not is_set (citeq_args['author-last1']) and not is_set (citeq_args['author1-last']) and not is_set (citeq_args['author-surname']) and not is_set (citeq_args['author-surname1']) and not is_set (citeq_args['author1-surname1']) then -- if neither are set, try to get authors from Wikidata get_name_list ('author', citeq_args, qid, wdl) -- modify citeq_args table with authors from Wikidata end if not is_set (citeq_args.editor) and not is_set (citeq_args.editor1) and not is_set (citeq_args['editor-last']) and not is_set (citeq_args['editor-last1']) and not is_set (citeq_args['editor1-last']) and not is_set (citeq_args['editor-surname']) and not is_set (citeq_args['editor-surname1']) and not is_set (citeq_args['editor1-surname']) then -- if neither are set, try to get editors from Wikidata get_name_list ('editor', citeq_args, qid, wdl) -- modify citeq_args table with editors from Wikidata end if not is_set (citeq_args.translator) and not is_set (citeq_args.translator1) and not is_set (citeq_args['translator-last']) and not is_set (citeq_args['translator-last1']) and not is_set (citeq_args['translator1-last']) and not is_set (citeq_args['translator-surname']) and not is_set (citeq_args['translator-surname1']) and not is_set (citeq_args['translator1-surname']) then -- if neither are set, try to get translators from Wikidata get_name_list ('translator', citeq_args, qid, wdl) -- modify citeq_args table with translators from Wikidata end end for k, v in pairs(citeq_args) do if in_array (v, {'(())', 'unset', 'ignore'}) or 'string' ~= type(k) then -- empty accept-as-is-written (()) markup to indicate an empty/unused parameter value, other ((...)) markups are deliberately passed down to {{citation}} citeq_args[k] = nil elseif in_array (v, {'((unset))', '((ignore))'}) then -- strip off markup for free-text values clashing with local keywords citeq_args[k] = 'unset' end end local author_count = 0 for k, v in pairs(citeq_args) do if k:find("^author%d+$") then author_count = author_count + 1 end end if author_count > 8 then -- convention in astronomy journals, optional mode for this? if 'all' == citeq_args['display-authors'] then citeq_args['display-authors'] = nil; -- unset because no longer needed else citeq_args['display-authors'] = citeq_args['display-authors'] or 3 -- limit to three displayed names end end local editor_count = 0 for k, v in pairs(citeq_args) do if k:find("^editor%d+$") then editor_count = editor_count + 1 end end if editor_count > 8 then -- convention in astronomy journals, optional mode for this? if 'all' == citeq_args['display-editors'] then citeq_args['display-editors'] = nil; -- unset because no longer needed else citeq_args['display-editors'] = citeq_args['display-editors'] or 3 -- limit to three displayed names end end -- change edition to ordinal if it's set and numeric citeq_args.edition = citeq_args.edition and makeOrdinal(citeq_args.edition) -- code to make a guess what template to use from the supplied parameters -- (first draft for proof-of-concept) if citeq_args.isbn then template = template or "knjigo" citeq_args.asin = nil -- suppress ASIN if ISBN exists elseif citeq_args.journal then template = template or "časopis" elseif citeq_args.website then template = template or "splet" end -- |id= could hold more than one identifier pulled from Wikidata not supported by {{citation}}, right now only add our qid to the list local list_sep = '. ' if citeq_args.mode ~= 'cs1' then list_sep = ', ' end local id = cfg.i18n_t.wdq.. '&nbsp;[[:d:' .. qid .. '|' .. qid .. ']]' local old_id = citeq_args.id if wdl then -- show WD logo id = id .. '[[File:Wikidata-logo.svg|16px|alt=|link=]]' -- possibly replace by WD edit icon? end if is_set (old_id) then citeq_args.id = old_id .. list_sep .. id -- append to user-specified contents else citeq_args.id = id end -- clean up any blank parameters for k, v in pairs(citeq_args) do if v == "" then citeq_args[k] = nil end end -- if |expand=<anything>, write a nowiki'd version to see what the {{citation}} template call looks like if expand then local expand_args = { "{{" .. (template and ("Navedi "..template) or "Cita") } -- init with citation template if expand == "self" then citeq_args.id = old_id -- restore original |id= parameter expand_args = { cfg.i18n_t.cite_q .. qid } -- expand to itself end -- make a sortable table and sort it by param name local sorttable = {} for param, val in pairs (citeq_args) do table.insert(sorttable, {param, val}) end table.sort(sorttable, comp_key) -- add contents to expand_args for idx, val in ipairs(sorttable) do table.insert(expand_args, val[1] .. '=' .. val[2]) end -- make the nowiki'd string and done return frame:preprocess (table.concat ({'<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">', table.concat (expand_args, ' |') .. '}}', '</syntaxhighlight>'})); end local erratumid = getPropertyIDs( { "P2507", qid = qid, fwd = "ALL", osd = "no", rank = "best", maxvals = 1 } ) if erratumid then erratumid = " [[d:" .. erratumid .. "|" .. cfg.i18n_t.erratum .. "]]" .. cfg.i18n_t.trackingcats.erratum else erratumid = "" end local opt_cat = '' if getValue( {"P5824", ps = 1, qid = qid} ) then opt_cat = cfg.i18n_t.trackingcats.retracted end if getValue( {"P1366", ps = 1, qid = qid} ) then opt_cat = opt_cat .. cfg.i18n_t.trackingcats.replaced end if not citeq_args.title then -- emit category link if missing title opt_cat = opt_cat .. cfg.i18n_t.trackingcats['no-label-or-title']; end -- render the template local lc_template = template and template:lower() or "citation" local output if cite_cfg.known_templates_t[lc_template] then local config_t = {['CitationClass'] = cite_cfg.citation_classes_t[lc_template] or lc_template}; -- set CitationClass value output = require (cs1_module)._citation (nil, citeq_args, config_t) -- go render the citation else output = frame:expandTemplate{ -- render the template title = "Navedi "..template, args = citeq_args } .. cfg.i18n_t.trackingcats["unknown-template"] end return output .. erratumid .. opt_cat end local function cite_q (frame) local args = {} for k, v in pairs(frame:getParent().args) do if v ~= "" then args[k] = v end end for k, v in pairs(frame.args) do if v ~= "" then args[k] = v end end args.qid = args.qid or args[1] or "" if args.qid == "" then return nil end args[1] = nil local citesep = (args.citesep or "") if citesep == "" then citesep = ", " end citesep = citesep:gsub('"', '') -- strip double quotes after setting default to allow |citesep="" as a blank separator args.citesep = nil local tag = args.tag or "" if tag == "" then tag = nil end args.tag = nil local list = args.list or "" if list == "" then list = nil end args.list = nil args.language = args.language or args.lang args.lang = nil local cites = {} for q in args.qid:gmatch("Q%d+") do -- make a new copy of the arguments local newargs = {} for k, v in pairs(args) do if k ~= "qid" then newargs[k] = v end end newargs.qid = q if tag == "ref" then cites[#cites + 1] = frame:callParserFunction{ name = "#tag:ref", args = { _cite_q(newargs), name = q } } -- expand like this: args = { _cite_q(newargs), name = 'foo', group = 'bar' } else cites[#cites + 1] = _cite_q(newargs) end end if list then return frame:expandTemplate{ title = list, args = cites } else return table.concat(cites, citesep) end end --[[--------------------------< E X P O R T E D F U N C T I O N S >------------------------------------------ ]] return { makeOrdinal = makeOrdinal, _getLangOfProp = _getLangOfProp, getLangOfProp = getLangOfProp, lang_code = lang_code, getPropOfProp = getPropOfProp, _cite_q = _cite_q, cite_q = cite_q } 154ok3s6xpe97ijfyh26uwy82zpqe9m 6685697 6685684 2026-06-05T17:20:47Z Pinky sl 2932 6685697 Scribunto text/plain require('strict') local wdib = require('Module:WikidataIB') local getValue = wdib._getValue local _getPropOfProp = wdib._getPropOfProp local followQid = wdib._followQid local getPropertyIDs = wdib._getPropertyIDs local cite_cfg = mw.loadData ('Module:Cite/config') local cfg = mw.loadData ('Module:Cite_Q/config') local cs1_module = 'Module:Citation/CS1' -- don't load the module yet, may not be needed -------------------------------------------------------------------------------- -- makeOrdinal needs to be internationalised along with cfg.i18n_t -- takes cardinal number as a numeric and returns the ordinal as a string -- we need three exceptions in English for 1st, 2nd, 3rd, 21st, .. 31st, etc. -------------------------------------------------------------------------------- local makeOrdinal = function(cardinal) local card = tonumber(cardinal) if not card then return cardinal end local ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal.default if card % 10 == 1 then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal[1] elseif card % 10 == 2 then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal[2] elseif card % 10 == 3 then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal[3] end -- In English, 1, 21, 31, etc. use 'st', but 11, 111, etc. use 'th' -- similarly for 12 and 13, etc. if (card % 100 == 11) or (card % 100 == 12) or (card % 100 == 13) then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal.default end return card .. ordsuffix end --[[--------------------------< I S _ S E T >------------------------------------------------------------------ Returns true if argument is set; false otherwise. Argument is 'set' when it exists (not nil) or when it is not an empty string. ]] local function is_set( var ) return not (var == nil or var == '') end --[[--------------------------< I N _ A R R A Y >-------------------------------------------------------------- Whether needle is in haystack (taken from Module:Citation/CS1/Utilities) ]] local function in_array( needle, haystack ) if needle == nil then return false end for n, v in ipairs( haystack ) do if v == needle then return n end end return false end --[[--------------------------< A C C E P T _ V A L U E >------------------------------------------------------- Accept WD value by framing in ((...)) if param_val is equal to keyword; else pass-through WD value as is. ]] local function accept_value( param_val, wd_val ) local val = param_val if val then if in_array (val, {'accept', '))((', ':d:'}) then val = '((' .. wd_val .. '))' elseif '((accept))' == val then val = 'accept' elseif '(())(())' == val then val = '))((' elseif '((:d:))' == val then val = ':d:' else val = wd_val end end return val end -- function to fetch a value to display local function makelink(v, out, link, maxpos, wdl) local label if v.mainsnak.snaktype == "value" then if v.mainsnak.datatype == "wikibase-item" then local qnumber = v.mainsnak.datavalue.value.id local sitelink = mw.wikibase.getSitelink(qnumber) if qnumber == "Q2818964" then sitelink = nil end -- suppress link to "Various authors" if v.qualifiers and v.qualifiers.P1932 then label = v.qualifiers.P1932[1].datavalue.value else label = mw.wikibase.getLabel(qnumber) if label then label = mw.text.nowiki(label) else label = qnumber -- should add tracking category end end local position = maxpos + 1 -- Default to 'next' author. -- use P1545 (series ordinal) instead of default position. if v["qualifiers"] and v.qualifiers["P1545"] and v.qualifiers["P1545"][1] then position = tonumber(v.qualifiers["P1545"][1].datavalue.value) end maxpos = math.max(maxpos, position) if sitelink then -- just the plain name, -- but keep a record of the links, using the same index out[position] = label link[position] = sitelink else if wdl then -- show that there's a Wikidata entry available out[position] = string.format( "[[:d:Q%s|%s]]&nbsp;<span title='%s'>[[File:Wikidata-logo.svg|16px|alt=|link=]]</span>", v.mainsnak.datavalue.value["numeric-id"], label, cfg.i18n_t["errors"]["local-article-not-found"] ) else -- no Wikidata links wanted, so just give the plain label out[position] = label end end elseif v.mainsnak.datatype == "string" then local position = maxpos + 1 -- Default to 'next' author. -- use P1545 (series ordinal) instead of default position. if v["qualifiers"] and v.qualifiers["P1545"] and v.qualifiers["P1545"][1] then position = tonumber(v.qualifiers["P1545"][1].datavalue.value) end maxpos = math.max(maxpos, position) out[position] = v.mainsnak.datavalue.value else -- not a wikibase-item or a string! end else -- code here if we want to return something when author is "unknown" if v.qualifiers and v.qualifiers.P1932 then label = v.qualifiers.P1932[1].datavalue.value else label = cfg.i18n_t["unknown-author"] .. (cfg.i18n_t.trackingcats["unknown-author"] or "") end maxpos = maxpos + 1 out[maxpos] = label end return maxpos end --[=[-------------------------< G E T _ N A M E _ L I S T >---------------------------------------------------- get_name_list -- adapted from getAuthors code taken from Module:RexxS arguments: nl_type - type of name list to fetch: nl_type = 'author' for authors; 'editor' for editors; 'translator' for translators args - pointer to the parameter arguments table from the template call qid - value from |qid= parameter; the Q-id of the source (book, etc.) in qid wdl - value from the |wdl= parameter; a Boolean passed to enable links to Wikidata when no article exists returns nothing; modifies the args table ]=] local function get_name_list (nl_type, args, qid, wdl) local propertyID = "P50" local fallbackID = "P2093" -- author name string if nl_type =="author" then propertyID = 'P50' -- for authors fallbackID = 'P2093' -- author-string elseif nl_type =="editor" then propertyID = 'P5769' -- "editor-in-chief" fallbackID = 'P98' -- for editors - So-called "fallbacks" are actually a second set of properties processed -- TBD. Take book series editors into account as well (if they have a separate P code as well)? elseif nl_type == "translator" then propertyID = 'P655' -- for translators fallbackID = nil -- elseif 'contributor' == nl_type then -- f.e. author of forewords (P2679) and afterwords (P2680); requires |contribution=, |title= and |author= -- propertyID = 'P' -- for contributors -- fallbackID = nil else return -- not specified so return end -- wdl is a Boolean passed to enable links to Wikidata when no article exists -- if "false" or "no" or "0" is passed set it false -- if nothing or an empty string is passed set it false if wdl and (#wdl > 0) then wdl = wdl:lower() wdl = in_array (wdl, {"false", "no", "0"}) else -- wdl is empty, so wdl = false end local props = nil local fallback = nil if mw.wikibase.entityExists(qid) then props = mw.wikibase.getAllStatements(qid, propertyID) if props and fallbackID then fallback = mw.wikibase.getAllStatements(qid, fallbackID) end end -- Make sure it actually has at least one of the properties requested if not (props and props[1]) and not (fallback and fallback[1]) then return nil end -- So now we have something to return: -- table 'out' is going to store the names(s): -- and table 'link' will store any links to the name's article local out = {} local link = {} local maxpos = 0 if props and props[1] then for k, v in pairs(props) do if 'deprecated' ~= v.rank then -- ignore deprecated names maxpos = makelink(v, out, link, maxpos, wdl) end end end if fallback and fallback[1] then -- second properties for k, v in pairs(fallback) do if 'deprecated' ~= v.rank then -- ignore deprecated names maxpos = makelink(v, out, link, maxpos, wdl) end end end -- if there's anything to return, then insert the additions in the template arguments table -- in the form |author1=firstname secondname |author2= ... -- Renumber, in case we have inconsistent numbering local keys = {} for k, v in pairs(out) do keys[#keys + 1] = k end table.sort(keys) -- as they might be out of order for i, k in ipairs(keys) do out[k] = out[k]:gsub ('&#39;', '\''); -- prevent cs1|2 multiple names categorization; replace html entity with the actual character mw.log(i .. " " .. k .. " " .. (out[k])) if args[nl_type .. i] then -- name gets overwritten -- pull corresponding -link only if overwritten name is same as WD name if link[k] and (args[nl_type .. i] == out[k]) then args[nl_type .. '-link' .. i] = args[nl_type .. '-link' .. i] or link[k] -- author-linkn or editor-linkn end else -- name does not get overwritten, so pull name from WD args[nl_type .. i] = out[k] if link[k] then args[nl_type .. '-link' .. i] = args[nl_type .. '-link' .. i] or link[k] -- author-linkn or editor-linkn end end end end -- gets language codes used for a monolingual text property as a table local function _getLangOfProp(qid, pid) if not pid then return {} end local out = {} local props = mw.wikibase.getAllStatements(qid, pid) for i, v in ipairs(props) do if v.mainsnak.datatype == "monolingualtext" and v.mainsnak.datavalue then out[#out + 1] = v.mainsnak.datavalue.value.language end end return out end local function getLangOfProp(frame) local pid = frame.args.pid or mw.text.trim(frame.args[1] or "") if pid == "" then return end local qid = frame.args.qid if qid == "" then qid = nil end return table.concat(_getLangOfProp(qid, pid), ", ") end -- gets the language codes of a Wikidata entry as a table local function _lang_code(qid) local lc = _getPropOfProp( {qid = qid, prop1 = "P407", prop2 = "P424", ps = 1} ) if lc then return mw.text.split( lc, "[, ]+" ) end lc = _getPropOfProp( {qid = qid, prop1 = "P407", prop2 = "P218", ps = 1} ) if lc then return mw.text.split( lc, "[, ]+" ) end return _getLangOfProp(qid, "P1476") end local function lang_code(frame) return table.concat(_lang_code(frame.args.qid or mw.text.trim(frame.args[1] or "")), ", ") end -- export for debug local function getPropOfProp(frame) return _getPropOfProp(frame.args) end -- wraps a string in nowiki unless disable flag is set local function wrap_nowiki(str, disable) if disable then return str or '' end return mw.text.nowiki(str or '') end -- sort sequence table whose values are key-value pairs by key local function comp_key(a, b) local param_a, enum_a = a[1]:match ('(%D+)(%d+)$'); -- get param name and enumerator from <a> local param_b, enum_b = b[1]:match ('(%D+)(%d+)$'); -- get param name and enumerator from <b> if enum_a and enum_b then -- if both parameters have neumerators if param_a == param_b then -- are parameter names the same? return tonumber (enum_a) < tonumber (enum_b); -- yes: compare enumerators end end return a[1] < b[1]; -- alpha sort if here end -- sort sequence table whose values are key-value pairs by value local function comp_val(a, b) return a[2] < b[2] end --[[-------------------------< C I T E _ Q >------------------------------------------------------------------ Takes standard CS1|2 template parameters and passes all to {{citation}}. If neither of |author= and |author1= are set, calls get_authors() to try to get an author name-list from Wikidata. The result is passed to {{citation}} for rendering. --]] local function _cite_q (citeq_args) local frame = mw.getCurrentFrame() -- parameters that don't get passed to Citation local expand = citeq_args.expand -- when set to anything, causes {{cite q}} to render <code><nowiki>{{citation|...}}</nowiki></code> local qid = citeq_args.qid or citeq_args[1] local wdl = citeq_args.wdl local template = citeq_args.template citeq_args.expand = nil citeq_args[1] = nil citeq_args.qid = nil citeq_args.wdl = nil citeq_args.template = nil -- if title supplied, flag to not read html title local titleforced = (citeq_args.title ~= nil) local oth = {} -- put the language codes into a sequential table langcodes[] local langcodes = {} if citeq_args.language then -- check these are a supported language codes for lc in mw.text.gsplit( citeq_args.language, "[, ]+", false ) do langcodes[#langcodes+1] = mw.language.isSupportedLanguage(citeq_args.language) and citeq_args.language end end if not langcodes[1] then -- try to find language of work langcodes = _lang_code(qid) end if not langcodes[1] then -- try fallback to journal's language local journal_qid = followQid({qid = qid, props = "P1433"}) langcodes = journal_qid and _lang_code(journal_qid) end citeq_args.language = citeq_args.language or table.concat(langcodes, ", ") -- loop through list of simple properties and get their values in citeq_args for name, data in pairs(cfg.simple_properties_t) do citeq_args[name] = getValue( {data.id, fwd = "ALL", osd = "no", noicon = "true", qid = qid, maxvals = data.maxvals, linked = data.linked, rank = data.rank or "best", citeq_args[name] } ) if data.populate_from_journal then local publishedin = getValue( {"P1433", ps = 1, qid = qid, maxvals = 0, citeq_args[name], qual = data.id, qualsonly = 'yes'} ) citeq_args[name] = publishedin or _getPropOfProp({qid = qid, prop1 = "P1433", prop2 = data.id, maxvals = data.maxvals, ps = 1}) end if citeq_args[name] and citeq_args[name]:find (cfg.i18n_t.trackingcats["missing-wikidata"], 1, true) then -- try fallback to work's native language citeq_args[name] = getValue( {data.id, ps = 1, qid = qid, maxvals = data.maxvals, linked = "no", lang = langcodes[1] } ) if citeq_args[name]:find('^Q%d+$') then -- qid was returned -- try fallback to qid's native language local qid_languages = _lang_code(citeq_args[name]) citeq_args[name] = getValue( {data.id, ps = 1, qid = qid, maxvals = data.maxvals, linked = "no", lang = qid_languages[1] } ) if citeq_args[name]:find('^Q%d+$') then -- qid was returned again citeq_args[name] = nil else -- record the language found if no lang specified citeq_args.language = citeq_args.language or qid_languages[1] end end end if data.others then oth[#oth + 1] = citeq_args[name] and (name:gsub("^%l", string.upper) .. ": " .. citeq_args[name]) citeq_args[name] = nil end end citeq_args.others = citeq_args.others or table.concat(oth, ". ") if citeq_args.others == "" then citeq_args.others = nil end citeq_args.journal = citeq_args.journal and citeq_args.journal:gsub("^''", ""):gsub("''$", ""):gsub("|''", "|"):gsub("'']]", "]]") citeq_args.ol = (getValue( {"P648", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, citeq_args.ol } ) or ''):gsub("^OL(.+)$", "%1") if citeq_args.ol == "" then citeq_args.ol = nil end -- TBD. Take care of |ol-access=? citeq_args.biorxiv = citeq_args.biorxiv and ("10.1101/" .. citeq_args.biorxiv) citeq_args.isbn = getValue( {"P957", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, rank="best", citeq_args.isbn } ) -- try ISBN 10 (only one value accepted) -- if url then see if there's an archive: citeq_args.url local url if not citeq_args.url then for i, pr in ipairs( {"P953", "P856", "P2699"} ) do url = getValue( {pr, ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, qual="P1065" } ) if url then citeq_args.url = mw.text.split( url, " (", true )[1] local arcurl = mw.ustring.match( url, " %((.*)%)" ) -- when there is an archive url, <url> holds: url<space>(archive url); here extract the archive url if present if arcurl then local arcy, arcm, arcd = arcurl:match("(20%d%d)%p?(%d%d)%p?(%d%d)") if arcy and arcm and arcd then citeq_args["archive-url"] = arcurl citeq_args["archive-date"] = tonumber(arcd) .. " " .. cfg.i18n_t.months[tonumber(arcm)] .. " " .. arcy end end break end end end if citeq_args.publisher == "Unknown" then -- look for "stated as" (P1932) local stated_as = getValue( {"P123", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, qual="P1932", qo="y"} ) if stated_as then citeq_args.publisher = stated_as end end if not titleforced then -- Handle subtitle. if citeq_args.title then local subtitle = mw.wikibase.getBestStatements (qid, 'P1680'); if 0 ~= #subtitle then subtitle = subtitle[1].mainsnak.datavalue.value.text; citeq_args.title = citeq_args.title .. ": " .. subtitle end end local htmltitle = getValue( {"P1476", qual = "P6833", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, qo = "y"} ) if htmltitle then citeq_args.title = htmltitle:gsub("</?i>", "''") else local title_display = citeq_args.title or mw.wikibase.getLabel(qid) or (langcodes[1] and mw.wikibase.getLabelByLang(qid, langcodes[1])) if citeq_args.url then citeq_args.title = wrap_nowiki(title_display) else local slink = mw.wikibase.getSitelink(qid) local slink_flag = false local wrap_title = '' local wslink = false if not slink then -- See if we have wikisource if not citeq_args.url then local wikisource_sitelink = mw.wikibase.getSitelink(qid, cfg.i18n_t.wikisource) or nil if wikisource_sitelink then slink = ':s:'..wikisource_sitelink wslink = true end end end if citeq_args.title then if slink then wrap_title = wrap_nowiki(citeq_args.title) slink_flag = true else citeq_args.title = wrap_nowiki(citeq_args.title) end else if slink and not wslink then if slink:lower() == title_display:lower() then citeq_args.title = '[[' .. slink .. ']]' else wrap_title = wrap_nowiki(slink:gsub("%s%(.+%)$", ""):gsub(",.+$", "")) slink_flag = true end elseif wslink then wrap_title = wrap_nowiki(title_display) slink_flag = true else citeq_args.title = wrap_nowiki(title_display) end end if slink_flag then if slink == wrap_title and not wslink then -- direct link citeq_args.title = '[[' .. slink .. ']]' else -- piped link citeq_args.title = '[[' .. slink .. '|' .. wrap_title .. ']]' end end end end end -- TBD: incorporate |at, |sheets= and |sheet= here as well -- Sort out what should happen if several of them are given at the same time if citeq_args.page or citeq_args.p then -- let single take precedence over multiple citeq_args.pages = nil citeq_args.pp = nil end if citeq_args.pages then local _, count = string.gsub(citeq_args.pages, "[,;%s]%d+", "") if count == 1 then citeq_args.page = citeq_args.pages citeq_args.pages = nil end end if is_set (qid) then if not is_set (citeq_args.author) and not is_set (citeq_args.author1) and not is_set (citeq_args.subject) and not is_set (citeq_args.subject1) and not is_set (citeq_args.host) and not is_set (citeq_args.host1) and not is_set (citeq_args.last) and not is_set (citeq_args.last1) and not is_set (citeq_args.surname) and not is_set (citeq_args.surname1) and not is_set (citeq_args['author-last']) and not is_set (citeq_args['author-last1']) and not is_set (citeq_args['author1-last']) and not is_set (citeq_args['author-surname']) and not is_set (citeq_args['author-surname1']) and not is_set (citeq_args['author1-surname1']) then -- if neither are set, try to get authors from Wikidata get_name_list ('author', citeq_args, qid, wdl) -- modify citeq_args table with authors from Wikidata end if not is_set (citeq_args.editor) and not is_set (citeq_args.editor1) and not is_set (citeq_args['editor-last']) and not is_set (citeq_args['editor-last1']) and not is_set (citeq_args['editor1-last']) and not is_set (citeq_args['editor-surname']) and not is_set (citeq_args['editor-surname1']) and not is_set (citeq_args['editor1-surname']) then -- if neither are set, try to get editors from Wikidata get_name_list ('editor', citeq_args, qid, wdl) -- modify citeq_args table with editors from Wikidata end if not is_set (citeq_args.translator) and not is_set (citeq_args.translator1) and not is_set (citeq_args['translator-last']) and not is_set (citeq_args['translator-last1']) and not is_set (citeq_args['translator1-last']) and not is_set (citeq_args['translator-surname']) and not is_set (citeq_args['translator-surname1']) and not is_set (citeq_args['translator1-surname']) then -- if neither are set, try to get translators from Wikidata get_name_list ('translator', citeq_args, qid, wdl) -- modify citeq_args table with translators from Wikidata end end for k, v in pairs(citeq_args) do if in_array (v, {'(())', 'unset', 'ignore'}) or 'string' ~= type(k) then -- empty accept-as-is-written (()) markup to indicate an empty/unused parameter value, other ((...)) markups are deliberately passed down to {{citation}} citeq_args[k] = nil elseif in_array (v, {'((unset))', '((ignore))'}) then -- strip off markup for free-text values clashing with local keywords citeq_args[k] = 'unset' end end local author_count = 0 for k, v in pairs(citeq_args) do if k:find("^author%d+$") then author_count = author_count + 1 end end if author_count > 8 then -- convention in astronomy journals, optional mode for this? if 'all' == citeq_args['display-authors'] then citeq_args['display-authors'] = nil; -- unset because no longer needed else citeq_args['display-authors'] = citeq_args['display-authors'] or 3 -- limit to three displayed names end end local editor_count = 0 for k, v in pairs(citeq_args) do if k:find("^editor%d+$") then editor_count = editor_count + 1 end end if editor_count > 8 then -- convention in astronomy journals, optional mode for this? if 'all' == citeq_args['display-editors'] then citeq_args['display-editors'] = nil; -- unset because no longer needed else citeq_args['display-editors'] = citeq_args['display-editors'] or 3 -- limit to three displayed names end end -- change edition to ordinal if it's set and numeric citeq_args.edition = citeq_args.edition and makeOrdinal(citeq_args.edition) -- code to make a guess what template to use from the supplied parameters -- (first draft for proof-of-concept) if citeq_args.isbn then template = template or "book" or "knjigo" citeq_args.asin = nil -- suppress ASIN if ISBN exists elseif citeq_args.journal then template = template or "journal" or "časopis" elseif citeq_args.website then template = template or "web" or "splet" end -- |id= could hold more than one identifier pulled from Wikidata not supported by {{citation}}, right now only add our qid to the list local list_sep = '. ' if citeq_args.mode ~= 'cs1' then list_sep = ', ' end local id = cfg.i18n_t.wdq.. '&nbsp;[[:d:' .. qid .. '|' .. qid .. ']]' local old_id = citeq_args.id if wdl then -- show WD logo id = id .. '[[File:Wikidata-logo.svg|16px|alt=|link=]]' -- possibly replace by WD edit icon? end if is_set (old_id) then citeq_args.id = old_id .. list_sep .. id -- append to user-specified contents else citeq_args.id = id end -- clean up any blank parameters for k, v in pairs(citeq_args) do if v == "" then citeq_args[k] = nil end end -- if |expand=<anything>, write a nowiki'd version to see what the {{citation}} template call looks like if expand then local expand_args = { "{{" .. (template and ("Navedi "..template) or "Citat") } -- init with citation template if expand == "self" then citeq_args.id = old_id -- restore original |id= parameter expand_args = { cfg.i18n_t.cite_q .. qid } -- expand to itself end -- make a sortable table and sort it by param name local sorttable = {} for param, val in pairs (citeq_args) do table.insert(sorttable, {param, val}) end table.sort(sorttable, comp_key) -- add contents to expand_args for idx, val in ipairs(sorttable) do table.insert(expand_args, val[1] .. '=' .. val[2]) end -- make the nowiki'd string and done return frame:preprocess (table.concat ({'<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">', table.concat (expand_args, ' |') .. '}}', '</syntaxhighlight>'})); end local erratumid = getPropertyIDs( { "P2507", qid = qid, fwd = "ALL", osd = "no", rank = "best", maxvals = 1 } ) if erratumid then erratumid = " [[d:" .. erratumid .. "|" .. cfg.i18n_t.erratum .. "]]" .. cfg.i18n_t.trackingcats.erratum else erratumid = "" end local opt_cat = '' if getValue( {"P5824", ps = 1, qid = qid} ) then opt_cat = cfg.i18n_t.trackingcats.retracted end if getValue( {"P1366", ps = 1, qid = qid} ) then opt_cat = opt_cat .. cfg.i18n_t.trackingcats.replaced end if not citeq_args.title then -- emit category link if missing title opt_cat = opt_cat .. cfg.i18n_t.trackingcats['no-label-or-title']; end -- render the template local lc_template = template and template:lower() or "citation" local output if cite_cfg.known_templates_t[lc_template] then local config_t = {['CitationClass'] = cite_cfg.citation_classes_t[lc_template] or lc_template}; -- set CitationClass value output = require (cs1_module)._citation (nil, citeq_args, config_t) -- go render the citation else output = frame:expandTemplate{ -- render the template title = "Navedi "..template, args = citeq_args } .. cfg.i18n_t.trackingcats["unknown-template"] end return output .. erratumid .. opt_cat end local function cite_q (frame) local args = {} for k, v in pairs(frame:getParent().args) do if v ~= "" then args[k] = v end end for k, v in pairs(frame.args) do if v ~= "" then args[k] = v end end args.qid = args.qid or args[1] or "" if args.qid == "" then return nil end args[1] = nil local citesep = (args.citesep or "") if citesep == "" then citesep = ", " end citesep = citesep:gsub('"', '') -- strip double quotes after setting default to allow |citesep="" as a blank separator args.citesep = nil local tag = args.tag or "" if tag == "" then tag = nil end args.tag = nil local list = args.list or "" if list == "" then list = nil end args.list = nil args.language = args.language or args.lang args.lang = nil local cites = {} for q in args.qid:gmatch("Q%d+") do -- make a new copy of the arguments local newargs = {} for k, v in pairs(args) do if k ~= "qid" then newargs[k] = v end end newargs.qid = q if tag == "ref" then cites[#cites + 1] = frame:callParserFunction{ name = "#tag:ref", args = { _cite_q(newargs), name = q } } -- expand like this: args = { _cite_q(newargs), name = 'foo', group = 'bar' } else cites[#cites + 1] = _cite_q(newargs) end end if list then return frame:expandTemplate{ title = list, args = cites } else return table.concat(cites, citesep) end end --[[--------------------------< E X P O R T E D F U N C T I O N S >------------------------------------------ ]] return { makeOrdinal = makeOrdinal, _getLangOfProp = _getLangOfProp, getLangOfProp = getLangOfProp, lang_code = lang_code, getPropOfProp = getPropOfProp, _cite_q = _cite_q, cite_q = cite_q } oyw4e0z1s71v6t7ya3468zikfu6m5nd 6685698 6685697 2026-06-05T17:25:36Z Pinky sl 2932 6685698 Scribunto text/plain require('strict') local wdib = require('Module:WikidataIB') local getValue = wdib._getValue local _getPropOfProp = wdib._getPropOfProp local followQid = wdib._followQid local getPropertyIDs = wdib._getPropertyIDs local cite_cfg = mw.loadData ('Module:Cite/config') local cfg = mw.loadData ('Module:Cite_Q/config') local cs1_module = 'Module:Citation/CS1' -- don't load the module yet, may not be needed -------------------------------------------------------------------------------- -- makeOrdinal needs to be internationalised along with cfg.i18n_t -- takes cardinal number as a numeric and returns the ordinal as a string -- we need three exceptions in English for 1st, 2nd, 3rd, 21st, .. 31st, etc. -------------------------------------------------------------------------------- local makeOrdinal = function(cardinal) local card = tonumber(cardinal) if not card then return cardinal end local ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal.default if card % 10 == 1 then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal[1] elseif card % 10 == 2 then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal[2] elseif card % 10 == 3 then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal[3] end -- In English, 1, 21, 31, etc. use 'st', but 11, 111, etc. use 'th' -- similarly for 12 and 13, etc. if (card % 100 == 11) or (card % 100 == 12) or (card % 100 == 13) then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal.default end return card .. ordsuffix end --[[--------------------------< I S _ S E T >------------------------------------------------------------------ Returns true if argument is set; false otherwise. Argument is 'set' when it exists (not nil) or when it is not an empty string. ]] local function is_set( var ) return not (var == nil or var == '') end --[[--------------------------< I N _ A R R A Y >-------------------------------------------------------------- Whether needle is in haystack (taken from Module:Citation/CS1/Utilities) ]] local function in_array( needle, haystack ) if needle == nil then return false end for n, v in ipairs( haystack ) do if v == needle then return n end end return false end --[[--------------------------< A C C E P T _ V A L U E >------------------------------------------------------- Accept WD value by framing in ((...)) if param_val is equal to keyword; else pass-through WD value as is. ]] local function accept_value( param_val, wd_val ) local val = param_val if val then if in_array (val, {'accept', '))((', ':d:'}) then val = '((' .. wd_val .. '))' elseif '((accept))' == val then val = 'accept' elseif '(())(())' == val then val = '))((' elseif '((:d:))' == val then val = ':d:' else val = wd_val end end return val end -- function to fetch a value to display local function makelink(v, out, link, maxpos, wdl) local label if v.mainsnak.snaktype == "value" then if v.mainsnak.datatype == "wikibase-item" then local qnumber = v.mainsnak.datavalue.value.id local sitelink = mw.wikibase.getSitelink(qnumber) if qnumber == "Q2818964" then sitelink = nil end -- suppress link to "Various authors" if v.qualifiers and v.qualifiers.P1932 then label = v.qualifiers.P1932[1].datavalue.value else label = mw.wikibase.getLabel(qnumber) if label then label = mw.text.nowiki(label) else label = qnumber -- should add tracking category end end local position = maxpos + 1 -- Default to 'next' author. -- use P1545 (series ordinal) instead of default position. if v["qualifiers"] and v.qualifiers["P1545"] and v.qualifiers["P1545"][1] then position = tonumber(v.qualifiers["P1545"][1].datavalue.value) end maxpos = math.max(maxpos, position) if sitelink then -- just the plain name, -- but keep a record of the links, using the same index out[position] = label link[position] = sitelink else if wdl then -- show that there's a Wikidata entry available out[position] = string.format( "[[:d:Q%s|%s]]&nbsp;<span title='%s'>[[File:Wikidata-logo.svg|16px|alt=|link=]]</span>", v.mainsnak.datavalue.value["numeric-id"], label, cfg.i18n_t["errors"]["local-article-not-found"] ) else -- no Wikidata links wanted, so just give the plain label out[position] = label end end elseif v.mainsnak.datatype == "string" then local position = maxpos + 1 -- Default to 'next' author. -- use P1545 (series ordinal) instead of default position. if v["qualifiers"] and v.qualifiers["P1545"] and v.qualifiers["P1545"][1] then position = tonumber(v.qualifiers["P1545"][1].datavalue.value) end maxpos = math.max(maxpos, position) out[position] = v.mainsnak.datavalue.value else -- not a wikibase-item or a string! end else -- code here if we want to return something when author is "unknown" if v.qualifiers and v.qualifiers.P1932 then label = v.qualifiers.P1932[1].datavalue.value else label = cfg.i18n_t["unknown-author"] .. (cfg.i18n_t.trackingcats["unknown-author"] or "") end maxpos = maxpos + 1 out[maxpos] = label end return maxpos end --[=[-------------------------< G E T _ N A M E _ L I S T >---------------------------------------------------- get_name_list -- adapted from getAuthors code taken from Module:RexxS arguments: nl_type - type of name list to fetch: nl_type = 'author' for authors; 'editor' for editors; 'translator' for translators args - pointer to the parameter arguments table from the template call qid - value from |qid= parameter; the Q-id of the source (book, etc.) in qid wdl - value from the |wdl= parameter; a Boolean passed to enable links to Wikidata when no article exists returns nothing; modifies the args table ]=] local function get_name_list (nl_type, args, qid, wdl) local propertyID = "P50" local fallbackID = "P2093" -- author name string if nl_type =="author" then propertyID = 'P50' -- for authors fallbackID = 'P2093' -- author-string elseif nl_type =="editor" then propertyID = 'P5769' -- "editor-in-chief" fallbackID = 'P98' -- for editors - So-called "fallbacks" are actually a second set of properties processed -- TBD. Take book series editors into account as well (if they have a separate P code as well)? elseif nl_type == "translator" then propertyID = 'P655' -- for translators fallbackID = nil -- elseif 'contributor' == nl_type then -- f.e. author of forewords (P2679) and afterwords (P2680); requires |contribution=, |title= and |author= -- propertyID = 'P' -- for contributors -- fallbackID = nil else return -- not specified so return end -- wdl is a Boolean passed to enable links to Wikidata when no article exists -- if "false" or "no" or "0" is passed set it false -- if nothing or an empty string is passed set it false if wdl and (#wdl > 0) then wdl = wdl:lower() wdl = in_array (wdl, {"false", "no", "0"}) else -- wdl is empty, so wdl = false end local props = nil local fallback = nil if mw.wikibase.entityExists(qid) then props = mw.wikibase.getAllStatements(qid, propertyID) if props and fallbackID then fallback = mw.wikibase.getAllStatements(qid, fallbackID) end end -- Make sure it actually has at least one of the properties requested if not (props and props[1]) and not (fallback and fallback[1]) then return nil end -- So now we have something to return: -- table 'out' is going to store the names(s): -- and table 'link' will store any links to the name's article local out = {} local link = {} local maxpos = 0 if props and props[1] then for k, v in pairs(props) do if 'deprecated' ~= v.rank then -- ignore deprecated names maxpos = makelink(v, out, link, maxpos, wdl) end end end if fallback and fallback[1] then -- second properties for k, v in pairs(fallback) do if 'deprecated' ~= v.rank then -- ignore deprecated names maxpos = makelink(v, out, link, maxpos, wdl) end end end -- if there's anything to return, then insert the additions in the template arguments table -- in the form |author1=firstname secondname |author2= ... -- Renumber, in case we have inconsistent numbering local keys = {} for k, v in pairs(out) do keys[#keys + 1] = k end table.sort(keys) -- as they might be out of order for i, k in ipairs(keys) do out[k] = out[k]:gsub ('&#39;', '\''); -- prevent cs1|2 multiple names categorization; replace html entity with the actual character mw.log(i .. " " .. k .. " " .. (out[k])) if args[nl_type .. i] then -- name gets overwritten -- pull corresponding -link only if overwritten name is same as WD name if link[k] and (args[nl_type .. i] == out[k]) then args[nl_type .. '-link' .. i] = args[nl_type .. '-link' .. i] or link[k] -- author-linkn or editor-linkn end else -- name does not get overwritten, so pull name from WD args[nl_type .. i] = out[k] if link[k] then args[nl_type .. '-link' .. i] = args[nl_type .. '-link' .. i] or link[k] -- author-linkn or editor-linkn end end end end -- gets language codes used for a monolingual text property as a table local function _getLangOfProp(qid, pid) if not pid then return {} end local out = {} local props = mw.wikibase.getAllStatements(qid, pid) for i, v in ipairs(props) do if v.mainsnak.datatype == "monolingualtext" and v.mainsnak.datavalue then out[#out + 1] = v.mainsnak.datavalue.value.language end end return out end local function getLangOfProp(frame) local pid = frame.args.pid or mw.text.trim(frame.args[1] or "") if pid == "" then return end local qid = frame.args.qid if qid == "" then qid = nil end return table.concat(_getLangOfProp(qid, pid), ", ") end -- gets the language codes of a Wikidata entry as a table local function _lang_code(qid) local lc = _getPropOfProp( {qid = qid, prop1 = "P407", prop2 = "P424", ps = 1} ) if lc then return mw.text.split( lc, "[, ]+" ) end lc = _getPropOfProp( {qid = qid, prop1 = "P407", prop2 = "P218", ps = 1} ) if lc then return mw.text.split( lc, "[, ]+" ) end return _getLangOfProp(qid, "P1476") end local function lang_code(frame) return table.concat(_lang_code(frame.args.qid or mw.text.trim(frame.args[1] or "")), ", ") end -- export for debug local function getPropOfProp(frame) return _getPropOfProp(frame.args) end -- wraps a string in nowiki unless disable flag is set local function wrap_nowiki(str, disable) if disable then return str or '' end return mw.text.nowiki(str or '') end -- sort sequence table whose values are key-value pairs by key local function comp_key(a, b) local param_a, enum_a = a[1]:match ('(%D+)(%d+)$'); -- get param name and enumerator from <a> local param_b, enum_b = b[1]:match ('(%D+)(%d+)$'); -- get param name and enumerator from <b> if enum_a and enum_b then -- if both parameters have neumerators if param_a == param_b then -- are parameter names the same? return tonumber (enum_a) < tonumber (enum_b); -- yes: compare enumerators end end return a[1] < b[1]; -- alpha sort if here end -- sort sequence table whose values are key-value pairs by value local function comp_val(a, b) return a[2] < b[2] end --[[-------------------------< C I T E _ Q >------------------------------------------------------------------ Takes standard CS1|2 template parameters and passes all to {{citation}}. If neither of |author= and |author1= are set, calls get_authors() to try to get an author name-list from Wikidata. The result is passed to {{citation}} for rendering. --]] local function _cite_q (citeq_args) local frame = mw.getCurrentFrame() -- parameters that don't get passed to Citation local expand = citeq_args.expand -- when set to anything, causes {{cite q}} to render <code><nowiki>{{citation|...}}</nowiki></code> local qid = citeq_args.qid or citeq_args[1] local wdl = citeq_args.wdl local template = citeq_args.template citeq_args.expand = nil citeq_args[1] = nil citeq_args.qid = nil citeq_args.wdl = nil citeq_args.template = nil -- if title supplied, flag to not read html title local titleforced = (citeq_args.title ~= nil) local oth = {} -- put the language codes into a sequential table langcodes[] local langcodes = {} if citeq_args.language then -- check these are a supported language codes for lc in mw.text.gsplit( citeq_args.language, "[, ]+", false ) do langcodes[#langcodes+1] = mw.language.isSupportedLanguage(citeq_args.language) and citeq_args.language end end if not langcodes[1] then -- try to find language of work langcodes = _lang_code(qid) end if not langcodes[1] then -- try fallback to journal's language local journal_qid = followQid({qid = qid, props = "P1433"}) langcodes = journal_qid and _lang_code(journal_qid) end citeq_args.language = citeq_args.language or table.concat(langcodes, ", ") -- loop through list of simple properties and get their values in citeq_args for name, data in pairs(cfg.simple_properties_t) do citeq_args[name] = getValue( {data.id, fwd = "ALL", osd = "no", noicon = "true", qid = qid, maxvals = data.maxvals, linked = data.linked, rank = data.rank or "best", citeq_args[name] } ) if data.populate_from_journal then local publishedin = getValue( {"P1433", ps = 1, qid = qid, maxvals = 0, citeq_args[name], qual = data.id, qualsonly = 'yes'} ) citeq_args[name] = publishedin or _getPropOfProp({qid = qid, prop1 = "P1433", prop2 = data.id, maxvals = data.maxvals, ps = 1}) end if citeq_args[name] and citeq_args[name]:find (cfg.i18n_t.trackingcats["missing-wikidata"], 1, true) then -- try fallback to work's native language citeq_args[name] = getValue( {data.id, ps = 1, qid = qid, maxvals = data.maxvals, linked = "no", lang = langcodes[1] } ) if citeq_args[name]:find('^Q%d+$') then -- qid was returned -- try fallback to qid's native language local qid_languages = _lang_code(citeq_args[name]) citeq_args[name] = getValue( {data.id, ps = 1, qid = qid, maxvals = data.maxvals, linked = "no", lang = qid_languages[1] } ) if citeq_args[name]:find('^Q%d+$') then -- qid was returned again citeq_args[name] = nil else -- record the language found if no lang specified citeq_args.language = citeq_args.language or qid_languages[1] end end end if data.others then oth[#oth + 1] = citeq_args[name] and (name:gsub("^%l", string.upper) .. ": " .. citeq_args[name]) citeq_args[name] = nil end end citeq_args.others = citeq_args.others or table.concat(oth, ". ") if citeq_args.others == "" then citeq_args.others = nil end citeq_args.journal = citeq_args.journal and citeq_args.journal:gsub("^''", ""):gsub("''$", ""):gsub("|''", "|"):gsub("'']]", "]]") citeq_args.ol = (getValue( {"P648", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, citeq_args.ol } ) or ''):gsub("^OL(.+)$", "%1") if citeq_args.ol == "" then citeq_args.ol = nil end -- TBD. Take care of |ol-access=? citeq_args.biorxiv = citeq_args.biorxiv and ("10.1101/" .. citeq_args.biorxiv) citeq_args.isbn = getValue( {"P957", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, rank="best", citeq_args.isbn } ) -- try ISBN 10 (only one value accepted) -- if url then see if there's an archive: citeq_args.url local url if not citeq_args.url then for i, pr in ipairs( {"P953", "P856", "P2699"} ) do url = getValue( {pr, ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, qual="P1065" } ) if url then citeq_args.url = mw.text.split( url, " (", true )[1] local arcurl = mw.ustring.match( url, " %((.*)%)" ) -- when there is an archive url, <url> holds: url<space>(archive url); here extract the archive url if present if arcurl then local arcy, arcm, arcd = arcurl:match("(20%d%d)%p?(%d%d)%p?(%d%d)") if arcy and arcm and arcd then citeq_args["archive-url"] = arcurl citeq_args["archive-date"] = tonumber(arcd) .. " " .. cfg.i18n_t.months[tonumber(arcm)] .. " " .. arcy end end break end end end if citeq_args.publisher == "Unknown" then -- look for "stated as" (P1932) local stated_as = getValue( {"P123", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, qual="P1932", qo="y"} ) if stated_as then citeq_args.publisher = stated_as end end if not titleforced then -- Handle subtitle. if citeq_args.title then local subtitle = mw.wikibase.getBestStatements (qid, 'P1680'); if 0 ~= #subtitle then subtitle = subtitle[1].mainsnak.datavalue.value.text; citeq_args.title = citeq_args.title .. ": " .. subtitle end end local htmltitle = getValue( {"P1476", qual = "P6833", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, qo = "y"} ) if htmltitle then citeq_args.title = htmltitle:gsub("</?i>", "''") else local title_display = citeq_args.title or mw.wikibase.getLabel(qid) or (langcodes[1] and mw.wikibase.getLabelByLang(qid, langcodes[1])) if citeq_args.url then citeq_args.title = wrap_nowiki(title_display) else local slink = mw.wikibase.getSitelink(qid) local slink_flag = false local wrap_title = '' local wslink = false if not slink then -- See if we have wikisource if not citeq_args.url then local wikisource_sitelink = mw.wikibase.getSitelink(qid, cfg.i18n_t.wikisource) or nil if wikisource_sitelink then slink = ':s:'..wikisource_sitelink wslink = true end end end if citeq_args.title then if slink then wrap_title = wrap_nowiki(citeq_args.title) slink_flag = true else citeq_args.title = wrap_nowiki(citeq_args.title) end else if slink and not wslink then if slink:lower() == title_display:lower() then citeq_args.title = '[[' .. slink .. ']]' else wrap_title = wrap_nowiki(slink:gsub("%s%(.+%)$", ""):gsub(",.+$", "")) slink_flag = true end elseif wslink then wrap_title = wrap_nowiki(title_display) slink_flag = true else citeq_args.title = wrap_nowiki(title_display) end end if slink_flag then if slink == wrap_title and not wslink then -- direct link citeq_args.title = '[[' .. slink .. ']]' else -- piped link citeq_args.title = '[[' .. slink .. '|' .. wrap_title .. ']]' end end end end end -- TBD: incorporate |at, |sheets= and |sheet= here as well -- Sort out what should happen if several of them are given at the same time if citeq_args.page or citeq_args.p then -- let single take precedence over multiple citeq_args.pages = nil citeq_args.pp = nil end if citeq_args.pages then local _, count = string.gsub(citeq_args.pages, "[,;%s]%d+", "") if count == 1 then citeq_args.page = citeq_args.pages citeq_args.pages = nil end end if is_set (qid) then if not is_set (citeq_args.author) and not is_set (citeq_args.author1) and not is_set (citeq_args.subject) and not is_set (citeq_args.subject1) and not is_set (citeq_args.host) and not is_set (citeq_args.host1) and not is_set (citeq_args.last) and not is_set (citeq_args.last1) and not is_set (citeq_args.surname) and not is_set (citeq_args.surname1) and not is_set (citeq_args['author-last']) and not is_set (citeq_args['author-last1']) and not is_set (citeq_args['author1-last']) and not is_set (citeq_args['author-surname']) and not is_set (citeq_args['author-surname1']) and not is_set (citeq_args['author1-surname1']) then -- if neither are set, try to get authors from Wikidata get_name_list ('author', citeq_args, qid, wdl) -- modify citeq_args table with authors from Wikidata end if not is_set (citeq_args.editor) and not is_set (citeq_args.editor1) and not is_set (citeq_args['editor-last']) and not is_set (citeq_args['editor-last1']) and not is_set (citeq_args['editor1-last']) and not is_set (citeq_args['editor-surname']) and not is_set (citeq_args['editor-surname1']) and not is_set (citeq_args['editor1-surname']) then -- if neither are set, try to get editors from Wikidata get_name_list ('editor', citeq_args, qid, wdl) -- modify citeq_args table with editors from Wikidata end if not is_set (citeq_args.translator) and not is_set (citeq_args.translator1) and not is_set (citeq_args['translator-last']) and not is_set (citeq_args['translator-last1']) and not is_set (citeq_args['translator1-last']) and not is_set (citeq_args['translator-surname']) and not is_set (citeq_args['translator-surname1']) and not is_set (citeq_args['translator1-surname']) then -- if neither are set, try to get translators from Wikidata get_name_list ('translator', citeq_args, qid, wdl) -- modify citeq_args table with translators from Wikidata end end for k, v in pairs(citeq_args) do if in_array (v, {'(())', 'unset', 'ignore'}) or 'string' ~= type(k) then -- empty accept-as-is-written (()) markup to indicate an empty/unused parameter value, other ((...)) markups are deliberately passed down to {{citation}} citeq_args[k] = nil elseif in_array (v, {'((unset))', '((ignore))'}) then -- strip off markup for free-text values clashing with local keywords citeq_args[k] = 'unset' end end local author_count = 0 for k, v in pairs(citeq_args) do if k:find("^author%d+$") then author_count = author_count + 1 end end if author_count > 8 then -- convention in astronomy journals, optional mode for this? if 'all' == citeq_args['display-authors'] then citeq_args['display-authors'] = nil; -- unset because no longer needed else citeq_args['display-authors'] = citeq_args['display-authors'] or 3 -- limit to three displayed names end end local editor_count = 0 for k, v in pairs(citeq_args) do if k:find("^editor%d+$") then editor_count = editor_count + 1 end end if editor_count > 8 then -- convention in astronomy journals, optional mode for this? if 'all' == citeq_args['display-editors'] then citeq_args['display-editors'] = nil; -- unset because no longer needed else citeq_args['display-editors'] = citeq_args['display-editors'] or 3 -- limit to three displayed names end end -- change edition to ordinal if it's set and numeric citeq_args.edition = citeq_args.edition and makeOrdinal(citeq_args.edition) -- code to make a guess what template to use from the supplied parameters -- (first draft for proof-of-concept) if citeq_args.isbn then template = template or "book" or "knjigo" citeq_args.asin = nil -- suppress ASIN if ISBN exists elseif citeq_args.journal then template = template or "journal" or "časopis" elseif citeq_args.website then template = template or "web" or "splet" end -- |id= could hold more than one identifier pulled from Wikidata not supported by {{citation}}, right now only add our qid to the list local list_sep = '. ' if citeq_args.mode ~= 'cs1' then list_sep = ', ' end local id = cfg.i18n_t.wdq.. '&nbsp;[[:d:' .. qid .. '|' .. qid .. ']]' local old_id = citeq_args.id if wdl then -- show WD logo id = id .. '[[File:Wikidata-logo.svg|16px|alt=|link=]]' -- possibly replace by WD edit icon? end if is_set (old_id) then citeq_args.id = old_id .. list_sep .. id -- append to user-specified contents else citeq_args.id = id end -- clean up any blank parameters for k, v in pairs(citeq_args) do if v == "" then citeq_args[k] = nil end end -- if |expand=<anything>, write a nowiki'd version to see what the {{citation}} template call looks like if expand then local expand_args = { "{{" .. (template and ("Cite "..template) or "Citation") } -- init with citation template if expand == "self" then citeq_args.id = old_id -- restore original |id= parameter expand_args = { cfg.i18n_t.cite_q .. qid } -- expand to itself end -- make a sortable table and sort it by param name local sorttable = {} for param, val in pairs (citeq_args) do table.insert(sorttable, {param, val}) end table.sort(sorttable, comp_key) -- add contents to expand_args for idx, val in ipairs(sorttable) do table.insert(expand_args, val[1] .. '=' .. val[2]) end -- make the nowiki'd string and done return frame:preprocess (table.concat ({'<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">', table.concat (expand_args, ' |') .. '}}', '</syntaxhighlight>'})); end local erratumid = getPropertyIDs( { "P2507", qid = qid, fwd = "ALL", osd = "no", rank = "best", maxvals = 1 } ) if erratumid then erratumid = " [[d:" .. erratumid .. "|" .. cfg.i18n_t.erratum .. "]]" .. cfg.i18n_t.trackingcats.erratum else erratumid = "" end local opt_cat = '' if getValue( {"P5824", ps = 1, qid = qid} ) then opt_cat = cfg.i18n_t.trackingcats.retracted end if getValue( {"P1366", ps = 1, qid = qid} ) then opt_cat = opt_cat .. cfg.i18n_t.trackingcats.replaced end if not citeq_args.title then -- emit category link if missing title opt_cat = opt_cat .. cfg.i18n_t.trackingcats['no-label-or-title']; end -- render the template local lc_template = template and template:lower() or "citation" local output if cite_cfg.known_templates_t[lc_template] then local config_t = {['CitationClass'] = cite_cfg.citation_classes_t[lc_template] or lc_template}; -- set CitationClass value output = require (cs1_module)._citation (nil, citeq_args, config_t) -- go render the citation else output = frame:expandTemplate{ -- render the template title = "Cite "..template, args = citeq_args } .. cfg.i18n_t.trackingcats["unknown-template"] end return output .. erratumid .. opt_cat end local function cite_q (frame) local args = {} for k, v in pairs(frame:getParent().args) do if v ~= "" then args[k] = v end end for k, v in pairs(frame.args) do if v ~= "" then args[k] = v end end args.qid = args.qid or args[1] or "" if args.qid == "" then return nil end args[1] = nil local citesep = (args.citesep or "") if citesep == "" then citesep = ", " end citesep = citesep:gsub('"', '') -- strip double quotes after setting default to allow |citesep="" as a blank separator args.citesep = nil local tag = args.tag or "" if tag == "" then tag = nil end args.tag = nil local list = args.list or "" if list == "" then list = nil end args.list = nil args.language = args.language or args.lang args.lang = nil local cites = {} for q in args.qid:gmatch("Q%d+") do -- make a new copy of the arguments local newargs = {} for k, v in pairs(args) do if k ~= "qid" then newargs[k] = v end end newargs.qid = q if tag == "ref" then cites[#cites + 1] = frame:callParserFunction{ name = "#tag:ref", args = { _cite_q(newargs), name = q } } -- expand like this: args = { _cite_q(newargs), name = 'foo', group = 'bar' } else cites[#cites + 1] = _cite_q(newargs) end end if list then return frame:expandTemplate{ title = list, args = cites } else return table.concat(cites, citesep) end end --[[--------------------------< E X P O R T E D F U N C T I O N S >------------------------------------------ ]] return { makeOrdinal = makeOrdinal, _getLangOfProp = _getLangOfProp, getLangOfProp = getLangOfProp, lang_code = lang_code, getPropOfProp = getPropOfProp, _cite_q = _cite_q, cite_q = cite_q } lkapzg1mkovwf90ajhor0h1ht4wiymb 6685699 6685698 2026-06-05T17:27:55Z Pinky sl 2932 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6685698|6685698]] uporabnice [[Special:Contributions/Pinky sl|Pinky sl]] ([[User talk:Pinky sl|pogovor]]) 6685699 Scribunto text/plain require('strict') local wdib = require('Module:WikidataIB') local getValue = wdib._getValue local _getPropOfProp = wdib._getPropOfProp local followQid = wdib._followQid local getPropertyIDs = wdib._getPropertyIDs local cite_cfg = mw.loadData ('Module:Cite/config') local cfg = mw.loadData ('Module:Cite_Q/config') local cs1_module = 'Module:Citation/CS1' -- don't load the module yet, may not be needed -------------------------------------------------------------------------------- -- makeOrdinal needs to be internationalised along with cfg.i18n_t -- takes cardinal number as a numeric and returns the ordinal as a string -- we need three exceptions in English for 1st, 2nd, 3rd, 21st, .. 31st, etc. -------------------------------------------------------------------------------- local makeOrdinal = function(cardinal) local card = tonumber(cardinal) if not card then return cardinal end local ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal.default if card % 10 == 1 then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal[1] elseif card % 10 == 2 then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal[2] elseif card % 10 == 3 then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal[3] end -- In English, 1, 21, 31, etc. use 'st', but 11, 111, etc. use 'th' -- similarly for 12 and 13, etc. if (card % 100 == 11) or (card % 100 == 12) or (card % 100 == 13) then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal.default end return card .. ordsuffix end --[[--------------------------< I S _ S E T >------------------------------------------------------------------ Returns true if argument is set; false otherwise. Argument is 'set' when it exists (not nil) or when it is not an empty string. ]] local function is_set( var ) return not (var == nil or var == '') end --[[--------------------------< I N _ A R R A Y >-------------------------------------------------------------- Whether needle is in haystack (taken from Module:Citation/CS1/Utilities) ]] local function in_array( needle, haystack ) if needle == nil then return false end for n, v in ipairs( haystack ) do if v == needle then return n end end return false end --[[--------------------------< A C C E P T _ V A L U E >------------------------------------------------------- Accept WD value by framing in ((...)) if param_val is equal to keyword; else pass-through WD value as is. ]] local function accept_value( param_val, wd_val ) local val = param_val if val then if in_array (val, {'accept', '))((', ':d:'}) then val = '((' .. wd_val .. '))' elseif '((accept))' == val then val = 'accept' elseif '(())(())' == val then val = '))((' elseif '((:d:))' == val then val = ':d:' else val = wd_val end end return val end -- function to fetch a value to display local function makelink(v, out, link, maxpos, wdl) local label if v.mainsnak.snaktype == "value" then if v.mainsnak.datatype == "wikibase-item" then local qnumber = v.mainsnak.datavalue.value.id local sitelink = mw.wikibase.getSitelink(qnumber) if qnumber == "Q2818964" then sitelink = nil end -- suppress link to "Various authors" if v.qualifiers and v.qualifiers.P1932 then label = v.qualifiers.P1932[1].datavalue.value else label = mw.wikibase.getLabel(qnumber) if label then label = mw.text.nowiki(label) else label = qnumber -- should add tracking category end end local position = maxpos + 1 -- Default to 'next' author. -- use P1545 (series ordinal) instead of default position. if v["qualifiers"] and v.qualifiers["P1545"] and v.qualifiers["P1545"][1] then position = tonumber(v.qualifiers["P1545"][1].datavalue.value) end maxpos = math.max(maxpos, position) if sitelink then -- just the plain name, -- but keep a record of the links, using the same index out[position] = label link[position] = sitelink else if wdl then -- show that there's a Wikidata entry available out[position] = string.format( "[[:d:Q%s|%s]]&nbsp;<span title='%s'>[[File:Wikidata-logo.svg|16px|alt=|link=]]</span>", v.mainsnak.datavalue.value["numeric-id"], label, cfg.i18n_t["errors"]["local-article-not-found"] ) else -- no Wikidata links wanted, so just give the plain label out[position] = label end end elseif v.mainsnak.datatype == "string" then local position = maxpos + 1 -- Default to 'next' author. -- use P1545 (series ordinal) instead of default position. if v["qualifiers"] and v.qualifiers["P1545"] and v.qualifiers["P1545"][1] then position = tonumber(v.qualifiers["P1545"][1].datavalue.value) end maxpos = math.max(maxpos, position) out[position] = v.mainsnak.datavalue.value else -- not a wikibase-item or a string! end else -- code here if we want to return something when author is "unknown" if v.qualifiers and v.qualifiers.P1932 then label = v.qualifiers.P1932[1].datavalue.value else label = cfg.i18n_t["unknown-author"] .. (cfg.i18n_t.trackingcats["unknown-author"] or "") end maxpos = maxpos + 1 out[maxpos] = label end return maxpos end --[=[-------------------------< G E T _ N A M E _ L I S T >---------------------------------------------------- get_name_list -- adapted from getAuthors code taken from Module:RexxS arguments: nl_type - type of name list to fetch: nl_type = 'author' for authors; 'editor' for editors; 'translator' for translators args - pointer to the parameter arguments table from the template call qid - value from |qid= parameter; the Q-id of the source (book, etc.) in qid wdl - value from the |wdl= parameter; a Boolean passed to enable links to Wikidata when no article exists returns nothing; modifies the args table ]=] local function get_name_list (nl_type, args, qid, wdl) local propertyID = "P50" local fallbackID = "P2093" -- author name string if nl_type =="author" then propertyID = 'P50' -- for authors fallbackID = 'P2093' -- author-string elseif nl_type =="editor" then propertyID = 'P5769' -- "editor-in-chief" fallbackID = 'P98' -- for editors - So-called "fallbacks" are actually a second set of properties processed -- TBD. Take book series editors into account as well (if they have a separate P code as well)? elseif nl_type == "translator" then propertyID = 'P655' -- for translators fallbackID = nil -- elseif 'contributor' == nl_type then -- f.e. author of forewords (P2679) and afterwords (P2680); requires |contribution=, |title= and |author= -- propertyID = 'P' -- for contributors -- fallbackID = nil else return -- not specified so return end -- wdl is a Boolean passed to enable links to Wikidata when no article exists -- if "false" or "no" or "0" is passed set it false -- if nothing or an empty string is passed set it false if wdl and (#wdl > 0) then wdl = wdl:lower() wdl = in_array (wdl, {"false", "no", "0"}) else -- wdl is empty, so wdl = false end local props = nil local fallback = nil if mw.wikibase.entityExists(qid) then props = mw.wikibase.getAllStatements(qid, propertyID) if props and fallbackID then fallback = mw.wikibase.getAllStatements(qid, fallbackID) end end -- Make sure it actually has at least one of the properties requested if not (props and props[1]) and not (fallback and fallback[1]) then return nil end -- So now we have something to return: -- table 'out' is going to store the names(s): -- and table 'link' will store any links to the name's article local out = {} local link = {} local maxpos = 0 if props and props[1] then for k, v in pairs(props) do if 'deprecated' ~= v.rank then -- ignore deprecated names maxpos = makelink(v, out, link, maxpos, wdl) end end end if fallback and fallback[1] then -- second properties for k, v in pairs(fallback) do if 'deprecated' ~= v.rank then -- ignore deprecated names maxpos = makelink(v, out, link, maxpos, wdl) end end end -- if there's anything to return, then insert the additions in the template arguments table -- in the form |author1=firstname secondname |author2= ... -- Renumber, in case we have inconsistent numbering local keys = {} for k, v in pairs(out) do keys[#keys + 1] = k end table.sort(keys) -- as they might be out of order for i, k in ipairs(keys) do out[k] = out[k]:gsub ('&#39;', '\''); -- prevent cs1|2 multiple names categorization; replace html entity with the actual character mw.log(i .. " " .. k .. " " .. (out[k])) if args[nl_type .. i] then -- name gets overwritten -- pull corresponding -link only if overwritten name is same as WD name if link[k] and (args[nl_type .. i] == out[k]) then args[nl_type .. '-link' .. i] = args[nl_type .. '-link' .. i] or link[k] -- author-linkn or editor-linkn end else -- name does not get overwritten, so pull name from WD args[nl_type .. i] = out[k] if link[k] then args[nl_type .. '-link' .. i] = args[nl_type .. '-link' .. i] or link[k] -- author-linkn or editor-linkn end end end end -- gets language codes used for a monolingual text property as a table local function _getLangOfProp(qid, pid) if not pid then return {} end local out = {} local props = mw.wikibase.getAllStatements(qid, pid) for i, v in ipairs(props) do if v.mainsnak.datatype == "monolingualtext" and v.mainsnak.datavalue then out[#out + 1] = v.mainsnak.datavalue.value.language end end return out end local function getLangOfProp(frame) local pid = frame.args.pid or mw.text.trim(frame.args[1] or "") if pid == "" then return end local qid = frame.args.qid if qid == "" then qid = nil end return table.concat(_getLangOfProp(qid, pid), ", ") end -- gets the language codes of a Wikidata entry as a table local function _lang_code(qid) local lc = _getPropOfProp( {qid = qid, prop1 = "P407", prop2 = "P424", ps = 1} ) if lc then return mw.text.split( lc, "[, ]+" ) end lc = _getPropOfProp( {qid = qid, prop1 = "P407", prop2 = "P218", ps = 1} ) if lc then return mw.text.split( lc, "[, ]+" ) end return _getLangOfProp(qid, "P1476") end local function lang_code(frame) return table.concat(_lang_code(frame.args.qid or mw.text.trim(frame.args[1] or "")), ", ") end -- export for debug local function getPropOfProp(frame) return _getPropOfProp(frame.args) end -- wraps a string in nowiki unless disable flag is set local function wrap_nowiki(str, disable) if disable then return str or '' end return mw.text.nowiki(str or '') end -- sort sequence table whose values are key-value pairs by key local function comp_key(a, b) local param_a, enum_a = a[1]:match ('(%D+)(%d+)$'); -- get param name and enumerator from <a> local param_b, enum_b = b[1]:match ('(%D+)(%d+)$'); -- get param name and enumerator from <b> if enum_a and enum_b then -- if both parameters have neumerators if param_a == param_b then -- are parameter names the same? return tonumber (enum_a) < tonumber (enum_b); -- yes: compare enumerators end end return a[1] < b[1]; -- alpha sort if here end -- sort sequence table whose values are key-value pairs by value local function comp_val(a, b) return a[2] < b[2] end --[[-------------------------< C I T E _ Q >------------------------------------------------------------------ Takes standard CS1|2 template parameters and passes all to {{citation}}. If neither of |author= and |author1= are set, calls get_authors() to try to get an author name-list from Wikidata. The result is passed to {{citation}} for rendering. --]] local function _cite_q (citeq_args) local frame = mw.getCurrentFrame() -- parameters that don't get passed to Citation local expand = citeq_args.expand -- when set to anything, causes {{cite q}} to render <code><nowiki>{{citation|...}}</nowiki></code> local qid = citeq_args.qid or citeq_args[1] local wdl = citeq_args.wdl local template = citeq_args.template citeq_args.expand = nil citeq_args[1] = nil citeq_args.qid = nil citeq_args.wdl = nil citeq_args.template = nil -- if title supplied, flag to not read html title local titleforced = (citeq_args.title ~= nil) local oth = {} -- put the language codes into a sequential table langcodes[] local langcodes = {} if citeq_args.language then -- check these are a supported language codes for lc in mw.text.gsplit( citeq_args.language, "[, ]+", false ) do langcodes[#langcodes+1] = mw.language.isSupportedLanguage(citeq_args.language) and citeq_args.language end end if not langcodes[1] then -- try to find language of work langcodes = _lang_code(qid) end if not langcodes[1] then -- try fallback to journal's language local journal_qid = followQid({qid = qid, props = "P1433"}) langcodes = journal_qid and _lang_code(journal_qid) end citeq_args.language = citeq_args.language or table.concat(langcodes, ", ") -- loop through list of simple properties and get their values in citeq_args for name, data in pairs(cfg.simple_properties_t) do citeq_args[name] = getValue( {data.id, fwd = "ALL", osd = "no", noicon = "true", qid = qid, maxvals = data.maxvals, linked = data.linked, rank = data.rank or "best", citeq_args[name] } ) if data.populate_from_journal then local publishedin = getValue( {"P1433", ps = 1, qid = qid, maxvals = 0, citeq_args[name], qual = data.id, qualsonly = 'yes'} ) citeq_args[name] = publishedin or _getPropOfProp({qid = qid, prop1 = "P1433", prop2 = data.id, maxvals = data.maxvals, ps = 1}) end if citeq_args[name] and citeq_args[name]:find (cfg.i18n_t.trackingcats["missing-wikidata"], 1, true) then -- try fallback to work's native language citeq_args[name] = getValue( {data.id, ps = 1, qid = qid, maxvals = data.maxvals, linked = "no", lang = langcodes[1] } ) if citeq_args[name]:find('^Q%d+$') then -- qid was returned -- try fallback to qid's native language local qid_languages = _lang_code(citeq_args[name]) citeq_args[name] = getValue( {data.id, ps = 1, qid = qid, maxvals = data.maxvals, linked = "no", lang = qid_languages[1] } ) if citeq_args[name]:find('^Q%d+$') then -- qid was returned again citeq_args[name] = nil else -- record the language found if no lang specified citeq_args.language = citeq_args.language or qid_languages[1] end end end if data.others then oth[#oth + 1] = citeq_args[name] and (name:gsub("^%l", string.upper) .. ": " .. citeq_args[name]) citeq_args[name] = nil end end citeq_args.others = citeq_args.others or table.concat(oth, ". ") if citeq_args.others == "" then citeq_args.others = nil end citeq_args.journal = citeq_args.journal and citeq_args.journal:gsub("^''", ""):gsub("''$", ""):gsub("|''", "|"):gsub("'']]", "]]") citeq_args.ol = (getValue( {"P648", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, citeq_args.ol } ) or ''):gsub("^OL(.+)$", "%1") if citeq_args.ol == "" then citeq_args.ol = nil end -- TBD. Take care of |ol-access=? citeq_args.biorxiv = citeq_args.biorxiv and ("10.1101/" .. citeq_args.biorxiv) citeq_args.isbn = getValue( {"P957", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, rank="best", citeq_args.isbn } ) -- try ISBN 10 (only one value accepted) -- if url then see if there's an archive: citeq_args.url local url if not citeq_args.url then for i, pr in ipairs( {"P953", "P856", "P2699"} ) do url = getValue( {pr, ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, qual="P1065" } ) if url then citeq_args.url = mw.text.split( url, " (", true )[1] local arcurl = mw.ustring.match( url, " %((.*)%)" ) -- when there is an archive url, <url> holds: url<space>(archive url); here extract the archive url if present if arcurl then local arcy, arcm, arcd = arcurl:match("(20%d%d)%p?(%d%d)%p?(%d%d)") if arcy and arcm and arcd then citeq_args["archive-url"] = arcurl citeq_args["archive-date"] = tonumber(arcd) .. " " .. cfg.i18n_t.months[tonumber(arcm)] .. " " .. arcy end end break end end end if citeq_args.publisher == "Unknown" then -- look for "stated as" (P1932) local stated_as = getValue( {"P123", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, qual="P1932", qo="y"} ) if stated_as then citeq_args.publisher = stated_as end end if not titleforced then -- Handle subtitle. if citeq_args.title then local subtitle = mw.wikibase.getBestStatements (qid, 'P1680'); if 0 ~= #subtitle then subtitle = subtitle[1].mainsnak.datavalue.value.text; citeq_args.title = citeq_args.title .. ": " .. subtitle end end local htmltitle = getValue( {"P1476", qual = "P6833", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, qo = "y"} ) if htmltitle then citeq_args.title = htmltitle:gsub("</?i>", "''") else local title_display = citeq_args.title or mw.wikibase.getLabel(qid) or (langcodes[1] and mw.wikibase.getLabelByLang(qid, langcodes[1])) if citeq_args.url then citeq_args.title = wrap_nowiki(title_display) else local slink = mw.wikibase.getSitelink(qid) local slink_flag = false local wrap_title = '' local wslink = false if not slink then -- See if we have wikisource if not citeq_args.url then local wikisource_sitelink = mw.wikibase.getSitelink(qid, cfg.i18n_t.wikisource) or nil if wikisource_sitelink then slink = ':s:'..wikisource_sitelink wslink = true end end end if citeq_args.title then if slink then wrap_title = wrap_nowiki(citeq_args.title) slink_flag = true else citeq_args.title = wrap_nowiki(citeq_args.title) end else if slink and not wslink then if slink:lower() == title_display:lower() then citeq_args.title = '[[' .. slink .. ']]' else wrap_title = wrap_nowiki(slink:gsub("%s%(.+%)$", ""):gsub(",.+$", "")) slink_flag = true end elseif wslink then wrap_title = wrap_nowiki(title_display) slink_flag = true else citeq_args.title = wrap_nowiki(title_display) end end if slink_flag then if slink == wrap_title and not wslink then -- direct link citeq_args.title = '[[' .. slink .. ']]' else -- piped link citeq_args.title = '[[' .. slink .. '|' .. wrap_title .. ']]' end end end end end -- TBD: incorporate |at, |sheets= and |sheet= here as well -- Sort out what should happen if several of them are given at the same time if citeq_args.page or citeq_args.p then -- let single take precedence over multiple citeq_args.pages = nil citeq_args.pp = nil end if citeq_args.pages then local _, count = string.gsub(citeq_args.pages, "[,;%s]%d+", "") if count == 1 then citeq_args.page = citeq_args.pages citeq_args.pages = nil end end if is_set (qid) then if not is_set (citeq_args.author) and not is_set (citeq_args.author1) and not is_set (citeq_args.subject) and not is_set (citeq_args.subject1) and not is_set (citeq_args.host) and not is_set (citeq_args.host1) and not is_set (citeq_args.last) and not is_set (citeq_args.last1) and not is_set (citeq_args.surname) and not is_set (citeq_args.surname1) and not is_set (citeq_args['author-last']) and not is_set (citeq_args['author-last1']) and not is_set (citeq_args['author1-last']) and not is_set (citeq_args['author-surname']) and not is_set (citeq_args['author-surname1']) and not is_set (citeq_args['author1-surname1']) then -- if neither are set, try to get authors from Wikidata get_name_list ('author', citeq_args, qid, wdl) -- modify citeq_args table with authors from Wikidata end if not is_set (citeq_args.editor) and not is_set (citeq_args.editor1) and not is_set (citeq_args['editor-last']) and not is_set (citeq_args['editor-last1']) and not is_set (citeq_args['editor1-last']) and not is_set (citeq_args['editor-surname']) and not is_set (citeq_args['editor-surname1']) and not is_set (citeq_args['editor1-surname']) then -- if neither are set, try to get editors from Wikidata get_name_list ('editor', citeq_args, qid, wdl) -- modify citeq_args table with editors from Wikidata end if not is_set (citeq_args.translator) and not is_set (citeq_args.translator1) and not is_set (citeq_args['translator-last']) and not is_set (citeq_args['translator-last1']) and not is_set (citeq_args['translator1-last']) and not is_set (citeq_args['translator-surname']) and not is_set (citeq_args['translator-surname1']) and not is_set (citeq_args['translator1-surname']) then -- if neither are set, try to get translators from Wikidata get_name_list ('translator', citeq_args, qid, wdl) -- modify citeq_args table with translators from Wikidata end end for k, v in pairs(citeq_args) do if in_array (v, {'(())', 'unset', 'ignore'}) or 'string' ~= type(k) then -- empty accept-as-is-written (()) markup to indicate an empty/unused parameter value, other ((...)) markups are deliberately passed down to {{citation}} citeq_args[k] = nil elseif in_array (v, {'((unset))', '((ignore))'}) then -- strip off markup for free-text values clashing with local keywords citeq_args[k] = 'unset' end end local author_count = 0 for k, v in pairs(citeq_args) do if k:find("^author%d+$") then author_count = author_count + 1 end end if author_count > 8 then -- convention in astronomy journals, optional mode for this? if 'all' == citeq_args['display-authors'] then citeq_args['display-authors'] = nil; -- unset because no longer needed else citeq_args['display-authors'] = citeq_args['display-authors'] or 3 -- limit to three displayed names end end local editor_count = 0 for k, v in pairs(citeq_args) do if k:find("^editor%d+$") then editor_count = editor_count + 1 end end if editor_count > 8 then -- convention in astronomy journals, optional mode for this? if 'all' == citeq_args['display-editors'] then citeq_args['display-editors'] = nil; -- unset because no longer needed else citeq_args['display-editors'] = citeq_args['display-editors'] or 3 -- limit to three displayed names end end -- change edition to ordinal if it's set and numeric citeq_args.edition = citeq_args.edition and makeOrdinal(citeq_args.edition) -- code to make a guess what template to use from the supplied parameters -- (first draft for proof-of-concept) if citeq_args.isbn then template = template or "book" or "knjigo" citeq_args.asin = nil -- suppress ASIN if ISBN exists elseif citeq_args.journal then template = template or "journal" or "časopis" elseif citeq_args.website then template = template or "web" or "splet" end -- |id= could hold more than one identifier pulled from Wikidata not supported by {{citation}}, right now only add our qid to the list local list_sep = '. ' if citeq_args.mode ~= 'cs1' then list_sep = ', ' end local id = cfg.i18n_t.wdq.. '&nbsp;[[:d:' .. qid .. '|' .. qid .. ']]' local old_id = citeq_args.id if wdl then -- show WD logo id = id .. '[[File:Wikidata-logo.svg|16px|alt=|link=]]' -- possibly replace by WD edit icon? end if is_set (old_id) then citeq_args.id = old_id .. list_sep .. id -- append to user-specified contents else citeq_args.id = id end -- clean up any blank parameters for k, v in pairs(citeq_args) do if v == "" then citeq_args[k] = nil end end -- if |expand=<anything>, write a nowiki'd version to see what the {{citation}} template call looks like if expand then local expand_args = { "{{" .. (template and ("Navedi "..template) or "Citat") } -- init with citation template if expand == "self" then citeq_args.id = old_id -- restore original |id= parameter expand_args = { cfg.i18n_t.cite_q .. qid } -- expand to itself end -- make a sortable table and sort it by param name local sorttable = {} for param, val in pairs (citeq_args) do table.insert(sorttable, {param, val}) end table.sort(sorttable, comp_key) -- add contents to expand_args for idx, val in ipairs(sorttable) do table.insert(expand_args, val[1] .. '=' .. val[2]) end -- make the nowiki'd string and done return frame:preprocess (table.concat ({'<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">', table.concat (expand_args, ' |') .. '}}', '</syntaxhighlight>'})); end local erratumid = getPropertyIDs( { "P2507", qid = qid, fwd = "ALL", osd = "no", rank = "best", maxvals = 1 } ) if erratumid then erratumid = " [[d:" .. erratumid .. "|" .. cfg.i18n_t.erratum .. "]]" .. cfg.i18n_t.trackingcats.erratum else erratumid = "" end local opt_cat = '' if getValue( {"P5824", ps = 1, qid = qid} ) then opt_cat = cfg.i18n_t.trackingcats.retracted end if getValue( {"P1366", ps = 1, qid = qid} ) then opt_cat = opt_cat .. cfg.i18n_t.trackingcats.replaced end if not citeq_args.title then -- emit category link if missing title opt_cat = opt_cat .. cfg.i18n_t.trackingcats['no-label-or-title']; end -- render the template local lc_template = template and template:lower() or "citation" local output if cite_cfg.known_templates_t[lc_template] then local config_t = {['CitationClass'] = cite_cfg.citation_classes_t[lc_template] or lc_template}; -- set CitationClass value output = require (cs1_module)._citation (nil, citeq_args, config_t) -- go render the citation else output = frame:expandTemplate{ -- render the template title = "Navedi "..template, args = citeq_args } .. cfg.i18n_t.trackingcats["unknown-template"] end return output .. erratumid .. opt_cat end local function cite_q (frame) local args = {} for k, v in pairs(frame:getParent().args) do if v ~= "" then args[k] = v end end for k, v in pairs(frame.args) do if v ~= "" then args[k] = v end end args.qid = args.qid or args[1] or "" if args.qid == "" then return nil end args[1] = nil local citesep = (args.citesep or "") if citesep == "" then citesep = ", " end citesep = citesep:gsub('"', '') -- strip double quotes after setting default to allow |citesep="" as a blank separator args.citesep = nil local tag = args.tag or "" if tag == "" then tag = nil end args.tag = nil local list = args.list or "" if list == "" then list = nil end args.list = nil args.language = args.language or args.lang args.lang = nil local cites = {} for q in args.qid:gmatch("Q%d+") do -- make a new copy of the arguments local newargs = {} for k, v in pairs(args) do if k ~= "qid" then newargs[k] = v end end newargs.qid = q if tag == "ref" then cites[#cites + 1] = frame:callParserFunction{ name = "#tag:ref", args = { _cite_q(newargs), name = q } } -- expand like this: args = { _cite_q(newargs), name = 'foo', group = 'bar' } else cites[#cites + 1] = _cite_q(newargs) end end if list then return frame:expandTemplate{ title = list, args = cites } else return table.concat(cites, citesep) end end --[[--------------------------< E X P O R T E D F U N C T I O N S >------------------------------------------ ]] return { makeOrdinal = makeOrdinal, _getLangOfProp = _getLangOfProp, getLangOfProp = getLangOfProp, lang_code = lang_code, getPropOfProp = getPropOfProp, _cite_q = _cite_q, cite_q = cite_q } oyw4e0z1s71v6t7ya3468zikfu6m5nd 6685704 6685699 2026-06-05T17:43:43Z Pinky sl 2932 6685704 Scribunto text/plain require('strict') local wdib = require('Module:WikidataIB') local getValue = wdib._getValue local _getPropOfProp = wdib._getPropOfProp local followQid = wdib._followQid local getPropertyIDs = wdib._getPropertyIDs local cite_cfg = mw.loadData ('Module:Cite/config') local cfg = mw.loadData ('Module:Cite_Q/config') local cs1_module = 'Module:Citation/CS1' -- don't load the module yet, may not be needed -------------------------------------------------------------------------------- -- makeOrdinal needs to be internationalised along with cfg.i18n_t -- takes cardinal number as a numeric and returns the ordinal as a string -- we need three exceptions in English for 1st, 2nd, 3rd, 21st, .. 31st, etc. -------------------------------------------------------------------------------- local makeOrdinal = function(cardinal) local card = tonumber(cardinal) if not card then return cardinal end local ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal.default if card % 10 == 1 then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal[1] elseif card % 10 == 2 then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal[2] elseif card % 10 == 3 then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal[3] end -- In English, 1, 21, 31, etc. use 'st', but 11, 111, etc. use 'th' -- similarly for 12 and 13, etc. if (card % 100 == 11) or (card % 100 == 12) or (card % 100 == 13) then ordsuffix = cfg.i18n_t.ordinal.default end return card .. ordsuffix end --[[--------------------------< I S _ S E T >------------------------------------------------------------------ Returns true if argument is set; false otherwise. Argument is 'set' when it exists (not nil) or when it is not an empty string. ]] local function is_set( var ) return not (var == nil or var == '') end --[[--------------------------< I N _ A R R A Y >-------------------------------------------------------------- Whether needle is in haystack (taken from Module:Citation/CS1/Utilities) ]] local function in_array( needle, haystack ) if needle == nil then return false end for n, v in ipairs( haystack ) do if v == needle then return n end end return false end --[[--------------------------< A C C E P T _ V A L U E >------------------------------------------------------- Accept WD value by framing in ((...)) if param_val is equal to keyword; else pass-through WD value as is. ]] local function accept_value( param_val, wd_val ) local val = param_val if val then if in_array (val, {'accept', '))((', ':d:'}) then val = '((' .. wd_val .. '))' elseif '((accept))' == val then val = 'accept' elseif '(())(())' == val then val = '))((' elseif '((:d:))' == val then val = ':d:' else val = wd_val end end return val end -- function to fetch a value to display local function makelink(v, out, link, maxpos, wdl) local label if v.mainsnak.snaktype == "value" then if v.mainsnak.datatype == "wikibase-item" then local qnumber = v.mainsnak.datavalue.value.id local sitelink = mw.wikibase.getSitelink(qnumber) if qnumber == "Q2818964" then sitelink = nil end -- suppress link to "Various authors" if v.qualifiers and v.qualifiers.P1932 then label = v.qualifiers.P1932[1].datavalue.value else label = mw.wikibase.getLabel(qnumber) if label then label = mw.text.nowiki(label) else label = qnumber -- should add tracking category end end local position = maxpos + 1 -- Default to 'next' author. -- use P1545 (series ordinal) instead of default position. if v["qualifiers"] and v.qualifiers["P1545"] and v.qualifiers["P1545"][1] then position = tonumber(v.qualifiers["P1545"][1].datavalue.value) end maxpos = math.max(maxpos, position) if sitelink then -- just the plain name, -- but keep a record of the links, using the same index out[position] = label link[position] = sitelink else if wdl then -- show that there's a Wikidata entry available out[position] = string.format( "[[:d:Q%s|%s]]&nbsp;<span title='%s'>[[File:Wikidata-logo.svg|16px|alt=|link=]]</span>", v.mainsnak.datavalue.value["numeric-id"], label, cfg.i18n_t["errors"]["local-article-not-found"] ) else -- no Wikidata links wanted, so just give the plain label out[position] = label end end elseif v.mainsnak.datatype == "string" then local position = maxpos + 1 -- Default to 'next' author. -- use P1545 (series ordinal) instead of default position. if v["qualifiers"] and v.qualifiers["P1545"] and v.qualifiers["P1545"][1] then position = tonumber(v.qualifiers["P1545"][1].datavalue.value) end maxpos = math.max(maxpos, position) out[position] = v.mainsnak.datavalue.value else -- not a wikibase-item or a string! end else -- code here if we want to return something when author is "unknown" if v.qualifiers and v.qualifiers.P1932 then label = v.qualifiers.P1932[1].datavalue.value else label = cfg.i18n_t["unknown-author"] .. (cfg.i18n_t.trackingcats["unknown-author"] or "") end maxpos = maxpos + 1 out[maxpos] = label end return maxpos end --[=[-------------------------< G E T _ N A M E _ L I S T >---------------------------------------------------- get_name_list -- adapted from getAuthors code taken from Module:RexxS arguments: nl_type - type of name list to fetch: nl_type = 'author' for authors; 'editor' for editors; 'translator' for translators args - pointer to the parameter arguments table from the template call qid - value from |qid= parameter; the Q-id of the source (book, etc.) in qid wdl - value from the |wdl= parameter; a Boolean passed to enable links to Wikidata when no article exists returns nothing; modifies the args table ]=] local function get_name_list (nl_type, args, qid, wdl) local propertyID = "P50" local fallbackID = "P2093" -- author name string if nl_type =="author" then propertyID = 'P50' -- for authors fallbackID = 'P2093' -- author-string elseif nl_type =="editor" then propertyID = 'P5769' -- "editor-in-chief" fallbackID = 'P98' -- for editors - So-called "fallbacks" are actually a second set of properties processed -- TBD. Take book series editors into account as well (if they have a separate P code as well)? elseif nl_type == "translator" then propertyID = 'P655' -- for translators fallbackID = nil -- elseif 'contributor' == nl_type then -- f.e. author of forewords (P2679) and afterwords (P2680); requires |contribution=, |title= and |author= -- propertyID = 'P' -- for contributors -- fallbackID = nil else return -- not specified so return end -- wdl is a Boolean passed to enable links to Wikidata when no article exists -- if "false" or "no" or "0" is passed set it false -- if nothing or an empty string is passed set it false if wdl and (#wdl > 0) then wdl = wdl:lower() wdl = in_array (wdl, {"false", "no", "0"}) else -- wdl is empty, so wdl = false end local props = nil local fallback = nil if mw.wikibase.entityExists(qid) then props = mw.wikibase.getAllStatements(qid, propertyID) if props and fallbackID then fallback = mw.wikibase.getAllStatements(qid, fallbackID) end end -- Make sure it actually has at least one of the properties requested if not (props and props[1]) and not (fallback and fallback[1]) then return nil end -- So now we have something to return: -- table 'out' is going to store the names(s): -- and table 'link' will store any links to the name's article local out = {} local link = {} local maxpos = 0 if props and props[1] then for k, v in pairs(props) do if 'deprecated' ~= v.rank then -- ignore deprecated names maxpos = makelink(v, out, link, maxpos, wdl) end end end if fallback and fallback[1] then -- second properties for k, v in pairs(fallback) do if 'deprecated' ~= v.rank then -- ignore deprecated names maxpos = makelink(v, out, link, maxpos, wdl) end end end -- if there's anything to return, then insert the additions in the template arguments table -- in the form |author1=firstname secondname |author2= ... -- Renumber, in case we have inconsistent numbering local keys = {} for k, v in pairs(out) do keys[#keys + 1] = k end table.sort(keys) -- as they might be out of order for i, k in ipairs(keys) do out[k] = out[k]:gsub ('&#39;', '\''); -- prevent cs1|2 multiple names categorization; replace html entity with the actual character mw.log(i .. " " .. k .. " " .. (out[k])) if args[nl_type .. i] then -- name gets overwritten -- pull corresponding -link only if overwritten name is same as WD name if link[k] and (args[nl_type .. i] == out[k]) then args[nl_type .. '-link' .. i] = args[nl_type .. '-link' .. i] or link[k] -- author-linkn or editor-linkn end else -- name does not get overwritten, so pull name from WD args[nl_type .. i] = out[k] if link[k] then args[nl_type .. '-link' .. i] = args[nl_type .. '-link' .. i] or link[k] -- author-linkn or editor-linkn end end end end -- gets language codes used for a monolingual text property as a table local function _getLangOfProp(qid, pid) if not pid then return {} end local out = {} local props = mw.wikibase.getAllStatements(qid, pid) for i, v in ipairs(props) do if v.mainsnak.datatype == "monolingualtext" and v.mainsnak.datavalue then out[#out + 1] = v.mainsnak.datavalue.value.language end end return out end local function getLangOfProp(frame) local pid = frame.args.pid or mw.text.trim(frame.args[1] or "") if pid == "" then return end local qid = frame.args.qid if qid == "" then qid = nil end return table.concat(_getLangOfProp(qid, pid), ", ") end -- gets the language codes of a Wikidata entry as a table local function _lang_code(qid) local lc = _getPropOfProp( {qid = qid, prop1 = "P407", prop2 = "P424", ps = 1} ) if lc then return mw.text.split( lc, "[, ]+" ) end lc = _getPropOfProp( {qid = qid, prop1 = "P407", prop2 = "P218", ps = 1} ) if lc then return mw.text.split( lc, "[, ]+" ) end return _getLangOfProp(qid, "P1476") end local function lang_code(frame) return table.concat(_lang_code(frame.args.qid or mw.text.trim(frame.args[1] or "")), ", ") end -- export for debug local function getPropOfProp(frame) return _getPropOfProp(frame.args) end -- wraps a string in nowiki unless disable flag is set local function wrap_nowiki(str, disable) if disable then return str or '' end return mw.text.nowiki(str or '') end -- sort sequence table whose values are key-value pairs by key local function comp_key(a, b) local param_a, enum_a = a[1]:match ('(%D+)(%d+)$'); -- get param name and enumerator from <a> local param_b, enum_b = b[1]:match ('(%D+)(%d+)$'); -- get param name and enumerator from <b> if enum_a and enum_b then -- if both parameters have neumerators if param_a == param_b then -- are parameter names the same? return tonumber (enum_a) < tonumber (enum_b); -- yes: compare enumerators end end return a[1] < b[1]; -- alpha sort if here end -- sort sequence table whose values are key-value pairs by value local function comp_val(a, b) return a[2] < b[2] end --[[-------------------------< C I T E _ Q >------------------------------------------------------------------ Takes standard CS1|2 template parameters and passes all to {{citation}}. If neither of |author= and |author1= are set, calls get_authors() to try to get an author name-list from Wikidata. The result is passed to {{citation}} for rendering. --]] local function _cite_q (citeq_args) local frame = mw.getCurrentFrame() -- parameters that don't get passed to Citation local expand = citeq_args.expand -- when set to anything, causes {{cite q}} to render <code><nowiki>{{citation|...}}</nowiki></code> local qid = citeq_args.qid or citeq_args[1] local wdl = citeq_args.wdl local template = citeq_args.template citeq_args.expand = nil citeq_args[1] = nil citeq_args.qid = nil citeq_args.wdl = nil citeq_args.template = nil -- if title supplied, flag to not read html title local titleforced = (citeq_args.title ~= nil) local oth = {} -- put the language codes into a sequential table langcodes[] local langcodes = {} if citeq_args.language then -- check these are a supported language codes for lc in mw.text.gsplit( citeq_args.language, "[, ]+", false ) do langcodes[#langcodes+1] = mw.language.isSupportedLanguage(citeq_args.language) and citeq_args.language end end if not langcodes[1] then -- try to find language of work langcodes = _lang_code(qid) end if not langcodes[1] then -- try fallback to journal's language local journal_qid = followQid({qid = qid, props = "P1433"}) langcodes = journal_qid and _lang_code(journal_qid) end citeq_args.language = citeq_args.language or table.concat(langcodes, ", ") -- loop through list of simple properties and get their values in citeq_args for name, data in pairs(cfg.simple_properties_t) do citeq_args[name] = getValue( {data.id, fwd = "ALL", osd = "no", noicon = "true", qid = qid, maxvals = data.maxvals, linked = data.linked, rank = data.rank or "best", citeq_args[name] } ) if data.populate_from_journal then local publishedin = getValue( {"P1433", ps = 1, qid = qid, maxvals = 0, citeq_args[name], qual = data.id, qualsonly = 'yes'} ) citeq_args[name] = publishedin or _getPropOfProp({qid = qid, prop1 = "P1433", prop2 = data.id, maxvals = data.maxvals, ps = 1}) end if citeq_args[name] and citeq_args[name]:find (cfg.i18n_t.trackingcats["missing-wikidata"], 1, true) then -- try fallback to work's native language citeq_args[name] = getValue( {data.id, ps = 1, qid = qid, maxvals = data.maxvals, linked = "no", lang = langcodes[1] } ) if citeq_args[name]:find('^Q%d+$') then -- qid was returned -- try fallback to qid's native language local qid_languages = _lang_code(citeq_args[name]) citeq_args[name] = getValue( {data.id, ps = 1, qid = qid, maxvals = data.maxvals, linked = "no", lang = qid_languages[1] } ) if citeq_args[name]:find('^Q%d+$') then -- qid was returned again citeq_args[name] = nil else -- record the language found if no lang specified citeq_args.language = citeq_args.language or qid_languages[1] end end end if data.others then oth[#oth + 1] = citeq_args[name] and (name:gsub("^%l", string.upper) .. ": " .. citeq_args[name]) citeq_args[name] = nil end end citeq_args.others = citeq_args.others or table.concat(oth, ". ") if citeq_args.others == "" then citeq_args.others = nil end citeq_args.journal = citeq_args.journal and citeq_args.journal:gsub("^''", ""):gsub("''$", ""):gsub("|''", "|"):gsub("'']]", "]]") citeq_args.ol = (getValue( {"P648", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, citeq_args.ol } ) or ''):gsub("^OL(.+)$", "%1") if citeq_args.ol == "" then citeq_args.ol = nil end -- TBD. Take care of |ol-access=? citeq_args.biorxiv = citeq_args.biorxiv and ("10.1101/" .. citeq_args.biorxiv) citeq_args.isbn = getValue( {"P957", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, rank="best", citeq_args.isbn } ) -- try ISBN 10 (only one value accepted) -- if url then see if there's an archive: citeq_args.url local url if not citeq_args.url then for i, pr in ipairs( {"P953", "P856", "P2699"} ) do url = getValue( {pr, ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, qual="P1065" } ) if url then citeq_args.url = mw.text.split( url, " (", true )[1] local arcurl = mw.ustring.match( url, " %((.*)%)" ) -- when there is an archive url, <url> holds: url<space>(archive url); here extract the archive url if present if arcurl then local arcy, arcm, arcd = arcurl:match("(20%d%d)%p?(%d%d)%p?(%d%d)") if arcy and arcm and arcd then citeq_args["archive-url"] = arcurl citeq_args["archive-date"] = tonumber(arcd) .. " " .. cfg.i18n_t.months[tonumber(arcm)] .. " " .. arcy end end break end end end if citeq_args.publisher == "Unknown" then -- look for "stated as" (P1932) local stated_as = getValue( {"P123", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, qual="P1932", qo="y"} ) if stated_as then citeq_args.publisher = stated_as end end if not titleforced then -- Handle subtitle. if citeq_args.title then local subtitle = mw.wikibase.getBestStatements (qid, 'P1680'); if 0 ~= #subtitle then subtitle = subtitle[1].mainsnak.datavalue.value.text; citeq_args.title = citeq_args.title .. ": " .. subtitle end end local htmltitle = getValue( {"P1476", qual = "P6833", ps = 1, qid = qid, maxvals = 1, qo = "y"} ) if htmltitle then citeq_args.title = htmltitle:gsub("</?i>", "''") else local title_display = citeq_args.title or mw.wikibase.getLabel(qid) or (langcodes[1] and mw.wikibase.getLabelByLang(qid, langcodes[1])) if citeq_args.url then citeq_args.title = wrap_nowiki(title_display) else local slink = mw.wikibase.getSitelink(qid) local slink_flag = false local wrap_title = '' local wslink = false if not slink then -- See if we have wikisource if not citeq_args.url then local wikisource_sitelink = mw.wikibase.getSitelink(qid, cfg.i18n_t.wikisource) or nil if wikisource_sitelink then slink = ':s:'..wikisource_sitelink wslink = true end end end if citeq_args.title then if slink then wrap_title = wrap_nowiki(citeq_args.title) slink_flag = true else citeq_args.title = wrap_nowiki(citeq_args.title) end else if slink and not wslink then if slink:lower() == title_display:lower() then citeq_args.title = '[[' .. slink .. ']]' else wrap_title = wrap_nowiki(slink:gsub("%s%(.+%)$", ""):gsub(",.+$", "")) slink_flag = true end elseif wslink then wrap_title = wrap_nowiki(title_display) slink_flag = true else citeq_args.title = wrap_nowiki(title_display) end end if slink_flag then if slink == wrap_title and not wslink then -- direct link citeq_args.title = '[[' .. slink .. ']]' else -- piped link citeq_args.title = '[[' .. slink .. '|' .. wrap_title .. ']]' end end end end end -- TBD: incorporate |at, |sheets= and |sheet= here as well -- Sort out what should happen if several of them are given at the same time if citeq_args.page or citeq_args.p then -- let single take precedence over multiple citeq_args.pages = nil citeq_args.pp = nil end if citeq_args.pages then local _, count = string.gsub(citeq_args.pages, "[,;%s]%d+", "") if count == 1 then citeq_args.page = citeq_args.pages citeq_args.pages = nil end end if is_set (qid) then if not is_set (citeq_args.author) and not is_set (citeq_args.author1) and not is_set (citeq_args.subject) and not is_set (citeq_args.subject1) and not is_set (citeq_args.host) and not is_set (citeq_args.host1) and not is_set (citeq_args.last) and not is_set (citeq_args.last1) and not is_set (citeq_args.surname) and not is_set (citeq_args.surname1) and not is_set (citeq_args['author-last']) and not is_set (citeq_args['author-last1']) and not is_set (citeq_args['author1-last']) and not is_set (citeq_args['author-surname']) and not is_set (citeq_args['author-surname1']) and not is_set (citeq_args['author1-surname1']) then -- if neither are set, try to get authors from Wikidata get_name_list ('author', citeq_args, qid, wdl) -- modify citeq_args table with authors from Wikidata end if not is_set (citeq_args.editor) and not is_set (citeq_args.editor1) and not is_set (citeq_args['editor-last']) and not is_set (citeq_args['editor-last1']) and not is_set (citeq_args['editor1-last']) and not is_set (citeq_args['editor-surname']) and not is_set (citeq_args['editor-surname1']) and not is_set (citeq_args['editor1-surname']) then -- if neither are set, try to get editors from Wikidata get_name_list ('editor', citeq_args, qid, wdl) -- modify citeq_args table with editors from Wikidata end if not is_set (citeq_args.translator) and not is_set (citeq_args.translator1) and not is_set (citeq_args['translator-last']) and not is_set (citeq_args['translator-last1']) and not is_set (citeq_args['translator1-last']) and not is_set (citeq_args['translator-surname']) and not is_set (citeq_args['translator-surname1']) and not is_set (citeq_args['translator1-surname']) then -- if neither are set, try to get translators from Wikidata get_name_list ('translator', citeq_args, qid, wdl) -- modify citeq_args table with translators from Wikidata end end for k, v in pairs(citeq_args) do if in_array (v, {'(())', 'unset', 'ignore'}) or 'string' ~= type(k) then -- empty accept-as-is-written (()) markup to indicate an empty/unused parameter value, other ((...)) markups are deliberately passed down to {{citation}} citeq_args[k] = nil elseif in_array (v, {'((unset))', '((ignore))'}) then -- strip off markup for free-text values clashing with local keywords citeq_args[k] = 'unset' end end local author_count = 0 for k, v in pairs(citeq_args) do if k:find("^author%d+$") then author_count = author_count + 1 end end if author_count > 8 then -- convention in astronomy journals, optional mode for this? if 'all' == citeq_args['display-authors'] then citeq_args['display-authors'] = nil; -- unset because no longer needed else citeq_args['display-authors'] = citeq_args['display-authors'] or 3 -- limit to three displayed names end end local editor_count = 0 for k, v in pairs(citeq_args) do if k:find("^editor%d+$") then editor_count = editor_count + 1 end end if editor_count > 8 then -- convention in astronomy journals, optional mode for this? if 'all' == citeq_args['display-editors'] then citeq_args['display-editors'] = nil; -- unset because no longer needed else citeq_args['display-editors'] = citeq_args['display-editors'] or 3 -- limit to three displayed names end end -- change edition to ordinal if it's set and numeric citeq_args.edition = citeq_args.edition and makeOrdinal(citeq_args.edition) -- code to make a guess what template to use from the supplied parameters -- (first draft for proof-of-concept) if citeq_args.isbn then template = template or "book" or "knjigo" citeq_args.asin = nil -- suppress ASIN if ISBN exists elseif citeq_args.journal then template = template or "journal" or "časopis" elseif citeq_args.website then template = template or "web" or "splet" end -- |id= could hold more than one identifier pulled from Wikidata not supported by {{citation}}, right now only add our qid to the list local list_sep = '. ' if citeq_args.mode ~= 'cs1' then list_sep = ', ' end local id = cfg.i18n_t.wdq.. '&nbsp;[[:d:' .. qid .. '|' .. qid .. ']]' local old_id = citeq_args.id if wdl then -- show WD logo id = id .. '[[File:Wikidata-logo.svg|16px|alt=|link=]]' -- possibly replace by WD edit icon? end if is_set (old_id) then citeq_args.id = old_id .. list_sep .. id -- append to user-specified contents else citeq_args.id = id end -- clean up any blank parameters for k, v in pairs(citeq_args) do if v == "" then citeq_args[k] = nil end end -- if |expand=<anything>, write a nowiki'd version to see what the {{citation}} template call looks like if expand then local expand_args = { "{{" .. (template and ("Navedi "..template) or "Citat") } -- init with citation template if expand == "self" then citeq_args.id = old_id -- restore original |id= parameter expand_args = { cfg.i18n_t.cite_q .. qid } -- expand to itself end -- make a sortable table and sort it by param name local sorttable = {} for param, val in pairs (citeq_args) do table.insert(sorttable, {param, val}) end table.sort(sorttable, comp_key) -- add contents to expand_args for idx, val in ipairs(sorttable) do table.insert(expand_args, val[1] .. '=' .. val[2]) end -- make the nowiki'd string and done return frame:preprocess (table.concat ({'<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">', table.concat (expand_args, ' |') .. '}}', '</syntaxhighlight>'})); end local erratumid = getPropertyIDs( { "P2507", qid = qid, fwd = "ALL", osd = "no", rank = "best", maxvals = 1 } ) if erratumid then erratumid = " [[d:" .. erratumid .. "|" .. cfg.i18n_t.erratum .. "]]" .. cfg.i18n_t.trackingcats.erratum else erratumid = "" end local opt_cat = '' if getValue( {"P5824", ps = 1, qid = qid} ) then opt_cat = cfg.i18n_t.trackingcats.retracted end if getValue( {"P1366", ps = 1, qid = qid} ) then opt_cat = opt_cat .. cfg.i18n_t.trackingcats.replaced end if not citeq_args.title then -- emit category link if missing title opt_cat = opt_cat .. cfg.i18n_t.trackingcats['no-label-or-title']; end -- render the template local lc_template = template and template:lower() or "citat" local output if cite_cfg.known_templates_t[lc_template] then local config_t = {['CitationClass'] = cite_cfg.citation_classes_t[lc_template] or lc_template}; -- set CitationClass value output = require (cs1_module)._citation (nil, citeq_args, config_t) -- go render the citation else output = frame:expandTemplate{ -- render the template title = "Navedi "..template, args = citeq_args } .. cfg.i18n_t.trackingcats["unknown-template"] end return output .. erratumid .. opt_cat end local function cite_q (frame) local args = {} for k, v in pairs(frame:getParent().args) do if v ~= "" then args[k] = v end end for k, v in pairs(frame.args) do if v ~= "" then args[k] = v end end args.qid = args.qid or args[1] or "" if args.qid == "" then return nil end args[1] = nil local citesep = (args.citesep or "") if citesep == "" then citesep = ", " end citesep = citesep:gsub('"', '') -- strip double quotes after setting default to allow |citesep="" as a blank separator args.citesep = nil local tag = args.tag or "" if tag == "" then tag = nil end args.tag = nil local list = args.list or "" if list == "" then list = nil end args.list = nil args.language = args.language or args.lang args.lang = nil local cites = {} for q in args.qid:gmatch("Q%d+") do -- make a new copy of the arguments local newargs = {} for k, v in pairs(args) do if k ~= "qid" then newargs[k] = v end end newargs.qid = q if tag == "ref" then cites[#cites + 1] = frame:callParserFunction{ name = "#tag:ref", args = { _cite_q(newargs), name = q } } -- expand like this: args = { _cite_q(newargs), name = 'foo', group = 'bar' } else cites[#cites + 1] = _cite_q(newargs) end end if list then return frame:expandTemplate{ title = list, args = cites } else return table.concat(cites, citesep) end end --[[--------------------------< E X P O R T E D F U N C T I O N S >------------------------------------------ ]] return { makeOrdinal = makeOrdinal, _getLangOfProp = _getLangOfProp, getLangOfProp = getLangOfProp, lang_code = lang_code, getPropOfProp = getPropOfProp, _cite_q = _cite_q, cite_q = cite_q } 3txxugfn5bqf0ue8fge2gmbqrtplj56 0 603703 6685683 2026-06-05T16:59:24Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6685683 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | image = Medina old Town of Tunis.jpeg | image_upright = 1.2 | caption = Strehe Medine | location = [[Tunis]], [[Tunizija]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii),(v)}}(ii), (iii), (v) | ID = 36 | coordinates = {{coord|36|49|N|10|10|E|display=inline, title|type:landmark|format=dms}} | year = 1979 | extension = 2010 | area = 296,41 ha | buffer_zone = 190,19 ha | locmapin = Tunizija | map_caption = | WHS = Medina of Tunis |Location=[[Tunis]], [[Tunizija]] }} '''Medina v Tunisu''' je osrednja četrt [[Tunis]]a, glavnega mesta [[Tunizija|Tunizije]]. Od leta 1979 je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/archive/repcom79.htm#36 |title=WH Committee: Report of 3rd Session, Cairo 1979 |website=whc.unesco.org |access-date=11 June 2017}}</ref> V medini je približno 700 spomenikov, vključno s palačami, mošejami, mavzoleji, medresami in fontanami iz različnih obdobij.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/36 |title=Medina of Tunis |website=whc.unesco.org |access-date=11 June 2017}}</ref> == Zgodovina == Medina v Tunisu, ustanovljena leta 698 okoli prvotnega jedra [[Mošeja Al Zajtuna|mošeje Al Zajtun]], se je razvijala skozi ves srednji vek.<ref>Richard C. Jankowsky, Stambeli: Music, Trance, and Alterity in Tunisia, University of Chicago Press, 2010 p.35 accessed 11 June 2017</ref> Glavna os je bila med mošejo in središčem vlade na zahodu v [[kazba|kazbi]]. Na vzhodu se je ta glavna cesta raztezala do Bab el Bharja. Širitev na sever in jug je glavno medino razdelila na dve predmestji, severno (Bab Souika) in južno (Bab El Džazira).<ref>http://www.persee.fr/doc/etaf_0768-2352_1967_mon_1_1 p.31 accessed 1 May 2017</ref> Pred Almohadskim kalifatom so bila prestolnica drugje, v mestih kot sta [[Mahdia]] in [[Kairouan]]. Pod vladavino [[Almohadi|Almohadov]] je Tunis postal glavno mesto [[Ifrikija|Ifrikije]],<ref>Smart S. Baadj, Saladin, the Almohads and the Banū Ghāniya: The Contest for North Africa (12th and 13th centuries), BRILL, 2015 p.158 Retrieved 12 June 2017</ref> v obdobju [[Hafsidi|Hafsidov]] pa se je razvil v versko, intelektualno in gospodarsko središče.<ref>Joseph W. Meri, Medieval Islamic Civilization: An Encyclopedia, Routledge, 2005 p.309 accessed 11 June 2017</ref> V obdobju Hafsidov je Medina, kot jo poznamo danes, dobila svojo osnovno obliko.<ref>[http://www.persee.fr/doc/etaf_0768-2352_1967_mon_1_1 Palais et demeures de Tunis (XVIe et XVIIe siècles) &#91;monographie&#93;] p.31</ref> Postopoma je dobila številne stavbe in spomenike, ki so združevali sloge Ifrikije, andaluzijske in orientalske vplive, hkrati pa so si sposodili tudi nekatere stebre in kapitele rimskih in bizantinskih spomenikov. == Družbena in urbana struktura == [[File:MedinaTunisStreetNetwork.jpg|thumb|upright=1.2|Ulično omrežje tuniške medine]] S površino 270 hektarjev<ref>Michael Pacione, Problems and Planning in Third World Cities (Routledge Revivals), Routledge, 2013 p.100, accessed 11 June 2017</ref> (plus 29 hektarjev za okrožje kazbe) in skoraj 110.000 prebivalci ima Medina desetino prebivalstva Tunisa in šestino urbaniziranega območja aglomeracije. Kompleksna organizacija urbanega tkiva je spodbudila celotno kolonialno literaturo o nevarni Medini, anarhični in kaotični, ter ozemlju zasede. Vendar pa so od tridesetih let prejšnjega stoletja, s prihodom prvih etnologov, študije pokazale, da artikulacija območij Medine ni naključna in da so hiše zgrajene v skladu z jasnimi družbenokulturnimi normami, kodificiranimi glede na kompleksne tipe človeških odnosov. Številne publikacije so podrobno opisale razvoj medinskega modela in sistema določanja prioritet javnih in zasebnih prostorov, stanovanjskih in poslovnih, sakralnih in profanih. Urbana postavitev medine v Tunisu se odlikuje po tem, da se ne drži geometrijskih postavitev ali formalnih kompozicij, kot so mreže. Kljub temu sta osi sever-jug in vzhod-zahod primerljivi z rimskim [[kardo]]m in [[dekuman]]om (ulice Sidi Ben Arous, Jemaa Zitouna in Paša), ki se sekata na dvorišču mošeje Al Zajtuna, molitvene hiše in študijskih prostorov. Prometnice vključujejo glavne ulice, stranske ulice in končno majhne slepe ulice. Včasih so celotni zasebni prostori rezervirani za ženske. Grajeno okolje je na splošno značilno po sopostavitvi velikih parcel (600 m²) in skupnem lastništvu. Koncept javnega prostora je v medini dvoumen, saj ulice veljajo za podaljšek hiš in so predmet družbenih oznak. Pojem individualnega lastništva je nizek, razstave na tržnicah pa se pogosto raztezajo na cesto. To idejo krepi površina trgovine (približno 3 m²) in spalnice (10 m²). <gallery> Tunisia291.jpg|Večer na trgu Ramdhane Bey Place romdhane bey2.jpg|Trg Ramdhane Bey Tunis Rus Halfaouine.jpg|Ulica El Halfaouine Rue bir lahjar7.jpg|Ulica Bir lahjar </gallery> V primeru stanovanjske arhitekture velja, da bolj ko je stavba odmaknjena od trgovin, bolj je cenjena. Koncept umika in zasebnosti je najpomembnejši. Pozna uvedba kanalizacijskega sistema pomeni, da po ulicah Medine še vedno teče veliko odpadne vode. Največje hiše in plemiški prostori so običajno v najvišje ležečem okrožju, četrti Kazba. Strešne terase Medine so prav tako pomemben prostor za družabno življenje, kot ponazarja film ''Halfaouine'' Férida Boughedirja. Danes vsako okrožje ohranja svojo kulturo in rivalstva so lahko močna. Tako severno predmestje podpira nogometni klub Espérance Sportive de Tunis, medtem ko je južna stran okrožje rivalskega kluba Club Africain. Medina je bila priča tudi družbeni segmentaciji: okrožja Tourbet el Bey in kazba so bogatejša, s prebivalstvom sodnikov in politikov, ulica Pasha je namenjena vojski in buržoaziji (trgovcem in veljakom), manjše skupnosti, kot je Hafisa, pa so tradicionalno živele judovske skupnosti. == Arhitektura == {{glavni|Arhitektura Tunizije}} [[File:Medina_Door_I_(28720074367).jpg|thumb|Vrata v medini]] [[Image:Facade mausolée Mourad Bey.jpg|thumb|Fasada mavzoleja Hamuda Paše, del njegove mošeje]] Dinastija Muradidov je izvajala velika gradbena dela v Medini. Hamuda Paša (1631–1666) je bil odgovoren za gradnjo številnih [[Suk (tržnica)|sukov]], pa tudi številnih palač, vključno z Dar Hammouda Pašo in predhodnico sodobnega Dar El Beja. Leta 1655 je dal osmanskim arhitektom zgraditi mošejo Hamuda Paše v turškem slogu z elegantnim osmerokotnim [[minaret]]om, pod katerim je zgradil svoj družinski [[mavzolej]].<ref name="Dhiaf2">Ibn Abi Dhiaf, ''op. cit'', p. 43</ref> Njegov sin Murad II. Beg (1666–1675) je zgradil medreso Mouradia, posvečeno malikitski šoli islamskega prava.<ref name="Dhiaf">Ibn Abi Dhiaf, ''Présent des hommes de notre temps. Chroniques des rois de Tunis et du pacte fondamental'', vol. II, éd. Maison tunisienne de l'édition, Tunis, 1990, p. 55</ref> Muradov sin Mohamed Beg El Mouradi (1686–1696) je v Tunisu zgradil več spomenikov, vključno z mošejo Sidi Mahrez, ki je bila zasnovana po vzoru carigrajskih mošej z veliko osrednjo kupolo. Husainidski vladar Ali II. ibn Husein (1759–1782) je dal na jugu Medine zgraditi Tourbet el Bey kot mavzolej za svojo družino.<ref>Georges Pillement, ''La Tunisie inconnue'', ed. Albin Michel, Paris, 1972, p. 66</ref><ref>[http://www.asmtunis.com/edifices-funeraires.php?id=130 Tourbet El Bey (Association de sauvegarde de la médina de Tunis)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160307121930/http://asmtunis.com/edifices-funeraires.php?id=130 |date=2016-03-07 }}</ref> To je največji pogrebni spomenik v Tunisu.<ref name="tourbastunis">Adel Latrech, [http://www.lapresse.tn/28082010/11489/promenade-dans-les-tourbas-de-tunis.html "Promenade dans les tourbas de Tunis"], ''La Presse de Tunisie'', 28 August 2010. {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110722075654/http://www.lapresse.tn/28082010/11489/promenade-dans-les-tourbas-de-tunis.html |date=2011-07-22 }}</ref> V času Mohameda III. as-Sadika (1859–1882) so bili zidovi Medine v tako slabem stanju, da so ponekod grozili s porušitvijo. Leta 1865 jih je začel rušiti, skupaj s številnimi zgodovinskimi vrati Medine: Bab Cartagena, Bab Souika, Bab Bnet in Bab El Džazira. === Domača arhitektura === *Dar Lasram *Dar Al Džaziri *Dar Bach Hamba *Dar Ben Ajed <gallery> Image:Medina 2012 5.JPG|Posnetek od blizu na tradicionalna vrata Medine Image:Décor Dar Othman.jpg|Sprejemnica v Dar Othman </gallery> == Znamenitosti == === Mestna vrata === Od prvotnih štirih vrat sta še vedno dve, in sicer [[Bab el Bhar]] na vzhodu in [[Bab Sidi Kacem]] kot del trdnjave Kasbah na jugozahodu. Druga dvoja, ki sta na severnih vhodih, sta se imenovala [[Bab Sidi Abdallah Cherif]] in [[Bab El Allouj]]. <gallery> File:TunisPortFrance.jpg|Bab el Bhar File:Bab_Sidi_Kacem.jpg|Bab Sidi Kacem File:Bab el allouj.jpg|Bab El Allouj </gallery> === Medrese === Od hafsidskega obdobja so se v tuniški medini pojavljale [[medresa|medrese]] v arabsko-orientalskem slogu. Ustanovljene so bile za služenje Almohadom z vzgojo delavcev za javne službe. Hafsidski sultani so skrbeli za ustanovitev medres, princese pa so sodelovale pri teh prizadevanjih, pa tudi pri pobudah učenjakov in imamov na tem področju, več medres pa se je pojavilo kot povezava z meceni. Ustanovitev šol se je nadaljevala po priključitvi Tunizije k Osmanskemu cesarstvu, vendar se je namen teh medres sčasoma spremenil. Od 17. stoletja, ko so prišli Osmani, so te medrese uporabljali za širjenje svojega hanefijskega medzeba. Vendar pa je bila v 20. stoletju vloga teh medres večinoma omejena na nastanitev študentov, ki so študirali na univerzi Ez-Zitouna. === Mošeje === == Sklici == {{sklici}} b1u7bvgxchcjgnes0po0uwc19x9qc6v 6685747 6685683 2026-06-05T19:09:34Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6685747 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | image = Medina old Town of Tunis.jpeg | image_upright = 1.2 | caption = Strehe Medine | location = [[Tunis]], [[Tunizija]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii),(v)}}(ii), (iii), (v) | ID = 36 | coordinates = {{coord|36|49|N|10|10|E|display=inline, title|type:landmark|format=dms}} | year = 1979 | extension = 2010 | area = 296,41 ha | buffer_zone = 190,19 ha | locmapin = Tunizija | map_caption = | WHS = Medina of Tunis |Location=[[Tunis]], [[Tunizija]] }} '''Medina v Tunisu''' je osrednja četrt [[Tunis]]a, glavnega mesta [[Tunizija|Tunizije]]. Od leta 1979 je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/archive/repcom79.htm#36 |title=WH Committee: Report of 3rd Session, Cairo 1979 |website=whc.unesco.org |access-date=11 June 2017}}</ref> V medini je približno 700 spomenikov, vključno s palačami, mošejami, mavzoleji, medresami in fontanami iz različnih obdobij.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/36 |title=Medina of Tunis |website=whc.unesco.org |access-date=11 June 2017}}</ref> == Zgodovina == Medina v Tunisu, ustanovljena leta 698 okoli prvotnega jedra [[Mošeja Al Zajtuna|mošeje Al Zajtun]], se je razvijala skozi ves srednji vek.<ref>Richard C. Jankowsky, Stambeli: Music, Trance, and Alterity in Tunisia, University of Chicago Press, 2010 p.35 accessed 11 June 2017</ref> Glavna os je bila med mošejo in središčem vlade na zahodu v [[kazba|kazbi]]. Na vzhodu se je ta glavna cesta raztezala do Bab el Bharja. Širitev na sever in jug je glavno medino razdelila na dve predmestji, severno (Bab Souika) in južno (Bab El Džazira).<ref>http://www.persee.fr/doc/etaf_0768-2352_1967_mon_1_1 p.31 accessed 1 May 2017</ref> Pred Almohadskim kalifatom so bila prestolnica drugje, v mestih kot sta [[Mahdia]] in [[Kairouan]]. Pod vladavino [[Almohadi|Almohadov]] je Tunis postal glavno mesto [[Ifrikija|Ifrikije]],<ref>Smart S. Baadj, Saladin, the Almohads and the Banū Ghāniya: The Contest for North Africa (12th and 13th centuries), BRILL, 2015 p.158 Retrieved 12 June 2017</ref> v obdobju [[Hafsidi|Hafsidov]] pa se je razvil v versko, intelektualno in gospodarsko središče.<ref>Joseph W. Meri, Medieval Islamic Civilization: An Encyclopedia, Routledge, 2005 p.309 accessed 11 June 2017</ref> V obdobju Hafsidov je Medina, kot jo poznamo danes, dobila svojo osnovno obliko.<ref>[http://www.persee.fr/doc/etaf_0768-2352_1967_mon_1_1 Palais et demeures de Tunis (XVIe et XVIIe siècles) &#91;monographie&#93;] p.31</ref> Postopoma je dobila številne stavbe in spomenike, ki so združevali sloge Ifrikije, andaluzijske in orientalske vplive, hkrati pa so si sposodili tudi nekatere stebre in kapitele rimskih in bizantinskih spomenikov. == Družbena in urbana struktura == [[File:MedinaTunisStreetNetwork.jpg|thumb|upright=1.2|Ulično omrežje tuniške medine]] S površino 270 hektarjev<ref>Michael Pacione, Problems and Planning in Third World Cities (Routledge Revivals), Routledge, 2013 p.100, accessed 11 June 2017</ref> (plus 29 hektarjev za okrožje kazbe) in skoraj 110.000 prebivalci ima Medina desetino prebivalstva Tunisa in šestino urbaniziranega območja aglomeracije. Kompleksna organizacija urbanega tkiva je spodbudila celotno kolonialno literaturo o nevarni Medini, anarhični in kaotični, ter ozemlju zasede. Vendar pa so od tridesetih let prejšnjega stoletja, s prihodom prvih etnologov, študije pokazale, da artikulacija območij Medine ni naključna in da so hiše zgrajene v skladu z jasnimi družbenokulturnimi normami, kodificiranimi glede na kompleksne tipe človeških odnosov. Številne publikacije so podrobno opisale razvoj medinskega modela in sistema določanja prioritet javnih in zasebnih prostorov, stanovanjskih in poslovnih, sakralnih in profanih. Urbana postavitev medine v Tunisu se odlikuje po tem, da se ne drži geometrijskih postavitev ali formalnih kompozicij, kot so mreže. Kljub temu sta osi sever-jug in vzhod-zahod primerljivi z rimskim [[kardo]]m in [[dekuman]]om (ulice Sidi Ben Arous, Jemaa Zitouna in Paša), ki se sekata na dvorišču mošeje Al Zajtuna, molitvene hiše in študijskih prostorov. Prometnice vključujejo glavne ulice, stranske ulice in končno majhne slepe ulice. Včasih so celotni zasebni prostori rezervirani za ženske. Grajeno okolje je na splošno značilno po sopostavitvi velikih parcel (600 m²) in skupnem lastništvu. Koncept javnega prostora je v medini dvoumen, saj ulice veljajo za podaljšek hiš in so predmet družbenih oznak. Pojem individualnega lastništva je nizek, razstave na tržnicah pa se pogosto raztezajo na cesto. To idejo krepi površina trgovine (približno 3 m²) in spalnice (10 m²). <gallery> Tunisia291.jpg|Večer na trgu Ramdhane Bey Place romdhane bey2.jpg|Trg Ramdhane Bey Tunis Rus Halfaouine.jpg|Ulica El Halfaouine Rue bir lahjar7.jpg|Ulica Bir lahjar </gallery> V primeru stanovanjske arhitekture velja, da bolj ko je stavba odmaknjena od trgovin, bolj je cenjena. Koncept umika in zasebnosti je najpomembnejši. Pozna uvedba kanalizacijskega sistema pomeni, da po ulicah Medine še vedno teče veliko odpadne vode. Največje hiše in plemiški prostori so običajno v najvišje ležečem okrožju, četrti Kazba. Strešne terase Medine so prav tako pomemben prostor za družabno življenje, kot ponazarja film ''Halfaouine'' Férida Boughedirja. Danes vsako okrožje ohranja svojo kulturo in rivalstva so lahko močna. Tako severno predmestje podpira nogometni klub Espérance Sportive de Tunis, medtem ko je južna stran okrožje rivalskega kluba Club Africain. Medina je bila priča tudi družbeni segmentaciji: okrožja Tourbet el Bey in kazba so bogatejša, s prebivalstvom sodnikov in politikov, ulica Pasha je namenjena vojski in buržoaziji (trgovcem in veljakom), manjše skupnosti, kot je Hafisa, pa so tradicionalno živele judovske skupnosti. == Arhitektura == {{glavni|Arhitektura Tunizije}} [[File:Medina_Door_I_(28720074367).jpg|thumb|Vrata v medini]] [[Image:Facade mausolée Mourad Bey.jpg|thumb|Fasada mavzoleja Hamuda Paše, del njegove mošeje]] Dinastija Muradidov je izvajala velika gradbena dela v Medini. Hamuda Paša (1631–1666) je bil odgovoren za gradnjo številnih [[Suk (tržnica)|sukov]], pa tudi številnih palač, vključno z Dar Hammouda Pašo in predhodnico sodobnega Dar El Beja. Leta 1655 je dal osmanskim arhitektom zgraditi mošejo Hamuda Paše v turškem slogu z elegantnim osmerokotnim [[minaret]]om, pod katerim je zgradil svoj družinski [[mavzolej]].<ref name="Dhiaf2">Ibn Abi Dhiaf, ''op. cit'', p. 43</ref> Njegov sin Murad II. Beg (1666–1675) je zgradil medreso Mouradia, posvečeno malikitski šoli islamskega prava.<ref name="Dhiaf">Ibn Abi Dhiaf, ''Présent des hommes de notre temps. Chroniques des rois de Tunis et du pacte fondamental'', vol. II, éd. Maison tunisienne de l'édition, Tunis, 1990, p. 55</ref> Muradov sin Mohamed Beg El Mouradi (1686–1696) je v Tunisu zgradil več spomenikov, vključno z mošejo Sidi Mahrez, ki je bila zasnovana po vzoru carigrajskih mošej z veliko osrednjo kupolo. Husainidski vladar Ali II. ibn Husein (1759–1782) je dal na jugu Medine zgraditi Tourbet el Bey kot mavzolej za svojo družino.<ref>Georges Pillement, ''La Tunisie inconnue'', ed. Albin Michel, Paris, 1972, p. 66</ref><ref>[http://www.asmtunis.com/edifices-funeraires.php?id=130 Tourbet El Bey (Association de sauvegarde de la médina de Tunis)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160307121930/http://asmtunis.com/edifices-funeraires.php?id=130 |date=2016-03-07 }}</ref> To je največji pogrebni spomenik v Tunisu.<ref name="tourbastunis">Adel Latrech, [http://www.lapresse.tn/28082010/11489/promenade-dans-les-tourbas-de-tunis.html "Promenade dans les tourbas de Tunis"], ''La Presse de Tunisie'', 28 August 2010. {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110722075654/http://www.lapresse.tn/28082010/11489/promenade-dans-les-tourbas-de-tunis.html |date=2011-07-22 }}</ref> V času Mohameda III. as-Sadika (1859–1882) so bili zidovi Medine v tako slabem stanju, da so ponekod grozili s porušitvijo. Leta 1865 jih je začel rušiti, skupaj s številnimi zgodovinskimi vrati Medine: Bab Cartagena, Bab Souika, Bab Bnet in Bab El Džazira. === Domača arhitektura === *Dar Lasram *Dar Al Džaziri *Dar Bach Hamba *Dar Ben Ajed <gallery> Image:Medina 2012 5.JPG|Posnetek od blizu na tradicionalna vrata Medine Image:Décor Dar Othman.jpg|Sprejemnica v Dar Othman </gallery> == Znamenitosti == === Mestna vrata === Od prvotnih štirih vrat sta še vedno dve, in sicer [[Bab el Bhar]] na vzhodu in [[Bab Sidi Kacem]] kot del trdnjave Kasbah na jugozahodu. Druga dvoja, ki sta na severnih vhodih, sta se imenovala [[Bab Sidi Abdallah Cherif]] in [[Bab El Allouj]]. <gallery> File:TunisPortFrance.jpg|Bab el Bhar File:Bab_Sidi_Kacem.jpg|Bab Sidi Kacem File:Bab el allouj.jpg|Bab El Allouj </gallery> === Medrese === Od hafsidskega obdobja so se v tuniški medini pojavljale [[medresa|medrese]] v arabsko-orientalskem slogu. Ustanovljene so bile za služenje Almohadom z vzgojo delavcev za javne službe. Hafsidski sultani so skrbeli za ustanovitev medres, princese pa so sodelovale pri teh prizadevanjih, pa tudi pri pobudah učenjakov in imamov na tem področju, več medres pa se je pojavilo kot povezava z meceni. Ustanovitev šol se je nadaljevala po priključitvi Tunizije k Osmanskemu cesarstvu, vendar se je namen teh medres sčasoma spremenil. Od 17. stoletja, ko so prišli Osmani, so te medrese uporabljali za širjenje svojega hanefijskega medzeba. Vendar pa je bila v 20. stoletju vloga teh medres večinoma omejena na nastanitev študentov, ki so študirali na univerzi Ez-Zitouna. === Mošeje === [[Image:Minaret Hammouda.JPG|thumb|Minaret mošeje Hamuda Paša]] V Medini je večina velikih mošej prestolnice, ki so bile vse zgrajene pred Francoskim protektoratom. Glavna [[mošeja Al Zajtuna]] je bila zgrajena leta 732 v osrčju Medine in nato obnovljena leta 864. Dolgo časa je bila tudi pomemben kraj kulture in znanja, saj je bila dom univerze Zitouna do osamosvojitve Tunizije. Še vedno gosti slovesnosti ob glavnih datumih muslimanskega koledarja, ki se jih redno udeležuje predsednik republike. [[Mošeja Kasba, Tunis|Mošeja Kasba]], zgrajena med letoma 1231 in 1235, je bila druga mošeja, zgrajena v Medini, namenjena samim vladarjem, ki so živeli v bližnji Kazbi. Odlikuje jo predvsem kupola v [[muqarnas]] pred [[mihrab]]om in [[minaret]], ki spominja na [[Mošeja Kutubija|Kutubijo]] iz [[Marakeš]]a in je najvišji v Medini. Mošeja Ksar hanefitskega obreda, ki stoji nasproti Dar Huseina (Bab Menara), je bila zgrajena v 12. stoletju pod dinastijo Horasanidi.<ref>{{cite web |url=http://www.discoverislamicart.org/dynasty.php?id=14& |title=Dynasty |website=www.discoverislamicart.org |access-date=1 May 2017}}</ref> Mošeja Jusuf Dej je najprej delovala kot [[Oratorij (cerkev)|oratorij]], preden je leta 1631 postala mošeja, in je prva mošeja osmansko-turškega obdobja. Mošeja Hamuda-Paša, zgrajena leta 1655, je bila druga mošeja hanefitskega obreda, zgrajena v Tunisu, medtem ko je mošeja Sidi Mahrez največja mošeja te vrste v državi. Zgrajena je bila med letoma 1692 in 1697, navdihnjena je z osmanskimi vzorci in spominja na nekatere carigrajske mošeje, kot sta [[Modra mošeja]] (zgrajena med letoma 1609 in 1616) in Jeni Valide (dokončana leta 1663). Mošeja El Džedid, ki jo je med letoma 1723 in 1727 zgradil ustanovitelj dinastije Husein I. Beg ima, tako kot mošeji Jusuf Dej in Hamuda-Paša, osmerokotni minaret, ki ga je navdihnil osmanski slog. Mošeja Saheb Ettabaâ, zgrajena med letoma 1808 in 1814, je zadnja mošeja, ki so jo v Tunisu zgradili Huseini pred francosko okupacijo.<ref>{{Cite web |title=Mosquée Saheb Ettabaâ – Place Halfaouine (Bab Souika) : Un cachet architectural bien particulier |url=https://lapresse.tn/2024/07/26/mosquee-saheb-ettabaa-place-halfaouine-bab-souika-un-cachet-architectural-bien-particulier/ |website=La Presse}}</ref> <gallery> File:Tunis Mosquée Zitouna.jpg|[[Mošeja Al Zajtuna]] File:Façade de l'interieure de la mosquée Zitouna qui donne sur la cour..jpg|Dvorišče mošeje Al Zajtuna File:Tunis Mosquée Ksar.JPG|Mošeja El Ksar iz 12. stoletja (z izjemo minareta, zgrajenega v 17. stoletju) File:Youssef Dey.jpg|Mošeja Jusuf Dej (prva polovica 17. stoletja) File:Salle de priére Mhamed Bey.png|Molilna soba mošeje Sidi Mahrez (konec 17. stoletja) File:Mosquée Saheb Ettabaa.JPG|Pogled na mošejo Saheb Ettabaâ (začetek 19. stoletja) </gallery> === Palače === Palače ali ''Dar'' so eden najpomembnejših zgodovinskih spomenikov v starodavnem mestu Tunis, v katerem so živeli politiki, bogati sloji in mestni dostojanstveniki. <gallery> File:Patio principal du Dar Lasram.jpg|Dar Lasram File:Dar Ben Achour photo 2 دار ابن عاشور.JPG|Dar Ben Achour File:Tunis Maison Jaziri.JPG|Dar Al Džaziri </gallery> == Podnebne spremembe == Kot obalna dediščinska znamenitost je Medina v Tunisu ranljiva za dvig morske gladine. Leta 2022 jo je šesto poročilo IPCC o oceni uvrstilo na seznam afriških kulturnih najdišč, ki bi jim do konca stoletja grozile poplave in obalna erozija, vendar le, če bi podnebne spremembe sledile RCP 8,5, kar je scenarij visokih in nenehno naraščajočih emisij toplogrednih plinov, povezanih s segrevanjem za več kot 4 °C,<ref>Trisos, C.H., I.O. Adelekan, E. Totin, A. Ayanlade, J. Efitre, A. Gemeda, K. Kalaba, C. Lennard, C. Masao, Y. Mgaya, G. Ngaruiya, D. Olago, N.P. Simpson, and S. Zakieldeen 2022: [https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg2/downloads/report/IPCC_AR6_WGII_Chapter09.pdf Chapter 9: Africa]. In [https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg2/ Climate Change 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability] [H.-O. Pörtner, D.C. Roberts, M. Tignor, E.S. Poloczanska, K. Mintenbeck, A. Alegría, M. Craig, S. Langsdorf, S. Löschke,V. Möller, A. Okem, B. Rama (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, pp. 2043–2121</ref> in se ne šteje več za zelo verjetnega.<ref>{{cite journal|last1=Hausfather|first1=Zeke|last2=Peters|first2=Glen|title=Emissions – the 'business as usual' story is misleading|journal=Nature|date=29 January 2020|volume=577|issue=7792|pages=618–20|doi=10.1038/d41586-020-00177-3|pmid=31996825|bibcode=2020Natur.577..618H|doi-access=free}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Hausfather|first1=Zeke|last2=Peters|first2=Glen|title=RCP8.5 is a problematic scenario for near-term emissions|journal=PNAS|date=20 October 2020|volume=117|issue=45|pages=27791–27792|doi=10.1073/pnas.2017124117 |pmid=33082220 |pmc=7668049 |bibcode=2020PNAS..11727791H |doi-access=free}}</ref> Drugi, bolj verjetni scenariji povzročijo nižje stopnje segrevanja in posledično nižji dvig morske gladine: vendar bi se morska gladina pod vsemi temi scenariji še naprej dvigovala približno 10.000 let.<ref>{{cite book |url=https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg1/downloads/report/IPCC_AR6_WGI_Full_Report.pdf |title=Technical Summary. In: Climate Change 2021: The Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Sixth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change |date=August 2021 |publisher=IPCC |page=TS14 |access-date=12 November 2021}}</ref> Tudi če se segrevanje omeji na 1,5 °C, se pričakuje, da bo globalni dvig morske gladine po 2000 letih presegel 2–3 m (in višje stopnje segrevanja bodo do takrat doživele večje poraste), posledično pa bo dvig morske gladine presegel raven iz leta 2100 pod RCP 8,5 (~0,75 m z razponom 0,5–1 m) precej pred letom 4000. To pomeni, da je škoda in morebitno uničenje Medine v Tunisu, razen če se ne zgradijo učinkoviti prilagoditveni ukrepi, kot so morski zidovi, za spopadanje z dvigom morske gladine, le vprašanje časa.<ref>IPCC, 2021: [https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg1/downloads/report/IPCC_AR6_WGI_SPM.pdf Summary for Policymakers]. In: [https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg1/ Climate Change 2021: The Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Sixth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change] [Masson-Delmotte, V., P. Zhai, A. Pirani, S.L. Connors, C. Péan, S. Berger, N. Caud, Y. Chen, L. Goldfarb, M.I. Gomis, M. Huang, K. Leitzell, E. Lonnoy, J.B.R. Matthews, T.K. Maycock, T. Waterfield, O. Yelekçi, R. Yu, and B. Zhou (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, pp. 3−32, doi:10.1017/9781009157896.001.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Medina of Tunis}} *[http://www.asmtunis.com Association pour la sauvegarde de la medina de Tunis] (in French) *[https://whc.unesco.org/en/list/36 UNESCO site on the Tunis Medina] *[http://web.mit.edu/akpia/www/AKPsite/4.239/hafsia/hafsia.html the Hafsia quarter of the medina of Tunis] *[https://halshs.archives-ouvertes.fr/halshs-01397085/document the former Jewish quarter (hara) of the medina] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tunisu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 7. stoletju]] [[Kategorija:Arabska arhitektura]] [[Kategorija:Urbanizem]] [[Kategorija:Kulturna dediščina]] 3sp2c6vefousbkxnsvsid5mvi0ti7mc 828 603704 6685685 2026-06-05T17:02:25Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{High-use}} {{lua|Module:Cite Q/config|Module:Cite/config|Module:Citation/CS1}} Implements {{tl|Cite Q}} Test cases at: * [[Predloga:Navedi Q/testniprimeri]] * [[Predloga:Navedi Q/testniprimeri/many names]] <noinclude> [[Kategorija:Dokumentacijske strani modulov]] [[Category:Templates that wrap Citation]] </noinclude>« 6685685 wikitext text/x-wiki {{High-use}} {{lua|Module:Cite Q/config|Module:Cite/config|Module:Citation/CS1}} Implements {{tl|Cite Q}} Test cases at: * [[Predloga:Navedi Q/testniprimeri]] * [[Predloga:Navedi Q/testniprimeri/many names]] <noinclude> [[Kategorija:Dokumentacijske strani modulov]] [[Category:Templates that wrap Citation]] </noinclude> mrooqz3condtxilg242hpi53d353kbt 6685686 6685685 2026-06-05T17:02:38Z Pinky sl 2932 6685686 wikitext text/x-wiki {{High-use}} {{lua|Module:Cite Q/config|Module:Cite/config|Module:Citation/CS1}} Implements {{tl|Cite Q}} Test cases at: * [[Predloga:Navedi Q/testniprimeri]] * [[Predloga:Navedi Q/testniprimeri/many names]] <noinclude> [[Kategorija:Dokumentacijske strani modulov]] </noinclude> r1umc2jn6iznfy5x35pwaaexc00a1yt 10 603705 6685688 2026-06-05T17:03:41Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Testcases notice <!--|toc=on-->}} '''Note: Many of these examples rely on circumstances on Wikidata (such as use of {{WDP|P2093}} instead of {{WDP| P50}}; or missing titles) which may change there; before relying on any of them, please check the source item, and provide alternatives if necessary.''' __TOC__ == Key == ;Markup :{{tld|Navedi Q}} :{{tld|Navedi Q/peskovnik}} == Journal articles == {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki...« 6685688 wikitext text/x-wiki {{Testcases notice <!--|toc=on-->}} '''Note: Many of these examples rely on circumstances on Wikidata (such as use of {{WDP|P2093}} instead of {{WDP| P50}}; or missing titles) which may change there; before relying on any of them, please check the source item, and provide alternatives if necessary.''' __TOC__ == Key == ;Markup :{{tld|Navedi Q}} :{{tld|Navedi Q/peskovnik}} == Journal articles == {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q15625490|doi-access=free}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q15625490|doi-access=free}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q15625490|doi-access=free|access-date=18 May 2017}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q15625490|doi-access=free|access-date=18 May 2017}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q15625490|doi-access=free|quote=lorem ipsum}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q15625490|doi-access=free|quote=lorem ipsum}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q15625490|doi-access=free|page=42|access-date=18 May 2017|quote=lorem ipsum}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q15625490|doi-access=free|page=42|access-date=18 May 2017|quote=lorem ipsum}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q90413384}}</nowiki></code> (with volume, issue, pages and date as qualifiers)|_template=Cite Q|Q90413384}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q30000000}}</nowiki></code> (with volume & issue in both locations)|_template=Cite Q|Q30000000}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q56219959}}</nowiki></code> (with multiple URLs)|_template=Cite Q|Q56219959}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q21128894|doi-access=free}}</nowiki></code> (with duplicate dates)|_template=Cite Q|Q21128894|doi-access=free}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q21030635|doi-access=free}}</nowiki></code> (high use)|_template=Cite Q|Q21030635|doi-access=free}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q90413885}}</nowiki></code> (paper published as part of a book)|_template=Cite Q|Q90413885}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q27931257}}</nowiki></code> (multiple apostrophes in title)|_template=Cite Q|Q27931257}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q58819281}}</nowiki></code> (complex DOI)|_template=Cite Q|Q58819281}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q64384613}}</nowiki></code> (italics in journal)|_template=Cite Q|Q64384613}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q15625490|doi-access=free|doi=unset}}</nowiki></code> ({{para|doi|unset}})|_template=Cite Q|Q15625490|doi-access=free|doi=unset}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{cite Q|Q64384613}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q64386280}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q100271075}}</nowiki></code> (URL in {{WDP|P953}})|_template=Cite Q|Q100271075}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q100272276}}</nowiki></code> (has {{WDP|P2699}} and {{WDP|P953}})|_template=Cite Q|Q100272276}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q90413885}}</nowiki></code> (page as a qualifier)|_template=Cite Q|Q90413885}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q61957492}}</nowiki></code> (retracted article)|_template=Cite Q|Q61957492}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q56796684}}</nowiki></code> (preprint article)|_template=Cite Q|Q56796684}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q54552763}}</nowiki></code> (no Wikipedia article about journal)|_template=Cite Q|Q54552763}} === Subtitle === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q58641916}}</nowiki></code> (display {{WDP|P1680}} value))|_template=Cite Q|Q58641916}} === Identifiers === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q14558831}}</nowiki></code> (with arxiv; bibcode)|_template=Cite Q|Q14558831}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q28597702|doi-access=free}}</nowiki></code> (with biorxiv)|_template=Cite Q|Q28597702|doi-access=free}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q22241718}}</nowiki></code> (with citeseerx)|_template=Cite Q|Q22241718}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q28798299}}</nowiki></code> (with osti)|_template=Cite Q|Q28798299}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q23327424}}</nowiki></code> (with ssrn)|_template=Cite Q|Q23327424}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q15625490|doi-access=free|doi=unset|issn=unset|pmc=unset|pmid=unset}}</nowiki></code> (lots unset)|_template=Cite Q|Q15625490|doi-access=free|doi=unset|issn=unset|pmc=unset|pmid=unset}} <!--{{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q15625490|doi-access=free|id=unset}}</nowiki></code> (id unset)|_template=Cite Q|Q15625490|doi-access=free|id=unset}}--> === Page numbers === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q15625490|doi-access=free|page=42}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q15625490|doi-access=free|page=42}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q15625490|doi-access=free|pages=42-44}}</nowiki></code> - with a page range|_template=Cite Q|Q15625490|doi-access=free|pages=42-44}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q73498590}}</nowiki></code> - with comma in page range|_template=Cite Q|Q73498590}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q43171199}}</nowiki></code> - with letter instead of page number |_template=Cite Q|Q43171199}} === Language-related === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q92682016}}</nowiki></code> (paper with no English label, at time of writing)|_template=Cite Q|Q92682016}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q100272555}}</nowiki></code> (Portuguese language)|_template=Cite Q|Q100272555}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q100272276}}</nowiki></code> (Portuguese language)|_template=Cite Q|Q100272276}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q100282025}}</nowiki></code> (Journal in Portuguese, language in item)|_template=Cite Q|Q100282025}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q100271049}}</nowiki></code> (Journal in Portuguese, language in journal item)|_template=Cite Q|Q100271049}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q100367981}}</nowiki></code> (Journal in Portuguese, language in journal item)|_template=Cite Q|Q100367981}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q19231225}}</nowiki></code> (language of work)|_template=Cite Q|Q19231225}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q51623924}}</nowiki></code> (language of work)|_template=Cite Q|Q51623924}} === Person names === {{see also|Template:Cite Q/testcases/many names}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q59348150}}</nowiki></code> (display {{WDP|P1932}} value))|_template=Cite Q|Q59348150}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q101094300}}</nowiki></code> (Mix of {{WDP|P50}} and {{WDP|P2093}}, out of sequence)|_template=Cite Q|Q101094300}} == Books == {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q25766745}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q25766745}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q25766745|editor1=unset}}</nowiki></code> (hide editor1)|_template=Cite Q|Q25766745|editor1=unset}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q25766745|url=https://example.com}}</nowiki></code> (with URL)|_template=Cite Q|Q25766745|url=https://example.com}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q25766745 |chapter=The Final Cut}}</nowiki></code> (with chapter specified)|_template=Cite Q|Q25766745 |chapter=The Final Cut}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q29581763}}</nowiki></code> (no Title property defined)|_template=Cite Q|Q29581763}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q20872993}}</nowiki></code> (has illustrator)|_template=Cite Q|Q20872993}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q101499921}}</nowiki></code> (Foreword has multiple authors)|_template=Cite Q|Q101499921}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q3345156}}</nowiki></code> ({{WDP|P50}} = "unknown value")|_template=Cite Q|Q3345156}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q56084819}}</nowiki></code> ({{WDP|P50}} = "unknown value", qualified with {{WDP|1932}}= "Ann Vibeke Knudsen")|_template=Cite Q|Q56084819}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{cite Q|Q104049525}}</nowiki></code> (title and important subtitle, ''Ukraine: A History''; edition number should be ordinal ''4th'')|_template=Cite Q|Q104049525}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{cite Q| Q12072836}}</nowiki></code> (two volumes, two publication dates recorded in both pubdate and start/end time)|_template=Cite Q| Q12072836}} === Identifiers === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q14944010}}</nowiki></code> (edition; with {{WDP|P1144}} & {{WDP|P243}})|_template=Cite Q|Q14944010}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q21707170}}</nowiki></code> (with {{WDP|P889}})|_template=Cite Q|Q21707170}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q55008235}}</nowiki></code> (with ISBN 13 & {{WDP|P243}} & hdl)|_template=Cite Q|Q55008235}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q4784}}</nowiki></code> (with <!--ISBN 10 & --> {{WDP|P648}})|_template=Cite Q|Q4784}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q60390427}}</nowiki></code> edition of the above|_template=Cite Q|Q60390427}} === Authormask === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q25766745|author-mask=0}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q25766745|author-mask=0}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q25766745|author-mask=1}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q25766745|author-mask=1}} == News == Not working at present (needs more checking)? {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q7734838}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q7734838}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q18274950}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q18274950}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q5686488}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q5686488}} <!--{{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q9684|title= Movie Ticket Sales Sagging? Time to Bring Out the Toys|url=https://www.nytimes.com/2017/05/22/business/media/at-warner-bros-former-disney-exec-leads-new-charge-on-merchandise.html|date=2017-05-22}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q9684|title= Movie Ticket Sales Sagging? Time to Bring Out the Toys|url=https://www.nytimes.com/2017/05/22/business/media/at-warner-bros-former-disney-exec-leads-new-charge-on-merchandise.html|date=2017-05-22}}--> {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q17920802}}</nowiki></code> (Wikinews article)|_template=Cite Q|Q17920802}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q17604308}}</nowiki></code> (Wikinews article in multiple languages)|_template=Cite Q|Q17604308}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q17604308}}</nowiki></code> (languages supplied as bs, ca, cs, de, es, fr, pt)|_template=Cite Q|Q17604308 |language=bs, ca, cs, de, es, fr, pt}} === Utilities === Using {{q|Q17604308}}: * Languages of {{q|P1476}}: <code><nowiki>{{#invoke:Cite Q/sandbox |getLangOfProp |pid=P1476 |qid=Q17604308}}</nowiki></code> → {{#invoke:Cite Q/sandbox |getLangOfProp |pid=P1476 |qid=Q17604308}} * {{q|P407}} (fallback to {{q|P1476}}): <code><nowiki>{{#invoke:Cite Q/sandbox |lang_code |qid=Q17604308}}</nowiki></code> → {{#invoke:Cite Q/sandbox |lang_code |qid=Q17604308}} == Manuscript == {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q15664389}}</nowiki></code> (with hdl)|_template=Cite Q|Q15664389}} == Misc == {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q19092815}}</nowiki></code> (instance of journal issue)|_template=Cite Q|Q19092815}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q15901614}}</nowiki></code> (musical composition; with ISMN)|_template=Cite Q|Q15901614}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q105645721}}</nowiki></code> (piece of legislation)|_template=Cite Q|Q105645721}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q51468105}}</nowiki></code> (high use)|_template=Cite Q|Q51468105}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q51468301}}</nowiki></code> (high use)|_template=Cite Q|Q51468301}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q51601578}}</nowiki></code> (high use)|_template=Cite Q|Q51601578}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q51602004}}</nowiki></code> (high use)|_template=Cite Q|Q51602004}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q51602356}}</nowiki></code> (high use)|_template=Cite Q|Q51602356}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q51623684}}</nowiki></code> (high use)|_template=Cite Q|Q51623684}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q93873066}}</nowiki></code> (qid names five authors; three are deprecated)|_template=Cite Q|Q93873066}} === Editor-in-chief === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{cite Q|Q104096047}}</nowiki></code> (editor-in-chief)|_template=Cite Q|Q104096047}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{cite Q|Q87193076}}</nowiki></code> (editor-in-chief and editors)|_template=Cite Q|Q87193076}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{cite q|Q12072836}}</nowiki></code> (editor-in-chief and editors, qualifiers, unknown name)|_template=Cite Q|Q12072836}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{cite Q|Q87193076|display-editors=0}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q87193076|display-editors=0}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{cite Q|Q87193076|display-editors=1}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q87193076|display-editors=1}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{cite Q|Q87193076|display-editors=2}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q87193076|display-editors=2}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{cite Q|Q87193076|display-editors=etal}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q87193076|display-editors=etal}} === Other contributors === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q24969482}}</nowiki></code> (work with translators)|_template=Cite Q|Q24969482}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q943192}}</nowiki></code> (animated movie)|_template=Cite Q|Q943192}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q943192|others=unset|date=1940}}</nowiki></code> (animated movie)|_template=Cite Q|Q943192|others=unset|date=1940}} === Sister projects === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q51447731}}</nowiki></code> (English language, transcribed at Wikisource)|_template=Cite Q|Q51447731}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q16842509}}</nowiki></code> (English language, transcribed at Wikisource; has Wikipedia article)|_template=Cite Q|Q16842509}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q42854406}}</nowiki></code> (English language, transcribed at Wikisource; URL also stated)|_template=Cite Q|Q42854406}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q63758656}}</nowiki></code> (English language, transcribed at Wikisource; author has no en.Wikipedia bio)|_template=Cite Q|Q63758656}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q106618594}}</nowiki></code> (English language, transcribed at Wikisource, Anon)|_template=Cite Q|Q106618594}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q99930394}}</nowiki></code> (Portuguese language, transcribed at Wikisource, with subtitle)|_template=Cite Q|Q99930394}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q19997062}}</nowiki></code> (German language, transcribed at Wikisource, with author page only on Wikisource, not Wikipedia)|_template=Cite Q|Q19997062}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q103839228}}</nowiki></code> (at Wikisource; entry in larger work)|_template=Cite Q|Q103839228}} : Compare with: {{cite TIWW |article= Yapp, Richard Henry}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q99440073|doi-access=free}}</nowiki></code> (Wikiversity Wikijournal article - should probably link to the wiki page)|_template=Cite Q|Q99440073|doi-access=free}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q100510305}}</nowiki></code> (Wikibooks book)|_template=Cite Q|Q100510305}} == Mode == {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q15625490|doi-access=free|access-date=18 May 2017|mode=cs1}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q15625490|doi-access=free|access-date=18 May 2017|mode=cs1}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q15625490|doi-access=free|access-date=18 May 2017|mode=cs2}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q15625490|doi-access=free|access-date=18 May 2017|mode=cs2}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q25766745|mode=cs1}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q25766745|mode=cs1}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q25766745|mode=cs2}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q25766745|mode=cs2}} == Template == === template=journal === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q15625490|doi-access=free}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q15625490|doi-access=free|template=journal}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q14558831|template=journal}}</nowiki></code> (with arxiv; bibcode)|_template=Cite Q|Q14558831|template=journal}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q15625490|doi-access=free|page=42|template=journal}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q15625490|doi-access=free|page=42|template=journal}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q92682016|template=journal}}</nowiki></code> (paper with no English label, at time of writing)|_template=Cite Q|Q92682016|template=journal}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q59348150|template=journal}}</nowiki></code> (display {{WDP|P1932}} value))|_template=Cite Q|Q59348150|template=journal}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q101094300|template=journal}}</nowiki></code> (Mix of {{WDP|P50}} and {{WDP|P2093}}, out of sequence)|_template=Cite Q|Q101094300|template=journal}} === template=arxiv === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q27334292|template=arxiv}}</nowiki></code> (Hard coded arXiv classification and template)|_template=Cite Q|Q27334292|template=arxiv|class=gr-qc|doi=unset|bibcode=unset|issn=unset|id=unset|journal=unset|publication-date=unset|volume=unset}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q27334292|template=arxiv}}</nowiki></code> (Fetch arXiv classification from WD, guess arxiv template, convert publication-date parameter to date, unset all unsupported parameters)|_template=Cite Q|Q27334292}} === template=book === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q25766745|template=book}}</nowiki></code>|_template=Cite Q|Q25766745|template=book}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q|Q25766745|editor1=unset|template=book}}</nowiki></code> (hide editor1)|_template=Cite Q|Q25766745|editor1=unset|template=book}} == Expand == {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q |Q15625490|doi-access=free |expand=yes}}</nowiki></code>|_template=Cite Q |Q15625490|doi-access=free |expand=yes}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Cite Q |Q27334292 |expand=yes}}</nowiki></code> (item with arxiv classification)|_template=Cite Q |Q27334292 |expand=yes}} tawk66aoj1hxfhmo379ymeooglej9fz 6685690 6685688 2026-06-05T17:05:43Z Pinky sl 2932 _template=Cite Q 6685690 wikitext text/x-wiki {{Testcases notice <!--|toc=on-->}} '''Note: Many of these examples rely on circumstances on Wikidata (such as use of {{WDP|P2093}} instead of {{WDP| P50}}; or missing titles) which may change there; before relying on any of them, please check the source item, and provide alternatives if necessary.''' __TOC__ == Key == ;Markup :{{tld|Navedi Q}} :{{tld|Navedi Q/peskovnik}} == Journal articles == {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|access-date=18 May 2017}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|access-date=18 May 2017}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|quote=lorem ipsum}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|quote=lorem ipsum}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|page=42|access-date=18 May 2017|quote=lorem ipsum}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|page=42|access-date=18 May 2017|quote=lorem ipsum}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q90413384}}</nowiki></code> (with volume, issue, pages and date as qualifiers)|_template=Navedi Q|Q90413384}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q30000000}}</nowiki></code> (with volume & issue in both locations)|_template=Navedi Q|Q30000000}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q56219959}}</nowiki></code> (with multiple URLs)|_template=Navedi Q|Q56219959}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q21128894|doi-access=free}}</nowiki></code> (with duplicate dates)|_template=Navedi Q|Q21128894|doi-access=free}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q21030635|doi-access=free}}</nowiki></code> (high use)|_template=Navedi Q|Q21030635|doi-access=free}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q90413885}}</nowiki></code> (paper published as part of a book)|_template=Navedi Q|Q90413885}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q27931257}}</nowiki></code> (multiple apostrophes in title)|_template=Navedi Q|Q27931257}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q58819281}}</nowiki></code> (complex DOI)|_template=Navedi Q|Q58819281}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q64384613}}</nowiki></code> (italics in journal)|_template=Navedi Q|Q64384613}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|doi=unset}}</nowiki></code> ({{para|doi|unset}})|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|doi=unset}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q64384613}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q64386280}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q100271075}}</nowiki></code> (URL in {{WDP|P953}})|_template=Navedi Q|Q100271075}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q100272276}}</nowiki></code> (has {{WDP|P2699}} and {{WDP|P953}})|_template=Navedi Q|Q100272276}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q90413885}}</nowiki></code> (page as a qualifier)|_template=Navedi Q|Q90413885}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q61957492}}</nowiki></code> (retracted article)|_template=Navedi Q|Q61957492}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q56796684}}</nowiki></code> (preprint article)|_template=Navedi Q|Q56796684}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q54552763}}</nowiki></code> (no Wikipedia article about journal)|_template=Navedi Q|Q54552763}} === Subtitle === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q58641916}}</nowiki></code> (display {{WDP|P1680}} value))|_template=Navedi Q|Q58641916}} === Identifiers === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q14558831}}</nowiki></code> (with arxiv; bibcode)|_template=Navedi Q|Q14558831}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q28597702|doi-access=free}}</nowiki></code> (with biorxiv)|_template=Navedi Q|Q28597702|doi-access=free}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q22241718}}</nowiki></code> (with citeseerx)|_template=Navedi Q|Q22241718}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q28798299}}</nowiki></code> (with osti)|_template=Navedi Q|Q28798299}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q23327424}}</nowiki></code> (with ssrn)|_template=Navedi Q|Q23327424}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|doi=unset|issn=unset|pmc=unset|pmid=unset}}</nowiki></code> (lots unset)|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|doi=unset|issn=unset|pmc=unset|pmid=unset}} <!--{{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|id=unset}}</nowiki></code> (id unset)|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|id=unset}}--> === Page numbers === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|page=42}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|page=42}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|pages=42-44}}</nowiki></code> - with a page range|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|pages=42-44}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q73498590}}</nowiki></code> - with comma in page range|_template=Navedi Q|Q73498590}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q43171199}}</nowiki></code> - with letter instead of page number |_template=Navedi Q|Q43171199}} === Language-related === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q92682016}}</nowiki></code> (paper with no English label, at time of writing)|_template=Navedi Q|Q92682016}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q100272555}}</nowiki></code> (Portuguese language)|_template=Navedi Q|Q100272555}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q100272276}}</nowiki></code> (Portuguese language)|_template=Navedi Q|Q100272276}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q100282025}}</nowiki></code> (Journal in Portuguese, language in item)|_template=Navedi Q|Q100282025}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q100271049}}</nowiki></code> (Journal in Portuguese, language in journal item)|_template=Navedi Q|Q100271049}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q100367981}}</nowiki></code> (Journal in Portuguese, language in journal item)|_template=Navedi Q|Q100367981}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q19231225}}</nowiki></code> (language of work)|_template=Navedi Q|Q19231225}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q51623924}}</nowiki></code> (language of work)|_template=Navedi Q|Q51623924}} === Person names === {{see also|Template:Cite Q/testcases/many names}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q59348150}}</nowiki></code> (display {{WDP|P1932}} value))|_template=Navedi Q|Q59348150}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q101094300}}</nowiki></code> (Mix of {{WDP|P50}} and {{WDP|P2093}}, out of sequence)|_template=Navedi Q|Q101094300}} == Books == {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q25766745}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q25766745}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q25766745|editor1=unset}}</nowiki></code> (hide editor1)|_template=Navedi Q|Q25766745|editor1=unset}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q25766745|url=https://example.com}}</nowiki></code> (with URL)|_template=Navedi Q|Q25766745|url=https://example.com}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q25766745 |chapter=The Final Cut}}</nowiki></code> (with chapter specified)|_template=Navedi Q|Q25766745 |chapter=The Final Cut}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q29581763}}</nowiki></code> (no Title property defined)|_template=Navedi Q|Q29581763}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q20872993}}</nowiki></code> (has illustrator)|_template=Navedi Q|Q20872993}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q101499921}}</nowiki></code> (Foreword has multiple authors)|_template=Navedi Q|Q101499921}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q3345156}}</nowiki></code> ({{WDP|P50}} = "unknown value")|_template=Navedi Q|Q3345156}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q56084819}}</nowiki></code> ({{WDP|P50}} = "unknown value", qualified with {{WDP|1932}}= "Ann Vibeke Knudsen")|_template=Navedi Q|Q56084819}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q104049525}}</nowiki></code> (title and important subtitle, ''Ukraine: A History''; edition number should be ordinal ''4th'')|_template=Navedi Q|Q104049525}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q| Q12072836}}</nowiki></code> (two volumes, two publication dates recorded in both pubdate and start/end time)|_template=Navedi Q| Q12072836}} === Identifiers === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q14944010}}</nowiki></code> (edition; with {{WDP|P1144}} & {{WDP|P243}})|_template=Navedi Q|Q14944010}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q21707170}}</nowiki></code> (with {{WDP|P889}})|_template=Navedi Q|Q21707170}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q55008235}}</nowiki></code> (with ISBN 13 & {{WDP|P243}} & hdl)|_template=Navedi Q|Q55008235}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q4784}}</nowiki></code> (with <!--ISBN 10 & --> {{WDP|P648}})|_template=Navedi Q|Q4784}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q60390427}}</nowiki></code> edition of the above|_template=Navedi Q|Q60390427}} === Authormask === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q25766745|author-mask=0}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q25766745|author-mask=0}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q25766745|author-mask=1}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q25766745|author-mask=1}} == News == Not working at present (needs more checking)? {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q7734838}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q7734838}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q18274950}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q18274950}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q5686488}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q5686488}} <!--{{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q9684|title= Movie Ticket Sales Sagging? Time to Bring Out the Toys|url=https://www.nytimes.com/2017/05/22/business/media/at-warner-bros-former-disney-exec-leads-new-charge-on-merchandise.html|date=2017-05-22}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q9684|title= Movie Ticket Sales Sagging? Time to Bring Out the Toys|url=https://www.nytimes.com/2017/05/22/business/media/at-warner-bros-former-disney-exec-leads-new-charge-on-merchandise.html|date=2017-05-22}}--> {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q17920802}}</nowiki></code> (Wikinews article)|_template=Navedi Q|Q17920802}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q17604308}}</nowiki></code> (Wikinews article in multiple languages)|_template=Navedi Q|Q17604308}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q17604308}}</nowiki></code> (languages supplied as bs, ca, cs, de, es, fr, pt)|_template=Navedi Q|Q17604308 |language=bs, ca, cs, de, es, fr, pt}} === Utilities === Using {{q|Q17604308}}: * Languages of {{q|P1476}}: <code><nowiki>{{#invoke:Cite Q/sandbox |getLangOfProp |pid=P1476 |qid=Q17604308}}</nowiki></code> → {{#invoke:Cite Q/sandbox |getLangOfProp |pid=P1476 |qid=Q17604308}} * {{q|P407}} (fallback to {{q|P1476}}): <code><nowiki>{{#invoke:Cite Q/sandbox |lang_code |qid=Q17604308}}</nowiki></code> → {{#invoke:Cite Q/sandbox |lang_code |qid=Q17604308}} == Manuscript == {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15664389}}</nowiki></code> (with hdl)|_template=Navedi Q|Q15664389}} == Misc == {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q19092815}}</nowiki></code> (instance of journal issue)|_template=Navedi Q|Q19092815}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15901614}}</nowiki></code> (musical composition; with ISMN)|_template=Navedi Q|Q15901614}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q105645721}}</nowiki></code> (piece of legislation)|_template=Navedi Q|Q105645721}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q51468105}}</nowiki></code> (high use)|_template=Navedi Q|Q51468105}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q51468301}}</nowiki></code> (high use)|_template=Navedi Q|Q51468301}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q51601578}}</nowiki></code> (high use)|_template=Navedi Q|Q51601578}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q51602004}}</nowiki></code> (high use)|_template=Navedi Q|Q51602004}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q51602356}}</nowiki></code> (high use)|_template=Navedi Q|Q51602356}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q51623684}}</nowiki></code> (high use)|_template=Navedi Q|Q51623684}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q93873066}}</nowiki></code> (qid names five authors; three are deprecated)|_template=Navedi Q|Q93873066}} === Editor-in-chief === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q104096047}}</nowiki></code> (editor-in-chief)|_template=Navedi Q|Q104096047}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q87193076}}</nowiki></code> (editor-in-chief and editors)|_template=Navedi Q|Q87193076}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q12072836}}</nowiki></code> (editor-in-chief and editors, qualifiers, unknown name)|_template=Navedi Q|Q12072836}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q87193076|display-editors=0}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q87193076|display-editors=0}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q87193076|display-editors=1}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q87193076|display-editors=1}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q87193076|display-editors=2}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q87193076|display-editors=2}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q87193076|display-editors=etal}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q87193076|display-editors=etal}} === Other contributors === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q24969482}}</nowiki></code> (work with translators)|_template=Navedi Q|Q24969482}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q943192}}</nowiki></code> (animated movie)|_template=Navedi Q|Q943192}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q943192|others=unset|date=1940}}</nowiki></code> (animated movie)|_template=Navedi Q|Q943192|others=unset|date=1940}} === Sister projects === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q51447731}}</nowiki></code> (English language, transcribed at Wikisource)|_template=Navedi Q|Q51447731}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q16842509}}</nowiki></code> (English language, transcribed at Wikisource; has Wikipedia article)|_template=Navedi Q|Q16842509}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q42854406}}</nowiki></code> (English language, transcribed at Wikisource; URL also stated)|_template=Navedi Q|Q42854406}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q63758656}}</nowiki></code> (English language, transcribed at Wikisource; author has no en.Wikipedia bio)|_template=Navedi Q|Q63758656}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q106618594}}</nowiki></code> (English language, transcribed at Wikisource, Anon)|_template=Navedi Q|Q106618594}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q99930394}}</nowiki></code> (Portuguese language, transcribed at Wikisource, with subtitle)|_template=Navedi Q|Q99930394}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q19997062}}</nowiki></code> (German language, transcribed at Wikisource, with author page only on Wikisource, not Wikipedia)|_template=Navedi Q|Q19997062}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q103839228}}</nowiki></code> (at Wikisource; entry in larger work)|_template=Navedi Q|Q103839228}} : Compare with: {{cite TIWW |article= Yapp, Richard Henry}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q99440073|doi-access=free}}</nowiki></code> (Wikiversity Wikijournal article - should probably link to the wiki page)|_template=Navedi Q|Q99440073|doi-access=free}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q100510305}}</nowiki></code> (Wikibooks book)|_template=Navedi Q|Q100510305}} == Mode == {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|access-date=18 May 2017|mode=cs1}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|access-date=18 May 2017|mode=cs1}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|access-date=18 May 2017|mode=cs2}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|access-date=18 May 2017|mode=cs2}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q25766745|mode=cs1}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q25766745|mode=cs1}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q25766745|mode=cs2}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q25766745|mode=cs2}} == Template == === template=journal === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|template=journal}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q14558831|template=journal}}</nowiki></code> (with arxiv; bibcode)|_template=Navedi Q|Q14558831|template=journal}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|page=42|template=journal}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|page=42|template=journal}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q92682016|template=journal}}</nowiki></code> (paper with no English label, at time of writing)|_template=Navedi Q|Q92682016|template=journal}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q59348150|template=journal}}</nowiki></code> (display {{WDP|P1932}} value))|_template=Navedi Q|Q59348150|template=journal}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q101094300|template=journal}}</nowiki></code> (Mix of {{WDP|P50}} and {{WDP|P2093}}, out of sequence)|_template=Navedi Q|Q101094300|template=journal}} === template=arxiv === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q27334292|template=arxiv}}</nowiki></code> (Hard coded arXiv classification and template)|_template=Navedi Q|Q27334292|template=arxiv|class=gr-qc|doi=unset|bibcode=unset|issn=unset|id=unset|journal=unset|publication-date=unset|volume=unset}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q27334292|template=arxiv}}</nowiki></code> (Fetch arXiv classification from WD, guess arxiv template, convert publication-date parameter to date, unset all unsupported parameters)|_template=Navedi Q|Q27334292}} === template=book === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q25766745|template=book}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q25766745|template=book}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q25766745|editor1=unset|template=book}}</nowiki></code> (hide editor1)|_template=Navedi Q|Q25766745|editor1=unset|template=book}} == Expand == {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q |Q15625490|doi-access=free |expand=yes}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q |Q15625490|doi-access=free |expand=yes}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q |Q27334292 |expand=yes}}</nowiki></code> (item with arxiv classification)|_template=Navedi Q |Q27334292 |expand=yes}} sz1i2yxsch60kapube1w6mqbqas8hpw 6685700 6685690 2026-06-05T17:31:11Z Pinky sl 2932 6685700 wikitext text/x-wiki {{Testcases notice <!--|toc=on-->}} '''Note: Many of these examples rely on circumstances on Wikidata (such as use of {{WDP|P2093}} instead of {{WDP| P50}}; or missing titles) which may change there; before relying on any of them, please check the source item, and provide alternatives if necessary.''' __TOC__ == Key == ;Markup :{{tld|Navedi Q}} :{{tld|Navedi Q/peskovnik}} == Journal articles == {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|access-date=18 May 2017}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|access-date=18 May 2017}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|quote=lorem ipsum}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|quote=lorem ipsum}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|page=42|access-date=18 May 2017|quote=lorem ipsum}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|page=42|access-date=18 May 2017|quote=lorem ipsum}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q90413384}}</nowiki></code> (with volume, issue, pages and date as qualifiers)|_template=Navedi Q|Q90413384}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q30000000}}</nowiki></code> (with volume & issue in both locations)|_template=Navedi Q|Q30000000}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q56219959}}</nowiki></code> (with multiple URLs)|_template=Navedi Q|Q56219959}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q21128894|doi-access=free}}</nowiki></code> (with duplicate dates)|_template=Navedi Q|Q21128894|doi-access=free}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q21030635|doi-access=free}}</nowiki></code> (high use)|_template=Navedi Q|Q21030635|doi-access=free}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q90413885}}</nowiki></code> (paper published as part of a book)|_template=Navedi Q|Q90413885}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q27931257}}</nowiki></code> (multiple apostrophes in title)|_template=Navedi Q|Q27931257}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q58819281}}</nowiki></code> (complex DOI)|_template=Navedi Q|Q58819281}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q64384613}}</nowiki></code> (italics in journal)|_template=Navedi Q|Q64384613}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|doi=unset}}</nowiki></code> ({{para|doi|unset}})|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|doi=unset}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q64384613}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q64386280}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q100271075}}</nowiki></code> (URL in {{WDP|P953}})|_template=Navedi Q|Q100271075}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q100272276}}</nowiki></code> (has {{WDP|P2699}} and {{WDP|P953}})|_template=Navedi Q|Q100272276}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q90413885}}</nowiki></code> (page as a qualifier)|_template=Navedi Q|Q90413885}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q61957492}}</nowiki></code> (retracted article)|_template=Navedi Q|Q61957492}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q56796684}}</nowiki></code> (preprint article)|_template=Navedi Q|Q56796684}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q54552763}}</nowiki></code> (no Wikipedia article about journal)|_template=Navedi Q|Q54552763}} === Subtitle === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q58641916}}</nowiki></code> (display {{WDP|P1680}} value))|_template=Navedi Q|Q58641916}} === Identifiers === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q14558831}}</nowiki></code> (with arxiv; bibcode)|_template=Navedi Q|Q14558831}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q28597702|doi-access=free}}</nowiki></code> (with biorxiv)|_template=Navedi Q|Q28597702|doi-access=free}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q22241718}}</nowiki></code> (with citeseerx)|_template=Navedi Q|Q22241718}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q28798299}}</nowiki></code> (with osti)|_template=Navedi Q|Q28798299}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q23327424}}</nowiki></code> (with ssrn)|_template=Navedi Q|Q23327424}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|doi=unset|issn=unset|pmc=unset|pmid=unset}}</nowiki></code> (lots unset)|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|doi=unset|issn=unset|pmc=unset|pmid=unset}} <!--{{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|id=unset}}</nowiki></code> (id unset)|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|id=unset}}--> === Page numbers === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|page=42}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|page=42}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|pages=42-44}}</nowiki></code> - with a page range|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|pages=42-44}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q73498590}}</nowiki></code> - with comma in page range|_template=Navedi Q|Q73498590}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q43171199}}</nowiki></code> - with letter instead of page number |_template=Navedi Q|Q43171199}} === Language-related === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q92682016}}</nowiki></code> (paper with no English label, at time of writing)|_template=Navedi Q|Q92682016}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q100272555}}</nowiki></code> (Portuguese language)|_template=Navedi Q|Q100272555}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q100272276}}</nowiki></code> (Portuguese language)|_template=Navedi Q|Q100272276}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q100282025}}</nowiki></code> (Journal in Portuguese, language in item)|_template=Navedi Q|Q100282025}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q100271049}}</nowiki></code> (Journal in Portuguese, language in journal item)|_template=Navedi Q|Q100271049}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q100367981}}</nowiki></code> (Journal in Portuguese, language in journal item)|_template=Navedi Q|Q100367981}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q19231225}}</nowiki></code> (language of work)|_template=Navedi Q|Q19231225}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q51623924}}</nowiki></code> (language of work)|_template=Navedi Q|Q51623924}} === Person names === {{see also|Template:Cite Q/testcases/many names}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q59348150}}</nowiki></code> (display {{WDP|P1932}} value))|_template=Navedi Q|Q59348150}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q101094300}}</nowiki></code> (Mix of {{WDP|P50}} and {{WDP|P2093}}, out of sequence)|_template=Navedi Q|Q101094300}} == Books == {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q25766745}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q25766745}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q25766745|editor1=unset}}</nowiki></code> (hide editor1)|_template=Navedi Q|Q25766745|editor1=unset}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q25766745|url=https://example.com}}</nowiki></code> (with URL)|_template=Navedi Q|Q25766745|url=https://example.com}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q25766745 |chapter=The Final Cut}}</nowiki></code> (with chapter specified)|_template=Navedi Q|Q25766745 |chapter=The Final Cut}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q29581763}}</nowiki></code> (no Title property defined)|_template=Navedi Q|Q29581763}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q20872993}}</nowiki></code> (has illustrator)|_template=Navedi Q|Q20872993}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q101499921}}</nowiki></code> (Foreword has multiple authors)|_template=Navedi Q|Q101499921}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q3345156}}</nowiki></code> ({{WDP|P50}} = "unknown value")|_template=Navedi Q|Q3345156}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q56084819}}</nowiki></code> ({{WDP|P50}} = "unknown value", qualified with {{WDP|1932}}= "Ann Vibeke Knudsen")|_template=Navedi Q|Q56084819}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q104049525}}</nowiki></code> (title and important subtitle, ''Ukraine: A History''; edition number should be ordinal ''4th'')|_template=Navedi Q|Q104049525}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q| Q12072836}}</nowiki></code> (two volumes, two publication dates recorded in both pubdate and start/end time)|_template=Navedi Q| Q12072836}} === Identifiers === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q14944010}}</nowiki></code> (edition; with {{WDP|P1144}} & {{WDP|P243}})|_template=Navedi Q|Q14944010}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q21707170}}</nowiki></code> (with {{WDP|P889}})|_template=Navedi Q|Q21707170}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q55008235}}</nowiki></code> (with ISBN 13 & {{WDP|P243}} & hdl)|_template=Navedi Q|Q55008235}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q4784}}</nowiki></code> (with <!--ISBN 10 & --> {{WDP|P648}})|_template=Navedi Q|Q4784}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q60390427}}</nowiki></code> edition of the above|_template=Navedi Q|Q60390427}} === Authormask === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q25766745|author-mask=0}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q25766745|author-mask=0}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q25766745|author-mask=1}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q25766745|author-mask=1}} == News == Not working at present (needs more checking)? {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q7734838}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q7734838}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q18274950}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q18274950}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q5686488}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q5686488}} <!--{{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q9684|title= Movie Ticket Sales Sagging? Time to Bring Out the Toys|url=https://www.nytimes.com/2017/05/22/business/media/at-warner-bros-former-disney-exec-leads-new-charge-on-merchandise.html|date=2017-05-22}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q9684|title= Movie Ticket Sales Sagging? Time to Bring Out the Toys|url=https://www.nytimes.com/2017/05/22/business/media/at-warner-bros-former-disney-exec-leads-new-charge-on-merchandise.html|date=2017-05-22}}--> {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q17920802}}</nowiki></code> (Wikinews article)|_template=Navedi Q|Q17920802}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q17604308}}</nowiki></code> (Wikinews article in multiple languages)|_template=Navedi Q|Q17604308}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q17604308}}</nowiki></code> (languages supplied as bs, ca, cs, de, es, fr, pt)|_template=Navedi Q|Q17604308 |language=bs, ca, cs, de, es, fr, pt}} === Utilities === Using {{q|Q17604308}}: * Languages of {{q|P1476}}: <code><nowiki>{{#invoke:Cite Q/sandbox |getLangOfProp |pid=P1476 |qid=Q17604308}}</nowiki></code> → {{#invoke:Cite Q/sandbox |getLangOfProp |pid=P1476 |qid=Q17604308}} * {{q|P407}} (fallback to {{q|P1476}}): <code><nowiki>{{#invoke:Cite Q/sandbox |lang_code |qid=Q17604308}}</nowiki></code> → {{#invoke:Cite Q/sandbox |lang_code |qid=Q17604308}} == Manuscript == {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15664389}}</nowiki></code> (with hdl)|_template=Navedi Q|Q15664389}} == Misc == {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q19092815}}</nowiki></code> (instance of journal issue)|_template=Navedi Q|Q19092815}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15901614}}</nowiki></code> (musical composition; with ISMN)|_template=Navedi Q|Q15901614}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q105645721}}</nowiki></code> (piece of legislation)|_template=Navedi Q|Q105645721}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q51468105}}</nowiki></code> (high use)|_template=Navedi Q|Q51468105}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q51468301}}</nowiki></code> (high use)|_template=Navedi Q|Q51468301}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q51601578}}</nowiki></code> (high use)|_template=Navedi Q|Q51601578}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q51602004}}</nowiki></code> (high use)|_template=Navedi Q|Q51602004}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q51602356}}</nowiki></code> (high use)|_template=Navedi Q|Q51602356}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q51623684}}</nowiki></code> (high use)|_template=Navedi Q|Q51623684}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q93873066}}</nowiki></code> (qid names five authors; three are deprecated)|_template=Navedi Q|Q93873066}} === Editor-in-chief === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q104096047}}</nowiki></code> (editor-in-chief)|_template=Navedi Q|Q104096047}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q87193076}}</nowiki></code> (editor-in-chief and editors)|_template=Navedi Q|Q87193076}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q12072836}}</nowiki></code> (editor-in-chief and editors, qualifiers, unknown name)|_template=Navedi Q|Q12072836}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q87193076|display-editors=0}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q87193076|display-editors=0}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q87193076|display-editors=1}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q87193076|display-editors=1}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q87193076|display-editors=2}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q87193076|display-editors=2}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q87193076|display-editors=etal}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q87193076|display-editors=etal}} === Other contributors === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q24969482}}</nowiki></code> (work with translators)|_template=Navedi Q|Q24969482}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q943192}}</nowiki></code> (animated movie)|_template=Navedi Q|Q943192}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q943192|others=unset|date=1940}}</nowiki></code> (animated movie)|_template=Navedi Q|Q943192|others=unset|date=1940}} === Sister projects === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q51447731}}</nowiki></code> (English language, transcribed at Wikisource)|_template=Navedi Q|Q51447731}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q16842509}}</nowiki></code> (English language, transcribed at Wikisource; has Wikipedia article)|_template=Navedi Q|Q16842509}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q42854406}}</nowiki></code> (English language, transcribed at Wikisource; URL also stated)|_template=Navedi Q|Q42854406}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q63758656}}</nowiki></code> (English language, transcribed at Wikisource; author has no en.Wikipedia bio)|_template=Navedi Q|Q63758656}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q106618594}}</nowiki></code> (English language, transcribed at Wikisource, Anon)|_template=Navedi Q|Q106618594}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q99930394}}</nowiki></code> (Portuguese language, transcribed at Wikisource, with subtitle)|_template=Navedi Q|Q99930394}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q19997062}}</nowiki></code> (German language, transcribed at Wikisource, with author page only on Wikisource, not Wikipedia)|_template=Navedi Q|Q19997062}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q103839228}}</nowiki></code> (at Wikisource; entry in larger work)|_template=Navedi Q|Q103839228}} : Compare with: {{cite TIWW |article= Yapp, Richard Henry}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q99440073|doi-access=free}}</nowiki></code> (Wikiversity Wikijournal article - should probably link to the wiki page)|_template=Navedi Q|Q99440073|doi-access=free}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q100510305}}</nowiki></code> (Wikibooks book)|_template=Navedi Q|Q100510305}} == Mode == {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|access-date=18 May 2017|mode=cs1}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|access-date=18 May 2017|mode=cs1}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|access-date=18 May 2017|mode=cs2}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|access-date=18 May 2017|mode=cs2}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q25766745|mode=cs1}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q25766745|mode=cs1}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q25766745|mode=cs2}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q25766745|mode=cs2}} == Template == === template=časopis === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|template=časopis}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q14558831|template=časopis}}</nowiki></code> (with arxiv; bibcode)|_template=Navedi Q|Q14558831|template=časopis}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|page=42|template=časopis}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q15625490|doi-access=free|page=42|template=časopis}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q92682016|template=časopis}}</nowiki></code> (paper with no English label, at time of writing)|_template=Navedi Q|Q92682016|template=časopis}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q59348150|template=časopis}}</nowiki></code> (display {{WDP|P1932}} value))|_template=Navedi Q|Q59348150|template=časopis}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q101094300|template=časopis}}</nowiki></code> (Mix of {{WDP|P50}} and {{WDP|P2093}}, out of sequence)|_template=Navedi Q|Q101094300|template=časopis}} === template=arxiv === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q27334292|template=arxiv}}</nowiki></code> (Hard coded arXiv classification and template)|_template=Navedi Q|Q27334292|template=arxiv|class=gr-qc|doi=unset|bibcode=unset|issn=unset|id=unset|journal=unset|publication-date=unset|volume=unset}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q27334292|template=arxiv}}</nowiki></code> (Fetch arXiv classification from WD, guess arxiv template, convert publication-date parameter to date, unset all unsupported parameters)|_template=Navedi Q|Q27334292}} === template=knjigo === {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q25766745|template=knjigo}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q|Q25766745|template=knjigo}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q|Q25766745|editor1=unset|template=knjigo}}</nowiki></code> (hide editor1)|_template=Navedi Q|Q25766745|editor1=unset|template=knjigo}} == Expand == {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q |Q15625490|doi-access=free |expand=yes}}</nowiki></code>|_template=Navedi Q |Q15625490|doi-access=free |expand=yes}} {{test case|_format=columns|_collapsible=yes|_title=<code><nowiki>{{Navedi Q |Q27334292 |expand=yes}}</nowiki></code> (item with arxiv classification)|_template=Navedi Q |Q27334292 |expand=yes}} 4f01ecm0mjcjagiyakjq0we5vkt7kjh 0 603706 6685694 2026-06-05T17:14:37Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipodatki]] 6685694 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Wikipodatki]] {{Rcat shell| {{R from citation identifier}} {{R with Wikidata item|Q43649390}} }} 1yc0b51zx8klbavr6vpqz0j9zyfa0x4 828 603707 6685695 2026-06-05T17:15:21Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »--[[--------------------------< I 1 8 N _ T >----------------------------------- settings definitions for i18n ]] local i18n_t = { ["cite_q"] = "{{navedi Q|", ["erratum"] = "(erratum)", ["unknown-author"] = mw.wikibase.getLabel("Q4233718"):gsub("^%l", mw.ustring.upper), ["wdq"] = "[[WDQ (identifikator)|Wikipodatki]]", -- go through "WDQ (identifier)" redirect to reduce clutter in "What links here" and improve reverse lookup. Keep in sync with {{QID}}. ["wik...« 6685695 Scribunto text/plain --[[--------------------------< I 1 8 N _ T >----------------------------------- settings definitions for i18n ]] local i18n_t = { ["cite_q"] = "{{navedi Q|", ["erratum"] = "(erratum)", ["unknown-author"] = mw.wikibase.getLabel("Q4233718"):gsub("^%l", mw.ustring.upper), ["wdq"] = "[[WDQ (identifikator)|Wikipodatki]]", -- go through "WDQ (identifier)" redirect to reduce clutter in "What links here" and improve reverse lookup. Keep in sync with {{QID}}. ["wikisource"] = "enwikisource", ["errors"] = { ["local-article-not-found"] = "LLokalni članek ni bil najden.", ["no-label-or-title"] = "Brez label ali title -- razhroščevanje: ", }, ["months"] = { "Januar", "Februar", "Marec", "April", "Maj", "Junij", "Julij", "Avgust", "September", "Oktober", "November", "December" }, ["ordinal"] = { [1] = "st", [2] = "nd", [3] = "rd", ["default"] = "th" }, ["trackingcats"] = { ["erratum"] = "[[Kategorija:Navedi Q - navaja delo s erratum]]", ["missing-wikidata"] = "[[Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]]", -- TODO: point to a {{cite q}}-specific category; this one is specific to Module:WikidataIB ['no-label-or-title'] = '[[Kategorija:Navedi Q - manjka label ali title]]', ["retracted"] = "[[Kategorija:Navedi Q - navaja preklicano delo]]<!-- retracted -->", ["replaced"] = "[[Kategorija:Navedi Q - navaja zamenjano delo]]<!-- replaced -->", ["unknown-author"] = "", -- [[Kategorija:Navedi Q - neznan avtor]] removed as misplaced; someone is welcome to restore it if it is placed outside of the template parameter value ["unknown-template"] = "[[Kategorija:Navedi Q - neznana predloga]]", }, } --[[----------------< S I M P L E _ P R O P E R T I E S _ T >------------------- Table of simple properties that can be fetched in roughly the same way: id = PXXX maxvals = maximum number of multiple values (0 for all) linked = "no" suppresses linking populate_from_journal = true/false determines whether to look in a journal where the source is published rank = "best", "preferred", normal, etc. determines how Wikidata ranks are treated others = true - the value for the property goes to "others" section ]] local simple_properties_t = { publisher = {id = "P123", maxvals = 1}, oclc = {id = "P243", maxvals = 1}, ['publication-place'] = {id = "P291", maxvals = 0, linked = 'no'}, -- publication place (don't put into |place=; is treated specially in {{citation}} if both are given) doi = {id = "P356", maxvals = 1}, -- take care of |doi-broken-date= (WD "reason for deprecation"/"stated as") and |doi-access= (WD "access status")? issue = {id = "P433", maxvals = 0, populate_from_journal = true}, -- distinguish from |number= ("P1545"?) if both are given (still blocked by {{citation}}, but will be supported in the future) pmid = {id = "P698", maxvals = 1}, arxiv = {id = "P818", maxvals = 1}, bibcode = {id = "P819", maxvals = 1}, -- take care of |bibcode-access=? jstor = {id = "P888", maxvals = 1}, -- take care of |jstor-access=? mr = {id = "P889", maxvals = 1}, rfc = {id = "P892", maxvals = 1}, zbl = {id = "P894", maxvals = 1}, ssrn = {id = "P893", maxvals = 1}, place = {id = "P1071", maxvals = 0, linked = 'no'}, -- written-at place s2cid = {id = "P8299", maxvals = 1}, -- take care of |s2cid-access=? pmc = {id = "P932", maxvals = 1}, -- take care of |pmc-embargo-date= (WD "reason for deprecation")? lccn = {id = "P1144", maxvals = 1}, hdl = {id = "P1184", maxvals = 1}, -- take care of |hdl-access=? ismn = {id = "P1208", maxvals = 1}, journal = {id = "P1433", maxvals = 1}, citeseerx = {id = "P3784", maxvals = 1}, osti = {id = "P3894", maxvals = 1}, -- take care of |osti-access=? biorxiv = {id = "P3951", maxvals = 1}, asin = {id = "P5749", maxvals = 1}, -- What about |asin-tld=? (WD examples resolve to .com at present, but may change) ['article-number'] = {id = "P2322", maxvals = 1, populate_from_journal = true}, isbn = {id = "P212", maxvals = 1, populate_from_journal = true}, -- ISBN 13 issn = {id = "P236", maxvals = 1, populate_from_journal = true}, -- distinguish from |eissn= for electronic issues? -- jfm = {id = "P?", maxvals = 1}, -- Jahrbuch über die Fortschritte der Mathematik (not Zbl) -- sbn = {id = "P?", maxvals = 1}, -- Standard Book Number (predecessor of ISBN, not ICCU) -- message-id = {id = "P?", maxvals = 1}, -- Usenet message ID chapter = {id = "P792", maxvals = 1}, ['publication-date'] = {id = "P577", maxvals = 1, populate_from_journal = true}, -- publication date (don't use |date=; is treated specially in {{citation}} if both are given.) series = {id = "P179", maxvals = 1, populate_from_journal = true}, version = {id = "P348", maxvals = 0}, edition = {id = "P393", maxvals = 0}, volume = {id = "P478", maxvals = 0, populate_from_journal = true}, -- part = {id = "P1545"?, maxvals = 0}, -- to be added to {{citation}} / COinS &rft.part= title = {id = "P1476", rank="p n"}, -- url = {id = "P953", maxvals = 1}, -- deal with this along with archive-url pages = {id = "P304", maxvals = 0, populate_from_journal = true}, at = {id = "P958", maxvals = 0, populate_from_journal = true}, -- also incorporate lines (P7421) and columns (P3903) into this (cite map also supports |section=) -- sheets = {id = "P7416", maxvals = 0, populate_from_journal = true}, -- interviewer = {id = "P?", maxvals = 0}, -- does **not** go to "others" section! Multiple interviewers should be n-enumerated illustrator = {id = "P110", maxvals = 10, others = true}, -- goes to "others" section -- foreword and afterword, when contributions to another author's work, are contributions so belong in |contribution=; -- the writer's name goes in |contributor=; requires |title= and |author= -- However, this might need to add support for multiple contributors and their roles to {{citation}}, see Help_talk:Citation_Style_1#Others -- foreword = {id = "P2679", maxvals = 10, others = true}, -- goes to "others" section -- afterword = {id = "P2680", maxvals = 10, others = true}, -- goes to "others" section composer = {id = "P86", maxvals = 10, others = true}, -- goes to "others" section animator = {id = "P6942", maxvals = 10, others = true}, -- goes to "others" section director = {id = "P57", maxvals = 10, others = true}, -- goes to "others" section screenwriter = {id = "P58", maxvals = 10, others = true}, -- goes to "others" section signatory = {id = "P1891", maxvals = 10, others = true}, -- goes to "others" section presenter = {id = "P371", maxvals = 10, others = true}, -- goes to "others" section performer = {id = "P175", maxvals = 10, others = true}, -- goes to "others" section } --[[--------------------------< E X P O R T S >---------------------------------------------------------------- ]] return { i18n_t = i18n_t, simple_properties_t = simple_properties_t, } 30u66vbyt4gs3arzinfdfe04a5mkzai 10 603708 6685715 2026-06-05T18:06:24Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Predloga:P]] 6685715 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Predloga:P]] scmniz40l2icuta31g3m2k5mybp7p0h 0 603709 6685723 2026-06-05T18:24:37Z Octopus 13285 urejanje 6685723 wikitext text/x-wiki '''Medreso Moji Mubarak''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Moʻyi Muborak madrasasi]] je v letih 1856–1857 v [[Kompleks Hazrati Imam|kompleksu Hazrati Imam]] v [[Taškent]]u v času vladavine dinastije [[Dinastija Ming|Ming]] zgradil taškentski guverner Mirza Ahmed Kušbegi. V medresi hranijo sveti ''[[Koran]]'' (''Usman Mus'hafi''), napisan v hidžaški pisavi na jelenji koži v času vladavine kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]] (vl. 644–656), domnevno v letih 644–648. Velja za enega najredkejših rokopisov ''Korana'', ki ga je v 14. stoletju iz [[Sirija|Sirije]] prinesel [[Timurlenk]]. == Zgodovina== Prvotna zgradba medrese je bila zgrajena v 16. stoletju. Ker je bila uničena in neuporabna, so na njenem mestu zgradili novo. Medresa slovi po tem, da se v njej hrani "sveti las" preroka [[Mohamed|Mohameda]]. ==Arhitekturni slog== Medresa uteleša tradicije vzhodne arhitekture. Zgrajena je v slogu 'čor', vhod pa v slogu 'hotamkori'. Tako postavitev kot arhitekturna zasnova medrese sta edinstveni. Njeno pročelje krasijo pisani, zapleteni cvetlični vzorci. Zunanja dekoracija stavbe je v glavnem modre barve. Medresa ima pravokoten tloris, kupolo in 13 sob. Zgornji del vhoda je okrašen z različnimi cvetličnimi mozaičnimi vzorci. V medreso se vstopi skozi prefinjeno izdelana vrata. Na vhodu ob vratih na podstavku stoji svetovno znani ''Usman Mus'hafi''. Vzorci pod kupolo medrese so večinoma v zelenih, modrih in zlatih barvah. V drugih prostorih medrese hranijo kopije ''Korana'' različnih velikosti, prepisane v različnih obdobjih in natisnjene v različnih jezikih. Vrata medrese so živ primer umetnosti rezbarjenja lesa. Stavba je bila sprva izobraževalna ustanova. ==Sedanje stanje== Po osamosvojitvi [[Uzbekistan]]a je bila medresa obnovljena, zlasti ob 2200. obletnici ustanovitve Taškenta, in je eden od najbolj dragocenih spomenikov v mestu. Urejena je tudi okolica arhitekturnega spomenika. Na strehi medrese je bila nameščena nova kupola. Okrasje ''gančkori'' so izdelali mojstri Nodir Hošimov, Šarofuddin Zijevuddinov in Bahodir Aširov. Stavba je uvrščena na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. ==Viri== {{refbegin}} * [https://uzbekistan.travel/uz/o/moyi-muborak-madrasasi/ uzbekistantravel.uz] * [https://hozir.org/akbar-zamonov-tarix-fanidan-olimpiadaga-tayyorlanamiz.html Akbar Zamonov]. * [https://minor.uz/muji-muborak-madrasasi/ Mo'yi Muborak masjidi tarixi] {{refend}} ==Zunanja povezava== * [http://whc.unesco.org/en/statesparties/uz UNESCO tashkilotining O'zbekistondagi Butunjahon yodgorliklari roʻyxati] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Uzbekistanu]] a7xycna72ybsgjp5jq9sfqbyi2cpyhg 6685724 6685723 2026-06-05T18:29:31Z Octopus 13285 slika 6685724 wikitext text/x-wiki [[Slika:HSA 1376.jpg|300px|thumb|Medresa Moji Mubarak]] '''Medreso Moji Mubarak''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Moʻyi Muborak madrasasi]] je v letih 1856–1857 v [[Kompleks Hazrati Imam|kompleksu Hazrati Imam]] v [[Taškent]]u v času vladavine dinastije [[Dinastija Ming|Ming]] zgradil taškentski guverner Mirza Ahmed Kušbegi. V medresi hranijo sveti ''[[Koran]]'' (''Usman Mus'hafi''), napisan v hidžaški pisavi na jelenji koži v času vladavine kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]] (vl. 644–656), domnevno v letih 644–648. Velja za enega najredkejših rokopisov ''Korana'', ki ga je v 14. stoletju iz [[Sirija|Sirije]] prinesel [[Timurlenk]]. == Zgodovina== Prvotna zgradba medrese je bila zgrajena v 16. stoletju. Ker je bila uničena in neuporabna, so na njenem mestu zgradili novo. Medresa slovi po tem, da se v njej hrani "sveti las" preroka [[Mohamed|Mohameda]]. ==Arhitekturni slog== Medresa uteleša tradicije vzhodne arhitekture. Zgrajena je v slogu 'čor', vhod pa v slogu 'hotamkori'. Tako postavitev kot arhitekturna zasnova medrese sta edinstveni. Njeno pročelje krasijo pisani, zapleteni cvetlični vzorci. Zunanja dekoracija stavbe je v glavnem modre barve. Medresa ima pravokoten tloris, kupolo in 13 sob. Zgornji del vhoda je okrašen z različnimi cvetličnimi mozaičnimi vzorci. V medreso se vstopi skozi prefinjeno izdelana vrata. Na vhodu ob vratih na podstavku stoji svetovno znani ''Usman Mus'hafi''. Vzorci pod kupolo medrese so večinoma v zelenih, modrih in zlatih barvah. V drugih prostorih medrese hranijo kopije ''Korana'' različnih velikosti, prepisane v različnih obdobjih in natisnjene v različnih jezikih. Vrata medrese so živ primer umetnosti rezbarjenja lesa. Stavba je bila sprva izobraževalna ustanova. ==Sedanje stanje== Po osamosvojitvi [[Uzbekistan]]a je bila medresa obnovljena, zlasti ob 2200. obletnici ustanovitve Taškenta, in je eden od najbolj dragocenih spomenikov v mestu. Urejena je tudi okolica arhitekturnega spomenika. Na strehi medrese je bila nameščena nova kupola. Okrasje ''gančkori'' so izdelali mojstri Nodir Hošimov, Šarofuddin Zijevuddinov in Bahodir Aširov. Stavba je uvrščena na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. ==Viri== {{refbegin}} * [https://uzbekistan.travel/uz/o/moyi-muborak-madrasasi/ uzbekistantravel.uz] * [https://hozir.org/akbar-zamonov-tarix-fanidan-olimpiadaga-tayyorlanamiz.html Akbar Zamonov]. * [https://minor.uz/muji-muborak-madrasasi/ Mo'yi Muborak masjidi tarixi] {{refend}} ==Zunanja povezava== * [http://whc.unesco.org/en/statesparties/uz UNESCO tashkilotining O'zbekistondagi Butunjahon yodgorliklari roʻyxati] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Uzbekistanu]] dzpkeiggokhdr0zun1jno5ohk4vou30 6685725 6685724 2026-06-05T18:32:09Z Octopus 13285 popravek 6685725 wikitext text/x-wiki [[Slika:HSA 1376.jpg|300px|thumb|Medresa Moji Mubarak]] '''Medreso Moji Mubarak''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Moʻyi Muborak madrasasi) je v letih 1856–1857 v [[Kompleks Hazrati Imam|kompleksu Hazrati Imam]] v [[Taškent]]u v času vladavine dinastije [[Dinastija Ming|Ming]] zgradil taškentski guverner Mirza Ahmed Kušbegi. V medresi hranijo sveti ''[[Koran]]'' (''Usman Mus'hafi''), napisan v hidžaški pisavi na jelenji koži v času vladavine kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]] (vl. 644–656), domnevno v letih 644–648. Velja za enega najredkejših rokopisov ''Korana'', ki ga je v 14. stoletju iz [[Sirija|Sirije]] prinesel [[Timurlenk]]. == Zgodovina== Prvotna zgradba medrese je bila zgrajena v 16. stoletju. Ker je bila uničena in neuporabna, so na njenem mestu zgradili novo. Medresa slovi po tem, da se v njej hrani "sveti las" preroka [[Mohamed|Mohameda]]. ==Arhitekturni slog== Medresa uteleša tradicije vzhodne arhitekture. Zgrajena je v slogu 'čor', vhod pa v slogu 'hotamkori'. Tako postavitev kot arhitekturna zasnova medrese sta edinstveni. Njeno pročelje krasijo pisani, zapleteni cvetlični vzorci. Zunanja dekoracija stavbe je v glavnem modre barve. Medresa ima pravokoten tloris, kupolo in 13 sob. Zgornji del vhoda je okrašen z različnimi cvetličnimi mozaičnimi vzorci. V medreso se vstopi skozi prefinjeno izdelana vrata. Na vhodu ob vratih na podstavku stoji svetovno znani ''Usman Mus'hafi''. Vzorci pod kupolo medrese so večinoma v zelenih, modrih in zlatih barvah. V drugih prostorih medrese hranijo kopije ''Korana'' različnih velikosti, prepisane v različnih obdobjih in natisnjene v različnih jezikih. Vrata medrese so živ primer umetnosti rezbarjenja lesa. Stavba je bila sprva izobraževalna ustanova. ==Sedanje stanje== Po osamosvojitvi [[Uzbekistan]]a je bila medresa obnovljena, zlasti ob 2200. obletnici ustanovitve Taškenta, in je eden od najbolj dragocenih spomenikov v mestu. Urejena je tudi okolica arhitekturnega spomenika. Na strehi medrese je bila nameščena nova kupola. Okrasje ''gančkori'' so izdelali mojstri Nodir Hošimov, Šarofuddin Zijevuddinov in Bahodir Aširov. Stavba je uvrščena na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. ==Viri== {{refbegin}} * [https://uzbekistan.travel/uz/o/moyi-muborak-madrasasi/ uzbekistantravel.uz] * [https://hozir.org/akbar-zamonov-tarix-fanidan-olimpiadaga-tayyorlanamiz.html Akbar Zamonov]. * [https://minor.uz/muji-muborak-madrasasi/ Mo'yi Muborak masjidi tarixi] {{refend}} ==Zunanja povezava== * [http://whc.unesco.org/en/statesparties/uz UNESCO tashkilotining O'zbekistondagi Butunjahon yodgorliklari roʻyxati] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Uzbekistanu]] gexfopszceg125tun862pw1angsjati 6685752 6685725 2026-06-05T19:14:21Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ 6685752 wikitext text/x-wiki [[Slika:HSA 1376.jpg|300px|thumb|Medresa Moji Mubarak]] '''Medreso Moji Mubarak''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Moʻyi Muborak madrasasi) je v letih 1856–1857 v [[Kompleks Hazrati Imam|kompleksu Hazrati Imam]] v [[Taškent]]u v času vladavine dinastije [[Dinastija Ming|Ming]] zgradil taškentski guverner Mirza Ahmed Kušbegi. V medresi hranijo sveti ''[[Koran]]'' (''Usman Mus'hafi''), napisan v hidžaški pisavi na jelenji koži v času vladavine kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]] (vl. 644–656), domnevno v letih 644–648. Velja za enega najredkejših rokopisov ''Korana'', ki ga je v 14. stoletju iz [[Sirija|Sirije]] prinesel [[Timurlenk]]. == Zgodovina== Prvotna stavba medrese je bila zgrajena v 16. stoletju. Ker je bila uničena in neuporabna, so na njenem mestu zgradili novo. Medresa slovi po tem, da se v njej hrani "sveti las" preroka [[Mohamed|Mohameda]]. ==Arhitekturni slog== Medresa uteleša tradicije vzhodne arhitekture. Zgrajena je v slogu 'čor', vhod pa v slogu 'hotamkori'. Tako postavitev kot arhitekturna zasnova medrese sta edinstveni. Njeno pročelje krasijo pisani, zapleteni cvetlični vzorci. Zunanja dekoracija stavbe je v glavnem modre barve. Medresa ima pravokoten tloris, kupolo in 13 sob. Zgornji del vhoda je okrašen z različnimi cvetličnimi mozaičnimi vzorci. V medreso se vstopi skozi prefinjeno izdelana vrata. Na vhodu ob vratih na podstavku stoji svetovno znani ''Usman Mus'hafi''. Vzorci pod kupolo medrese so večinoma v zelenih, modrih in zlatih barvah. V drugih prostorih medrese hranijo kopije ''Korana'' različnih velikosti, prepisane v različnih obdobjih in natisnjene v različnih jezikih. Vrata medrese so živ primer umetnosti rezbarjenja lesa. Stavba je bila sprva izobraževalna ustanova. ==Sedanje stanje== Po osamosvojitvi [[Uzbekistan]]a je bila medresa obnovljena, zlasti ob 2200. obletnici ustanovitve Taškenta, in je eden od najbolj dragocenih spomenikov v mestu. Urejena je tudi okolica arhitekturnega spomenika. Na strehi medrese je bila nameščena nova kupola. Okrasje ''gančkori'' so izdelali mojstri Nodir Hošimov, Šarofuddin Zijevuddinov in Bahodir Aširov. Stavba je uvrščena na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. ==Viri== {{refbegin}} * [https://uzbekistan.travel/uz/o/moyi-muborak-madrasasi/ uzbekistantravel.uz] * [https://hozir.org/akbar-zamonov-tarix-fanidan-olimpiadaga-tayyorlanamiz.html Akbar Zamonov]. * [https://minor.uz/muji-muborak-madrasasi/ Mo'yi Muborak masjidi tarixi] {{refend}} ==Zunanja povezava== * [http://whc.unesco.org/en/statesparties/uz UNESCO tashkilotining O'zbekistondagi Butunjahon yodgorliklari roʻyxati] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Uzbekistanu]] 8j3kfipixlicoc4lk4vvyxsyzr0zkvo 6685792 6685752 2026-06-05T20:40:15Z Octopus 13285 /* Sedanje stanje */ brisanje 6685792 wikitext text/x-wiki [[Slika:HSA 1376.jpg|300px|thumb|Medresa Moji Mubarak]] '''Medreso Moji Mubarak''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Moʻyi Muborak madrasasi) je v letih 1856–1857 v [[Kompleks Hazrati Imam|kompleksu Hazrati Imam]] v [[Taškent]]u v času vladavine dinastije [[Dinastija Ming|Ming]] zgradil taškentski guverner Mirza Ahmed Kušbegi. V medresi hranijo sveti ''[[Koran]]'' (''Usman Mus'hafi''), napisan v hidžaški pisavi na jelenji koži v času vladavine kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]] (vl. 644–656), domnevno v letih 644–648. Velja za enega najredkejših rokopisov ''Korana'', ki ga je v 14. stoletju iz [[Sirija|Sirije]] prinesel [[Timurlenk]]. == Zgodovina== Prvotna stavba medrese je bila zgrajena v 16. stoletju. Ker je bila uničena in neuporabna, so na njenem mestu zgradili novo. Medresa slovi po tem, da se v njej hrani "sveti las" preroka [[Mohamed|Mohameda]]. ==Arhitekturni slog== Medresa uteleša tradicije vzhodne arhitekture. Zgrajena je v slogu 'čor', vhod pa v slogu 'hotamkori'. Tako postavitev kot arhitekturna zasnova medrese sta edinstveni. Njeno pročelje krasijo pisani, zapleteni cvetlični vzorci. Zunanja dekoracija stavbe je v glavnem modre barve. Medresa ima pravokoten tloris, kupolo in 13 sob. Zgornji del vhoda je okrašen z različnimi cvetličnimi mozaičnimi vzorci. V medreso se vstopi skozi prefinjeno izdelana vrata. Na vhodu ob vratih na podstavku stoji svetovno znani ''Usman Mus'hafi''. Vzorci pod kupolo medrese so večinoma v zelenih, modrih in zlatih barvah. V drugih prostorih medrese hranijo kopije ''Korana'' različnih velikosti, prepisane v različnih obdobjih in natisnjene v različnih jezikih. Vrata medrese so živ primer umetnosti rezbarjenja lesa. Stavba je bila sprva izobraževalna ustanova. ==Sedanje stanje== Po osamosvojitvi [[Uzbekistan]]a je bila medresa obnovljena, zlasti ob 2200. obletnici ustanovitve Taškenta, in je eden od najbolj dragocenih spomenikov v mestu. Urejena je tudi okolica arhitekturnega spomenika. Na strehi medrese je bila nameščena nova kupola. Okrasje ''gančkori'' so izdelali mojstri Nodir Hošimov, Šarofuddin Zijevuddinov in Bahodir Aširov. ==Viri== {{refbegin}} * [https://uzbekistan.travel/uz/o/moyi-muborak-madrasasi/ uzbekistantravel.uz] * [https://hozir.org/akbar-zamonov-tarix-fanidan-olimpiadaga-tayyorlanamiz.html Akbar Zamonov]. * [https://minor.uz/muji-muborak-madrasasi/ Mo'yi Muborak masjidi tarixi] {{refend}} ==Zunanja povezava== * [http://whc.unesco.org/en/statesparties/uz UNESCO tashkilotining O'zbekistondagi Butunjahon yodgorliklari roʻyxati] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Uzbekistanu]] 3nzyqagnotnrq3g401f3vyu9pko5cg5 6685793 6685792 2026-06-05T20:41:43Z Octopus 13285 /* Zunanja povezava */ kategorizacija 6685793 wikitext text/x-wiki [[Slika:HSA 1376.jpg|300px|thumb|Medresa Moji Mubarak]] '''Medreso Moji Mubarak''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Moʻyi Muborak madrasasi) je v letih 1856–1857 v [[Kompleks Hazrati Imam|kompleksu Hazrati Imam]] v [[Taškent]]u v času vladavine dinastije [[Dinastija Ming|Ming]] zgradil taškentski guverner Mirza Ahmed Kušbegi. V medresi hranijo sveti ''[[Koran]]'' (''Usman Mus'hafi''), napisan v hidžaški pisavi na jelenji koži v času vladavine kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]] (vl. 644–656), domnevno v letih 644–648. Velja za enega najredkejših rokopisov ''Korana'', ki ga je v 14. stoletju iz [[Sirija|Sirije]] prinesel [[Timurlenk]]. == Zgodovina== Prvotna stavba medrese je bila zgrajena v 16. stoletju. Ker je bila uničena in neuporabna, so na njenem mestu zgradili novo. Medresa slovi po tem, da se v njej hrani "sveti las" preroka [[Mohamed|Mohameda]]. ==Arhitekturni slog== Medresa uteleša tradicije vzhodne arhitekture. Zgrajena je v slogu 'čor', vhod pa v slogu 'hotamkori'. Tako postavitev kot arhitekturna zasnova medrese sta edinstveni. Njeno pročelje krasijo pisani, zapleteni cvetlični vzorci. Zunanja dekoracija stavbe je v glavnem modre barve. Medresa ima pravokoten tloris, kupolo in 13 sob. Zgornji del vhoda je okrašen z različnimi cvetličnimi mozaičnimi vzorci. V medreso se vstopi skozi prefinjeno izdelana vrata. Na vhodu ob vratih na podstavku stoji svetovno znani ''Usman Mus'hafi''. Vzorci pod kupolo medrese so večinoma v zelenih, modrih in zlatih barvah. V drugih prostorih medrese hranijo kopije ''Korana'' različnih velikosti, prepisane v različnih obdobjih in natisnjene v različnih jezikih. Vrata medrese so živ primer umetnosti rezbarjenja lesa. Stavba je bila sprva izobraževalna ustanova. ==Sedanje stanje== Po osamosvojitvi [[Uzbekistan]]a je bila medresa obnovljena, zlasti ob 2200. obletnici ustanovitve Taškenta, in je eden od najbolj dragocenih spomenikov v mestu. Urejena je tudi okolica arhitekturnega spomenika. Na strehi medrese je bila nameščena nova kupola. Okrasje ''gančkori'' so izdelali mojstri Nodir Hošimov, Šarofuddin Zijevuddinov in Bahodir Aširov. ==Viri== {{refbegin}} * [https://uzbekistan.travel/uz/o/moyi-muborak-madrasasi/ uzbekistantravel.uz] * [https://hozir.org/akbar-zamonov-tarix-fanidan-olimpiadaga-tayyorlanamiz.html Akbar Zamonov]. * [https://minor.uz/muji-muborak-madrasasi/ Mo'yi Muborak masjidi tarixi] {{refend}} ==Zunanja povezava== * [http://whc.unesco.org/en/statesparties/uz UNESCO tashkilotining O'zbekistondagi Butunjahon yodgorliklari roʻyxati] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Taškent]] 09t3lvd7myuq1p4rohbbpb553a5f60w 10 603710 6685732 2026-06-05T18:45:11Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Triturus |parent=Pleurodelinae |refs={{cite web |url=http://research.amnh.org/vz/herpetology/amphibia/Amphibia/Caudata/Salamandridae/Pleurodelinae/Triturus |title=Triturus |last=Frost |first=Darrel R. |date=2019 |website=Amphibian Species of the World: an Online Reference. Version 6.0 |publisher=American Museum of Natural History, New York, USA |access-date=15 October 2019}} }}« 6685732 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Triturus |parent=Pleurodelinae |refs={{cite web |url=http://research.amnh.org/vz/herpetology/amphibia/Amphibia/Caudata/Salamandridae/Pleurodelinae/Triturus |title=Triturus |last=Frost |first=Darrel R. |date=2019 |website=Amphibian Species of the World: an Online Reference. Version 6.0 |publisher=American Museum of Natural History, New York, USA |access-date=15 October 2019}} }} 3e9no7rkdgq1egnbenj245rdqolrhep 14 603711 6685737 2026-06-05T18:54:52Z Ljuba24b 92351 nova kat 6685737 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Tunis}} [[Kategorija:Glavna mesta Afrike]] [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] rsycocomiu79s3rjxkjddhsu5sg2lz1 828 603712 6685738 2026-06-05T18:56:14Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »require('strict'); local getArgs = require ('Module:Arguments').getArgs; local amendment_pattern = '%s*%(dopolnjena različica ocene leta (%d%d%d%d)%)'; local errata_pattern = '%s*%(popravljena različica objavljena leta (%d%d%d%d)%)'; local green_status_pattern = '%s*%((Green Status assessment)%)'; --[[--------------------------< I U C N _ I D E N T I F I E R S _ G E T >-------------------------------------- cs1|2 templates cite single sources; when the ident...« 6685738 Scribunto text/plain require('strict'); local getArgs = require ('Module:Arguments').getArgs; local amendment_pattern = '%s*%(dopolnjena različica ocene leta (%d%d%d%d)%)'; local errata_pattern = '%s*%(popravljena različica objavljena leta (%d%d%d%d)%)'; local green_status_pattern = '%s*%((Green Status assessment)%)'; --[[--------------------------< I U C N _ I D E N T I F I E R S _ G E T >-------------------------------------- cs1|2 templates cite single sources; when the identifiers in |doi=, |id=, and |article-number= are different from each other then the template is attempting to cite multiple sources. This function evaluates the identifier portions of these parameters. returns seven values: identifyier parts (or nil when parameter not used) and a message (nil on success, error message else) the identifier portions of the several parameters must be properly formed ]] local function iucn_identifiers_get (args, error_msgs_t, maint_msgs_t) local doi_taxon_ID, doi_assesment_ID local art_num_taxon_ID, art_num_assesment_ID local url_taxon_ID, url_assesment_ID if args.doi then local lang_tag doi_taxon_ID, doi_assesment_ID, lang_tag = args.doi:match ('[Tt](%d+)[Aa](%d+)%.(%l%l)$') if not doi_taxon_ID or not ({['en'] = true, ['es'] = true, ['fr'] = true, ['pt'] = true})[lang_tag] then table.insert (error_msgs_t, 'malformed |doi= identifier'); end end local artnum = args['article-number'] or args.page; -- |page= is deprecated; one accepted; |article-number= preferred if artnum then art_num_taxon_ID, art_num_assesment_ID = artnum:match ('^[eE]%.[Tt](%d+)[Aa](%d+)$') if not art_num_taxon_ID then table.insert (error_msgs_t, 'malformed |article-number= identifier'); end if args.page then -- maint message when |page= is used table.insert (maint_msgs_t, 'uses deprecated |page= identifier'); args.page = nil; -- unset as not used args['article-number'] = artnum; -- make sure that {{cite journal}} gets |article-number= end end if args.url then if args.url:match ('https://www.iucnredlist.org/species/') then -- must be a 'new-form' url url_taxon_ID, url_assesment_ID = args.url:match ('/species/(%d+)/(%d+)') if not url_taxon_ID then table.insert (error_msgs_t, 'malformed |url= identifier'); end end end if not error_msgs_t[1] then if doi_taxon_ID and art_num_taxon_ID then if (doi_taxon_ID ~= art_num_taxon_ID or ((doi_assesment_ID ~= art_num_assesment_ID) and not args.errata)) then table.insert (error_msgs_t, '|doi= / |article-number= mismatch'); end end if doi_taxon_ID and url_taxon_ID then if (doi_taxon_ID ~= url_taxon_ID or ((doi_assesment_ID ~= url_assesment_ID) and not args.errata)) then table.insert (error_msgs_t, '|doi= / |url= mismatch'); end end if art_num_taxon_ID and url_taxon_ID then if (art_num_taxon_ID ~= url_taxon_ID or ((art_num_assesment_ID ~= url_assesment_ID) and not args.errata)) then table.insert (error_msgs_t, '|article-number= / |url= mismatch'); end end end return doi_taxon_ID, doi_assesment_ID, art_num_taxon_ID, art_num_assesment_ID; end --[[--------------------------< I U C N _ V O L U M E _ C H E C K >-------------------------------------------- compares volume in |volume= (if present) against year in |date= or |year= (if present) against volume in |doi= (if present) returns nil if all that are present are correct; message else ]] local function iucn_volume_check (args, maint_msgs_t) local vol = args.volume; local date = args.date or args.year; local doi = args.doi and args.doi:match ('[Ii][Uu][Cc][Nn]%.[Uu][Kk]%.(%d%d%d%d)') if vol and date and (vol ~= date) then table.insert (maint_msgs_t, '|volume= / |date= mismatch'); end if vol and doi and ((vol ~= doi) and not args.amends) then table.insert (maint_msgs_t, '|volume= / |doi= mismatch'); end if date and doi and ((doi ~= date) and not args.amends) then table.insert (maint_msgs_t, '|date= / |doi= mismatch'); end end --[[--------------------------< _ C I T E >-------------------------------------------------------------------- entry point for calls from another module Wraps {{cite journal}}: takes cite journal parameters but updates old style url using electronic article number number |article-number= should be in format e.T13922A45199653 the url uses 13922/45199653 so we need to extract the number between T and A (taxon ID) and the number after A (assessment ID) the target url is https://www.iucnredlist.org/species/13922/45199653 usage: {{#invoke:iucn|cite}} template: {{Predloga:Navedi iucn}} ]] local function _cite (args, frame) local error_msgs_t = {}; -- holds error messages for rendering local maint_msgs_t = {}; -- holds hidden maint messages for rendering local namespace = mw.title.getCurrentTitle().namespace; -- used for categorization frame = frame or mw.getCurrentFrame() -- fetches frame if called from another module if args.title and (args.title:match (errata_pattern) or args.title:match (amendment_pattern)) then table.insert (error_msgs_t, 'title has extraneous text'); -- announce that this template has has errata or amendment text end local doi_taxon_ID, doi_assesment_ID; -- all of these contain the same identifying info in slightly local art_num_taxon_ID, art_num_assesment_ID; -- different forms. when any combination of these is present, doi_taxon_ID, doi_assesment_ID, art_num_taxon_ID, art_num_assesment_ID = iucn_identifiers_get (args, error_msgs_t, maint_msgs_t); args.id = nil -- unset; not supported local url_taxon_ID = art_num_taxon_ID or doi_taxon_ID; -- select for use in url that we will create local url_assesment_ID = art_num_assesment_ID or doi_assesment_ID; local url = args.url; if url then if url:find ('iucnredlist.org/details/', 1, true) then -- old-form url if url_taxon_ID then -- when there is an identifier url = nil -- unset; we'll create new url below else -- here when old-form but no identifier that we can use to create new url args.url = args.url:gsub ("http:", "https:") -- sometimes works with redirect on iucn site end table.insert (maint_msgs_t, 'old-form url') -- announce that this template has has an old-form url elseif url:find ('iucnredlist.org/species/', 1, true) then -- new-form url -- table.insert (maint_msgs_t, 'new-form url') --TODO: restore this line when most new-form urls have been removed from article space -- announce that this template has has an new-form url else table.insert (error_msgs_t, 'unknown url') -- emit error message end end if not url then -- when no url or unset old-form url if url_taxon_ID then args.url = "https://www.iucnredlist.org/species/" .. url_taxon_ID .. '/' .. url_assesment_ID else table.insert (error_msgs_t, 'no identifier') -- emit error message end end -- add journal if not provided (TODO decide if this should override provided value) if not args['journal'] and not args['work'] then args['journal'] = "[[IUCN Red List|IUCN Red List of Threatened Species]]" end iucn_volume_check (args, maint_msgs_t); -- |volume=, |year= (|date=), |doi= must all refer to the same volume if not args.volume and (args.year or args.date) then args.volume = args.year or args.date end if args.errata then args['orig-date'] = 'errata version of ' .. (args.year or args.date or args.volume) .. ' assessment'; args.date = args.errata; -- update publication data to errata year args.year = nil; -- unset these as no longer needed args.errata = nil; elseif args.amends then args['orig-date'] = 'amended version of ' .. args.amends .. ' assessment'; args.amends = nil; -- unset as no longer needed end -- add free-to-read icon to mark a correctly formed doi if args.doi then args['doi-access'] = args.doi:match ('10%.2305/[Ii][Uu][Cc][Nn].+[Tt]%d+[Aa]%d+%.%a%a') and 'free' or nil; args.language = args.language or args.lang or args.doi:match ('10%.2305/[Ii][Uu][Cc][Nn].+[Tt]%d+[Aa]%d+%.(%a%a)'); args.lang = nil; -- unset; use canonical form end local out_t = {}; if error_msgs_t[1] then table.insert (out_t, ' <span class="error" style="font-size:100%">{{[[Predloga:Navedi iucn|cite iucn]]}}: error: '); table.insert (out_t, table.concat (error_msgs_t, ', ')); table.insert (out_t, ' ([[Predloga:Navedi iucn#Napakovna sporočila|pomoč]])'); if (0 == namespace) then table.insert (out_t, '[[Kategorija:Navedi iucn napake]]'); end table.insert (out_t, '</span>'); end if maint_msgs_t[1] then table.insert (out_t, '<span class="citation-comment" style="display: none; color: #085; margin-left: 0.3em;">'); if not error_msgs_t[1] then table.insert (out_t, '{{[[Predloga:Navedi iucn|cite iucn]]}}: ') table.insert (out_t, table.concat (maint_msgs_t, ', ')); table.insert (out_t, ' ([[Predloga:Navedi iucn#Vzdrževalna sporočila|pomoč]])'); if (0 == namespace) then table.insert (out_t, '[[Kategorija:Navedi iucn vzdrževanje]]'); end end table.insert (out_t, '</span>'); end if (not args['doi-access']) and (0 == namespace) then table.insert (out_t, '[[Kategorija:Navedi iucn brez doi]]'); end return require ('Module:Citation/CS1')._citation (frame, args, {CitationClass='journal'}) .. -- invoke the module to bypass the call to {{cite journal}} table.concat (out_t); -- error and maint messages and categories end --[[--------------------------< C I T E >---------------------------------------------------------------------- entry point for template calls ]] local function cite (frame) local args = getArgs (frame); -- local copy of template arguments return _cite (args, frame); end --[=[-------------------------< E T _ A L _ P A T T E R N S >-------------------------------------------------- This adapted from Module:Citation/CS1/Configuration This table provides Lua patterns for the phrase "et al" and variants in a name. ]=] local et_al_patterns = { "[;,]? *[\"']*%f[%a][Ee][Tt]%.? *[Aa][Ll][%.;,\"']*$", -- variations on the 'et al' theme "[;,]? *[\"']*%f[%a][Ee][Tt]%.? *[Aa][Ll][Ii][AaIi][Ee]?[%.;,\"']*$", -- variations on the 'et alia', 'et alii' and 'et aliae' themes (false positive 'et aliie' unlikely to match) "[;,]? *%f[%a]and [Oo]thers", -- an alternative to et al. } --[[---------------------< N A M E _ H A S _ E T A L >-------------------------- This adapted from Module:Citation/CS1 Evaluates the content of a name for variations on the theme of et al. If found, returns true; nil else ]] local function name_has_etal (name) if name then -- name can be nil in which case just return name = name:gsub ('%b<>', ''); -- remove any html markup (typically <i>...</i>) for _, pattern in ipairs (et_al_patterns) do -- loop through all of the patterns if name:match (pattern) then -- if this 'et al' pattern is found in name name = name:gsub (pattern, ''); return true, name; -- has etal, so return true and the name without et al end end return nil, name; -- not found end return nil, ''; -- no names; end --[[--------------------------< A U T H O R _ L I S T _ M A K E >---------------------------------------------- creates a list of individual |authorn= parameters from the list of names provided in the raw iucn citation. names must have the form: Surname, I. (more than one 'I.' pair allowed but no spaces between I. pairs) assumes that parenthetical text at the end of the author-name-list is a collaboration Name, I.I., & Name, I.I. (Colaboration name) assumes that <i>et al.</i> is the last name in a list of names <params_t> is a table of parameter/value pairs used when rendering a {{cite IUCN}} template for substing modifies <params_t> and returns a plain-text author-name list for the nowiki output ]] local function author_names_get (raw_iucn_cite, params_t) local author_names = raw_iucn_cite:match ('^([^%d]-)%s+%d%d%d%d'); -- extract author name-list from raw iucn citation local has_etal; -- flag indicates that the raw author hist has some sort of 'et al' text has_etal, author_names = name_has_etal (author_names); -- set flag; reset <author_names> without etal local collaboration = author_names:match ('%s*(%b())$'); -- get collaboration name if it exists if collaboration then -- when there is a colaboration collaboration = collaboration:gsub ('[%(%)]', ''); -- remove bounding parentheses author_names = author_names:gsub ('%s*(%b())$', ''); -- and remove collaboration from author-name-list end local names = author_names:gsub ('%.?,?%s+&%s+', '.|'); -- replace 'separators' (<optional dot><optional comma><space><ampersand><space>) with <dot><pipe> names = names:gsub ('%.,%s*', '.|'); -- replace 'separators' (<dot><comma><optional space>) with <dot><pipe> names = names:gsub ('(%.%u),', '%1.|'); -- special case for when last initial is missing its trailing dot local list_t = mw.text.split (names, '|'); -- split string on pipes into <list_t>; a sequence to hold {{cite iucn}} template as it is assembled; for nowiki output if 0 == #list_t then -- no 'names' of the proper form; return the original as a single |author= parameter params_t['author'] = author_names; -- for substing return table.concat ({'|author=', author_names}), params_t; -- for nowiki output else for i, name in ipairs (list_t) do -- spin through the list of names params_t['author' .. i] = name; -- for substing list_t[i] = table.concat ({'|author', (i == 1) and '' or i, '=', name}); -- add |authorn= parameter names; create |author= instead of |author1=; for nowiki output end if collaboration then params_t['collaboration'] = collaboration; -- for substing table.insert (list_t, table.concat ({'|collaboration', '=', collaboration})); -- add |collaboration= parameter; for nowiki output end if has_etal then -- if <author_names> had some form of 'et al' params_t['display-authors'] = 'etal'; -- for substing table.insert (list_t, '|display-authors=etal'); -- add |dispaly-authors=etal parameter; for nowiki output end return table.concat (list_t, ' '); -- make a big string and return for nowiki output end end --[[--------------------------< T I T L E _ G E T >------------------------------------------------------------ extract and format citation title; attempts to get the italic right ''binomen'' (amended or errata title) ''binomen'' ''binomen'' ssp. ''subspecies'' ''binomen'' subsp. ''subspecies'' ''binomen'' var. ''variety'' ''binomen'' subvar. ''subvariety'' all of the above may have trailing amended or errata text in parentheses TODO: are there others? ]] local function title_get (raw_iucn_cite) local title = raw_iucn_cite:match ('%d%d%d%d%.%s+(.-)%s*%. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst'); local patterns = { -- tables of string.match patterns [1] and string.gsub patterns [2] {'(.-)%sssp%.%s+(.-)%s(%b())$', "''%1'' ssp. ''%2'' %3"}, -- binomen ssp. subspecies (zoology) with errata or amended text {'(.-)%sssp%.%s+(.+)', "''%1'' ssp. ''%2''"}, -- binomen ssp. subspecies (zoology) {'(.-)%ssubsp%.%s+(.-)%s(%b())$', "''%1'' subsp. ''%2'' %3"}, -- binomen subsp. subspecies (botany) with errata or amended text {'(.-)%ssubsp%.%s+(.+)', "''%1'' subsp. ''%2''"}, -- binomen subsp. subspecies (botany) {'(.-)%svar%.%s+(.-)%s+(%b())$', "''%1'' var. ''%2'' %3"}, -- binomen var. variety (botany) with errata or amended text {'(.-)%svar%.%s+(.+)', "''%1'' var. ''%2''"}, -- binomen var. variety (botany) {'(.-)%ssubvar%.%s+(.-)%s(%b())$', "''%1'' subvar. ''%2'' %3"}, -- binomen subvar. subvariety (botany) with errata or amended text {'(.-)%ssubvar%.%s+(.+)', "''%1'' subvar. ''%2''"}, -- binomen subvar. subvariety (botany) {'(.-)%s*(%b())$', "''%1'' %2"}, -- binomen with errata or amended text {'(.+)', "''%1''"}, -- binomen } for i, v in ipairs (patterns) do -- spin through the patterns if title:match (v[1]) then -- when a match title = title:gsub (v[1], v[2]); -- add italics break; -- and done end end return title; -- return the formatted title end --[[--------------------------< M A K E _ C I T E _ I U C N >-------------------------------------------------- parses apart an iucn-format citation copied from their webpage and reformats that into a {{cite iucn}} template for substing automatic substing by User:AnomieBOT/docs/TemplateSubster ]] local function make_cite_iucn (frame) local args_t = getArgs (frame); local raw_iucn_cite = args_t[1]; local template_t = {'{{navedi iucn '}; -- sequence that holds the {{navedi iucn}} template as it is being assembled; for nowiki'd output local params_t = {}; -- table of parameter/value pairs for substing local year, volume, artnum, doi, accessdate, language; year = raw_iucn_cite:match ('^%D+(%d%d%d%d)'); volume, artnum = raw_iucn_cite:match ('(%d%d%d%d):%s+(e%.T%d+A+%d+)%.%s?'); doi = raw_iucn_cite:match ('10%.2305/IUCN%.UK%.[%d%-]+%.RLTS%.T%d+A%d+%.%a%a'); language = raw_iucn_cite:match ('10%.2305/IUCN%.UK%.[%d%-]+%.RLTS%.T%d+A%d+%.(%a%a)'); accessdate = raw_iucn_cite:match ('Accessed on (.-)%.?$') or raw_iucn_cite:match ('Downloaded on (.-)%.?$'); -- 'Downloaded' → 'Accessed' change occured December 2021; accessdate = accessdate:gsub ('^0', ''); -- strips leading 0 in day 01 January 2020 -> 1 January 2020 table.insert (template_t, author_names_get (raw_iucn_cite, params_t)); -- add author name parameters; as a single string to <template_t>; as individual entries to <params_t> table.insert (template_t, table.concat ({' |year=', year})); -- add formatted year params_t.year = year; local title = title_get (raw_iucn_cite); local type_p = title:match (green_status_pattern); if type_p then title = title:match ('^([^%(]+)%s*%('); table.insert (template_t, table.concat ({' |type=', type_p})); -- add formatted errata params_t.type = type_p; end local errata = title:match (errata_pattern); -- nil unless IUCN citation has errata annotation; else year that this errata published (|date=) if errata then table.insert (template_t, table.concat ({' |errata=', errata})); -- add formatted errata params_t.errata = errata; title = title:gsub (errata_pattern, ''); -- remove errata annotation end local amends = title:match (amendment_pattern); -- nil unless IUCN citation has amendment annotation; else year that this assessment amends (|orig-date=) if amends then table.insert (template_t, table.concat ({' |amends=', amends})); -- add year of assessment that this assessment amends params_t.amends = amends; title = title:gsub (amendment_pattern, ''); -- remove amendment annotation end table.insert (template_t, table.concat ({' |title=', title})); -- add formatted title params_t.title = title; table.insert (template_t, table.concat ({' |volume=', volume})); -- add formatted volume params_t.volume = volume; table.insert (template_t, table.concat ({' |article-number=', artnum})); -- add formatted article number params_t['article-number'] = artnum; table.insert (template_t, table.concat ({' |doi=', doi})); -- add formatted doi params_t.doi = doi; table.insert (template_t, table.concat ({' |language=', language})); -- add formatted language params_t.language = language; table.insert (template_t, table.concat ({' |access-date=', accessdate})); -- add formatted access-date params_t['access-date'] = accessdate; table.insert (template_t, '}}'); -- close the template if args_t[2] then -- if anything in args_t[2], write a nowiki'd version that editors can copy into <ref> tags return frame:preprocess (table.concat ({'<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">', table.concat (template_t), '</syntaxhighlight>'})); -- caveat lector: if left long enough anomiebot will subst this end if args_t['ref'] then -- enable subst of ref tags with name return frame:preprocess ('<ref name=' .. args_t['ref'] .. '>' .. table.concat (template_t) .. '</ref>') end return frame:preprocess (table.concat (template_t)); -- render {{cite iucn}} template; substable end --[[--------------------------< E X P O R T E D F U N C T I O N S >------------------------------------------ ]] return { cite = cite, -- wraps {{cite journal}} _cite = _cite, -- for calling from other modules make_cite_iucn = make_cite_iucn, -- wraps {{cite IUCN}} } 5vx5r9k5tx3utsqxci6k2eburs7wjnc 6685740 6685738 2026-06-05T18:59:17Z Pinky sl 2932 6685740 Scribunto text/plain require('strict'); local getArgs = require ('Module:Arguments').getArgs; local amendment_pattern = '%s*%(dopolnjena različica ocene leta (%d%d%d%d)%)'; local errata_pattern = '%s*%(popravljena različica objavljena leta (%d%d%d%d)%)'; local green_status_pattern = '%s*%((Green Status assessment)%)'; --[[--------------------------< I U C N _ I D E N T I F I E R S _ G E T >-------------------------------------- cs1|2 templates cite single sources; when the identifiers in |doi=, |id=, and |article-number= are different from each other then the template is attempting to cite multiple sources. This function evaluates the identifier portions of these parameters. returns seven values: identifyier parts (or nil when parameter not used) and a message (nil on success, error message else) the identifier portions of the several parameters must be properly formed ]] local function iucn_identifiers_get (args, error_msgs_t, maint_msgs_t) local doi_taxon_ID, doi_assesment_ID local art_num_taxon_ID, art_num_assesment_ID local url_taxon_ID, url_assesment_ID if args.doi then local lang_tag doi_taxon_ID, doi_assesment_ID, lang_tag = args.doi:match ('[Tt](%d+)[Aa](%d+)%.(%l%l)$') if not doi_taxon_ID or not ({['en'] = true, ['es'] = true, ['fr'] = true, ['pt'] = true})[lang_tag] then table.insert (error_msgs_t, 'malformed |doi= identifier'); end end local artnum = args['article-number'] or args.page; -- |page= is deprecated; one accepted; |article-number= preferred if artnum then art_num_taxon_ID, art_num_assesment_ID = artnum:match ('^[eE]%.[Tt](%d+)[Aa](%d+)$') if not art_num_taxon_ID then table.insert (error_msgs_t, 'malformed |article-number= identifier'); end if args.page then -- maint message when |page= is used table.insert (maint_msgs_t, 'uses deprecated |page= identifier'); args.page = nil; -- unset as not used args['article-number'] = artnum; -- make sure that {{cite journal}} gets |article-number= end end if args.url then if args.url:match ('https://www.iucnredlist.org/species/') then -- must be a 'new-form' url url_taxon_ID, url_assesment_ID = args.url:match ('/species/(%d+)/(%d+)') if not url_taxon_ID then table.insert (error_msgs_t, 'malformed |url= identifier'); end end end if not error_msgs_t[1] then if doi_taxon_ID and art_num_taxon_ID then if (doi_taxon_ID ~= art_num_taxon_ID or ((doi_assesment_ID ~= art_num_assesment_ID) and not args.errata)) then table.insert (error_msgs_t, '|doi= / |article-number= mismatch'); end end if doi_taxon_ID and url_taxon_ID then if (doi_taxon_ID ~= url_taxon_ID or ((doi_assesment_ID ~= url_assesment_ID) and not args.errata)) then table.insert (error_msgs_t, '|doi= / |url= mismatch'); end end if art_num_taxon_ID and url_taxon_ID then if (art_num_taxon_ID ~= url_taxon_ID or ((art_num_assesment_ID ~= url_assesment_ID) and not args.errata)) then table.insert (error_msgs_t, '|article-number= / |url= mismatch'); end end end return doi_taxon_ID, doi_assesment_ID, art_num_taxon_ID, art_num_assesment_ID; end --[[--------------------------< I U C N _ V O L U M E _ C H E C K >-------------------------------------------- compares volume in |volume= (if present) against year in |date= or |year= (if present) against volume in |doi= (if present) returns nil if all that are present are correct; message else ]] local function iucn_volume_check (args, maint_msgs_t) local vol = args.volume; local date = args.date or args.year; local doi = args.doi and args.doi:match ('[Ii][Uu][Cc][Nn]%.[Uu][Kk]%.(%d%d%d%d)') if vol and date and (vol ~= date) then table.insert (maint_msgs_t, '|volume= / |date= mismatch'); end if vol and doi and ((vol ~= doi) and not args.amends) then table.insert (maint_msgs_t, '|volume= / |doi= mismatch'); end if date and doi and ((doi ~= date) and not args.amends) then table.insert (maint_msgs_t, '|date= / |doi= mismatch'); end end --[[--------------------------< _ C I T E >-------------------------------------------------------------------- entry point for calls from another module Wraps {{cite journal}}: takes cite journal parameters but updates old style url using electronic article number number |article-number= should be in format e.T13922A45199653 the url uses 13922/45199653 so we need to extract the number between T and A (taxon ID) and the number after A (assessment ID) the target url is https://www.iucnredlist.org/species/13922/45199653 usage: {{#invoke:iucn|cite}} template: {{Predloga:Navedi iucn}} ]] local function _cite (args, frame) local error_msgs_t = {}; -- holds error messages for rendering local maint_msgs_t = {}; -- holds hidden maint messages for rendering local namespace = mw.title.getCurrentTitle().namespace; -- used for categorization frame = frame or mw.getCurrentFrame() -- fetches frame if called from another module if args.title and (args.title:match (errata_pattern) or args.title:match (amendment_pattern)) then table.insert (error_msgs_t, 'title has extraneous text'); -- announce that this template has has errata or amendment text end local doi_taxon_ID, doi_assesment_ID; -- all of these contain the same identifying info in slightly local art_num_taxon_ID, art_num_assesment_ID; -- different forms. when any combination of these is present, doi_taxon_ID, doi_assesment_ID, art_num_taxon_ID, art_num_assesment_ID = iucn_identifiers_get (args, error_msgs_t, maint_msgs_t); args.id = nil -- unset; not supported local url_taxon_ID = art_num_taxon_ID or doi_taxon_ID; -- select for use in url that we will create local url_assesment_ID = art_num_assesment_ID or doi_assesment_ID; local url = args.url; if url then if url:find ('iucnredlist.org/details/', 1, true) then -- old-form url if url_taxon_ID then -- when there is an identifier url = nil -- unset; we'll create new url below else -- here when old-form but no identifier that we can use to create new url args.url = args.url:gsub ("http:", "https:") -- sometimes works with redirect on iucn site end table.insert (maint_msgs_t, 'old-form url') -- announce that this template has has an old-form url elseif url:find ('iucnredlist.org/species/', 1, true) then -- new-form url -- table.insert (maint_msgs_t, 'new-form url') --TODO: restore this line when most new-form urls have been removed from article space -- announce that this template has has an new-form url else table.insert (error_msgs_t, 'unknown url') -- emit error message end end if not url then -- when no url or unset old-form url if url_taxon_ID then args.url = "https://www.iucnredlist.org/species/" .. url_taxon_ID .. '/' .. url_assesment_ID else table.insert (error_msgs_t, 'no identifier') -- emit error message end end -- add journal if not provided (TODO decide if this should override provided value) if not args['journal'] and not args['work'] then args['journal'] = "[[Rdeči seznam IUCN|Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst]]" end iucn_volume_check (args, maint_msgs_t); -- |volume=, |year= (|date=), |doi= must all refer to the same volume if not args.volume and (args.year or args.date) then args.volume = args.year or args.date end if args.errata then args['orig-date'] = 'errata version of ' .. (args.year or args.date or args.volume) .. ' assessment'; args.date = args.errata; -- update publication data to errata year args.year = nil; -- unset these as no longer needed args.errata = nil; elseif args.amends then args['orig-date'] = 'amended version of ' .. args.amends .. ' assessment'; args.amends = nil; -- unset as no longer needed end -- add free-to-read icon to mark a correctly formed doi if args.doi then args['doi-access'] = args.doi:match ('10%.2305/[Ii][Uu][Cc][Nn].+[Tt]%d+[Aa]%d+%.%a%a') and 'free' or nil; args.language = args.language or args.lang or args.doi:match ('10%.2305/[Ii][Uu][Cc][Nn].+[Tt]%d+[Aa]%d+%.(%a%a)'); args.lang = nil; -- unset; use canonical form end local out_t = {}; if error_msgs_t[1] then table.insert (out_t, ' <span class="error" style="font-size:100%">{{[[Predloga:Navedi iucn|cite iucn]]}}: error: '); table.insert (out_t, table.concat (error_msgs_t, ', ')); table.insert (out_t, ' ([[Predloga:Navedi iucn#Napakovna sporočila|pomoč]])'); if (0 == namespace) then table.insert (out_t, '[[Kategorija:Navedi iucn napake]]'); end table.insert (out_t, '</span>'); end if maint_msgs_t[1] then table.insert (out_t, '<span class="citation-comment" style="display: none; color: #085; margin-left: 0.3em;">'); if not error_msgs_t[1] then table.insert (out_t, '{{[[Predloga:Navedi iucn|cite iucn]]}}: ') table.insert (out_t, table.concat (maint_msgs_t, ', ')); table.insert (out_t, ' ([[Predloga:Navedi iucn#Vzdrževalna sporočila|pomoč]])'); if (0 == namespace) then table.insert (out_t, '[[Kategorija:Navedi iucn vzdrževanje]]'); end end table.insert (out_t, '</span>'); end if (not args['doi-access']) and (0 == namespace) then table.insert (out_t, '[[Kategorija:Navedi iucn brez doi]]'); end return require ('Module:Citation/CS1')._citation (frame, args, {CitationClass='journal'}) .. -- invoke the module to bypass the call to {{cite journal}} table.concat (out_t); -- error and maint messages and categories end --[[--------------------------< C I T E >---------------------------------------------------------------------- entry point for template calls ]] local function cite (frame) local args = getArgs (frame); -- local copy of template arguments return _cite (args, frame); end --[=[-------------------------< E T _ A L _ P A T T E R N S >-------------------------------------------------- This adapted from Module:Citation/CS1/Configuration This table provides Lua patterns for the phrase "et al" and variants in a name. ]=] local et_al_patterns = { "[;,]? *[\"']*%f[%a][Ee][Tt]%.? *[Aa][Ll][%.;,\"']*$", -- variations on the 'et al' theme "[;,]? *[\"']*%f[%a][Ee][Tt]%.? *[Aa][Ll][Ii][AaIi][Ee]?[%.;,\"']*$", -- variations on the 'et alia', 'et alii' and 'et aliae' themes (false positive 'et aliie' unlikely to match) "[;,]? *%f[%a]and [Oo]thers", -- an alternative to et al. } --[[---------------------< N A M E _ H A S _ E T A L >-------------------------- This adapted from Module:Citation/CS1 Evaluates the content of a name for variations on the theme of et al. If found, returns true; nil else ]] local function name_has_etal (name) if name then -- name can be nil in which case just return name = name:gsub ('%b<>', ''); -- remove any html markup (typically <i>...</i>) for _, pattern in ipairs (et_al_patterns) do -- loop through all of the patterns if name:match (pattern) then -- if this 'et al' pattern is found in name name = name:gsub (pattern, ''); return true, name; -- has etal, so return true and the name without et al end end return nil, name; -- not found end return nil, ''; -- no names; end --[[--------------------------< A U T H O R _ L I S T _ M A K E >---------------------------------------------- creates a list of individual |authorn= parameters from the list of names provided in the raw iucn citation. names must have the form: Surname, I. (more than one 'I.' pair allowed but no spaces between I. pairs) assumes that parenthetical text at the end of the author-name-list is a collaboration Name, I.I., & Name, I.I. (Colaboration name) assumes that <i>et al.</i> is the last name in a list of names <params_t> is a table of parameter/value pairs used when rendering a {{cite IUCN}} template for substing modifies <params_t> and returns a plain-text author-name list for the nowiki output ]] local function author_names_get (raw_iucn_cite, params_t) local author_names = raw_iucn_cite:match ('^([^%d]-)%s+%d%d%d%d'); -- extract author name-list from raw iucn citation local has_etal; -- flag indicates that the raw author hist has some sort of 'et al' text has_etal, author_names = name_has_etal (author_names); -- set flag; reset <author_names> without etal local collaboration = author_names:match ('%s*(%b())$'); -- get collaboration name if it exists if collaboration then -- when there is a colaboration collaboration = collaboration:gsub ('[%(%)]', ''); -- remove bounding parentheses author_names = author_names:gsub ('%s*(%b())$', ''); -- and remove collaboration from author-name-list end local names = author_names:gsub ('%.?,?%s+&%s+', '.|'); -- replace 'separators' (<optional dot><optional comma><space><ampersand><space>) with <dot><pipe> names = names:gsub ('%.,%s*', '.|'); -- replace 'separators' (<dot><comma><optional space>) with <dot><pipe> names = names:gsub ('(%.%u),', '%1.|'); -- special case for when last initial is missing its trailing dot local list_t = mw.text.split (names, '|'); -- split string on pipes into <list_t>; a sequence to hold {{cite iucn}} template as it is assembled; for nowiki output if 0 == #list_t then -- no 'names' of the proper form; return the original as a single |author= parameter params_t['author'] = author_names; -- for substing return table.concat ({'|author=', author_names}), params_t; -- for nowiki output else for i, name in ipairs (list_t) do -- spin through the list of names params_t['author' .. i] = name; -- for substing list_t[i] = table.concat ({'|author', (i == 1) and '' or i, '=', name}); -- add |authorn= parameter names; create |author= instead of |author1=; for nowiki output end if collaboration then params_t['collaboration'] = collaboration; -- for substing table.insert (list_t, table.concat ({'|collaboration', '=', collaboration})); -- add |collaboration= parameter; for nowiki output end if has_etal then -- if <author_names> had some form of 'et al' params_t['display-authors'] = 'etal'; -- for substing table.insert (list_t, '|display-authors=etal'); -- add |dispaly-authors=etal parameter; for nowiki output end return table.concat (list_t, ' '); -- make a big string and return for nowiki output end end --[[--------------------------< T I T L E _ G E T >------------------------------------------------------------ extract and format citation title; attempts to get the italic right ''binomen'' (amended or errata title) ''binomen'' ''binomen'' ssp. ''subspecies'' ''binomen'' subsp. ''subspecies'' ''binomen'' var. ''variety'' ''binomen'' subvar. ''subvariety'' all of the above may have trailing amended or errata text in parentheses TODO: are there others? ]] local function title_get (raw_iucn_cite) local title = raw_iucn_cite:match ('%d%d%d%d%.%s+(.-)%s*%. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst'); local patterns = { -- tables of string.match patterns [1] and string.gsub patterns [2] {'(.-)%sssp%.%s+(.-)%s(%b())$', "''%1'' ssp. ''%2'' %3"}, -- binomen ssp. subspecies (zoology) with errata or amended text {'(.-)%sssp%.%s+(.+)', "''%1'' ssp. ''%2''"}, -- binomen ssp. subspecies (zoology) {'(.-)%ssubsp%.%s+(.-)%s(%b())$', "''%1'' subsp. ''%2'' %3"}, -- binomen subsp. subspecies (botany) with errata or amended text {'(.-)%ssubsp%.%s+(.+)', "''%1'' subsp. ''%2''"}, -- binomen subsp. subspecies (botany) {'(.-)%svar%.%s+(.-)%s+(%b())$', "''%1'' var. ''%2'' %3"}, -- binomen var. variety (botany) with errata or amended text {'(.-)%svar%.%s+(.+)', "''%1'' var. ''%2''"}, -- binomen var. variety (botany) {'(.-)%ssubvar%.%s+(.-)%s(%b())$', "''%1'' subvar. ''%2'' %3"}, -- binomen subvar. subvariety (botany) with errata or amended text {'(.-)%ssubvar%.%s+(.+)', "''%1'' subvar. ''%2''"}, -- binomen subvar. subvariety (botany) {'(.-)%s*(%b())$', "''%1'' %2"}, -- binomen with errata or amended text {'(.+)', "''%1''"}, -- binomen } for i, v in ipairs (patterns) do -- spin through the patterns if title:match (v[1]) then -- when a match title = title:gsub (v[1], v[2]); -- add italics break; -- and done end end return title; -- return the formatted title end --[[--------------------------< M A K E _ C I T E _ I U C N >-------------------------------------------------- parses apart an iucn-format citation copied from their webpage and reformats that into a {{cite iucn}} template for substing automatic substing by User:AnomieBOT/docs/TemplateSubster ]] local function make_cite_iucn (frame) local args_t = getArgs (frame); local raw_iucn_cite = args_t[1]; local template_t = {'{{navedi iucn '}; -- sequence that holds the {{navedi iucn}} template as it is being assembled; for nowiki'd output local params_t = {}; -- table of parameter/value pairs for substing local year, volume, artnum, doi, accessdate, language; year = raw_iucn_cite:match ('^%D+(%d%d%d%d)'); volume, artnum = raw_iucn_cite:match ('(%d%d%d%d):%s+(e%.T%d+A+%d+)%.%s?'); doi = raw_iucn_cite:match ('10%.2305/IUCN%.UK%.[%d%-]+%.RLTS%.T%d+A%d+%.%a%a'); language = raw_iucn_cite:match ('10%.2305/IUCN%.UK%.[%d%-]+%.RLTS%.T%d+A%d+%.(%a%a)'); accessdate = raw_iucn_cite:match ('Accessed on (.-)%.?$') or raw_iucn_cite:match ('Downloaded on (.-)%.?$'); -- 'Downloaded' → 'Accessed' change occured December 2021; accessdate = accessdate:gsub ('^0', ''); -- strips leading 0 in day 01 January 2020 -> 1 January 2020 table.insert (template_t, author_names_get (raw_iucn_cite, params_t)); -- add author name parameters; as a single string to <template_t>; as individual entries to <params_t> table.insert (template_t, table.concat ({' |year=', year})); -- add formatted year params_t.year = year; local title = title_get (raw_iucn_cite); local type_p = title:match (green_status_pattern); if type_p then title = title:match ('^([^%(]+)%s*%('); table.insert (template_t, table.concat ({' |type=', type_p})); -- add formatted errata params_t.type = type_p; end local errata = title:match (errata_pattern); -- nil unless IUCN citation has errata annotation; else year that this errata published (|date=) if errata then table.insert (template_t, table.concat ({' |errata=', errata})); -- add formatted errata params_t.errata = errata; title = title:gsub (errata_pattern, ''); -- remove errata annotation end local amends = title:match (amendment_pattern); -- nil unless IUCN citation has amendment annotation; else year that this assessment amends (|orig-date=) if amends then table.insert (template_t, table.concat ({' |amends=', amends})); -- add year of assessment that this assessment amends params_t.amends = amends; title = title:gsub (amendment_pattern, ''); -- remove amendment annotation end table.insert (template_t, table.concat ({' |title=', title})); -- add formatted title params_t.title = title; table.insert (template_t, table.concat ({' |volume=', volume})); -- add formatted volume params_t.volume = volume; table.insert (template_t, table.concat ({' |article-number=', artnum})); -- add formatted article number params_t['article-number'] = artnum; table.insert (template_t, table.concat ({' |doi=', doi})); -- add formatted doi params_t.doi = doi; table.insert (template_t, table.concat ({' |language=', language})); -- add formatted language params_t.language = language; table.insert (template_t, table.concat ({' |access-date=', accessdate})); -- add formatted access-date params_t['access-date'] = accessdate; table.insert (template_t, '}}'); -- close the template if args_t[2] then -- if anything in args_t[2], write a nowiki'd version that editors can copy into <ref> tags return frame:preprocess (table.concat ({'<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">', table.concat (template_t), '</syntaxhighlight>'})); -- caveat lector: if left long enough anomiebot will subst this end if args_t['ref'] then -- enable subst of ref tags with name return frame:preprocess ('<ref name=' .. args_t['ref'] .. '>' .. table.concat (template_t) .. '</ref>') end return frame:preprocess (table.concat (template_t)); -- render {{cite iucn}} template; substable end --[[--------------------------< E X P O R T E D F U N C T I O N S >------------------------------------------ ]] return { cite = cite, -- wraps {{cite journal}} _cite = _cite, -- for calling from other modules make_cite_iucn = make_cite_iucn, -- wraps {{cite IUCN}} } 8x8pdviz0xkcqjxgxs21l18beapvf2b 10 603713 6685739 2026-06-05T18:57:02Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »<includeonly>{{#invoke:cite IUCN|cite}}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} <!-- Add categories to the /doc subpage, not here! --> </noinclude>« 6685739 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:cite IUCN|cite}}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} <!-- Add categories to the /doc subpage, not here! --> </noinclude> p7wcz29777ebmhbdhk2pmomggv6dzdx 10 603714 6685742 2026-06-05T19:01:01Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Testcases notice <!--|toc=on-->}} {{Test case|_collapsible=yes|_showcode=yes|_title=null }} {{Test case|_collapsible=yes|_showcode=yes|_title=new-style url provided |last1=Sillero-Zubiri |first1=C. |last2=Do Linh San |first2=E. |name-list-style=amp |date=2016 |title=''Mungos gambianus'' |journal=[[The IUCN Red List of Threatened Species]] |volume=2016 |article-number=e.T13922A45199653 |url=https://www.iucnredlist.org/species/13922/45199653 |doi=10.2305/IUCN.UK....« 6685742 wikitext text/x-wiki {{Testcases notice <!--|toc=on-->}} {{Test case|_collapsible=yes|_showcode=yes|_title=null }} {{Test case|_collapsible=yes|_showcode=yes|_title=new-style url provided |last1=Sillero-Zubiri |first1=C. |last2=Do Linh San |first2=E. |name-list-style=amp |date=2016 |title=''Mungos gambianus'' |journal=[[The IUCN Red List of Threatened Species]] |volume=2016 |article-number=e.T13922A45199653 |url=https://www.iucnredlist.org/species/13922/45199653 |doi=10.2305/IUCN.UK.2016-1.RLTS.T13922A45199653.en |access-date=18 October 2018}} {{Test case|_collapsible=yes|_showcode=yes|_title=old-style url provided and replaced |last1=Goodrich |first1=J. |last2=Lynam |first2=A. |last3=Miquelle |first3=D. |last4=Wibisono |first4=H. |last5=Kawanishi |first5=K. |last6=Pattanavibool |first6=A. |last7=Htun |first7=S. |last8=Tempa |first8=T. |last9=Karki |first9=J. |last10=Jhala |first10=Y. |last11=Karanth |first11=U. |title=''Panthera tigris'' |journal=[[The IUCN Red List of Threatened Species]] |volume=2015 |article-number=e.T15955A50659951 |publisher=[[IUCN]] |date=2015 |url=http://www.iucnredlist.org/details/15955/0 |doi=10.2305/IUCN.UK.2015-2.RLTS.T15955A50659951.en |access-date=15 January 2018}} {{Test case|_collapsible=yes|_showcode=yes|_title=old-style url provided and replaced |author=BirdLife International |author-link=BirdLife International |date=2017 |title=''Passer domesticus'' |journal=The IUCN Red List of Threatened Species |volume=2017 |article-number=e.T103818789A111172035 |access-date=26 October 2018 |url=http://oldredlist.iucnredlist.org/details/103818789/0}} {{Test case|_collapsible=yes|_showcode=yes|_title=no journal parameter provided |title=''Motacilla alba'' |author=BirdLife International |author-link=BirdLife International |version=2019.3 |date=2019 |article-number=e.T22718348A137417893 |url=https://www.iucnredlist.org/species/22718348/137417893 |access-date=14 December 2019}} {{Test case|_collapsible=yes|_showcode=yes|_title=use assessors | assessor3 = Sillero-Zubiri, C. | assessor2 = Do Linh San, E. |assessor1=nobody | last-assessor-amp = yes | year = 2016 | title = ''Mungos gambianus'' | journal = [[The IUCN Red List of Threatened Species]] | volume = 2016 | page = e.T13922A45199653 | url = https://www.iucnredlist.org/species/13922/45199653 |doi=10.2305/IUCN.UK.2016-1.RLTS.T13922A45199653.en | accessdate = 18 October 2018}} {{Test case|_collapsible=yes|_showcode=yes|_title=new-style url provided, mode{{=}}cs2 | author1 = Sillero-Zubiri, C. | author2 = Do Linh San, E. | last-author-amp = yes | year = 2016 | title = ''Mungos gambianus'' | journal = [[The IUCN Red List of Threatened Species]] | volume = 2016 | page = e.T13922A45199653 | url = https://www.iucnredlist.org/species/13922/45199653 |mode=cs2 |doi=10.2305/IUCN.UK.2016-1.RLTS.T13922A45199653.en | accessdate = 18 October 2018}} {{Test case|_collapsible=yes|_showcode=yes|_title=old-style url provided and replaced | author1 = Goodrich, J. | author2 = Lynam, A. | author3 = Miquelle, D. | author4 = Wibisono, H. | author5 = Kawanishi, K. | author6 = Pattanavibool, A. | author7 = Htun, S. | author8 = Tempa, T. | author9 = Karki, J. | author10 = Jhala, Y. & Karanth, U. | title = ''Panthera tigris'' | journal = [[The IUCN Red List of Threatened Species]] | volume = 2015 | page = e.T15955A50659951 | publisher = [[IUCN]] | date = 2015 | url = http://www.iucnredlist.org/details/15955/0 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2015-2.RLTS.T15955A50659951.en | access-date = 15 January 2018}} {{Test case|_collapsible=yes|_showcode=yes|_title=old-style url provided and replaced; amended parameter used |author=BirdLife International |year=2017 |title=''Passer domesticus'' |amended=amended version of 2016 assessment |journal=The IUCN Red List of Threatened Species |volume=2017 |page=e.T103818789A111172035. | access-date =26 October 2018 |url=http://oldredlist.iucnredlist.org/details/103818789/0 }} <!-- {{clear}} == References == <references /> --> 6vns97zser6nq3oaevee8uucpcpu261 14 603715 6685748 2026-06-05T19:10:23Z Ljuba24b 92351 nova kat 6685748 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Buildings in Tunis}} [[Kategorija:Tunis]] 2pvvkrp0u78xrt8ozxb7b8o44ihqcg2 1 603716 6685763 2026-06-05T19:25:31Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »Tole ni na Unescovem seznamu: glej [https://whc.unesco.org/en/statesparties/uz] Niti ni na Poskusnem seznamu; glej [https://whc.unesco.org/en/tentativelists/?action=listtentative&pattern=uzbekistan] @[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] - preveri prosim še ti.« 6685763 wikitext text/x-wiki Tole ni na Unescovem seznamu: glej [https://whc.unesco.org/en/statesparties/uz] Niti ni na Poskusnem seznamu; glej [https://whc.unesco.org/en/tentativelists/?action=listtentative&pattern=uzbekistan] @[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] - preveri prosim še ti. tp9ycd4s9af3xw944musjy9tcloj874 6685791 6685763 2026-06-05T20:38:53Z Octopus 13285 6685791 wikitext text/x-wiki Tole ni na Unescovem seznamu: glej [https://whc.unesco.org/en/statesparties/uz] Niti ni na Poskusnem seznamu; glej [https://whc.unesco.org/en/tentativelists/?action=listtentative&pattern=uzbekistan] @[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] - preveri prosim še ti. Hvala za opozorilo! V uzbeški verziji članka piše, da je, jaz pa tega nisem preverjal. Medresa ni na seznamu in bom napako popravil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:38, 5. junij 2026 (CEST) qve1vu8hqp34b5zhkk92ewifydwphf0 0 603718 6685784 2026-06-05T20:24:32Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Afërdita Veveçka Priftaj]] 6685784 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Afërdita Veveçka Priftaj]] afdyzwf41qmfxa0vt0dfbu0hr6q7ri1 0 603719 6685798 2026-06-05T20:51:04Z Octopus 13285 infopolje 6685798 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Qaffol Shoshi mausoleum | native_name = Qaffol Shoshiy maqbarasi | native_language = Uzbek | native_name2 = | native_language2 = | native_name3 = | native_language3 = | other_name = | image = File:Mavzoley Kaffal Shashi 13-36.JPG | image_size = | alt = | caption = Mausoleum of Kaffal Shashi | mapframe = | locmapin = | map_relief = | map_width = | map_caption = | map_dot_mark = | map_dot_label = | coordinates = {{coord|41.33820|69.23807|format=dms|type:landmark_region:UZ|display=inline,title}} | gbgridref = | gbgridref_note = | type = | etymology = | location = [[Tashkent]], [[Uzbekistan]] | nearest_city = [[Tashkent]] | area = | elevation = | height = | beginning_label = | beginning_date = | formed = | founded = | founder = | built = 1542-1542 | built_for = [[mausoleum]] | original_use = | demolished = | rebuilt = | restored = | restored_by = | current_use = | architect = Ghulam Husayn | sculptor = | architecture = | visitors_num = | visitors_year = | visitors_ref = | governing_body = | owner = | website = | designation1 = | designation1_offname = | designation1_type = | designation1_criteria = | designation1_date = | delisted1_date = | designation1_partof = | designation1_number = | designation1_free1name = | designation1_free1value = | designation1_free2name = | designation1_free2value = | designation1_free3name = | designation1_free3value = | designation2 = | designation2_offname = | designation2_type = | designation2_criteria = | designation2_date = | delisted2_date = | designation2_partof = | designation2_number = | designation2_free1name = | designation2_free1value = | designation2_free2name = | designation2_free2value = | designation2_free3name = | designation2_free3value = | designation3 = | designation3_offname = | designation3_type = | designation3_criteria = | designation3_date = | delisted3_date = | designation3_partof = | designation3_number = | designation3_free1name = | designation3_free1value = | designation3_free2name = | designation3_free2value = | designation3_free3name = | designation3_free3value = | designation4 = | designation4_offname = | designation4_type = | designation4_criteria = | designation4_date = | delisted4_date = | designation4_partof = | designation4_number = | designation4_free1name = | designation4_free1value = | designation4_free2name = | designation4_free2value = | designation4_free3name = | designation4_free3value = | designation5 = | designation5_offname = | designation5_type = | designation5_criteria = | designation5_date = | delisted5_date = | designation5_partof = | designation5_number = | designation5_free1name = | designation5_free1value = | designation5_free2name = | designation5_free2value = | designation5_free3name = | designation5_free3value = | designation6 = | designation6_offname = | designation6_type = | designation6_criteria = | designation6_date = | delisted6_date = | designation6_partof = | designation6_number = | designation6_free1name = | designation6_free1value = | designation6_free2name = | designation6_free2value = | designation6_free3name = | designation6_free3value = | embed = | embedded = }} lnwfice8197xust6n56z2qkunavawss 6685802 6685798 2026-06-05T21:00:18Z Octopus 13285 urejanje 6685802 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Mavzolej Kaffola Šošija | native_name = Qaffol Shoshiy maqbarasi | native_language = Uzbeško | native_name2 = | native_language2 = | native_name3 = | native_language3 = | other_name = | image = Mavzoley Kaffal Shashi 13-36.JPG | image_size = | alt = | caption = Mavzolej Kaffola Šošija | mapframe = | locmapin = Uzbekistan | map_relief = yes | map_width = | map_caption = | map_dot_mark = | map_dot_label = | coordinates = {{coord|41.33820|69.23807|format=dms|type:landmark_region:UZ|display=inline,title}} | gbgridref = | gbgridref_note = | type = | etymology = | location = [[Taškent]], <br> {{zastava|Uzbekistan}} | nearest_city = | area = | elevation = | height = | beginning_label = | beginning_date = | formed = | founded = | founder = | built = 1542-1542 | built_for = [[mavzolej]] | original_use = | demolished = | rebuilt = | restored = | restored_by = | current_use = | architect = Gulam Husein | sculptor = | architecture = | embed = | embedded = }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1542]] [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Muzeji v Uzbekistanu]] pu8ao2dnwtx8woh1d8rv58k9trpvaz5 6685894 6685802 2026-06-06T07:27:32Z Octopus 13285 uvod 6685894 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Mavzolej Kaffola Šošija | native_name = Qaffol Shoshiy maqbarasi | native_language = Uzbeško | native_name2 = | native_language2 = | native_name3 = | native_language3 = | other_name = | image = Mavzoley Kaffal Shashi 13-36.JPG | image_size = | alt = | caption = Mavzolej Kaffola Šošija | mapframe = | locmapin = Uzbekistan | map_relief = yes | map_width = | map_caption = | map_dot_mark = | map_dot_label = | coordinates = {{coord|41.33820|69.23807|format=dms|type:landmark_region:UZ|display=inline,title}} | gbgridref = | gbgridref_note = | type = | etymology = | location = [[Taškent]], <br> {{zastava|Uzbekistan}} | nearest_city = | area = | elevation = | height = | beginning_label = | beginning_date = | formed = | founded = | founder = | built = 1541-1542 | built_for = [[mavzolej]] | original_use = | demolished = | rebuilt = | restored = | restored_by = | current_use = | architect = Gulam Husein | sculptor = | architecture = | embed = | embedded = }} '''Mavzolej Kaffola Šošija''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Kaffol Šošij makbarasi) je [[mavzolej]] v [[Taškent]]u v [[Uzbekistan]]u, zgrajen v čast imama Abu Bakra Muhameda ibn Alija ibn Ismaila al-Kaffala aš-Šašija.<ref name="History10"/><ref>{{Cite web|url= https://uzbekistan.travel/uz/o/toshkentning-asosiy-ziyorat-obyektlari-boylab-sayyohlik-marshruti/|title= Hazrati Imom majmuasi|website= uzbekistan.travel |accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref>National encyclopedia of Uzbekistan. Tashkent: "National Encyclopedia of Uzbekistan" State Scientific Publishing House, 2004, volume 9</ref> Prvotna imamova grobnica se ni ohranila. Sedanji mavzolej je leta 1542 zgradil takratni dvorni arhitekt Guljam Husein. Mavzolej je asimetrična zgradba s portalom in kupolo, znana kot 'hanka'.<ref name="History7">{{Cite web|url= https://www.centralasia-travel.com/ru/countries/uzbekistan/places/tashkent/kaffal-shashi|title= МАВЗОЛЕЙ АБУБЕКРА КАФФАЛЯ АШ-ШАШИ|website= www.centralasia-travel.com |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Hanke so bile zasnovane tako, da so romarjem nudile zavetje v stanovanjskih prostorih, imenovanih 'hudžra'.<ref name="History7"/> Mavzolejski kompleksi so pogosto imeli tudi [[mošeja|mošejo]] in kuhinjo.<ref name="History10">{{Cite web|url= https://legacy.uz/znakomstvo-s-mavzoleem-al-kaffal-ash-shashi/|title= KAFFAL ASH-SHOSHI MAQBARASI |website= ЗНАКОМСТВО С МАВЗОЛЕЕМ АЛЬ-КАФФАЛЬ АШ-ШАШИ|accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref name="History9" /><ref name="History3">{{Cite web|url= https://arboblar.uz/uz/people/kaffal-shashi|title= Qaffol ash-Shoshiy|website= arboblar.uz |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Južno od glavne stavbe je na majhnem dvorišču kasnejše grobišče (sagana). ==Zgodovina== Mavzolej je bil zgrajen v letih 1541–1542 iz žgane opeke, dimenzije 25 × 26 × 5 cm.<ref name="History10" /><ref name="History8" /><ref name="History3" /><ref>{{Cite web|url= https://shosh.uz/toshkent-allomalari-va-tarihiy-shahslari-qaffol-shoshiy/|title= Тошкент алломалари ва тарихий шахслари. Қаффол Шоший|website= shosh.uz |accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref name="History1" /> V sovjetskem obdobju Uzbekistana je bil mavzolej Kaffola Šašija zaradi svoje verske vsebine zaprt, a so ga verniki kljub temu še naprej obiskovali. 27. marca 1945 je Svet ljudskih komisarjev Uzbekistanske SSR z odlokom št. 410 upravljanje mavzoleja skupaj s šestimi drugimi zelo obiskanimi romarskimi kraji prenesel na Duhovno upravo muslimanov Srednje Azije in Kazahstana (SADUM).<ref name="History10" /> ==Arhitektura== Mavzolej je pravokotne oblike z dimenzijama 13,3 × 12,5 m. Sestavljen iz velike sobe s stransko sobo z obokanim vhodom. Veliki osrednji prostor (6×6 m) je pokrit z dvonadstropno kupolo.<ref>{{Cite web|url= https://www.uztour.ru/uzbekistan/attractions/tashkent/kaffal-shashi-mausoleum|title= Kaffal Shashi maqbarasi|website= www.uztour.ru|accessdate= 2023-11-11|archive-date= 2023-11-11|archive-url= https://web.archive.org/web/20231111103823/https://www.uztour.ru/uzbekistan/attractions/tashkent/kaffal-shashi-mausoleum|url-status= dead}}</ref><ref name="History1">{{Cite web|url= https://uz.advisor.travel/poi/Qaffol-Shoshiy-maqbarasi-24184 |title= Qaffol Shoshiy maqbarasi|website= uz.advisor.travel |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Glavna kupola in dva stolpa na njenih straneh so zgrajeni v tradicionalnem slogu. V vogalih mavzoleja so dvo- in trinadstropne osemkotne in štirikotne hudžre.<ref name="History8">{{Cite web|url= https://bookatour.me/ru/uzbekistan/attraction/mavzoley-al-kaffal-ash-shashi-tashkent.html|title= МАВЗОЛЕЙ АЛЬ-КАФФАЛЬ АШ-ШАШИ|website= bookatour.me |accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref name="History7" /><ref name="History1" /> Na prekladi nad vrati so napisani datum izgradnje mavzoleja, ime arhitekta in kaligrafov podpis. Napisi na kupoli se niso ohranili.<ref name="History3" /> Stene mavzoleja so okrašene z izrezljanimi ploščami. Kupola mavzoleja je prekrita z barvnimi ploščicami. Grobišče je označeno s kamnom.<ref name="History9">{{Cite web|url= https://rutraveller.ru/place/48319|title= KAFFAL ASH-SHOSHI MAQBARASI |website= rutraveller.ru |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Pogrebna kripta je okrašena z mozaiki, grobovi pa so prekriti z nagrobniki. Okoli mavzoleja je bil kasneje zgrajen [[kompleks Hazrati Imam]].<ref name="History1" /><ref>{{Cite web|url= https://uzhurriyat.uz/2017/04/18/ko-hna-shosh-bag-ridagi-javohir/|title= Ko‘hna Shosh bag‘ridagi javohir|website= uzhurriyat.uz |accessdate= 2023-11-11}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1542]] [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Mavzoleji v Uzbekistanu]] t08sp55qbqozbouekgh96xyabc9pdiu 6685896 6685894 2026-06-06T07:30:32Z Octopus 13285 /* Sklici */ galerija 6685896 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Mavzolej Kaffola Šošija | native_name = Qaffol Shoshiy maqbarasi | native_language = Uzbeško | native_name2 = | native_language2 = | native_name3 = | native_language3 = | other_name = | image = Mavzoley Kaffal Shashi 13-36.JPG | image_size = | alt = | caption = Mavzolej Kaffola Šošija | mapframe = | locmapin = Uzbekistan | map_relief = yes | map_width = | map_caption = | map_dot_mark = | map_dot_label = | coordinates = {{coord|41.33820|69.23807|format=dms|type:landmark_region:UZ|display=inline,title}} | gbgridref = | gbgridref_note = | type = | etymology = | location = [[Taškent]], <br> {{zastava|Uzbekistan}} | nearest_city = | area = | elevation = | height = | beginning_label = | beginning_date = | formed = | founded = | founder = | built = 1541-1542 | built_for = [[mavzolej]] | original_use = | demolished = | rebuilt = | restored = | restored_by = | current_use = | architect = Gulam Husein | sculptor = | architecture = | embed = | embedded = }} '''Mavzolej Kaffola Šošija''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Kaffol Šošij makbarasi) je [[mavzolej]] v [[Taškent]]u v [[Uzbekistan]]u, zgrajen v čast imama Abu Bakra Muhameda ibn Alija ibn Ismaila al-Kaffala aš-Šašija.<ref name="History10"/><ref>{{Cite web|url= https://uzbekistan.travel/uz/o/toshkentning-asosiy-ziyorat-obyektlari-boylab-sayyohlik-marshruti/|title= Hazrati Imom majmuasi|website= uzbekistan.travel |accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref>National encyclopedia of Uzbekistan. Tashkent: "National Encyclopedia of Uzbekistan" State Scientific Publishing House, 2004, volume 9</ref> Prvotna imamova grobnica se ni ohranila. Sedanji mavzolej je leta 1542 zgradil takratni dvorni arhitekt Guljam Husein. Mavzolej je asimetrična zgradba s portalom in kupolo, znana kot 'hanka'.<ref name="History7">{{Cite web|url= https://www.centralasia-travel.com/ru/countries/uzbekistan/places/tashkent/kaffal-shashi|title= МАВЗОЛЕЙ АБУБЕКРА КАФФАЛЯ АШ-ШАШИ|website= www.centralasia-travel.com |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Hanke so bile zasnovane tako, da so romarjem nudile zavetje v stanovanjskih prostorih, imenovanih 'hudžra'.<ref name="History7"/> Mavzolejski kompleksi so pogosto imeli tudi [[mošeja|mošejo]] in kuhinjo.<ref name="History10">{{Cite web|url= https://legacy.uz/znakomstvo-s-mavzoleem-al-kaffal-ash-shashi/|title= KAFFAL ASH-SHOSHI MAQBARASI |website= ЗНАКОМСТВО С МАВЗОЛЕЕМ АЛЬ-КАФФАЛЬ АШ-ШАШИ|accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref name="History9" /><ref name="History3">{{Cite web|url= https://arboblar.uz/uz/people/kaffal-shashi|title= Qaffol ash-Shoshiy|website= arboblar.uz |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Južno od glavne stavbe je na majhnem dvorišču kasnejše grobišče (sagana). ==Zgodovina== Mavzolej je bil zgrajen v letih 1541–1542 iz žgane opeke, dimenzije 25 × 26 × 5 cm.<ref name="History10" /><ref name="History8" /><ref name="History3" /><ref>{{Cite web|url= https://shosh.uz/toshkent-allomalari-va-tarihiy-shahslari-qaffol-shoshiy/|title= Тошкент алломалари ва тарихий шахслари. Қаффол Шоший|website= shosh.uz |accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref name="History1" /> V sovjetskem obdobju Uzbekistana je bil mavzolej Kaffola Šašija zaradi svoje verske vsebine zaprt, a so ga verniki kljub temu še naprej obiskovali. 27. marca 1945 je Svet ljudskih komisarjev Uzbekistanske SSR z odlokom št. 410 upravljanje mavzoleja skupaj s šestimi drugimi zelo obiskanimi romarskimi kraji prenesel na Duhovno upravo muslimanov Srednje Azije in Kazahstana (SADUM).<ref name="History10" /> ==Arhitektura== Mavzolej je pravokotne oblike z dimenzijama 13,3 × 12,5 m. Sestavljen iz velike sobe s stransko sobo z obokanim vhodom. Veliki osrednji prostor (6×6 m) je pokrit z dvonadstropno kupolo.<ref>{{Cite web|url= https://www.uztour.ru/uzbekistan/attractions/tashkent/kaffal-shashi-mausoleum|title= Kaffal Shashi maqbarasi|website= www.uztour.ru|accessdate= 2023-11-11|archive-date= 2023-11-11|archive-url= https://web.archive.org/web/20231111103823/https://www.uztour.ru/uzbekistan/attractions/tashkent/kaffal-shashi-mausoleum|url-status= dead}}</ref><ref name="History1">{{Cite web|url= https://uz.advisor.travel/poi/Qaffol-Shoshiy-maqbarasi-24184 |title= Qaffol Shoshiy maqbarasi|website= uz.advisor.travel |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Glavna kupola in dva stolpa na njenih straneh so zgrajeni v tradicionalnem slogu. V vogalih mavzoleja so dvo- in trinadstropne osemkotne in štirikotne hudžre.<ref name="History8">{{Cite web|url= https://bookatour.me/ru/uzbekistan/attraction/mavzoley-al-kaffal-ash-shashi-tashkent.html|title= МАВЗОЛЕЙ АЛЬ-КАФФАЛЬ АШ-ШАШИ|website= bookatour.me |accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref name="History7" /><ref name="History1" /> Na prekladi nad vrati so napisani datum izgradnje mavzoleja, ime arhitekta in kaligrafov podpis. Napisi na kupoli se niso ohranili.<ref name="History3" /> Stene mavzoleja so okrašene z izrezljanimi ploščami. Kupola mavzoleja je prekrita z barvnimi ploščicami. Grobišče je označeno s kamnom.<ref name="History9">{{Cite web|url= https://rutraveller.ru/place/48319|title= KAFFAL ASH-SHOSHI MAQBARASI |website= rutraveller.ru |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Pogrebna kripta je okrašena z mozaiki, grobovi pa so prekriti z nagrobniki. Okoli mavzoleja je bil kasneje zgrajen [[kompleks Hazrati Imam]].<ref name="History1" /><ref>{{Cite web|url= https://uzhurriyat.uz/2017/04/18/ko-hna-shosh-bag-ridagi-javohir/|title= Ko‘hna Shosh bag‘ridagi javohir|website= uzhurriyat.uz |accessdate= 2023-11-11}}</ref> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Mavzoley Kaffal Shashi 13-39.JPG| Slika:Mavzoley Kaffal Shashi 13-38.JPG| Slika:Mavzoley Kaffal Shashi 13-37.JPG| Slika:Kaffal Shashi Mausoleum rear view.jpg| </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1542]] [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Mavzoleji v Uzbekistanu]] mkszkaku4rz394nd2120d4iebf6fgg8 6685901 6685896 2026-06-06T07:37:23Z Octopus 13285 /* Vir */ Zunanje povezave 6685901 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Mavzolej Kaffola Šošija | native_name = Qaffol Shoshiy maqbarasi | native_language = Uzbeško | native_name2 = | native_language2 = | native_name3 = | native_language3 = | other_name = | image = Mavzoley Kaffal Shashi 13-36.JPG | image_size = | alt = | caption = Mavzolej Kaffola Šošija | mapframe = | locmapin = Uzbekistan | map_relief = yes | map_width = | map_caption = | map_dot_mark = | map_dot_label = | coordinates = {{coord|41.33820|69.23807|format=dms|type:landmark_region:UZ|display=inline,title}} | gbgridref = | gbgridref_note = | type = | etymology = | location = [[Taškent]], <br> {{zastava|Uzbekistan}} | nearest_city = | area = | elevation = | height = | beginning_label = | beginning_date = | formed = | founded = | founder = | built = 1541-1542 | built_for = [[mavzolej]] | original_use = | demolished = | rebuilt = | restored = | restored_by = | current_use = | architect = Gulam Husein | sculptor = | architecture = | embed = | embedded = }} '''Mavzolej Kaffola Šošija''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Kaffol Šošij makbarasi) je [[mavzolej]] v [[Taškent]]u v [[Uzbekistan]]u, zgrajen v čast imama Abu Bakra Muhameda ibn Alija ibn Ismaila al-Kaffala aš-Šašija.<ref name="History10"/><ref>{{Cite web|url= https://uzbekistan.travel/uz/o/toshkentning-asosiy-ziyorat-obyektlari-boylab-sayyohlik-marshruti/|title= Hazrati Imom majmuasi|website= uzbekistan.travel |accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref>National encyclopedia of Uzbekistan. Tashkent: "National Encyclopedia of Uzbekistan" State Scientific Publishing House, 2004, volume 9</ref> Prvotna imamova grobnica se ni ohranila. Sedanji mavzolej je leta 1542 zgradil takratni dvorni arhitekt Guljam Husein. Mavzolej je asimetrična zgradba s portalom in kupolo, znana kot 'hanka'.<ref name="History7">{{Cite web|url= https://www.centralasia-travel.com/ru/countries/uzbekistan/places/tashkent/kaffal-shashi|title= МАВЗОЛЕЙ АБУБЕКРА КАФФАЛЯ АШ-ШАШИ|website= www.centralasia-travel.com |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Hanke so bile zasnovane tako, da so romarjem nudile zavetje v stanovanjskih prostorih, imenovanih 'hudžra'.<ref name="History7"/> Mavzolejski kompleksi so pogosto imeli tudi [[mošeja|mošejo]] in kuhinjo.<ref name="History10">{{Cite web|url= https://legacy.uz/znakomstvo-s-mavzoleem-al-kaffal-ash-shashi/|title= KAFFAL ASH-SHOSHI MAQBARASI |website= ЗНАКОМСТВО С МАВЗОЛЕЕМ АЛЬ-КАФФАЛЬ АШ-ШАШИ|accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref name="History9" /><ref name="History3">{{Cite web|url= https://arboblar.uz/uz/people/kaffal-shashi|title= Qaffol ash-Shoshiy|website= arboblar.uz |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Južno od glavne stavbe je na majhnem dvorišču kasnejše grobišče (sagana). ==Zgodovina== Mavzolej je bil zgrajen v letih 1541–1542 iz žgane opeke, dimenzije 25 × 26 × 5 cm.<ref name="History10" /><ref name="History8" /><ref name="History3" /><ref>{{Cite web|url= https://shosh.uz/toshkent-allomalari-va-tarihiy-shahslari-qaffol-shoshiy/|title= Тошкент алломалари ва тарихий шахслари. Қаффол Шоший|website= shosh.uz |accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref name="History1" /> V sovjetskem obdobju Uzbekistana je bil mavzolej Kaffola Šašija zaradi svoje verske vsebine zaprt, a so ga verniki kljub temu še naprej obiskovali. 27. marca 1945 je Svet ljudskih komisarjev Uzbekistanske SSR z odlokom št. 410 upravljanje mavzoleja skupaj s šestimi drugimi zelo obiskanimi romarskimi kraji prenesel na Duhovno upravo muslimanov Srednje Azije in Kazahstana (SADUM).<ref name="History10" /> ==Arhitektura== Mavzolej je pravokotne oblike z dimenzijama 13,3 × 12,5 m. Sestavljen iz velike sobe s stransko sobo z obokanim vhodom. Veliki osrednji prostor (6×6 m) je pokrit z dvonadstropno kupolo.<ref>{{Cite web|url= https://www.uztour.ru/uzbekistan/attractions/tashkent/kaffal-shashi-mausoleum|title= Kaffal Shashi maqbarasi|website= www.uztour.ru|accessdate= 2023-11-11|archive-date= 2023-11-11|archive-url= https://web.archive.org/web/20231111103823/https://www.uztour.ru/uzbekistan/attractions/tashkent/kaffal-shashi-mausoleum|url-status= dead}}</ref><ref name="History1">{{Cite web|url= https://uz.advisor.travel/poi/Qaffol-Shoshiy-maqbarasi-24184 |title= Qaffol Shoshiy maqbarasi|website= uz.advisor.travel |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Glavna kupola in dva stolpa na njenih straneh so zgrajeni v tradicionalnem slogu. V vogalih mavzoleja so dvo- in trinadstropne osemkotne in štirikotne hudžre.<ref name="History8">{{Cite web|url= https://bookatour.me/ru/uzbekistan/attraction/mavzoley-al-kaffal-ash-shashi-tashkent.html|title= МАВЗОЛЕЙ АЛЬ-КАФФАЛЬ АШ-ШАШИ|website= bookatour.me |accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref name="History7" /><ref name="History1" /> Na prekladi nad vrati so napisani datum izgradnje mavzoleja, ime arhitekta in kaligrafov podpis. Napisi na kupoli se niso ohranili.<ref name="History3" /> Stene mavzoleja so okrašene z izrezljanimi ploščami. Kupola mavzoleja je prekrita z barvnimi ploščicami. Grobišče je označeno s kamnom.<ref name="History9">{{Cite web|url= https://rutraveller.ru/place/48319|title= KAFFAL ASH-SHOSHI MAQBARASI |website= rutraveller.ru |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Pogrebna kripta je okrašena z mozaiki, grobovi pa so prekriti z nagrobniki. Okoli mavzoleja je bil kasneje zgrajen [[kompleks Hazrati Imam]].<ref name="History1" /><ref>{{Cite web|url= https://uzhurriyat.uz/2017/04/18/ko-hna-shosh-bag-ridagi-javohir/|title= Ko‘hna Shosh bag‘ridagi javohir|website= uzhurriyat.uz |accessdate= 2023-11-11}}</ref> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Mavzoley Kaffal Shashi 13-39.JPG| Slika:Mavzoley Kaffal Shashi 13-38.JPG| Slika:Mavzoley Kaffal Shashi 13-37.JPG| Slika:Kaffal Shashi Mausoleum rear view.jpg| </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Zunanje povezave== * [https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d9457555-Reviews-Qaffol_Shoshiy_Maqbarasi-Tashkent_Tashkent_Province.html Qaffol Shoshiy Maqbarasi, Ташкент: лучшие советы перед посещением] * [https://yuz.uz/uz/news/abu-bakr-qaffol-shoshiy--mehr-saxovat-sohibi Abu Bakr Qaffol Shoshiy – mehr-saxovat sohibi] * [https://oyina.uz/uz/generation/138 Qaffol ash-Shoshiy] * [https://lex.uz/docs/-1729649 PQ-587-сон 20.02.2007. Hazrati imom (hastimom) jamoatchilik jamg‘armasini qo‘llab-quvvatlash to‘g‘risida] * [https://www.trtavaz.com.tr/haber/uzb/avrasyadan/toshkentdagi-hazrati-imom-majmuasi/6134e94201a30a87c87c0eea Toshkentdagi Hazrati Imom majmuasi - Avrasya'dan - Haber] * [https://meros.uz/object/hazrati-imom-majmuasi Hazrati Imom majmuasi] * [https://sirlar.uz/qaffol-ash-shoshiy-haqida-batafsil-ma-lumotlar-tarjimai-hol Qaffol ash-Shoshiy haqida batafsil ma’lumotlar, tarjimai hol] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1542]] [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Mavzoleji v Uzbekistanu]] jd68p5euwng9bp9wfg5vifdqv098k08 6685906 6685901 2026-06-06T07:43:14Z Octopus 13285 povezava 6685906 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Mavzolej Kaffola Šošija | native_name = Qaffol Shoshiy maqbarasi | native_language = Uzbeško | native_name2 = | native_language2 = | native_name3 = | native_language3 = | other_name = | image = Mavzoley Kaffal Shashi 13-36.JPG | image_size = | alt = | caption = Mavzolej Kaffola Šošija | mapframe = | locmapin = Uzbekistan | map_relief = yes | map_width = | map_caption = | map_dot_mark = | map_dot_label = | coordinates = {{coord|41.33820|69.23807|format=dms|type:landmark_region:UZ|display=inline,title}} | gbgridref = | gbgridref_note = | type = | etymology = | location = [[Taškent]], <br> {{zastava|Uzbekistan}} | nearest_city = | area = | elevation = | height = | beginning_label = | beginning_date = | formed = | founded = | founder = | built = 1541-1542 | built_for = [[mavzolej]] | original_use = | demolished = | rebuilt = | restored = | restored_by = | current_use = | architect = Gulam Husein | sculptor = | architecture = | embed = | embedded = }} '''Mavzolej Kaffola Šošija''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Kaffol Šošij makbarasi) je [[mavzolej]] v [[Taškent]]u v [[Uzbekistan]]u, zgrajen v čast imama [[Kaffol Šoši|Abu Bakra Muhameda ibn Alija ibn Ismaila al-Kaffola aš-Šošija]].<ref name="History10"/><ref>{{Cite web|url= https://uzbekistan.travel/uz/o/toshkentning-asosiy-ziyorat-obyektlari-boylab-sayyohlik-marshruti/|title= Hazrati Imom majmuasi|website= uzbekistan.travel |accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref>National encyclopedia of Uzbekistan. Tashkent: "National Encyclopedia of Uzbekistan" State Scientific Publishing House, 2004, volume 9</ref> Prvotna imamova grobnica se ni ohranila. Sedanji mavzolej je leta 1542 zgradil takratni dvorni arhitekt Guljam Husein. Mavzolej je asimetrična zgradba s portalom in kupolo, znana kot 'hanka'.<ref name="History7">{{Cite web|url= https://www.centralasia-travel.com/ru/countries/uzbekistan/places/tashkent/kaffal-shashi|title= МАВЗОЛЕЙ АБУБЕКРА КАФФАЛЯ АШ-ШАШИ|website= www.centralasia-travel.com |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Hanke so bile zasnovane tako, da so romarjem nudile zavetje v stanovanjskih prostorih, imenovanih 'hudžra'.<ref name="History7"/> Mavzolejski kompleksi so pogosto imeli tudi [[mošeja|mošejo]] in kuhinjo.<ref name="History10">{{Cite web|url= https://legacy.uz/znakomstvo-s-mavzoleem-al-kaffal-ash-shashi/|title= KAFFAL ASH-SHOSHI MAQBARASI |website= ЗНАКОМСТВО С МАВЗОЛЕЕМ АЛЬ-КАФФАЛЬ АШ-ШАШИ|accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref name="History9" /><ref name="History3">{{Cite web|url= https://arboblar.uz/uz/people/kaffal-shashi|title= Qaffol ash-Shoshiy|website= arboblar.uz |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Južno od glavne stavbe je na majhnem dvorišču kasnejše grobišče (sagana). ==Zgodovina== Mavzolej je bil zgrajen v letih 1541–1542 iz žgane opeke, dimenzije 25 × 26 × 5 cm.<ref name="History10" /><ref name="History8" /><ref name="History3" /><ref>{{Cite web|url= https://shosh.uz/toshkent-allomalari-va-tarihiy-shahslari-qaffol-shoshiy/|title= Тошкент алломалари ва тарихий шахслари. Қаффол Шоший|website= shosh.uz |accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref name="History1" /> V sovjetskem obdobju Uzbekistana je bil mavzolej Kaffola Šašija zaradi svoje verske vsebine zaprt, a so ga verniki kljub temu še naprej obiskovali. 27. marca 1945 je Svet ljudskih komisarjev Uzbekistanske SSR z odlokom št. 410 upravljanje mavzoleja skupaj s šestimi drugimi zelo obiskanimi romarskimi kraji prenesel na Duhovno upravo muslimanov Srednje Azije in Kazahstana (SADUM).<ref name="History10" /> ==Arhitektura== Mavzolej je pravokotne oblike z dimenzijama 13,3 × 12,5 m. Sestavljen iz velike sobe s stransko sobo z obokanim vhodom. Veliki osrednji prostor (6×6 m) je pokrit z dvonadstropno kupolo.<ref>{{Cite web|url= https://www.uztour.ru/uzbekistan/attractions/tashkent/kaffal-shashi-mausoleum|title= Kaffal Shashi maqbarasi|website= www.uztour.ru|accessdate= 2023-11-11|archive-date= 2023-11-11|archive-url= https://web.archive.org/web/20231111103823/https://www.uztour.ru/uzbekistan/attractions/tashkent/kaffal-shashi-mausoleum|url-status= dead}}</ref><ref name="History1">{{Cite web|url= https://uz.advisor.travel/poi/Qaffol-Shoshiy-maqbarasi-24184 |title= Qaffol Shoshiy maqbarasi|website= uz.advisor.travel |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Glavna kupola in dva stolpa na njenih straneh so zgrajeni v tradicionalnem slogu. V vogalih mavzoleja so dvo- in trinadstropne osemkotne in štirikotne hudžre.<ref name="History8">{{Cite web|url= https://bookatour.me/ru/uzbekistan/attraction/mavzoley-al-kaffal-ash-shashi-tashkent.html|title= МАВЗОЛЕЙ АЛЬ-КАФФАЛЬ АШ-ШАШИ|website= bookatour.me |accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref name="History7" /><ref name="History1" /> Na prekladi nad vrati so napisani datum izgradnje mavzoleja, ime arhitekta in kaligrafov podpis. Napisi na kupoli se niso ohranili.<ref name="History3" /> Stene mavzoleja so okrašene z izrezljanimi ploščami. Kupola mavzoleja je prekrita z barvnimi ploščicami. Grobišče je označeno s kamnom.<ref name="History9">{{Cite web|url= https://rutraveller.ru/place/48319|title= KAFFAL ASH-SHOSHI MAQBARASI |website= rutraveller.ru |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Pogrebna kripta je okrašena z mozaiki, grobovi pa so prekriti z nagrobniki. Okoli mavzoleja je bil kasneje zgrajen [[kompleks Hazrati Imam]].<ref name="History1" /><ref>{{Cite web|url= https://uzhurriyat.uz/2017/04/18/ko-hna-shosh-bag-ridagi-javohir/|title= Ko‘hna Shosh bag‘ridagi javohir|website= uzhurriyat.uz |accessdate= 2023-11-11}}</ref> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Mavzoley Kaffal Shashi 13-39.JPG| Slika:Mavzoley Kaffal Shashi 13-38.JPG| Slika:Mavzoley Kaffal Shashi 13-37.JPG| Slika:Kaffal Shashi Mausoleum rear view.jpg| </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Zunanje povezave== * [https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d9457555-Reviews-Qaffol_Shoshiy_Maqbarasi-Tashkent_Tashkent_Province.html Qaffol Shoshiy Maqbarasi, Ташкент: лучшие советы перед посещением] * [https://yuz.uz/uz/news/abu-bakr-qaffol-shoshiy--mehr-saxovat-sohibi Abu Bakr Qaffol Shoshiy – mehr-saxovat sohibi] * [https://oyina.uz/uz/generation/138 Qaffol ash-Shoshiy] * [https://lex.uz/docs/-1729649 PQ-587-сон 20.02.2007. Hazrati imom (hastimom) jamoatchilik jamg‘armasini qo‘llab-quvvatlash to‘g‘risida] * [https://www.trtavaz.com.tr/haber/uzb/avrasyadan/toshkentdagi-hazrati-imom-majmuasi/6134e94201a30a87c87c0eea Toshkentdagi Hazrati Imom majmuasi - Avrasya'dan - Haber] * [https://meros.uz/object/hazrati-imom-majmuasi Hazrati Imom majmuasi] * [https://sirlar.uz/qaffol-ash-shoshiy-haqida-batafsil-ma-lumotlar-tarjimai-hol Qaffol ash-Shoshiy haqida batafsil ma’lumotlar, tarjimai hol] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1542]] [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Mavzoleji v Uzbekistanu]] 7yqfq99du01c6aalnew3p05912bxuo4 0 603720 6685813 2026-06-05T21:42:30Z Tomica SLO 244659 nič nisem spremenil 6685813 wikitext text/x-wiki == Povzetek == '''Akamasoa''' (kar v malgaščini pomeni ''»Dobri prijatelji«'') je humanitarno združenje in solidarnostno mesto na [[Madagaskar|Madagaskarju]], ki ga je leta 1989 ustanovil slovenski [[misijonar]] in [[Lazaristi|lazarist]] [[Pedro Opeka]]. Združenje je nastalo z namenom reševanja ljudi iz skrajne revščine, zlasti tistih, ki so živeli na smetišču glavnega mesta [[Antananarivo]]<ref name="akamasoa_about">[https://www.perepedro-akamasoa.org/en/who-are-we/ Združenje Akamasoa: Kdo smo], uradna spletna stran, pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. Danes je Akamasoa prerasla v pravo mesto z več četrtmi, ki tisočem družinam zagotavlja dostop do dostojnih bivališč, dela, izobraževanja in zdravstvenega varstva. == Zgodovina in ustanovitev == Ko se je Pedro Opeka leta 1989 vrnil v Antananarivo, je bil pretresen nad globoko revščino na obrobju mesta. Na stotine družin je živelo v kartonskih škatlah na mestnem smetišču, se prehranjevalo z odpadki in tekmovalo s psi za preživetje<ref>Opeka, Pedro (2013). ''Božji videz na smetišču''. Ljubljana: Družina.</ref>. Gnan z globoko empatijo in vero, je Opeka stopil med te ljudi. Ključni prelomni trenutek je bil, ko jim je predlagal, da skupaj ustvarijo nekaj novega, pod pogojem, da so pripravljeni delati. Združenje Akamasoa je bilo uradno ustanovljeno decembra 1989 z misijo »pomagati ljudem, da si pomagajo sami«<ref name="akamasoa_about" />. == Vizija in prizadevnost Pedra Opeke == Filozofija Pedra Opeke ne temelji na goli dobrodelnosti (asistencializmu), ampak na spoštovanju človekovega dostojanstva skozi delo, izobraževanje in disciplino. Opeka je prepričan, da vsak človek nosi v sebi božjo iskro in pravico do dostojnega življenja. Njegovo delovanje zaznamujejo: * '''Delo kot pot do dostojanstva:''' Prebivalci ne prejemajo miloščine. Moški in ženske delajo v kamnolomih, izdelujejo opeko, gradijo hiše, ceste in javne ustanove. * '''Izobraževanje kot ključ do prihodnosti:''' Šola je za otroke v Akamasoi obvezna. Opeka pogosto poudarja, da je izobrazba edino orožje, s katerim lahko dolgoročno premagajo revščino. * '''Skupnost in solidarnost:''' Mesto upravljajo prebivalci sami prek izvoljenih svetov, kar krepi njihovo odgovornost in državljansko zavest. == Duhovna dimenzija in »delo Boga« == Čeprav je Akamasoa socialni in gospodarski projekt, Pedro Opeka vedno poudarja, da je celotno gibanje sad '''Božjega delovanja''' in previdnosti. Opeka svoje delo vidi kot neposredno izpolnjevanje evangelija med najrevnejšimi (''»Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili«'', Mt 25,40). Duhovno srce Akamasoe je nedeljska sveta maša, ki poteka na prostem ali v veliki športni dvorani (t.i. stadion mesta Akamasoa). Bogoslužje, ki se ga udeleži več tisoč ljudi (predvsem otrok in mladih), je svetovno znano po svojem veselju, ritmičnem petju, plesu in globoki hvaležnosti Bogu za vrnjeno dostojanstvo<ref>Slovenska karitas (2021). [https://www.karitas.si/akamasoa-kjer-se-slavi-zivljenje/ Akamasoa – kjer se slavi življenje], pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. Opeka pogosto poudarja, da je Akamasoa »čudež vere in ljubezni«, kjer se nemogoče stvari uresničujejo z Božjo pomočjo in dobroto ljudi z vsega sveta. == Dosežki in infrastruktura == Od ustanovitve do danes je Akamasoa dosegla izjemne rezultate pri preobrazbi malgaške družbe: * '''Stanovanja:''' Zgrajenih je bilo več kot 4.000 zidanih hiš, v katerih živi več kot 25.000 ljudi. * '''Izobraževanje:''' Združenje je zgradilo na desetine osnovnih in srednjih šol ter univerzitetnih ustanov, kjer se šola preko 14.000 otrok. * '''Zdravstvo:''' Deluje več zdravstvenih domov, porodnišnic in lekarn, ki zagotavljajo oskrbo tistim, ki si je sicer ne bi mogli privoščiti. * '''Zaposlovanje:''' Poleg kamnolomov in gradbeništva združenje razvija obrtne dejavnosti, kmetijstvo in pogozdovanje okolice. Za svoje delo v Akamasoi je bil Pedro Opeka večkrat nominiran za [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] ter prejel številna visoka mednarodna in državna odlikovanja (tako v Franciji, Sloveniji kot na Madagaskarju)<ref>[https://www.rtvslo.si/svet/afrika/pedro-opeka-znova-nominiran-za-nobelovo-nagrado-za-mir/561439 RTV SLO: Pedro Opeka znova nominiran za Nobelovo nagrado za mir], pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. == Viri == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.perepedro-akamasoa.org/ Uradna spletna stran združenja Akamasoa] (v francoščini in angleščini) * [https://www.misijonsko-sredisce.si/ Misijonsko središče Slovenije] – informacije o podpori projektom Pedra Opeke ax7yglp21en2wkudfbsyob85r0ha667 6685829 6685813 2026-06-05T22:14:54Z Tomica SLO 244659 dodal sem avtorske slike 6685829 wikitext text/x-wiki == Povzetek == [[Slika:AKAMASOA.jpg|sličica|Kraj Akamasoa ]] '''Akamasoa''' (kar v malgaščini pomeni ''»Dobri prijatelji«'') je humanitarno združenje in solidarnostno mesto na [[Madagaskar|Madagaskarju]], ki ga je leta 1989 ustanovil slovenski [[misijonar]] in [[Lazaristi|lazarist]] [[Pedro Opeka]]. Združenje je nastalo z namenom reševanja ljudi iz skrajne revščine, zlasti tistih, ki so živeli na smetišču glavnega mesta [[Antananarivo]]<ref name="akamasoa_about">[https://www.perepedro-akamasoa.org/en/who-are-we/ Združenje Akamasoa: Kdo smo], uradna spletna stran, pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. Danes je Akamasoa prerasla v pravo mesto z več četrtmi, ki tisočem družinam zagotavlja dostop do dostojnih bivališč, dela, izobraževanja in zdravstvenega varstva. == Zgodovina in ustanovitev == [[Slika:Akamasoa landfill.jpg|sličica|Smetišče v kraju Akamasoa]] Ko se je Pedro Opeka leta 1989 vrnil v Antananarivo, je bil pretresen nad globoko revščino na obrobju mesta. Na stotine družin je živelo v kartonskih škatlah na mestnem smetišču, se prehranjevalo z odpadki in tekmovalo s psi za preživetje<ref>Opeka, Pedro (2013). ''Božji videz na smetišču''. Ljubljana: Družina.</ref>. Gnan z globoko empatijo in vero, je Opeka stopil med te ljudi. Ključni prelomni trenutek je bil, ko jim je predlagal, da skupaj ustvarijo nekaj novega, pod pogojem, da so pripravljeni delati. Združenje Akamasoa je bilo uradno ustanovljeno decembra 1989 z misijo »pomagati ljudem, da si pomagajo sami«<ref name="akamasoa_about" />. == Vizija in prizadevnost Pedra Opeke == [[Slika:Akamasoa school university.jpg|sličica|Ena izmed šolskih ustanov v kraju Akamasoa]] Filozofija Pedra Opeke ne temelji na goli dobrodelnosti (asistencializmu), ampak na spoštovanju človekovega dostojanstva skozi delo, izobraževanje in disciplino. Opeka je prepričan, da vsak človek nosi v sebi božjo iskro in pravico do dostojnega življenja. Njegovo delovanje zaznamujejo: * '''Delo kot pot do dostojanstva:''' Prebivalci ne prejemajo miloščine. Moški in ženske delajo v kamnolomih, izdelujejo opeko, gradijo hiše, ceste in javne ustanove. * '''Izobraževanje kot ključ do prihodnosti:''' Šola je za otroke v Akamasoi obvezna. Opeka pogosto poudarja, da je izobrazba edino orožje, s katerim lahko dolgoročno premagajo revščino. * '''Skupnost in solidarnost:''' Mesto upravljajo prebivalci sami prek izvoljenih svetov, kar krepi njihovo odgovornost in državljansko zavest. == Duhovna dimenzija in »delo Boga« == [[Slika:Pedro Opeka.jpg|sličica|Pedro Opeka med nedeljsko sveto mašo na stadionu]] [[Slika:Sunday mass children crowd in Akamasoa.jpg|sličica|Uprizoritev in ples verskih scenografij ob koncu maše s strani osnovnošolskih otrok]] Čeprav je Akamasoa socialni in gospodarski projekt, Pedro Opeka vedno poudarja, da je celotno gibanje sad '''Božjega delovanja''' in previdnosti. Opeka svoje delo vidi kot neposredno izpolnjevanje evangelija med najrevnejšimi (''»Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili«'', Mt 25,40). Duhovno srce Akamasoe je nedeljska sveta maša, ki poteka na prostem ali v veliki športni dvorani (t.i. stadion mesta Akamasoa). Bogoslužje, ki se ga udeleži več tisoč ljudi (predvsem otrok in mladih), je svetovno znano po svojem veselju, ritmičnem petju, plesu in globoki hvaležnosti Bogu za vrnjeno dostojanstvo<ref>Slovenska karitas (2021). [https://www.karitas.si/akamasoa-kjer-se-slavi-zivljenje/ Akamasoa – kjer se slavi življenje], pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. Opeka pogosto poudarja, da je Akamasoa »čudež vere in ljubezni«, kjer se nemogoče stvari uresničujejo z Božjo pomočjo in dobroto ljudi z vsega sveta. == Dosežki in infrastruktura == Od ustanovitve do danes je Akamasoa dosegla izjemne rezultate pri preobrazbi malgaške družbe: * '''Stanovanja:''' Zgrajenih je bilo več kot 4.000 zidanih hiš, v katerih živi več kot 25.000 ljudi. * '''Izobraževanje:''' Združenje je zgradilo na desetine osnovnih in srednjih šol ter univerzitetnih ustanov, kjer se šola preko 14.000 otrok. * '''Zdravstvo:''' Deluje več zdravstvenih domov, porodnišnic in lekarn, ki zagotavljajo oskrbo tistim, ki si je sicer ne bi mogli privoščiti. * '''Zaposlovanje:''' Poleg kamnolomov in gradbeništva združenje razvija obrtne dejavnosti, kmetijstvo in pogozdovanje okolice. Za svoje delo v Akamasoi je bil Pedro Opeka večkrat nominiran za [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] ter prejel številna visoka mednarodna in državna odlikovanja (tako v Franciji, Sloveniji kot na Madagaskarju)<ref>[https://www.rtvslo.si/svet/afrika/pedro-opeka-znova-nominiran-za-nobelovo-nagrado-za-mir/561439 RTV SLO: Pedro Opeka znova nominiran za Nobelovo nagrado za mir], pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. == Viri == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.perepedro-akamasoa.org/ Uradna spletna stran združenja Akamasoa] (v francoščini in angleščini) * [https://www.misijonsko-sredisce.si/ Misijonsko središče Slovenije] – informacije o podpori projektom Pedra Opeke m9570rxejvrm7x356qrgf6k9nlvqyz5 6685873 6685829 2026-06-06T05:52:12Z Romanm 13 /* Povzetek */ uvod brez naslova 6685873 wikitext text/x-wiki [[Slika:AKAMASOA.jpg|sličica|Kraj Akamasoa ]] '''Akamasoa''' (kar v malgaščini pomeni ''»Dobri prijatelji«'') je humanitarno združenje in solidarnostno mesto na [[Madagaskar|Madagaskarju]], ki ga je leta 1989 ustanovil slovenski [[misijonar]] in [[Lazaristi|lazarist]] [[Pedro Opeka]]. Združenje je nastalo z namenom reševanja ljudi iz skrajne revščine, zlasti tistih, ki so živeli na smetišču glavnega mesta [[Antananarivo]]<ref name="akamasoa_about">[https://www.perepedro-akamasoa.org/en/who-are-we/ Združenje Akamasoa: Kdo smo], uradna spletna stran, pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. Danes je Akamasoa prerasla v pravo mesto z več četrtmi, ki tisočem družinam zagotavlja dostop do dostojnih bivališč, dela, izobraževanja in zdravstvenega varstva. == Zgodovina in ustanovitev == [[Slika:Akamasoa landfill.jpg|sličica|Smetišče v kraju Akamasoa]] Ko se je Pedro Opeka leta 1989 vrnil v Antananarivo, je bil pretresen nad globoko revščino na obrobju mesta. Na stotine družin je živelo v kartonskih škatlah na mestnem smetišču, se prehranjevalo z odpadki in tekmovalo s psi za preživetje<ref>Opeka, Pedro (2013). ''Božji videz na smetišču''. Ljubljana: Družina.</ref>. Gnan z globoko empatijo in vero, je Opeka stopil med te ljudi. Ključni prelomni trenutek je bil, ko jim je predlagal, da skupaj ustvarijo nekaj novega, pod pogojem, da so pripravljeni delati. Združenje Akamasoa je bilo uradno ustanovljeno decembra 1989 z misijo »pomagati ljudem, da si pomagajo sami«<ref name="akamasoa_about" />. == Vizija in prizadevnost Pedra Opeke == [[Slika:Akamasoa school university.jpg|sličica|Ena izmed šolskih ustanov v kraju Akamasoa]] Filozofija Pedra Opeke ne temelji na goli dobrodelnosti (asistencializmu), ampak na spoštovanju človekovega dostojanstva skozi delo, izobraževanje in disciplino. Opeka je prepričan, da vsak človek nosi v sebi božjo iskro in pravico do dostojnega življenja. Njegovo delovanje zaznamujejo: * '''Delo kot pot do dostojanstva:''' Prebivalci ne prejemajo miloščine. Moški in ženske delajo v kamnolomih, izdelujejo opeko, gradijo hiše, ceste in javne ustanove. * '''Izobraževanje kot ključ do prihodnosti:''' Šola je za otroke v Akamasoi obvezna. Opeka pogosto poudarja, da je izobrazba edino orožje, s katerim lahko dolgoročno premagajo revščino. * '''Skupnost in solidarnost:''' Mesto upravljajo prebivalci sami prek izvoljenih svetov, kar krepi njihovo odgovornost in državljansko zavest. == Duhovna dimenzija in »delo Boga« == [[Slika:Pedro Opeka.jpg|sličica|Pedro Opeka med nedeljsko sveto mašo na stadionu]] [[Slika:Sunday mass children crowd in Akamasoa.jpg|sličica|Uprizoritev in ples verskih scenografij ob koncu maše s strani osnovnošolskih otrok]] Čeprav je Akamasoa socialni in gospodarski projekt, Pedro Opeka vedno poudarja, da je celotno gibanje sad '''Božjega delovanja''' in previdnosti. Opeka svoje delo vidi kot neposredno izpolnjevanje evangelija med najrevnejšimi (''»Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili«'', Mt 25,40). Duhovno srce Akamasoe je nedeljska sveta maša, ki poteka na prostem ali v veliki športni dvorani (t.i. stadion mesta Akamasoa). Bogoslužje, ki se ga udeleži več tisoč ljudi (predvsem otrok in mladih), je svetovno znano po svojem veselju, ritmičnem petju, plesu in globoki hvaležnosti Bogu za vrnjeno dostojanstvo<ref>Slovenska karitas (2021). [https://www.karitas.si/akamasoa-kjer-se-slavi-zivljenje/ Akamasoa – kjer se slavi življenje], pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. Opeka pogosto poudarja, da je Akamasoa »čudež vere in ljubezni«, kjer se nemogoče stvari uresničujejo z Božjo pomočjo in dobroto ljudi z vsega sveta. == Dosežki in infrastruktura == Od ustanovitve do danes je Akamasoa dosegla izjemne rezultate pri preobrazbi malgaške družbe: * '''Stanovanja:''' Zgrajenih je bilo več kot 4.000 zidanih hiš, v katerih živi več kot 25.000 ljudi. * '''Izobraževanje:''' Združenje je zgradilo na desetine osnovnih in srednjih šol ter univerzitetnih ustanov, kjer se šola preko 14.000 otrok. * '''Zdravstvo:''' Deluje več zdravstvenih domov, porodnišnic in lekarn, ki zagotavljajo oskrbo tistim, ki si je sicer ne bi mogli privoščiti. * '''Zaposlovanje:''' Poleg kamnolomov in gradbeništva združenje razvija obrtne dejavnosti, kmetijstvo in pogozdovanje okolice. Za svoje delo v Akamasoi je bil Pedro Opeka večkrat nominiran za [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] ter prejel številna visoka mednarodna in državna odlikovanja (tako v Franciji, Sloveniji kot na Madagaskarju)<ref>[https://www.rtvslo.si/svet/afrika/pedro-opeka-znova-nominiran-za-nobelovo-nagrado-za-mir/561439 RTV SLO: Pedro Opeka znova nominiran za Nobelovo nagrado za mir], pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. == Viri == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.perepedro-akamasoa.org/ Uradna spletna stran združenja Akamasoa] (v francoščini in angleščini) * [https://www.misijonsko-sredisce.si/ Misijonsko središče Slovenije] – informacije o podpori projektom Pedra Opeke g9yvxdwswcpulks2qftyevyrmx82bhz 6685875 6685873 2026-06-06T05:55:31Z Romanm 13 dodal [[Kategorija:Humanitarne organizacije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685875 wikitext text/x-wiki [[Slika:AKAMASOA.jpg|sličica|Kraj Akamasoa ]] '''Akamasoa''' (kar v malgaščini pomeni ''»Dobri prijatelji«'') je humanitarno združenje in solidarnostno mesto na [[Madagaskar|Madagaskarju]], ki ga je leta 1989 ustanovil slovenski [[misijonar]] in [[Lazaristi|lazarist]] [[Pedro Opeka]]. Združenje je nastalo z namenom reševanja ljudi iz skrajne revščine, zlasti tistih, ki so živeli na smetišču glavnega mesta [[Antananarivo]]<ref name="akamasoa_about">[https://www.perepedro-akamasoa.org/en/who-are-we/ Združenje Akamasoa: Kdo smo], uradna spletna stran, pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. Danes je Akamasoa prerasla v pravo mesto z več četrtmi, ki tisočem družinam zagotavlja dostop do dostojnih bivališč, dela, izobraževanja in zdravstvenega varstva. == Zgodovina in ustanovitev == [[Slika:Akamasoa landfill.jpg|sličica|Smetišče v kraju Akamasoa]] Ko se je Pedro Opeka leta 1989 vrnil v Antananarivo, je bil pretresen nad globoko revščino na obrobju mesta. Na stotine družin je živelo v kartonskih škatlah na mestnem smetišču, se prehranjevalo z odpadki in tekmovalo s psi za preživetje<ref>Opeka, Pedro (2013). ''Božji videz na smetišču''. Ljubljana: Družina.</ref>. Gnan z globoko empatijo in vero, je Opeka stopil med te ljudi. Ključni prelomni trenutek je bil, ko jim je predlagal, da skupaj ustvarijo nekaj novega, pod pogojem, da so pripravljeni delati. Združenje Akamasoa je bilo uradno ustanovljeno decembra 1989 z misijo »pomagati ljudem, da si pomagajo sami«<ref name="akamasoa_about" />. == Vizija in prizadevnost Pedra Opeke == [[Slika:Akamasoa school university.jpg|sličica|Ena izmed šolskih ustanov v kraju Akamasoa]] Filozofija Pedra Opeke ne temelji na goli dobrodelnosti (asistencializmu), ampak na spoštovanju človekovega dostojanstva skozi delo, izobraževanje in disciplino. Opeka je prepričan, da vsak človek nosi v sebi božjo iskro in pravico do dostojnega življenja. Njegovo delovanje zaznamujejo: * '''Delo kot pot do dostojanstva:''' Prebivalci ne prejemajo miloščine. Moški in ženske delajo v kamnolomih, izdelujejo opeko, gradijo hiše, ceste in javne ustanove. * '''Izobraževanje kot ključ do prihodnosti:''' Šola je za otroke v Akamasoi obvezna. Opeka pogosto poudarja, da je izobrazba edino orožje, s katerim lahko dolgoročno premagajo revščino. * '''Skupnost in solidarnost:''' Mesto upravljajo prebivalci sami prek izvoljenih svetov, kar krepi njihovo odgovornost in državljansko zavest. == Duhovna dimenzija in »delo Boga« == [[Slika:Pedro Opeka.jpg|sličica|Pedro Opeka med nedeljsko sveto mašo na stadionu]] [[Slika:Sunday mass children crowd in Akamasoa.jpg|sličica|Uprizoritev in ples verskih scenografij ob koncu maše s strani osnovnošolskih otrok]] Čeprav je Akamasoa socialni in gospodarski projekt, Pedro Opeka vedno poudarja, da je celotno gibanje sad '''Božjega delovanja''' in previdnosti. Opeka svoje delo vidi kot neposredno izpolnjevanje evangelija med najrevnejšimi (''»Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili«'', Mt 25,40). Duhovno srce Akamasoe je nedeljska sveta maša, ki poteka na prostem ali v veliki športni dvorani (t.i. stadion mesta Akamasoa). Bogoslužje, ki se ga udeleži več tisoč ljudi (predvsem otrok in mladih), je svetovno znano po svojem veselju, ritmičnem petju, plesu in globoki hvaležnosti Bogu za vrnjeno dostojanstvo<ref>Slovenska karitas (2021). [https://www.karitas.si/akamasoa-kjer-se-slavi-zivljenje/ Akamasoa – kjer se slavi življenje], pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. Opeka pogosto poudarja, da je Akamasoa »čudež vere in ljubezni«, kjer se nemogoče stvari uresničujejo z Božjo pomočjo in dobroto ljudi z vsega sveta. == Dosežki in infrastruktura == Od ustanovitve do danes je Akamasoa dosegla izjemne rezultate pri preobrazbi malgaške družbe: * '''Stanovanja:''' Zgrajenih je bilo več kot 4.000 zidanih hiš, v katerih živi več kot 25.000 ljudi. * '''Izobraževanje:''' Združenje je zgradilo na desetine osnovnih in srednjih šol ter univerzitetnih ustanov, kjer se šola preko 14.000 otrok. * '''Zdravstvo:''' Deluje več zdravstvenih domov, porodnišnic in lekarn, ki zagotavljajo oskrbo tistim, ki si je sicer ne bi mogli privoščiti. * '''Zaposlovanje:''' Poleg kamnolomov in gradbeništva združenje razvija obrtne dejavnosti, kmetijstvo in pogozdovanje okolice. Za svoje delo v Akamasoi je bil Pedro Opeka večkrat nominiran za [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] ter prejel številna visoka mednarodna in državna odlikovanja (tako v Franciji, Sloveniji kot na Madagaskarju)<ref>[https://www.rtvslo.si/svet/afrika/pedro-opeka-znova-nominiran-za-nobelovo-nagrado-za-mir/561439 RTV SLO: Pedro Opeka znova nominiran za Nobelovo nagrado za mir], pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. == Viri == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.perepedro-akamasoa.org/ Uradna spletna stran združenja Akamasoa] (v francoščini in angleščini) * [https://www.misijonsko-sredisce.si/ Misijonsko središče Slovenije] – informacije o podpori projektom Pedra Opeke [[Kategorija:Humanitarne organizacije]] nmzs92kmshxow8gr8o51yqcp4xbl9a8 6685876 6685875 2026-06-06T05:55:50Z Romanm 13 dodal [[Kategorija:Mesta na Madagaskarju]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685876 wikitext text/x-wiki [[Slika:AKAMASOA.jpg|sličica|Kraj Akamasoa ]] '''Akamasoa''' (kar v malgaščini pomeni ''»Dobri prijatelji«'') je humanitarno združenje in solidarnostno mesto na [[Madagaskar|Madagaskarju]], ki ga je leta 1989 ustanovil slovenski [[misijonar]] in [[Lazaristi|lazarist]] [[Pedro Opeka]]. Združenje je nastalo z namenom reševanja ljudi iz skrajne revščine, zlasti tistih, ki so živeli na smetišču glavnega mesta [[Antananarivo]]<ref name="akamasoa_about">[https://www.perepedro-akamasoa.org/en/who-are-we/ Združenje Akamasoa: Kdo smo], uradna spletna stran, pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. Danes je Akamasoa prerasla v pravo mesto z več četrtmi, ki tisočem družinam zagotavlja dostop do dostojnih bivališč, dela, izobraževanja in zdravstvenega varstva. == Zgodovina in ustanovitev == [[Slika:Akamasoa landfill.jpg|sličica|Smetišče v kraju Akamasoa]] Ko se je Pedro Opeka leta 1989 vrnil v Antananarivo, je bil pretresen nad globoko revščino na obrobju mesta. Na stotine družin je živelo v kartonskih škatlah na mestnem smetišču, se prehranjevalo z odpadki in tekmovalo s psi za preživetje<ref>Opeka, Pedro (2013). ''Božji videz na smetišču''. Ljubljana: Družina.</ref>. Gnan z globoko empatijo in vero, je Opeka stopil med te ljudi. Ključni prelomni trenutek je bil, ko jim je predlagal, da skupaj ustvarijo nekaj novega, pod pogojem, da so pripravljeni delati. Združenje Akamasoa je bilo uradno ustanovljeno decembra 1989 z misijo »pomagati ljudem, da si pomagajo sami«<ref name="akamasoa_about" />. == Vizija in prizadevnost Pedra Opeke == [[Slika:Akamasoa school university.jpg|sličica|Ena izmed šolskih ustanov v kraju Akamasoa]] Filozofija Pedra Opeke ne temelji na goli dobrodelnosti (asistencializmu), ampak na spoštovanju človekovega dostojanstva skozi delo, izobraževanje in disciplino. Opeka je prepričan, da vsak človek nosi v sebi božjo iskro in pravico do dostojnega življenja. Njegovo delovanje zaznamujejo: * '''Delo kot pot do dostojanstva:''' Prebivalci ne prejemajo miloščine. Moški in ženske delajo v kamnolomih, izdelujejo opeko, gradijo hiše, ceste in javne ustanove. * '''Izobraževanje kot ključ do prihodnosti:''' Šola je za otroke v Akamasoi obvezna. Opeka pogosto poudarja, da je izobrazba edino orožje, s katerim lahko dolgoročno premagajo revščino. * '''Skupnost in solidarnost:''' Mesto upravljajo prebivalci sami prek izvoljenih svetov, kar krepi njihovo odgovornost in državljansko zavest. == Duhovna dimenzija in »delo Boga« == [[Slika:Pedro Opeka.jpg|sličica|Pedro Opeka med nedeljsko sveto mašo na stadionu]] [[Slika:Sunday mass children crowd in Akamasoa.jpg|sličica|Uprizoritev in ples verskih scenografij ob koncu maše s strani osnovnošolskih otrok]] Čeprav je Akamasoa socialni in gospodarski projekt, Pedro Opeka vedno poudarja, da je celotno gibanje sad '''Božjega delovanja''' in previdnosti. Opeka svoje delo vidi kot neposredno izpolnjevanje evangelija med najrevnejšimi (''»Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili«'', Mt 25,40). Duhovno srce Akamasoe je nedeljska sveta maša, ki poteka na prostem ali v veliki športni dvorani (t.i. stadion mesta Akamasoa). Bogoslužje, ki se ga udeleži več tisoč ljudi (predvsem otrok in mladih), je svetovno znano po svojem veselju, ritmičnem petju, plesu in globoki hvaležnosti Bogu za vrnjeno dostojanstvo<ref>Slovenska karitas (2021). [https://www.karitas.si/akamasoa-kjer-se-slavi-zivljenje/ Akamasoa – kjer se slavi življenje], pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. Opeka pogosto poudarja, da je Akamasoa »čudež vere in ljubezni«, kjer se nemogoče stvari uresničujejo z Božjo pomočjo in dobroto ljudi z vsega sveta. == Dosežki in infrastruktura == Od ustanovitve do danes je Akamasoa dosegla izjemne rezultate pri preobrazbi malgaške družbe: * '''Stanovanja:''' Zgrajenih je bilo več kot 4.000 zidanih hiš, v katerih živi več kot 25.000 ljudi. * '''Izobraževanje:''' Združenje je zgradilo na desetine osnovnih in srednjih šol ter univerzitetnih ustanov, kjer se šola preko 14.000 otrok. * '''Zdravstvo:''' Deluje več zdravstvenih domov, porodnišnic in lekarn, ki zagotavljajo oskrbo tistim, ki si je sicer ne bi mogli privoščiti. * '''Zaposlovanje:''' Poleg kamnolomov in gradbeništva združenje razvija obrtne dejavnosti, kmetijstvo in pogozdovanje okolice. Za svoje delo v Akamasoi je bil Pedro Opeka večkrat nominiran za [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] ter prejel številna visoka mednarodna in državna odlikovanja (tako v Franciji, Sloveniji kot na Madagaskarju)<ref>[https://www.rtvslo.si/svet/afrika/pedro-opeka-znova-nominiran-za-nobelovo-nagrado-za-mir/561439 RTV SLO: Pedro Opeka znova nominiran za Nobelovo nagrado za mir], pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. == Viri == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.perepedro-akamasoa.org/ Uradna spletna stran združenja Akamasoa] (v francoščini in angleščini) * [https://www.misijonsko-sredisce.si/ Misijonsko središče Slovenije] – informacije o podpori projektom Pedra Opeke [[Kategorija:Humanitarne organizacije]] [[Kategorija:Mesta na Madagaskarju]] fnxmsaurjg7ku17fewdrttrjktphop6 6685940 6685876 2026-06-06T08:53:08Z A09 188929 --verjetno kršitev avtorskih pravic 6685940 wikitext text/x-wiki '''Akamasoa''' (kar v malgaščini pomeni ''»Dobri prijatelji«'') je humanitarno združenje in solidarnostno mesto na [[Madagaskar|Madagaskarju]], ki ga je leta 1989 ustanovil slovenski [[misijonar]] in [[Lazaristi|lazarist]] [[Pedro Opeka]]. Združenje je nastalo z namenom reševanja ljudi iz skrajne revščine, zlasti tistih, ki so živeli na smetišču glavnega mesta [[Antananarivo]]<ref name="akamasoa_about">[https://www.perepedro-akamasoa.org/en/who-are-we/ Združenje Akamasoa: Kdo smo], uradna spletna stran, pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. Danes je Akamasoa prerasla v pravo mesto z več četrtmi, ki tisočem družinam zagotavlja dostop do dostojnih bivališč, dela, izobraževanja in zdravstvenega varstva. == Zgodovina in ustanovitev == [[Slika:Akamasoa landfill.jpg|sličica|Smetišče v kraju Akamasoa]] Ko se je Pedro Opeka leta 1989 vrnil v Antananarivo, je bil pretresen nad globoko revščino na obrobju mesta. Na stotine družin je živelo v kartonskih škatlah na mestnem smetišču, se prehranjevalo z odpadki in tekmovalo s psi za preživetje<ref>Opeka, Pedro (2013). ''Božji videz na smetišču''. Ljubljana: Družina.</ref>. Gnan z globoko empatijo in vero, je Opeka stopil med te ljudi. Ključni prelomni trenutek je bil, ko jim je predlagal, da skupaj ustvarijo nekaj novega, pod pogojem, da so pripravljeni delati. Združenje Akamasoa je bilo uradno ustanovljeno decembra 1989 z misijo »pomagati ljudem, da si pomagajo sami«<ref name="akamasoa_about" />. == Vizija in prizadevnost Pedra Opeke == [[Slika:Akamasoa school university.jpg|sličica|Ena izmed šolskih ustanov v kraju Akamasoa]] Filozofija Pedra Opeke ne temelji na goli dobrodelnosti (asistencializmu), ampak na spoštovanju človekovega dostojanstva skozi delo, izobraževanje in disciplino. Opeka je prepričan, da vsak človek nosi v sebi božjo iskro in pravico do dostojnega življenja. Njegovo delovanje zaznamujejo: * '''Delo kot pot do dostojanstva:''' Prebivalci ne prejemajo miloščine. Moški in ženske delajo v kamnolomih, izdelujejo opeko, gradijo hiše, ceste in javne ustanove. * '''Izobraževanje kot ključ do prihodnosti:''' Šola je za otroke v Akamasoi obvezna. Opeka pogosto poudarja, da je izobrazba edino orožje, s katerim lahko dolgoročno premagajo revščino. * '''Skupnost in solidarnost:''' Mesto upravljajo prebivalci sami prek izvoljenih svetov, kar krepi njihovo odgovornost in državljansko zavest. == Duhovna dimenzija in »delo Boga« == [[Slika:Pedro Opeka.jpg|sličica|Pedro Opeka med nedeljsko sveto mašo na stadionu]] [[Slika:Sunday mass children crowd in Akamasoa.jpg|sličica|Uprizoritev in ples verskih scenografij ob koncu maše s strani osnovnošolskih otrok]] Čeprav je Akamasoa socialni in gospodarski projekt, Pedro Opeka vedno poudarja, da je celotno gibanje sad '''Božjega delovanja''' in previdnosti. Opeka svoje delo vidi kot neposredno izpolnjevanje evangelija med najrevnejšimi (''»Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili«'', Mt 25,40). Duhovno srce Akamasoe je nedeljska sveta maša, ki poteka na prostem ali v veliki športni dvorani (t.i. stadion mesta Akamasoa). Bogoslužje, ki se ga udeleži več tisoč ljudi (predvsem otrok in mladih), je svetovno znano po svojem veselju, ritmičnem petju, plesu in globoki hvaležnosti Bogu za vrnjeno dostojanstvo<ref>Slovenska karitas (2021). [https://www.karitas.si/akamasoa-kjer-se-slavi-zivljenje/ Akamasoa – kjer se slavi življenje], pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. Opeka pogosto poudarja, da je Akamasoa »čudež vere in ljubezni«, kjer se nemogoče stvari uresničujejo z Božjo pomočjo in dobroto ljudi z vsega sveta. == Dosežki in infrastruktura == Od ustanovitve do danes je Akamasoa dosegla izjemne rezultate pri preobrazbi malgaške družbe: * '''Stanovanja:''' Zgrajenih je bilo več kot 4.000 zidanih hiš, v katerih živi več kot 25.000 ljudi. * '''Izobraževanje:''' Združenje je zgradilo na desetine osnovnih in srednjih šol ter univerzitetnih ustanov, kjer se šola preko 14.000 otrok. * '''Zdravstvo:''' Deluje več zdravstvenih domov, porodnišnic in lekarn, ki zagotavljajo oskrbo tistim, ki si je sicer ne bi mogli privoščiti. * '''Zaposlovanje:''' Poleg kamnolomov in gradbeništva združenje razvija obrtne dejavnosti, kmetijstvo in pogozdovanje okolice. Za svoje delo v Akamasoi je bil Pedro Opeka večkrat nominiran za [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] ter prejel številna visoka mednarodna in državna odlikovanja (tako v Franciji, Sloveniji kot na Madagaskarju)<ref>[https://www.rtvslo.si/svet/afrika/pedro-opeka-znova-nominiran-za-nobelovo-nagrado-za-mir/561439 RTV SLO: Pedro Opeka znova nominiran za Nobelovo nagrado za mir], pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. == Viri == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.perepedro-akamasoa.org/ Uradna spletna stran združenja Akamasoa] (v francoščini in angleščini) * [https://www.misijonsko-sredisce.si/ Misijonsko središče Slovenije] – informacije o podpori projektom Pedra Opeke [[Kategorija:Humanitarne organizacije]] [[Kategorija:Mesta na Madagaskarju]] 9gdixo3yf88lps1be5790yy2u5qvr33 6685985 6685940 2026-06-06T11:55:23Z Tomica SLO 244659 dodal sem lastno sliko 6685985 wikitext text/x-wiki [[Slika:Akamasoa village.jpg|sličica|Znamenite barvne hiške]] '''Akamasoa''' (kar v malgaščini pomeni ''»Dobri prijatelji«'') je humanitarno združenje in solidarnostno mesto na [[Madagaskar|Madagaskarju]], ki ga je leta 1989 ustanovil slovenski [[misijonar]] in [[Lazaristi|lazarist]] [[Pedro Opeka]]. Združenje je nastalo z namenom reševanja ljudi iz skrajne revščine, zlasti tistih, ki so živeli na smetišču glavnega mesta [[Antananarivo]]<ref name="akamasoa_about">[https://www.perepedro-akamasoa.org/en/who-are-we/ Združenje Akamasoa: Kdo smo], uradna spletna stran, pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. Danes je Akamasoa prerasla v pravo mesto z več četrtmi, ki tisočem družinam zagotavlja dostop do dostojnih bivališč, dela, izobraževanja in zdravstvenega varstva. == Zgodovina in ustanovitev == [[Slika:Akamasoa landfill.jpg|sličica|Smetišče v kraju Akamasoa]] Ko se je Pedro Opeka leta 1989 vrnil v Antananarivo, je bil pretresen nad globoko revščino na obrobju mesta. Na stotine družin je živelo v kartonskih škatlah na mestnem smetišču, se prehranjevalo z odpadki in tekmovalo s psi za preživetje<ref>Opeka, Pedro (2013). ''Božji videz na smetišču''. Ljubljana: Družina.</ref>. Gnan z globoko empatijo in vero, je Opeka stopil med te ljudi. Ključni prelomni trenutek je bil, ko jim je predlagal, da skupaj ustvarijo nekaj novega, pod pogojem, da so pripravljeni delati. Združenje Akamasoa je bilo uradno ustanovljeno decembra 1989 z misijo »pomagati ljudem, da si pomagajo sami«<ref name="akamasoa_about" />. == Vizija in prizadevnost Pedra Opeke == [[Slika:Akamasoa school university.jpg|sličica|Ena izmed šolskih ustanov v kraju Akamasoa]] Filozofija Pedra Opeke ne temelji na goli dobrodelnosti (asistencializmu), ampak na spoštovanju človekovega dostojanstva skozi delo, izobraževanje in disciplino. Opeka je prepričan, da vsak človek nosi v sebi božjo iskro in pravico do dostojnega življenja. Njegovo delovanje zaznamujejo: * '''Delo kot pot do dostojanstva:''' Prebivalci ne prejemajo miloščine. Moški in ženske delajo v kamnolomih, izdelujejo opeko, gradijo hiše, ceste in javne ustanove. * '''Izobraževanje kot ključ do prihodnosti:''' Šola je za otroke v Akamasoi obvezna. Opeka pogosto poudarja, da je izobrazba edino orožje, s katerim lahko dolgoročno premagajo revščino. * '''Skupnost in solidarnost:''' Mesto upravljajo prebivalci sami prek izvoljenih svetov, kar krepi njihovo odgovornost in državljansko zavest. == Duhovna dimenzija in »delo Boga« == [[Slika:Pedro Opeka.jpg|sličica|Pedro Opeka med nedeljsko sveto mašo na stadionu]] [[Slika:Sunday mass children crowd in Akamasoa.jpg|sličica|Uprizoritev in ples verskih scenografij ob koncu maše s strani osnovnošolskih otrok]] Čeprav je Akamasoa socialni in gospodarski projekt, Pedro Opeka vedno poudarja, da je celotno gibanje sad '''Božjega delovanja''' in previdnosti. Opeka svoje delo vidi kot neposredno izpolnjevanje evangelija med najrevnejšimi (''»Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili«'', Mt 25,40). Duhovno srce Akamasoe je nedeljska sveta maša, ki poteka na prostem ali v veliki športni dvorani (t.i. stadion mesta Akamasoa). Bogoslužje, ki se ga udeleži več tisoč ljudi (predvsem otrok in mladih), je svetovno znano po svojem veselju, ritmičnem petju, plesu in globoki hvaležnosti Bogu za vrnjeno dostojanstvo<ref>Slovenska karitas (2021). [https://www.karitas.si/akamasoa-kjer-se-slavi-zivljenje/ Akamasoa – kjer se slavi življenje], pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. Opeka pogosto poudarja, da je Akamasoa »čudež vere in ljubezni«, kjer se nemogoče stvari uresničujejo z Božjo pomočjo in dobroto ljudi z vsega sveta. == Dosežki in infrastruktura == Od ustanovitve do danes je Akamasoa dosegla izjemne rezultate pri preobrazbi malgaške družbe: * '''Stanovanja:''' Zgrajenih je bilo več kot 4.000 zidanih hiš, v katerih živi več kot 25.000 ljudi. * '''Izobraževanje:''' Združenje je zgradilo na desetine osnovnih in srednjih šol ter univerzitetnih ustanov, kjer se šola preko 14.000 otrok. * '''Zdravstvo:''' Deluje več zdravstvenih domov, porodnišnic in lekarn, ki zagotavljajo oskrbo tistim, ki si je sicer ne bi mogli privoščiti. * '''Zaposlovanje:''' Poleg kamnolomov in gradbeništva združenje razvija obrtne dejavnosti, kmetijstvo in pogozdovanje okolice. Za svoje delo v Akamasoi je bil Pedro Opeka večkrat nominiran za [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] ter prejel številna visoka mednarodna in državna odlikovanja (tako v Franciji, Sloveniji kot na Madagaskarju)<ref>[https://www.rtvslo.si/svet/afrika/pedro-opeka-znova-nominiran-za-nobelovo-nagrado-za-mir/561439 RTV SLO: Pedro Opeka znova nominiran za Nobelovo nagrado za mir], pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. == Viri == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.perepedro-akamasoa.org/ Uradna spletna stran združenja Akamasoa] (v francoščini in angleščini) * [https://www.misijonsko-sredisce.si/ Misijonsko središče Slovenije] – informacije o podpori projektom Pedra Opeke [[Kategorija:Humanitarne organizacije]] [[Kategorija:Mesta na Madagaskarju]] fejwbhv8jmrrd20tzx18yc7x95dvt76 6685986 6685985 2026-06-06T11:56:22Z Tomica SLO 244659 spremenil opis slike 6685986 wikitext text/x-wiki [[Slika:Akamasoa village.jpg|sličica|Znamenite barvne hiške]] '''Akamasoa''' (kar v malgaščini pomeni ''»Dobri prijatelji«'') je humanitarno združenje in solidarnostno mesto na [[Madagaskar|Madagaskarju]], ki ga je leta 1989 ustanovil slovenski [[misijonar]] in [[Lazaristi|lazarist]] [[Pedro Opeka]]. Združenje je nastalo z namenom reševanja ljudi iz skrajne revščine, zlasti tistih, ki so živeli na smetišču glavnega mesta [[Antananarivo]]<ref name="akamasoa_about">[https://www.perepedro-akamasoa.org/en/who-are-we/ Združenje Akamasoa: Kdo smo], uradna spletna stran, pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. Danes je Akamasoa prerasla v pravo mesto z več četrtmi, ki tisočem družinam zagotavlja dostop do dostojnih bivališč, dela, izobraževanja in zdravstvenega varstva. == Zgodovina in ustanovitev == [[Slika:Akamasoa landfill.jpg|sličica|Smetišče v kraju Akamasoa]] Ko se je Pedro Opeka leta 1989 vrnil v Antananarivo, je bil pretresen nad globoko revščino na obrobju mesta. Na stotine družin je živelo v kartonskih škatlah na mestnem smetišču, se prehranjevalo z odpadki in tekmovalo s psi za preživetje<ref>Opeka, Pedro (2013). ''Božji videz na smetišču''. Ljubljana: Družina.</ref>. Gnan z globoko empatijo in vero, je Opeka stopil med te ljudi. Ključni prelomni trenutek je bil, ko jim je predlagal, da skupaj ustvarijo nekaj novega, pod pogojem, da so pripravljeni delati. Združenje Akamasoa je bilo uradno ustanovljeno decembra 1989 z misijo »pomagati ljudem, da si pomagajo sami«<ref name="akamasoa_about" />. == Vizija in prizadevnost Pedra Opeke == [[Slika:Akamasoa school university.jpg|sličica|Ena izmed šolskih ustanov v kraju Akamasoa]] Filozofija Pedra Opeke ne temelji na goli dobrodelnosti (asistencializmu), ampak na spoštovanju človekovega dostojanstva skozi delo, izobraževanje in disciplino. Opeka je prepričan, da vsak človek nosi v sebi božjo iskro in pravico do dostojnega življenja. Njegovo delovanje zaznamujejo: * '''Delo kot pot do dostojanstva:''' Prebivalci ne prejemajo miloščine. Moški in ženske delajo v kamnolomih, izdelujejo opeko, gradijo hiše, ceste in javne ustanove. * '''Izobraževanje kot ključ do prihodnosti:''' Šola je za otroke v Akamasoi obvezna. Opeka pogosto poudarja, da je izobrazba edino orožje, s katerim lahko dolgoročno premagajo revščino. * '''Skupnost in solidarnost:''' Mesto upravljajo prebivalci sami prek izvoljenih svetov, kar krepi njihovo odgovornost in državljansko zavest. == Duhovna dimenzija in »delo Boga« == [[Slika:Pedro Opeka.jpg|sličica|Pedro Opeka med nedeljsko sveto mašo na stadionu]] [[Slika:Sunday mass children crowd in Akamasoa.jpg|sličica|Uprizoritev verskih scenografij in ples ob koncu maše s strani osnovnošolskih otrok]] Čeprav je Akamasoa socialni in gospodarski projekt, Pedro Opeka vedno poudarja, da je celotno gibanje sad '''Božjega delovanja''' in previdnosti. Opeka svoje delo vidi kot neposredno izpolnjevanje evangelija med najrevnejšimi (''»Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili«'', Mt 25,40). Duhovno srce Akamasoe je nedeljska sveta maša, ki poteka na prostem ali v veliki športni dvorani (t.i. stadion mesta Akamasoa). Bogoslužje, ki se ga udeleži več tisoč ljudi (predvsem otrok in mladih), je svetovno znano po svojem veselju, ritmičnem petju, plesu in globoki hvaležnosti Bogu za vrnjeno dostojanstvo<ref>Slovenska karitas (2021). [https://www.karitas.si/akamasoa-kjer-se-slavi-zivljenje/ Akamasoa – kjer se slavi življenje], pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. Opeka pogosto poudarja, da je Akamasoa »čudež vere in ljubezni«, kjer se nemogoče stvari uresničujejo z Božjo pomočjo in dobroto ljudi z vsega sveta. == Dosežki in infrastruktura == Od ustanovitve do danes je Akamasoa dosegla izjemne rezultate pri preobrazbi malgaške družbe: * '''Stanovanja:''' Zgrajenih je bilo več kot 4.000 zidanih hiš, v katerih živi več kot 25.000 ljudi. * '''Izobraževanje:''' Združenje je zgradilo na desetine osnovnih in srednjih šol ter univerzitetnih ustanov, kjer se šola preko 14.000 otrok. * '''Zdravstvo:''' Deluje več zdravstvenih domov, porodnišnic in lekarn, ki zagotavljajo oskrbo tistim, ki si je sicer ne bi mogli privoščiti. * '''Zaposlovanje:''' Poleg kamnolomov in gradbeništva združenje razvija obrtne dejavnosti, kmetijstvo in pogozdovanje okolice. Za svoje delo v Akamasoi je bil Pedro Opeka večkrat nominiran za [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] ter prejel številna visoka mednarodna in državna odlikovanja (tako v Franciji, Sloveniji kot na Madagaskarju)<ref>[https://www.rtvslo.si/svet/afrika/pedro-opeka-znova-nominiran-za-nobelovo-nagrado-za-mir/561439 RTV SLO: Pedro Opeka znova nominiran za Nobelovo nagrado za mir], pridobljeno 6. junij 2026.</ref>. == Viri == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.perepedro-akamasoa.org/ Uradna spletna stran združenja Akamasoa] (v francoščini in angleščini) * [https://www.misijonsko-sredisce.si/ Misijonsko središče Slovenije] – informacije o podpori projektom Pedra Opeke [[Kategorija:Humanitarne organizacije]] [[Kategorija:Mesta na Madagaskarju]] 21i3ow6ht6mkcr7do9nzsiz75t6cu7x 0 603721 6685818 2026-06-05T21:53:02Z VidicK01 193275 VidicK01 je prestavil_a stran [[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]] na [[Minister za kmetijstvo Republike Slovenije]]: Novo uradno ime ministrstva po reorganizaciji resorjev glede na Zakon o spremembah Zakona o vladi (2026) 6685818 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Minister za kmetijstvo Republike Slovenije]] cbterdz0wpwfkjk2e39oww4dx2qlwot 0 603722 6685821 2026-06-05T21:54:53Z VidicK01 193275 VidicK01 je prestavil_a stran [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za kmetijstvo Republike Slovenije]]: Novo uradno ime ministrstva po reorganizaciji resorjev glede na Zakon o spremembah Zakona o vladi (2026) 6685821 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Ministrstvo za kmetijstvo Republike Slovenije]] nu1e29z2euawbt3lovzex2stfbhdec1 0 603723 6685826 2026-06-05T22:09:08Z Stebunik 55592 Ustvarjam članek Margaret Mitchell 6685826 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret Mitchell obiskovala „Atlanta's Washington Seminary (Washingtonsko semenišče v Atlanti“; sedaj „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“), "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref name="seven sisters"/>{{rp|49}} Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref name="before"/>{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri. Sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, in hladnokrvno ustreli posiljevalca:<ref name=autogenerated4 /> brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ni.<ref name="before"/>{{rp|204}}</blockquote> Mitchell je prejela spodbudo od svoje zahtevne učiteljice angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|Mitchell in grob na »Oaklandskem pokopališču« v Atlanti (»Oakland Cemetery«, Atlanta) ]] === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.[106] <ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.[107][108][109] <ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),[110] <ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).[111] <ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].[112] <ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.[113] <ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] ch2w9riau7l3x1n6mqi374j5dt7fkyl 6685830 6685826 2026-06-05T22:15:17Z Stebunik 55592 /* Šolanje */ 6685830 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret Mitchell obiskovala „Atlanta's Washington Seminary (Washingtonsko semenišče v Atlanti“; sedaj „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“), "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref>{{rp|49}} Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref name="before"/>{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri. Sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, in hladnokrvno ustreli posiljevalca:<ref name=autogenerated4 /> brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ni.<ref name="before"/>{{rp|204}}</blockquote> Mitchell je prejela spodbudo od svoje zahtevne učiteljice angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|Mitchell in grob na »Oaklandskem pokopališču« v Atlanti (»Oakland Cemetery«, Atlanta) ]] === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.[106] <ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.[107][108][109] <ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),[110] <ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).[111] <ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].[112] <ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.[113] <ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] 4b0f2h7d2hci77cfa2psyub6ik9e4ew 6685833 6685830 2026-06-05T22:19:53Z Stebunik 55592 /* Šolanje */ 6685833 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret Mitchell obiskovala „Atlanta's Washington Seminary (Washingtonsko semenišče v Atlanti“; sedaj „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“), "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref> Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref name=autogenerated4 /> brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ni.<ref name="before"/>{{rp|204}}</blockquote> Mitchell je prejela spodbudo od svoje zahtevne učiteljice angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|Mitchell in grob na »Oaklandskem pokopališču« v Atlanti (»Oakland Cemetery«, Atlanta) ]] === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.[106] <ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.[107][108][109] <ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),[110] <ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).[111] <ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].[112] <ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.[113] <ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] r54m9owucr6ximr3njksyuwiv10j0m1 6685834 6685833 2026-06-05T22:23:47Z Stebunik 55592 /* Šolanje */ 6685834 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret Mitchell obiskovala „Atlanta's Washington Seminary (Washingtonsko semenišče v Atlanti“; sedaj „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“), "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref> Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref name=autogenerated4 /> brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ni.<ref name="before"/>{{rp|204}}</blockquote> Mitchell je prejela spodbudo od svoje zahtevne učiteljice angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|Mitchell in grob na »Oaklandskem pokopališču« v Atlanti (»Oakland Cemetery«, Atlanta) ]] === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.[106] <ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.[107][108][109] <ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),[110] <ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).[111] <ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].[112] <ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.[113] <ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] o6dbtphted57mfal9raymxy6t4x2oqd 6685835 6685834 2026-06-05T22:26:38Z Stebunik 55592 /* Šolanje */ 6685835 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret Mitchell obiskovala „Atlanta's Washington Seminary (Washingtonsko semenišče v Atlanti“; sedaj „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“), "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref> Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref name="before"/>{{rp|204}}</blockquote> Mitchell je prejela spodbudo od svoje zahtevne učiteljice angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|Mitchell in grob na »Oaklandskem pokopališču« v Atlanti (»Oakland Cemetery«, Atlanta) ]] === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.[106] <ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.[107][108][109] <ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),[110] <ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).[111] <ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].[112] <ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.[113] <ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] 80dk97e01ur59nx716a34xzkxuwy8sk 6685836 6685835 2026-06-05T22:31:11Z Stebunik 55592 /* Šolanje */ 6685836 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret Mitchell obiskovala „Atlanta's Washington Seminary (Washingtonsko semenišče v Atlanti“; sedaj „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“), "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref> Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref><Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je prejela spodbudo od svoje zahtevne učiteljice angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|Mitchell in grob na »Oaklandskem pokopališču« v Atlanti (»Oakland Cemetery«, Atlanta) ]] === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.[106] <ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.[107][108][109] <ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),[110] <ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).[111] <ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].[112] <ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.[113] <ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] pu9r0hkghn5xei0fg6xihrvyrvtumfq 6685837 6685836 2026-06-05T22:32:25Z Stebunik 55592 /* Šolanje */ 6685837 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret Mitchell obiskovala „Atlanta's Washington Seminary (Washingtonsko semenišče v Atlanti“; sedaj „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“), "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref> Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je prejela spodbudo od svoje zahtevne učiteljice angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|Mitchell in grob na »Oaklandskem pokopališču« v Atlanti (»Oakland Cemetery«, Atlanta) ]] === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.[106] <ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.[107][108][109] <ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),[110] <ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).[111] <ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].[112] <ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.[113] <ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] kspmowtxmrk9pafw3lh7d5donqg2bak 6685838 6685837 2026-06-05T22:35:13Z Stebunik 55592 /* Šolanje */ 6685838 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret Mitchell obiskovala „Atlanta's Washington Seminary (Washingtonsko semenišče v Atlanti“; sedaj „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“), "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref> Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je prejela spodbudo od svoje zahtevne učiteljice angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|Mitchell in grob na »Oaklandskem pokopališču« v Atlanti (»Oakland Cemetery«, Atlanta) ]] === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.[106] <ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.[107][108][109] <ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),[110] <ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).[111] <ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].[112] <ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.[113] <ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] irfftzjadsuck8jj68r78tkxxlg1dwv 6685849 6685838 2026-06-05T23:29:19Z Stebunik 55592 /* Smrt in spomin */ 6685849 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret Mitchell obiskovala „Atlanta's Washington Seminary (Washingtonsko semenišče v Atlanti“; sedaj „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“), "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref> Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je prejela spodbudo od svoje zahtevne učiteljice angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] hc80ya0am42b1psxdsdfiy319otv07v 6685856 6685849 2026-06-06T00:03:33Z Stebunik 55592 /* Smrt in spomin */ 6685856 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret Mitchell obiskovala „Atlanta's Washington Seminary (Washingtonsko semenišče v Atlanti“; sedaj „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“), "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref> Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je prejela spodbudo od svoje zahtevne učiteljice angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref name=Oliphant /> Čeprav se je sicer odločno trudila za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska feministka, ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref name="daughter"/>{{rp|518}} == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] 8b010pjwccmkv2x69gz2351v0dnojrz 6685858 6685856 2026-06-06T00:08:10Z Stebunik 55592 /* Med Drugo svetovno vojno */ 6685858 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret Mitchell obiskovala „Atlanta's Washington Seminary (Washingtonsko semenišče v Atlanti“; sedaj „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“), "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref> Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je prejela spodbudo od svoje zahtevne učiteljice angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref><Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9./ref> Čeprav se je sicer odločno trudila za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska feministka, ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref name="daughter"/>{{rp|518}} == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] gt2h56ftzbfadidywjstu1p0helosyh 6685859 6685858 2026-06-06T00:14:21Z Stebunik 55592 /* Med Drugo svetovno vojno */ 6685859 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret Mitchell obiskovala „Atlanta's Washington Seminary (Washingtonsko semenišče v Atlanti“; sedaj „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“), "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref> Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je prejela spodbudo od svoje zahtevne učiteljice angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska feministka, ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] b0dllksta207wv9w7pgfkptorntko21 6685860 6685859 2026-06-06T00:16:58Z Stebunik 55592 /* Med Drugo svetovno vojno */ 6685860 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret Mitchell obiskovala „Atlanta's Washington Seminary (Washingtonsko semenišče v Atlanti“; sedaj „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“), "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref> Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je prejela spodbudo od svoje zahtevne učiteljice angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] qy6dk3rscs84888l0rh2jipk1ztf4bu 6685867 6685860 2026-06-06T05:12:31Z Stebunik 55592 6685867 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret Mitchell obiskovala „Atlanta's Washington Seminary (Washingtonsko semenišče v Atlanti“; sedaj „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“), "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref> Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je prejela spodbudo od svoje zahtevne učiteljice angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] bjuuvvbl3gu4pekt6wux0oxq76vh3s3 1 603724 6685840 2026-06-05T22:37:13Z Stebunik 55592 viri 6685840 wikitext text/x-wiki == Viri == Viri so navedeni, drugo je iz Wikipedije.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:37, 6. junij 2026 (CEST) f48ldxyu7u36wimgdziifzv6xdycz6i 1 603725 6685845 2026-06-05T23:21:49Z Stebunik 55592 viri 6685845 wikitext text/x-wiki == Viri == Viri so navedeni, drugo je iz Wikipedije.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 01:21, 6. junij 2026 (CEST) 21916ivfgh2kp1mgjypa29hhe71am5w 3 603726 6685913 2026-06-06T08:15:51Z A09 188929 pozdrav 6685913 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:15, 6. junij 2026 (CEST) i0hsx85ckg587zbt1j8zil3kddcbpmu 3 603727 6685915 2026-06-06T08:18:52Z Yerpo 8417 kopiranje 6685915 wikitext text/x-wiki Odstranil sem vsebino, ki si jo kopiral(a) v članek [[Slovenska Bistrica]] iz drugih virov, med njimi znova tisto o povojnih pobojih iz enega Wikipedijskih člankov. Podvojevanje vsebine je nesmisel in članek o pobojih je problematičen še iz številnih drugih vidikov, ostalo pa je kršenje avtorskih pravic (in tu ni pomembno ali je vir naveden ali ne), zato prosim ne počni več tega. So ostali tvoji nedavni dodatki tudi skopirani od kje? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:18, 6. junij 2026 (CEST) fdmimc9wjywnfwdg0xbzg2kwqwsx9w3 3 603728 6685924 2026-06-06T08:27:35Z A09 188929 Obvestilo: Vaša [[Osnutek:Tamara Bračič Vidmar|predložitev]] je bila odklonjena ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6685924 wikitext text/x-wiki {{Talk header}} == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Tamara Bračič Vidmar|Tamara Bračič Vidmar]] (6. junij) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Sklici te predložitve ne dokazujejo, da subjekt [[Wikipedija:Odmevnost|izpolnjuje kriterije smernice o odmevnosti]]; to pomeni, da je subjekt premalokrat predstavljen (pod to ne spadajo bežne omembe) v ''objavljenih'', ''[[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivih]]'', ''[[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Sekundarni viri|sekundarnih virih]]'', ''neodvisnih'' od subjekta. Pred ponovno predložitvijo je treba v osnutek dodati dodatne sklice, ki ta merila izpolnjujejo (glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike|tehnično pomoč]]). Če ne najdete dodatnih sklicev, tema ni primerna za Wikipedijo.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Tamara Bračič Vidmar]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Tamara_Bra%C4%8Di%C4%8D_Vidmar '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:A09&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Tamara_Bra%C4%8Di%C4%8D_Vidmar '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:27, 6. junij 2026 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> e2tke14523ilkwdjvgfcusew7a4k40o 3 603729 6685930 2026-06-06T08:36:20Z A09 188929 /* Disruptive editing */ nov razdelek 6685930 wikitext text/x-wiki == Disruptive editing == Your editing is focused only on Isabelle de Charriere. Although your wish for an article has been placed on [[WP:Želeni članki]] (where a warning of possibility of not responding to actual requests is placed) and me warning you twice to stop pestering users with such unwarranted translation requests I have blocked you for long term disruptive editing dating all the way back to 2021. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:36, 6. junij 2026 (CEST) nlx31uraeihn4p01umlvtznravm4kfw 3 603730 6685937 2026-06-06T08:46:01Z A09 188929 Obvestilo: Vaša [[Osnutek:Fake Orchestra|predložitev]] je bila odklonjena ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6685937 wikitext text/x-wiki {{Talk header}} == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Fake Orchestra|Fake Orchestra]] (6. junij) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Sklici te predložitve ne dokazujejo, da subjekt izpolnjuje [[Wikipedija:Odmevnost|kriterije smernice o odmevnosti]]; to pomeni, da je subjekt premalokrat predstavljen (pod to ne spadajo bežne omembe) v ''objavljenih'', [[Wikipedija:Zanesljivi viri|''zanesljivih'']], [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Primarni in sekundarni viri|''sekundarnih'']] virih [[Wikipedija:Neodvisni viri|''neodvisnih'']] od subjekta. Pred ponovno predložitvijo je treba v osnutek dodati dodatne sklice, ki ta merila izpolnjujejo (glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike|tehnično pomoč]]). Če ne najdete dodatnih sklicev, tema ni primerna za Wikipedijo.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Fake Orchestra]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Fake_Orchestra '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:A09&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Fake_Orchestra '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:46, 6. junij 2026 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> 2eeiv43pzi7cavh53hh73683cjv2l0l 3 603731 6685943 2026-06-06T08:57:20Z A09 188929 pozdrav, +Slovenska Bistrica 6685943 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:57, 6. junij 2026 (CEST) ==[[Slovenska Bistrica]]== Zdravo, hvala za razširitve članka. V [[Special:Diff/6685569|tej redakciji]] si dodal za članek mnogo predolg seznam s krajem povezanih osebnosti. V Wikipediji je navada, da ko del članka postane predolg, ga preselimo na svojo (pod)stran. Tako obstaja [[seznam osebnosti iz Občine Slovenska Bistrica]], bi morda razširil seznam raje tam? Vsekakor pred ponovnim vstavljanjem seznama osebnosti v članek o naselju svetujem močno krajšanje seznama. V kolikor pa bi potreboval pomoč, se ne zadržuj in vprašaj :) Lep vikend,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:57, 6. junij 2026 (CEST) 6mg1tgz2abuuw97oab3cpx0961mr8yf 0 603732 6685983 2026-06-06T11:48:13Z Octopus 13285 uvod 6685983 wikitext text/x-wiki '''Kaffol Šoši''', s polnim imenom '''Abu Bakr Mohamed ibn Ali Ismail Kafal aš-Šaši al-Kabir''' je bil eden vodilnih učenjakov šafijske miselne šole, poznavalec hadisov, pravnik, jezikoslovec in pesnik, * 287/904, † 366/976. Znan je tudi kot Hazreti Imam, skrajšano Hastimam. Učenjak je bil tudi spreten obrtnik, znan po svojih [[ključavnica]]h in nožih, za kar je dobil vzdevek Kaffol - Ključavničar. Po izročilu je znal izdelati drobno ključavnico s ključem, težkim pol grama. ==Življenje== Različni viri različno pišejo o rojstvu Kaffola Šošija. Nekateri pravijo, da je bil rojen v Šošu ([[Taškent]]) leta 904, drugi pa navajajo, da je bil rojen leta 907. Rojen je bil v obrtniški družini in začetno izobrazbo dobil kar doma. Kasneje je veliko potoval po državah arabskega vzhoda. V kalifatu je imel različne položaje in dolžnosti. Še posebej je spodbujal šafijsko šolo v Šošu in prispeval k širjenju verskega znanja in utrjevanju temeljev [[šeriat|šeriatskega prava]]. ==Opis njegove dobe == V 10. stoletju se v severnih regijah [[Turkestan]]a, zlasti v regijah Šaš, Isfidžab (Sajram), Taraz, Jasi in drugih regijah, ki ležijo severno od desnega brega [[Sir Darja|Sir Darje]], svetniki na ravni Kaffola Šošija še niso bili rojeni ali so bili tik pred tem, da bodo. Pesnik, sufi in zgodnji mistik [[Ahmed Jasavi]] in šejk Zajnidin še nista bila rojena. Ena od pripovedi pravi: : ''"Eden od učenjakov, šejk Omar Bagistani, že vrsto let ni imel otrok. V iskanju odrešenja je z ženo obiskal grob Hazreti Imama. Po recitiranju Korana je molil k vsemogočnemu Alahu, naj mu podeli otroka. V tistem trenutku se je v nebo nad grobnico nenadoma dvignila jata lastovk in iz jate se je zaslišal klic "At-tahur". To je bil znak dobrote, znak, da bodo molitve uslišane. Ko je prišel čas, je šejk Omar Bagistani dobil sina. Njegovo ime je bilo znano vnaprej – novorojenca so imenovali Hovandi Tahur."''<ref name=":0">''Abduqahhor Ibrohimov''. Muftiylar sulolasi: (badialar) / Toshkent: MERIYUS,2010</ref> Zapisano je tudi, da je šejk Omar Bagistani svojemu sinu v oporoki zapisal: : ''"Tahur, ne bodi mula. Ne bodi šejk, ne bodi sufi - bodi musliman!"''<ref>''Barot Boyqobilov.'' Yangi hamsa. Toshkent: Sharq, 1998.</ref> Ko je Hovandi Tahur odrasel in dozorel, je po vsej državi postal znan kot šejk Hovandi Tahur ==Ustvarjalna dejavnost== Poleg verskih znanosti je Kaffol Šoši poglobljeno študiral tudi posvetne znanosti. Po vrnitvi v domovino je živel predvsem v svojem domačem Taškentu in se ukvarjal s širjenjem [[islam]]a. Napisal je več del o [[Teologija|teologiji]]. Bil je dobro podkovan v ''Koranu'', hadisih in šeriatskem pravu ter arabskem jezikoslovju. Njegova dela o pravu in logiki, kot so ''Značaj sodnika'', ''Adob al-bahs'' (''Načini razprave'') in ''Husni jadal'' (''Lepota dialektike''), so bila znana v celem islamskem svetu. Kaffol Šoši je pisal tudi pesmi. Nekaj odlomkov pesmi se je ohranilo v knjigi Tabaqat aš-Šafi'ija (''Stopnje šafijske šole'') učenjaka Tajiddina as-Subkija. ==Učitelji== Študiral je pri znanem hadisovskem učenjaku Hajtamu ibn Kulajibu Šašiju. V Samarkandu, Buhari in Termezu se je seznanil z deli imama Buharija in imama Termizija. Bil je učenec znanega imama Abul Abbasa Ahmeda ibn Omarja ibn as-Surajdžija (850–918). Njegov učitelj na področju zgodovine je bil znameniti učenjak Abu Džafar Mohamed ibn Džarir Tabari. Pomemben učitelj je bil tudi Abul Hasan Ali ibn Abu Musa Ašari, pri katerem je študiral teologijo, Ašari sam pa je pri Kaffolo Šošiju študiral pravo. == Kaffol Šoši v očeh učenjakov== Srednjeveški arabski avtorji so imeli Kaffola Šošija za velikega učenjaka. Šamsuddin Muhammad Zahabi o njem pravi: : ''"Učenjak, ki je največ potoval po Mavlavan Nahru v iskanju znanosti o usulu in hadisu, je bil Kaffal Šoši ... Učenjak, slovničar, usul in imam fikha, Abu Bakr Mohamed ibn Ali ibn Ismail Šoši, je bil med učenjaki Horasana znan kot 'Veliki Kaffol'. Bil je imam svojega časa v Mavlavan Nahru in avtor več knjig."''<ref name=ref3>Abu Saʼd Abdulkarim ibn Muhammad Samʼoniy. „Al-Ansob“</ref> Zgodovinar Abu Said Abdulkarim ibn Mohamed Samani pravi: : ''"Kaffolu se pripisuje poklic ključavničarja. Bil je imam (vodja) svojega časa, učenjak brez konkurence v znanostih fikha, hadisa, usula in jezikoslovja. Njegovo ime se je razširilo po vsem Magrebu in vzhodu."''<ref name=ref3/> Učenjak iz Kuma o njem pravi: ''"Bil je eden najslavnejših učenjakov svojega časa na področju prava, hadisa in slovnice."'' Drug slavni arabski učenjak, Ibn Halikan, je v svojem delu ''Wafayat al-A'yan'' (''Smrt velikih mož'') zapisal: ''"Kafol Šaši je bil komentator, pravnik, poznavalec hadisov, jezikoslovec in pesnik, ki mu med učenjaki šafijske šole mišljenja njegovega časa ni bilo enakega"''.<ref> [https://books.google.kz/books?id=oxvPXBZQGaMC al-Aʼlom]</ref> Zgodovinar in geograf Abul Fido (1273–1331) je zapisal: : ''" Kaffol Šoši je bil eden najuspešnejših imamov svojega časa in v deželi Turkestan ni bilo učenjaka, ki bi mu bil enak."'' ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 904]] [[Kategorija:Umrli leta 976]] tj2kh8qw1u2slbr5grdp2kl1mgrp5m9 6685984 6685983 2026-06-06T11:49:34Z Octopus 13285 /* Vir */ urejanje 6685984 wikitext text/x-wiki '''Kaffol Šoši''', s polnim imenom '''Abu Bakr Mohamed ibn Ali Ismail Kafal aš-Šaši al-Kabir''' je bil eden vodilnih učenjakov šafijske miselne šole, poznavalec hadisov, pravnik, jezikoslovec in pesnik, * 287/904, † 366/976. Znan je tudi kot Hazreti Imam, skrajšano Hastimam. Učenjak je bil tudi spreten obrtnik, znan po svojih [[ključavnica]]h in nožih, za kar je dobil vzdevek Kaffol - Ključavničar. Po izročilu je znal izdelati drobno ključavnico s ključem, težkim pol grama. ==Življenje== Različni viri različno pišejo o rojstvu Kaffola Šošija. Nekateri pravijo, da je bil rojen v Šošu ([[Taškent]]) leta 904, drugi pa navajajo, da je bil rojen leta 907. Rojen je bil v obrtniški družini in začetno izobrazbo dobil kar doma. Kasneje je veliko potoval po državah arabskega vzhoda. V kalifatu je imel različne položaje in dolžnosti. Še posebej je spodbujal šafijsko šolo v Šošu in prispeval k širjenju verskega znanja in utrjevanju temeljev [[šeriat|šeriatskega prava]]. ==Opis njegove dobe == V 10. stoletju se v severnih regijah [[Turkestan]]a, zlasti v regijah Šaš, Isfidžab (Sajram), Taraz, Jasi in drugih regijah, ki ležijo severno od desnega brega [[Sir Darja|Sir Darje]], svetniki na ravni Kaffola Šošija še niso bili rojeni ali so bili tik pred tem, da bodo. Pesnik, sufi in zgodnji mistik [[Ahmed Jasavi]] in šejk Zajnidin še nista bila rojena. Ena od pripovedi pravi: : ''"Eden od učenjakov, šejk Omar Bagistani, že vrsto let ni imel otrok. V iskanju odrešenja je z ženo obiskal grob Hazreti Imama. Po recitiranju Korana je molil k vsemogočnemu Alahu, naj mu podeli otroka. V tistem trenutku se je v nebo nad grobnico nenadoma dvignila jata lastovk in iz jate se je zaslišal klic "At-tahur". To je bil znak dobrote, znak, da bodo molitve uslišane. Ko je prišel čas, je šejk Omar Bagistani dobil sina. Njegovo ime je bilo znano vnaprej – novorojenca so imenovali Hovandi Tahur."''<ref name=":0">''Abduqahhor Ibrohimov''. Muftiylar sulolasi: (badialar) / Toshkent: MERIYUS,2010</ref> Zapisano je tudi, da je šejk Omar Bagistani svojemu sinu v oporoki zapisal: : ''"Tahur, ne bodi mula. Ne bodi šejk, ne bodi sufi - bodi musliman!"''<ref>''Barot Boyqobilov.'' Yangi hamsa. Toshkent: Sharq, 1998.</ref> Ko je Hovandi Tahur odrasel in dozorel, je po vsej državi postal znan kot šejk Hovandi Tahur ==Ustvarjalna dejavnost== Poleg verskih znanosti je Kaffol Šoši poglobljeno študiral tudi posvetne znanosti. Po vrnitvi v domovino je živel predvsem v svojem domačem Taškentu in se ukvarjal s širjenjem [[islam]]a. Napisal je več del o [[Teologija|teologiji]]. Bil je dobro podkovan v ''Koranu'', hadisih in šeriatskem pravu ter arabskem jezikoslovju. Njegova dela o pravu in logiki, kot so ''Značaj sodnika'', ''Adob al-bahs'' (''Načini razprave'') in ''Husni jadal'' (''Lepota dialektike''), so bila znana v celem islamskem svetu. Kaffol Šoši je pisal tudi pesmi. Nekaj odlomkov pesmi se je ohranilo v knjigi Tabaqat aš-Šafi'ija (''Stopnje šafijske šole'') učenjaka Tajiddina as-Subkija. ==Učitelji== Študiral je pri znanem hadisovskem učenjaku Hajtamu ibn Kulajibu Šašiju. V Samarkandu, Buhari in Termezu se je seznanil z deli imama Buharija in imama Termizija. Bil je učenec znanega imama Abul Abbasa Ahmeda ibn Omarja ibn as-Surajdžija (850–918). Njegov učitelj na področju zgodovine je bil znameniti učenjak Abu Džafar Mohamed ibn Džarir Tabari. Pomemben učitelj je bil tudi Abul Hasan Ali ibn Abu Musa Ašari, pri katerem je študiral teologijo, Ašari sam pa je pri Kaffolo Šošiju študiral pravo. == Kaffol Šoši v očeh učenjakov== Srednjeveški arabski avtorji so imeli Kaffola Šošija za velikega učenjaka. Šamsuddin Muhammad Zahabi o njem pravi: : ''"Učenjak, ki je največ potoval po Mavlavan Nahru v iskanju znanosti o usulu in hadisu, je bil Kaffal Šoši ... Učenjak, slovničar, usul in imam fikha, Abu Bakr Mohamed ibn Ali ibn Ismail Šoši, je bil med učenjaki Horasana znan kot 'Veliki Kaffol'. Bil je imam svojega časa v Mavlavan Nahru in avtor več knjig."''<ref name=ref3>Abu Saʼd Abdulkarim ibn Muhammad Samʼoniy. „Al-Ansob“</ref> Zgodovinar Abu Said Abdulkarim ibn Mohamed Samani pravi: : ''"Kaffolu se pripisuje poklic ključavničarja. Bil je imam (vodja) svojega časa, učenjak brez konkurence v znanostih fikha, hadisa, usula in jezikoslovja. Njegovo ime se je razširilo po vsem Magrebu in vzhodu."''<ref name=ref3/> Učenjak iz Kuma o njem pravi: ''"Bil je eden najslavnejših učenjakov svojega časa na področju prava, hadisa in slovnice."'' Drug slavni arabski učenjak, Ibn Halikan, je v svojem delu ''Wafayat al-A'yan'' (''Smrt velikih mož'') zapisal: ''"Kafol Šaši je bil komentator, pravnik, poznavalec hadisov, jezikoslovec in pesnik, ki mu med učenjaki šafijske šole mišljenja njegovega časa ni bilo enakega"''.<ref> [https://books.google.kz/books?id=oxvPXBZQGaMC al-Aʼlom]</ref> Zgodovinar in geograf Abul Fido (1273–1331) je zapisal: : ''" Kaffol Šoši je bil eden najuspešnejših imamov svojega časa in v deželi Turkestan ni bilo učenjaka, ki bi mu bil enak."'' ==Sklici== {{sklici|20em}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 904]] [[Kategorija:Umrli leta 976]] 1v0ynsm9lzsowfscyqfo4o9j7kuozyw